14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/1

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2014/257/EU (1) je bil podpisan Dodatni protokol k Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Dodatni protokol), in se začasno uporablja od 1. julija 2013, do zaključka postopkov za njegovo sklenitev.

(2)

Dodatni protokol bi bilo treba odobriti –

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/3

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/6

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/8

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/11

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Odbor za carinski zakonik ni izdal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/14

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/17

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/20

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 (4) med drugim določa zahteve za izdajo veterinarskih spričeval za vnos nekaterih pošiljk živih živali ali svežega mesa v Unijo. Določa, da se pošiljke kopitarjev lahko vnesejo v Unijo le, če izpolnjujejo nekatere zahteve in jih spremlja ustrezno veterinarsko spričevalo, pripravljeno v skladu z ustreznim vzorcem iz navedene uredbe.

(2)

Vzorca veterinarskih spričeval za uvoz v Unijo domačih prašičev za vzrejo in/ali proizvodnjo oz. za takojšnji zakol sta določena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 206/2010 kot vzorca „POR-X“ in „POR-Y“. Navedena vzorca ne vključujeta jamstev za trihinelo.

(3)

Vzorec veterinarskega spričevala za uvoz v Unijo svežega mesa domačih prašičev je določen v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 206/2010 kot vzorec „POR“. Navedeni vzorec vključuje jamstva za trihinelo.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 2075/2005 (5) določa pravila za vzorčenje trupov vrst, ki so dovzetne za okužbo s trihinelo, in za določanje statusa gospodarstev, na katerih se gojijo domači prašiči.

(5)

Uredba Komisije (EU) št. 216/2014 (6) o spremembi Uredbe (ES) št. 2075/2005 določa odstopanje od določb o testiranju pri zakolu na gospodarstvih, ki so uradno priznana kot gospodarstva, ki uporabljajo nadzorovane pogoje bivanja. Poleg tega Izvedbena uredba (EU) št. 1114/2014 (7) določa, da se lahko gospodarstvo, na katerem se gojijo domači prašiči, prizna kot gospodarstvo, ki uporablja nadzorovane pogoje bivanja, le če nosilec živilske dejavnosti med drugim na to gospodarstvo sprejme le nove domače prašiče, ki izvirajo in prihajajo iz drugih gospodarstev, prav tako uradno priznanih kot gospodarstva, ki uporabljajo nadzorovane pogoje bivanja.

(6)

Vzorca veterinarskih spričeval „POR-X“ in „POR-Y“ iz Priloge I in vzorec spričevala „POR“ iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 bi bilo treba spremeniti, da bodo odražali zahteve za uvoz domačih prašičev in njihovega svežega mesa iz Uredbe (ES) št. 2075/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 216/2014. Zlasti informacije o uradnem priznavanju izvornega gospodarstva domačih prašičev bi bilo treba vključiti ali spremeniti v vzorcih spričeval, da bodo lahko države članice uporabile ustrezen režim testiranja na trihinelo v klavnicah, da ne bo ogrožen status gospodarstva, v katerega so namenjeni domači prašiči za vzrejo in/ali proizvodnjo in da bo zagotovljena varnost svežega mesa.

(7)

Uradni veterinar bi moral vključiti posebna jamstva in posebne pogoje glede nadzorovanih pogojev bivanja v zvezi s trihinelo v vzorcih veterinarskih spričeval „POR-X“, „POR-Y“ in „POR“.

(8)

Uredbo (ES) št. 206/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Za preprečitev motenj pri uvozu v Unijo pošiljk domačih prašičev in njihovega svežega mesa bi bilo treba v prehodnem obdobju pod nekaterimi pogoji odobriti uporabo spričeval, izdanih v skladu z Uredbo (EU) št. 206/2010 v različici pred spremembami, ki jih uvaja ta uredba.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.

V delu 1 Priloge I se med posebne pogoje doda naslednji vnos:

2.

Vzorec veterinarskega spričevala „POR-X“ v delu 2 Priloge I se spremeni:

3.

Vzorec veterinarskega spričevala „POR-Y“ v delu 2 Priloge I se spremeni:

4.

V delu 2 Priloge II se med posebna jamstva (PJ) doda naslednji vnos „K“:

5.

Vzorec veterinarskega spričevala „POR“ v delu 2 Priloge II se spremeni:

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/23

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 1160/2014 (2) je bila Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija vključena v seznam iz dela C Priloge II k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 (3).

(2)

Z dnem začetka uporabe Uredbe (EU) št. 576/2013, ki razveljavlja in nadomešča Uredbo (ES) št. 998/2003, tj. z 29. decembrom 2014, bodo države in ozemlja s seznama v delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003 navedene v delu 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 577/2013 (4).

Zato bi bilo treba Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo vključiti v seznam iz dela 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 577/2013.

(3)

Zaradi jasnosti in upoštevanja določb Pogodbe o pristopu Hrvaške in Sklepa Evropskega sveta 2012/419/EU (5) je primerno spremeniti dela 1 in 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 577/2013 ter v celoti nadomestiti Prilogo II k navedeni uredbi.

(4)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 577/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/27

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/29

(1)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem gibanju oseb (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 21. junija 1999 in je začel veljati 1. junija 2002.

(2)

Člen 18 Sporazuma določa, da lahko Skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 14 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor), s sklepom sprejme spremembe Priloge II k Sporazumu o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

(3)

Zaradi ohranitve dosledne uporabe pravnih aktov Unije in zaradi preprečitve upravnih in morebitnih pravnih težav, je treba Prilogo II k Sporazumu spremeniti, da bo vključevala tudi nove pravne akte Unije, na katere se Sporazum trenutno ne sklicuje.

(4)

Primerno je, da se v zvezi s spremembo Priloge II k Sporazumu določi stališče, ki se v imenu Unije sprejme v okviru Skupnega odbora.

(5)

Stališče Unije v okviru Skupnega odbora bi moralo temeljiti na priloženem osnutku Sklepa –

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/35

(1)

Komisija je z dopisom z dne 14. februarja 2005 prejela pritožbo podjetja Dopravní podnik Ústeckého kraje a.s. (v nadaljnjem besedilu: podjetje DPÚK) zoper domnevno državno pomoč, dodeljeno regionalnim avtobusnim prevoznikom v regiji Ústí v Češki republiki. Podjetje DPÚK je delniška družba in izvajalec storitev regionalnega avtobusnega prevoza v regiji Ústí.

(2)

Komisija je 11. maja 2005, 23. januarja 2006, 5. oktobra 2006 in 19. julija 2007 od čeških organov zahtevala informacije.

(3)

Češki organi so odgovorili 22. novembra 2005, 7. aprila 2006, 21. decembra 2006, 17. oktobra 2007 in 25. marca 2008.

(4)

Podjetje DPÚK je predložilo dodatne informacije z dopisoma z dne 21. februarja 2006 in 31. oktobra 2006.

(5)

Komisija se je 26. julija 2007 sestala s podjetjem DPÚK, 28. avgusta 2007 pa s češkimi organi.

(6)

Komisija je z dopisom z dne 16. aprila 2008 Češko republiko obvestila, da bo v zvezi z nekaterimi ukrepi, ki naj bi pomenili državno pomoč, začela postopek v skladu s členom 108(2) PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). Češka republika je pripombe na sklep o začetku postopka predložila 21. avgusta 2008.

(7)

Komisija je z objavo sklepa o začetku postopka v Uradnem listu Evropske unije  (2) zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe glede domnevne pomoči.

(8)

Komisija je 22. avgusta 2008 prejela pripombe ene zainteresirane strani, in sicer podjetja DPÚK. Prejete pripombe je posredovala Češki republiki, ki je imela možnost nanje odgovoriti; njen odgovor je Komisija prejela z dopisom z dne 4. decembra 2008.

(9)

Komisija je 15. julija 2010 Češko republiko pozvala, naj predloži pripombe glede namere Komisije, da prouči združljivost nekaterih ukrepov, zoper katere je bila vložena pritožba na podlagi Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Češka republika je pripombe predložila 12. avgusta 2010.

(10)

Po navedbah podjetja DPÚK so organi regije Ústí nekaterim regionalnim avtobusnim prevoznikom dodelili nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javnih služb v obdobju 2004–2007. Poleg tega je bilo navedenim prevoznikom odobrenih več domnevnih ukrepov pomoči v različnih oblikah, tj. z ugodnimi posojili, nepovratnimi sredstvi, poroštvi, povečanjem lastniškega kapitala, najemom vozil, najemom avtobusne postaje in upravljanjem parkirnih ur.

(11)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da ne more oceniti združljivosti številnih ukrepov s Pogodbo, ker so se zadevni ukrepi izvajali pred pristopom Češke republike k Uniji. Komisija je v zvezi z drugimi ukrepi že v sklepu o začetku postopka ugotovila, da ne pomenijo državne pomoči.

(12)

Komisija je zato izrazila pomisleke glede naslednjih ukrepov:

(13)

V Češki republiki lahko javni avtobusni prevoz opravljajo le prevozniki z licenco. Češka republika ima za izvajanje javnega avtobusnega prevoza dve ureditvi. Prva ureditev se nanaša na prevozne storitve, ki se opravljajo kot pridobitna dejavnost na podlagi licenc, izdanih prevoznikom, ki so imetniki splošnega dovoljenja („koncese“) za opravljanje dejavnosti javnega avtobusnega prevoza. Druga ureditev se nanaša na prevozne storitve z obveznostjo javne službe na podlagi licenc za posamezne linije, izdanih prevoznikom, ki so imetniki splošnega dovoljenja („koncese“) za opravljanje dejavnosti javnega avtobusnega prevoza in na podlagi (i) pogodbe za opravljanje obveznosti javne službe ali (ii) sklepa zadevnega organa o uvedbi obveznosti javne službe (4).

(14)

V Češki republiki lahko javni avtobusni prevoz opravljajo le prevozniki z licenco. Po trditvah čeških organov je licenca dovoljenje, ki ga organi podelijo za opravljanje storitve rednega javnega prevoza. Namen licence je zagotoviti, da bodo avtobusni prevoz izvajali le prevozniki, ki izpolnjujejo nekatere zahteve glede kakovosti. Te zahteve v skladu z oddelkom 18 Zakona št. 111/1994 Coll. o prevozih v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: Zakon o prevozih v cestnem prometu (5)) vključujejo zlasti obveznost opravljanja storitev v skladu s sprejetim voznim redom, zagotavljanja določene stopnje varnosti za potnike in objave voznih redov ter označevanja avtobusov z imeni prog. Storitve regionalnega avtobusnega prevoza v regiji Ústi so bile v obravnavanem obdobju v celoti liberalizirane, saj je lahko v obravnavanem obdobju v Češki republiki storitve regionalnega avtobusnega prevoza opravljal vsak prevoznik iz druge države članice, ki je izpolnjeval pogoje za pridobitev licence. Zadevni sistem v sedanji obliki obstaja od leta 2004.

(15)

Oddelek 19 Zakona o prevozih v cestnem prometu določa, da je treba obveznost javne službe razumeti kot obveznost, ki jo prevoznik izvaja v javnem interesu in je drugače v celoti ali delno ne bi prevzel zaradi gospodarske izgube. Prevoznika za izvajanje obveznosti javne službe pooblastijo zadevni javni organi s pisnim dogovorom (6). Obveznost javne službe je opredeljena z neposrednim sklicem na člen 14 Uredbe Sveta (EGS) št. 1191/69 (7), ki v odstavku 1 navedenega člena določa, da „pogodba o izvajanju javne službe lahko obsega predvsem: – prevozne storitve, ki zadovoljujejo določene standarde o stalnosti, rednosti, zmogljivosti in kakovosti; – dodatne prevozne storitve; – prevozne storitve po določenih tarifah in ob upoštevanju določenih pogojev, zlasti za določene skupine potnikov ali na določenih progah; – prilagajanje storitev dejanskim potrebam“.

(16)

Zadevni javni organ mora v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu povrniti dokazljivo izgubo, ki jo prevoznik utrpi zaradi izvajanja obveznosti javne službe (8). Dokazljiva izguba v javnem potniškem prevozu je v skladu z oddelkom 19b navedenega zakona opredeljena kot „razlika med vsoto ekonomsko utemeljenih stroškov in ustreznim dobičkom (9) ter med dobljenimi prejemki in prihodki, ki jih prevoznik ustvari pri izvajanju obveznosti javne službe“.

(17)

Oddelek 19(3) Zakona o prevozih v cestnem prometu določa, da prevoznik predloži objektivno oceno dokazljive izgube za celotno obdobje, za katero se sklene pogodba o obveznosti javne službe, kar je obvezna zahteva za sklenitev pogodbe o izvajanju javne službe. Regija dokazljivo izgubo povrne do zneska, ki ne presega objektivne ocene in ki se poveča le za nepredvidljive dokazljive stroške. Ta objektivna ocena dokazljive izgube je ocena pričakovanih izgub, ki jo pred začetkom izvajanja storitev pripravi neodvisni strokovnjak. V skladu z oddelkom 19b(3) Zakona o prevozih v cestnem prometu javni organi tudi v primeru, da prevoznik po izpolnitvi pogodbe zahteva višjo nadomestilo za izgube, upoštevajo predhodno določeno zgornjo mejo iz strokovne ocene. Če so, nasprotno, dejanske izgube nižje od objektivne ocene dokazljive izgube, se nadomestijo le dejanske izgube. Nepredvidljivi stroški, ki nastanejo med izvajanjem pogodbe in jih v času sklenitve pogodbe ni bilo mogoče predvideti, se lahko prav tako nadomestijo.

(18)

Določitev dokazljive izgube, metoda za izračun objektivne ocene dokazljive izgube, pravila za dodelitev sredstev iz ustreznih proračunov, dokumenti, s katerimi je treba utemeljiti izračune dokazljive izgube, in način, na katerega se izvaja vladni nadzor nad financiranjem prevoznih storitev, so opredeljeni z izvedbeno uredbo (10).

(19)

Regionalni organi, vključno z organi regije Ústí, so od 1. januarja 2003 odgovorni za sklepanje pogodb s prevozniki za opravljanje storitev regionalnega javnega prevoza v Češki republiki. Opravljanje splošnih storitev avtobusnega prevoza v Češki republiki je zagotovljeno na dva možna načina: Osnovne prevozne storitve, ki jih je treba v skladu z oddelkoma 19a in 19b Zakona o prevozih v cestnem prometu razumeti kot storitve za opravljanje regionalnega prevoza, upravljajo zadevni regionalni organi. Dokazljivo izgubo krijejo regije iz svojih proračunov. Druge prevozne storitve, ki jih je treba v skladu z oddelkom 19c Zakona o prevozih v cestnem prometu razumeti kot izpolnjevanje potreb občin po prevozih in presegajo osnovno prevozno storitev regije, upravljajo občine. Občina v zvezi z navedenimi prevoznimi storitvami s prevoznikom sklene pogodbo o izvajanju javne službe, dokazljivo izgubo, ki nastane zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, pa krije iz lastnega proračuna. Nadomestilo za osnovne in druge prevozne storitve se ne sme prekrivati: če izgubo na določeni liniji krije regionalni organ, občina ne sme nadomestiti iste izgube in obratno, tako da dvojno nadomestilo ni mogoče.

(20)

Po navedbah čeških organov je regija Ústí obstoječe večletne pogodbe za opravljanje storitev regionalnega avtobusnega prevoza jeseni 2004 poskušala zamenjati z novimi, po možnosti cenovno ugodnejšimi pogodbami. V ta namen je regija Ústí objavila začetek zbiranja informacij, da bi se ustrezno seznanila o pričakovanih tržnih cenah za opravljanje navedenih storitev. Na podlagi zbranih informacij nove pogodbe nazadnje niso bile sklenjene.

