ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 323

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
7. november 2014


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

SKLEPI

 

 

2014/764/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 27. marca 2014 o shemi državne pomoči SA.36139 (13/C) (ex 13/N), ki jo namerava Združeno kraljestvo izvesti za videoigre (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 1786)  ( 1 )

1

 

 

2014/765/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 25. junija 2014 o državni pomoči št. SA.20949 (C 23/06) – Poljska – Technologie Buczek (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 4099)  ( 1 )

9

 

 

2014/766/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 9. julija 2014 o shemi pomoči SA.18042 (2013/C) (ex MX 17/2009) (ex NN 61/2004) ki jo je izvajala Španija v zvezi z oprostitvijo plačila trošarine za biogoriva (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 4530)  ( 1 )

12

 

 

2014/767/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 23. julija 2013 o državni pomoči SA.35062 (13/N-2), ki jo je Portugalska odobrila družbi Caixa Geral de Depósitos (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 4801)  ( 1 )

19

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Pravilnik št. 85 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi v zvezi s homologacijo motorjev z notranjim izgorevanjem ali električnih sistemov za prenos moči, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil kategorij M in N, glede na merjenje neto moči in največje 30-minutne moči električnega sistema za prenos moči

52

 

*

Pravilnik št. 115 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – enotne določbe za homologacijo: I.posebnih sistemov za naknadno vgradnjo v motorna vozila, ki omogočajo uporabo utekočinjenega naftnega plina (UNP) v pogonskem sistemu teh vozil – II.posebnih sistemov za naknadno vgradnjo v motorna vozila, ki omogočajo uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP) v pogonskem sistemu teh vozil

91

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

SKLEPI

7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/1


SKLEP KOMISIJE

z dne 27. marca 2014

o shemi državne pomoči SA.36139 (13/C) (ex 13/N),

ki jo namerava Združeno kraljestvo izvesti za videoigre

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 1786)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/764/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   POSTOPEK

(1)

Združeno kraljestvo je 25. januarja 2013 obvestilo Komisijo, da namerava uvesti davčno olajšavo za videoigre od 1. aprila 2013 do 31. marca 2017. Komisija je z dopisom z dne 7. marca 2013 zahtevala dodatne informacije, ki jih je Združeno kraljestvo posredovalo z dopisom z dne 22. marca 2013.

(2)

Z dopisom z dne 16. aprila 2013 je Komisija obvestila Združeno kraljestvo, da bo začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe v zvezi z načrtovanim ukrepom pomoči.

(3)

Sklep Komisije, da začne postopek (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka), je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Združeno kraljestvo je predložilo svoje pripombe na sklep z dopisom z dne 17. maja 2013. Komisija je prejela tudi pripombe zainteresiranih strani. Posredovala jih je Združenemu kraljestvu in mu omogočila, da nanje odgovori; njegove pripombe je prejela z dopisi z dne 22. avgusta 2013. Komisija je z dopisom z dne 7. oktobra 2013 pozvala Združeno kraljestvo k predložitvi dodatnih informacij. Združeno kraljestvo je odgovorilo z dopisom z dne 4. novembra 2013.

II.   OPIS UKREPA IN RAZLOGI ZA ZAČETEK POSTOPKA

(5)

Cilj ukrepa davčne olajšave Združenega kraljestva za videoigre je zagotoviti spodbudo za razvijalce videoiger, da bi izdelovali britansko ali evropsko kulturno obarvane videoigre. Ukrep je oblikovan po vzoru davčne spodbude Združenega kraljestva za filme, ki jo je Komisija odobrila leta 2006 (3) in leta 2011 (4) podaljšala do 31. decembra 2015.

(6)

Predlagani splošni proračun ukrepa, ki naj bi trajal do marca 2017, znaša 115 milijonov GBP. Načrtovani odhodki za finančno leto 2013/2014 znašajo 10 milijonov GBP, v naslednjih treh finančnih letih pa po 35 milijonov GBP na leto. Pomoč financira finančno ministrstvo. Enota za certificiranje Britanskega filmskega inštituta bo odgovorna za ocenjevanje vlog za certificiranje britanskih kulturnih iger.

(7)

Družbe, za katere velja davek od dohodka pravnih oseb Združenega kraljestva in razvijajo videoigre, ki izpolnjujejo pogoje, bi lahko uveljavljale davčno olajšavo za odhodke za blago in storitve, uporabljene ali porabljene v Združenem kraljestvu, v višini največ 25 % proračuna za produkcijo. Olajšava se izračuna tako, da se od obdavčljivega prihodka, ki ga določajo prihodki od videoigre, dodatno odštejejo upravičeni odhodki produkcije. Vendar se lahko dodatno odšteje največ 80 % proračuna za produkcijo. Če je upravičenec v obračunskem obdobju utrpel izgubo, lahko zahteva plačljivi davčni dobropis. Vsaka izguba zaradi tega se lahko preda za plačljivi davčni dobropis. V skladu z oddelkom 1217CF(3) osnutka o spremembi Zakona o davku od dohodka pravnih oseb iz leta 2009 so upravičeni odhodki omejeni na temeljne odhodke za ustvarjanje, produkcijo in preskušanje igre.

(8)

Za davčno olajšavo Združenega kraljestva za videoigre velja podoben kulturni test kot za davčno spodbudo Združenega kraljestva za filme. Oba testa sta razdeljena na štiri oddelke: kulturna vsebina, kulturni prispevek, uporaba kulturnih središč Združenega kraljestva in sodelovanje kulturnih delavcev, ki so državljani ali prebivalci Združenega kraljestva ali EGP.

(9)

Ker se priglašeni ukrep financira z odbitjem davkov, ki se običajno dolgujejo državnemu proračunu, ukrep financira država. Videoigre se izdelujejo v več državah članicah in obstaja notranji trg za takšne videoigre. Podpora tem igram zato lahko vpliva na trgovino in konkurenco med državami članicami. Glede na to je Komisija v sklepu o začetku postopka ugotovila, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Komisija je tudi izrazila dvom, da bi se pomoč lahko štela za združljivo z notranjim trgom.

(10)

Prvič, Komisija je izrazila dvom o nujnosti ali sorazmernosti vključitve pogojev vezanosti na ozemlje v takšno pomoč. Združeno kraljestvo je predlagano shemo zasnovalo na podlagi sheme davčne spodbude Združenega kraljestva za filme. Zato je predlagalo, da bi bila davčna olajšava na voljo le za odhodke za blago ali storitve, uporabljene ali porabljene v Združenem kraljestvu. Vendar shema spodbude za filme uporablja posebno izjemo pri običajni prepovedi ozemeljskih omejitev, ki je v sporočilu o kinematografiji (5) dovoljena le v zvezi s podporo za produkcijo filmov in televizijskih oddaj in ne v zvezi z videoigrami.

(11)

Drugič, Komisija je izrazila dvom, da je pomoč igram nujna, saj so igre hitro rastoči trg. Združeno kraljestvo ni predložilo prepričljivih dokazov o tržni nepopolnosti, ki bi ob odsotnosti državne pomoči privedla do nezadostne produkcije videoiger, ki so britansko kulturno obarvane.

(12)

Poleg tega Združeno kraljestvo meni, da je davčna olajšava Združenega kraljestva za videoigre združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(d) Pogodbe. Vendar Komisije niso prepričali, da bi kulturni test, ki ga je predlagalo Združeno kraljestvo, v praksi privedel do selektivne določitve omejenega števila videoiger take kulturne kakovosti, ki je trg ne ponuja v zadostni meri brez pomoči in bi bila bistvena za to, da bi bile v videoigrah predstavljene in upoštevane britanske in evropske kulturne teme.

(13)

Komisija je izrazila pomislek, da bi pomoč lahko spodbudila tekmovanje za subvencije v Uniji, in podvomila, da bi možna izkrivljanja konkurence izravnali kakršni koli pozitivni učinki.

III.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(14)

Komisija je prejela pripombe ene države članice, in sicer Francije, nacionalnih združenj razvijalcev iger iz Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in s Finske, Evropske zveze razvijalcev iger (EGDF), javnih organov Združenega kraljestva, vključenih v promocijo filmov, izdajatelja televizijskega programa ter trgovinskih združenj za filmsko produkcijo iz Združenega kraljestva. Vse strani, ki so prispevale pripombe, so poudarile kulturno kakovost in pomen, ki ju lahko imajo igre. Po njihovem mnenju je premalo tržnih spodbud za produkcijo iger, pomembnejših v kulturnem smislu. Vse strani so menile, da ni nevarnosti tekmovanja za subvencije med državami članicami.

(15)

Glede nujnosti pomoči so zainteresirane strani poudarile, da Združeno kraljestvo izgublja vodilni položaj na trgu videoiger, saj se je leta 2012 manj kot 10 % iger, danih na trg Združenega kraljestva, razvilo v Združenem kraljestvu; na trgu prevladujeta Severna Amerika in Azija, prišlo pa je tudi do odhoda zaposlenih v Kanado. Strani, ki so prispevale pripombe, so opozorile tudi na dejstvo, da bi bil glavni izziv držav članic obravnavanje konkurence iz tretjih držav, ki izdatno subvencionirajo igre, zlasti Kanada.

(16)

Združenje neodvisnih razvijalcev iger iz Združenega kraljestva (TIGA) je predložilo številne primere načrtov in projektov za videoigre iz Združenega kraljestva/Evrope, ki bi se jih lahko uresničilo z davčnimi olajšavami, do katerih pa ni prišlo. Združenje za interaktivno zabavo Združenega kraljestva (Ukie), ki zastopa industrijo iger in interaktivne zabave, je pripomnilo, da bi bili razvijalci iger na svetovnem trgu iger prisiljeni nameniti proizvode najširšemu možnemu trgu. To bi predvsem pomenilo, da bi morali biti proizvodi dostopni severnoameriškemu trgu in v vse večji meri trgom na Daljnem vzhodu ter da bi morali izpolnjevati kulturne norme in pričakovanja tamkajšnjega trga. Zaradi tega bi bili razvijalci iger v Evropi pod nenehnim pritiskom, da ne smejo izpostavljati pomena evropsko kulturno obarvanih elementov svojih iger, če želijo prodajati svetovnemu občinstvu. Zato bi razvijalci evropsko kulturno obarvanih iger težje pridobili zasebna sredstva. Združenje Ukie je zato menilo, da bi pomoč pomagala odpraviti tržno nepopolnost.

(17)

Francija je omenila težnjo, da igre vse pogosteje sledijo „mednarodnim stereotipom“.

(18)

Po drugi strani je združenje TIGA poročalo, da neodvisni razvijalci iz Združenega kraljestva 54 % prometa ustvarijo s prodajo v Veliki Britaniji. To bi lahko pomenilo, da kupci iz Združenega kraljestva dajejo veliko prednost domačim produkcijam. Poleg tega se je po podatkih združenja TIGA v tem sektorju med letoma 2008 in 2011 več podjetji ustanovilo (216) kot zaprlo (197).

(19)

Glede morebitnega izkrivljanja konkurence med državami članicami je združenje TIGA priznalo, da nižji stroški vplivajo na odločitve o lokaciji družb, ki proizvajajo videoigre, vendar je menilo, da bi glavno izkrivljanje izhajalo iz tretjih držav, kot je Kanada, v katerih bi industrija rastla zaradi javne podpore. Po podatkih združenja TIGA se je med letoma 2008 in 2010 zaposlovanje v tem sektorju v Kanadi povečalo za 33 %, medtem ko se je v Združenem kraljestvu zmanjšalo za 9 %.

IV.   PRIPOMBE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA

1.   Obveznosti teritorializacije porabe

(20)

Potem ko je Komisija izrazila dvome o primernosti pogojev teritorializacije porabe v testu o „uporabljenem ali porabljenem v Združenem kraljestvu“, se je Združeno kraljestvo lotilo obravnave teh pomislekov in spremenilo predlagano zakonodajo iz „uporabljeno ali porabljeno v Združenem kraljestvu“ v „porabljeno v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP)“ ter pojasnilo, da je lahko do olajšave upravičen vsak odhodek, ki nastane v EGP. Poleg tega si bodo prizadevali omejiti znesek stroškov za podizvajanje, ki so upravičeni do financiranja. Producent, ki je deležen podpore, lahko porabi do 1 milijon EUR upravičenih temeljnih odhodkov na projekt za podizvajalce v skladu z davčno olajšavo za videoigre v Franciji (6). To zagotavlja, da bistveni del razvoja igre opravi sam upravičenec.

(21)

Združeno kraljestvo meni, da ta omejitev upravičenosti stroškov za podizvajanje neznatno učinkuje na trgovino med državami članicami. Razprave z različnimi predstavniki industrije videoiger, med drugim s predstavniki majhnih in velikih razvijalcev, so pokazale, da je razvoj videoiger tako kot drugi ustvarjalni sektorji postopek z veliko sodelovanja, pri katerem se temeljne razvojne dejavnosti (kot so programiranje, oblikovanje in grafično oblikovanje) običajno izvajajo na isti lokaciji.

2.   Nujnost pomoči

(22)

Glede nujnosti pomoči zaradi nezadostne produkcije kulturnih iger je Združeno kraljestvo predložilo dokaz, da se število takšnih iger zmanjšuje tako v relativnem kot v absolutnem smislu. Združeno kraljestvo se na splošno strinja, da je sektor videoiger dinamičen in v porastu. Vendar se je leta 2012 manj kot 10 % iger, danih na trg Združenega kraljestva, razvilo v Združenem kraljestvu v primerjavi s 16 % leta 2008. Združeno kraljestvo je opravilo tudi nadaljnjo analizo iger, danih na trg Združenega kraljestva v obdobju 2003–2012. Podatki kažejo, da se število britansko kulturno obarvanih iger stalno zmanjšuje, njihov tržni delež pa se je z 9 % vseh iger, danih na trg Združenega kraljestva (vključno z igrami iz drugih držav), leta 2003 močno zmanjšal na 4 % leta 2006 in je v obdobju 2009–2012 ostal pri 3 %. Kulturni test bi leta 2003 opravilo 41 % iger, razvitih v Združenem kraljestvu, leta 2012 pa le približno 25 %.

(23)

Združeno kraljestvo se strinja, da je povečanje števila iger za pametne telefone odpravilo določene ovire za vstop manjših razvijalcev, ki si prizadevajo vstopiti na trg videoiger. Podatki iz leta 2011 dejansko kažejo, da se je število videoiger, ki jih razvijejo zagonska podjetja, v prejšnjem letu povečalo. Vendar v zvezi z vsebino iger anketa Univerze Abertay, opravljena v okviru programa za izdelavo prototipov videoiger, kaže, da od 306 predlogov mobilnih in spletnih iger, ki so jih univerzi v zadnjih 2 letih predložila mala in mikro podjetja iz celotnega Združenega kraljestva, velika večina (255) ni imela ne okolja ne osebe ne zgodbe iz Združenega kraljestva (7).

(24)

To bi bilo mogoče pojasniti z dejstvom, da imajo kulturno pomembne igre lahko enake stroške produkcije kot „svetovne igre“, vendar znatno manjši trg. Njihova produkcija bi tako vključevala večje gospodarsko tveganje. Tako bi bila vsebina z britansko ali evropsko kulturo manj gospodarsko uspešna od bolj globalizirane vsebine. Mednarodni založniki in domači razvijalci verjetno ne bi tvegali s produkcijo kulturno pomembne vsebine in bi namesto tega ustvarjali bolj splošno vsebino za mednarodne trge.

(25)

V anketi Združenega kraljestva je bilo ugotovljeno, da britansko kulturno obarvani elementi pripovedi v igrah izginjajo zaradi prizadevanj za sklenitev svetovnih založniških poslov, ki so potrebni za financiranje razvoja iger in zagotavljanje preživetja razvijalca. Skoraj tri četrtine britanskih razvijalcev videoiger je trdilo, da se je razvoj originalne intelektualne lastnine v preteklih petih letih upočasnil ali ustavil. V anketi je bilo ugotovljeno, da je veliko razvijalcev moralo spremeniti kulturno vsebino svojih iger zaradi izpolnjevanja gospodarskih zahtev. Triinpetdeset odstotkov anketirancev je dejalo, da so osebe in okolje oddaljili od britanskih ali evropskih tem.

(26)

Glede na to bi spodbujevalni cilji financiranja vključevali zagotovitev gospodarske uspešnosti verjetno neekonomičnih kulturnih proizvodov, s čimer bi se spodbudila produkcija novih kulturnih proizvodov, ki brez davčne olajšave ne bi bili izdelani, ter podporo razvoju spretnosti in znanja za vzdržno produkcijo kulturnih proizvodov, zadevnih britanskih videoiger/videoiger EGP.

3.   Diskriminacijski kulturni test

(27)

V zvezi s kulturnim testom, ki zagotavlja, da shema zajema le tipično kulturne igre, je Združeno kraljestvo pojasnilo, prvič, da ima davčni organ (HM Revenue & Customs – „HMRC“) namensko in posebno „enoto za ustvarjalne industrije“, ki bo odgovorna za upravljanje in nadzor zahtevkov za davčno olajšavo za videoigre. Enota bo opravila oceno tveganja zahtevkov, ta postopek pa vključuje zagotavljanje ustreznega upoštevanja predpisov o izpolnjevanju pogojev. Zato je za uporabo testa vzpostavljen jasen postopek.

(28)

V zvezi z elementi testa, ki pomagajo določiti kulturno kakovost igre, je Združeno kraljestvo pojasnilo, da je večina točk, ki jih je mogoče doseči v predlaganem kulturnem testu, povezanih z vsebino. Do 20 točk od 31 je povezanih s kulturno vsebino in prispevkom igre. Ta vključuje elemente kot so kraj, na katerem se zgodba odvija, glavne vloge, področje, ki ga igra obravnava, uporaba angleškega jezika ter odraz britanske kulture in dediščine. Le 3 točke so povezane z lokacijo razvojne dejavnosti, preostalih 8 točk pa je mogoče doseči, če je zadevni kulturni delavec (scenarist, skladatelj, oblikovalec, umetnik ali programer) državljan ali prebivalec Združenega kraljestva ali EGP. Predlagani test ima zato veliko večji poudarek na vsebini kot na lokaciji dejavnosti. Ta poudarek na vsebini nadalje krepi uporaba pravila glede minimalne kulturne vsebine („pravilo zlatih točk“), ki bo zagotovilo, da bodo test opravile le igre z zadostnim številom točk za kulturno vsebino.

(29)

Ta poudarek na vsebini pomeni omejitev splošnega področja uporabe olajšave. Združeno kraljestvo je opravilo analizo iger, ki so bile dane na trg v tej državi v letih 2006, 2009 in 2012, in naknadno uporabilo kulturni test za vse igre iz Združenega kraljestva, ki so bile dane na trg v tem obdobju. Od 822 iger, ki so bile dane na trg Združenega kraljestva leta 2012, so jih le 74 naredili razvijalci iz Združenega kraljestva, od teh pa bi jih 25,7 % (19 iger) opravilo kulturni test, če bi obstajal. Za leti 2006 in 2009 je test pokazal, da bi delež takšnih iger med igrami, ki so bile razvite v Združenem kraljestvu, znašal približno 27 %, medtem ko bi njihov delež med vsemi igrami, danimi na trg Združenega kraljestva, znašal 3–4 %.

(30)

Združeno kraljestvo meni, da je 25,7-odstotna uspešnost v območju, ki ga je Komisija sprejela v primeru francoske davčne spodbude za videoigre (8). V navedeni odločitvi je Komisija ugotovila, da dejstvo, da je izbranih skoraj 30 % iger, kaže na to, da je Francija pripravila merila, ki zagotavljajo, da je vsebina videoiger, upravičenih do davčne olajšave, resnično kulturna. Tudi Združeno kraljestvo meni, da je kulturni test za videoigre dovolj omejevalen, da je pomoč namenjena videoigram z britansko kulturo/kulturo EGP.

(31)

Združeno kraljestvo se je poleg tega strinjalo, da shemo kot začetni pilotni projekt priglasi za štiri leta, ta čas pa bo uporabilo za spremljanje olajšave in zagotavljanje, da se bo uporabljala, kot je predvideno.

4.   Tekmovanje za subvencije

(32)

V zvezi s pomislekom Komisije, da bi pomoč lahko spodbudila tekmovanje za subvencije v Uniji, ki bi privedlo do neupravičenega izkrivljanja konkurence, je Združeno kraljestvo pripomnilo, da bi bil dokaz takšnega tekmovanja za subvencije, če bi veliko število držav članic s shemami povečevalo konkurenčnost svojih domačih sektorjev. Združeno kraljestvo meni, da to ni verjetno. Čeprav so davčne ugodnosti lahko odločilne pri odločanju o lokaciji podjetja, je pomoč predvsem odgovor na davčno olajšavo Kanade, Združenih držav Amerike in Južne Koreje. Francija je trenutno edina druga država članica, ki zagotavlja davčno spodbudo za produkcijo kulturno pomembnih videoiger.

(33)

Poleg tega bi bilo tekmovanje za subvencije osredotočeno samo na gospodarsko konkurenco in ne bi imelo nobenih kulturnih omejitev. Dejstvo, da bi si dve ali več držav prizadevalo zaščititi proizvodnjo določenih kulturnih proizvodov (v skladu z dogovorjenim kulturnim testom), ne bi pomenilo tekmovanja za subvencije.

(34)

Namen predlagane pomoči je zaščititi produkcijo kulturnih britanskih/evropskih videoiger, kot taka pa bo pomoč zagotovila olajšavo le za del videoiger, ki se razvijejo v Združenem kraljestvu in Evropi, ter podprla le majhen znesek vseh odhodkov za razvoj videoiger. Združeno kraljestvo po razpravah z industrijo ocenjuje, da bo le približno 10 % kulturno britanskih/evropskih videoiger imelo proračun, višji od 5 milijonov GBP. Odhodki za razvoj bodo pri večini iger znatno manjši.

V.   OCENA UKREPA POMOČI

1.   Opredelitev državne pomoči

(35)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je v zvezi s pomočjo, ki jo dodeli država članica, vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(36)

Podpora produkciji videoiger na podlagi odobritve organa HMRC z davčno olajšavo zagotavlja finančno prednost podjetjem v sektorju produkcije videoiger na stroške proračuna finančnega ministrstva, zato se odobri iz državnih sredstev in gre v breme države. Ukrep ja oblikovan tako, da upravičenim podjetjem zniža stroške produkcije, kar jim zagotavlja gospodarsko prednost. Omejen je na podjetja v sektorju videoiger in je zato selektiven. Ukrep vpliva na trgovino in konkurenco med državami članicami, saj se igre proizvajajo tudi v drugih državah članicah, prodajajo pa se na mednarodnem trgu. Glede na to pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

2.   Združljivost pomoči z notranjim trgom

(37)

V zvezi s splošno zakonitostjo sheme Komisija ugotavlja, da je Združeno kraljestvo umaknilo klavzulo o teritorializaciji porabe, ki je bila po mnenju Komisije problematična z vidika svoboščin notranjega trga, in sicer pretoka blaga in opravljanja storitev. Združeno kraljestvo se je strinjalo, da omeji znesek stroškov za podizvajanje, ki so upravičeni do pomoči, na 1 milijon GBP.

(38)

Komisija meni, da je ta meja sprejemljiva v tej zadevi, saj se v praksi glede na to velikost proračunov za produkcijo zdi, da zgornja meja v višini 1 milijona GBP za odhodke za podizvajanje verjetno ne more znatno ovirati uporabe podizvajalcev. Združeno kraljestvo pričakuje, da bo večina videoiger, ki jih zajema njihov kulturni test, imela proračun za produkcijo, nižji od 1 milijona GBP. Le približno 10 % navedenih videoiger bi imelo proračun višji od 5 milijonov GBP. Komisija si glede na spreminjanje proračunov za produkcijo videoiger v Združenem kraljestvu pridržuje pravico, da ponovno razmisli o višini te zgornje meje, ko se bo ta ukrep pomoči ponovno priglasil v štirih letih po njegovem začetku veljavnosti v skladu z obveznostmi Združenega kraljestva.

(39)

Združeno kraljestvo namerava utemeljiti podporo razvoju iger kot pomoč za pospeševanje kulture. Glede na to bi bilo treba opraviti oceno na podlagi člena 107(3)(d) Pogodbe. Komisija ni pripravila smernic za uporabo te določbe za pomoč igram. Vendar je v sporočilu o kinematografiji navedena možnost dodelitve pomoči igram. V odstavku 24 navedenega sporočila je navedeno, da se bodo vsi ukrepi pomoči v podporo igram še naprej obravnavali za vsak primer posebej. Vendar bi Komisija uporabila merila intenzivnosti pomoči iz sporočila o kinematografiji, če bi bila dokazana potreba po shemi pomoči, namenjene igram s kulturnim ali izobraževalnim namenom.

(40)

Komisija mora zato oceniti združljivost ukrepa neposredno na podlagi člena 107(3)(d) Pogodbe. Preveriti bo morala, ali ukrep služi pospeševanju kulture ter ali ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. To pomeni, da mora biti primeren instrument za uresničitev tega cilja, zlasti da brez te podpore ne bi bilo dovolj spodbude, da bi udeleženci na trgu izdelali želeno vrsto iger. Kar zadeva sorazmernost pomoči, se lahko po analogiji uporabijo najvišje intenzivnosti pomoči, ki so določene v sporočilu o kinematografiji. Komisija je ocenila kulturni cilj in nujnost pomoči za določene videoigre v dveh odločitvah o podpori igram v Franciji, ki sta navedeni zgoraj v odstavkih 20 in 30.

(a)   Pospeševanje kulture

(41)

Da bi bila pomoč igram, kot jo predlaga Združeno kraljestvo, združljiva s členom 107(3)(d) Pogodbe, mora služiti pospeševanju kulture. Komisija je na podlagi sprememb sheme in dodatnih dokazov, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, prepričana, da bodo organi Združenega kraljestva uporabili resnično selektiven kulturni test, ki bo zagotovil, da se pomoč dodeli le za pospeševanje kulture v skladu s členom 107(3)(d) Pogodbe.

(42)

Prvič, Komisija se seznanja z obrazložitvami Združenega kraljestva glede testa, ki služi določitvi kulturne kakovosti igre (uvodne izjave 27 do 29): večina točk, ki jih je mogoče doseči v predlaganem kulturnem testu, je povezanih s kulturno vsebino in prispevkom igre, do 20 točk od 31. To nadalje krepi uporaba pravila glede minimalne kulturne vsebine („pravilo zlatih točk“), ki bo zagotovilo, da bodo test opravile le igre z zadostnim številom točk za kulturno vsebino.

(43)

Ta poudarek na vsebini pomeni omejitev splošnega področja uporabe olajšave. Simulacije kulturnega testa na podlagi iger, danih na trg v prejšnjih letih, so pokazale, da bi kulturni test opravilo 26–27 % iger, izdelanih v Združenem kraljestvu. Takšna uspešnost kaže na to, da merila testa zagotavljajo, da je vsebina videoiger, upravičenih do davčne olajšave, resnično kulturna, in da je test dovolj omejevalen, da je pomoč namenjena videoigram z britansko/evropsko kulturo. Za primerjavo, Komisija je v svoji odločitvi iz leta 2007 o francoski davčni spodbudi za videoigre (9) ugotovila, da upravičenost približno 30 % iger kaže na to, da je test dovolj selektiven.

(44)

Zato so bili odpravljeni dvomi iz sklepa o začetku postopka. Dejstvo, da je izbranih le približno 27 % iger, kaže na to, da cilj ukrepa ni zgolj industrijski cilj zagotavljanja podpore določenemu sektorju, temveč da je ta cilj resnično kulturen. Ukrep pomoči tako izpolnjuje pravi cilj pospeševanja kulture.

(b)   Primernost, nujnost in sorazmernost ukrepa

(45)

Na podlagi člena 107(3)(d) Pogodbe bi morala biti davčna olajšava za videoigre primeren instrument za doseganje zastavljenega cilja. Državna pomoč za druge namene, ki se ne bi osredotočila na ta kulturni cilj, bi verjetno spodbujala industrijske cilje, povezane s sektorjem. Komisija priznava, da tako zasnovana davčna olajšava omogoča učinkovito namenjanje javnih sredstev za igre s kulturno vsebino in je zato ustrezno orodje za doseganje zastavljenega kulturnega cilja.

(46)

Glede na zelo dinamičen razvoj in napredek trga iger so organi Združenega kraljestva predložili podatke, ki dokazujejo, da je pomoč nujna za ohranitev primerne produkcije takšnih iger in da bi se brez pomoči kulturnim igram znatno zmanjšala produkcija in tržni delež teh iger. Podatki kažejo, da se število britansko kulturno obarvanih iger stalno zmanjšuje, njihov tržni delež pa se je z 9 % vseh iger, danih na trg Združenega kraljestva, leta 2003 močno zmanjšal na 4 % leta 2006 in je v obdobju 2009–2012 ostal pri 3 %.

(47)

Kulturno pomembne igre imajo lahko enake stroške produkcije kot svetovne igre, vendar znatno manjši trg. Njihova produkcija tako vključuje večje gospodarsko tveganje. Tako so videoigre z britansko/evropsko kulturno vsebino manj gospodarsko uspešne od tistih z bolj globalizirano vsebino. Trg zato nenehno pritiska na razvijalce iger v Evropi, da ne izpostavljajo pomena evropsko kulturno obarvanih elementov svojih iger, če želijo prodajati svetovnemu občinstvu. Razvijalci evropsko kulturno obarvanih iger težje pridobijo zasebna sredstva.

(48)

Predlagana davčna olajšava bi morala spodbujati produkcijo videoiger s kulturno vsebino in ne iger, ki so namenjene zgolj zabavi, tako da bi zmanjšala stroške produkcije prvih. Zato je treba sklepati, da bo ukrep verjetno imel spodbujevalni učinek, ki ustreza njegovemu cilju.

(49)

Poleg tega je ukrep pomoči sorazmeren, saj omejuje intenzivnost pomoči na 25 % stroškov produkcije, ki dejansko nastanejo pri izdelavi iger, ki izpolnjujejo pogoje. To je nižje od intenzivnosti pomoči v višini 50 %, ki je dovoljena za avdiovizualno produkcijo v skladu s členom 52(1) sporočila o kinematografiji, ki se po analogiji uporablja v zvezi z dopustno intenzivnostjo pomoči.

(50)

Da ukrep ne bi škodoval trgovinskim pogojem in konkurenci v Uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, bi morali izkrivljanje konkurence in učinke ukrepa na trgovino izravnati pozitivni učinki ukrepa.

(51)

Po podatkih, ki so jih predložili Združeno kraljestvo in predstavniki sektorja, se je leta 2012 manj kot 10 % iger, danih na trg Združenega kraljestva, razvilo v Združenem kraljestvu. Tržni deleži iger, ki izpolnjujejo pogoje in so bile izdane v Združenem kraljestvu, so razmeroma majhni (4–5 %). Tudi delež upravičenih iger med videoigrami, izdelanimi v Združenem kraljestvu, je razmeroma majhen, saj znaša približno 27 %.

(52)

Poleg tega nobena potencialno prizadeta tretja stran ni opozorila na morebiten škodljiv učinek ukrepa. Nasprotno, združenji proizvajalcev videoiger TIGA in EGDF, ki sta predložili pripombe po začetku postopka, sta poudarili majhen učinek ukrepa na njuni nacionalni industriji in splošni učinek ukrepa ob upoštevanju konkurence predvsem iz Severne Amerike in z Daljnega vzhoda. Zato bi bilo tekmovanje za subvencije med državami članicami razmeroma malo verjetno.

(53)

V vsakem primeru je koristno, da je Združeno kraljestvo omejilo trajanje sheme na štiri leta, tako da bo mogoče oceniti njeno uporabo in ponovno proučiti merila ob upoštevanju tržnega razvoja.

