7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/1

(1)

Združeno kraljestvo je 25. januarja 2013 obvestilo Komisijo, da namerava uvesti davčno olajšavo za videoigre od 1. aprila 2013 do 31. marca 2017. Komisija je z dopisom z dne 7. marca 2013 zahtevala dodatne informacije, ki jih je Združeno kraljestvo posredovalo z dopisom z dne 22. marca 2013.

(2)

Z dopisom z dne 16. aprila 2013 je Komisija obvestila Združeno kraljestvo, da bo začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe v zvezi z načrtovanim ukrepom pomoči.

(3)

Sklep Komisije, da začne postopek (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka), je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Združeno kraljestvo je predložilo svoje pripombe na sklep z dopisom z dne 17. maja 2013. Komisija je prejela tudi pripombe zainteresiranih strani. Posredovala jih je Združenemu kraljestvu in mu omogočila, da nanje odgovori; njegove pripombe je prejela z dopisi z dne 22. avgusta 2013. Komisija je z dopisom z dne 7. oktobra 2013 pozvala Združeno kraljestvo k predložitvi dodatnih informacij. Združeno kraljestvo je odgovorilo z dopisom z dne 4. novembra 2013.

(5)

Cilj ukrepa davčne olajšave Združenega kraljestva za videoigre je zagotoviti spodbudo za razvijalce videoiger, da bi izdelovali britansko ali evropsko kulturno obarvane videoigre. Ukrep je oblikovan po vzoru davčne spodbude Združenega kraljestva za filme, ki jo je Komisija odobrila leta 2006 (3) in leta 2011 (4) podaljšala do 31. decembra 2015.

(6)

Predlagani splošni proračun ukrepa, ki naj bi trajal do marca 2017, znaša 115 milijonov GBP. Načrtovani odhodki za finančno leto 2013/2014 znašajo 10 milijonov GBP, v naslednjih treh finančnih letih pa po 35 milijonov GBP na leto. Pomoč financira finančno ministrstvo. Enota za certificiranje Britanskega filmskega inštituta bo odgovorna za ocenjevanje vlog za certificiranje britanskih kulturnih iger.

(7)

Družbe, za katere velja davek od dohodka pravnih oseb Združenega kraljestva in razvijajo videoigre, ki izpolnjujejo pogoje, bi lahko uveljavljale davčno olajšavo za odhodke za blago in storitve, uporabljene ali porabljene v Združenem kraljestvu, v višini največ 25 % proračuna za produkcijo. Olajšava se izračuna tako, da se od obdavčljivega prihodka, ki ga določajo prihodki od videoigre, dodatno odštejejo upravičeni odhodki produkcije. Vendar se lahko dodatno odšteje največ 80 % proračuna za produkcijo. Če je upravičenec v obračunskem obdobju utrpel izgubo, lahko zahteva plačljivi davčni dobropis. Vsaka izguba zaradi tega se lahko preda za plačljivi davčni dobropis. V skladu z oddelkom 1217CF(3) osnutka o spremembi Zakona o davku od dohodka pravnih oseb iz leta 2009 so upravičeni odhodki omejeni na temeljne odhodke za ustvarjanje, produkcijo in preskušanje igre.

(8)

Za davčno olajšavo Združenega kraljestva za videoigre velja podoben kulturni test kot za davčno spodbudo Združenega kraljestva za filme. Oba testa sta razdeljena na štiri oddelke: kulturna vsebina, kulturni prispevek, uporaba kulturnih središč Združenega kraljestva in sodelovanje kulturnih delavcev, ki so državljani ali prebivalci Združenega kraljestva ali EGP.

(9)

Ker se priglašeni ukrep financira z odbitjem davkov, ki se običajno dolgujejo državnemu proračunu, ukrep financira država. Videoigre se izdelujejo v več državah članicah in obstaja notranji trg za takšne videoigre. Podpora tem igram zato lahko vpliva na trgovino in konkurenco med državami članicami. Glede na to je Komisija v sklepu o začetku postopka ugotovila, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Komisija je tudi izrazila dvom, da bi se pomoč lahko štela za združljivo z notranjim trgom.

(10)

Prvič, Komisija je izrazila dvom o nujnosti ali sorazmernosti vključitve pogojev vezanosti na ozemlje v takšno pomoč. Združeno kraljestvo je predlagano shemo zasnovalo na podlagi sheme davčne spodbude Združenega kraljestva za filme. Zato je predlagalo, da bi bila davčna olajšava na voljo le za odhodke za blago ali storitve, uporabljene ali porabljene v Združenem kraljestvu. Vendar shema spodbude za filme uporablja posebno izjemo pri običajni prepovedi ozemeljskih omejitev, ki je v sporočilu o kinematografiji (5) dovoljena le v zvezi s podporo za produkcijo filmov in televizijskih oddaj in ne v zvezi z videoigrami.

(11)

Drugič, Komisija je izrazila dvom, da je pomoč igram nujna, saj so igre hitro rastoči trg. Združeno kraljestvo ni predložilo prepričljivih dokazov o tržni nepopolnosti, ki bi ob odsotnosti državne pomoči privedla do nezadostne produkcije videoiger, ki so britansko kulturno obarvane.

(12)

Poleg tega Združeno kraljestvo meni, da je davčna olajšava Združenega kraljestva za videoigre združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(d) Pogodbe. Vendar Komisije niso prepričali, da bi kulturni test, ki ga je predlagalo Združeno kraljestvo, v praksi privedel do selektivne določitve omejenega števila videoiger take kulturne kakovosti, ki je trg ne ponuja v zadostni meri brez pomoči in bi bila bistvena za to, da bi bile v videoigrah predstavljene in upoštevane britanske in evropske kulturne teme.

(13)

Komisija je izrazila pomislek, da bi pomoč lahko spodbudila tekmovanje za subvencije v Uniji, in podvomila, da bi možna izkrivljanja konkurence izravnali kakršni koli pozitivni učinki.

(14)

Komisija je prejela pripombe ene države članice, in sicer Francije, nacionalnih združenj razvijalcev iger iz Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in s Finske, Evropske zveze razvijalcev iger (EGDF), javnih organov Združenega kraljestva, vključenih v promocijo filmov, izdajatelja televizijskega programa ter trgovinskih združenj za filmsko produkcijo iz Združenega kraljestva. Vse strani, ki so prispevale pripombe, so poudarile kulturno kakovost in pomen, ki ju lahko imajo igre. Po njihovem mnenju je premalo tržnih spodbud za produkcijo iger, pomembnejših v kulturnem smislu. Vse strani so menile, da ni nevarnosti tekmovanja za subvencije med državami članicami.

(15)

Glede nujnosti pomoči so zainteresirane strani poudarile, da Združeno kraljestvo izgublja vodilni položaj na trgu videoiger, saj se je leta 2012 manj kot 10 % iger, danih na trg Združenega kraljestva, razvilo v Združenem kraljestvu; na trgu prevladujeta Severna Amerika in Azija, prišlo pa je tudi do odhoda zaposlenih v Kanado. Strani, ki so prispevale pripombe, so opozorile tudi na dejstvo, da bi bil glavni izziv držav članic obravnavanje konkurence iz tretjih držav, ki izdatno subvencionirajo igre, zlasti Kanada.

(16)

Združenje neodvisnih razvijalcev iger iz Združenega kraljestva (TIGA) je predložilo številne primere načrtov in projektov za videoigre iz Združenega kraljestva/Evrope, ki bi se jih lahko uresničilo z davčnimi olajšavami, do katerih pa ni prišlo. Združenje za interaktivno zabavo Združenega kraljestva (Ukie), ki zastopa industrijo iger in interaktivne zabave, je pripomnilo, da bi bili razvijalci iger na svetovnem trgu iger prisiljeni nameniti proizvode najširšemu možnemu trgu. To bi predvsem pomenilo, da bi morali biti proizvodi dostopni severnoameriškemu trgu in v vse večji meri trgom na Daljnem vzhodu ter da bi morali izpolnjevati kulturne norme in pričakovanja tamkajšnjega trga. Zaradi tega bi bili razvijalci iger v Evropi pod nenehnim pritiskom, da ne smejo izpostavljati pomena evropsko kulturno obarvanih elementov svojih iger, če želijo prodajati svetovnemu občinstvu. Zato bi razvijalci evropsko kulturno obarvanih iger težje pridobili zasebna sredstva. Združenje Ukie je zato menilo, da bi pomoč pomagala odpraviti tržno nepopolnost.

(17)

Francija je omenila težnjo, da igre vse pogosteje sledijo „mednarodnim stereotipom“.

(18)

Po drugi strani je združenje TIGA poročalo, da neodvisni razvijalci iz Združenega kraljestva 54 % prometa ustvarijo s prodajo v Veliki Britaniji. To bi lahko pomenilo, da kupci iz Združenega kraljestva dajejo veliko prednost domačim produkcijam. Poleg tega se je po podatkih združenja TIGA v tem sektorju med letoma 2008 in 2011 več podjetji ustanovilo (216) kot zaprlo (197).

(19)

Glede morebitnega izkrivljanja konkurence med državami članicami je združenje TIGA priznalo, da nižji stroški vplivajo na odločitve o lokaciji družb, ki proizvajajo videoigre, vendar je menilo, da bi glavno izkrivljanje izhajalo iz tretjih držav, kot je Kanada, v katerih bi industrija rastla zaradi javne podpore. Po podatkih združenja TIGA se je med letoma 2008 in 2010 zaposlovanje v tem sektorju v Kanadi povečalo za 33 %, medtem ko se je v Združenem kraljestvu zmanjšalo za 9 %.

(20)

Potem ko je Komisija izrazila dvome o primernosti pogojev teritorializacije porabe v testu o „uporabljenem ali porabljenem v Združenem kraljestvu“, se je Združeno kraljestvo lotilo obravnave teh pomislekov in spremenilo predlagano zakonodajo iz „uporabljeno ali porabljeno v Združenem kraljestvu“ v „porabljeno v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP)“ ter pojasnilo, da je lahko do olajšave upravičen vsak odhodek, ki nastane v EGP. Poleg tega si bodo prizadevali omejiti znesek stroškov za podizvajanje, ki so upravičeni do financiranja. Producent, ki je deležen podpore, lahko porabi do 1 milijon EUR upravičenih temeljnih odhodkov na projekt za podizvajalce v skladu z davčno olajšavo za videoigre v Franciji (6). To zagotavlja, da bistveni del razvoja igre opravi sam upravičenec.

(21)

Združeno kraljestvo meni, da ta omejitev upravičenosti stroškov za podizvajanje neznatno učinkuje na trgovino med državami članicami. Razprave z različnimi predstavniki industrije videoiger, med drugim s predstavniki majhnih in velikih razvijalcev, so pokazale, da je razvoj videoiger tako kot drugi ustvarjalni sektorji postopek z veliko sodelovanja, pri katerem se temeljne razvojne dejavnosti (kot so programiranje, oblikovanje in grafično oblikovanje) običajno izvajajo na isti lokaciji.

(22)

Glede nujnosti pomoči zaradi nezadostne produkcije kulturnih iger je Združeno kraljestvo predložilo dokaz, da se število takšnih iger zmanjšuje tako v relativnem kot v absolutnem smislu. Združeno kraljestvo se na splošno strinja, da je sektor videoiger dinamičen in v porastu. Vendar se je leta 2012 manj kot 10 % iger, danih na trg Združenega kraljestva, razvilo v Združenem kraljestvu v primerjavi s 16 % leta 2008. Združeno kraljestvo je opravilo tudi nadaljnjo analizo iger, danih na trg Združenega kraljestva v obdobju 2003–2012. Podatki kažejo, da se število britansko kulturno obarvanih iger stalno zmanjšuje, njihov tržni delež pa se je z 9 % vseh iger, danih na trg Združenega kraljestva (vključno z igrami iz drugih držav), leta 2003 močno zmanjšal na 4 % leta 2006 in je v obdobju 2009–2012 ostal pri 3 %. Kulturni test bi leta 2003 opravilo 41 % iger, razvitih v Združenem kraljestvu, leta 2012 pa le približno 25 %.

(23)

Združeno kraljestvo se strinja, da je povečanje števila iger za pametne telefone odpravilo določene ovire za vstop manjših razvijalcev, ki si prizadevajo vstopiti na trg videoiger. Podatki iz leta 2011 dejansko kažejo, da se je število videoiger, ki jih razvijejo zagonska podjetja, v prejšnjem letu povečalo. Vendar v zvezi z vsebino iger anketa Univerze Abertay, opravljena v okviru programa za izdelavo prototipov videoiger, kaže, da od 306 predlogov mobilnih in spletnih iger, ki so jih univerzi v zadnjih 2 letih predložila mala in mikro podjetja iz celotnega Združenega kraljestva, velika večina (255) ni imela ne okolja ne osebe ne zgodbe iz Združenega kraljestva (7).

(24)

To bi bilo mogoče pojasniti z dejstvom, da imajo kulturno pomembne igre lahko enake stroške produkcije kot „svetovne igre“, vendar znatno manjši trg. Njihova produkcija bi tako vključevala večje gospodarsko tveganje. Tako bi bila vsebina z britansko ali evropsko kulturo manj gospodarsko uspešna od bolj globalizirane vsebine. Mednarodni založniki in domači razvijalci verjetno ne bi tvegali s produkcijo kulturno pomembne vsebine in bi namesto tega ustvarjali bolj splošno vsebino za mednarodne trge.

