ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 261

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
30. avgust 2014


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

 

2014/494/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 16. junija 2014 o podpisu Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi strani, v imenu Evropske unije, in njegovi začasni uporabi

1

 

 

Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani

4

 

 

2014/495/Euratom

 

*

Sklep Sveta z dne 16. junija 2014 o odobritvi sklenitve Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, s strani Evropske komisije v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo

744

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

30.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/1


SKLEP SVETA

z dne 16. junija 2014

o podpisu Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi strani, v imenu Evropske unije, in njegovi začasni uporabi

(2014/494/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 37 in člena 31(1) navedene pogodbe v povezavi s členom 218(5) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(5) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe ter člena 218(7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 10. maja 2010 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja z Gruzijo za sklenitev novega sporazuma med Unijo in Gruzijo, ki bo nadomestil Sporazum o partnerstvu in sodelovanju (1).

(2)

Ob upoštevanju tesnih zgodovinskih vezi in čedalje močnejših povezav med pogodbenicama ter njune želje, da odnose okrepita in razširita na ambiciozen in inovativen način, so bila pogajanja o Pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) uspešno zaključena s parafiranjem Sporazuma 29. novembra 2013.

(3)

Do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev, bi bilo treba Sporazum podpisati v imenu Unije in ga v skladu s členom 431 Sporazuma delno začasno uporabljati pred začetkom njegove veljavnosti.

(4)

Začasna uporaba delov Sporazuma ne posega v delitev pristojnosti med Unijo in njenimi državami članicami v skladu s Pogodbama.

(5)

V skladu s členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije je ustrezno, da Svet Komisijo pooblasti, da odobri spremembe Sporazuma, ki jih sprejme Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določeno v členu 408(4) Sporazuma, kot jih je predlagal pododbor za geografske označbe v skladu s členom 179 Sporazuma.

(6)

Primerno je določiti ustrezne postopke za zaščito geografskih označb, ki so zaščitene v skladu s Sporazumom.

(7)

Sporazum se ne bi smel razlagati tako, kot da podeljuje pravice ali nalaga obveznosti, na katere se je mogoče neposredno sklicevati pred sodišči Unije ali držav članic –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Podpis Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi strani, v imenu Unije, se odobri, s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma.

2.   Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

1.   Do začetka veljavnosti Sporazuma se v skladu s členom 431 Sporazuma in na podlagi obvestil iz navedenega člena med Unijo in Gruzijo začasno uporabljajo naslednji deli Sporazuma, vendar le v obsegu, da zajemajo zadeve, ki sodijo v pristojnost Unije, vključno z zadevami, ki sodijo v pristojnost Unije za opredelitev in izvajanje skupne zunanje in varnostne politike:

(a)

naslov I;

(b)

naslov II: člena 3 in 4 ter členi od 7 do 9;

(c)

naslov III: člena 13 in 16;

(d)

naslov IV (razen člena 151, kolikor zadeva izvrševanje kazenskopravnih ukrepov na področju pravic intelektualne lastnine, in razen členov 223 in 224, kolikor se uporabljata za upravne postopke ter pregled in pritožbo na ravni držav članic);

(e)

naslov V: člena 285 in 291;

(f)

naslov VI: poglavje 1 (razen točke (a) člena 293, točke (e) člena 293, točke (a) in (b) člena 294(2)), poglavje 2 (razen točke (k) člena 298), poglavje 3 (razen člena 302(1)), poglavji 7 in 10 (razen točke (i) člena 333), poglavje 11 (razen točke (b) člena 338 in člena 339), poglavja 13, 20 in 23 ter členi 312, 319, 327, 354 in 357;

(g)

naslov VII;

(h)

naslov VIII (razen člena 423(1)), kolikor so določbe navedenega naslova omejene na zagotovitev začasne uporabe Sporazuma, kakor je opredeljena v tem odstavku);

(i)

Priloge II do XXXI in Priloga XXXIV ter Protokoli I do IV.

2.   Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum, od katerega se Sporazum začasno uporablja.

Člen 4

Za namene člena 179 Sporazuma spremembe Sporazuma na podlagi odločitev pododbora za geografske označbe v imenu Unije odobri Komisija. Kadar zainteresirane strani po nasprotovanju v zvezi z geografskimi označbami ne morejo doseči soglasja, Komisija sprejme stališče po postopku iz člena 57(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

Člen 5

1.   Ime, zaščiteno na podlagi pododdelka 3 „Geografske označbe“ poglavja 9 naslova IV Sporazuma, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži kmetijske proizvode, živila, vina, aromatizirana vina ali žgane pijače, ki so skladni z ustrezno specifikacijo.

2.   V skladu s členom 175 Sporazuma države članice in institucije Unije izvršujejo zaščito, določeno v členih od 170 do 174 Sporazuma, vključno na zahtevo zainteresirane strani.

Člen 6

Ta sporazum se ne razlaga tako, kot da podeljuje pravice ali nalaga obveznosti, na katere se je mogoče neposredno sklicevati pred sodišči Unije ali držav članic.

Člen 7

Ta sklep začne veljati na dan po njegovem sprejetju.

V Luxembourgu, 16. junija 2014

Za Svet

Predsednik

G. KARASMANIS


(1)  Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (UL L 205, 4.8.1999, str. 3).

(2)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).


30.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/4


PRIDRUŽITVENI SPORAZUM

med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani

PREAMBULA

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice),

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU) in

EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO (v nadaljnjem besedilu: Euratom)

na eni strani ter

GRUZIJA

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu: pogodbenici),

OB UPOŠTEVANJU močnih vezi in skupnih vrednot pogodbenic, ki so bile v preteklosti vzpostavljene s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani ter razvite v okviru vzhodnega partnerstva kot posebne razsežnosti evropske sosedske politike ter prepoznavanju skupne želje pogodbenic, da nadalje razvijejo, okrepijo in razširijo svoje odnose na ambiciozen in inovativen način;

OB PRIZNAVANJU evropskih teženj in evropske izbire Gruzije;

OB PRIZNAVANJU, da so skupne vrednote, na katerih je zgrajena EU, namreč demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavina prava, v središču političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja, kakor je predvideno v tem sporazumu;

OB PRIZNAVANJU, da je Gruzija, država vzhodne Evrope, zavezana izvajanju in spodbujanju teh vrednot;

OB PRIZNAVANJU, da Gruzija deli zgodovinske vezi in skupne vrednote z državami članicami;

OB UPOŠTEVANJU, da ta sporazum ne posega v prihodnji postopen razvoj odnosov med EU in Gruzijo, ki tako ostaja odprt;

ZAVEZANI nadaljnji krepitvi spoštovanja temeljnih svoboščin, človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, demokratičnih načel, vladavine prava ter dobrega upravljanja, ki temelji na skupnih vrednotah pogodbenic;

OB RAZUMEVANJU, da notranje reforme za krepitev demokracije in tržnega gospodarstva spodbujajo sodelovanje Gruzije v politikah, programih in agencijah EU. Ta proces in trajnostno reševanje sporov se vzajemno krepita ter bosta prispevala h krepitvi medsebojnega zaupanja skupnosti, ki jih razdvajajo spori;

OB PRIPRAVLJENOSTI za prispevanje k političnemu, socio-ekonomskemu in institucionalnemu razvoju Gruzije prek obsežnega sodelovanja v okviru širokega izbora področij skupnih interesov, kot so razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, tudi na davčnem področju, področju trgovinskega povezovanja, okrepljenega ekonomskega sodelovanja, vzpostavljanja institucij, javne uprave, reforme javne uprave in boja proti korupciji, zmanjševanja revščine in sodelovanja na področju svobode, varnosti in pravosodja, ki je potrebno za učinkovito izvajanje tega Sporazuma, ter poudarku na pripravljenosti EU, da podpre ustrezne reforme v Gruziji;

ZAVEZANI vsem načelom in določbam Ustanovne listine Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zlasti Sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, sklepnih dokumentov Madridske, Carigrajske in Dunajske konference (iz let 1991 in 1992), Pariške listine za novo Evropo iz leta 1990, Splošne deklaracije Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 ter Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950;

OB OPOZARJANJU na njuno pripravljenost prizadevati si za mednarodni mir in varnost ter izvajati učinkovito večstransko sodelovanje in mirno reševanje sporov, zlasti s sodelovanjem v ta namen v okviru Združenih narodov (ZN) in OVSE;

ZAVEZANI k mednarodnim obveznostim pogodbenic v boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter sodelovanju pri razoroževanju;

OB PREPOZNAVANJU dodane vrednosti dejavnega sodelovanja pogodbenic v različnih oblikah regionalnega sodelovanja;

V ŽELJI po nadaljnjem razvoju rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa, vključno z regionalnimi vidiki, ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Evropske unije, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP);

OB POLNEM SPOŠTOVANJU načel neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja, kakor jih priznavajo mednarodno pravo, Ustanovna listina Združenih narodov in Sklepna listina helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter relevantne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov;

OB PREPOZNAVANJU pomena zaveze Gruzije k spravi in njenih prizadevanj po ponovni vzpostavitvi ozemeljske celovitosti ter popolnem in učinkovitem nadzoru gruzijskih regij Abhazija in Tskhinvali / Južna Osetija z namenom mirnega in trajnega reševanja sporov, ki temelji na načelih mednarodnega prava, ter zaveze EU, da podpre mirno in trajno reševanje spora;

OB PREPOZNAVANJU, v tem okviru, pomena prizadevanj za izvajanje sporazuma s šestimi točkami z dne 12. avgusta 2008 in naknadnih izvedbenih ukrepov, ki iz njega izhajajo, smiselne mednarodne prisotnosti za ohranjanje miru in varnosti na terenu, vzajemne podpore pri politikah nepriznavanja in sodelovanja, podpore mednarodnim razpravam v Ženevi ter varne in dostojanstvene vrnitve vseh notranje razseljenih oseb in beguncev v skladu z načeli mednarodnega prava;

ZAVEZANI k zagotavljanju koristi tesnejšega političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja Gruzije z EU vsem državljanom Gruzije, vključno s skupnostmi, ki jih razdvajajo spori;

ZAVEZANI k boju proti organiziranemu kriminalu in nedovoljeni trgovini z orožjem ter k nadaljnji krepitvi sodelovanja v boju proti terorizmu;

ZAVEZANI k poglabljanju njunega dialoga in sodelovanja na področju mobilnosti, migracij, azila in upravljanja mej, ob upoštevanju partnerstva za mobilnost med Evropsko unijo in Gruzijo s celovitim pristopom, ki se osredotoča na zakonito migracijo, vključno s krožno migracijo, ter sodelovanju z namenom soočanja z nezakonito migracijo, s trgovino z ljudmi ter učinkovitim izvajanjem sporazuma o ponovnem sprejemu;

OB PREPOZNAVANJU pomena uvedbe režima potovanj brez vizumov za državljane Gruzije v ustreznem času, pod pogojem, da se vzpostavijo pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost, vključno z učinkovitim izvajanjem sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu;

ZAVEZANI načelom prostega tržnega gospodarstva in pripravljenosti EU, da prispeva h gospodarskim reformam v Gruziji, vključno v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva;

ZAVEZANI k uresničitvi gospodarskega povezovanja, zlasti s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine, kot sestavnim delom tega sporazuma, ki vključuje približevanje zakonodaje, ter v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva pogodbenic v Svetovni trgovinski organizaciji (STO);

PREPRIČANI, da bo ta sporazum ustvaril novo okolje, ki bo spodbujalo gospodarske odnose med pogodbenicama, zlasti razvoj trgovine in vlaganj, ter spodbujalo konkurenco; to so bistveni dejavniki za prestrukturiranje in modernizacijo gospodarstva;

ZAVEZANI k spoštovanju načel trajnostnega razvoja, zaščiti okolja in ublažitvi podnebnih sprememb, nenehnim izboljšavam na področju upravljanja okolja in zadovoljevanja okoljskih potreb, vključno s čezmejnim sodelovanjem in izvajanjem večstranskih mednarodnih sporazumov;

ZAVEZANI h krepitvi zanesljive oskrbe z energijo, vključno z razvojem južnega koridorja prek, med drugim, spodbujanja razvoja primernih projektov v Gruziji, ki spodbujajo razvoj ustrezne infrastrukture, tudi za tranzit skozi Gruzijo, krepitvijo povezovanja trgov ter postopnim približevanjem zakonodaje ključnim elementom pravnega reda EU, spodbujanjem energetske učinkovitosti ter uporabo obnovljivih energetskih virov;

OB PRIZNAVANJU potrebe po krepitvi sodelovanja na področju energetike in zavezanosti pogodbenic izvajanju Pogodbe o energetski listini;

OB PRIPRAVLJENOSTI, da se izboljša raven varovanja javnega zdravja in zdravstvenega varstva ljudi kot bistveni element trajnostnega razvoja in gospodarske rasti;

ZAVEZANI h krepitvi medosebnih stikov, vključno s sodelovanjem in izmenjavami na področju znanosti, tehnologije, podjetništva, mladih, izobraževanja in kulture;

ZAVEZANI spodbujanju čezmejnega in medregionalnega sodelovanja na obeh straneh v duhu dobrih sosedskih odnosov;

OB PREPOZNAVANJU zaveze Gruzije, da v skladu s tem sporazumom postopoma izvede približevanje svoje zakonodaje v zadevnih sektorjih z zakonodajo EU in jo učinkovito izvaja;

OB PREPOZNAVANJU zaveze Gruzije, da ustrezno razvije svojo upravno in institucionalno infrastrukturo ter s tem omogoči uveljavljanje tega sporazuma;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti EU, da zagotovi podporo za izvajanje reform in uporabi vse razpoložljive instrumente sodelovanja ter tehnično, finančno in gospodarsko pomoč pri tem prizadevanju;

OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe dela III, naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del EU, razen če EU in Združeno kraljestvo in/ali Irska skupaj uradno obvestijo Gruzijo, da se Združeno kraljestvo ali Irska zavezuje kot del EU v skladu s Protokolom(št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženim k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska prenehata biti zavezana kot del EU v skladu s členom 4a navedenega Protokola, EU skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko Gruzijo nemudoma obvesti o vsaki spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe tega sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbama,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilji

1.   Vzpostavi se pridružitveno razmerje med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani.

2.   Cilji tega pridružitvenega razmerja so:

(a)

spodbujanje političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja pogodbenic, ki temelji na skupnih vrednotah in tesnih vezeh, tudi s okrepljenim sodelovanjem Gruzije v politikah, programih in agencijah EU;

(b)

zagotavljanje okrepljenega okvira za okrepljen politični dialog o vseh vprašanjih skupnega interesa, kar omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicama;

(c)

prispevek h krepitvi demokracije ter politični, gospodarski in institucionalni stabilnosti v Gruziji;

(d)

spodbujanje, ohranjanje in krepitev miru ter stabilnosti na regionalni in mednarodni ravni na podlagi načel Ustanovne listine Združenih narodov in Sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, tudi s skupnimi prizadevanji za odpravo virov napetosti, krepitev varnosti na meji ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov;

(e)

spodbujanje sodelovanja, ki je namenjeno mirnemu reševanju sporov;

(f)

izboljšanje sodelovanja na področju svobode, varnosti in pravice z namenom okrepiti vladavino prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

(g)

podpora prizadevanjem Gruzije za razvoj gospodarskega potenciala prek mednarodnega sodelovanja, tudi spribliževanjem njene zakonodaje zakonodaji EU;

(h)

uresničitev postopnega gospodarskega povezovanja Gruzije z notranjim trgom EU, kot je določeno v tem sporazumu, zlasti z vzpostavitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, ki bo zagotovilo daljnosežen dostop do trga na podlagi trajnostnega in celovitega približevanja predpisov v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz njenega članstva v STO;

(i)

vzpostavitev pogojev za čedalje tesnejše sodelovanje na drugih področjih skupnega interesa.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Splošna načela

1.   Spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razglašenih v Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 in opredeljenih v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in v Pariški listini za novo Evropo iz leta 1990, predstavlja podlago za domače in zunanje politike pogodbenic ter je bistveni element tega sporazuma. Bistven element tega sporazuma je tudi preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter s tem povezanih materialov.

2.   Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost načelom prostega tržnega gospodarstva, trajnostnega razvoja in učinkovitega večstranskega sodelovanja.

3.   Pogodbenici ponovno potrjujeta spoštovanje načel vladavine prava in dobrega upravljanja, pa tudi njunih mednarodnih obveznosti, zlasti v okviru ZN, Sveta Evrope in OVSE. Zlasti se dogovorita za spodbujanje spoštovanja načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja in neodvisnosti.

4.   Pogodbenici se zavežeta vladavini prava, dobremu upravljanju, boju proti korupciji, boju proti različnim oblikam mednarodnega organiziranega kriminala in terorizma, spodbujanju trajnostnega razvoja, učinkovitemu večstranskemu sodelovanju ter boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med pogodbenicama ter tako prispeva k miru in stabilnosti v regiji.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG IN REFORME, SODELOVANJE NA PODROČJU ZUNANJE IN VARNOSTNE POLITIKE

Člen 3

Cilji političnega dialoga

1.   Med pogodbenicama se nadalje razvija in krepi politični dialog o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno o zadevah s področja zunanje in varnostne politike, pa tudi notranjih reformah. Navedeno bo povečalo učinkovitost političnega sodelovanja in spodbudilo zbliževanje stališč glede zadev s področja zunanje in varnostne politike, pri čemer se bodo odnosi krepili na ambiciozen in inovativen način.

2.   Cilji političnega dialoga so:

(a)

poglobiti politično pridruževanje ter povečati politično usklajenost in učinkovitost ter usklajenost in učinkovitost varnostne politike;

(b)

spodbujati načela ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti mednarodno priznanih meja, suverenosti in neodvisnosti, kakor so zapisana v Ustanovni listini Združenih narodov ter Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975;

(c)

spodbujati mirno reševanje sporov;

(d)

spodbujati mednarodno stabilnost in varnost na podlagi učinkovitega večstranskega sodelovanja;

(e)

okrepiti sodelovanje in dialog med pogodbenicama o kriznem upravljanju in vprašanjih mednarodne varnosti, zlasti z namenom obravnavati svetovne in regionalne težave ter ključne grožnje;

(f)

krepiti sodelovanje v boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, vključno s preusmeritvijo v alternativno zaposlovanje znanstvenikov, ki so bili prej zaposleni v programih orožja za množično uničevanje;

(g)

pospeševati ciljno naravnano in praktično sodelovanje pogodbenic za dosego miru, varnosti in stabilnosti na evropski celini;

(h)

okrepiti spoštovanje demokratičnih načel, vladavino prava in dobro upravljanje, človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s svobodo medijev, pravicami pripadnikov narodnostnih manjšin, in prispevati k utrjevanju notranjih političnih reform;

(i)

razvijati dialog in poglobiti sodelovanje pogodbenic na področju varnosti in obrambe;

(j)

prizadevati si za nadaljnje spodbujanje regionalnega sodelovanja v različnih oblikah;

(k)

vsem državljanom Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja zagotavljati vse koristi tesnejšega političnega pridruževanja med EU in Gruzijo, vključno s večjim zbliževanjem varnostne politike.

Člen 4

Notranja reforma

Pogodbenici sodelujeta pri razvoju, utrjevanju in krepitvi stabilnosti in učinkovitosti demokratičnih institucij in vladavine prava; zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; pri nadaljnjem napredku na področju pravosodne in zakonodajne reforme, tako da se zagotovi neodvisnost sodstva, krepijo upravne zmogljivosti ter zagotavlja nepristranskost in učinkovitost organov kazenskega pregona; pri nadaljnjem uresničevanju reforme javne uprave in izgradnji odgovorne, uspešne, učinkovite, pregledne in strokovne javne uprave; ter pri nadaljevanju učinkovitega boja proti korupciji, zlasti v zvezi s krepitvijo mednarodnega sodelovanja v boju proti korupciji, ter zagotovitvi učinkovitega izvajanja relevantnih mednarodnih pravnih instrumentov, kot je Konvencija Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003.

Člen 5

Zunanja in varnostna politika

1.   Pogodbenici krepita medsebojni dialog in sodelovanje ter spodbujata postopno zbliževanje na področju zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko, ter zlasti obravnavata vprašanja v zvezi s preprečevanjem konfliktov, mirnim reševanjem konfliktov in kriznim upravljanjem, regionalno stabilnostjo, razoroževanjem, neširjenjem orožja, nadzorom nad oborožitvijo, nadzorom nad izvozom orožja. Sodelovanje temelji na skupnih vrednotah in interesih, njegov namen pa bo povečati usklajenost in učinkovitost politik ter spodbujati skupno načrtovanje politik ob uporabi dvostranskih, mednarodnih in regionalnih forumov.

2.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom spoštovanja ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti mednarodno priznanih meja, suverenosti in neodvisnosti, kot so opredeljena v Ustanovni listini Združenih narodov in v Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, ter svojo zavezanost k spodbujanju teh načel v dvostranskih in večstranskih odnosih. Pogodbenici v zvezi z namestitvijo tujih oboroženih sil na njunem ozemlju prav tako poudarjata svojo popolno podporo načelu privolitve države gostiteljice. Dogovorita se, da bi morala namestitev tujih oboroženih sil na njunem ozemlju v skladu z mednarodnim pravom potekati z izrecno privolitvijo države gostiteljice.

Člen 6

Huda kazniva dejanja mednarodnih razsežnosti

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujši zločini, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovani in da je treba njihovo nekaznovanje preprečiti z ustreznimi ukrepi na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem.

2.   Pogodbenici menita, da ustanovitev in učinkovito delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča predstavlja pomemben razvoj za mir in pravico v mednarodni skupnosti. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze za nadaljevanje sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem, tako da bosta izvajali Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in povezane instrumente, pri čemer bosta ustrezno ohranjali integriteto sodišča.

Člen 7

Preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje

Pogodbenici okrepita praktično sodelovanje na področjih preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja, zlasti z namenom morebitne udeležbe Gruzije v civilnih in vojaških operacijah kriznega upravljanja pod vodstvom EU ter pri vajah in usposabljanju na tem področju, če jo k temu povabi EU, pri čemer se oceni vsak primer posebej.

Člen 8

Regionalna stabilnost

1.   Pogodbenici okrepita skupna prizadevanja za spodbujanje stabilnosti, varnosti in demokratičnega razvoja v regiji, pa tudi prizadevanja za nadaljnjo spodbujanje regionalnega sodelovanja v različnih oblikah, zlasti pa si prizadevata za mirno reševanje nerazrešenih sporov v regiji.

2.   Ta prizadevanja sledijo skupnim načelom za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, določenim v Ustanovni listini Združenih narodov, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in drugih zadevnih večstranskih dokumentih. Pogodbenici bosta v celoti izkoristili večstranski okvir vzhodnega partnerstva, znotraj katerega so zagotovljene dejavnosti sodelovanja ter odprt in svoboden dialog, s čimer se krepijo vezi med partnerskimi državami.

Člen 9

Mirno reševanje sporov

1.   Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost mirnemu reševanju sporov ob popolnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja, pa tudi skupnemu spodbujanju prizadevanj po rehabilitaciji in spravi po prenehanju spora. V pričakovanju trajnostne rešitve spora in brez poseganja v obstoječe oblike obravnave vprašanj, povezanih s sporom, bo mirno reševanje spora predstavljalo eno od osrednjih tem v programu političnega dialoga med pogodbenicama, pa tudi v dialogu z drugimi relevantnimi mednarodnimi akterji.

2.   Pogodbenici priznavata pomen zavezanosti Gruzije k spravi in njenih prizadevanj, da ponovno vzpostavi svojo ozemeljsko celovitost z namenom mirnega in trajnega reševanja spora, izvajanja sporazuma s šestimi točkami z dne 12. avgusta 2008 in naknadnih izvedbenih ukrepov, ki iz njega izhajajo, v celoti, izvajanja vzajemne podpore pri politikah nepriznavanja in sodelovanja, podpore mednarodnim razpravam v Ženevi ter varne in dostojanstvene vrnitve vseh notranje razseljenih oseb in beguncev v kraj običajnega prebivališča v skladu z načeli mednarodnega prava; ter smiselnega mednarodnega sodelovanja na terenu, ki po potrebi vključuje sodelovanje EU.

3.   Pogodbenici uskladita, tudi z drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami, svoja prizadevanja za mirno reševanje sporov v Gruziji, vključno s prizadevanji v zvezi s humanitarnimi vprašanji.

4.   Vsa navedena prizadevanja sledijo skupnim načelom za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, določenim v Ustanovni listini ZN, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in drugih zadevnih večstranskih dokumentih.

Člen 10

Orožje za množično uničevanje

1.   Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi akterji, pomeni eno od najresnejših groženj mednarodnemu miru in stabilnosti. Zato pogodbenici soglašata o sodelovanju in prispevanju k boju proti širjenju orožja za množično uničenje in njegovih nosilcev, ob celovitem upoštevanju in izvajanju zavez na državni ravni, ki sta jih sprejeli v okviru mednarodnih sporazumov o razorožitvi in neširjenju kot tudi drugih zadevnih mednarodnih obveznosti. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistven element tega sporazuma.

2.   Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev:

(a)

s sprejetjem ukrepov za podpis in ratifikacijo vseh drugih ustreznih mednarodnih pravnih instrumentov ali za pristop k njim, kadar je to ustrezno, ter za njihovo popolno izvajanje ter

(b)

z uvedbo učinkovitega nacionalnega sistema nadzora izvoza, tako za nacionalni izvoz kot tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe, izvedene na tehnologijah z dvojno rabo v okviru orožja za množično uničevanje in določitvijo učinkovitih kazni v primeru kršenja nadzora izvoza.

3.   Pogodbenici se dogovorita, da bosta ta vprašanja obravnavali v svojem političnem dialogu.

Člen 11

Osebno in lahko orožje ter nadzor nad izvozom konvencionalnega orožja

1.   Pogodbenici se zavedata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, ter pretirano kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovane zaloge in nenadzorovano širjenje tega orožja še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izpolnjevali svoje obveznosti obravnavanja nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na podlagi obstoječih mednarodnih sporazumov in resolucij Varnostnega sveta ZN ter obveznosti v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, na primer Akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje in odpravljanje nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem v vseh oblikah ter boj proti njej.

3.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali in zagotavljali koordinacijo, dopolnjevanje in sinergijo v svojih prizadevanjih za odpravo nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom, in uničenje prekomernih zalog na svetovni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni.

4.   Poleg tega se pogodbenici dogovorita, da bosta nadaljevali sodelovanje na področju nadzora izvoza konvencionalnega orožja ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/CFSP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme.

5.   Pogodbenici se dogovorita, da bosta ta vprašanja obravnavali v svojem političnem dialogu.

Člen 12

Boj proti terorizmu

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen boja proti terorizmu in preprečevanja terorizma ter se dogovorita za sodelovanje na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni, da bi preprečevali terorizem v vseh njegovih oblikah in pojavih ter se borili proti njemu.

2.   Pogodbenici se dogovorita, da je treba boj proti terorizmu izvajati s popolnim spoštovanjem vladavine prava in v celoti usklajeno z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, mednarodnim pravom o beguncih in mednarodnim humanitarnim pravom, načeli Ustanovne listine Združenih narodov in vsemi relevantnimi mednarodnimi instrumenti, povezanimi z bojem proti terorizmu.

3.   Pogodbenici poudarjata pomen splošne ratifikacije in popolnega izvajanja vseh konvencij in protokolov ZN, povezanih z bojem proti terorizmu. Pogodbenici se dogovorita, da bosta nadaljevali s spodbujanjem dialoga o osnutku Splošne konvencije o mednarodnem terorizmu ter sodelovali pri izvajanju Globalne strategije Združenih narodov za boj proti terorizmu, vseh relevantnih resolucij Varnostnega sveta ZN in konvencij Sveta Evrope. Pogodbenici se prav tako dogovorita, da bosta sodelovali pri spodbujanju mednarodnega soglasja pri preprečevanju terorizma in boja proti terorizmu.

NASLOV III

SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA

Člen 13

Vladavina prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

1.   Pogodbenici bosta pri medsebojnem sodelovanju na področju svobode, varnosti in pravice posebno pozornost namenili nadaljnjemu utrjevanju vladavine prava, vključno z neodvisnostjo sodstva, dostopom do pravnega varstva in pravico do poštenega sojenja.

2.   Pogodbenici bosta v celoti sodelovali pri učinkovitem delovanju institucij na področjih izvrševanja zakonodaje in pravosodja.

3.   Vodilo pri vseh oblikah sodelovanja na področju pravice, svobode in varnosti bo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Člen 14

Varstvo osebnih podatkov

Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje, da bi zagotovili visoko raven varstva osebnih podatkov v skladu s pravnimi instrumenti in standardi EU, Sveta Evrope in mednarodnega prava iz Priloge I k temu Sporazumu.

Člen 15

Sodelovanje na področju migracij, azila in upravljanja meja

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen skupnega upravljanja migracijskih tokov med svojimi ozemlji in vzpostavita celovit dialog o vseh vprašanjih, povezanih z migracijo, vključno z zakonito migracijo, mednarodno zaščito in bojem proti nezakoniti migraciji, tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi.

2.   Sodelovanje bo temeljilo na posebnih ocenah potreb, ki se izvede s posvetovanjem med pogodbenicama in izvaja v skladu z njuno zadevno veljavno zakonodajo. To sodelovanje bo osredotočeno zlasti na:

(a)

temeljne vzroke in posledice migracije;

(b)

pripravo in izvajanje nacionalne zakonodaje in praks na področju mednarodne zaščite, da bi bile izpolnjene določbe Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega Protokola o statusu beguncev iz leta 1967 ter drugih relevantnih mednarodnih instrumentov, kot je Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, ter zagotovljeno spoštovanje načela „nevračanja“;

(c)

pravila o sprejemu ter pravice in položaj sprejetih oseb, pošteno obravnavo in vključevanje državljanov drugih držav, ki v državi prebivajo zakonito, izobraževanje in usposabljanje ter ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji;

(d)

krepitev učinkovite in preventivne politike proti nezakonitim migracijam, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, vključno z vprašanji učinkovitega boja proti mrežam tihotapcev in trgovine z ljudmi ter zaščite žrtev te trgovine;

(e)

izvajanje delovnega dogovora o vzpostavitvi operativnega sodelovanja med Evropsko agencijo za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) in gruzijskim ministrstvom za notranje zadeve, ki je bil podpisan 4. decembra 2008;

(f)

vprašanja, kot so organizacija, usposabljanje, dobre prakse in drugi operativni ukrepi na področju varnosti dokumentov in upravljanja mej.

3.   Sodelovanje lahko spodbudi tudi krožno migracijo, ki bi lahko prispevala k razvoju.

Člen 16

Gibanje oseb in ponovni sprejem

1.   Pogodbenici bosta zagotovili popolno izvajanje:

(a)

Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ki je začel veljati 1. marca 2011, ter

(b)

Sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki je začel veljati 1. marca 2011.

2.   Pogodbenici nadaljujeta s prizadevanji za krepitev mobilnosti državljanov in sprejemata postopne ukrepe, ki bodo sčasoma pripomogli k uresničitvi skupnega cilja, in sicer brezvizumskega režima, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost iz dvofaznega akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima.

Člen 17

Boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji.

1.   Pogodbenici sodelujeta pri boju proti kriminalnim in nezakonitim dejavnostim, zlasti mednarodnim, tako organiziranim kot drugim, ter pri njihovem preprečevanju, pri čemer so te dejavnosti:

(a)

tihotapljenje ljudi, osebnega orožja in prepovedanih drog ter trgovina z njimi;

(b)

tihotapljenje blaga in trgovina z njim;

(c)

nezakonite ekonomske in finančne dejavnosti, kot so ponarejanje, davčna utaja in goljufije v zvezi z javnimi naročili;

(d)

poneverbe pri projektih, ki jih financirajo mednarodni donatorji;

(e)

aktivna in pasivna korupcija v zasebnem in javnem sektorju;

(f)

ponarejanje listin, predložitev lažnih izjav ter

(g)

kibernetska kriminaliteta.

2.   Pogodbenici krepita dvostransko, regionalno in mednarodno sodelovanje organov kazenskega pregona, vključno z razvojem sodelovanja med Europolom in ustreznimi organi Gruzije. Pogodbenici sta zavezani učinkovitemu izvajanju ustreznih mednarodnih standardov, zlasti tistih, ki so zapisani v Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2000 (UNTOC) in v treh protokolih te konvencije ter v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003.

Člen 18

Prepovedane droge

1.   Pogodbenici sodelujeta v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovili uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Namen politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za preprečevanje prepovedanih drog in boj proti njim, zmanjševanje njihove ponudbe, trgovine z njimi in povpraševanja po njih, obravnava zdravstvenih in socialnih posledic zlorabe drog z namenom zmanjševanja škode in učinkovitejše preprečevanje preusmerjanja predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi.

2.   Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, strategijo EU na področju drog (2013–2020), politično deklaracijo o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je junija 1998 na dvajsetem zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

Člen 19

Pranje denarja in financiranje terorizma

1.   Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih in ustreznih nefinančnih sistemov za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, ter uporabe navedenih finančnih sistemov za financiranje terorizma.

To sodelovanje zajema tudi izterjavo materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

2.   Sodelovanje na tem področju omogoča izmenjavo ustreznih informacij v okviru zadevnih zakonodaj in sprejetje ustreznih standardov za preprečevanje pranja denarja in boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, primerljivih s tistimi, ki so jih sprejeli ustrezni mednarodni organi, ki delujejo na tem področju, na primer Projektna skupina za finančno ukrepanje proti pranju denarja (FATF).

Člen 20

Sodelovanje v boju proti terorizmu

1.   Pogodbenici ob popolni usklajenosti z načeli, na katerih temelji boj proti terorizmu, kakor je opredeljen v členu 12 tega sporazuma, ponovno potrjujeta pomen izvrševanja zakonodaje in pravosodnega pristopa k boju proti terorizmu ter se dogovorita za sodelovanje pri preprečevanju in zatiranju terorizma, zlasti z:

(a)

zagotovitvijo, da se teroristična dejanja opredelijo kot kazniva, v skladu z opredelitvijo iz Okvirnega sklepa Sveta 2008/919/PNZ z dne 28. novembra 2008 o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu;

(b)

izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in posameznikih ter njihovih podpornih mrežah, v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo, zlasti glede varstva podatkov in zasebnosti;

(c)

izmenjavo izkušenj glede sredstev in metod ter z njimi povezanih tehničnih vidikov, pa tudi glede usposabljanja na področju preprečevanja in zatiranja terorizma, v skladu z zakonodajo, ki se uporablja;

(d)

izmenjavo informacij o dobrih praksah pri obravnavanju radikalizacije in novačenja ter boju proti njima in spodbujanju rehabilitacije;

(e)

izmenjavo stališč in izkušenj v zvezi s čezmejnim gibanjem in potovanji osumljenih teroristov pa tudi v zvezi s terorističnimi grožnjami;

(f)

izmenjavo dobrih praks glede zaščite človekovih pravic v boju proti terorizmu, zlasti v zvezi s kazenskopravnimi postopki;

(g)

sprejemanjem ukrepov zaradi groženj, ki jih predstavlja kemični, biološki, radiacijski in jedrski terorizem ter uvajanjem nujnih ukrepov za preprečevanje nakupa in prevoza kemičnih, bioloških, radiacijskih in jedrskih materialov ter uporabo teh materialov za teroristične namene, pa tudi za preprečevanje nezakonitih dejanj, ki bi ogrozila kemične, biološke in jedrske zmogljivosti ter radiacijske elemente z visokim tveganjem.

2.   Sodelovanje temelji na ustreznih razpoložljivih ocenah, kot so ocene ustreznih organov ZN in Sveta Evrope ter se izvaja ob medsebojnem posvetovanju pogodbenic.

Člen 21

Pravno sodelovanje

1.   Pogodbenici se dogovorita, da bosta razvili pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, predvsem glede pogajanj, ratifikacije in izvajanja večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, zlasti konvencij Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju mednarodnega pravnega sodelovanja in sodnih postopkov ter zaščito otrok.

2.   Pogodbenici si bosta glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah prizadevali okrepiti sodelovanje v zvezi z vzajemno pravno pomočjo na podlagi zadevnih mednarodnih sporazumov. To bo po potrebi vključevalo dostop do ustreznih mednarodnih instrumentov ZN in Sveta Evrope in izvajanje teh instrumentov ter tesnejše sodelovanje z Eurojustom.

NASLOV IV

TRGOVINA IN Z NJO POVEZANE ZADEVE

POGLAVJE 1

Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 22

Cilj

Pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma ustanovita območje proste trgovine v skladu z določbami tega sporazuma in v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: GATT 1994).

Člen 23

Področje in obseg uporabe

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za blagovno menjavo (1) med pogodbenicama.

2.   V tem poglavju „s poreklom“ pomeni ustrezen po pravilih o poreklu, določenih v Protokolu I k temu sporazumu.

Oddelek 2

Odprava carin, pristojbin in drugih taks

Člen 24

Opredelitev carin

V tem poglavju „carina“ vključuje kakršno koli dajatev ali takso, ki se naloži za uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno s kakršnimi koli oblikami dodatnih davkov ali dodatnih taks, ki se naložijo za tak uvoz ali izvoz ali v zvezi z njim. „Carina“ ne vključuje:

(a)

taks, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu s členom 31 tega sporazuma;

(b)

dajatev, naloženih v skladu s poglavjem 2 (Trgovinska sredstva) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma;

(c)

pristojbin ali drugih taks, naloženih v skladu s členom 30 tega sporazuma.

Člen 25

Uvrstitev blaga

Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicama se določi v tarifni nomenklaturi vsake pogodbenice, ki se razlaga v skladu s harmoniziranim sistemom iz leta 2012, ki temelji na Mednarodni konvenciji o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga iz leta 1983 (v nadaljnjem besedilu: HS) in naknadnih spremembah te konvencije.

Člen 26

Odprava carin pri uvozu blaga

1.   Pogodbenici odpravita vse carine na blago s poreklom v drugi pogodbenici od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, razen v primerih iz odstavkov 2 in 3 tega člena in brez poseganja v odstavek 4 tega člena.