(54)

Komisija zato ugotavlja, da so bili odpravljeni dvomi iz sklepa o začetku postopka. Izkrivljanje konkurence in učinek ukrepa na trgovino med državami članicami sta zdaj omejena tako, da nista v nasprotju s skupnimi interesi.

VI.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(55)

Komisija zato ocenjuje, da učinek pomoči ne bo neupravičena krepitev tržne moči upravičenih podjetij ali omejevanje dinamičnih spodbud za udeležence na trgu, ampak povečanje raznolikosti ponudbe na trgu. Zato je primerno sklepati, da so izkrivljanje konkurence in učinki ukrepa na trgovino omejeni, tako da je splošni rezultat pomoči pozitiven. Davčna olajšava za izdelavo videoiger je torej v skladu s členom 107(3)(d) Pogodbe združljiva z notranjim trgom –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ukrep državne pomoči, ki ga namerava Združeno kraljestvo izvesti za videoigre s spremembo Zakona o davku od dohodka pravnih oseb iz leta 2009, je združljiv z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Izvedba ukrepa pomoči se zato odobri.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

V Bruslju, 27. marca 2014

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  Odločitev Komisije v Zadevi SA.36139 – Davčna olajšava Združenega kraljestva za video igre (UL C 152, 30.5.2013, str. 24).

(2)  Primerjaj opombo št. 1.

(3)  Odločitev Komisije z dne 22. novembra 2006 v zadevi N 461/2005, UK Film Tax Incentive (davčna spodbuda Združenega kraljestva za filme) (UL C 9, 13.1.2007, str. 1).

(4)  Odločitev Komisije z dne 27. januarja 2011 v zadevi SA.33234, UK Film Tax Incentive Extension (podaljšanje davčne spodbude Združenega kraljestva za filme) (UL C 142, 22.5.2012, str. 1).

(5)  Sporočilo Komisije o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del (UL C 332, 15.11.2013, str. 1); tako je bilo tudi v Sporočilu o nekaterih pravnih vidikih v zvezi s kinematografskimi in drugimi avdiovizualnimi deli iz leta 2001 (UL C 43, 16.2.2002, str. 6), ki je veljalo ob začetku postopka v skladu s členom 108(2) PDEU.

(6)  Odločitev Komisije z dne 25. aprila 2012 v zadevi SA.33943 Prolongation du régime d’aide (podaljšanje sheme pomoči) C 47/06 – Crédit d’impôt en faveur de la création de jeux vidéo (davčni dobropis za izdelavo videoiger) (UL C 230, 1.8.2012, str. 3).

(7)  Univerza je podatke zbrala v okviru svojega programa za izdelavo prototipov videoiger, ki naj bi malim podjetjem pomagal, da svoje igre razvijejo v delovne prototipe.

(8)  Odločba Komisije 2008/354/ES z dne 11. decembra 2007 o državni pomoči C 47/06 (ex N 648/05) – Davčni dobropis za izdelavo videoiger (UL L 118, 6.5.2008, str. 16).

(9)  Glej opombo 8.


7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/9


SKLEP KOMISIJE

z dne 25. junija 2014

o državni pomoči št. SA.20949 (C 23/06) – Poljska – Technologie Buczek

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 4099)

(Besedilo v poljskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/765/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Z dopisom z dne 7. junija 2006 je Komisija uradno obvestila Poljsko o svoji odločitvi, da v zvezi z navedeno državno pomočjo začne formalni postopek preiskave v skladu s členom 88(2) PES.

(2)

Komisija je 23. oktobra 2007 sprejela Odločbo 2008/344/ES (1) (v nadaljnjem besedilu: odločba), s katero je sklenila, da državna pomoč, ki jo je prejel proizvajalec jekla, skupina Technologie Buczek (v nadaljnjem besedilu: skupina TB), ni združljiva s skupnim trgom, ter Poljski naložila izterjavo te pomoči od posameznih podjetij skupine TB, tj. matične družbe Technologie Buczek S.A. (v nadaljnjem besedilu: TB) in njenih odvisnih družb Huta Buczek sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: HB) in Buczek Automotive sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: BA), sorazmerno s pomočjo, ki so jo dejansko prejele.

(3)

Družba BA je 8. januarja 2008 pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev delne ničnosti odločbe. Družbi HB in TB sta vložili ločeni tožbi, vendar sta ju pozneje umaknili.

(4)

S sodbo z dne 17. maja 2011 (2) je Splošno sodišče razglasilo ničnost odločbe v delu, ki se nanaša na družbo BA (podrobnosti so v uvodni izjavi 7). Sodišče je 21. marca 2013 zavrnilo pritožbo, ki jo je Komisija vložila zoper sodbo Splošnega sodišča (3).

(5)

Zaradi razglasitve ničnosti odločbe v delu, ki se nanaša na družbo BA, formalni postopek preiskave C23/06 še ni zaključen, Komisija pa je morala postopek obnoviti od točke, na kateri je bila ugotovljena nezakonitost.

(6)

Komisija je od Poljske zahtevala podatke 22. aprila 2013, 12. junija 2013 in 27. novembra 2013, Poljska pa je na te zahtevke odgovorila z dopisi z dne 8. maja 2013, 26. julija 2013 in 10. februarja 2014.

2.   OCENA

(7)

Sodišče je razglasilo za nične:

člen 1 odločbe, v skladu s katerim državna pomoč v znesku 20 761 643 PLN, ki je bila nezakonito dodeljena skupini TB, ni združljiva s skupnim trgom,

člen 3(1) in (3) odločbe, v katerem so določeni zneski pomoči, ki jih je treba izterjati od družb HB in BA, v delu, ki se nanaša na družbo BA (4),

člena 4 in 5 odločbe, ki vsebujeta izvedbene določbe, v delih, ki se nanašajo na družbo BA.

(8)

Ker se člen 1 odločbe nanaša na skupino TB kot celoto, preostali členi pa so bili razglašeni za nične zgolj v delu, ki se nanaša na družbo BA, Komisija meni, da je treba najprej spomniti, v kolikšni meri razglasitev ničnosti odločbe zadeva drugi članici skupine, tj. družbi TB in HB.

(9)

Komisija opozarja na sodbo v zadevi T-227/95 (AssiDomän Kraft Products in drugi proti Komisiji, Recueil 1997, str. II-1185, točki 59 in 60), v kateri je Sodišče menilo, da če naslovnik [odločbe Komisije] vloži ničnostno tožbo, sodišče Skupnosti odloča le o delih odločbe, ki se nanašajo na tega naslovnika. Neizpodbijani deli odločbe, ki se nanašajo na druge naslovnike, pa ne spadajo v predmet spora, o katerem naj bi Sodišče presojalo. V primeru ničnostne tožbe lahko Sodišče odloča samo o predmetu spora, ki ga predložita stranki. Odločba se lahko razglasi za nično samo v zvezi z naslovniki, ki so uspeli v tožbi pred Sodiščem.

(10)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, sta družbi HB in TB umaknili svoji tožbi pred Splošnim sodiščem, zato je odločba v zvezi z njima postala dokončna, vključno z obveznostjo Poljske, da izterja nezakonito dodeljeno pomoč. Poljski organi so potrdili, da je družba TB vrnila 13 963 560,74 PLN, kar ustreza celotnemu znesku pomoči, ki ga je treba izterjati od družbe TB, ter delu pomoči, ki jo je treba izterjati od družbe HB. Nad družbo HB je bil začet stečajni postopek in vsi ustrezni javni organi so prijavili svoje terjatve v stečajno maso. Postopek likvidacije še ni zaključen. Poljski organi so potrdili, da pomoč, ki jo je vrnila družba TB, po razglasitvi ničnosti ni bila vrnjena tej družbi in da terjatve do družbe HB niso bile umaknjene iz stečajne mase.

(11)

Zato formalni postopek preiskave ostaja odprt le v zvezi z družbo BA.

(12)

Komisija se seznanja z informacijo Poljske, da je bil nad družbo BA 28. septembra 2012 uveden stečajni postopek in da je bila 16. novembra 2012 izbrisana iz registra gospodarskih družb.

(13)

Poljska je Komisijo obvestila, da se je premoženje družbe BA, ki je bilo del stečajne mase, prodalo posamično (in ne kot celotno podjetje ali njegov samostojni del), in sicer v razpisnih postopkih, s katerimi so se zagotovile tržne cene. Niti zaposleni niti dobavitelji ali stranke družbe BA niso bili preneseni na katerega od prevzemnih subjektov na način, ki bi kazal na nadaljevanje dejavnosti družbe BA.

(14)

Poljska je Komisijo tudi obvestila, da je stečajni upravitelj v okviru stečajnega postopka unovčil celotno premoženje družbe BA. Po zaključku postopka ni ostalo nobeno premoženje družbe BA, ki bi ga lahko prevzela druga podjetja.

(15)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da ni podjetja, ki bi ga bilo mogoče šteti za gospodarskega naslednika družbe BA.

(16)

Formalni postopek preiskave v tej zadevi je zato postal brezpredmeten, saj pomoči ne bi bilo mogoče izterjati, tudi če bi bila razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Formalni postopek preiskave na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je bil uveden 7. junija 2006 in je po sodbi Splošnega sodišča v zadevi T-1/08 z dne 17. maja 2011, ki jo je potrdila sodba Sodišča v zadevi C-405/11P z dne 21. marca 2013, ostal odprt za družbo Buczek Automotive sp. z.o.o., se zaključi, ker je postopek po likvidaciji družbe Buczek Automotive sp. z.o.o. postal brezpredmeten.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Poljsko.

V Bruslju, 25. junija 2014

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  Odločba Komisije 2008/344/ES z dne 23. oktobra 2007 o državni pomoči št. C 23/06 (ex NN 35/06) Poljske za proizvajalca jekla skupino Technologie Buczek (UL L 116, 30.4.2008, str. 26).

(2)  Zadeva T-1/08, Buczek Automotive proti Komisiji, ECLI:EU:T:2011:216.

(3)  Zadeva C-405/11 P, Evropska komisija proti Buczek Automotive sp. z.o.o., ECLI:EU:C:2013:186.

(4)  Člen 3(1) odločbe Poljski nalaga, da izterja pomoč iz člena 1, in sicer: 13 578 115 PLN od družbe HB in 7 183 528 PLN od družbe BA. Člen 3(3) odločbe Poljski nalaga, da izterja tudi obresti na ta zneska.


7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/12


SKLEP KOMISIJE

z dne 9. julija 2014

o shemi pomoči SA.18042 (2013/C) (ex MX 17/2009) (ex NN 61/2004)

ki jo je izvajala Španija v zvezi z oprostitvijo plačila trošarine za biogoriva

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 4530)

(Besedilo v španskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/766/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo pripombe v skladu z navedenima členoma (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega –

I.   POSTOPEK

(1)

GD za konkurenco od leta 2006 opravlja letna naknadna spremljanja vzorca ukrepov pomoči, ki jih izvajajo države članice. Komisija je s sklepom C(2006) 2293 z dne 6. junija 2006 odobrila špansko shemo v zvezi z oprostitvijo plačila trošarine za biogoriva (zadeva NN 61/2004). Navedena shema je bila pod referenčno št. MX 17/2009 vključena v postopek spremljanja, ki ga je Komisija izvajala v letih 2009/2010 in v okviru katerega je proučevala izvajanje vzorca veljavnih shem v državah članicah leta 2009.

(2)

Komisija se je odločila navedeno shemo ponovno vključiti v postopek spremljanja 2011/2012, v okviru katerega je proučevala, kako so države članice izvajale vzorec veljavnih shem v letih 2009 in 2010.

(3)

Glede na informacije, ki so jih med postopkom spremljanja predložili španski organi, je Komisija dvomila, da so shemo pravilno izvajali. Zato je sklenila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Španske organe je o tej odločitvi obvestila v dopisu z dne 17. julija 2013.

(4)

Španski organi so svoja opažanja predložili 20. septembra 2013.

(5)

Sklep Komisije o začetku formalnega postopka preiskave je bil v Uradnem listu Evropske unije objavljen 7. februarja 2014 (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb.

(6)

Komisija je 5. marca 2014 prejela pripombe španskega združenja proizvajalcev energije iz obnovljivih virov oz. konkretneje njegovega oddelka za biogoriva (v nadaljnjem besedilu: združenje APPA Biocarburantes). Te pripombe je posredovala španskim organom, ki so imeli priložnost, da nanje odgovorijo. Španski organi so 6. maja 2014 navedli, da ne želijo komentirati posredovanih opažanj tretjih oseb.

II.   PODROBEN OPIS UKREPA

(7)

Shema NN 61/2004 – Oprostitev plačila trošarine za biogoriva ima obliko ničelne stopnje španskega davka na ogljikovodike. Uporablja se za etilni alkohol, pridobljen iz kmetijskih proizvodov ali proizvodov rastlinskega porekla (bioetanol), ki se uvršča pod oznako KN 2207 20, metilni alkohol, pridobljen iz kmetijskih proizvodov ali proizvodov rastlinskega porekla, ki se uvršča pod oznako KN 2905 11 00, ter proizvodov, ki se uvrščajo pod oznake KN 1507, 1508, 1510, 1511, 1512, 1513, 1514, 1515 in 1518.

(8)

Ničelna stopnja davka se je uporabljala za te proizvode ne glede na to, ali so bili uporabljeni kot takšni ali po tem, ko je bila njihova sestava kemično spremenjena. Če je bilo biogorivu primešano drugo gorivo, se je znižana stopnja uporabljala samo za delež biogoriva v mešanici. Znižana trošarinska stopnja se je uporabljala za vsa biogoriva, ne glede na njihovo geografsko poreklo.

(9)

Komisija je shemo odobrila 6. junija 2006, iztekla pa se je 31. decembra 2012 (3).

(10)

Ocena informacij, ki so jih med postopkom spremljanja predložili španski organi, je zbudila dvome glede tega, ali se je shema v letih 2009 in 2010 izvajala v skladu s sklepom Komisije. Poleg tega so se pojavili pomisleki, da je Španija v letu 2010 morda upravičencem zagotovila prekomerno nadomestilo. Pomisleki Komisije so bili opisani v uvodnih izjavah 13 do 29 njenega sklepa z dne 17. julija 2013.

(11)

Komisija je od španskih organov zahtevala, da:

(a)

dokažejo, da se je shema v letih 2009 in 2010 pravilno izvajala;

(b)

dokažejo, da leta 2010 ni bilo prekomernega nadomestila za bioetanol oz. v nasprotnem primeru, da pojasnijo, kateri ukrepi so bili sprejeti za preprečitev prekomernega nadomestila v naslednjih letih;

(c)

predložijo letna poročila za celotno obdobje izvajanja sheme.

III.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(12)

Komisija je 5. marca 2014 prejela pripombe združenja APPA Biocarburantes. Pripombe so bile zelo podobne pripombam španskih organov (glej oddelek IV). Združenje je trdilo, da se je shema izvajala pravilno.

(13)

Pri primerjavi stroškov biogoriv s ceno fosilnih goriv na bencinski črpalki pred obdavčitvijo je videti, da je bila stopnja nadomestil za bioetanol in biodizel nižja od dovoljenega praga v celotnem obdobju, z izjemo nadomestil za bioetanol leta 2010 in za biodizel leta 2012. Združenje APPA Biocarburantes je trdilo, da uporabljena metodologija ni bila pravilna, saj je cena fosilnih goriv na bencinski črpalki pred obdavčitvijo vključevala celotne stroške transporta in distribucije vse do končnega potrošnika, v tej primerjalni analizi pa ti logistični stroški niso bili zajeti v stroških biogoriv. Po mnenju združenja APPA Biocarburantes bi bilo ustrezneje primerjati stroške proizvodnje biogoriv s cenami na mednarodnih trgih fosilnih goriv. Uporaba te metodologije je jasno pokazala znatno nižjo stopnjo nadomestil od dovoljenega praga v celotnem obdobju izvajanja sheme in nobenih primerov prekomernega nadomestila.

(14)

Poleg navedenega je združenje APPA Biocarburantes trdilo, da tudi če se uporabi primerjava stroškov biogoriv s ceno fosilnih goriv na bencinski črpalki pred obdavčitvijo, sta bila dva enkratna primera morebitnega prekomernega nadomestila zgolj začasna in sta bila posledica same narave sheme davčne pomoči za biogoriva (absolutne količine so bile določene predhodno, vrednotenja pa so bila opravljena naknadno) ter velike nihajnosti cen primarnih kmetijskih proizvodov, ki so glavni element stroškov proizvodnje biogoriva. Sheme ni bilo treba prilagoditi, saj v naslednjih letih (2011 in 2012) v zvezi z bioetanolom ni bilo mogoče opaziti nobenega morebitnega prekomernega nadomestila, morebitno prekomerno nadomestilo v zvezi z biodizlom pa se je zgodilo v zadnjem letu izvajanja sheme, tj. v letu 2012. Prav tako sheme ne bi bilo mogoče prilagoditi za v prihodnje, saj se je iztekla.

IV.   PRIPOMBE ŠPANIJE

(15)

Španski organi so svoje pripombe predložili 20. septembra 2013. Dne 6. maja 2014 so navedli, da ne želijo komentirati opažanj tretjih oseb, ki so jim bila posredovana.

(16)

V dopisu z dne 20. septembra 2013 so predložili informacije o stroških proizvodnje bioetanola in biodizla ter podatke o cenah fosilnih goriv v obdobju 2004‒2012. Obenem so predložili preglednice s primerjavo stroškov biogoriv s cenami fosilnih goriv na bencinski črpalki pred obdavčitvijo. Te preglednice so v Prilogi.

(17)

Podatki in analiza na podlagi posameznih preglednic temeljijo na naslednjih predpostavkah:

(a)

izhodišče so realni podatki za letne proizvodne stroške španskih proizvodnih obratov, povečani za 5-odstotno profitno maržo v proizvodnji. Zaradi razlike med energijsko vsebnostjo biogoriva in fosilnega goriva, ki je bilo uporabljeno v mešanici, so izvedene prilagoditve na podlagi podatkov iz Priloge III k Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), tj. 1,52 za bioetanol in 1,09 za biodizel;

(b)

ti stroški so primerjani s cenovnimi podatki za gorivo, ki ga nadomeščajo, konkretneje bencin in dizel. Cena je cena tega goriva na bencinski črpalki pred obdavčitvijo in zato vključuje bruto komercialno distribucijsko maržo. Razlika med stroškom proizvodnje biogoriva in stroškom nadomestnega fosilnega goriva je maksimalna marža nadomestila;

(c)

uporabljeno realno nadomestilo je enakovredno trošarini za mineralna olja, ki bi ustrezala bioetanolu in biodizlu. Brez oprostitve bi bila stopnja, ki je bila za zadevne proizvode uporabljena iz naslova trošarine za mineralna olja, enaka stopnji za bencin oz. stopnji za dizel (5).

(18)

Španski organi so na podlagi ustreznih podatkov navedli, da je bilo v obdobju 2004‒2012 mogoče opaziti akumulirano nižjo stopnjo nadomestil za obe vrsti biogoriva (455,96 EUR/1 000 litrov za biodizel in 897,22 EUR/1 000 litrov za bioetanol). Tudi pri analizi posameznih let je bilo v vseh letih mogoče opaziti, da je bila stopnja nadomestil nižja od dovoljenega praga, razen leta 2010 za bioetanol in leta 2012 za biodizel.

(19)

Španski organi so za zadevni primer bioetanola navedli, da je bilo očitno prekomerno nadomestilo v letu 2010 posledica enkratnega upada cen primarnih proizvodov, zlasti primarnih kmetijskih proizvodov, med januarjem in junijem 2010. To je bil torej enkraten, reverzibilen in nepredvidljiv pojav, ki se je poleg tega naslednje leto samodejno izravnal prek rasti cen surovin. Zato španski organi niso imeli razloga za ukrepanje. Predložili so podrobne informacije o gibanju cen surovin, pa tudi graf, ki prikazuje gibanje indeksa cen sladkorja in žit (osnova v obdobju 2002‒2004 = 100).

Razvoj cen surovin v obdobju 2009‒2011  (6)

Image

(20)

Kar zadeva biodizel, so španski organi pojasnili, da naj bi se en primer prekomernega nadomestila zgodil leta 2012, vendar se je veljavnost sheme iztekla 31. decembra istega leta.

(21)

Španski organi so trdili, da je bila v tej metodologiji uporabljena referenčna cena za nadomestna goriva ‒ tj. cena na bencinski črpalki pred obdavčitvijo ‒ ki je najstrožja od možnosti, in da bi bila primernejša primerjava z vrednostjo, ki je bliže svetovnim cenam teh proizvodov. Predložili so tudi preglednice s primerjavo stroškov biogoriv s cenami fosilnih goriv na svetovnih trgih ter poudarili, da v tem pogledu v nobenem zadevnem letu ni bilo mogoče opaziti prekomernega nadomestila za biodizel, morebitno prekomerno nadomestilo za bioetanol pa je bilo zanemarljivo (2 EUR/1 000 litrov, v primerjavi s 142,13 EUR/1 000 litrov ob uporabi referenčne cene fosilnega goriva na bencinski črpalki pred obdavčitvijo). Akumulirana nižja stopnja nadomestil bi bila tako nekajkrat večja kot v primerjavi s prejšnjo metodologijo.

(22)

Španski organi so pojasnili, da so predložili podatke za vsa podjetja, ki so v smislu Direktive Sveta 2008/118/ES (7) pridobivala, predelovala, skladiščila, prejela ali odpremila blago, za katerega se uporablja trošarina.

(23)

V členu 4(1) navedene direktive je „imetnik trošarinskega skladišča“ opredeljen kot fizična ali pravna oseba, ki ima dovoljenje, da pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti proizvaja, predeluje, skladišči, prejema in odpremlja trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine v trošarinskem skladišču. V členu 8 Direktive je navedeno, da je imetnik trošarinskega skladišča zavezanec za plačilo trošarine.

(24)

Španski organi so pojasnili, zakaj so predložili davčne podatke za samo eno od dveh podjetij, ki sta podpisali podizvajalsko pogodbo za proizvodnjo metil ester maščobnih kislin (FAME) iz sojinega in palmovega olja. Ker se je ta pogodba navezovala na proizvode, katerih skladiščenje, gibanje in nadzor so predmet trošarine, je spadala v področje uporabe Direktive 2008/118/ES. Španski organi so navedli, da imetnik proizvoda ni spadal v opredelitev „imetnik trošarinskega skladišča“ iz člena 4(1) navedene direktive.

V.   OCENA UKREPA

(25)

Komisija je v sklepu v zadevi NN 61/2004 že ugotovila, da obravnavani ukrep vključuje pomoč v smislu člena 107 PDEU. Zadevno shemo pomoči je ocenila na podlagi Smernic Skupnosti iz leta 2001 o državni pomoči za varstvo okolja (8) in sklenila, da je združljiva z notranjim trgom.

(26)

Španski organi so zdaj Generalnemu direktoratu za konkurenco predložili podrobne informacije, vključno z relevantnimi podatki o stroških proizvodnje bioetanola in biodizla v celotnem obdobju izvajanja sheme. Iz primerjave stroškov proizvodnje biogoriv s ceno fosilnih goriv na bencinski črpalki pred obdavčitvijo, kakor je razvidna iz preglednic v Prilogi k temu sklepu, je mogoče opaziti dva primera prekomernega nadomestila, in sicer leta 2010 za bioetanol in leta 2012 za biodizel.

(27)

Kar zadeva alternativno metodologijo, ki jo predlagajo španski organi in v kateri so kot referenčne cene upoštevane svetovne cene fosilnih goriv, Komisija opaža, da se ta metodologija razlikuje od metodologije, ki so jo predhodno predlagali španski organi in na podlagi katere je Komisija ocenila ukrep v zadevi NN 61/2004. Ker Komisija preverja, ali je Španija pravilno izvajala shemo pomoči, tj. v skladu s sklepom o njeni odobritvi (sklep v zadevi NN 61/2004), predlagane alternativne metodologije ne more sprejeti.

(28)

Vendar pa Komisija ugotavlja, da ni mogoče opaziti trenda prekomernih nadomestil. Tudi pri obravnavi pomoči v celotnem obdobju izvajanja sheme ni znamenj splošnega prekomernega nadomestila. Komisija je seznanjena s pojasnili španskih organov (glej uvodne izjave 18, 19, 20 in 22).

(29)

V zvezi z bioetanolom Komisija meni, da ni bilo potrebe po prilagoditvi sheme za odpravo učinka prekomernega nadomestila. Španija je v tem primeru dokazala, da je bil učinek prekomernega nadomestila odpravljen, in sicer predvsem zaradi pomembne rasti cen surovin po juniju 2010. V letih 2011 in 2012 tako ni opaziti prekomernega nadomestila za bioetanol.

(30)

V zvezi z biodizlom Komisija opaža manjše prekomerno nadomestilo v letu 2012 (tj. 41,85 EUR/1 000 litrov). Ob tem pojavu prekomernega nadomestila sta ukrep in zlasti raven podpore ostala nespremenjena. Te razmere so povzročili zunanji dejavniki, zlasti močna rast cene fosilnega dizla v Španiji. Komisija opaža, da je bila cena dizla leta 2012 8 % višja kot leta 2011, 36 % višja kot leta 2010 in 71 % višja kot leta 2009. Za primerjavo so bili stroški proizvodnje biodizla leta 2012 na isti ravni kot leta 2011, 16 % višji kot leta 2010 ter 25 % višji kot leta 2009. Komisija tudi opaža, da se je izvajanje sheme izteklo konec leta 2012 in da zato ni bilo mogoče prilagoditi sheme oprostitve trošarine, da bi se tako v skladu z uvodno izjavo 19 sklepa Komisije v zadevi NN 61/2004 preprečilo prekomerno nadomestilo v prihodnosti. Poleg tega opaža, da leta 2013 in pozneje ni bilo dodeljene pomoči na podlagi sheme. Nenazadnje, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 28, tudi ob upoštevanju podatkov za leto 2012 ni mogoče opaziti prekomernega nadomestila v celotnem obdobju izvajanja sheme. Navedeno je zato mogoče razumeti kot znamenje, da se je Španija lahko zanesla na metodo predhodnega izračuna, določeno v shemi.

(31)

Ob upoštevanju dodatnih informacij, ki so jih zagotovili španski organi, Komisija meni, da Španija ni kršila obveznosti iz uvodne izjave 19 sklepa Komisije v zadevi NN 61/2004.

(32)

Komisija na podlagi pojasnil španskih organov glede uporabe Direktive 2008/118/ES sprejema, da so španski organi sporočili podatke za vsa ustrezna podjetja.

VI.   SKLEP

(33)

Komisija meni, da je Španija pravilno izvajala shemo pomoči NN 61/2004 v skladu s sklepom Komisije o odobriti navedene sheme –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Shema državne pomoči NN 61/2004, ki jo je izvajala Španija, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) PDEU in njeno izvajanje je bilo pravilno, v skladu s sklepom Komisije v zadevi NN 61/2004.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Španijo.

V Bruslju, 9. julija 2014

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  UL C 37, 7.2.2014, str. 44.

(2)  Glej opombo 1.

(3)  UL C 219, 12.9.2006, str. 3.

(4)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(5)  Za bioetanol je bil ta znesek 371,69 EUR/1 000 litrov v obdobju 2004‒2009 in 400,69 EUR/1 000 litrov v obdobju 2009‒2012. Za biodizel so bili zneski 269,89 EUR/1 000 litrov v obdobju 2004‒2006, 278 EUR/1 000 litrov v obdobju 2007‒2009 in 307 EUR/1 000 litrov v obdobju 2009‒2012.

(6)  Krivulja indeksa cen sladkorja se začne v spodnji desni polovici, indeksa cen žit pa višje v desni polovici.

(7)  Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L 9, 14.1.2009, str. 12).

(8)  UL C 37, 3.2.2001, str. 3.


PRILOGA

Preglednica 1

Stroški proizvodnje bioetanola v Španiji

Stroški proizvodnje bioetanola v Španiji

EUR/1 000 litrov

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Surovine

(+)

[…] (*)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Delovna sila

(+)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Amortizacija

(+)

Spremenljivi in finančni stroški

(+)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Transport in distribucija

(+)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Prihodki od stranskih proizvodov

(–)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neposredna pomoč

(–)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Stroški proizvodnje skupaj

 

603

692

672

582

602

581

510

688

763

Proizvodna marža (5 %)

(+)

30

35

34

29

30

29

26

34

38

Prilagoditveni faktor zaradi razlike v energijski vsebnosti

(+)

329

378

367

318

329

317

278

376

417

Stroški bioetanola skupaj (pred obdavčitvijo)

(Bi)

962

1 104

1 073

929

961

927

814

1 098

1 218

Stroški 95-oktanskega bencina (pred obdavčitvijo)

(Be)

351,8

427,0

483,3

497,0

560,8

436,7

555,4

674,6

741,0

Maksimalna marža nadomestila

(M) = (Bi) – (Be)

610,6

677,4

589,2

431,9

400,0

490,6

258,6

423,4

476,7

Trošarina za mineralna olja (TMO)

(TMO)

371,7

371,7

371,7

371,7

371,7

371,7

400,7

400,7

400,7

400,7

Prenizko nadomestilo (PN)

(PN) = (M) – (TMO)

238,90

305,74

217,52

60,18

28,30

118,89

89,89

– 142,13

22,76

76,06

Vir:

Španski organi.


Preglednica 2

Stroški proizvodnje biodizla v Španiji

Stroški proizvodnje biodizla v Španiji

EUR/1 000 litrov

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Surovine

(+)

[…] (**)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Delovna sila

(+)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Amortizacija

(+)

Spremenljivi in finančni stroški

(+)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Transport in distribucija

(+)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Prihodki od stranskih proizvodov

(–)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neposredna pomoč

(–)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Stroški proizvodnje skupaj

 

553

744

710

762

992

733

791

917

918

Proizvodna marža (5 %)

(+)

28

37

36

38

50

37

40

46

46

Prilagoditveni faktor zaradi razlike v energijski vsebnosti

(+)

52

70

67

72

94

69

75

87

87

Stroški biodizla skupaj (pred obdavčitvijo)

(Bi)

633

852

813

872

1 135

839

905

1 050

1 051

Stroški plinskega olja A (pred obdavčitvijo)

(PO)

355,0

476,0

521,7

524,9

672,8

459,0

576,5

727,9

785,5

Maksimalna marža nadomestila

(M) = (Bi) – (PO)

277,9

375,5

290,9

347,2

462,5

379,9

379,9

328,8

321,6

265,2

Trošarina za mineralna olja

(TMO)

269,86

269,86

269,86

278

278

278

307

307

307

307

Prenizko nadomestilo (PN)

(PN) = (M) – (TMO)

8,05

105,65

21,04

69,21

184,54

101,92

72,92

21,80

14,61

–41,85

Vir:

Španski organi.


(*)  Poslovna skrivnost.

(**)  Poslovna skrivnost.


7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/19


SKLEP KOMISIJE

z dne 23. julija 2013

o državni pomoči SA.35062 (13/N-2), ki jo je Portugalska odobrila družbi Caixa Geral de Depósitos

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 4801)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/767/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu državam članicam in drugim zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Portugalska republika (v nadaljnjem besedilu: Portugalska) je 28. junija 2012 priglasila ukrepe dokapitalizacije za banko Caixa Geral de Depósitos, S.A. (v nadaljnjem besedilu: CGD ali banka).

(2)

Komisija je 18. julija 2012 sprejela sklep v zadevi SA.35062 (12/NN) (v nadaljnjem besedilu: sklep o reševanju) (2), s katerim je dovolila dokapitalizacijo banke CGD, izvedeno 29. junija 2012, kot pomoč za reševanje.

