6.11.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/1

---

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 16. oktobra 2014

o določitvi pravil za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite ter razveljavitvi odločb Komisije 2004/277/ES, Euratom in 2007/606/ES, Euratom

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 7489)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/762/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (1) in zlasti člena 32(1) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije) je na splošno namenjen krepitvi sodelovanja med Unijo in državami članicami na področju civilne zaščite ter olajševanju usklajevanja na tem področju, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter za pripravljenost in odziv nanje.

(2)	Nesreče se lahko zgodijo kadar koli, zato mora Center za usklajevanje nujnega odziva („Emergency Response Coordination Centre“, v nadaljnjem besedilu: ERCC), ustanovljen v skladu s členom 7 Sklepa št. 1313/2013/EU, stalno vzdrževati tesne stike s kontaktnimi točkami držav članic.

(3)

Osnovni sestavni del mehanizma Unije je skupni komunikacijski in informacijski sistem za nujne primere („Common Emergency Communication and Information System“, v nadaljnjem besedilu: sistem CECIS), saj mora zagotavljati verodostojnost, celovitost in zaupnost podatkov, ki jih vsakodnevno in ob nesrečah izmenjujejo države članice. Zaradi posebnosti odzivanja na dogodke onesnaženja morskega okolja bi bilo treba ustvariti posebno različico sistema CECIS, ki bo zagotavljala dostop sekretariatom konvencij o regionalnih morjih in tretjim državam, ki si regionalni morski bazen delijo z Unijo.

(4)

Za zagotovitev operativne učinkovitosti bi bilo treba opredeliti minimalne zahteve za module ter določiti druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake v skladu s členom 9(1) Sklepa št. 1313/2013/EU, pa tudi njihove operativne zahteve glede delovanja in interoperabilnosti, kot je določeno v členu 9(2) Sklepa št. 1313/2013/EU. Zlasti moduli bi morali biti sposobni določeno časovno obdobje delovati samozadostno, biti pripravljeni na hitro napotitev in biti interoperabilni. Za povečanje interoperabilnosti modulov so potrebni ukrepi na ravni Unije in držav članic.

(5)

Za evropske zmogljivosti za nujni odziv („European Emergency Response Capacity“, v nadaljnjem besedilu: EERC) bi bilo treba opredeliti ter redno pregledovati ciljne zmogljivosti, da bi imeli dovolj vseh potrebnih vrst modulov, drugih odzivnih zmogljivosti in strokovnjakov, ki bi bili na voljo za uporabo oziroma napotitev v okviru mehanizma Unije. Opredeliti in redno pregledovati bi bilo treba zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti, da se zagotovi enotna minimalna stopnja kakovosti in interoperabilnosti vseh zmogljivosti, ki sodelujejo v EERC.

(6)

Določiti bi bilo treba postopek certificiranja in registriranja, vključno z elementi samoocenjevanja, za potrditev, da prostovoljni nabor zmogljivosti izpolnjuje vse potrebne zahteve in je, če je to ustrezno, upravičen do omejenega sofinanciranja Unije za stroške prilagoditve. S tem postopkom certificiranja in registriranja bi bilo poleg tega treba zagotoviti ustrezno geografsko ravnovesje zmogljivosti v skladu z lokacijo tveganj ter proučiti udeležbo vseh zainteresiranih držav članic.

(7)

Komisiji in državam članicam bi morala opredelitev možnih vrzeli v odzivnih zmogljivostih v EERC omogočiti, da skupaj določijo, kje zunaj prostovoljnega nabora ali v njem ustrezne zmogljivosti niso na voljo. Države članice, ki si prizadevajo za odpravo teh vrzeli vsaka zase ali z združevanjem v konzorcije, bi morale biti upravičene do omejenega sofinanciranja Unije, če je to stroškovno učinkovito in potrjeno z ocenami tveganja.

(8)

Za razvoj delovanja EERC bi morala omejena sredstva sofinanciranja Unije prek okvirnih pogodb, okvirnih sporazumov o partnerstvu ali podobnih ureditev podpirati dostop držav članic do dodatnih zmogljivosti za odpravo začasnih pomanjkljivosti ob izrednih nesrečah, tj. nesrečah, katerih narava in obseg presegata, kar je mogoče razumno pričakovati in na kar je mogoče biti pripravljen. Te zmogljivosti bi bilo treba vključiti v prostovoljni nabor za uporabo v okviru mehanizma Unije.

(9)

Program usposabljanja mehanizma Unije je še naprej bistvena sestavina pripravljenosti osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč, napotenega v okviru mehanizma Unije. V skladu s področjem uporabe iz člena 13(1) Sklepa št. 1313/2013/EU bi moral vključevati stopnje preprečevanja, pripravljenosti in odziva.

(10)

Program vaj mehanizma Unije bi moral nadaljevati svojo bistveno vlogo pri praktični pripravljenosti na napotitve, kar bi vključevalo mehanizem Unije in izmenjavo spoznanj, pridobljenih pri izvajanju dejavnosti civilne zaščite v okviru mehanizma Unije. Program vaj bi se moral usmerjati s strateškim okvirom, v katerem bi bili določeni cilji in vloga vaj v okviru mehanizma Unije, ter posebnimi prednostnimi nalogami, vključenimi v letne delovne programe.

(11)	Vzpostaviti bi bilo treba sistematičen, usmerjen in skladen pristop za zbiranje, analiziranje, razširjanje ter uporabo pridobljenih spoznanj, ki bi vključeval celoten cikel obvladovanja nesreč.

(12)	V okviru mehanizma Unije so pomembni jasni operativni postopki za odziv na nesreče v skladu z mehanizmom, da se zagotovi učinkovita pomoč ob nesrečah, tudi za ustrezne mednarodne organizacije iz člena 16(1) Sklepa št. 1313/2013/EU.

(13)	Da bi bil mehanizem Unije kar najbolj učinkovit in uspešen, bi morale biti vse prošnje za pomoč in ponudbe pomoči čim bolj natančne ter vsebovati vse potrebne podatke.

(14)

Za učinkovito usklajevanje pomoči bi moral ERCC vse države članice seznaniti s svojimi ocenami kritičnih potreb in priporočili za uporabo iz prostovoljnega nabora ter pri vsaki prošnji za pomoč razviti ustrezen načrt uporabe. Izbor zmogljivosti iz prostovoljnega nabora bi moral temeljiti na posebnih in objektivnih merilih, razvrščenih po pomembnosti na podlagi trenutnih operativnih potreb.

(15)	Da bi se v okviru mehanizma Unije izboljšal odzivni čas, če je to ustrezno, bi morale države članice opraviti potrebne priprave za uporabo svojih zmogljivosti, registriranih v prostovoljnem naboru.

(16)	Pomemben sestavni del mehanizma Unije je razpoložljivost strokovnjakov za tehnično svetovanje, ocenjevanje in usklajevanje, vključno z vodji ekip. Opredeliti je treba naloge in funkcije strokovnjakov ter določiti postopek za njihovo napotitev.

(17)

V členu 23 Sklepa št. 1313/2013/EU so navedene posebne določbe za zagotavljanje podpore pri prevozu v primeru nesreče, da se omogoči hiter in učinkovit odziv z mehanizmom Unije. Določiti je treba pravila in postopke, po katerih lahko države članice zaprosijo za finančno podporo Unije pri prevozu pomoči v prizadeto državo ter po katerih navedene prošnje obravnava Komisija.

(18)	Zaradi zagotavljanja preglednosti, skladnosti in učinkovitosti je nujno določiti, katere podatke je treba navesti v prošnjah za podporo pri prevozu ter s tem povezanih odgovorih držav članic in Komisije.

(19)	Kadar se lahko zagotovi finančna pomoč Unije v skladu s Sklepom št. 1313/2013/EU, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da izberejo bodisi nepovratna sredstva bodisi prevozne storitve.

(20)	Odločbi Komisije 2004/277/ES, Euratom (2) in 2007/606/ES, Euratom (3) je treba razveljaviti.

