(1)

Na podlagi poglavja V Uredbe (EU) št. 508/2014 lahko Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) podpre nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij Unije iz člena 349 Pogodbe.

(2)

Da bi se ohranila konkurenčnost nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij Unije glede na podobne proizvode iz drugih regij Unije, je Unija leta 1992 sprejela ukrepe za uvedbo sistema nadomestil za takšne dodatne stroške v sektorjih ribištva in akvakulture. Ukrepi za nadomestila za obdobje 2007–2013 so bili določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 791/2007 (2). Zaradi strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer najbolj oddaljenih regij Unije, ki jih otežujejo dejavniki, kot so oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija, ekonomska odvisnost od maloštevilnih proizvodov in posebne podnebne razmere, je treba od 1. januarja 2014 nadaljevati s podporo za nadomestitev dodatnih stroškov pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture. Nadomestilo za nastale dodatne stroške gospodarskim subjektom iz teh regij dejansko pomaga, da ostanejo gospodarsko uspešni.

(3)

Ti dodatni stroški bi morali biti določeni v načrtu nadomestil, kot je navedeno v členu 72 Uredbe (EU) št. 508/2014.

(4)

Da se zagotovi usklajena in enaka obravnava vseh zadevnih regij, in sicer z boljšo primerljivostjo med regijami in iz leta v leto, ter zlasti, da se preprečijo čezmerna nadomestila za dodatne stroške, je treba določiti merila za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij Unije. Skupna merila, ki jih bo treba upoštevati, bodo zagotovila, da se za vse zadevne regije uporablja enotna metoda izračuna dodatnih stroškov.

(5)

Referenčne stroške za proizvode ali kategorije proizvodov, ki jih imajo gospodarski subjekti v celinskem delu države članice ali ozemlja Unije, na podlagi katerih se določijo dodatni stroški, je treba oceniti še posebej previdno, da bi se izognili čezmernim nadomestilom.

(6)

Za nekatere proizvode ali kategorije proizvodov ne obstajajo merila za primerjavo ali merske enote v celinskem delu ozemlja zadevne države članice. V takih primerih se referenčna vrednost za izračun dodatnih stroškov določi v primerjavi s stroški za enakovredne proizvode ali kategorije proizvodov, ki jih imajo gospodarski subjekti iz celinskega dela ozemlja Unije.

(7)

Zaradi različnih pogojev trženja v najbolj oddaljenih regijah ter nihanj v ulovu, staležih in povpraševanju na trgu bi morale zadevne države članice določiti, kateri ribiški proizvodi in proizvodi iz akvakulture ali kategorije proizvodov so upravičeni do nadomestila, njihovo največjo količino in višino nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico.

(8)

Države članice bi morale določiti višino nadomestila na ravni, ki omogoča ustrezno nadomestilo za dodatne stroške, ki so posledica posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij, in ki preprečuje čezmerna nadomestila. Zato bi morala višina nadomestila upoštevati tudi druge vrste javnih intervencij, vključno s kakršnokoli državno pomočjo, priglašeno v skladu s členom 108(3) Pogodbe in členom 73 Uredbe (EU) št. 508/2014, ki vpliva na višino dodatnih stroškov.

(9)

Da se zagotovi usklajena predstavitev dodatnih stroškov, je treba dodatne stroške izraziti na podlagi ton žive teže, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 (3) in Uredbi Komisije (ES) št. 409/2009 (4), ki določa pretvorbene faktorje Evropske unije za sveže in sveže slane ribe ter opisne kode oblik za predelane ribe za preračunavanje teže skladiščenih ali predelanih rib v težo živih rib z namenom spremljanja ulova.

(10)

Države članice bi morale v letno poročilo o izvajanju vključiti ustrezne informacije o izvajanju mehanizma nadomestil, kakor je določeno v členu 114(2) Uredbe (EU) št. 508/2014, da bi dokazale, da ne prihaja do čezmernih nadomestil.

(11)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe in glede na to, da so izdatki že od 1. januarja 2014 upravičeni do prispevka iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Člen 26(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da morajo imeti države članice, ki želijo sodelovati v shemi šolskega mleka, s 1. avgustom 2015 pripravljeno predhodno strategijo njenega izvajanja na nacionalni ali regionalni ravni.