(25)

V anketi Združenega kraljestva je bilo ugotovljeno, da britansko kulturno obarvani elementi pripovedi v igrah izginjajo zaradi prizadevanj za sklenitev svetovnih založniških poslov, ki so potrebni za financiranje razvoja iger in zagotavljanje preživetja razvijalca. Skoraj tri četrtine britanskih razvijalcev videoiger je trdilo, da se je razvoj originalne intelektualne lastnine v preteklih petih letih upočasnil ali ustavil. V anketi je bilo ugotovljeno, da je veliko razvijalcev moralo spremeniti kulturno vsebino svojih iger zaradi izpolnjevanja gospodarskih zahtev. Triinpetdeset odstotkov anketirancev je dejalo, da so osebe in okolje oddaljili od britanskih ali evropskih tem.

(26)

Glede na to bi spodbujevalni cilji financiranja vključevali zagotovitev gospodarske uspešnosti verjetno neekonomičnih kulturnih proizvodov, s čimer bi se spodbudila produkcija novih kulturnih proizvodov, ki brez davčne olajšave ne bi bili izdelani, ter podporo razvoju spretnosti in znanja za vzdržno produkcijo kulturnih proizvodov, zadevnih britanskih videoiger/videoiger EGP.

(27)

V zvezi s kulturnim testom, ki zagotavlja, da shema zajema le tipično kulturne igre, je Združeno kraljestvo pojasnilo, prvič, da ima davčni organ (HM Revenue & Customs – „HMRC“) namensko in posebno „enoto za ustvarjalne industrije“, ki bo odgovorna za upravljanje in nadzor zahtevkov za davčno olajšavo za videoigre. Enota bo opravila oceno tveganja zahtevkov, ta postopek pa vključuje zagotavljanje ustreznega upoštevanja predpisov o izpolnjevanju pogojev. Zato je za uporabo testa vzpostavljen jasen postopek.

(28)

V zvezi z elementi testa, ki pomagajo določiti kulturno kakovost igre, je Združeno kraljestvo pojasnilo, da je večina točk, ki jih je mogoče doseči v predlaganem kulturnem testu, povezanih z vsebino. Do 20 točk od 31 je povezanih s kulturno vsebino in prispevkom igre. Ta vključuje elemente kot so kraj, na katerem se zgodba odvija, glavne vloge, področje, ki ga igra obravnava, uporaba angleškega jezika ter odraz britanske kulture in dediščine. Le 3 točke so povezane z lokacijo razvojne dejavnosti, preostalih 8 točk pa je mogoče doseči, če je zadevni kulturni delavec (scenarist, skladatelj, oblikovalec, umetnik ali programer) državljan ali prebivalec Združenega kraljestva ali EGP. Predlagani test ima zato veliko večji poudarek na vsebini kot na lokaciji dejavnosti. Ta poudarek na vsebini nadalje krepi uporaba pravila glede minimalne kulturne vsebine („pravilo zlatih točk“), ki bo zagotovilo, da bodo test opravile le igre z zadostnim številom točk za kulturno vsebino.

(29)

Ta poudarek na vsebini pomeni omejitev splošnega področja uporabe olajšave. Združeno kraljestvo je opravilo analizo iger, ki so bile dane na trg v tej državi v letih 2006, 2009 in 2012, in naknadno uporabilo kulturni test za vse igre iz Združenega kraljestva, ki so bile dane na trg v tem obdobju. Od 822 iger, ki so bile dane na trg Združenega kraljestva leta 2012, so jih le 74 naredili razvijalci iz Združenega kraljestva, od teh pa bi jih 25,7 % (19 iger) opravilo kulturni test, če bi obstajal. Za leti 2006 in 2009 je test pokazal, da bi delež takšnih iger med igrami, ki so bile razvite v Združenem kraljestvu, znašal približno 27 %, medtem ko bi njihov delež med vsemi igrami, danimi na trg Združenega kraljestva, znašal 3–4 %.

(30)

Združeno kraljestvo meni, da je 25,7-odstotna uspešnost v območju, ki ga je Komisija sprejela v primeru francoske davčne spodbude za videoigre (8). V navedeni odločitvi je Komisija ugotovila, da dejstvo, da je izbranih skoraj 30 % iger, kaže na to, da je Francija pripravila merila, ki zagotavljajo, da je vsebina videoiger, upravičenih do davčne olajšave, resnično kulturna. Tudi Združeno kraljestvo meni, da je kulturni test za videoigre dovolj omejevalen, da je pomoč namenjena videoigram z britansko kulturo/kulturo EGP.

(31)

Združeno kraljestvo se je poleg tega strinjalo, da shemo kot začetni pilotni projekt priglasi za štiri leta, ta čas pa bo uporabilo za spremljanje olajšave in zagotavljanje, da se bo uporabljala, kot je predvideno.

(32)

V zvezi s pomislekom Komisije, da bi pomoč lahko spodbudila tekmovanje za subvencije v Uniji, ki bi privedlo do neupravičenega izkrivljanja konkurence, je Združeno kraljestvo pripomnilo, da bi bil dokaz takšnega tekmovanja za subvencije, če bi veliko število držav članic s shemami povečevalo konkurenčnost svojih domačih sektorjev. Združeno kraljestvo meni, da to ni verjetno. Čeprav so davčne ugodnosti lahko odločilne pri odločanju o lokaciji podjetja, je pomoč predvsem odgovor na davčno olajšavo Kanade, Združenih držav Amerike in Južne Koreje. Francija je trenutno edina druga država članica, ki zagotavlja davčno spodbudo za produkcijo kulturno pomembnih videoiger.

(33)

Poleg tega bi bilo tekmovanje za subvencije osredotočeno samo na gospodarsko konkurenco in ne bi imelo nobenih kulturnih omejitev. Dejstvo, da bi si dve ali več držav prizadevalo zaščititi proizvodnjo določenih kulturnih proizvodov (v skladu z dogovorjenim kulturnim testom), ne bi pomenilo tekmovanja za subvencije.

(34)

Namen predlagane pomoči je zaščititi produkcijo kulturnih britanskih/evropskih videoiger, kot taka pa bo pomoč zagotovila olajšavo le za del videoiger, ki se razvijejo v Združenem kraljestvu in Evropi, ter podprla le majhen znesek vseh odhodkov za razvoj videoiger. Združeno kraljestvo po razpravah z industrijo ocenjuje, da bo le približno 10 % kulturno britanskih/evropskih videoiger imelo proračun, višji od 5 milijonov GBP. Odhodki za razvoj bodo pri večini iger znatno manjši.

(35)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je v zvezi s pomočjo, ki jo dodeli država članica, vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(36)

Podpora produkciji videoiger na podlagi odobritve organa HMRC z davčno olajšavo zagotavlja finančno prednost podjetjem v sektorju produkcije videoiger na stroške proračuna finančnega ministrstva, zato se odobri iz državnih sredstev in gre v breme države. Ukrep ja oblikovan tako, da upravičenim podjetjem zniža stroške produkcije, kar jim zagotavlja gospodarsko prednost. Omejen je na podjetja v sektorju videoiger in je zato selektiven. Ukrep vpliva na trgovino in konkurenco med državami članicami, saj se igre proizvajajo tudi v drugih državah članicah, prodajajo pa se na mednarodnem trgu. Glede na to pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(37)

V zvezi s splošno zakonitostjo sheme Komisija ugotavlja, da je Združeno kraljestvo umaknilo klavzulo o teritorializaciji porabe, ki je bila po mnenju Komisije problematična z vidika svoboščin notranjega trga, in sicer pretoka blaga in opravljanja storitev. Združeno kraljestvo se je strinjalo, da omeji znesek stroškov za podizvajanje, ki so upravičeni do pomoči, na 1 milijon GBP.

(38)

Komisija meni, da je ta meja sprejemljiva v tej zadevi, saj se v praksi glede na to velikost proračunov za produkcijo zdi, da zgornja meja v višini 1 milijona GBP za odhodke za podizvajanje verjetno ne more znatno ovirati uporabe podizvajalcev. Združeno kraljestvo pričakuje, da bo večina videoiger, ki jih zajema njihov kulturni test, imela proračun za produkcijo, nižji od 1 milijona GBP. Le približno 10 % navedenih videoiger bi imelo proračun višji od 5 milijonov GBP. Komisija si glede na spreminjanje proračunov za produkcijo videoiger v Združenem kraljestvu pridržuje pravico, da ponovno razmisli o višini te zgornje meje, ko se bo ta ukrep pomoči ponovno priglasil v štirih letih po njegovem začetku veljavnosti v skladu z obveznostmi Združenega kraljestva.

(39)

Združeno kraljestvo namerava utemeljiti podporo razvoju iger kot pomoč za pospeševanje kulture. Glede na to bi bilo treba opraviti oceno na podlagi člena 107(3)(d) Pogodbe. Komisija ni pripravila smernic za uporabo te določbe za pomoč igram. Vendar je v sporočilu o kinematografiji navedena možnost dodelitve pomoči igram. V odstavku 24 navedenega sporočila je navedeno, da se bodo vsi ukrepi pomoči v podporo igram še naprej obravnavali za vsak primer posebej. Vendar bi Komisija uporabila merila intenzivnosti pomoči iz sporočila o kinematografiji, če bi bila dokazana potreba po shemi pomoči, namenjene igram s kulturnim ali izobraževalnim namenom.

(40)

Komisija mora zato oceniti združljivost ukrepa neposredno na podlagi člena 107(3)(d) Pogodbe. Preveriti bo morala, ali ukrep služi pospeševanju kulture ter ali ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. To pomeni, da mora biti primeren instrument za uresničitev tega cilja, zlasti da brez te podpore ne bi bilo dovolj spodbude, da bi udeleženci na trgu izdelali želeno vrsto iger. Kar zadeva sorazmernost pomoči, se lahko po analogiji uporabijo najvišje intenzivnosti pomoči, ki so določene v sporočilu o kinematografiji. Komisija je ocenila kulturni cilj in nujnost pomoči za določene videoigre v dveh odločitvah o podpori igram v Franciji, ki sta navedeni zgoraj v odstavkih 20 in 30.

(41)

Da bi bila pomoč igram, kot jo predlaga Združeno kraljestvo, združljiva s členom 107(3)(d) Pogodbe, mora služiti pospeševanju kulture. Komisija je na podlagi sprememb sheme in dodatnih dokazov, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, prepričana, da bodo organi Združenega kraljestva uporabili resnično selektiven kulturni test, ki bo zagotovil, da se pomoč dodeli le za pospeševanje kulture v skladu s členom 107(3)(d) Pogodbe.

(42)

Prvič, Komisija se seznanja z obrazložitvami Združenega kraljestva glede testa, ki služi določitvi kulturne kakovosti igre (uvodne izjave 27 do 29): večina točk, ki jih je mogoče doseči v predlaganem kulturnem testu, je povezanih s kulturno vsebino in prispevkom igre, do 20 točk od 31. To nadalje krepi uporaba pravila glede minimalne kulturne vsebine („pravilo zlatih točk“), ki bo zagotovilo, da bodo test opravile le igre z zadostnim številom točk za kulturno vsebino.

(43)

Ta poudarek na vsebini pomeni omejitev splošnega področja uporabe olajšave. Simulacije kulturnega testa na podlagi iger, danih na trg v prejšnjih letih, so pokazale, da bi kulturni test opravilo 26–27 % iger, izdelanih v Združenem kraljestvu. Takšna uspešnost kaže na to, da merila testa zagotavljajo, da je vsebina videoiger, upravičenih do davčne olajšave, resnično kulturna, in da je test dovolj omejevalen, da je pomoč namenjena videoigram z britansko/evropsko kulturo. Za primerjavo, Komisija je v svoji odločitvi iz leta 2007 o francoski davčni spodbudi za videoigre (9) ugotovila, da upravičenost približno 30 % iger kaže na to, da je test dovolj selektiven.

(44)

Zato so bili odpravljeni dvomi iz sklepa o začetku postopka. Dejstvo, da je izbranih le približno 27 % iger, kaže na to, da cilj ukrepa ni zgolj industrijski cilj zagotavljanja podpore določenemu sektorju, temveč da je ta cilj resnično kulturen. Ukrep pomoči tako izpolnjuje pravi cilj pospeševanja kulture.

(45)

Na podlagi člena 107(3)(d) Pogodbe bi morala biti davčna olajšava za videoigre primeren instrument za doseganje zastavljenega cilja. Državna pomoč za druge namene, ki se ne bi osredotočila na ta kulturni cilj, bi verjetno spodbujala industrijske cilje, povezane s sektorjem. Komisija priznava, da tako zasnovana davčna olajšava omogoča učinkovito namenjanje javnih sredstev za igre s kulturno vsebino in je zato ustrezno orodje za doseganje zastavljenega kulturnega cilja.

