22.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/1

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 1262/2012 (2) določa kvote za leto 2014.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2014.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

22.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/3

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 43/2014 (2) določa kvote za leto 2014.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2014.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

22.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/5

(1)

V skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 139(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je mogoče sladkor ali izoglukozo, katere proizvodnja v tržnem letu presega kvoto iz člena 136 navedene uredbe, izvoziti le v okviru količinske omejitve, ki jo določi Komisija.

(2)

Podrobna izvedbena pravila za izvoz izvenkvotnih količin, zlasti v zvezi z izdajo izvoznih dovoljenj, so določena v Uredbi (ES) št. 951/2006.

(3)

Za tržno leto 2014/2015 je bilo sprva ocenjeno, da bi za izvoz izvenkvotnega sladkorja določitev količinske omejitve v višini 650 000 ton, v enakovredni količini belega sladkorja, ustrezala tržnemu povpraševanju. Ta omejitev je bila določena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 776/2014 (3). Vendar naj bi v skladu z najnovejšimi ocenami proizvodnja izvenkvotnega sladkorja po pričakovanjih dosegla 6 200 000 ton. Zato bi bilo treba zagotoviti dodatne prodajne možnosti za izvenkvotni sladkor.

(4)

Ob upoštevanju, da zgornja meja STO za izvoz v tržnem letu 2014/2015 ni bila v celoti uporabljena, je primerno povečati količinsko omejitev za izvoz izvenkvotnega sladkorja za 700 000 ton, da se zagotovijo dodatne poslovne priložnosti za proizvajalce sladkorja v Uniji.

(5)

Uredbo (EU) št. 776/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Da bi omogočili vložitev zahtevkov za izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor, bi bilo treba opustiti začasno odložitev vlaganja zahtevkov za izvozna dovoljenja iz člena 1(3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1061/2014 (4). Ker je Izvedbena uredba (EU) št. 1061/2014 postala brezpredmetna, jo je primerno razveljaviti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

22.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/7

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa ponovno oceno dodatkov, dovoljenih v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2).

(2)

V skladu z Direktivo 70/524/EGS je bilo izdano dovoljenje brez časovne omejitve za inozitol kot krmni dodatek za vse živalske vrste v okviru skupine „vitamini, provitamini in kemijsko dobro definirane snovi s podobnim učinkom“. Navedena snov je bila v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 naknadno vpisana v register krmnih dodatkov Skupnosti kot obstoječ proizvod.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno inozitola kot krmnega dodatka za ribe, rake, mačke in pse. Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je v mnenju z dne 9. aprila 2014 (3) navedla, da inozitol pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje. Agencija je tudi sklenila, da se inozitol šteje kot učinkovit vir esencielnih mikrohranil za ribe in rake. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena inozitola je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedene snovi, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ker ni varnostnih razlogov, ki bi zahtevali takojšnjo uporabo sprememb pogojev dovoljenja, je primerno, da se omogoči prehodno obdobje za porabo obstoječih zalog dodatkov ter premiksov in krmnih mešanic, ki ju vsebujejo, kot je dovoljeno z Direktivo 70/524/EGS.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

22.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/10

(1)

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Srbijo na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu „SPS“) je bil odobren s Sklepom Sveta in Komisije 2013/490/EU, Euratom (3) in je začel veljati 1. septembra 2013. Člen 26(4) SPS določa dajatev prost dostop za uvoz proizvodov pod tarifnima številkama 1701 in 1702 kombinirane nomenklature s poreklom iz Srbije v Unijo, do meje letne tarifne kvote 180 000 ton.

(2)

Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (4) (v nadaljnjem besedilu: Protokol) je bil podpisan 25. junija 2014. Podpis Protokola v imenu Evropske unije, Evropske skupnosti za atomsko energijo in držav članic je bil odobren s sklepoma Sveta 2014/517/EU (5) in 2014/518/Euratom (6).

(3)

Člen 2 Protokola določa spremembo člena 26(4) SPS za povečanje obstoječih tarifnih kvot za sladkor s poreklom iz Srbije do meje letne tarifne kvote 181 000 ton.

(4)

V skladu s členom 3 Sklepa 2014/517/EU se Protokol v skladu z njegovim členom 14 uporablja začasno od prvega dne drugega meseca po datumu njegovega podpisa do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev. Zato bi moralo povečanje obstoječih tarifnih kvot za sladkor s poreklom iz Srbije začeti veljati s 1. avgustom 2014.