(3)

Portugalska je Komisijo po elektronski pošti 27. septembra 2012 obvestila, da bo družba Caixa Geral Finance Limited (v nadaljnjem besedilu: CGDF), podružnica banke CGD, naslednji dan imetnikom nekumulativnih prednostnih delnic brez dospelosti izplačala dividende.

(4)

Družba CGDF je 28. septembra 2012 izplačala dividende.

(5)

Komisija je 18. decembra 2012 sprejela sklep v zadevi SA.35062 (12/NN) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) (3), s katerim je začela formalni postopek preiskave zaradi zlorabe pomoči za reševanje na podlagi člena 16 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (4).

(6)

Komisija je z objavo navedenega sklepa zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z njeno predhodno ugotovitvijo, da je izplačilo dividend pomenilo kršitev pogojev iz sklepa o reševanju, vendar pripomb v zvezi s tem ni prejela.

(7)

Portugalska se zaradi nujnosti izjemoma strinja s sprejetjem tega sklepa v angleškem jeziku.

2.   OPIS

2.1   Upravičenec

(8)

Bančna skupina CGD je v 100-odstotni lasti Portugalske. Čista sredstva bančne skupine so na dan 31. decembra 2012 (na podlagi računovodskega parametra) (5) skupaj znašala 116,9 milijarde EUR, neto portfelj posojil pa je na dan 31. decembra 2012 znašal 74,7 milijarde EUR. Dejavnosti banke so med drugim komercialno bančništvo na Portugalskem, mednarodno komercialno bančništvo (zlasti v Španiji, portugalsko govorečih afriških državah, Macau in Braziliji), investicijsko bančništvo, upravljanje premoženja, specializirano kreditno poslovanje in zavarovalniške dejavnosti.

(9)

Skupina CGD je imela leta 2012 vodilni položaj na večini poslovnih področij, na katerih je delovala na domačem portugalskem trgu (zlasti na področjih posojil in predujmov strankam, vlog strank, zavarovanja, zakupa, investicijskega bančništva in upravljanja premoženja).

Preglednica 1

Glavni finančni podatki skupine CGD (na podlagi računovodskega parametra)

 

31.12.2012

Bilančna vsota (v milijardah EUR)

116,9

Posojila strankam (v milijardah EUR)

74,7

Vloge prebivalstva (v milijardah EUR) (*)

71,4

Grosistični viri financiranja v skupnem seštevku (v milijardah EUR) (**)

35,2

Zaposleni, celotna skupina

23 028

Število poslovalnic, celotna skupina

1 293

Delež vlog na nacionalnem trgu

28,1  %

Delež posojil na nacionalnem trgu

21,3  %

2.2   Dogodki, ki so bili povod za ukrepe pomoči

(10)

Banka CGD je imela od začetka državne dolžniške krize težave pri dostopu do grosističnih trgov. Težave so se začele pri srednje- in dolgoročnem dostopu do kapitalskih trgov, postopoma pa so se razširile tudi na kratkoročni dostop do denarnih trgov.

(11)

Banka CGD je zato morala zmanjšati svojo odvisnost od grosističnih virov financiranja in je v prvem četrtletju 2010 aktivirala svoj krizni likvidnostni načrt, na podlagi katerega je poskušala (a) poiskati alternativne vire financiranja, večinoma z zavarovanim financiranjem; (b) povečati obseg primernega zavarovanja, ki bi bilo sprejemljivo za ECB; (c) prodati nestrateška sredstva ter (d) vlagateljem in nasprotnim strankam pokazati svoj kreditni ugled.

(12)

Banka CGD je bila na podlagi načrta gospodarske in finančne pomoči, o katerem so se dogovorili Portugalska, Komisija, ECB in MDS, pozvana k predložitvi finančnega in kapitalskega načrta za obdobje 2011–2015, ki naj bi bil predmet četrtletnega pregleda. Prva različica navedenega načrta je bila predložena 26. julija 2011 in je bila večkrat spremenjena.

(13)

Kar zadeva solventnost, je bil delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke CGD, izračunan v skladu s pravili Basel II, na dan 31. decembra 2011 9,48-odstoten. Cilj finančnega in kapitalskega načrta je bil med drugim do 31. decembra 2012 doseči 10-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala na podlagi pravil Basel II, v skladu z zahtevami iz memoranduma o soglasju, podpisanega med portugalsko vlado na eni strani ter MDS, Komisijo in ECB na drugi. Finančni in kapitalski načrt je bil na podlagi priporočila Evropskega bančnega organa (v nadaljnjem besedilu: EBA) dopolnjen, kar zadeva potrebno raven kapitala od 30. junija 2012, da bi izpolnili potrebe po kapitalu, izračunane na podlagi zneska državnega dolga in dolga lokalne skupnosti („blažilnik državnega dolga“), ki ju ima banka, in potrebo po kapitalu na podlagi obremenitvenega testa, ki ga je izvedel EBA („zahteve EBA“).

(14)

Glede na različico finančnega in kapitalskega načrta iz maja 2012 in po priporočilu EBA je bila opredeljena potreba po povečanju njenega kapitala za 1,650 milijarde EUR.

2.3   Ukrepi pomoči

(15)

Ukrepi dokapitalizacije, ki jih je Portugalska izvedla kot edina delničarka banke CGD, so vključevali:

(i)

vpis novoizdanih navadnih delnic („povečanje kapitala“) v znesku 750 milijonov EUR in

(ii)

vpis pogojno zamenljivih obveznic (tako imenovanih obveznic CoCo), ki jih je banka CGD izdala v znesku 900 milijonov EUR in ki so kot navaden lastniški temeljni kapital na voljo za zagotavljanje solventnosti na podlagi zahtev EBA.

(16)

Ukrepi pomoči so podrobno opisani v uvodnih izjavah od 12 do 25 sklepa o reševanju.

2.4   Formalni postopek preiskave in zloraba pomoči

(17)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 31 sklepa o reševanju, se je Portugalska zavezala zagotoviti, da banka CGD (kot skupina) upošteva enake omejitve glede ravnanja, kot veljajo za banke, dokapitalizirane na podlagi nove sheme dokapitalizacije za kreditne institucije na Portugalskem (6), kar med drugim vključuje:

prepoved izplačila dividend,

prepoved izplačil kuponov in obresti za hibridne instrumente in podrejene dolžniške instrumente, ki niso v lasti Portugalske in v zvezi s katerimi za tako izplačilo ne veljajo pravne obveznosti.

(18)

Družba CGDF, podružnica CGD, je 28. septembra 2012 brez dovoljenja Komisije izplačala dividende za nekumulativne prednostne delnice brez dospelosti v višini 405 415 EUR. Navedeni znesek ustreza 0,025 % kapitala iz dokapitalizacije z dne 29. junija 2012.

(19)

Komisija je v sklepu o začetku postopka predhodno menila, da izplačila dividend, ki jih je 28. septembra 2012 izvedla družba CGDF, spadajo v okvir prepovedi izplačila dividend, ki je za banko CGD veljala na podlagi sklepa o reševanju, in da izplačila dividend pomenijo zlorabo dodeljene pomoči za reševanje.

3.   PRESTRUKTURIRANJE BANKE CGD

(20)

Banka CGD je predložila načrt prestrukturiranja, ki vsebuje štiri glavne elemente:

zmanjšanje finančnega vzvoda v bilanci stanja skupine CGD s prodajo zavarovalniške veje in preostalih nestrateških deležev ter likvidacijo neključnih sredstev,

povečanje učinkovitosti njenega poslovanja,

prestrukturiranje poslovanja banke CGD v Španiji,

izplačilo 900 milijonov EUR pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v obdobju prestrukturiranja.

Zmanjšanje finančnega vzvoda

(21)

Banka CGD si je za zmanjšanje finančnega vzvoda v svoji bilanci stanja prizadevala že pred dokapitalizacijo junija 2012. Od decembra 2010 do junija 2012 je svojo bilanco stanja zmanjšala za približno 8,2 milijarde EUR (računovodski parameter).

(22)

Načrt prestrukturiranja določa še dodatna prizadevanja za zmanjšanje finančnega vzvoda. Predvideni sta prodaja zavarovalniške veje, družbe Caixa Seguros, in drugih nestrateških deležev ter likvidacija neključnih sredstev, da bi se lahko banka CGD bolje usmerila v svoje ključne dejavnosti bančnega poslovanja s prebivalstvom in sprostila sredstva, s katerimi bo nato okrepila svoj temeljni kapital. Banka CGD namerava zmanjšati finančni vzvod v bilanci stanja skupine še za dodatnih [10–20] milijard EUR neključnih sredstev, kar – glede na konsolidirano bilanco stanja decembra 2012 (na podlagi računovodskih parametrov) – pomeni [10–20]-odstotno znižanje. Prodaja zavarovalniške dejavnosti je pomemben element zmanjšanja finančnega vzvoda, saj k znižanju prispeva približno […] (***) milijard EUR. Prodaja preostalih nestrateških deležev bo prispevala [0–5] milijard EUR, poplačilo dolga nekdanje banke Banco Português de Negócios (v nadaljnjem besedilu: BPN) [0–5] milijard EUR, likvidacija neključnih posojil v Španiji pa [0–5] milijard EUR. Poleg tega bosta približno dve tretjini stranskega portfelja ([10–20] milijard EUR) likvidirani do konca leta 2017, preostanek stranskega portfelja pa bo likvidiran po tem letu.

(23)

Družba Caixa Seguros ima na Portugalskem vodilni položaj na trgu, pri čemer so njeni tržni deleži decembra 2012 skupaj znašali 31 % na področju življenjskega zavarovanja in 26 % na področju neživljenjskega zavarovanja, vključno z mešanim zavarovalniškim subjektom za življenjsko in neživljenjsko zavarovanje ter specializiranimi zavarovalniškimi subjekti, zlasti za zdravstveno in avtomobilsko zavarovanje. Družba Caixa Seguros je na dan 31. decembra 2012 obsegala 9,2 % konsolidiranih čistih sredstev banke CGD in ustvarila čisti prihodek v višini 89,7 milijona EUR, ki se pripiše delničarjem skupine CGD, in sicer na podlagi obsega neposrednih zavarovalnih premij, ki je leta 2012 znašal 3 195 milijarde EUR.

(24)

Banka CGD bo družbo Caixa Seguros prestrukturirala, da bi izboljšala njeno tržljivost in olajšala postopek prodaje. Banka CGD lahko […]. Postopek prodaje bo omogočal vse mogoče kombinacije, ki bi lahko segale od […]. V načrtu prestrukturiranja banke CGD se predpostavlja, da […].

(25)

Banka CGD bo prodala tudi vse svoje preostale nestrateške deleže v navedenih portugalskih podjetjih […], s čimer bo svojo bilanco stanja razdolžila za približno dodatnih [200–250] milijonov EUR. Večino svojih nestrateških deležev je že prodala, s čimer je iztržila približno 450 milijonov EUR.

(26)

Banka CGD poleg tega namerava postopno likvidirati portfelj sredstev, ki izhaja iz dolga propadle banke BPN (7) z nominalno vrednostjo [0–5] milijard EUR in čisto vrednostjo sredstev v višini približno [0–5] milijard EUR. Glede na s tem povezan načrt poplačil se bo čista vrednost sredstev do konca leta 2017 znižala za [40–50] % na [0–5] milijarde EUR.

(27)

Nazadnje, banka CGD bo zmanjšala portfelj neključnih posojil, ki izhajajo iz njenega bančnega poslovanja s prebivalstvom in pravnimi osebami v Španiji. Vrednost navedenega portfelja je približno [0–5] milijarde EUR.

Učinkovitost poslovanja

(28)

Drugi glavni element načrta prestrukturiranja je povečanje učinkovitosti poslovanja banke. Banka CGD je že v letih 2011 in 2012 sprejela ukrepe za optimizacijo svoje stroškovne osnove, v primerjavi s finančnimi podatki za obdobje pred krizo pa je znižala stroške dela ter prodajne, splošne in upravne stroške domačega poslovanja.

(29)

Banka CGD bo navedena prizadevanja za optimizacijo nadaljevala z dodatnim zniževanjem stroškov poslovanja v obdobju prestrukturiranja. Glavna vzvoda za dodatne prihranke sta zmanjšanje števila zaposlenih v banki in ponovna pogajanja za pogodbene storitve. Glede na načrt prestrukturiranja bo banka CGD v obdobju prestrukturiranja še naprej zniževala stroške dela, pri čemer je cilj [5–10]-odstotno znižanje, stroški dela pa naj bi po napovedih decembra 2013 znašali [500–550] milijonov EUR, decembra 2017 pa [450–500] milijonov EUR. Število zaposlenih se bo na Portugalskem zmanjšalo za [5–10] %. Medtem ko je decembra 2012 na področju domačih storitev bančnega poslovanja s prebivalstvom delalo 9 401 zaposlenih, namerava banka CGD to število do decembra 2017 zmanjšati na [8 500 – 9 000].

(30)

Učinkovitost poslovanja banke CGD se bo povečala tudi z optimizacijo mreže poslovalnic, saj se bo domača mreža poslovalnic zmanjšala za [5–10] %, in sicer z 840 poslovalnic junija 2012 na [750–800] poslovalnic do […]. Zaprtje [70–80] poslovalnic na Portugalskem od junija 2012 do […] je del rednega postopka optimizacije, da se prevrednoti in racionalizira domača dejavnost banke CGD na področju poslovanja s prebivalstvom, in pričakuje se, da bo to omogočilo letne prihranke v višini [0–5] milijonov EUR. 58 poslovalnic je že zaprtih ali so v postopku zapiranja, preostalih [10–20] pa bo zaprtih do […].

(31)

Nazadnje, učinkovitost poslovanja banke CGD se bo izboljšala s povečanjem prihodkov iz storitev in provizij, ki so leta 2012 prispevali približno 25 % k skupnim čistim prihodkom iz poslovanja, medtem ko je bil zadevni delež v portugalskem bančnem sektorju v povprečju 29-odstoten. Banka CGD bo uvedla nove strukture pristojbin, da bi svoje vire prihodkov bolje uskladila z viri prihodkov svojih konkurentov.

Prestrukturiranje poslovanja v Španiji

(32)

Tretji glavni element načrta prestrukturiranja se nanaša na prestrukturiranje bančnega poslovanja v Španiji. Medtem ko je mednarodno poslovanje banke CGD na splošno trenutno veliko uspešnejše od domačega poslovanja in pomembno prispeva k splošni uspešnosti banke, pa poslovanje banke CGD v Španiji ustvarja izgubo. Banka CGD je dejavnosti poslovanja s prebivalstvom v Španiji začela leta 1991, ko je kupila banki Banco de Extremadura in Chase Manhattan España, leta 1995 pa še banko Banco Simeón. Navedene dejavnosti bančnega poslovanja s prebivalstvom v Španiji trenutno izvaja hčerinska družba skupine CGD, ki deluje pod imenom Banco Caixa Geral (v nadaljnjem besedilu: BCG). Banka CGD je leta 2007 začela poslovati tudi s pravnimi osebami, te dejavnosti bančnega poslovanja pa je izvajala poslovalnica, ki jo je banka CGD ustanovila v Španiji in je bila usmerjena v nepremičninske projekte, financiranje s tem povezanih projektov in sindicirana posojila. Medtem ko je poslovanje banke CGD s prebivalstvom v Španiji v zadnjem desetletju komaj doseglo prag donosnosti, pa je bil položaj pri poslovanju s pravnimi osebami še slabši. Poslovanje s pravnimi osebami, ki se je začelo tik pred finančno krizo, dosega zelo slabe rezultate, v razmeroma kratkem obdobju pa so se njegove izgube še precej povečale, tako da so do decembra 2012 znašale približno 250 milijonov EUR. Poslovanje s pravnimi osebami se bo v celoti opustilo in […].

(33)

Banka CGD Španijo kljub temu šteje za ključni trg, na katerem namerava ostati prisotna, zlasti da bi podprla izvozno dejavnost portugalskih malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP). Poslovanje s prebivalstvom se bo torej nadaljevalo, vendar v precej manjšem obsegu. Da bi poslovanje ponovno postalo dobičkonosno, se bo število poslovalnic zmanjšalo za [47–52] %, z 209 poslovalnic junija 2012 na [100–110] poslovalnic na dan […]. Število zaposlenih pri poslovanju v Španiji se bo zmanjšalo za [46–49] %, z 974 zaposlenih junija 2012 na [500–523] zaposlenih na dan […].

(34)

V smislu geografske pokritosti bo banka BCG poslovanje s prebivalstvom usmerila v regije Galicija, Castilla y León, Asturija in Extremadura, le manjšo prisotnost bo ohranila v glavnih čezmejnih trgovinskih središčih (Madrid in Katalonija), zelo majhno prisotnost, z [0–5] poslovalnicami v vsaki regiji, pa na območjih, ki imajo pomembne čezmejne stike in so pomemben vir financiranja poslovanja v Španiji, in sicer v regijah País Vasco, Andaluzija, Aragonija in Valencija.

Izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo)

(35)

Namen četrtega glavnega elementa načrta prestrukturiranja, izplačila 900 milijonov EUR pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v obdobju prestrukturiranja, je znižati povprečne stroške financiranja banke CGD. Zmanjšanje finančnega vzvoda v bilanci stanja in povečanje donosnosti poslovanja bi morala banki CGD omogočiti izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo). Zlasti prodaja zavarovalniške veje bi morala sprostiti regulativni kapital in s tem omogočiti predčasno izplačilo.

(36)

Da bi uravnovesili cilje znižanja povprečnih stroškov financiranja na eni strani in ohranili zadosten kapitalski blažilnik na drugi, načrt prestrukturiranja določa, da bo banka CGD v poslovnem letu 2014 za izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) porabila [50–60] % svojega presežnega kapitala (tj. kapitala, ki presega veljavno minimalno kapitalsko zahtevo na podlagi evropskega in portugalskega prava (vključno s stebroma 1 in 2), in kapitalskega blažilnika, ki znaša [100–150] bazičnih točk). Banka CGD bo v poslovnem letu 2015, po potrebi pa tudi v naslednjih letih, za izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) porabila [90–100] % svojega presežnega kapitala.

(37)

V preglednici 2 so predstavljene glavne finančne napovedi na podlagi računovodskih parametrov, ki so vključene v načrt prestrukturiranja banke CGD:

Preglednica 2

Ključni finančni podatki banke CGD za obdobje 2011–2017

Poslovni izid

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

Stopnja gibanja 2012–2017 (v %)

Ključna

Skupaj

Ključna

Skupaj

Ključna

Skupaj

Ključna

Skupaj

Ključna

Skupaj

Ključna

Skupaj

Ključna

Skupaj

Ključna

Skupaj

Dobiček pred obdavčitvijo

–90

– 545

– 303

– 367

(…)

(…)

(…)

(…)

(…)

(…)

(…)

(…)

(…)

(…)

[…]

[…]

Razmerje med stroški in prihodki

57  %

54  %

52  %

52  %

[70-80] %

[60-70] %

[60-70] %

[60-70] %

[40-50] %

[40-50] %

[40-50] %

[40-50] %

[40-50] %

[40-50] %

– [20-30]

– [20-30]

Zaposleni

17 502

23 205

17 296

23 028

[1 000 -20 000 ]

[1 000 -20 000 ]

[1 000 -20 000 ]

[1 000 -20 000 ]

[1 000 -20 000 ]

[1 000 -20 000 ]

[1 000 -20 000 ]

[1 000 -20 000 ]

[1 000 -20 000 ]

[1 000 -20 000 ]

[0-5]

– [20-30]

Poslovalnice

1 344

1 344

1 293

1 293

[1 000 -1 500 ]

[1 000 -1 500 ]

[1 000 -1 500 ]

[1 000 -1 500 ]

[1 000 -1 500 ]

[1 000 -1 500 ]

[1 000 -1 500 ]

[1 000 -1 500 ]

[1 000 -1 500 ]

[1 000 -1 500 ]

– [0-5]

– [0-5]

Donosnost lastniškega kapitala

–2,5  %

–7,4  %

–5,5  %

–6,3  %

[…] %

[…] %

[…] %

[…] %

[…] %

[…] %

[…] %

[…] %

[…] %

[…] %

[…]

[…]


Bilanca stanja

2011

2012

2015

2017

Stopnja gibanja 2012–2017 (v %)

Sredstva

Skupaj

Ključna

Neključna

Skupaj

Ključna

Neključna

Skupaj

Ključna

Neključna

Skupaj

Ključna

Neključna

Skupaj

Ključna

Neključna

Posojila strankam (neto)

78 248

75 095

3 153

74 713

71 338

3 375

[70 000 -75 000 ]

[65 000 -70 000 ]

[1 500 -2 000 ]

[70 000 -75 000 ]

[70 000 -75 000 ]

[1 000 -1 500 ]

– [0-5] %

– [0-5]

– [60-70]

Slaba posojila

4 800

4 727

72

6 551

6 427

124

[10 000 -15 000 ]

[9 500 -10 000 ]

[400-450]

[10 000 -15 000 ]

[10 000 -15 000 ]

[500-550]

[60-70] %

[60-70]

[300-350]

Sredstva skupaj

120 642

103 262

17 380

116 857

100 333

16 523

[100 000 -150 000 ]

[95 000 -100 000 ]

[8 500 -9 000 ]

[100 000 -150 000 ]

[100 000 -150 000 ]

[5 000 -10 000 ]

– [5-10] %

[0-5]

– [60-70]

Tveganju prilagojena aktiva

69 021

66 207

2 813

68 315

65 963

2 352

[65 000 -70 000 ]

[60 000 -65 000 ]

[1 000 -1 500 ]

[65 000 -70 000 ]

[65 000 -70 000 ]

[1 000 -1 500 ]

[0-5] %

[0-5]

– [50-60]


Obveznosti

2011

2012

2015

2017

Stopnja gibanja 2012–2017 (v %)

Skupaj

Ključna

Neključna

Skupaj

Ključna

Neključna

Skupaj

Ključna

Neključna

Skupaj

Ključna

Neključna

Skupaj

Ključna

Neključna

Centralna banka

9 013

9 013

0

10 300

10 300

0

[5 000 -10 000 ]

[5 000 -10 000 ]

[0-5]

[2 000 -2 500 ]

[2 000 -2 500 ]

[0-5]

– [70-80] %

– [70-80]

Obveznosti do strank

70 587

64 030

6 557

71 404

65 545

5 859

[70 000 -75 000 ]

[65 000 -70 000 ]

[3 500 -4 000 ]

[75 000 -80 000 ]

[70 000 -75 000 ]

[1 500 -2 000 ]

[5-10] %

[10-20]

– [70-80]

Obveznosti skupaj

120 642

114 085

6 557

116 857

110 997

5 859

[100 000 -150 000 ]

[100 000 -150 000 ]

[3 500 -4 000 ]

[100 000 -150 000 ]

[100 000 -150 000 ]

[1 500 -2 000 ]

– [5-10] %

– [0-5]

– [70-80]

Dolgoročni dolg

122  %

117  %

n. r.

114  %

109  %

n. r.

[100-150] %

[100-150] %

n. r.

[90-100] %

[90-100] %

n. r.

– [10-20] %

– [10-20]

 

EBA CT1

n. r.

n. r.

n. r.

9,5  %

9,6  %

9,5  %

[5-10] %

[10-20] %

[5-10] %

[10-20] %

[10-20] %

[5-10] %

[10-20] %

[10-20]

[0-5]

4.   STALIŠČE PORTUGALSKIH ORGANOV

4.1   Stališče portugalskih organov glede načrta prestrukturiranja

(38)

Portugalska meni, da dokapitalizacija pomeni državno pomoč, zlasti glede na sedanje razmere na trgu in dejstvo, da je bila dokapitalizacija izvedena sočasno z vpisom pogojno zamenljivih obveznic (CoCo).

(39)

Portugalska priznava, da vpis pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) pomeni državno pomoč ob upoštevanju dejstva, da so bili pogoji njihovega vpisa usklajeni s pogoji, določenimi v novi shemi dokapitalizacije, ki pomeni državno pomoč (8).

(40)

Portugalska trdi, da je banka CGD sistemskega pomena v portugalskem finančnem sistemu, da so bili ukrepi nujni za uskladitev kapitala banke CGD s kapitalskimi potrebami iz ocene portugalske centralne banke, Banco de Portugal (v nadaljnjem besedilu: BdP), in trojke, ter da pogoji v zvezi z ukrepi pomoči in pogoji iz zavez za prestrukturiranje banke CGD vsebujejo dovolj zaščitnih ukrepov za preprečitev morebitnih zlorab in izkrivljanja konkurence.

4.2   Stališče portugalskih organov glede postopka v zvezi z zlorabo pomoči

(41)

Portugalska meni, da izplačila imetnikom nekumulativnih prednostnih delnic brez dospelosti niso izplačila dividend, ampak izplačila kuponov, ki se lahko izplačajo, če za to velja pravna obveznost.

(42)

Portugalska navaja, da bi v skladu z osnovnimi pogoji nekumulativnih prednostnih delnic brez dospelosti neizplačilo dividend banki omogočilo odkup ali izplačilo enakovrednih ali podrejenih obveznosti šele po četrtem zaporednem datumu izplačila dividend, na katerega se dividende izplačajo v celoti. Portugalska meni, da odkup pogojno zamenljivih obveznic (CoCo), za katerega je prejela izrecno zavezo banke CGD, pomeni tak odkup enakovrednih ali podrejenih obveznosti.

(43)

Portugalska potrjuje, da je z izplačilom dividend soglašala, ker je domnevala, da bi njihovo neizplačilo banki CGD onemogočilo odkup pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v naslednjih 12 mesecih in da banka CGD, če v petletnem obdobju za javne naložbe dividende ne bi bile izplačane, sploh ne bi mogla odkupiti pogojno zamenljivih obveznic, ne da bi kršila svoje pogodbene obveznosti. S stališča Portugalske je bila taka zamuda nezdružljiva s temeljno obveznostjo, da se zmanjša znesek in skrajša trajanje državne pomoči za banko CGD. Portugalska zato meni, da je bilo izplačilo dividend v takih okoliščinah dejansko pravno zavezujoče.

4.3   Zaveze portugalskih organov

(44)

Portugalska je v zvezi z izvajanjem načrta prestrukturiranja sprejela več zavez (v nadaljnjem besedilu: zaveze), ki so priložene temu sklepu.

(45)

Portugalski organi se poleg tega – da bi zagotovili ustrezno izvajanje različnih zavez – zavezujejo, da bodo določili skrbnika spremljanja (v nadaljnjem besedilu: skrbnik spremljanja), ki bo spremljal vse zaveze, ki so jih portugalski organi in banka CGD sprejeli do Komisije.

5.   OCENA

5.1   Obstoj državne pomoči

(46)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(47)

Da bi bil ukrep opredeljen kot državna pomoč, morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a) ukrep se mora financirati iz državnih sredstev; (b) dajati mora selektivno prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga; (c) ukrep mora izkrivljati konkurenco ali izražati možnost za to in kazati tudi možnost za vpliv na trgovino med državami članicami.

(48)

Komisija je iz razlogov iz uvodnih izjav od 33 do 42 sklepa o reševanju že ugotovila, da ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Ukrepe dokapitalizacije, ki zajemajo vpis novih navadnih delnic v znesku 750 milijonov EUR in vpis pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v znesku 900 milijonov EUR, je zagotovila Portugalska, zato vključujejo državna sredstva. Z ukrepi je bila banki CGD dodeljena selektivna prednost, saj je lahko svoj kapital povečala pod ugodnejšimi pogoji, kot bi jih lahko dobila na trgu. Banka CGD je mednarodno dejavna banka, ki konkurira drugim bankam na Portugalskem in v drugih državah. Prednost, ki ji je bila dodeljena, bi lahko zato vplivala na trgovino v Uniji in izkrivljala konkurenco.

5.2   Združljivost pomoči z notranjim trgom

(49)

Komisija mora v zvezi z združljivostjo pomoči, dodeljene banki CGD, najprej ugotoviti, ali je mogoče pomoč oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, tj. ali pomoč odpravlja resno motnjo v gospodarstvu Portugalske. Nato pa mora na tej pravni podlagi presoditi, ali so predlagani ukrepi v skladu z notranjim trgom.

5.2.1   Pravna podlaga za združljivost pomoči

(50)

Komisija lahko na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe ugotovi, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(51)

V zvezi s portugalskim gospodarstvom je bil obstoj resne motnje potrjen v različnih soglasjih, ki jih je Komisija dala za ukrepe portugalskih organov za boj proti finančni krizi. Natančneje, Komisija je v zadnjem soglasju k podaljšanju portugalske sheme dokapitalizacije (9) potrdila, da trenutno obstaja nevarnost resne motnje v portugalskem gospodarstvu in da je državna pomoč bankam primerna za odpravo navedene motnje. Komisija opozarja, da je bil portugalski bančni sistem ob dodelitvi ukrepov pomoči v hudih težavah, kar je bila posledica dejstva, da so imele nekatere portugalske banke velike finančne vzvode, visoko razmerje med posojili in vlogami ter da so morale reševati vse večji delež slabih posojil. Opozarja tudi, da Portugalska prejema finančno pomoč držav članic euroobmočja, del te pomoči pa je namenjen pomoči portugalskim bankam (10).

(52)

Komisija se glede na sistemsko pomembnost banke CGD – ki je vodilna banka na Portugalskem – in pomen njenih posojilnih dejavnosti za portugalsko gospodarstvo strinja, da bi imela njena neizpolnitev okrepljenih kapitalskih zahtev resne posledice za portugalsko gospodarstvo.

(53)

Komisija ob upoštevanju sedanjih razmer v portugalskem gospodarstvu in splošnega pomanjkanja dostopa bank do financiranja na mednarodnih in medbančnih trgih meni, da so zahteve za odobritev državne pomoči na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe izpolnjene.

5.2.2   Združljivost pomoči s sporočilom o prestrukturiranju in podaljšanju

(54)

Vsi ukrepi, opredeljeni kot državna pomoč, so bili zagotovljeni v okviru prestrukturiranja banke CGD. Sporočilo Komisije o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prestrukturiranju) (11) določa pravila, ki se uporabljajo pri dodeljevanju pomoči za prestrukturiranje finančnih institucij v trenutni krizi. V skladu s sporočilom o prestrukturiranju mora prestrukturiranje finančne institucije v trenutni finančni krizi, da bi bilo združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, (i) omogočiti ponovno uspešno poslovanje banke, (ii) vključevati zadosten lastni prispevek upravičenca (porazdelitev bremena) in zagotoviti, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno, ter (iii) zajemati ustrezne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence.

(55)

Ne glede na zahteve iz sporočila o prestrukturiranju pa točka 14 Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o podaljšanju iz leta 2011) (12) določa, da bo Komisija „izvedla sorazmerno oceno dolgoročne poslovne uspešnosti bank, pri čemer bo v celoti upoštevala elemente, ki kažejo, da lahko banke dolgoročno uspešno poslujejo brez obsežnega prestrukturiranja, zlasti če je pomanjkanje kapitala povezano predvsem s krizo zaupanja na trgu državnih obveznic, če je državni kapitalski vložek omejen na znesek, potreben za izravnavo izgub, ki izvirajo iz določanja cene [evropskih] državnih obveznic […] glede na dnevna gibanja na trgih, v bankah, ki sicer uspešno poslujejo, in če analiza kaže, da zadevne banke pri pridobitvi državnega dolga niso prevzele prevelikega tveganja“.

(56)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da so bile kapitalske potrebe banke CGD povezane predvsem s krizo zaupanja zaradi portugalskega državnega dolga. Čeprav niso bile neposredno povezane z učinkom določanja cen državnih obveznic glede na dnevna gibanja na trgu, je bil osnovni razlog primerljiv, saj je EBA od bank zahteval, naj uvedejo kapitalski blažilnik, povezan z zneskom državnih obveznic v bilanci stanja (tako imenovani „blažilnik državnega dolga“), in posledično povečal svoje minimalne kapitalske zahteve.