(21)	Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem Odbora za civilno zaščito –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

V tem sklepu so določena podrobna pravila za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU, kar zadeva:

(a)	sodelovanje Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) s kontaktnimi točkami v državah članicah;

(b)	sestavne dele skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za nujne primere (sistem CECIS) ter postopka izmenjave informacij prek tega sistema;

(c)	določanje modulov, drugih odzivnih zmogljivosti in strokovnjakov ter operativne zahteve glede delovanja in interoperabilnosti modulov, vključno z njihovimi nalogami, zmogljivostmi, glavnimi sestavnimi deli, samozadostnostjo in napotitvijo;

(d)	ciljne zmogljivosti, zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti ter postopek certificiranja in registriranja, ki so potrebni za delovanje EERC, vključno s finančnimi ureditvami;

(e)	ugotavljanje in zapolnjevanje vrzeli v EERC;

(f)	organizacijo programa usposabljanja, okvira vaj in programa pridobljenih spoznanj;

(g)	operativne postopke pri odzivanju na nesreče v Uniji in zunaj nje, vključno z določanjem ustreznih mednarodnih organizacij;

(h)	postopek napotitve strokovnih ekip;

(i)	ter organizacijo podpore pri prevozu pomoči.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„prosilec za pomoč“ pomeni državo članico ali tretjo državo, ki jo je prizadela nesreča ali neizbežna nesreča ali ki pričakuje, da jo bo prizadela neizbežna nesreča, pa tudi Združene narode in njihove agencije in druge relevantne mednarodne organizacije, kot je določeno v Prilogi VII;

2.	„pomoč civilne zaščite“ pomeni ekipe, strokovnjake ali module za civilno zaščito, skupaj z njihovo opremo, ter material za pomoč ali zaloge, ki so potrebni, da se ublažijo neposredne posledice nesreče;

3.	„zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče“ pomenijo zmogljivosti za odziv na nesreče, katerih razpoložljivost in hitra dostopnost se sofinancirata v skladu s členom 21(2)(d) Sklepa št. 1313/2013/EU;

4.	„intervencijska ekipa“ pomeni človeške in materialne vire, vključno z moduli, ki jo vzpostavi ena ali več držav članic za intervencije civilne zaščite;

5.	„ekipa za tehnično pomoč in podporo“ pomeni človeške in materialne vire, ki jo vzpostavi ena ali več držav članic za izpolnjevanje nalog podpore, kot je navedeno v Prilogi II.

POGLAVJE 2

CENTER ZA USKLAJEVANJE NUJNEGA ODZIVA (ERCC)

Člen 3

Sodelovanje ERCC s kontaktnimi točkami v državah članicah

1.   Vsaka država članica določi nacionalno kontaktno točko za ERCC, ki je na voljo neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Pri določitvi se uporabi „Obrazec izkaznice države“ iz Priloge I.

2.   ERCC vzdržuje tesne stike s kontaktnimi točkami držav članic zaradi opravljanja rednih nalog in operacij odzivanja, kot je določeno v tem sklepu in Sklepu št. 1313/2013/EU.

POGLAVJE 3

SKUPNI KOMUNIKACIJSKI IN INFORMACIJSKI SISTEM ZA NUJNE PRIMERE (SISTEM CECIS)

Člen 4

Sloji sistema CECIS

Sistem CECIS sestavljajo trije deli:

(a)	omrežni sloj, ki povezuje pristojne organe in kontaktne točke v državah članicah z ERCC;

(b)

aplikacijski sloj, sestavljen iz zbirk podatkov in drugih informacijskih sistemov, potrebnih za delovanje mehanizma Unije, zlasti za: (i) pošiljanje obvestil; (ii) zagotavljanje komunikacije in izmenjave informacij med ERCC in pristojnimi organi ter njihovimi kontaktnimi točkami; (iii) razširjanje spoznanj, pridobljenih pri intervencijah;

(c)	varnostni sloj, sestavljen iz sklopa sistemov, pravil in postopkov, potrebnih za zagotovitev verodostojnosti, celovitosti in zaupnosti podatkov, shranjenih in izmenjanih prek sistema CECIS.

Člen 5

Varovanje tajnosti podatkov

1.   Sistem CECIS mora varno obravnavati dokumente, zbirke podatkov in informacijske sisteme prek Varnih vseevropskih telematskih storitev med upravami (v nadaljnjem besedilu: omrežje sTESTA) ali primerljivega omrežja.

2.   Dokumenti in informacije, označeni kot „EU CONFIDENTIAL“ ali z višjo označbo tajnosti, se pošiljajo v skladu s posebnimi dogovori med organom izvora in prejemnikom, kot je določeno v Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (4).

Člen 6

Podatki in njihovo posodabljanje

1.   Države članice Komisiji predložijo ustrezne podatke z uporabo obrazca izkaznice države iz Priloge I.

2.   Države članice zagotovijo podatke o kontaktnih točkah in po potrebi o drugih službah, ki pokrivajo naravne, tehnološke, radiološke ali ekološke nesreče, vključno z nenamernim onesnaževanjem morja.

3.   Države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh spremembah podatkov iz odstavkov 1 in 2.

4.   Zbirka podatkov sistema CECIS vsebuje namenski oddelek s podatki o registraciji in razpoložljivosti odzivnih zmogljivosti v EERC. Komisija nacionalnim kontaktnim točkam civilne zaščite zagotavlja stalen dostop do te zbirke.

5.   Države članice zagotovijo, da je namenski oddelek v zbirki podatkov sistema CECIS vedno posodobljen glede stanja razpoložljivosti in vseh potrebnih dejanskih podatkov v zvezi z relevantnimi značilnostmi vseh registriranih odzivnih zmogljivosti v EERC.

6.   Države članice lahko drugim ustreznim državnim organom po potrebi dodelijo dostop do sistema CECIS, ki je omejen na branje.

Člen 7

Uporabniška skupina sistema CECIS

Komisiji pri potrjevanju, preskušanju in nadaljnjem razvoju sistema CECIS pomaga uporabniška skupina, sestavljena iz predstavnikov, ki jih imenujejo države članice.

Člen 8

Izvajanje in nadaljnji razvoj

1.   Komisija upravlja in nadalje razvija sistem CECIS, pri čemer upošteva potrebe in zahteve držav članic.

2.   Države članice na svojem ozemlju uredijo ustrezno okolje informacijske tehnologije sistema CECIS v skladu z zavezami iz obrazca izkaznice države iz Priloge I.

Člen 9

Sistem CECIS za onesnaževanje morja

1.   Komisija zagotovi, da je državam članicam in Evropski agenciji za pomorsko varnost prek spleta na voljo posebna aplikacija sistema CECIS za onesnaževanje morja, ki upošteva posebnosti odzivanja na pomorske incidente.

2.   Ta aplikacija je prek spleta na voljo tudi tretjim državam, ki si delijo regionalni morski bazen z Unijo. Priložnostno se lahko dostop omogoči tudi sekretariatom relevantnih konvencij o regionalnih morjih.

POGLAVJE 4

MODULI, EKIPE ZA TEHNIČNO POMOČ IN PODPORO, DRUGE ODZIVNE ZMOGLJIVOSTI IN STROKOVNJAKI

Člen 10

Registracija modulov, ekip za tehnično pomoč in podporo, drugih odzivnih zmogljivosti in strokovnjakov

1.   Države članice svoje module, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake, določene v skladu s členom 9(6) Sklepa št. 1313/2013/EU, registrirajo v zbirko podatkov sistema CECIS.

2.   Moduli, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjaki, predhodno odrejeni v EERC, se registrirajo v namenskem oddelku zbirke podatkov sistema CECIS.

3.   Podatki iz odstavkov 1 in 2 se po potrebi posodobijo.

Člen 11

Sestava modulov, ekip za tehnično pomoč in podporo, drugih odzivnih zmogljivosti in strokovnjakov

1.   Module ter ekipe za tehnično pomoč in podporo lahko sestavljajo viri, ki jih zagotovi ena ali več držav članic.

2.   Kadar je modul ali ekipa za tehnično pomoč in podporo sestavljena iz več kot enega sestavnega dela, se lahko uporaba tega modula ali te ekipe v intervenciji omeji na tiste sestavne dele, ki so potrebni za intervencijo.