2.   Izdelki, navedeni v Prilogi II-A k temu sporazumu, se uvozijo v Unijo brez carin v okviru omejitev tarifnih kvot, opredeljenih v navedeni prilogi. Za uvoz, ki presega omejitev tarifne kvote, se uporablja carinska stopnja za države z največjimi ugodnostmi.

3.   Izdelki, navedeni v prilogi II-B k temu sporazumu so pri uvozu v Unijo predmet uvozne dajatve, pri čemer so oproščeni ad valorem elementa navedene uvozne dajatve.

4.   Za uvoz izdelkov s poreklom iz Gruzije, ki so navedeni v Prilogi II-C tega sporazuma, velja mehanizem za preprečevanje izogibanja iz člena 27 tega sporazuma.

5.   Pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma se pogodbenici na zahtevo katere koli pogodbenice posvetujeta o morebitni razširitvi obsega liberalizacije carin pri trgovini med pogodbenicama. Odločitev na podlagi tega odstavka sprejme Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

Člen 27

Mehanizem za preprečevanje izogibanja za kmetijske proizvode in predelane kmetijske proizvode

1.   Za proizvode, navedene v Prilogi II-C k temu sporazumu, velja mehanizem za preprečevanje izogibanja iz tega člena. Povprečni letni obseg uvoza iz Gruzije v Unijo za vsako kategorijo teh izdelkov je določen v Prilogi II-C k temu sporazumu.

2.   Kadar obseg uvoza enega ali več kategorij izdelkov iz odstavka 1 doseže 70 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi II-C k temu sporazumu, v katerem koli letu od 1. januarja dalje, Unija obvesti Gruzijo o obsegu uvoza zadevnih izdelkov. Po tem obvestilu in v 14 koledarskih dneh od datuma, s katerim obseg uvoza ene ali več kategorij izdelkov iz odstavka 1 doseže 80 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi II-C k temu sporazumu, Gruzija Uniji predloži utemeljeno obrazložitev, da ima zmogljivosti za proizvodnjo izdelkov za izvoz v Unijo v obsegu, ki presega obseg iz navedene priloge. Če navedeni uvoz preseže 100 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi II-C k temu sporazumu, Gruzija pa ne predloži utemeljene obrazložitve, lahko Unija začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov.

Začasna opustitev se uporablja za obdobje šestih mesecev in začne veljati z dnem objave odločitve v Uradnem listu Evropske unije, da se preferencialna obravnava začasno opusti.

3.   Unija Gruzijo brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vseh začasnih opustitvah, ki se sprejmejo v skladu z odstavkom 2.

4.   Unija začasno opustitev odpravi pred iztekom šestih mesecev od začetka njene veljavnosti, če Gruzija Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, predloži trdne in zadovoljive dokaze o tem, da je obseg zadevne kategorije izdelkov, katerih uvoz presega obseg iz Priloge II-C k temu sporazumu, rezultat spremembe ravni proizvodnje in izvoznih zmogljivosti Gruzije v zvezi z zadevnimi izdelki.

5.   Unija in Gruzija lahko v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi na zahtevo Gruzije sporazumno spremenita Prilogo II-C tega sporazuma, pri čemer se prilagodi obseg uvoza, da se upoštevajo spremembe ravni proizvodnje in izvoznih zmogljivosti Gruzije za zadevne izdelke.

Člen 28

Mirovanje

Nobena pogodbenica ne sme uvesti nobenih novih carin na blago s poreklom iz druge pogodbenice ali povišati carin, ki se uporabljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. To nobeni od pogodbenic ne preprečuje, da bi ohranila ali povišala carine v skladu z dovoljenjem Organa STO za reševanje sporov.

Člen 29

Carine pri izvozu

Nobena pogodbenica ne uvede ali ohrani nobene carine ali davka, razen notranjih taks, ki se uporabljajo v skladu s členom 30 tega sporazuma, na izvoz blaga na ozemlje druge pogodbenice ali v povezavi s takim izvozom.

Člen 30

Pristojbine in druge takse

Vsaka pogodbenica v skladu s členom VIII GATT 1994 in pojasnjevalnimi opombami k temu členu zagotovi, da so vse pristojbine in takse kakršnega koli značaja razen carin ali drugih ukrepov iz člena 26 tega sporazuma, uvedene na uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njima, količinsko omejene na približne stroške opravljenih storitev in ne pomenijo posrednega varstva domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

Oddelek 3

Netarifni ukrepi

Člen 31

Nacionalna obravnava

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994, vključno z pojasnjevalnimi opombami k temu členu. V ta namen so člen III GATT 1994 in pojasnjevalne opombe k navedenemu členu vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Člen 32

Uvozne in izvozne omejitve

Če v tem sporazumu ni določeno drugače ter v skladu s členom XI GATT 1994 in pojasnjevalnimi opombami k navedenemu členu, nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve uvoza katerega koli blaga druge pogodbenice ali izvoza ali prodaje za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice. V ta namen so člen IX GATT 1994 in pojasnjevalne opombe k navedenemu členu vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Oddelek 4

Posebne določbe glede blaga

Člen 33

Splošne izjeme

Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da kateri koli pogodbenici preprečuje sprejetje ali izvajanje ukrepov v skladu s členoma XX in XXI GATT 1994 in ustreznimi pojasnjevalnimi opombami k tema členoma iz GATT 1994, ki so vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Oddelek 5

Upravno sodelovanje in usklajevanje z drugimi državami

Člen 34

Začasni umik preferencialov

1.   Pogodbenici se strinjata, da sta upravno sodelovanje in pomoč bistvenega pomena za izvajanje in nadzor preferencialne tarifne obravnave, odobrene na podlagi tega poglavja, in poudarjata svojo zavezanost boju proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s temi povezanih zadevah.

2.   Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da druga pogodbenica ne zagotavlja upravnega sodelovanja ali pomoči in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega poglavja, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov v skladu s tem členom.

3.   V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja/pomoči med drugim pomeni:

(a)

ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega blaga;

(b)

ponavljajoče se zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

(c)

stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje poizvedb, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave.

4.   Za namene tega člena je nepravilnosti ali goljufije med drugim mogoče ugotoviti, kadar se obseg uvoza blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufijah.

5.   Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:

(a)

Pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da druga pogodbenica ne zagotavlja upravnega sodelovanja ali pomoči in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, o svojih ugotovitvah skupaj z objektivnimi informacijami ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru navedenega odbora, da bi se sprejela rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici;

(b)

če sta pogodbenici že začeli posvetovanja v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi in se nista uspeli dogovoriti o sprejemljivi rešitvi v treh mesecih po obvestilu, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga; o začasni opustitvi je treba brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi;

(c)

začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tiste, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Veljajo največ šest mesecev in se lahko podaljšajo, če se ob izteku veljavnosti ni nič spremenilo glede pogojev, ki so privedli do prvotne opustitve. O njih potekajo redna posvetovanja v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, zlasti z namenom, da se odpravijo takoj, ko ni več pogojev za njihov obstoj.

6.   Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi notranjimi postopki objavi obvestila uvoznikom, ki se nanašajo na kakršno koli uradno obvestilo iz odstavka 5(a), odločitev iz odstavka 5(b) ter podaljšanje ali prenehanje iz odstavka 5(c).

Člen 35

Obravnava upravnih napak

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema izvoza ter zlasti pri uporabi določb protokola I k temu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, da preuči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

Člen 36

Sporazumi z drugimi državami

1.   Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali vzpostavljanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa, če te niso v nasprotju s trgovinskimi dogovori iz tega sporazuma.

2.   Posvetovanja med pogodbenicama o sporazumih o vzpostavitvi carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa in o drugih pomembnih vprašanjih, povezanih s trgovinskimi politikami pogodbenic do tretjih držav na zahtevo katere koli od pogodbenic potekajo v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma. Posvetovanja se opravijo zlasti v primeru pristopa tretje države k EU, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Unije in Gruzije, navedenih v tem sporazumu.

POGLAVJE 2

Trgovinska sredstva

Oddelek 1

Globalni zaščitni ukrepi

Člen 37

Splošne določbe

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena XIX GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o zaščitnih ukrepih) in člena 5 Sporazuma o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o kmetijstvu).

2.   Za ta oddelek ne veljajo preferencialna pravila o poreklu, ki jih vzpostavlja poglavje 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Za določbe tega oddelka ne velja poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega Sporazuma.

Člen 38

Preglednost

1.   Pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi, o tem obvesti drugo pogodbenico, če gre za njen bistven gospodarski interes.

2.   Ne glede na člen 37 tega sporazuma pogodbenica, ki začne preiskavo in namerava sprejeti zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice takoj pošlje ad hoc pisno obvestilo z vsemi zadevnimi informacijami, ki so pripeljale do začetka preiskave o zaščitnih ukrepih in do sprejetja zaščitnih ukrepov, kadar je to ustrezno vključno z informacijami o začetku preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi, o predhodnih ugotovitvah in končnih ugotovitvah preiskave, ter drugi pogodbenici ponudi možnost posvetovanj.

3.   V tem členu se šteje, da ima pogodbenica bistven gospodarski interes, če je med petimi največjimi dobavitelji uvoženega izdelka v obdobju zadnjih treh let, merjeno bodisi po absolutnem obsegu bodisi po vrednosti.

Člen 39

Uporaba ukrepov

1.   Pogodbenici si bosta ob sprejemanju zaščitnih ukrepov prizadevali, da bodo ti sprejeti na način, ki bo najmanj vplival na njuno dvostransko trgovino.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena velja, da pogodbenica, po mnenju katere so izpolnjene pravne zahteve za sprejetje dokončnih zaščitnih ukrepov in ki namerava sprejeti takšne ukrepe, o tem obvesti drugo pogodbenico in slednji ponudi možnost dvostranskih posvetovanj. Če se zadovoljiva rešitev ne doseže v 30 dneh od obvestila, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo zadevnega problema.

Oddelek 2

Protidampinški in izravnalni ukrepi

Člen 40

Splošne določbe

1.   Pogodbenici obdržita svoje pravice in obveznosti iz člena VI GATT 1994, Sporazuma o izvajanju člena VI GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Protidampinški sporazum) ter Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih).

2.   Za ta oddelek ne veljajo preferencialna pravila o poreklu, ki jih vzpostavlja poglavje 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Za določbe tega oddelka ne velja poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega Sporazuma.

Člen 41

Preglednost

1.   Pogodbenici soglašata, da se protidampinški in izravnalni ukrepi uporabljajo v polni skladnosti z zahtevami iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter da morajo temeljiti na pravičnem in preglednem sistemu.

2.   Pogodbenici neposredno po uvedbi začasnih ukrepov in pred končno določitvijo v celoti in smiselno razkrijeta vsa bistvena dejstva in pomisleke, na katerih temelji sklep o uvedbi ukrepov, brez poseganja v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma in člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Razkritja so v pisni obliki, zainteresiranim stranem pa zagotavljajo dovolj časa za predložitev pripomb.

3.   Vsaki zainteresirani strani se omogoči, da izrazi svoja stališča med preiskavo v zvezi s protidampinško in protisubvencijsko dajatvijo, če to ne zavlačuje preiskave po nepotrebnem.

Člen 42

Upoštevanje javnega interesa

Pogodbenica ne sme uvesti protidampinških ali izravnalnih ukrepov, če je na podlagi informacij, razkritih v okviru preiskave, mogoče jasno skleniti, da uvedba takšnih ukrepov ni v javnem interesu. Obstoj javnega interesa se določa na podlagi ocene vseh različnih interesov, obravnavanih kot celota, vključno z interesi domače industrije, uporabnikov, potrošnikov in uvoznikov, če ti preiskovalnim organom predložijo zadevne informacije.

Člen 43

Pravilo nižje dajatve

Če se pogodbenica odloči uvesti začasno ali dokončno protidampinško ali izravnalno dajatev, stopnja take dajatve ne preseže stopnje dampinga ali celotnega zneska izravnalnih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, vendar mora biti nižja od stopnje dampinga ali celotnega zneska izravnalnih subvencij, če je taka nižja dajatev primerna za odpravo škode za domačo industrijo.

POGLAVJE 3

Tehnične ovire v trgovini, standardizaciji, meroslovju, akreditaciji in ugotavljanju skladnosti

Člen 44

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kot jih opredeljuje Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini), ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicama.

2.   Ne glede na odstavek 1 se to poglavje ne uporablja za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov), in tudi ne za specifikacije nabav, ki jih pripravijo javni organi za potrebe lastne proizvodnje ali porabe.

3.   V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Priloge 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

Člen 45

Potrditev Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini

Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe medsebojne pravice in obveznosti v skladu s Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini, ki je smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

Člen 46

Tehnično sodelovanje

1.   Pogodbenici okrepita sodelovanje na področju standardov, tehničnih predpisov, meroslovja, nadzora trga, akreditacije in sistemov za ugotavljanje skladnosti z namenom izboljšanja vzajemnega razumevanja njunih sistemov in olajšanja dostopa do njunih trgov. V ta namen lahko vzpostavita ureditvene dialoge na horizontalni in sektorski ravni.

2.   Pogodbenici v okviru dvostranskega sodelovanja skušata opredeliti, razviti in spodbujati pobude za olajševanje trgovine, ki med drugim lahko vključujejo:

(a)

krepitev regulativnega sodelovanja prek izmenjave podatkov in izkušenj ter prek znanstvenega in tehničnega sodelovanja, da se izboljša kakovost njunih tehničnih predpisov, standardov, nadzora trga, ugotavljanja skladnosti in akreditacije, ter da se učinkovito uporabijo regulativna sredstva;

(b)

pospeševanje in spodbujanje sodelovanja med njunimi javnimi in/ali zasebnimi organizacijami, odgovornimi za meroslovje, standardizacijo, nadzor blaga, ugotavljanje skladnosti in akreditacijo;

(c)

spodbujanje razvoja kakovostne infrastrukture za standardizacijo, meroslovje, akreditacijo, ugotavljanje skladnosti in sistema nadzora trga v Gruziji;

(d)

spodbujanje udeležbe Gruzije pri delu sorodnih evropskih organizacij;

(e)

iskanje rešitev za morebitne tehnične ovire v trgovini ter

(f)

prizadevanja za usklajevanje stališč v zvezi z zadevami skupnega interesa v mednarodni trgovini in regulativnih organizacijah, kot sta STO in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (v nadaljevanju: UN/ECE), če je to primerno.

Člen 47

Približevanje tehničnih predpisov, standardov in ugotavljanje skladnosti

1.   Gruzija ob upoštevanju svojih prednostnih nalog v zvezi s približevanjem v različnih sektorjih sprejme potrebne ukrepe, da bi postopoma dosegla skladnost z Unijo na področju tehničnih predpisov, standardov, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti, s tem povezanih sistemov in sistema za nadzor trga ter si prizadeva slediti načelom in praksam, ki so zapisane v ustreznem pravnem redu Unije (okvirni seznam v Prilogi III-B k temu Sporazumu). Seznam ukrepov za približevanje je naveden v Prilogi III-A k temu Sporazumu, ki se lahko spremeni na podlagi odločitve Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

2.   Z namenom uresničitve teh ciljev Gruzija:

(a)

ob upoštevanju svojih prednostnih nalog postopoma približa svojo zakonodajo ustreznemu pravnemu redu Unije ter

(b)

uresničuje in ohranja raven upravne in institucionalne učinkovitosti, ki je potrebna za zagotavljanje učinkovitega in preglednega sistema, ki se zahteva za izvajanje tega poglavja.

3.   Gruzija ne spremeni svoje horizontalne in sektorske zakonodaje na prednostnih področjih za približevanje, razen zaradi njenega postopnega približanja ustreznemu pravnemu redu Unije in zaradi ohranjanja takšne usklajenosti; ter obvesti Unijo o vseh tovrstnih spremembah svoje nacionalne zakonodaje.

4.   Gruzija zagotovi in poenostavi sodelovanje svojih zadevnih nacionalnih organov v evropskih in mednarodnih organizacijah za standardizacijo, pravno in temeljno meroslovje ter ugotavljanje skladnosti, vključno z akreditacijo v skladu z ustreznimi področji delovanja teh organov in statusom članstva, ki jim je na voljo.

5.   Gruzija si z namenom vključitve svojega sistema standardizacije po najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da njen organ za standardizacijo:

(a)

postopoma prenese korpus evropskih standardov (EN) v nacionalne standarde, vključno z usklajenimi evropskimi standardi, katerih prostovoljna raba se šteje za skladno z zakonodajo Unije, preneseno v gruzijsko zakonodajo;

(b)

hkrati pa s tem prenosom umakne neskladne nacionalne standarde;

(c)

postopoma izpolni druge pogoje za polnopravno članstvo v evropskih organizacijah za standardizacijo.

Člen 48

Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov

Pogodbenici se lahko navsezadnje dogovorita, da se Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov doda kot protokol k temu sporazumu, ki v skladu z dogovorom zajema enega ali več sektorjev, potem ko Unija preveri, da so zadevna gruzijska sektorska in horizontalna zakonodaja, institucije in standardi v celoti približani zakonodaji, institucijam in standardom EU. Tak Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov bo določal, da blagovna menjava med pogodbenicama v sektorjih, ki jih zajema, poteka pod enakimi pogoji, kot za takšno blagovno menjavo veljajo med državami članicami.

Člen 49

Označevanje in etiketiranje

1.   Brez poseganja v določbe člena 47 in člena 48 tega sporazuma ter ob spoštovanju tehničnih predpisov v zvezi z zahtevami glede označevanja in etiketiranja pogodbenici ponovno potrdita načela iz poglavja 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, pri čemer se takšne zahteve ne pripravijo, sprejmejo ali uporabljajo z namenom ustvariti nepotrebne ovire za mednarodno trgovino oziroma s takšnim učinkom. V ta namen takšne zahteve glede označevanja in etiketiranja ne omejujejo trgovine bolj, kot je to potrebno za doseganje zakonitega cilja, pri čemer se upoštevajo tveganja, ki bi nastala zaradi neizpolnitve.

2.   Zlasti glede obveznega označevanja in etiketiranja se pogodbenici dogovorita:

(a)

da si bosta prizadevali čim bolj zmanjšati svoje potrebe v zvezi z označevanjem in etiketiranjem, razen kolikor je to potrebno za prevzem pravnega reda Unije na tem področju ter za zaščito zdravja, varnosti ali okolja oziroma zaradi drugih razumnih razlogov s področja javnega reda;

(b)

da pogodbenica lahko določi obliko etiketiranja ali označevanja, vendar ne zahteva odobritve, registracije ali certificiranja etiket ter

(c)

da pogodbenica ohrani pravico zahtevati navedbo informacij na etiketah ali oznakah v določenem jeziku.

POGLAVJE 4

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Člen 50

Cilj

1.   Cilj tega poglavja je olajšati trgovanje med pogodbenicama s primarnimi proizvodi, za katere veljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, vključno z vsemi ukrepi iz Priloge IV k temu sporazumu, ob tem pa varovati zdravje ljudi, živali in rastlin:

(a)

z zagotovitvijo popolne preglednosti, kar zadeva ukrepe iz Priloge IV k temu sporazumu, ki se uporabljajo v trgovini;

(b)

s približevanjem gruzijskega zakonodajnega sistema s sistemom EU;

(c)

s priznavanjem zdravstvenega stanja živali in rastlin pogodbenic ter z izvajanjem načela regionalizacije;

(d)

z oblikovanjem mehanizma za priznavanje enakovrednosti ukrepov iz Priloge IV ki temu sporazumu, ki jih izvaja pogodbenica;

(e)

z nadaljevanjem izvajanja Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(f)

z oblikovanjem mehanizmov in postopkov za olajšanje trgovanja ter

(g)

z izboljšanjem komunikacije in sodelovanja pogodbenic pri ukrepih iz Priloge IV k temu sporazumu.

2.   Cilj tega poglavja je tudi doseganje skupnega stališča pogodbenic o standardih dobrega počutja živali.

Člen 51

Večstranske obveznosti

Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje pravice in obveznosti po Sporazumu STO in zlasti Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

Člen 52

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe pogodbenic, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicama, vključno z vsemi ukrepi, navedenimi v Prilogi IV k temu sporazumu. To področje uporabe ne vpliva na obseg približevanja iz člena 55 tega sporazuma.

Člen 53

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)

„sanitarni in fitosanitarni ukrepi“ pomeni ukrepe, kakor so opredeljeni v odstavku 1 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(2)

„živali“ pomeni živali, kot so opredeljene v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali oziroma v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

(3)

„živalski proizvodi“ pomeni izdelke živalskega izvora vključno s proizvodi iz vodnih živali, kakor so opredeljeni v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

(4)

„živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi“ pomeni cela telesa ali dele živali, proizvode živalskega izvora ali druge proizvode, pridobljene iz živali, ki niso namenjeni prehrani ljudi, kakor so navedeni v delu 2(II) Priloge IV-A k temu sporazumu;

(5)

„rastline“ pomeni žive rastline in njihove opredeljene žive dele skupaj s semeni in genskim materialom:

(a)

plodove v botaničnem smislu, razen shranjenih z globokim zamrzovanjem;

(b)

vrtnine, razen shranjene z globokim zamrzovanjem;

(c)

gomolje, stebelne gomolje, čebulice, korenike;

(d)

rezano cvetje;

(e)

veje z listi;

(f)

posekano drevje z listjem;

(g)

kulture rastlinskih tkiv;

(h)

liste, listje;

(i)

živ cvetni prah; ter

(j)

cepiče za okuliranje, potaknjence, cepiče;

(6)

„rastlinski proizvodi“ pomeni proizvode rastlinskega porekla, nepredelane ali obdelane s preprostim postopkom, če to niso rastline, opredeljene v delu 3 Priloge IV-A k temu sporazumu;

(7)

„semena“ pomeni semena v botaničnem smislu, namenjena za sajenje;

(8)

„škodljivi organizmi“ so vsaka vrsta, sev ali biotip rastline, živali ali povzročitelja bolezni, ki je škodljiv za rastline ali rastlinske proizvode (škodljivci);

(9)

„varovana območja“ pomeni območja v smislu člena 2(1)(h) Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti ali v smislu vsake določbe naslednice;

(10)

„bolezen živali“ pomeni klinični ali patološki pojav okužbe pri živalih;

(11)

„bolezni akvakultur“ pomeni klinične ali neklinične okužbe z enim ali več etioloških povzročiteljev bolezni, navedenih v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

(12)

„okužba pri živalih“ pomeni situacijo, v kateri je pri živalih prisoten kužen povzročitelj bolezni, s kliničnim ali patološkim pojavom okužbe ali brez njega;

(13)

„standardi dobrega počutja živali“ pomeni standarde za zaščito živali, kakršne sta oblikovali in jih uporabljata pogodbenici in, ki so v skladu s standardi Mednarodne organizacije za zdravje živali, če je to primerno;

(14)

„ustrezna raven sanitarne in fitosanitarne zaščite“ pomeni ustrezno raven sanitarne in fitosanitarne zaščite, kakor je opredeljena v odstavku 5 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(15)

„regija“ pomeni, kar zadeva zdravje živali, območje ali regijo, kakor sta opredeljena v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali, kar zadeva akvakulturo, pa območje, kakor je opredeljeno v mednarodnem Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali. V zvezi z Unijo izraz „ozemlje“ ali „država“ pomeni ozemlje Unije;

(16)

„območje brez škodljivih organizmov“ pomeni območje, na katerem se znanstveno dokazano določen škodljiv organizem ne pojavlja in na katerem se, kadar je to ustrezno, takšno stanje uradno ohranja;

(17)

„regionalizacija“ pomeni koncept regionalizacije, kakor je opisan v členu 6 Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(18)

„pošiljka živali ali proizvodov živalskega izvora“ pomeni število živali ali količino proizvodov živalskega izvora iste vrste, zajetih v istem potrdilu ali dokumentu, prevažanih z istim prevoznim sredstvom, ki jih pošlje en pošiljatelj in izvirajo iz iste pogodbenice izvoznice ali regije take pogodbenice. Pošiljko živali lahko sestavlja en ali več primarnih proizvodov ali partij;

(19)

„pošiljka rastlin ali rastlinskih proizvodov“ pomeni količino rastlin, rastlinskih proizvodov in/ali drugega blaga, ki se premeščajo iz ene pogodbenice v drugo in za katere, kadar se to zahteva, velja eno samo fitosanitarno spričevalo. Pošiljko živali lahko sestavlja en ali več primarnih proizvodov ali partij;

(20)

„partija“ pomeni število ali enote iste vrste blaga, razpoznavnega po homogenosti sestave in izvoru, in sestavlja del pošiljke;

(21)

„enakovrednost za namen trgovanja“ (v nadaljnjem besedilu: „enakovrednost“) pomeni, da ukrepi iz Priloge IV k temu sporazumu, ki se uporabljajo v pogodbenici izvoznici, ne glede na to ali se razlikujejo od ukrepov iz navedene priloge, ki se uporabljajo v pogodbenici uvoznici ali ne, objektivno dosegajo primerno raven zaščite pogodbenice uvoznice ali sprejemljivo raven tveganja;

(22)

„sektor“ pomeni proizvodno in trgovinsko strukturo za proizvod ali kategorijo proizvodov v pogodbenici;

(23)

„podsektor“ pomeni dobro opredeljen in nadzorovan del sektorja;

(24)

„primarni proizvod“ pomeni izdelke ali drugo blago, navedene pod točkami od 2 do 7;

(25)

„posebno uvozno dovoljenje“ pomeni uradno dovoljenje, ki ga pristojni organi pogodbenice uvoznice vnaprej izdajo posameznemu uvozniku in v katerem so določeni pogoji za uvoz ene same ali več pošiljk primarnega proizvoda iz pogodbenice izvoznice, na področju uporabe tega poglavja;

(26)

„delovni dnevi“ pomeni vse dneve v tednu, razen nedelje, sobote in državnih praznikov posamezne pogodbenice;

(27)

„inšpekcijski pregled“ pomeni pregled katerega koli vidika krme, živil, zdravja živali in dobrega počutja živali, s katerim se ugotovi, ali je zadevni vidik v skladu z zakonskimi zahtevami o krmi in živilih ter pravili o zdravju in dobrem počutju živali;

(28)

„inšpekcijski pregled rastlin“ pomeni uraden vizualen pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega nadzorovanega blaga, da se ugotovi morebitna prisotnost škodljivih organizmov in/ali skladnost s fitosanitarnimi predpisi;

(29)

„preverjanje“ pomeni ugotavljanje, ali so izpolnjene določene zahteve, in sicer s pregledom in preučevanjem objektivnih dokazov.

Člen 54

Pristojni organi

Pogodbenici se na prvem srečanju Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma medsebojno obvestita o strukturi, organizaciji in razmejitvi pristojnosti svojih pristojnih organov. Pogodbenici se medsebojno obveščata o kakršni koli spremembi v zvezi z navedenimi pristojnimi organi, ki se nanaša na strukturo, organizacijo in delitev pristojnosti, vključno s kontaktnimi točkami.

Člen 55

Postopno približevanje

1.   Gruzija nadaljuje s postopnim približevanjem svojih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ukrepov za dobro počutje živali ter drugih zakonodajnih ukrepov, kakor so opredeljeni v Prilogi IV k temu sporazumu, ukrepom Unije v skladu z načeli in postopkom iz Priloge XI k temu sporazumu.

2.   Pogodbenici sodelujeta pri postopnem približevanju in izgradnji zmogljivosti.

3.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe redno spremlja izvajanje procesa približevanja, določenega v Prilogi XI k temu sporazumu, da zagotovi potrebna priporočila o približevanju.

4.   Gruzijski organi najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma predložijo seznam sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ukrepov za dobro počutje živali in drugih zakonodajnih ukrepov EU, kot so opredeljeni v Prilogi IV k temu sporazumu, katerim bodo ti organi približali nacionalne ukrepe. Seznam se razdeli v prednostna področja, v okviru katerih se trgovanje z določenim primarnim proizvodom ali skupino primarnih proizvodov s približevanjempoenostavi. Navedeni seznam približevanja ima vlogo referenčnega dokumenta za izvajanje tega poglavja.

Člen 56

Priznavanje zdravstvenega statusa ozemlja ali regije glede živali in škodljivih organizmov ter regionalnih razmer za potrebe trgovine

1.   Za živalske bolezni in infekcije pri živalih (skupaj z zoonozo) velja:

(a)

pogodbenica uvoznica za potrebe trgovanja pogodbenici izvoznici ali njenim regijam prizna status zdravstvenega stanja živali v skladu s postopkom iz Priloge VI k temu sporazumu za živalske bolezni, opredeljene v Prilogi V-A k temu sporazumu;

(b)

kadar pogodbenica meni, da ima za svoje ozemlje ali regijo poseben status za določeno živalsko bolezen, razen tistih iz Priloge V-A k temu sporazumu, lahko zahteva priznanje tega statusa v skladu s postopkom, določenim v delu C Priloge VI k temu sporazumu. S tem v zvezi lahko pogodbenica uvoznica zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki jim je priložena pojasnjevalna opomba in so ustrezna za dogovorjeni status pogodbenic;

(c)

pogodbenici kot osnovo za trgovanje med njima priznavata status ozemelj ali regij ali status v sektorju ali podsektorju pogodbenic, povezan z razširjenostjo ali posledicami živalske bolezni, razen tistih iz Priloge V-A k temu sporazumu, ali infekcij pri živalih in/ali s tem povezanimi tveganji, če je to primerno, kot ga opredeljuje Mednarodna organizacija za zdravje živali. pogodbenica uvoznica lahko zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki so primerna za opredeljeni status v skladu s priporočili Mednarodne organizacije za varstvo živali, ter

(d)

brez poseganja v člene 58, 60 in 64 tega sporazuma ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij ali posvetov in/ali preverjanja, vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje na podlagi določb točk (a), (b) in (c) tega odstavka.

2.   Za škodljive organizme velja:

(a)

pogodbenici za potrebe trgovanja priznavata status glede škodljivih organizmov, opredeljenih v Prilogi V-B k temu sporazumu, kakor je določen v Prilogi VI-B, ter

(b)

brez poseganja v člene 58, 60 in 64 tega sporazuma ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij ali posvetovanj in/ali preverjanja, vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje na podlagi določbe točke (a) tega odstavka.

3.   Pogodbenici priznavata pojma regionalizacije in območij brez škodljivih organizmov, kot ju opredeljujejo zadevna mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC) iz leta 1997 ter mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ISPM) Organizacije za prehrano in kmetijstvo, ter pojem varovanih območij v skladu z Direktivo 2000/29/ES in soglašata o njihovi uporabi v trgovini med njima.

4.   Pogodbenici soglašata, da se sklepi o regionalizaciji za bolezni živali in rib iz Priloge V-A k temu sporazumu ter za škodljive organizme iz Priloge V-B k temu sporazumu sprejmejo v skladu z določbami delov A in B Priloge VI k temu sporazumu.

5.   Glede bolezni živali v skladu z določbami člena 58 tega sporazuma pogodbenica izvoznica, ki od pogodbenice uvoznice zahteva priznanje svojega sklepa o regionalizaciji, to obvesti o svojih ukrepih s popolnimi pojasnili in podpornimi podatki za svoje določitve in odločitve. Brez poseganja v člen 59 tega sporazuma, in če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij ali posvetovanj in/ali preverjanja v 15 delovnih dneh po prejetju obvestila, tako sporočen sklep velja za sprejet.

Posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka potekajo v skladu s členom 59(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v 15 delovnih dneh po njihovem prejetju. Preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka se izvaja v skladu s členom 62 tega sporazuma in v 25 delovnih dneh po prejetju zahtevka za preverjanje.

6.   Glede škodljivih organizmov vsaka pogodbenica zagotovi, da se pri trgovini z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugim blagom ustrezno upošteva status škodljivih organizmov na območju, ki ga druga pogodbenica priznava kot varovano območje ali kot območje brez škodljivih organizmov. Pogodbenica, ki od druge pogodbenice zahteva priznanje svojega območja brez škodljivih organizmov, jo obvesti o svojih ukrepih ter na zahtevo predloži popolna pojasnila in podporne podatke za njegovo ustanovitev in ohranjanje, pri čemer upošteva ustrezne standarde FAO ali standarde Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, vključno z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe. Brez poseganja v člen 64 tega sporazuma ter če pogodbenica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij, posvetovanj in/ali preverjanja v treh mesecih po obvestilu, tako sporočen sklep o regionalizaciji območja brez škodljivih organizmov velja za sprejetega.

Posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka potekajo v skladu s členom 59(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v treh mesecih po prejetju teh informacij. Preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka se izvaja v skladu s členom 62 tega sporazuma in v 12 mesecih po prejetju zahtevka za preverjanje, ob upoštevanju bioloških lastnosti škodljivega organizma in zadevnega posevka.

7.   Po dokončanju postopkov iz odstavkov od 4 do 6 in brez poseganja v člen 64 tega sporazuma vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje.

8.   Pogodbenici se lahko udeležita nadaljnjih razprav glede vprašanja kompartmentalizacije.

Člen 57

Priznanje enakovrednosti

1.   Enakovrednost se lahko prizna za:

(a)

posamezen ukrep;

(b)

skupino ukrepov; ali

(c)

sistem, ki velja za sektor, podsektor, primarne proizvode ali skupine primarnih proizvodov.

2.   Pri priznavanju enakovrednosti pogodbenici uporabljata postopek iz odstavka 3 tega člena. Ta postopek zajema objektiven dokaz enakovrednosti s strani pogodbenice izvoznice in objektivno oceno zahtevka s strani pogodbenice uvoznice. Ta ocena lahko vključuje inšpekcijske preglede ali preverjanja.

3.   Na zahtevo pogodbenice izvoznice v zvezi s priznanjem enakovrednosti, kot je določena v odstavku 1 tega člena, pogodbenici nemudoma, najpozneje pa v treh mesecih po tem, ko pogodbenica uvoznica prejme tak zahtevek, začneta posvetovalni postopek, ki vključuje korake iz Priloge VIII k temu sporazumu. Če pa pogodbenica izvoznica vloži več zahtevkov, se pogodbenici na zahtevo pogodbenice uvoznice v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma dogovorita o časovnem razporedu, po katerem začneta in izvedeta postopek iz tega odstavka.

4.   Gruzija Unijo nemudoma obvesti o ukrepu, skupini ukrepov ali sistemu, kakor so opredeljeni v odstavku 1 tega člena, glede katerih je bilo doseženo približanje na podlagi spremljanja iz člena 55(3). Navedeno dejanje je podlaga za zahtevek Gruzije, da začne postopek priznavanja enakovrednosti zadevnih ukrepov, kakor je določen v odstavku 3 tega člena.

5.   Razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, pogodbenica uvoznica dokonča postopek priznavanja enakovrednosti iz odstavka 3 tega člena v 360 dneh po tem, ko je od pogodbenice izvoznice prejela zahtevek, skupaj s spisom, ki dokazuje enakovrednost. Ta časovni rok se lahko podaljša za sezonske posevke, ko je upravičeno z oceno počakati, da se omogoči preverjanje v primernem obdobju rasti posevka.

6.   Pogodbenica uvoznica enakovrednost rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega blaga ugotavlja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.

7.   Pogodbenica uvoznica lahko umakne ali začasno opusti enakovrednost, če ena od pogodbenic spremeni ukrepe, ki vplivajo na enakovrednost, pod pogojem, da je upoštevan naslednji postopek:

(a)

v skladu z določbami iz člena 58(2) tega sporazuma pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, za katere se priznava enakovrednost ukrepov, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. V 30 delovnih dneh po prejetju teh informacij pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti, ali se na podlagi predlaganih ukrepov enakovrednost priznava še naprej ali ne;

(b)

v skladu z določbami iz člena 58(2) tega sporazuma pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico brez odlašanja obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, na katerih je temeljilo priznavanje enakovrednosti, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. Če pogodbenica uvoznica enakovrednosti ne prizna več, se lahko pogodbenici dogovorita o pogojih za vnovičen začetek postopka iz odstavka 3 tega člena na podlagi predlaganih ukrepov.

8.   Priznavanje, začasna opustitev ali umik enakovrednosti je zgolj na strani pogodbenice uvoznice, ki ravna v skladu s svojim upravnim in zakonodajnim okvirom. Navedena pogodbenica pogodbenici izvoznici predloži popolno pojasnilo v pisni obliki in podporne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen. V primeru nepriznavanja, začasne opustitve ali umika enakovrednosti pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici navede zahtevane pogoje, na podlagi katerih se lahko znova začne postopek iz odstavka 3.

9.   Brez poseganja v člen 64 tega sporazuma pogodbenica uvoznica ne sme umakniti ali začasno opustiti enakovrednosti, preden začnejo veljati predlagani novi ukrepi katere koli pogodbenice.

10.   Če pogodbenica uvoznica uradno prizna enakovrednost na podlagi posvetovalnega postopka iz Priloge VIII k temu sporazumu, Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 65(5) tega sporazuma razglasi priznanje enakovrednosti v trgovini med pogodbenicama. Navedena odločitev zagotovi tudi zmanjšanje obsega fizičnih pregledov na mejah, poenostavljena potrdila in postopke za predhodno uvrstitev na seznam za poslovne enote, če je primerno.

Status priznavanja enakovrednosti se navede v Prilogi XII k temu sporazumu.

Člen 58

Preglednost in izmenjava informacij

1.   Brez poseganja v člen 59 tega sporazuma pogodbenici sodelujeta pri izboljševanju vzajemnega razumevanja svojih struktur za uradni nadzor in mehanizmov za uporabo ukrepov iz Priloge IV k temu sporazumu ter delovanja takih struktur in mehanizma. To se lahko med drugim doseže s poročili mednarodnih revizij, ko so ta objavljena, pogodbenici pa si lahko izmenjata informacije o rezultatih takih revizij oziroma druge informacije, kot je ustrezno.

2.   V okviru približevanja zakonodaje iz člena 55 tega sporazuma ali priznavanja enakovrednosti iz člena 57 tega sporazuma se pogodbenici medsebojno obveščata o zakonodajnih ali drugih postopkovnih spremembah, sprejetih na zadevnih področjih.