(21)

Namesto tega so se organi regije Ústí odločili, da bodo obstoječe pogodbe podaljšali do 30. aprila 2005 s sklenitvijo dodatka z naslednjimi prevozniki: podjetjem ČSAD BUS Ústí nad Labem a.s. (v nadaljnjem besedilu: podjetje ČSAD) (11), podjetjem Dopravní podnik města Ústí nad Labem a.s. (v nadaljnjem besedilu: podjetje DP Ústí), podjetjem Dopravní podnik Teplice, s.r.o. (v nadaljnjem besedilu: podjetje DP Teplice), podjetjem Dopravní podnik měst Chomutova a Jirkova a.s. (v nadaljnjem besedilu: podjetje DP Chomutov), podjetjem Dopravní podnik města Děčín, a.s. (v nadaljnjem besedilu: podjetje DP Děčín), podjetjem Dopravní podnik měst Mostu a Litvínova a.s. (v nadaljnjem besedilu: podjetje DP Most), podjetjem Autobusová doprava, s.r.o., Podbořany (v nadaljnjem besedilu: Podbořany), podjetjem Miroslav Ohem – SADO (v nadaljnjem besedilu: Miroslav Ohem), podjetjem Petr Frommel – FOBUS (v nadaljnjem besedilu: podjetje Petr Frommel) in podjetjem Petr Stejskal – SPORTBUS (v nadaljnjem besedilu: Petr Stejskal).

(22)

Spomladi 2005 so bili sklenjeni nadaljnji dodatki, s katerimi se je veljavnost pogodb podaljšala do 31. decembra 2005. Navedeni dodatki so bili sklenjeni z istimi prevozniki, kot so navedeni v prejšnji uvodni izjavi, razen podjetja Petr Frommel, ki ni bilo več zainteresirano za opravljanje prevoznih storitev v regiji. Namesto tega je bila sklenjena nova pogodba s podjetjem Vilém Graupner, stroj. a stav. údržba (v nadaljnjem besedilu: Vilém Graupner).

(23)

V preglednici 1 so navedeni parametri, vključeni v dodatke, ki so bili podlaga za objektivno oceno dokazljive izgube za vsakega posameznega navedenega prevoznika za leto 2005.

Preglednica 1  (12)

Pregled pogodb v letu 2005

(Popravljene številke, ki jih je Češka republika predložila po sklepu o začetku postopka)

(24)

Pričakovana skupna cena prevoznih storitev se zmanjša za pričakovane prihodke podjetja, ki temeljijo predvsem na prodaji vozovnic in drugih prihodkih. Tako dobljena dokazljiva izguba, ki vključuje primeren dobiček, predstavlja objektivno oceno dokazljive izgube; je obvezna in zavezujoča zgornja meja nadomestila za opravljanje javne službe, ki ga lahko regija Ústí plača prevozniku, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 17.

(25)

Po navedbah čeških organov je bilo dejansko nadomestilo, izplačano za leto 2005, naslednje:

Preglednica 2

Dejanska nadomestila izgube v letu 2005

(26)

V skladu z informacijami, ki so jih predložili češki organi, je podjetje DP Ústí prejelo dodatni nadomestili za opravljanje javne službe za leto 2005 v višini 7 335 000 CZK in 4 591 200 CZK. Kot so češki organi pojasnili v odzivu na sklep o začetku postopka, je navedeni nadomestili zagotovila občina Ústí nad Labem, povezani pa sta bili izključno z občinskim javnim prevozom v navedeni občini. Navedeni nadomestili torej nista povezani z nadomestili za opravljanje javne službe, ki jih je regija Ústí zagotovila za storitve regionalnega avtobusnega prevoza in sta od njih očitno ločeni, zato nista povezani z ukrepi, obravnavanimi v tem sklepu.

(27)

V skladu z informacijami, ki so jih predložili češki organi, je podjetje DP Teplice prav tako prejelo dodatna nadomestila za opravljanje javne službe za leto 2005 v višini 34 500 000 CZK. Poleg tega sta bili leta 2003 med občino Teplice in podjetjem DP Teplice sklenjeni dve pogodbi o najemu in dodatka k pogodbama za najem novih trolejbusov za izpolnjevanje obveznosti javne službe, ki sta bila podpisana 5. maja 2006 in 18. oktobra 2006. Kot so češki organi pojasnili v odzivu na sklep o začetku postopka, so bili navedeno nadomestilo za opravljanje javne službe in navedena najema trolejbusov povezani izključno z občinskim javnim prevozom v občini Teplice. Navedeno nadomestilo ni povezano z nadomestili za opravljanje javne službe, ki jih je regija Ústí zagotovila za storitve regionalnega avtobusnega prevoza in je od njih očitno ločeno, zato ni povezano z ukrepi, obravnavanimi v tem sklepu.

(28)

Organi regije Ústí so leta 2006 sklenili nadaljnje dodatke z vsemi prevozniki, ki so opravljali prevozne storitve med majem in decembrom 2005, razen s podjetjem DPÚK. Med pogajanji, na podlagi katerih so bili sklenjeni dodatki, je podjetje DPÚK zahtevalo višje plačilo, kar pa so organi regije Ústí zavrnili. Regija Ústí je zato 31. januarja 2006 prekinila pogodbo s podjetjem DPÚK. Trimesečni odpovedni rok, določen v navedeni pogodbi, se je iztekel 1. maja 2006. V navedenem obdobju je podjetje DPÚK opravljalo prevozne storitve, za kar je prejelo nadomestilo.

(29)

Češki organi so Komisiji predložili parametre, ki so bili vključeni v dodatke in so se upoštevali pri oceni dokazljivih izgub, za naslednje prevoznike v letu 2006:

Preglednica 3  (15)

Pregled pogodb v letu 2006

(Popravljene številke, ki jih je Češka republika predložila po sklepu o začetku postopka)

(30)

Dejansko plačilo navedenim prevoznikom za opravljanje storitev leta 2006 je znašalo:

Preglednica 4

Dejanska nadomestila izgube v letu 2006

(31)

V skladu z informacijami, ki so jih predložili češki organi, je podjetje DP Teplice za leto 2006 od občine Teplice prejelo dodatna nadomestila za opravljanje javne službe v višini 35 514 000 CZK. Kot so češki organi pojasnili v odzivu na sklep o začetku postopka, je bilo navedeno nadomestilo povezano izključno z občinskim javnim prevozom v navedeni občini. Navedeno nadomestilo torej ni povezano z nadomestili za opravljanje javne službe, ki jih je regija Ústí zagotovila za storitve regionalnega avtobusnega prevoza in je od njih očitno ločeno, zato ni povezano z ukrepi, obravnavanimi v tem sklepu.

(32)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 28, je podjetje DPÚK prejelo nadomestilo za javno službo, ki jo je opravljalo med januarjem in aprilom 2006. Po navedbah čeških organov je navedeno nadomestilo znašalo 92 172 509,24 CZK. Navedena vsota se je izračunala na podlagi naslednjih parametrov, določenih v dodatku:

Preglednica 5

Nadomestilo, plačano podjetju DPÚK za obdobje od januarja do aprila 2006

(33)

Ker je podjetje DPÚK odstopilo od pogodbe, so organi regije Ústí začeli postopek oddaje javnega naročila, namenjen izbiri prevoznikov, ki so bili pripravljeni opravljati storitve regionalnega avtobusnega prevoza na linijah, s katerimi je pred tem upravljalo podjetje DPÚK. V okviru navedenega postopka je bilo za upravljanje navedenih linij izbrano podjetje ČSAD Česká Lípa. Podjetje DPÚK je medtem še vedno opravljalo prevozne storitve, vendar za navedeno obdobje ni prejelo nadomestila, zato je z izvajanjem svojih storitev v regiji Ústí prenehalo 1. avgusta 2006. Ker podjetje ČSAD Česká Lípa na navedeni datum ni moglo takoj začeti z upravljanjem linij, so organi na podlagi Uredbe (EGS) št. 1191/69 za podjetje DPÚK enostransko uvedli obveznost nadaljnjega opravljanja prevoznih storitev od 8. avgusta 2006 do 8. septembra 2006. Podjetje DPÚK je za kritje izgub zaradi izpolnjevanja obveznosti na podlagi navedene uvedbe prejelo predplačilo.

(34)

Podjetje DPÚK je 8. septembra 2006 dokončno prenehalo z opravljanjem prevoznih storitev v regiji Ústí. Podjetje ČSAD Česká Lípa bi moralo 9. septembra 2006 začeti z izvajanjem storitev na linijah, s katerimi je prej upravljalo podjetje DPÚK, vendar tega ponovno ni storilo, zato so se organi regije Ústí odločili, da bodo pogodbe za opravljanje navedenih storitev sklenili s prevozniki, katerih ponudbe v postopku za iskanje zamenjave za storitve podjetja DPÚK niso bile izbrane. Navedeni prevozniki so bili izbrani na podlagi naslednje najugodnejše ponudbe po ponudbi, ki jo je predložilo podjetje ČSAD Česká Lípa, torej druge najboljše ponudbe. To je bilo mogoče v devetih od skupno petnajstih območij, za katera je regija Ústí prvotno izbrala podjetje ČSAD Česká Lípa kot zamenjavo za podjetje DPÚK.

(35)

V preglednici 6 so navedeni prevozniki, s katerimi je regija Ústí sklenila pogodbe o izvajanju javne službe za opravljanje storitev regionalnega avtobusnega prevoza na linijah, s katerimi je pred tem upravljalo podjetje DPÚK, in parametri, ki so se upoštevali pri določanju zneska nadomestil na podlagi objektivne ocene dokazljive izgube zaradi opravljanja navedenih storitev med 9. septembrom 2006 in 2. junijem 2007.

Preglednica 6

Pregled pogodb v obdobju od septembra 2006 do junija 2007  (16)

(Popravljene številke, ki jih je Češka republika predložila po sklepu o začetku postopka)

(36)

Preglednica 7 kaže, da dejanska plačila navedenim prevoznikom niso presegla zneskov, določenih kot objektivna ocena dokazljive izgube.

Preglednica 7

Dejansko nadomestilo izgube na podlagi pogodb za obdobje od 9. septembra 2006 do 2. junija 2007

(37)

Za šest od petnajstih območij, za katera se je podjetje ČSAD Česká Lípa prvotno strinjalo, da jih prevzame od podjetja DPÚK, ni bilo drugouvrščenega ponudnika, s katerim bi lahko regija Ústí sklenila pogodbo o izvajanju javne službe. Regija Ústí je za navedena območja začela drugi krog za podelitev koncesij, a je sodeloval le en ponudnik. Zato so bili prevozniki za upravljanje z linijami izbrani v skladu s postopkom s pogajanji, pogodbe pa so bile sklenjene z navedenimi prevozniki le in izključno za obdobje po prekinitvi pogodbe s strani podjetja DPÚK in nato nezmožnosti podjetja ČSAD Česká Lípa, da zagotovi neprekinjeno nadaljevanje njegovih storitev (17), tj. do konca leta 2006, da se zagotovi ustrezna raven prevoznih storitev za prebivalce regije (18).

(38)

V preglednici 8 so navedeni dodatni prevozniki, s katerimi je regija Ústí sklenila pogodbe, in parametri, ki so se upoštevali pri oceni ravni dokazljive izgube:

Preglednica 8

Pregled pogodb v obdobju od 9. septembra 2006 do 31. decembra 2006  (19)

(Popravljene številke, ki jih je Češka republika predložila po sklepu o začetku postopka)

(39)

Preglednica 9 prikazuje, da je bilo dejansko nadomestilo, ki so ga prejeli navedeni prevozniki, nižje od objektivne ocene dokazljive izgube.

Preglednica 9

Dejansko nadomestilo izgube na podlagi pogodb za obdobje od 9. septembra 2006 do 31. decembra 2006

(40)

Občina Ústí nad Labem je podjetju DP Ústí 23. julija 2004 in 11. aprila 2005 zagotovila dve poroštvi za zavarovanje bančnih posojil v višini 35 000 000 CZK in 5 000 000 CZK. Posojili je dodelila banka Komerční banka, a.s. (20). Češki organi so Komisijo obvestili, da sta bili navedeni poroštvi, ki sta krili 100 % posojil, dodeljeni za posojili, ki sta bili namenjeni izključno izgradnji linije za trolejbus, s katero naj bi se v občini Ústí nad Labem nadomestile cenejše avtobusne storitve, ki bolj onesnažujejo okolje.

(41)

Občina Ústí nad Labem je leta 2006 povečala lastniški kapital podjetja DP Ústí za 160 000 000 CZK. Povečanje kapitala je bilo podjetju DP Ústí zagotovljeno izključno za financiranje izgradnje trolejbusne proge (Ústí nad Labem – Střekov) v skladu z dolgoročnim strateškim ciljem občine Ústí nad Labem za elektrifikacijo prometa. Sredstva navedenega povečanja kapitala so bila na ločenem računu.

(42)

V sklepu o začetku postopka je Komisija ocenila naslednje ukrepe, ki jih predložil pritožnik:

(43)

Komisija je glede ukrepov iz točk od (i) do (o) uvodne izjave 42 v sklepu o začetku postopka ugotovila, da so navedeni ukrepi temeljili na pogodbah, sklenjenih pred 1. majem 2004, tj. pred pristopom Češke republike k Uniji. Komisija je zato ugotovila, da ni pristojna za ocenjevanje navedenih ukrepov. Ugotovila je tudi, da je bil ukrep iz točke (p) uvodne izjave 42 dodeljen v okviru obstoječe sheme pomoči.

(44)

Komisija je glede ukrepa iz točke (f) uvodne izjave 42 ugotovila, da posojilo podjetju DP Chomutov v višini 3,5 milijona CZK ne pomeni državne pomoči.

(45)

Podobno je Komisija glede ukrepa iz točke (g) uvodne izjave 42 ugotovila, da nikakršna morebitna prednost v zvezi z upravljanjem parkirnih ur, ki bi jo imelo podjetje DP Děčín, ne more izkrivljati konkurence in vplivati na trgovanje med državami članicami, saj ukrep izpolnjuje pogoje za pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 69/2001 (21).

(46)

Komisija je glede ukrepa točke (h) uvodne izjave 42 ugotovila, da ni pristojna za ocenjevanje najema trolejbusov, ki ga je občina Teplice podjetju DP Teplice zagotovila na podlagi prvotne pogodbe z dne 10. decembra 2003. Ker je bila najemna pogodba zaradi najema dodatnih trolejbusov od takrat dvakrat spremenjena, tj. 5. maja 2006 in 18. oktobra 2006, bi Komisija lahko ocenila najem na podlagi navedenih sprememb. Komisija je v sklepu o začetku postopka pojasnila, da so se navedena vozila uporabljala le za izpolnjevanje obveznosti javne službe, zato bi bilo treba vse stroške na podlagi najemne pogodbe upoštevati kot del nadomestila za opravljanje javne službe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 27, so bili navedeni trolejbusi povezani izključno z občinskim javnim prevozom v občini Teplice, torej navedeni ukrepi niso povezani z nadomestili za opravljanje javne službe, ki jih je regija Ústí zagotovila za regionalni avtobusni prevoz in so od njih očitno ločeni, zato niso povezani z ukrepi, obravnavanimi v tem sklepu.

(47)

Komisija je glede nadomestil za opravljanje javne službe iz točk (a), (b) in (c) uvodne izjave 42, ki so bila nekaterim prevoznim podjetjem dodeljena za različna obdobja, v sklepu o začetku postopka proučila, ali navedeni ukrepi pomenijo državno pomoč pod pogoji, ki jih je Sodišče določilo v sodbi v zadevi Altmark  (22). Komisija je izrazila pomisleke o tem, ali so drugi, tretji in četrti pogoj, opredeljeni v sodbi v zadevi Altmark, izpolnjeni, zato je sklenila, da ni mogoče izključiti, da nadomestila pomenijo državno pomoč v smislu Pogodbe.

(48)

Komisija je glede ukrepov iz točk (d) in (e) uvodne izjave 42 analizirala, ali poroštvi in povečanje kapitala za podjetje DP Ústí pomenijo državno pomoč in zlasti, ali bi se zanje lahko štelo, da so v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da ni mogoče izključiti možnosti, da navedeni ukrepi niso v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, torej lahko pomenijo državno pomoč v smislu Pogodbe.