Člen 12

Samozadostnost modulov

1.   Za posamezni modul se uporabljajo naslednji elementi samozadostnosti, kot so določeni v Prilogi II:

(a)	primerno zavetje pred prevladujočimi vremenskimi razmerami;

(b)	proizvodnja energije in razsvetljava, ki zadostuje za porabo v operativni bazi in za opremo, potrebno za izpolnitev naloge;

(c)	sanitarije in prostori za higieno, namenjeni osebju modula;

(d)	razpoložljivost hrane in vode za osebje modula;

(e)	zdravstveno in reševalno osebje, pripomočki in zaloge za osebje modula;

(f)	skladiščenje in vzdrževanje opreme modula;

(g)	oprema za komunikacijo z zadevnimi partnerji, zlasti tistimi, ki so odgovorni za usklajevanje na terenu;

(h)	lokalni prevoz;

(i)	logistika, oprema in osebje, ki omogočajo vzpostavitev operativne baze ter začetek opravljanja naloge takoj po prihodu na teren.

2.   Skladnost z zahtevami po samozadostnosti zagotavlja država članica, tako da:

(a)	vključi potrebno osebje, opremo in potrošno blago v modul;

(b)	uredi vse potrebno na kraju delovanja;

(c)	ali vnaprej poskrbi za dopolnitev nesamozadostne intervencijske ekipe z ekipo za tehnično pomoč in podporo, da se pred registracijo zadevnega modula v skladu s členom 10(1) izpolnijo zahteve iz člena 13.

3.   Obdobje, za katero je treba ob začetku naloge zagotoviti samozadostnost, ne sme biti krajše kot eno od:

(a)

96 ur;

(b)	obdobja iz Priloge II.

Člen 13

Zahteve za module ter ekipe za tehnično pomoč in podporo

1.   Moduli izpolnjujejo splošne zahteve iz Priloge II.

2.   Ekipe za tehnično pomoč in podporo izpolnjujejo splošne zahteve iz Priloge II.

3.   Splošne zahteve iz Priloge II se občasno pregledajo.

4.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:

(a)	lahko moduli delujejo z drugimi moduli;

(b)	lahko ekipe za tehnično pomoč in podporo sodelujejo z drugimi ekipami za tehnično pomoč in podporo ter relevantnimi akterji na terenu;

(c)	lahko sestavni deli modula delujejo skupaj kot en modul;

(d)	lahko sestavni deli ekip za tehnično pomoč in podporo skupaj delujejo kot ena ekipa za tehnično pomoč in podporo;

(e)	lahko moduli ter ekipe za tehnično pomoč in podporo, kadar se uporabljajo zunaj Unije, sodelujejo z mednarodnimi zmogljivostmi odzivanja na nesreče za pomoč prizadeti državi;

(f)	se vodje ekip, njihovi namestniki in uradniki za zvezo modulov ter ekip za tehnično pomoč in podporo udeležijo ustreznih usposabljanj in vaj, ki jih organizira Komisija, kot je določeno v členih 26 do 32.

POGLAVJE 5

RAZVOJ EVROPSKE ZMOGLJIVOSTI ZA NUJNI ODZIV (EERC) V OBLIKI PROSTOVOLJNEGA NABORA

Člen 14

Ciljne zmogljivosti

1.   Ciljne zmogljivosti EERC ustrezajo zmogljivostim, opredeljenim v Prilogi III.

2.   Komisija v sodelovanju z državami članicami vsaj vsako drugo leto oceni primernost ciljnih zmogljivosti in jih po potrebi prilagodi na podlagi tveganj, ugotovljenih v nacionalnih ocenah tveganja ali drugih ustreznih nacionalnih ali mednarodnih virih informacij.

3.   Države članice Komisiji pošljejo ustrezne informacije o tveganjih, potrebne za oceno ciljnih zmogljivosti.

Člen 15

Zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti

1.   Zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti, določene v Prilogi IV, se uporabljajo za module, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti ter strokovnjake v EERC.

2.   Komisija v sodelovanju z državami članicami vsaj vsako drugo leto oceni primernost zahtev glede kakovosti in interoperabilnosti ter jih po potrebi prilagodi. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.

Člen 16

Postopek certificiranja in registriranja

1.   Za module, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti ter strokovnjake v EERC se uporablja postopek certificiranja in registriranja, določen v odstavkih 2 do 8.

2.   Pri certificiranju in registriranju je treba izpolniti zahteve glede kakovosti, kot so določene v Prilogi IV, razen pri zmogljivostih za ublažitev posledic nesreče, za katere se uporablja člen 25(3).

3.   Države članice, ki ponujajo določen modul, ekipo za tehnično pomoč in podporo, drugo odzivno zmogljivost ali strokovnjaka v EERC, zagotovijo informacijske elemente iz Priloge V.

4.   Komisija oceni, ali zadevni modul, ekipa za tehnično pomoč in podporo, druga odzivna zmogljivost ali strokovnjak pridejo v poštev za vključitev v EERC, ter svoje ugotovitve nemudoma sporoči zadevni državi članici. Komisija v tej oceni obravnava zlasti izpolnjevanje zahtev glede kakovosti, ciljne zmogljivosti, popolnost poslanih informacij, geografsko bližino in sodelovanje vseh držav članic, pa tudi druge ustrezne dejavnike, ki jih določi vnaprej ter ki se uporabljajo za vse primerljive module, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti ali strokovnjake.

5.   Če se modul, ekipa za tehnično pomoč in podporo, druga odzivna zmogljivost ali strokovnjak obravnavajo za vključitev v EERC, Komisija začne postopek njihovega certificiranja na podlagi predloženih informacij in vseh dodatnih informacij, ki jih lahko zahteva od organa zadevne države članice. Kadar Komisija na podlagi razpoložljivih informacij meni, da so zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti izpolnjene, lahko modul, ekipo za tehnično pomoč in podporo, drugo odzivno zmogljivost ali strokovnjaka registrira v prostovoljni nabor.

6.   Komisija organu zadevne države članice pisno sporoči svojo oceno glede zahtevanih usposabljanj, vaj in/ali delavnic ter druge ustrezne pogoje za certifikacijo in registracijo.

7.   Če so izpolnjeni vsi pogoji za certifikacijo, Komisija izjavi, da je modul, ekipa za tehnično pomoč in podporo, druga odzivna zmogljivost ali strokovnjak v EERC certificiran, ter to sporoči državi članici.

8.   Certifikacijo modula, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti ali strokovnjaka je treba najpozneje po treh letih ponovno oceniti, če se sredstvo predloži za ponovno registracijo v EERC.

9.   Komisija v sodelovanju z državami članicami vsaj vsako drugo leto oceni primernost postopka certificiranja in registriranja ter ga po potrebi prilagodi.

Člen 17

Finančne ureditve za stroške prilagoditve

1.   Države članice lahko zaprosijo za nepovratna sredstva, s katerimi financirajo stroške prilagoditve za vsak posamezni modul, ekipo za tehnično pomoč in podporo ali drugo odzivno zmogljivost, ne da bi Komisija objavila razpis za zbiranje predlogov. Stroški prilagoditve vsebujejo elemente stroškov iz člena 21(2)(c) Sklepa št. 1313/2013/EU.

2.   Države članice to prošnjo utemeljijo tako, da Komisiji predložijo izvedbene načrte za stroške prilagoditve, vključno z ocenjenimi stroški in časovnim okvirom.

3.   Komisija oceni in, če so ustrezne zahteve izpolnjene, odobri izvedbene načrte iz odstavka 2, pri čemer opredeli, kateri od stroškov so upravičeni kot stroški prilagoditve.

4.   Po oceni prošnje Komisija odloči o dodelitvi sredstev.

5.   Države članice Komisiji poročajo o podrobnostih stroškov prilagoditve.

POGLAVJE 6

ODPRAVLJANJE VRZELI V ODZIVNIH ZMOGLJIVOSTIH

Člen 18

Spremljanje napredka pri doseganju ciljnih zmogljivosti

Komisija v sodelovanju z državami članicami nenehno spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti, pri čemer upošteva zmogljivosti iz člena 20, in države članice redno obvešča o oceni doseženega napredka. Komisija države članice podrobno obvesti o vseh preostalih vrzelih v odzivnih zmogljivostih.

Člen 19

Postopek za ugotavljanje vrzeli v zmogljivostih

1.   V okviru spremljanja napredka pri doseganju ciljnih zmogljivosti Komisija v sodelovanju z državami članicami oceni razliko med zmogljivostmi držav članic, registriranimi v EERC, in ciljnimi zmogljivostmi iz Priloge III.