3.   Unija v tem okviru pravočasno obvesti Gruzijo o spremembah zakonodaje Unije, da ji omogoči preučitev temu primerne spremembe njene zakonodaje.

Za olajšanje prenosa zakonodajnih dokumentov na zahtevo ene od pogodbenic je treba vzpostaviti potrebno raven sodelovanja.

V ta namen se pogodbenici medsebojno obvestita o svojih kontaktnih točkah. Pogodbenici se medsebojno obvestita tudi o vseh morebitnih spremembah glede teh kontaktnih točk.

Člen 59

Obvestilo, posvetovanje in olajšanje komunikacije

1.   Vsaka pogodbenica v dveh delovnih dneh pisno obvesti drugo pogodbenico o vsaki hudi ali utemeljeni nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, skupaj z nujnimi primeri nadzora nad živili ali okoliščinami, ko obstaja jasna nevarnost hudih zdravstvenih posledic, povezanih z uživanjem proizvodov živalskega izvora ali rastlinskih proizvodov, in zlasti o:

(a)

vsakršnih ukrepih, ki vplivajo na sklepe o regionalizaciji iz člena 56 tega sporazuma;

(b)

prisotnosti ali razvoju katere koli živalske bolezni, naštete v Prilogi V-A k temu sporazumu, ali nadzorovanega škodljivega organizma s seznama iz Priloge V-B k temu sporazumu;

(c)

izsledkih epidemiološkega pomena ali pomembnih povezanih tveganjih glede živalskih bolezni in škodljivih organizmov, ki niso na seznamu v Prilogi V-A in Prilogi VI-B k temu sporazumu, ali ki so nove živalske bolezni ali škodljivi organizmi, ter

(d)

vsakršnih dodatnih ukrepih, ki presegajo osnovne zahteve, ki se uporabljajo za njune siceršnje ukrepe, sprejete za nadzor ali izkoreninjenje živalskih bolezni ali škodljivih organizmov ali varovanje javnega zdravja ali zdravja rastlin, ter vsakršnih spremembah profilaktičnih ukrepov, skupaj s politiko cepljenja.

2.   Obvestila se pošiljajo v pisni obliki kontaktnim točkam iz člena 58(1) tega sporazuma.

Pisno obvestilo pomeni obvestilo po pošti, prek telefaksa ali elektronske pošte.

3.   Kadar pogodbenica izrazi resno zaskrbljenost zaradi nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se na zahtevo te pogodbenice čim prej skliče posvet, v vsakem primeru pa v 15 delovnih dneh od datuma navedene zahteve. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse potrebne informacije, da se izogne motnjam v trgovanju, in doseči vzajemno sprejemljivo rešitev, skladno z zaščito zdravja ljudi živali ali rastlin.

4.   Na zahtevo pogodbenice se čim prej skliče posvet o dobrem počutju živali, v vsakem primeru pa v 20 delovnih dneh od datuma obvestila. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse zahtevane informacije.

5.   Na zahtevo pogodbenice posvetovanja iz odstavkov 3 in 4 tega člena potekajo prek video ali avdio konference. Pogodbenica, ki to zahteva, zagotovi pripravo zapisnika posveta, ki ga pogodbenici uradno odobrita. Za namen te odobritve se uporabljajo določbe člena 58(3) tega sporazuma.

6.   Sistem hitrega obveščanja in mehanizem zgodnjega opozarjanja, ki ju pogodbenici skupaj uporabljata za vse morebitne veterinarske in fitosanitarne nujne primere, bosta začela delovati v poznejši fazi, potem ko bo Gruzija uveljavila potrebno zakonodajo s tega področja in ustvarila pogoje za njuno pravilno delovanje na terenu.

Člen 60

Pogoji trgovanja

1.   Uvozni pogoji pred priznanjem enakovrednosti:

(a)

Pogodbenici se dogovorita, da za uvoz katerega koli primarnega proizvoda iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) in (3) k temu sporazumu veljajo pogoji pred priznanjem enakovrednosti. Brez poseganja v sklepe, sprejete na podlagi člena 56 tega sporazuma, uvozni pogoji pogodbenice uvoznice veljajo za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice. Ob začetku veljavnosti tega sporazuma in v skladu z določbami iz člena 58 tega sporazuma pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o svojih zdravstvenih in/ali fitosanitarnih uvoznih zahtevah za primarne proizvode iz Priloge IV-A in Priloge IV-C k temu sporazumu. Te informacije vključujejo tudi ustrezne vzorce uradnih spričeval, izjav ali trgovinskih dokumentov, kakor jih določa pogodbenica uvoznica, ter

(b)

(i)

kakršna koli sprememba ali predlagana sprememba pogojev iz odstavka 1(a) tega člena je usklajena z ustreznimi postopki obveščanja iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(ii)

brez poseganja v določbe člena 64 tega sporazuma pogodbenica uvoznica pri določanju začetka veljavnosti spremenjenih pogojev iz odstavka 1(a) tega člena upošteva prevozni čas med pogodbenicama ter

(iii)

če pogodbenica uvoznica ne izpolni zahtev za obveščanje iz odstavka 1(a) tega člena, v 30 dneh od začetka veljavnosti spremenjenih uvoznih pogojev še naprej sprejema spričevala ali potrdila, ki jamčijo prej veljavne pogoje.

2.   Uvozni pogoji po priznanju enakovrednosti

(a)

V 90 dneh po sprejetju sklepa o priznanju enakovrednosti iz člena 57(10) tega sporazuma pogodbenici sprejmeta potrebne zakonodajne in upravne ukrepe za izvajanje priznavanja enakovrednosti, da na tej podlagi omogočita medsebojno trgovanje s primarnimi proizvodi iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) in (3) k temu sporazumu. Za te primarne proizvode lahko vzorec uradnega spričevala ali uradnega dokumenta, ki ga zahteva pogodbenica uvoznica, takrat zamenja spričevalo, sestavljeno, kakor določa Priloga X-B k temu sporazumu.

(b)

Dejavnosti trgovine s primarnimi proizvodi v sektorjih ali podsektorjih, v katerih kot enakovredni niso priznani vsi ukrepi, se nadaljujejo na podlagi izpolnjevanja pogojev iz odstavka 1(a) tega člena. Na zahtevo pogodbenice izvoznice se uporabljajo določbe iz odstavka 5 tega člena.

3.   Od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma naprej se uvozna dovoljenja prenehajo uporabljati za primarne proizvode iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) k temu sporazumu.

4.   Glede pogojev, ki vplivajo na trgovanje s primarnimi proizvodi iz odstavka 1(a) tega člena, pogodbenici na zahtevo pogodbenice izvoznice začneta posvetovanja v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu z določbami iz člena 65 tega sporazuma, da bi se dogovorili o alternativnih ali dodatnih uvoznih pogojih pogodbenice uvoznice. Taki alternativni ali dodatni uvozni pogoji lahko po potrebi temeljijo na ukrepih pogodbenice izvoznice, ki jih je pogodbenica uvoznica priznala kot enakovredne. Če se pogodbenici tako dogovorita, pogodbenica uvoznica v 90 dneh sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da se omogoči uvoz na podlagi dogovorjenih uvoznih pogojev.

5.   Seznam poslovnih enot, pogojna odobritev

(a)

Glede uvoza proizvodov živalskega izvora iz dela 2 Priloge IV-A k temu sporazumu pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice, ki jo spremljajo ustrezna jamstva, začasno odobri predelovalne poslovne enote iz Priloge VII.2 k temu sporazumu, ki se nahajajo na ozemlju pogodbenice izvoznice, brez poprejšnjega inšpekcijskega pregleda posameznih poslovnih enot. Taka odobritev je skladna s pogoji in določbami iz Priloge VII k temu sporazumu. Če se dodatne informacije ne zahtevajo, pogodbenica uvoznica v 30 delovnih dneh po prejetju zahtevka in ustreznih jamstev sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da dovoli uvoz na tej podlagi.

Začetni seznam poslovnih enot se odobri v skladu z določbami iz Priloge VII k temu sporazumu.

(b)

Glede uvoza proizvodov živalskega izvora iz odstavka 2(a) tega člena pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o svojem seznamu poslovnih enot, ki izpolnjujejo zahteve pogodbenice uvoznice.

6.   Na zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica predloži potrebno pojasnilo in zadevne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen.

Člen 61

Postopek izdaje spričeval

1.   Za namene certifikacijskih postopkov ter postopkov izdaje spričeval in uradnih dokumentov pogodbenici soglašata o načelih iz Priloge X k temu sporazumu.

2.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma se lahko dogovori o pravilih za elektronsko izdajanje, umik ali zamenjavo spričeval.

3.   Pogodbenici se bosta, kjer je to primerno, v okviru približane zakonodaje iz člena 55 tega sporazuma dogovorili o skupnih vzorcih spričeval.

Člen 62

Preverjanje

1.   Za ohranitev zaupanja v učinkovito izvajanje določb tega poglavja ima vsaka pogodbenica pravico:

(a)

opraviti preverjanje celotnega sistema organov druge pogodbenice za inšpekcijske preglede in certificiranje in/ali komponent tega sistema ali drugih ukrepov, če je to ustrezno, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi, smernicami in priporočili Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin;

(b)

prejeti informacije druge pogodbenice o njenih nadzornih sistemih in biti obveščena o rezultatih opravljenega nadzora v okviru takega sistema ob spoštovanju zaupnosti določb, ki veljajo za katero od pogodbenic.

2.   Vsaka pogodbenica lahko rezultate svojega preverjanja iz odstavka 1(a) tega člena deli s tretjimi osebami in javno objavi, kot to morda zahtevajo določbe, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic. Pri takšnem deljenju in/ali objavi rezultatov se, kjer je to primerno, spoštuje zaupnost določb, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic.

3.   Ko pogodbenica uvoznica sklene opraviti obisk preverjanja v pogodbenici izvoznici, o takem obisku obvesti pogodbenico izvoznico najmanj 60 delovnih dni, preden se opravi tak obisk preverjanja, razen če gre za nujne primere ali se pogodbenici dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o kakršni koli spremembi tega obiska.

4.   Stroške, ki nastanejo pri preverjanju celotnega ali dela sistemov pristojnih organov druge pogodbenice za inšpekcijske preglede in certificiranje in/ali drugega ukrepa, če je to ustrezno, krije pogodbenica, ki opravi preverjanje ali inšpekcijski pregled.

5.   Osnutek sporočila o preverjanjih v pisni obliki se pogodbenici izvoznici pošlje v 60 delovnih dneh po zaključku preverjanja. Pogodbenica izvoznica ima na voljo 45 delovnih dni za pripombe na osnutek poročila pisnega sporočila. Pripombe pogodbenice izvoznice se priložijo in, kadar je to ustrezno, vključijo v končne rezultate. Kadar pa je bilo med preverjanjem ugotovljeno resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se pogodbenica izvoznica obvesti čim prej, vsekakor pa v 10 delovnih dneh po koncu preverjanja.

6.   Da se doseže več jasnosti, lahko rezultati preverjanja prispevajo k postopkom iz členov 55, 57 in 63 tega sporazuma, ki jih izvajata obe pogodbenici ali ena od pogodbenic.

Člen 63

Pregledi ob uvozu in inšpekcijske pristojbine

1.   Pogodbenici soglašata, da se pri pregledih pošiljk iz pogodbenice izvoznice ob uvozu v pogodbenico uvoznico spoštujejo načela iz dela A Priloge IX k temu sporazumu. Rezultati teh pregledov lahko prispevajo k postopku preverjanja iz člena 62 tega sporazuma.

2.   Pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu, ki jih izvaja vsaka pogodbenica, je določena v delu B Priloge IX k temu sporazumu. Pogodbenica lahko to pogostnost spremeni v okviru svojih pristojnosti in v skladu s svojo notranjo zakonodajo, na podlagi napredka v skladu s členi 55, 57 in 60 tega sporazuma ali na podlagi preverjanj, posvetovanj ali drugih ukrepov, določenih s tem sporazumom. V skladu s tem Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 s sklepom ustrezno spremeni del B Priloge IX k temu sporazumu.

3.   Inšpekcijske pristojbine, če se uporabljajo, lahko krijejo zgolj stroške, ki jih ima pristojni organ pri izvajanju pregledov ob uvozu. Višina pristojbine se izračuna na enaki podlagi kot višina pristojbin, ki se zaračunavajo za inšpekcijske preglede podobnih domačih proizvodov.

4.   Pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice slednjo obvesti o vsaki spremembi ukrepov, ki vplivajo na preglede ob uvozu in inšpekcijske pristojbine, skupaj z razlogi zanje, ter o vseh pomembnih spremembah upravne obravnave takih pregledov.

5.   Od datuma, ki ga določi Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma, se lahko pogodbenici dogovorita o pogojih za vzajemno odobritev nadzora, ki ga izvajata in je določen v členu 62(1)(b) tega sporazuma, da se po potrebi prilagodi in vzajemno zmanjša pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu za primarne proizvode iz člena 60(2)(a) tega sporazuma.

Od navedenega datuma lahko pogodbenici druga drugi vzajemno odobrita nadzor nad nekaterimi primarnimi proizvodi in v skladu s tem zmanjšata ali nadomestita preglede ob uvozu za te primarne proizvode.

Člen 64

Zaščitni ukrepi

1.   Če bi pogodbenica izvoznica na svojem ozemlju sprejela ukrepe za nadzor vsakršnega vzroka, ki bi utegnil pomeniti resno nevarnost za zdravje ljudi, živali ali rastlin, pogodbenica izvoznica brez poseganja v določbe odstavka 2 tega člena sprejme enakovredne ukrepe, da prepreči razširitev nevarnosti ali tveganja na ozemlje pogodbenice uvoznice.

2.   Pogodbenica uvoznica lahko iz razlogov resne nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin sprejme začasne ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin. Taka pogodbenica uvoznica za pošiljke, ki se prevažajo med pogodbenicama, poišče najprimernejšo in najbolj sorazmerno rešitev, da se izogne nepotrebnim motnjam v trgovini.

3.   Pogodbenica, ki sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena, najpozneje en delovni dan po datumu sprejetja ukrepov o tem obvesti drugo pogodbenico. Na zahtevo ene od pogodbenic in v skladu z določbami člena 59(3) tega sporazuma se pogodbenici posvetujeta o nastalih razmerah v 15 delovnih dneh po obvestilu. Pogodbenici upoštevata vse informacije, dane na takem posvetu, in si prizadevata izogniti nepotrebnim motnjam trgovanja, ob upoštevanju rezultata posvetovanj iz člena 59(3) tega sporazuma, kadar je to primerno.

Člen 65

Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepi

1.   Ustanovi se Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe. Sestane se v treh mesecih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, potem pa bodisi na zahtevo ene od pogodbenic bodisi vsaj enkrat na leto. Če se pogodbenici tako dogovorita, lahko seja Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe poteka prek video ali avdio konference. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe lahko vprašanja obravnava tudi, kadar ne zaseda, in sicer prek korespondence.

2.   Naloge Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe so:

(a)

preučiti kakršne koli zadeve v zvezi s tem poglavjem;

(b)

spremljati izvajanje tega poglavja in preučiti vse zadeve, ki se lahko pojavijo v zvezi z njegovim izvajanjem;

(c)

revidirati Priloge od IV do XII k temu sporazumu, zlasti ob upoštevanju napredka, doseženega na posvetih, in po postopkih, določenih s tem poglavjem;

(d)

spremeniti Priloge od IV do XII k temu sporazumu s potrditvenim sklepom glede na revizijo iz točke (c) tega odstavka ali v skladu z drugimi določili iz tega poglavja ter

(e)

predložiti mnenja in priporočila drugim organom, kot je določeno v naslovu VIII (Institucionalne, splošne in končne določbe) tega sporazuma glede na revizijo iz točke (c) tega odstavka.

3.   Pogodbenici soglašata, da bosta po potrebi oblikovali tehnične delovne skupine, ki jih sestavljajo strokovno usposobljeni predstavniki pogodbenic, in sicer za opredelitev in preučitev tehničnih in znanstvenih vprašanj, ki izhajajo iz izvajanja tega poglavja. Kadar je potrebno dodatno strokovno znanje, lahko pogodbenici oblikujeta priložnostne skupine, ki vključujejo znanstvene in strokovne skupine. Članstvo v takih priložnostnih skupinah ni nujno omejeno na predstavnike pogodbenic.

4.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe s predloženim poročilom redno obvešča Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4), o svojih dejavnostih in odločitvah, ki jih sprejema v okviru svojih pristojnosti.

5.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe na prvem srečanju sprejme svoje delovne postopke.

6.   Kakršno koli odločitev, priporočilo, poročilo ali drug ukrep, ki ga sprejme Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe ali katera koli skupina, ki jo ta odbor ustanovi, pogodbenici sprejmeta soglasno.

POGLAVJE 5

Olajševanje carinskih postopkov in trgovine

Člen 66

Cilji

1.   Pogodbenici priznavata pomen olajševanja carinskih postopkov in trgovine v razvijajočem se dvostranskem trgovinskem okolju. Pogodbenici soglašata z okrepitvijo sodelovanja na tem področju z namenom, da zadevna zakonodaja in postopki ter upravna zmogljivost zadevnih uprav izpolnjujejo cilje glede učinkovitega nadzora in načelno spodbujajo olajševanje zakonite trgovine.

2.   Pogodbenici priznavata, da bo izjemen pomen namenjen ciljem javnih politik, vključno s olajševanjem trgovine, varnostjo in preprečevanjem goljufij, ter uravnoteženemu pristopu k navedenim ciljem.

Člen 67

Zakonodaja in postopki

1.   Pogodbenici soglašata, da je njuna zakonodaja na trgovinskem in carinskem področju načeloma stabilna in celovita ter da so določbe in postopki sorazmerni, pregledni, predvidljivi, nediskriminatorni, nepristranski ter se uporabljajo enotno in učinkovito, med drugim tako da:

(a)

varujeta in poenostavljata trgovino z učinkovitim uveljavljanjem in izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev;

(b)

se izogibata nepotrebnemu ali diskriminatornemu obremenjevanju gospodarskih subjektov, preprečujeta goljufije ter zagotavljata nadaljnje olajšave za gospodarske subjekte, ki dosegajo visoko raven skladnosti;

(c)

uporabljata enotno upravno listino za potrebe carinskih deklaracij;

(d)

sprejmeta ukrepe, ki vodijo k večji učinkovitosti, preglednosti in poenostavitvi carinskih postopkov in praks na meji;

(e)

uporabljata sodobne carinske tehnike, vključno z ocenjevanjem tveganja, nadzorom po carinjenju in metodami revizije v podjetjih, da se poenostavita in olajšata vstop, izstop in sprostitev blaga;

(f)

si prizadevata zmanjšati stroške usklajevanja in povečati predvidljivost vseh gospodarskih subjektov;

(g)

brez poseganja v uporabo objektivnih kriterijev ocenjevanja tveganja zagotavljata nediskriminatorno upravljanje zahtev in postopkov, ki se uporabljajo za uvoz, izvoz in blago v tranzitu;

(h)

upoštevata mednarodne instrumente, ki se uporabljajo na carinskem in trgovinskem področju, vključno s tistimi, ki jih razvijejo Svetovna carinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: WCO), Istanbulska konvencija o začasnem uvozu iz leta 1990, Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu iz leta 1983, Svetovna trgovinska organizacija, Združeni narodi (Konvencija TIR iz leta 1975) in Konvencija o usklajevanju mejnih kontrol blaga iz leta 1982; ter lahko po potrebi upoštevata Okvir WCO o standardih za zaščito in olajševanje svetovne trgovine ter smernice Evropske komisije, kot so praktične carinske smernice (Customs Blueprints);

(i)

sprejmeta potrebne ukrepe, ki odražajo določbe revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov iz leta 1973 in jih izvajajo;

(j)

določita pravila, ki vnaprej zagotavljajo zavezujoče odločbe glede tarifnega uvrščanja in pravil o poreklu. Pogodbenici zagotovita, da se odločba lahko prekliče ali razveljavi samo po obvestilu subjekta, katerega zadeva, in brez retroaktivnega učinka, razen če je odločba sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;

(k)

uvedeta in izvajata poenostavljene postopke za pooblaščene trgovce v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili;

(l)

določita pravila, ki zagotavljajo, da so kazni za kršitve carinskih predpisov ali postopkovnih zahtev sorazmerne in nediskriminatorne, njihova uporaba pa ne povzroča neupravičenih ali neutemeljenih zamud, ter

(m)

uporabljata pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila v primerih, ko vladne agencije zagotavljajo storitve, ki jih zagotavlja tudi zasebni sektor.

2.   Za izboljšanje delovnih metod ter zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in opravičljivosti postopkov pogodbenici:

(a)

sprejmeta nadaljnje ukrepe za zmanjšanje, poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih potrebujejo carinski in drugi ustrezni organi;

(b)

poenostavita, kjer koli je to mogoče, zahteve in formalnosti v zvezi s hitro prepustitvijo in carinjenjem blaga;

(c)

zagotovita učinkovite, hitre in nediskriminatorne postopke, ki zagotavljajo pravico do pritožbe proti upravnim ukrepom, odločbam in sklepom carinske uprave in drugih ustreznih organov, ki vplivajo na blago v postopku. Taki pritožbeni postopki so lahko dostopni, višina morebitnih stroškov pa je razumna in sorazmerna s stroški, ki nastanejo organom zaradi zagotavljanja možnosti pritožbe;

(d)

sprejmeta ukrepe za zagotovitev, da se v primeru vložitve pritožbe v zvezi z izpodbijanim upravnim ukrepom, odločbo ali sklepom blago sprosti kot običajno, plačilo dajatev pa se lahko odloži, ob čemer se sprejmejo morebitni zaščitni ukrepi, za katere se presodi, da so potrebni. Kadar je to potrebno, mora biti pogoj za sprostitev blaga predložitev garancije, kot sta jamstvo ali varščina, ter

(e)

zagotovita ohranjanje najvišjih standardov integritete, zlasti na meji, z uporabo ukrepov, ki odražajo načela zadevnih mednarodnih konvencij in instrumentov s tega področja, zlasti revidirane izjave WCO iz Aruše iz leta 2003 in praktičnih smernic Evropske komisije o carinski etiki (EC Blueprint on Customs ethics) iz leta 2007, če je to primerno.

3.   Pogodbenici soglašata, da se odpravijo:

(a)

vse zahteve po obvezni uporabi carinskih posrednikov; ter

(b)

vse zahteve po obveznem izvajanju inšpekcijskih pregledov pred odpremo ali inšpekcijskih pregledov v namembni državi.

4.   Glede tranzita:

(a)

za namene tega sporazuma se uporabljajo predpisi o tranzitu in opredelitve iz določb STO, zlasti člen V GATT 1994 in z njim povezane določbe, vključno z morebitnimi pojasnili in spremembami na podlagi kroga pogajanj iz Dohe o olajševanju trgovine. Te določbe veljajo tudi, če se tranzit blaga začne ali konča na ozemlju ene od pogodbenic;

(b)

Pogodbenici si prizadevata za postopno večanje medsebojne povezljivosti njunih carinskih tranzitnih sistemov, z namenom, da Gruzija v prihodnosti sodeluje v skupnem tranzitnem sistemu (2);

(c)

Pogodbenici zagotavljata sodelovanje in usklajevanje vseh ustreznih organov na svojem ozemlju za olajševanje tranzitnega prometa. Pogodbenici spodbujata tudi sodelovanje med javnimi organi in zasebnim sektorjem v zvezi s tranzitom.

Člen 68

Odnosi s poslovno skupnostjo

Pogodbenici se dogovorita:

(a)

da zagotovita, da so njuna zadevna zakonodaja in postopki pregledni, javno dostopni, po možnosti z elektronskimi sredstvi, in vsebujejo utemeljitve, zakaj so bili sprejeti; da je treba uvesti redna posvetovanja in zagotoviti primerno časovno obdobje med objavo novih ali spremenjenih določb in začetkom njihove veljavnosti;

(b)

glede potrebe po pravočasnih in rednih posvetovanjih s predstavniki trgovine o zakonodajnih predlogih in postopkih v zvezi s carinskimi in trgovinskimi vprašanji;

(c)

da javno objavita pomembna upravna obvestila, vključno z zahtevami organov ter vstopnimi in izstopnimi postopki, delovnim časom in operativnimi postopki carinskih uradov v pristaniščih in na mejnih prehodih ter kontaktnimi točkami za poizvedbe;

(d)

o krepitvi sodelovanja med subjekti in zadevno javno upravo z uporabo nearbitrarnih in javno dostopnih postopkov, ki med drugim temeljijo na tistih, ki jih razširja WCO, ter

(e)

da zagotovita, da bosta njuni carinski ureditvi ter z njima povezane zahteve in postopki še naprej zadovoljevali upravičene potrebe trgovinske skupnosti, upoštevali dobre prakse in še naprej čim manj omejevali trgovino.

Člen 69

Pristojbine in takse

1.   Pogodbenici prepovesta, da bi imele upravne pristojbine enak učinek kot uvozne ali izvozne dajatve ali takse.

2.   V zvezi z vsemi pristojbinami in taksami kakršne koli narave, ki jih naložijo carinski organi vsake pogodbenice, vključno s pristojbinami in taksami za naloge, ki se opravijo v imenu teh organov, ali v zvezi z uvozom ali izvozom ter brez poseganja v zadevne določbe poglavja 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, pogodbenici soglašata, da:

(a)

se lahko pristojbine in takse naložijo le za storitve, ki se zagotovijo na zahtevo deklaranta, če se slednje ne izvedejo pod običajnimi pogoji ali med običajnim delovnim časom ali se izvedejo na kraju, ki ni naveden v carinskih predpisih, pa tudi za vsako formalnost, ki je povezana s takimi storitvami ali se zahteva za izvedbo takega uvoza ali izvoza;

(b)

pristojbine in takse ne presegajo stroškov opravljenih storitev;

(c)

pristojbine in takse se ne izračunavajo na podlagi ad valorem;

(d)

informacije o pristojbinah in taksah se objavijo po uradno določenem mediju in, kadar je to mogoče in izvedljivo, na uradni spletni strani. Te informacije zajemajo razloge za pristojbino ali takso za opravljene storitve, naziv pristojnega organa, pristojbine in takse, ki se bodo uporabile, ter datum in način plačila, ter

(e)

nove ali spremenjene pristojbine in takse se ne uvedejo, dokler informacije o njih niso objavljene in dane na voljo.

Člen 70

Carinsko vrednotenje

1.   Določbe Sporazuma o izvajanju člena VII GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO, skupaj z morebitnimi naknadnimi spremembami, urejajo pravila carinskega vrednotenja blaga, ki se uporabljajo v trgovini med pogodbenicama. Navedene določbe Sporazuma STO so vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del. Najnižje carinske vrednosti se ne uporabljajo.

2.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.

Člen 71

Carinsko sodelovanje

Pogodbenici okrepita sodelovanje na carinskem področju, da bi zagotovili izvajanje ciljev tega poglavja z namenom nadaljnjega olajševanja trgovine, hkrati pa zagotovili učinkoviti nadzor, varnost in preprečevanje goljufij. Pogodbenici lahko v ta namen po potrebi kot orodje za primerjavo uporabita praktične carinske smernice Evropske komisije (EC Customs Blueprints).

Za zagotovitev skladnosti z določbami tega poglavja pogodbenici med drugim:

(a)

si izmenjujeta informacije v zvezi s carinsko zakonodajo in postopki;

(b)

razvijata skupne pobude v zvezi z uvoznimi, izvoznimi in tranzitnimi postopki ter dejavnostmi za zagotavljanje učinkovitih storitev za poslovno skupnost;

(c)

sodelujeta pri avtomatizaciji carinskih in drugih trgovinskih postopkov;

(d)

si po potrebi izmenjujeta informacije in podatke ob spoštovanju zaupnosti občutljivih podatkov in varstva osebnih podatkov;

(e)

sodelujeta pri preprečevanju nezakonite čezmejne trgovine z blagom, vključno s tobačnimi izdelki, in boju proti njej;

(f)

si izmenjujeta informacije ali začneta posvetovanja z namenom, da kolikor je mogoče oblikujeta skupna stališča na carinskem področju v okviru mednarodnih organizacij, kot so STO, WCO, ZN, Konferenca ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) in UN/ECE;

(g)

sodelujeta pri načrtovanju in izvajanju tehnične pomoči, zlasti za olajšanje reform za olajševanje carinskih postopkov in trgovine v skladu z zadevnimi določbami tega sporazuma;

(h)

si izmenjujeta dobre prakse pri carinskih postopkih, pri čemer se osredotočata zlasti na sisteme carinskega nadzora, izvedenega na podlagi tveganja, in izvrševanje pravic intelektualne lastnine, predvsem v povezavi s ponarejenimi proizvodi;

(i)

spodbujata usklajevanje med vsemi mejnimi organi pogodbenic, da se pospešijo postopki prehoda meje in okrepi nadzor, pri čemer se, kadar je to mogoče in ustrezno, upošteva skupni nadzor meje, ter

(j)

vzpostavita, kadar je to ustrezno in primerno, vzajemno priznavanje programov trgovinskega partnerstva in carinskega nadzora, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine.

Člen 72

Vzajemna upravna pomoč v carinskih zadevah

Brez poseganja v druge oblike sodelovanja, ki so predvidene v tem sporazumu, zlasti v členu 71 tega sporazuma, pogodbenici zagotovita vzajemno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami Protokola II k temu sporazumu, in sicer Protokola o Vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah.

Člen 73

Tehnična pomoč in krepitev zmogljivosti

Pogodbenici sodelujeta, da se zagotovita tehnična podpora in izgradnja zmogljivosti za izvajanje reform za olajševanje trgovine in carinskih postopkov.

Člen 74

Pododbor za carino

1.   Ustanovi se Pododbor za carino. Poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

2.   Delovanje Pododbora zajema redna posvetovanja in spremljanje izvajanja in upravljanja tega poglavja, kar vključuje, ni pa omejeno na vprašanja glede carinskega sodelovanja, čezmejnega carinskega sodelovanja in upravljanja, tehnične pomoči, pravil o poreklu, olajševanja trgovine in vzajemne upravne pomoči v carinskih zadevah.

3.   Pododbor za carino med drugim:

(a)

skrbi za ustrezno izvajanje tega poglavja ter Protokolov I in II k temu sporazumu;

(b)

sprejme praktične rešitve, ukrepe in odločitve za izvajanje tega poglavja ter Protokolov I in II k temu sporazumu, vključno z izmenjavo informacij in podatkov, vzajemnim priznavanjem carinskega nadzora in programov trgovinskega partnerstva, določa pa tudi sporazumno dogovorjene ugodnosti;

(c)

izmenjuje mnenja o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno s prihodnjimi ukrepi in viri, ki so nujni za njihovo izvajanje in uporabo;

(d)

po potrebi daje priporočila ter

(e)

sprejme svoj notranji poslovnik.

Člen 75

Približevanje carinske zakonodaje

Postopno približevanje carinski zakonodaji Unije in nekaterim mednarodnim predpisom se izvaja, kakor je določeno v Prilogi XIII k temu Sporazumu.

POGLAVJE 6

Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 76

Cilj, področje in obseg uporabe

1.   Pogodbenici ob ponovni potrditvi svojih obveznosti iz Sporazuma STO uvedeta potrebne ureditve za postopno vzajemno liberalizacijo ustanavljanja in trgovine s storitvami ter za sodelovanje pri elektronskem poslovanju.

2.   Oddaja javnih naročil je zajeta v poglavju 8 (Javna naročila) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in to poglavje v ničemer ne nalaga nobenih obveznosti v zvezi z javnimi naročili.

3.   Subvencije so zajete v poglavju 10 (Konkurenca) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in določbe tega poglavja se ne uporabljajo za subvencije, ki jih dodelita pogodbenici.

4.   V skladu z določbami tega poglavja vsaka pogodbenica ohrani pravico do urejanja in sprejetja novih predpisov za izpolnjevanje legitimnih ciljev politik.

5.   To poglavje se ne uporablja za ukrepe z vplivom na fizične osebe, ki želijo dostop do trga delovne sile pogodbenice, ter za ukrepe glede državljanstva, prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.

6.   To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa fizičnih oseb na njuno ozemlje ali za njihovo začasno bivanje, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njunih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njune meje, če se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti za katero od pogodbenic pod pogoji posebne zaveze iz tega poglavja in Priloge XIV k temu sporazumu (3).

Člen 77

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a)

„ukrep“ pomeni kakršen koli ukrep pogodbenice v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa ali v kateri koli drugi obliki;

(b)

„ukrepi, ki jih pogodbenica sprejme ali ohrani“, pomeni ukrepe, ki jih sprejmejo:

(i)

centralne, regionalne ali lokalne oblasti in organi ter

(ii)

nevladne organizacije pri izvajanju pooblastil, ki jim jih podelijo centralne, regionalne ali lokalne oblasti ali organi;

(c)

„fizična oseba pogodbenice“ pomeni fizično osebo, ki ima v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države državljanstvo države članice EU oziroma Gruzije;

(d)

„pravna oseba“ pomeni vsako pravno osebo, ki se pravilno ustanovi ali drugače organizira v skladu z veljavnimi zakoni, zaradi dobička ali v drug namen in je v zasebni ali državni lasti, vključno s korporacijo, trustom, partnerstvom, skupnim podjetjem, samostojnim podjetnikom ali združenjem;

(e)

„pravna oseba pogodbenice“ pomeni pravno osebo, kakor je opredeljena v točki (d) in ustanovljena v skladu z zakonodajo ene od držav članic EU oziroma Gruzije, s statutarnim sedežem, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju (4), na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, oziroma na ozemlju Gruzije.

Če ima ta pravna oseba na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, oziroma na ozemlju Gruzije, samo statutarni sedež ali osrednjo upravo, se ne šteje za pravno osebo Unije oziroma Gruzije, razen če so njene dejavnosti dejansko in stalno povezane z gospodarstvom Unije oziroma Gruzije.

Ne glede na prejšnji pododstavek veljajo določbe tega sporazuma tudi za ladijske družbe, ki imajo sedež zunaj Unije oziroma Gruzije in so pod nadzorom državljanov države članice EU oziroma Gruzije, če so njihova plovila registrirana v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo v zadevni državi članici oziroma v Gruziji in plujejo pod zastavo države članice oziroma Gruzije;

(f)

„hčerinska družba“ pravne osebe pogodbenice pomeni pravno osebo, ki je v lasti ali pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe (5);

(g)

„podružnica“ pravne osebe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravno strukturo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da slednjim, čeprav vedo, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezava z matično družbo z glavnim sedežem v tujini, ni treba poslovati neposredno s tako matično družbo, temveč lahko poslujejo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(h)

„ustanavljanje“ pomeni:

(i)

v zvezi s pravnimi osebami Unije ali Gruzije pravico, da začnejo in opravljajo gospodarske dejavnosti z ustanovitvijo, vključno s prevzemom, pravne osebe in/ali ustanovitvijo podružnice ali predstavništva v Gruziji oziroma v Uniji;

(ii)

v zvezi s fizičnimi osebami pravico fizičnih oseb iz Unije ali Gruzije, da začnejo in opravljajo gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanovijo podjetja, zlasti gospodarske družbe, ki jih dejansko nadzorujejo;

(i)

„gospodarske dejavnosti“ zajemajo dejavnosti industrijskega, poslovnega in poklicnega značaja ter dejavnosti obrtnikov in ne vključujejo dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil;

(j)

„delovanje“ pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti;

(k)

„storitve“ zajemajo vsako storitev v katerem koli sektorju, razen storitev, opravljenih v okviru vladnega organa;

(l)

„storitve in druge dejavnosti, opravljene pri izvajanju javnih pooblastil“ pomeni storitve ali dejavnosti, ki se ne izvajajo na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti;

(m)

„čezmejno opravljanje storitev“ pomeni opravljanje storitve:

(i)

z ozemlja pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice (način 1) ali

(ii)

na ozemlju pogodbenice naročniku storitve druge pogodbenice (način 2);

(n)

„ponudnik storitve“ pogodbenice pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja storitev;

(o)

„podjetnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja gospodarsko dejavnost z ustanovitvijo poslovne enote.

Oddelek 2

Ustanavljanje

Člen 78

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za ukrepe, ki jih sprejmeta ali ohranjata pogodbenici in ki vplivajo na ustanavljanje v vseh gospodarskih dejavnostih z izjemo:

(a)

rudarstva, proizvodnje in predelave (6) jedrskih materialov;

(b)

proizvodnje ali trgovine z orožjem, strelivom in vojaškim materialom;

(c)

avdiovizualnih storitev;

(d)

nacionalne pomorske kabotaže (7) ter

(e)

nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prevoza (8), rednih ali izrednih, ter storitev, ki so neposredno povezane z uveljavljanjem prometnih pravic z izjemo:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prometa;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS);

(iv)

storitev zemeljske oskrbe;

(v)

storitev upravljanja letališč.

Člen 79

Nacionalna obravnava in obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1.   Gruzija ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XIV-E k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(a)

za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Unije, zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev; oziroma podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b)

za poslovanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Unije v Gruziji po njihovi ustanovitvi zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše (9).

2.   Unija ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XIV-A k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(a)

za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Gruzije po njihovi ustanovitvi zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev; oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b)

za poslovanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Gruzije v Uniji po njihovi ustanovitvi zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše (10).

3.   Pogodbenici ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XIV-A in Priloge XIV-E k temu sporazumu ne sprejmeta nobenih novih predpisov ali ukrepov, ki uvajajo diskriminacijo v primerjavi z njunimi lastnimi pravnimi osebami glede ustanavljanja pravnih oseb druge pogodbenice na njunem ozemlju oziroma glede njihovega poslovanja po ustanovitvi.

Člen 80

Pregled

1.   Pogodbenici z namenom postopne liberalizacije pogojev ustanavljanja redno revidirata določbe tega oddelka in seznam pridržkov iz člena 79 tega sporazuma ter okolje za ustanavljanje ter pri tem upoštevata svoje zaveze iz mednarodnih sporazumov.