(49)

Komisija je nato proučila, ali bi se lahko ukrepe iz točk od (a) do (e) uvodne izjave 42 razglasilo za združljive z notranjim trgom.

(50)

Komisija je glede nadomestil za opravljanje javne službe iz točk (a), (b) in (c) uvodne izjave 42 navedla, da v fazi sklepa o začetku postopka ni mogla ugotoviti, ali znesek nadomestila ob upoštevanju pomembnih ni presegal tega, kar je bilo potrebno za kritje stroškov, ki so nastali z izpolnjevanjem obveznosti javne službe ob upoštevanju realiziranih prejemkov in primernega dobička.

(51)

Komisija je izrazila pomisleke zlasti glede pojma nepredvidenih stroškov in metodologije izračunavanja teh stroškov, saj so plačila podjetjem DP Teplice in DP Ústí, izračunana na tej podlagi, v letih 2005 in 2006 presegla pričakovano omejitev prejemkov. Komisija je izrazila pomisleke tudi glede metodologije, ki se je uporabila za preverjanje, ali višina cen, ki so jih pričakovali prevozniki, ustreza posebnostim zagotovljenih storitev. Komisija je v zvezi s tem izrazila tudi pomisleke, ali je bil v cene vključen dobiček, ki bi ga bilo mogoče šteti za primernega.

(52)

Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da obstajajo pomisleki, ali so bila nadomestila za opravljanje javne službe združljiva s Pogodbo. Komisija je zahtevala dodatne informacije, zlasti v zvezi z metodologijo, ki se je uporabila za izračun nadomestil (v zvezi z določitvijo višine pričakovanih cen, izračunom primernega dobička in pojmom „nepredvidenih stroškov“).

(53)

Komisija je v sklepu o začetku postopka glede ukrepov iz točk (d) in (e) uvodne izjave 42 pojasnila, da češki organi niso predložili dovolj informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali so bili povečanje kapitala in obe poroštvi potrebni in sorazmerni za doseganje cilja skupnega interesa ter kot takšni niso pomenili neupravičenega izkrivljanja konkurence. Komisija je zato izrazila pomisleke v zvezi s tem, ali bi se navedene ukrepe lahko razglasilo za združljive s Pogodbo.

(54)

Češki organi so skupaj s svojim odzivom na sklep o začetku postopka predložili naslednje tri dokumente: izjavo regije Ústí, izjavo občine Teplice in izjavo podjetja DP Ústí (enega od domnevnih upravičencev). To priložnost je izkoristila tudi za popravek informacij iz preglednic 1, 3, 6 in 7 iz sklepa o začetku postopka. Do napak v navedenih tabelah je prišlo zaradi nevključitve nekaterih prevoznih storitev in napačnega prepisa podatkov. Popravljeni podatki so v preglednicah 1, 3, 6 in 8.

(55)

Po trditvah čeških organov so nadomestila za opravljanje javne službe, ki jih je regija Ústí dodelila regionalnim prevoznikom iz točk (a), (b) in (c) uvodne izjave 42, v skladu s štirimi merili iz sodbe v zadevi Altmark in torej ne pomenijo državne pomoči.

(56)

Češki organi so glede prvega pogoja iz sodbe v zadevi Altmark trdili, da je Komisija že v sklepu o začetku postopka ugotovila, da je pogoj izpolnjen pri vseh pogodbah o izvajanju javne službe, ki se proučile.

(57)

Češki organi so glede drugega pogoja iz sodbe Altmark pojasnili, da je regija Ústí na podlagi vseh pogodb o izvajanju javne službe, ki so se proučile, krila dokazljivo izgubo prevoznikov, izračunano kot razlika med (a) stroški prevozne storitve na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe in (b) prihodki prevoznika. Stroški prevoznih storitev so vključevali (i) stroške prevoznika v skladu s stroški povprečnega podjetja in (ii) primeren dobiček. Navedena merila so bila določena vnaprej na pregleden in objektiven način, najvišja raven nadomestila pa je bila na začetku omejena s strokovnim mnenjem. Regionalni organi so bili tudi pooblaščeni za preverjanje, ali so podatki, uporabljeni za zadevne ocene, pravilni in ustrezajo položaju določenega prevoznika.

(58)

Glede različnih cen na kilometer posameznega operaterja, v zvezi s čemer je Komisija izrazila pomisleke v sklepu o začetku postopka, so češki organi odgovorili, da so navedene cene povezane s stroški različnih avtobusnih prevoznikov, zadevno linijo in časom izvajanja storitev ter drugimi posebnostmi, povezanimi s posamezno linijo. Češki organi so nadalje predložili rezultate običajnih dolgoročnih koncesij, v katerih se ponujena cena giblje od 25,48 CZK/km v mestnih območjih do 45,79 CZK/km v predmestjih.

(59)

Češki organi so zato menili, da je bil drugi pogoj iz sodbe v zadevi Altmark izpolnjen v zvezi z vsemi pogodbami o izvajanju javne službe.

(60)

Češki organi so glede tretjega pogoja iz sodbe v zadevi Altmark opozorili, da je bila pri pogodbah o izvajanju javne službe, ki jih je sklenila regija Ústí, podana predhodna objektivna ocena dokazljive izgube. V skladu z oddelkom 19b(3) Zakona o prevozih v cestnem prometu mora regija povrniti dokazljivo izgubo do zneska, ki ne presega navedene ocene in ki se poveča le za nepredvidene dokazljive stroške. Če je znesek dejanskih izgub v zadevnem obdobju višji od predhodne ocene, regija Ústí razen nepredvidljivih stroškov povrne izgube le do zneska ocene.

(61)

Češki organi so v zvezi s tem opozorili, da za osnovne prevozne storitve noben prevoznik ni prejel nadomestila, višjega od predhodne objektivne ocene dokazljive izgube iz pogodb o izvajanju javne službe v letih 2005 in 2006. Leta 2006 so trije prevozniki, ki so pokrivali pet območij regije Ústí, celo utrpeli gospodarsko škodo. Iz dokumentov, ki so jih predložili češki organi, je razvidno, da so navedeni trije prevozniki od regije Ústí poskušali dobiti dodatno nadomestilo. Regija Ústí dodatnega nadomestila ni dodelila, zato so morali navedeni prevozniki sami nositi svoja poslovna tveganja. Češki organi so nadalje opozorili, da se prevoznik ne more enostransko odločiti o prenehanju zagotavljanja prevoznih storitev na določenih linijah ali vplivati na obseg in pogostost storitve, ki jo nudi. Če prevoznik ne bi zagotovil osnovne prevozne storitve, določene v pogodbi, bi mu lahko regija Ústí naložila pogodbene kazni.

(62)

Češki organi so priznali, da Zakon o prevozih v cestnem prometu ne zagotavlja natančnejše opredelitve „nepredvidljivih stroškov“, zato je opredelitev tega pojma prepuščena posameznim kupcem prevoznih storitev. Pojem nepredvidljivih stroškov je bil natančneje določen v pogodbah o izvajanju javne službe, ki jih je regija Ústí sklenila s posameznimi prevozniki. Nepredvidljivi stroški se nanašajo na dogodke, ki niso odvisni od upravljanja družb, kot so naravne nesreče, državne intervencije glede cen, preusmeritve ali spremembe trošarin, DDV itd. Češka republika je Komisiji predložila ustrezne povzetke iz pogodb o izvajanju javne službe.

(63)

Glede četrtega pogoja iz sodbe v zadevi Altmark so češki organi v zvezi z vsakim od treh ukrepov za nadomestilo za opravljanje javne službe podali nekoliko drugačno obrazložitev, zato se bodo pojasnili ločeno.

(64)

Češki organi so glede pogodb za izvajanje javne službe za leti 2005 in 2006 (ukrep iz točke (a) uvodne izjave 42) trdili, da bi bilo treba ob primerjanju cene prevoznih storitev v regiji Ústí leta 2005 in prevoznih storitev, ki so se na podlagi javnih razpisov za koncesije nudile leta 2007 in naprej, za navedene pogodbe šteti, da izpolnjujejo navedeni pogoj. Javni razpisi za koncesije leta 2007 so bili pregledni, odprti in nediskriminatorni, zato so bile cene, ponujene v okviru navedenih razpisov, tržne cene, pri katerih je cena prevoze storitve vključevala le stroške povprečnega razumnega prevoznika in primeren dobiček. Iz analize razlik v ceni je razvidno, da je leta 2005 povprečna cena prevoznih storitev znašala 30,60 CZK/km, leta 2007 pa 30,24 CZK/km. Leta 2005 se je cena regionalnih prevoznih storitev gibala od 21,50 CZK/km do 37,16 CZK/km. Leta 2007, po končanem izboru za podelitev dolgoročne koncesije, so se cene gibale med 25,48 CZK/km in 45,79 CZK/km. Češki organi trdijo, da je iz navedene primerjave razvidno, da se cene niso bistveno razlikovale in da so bile razlike v cenah med različnimi območji leta 2007 celo višje kot leta 2005. Iz iste analize je razvidno, da med dobičkom na podlagi pogodb za leto 2005 in 2007 prav tako ni bilo večjih razlik. Zato bi se za dobiček, ki so ga imeli prevozniki v obravnavanem obdobju, moralo šteti, da je v skladu s četrtim pogojem iz sodbe v zadevi Altmark.

(65)

Češki organi so predložili tudi strokovno mnenje, ki so ga izvedli profesorji praške tehnične univerze (České vysoké učení technické v Praze) in iz katerega je razvidno, da so bili stroški izvajalcev storitev stroški skrbnih prevoznikov. Edine izjeme so bili pritožnik DPÚK, katerega cena regionalnih prevoznih storitev je bila neustrezno visoka, in dva lokalna prevoznika, katerih cena je bila prenizka.

(66)

Češki organi so glede pogodb za obdobje od 9. septembra 2006 do 2. junija 2007 (ukrep iz točke (b) uvodne izjave 42) in obdobje od 9. septembra 2006 do 31. decembra 2006 (ukrep iz točke (c) uvodne izjave 42) trdili, da je regija Ústí natančno opredelila obseg zahtevanih storitev in zainteresiranim prevoznikom zagotovila ustrezne ocene prihodka na podlagi preteklih podatkov. Strokovno mnenje je moral preložiti prevoznik. Strokovno mnenje izbranega prevoznika je nato zavezujoče za celotno pogodbeno obdobje. Zato je bilo edino merilo, na podlagi katerega se je sprejela odločitev, cena, ki so jo ponudili zainteresirani prevozniki.

(67)

Češki organi so glede nadomestil za opravljanje javne službe v obdobju od 9. septembra 2006 do 2. junija 2007 (ukrep iz točke (b) uvodne izjave 42) trdili, da so se pogodbe o izvajanju javne službe, na podlagi katerih so bila izplačana nadomestila, dodelile na podlagi odprtega in preglednega postopka oddaje javnega naročila brez pogojev. Dejstvo, da je moral biti na koncu izbran drugi najboljši ponudnik, ker izbrani ponudnik ni zagotovil zahtevanih storitev, ne ogroža odprte, pregledne in brezpogojne narave postopka oddaje javnega naročila.

(68)

Cena, ponujena v prvem krogu izbora, je bila cena, ki je bila objektivno dosežena z izbirnim postopkom, zato navedena cena izpolnjuje tretji in četrti pogoj iz sodbe v zadevi Altmark, saj zagotavlja, da izvajalec storitev z izvajanjem storitve ne pridobi neupravičenega dobička. Pogodbe v okviru ukrepa iz točke (b) uvodne izjave 42 so se sklenile za prehodno obdobje devetih mesecev za devet od petnajstih območij regije Ústí.

(69)

Če bi Komisija menila, da glede ukrepa iz točke (b) uvodne izjave 42 prvi del četrtega pogoja iz sodbe v zadevi Altmark ni bil izpolnjen, so češki organi trdili, da se mora za skladnega šteti drugi del pogoja iz sodbe v zadevi Altmark, saj je bil izbor izvajalca storitev izveden v skladu z analizo stroškov povprečnega izvajalca storitev, ki posluje s primernim dobičkom.

(70)

Češki organi so glede nadomestil za opravljanje javne službe, ki jih je regija Ústí za avtobusne storitve v obdobju od 9. septembra 2006 do 31. decembra 2006 dodelila na podlagi neposrednih pogajanj (ukrep iz točke (c) uvodne izjave 42), pojasnili, da je regija Ústí v največji možni meri zagotovila, da se storitve javnega prevoza v petih območjih, za katere ni bilo drugouvrščenega ponudnika, izvajajo po najnižji možni ceni. Organiziran je bil drugi krog za podelitev koncesij, da se zagotovijo osnovne prevozne storitve, dokler ne bi bilo mogoče organizirati običajnega (nepospešenega) izbora za podelitev koncesij. Objava o drugem krogu za podelitev koncesij je bila objavljena 16. avgusta 2006 v več pomembnih čeških dnevnih časopisih (23). Češki organi so predložili dokumentacijo za drugi krog za podelitev koncesij. Ker so morale biti navedene pogodbe zaradi nepričakovanega umika podjetja ČSAD Česká Lípa sklenjene v dveh tednih in ob upoštevanju, da bi bile morebitne koncesije podeljene za začasno obdobje manj kot štirih mesecev, je regija Ústí v postopek izbora za podelitev koncesij vključila merilo za izbor, da mora izbrani prevoznik izvajanje prevoznih storitev zagotoviti od 9. septembra 2006, tj. v dveh tednih od objave postopka izbora za podelitev koncesij.

(71)

Pogodb na podlagi drugega kroga za podelitev koncesije ni bilo mogoče skleniti, saj je regija Ústí prejela le eno ponudbo za zadevnih šest območij (24), zato je regija Ústí pogodbe sklenila neposredno s prevozniki, ki so bili na voljo. Po trditvah čeških organov zaradi izrednih okoliščin, povezanih s sklenitvijo navedenih pogodb, ni bilo dovolj časa za organiziranje tretjega postopka izbora za podelitev koncesij, prav tako pa zaradi časovnih omejitev ni bila mogoča strokovna ocena. Češki organi so nadalje poudarili, da se cena prevozne storitve ni bistveno razlikovala od cene, pridobljene v prvem in drugem krogu za podelitev koncesij. Razliko v višini približno 7 % bi se lahko štelo za običajno ob upoštevanju, da je začasna dodelitev človeških in kapitalskih virov za obdobje 4 mesecev dražja kot za daljše obdobje.

(72)

Češki organi so glede poroštev v višini 5 milijonov CZK in 35 milijonov CZK, s katerima je občina Ústí nad Labem zavarovala posojili podjetju DP Ústí, trdili, da bi lahko podjetje DP Ústí posojili dobilo tudi brez poroštev. Češki organi opozarjajo, da je podjetje DP Ústí leta 2007 pridobilo posojilo v višini 40 milijonov CZK za izgradnjo trolejbusne linije Ústí nad Labem – Střekov in za nakup dveh avtobusov. Posojilo je dodelila banka Komerční banka, a.s., tj. ista finančna institucija, ki je podjetju DP Ústí leta 2004 in 2005 dodelila zadevni posojili, za kateri je občina Ústí nad Labem zagotovila sporni poroštvi. Navedeno posojilo v višini 40 milijonov CZK je bilo zavarovano s sredstvi podjetja DP Ústí. Posojilodajalec je bil izbran z javnim razpisom, na podlagi katerega je bila izbrana najboljša ponudba, ki pa ni razlikovala med možnostmi za zavarovanje posojila, tj. s poroštvom občine Ústí nad Labem ali poroštvom v obliki sredstev podjetja. Po trditvah čeških organov je iz tega razvidno, da pogoji posojila leta 2007 niso bili odvisni od oblike zavarovanja in da bi podjetje DP Ústi posojilo lahko dobilo pod enakimi pogoji tudi brez poroštva. Češki organi trdijo, da to velja tudi za posojili iz leta 2004 in 2005 ter da poroštvo podjetju DP Ústí ni zagotovilo gospodarske prednosti.