2.   Kot zmogljivosti, dane na voljo v EERC, Komisija in države članice obravnavajo samo tiste zmogljivosti, ki so jih države članice registrirale kot razpoložljive za EERC v skladu s členom 16.

Člen 20

Postopek za ugotavljanje odzivnih zmogljivosti zunaj EERC

1.   Če Komisija skupaj z državami članicami ugotovi, da obstajajo potencialno znatne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v skladu s členom 19 tega sklepa, v sodelovanju z državami članicami v skladu s členom 12(2) Sklepa št. 1313/2013/EU prouči, ali so potrebne zmogljivosti na voljo zunaj EERC.

2.   Kot zmogljivosti, ki so na voljo zunaj EERC, Komisija obravnava le naslednje zmogljivosti:

(a)	zmogljivosti, registrirane v sistemu CECIS;

(b)	zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče; ali

(c)	zmogljivosti, ki niso zajete v točkah (a) in (b), vendar so lahko državi članici ali državam članicam takoj na voljo v zahtevanem obsegu, na zahtevani lokaciji, v zahtevanem časovnem okviru in za zahtevano obdobje.

3.   Za identifikacijo zmogljivosti iz točke (c) odstavka 2 Komisija na nacionalne kontaktne točke naslovi zahtevo, v kateri določi podrobnosti ocene potencialno znatnih vrzeli v odzivnih zmogljivostih in države članice pozove, da predložijo informacije o vseh zmogljivostih, ki so na voljo zunaj EERC, kot je določeno v točki (c) odstavka 2.

4.   Komisija v zahtevi določi rok za odgovor, ki je do 60 koledarskih dni, natančna dolžina roka pa je odvisna od pričakovane zahtevnosti identifikacije zmogljivosti iz odstavka 2 za države članice.

5.   Države članice v določenem roku pisno obvestijo Komisijo o podrobnostih vseh zmogljivosti iz odstavka 2.

6.   Če država članica ne odgovori pisno v določenem roku, Komisija za namene te ocene domneva, da v tej državi članici zmogljivosti iz odstavka 2 niso na voljo.

7.   Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, in ob upoštevanju zgolj zmogljivosti iz odstavka 2 oceni, ali te zapolnjujejo vrzeli v odzivnih zmogljivostih, ugotovljene v skladu s členom 19 tega sklepa. Komisija šteje, da so vrzeli v zmogljivostih zapolnjene šele, ko je seštevek števila zmogljivosti v EERC in zmogljivosti iz odstavka 2 enak ali višji od ciljnih zmogljivosti iz Priloge III.

Člen 21

Postopek za odpravljanje vrzeli v odzivnih zmogljivostih

1.   Če Komisija skupaj z državami članicami ugotovi potencialno znatne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v skladu s členom 19, ki jih ne more odpraviti v skladu s členom 20, o tem uradno pisno obvesti države članice, pri čemer podrobno opiše, kaj šteje za strateške vrzeli v odzivnih zmogljivostih.

2.   Komisija države članice v skladu s členom 12(3) Sklepa št. 1313/2013/EU pisno pozove, naj odpravijo strateške vrzeli v odzivnih zmogljivostih.

3.   Države članice Komisiji sporočijo, če, kdaj in kako nameravajo odpraviti strateške vrzeli v odzivnih zmogljivostih, bodisi same bodisi v sodelovanju z drugimi državami članicami.

Člen 22

Podpora Komisije pri odpravljanju strateških vrzeli v odzivnih zmogljivostih

1.   Če je za odpravljanje strateških vrzeli v odzivnih zmogljivostih potrebno financiranje Unije v skladu s členom 12(3) in členom 21(1)(j) Sklepa št. 1313/2013/EU, Komisija v podporo državam članicam objavi razpis za zbiranje predlogov.

2.   Države članice pri odzivu na razpis za zbiranje predlogov ravnajo skladno s členom 21(1)(j)(iii) in (iv) Sklepa št. 1313/2013/EU.

3.   Države članice med drugim navedejo potreben odstotek sofinanciranja Unije.

Člen 23

Upravičeni stroški za podporo pri odpravljanju vrzeli v odzivnih zmogljivostih

1.   Upravičeni so vsi stroški za opremo, storitve ali človeške vire, potrebni za vzpostavitev odzivnih zmogljivosti.

2.   Redni stroški vzdrževanja ali tekoči stroški niso upravičeni.

POGLAVJE 7

ODPRAVA ZAČASNIH POMANJKLJIVOSTI OB IZREDNIH NESREČAH

Člen 24

Finančna ureditev

1.   Komisija v letnem delovnem programu na splošno opredeli zahtevano vrsto in število zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče, pri čemer upošteva možnost določenih vrst izrednih nesreč v državah članicah ter izredno intenzivnost ali druge dejavnike, zaradi katerih je nesreča izredna, kot je sovpadanje z drugo nesrečo, pa tudi možnost začasnih pomanjkljivosti pri takih scenarijih.

2.   Komisija redno uvede potrebne finančne postopke za pokritje stroškov iz člena 21(2)(d) Sklepa št. 1313/2013/EU, da zagotovi hiter dostop do zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče iz letnega delovnega programa.

3.   Zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče, ki jih sofinancira Komisija, dopolnjujejo obstoječe odzivne zmogljivosti, ki jih imajo države članice na voljo kot del svoje nacionalne pripravljenosti, in jih ne nadomeščajo.

Člen 25

Pogoji za finančni prispevek Unije

1.   Finančni prispevek Unije je odvisen od tega, ali države članice sprejmejo udeležbo v finančnih postopkih iz člena 24(2) pogojev, navedenih v odstavkih 2 do 9. Komisija lahko v finančnih postopkih opredeli dodatne pogoje.

2.   Države članice dajo zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče na voljo v okviru prostovoljnega nabora.

3.   Te zmogljivosti izpolnjujejo potrebne zahteve glede kakovosti in certificiranja, opredeljene v finančnih postopkih iz člena 24(2).

4.   Zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče so v prostovoljnem naboru registrirane za celotno obdobje, določeno v zadevnih okvirnih pogodbah, okvirnih sporazumih o partnerstvu ali podobnih ureditvah. Vsi pogoji in omejitve, ki jih nalagajo države članice, ki registrirajo zmogljivosti, morajo utemeljevati operativne zahteve.

5.   Zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče niso upravičene do finančne pomoči iz člena 17.

6.   Komisija države članice prek sistema CECIS nemudoma obvesti o zmogljivostih za ublažitev posledic nesreče, registriranih v prostovoljnem naboru.

7.   Zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče, registrirane v prostovoljnem naboru, so za uporabo v okviru mehanizma Unije na voljo pod enakimi splošnimi pogoji kot druge zmogljivosti, registrirane v prostovoljnem naboru, v skladu s členom 11 Sklepa št. 1313/2013/EU.

8.   Po prošnji za pomoč prek ERCC se pri uporabi zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče, registriranih v prostovoljnem naboru, upoštevajo operativni postopki pri odzivanju na nesreče, opisani v poglavju 11.

9.   Zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče, registrirane v prostovoljnem naboru, so na voljo za uporabo na ozemlju držav članic, ki so sofinancirale razpoložljivost teh zmogljivosti. Pred uporabo na lastnem ozemlju se te države članice posvetujejo z ERCC za potrditev, da:

(i)	ni nobene sočasne ali neizbežne izredne nesreče, zaradi katere bi bilo pričakovati prošnjo za uporabo zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče;

(ii)	hiter dostop drugih držav članic v primeru novih izrednih nesreč zaradi uporabe na lastnem ozemlju ni neupravičeno oviran.

POGLAVJE 8

PROGRAM USPOSABLJANJA

Člen 26

Program usposabljanja

1.   Pripravi se program usposabljanja, v katerega so vključeni preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje. Program vključuje splošne in posebne tečaje ter sistem izmenjave strokovnjakov. Program je usmerjen na ciljne skupine iz člena 27.

2.   Komisija je odgovorna za usklajevanje in organizacijo ter opredelitev vsebine in časovni razpored programa usposabljanja.

