ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 307 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 57 |
Vsebina |
|
I Zakonodajni akti |
Stran |
|
|
DIREKTIVE |
|
|
* |
Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ( 1 ) |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Zakonodajni akti
DIREKTIVE
28.10.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 307/1 |
DIREKTIVA 2014/94/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 22. oktobra 2014
o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija v sporočilu z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ opozarja, da bi učinkovitejša raba virov in energije povečala konkurenčnost in varnost oskrbe z energijo. |
(2) |
Bela knjiga Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ vsebuje poziv za zmanjšanje odvisnosti prometa od nafte. To je treba doseči z vrsto političnih pobud, med drugim z razvojem strategije za alternativna trajnostna goriva in ustrezne infrastrukture. V beli knjigi Komisije je predlagano tudi 60-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. |
(3) |
Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je določila cilj 10-odstotnega tržnega deleža obnovljivih virov v pogonskih gorivih v prometu. |
(4) |
Na podlagi posvetovanja z deležniki in nacionalnimi strokovnjaki ter strokovnega znanja, kot je izraženo v sporočilu Komisije z dne 24. januarja 2013 z naslovom „Zelena energija za promet: evropska strategija za alternativna goriva“, so bili električna energija, vodik, biogoriva, zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin (UNP) opredeljeni kot trenutno glavna alternativna goriva, ki bi lahko dolgoročno nadomestila nafto, pri čemer je upoštevana tudi možnost njihove hkratne in kombinirane uporabe, na primer s sistemi tehnologije dvojnega goriva. |
(5) |
Viri energije pomenijo vse alternativne vire energije za promet, kot sta električna energija in vodik, ki jih ni treba sprostiti z zgorevanjem ali oksidacijo brez zgorevanja. |
(6) |
Sintetična goriva, ki nadomeščajo dizelsko gorivo, bencin in reaktivno gorivo, so lahko proizvedena iz različnih surovin, pri čemer se biomasa, plin, premog ali plastični odpadki pretvorijo v tekoča goriva, metan in dimetil eter (DME). Sintetična parafinska dizelska goriva, kot so rastlinska olja, obdelana z vodikom (HVO), in Fischer-Tropschevo dizelsko gorivo, so medsebojno zamenljiva in jih je mogoče v zelo velikih količinah primešati fosilnemu dizelskemu gorivu, lahko pa se uporabijo čista v vseh obstoječih ali prihodnjih vozilih z dizelskim motorjem. Ta goriva se zato lahko distribuirajo, hranijo in uporabljajo z obstoječo infrastrukturo. Sintetična goriva, ki nadomeščajo bencin, kot so metanol in drugi alkoholi, je mogoče zmešati z bencinom in se lahko z manjšimi prilagoditvami tehnično uporabljajo pri sedanji tehnologiji vozil. Metanol se lahko uporablja tudi za plovbo po celinskih plovnih poteh in prevoz po morju na kratkih razdaljah. S sintetičnimi in parafinskimi gorivi je mogoče zmanjšati uporabo naftnih virov pri oskrbi prometa z energijo. |
(7) |
UNP ali avtoplin je alternativno gorivo, pridobljeno s predelavo zemeljskega plina in rafiniranjem nafte, ki ima manjši ogljični odtis in znatno manjše emisije onesnaževal kot konvencionalna goriva. Bio-UNP, pridobljen iz različnih virov biomase, naj bi srednje- do dolgoročno postal uspešna tehnologija. UNP se lahko uporablja za cestni promet (za osebna in tovorna vozila) za vse razdalje. Lahko se uporablja tudi za plovbo po celinskih plovnih poteh in prevoz po morju na kratkih razdaljah. Infrastruktura za UNP je razmeroma dobro razvita, saj je v Uniji že veliko črpalnih postaj (približno 29 000). Porazdelitev teh črpalnih postaj pa ni enakomerna in jih v številnih državah ni dovolj. |
(8) |
Ne glede na opredelitev alternativnih goriv iz te direktive bi bilo treba poudariti, da obstajajo dodatne vrste čistih goriv, ki bi lahko bila alternativa fosilnim gorivom. Pri izbiri novih vrst alternativnih goriv bi bilo treba upoštevati obetavne rezultate, ki jih prinašajo raziskave in razvoj. Standarde in zakonodajo bi bilo treba določiti tako, da ne bi dajali prednosti nobeni vrsti tehnologije in s tem ne bi ovirali nadaljnjega razvoja v smeri alternativnih goriv in nosilcev energije. |
(9) |
V poročilu skupine na visoki ravni CARS 21 z dne 6. junija 2012 je navedeno, da pomanjkanje harmonizirane infrastrukture za alternativna goriva na ravni Unije ovira uvedbo vozil na alternativna goriva na trg in bo zato več okoljske koristi od njih šele v prihodnosti. Komisija v svojem sporočilu z dne 8. novembra 2012 z naslovom „CARS 2020: Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi“ povzema glavna priporočila iz poročila skupine na visoki ravni CARS 21 in na njihovi podlagi predstavlja akcijski načrt. Ta direktiva je eden ključnih ukrepov v zvezi z infrastrukturo za alternativna goriva, ki jih je napovedala Komisija. |
(10) |
Treba bi se bilo izogniti razdrobljenosti notranjega trga zaradi neusklajenega uvajanja alternativnih goriv na trg. Usklajeni okviri politike vseh držav članic bi zato morali zagotoviti dolgoročno varnost, ki je potrebna za zasebne in javne naložbe v tehnologijo vozil in goriv ter izgradnjo infrastrukture, da bi pripomogli k uresničitvi dvojnega cilja, in sicer čim bolj zmanjšati odvisnost od nafte in ublažiti vpliv prometa na okolje. Države članice bi morale zato oblikovati nacionalne okvire politike z navedbo nacionalnih ciljev in podpornih ukrepov za razvoj trga v zvezi z alternativnimi gorivi, vključno z infrastrukturo, ki jo je treba vzpostaviti, in sicer v tesnem sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter z zadevno industrijo, pri tem pa upoštevati potrebe malih in srednjih podjetij. Države članice bi morale po potrebi sodelovati s sosednjimi državami članicami na regionalni ali makroregionalni ravni ter se z njimi posvetovati ali določiti skupne okvire politike, zlasti kjer je potrebna čezmejna neprekinjena pokritost z infrastrukturo za alternativna goriva ali izgradnja nove infrastrukture v bližini nacionalnih meja, vključno z različnimi nediskriminatornimi možnostmi dostopa do polnilnih in oskrbovalnih mest. Usklajevanje teh nacionalnih okvirov politik in njihovo skladnost na ravni Unije bi morale države članice podpirati z medsebojnim sodelovanjem, Komisija pa z ocenjevanjem in poročanjem. Da bi državam članicam olajšali poročanje o informacijah iz Priloge I, bi morala Komisija sprejeti nezavezujoče smernice. |
(11) |
Za zadovoljitev dolgoročnih potreb po energiji v vseh vrstah prevoza je potreben usklajen pristop. Politike bi morale temeljiti zlasti na uporabi alternativnih goriv s poudarkom na posebnih potrebah vsake vrste prevoza. Nacionalne okvire politike bi bilo treba oblikovati ob upoštevanju potreb različnih vrst prevoza, ki obstajajo na ozemlju zadevne države članice, vključno s tistimi, pri katerih obstaja le malo alternativ fosilnim gorivom. |
(12) |
Komisija bi morala olajšati oblikovanje in izvajanje nacionalnih okvirov politike držav članic z izmenjavo informacij in najboljših praks med državami članicami. |
(13) |
Nacionalni okviri politike lahko z namenom spodbujanja alternativnih goriv in razvoja zadevne infrastrukture zajemajo več načrtov, strategij ali druge dokumentacije za načrtovanje, ki se razvijajo ločeno, skupaj ali na drug način in na upravni ravni, ki jo določijo države članice. |
(14) |
Goriva, zajeta v nacionalnih okvirih politike, bi morala biti upravičena do podpornih ukrepov Unije in nacionalnih podpornih ukrepov za infrastrukturo za alternativna goriva, da bi se javna podpora osredotočila na usklajen razvoj notranjega trga v smeri mobilnosti vozil in plovil na alternativna goriva po vsej Uniji. |
(15) |
Namen te direktive ni naložiti dodatne finančne obremenitve državam članicam ali regionalnim in lokalnim oblastem. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da to direktivo izvajajo ob uporabi širokega nabora regulativnih in neregulativnih spodbud in ukrepov, in sicer v tesnem sodelovanju s subjekti iz zasebnega sektorja, ki bi morali imeti ključno vlogo pri podpiranju razvoja infrastrukture za alternativna goriva. |
(16) |
V skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je razvoj novih tehnologij in inovacij, zlasti v zvezi z dekarbonizacijo prometa, upravičen do finančnih sredstev Unije. Navedena uredba omogoča tudi odobritev dodatnega financiranja za ukrepe, ki izkoriščajo sinergije med vsaj dvema od sektorjev, ki jih pokriva (to so promet, energetika in telekomunikacije). Komisiji pomaga usklajevalni odbor za Instrument za povezovanje Evrope (IPE) z namenom usklajevanja delovnih programov, da bi omogočili večsektorske razpise za izbor projektov in s tem v celoti izkoristili morebitne sinergije med temi sektorji. IPE bi tako prispeval k vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. |
(17) |
Okvirni program Obzorje 2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) bo prav tako zagotovil podporo za raziskave in inovacije v zvezi z vozili na alternativna goriva in s tem povezano infrastrukturo, zlasti v okviru družbenega izziva „pametni, zeleni in integrirani prevoz“. Ta posebni vir financiranja naj bi pripomogel tudi k razvoju infrastrukture za alternativna goriva in bi ga bilo treba vsekakor obravnavati kot dodatno priložnost za vzpostavitev trajnostnega trga mobilnosti po vsej Uniji. |
(18) |
Da bi spodbudili naložbe v trajnostni promet in podprli vzpostavitev strnjenega infrastrukturnega omrežja za alternativna goriva v Uniji, bi morale Komisija in države članice podpirati nacionalne in regionalne razvojne ukrepe na tem področju. Spodbujati bi morale izmenjavo najboljših praks med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi pobudami v zvezi z vzpostavitvijo in upravljanjem infrastrukture za alternativna goriva ter v ta namen spodbujati uporabo sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. |
(19) |
Podporni ukrepi za infrastrukturo za alternativna goriva bi se morali izvajati v skladu s pravili o državni pomoči iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Države članice lahko po potrebi gospodarskim subjektom, ki utrpijo škodo zaradi te direktive, v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči ponudijo podporo. Vsi nacionalni podporni ukrepi za infrastrukturo za alternativna goriva, o katerih se uradno obvesti Komisija, bi morali biti nemudoma ocenjeni. |
(20) |
V smernicah vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) je priznano, da so alternativna goriva vsaj deloma nadomestilo za fosilne naftne vire pri oskrbi prometa z energijo, prispevajo k njegovi dekarbonizaciji in izboljšujejo okoljske parametre delovanja prometnega sektorja. V smernicah TEN-T v zvezi z novimi tehnologijami in inovacijami je določeno, da mora TEN-T omogočiti dekarbonizacijo vseh načinov prevoza, tako da spodbuja energetsko učinkovitost ter uvedbo alternativnih pogonskih sistemov in zagotavljanje ustrezne infrastrukture. V smernicah TEN-T je določeno tudi, da morajo pristanišča na celinskih vodah in morska pristanišča, letališča in ceste jedrnega omrežja, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: jedrno omrežje TEN-T), zagotavljati dostop do alternativnih goriv. V IPE je določeno, da instrument za financiranje TEN-T omogoča, da je do nepovratnih sredstev upravičeno uvajanje teh novih tehnologij in inovacij v okviru jedrnega omrežja TEN-T, vključno z infrastrukturo za čista alternativna goriva. Poleg tega bo lahko uvajanje infrastrukture za alternativna čista goriva v okviru širšega celovitega omrežja prejemalo finančno pomoč iz IPE v obliki javnih naročil in finančnih instrumentov, kot so projektne obveznice. |
(21) |
Najpomembnejša vrsta alternativnih goriv danes so biogoriva, kot so opredeljena v Direktivi 2009/28/ES, njihov delež v skupni porabi goriv v prometu Unije pa je v letu 2011 znašal 4,7 %. Če so proizvedena trajnostno, lahko pripomorejo tudi k znatnemu zmanjšanju celotnih emisij CO2. To je lahko vir čiste energije za vse oblike prometa. |
(22) |
Brez harmoniziranega razvoja infrastrukture za alternativna goriva po vsej Uniji ni mogoče na strani ponudbe pričakovati razvoja ekonomije obsega, na strani povpraševanja pa mobilnosti na ravni Unije. Zato je treba zgraditi nova infrastrukturna omrežja, na primer za električno energijo, zemeljski plin (utekočinjeni zemeljski plin (UZP) in stisnjeni zemeljski plin (SZP)) in vodik, kjer je to ustrezno. Pomembno je, da se upoštevajo različne stopnje razvoja tehnologije in infrastrukture za vsako gorivo, vključno s pripravljenostjo poslovnih modelov za zasebne vlagatelje ter razpoložljivostjo alternativnih goriv in njihovo sprejemljivostjo za uporabnike. Zagotoviti bi bilo treba tehnološko nevtralnost, nacionalni okviri politike pa bi morali ustrezno upoštevati zahtevo po podpori razvoju trga z alternativnimi gorivi. Poleg tega bi bilo treba pri oblikovanju nacionalnih okvirov politike upoštevati gostoto prebivalstva in geografske značilnosti. |
(23) |
Z izkoriščanjem električne energije je mogoče izboljšati energetsko učinkovitost cestnih vozil in zmanjšati emisije CO2 v prometu. Je vir energije, ki je nujen za delovanje električnih vozil, tudi vozil kategorije L iz Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9), poleg tega pa lahko pripomore tudi k izboljšanju kakovosti zraka in zmanjševanju hrupa v strnjenih mestnih/primestnih naseljih in na drugih gosto poseljenih področjih. Države članice bi morale zagotoviti, da so javno dostopna polnilna mesta zgrajena z ustrezno pokritostjo, da bi lahko električna vozila krožila vsaj v strnjenih mestnih/primestnih naseljih in na drugih gosto poseljenih področjih ter – kjer je to ustrezno – v okviru omrežij, ki jih določijo države članice. Število takih polnilnih mest bi bilo treba določiti ob upoštevanju števila električnih vozil, ki naj bi bila do konca leta 2020 predvidoma registrirana v posamezni državi članici. Ustrezno povprečno število polnilnih mest naj bi okvirno ustrezalo vsaj enemu polnilnemu mestu na 10 avtomobilov, pri čemer se upoštevajo tudi tip avtomobilov, tehnologija polnjenja in zasebna polnilna mesta, ki so na voljo. Ustrezno število javno dostopnih polnilnih mest bi bilo treba namestiti zlasti na postajah javnega prometa, kot so pristaniški potniški terminali, letališča ali železniške postaje. Zasebni lastniki električnih vozil so močno odvisni od dostopa do polnilnih mest na skupnih parkiriščih, na primer pri stanovanjskih blokih, pisarnah in poslovnih prostorih. Javni organi bi morali sprejeti ukrepe za pomoč uporabnikom takih vozil, tako da bi zagotovili, da načrtovalci in upravljavci takšnih lokacij poskrbijo za ustrezno infrastrukturo z zadostnim številom polnilnih mest za električna vozila. |
(24) |
Države članice bi morale zagotoviti vzpostavitev javno dostopne infrastrukture za zagotavljanje oskrbe motornih vozil z električno energijo. Da bi države članice v svojem nacionalnem okviru politike opredelile ustrezno število javno dostopnih polnilnih mest, bi jim moralo biti omogočeno, da upoštevajo število obstoječih javno dostopnih polnilnih mest na svojem ozemlju in njihove specifikacije ter se odločijo, ali se bodo osredotočile na vzpostavitev običajnih ali polnilnih mest visoke moči. |
(25) |
Elektromobilnost je področje, ki se hitro spreminja. Pri sedanjih tehnologijah vmesnikov se uporabljajo kabelski priključki, vendar je treba upoštevati tudi prihodnje tehnologije vmesnikov, kot so brezžično polnjenje ali menjava baterij. Z zakonodajo je treba olajšati tehnološke inovacije. To direktivo bi bilo zato treba po potrebi posodabljati, da bi upoštevali prihodnje standarde na področju tehnologij, kakršni sta brezžično polnjenje in menjava baterij. |
(26) |
Med javno dostopnimi polnilnimi ali oskrbovalnimi mesti so lahko na primer polnilna ali oskrbovalna mesta oziroma naprave v zasebni lasti, ki so javno dostopne s članskimi izkaznicami ali za plačilo, polnilna ali oskrbovalna mesta shem souporabe avtomobilov, ki uporabnikom, ki so tretje osebe, omogočajo dostop ob plačilu rednih prispevkov, ali polnilna ali oskrbovalna mesta na javnih parkiriščih. Polnilna ali oskrbovalna mesta, ki zasebnim uporabnikom omogočajo fizični dostop na podlagi dovoljenja ali plačila prispevka, bi bilo treba šteti za javno dostopna polnilna ali oskrbovalna mesta. |
(27) |
Električna energija in vodik sta še posebej zanimiva vira energije za uporabo električnih vozil/vozil na gorivne celice in vozil kategorije L v strnjenih mestnih/primestnih naseljih in na drugih gosto poseljenih področjih, kar lahko pomaga izboljšati kakovost zraka in zmanjšati hrup. Elektromobilnost pomembno prispeva k doseganju ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev Unije za leto 2020. Direktiva 2009/28/ES, ki so jo države članice prenesle v nacionalno zakonodajo do 5. decembra 2010, je namreč določila obvezne cilje za vse države članice za delež energije iz obnovljivih virov, da bi do leta 2020 dosegli cilj Unije, ki znaša vsaj 20-odstotni delež energije iz obnovljivih virov in 10-odstotni delež uporabe obnovljive energije posebej v prometnem sektorju. |
(28) |
Pri polnjenju električnih vozil na polnilnih mestih bi se morali, če je to tehnično in finančno sprejemljivo, uporabljati inteligentni merilni sistemi, s čimer bi prispevali k stabilnosti elektroenergetskega sistema, saj bi se baterije polnile v času, ko je splošna potreba po električni energiji majhna, omogočeno pa bi moralo biti varno in prožno ravnanje s podatki. Dolgoročno bi to lahko električnim vozilom tudi omogočilo, da bi energijo iz baterij dovajala nazaj v mrežo v času, ko je splošna potreba po električni energiji velika. Inteligentni merilni sistemi, kot so opredeljeni v Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10), omogočajo izdelavo sprotnih podatkov, ki so potrebni za zagotovitev stabilnosti mreže in spodbujanje gospodarne uporabe storitev polnjenja. Inteligentni merilni sistemi zagotavljajo natančne in pregledne informacije o ceni in razpoložljivosti storitev polnjenja ter s tem spodbujajo polnjenje ob obdobjih „izven konic“, to je v času nizkega splošnega povpraševanja po električni energiji in ob nizkih cenah energije. Uporaba inteligentnih merilnih sistemov omogoča optimizacijo polnjenja, kar prinaša koristi elektroenergetskemu sistemu in potrošnikom. |
(29) |
V zvezi s polnilnimi mesti za električna vozila, ki niso javno dostopna, bi si morale države članice prizadevati, da preučijo tehnično in finančno izvedljivost sinergij z načrti za uvedbo inteligentnih števcev v skladu z obveznostjo iz Priloge I.2 k Direktivi 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11). Upravljavci distribucijskih omrežij imajo pomembno vlogo v zvezi s polnilnimi mesti. Upravljavci distribucijskih omrežij, med katerimi so nekateri lahko del vertikalno integriranega podjetja, ki ima v lasti ali upravlja polnilna mesta, bi morali pri razvoju svojih nalog nediskriminatorno sodelovati z vsemi drugimi lastniki ali upravljavci polnilnih mest, pri čemer naj bi jim zlasti zagotavljali informacije, potrebne za učinkovit dostop do omrežja in njegovo uporabo. |
(30) |
Pri razvoju infrastrukture za električna vozila bi moral medsebojni vpliv te infrastrukture, elektroenergetskega sistema in politike Unije na področju električne energije biti skladen z načeli iz Direktive 2009/72/ES. Postavitev in delovanje polnilnih mest za električna vozila bi morala biti razvita kot konkurenčni trg, ki je odprt za vse stranke, zainteresirane za uvedbo ali upravljanje infrastrukture za polnjenje. |
(31) |
Dostop dobaviteljev električne energije iz Unije do polnilnih mest ne bi smel posegati v odstopanja na podlagi člena 44 Direktive 2009/72/ES. |
(32) |
Komisija je leta 2010 evropskim organizacijam za standardizacijo podelila mandat (M468) za izdajo novih standardov ali pregled obstoječih standardov s ciljem zagotoviti interoperabilnost in povezljivost med mesti za oskrbo z električno energijo in polnilci električnih vozil. CEN/Cenelec je oblikoval fokusno skupino, ki je oktobra 2011 objavila poročilo. Poročilo sicer vsebuje številna priporočila, toda brez soglasja glede standardnega vmesnika. Zato so potrebni nadaljnji ukrepi politike, da se oblikuje nezaščitena rešitev, ki bi zagotovila interoperabilnost v celotni Uniji. |
(33) |