2.   Pogodbenici v okviru revizije iz odstavka 1 ocenita morebitne ovire za ustanavljanje. Z namenom okrepitve določb iz tega poglavja pogodbenici po potrebi odkrijeta primerni način za obravnavanje takih ovir, ki lahko vključuje nadaljnja pogajanja, tudi glede zaščite naložb in postopkov reševanja sporov med investitorji in državo.

Člen 81

Drugi sporazumi

To poglavje ne vpliva na pravice podjetnikov pogodbenic, ki izhajajo iz obstoječih ali prihodnjih mednarodnih sporazumov, ki se nanašajo na naložbe, katerih pogodbenica je država članica ali Gruzija.

Člen 82

Standard obravnave podružnic in predstavništev

1.   Določbe člena 79 tega sporazuma nobeni pogodbenici ne preprečujejo, da bi iz razlogov smotrnosti uporabila posebna pravila v zvezi z ustanavljanjem in poslovanjem podružnic in predstavništev pravnih oseb druge pogodbenice na svojem ozemlju, ki nimajo sedeža na ozemlju prve pogodbenice, in sicer pravila, ki jih upravičujejo pravne ali tehnične razlike med takšnimi podružnicami in predstavništvi ter podružnicami in predstavništvi pravnih oseb s sedežem na njenem ozemlju, oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

2.   Razlike v obravnavi iz razlogov smotrnosti ne presegajo obsega, ki je nujno potreben zaradi takšnih pravnih ali tehničnih razlik oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

Oddelek 3

Čezmejno opravljanje storitev

Člen 83

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic, ki vplivajo na čezmejno opravljanje vseh storitev, z izjemo:

(a)

avdiovizualnih storitev;

(b)

nacionalne pomorske kabotaže (11) ter

(c)

nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prevoza (12), rednih ali izrednih, ter storitev, ki so neposredno povezane z uveljavljanjem prometnih pravic z izjemo:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prometa;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS);

(iv)

storitev zemeljske oskrbe;

(v)

storitev upravljanja letališč.

Člen 84

Dostop do trga

1.   Vsaka pogodbenica pri dostopu do trga prek čezmejnega opravljanja storitev storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v posebnih obveznostih iz Priloge XIV-B in Priloge XIV-F k temu sporazumu.

2.   V sektorjih, za katere se sprejmejo obveznosti v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohrani ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali svojega celotnega ozemlja, razen če je v Prilogi XIV-B in Prilogi XIV-F k temu sporazumu določeno drugače, opredeljeni kot:

(a)

omejitve števila ponudnikov storitev v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(b)

omejitve skupne vrednosti transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb; ali

(c)

omejitve skupnega števila storitvenih operacij ali skupne količine opravljenih storitev, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb.

Člen 85

Nacionalna obravnava

1.   V sektorjih, za katere so zaveze glede dostopa do trga navedene v Prilogi XIV-B in Prilogi XIV-F k temu sporazumu ter ki so predmet kakršnih koli pogojev in pridržkov iz teh prilog, vsaka pogodbenica v zvezi z vsemi ukrepi, ki vplivajo na čezmejno opravljanje storitev, storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi lastnim podobnim storitvam in ponudnikom storitev.

2.   Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače kot obravnava lastne podobne storitve in ponudnike storitev.

3.   Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s storitvami ali ponudniki podobnih storitev druge pogodbenice.

4.   Posebne obveznosti, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva za katero koli pogodbenico, da zagotovi nadomestilo za dejansko podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.

Člen 86

Seznam obveznosti

Sektorji, ki jih vsaka pogodbenica liberalizira v skladu s tem oddelkom, ter, na podlagi pridržkov, omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice v navedenih sektorjih, so določeni v seznamih zavez iz Priloge XIV-B in Priloge XIV-F k temu sporazumu.

Člen 87

Pregled

Z namenom postopne liberalizacije čezmejnega opravljanja storitev med pogodbenicama Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, redno pregleduje sezname obveznosti iz člena 86 tega sporazuma. Ta pregled upošteva proces postopnega približevanja, kakor je določen v členih 103, 113, 122 in 126 tega sporazuma, in njegovega učinka na odpravo preostalih ovir za čezmejno opravljanje storitev med pogodbenicama.

Oddelek 4

Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov

Člen 88

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z vstopom na njihovo ozemlje in začasnim bivanjem na njihovem ozemlju ključnega osebja, diplomiranih pripravnikov, prodajalcev poslovnih storitev, ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov v skladu s členom 76(5) tega sporazuma.

2.   V tem oddelku:

(a)

„ključno osebje“ pomeni fizične osebe, ki so zaposlene pri pravni osebi ene izmed pogodbenic, ki ni neprofitna organizacija (13), ter so pristojne za vzpostavitev ali ustrezen nadzor, upravljanje in delovanje poslovne enote. „Ključno osebje“ zajema „poslovne obiskovalce“, pristojne za ustanovitev poslovne enote in „premeščanje osebja znotraj družbe“;

(i)

„poslovni obiskovalci“, pristojni za ustanovitev poslovne enote, pomeni fizične osebe na vodstvenih položajih, ki so pristojne za ustanovitev poslovne enote. Te osebe ne ponujajo ali zagotavljajo storitev in ne opravljajo nobenih drugih gospodarskih dejavnosti z izjemo tistih, ki so nujne za ustanovitev poslovne enote. Prav tako ne prejemajo plačila za opravljeno delo od vira, ki se nahaja v pogodbenici gostiteljici;

(ii)

„premeščeno osebje znotraj podjetja“ pomeni fizične osebe, ki jih je zaposlila pravna oseba ali so partnerji v njej vsaj eno leto in ki so začasno premeščeni na delovno mesto v poslovni enoti, ki je lahko hčerinska družba, podružnica ali matična družba podjetja / pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice. Zadevna fizična oseba mora spadati v eno od naslednjih kategorij:

1.

direktorji: osebe na vodstvenih položajih v pravni osebi, katerih glavna naloga je upravljanje poslovne enote, v splošnem pa jih nadzoruje ali usmerja upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, vključno, pri čemer opravljajo vsaj naslednje naloge:

vodenje poslovne enote ali njenega oddelka ali pododdelka;

spremljanje in nadzor dela drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja; ter

imajo pooblastilo, da osebno zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(2)

strokovnjaki: fizične osebe, zaposlene pri pravni osebi, ki imajo posebno znanje, bistveno za proizvodnjo poslovne enote, za njeno raziskovalno opremo, tehnike, procese, postopke ali upravljanje. Pri presoji takega znanja se poleg znanja, značilnega za posamezno poslovno enoto, upošteva tudi, ali ima oseba visoke kvalifikacije, ki zadevajo vrsto dela ali poklica, ki zahteva specifično tehnično znanje, vključno s članstvom v strokovnih združenjih;

(b)

„diplomirani pripravniki“ pomeni fizične osebe, ki jih je pravna oseba ene pogodbenice ali njena podružnica zaposlila za vsaj eno leto, imajo univerzitetno diplomo in so začasno premeščeni v poslovno enoto pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja na področju poslovnih tehnik ali metod (14);

(c)

„prodajalci poslovnih storitev“ (15) pomeni fizične osebe, ki so predstavnice ponudnika storitev ali blaga pogodbenice in želijo vstop na ozemlje druge pogodbenice ter začasno bivanje zaradi pogajanj o prodaji storitev ali blaga ali sklenitve pogodb o prodaji storitev ali blaga za navedenega ponudnika. Ne opravljajo neposredne prodaje splošni javnosti in ne prejemajo plačila od vira v pogodbenici gostiteljici, prav tako niso komisionarji;

(d)

„ponudniki pogodbenih storitev“ pomeni fizične osebe, zaposlene v pravni osebi ene pogodbenice, ki ni agencija za zaposlovanje in zagotavljanje dela ter ne posluje v imenu take agencije in nima poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki je s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici v dobri veri sklenila pogodbo o opravljanju storitev, za izpolnitev katere je potrebna začasna prisotnost njenih delavcev v navedeni pogodbenici;

(e)

„neodvisni strokovnjaki“ pomeni fizične osebe, ki se ukvarjajo z opravljanjem storitev in so registrirane kot samozaposlene osebe na ozemlju pogodbenice, nimajo poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki so s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici sklenile pogodbo v dobri veri (in ne prek agencije za zaposlovanje in zagotavljanje dela) za opravljanje storitev, pri katerih je potrebna njihova začasna prisotnost v navedeni pogodbenici, da se izpolnijo pogoji iz pogodbe za opravljanje storitev;

(f)

„kvalifikacije“ pomeni diplome, spričevala in druga dokazila (o formalni izobrazbi), ki jih izda organ, imenovan skladno z zakonskimi, uredbenimi ali upravnimi določbami, in ki potrjujejo uspešen zaključek strokovnega usposabljanja.

Člen 89

Ključno osebje in diplomirani pripravniki

1.   Vsaka pogodbenica za vsak sektor, za katerega se je zavezala v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) tega poglavja, in ob upoštevanju morebitnih pridržkov iz Priloge XIV-A in Priloge XIV-E k temu sporazumu ali v Prilogi XIV-C in Prilogi XIV-G k temu sporazumu, omogoči podjetnikom druge pogodbenice, da v svojih poslovnih enotah zaposlijo fizične osebe iz te druge pogodbenice, pod pogojem, da so taki delavci bodisi ključno osebje ali diplomirani pripravniki, kot so opredeljeni v členu 88 tega sporazuma. Začasni vstop in začasno bivanje ključnega osebja in diplomiranih pripravnikov traja največ tri leta za premeščence znotraj podjetja, 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju za poslovne obiskovalce, pristojne za ustanovitev poslovne enote, in eno leto za diplomirane pripravnike.

2.   Za vsak sektor, za katerega veljajo zaveze v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) tega poglavja, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohranja ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali svojega celotnega ozemlja, razen če v Prilogi XIV-C in Prilogi XIV-G k temu sporazumu ni določeno drugače, opredeljeni kot omejitve glede skupnega števila fizičnih oseb, ki jih lahko podjetnik zaposli kot ključno osebje in diplomirane pripravnike v določenem sektorju v obliki številčnih kvot, ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb, in kot diskriminatorne omejitve.

Člen 90

Prodajalci poslovnih storitev

Vsaka pogodbenica za vsak sektor, za katerega se je zavezala v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) ali oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) tega poglavja in ki je predmet kakršnih koli pridržkov iz Priloge XIV-A, Priloge XIV-E, Priloge XIV-B in Priloge XIV-F k temu sporazumu, omogoči vstop in začasno bivanje prodajalcev poslovnih storitev za največ 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.

Člen 91

Ponudniki pogodbenih storitev

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti, ki izhajajo iz njunih zavez glede vstopa in začasnega bivanja ponudnikov pogodbenih storitev v skladu s Splošnim sporazumom o trgovini in storitvah (v nadaljnjem besedilu: GATS). Vsaka pogodbenica v skladu s Prilogo XIV-D in Prilogo XIV-H k temu sporazumu ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena omogoči ponudnikom pogodbenih storitev druge pogodbenice, da zagotavljajo storitve na njenem ozemlju.

2.   Za obveznosti, ki sta jih sprejeli pogodbenici, veljajo naslednji pogoji:

(a)

fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki je pridobila pogodbo o storitvah za največ 12 mesecev;

(b)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo take storitve ponujati kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki opravljajo storitve vsaj eno leto neposredno pred datumom vložitve vloge za vstop na ozemlje take druge pogodbenice; poleg tega mora fizična oseba na dan vložitve vloge za vstop na ozemlje pogodbenice imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj (16) v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo imeti:

(i)

univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidno enakovredno znanje (17), ter,

(ii)

poklicne kvalifikacije, kadar je to potrebno za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni, drugimi predpisi ali pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)

fizična oseba ne prejme plačila za opravljanje storitev na ozemlju druge pogodbenice, razen plačila pravne osebe, ki je njen delodajalec;

(e)

vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje;

(f)

dostop, odobren v skladu s tem členom, zadeva samo storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(g)

število oseb, ki jih zajema pogodba o storitvah, ne sme biti večje, kot je potrebno za izpolnjevanje pogodbe, kakor lahko določajo zakoni, drugi predpisi ali druge pravne zahteve pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

Člen 92

Neodvisni strokovnjaki

1.   Pogodbenici v skladu s Prilogo XIV-D in Prilogo XIV-H k temu sporazumu ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena omogočita neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice, da zagotavljajo storitve na njunem ozemlju.

2.   Za obveznosti, ki sta jih sprejeli pogodbenici, veljajo naslednji pogoji:

(a)

fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot samozaposlene osebe, ustanovljene v drugi pogodbenici, in so morale pridobiti pogodbo o storitvah za največ dvanajst mesecev;

(b)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo na dan vložitve vloge za vstop v drugo pogodbenico imeti vsaj šest let delovnih izkušenj v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo imeti:

(i)

univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidno enakovredno znanje (18), in

(ii)

poklicne kvalifikacije, ki se zahtevajo za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni, drugimi predpisi ali drugimi pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)

vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje;

(e)

dostop, odobren na podlagi določb tega člena, se nanaša le na storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

Oddelek 5

Regulativni okvir

Pododdelek 1

Nacionalna ureditev

Člen 93

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Naslednja pravila se uporabljajo za ukrepe pogodbenic v zvezi z zahtevami za izdajo licence in postopki, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, ki vplivajo na:

(a)

čezmejno opravljanje storitev;

(b)

ustanavljanje na njunem ozemlju za pravne in fizične osebe, kot je opredeljeno v členu 77(9) tega sporazuma; in

(c)

začasno bivanje na njunem ozemlju za kategorije fizičnih oseb, kot je opredeljeno v točkah od (a) do (e) člena 88(2) tega sporazuma.

2.   V primeru čezmejnega opravljanja storitev se ta pravila uporabljajo samo za sektorje, v zvezi s katerimi je pogodbenica sprejela posebne zaveze in kolikor se te posebne zaveze uporabljajo v skladu s Prilogo XIV-B in Prilogo XIV-F k temu sporazumu. V primeru ustanavljanja se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, če je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XVI-A in Prilogo XVI-E k temu sporazumu. V primeru začasnega bivanja fizičnih oseb se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, v zvezi s katerimi je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XIV-C, Prilogo XIV-D, Prilogo XIV-G in Prilogo XIV-H k temu sporazumu.

3.   Ta pravila ne veljajo za ukrepe, ki so omejitve v skladu z zadevnimi prilogami k temu sporazumu.

4.   V tem oddelku:

(a)

„zahteve za izdajo licence“ pomeni bistvene zahteve z izjemo kvalifikacijskih zahtev, ki jih mora izpolnjevati fizična ali pravna oseba, da pridobi, spremeni ali obnovi dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kot je določeno v točkah od (a) do (c) odstavka 1;

(b)

„postopki za izdajo licence“ pomeni upravna ali procesna pravila, ki jih mora spoštovati fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kot je določeno v točkah od (a) do (c) odstavka 1, vključno s spremembo ali obnovo licence, da dokaže izpolnjevanje zahtev za izdajo licence;

(c)

„kvalifikacijske zahteve“ pomeni bistvene zahteve, ki se nanašajo na kompetenco fizične osebe, ki opravi storitev, in ki morajo biti izpolnjene z namenom pridobitve dovoljenja za opravljanje storitve;

(d)

„kvalifikacijski postopki“ pomeni upravna ali postopkovna pravila, ki jih mora fizična oseba spoštovati, da dokaže izpolnjevanje kvalifikacijskih zahtev z namenom pridobitve dovoljenja za opravljanje storitve;

(e)

„pristojni organ“ pomeni vsako centralno, regionalno ali lokalno oblast in organ oziroma nevladni organ pri izvajanju pooblastil, ki mu ga podelijo centralne, regionalne ali lokalne oblasti oziroma organi, ki sprejmejo odločitev o dovoljenju za opravljanje storitve, vključno z ustanovitvijo, ali odločitev glede dovoljenja za ustanovitev v gospodarski dejavnosti, ki ni storitvena.

Člen 94

Pogoji za izdajo licence in priznavanje kvalifikacije

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ukrepi v zvezi z zahtevami za izdajo licence in zadevnimi postopki, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki temeljijo na merilih, ki pristojnim organom preprečujejo, da bi samovoljno izvajali pooblastila za ocenjevanje.

2.   Merila iz odstavka 1 so:

(a)

sorazmerna cilju javne politike;

(b)

jasna in nedvoumna;

(c)

objektivna;

(d)

določena vnaprej;

(e)

objavljena vnaprej;

(f)

pregledna in dostopna.

3.   Dovoljenje ali licenca se izda takoj, ko ustrezen pregled pokaže, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev dovoljenja ali licence.

4.   Vsaka pogodbenica ohranja ali ustanovi sodne, arbitražne ali upravne svete ali uvede take postopke, ki na zahtevo prizadetega podjetnika ali ponudnika storitev omogočajo takojšen pregled upravnih sklepov, ki vplivajo na ustanavljanje, čezmejno opravljanje storitev ali začasno prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov, in zagotavljajo ustrezna pravna sredstva zanje, kadar je to upravičeno. Kadar taki postopki niso neodvisni od agencije, ki ji je zaupan zadevni upravni sklep, vsaka pogodbenica zagotovi, da postopki dejansko zagotovijo objektiven in nepristranski pregled.

5.   Če je število razpoložljivih licenc za posamezno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, vsaka pogodbenica izvede izbirni postopek med več potencialnimi kandidati, ki v celoti zagotavlja nepristranskost in preglednost, med drugim zlasti ustrezno objavo o začetku, poteku in zaključku postopka.

6.   Ob upoštevanju določb tega člena pri določanju pravil izbirnega postopka lahko vsaka pogodbenica upošteva cilje javne politike, vključno s pomisleki v zvezi z zdravjem, varnostjo, varstvom okolja in ohranjanjem kulturne dediščine.

Člen 95

Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki

1.   Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki ter povezane formalnosti so jasni, objavljeni vnaprej ter vložnikom zagotavljajo, da bo njihova vloga obravnavana objektivno in nepristransko.

2.   Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki ter povezane formalnosti so čim bolj preprosti in opravljanja storitve ne zapletajo ali zavlačujejo neupravičeno. Višina morebitne pristojbine za izdajo licence (19), ki jo morajo vložniki plačati zaradi svoje vloge, bi morala biti razumna in sorazmerna stroškom zadevnega postopka za izdajo dovoljenja.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi nepristranskost odločitev in postopkov pristojnih organov za izdajo licence ali dovoljenja do vseh vložnikov. Pristojni organ bi moral sprejeti odločitev neodvisno in ponudniku storitev, za opravljanje katerih se zahteva licenca ali dovoljenje, ne odgovarja.

4.   Kadar obstajajo določeni časovni roki za vložitev vloge, se vložniku zagotovi razumen rok za vložitev vloge. Pristojni organ začne obravnavati vlogo brez nepotrebnega odlašanja. Če je možno, bi bilo treba omogočiti, da se vloge v elektronski in papirnati obliki sprejmejo pod enakimi pogoji za dokazovanje pristnosti.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se obravnava vloge, vključno s sprejetjem končne odločitve o vlogi, zaključi v razumnem roku od vložitve popolne vloge. Vsaka pogodbenica si prizadeva določiti običajni časovni rok za obravnavo vloge.

6.   Pristojni organ v razumnem času od prejetja vloge, za katero meni, da je nepopolna, o tem obvesti vložnika in čim bolj natančno opredeli dodatne informacije, ki se zahtevajo za dopolnitev vloge, ter vložniku omogoči, da odpravi pomanjkljivosti.

7.   Omogočiti bi bilo treba, da se namesto originalnih dokumentov sprejmejo overjene kopije, kadar je to mogoče.

8.   Če pristojni organ vlogo zavrne, se o tem vložnika obvesti v pisni obliki in brez nepotrebnega odlašanja. Načeloma je treba vložnika na njegovo zahtevo obvestiti tudi o razlogih za zavrnitev vloge in o roku za pritožbo zoper odločitev.

9.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da odobrena licenca ali dovoljenje začneta veljati brez nepotrebnega odlašanja in v skladu s pogoji, ki so določeni v navedeni licenci ali dovoljenju.

Pododdelek 2

Določbe splošne uporabe

Člen 96

Vzajemno priznavanje

1.   To poglavje pogodbenici v ničemer ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahteva potrebne kvalifikacije in/ali strokovne izkušnje, predpisane na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, za zadevni sektor.

2.   Vsaka pogodbenica spodbuja ustrezne strokovne organe na svojem ozemlju, da podajo priporočila o vzajemnem priznavanju Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, z namenom, da podjetniki in ponudniki storitev v celoti ali delno izpolnijo merila, ki jih uporablja vsaka pogodbenica za izdajo dovoljenj in licenc podjetnikom in ponudnikom storitev ter za njihovo delovanje in potrjevanje, zlasti na področju strokovnih storitev.

3.   Po prejemu priporočila iz odstavka 2 Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi v razumnem roku pregleda navedeno priporočilo, da ugotovi, če je to skladno s tem sporazumom in na podlagi vsebovanih informacij oceni zlasti:

(a)

obseg zbliževanja standardov in meril, ki jih vsaka pogodbenica uporablja za izdajo dovoljenj, licenc, delovanje in potrjevanje ponudnikov storitev in podjetnikov ter

(b)

potencialni gospodarski pomen Sporazuma o vzajemnem priznavanju.

4.   Če so te zahteve izpolnjene, Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi sprejme potrebne ukrepe za pogajanja, nato pa pogodbenici prek njunih pristojnih organov začneta pogajanja o Sporazumu o vzajemnem priznavanju.

5.   Vsak tak sporazum je skladen z zadevnimi določbami Sporazuma WTO in zlasti člena VII GATS.

Člen 97

Preglednost in razkritje zaupnih informacij

1.   Vsaka pogodbenica se takoj odzove na vse zahteve druge pogodbenice po posebnih informacijah v zvezi s svojimi ukrepi, ki se splošno uporabljajo, ali mednarodnimi sporazumi, ki se tičejo tega sporazuma ali nanj vplivajo. Vsaka pogodbenica prav tako ustanovi eno ali več informacijskih točk, da bi lahko podjetnikom in ponudnikom storitev druge pogodbenice na zahtevo posredovala posebne informacije o vseh takih zadevah. Pogodbenici se o svojih informacijskih točkah medsebojno obvestita v treh mesecih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma. Za informacijske točke ni nujno, da so depozitarne ustanove za zakone in druge predpise.

2.   Ta sporazum nikakor ne zahteva od katere koli pogodbenice, da daje zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi posegalo v legitimne trgovinske interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij.

Pododdelek 3

Računalniške storitve

Člen 98

Dogovor o računalniških storitvah

1.   Če je trgovina z računalniškimi storitvami liberalizirana v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja, se pogodbenici uskladita z odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

2.   CPC (20) 84, oznaka ZN za opis računalniških in sorodnih storitev, zajema osnovne funkcije za opravljanje vseh računalniških in sorodnih storitev:

(a)

računalniške programe, opredeljene kot sklope navodil, ki so potrebni za delovanje in komunikacijo računalnikov (vključno z njihovo pripravo in izvedbo);

(b)

obdelavo in shranjevanje podatkov ter

(c)

sorodne storitve, kot so storitve svetovanja in usposabljanja za osebje strank.

Tehnološki razvoj je narekoval večjo ponudbo teh storitev v obliki svežnja oziroma paketa sorodnih storitev, ki lahko vključuje le nekatere ali pa vse od teh osnovnih funkcij. Na primer, storitve, kot so gostovanje spletnih strani oziroma domen, storitve rudarjenja podatkov in mrežno računalništvo, sestavlja kombinacija osnovnih funkcij računalniških storitev.

3.   Računalniške in sorodne storitve, ne glede na to, ali se izvajajo prek omrežja, vključno z internetom, vključujejo vse storitve, ki zagotavljajo:

(a)

svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, podporo, tehnično pomoč ali upravljanje računalnikov ali računalniških sistemov ali zanje;

(b)

računalniške programe, opredeljene kot nize navodil, potrebne za delovanje in komunikacijo računalnikov (njih samih in v njih), ter svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, predelavo, vzdrževanje, podporo, tehnično pomoč, upravljanje ali uporabo računalniških programov ali zanje, ali

(c)

obdelavo podatkov, shranjevanje podatkov, podatkovno gostovanje ali storitve podatkovnih baz; storitve vzdrževanja in popravil za pisarniške stroje in opremo, vključno z računalniki; storitve usposabljanja za osebje strank, ki so povezane z računalniškimi programi, računalniki ali računalniškimi sistemi in niso uvrščene drugje.

4.   Računalniške in sorodne storitve omogočajo izvajanje drugih storitev (npr. bančništvo) tako prek elektronskih kot drugih sredstev. Vendar pa obstaja pomembna razlika med storitvijo omogočanja (npr. gostovanje spletnih strani ali gostovanje aplikacij) in vsebinsko oziroma osnovno storitvijo, ki se izvaja elektronsko (npr. bančništvo). V takih primerih CPC 84 vsebinske oziroma osnovne storitve ne zajema.

Pododdelek 4

Poštne in kurirske storitve

Člen 99

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse poštne in kurirske storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2.   Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)

„licenca“ pomeni dovoljenje, ki ga regulativni organ izda posameznemu ponudniku in se zahteva pred opravljanjem dane storitve;

(b)

„univerzalna storitev“ pomeni stalno opravljanje poštne storitve določene kakovosti na vseh točkah na ozemlju pogodbenice po dostopnih cenah za vse uporabnike.

Člen 100

Univerzalna storitev

Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti. Taka obveznost se sama po sebi ne bo štela za protikonkurenčno, če se bo upravljala na pregleden, nediskriminatoren in konkurenčno nevtralen način ter ne bo povzročala večjega bremena, kot je potrebno, za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

Člen 101

Licence

1.   Licenca se lahko zahteva le za storitve, ki so v sklopu univerzalne storitve.

2.   Kadar se zahteva licenca, se javno objavijo:

(a)

vsa merila za izdajo licenc in obdobje, ki je praviloma potrebno, da se sprejme odločitev glede vloge za licenco; in

(b)

pogoji za izdajo licence.

3.   Na zahtevo se vložnika obvesti o razlogih za zavrnitev izdaje licence, vsaka pogodbenica pa vzpostavi pritožbeni postopek prek neodvisnega organa. Tak postopek je pregleden, nediskriminatoren in temelji na objektivnih merilih.

Člen 102

Neodvisnost regulativnega organa

Regulativni organ je pravno ločen od katerega koli ponudnika poštnih in kurirskih storitev in mu tudi ne odgovarja. Sklepi in postopki regulativnega organa so nepristranski za vse udeležence na trgu.

Člen 103

Postopno približevanje

Pogodbenici z namenom upoštevanja nadaljnje liberalizacije na področju trgovine s storitvami priznavata pomen postopnega približevanja obstoječe in prihodnje gruzijske zakonodaje seznamu predpisov pravnega reda Unije, ki je vključen v Prilogo XV-C k temu sporazumu.

Pododdelek 5

Elektronska komunikacijska omrežja in storitve

Člen 104

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse elektronske komunikacijske storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2.   Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)

„elektronske komunikacijske storitve“ pomeni vse storitve, ki v celoti ali pretežno temeljijo na prenosu signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih, vključno s telekomunikacijskimi storitvami in storitvami prenosa po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo; navedene storitve pa izključujejo storitve, s katerimi se zagotavljajo vsebine ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebinami, ki se pošiljajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami;

(b)

„javno komunikacijsko omrežje“ je elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali v glavnem uporablja za zagotavljanje javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

(c)

„elektronsko komunikacijsko omrežje“ pomeni prenosne sisteme in, kadar je to primerno, komutacijsko ali usmerjalno opremo ter druge vire, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo, ter z omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij;

(d)

„regulativni organ“ v sektorju elektronskih komunikacij pomeni organ, pristojen za urejanje elektronskih komunikacij, omenjenih v tem pododdelku;

(e)

za ponudnika storitev se šteje, da ima „pomembno tržno moč“, če bodisi sam ali skupaj z drugimi uživa položaj, enakovreden prevladujočemu položaju, torej položaj gospodarske moči, na podlagi katerega lahko v veliki meri deluje neodvisno od konkurentov, strank in v končni fazi potrošnikov;

(f)

„medomrežno povezovanje“ pomeni fizično in logično povezovanje javnih komunikacijskih omrežij, ki jih uporablja isti ali drug ponudnik storitev, da lahko uporabniki enega ponudnika storitev komunicirajo z uporabniki istega ali drugega ponudnika storitev, ali imajo dostop do storitev, ki jih zagotavlja drugi ponudnik. Storitve lahko zagotavljajo udeležene stranke ali druge stranke, ki imajo dostop do omrežja. Medomrežno povezovanje je posebna vrsta dostopa, ki se uporablja med operaterji javnih omrežij;

(g)

„univerzalna storitev“ pomeni sklop storitev določene kakovosti, ki mora biti po dostopni ceni zagotovljen vsem uporabnikom na ozemlju pogodbenice ne glede na njihovo geografsko lego; obseg in izvajanje univerzalne storitve določi vsaka pogodbenica;

(h)

„dostop“ pomeni zagotovitev razpoložljivosti naprav in/ali storitev drugemu ponudniku storitev pod določenimi pogoji, bodisi na izključni ali neizključni podlagi, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev. Med drugim zajema dostop do omrežnih elementov in pripadajočih naprav, ki lahko vključuje tudi priključitev opreme s fiksnimi ali nefiksnimi sredstvi (zlasti dostop do krajevne zanke ter naprav in storitev, ki so potrebne za zagotavljanje storitev prek krajevne zanke); dostop do fizične infrastrukture, vključno z zgradbami, kanali in drogovi; dostop do ustreznih sistemov programske opreme vključno s sistemi za podporo obratovanja; dostop do pretvorbe številk ali do sistemov, ki zagotavljajo enakovredno delovanje; dostop do fiksnih in mobilnih omrežij, zlasti za sledenje; dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske storitve; dostop do virtualnih omrežnih storitev;

(i)

„končni uporabnik“ pomeni uporabnika, ki ne ponuja javnih komunikacijskih omrežij ali javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

(k)

„krajevna zanka“ pomeni fizični vod, ki povezuje omrežno priključno točko v prostorih naročnika z glavnim razdelilnikom ali enakovredno napravo v fiksnem javnem komunikacijskem omrežju.

Člen 105

Regulativni organ

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so regulativni organi za elektronske komunikacijske storitve pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev. Če pogodbenica obdrži lastništvo ponudnikov, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja ali storitve, ali nadzor nad njimi, ta pogodbenica zagotovi učinkovito strukturno ločenost regulativne funkcije od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima regulativni organ zadostna pooblastila za urejanje sektorja. Naloge, ki jih opravlja, se objavijo v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so navedene naloge dodeljene več kot enemu organu.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi nepristranskost odločitev in postopkov regulativnih organov do vseh udeležencev na trgu ter njihovo preglednost.

4.   Regulativni organ je pooblaščen za opravljanje analize zadevnih trgov proizvodov in storitev, ki so lahko predmet predhodnega urejanja. Če mora regulativni organ v skladu s členom 107 tega sporazuma ugotoviti, ali se uvede, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti, na podlagi tržne analize ugotovi, ali je zadevni trg dejansko konkurenčen.

5.   Če regulativni organ ugotovi, da zadevni trg ni dejansko konkurenčen, opredeli in določi ponudnike storitev s pomembno tržno močjo na tem trgu ter uvede, ohrani ali spremeni posebne regulativne obveznosti iz člena 107 tega sporazuma, kot je primerno. Če regulativni organ ugotovi, da je zadevni trg dejansko konkurenčen, ne uvede in ne ohrani nobene regulativne obveznosti iz člena 107 tega sporazuma.

6.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima ponudnik storitev, ki ga zadeva odločitev regulativnega organa, pravico, da se nanjo pritoži pritožbenemu organu, ki je neodvisen od strank v postopku. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsebina zadeve ustrezno upošteva. Odločitev regulativnega organa velja do konca vsakega takega pritožbenega postopka, razen če pritožbeni organ ne odloči drugače. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločitev vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločitve predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločitve pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

7.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da regulativni organi v primeru, da nameravajo sprejeti ukrepe v zvezi s katero koli določbo tega pododdelka, ki imajo pomemben vpliv na zadevni trg, zainteresiranim stranem omogočijo predložitev pripomb na osnutek ukrepa v razumnem roku. Regulativni organi objavijo svoje postopke posvetovanja. Rezultati postopka posvetovanja se objavijo, razen v primeru zaupnih informacij.

8.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja in elektronske komunikacijske storitve, predložijo vse informacije, vključno s finančnimi, ki jih regulativni organi potrebujejo za zagotovitev skladnosti z določbami tega pododdelka oziroma odločitvami, sprejetimi v skladu s tem pododdelkom. Ti ponudniki na zahtevo takšne informacije zagotovijo brez odlašanja ter v takšnem roku in tako podrobno, kot to zahteva regulativni organ. Informacije, ki jih zahteva regulativni organ, so sorazmerne z opravljanjem te naloge. Regulativni organ poda razloge, ki upravičujejo njegovo zahtevo po informacijah.

Člen 106

Dovoljenje za opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se opravljanje storitev, kolikor se le da, odobri na osnovi samega obvestila.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za obravnavo vprašanj glede dodelitve številk in frekvenc lahko zahteva licenca. Pogoji za tako licenco se javno objavijo.

3.   Če je potrebna licenca, vsaka pogodbenica zagotovi, da:

(a)

se javno objavijo vsa merila za izdajo licence in razumno obdobje, ki je praviloma potrebno za odločitev o vlogi za izdajo licence;

(b)

je vložnik na zahtevo pisno obveščen o razlogih za zavrnitev izdaje licence;

(c)

se lahko vložnik, če se mu izdaja licence neupravičeno zavrne, obrne na pritožbeni organ;

(d)

pristojbine za izdajo licence (21), ki jih zahteva katera koli pogodbenica za izdajo licence, ne presegajo upravnih stroškov, ki običajno nastanejo pri upravljanju, nadzoru in uveljavljanju veljavnih licenc. Zahteve iz tega odstavka se ne uporabljajo za pristojbine za izdajo licence za uporabo radiofrekvenčnega spektra in virov oštevilčevanja.

Člen 107

Dostop in medomrežno povezovanje

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo vsi ponudniki storitev, ki so pooblaščeni za opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev, pravico in obveznost, da se pogajajo o dostopu in medomrežnem povezovanju z drugimi ponudniki javno dostopnih elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. O dostopu in medomrežnem povezovanju se je treba načeloma dogovoriti na osnovi poslovnih pogajanj med zadevnimi ponudniki storitev.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki storitev, ki v postopku pogajanj o ureditvi medomrežnega povezovanja pridobijo informacije od drugega ponudnika storitev, te informacije uporabljajo samo za namene, za katere so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost poslanih ali shranjenih informacij.

3.   Če se v skladu s členom 105 tega sporazuma ugotovi, da upoštevni trg ni konkurenčen, vsaka pogodbenica zagotovi, da je regulativni organ pooblaščen, da ponudniku, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, naloži eno ali več naslednjih obveznosti v zvezi z medomrežnim povezovanjem in/ali dostopom:

(a)

obveznost nediskriminacije, da se zagotovi, da operater za druge ponudnike, ki opravljajo enakovredne storitve, uporablja enake pogoje v enakovrednih okoliščinah ter da drugim nudi enakovredne storitve in informacije pod enakimi pogoji, kot jih nudi za svoje storitve ali storitve svojih podružnic ali partnerjev;

(b)

obveznost za vertikalno integrirane družbe, da v primeru zahteve o nediskriminaciji ali o preprečevanju nepravičnega navzkrižnega subvencioniranja zagotovijo pregledne veleprodajne cene in interne obračunske cene. Regulativni organ lahko določi obliko in računovodsko metodologijo, ki ju je treba uporabiti;

(c)

obveznosti, da izpolnijo utemeljene zahteve za dostop do posebnih omrežnih elementov in pripadajoče infrastrukture, vključno z razvezanim dostopom do krajevne zanke, ter za njihovo uporabo, med drugim takrat, kadar regulativni organ meni, da bi zavrnitev dostopa ali neustrezni pogoji s podobnim učinkom ovirali razvoj trajnostnega konkurenčnega maloprodajnega trga ali ne bi bili v interesu končnega uporabnika.

Regulativni organi lahko za obveznosti iz te točke določijo tudi pogoje, kot so poštenost, razumnost in pravočasnost;

(d)

obveznost izvajanja določenih storitev v večjem obsegu za ponovno prodajo s strani tretjih oseb; odobritev odprtega dostopa do tehničnih vmesnikov, protokolov ali drugih ključnih tehnologij, ki so nepogrešljive za interoperabilnost storitev ali virtualnih omrežnih storitev; zagotavljanje kolokacije ali druge oblike souporabe infrastrukture, vključno s souporabo kanalov, zgradb ali drogov; opravljanje določenih storitev, potrebnih za zagotovitev interoperabilnosti celovitih storitev za uporabnike, vključno z zagotovitvijo infrastrukture za inteligentne omrežne storitve; zagotavljanje dostopa do sistemov za podporo obratovanju ali podobnih programskih sistemov, potrebnih za zagotavljanje poštene konkurence pri opravljanju storitev; povezovanje omrežij ali omrežne infrastrukture.

Regulativni organi lahko za obveznosti iz te točke določijo tudi pogoje, kot so poštenost, razumnost in pravočasnost;

(e)

obveznosti glede povračila stroškov in nadzora cen, vključno z obveznostmi glede stroškovne naravnanosti in sistemov stroškovnega računovodstva za zagotavljanje posebnih vrst medomrežnega povezovanja in/ali dostopa, če je iz tržne analize razvidno, da je konkurenca nezadostna zato, ker lahko zadevni operater v škodo končnih uporabnikov vzdržuje previsoke cene ali se poslužuje cenovnega izrivanja.