(57)

Od celotne zahteve v zvezi s kapitalskim blažilnikom banke CGD v višini 1 650 milijarde EUR, ki ga je določil EBA, kar je povzročilo potrebo po državni pomoči v navedenem znesku, je 1 073 milijarde EUR (65 %) posledica izpostavljenosti portugalskemu državnemu dolgu. Analiza Komisije je poleg tega pokazala, da banka CGD pri pridobitvi državnega dolga ni prevzela prevelikega tveganja. Portfelj državnega dolga je bil pridobljen s špekulativnim najemanjem posojil (tako imenovani carry trade) (financiran z enoletnimi finančnimi sredstvi ECB). Čeprav bi se lahko take transakcije v nekaterih okoliščinah štele za nadpovprečno prevzemanje tveganj, so pridobljene obveznice pomenile primerno zavarovanje, zadevne bonitetne ocene pa so bile precej nad oceno naložbenega razreda (AA– za Portugalsko).

(58)

Komisija bo iz teh razlogov izvedla sorazmerno oceno v skladu s točko 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011.

Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja

(59)

Kot Komisija navaja v sporočilu o prestrukturiranju, mora zadevna država članica predložiti celovit načrt prestrukturiranja, v katerem je prikazano, kako bo dolgoročno uspešno poslovanje upravičenca v razumnem času in v največ petih letih ponovno vzpostavljeno brez državne pomoči. Dolgoročno uspešno poslovanje je doseženo, ko je banka sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu v skladu z ustreznimi regulativnimi zahtevami. To pomeni, da mora biti banka sposobna kriti vse stroške in zagotoviti ustrezno donosnost lastnega kapitala ob upoštevanju svojega profila tveganja. Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja bi morala izhajati predvsem iz notranjih ukrepov in temeljiti na verodostojnem načrtu prestrukturiranja.

(60)

Portugalska je predložila načrt prestrukturiranja banke CGD, v katerem je določeno petletno obdobje do leta 2017 in ki ob koncu obdobja prestrukturiranja kaže na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja.

(61)

V točki 10 sporočila o prestrukturiranju se zahteva, naj se s predlaganimi ukrepi prestrukturiranja odpravijo slabosti upravičenca. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da so v načrtu prestrukturiranja obravnavane ključne slabosti banke CGD, in sicer splošna slaba donosnost njenega domačega bančnega poslovanja, ki zajema 80 % njenih dejavnosti. Slabe rezultate domačega poslovanja banke CGD je mogoče le deloma izravnati s pozitivnimi rezultati njenega mednarodnega poslovanja, čeprav je v povprečju že v preteklosti izkazovala – in še vedno izkazuje – pozitivne donose na vloženi kapital. Leta 2012 je na primer bančno poslovanje v Angoli doseglo [50–60]-odstotni donos na vloženi kapital, v Mozambiku [20–30]-odstotni donos, v Južni Afriki [20–30]-odstotnega in v Macau [20–30]-odstotni donos. Za primerjavo, bančne dejavnosti banke CGD na Portugalskem so leta 2012 dosegle –[10–20]-odstotni donos na vloženi kapital. Ker mednarodno poslovanje pozitivno prispeva k splošnemu gospodarskemu položaju skupine CGD, vendar obsega samo majhen del njenih dejavnosti, je načrt prestrukturiranja osredotočen na izboljšanje dobičkonosnosti domačega poslovanja.

(62)

Komisija pozitivno ugotavlja, da je banka CGD pred prejetjem državne pomoči sprejela ukrepe za znižanje stroškov dela in upravnih stroškov. Vendar je bil glede na sedanje makroekonomske razmere in obete na domačem bančnem trgu potreben odločnejši pristop, kot so prizadevanja za optimizacijo iz načrta prestrukturiranja. Ciljno zmanjšanje števila zaposlenih v banki, s čimer bi se na Portugalskem število zaposlenih v bančnem sektorju v obdobju prestrukturiranja zmanjšalo z 9 401 na [8 500–9 000], stroški dela pa s tem znižali za [5–10] %, je ustrezen način za zagotovitev potrebnih prihrankov, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se bo bistveno zmanjšal tudi proračun za upravne stroške.

(63)

Analiza, ki jo je Komisija izvedla v zvezi z mrežo poslovalnic banke CGD, je sprva pokazala možnosti za izboljšave pri vodenju poslovalnic, katerih poslovanje je bilo očitno slabo. Kljub temu je reden postopek prevrednotenja poslovalnic, ki ga je banka CGD uvedla zdaj, ustrezen pristop k spremljanju uspešnosti mreže za poslovanje s prebivalstvom, da bi bilo mogoče po potrebi prilagoditi domačo pokritost. Banka CGD je v načrtu prestrukturiranja navedla, da bo domačo mrežo poslovalnic zmanjšala za [5–10] %, saj bo zaprla [70–80] od 840 poslovalnic. S stališča Komisije se s ciljno usmerjenim krčenjem domača prisotnost banke CGD ustrezno prilagaja zahtevam trga, hkrati pa se na splošno ohranja ustrezna raven storitev za stranke.

(64)

Komisija še ugotavlja, da se bo učinkovitost poslovanja banke CGD izboljšala tudi s povečanjem prihodkov iz storitev in provizij, ki bo temeljilo na uvedbi novih struktur pristojbin. Povečanje prihodkov iz pristojbin in provizij se zdi upravičeno ob upoštevanju dejstva, da je delež provizij v izkazu poslovnega izida banke CGD precej majhen v primerjavi s povprečjem v portugalskem bančnem sektorju, in dejstva, da ima banka popoln nadzor nad veljavnimi strukturami pristojbin.

(65)

Komisija v zvezi z zmanjševanjem finančnega vzvoda v bilanci stanja ugotavlja, da je načrt prestrukturiranja banke CGD uravnotežen in da se previdno izogiba ustvarjanju negativnih posledic za okrevanje portugalskega gospodarstva, čeprav s tem povezani ukrepi skupaj znašajo [10–20] milijard EUR, kar ustreza [10–20]-odstotnemu zmanjšanju bilančne vsote. Če bi banka CGD kot največja portugalska banka preprosto zmanjšala proračun posojilnih sredstev, bi lahko pripomogla h kreditnemu krču in škodovala realnemu gospodarstvu. Tak izid je preprečilo dejstvo, da glavni viri prizadevanj banke CGD za zmanjšanje finančnega vzvoda niso povezani z zneskom posojila, ki bi lahko bil zagotovljen portugalskemu gospodarstvu. Prodaja zavarovalniške dejavnosti, prodaja preostalih nestrateških deležev, poplačilo dolga nekdanje banke BPN in likvidacija neključnih posojil v Španiji ne vplivajo na posojilno zmožnost banke CGD. Prizadevanja za zmanjšanje finančnega vzvoda so zato dobro usmerjena, saj banki CGD omogočajo, da se osredotoči na ključno bančno poslovanje s prebivalstvom in sprosti finančna sredstva, ki bi lahko okrepila temeljni kapital banke, hkrati pa se izogne morebitnim negativnim učinkom zmanjševanja finančnega vzvoda za portugalsko gospodarstvo.

(66)

Podobno Komisija opozarja na zavezo banke CGD do portugalske vlade, da bo 30 milijonov EUR namenila v sklad, ki bo nato vlagal v lastniški kapital MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi zagotovila financiranje realnega gospodarstva na Portugalskem. Take naložbe ne bodo vključevale pridobitve deležev v lastniškem kapitalu konkurenčnih podjetij, poleg tega pa Komisija meni, da ne spadajo med dejavnosti, ki izkrivljajo trg, v smislu točke 23 sporočila o prestrukturiranju. V navedeni zavezi ni ničesar, kar bi lahko banki CGD prineslo dodatno prednost, zato Komisiji v tem sklepu ni treba nadalje proučiti stanja navedene zaveze.

(67)

Kar zadeva prodajo zavarovalniških dejavnosti banke CGD, je treba prestrukturirati družbo Caixa Seguros, da bi se izboljšala njena tržljivost, kot je navedeno v načrtu prestrukturiranja banke CGD. Banka CGD je predlagala razumen pristop, da bi dosegli prodajo družbe Caixa Seguros v obdobju prestrukturiranja.

(68)

Sprememba bančnega poslovanja banke CGD v Španiji je pomemben element njenega načrta, da v kratkem času doseže pozitivno skupno dobičkonosnost. Zlasti ob upoštevanja dejstva, da je poslovanje v Španiji nedobičkonosno že nekaj časa in je imelo negativne posledice pred začetkom krize, je za rešitev te težave potreben odločen pristop.

(69)

Banka CGD je v načrtu prestrukturiranja kot najboljšo možnost navedla, da v Španiji preneha izvajati dejavnosti poslovanja s pravnimi osebami ter da v manjšem obsegu prestrukturira in nadaljuje dejavnosti poslovanja s prebivalstvom, navedla pa je tudi druge možnosti, in sicer popolno prenehanje poslovanja, njegovo popolno odsvojitev s prodajo ali zamenjavo sredstev, njegovo postopno likvidacijo ali iskanje partnerja za skupno podjetje. Vendar so imele vse te možnosti svoje pomanjkljivosti in naj bi povzročile precejšnje kapitalske izgube. Banka CGD je zato sklenila, da je prestrukturiranje poslovanja v Španiji z ekonomskega vidika najboljša izbira.

(70)

Komisija meni, da bo prestrukturiranje poslovanja v Španiji v sedanjih makroekonomskih razmerah težka naloga, hkrati pa priznava, da bi lahko bili alternativni pristopi dražji. Pozdravlja dejstvo, da je poslovanje s pravnimi osebami ukinjeno in da bo banka BCG v vsakem primeru likvidirala znaten portfelj neključnih sredstev svojega poslovanja v Španiji, da bo svoje dejavnosti v Španiji bistveno zmanjšala za skoraj [50–60] % in da proučuje možnosti za znižanje stroškov z uporabo storitev, ki so na voljo v skupini.

(71)

Vendar je treba s stališča Komisije kljub temu okrepiti cilj, da se čim prej doseže sprememba poslovanja v Španiji. Po mnenju Komisije je zato nujno, da se je Portugalska zavezala, da bo banka BCG bodisi do […] dosegla ključne kazalnike uspešnosti, opredeljene v oddelku 4.2.7.3.1.5 zavez v Prilogi, kar zadeva ustrezne pragove stroškov dela in upravnih stroškov, razmerje med stroški in prihodki, financiranje, vloge, nova posojila, čisti dobiček in slaba posojila, bodisi – če jih ne bo dosegla – prenehala opravljati novo dejavnost v Španiji in ukinila celotno poslovanje v Španiji. Komisija ob upoštevanju navedenega zaščitnega ukrepa in pomanjkanja kratkoročnih nadomestnih možnosti soglaša z načrtom, da se v okviru načrta prestrukturiranja banke CGD doseže sprememba bančnega poslovanja s prebivalstvom v Španiji.

(72)

Komisija poleg tega meni, da je načrt prestrukturiranja banke CGD izvedljiv, tudi če bi trenutne težke gospodarske razmere na Portugalskem trajale dlje, kot se predvideva po osnovnem scenariju. Banka CGD napoveduje, da se bo delež tveganih posojil z že tako visoke 12-odstotne stopnje v obdobju prestrukturiranja ob koncu leta 2017 še povečal na [10–20] %. Napoveduje tudi, da bo oblikovanje rezervacij za tvegana posojila povečala na [50–60] %. Tak delež kritja bi se lahko štel za usklajen z deležem kritja drugih portugalskih bank, ki niso prejele državnega kapitala, na primer Banco Espirito Santo ali Banco Santander Totta. Delež kritja banke CGD je treba presojati ob upoštevanju dejstva, da je banka tradicionalno močno uveljavljena kot ponudnik hipotekarnih posojil na Portugalskem in ima zato v svojem posojilnem portfelju velik delež hipotekarnih posojil, pri čemer povprečno razmerje med posojilom in vrednostjo zastavljenih nepremičnin znaša približno [70–80] %. Ob upoštevanju navedenih dejavnikov se zdi, da je [50–60]-odstotno kritje tveganih posojil ustrezno za pokritje prihodnjih izgub banke CGD pri posojilih v obdobju prestrukturiranja.

(73)

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da so vsi ukrepi iz načrta prestrukturiranja usmerjeni v ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke CGD in naj bi privedli do zadovoljive ravni dobičkonosnosti, kar kažeta [5–10]-odstotna donosnost lastniškega kapitala (ROE) za bančne dejavnosti banke CGD na Portugalskem, ki naj bi bila dosežena 31. decembra 2017, in [5–10]-odstotna donosnost lastniškega kapitala za konsolidirane rezultate vseh dejavnosti skupine CGD na dan 31. decembra 2017.

Pomoč, omejena na najmanjšo potrebno, lastni prispevek in porazdelitev bremena

(74)

Sporočilo o prestrukturiranju določa, da je za omejitev pomoči na najmanjšo potrebno ter odpravo izkrivljanja konkurence in moralnega tveganja potreben ustrezen prispevek upravičenca. Zato bi bilo treba (i) omejiti stroške prestrukturiranja in znesek pomoči ter (ii) zagotoviti znaten lastni prispevek.

(75)

Načrt prestrukturiranja banke CGD ne vsebuje elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da pomoč presega sredstva, potrebna za ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja. Kot je opisano v uvodni izjavi (13), je bil kapitalski primanjkljaj, ki ga je bilo treba pokriti, določen na podlagi memoranduma o soglasju, o katerem so se dogovorile portugalska vlada na eni strani ter MDS, ECB in Komisija na drugi.

(76)

V skladu s točko 34 sporočila o prestrukturiranju je primerno plačilo za vsak poseg države eden od najustreznejših načinov za omejevanje izkrivljanja konkurence. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je kapital, zagotovljen s pogojno zamenljivimi obveznicami (CoCo), ustrezno poplačan v skladu s smernicami Komisije in ECB (13). Poplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) se začne pri začetnih 8,5 % za prvo leto, sčasoma pa se bo postopoma zviševalo, tako da bo povprečna letna stopnja poplačila v naložbenem obdobju znašala 9,2 %. Mehanizem postopnega zviševanja bo banko CGD spodbudil k izstopu iz posredovanja države.

(77)

Komisija ugotavlja, da bo banka CGD v skladu z načrtom prestrukturiranja in s tem povezanimi zavezami svoj presežni kapital porabila za popolno izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) (glej oddelek 5 zavez).

(78)

Banka CGD bo za izplačilo 900 milijonov EUR pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) leta 2014 porabila [50–60] % svojega presežnega kapitala, leta 2015 in v naslednjih letih pa [90–100] % presežnega kapitala. Mehanizem izplačil omejuje kapitalski blažilnik, ki ga lahko banka CGD obdrži v bilanci stanja in s tem zagotovi, da bo pomoč v obdobju prestrukturiranja ostala omejena na najmanjšo potrebno.

(79)

Poleg tega je treba opozoriti, da se bo s prodajo zavarovalniške veje sprostil regulativni kapital, zato se bo povečala verjetnost, da bo imela banka CGD presežni kapital, ki ga bo mogoče porabiti za izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo), kar bo samo po sebi prispevalo h kritju stroškov prestrukturiranja.

(80)

Vendar Komisija ugotavlja, da banka CGD ni upoštevala prepovedi izplačila dividend, temveč je izplačala dividende v višini 405 415 EUR, s čimer je prekršila zavezo, ki jo je Portugalska dala v okviru sklepa o reševanju.

(81)

Namen prepovedi izplačila dividend in kuponov je preprečiti odliv finančnih sredstev in s tem zagotoviti, da bo mogoče pomoč povrniti in da je torej državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno. Zato bi morali biti delničarji banke ter imetniki hibridnega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov čim bolj izključeni iz morebitnih koristi državne pomoči.

(82)

Ker je lahko banka CGD izplačala dividende, se je pokazalo, da višina pomoči ni bila omejena na najmanjšo potrebno. Informacije, ki jih je banka CGD predložila med postopkom preiskave zlorabe, niso spremenile ocene Komisije v sklepu o začetku postopka, da se izplačila štejejo za izplačila dividend, ki so v sklepu o reševanju prepovedana, ali pokazale na pravno obveznost izplačila, na podlagi katere bi bilo dovoljeno izplačilo dividend na podlagi sklepa o reševanju.

(83)

Komisija ugotavlja, da so bili ukrepi pomoči v višini 1,650 milijarde EUR omejeni na najmanjšo potrebno pomoč, razen zneska 405 415 EUR, ki se je porabil za izplačila dividend. V zvezi s tem opozarja zlasti na zavezo banke CGD, da bo Portugalski vrnila znesek, ki ustreza izplačilu dividend, torej znesek, za katerega je dodeljena pomoč presegla najmanjšo potrebno. Glede na to zavezo se je štelo, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno.

(84)

Komisija še ugotavlja, da se je Portugalska zavezala prepovedi izplačila dividend, kuponov in obresti (glej oddelek 6.7 zavez).

(85)

V točki 24 sporočila o prestrukturiranju je poleg tega navedeno, da je ustrezno nadomestilo za državni kapital tudi sredstvo za porazdelitev bremena. Kot je navedeno v uvodni izjavi (76), Komisija meni, da je kapital, zagotovljen s pogojno zamenljivimi obveznicami (CoCo), ustrezno povrnjen.

(86)

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da je banka CGD že izvedla in bo še naprej izvajala ukrepe za znižanje stroškov, zlasti z zmanjšanjem števila zaposlenih in mreže poslovalnic na Portugalskem, in da tako h kritju stroškov prestrukturiranja prispeva z notranjimi ukrepi.

(87)

Komisija zato sklepa, da načrt prestrukturiranja zagotavlja, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno, ter določa ustrezen lastni prispevek in porazdelitev bremena.

Omejevanje izkrivljanja konkurence

(88)

Nazadnje, v oddelku 4 sporočila o prestrukturiranju se zahteva, da načrt prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki omejujejo izkrivljanje konkurence. Taki ukrepi bi morali biti prilagojeni razmeram na trgih, na katerih banka upravičenka posluje po prestrukturiranju. Narava in oblika takih ukrepov se določita na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in, drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo posloval upravičenec. Komisija mora poleg tega upoštevati obseg lastnega prispevka upravičenca in porazdelitev bremena v obdobju prestrukturiranja.

(89)

Komisija opozarja, da je banka CGD prejela državno pomoč s kapitalskimi vložki in pogojno zamenljivimi obveznicami (CoCo) v višini 1 650 milijarde EUR. Znesek pomoči je enak 2,3-odstotnemu tveganju prilagojene aktive (RWA) (14) banke CGD, kar je sorazmerno nizko. Ker so pogojno zamenljive obveznice (CoCo) ustrezno poplačane, so za omejevanje morebitnega izkrivljanja konkurence potrebni samo zmerni ukrepi.

(90)

Sorazmerno krčenje banke CGD v smislu bilančne vsote, geografske pokritosti in osebja bo pripomoglo k omejevanju izkrivljanja konkurence. Medtem ko bosta odprodaja družbe Caixa Seguros ter krčenje in prestrukturiranje poslovanja v Španiji prispevala k ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja banke, se preostalo zmanjšanje bilančne vsote šteje za ustrezno glede na izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz pomoči.

(91)

Portugalska se je poleg navedenih strukturnih ukrepov zavezala tudi k več omejitvam glede ravnanja. Komisija je seznanjena z navedenimi zavezami glede ravnanja iz oddelka 6 zavez, kot sta prepoved oglaševanja državne podpore in prepoved agresivnih poslovnih praks, s katerima se banki CGD preprečuje, da bi pomoč izkoristila za protikonkurenčno ravnanje na trgu. Pozdravlja zlasti prepoved prevzemov, ki zagotavlja, da se državna pomoč ne bo uporabila za prevzemanje konkurentov, temveč za določen namen, in sicer ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke CGD.

(92)

Skratka, Komisija meni, da so uvedeni zadostni zaščitni ukrepi za omejitev morebitnega izkrivljanja konkurence, zlasti z vidika uporabe točke 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011, kot posledice dogodkov, ki so povzročili potrebo po državni pomoči, kot je blažilnik državnega dolga, ki ga je določil EBA.

5.3   Spremljanje

(93)

V skladu z oddelkom 5 sporočila o prestrukturiranju se zahtevajo redna poročila, na podlagi katerih lahko Komisija preveri, ali se načrt za prestrukturiranje ustrezno izvaja.

(94)

Poleg tega bo pravilno izvajanje načrta prestrukturiranja ter popolno in pravilno izvajanje vseh navedenih zavez stalno spremljal neodvisen, ustrezno usposobljen skrbnik spremljanja.

SKLEPNE UGOTOVITVE

Ob upoštevanju zavez, ki jih je sprejela Portugalska, se ugotavlja, da je pomoč za prestrukturiranje omejena na najmanjšo potrebno, da je izkrivljanje konkurence zadostno obravnavano in da je predloženi načrt prestrukturiranja primeren za ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja banke CGD. Pomoč za prestrukturiranje bi bilo treba razglasiti za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo sestavljata vpis novoizdanih navadnih delnic banke CGD v višini 750 milijonov EUR s strani Portugalske in vpis pogojno zamenljivih obveznic, ki jih je banka CGD izdala v višini 900 milijonov EUR, s strani Portugalske, je ob upoštevanju zavez iz Priloge, združljiva z notranjim trgom.

Člen 2

Portugalska zagotovi, da se načrt prestrukturiranja, ki je bil predložen 15. oktobra 2012 in dopolnjen z dopisom z dne 19. julija 2013, izvaja v celoti, vključno z zavezami iz Priloge, in v skladu s časovnim načrtom iz navedene priloge.

Člen 3

Portugalska v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu Komisijo obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev s tem sklepom.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko republiko.

V Bruslju, 23. julija 2013

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  UL C 116, 23.4.2013, str. 13.

(2)  http://ec.europa.eu/competition/state_aid/cases/247111/247111_1420908_83_2.pdf

(3)  Glej opombo 1.

(4)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(5)  V tem sklepu finančne informacije, ki se nanašajo na banko CGD, na splošno temeljijo na parametrih skrbnega in varnega poslovanja, ki jih banka CGD uporablja za predložitev zadevnih finančnih informacij Banki Portugalske (Banco de Portugal) v okviru svojih regulativnih obveznosti in interno za finančne napovedi, ki se redno posodabljajo za vsako poslovno enoto. Banka CGD navedene parametre skrbnega in varnega poslovanja uporablja tudi za vse finančne informacije v svojem načrtu prestrukturiranja ter za informacije v načrtih glede financiranja in kapitala, ki so redno predloženi Mednarodnemu denarnemu skladu (v nadaljnjem besedilu: MDS), Evropski centralni banki (v nadaljnjem besedilu: ECB) in Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: trojka).

Kljub temu skupina CGD svoje letne računovodske izkaze v letnih poročilih objavlja na podlagi računovodskih parametrov. Računovodski parametri vključujejo vse podružnice ne glede na njihovo vključitev v regulativni obseg portugalske centralne banke. V primeru banke CGD je najpomembnejša razlika med parametri skrbnega in varnega poslovanja in računovodskimi parametri povezana z družbo Caixa Seguros e Saúde (v nadaljnjem besedilu: Caixa Seguros), krovno družbo zavarovalniške in zdravstvene poslovne enote, ki je v parametre skrbnega in varnega poslovanja vključena s kapitalsko metodo.

Da bi omogočili boljšo primerjavo z javno dostopnimi podatki, so nekatere finančne informacije v tem sklepu zato navedene na podlagi računovodskih parametrov, vendar so v takem primeru vedno jasno označene kot take.

(*)  Obveznosti do strank.

(**)  Obveznosti, zmanjšane za obveznosti do strank ali centralne banke, v skupnem seštevku.

(6)  Odločitev v zadevi SA.34055 (11/N) z dne 30. maja 2012 (UL C 249, 18.8.2012, str. 5).

(***)  Zaupne informacije.

(7)  Banka BPN je bila nacionalizirana leta 2008 in prodana leta 2011. Nekatera njena sredstva so bila prenesena na banko CGD.

(8)  Glej uvodno izjavo 25 sklepa o novi shemi dokapitalizacije za kreditno institucijo na Portugalskem SA. 34055 (11/N) z dne 30. maja 2012.

(9)  Sklep z dne 17. decembra 2012, zadeva SA. 35747 (12/N) (UL C 43, 15.2.2013, str. 21).

(10)  Glej sporočilo za javnost 10191/11 Sveta Evropske unije z dne 17. maja 2011,

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/122072.pdf

(11)  UL C 195, 19.8.2009, str. 9.

(12)  UL C 356, 6.12.2011, str. 7.

(13)  Priporočila Sveta ECB o določanju cen dokapitalizacije z dne 20. novembra 2008.

(14)  Na zadevni referenčni datum dodelitve ukrepa pomoči.


PRILOGA

ZAVEZE BANKE CAIXA GERAL DE DEPÓSITOS, S.A.

1.   Ozadje

V tem dokumentu so navedeni pogoji (v nadaljnjem besedilu: zaveze) za prestrukturiranje banke Caixa Geral de Depósitos, S.A. (v nadaljnjem besedilu: CGD ali banka), v zvezi s katerimi sta se Portugalska republika in banka CGD zavezali, da jih bosta izvedli.

2.   Opredelitev pojmov

V tem dokumentu, razen če sobesedilo zahteva drugačen pomen, ednina vključuje tudi množino (in obratno), pomen izrazov z veliko začetnico, uporabljenih v tej prilogi, pa je naslednji:

Izraz

Pomen

Upravljanje premoženja

Pomeni razvoj posebnih rešitev za vlaganje hranilnih vlog prebivalstva (upravljanje vzajemnih in pokojninskih skladov ter razvoj rešitev, prilagojenih posameznim naložbenim potrebam) in institucionalnih strank, med katere spadajo pokojninski skladi, zavarovalnice, podjetja in javne institucije (upravljanje naložbenih portfeljev glede na zahteve stranke, bodisi s sledenjem referenčnemu merilu bodisi s spremljanjem rešitev absolutnega donosa).

Bančno zavarovalništvo

Pomeni partnerstvo med banko in tretjo zavarovalnico, pri katerem banka prek svoje mreže za poslovanje s prebivalstvom prodaja produkte zavarovalnice.

BCG Španija

Banco Caixa Geral, S.A. (Španija), navedena tudi kot poslovanje s prebivalstvom v Španiji.

Caixa Seguros

Pomeni glavno podružnico banke CGD, ki je dejavna v zavarovalništvu.

Razmerje med stroški in prihodki

Pomeni razmerje med operativnimi stroški (stroški dela in PSA) in prihodki iz poslovanja (vsota čistih prihodkov iz obresti, prihodkov iz provizij, prihodkov iz kapitalskih instrumentov, prihodkov iz finančnih transakcij in vseh drugih prihodkov iz poslovanja).

Zaveze

Pomeni zaveze, sprejete v zvezi s prestrukturiranjem banke CGD, ki so navedene v tem dokumentu.

Bančno poslovanje s podjetji

Pomeni bančne storitve, ki se ponujajo podjetjem, bodisi velikim bodisi MSP.

Delež kritja tveganih posojil

Pomeni delež kritja tveganih posojil z nakopičenimi rezervacijami za izgube pri posojilih.

Ključna regija

Pomeni domačo ključno regijo (Portugalsko) in mednarodno ključno regijo (navedeno v odstavku 4.2.2.1).

Tvegana posojila

Kot so opredeljena v navodilu št. 16/2004 (prečiščena različica z dne 31. maja 2013 – vključuje spremembo na podlagi navodila št. 23/2011) Banke Portugalske, pri čemer ustrezajo vsoti naslednjih elementov:

(a)

skupne vrednosti, dolgovane v zvezi s posojili, katerih plačilo glavnice ali obresti zamuja za najmanj 90 dni. Posojila na tekočem računu, ki niso bila predhodno sklenjena, se štejejo za tvegana posojila, če negativno stanje na računu traja 90 dni;

(b)

skupne vrednosti neodplačanih posojil, ki so bila prestrukturirana, potem ko niso bila plačana najmanj 90 dni, brez ustreznega zavarovanja (za kritje celotnega zneska neodplačane glavnice in obresti) ali popolnega plačila vseh zapadlih obresti in drugih stroškov s strani posojilojemalca;

(c)

skupne vrednosti posojila z obroki glavnice ali obresti, ki niso plačani manj kot 90 dni, vendar v zvezi z njimi obstajajo dokazi, ki upravičujejo njihovo uvrstitev med tvegana posojila, vključno s stečajem ali likvidacijo dolžnika; v primeru dolžnikove plačilne nesposobnosti se lahko izterljivi zneski prenehajo šteti za tvegane, potem ko sodišče to odobri v zadevnem sporazumu na podlagi zakona o plačilni nesposobnosti in izterjavi v podjetjih (Código de Insolvência e Recuperação de Empresas), če ni nikakršnih dvomov o dejanski možnosti izterjave dolgovanih zneskov.

Sklep

Pomeni Sklep Evropske komisije z dne 24. julija 2013 o prestrukturiranju banke CGD, v okviru katerega so sprejete te zaveze.

Upravitelj odprodaje

Ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, neodvisnih od banke CGD, ki jih odobri Komisija in določi banka CGD ter ki jih je slednja izključno pooblastila za prodajo banke Caixa Seguros kupcu. Upravitelj odprodaje ščiti legitimne finančne interese banke CGD v skladu z njeno brezpogojno obveznostjo, da odproda […].

Zaposleni

Pomeni vsako osebo, ki ima z banko CGD sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Odkup terjatev

Pomeni finančno transakcijo, s katero podjetje svoje terjatve (tj. izdane račune) po znižani ceni proda tretji osebi (ki se imenuje prevzemnik terjatve). Sestavljeni produkt, ki ponuja mešanico finančnih storitev, kreditnega zavarovanja in storitev finančnega upravljanja (izterjave).

Mednarodne bistvene dejavnosti

Opredeljene so v odstavku 4.2.2.2.

Investicijsko bančništvo

Pomeni posebne finančne storitve za podjetja in institucionalne stranke, vključno s svetovanjem pri združitvah in prevzemih podjetij, financiranjem projektov, financiranjem za podjetja (financiranje prevzemov, strukturirano financiranje, obveznice, komercialni zapisi, listinjenje itd.), poslovanjem na trgih lastniškega kapitala (prve javne ponudbe, razpisne ponudbe, transakcije, povezane z lastniškim kapitalom itd.) in upravljanjem tržnega tveganja (z varovanjem in rešitvami strukturiranega financiranja). Poleg tega vključuje tudi zagotavljanje storitev finančnega posredništva ter raziskovalna poročila institucionalnim vlagateljem in posameznim zasebnim vlagateljem, posredništvo v zvezi z vrednostnimi papirji s stalnim donosom in sindiciranje strukturiranih posojil.

KKU

Ključni kazalniki uspešnosti

Zakup

Pomeni pogodbo, s katero lahko posameznik ali podjetje dobi v uporabo nekatera osnovna sredstva, za katera mora plačati več pogodbenih obrokov, pri čemer ima možnost, da ob izteku pogodbe sredstva odkupi.

LDR

Pomeni neto razmerje med posojili in vlogami.

Skrbnik spremljanja ali skrbnik

Opredeljen je v odstavku 6.10 in Dodatku I k temu dokumentu.

Ustvarjanje novih posojil

Vključuje vsa na novo sklenjena posojila, razen vseh predhodno pogodbeno zavezanih posojil ali novih posojil, ki so nujna za ohranjanje vrednosti zavarovanja posojila ali kako drugače povezana z zmanjševanjem kapitalskih izgub in/ali zviševanjem pričakovane vrednosti vračila posojila.