Člen 27

Udeleženci

1.   Ciljne skupine programa usposabljanja so:

(a)	osebje držav članic za civilno zaščito in obvladovanje nesreč, zlasti vodje ekip, njihovi namestniki in uradniki za zvezo, strokovnjaki držav članic v skladu s členom 41, vključno s strokovnjaki za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje, ter ključno osebje nacionalnih kontaktnih točk;

(b)	osebje institucij in agencij Unije;

(c)	izbrani strokovnjaki iz držav evropske sosedske politike ter držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk.

2.   Sodelovanja v tečajih usposabljanja se lahko udeležijo tudi izbrani strokovnjaki:

(a)	Organizacije združenih narodov in njenih agencij;

(b)	mednarodnih organizacij iz Priloge VII;

(c)	tretjih držav in po potrebi drugi zadevni udeleženci.

3.   Države članice in Komisija imenujejo svoje udeležence za vsako usposabljanje.

Člen 28

Tečaji usposabljanja

1.   Program je sestavljen iz sklopa tečajev na uvodni ravni, operativni ravni in ravni vodenja.

2.   Komisija v sodelovanju z državami članicami določi sklop tečajev, njihovo vsebino, učne načrte in časovne razporede tečajev, vključno s pogoji udeležbe.

3.   Komisija zagotovi, da so izvajalci usposabljanja in predavatelji seznanjeni z relevantnim najnovejšim razvojem mehanizma Unije.

Člen 29

Izmenjava strokovnjakov

Sistem izmenjave med državami članicami ali s Komisijo strokovnjakom omogoča, da:

(a)	pridobijo izkušnje in si jih izmenjujejo;

(b)	se seznanijo z različnimi tehnikami in operativnimi postopki;

(c)	proučijo pristope drugih sodelujočih služb in ustanov za ukrepanje ob nesrečah.

Člen 30

Dodatne dejavnosti usposabljanja

Kadar je to potrebno in v skladu z letnim delovnim programom, se organizirajo dodatne priložnosti za usposabljanje, da se izpolnijo ugotovljene potrebe za gladko in učinkovito izvajanje ukrepov civilne zaščite in obvladovanja nesreč.

Člen 31

Sistem ocenjevanja

Komisija zagotovi skladnost med stopnjo usposabljanja in njegovo vsebino. V ta namen vzpostavi ustrezen sistem ocenjevanja organiziranih dejavnosti usposabljanja.

POGLAVJE 9

OKVIR ZA ORGANIZACIJO VAJ

Člen 32

Okvir za organizacijo vaj, strateški okvir in prednostne naloge

1.   Komisija pripravi in vodi program vaj civilne zaščite.

2.   Program vaj civilne zaščite usmerja strateški okvir, v katerem so določeni cilji in vloge vaj v mehanizmu Unije.

3.   Program vaj je usmerjen zlasti v:

(a)	izboljšanje odzivne zmogljivosti držav članic, predvsem glede ekip in drugih sredstev, ki se v okviru mehanizma Unije zagotavljajo pri intervencijah pomoči;

(b)	izboljšanje in preverjanje postopkov, uvedbo skupnega pristopa pri usklajevanju intervencij pomoči v okviru mehanizma Unije ter zmanjšanje odzivnega časa ob večjih nesrečah;

(c)	spodbujanje sodelovanja med službami civilne zaščite držav članic in Komisijo;

(d)	opredelitev in izmenjavo pridobljenih spoznanj;

(e)	preskušanje uporabe pridobljenih spoznanj.

4.   Splošne prednostne naloge programa vaj so začrtane v dolgoročnem celovitem načrtu. Ta vključuje elemente ustreznih scenarijev nesreč in zmogljivosti.

5.   Komisija:

(a)	v sodelovanju z državami članicami razvije strateški okvir in dolgoročni celoviti načrt, pri čemer upošteva program pridobljenih spoznanj in druge pomembne informacije;

(b)	določi cilje vaj in njihovo vlogo glede na druge sestavne dele mehanizma Unije ter

(c)	v skladu z dolgoročnim celovitim načrtom pripravi letni predlog v delovnem programu za posebne prednostne naloge vaj.

POGLAVJE 10

PROGRAM PRIDOBLJENIH SPOZNANJ

Člen 33

Spremljanje, analiza in ocenjevanje

1.   Komisija in države članice si izmenjujejo podatke, informacije in ocene, ki jih potrebujejo za spremljanje, analizo ter oceno vseh zadevnih ukrepov civilne zaščite v okviru mehanizma Unije.

2.   Komisija vzpostavi in upravlja zbirko podatkov, ki jo lahko uporabljajo države članice in ona sama, da zbirajo podatke in si jih izmenjujejo, širijo opredeljene spoznanja ter ohranjajo pregled nad njihovim stanjem izvajanja.

3.   Komisija omogoči, da je opredelitev spoznanj z zadevnimi deležniki lažja, vključno z organizacijo srečanj.

Člen 34

Spodbujanje izvajanja

1.   Komisija zagotovi, da se spoznanja, ki so jih opredelile Komisija, države članice in zadevni deležniki, uporabijo v postopku sprejemanja odločitev pri nadaljnjem razvoju mehanizma Unije.

2.   Opredeljena spoznanja prispevajo zlasti k določanju:

(a)	prednostnih nalog programa usposabljanja, po potrebi vključno z vsebino in učnim načrtom tečajev usposabljanja, ter programa vaj;

(b)	prednostnih nalog letnih razpisov za predložitev projektov preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje;

(c)	prednostnih nalog pri dejavnostih načrtovanja iz člena 10 Sklepa št. 1313/2013/EU.

3.   Komisija redno poroča o programu pridobljenih spoznanj, in sicer z navedbo ustreznih ugotovljenih spoznanj, predvidenih popravnih ukrepov, odgovornosti in časovnih okvirov ter stanjem uporabe spoznanj.

4.   Države članice občasno poročajo o napredku, doseženem pri izvajanju opredeljenih spoznanj, ki spadajo v njihovo nacionalno pristojnost.

POGLAVJE 11

OPERATIVNI POSTOPKI PRI ODZIVANJU NA NESREČE

Člen 35

Prošnje za pomoč in odzivanje

1.   Če se v Uniji zgodi nesreča ali je ta neizbežna, Komisija po prejemu prošnje za pomoč prek sistema CECIS po potrebi in nemudoma izvede ukrepe iz člena 15(3) Sklepa št. 1313/2013/EU.

2.   Če se zunaj Unije zgodi ali je neizbežna nesreča, zaradi katere bo morda potrebna pomoč civilne zaščite, lahko Komisija tretjo državo obvesti o možnosti, da zaprosi za pomoč v okviru mehanizma Unije.

3.   Če želi država članica ali tretja država, ki jo je prizadela ali ji grozi neizbežna nesreča, prositi za pomoč prek mehanizma Unije, prek pristojnih nacionalnih organov na ERCC naslovi pisno prošnjo za pomoč civilne zaščite. Če želijo Organizacija združenih narodov in njene agencije ali katera koli od mednarodnih organizacij iz Priloge VII zaprositi za pomoč prek mehanizma Unije, na ERCC naslovijo pisno prošnjo za pomoč civilne zaščite.

4.   Prosilec za pomoč zagotovi ERCC vse potrebne informacije o razmerah, zlasti pa posebnih potrebah, zahtevani podpori in lokaciji.

5.   Prosilec za pomoč obvesti ERCC o časovnem okviru, vstopni točki in lokaciji, na kateri prosi za pomoč, ter o operativni kontaktni točki, ki obvladuje nesrečo na terenu.

6.   Če je to mogoče, ERCC za vsako prošnjo za pomoč izdela poseben napotitveni načrt. Vanj vključi priporočila za zagotavljanje pomoči, vključno s pozivi za uporabo modulov, ekip za tehnično pomoč in podporo, drugih odzivnih zmogljivosti in strokovnjakov, registriranih v EERC, ter oceno morebitnih kritičnih potreb. Posebni napotitveni načrti povzemajo strukturo in oris iz Priloge VI ter temeljijo na splošnih vnaprej razvitih načrtih iz člena 15(3)(c) in člena 16(3)(b) Sklepa št. 1313/2013/EU, ki pokrivajo najznačilnejše vrste tveganj nesreče in pri katerih se upoštevajo scenariji tveganj iz ocen tveganj držav članic. Posebni napotitveni načrti se pošljejo vsem državam članicam.