(73)

Sredstva, pridobljena s posojili, je bilo v vsakem primeru mogoče porabiti le za izgradnjo trolejbusne linije. V regiji Ústí je kakovost okolja nizka in projekt je bil namenjen izboljšanju navedenega stanja v regiji. Če bančno posojilo podjetju DP Ústí ne bi bilo dodeljeno, bi moralo podjetje nadaljevati z izvajanjem avtobusnega prevoza. Po trditvah čeških organov je ukrep na učinkovit način prednostno obravnaval varstvo okolja pred višjimi stroški, povezanimi z izgradnjo trolejbusne linije, zato ga je treba šteti za skladnega s Pogodbo.

(74)

Češki organi so pojasnili, da so bila sredstva iz povečanja lastniškega kapitala v višini 160 milijonov CZK namenjena izključno za financiranje izgradnje trolejbusne linije Ústí nad Labem – Střekov. Sredstva so bila na ločenem računu podjetja DP Ústi, s katerega so se izvajala plačila za izgradnjo trolejbusne linije Ústí nad Labem – Střekov.

(75)

Navedena linija je sestavni del osrednjega javnega mestnega prevoza v občini Ústí nad Labem, sestavljenega iz obsežnega ekološkega trolejbusnega prevoza, ki se je v občini vzpostavljal od leta 1984 in postopno začenjal z delovanjem od leta 1988. Izgradnja zadevne linije predstavlja zadnjo fazo izgradnje sistema, njeno dokončanje pa bo velik del občine na desnem bregu povezalo z osrednjim trolejbusnim prevozom. Ta razširitev sistema je bila načrtovana od leta 1996.

(76)

Po trditvah čeških organov bo naložba znatno izboljšala okoljske razmere v občini, in sicer bo zlasti zmanjšala onesnaževanja zraka na območju desnega rečnega brega mesta, ravni hrupa prometa na zadevnih linijah z uporabo trolejbusov namesto avtobusov (zlasti pri nočnih prevozih), emisije na zadevnih linijah in tveganje fotokemičnega smoga na območju Střekov.

(77)

Češki organi so zato trdili, da sodi povečanje kapitala med izjeme iz člena 3(1)(b) Uredbe Sveta št. 1107/70 (25). Češki organi trdijo, da so pogoji za uporabo člena 3(1)(b) izpolnjeni, ker (i) je izgradnja trolejbusnega omrežja namenjena usklajevanju in optimizaciji prometa, (ii) vključuje stroške infrastrukture, ki jih drugim prevoznikom, ki uporabljajo druge vrste cestnega prometa, ni treba nositi, in (iii) za dosego skupnega cilja politike ni drugih možnosti, ki bi prinašale manjše finančno breme (tj. usklajevanje prometa in zmanjšanje emisij CO2).

(78)

Podjetje DP Ústí je leta 2005 v okviru svojih obveznosti javne službe pridobilo dve dodatni nadomestili v višini 4 591 200 CZK in 7 335 000 CZK. Češki organi so pojasnili, da sta bili navedeni nadomestili, ki ju je zagotovila občina Ústí nad Labem, namenjeni izključno občinskemu prevozu v navedeni občini in nista bili povezani z nadomestili za regionalni prevoz, ki jih je dodelila regija Ústí in so obravnavana v sklepu o začetku postopka.

(79)

Češki organi so glede ukrepov, dodeljenih podjetju DP Teplice, pojasnili, da so se nadomestili, ki ju je dodelila občina Teplice, in najem vozil nanašali izključno na obveznosti javne službe, povezane s prevozom v navedeni občini. Navedeni ukrepi niso bili povezani z nadomestili za regionalni prevoz, ki jih je dodelila regija Ústí in so obravnavani v sklepu o začetku postopka. Ker je podjetje DP Teplice vodilo ločena računa, ni bilo tveganja, da bi navedeni nadomestili na kakršen koli način navzkrižno subvencionirali dejavnosti regionalnega prevoza podjetja DP Teplice. Trolejbusov zaradi njihove narave ni mogoče uporabljati zunaj trolejbusnih linij občine Teplice za zagotavljanje regionalnih prevoznih storitev.

(80)

Podjetje DPÚK je bila edina zainteresirana stran, ki je predložila pripombe na sklep o začetku postopka.

(81)

Podjetje DPÚK je predložilo splošne pripombe na pravni okvir nadomestila za obveznosti javne službe v sektorju regionalnih avtobusnih storitev v Češki republiki. Podjetje DPÚK je trdilo, da ni bilo liberalizacije sektorja javnega prevoza v Češki republiki. Po trditvah podjetja DPÚK je to pomenilo, da so bile obveznosti prevoznikov jasno določene v upravnih odločbah, s katerimi so se podelile licence prevoznikom, saj češka zakonodaja temelji na sistemu „obveznosti javnih služb“ v smislu člena 2 Uredbe (EGS) št. 1191/69 in ne na „pogodbah o izvajanju javne službe“ v smislu člena 14 navedene uredbe. Podjetje DPÚK trdi, da je na oceno nadomestil za opravljanje javne službe v sklepu o začetku postopka vplivala nepravilna razlaga zadevnega pravnega okvira. Nadalje trdi, da sodbe v zadevi Altmark v tem primeru ni mogoče uporabiti, ker je navedena sodba v nasprotju z zadevnim primerom temeljila na sistemu, ki temelji na pogodbah o izvajanju javne službe in ne na obveznostih javnih služb.

(82)

Podjetje DPÚK je na podlagi tega trdilo, da obveznosti javne službe in raven nadomestila niso mogli biti predmet pogajanj med regionalnimi organi in prevozniki. Niso mogli biti izpostavljeni konkurenci med prevozniki, saj to v sistemu, ki temelji na obveznostih javne službe, ni mogoče, nadomestilo pa ni predstavljalo pogodbene cene zagotovljenih prevoznih storitev, ampak je bila izguba zaradi izvajanja zadevnih obveznosti na podlagi uporabe pravnih določb, nanj prevozniki in organi niso mogli vplivati ter zato ni moglo biti predmet pogajanj. Podjetje DPÚK je nadalje trdilo, da je regija Ústí kršila veljavno zakonodajo, ko je pogodbe o izvajanju javne službe sklenila s prevozniki na podlagi nepravega postopka oddaje javnega naročila. Podjetje DPÚK je trdilo, da so takšni poskusi uporabe načel konkurence v nasprotju s sistemom, ki temelji na obveznostih javne službe in torej nezakoniti. Podjetje DPÚK je trdilo, da so bile licence in nadomestila za opravljanje javne službe na novo izbranim prevoznikom podeljene nezakonito, ker je podjetje DPÚK imetnik prvotnih licenc za iste avtobusne linije. Organi regije Ústí so tak pristop izbrali zato, ker prvotnim prevoznikom niso pripravljeni plačati nadomestil, do katerih so le-ti upravičeni na podlagi zakonodaje, prvotni prevozniki, ki ne želijo sprejeti nižjih subvencij za izvajanje storitev, pa se ustrahujejo in zamenjajo z novimi prevozniki na podlagi nezakonitih kvazi razpisov. Podjetje DPÚK je zahtevalo, da se take razmere odpravijo ter se mu dovoli, da prevzame avtobuse in zaposlene od trenutno nezakonito izbranih prevoznikov ter ponovno začne izvajati prvotno uvedene obveznosti javne službe, ki bi morale prenehati šele leta 2011. Poleg tega je podjetje DPÚK trdilo, da so podatki za obdobje 2006–2008 dokaz za njegovo trditev, da bi bili končni stroški zagotavljanja regionalnih avtobusnih storitev novih prevoznikov višji.

(83)

Podjetje DPÚK je opozorilo, da so na novo izbrani prevozniki v več primerih občinski avtobusni prevozniki v lasti zadevnih občin, ki od teh občin prejemajo tudi subvencije, zato med navedenimi prevozniki in prevozniki na trgu regionalnega potniškega prevoza obstaja nepravična konkurenca. Po trditvah podjetja DPÚK je nesprejemljivo, da lahko lokalni avtobusni prevozniki upravljajo regionalne linije, ki niso v območju njihove občine.

(84)

Podjetje DPÚK je glede poroštva in povečanja kapitala, ki ju je prejelo od občine Ústí nad Labem, trdilo, da je organom predlagalo bistveno cenejšo drugo možnost za okolju prijazno lokalno prevozno storitev na liniji Ústí nad Labem – Střekov (na podlagi avtobusov na stisnjen zemeljski plin (CNG) namesto trolejbusov podjetja DP Ústí), vendar je bila ta možnost zavrnjena.

(85)

Glede ukrepov, ki so bili v skladu s sklepom o začetku postopka dodeljeni pred pristopom Češke republike k Uniji, je podjetje DPÚK trdilo, da imajo vsi ti ukrepi dolgoročni učinek, ki krepko presega datum pristopa.

(86)

Glede ocene, ki jo je Komisija podala za prenos upravljanja parkirnih ur na podjetje DP Děčín, je podjetje DPÚK trdilo, da analiza v sklepu o začetku postopka ni pravilna, saj se prag de minimis ne uporablja v sektorju javnega prevoza.

(87)

Podjetje DPÚK ni imelo pripomb glede pojma nepredvidljivih stroškov. Predložilo ni niti pripomb na dejstvo, da lahko predhodna določitev najvišje cene za nadomestilo, ki temelji na nacionalni statistični analizi, prepreči izplačila čezmernih nadomestil prevoznikom.

(88)

Češki organi se niso strinjali z razlago pravnega okvira za nadomestila za obveznosti javne službe v sektorju regionalnih avtobusnih storitev v Češki republiki, kot jo je podalo podjetje DPÚK v svojih stališčih. Prav tako se niso strinjali s trditvijo podjetja DPÚK, da storitve javnega prevoza v Češki republiki še niso bile liberalizirane.

(89)

Češki organi so trdili, da je nacionalni zakonodajni okvir vključeval dve možnosti za ureditev javnega avtobusnega prevoza na podlagi režima obveznosti javne službe: (i) s pogodbo o izvajanju javne službe na podlagi oddelka 19 Zakona o prevozih v cestnem prometu in člena 14 Uredbe (EGS) št. 1191/69 ter (ii) s sklepom, ki enostransko uvaja obveznost javne službe. Druga možnost se uporablja le v majhnem obsegu. V regiji Ústí izvajanje vseh regionalnih avtobusnih prevozov trenutno temelji na pogodbah, ki so bile sklenjene na podlagi odprtih, preglednih in nediskriminatornih postopkov oddaje javnega naročila. Češki organi so trdili, da so pogodbe o izvajanju javnih del kljub nekaterim razlikam v uporabljenih izrazih pogodbe o izvajanju javnih del v smislu Uredbe (EGS) št. 1191/69. To je jasno iz besedila Zakona o prevozih v cestnem prometu in njegove razlage v raznih sklepih ustreznih organov.

(90)

Češki organi so pojasnili tudi, da je licenca za izvajanje storitev avtobusnega prevoza dovoljenje, ki prevozniku omogoča, da storitve avtobusnega prevoza zagotavlja na posameznih linijah, ne pomeni pa, da so mu zaupane obveznosti javne službe. Navedene obveznosti so bile prevoznikom zaupane s sklenitvijo pogodb o izvajanju javne službe med zadevnim prevoznikom in zadevnim organom (v tem primeru regijo Ústí). Licenco za določeno linijo je lahko imelo več prevoznikov, nadomestilo za opravljanje javne službe pa je bilo dodeljeno le prevozniku, ki je za navedeno linijo sklenil pogodbo z regionalnimi organi ali za katerega je bila s sklepom organov obveznost uvedena. Licenca tudi ni mogla pomeniti sklepa o uvedbi obveznosti o javni službi v smislu člena 1 Uredbe (EGS) št. 1191/69, prav tako pa ni zagotovila dodelitve nadomestila za finančno breme zaradi obveznosti, kot je to zahtevano v členu 6 navedene uredbe.

(91)

Češki organi so nadalje menili, da so nadomestila, plačana na podlagi pogodb o izvajanju javne službe, izpolnjevala merila iz sodbe v zadevi Altmark, zato Komisija o njih ni bila uradno obveščena.

(92)

Češki organi so trdili, da so bile zaradi odprtega, preglednega in nediskriminatornega izbirnega postopka avtobusne storitve v okviru obveznosti javne službe v regiji Ústí zagotovljene po cenah, ki so bile precej ugodnejše kot v preteklosti. Zato so se sredstva regije Ústí učinkoviteje porabljale, kot bi se, če bi regija morala plačati nadomestilo za škodo, ki ga je enostransko zahtevalo podjetje DPÚK.

(93)

Češki organi so glede trditev podjetja DPÚK v zvezi z poroštvom in povečanjem kapitala, ki ju je podjetju zagotovila občina Ústí nad Labem, pojasnili, da v navedeni občini obstaja trolejbusno omrežje in da so bili navedeni ukrepi uporabljeni za povezavo dveh obstoječih glavnih trolejbusnih omrežij. Nove trolejbusne linije so torej le dopolnile obstoječo trolejbusno omrežje, ki se je postopno uvajalo od leta 1988. Češki organi so nazadnje trdili, da nikjer ni uradno zabeleženo, da bi podjetje DPÚK uradno predložilo nadomesten projekt za zagotavljanje ekološkega prevoza v občini. Projekt, priložen k predložitvi podjetja DPÚK, nosi datum junij 2001, zato v času ocenjenih ukrepov ni bil pomemben.

(94)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(95)

Da se ukrep šteje za pomoč v smislu člena 107(1), morajo biti izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (i) ukrep se mora pripisati državi in financiran mora biti iz državnih sredstev; (ii) prejemniku mora dodeliti prednost; (iii) ta prednost mora biti selektivna in (iv) ukrep mora izkrivljati konkurenco ali bi jo lahko izkrivljala, in lahko vpliva na trgovino med državami članicami.

(96)

Komisija bo proučila, ali je bil vsak od navedenih pogojev izpolnjen v zvezi z naslednjimi petimi ukrepi:

(97)

Nadomestila za javno službo za zagotavljanje prevoznih storitev so bila izplačana na podlagi pogodb, sklenjenih med organi regije Ústí in prevozniki iz točk (a), (b) in (c) uvodne izjave 96, plačana pa so bila iz javnega proračuna navedenih organov. Navedena nadomestila se torej lahko pripišejo državi, dodeljena pa so bila iz državnih sredstev.

(98)

Iz sodbe v zadevi Altmark sledi, da nadomestilo, ki ga dodeli država ali je dodeljeno iz državnih sredstev podjetjem v zameno za izpolnjevanje obveznosti javne službe, zadevnim podjetjem ne zagotavlja prednosti, zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe, če so izpolnjeni štirje kumulativni pogoji:

(99)

Da se izključi prisotnost gospodarske prednosti v primerih, ko je nadomestilo dodeljeno podjetjem v zameno za izpolnjevanje obveznosti javne službe, sodba v zadevi Altmark zahteva, da so vsi štirje pogoji izpolnjeni kumulativno.

(100)

Glede prvega pogoja, obveznost javne službe na področju kopenskega prevoza pomeni zahtevo, s katero se zagotovijo prevozne storitve v splošnem interesu, ki jih prevoznik, če bi upošteval lastne poslovne interese, ne bi prevzel ali jih ne bi prevzel v enakem obsegu ali pod enakimi pogoji brez plačila (26). Države članice imajo v okviru teh omejitev široko diskrecijsko pravico pri določanju obveznosti za javno službo v skladu s potrebami končnih uporabnikov. Komisija mora v takih primerih zagotoviti, da se ta diskrecijska pravica pri opredelitvi obveznosti za javno službo uporablja brez očitnih napak.