Delež slabih posojil med novimi posojili

Pomeni ustvarjena nova posojila, pri katerih plačilo obresti in/ali glavnice zamuja za 90 dni ali več/portfelj novih posojil skupaj.

Trgovanje za lastni račun

Pomeni redne trgovalne dejavnosti banke CGD, ki niso povezane s poslovanjem s strankami, z uporabo lastnega kapitala banke in njene bilance stanja.

Obdobje prestrukturiranja

Obdobje, opredeljeno v odstavku 3.3.

Najem

Pomeni dogovor, pri katerem se plača začasna uporaba blaga (zlasti vozila), ki je v lasti nefinančne družbe, običajno skupaj z zagotavljanjem različnih povezanih storitev.

Načrt prestrukturiranja

Pomeni načrt, ki ga je banka CGD prek Portugalske republike predložila Evropski komisiji, kakor je bil nazadnje spremenjen in dopolnjen s pisnimi sporočili z dne 19. julija 2013.

Sanacijski ukrepi

Pomeni ukrep ali več ukrepov, na podlagi katerih bo lahko banka CGD izpolnila zastavljeni cilj ali več ciljev. Banka CGD sanacijske ukrepe predstavi, kot je opisano v odstavku 4.2.3.3. Skrbnik spremljanja bo analiziral predlagane sanacijske ukrepe in Komisiji poročal o njihovi ustreznosti za izpolnitev ciljev iz načrta prestrukturiranja.

RWA

Pomeni tveganju prilagojeno aktivo, ki se izračuna na konsolidirani osnovi v skladu z zadevnimi portugalskimi predpisi in ki jo je Banka Portugalske odobrila na datum sprejetja Sklepa.

MSP

Pomeni malo in srednje podjetje, katerega promet ni večji od 50 milijonov EUR, njegova kreditna izpostavljenost banki CGD pa ne presega 1 milijona EUR.

VAR

Pomeni tvegano vrednost, kazalnik tveganja portfelja, kot ga je v spremembi iz leta 1996 opisal Baselski odbor za bančni nadzor. Pri izračunu se podatki nanašajo na metodologijo pretekle simulacije, pri kateri se uporabijo podatki za desetdnevno obdobje posedovanja, 99-odstotni interval zaupanja in 501 trgovalni dan (kar ustreza dveletnemu obdobju).

Tvegani kapital

Pomeni zagotavljanje finančnega kapitala novoustanovljenim družbam, zlasti tistim z velikim potencialom rasti, v zameno za lastniški delež v podjetju.

3.   Splošno

3.1

Portugalska mora zagotoviti, da bo načrt prestrukturiranja banke CGD izveden pravilno in v celoti.

3.2

Portugalska mora zagotoviti, da se bodo zaveze med izvajanjem načrta prestrukturiranja upoštevale v celoti.

3.3

Obdobje prestrukturiranja se bo končalo 31. decembra 2017. Zaveze veljajo v obdobju prestrukturiranja, razen če ni določeno drugače.

4.   Prestrukturiranje banke CGD: razdelitev na ključne in neključne dejavnosti

4.1   Banka CGD bo svoje dejavnosti razdelila na dva dela: ključne in neključne dejavnosti. Skupna bilančna vsota (1) ključnih in neključnih dejavnosti je decembra 2011 znašala 120 642 milijonov EUR. Junija 2012 je bilančna vsota znašala 117 694 milijonov EUR, do konca decembra 2012 pa je znašala 116 857 milijonov EUR.

Razdelitev banke CGD bo potekala tako:

4.2   Ključne dejavnosti

Sredstva, dodeljena ključnim dejavnostim

Ključne dejavnosti vključujejo domače ključne dejavnosti (poslovanje s prebivalstvom za gospodinjstva, MSP, bančno poslovanje s podjetji, investicijsko bančništvo, upravljanje premoženja, zakup, odkup terjatev, najem, bančno zavarovalništvo in tvegani kapital), mednarodne ključne dejavnosti in mednarodne bistvene dejavnosti.

4.2.1   Domače ključne dejavnosti vključujejo čista sredstva, navedena spodaj (presečni datum 31. december 2012):

4.2.1.1

[850–900] milijonov EUR denarnih sredstev in sredstev pri centralni banki;

4.2.1.2

[1 000–1 500] milijonov EUR posojil (/terjatev) kreditnim institucijam;

4.2.1.3

[2 500–3 000] milijonov EUR finančnih sredstev, namenjenih trgovanju;

4.2.1.4

[10 000–15 000] milijonov EUR za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev;

4.2.1.5

[0–5] milijonov EUR finančnih sredstev v posesti do zapadlosti;

4.2.1.6

[60 000–65 000] milijonov EUR posojil strankam;

od tega:

4.2.1.6.1

načrtovalci in graditelji [8 000–8 500] milijonov EUR;

4.2.1.6.2

stanovanjske hipoteke [30 000–35 000] milijonov EUR;

4.2.1.6.3

velika podjetja [10 000–15 000] milijonov EUR;

4.2.1.6.4

MSP [3 000–3 500] milijonov EUR;

4.2.1.6.5

potrošniška posojila [1 500–2 000] milijonov EUR;

4.2.1.6.6

drugo [4 000–4 500] milijonov EUR (vključno z drugimi finančnimi institucijami in lokalno upravo);

4.2.1.7

[400–450] milijonov EUR opredmetenih osnovnih sredstev;

4.2.1.8

[150–200] milijonov EUR neopredmetenih sredstev;

4.2.1.9

[4 000–4 500] milijonov EUR drugih sredstev;

od tega:

4.2.1.9.1

naložbene nepremičnine [80–90] milijonov EUR;

4.2.1.9.2

izvedeni finančni instrumenti za zavarovanje pred tveganjem [30–40] milijonov EUR;

4.2.1.9.3

nekratkoročna sredstva za prodajo [500–550] milijonov EUR;

4.2.1.9.4

odmerjene terjatve za davek [30–40] milijonov EUR;

4.2.1.9.5

odložene terjatve za davek [1 000–1 500] milijonov EUR;

4.2.1.9.6

druga sredstva [2 000–2 500] milijonov EUR;

4.2.1.10

prispevek [30–40] milijonov EUR čistih sredstev, ki izhaja iz udeležbe v drugih domačih poslovnih enotah (kapitalska metoda), navedenih v Dodatku II.

4.2.2   Mednarodne ključne dejavnosti in mednarodne bistvene dejavnosti vključujejo prispevek čistih sredstev in mednarodna območja, navedena spodaj (presečni datum 31. december 2012).

4.2.2.1

Mednarodne ključne dejavnosti vključujejo vsa mednarodna območja („mednarodna ključna regija“), na katerih je banka CGD precej prisotna v smislu bančnega poslovanja s prebivalstvom, in sicer z lokalno poslovalnico ali pridruženo enoto, kot je navedeno spodaj:

4.2.2.1.1

Španija – čista sredstva skupaj: [4 000–4 500] milijonov EUR (2);

4.2.2.1.2

Francija – čista sredstva skupaj: [4 000–4 500] milijonov EUR;

4.2.2.1.3

Macao (Kitajska) – čista sredstva skupaj: [3 000–3 500] milijonov EUR;

4.2.2.1.4

Mozambik – čista sredstva skupaj: [1 500–2 000] milijonov EUR;

4.2.2.1.5

Angola – čista sredstva skupaj: [1 000–1 500] milijonov EUR;

4.2.2.1.6

Južna Afrika – čista sredstva skupaj: [600–650] milijonov EUR;

4.2.2.1.7

Brazilija – čista sredstva skupaj: [500–550] milijonov EUR;

4.2.2.1.8

Zelenortski otoki – čista sredstva skupaj: [750–800] milijonov EUR;

4.2.2.1.9

Timor – čista sredstva skupaj: [50–60] milijonov EUR;

4.2.2.1.10

São Tomé – čista sredstva skupaj: [0–5] milijonov EUR.

4.2.2.2

Mednarodne bistvene dejavnosti obsegajo posebno poslovanje, ki zagotavlja storitve skupini CGD (npr. financiranje, dostop do institucionalnih trgov in strukturiranje produktov). Bistvene dejavnosti izvajajo lokalne specializirane poslovalnice ali pridružene enote na ključnih trgih, navedenih spodaj:

4.2.2.2.1

Luksemburg – čista sredstva skupaj: [100–150] milijonov EUR;

4.2.2.2.2

Kajmanski otoki – čista sredstva skupaj: [600–650] milijonov EUR;

4.2.2.2.3

Združeno kraljestvo (London) – čista sredstva skupaj: [400–450] milijonov EUR;

4.2.2.2.4

Združene države Amerike (New York) – čista sredstva skupaj: [250–300] milijonov EUR;

4.2.2.2.5

Kitajska (Zhuhai) – čista sredstva skupaj: [5–10] milijonov EUR.

4.2.3   Obseg

4.2.3.1

Bilančna vsota ključnih dejavnosti do konca decembra 2014 ne bo večja od [100–150] milijard EUR (3), tveganju prilagojena aktiva ne bo višja od [70–80] milijard EUR, razmerje med stroški in prihodki ne bo večje od [70–80] %, razmerje med posojili in vlogami ne bo večje od [120–130] %, delež kritja tveganih posojil pa ne bo manjši od [50–60] %.

4.2.3.2

Bilančna vsota ključnih dejavnosti do konca decembra 2016 ne bo večja od [100–150] milijard EUR (4), tveganju prilagojena aktiva ne bo višja od [70–80] milijard EUR, razmerje med stroški in prihodki ne bo večje od [50–60] %, razmerje med posojili in vlogami ne bo večje od [120–130] %, delež kritja tveganih posojil pa ne bo manjši od [50–60] %.

4.2.3.3

Skupna izpostavljenost v konsolidirani bilanci stanja do […] izdajateljev v obdobju prestrukturiranja ne bo presegla [10–20] milijard EUR.

4.2.3.4

Če bi se izkazalo, da zgoraj navedeni cilji glede bilančne vsote, tveganju prilagojene aktive, razmerja med stroški in prihodki, razmerja med posojili in vlogami ter kritja tveganih posojil verjetno ne bodo izpolnjeni, bo banka CGD na lastno pobudo, vsekakor pa na zahtevo skrbnika spremljanja, v enem mesecu predložila sanacijske ukrepe. Skrbnik spremljanja bo analiziral predlagane sanacijske ukrepe in Komisiji poročal o njihovi ustreznosti za izpolnitev ciljev iz načrta prestrukturiranja.

4.2.4   Poslovalnice in zaposleni

Sedanja struktura ključnih dejavnosti na Portugalskem se bo spremenila tako:

4.2.4.1

Z 829 (31. decembra 2012) na [750–800] domačih poslovalnic za poslovanje s prebivalstvom (5) do […].

4.2.4.2

Poslovalnic ne smejo nadomestiti drugi subjekti ali strukture, ki v bistvu zagotavljajo enake storitve in imajo veliko zaposlenih. Vendar lahko banka CGD namesto tega namesti avtomatizirane storitvene točke (npr. bankomate ali podobno).

4.2.4.3

Z 11 904 domačih zaposlenih (brez zavarovalniške poslovalnice do 31. decembra 2012) na [10 000–15 000] zaposlenih do […], na [10 000–15 000] zaposlenih do […], na [10 000–15 000] zaposlenih do konca […] in na [10 000–15 000] zaposlenih do […].

4.2.4.4

Število poslovalnic na Portugalskem se po letu […] in do konca obdobja prestrukturiranja ne bo povečalo.

4.2.4.5

Če bi se izkazalo, da zgoraj navedeni cilji glede poslovalnic in zaposlenih verjetno ne bodo izpolnjeni, bo banka CGD na lastno pobudo, vsekakor pa na zahtevo skrbnika spremljanja, v enem mesecu od zahteve skrbnika spremljanja predložila sanacijske ukrepe. Skrbnik spremljanja bo analiziral predlagane sanacijske ukrepe in Komisiji poročal o njihovi ustreznosti za izpolnitev ciljev iz načrta prestrukturiranja.

4.2.5   Opis ključnih dejavnosti

4.2.5.1

Ključne dejavnosti so dejavnosti komercialne banke za poslovanje s prebivalstvom, s posebnim poudarkom na gospodinjstvih, MSP in bančnem poslovanju s podjetji, ki ponuja tudi storitve investicijskega bančništva, upravljanja premoženja, najema, zakupa in odkupa terjatev, bančnega zavarovalništva in tveganega kapitala, ki so usmerjene predvsem na domačo ključno regijo in mednarodno ključno regijo ter na mednarodne bistvene dejavnosti.

4.2.5.2

Banka CGD zato v obdobju prestrukturiranja:

4.2.5.2.1

ne ustvarja novih posojil zunaj ključne regije in zunaj območij mednarodnih bistvenih dejavnosti, opredeljenih v odstavku 4.2.2. Da se izključi vsakršen dvom, bo banki CGD še vedno dovoljeno dodeljevati nova posojila strankam, ki imajo stalno prebivališče zunaj ključne regije, če so knjižena v ključni regiji ali mednarodnih bistvenih dejavnostih;

4.2.5.2.2

zagotovi, da čista sredstva mednarodnih bistvenih dejavnosti ne presežejo [0–5] % bilančne vsote ključnih dejavnosti;

4.2.5.2.3

ne ustvarja novih posojil na Portugalskem, razen v dejavnostih, opisanih v odstavku 4.2.

4.2.6   Načela, ki se uporabljajo za mednarodne ključne dejavnosti in mednarodne bistvene dejavnosti

Banka CGD si bo do konca obdobja prestrukturiranja prizadevala čim bolj zmanjšati izpostavljenost kapitala in financiranja znotraj skupine svojim mednarodnim ključnim dejavnostim. Banka ne bo povečala izpostavljenosti kapitala in financiranja znotraj skupine svojim mednarodnim ključnim dejavnostim in mednarodnim bistvenim dejavnostim, razen če bo povečanje neposredna posledica predhodno veljavnih (pred tem sklepom) pogodbenih obveznosti do tretjih oseb ali obveznosti, povezanih s predpisi, ali če je to potrebno na podlagi dokončne in obvezne odločitve, ki jo v zvezi z banko CGD sprejme javni organ. Banka CGD se zavezuje, da bo pred izvedbo kapitalskega ukrepa skrbnika spremljanja nemudoma obvestila o vsaki taki odločitvi in mu predložila poslovni načrt za subjekte, ki potrebujejo dodatni kapital ali finančna sredstva. Skrbnik spremljanja bo analiziral poslovni načrt in Komisiji poročal o ustreznosti sprejetih ukrepov.

4.2.7   Načrt prestrukturiranja banke BCG Španija

4.2.7.1   Banka CGD bo prestrukturirala poslovanje banke BCG Španija, da bi zagotovila njeno dolgoročno uspešno poslovanje, neodvisnost od banke CGD v smislu financiranja in pozitiven prispevek k dobičkonosnosti skupine CGD.

4.2.7.2   Banka CGD se zavezuje, da bo prenehala izvajati vse dejavnosti poslovanja v Španiji, ki niso neposredno povezane s ključnimi dejavnostmi poslovanja (bančno poslovanje s prebivalstvom (6), podpora MSP in čezmejno poslovanje). Banka CGD se zlasti zavezuje:

4.2.7.2.1

da bo prenehala ustvarjati nova posojila v okviru dejavnosti financiranja projektov;

4.2.7.2.2

da bo prenehala ustvarjati nova posojila v okviru dejavnosti financiranja z zadolžitvijo;

4.2.7.2.3

da bo prenehala ustvarjati nova posojila v okviru dejavnosti financiranja prevzemov.

4.2.7.3   Prestrukturiranje banke BCG Španija bo izvedeno v dveh fazah.

4.2.7.3.1   Faza 1

Banka CGD bo do […]:

4.2.7.3.1.1

prek poslovalnice banke CGD v Španiji združila preostanek portfelja v Španiji, pri čemer bo ključne dejavnosti poslovanja ločila od neključnih in zaščitila ključno poslovanje. Neključni posojilni portfelj in portfelj hipotekarnih posojil za podjetja banke BCG Španija in poslovalnice banke CGD v Španiji (Sucursal em Espanha) bosta združena v španski podružnici, ki bo prenehala ustvarjati nova posojila in bo upravljala likvidacijo teh portfeljev (za podroben seznam sredstev v višini [1 000–1 500] milijonov EUR, ki naj bi se prenesla iz banke BCG Španija, glej Dodatek III);

4.2.7.3.1.2

prestrukturirala mrežo za poslovanje s prebivalstvom banke BCG Španija, ki je na dan 31. decembra 2012 vključevala [5 000–5 500] milijonov EUR sredstev (za podroben seznam sredstev v višini [5 000–5 500] milijonov EUR glej Dodatek III), tako da bo poslovanje preusmerila na ključna območja, pri čemer se bo osredotočila na čezmejno poslovanje z MSP, in zmanjšala prisotnost poslovalnic z negativno donosnostjo, netrajnostnim razmerjem med posojili in tveganji ter premalo strankami;

4.2.7.3.1.3

število poslovalnic se bo s 173 poslovalnic decembra 2012 do […] zmanjšalo na [100–110] (za podroben seznam poslovalnic glej Dodatek V) in se v obdobju prestrukturiranja ne bo povečalo;

4.2.7.3.1.4

število zaposlenih se bo s 797 decembra 2012 do […] zmanjšalo na [500–523] in se v obdobju prestrukturiranja ne po povečalo;

4.2.7.3.1.5

ključni kazalniki uspešnosti, ki naj bi bili doseženi do […].

Skrbnik spremljanja bo oktobra 2014 začel ocenjevati, ali bodo naslednji ključni kazalniki uspešnosti za banko BCG Španija doseženi do […].

4.2.7.3.1.5.1

V celotnem obdobju […] morajo skupni stroški dela in PSA znašati največ [50–60] milijonov EUR, razmerje med stroški in prihodki banke BCG Španija pa mora znašati največ [50–60] %.

4.2.7.3.1.5.2

BCG Španija se mora v celoti financirati sama in biti dovolj kapitalizirana. V obdobju od konca leta 2012 do […] ne smeta biti zagotovljena dodatni kapital in neto financiranje, do konca obdobja prestrukturiranja pa ne sme biti potrebe po dodatnem kapitalu in neto financiranju.

4.2.7.3.1.5.3

Znesek novoustvarjenih posojil (neto), tj. posojil, ustvarjenih po koncu leta 2012, ki ne bodo zapadla ali ne bodo odplačana do […], mora biti najmanj [900–950] milijonov EUR. Delež novoustvarjenih posojil, ki se nanašajo na čezmejno poslovanje, je najmanj [20–30]-odstoten.

4.2.7.3.1.5.4

Novoustvarjena posojila, kot so opredeljena in navedena v točki 4.2.7.3.1.5.3, ustvarijo najmanj [0–5]-odstotno tehtano povprečje čistega dobička (razpon) nad referenčno vrednostjo (šestmesečni Euribor).

4.2.7.3.1.5.5

Delež slabih posojil med novoustvarjenimi posojili, kot so opredeljena v točki 4.2.7.3.1.5.3, znaša največ [0–5] %.

4.2.7.3.1.5.6

Skupni znesek vlog znaša najmanj [0–5] milijard EUR (7). Tehtano povprečje stroškov vlog ni višje od […] (8); razmerje med posojili in vlogami znaša največ [100–150] %.

4.2.7.3.2   Faza 2

4.2.7.3.2.1

Banka CGD bo nadaljevala izvajanje načrta prestrukturiranja banke BCG Španija od […] do konca obdobja prestrukturiranja, če bodo ključni kazalniki uspešnosti doseženi do […].

4.2.7.3.2.2

Če zgoraj navedeni ključni kazalniki uspešnosti ne bodo doseženi do […] ali ko bo skrbnik spremljanja dokončno ocenil, da obstajajo zadostni dokazi, da navedeni ključni kazalniki uspešnosti ne bodo doseženi, bo banka BCG Španija nemudoma prenehala ustvarjati nova posojila in bo začela likvidacijo svojega poslovanja v Španiji, pri čemer bi lahko banka CGD ohranila majhno prisotnost, da bi olajšala likvidacijo poslovanja v Španiji.

4.3   Neključne dejavnosti

Vse dejavnosti in sredstva, ki v oddelku 4.2 niso izrecno navedeni, se štejejo za neključne. Da bi banka CGD ponovno vzpostavila uspešno poslovanje in se usmerila v ključno poslovanje, bo opustila zavarovalniško in zdravstveno področje delovanja, prodala vse nestrateške deleže in za vse neključne dejavnosti uvedla likvidacijo, kot je opisano spodaj.

4.3.1   Prodaja podružnice Caixa Seguros

4.3.1.1

Glavna podružnica banke CGD, dejavna na področju zavarovalništva, Caixa Seguros, bo prodana do […]. Prodaja zavarovalniške poslovne enote bo […]:

4.3.1.1.1

[…].

4.3.1.1.2

Portugalska se zavezuje, da bo banka CGD za izvedbo te odprodaje sredstev zavarovalniške poslovne enote (ocenjena na […] milijard EUR) poiskala kupca in sklenila dokončno zavezujočo kupo-prodajno pogodbo najpozneje do […]. Če banka CGD take pogodbe ne bo sklenila do […], bo […] imenovala upravitelja odprodaje in mu podelila izključno pooblastilo za prodajo sredstev zavarovalniške poslovne enote (ocenjene na […] milijard EUR) […] najpozneje do […].

4.3.1.1.3

[…].

4.3.2   Sredstva, dodeljena neključnim dejavnostim, ki naj bi se likvidirala

4.3.2.1

Neključne dejavnosti vključujejo sredstva, navedena spodaj (presečni datum 31. december 2012):

4.3.2.1.1

likvidacija sredstev nekdanje banke BPN, ki so na dan 31. decembra 2012 vključevala: skupaj [4 000–4 500] milijonov EUR (posojila v višini [1 000–1 500] milijonov EUR in dolg (na voljo za prodajo) v višini [2 500–3 000] milijonov EUR);

4.3.2.1.2

prodaja nestrateških deležev: [200–250] milijonov EUR naj bi bilo prodanih do […] (predvidena prodajna vrednost);

4.3.2.1.3

likvidacija španskega neključnega posojilnega portfelja, ki je bil 31. decembra 2012 vreden: [1 500–2 000] milijonov EUR (podroben seznam v Dodatku IV);

4.3.2.1.4

odprodaja zavarovalniške poslovne enote, kot je opredeljeno v točki 4.3.1 zgoraj.

4.3.2.2

Do konca decembra 2014 neključna sredstva ne bodo višja od [10–20] milijard EUR.

4.3.2.3

Do konca decembra 2016 neključna sredstva ne bodo višja od [5–10] milijard EUR.

4.3.2.4

Načela, ki veljajo za neključne dejavnosti

4.3.2.4.1

Omejitev ustvarjanja novih posojil

4.3.2.4.1.1

Prenehanje ustvarjanja novih posojil, razen:

4.3.2.4.1.2

pogodbeno zavezani, vendar še neizplačani zneski bodo omejeni na najnujnejše;

4.3.2.4.1.3

brez dodatnega financiranja sedanjih strank, ki ni pogodbeno zavezano, razen če je to nujno za ohranitev vrednosti zavarovanja posojila ali kako drugače povezano z zmanjševanjem kapitalskih izgub in/ali zviševanjem pričakovane vrednosti vračila posojila;

4.3.2.4.1.4

upravljanje sedanjih sredstev: sedanja sredstva se bodo upravljala tako, da se bo čim bolj zvišala čista sedanja vrednost sredstev. Na primer, če stranka ne more upoštevati posojilnih pogojev, bo posojilo prestrukturirano (odlog ali delna oprostitev odplačil, pretvorba (dela) terjatve v kapital itd.) samo, če bi se s takim prestrukturiranjem zvišala sedanja vrednost posojila. To načelo velja tudi za hipotekarna posojila.

4.3.2.4.2

Aktivna likvidacija neključnih sredstev

4.3.2.4.2.1

Neključna sredstva se bodo, zato da se odprodajo, likvidirajo ali prenehajo veljati, upravljala urejeno, vendar s čim manj stroški. Vsa preostala sredstva ob koncu obdobja prestrukturiranja bi bilo treba urejeno likvidirati ob zapadlosti sredstev. Nove neključne dejavnosti se ne bodo izvajale, razen če so izrecno navedene v zavezah. Zato se lahko izvedejo naslednji ukrepi:

4.3.2.4.2.2

Praviloma bodo neključna sredstva prodana čim prej. Banka CGD se zavezuje, da bo vsa taka sredstva prodala, če zaradi prodaje ne bo treba vknjižiti izgube, razen če je prodajna cena glede na nesporno oceno nerazumna.

4.3.2.4.3

Prodaja nestrateških deležev:

4.3.2.4.3.1

Banka CGD se zavezuje, da bo naslednje nestrateške lastniške deleže prodala do […]:

Družba

Delež (v %) (*)

Prodajna vrednost (v milijonih EUR) (**)

Datum prodaje

[…]

[…] %

[200–250]

[…]

[…]

[…] %

[10–20]

[…]

4.3.2.4.3.2

Skupna vrednost nestrateških deležev je ob začetku prizadevanj za zmanjšanje finančnega vzvoda znašala 841 milijonov EUR. Nestrateški deleži so 31. decembra 2012 znašali [200–250] milijonov EUR.

4.3.2.4.3.3

Banka CGD bo lastniške deleže, navedene zgoraj, v celoti odprodala do […]. Če deležev ne bo v celoti prodala do […], bo […] imenovala upravitelja odprodaje in mu podelila izključno pooblastilo za prodajo preostalih nestrateških deležev […] najpozneje do […].

4.3.2.4.3.4

Dokler ne bodo prodani vsi zgoraj navedeni nestrateški deleži, banka CGD ne bo povečala svoje finančne izpostavljenosti (npr. posojil in jamstev) taki družbi v nobenem primeru, razen če je to (a) običajni del poslovanja v prevladujočih tržnih razmerah; (b) nujno za ohranitev vrednosti zadevnega lastniškega deleža ali (c) kako drugače povezano z zmanjševanjem kapitalskih izgub in/ali zvišanjem pričakovane vrednosti izterjanih sredstev zaradi take izpostavljenosti ali deleža. Banka CGD si bo po najboljših močeh prizadevala za zmanjšanje svoje finančne izpostavljenosti takim družbam.

5.   Mehanizem izplačila pomoči

5.1

Banka CGD se zavezuje, da bo izplačala 900 milijonov EUR pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v naslednjih obrokih:

5.1.1

Za poslovno leto 2014: [50–60] % presežnega kapitala, ki presega veljavno minimalno kapitalsko zahtevo na podlagi evropskega in portugalskega prava (vključno s stebroma 1 in 2), in kapitalski blažilnik [100–150] bazičnih točk.

5.1.2

Za poslovno leto 2015 in prihodnja leta: [90–100] % kapitala, ki presega veljavno minimalno kapitalsko zahtevo na podlagi evropskega in portugalskega prava (vključno s stebroma 1 in 2), in kapitalski blažilnik [100–150] bazičnih točk.

5.2

Brez poseganja v pristojnosti Banke Portugalske kot bančnega nadzornika banke CGD se izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v celoti ali deloma ustavi, če se na podlagi utemeljene zahteve banke CGD, ki jo potrdi skrbnik spremljanja, šteje, da bi to ogrozilo solventni položaj banke v prihodnjih letih.

5.3

Banka CGD se zavezuje, da bo Portugalski republiki do konca leta 2013 plačala 405 415 EUR (znesek, enak izplačilu kuponov na dan 28. septembra 2012).

6.   Ukrepi v zvezi z ravnanjem in upravljanje družbe

6.1   Prepoved prevzemov: banka CGD se zavezuje, da se bo vzdržala prevzemov. To velja za nakupe družb z lastno pravno strukturo in delnic v družbah ali paketov sredstev, ki se štejejo za tržno poslovanje ali vejo dejavnosti. To ne velja za prevzeme, ki so potrebni za ohranjanje finančne stabilnosti in/ali stabilnosti v zvezi s povezanimi družbami ali za zagotovitev učinkovite konkurence, če te prevzeme predhodno odobri skrbnik spremljanja. To ne velja niti (1) za prevzeme, ki spadajo med običajne tekoče dejavnosti banke v smislu upravljanja sedanjih obveznosti strank v finančnih težavah, (2) dejavnosti na področju tveganega kapitala, (3) prevzeme, ki spadajo med izjeme iz odstavka 4.2.6 in so v skladu s postopkom iz navedenega odstavka, (4) prevzeme znotraj skupine ali (5) nakupe delnic portugalskih družb, ki niso kreditne institucije, v katerih banka CGD že ima najmanj 50-odstotni delež, če jih predhodno odobri skrbnik spremljanja. Obveznost velja do konca obdobja prestrukturiranja. Banka CGD lahko pridobi deleže v podjetjih, če je nakupna cena, ki jo plača za kateri koli prevzem, nižja od [0–5] % bilančne vsote banke CGD na zadnji dan meseca, ki je predhoden Sklepu, in če je skupni znesek neto nakupnih cen, ki jih banka CGD plača za vse prevzeme v celotnem obdobju prestrukturiranja, manjši od [0–5] % bilančne vsote banke CGD na isti datum.

6.2   Prepoved agresivnih poslovnih praks: banka upravičenka se bo v celotnem obdobju prestrukturiranja izogibala agresivnim poslovnim praksam.

6.3.   Trgovanje za lastni račun: Portugalska bo zagotovila, da banka CGD ne bo trgovala za lastni račun, če to presega minimalni okvir, ki je potreben za normalno delovanje državne blagajne. V obdobju prestrukturiranja skupna omejitev tvegane vrednosti finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, ne bo višja od [30–40] milijonov EUR.

6.4   Oglaševanje: banka CGD dodelitve ukrepov pomoči ali drugih prednosti, ki izhajajo iz tega, ne sme izkoristiti za oglaševanje.

6.5   Zagotovila glede upravljanja banke

6.5.1

Vsi člani upravnih organov banke CGD imajo pristojnosti, določene v členih 30 in 31 splošnega okvira za kreditne institucije in finančne družbe, odobrenega z zakonodajnim odlokom št. 298/92 z dne 31. decembra, kakor je bil spremenjen, ter v smernicah EBA o ocenjevanju ustreznosti članov upravnega organa in oseb na ključnih položajih z dne 22. novembra 2012 (EBA/GL/2012/06). Članov odbora je lahko največ 20. Delničar banke CGD si bo prizadeval, da bo ob koncu mandata sedanjega odbora navedeno število zmanjšal na 16.

6.5.2

Poleg odborov, določenih v statutu banke CGD (in sicer izvršnega in revizijskega odbora), ter odbora za strategijo, upravljanje in ocenjevanje, ki ga ustanovi upravni odbor, sestavljajo pa ga neizvršni direktorji, banka CGD imenuje samo notranje organe, katerih pomoč je potrebna pri upravljanju družbe, sestavljajo pa jih člani izvršnega odbora in, kadar je to primerno, zaposleni v banki CGD, ki na zadevnih področjih zasedajo višje vodstvene položaje.

6.5.3

Vse odločitve banke CGD se sprejemajo na popolnoma poslovni podlagi in vsi stiki Portugalske z banko CGD so strogo poslovni.

6.5.4

Portugalska se zavezuje, da ne bo vplivala niti na vsakodnevno operativno poslovanje banke CGD niti na notranja pravila banke CGD v zvezi s politikami kreditnega tveganja, določanjem cen in dajanjem posojil. Lahko pa Portugalska izda smernice v zvezi s strateško usmeritvijo banke CGD in drugimi vprašanji na podlagi splošnih pogojev prava družb in prava javnih podjetij (zakonodajni odlok št. 558/99 z dne 17. decembra, kakor je bil spremenjen). Portugalska ne bo ogrozila popolne neodvisnosti vodstva banke s sklicevanjem na kreditno tveganje in posojilne politike, če se bodo z njo posvetovali v zvezi s poslovnimi načrti banke CGD in načrti dajanja posojil določenim sektorjem gospodarstva.