Vmesnik za polnjenje električnih vozil bi lahko vključeval več vtičnic ali priključkov za vozila, če eden od njih izpolnjuje tehnične specifikacije iz te direktive, tako da bi bilo mogoče polnjenje, ki ustreza več standardom. Vendar odločitev v tej direktivi glede skupnih priključkov za električna vozila (tip 2 in Combo 2) na ravni Unije ne bi smela škoditi državam članicam, ki so že namenile sredstva za uporabo drugih standardiziranih tehnologij za polnilna mesta, in ne bi smela vplivati na obstoječa polnilna mesta, vzpostavljena pred začetkom veljavnosti te direktive. Električna vozila, ki so že v prometu pred začetkom veljavnosti te direktive, bi morala imeti možnost polnjenja, čeprav so bila zasnovana za polnjenje na polnilnih mestih, ki ne izpolnjujejo tehničnih specifikacij iz te direktive. Izbira opreme za običajna in polnilna mesta visoke moči bi morala izpolnjevati posebne varnostne zahteve, veljavne na nacionalni ravni. |
(34) |
Električne napeljave na obali so lahko vir čiste energije za pomorski promet in promet po celinskih plovnih poteh, zlasti v morskih pristaniščih in pristaniščih za celinsko plovbo, kjer je kakovost zraka nizka ali raven hrupa visoka. Električna energija z obale lahko prispeva k zmanjšanju vpliva morskih ladij ali plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh na okolje. |
(35) |
Standardizacija dobave električne energije z obale ne bi smela ovirati uporabe sistemov, ki so že vzpostavljeni pred začetkom veljavnosti te direktive. Države članice bi morale zlasti omogočiti vzdrževanje in nadgradnjo obstoječih sistemov, da bi zagotovile njihovo učinkovito uporabo skozi celotno življenjsko dobo, ne da bi zahtevale njihovo popolno skladnost s tehničnimi specifikacijami iz te direktive. |
(36) |
Z oskrbo mirujočih letal na letališčih z električno energijo se lahko zmanjšata poraba goriva in hrup, izboljša kakovost zraka ter zmanjša vpliv na podnebne spremembe. Države članice bi morale zato zagotoviti, da se potreba po vzpostavitvi dobave električne energije na letališčih upošteva v njihovih nacionalnih okvirih politike. |
(37) |
Motorna vozila na vodikov pogon, tudi vozila kategorije L na vodikov pogon, so trenutno na trgu prisotna v zelo majhnem številu, vendar je izgradnja zadostne infrastrukture za dovod vodika ključnega pomena za to, da se omogoči širša uporaba motornih vozil na vodikov pogon. |
(38) |
Države članice, ki sklenejo v svoje nacionalne okvire politike vključiti oskrbovalna mesta za vodik, bi morale zagotoviti izgradnjo javno dostopne infrastrukture za oskrbo motornih vozil z vodikom, kar bi zagotovilo pretok motornih vozil na vodikov pogon v omrežjih, ki jih določijo države članice. Po potrebi bi bilo treba upoštevati čezmejne povezave, da bi lahko motorna vozila na vodikov pogon krožila po vsej Uniji. |
(39) |
V Uniji je za vozila na zemeljski plin trenutno na voljo približno 3 000 oskrbovalnih mest. Dodatna oskrbovalna mesta bi bilo mogoče postaviti in jih oskrbovati iz obstoječega dobro razvitega celovitega distribucijskega omrežja za zemeljski plin v Uniji, pod pogojem, da je kakovost plina primerna za uporabo v sedanjih vozilih na plin in vozilih na plin z napredno tehnologijo. Obstoječe distribucijsko omrežje za zemeljski plin bi lahko dopolnili z lokalnimi oskrbovalnimi mesti, ki bi uporabljala lokalno proizveden biometan. |
(40) |
Pri skupni infrastrukturi za zemeljski plin so potrebne skupne tehnične specifikacije za njeno programsko opremo in kakovost plina. Kakovost zemeljskega plina, ki se uporablja v Uniji, je odvisna od njegovega izvora, njegovih sestavnih delov, na primer biometana, če je zmešan z zemeljskim plinom, in načina, kako se z zemeljskim plinom ravna v okviru distribucijske verige. Prevelike razlike med tehničnimi značilnostmi bi zato lahko preprečile optimalno uporabo motorjev, zmanjšala pa bi se tudi njihova energetska učinkovitost. Tehnični odbor CEN/TC 408 – Projektni odbor v zvezi s tem razvija niz specifikacij glede kakovosti za zemeljski plin, ki se uporablja v prometu, in vnašanje biometana v mrežo zemeljskega plina. |
(41) |
Države članice bi morale s svojimi nacionalnimi okviri politike zagotoviti izgradnjo ustreznega števila javno dostopnih oskrbovalnih mest za oskrbo motornih vozil s SZP ali stisnjenim biometanom, da bi lahko motorna vozila na SZP krožila v strnjenih mestnih/primestnih naseljih in na drugih gosto poseljenih področjih ter po vsej Uniji, vsaj po obstoječem jedrnem omrežju TEN-T. Države članice bi morale pri vzpostavitvi svojih omrežij za oskrbo motornih vozil s SZP zagotoviti izgradnjo javno dostopnih oskrbovalnih mest in pri tem upoštevati najmanjši domet motornih vozil na SZP. Okvirno bi morala biti potrebna povprečna razdalja med oskrbovalnimi mesti približno 150 km. Da se zagotovita delovanje trga in interoperabilnost, bi morala vsa oskrbovalna mesta za SZP za motorna vozila ponujati plin takšne kakovosti, ki jo zahtevajo sedanja vozila na SZP in tista z napredno tehnologijo. |
(42) |
UZP je privlačno alternativno gorivo za plovila za izpolnjevanje zahtev po znižanju vsebnosti žvepla v gorivih za plovila na območjih nadzora nad emisijami SOx, ki se nanašajo na polovico ladij, ki v evropskem pomorskem prometu plujejo na kratkih razdaljah, kot določa Direktiva 2012/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12). Jedrno omrežje oskrbovalnih mest za UZP v morskih pristaniščih in pristaniščih na celinskih vodah bi moralo biti vzpostavljeno najpozneje do konca leta 2025 oziroma leta 2030. Oskrbovalna mesta za UZP med drugim vključujejo terminale za UZP, tanke, mobilne rezervoarje, plovila z rezervoarjem in barže. Prvotna osredotočenost na jedrno omrežje ne bi smela izključevati možnosti, da bo dolgoročno UZP na voljo tudi v pristaniščih, ki so zunaj jedrnega omrežja, zlasti tistih, ki so pomembna za plovila, ki ne izvajajo prevozov. Odločitev o namestitvi oskrbovalnih mest za UZP v pristaniščih bi morala temeljiti na analizi stroškov in koristi, vključno s preverjanjem okoljskih koristi. Upoštevati bi bilo treba tudi veljavne določbe v zvezi z varnostjo. Vzpostavitev infrastrukture za UZP iz te direktive ne bi smela ovirati razvoja prihodnjih morebitnih okoljsko učinkovitih alternativnih goriv. |
(43) |
Komisija in države članice bi si morale prizadevati za spremembo Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh, ki je bil sklenjen v Ženevi 26. maja 2000, kakor je bil spremenjen, da se zagotovi prevoz UZP po celinskih plovnih poteh v velikem obsegu. Spremembe, ki jih to prinaša, bi morale veljati za vse oblike prometa na ozemlju Unije, in sicer s prilagoditvijo oddelka III.1 Priloge III k Direktivi 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13). Direktivo 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) bi bilo treba po potrebi spremeniti, da bi omogočili učinkovito in varno uporabo UZP za pogon plovil po celinskih plovnih poteh. Predlagane spremembe ne bi smele biti v nasprotju z določbami Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh, ki na ozemlju Unije velja na podlagi oddelka III.1 Priloge III k Direktivi 2008/68/ES. |
(44) |
Države članice bi morale zagotoviti ustrezno distribucijsko omrežje med obrati za skladiščenje in oskrbovalnimi mesti za UZP. Kar zadeva cestni promet, sta razpoložljivost in geografska lokacija točk natovarjanja za cisterne za UZP bistveni za razvoj gospodarsko trajnostne mobilnosti UZP. |
(45) |
UZP, vključno z utekočinjenim biometanom, bi lahko omogočal tudi stroškovno učinkovito tehnologijo za težka tovorna vozila za izpolnjevanje strogih omejitev emisij onesnaževal v skladu s standardi Euro VI iz Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (15). |
(46) |
Jedrno omrežje TEN-T bi moralo biti osnova za vzpostavitev infrastrukture za UZP, saj pokriva glavne prometne tokove in omogoča izkoriščanje prednosti omrežja. Države članice bi morale pri vzpostavitvi svojih omrežij za oskrbo težkih motornih vozil z UZP zagotoviti izgradnjo javno dostopnih oskrbovalnih mest, vsaj po obstoječem jedrnem omrežju TEN-T, na ustreznih razdaljah in pri tem upoštevati najmanjši domet težkih motornih vozil na UZP. Okvirno naj bi bila potrebna povprečna razdalja med oskrbovalnimi mesti približno 400 km. |
(47) |
Vzpostavitev oskrbovalnih mest za UZP in SZP bi morala biti ustrezno usklajena z uvajanjem jedrnega omrežja TEN-T. |
(48) |
Do 31. decembra 2025 bi bilo treba vsaj v obstoječem osrednjem omrežju TEN-T vzpostaviti ustrezno število javno dostopnih oskrbovalnih mest za UZP in SZP, pozneje pa na drugih delih omrežja TEN-T, ki so dostopni vozilom. |
(49) |
Zaradi čedalje večjega števila vrst goriva za motorna vozila in nenehne rasti cestne mobilnosti državljanov po vsej Uniji potrebujejo uporabniki vozil jasne in razumljive informacije o gorivih na oskrbovalnih mestih in združljivosti njihovih vozil z različnimi gorivi ali oskrbovalnimi mesti na trgu Unije, brez poseganja v Direktivo 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16). Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo za uporabo teh dejavnosti obveščanja tudi za vozila, ki so že v prometu. |
(50) |
Če ni evropskega standarda za posamezno alternativno gorivo, bi morale imeti države članice možnost uporabe drugih standardov za obveščanje uporabnikov in označevanje. |
(51) |
Preproste in lahko primerljive informacije o cenah različnih goriv bi bile lahko za uporabnike vozil pomembne, da bi jim omogočile boljšo oceno relativne cene posameznih goriv, ki so na voljo na trgu. Zato bi moralo biti mogoče, da je lahko pri prikazu cen na črpalki, zlasti za zemeljski plin in vodik, v informativne namene prikazana primerjava cene na enoto s konvencionalnimi gorivi, kot je „ustreza 1 litru bencina“. |
(52) |
Ob vse večji raznolikosti vrst goriv za motorna vozila je treba uporabnikom vozil zagotoviti podatke o geografski lokaciji javno dostopnih oskrbovalnih in polnilnih mest za alternativna goriva, obravnavanih v tej direktivi. Kadar torej podjetja ali spletne strani zagotovijo takšne informacije, bi morale biti vsem uporabnikom prosto in nediskriminatorno dostopne. |
(53) |
Za oblikovanje politik na vseh ravneh na podlagi dejstev je zlasti pomembno, da se najboljše prakse in usklajeni podatki zbirajo v okviru dejavnosti spremljanja, kot sta portal o čistih vozilih in Evropski observatorij za elektromobilnost. |
(54) |
Ključne informacije v zvezi z razpoložljivostjo polnilnih in oskrbovalnih mest ter vse druge informacije, ki so potrebne za mobilnost na ravni Unije, bi morale biti po potrebi vključene v prometne in potovalne informacijske storitve, ki so del inteligentnega prometnega sistema. |
(55) |
Da bi zagotovili prilagoditev določb te direktive razvoju trga in tehničnemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi s tehničnimi specifikacijami za oskrbovalna in polnilna mesta ter zadevnimi standardi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu deluje po običajnem postopku in opravi ustrezna posvetovanja, ob upoštevanju sprejemanja delegiranih aktov, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. |
(56) |
Mednarodna pomorska organizacija (IMO) oblikuje enotne in mednarodno priznane varnostne in okoljske standarde za pomorski promet. Ob upoštevanju globalne narave pomorskega prometa bi se bilo treba izogibati navzkrižjem z mednarodnimi standardi. Unija bi morala zato zagotoviti, da so tehnične specifikacije za pomorski promet, sprejete na podlagi te direktive, skladne z mednarodnimi predpisi, ki jih sprejme IMO. |
(57) |
Tehnične specifikacije za interoperabilnost polnilnih in oskrbovalnih mest bi morale biti določene v evropskih ali mednarodnih standardih. Evropske organizacije za standardizacijo bi morale sprejeti evropske standarde v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (17), ti standardi pa bi morali temeljiti na veljavnih mednarodnih standardih oziroma na tekočem razvoju mednarodne standardizacije, kadar je to ustrezno. Za standarde, ki še niso sprejeti, bi moralo delo temeljiti na standardih, ki se trenutno razvijajo: „Smernice za sisteme in naprave za dobavo UZP kot goriva za ladje“ (ISO/DTS 18683), „Oskrbovalne postaje za zemeljski plin – postaje za UZP za oskrbovanje za vozila“ (ISO/DIS 16924) in „Oskrbovalne postaje za zemeljski plin – postaje za SZP za oskrbovanje za vozila“ (ISO/DIS 16923). Komisijo bi bilo treba pooblastiti za posodobitev navedb tehničnih specifikacij v evropskih ali mednarodnih standardih z delegiranimi akti. |
(58) |
Komisija bi se morala pri uporabi te direktive posvetovati z zadevnimi skupinami strokovnjakov, in sicer vsaj z evropsko skupino strokovnjakov za prihodnja transportna goriva, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz industrije in civilne družbe, ter skupno skupino strokovnjakov za promet in okolje, ki združuje strokovnjake iz držav članic. |
(59) |
Komisija je ustanovila skupino strokovnjakov, imenovano Evropski forum za trajnostni pomorski promet (v nadaljnjem besedilu: ESSF), ki naj bi ji pomagala pri izvajanju dejavnosti Unije na področju trajnostnega pomorskega prometa. V okviru ESSF je bila vzpostavljena podskupina o pomorskem UZP, katere naloga je, da ESSF predlaga oblikovanje standardov ali predpisov za pomorski UZP kot ladijsko gorivo, ki bi zajemali tehnične, operativne, varnostne, zaščitne, izobraževalne in okoljske vidike oskrbovanja z UZP. Prav tako je bil ustanovljen „Evropski odbor za pripravo tehničnih standardov“ (v nadaljnjem besedilu: CESTE), da bi določili tehnične standarde na področju plovbe po celinskih plovnih poteh. Zlasti je pomembno, da Komisija pred sprejetjem delegiranih aktov v zvezi z zahtevami za oskrbovanje z UZP in s tem povezanimi varnostnimi vidiki deluje po običajnem postopku in opravi ustrezna posvetovanja s strokovnjaki, tudi z ESSF in CESTE. |
(60) |
Centralna komisija za plovbo po Renu (CCNR) je mednarodna organizacija, ki obravnava vsa vprašanja v zvezi s plovbo po celinskih plovnih poteh. Donavska komisija je mednarodna medvladna organizacija, ki omogoča in spodbuja prosto plovbo po Donavi. Zlasti je pomembno, da Komisija pred sprejetjem delegiranih aktov v zvezi s plovbo po celinskih plovnih poteh deluje po običajnem postopku in opravi ustrezna posvetovanja s strokovnjaki, tudi s CCNR in Donavsko komisijo. |
(61) |
Kadar zadeve v zvezi s to direktivo – z izjemo njenega izvajanja ali kršitev njenih določb – preučujejo strokovnjaki in pri tem delujejo kot skupine strokovnjakov, bi moral Evropski parlament prejeti vse informacije in dokumentacijo, po potrebi pa bi moral biti tudi vabljen na zadevne seje. |
(62) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev splošnih postopkov in specifikacij. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (18). |
(63) |
Da bi zagotovili, da so alternativna pogonska goriva ustrezne kakovosti, to je kakovosti, ki jo zahtevajo sedanji motorji in motorji prihodnje tehnologije, ter da nudijo visoko raven okoljske učinkovitosti glede emisij CO2 in drugih onesnaževal, bi morala Komisija spremljati njihovo uvedbo na trg. V ta namen bi morala po potrebi predlagati pravne ukrepe, potrebne za zagotovitev usklajene visoke ravni kakovosti goriv po vsej Uniji. |
(64) |
Da bi dosegli čim širšo uporabo alternativnih pogonskih goriv ob njihovi tehnološki nevtralnosti in spodbudili trajnostno električno mobilnost po vsej Uniji, bi morala Komisija po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe, kot je sprejetje akcijskega načrta za izvajanje strategije iz sporočila z naslovom „Zelena energija za promet: evropska strategija za alternativna goriva“. Pri tem bi lahko upoštevala posebne tržne potrebe in razvoj trga v državah članicah. |
(65) |
Ker cilja te direktive, in sicer spodbujanja širšega razvoja trga v zvezi z alternativnimi gorivi, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebnega ukrepanja, da se zagotovi povpraševanje po kritični masi vozil na alternativna goriva in za stroškovno učinkovit razvoj evropske industrije ter da se omogoči mobilnost vozil na alternativna goriva po vsej Uniji, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta direktiva vzpostavlja skupni okvir ukrepov za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v Uniji, da bi čim bolj zmanjšali odvisnost od nafte in ublažili negativen vpliv prometa na okolje. Ta direktiva določa minimalne zahteve za izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila ter oskrbovalnimi mesti za zemeljski plin (UZP in SZP) in vodik, ki se izvajajo z nacionalnimi okviri politike držav članic, ter enotne tehnične specifikacije za taka polnilna ter oskrbovalna mesta, in zahteve za obveščanje uporabnikov.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„alternativna goriva“ pomenijo goriva ali vire energije, ki se vsaj deloma uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prometa z energijo ter ki lahko prispevajo k dekarbonizaciji prometa in izboljšujejo okoljske parametre delovanja prometnega sektorja. Med drugim zajemajo:
|
2. |
„električno vozilo“ pomeni motorno vozilo, opremljeno s pogonskim sklopom, ki vključuje vsaj en neobroben električni stroj kot pretvornik energije z električnim sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja, ki ga je mogoče zunanje polniti; |
3. |
„polnilno mesto“ pomeni vmesnik, prek katerega je mogoče polniti eno električno vozilo ali zamenjati baterijo enega električnega vozila; |
4. |
„običajno polnilno mesto“ pomeni polnilno mesto, ki omogoča prenos električne energije na električno vozilo z močjo, ki je manjša ali enaka 22 kW, razen naprav z močjo, manjšo ali enako 3,7 kW, ki so nameščene v zasebnih gospodinjstvih ali katerih prvotni namen ni polnjenje električnih vozil in ki niso dostopne javnosti; |
5. |
„polnilno mesto visoke moči“ pomeni polnilno mesto, ki omogoča prenos električne energije na električno vozilo z močjo, večjo od 22 kW; |
6. |
„dobava električne energije z obale“ pomeni dobavo električne energije z obale morskim ladjam ali plovilom za plovbo po celinskih plovnih poteh na privezu, in sicer prek standardiziranega vmesnika; |
7. |
„javno dostopno polnilno ali oskrbovalno mesto“ pomeni polnilno ali oskrbovalno mesto za dobavo alternativnega goriva, ki uporabnikom omogoča nediskriminatorno možnost dostopa po vsej Uniji. Nediskriminatorna možnost dostopa lahko vključuje različne možnosti overitve, uporabe in plačila; |
8. |
„oskrbovalno mesto“ pomeni oskrbovalno postajo za oskrbo s katerim koli gorivom, razen UZP, prek nepremične ali mobilne naprave; |
9. |
„oskrbovalno mesto za UZP“ pomeni oskrbovalno postajo za oskrbo z UZP, ki je bodisi nepremičen bodisi mobilen objekt, postaja na morju ali drugačen sistem. |
Člen 3
Nacionalni okviri politike
1. Vsaka država članica sprejme nacionalni okvir politike za razvoj trga v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju ter za vzpostavitev ustrezne infrastrukture. Ta okvir vsebuje vsaj naslednje elemente:
— |
oceno sedanjega stanja in prihodnjega razvoja trga v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju, tudi v zvezi z možnostjo njihove hkratne in kombinirane uporabe, ter vzpostavljanja ustrezne infrastrukture za goriva, pri čemer se, kadar je ustrezno, upošteva tudi čezmejna neprekinjena pokritost, |
— |
nacionalne cilje v skladu s členom 4(1), (3) in (5), členom 6(1), (2), (3), (4), (6), (7) in (8) ter po potrebi s členom 5(1) glede vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva. Ti nacionalni cilji se določijo in lahko spremenijo na podlagi ocene povpraševanja na nacionalni ali regionalni ravni ali ravni Unije, pri čemer je treba zagotoviti skladnost z minimalnimi zahtevami za infrastrukturo iz te direktive, |
— |
ukrepe, ki so potrebni za uresničitev nacionalnih ciljev, določenih v nacionalnem okviru politike, |
— |
ukrepe, ki lahko spodbudijo vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva pri storitvah javnega prevoza, |
— |
določitev mestnih/primestnih naselij, drugih gosto poseljenih območij in omrežij, ki bodo v skladu s tržnimi potrebami opremljena z javno dostopnimi polnilnimi mesti v skladu s členom 4(1), |
— |
določitev mestnih/primestnih naselij, drugih gosto poseljenih območij in omrežij, ki bodo v skladu s tržnimi potrebami opremljena z oskrbovalnimi mesti za SZP v skladu s členom 6(7), |
— |
oceno potrebe po postavitvi oskrbovalnih mest za UZP v pristaniščih zunaj jedrnega omrežja TEN-T, |
— |
preverjanje potrebe po vzpostavitvi dobave električne energije za mirujoča letala na letališčih. |
2. Države članice zagotovijo, da so v nacionalnih okvirih politike upoštevane potrebe različnih vrst prevoza, ki obstajajo na ozemlju države, vključno s tistimi, za katere so na voljo omejene alternative fosilnim gorivom.