(5)

Uredba Komisije (ES) št. 891/2009 (7) določa odprtje in upravljanje tarifnih kvot v sektorju sladkorja, vključno s tistimi za proizvode s poreklom iz Srbije. Navedeno uredbo je zato treba spremeniti, tako da bo skladna s Protokolom.

(6)

V skladu s členom 11 Protokola se za prvo leto začasne uporabe Protokola obseg novih tarifnih kvot in povečanje obsega obstoječih tarifnih kvot izračuna sorazmerno z osnovnimi letnimi količinami iz Protokola, ob upoštevanju dela obdobja, ki je poteklo pred 1. avgustom 2014. Zato bi moralo biti za leto 2014 povečanje obsega obstoječih kvot za sladkor s poreklom iz Srbije na voljo za obdobje od 1. avgusta 2014 do 31. decembra 2014.

(7)

Glede na to, da se v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 891/2009 tarifne kvote upravljajo za posamezno tržno leto v navedenem sektorju, je treba v skladu s Protokolom upoštevati sorazmerno povečanje obsega tarifnih kvot, odprtih za tržno leto 2013/2014, in obseg, dodeljen za tržno leto 2014/2015. Sorazmerno povečanje letne količine za avgust in september 2014 znaša 167 ton sladkorja. Ker navedene količine ne bo mogoče porabiti pred koncem tržnega leta 2013/2014, bi jo bilo treba dati na voljo v tržnem letu 2014/2015.

(8)

V skladu z drugim odstavkom člena 135 SPS se SPS ne uporablja za Kosovo (8). Uredba Sveta (ES) št. 2007/2000 (9) je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1215/2009 (10). Ker Uredba (ES) št. 1215/2009 ne določa več koncesij za uvoz proizvodov pod tarifnima številkama 1701 in 1702 kombinirane nomenklature s poreklom iz Kosova v Unijo, bi bilo treba sklicevanji na Uredbo (ES) št. 2007/2000 in na Kosovo v Uredbi (ES) št. 891/2009 črtati.

(9)

Uredbo (ES) št. 891/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ker se tržno leto 2014/2015 začne s 1. oktobrom 2014, bi se morale spremembe k Uredbi (ES) št. 891/2009 začeti uporabljati čim prej in zato bi morala ta uredba začeti veljati takoj.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

točka (b) v členu 1 se črta;

2.

točka (g) v členu 1 se nadomesti z naslednjim:

;

3.

v točki (b) člena 2 se izraz „Kosova“ in pripadajoča opomba črtata;

4.

del II v Prilogi I se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

22.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/13

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

22.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/15

(1)

Oddelek I.1 Priloge I, oddelek II.1 Priloge II in oddelek III.1 Priloge III k Direktivi 2008/68/ES se nanašajo na določbe iz mednarodnih sporazumov o notranjemu prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh, kakor je določeno v členu 2 navedene direktive.

(2)

Določbe teh mednarodnih sporazumov se posodobijo vsaki dve leti. Zato se zadnje spremenjene različice teh sporazumov uporabljajo od 1. januarja 2015, s prehodnim obdobjem do 30. junija 2015.

(3)

Oddelek I.1 Priloge I, oddelek II.1 Priloge II in oddelek III.1 Priloge III k Direktivi 2008/68/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora za prevoz nevarnega blaga –

1.

oddelek I.1 Priloge I se nadomesti z naslednjim:

„I.1   ADR

Prilogi A in B k ADR, kakor se bo uporabljal od 1. januarja 2015, pri čemer se ‚pogodbenica‘ nadomesti z ‚država članica‘, če je primerno.“

2.

oddelek II.1 Priloge II se nadomesti z naslednjim:

„II.1.   RID

Priloga k RID, ki je priložen v Dodatku C k COTIF, kakor se bo uporabljal od 1. januarja 2015, pri čemer se ‚država pogodbenica RID‘ nadomesti z ‚država članica‘, če je primerno.“

3.

oddelek III.1 Priloge III se nadomesti z naslednjim:

„III.1.   ADN

Priloženi predpisi k ADN, kakor se bo uporabljal od 1. januarja 2015, ter členi 3(f), 3(h), 8(1) in 8(3) ADN, pri čemer se ‚pogodbenica‘ nadomesti z ‚država članica‘, če je primerno.“

22.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/17

(1)

Ukrepanje Evropske unije v sektorju pomorskega prometa bi moralo biti namenjeno izboljšanju varnosti v pomorskem prometu.

(2)

Odbor IMO za pomorsko varnost je na 93. zasedanju odobril spremembe Kodeksa o okrepljenem programu inšpekcij iz leta 2011. Navedene spremembe bodo predvidoma sprejete na 94. zasedanju Odbora za pomorsko varnost, ki bo potekalo novembra 2014.