Regulativni organi upoštevajo naložbe operaterja in mu zagotovijo primerno stopnjo donosnosti naložbe za ustrezno vložena sredstva, pri čemer se upoštevajo s tem povezana tveganja;

(f)

obveznost objave posebnih obveznosti, ki jih ponudniku storitev naloži regulativni organ, ki opredeli posebne trge proizvodov/storitev in geografske trge. Najnovejše informacije, ki niso zaupne in ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, se javno objavijo na način, ki vsem zainteresiranim stranem zagotavlja enostaven dostop;

(g)

obveznosti glede preglednosti, v skladu s katerimi morajo operaterji javno objaviti določene informacije, če za operaterja velja obveznost o nediskriminaciji, pa lahko regulator od njega zahteva, da objavi referenčno ponudbo, ki je dovolj nezavezujoča, da ponudnikom storitev ni treba plačevati za infrastrukturo, ki za zahtevano storitev ni potrebna, ter v kateri operater razčleni ponujene storitve po posameznih elementih glede na tržne potrebe ter navede ustrezne pogoje, vključno s cenami.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se lahko ponudnik storitev, ki zaprosi za medomrežno povezovanje s ponudnikom, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, kadar koli ali po preteku javno objavljenega primernega obdobja obrne na neodvisen domač organ, ki je lahko tudi regulativni organ iz člena 104(2)(d) tega sporazuma, da reši spore glede ustreznih pogojev za medomrežno povezovanje in/ali dostop.

Člen 108

Omejeni viri

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi postopki za dodeljevanje in uporabo omejenih virov, vključno s frekvencami, številkami in pravicami poti, izvajajo pravočasno ter na objektiven, sorazmeren, pregleden in nediskriminatoren način. Trenutno stanje dodeljenih frekvenčnih pasov se javno objavi, podrobna opredelitev frekvenc, dodeljenih za posebno državno uporabo, pa se ne zahteva.

2.   Vsaka pogodbenica zagotavlja učinkovito upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve na svojem ozemlju, da se zagotovi učinkovita raba spektra. Če je povpraševanje po določenih frekvencah večje od njihove razpoložljivosti, je treba slediti ustreznim preglednim postopkom za dodelitev teh frekvenc, da bodo čim bolje izkoriščene in da se spodbuja konkurenca.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se dodeljevanje nacionalnih virov oštevilčenja in upravljanje nacionalnih načrtov oštevilčenja zaupata regulativnemu organu.

4.   Kadar javni ali lokalni organi ohranijo lastništvo ponudnikov, ki upravljajo javna komunikacijska omrežja in/ali storitve, ali nadzor nad njimi, je treba zagotoviti učinkovito strukturno ločenost organa, ki odobri pravico do poti, od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

Člen 109

Univerzalna storitev

1.   Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti.

2.   Take obveznosti se same po sebi ne bodo štele za protikonkurenčne, če se bodo upravljale na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način. Upravljanje takih obveznosti je poleg tega konkurenčno nevtralno in ne pomeni večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsi ponudniki upravičeni do zagotavljanja univerzalne storitve in noben ponudnik storitev ni vnaprej izključen. Imenovanje se izvede s pomočjo učinkovitega, preglednega, objektivnega in nediskriminatornega mehanizma. Vsaka pogodbenica po potrebi presodi, ali opravljanje univerzalne storitve predstavlja neupravičeno breme za organizacije, določene za njeno opravljanje. Kadar je to na podlagi takega izračuna upravičeno in ob upoštevanju morebitne tržne koristi, ki pripada organizaciji, ki ponuja univerzalno storitev, regulativni organi ugotovijo, ali je potreben mehanizem za povrnitev škode zadevnim ponudnikom storitev oziroma za razdelitev neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

4.   Če so imeniki vseh naročnikov na voljo uporabnikom v tiskani ali elektronski obliki, vsaka pogodbenica zagotovi, da organizacije, ki navedene imenike zagotavljajo, pri obravnavi informacij, ki so jih pridobile od drugih organizacij, uporabijo načelo nediskriminacije.

Člen 110

Čezmejno opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev

Nobena od pogodbenic ne sme od ponudnika storitev iz druge pogodbenice zahtevati, da ustanovi poslovno enoto, da je v kakršni koli obliki navzoč ali ima stalno prebivališče na njenem ozemlju kot pogoj za čezmejno opravljanje storitev.

Člen 111

Zaupnost informacij

Vsaka pogodbenica zagotovi zaupnost elektronskih komunikacij in sorodnih podatkov o prometu prek javno dostopnih komunikacijskih omrežij in javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ne da bi pri tem omejevala trgovino s storitvami.

Člen 112

Spori med ponudniki storitev

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da v primeru spora med ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega oddelka, zadevni regulativni organ na zahtevo katere koli od strank v sporu izda zavezujočo odločbo za rešitev spora v najkrajšem možnem času ter najpozneje v štirih mesecih.

2.   Odločba regulativnega organa se javno objavi, treba pa je upoštevati zahteve glede poslovne tajnosti. Ponudniki zadevnih elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev prejmejo podrobno obrazloženo odločbo.

3.   Kadar tak spor zadeva čezmejno opravljanje storitev, zadevni regulativni organi uskladijo svoja prizadevanja za rešitev spora.

Člen 113

Postopno približevanje

Pogodbenici z namenom upoštevanja nadaljnje liberalizacije na področju trgovine s storitvami priznavata pomen postopnega približevanja gruzijske obstoječe in prihodnje zakonodaje seznamu predpisov pravnega reda Unije, ki je vključen v Prilogo XV-B k temu sporazumu.

Pododdelek 6

Finančne storitve

Člen 114

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse finančne storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2.   Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)

„finančna storitev“ pomeni vsako storitev finančne narave, ki jo ponudi ponudnik finančne storitve pogodbenice. Finančne storitve obsegajo naslednje dejavnosti:

(i)

zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve:

(1)

neposredno zavarovanje (vključno s sozavarovanjem):

(a)

življenjsko;

(b)

neživljenjsko;

(2)

pozavarovanje in retrocesijo;

(3)

posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje, ter

(4)

pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov;

(ii)

bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):

(1)

sprejemanje depozitov in drugih povratnih sredstev od občanov;

(2)

vse vrste posojil, vključno s kreditiranjem potrošnikov, hipotekarnim kreditiranjem, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov;

(3)

finančni zakup;

(4)

vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi, plačilnimi in debetnimi karticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami;

(5)

garancije in obveznosti;

(6)

trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na prostem trgu (OTC) ali drugače:

(a)

z instrumenti denarnega trga (vključno s čeki, menicami, depozitnimi certifikati);

(b)

s tujo valuto;

(c)

z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje, ni pa omejeno le na standardizirane terminske pogodbe in opcije;

(d)

z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri;

(e)

s prenosljivimi vrednostnimi papirji;

(f)

z drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji in investicijami, vključno s plemenitimi kovinami;

(7)

sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitev, povezanih s takšnimi izdajami;

(8)

denarnoposredniške posle;

(9)

upravljanje premoženja, na primer upravljanje denarnih sredstev ali portfeljev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne in storitve skrbniških skladov;

(10)

storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, produkti izvedenih finančnih instrumentov in drugimi komercialnimi zapisi;

(11)

dajanje in prenos finančnih informacij, obdelavo finančnih podatkov in z njimi povezano programsko opremo;

(12)

svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v točkah od (1) do (11), vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja, svetovanjem pri nakupih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij;

(b)

„ponudnik finančnih storitev“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja finančne storitve. Izraz „ponudnik finančnih storitev“ ne vključuje javnih subjektov;

(c)

„javni subjekt“ pomeni:

(i)

vlado, centralno banko ali monetarni organ pogodbenice ali subjekt, ki je v lasti ali pod nadzorom pogodbenice, ki se ukvarja predvsem z izvajanjem vladnih funkcij ali dejavnosti za vladne namene, razen subjektov, ki se ukvarjajo zlasti z opravljanjem finančnih storitev pod komercialnimi pogoji, ali

(ii)

zasebni subjekt, ki opravlja naloge, kakršne običajno opravlja centralna banka ali monetarni organ, kadar opravlja navedene naloge;

(d)

„nova finančna storitev“ pomeni storitev finančne narave, vključno s storitvami, povezanimi z obstoječimi in novimi izdelki ali načinom dobave izdelka, ki je ne opravlja noben ponudnik finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, temveč se opravlja na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 115

Bonitetna izjema

1.   Vsaka od pogodbenic lahko iz bonitetnih razlogov sprejme ali ohrani ukrepe za:

(a)

zaščito vlagateljev, depozitarjev, imetnikov police ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev;

(b)

zagotavljanje celovitosti in stabilnosti svojega finančnega sistema.

2.   Navedeni ukrepi pogodbenice niso bolj obremenjujoči, kot je potrebno za doseganje njihovega cilja, in niso diskriminatorni do ponudnikov finančnih storitev druge pogodbenice v primerjavi z njenimi podobnimi ponudniki finančnih storitev.

3.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti razkritja informacij, ki zadevajo posle in račune posameznih strank, ali katerih koli zaupnih ali varovanih informacij, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

Člen 116

Učinkovita in pregledna ureditev

1.   Vsaka pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva, da vse zainteresirane osebe vnaprej obvesti o vseh ukrepih, ki se splošno uporabljajo in ki jih namerava sprejeti, da jim omogoči predložitev pripomb nanje. O takih ukrepih jih obvesti:

(a)

z uradno objavo ali

(b)

v drugi pisni ali elektronski obliki.

2.   Vsaka pogodbenica predloži zainteresiranim osebam svoje zahteve za izpolnjevanje vlog, povezanih s opravljanjem finančnih storitev.

Zadevna pogodbenica vložnika na njegovo zahtevo obvesti o statusu njegove vloge. Če zadevna pogodbenica od vložnika zahteva dodatne informacije, ga o tem obvesti brez nepotrebnega odlašanja.

3.   Vsaka pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da se na njenem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodno dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor v sektorju finančnih storitev ter za boj proti izogibanju davkom in davčni utaji. Ti mednarodno dogovorjeni standardi so med drugim „Temeljna načela za učinkovit bančni nadzor“ Baselskega odbora, „Temeljna načela zavarovanja“ Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov, „Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev“ Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, „Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah“ Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OVSE), „Poročilo o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene“ skupine G20 ter „Štirideset priporočil o pranju denarja“ in „Devet posebnih priporočil o financiranju terorizma“ Projektne skupine za finančno ukrepanje.

Pogodbenici upoštevata tudi „Deset ključnih načel o izmenjavi informacij“, ki jih spodbujajo finančni ministri držav skupine G7, ter jih poskušata uporabljati v dvostranskih odnosih.

Člen 117

Nove finančne storitve

Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli opravljanje vseh novih finančnih storitev, podobnih tistim storitvam, ki jih pogodbenica dovoli opravljati lastnim ponudnikom finančnih storitev v podobnih okoliščinah in v skladu s svojim nacionalnim pravom. Pogodbenica lahko določi pravno obliko, na podlagi katere se storitev lahko opravlja, in za opravljanje take storitve lahko zahteva dovoljenje. Kadar se zahteva tako dovoljenje, se odločitev o tem sprejme v razumnem roku, dovoljenje pa se lahko zavrne samo iz bonitetnih razlogov.

Člen 118

Obdelava podatkov

1.   Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli prenos informacij v elektronski ali drugi obliki z njenega ozemlja in na njeno ozemlje za obdelavo podatkov, če je takšna obdelava potrebna za običajno poslovanje takšnega ponudnika finančnih storitev.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti glede prenosa osebnih podatkov.

Člen 119

Posebne izjeme

1.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali opravljala dejavnosti ali storitve, ki so del javnega pokojninskega zavarovanja ali obveznega sistema socialne varnosti, razen kadar navedene dejavnosti lahko opravljajo, tako kot to določajo nacionalni predpisi zadevne pogodbenice, ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami.

2.   Nobena določba iz tega sporazuma se ne uporablja za dejavnosti, ki jih opravljajo centralna banka ali monetarni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pri uresničevanju monetarne ali tečajne politike.

3.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali zagotavljala dejavnosti ali storitve za račun ali z jamstvom ali z uporabo finančnih sredstev pogodbenice ali njenih javnih subjektov.

Člen 120

Samoregulativne organizacije

Ko pogodbenica zahteva članstvo ali sodelovanje v kakršnem koli samoregulativnem organu, na terminski borzi ali trgu, trgu ali borzi vrednostnih papirjev, v klirinški agenciji ali kateri koli drugi organizaciji ali združenju ali dostop do njih, da lahko ponudniki finančnih storitev druge pogodbenice opravljajo finančne storitve na enaki osnovi kot ponudniki finančnih storitev pogodbenice, ali ko pogodbenica takim subjektom neposredno ali posredno zagotavlja prednosti ali ugodnosti pri opravljanju finančnih storitev, pogodbenica zagotovi, da se upoštevajo obveznosti iz členov 79 in 85 tega sporazuma.

Člen 121

Klirinški in plačilni sistemi

Vsaka pogodbenica pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju odobri dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, in do uradnih sistemov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri normalnem izvajanju rednega poslovanja. Namen tega člena ni priznanje dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v pogodbenici.

Člen 122

Postopno približevanje

Pogodbenici z namenom upoštevanja nadaljnje liberalizacije na področju trgovine s storitvami priznavata pomen postopnega približevanja gruzijske obstoječe in prihodnje zakonodaje mednarodnim standardom dobrih praks iz člena 116(3) tega sporazuma in seznamu predpisov pravnega reda Unije, ki je vključen v Prilogo XV-A k temu sporazumu.

Pododdelek 7

Prevozne storitve

Člen 123

Področje uporabe

Ta pododdelek določa načela v zvezi z liberalizacijo mednarodnih prevoznih storitev v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

Člen 124

Mednarodni pomorski prevoz

1.   Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)

„mednarodni pomorski promet“ vključuje prevoze od vrat do vrat in multimodalne prevoze, ki pomenijo prevoz blaga z več kot eno vrsto prevoza in vključujejo pomorski del prevozne verige, z enotnim prevoznim dokumentom in v ta namen pravico do neposrednega sklepanja pogodb s ponudniki drugih vrst prevoza;

(b)

„pretovarjanje v pomorstvu“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če so ti delavci organizirani neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov. Zajete dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:

(i)

natovarjanja tovora na ladjo / raztovarjanja tovora z ladje;

(ii)

priveza/razveza tovora ter

(iii)

sprejema/dostave in hrambe tovora pred odpremo ali po raztovoru;

(c)

„storitve carinjenja“ (ali „storitve carinskih posrednikov“) pomeni dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo v imenu druge pogodbenice, če je ta storitev glavna dejavnost ponudnika storitev ali običajna dopolnilna dejavnost h glavni dejavnosti ponudnika storitev;

(d)

„storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali v notranjosti države, z namenom, da se napolnijo/izpraznijo, popravijo in pripravijo za prevoz;

(e)

„storitve pomorskih agencij“ pomeni dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladijskih družb, in sicer za naslednje namene:

(i)

trženje in prodajo storitev pomorskega prometa in sorodnih storitev, od ponudbe cene do izdajanja računov, ter izdajanja ladijskih nakladnic, nakup in preprodajo potrebnih sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanje poslovnih informacij;

(ii)

organizacijske dejavnosti v imenu družb v zvezi s pristankom ladij ali po potrebi prevzema tovora;

(f)

„storitve odpreme tovora“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo organizacijo in spremljanje odpremnih postopkov v imenu naročnikov prevoza, s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, s pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij;

(g)

„oskrbovalne storitve“ pomeni prevoz mednarodnega tovora po morju do pristanišč in naprej, zlasti v zabojnikih, in sicer med pristanišči posamezne pogodbenice.

2.   Kar zadeva mednarodni pomorski prevoz, vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito uporabo načela neomejenega dostopa do tovora na komercialni osnovi, svobodo zagotavljanja storitev v mednarodnem pomorskem prevozu in nacionalno obravnavo v okviru zagotavljanja takih storitev.

Glede na obstoječe ravni liberalizacije v mednarodnem pomorskem prevozu med pogodbenicama:

(a)

vsaka pogodbenica učinkovito uporablja načelo neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na komercialni in nediskriminatorni osnovi;

(b)

vsaka pogodbenica odobri, da se plovila, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice ali jih upravljajo ponudniki storitev druge pogodbenice, obravnavajo enako ugodno kot njena lastna plovila ali plovila katere koli tretje države, kar koli je ugodneje, med drugim v zvezi z dostopom do pristanišč, uporabo infrastrukture in storitev pristanišč ter pomožnih pomorskih storitev ter v zvezi s tem povezanimi pristojbinami in taksami, carinskimi objekti in določitvijo privezov ter naprav za nakladanje in razkladanje.

3.   Vsaka pogodbenica ob izvajanju teh načel:

(a)

ne vnaša dogovorov o delitvi tovora v prihodnje sporazume s tretjimi državami o storitvah v pomorskem prevozu, vključno s prevozom suhega in tekočega razsutega tovora ter linijskim prevozom, če pa taki dogovori o delitvi tovora obstajajo v predhodnih sporazumih, jih v razumnem roku odpove, ter

(b)

z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko predstavljale prikrito omejitev ali imele diskriminatorne učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, in se vzdržijo njihove uvedbe.

4.   Vsaka od pogodbenic ponudnikom storitev v mednarodnem pomorskem prevozu druge pogodbenice dovoli ustanovitev poslovne enote na svojem ozemlju pod pogoji za ustanavljanje in poslovanje, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih zagotavlja lastnim ponudnikom storitev ali ponudnikom storitev katere koli tretje države, kateri koli so ugodnejši.

5.   Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev pomorskega prometa iz druge pogodbenice po razumnih in nediskriminatornih pogojih zagotovi naslednje storitve v pristanišču: pilotiranje, vleko in pomoč z vlačilcem, oskrbo z živili in gorivom, obnovitev zaloge vode, pobiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov, storitve pristaniškega kapitana, plovne pripomočke, operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za delovanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko, opremo za nujna popravila, storitve sidranja in priveza.

6.   Vsaka pogodbenica dovoli prevoz opreme, kot so prazni zabojniki, ki se ne prevažajo kot tovor med pristanišči posamezne države članice EU ali pristanišči Gruzije proti plačilu.

7.   Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev druge pogodbenice v mednarodnem pomorskem prevozu dovoli opravljanje oskrbovalnih storitev med njunimi nacionalnimi pristanišči, pod pogojem da je bilo od pristojnih organov pridobljeno ustrezno dovoljenje.

Člen 125

Zračni prevoz

Postopno liberalizacijo zračnega prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami in pogoji vzajemnega dostopa do trga ureja Sporazum o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi.

Člen 126

Postopno približevanje

Pogodbenici z namenom upoštevanja nadaljnje liberalizacije na področju trgovine s storitvami priznavata pomen postopnega približevanja gruzijske obstoječe in prihodnje zakonodaje seznamu predpisov pravnega reda Unije, ki je vključen v Prilogo XV-D k temu sporazumu.

Oddelek 6

Elektronsko poslovanje

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 127

Cilji in načela

1.   Ob zavedanju, da elektronsko poslovanje povečuje trgovinske priložnosti v mnogih sektorjih, se pogodbenici dogovorita za spodbujanje razvoja elektronskega poslovanja, zlasti s sodelovanjem pri vprašanjih elektronskega poslovanja v smislu določb tega poglavja.

2.   Pogodbenici soglašata, da mora biti razvoj elektronskega poslovanja skladen z mednarodnimi standardi varstva podatkov, da se zagotovi zaupanje uporabnikov v elektronsko poslovanje.

3.   Pogodbenici soglašata, da se elektronsko pošiljanje šteje kot opravljanje storitev v smislu oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) tega poglavja in ne more biti predmet carin.

Člen 128

Sodelovanje pri elektronskem poslovanju

1.   Pogodbenici ohranjata dialog glede regulativnih zadev v zvezi z elektronskim poslovanjem, v katerem med drugim obravnavata naslednja vprašanja:

(a)

priznavanje certifikatov o elektronskih podpisih, izdanih javnosti, in olajšanje čezmejnih storitev potrjevanja;

(b)

odgovornost posrednih ponudnikov storitev v zvezi s prenosom ali shranjevanjem informacij;

(c)

ravnanje z nenaročenimi elektronskimi reklamnimi sporočili;

(d)

varstvo potrošnikov na področju elektronskega poslovanja; ter

(e)

kakršna koli druga vprašanja, pomembna za razvoj elektronskega poslovanja.

2.   Tako sodelovanje lahko poteka v obliki izmenjave informacij o zakonodaji pogodbenic v zvezi z navedenimi vprašanji ter o izvajanju takšne zakonodaje.

Pododdelek 2

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev

Člen 129

Uporaba storitev posrednikov

1.   Pogodbenici priznavata, da tretje osebe lahko uporabijo storitve posrednikov v zvezi s kršitvami ter zagotovita ukrepe v zvezi s posrednimi ponudniki storitev, kakor je določeno v tem pododdelku (22).

2.   V členu 130 tega sporazuma „ponudnik storitev“ pomeni ponudnika prenosa in usmerjanja materiala, pri čemer material izbere uporabnik, ne da bi se pri tem spremenila njegova vsebina, ali povezav za digitalno spletno komunikacijo takega materiala med točkami, ki jih določi uporabnik. V členu 131 in 132 tega sporazuma „ponudnik storitev“ pomeni ponudnika ali operaterja infrastrukture za spletne storitve ali dostop do omrežja.

Člen 130

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „izključni prenos“

1.   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali dostop do komunikacijskega omrežja, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za poslane informacije, če ponudnik:

(a)

ne sproži prenosa;

(b)

ne izbere prejemnika prenosa ter

(c)

ne izbere ali spremeni informacij, ki so predmet prenosa.

2.   Prenos in zagotovitev dostopa iz odstavka 1 vključujeta samodejno, vmesno in začasno shranjevanje poslanih informacij, če je to namenjeno samo izvajanju prenosa v komunikacijskem omrežju in če se informacije ne shranijo za daljše obdobje, kot je upravičeno potrebno za tak prenos.

3.   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

Člen 131

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „shranjevanje v predpomnilniku“

1.   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, če tak ponudnik:

(a)

ne spremeni informacij;

(b)

izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;

(c)

upošteva pravila o posodabljanju informacij, ki so določena v splošno priznanih in uporabljenih industrijskih standardih;

(d)

za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane industrijske tehnologije ter

(e)

hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacije, ki jo je hranil, takoj ko je obveščen (23), da je bila informacija na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjena iz omrežja ali da je bil dostop do nje onemogočen ali da je sodišče ali upravni organ odredil tako odstranitev ali blokado.

2.   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

Člen 132

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „gostiteljstvo“

1.   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za informacije, shranjene na zahtevo prejemnika storitve, če tak ponudnik:

(a)

ne ve za nezakonito dejavnost ali informacijo in mu v zvezi z odškodninskimi zahtevki niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih je očitno, da gre za nezakonito dejavnost ali informacijo, ali

(b)

takoj ko za to izve ali se tega zave, hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij.

2.   Odstavek 1 se ne uporabi, kadar prejemnik storitve ukrepa s pooblastilom ali pod nadzorom ponudnika.

3.   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitve zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve, in tudi ne v možnost, da pogodbenica določi postopke, ki urejajo odstranitev ali preprečitev dostopa do informacij.

Člen 133

Brez splošne obveznosti spremljanja

1.   Kadar ponudniki zagotavljajo storitve iz členov 130, 131 in 132 tega sporazuma, jim pogodbenici ne predpišeta splošne obveznosti spremljanja informacij pri prenosu ali shranjevanju, pa tudi ne dejavnega raziskovanja dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih se domneva, da gre za nezakonito dejavnost.

2.   Pogodbenica lahko določi obveznosti, da ponudniki storitev informacijske družbe takoj obvestijo pristojne javne organe o domnevnih nezakonitih dejavnostih ali informacijah, ki jih predložijo prejemniki njihove storitve, ali da pristojnim organom na njihovo zahtevo predložijo informacije, ki omogočajo identifikacijo prejemnikov njihove storitve, s katerimi so sklenili dogovor o shranjevanju.

Oddelek 7

Izjeme

Člen 134

Splošne izjeme

1.   Brez poseganja v splošne izjeme iz člena 415 tega sporazuma za določbe tega poglavja ter prilog XIV-A, XIV-E, XIV-B, XIV-F, XIV-C, XIV-G, XIV-D in XIV-H k temu sporazumu veljajo izjeme iz tega člena.

2.   Ob upoštevanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, če prevladujejo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje ustanavljanja ali čezmejnega opravljanja storitev, to poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da sprejmeta ali uveljavljata ukrepe:

(a)

ki so potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda in miru;

(b)

ki so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

(c)

ki so povezani z ohranjanjem neobnovljivih naravnih virov, če se taki ukrepi uporabljajo v zvezi z omejevanjem domačih podjetnikov ali domače ponudbe ali uporabe storitev;

(d)

ki so potrebni za varovanje narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti;

(e)

ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti z zakoni ali drugimi predpisi, ki niso neskladni z določbami tega poglavja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:

(i)

preprečevanje zavajajočega in goljufivega ravnanja ali obravnavanje posledic neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb;

(ii)

varovanje zasebnosti posameznikov v zvezi z obdelavo in razširjanjem osebnih podatkov ter varovanje zaupnosti dokumentacije in računov posameznikov;

(iii)

varnost;

(f)

ki so v neskladju s členoma 79 in 85 tega sporazuma, če je razlika v obravnavi namenjena zagotavljanju učinkovite ali pravične uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov od gospodarskih dejavnosti, podjetnikov ali ponudnikov storitev druge pogodbenice (24).

3.   Določbe tega poglavja ter prilog XIV-A, XIV-E, XIV-B, XIV-F, XIV-C, XIV-G, XIV-D in XIV-H k temu sporazumu se ne uporabljajo za sisteme socialne varnosti pogodbenic ali za dejavnosti na ozemlju vsake od pogodbenic, ki so povezane, pa čeprav občasno, z izvajanjem uradne oblasti.

Člen 135

Davčni ukrepi

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi v skladu z določbami tega poglavja se ne uporablja za davčno obravnavo, ki jo zagotavljata pogodbenici ali jo bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov med pogodbenicama, namenjenih izogibanju dvojne obdavčitve.

Člen 136

Varnostne izjeme

1.   Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da:

(a)

bi se od katere koli pogodbenice zahtevala zagotovitev informacij, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

bi kateri koli pogodbenici preprečevala uvedbo kakršnih koli ukrepov, za katere ta presodi, da so potrebni za zavarovanje njenih bistvenih varnostnih interesov:

(i)

v zvezi s proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom;

(ii)

v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo neposredno ali posredno z namenom oskrbe vojaških sil;

(iii)

v zvezi s fisijskimi in fuzijskimi materiali ali z materiali, iz katerih so ti pridobljeni, ali

(iv)

pridobljenih med vojno ali v drugih izrednih razmerah v mednarodnih odnosih ali

(c)

bi pogodbenicam preprečevala sprejetje ukrepov za izpolnjevanje obveznosti, ki sta jih sprejeli za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti.

POGLAVJE 7

Tekoča plačila in pretok kapitala

Člen 137

Tekoča plačila

Pogodbenici se v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada zavežeta, da ne bosta uvedli omejitev, in dovolita vsa plačila in transferje v prosto zamenljivi valuti na tekoči račun plačilne bilance med pogodbenicama.

Člen 138

Pretok kapitala

1.   Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici od začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v skladu z zakonodajo države gostiteljice, vključno z nakupom nepremičnin, naložbami v skladu z določbami poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in kakršnega koli dobička, ki izvira iz njih.

2.   Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance z izjemo transakcij iz odstavka 1 tega člena vsaka pogodbenica od začetka veljavnosti tega sporazuma brez poseganja v druge določbe tega sporazuma zagotovi:

(a)

prosti pretok kapitala v zvezi s krediti, povezanimi s komercialnimi posli ali opravljanjem storitev, pri katerih sodeluje rezident ene od pogodbenic;

(b)

prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami, finančnimi posojili in krediti vlagateljev iz druge pogodbenice.

Člen 139

Zaščitni ukrepi

Kadar plačila ali pretok kapitala med pogodbenicama v izjemnih okoliščinah povzročijo ali kadar obstaja tveganje, da bodo povzročili resne težave za delovanje tečajne ali monetarne politike, vključno z resnimi težavami s plačilno bilanco v eni ali več državah članicah Evropske unije ali Gruziji, lahko zadevne pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe za obdobje, ki ne presega šestih mesecev, če so taki ukrepi nujno potrebni. Pogodbenica, ki sprejme zaščitne ukrepe, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico in čim prej predloži časovni razpored za odpravo takšnih ukrepov.

Člen 140

Določbe o olajševanju in razvoju

1.   Pogodbenici se posvetujeta z namenom olajšanja medsebojnega pretoka kapitala, da se pospeši uresničevanje ciljev tega sporazuma.

2.   V prvih štirih letih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma pogodbenici sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Unije o prostem pretoku kapitala.

3.   Do konca petega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma bo Pridružitveni odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, pregledal sprejete ukrepe in določil potek nadaljnje liberalizacije.

POGLAVJE 8

Javna naročila

Člen 141

Cilji

1.   Pogodbenici priznavata pomen preglednih, nediskriminatornih, konkurenčnih in odprtih postopkov javnega naročanja za trajnostni gospodarski razvoj ter si kot cilj zastavljata učinkovito, vzajemno in postopno odprtje svojih trgov za javna naročila.

2.   To poglavje ureja vzajemni dostop do trgov za javna naročila na podlagi načela nacionalne obravnave javnih naročil in koncesij v tradicionalnem sektorju, pa tudi v sektorju gospodarskih javnih služb, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Določa postopno približevanje gruzijske zakonodaje o javnih naročilih pravnemu redu EU na področju javnih naročil na podlagi načel, ki to področje urejajo v EU, ter pogojev in opredelitev iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/18/ES) in Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/17/ES).

Člen 142

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za javna naročila gradenj, blaga in storitev, pa tudi naročila gradenj, blaga in storitev v sektorju gospodarskih javnih služb ter koncesije za gradnje in storitve, če in kadar se taka naročila uporabljajo.

2.   To poglavje se nanaša na vse javne organe naročnike in druge naročnike, ki ustrezajo opredelitvam iz pravnega reda Unije na področju javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: naročniki). Zajema tudi osebe javnega prava in javna podjetja v sektorju gospodarskih javnih služb, kot so družbe v državni lasti, ki izvajajo ustrezne dejavnosti, ter zasebna podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami na področju gospodarskih javnih služb (25).

3.   To poglavje se uporablja za naročila, ki presegajo pragove vrednosti, določene v Prilogi XVI-A k temu sporazumu.

4.   Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na skupnem znesku plačila brez davka na dodano vrednost. Gruzija bo pri uporabi teh pragov vrednosti naročil preračunala v svojo nacionalno valuto po menjalnem tečaju svoje narodne banke.

5.   Ti pragovi vrednosti se revidirajo vsaki dve leti, prvič v letu začetka veljavnosti tega sporazuma, na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene v posebnih pravicah črpanja, v obdobju 24 mesecev, ki se konča na zadnji dan avgusta pred revizijo, veljati pa začnejo s 1. januarjem. Vrednost tako spremenjenih pragov se, kjer je to potrebno, zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov. Revizija pragov se sprejme s sklepom Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

Člen 143

Institucionalno ozadje

1.   Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani ustrezen institucionalni okvir in mehanizme, potrebne za pravilno delovanje sistema javnih naročil in izvajanje načel iz tega poglavja.

2.   Gruzija določi zlasti:

(a)

izvršilni organ na centralni državni ravni, katerega naloga je zagotavljanje skladne politike na vseh področjih, povezanih z javnimi naročili, in njeno izvajanje. Ta organ olajšuje in usklajuje izvajanje tega poglavja ter vodi proces postopnega približevanja pravnemu redu Unije, kot je določeno v Prilogi XVI-B k temu sporazumu;

(b)

nepristranski in neodvisen organ, katerega naloga je pregled odločitev naročnikov ali drugih subjektov pri oddaji naročil. „Neodvisen“ v tem kontekstu pomeni, da je zadevni organ javni organ, ločen od vseh naročnikov in gospodarskih subjektov. Odločitve tega organa so lahko predmet sodne presoje.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito izvrševanje odločitev, ki so jih sprejeli organi, pristojni za pregled pritožb, ki so jih vložili gospodarski subjekti v zvezi s kršitvami domačega prava.

Člen 144

1.   Pogodbenici najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma pripravita niz temeljnih standardov za oddajo vseh naročil, kot je določeno v odstavkih od 2 do 15 tega člena. Ti temeljni standardi izhajajo neposredno iz pravil in načel javnega naročanja, kot jih določa pravni red Unije na tem področju, vključno z načeli nediskriminatornosti, enake obravnave, preglednosti in sorazmernosti.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsa nameravana naročila objavljena v ustreznih medijih (26) na način, ki v zadostni meri omogoča:

(a)

odprtje trga konkurenci ter

(b)

ustrezen dostop morebitnih zainteresiranih gospodarskih subjektov do informacij v zvezi z nameravanim naročilom še pred oddajo naročila ter možnost, da izrazijo interes za pridobitev naročila.

3.   Objava ustreza gospodarskemu pomenu naročila za gospodarske subjekte.

4.   Objava vsebuje vsaj bistvene podrobnosti o nameravanem naročilu, kvalitativnih selektivnih merilih, načinu oddaje naročila, merilih za oddajo naročila in kakršne koli druge dodatne informacije, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih bodo gospodarski subjekti potrebovali za odločitev, ali bodo izrazili interes za pridobitev naročila.

5.   Vsa naročila se oddajo po preglednih in nepristranskih postopkih, ki preprečujejo koruptivne prakse. Nepristranskost se zagotovi zlasti z nediskriminatornim opisom vsebine pogodbe, enakim dostopom za vse gospodarske subjekte, ustreznimi roki ter preglednim in objektivnim pristopom.

6.   Pri opredelitvi značilnosti gradenj, blaga in storitev se naročniki poslužujejo splošnih opisov izvedbe in funkcij ter mednarodnih, evropskih ali nacionalnih standardov.

7.   Opis zahtevanih značilnosti gradenj, blaga in storitev ne sme predpisovati določene izdelave ali vira, postopka, blagovne znamke, patentov, tipa, porekla ali proizvodnje, razen če je to upravičeno z vsebino pogodbe in se doda besedilo „ali enakovredno“. Prednost se da splošnim opisom izvedbe ali funkcij.

8.   Pogodbenici ne postavljata pogojev, ki bi neposredno ali posredno diskriminirali gospodarske subjekte druge pogodbenice, kot je na primer zahteva, da morajo imeti gospodarski subjekti, zainteresirani za naročilo, sedež v isti državi, regiji ali na istem ozemlju kot naročnik.

Ne glede na navedeno se lahko od izvajalca, ki dobi naročilo, zahteva, da na kraju, kjer bo izvajal pogodbene obveznosti, vzpostavi določeno poslovno infrastrukturo, če to upravičujejo posebne okoliščine naročila.

9.   Roki za prijavo interesa in predložitev ponudbe morajo biti dovolj dolgi, da lahko gospodarski subjekti iz druge pogodbenice smiselno ocenijo razpis in pripravijo svojo ponudbo.

10.   Vsi sodelujoči morajo biti vnaprej seznanjeni z veljavnimi pravili, merili za izbor in merili za oddajo naročila. Pravila morajo veljati za vse sodelujoče enako.

11.   Naročniki lahko omejeno število kandidatov povabijo, da predložijo ponudbo, pod pogojem:

(a)

da to storijo na pregleden in nediskriminatoren način ter

(b)

da izbira temelji samo na objektivnih dejavnikih, kot so izkušnje kandidatov v zadevnem sektorju, velikost in infrastruktura njihovih podjetij ali njihove tehnične in strokovne sposobnosti.

Pri povabilu omejenega števila kandidatov, da predložijo ponudbo, je treba upoštevati potrebo po zagotavljanju ustrezne konkurence.

12.   Naročniki se lahko postopkov s pogajanji poslužujejo le v izjemnih in opredeljenih primerih, ko uporaba takih postopkov ne izkrivlja konkurence.

13.   Naročniki lahko sisteme ugotavljanja usposobljenosti uporabljajo le pod pogojem, da je seznam usposobljenih izvajalcev pripravljen na podlagi ustrezno oglaševanega, preglednega in odprtega postopka. Tudi ob uporabi sistema ugotavljanja usposobljenosti se morajo naročila oddati na nediskriminatorni osnovi.

14.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se naročila oddajo na pregleden način kandidatu, katerega ponudba je ekonomsko najugodnejša ali najcenejša, na podlagi vnaprej določenih razpisnih meril in procesnih pravil. O končni odločitvi se takoj obvestijo vsi kandidati. Na zahtevo neuspešnega kandidata je treba izbiro dovolj podrobno obrazložiti, da je mogoča presoja take odločitve.

15.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vse osebe, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega naročila ter so utrpele škodo ali obstaja tveganje, da bi utrpele škodo, zaradi domnevne kršitve, upravičene do učinkovitega in nepristranskega sodnega varstva pred kakršno koli odločitvijo naročnika v zvezi z oddajo naročila. Odločitve, sprejete med postopkom presoje ali po njegovem zaključku, se javno objavijo na način, ki omogoča, da so obveščeni vsi zainteresirani gospodarski subjekti.

Člen 145

Načrtovanje postopnega približevanja

1.   Gruzija pred začetkom postopnega približevanja zakonodaje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, predloži celovit načrt za izvajanje tega poglavja s časovno razporeditvijo in mejniki, ki mora vključevati vse reforme v zvezi s približevanjem pravnemu redu Unije in izgradnjo institucionalnih zmogljivosti. Ta načrt je skladen s fazami in časovnimi razporedi iz Priloge XVI-B k temu sporazumu.

2.   Na podlagi ugodnega mnenja Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi bo ta načrt veljal za referenčni dokument za izvajanje tega poglavja. Unija si bo po najboljših močeh prizadevala pomagati Gruziji pri izvajanju načrta.