3. V nacionalnih okvirih politike se ustrezno upoštevajo interesi regionalnih in lokalnih organov ter zadevnih deležnikov.
4. Države članice po potrebi sodelujejo, prek posvetovanj ali skupnih okvirov politike, pri zagotavljanju, da so ukrepi, potrebni za doseganje ciljev te direktive, skladni in usklajeni.
5. Podporni ukrepi za infrastrukturo za alternativna goriva se izvajajo v skladu s pravili o državni pomoči iz PDEU.
6. Nacionalni okviri politike so v skladu z veljavno zakonodajo Unije o varstvu okolja in podnebja.
7. Države članice o svojih nacionalnih okvirih politike uradno obvestijo Komisijo do 18. novembra 2016.
8. Komisija na podlagi nacionalnih okvirov politike objavlja in redno posodablja informacije o nacionalnih ciljih, ki jih predloži posamezna država članica v zvezi s/z:
— |
številom javno dostopnih polnilnih mest, |
— |
oskrbovalnimi mesti za UZP v morskih pristaniščih in pristaniščih na celinskih vodah, |
— |
javno dostopnimi oskrbovalnimi mesti za UZP za motorna vozila, |
— |
javno dostopnimi oskrbovalnimi mesti za SZP za motorna vozila. |
Po potrebi se objavijo tudi informacije v zvezi z:
— |
javno dostopnimi oskrbovalnimi mesti za vodik, |
— |
infrastrukturo za dobavo električne energije z obale v morskih pristaniščih in pristaniščih na celinskih vodah, |
— |
infrastrukturo za oskrbo mirujočih letal z električno energijo. |
9. Komisija državam članicam s smernicami iz člena 10(4) pomaga pri poročanju o nacionalnih okvirih politike, oceni njihovo skladnost na ravni Unije in državam članicam pomaga pri sodelovanju iz odstavka 4 tega člena.
Člen 4
Oskrba prometa z električno energijo
1. Države članice s svojimi nacionalnimi okviri politike zagotovijo, da se do 31. decembra 2020 vzpostavi ustrezno število javno dostopnih polnilnih mest, da bi lahko električna vozila krožila vsaj v strnjenih mestnih/predmestnih naseljih in na drugih gosto poseljenih področjih ter – kjer je to ustrezno – v omrežjih, ki jih opredelijo države članice. Število takih polnilnih mest se določi med drugim na podlagi števila električnih vozil, ki naj bi bila do konca leta 2020 predvidoma registrirana v posamezni državi članici, kot so določile v svojih nacionalnih okvirih politike, ter na podlagi najboljših praks in priporočil, ki jih objavi Komisija. Po potrebi se upoštevajo posebne potrebe v zvezi z namestitvijo javno dostopnih polnilnih mest na postajah javnega prometa.
2. Komisija oceni uporabo zahtev iz odstavka 1 in po potrebi ter ob upoštevanju razvoja trga z električnimi vozili predloži predlog za spremembo te direktive, da bi bila do 31. decembra 2025 v vsaki državi članici vsaj v jedrnem omrežju TEN-T, mestnih/primestnih naseljih in na drugih gosto poseljenih področjih vzpostavljena dodatna javno dostopna polnilna mesta.
3. Države članice v svojih nacionalnih okvirih politike sprejmejo tudi ukrepe za spodbujanje in lajšanje vzpostavljanja polnilnih mest, ki niso javno dostopna.
4. Države članice zagotovijo, da običajna polnilna mesta za električna vozila, razen brezžičnih ali indukcijskih enot, ki so vzpostavljena ali obnovljena po 18. novembru 2017, izpolnjujejo vsaj tehnične specifikacije iz točke 1.1 Priloge II in posebne varnostne zahteve, veljavne na nacionalni ravni.
Države članice zagotovijo, da polnilna mesta visoke moči za električna vozila, razen brezžičnih ali indukcijskih enot, ki so vzpostavljena ali obnovljena po 18. novembru 2017, izpolnjujejo vsaj tehnične specifikacije iz točke 1.2 Priloge II.
5. Države članice v svojih nacionalnih okvirih politike ocenijo potrebo po dobavi električne energije z obale za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh in morske ladje v morskih pristaniščih ter pristaniščih na celinskih vodah. Takšna dobava električne energije z obale se v pristaniščih osrednjega omrežja TEN-T in drugih pristaniščih prednostno vzpostavi do 31. decembra 2025, razen če ni povpraševanja in so stroški nesorazmerno visoki v primerjavi s koristmi, tudi koristmi za okolje.
6. Države članice zagotovijo, da naprave za dobavo električne energije z obale za plovila za pomorski promet, ki so vzpostavljene ali obnovljene po 18. novembru 2017, izpolnjujejo tehnične specifikacije iz točke 1.7 Priloge II.
7. Pri polnjenju električnih vozil na javno dostopnih polnilnih mestih se, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko sprejemljivo, uporabljajo inteligentni merilni sistemi, opredeljeni v točki 28 člena 2 Direktive 2012/27/EU, ter so izpolnjene zahteve iz člena 9(2) navedene direktive.
8. Države članice zagotovijo, da lahko upravljavci javno dostopnih polnilnih mest električno energijo kupujejo od katerega koli dobavitelja električne energije iz Unije v skladu z dogovorom z dobaviteljem. Upravljavci polnilnih mest lahko strankam storitve polnjenja električnih vozil zagotavljajo na podlagi pogodb, tudi v imenu in za račun drugih ponudnikov storitev.
9. Vsa javno dostopna polnilna mesta omogočajo uporabnikom električnih vozil tudi možnost ad hoc polnjenja, ne da bi morali skleniti pogodbo z zadevnim dobaviteljem električne energije ali upravljavcem.
10. Države članice zagotovijo, da so cene, ki jih zaračunavajo upravljavci javno dostopnih polnilnih mest, primerne, lahko in jasno primerljive, pregledne in nediskriminatorne.
11. Države članice zagotovijo, da upravljavci distribucijskega sistema nediskriminatorno sodelujejo z vsako osebo, ki vzpostavi ali upravlja javno dostopna polnilna mesta.
12. Države članice zagotovijo, da pravni okvir dovoljuje sklenitev pogodbe o dobavi električne energije za polnilno mesto z dobaviteljem, ki se razlikujejo od subjekta, ki dobavlja električno energijo gospodinjstvu ali objektu, kjer se nahaja polnilno mesto.
13. Unija si brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1025/2012 prizadeva, da ustrezne organizacije za standardizacijo oblikujejo evropske standarde s podrobnimi tehničnimi specifikacijami za brezžična polnilna mesta in za menjavo baterij za motorna vozila ter za polnilna mesta za motorna vozila kategorije L in električne avtobuse.
14. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8 za:
(a) |
dopolnitev tega člena ter točk 1.3, 1.4. 1.5, 1.6 in 1.8 Priloge II, da bi zagotovila skladnost infrastruktur, ki se vzpostavijo ali obnovijo, s tehničnimi specifikacijami, vključenimi v evropske standarde, ki se oblikujejo v skladu z odstavkom 13 tega člena, kadar ustrezne evropske organizacije za standardizacijo priporočijo samo eno tehnično rešitev s tehničnimi specifikacijami, kot so opisane v ustreznem evropskem standardu; |
(b) |
posodobitev navedb standardov iz tehničnih specifikacij iz točke 1 Priloge II, pri čemer se ti standardi nadomestijo z njihovimi novimi različicami, ki jih sprejmejo ustrezne organizacije za standardizacijo. |
Zlasti je pomembno, da Komisija pred sprejetjem teh delegiranih aktov deluje po običajnem postopku in opravi posvetovanja s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki držav članic.
S temi delegiranimi akti se zagotovijo prehodna obdobja vsaj 24 mesecev, preden tehnične specifikacije iz teh delegiranih aktov ali njihove spremembe postanejo zavezujoče za vzpostavitev ali obnovitev infrastrukture.
Člen 5
Oskrba cestnega prometa z vodikom
1. Države članice, ki se odločijo v svoj nacionalni okvir politike vključiti javno dostopna oskrbovalna mesta za vodik, poskrbijo, da je do 31. decembra 2025 na voljo ustrezno število takšnih mest, da se zagotovi pretok motornih vozil na vodikov pogon, tudi vozil na gorivne celice, v omrežjih, ki jih določijo te države članice, po potrebi vključno s čezmejnimi povezavami.
2. Države članice zagotovijo, da javno dostopna oskrbovalna mesta za vodik, ki so vzpostavljena ali obnovljena po 18. novembru 2017, izpolnjujejo tehnične specifikacije iz točke 2 Priloge II.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8 za posodobitev navedb standardov iz tehničnih specifikacij iz točke 2 Priloge II, pri čemer se ti standardi nadomestijo z njihovimi novimi različicami, ki jih sprejmejo ustrezne organizacije za standardizacijo.
Zlasti je pomembno, da Komisija pred sprejetjem teh delegiranih aktov deluje po običajnem postopku in opravi posvetovanja s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki držav članic.
S temi delegiranimi akti se zagotovijo prehodna obdobja vsaj 24 mesecev, preden zadevne tehnične specifikacije iz teh delegiranih aktov ali njihove spremembe postanejo zavezujoče za vzpostavitev ali obnovitev infrastrukture.
Člen 6
Oskrba prometa z zemeljskim plinom
1. Države članice s svojimi nacionalnimi okviri politike zagotovijo, da je v morskih pristaniščih do 31. decembra 2025 na voljo ustrezno število oskrbovalnih mest za UZP, da se v celotnem jedrnem omrežju TEN-T omogoči pretok plovil UZP za plovbo po celinskih plovnih poteh ali morskih ladij. Države članice po potrebi sodelujejo s sosednjimi državami članicami, da bi zagotovile ustrezno pokritost jedrnega omrežja TEN-T.
2. Države članice s svojimi nacionalnimi okviri politike zagotovijo, da je v pristaniščih na celinskih vodah do 31. decembra 2030 na voljo ustrezno število oskrbovalnih mest za UZP, da se v celotnem jedrnem omrežju TEN-T omogoči pretok plovil UZP za plovbo po celinskih plovnih poteh ali morskih ladij. Države članice po potrebi sodelujejo s sosednjimi državami članicami, da bi zagotovile ustrezno pokritost jedrnega omrežja TEN-T.
3. Države članice v svojih nacionalnih okvirih politike določijo morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah, v katerih je zagotovljen dostop do oskrbovalnih mest za UZP iz odstavkov 1 in 2, pri čemer upoštevajo tudi dejanske tržne potrebe.
4. Države članice s svojimi nacionalnimi okviri politike zagotovijo, da se do 31. decembra 2025 vsaj v obstoječem osrednjem omrežju TEN-T vzpostavi ustrezno število javno dostopnih oskrbovalnih mest za UZP, da bi lahko težka motorna vozila na UZP krožila po Uniji, če obstaja povpraševanje in če stroški niso nesorazmerni v primerjavi s koristmi, tudi koristmi za okolje.
5. Komisija oceni uporabo zahtev iz odstavka 4 in po potrebi do 31. decembra 2027 predloži predlog za spremembo te direktive, pri čemer upošteva trg težkih motornih vozil na UZP, da bi zagotovila, da se v vsaki državi članici vzpostavi ustrezno število javno dostopnih oskrbovalnih mest za UZP.
6. Države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju ustrezen distribucijski sistem za dobavo UZP, vključno z napravami za natovarjanje za cisterne z UZP, za dobavo oskrbovalnim mestom iz odstavkov 1, 2 in 4. Sosednje države članice se lahko za izpolnitev te zahteve v svojih nacionalnih okvirih politike združijo v skupine. O združevalnih dogovorih države članice poročajo v skladu s to direktivo.
7. Države članice s svojimi nacionalnimi okviri politike zagotovijo, da se do 31. decembra 2020 vzpostavi ustrezno število javno dostopnih oskrbovalnih mest za SZP, da bi lahko v skladu s šesto alineo člena 3(1) motorna vozila na SZP krožila v strnjenih mestnih/primestnih naseljih in na drugih gosto poseljenih področjih ter – kadar je to ustrezno – v omrežjih, ki jih opredelijo države članice.
8. Države članice s svojimi nacionalnimi okviri politike zagotovijo, da se do 31. decembra 2025 vsaj v obstoječem osrednjem omrežju TEN-T vzpostavi ustrezno število javno dostopnih oskrbovalnih mest za SZP, da bi lahko motorna vozila na SZP krožila po vsej Uniji.
9. Države članice zagotovijo, da oskrbovalna mesta za SZP za motorna vozila, ki so vzpostavljena ali obnovljena po 18. novembru 2017, izpolnjujejo tehnične specifikacije iz točke 3.4 Priloge II.
10. Unija si brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1025/2012 prizadeva, da ustrezne evropske ali mednarodne organizacije za standardizacijo oblikujejo standarde, vključno podrobne tehnične specifikacije za:
(a) |
oskrbovalna mesta za UZP za pomorski promet in promet po celinskih plovnih poteh; |
(b) |
oskrbovalna mesta za motorna vozila na UZP in SZP. |
11. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8 za:
(a) |
dopolnitev tega člena ter točk 3.1, 3.2 in 3.4 Priloge II, da se zagotovi skladnost infrastruktur, ki bodo vzpostavljene ali obnovljene, s tehničnimi specifikacijami iz standardov, ki bodo oblikovani v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 10 tega člena, kadar ustrezne evropske organizacije za standardizacijo priporočijo samo eno tehnično rešitev s tehničnimi specifikacijami, kot so opisane v ustreznem evropskem standardu, po potrebi v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi; |
(b) |
posodobitev navedb standardov iz tehničnih specifikacij, ki so določene ali bodo določene v točki 3 Priloge II, pri čemer se ti standardi nadomestijo z njihovimi novimi različicami, ki jih sprejmejo ustrezne evropske ali mednarodne organizacije za standardizacijo. |
Zlasti je pomembno, da Komisija pred sprejetjem teh delegiranih aktov deluje po običajnem postopku in opravi posvetovanja s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki držav članic.
S temi delegiranimi akti se zagotovijo prehodna obdobja vsaj 24 mesecev, preden tehnične specifikacije iz teh delegiranih aktov ali njihove spremembe postanejo zavezujoče za vzpostavitev ali obnovitev infrastrukture.
12. Kadar standard, ki vsebuje podrobne tehnične specifikacije za oskrbovalna mesta za UZP za pomorski promet in promet po celinskih plovnih poteh iz točke (a) odstavka 10, ni na voljo in zlasti kadar niso na voljo specifikacije v zvezi z oskrbovanjem z UZP, se na Komisijo v skladu s členom 8 prenese pooblastilo, da ob upoštevanju dela v IMO, Centralni komisiji za plovbo po Renu, Donavski komisiji in drugih zadevnih mednarodnih forumih sprejme delegirane akte za določitev:
— |
zahtev za vmesnike za prenos v ladijskih rezervoarjih za UZP v pomorskem prometu in prometu po celinskih plovnih poteh, |
— |
zahtev v zvezi z varnostnimi vidiki postopkov skladiščenja in oskrbovanja z UZP na kopnem za pomorski promet in promet po celinskih plovnih poteh. |
Zlasti je pomembno, da Komisija pred sprejetjem teh delegiranih aktov deluje po običajnem postopku in opravi posvetovanja z ustreznimi skupinami strokovnjakov za pomorski promet in za promet po celinskih plovnih poteh, tudi s strokovnjaki nacionalnih pomorskih organov in organov za plovbo po celinskih vodah.
Člen 7
Informacije za uporabnike
1. Države članice brez poseganja v Direktivo 2009/30/ES zagotovijo dostop do ustreznih, doslednih in jasnih informacij o motornih vozilih, ki jih je mogoče redno polniti s posameznimi vrstami goriva na trgu ali jih napolniti na polnilnih mestih. Takšne informacije se navedejo v navodilih za uporabo motornih vozil, na oskrbovalnih in polnilnih mestih, na motornih vozilih in pri prodajalcih motornih vozil na njihovem ozemlju. Ta zahteva se uporablja za vsa motorna vozila in njihova navodila za uporabo, kadar se dajo na trg po 18. novembru 2016.
2. Zagotavljanje informacij iz odstavka 1 temelji na določbah o označevanju skladnosti goriv s standardi evropskih organizacij za standardizacijo, ki določajo tehnične specifikacije za goriva. Če se takšni standardi nanašajo na grafično ponazoritev, vključno z barvnimi shemami za kodiranje, so grafične ponazoritve enostavne, zlahka razumljive in nameščene tako, da so jasno opazne:
(a) |
na ustreznih črpalkah in njihovih ročkah na vseh oskrbovalnih mestih, in sicer od dne, ko se goriva dajo na trg; |
(b) |
na pokrovih vseh rezervoarjev za gorivo motornih vozil, priporočenih za to gorivo in združljivih z njim, oziroma v njihovi neposredni bližini ter v navodilih za uporabo motornih vozil, ko se taka motorna vozila dajo na trg po 18. novembru 2016. |
3. Pri prikazu cen na črpalki se po potrebi, zlasti za zemeljski plin in vodik, informativno navedejo primerjave med ustreznimi cenami na enoto. Informacije so prikazane tako, da ne zavajajo ali zmedejo uporabnika.
Zaradi boljše seznanjenosti potrošnikov in doslednega zagotavljanja preglednosti cen goriva po Uniji se na Komisijo prenese pooblastilo, da z izvedbenimi akti sprejme skupno metodologijo za primerjave med cenami na enoto alternativnih goriv.
4. Kadar standardi evropskih organizacij za standardizacijo, ki določajo tehnične specifikacije goriva, ne vključujejo določb o označevanju skladnosti s temi standardi, kadar se določbe o označevanju ne nanašajo na grafično ponazoritev, vključno z barvnimi shemami za kodiranje, ali kadar določbe o označevanju niso ustrezne za doseganje ciljev te direktive, lahko Komisija zaradi enotne uporabe odstavkov 1 in 2 evropske organizacije za standardizacijo pooblasti, da vzpostavijo specifikacije o označevanju skladnosti, ali sprejme izvedbene akte, v katerih se določi grafična ponazoritev, vključno z barvnimi shemami za kodiranje, skladnosti goriv, ki se prodajajo na trgu Unije in ki po oceni Komisije dosegajo en odstotek skupnega obsega prodaje v več kot eni državi članici.
5. Če se posodobijo določbe o označevanju posameznih standardov evropskih organizacij za standardizacijo, če se sprejmejo izvedbeni akti v zvezi z označevanjem ali če se po potrebi oblikujejo novi standardi evropskih organizacij za standardizacijo za alternativna goriva, ustrezne zahteve glede označevanja veljajo za vsa oskrbovalna in polnilna mesta ter motorna vozila, registrirana na ozemlju držav članic, 24 mesecev od njihove posodobitve ali sprejetja.
6. Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).
7. Ko so na voljo podatki o geografski lokaciji javno dostopnih oskrbovalnih in polnilnih mest za alternativna goriva iz te direktive, države članice vsem uporabnikom zagotovijo prost in nediskriminatoren dostop do njih. Podatki o polnilnih mestih – ko so na voljo – lahko vključujejo informacije o trenutni dostopnosti ter informacije o preteklih in trenutnih polnjenjih.
Člen 8
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 5 in 6 se na Komisijo prenese za obdobje petih let od 17. novembra 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred iztekom petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Pooblastilo iz členov 4, 5 in 6 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4, 5 in 6, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Člen 9
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
3. Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.
Člen 10
Poročanje in pregled
1. Vsaka država članica Komisiji pošlje poročilo o izvajanju nacionalnega okvira politike do 18. novembra 2019, nato pa vsaka tri leta. V teh poročilih se navedejo informacije iz Priloge I, po potrebi pa tudi ustrezna utemeljitev glede uspešnosti izpolnjevanja nacionalnih ciljev iz člena 3(1).
2. Komisija do 18. novembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni nacionalnih okvirov politike in njihove skladnosti na ravni Unije ter oceno uspešnosti izpolnjevanja nacionalnih ciljev iz člena 3(1).
3. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka tri leta predloži poročilo o izvajanju te direktive, prvič pa 18. novembra 2020.
Poročilo Komisije vsebuje naslednje elemente:
— |
oceno ukrepov držav članic, |
— |
oceno učinkov te direktive na razvoj trga v zvezi z infrastrukturo za alternativna goriva in njenega prispevka k trgu za alternativna goriva za promet ter njenega vpliva na gospodarstvo in okolje, |
— |
informacije o tehničnem napredku in razvoju trga v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju in z ustrezno infrastrukturo, ki jo obravnava ta direktiva, pa tudi z drugimi alternativnimi gorivi. |
Komisija lahko predstavi primere najboljših praks in pripravi ustrezna priporočila.
Komisija v poročilu oceni tudi zahteve in datume iz te direktive v zvezi z izgradnjo infrastrukture in izvajanjem specifikacij, pri čemer upošteva tehnični, gospodarski in tržni razvoj za posamezna alternativna goriva ter po potrebi priloži zakonodajni predlog.
4. Komisija sprejme smernice v zvezi s poročanjem držav članic o elementih, navedenih v Prilogi I.
5. Komisija do 31. decembra 2020 pregleda izvajanje te direktive in po potrebi predloži predlog za njeno spremembo z določitvijo novih enotnih tehničnih specifikacij za infrastrukturo za alternativna goriva, ki spadajo na področje uporabe te direktive.
6. Komisija do 31. decembra 2018 po potrebi sprejme akcijski načrt za izvajanje strategije iz sporočila z naslovom „Zelena energija za promet: evropska strategija za alternativna goriva“, da bi čim bolj spodbudila uporabo alternativnih goriv v prometu, pri čemer je treba zagotoviti tehnološko nevtralnost, in spodbudila trajnostno električno mobilnost po vsej Uniji. Ob tem lahko upošteva posamezne potrebe trga in razvoj v državah članicah.
Člen 11
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 18. novembra 2016. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.
2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
3. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 12
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 13
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu, 22. oktobra 2014
Za Evropski parlament
Predsednik
M. SCHULZ
Za Svet
Predsednik
B. DELLA VEDOVA
(1) UL C 271, 19.9.2013, str. 111.
(2) UL C 280, 27.9.2013, str. 66.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 29. septembra 2014.
(4) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).
(5) Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).
(6) Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).
(7) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
(8) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).
(9) Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).
(10) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
(11) Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).
(12) Direktiva 2012/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede vsebnosti žvepla v gorivih za plovila (UL L 327, 27.11.2012, str. 1).
(13) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).
(14) Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (UL L 389, 30.12.2006, str. 1).
(15) Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1).
(16) Direktiva 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (UL L 140, 5.6.2009, str. 88).
(17) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
(18) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
PRILOGA I
POROČILO
Poročilo vsebuje opis ukrepov, ki jih država članica sprejme v podporo vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. Poročilo vključuje vsaj naslednje elemente:
1. Pravni ukrepi
Informacije o pravnih ukrepih, ki lahko vključujejo zakonodajne, regulativne in upravne ukrepe za podporo izgradnji infrastrukture za alternativna goriva, kot so gradbena dovoljenja, dovoljenja za parkirišča, okoljski certifikati za podjetja in koncesije za črpalke za gorivo.
2. Ukrepi politike za podporo izvajanja nacionalnega okvira politike
Informacije o teh ukrepih vključujejo naslednje elemente:
— |
neposredne spodbude za nakup prevoznih sredstev, ki uporabljajo alternativna goriva, ali izgradnjo infrastrukture, |
— |
dostopnost davčnih spodbud v podporo prevoznim sredstvom, ki uporabljajo alternativna goriva, in ustrezni infrastrukturi, |
— |
uporabo javnih naročil v podporo alternativnim gorivom, vključno s skupnimi naročili, |
— |
nefinančne spodbude na strani povpraševanja: na primer prednostni dostop do omejenih območij, politika parkiranja ter namenski vozni pasi, |
— |
upoštevanje potrebe po oskrbovalnih mestih za obnovljivo reaktivno gorivo na letališčih v jedrnem omrežju TEN-T, |
— |
tehnične in upravne postopke ter zakonodajo v zvezi z odobritvijo dobave alternativnih goriv, da se poenostavi proces odobritve. |
3. Podpora za uporabo in proizvodnjo
Letna javna sredstva, dodeljena za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, razdeljena glede na alternativno gorivo in vrsto prevoza (cestni, železniški, vodni in zračni prevoz).
Letna javna sredstva, dodeljena za podporo proizvodnim obratom za tehnologije za alternativna goriva, razdeljena glede na alternativno gorivo in vrsto prevoza.
Preverjanje morebitnih posebnih potreb med začetno fazo vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva.
4. Raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti
Letna javna sredstva, dodeljena za podporo raziskavam, tehnološkemu razvoju in predstavitvenim dejavnostim za alternativna goriva, razdeljena glede na gorivo in vrsto prevoza.
5. Cilji
— |
Ocena pričakovanega števila vozil na alternativna goriva v letih 2020, 2025 in 2030, |
— |
raven doseganja nacionalnih ciljev za uporabo alternativnih goriv pri različnih vrstah prevoza (cestni, železniški, vodni in zračni prevoz), |
— |
raven doseganja nacionalnih ciljev za vsako leto za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva pri različnih vrstah prevoza, |
— |
informacije o metodologiji, uporabljeni za upoštevanje učinkovitosti polnjenja iz polnilnih mest visoke moči. |
6. Razvoj infrastrukture za alternativna goriva
Razvoj ponudbe (dodatna zmogljivost infrastrukture) in povpraševanja (dejansko uporabljena zmogljivost).
PRILOGA II
TEHNIČNE SPECIFIKACIJE
1. Tehnične specifikacije za polnilna mesta
1.1 |
Običajna polnilna mesta za motorna vozila. Običajna polnilna mesta za električna vozila z izmeničnim tokom so zaradi interoperabilnosti opremljene vsaj z vtičnicami ali priključki tipa 2 za vozila, kot je opisano v standardu EN 62196-2. Te vtičnice je mogoče opremiti z dodatnimi elementi, kot so mehanična zapirala, če se pri tem ohrani skladnost s tipom 2. |
1.2 |
Polnilna mesta visoke moči za motorna vozila Polnilna mesta visoke moči za električna vozila z izmeničnim tokom so zaradi interoperabilnosti opremljene vsaj s priključki tipa 2, kot je opisano v standardu EN 62196-2. Polnilna mesta visoke moči za električna vozila z enosmernim tokom so zaradi interoperabilnosti opremljena vsaj s priključki za kombinirani sistem polnjenja „Combo 2“, kot je opisano v standardu EN 62196-3. |
1.3 |
Brezžična polnilna mesta za motorna vozila |
1.4 |
Menjava baterij za motorna vozila |
1.5 |
Polnilna mesta za motorna vozila kategorije L |
1.6 |
Polnilna mesta za električne avtobuse |
1.7 |
Dobava električne energije z obale za morske ladje Dobava električne energije z obale za morske ladje, vključno z zasnovo, vgradnjo in preskušanjem sistemov, ustreza tehničnim specifikacijam standarda IEC/ISO/IEEE 80005-1. |
1.8 |
Dobava električne energije z obale za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh |
2. Tehnične specifikacije za oskrbovalna mesta za vodik za motorna vozila
2.1 |
Zunanja oskrbovalna mesta za plinasti vodik, ki se uporablja kot gorivo za motorna vozila, ustrezajo tehničnim specifikacijam ISO/TS 20100 za dovod plinastega vodika. |
2.2 |
Čistost vodika, ki ga dovajajo oskrbovalna mesta za vodik, ustreza tehničnim specifikacijam iz standarda ISO 14687-2. |
2.3 |
Oskrbovalna mesta za vodik uporabljajo algoritme za dovajanje goriva in opremo, ki ustrezajo tehničnim specifikacijam standarda ISO/TS 20100 za dovod plinastega vodika. |
2.4 |
Priključki za motorna vozila za dovod plinastega vodika ustrezajo standardu ISO 17268 za priključke za dovod goriva motornim vozilom, ki jih poganja plinasti vodik. |
3. Tehnične specifikacije za oskrbovalna mesta za zemeljski plin
3.1 |
Tehnične specifikacije za oskrbovalna mesta za UZP za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh ali morske ladje. |
3.2 |
Tehnične specifikacije za oskrbovalna mesta za UZP za motorna vozila. |
3.3 |
Tehnične specifikacije za priključke/posode za SZP. Priključki/posode za SZP so skladni s Pravilnikom UN/ECE št. 110 (v zvezi z ISO 14469, dela I in II). |
3.4 |
Tehnične specifikacije za oskrbovalna mesta za SZP za motorna vozila. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
28.10.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 307/21 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1134/2014
z dne 23. oktobra 2014
o prepovedi ribolova na vahnjo na območjih VIIb–k, VIII, IX in X ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (EU) št. 43/2014 (2) določa kvote za leto 2014. |
(2) |
Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2014. |
(3) |
Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izčrpanje kvote
Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2014 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja za izčrpano od datuma iz navedene priloge.
Člen 2
Prepovedi
Ribolovne dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge k tej uredbi ali so v njej registrirana, so od datuma iz navedene priloge prepovedane za stalež iz navedene priloge. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati ribe iz navedenega staleža, ki jih ulovijo navedena plovila.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. oktobra 2014
Za Komisijo
V imenu predsednika
Lowri EVANS
Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.
(2) Uredba Sveta (EU) št. 43/2014 z dne 20. januarja 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2014 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 24, 28.1.2014, str. 1).
PRILOGA
Št. |
21/TQ43 |
Država članica |
Belgija |
Stalež |
HAD/7X7A34 |
Vrsta |
vahnja (Melanogrammus aeglefinus) |
Območje |
VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 |
Datum zaprtja |
30.7.2014 |
28.10.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 307/23 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1135/2014
z dne 24. oktobra 2014
o odobritvi zdravstvene trditve na živilih, ki se nanaša na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (1) in zlasti člena 17(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev. |
(2) |
Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da nosilci živilske dejavnosti lahko vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). |
(3) |
Agencija po prejemu vloge takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi. |
(4) |
Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije odloči o odobritvi zdravstvenih trditev. |
(5) |
Družba Rank Nutrition Ltd je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi s „povečanim nivojem folata pri nosečnici zaradi dodatnega vnosa folne kisline in zmanjšanjem tveganja za okvare nevralne cevi.“ (vprašanje št. EFSA-Q-2013-00265) (2). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Dodatek folne kisline zviša nivo folata v rdečih krvničkah nosečnice. Nizka vsebnost folata v rdečih krvničkah nosečnice je dejavnik tveganja za okvare nevralne cevi pri razvijajočem se plodu.“ |
(6) |
Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 26. julija 2013, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da je vzročno-posledična povezava med povečanjem nivoja folata pri nosečnici zaradi uživanja dopolnil s folno kislino in zmanjšanjem tveganja za okvare nevralne cevi utemeljena. Zdravstveno trditev, ki odraža ta sklep, bi zato bilo treba šteti za skladno z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 in jo uvrstiti na seznam dovoljenih trditev Unije. |
(7) |
Člen 16(4) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da mora mnenje, ki podpira odobritev zdravstvene trditve, vključevati nekatere podatke. Navedene podatke v zvezi z odobreno trditvijo bi zato bilo treba določiti v Prilogi k tej uredbi ter vanje vključiti, odvisno od primera, spremenjeno besedilo trditve, posebne pogoje uporabe trditve in, kadar je to ustrezno, pogoje ali omejitve uporabe živila in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 in mnenjem Agencije. |
(8) |
Eden od ciljev Uredbe (ES) št. 1924/2006 je zagotoviti, da so zdravstvene trditve resnične, jasne, zanesljive in uporabne za potrošnika ter da se pri tem upoštevata besedilo in predstavitev trditve. Kadar ima besedilo trditev za potrošnike enak pomen kot odobrena zdravstvena trditev, ker je med njima ista povezava kot med kategorijo živila, živilom ali njegovo sestavino in zdravjem, bi bilo treba te trditve uporabljati pod istimi pogoji, kot so navedeni v Prilogi k tej uredbi. |
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Zdravstvena trditev iz Priloge k tej uredbi se lahko navede na živilih, ki se dajejo na trg Unije, v skladu s pogoji iz navedene priloge.
2. Zdravstvena trditev iz odstavka 1 se uvrsti na seznam dovoljenih trditev Unije v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. oktobra 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 404, 30.12.2006, str. 9.
(2) EFSA Journal 2013; 11(7):3328.
PRILOGA
DOVOLJENA ZDRAVSTVENA TRDITEV
Vloga – ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1924/2006 |
Vložnik – naslov |
Hranilo, snov, živilo ali kategorija živil |
Trditev |
Pogoji uporabe trditve |
Pogoji in/ali omejitve uporabe živila in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo |
Referenčno mnenje Evropske agencije za varnost hrane |
Zdravstvena trditev po členu 14(1)(a), ki se nanaša na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni |
Rank Nutrition Ltd, Long Barn, Etchden Court, Bethersden, Kent TN26 3DP, Združeno kraljestvo. |
Folna kislina |
Uživanje dopolnil s folno kislino zviša nivo folata pri nosečnici. Nizek nivo folata pri nosečnici je dejavnik tveganja za okvare nevralne cevi pri razvijajočem se plodu. |
Trditev se lahko uporablja le za prehranska dopolnila, ki v dnevnem odmerku zagotavljajo vsaj 400 μg folne kisline. Potrošnike je treba obvestiti, da so ciljna populacija ženske v rodni dobi in da se koristni učinek doseže z dopolnjevanjem prehrane s 400 μg folne kisline dnevno vsaj en mesec pred in do tri mesece po zanositvi. |
|
Q-2013-00265 |
28.10.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 307/26 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1136/2014
z dne 24. oktobra 2014
o spremembi Uredbe (EU) št. 283/2013 glede prehodnih ukrepov za postopke v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) in zlasti člena 78(1)(b) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (EU) št. 283/2013 (2) je razveljavila Uredbo Komisije (EU) št. 544/2011 (3) in določila nove zahtevane podatke za aktivne snovi. |
(2) |
Da se bodo države članice in zainteresirane strani lahko pripravile na izpolnjevanje navedenih novih zahtev, so v Uredbi (EU) št. 283/2013 določeni prehodni ukrepi glede podatkov, ki jih je treba predložiti za vloge za odobritev, podaljšanje odobritve ali spremembo odobritve aktivnih snovi, ter podatkov, ki jih je treba predložiti za vloge za registracijo, podaljšanje registracije ali spremembo registracije fitofarmacevtskih sredstev. |
(3) |
Da bi v nekaterih primerih dovolili predložitev podatkov o aktivnih snoveh v vlogah za registracijo ali za spremembo registracije fitofarmacevtskih sredstev v skladu z zahtevanimi podatki, ki so veljavni v času njihove odobritve ali podaljšanja, bi bilo treba spremeniti prehodne ukrepe glede postopkov za registracijo fitofarmacevtskih sredstev. Taka sprememba je potrebna, da se prepreči nastanek razlik pri ocenjevanju podatkov, pridobljenih v skladu z novimi zahtevanimi podatki, ki so jih določile države članice, ki spadajo na različna območja, in da se ohrani enoten in usklajen pristop k ocenjevanju navedenih podatkov prek njihove ocene na ravni Unije. |
(4) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 283/2013 se nadomesti z naslednjim:
„1. Za vloge za registracijo, kot je navedeno v členu 28 Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki zadevajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, za katere je bila predložena dokumentacija v skladu s členom 3 ali za katere odobritev ni bila podaljšana v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (4), se Uredba (EU) št. 544/2011 še naprej uporablja za predložitev podatkov o teh aktivnih snoveh.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. oktobra 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) Uredba Komisije (EU) št. 283/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 93, 3.4.2013, str. 1).
(3) Uredba Komisije (EU) št. 544/2011 z dne 10. junija 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh (UL L 155, 11.6.2011, str. 1).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).“
28.10.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 307/28 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1137/2014
z dne 27. oktobra 2014
o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obdelavo nekaterih vrst drobovine živali, namenjenih za prehrano ljudi
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (1) in zlasti člena 10(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 853/2004 določa posebna higienska pravila za živila živalskega izvora za nosilce živilske dejavnosti. Navedena uredba določa, da morajo nosilci živilske dejavnosti zagotoviti skladnost s posebnimi zahtevami za nadaljnjo obdelavo drobovine, kot so želodci prežvekovalcev in spodnji deli nog kopitarjev. |
(2) |
V skladu s Prilogo III k navedeni uredbi je treba v klavnici pred prevozom v drug obrat spodnje dele nog kopitarjev, namenjene za nadaljnjo obdelavo, izkožiti ali opariti in depilirati, želodce prežvekovalcev pa opariti ali očistiti. |
(3) |
Oprema, ki je potrebna za izkoženje ali oparjenje in depiliranje, je zelo draga. Zato zlasti majhne in srednje velike klavnice ne morejo na stroškovno učinkovit način obdelati spodnjih delov nog, namenjenih za prehrano ljudi. |
(4) |
Tehnološki razvoj omogoča izkoriščanje spodnjih delov nog kopitarjev za prehranske namene, zaradi česar je količina živilskih odpadkov manjša, vendar se zlasti majhne in srednje velike klavnice spopadajo s praktičnimi posledicami, ki ovirajo takšno izkoriščanje. |
(5) |
Sirilo, ki se rafinira za proizvodnjo sira, se pridobiva iz želodcev mladih prežvekovalcev v namenskih obratih. Oparjenje ali čiščenje želodcev bistveno zmanjša količino sirila, pridobljenega iz teh želodcev, hkrati pa ne prispeva k varnosti sirila, ki se pozneje močno rafinira. |
(6) |
Za spodbujanje boljše zakonodaje in konkurenčnosti je treba ohraniti visoko raven varnosti hrane, hkrati pa nosilcem živilske dejavnosti zagotoviti enake konkurenčne pogoje, ki bodo sprejemljivi tudi za majhne in srednje velike klavnice. |
(7) |
Želodci prežvekovalcev in spodnji deli nog kopitarjev so vključeni v opredelitev drobovine iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004. Zahteve za obdelavo drobovine iz navedene uredbe, vključno z zahtevami glede temperature med skladiščenjem in prevozom, zagotavljajo, da se ti proizvodi lahko varno obdelajo in prepeljejo do objekta zunaj klavnice, zberejo iz različnih klavnic in izkoristijo. Zato bi pristojni organ moral prevoz neizkoženih ali neoparjenih in nedepiliranih spodnjih delov nog kopitarjev v drug obrat odobriti. |
(8) |
Prilogo III k Uredbi (ES) št. 853/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 853/2004 se točka 18 poglavja IV oddelka I nadomesti z naslednjim:
„18. |
Za nadaljnjo obdelavo:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. oktobra 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.
28.10.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 307/30 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1138/2014
z dne 27. oktobra 2014
o izdaji dovoljenja za pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki ju proizvaja Talaromyces versatilis sp. nov. IMI CC 378536, kot krmni dodatek za svinje (imetnik dovoljenja Adisseo France S.A.S.)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 7 Uredba (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki ju proizvaja Talaromyces versatilis sp. nov. IMI CC 378536. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti. |
(2) |
Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki ju proizvaja Talaromyces versatilis sp. nov. IMI CC 378536, kot krmni dodatek za svinje, ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. |
(3) |
Pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki ju proizvaja Talaromyces versatilis sp. nov. IMI CC 378536, je bila dovoljena za deset let za perutnino, odstavljene pujske in prašiče za pitanje z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 290/2014 (2). |
(4) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 20. maja 2014 (3) navedla, da pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze EC 3.2.1.8 in endo-1,3(4)-beta-glukanaze EC 3.2.1.6, ki ju proizvaja Talaromyces versatilis sp. nov. IMI CC 378536, v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003. |
(5) |
Agencija je tudi navedla, da so rezultati meta-analize pokazali, da dopolnitev krme za svinje z dodatkom v priporočenem odmerku bistveno zmanjša izgubo teže svinj v času laktacije, brez vpliva na druge parametre, ki so bili ocenjeni. Ker je bila nizka stopnja zmanjšanja teže, o kateri je imela Agencija pomisleke zaradi pomanjkanja biološkega/fiziološkega pomena, ocenjena kot bistveni zootehnični parameter, je bilo ocenjeno, da predložene in vivo študije izpolnjujejo pogoje za dokaz učinkovitosti pri svinjah v obdobju laktacije. |
(6) |
Ocena pripravka iz endo-1,4-beta-ksilanaze EC 3.2.1.8 in endo-1,3(4)-beta-glukanaze EC 3.2.1.6, ki ju proizvaja Talaromyces versatilis sp. nov. IMI CC 378536, kaže, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi. |
(7) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izdaja dovoljenja
Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se odobri kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. oktobra 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 290/2014 z dne 21. marca 2014 o izdaji dovoljenja za pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze in endo-1,3(4)-beta-glukanaze, ki ju proizvaja Talaromyces versatilis sp. nov. IMI CC 378536, kot krmni dodatek za perutnino, odstavljene pujske in prašiče za pitanje in o spremembi uredb (ES) št. 1259/2004, (ES) št. 943/2005, (ES) št. 1206/2005 in (ES) št. 322/2009 (imetnik dovoljenja Adisseo France SAS) (UL L 87, 22.3.2014, str. 84).