(3)

Spremembe usklajujejo Kodeks o okrepljenem programu inšpekcij iz leta 2011 s praksami klasifikacijskih zavodov in omogočajo ladijski posadki, da v določenih pogojih opravi hidrostatični preskus rezervoarjev za tovor pod vodstvom poveljnika ladje, namesto da bi takšen preskus opravila ob prisotnosti nadzornika.

(4)

Člena 5 in 6 Uredbe (EU) št. 530/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) uvajata obvezno uporabo programa ocene stanja, ki ga je razvila IMO. Program ocene stanja je dopolnjen s Kodeksom o okrepljenem programu inšpekcij iz leta 2011, ki ga je IMO sprejel z Resolucijo A.1049(27). Del B Priloge B Kodeksa o okrepljenem programu inšpekcij iz leta 2011 se nanaša na inšpekcije med pregledi tankerjev, ki nimajo dvojnega trupa, ter določa, kako naj se okrepljena ocena izvaja. Zaradi tega se bodo za tankerje z enojnim dnom, ki so starejši od 15 let, samodejno uporabljale vse spremembe Kodeksa o okrepljenem programu inšpekcij iz leta 2011 na podlagi Uredbe (EU) št. 530/2012.

(5)

Unija ni niti članica IMO niti pogodbenica zadevnih konvencij in kodeksov. Zato je nujno, da Svet pooblasti države članice, da izrazijo stališče Unije in privolitev, da jih spremembe Kodeksa o okrepljenem programu inšpekcij iz leta 2011 zavezujejo –

22.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/19

(1)

Svet je 10. novembra 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/851/SZVP (1), ki je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 2012/174/SZVP (2).

(2)

Svet je 22. julija 2013 soglašal, da EU ostaja dosledno zavezana preprečevanju piratstva in oboroženih ropov pred obalo Somalije. Pozdravil je dosedanje dobre rezultate njene pomorske operacije Atalanta. Svet je poudaril, da kljub velikemu napredku pri preprečevanju piratstva na morju nevarnost ostaja in da bi lahko prišlo celo do nazadovanja.

(3)

Varnostni svet Združenih narodov je z Resolucijo št. 2125 (2013), sprejeto 18. novembra 2013, obnovil okvir mednarodnih ukrepov za preprečevanje piratstva in odpravljanje osnovnih vzrokov zanj.

(4)

Vojaško operacijo EU iz Skupnega ukrepa 2008/851/SZVP (Atalanta) bi bilo treba podaljšati do 12. decembra 2016.

(5)

Svet se je 22. julija 2013 dogovoril, da bo EU še naprej celostno pristopala k izboljšanju varnosti in pravne države v Somaliji, za kar pa mora odgovornost prevzeti tudi Somalija; EU bo svoje dejavnosti skrbno usklajevala z drugimi akterji ter poskrbela za usklajenost in sinergije med instrumenti EU, predvsem med misijami in operacijami v sklopu skupne varnostne in obrambne politike.

(6)

Ta celostni pristop, ki temelji na novem sporazumu (New Deal Compact) glede Somalije, bi moral poleg tega prispevati h krepitvi pomorskih zmogljivosti v Somaliji in na zadevnem območju, odpravi osnovnih vzrokov za piratstvo, učinkovitejšemu spoprijemanju s problemom nekaznovanja piratskih mrež, vpletenih v druge kriminalne dejavnosti na morju, s tem pa tudi k izpolnjevanju ciljev Atalante.

(7)

V tej zvezi bi moral prispevek Atalante s sekundarnimi nalogami, ki bi se izvajale v okviru obstoječih sredstev in zmogljivosti ter na zahtevo, k celostnemu pristopu EU k Somaliji in zadevnim dejavnostim mednarodne skupnosti, pomagati pri odpravljanju osnovnih vzrokov za piratstvo in piratske mreže. Te sekundarne naloge bi se izvajale v podporo izstopne strategije Atalanta.

(8)

Pri izvajanju operacije Atalanta bi bilo treba omogočiti sodelovanje z organi kazenskega pregona, da bi prispevali k izvrševanju protipiratske kazenske zakonodaje in hkrati izboljšali učinkovitost njenih obveščevalno vodenih dejavnosti proti piratstvu.

(9)

Nič v tem sklepu ali Skupnem ukrepu 2008/851/SZVP ne preprečuje osebju držav, ki sodelujejo v Atalanti, da izpolnjujejo njihove obveznosti, veljavne na podlagi nacionalnega prava.