(46)

Glede na zelo dinamičen razvoj in napredek trga iger so organi Združenega kraljestva predložili podatke, ki dokazujejo, da je pomoč nujna za ohranitev primerne produkcije takšnih iger in da bi se brez pomoči kulturnim igram znatno zmanjšala produkcija in tržni delež teh iger. Podatki kažejo, da se število britansko kulturno obarvanih iger stalno zmanjšuje, njihov tržni delež pa se je z 9 % vseh iger, danih na trg Združenega kraljestva, leta 2003 močno zmanjšal na 4 % leta 2006 in je v obdobju 2009–2012 ostal pri 3 %.

(47)

Kulturno pomembne igre imajo lahko enake stroške produkcije kot svetovne igre, vendar znatno manjši trg. Njihova produkcija tako vključuje večje gospodarsko tveganje. Tako so videoigre z britansko/evropsko kulturno vsebino manj gospodarsko uspešne od tistih z bolj globalizirano vsebino. Trg zato nenehno pritiska na razvijalce iger v Evropi, da ne izpostavljajo pomena evropsko kulturno obarvanih elementov svojih iger, če želijo prodajati svetovnemu občinstvu. Razvijalci evropsko kulturno obarvanih iger težje pridobijo zasebna sredstva.

(48)

Predlagana davčna olajšava bi morala spodbujati produkcijo videoiger s kulturno vsebino in ne iger, ki so namenjene zgolj zabavi, tako da bi zmanjšala stroške produkcije prvih. Zato je treba sklepati, da bo ukrep verjetno imel spodbujevalni učinek, ki ustreza njegovemu cilju.

(49)

Poleg tega je ukrep pomoči sorazmeren, saj omejuje intenzivnost pomoči na 25 % stroškov produkcije, ki dejansko nastanejo pri izdelavi iger, ki izpolnjujejo pogoje. To je nižje od intenzivnosti pomoči v višini 50 %, ki je dovoljena za avdiovizualno produkcijo v skladu s členom 52(1) sporočila o kinematografiji, ki se po analogiji uporablja v zvezi z dopustno intenzivnostjo pomoči.

(50)

Da ukrep ne bi škodoval trgovinskim pogojem in konkurenci v Uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, bi morali izkrivljanje konkurence in učinke ukrepa na trgovino izravnati pozitivni učinki ukrepa.

(51)

Po podatkih, ki so jih predložili Združeno kraljestvo in predstavniki sektorja, se je leta 2012 manj kot 10 % iger, danih na trg Združenega kraljestva, razvilo v Združenem kraljestvu. Tržni deleži iger, ki izpolnjujejo pogoje in so bile izdane v Združenem kraljestvu, so razmeroma majhni (4–5 %). Tudi delež upravičenih iger med videoigrami, izdelanimi v Združenem kraljestvu, je razmeroma majhen, saj znaša približno 27 %.

(52)

Poleg tega nobena potencialno prizadeta tretja stran ni opozorila na morebiten škodljiv učinek ukrepa. Nasprotno, združenji proizvajalcev videoiger TIGA in EGDF, ki sta predložili pripombe po začetku postopka, sta poudarili majhen učinek ukrepa na njuni nacionalni industriji in splošni učinek ukrepa ob upoštevanju konkurence predvsem iz Severne Amerike in z Daljnega vzhoda. Zato bi bilo tekmovanje za subvencije med državami članicami razmeroma malo verjetno.

(53)

V vsakem primeru je koristno, da je Združeno kraljestvo omejilo trajanje sheme na štiri leta, tako da bo mogoče oceniti njeno uporabo in ponovno proučiti merila ob upoštevanju tržnega razvoja.

(54)

Komisija zato ugotavlja, da so bili odpravljeni dvomi iz sklepa o začetku postopka. Izkrivljanje konkurence in učinek ukrepa na trgovino med državami članicami sta zdaj omejena tako, da nista v nasprotju s skupnimi interesi.

(55)

Komisija zato ocenjuje, da učinek pomoči ne bo neupravičena krepitev tržne moči upravičenih podjetij ali omejevanje dinamičnih spodbud za udeležence na trgu, ampak povečanje raznolikosti ponudbe na trgu. Zato je primerno sklepati, da so izkrivljanje konkurence in učinki ukrepa na trgovino omejeni, tako da je splošni rezultat pomoči pozitiven. Davčna olajšava za izdelavo videoiger je torej v skladu s členom 107(3)(d) Pogodbe združljiva z notranjim trgom –

7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/9

(1)

Z dopisom z dne 7. junija 2006 je Komisija uradno obvestila Poljsko o svoji odločitvi, da v zvezi z navedeno državno pomočjo začne formalni postopek preiskave v skladu s členom 88(2) PES.

(2)

Komisija je 23. oktobra 2007 sprejela Odločbo 2008/344/ES (1) (v nadaljnjem besedilu: odločba), s katero je sklenila, da državna pomoč, ki jo je prejel proizvajalec jekla, skupina Technologie Buczek (v nadaljnjem besedilu: skupina TB), ni združljiva s skupnim trgom, ter Poljski naložila izterjavo te pomoči od posameznih podjetij skupine TB, tj. matične družbe Technologie Buczek S.A. (v nadaljnjem besedilu: TB) in njenih odvisnih družb Huta Buczek sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: HB) in Buczek Automotive sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: BA), sorazmerno s pomočjo, ki so jo dejansko prejele.

(3)

Družba BA je 8. januarja 2008 pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev delne ničnosti odločbe. Družbi HB in TB sta vložili ločeni tožbi, vendar sta ju pozneje umaknili.

(4)

S sodbo z dne 17. maja 2011 (2) je Splošno sodišče razglasilo ničnost odločbe v delu, ki se nanaša na družbo BA (podrobnosti so v uvodni izjavi 7). Sodišče je 21. marca 2013 zavrnilo pritožbo, ki jo je Komisija vložila zoper sodbo Splošnega sodišča (3).

(5)

Zaradi razglasitve ničnosti odločbe v delu, ki se nanaša na družbo BA, formalni postopek preiskave C23/06 še ni zaključen, Komisija pa je morala postopek obnoviti od točke, na kateri je bila ugotovljena nezakonitost.

(6)

Komisija je od Poljske zahtevala podatke 22. aprila 2013, 12. junija 2013 in 27. novembra 2013, Poljska pa je na te zahtevke odgovorila z dopisi z dne 8. maja 2013, 26. julija 2013 in 10. februarja 2014.

(7)

Sodišče je razglasilo za nične:

(8)

Ker se člen 1 odločbe nanaša na skupino TB kot celoto, preostali členi pa so bili razglašeni za nične zgolj v delu, ki se nanaša na družbo BA, Komisija meni, da je treba najprej spomniti, v kolikšni meri razglasitev ničnosti odločbe zadeva drugi članici skupine, tj. družbi TB in HB.

(9)

Komisija opozarja na sodbo v zadevi T-227/95 (AssiDomän Kraft Products in drugi proti Komisiji, Recueil 1997, str. II-1185, točki 59 in 60), v kateri je Sodišče menilo, da če naslovnik [odločbe Komisije] vloži ničnostno tožbo, sodišče Skupnosti odloča le o delih odločbe, ki se nanašajo na tega naslovnika. Neizpodbijani deli odločbe, ki se nanašajo na druge naslovnike, pa ne spadajo v predmet spora, o katerem naj bi Sodišče presojalo. V primeru ničnostne tožbe lahko Sodišče odloča samo o predmetu spora, ki ga predložita stranki. Odločba se lahko razglasi za nično samo v zvezi z naslovniki, ki so uspeli v tožbi pred Sodiščem.

(10)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, sta družbi HB in TB umaknili svoji tožbi pred Splošnim sodiščem, zato je odločba v zvezi z njima postala dokončna, vključno z obveznostjo Poljske, da izterja nezakonito dodeljeno pomoč. Poljski organi so potrdili, da je družba TB vrnila 13 963 560,74 PLN, kar ustreza celotnemu znesku pomoči, ki ga je treba izterjati od družbe TB, ter delu pomoči, ki jo je treba izterjati od družbe HB. Nad družbo HB je bil začet stečajni postopek in vsi ustrezni javni organi so prijavili svoje terjatve v stečajno maso. Postopek likvidacije še ni zaključen. Poljski organi so potrdili, da pomoč, ki jo je vrnila družba TB, po razglasitvi ničnosti ni bila vrnjena tej družbi in da terjatve do družbe HB niso bile umaknjene iz stečajne mase.

(11)

Zato formalni postopek preiskave ostaja odprt le v zvezi z družbo BA.

(12)

Komisija se seznanja z informacijo Poljske, da je bil nad družbo BA 28. septembra 2012 uveden stečajni postopek in da je bila 16. novembra 2012 izbrisana iz registra gospodarskih družb.

(13)

Poljska je Komisijo obvestila, da se je premoženje družbe BA, ki je bilo del stečajne mase, prodalo posamično (in ne kot celotno podjetje ali njegov samostojni del), in sicer v razpisnih postopkih, s katerimi so se zagotovile tržne cene. Niti zaposleni niti dobavitelji ali stranke družbe BA niso bili preneseni na katerega od prevzemnih subjektov na način, ki bi kazal na nadaljevanje dejavnosti družbe BA.

(14)

Poljska je Komisijo tudi obvestila, da je stečajni upravitelj v okviru stečajnega postopka unovčil celotno premoženje družbe BA. Po zaključku postopka ni ostalo nobeno premoženje družbe BA, ki bi ga lahko prevzela druga podjetja.

(15)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da ni podjetja, ki bi ga bilo mogoče šteti za gospodarskega naslednika družbe BA.

(16)

Formalni postopek preiskave v tej zadevi je zato postal brezpredmeten, saj pomoči ne bi bilo mogoče izterjati, tudi če bi bila razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom –

7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/12

(1)

GD za konkurenco od leta 2006 opravlja letna naknadna spremljanja vzorca ukrepov pomoči, ki jih izvajajo države članice. Komisija je s sklepom C(2006) 2293 z dne 6. junija 2006 odobrila špansko shemo v zvezi z oprostitvijo plačila trošarine za biogoriva (zadeva NN 61/2004). Navedena shema je bila pod referenčno št. MX 17/2009 vključena v postopek spremljanja, ki ga je Komisija izvajala v letih 2009/2010 in v okviru katerega je proučevala izvajanje vzorca veljavnih shem v državah članicah leta 2009.

(2)

Komisija se je odločila navedeno shemo ponovno vključiti v postopek spremljanja 2011/2012, v okviru katerega je proučevala, kako so države članice izvajale vzorec veljavnih shem v letih 2009 in 2010.

(3)

Glede na informacije, ki so jih med postopkom spremljanja predložili španski organi, je Komisija dvomila, da so shemo pravilno izvajali. Zato je sklenila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Španske organe je o tej odločitvi obvestila v dopisu z dne 17. julija 2013.

(4)

Španski organi so svoja opažanja predložili 20. septembra 2013.

(5)

Sklep Komisije o začetku formalnega postopka preiskave je bil v Uradnem listu Evropske unije objavljen 7. februarja 2014 (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb.

(6)

Komisija je 5. marca 2014 prejela pripombe španskega združenja proizvajalcev energije iz obnovljivih virov oz. konkretneje njegovega oddelka za biogoriva (v nadaljnjem besedilu: združenje APPA Biocarburantes). Te pripombe je posredovala španskim organom, ki so imeli priložnost, da nanje odgovorijo. Španski organi so 6. maja 2014 navedli, da ne želijo komentirati posredovanih opažanj tretjih oseb.

(7)

Shema NN 61/2004 – Oprostitev plačila trošarine za biogoriva ima obliko ničelne stopnje španskega davka na ogljikovodike. Uporablja se za etilni alkohol, pridobljen iz kmetijskih proizvodov ali proizvodov rastlinskega porekla (bioetanol), ki se uvršča pod oznako KN 2207 20, metilni alkohol, pridobljen iz kmetijskih proizvodov ali proizvodov rastlinskega porekla, ki se uvršča pod oznako KN 2905 11 00, ter proizvodov, ki se uvrščajo pod oznake KN 1507, 1508, 1510, 1511, 1512, 1513, 1514, 1515 in 1518.

(8)

Ničelna stopnja davka se je uporabljala za te proizvode ne glede na to, ali so bili uporabljeni kot takšni ali po tem, ko je bila njihova sestava kemično spremenjena. Če je bilo biogorivu primešano drugo gorivo, se je znižana stopnja uporabljala samo za delež biogoriva v mešanici. Znižana trošarinska stopnja se je uporabljala za vsa biogoriva, ne glede na njihovo geografsko poreklo.

(9)

Komisija je shemo odobrila 6. junija 2006, iztekla pa se je 31. decembra 2012 (3).

(10)

Ocena informacij, ki so jih med postopkom spremljanja predložili španski organi, je zbudila dvome glede tega, ali se je shema v letih 2009 in 2010 izvajala v skladu s sklepom Komisije. Poleg tega so se pojavili pomisleki, da je Španija v letu 2010 morda upravičencem zagotovila prekomerno nadomestilo. Pomisleki Komisije so bili opisani v uvodnih izjavah 13 do 29 njenega sklepa z dne 17. julija 2013.

(11)

Komisija je od španskih organov zahtevala, da:

(12)

Komisija je 5. marca 2014 prejela pripombe združenja APPA Biocarburantes. Pripombe so bile zelo podobne pripombam španskih organov (glej oddelek IV). Združenje je trdilo, da se je shema izvajala pravilno.