Člen 146

Postopno približevanje

1.   Gruzija zagotovi, da se njena zakonodaja o javnih naročilih postopoma približa pravnemu redu Unije na področju javnih naročil.

2.   Približevanje pravnemu redu Unije poteka po zaporednih fazah, kot je določeno v Prilogi XVI-B k temu sporazumu in nadalje opredeljeno v prilogah od XVI-C do XVI-F, XVI-H, XVI-I in XVI-K k temu sporazumu. Prilogi XVI-G in XVI-J k temu sporazumu opredeljujeta neobvezne elemente, ki jih ni treba uskladiti, priloge od XVI-L do XVI-O k temu sporazumu pa elemente pravnega reda Unije, ki ne spadajo na področje približevanja. V tem procesu se upoštevajo ustrezna sodna praksa Sodišča Evropske unije in izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Evropska komisija, ter po potrebi kakršne koli morebitne spremembe pravnega reda Unije. Izvajanje vsake faze ocenjuje Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in na podlagi njegove pozitivne ocene se vzajemno odobri dostop do trga, kot določa Priloga XVI-B k temu sporazumu. Evropska komisija Gruzijo takoj obvesti o vseh spremembah pravnega reda Unije. Na zahtevo zagotovi tudi ustrezno svetovanje in tehnično pomoč za izvajanje teh sprememb.

3.   Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi začne z ocenjevanjem naslednje faze šele potem, ko so bili ukrepi za izvajanje predhodne faze izvedeni in odobreni v skladu z odstavkom 2.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vidiki in področja javnega naročanja, ki niso zajeti v tem členu, skladni z načeli preglednosti, nediskriminatornosti in enake obravnave, kot določa člen 144 tega sporazuma.

Člen 147

Dostop do trga

1.   Pogodbenici se strinjata, da učinkovito in vzajemno odpiranje njunih trgov poteka postopno in istočasno. Med procesom približevanja se obseg dostopa do trga, ki ga pogodbenici vzajemno odobrita, navezuje na napredek, dosežen v tem procesu, kot določa priloga XVI-B k temu sporazumu.

2.   Odločitev o začetku naslednje faze odpiranja trga se sprejme na podlagi ocene skladnosti sprejete zakonodaje s pravnim redom Unije in njenega izvajanja v praksi. To ocenjevanje redno izvaja Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

3.   Kolikor ena od pogodbenic v skladu s Prilogo XVI-B k temu sporazumu svoj trg javnih naročil odpre drugi pogodbenici:

(a)

Unija v skladu s svojimi pravili na področju javnih naročil, ki predpisujejo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz Unije, gruzijskim družbam odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil, ne glede na to, ali imajo sedež v Uniji;

(b)

Gruzija v skladu z nacionalno zakonodajo na področju javnih naročil, ki predpisuje obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz Gruzije, družbam iz Unije odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil, ne glede na to, ali imajo sedež v Gruziji.

4.   Po izvedbi zadnje faze procesa približevanja pogodbenici proučita možnost vzajemne odobritve dostopa do trga tudi za javna naročila, ki ne dosegajo pragov iz Priloge XVI-A k temu sporazumu.

5.   Finska si pridržuje stališče glede Ålandskih otokov.

Člen 148

Informacije

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so naročniki in gospodarski subjekti ustrezno obveščeni o postopkih javnega naročanja, tudi prek objave zadevne zakonodaje in upravnih odločb.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito razširjanje informacij o razpisnih priložnostih.

Člen 149

Sodelovanje

1.   Pogodbenici izboljšata svoje sodelovanje z izmenjavo izkušenj in informacij v zvezi s svojimi dobrimi praksami in regulativnimi okviri.

2.   Unija olajšuje izvajanje tega poglavja, po potrebi tudi s tehnično pomočjo. V skladu z določbami o finančnem sodelovanju iz naslova VII (Finančna pomoč in določbe o nadzoru in boju proti goljufijam) tega sporazuma se določene odločitve o finančni pomoči sprejmejo prek ustreznih mehanizmov in instrumentov Unije za financiranje.

3.   V Prilogi XVI-P k temu sporazumu je naveden okvirni seznam področij sodelovanja.

POGLAVJE 9

Pravice intelektualne lastnine

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 150

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)

olajšati proizvodnjo in trženje inovativnih in ustvarjalnih proizvodov med pogodbenicama ter

(b)

doseči ustrezno in učinkovito raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Člen 151

Narava in obseg obveznosti

1.   Pogodbenici zagotovita ustrezno in učinkovito izvajanje mednarodnih pogodb na področju intelektualne lastnine, katerih podpisnici sta, vključno s Sporazumom STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIPS). Določbe tega poglavja dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo pravice in obveznosti med pogodbenicama v skladu s Sporazumom TRIPS ter drugimi mednarodnimi sporazumi na področju intelektualne lastnine.

2.   V tem sporazumu se pojem „intelektualna lastnina“ nanaša na najmanj vse kategorije intelektualne lastnine, ki so zajete v členih od 153 do 189 tega sporazuma.

3.   Varstvo intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco, kakor je določeno v členu 10a Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine iz leta 1967 (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija).

Člen 152

Izčrpanje

Vsaka pogodbenica vzpostavi lasten režim za izčrpanje pravic intelektualne lastnine na državni ali regionalni ravni.

Oddelek 2

Standardi glede pravic intelektualne lastnine

Pododdelek 1

Avtorske in sorodne pravice

Člen 153

Zagotovljeno varstvo

Pogodbenici ponovno potrjujeta zavezanost:

(a)

pravicam in obveznostim iz Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del (v nadaljnjem besedilu: Bernska konvencija);

(b)

Mednarodni konvenciji za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, ki je potekala v Rimu leta 1961;

(c)

Sporazumu TRIPS;

(d)

Pogodbi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici;

(e)

Pogodbi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih.

Člen 154

Avtorji

Vsaka pogodbenica avtorjem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)

neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih del na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)

kakršne koli distribucije izvirnikov ali njegovih kopij v javnosti s prodajo ali drugače;

(c)

predvajanje njihovih del v javnosti, žično ali brezžično, vključno z objavo njihovih del v javnosti na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.

Člen 155

Izvajalci

Vsaka pogodbenica izvajalcem zagotovi izključno pravico:

(a)

da dovolijo ali prepovejo posnetke (27) svojih izvedb;

(b)

da dovolijo ali prepovejo neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote posnetkov njihovih izvedb na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(c)

da javnosti omogočijo dostop do posnetkov svojih izvedb s prodajo ali drugače;

(d)

da dovolijo ali prepovejo objavo posnetkov svojih izvedb v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo;

(e)

da dovolijo ali prepovejo brezžično radiodifuzijo in predvajanje javnosti svojih izvedb, razen kadar gre za radiodifuzno izvedbo ali kadar je narejena po posnetku.

Člen 156

Proizvajalci fonogramov

Vsaka pogodbenica proizvajalcem fonogramov zagotovi izključno pravico:

(a)

da dovolijo ali prepovejo neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih fonogramov na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)

da javnosti omogočijo dostop do njihovih fonogramov vključno s pripadajočimi kopijami s prodajo ali drugače;

(c)

da dovolijo ali prepovejo objavo njihovih fonogramov v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.

Člen 157

Radiodifuzne organizacije

Vsaka pogodbenica radiodifuznim organizacijam zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)

objavo posnetkov svojih oddaj;

(b)

reprodukcijo posnetkov svojih oddaj;

(c)

dostop javnosti do posnetkov svojih oddaj, žično ali brezžično, ter

(d)

ponoven brezžični prenos svojih oddaj in njihovo predvajanje v javnosti, če to predvajanje poteka na javnih mestih ob plačilu vstopnine.

Člen 158

Radiodifuzno oddajanje in predvajanje v javnosti

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi pravico do primernega enkratnega nadomestila, ki ga poravna uporabnik, če se fonogram, objavljen za komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za brezžično radiodifuzijo ali za kakršno koli predvajanje javnosti, ter do zagotavljanja, da se to nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov.

2.   Če ni dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov, lahko vsaka pogodbenica določi pogoje glede razdelitve tega nadomestila mednje.

Člen 159

Obdobje varstva

1.   Pravice avtorja literarnega ali umetniškega dela v smislu člena 2 Bernske konvencije trajajo za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, ne glede na to, kdaj je bilo delo zakonito objavljeno v javnosti.

2.   Zaščita skladb z besedilom preneha 70 let po smrti zadnje preživele osebe od naštetih oseb, ne glede na to, ali so te osebe določene kot soavtorji, tj. avtor besedila in skladatelj skladbe, če sta bila oba prispevka ustvarjena posebej za zadevno skladbo z besedilom.

3.   Pravice izvajalcev potečejo najmanj 50 let po datumu izvedbe. Vendar:

(a)

če je bil v tem času posnetek izvedbe, ki ni na fonogramu, zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 50 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej;

(b)

če je bil v tem času posnetek izvedbe na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 70 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej.

4.   Pravice proizvajalcev fonogramov potečejo najmanj 50 let po nastanku posnetka. Vendar:

(a)

če je v tem obdobju fonogram zakonito objavljen, pravice potečejo najmanj 70 let po datumu prve zakonite objave. Če v obdobju iz prvega stavka ni bilo zakonite objave in se v tem času fonogram ne predvaja zakonito v javnosti, pravice potečejo najmanj 70 let po datumu prvega zakonitega predvajanja v javnosti;

(b)

če 50 let po tem, ko je bil fonograf zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, proizvajalec fonograma ne ponudi za prodajo kopij fonograma v zadostni kakovosti ali javnosti ne omogoči dostopa do njih, lahko izvajalec prekine pogodbo, s katero je prenesel ali dodelil svoje pravice do posnetka svoje izvedbe proizvajalcu fonograma.

5.   Obdobje veljavnosti pravic radiodifuznih organizacij ni krajše od 50 let od prvega radiodifuznega oddajanja, ne glede na to, ali je to oddajanje žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.

6.   Obdobje varstva iz tega člena začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi dogodku, s katerim je pravica nastala.

Člen 160

Varstvo tehnoloških ukrepov

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom, kadar se oseba, ki se tem ukrepom izogiba, tega zaveda ali če obstajajo utemeljeni razlogi, da se tega zaveda.

2.   Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti proizvodnji, uvozu, distribuciji, prodaji, najemu, oglaševanju za prodajo ali najemu ali posedovanju za komercialne namene naprav, izdelkov ali komponent oziroma izvajanju storitev, ki:

(a)

se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom;

(b)

so le majhnega komercialnega pomena ali imajo le majhno uporabo razen izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom ali

(c)

so zlasti načrtovani, izdelani, prirejeni ali se izvajajo za namene omogočanja ali olajševanja izogibanja veljavnim tehnološkim ukrepom.

3.   V tem sporazumu izraz „tehnološki ukrep“ pomeni vsakršno tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj v zvezi z deli ali drugimi vsebinami, ki jih ni dovolil imetnik avtorskih ali katerih koli sorodnih pravic, kot je določeno v domačem pravu. Tehnološki ukrepi se štejejo za veljavne, kadar uporabo dela ali drugih zaščitenih vsebin nadzorujejo imetniki pravic z nadzorom dostopa ali varnostnim postopkom, kot je kodiranje, šifriranje ali drugo preoblikovanje dela oziroma vsebine, ali z mehanizmom za nadzor kopiranja, ki doseže cilj varstva.

Člen 161

Varstvo podatkov za upravljanje pravic

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti vsaki osebi, ki nepooblaščeno stori katero koli od naslednjih dejanj:

(a)

odstrani ali spremeni kateri koli elektronski podatek za upravljanje pravic ali

(b)

distribuira, uvaža za distribucijo, razširja, predvaja ali objavi v javnosti dela ali druge vsebine, varovane v skladu s tem sporazumom, s katerih so bili nepooblaščeno odstranjeni ali na katerih so bili nepooblaščeno spremenjeni elektronski podatki za upravljanje pravic,

če se taka oseba zaveda oziroma če obstaja utemeljen razlog, da se zaveda, da s takim ravnanjem povzroča, omogoča, olajšuje ali prikriva kršitev avtorskih ali sorodnih pravic, kot je določeno z domačim pravom.

2.   V tem poglavju izraz „podatki za upravljanje pravic“ pomeni vsakršne podatke, ki jih predloži imetnik pravic in ki opredeljujejo delo ali druge vsebine, ki so zaščitene s tem poglavjem, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravic, ali podatke o pogojih uporabe dela ali druge vsebine ter kakršne koli številke ali kode, ki predstavljajo take podatke. Odstavek 1 se uporablja, ko je kateri koli od teh podatkov povezan s kopijo dela ali drugih vsebin iz tega sporazuma, ki so zaščiteni s tem poglavjem, ali pa se zdi, da je povezan s predvajanjem teh del ali vsebin javnosti.

Člen 162

Izjeme in omejitve

1.   Vsaka od pogodbenic lahko v skladu s konvencijami in mednarodnimi pogodbami, katerih podpisnica je, določi omejitve ali izjeme glede pravic iz členov 154–159 tega sporazuma, vendar le v nekaterih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vsebin in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnikov pravic.

2.   Vsaka od pogodbenic določi, da je začasno reproduciranje dela ali vsebin iz členov 155–158 tega sporazuma, ki je predhodno ali spremljevalno ter sestavni in bistveni del tehnološkega procesa in katerega edini namen je omogočiti:

(a)

prenos po omrežju med tretjimi osebami po posredniku, ali

(b)

zakonito uporabo dela ali drugih zaščitenih vsebin ter ki nima neodvisnega ekonomskega pomena, izvzeto iz pravice reproduciranja iz členov 155– 158 tega sporazuma.

Člen 163

Sledna pravica umetnikov pri umetniških delih

1.   Vsaka od pogodbenic v korist avtorja originalnega umetniškega dela določi sledno pravico, ki je opredeljena kot neodtujljiva pravica, ki se ji ni mogoče odpovedati, niti vnaprej, v skladu s katero avtor ob vsaki nadaljnji prodaji dela prejme nadomestilo, ki temelji na prodajni ceni, po tem ko je avtor prvič prenesel delo.

2.   Pravica iz odstavka 1 se uporablja za vse nadaljnje prodaje, v katere so kot prodajalci, kupci ali posredniki vključeni strokovnjaki na umetniškem trgu, kot so prodajni saloni, umetniške galerije in drugi trgovci z umetninami.

3.   Vsaka od pogodbenic lahko določi, da se pravica iz odstavka 1 ne uporablja pri nadaljnjih prodajah, če je prodajalec dobil delo neposredno od avtorja manj kot tri leta pred ponovno prodajo in če prodajna cena ne presega določenega minimalnega zneska.

4.   Nadomestilo plača prodajalec. Vsaka od pogodbenic lahko določi, da je za plačilo nadomestila odgovorna ena od fizičnih ali pravnih oseb iz odstavka 2, ki ni kupec, ali si odgovornost za plačilo nadomestila deli s kupcem.

5.   Zagotovljeno varstvo se lahko uveljavlja v obsegu, ki ga dopušča pogodbenica, kjer se uveljavlja. Postopek za pobiranje in zneski se določijo z domačim pravom.

Člen 164

Sodelovanje na področju kolektivnega upravljanja pravic

Pogodbenici si prizadevata spodbujati dialog in sodelovanje med svojima družbama za kolektivno upravljanje z namenom spodbujanja dostopnosti del in drugih zaščitenih vsebin ter prenosa nadomestil za uporabo takih del ali drugih zaščitenih vsebin.

Pododdelek 2

Blagovne znamke

Člen 165

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici ponovno potrjujeta zavezanost:

(a)

Protokolu k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk ter

(b)

Niškemu aranžmaju o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk.

Člen 166

Postopek registracije

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi sistem registracije blagovnih znamk, v okviru katerega je vsak dokončen negativen sklep, ki ga sprejme ustrezen urad za blagovne znamke, ustrezno utemeljen in se pisno posreduje vložniku.

2.   Vsaka od pogodbenic zagotovi možnost nasprotovanja zahtevkom za blagovne znamke. Taki postopki nasprotovanja so kontradiktorni.

3.   Vsaka od pogodbenic zagotovi javno dostopno elektronsko podatkovno bazo zahtevkov za blagovne znamke in njihovih registracij.

Člen 167

Sloveče blagovne znamke

Vsaka od pogodbenic izvaja člen 6a Pariške konvencije ter člen 16(2) in (3) Sporazuma TRIPS v zvezi z varstvom slovečih blagovnih znamk ter lahko upošteva skupno priporočilo o določbah glede varstva slovečih znamk, ki sta ga sprejeli Skupščina Pariške unije za varstvo industrijske lastnine in Generalna skupščina Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v štiriintridesetem krogu sej skupščin držav članic WIPO (september 1999).

Člen 168

Izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko

Vsaka od pogodbenic zagotovi omejene izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, na primer pošteno uporabo opisnih izrazov, zaščito geografskih označb, kot je določena v členu 176, ali druge omejene izjeme, ki upoštevajo zakonite interese imetnika blagovne znamke in tretjih oseb.

Pododdelek 3

Geografske označbe

Člen 169

Področje uporabe

1.   Ta pododdelek se uporablja za priznavanje in zaščito geografskih označb s poreklom na ozemlju pogodbenic.

2.   Da je geografska označba ene pogodbenice zaščitena s strani druge pogodbenice, obsega proizvode, ki so vključeni v področje uporabe zakonodaje te pogodbenice iz člena 170 tega sporazuma.

Člen 170

Uveljavljene geografske označbe

1.   Unija po proučitvi zakona Gruzije o označbah porekla in geografskih označbah blaga, sprejetega 22. avgusta 1999, ugotavlja, da je navedeni zakon v skladu z elementi iz Priloge XVII-A k temu sporazumu.

2.   Gruzija po proučitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov, Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, skupaj z njenimi izvedbenimi pravili, za registracijo, nadzor in zaščito geografskih označb kmetijskih proizvodov in živil v Evropski uniji, oddelka I poglavja I naslova II dela II Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) ter Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ugotavlja, da so navedeni zakoni, predpisi in postopki v skladu z elementi iz Priloge XVII-A k temu sporazumu.

3.   Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XVII-B k temu sporazumu ter po pregledu povzetka specifikacij kmetijskih proizvodov in živil, ki ustrezajo geografskim označbam Unije iz Priloge XVII-C k temu sporazumu in geografskim označbam za vina, aromatizirana vina in žgane pijače iz Priloge XVII-D k temu sporazumu, ki jih je Unija registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 2 tega člena, bo Gruzija te geografske označbe zaščitila v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

4.   Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XVII-B k temu sporazumu ter po pregledu povzetka specifikacij kmetijskih proizvodov in živil, ki ustrezajo geografskim označbam Gruzije iz Priloge XVII-C k temu sporazumu in geografskim označbam za vina, aromatizirana vina in žgane pijače iz Priloge XVII-D k temu sporazumu, ki jih je Gruzija registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 1, bo Unija te geografske označbe zaščitila v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

5.   Sklepi skupnega odbora, ustanovljenega s členom 11 Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila v zvezi s spremembo prilog III in IV k navedenemu sporazumu, sprejetimi pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, se štejejo za sklepe Pododbora za geografske označbe, geografske označbe, dodane označbam iz prilog III in IV k navedenemu sporazumu, pa štejejo za del prilog XVII-C in XVII-D tega sporazuma. V skladu s tem pogodbenici navedene geografske označbe zaščitita kot uveljavljene geografske označbe v skladu s tem sporazumom.

Člen 171

Dodajanje novih geografskih označb

1.   Pogodbenici se strinjata, da lahko po končanem postopku ugovora in pregledu geografskih označb iz člena 170(3) in (4) tega sporazuma, s katerima sta zadovoljni obe, dodajata nove geografske označbe, ki jih je treba zaščititi, v Prilogi XVII-C in Prilogi XVII-D k temu sporazumu v skladu s postopkom iz člena 179(3) tega sporazuma.

2.   Pogodbenici ni treba registrirati imena kot geografsko označbo, kadar je v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

Člen 172

Obseg zaščite geografskih označb

1.   Geografske označbe iz prilog XVII-C in XVII-D k temu sporazumu, vključno s tistimi, ki se dodajo na podlagi člena 171 tega sporazuma, se zaščitijo pred:

(a)

vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena:

(i)

za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali

(ii)

če taka raba izkorišča sloves geografske označbe;

(b)

kakršno koli zlorabo, ponaredkom ali navedbo (28), tudi če je pravo poreklo proizvoda navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno ali uporabljeno skupaj z izrazi kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „izdelano v“, „ponaredek“, „okus“, „podoben“ ali podobno;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo glede izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji strani embalaže, v reklamnem gradivu ali dokumentih v zvezi z zadevnim proizvodom in na pakiranju proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu;

(d)

vsako drugo prakso, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla proizvoda.

2.   Če so geografske označbe v celoti ali delno enakozvočne, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da so se uporabile v dobri veri, in ob upoštevanju lokalne in tradicionalne rabe ter dejanske nevarnosti zamenjave. Brez poseganja v člen 23 Sporazuma TRIPS pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se enakozvočne geografske označbe med seboj razlikujejo, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov. Enakozvočnica, zaradi katere potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih izdelkov.

3.   Kadar ena od pogodbenic v okviru pogajanj s tretjo državo predlaga zaščito geografske označbe tretje države in je to ime enakozvočnica geografske označbe druge pogodbenice, je treba slednjo obvestiti in ji dati priložnost, da predloži svoje pripombe, preden se ime zaščiti.

4.   Ta pododdelek pogodbenice ne zavezuje, da bi morala zaščititi geografsko označbo druge pogodbenice, ki ni ali ni več zaščitena v državi porekla. Pogodbenici se obvestita, če geografska označba v državi porekla ni več zaščitena.

Člen 173

Zaščita prečrkovanja geografskih označb

1.   Geografske označbe, ki so na podlagi tega pododdelka zaščitene v gruzijski pisavi in drugih nelatiničnih pisavah, ki se uradno uporabljajo v državah članicah EU, se zaščitijo skupaj z njihovim prečrkovanjem v latinico. To prečrkovanje se pri zadevnih proizvodih lahko uporablja tudi za namene označevanja.

2.   Podobno se geografske označbe, ki so na podlagi tega pododstavka zaščitene v latinici, zaščitijo skupaj z njihovim prečrkovanjem v gruzijsko pisavo in druge nelatinične pisave, ki se uradno uporabljajo v državah članicah EU. To prečrkovanje se pri zadevnih proizvodih lahko uporablja tudi za namene označevanja.

Člen 174

Pravica do uporabe geografskih označb

1.   Ime, zaščiteno na podlagi tega pododdelka, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži kmetijske proizvode, živila, vina, aromatizirana vina ali žgane pijače, ki so v skladu z ustrezno specifikacijo.

2.   Ko je geografska označba zaščitena na podlagi tega pododdelka, se za uporabo takega zaščitenega imena ne smejo zahtevati registracija uporabnikov ali dodatne pristojbine.

Člen 175

Uveljavljanje zaščite

Pogodbenici uveljavljata zaščito iz členov 170 do 174 tega sporazuma z ustreznimi upravnimi ukrepi javnih organov. Tako zaščito uveljavita tudi na zahtevo zainteresirane strani.

Člen 176

Razmerje do blagovnih znamk

1.   Pogodbenici zavrneta registracijo oziroma samodejno ali na zahtevo katere koli zainteresirane strani v skladu z zakonodajo vsake od pogodbenic prekličeta blagovno znamko, ki ustreza kateri koli od situacij iz člena 172(1) tega sporazuma v zvezi z zaščitenimi geografskimi označbami za podobne proizvode, pod pogojem, da je bil zahtevek za registracijo blagovne znamke predložen po datumu vloge za zaščito geografske označbe na zadevnem ozemlju.

2.   Za geografske označbe iz člena 170 tega sporazuma je datum vloge za zaščito 1. april 2012.

3.   Za geografske označbe iz člena 171 tega sporazuma je datum vloge za zaščito datum predložitve zahtevka za zaščito geografske označbe drugi pogodbenici.

4.   Pogodbenici nista zavezani k zaščiti geografske označbe, kadar bi lahko zaščita glede na ugledno ali dobro znano blagovno znamko zavedla potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

5.   Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pogodbenici zaščitita geografske označbe tudi, kadar obstaja predhodna blagovna znamka. Predhodna blagovna znamka pomeni blagovno znamko, katere uporaba ustreza eni od situacij iz člena 172(1) tega sporazuma in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost določa zadevna zakonodaja, uveljavljena z uporabo na ozemlju ene od pogodbenic pred datumom, na katerega se vloga za zaščito geografske označbe na podlagi tega pododdelka predloži drugi pogodbenici. Taka blagovna znamka se lahko še naprej uporablja in obnavlja ne glede na zaščito geografske označbe, pod pogojem, da v zakonodaji pogodbenic o blagovnih znamkah ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali preklic blagovne znamke.

Člen 177

Splošna pravila

1.   Ta pododdelek se uporablja brez poseganja v pravice in dolžnosti pogodbenic v skladu s Sporazumom STO.

2.   Uvoz, izvoz in trženje proizvodov iz členov 170 in 171 tega sporazuma se izvajajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice uvoznice.

3.   Vse zadeve v zvezi s tehničnim specifikacijami registriranih imen se obravnavajo v pododboru, ustanovljenem s členom 179 tega sporazuma.

4.   Geografske označbe, ki so zaščitene na podlagi tega pododdelka, lahko prekliče le pogodbenica, v kateri ima proizvod poreklo.

5.   Specifikacija proizvoda iz tega pododdelka je specifikacija, ki jo odobrijo organi pogodbenice na ozemlju, na katerem ima izdelek poreklo, vključno s kakršnimi koli odobrenimi spremembami specifikacije.

Člen 178

Sodelovanje in preglednost

1.   Pogodbenici neposredno ali prek Pododbora za geografske označbe, ustanovljenega v skladu s členom 179 tega sporazuma, ohranjata stike glede vseh zadev v zvezi z izvajanjem in delovanjem tega pododdelka. Zlasti lahko ena od pogodbenic od druge pogodbenice zahteva informacije v zvezi s specifikacijami izdelkov in njihovimi spremembami ter v zvezi s kontaktnimi točkami za zagotavljanje nadzora.

2.   Vsaka od pogodbenic lahko objavi specifikacije izdelkov ali njihove povzetke ter kontaktne točke za zagotavljanje nadzora, ki ustrezajo geografskim označbam druge pogodbenice, zaščitenim na podlagi tega člena.

Člen 179

Pododbor za geografske označbe

1.   Ustanovi se Pododbor za geografske označbe. Sestavljajo ga predstavniki Unije in Gruzije, njegov namen pa je spremljanje razvoja tega pododdelka ter krepitev sodelovanja in dialoga v zvezi z geografskimi označbami. Poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

2.   Pododbor za geografske označbe sprejema sklepe soglasno. Določi tudi svoj poslovnik. Sestane se na zahtevo katere koli od pogodbenic, izmenično v EU in Gruziji, v času, na kraju in na način (ki lahko vključuje videokonferenco), ki jih skupaj določita pogodbenici, vendar najpozneje 90 dni po zahtevi.

3.   Pododbor za geografske označbe prav tako poskrbi za ustrezno delovanje tega pododdelka in lahko prouči vsa vprašanja v zvezi z njegovim izvajanjem in delovanjem. Zlasti je pristojen za:

(a)

spremembe člena 170(1) in (2) tega sporazuma, kar zadeva sklicevanje na veljavno zakonodajo pogodbenic;

(b)

spremembe prilog XVII-C in XVII-D k temu sporazumu, kar zadeva geografske označbe;

(c)

izmenjavo informacij o razvoju zakonodaje in politike v zvezi z geografskimi označbami ter o katerem koli vprašanju skupnega interesa na področju geografskih označb;

(d)

izmenjavo informacij o geografskih označbah, da se prouči njihova zaščita v skladu s tem pododdelkom.

Pododdelek 4

Vzorci in modeli

Člen 180

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov iz leta 1999.

Člen 181

Zaščita registriranih vzorcev ali modelov

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi zaščito neodvisno ustvarjenih vzorcev ali modelov, ki so novi in originalni (29). Ta zaščita se zagotovi z registracijo, ki imetniku registriranega vzorca ali modela zagotovi izključne pravice v skladu z določbami tega člena.

2.   Za vzorce ali modele, uporabljene na izdelku, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ali vgrajene vanj, velja, da so novi in originalni le v naslednjih primerih:

(a)

če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksen izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden;

(b)

če vidne značilnosti sestavnega dela same po sebi izpolnjujejo pogoje glede novosti in originalnosti.

3.   „Normalna uporaba“ v točki (a) odstavka 2 pomeni uporabo pri končnem uporabniku, ki izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravilo.

4.   Imetnik registriranega vzorca ali modela ima pravico tretjim osebam, ki nimajo lastnikove privolitve, preprečiti vsaj izdelavo, ponudbo za prodajo, prodajo, uvoz, izvoz, skladiščenje ali uporabo izdelkov, ki nosijo ali vsebujejo zaščiteni vzorec ali model, ko so taka dejanja opravljena v komercialne namene, neupravičeno škodijo običajni uporabi vzorca ali modela oziroma niso skladna s prakso pravične trgovine.

5.   Obdobje zaščite traja 25 let, in sicer od datuma vložitve zahtevka za registracijo ali datuma, določenega v skladu s Haaškim sporazumom o mednarodnem depozitu industrijskih vzorcev in modelov, brez poseganja v Pariško konvencijo.

Člen 182

Izjeme in izključitve

1.   Vsaka od pogodbenic lahko določi omejene izjeme pri zaščiti vzorcev ali modelov, če take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vzorcev ali modelov in ne posegajo nerazumno v pravne interese lastnika zaščitenega vzorca ali modela, ob upoštevanju zakonitih interesov tretjih oseb.

2.   Zaščita vzorcev ali modelov se ne prenese na vzorce ali modele, ki jih v osnovi narekujejo tehnični ali funkcionalni vidiki. Zlasti pravica v zvezi z vzorcem ali modelom ne izvira iz pojavne oblike izdelka, ki mora biti reproducirana v natančno isti obliki in dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, v katerega je vzorec ali model vgrajen ali na katerem se vzorec ali model uporablja, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okrog njega ali ob njega, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo.

Člen 183

Povezava z avtorskimi pravicami

Vzorec ali model je prav tako upravičen do zaščite po zakonu o avtorskih pravicah pogodbenice od datuma, ko je bil ustvarjen ali določen v kateri koli obliki. Obseg take zaščite in pogoje, pod katerimi se odobri, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti, določi vsaka pogodbenica.

Pododdelek 5

Patenti

Člen 184

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost Pogodbi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o sodelovanju na področju patentov.

Člen 185

Patenti in javno zdravje

1.   Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije ministrske konference STO o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001.

2.   Pogodbenici spoštujeta sklep Generalnega sveta STO z dne 30. avgusta 2003 glede odstavka 6 deklaracije iz odstavka 1 tega člena ter prispevata k njegovemu izvajanju.

Člen 186

Dodatni varstveni certifikat

1.   Pogodbenici priznavata, da je za zdravila in fitofarmacevtska sredstva, zaščitena s patentom na njunih ozemljih, potreben postopek upravne odobritve, preden so dana na njuna trga. Priznavata, da se lahko zaradi obdobja, ki preteče od vložitve patentne prijave do prve odobritve dajanja izdelka na njuna trga, kot ga v ta namen opredeljuje ustrezna nacionalna zakonodaja, skrajša obdobje dejanskega patentnega varstva.

2.   Vsaka od pogodbenic za zdravila ali fitofarmacevtska sredstva, ki so zaščitena s patentom in za katera je potreben postopek upravne odobritve, določi dodatno obdobje varstva, ki je enako obdobju iz drugega stavka odstavka 1, skrajšanemu za obdobje petih let.

3.   Ne glede na odstavek 2 nadaljnje obdobje zaščite ne sme presegati pet let.

4.   Za zdravila, za katera so bile izvedene pediatrične raziskave, katerih rezultati so razvidni iz informacij o zdravilu, pogodbenici obdobje zaščite iz odstavka 2 podaljšata za nadaljnjih šest mesecev.

Člen 187

Varstvo podatkov, predloženih za pridobitev dovoljenja za trženje za zdravila (30)

1.   Pogodbenici izvajata celovit sistem za zagotavljanje zaupnosti, nerazkritja in neuporabe podatkov, predloženih za namene pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila na trg.

2.   Vsaka od pogodbenic v svoji zakonodaji zagotovi, da vsakršni podatki, predloženi za pridobitev dovoljenja za dajanje zdravila na trg, ostanejo zaupni, se ne razkrijejo tretjim osebam in so zaščiteni pred nepošteno trgovinsko obravnavo.

3.   V ta namen nobena od pogodbenic v obdobju vsaj šest let od datuma prve odobritve zdravila v eni od pogodbenic ne dovoli drugim vložnikom, da bi tržili enak ali podoben izdelek na podlagi dovoljenja za trženje, dodeljenega vložniku, ki je predložil podatke o preskusih in študijah, razen če da vložnik, ki je predložil podatke o preskusih in študijah, privoljenje za to. V tem obdobju se podatki o preskusih in študije, predloženi za prvo odobritev, ne uporabijo v korist nobenega od poznejših vložnikov, ki želijo pridobiti dovoljenje za trženje zdravila, razen če prvi vložnik da privoljenje za to.

4.   Obdobje šest let iz odstavka 3 se podaljša za največ sedem let, če v prvih šestih letih po pridobitvi prvega dovoljenja imetnik pridobi dovoljenje za eno ali več novih terapevtskih indikacij, ki pomenijo pomembno klinično korist v primerjavi z obstoječimi terapijami.

5.   Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo o varstvu podatkov o zdravilih uskladila z zakonodajo Unije do datuma, ki ga določi Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot določa člen 408(4) tega sporazuma.

Člen 188

Varstvo podatkov za pridobitev dovoljenja za trženje za fitofarmacevtska sredstva

1.   Vsaka od pogodbenic pred izdajo dovoljenja za dajanje fitofarmacevtskih sredstev na trg določi zahteve glede njihove varnosti in učinkovitosti.

2.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da so podatki, ki jih vložnik posreduje prvič za pridobitev dovoljenja za trženje za fitofarmacevtska sredstva, zaščiteni pred nepošteno trgovinsko obravnavo in se ne uporabljajo v korist katere koli druge osebe, ki želi pridobiti dovoljenje za trženje, razen če se predloži dokazilo o izrecni privolitvi prvega imetnika.

3.   Poročilo o preizkusih ali študijah, ki se predloži prvič za pridobitev dovoljenja za trženje, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

namenjeno je odobritvi ali spremembi dovoljenja, da se dovoli uporaba na drugem pridelku, in

(b)

potrjeno je kot skladno z načeli dobre laboratorijske prakse ali dobre preskusne prakse.

4.   Obdobje varstva podatkov mora trajati vsaj 10 let od datuma prvega dovoljenja za trženje na ozemlju zadevne pogodbenice.

Člen 189

Sorte rastlin

Pogodbenici zaščitita sorte rastlin v skladu z Mednarodno konvencijo za varstvo novih rastlinskih sort ter sodelujeta za spodbujanje in povečanje teh pravic.

Oddelek 3

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

Člen 190

Splošne obveznosti

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma TRIPS, zlasti dela III, poleg tega pa bosta zagotovili dopolnilne ukrepe, postopke in korektivne ukrepe iz tega oddelka, potrebna za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (31).

2.   Ti dopolnilni ukrepi, postopki in korektivni ukrepi morajo biti pošteni in pravični ter ne smejo biti po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali določati nerazumnih rokov ali povzročati neupravičenih zamud.

3.   Ti dopolnilni in korektivni ukrepi morajo biti poleg tega učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, uporabljajo pa se na način, ki omogoča preprečevanje ovir zakonitemu trgovanju in zagotavlja zaščito pred njihovo zlorabo.

Člen 191

Upravičeni vložniki

Vsaka od pogodbenic za osebe, ki imajo pravico zahtevati izvedbo ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov iz tega oddelka in iz dela III Sporazuma TRIPS, priznava:

(a)

imetnike pravic intelektualne lastnine v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(b)

vse druge osebe, pooblaščene za uporabo teh pravic, zlasti imetnike licence, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(c)

organe za upravljanje kolektivnih pravic intelektualne lastnine, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(d)

strokovne organe za obrambo, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje.

Pododdelek 1

Izvrševanje civilnopravnih ukrepov

Člen 192

Ukrepi za zavarovanje dokazov

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi še pred začetkom postopkov glede vsebine zadeve na predlog stranke, ki je v podporo svojim trditvam predložila razumno razpoložljive dokaze, da so bile njene pravice intelektualne lastnine kršene ali bodo kršene, odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe za zavarovanje zadevnih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo, ob upoštevanju zaščite zaupnih informacij.

2.   Taki ukrepi lahko vključujejo podroben opis, z odvzemom vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki je predmet domnevnih kršitev, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo v proizvodnji in/ali distribuciji tega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj. Navedeni ukrepi se, po potrebi brez zaslišanja druge strani, sprejmejo zlasti, kadar bi lahko bila zaradi kakršnega koli odlašanja povzročena nepopravljiva škoda imetniku pravice ali kadar obstaja očitno tveganje, da bodo dokazi uničeni.

3.   Kadar se sprejmejo ukrepi za zavarovanje dokazov brez zaslišanja druge stranke, se takoj obvesti prizadete stranke, in sicer najpozneje po izvedbi ukrepov.

Člen 193

Pravica do informacij

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi v okviru postopkov glede kršitve pravice intelektualne lastnine ter kot odgovor na utemeljeno in sorazmerno zahtevo tožnika odredijo, da informacije o poreklu in distribucijskih omrežjih blaga ali storitev, ki kršijo pravico intelektualne lastnine, posreduje kršitelj in/ali katera koli druga oseba:

(a)

za katero se ugotovi, da ima v lasti blago, ki je predmet kršitev, v komercialno pomembnem obsegu;

(b)

za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu uporablja storitve, ki so predmet kršitev;

(c)

za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu opravlja storitve, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki so predmet kršitev, ali

(d)

za katero se ugotovi, da proizvaja, izdeluje ali distribuira blago, ki je predmet kršitev, ali opravlja storitve, na podlagi informacij, ki jih zagotovi katera koli oseba iz točk (a), (b) ali (c).