(10)

Določiti je treba referenčni finančni znesek za kritje skupnih stroškov Atalante v obdobju od 13. decembra 2014 do 12. decembra 2016.

(11)

Skupni ukrep 2008/851/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 1(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Poleg tega lahko Atalanta v okviru obstoječih sredstev in zmogljivosti ter na zahtevo – kot neizvršilna sekundarna naloga – prispeva k celostnemu pristopu EU k Somaliji in zadevnim dejavnostim mednarodne skupnosti ter s tem pomaga pri odpravljanju osnovnih vzrokov za piratstvo in piratske mreže.“

2.

v členu 2 se točke (g) do (i) nadomestijo z naslednjim:

;

3.

v členu 14 se doda naslednji odstavek:

„4.   Referenčni finančni znesek za skupne stroške vojaške operacije EU za obdobje od 13. decembra 2014 do 12. decembra 2016 je 14 775 000 EUR. Odstotek referenčnega zneska iz člena 25(1) Sklepa 2011/871/SZVP je 0 %.“

4.

člen 16(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Vojaška operacija EU se zaključi 12. decembra 2016.“

22.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/22

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) lahko Evropska centralna banka (ECB) skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), posreduje na finančnih trgih med drugim z dokončnimi nakupi in prodajami tržnih instrumentov.

(2)

Svet ECB je dne 4. septembra 2014 odločil, da je treba začeti izvajati nov program nakupa kritih obveznic (v nadaljnjem besedilu: tretji program nakupa kritih obveznic). Skupaj s programom nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (1) bo tretji program nakupa kritih obveznic dodatno okrepil transmisijo denarne politike, olajšal kreditiranje gospodarstva v euroobmočju in pozitivno vplival na druge trge, zaradi česar bo denarna politika ECB postala bolj spodbujevalno naravnana, ter prispeval k ponovnem zvišanju stopnje inflacije na ravni bližje vrednosti 2 %.

(3)

Kot del enotne denarne politike bi se morali dokončni nakupi primernih kritih obveznic s strani centralnih bank Eurosistema po tretjem programu nakupa kritih obveznic opravljati enotno in decentralizirano, v skladu s tem sklepom –

1.

Najboljša bonitetna ocena, ki jo dodeli najmanj ena od zunanjih bonitetnih institucij, sprejetih v bonitetnem okviru Eurosistema, mora ustrezati najmanj stopnji kreditne kvalitete 3 (trenutno ji ustreza bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije „BBB-“ ali enakovredna bonitetna ocena).

2.

Velja omejitev v višini 70 % izdaje po mednarodni identifikacijski številki vrednostnega papirja (kodi ISIN) za skupna imetja po prvem (3) in drugem (4) programu nakupa kritih obveznic ter tretjem programu nakupa kritih obveznic in za druga imetja s strani centralnih bank Eurosistema.

3.

Krite obveznice morajo biti denominirane v eurih ter se morajo nahajati in poravnati v euroobmočju.

4.

Krite obveznice, ki jih izdajo subjekti, ki so začasno izključeni iz sodelovanja pri kreditnih poslih Eurosistema, se za čas trajanja izključitve teh subjektov izključijo iz nakupov po tretjem programu nakupa kritih obveznic.

5.

Za krite obveznice iz Cipra in Grčije, ki trenutno ne dosegajo bonitetne ocene stopnje kreditne kvalitete 3, se zahteva najmanj bonitetna ocena finančnega premoženja, ki je na ravni najvišje dosegljive bonitetne ocene kritih obveznic, določene s strani upoštevne zunanje bonitetne institucije za jurisdikcijo, in sicer vse dokler se za zahteve glede primernosti zavarovanja v zvezi s tržnimi dolžniškimi instrumenti, ki jih izda ali zanje jamči grška oziroma ciprska država, ne uporablja Eurosistemov minimalni prag kreditne kvalitete (v skladu s členom 8(2) Smernice ECB/2014/31 (5)), ter omejitev v višini 30 % izdaje po kodi ISIN, ki bi se uporabljala za skupna imetja po prvem, drugem in tretjem programu nakupa kritih obveznic ter za druga imetja s strani centralnih bank Eurosistema, s pogojem, da te krite obveznice za namen doseganja enakovrednosti tveganj izpolnjujejo naslednje dodatne zahteve:

6.

Krite obveznice, ki jih obdrži njihov izdajatelj, so primerne za nakupe po tretjem programu nakupa kritih obveznic, pod pogojem, da izpolnjujejo merila primernosti, kakor je opredeljeno zgoraj.