7.   Pri postopku izbiranja zmogljivosti v EERC se upoštevajo naslednja merila, katerih prednostno razvrščanje je lahko odvisno od posebnosti prošenj za pomoč:

(a)	razpoložljivost;

(b)	primernost;

(c)	lokacija/bližina;

(d)	ocenjeni čas in stroški prevoza;

(e)	predhodne izkušnje;

(f)	predhodna uporaba sredstva;

(g)	druga zadevna merila, kot so znanje tujih jezikov in kulturne vezi.

8.   ERCC držav članic ne pozove k uporabi posebnih zmogljivosti iz EERC na območjih oboroženih spopadov, ob nevarnosti takih spopadov ali v drugih razmerah, v katerih bi bili ogroženi varnost in zaščita ekip, če z državami članicami ni dogovorjeno drugače.

9.   Država članica, na katero je naslovljen poziv za uporabo zmogljivosti iz EERC v skladu s členom 11(7) Sklepa št. 1313/2013/EU, v ERCC sporoči svojo končno odločitev o uporabi. ERCC določi rok, v katerem mora država članica načeloma odgovoriti. Rok se določi glede na naravo nesreče in v nobenem primeru ne sme biti krajši od dveh ur.

10.   Prosilec za pomoč obvesti ERCC, katere ponudbe pomoči je sprejel.

11.   Kadar je pomoč potrebna za izpolnitev kritičnih potreb, ni pa na voljo ali ni na voljo v zadostnem obsegu v EERC, Komisija prek sistema CECIS nemudoma obvesti vse nacionalne kontaktne točke o razpoložljivi finančni pomoči Unije za prevoz v skladu s členom 23(3)(b) Sklepa št. 1313/2013/EU.

12.   ERCC obvesti države članice o izboru prosilca za pomoč glede prošenj za intervencijske ekipe in sredstva. Država članica, ki zagotavlja pomoč, redno obvešča ERCC o pošiljanju intervencijskih ekip in sredstev, vključno z vsemi zmogljivostmi, ki so del EERC.

13.   Komisija lahko za pomoč na terenu izbere, imenuje in pošlje ekipo strokovnjakov v skladu s členom 17 Sklepa št. 1313/2013/EU.

Člen 36

Misije strokovnjakov

1.   Poslani strokovnjaki opravljajo naloge iz člena 8(d) Sklepa št. 1313/2013/EU. Redno poročajo organom države prosilke in ERCC.

2.   ERCC sproti obvešča države članice o napredku misije strokovnjakov.

3.   Prosilec za pomoč redno obvešča ERCC o poteku dejavnosti, ki potekajo na terenu.

4.   V primeru intervencij v tretjih državah vodja ekipe redno obvešča ERCC o poteku dejavnosti, ki potekajo na terenu.

5.   ERCC zbira vse prejete informacije ter jih pošilja kontaktnim točkam in pristojnim organom držav članic.

Člen 37

Zaključek intervencije

1.   Država članica prosilka ali katera koli od držav članic, ki zagotavljajo pomoč, čim prej obvesti ERCC ter napotene strokovnjake in intervencijske ekipe, če meni, da njihova pomoč ni več potrebna ali se ne more več zagotavljati. Prosilec za pomoč in države članice ustrezno organizirajo zaključek intervencije. ERCC je o tem sproti obveščen.

2.   V tretjih državah vodja ekipe, potem ko se ustrezno posvetuje s prosilcem pomoči, kar najhitreje obvesti ERCC, če meni, da pomoč ni več potrebna ali se zaradi ovir ne more učinkovito zagotavljati. ERCC prenese to informacijo delegaciji Unije v navedeni državi ter ustreznim službam Komisije, Evropski službi za zunanje delovanje in državam članicam. ERCC v sodelovanju s prosilcem za pomoč zagotovi učinkovit umik napotenih strokovnjakov in intervencijskih ekip.

Člen 38

Poročanje in opredeljena spoznanja

1.   Pristojnim organom prosilca za pomoč in držav članic, ki so zagotovile pomoč, ter poslanim strokovnjakom se zagotovi možnost, da ERCC predstavijo svoje ugotovitve o vseh vidikih intervencije. ERCC nato pripravi zbirno poročilo o zagotovljeni pomoči in vseh relevantnih opredeljenih spoznanjih.

2.   ERCC skupaj z državami članicami ne spremlja le izvajanja členov 33 in 34, temveč tudi uporabe opredeljenih spoznanj za izboljšanje intervencij pomoči v okviru mehanizma Unije.

Člen 39

Stroški

1.   Če ni dogovorjeno drugače, stroške pomoči, ki jo zagotavljajo države članice, krije prosilec za pomoč.

2.   Vsaka država članica, ki zagotavlja pomoč, lahko to pomoč v celoti ali deloma zagotovi brezplačno, pri čemer upošteva zlasti naravo nesreče in obseg morebitne škode. Navedena država članica se lahko tudi kadar koli v celoti ali delno odpove povračilu stroškov.

3.   Če ni dogovorjeno drugače, mora prosilec za pomoč med intervencijo poskrbeti za nastanitev in prehrano ekip, ki zagotavljajo pomoč, ter brezplačno obnoviti njihove zaloge potrebščin in živil. Ne glede na to pa morajo biti ekipe, ki zagotavljajo pomoč, sprva v določenem razumnem obdobju logistično neodvisne in samozadostne, kar je odvisno od sredstev, ki jih uporabljajo, ter o tem ustrezno obveščati ERCC.

4.   Stroški za pošiljanje strokovnjakov in ustrezno logistično podporo se obravnavajo v skladu s členom 22(a) Sklepa št. 1313/2013/EU. Ti stroški so upravičeni do financiranja Unije.

Člen 40

Povračilo škode

1.   Države članice, ki prosijo za pomoč, od držav članic ne zahtevajo povračila povzročene škode, kadar je taka škoda posledica intervencije pomoči, zagotovljene v okviru mehanizma Unije in tega sklepa, razen če se dokaže, da je nastala zaradi goljufije ali hujše kršitve.

2.   V primeru škode, ki jo zaradi intervencije pomoči utrpijo tretje osebe, države članice prosilke sodelujejo z državo članico, ki pomoč zagotavlja, da se omogoči povračilo take škode v skladu z zakonodajo in ustreznimi okviri, ki se uporabljajo.

POGLAVJE 12

POSTOPEK NAPOTITVE STROKOVNIH EKIP

Člen 41

Kategorije strokovnjakov

Države članice razvrstijo strokovnjake v naslednje kategorije:

(a)	tehnični strokovnjaki;

(b)	strokovnjaki za oceno stanja;

(c)	strokovnjaki za usklajevanje;

(d)	vodje ekip.

Člen 42

Naloge in funkcije

1.   Tehnični strokovnjaki svetujejo glede posebnih, zelo strokovnih tem in s tem povezanih tveganj ter so na voljo za misije.

2.   Strokovnjaki za oceno stanja izdelajo oceno razmer in svetujejo pri sprejetju primernih ukrepov ter so na voljo za misije.

3.   K strokovnjakom za usklajevanje se prištevajo namestniki vodje ekip, osebe, odgovorne za logistiko in komunikacijo, ter drugo osebje, če je to potrebno. V ekipo za usklajevanje se lahko na zahtevo vključijo tehnični strokovnjaki in strokovnjaki za oceno stanja, da vodji ekipe pomagajo med celotnim trajanjem misije.

4.   Vodja ekipe je med intervencijo odgovoren za vodenje ekipe za oceno in usklajevanje. Vzdržuje dobre stike z organi države, ki jo je prizadela nesreča, z ERCC, tudi z uradnikom za zvezo ERCC, z drugimi mednarodnimi organizacijami in, pri intervencijah pomoči v okviru mehanizma Unije zunaj držav članic, tudi z delegacijo Unije v navedeni državi.

5.   Strokovnjaki, napoteni na naloge v zvezi s pripravljenostjo na nesreče, lahko po pooblastilu Komisije in v dogovoru z državo članico, ki jih je imenovala, prevzamejo katero koli od funkcij iz člena 41 ter morajo biti sposobni svetovati in poročati o ustreznih ukrepih pripravljenosti, tudi o upravni zmogljivosti, potrebah po zgodnjem opozarjanju, usposabljanju, vajah in ozaveščanju.