(2)

Člen 26(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da morajo države članice pri pripravi svojih strategij sestaviti seznam mleka in mlečnih proizvodov, ki bodo upravičeni do vključitve v zadevne sheme. Da bi se izboljšala učinkovitost sheme šolskega mleka, bi morala strategija držav članic vključevati tudi druge ključne elemente, in sicer starostno skupino otrok in pogostost razdeljevanja, začasne izdatke v okviru sheme, vključno z informacijami o tem, ali bodo opravljena nacionalna plačila, in določila za ocenjevanje učinkovitosti sheme.

(3)

Kadar država članica namerava določiti spremljevalne ukrepe v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi morala v strategiji opisati tudi navedene ukrepe.

(4)

Treba bi bilo določiti določbe v zvezi z nacionalnimi ali regionalnimi strategijami, ki jih morajo pripraviti države članice za namen sheme šolskega mleka. Navedene določbe bi se morale uporabljati od leta 2015 –

(1)

Uredba (EU) št. 514/2014 vsebuje splošne določbe o izvajanju programov Sklada za migracije, azil in vključevanje ter instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz.

(2)

Izkušnje so pokazale, da se državljani Evropske unije premalo zavedajo vloge, ki jo ima Unija v programih financiranja. Zato je primerno podrobno določiti ukrepe, s katerimi bi izboljšali obveščanje javnosti in objavljanje.

(3)

Določiti bi bilo treba minimalne ukrepe, potrebne za obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja, ki jih prek nacionalnih programov skupaj nudijo Unija in države članice. S tem bosta zagotovljeni tako dobra obveščenost vseh zainteresiranih strani o možnostih financiranja kot tudi večja preglednost. Za nadaljnje povečanje preglednosti glede uporabe sredstev bi bilo treba objaviti seznam upravičencev, nazive projektov in znesek javnih sredstev, dodeljenih projektom.

(4)

Da bi se omogočili takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe ter pravočasna odobritev in izvajanje nacionalnih programov, bi morala uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(5)

Združeno kraljestvo in Irsko zavezuje Uredba (EU) št. 514/2014, zato ju zavezuje tudi ta uredba.

(6)

Danske ne zavezujeta niti Uredba (EU) št. 514/2014 niti ta uredba.

(1)

Uredba (EU) št. 514/2014 vsebuje splošne določbe o izvajanju Sklada za migracije, azil in vključevanje ter instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz.

(2)

Zagotoviti je treba, da se finančna podpora Unije vidno prizna, kar bo omogočilo širšo prepoznavnost vloge Unije v programih financiranja. Ukrepi obveščanja in objavljanja bi zato morali vsebovati posebne informacije o udeležbi Unije, vključno z emblemom Unije. Zaradi skladnosti bi moral biti emblem Unije prikazan v standardni obliki.

(3)

Združeno kraljestvo in Irsko zavezuje Uredba (EU) št. 514/2014, zato ju zavezuje tudi ta uredba.

(4)

Danske ne zavezujeta niti Uredba (EU) št. 514/2014 niti ta uredba.

(5)

Da bi se omogočili takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe in pravočasna odobritev nacionalnih programov, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za sklada za azil, migracije in integracijo ter za notranjo varnost –

(a)

emblem Evropske unije v skladu z grafičnimi smernicami iz Priloge in sklicevanje na Evropsko unijo,

(b)

sklicevanje na sklad, ki podpira projekt, kot je navedeno v Prilogi, in

(c)

izjavo, ki jo je izbral odgovorni organ, v kateri je poudarjena dodana vrednost prispevka Evropske unije.

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Na podlagi člena 19(1) Direktive 2003/96/ES je Italija dobila dovoljenje za uporabo znižane stopnje trošarin za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na nekaterih posebej prikrajšanih geografskih območjih. Zadnje dovoljenje je bilo dodeljeno do 31. decembra 2012 z Odločbo Sveta 2008/318/ES (2).