(101)

Komisija je v sklepu o začetku postopka že ugotovila, da so ji češki organi predložili pogodbe, na podlagi katerih so regionalni organi regije Ústí s prevozniki uredili zagotavljanje obveznosti javne službe. V navedenih pogodbah je opredeljen obseg obveznosti javne službe za zagotavljanje prevoznih storitev. Natančneje, v navedenih pogodbah so opredeljene linije, na katerih avtobusni prevozniki opravljajo storitve, vozni redi in objektivna ocena dokazljive izgube. Da storitev na navedenih linijah ni mogoče opravljati kot pridobitno dejavnost, dokazuje primerjava pričakovane dokazljive izgube in dejanske izgube za navedene linije, kot je prikazano v preglednicah od 1 do 9. Prevozniki se ne morejo enostransko odločiti, da na nedonosnih linijah storitev ne bodo več opravljali; prav tako ne morejo vplivati na obseg in pogostost storitev na linijah, s katerimi upravljajo. Zato nosijo določeno stopnjo poslovnega tveganja, saj se lahko, če so njihove izgube iz poslovanja večje od izgube, ki je bila predhodno določena z objektivno oceno dokazljive izgube, soočijo z gospodarsko izgubo. Komisija v skladu s tem ugotavlja, da v zvezi z ukrepi iz točk (a), (b) in (c) uvodne izjave 96 obstajajo dejanske obveznosti javne službe, ki so bile jasno opredeljene vnaprej. Prvi pogoj iz sodbe v zadevi Altmark je zato izpolnjen.

(102)

V zvezi z drugim pogojem iz sodbe v zadevi Altmark morajo biti merila, ki so podlaga za izračun nadomestila, objektivno in pregledno določena vnaprej, da podjetja, ki prejmejo nadomestilo, ne bi imela gospodarske prednosti pred konkurenčnimi podjetji. Vnaprejšnja določitev meril za nadomestilo ne pomeni, da mora biti nadomestilo izračunano na podlagi posebne formule. Pomembno je le, da je od začetka jasno, kako se bo nadomestilo določilo.

(103)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da je bilo nadomestilo za javno službo izračunano v pogodbah na podlagi pričakovane cene na kilometer in pričakovanega prihodka. Komisija priznava, da bi takšna metodologija lahko zagotovila objektiven in pregleden predhodni izračun nadomestila. Komisija v tem primeru v zvezi z metodologijo, uporabljeno za določitev višine pričakovanih cen na kilometer, ni prejela dovolj informacij, zato še ni mogla ugotoviti, ali je bil drugi pogoj iz sodbe v zadevi Altmark izpolnjen.

(104)

Češki organi so medtem pojasnili, da veljavna češka zakonodaja določa vse parametre, na podlagi katerih se izračunajo plačila nadomestil, zlasti stroške storitev, prihodke in primeren dobiček. Zato je vsaka pogodba, sklenjena med regijo Ústí in prevoznikom, vsebovala zadevne parametre, ki so se uporabili za objektivno oceno dokazljive izgube. Navedena ocena temelji na razliki med (a) ceno na kilometer, dogovorjeno v pogodbi in (b) prihodki prevoznika pri zadevnih storitvah. Cena na kilometer je vključevala (i) stroške izvajanja storitev in (ii) primeren dobiček.

(105)

Češki organi so glede razlik v ceni na kilometer posameznega prevoznika pojasnili, da izkazujejo različni položaj posameznega prevoznika (npr. stroški na kilometer so v podeželskih in primestnih območjih seveda različni). Vsekakor pa so bili vsi parametri za izračun cen posameznega prevoznika jasno določeni vnaprej v posameznih pogodbah. Regionalni organi so bili tudi pooblaščeni za preverjanje, ali so bili podatki, uporabljeni za zadevne ocene, pravilni in ali so ustrezali položaju določenega prevoznika.

(106)

Komisija zato meni, da so bili parametri za izračun nadomestila za posameznega prevoznika objektivno in pregledno določeni vnaprej. Drugi pogoj iz sodbe v zadevi Altmark v zvezi z ukrepi iz točk (a), (b) in (c) uvodne izjave 96 je zato izpolnjen.

(107)

Komisija glede tretjega pogoja iz sodbe v zadevi Altmark ugotavlja, da se končni obračuni in plačila nadomestil izvedejo šele, ko zadevni prevoznik predloži dokazilo o dejanskih izgubah, ki so nastale pri izvajanju storitve. Hkrati ne najvišji znesek nadomestila omejen vnaprej z objektivno oceno dokazljive izgube, ki je vključena v pogodbo.

(108)

V skladu z oddelkom 19b(3) Zakona o prevozih v cestnem prometu objektivna ocena dokazljive izgube pomeni predhodno določeno zgornjo mejo, nad katero pristojni organ ne more nadomestiti dejanske izgube (27). Če prevoznik po izvedbi pogodbe zahteva višje nadomestilo za izgube, javni organi teh izgub ne morejo kriti. Če so, nasprotno, dejanske izgube nižje od pričakovane ocenjene izgube, se nadomestijo le dejanske izgube.

(109)

To dokazuje dejstvo, da je dejansko nadomestilo, ki ga prejmejo prevozniki, kot je navedeno v preglednici 2, preglednici 4, preglednici 7 in preglednici 9, v številnih primerih nižje od predvidenih izgub, določenih v pogodbi, kot je navedeno v stolpcu „skupna dokazljiva izguba“ v preglednici 1, preglednici 3, preglednici 6 in preglednici 8.

(110)

Navedene omejitve se lahko presežejo le v primeru nepredvidljivih stroškov, česar pa ni bilo pri nobeni pogodbi za regionalni prevoz, obravnavani v tem sklepu. V zvezi s pojmom „nepredvidljivih stroškov“, glede katerega je Komisija izrazila pomisleke v sklepu o začetku postopka, se navedeni pojem nanaša na stroške, ki niso odvisni od upravljanja družb, kot so naravne nesreče, državne intervencije glede cen, preusmeritve ali spremembe trošarin, DDV itd. Prevozniki morajo, da lahko zahtevajo nadomestilo, dokazati, da so navedeni stroški dejansko nastali pri izpolnjevanju obveznosti javne službe. Obstoj te izjeme od najvišje omejitve nadomestila ne ogroža zmožnosti mehanizma nadomestil za zagotovitev, da končno nadomestilo, ki ga prejme prevoznik, ne preseže dejanskih izgub.

(111)

V zvezi z določitvijo primernega dobička, ki je del izračuna stroškov in glede katerega je Komisija v sklepu o začetku postopka prav tako izrazila pomisleke, so češki organi dokazali, da je povprečni dobiček leta 2005 znašal 1,53 CZK/km. Povprečna cena na kilometer leta 2005 je znašala 30,60 CZK/km, torej je bila povprečna profitna marža približno 5 %, kar je po mnenju Komisije primerno. Leta 2007 je povprečni dobiček znašal 0,97 CZK/km, povprečna cena na kilometer pa je bila 30,24 CZK. Povprečna profitna marža je bila torej približno 3,2 %. Češki organi niso predložili podatkov o povprečnem dobičku za leto 2006. Povprečna profitna marža za leto 2006 je verjetno podobna kot v letih 2005 in 2007, saj so bili drugi zadevni podatki (povprečna cena na kilometer leta 2007 je znašala 31,72 CZK, povprečna dokazljiva izguba na kilometer pa 17,49 CZK) podobni, ista pa je bila tudi metodologija za izračun primernega dobička (glej opombo 9).

(112)

Komisija zato ugotavlja, da je tretji pogoj iz sodbe v zadevi Altmark v zvezi z ukrepi iz točk (a), (b) in (c) uvodne izjave 96 izpolnjen.

(113)

Četrti pogoj iz sodbe v zadevi Altmark zahteva, da se izvajalec javne službe izbere s postopkom oddaje javnega naročila ali da se stroški za zagotavljanje javne službe s primerjalno analizo omejijo na stroške povprečnega, dobro vodenega podjetja.

(114)

V skladu z informacijami, ki so jih češki organi predložili v zvezi z ukrepi iz točk (a) in (b) uvodne izjave 96, se je pogodbeno razmerje med regijo Ústí in prevozniki za leti 2005 in 2006 vzpostavilo s podaljšanjem obstoječih pogodb, pogodbe za obdobje od 9. septembra 2006 do 31. decembra 2006 pa so se sklenile po postopku s pogajanji. V nobenem od teh postopkih prevozniki niso mogli predložiti svojih ponudb za zagotavljanje prevoznih storitev v zadevnem obdobju in noben od teh postopkov ni postopek oddaje javnega naročila, ki bi omogočal izbiro ponudb, ki izkazujejo tržne pogoje, kakor je to zahtevano v prvem delu četrtega pogoja iz sodbe v zadevi Altmark  (28).

(115)

Komisija mora zato proučiti, ali je v zvezi z zadevnimi pogodbami izpolnjen drugi del možnosti, ki je navedena v četrtem pogoju sodbe v zadevi Altmark. V skladu z navedeno možnostjo mora biti raven nadomestila določena na podlagi analize stroškov povprečnega, dobro vodenega in primerno opremljenega podjetja (primerjalna analiza).

(116)

Češki organi trdijo, da raven nadomestila prevoznikom v letih 2005 in 2006 ustreza stroškom povprečnega, dobro vodenega in primerno opremljenega podjetja. Trdijo, da so to dokazali s primerjavo cen v letih 2005 in 2006 s cenami na podlagi odprtih in preglednih postopkov za oddajo javnega naročila za storitve od leta 2007. Leta 2005 je povprečna cena znašala 30,60 CZK/km (povprečni stroški 29,06 CZK/km), povprečna cena na podlagi razpisov leta 2007 pa je znašala 30,24 CZK/km (povprečni stroški 29,22 CZK/km). Leta 2005 so cene različnih prevoznikov znašale med 21,50 CZK in 37,16 CZK na kilometer, leta 2007 pa so znašale med 25,48 CZK in 45,79 CZK na kilometer. Češki organi trdijo, da se povprečna višina cene na kilometer in razpon posameznih cen v letih 2005 in 2007 nista bistveno razlikovala, zato je treba za cene iz leta 2005 šteti, da ustrezajo stroškom povprečnega, dobro vodenega podjetja, primerno opremljenega s prevoznimi sredstvi. Češki organi so predložili tudi strokovno mnenje, ki je navajalo, da so razen izredno visokih stroškov pritožnika stroški vseh drugih prevoznikov ustrezali stroškom povprečnega, dobro vodenega podjetja, primerno opremljenega s prevoznimi sredstvi.

(117)

Komisija ugotavlja, da je uporaba statističnih podatkov, opisanih v prejšnji uvodni izjavi, namenjena ugotavljanju, da je bila cena določena s sklicevanjem na stroške povprečnega podjetja. Kot je bilo ugotovljeno že v sklepu o začetku postopka, na podlagi preteklih podatkov ni mogoče skleniti, da je treba prevoznike, ki so se strinjali z zagotavljanjem storitev na ravni stroškov iz leta 2005, šteti za dobro upravljane prevoznike. Določanje ravni stroškov v preteklosti ne pomeni spodbude za učinkovito stroškovno upravljanje prevoznikov. Če se kateri od pomembnih parametrov stroškov spremeni (na primer cena goriva), pretekli podatki takoj postanejo zastareli. Češki organi poleg tega pri opredelitvi referenčnih podjetij niso uporabili objektivnih meril, ki so gospodarsko priznana kot reprezentativna za ustrezno upravljanje, njihova analiza pa ni temeljila na analitičnih razmerjih, ki bi bila reprezentativna za produktivnost ali povezana s kakovostjo ponudbe (29).

(118)

Češki organi v zvezi z ukrepom iz točke (c) uvodne izjave 96 Komisiji niso predložili nobenih informacij, ki bi kazale na to, da je bila raven nadomestila za pogodbe v obdobju od 9. septembra 2006 do 31. decembra 2006 določena na podlagi analize stroškov povprečnega, dobro vodenega in primerno opremljenega podjetja.

(119)

Ker v skladu z navedenim niso bile izpolnjene vse zahteve druge možnosti četrtega pogoja iz sodbe v zadevi Altmark, Komisija ne more skleniti, da je bil znesek nadomestila na podlagi ukrepov iz točk (a) in (c) uvodne izjave 96 določen na ravni, ki zagotavlja, da nekaterim prevoznikom ni bila zagotovljena nobena prednost. Komisija zato meni, da so nadomestila za opravljanje javne službe, dodeljena na podlagi ukrepov iz točk (a) in (c) uvodne izjave 96, zagotovila gospodarsko prednost regionalnim javnim prevoznikom, navedenim v isti uvodni izjavi.

(120)

V zvezi z ukrepom iz točke (b) uvodne izjave 96 so bile pogodbe o izvajanju javne službe, sklenjene za obdobje med 9. septembrom 2006 in 2. junijem 2007, sklenjene po postopku za oddajo javnih naročil. V navedenem postopku za oddajo javnih naročil je bila regija Ústí razdeljena na petnajst območij, za katera so prevozniki lahko oddali ločene ponudbe. Postopek za oddajo javnih naročil je bil objavljen na spletni strani, na tabli regije Ústí za javna obvestila in v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata v celotni Češki republiki. Razpisno dokumentacijo je prevzelo triindvajset zainteresiranih strani. Merila za dodelitev so bila znana vnaprej: izbor naj bi potekal izključno na podlagi cene, ocenjeni niso bili nobeni kvalitativni parametri in izbrani ponudnik je bil prevoznik, ki je ponudil najnižjo ceno na kilometer. Postopek oddaje javnega naročila je bil torej ustrezno objavljen, odprt in pregleden.

(121)

Po navedbah čeških organov se je ponujena cena gibala med 27,57 CZK/km in 43,73 CZK/km. Ob izločitvi ponudbe podjetja DPÚK bi se ponujena cena gibala med 27,57 CZK/km in 33,5 CZK/km. Cene na kilometer so ponudili prevozniki za območja, za katera so se odločili, da bodo dali ponudbo. Podjetje ČSAD Česká Lípa je bilo izbrano v vseh petnajstih postopkih za oddajo javnega naročila. Ker navedeni prevoznik storitve na koncu ni mogel zagotoviti, je regija Ústí v primerih, v katerih je bilo to mogoče (za devet območij), pogodbe o izvajanju javne službe sklenila z drugouvrščenimi ponudniki. Izbira drugega najvišjega ponudnika v primeru, ko najvišji ponudnik ne opravi storitev, ne vpliva na ugotovitev, da je bila ponudba, ki je bila na koncu izbrana za navedenih devet območij, izbrana na podlagi ustrezno objavljenega, odprtega in preglednega postopka v skladu s prvim delom četrtega pogoja sodbe v zadevi Altmark.

(122)

Komisija zato ugotavlja, da nadomestilo za opravljanje javne službe, ki ga je regija Ústí dodelila na podlagi ukrepa iz točke (b) uvodne izjave 96, ne zagotavlja prednosti prevoznikom, navedenim v zadevni uvodni izjavi in zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe. Obstoj državne pomoči na podlagi navedene določbe se ugotavlja le, če so izpolnjeni vsi pogoji iz uvodne izjave 95, zato zaradi odsotnosti prednosti ni potrebe po nadaljnjem proučevanju ukrepa iz točke (b) uvodne izjave 96.

(123)

Prednost, dodeljena na podlagi točk (a) in (c) uvodne izjave 96 je selektivna, saj imajo od navedenih nadomestil korist le nekatera podjetja.

(124)

Za ukrep, ki ga dodeli država, se šteje, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, kadar izboljša konkurenčni položaj prejemnika v primerjavi z drugimi podjetji, ki so njegovi konkurenti (30). Za vse praktične namene se izkrivljanje konkurence v smislu člena 107 Pogodbe predvideva takoj, ko država dodeli finančno prednost podjetju v liberaliziranem sektorju, v katerem je ali bi lahko bila prisotna konkurenca (31).