(3) EFSA Journal 2014; 12(6):3722.
PRILOGA
Identifikacijska številka dodatka |
Ime imetnika dovoljenja |
Dodatek |
Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda |
Vrsta ali kategorija živali |
Najvišja starost |
Najnižja vsebnost |
Najvišja vsebnost |
Druge določbe |
Datum poteka veljavnosti dovoljenja |
||||||||||||||
Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 % |
|||||||||||||||||||||||
Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti |
|||||||||||||||||||||||
4a1604i |
Adisseo France S.A.S. |
endo-1,3(4)-beta-glukanaza EC 3.2.1.6 endo-1,4-beta-ksilanaza EC 3.2.1.8 |
Sestava dodatka Pripravek iz endo-1,3(4)-beta-glukanaze in endo-1,4-beta-ksilanaze, ki ju proizvaja Talaromyces versatilis sp. nov. IMI CC 378536, z najmanjšo aktivnostjo:
Lastnosti aktivne snovi endo-1,4-beta-ksilanaza in endo-1,3(4)-beta-glukanaza, ki ju proizvaja Talaromyces versatilis sp. nov. IMI CC 378536 Analitska metoda (2) Za kvantifikacijo aktivnosti endo-1,3(4)-beta-glukanaze:
Za kvantifikacijo aktivnosti endo-1,4-beta-ksilanaze:
|
svinje |
— |
endo-1,3(4)-beta-glukanaza 1 500 EV endo-1,4-beta-ksilanaza 1 100 EV |
— |
|
17. november 2024 |
(1) 1 EV (enota viskozimetrije) je količina encima, ki hidrolizira substrat (betaglukan iz ječmena oziroma arabinoksilan iz pšenice), s čimer se zmanjša viskoznost raztopine, tako da se relativna tekočnost spremeni za 1 (enoto brez merske enote)/min pri 30 °C in pH 5,5.
(2) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na spletni strani referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.
28.10.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 307/34 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1139/2014
z dne 27. oktobra 2014
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za artičoke, bučke, pomaranče, klementine, mandarine in mandarine satsuma, limone, jabolka ter hruške
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183(b) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVIII k Uredbi. Ta nadzor je treba izvajati v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (3). |
(2) |
Za izvajanje člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za leta 2011, 2012 in 2013 bi bilo treba spremeniti sprožitvene ravni za namene uporabe dodatnih dajatev za artičoke, klementine, mandarine in mandarine satsuma od 1. novembra 2014, za pomaranče od 1. decembra 2014 ter za bučke, limone, jabolka in hruške od 1. januarja 2015. |
(3) |
Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi lažje berljivosti bi bilo treba Prilogo XVIII k navedeni uredbi spremeniti v celoti. |
(4) |
Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V Prilogi XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011 se sprožitvene ravni za artičoke, bučke, pomaranče, klementine, mandarine in mandarine satsuma, limone, jabolka ter hruške nadomestijo s sprožitvenimi ravnmi iz ustreznega stolpca v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. oktobra 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).
(3) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).
(4) UL L 336, 23.12.1994, str. 22.
PRILOGA
„PRILOGA XVIII
DODATNE UVOZNE DAJATVE: NASLOV IV, POGLAVJE I, ODDELEK 2
Brez poseganja v pravila za tolmačenje kombinirane nomenklature je treba poimenovanje blaga razumeti zgolj okvirno. Področje uporabe dodatnih dajatev v okviru te priloge je določeno s področjem uporabe oznak KN, kakršne obstajajo ob sprejetju te uredbe.
Zaporedna številka |
Oznaka KN |
Poimenovanje blaga |
Obdobje uporabe |
Sprožitvene ravni (v tonah) |
78.0015 |
0702 00 00 |
Paradižnik |
Od 1. oktobra do 31. maja |
445 127 |
78.0020 |
Od 1. junija do 30. septembra |
27 287 |
||
78.0065 |
0707 00 05 |
Kumare |
Od 1. maja do 31. oktobra |
12 678 |
78.0075 |
Od 1. novembra do 30. aprila |
12 677 |
||
78.0085 |
0709 91 00 |
Artičoke |
Od 1. novembra do 30. junija |
7 421 |
78.0100 |
0709 93 10 |
Bučke |
Od 1. januarja do 31. decembra |
263 359 |
78.0110 |
0805 10 20 |
Pomaranče |
Od 1. decembra do 31. maja |
251 798 |
78.0120 |
0805 20 10 |
Klementine |
Od 1. novembra do konca februarja |
81 399 |
78.0130 |
0805 20 30 0805 20 50 0805 20 70 0805 20 90 |
Mandarine (vključno s tangerinami in mandarinami satsuma); mandarine wilking in podobni hibridi agrumov |
Od 1. novembra do konca februarja |
101 160 |
78.0155 |
0805 50 10 |
Limone |
Od 1. junija do 31. decembra |
302 950 |
78.0160 |
Od 1. januarja do 31. maja |
41 410 |
||
78.0170 |
0806 10 10 |
Namizno grozdje |
Od 21. julija do 20. novembra |
69 907 |
78.0175 |
0808 10 80 |
Jabolka |
Od 1. maja do 31. avgusta |
558 203 |
78.0180 |
Od 1. septembra do 31. decembra |
464 902 |
||
78.0220 |
0808 30 90 |
Hruške |
Od 1. januarja do 30. aprila |
184 269 |
78.0235 |
Od 1. julija do 31. decembra |
235 468 |
||
78.0250 |
0809 10 00 |
Marelice |
Od 1. junija do 31. julija |
5 630 |
78.0265 |
0809 29 00 |
Češnje, razen višenj |
Od 21. maja do 10. avgusta |
32 371 |
78.0270 |
0809 30 |
Breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami |
Od 11. junija do 30. septembra |
3 146 |
78.0280 |
0809 40 05 |
Slive |
Od 11. junija do 30. septembra |
16 404“ |
28.10.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 307/36 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1140/2014
z dne 27. oktobra 2014
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. oktobra 2014
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
AL |
55,3 |
MA |
105,2 |
|
MK |
84,3 |
|
ZZ |
81,6 |
|
0707 00 05 |
AL |
59,9 |
MK |
80,7 |
|
TR |
133,3 |
|
ZZ |
91,3 |
|
0709 93 10 |
MA |
99,6 |
TR |
108,6 |
|
ZZ |
104,1 |
|
0805 50 10 |
AR |
78,7 |
TR |
99,7 |
|
UY |
86,1 |
|
ZA |
84,3 |
|
ZZ |
87,2 |
|
0806 10 10 |
BR |
278,9 |
MD |
39,0 |
|
PE |
350,2 |
|
TR |
147,0 |
|
ZZ |
203,8 |
|
0808 10 80 |
BR |
53,3 |
CL |
86,3 |
|
CN |
117,7 |
|
MD |
27,7 |
|
NZ |
148,8 |
|
US |
191,0 |
|
ZA |
157,5 |
|
ZZ |
111,8 |
|
0808 30 90 |
CN |
106,3 |
TR |
114,2 |
|
ZZ |
110,3 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
28.10.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 307/38 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 9. oktobra 2014
o vzpostavitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT), v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah, za rafiniranje nafte in plina
(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 7155)
(Besedilo velja za EGP)
(2014/738/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) in zlasti člena 13(5),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 13(1) Direktive 2010/75/EU mora Komisija organizirati izmenjavo informacij o industrijskih emisijah med državami članicami, zadevnimi panogami in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, in Komisijo, da se pripravijo referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) iz člena 3(11) navedene direktive. |
(2) |
V skladu s členom 13(2) Direktive 2010/75/EU se pri izmenjavi informacij obravnava delovanje obratov in tehnologij v smislu emisij, po potrebi izraženih kot kratko- in dolgoročna povprečja, ter s tem povezani referenčni pogoji, porabe in vrste surovin, poraba vode, rabe energije in nastajanje odpadkov ter uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter njihov razvoj, najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče tehnologije, ki se določijo na podlagi upoštevanja zadev pod točkama (a) in (b) člena 13(2) navedene direktive. |
(3) |
„Zaključki o BAT“ iz člena 3(12) Direktive 2010/75/EU so ključni element referenčnih dokumentov BAT in določajo zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije. |
(4) |
V skladu s členom 14(3) Direktive 2010/75/EU so zaključki o BAT referenca za določanje pogojev v dovoljenju za obrate iz poglavja II navedene direktive. |
(5) |
Člen 15(3) Direktive 2010/75/EU zahteva, da pristojni organ določi mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je določeno v odločitvah glede zaključkov o BAT iz člena 13(5) Direktive 2010/75/EU. |
(6) |
Člen 15(4) Direktive 2010/75/EU določa odstopanja od zahtev iz člena 15(3) le v primerih, ko so stroški, povezani z doseganjem ravni emisij, nesorazmerno višji v primerjavi s koristmi za okolje zaradi geografskega položaja, lokalnih okoljskih pogojev ali tehničnih značilnosti zadevnega obrata. |
(7) |
V skladu s členom 16(1) Direktive 2010/75/EU zahteve za spremljanje v dovoljenju iz točke (c) člena 14(1) Direktive temeljijo na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v zaključkih o BAT. |
(8) |
V skladu s členom 21(3) Direktive 2010/75/EU pristojni organ v štirih letih po objavi odločitev glede zaključkov o BAT ponovno preveri in po potrebi posodobi vse pogoje v dovoljenju ter zagotovi skladnost obrata s pogoji v dovoljenju. |
(9) |
Komisija je na podlagi Sklepa z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (2) vzpostavila forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja. |
(10) |
V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je Komisija 20. septembra 2013 pridobila mnenje foruma, ustanovljenega na podlagi Sklepa z dne 16. maja 2011, glede predlagane vsebine referenčnega dokumenta BAT za rafiniranje nafte in plina in ga javno objavila. |
(11) |
Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU – |
SPREJELA TA SKLEP:
Člen 1
Zaključki o BAT za rafiniranje nafte in plina, določeni v Prilogi, se sprejmejo.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 9. oktobra 2014
Za Komisijo
Janez POTOČNIK
Član Komisije
(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.
(2) UL C 146, 17.5.2011, str. 3.
PRILOGA
ZAKLJUČKI O NAJBOLJŠIH RAZPOLOŽLJIVIH TEHNOLOGIJAH (BAT) ZA RAFINIRANJE NAFTE IN PLINA
PODROČJE UPORABE | 41 |
SPLOŠNE UGOTOVITVE | 43 |
Čas povprečenja in referenčni pogoji v zvezi z emisijami v zrak | 43 |
Pretvorba koncentracije emisij v referenčno raven kisika | 44 |
Čas povprečenja in referenčni pogoji v zvezi z emisijami v vodo | 44 |
OPREDELITVE POJMOV | 44 |
1.1 |
Splošni zaključki o BAT za rafiniranje nafte in plina | 46 |
1.1.1 |
Sistemi ravnanja z okoljem | 46 |
1.1.2 |
Energijska učinkovitost | 47 |
1.1.3 |
Skladiščenje trdnih materialov in ravnanje z njimi | 48 |
1.1.4 |
Spremljanje emisij v zrak in ključni parametri postopka | 48 |
1.1.5 |
Upravljanje sistemov za obdelavo odpadnih plinov | 49 |
1.1.6 |
Spremljanje emisij v vodo | 50 |
1.1.7 |
Emisije v vodo | 50 |
1.1.8 |
Nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi | 52 |
1.1.9 |
Hrup | 53 |
1.1.10 |
Zaključki o BAT za celovito vodenje rafinerije | 53 |
1.2 |
Zaključki o BAT za proces alkilacije | 54 |
1.2.1 |
Proces alkilacije s fluorovodikovo kislino | 54 |
1.2.2 |
Proces alkilacije z žveplovo kislino | 54 |
1.3 |
Zaključki o BAT za proizvodne procese baznih olj | 54 |
1.4 |
Zaključki o BAT za postopek proizvodnje bitumna | 55 |
1.5 |
Zaključki o BAT za postopek katalitičnega krekinga fluidov | 55 |
1.6 |
Zaključki o BAT za postopek katalitičnega reforminga | 59 |
1.7 |
Zaključki o BAT za postopke koksanja | 60 |
1.8 |
Zaključki o BAT za postopke razsoljevanja | 62 |
1.9 |
Zaključki o BAT za kurilne enote | 62 |
1.10 |
Zaključki o BAT za postopek eterifikacije | 68 |
1.11 |
Zaključki o BAT za postopek izomerizacije | 69 |
1.12 |
Zaključki o BAT za rafinerijo zemeljskega plina | 69 |
1.13 |
Zaključki o BAT za postopek destilacije | 69 |
1.14 |
Zaključki o BAT za postopek obdelave produktov | 69 |
1.15 |
Zaključki o BAT za postopke skladiščenja in ravnanja | 70 |
1.16 |
Zaključki o BAT za zmanjšanje viskoznosti in druge termične postopke | 71 |
1.17 |
Zaključki o BAT za obdelavo žvepla iz odpadnih plinov | 72 |
1.18 |
Zaključki o BAT za sežige | 72 |
1.19 |
Zaključki o BAT za integrirano upravljanje emisij | 73 |
GLOSAR | 75 |
1.20 |
Opis tehnologij za preprečevanje in nadzor emisij v zrak | 75 |
1.20.1 |
Prah | 75 |
1.20.2 |
Dušikovi oksidi (NOX) | 76 |
1.20.3 |
Žveplovi oksidi (SOX) | 77 |
1.20.4 |
Kombinirane tehnologije (SOx, NOx in prah) | 79 |
1.20.5 |
Ogljikov monoksid (CO) | 79 |
1.20.6 |
Hlapne organske spojine (HOS) | 79 |
1.20.7 |
Druge tehnologije | 81 |
1.21 |
Opis tehnologij za preprečevanje in nadzor emisij v vodo | 82 |
1.21.1 |
Predobdelava odpadne vode | 82 |
1.21.2 |
Obdelava odpadnih voda | 82 |
PODROČJE UPORABE
V teh zaključkih o BAT so zajete nekatere industrijske dejavnosti, navedene v oddelku 1.2 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, in sicer: „1.2 Rafiniranje nafte in plina“.
Ti zaključki o BAT zajemajo zlasti naslednje postopke in dejavnosti:
Dejavnost |
Poddejavnosti ali postopki, vključeni v dejavnosti |
Alkilacija |
vsi alkilacijski postopki: fluorovodikova kislina (HF), žveplova kislina (H2SO4) in trdna kislina |
Proizvodnja baznega olja |
deasfaltiranje, ekstrakcija aromatov, obdelava z voskom in končna obdelava mazalnega olja z vodikom |
Proizvodnja bitumna |
vse tehnologije od skladiščenja do aditivov končnim produktom |
Katalitični kreking |
vse vrste enot za katalitični kreking, kot na primer katalitični kreking s fluidi |
Katalitični reforming |
neprekinjeni, ciklični in polregenerativni katalitični reforming |
Koksanje |
postopki prekinjenega in neprekinjenega koksanja, kalciniranje koksa |
Ohlajanje |
tehnike ohlajanja, ki se uporabljajo v rafinerijah |
Razsoljevanje |
razsoljevanje surove nafte |
Kurilne enote za proizvodnjo energije |
kurilne enote, ki kurijo rafinerijska goriva, izključujoč enote, ki uporabljajo samo običajna ali komercialna goriva |
Eterifikacija |
proizvodnja kemikalij (npr. alkoholov in etrov, kot so MTBE, ETBE in TAME), ki se uporabljajo kot aditivi motornim gorivom |
Ločevanje plinov |
ločevanje lahkih frakcij surove nafte, npr. rafinerijski plin (RFG), utekočinjeni naftni plin (UNP) |
Postopki, ki porabljajo vodik |
hidrokreking, hidrorafiniranje, končne obdelave z vodikom, hidrokonverzija, hidroprocesiranje in postopki hidrogenacije |
Proizvodnja vodika |
delna oksidacija, parni reforming, plinski reforming in čiščenje vodika |
Izomerizacija |
izomerizacija ogljikovodikovih spojin C4, C5 in C6 |
Naprave za zemeljski plin |
obdelava zemeljskega plina (ZP), vključno z utekočinjenjem zemeljskega plina |
Polimerizacija |
polimerizacija, dimerizacija in kondenzacija |
Primarna destilacija |
atmosferska in vakuumska destilacija |
Obdelave produktov |
odstranjevanje žvepla in obdelave končnega produkta |
Skladiščenje rafinerijskih materialov in ravnanje z njimi |
skladiščenje, mešanje, nakladanje in razkladanje rafinerijskih materialov |
Zmanjšanje viskoznosti in druge termične pretvorbe |
termične obdelave, kot so zmanjšanje viskoznosti ali termični plinsko-naftni postopek |
Obdelava odpadnih plinov |
tehnologije za zmanjšanje ali odpravljanje emisij v zrak |
Obdelava odpadnih voda |
tehnologije za obdelavo odpadnih voda pred izpuščanjem |
Ravnanje z odpadki |
tehnologije za preprečevanje ali zmanjšanje nastanka odpadkov |
V teh zaključkih o BAT se ne obravnavajo naslednje dejavnosti ali postopki:
— |
raziskava in proizvodnja surove nafte in zemeljskega plina, |
— |
transport surove nafte in zemeljskega plina, |
— |
trženje in distribucija produktov. |
Drugi referenčni dokumenti, ki so pomembni za dejavnosti, vključene v te zaključke o BAT, so:
Referenčni dokument |
Zadeva |
Obdelava odpadnih voda in plinov/sistemi upravljanja v kemični industriji (CWW) |
tehnologije za upravljanje in obdelavo odpadnih voda |
Industrijski hladilni sistemi (ICS) |
postopki ohlajanja |
Gospodarski učinki in učinki za različne prvine okolja (ECM) |
gospodarski učinki tehnologij in učinki tehnik na različne prvine okolja |
Emisije iz skladiščenja (EFS) |
skladiščenje, mešanje, nakladanje in razkladanje rafinerijskih materialov |
Energijska učinkovitost (ENE) |
energijska učinkovitost in celovito vodenje rafinerije |
Velike kurilne naprave (LCP) |
kurjenje običajnih in komercialnih goriv |
Dejavnosti z večjimi količinami anorganskih kemikalij – amonijaka, kislin in gnojil (LVIC-AAF) |
parni reforming in čiščenje vodika |
Dejavnosti z večjimi količinami organskih kemikalij (LVOC) |
postopek eterifikacije (proizvodnja MTBE, ETBE in TAME) |
Sežiganje odpadkov (WI) |
sežiganje odpadkov |
Obdelava odpadkov (WT) |
obdelava odpadkov |
Splošna načela spremljanja (MON) |
spremljanje emisij v zrak in vodo |
SPLOŠNE UGOTOVITVE
Tehnologije, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnologije, s katerimi se zagotavlja vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.
Če ni navedeno drugače, se ti zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave.
Čas povprečenja in referenčni pogoji v zvezi z emisijami v zrak
Če ni navedeno drugače, se ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v zrak, navedene v teh zaključkih o BAT, nanašajo na koncentracije, izražene kot masa izpuščene snovi na prostornino odpadnega plina pod naslednjimi standardnimi pogoji: suhi plin pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa.
Za neprekinjene meritve |
Ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se nanašajo na mesečne povprečne vrednosti, ki so povprečja vseh veljavnih urnih povprečnih vrednosti, izmerjenih v obdobju enega meseca. |
Za občasne meritve |
Ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se nanašajo na povprečno vrednost treh naključnih vzorcev, ki se odvzemajo vsaj 30 minut. |
Za kurilne enote, postopke katalitičnega krekinga in enote za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina so referenčni pogoji za kisik prikazani v preglednici 1.
Preglednica 1
Referenčni pogoji za ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, v zvezi z emisijami v zrak
Dejavnosti |
Enota |
Referenčni pogoji za kisik |
Kurilna enota na tekoča ali plinasta goriva z izjemo plinskih turbin in motorjev |
mg/Nm3 |
3 vol. % kisika |
Kurilna enota, ki uporablja trda goriva |
mg/Nm3 |
6 vol. % kisika |
Plinske turbine (vključno plinske turbine s kombiniranim ciklom – CCGT) in motorji |
mg/Nm3 |
15 vol. % kisika |
Postopek katalitičnega krekinga (regenerator) |
mg/Nm3 |
3 vol. % kisika |
Enota za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina (1) |
mg/Nm3 |
3 vol. % kisika |
Pretvorba koncentracije emisij v referenčno raven kisika
Koncentracija emisij pri referenčni ravni kisika se izračuna z naslednjo formulo (glej preglednico 1):
Pri čemer je:
ER (mg/Nm3) |
: |
koncentracija emisij, povezana z referenčno ravnjo kisika OR |
OR (vol. %) |
: |
referenčna raven kisika |
EM (mg/Nm3) |
: |
koncentracija emisij, povezana z izmerjeno ravnjo kisika OM |
OM (vol. %) |
: |
izmerjena raven kisika |
Čas povprečenja in referenčni pogoji v zvezi z emisijami v vodo
Če ni navedeno drugače, se ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v vodo iz teh zaključkov o BAT, nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino vode), izražene v mg/l.