6.   Strokovnjaki, napoteni na naloge v zvezi s preprečevanjem, lahko po pooblastilu Komisije in v dogovoru z državo članico, ki jih je imenovala, prevzamejo katero koli od funkcij iz člena 41 ter svetujejo in poročajo o ustreznih ukrepih preprečevanja in zmožnosti obvladovanja tveganj.

Člen 43

Zbirka podatkov o strokovnjakih

1.   Komisija podatke o strokovnjakih zbira v podatkovni zbirki, ki je na voljo prek sistema CECIS.

2.   Strokovnjaki, vključeni v EERC, so v zbirki podatkov iz odstavka 1 posebej označeni.

Člen 44

Zahteve glede usposabljanja

Strokovnjaki se po potrebi udeležijo programa usposabljanja, izdelanega v skladu s členom 26.

Člen 45

Imenovanje

V primeru prošnje za pomoč so države članice odgovorne za imenovanje strokovnjakov, ki so na voljo, in za predložitev njihovih kontaktnih podatkov ERCC.

Člen 46

Mobilizacija in pogodba o storitvah

1.   Potem ko države članice imenujejo strokovnjake za posamezno misijo, mora biti ERCC sposoben, da jih mobilizira in napoti v zelo kratkem času.

2.   Komisija z vsakim strokovnjakom podpiše pogodbo o storitvah, v katero so vključeni naslednji elementi:

(a)	cilj misije;

(b)	naloge in pristojnosti;

(c)	predvideno trajanje misije;

(d)	podatki o lokalni kontaktni osebi;

(e)	zavarovalno kritje;

(f)	dnevno nadomestilo za kritje stroškov;

(g)	podrobni plačilni pogoji;

(h)	smernice za tehnične strokovnjake, strokovnjake za oceno, strokovnjake za usklajevanje in vodje ekip.

POGLAVJE 13

PODPORA PRI PREVOZU

Člen 47

Oblike podpore pri prevozu

Podpora pri prevozu ima lahko obliko:

(a)	združevanja ali delitve prevoznih zmogljivosti;

(b)	identifikacije in omogočanja dostopa državam članicam do prevoznih sredstev, ki so na voljo na trgu ali iz drugih virov;

(c)	zagotavljanja podpore Unije državam članicam z nepovratnimi sredstvi ali prevoznimi storitvami, ki jih zagotavljajo zasebni ali drugi subjekti.

Člen 48

Postopek za podporo pri prevozu prek mehanizma Unije

1.   Kadar koli se vloži prošnja za podporo pri prevozu, se uporabljajo postopki iz členov 49 in 50.

2.   Prošnjo v pisni obliki pri Komisiji vloži pristojni organ iz člena 56. Prošnja vsebuje podatke iz dela A Priloge VIII.

3.   Pri združevanju prevoznih zmogljivosti lahko ena država članica prevzame vodilno vlogo pri prošnji za finančno pomoč Unije za celotno operacijo.

4.   Vse prošnje za podporo pri prevozu po tem sklepu ter s tem povezani odgovori in izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo se posredujejo ERCC, ki jih nato obravnava.

5.   Prošnje se pošiljajo prek sistema CECIS ali po elektronski pošti. Prošnje za financiranje Unije, poslane prek sistema CECIS, telefaksa ali po elektronski pošti, se sprejmejo, če pristojni organi Komisiji nato nemudoma pošljejo podpisane izvirnike.

6.   Vendar lahko Komisija v skladu s členom 179 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (5) za vso izmenjavo z upravičenci, tudi za sklepanje sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, objavo sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev in vseh njihovih sprememb, izvede prek sistemov za elektronsko izmenjavo.

Člen 49

Prošnje za podporo pri prevozu

1.   Komisija po prejemu prošnje za podporo takoj obvesti vse kontaktne točke, ki so jih imenovale države članice po členu 9(7) Sklepa št. 1313/2013/EU.

2.   Komisija lahko v obvestilu po potrebi pozove države članice, naj ji pošljejo podatke o vseh prevoznih sredstvih, ki jih lahko zagotovijo državi članici prosilki, ali drugih možnih rešitvah, ki jih lahko ponudijo za izpolnitev potreb prizadetih držav. Komisija lahko določi rok za zagotovitev teh informacij.

3.   Potem ko Komisija uradno obvesti kontaktne točke iz odstavka 1, zahtevano prevozno sredstvo postane upravičeno do sofinanciranja Unije brez poseganja v člen 53.

Člen 50

Odgovori na prošnje za podporo pri prevozu

1.   Države članice, ki lahko zagotovijo podporo pri prevozu, čim prej in najpozneje v 24 urah po prejemu uradnega obvestila iz člena 49, če v obvestilu ni določeno drugače, Komisijo obvestijo o vseh prevoznih sredstvih, ki jih lahko prostovoljno zagotovijo kot odziv na prošnjo za pomoč za združevanje ali identifikacijo prevoznih sredstev. Te informacije vsebujejo elemente iz dela B Priloge VIII in vključujejo informacije o finančnih pogojih ali morebitnih drugih omejitvah.

2.   Komisija čim prej zbere informacije o razpoložljivih prevoznih sredstvih in jih pošlje državi članici prosilki.

3.   Komisija državam članicam poleg informacij iz odstavka 2 pošlje vse druge informacije o prevoznih sredstvih, ki so na voljo iz drugih virov, tudi na trgu, in državam članicam olajša dostop do teh dodatnih sredstev.

4.   Država članica prosilka obvesti Komisijo o izbranih prevoznih rešitvah in se poveže z državami članicami, ki zagotavljajo tako pomoč, ali ponudnikom storitev, ki ga je določila Komisija.

5.   Komisija obvesti vse države članice o izboru države članice prosilke. Navedena država članica sproti obvešča Komisijo o napredku v zvezi z izvajanjem pomoči civilne zaščite.

Člen 51

Prošnja za nepovratna sredstva

1.   Kadar država članica najde možno prevozno rešitev, vendar je za prevoz pomoči civilne zaščite potrebno financiranje Unije, lahko ta država članica Unijo zaprosi za nepovratna sredstva.

2.   Država članica v svoji prošnji navede potreben odstotek sofinanciranja Unije, vendar ta ne sme presegati 55 % upravičenih stroškov za dejavnosti prevoza po členu 23(2) Sklepa št. 1313/2013/EU oziroma 85 % upravičenih stroškov za dejavnosti prevoza po členu 23(3)(a) in (b) Sklepa št. 1313/2013/EU. Komisija o tej prošnji takoj obvesti vse države članice.

3.   Komisija lahko z zadevnimi pristojnimi organi držav članic vzpostavi okvirna partnerstva, kot je navedeno v členu 178 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

Člen 52

Prošnja za prevozno storitev

1.   Kadar država članica, ki prosi za pomoč pri prevozu, ne najde prevozne rešitve, lahko Komisijo prosi, da prevozno storitev odda v izvajanje zasebnim ali drugim subjektom, da njeno pomoč civilne zaščite prepeljejo v prizadeto državo.

2.   Komisija po prejemu prošnje iz odstavka 1 o njej takoj obvesti vse države članice, državo članico, ki prosi za prevozno storitev, pa obvesti o vseh razpoložljivih prevoznih rešitvah in njihovih stroških.

3.   Država članica na podlagi izmenjave informacij iz odstavkov 1 in 2 pisno potrdi svojo prošnjo za prevozno storitev ter svojo zavezo o povračilu stroškov Komisiji v skladu z določbami člena 54. Država članica navede odstotek stroškov, ki ga bo povrnila. Navedeni odstotek ne sme biti nižji od 45 % za dejavnosti prevoza po členu 23(2) Sklepa št. 1313/2013/EU oziroma 15 % za dejavnosti prevoza po členu 23(3)(a) in (b) Sklepa št. 1313/2013/EU.