6.5.5

Posojilnemu odboru, razširjenemu posojilnemu odboru in revizijskemu odboru banke CGD se omogoči popolnoma neodvisno delovanje, pri vseh imenovanjih v posojilni odbor, razširjeni posojilni odbor in revizijski odbor pa se upošteva, da je treba članom teh organov omogočiti neodvisno delovanje brez navzkrižja interesov.

6.5.6

Banka CGD zagotovi, da bo najpozneje do 31. decembra 2013 v svoje posojilne politike in politike tveganja vključila načelo, da je treba vse stranke obravnavati pošteno na podlagi nediskriminacijskih postopkov, razen tistih, ki se ne nanašajo na kreditno tveganje in plačilno sposobnost, to načelo pa je treba v skupini uporabljati dosledno. S posojilnimi politikami in politikami tveganja se bodo opredelili načela in pragovi, nad katerimi mora dodelitev posojil odobriti višje vodstvo, pogoji za prestrukturiranje posojil ter obravnavanje pritožb in sporov.

6.5.7

Banka CGD zagotovi, da bo najpozneje do 31. decembra 2013 poseben del posojilnih politik in politik tveganja namenjen pravilom, s katerimi se urejajo razmerja s povezanimi posojilojemalci (vključno z zaposlenimi, delničarji, direktorji, vodstvenimi delavci ter njihovimi zakonskimi partnerji, otroki in sorojenci ter katerim koli pravnim subjektom, ki ga kateri koli od njih neposredno ali posredno nadzoruje).

6.5.8

Za zagotovitev, da banka CGD ravna v skladu z načeli iz točk od 6.5.1 do 6.5.7, bo lahko skrbnik:

6.5.8.1

prejel kopije vseh poročil organov za notranji nadzor, vključno z zapisniki sestankov, po lastni presoji pa bo lahko opravil tudi razgovor s katerim koli nadzornikom ali revizorjem, ne glede na njegove vodstvene odgovornosti. Skrbnik zagotovi, (i) da se priporočila stalnih nadzornikov ali občasnih nadzornikov/revizorjev ustrezno upoštevajo in (ii) da se izvajajo akcijski načrti za odpravo morebitnih pomanjkljivosti, ugotovljenih v okviru notranjega nadzora;

6.5.8.2

redno spremljal poslovne prakse banke CGD s poudarkom na posojilni politiki in politiki vlog. Skrbnik pregleda politiko banke CGD do prestrukturiranja slabih posojil in oblikovanja rezervacij zanje. Banka CGD skrbniku pošlje vsa poročila o tveganju, poslana izvršnemu odboru, ali vse analize/presoje, namenjene oceni kreditne izpostavljenosti banke CGD. Skrbnik na podlagi navedenih poročil, razgovorov in po potrebi pregleda posameznih posojilnih dokumentov opravi svojo analizo in preiskave. Pri tem je treba skrbniku, ki ima pravico opraviti razgovore s kreditnimi analitiki in upravljavci tveganja, kadar se to šteje za primerno, zagotoviti popoln dostop do posojilnih dokumentov;

6.5.8.3

redno spremljal obravnavanje pritožb in sporov v banki CGD. Skrbnik zagotovi, da se pritožbe in spori obravnavajo v skladu s postopki, opredeljenimi v okviru notranjega nadzora banke CGD, in da banka CGD ravna v skladu z najboljšimi praksami v panogi. Opredelil bo popravne ukrepe, ki jih je treba izvesti v primeru pomanjkljivosti sedanjega postopka.

6.6   Plačila organom in zaposlenim:

6.6.1

Banka CGD preveri spodbujevalni učinek in primernost svojih plačilnih sistemov ter zagotovi, da ti sistemi ne povzročijo izpostavljenosti neprimernim tveganjem, da so usmerjeni k trajnim, dolgoročnim ciljem družbe in da so pregledni.

6.6.2

Banka CGD kot finančna institucija določi in izvaja svojo plačno politiko in politiko nadomestil dosledno v skladu s pravili, ki jih je portugalska vlada določila v zakonodajnem odloku št. 104/2007 z dne 3. aprila (s katerim je bila prenesena Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij), kakor je bil spremenjen z zakonodajnim odlokom št. 88/2011 z dne 20. julija, in pravili, ki jih je portugalska centralna banka določila v obvestilu Aviso št. 10/2011 z dne 29. decembra.

6.6.3

Poleg tega je politika prejemkov članov uprave banke CGD v skladu z zakonodajnim odlokom št. 71/2007 z dne 27. marca, ki določa ureditev statuta članov uprave podjetij, ki so pod nadzorom države.

6.6.4

Podobno se banka CGD zavezuje, da bo zagotovila, da banka upošteva pravila in priporočila, ki jih je Evropska komisija v zvezi s tem določila v okviru EU za državno pomoč.

6.6.5

Banka CGD se zlasti zavezuje, da bo skupne prejemke katerega koli člana osebja, vključno s prejemki članov uprave in višjega vodstva, omejila na ustrezno raven, vključno z vsemi mogočimi fiksnimi in spremenljivimi sestavinami, med drugim pokojnine, ter v skladu s členoma 92 in 93 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES.

6.7   Prepoved izplačila dividend, kuponov in obresti: banka CGD imetnikom prednostnih delnic in podrejenih dolžniških instrumentov ne bo (in poskrbi, da tega ne stori nobena od njenih hčerinskih družb) izplačala dividend, kuponov ali obresti, če se navedena izplačila ne dolgujejo na podlagi pogodbenih ali zakonskih obveznosti. Lahko pa imetnikom prednostnih delnic in podrejenih dolžniških instrumentov izplača (ali svojim hčerinskim družbam dovoli izplačati) dividende, kupone in obresti, če lahko dokaže, da bi neizplačilo oviralo ali preprečilo izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) (ali izplačilo kuponov za pogojno zamenljive obveznice (CoCo)), ki je opisano v oddelku 5.

6.8   Podpora portugalskim MSP: banka CGD se je zaradi zagotovitve financiranja in zmanjšanja finančnega vzvoda realnega gospodarstva portugalski vladi zavezala, da bo 30 milijonov EUR na leto namenila v sklad, ki bo vlagal v lastniški kapital MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Sklad bo v skladu z mednarodno najboljšo prakso upravljala banka ali tretja oseba z zadostnim strokovnim znanjem in ozaveščenostjo o naložbenih priložnostih. Naložbo v sklad mora predhodno odobriti portugalsko ministrstvo za finance v skladu z merili, opredeljenimi v ministrski odredbi, ki določa pogoje za dokapitalizacijo na podlagi nacionalnega prava, in bo v lasti banke CGD. Sredstva, ki se v tak sklad ne prenesejo v okviru 12-mesečne zaveze, se prenesejo v portugalsko državno blagajno. Sklad se ne bo uporabljal kot mehanizem refinanciranja sedanjih posojil. Naložbe, ki presegajo zgoraj navedeni znesek, mora predhodno odobriti Evropska komisija.

6.9   Druga pravila ravnanja: banka CGD bo še naprej širila svoje dejavnosti spremljanja tveganja in izvajala poslovno politiko, ki je premišljena, zanesljiva in trajnostno usmerjena.

6.10   Skrbnik spremljanja

6.10.1

Portugalska zagotovi, da bo pravilno izvajanje načrta prestrukturiranja ter popolno in pravilno izvajanje vseh zavez stalno spremljal neodvisen, ustrezno usposobljen skrbnik spremljanja.

6.10.2

Imenovanje, naloge, obveznosti in razrešitev skrbnika spremljanja morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka I k temu sklepu.

6.10.3

Portugalska in banka CGD zagotovita, da ima Komisija ali skrbnik spremljanja med izvajanjem Sklepa neomejen dostop do vseh informacij, potrebnih za spremljanje izvajanja Sklepa. Komisija ali skrbnik spremljanja lahko banko CGD zaprosi za razlago in pojasnila. Portugalska in banka CGD morata s Komisijo in skrbnikom spremljanja v celoti sodelovati pri vseh vprašanjih, povezanih s spremljanjem izvajanja Sklepa.

6.10.4

Banka CGD bo po razrešitvi skrbnika spremljanja ob koncu obdobja prestrukturiranja Komisiji vsako leto poročala o razvoju neključnih dejavnosti.

6.11   Upravitelj odprodaje

6.11.1

Portugalska zagotovi, da bo banka CGD pravočasno prodala sredstva zavarovalniške poslovne enote (ocenjena na […] milijard EUR) družbe Caixa Seguros. Zato banka CGD dne […] imenuje upravitelja odprodaje, če najpozneje do […] ne sklene dokončne zavezujoče kupo-prodajne pogodbe.

6.11.2

Portugalska zagotovi, da banka CGD proda svoje nestrateške deleže (delež v […], ki znaša [200–250] milijonov EUR). Zato banka CGD dne […] imenuje upravitelja odprodaje, če najpozneje do […] ne izvede celotne odprodaje.

6.11.3

Upravitelj odprodaje je neodvisen od banke CGD ter deluje v imenu in po navodilih Generalnega direktorata za konkurenco, je ustrezno usposobljen za izvajanje svojih pooblastil (npr. kot investicijska banka ali svetovalec) in ne sme biti ali postati izpostavljen navzkrižju interesov. Banka CGD bo upravitelja odprodaje plačala tako, da to ne bo oviralo njegove neodvisnosti in učinkovitosti pri izvajanju pooblastil.


(1)  Računovodski parameter.

(2)  Izključeni so španska poslovalnica in neključna sredstva, ki naj bi bila prenesena na špansko poslovalnico.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  Glej opombo 1.

(5)  Izključene so samopostrežne poslovalnice, vključen pa je sedež družbe.

(6)  Na tradicionalnih območjih (Galicija, Extremadura, Castilla y León in Asturija) in v velikih mestih ter glavnih čezmejnih trgovinskih središčih (Madrid, Barcelona, País Vasco, Andaluzija, Aragónija in Valencija).

(7)  Z 10-odstotnim dovoljenim odstopanjem.

(8)  Glej opombo 7.

(*)  Ovrednotena na dan 31. decembra 2012.

(**)  Banka BPN je bila nacionalizirana leta 2008 in prodana leta 2011. Nekatera njena sredstva so bila prenesena na banko CGD.

Dodatek I

SKRBNIK SPREMLJANJA

(A)   Imenovanje skrbnika spremljanja

(i)

Portugalska zagotovi, da banka CGD imenuje skrbnika spremljanja, ki mora izvajati naloge in obveznosti iz odstavka C tega dodatka. Njegov mandat velja med celotnim trajanjem načrta prestrukturiranja, tj. do 31. decembra 2017. Skrbnik mora ob koncu mandata predložiti končno poročilo.

(ii)

Skrbnik mora biti neodvisen od banke CGD. Skrbnik, ki je lahko na primer investicijska banka, svetovalec ali revizor, mora imeti strokovno znanje, potrebno za izvajanje pooblastil, in ne sme biti nikoli izpostavljen navzkrižju interesov. Banka CGD mora skrbnika plačati tako, da to ne ovira njegove neodvisnosti in učinkovitosti pri izvajanju pooblastil.

(iii)

Portugalska bo Komisiji najpozneje šest tednov po obvestilu o Sklepu predložila v odobritev imena dveh ali več oseb, ki jih predlaga za imenovanje za skrbnika spremljanja.

(iv)

Ti predlogi morajo vsebovati dovolj informacij o navedenih osebah, da lahko Komisija preveri, ali predlagani skrbnik izpolnjuje zahteve iz odstavka A(ii), vključevati pa morajo zlasti naslednje:

(a)

vse pogoje predlaganega mandata z vsemi potrebnimi določbami, ki skrbniku omogočajo opravljanje nalog, ter

(b)

osnutek delovnega načrta, v katerem je opisano, kako namerava skrbnik opravljati dodeljene naloge.

(v)

Komisija ima diskrecijsko pravico, da odobri ali zavrne predlagane skrbnike in odobri predlagani mandat z vsemi spremembami, ki se ji zdijo potrebne, da bo lahko skrbnik izpolnil svoje obveznosti. Če je odobreno le eno ime, bo banka CGD zadevno osebo ali institucijo imenovala za skrbnika ali poskrbela, da bo ta oseba ali institucija imenovana za skrbnika, v skladu z mandatom, ki ga je odobrila Komisija,. Če je odobrenih več imen, se lahko banka CGD sama odloči, katera od odobrenih oseb bo imenovana za skrbnika. Skrbnik bo imenovan v enem tednu po odobritvi Komisije v skladu z mandatom, ki ga je ta odobrila.

(vi)

Če Komisija zavrne vse predlagane skrbnike, bo Portugalska v dveh tednih po tem, ko bo obveščena o zavrnitvi, predložila imena vsaj dveh novih oseb ali institucij v skladu z zahtevami in postopkom iz odstavkov A(i) in (iv).

(vii)

Če Komisija zavrne tudi vse nove predlagane skrbnike, bo predlagala skrbnika, ki ga bo banka CGD imenovala ali bo poskrbela, da bo imenovan, v skladu z mandatom skrbnika, ki ga je odobrila Komisija.

(B)   Imenovanje upravitelja odprodaje

(i)

Portugalska zagotovi, da banka CGD imenuje upravitelja odprodaje na podlagi postopka imenovanja, ki je za skrbnika spremljanja določen zgoraj.

(ii)

Portugalska najpozneje do […] Komisiji predloži v odobritev imena dveh ali več oseb, ki jih predlaga za imenovanje za upravitelja odprodaje, če banka CGD do takrat še ne bo sklenila dokončne zavezujoče kupo-prodajne pogodbe za družbo Caixa Seguros.

(iii)

Portugalska najpozneje do […] Komisiji predloži v odobritev imena dveh ali več oseb, ki jih predlaga za imenovanje za upravitelja odprodaje, če banka CGD do takrat še ne bo sklenila dokončnega zavezujočega dogovora o prodaji preostalih nestrateških deležev ([…]).

(C)   Splošne naloge in obveznosti

Skrbnik mora Komisiji pomagati pri zagotavljanju izpolnjevanja zavez banke CGD in prevzeti naloge skrbnika spremljanja, ki so opredeljene v dokumentu z zavezami. Skrbnik mora izvajati naloge na podlagi mandata v skladu z delovnim načrtom in spremembami delovnega načrta, ki jih odobri Komisija. Komisija lahko na lastno pobudo ali zahtevo skrbnika ali banke CGD skrbniku daje ukaze ali navodila, da zagotovi izpolnjevanje zavez. Banka CGD nima pravice dajati navodil skrbniku. Skrbnika zavezujejo pravne dolžnosti zaupnosti.

(D)   Naloge in obveznosti skrbnika spremljanja in upravitelja odprodaje

1.

Naloga skrbnika je, da zagotovi popolno in pravilno izpolnjevanje obveznosti, določenih v zavezah, ter popolno in pravilno izvajanje načrta prestrukturiranja banke CGD. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo skrbnika daje ukaze ali navodila skrbniku ali banki CGD, da zagotovi izpolnjevanje zavez, priloženih Sklepu.

2.

Skrbnik:

(i)

mora v svojem prvem poročilu Komisiji predlagati podroben delovni načrt, v katerem opiše, kako namerava spremljati izpolnjevanje zavez, priloženih Sklepu;

(ii)

mora spremljati popolno in pravilno izvajanje načrta prestrukturiranja banke CGD, zlasti:

(a)

zmanjšanje bilančne vsote in tveganju prilagojene aktive (RWA);

(b)

omejitev poslovnih dejavnosti;

(c)

opustitev predhodno določenih poslovnih področij;

(d)

postopek za prodajo delnic na predhodno določenih poslovnih področjih;

(e)

prestrukturiranje poslovanja v Španiji;

(iii)

mora spremljati, ali banka CGD upošteva načela iz oddelka o upravljanju družbe, ali ima dejansko vzpostavljeno učinkovito in ustrezno notranjo organiziranost in ali dejansko izvaja primerne poslovne prakse. Skrbnik bo zato:

(a)

prejel kopije vseh poročil organov za notranji nadzor, po lastni presoji pa bo lahko opravil tudi razgovor s katerim koli nadzornikom ali revizorjem, ne glede na njegove vodstvene odgovornosti. Skrbnik zagotovi, (i) da se priporočila stalnih nadzornikov ali občasnih nadzornikov/revizorjev ustrezno upoštevajo in (ii) da se izvajajo akcijski načrti za odpravo morebitnih pomanjkljivosti, ugotovljenih v okviru notranjega nadzora;

(b)

redno spremljal poslovne prakse banke CGD s poudarkom na posojilni politiki in politiki vlog. Skrbnik pregleda politiko banke CGD do prestrukturiranja slabih posojil in oblikovanja rezervacij zanje. Banka CGD skrbniku pošlje vsa poročila o tveganju, poslana izvršnemu odboru, ali vse analize/presoje, namenjene oceni kreditne izpostavljenosti banke CGD. Skrbnik na podlagi navedenih poročil, razgovorov in po potrebi pregleda posameznih posojilnih dokumentov opravi svojo analizo in preiskave. Pri tem je treba skrbniku, ki ima pravico opraviti razgovore s kreditnimi analitiki in upravljavci tveganja, kadar se to šteje za primerno, zagotoviti popoln dostop do posojilnih dokumentov;

(c)

redno spremljal obravnavanje pritožb in sporov v banki CGD. Skrbnik zagotovi, da se pritožbe in spori obravnavajo v skladu s postopki, opredeljenimi v okviru notranjega nadzora banke CGD, in da banka CGD ravna v skladu z najboljšimi praksami v panogi. Opredelil bo popravne ukrepe, ki jih je treba izvesti v primeru pomanjkljivosti sedanjega postopka;

(iv)

mora spremljati skladnost z vsemi drugimi zavezami;

(v)

mora prevzeti druge funkcije, ki so mu dodeljene na podlagi zavez, priloženih Sklepu;

(vi)

mora banki CGD predlagati ukrepe, ki se mu zdijo potrebni za zagotovitev, da banka CGD izpolni zaveze, priložene Sklepu;

(vii)

mora pri preverjanju gibanja dejanskih finančnih podatkov glede na napovedi v načrtu prestrukturiranja upoštevati morebitne zakonodajne spremembe v zvezi s solventnostjo in likvidnostjo ter

(viii)

mora Komisiji, Portugalski in banki CGD v tridesetih dneh po koncu vsakega šestmesečnega obdobja predložiti osnutek pisnega poročila. Komisija, Portugalska in banka CGD lahko v petih delovnih dneh predložijo pripombe k osnutku. Skrbnik mora v petih delovnih dneh po prejemu pripomb pripraviti končno poročilo, pri čemer čim bolj in po lastni presoji upošteva pripombe, ter ga predložiti Komisiji in Portugalski. Šele nato mora kopijo končnega poročila poslati tudi banki CGD. Če osnutek poročila ali končno poročilo vsebuje informacije, ki se ne smejo razkriti banki CGD, ji je treba poslati samo nezaupno različico osnutka poročila ali končnega poročila. Skrbnik Portugalski in/ali banki CGD v nobenem primeru ne sme predložiti nobene različice poročila, preden je ne predloži Komisiji.

Poročilo se mora osredotočati na naloge, ki jih v mandatu določi skrbnik, in izpolnjevanje obveznosti banke CGD, da lahko Komisija presodi, ali se banka CGD upravlja v skladu z obveznostmi. Če je potrebno, lahko Komisija podrobneje določi obseg poročila. Skrbnik mora poleg teh poročil Komisiji nemudoma poslati pisno sporočilo, če ima razlog za sum, da banka CGD ne izpolnjuje navedenih obveznosti, hkrati pa banki CGD pošlje nezaupno različico.

3.

Upravitelj odprodaje sredstva zavarovalniške poslovne enote (ocenjena na [0–5] milijard EUR) družbe Caixa Seguros […] proda kupcu. V kupo-prodajno pogodbo vključi pogoje, za katere meni, da so ustrezni za ugodno prodajo pred […]. Natančneje, upravitelj odprodaje lahko v kupo-prodajno pogodbo vključi takšna običajna zagotovila in jamstva ter garancije, ki se utemeljeno zahtevajo pri prodaji. Upravitelj odprodaje ščiti legitimne finančne interese banke CGD v skladu z njeno brezpogojno obveznostjo, da odproda […].

4.

Upravitelj odprodaje preostale nestrateške deleže (ocenjena prodajna vrednost znaša [200–250] milijonov EUR) […] proda kupcu. V kupo-prodajno pogodbo vključi pogoje, za katere meni, da so ustrezni za ugodno prodajo pred […]. Upravitelj odprodaje ščiti legitimne finančne interese banke CGD v skladu z njeno brezpogojno obveznostjo, da odproda […].

(E)   Naloge in obveznosti banke CGD

1.

Banka CGD skrbniku zagotovi vsakršno sodelovanje, pomoč in informacije, ki jih ta upravičeno zahteva za opravljanje nalog na podlagi mandata, in to zahteva tudi od svojih svetovalcev. Skrbnik mora imeti neomejen dostop do vseh knjig, evidenc, dokumentov, vodstva in drugih zaposlenih, prostorov, lokacij in tehničnih informacij banke CGD ali družb, ki bodo odprodane, če jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog na podlagi mandata. Banka CGD mora dati skrbniku na voljo eno ali več pisarn v svojih poslovnih prostorih, vsi zaposleni banke CGD pa morajo biti na voljo za sestanke s skrbnikom, da mu zagotovijo vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.

2.

Skrbnik lahko z odobritvijo banke CGD (ta odobritev ne sme biti neupravičeno zavrnjena ali odložena) in na svoje stroške imenuje svetovalce (zlasti za svetovanje glede poslovnih financ in pravno svetovanje), če se mu zdi imenovanje takšnih svetovalcev potrebno ali primerno za opravljanje nalog in obveznosti na podlagi mandata ter če so vsi stroški in drugi odhodki, ki jih ustvari skrbnik, razumni. Če banka CGD zavrne odobritev svetovalcev, ki jih predlaga skrbnik, lahko imenovanje svetovalcev odobri Komisija, potem ko se seznani z razlogi banke CGD za zavrnitev. Samo skrbnik ima pravico dajati navodila svetovalcem.

(F)   Zamenjava, razrešitev in ponovno imenovanje skrbnika

1.

Če skrbnik preneha opravljati svoje funkcije na podlagi zavez ali če obstajajo drugi pomembni razlogi, kot je navzkrižje interesov pri skrbniku:

(i)

lahko Komisija po zaslišanju skrbnika od banke CGD zahteva, da ga zamenja,

ali

(ii)

lahko banka CGD zamenja skrbnika z odobritvijo Komisije.

2.

Če je skrbnik razrešen v skladu z odstavkom F(1), se lahko od njega zahteva, da nadaljuje svojo funkcijo, dokler je ne prevzame novi skrbnik, ki mu prejšnji skrbnik preda vse pomembne informacije. Novega skrbnika je treba imenovati v skladu s postopkom iz odstavkov od A(iii) do (vii).

3.

Skrbnik lahko preneha svoje dejavnosti šele po tem, ko ga Komisija razreši njegovih nalog, poleg razrešitve v skladu z odstavkom F(1). Takšna razrešitev je mogoča, ko so izpolnjene vse obveznosti, ki so bile naložene skrbniku. Vendar lahko Komisija kadar koli zahteva ponovno imenovanje skrbnika, če se naknadno ugotovi, da zadevni popravni ukrepi niso bili v celoti in ustrezno izvedeni.

Dodatek II

PRISPEVEK ČISTIH SREDSTEV, KI IZHAJA IZ UDELEŽBE V DRUGIH DOMAČIH POSLOVNIH ENOTAH (KAPITALSKA METODA)

Vrednosti decembra 2012

Poslovna enota

Država

Delež (v %)

Čista sredstva

Kapitalska metoda

(v milijonih EUR)

Dejavnost

SIBS SGPS

Portugalska

21,6

14,7

Holding, specializiran za elektronska plačila in upravljanje portugalskega sistema bankomatov, ki ga uporabljajo vse banke na Portugalskem. V družbi je udeleženih 26 bank, ki poslujejo na portugalskem trgu.

Prado – Cartolinas da Lousã

Portugalska

37,4

4,4

Industrijski obrat, ki proizvaja karton in papir. […].

Torre Ocidente

Portugalska

25,0

4,1

Nepremičninska družba, ki ima v lasti en sam finančni instrument za poslovni najem. […].

Locarent

Portugalska

50,0

3,9

Ponudnik storitev oddajanja avtomobilov v najem.

Ca Papel do Prado

Portugalska

37,4

1,3

Družba, ki ima v lasti nepremičnine nedelujoče tovarne […].

TF Fundo Turismo

Portugalska

33,5

1,3

Upravitelj nepremičninskih investicijskih skladov v turističnem sektorju, katerega večinski delničar je Portugalska.

Yunit Serviços

Portugalska

33,33

0,3

Družba, ki razvija rešitve e-poslovanja za izdelke in storitve MSP.

Bem Comum SCR

Portugalska

32,0

0,1

Upravitelj investicijskih skladov, specializiran za spodbujanje in podpiranje samostojnih podjetnikov in brezposelnih pri ustanavljanju novih podjetij.

Dodatek III

PODROBEN PRIKAZ SREDSTEV BANKE BCG ŠPANIJA (VKLJUČNO S SREDSTVI, KI BODO PRENESENA NA ŠPANSKO POSLOVALNICO)

[…]

Dodatek IV

PODROBEN PRIKAZ SREDSTEV ŠPANSKE POSLOVALNICE

[…]

Dodatek V

SEZNAM […] ŠPANSKIH POSLOVALNIC ([…])

[…]


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/52


Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika bi bilo treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 85 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi v zvezi s homologacijo motorjev z notranjim izgorevanjem ali električnih sistemov za prenos moči, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil kategorij M in N, glede na merjenje neto moči in največje 30-minutne moči električnega sistema za prenos moči

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dodatka 6 k prvotni različici Pravilnika – začetek veljavnosti: 15 julij 2013

VSEBINA

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Homologacija

5.

Specifikacije in preskusi

6.

Skladnost proizvodnje

7.

Kazni za neskladnost proizvodnje

8.

Sprememba in razširitev homologacije sistema za prenos moči

9.

Dokončno prenehanje proizvodnje

10.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov

PRILOGE

1.

Bistvene lastnosti motorja z notranjim zgorevanjem in informacije o izvajanju preskusa

2.

Bistvene lastnosti električnega sistema za prenos moči in podatki o izvajanju preskusa

3a

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa sistema za prenos moči v skladu s Pravilnikom št. 85.

3b

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na vgradnjo sistema za prenos moči v skladu s Pravilnikom št. 85.

4.

Primeri homologacijskih oznak

5.

Metoda merjenja izhodne moči motorja z notranjim zgorevanjem

6.

Metoda merjenja neto moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči

7.

Preverjanje skladnosti proizvodnje

8.

Referenčna goriva

1.   PODROČJE UPORABE

1.1

Ta pravilnik se uporablja za prikaz krivulje kot funkcije vrtilne frekvence motorja za moč ob polni obremenitvi, ki jo navede proizvajalec za motorje z notranjim zgorevanjem ali električne sisteme za prenos moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči, ki so namenjeni za pogon motornih vozil kategorij M in N (1).

1.2

Motorji z notranjim zgorevanjem spadajo v eno od naslednjih kategorij:

batni motorji z izmeničnim gibanjem bata (s prisilnim ali kompresijskim vžigom), razen motorjev s prostim batom,

motorji z vrtilnim gibanjem bata (s prisilnim ali kompresijskim vžigom),

sesalni ali tlačno polnjeni motorji.

1.3

Električni sistemi za prenos moči so sestavljeni iz krmilnikov in motorjev ter se uporabljajo za pogon vozil kot edini način pogona.

2.   OPREDELITEV POJMOV

2.1

„Homologacija sistema za prenos moči“ pomeni homologacijo sistema za prenos moči glede na njegovo neto moč, izmerjeno v skladu s postopkom iz Priloge 5 ali 6 k temu pravilniku;

2.2

„tip sistema za prenos moči“ pomeni kategorijo motorja z notranjim zgorevanjem ali električnega sistema za prenos moči za vgradnjo v motorno vozilo, katerega bistvene lastnosti se ne razlikujejo od lastnosti iz Priloge 1 ali 2 k temu pravilniku;

2.3

„neto moč“ pomeni moč, izmerjeno na preskuševalni napravi na koncu ročične gredi, ali enakovredno moč, izmerjeno pri ustrezni vrtilni frekvenci motorja z dodatno opremo iz preglednice 1 v Prilogi 5 ali Prilogi 6 k temu pravilniku, in izračunano pri referenčnih atmosferskih pogojih;

2.4

„največja neto moč“ pomeni največjo vrednost neto moči, izmerjeno pri polni obremenitvi motorja;

2.5

„največja 30-minutna moč“ pomeni največjo neto moč električnega sistema za prenos moči pri enosmerni napetosti, kot je opredeljena v odstavku 5.3.1 tega pravilnika, ki jo lahko sistem za prenos moči povprečno prenese v 30 minutah;

2.6

„hibridna vozila (HV)“:

2.6.1

„hibridno vozilo“ pomeni vozilo z vsaj dvema različnima energijskima pretvornikoma in dvema različnima sistemoma za shranjevanje energije (na vozilu) za pogon vozila;

2.6.2

„hibridno vozilo na električni pogon“ pomeni vozilo, ki za mehanski pogon uporablja energijo iz obeh naslednjih virov energije, shranjene v vozilu:

goriva,

naprave za shranjevanje električne energije (npr. akumulatorja, kondenzatorja, vztrajnika/generatorja …);

2.6.3

„sistem za prenos moči“ pri hibridnem vozilu na električni pogon je sestavljen iz kombinacije dveh različnih tipov sistema za prenos moči:

motorja z notranjim zgorevanjem ter

enega ali več električnih sistemov za prenos moči;

2.7

„standardna oprema“ pomeni opremo, ki jo pri določeni izvedbi vgradi proizvajalec;

2.8

„dvogorivni motor“ pomeni tip sistema motorja, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 49 ali vgrajenega v tip vozila, ki je bil homologiran glede emisij skladno s Pravilnikom št. 49, in zasnovanega za sočasno delovanje z dizelskim in plinastim gorivom, pri čemer se poraba goriv meri ločeno in se lahko poraba enega goriva v primerjavi z drugim spreminja v odvisnosti od delovanja;

2.9

„vozilo na dvogorivni pogon“ pomeni vozilo, ki ga poganja dvogorivni motor in pri katerem se gorivo, ki ga uporablja motor, dovaja iz ločenih vgrajenih sistemov za shranjevanje;

2.10

„dvogorivni način“ pomeni normalni način obratovanja dvogorivnega motorja, med katerim motor pri nekaterih pogojih delovanja istočasno uporablja dizelsko in plinasto gorivo;

2.11

„dizelski način“ pomeni normalni način delovanja dvogorivnega motorja, med katerim motor pri nobenih pogojih delovanja ne uporablja plinastega goriva;

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1

Vlogo za homologacijo tipa sistema za prenos moči glede na merjenje neto moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči vloži proizvajalec sistema za prenos moči, proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se priloži opis sistema za prenos moči v treh izvodih, vključno z vsemi podrobnostmi iz:

Priloge 1 za vozila, ki jih poganja samo motor z notranjim zgorevanjem, ali

Priloge 2 za vozila ki imajo samo električni pogon, ali

Prilog 1 in 2 za hibridna vozila na električni pogon.