(13)

Pri primerjavi stroškov biogoriv s ceno fosilnih goriv na bencinski črpalki pred obdavčitvijo je videti, da je bila stopnja nadomestil za bioetanol in biodizel nižja od dovoljenega praga v celotnem obdobju, z izjemo nadomestil za bioetanol leta 2010 in za biodizel leta 2012. Združenje APPA Biocarburantes je trdilo, da uporabljena metodologija ni bila pravilna, saj je cena fosilnih goriv na bencinski črpalki pred obdavčitvijo vključevala celotne stroške transporta in distribucije vse do končnega potrošnika, v tej primerjalni analizi pa ti logistični stroški niso bili zajeti v stroških biogoriv. Po mnenju združenja APPA Biocarburantes bi bilo ustrezneje primerjati stroške proizvodnje biogoriv s cenami na mednarodnih trgih fosilnih goriv. Uporaba te metodologije je jasno pokazala znatno nižjo stopnjo nadomestil od dovoljenega praga v celotnem obdobju izvajanja sheme in nobenih primerov prekomernega nadomestila.

(14)

Poleg navedenega je združenje APPA Biocarburantes trdilo, da tudi če se uporabi primerjava stroškov biogoriv s ceno fosilnih goriv na bencinski črpalki pred obdavčitvijo, sta bila dva enkratna primera morebitnega prekomernega nadomestila zgolj začasna in sta bila posledica same narave sheme davčne pomoči za biogoriva (absolutne količine so bile določene predhodno, vrednotenja pa so bila opravljena naknadno) ter velike nihajnosti cen primarnih kmetijskih proizvodov, ki so glavni element stroškov proizvodnje biogoriva. Sheme ni bilo treba prilagoditi, saj v naslednjih letih (2011 in 2012) v zvezi z bioetanolom ni bilo mogoče opaziti nobenega morebitnega prekomernega nadomestila, morebitno prekomerno nadomestilo v zvezi z biodizlom pa se je zgodilo v zadnjem letu izvajanja sheme, tj. v letu 2012. Prav tako sheme ne bi bilo mogoče prilagoditi za v prihodnje, saj se je iztekla.

(15)

Španski organi so svoje pripombe predložili 20. septembra 2013. Dne 6. maja 2014 so navedli, da ne želijo komentirati opažanj tretjih oseb, ki so jim bila posredovana.

(16)

V dopisu z dne 20. septembra 2013 so predložili informacije o stroških proizvodnje bioetanola in biodizla ter podatke o cenah fosilnih goriv v obdobju 2004‒2012. Obenem so predložili preglednice s primerjavo stroškov biogoriv s cenami fosilnih goriv na bencinski črpalki pred obdavčitvijo. Te preglednice so v Prilogi.

(17)

Podatki in analiza na podlagi posameznih preglednic temeljijo na naslednjih predpostavkah:

(18)

Španski organi so na podlagi ustreznih podatkov navedli, da je bilo v obdobju 2004‒2012 mogoče opaziti akumulirano nižjo stopnjo nadomestil za obe vrsti biogoriva (455,96 EUR/1 000 litrov za biodizel in 897,22 EUR/1 000 litrov za bioetanol). Tudi pri analizi posameznih let je bilo v vseh letih mogoče opaziti, da je bila stopnja nadomestil nižja od dovoljenega praga, razen leta 2010 za bioetanol in leta 2012 za biodizel.

(19)

Španski organi so za zadevni primer bioetanola navedli, da je bilo očitno prekomerno nadomestilo v letu 2010 posledica enkratnega upada cen primarnih proizvodov, zlasti primarnih kmetijskih proizvodov, med januarjem in junijem 2010. To je bil torej enkraten, reverzibilen in nepredvidljiv pojav, ki se je poleg tega naslednje leto samodejno izravnal prek rasti cen surovin. Zato španski organi niso imeli razloga za ukrepanje. Predložili so podrobne informacije o gibanju cen surovin, pa tudi graf, ki prikazuje gibanje indeksa cen sladkorja in žit (osnova v obdobju 2002‒2004 = 100).

Razvoj cen surovin v obdobju 2009‒2011  (6)

(20)

Kar zadeva biodizel, so španski organi pojasnili, da naj bi se en primer prekomernega nadomestila zgodil leta 2012, vendar se je veljavnost sheme iztekla 31. decembra istega leta.

(21)

Španski organi so trdili, da je bila v tej metodologiji uporabljena referenčna cena za nadomestna goriva ‒ tj. cena na bencinski črpalki pred obdavčitvijo ‒ ki je najstrožja od možnosti, in da bi bila primernejša primerjava z vrednostjo, ki je bliže svetovnim cenam teh proizvodov. Predložili so tudi preglednice s primerjavo stroškov biogoriv s cenami fosilnih goriv na svetovnih trgih ter poudarili, da v tem pogledu v nobenem zadevnem letu ni bilo mogoče opaziti prekomernega nadomestila za biodizel, morebitno prekomerno nadomestilo za bioetanol pa je bilo zanemarljivo (2 EUR/1 000 litrov, v primerjavi s 142,13 EUR/1 000 litrov ob uporabi referenčne cene fosilnega goriva na bencinski črpalki pred obdavčitvijo). Akumulirana nižja stopnja nadomestil bi bila tako nekajkrat večja kot v primerjavi s prejšnjo metodologijo.

(22)

Španski organi so pojasnili, da so predložili podatke za vsa podjetja, ki so v smislu Direktive Sveta 2008/118/ES (7) pridobivala, predelovala, skladiščila, prejela ali odpremila blago, za katerega se uporablja trošarina.

(23)

V členu 4(1) navedene direktive je „imetnik trošarinskega skladišča“ opredeljen kot fizična ali pravna oseba, ki ima dovoljenje, da pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti proizvaja, predeluje, skladišči, prejema in odpremlja trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine v trošarinskem skladišču. V členu 8 Direktive je navedeno, da je imetnik trošarinskega skladišča zavezanec za plačilo trošarine.

(24)

Španski organi so pojasnili, zakaj so predložili davčne podatke za samo eno od dveh podjetij, ki sta podpisali podizvajalsko pogodbo za proizvodnjo metil ester maščobnih kislin (FAME) iz sojinega in palmovega olja. Ker se je ta pogodba navezovala na proizvode, katerih skladiščenje, gibanje in nadzor so predmet trošarine, je spadala v področje uporabe Direktive 2008/118/ES. Španski organi so navedli, da imetnik proizvoda ni spadal v opredelitev „imetnik trošarinskega skladišča“ iz člena 4(1) navedene direktive.

(25)

Komisija je v sklepu v zadevi NN 61/2004 že ugotovila, da obravnavani ukrep vključuje pomoč v smislu člena 107 PDEU. Zadevno shemo pomoči je ocenila na podlagi Smernic Skupnosti iz leta 2001 o državni pomoči za varstvo okolja (8) in sklenila, da je združljiva z notranjim trgom.

(26)

Španski organi so zdaj Generalnemu direktoratu za konkurenco predložili podrobne informacije, vključno z relevantnimi podatki o stroških proizvodnje bioetanola in biodizla v celotnem obdobju izvajanja sheme. Iz primerjave stroškov proizvodnje biogoriv s ceno fosilnih goriv na bencinski črpalki pred obdavčitvijo, kakor je razvidna iz preglednic v Prilogi k temu sklepu, je mogoče opaziti dva primera prekomernega nadomestila, in sicer leta 2010 za bioetanol in leta 2012 za biodizel.

(27)

Kar zadeva alternativno metodologijo, ki jo predlagajo španski organi in v kateri so kot referenčne cene upoštevane svetovne cene fosilnih goriv, Komisija opaža, da se ta metodologija razlikuje od metodologije, ki so jo predhodno predlagali španski organi in na podlagi katere je Komisija ocenila ukrep v zadevi NN 61/2004. Ker Komisija preverja, ali je Španija pravilno izvajala shemo pomoči, tj. v skladu s sklepom o njeni odobritvi (sklep v zadevi NN 61/2004), predlagane alternativne metodologije ne more sprejeti.

(28)

Vendar pa Komisija ugotavlja, da ni mogoče opaziti trenda prekomernih nadomestil. Tudi pri obravnavi pomoči v celotnem obdobju izvajanja sheme ni znamenj splošnega prekomernega nadomestila. Komisija je seznanjena s pojasnili španskih organov (glej uvodne izjave 18, 19, 20 in 22).

(29)

V zvezi z bioetanolom Komisija meni, da ni bilo potrebe po prilagoditvi sheme za odpravo učinka prekomernega nadomestila. Španija je v tem primeru dokazala, da je bil učinek prekomernega nadomestila odpravljen, in sicer predvsem zaradi pomembne rasti cen surovin po juniju 2010. V letih 2011 in 2012 tako ni opaziti prekomernega nadomestila za bioetanol.

(30)

V zvezi z biodizlom Komisija opaža manjše prekomerno nadomestilo v letu 2012 (tj. 41,85 EUR/1 000 litrov). Ob tem pojavu prekomernega nadomestila sta ukrep in zlasti raven podpore ostala nespremenjena. Te razmere so povzročili zunanji dejavniki, zlasti močna rast cene fosilnega dizla v Španiji. Komisija opaža, da je bila cena dizla leta 2012 8 % višja kot leta 2011, 36 % višja kot leta 2010 in 71 % višja kot leta 2009. Za primerjavo so bili stroški proizvodnje biodizla leta 2012 na isti ravni kot leta 2011, 16 % višji kot leta 2010 ter 25 % višji kot leta 2009. Komisija tudi opaža, da se je izvajanje sheme izteklo konec leta 2012 in da zato ni bilo mogoče prilagoditi sheme oprostitve trošarine, da bi se tako v skladu z uvodno izjavo 19 sklepa Komisije v zadevi NN 61/2004 preprečilo prekomerno nadomestilo v prihodnosti. Poleg tega opaža, da leta 2013 in pozneje ni bilo dodeljene pomoči na podlagi sheme. Nenazadnje, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 28, tudi ob upoštevanju podatkov za leto 2012 ni mogoče opaziti prekomernega nadomestila v celotnem obdobju izvajanja sheme. Navedeno je zato mogoče razumeti kot znamenje, da se je Španija lahko zanesla na metodo predhodnega izračuna, določeno v shemi.

(31)

Ob upoštevanju dodatnih informacij, ki so jih zagotovili španski organi, Komisija meni, da Španija ni kršila obveznosti iz uvodne izjave 19 sklepa Komisije v zadevi NN 61/2004.

(32)

Komisija na podlagi pojasnil španskih organov glede uporabe Direktive 2008/118/ES sprejema, da so španski organi sporočili podatke za vsa ustrezna podjetja.

(33)

Komisija meni, da je Španija pravilno izvajala shemo pomoči NN 61/2004 v skladu s sklepom Komisije o odobriti navedene sheme –

7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/19

(1)

Portugalska republika (v nadaljnjem besedilu: Portugalska) je 28. junija 2012 priglasila ukrepe dokapitalizacije za banko Caixa Geral de Depósitos, S.A. (v nadaljnjem besedilu: CGD ali banka).

(2)

Komisija je 18. julija 2012 sprejela sklep v zadevi SA.35062 (12/NN) (v nadaljnjem besedilu: sklep o reševanju) (2), s katerim je dovolila dokapitalizacijo banke CGD, izvedeno 29. junija 2012, kot pomoč za reševanje.

(3)

Portugalska je Komisijo po elektronski pošti 27. septembra 2012 obvestila, da bo družba Caixa Geral Finance Limited (v nadaljnjem besedilu: CGDF), podružnica banke CGD, naslednji dan imetnikom nekumulativnih prednostnih delnic brez dospelosti izplačala dividende.

(4)

Družba CGDF je 28. septembra 2012 izplačala dividende.

(5)

Komisija je 18. decembra 2012 sprejela sklep v zadevi SA.35062 (12/NN) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) (3), s katerim je začela formalni postopek preiskave zaradi zlorabe pomoči za reševanje na podlagi člena 16 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (4).

(6)

Komisija je z objavo navedenega sklepa zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z njeno predhodno ugotovitvijo, da je izplačilo dividend pomenilo kršitev pogojev iz sklepa o reševanju, vendar pripomb v zvezi s tem ni prejela.

(7)

Portugalska se zaradi nujnosti izjemoma strinja s sprejetjem tega sklepa v angleškem jeziku.

(8)

Bančna skupina CGD je v 100-odstotni lasti Portugalske. Čista sredstva bančne skupine so na dan 31. decembra 2012 (na podlagi računovodskega parametra) (5) skupaj znašala 116,9 milijarde EUR, neto portfelj posojil pa je na dan 31. decembra 2012 znašal 74,7 milijarde EUR. Dejavnosti banke so med drugim komercialno bančništvo na Portugalskem, mednarodno komercialno bančništvo (zlasti v Španiji, portugalsko govorečih afriških državah, Macau in Braziliji), investicijsko bančništvo, upravljanje premoženja, specializirano kreditno poslovanje in zavarovalniške dejavnosti.

(9)

Skupina CGD je imela leta 2012 vodilni položaj na večini poslovnih področij, na katerih je delovala na domačem portugalskem trgu (zlasti na področjih posojil in predujmov strankam, vlog strank, zavarovanja, zakupa, investicijskega bančništva in upravljanja premoženja).