(125)

Pomoč, dodeljena izvajalcem na trgu ali v sektorju, v katerem še ni potekal postopek liberalizacije z odprtjem trga zunanji konkurenci, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1), saj ne vpliva na trgovino med državami članicami. Kot je bilo ugotovljeno v sodbi v zadevi Altmark, je z učinkom od leta 1995 več članic začelo odpirati posamezne prevozne trge konkurenčnim podjetjem, ustanovljenim v drugih državah članicah, tako da številna podjetja ponujajo svoje storitve mestnega, primestnega ali regionalnega prevoza v državah članicah, iz katerih ne izvirajo. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 14, lahko v skladu s češko zakonodajo, ki velja od leta 2004, regionalne avtobusne storitve na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe zagotavlja vsak prevoznik, ki ima licenco za določeno linijo, je pridobil splošno dovoljenje („koncese“) na podlagi Zakona o izdaji dovoljenj za opravljanje trgovinske dejavnosti („živnostenský zákon“) za opravljanje dejavnosti javnega avtobusnega prevoza in spoštuje dogovorjen vozni red. Kot je bilo nadalje ugotovljeno v navedeni uvodni izjavi, so bile storitve regionalnega avtobusnega prevoza v regiji Ústi v obravnavanem obdobju v celoti liberalizirane, saj je lahko v obravnavanem obdobju v Češki republiki storitve regionalnega avtobusnega prevoza opravljal vsak prevoznik iz druge države članice, ki je izpolnjeval pogoje za pridobitev licence.

(126)

V skladu s tem bi bilo treba za vsako nadomestilo, dodeljeno regionalnim avtobusnim prevoznikom, šteti, da lahko izkrivlja konkurenco pri zagotavljanju storitev avtobusnega potniškega prevoza.

(127)

Za prednost, dodeljeno podjetju, ki posluje na trgu, odprtem za konkurenco, se običajno predvideva, da vpliva na trgovino med državami članicami. „Ko finančna pomoč, ki jo dodeli država, okrepi položaj podjetja v razmerju do drugih konkurenčnih podjetij v izmenjavah znotraj Skupnosti, je za slednje potrebno upoštevati, da je pomoč vplivala nanje“ (32). Za ukrepa iz točk (a) in (c) uvodne izjave 96 je zato treba šteti, da vplivata na trgovino med državami članicami, in sicer imata negativen učinek na možnost prevoznih podjetij, ustanovljenih v drugih državah članicah, da nudijo svoje storitve v Češki republiki, in krepita položaj prejemnikov nadomestila za opravljanje javne službe na trgu.

(128)

Podjetje DP Ústí je v letih 2004 in 2005 prejelo poroštvi občine Ústí nad Labem za zavarovanje bančnih posojil v višini 35 milijonov CZK in 5 milijonov CZK. Posojili sta bili namenjeni končanju izgradnje trolejbusne linije Ústí nad Labem – Střekov.

(129)

Da takšna posojila pomenijo pomoč, morajo prejemniku dodeliti prednost. S tem v zvezi je treba navesti sklic na Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (33).

(130)

Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev navaja, da se poroštev, ki jih dodeli država, pod določenimi pogoji, ki morajo biti kumulativni, ne more šteti za državno pomoč.

(131)

Prvič, posojilojemalec mora biti v finančnih težavah. Komisija je analizirala račune podjetja DP Ústí in ugotovila, da podjetje v letih 2004 in 2005, tj. v času, ko je prejelo poroštvi, ni bilo v težavah.

(132)

Drugič, obseg poroštva mora biti v času dodelitve pravilno ocenjen. To pomeni, da mora biti poroštvo povezano s specifično finančno transakcijo, imeti določen najvišji znesek in omejeno trajanje. Komisija ugotavlja, da je bilo v zadevnem primeru poroštvo pravilno ocenjeno, saj je bilo povezano z dvema bančnima posojiloma v višini 35 milijonov CZK in 5 milijonov CZK. Poleg tega sta bili navedeni posojili dodeljeni izključno za financiranje infrastrukture javnega prometa – izgradnjo dodatne trolejbusne linije v občini Ústí nad Labem. Poroštvi sta imeli omejeno trajanje, saj sta bili dodeljeni za obdobje vračila posojila (tj. do 30. junija 2009 za posojilo v višini 35 milijonov CZK in do 31. marca 2010 za posojilo v višini 5 milijonov CZK).

(133)

Tretjič, posojilo na splošno ne bi smelo zajemati več kot 80 % neodplačanega posojila. Neizpolnjevanje navedenega merila ne pomeni, da je poroštvo samodejno obravnavano kot državno pomoč (točka 4.4 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev), vendar mora Komisija kljub temu proučiti vsa poroštva, ki zajemajo celotno (ali skoraj celotno) finančno transakcijo, kot je transakcija, ki jo je zagotovila občina Ústí nad Labem.

(134)

Komisija ugotavlja, da je podjetje DP Ústí, podružnica v stoodstotni lasti občine Ústí nad Labem, več kot 95 % prihodkov ustvarilo z opravljanjem javne službe v okviru občinskega avtobusnega in tramvajskega prevoza. Občina Ústí nad Labem je navedeno javno službo podjetju DP Ústí zaupala s pogodbo o izvajanju javne službe. Posojili, ki sta bili zavarovani s poroštvi, sta bili namenjeni izključno izgradnji trolejbusne linije, s katero bi v okviru obveznosti javne službe upravljalo podjetje DP Ústí. Zavarovani posojili sta bili torej izključno namenjeni dejavnostim podjetja DP Ústí v zvezi z javno službo. DP Ústí je podjetje, katerega dejavnost je skoraj izključno pravilno poverjena obveznost javne službe.

(135)

Komisija zato meni, da je 100-odstotno zavarovanje posojil v skladu s točko 3.4 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev.

(136)

Četrtič, za poroštvo bi morala biti plačana tržno oblikovana cena. Prevzem tveganja se navadno plača z ustrezno premijo na znesek poroštva. Kadar je plačana cena za poroštvo vsaj tako visoka, da ustreza primerljivi poroštveni premiji, ki jo je mogoče najti na finančnih trgih, poroštvo ne zajema pomoči.

(137)

V zadevnem primeru je provizija za poroštvo znašala 2,3 %. Upravičenec je majhen regionalni avtobusni prevoznik, zato ni mogoče določiti primerljive poroštvene premije. Češki organi so predložili dokaze, da je bilo povračilo za poroštvo takrat določeno na podlagi neodvisne strokovne ocene in izkazovalo običajne tržne pogoje.

(138)

Posojilojemalec bi načeloma moral biti zmožen dobiti posojilo iz finančnega trga brez kakršnega koli posredovanja države. Češki organi so predložili ponudbo za drugo posojilo iste banke iz avgusta 2008, v kateri je banka podjetju DP Ústí ponudila posojilo v znesku v višini 40 milijonov CZK z dvema možnima zavarovanjema: s poroštvom občine Ústí nad Labem ali zastavitvijo sredstev podjetja DP Ústí. Pogoji posojila so bili enaki pri obeh možnostih, kar je banka izrecno potrdila z dopisom. Iz tega je razvidno, da je bilo podjetje DP Ústí zmožno dobiti posojilo pod enakimi pogoji tudi brez poroštva.

(139)

Navedeno posojilo je bilo zagotovljeno pozneje kot posojili, zavarovani s poroštvi, ki se v tem primeru ocenjujeta, vendar nič ne kaže na to, da bi bil finančni položaj podjetja DP Ústí v navedenih obdobjih bistveno drugačen. V skladu z bilanco stanja podjetja DP Ústí z dne 31. decembra 2004 je lastni kapital podjetja znašal 668 milijonov CZK, skupni dolg pa le 122 milijonov CZK (vključno z zavarovanim posojilom v višini 35 milijonov CZK). Podjetje DP Ústí bi torej lahko, ob upoštevanju njegovega finančnega položaja, ustrezno poroštvo zagotovilo tudi v obdobju 2004/2005.

(140)

Komisija ob upoštevanju navedenega meni, da so češki organi, čeprav je bilo s poroštvom zavarovanih 100 % posojil, predložili ustrezne dokaze, da podjetje DP Ústí zaradi poroštva ni imelo nobene gospodarske prednosti. Komisija zato ugotavlja, da poroštvi za podjetje DP Ústí ne pomenita državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(141)

Povečanje lastniškega kapitala podjetja DP Ústí je izvedla občina Ústí nad Labem. Pri tem so bila torej prisotna državna sredstva.

(142)

Češki organi glede povečanja lastniškega kapitala trdijo, da je bil njegov namen zagotoviti financiranje zadnje faze izgradnje trolejbusnega omrežja, ki se je gradilo od leta 1984. Dodatna naložba v elektrifikacijo občinskega prometnega omrežja občine Ústí nad Labem bi po navedbah čeških organov izboljšala okoljske razmere v občini.

(143)

Ker ni nobenih dokazov, da bi podjetje DP Ústí lahko pridobilo podobna sredstva iz drugih virov ali da bi morebitni zasebni vlagatelj tudi zagotovil takšno povečanje kapitala, bi bilo treba za povečanje kapitala šteti, da je podjetju DP Ústí dodelilo prednost.

(144)

Povečanje kapitala je selektivno, kolikor je bilo dodeljeno le enemu podjetju, tj. DP Ústí.

(145)

Za ukrep, ki ga dodeli država, se šteje, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, kadar izboljša konkurenčni položaj prejemnika v primerjavi z drugimi podjetji, ki so njegovi konkurenti. Za vse praktične namene se izkrivljanje konkurence v smislu člena 107 Pogodbe predvideva takoj, ko država dodeli finančno prednost podjetju v liberaliziranem sektorju, v katerem je ali bi lahko bila prisotna konkurenca.

(146)

Za prednost, dodeljeno podjetju, ki posluje na trgu, odprtem za konkurenco, se običajno predvideva, da vpliva na trgovino med državami članicami. Tudi javna subvencija, dodeljena podjetju, ki zagotavlja le lokalne ali regionalne storitve in ne zagotavlja nobenih storitev zunaj svoje matične države, lahko vpliva na trgovino med državami članicami, v katerih bi lahko takšne storitve zagotavljala podjetja iz drugih držav članic. Kadar torej javni organ dodeli povečanje kapitala podjetju, ki opravlja prevozne storitve, se lahko opravljanje navedenih storitev zaradi povečanja kapitala ohranja na isti ravni ali poveča, saj imajo podjetja s sedežem v drugi državi članici manjšo možnost, da svoje prevozne storitve zagotavljajo na trgu v zadevni državi članici (34).

(147)

Komisija zato ugotavlja, da bi povečanje kapitala za podjetje DP Ústí lahko izkrivljalo konkurenco in vplivalo na trgovino med državami članicami.

(148)

Komisija ob upoštevanju navedenega meni, da povečanje lastniškega kapitala, ki ga je podjetju DP Ústí zagotovila občina Ústí nad Labem, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(149)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 26, 27 in 31, so dodatna nadomestila, ki jih je podjetju DP Ústí dodelila občina Ústí nad Labem ter dodatna nadomestila in trije trolejbusi, ki jih je podjetju DP Teplice dodelila občina Teplice, povezani izključno s storitvami občinskega javnega prevoza v navedenih občinah, zato navedeni ukrepi niso povezani z nadomestili za opravljanje javne službe, obravnavanimi v sklepu o začetku postopka in tem sklepu, ki jih je regija Ústí zagotovila za regionalni avtobusni prevoz in so od njih očitno ločeni.

(150)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrecno ugotovila, da morebitna prednost v zvezi z upravljanjem parkirnih ur, ki bi jo imelo podjetje DP Děčín, ne more izkrivljati konkurence in vplivati na trgovanje med državami članicami, saj ukrep izpolnjuje pogoje za pomoč de minimis v skladu z Uredbo (ES) št. 69/2001, vendar je podjetje DPÚK tej ugotovitvi nasprotovalo s trditvijo, da se prag de minimis ne uporablja v sektorju javnega prevoza.

(151)

Komisija v odgovoru na to trditev ugotavlja, da upravljanja parkirnih ur ni mogoče šteti za prevozno dejavnost. Podjetje DP Děčín zagotavlja storitve potniškega avtobusnega prevoza in je dejavno v prevoznem sektorju, vendar dejstvo, da je bila njegova stranska dejavnost upravljanje s parkirnimi urami, ne pomeni, da bi se moralo upravljanje s parkirnimi urami šteti za prevozno dejavnost, za katero ne velja prag de minimis. Komisija zato vztraja pri svoji ugotovitvi, da plačila, ki jih je podjetje DP Děčín prejelo za upravljanje parkirnih ur, sodijo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 69/2001.

(152)

Člen 93 Pogodbe določa, da so „[p]omoči […] združljive s Pogodbama, če so potrebne za usklajevanje prevoza ali če so nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe.“ Navedeni člen predstavlja lex specialis v povezavi s členoma 106 in 107 Pogodbe. V skladu s sodno prakso Sodišča (35) se lahko pomoč kopenskemu prevozu šteje za združljivo na podlagi člena 93 le v natančno opredeljenih okoliščinah, ki ne ogrožajo splošnih interesov Unije.

(153)

Komisija je ugotovila, da ukrepi iz točk (a), (c) in (e) iz uvodne izjave 96 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. V zvezi z združljivostjo navedenih ukrepov z notranjim trgom bo Komisija ukrepa iz točk (a) in (c) uvodne izjave 96 proučila skupaj, saj se oba nanašata na nadomestilo, ki ga je regija Ústí dodelila za izpolnjevanje obveznosti javne službe, ukrep iz točke (e) pa se nanaša na povečanje kapitala, ki ga je podjetju DP Ústí dodelila občina Ústí nad Labem.

(154)

Nadomestilo za opravljanje javne službe iz ukrepov iz točk (a) in (c) uvodne izjave 96 je bilo dodeljeno na podlagi pogodb o izvajanju javne službe, ki jih je regija Ústí sklenila z izbranimi prevozniki, in ne enostransko uvedenih obveznosti javne službe, zato ga češki organi ne morejo utemeljiti z izvzetjem iz predhodnega obveščanja Komisije iz člena 17(2) Uredbe (EGS) št. 1191/69. Iz sodbe v zadevi Combus izhaja, da je treba pojem „nadomestilo za opravljanje javne službe“ v smislu navedene določbe razlagati zelo ozko (36). Izvzetje iz obveščanja iz člena 17(2) vključuje le obveznosti javnih služb, ki se podjetju naložijo enostransko na podlagi člena 2 navedene uredbe in se izračunajo na podlagi metode, opisane v členih od 10 do 13 navedene uredbe (običajni postopek nadomestil), in ne vključuje pogodb o izvajanju javne službe, kakor so opredeljene v členu 14 navedene uredbe. O nadomestilu, ki je bilo plačano v skladu s pogodbo o izvajanju javne službe, kakor je opredeljeno v členu 14 Uredbe (EGS) št. 1191/69 in pomeni državno pomoč, bi bilo treba obvestiti Komisijo pred njegovo izvedbo. V nasprotnem primeru se za nadomestilo šteje, da je nezakonito dodeljena pomoč (37).

(155)

Komisija v skladu s tem meni, da bi bilo treba združljivost nadomestil za opravljanje javne službe proučiti na podlagi Uredbe (ES) št. 1370/2007 (38). V skladu z ustaljeno sodno prakso je mogoče pravila, načela in merila, s katerimi se prouči združljivosti državnih pomoči in veljajo na datum, ko Komisija sprejme odločbo, načelno obravnavati, da so bolje prilagojena kontekstu konkurence (39). Uredba (EGS) št. 1191/69 se za storitve potniškega cestnega prometa več ne uporablja, saj je bila 3. decembra 2009 razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1370/2007. Zato je treba oceno združljivosti ukrepa izvesti na podlagi pravil, veljavnih v času, ko Komisija sprejme odločitev, ali bi bilo treba pomoč vrniti zaradi njene nezdružljivosti z notranjim trgom (40); v tem primeru je to Uredba (ES) št. 1370/2007, ki ureja sklepanje pogodb o izvajanju javne službe na področju javnega potniškega prevoza po cesti in po železnici.