4.   Država članica takoj obvesti Komisijo o vseh spremembah v zvezi s prošnjo za prevozno storitev.

Člen 53

Sklep o dodelitvi finančnih sredstev Unije za podporo pri prevozu

1.   Da se ugotovi, ali so izpolnjena merila iz člena 23(1)(d) Sklepa št. 1313/2013/EU ter načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), je treba upoštevati:

(a)	informacije iz prošnje za finančna sredstva Unije, ki jo v skladu s členom 48(2) vloži država članica;

(b)	potrebe, ki jih izrazi prizadeta država;

(c)	ocene, ki jih izvedejo strokovnjaki, ki med nesrečo poročajo Komisiji;

(d)	druge pomembne in zanesljive informacije držav članic ter mednarodnih organizacij, ki so Komisiji na voljo, ko sprejme odločitev;

(e)	učinkovitost in uspešnost prevoznih rešitev, izbranih za pravočasno zagotovitev pomoči civilne zaščite;

(f)	možnosti lokalnih javnih naročil;

(g)	druge ukrepe, ki jih je sprejela Komisija.

2.   Države članice zagotovijo vse dodatne informacije, potrebne, da se oceni izpolnjevanje meril iz člena 23(1)(d) Sklepa št. 1313/2013/EU. Komisijo obvestijo čim prej po prejemu njenega zahtevka za take informacije.

3.   Komisija navede znesek predhodnega financiranja, ki ga je treba plačati in ki lahko znaša do 85 % zahtevanega finančnega prispevka Unije, pri čemer se upošteva razpoložljivost finančnih sredstev. Za nepovratna sredstva, ki ne presegajo mejne vrednosti, določene za nepovratna sredstva nizke vrednosti iz člena 185 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, se predhodno financiranje ne dodeli, razen če lahko država članica, ki prosi za finančno pomoč, dokaže, da bi bilo brez predhodnega financiranja izvajanje dejavnosti ogroženo.

4.   Državi članici, ki prosi za finančno pomoč, se odločitev o taki pomoči sporoči takoj. Sporoči se tudi vsem ostalim državam članicam.

5.   Do sofinanciranja Unije niso upravičene posamične vloge za nepovratna sredstva za prevoz, pri katerih je zahtevani finančni prispevek Unije manjši od 2 500 EUR, razen če so zajete v okvirne sporazume o partnerstvu iz člena 51(3).

Člen 54

Povračilo finančnih sredstev Unije za podporo pri prevozu

Komisija za stroške, ki jih ima v skladu s postopkom iz člena 52, v 90 dneh po zaključku prevozne operacije, za katero je bila dodeljena finančna pomoč Unije, državam članicam, upravičenim do financiranja Unije, izda bremepis za znesek, ki ustreza določbam sklepa, ki ga je Komisija sprejela o prošnji za prevozno storitev, ter znaša vsaj 15 % stroškov prevoza za dejavnosti prevoza po členu 23(3) Sklepa št. 1313/2013/EU in 45 % za dejavnosti prevoza po členu 23(2) Sklepa št. 1313/2013/EU.

Člen 55

Povračilo škode

Država članica, ki zaprosi za podporo pri prevozu, ne sme zaprositi tudi za povračilo Unije za škodo, ki je nastala na njenem premoženju ali jo ima njeno osebje, kadar taka škoda nastane zaradi zagotavljanja podpore pri prevozu, ki jo ureja ta sklep, razen če se dokaže, da je nastala zaradi goljufije ali hujše kršitve.

Člen 56

Imenovanje pristojnih organov

Države članice imenujejo pristojne organe, pooblaščene za vlaganje prošenj za finančno pomoč Komisije in prejemanje te pomoči na podlagi tega sklepa, ter v 60 dneh po uradnem obvestilu o tem sklepu o tem obvestijo Komisijo. Komisijo je treba takoj obvestiti o vseh spremembah te informacije.

Uradna obvestila pristojnih organov, ki so jih države članice izdale v skladu s členom 12 Odločbe 2007/606/ES, Euratom, ostanejo veljavna do novega uradnega obvestila zadevne države članice.

POGLAVJE 14

KONČNE DOLOČBE

Člen 57

Razveljavitev

Odločbi 2004/277/ES, Euratom in 2007/606/ES, Euratom se razveljavita. Sklicevanja na razveljavljeni odločbi se štejejo za sklicevanja na ta sklep in berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.

Člen 58

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 924.

(2)  Odločba Komisije 2004/277/ES, Euratom z dne 29. decembra 2003 o določitvi pravil za izvajanje Odločbe Sveta 2001/792/ES, Euratom o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite (UL L 87, 25.3.2004, str. 20).

(3)  Odločba Komisije 2007/606/ES, Euratom z dne 8. avgusta 2007 o določitvi pravil za izvajanje določb o prevozu iz Odločbe Sveta 2007/162/ES, Euratom o vzpostavitvi finančnega instrumenta za civilno zaščito (UL L 241, 14.9.2007, str. 17).

(4)  Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (UL L 317, 3.12.2001, str. 1).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

6.11.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/46

---

SKLEP KOMISIJE

z dne 24. oktobra 2014

o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje za vpojne higienske proizvode

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 7735)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/763/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (1) in zlasti člena 8(2) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 se lahko znak EU za okolje podeli proizvodom, ki imajo zmanjšan vpliv na okolje v celotnem življenjskem krogu.

(2)	Uredba (ES) št. 66/2010 določa, da se uvedejo posebna merila za podelitev znaka EU za okolje po skupinah proizvodov.

(3)	Merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje bi morala veljati štiri leta od datuma sprejetja tega sklepa, pri čemer se upošteva inovacijski cikel za to skupino proizvodov.

(4)

Ker lahko poraba materialov znatno prispeva k celotnemu vplivu na okolje vpojnih higienskih proizvodov, je ustrezno, da se oblikujejo merila za podelitev znaka EU za to skupino proizvodov. Merila bi morala zlasti spodbujati trajnostno izkoriščanje materialov, omejeno uporabo nevarnih snovi, visokokakovostne in visokoučinkovite proizvode, ki so primerni za uporabo in zasnovani tako, da se minimizira proizvodnja odpadkov.

(5)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 16 Uredbe (ES) št. 66/2010 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Skupina proizvodov „vpojni higienski proizvodi“ obsegajo plenice za dojenčke, ženske higienske vložke, tampone in blazinice za dojenje (tudi znane kot prsne blazinice), ki so namenjeni za enkratno uporabo in so sestavljeni iz mešanice naravnih vlaken in polimerov, pri čemer je vsebnost vlaken pod 90 % glede na maso (razen tamponov).

2.   Skupina proizvodov ne vključuje proizvodov za inkontinenco in drugih vrst proizvodov, ki so zajeti v področje uporabe Direktive Sveta 93/42/EGS (2).

Člen 2

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„celulozna kaša“ pomeni vlaknasti material, ki je sestavljen pretežno iz celuloze in pridobljen z obdelavo materialov iz lesne celuloze z eno ali več vodnih raztopin kemikalij za proizvodnjo celuloze in beljenje;

2.	„optični osvetljevalec“ in „fluorescentno belilno sredstvo“ pomeni katere koli aditive, ki se uporabijo izključno za „beljenje“ ali „osvetljevanje“ materiala;

3.	„plastični materiali“, tudi znani kot „plastika“, pomeni sintetične polimere, ki so jim lahko bili dodani aditivi ali druge snovi in ki so lahko oblikovani ter uporabljeni kot glavni strukturni del končnih materialov in predmetov;

4.	„sintetični polimer“ pomeni makromolekularno snov, ki ni celulozna kaša, namenoma pridobljeno s postopkom polimerizacije ali kemičnim spreminjanjem naravnih ali sintetičnih makromolekul ali z mikrobno fermentacijo;

5.	„superabsorpcijski polimeri“ pomeni sintetične polimere, zasnovane za vpijanje in zadrževanje velikih količin tekočin glede na njihovo lastno maso.

Člen 3

Proizvodu se podeli znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010, če spada v skupino proizvodov „vpojni higienski proizvodi“, kot je opredeljena v členu 1 tega sklepa, ter izpolnjuje merila in z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje iz Priloge.

Člen 4

Merila za skupino proizvodov „vpojni higienski proizvodi“ ter s tem povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo štiri leta od datuma sprejetja tega sklepa.

Člen 5

Za administrativne namene se skupini proizvodov „vpojni higienski proizvodi“ dodeli kodna številka „047“.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na države članice.

---

(1)  UL L 27, 30.1.2010, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 1).

---

---