Preglednica 1

Glavni finančni podatki skupine CGD (na podlagi računovodskega parametra)

(10)

Banka CGD je imela od začetka državne dolžniške krize težave pri dostopu do grosističnih trgov. Težave so se začele pri srednje- in dolgoročnem dostopu do kapitalskih trgov, postopoma pa so se razširile tudi na kratkoročni dostop do denarnih trgov.

(11)

Banka CGD je zato morala zmanjšati svojo odvisnost od grosističnih virov financiranja in je v prvem četrtletju 2010 aktivirala svoj krizni likvidnostni načrt, na podlagi katerega je poskušala (a) poiskati alternativne vire financiranja, večinoma z zavarovanim financiranjem; (b) povečati obseg primernega zavarovanja, ki bi bilo sprejemljivo za ECB; (c) prodati nestrateška sredstva ter (d) vlagateljem in nasprotnim strankam pokazati svoj kreditni ugled.

(12)

Banka CGD je bila na podlagi načrta gospodarske in finančne pomoči, o katerem so se dogovorili Portugalska, Komisija, ECB in MDS, pozvana k predložitvi finančnega in kapitalskega načrta za obdobje 2011–2015, ki naj bi bil predmet četrtletnega pregleda. Prva različica navedenega načrta je bila predložena 26. julija 2011 in je bila večkrat spremenjena.

(13)

Kar zadeva solventnost, je bil delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke CGD, izračunan v skladu s pravili Basel II, na dan 31. decembra 2011 9,48-odstoten. Cilj finančnega in kapitalskega načrta je bil med drugim do 31. decembra 2012 doseči 10-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala na podlagi pravil Basel II, v skladu z zahtevami iz memoranduma o soglasju, podpisanega med portugalsko vlado na eni strani ter MDS, Komisijo in ECB na drugi. Finančni in kapitalski načrt je bil na podlagi priporočila Evropskega bančnega organa (v nadaljnjem besedilu: EBA) dopolnjen, kar zadeva potrebno raven kapitala od 30. junija 2012, da bi izpolnili potrebe po kapitalu, izračunane na podlagi zneska državnega dolga in dolga lokalne skupnosti („blažilnik državnega dolga“), ki ju ima banka, in potrebo po kapitalu na podlagi obremenitvenega testa, ki ga je izvedel EBA („zahteve EBA“).

(14)

Glede na različico finančnega in kapitalskega načrta iz maja 2012 in po priporočilu EBA je bila opredeljena potreba po povečanju njenega kapitala za 1,650 milijarde EUR.

(15)

Ukrepi dokapitalizacije, ki jih je Portugalska izvedla kot edina delničarka banke CGD, so vključevali:

(16)

Ukrepi pomoči so podrobno opisani v uvodnih izjavah od 12 do 25 sklepa o reševanju.

(17)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 31 sklepa o reševanju, se je Portugalska zavezala zagotoviti, da banka CGD (kot skupina) upošteva enake omejitve glede ravnanja, kot veljajo za banke, dokapitalizirane na podlagi nove sheme dokapitalizacije za kreditne institucije na Portugalskem (6), kar med drugim vključuje:

(18)

Družba CGDF, podružnica CGD, je 28. septembra 2012 brez dovoljenja Komisije izplačala dividende za nekumulativne prednostne delnice brez dospelosti v višini 405 415 EUR. Navedeni znesek ustreza 0,025 % kapitala iz dokapitalizacije z dne 29. junija 2012.

(19)

Komisija je v sklepu o začetku postopka predhodno menila, da izplačila dividend, ki jih je 28. septembra 2012 izvedla družba CGDF, spadajo v okvir prepovedi izplačila dividend, ki je za banko CGD veljala na podlagi sklepa o reševanju, in da izplačila dividend pomenijo zlorabo dodeljene pomoči za reševanje.

(20)

Banka CGD je predložila načrt prestrukturiranja, ki vsebuje štiri glavne elemente:

(21)

Banka CGD si je za zmanjšanje finančnega vzvoda v svoji bilanci stanja prizadevala že pred dokapitalizacijo junija 2012. Od decembra 2010 do junija 2012 je svojo bilanco stanja zmanjšala za približno 8,2 milijarde EUR (računovodski parameter).

(22)

Načrt prestrukturiranja določa še dodatna prizadevanja za zmanjšanje finančnega vzvoda. Predvideni sta prodaja zavarovalniške veje, družbe Caixa Seguros, in drugih nestrateških deležev ter likvidacija neključnih sredstev, da bi se lahko banka CGD bolje usmerila v svoje ključne dejavnosti bančnega poslovanja s prebivalstvom in sprostila sredstva, s katerimi bo nato okrepila svoj temeljni kapital. Banka CGD namerava zmanjšati finančni vzvod v bilanci stanja skupine še za dodatnih [10–20] milijard EUR neključnih sredstev, kar – glede na konsolidirano bilanco stanja decembra 2012 (na podlagi računovodskih parametrov) – pomeni [10–20]-odstotno znižanje. Prodaja zavarovalniške dejavnosti je pomemben element zmanjšanja finančnega vzvoda, saj k znižanju prispeva približno […] (***) milijard EUR. Prodaja preostalih nestrateških deležev bo prispevala [0–5] milijard EUR, poplačilo dolga nekdanje banke Banco Português de Negócios (v nadaljnjem besedilu: BPN) [0–5] milijard EUR, likvidacija neključnih posojil v Španiji pa [0–5] milijard EUR. Poleg tega bosta približno dve tretjini stranskega portfelja ([10–20] milijard EUR) likvidirani do konca leta 2017, preostanek stranskega portfelja pa bo likvidiran po tem letu.

(23)

Družba Caixa Seguros ima na Portugalskem vodilni položaj na trgu, pri čemer so njeni tržni deleži decembra 2012 skupaj znašali 31 % na področju življenjskega zavarovanja in 26 % na področju neživljenjskega zavarovanja, vključno z mešanim zavarovalniškim subjektom za življenjsko in neživljenjsko zavarovanje ter specializiranimi zavarovalniškimi subjekti, zlasti za zdravstveno in avtomobilsko zavarovanje. Družba Caixa Seguros je na dan 31. decembra 2012 obsegala 9,2 % konsolidiranih čistih sredstev banke CGD in ustvarila čisti prihodek v višini 89,7 milijona EUR, ki se pripiše delničarjem skupine CGD, in sicer na podlagi obsega neposrednih zavarovalnih premij, ki je leta 2012 znašal 3 195 milijarde EUR.

(24)

Banka CGD bo družbo Caixa Seguros prestrukturirala, da bi izboljšala njeno tržljivost in olajšala postopek prodaje. Banka CGD lahko […]. Postopek prodaje bo omogočal vse mogoče kombinacije, ki bi lahko segale od […]. V načrtu prestrukturiranja banke CGD se predpostavlja, da […].

(25)

Banka CGD bo prodala tudi vse svoje preostale nestrateške deleže v navedenih portugalskih podjetjih […], s čimer bo svojo bilanco stanja razdolžila za približno dodatnih [200–250] milijonov EUR. Večino svojih nestrateških deležev je že prodala, s čimer je iztržila približno 450 milijonov EUR.

(26)

Banka CGD poleg tega namerava postopno likvidirati portfelj sredstev, ki izhaja iz dolga propadle banke BPN (7) z nominalno vrednostjo [0–5] milijard EUR in čisto vrednostjo sredstev v višini približno [0–5] milijard EUR. Glede na s tem povezan načrt poplačil se bo čista vrednost sredstev do konca leta 2017 znižala za [40–50] % na [0–5] milijarde EUR.

(27)

Nazadnje, banka CGD bo zmanjšala portfelj neključnih posojil, ki izhajajo iz njenega bančnega poslovanja s prebivalstvom in pravnimi osebami v Španiji. Vrednost navedenega portfelja je približno [0–5] milijarde EUR.

(28)

Drugi glavni element načrta prestrukturiranja je povečanje učinkovitosti poslovanja banke. Banka CGD je že v letih 2011 in 2012 sprejela ukrepe za optimizacijo svoje stroškovne osnove, v primerjavi s finančnimi podatki za obdobje pred krizo pa je znižala stroške dela ter prodajne, splošne in upravne stroške domačega poslovanja.

(29)

Banka CGD bo navedena prizadevanja za optimizacijo nadaljevala z dodatnim zniževanjem stroškov poslovanja v obdobju prestrukturiranja. Glavna vzvoda za dodatne prihranke sta zmanjšanje števila zaposlenih v banki in ponovna pogajanja za pogodbene storitve. Glede na načrt prestrukturiranja bo banka CGD v obdobju prestrukturiranja še naprej zniževala stroške dela, pri čemer je cilj [5–10]-odstotno znižanje, stroški dela pa naj bi po napovedih decembra 2013 znašali [500–550] milijonov EUR, decembra 2017 pa [450–500] milijonov EUR. Število zaposlenih se bo na Portugalskem zmanjšalo za [5–10] %. Medtem ko je decembra 2012 na področju domačih storitev bančnega poslovanja s prebivalstvom delalo 9 401 zaposlenih, namerava banka CGD to število do decembra 2017 zmanjšati na [8 500 – 9 000].

(30)

Učinkovitost poslovanja banke CGD se bo povečala tudi z optimizacijo mreže poslovalnic, saj se bo domača mreža poslovalnic zmanjšala za [5–10] %, in sicer z 840 poslovalnic junija 2012 na [750–800] poslovalnic do […]. Zaprtje [70–80] poslovalnic na Portugalskem od junija 2012 do […] je del rednega postopka optimizacije, da se prevrednoti in racionalizira domača dejavnost banke CGD na področju poslovanja s prebivalstvom, in pričakuje se, da bo to omogočilo letne prihranke v višini [0–5] milijonov EUR. 58 poslovalnic je že zaprtih ali so v postopku zapiranja, preostalih [10–20] pa bo zaprtih do […].

(31)

Nazadnje, učinkovitost poslovanja banke CGD se bo izboljšala s povečanjem prihodkov iz storitev in provizij, ki so leta 2012 prispevali približno 25 % k skupnim čistim prihodkom iz poslovanja, medtem ko je bil zadevni delež v portugalskem bančnem sektorju v povprečju 29-odstoten. Banka CGD bo uvedla nove strukture pristojbin, da bi svoje vire prihodkov bolje uskladila z viri prihodkov svojih konkurentov.

(32)

Tretji glavni element načrta prestrukturiranja se nanaša na prestrukturiranje bančnega poslovanja v Španiji. Medtem ko je mednarodno poslovanje banke CGD na splošno trenutno veliko uspešnejše od domačega poslovanja in pomembno prispeva k splošni uspešnosti banke, pa poslovanje banke CGD v Španiji ustvarja izgubo. Banka CGD je dejavnosti poslovanja s prebivalstvom v Španiji začela leta 1991, ko je kupila banki Banco de Extremadura in Chase Manhattan España, leta 1995 pa še banko Banco Simeón. Navedene dejavnosti bančnega poslovanja s prebivalstvom v Španiji trenutno izvaja hčerinska družba skupine CGD, ki deluje pod imenom Banco Caixa Geral (v nadaljnjem besedilu: BCG). Banka CGD je leta 2007 začela poslovati tudi s pravnimi osebami, te dejavnosti bančnega poslovanja pa je izvajala poslovalnica, ki jo je banka CGD ustanovila v Španiji in je bila usmerjena v nepremičninske projekte, financiranje s tem povezanih projektov in sindicirana posojila. Medtem ko je poslovanje banke CGD s prebivalstvom v Španiji v zadnjem desetletju komaj doseglo prag donosnosti, pa je bil položaj pri poslovanju s pravnimi osebami še slabši. Poslovanje s pravnimi osebami, ki se je začelo tik pred finančno krizo, dosega zelo slabe rezultate, v razmeroma kratkem obdobju pa so se njegove izgube še precej povečale, tako da so do decembra 2012 znašale približno 250 milijonov EUR. Poslovanje s pravnimi osebami se bo v celoti opustilo in […].

(33)

Banka CGD Španijo kljub temu šteje za ključni trg, na katerem namerava ostati prisotna, zlasti da bi podprla izvozno dejavnost portugalskih malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP). Poslovanje s prebivalstvom se bo torej nadaljevalo, vendar v precej manjšem obsegu. Da bi poslovanje ponovno postalo dobičkonosno, se bo število poslovalnic zmanjšalo za [47–52] %, z 209 poslovalnic junija 2012 na [100–110] poslovalnic na dan […]. Število zaposlenih pri poslovanju v Španiji se bo zmanjšalo za [46–49] %, z 974 zaposlenih junija 2012 na [500–523] zaposlenih na dan […].

(34)

V smislu geografske pokritosti bo banka BCG poslovanje s prebivalstvom usmerila v regije Galicija, Castilla y León, Asturija in Extremadura, le manjšo prisotnost bo ohranila v glavnih čezmejnih trgovinskih središčih (Madrid in Katalonija), zelo majhno prisotnost, z [0–5] poslovalnicami v vsaki regiji, pa na območjih, ki imajo pomembne čezmejne stike in so pomemben vir financiranja poslovanja v Španiji, in sicer v regijah País Vasco, Andaluzija, Aragonija in Valencija.