(156)

V skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1370/2007 so „[s] skupnim trgom […] združljiva nadomestila za opravljanje javne službe, namenjena opravljanju storitev javnega potniškega prevoza ali upoštevanju tarifnih obveznosti, ki so določene s splošnimi pravili in ki se plačujejo v skladu s to uredbo. Ta nadomestila so oproščena obveznosti predhodnega obvestila iz člena [108(3)] Pogodbe“. Da bi se za nadomestilo za opravljanje javne službe štelo, da je plačano v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, mora biti izpolnjenih več pogojev. Člen 6(1) navedene uredbe določa, da mora biti v primeru neposredno sklenjene pogodbe nadomestilo v skladu s členom 4 Uredbe (EC) št. 1370/2007 in določbami v skladu s prilogo k navedeni uredbi zaradi zagotavljanja, da nadomestilo ne presega tistega, kar je nujno za izpolnjevanje obveznosti javne službe.

(157)

Kot je bilo pojasnjeno v oddelkih 2.2 in 2.4, pogodbe o izvajanju javne službe, ki so bile sklenjene v zvezi z ukrepi iz točk (a) in (c) uvodne izjave 96, niso bile dodeljene na podlagi razpisa (41), ampak so bile neposredno sklenjene z zadevnimi prevozniki. Da bi bilo nadomestilo, plačano na podlagi navedenih pogodb, v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 in torej združljivo z notranjim trgom ter izvzeto iz predhodnega obvestila Komisiji, mora biti nadomestilo v skladu z določbami člena 4 Uredbe in prilogo k Uredbi.

(158)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 1370/2007 določa obvezno vsebino pogodb o izvajanju javnih storitev in določa splošna pravila:

Komisija ob upoštevanju navedenih ugotovitev ugotavlja, da so bile vse obvezne določbe člena 4 Uredbe (ES) št. 1370/2007 v zvezi s pogodbami o izvajanju javne službe, sklenjenimi v zvezi z ukrepi iz točk (a) in (c) uvodne izjave 96, upoštevane.

(159)

Priloga k Uredbi (ES) št. 1370/2007 določa, da nadomestilo ne sme preseči zneska, ki ustreza finančnemu znesku, sestavljenemu iz naslednjih dejavnikov: stroški, nastali zaradi obveznosti opravljanja javne službe, zmanjšano za kakršen koli pozitivni finančni učinek, nastal v sklopu omrežja, ki se upravlja v okviru zadevne obveznosti opravljanja javne službe s prištetjem primernega dobička (točka 2 Priloge). V točki 6 Priloge je primeren dobiček opredeljen kot „[stopnja] donosnosti kapitala, ki je običajna za sektor v določeni državi članici in ki mora upoštevati tveganje – ali odsotnost tveganja – izvajalca javne službe zaradi posegov javnega organa“.

(160)

Glede ukrepov iz točk (a) in (c) uvodne izjave 96 se je čezmerna kompenzacija preprečila z naknadnim preverjanjem dejanskih nastalih stroškov in prejetih prihodkov. Če so bile dejanske izgube nižje od objektivne ocene dokazljive izgube, so prevozniki prejeli nadomestilo le v višini dejanskih izgub. Če so bile dejanske izgube višje, je bilo nadomestilo omejeno v višini predhodne objektivne ocene dokazljive izgube, lahko pa so se nadomestili tudi nepredvidljivi stroški. Nadomestilo v nobenem primeru ni moglo presegati dejanskih izgub, ki jih je imel prevoznik.

(161)

Izračun „primernega dobička“ na podlagi Zakona o prevozih v cestnem prometu (43) je povezan z nujnostjo naložb avtobusnih prevoznikov v njihov vozni park. Natančneje, opredeljen je kot „vsota, ki po obdavčitvi […] ne preseže 1/8 cene avtobusov, ki se običajno uporabljajo za javni potniški prevoz, s katerim se opravljajo prevozne storitve v okviru izpolnjevanja obveznosti javne službe, zmanjšana za znesek celotne realne amortizacije zadevnih avtobusov in znesek, uporabljen za naložbe, povezane z izvajanjem javnega potniškega prevoza, če je zadevni organ odobril naložbe za namene vključitve v izračun dokazljive izgube“. Komisija ugotavlja, da je v zadevnem primeru primeren dobiček, vključen v objektivno oceno dokazljive izgube, v zadevnih pogodbah znašal približno 5 % in da se tak dobiček šteje za primernega za sektor regionalnega avtobusnega prevoza v Češki republiki (44). Zato je izračun primernega dobička v zadevnih pogodbah v skladu z zahtevami iz točke 6 Priloge k Uredbi (ES) št. 1370/2007.

(162)

V skladu s točko 4 Priloge k Uredbi (ES) št. 1370/2007 je treba stroške in prihodke izračunati v skladu z veljavnimi računovodskimi in davčnimi pravili (točka 4 navedene priloge). Zaradi preglednosti bi morali biti računi ločeni (točka 5 navedene priloge).

(163)

Češki organi so potrdili, da je bil izračun stroškov in prihodkov izveden v skladu z veljavnimi davčnimi in računovodskimi pravili ter da je pravni okvir, ki se je uporabljal za vse prevoznike v zvezi z računovodskimi standardi in nacionalnimi pravili o konkurenci od podjetja zahteval, naj vodi ločene račune za svoje različne dejavnosti, tako da je bila zahteva po ločenih računih prav tako upoštevana. Češki organi so potrdili, da so bila pogodbena plačila regionalnim avtobusnim prevoznikom v regiji Ústí na podlagi pogodb o izvajanju javne službe na račune knjižena ločeno od drugih, izključno pridobitnih dejavnosti, zato ni bila mogoča nobena oblika navzkrižnega subvencioniranja.

(164)

V skladu s točko 7 Priloge k Uredbi (ES) št. 1370/2007 mora način nadomestila spodbujati ohranitev ali razvoj učinkovitega poslovodenja s strani izvajalca javne službe, ki se ga lahko objektivno oceni. Zahteva tudi spodbujanje opravljanja dovolj kakovostnih storitev potniškega prevoza. Način nadomestila v zadevnih pogodbah spodbuja ohranitev učinkovitega poslovodenja in zagotavljanje dovolj kakovostnih storitev potniškega prevoza, zlasti ker nadomestila ne morejo preseči objektivne ocene dokazljive izgube. Prevoznike se spodbuja, da svoje dejavnosti upravljajo učinkovito in zagotavljajo dovolj kakovostne storitve potnikom, saj v prevoznik primeru, da ima dodatne izgube, ki presegajo objektivno oceno dokazljive izgube, za navedene izgube ne prejme nadomestila. Kakovost zagotovljenih storitev se zagotovi z zahtevami glede kakovosti, ki so vključene v pogodbe o izpolnjevanju obveznosti javne službe, sklenjene s prevozniki. Način nadomestila je torej v skladu s točko 7 Priloge k Uredbi (ES) št. 1370/2007.

(165)

Komisija ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da so bile zahteve iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1370/2007 izpolnjene.

(166)

Komisija zato meni, da je nadomestilo iz točk (a) in (c) uvodne izjave 96, ki je bilo dodeljeno nekaterim regionalnim avtobusnim prevoznikom, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1370/2007, zato je treba v skladu s členom 9 Uredbe pomoč šteti za združljivo z notranjim trgom in izvzeto iz predhodnega obvestila.

(167)

Po trditvah čeških organov je povečanje lastniškega kapitala podjetja DP Ústí v višini 160 000 000, ki ga je izvedla občina Ústí nad Labem leta 2006, združljivo z notranjim trgom kot ukrep, ki izpolnjuje potrebe po usklajevanju prevoza v skladu s členom 3(1)(b) Uredbe (EGS) št. 1107/70 (45). Pomoč za usklajevanje prevoza je na podlagi navedene izjeme združljiva z notranjim trgom, „kadar se dodeli pomoč podjetjem, ki morajo nositi stroške za infrastrukturo, ki jo uporabljajo, medtem ko drugim podjetjem tega bremena ni treba nositi. Višino tako dodeljenih pomoči se določi ob upoštevanju stroškov za infrastrukturo, ki jih konkurenčnim načinom prevoza ni treba nositi.“

(168)

Uredba (EGS) št. 1107/70 je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1370/2007, zato se lahko združljivost pomoči za izgradnjo prometne infrastrukture prouči neposredno na podlagi člena 93 Pogodbe. Komisija meni, da povečanje kapitala, ki ga je občina Ústí nad Labem podjetju DP Ústí zagotovila za financiranje izgradnje trolejbusne linije, pomeni dejavnost usklajevanja v smislu navedene določbe, saj je namenjeno preusmeritvi prevoznih dejavnosti z enega načina prevoza na drugega.

(169)

V skladu s njeno prakso odločanja (46) je pomoč, dodeljena podjetjem za usklajevanje prevoza, združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 93 PDEU, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(170)

Unija si že nekaj časa prizadeva za politiko, namenjeno uravnoteženju različnih načinov prevoza in spodbujanju konkurenčnosti intermodalnega prevoza v primerjavi s cestnim prometom. Glavni cilj politike Unije glede intermodalnega prevoza je doseči modalno preusmeritev od cestnega k drugim vrstam prevoza. Bela knjiga o evropski prometni politiki (47) spodbuja uporabo okolju prijaznih načinov prevoza, da bi postali konkurenčne alternative cestnemu prometu.

(171)

Komisija opozarja, da na prometni sektor vplivajo negativni zunanji učinki, ker različni načini prevoza ne plačajo dejanske cene, s katero obremenjujejo družbo. Iz tega sledi, da je intermodalna konkurenca izkrivljena in zajema pomanjkljivosti trga. Komisija zato meni, da je morda potrebno posredovanje države z usklajevanjem ukrepov v prometnem sektorju.

(172)

Zadevno povečanje kapitala je bilo podjetju DP Ústí zagotovljeno izključno za financiranje izgradnje trolejbusne proge (Ústí nad Labem – Střekov) z namenom, da se izboljšajo prometni tokovi med navedenima geografskima točkama in zmanjša onesnaževanje okolja. Pomoč je zato namenjena spodbujanju intermodalnosti in izboljšanju okoljskega standarda prevoza v regiji Ústí, kar je v skladu s splošnim interesom Unije. Komisija zato ugotavlja, da ukrep pripomore k doseganju jasno opredeljenega cilja splošnega interesa.

(173)

Komisija meni, da je ukrep nujen za doseganje cilja glede prenosa dela dejavnosti prevoza z običajne avtobusne linije na trolejbusno linijo, pri čemer se spodbuja intermodalni in okolju prijaznejši javni prevoz. Brez pomoči do tega prenosa ne bi prišlo in promet na zadevni liniji bi se še naprej izvajal z manj okolju prijaznim avtobusnim prevozom.

(174)

Komisija ugotavlja, da je podjetje DPÚK v svojih pripombah trdilo, da je organom predlagalo bistveno cenejšo drugo možnost za okolju prijazno lokalno prevozno storitev na liniji Ústí nad Labem – Střekov (na podlagi avtobusov na stisnjen zemeljski plin (CNG) namesto trolejbusov podjetja DP Ústí), a je bila ta možnost zavrnjena. Češki organi nimajo nikjer uradno zabeleženo, da bi podjetje DPÚK uradno predložilo nadomesten projekt za zagotavljanje okolju prijaznejšega prevoza v občini. Projekt, priložen k predložitvi podjetja DPÚK, nosi datum junij 2001, zato v času ocenjenega povečanja kapitala ni bil pomemben. Češki organi trdijo tudi, da je linija Ústí nad Labem – Střekov sestavni del trolejbusnega sistema, ki se je postopno gradil od leta 1984 in začenjal z delovanjem od leta 1988.

(175)

Linija Ústí nad Labem – Střekov je bila torej zgrajena kot sestavni del obstoječega trolejbusnega sistema, ki ga je gradilo podjetje DP Ústí, ga imelo v lasti in z njim upravljalo. Poleg tega ni jasnih dokazov, da je v času povečanja kapitala obstajala kakšna razumna in dosegljiva druga možnost. Komisija zato meni, da morebitne nadomestne rešitve konkurenčnih prevoznikov za ta določeni del omrežja niso bile razumne možnosti, ki bi jih občina Ústí nad Labem morala upoštevati.

(176)

Glede sorazmernosti ukrepa je Komisija v preteklosti odobrila pomoč za naložbe v prometno infrastrukturo z intenzivnostjo pomoči do 50 % (48). Če so države članice dokazale ekonomsko potrebo po višji intenzivnosti pomoči, je bila Komisija v zadnjem času pripravljena sprejeti višje intenzivnosti v ustrezno utemeljenih primerih (49). —

(177)

V zadevnem primeru ukrep iz točke (e) uvodne izjave 96 podjetju DP Ústí zagotavlja intenzivnost pomoči v višini 89 %: skupni stroški izgradnje trolejbusne linije so znašali približno 179,3 milijona CZK, od tega je bilo 160 milijonov CZK financiranih s povečanjem kapitala. Komisija kljub temu meni, da je povečanje kapitala sorazmerno za doseganje navedenega cilja splošnega interesa iz naslednjih razlogov:

(178)

Komisija zato meni, da je pomoč sorazmerna za doseganje navedenega cilja splošnega interesa.

(179)

Trolejbusi so del javnega prevoza, zato jih bodo brez razlikovanja lahko uporabljali vsi potniki.

(180)

Da bi lahko prevoz s trolejbusi predstavljal nadomestno možnost cestnemu prometu, je potrebna določena osnovna infrastruktura. Povečanje kapitala je omejeno na dodatne stroške, potrebne na izgradnjo trolejbusne linije, in ne krije stroškov delovanja podjetja DP Ústí, zato ukrep iz točke (e) uvodne izjave 96 ne bo izkrivljal konkurence v primerjavi z avtobusnim prevozom v obsegu, ki je v nasprotju s splošnim interesom.

(181)

Komisija zato ugotavlja, da se lahko državna pomoč na podlagi tega ukrepa šteje za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 93 Pogodbe.

(182)

Komisija ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da nadomestila, ki jih je regija Ústí nekaterim regionalnim avtobusnim prevoznikom dodelila za izpolnjevanje obveznosti javnih služb v obdobju od 9. septembra 2006 do 2. junija 2007, in poroštvi, ki ju je občina Ústí nad Labem zagotovila podjetju DP Ústí za zavarovanje posojil v višini 35 milijonov CZK oziroma 5 milijonov CZK, ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(183)

Komisija nadalje ugotavlja, da nadomestila, ki jih je regija Ústí nekaterim regionalnim avtobusnim prevoznikom dodelila za izpolnjevanje obveznosti javne službe v obdobju 2005–2006, nadomestila, ki jih je regija Ústí nekaterim regionalnim avtobusnim prevoznikom dodelila za izpolnjevanje obveznosti javnih služb v obdobju od 9. septembra 2006 do 31. decembra 2006, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, ki je združljiva z notranjim trgom in izvzeta iz zahteve predhodnega obveščanja iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1370/2007.

(184)

Komisija nazadnje ugotavlja, da povečanje kapitala v višini 160 milijonov CZK, ki ga je občina Ústí nad Labem dodelila podjetju DP Ústí, pomeni državno pomoč, ki jo je Češka republika nezakonito izvedla s kršitvijo člena 108(3) Pogodbe. Državna pomoč na podlagi tega ukrepa se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 93 Pogodbe.

(185)

Komisija je zato –

14.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/68

(1)

Komisija, ki je odgovorna za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije in vseh drugih skladov, ki jih upravlja Unija ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja iz členov 30 do 33 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, je dolžna preprečevati goljufije in druge nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. Da bi zagotovili obveščenost odredbodajalcev Komisije in izvajalskih agencij o grožnjah za finančne interese Unije, je treba določiti notranja pravila v skladu s Sklepom Komisije C(2014) 2784 (4).