Če ni navedeno drugače, je čas povprečenja glede ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, opredeljen takole:
Dnevno povprečje |
Povprečje 24-urnega obdobja vzorčenja, vzeto kot sorazmerni sestavljeni vzorec toka ali, če je dokazana zadostna stabilnost pretoka, iz časovno sorazmernega vzorca. |
Letno/mesečno povprečje |
Povprečje vseh dnevnih povprečij, dobljenih v letu/mesecu, ponderirano glede na dnevne pretoke. |
OPREDELITVE POJMOV
V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
Uporabljen izraz |
Opredelitev |
Enota |
Segment/poddel obrata, v katerem se izvaja specifična procesna operacija. |
Nova enota |
Enota, prvič nameščena na lokaciji obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev enote na obstoječih temeljih obrata po objavi teh zaključkov o BAT. |
Obstoječa enota |
Enota, ki ni nova enota. |
Procesni odpadni plin |
Zbrani plin, ki je nastal pri postopku, ki ga je treba obdelati, npr. v enoti za odstranjevanje kislega plina in enoti za rekuperiranje žvepla (SRU). |
Dimni plin |
Izpušni plin, ki izstopa iz enote po koraku oksidacije, v splošnem zgorevanja (npr. regenerator, Clausova enota). |
Preostali plin |
Običajno ime za izpušni plin iz SRU (v splošnem Clausov proces). |
HOS |
Hlapne organske spojine, kot so opredeljene v členu 3(45) Direktive 2010/75/EU. |
NMVOC |
HOS, razen metana |
Difuzne emisije HOS |
Nekanalizirane emisije HOS, ki niso spuščene preko specifičnih emisijskih točk, kot so odvodniki. Lahko izvirajo iz virov s „področja“ (npr. cisterne) ali virov „točk“ (npr. cevne prirobnice). |
NOX, izražen kot NO2 |
Vsota dušikovega oksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2. |
SOX, izražen kot SO2 |
Vsota žveplovega dioksida (SO2) in žveplovega trioksida (SO3), izražena kot SO2. |
H2S |
Vodikov sulfid. Karbonil sulfid in merkaptan nista vključena. |
Vodikov klorid, izražen kot HCl |
Vsi plinasti kloridi, izraženi kot HCl. |
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
Vsi plinasti fluoridi, izraženi kot HF. |
Enota FCC |
Katalitični kreking s fluidi: postopek pretvorbe za nadgraditev težkih ogljikovodikov z uporabo toplote in katalizatorja, da se razbijejo velike ogljikovodikove molekule v lažje molekule. |
SRU |
Enota za rekuperiranje žvepla. Glej opredelitev v oddelku 1.20.3. |
Rafinerijsko gorivo |
Trd, tekoč ali plinast kurilni material iz korakov destilacije in pretvorbe pri rafiniranju surove nafte. Primeri so rafinerijski gorivni plin (RFG), sintezni plin in rafinerijska olja, naftni koks. |
RFG |
Rafinerijski plin: odpadni plini iz enot za destilacijo ali pretvorbo, ki se uporabljajo kot gorivo. |
Kurilna enota |
Enota, ki kuri samo rafinerijska goriva ali druga goriva za proizvodnjo energije na lokaciji rafinerije, kot so kotli (razen kotli na CO), industrijske peči in plinske turbine. |
Neprekinjena meritev |
Meritev, pri kateri se uporablja „avtomatiziran merilni sistem“ (AMS) ali „trajni sistem za spremljanje emisij“ (CEMS), ki je trajno nameščen na lokaciji. |
Občasna meritev |
Določanje merjene veličine v določenih časovnih intervalih z uporabo ročnih ali avtomatiziranih referenčnih metod. |
Posredno spremljanje emisij v zrak |
Ocena koncentracije emisij dimnih plinov iz onesnaževala, pridobljena z ustrezno kombinacijo meritev nadomestnih kazalnikov (kot so vsebnost O2, vsebnost žvepla in dušika v dovajanem materialu/gorivu) izračunov in občasnimi meritvami odvodnikov. Uporaba razmerij emisij na podlagi vsebnosti S v gorivu je en primer posrednega spremljanja. Drugi primer posrednega spremljanja je uporaba PEMS. |
Sistem za prediktivno spremljanje emisij (PEMS) |
Sistem za določanje koncentracije emisij onesnaževala na podlagi njegovega razmerja s številom značilnih trajno spremljanih procesnih parametrov (npr. poraba gorivnega plina, razmerje zrak/gorivo) in podatkov o kakovosti goriva ali dovedenega materiala (npr. vsebnost žvepla) vira emisije. |
Hlapne tekoče ogljikovodikove spojine |
Naftni derivati s parnim tlakom po Reidu (RVP), večjim od 4 kPa, kot sta nafta in aromati. |
Stopnja rekuperacije |
Odstotni delež NMVOC, pridobljenih iz tokov, speljanih v enoto za rekuperacijo hlapov (VRU) |
1.1 Splošni zaključki o BAT za rafiniranje nafte in plina
Poleg splošnih zaključkov o BAT iz tega oddelka veljajo tudi zaključki o BAT za posamezni postopek v oddelkih 1.2–1.19.
1.1.1 Sistemi ravnanja z okoljem
BAT 1. |
Najboljša razpoložljiva proizvodna tehnologija za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti naprav za rafiniranje nafte in plina je izvajanje in upoštevanje sistema ravnanja z okoljem (EMS), ki vključuje vse naslednje lastnosti:
|
Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in vrsta sistema ravnanja z okoljem (npr. standardizirani ali nestandardizirani sistem) bosta običajno povezana z vrsto, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.
1.1.2 Energijska učinkovitost
BAT 2. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zagotavljanje učinkovite rabe energije je uporaba kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.1.3 Skladiščenje trdnih materialov in ravnanje z njimi
BAT 3. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev oziroma, kjer to ni mogoče, zmanjšanje emisij prahu pri skladiščenju prašnih materialov in ravnanja z njimi je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.1.4 Spremljanje emisij v zrak in ključni parametri postopka
BAT 4. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija je spremljanje emisij v zrak z uporabo tehnologij spremljanja, ki so skladne s standardi EN, pri čemer je najmanjša pogostost spremljanja navedena v nadaljevanju. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnologija uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki.
|
BAT 5. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija je spremljanje ustreznih procesnih parametrov, vezanih na emisije onesnaževal, pri katalitičnem krekingu in zgorevalnih enotah z uporabo ustreznih tehnologij in vsaj tako pogosto, kot je navedeno v nadaljevanju.
|
BAT 6. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija je spremljanje difuznih emisij HOS v zrak s celotne lokacije z uporabo vseh naslednjih tehnologij:
|
Uporabna dopolnilna tehnologija je pregledovanje in kvantifikacija emisij z lokacije s periodičnimi pregledi z optičnimi absorpcijskimi tehnikami, kot sta DIAL („differential absorption light detection and ranging“) (DIAL) ali SOF („solar occultation flux“).
Glej oddelek 1.20.6.
1.1.5 Upravljanje sistemov za obdelavo odpadnih plinov
BAT 7. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev ali zmanjšanje emisij v zrak je upravljanje enot za odstranjevanje kislih plinov, enot za rekuperiranje žvepla in vseh drugih sistemov za obdelavo odpadnih plinov z visoko razpoložljivostjo in optimalno zmogljivostjo. |
Za obratovalne pogoje, ki niso običajni obratovalni pogoji, je treba opredeliti posebne postopke, še zlasti:
(i) |
med zagonom in ustavitvijo; |
(ii) |
med drugimi okoliščinami, ki bi lahko vplivale na pravilno delovanje sistemov (npr. redno in izredno vzdrževalno delo ter čistilne operacije enot in/ali sistema za obdelavo odpadnega plina); |
(iii) |
v primeru nezadostnega pretoka odpadnih plinov ali temperature, kar preprečuje uporabo sistema za obdelavo odpadnih plinov pri polni zmogljivosti. |
BAT 8. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev ali zmanjšanje emisij amonijaka (NH3) v zrak, kadar se uporabljajo tehnike selektivne katalitične redukcije (SCR) ali selektivne nekatalitične redukcije (SNCR), je vzdrževanje primernih delovnih pogojev sistemov za obdelavo odpadnih plinov pri SCR ali SNCR, da se omejijo emisije nereagiranega NH3. Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 2. Preglednica 2 Ravni emisij amonijaka (NH3) v zrak za kurilno ali procesno enoto, kjer se uporabljata tehnologiji SCR ali SNCR, ki ustrezata najboljši razpoložljivi tehnologiji
|
BAT 9. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev in zmanjšanje emisij v zrak, kadar se uporablja enota za odstranjevanje kisle vodne pare, je odvajanje kislih odpadnih plinov iz te enote v SRU ali kateri koli ekvivalentni sistem za obdelavo plinov. Najboljša razpoložljiva tehnologija ne zajema neposrednega sežiga neobdelanih plinov, odstranjenih iz kisle vode. |
1.1.6 Spremljanje emisij v vodo
BAT 10. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija je spremljanje emisij v vodo z uporabo tehnologij spremljanja, ki so skladne s standardi EN, pri čemer je pogostost spremljanja vsaj takšna, kot je navedena v preglednici 3. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnologija uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki. |
1.1.7 Emisije v vodo
BAT 11. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje porabe vode in količine kontaminirane vode je uporaba vse tehnologije, navedene v nadaljevanju.
|
BAT 12. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisijske obremenitve onesnaževal v izpust odpadne vode v sprejemno vodno maso je odstranjevanje netopnih in topnih onesnaževalnih snovi z uporabo vseh tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 3.
BAT 13. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za morebitno nadaljnje odstranjevanje organskih snovi ali dušika je izvajanje dodatnega koraka obdelave, kot je opisano v oddelku 1.21.2. Preglednica 3 Ravni emisij za neposredne odplake odpadnih voda iz rafiniranja nafte in plina in pogostosti spremljanja, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (13)
|
1.1.8 Nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi
BAT 14. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev oziroma, kjer to ni mogoče, zmanjšanje nastajanja odpadkov je sprejetje in izvajanje načrta ravnanja z odpadki, ki prednostno zagotavlja, da so odpadki pripravljeni za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo ali zavrženje. |
BAT 15. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje količine blata, namenjenega za obdelavo ali odstranjevanje, je uporaba kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
BAT 16. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje nastajanja odpadkov iz uporabljenih trdih katalizatorjev je uporaba kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.1.9 Hrup
BAT 17. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje hrupa je uporaba ene tehnologije ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju:
|
1.1.10 Zaključki o BAT za celovito vodenje rafinerije
BAT 18. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev ali zmanjšanje difuznih emisij HOS je uporaba tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.2 Zaključki o BAT za proces alkilacije
1.2.1 Proces alkilacije s fluorovodikovo kislino
BAT 19. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev emisij fluorovodikove kisline (HF) v zrak iz procesa alkilacije s fluorovodikovo kislino je uporaba mokrega čiščenja z alkalno raztopino za obdelavo plinskih tokov, ki ne kondenzirajo, pred odvajanjem v sežig. |
Glej oddelek 1.20.3.
Tehnologija je na splošno ustrezna. Zaradi nevarne narave fluorovodikove kisline je treba upoštevati varnostne zahteve.
BAT 20. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev emisij v vodo iz procesa alkilacije s fluorovodikovo kislino je uporaba kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.2.2 Proces alkilacije z žveplovo kislino
BAT 21. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij v vodo iz procesa alkilacije z žveplovo kislino je zmanjšanje uporabe žveplove kisline z regeneriranjem uporabljene kisline in nevtraliziranje odpadne vode, ki je nastala pri tem postopku, preden se usmeri v čiščenje odpadne vode. |
1.3 Zaključki o BAT za proizvodne procese baznih olj
BAT 22. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev in zmanjšanje emisij nevarnih snovi v zrak in vodo iz proizvodnih procesov baznih olj je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.4 Zaključki o BAT za postopek proizvodnje bitumna
BAT 23. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev in zmanjšanje emisij v zrak iz postopka proizvodnje bitumna je obdelava plinov z vrha kolone z uporabo ene izmed tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.5 Zaključki o BAT za postopek katalitičnega krekinga fluidov
BAT 24. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij NOX v zrak iz postopka katalitičnega krekinga (regenerator) je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja posledic, kot so:
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 4.
Preglednica 4
Ravni emisij za emisije NOX v zrak iz regeneratorja v procesu katalitičnega krekinga, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Tip enote/režim zgorevanja |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
NOX, izražen kot NO2 |
nova enota/režim vsega zgorevanja |
< 30–100 |
obstoječa enota/režim popolnega zgorevanja |
< 100–300 (19) |
|
obstoječa enota/režim delnega zgorevanja |
100–400 (19) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 25. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz postopka katalitičnega krekinga (regenerator) je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja posledic, kot so:
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 5.
Preglednica 5
Ravni emisij za emisije prahu v zrak iz regeneratorja v postopku katalitičnega krekinga, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Vrsta enote |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (20) (mg/Nm3) |
Prah |
nova enota |
10–25 |
obstoječa enota |
10–50 (21) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 26. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij SOX v zrak iz postopka katalitičnega krekinga (regenerator) je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja posledic, kot so:
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 6.
Preglednica 6
Ravni emisij za emisije SO2 v zrak iz regeneratorja v postopku katalitičnega krekinga, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Tip enot/režim |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
SO2 |
nove enote |
≤ 300 |
obstoječe enote/popolno zgorevanje |
< 100–800 (22) |
|
obstoječe enote/delno zgorevanje |
100–1 200 (22) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 27. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij ogljikovega monoksida (CO) v zrak iz postopka katalitičnega krekinga (regenerator) je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 7.
Preglednica 7
Ravni emisij za emisije ogljikovega monoksida v zrak iz regeneratorja v postopku katalitičnega krekinga za režim delnega zgorevanja, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Režim zgorevanja |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
Ogljikov monoksid, izražen kot CO |
režim delnega zgorevanja |
≤ 100 (23) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
1.6 Zaključki o BAT za postopek katalitičnega reforminga
BAT 28. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij polikloriranih dibenzodioksinov/furanov (PCDD/F) v zrak iz enote za katalitični reforming je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.7 Zaključki o BAT za postopke koksanja
BAT 29. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak iz postopkov proizvodnje koksa je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
BAT 30. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij NOX v zrak iz postopka kalciniranja zelenega koksa je uporaba selektivne nekatalitske redukcije (SNCR). |
Glej oddelek 1.20.2.
Uporabnost tehnologije SNCR (zlasti glede zadrževalnega časa in razpona temperature) je lahko omejena zaradi specifičnosti postopka kalciniranja.
BAT 31. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij SOX v zrak iz postopka kalciniranja zelenega koksa je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
BAT 32. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij prahu v zrak iz postopka kalciniranja zelenega naftnega koksa je uporaba kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 8.
Preglednica 8
Ravni emisij za emisije prahu v zrak iz enote za kalciniranje zelenega koksa, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
Prah |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
1.8 Zaključki o BAT za postopke razsoljevanja
BAT 33. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje porabe vode in emisij v vodo iz postopka razsoljevanja je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.9 Zaključki o BAT za kurilne enote
BAT 34. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij NOX v zrak iz kurilnih enot je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja posledic, kot so:
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednice 9, 10 in 11.
Preglednica 9
Ravni emisij za emisije NOX v zrak iz plinske turbine, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Vrsta opreme |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (26) (mesečno povprečje) (mg/Nm3 pri 15 % O2) |
NOX, izražen kot NO2 |
plinska turbina (vključno plinska turbina s kombiniranim ciklom – CCGT) in turbina s kombiniranim ciklom integriranega uplinjevanja (IGCC) |
40–120 (obstoječa turbina) |
20–50 (nova turbina) (27) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
Preglednica 10
Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij za emisije NOX v zrak iz plinske zgorevalne enote, z izjemo plinskih turbin
Kazalnik |
Tip zgorevanja |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
NOX, izražen kot NO2 |
kurjenje s plinom |
30–150 za obstoječo enoto (28) |
30–100 za novo enoto |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
Preglednica 11
Ravni emisij za emisije NOX v zrak iz kurilne enote s kombiniranim gorivom z izjemo plinskih turbin, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Vrsta zgorevanja |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
NOX, izražen kot NO2 |
kurilna enota s kombiniranim gorivom |
30–300 |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 35. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz zgorevalnih enot je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja napak, kot so:
|
Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij: glej preglednico 12.
Preglednica 12
Ravni emisij za emisije prahu v zrak iz kurilne enote s kombiniranim gorivom z izjemo plinskih turbin, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Vrsta zgorevanja |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
Prah |
kurjenje s kombiniranim gorivom |
5–50 |
5–25 za novo enoto < 50 MW |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 36. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij SOX v zrak iz zgorevalnih enot je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije na podlagi izbora ali obdelave goriva, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja posledic, kot so:
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednici 13 in 14.
Preglednica 13
Ravni emisij za emisije SO2 v zrak iz kurilne enote, ki kuri rafinerijski kurilni plin (RFG) z izjemo plinskih turbin, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
SO2 |
5–35 (33) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
Preglednica 14
Ravni emisij za emisije SO2 v zrak iz kurilnih enot s kombiniranim gorivom z izjemo plinskih turbin in stacionarnih plinskih motorjev, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Ta raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se nanaša na ponderirane povprečne emisije iz obstoječih kurilnih enot s kombiniranim gorivom znotraj rafinerije z izjemo plinskih turbin in stacionarnih plinskih motorjev.
Kazalnik |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
SO2 |
35–600 |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 37. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij ogljikovega monoksida (CO) v zrak iz zgorevalnih enot je uporaba nadzora delovanja zgorevanja. |
Glej oddelek 1.20.5.
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 15.
Preglednica 15
Ravni emisij za emisije ogljikovega monoksida v zrak iz kurilne enote, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
Ogljikov monoksid, izražen kot CO |
≤ 100 |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
1.10 Zaključki o BAT za postopek eterifikacije
BAT 38. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij v zrak iz postopka eterifikacije je zagotovitev ustrezne obdelave procesnih odpadnih plinov, tako da se preusmerijo v sistem rafinerijskega kurilnega plina. |
BAT 39. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje škod pri biološki obdelavi je uporaba shranjevalne cisterne in ustrezno upravljanje načrta proizvodnje enote za nadziranje raztopljene vsebnosti toksičnih komponent (npr. metanola, mravljinčne kisline, etrov) iz toka odpadne vode pred končno obdelavo. |
1.11 Zaključki o BAT za postopek izomerizacije
BAT 40. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij kloriranih spojin v zrak je optimiziranje uporabe kloriranih organskih spojin, ki se uporabljajo za vzdrževanje aktivnosti katalizatorja, kadar se uporablja tak postopek, ali uporaba nekloriranih katalitičnih sistemov. |
1.12 Zaključki o BAT za rafinerijo zemeljskega plina
BAT 41. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij žveplovega dioksida v zrak iz naprave za zemeljski plin je uporaba zaključka BAT 54. |
BAT 42. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij dušikovih oksidov (NOX) v zrak iz naprave za zemeljski plin je uporaba zaključka BAT 34. |
BAT 43. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje emisij živega srebra, kadar je prisotno v surovem zemeljskem plinu, je odstranitev živega srebra in ponovna pridobitev blata, ki vsebuje živo srebro, za odstranitev odpadkov. |
1.13 Zaključki o BAT za postopek destilacije
BAT 44. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev ali zmanjšanje nastanka toka odpadne vode iz postopka destilacije je uporaba vakuumskih črpalk s tekočinskim obročem ali površinskih kondenzatorjev. |
Morda ni ustrezna v nekaterih primerih nadgradnje. Pri novih enotah bodo morda potrebne vakuumske črpalke, bodisi v kombinaciji s parnimi ejektorji ali brez njih, za doseganje višjega vakuuma (10 mm Hg). Na voljo mora biti tudi rezerva, če vakuumska črpalka odpove.
BAT 45. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje onesnaženja vode iz postopka destilacije je preusmeritev kisle vode v enoto za odstranjevanje. |
BAT 46. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak iz enot za destilacijo je zagotovitev ustrezne obdelave procesnih odpadnih plinov, zlasti odpadnih plinov, ki ne kondenzirajo, z odstranjevanjem kislih plinov pred nadaljnjo uporabo. |
Na splošno uporabna za surove in vakuumske destilacijske enote. Ni uporabna za samostojne rafinerije maziv in bitumna z emisijami žveplovih spojin, manjšimi od 1 t/dan. V specifičnih rafinerijskih sestavah je lahko ustreznost omejena zaradi potrebe po npr. velikih ceveh, kompresorjih ali dodatni zmogljivosti obdelave amina.