(35)

Namen četrtega glavnega elementa načrta prestrukturiranja, izplačila 900 milijonov EUR pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v obdobju prestrukturiranja, je znižati povprečne stroške financiranja banke CGD. Zmanjšanje finančnega vzvoda v bilanci stanja in povečanje donosnosti poslovanja bi morala banki CGD omogočiti izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo). Zlasti prodaja zavarovalniške veje bi morala sprostiti regulativni kapital in s tem omogočiti predčasno izplačilo.

(36)

Da bi uravnovesili cilje znižanja povprečnih stroškov financiranja na eni strani in ohranili zadosten kapitalski blažilnik na drugi, načrt prestrukturiranja določa, da bo banka CGD v poslovnem letu 2014 za izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) porabila [50–60] % svojega presežnega kapitala (tj. kapitala, ki presega veljavno minimalno kapitalsko zahtevo na podlagi evropskega in portugalskega prava (vključno s stebroma 1 in 2), in kapitalskega blažilnika, ki znaša [100–150] bazičnih točk). Banka CGD bo v poslovnem letu 2015, po potrebi pa tudi v naslednjih letih, za izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) porabila [90–100] % svojega presežnega kapitala.

(37)

V preglednici 2 so predstavljene glavne finančne napovedi na podlagi računovodskih parametrov, ki so vključene v načrt prestrukturiranja banke CGD:

Preglednica 2

Ključni finančni podatki banke CGD za obdobje 2011–2017

(38)

Portugalska meni, da dokapitalizacija pomeni državno pomoč, zlasti glede na sedanje razmere na trgu in dejstvo, da je bila dokapitalizacija izvedena sočasno z vpisom pogojno zamenljivih obveznic (CoCo).

(39)

Portugalska priznava, da vpis pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) pomeni državno pomoč ob upoštevanju dejstva, da so bili pogoji njihovega vpisa usklajeni s pogoji, določenimi v novi shemi dokapitalizacije, ki pomeni državno pomoč (8).

(40)

Portugalska trdi, da je banka CGD sistemskega pomena v portugalskem finančnem sistemu, da so bili ukrepi nujni za uskladitev kapitala banke CGD s kapitalskimi potrebami iz ocene portugalske centralne banke, Banco de Portugal (v nadaljnjem besedilu: BdP), in trojke, ter da pogoji v zvezi z ukrepi pomoči in pogoji iz zavez za prestrukturiranje banke CGD vsebujejo dovolj zaščitnih ukrepov za preprečitev morebitnih zlorab in izkrivljanja konkurence.

(41)

Portugalska meni, da izplačila imetnikom nekumulativnih prednostnih delnic brez dospelosti niso izplačila dividend, ampak izplačila kuponov, ki se lahko izplačajo, če za to velja pravna obveznost.

(42)

Portugalska navaja, da bi v skladu z osnovnimi pogoji nekumulativnih prednostnih delnic brez dospelosti neizplačilo dividend banki omogočilo odkup ali izplačilo enakovrednih ali podrejenih obveznosti šele po četrtem zaporednem datumu izplačila dividend, na katerega se dividende izplačajo v celoti. Portugalska meni, da odkup pogojno zamenljivih obveznic (CoCo), za katerega je prejela izrecno zavezo banke CGD, pomeni tak odkup enakovrednih ali podrejenih obveznosti.

(43)

Portugalska potrjuje, da je z izplačilom dividend soglašala, ker je domnevala, da bi njihovo neizplačilo banki CGD onemogočilo odkup pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v naslednjih 12 mesecih in da banka CGD, če v petletnem obdobju za javne naložbe dividende ne bi bile izplačane, sploh ne bi mogla odkupiti pogojno zamenljivih obveznic, ne da bi kršila svoje pogodbene obveznosti. S stališča Portugalske je bila taka zamuda nezdružljiva s temeljno obveznostjo, da se zmanjša znesek in skrajša trajanje državne pomoči za banko CGD. Portugalska zato meni, da je bilo izplačilo dividend v takih okoliščinah dejansko pravno zavezujoče.

(44)

Portugalska je v zvezi z izvajanjem načrta prestrukturiranja sprejela več zavez (v nadaljnjem besedilu: zaveze), ki so priložene temu sklepu.

(45)

Portugalski organi se poleg tega – da bi zagotovili ustrezno izvajanje različnih zavez – zavezujejo, da bodo določili skrbnika spremljanja (v nadaljnjem besedilu: skrbnik spremljanja), ki bo spremljal vse zaveze, ki so jih portugalski organi in banka CGD sprejeli do Komisije.

(46)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(47)

Da bi bil ukrep opredeljen kot državna pomoč, morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a) ukrep se mora financirati iz državnih sredstev; (b) dajati mora selektivno prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga; (c) ukrep mora izkrivljati konkurenco ali izražati možnost za to in kazati tudi možnost za vpliv na trgovino med državami članicami.

(48)

Komisija je iz razlogov iz uvodnih izjav od 33 do 42 sklepa o reševanju že ugotovila, da ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Ukrepe dokapitalizacije, ki zajemajo vpis novih navadnih delnic v znesku 750 milijonov EUR in vpis pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v znesku 900 milijonov EUR, je zagotovila Portugalska, zato vključujejo državna sredstva. Z ukrepi je bila banki CGD dodeljena selektivna prednost, saj je lahko svoj kapital povečala pod ugodnejšimi pogoji, kot bi jih lahko dobila na trgu. Banka CGD je mednarodno dejavna banka, ki konkurira drugim bankam na Portugalskem in v drugih državah. Prednost, ki ji je bila dodeljena, bi lahko zato vplivala na trgovino v Uniji in izkrivljala konkurenco.

(49)

Komisija mora v zvezi z združljivostjo pomoči, dodeljene banki CGD, najprej ugotoviti, ali je mogoče pomoč oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, tj. ali pomoč odpravlja resno motnjo v gospodarstvu Portugalske. Nato pa mora na tej pravni podlagi presoditi, ali so predlagani ukrepi v skladu z notranjim trgom.

(50)

Komisija lahko na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe ugotovi, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(51)

V zvezi s portugalskim gospodarstvom je bil obstoj resne motnje potrjen v različnih soglasjih, ki jih je Komisija dala za ukrepe portugalskih organov za boj proti finančni krizi. Natančneje, Komisija je v zadnjem soglasju k podaljšanju portugalske sheme dokapitalizacije (9) potrdila, da trenutno obstaja nevarnost resne motnje v portugalskem gospodarstvu in da je državna pomoč bankam primerna za odpravo navedene motnje. Komisija opozarja, da je bil portugalski bančni sistem ob dodelitvi ukrepov pomoči v hudih težavah, kar je bila posledica dejstva, da so imele nekatere portugalske banke velike finančne vzvode, visoko razmerje med posojili in vlogami ter da so morale reševati vse večji delež slabih posojil. Opozarja tudi, da Portugalska prejema finančno pomoč držav članic euroobmočja, del te pomoči pa je namenjen pomoči portugalskim bankam (10).

(52)

Komisija se glede na sistemsko pomembnost banke CGD – ki je vodilna banka na Portugalskem – in pomen njenih posojilnih dejavnosti za portugalsko gospodarstvo strinja, da bi imela njena neizpolnitev okrepljenih kapitalskih zahtev resne posledice za portugalsko gospodarstvo.

(53)

Komisija ob upoštevanju sedanjih razmer v portugalskem gospodarstvu in splošnega pomanjkanja dostopa bank do financiranja na mednarodnih in medbančnih trgih meni, da so zahteve za odobritev državne pomoči na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe izpolnjene.

(54)

Vsi ukrepi, opredeljeni kot državna pomoč, so bili zagotovljeni v okviru prestrukturiranja banke CGD. Sporočilo Komisije o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prestrukturiranju) (11) določa pravila, ki se uporabljajo pri dodeljevanju pomoči za prestrukturiranje finančnih institucij v trenutni krizi. V skladu s sporočilom o prestrukturiranju mora prestrukturiranje finančne institucije v trenutni finančni krizi, da bi bilo združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, (i) omogočiti ponovno uspešno poslovanje banke, (ii) vključevati zadosten lastni prispevek upravičenca (porazdelitev bremena) in zagotoviti, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno, ter (iii) zajemati ustrezne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence.

(55)

Ne glede na zahteve iz sporočila o prestrukturiranju pa točka 14 Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o podaljšanju iz leta 2011) (12) določa, da bo Komisija „izvedla sorazmerno oceno dolgoročne poslovne uspešnosti bank, pri čemer bo v celoti upoštevala elemente, ki kažejo, da lahko banke dolgoročno uspešno poslujejo brez obsežnega prestrukturiranja, zlasti če je pomanjkanje kapitala povezano predvsem s krizo zaupanja na trgu državnih obveznic, če je državni kapitalski vložek omejen na znesek, potreben za izravnavo izgub, ki izvirajo iz določanja cene [evropskih] državnih obveznic […] glede na dnevna gibanja na trgih, v bankah, ki sicer uspešno poslujejo, in če analiza kaže, da zadevne banke pri pridobitvi državnega dolga niso prevzele prevelikega tveganja“.

(56)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da so bile kapitalske potrebe banke CGD povezane predvsem s krizo zaupanja zaradi portugalskega državnega dolga. Čeprav niso bile neposredno povezane z učinkom določanja cen državnih obveznic glede na dnevna gibanja na trgu, je bil osnovni razlog primerljiv, saj je EBA od bank zahteval, naj uvedejo kapitalski blažilnik, povezan z zneskom državnih obveznic v bilanci stanja (tako imenovani „blažilnik državnega dolga“), in posledično povečal svoje minimalne kapitalske zahteve.

(57)

Od celotne zahteve v zvezi s kapitalskim blažilnikom banke CGD v višini 1 650 milijarde EUR, ki ga je določil EBA, kar je povzročilo potrebo po državni pomoči v navedenem znesku, je 1 073 milijarde EUR (65 %) posledica izpostavljenosti portugalskemu državnemu dolgu. Analiza Komisije je poleg tega pokazala, da banka CGD pri pridobitvi državnega dolga ni prevzela prevelikega tveganja. Portfelj državnega dolga je bil pridobljen s špekulativnim najemanjem posojil (tako imenovani carry trade) (financiran z enoletnimi finančnimi sredstvi ECB). Čeprav bi se lahko take transakcije v nekaterih okoliščinah štele za nadpovprečno prevzemanje tveganj, so pridobljene obveznice pomenile primerno zavarovanje, zadevne bonitetne ocene pa so bile precej nad oceno naložbenega razreda (AA– za Portugalsko).

(58)

Komisija bo iz teh razlogov izvedla sorazmerno oceno v skladu s točko 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011.

(59)

Kot Komisija navaja v sporočilu o prestrukturiranju, mora zadevna država članica predložiti celovit načrt prestrukturiranja, v katerem je prikazano, kako bo dolgoročno uspešno poslovanje upravičenca v razumnem času in v največ petih letih ponovno vzpostavljeno brez državne pomoči. Dolgoročno uspešno poslovanje je doseženo, ko je banka sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu v skladu z ustreznimi regulativnimi zahtevami. To pomeni, da mora biti banka sposobna kriti vse stroške in zagotoviti ustrezno donosnost lastnega kapitala ob upoštevanju svojega profila tveganja. Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja bi morala izhajati predvsem iz notranjih ukrepov in temeljiti na verodostojnem načrtu prestrukturiranja.

(60)

Portugalska je predložila načrt prestrukturiranja banke CGD, v katerem je določeno petletno obdobje do leta 2017 in ki ob koncu obdobja prestrukturiranja kaže na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja.

(61)

V točki 10 sporočila o prestrukturiranju se zahteva, naj se s predlaganimi ukrepi prestrukturiranja odpravijo slabosti upravičenca. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da so v načrtu prestrukturiranja obravnavane ključne slabosti banke CGD, in sicer splošna slaba donosnost njenega domačega bančnega poslovanja, ki zajema 80 % njenih dejavnosti. Slabe rezultate domačega poslovanja banke CGD je mogoče le deloma izravnati s pozitivnimi rezultati njenega mednarodnega poslovanja, čeprav je v povprečju že v preteklosti izkazovala – in še vedno izkazuje – pozitivne donose na vloženi kapital. Leta 2012 je na primer bančno poslovanje v Angoli doseglo [50–60]-odstotni donos na vloženi kapital, v Mozambiku [20–30]-odstotni donos, v Južni Afriki [20–30]-odstotnega in v Macau [20–30]-odstotni donos. Za primerjavo, bančne dejavnosti banke CGD na Portugalskem so leta 2012 dosegle –[10–20]-odstotni donos na vloženi kapital. Ker mednarodno poslovanje pozitivno prispeva k splošnemu gospodarskemu položaju skupine CGD, vendar obsega samo majhen del njenih dejavnosti, je načrt prestrukturiranja osredotočen na izboljšanje dobičkonosnosti domačega poslovanja.