(2)

Za preprečevanje goljufij in zaščito finančnih interesov Unije Komisija uporablja centralno bazo podatkov o izključitvah iz člena 108 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 1302/2008 z dne 17. decembra 2008 o centralni podatkovni zbirki o izključitvah (5) ter sistem zgodnjega opozarjanja iz Sklepa 2008/969/ES, Euratom z dne 16. decembra 2008 o sistemu zgodnjega opozarjanja za odredbodajalce Komisije in izvajalske agencije (6). Dokler zakonodajni organ ne sprejme predloga o spremembi finančne uredbe (7), je treba zagotoviti nadaljnjo učinkovitost sistema zgodnjega opozarjanja.

(3)

V vmesnem obdobju bi moral ostati namen sistema zgodnjega opozarjanja v osnovi enak. Znotraj Komisije in njenih izvajalskih agencij bi moral zagotoviti kroženje informacij z omejenim dostopom, in sicer tako da se vanj vnesejo opozorila o osebah, ki bi lahko predstavljale grožnjo za finančne interese in ugled Unije ali kateri koli drug sklad, ki ga upravlja Unija.

(4)

Glede na to, da imajo direktorji izvajalskih agencij status odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil s strani Komisije za izvrševanje odobritev za poslovanje, bi morali imeti dostop do sistema zgodnjega opozarjanja na enak način, kot ga imajo službe Komisije za upravljanje upravnih odobritev in odobritev za poslovanje.

(5)

Glede na to, da imajo vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, status odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblasti s strani Komisije za izvrševanje odobritev za poslovanje, bi morali imeti dostop do sistema zgodnjega opozarjanja na enak način, kot ga imajo službe Komisije za upravljanje upravnih odobritev in odobritev za poslovanje.

(6)

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) mora v skladu s členom 7(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 službe Komisije takoj obvestiti o tekočih preiskavah, če se pokaže potreba po varnostnih upravnih ukrepih za zaščito finančnih interesov Unije. Poleg tega mora v skladu s členom 11 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 pripraviti poročilo o opravljeni preiskavi in priporočila, v katerih po potrebi navede ukrepe, ki jih je treba sprejeti, zlasti s strani institucij. Da se pristojnemu odredbodajalcu omogoči, da zahteva opozorilo, je treba določiti, katere informacije naj OLAF predloži Komisiji.

(7)

OLAF bi moral imeti dostop do sistema zgodnjega opozarjanja za izvajanje svojih preiskovalnih nalog, obveščevalnih dejavnosti in dejavnosti preprečevanja goljufij v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013.

(8)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba poenostaviti delovanje sistema zgodnjega opozarjanja, zmanjšati število kategorij opozoril in pojasniti njihov obseg, nazivi opozoril pa bi morali biti razumljivi sami po sebi.

(9)

Opozorila o preverjanju na podlagi informacij, ki jih posreduje OLAF, bi moral v tesnem sodelovanju z OLAF-om predlagati pristojni odredbodajalec po posvetovanju z generalnim direktoratom za proračun in pravno službo.

(10)

Opozorila o izključitvi bi moral Komisiji predlagati pristojni odredbodajalec, po potrebi pa bi jih morala oceniti na centraliziran način generalni direktorat za proračun in pravna služba. Če so ta opozorila o izključitvi predlagana na podlagi informacij, ki jih posreduje OLAF, jih je treba oceniti v tesnem sodelovanju z OLAF-om. Isti postopek bi se moral uporabljati tudi, kadar namerava pristojni odredbodajalec sprejeti ukrep, ki bi lahko negativno vplival na pravice zadevne osebe.

(11)

Pristojni odredbodajalec mora v tesnem sodelovanju z OLAF-om odločiti, kakšne posledice so potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, in o svoji odločitvi obvestiti OLAF.

(12)

Pristojni odredbodajalec bi moral biti odgovoren za zahtevke za vnos, spremembo, izbris ali podaljšanje opozoril. Da bi ohranili ustrezno raven nadzora, morajo biti zahtevki oddani na hierarhični ravni, ki jo določa Sklep Komisije C(2014) 2784.

(13)

Računovodja bi moral zagotavljati ustrezne tehnične pogoje za učinkovito uporabo sistema zgodnjega opozarjanja prek osrednjega računovodskega sistema Komisije.

(14)

Vsem službam Komisije in izvajalskim agencijam bodo prek osrednjega računovodskega sistema Komisije dane na voljo podrobne informacije o nalogih za izterjavo in nalogih za zaplembo. Opozorila W3a (nalog za zaplembo) in W4 (nalog za izterjavo), ki ju določa Sklep Komisije 2008/969/ES, Euratom, bi bilo treba odpraviti. Te informacije same ne upravičujejo sistematično opozorila. Zahtevajo analizo vseh posebnih okoliščin zadeve s strani pristojnega odredbodajalca, da lahko odloči, ali je opozorilo potrebno.

(15)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (8) določa, da mora Komisija pri obdelavi osebnih podatkov upoštevati zahteve glede zakonite obdelave in prenosa podatkov, določene v Uredbi, ter da mora postopke obdelave predhodno preveriti evropski nadzornik za varstvo podatkov na podlagi uradnega obvestila uradne osebe za varstvo podatkov Komisije.

(16)

Določbe o varstvu podatkov bi morale določati pravice oseb, katerih podatki so ali bi lahko bili vneseni v sistem zgodnjega opozarjanja.

(17)

Za nekatere pravice varstva podatkov veljajo izjeme iz člena 20 Uredbe (ES) št. 45/2001, ki jih je treba analizirati za vsak primer posebej in uporabljati časovno omejeno. Glede uporabe teh izjem bi morala odločati služba, pristojna za zahtevke za vnos, spremembe, vključno s popravki, ali izbris zadevnih podatkov.

(18)

Oseba, zoper katero je bilo vneseno opozorilo o izključitvi, bi morala imeti možnost, da pisno izrazi svoja stališča, preden se v zvezi z njo vloži zahtevek za vnos opozorila v sistem zgodnjega opozarjanja. Taka možnost mora biti na voljo tudi, kadar namerava pristojni odredbodajalec sprejeti ukrep, ki bi lahko negativno vplival na pravice zadevne osebe.

(19)

Ta možnost bi se morala izjemoma odložiti, da bi se ohranila zaupnost preiskave ali nacionalnega sodnega postopka, če za to obstaja nujna zakonska podlaga.

(20)

Sklep 2008/969/ES, Euratom bi se moral uporabljati do 1. julija 2015, kolikor je treba zagotoviti spoštovanje uredb Sveta o omejevalnih ukrepih, sprejetih na podlagi člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), dokler sistem na podlagi nastanka poslovnega dogodka ne bo upošteval informacij iz ustrezne podatkovne zbirke službe, odgovorne za instrumente zunanje politike. Te so v obliki vnosa opozorila W5b iz Sklepa 2008/969/ES, Euratom.

(21)

Sklep 2008/969/ES, Euratom bi moral opozorila W3a in W4 uporabljati do 1. julija 2015, ki bi morala biti do takrat vključena v opozorila o preverjanju za uporabo oddelka 4 tega sklepa.

(22)

Za izvajanje tega sklepa je potrebno redno ocenjevanje delovanja sistema zgodnjega opozarjanja in njegovega učinkovitega prispevka k zaščiti finančnih interesov Unije –

(a)

z vnosom opozoril pristojnih odredbodajalcev Komisije in izvajalskih agencij opozori, da bi določena oseba lahko predstavljala grožnjo za finančne interese Unije in njen ugled ali kateri koli drug sklad, ki ga upravlja Unija, ter

(b)

pristojnemu odredbodajalcu omogoči, da opravi preverjanja ali sprejme ustrezne ukrepe, vključno s tistimi iz oddelka 4 na podlagi opozoril.

(a)

tveganj s preverjanjem na podlagi pravočasnih informacij o osebi glede suma ali ugotovitev v povezavi s čimer koli od naslednjega:

(b)

izključitev oseb iz členov 106(1) in 109(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(a)

„računovodja“ pomeni računovodjo Komisije ali podrejenega uslužbenca, na katerega je računovodja prenesel nekatere naloge v skladu s členom 69 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(b)

„pristojni odredbodajalec“ pomeni odredbodajalca, na katerega Komisija prenese pooblastila v skladu s členom 65 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in ki je v skladu z notranjimi pravili odgovoren za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije, vključno z direktorji izvajalskih agencij, odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 65 navedene uredbe, ki opravljajo funkcijo direktorja, ter vodji delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2) navedene uredbe;

(c)

„posameznik, na katerega se nanašajo podatki“ pomeni določljivo osebo iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov;

(d)

„ugotovitve“ pomenijo dejstva, ugotovljena med izvajanjem pravne obveznosti ali v okviru revizij ali preiskav, ki jih izvedejo Računsko sodišče, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Služba za notranjo revizijo, ali v okviru katere koli druge revizije ali nadzora, izvedenih pod pristojnostjo pristojnega odredbodajalca;

(e)

„pravna obveznost“ pomeni zavezo, ki jo sprejme Komisija v skladu z naslovi V do VIII dela 1 in dela 2 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(f)

„oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali združenje brez pravne osebe, kot sledi:

(g)

„kršitev poklicnih pravil“ pomeni kršitev zakonov in drugih predpisov ali etičnih standardov poklicev, ki jim oseba pripada, pa tudi vsakršno nezakonito ravnanje, ki vpliva na njeno poklicno verodostojnost;

(h)

„podizvajalec“ pomeni gospodarski subjekt, ki ga predlaga kandidat, ponudnik ali izvajalec za izvedbo dela naročila in s katerim naročnik nima neposredne pravne obveznosti;

(i)

„resna napaka ali nepravilnost“ pomeni resno napako ali nepravilnost, kot je opredeljena v členu 166(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012;

(j)

„kontaktna oseba za opozorilo“ pomeni osebo znotraj službe, pristojne za zahtevek, ki je zadolžena za dosje opozorila, dokler ni odstranjen.

(a)

pred vnosom posamezne proračunske obveznosti;

(b)

pred vnosom celotne proračunske obveznosti, če je oseba na tej stopnji znana;

(c)

v primeru začasnih proračunskih obveznosti pred sklenitvijo pravne obveznosti, ki je podlaga za upravičenost do poznejših plačil, razen če zadeva plačilo zaposlenih in povrnitev potnih stroškov v povezavi s sodelovanjem na sestankih in tekmovanjih;

(d)

v primeru postopkov za oddajo naročil ali dodelitev nepovratnih sredstev, nagradnih natečajev in razpisov za prijavo interesa najpozneje pred sprejetjem sklepa o oddaji naročila;

(e)

v primeru postopkov za oddajo naročil, kadar naročnik omeji število kandidatov, povabljenih k oddaji ponudbe, pred zaključkom postopka izbire kandidatov;

(f)

pred kakršnim koli plačilom, razen če zadeva plačilo zaposlenih in povrnitev potnih stroškov v povezavi s sodelovanjem na sestankih in tekmovanjih.

(a)

pripravi zahtevek za vnos opozorila;

(b)

pošlje zahtevo in kakršne koli druge informacije v zvezi z opozorilom računovodji;

(c)

zagotovi informacije, ki drugim pristojnim odredbodajalcem omogočajo preverjanja ali odločitve glede posledic iz oddelka 4.

(a)

„opozorila o preverjanju“, kadar je oseba osumljena ali so v zvezi z njo ugotovljene goljufija, korupcija ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določene v členu 141 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, resne napake ali nepravilnosti, kršitev poklicnih pravil ali resna kršitev pogodbe;

(b)

„opozorila o izključitvi“, kadar je oseba izključena v skladu z razlogi iz člena 106(1) in člena 109(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

(a)

identifikacija osebe;

(b)

vrsta opozorila;

(c)

trajanje opozorila;

(d)

razlogi, zakaj oseba predstavlja grožnjo finančnim interesom in ugledu Unije ali kateremu koli drugemu skladu, ki ga upravlja Unija;

(e)

informacije v zvezi s kontradiktornim postopkom;

(f)

ime pristojnega odredbodajalca;

(g)

ime kontaktne osebe za opozorilo iz člena 8 tega sklepa.

(a)

OLAF je obvestil pristojnega odredbodajalca v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013, kadar njegove preiskave pokažejo, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije;

(b)

Evropsko računsko sodišče je posredovalo informacije Komisiji ali pa je Služba za notranjo revizijo pristojnemu odredbodajalcu posredovala informacije o goljufiji, korupciji ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnostih, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določene v členu 141 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, resnih napakah ali nepravilnostih, kršitvi poklicnih pravil ali resni kršitvi pogodbe v zvezi z določeno osebo;

(c)

pristojni odredbodajalec je izvedel preverjanje, revizijo ali nadzor, ki kažejo na goljufijo, korupcijo, kakršne koli druge dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določene v členu 141 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, resne napake, nepravilnosti, kršitev poklicnih pravil ali resno kršitev pogodbe v zvezi z določeno osebo, ali je prejel informacije o takem preverjanju, reviziji ali nadzoru.

(a)

identiteto zadevnih oseb;

(b)

povzetek zadevnih dejstev in tveganj, ugotovljenih v preiskavi. Povzetek je dovolj obsežen, da izpolnjuje pravico zadevne osebe, da izrazi svoje mnenje, v skladu s členom 16 tega sklepa;

(c)

morebitne priporočene posebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja zaupnosti, zlasti v zadevah, ki vključujejo uporabo preiskovalnih ukrepov iz pristojnosti nacionalnega pravosodnega organa ali, pri zunanjih preiskavah, iz pristojnosti nacionalnega organa, v skladu z nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo za preiskave.

(a)

Kadar koli namerava pristojni odredbodajalec zahtevati vnos opozorila o izključitvi ali sprejeti ukrep, ki bi lahko negativno vplival na pravice zadevne osebe, mora zadevni osebi najprej dati možnost, da pisno izrazi svoje mnenje. Pristojni odredbodajalec da zadevni osebi za to na voljo vsaj 14 koledarskih dni. Hkrati pristojni odredbodajalec zadevno osebo obvesti, da bo vneseno opozorilo, če ne bo odgovorila.

Po potrebi da pristojni odredbodajalec zadevni osebi možnost, da izrazi svoje mnenje na podlagi informacij, ki jih je posredoval OLAF.

(b)

Če zadevna oseba predloži pripombe, ki ne spremenijo ocene pristojnega odredbodajalca, ta od računovodje zahteva, da aktivira opozorilo.

Če zadevna oseba predloži pripombe, na podlagi katerih postane po mnenju pristojnega odredbodajalca opozorilo nesorazmerno ali nepotrebno, se opozorilo ne aktivira, o tem pa se ustrezno obvesti zadevno osebo.

Računovodja po potrebi pristojnemu odredbodajalcu potrdi vnos opozorila v sistem zgodnjega opozarjanja.

(c)

Pristojni odredbodajalec obvesti zadevno osebo o aktivaciji opozorila in njegovem trajanju. Vendar pa obvestilo ni potrebno, če se zadevna oseba ni odzvala na poziv, naj pisno predloži svoje pripombe.

(a)

tveganja za finančne interese in ugled Unije;

(b)

znesek in trajanje pravne obveznosti;

(c)

nujnost izvajanja pravne obveznosti;

(d)

naravo dejstev;

(e)

resnost dejstev ter

(f)

morebitne posledice za izvajanje pravne obveznosti.

(a)

pristojni odredbodajalec lahko zahteva dodatna dokazila, kot so določena v postopku za oddajo naročil ali dodelitev nepovratnih sredstev ali pri nagradnih natečajih;

(b)

v postopku za dodelitev nepovratnih sredstev se lahko izvede analiza tveganja v povezavi s predfinanciranjem.

(a)

preverjanje, ali je ukrep skladen s pravno obveznostjo, vključno s spoštovanjem rokov in vsebino rezultatov;

(b)

za obstoječa nepovratna sredstva preverjanje upravičenosti stroškov pred plačilom ali izvedba revizije ali pregledov na kraju samem.

(a)

nadaljnje izvajanje naročila ali nepovratnih sredstev ter izvedba ustreznih preverjanj;

(b)

začasna prekinitev roka za plačila v skladu s členom 92(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(c)

začasna prekinitev plačil v skladu s členom 208 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012;

(d)