(2)

Z dopisom z dne 31. maja 2012 so italijanski organi zaprosili za dovoljenje za uporabo znižane stopnje obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje v nekaterih posebej prikrajšanih geografskih območjih v obliki podaljšanja prakse na podlagi Odločbe 2008/318/ES in to preden bi ta odločba prenehala veljati. Italijanski organi so 4. decembra 2012, 16. julija 2013, 31. decembra 2013 in 22. januarja 2014 predložili dodatne informacije in pojasnila. Z dopisom z dne 19. marca 2014 so italijanski organi zaprosili za obnovitev dovoljenja, dodeljenega z Odločbo 2008/318/ES brez spremembe njenega teritorialnega področja uporabe za obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2018.

(3)

Italija obsega zelo raznovrstno ozemlje z raznovrstnimi podnebnimi in geografskimi razmerami. Ob tem je zaradi posebnosti svojega ozemlja uvedla tudi znižano stopnjo obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin, da se s tem delno omilijo nesorazmerno visoki stroški ogrevanja za prebivalce nekaterih geografskih območij.

(4)

Diferenciacija davkov v Italiji temelji na objektivnih merilih, njen namen pa je zagotoviti, da se prebivalstvu upravičenih območij z znižanjem pretirano visokih stroškov ogrevanja zaradi slabih podnebnih razmer ali težav z nakupom goriva zagotovijo bolj primerljive razmere.

(5)

Znižana stopnja obdavčitve se uporablja na geografskih območjih, ki izpolnjujejo enega od naslednjih meril: (a) najslabše podnebne razmere na italijanskem ozemlju, to so občine, ki spadajo v cono F, kot je opredeljena v Predsedniškem odloku št. 412 iz leta 1993 (3); (b) slabe podnebne razmere v kombinaciji s težavami z nakupom goriva, to so občine, ki spadajo v cono E, kot je opredeljena v Predsedniškem odloku št. 412 iz leta 1993; (c) geografska izolacija v kombinaciji z oteženim in dragim nakupom goriva, to so Sardinija in manjši otoki. Ker bi razvoj napeljave zemeljskega plina v veliki meri zmanjšal dodatne stroške ogrevanja in imel za posledico večjo raznolikost preskrbe z gorivom, bi bilo treba nižjo stopenjo obdavčitve uporabljati le do dokončanja napeljave zemeljskega plina v zadevnih občinah.

(6)

Komisija je pregledala zahtevani ukrep in ugotovila, da ne izkrivlja konkurence ali ovira delovanja notranjega trga ter se ne more šteti za nezdružljiv s politiko EU na področju okolja, energije in prometa. Znižana stopnja obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin bi bila še vedno višja od najnižjih ravni obdavčitve EU, ki so določene v Direktivi 2003/96/ES, in bi le delno znižala dodatne stroške ogrevanja, nastale v zadevnih geografskih območjih.

(7)

Zahtevani ukrep bi se nanašal samo na ogrevanje prostorov (namenjenih posameznikom ali podjetjem) in ne na druge oblike poslovne uporabe plinskega olja in utekočinjenega naftnega plina. Italijanski organi menijo, da bi bila stopnja davčnih ugodnosti za poslovne uporabnike v vsakem posameznem primeru v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 (4). Vendar bi bilo treba v primeru, da bi korist katerega koli posameznega podjetja presegala prag, določen v tej uredbi, to sporočiti Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 734/2013 (5).

(8)

Zaradi zagotovitve, da bi se ukrep uporabljal brez prekinitve glede na dovoljenje za uporabo znižane stopnje obdavčitve iz Odločbe 2008/318/ES, ki je prenehala veljati 31. decembra 2012, bi bilo primerno da se ta sklep uporablja od 1. januarja 2013. Neprekinjena uporaba režima znižane stopnje obdavčitve bi prispevala k pravni varnosti in ne bi posegala v legitimna pričakovanja prebivalstva upravičenih območjih. Zato bi bilo primerno, da se dovoljenje dodeli za šest let. To obdobje bi italijanskim organom dalo na voljo dovolj časa za oceno vpliva ukrepa na okolje. Pokazalo bi tudi, da bo v prihodnje treba izvajati bolj usmerjene ukrepe varčevanja z energijo, da bi izboljšali energetsko učinkovitost in zagotovili pozitiven vpliv na okolje –