2.   Podatki iz odstavka 1 po potrebi vključujejo:

(a)

imena in naslove proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, ponudnikov in drugih predhodnih imetnikov blaga ali storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in drobno ter

(b)

informacije o proizvedenih, izdelanih, dobavljenih, prejetih ali naročenih količinah ter ceni za zadevno blago ali storitve.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata brez poseganja v druge zakonske določbe, ki:

(a)

imetniku pravice zagotavljajo pravice do prejemanja popolnejših informacij;

(b)

urejajo uporabo informacij, sporočenih v skladu s tem členom, v civilnem ali kazenskem postopku;

(c)

urejajo odgovornost za zlorabo pravice do obveščenosti;

(d)

omogočajo zavrnitev predložitve informacij, ki bi osebo iz odstavka 1 prisilile k priznanju sodelovanja ali sodelovanja njenih bližnjih sorodnikov pri kršitvi pravice intelektualne lastnine, ali

(e)

urejajo varstvo zaupnosti virov informacij oziroma obdelavo osebnih podatkov.

Člen 194

Začasni ukrepi

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko sodni organi na zahtevo vložnika proti domnevnemu kršitelju izdajo začasno odredbo, da se preprečijo kakršne koli neizbežne kršitve pravice intelektualne lastnine, ali da začasno in po potrebi ob uvedbi periodične denarne kazni, kadar to določa domače pravo, prepovejo nadaljevanje domnevnih kršitev navedene pravice ali da tako nadaljevanje pogojijo z vložitvijo jamstva, katerega namen je zagotoviti nadomestilo imetniku pravice. Začasna odredba se lahko pod enakimi pogoji izda tudi zoper posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine.

2.   Začasna odredba se lahko izda tudi za zaseg ali vročitev blaga, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, s čimer se prepreči vstop tega blaga na trgovinske poti oziroma njegov pretok po njih.

3.   V primeru domnevne kršitve v komercialnem obsegu pogodbenici zagotovita, da če vložnik dokaže, da utegnejo okoliščine ogroziti povračilo škode, lahko sodni organi odredijo preventivni zaseg premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugega premoženja. V ta namen lahko pristojni organi po potrebi zahtevajo dostop do bančnih, finančnih ali trgovinskih dokumentov, s katerimi razpolaga domnevni kršilec.

Člen 195

Ukrepi, ki izhajajo iz meritorne odločitve o zadevi

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi na zahtevo vložnika in brez vpliva na morebitno odškodnino, ki se dolguje imetniku pravice zaradi kršitve, in brez kakršnega koli nadomestila odredijo vsaj dokončno odstranitev blaga, za katero je bilo ugotovljeno, da krši pravice intelektualne lastnine, iz trgovinskih tokov ali njegovo uničenje. Po potrebi lahko pristojni sodni organi odredijo tudi uničenje snovi in pripomočkov, ki se uporabljajo zlasti za oblikovanje ali izdelavo navedenega blaga.

2.   Sodni organi pogodbenic so pooblaščeni, da odredijo, da se ukrepi izvedejo na stroške kršitelja, razen če ni posebnih razlogov proti temu.

3.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da kadar se sprejme sodba, ki ugotavlja kršitev pravice intelektualne lastnine, lahko sodni organi zoper kršitelja ali morebitnega posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine, izdajo sodno odredbo, katere cilj je prepoved nadaljevanja kršitve.

4.   Pogodbenici lahko določita, da lahko pristojni sodni organi v ustreznih primerih in na zahtevo osebe, za katero bodo verjetno veljali ukrepi iz tega člena, namesto uporabe ukrepov iz tega člena odredijo plačilo denarnega nadomestila oškodovani strani, če ta oseba ni ravnala namerno in iz malomarnosti, če bi ji uporaba zadevnih ukrepov povzročila nesorazmerno škodo in če se oškodovani strani denarno nadomestilo zdi razumno zadovoljivo.

Člen 196

Odškodnina

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da sodni organi na vlogo oškodovane stranke odredijo kršitelju, ki je vedel ali je imel utemeljene razloge, da bi vedel, da sodeluje v dejavnosti, ki je predmet kršitve, da plača imetniku pravice odškodnino, ki ustreza dejanski škodi, ki jo je imetnik pravice utrpel zaradi kršitve. Ko sodni organi določajo odškodnino:

(a)

upoštevajo vse ustrezne vidike, kot so negativne gospodarske posledice, vključno z izgubljenim dobičkom, ki ga je utrpela oškodovana stran, morebitnim nepoštenim dobičkom, ki ga je ustvaril kršitelj, in v ustreznih primerih vključno z drugimi elementi, razen gospodarskih dejavnikov, kot je nepremoženjska škoda, ki je imetniku pravice povzročena s kršitvijo, ali

(b)

lahko v ustreznih primerih kot drugo možnost za pododstavek (a) določijo odškodnino kot enkraten znesek na podlagi elementov, kot je najmanj znesek nadomestil ali pristojbin, ki bi jih kršitelj dolgoval, če bi zahteval dovoljenje za uporabo zadevne pravice intelektualne lastnine.

2.   Kadar se kršitelj nevede ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet kršitve, ali nima utemeljenih razlogov, da bi to vedel, lahko pogodbenici določita, da lahko sodni organi v korist oškodovane strani odredijo vračilo dobička ali plačilo odškodnine, ki je lahko določena vnaprej.

Člen 197

Pravni stroški

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da utemeljene in sorazmerne pravne stroške ter druge izdatke uspešne strani praviloma krije neuspešna stran, razen če načela pravičnosti tega ne dovolijo in brez poseganja v izjeme, ki jih določajo domača postopkovna pravila.

Člen 198

Objava sodb

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko v sodnih postopkih, začetih zaradi kršitve pravice industrijske lastnine ali v sodnih postopkih, sproženih zaradi kršitve avtorskih pravic ali v obeh primerih sodni organi na zahtevo vložnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za razširjanje informacij v zvezi s sodno odločbo in njeno celotno ali delno objavo.

Člen 199

Domneva o avtorstvu ali lastništvu

Za namene uporabe ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov, predvidenih v tem pododdelku, velja:

(a)

da za to, da oseba velja za avtorja literarnega ali umetniškega dela in da lahko začne postopek za ugotavljanje kršitev, zadostuje običajna navedba njenega imena na delu, če ni dokaza o nasprotnem;

(b)

da se določba točke (a) smiselno uporablja za imetnike pravic, povezanih z avtorskimi pravicami, v zvezi z njihovo zaščiteno vsebino.

Pododdelek 2

Druge določbe

Člen 200

Mejni ukrepi

1.   Brez poseganja v člen 75 tega sporazuma in Prilogo XIII k temu sporazumu ta člen določa splošna načela tega sporazuma, ki urejajo uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, ter obveznosti carinskih organov pogodbenic v zvezi s sodelovanjem.

2.   Pri izvajanju mejnih ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine pogodbenici zagotovita skladnost s svojimi obveznostmi na podlagi Sporazuma GATT iz leta 1994 in Sporazuma TRIPS.

3.   Določbe o mejnih ukrepih iz tega člena so proceduralne narave. Določajo pogoje in postopke za ukrepe carinskih organov, če je blago, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, pod carinskim nadzorom ali bi moralo biti pod carinskih nadzorom. Na noben način ne vplivajo na materialno pravo pogodbenic o intelektualni lastnini.

4.   Za lažje uveljavljanje pravic intelektualne lastnine carinski organi sprejmejo vrsto pristopov za prepoznavanje pošiljk, ki vsebujejo blago, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine. Ti pristopi vključujejo analitične metode, ki temeljijo med drugim na informacijah, ki jih zagotovijo imetniki pravic, zbranih obveščevalnih podatkih in pregledu tovora.

5.   Pogodbenici se strinjata, da bosta učinkovito izvajali člen 69 Sporazuma TRIPS v zvezi z mednarodno trgovino z blagom, za katerega se domneva, da krši pravice intelektualne lastnine. V ta namen pogodbenici vzpostavita in obveščata kontaktne točke v svojih carinskih upravah ter sta pripravljeni izmenjevati podatke in informacije o trgovini s takim blagom, ki zadeva obe pogodbenici. Še posebej pospešujeta izmenjavo informacij in sodelovanje med carinskimi organi glede trgovine z blagom s ponarejenimi znamkami in piratskim avtorskim blagom. Brez poseganja v določbe Protokola II o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah k temu sporazumu si carinski organi take informacije po potrebi izmenjajo hitro in ob upoštevanju zakonodaje pogodbenic o varstvu podatkov.

6.   Carinski organi vsake od pogodbenic na zahtevo ali na lastno pobudo sodelujejo, da carinskim organom druge pogodbenice zagotovijo ustrezne razpoložljive informacije, zlasti o blagu, ki je v tranzitu čez ozemlje zadevne pogodbenice in namenjeno v drugo pogodbenico (ali iz nje izhaja).

7.   Pododbor iz člena 74 tega sporazuma uredi vse potrebno v zvezi z izmenjavo podatkov in informacij iz tega člena.

8.   Za kršitve pravic intelektualne lastnine se uporablja Protokol II o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah k temu sporazumu, brez poseganja v načine sodelovanja, ki izhajajo iz uporabe odstavkov 5 do 7 tega člena.

9.   Pododbor iz člena 74 tega sporazuma deluje kot pododbor, odgovoren za ustrezno delovanje in izvajanje tega člena.

Člen 201

Kodeksi ravnanja

Pogodbenici spodbujata:

(a)

pripravo kodeksov ravnanja s strani trgovinskih ali poklicnih združenj ali organizacij s ciljem prispevati k uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

(b)

predložitev osnutkov kodeksov ravnanja in kakršnih koli ocen uporabe teh kodeksov ravnanja svojim pristojnim organom.

Člen 202

Sodelovanje

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta z medsebojnim sodelovanjem podpirali izvajanje zavez in obveznosti iz tega poglavja.

2.   Področja sodelovanja lahko med drugim vključujejo naslednje:

(a)

izmenjavo informacij o pravnih okvirih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in zadevnih pravilih o varstvu in uveljavljanju; izmenjavo izkušenj pri zakonodajnem napredku na teh področjih;

(b)

izmenjavo izkušenj in informacij o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

(c)

izmenjavo izkušenj z izvrševanjem s strani carinskih, policijskih, upravnih in sodnih organov na centralni in podcentralni ravni; sodelovanje pri preprečevanju izvoza ponarejenega blaga, vključno s sodelovanjem z drugimi državami;

(d)

krepitev zmogljivosti; izmenjavo in usposabljanje osebja;

(e)

spodbujanje in širjenje informacij o pravicah intelektualne lastnine, med drugim v poslovnih krogih in civilni družbi; ozaveščanje potrošnikov in imetnikov pravic;

(f)

spodbujanje institucionalnega sodelovanja, na primer med uradi za intelektualno lastnino;

(g)

aktivno spodbujanje ozaveščanja in izobraževanja splošne javnosti glede politik v zvezi s pravicami intelektualne lastnine: pripravo učinkovitih strategij za opredelitev ciljnih skupin in pripravo komunikacijskih programov za povečanje ozaveščenosti potrošnikov in medijev glede učinka kršitev pravic intelektualne lastnine, vključno s tveganjem za zdravje in varnost ter povezavo z organiziranim kriminalom.

POGLAVJE 10

Konkurenca

Člen 203

Načela

Pogodbenici priznavata pomen svobodne in neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčne poslovne prakse in poseganje države (vključno s subvencijami) popačijo pravilno delovanje trgov in spodkopljejo koristi liberalizacije trgovine.

Člen 204

Zakonodaja o konkurenci in združitvah ter njeno izvajanje

1.   Vsaka od pogodbenic na svojem ozemlju izvaja celovito zakonodajo o konkurenci, ki učinkovito obravnava protikonkurenčne dogovore, usklajene prakse in protikonkurenčno enostransko ravnanje podjetij z dominantno tržno močjo ter zagotavlja učinkovit nadzor nad koncentracijami v izogib večjemu omejevanju učinkovite konkurence in zlorabi dominantnega položaja.

2.   Vsaka od pogodbenic ohrani organe, ki so pristojni in ustrezno opremljeni za učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci iz odstavka 1.

3.   Pogodbenici priznavata pomen pregledne, pravočasne in nediskriminatorne uporabe svoje zakonodaje o konkurenci ob upoštevanju načel poštenega postopka in pravice do obrambe zadevnih podjetij.

Člen 205

Državni monopoli, javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami

1.   To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da bi določili ali ohranjali državne monopole in državna podjetja ali podjetjem podelili posebne ali izključne pravice v skladu z ustrezno zakonodajo.

2.   Kar zadeva državne monopole komercialne narave, državna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami, vsaka od pogodbenic zagotovi, da za taka podjetja velja zakonodaja o konkurenci iz člena 204(1), kolikor uporaba te zakonodaje pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog zadevnih podjetij, ki so v javnem interesu.

Člen 206

Subvencije

1.   V tem členu „subvencija“ pomeni ukrep, ki izpolnjuje pogoje iz člena 1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ne glede na to, ali se dodeli za proizvodnjo blaga ali opravljanje storitev, in je poseben v smislu člena 2 navedenega sporazuma.

2.   Vsaka od pogodbenic zagotovi preglednost na področju subvencij. V ta namen vsaka od pogodbenic drugi pogodbenici vsaki dve leti poroča o pravni podlagi, obliki, višini ali proračunu in, če je mogoče, prejemniku subvencije, ki jo dodeli njegova vlada ali javni organ v zvezi s proizvodnjo blaga. Šteje se, da je tako poročilo predloženo, če je vsaka od pogodbenic zadevne informacije objavila na javno dostopni spletni strani.

3.   Na zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica takoj predloži informacije in se odzove na vprašanja v zvezi z določenimi subvencijami za opravljanje storitev.

Člen 207

Reševanje sporov

Za člene 203, 204 in 205 tega sporazuma se ne uporabljajo določbe mehanizma za reševanje sporov iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 208

Odnos s STO

Določbe tega poglavja ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi Sporazuma STO, zlasti Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih in Dogovora o reševanju sporov.

Člen 209

Zaupnost

Za izmenjavo informacij iz tega poglavja pogodbenici v okviru svoje pristojnosti upoštevata omejitve, ki jih nalagata poklicna in poslovna tajnost.

POGLAVJE 11

Določbe v zvezi z energijo, povezane s trgovino

Člen 210

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a)

„nosilci energije“ pomeni surovo nafto (oznaka HS: 27.09), zemeljski plin (oznaka HS: 27.11) in električno energijo (oznaka HS: 27.16);

(b)

„zmogljivosti za prenos energije“ pomeni visokotlačne prenosne plinovode, visokonapetostna omrežja in vode za prenos električne energije, vključno s povezovalnimi vodi za priključitev različnih prenosnih omrežij za plin ali električno energijo, prenosne naftovode za prenos surove nafte, železnice in druge fiksne zmogljivosti za tranzit nosilcev energije;

(c)

„tranzit“ pomeni prenos nosilcev energije čez ozemlje pogodbenice, z ali brez pretovarjanja, skladiščenja, delitve tovora ali spremembe vrste prevoza, če je ta prenos le del celotne poti, ki se začne in konča čez mejo pogodbenice, čez ozemlje katere poteka prevoz;

(d)

„nepooblaščeni odvzem“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki zajema nezakonit odvzem nosilcev energije z zmogljivosti za prenos električne energije.

Člen 211

Tranzit

Pogodbenici zagotovita tranzit v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami na podlagi določb sporazuma GATT iz leta 1994 in Pogodbe o energetski listini.

Člen 212

Nepooblaščen odvzem blaga v tranzitu

Vsaka od pogodbenic sprejme vse potrebne ukrepe, da prepove in prepreči nepooblaščen odvzem nosilcev energije v tranzitu čez njeno ozemlje s strani katerega koli subjekta, ki je pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo.

Člen 213

Neprekinjen tranzit

1.   Pogodbenica ne odvzame od tranzita nosilcev energije čez svoje ozemlje in ne posega vanj na druge načine, razen če sta tak odvzem ali poseg posebej določena v pogodbi ali drugem sporazumu, ki ureja tak tranzit, ali če neprekinjeno delovanje zmogljivosti za prenos energije brez hitrih korektivnih ukrepov ustvarja nerazumno grožnjo za javno varnost, kulturno dediščino, zdravje, varnost ali okolje, pod pogojem, da ukrep ni izveden na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

2.   Pogodbenica, po katere ozemlju poteka tranzit nosilcev energije, v primeru spora glede kakršne koli zadeve v zvezi s pogodbenicama ali enim ali več subjekti, ki so pod nadzorom ali jurisdikcijo ene od pogodbenic, pred dokončanjem postopka za rešitev spora v okviru relevantne pogodbe ali nujnega postopka v skladu s Prilogo XVIII k temu sporazumu ali v skladu s poglavjem 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma ne prekine ali zmanjša tega tranzita niti ne dovoli nobenemu subjektu pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo, vključno z državnim trgovinskim podjetjem, da bi prekinil ali zmanjšal ta tranzit, razen v okoliščinah iz odstavka 1.

3.   Pogodbenica ni odgovorna za prekinitev ali zmanjšanje tranzita v skladu s tem členom, če ni zmožna dobaviti nosilcev energije ali opraviti tranzita ali transporta nosilcev energije zaradi ukrepov, ki jih je mogoče pripisati tretji državi ali subjektu pod nadzorom ali jurisdikcijo tretje države.

Člen 214

Obveznosti glede tranzita za operaterje

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da operaterji zmogljivosti za prenos energije sprejmejo potrebne ukrepe, da:

(a)

se kar najbolj zmanjša tveganje nenamerne prekinitve ali zmanjšanja tranzita;

(b)

se hitro obnovi normalno delovanje takšnega tranzita, ki je bil nenamerno prekinjen ali zmanjšan.

Člen 215

Regulativni organi

1.   Vsaka od pogodbenic določi neodvisne regulativne organe, pooblaščene za regulacijo trga s plinom in električno energijo. Ti regulativni organi so pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh ostalih javnih ali zasebnih podjetij, udeležencev na trgu ali operaterjev.

2.   Odločbe in postopki regulativnih organov so nepristranski za vse udeležence na trgu.

3.   Operater, ki ga zadeva katera koli odločba regulativnega organa, se ima pravico zoper njo pritožiti pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od udeleženih strank. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločba vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločbe predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločbe pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

Člen 216

Ureditev trgov

1.   Pogodbenici zagotovita, da so energetski trgi upravljani, da se dosežejo konkurenčni, varni in okoljsko trajnostni pogoji in ne diskriminirajo med podjetji, kar zadeva pravice ali obveznosti.

2.   Ne glede na odstavek 1 lahko pogodbenici podjetjem v splošnem gospodarskem pomenu naložita obveznosti, ki se lahko nanašajo na varnost, vključno z zanesljivostjo oskrbe, rednostjo, kakovostjo in cenami oskrbe ter varstvom okolja, vključno z energetsko učinkovitostjo, energijo iz obnovljivih virov in varovanjem podnebja. Te obveznosti so jasno opredeljene, pregledne, sorazmerne in preverljive.

3.   Če pogodbenica regulira cene, po katerih se zemeljski plin in električna energija prodajata na domačem trgu, ta pogodbenica zagotovi, da se metodologija, ki se uporabi za izračun regulirane cene, objavi še pred uvedbo regulirane cene.

Člen 217

Dostop do zmogljivosti za prenos energije

1.   Vsaka od pogodbenic na svojem ozemlju zagotovi izvajanje sistema dostopa tretjih oseb do zmogljivosti za prenos energije ter obratov in skladišč za utekočinjeni zemeljski plin, ki se uporablja za vse uporabnike na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način.

2.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da so tarife za dostop do zmogljivosti za prenos energije in vsi drugi pogoji v povezavi z dostopom do zmogljivosti za prenos energije objektivni, razumni, pregledni in da ne diskriminirajo na podlagi porekla, lastništva ali namembnega kraja nosilcev energije.

3.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da so vse tehnične in pogodbene zmogljivosti, tako fizične kot tudi virtualne, dodeljene na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril in postopkov.

4.   Če se zavrne dostop za tretje osebe, pogodbenici zagotovita, da operaterji zmogljivosti za prenos energije na zahtevo prosilki predložijo utemeljeno obrazložitev, z dostopom do pravnega sredstva.

5.   Pogodbenici lahko izjemoma odstopata od odstavkov 1 do 4 v skladu z objektivnimi merili, določenimi v njuni zakonodaji. Zlasti lahko pogodbenici v svoji zakonodaji določita možnost, da se za vsak primer posebej za omejeno obdobje odobri izjema glede pravil dostopa za tretje osebe za večje nove zmogljivosti za prenos energije.

Člen 218 (32)

Razmerje do Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti

1.   V primeru navzkrižij med določbami tega poglavja in določbami Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ali določbami zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti, imajo prednost določbe Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ali določbe zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti.

2.   Pri izvajanju tega poglavja ima prednost sprejetje zakonodaje ali drugih aktov, ki so skladni s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti ali temeljijo na veljavni zakonodaji Unije. V primeru spora glede tega poglavja se šteje, da so zakonodaja ali drugi akti, ki izpolnjujejo ta merila, skladni s tem poglavjem. Pri presoji, ali zakonodaja ali drugi akti izpolnjujejo ta merila, se upoštevajo vsi relevantni sklepi, sprejeti v skladu s členom 91 Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti.

POGLAVJE 12

Preglednost

Člen 219

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a)

„ukrep za splošno uporabo“ pomeni zakone, predpise, sodne odločbe, postopke in upravne odločbe, ki lahko vplivajo na katero koli zadevo iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) iz tega sporazuma. Sem ne spadajo ukrepi, ki veljajo za določeno osebo ali skupino oseb;

(b)

„zainteresirana oseba“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo s sedežem na ozemlju ene od pogodbenic, ki jo neposredno zadeva ukrep za splošno uporabo.

Člen 220

Cilj

Pogodbenici ob priznavanju vpliva, ki ga lahko ima njun zakonodajni okvir na trgovino in naložbe med njima, zagotovita predvidljiv zakonodajni okvir za gospodarske subjekte in učinkovite postopke, vključno z malimi in srednjimi podjetji, pri čemer ustrezno upoštevata zahteve glede pravne varnosti in sorazmernosti.

Člen 221

Objava

1.   Vsaka od pogodbenic v zvezi z ukrepi za splošno uporabo zagotovi, da:

(a)

so takoj razpoložljivi prek uradno določenega medija in, kadar je to izvedljivo, prek elektronskih sredstev, in sicer tako, da se vsem omogoči, da se seznanijo z njimi;

(b)

zagotavljajo razlago cilja in utemeljitve takih ukrepov ter

(c)

omogočajo dovolj časa med objavo in začetkom veljavnosti takih ukrepov, razen v ustrezno utemeljenih primerih, na primer zaradi varnosti ali izrednih razmer.

2.   Vsaka od pogodbenic:

(a)

si prizadeva dovolj zgodaj objaviti vsakršen predlog za sprejetje ali spremembo katerega koli ukrepa za splošno uporabo, vključno z razlago cilja in utemeljitvijo predloga;

(b)

zainteresiranim osebam zagotovi razumne priložnosti za predložitev pripomb v zvezi s takimi predlogi, ter jim zlasti omogoči dovolj časa za to, ter

(c)

si prizadeva upoštevati pripombe, ki jih prejme od zainteresiranih oseb v zvezi s takimi predlogi.

Člen 222

Poizvedbe in kontaktne točke

1.   Zaradi lažje komunikacije med pogodbenicama o kateri koli zadevi iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma vsaka od pogodbenic določi kontaktno točko, ki deluje kot koordinator.

2.   Vsaka od pogodbenic vzpostavi ali ohrani ustrezne mehanizme za odzivanje na poizvedbe oseb v zvezi s katerim koli predlaganim ali veljavnim ukrepom za splošno uporabo ter njegovo uporabo. Poizvedbe se lahko predložijo prek kontaktnih točk, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, ali po potrebi prek katerega koli drugega mehanizma.

3.   Pogodbenici priznavata, da kakršen koli odziv iz odstavka 2 morda ni dokončen ali pravno zavezujoč, temveč je zgolj informativen, razen če je v njunih zakonih in drugih predpisih drugače določeno.

4.   Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice takoj predloži informacije in se odzove na vprašanja v zvezi s katerimi koli ukrepi za splošno uporabo ali predlogom za sprejetje ali spremembo ukrepov za splošno uporabo, za katere pogodbenica prosilka meni, da bi lahko vplivali na izvajanje naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ne glede na to, ali je bila pogodbenica prosilka predhodno obveščena o navedenem ukrepu.

Člen 223

Izvrševanje ukrepov za splošno uporabo

1.   Vsaka od pogodbenic dosledno, nepristransko in razumno izvršuje vse ukrepe za splošno uporabo.

2.   V ta namen vsaka od pogodbenic pri uporabi takih ukrepov za posamezne osebe, blago ali storitve druge pogodbenice v posebnih primerih:

(a)

poizkuša zainteresirane osebe, ki jih upravni postopek neposredno zadeva, v razumnem roku in v skladu s svojimi postopki obvestiti o začetku postopka, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnih koli spornih vprašanj;

(b)

takim zainteresiranim osebam zagotovi ustrezno priložnost, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršnim koli končnim upravnim ukrepom, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes, ter

(c)

zagotovi, da njeni postopki temeljijo na njenem pravu in da so v skladu z njim.

Člen 224

Presoja in pritožba

1.   Vsaka od pogodbenic vzpostavi ali ohrani sodne, arbitražne ali upravne organe ali postopke za namene takojšnjega pregleda in, kadar je to upravičeno, popravo upravnega ukrepa v zvezi z zadevami iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Taki organi ali postopki so nepristranski in neodvisni od urada ali organa, pristojnega za upravno izvajanje, in izid zadeve ni v njihovem bistvenem interesu.

2.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da je strankam v postopku v okviru takih organov ali postopkov zagotovljena pravica do:

(a)

razumne možnosti, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča, ter

(b)

sklepa na podlagi dokazov in predložitve evidence ali, kadar to zahteva zakonodaja, evidence, ki jo pripravi upravni organ.

3.   Vsaka od pogodbenic glede na pritožbo ali nadaljnji pregled, kot je določeno v njeni zakonodaji, zagotovi, da tak sklep izvaja urad ali organ ali da ta sklep ureja delovanje tega urada ali organa v zvezi z zadevnim upravnim ukrepom.

Člen 225

Kakovost in uspešnost zakonodajne ureditve ter dobro upravno ravnanje

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju kakovosti in uspešnosti zakonodajne ureditve, tudi z izmenjavo informacij in najboljših praks pri njunih regulativnih politikah in ocenjevanju učinka zakonodajne ureditve.

2.   Pogodbenici priznavata pomen načel dobrega upravnega ravnanja (33) in soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju takih načel, tudi z izmenjavo informacij in najboljših praks.

Člen 226

Posebna pravila

Določbe tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v katera koli posebna pravila o preglednosti, določena v drugih poglavjih naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

POGLAVJE 13

Trgovina in trajnostni razvoj

Člen 227

Ozadje in cilji

1.   Pogodbenici ponovno opozarjata na Agendo 21 Konference Združenih narodov o okolju in razvoju iz leta 1992, deklaracijo Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998, Johannesburški načrt o izvajanju trajnostnega razvoja iz leta 2002, Ministrsko deklaracijo Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov o polni in produktivni zaposlitvi ter dostojnem delu za vse iz leta 2006 ter deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008. Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta spodbujali razvoj mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju, za blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij, ter si prizadevali, da bo ta cilj vključen in se odražal na vseh ravneh njunih trgovinskih odnosov.

2.   Pogodbenici se ponovno zavezujeta, da si bosta prizadevali za trajnostni razvoj, ter potrjujeta, da so gospodarski razvoj in socialni razvoj ter varstvo okolja njegovi temeljni deli, ki so medsebojno odvisni in se vzajemno krepijo. Poudarjata koristnost upoštevanja vprašanj s področja dela (34) in okolja, povezanih s trgovino, kot sestavnega dela globalnega pristopa k trgovini in trajnostnemu razvoju.

Člen 228

Pravica do zakonskega urejanja in ravni varstva

1.   Pogodbenici druga drugi priznavata pravico do opredelitve politik in prednostnih nalog trajnostnega razvoja, vzpostavitve lastnih ravni varstva okolja in delavcev ter sprejetja ali ustrezne spremembe relevantnih zakonov in politik, v skladu z njuno zavezanostjo mednarodno priznanim standardom in sporazumom iz členov 229 in 230 tega sporazuma.

2.   V skladu s tem si obe pogodbenici prizadevata zagotoviti, da njuni zakoni in politike zagotavljajo in spodbujajo visoko stopnjo varstva okolja in dela, ter še naprej izboljševati zakone in politike ter povezane ravni varstva.

Člen 229

Večstranski standardi in sporazumi na področju dela

1.   Pogodbenici priznavata polno in produktivno zaposlenost in dostojno delo za vse kot ključne elemente spoprijemanja z globalizacijo ter ponovno potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju razvoja mednarodne trgovine na način, ki prispeva k polni in produktivni zaposlenosti in dostojnemu delu za vse. V skladu s tem se pogodbenici zavezujeta k primernemu posvetovanju in sodelovanju glede vprašanj s področja dela, ki so v interesu obeh.

2.   Pogodbenici se v skladu s svojimi obveznostmi iz članstva MOD ter njene deklaracije o temeljnih načelih in pravicah pri delu in njene dopolnitve, ki je bila sprejeta na 86. mednarodni konferenci dela leta 1998, zavezujeta, da bosta v svojih zakonih in praksi ter na celotnem svojem ozemlju spoštovali, spodbujali in uresničevali mednarodno priznane temeljne delovne standarde, zajete v temeljnih konvencijah MOD, zlasti:

(a)

svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;

(b)

odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;

(c)

učinkovito odpravo dela otrok ter

(d)

odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih.

3.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze, da bosta v svojih zakonih in praksi učinkovito izvajali temeljne, prednostne in druge konvencije MOD, ki so jih ratificirale Gruzija oziroma države članice.

4.   Pogodbenici bosta tudi proučili ratifikacijo preostalih prednostnih in drugih konvencij, ki jih MOD uvršča med najsodobnejše. Pogodbenici si redno izmenjujeta informacije o položaju in razvoju na tem področju.

5.   Pogodbenici priznavata, da se ni mogoče sklicevati na kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ali le-te kako drugače uporabljati kot legitimno primerjalno prednost ter da se standardi dela ne smejo uporabljati za ščitenje trgovinskih interesov.

Člen 230

Večstransko okoljsko upravljanje in sporazumi

1.   Pogodbenici priznavata pomen večstranskega okoljskega upravljanja in sporazumov kot odziv mednarodne skupnosti na globalna ali regionalna okoljska vprašanja ter poudarjata pomen spodbujanja medsebojne podpore med trgovinsko in okoljsko politiko. V skladu s tem se pogodbenici zavezujeta, da se bosta po potrebi posvetovali in sodelovali pri pogajanjih o okoljskih vprašanjih, povezanih s trgovino, in drugih okoljskih zadevah, povezanih s trgovino, ki so v vzajemnem interesu.

2.   Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta v svojih zakonih in praksah učinkovito izvajali večstranske okoljske sporazume, katerih podpisnici sta.

3.   Pogodbenici si redno izmenjujeta informacije o položaju in razvoju na področju ratifikacije večstranskih okoljskih sporazumov ali njihovih sprememb.

4.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezo, da bosta dosegli končni cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC) in njenega protokola (Kjotski protokol). Zavezujeta se sodelovanju pri razvoju prihodnjega mednarodnega okvira o podnebnih spremembah v okviru UNFCCC ter povezanih sporazumov in sklepov.

5.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje, da sprejmeta ali ohranita ukrepe za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenici sta, pod pogojem, da ti ukrepi niso izvedeni na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

Člen 231

Trgovina in naložbe za spodbujanje trajnostnega razvoja

Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost okrepitvi prispevka trgovine k cilju trajnostnega razvoja v njegovi gospodarski, socialni in okoljski dimenziji. Zato:

(a)

Pogodbenici priznavata koristno vlogo, ki jo lahko imajo temeljni delovni standardi in dostojno delo za gospodarsko učinkovitost, inovativnost in produktivnost, ter si bosta prizadevali za večjo politično usklajenost med trgovinskimi politikami na eni strani ter politikami trga dela na drugi strani.

(b)

Pogodbenici si prizadevata olajšati in spodbujati trgovino in naložbe v okoljske dobrine in storitve, tudi z odpravljanjem povezanih netarifnih ovir.

(c)

Pogodbenici si prizadevata za odstranitev ovir trgovini in naložbam v zvezi z blagom in storitvami, ki so posebnega pomena za blažitev podnebnih sprememb, na primer energija iz trajnostnih obnovljivih virov ter energetsko učinkoviti izdelki in storitve. To lahko vključuje sprejetje ustreznih tehnologij in spodbujanje standardov, ki ustrezajo podnebnim in gospodarskim potrebam ter zmanjšujejo tehnične ovire za trgovino.

(d)

Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali trgovino z blagom, ki prispeva k boljšim socialnim pogojem in okolju prijaznim praksam, vključno z blagom iz prostovoljnih sistemov zagotavljanja trajnosti, kot so pravična in etična trgovina ter okoljski znak.

(e)

Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali družbeno odgovornost podjetij, tudi z izmenjavo informacij in dobrih praks. V tem pogledu se pogodbenici sklicujeta na relevantna mednarodno priznana načela in smernice, zlasti smernice OECD za multinacionalna podjetja.

Člen 232

Biološka raznovrstnost

1.   Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti kot ključnih elementov za doseganje trajnostnega razvoja ter ponovno potrjujeta svojo zavezanost ohranjanju in trajnostni rabi biološke raznovrstnosti v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in drugimi relevantnimi mednarodnimi instrumenti, katerih podpisnici sta.

2.   V ta namen se pogodbenici zavežeta, da bosta:

(a)

spodbujali trgovino s proizvodi na osnovi naravnih virov, pridobljenih s trajnostno rabo bioloških virov, ter prispevali k ohranjanju biološke raznovrstnosti;

(b)

izmenjevali informacije o ukrepih na področju trgovine s proizvodi na osnovi naravnih virov za omejevanje izgube biološke raznovrstnosti in zmanjšanje pritiskov nanjo, ter po potrebi sodelovali, da bi čim bolj povečali učinek svojih politik in zagotovili njihovo medsebojno podporo;

(c)

spodbujali vključitev vrst v Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (v nadaljnjem besedilu: CITES), če se zdi njihov obstoj ogrožen, ter

(d)

sodelovali na regionalni in globalni ravni za spodbujanje ohranjanja trajnostne rabe in biološke raznovrstnosti v naravnih ali kmetijskih ekosistemih, vključno z ogroženimi vrstami, njihovim habitatom, posebej zavarovanimi naravnimi območji in genetsko raznovrstnostjo, obnovo ekosistemov ter odpravljanje ali zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov uporabe živih in neživih naravnih virov ali ekosistemov.

Člen 233

Trajnostno upravljanje gozdov in trgovina z gozdarskimi proizvodi

1.   Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostnega upravljanja gozdov in prispevek gozdov k gospodarskim, okoljskim in družbenim ciljem pogodbenic.

2.   V ta namen se pogodbenici zavežeta, da bosta:

(a)

spodbujali trgovino z gozdarskimi proizvodi, ki izhajajo iz trajnostnega upravljanja gozdov in so pobrani v skladu z domačo zakonodajo države, kjer so bili pobrani, kar lahko vključuje dvostranske ali regionalne sporazume v ta namen;

(b)

izmenjevali informacije o ukrepih za spodbujanje uporabe lesa in lesnih proizvodov iz trajnostno upravljanih gozdov ter po potrebi sodelovali pri razvoju takih ukrepov;

(c)

sprejeli ukrepe za spodbujanje ohranjanja pogozdenosti in boj proti nezakonitemu izsekavanju in s tem povezani trgovini, po potrebi tudi nasproti tretjim državam;

(d)

izmenjevali informacije o ukrepih za izboljšanje upravljanja gozdov in po potrebi sodelovali, da bi čim bolj povečali učinek in zagotovili medsebojno podporo svojih politik za izključitev nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz trgovinskih tokov;

(e)

spodbujali vključitev vrst lesa v CITES, če se zdi njihov obstoj ogrožen, ter

(f)

sodelovali na regionalni in globalni ravni za spodbujanje ohranjanja pogozdenosti in trajnostnega upravljanja vseh vrst gozdov.

Člen 234

Trgovina z ribjimi proizvodi

Ob upoštevanju pomena zagotavljanja odgovornega upravljanja ribjih staležev na trajnosten način in spodbujanja dobrega upravljanja trgovine se pogodbenici zavezujeta, da bosta:

(a)

spodbujali dobre prakse v upravljanju ribolova, da bi se zagotovili ohranjanje in upravljanje ribjih staležev na trajnosten način in na osnovi ekosistemskega pristopa;

(b)

sprejeli učinkovite ukrepe za spremljanje in nadzor ribolovnih dejavnosti;

(c)

zagotavljali skladnost z dolgoročnimi ukrepi za ohranjanje in trajnostno rabo živih morskih virov, kot so določeni v glavnih instrumentih ZN in FAO na tem področju;

(d)

spodbujali usklajene sisteme zbiranja podatkov in znanstveno sodelovanje med pogodbenicama, da se izboljša sedanje znanstveno svetovanje na področju upravljanja ribištva;

(e)

v čim večjem obsegu sodelovali z ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva in v njihovem okviru ter

(f)

sodelovali v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in z njim povezanimi dejavnostmi s celovitimi, učinkovitimi in preglednimi ukrepi. Pogodbenici bosta tudi izvajali politike in ukrepe za izključitev proizvodov iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova iz trgovinskih tokov na svojih trgih.