1.14 Zaključki o BAT za postopek obdelave produktov
BAT 47. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij v zrak iz postopka obdelave produktov je zagotovitev ustreznega odstranjevanja odpadnih plinov, zlasti dišečega izrabljenega zraka iz enot za razžveplanje, tako da se usmerijo v uničenje, npr. s sežigom. |
Na splošno ustrezna za postopke obdelave produktov, kjer se lahko tokovi plinov varno obdelajo v enotah za uničenje. Iz varnostnih razlogov ni uporabna za enote za razžveplanje.
BAT 48. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje nastajanja odpadkov in odpadne vode, kadar se uporablja postopek obdelave produktov z jedkalom, je uporaba kaskadne kavstične raztopine in globalnega ravnanja z uporabljenim jedkalom, vključno z recikliranjem po ustrezni obdelavi, npr. z odstranjevanjem. |
1.15 Zaključki o BAT za postopke skladiščenja in ravnanja
BAT 49. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij HOS v zrak iz skladiščenja hlapnih tekočih ogljikovodikovih spojin je uporaba shranjevalnih cistern s plavajočim pokrovom, ki so opremljene s tesnili visoke učinkovitosti, ali cisterne s fiksnim pokrovom, ki je povezana s sistemom rekuperacije hlapov. |
Tesnila visoke učinkovitosti so posebne naprave za omejevanje izgub hlapov, npr. izboljšana primarna tesnila, dodatna večkratna (sekundarna ali terciarna) tesnila (glede na emitirano količino).
Ustreznost visoko učinkovitih tesnil je lahko omejena za terciarna tesnila, ki so naknadno dodana obstoječim cisternam.
BAT 50. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij HOS v zrak iz skladiščenja hlapnih tekočih ogljikovodikovih spojin je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
BAT 51. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v tla ali podtalnico iz skladiščenja tekočih ogljikovodikovih spojin je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
BAT 52. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij HOS v zrak pri nakladanju in razkladanju hlapnih tekočih ogljikovodikovih spojin je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju, da se doseže vsaj 95-odstotna stopnja rekuperacije.
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 16.
Preglednica 16
Ravni emisij za emisije HOS, ki ne vsebujejo metana, in benzena v zrak pri nakladanju in razkladanju hlapnih tekočih ogljikovodikovih spojin, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (urno povprečje) (36) |
NMVOC |
|
Benzen (38) |
< 1 mg/Nm3 |
1.16 Zaključki o BAT za zmanjšanje viskoznosti in druge termične postopke
BAT 53. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij v vodo iz zmanjšanja viskoznosti in drugih termičnih postopkov je zagotovitev ustrezne obdelave tokov odpadne vode z uporabo tehnologij iz zaključka BAT 11. |
1.17 Zaključki o BAT za obdelavo žvepla iz odpadnih plinov
BAT 54. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij žvepla v zrak iz odpadnih plinov, ki vsebujejo vodikove sulfide (H2S), je uporaba vseh tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
Ravni okoljske učinkovitosti (BAT-AEPL), ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 17.
Preglednica 17
Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni za sistem rekuperiranja žvepla (H2S) iz odpadnih plinov
|
Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven okoljske učinkovitosti (mesečno povprečje) |
Odstranjevanje kislih plinov |
Doseči odstranitev vodikovih sulfidov (H2S) v obdelanem RFG-ju, da se izpolni raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, v zvezi s kurjenjem s plinom za BAT 36. |
Učinkovitost rekuperacije žvepla (40) |
nova enota: 99,5 – > 99,9 % |
obstoječa enota: ≥ 98,5 % |
S tem povezano spremljanje je opisan v BAT 4.
1.18 Zaključki o BAT za sežige
BAT 55. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev emisij v zrak iz sežigov je uporaba sežiganja samo iz varnostnih razlogov ali pri nerutinskih pogojih obratovanja (npr. zagoni, ustavitve). |
BAT 56. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij v zrak iz sežigov, kadar se sežigom ni mogoče izogniti, je uporaba tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.19 Zaključki o BAT za integrirano upravljanje emisij
BAT 57. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za doseganje splošnega zmanjšanja emisij NOX v zrak iz kurilnih enot in enot za katalitični kreking tekočin (FCC) je uporaba integrirane tehnologije za upravljanje emisij kot alternativo za uporabo BAT 24 in BAT 34. |
Tehnologija je sestavljena iz upravljanja emisij NOX iz več ali vseh kurilnih enot in enot FCC na lokaciji rafinerije na integriran način z izvajanjem in uporabo najustreznejše kombinacije BAT v različnih enotah in z nadziranjem učinkovitosti le-teh, tako da so končne skupne emisije enake ali nižje od emisij, ki bi jih dosegli z uporabo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, iz BAT 24 in BAT 34 v vsaki enoti posebej.
Ta tehnologija je zlasti primerna za lokacije za rafiniranje nafte:
— |
z ugotovljeno zapletenostjo lokacije, z več povezanimi zgorevalnimi in procesnimi enotami v smislu njihovih surovin in dovajanja energije; |
— |
s pogostimi prilagajanji postopka, ki so potrebne zaradi kakovosti prejetih surovin; |
— |
s tehnično potrebo, da se uporabi del procesnih ostankov kot notranja goriva, kar zahteva pogoste prilagodite mešanice goriv v skladu z zahtevami procesa. |
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 18.
Poleg tega za vsako novo kurilno enoto ali novo enoto FCC, ki je vključena v integriran sistem upravljanja emisij, še vedno veljajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, navedene v BAT 24 in BAT 34.
Preglednica 18
Ravni emisij za emisije NOx v zrak, kadar se uporablja BAT 57, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOx iz enot, ki jih zadeva BAT 57, izražene v mg/Nm3 kot mesečna povprečna vrednost, je enaka ali manjša od ponderiranega povprečja za koncentracije NOx (izražene v mg/Nm3 kot mesečno povprečje), ki bi bile dosežene, če bi v praksi pri vsaki od teh enot uporabili tehnologije, ki bi omogočale zadevnim enotam, da bi dosegle naslednje:
(a) |
za enote za postopek (regenerator) katalitičnega krekinga: razpon ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, naveden v preglednici 4 (BAT 24); |
(b) |
za kurilne enote, ki kurijo rafinerijska goriva sama ali hkrati z drugimi gorivi: razpone ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, navedene v preglednicah 9, 10 in 11 (BAT 34). |
Ta raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, je izražena z naslednjo formulo:
Opombe:
1. |
Ustrezni referenčni pogoji za kisik so tisti, ki so opredeljeni v preglednici 1. |
2. |
Tehtanje ravni emisij iz posameznih enot se opravi na podlagi količine pretoka dimnih plinov iz zadevne enote, izražene kot mesečna povprečna vrednost (Nm3/uro), ki je reprezentativna za normalno obratovanje te enote znotraj rafinerijskega obrata (ob uporabi referenčnih pogojev pod opombo 1). |
3. |
V primeru znatnih in strukturnih sprememb goriva, ki vplivajo na ustrezno raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za enoto ali drugih znatnih in strukturnih sprememb v naravi ali delovanju zadevnih enot, ali v primeru njihove premestitve ali razširitve ali dodajanja kurilnih enot ali enot FCC, je treba raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je opredeljena v preglednici 18, temu ustrezno prilagoditi. |
Monitoring v povezavi z BAT 57
BAT za nadziranje emisij NOx v skladu s tehnologijo integriranega upravljanja emisij je tak kot v BAT 4, dopolnjen z naslednjim:
— |
načrtom spremljanja, ki vključuje opis postopkov, ki se spremljajo, seznam virov emisij in tokove (produkti, odpadni plini) virov, ki se spremljajo za vsak postopek ter opis uporabljene metodologije (izračuni, meritve) in domneve ter s tem povezana raven zaupanja; |
— |
neprekinjenim spremljanjem hitrosti pretoka dimnih plinov iz zadevnih enot, bodisi z neposredno meritvijo bodisi z enakovredno metodo; |
— |
sistemom za upravljanje podatkov za zbiranje, obdelavo in sporočanje vseh podatkov o spremljanju, ki so potrebni za ugotavljanje emisij iz virov, ki jih vključuje integrirana tehnologija za upravljanje z emisijami. |
BAT 58. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za doseganje splošnega zmanjšanja emisij SO2 v zrak iz kurilnih enot, enot za katalitični kreking tekočin (FCC) in enot za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina je uporaba integrirane tehnologije za upravljanje z emisijami kot alternative za uporabo BAT 26, BAT 36 in BAT 54. |
Tehnologija je sestavljena iz upravljanja z emisijami SO2 iz več ali vseh kurilnih enot, enot FCC in enot za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina na lokaciji rafinerije na integriran način z izvajanjem in uporabo najustreznejše kombinacije BAT v različnih enotah in z nadziranjem učinkovitosti teh, tako da so končne skupne emisije enake ali manjše od emisij, ki bi jih dosegli z uporabo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, iz BAT 26 in BAT 36 v vsaki enoti posebej in z uporabo najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni okoljske učinkovitosti, ki je navedena v BAT 54.
Ta tehnologija je zlasti primerna za lokacije za rafiniranje nafte:
— |
z ugotovljeno zapletenostjo lokacije, z več povezanimi kurilnimi in procesnimi enotami v smislu njihovih surovin in dovajanja energije; |
— |
s pogostimi prilagajanji postopka, ki so potrebne zaradi kakovosti prejetih surovin; |
— |
s tehnično potrebo, da se uporabi del procesnih ostankov kot notranja goriva, kar zahteva pogoste prilagodite mešanice goriv v skladu z zahtevami procesa. |
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 19.
Poleg tega za vsako novo kurilno enoto, novo enoto FCC ali novo enoto za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina, ki je vključena v integriran sistem upravljanja z emisijami, še vedno veljajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, navedene v BAT 26 in BAT 36 in najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni okoljske učinkovitosti, navedene v BAT 54.
Preglednica 19
Ravni emisij za emisije SO2 v zrak, kadar se uporablja BAT 58, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije SO2 iz enot, ki jih zadeva BAT 58, izražene v mg/Nm3 kot mesečna povprečna vrednost, je enaka ali manjša od ponderiranega povprečja za koncentracije SO2 (izražene v mg/ Nm3 kot mesečno povprečje), ki bi bile dosežene, če bi v praksi pri vsaki od teh enot uporabili tehnologije, ki bi omogočale zadevnim enotam, da bi dosegle naslednje:
(a) |
za enote za postopek (regenerator) katalitičnega krekinga: razpon ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, naveden v preglednici 6 (BAT 26); |
(b) |
za kurilne enote, ki kurijo rafinerijska goriva sama ali hkrati z drugimi gorivi: razpon ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, naveden v preglednici 13 in preglednici 14 (BAT 36); in |
(c) |
za enote za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina: razpone najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni okoljske učinkovitosti, navedene v preglednici 17 (BAT 54). |
Ta raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, je izražena z naslednjo formulo:
Opombe:
1. |
Ustrezni referenčni pogoji za kisik so tisti, ki so opredeljeni v preglednici 1. |
2. |
Tehtanje ravni emisij iz posameznih enot se opravi na podlagi količine pretoka dimnih plinov iz zadevne enote, izražene kot mesečna povprečna vrednost (Nm3/uro), ki je reprezentativna za normalno delovanje te enote znotraj rafinerijskega obrata (ob uporabi referenčnih pogojev pod opombo 1). |
3. |
V primeru znatnih in strukturnih sprememb goriva, ki vplivajo na ustrezno raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za enoto ali drugih znatnih in strukturnih sprememb v naravi ali delovanju zadevnih enot, ali v primeru njihove premestitve ali razširitve ali dodajanja kurilnih enot, enot FCC ali enot za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina, je treba raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je opredeljena v preglednici 19, temu ustrezno prilagoditi. |
Monitoring v povezavi z BAT 58
BAT za nadziranje emisij SO2 v skladu s tehnologijo integriranega upravljanja emisij je tak kot v BAT 4, dopolnjen z naslednjim:
— |
načrtom spremljanja, ki vključuje opis postopkov, ki se spremljajo, seznam virov emisij in tokove (produkti, odpadni plini) virov, ki se spremljajo za vsak postopek ter opis uporabljene metodologije (izračuni, meritve) in domneve ter s tem povezana raven zaupanja; |
— |
neprekinjenim spremljanjem hitrosti pretoka dimnih plinov iz zadevnih enot, bodisi z neposredno meritvijo bodisi z enakovredno metodo; |
— |
sistemom za upravljanje podatkov za zbiranje, obdelavo in sporočanje vseh podatkov o spremljanju, ki so potrebni za ugotavljanje emisij iz virov, ki jih vključuje integrirana tehnologija za upravljanje z emisijami. |
GLOSAR
1.20 Opis tehnologij za preprečevanje in nadzor emisij v zrak
1.20.1 Prah
Tehnologija |
Opis |
Elektrostatični filter (ESP) |
Pri uporabi elektrostatičnih filtrov delci postanejo nabiti in se ločijo pod vplivom električnega polja. Elektrostatični filtri lahko delujejo v najrazličnejših pogojih. Učinkovitost odstranjevanja je lahko odvisna od števila polj, zadrževalnega časa (velikosti), lastnosti katalizatorja in višje ležečih naprav za odstranjevanje delcev. Pri enotah FCC se običajno uporabljajo ESP s tremi polji in ESP s štirimi polji. ESP se lahko uporabljajo v suhem režimu ali z vbrizgom amonijaka za izboljšanje pobiranja delcev. Pri kalciniranem zelenem koksu je lahko učinkovitost zajemanja z EPS zmanjšana zaradi tega, ker se delci koksa težko električno nabijejo |
Večstopenjski ciklonski separatorji |
Naprava ali sistem za ciklonsko zbiranje, nameščena po dveh stopnjah ciklonov. Na splošno je poznan kot tretjestopenjski separator, njegova konfiguracija je sestavljena iz ene same posode, ki vsebuje veliko običajnih ciklonov ali izboljšano tehnologijo vrtinčne cevi. Pri FCC je učinkovitost pretežno odvisna od koncentracije delcev in velikostne porazdelitve drobnih delcev katalizatorja nižje od regeneratorjevih notranjih ciklonov |
Centrifugalni pralniki |
Centrifugalni pralniki imajo kombinacijo ciklonskega principa in intenziven stik z vodo, npr. venturijev pralnik. |
Filter s povratnim čiščenjem tretje stopnje |
Keramični ali sintrani kovinski filtri s povratnim tokom, kjer se po zadržanju na površini kot kolač trdni delci odstranijo s sproženjem povratnega toka. Odstranjeni trdi delci se potem očistijo iz sistema filtrov. |
1.20.2 Dušikovi oksidi (NOX)
Tehnologija |
Opis |
||||
Spremembe zgorevanja |
|||||
Stopenjsko zgorevanje |
|
||||
Recirkulacija dimnih plinov |
Ponovno vbrizganje odpadnega plina iz peči v plamen, da se zmanjša vsebnost kisika in s tem temperatura plamena. Posebni gorilniki uporabljajo notranjo recirkulacijo zgorevalnih plinov za ohlajanje jedra plamenov in zmanjšanje vsebnosti kisika v najbolj vročem delu plamenov. |
||||
Uporaba gorilnikov z nizkim NOX (LNB) |
Tehnologija (vključno z gorilniki z ultranizkim NOx) temelji na načelih zmanjšanja najvišjih temperatur plamenov, zaradi česar pride do časovnega zamika pri zgorevanju in povečanja prenosa toplote (plamen oddaja več toplote). Lahko se uporablja s prilagojeno zasnovo zgorevalne komore peči. Zasnova gorilnikov z ultranizkim NOx (ULNB) vključuje stopenjsko zgorevanje (zrak/gorivo) in recirkulacijo dimnih plinov. Za plinske turbine se uporabljajo suhi gorilniki z nizkim NOx (DLNB). |
||||
Optimizacija zgorevanja |
Na podlagi stalnega spremljanja ustreznih kazalnikov zgorevanja (npr. O2, vsebnost CO, razmerje gorivo-zrak (ali kisik), nezgorele komponente) tehnologija uporablja kontrolno tehnologijo za doseganje najboljših zgorevalnih pogojev. |
||||
Vbrizgavanje razredčila |
Inertna razredčila, npr. dimni plin, para, voda, dušik, dodan k zgorevalni opremi, zmanjšajo temperaturo plamena in posledično koncentracijo NOX v dimnih plinih. |
||||
Selektivna katalitična redukcija (SCR) |
Tehnologija temelji na redukciji NOX v dušik na katalitični oblogi, pri čemer reagira z amonijakom (v vodni raztopini) pri optimalni obratovalni temperaturi približno 300–450 °C. Uporabiti je mogoče eno ali dve plasti katalizatorja. Pri uporabi večje količine katalizatorja (dve plasti) se reducira več NOX. |
||||
Selektivna nekatalitična redukcija (SNCR) |
Tehnologija temelji na redukciji NOX v dušik, pri čemer reagira z amonijakom ali sečnino pri visoki temperaturi. Za optimalno reakcijo je treba razpon obratovalne temperature vzdrževati med 900 in 1 050 °C. |
||||
Oksidacija NOX pri nizkih temperaturah |
Pri postopku nizkotemperaturne oksidacije se vbrizga ozon v tok dimnih plinov pri optimalnih temperaturah pod 150 °C, da oksidirata netopni NO in NO2 v močno topni N2O5. N2O5 se odstrani v napravi za mokro čiščenje, tako da se tvori odpadna voda z razredčeno dušikovo kislino, ki se lahko uporabi v postopkih naprave ali pa se nevtralizira za izpust in je potrebna še dodatna odstranitev dušika. |
1.20.3 Žveplovi oksidi (SOX)
Tehnologija |
Opis |
||||||||
Obdelava rafinerijskega kurilnega plina (RFG) |
Nekateri rafinerijski kurilni plini so lahko brez žvepla pri viru (npr. iz kataličnega reforminga ali postopkov izomerizacije), vendar pa se pri večini drugih postopkov proizvajajo plini, ki vsebujejo žveplo (npr. odpadni plini iz enot za zmanjšanje viskoznosti, obdelavo z vodikom in katalitičnega krekinga). Te plinske tokove je treba ustrezno obdelati, da se iz plina odstrani žveplo (npr. z odstranjevanjem kislega plina – glej spodaj –, da se odstrani H2S), preden se jih izpusti v sistem rafinerijskih dimnih plinov. |
||||||||
Razžvepljanje rafinerijskega kurilnega olja (RFO) z obdelavo z vodikom |
Poleg tega, da se izbere surovina z nizko vsebnostjo žvepla, se razžvepljanje goriva doseže s postopkom obdelave z vodikom (glej spodaj), pri katerem pride do reakcij hidrogenacije, ki povzroči zmanjšanje vsebnosti žvepla. |
||||||||
Uporaba plina za nadomestek tekočega goriva |
Zmanjšanje uporabe tekočega rafinerijskega goriva (na splošno težko kurilno olje, ki vsebuje žveplo, dušik, kovine, itd.) tako, da se ga zamenja z utekočinjenim naftnim plinom (UNP) ali rafinerijskim kurilnim plinom (RFG) z lokacije ali s plinastim gorivom (npr. zemeljskim plinom), dobavljenim od drugod, ki vsebuje nizko raven žvepla in drugih neželenih snovi. Na ravni posamezne kurilne enote je ob kurjenju s kombiniranim gorivom potrebna nizka raven tekočega goriva, da se zagotovi stabilnost plamena. |
||||||||
Uporaba katalizatorskih aditivov, ki zmanjšuje SOX |
Uporaba snovi (npr. katalizatorja kovinskih oksidov), ki prenaša žveplo, povezano s koksom, iz regeneratorja nazaj v reaktor. Najučinkoviteje deluje v režimu popolnega zgorevanja in ne v režimu globokega delnega zgorevanja. Opomba: Katalizatorski aditivi, ki zmanjšujejo SOX, imajo lahko škodljiv učinek na emisije prahu, ker se povečajo izgube katalizatorja zaradi obrabe, in na emisije NOX, ker sodelujejo v spodbujanju CO, skupaj z oksidacijo SO2 v SO3. |
||||||||
Obdelava z vodikom |
Obdelava z vodikom je na podlagi reakcij hidrogenacije usmerjena pretežno v proizvodnjo goriv z nizko vsebnostjo žvepla (npr. 10 ppm za bencin in dizel) in optimiziranje konfiguracije postopka (pretvorba težkih ostankov in proizvodnja srednjih destilatov). Zmanjšuje vsebnosti žvepla, dušika in kovin v dovajanem materialu. Ker je potreben vodik, je potrebna zadostna proizvodna zmogljivost. Ker se pri tej tehnologiji prenaša žveplo iz dovajanega materiala v vodikov sulfid (H2S) v procesnem plinu, je lahko zmogljivost obdelave (npr. aminske in Clausove enote) tudi morebitno ozko grlo. |
||||||||
Odstranjevanje kislega plina, npr. z aminsko obdelavo |
Ločevanje kislega plina (pretežno vodikovega sulfida) iz gorivnih plinov z raztapljanjem le-tega v kemijskem topilu (absorpcija). Običajno uporabljena topila so amini. To je na splošno prvi korak obdelave, ki je potreben, preden se v SRU rekuperira elementarno žveplo. |
||||||||
Enota za rekuperiranje žvepla (SRU) |
Specifična enota, ki je na splošno sestavljena iz Clausovega procesa za odstranjevanje žvepla v plinskih tokovih, bogatih z vodikovim sulfidom (H2S), iz enot za obdelavo z amini in z napravami za odstranjevanje kisle vode. SRU-ju običajno sledi enota za obdelavo preostalega plina (TGTU) za odstranjevanje preostalega H2S. |
||||||||
Enota za obdelavo preostalega plina (TGTU) |
Poleg SRU družina tehnologij za izboljšanje odstranjevanja žveplovih spojin. Lahko jih razdelimo v štiri kategorije, glede na uporabljena načela:
|
||||||||
Mokro čiščenje |
Pri mokrem čiščenju se plinaste spojine raztopijo v ustrezni tekočini (vodi ali alkalni raztopini). Hkrati se lahko doseže tudi odstranitev trdnih in plinastih spojin. Dimni plini se med mokrim čiščenjem nasičijo z vodo, pred odvajanjem dimnih plinov pa je treba kapljice ločiti. Nastalo tekočino je treba obdelati v procesu čiščenja odpadne vode, pri čemer se netopna snov odstrani s sedimentacijo ali filtracijo. Glede na vrsto čistilne raztopine je lahko:
Glede na postopek dajanja v stik, so lahko pri različnih tehnologijah potrebni npr.:
Kjer so čistilna sredstva pretežno namenjena odstranjevanju SOX, je potrebna primerna zasnova tudi za učinkovito odstranjevanje prahu. Tipična učinkovitost, ki je dokaz za odstranitev SOX, je v razponu 85–98 %. |
||||||||
Neregenerativno čiščenje |
Raztopina na podlagi natrija ali magnezija se uporablja kot alkalni reagent za absorbiranje SOX, na splošno kot sulfatov. Tehnologije temeljijo npr. na:
|
||||||||
Čiščenje z morsko vodo |
Posebna vrsta neregenerativnega čiščenja z uporabo alkalnosti morske vode kot topila. Na splošno zahteva odstranjevanja prahu višje po toku. |
||||||||
Regenerativno čiščenje |
Uporaba specifičnega reagenta, ki absorbira SOX (npr. absorbirna raztopina), ki na splošno omogoča rekuperiranje žvepla kot stranskega produkta med regeneracijskim ciklom, kjer se reagent ponovno uporabi. |
1.20.4 Kombinirane tehnologije (SOx, NOx in prah)
Tehnologija |
Opis |
Mokro čiščenje |
Glej oddelek 1.20.3 |
Kombinirana tehnologija SNOX |
Kombinirana tehnologija za odstranjevanje SOX, NOX in prahu, kjer se najprej opravi korak odstranjevanja prahu (ESP), čemur sledi nekaj posebnih katalitičnih postopkov. Žveplove spojine se rekuperirajo kot koncentrirana žveplova kislina komercialne kakovosti, medtem ko se NOX reducira v N2. Splošna odstranitev SOX je v razponu: 94–96,6 %. Splošna odstranitev NOX je v razponu: 87–90 %. |
1.20.5 Ogljikov monoksid (CO)
Tehnologija |
Opis |
Nadzor postopka zgorevanja |
Povečanje emisij CO zaradi uporabe sprememb zgorevanja (primarne tehnologije) za zmanjšanje emisij NOX je mogoče omejiti z natančnim nadzorom parametrov obratovanja. |
Katalizatorji s promotorji oksidacije ogljikovega monoksida (CO) |
Uporaba snovi, ki selektivno pospešuje oksidacijo CO v CO2 (zgorevanje). |
Kotel na ogljikov monoksid (CO) |
Posebna naprava po zgorevanju, kjer se CO, prisoten v dimnem plinu, potroši za katalitičnim regeneratorjem, da se pridobi energija. Običajno se uporablja samo pri enotah FCC za delno izgorevanje. |
1.20.6 Hlapne organske spojine (HOS)
Tehnologija |
Opis |
||||||||
Rekuperacija hlapov |
Emisije hlapnih organskih spojin iz nakladanja in razkladanja večine hlapnih produktov, zlasti surove nafte in lažjih produktov, lahko odstranimo z različnimi tehnikami, npr.: — z absorpcijo: molekule hlapov se raztopijo v ustrezni absorpcijski tekočini (npr. glikoli ali frakcije nafte, kot sta kerozin ali reformat). Obremenjena raztopina za čiščenje se desorbira s ponovnim segrevanjem v nadaljnjem koraku. Desorbirane pline je treba bodisi kondenzirati, dalje obdelati in sežgati bodisi ponovno absorbirati v ustreznem toku (npr. produkta, ki se rekuperira); — z adsorpcijo: molekule hlapov se zadržijo z aktiviranimi mesti na površini adsorbentnih trdih materialov, npr. aktiviranem oglju (AAC) ali zeolitu. Adsorbent se občasno regenerira. Dobljeni desorbat se potem absorbira v krožnem toku produkta, ki se rekuperira, v nižji pralni koloni. Preostali plin iz pralne kolone se pošlje v nadaljnjo obdelavo; — z membranskim ločevanjem plinov: molekule hlapov se spustijo skozi selektivne membrane, da se loči zmes hlapov in zraka v fazo, obogateno z ogljikovodiki (permeat), ki se potem kondenzira ali absorbira, in v fazo, ki je osiromašena z ogljikovodiki (retentat); — z dvostopenjskim ohlajevanjem/kondenziranjem: z ohlajanjem zmesi hlapov in plina molekule hlapov kondenzirajo in se ločijo kot tekočina. Ker vlažnost privede do zaledenitve izmenjevalnika toplote, je potreben dvostopenjski postopek kondenzacije, ki zagotavlja izmenično operacijo; — s hibridnimi sistemi: kombinacije razpoložljivih tehnologij.