3.3

Za hibridna vozila na električni pogon (HVE) se preskusi opravijo ločeno na motorju z notranjim zgorevanjem (v skladu s Prilogo 5) in na električnih sistemih za prenos moči (v skladu s Prilogo 6).

3.4

Vzorec sistema za prenos moči (ali vrsta sistema za prenos moči), katerega tip (katerih tipe) je treba homologirati, se z opremo iz Prilog 5 in 6 k temu pravilniku predloži tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1

Če je bila moč sistema za prenos moči, predloženega v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izmerjena v skladu s specifikacijami iz odstavka 5, se homologacija za ta sistem za prenos moči podeli.

4.2

Številka homologacije se določi za vsak homologirani tip sistema za prenos moči. Prvi dve števki (zdaj 00 za izvirnik Pravilnika) navajata spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne dodeli iste številke drugemu tipu sistema za prenos moči.

4.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije sistema za prenos moči v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3a k temu pravilniku.

4.4

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije vozila glede sistema za prenos moči v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3b k temu pravilniku.

4.5

Na vsakem sistemu za prenos moči, ki je v skladu s tipom sistema za prenos moči, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.5.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

4.5.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije, na desni strani kroga iz odstavka 4.5.1;

4.5.3

Namesto nameščanja teh homologacijskih oznak in simbolov na sistem za prenos moči se lahko proizvajalec odloči, da ima vsak tip sistema za prenos moči, ki je homologiran v skladu s tem pravilnikom, priložen dokument, ki podaja te informacije, tako da se lahko homologacijske oznake in simboli namestijo na vozilo.

4.6

Če je sistem za prenos moči v skladu s tipom, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.5.1: v takem primeru se v vzdolžnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.5.1 vstavijo pravilnik in številke homologacije vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila odobrena homologacija, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.7

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.8

Homologacijska oznaka se namesti v bližino identifikacijskih številk sistema za prenos moči, ki jih zagotovi proizvajalec.

4.9

V Prilogi 4 k temu pravilniku so navedeni primeri namestitev homologacijskih oznak.

5.   SPECIFIKACIJE IN PRESKUSI

5.1   Splošno

Sestavni deli, ki lahko vplivajo na moč sistema za prenos moči, so zasnovani, izdelani in sestavljeni tako, da sistem za prenos moči ob običajni uporabi lahko kljub tresljajem, ki jim je lahko izpostavljen, izpolnjuje predpise tega pravilnika.

5.2   Opis preskusov za motorje z notranjim zgorevanjem

5.2.1   Preskus neto moči pri motorjih s prisilnim vžigom vključuje obratovanje motorja s polnim plinom, pri motorjih na kompresijski vžig in dvogorivnih motorjih pa obratovanje pri polni obremenitvi, pri čemer mora biti motor opremljen, kot je določeno v preglednici 1 Priloge 5 k temu pravilniku.

5.2.1.1

V primeru dvogorivnega motorja, ki ima dizelski način, preskus vključuje delovanje istega motorja v dvogorivnem in dizelskem načinu.

5.2.2   Meritve je treba opraviti pri zadostnem številu vrtilnih frekvenc motorja, da se čim bolj natančno določi krivulja moči motorja med najmanjšo in največjo vrtilno frekvenco motorja, ki ju priporoča proizvajalec. To območje vrtilnih frekvenc mora vključevati vrtilne frekvence, pri katerih motor proizvaja največjo moč in največji navor. Za vsako vrtilno frekvenco se določi povprečje iz najmanj dveh stabiliziranih meritev.

5.2.3   Uporablja se naslednje gorivo:

5.2.3.1

Pri motorjih s prisilnim vžigom na bencinski pogon:

uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi eno od referenčnih goriv, ki jih je za motorje s pogonom na bencin določil CEC (3) v dokumentih RF-01-A-84 in RF-01-A-85.

5.2.3.2

Pri motorjih s prisilnim vžigom in dvogorivnih motorjih, ki za gorivo uporabljajo utekočinjeni naftni plin:

5.2.3.2.1

Pri motorjih s samodejnim prilagajanjem na gorivo:

uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi eno od referenčnih goriv iz Priloge 8.

5.2.3.2.2

Pri motorjih brez samodejnega prilagajanja na gorivo:

uporabi se referenčno gorivo iz Priloge 8 z najnižjo vsebnostjo C3.

5.2.3.2.3

Pri motorjih, pri katerih je navedena posebna sestava goriva:

uporabi se za motor navedeno gorivo.

5.2.3.2.4

Uporabljeno gorivo se navede v poročilu o preskusu.

5.2.3.3

Pri motorjih s prisilnim vžigom in dvogorivnih motorjih, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin:

5.2.3.3.1

Pri motorjih s samodejnim prilagajanjem na gorivo:

uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi eno od referenčnih goriv iz Priloge 8.

5.2.3.3.2

Pri motorjih brez samodejnega prilagajanja na gorivo:

uporabi se običajno komercialno gorivo z Wobbejevim indeksom najmanj 52,6 MJm-3 (4 °C, 101,3 KPa). V primeru spora se uporabi referenčno gorivo G20 iz Priloge 8, tj. gorivo z najvišjim Wobbejevim indeksom.

5.2.3.3.3

Pri motorjih, za katere je navedena posebna vrsta goriva:

uporabi se običajno komercialno gorivo z Wobbejevim indeksom najmanj 52,6 MJm-3 (4 °C, 101,3 kPa), če so za motor navedeni plini iz območja H, ali najmanj 47,2 MJm-3 (4 °C, 101,3 kPa), če so za motor navedeni plini iz območja L. V primeru spora se uporabi referenčno gorivo G20 iz Priloge 8, če so za motor navedeni plini iz območja iz razreda H, ali referenčno gorivo G23, če so za motor navedeni plini iz območja iz razreda L, tj. gorivo z najvišjim Wobbejevim indeksom za ustrezni razred.

5.2.3.3.4

Pri motorjih, za katere je naveden utekočinjeni naftni plin s posebno sestavo:

uporabi se gorivo, ki je navedeno za motor, ali referenčno gorivo G20 iz Priloge 8, če je za motor navedeno gorivo LNG20.

5.2.3.3.5

Pri motorjih, za katere je navedena posebna sestava goriva:

uporabi se za motor navedeno gorivo.

5.2.3.3.6

Uporabljeno gorivo se navede v poročilu o preskusu.

5.2.3.4

Pri motorjih s prisilnim vžigom in dvogorivnih motorjih:

uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi referenčno gorivo, ki jih je za motorje na kompresijski vžig določil CEC v dokumentu RF-03-A-84.

5.2.3.5

Motorji s prisilnim vžigom v vozilih, ki lahko delujejo bodisi na bencin ali na plinasto gorivo, se preskusijo z obema vrstama goriva, v skladu z določbami iz odstavkov od 5.2.3.1 do 5.2.3.3. Vozila, ki delujejo na bencin in na plinasto gorivo, pri katerih je bencinski sistem predviden le za zasilni pogon ali za zagon in katerih posoda za gorivo lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, se pri preskusu štejejo za vozila, ki delujejo samo na plinasto gorivo.

5.2.3.6

Dvogorivni motorji ali vozila, ki imajo dizelski način, se preskusijo z gorivi, ki ustrezajo posameznemu načinu, v skladu z določbami iz odstavkov od 5.2.3.1 do 5.2.3.5.

5.2.4   Meritve se opravijo v skladu z določbami Priloge 5 k temu pravilniku.

5.2.5   Poročilo o preskusu vsebuje rezultate in vse izračune, ki so potrebni za ugotovitev neto moči, kot je navedeno v Dodatku k Prilogi 5 k temu pravilniku, vključno z lastnostmi motorja iz Priloge 1 k temu pravilniku. V skladu z določbami te direktive lahko pristojni organ za pripravo tega dokumenta uporabi poročilo pooblaščenega ali priznanega laboratorija.

5.3   Opis preskusov za merjenje neto moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči

Električni sistem za prenos moči je opremljen, kot je določeno v Prilogi 6 k temu pravilniku. Električni sistem za prenos moči ima vir enosmerne napetosti z največjim padcem napetosti 5 odstotkov glede na čas in tok (obdobja, krajša od 10 sekund, so izključena). Napajalno napetost preskusa določi proizvajalec vozila.

Opomba:

Če je akumulator omejen na največ 30 minut moči, je največja 30-minutna moč električnega vozila lahko manjša kot največja 30-minutna moč sistema za prenos moči vozila glede na ta preskus.

5.3.1   Določanje neto moči

5.3.1.1

Motor z vsemi agregati mora biti kondicioniran pri temperaturi 25 °C ± 5 °C najmanj dve uri.

5.3.1.2

Preskus neto moči vključuje delovanje pri največji nastavitvi krmilnika moči.

5.3.1.3

Tik pred začetkom preskusa motor teče na preskuševalni napravi tri minute z močjo, ki je enaka 80 odstotkom največje moči pri vrtilni frekvenci, ki jo je priporočil proizvajalec.

5.3.1.4

Meritve se opravijo pri zadostnem številu vrtilnih frekvenc motorja, da se čim bolj natančno določi krivulja moči motorja med ničto in največjo vrtilno frekvenco motorja, kot jo je priporočil proizvajalec. Celotni preskus se zaključi po 5 minutah.

5.3.2   Ugotavljanje največje 30-minutne moči

5.3.2.1

Motor in njegov celoten sestav opreme morajo biti kondicionirani pri temperaturi 25 °C ± 5 °C najmanj štiri ure.

5.3.2.2

Električni sistem za prenos moči na napravi deluje z močjo, ki je po navedbah proizvajalca najprimernejša ocena največje 30-minutne moči. Vrtilna frekvenca mora biti v območju, v katerem je neto moč večja od 90 odstotkov največje moči, kot je izmerjena v odstavku 5.3.1. To vrtilno frekvenco priporoči proizvajalec.

5.3.2.3

Vrtilna frekvenca in moč se zabeležita. Moč mora biti v območju ± 5 odstotkov vrednosti moči na začetku preskusa. Največja 30-minutna moč je povprečna moč v 30 minutah.

5.4   Razlaga rezultatov

Neto moč in največja 30-minutna moč električnih sistemov za prenos moči, ki ju navede proizvajalec za tip sistema za prenos moči, se sprejmeta, če se ne razlikujeta za več kot ± 2 odstotka pri največji moči in za več kot ± 4 odstotke na drugih merilnih točkah na krivulji z odstopanjem ± 2 odstotka pri vrtilni frekvenci motorja ali v območju vrtilne frekvence motorja (X1 min.–1 + 2 odstotka) do (X2 min.–1 – 2 odstotka) (X1 < X2) od vrednosti, ki jih tehnična služba izmeri na sistemu za prenos moči, predloženem v preskus.

V primeru dvogorivnega motorja je neto moč, ki jo je navedel proizvajalec, moč, izmerjena v dvogorivnem načinu delovanja tega motorja.

6.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Skladnost proizvodnih postopkov je v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324 – E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:

6.1

Motorji, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da ustrezajo homologiranemu tipu.

6.2

Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za skladnost postopkov za nadzor proizvodnje, določene v Prilogi 7 k temu pravilniku.

7.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

7.1

Homologacija, podeljena za tip sistema za prenos moči v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgornje zahteve niso izpolnjene ali če sistem za prenos moči, ki ima homologacijsko oznako, ni v skladu s homologiranim tipom.

7.2

Če pogodbenica Sporazuma iz leta 1958, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3a ali 3b k temu pravilniku.

8.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE SISTEMA ZA PRENOS MOČI

8.1

Vsaka sprememba sistema za prenos moči, izvedena na tipu sistema za prenos moči, se ob upoštevanju lastnosti iz Priloge 1 ali 2 sporoči upravnemu organu, ki je homologiral sistem za prenos moči. Homologacijski organ lahko nato:

8.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

8.1.2

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

8.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

8.3

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko tej razširitvi in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3a ali Priloge 3b k temu pravilniku.

9.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati sistem za prenos moči, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, mora o tem obvestiti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3a ali Priloge 3b k temu pravilniku.

10.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Podpisnice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.


(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 2, odst. 2. – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html

(2)  Številčne oznake držav pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2/Dop.3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html

(3)  Evropski koordinacijski svet.


PRILOGA 1

BISTVENE LASTNOSTI MOTORJA Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM IN INFORMACIJE O IZVAJANJU PRESKUSA

Kjer je ustrezno, se naslednji podatki predložijo v treh izvodih skupaj s seznamom vsebine. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če imajo sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz tega dodatka elektronsko krmiljenje, se predložijo podatki o njegovem delovanju.

0.

Splošni konstrukcijski podatki o vozilu: …

0.1

Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

0.2

Tip in trgovska oznaka: …

0.3

Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilu: …

0.3.1

Mesto navedene oznake: …

0.4

Kategorija vozila: …

0.5

Ime in naslov proizvajalca: …

0.6

Naslovi proizvodnih obratov: …

1.

Splošni konstrukcijski podatki o vozilu

1.1

Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: …

1.2

Lega volana: levo/desno (1): …

1.3

Dvogorivno vozilo: da/ne (1)

1.3.1

Dvogorivno vozilo, ki ima dizelski način: da/ne (1)

2.0

Pogonski agregat

2.1

Proizvajalec: …

2.2

Proizvajalčeva oznaka motorja (kot je označena na motorju, ali drugi podatki za identifikacijo): …

2.3

Način delovanja: prisilni/kompresijski vžig, štiritaktni/dvotaktni (1)

2.4

Število in razporeditev valjev: …

2.5

Premer valja: … mm

2.6

Gib: … mm

2.7

Zaporedje vžigov: …

2.8

Delovna prostornina motorja: …cm3

2.9

Kompresijsko razmerje: …

2.10

Risbe zgorevalnega prostora, čela bata in, pri motorjih na prisilni vžig, batnih obročkov: …

2.11

Največja neto moč: …kW pri … min–1

2.12

Največja dovoljena vrtilna frekvenca motorja po podatkih proizvajalca: … min–1 (po navedbi proizvajalca)

2.13

Največji neto navor (1): …Nm pri … min–1 (po navedbi proizvajalca)

3.0

Gorivo: dizelsko gorivo/bencin/UNP/SZP/UZP (1)

3.0.1

Kadar je to primerno, dodatni znaki v homologacijski oznaki, ki se zahteva v pravilniku št. 49, katerih namen je razlikovanje tipa motorja, za katerega je bila homologacija podeljena (npr. HLt).

3.1

RON (raziskovalno oktansko število), osvinčeni: …

3.2

RON (raziskovalno oktansko število), neosvinčeni: …

3.3

Napajanje z gorivom

3.3.1

Z uplinjači: da/ne (1)

3.3.1.1

Znamke: …

3.3.1.2

Tipi: …

3.3.1.3

Število: …

3.3.1.4

Prilagoditve

3.3.1.4.1

Šobe: …

3.3.1.4.2

Difuzorji: …

3.3.1.4.3

Nivo v komori s plovcem: …

3.3.1.4.4

Masa plovca: …

3.3.1.4.5

Igla plovca: …

oziroma krivulja pretoka goriva v odvisnosti od pretoka zraka ter nastavitve, potrebne za sledenje tej krivulji.

3.3.1.5

Sistem za zagon hladnega motorja: ročni/samodejni (1)

3.3.1.5.1

Načini delovanja: …

3.3.1.5.2

Delovno območje/nastavitve (1): …

3.3.2

Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s kompresijskim vžigom): da/ne (1)

3.3.2.1

Opis sistema: …

3.3.2.2

neposredni vbrizg/predkomora/vrtinčna komora (1)

3.3.2.3

Tlačilka za vbrizgavanje goriva

3.3.2.3.1

Znamke: …

3.3.2.3.2

Tipi: …

3.3.2.3.3

Največji pretok goriva (1):… mm3/gib ali ciklus pri hitrosti črpalke: … min–1 ali, alternativno, karakteristični diagram: …

3.3.2.3.4

Krmiljenje začetka vbrizgavanja: …

3.3.2.3.5

Krivulja predvbrizga: …

3.3.2.3.6

Postopek umerjanja: naprava za preskušanje/motor (1)

3.3.2.4

Regulator

3.3.2.4.1

Tip: …

3.3.2.4.2

Znamka: …

3.3.2.4.3

Vrtilna frekvenca, pri kateri regulator zapre dovod goriva

3.3.2.4.3.1

Prekinitev dovoda goriva pri obremenitvi motorja: … min–1

3.3.2.4.3.2

Prekinitev dovoda goriva brez obremenitve motorja: … min–1

3.3.2.4.4

Največja vrtilna frekvenca brez obremenitve: … min–1

3.3.2.4.5

Vrtilna frekvenca v prostem teku: …

3.3.2.5

Visokotlačne cevi

3.3.2.5.1

Dolžina: … mm

3.3.2.5.2

Notranji premer: … mm

3.3.2.6

Vbrizgalne šobe

3.3.2.6.1.

Znamke: …

3.3.2.6.2

Tipi: …

3.3.2.6.3

Tlak odpiranja: … kPa ali karakteristika odpiranja: …

3.3.2.7

Sistem za zagon hladnega motorja

3.3.2.7.1

Znamke: …

3.3.2.7.2

Tipi: …

3.3.2.7.3

Opis: …

3.3.2.8

Elektronska krmilna enota

3.3.2.8.1

Znamke: …

3.3.2.8.2

Opis sistema: …

3.3.3

Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s prisilnim vžigom): da/ne (1)

3.3.3.1

Princip delovanja: neposredno vbrizgavanje v sesalno cev (eno-/večtočkovno (1))/drugo (točen opis) (1): …

3.3.3.2

Znamke: …

3.3.3.3

Tipi: …

3.3.3.4

Opis sistema

3.3.3.4.1

Tip ali številka kontrolne enote: …

3.3.3.4.2

Tip regulatorja goriva: …

3.3.3.4.3

Tip senzorja pretoka zraka: …

3.3.3.4.4

Tip naprave za razdeljevanje goriva: …

3.3.3.4.5

Tip regulatorja tlaka: …

3.3.3.4.6

Tip ohišja lopute za zrak: …

Pri sistemih, drugačnih od zveznega vbrizgavanja, navesti enakovredne podrobnosti.

3.3.3.5

Vbrizgalne šobe: tlak odpiranja: … kPa ali karakteristika odpiranja: …

3.3.3.6

Krmiljenje začetka vbrizgavanja: …

3.3.3.7

Sistem za zagon hladnega motorja

3.3.3.7.1

Načini delovanja: …

3.3.3.7.2

Delovno območje/nastavitve (1): …

3.4

Plinski in dvogorivni motorji

3.4.1

Samodejno prilagajanje na gorivo: da/ne (1)

3.4.2

V primeru motorja brez samodejnega prilagajanja na gorivo: sestava posebnega plina/razpon plinov, za katere je bil motor umerjen.

4.0

Črpalka za gorivo

4.1

Tlak: … kPa ali karakteristika odpiranja:

5.0

Električni sistem

5.1

Nazivna napetost: … V, priključek mase pozitivni/negativni (1)

5.2

Alternator

5.2.1

Tip: …

5.2.2

Nazivna moč: … VA

6.0

Žarenje

6.1

Znamke: …

6.2

Tipi: …

6.3

Način delovanja: …

6.4

Krivulja predvbrizga: …

6.5

Statični predvžig: … stopinj pred zgornjo mrtvo lego

6.6

Razmak kontaktov prekinjevalnika: … mm

6.7

Kot zaprtja: … stopinj

7.0

Hladilni sistem (tekočina/zrak) (1)

7.1

Nazivna nastavitev naprave za kontrolo temperature motorja: …

7.2

Tekočina

7.2.1

Lastnosti tekočine: …

7.2.2

Vodna črpalka: da/ne (1)

7.2.3

Značilnosti: …

7.2.3.1

Znamke: …

7.2.3.2

Tipi: …

7.2.4

Stopnje prenosov: …

7.2.5

Opis ventilatorja in njegovega pogonskega mehanizma: …

7.3

Zrak

7.3.1

Puhalo: da/ne (1)

7.3.2

Značilnosti: …, ali

7.3.2.1

Znamke: …

7.3.2.2

Tipi: …

7.3.3

Stopnje prenosov: …

8.0

Sesalni sistem

8.1

Nadtlačni polnilnik: da/ne (1)

8.1.1

Znamke: …

8.1.2

Tipi: …

8.1.3

Opis sistema (npr. največji polnilni tlak: …

kPa, omejilni ventil, po potrebi): …

8.2

Hladilnik polnilnega zraka: da/ne (1)

8.3

Opis in risbe sesalnih cevi in njihovih dodatkov (posoda za vsesani zrak, grelne naprave, dodatni vstopi za zrak itn.): …

8.3.1

Opis sesalnega kolektorja (vključno z risbami in/ali fotografijami): …

8.3.2

Filter za zrak, risbe: …, ali

8.3.2.1

Znamke: …

8.3.2.2

Tipi: …

8.3.3

Sesalni dušilnik zvoka, risbe: …, ali

8.3.3.1

Znamke: …

8.3.3.2

Tipi: …

9.0

Izpušni sistem

9.1

Opis in/ali risba izpušnega kolektorja: …

9.2

Opis in/ali risba izpušnega sistema: …

9.3

Največji dovoljeni protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi: … kPa

10.0

Najmanjše površine presekov sesalnih in izpušnih odprtin: …

11.0

Časi odpiranja ventilov ali drugi ustrezni podatki

11.1

Največji gib ventilov, koti odpiranja in zapiranja ali podatki o časih odpiranja in zapiranja glede na mrtve točke batov pri alternativnih sistemih krmiljenja: …

11.2

Referenčna in/ali nastavitvena območja (1): …

12.0

Ukrepi proti onesnaževanju zraka

12.1

Dodatne naprave proti onesnaževanju (če obstajajo in če niso opisane drugje)

12.2

Katalizator izpušnih plinov: … da/ne (1)

12.2.1

Število katalizatorjev in elementov: …

12.2.2

Dimenzije, oblika in prostornina katalizatorjev: …

12.3

Senzor za kisik: da/ne (1)

12.4

Vbrizgavanje zraka: da/ne (1)

12.5

Obtok izpušnih plinov: da/ne (1)

12.6

Filter za delce: da/ne (1)

12.6.1

Mere, oblika in prostornina filtra za delce: …

12.7

Drugi sistemi (opis in delovanje): …

13.0

Sistem za dovajanje utekočinjenega naftnega plina (LPG): da/ne (1)

13.1

Številka homologacije v skladu s Pravilnikom št. 67: …

13.2

Elektronska enota za upravljanje motorja s pogonom na utekočinjeni naftni plin: …

13.2.1

Znamke: …

13.2.2

Tipi: …

13.2.3

Možnosti nastavljanja v zvezi z emisijami: …

13.3

Dodatna dokumentacija: …

13.3.1

Opis varovanja katalizatorja pri preklopu z bencina na UNP ali obratno: …

13.3.2

Načrt sistema (električne povezave, vakuumske povezave, kompenzacijske cevi itd.): …

13.3.3

Risba simbola: …

14.0

Sistem za dovajanje zemeljskega plina (NG): da/ne (1)

14.1

Številka homologacije v skladu s Pravilnikom št. 110: …

14.2

Elektronska enota za upravljanje motorja s pogonom na zemeljski plin: …

14.2.1

Znamke: …

14.2.2

Tipi: …

14.2.3

Možnosti nastavljanja v zvezi z emisijami: …

14.3

Dodatna dokumentacija: …

14.3.1

Opis varovanja katalizatorja pri preklopu z bencina na ZP ali obratno: …

14.3.2

Načrt sistema (električne povezave, vakuumske povezave, kompenzacijske cevi itd.): …

14.3.3

Risba simbola: …

15.0

Temperature, ki jih dovoljuje proizvajalec

15.1

Hladilni sistem

15.1.1

Tekočinsko hlajenje

Najvišja temperatura na izhodu: …°C

15.1.2

Zračno hlajenje

15.1.2.1

Referenčna točka: …

15.1.2.2

Najvišja temperatura pri referenčni točki: …°C

15.2

Najvišja izstopna temperatura na izhodu iz hladilnika polnilnega zraka: …°C

15.3

Najvišja temperatura izpušnih plinov v točki izpušnega sistema, ki je najbližji zunanji prirobnici izpušnega kolektorja: …°C

15.4

Temperatura goriva

Najmanjša: …°C

Največja: …°C

15.5

Temperatura maziva

Najmanjša: …°C

Največja: …°C

16.0

Mazalni sistem

16.1

Opis sistema

16.1.1

Lega posode za mazivo: …

16.1.2

Sistem dovoda maziva (s črpalko/z vbrizgavanjem v sesalni del/mešanje z gorivom itd.) (1): …

16.2

Črpalka za mazivo

16.2.1

Znamke: …

16.2.2

Tipi: …

16.3

Mešanica z gorivom

16.3.1

Mešalno razmerje: …

16.4

Oljni hladilnik: da/ne (1)

16.4.1

Risbe: …, ali

16.4.1.1

Znamke: …

16.4.1.2

Tipi: …

Ostala pomožna oprema, ki jo poganja motor (v skladu s točko 2.3.2 Priloge 5) (seznam in po potrebi kratek opis):

17.0

Dodatni podatki o pogojih preskusa (za motorje na prisilni vžig in dvogorivne motorje)

17.1

Vžigalne svečke

17.1.1

Znamka: …

17.1.2

Tip: …

17.1.3

Nastavitev razmaka med elektrodami vžigalnih svečk…

17.2

Vžigalna tuljava

17.2.1

Znamka: …

17.2.2

Tip: …

17.3

Vžigalni kondenzator

17.3.1

Znamka: …

17.3.2

Tip: …

17.4

Oprema za odpravljanje radijskih motenj

17.4.1

Znamka: …

17.4.2

Tip: …

17.5

Gorivo, ki je bilo uporabljeno za preskus: Referenčno gorivo (2)/drugo (1)

17.5.1

Če plinasto gorivo, ki se uporablja za preskus, ni referenčno gorivo, oznaka tega goriva: …

17.5.2

Če plinasto gorivo, ki se uporablja za preskus, ni referenčno gorivo, sestava tega goriva: …

(Datum, številka opisne mape)


(1)  Neustrezno črtati.

(2)  Kot je določeno v Prilogi 8 tega pravilnika.


PRILOGA 2

BISTVENE LASTNOSTI ELEKTRIČNEGA SISTEMA ZA PRENOS MOČI IN PODATKI O IZVAJANJU PRESKUSA

1.

Splošno

1.1

Znamka:…

1.2

Tip:…

1.3

Pogon (1): enomotorni/večmotorni/(število) …

1.4

Položaj menjalnika: vzporeden/čezosni/drugo, navesti:…

1.5

Preskuševalna napetost: … V

1.6

Osnovna vrtilna frekvenca motorja: … min–1

1.7

Največja vrtilna frekvenca ročične gredi motorja: … min–1

(ali privzeto): … izstopna gred reduktorja/menjalnika (2) … min–1

1.8

Vrtilna frekvenca pri največji moči (3) (navedba proizvajalca): … min–1

1.9

Največja moč (navedba proizvajalca): … kW

1.10

Največja 30-minutna moč (navedba proizvajalca): … kW

1.11

Fleksibilno območje (kjer je P ≥ 90 odstotkov največje moči):

vrtilna frekvenca na začetku območja: … min–1

vrtilna frekvenca na koncu območja: … min–1

2.

Motorji

2.1

Način delovanja:

2.1.1

Enosmerni tok (DC)/izmenični tok (AC) (1)/število faz:…

2.1.2

vzbujanje/ločeno/serijsko/kombinirano (1)

2.1.3

sinhrono/asinhrono (1)

2.1.4

Rotor s tuljavo/s trajnimi magneti/z ohišjem (1)

2.1.5

Število polov motorja: …

2.2

Vztrajnostna masa: …

3.

Krmilnik moči

3.1

Znamka: …

3.2

Tip: …

3.3

Načelo krmiljenja: vektorsko/z odprto zanko/zaprto/drugo, navesti: …

3.4

Največji efektivni tok do motorja (3): … A

v … sekundah

3.5

Uporabljeno območje napetosti: … V do … V

4.

Hladilni sistem:

 

Motor: tekočinski/zračni (1)

 

Krmilnik: tekočinski/zračni (1)

4.1

Lastnosti opreme za tekočinsko hlajenje

4.1.1

Lastnosti tekočine … obtočne črpalke: da/ne (1)

4.1.2

Lastnosti ali znamke in tipi črpalk: …

4.1.3

Termostat: nastavitev: …

4.1.4

Hladilnik: risbe ali oznake in tipi: …

4.1.5

Razbremenilni ventil: nastavitev tlaka: …

4.1.6

Ventilator: lastnosti ali oznaka/oznake in tip/tipi: …

4.1.7

Cev ventilatorja: …

4.2

Značilnosti opreme za zračno hlajenje

4.2.1

Puhalo: lastnosti ali oznake in tipi: …

4.2.2

Standardno dovajanje zraka: …

4.2.3

Sistem za regulacijo temperature: da/ne (1)

4.2.4

Kratek opis: …

4.2.5

Filter za zrak … znamke … tipi …

4.3

Temperature, dopustne s strani proizvajalca

4.3.1

Izstop iz motorja: (največ) … °C

4.3.2

Vstop v krmilnik: (največ) … °C

4.3.3

Na referenčni točki/referenčnih točkah motorja: (največ) … °C

4.3.4

Na referenčni točki/referenčnih točkah krmilnika: (največ) … °C

5.

Izolacijska kategorija: …

6.

Mednarodna zaščitna (IP) koda: …

7.

Princip delovanja mazalnega sistema (1):

 

Ležaji: drsni/kroglični

 

Mazivo: mast/olje

 

Tesnilo: da/ne

 

Obtok: z/brez


(1)  Neustrezno črtati

(2)  Prestava vklopljena.

(3)  Navesti dovoljena odstopanja.


PRILOGA 3 A

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA 3B

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 x 297 mm))

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA 4

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Vzorec A

(Glejte točko 4.4 tega pravilnika)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na sistem za prenos moči, pomeni, da je bil zadevni tip sistema za prenos moči homologiran glede na merjenje neto moči na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikom št. 85 in s številko homologacije 002492. Številka homologacije pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 85 v njeni izvirni obliki.

Vzorec B

(Glejte točko 4.5 tega pravilnika)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikoma št. 85 in 31 (1). Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da v času podelitve homologacije Pravilnik št. 85 ni bil spremenjen, Pravilnik št. 31 pa je že vseboval spremembe 01.


(1)  Druga številka je navedena le kot primer.


PRILOGA 5

METODA MERJENJA IZHODNE MOČI MOTORJA Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

1.   TI PREDPISI VELJAJO ZA METODO UGOTAVLJANJA KRIVULJE MOČI MOTORJA Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM PRI POLNI OBREMENITVI KOT FUNKCIJE VRTILNE FREKVENCE MOTORJA.

2.   PRESKUŠEVALNI POGOJI

2.1   Motor je utečen v skladu s priporočili proizvajalca.

2.2   Če se meritev moči lahko izvaja le na motorju z vgrajenim menjalnikom, se upošteva učinkovitost menjalnika.

2.3   Dodatna oprema

2.3.1   Dodatna oprema, ki jo je treba namestiti

Med preskusom je dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja za predvideno uporabo (kot je navedeno v preglednici 1), vgrajena v napravo za preskušanje, kolikor je mogoče v istem položaju, kot je bil predviden za uporabo.

2.3.2   Dodatna oprema, ki jo je treba odstraniti

Določena dodatna oprema, ki je potrebna le za delovanje vozila in je lahko vgrajena v motor, se za namen preskusa odstrani. Naslednji okvirni seznam je naveden kot primer:

 

Kompresor za zrak za zavore kompresor za servo krmiljenje kompresor za uravnavanje vzmetenja

 

Klimatska naprava

 

Če opreme ni mogoče odstraniti, se lahko določi moč, ki jo ta absorbira v neobremenjenem stanju, in doda k izmerjeni moči motorja.