(62)

Komisija pozitivno ugotavlja, da je banka CGD pred prejetjem državne pomoči sprejela ukrepe za znižanje stroškov dela in upravnih stroškov. Vendar je bil glede na sedanje makroekonomske razmere in obete na domačem bančnem trgu potreben odločnejši pristop, kot so prizadevanja za optimizacijo iz načrta prestrukturiranja. Ciljno zmanjšanje števila zaposlenih v banki, s čimer bi se na Portugalskem število zaposlenih v bančnem sektorju v obdobju prestrukturiranja zmanjšalo z 9 401 na [8 500–9 000], stroški dela pa s tem znižali za [5–10] %, je ustrezen način za zagotovitev potrebnih prihrankov, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se bo bistveno zmanjšal tudi proračun za upravne stroške.

(63)

Analiza, ki jo je Komisija izvedla v zvezi z mrežo poslovalnic banke CGD, je sprva pokazala možnosti za izboljšave pri vodenju poslovalnic, katerih poslovanje je bilo očitno slabo. Kljub temu je reden postopek prevrednotenja poslovalnic, ki ga je banka CGD uvedla zdaj, ustrezen pristop k spremljanju uspešnosti mreže za poslovanje s prebivalstvom, da bi bilo mogoče po potrebi prilagoditi domačo pokritost. Banka CGD je v načrtu prestrukturiranja navedla, da bo domačo mrežo poslovalnic zmanjšala za [5–10] %, saj bo zaprla [70–80] od 840 poslovalnic. S stališča Komisije se s ciljno usmerjenim krčenjem domača prisotnost banke CGD ustrezno prilagaja zahtevam trga, hkrati pa se na splošno ohranja ustrezna raven storitev za stranke.

(64)

Komisija še ugotavlja, da se bo učinkovitost poslovanja banke CGD izboljšala tudi s povečanjem prihodkov iz storitev in provizij, ki bo temeljilo na uvedbi novih struktur pristojbin. Povečanje prihodkov iz pristojbin in provizij se zdi upravičeno ob upoštevanju dejstva, da je delež provizij v izkazu poslovnega izida banke CGD precej majhen v primerjavi s povprečjem v portugalskem bančnem sektorju, in dejstva, da ima banka popoln nadzor nad veljavnimi strukturami pristojbin.

(65)

Komisija v zvezi z zmanjševanjem finančnega vzvoda v bilanci stanja ugotavlja, da je načrt prestrukturiranja banke CGD uravnotežen in da se previdno izogiba ustvarjanju negativnih posledic za okrevanje portugalskega gospodarstva, čeprav s tem povezani ukrepi skupaj znašajo [10–20] milijard EUR, kar ustreza [10–20]-odstotnemu zmanjšanju bilančne vsote. Če bi banka CGD kot največja portugalska banka preprosto zmanjšala proračun posojilnih sredstev, bi lahko pripomogla h kreditnemu krču in škodovala realnemu gospodarstvu. Tak izid je preprečilo dejstvo, da glavni viri prizadevanj banke CGD za zmanjšanje finančnega vzvoda niso povezani z zneskom posojila, ki bi lahko bil zagotovljen portugalskemu gospodarstvu. Prodaja zavarovalniške dejavnosti, prodaja preostalih nestrateških deležev, poplačilo dolga nekdanje banke BPN in likvidacija neključnih posojil v Španiji ne vplivajo na posojilno zmožnost banke CGD. Prizadevanja za zmanjšanje finančnega vzvoda so zato dobro usmerjena, saj banki CGD omogočajo, da se osredotoči na ključno bančno poslovanje s prebivalstvom in sprosti finančna sredstva, ki bi lahko okrepila temeljni kapital banke, hkrati pa se izogne morebitnim negativnim učinkom zmanjševanja finančnega vzvoda za portugalsko gospodarstvo.

(66)

Podobno Komisija opozarja na zavezo banke CGD do portugalske vlade, da bo 30 milijonov EUR namenila v sklad, ki bo nato vlagal v lastniški kapital MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi zagotovila financiranje realnega gospodarstva na Portugalskem. Take naložbe ne bodo vključevale pridobitve deležev v lastniškem kapitalu konkurenčnih podjetij, poleg tega pa Komisija meni, da ne spadajo med dejavnosti, ki izkrivljajo trg, v smislu točke 23 sporočila o prestrukturiranju. V navedeni zavezi ni ničesar, kar bi lahko banki CGD prineslo dodatno prednost, zato Komisiji v tem sklepu ni treba nadalje proučiti stanja navedene zaveze.

(67)

Kar zadeva prodajo zavarovalniških dejavnosti banke CGD, je treba prestrukturirati družbo Caixa Seguros, da bi se izboljšala njena tržljivost, kot je navedeno v načrtu prestrukturiranja banke CGD. Banka CGD je predlagala razumen pristop, da bi dosegli prodajo družbe Caixa Seguros v obdobju prestrukturiranja.

(68)

Sprememba bančnega poslovanja banke CGD v Španiji je pomemben element njenega načrta, da v kratkem času doseže pozitivno skupno dobičkonosnost. Zlasti ob upoštevanja dejstva, da je poslovanje v Španiji nedobičkonosno že nekaj časa in je imelo negativne posledice pred začetkom krize, je za rešitev te težave potreben odločen pristop.

(69)

Banka CGD je v načrtu prestrukturiranja kot najboljšo možnost navedla, da v Španiji preneha izvajati dejavnosti poslovanja s pravnimi osebami ter da v manjšem obsegu prestrukturira in nadaljuje dejavnosti poslovanja s prebivalstvom, navedla pa je tudi druge možnosti, in sicer popolno prenehanje poslovanja, njegovo popolno odsvojitev s prodajo ali zamenjavo sredstev, njegovo postopno likvidacijo ali iskanje partnerja za skupno podjetje. Vendar so imele vse te možnosti svoje pomanjkljivosti in naj bi povzročile precejšnje kapitalske izgube. Banka CGD je zato sklenila, da je prestrukturiranje poslovanja v Španiji z ekonomskega vidika najboljša izbira.

(70)

Komisija meni, da bo prestrukturiranje poslovanja v Španiji v sedanjih makroekonomskih razmerah težka naloga, hkrati pa priznava, da bi lahko bili alternativni pristopi dražji. Pozdravlja dejstvo, da je poslovanje s pravnimi osebami ukinjeno in da bo banka BCG v vsakem primeru likvidirala znaten portfelj neključnih sredstev svojega poslovanja v Španiji, da bo svoje dejavnosti v Španiji bistveno zmanjšala za skoraj [50–60] % in da proučuje možnosti za znižanje stroškov z uporabo storitev, ki so na voljo v skupini.

(71)

Vendar je treba s stališča Komisije kljub temu okrepiti cilj, da se čim prej doseže sprememba poslovanja v Španiji. Po mnenju Komisije je zato nujno, da se je Portugalska zavezala, da bo banka BCG bodisi do […] dosegla ključne kazalnike uspešnosti, opredeljene v oddelku 4.2.7.3.1.5 zavez v Prilogi, kar zadeva ustrezne pragove stroškov dela in upravnih stroškov, razmerje med stroški in prihodki, financiranje, vloge, nova posojila, čisti dobiček in slaba posojila, bodisi – če jih ne bo dosegla – prenehala opravljati novo dejavnost v Španiji in ukinila celotno poslovanje v Španiji. Komisija ob upoštevanju navedenega zaščitnega ukrepa in pomanjkanja kratkoročnih nadomestnih možnosti soglaša z načrtom, da se v okviru načrta prestrukturiranja banke CGD doseže sprememba bančnega poslovanja s prebivalstvom v Španiji.

(72)

Komisija poleg tega meni, da je načrt prestrukturiranja banke CGD izvedljiv, tudi če bi trenutne težke gospodarske razmere na Portugalskem trajale dlje, kot se predvideva po osnovnem scenariju. Banka CGD napoveduje, da se bo delež tveganih posojil z že tako visoke 12-odstotne stopnje v obdobju prestrukturiranja ob koncu leta 2017 še povečal na [10–20] %. Napoveduje tudi, da bo oblikovanje rezervacij za tvegana posojila povečala na [50–60] %. Tak delež kritja bi se lahko štel za usklajen z deležem kritja drugih portugalskih bank, ki niso prejele državnega kapitala, na primer Banco Espirito Santo ali Banco Santander Totta. Delež kritja banke CGD je treba presojati ob upoštevanju dejstva, da je banka tradicionalno močno uveljavljena kot ponudnik hipotekarnih posojil na Portugalskem in ima zato v svojem posojilnem portfelju velik delež hipotekarnih posojil, pri čemer povprečno razmerje med posojilom in vrednostjo zastavljenih nepremičnin znaša približno [70–80] %. Ob upoštevanju navedenih dejavnikov se zdi, da je [50–60]-odstotno kritje tveganih posojil ustrezno za pokritje prihodnjih izgub banke CGD pri posojilih v obdobju prestrukturiranja.

(73)

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da so vsi ukrepi iz načrta prestrukturiranja usmerjeni v ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke CGD in naj bi privedli do zadovoljive ravni dobičkonosnosti, kar kažeta [5–10]-odstotna donosnost lastniškega kapitala (ROE) za bančne dejavnosti banke CGD na Portugalskem, ki naj bi bila dosežena 31. decembra 2017, in [5–10]-odstotna donosnost lastniškega kapitala za konsolidirane rezultate vseh dejavnosti skupine CGD na dan 31. decembra 2017.

(74)

Sporočilo o prestrukturiranju določa, da je za omejitev pomoči na najmanjšo potrebno ter odpravo izkrivljanja konkurence in moralnega tveganja potreben ustrezen prispevek upravičenca. Zato bi bilo treba (i) omejiti stroške prestrukturiranja in znesek pomoči ter (ii) zagotoviti znaten lastni prispevek.

(75)

Načrt prestrukturiranja banke CGD ne vsebuje elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da pomoč presega sredstva, potrebna za ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja. Kot je opisano v uvodni izjavi (13), je bil kapitalski primanjkljaj, ki ga je bilo treba pokriti, določen na podlagi memoranduma o soglasju, o katerem so se dogovorile portugalska vlada na eni strani ter MDS, ECB in Komisija na drugi.

(76)

V skladu s točko 34 sporočila o prestrukturiranju je primerno plačilo za vsak poseg države eden od najustreznejših načinov za omejevanje izkrivljanja konkurence. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je kapital, zagotovljen s pogojno zamenljivimi obveznicami (CoCo), ustrezno poplačan v skladu s smernicami Komisije in ECB (13). Poplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) se začne pri začetnih 8,5 % za prvo leto, sčasoma pa se bo postopoma zviševalo, tako da bo povprečna letna stopnja poplačila v naložbenem obdobju znašala 9,2 %. Mehanizem postopnega zviševanja bo banko CGD spodbudil k izstopu iz posredovanja države.

(77)

Komisija ugotavlja, da bo banka CGD v skladu z načrtom prestrukturiranja in s tem povezanimi zavezami svoj presežni kapital porabila za popolno izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) (glej oddelek 5 zavez).

(78)

Banka CGD bo za izplačilo 900 milijonov EUR pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) leta 2014 porabila [50–60] % svojega presežnega kapitala, leta 2015 in v naslednjih letih pa [90–100] % presežnega kapitala. Mehanizem izplačil omejuje kapitalski blažilnik, ki ga lahko banka CGD obdrži v bilanci stanja in s tem zagotovi, da bo pomoč v obdobju prestrukturiranja ostala omejena na najmanjšo potrebno.

(79)

Poleg tega je treba opozoriti, da se bo s prodajo zavarovalniške veje sprostil regulativni kapital, zato se bo povečala verjetnost, da bo imela banka CGD presežni kapital, ki ga bo mogoče porabiti za izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo), kar bo samo po sebi prispevalo h kritju stroškov prestrukturiranja.

(80)

Vendar Komisija ugotavlja, da banka CGD ni upoštevala prepovedi izplačila dividend, temveč je izplačala dividende v višini 405 415 EUR, s čimer je prekršila zavezo, ki jo je Portugalska dala v okviru sklepa o reševanju.

(81)

Namen prepovedi izplačila dividend in kuponov je preprečiti odliv finančnih sredstev in s tem zagotoviti, da bo mogoče pomoč povrniti in da je torej državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno. Zato bi morali biti delničarji banke ter imetniki hibridnega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov čim bolj izključeni iz morebitnih koristi državne pomoči.

(82)

Ker je lahko banka CGD izplačala dividende, se je pokazalo, da višina pomoči ni bila omejena na najmanjšo potrebno. Informacije, ki jih je banka CGD predložila med postopkom preiskave zlorabe, niso spremenile ocene Komisije v sklepu o začetku postopka, da se izplačila štejejo za izplačila dividend, ki so v sklepu o reševanju prepovedana, ali pokazale na pravno obveznost izplačila, na podlagi katere bi bilo dovoljeno izplačilo dividend na podlagi sklepa o reševanju.

(83)

Komisija ugotavlja, da so bili ukrepi pomoči v višini 1,650 milijarde EUR omejeni na najmanjšo potrebno pomoč, razen zneska 405 415 EUR, ki se je porabil za izplačila dividend. V zvezi s tem opozarja zlasti na zavezo banke CGD, da bo Portugalski vrnila znesek, ki ustreza izplačilu dividend, torej znesek, za katerega je dodeljena pomoč presegla najmanjšo potrebno. Glede na to zavezo se je štelo, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno.

(84)

Komisija še ugotavlja, da se je Portugalska zavezala prepovedi izplačila dividend, kuponov in obresti (glej oddelek 6.7 zavez).