|
||||||||
Uničenje hlapov |
Uničenje HOS se lahko doseže na primer s termično oksidacijo (sežigom) ali s katalitično oksidacijo, kadar rekuperiranje ni zlahka izvedljivo. Za preprečitev eksplozije so potrebne varnostne zahteve (npr. naprave za zadrževanje plamena). Termična oksidacija se običajno izvaja v enokomornem, refrakcijskem oksidatorju s plinskim gorilnikom in odvodnikom. Če je prisoten bencin, je učinkovitost izmenjevalnika toplote omejena in temperature predgretja se vzdržujejo pod 180 °C za zmanjšanje nevarnosti vžiga. Delovne temperature so v razponu od 760 °C do 870 °C in zadrževalni čas je običajno 1 sekunda. Kadar za ta namen ni na voljo posebna sežigalna peč, se lahko uporabi obstoječa peč, da se zagotovita zahtevana temperatura in zadrževalni čas. Za katalitično oksidacijo je potreben katalizator, da pospeši hitrost oksidacije z adsorbiranjem kisika in HOS na svoji površini. Katalizator omogoča, da pride do reakcije oksidacije pri nižji temperaturi, kot je potrebna za termično oksidacijo: običajno v razponu od 320 °C do 540 °C. Prvi korak predgretja (z elektriko ali plinom) se opravi zato, da se doseže temperatura, ki je potrebna za sproženje katalitične oksidacije HOS. Korak oksidacije se pojavi, kadar se zrak spusti skozi oblogo trdih katalizatorjev. |
||||||||
Program LDAR (odkrivanje puščanja in popravilo) |
Program LDAR (odkrivanje puščanja in popravilo) je strukturiran pristop k zmanjšanju nezajetih emisij HOS z odkrivanjem in kasnejšim popravilom ali zamenjavo komponent, ki puščajo. Trenutno so za odkrivanje puščanj na voljo metodi vohanja (opisana v EN 15446) in optičnega prikaza plina. Metoda vohanja: Prvi korak je odkrivanje z uporabo ročnih analizatorjev HOS, s katerimi se meri koncentracija tik ob opremi (npr. z uporabo ionizacije plamena ali fotoionizacije). Drugi korak je zapiranje komponente za izvajanje neposredne meritve pri viru emisije. Ta drugi korak se včasih nadomesti z matematičnimi korelacijskimi krivuljami, izpeljanimi iz statističnih rezultatov, pridobljenih iz velikega števila predhodnih meritev, narejenih na podobnih komponentah. Metode optičnega prikazovanja plina: Pri optičnem prikazovanju se uporabljajo lahke ročne kamere, ki omogočajo vizualizacijo puščanj plina v dejanskem času, tako da se zdijo kot 'dim' na videorekorderju skupaj z normalno sliko zadevne komponente, tako da zlahka in hitro ugotovimo pomembna puščanja HOS. Aktivni sistemi naredijo sliko z razpršeno infrardečo lasersko svetlobo, ki se odbija na komponenti in njeni okolici. Pasivni sistemi temeljijo na naravnem infrardečem sevanju opreme in njene okolice. |
||||||||
Spremljanje emisij razpršenih HOS |
Popoln pregled in kvantifikacijo emisij na lokaciji lahko opravimo z ustrezno kombinacijo dopolnilnih metod, npr. Solar occultation flux (SOF) ali diferencialni absorpcijski lidar (DIAL). Ti rezultati se lahko uporabljajo za oceno trenda v času, navzkrižno preverjanje in posodabljanje/validacijo tekočega programa LDAR. Solar occultation flux (SOF): Tehnologija sloni na zapisovanju in spektrometrični analizi fourierove transformacije širokopasovnega infrardečega ali ultravijoličnega/vidnega sončnega spektra na dani geografski poti s prečkanjem smeri vetra in rezanjem skozi oblake HOS. Diferencialni absorpcijski LIDAR (DIAL): DIAL je laserska tehnologija, ki uporablja diferencialni adsorpcijski LIDAR (odkrivanje in merjenje svetlobe), ki je optična vzporednica zvočnega radiovalovnega RADAR-ja. Tehnologija temelji na povratnem sipanju pulzov laserskega žarka z atmosferskimi aerosoli in na analizi lastnosti spektra vrnjene svetlobe, zbrane s teleskopom. |
||||||||
Oprema visoke integritete |
Oprema visoke integritete vključuje npr.:
|
1.20.7 Druge tehnologije
Tehnologija |
Opis |
Tehnologije za preprečevanje ali zmanjšanje emisij iz sežiga |
Pravilna zasnova naprave: vključuje zadosti zmogljiv sistem za rekuperiranje sežigalnega plina, uporabo prelivnih ventilov visoke integritete in druge ukrepe za uporabo sežiganja samo kot varnostni sistem za neobičajne postopke (zagon, zaustavitev, nujni primer). Upravljanje naprave: vključuje organizacijske in kontrolne ukrepe za zmanjšanje sežigalnih dogodkov z uravnoteženjem sistema RFG, z uporabo naprednega krmiljenja procesa itd. Zasnova sežigalnih naprav: vključuje višino, tlak, pomoč pare, zraka ali plina, tip sežigalnih konic, itd. Usmerjena je k brezdimnemu in zanesljivemu delovanju in zagotavlja učinkovito zgorevanje odvečnih plinov pri sežigu iz nerutinskih postopkov. Spremljanje in poročanje: Neprekinjeno spremljanje (meritve toka plinov in ocene drugih kazalnikov) plina, ki se pošlje v sežig, in povezanih kazalnikov zgorevanja (npr. zmes plinov v toku in toplota, razmerje pomoči, hitrost, stopnja pretoka čistilnih plinov, emisije onesnaževal). Zaradi poročanja dogodkov sežiga je omogočeno, da se uporabi razmerje sežiga kot zahteva, ki je vključena v EMS in za preprečevanje dogodkov v prihodnje. Vizualno oddaljeno spremljanje sežiga je tudi mogoče izvesti z uporabo barvnih televizijskih ekranov med sežigalnimi dogodki. |
Izbira katalitičnega promotorja, da se ognemo tvorbi dioksinov |
Med regeneracijo katalizatorja reformerja je na splošno potreben organski klorid za učinkovito delovanje reforming katalizatorja (da vzpostavi primerno kloridno ravnovesje v katalizatorju in zagotovi pravilno disperzijo kovin). Izbira ustrezne klorirane spojine bo imela vpliv na možnost emisij dioksinov in furanov. |
Rekuperiranje topila za proizvodne procese baznih olj |
Enota za rekuperiranje topila je sestavljena iz koraka destilacije, kjer se topila rekuperirajo iz toka olja, in koraka odstranjevanja (s paro ali inertnim plinom) v frakcionatorju. Uporabljena topila so lahko zmes (DiMe) 1,2-dikloroetana (DCE) in diklorometana (DCM). V enotah za obdelavo voska se rekuperiranje topila (npr. za DCE) izvaja z uporabo dveh sistemov: enega za razoljeni vosek in drugega za mehki vosek. V obeh se uporabljajo ekspanzijske posode, odporne proti vročini, in vakuumsko odstranjevanje. Tokovi iz produktov olja z odstranjenim voskom in voska se posnamejo, da se odstranijo sledovi topil. |
1.21 Opis tehnologij za preprečevanje in nadzor emisij v vodo
1.21.1 Predobdelava odpadne vode
Tehnologija |
Opis |
Predobdelava tokov kisle vode pred ponovno uporabo ali obdelavo |
Pošiljanje nastale kisle vode (npr. iz enot za destilacijo, kreking, koksanje) v primerno predobdelavo (npr. enoto za odstranjevanje). |
Predobdelava drugih tokov odpadne vode pred obdelavo |
Za vzdrževanje kakovosti obdelave se lahko zahteva ustrezna predobdelava. |
1.21.2 Obdelava odpadnih voda
Tehnologija |
Opis |
||||||||||
Odstranjevanje netopnih snovi z rekuperiranjem olja. |
Te tehnologije na splošno vključujejo:
|
||||||||||
Odstranjevanje netopnih snovi z rekuperiranjem suspendiranih trdnih snovi in dispergiranega olja |
Te tehnologije na splošno vključujejo:
|
||||||||||
Odstranjevanje topnih snovi, vključno z biološko obdelavo in čiščenjem |
Tehnologije biološke obdelave lahko vključujejo:
Eden najpogosteje uporabljenih sistemov s plavajočo biomaso v čistilni napravi odpadne vode je postopek z aktiviranim blatom. Sistemi s fiksno biomaso lahko vključujejo biofilter ali precejalnik. |
||||||||||
Dodatni korak obdelave |
Posebna obdelava odpadne vode, ki dopolnjuje predhodne korake obdelave, npr. za dodatno zmanjšanje dušikovih ali ogljikovih spojin. Na splošno se uporablja tam, kjer obstajajo lokalne zahteve po ohranitvi voda. |
(1) V primeru uporabe BAT 58.
(2) Neprekinjene meritve emisij SO2 se lahko nadomestijo z izračuni na podlagi meritev vsebnosti žvepla v gorivu ali dovajanem materialu; kjer se lahko prikaže, da to privede k enaki stopnji natančnosti.
(3) Kar zadeva SOX, se samo SO2 meri neprekinjeno, SO3 pa se meri samo občasno (npr. med kalibriranjem sistema za spremljanje SO2).
(4) To se nanaša na skupni ocenjeni toplotni vnos vseh kurilnih enot, povezanih v odvodnik, kjer se pojavljajo emisije.
(5) Ali posredno spremljanje SOX.
(6) Pogostost spremljanja se lahko prilagodi, če po enem letu serije podatkov jasno kažejo zadostno stabilnost.
(7) Meritve emisij SO2 iz SRU se lahko nadomestijo s kontinuiranim ravnotežjem materiala ali drugim ustreznim spremljanjem procesnih parametrov, če ustrezne meritve učinkovitosti SRU temeljijo na periodičnih (npr. enkrat na dve leti) testih učinkovitosti naprave.
(8) Antimon (Sb) se spremlja samo v enotah za katalitični kreking, kadar se v postopku uporablja vbrizgavanje antimona (npr. za pasivacijo kovin).
(9) Z izjemo kurilnih enot, ki kurijo samo plinasta goriva.
(10) Spremljanje N in S pri gorivu ali dovajanem materialu ni potrebno, kadar se neprekinjene meritve emisij NOX in SO2 izvajajo pri odvodniku.
(11) Višji konec razpona je povezan z višjimi vstopnimi koncentracijami NOX, višjimi redukcijskimi stopnjami NOX in staranjem katalizatorja.
(12) Nižji konec razpona je povezan z uporabo tehnologije SCR.
(13) Za odplake iz lokacij za rafiniranje plina se ne uporabljajo vsi kazalniki in pogostosti vzorčenja.
(14) Nanaša se na pretočno sorazmerni sestavljeni vzorec, odvzet v 24 urah, oziroma, če je prikazana zadostna stabilnost pretoka, časovno sorazmerni vzorec.
(15) Za prehod s trenutnega postopka na EN 9377-2 bo potrebno obdobje prilagajanja.
(16) Kjer je na voljo korelacija na lokaciji, se lahko KPK nadomesti s skupnim organskim ogljikom. Korelacijo med KPK in skupnim organskim ogljikom je treba izdelati za vsak primer posebej. Spremljanje skupnega organskega ogljika bi bila prednostna izbira, saj se pri njej ne uporabljajo zelo toksične spojine.
(17) Kjer je skupni dušik vsota skupnega kjeldahlovega dušika (TKN), nitratov in nitritov.
(18) Kadar se uporablja nitrifikacija/denitrifikacija, se lahko dosežejo ravni pod 15 mg/l.
(19) Kadar se za pasivacijo kovin uporablja vbrizgavanje antimona (Sb), se lahko pojavijo ravni NOX do 700 mg/Nm3. Spodnji konec razpona se lahko doseže z uporabo tehnologije SCR.
(20) Pihanje saj v kotel na CO in skozi plinski hladilnik je izključeno.
(21) Spodnji konec razpona se lahko doseže z ESP s štirimi polji.
(22) Kjer je mogoča izbira nizkega dovajanja žvepla (npr. < 0,5 % m/m) (ali obdelava z vodikom) in/ali čiščenje, za vse režime zgorevanja: zgornji konec razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, je ≤ 600 mg/Nm3.
(23) Morda ne bo mogoče doseči, kadar kotel na CO ne dela s polno obremenitvijo.
(24) Spodnji konec razpona se lahko doseže z ESP s štirimi polji.
(25) Kadar ESP ni mogoče uporabiti, se lahko pojavijo vrednosti do 150 mg/Nm3.
(26) Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se nanaša na kombinirane emisije iz plinske turbine in iz dodatnega rekuperacijskega kotla, kjer je prisoten.
(27) Za gorivo z visoko vsebnostjo H2 (tj. nad 10 %), zgornji konec razpona je 75 mg/Nm3.
(28) Za obstoječo enoto, pri kateri se uporablja močno predhodno segrevanje zraka (tj. > 200 °C), ali z vsebnostjo H2 v gorilnem plinu, večjo od 50 %, je zgornji konec razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, 200 mg/Nm3.
(29) Pri obstoječih enotah < 100 MW, ki kurijo kurilno olje z vsebnostjo dušika, višjo od 0,5 % (m/m), ali s tekočim kurivom > 50 % ali uporabljajo predgretje zraka, se lahko pojavijo vrednosti do 450 mg/Nm3.
(30) Spodnji konec razpona lahko dosežemo z uporabo tehnologije SCR.
(31) Spodnji konec razpona je mogoče doseči za enote z uporabo tehnologij za odpravljanje posledic.
(32) Zgornji konec razpona se nanaša na uporabo velikega odstotnega deleža kurjenja z oljem in kjer so ustrezne samo primarne tehnologije.
(33) V posebni konfiguraciji obdelave RFG z nizkim čistilnim delovnim tlakom in z rafinerijskim kurilnim plinom z molskim razmerjem H/C nad 5 je lahko zgornji konec razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, tudi do 45 mg/Nm3.
(34) Tehnologiji (ii) in (iii) nista na splošno ustrezni, kjer so cisterne namenjene produktom, pri katerih je potrebna toplota za ravnanje s tekočino (npr. bitumen), in kjer puščanje ni verjetno zaradi strjevanja.
(35) Enota za uničevanje hlapov (npr. s sežiganjem) se lahko uporabi namesto enote za rekuperacijo hlapov, če rekuperacija hlapov ni varna ali je tehnično nemogoča zaradi prostornine povratnih hlapov.
(36) Urne vrednosti pri neprekinjenem delovanju, izražene in izmerjene v skladu z Direktivo 94/63/ES.
(37) Spodnja vrednost se lahko doseže z dvostopenjskimi hibridnimi sistemi. Zgornja vrednost se lahko doseže z enostopenjskim adsorpcijskim ali membranskim sistemom.
(38) Spremljanje benzena ni potrebno, kjer so emisije NMVOC pri spodnjem koncu razpona.
(39) Ni ustrezna za samostojne rafinerije maziv in bitumna z izpustom žveplovih spojin manjšim od 1 t/dan.
(40) Učinkovitost rekuperacije žvepla se izračunava v celotni verigi obdelave (vključno SRU in TGTU) kot frakcija žvepla v dovajanem materialu, ki se rekuperira v žveplovem toku, speljanem v zbiralne jame.
Kadar uporabljena tehnologija ne vključuje rekuperiranja žvepla (npr. čistilna naprava za morsko vodo), se nanaša na učinkovitost odstranjevanja žvepla, kot % žvepla, odstranjenega s celotno verigo obdelave.