Preglednica 1

Dodatna oprema, ki mora biti vgrajena v motor pri preskusu za merjenje neto moči motorja

(„standardna oprema“ pomeni opremo, ki jo pri določeni izvedbi vgradi proizvajalec)


Št.

Dodatna oprema

Če je vgrajena pri preskusu neto moči

1

Sesalni sistem

 

Sesalna cev

Naprava za odsesavanje plinov iz ohišja motorja

Da, če je standardna oprema.

Filter za zrak

Dušilnik zvoka na sesalni strani

Naprava za omejevanje hitrosti

Da, če je standardna oprema (1)

2

Naprava za predogrevanje sesalne cevi

Da, standardna oprema. Če je mogoče, se nastavi v najbolj ugoden položaj.

3

Izpušni sistem

 

Naprava za čiščenje izpušnih plinov

Izpušni kolektor

Naprava za tlačno polnjenje

Povezovalne cevi (2)

Dušilnik zvoka (2)

Izpušna cev (2)

Zavora na izpušne pline (1)

Da, če je standardna oprema.

4

Črpalka za gorivo (2)

Da, če je standardna oprema.

5

Uplinjač

 

Elektronski krmilni sistem, merilnik pretoka zraka itd. (če so vgrajeni)

Da, če je standardna oprema.

Regulator tlaka

Uparjalnik

Mešalnik

Oprema za plinske motorje

6

Oprema za vbrizgavanje goriva (bencin in dizelsko gorivo)

 

Predfilter

Filter

Črpalka

Visokotlačna cev

Vbrizgalna šoba

Ventil za dovod zraka (3), če je vgrajen

Elektronski krmilni sistem, merilnik pretoka zraka itd. ... če je vgrajen

Regulatorski/krmilni sistem. Samodejna ustavitev ob polni obremenitvi za krmilno zobato letev glede na atmosferske pogoje

Da, če je standardna oprema.

7

Oprema za tekočinsko hlajenje

 

Pokrov motorja

Odprtina za zrak na pokrovu motorja

Ne

Ventilator hladilnika (4)  (5)

Okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju

Vodna črpalka

Termostat (6)

Da (4), standardna oprema

8

Zračno hlajenje

 

Okrov

Puhalo (4)  (5)

Da, če je standardna oprema.

Regulator temperature

Da, če je standardna oprema.

9

Električna oprema

Da (7), standardna oprema

10

Oprema za tlačno polnjenje (če je vgrajena)

 

Kompresor, ki ga bodisi neposredno poganja motor in/ali izpušni plini

Hladilnik polnilnega zraka (8)

Hladilna črpalka ali ventilator (ki jo/ga poganja motor)

Regulator pretoka hladilnega sredstva (če je vgrajen)

Da, če je standardna oprema.

11

Dodatni ventilator na preskuševalni napravi

Da, če je potrebno

12

Naprave proti onesnaževanju (9)

Da, če je standardna oprema.

2.3.3   Dodatna oprema za zagon motorjev na kompresijski vžig

Pri dodatni opremi za zagon motorjev na kompresijski vžig je treba upoštevati naslednji dve izvedbi:

(a)

električni zagon Nameščen je alternator, ki po potrebi napaja pomožno opremo, ki je nujna za delovanje motorja;

(b)

neelektrični zagon Če obstaja dodatna oprema na električni pogon, ki je nujna za delovanje motorja, za katero je vgrajen alternator. V nasprotnem primeru se ga odstrani.

V obeh primerih se namesti sistem za proizvodnjo in hranjenje energije, potrebne za zagon, in ki deluje v neobremenjenem stanju.

2.4   Pogoji nastavitve

Pogoji nastavitve za preskus za določitev izhodne moči so navedeni v preglednici 2.

Preglednica 2

Pogoji nastavitve

1.

Nastavitev uplinjača/uplinjačev

Nastavitev po navodilih proizvajalca, ki se za določeno izvedbo uporabljajo brez dodatnih sprememb

2.

Nastavitev sistema tlačilke za vbrizgavanje goriva

3.

Nastavitev vžiga ali krmiljenje začetka vbrizgavanja (krivulja krmilnih časov)

4.

Nastavitev regulatorja

5.

Naprave za nadzor emisij

3.   PODATKI, KI JIH JE TREBA PRIDOBITI

3.1

Preskus neto moči vključuje delovanje s polnim plinom pri motorjih na prisilni vžig in pri fiksni nastavitvi črpalke za vbrizgavanje goriva na polno obremenitev pri motorjih s kompresijskim vžigom, pri tem pa mora biti motor opremljen z dodatno opremo iz preglednice 1.

3.2

Podatki, ki jih je treba zabeležiti, so navedeni v odstavku 4 Dodatka k tej prilogi. Podatki o zmogljivosti motorja se pridobijo pri stabiliziranih pogojih delovanja, ob zadostni oskrbi motorja z zrakom. V zgorevalnih komorah so lahko usedline, vendar v omejenih količinah. Preskuševalni pogoji, kakršna je temperatura polnilnega zraka, naj bodo čim bolj podobni referenčnim pogojem (glej odstavek 5.2 te priloge) zaradi čim manjšega korekcijskega faktorja.

3.3

Temperatura vstopnega zraka za motor (zunanji zrak) se izmeri v območju do 0,15 m od točke vstopa v filter za zrak, ali, če se filter za zrak ne uporablja, v območju do 0,15 m od vstopne odprtine za zrak. Termometer ali temperaturni člen se zaščiti pred toploto iz okolja in namesti neposredno v tok zraka. Zaščitita se tudi pred povratnim pršenjem goriva. Za določitev reprezentativne povprečne temperature vstopnega zraka je potrebno zadostno število merilnih mest.

3.4

Podatki se ne odčitavajo, dokler navor, število vrtljajev in temperatura niso konstantni najmanj eno minuto.

3.5

Vrtilna hitrost motorja med preskusom ali odčitavanjem ne odstopa od določene vrednosti za več kot ± 1 odstotek ali ± 10 min–1, pri čemer se upošteva večja vrednost.

3.6

Podatki o ugotovljeni obremenitvi zavore, porabi goriva in temperaturi vsesanega zraka se odčitajo hkrati in morajo predstavljati povprečje dveh stabiliziranih zaporednih vrednosti, ki se glede obremenitve zavore in porabe goriva ne smeta razlikovati za več kakor 2 %.

3.7

Temperatura hladilnega sredstva na izhodu iz motorja se ohrani pri vrednosti, kot jo je navedel proizvajalec. Če proizvajalec ni navedel temperature, je njena vrednost 353 K ± 5 K. Pri motorjih z zračnim hlajenjem je temperatura na točki, ki jo določi proizvajalec,

Formula

najvišje vrednosti, ki jo za referenčne pogoje določi proizvajalec.

3.8

Temperatura goriva se izmeri na vhodu v uplinjač ali sistem za vbrizgavanje goriva in je v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja.

3.9

Temperatura olja za mazanje, izmerjena v črpalki za olje ali na izhodu iz hladilnika za olje, če je nameščen, je v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja.

3.10

Za ohranjanje temperature v mejah iz odstavkov 3.7, 3.8 in 3.9 te priloge se lahko po potrebi uporablja pomožni regulacijski sistem.

4.   TOČNOST MERITEV

4.1   Navor: ± 11 odstotkov izmerjenega navora.

Sistem za merjenje navora je umerjen tako, da upošteva izgube zaradi trenja. Točnost na spodnji polovici merilnega območja dinamometra je lahko ± 2 % izmerjenega navora.

4.2   „Vrtilna frekvenca“: Točnost meritve mora biti v okviru ± 0,5 odstotka. Vrtilna frekvenca motorja se po možnosti meri s samodejno sinhroniziranim merilnikom vrtilne frekvence in kronometrom (ali časovnim števcem).

4.3   Poraba goriva: ± 1 odstotek izmerjene porabe.

4.4   Temperatura goriva: ± 2 K.

4.5   Temperatura vsesanega zraka: ± 1 K.

4.6   Atmosferski tlak: ± 100 Pa.

4.7   Tlak v sesalni cevi: ± 50 Pa.

4.8   Tlak v izpušnem kanalu: ± 200 Pa.

5.   KOREKCIJSKI FAKTORJI ZA MOČ

5.1   Opredelitev

Korekcijski faktor za moč je koeficient L, s katerim se določi moč motorja pri referenčnih atmosferskih pogojih iz točke 5.2,

pri čemer:

Formula

Po je popravljena moč (tj. moč pri referenčnih atmosferskih pogojih)

L je korekcijski faktor (La ali Ld)

P je izmerjena moč (moč pri preskusu).

5.2   Referenčni atmosferski pogoji

5.2.1   Temperatura (To): 298 K (25 °C)

5.2.2   Suhi tlak (Pso): 99 kPa

Opomba: Suhi tlak je sestavljen iz skupnega tlaka 100 kPa in tlaka vodne pare 1 kPa.

5.3   Atmosferski pogoji pri preskusu

Atmosferski pogoji med preskusom so:

5.3.1   Temperatura (T)

Za motorje na prisilni vžig

288 K ≤ T ≤ 308 K

Za dizelske motorje

283 K ≤ T ≤ 313 K

5.3.2   Tlak (Ps)

80 kPa ≤ Ps ≤ 110 kPa

5.4   Določitev korekcijskih faktorjev αa in αd  (10)

5.4.1   Faktor αa za sesalno ali tlačno polnjene motorje s prisilnim vžigom

Korekcijski faktor αa se izračuna z naslednjim obrazcem:

Formula  (11)

pri čemer:

Ps je skupni suhi atmosferski tlak v kilopaskalih (kPa); to je skupni zračni tlak minus tlak vodne pare,

T je absolutna temperatura zraka, ki ga vsesa motor, v kelvinih (K).

Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni v laboratoriju

Da se preskus šteje za veljavnega, mora biti korekcijski faktor αa takšen, da je 0,93 < αa < 1,07.

Če so te meje presežene, se v poročilu o preskusu navede popravljena dobljena vrednost in natančno opišejo pogoji preskušanja (temperatura in tlak).

5.4.2   Dizelski motorji – faktor αd

Korekcijski faktor za moč (αd) za dizelske motorje pri stalnem pretoku goriva se dobi z uporabo naslednje enačbe:

pri čemer αd = (fa) fm

fa je atmosferski faktor

fm je karakteristični parameter za vsak tip motorja in nastavitev

5.4.2.1   Atmosferski faktor fa

Ta faktor označuje učinke okoljskih pogojev (tlak, temperatura in vlažnost) na zrak, ki ga vsesa motor. Obrazec za atmosferski faktor se razlikuje glede na tip motorja.

5.4.2.1.1   Sesalni in mehansko tlačno polnjeni motorji.

Formula

5.4.2.1.2   Tlačno polnjeni motorji s turbinskim polnilnikom na izpušne pline, s hlajenjem vstopnega zraka ali brez njega

Formula

5.4.2.2   Faktor motorja fm

fm je funkcija qc (popravljen pretok goriva):

fm = 0,036 qc – 1,14

pri čemer: qc = q/r

pri čemer:

q tok goriva v miligramih na cikel na liter celotne gibne prostornine (mg/(liter cikel)),

r je razmerje med tlakom na vstopu v polnilnik in pri izstopu iz polnilnika (za sesalne motorje r = 1).

Ta obrazec velja za interval vrednosti qc med 40 mg/(l. cikel) in 65 mg/(l. cikel).

Za vrednosti qc, ki so manjše od 40 mg/(l. cikel), se za fm vzame konstantna vrednost 0,3 (fm = 0,3).

Za vrednosti qc, ki so manjše od 65 mg/(l. cikel), se za fm vzame konstantna vrednost 1,2 (fm = 1,2) (glej sliko).

Image

5.4.2.3   Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni v laboratoriju,

da se preskus šteje za veljavnega; korekcijski faktor αd mora biti takšen, da velja 0,9 ≤ αd ≤ 1,1

Če so te meje presežene, se v poročilu o preskusu navede popravljena dobljena vrednost in natančno opišejo pogoji preskušanja (temperatura in tlak).


(1)  

(1a)

Celotni sesalni sistem se vgradi, kot je določeno za predvideno uporabo:

ko obstaja nevarnost znatnega vpliva na moč motorja;

pri dvotaktnih motorjih in motorjih s prisilnim vžigom;

če tako zahteva proizvajalec.

V drugih primerih se lahko uporabi enakovreden sistem, pri tem je treba preveriti, da se sesalni tlak ne razlikuje več kakor za 100 Pa od največje dovoljene meje, ki jo je navedel proizvajalec za čist filter za zrak.

(2)  

(1b)

Celotni izpušni sistem se namesti, kakor je določeno za predvideno izvedbo:

ko obstaja nevarnost znatnega vpliva na moč motorja;

pri dvotaktnih motorjih in motorjih s prisilnim vžigom;

če tako zahteva proizvajalec.

V drugih primerih se lahko vgradi enakovredni sistem, pod pogojem, da se tlak, izmerjen pri izhodu iz izpušnega sistema motorja, ne razlikuje za več kot 1 000 Pa od tlaka, ki ga določi proizvajalec.

Izhod iz izpušnega sistema motorja je opredeljen kot točka, 150 mm nižje od konca dela izpušnega sistema, vgrajenega v motorju.

Tekočino lahko hladi bodisi hladilnik motorja ali pa zunanji tokokrog pod pogojem, da ostaneta izguba tlaka tega tokokroga in tlak na vhodu v črpalko v bistvu enaka kakor v hladilnem sistemu motorja. Če je vgrajena žaluzija hladilnika, mora biti odprta.

(1)  Če je zavora na izpušne pline vgrajena v motor, mora biti loputa za zrak pritrjena v povsem odprtem položaju.

(2)  Tlak v sistemu za dovod goriva je mogoče po potrebi uravnavati, da se doseže tlak, ki obstaja v neki izvedbi motorja (zlasti če se uporablja „povratni vod za gorivo“).

(3)  Ventil za dovod zraka je kontrolni ventil za pnevmatični regulator tlačilke za vbrizgavanje goriva. Regulator opreme za vbrizgavanje goriva lahko vključuje druge enote, ki lahko vplivajo na količino vbrizganega goriva.

(4)  Hladilnik, ventilator, okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju, vodno črpalko in termostat se namesti na napravo za preskušanje v isti relativni položaj kot na vozilu. Kroženje hladilne tekočine poganja le vodna črpalka motorja. Če ventilatorja, hladilnika in okrova ventilatorja ni mogoče primerno namestiti na motor, se moč, ki jo absorbira ventilator, če je ločeno nameščen na pravo mesto glede na hladilnik in okrov (če se uporablja), določi pri tistih vrtilnih frekvencah, ki ustrezajo vrtilnim frekvencam motorja, ki se uporabljajo za določanje moči motorja, bodisi z izračunom iz standardnih lastnosti bodisi s praktičnimi preskusi. Ta moč, popravljena na standardne podnebne pogoje (293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa), se mora odšteti od popravljene moči.

(5)  Če je vgrajen ventilator ali puhalo, ki se lahko odklopi ali deluje progresivno, se preskus opravi z ventilatorjem (ali puhalom), ki se lahko odklopi, ali s progresivno delujočim ventilatorjem ali puhalom, ki deluje ob največjem zdrsu.

(6)  Termostat se lahko pritrdi v povsem odprtem položaju.

(7)  Največja moč alternatorja: moč alternatorja se omeji na moč, potrebno za poganjanje dodatne opreme, ki je nujna za delovanje motorja. Če je treba priključiti akumulator, je treba uporabiti poln akumulator v dobrem stanju.

(8)  Motorji z hlajenjem polnilnega zraka se preskušajo bodisi s tekočinsko bodisi zračno hlajenim polnilnim zrakom, vendar se lahko na željo proizvajalca motorja hladilnik zraka nadomesti s sistemom naprave za preskušanje.V vsakem primeru se merjenje moči pri vsaki vrtilni frekvenci izvede z enakima padcema tlaka in temperature polnilnega zraka v hladilniku polnilnega zraka na napravi za preskušanje kot ju je navedel proizvajalec za uporabo sistema na popolnem vozilu.

(9)  Vključuje lahko, na primer, sistem EGR (vračanje izpušnih plinov v valj), katalizator, toplotni reaktor, sistem za dovod sekundarnega zraka in sistem za zaščito pred izhlapevanjem goriva.

(10)  Preskusi se lahko izvedejo v klimatiziranih preskuševalnih prostorih, kjer se atmosferski pogoji lahko nadzorujejo.

(11)  Če so motorji opremljeni s samodejnim sistemom za nadzor temperature zraka in če je naprava taka, da pri polni obremenitvi pri 25 °C ni dodanega segretega zraka, se preskus izvede s povsem zaprto napravo. Če naprava še vedno deluje pri 25 °C, se preskus izvede pri običajnem delovanju naprave in se eksponent temperature v korekcijskem faktorju šteje za nični (brez popravka temperature).

Dodatek

Rezultati preskusov za merjenje neto moči motorja

Ta obrazec izpolni laboratorij, ki izvaja preskus.

1.   Preskuševalni pogoji

1.1

Tlaki, izmerjeni pri največji moči

1.1.1

Skupni zračni tlak: … Pa

1.1.2

Tlak vodne pare: … Pa

1.1.3

Tlak v izpušnem sistemu: … Pa

1.2

Temperature, izmerjene pri največji moči

1.2.1

Vsesanega zraka: … K

1.2.2

Na izhodu iz hladilnika vsesanega zraka motorja: … K

1.2.3

Hladilne tekočine

1.2.3.1

Na izhodu hladilne tekočine motorja: … K (1)

1.2.3.2

Na referenčni točki v primeru hlajenja zraka: … K (1)

1.2.4

Mazalnega olja: … K (navedite merilno točko)

1.2.5

Goriva:

1.2.5.1

Na vhodu črpalke za gorivo: … K

1.2.5.2

V napravi za merjenje porabe goriva: … K

1.2.6

Izpušnih plinov, izmerjeno v točki blizu izstopnih prirobnic izpušnih kolektorjev: … °C

1.3

Vrtilna frekvenca motorja v prostem teku: … min–1

1.4

Lastnosti dinamometra:

1.4.1

Znamka: … Model: …

1.4.2

Tip: …

1.5

Lastnosti merilnika motnosti:

1.5.1

Znamka: …

1.5.2

Tip: …

2.   Gorivo

2.1

Za motorje na prisilni vžig na tekoče gorivo

2.1.1

Znamka: …

2.1.2

Specifikacija: …

2.1.3

Dodatek proti klenkanju (svinec itd.): …

2.1.3.1

Tip: …

2.1.3.2

Vsebina: … mg/1

2.1.4

Oktansko število RON: … (ASTM D 26 99-70)

2.1.4.1

Oktansko število MON: …

2.1.4.2

Specifična gostota: … g/cm3 pri 288 K

2.1.4.3

Nižja kalorična vrednost: … kJ/kg

 

Vrtilna frekvenca motorja (min–1)

Nazivni pretok G (l/s)

Mejne vrednosti absorpcije (m–1)

Izmerjene vrednosti absorpcije (m–1)

1

 

 

 

 

2

 

 

 

 

3

 

 

 

 

4

 

 

 

 

5

 

 

 

 

6

 

 

 

 

Največja neto moč: … kW pri … min–1

Največji neto navor: … Nm pri … min–1

2.2

Za motorje s prisilnim vžigom in dvogorivne motorje, ki delujejo na plinasto gorivo

2.2.1

Znamka: …

2.2.2

Specifikacija: …

2.2.3

Tlak v rezervoarju: … bar

2.2.4

Delovni tlak: … bar

2.2.5

Nižja kalorična vrednost: … kJ/kg

2.3

Za motorje na kompresijski vžig na plinasto gorivo

2.3.1

Napajalni sistem: … plin

2.3.2

Specifikacija uporabljenega plina: …

2.3.3

Razmerje plinsko olje/plin: …

2.3.4

Spodnja kurilnost: …

2.4

Za motorje s prisilnim vžigom in dvogorivne motorje, ki delujejo na dizelsko gorivo

2.4.1

Znamka: …

2.4.2

Specifikacija uporabljenega goriva: …

2.4.3

Cetansko število (ASTM D 976-71) …

2.4.4

Specifična gostota: … g/cm3 pri 288 K

2.4.5

Spodnja kurilnost: … kJ/kg

3.   Mazivo

3.1

Znamka: …

3.2

Specifikacija: …

3.3

Viskoznost po SAE: …

4.   Podrobni rezultati meritev (2)

Vrtilna hitrost motorja, min–1

 

 

Izmerjeni navor, Nm

 

 

Izmerjena moč, kW

 

 

Izmerjeni pretok goriva, g/h

 

 

Atmosferski tlak, kPa

 

 

Tlak vodne pare, kPa

 

 

Temperatura vstopnega zraka, K

 

 

Moč, ki se doda za št. 1

presežno dodatno opremo št. 2

iz preglednice 1, kW št. 3

 

 

Korekcijski faktor za moč

 

 

Popravljena moč na zavori, kW (z ventilatorjem/brez ventilatorja (3))

 

 

Moč ventilatorja, kW (se odvzame, če ventilator ni vgrajen)

 

 

Neto moč, kW

 

 

Neto navor, Nm

 

 

Popravljena specifična poraba goriva g/(kWh) (4)

 

 

Temperatura hladilne tekočine pri izhodu, K

 

 

Temperatura mazalnega olja t v merilni točki, K

 

 

Temperatura zraka za tlačnim polnilnikom, K (5)

 

 

Temperatura goriva na vstopu v tlačilko za vbrizgavanje goriva, K

 

 

Temperatura zraka za hladilnikom polnilnega zraka, K (5)

 

 

Tlak za tlačnim polnilnikom, kPa (5)

 

 

Tlak za hladilnikom polnilnega zraka, kPa

 

 


(1)  Neustrezno prečrtaj.

(2)  Zabeležijo se značilne krivulje neto moči in neto navora kot funkcija vrtilne hitrosti motorja.

(3)  Neustrezno črtati.

(4)  Izračunano z neto močjo za motorje na kompresijski in prisilni vžig, v zadnjem primeru pomnoženo s korekcijskim faktorjem za moč.

(5)  Neustrezno črtati.


PRILOGA 6

METODA MERJENJA NETO MOČI IN NAJVEČJE 30-MINUTNE MOČI ELEKTRIČNIH SISTEMOV ZA PRENOS MOČI

1.   TE ZAHTEVE SE UPORABLJAJO ZA MERJENJE NAJVEČJE NETO MOČI IN NAJVEČJE 30-MINUTNE MOČI ELEKTRIČNIH SISTEMOV ZA PRENOS MOČI, KI SE UPORABLJAJO ZA POGON CESTNIH VOZIL NA ZGOLJ ELEKTRIČNI POGON.

2.   PRESKUŠEVALNI POGOJI

2.1   Sistem za prenos moči je utečen v skladu s priporočili proizvajalca.

2.2   Če se meritev moči lahko izvaja le na sistemu za prenos moči z vgrajenim menjalnikom ali reduktorjem, se upošteva izkoristek.

2.3   Dodatna oprema

2.3.1   Dodatna oprema, ki jo je treba namestiti

Med preskusom je dodatna oprema, potrebna za delovanje sistema za prenos moči za predvideno uporabo (kot je navedeno v preglednici 1 te priloge), nameščena na isto mesto, kot je nameščena v vozilu.

2.3.2   Dodatna oprema, ki jo je treba odstraniti

Dodatna oprema, ki je potrebna za dobro delovanje vozila in je lahko vgrajena v motor, se odstrani za izvedbo preskusa. Naslednji okvirni seznam je naveden kot primer:

kompresor za zavorni sistem, kompresor za servokrmiljenje, kompresor za uravnavanje sistema vzmetenja, klimatski sistem itd.

Če opreme ni mogoče odstraniti, se lahko določi moč, ki jo ta absorbira v neobremenjenem stanju, in doda k izmerjeni moči.

Preglednica 1

Dodatna oprema, ki mora biti vgrajena pri določanju neto moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči

(Izraz „standardna oprema“ pomeni opremo, ki jo pri določeni izvedbi vgradi proizvajalec).


Št.

Dodatna oprema

Vgrajena za preskus neto moči in največje 30-minutne moči

1

Vir enosmerne napetosti

padec napetosti med preskusom, manjši od 5 %

2

Variator hitrosti in krmilna naprava

Da: standardna oprema.

3

Tekočinsko hlajenje

 

Pokrov motorja

Odprtina na pokrovu

Ne

Hladilnik (1)  (2)

Ventilator

Okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju

Črpalka

Termostat (3)

Da: standardna oprema.

Zračno hlajenje

 

Filter za zrak

Okrov

Puhalo

Sistem za prilagajanje temperature

Da: standardna oprema.

4

Električna oprema

Da: standardna oprema.

5

Dodatni ventilator preskuševalne naprave

Da, če je potrebno

2.4   Pogoji nastavitve

Pogoji nastavitve so v skladu s specifikacijami proizvajalca za proizvodnjo motorjev in se uporabljajo brez nadaljnje spremembe za posamezno uporabo.

2.5   Podatki, ki jih je treba pridobiti

2.5.1   Preskus za določanje neto moči se opravi s pedalom za plin, postavljenim v najvišji položaj.

2.5.2   Motor mora biti utečen po priporočilih predlagatelja vloge za homologacijo.

2.5.3   Podatki o navoru in številu vrtljajev se zabeležijo istočasno.

2.5.4   Po potrebi se mora temperatura hladilne tekočine, zabeležena na izhodu iz motorja, vzdrževati pri ± 5 K nastavljene temperature termostata, ki jo je določil proizvajalec.

Pri sistemih za prenos moči z zračnim hlajenjem je temperatura na točki, ki jo določi proizvajalec, v območju + 0/– 20 K okoli najvišje vrednosti, ki jo je določil proizvajalec.

2.5.5   Temperatura mazalnega olja, izmerjena v posodi za mazivo ali na izhodu iz izmenjevalnika temperature olja (če je), je v mejah, ki jih je določil proizvajalec.

2.5.6   Za ohranjanje temperature v mejah, določenih v odstavkih 2.5.4 in 2.5.5, se lahko po potrebi uporablja pomožni regulacijski sistem.

3.   TOČNOST MERITEV

3.1   Navor: ± 1 odstotek izmerjenega navora.

Sistem za merjenje navora je umerjen tako, da upošteva izgube zaradi trenja. Točnost na spodnji polovici merilnega območja dinamometra je lahko ± 2 % izmerjenega navora.

3.2   Vrtilna frekvenca motorja: 0,5 odstotka izmerjene vrtilne frekvence.

3.3   Temperatura vsesanega zraka: ± 2 K.


(1)  Hladilnik, ventilator, okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju, vodna črpalka in termostat se namestijo na napravo za preskušanje v istih relativnih položajih kot na vozilu. Kroženje hladilne tekočine sproži le vodna črpalka sistema za prenos moči.

Tekočino lahko hladi hladilnik sistema za prenos moči ali pa zunanji tokokrog, pod pogojem, da izguba tlaka tega tokokroga in tlak na vhodu v črpalko načeloma ostaneta enaka kot v hladilnem sistemu sistema za prenos moči. Če je vgrajena žaluzija hladilnika, je odprta.

Če ventilatorja, hladilnika in okrova ventilatorja ni mogoče primerno namestiti za preskuševalno napravo, se moč, ki jo absorbira ventilator, če je ločeno nameščen na pravo mesto glede na hladilnik in okrov (če se uporablja), določi pri tistem številu vrtljajev, ki ustreza različnim vrtilnim frekvencam motorja, ki se uporabljajo za določanje moči motorja, ali z izračunom iz standardnih lastnosti ali s praktičnimi preskusi. Ta moč, popravljena na običajne zunanje (atmosferske) pogoje, se mora odšteti od pravilne moči.

(2)  Če je vgrajen ventilator ali puhalo, ki se lahko odklopi ali deluje progresivno, je treba preskus opraviti z ventilatorjem (ali puhalom), ki se lahko odklopi, ali pri stanju največjega zdrsa.

(3)  Termostat se lahko pritrdi v povsem odprtem položaju.


PRILOGA 7

PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE

1.   SPLOŠNO

Te zahteve so v skladu s preskusi, ki jih je treba izvajati za preverjanje skladnosti proizvodnje v skladu z odstavkom 6.6 in njegovimi pododstavki.

2.   PRESKUŠEVALNI POSTOPKI

Metode preskušanja in merilni instrumenti so opisani v Prilogi 5 ali 6 k temu pravilniku.

3.   ZBIRANJE VZORCEV

Izbrati je treba en sistem za prenos moči. Če se po preskusu iz odstavka 5.1 izkaže, da sistem za prenos moči ne izpolnjuje zahtev tega pravilnika, se preskusita še dva sistema za prenos moči.

4.   MERILA ZA MERITVE

4.1   Neto moč motorja z notranjim zgorevanjem

Med preskusi za potrditev skladnosti proizvodnje se moč meri pri dveh številih vrtljajev motorja, S1 in S2, ki ustrezata merilnim točkam največje moči in največjega navora, dovoljenih za homologacijo tipa. Pri teh dveh vrtilnih frekvencah motorja, za kateri je možno odstopanje ± 5 odstotkov, se neto moč, izmerjena v vsaj eni točki v razponu S1 ± 5 odstotkov in S2 ± 5 odstotkov, ne sme razlikovati za več kot ± 5 odstotkov od vrednosti iz homologacije.

4.2   Neto moč in največja 30-minutna moč električnih sistemov za prenos moči

Med preskusi za potrditev skladnosti proizvodnje se moč meri pri vrtilni frekvenci motorja S1, ki ustreza merilnim točkam največje moči, dovoljene za homologacijo tipa. Pri tej vrtilni frekvenci se neto moč ne sme razlikovati za več kot ± 5 odstotkov od vrednosti iz homologacije.

5.   VREDNOTENJE REZULTATOV

5.1   Če neto moč in največja 30-minutna moč sistema za prenos moči, preskušenega v skladu z odstavkom 2, izpolnjuje zahteve iz odstavka 4, se šteje, da je proizvodnja skladna s homologacijo.

5.2   Če zahteve iz odstavka 4 niso izpolnjene, se na isti način preskusita še dva sistema za prenos moči.

5.3   Če vrednost neto moči ali največje 30-minutne moči drugega in/ali tretjega sistema za prenos moči iz odstavka 5.2 ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 4, se šteje, da proizvodnja ne izpolnjuje zahtev tega pravilnika, veljati začnejo predpisi iz odstavka 7.1.


PRILOGA 8

REFERENČNA GORIVA

1.

Tehnični podatki o referenčnih gorivih UNP

 

Gorivo A

Gorivo B

Preskuševalna metoda

Sestava:

 

 

ISO 7941

C3

vol. %

30 ± 2

85 ± 2

 

C4

vol. %

ravnotežje

ravnotežje

 

< C3, > C4

vol. %

največ 2 %

največ 2 %

 

Olefini

vol. %

9 ± 3

12 ± 3

 

Izparilni ostanek

ppm

največ 50

največ 50

NFM 41-015

Vsebnost vode

 

nič

nič

vizualni pregled

Vsebnost žvepla

ppm masa (*)

največ 50

največ 50

EN 24260

Vodikov sulfid

 

nič

nič

 

Korozija bakra

ocena

razred 1

razred 1

ISO 625 1 (**)

Vonj

 

značilen

značilen

 

MON

 

najmanj 89

najmanj 89

EN 589 Priloga B

2.

Tehnični podatki o referenčnih gorivih ZP

 

G20

G23