(85)

V točki 24 sporočila o prestrukturiranju je poleg tega navedeno, da je ustrezno nadomestilo za državni kapital tudi sredstvo za porazdelitev bremena. Kot je navedeno v uvodni izjavi (76), Komisija meni, da je kapital, zagotovljen s pogojno zamenljivimi obveznicami (CoCo), ustrezno povrnjen.

(86)

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da je banka CGD že izvedla in bo še naprej izvajala ukrepe za znižanje stroškov, zlasti z zmanjšanjem števila zaposlenih in mreže poslovalnic na Portugalskem, in da tako h kritju stroškov prestrukturiranja prispeva z notranjimi ukrepi.

(87)

Komisija zato sklepa, da načrt prestrukturiranja zagotavlja, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno, ter določa ustrezen lastni prispevek in porazdelitev bremena.

(88)

Nazadnje, v oddelku 4 sporočila o prestrukturiranju se zahteva, da načrt prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki omejujejo izkrivljanje konkurence. Taki ukrepi bi morali biti prilagojeni razmeram na trgih, na katerih banka upravičenka posluje po prestrukturiranju. Narava in oblika takih ukrepov se določita na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in, drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo posloval upravičenec. Komisija mora poleg tega upoštevati obseg lastnega prispevka upravičenca in porazdelitev bremena v obdobju prestrukturiranja.

(89)

Komisija opozarja, da je banka CGD prejela državno pomoč s kapitalskimi vložki in pogojno zamenljivimi obveznicami (CoCo) v višini 1 650 milijarde EUR. Znesek pomoči je enak 2,3-odstotnemu tveganju prilagojene aktive (RWA) (14) banke CGD, kar je sorazmerno nizko. Ker so pogojno zamenljive obveznice (CoCo) ustrezno poplačane, so za omejevanje morebitnega izkrivljanja konkurence potrebni samo zmerni ukrepi.

(90)

Sorazmerno krčenje banke CGD v smislu bilančne vsote, geografske pokritosti in osebja bo pripomoglo k omejevanju izkrivljanja konkurence. Medtem ko bosta odprodaja družbe Caixa Seguros ter krčenje in prestrukturiranje poslovanja v Španiji prispevala k ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja banke, se preostalo zmanjšanje bilančne vsote šteje za ustrezno glede na izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz pomoči.

(91)

Portugalska se je poleg navedenih strukturnih ukrepov zavezala tudi k več omejitvam glede ravnanja. Komisija je seznanjena z navedenimi zavezami glede ravnanja iz oddelka 6 zavez, kot sta prepoved oglaševanja državne podpore in prepoved agresivnih poslovnih praks, s katerima se banki CGD preprečuje, da bi pomoč izkoristila za protikonkurenčno ravnanje na trgu. Pozdravlja zlasti prepoved prevzemov, ki zagotavlja, da se državna pomoč ne bo uporabila za prevzemanje konkurentov, temveč za določen namen, in sicer ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke CGD.

(92)

Skratka, Komisija meni, da so uvedeni zadostni zaščitni ukrepi za omejitev morebitnega izkrivljanja konkurence, zlasti z vidika uporabe točke 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011, kot posledice dogodkov, ki so povzročili potrebo po državni pomoči, kot je blažilnik državnega dolga, ki ga je določil EBA.

(93)

V skladu z oddelkom 5 sporočila o prestrukturiranju se zahtevajo redna poročila, na podlagi katerih lahko Komisija preveri, ali se načrt za prestrukturiranje ustrezno izvaja.

(94)

Poleg tega bo pravilno izvajanje načrta prestrukturiranja ter popolno in pravilno izvajanje vseh navedenih zavez stalno spremljal neodvisen, ustrezno usposobljen skrbnik spremljanja.

7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/52

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

1.

2.

3a

3b

4.

5.

6.

7.

8.

1.1

Ta pravilnik se uporablja za prikaz krivulje kot funkcije vrtilne frekvence motorja za moč ob polni obremenitvi, ki jo navede proizvajalec za motorje z notranjim zgorevanjem ali električne sisteme za prenos moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči, ki so namenjeni za pogon motornih vozil kategorij M in N (1).

1.2

Motorji z notranjim zgorevanjem spadajo v eno od naslednjih kategorij:

batni motorji z izmeničnim gibanjem bata (s prisilnim ali kompresijskim vžigom), razen motorjev s prostim batom,

motorji z vrtilnim gibanjem bata (s prisilnim ali kompresijskim vžigom),

sesalni ali tlačno polnjeni motorji.

1.3

Električni sistemi za prenos moči so sestavljeni iz krmilnikov in motorjev ter se uporabljajo za pogon vozil kot edini način pogona.

2.1

„Homologacija sistema za prenos moči“ pomeni homologacijo sistema za prenos moči glede na njegovo neto moč, izmerjeno v skladu s postopkom iz Priloge 5 ali 6 k temu pravilniku;

2.2

„tip sistema za prenos moči“ pomeni kategorijo motorja z notranjim zgorevanjem ali električnega sistema za prenos moči za vgradnjo v motorno vozilo, katerega bistvene lastnosti se ne razlikujejo od lastnosti iz Priloge 1 ali 2 k temu pravilniku;

2.3

„neto moč“ pomeni moč, izmerjeno na preskuševalni napravi na koncu ročične gredi, ali enakovredno moč, izmerjeno pri ustrezni vrtilni frekvenci motorja z dodatno opremo iz preglednice 1 v Prilogi 5 ali Prilogi 6 k temu pravilniku, in izračunano pri referenčnih atmosferskih pogojih;

2.4

„največja neto moč“ pomeni največjo vrednost neto moči, izmerjeno pri polni obremenitvi motorja;

2.5

„največja 30-minutna moč“ pomeni največjo neto moč električnega sistema za prenos moči pri enosmerni napetosti, kot je opredeljena v odstavku 5.3.1 tega pravilnika, ki jo lahko sistem za prenos moči povprečno prenese v 30 minutah;

2.6

„hibridna vozila (HV)“:

2.7

„standardna oprema“ pomeni opremo, ki jo pri določeni izvedbi vgradi proizvajalec;

2.8

„dvogorivni motor“ pomeni tip sistema motorja, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 49 ali vgrajenega v tip vozila, ki je bil homologiran glede emisij skladno s Pravilnikom št. 49, in zasnovanega za sočasno delovanje z dizelskim in plinastim gorivom, pri čemer se poraba goriv meri ločeno in se lahko poraba enega goriva v primerjavi z drugim spreminja v odvisnosti od delovanja;

2.9

„vozilo na dvogorivni pogon“ pomeni vozilo, ki ga poganja dvogorivni motor in pri katerem se gorivo, ki ga uporablja motor, dovaja iz ločenih vgrajenih sistemov za shranjevanje;

2.10

„dvogorivni način“ pomeni normalni način obratovanja dvogorivnega motorja, med katerim motor pri nekaterih pogojih delovanja istočasno uporablja dizelsko in plinasto gorivo;

2.11

„dizelski način“ pomeni normalni način delovanja dvogorivnega motorja, med katerim motor pri nobenih pogojih delovanja ne uporablja plinastega goriva;

3.1

Vlogo za homologacijo tipa sistema za prenos moči glede na merjenje neto moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči vloži proizvajalec sistema za prenos moči, proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se priloži opis sistema za prenos moči v treh izvodih, vključno z vsemi podrobnostmi iz:

3.3

Za hibridna vozila na električni pogon (HVE) se preskusi opravijo ločeno na motorju z notranjim zgorevanjem (v skladu s Prilogo 5) in na električnih sistemih za prenos moči (v skladu s Prilogo 6).

3.4

Vzorec sistema za prenos moči (ali vrsta sistema za prenos moči), katerega tip (katerih tipe) je treba homologirati, se z opremo iz Prilog 5 in 6 k temu pravilniku predloži tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.

4.1

Če je bila moč sistema za prenos moči, predloženega v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izmerjena v skladu s specifikacijami iz odstavka 5, se homologacija za ta sistem za prenos moči podeli.

4.2

Številka homologacije se določi za vsak homologirani tip sistema za prenos moči. Prvi dve števki (zdaj 00 za izvirnik Pravilnika) navajata spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne dodeli iste številke drugemu tipu sistema za prenos moči.

4.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije sistema za prenos moči v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3a k temu pravilniku.

4.4

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije vozila glede sistema za prenos moči v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3b k temu pravilniku.

4.5

Na vsakem sistemu za prenos moči, ki je v skladu s tipom sistema za prenos moči, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.6

Če je sistem za prenos moči v skladu s tipom, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.5.1: v takem primeru se v vzdolžnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.5.1 vstavijo pravilnik in številke homologacije vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila odobrena homologacija, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.7

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.8

Homologacijska oznaka se namesti v bližino identifikacijskih številk sistema za prenos moči, ki jih zagotovi proizvajalec.

4.9

V Prilogi 4 k temu pravilniku so navedeni primeri namestitev homologacijskih oznak.

5.2.1.1

V primeru dvogorivnega motorja, ki ima dizelski način, preskus vključuje delovanje istega motorja v dvogorivnem in dizelskem načinu.

5.2.3.1

Pri motorjih s prisilnim vžigom na bencinski pogon:

uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi eno od referenčnih goriv, ki jih je za motorje s pogonom na bencin določil CEC (3) v dokumentih RF-01-A-84 in RF-01-A-85.

5.2.3.2

Pri motorjih s prisilnim vžigom in dvogorivnih motorjih, ki za gorivo uporabljajo utekočinjeni naftni plin:

5.2.3.3

Pri motorjih s prisilnim vžigom in dvogorivnih motorjih, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin:

5.2.3.4

Pri motorjih s prisilnim vžigom in dvogorivnih motorjih:

uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi referenčno gorivo, ki jih je za motorje na kompresijski vžig določil CEC v dokumentu RF-03-A-84.

5.2.3.5

Motorji s prisilnim vžigom v vozilih, ki lahko delujejo bodisi na bencin ali na plinasto gorivo, se preskusijo z obema vrstama goriva, v skladu z določbami iz odstavkov od 5.2.3.1 do 5.2.3.3. Vozila, ki delujejo na bencin in na plinasto gorivo, pri katerih je bencinski sistem predviden le za zasilni pogon ali za zagon in katerih posoda za gorivo lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, se pri preskusu štejejo za vozila, ki delujejo samo na plinasto gorivo.

5.2.3.6

Dvogorivni motorji ali vozila, ki imajo dizelski način, se preskusijo z gorivi, ki ustrezajo posameznemu načinu, v skladu z določbami iz odstavkov od 5.2.3.1 do 5.2.3.5.

Opomba:

Če je akumulator omejen na največ 30 minut moči, je največja 30-minutna moč električnega vozila lahko manjša kot največja 30-minutna moč sistema za prenos moči vozila glede na ta preskus.

5.3.1.1

Motor z vsemi agregati mora biti kondicioniran pri temperaturi 25 °C ± 5 °C najmanj dve uri.

5.3.1.2

Preskus neto moči vključuje delovanje pri največji nastavitvi krmilnika moči.

5.3.1.3

Tik pred začetkom preskusa motor teče na preskuševalni napravi tri minute z močjo, ki je enaka 80 odstotkom največje moči pri vrtilni frekvenci, ki jo je priporočil proizvajalec.

5.3.1.4

Meritve se opravijo pri zadostnem številu vrtilnih frekvenc motorja, da se čim bolj natančno določi krivulja moči motorja med ničto in največjo vrtilno frekvenco motorja, kot jo je priporočil proizvajalec. Celotni preskus se zaključi po 5 minutah.

5.3.2.1

Motor in njegov celoten sestav opreme morajo biti kondicionirani pri temperaturi 25 °C ± 5 °C najmanj štiri ure.

5.3.2.2

Električni sistem za prenos moči na napravi deluje z močjo, ki je po navedbah proizvajalca najprimernejša ocena največje 30-minutne moči. Vrtilna frekvenca mora biti v območju, v katerem je neto moč večja od 90 odstotkov največje moči, kot je izmerjena v odstavku 5.3.1. To vrtilno frekvenco priporoči proizvajalec.

5.3.2.3

Vrtilna frekvenca in moč se zabeležita. Moč mora biti v območju ± 5 odstotkov vrednosti moči na začetku preskusa. Največja 30-minutna moč je povprečna moč v 30 minutah.

6.1

Motorji, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da ustrezajo homologiranemu tipu.

6.2

Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za skladnost postopkov za nadzor proizvodnje, določene v Prilogi 7 k temu pravilniku.

7.1

Homologacija, podeljena za tip sistema za prenos moči v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgornje zahteve niso izpolnjene ali če sistem za prenos moči, ki ima homologacijsko oznako, ni v skladu s homologiranim tipom.

7.2

Če pogodbenica Sporazuma iz leta 1958, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3a ali 3b k temu pravilniku.

8.1

Vsaka sprememba sistema za prenos moči, izvedena na tipu sistema za prenos moči, se ob upoštevanju lastnosti iz Priloge 1 ali 2 sporoči upravnemu organu, ki je homologiral sistem za prenos moči. Homologacijski organ lahko nato:

8.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

8.3

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko tej razširitvi in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3a ali Priloge 3b k temu pravilniku.