Člen 235

Ohranitev ravni varstva

1.   Pogodbenici priznavata, da spodbujanje trgovine ali naložb z zmanjševanjem ravni varstva, ki jih določa nacionalna okoljska in delovna zakonodaja, ni primerno.

2.   Pogodbenica ne opusti ali odstopa od svoje okoljske ali delovne zakonodaje ali predlaga, da jo bo opustila ali od nje odstopila za spodbudo trgovini ali vzpostavitvi, nakupu, širitvi ali ohranjanju naložb vlagatelja na svojem ozemlju.

3.   Nobena od pogodbenic ne opušča dejanskega izvrševanja svoje okoljske in delovne zakonodaje z dolgotrajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem za spodbudo trgovini ali naložbam.

Člen 236

Znanstvene informacije

Pri pripravi in izvajanju ukrepov za varovanje okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, pogodbenici upoštevata razpoložljive znanstvene dokaze in tehnične informacije ter ustrezne mednarodne standarde, smernice ali priporočila, če obstajajo. V zvezi s tem se lahko pogodbenici poslužujeta tudi previdnostnega načela.

Člen 237

Preglednost

Vsaka od pogodbenic v skladu z domačim pravom in poglavjem 12 (Preglednost) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma zagotovi, da so vsi ukrepi, namenjeni varstvu okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, pripravljeni, uvedeni in izvajani na pregleden način, s pravočasnim obvestilom in javnim posvetovanjem ter s primernim in pravočasnim obveščanjem nedržavnih akterjev.

Člen 238

Pregled učinkov na trajnostni razvoj

Pogodbenici se zavežeta pregledovanju, spremljanju in ocenjevanju učinka izvajanja naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma na trajnostni razvoj z lastnimi participativnimi postopki in institucijami ter tistimi, ki so vzpostavljeni na podlagi tega sporazuma, na primer z ocenjevanjem učinkov na trajnostni razvoj, povezanih s trgovino.

Člen 239

Sodelovanje na področju trgovine in trajnostnega razvoja

Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri vidikih okoljskih politik in politik dela, ki so povezani s trgovino, za doseganje ciljev iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. V sodelovanje so lahko med drugim zajeta naslednja področja:

(a)

delovni in okoljski vidiki trgovine in trajnostnega razvoja na mednarodnih forumih, vključno z zlasti STO, MOD, Programom Združenih narodov za okolje in večstranskimi okoljskimi sporazumi;

(b)

metodologije in kazalniki za oceno učinka trgovine na trajnost;

(c)

učinek uredb, meril in standardov s področja dela in okolja na trgovino ter učinek trgovinskih in naložbenih pravil na delovno in okoljsko zakonodajo, tudi na pripravo uredb in politike na področju dela in okolja;

(d)

pozitivni in negativni učinki naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma na trajnostni razvoj ter načini za njihovo povečanje, preprečevanje oziroma blažitev, tudi ob upoštevanju ocen učinka na trajnost, ki jih izvede katera koli od pogodbenic;

(e)

izmenjava mnenj in dobrih praks za spodbujanje ratifikacije in učinkovitega izvajanja temeljnih, prednostnih in drugih najsodobnejših konvencij MOD ter večstranskih okoljskih sporazumov, ki so relevantni za trgovino;

(f)

spodbujanje zasebnih in javnih shem za certifikacijo, sledljivost in označevanje, vključno z ekološkim označevanjem;

(g)

spodbujanje družbene odgovornosti podjetij, na primer z ukrepi za povečevanje ozaveščenosti, izvajanje in razširjanje mednarodno priznanih smernic in načel;

(h)

trgovinski vidiki Agende MOD za dostojno delo, vključno z medsebojnimi povezavami med trgovino ter polno in produktivno zaposlenostjo, prilagajanjem trga delovne sile, temeljnimi delovnimi standardi, statistiko dela, razvojem človeških virov in vseživljenjskim učenjem, socialno zaščito in socialnim vključevanjem, socialnim dialogom in enakostjo spolov;

(i)

vidiki večstranskih okoljskih sporazumov, ki so relevantni za trgovino, vključno s carinskim sodelovanjem;

(j)

vidiki sedanjega in prihodnjega mednarodnega režima o podnebnih spremembah, povezani s trgovino, vključno z načini za spodbujanje nizkoogljičnih tehnologij in energetske učinkovitosti;

(k)

ukrepi, povezani s trgovino, za spodbujanje ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti;

(l)

ukrepi, povezani s trgovino, za spodbujanje ohranjanja in trajnostnega upravljanja gozdov ob zmanjševanju pritiska na krčenje gozdov, vključno v zvezi z nezakonitim izsekavanjem, ter

(m)

ukrepi, povezani s trgovino, za spodbujanje trajnostnih ribolovnih praks ter trgovine s trajnostno upravljanimi ribjimi proizvodi.

Člen 240

Institucionalna ureditev in mehanizmi nadzora

1.   Vsaka od pogodbenic v svoji upravi določi urad, ki bo kontaktna točka za stike z drugo pogodbenico pri izvajanju tega poglavja.

2.   Ustanovi se Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. O svojih dejavnostih poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma. Sestavljajo ga visoki uradniki iz uprav vsake pogodbenice.

3.   Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj se sestane v prvem letu po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa po potrebi, za nadzor nad izvajanjem tega poglavja, vključno s sodelovanjem iz člena 239 tega sporazuma. Pododbor sprejme svoj poslovnik.

4.   Vsaka od pogodbenic skliče novo ali se posvetuje z obstoječimi nacionalnimi svetovalnimi skupinami za trajnostni razvoj, katerih naloga je svetovanje o vprašanjih iz tega poglavja. Take skupine lahko predložijo svoja mnenja ali priporočila o izvajanju tega poglavja, tudi na lastno pobudo.

5.   Nacionalne svetovalne skupine obsegajo neodvisne predstavnike organizacij civilne družbe z uravnoteženim predstavništvom gospodarskih, socialnih in okoljskih zainteresiranih strani, med drugim delodajalcev in organizacij delavcev, nevladnih organizacij, poslovnih skupin in drugih relevantnih zainteresiranih strani.

Člen 241

Skupni forum za dialog s civilno družbo

1.   Pogodbenici omogočata skupni forum z organizacijami civilne družbe, ustanovljenimi na njunih ozemljih, vključno s člani njunih nacionalnih svetovalnih skupin, in širšo javnostjo, za dialog o vidikih tega sporazuma, povezanih s trajnostnim razvojem. Pogodbenici spodbujata uravnoteženo predstavništvo pomembnih interesov, vključno z neodvisnimi predstavniškimi organizacijami delodajalcev in delavcev, okoljskimi interesi in poslovnimi skupinami ter po potrebi drugimi relevantnimi zainteresiranimi stranmi.

2.   Skupni forum za dialog s civilno družbo se sestane enkrat letno, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o delovanju skupnega foruma za dialog s civilno družbo najpozneje v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.   Pogodbenici skupnemu forumu za dialog s civilno družbo predstavita najnovejše podatke o izvajanju tega poglavja. Stališča in mnenja skupnega foruma za dialog s civilno družbo se predložijo pogodbenicama in so javno dostopna.

Člen 242

Posvetovanja na vladni ravni

1.   Za vse zadeve iz tega poglavja pogodbenici uporabita samo postopke iz tega člena in člena 243 tega sporazuma.

2.   Pogodbenica lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico o kateri koli zadevi, ki izhaja iz tega poglavja, z vložitvijo pisnega zahtevka pri kontaktni točki druge pogodbenice. Zahtevek vsebuje jasno navedbo zadeve in opredelitev težave, zagotavlja pa tudi kratek povzetek zahtev iz tega poglavja. Posvetovanja se začnejo takoj, ko pogodbenica predloži zahtevo po posvetovanju.

3.   Pogodbenici si prizadevata za rešitev vprašanja, ki je zadovoljiva za obe strani. Pogodbenici upoštevata dejavnosti MOD ali relevantnih večstranskih okoljskih organizacij ali organov, tako da se spodbujata boljše sodelovanje in usklajenost med delom pogodbenic in teh organizacij. Pogodbenici se po potrebi posvetujeta s temi organizacijami ali katero koli drugo osebo ali telesom po lastni presoji, da se zadeva temeljito prouči.

4.   Če pogodbenica meni, da je potrebna nadaljnja razprava, lahko s predložitvijo pisne zahteve kontaktni točki druge pogodbenice zahteva, da se Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj sestane in obravnava zadevo. Pododbor se sestane takoj in si prizadeva za dogovor o rešitvi zadeve.

5.   Pododbor lahko po potrebi zaprosi za mnenje nacionalno svetovalno skupino katere koli od pogodbenic ali drugo strokovno pomoč.

6.   Rešitev, ki jo sprejmejo posvetujoče se strani, se javno objavi.

Člen 243

Skupina strokovnjakov

1.   Vsaka od pogodbenic lahko 90 dni po vložitvi zahtevka za posvetovanje v skladu s členom 242(2) tega sporazuma zahteva, da se skliče skupina strokovnjakov in prouči zadevo, ki ni bila zadovoljivo rešena z vladnimi posvetovanji.

2.   Uporabljajo se določbe pododdelkov 1 (Arbitražni postopek) in 3 (Skupne določbe) oddelka 3 (Postopki reševanja sporov) ter člena 270 poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, poslovnika iz Priloge XX tega sporazuma ter kodeksa ravnanja za arbitre in mediatorje iz Priloge XXI tega sporazuma, razen če ni v tem členu določeno drugače.

3.   Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj na svojem prvem sestanku po začetku veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot strokovnjaki v postopkih skupine. Vsaka od pogodbenic predlaga vsaj pet posameznikov, ki delujejo kot strokovnjaki. Pogodbenici prav tako izbereta vsaj pet posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic, da opravljajo funkcijo predsednika skupine strokovnjakov. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj zagotavlja, da je seznam vedno popoln.

4.   Seznam iz odstavka 3 tega člena vključuje posameznike s strokovnim znanjem ali strokovnim znanjem s področja vprašanj glede prava, dela ali okolja, ki jih obravnava to poglavje, ali reševanja sporov, ki nastanejo na podlagi mednarodnih sporazumov. So samostojni, delujejo kot posamezniki, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade v zvezi s spornimi vprašanji in niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s Prilogo XXI k temu sporazumu.

5.   Za zadeve, ki izhajajo iz tega poglavja, so v skupini strokovnjaki s seznama iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 249 tega sporazuma in pravila 8 poslovnika iz Priloge XX k temu sporazumu

6.   Skupina strokovnjakov lahko po lastni presoji zahteva informacije od katere koli od pogodbenic, nacionalnih svetovalnih skupin ali katerega koli drugega vira. V zadevah v zvezi z večstranskimi sporazumi, kot so določeni v členih 229 in 230 tega sporazuma, bi se morala skupina strokovnjakov posvetovati z MOD ali telesi večstranskih okoljskih sporazumov.

7.   Skupina strokovnjakov predloži poročilo pogodbenicam v skladu z ustreznimi postopki iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, v katerem navede ugotovitve dejstev, uporabo zadevnih določb in utemeljitev svojih ugotovitev in priporočil. Pogodbenici poročilo javno objavita v 15 dneh od njegove izdaje.

8.   Pogodbenici se posvetujeta o primernih ukrepih, ki naj se izvedejo, ob upoštevanju poročila in priporočil skupine strokovnjakov. Zadevna pogodbenica svoje svetovalne skupine in drugo pogodbenico obvesti o svoji odločitvi glede vseh ukrepov, ki naj bi se izvedli, in sicer najpozneje v treh mesecih od javne objave poročila. Ukrepe na podlagi poročila in priporočil skupine strokovnjakov spremlja Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. Posvetovalna telesa in skupni forum za dialog s civilno družbo lahko v zvezi s tem predložijo svoja stališča Pododboru za trgovino in trajnostni razvoj.

POGLAVJE 14

Reševanje sporov

Oddelek 1

Cilj in področje uporabe

Člen 244

Cilj

Cilj tega poglavja je vzpostaviti učinkovit in uspešen mehanizem za izogibanje sporom med pogodbenicama v zvezi z razlago in uporabo naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in njihovo reševanje, da bi po možnosti dosegli sporazumno rešitev.

Člen 245

Področje uporabe

To poglavje se uporablja v zvezi z vsakršnimi spori glede razlage in uporabe določb naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, če ni določeno drugače

Oddelek 2

Posvetovanja in mediacija

Člen 246

Posvetovanja

1.   Pogodbenici si prizadevata rešiti kakršen koli spor iz člena 245 tega sporazuma z začetkom posvetovanj v dobri veri, da dosežeta sporazumno rešitev.

2.   Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisnim zahtevkom drugi pogodbenici, ki ga predloži tudi Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, pri tem pa navede razloge za zahtevo ter sporne ukrepe in določbe iz člena 245 tega sporazuma, ki so po njenem mnenju relevantne.

3.   Posvetovanja se opravijo v 30 dneh od prejema zahtevka in potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 30 dneh od datuma prejema zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj. Posvetovanja, zlasti vse razkrite informacije in stališča, ki jih pogodbenici izrazita med pogajanji, so zaupna in ne posegajo v pravice katere od pogodbenic v nadaljnjih postopkih.

4.   Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pokvarljivo ali sezonsko blago oziroma storitve, se opravijo v 15 dneh od datuma prejema zahtevka s strani zaprošene pogodbenice in se štejejo za zaključena v navedenih 15 dneh, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.

5.   Če pogodbenica, na katero je naslovljen zahtevek za posvetovanje, nanj ne odgovori v 10 dneh od datuma njegovega prejema, ali če do posvetovanj ne pride v rokih iz odstavka 3 oziroma 4 tega člena, ali če se pogodbenici dogovorita, da ne bo posvetovanj, ali če so bila posvetovanja zaključena brez sporazumne rešitve, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, uporabi člen 248 tega sporazuma.

6.   Med posvetovanji vsaka od pogodbenic predloži zadostne informacije o dejstvih za popoln pregled, kako bi zadevni ukrep lahko vplival na delovanje in uporabo tega sporazuma.

7.   Če se posvetovanja nanašajo na transport nosilcev energije prek omrežij in ena pogodbenica dojema rešitev spora kot nujno zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama, se ta opravijo v treh dneh od vložitve zahtevka in se štejejo za zaključena tri dni po vložitvi zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.

Člen 247

Mediacija

Katera koli od pogodbenic lahko od druge pogodbenice zahteva, da v zvezi s katerim koli ukrepom, ki škoduje njenim trgovinskim interesom, začne postopek mediacije v skladu s Prilogo XIX k temu sporazumu.

Oddelek 3

Postopki reševanja sporov

Pododdelek 1

Arbitražni postopek

Člen 248

Začetek arbitražnega postopka

1.   Če pogodbenicama ne uspe rešiti spora s pomočjo posvetovanj, kakor so opredeljena v členu 246 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je zaprosila za posvetovanje, zahteva ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s tem členom.

2.   Zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta se drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot ga določa člen 408(4) tega sporazuma, predloži v pisni obliki. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, v svojem zahtevku opredeli sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep krši določbe člena 245 tega sporazuma v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo.

Člen 249

Ustanovitev arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet sestavljajo trije arbitri.

2.   Po prejemu zahtevka za ustanovitev arbitražnega sveta se pogodbenici takoj posvetujeta in si prizadevata doseči dogovor o sestavi sveta. Ne glede na odstavka 3 in 4 tega člena se lahko pogodbenici kadar koli pred ustanovitvijo arbitražnega sveta odločita, da ga bosta sestavili z medsebojnim soglasjem.

3.   Katera koli od pogodbenic lahko v petih dneh od vložitve zahtevka za ustanovitev arbitražnega sveta zahteva uporabo postopka sestave sveta iz tega odstavka, če ni bila sprejeta odločitev o njegovi sestavi. Vsaka od pogodbenic lahko v 10 dneh od datuma zahtevka za uporabo postopka iz tega odstavka imenuje arbitra s seznama, sestavljenega na podlagi člena 268 tega sporazuma. Če katera koli od pogodbenic ne imenuje arbitra, izberejo arbitra na zahtevo druge pogodbenice z žrebom predsednik ali sopredsedniki Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot ga določa člen 408(4) tega sporazuma, ali njihovi pooblaščenci, in sicer s podseznama te pogodbenice, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 268 tega sporazuma. Razen če sta pogodbenici dosegli dogovor glede predsednika arbitražnega sveta na zahtevo katere koli od pogodbenic, predsednik ali podpredsedniki Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi ali njihovi pooblaščenci izberejo predsednika arbitražnega sveta z žrebom s seznama predsednikov, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 268 tega sporazuma.

4.   V primeru določitve enega ali več arbitrov z žrebom poteka žreb v petih dneh od zahtevka za izbor z žrebom iz odstavka 3.

5.   Za datum ustanovitve arbitražnega sveta velja datum, ko zadnji od treh izbranih arbitrov sprejme imenovanje v skladu s poslovnikom iz Priloge XX k temu sporazumu.

6.   Če kateri koli od seznamov iz člena 268 tega sporazuma ni pripravljen ali v času zahtevka v skladu z odstavkom 3 ne vsebuje dovolj imen, se arbitri žrebajo. V žrebanje so vključeni posamezniki, ki jih formalno predlagata pogodbenici, če ena od pogodbenic ne predloži takega predloga, pa se žreba med posamezniki, ki jih je predlagala druga pogodbenica.

7.   Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se v zvezi s sporom iz poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, uporablja postopek določitve z žrebom iz odstavka 3 tega člena brez uporabe prvega stavka odstavka 2 tega člena ali drugih korakov iz odstavka 3 tega člena, obdobje iz odstavka 4 tega člena pa znaša dva dni.

Člen 250

Predhodno odločanje o nujnosti

Če pogodbenica tako zahteva, arbitražni svet v 10 dneh od svoje ustanovitve predhodno odloči, ali je po njegovem mnenju zadeva nujna.

Člen 251

Poročilo arbitražnega senata

1.   Arbitražni svet pogodbenicama predloži vmesno poročilo, v katerem navede ugotovitve dejstev, uporabo zadevnih določb in utemeljitev svojih ugotovitev in priporočil, in sicer v 90 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, ter pri tem navede razloge za odlog in datum, ko svet namerava predložiti svoje vmesno poročilo. Vmesno poročilo nikakor ne sme biti predloženo pozneje kot 120 dni od ustanovitve arbitražnega sveta. Vmesno poročilo se ne objavi.

2.   Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 14 dneh od njegove predložitve.

3.   V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva predložiti vmesno poročilo v 45 dneh, v vsakem primeru pa najpozneje v 60 dneh od svoje ustanovitve. Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 7 dneh od njegove predložitve.

4.   Po proučitvi pisnih pripomb pogodbenic o vmesnem poročilu lahko arbitražni svet svoje poročilo spremeni in opravi nadaljnja preverjanja, za katera meni, da so potrebna. Ugotovitve dokončne razsodbe sveta zajemajo zadovoljivo razpravo o argumentih iz stopnje vmesnega pregleda in dajejo jasen odgovor na vprašanja in stališča obeh pogodbenic.

5.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, se vmesno poročilo predloži v 20 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta, kakršen koli zahtevek iz odstavka 2 tega člena pa se predloži v petih dneh od predložitve pisnega poročila. Arbitražni svet se lahko odloči, da vmesnega poročila ne pripravi.

Člen 252

Spravni postopek za nujne energetske spore

1.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, lahko katera koli od pogodbenic zaprosi predsednika arbitražnega sveta, da ravna kot spravni posredovalec v zvezi s katero koli zadevo, povezano s sporom, in sicer s predložitvijo prošnje svetu.

2.   Spravni posredovalec si prizadeva za sporazumno rešitev spora ali za dogovor o postopku za njegovo rešitev. Če v 15 dneh od imenovanja posredovalcu ne uspe doseči takega dogovora, predlaga rešitev spora ali postopek za njegovo rešitev ter določi pogoje, ki jih je treba upoštevati od dne, ki ga določi, do rešitve spora.

3.   Pogodbenici in subjekti pod njunim nadzorom ali jurisdikcijo upoštevajo priporočila na podlagi odstavka 2 glede pogojev, in sicer tri mesece po odločitvi spravnega posredovalca ali do rešitve spora, kar nastopi prej.

4.   Spravni posredovalec spoštuje kodeks ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu.

Člen 253

Obvestilo o odločitvi arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet o svoji končni odločitvi obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in sicer v 120 dneh od svoje ustanovitve. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi ter pri tem navede razloge za odlog in datum, ko svet namerava predložiti svojo odločitev. Odločitev nikakor ne sme biti predložena pozneje kot 150 dni od ustanovitve arbitražnega sveta.

2.   V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva sporočiti svojo odločitev v 60 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Odločitev nikakor ne sme biti predložena pozneje kot 75 dni od njegove ustanovitve.

3.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 40 dneh od svoje ustanovitve.

Pododdelek 2

Izpolnitev odločitve

Člen 254

Izpolnitev odločitve arbitražnega senata

Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo izpolnitev odločitve arbitražnega sveta v dobri veri.

Člen 255

Razumno obdobje za izpolnitev odločitve

1.   Če takojšnja izpolnitev odločitve ni mogoča, si pogodbenici prizadevata doseči dogovor, v kolikšnem času mora biti odločitev izpolnjena. V takem primeru pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje 30 dni po prejemu obvestila o odločitvi arbitražnega sveta pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, obvesti o tem, koliko časa potrebuje za izpolnitev odločitve („razumno obdobje“).

2.   Če se pogodbenici razhajata glede razumnega obdobja za izpolnitev odločitve arbitražnega senata, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, v 20 dneh od datuma, ko je od pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, prejela uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1, pisno zahteva, da dolžino razumnega obdobja določi prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se hkrati pošlje drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi. Prvotni arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 20 dneh od datuma vložitve zahtevka.

3.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pisno obvesti pogodbenico, ki je vložila pritožbo, o svojem napredku pri izpolnjevanju odločitve arbitražnega sveta vsaj en mesec pred iztekom razumnega obdobja.

4.   Razumno obdobje se lahko podaljša ob soglasju pogodbenic.

Člen 256

Proučitev ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

1.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega obdobja pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, uradno obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.

2.   Če se pogodbenici razhajata glede obstoja ali skladnosti ukrepa, uradno sporočenega v skladu z odstavkom 1, z določbami iz člena 245 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da prvotni arbitražni svet presodi o zadevi. V takem zahtevku opredeli zadevni sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep krši določbe člena 245 tega sporazuma v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo. Arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka.

Člen 257

Začasni korektivni ukrepi v primeru neizpolnjevanja odločitve

1.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne pošlje uradnega obvestila o ukrepih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta pred iztekom razumnega obdobja ali če arbitražni svet odloči, da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev odločitve ali da ukrep, sporočen v skladu s členom 256(1) tega sporazuma, ni skladen z obveznostmi navedene pogodbenice iz člena 245 tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice, ki je vložila pritožbo, in po posvetovanjih z njo predloži ponudbo za začasno nadomestilo.

2.   Če se pogodbenica, ki je vložila pritožbo, odloči, da ne bo zahtevala ponudbe za začasno nadomestilo iz odstavka 1 tega člena ali če je tak zahtevek predložen in če ne pride do dogovora o nadomestilu v 30 dneh od konca razumnega obdobja ali v primeru obvestila arbitražnega sveta v skladu s členom 256 tega sporazuma, da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev odločitve ali da ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, ni skladen z določbami člena 245 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, po obvestilu drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, začasno opusti obveznosti, ki izhajajo iz katere koli določbe člena 245 tega sporazuma, na ravni, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi neizpolnjevanja. V obvestilu je navedena raven začasne opustitve obveznosti. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, lahko začasno opustitev izvede kadar koli po izteku 10 dni od datuma prejema uradnega obvestila s strani pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahteva arbitražo v skladu z odstavkom 4 tega člena.

3.   Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, se pri začasni opustitvi obveznosti lahko odloči povišati svoje tarifne stopnje na raven, ki se uporablja za druge članice STO, in sicer za obseg trgovine, ki se določi tako, da je obseg trgovine, pomnožen s povišanjem tarifnih stopenj, enak vrednosti izničenja ali poslabšanja zaradi kršitve.

4.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da raven začasne opustitve ni enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko pisno zahteva, da o zadevi presodi prvotni arbitražni svet. O takem zahtevku obvesti pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, in sicer pred iztekom obdobja 10 dni iz odstavka 2. Prvotni arbitražni svet svojo odločitev o ravni začasne opustitve obveznosti sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 30 dneh od vložitve zahtevka. Obveznosti se ne opustijo, dokler prvotni arbitražni svet ne sporoči svoje odločitve, vsaka začasna opustitev pa mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega sveta.

5.   Opustitev obveznosti in nadomestilo iz tega člena sta začasna in prenehata po tem, ko:

(a)

pogodbenici dosežeta sporazumno rešitev v skladu s členom 262 tega sporazuma ali

(b)

se pogodbenici dogovorita, da zaradi ukrepa, sporočenega v skladu s členom 256(1) tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje določbe iz člena 245 tega sporazuma ali

(c)

so bili vsi ukrepi, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni z določbami iz člena 245, odpravljeni ali spremenjeni, tako da je bila dosežena skladnost z navedenimi določbami, kot se odloči v skladu s členom 256(2) tega sporazuma.

Člen 258

Korektivni ukrepi za nujne energetske spore

1.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, se uporabljajo določbe tega člena v zvezi s korektivnimi ukrepi.

2.   Z odstopanjem od členov 255, 256 in 257 tega sporazuma lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, obveznosti iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma začasno opusti na ravni, ki ustreza izničenju ali poslabšanju, ki ju je povzročila pogodbenica, ki ni dosegla skladnosti z odločitvijo arbitražnega sveta v 15 dneh od njegovega obvestila. Ta začasna opustitev lahko začne veljati takoj. Taka začasna opustitev se lahko ohrani, dokler pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne izpolni odločitve arbitražnega sveta.

3.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpodbija obstoj neizpolnjevanja ali raven opustitve obveznosti zaradi neizpolnjevanja, lahko začne postopek na podlagi členov 257(4) in 259 tega sporazuma, ki se obravnava po pospešenem postopku. Od pogodbenice, ki je vložila pritožbo, se bo odprava ali prilagoditev začasne opustitve obveznosti zahtevala šele potem, ko bo svet odločil o zadevi, dokler postopek ni končan, pa lahko začasno opustitev obveznosti ohrani.

Člen 259

Pregled ukrepov, sprejetih za zagotovitev izpolnjevanja odločitve po sprejetju začasnih korektivnih ukrepov zaradi neizpolnjevanja

1.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev izpolnjevanje odločitve arbitražnega sveta po začasni ukinitvi koncesij oziroma uporabi začasnega nadomestila. Z izjemo primerov iz odstavka 2 tega člena pogodbenica, ki je vložila pritožbo, umakne začasno ukinitev koncesij v 30 dneh od datuma prejema obvestila. V primerih, ko je bilo uporabljeno nadomestilo in z izjemo primerov iz odstavka 2 tega člena lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, preneha z uporabo takega nadomestila v 30 dneh od svojega obvestila, da je izpolnila odločitev arbitražnega sveta.

2.   Če pogodbenici v 30 dneh od prejema uradnega obvestila ne dosežeta dogovora o tem, ali s priglašenim ukrepom pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje določbe člena 245 tega sporazuma, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se hkrati pošlje drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi. Odločitev arbitražnega sveta se sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka. Če arbitražni svet odloči, da je kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, skladen z določbami iz člena 245 tega sporazuma, se začasna opustitev obveznosti oziroma uporaba nadomestila zaključi. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, začasno ukinitev koncesij po potrebi prilagodi ravni, ki jo določi arbitražni svet.

Člen 260

Zamenjava arbitrov

Če v arbitražnem postopku iz tega poglavja prvotni arbitražni svet ali nekateri od njegovih članov ne morejo sodelovati, se umaknejo ali jih je treba nadomestiti, ker ne izpolnjujejo zahtev kodeksa ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu, se uporabi postopek iz člena 249 tega sporazuma. Rok za obvestilo o odločitvi arbitražnega sveta se podaljša za 20 dni z izjemo nujnih sporov iz odstavka 7 člena 249, za katere se rok podaljša za pet dni.

Pododdelek 3

Skupne določbe

Člen 261

Začasna prekinitev in zaključek arbitražnega postopka in postopkov za zagotavljanje skladnosti

Arbitražni svet na pisno zahtevo obeh pogodbenic kadar koli začasno ustavi svoje delovanje za obdobje, o katerem se dogovorita pogodbenici in ki ne presega 12 mesecev. Arbitražni svet nadaljuje svoje delo pred koncem tega obdobje na pisno zahtevo obeh pogodbenic ali po koncu tega obdobja na pisno zahtevo ene od pogodbenic. Pogodbenica, ki predloži pisno zahtevo, ustrezno obvesti predsednika in sopredsednike Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in drugo pogodbenico. Če ob koncu dogovorjenega obdobja prekinitve nobena od pogodbenic ne zahteva ponovnega pričetka dela arbitražnega sveta, se postopek zaključi. Začasna prekinitev in zaključek dela arbitražnega sveta ne posegata v pravice katere koli od pogodbenic v drugem postopku na podlagi člena 269 tega sporazuma.

Člen 262

Sporazumna rešitev

Pogodbenici lahko kadar koli dosežeta sporazumno rešitev spora v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. O taki rešitvi skupno obvestita Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in po potrebi predsednika arbitražnega sveta. Če rešitev zahteva odobritev v skladu z relevantnimi nacionalnimi postopki katere koli od pogodbenic, se v obvestilu navede takšna zahteva, postopek reševanja spora pa se začasno prekine. Če se taka odobritev ne zahteva ali po obvestilu o končanju kakršnih koli takih nacionalnih postopkov, se postopek reševanja sporov konča.

Člen 263

Poslovnik

1.   Postopke reševanja sporov iz tega poglavja urejata poslovnik iz Priloge XX k temu sporazumu in kodeks ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu.

2.   Zaslišanja arbitražnega sveta so odprta za javnost, razen če poslovnik določa drugače.

Člen 264

Informacije in tehnični nasveti

Arbitražni svet lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo pridobi informacije, ki se mu zdijo ustrezne za njegov postopek, in sicer iz katerega koli vira, vključno s stranmi, vpletenimi v spor. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti strokovno mnenje, če meni, da je to primerno. Pred izbiro teh strokovnjakov se posvetuje s pogodbenicama. Fizične in pravne osebe s sedežem na ozemlju ene od pogodbenic lahko v skladu s poslovnikom arbitražnemu svetu predložijo dopis amicus curiae. Kakršne koli informacije, pridobljene v skladu s tem členom, je treba predložiti vsaki od pogodbenic, da izrazita pripombe.

Člen 265

Pravila razlage

Arbitražni svet razlaga določbe iz člena 245 tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969. Svet tudi upošteva relevantne razlage iz poročil svetov in pritožbenega organa, ki jih sprejme organ STO za poravnavo sporov. Odločitve arbitražnega sveta ne morejo povečati ali zmanjšati pravic in obveznosti pogodbenic, določenih s tem sporazumom.

Člen 266

Sklepi in odločitve arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet si prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem. Če odločitve kljub temu ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov. Posvetovanja arbitražnega sveta so zaupna in nasprotna mnenja se ne objavijo.

2.   Vse odločitve arbitražnega sveta pogodbenici sprejmeta brezpogojno. Te odločitve ne ustvarjajo nobenih pravic ali obveznosti za fizične ali pravne osebe. V odločitvi so navedene ugotovitve glede dejstev, uporabe ustreznih določb iz člena 245 tega sporazuma in utemeljitev sprejetih ugotovitev in zaključkov. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, v celoti objavi odločitve arbitražnega sveta v 10 dneh od obvestila o njih, razen če se odloči, da tega ne bo storil, da bi zagotovil zaupnost informacij, ki jih je pogodbenica, ki jih je predložila, na podlagi svoje zakonodaje označila za zaupne.

Člen 267

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

1.   Postopki iz tega člena se uporabljajo za spore v zvezi z razlago in uporabo določb tega sporazuma, ki pogodbenicama nalagajo obveznosti, določene na podlagi sklicevanja na določbe prava Unije.

2.   Če se v sporu pojavi težava v zvezi z razlago določbe prava Unije, navedene v odstavku 1, arbitražni svet ne odloči o tem vprašanju, temveč za odločitev zaprosi Sodišče Evropske unije. V takih primerih se tek rokov, ki veljajo za odločitve arbitražnega sveta, začasno ustavi, dokler Sodišče Evropske unije ne sprejme odločitve. Odločitev Sodišča Evropske unije je za arbitražni svet zavezujoča.

Oddelek 4

Splošne določbe

Člen 268

Seznami arbitrov

1.   Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, najpozneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot arbitri. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov: enega podseznama za vsako od pogodbenic in enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki lahko opravljajo funkcijo predsednika arbitražnega sveta. Na vsakem od podseznamov je vsaj pet posameznikov. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi zagotavlja, da je seznam vedno popoln.

2.   Arbitri imajo strokovno znanje in izkušnje iz prava in mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svojem imenu, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade, niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu.

3.   Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi lahko pripravi dodatne sezname s po 12 posamezniki z znanjem in izkušnjami iz določenih sektorjev, ki jih zajema ta sporazum. Ob soglasju pogodbenic se ti dodatni seznami uporabijo za sestavo arbitražnega sveta v skladu s postopkom iz člena 249 tega sporazuma.

Člen 269

Razmerje do obveznosti STO

1.   Uporaba določb o reševanju sporov iz tega poglavja ne posega v nobeno dejanje v okviru STO, vključno s postopkom za reševanje sporov.

2.   Če pa je pogodbenica v zvezi z določenim ukrepom začela postopek reševanja spora v skladu s tem poglavjem ali Sporazumom STO, ne more začeti postopka reševanja spora v zvezi z istim ukrepom pri drugem razsodišču, dokler se prvi postopek ne konča. Poleg tega si pogodbenica ne prizadeva, da bi pri obeh razsodiščih popravila kršitev obveznosti, ki je enaka v okviru tega sporazuma in Sporazuma STO. V tem primeru velja, da po začetku postopka za reševanje spora pogodbenici uporabita izbrano razsodišče ob izključitvi drugega, razen če izbrano razsodišče iz procesnih ali jurisdikcijskih razlogov ne pride do ugotovitev v zvezi z zahtevkom za popravo kršitve navedene obveznosti.

3.   V odstavku 2 tega člena:

(a)

se postopki reševanja sporov v skladu s Sporazumom STO začnejo, ko ena od pogodbenic vloži zahtevek za ustanovitev sveta v skladu s členom 6 Dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu STO, ter se končajo, ko Organ STO za reševanje sporov sprejme poročilo sveta oziroma poročilo pritožbenega organa v skladu s členoma 16 in 17.14 navedenega dogovora, ter

(b)

se postopki reševanja sporov v okviru tega poglavja začnejo, ko ena od pogodbenic vloži zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 248 tega sporazuma, ter se končajo, ko arbitražni svet o svoji odločitvi v skladu s členom 253 tega sporazuma uradno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

4.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje uporabe začasne opustitve obveznosti, ki jo je odobril Organ STO za reševanje sporov. Sporazum STO se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečila začasna opustitev obveznosti v skladu s tem poglavjem.

Člen 270

Roki

1.   Vsi roki iz tega poglavja, vključno z roki, v katerih mora arbitražni svet uradno sporočiti svoje odločitve, se štejejo v koledarskih dnevih od datuma, ki sledi dejanju oziroma dejstvu, na katerega se nanašajo, razen če je določeno drugače.

2.   Vsi roki iz tega poglavja se lahko spremenijo ob soglasju pogodbenic, udeleženih v sporu. Arbitražni svet lahko pogodbenicama kadarkoli predlaga, da spremenita kateri koli rok iz tega poglavja, pri čemer navede razloga za svoj predlog.

POGLAVJE 15

Splošne določbe o približevanju v skladu z naslovom iv

Člen 271

Napredek pri približevanju na področjih, povezanih s trgovino

1.   Za lažjo oceno približevanja, kot jo določa člen 419 tega sporazuma, gruzijskega prava pravu Unije na področjih, povezanih s trgovino, iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma pogodbenici redno, vsaj enkrat letno, razpravljata o napredku pri približevanju v skladu z dogovorjenimi roki iz poglavij 3, 4, 5, 6 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, in sicer v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, ali v okviru enega od njegovih pododborov, ustanovljenih s tem sporazumom.

2.   Gruzija na zahtevo Unije in za namene take razprave Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi ali enemu od njegovih pododborov, kar je ustrezno, predloži informacije v pisni obliki o napredku pri približevanju ter učinkovitem izvajanju in uveljavljanju približane domače zakonodaje, v zvezi z ustreznimi poglavji naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Gruzija obvesti Unijo, če meni, da je zaključila približevanje iz katerega koli poglavja iz odstavka 1.

Člen 272

Razveljavitev neskladnega domačega prava

V okviru približevanja Gruzija razveljavi določbe svojega prava ali odpravi upravne prakse, ki niso v skladu s pravom Unije, ki je predmet določb o približevanjuiz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ali z domačim pravom, približanim pravu Unije.

Člen 273

Ocena približevanja na področjih, povezanih s trgovino

1.   Unija začne oceno približevanja iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma po tem, ko jo Gruzija obvesti v skladu s členom 271(3) tega sporazuma, razen če je v poglavjih 4 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma določeno drugače.

2.   Unija oceni, ali je gruzijsko pravo približano pravu Unije ter ali se učinkovito izvaja in uveljavlja. Gruzija Uniji zagotovi vse informacije, potrebne za tako oceno, v jeziku, o katerem se pogodbenici sporazumno dogovorita.

3.   Unija pri oceni iz odstavka 2 upošteva obstoj in delovanje ustrezne infrastrukture, teles in postopkov v Gruziji, potrebnih za učinkovito izvajanje in uveljavljanje prava v Gruziji.

4.   Unija pri oceni iz odstavka 2 upošteva obstoj morebitnih določb domačega prava ali upravnih praks, ki niso skladne s pravom Unije, ki je predmet določb o približevanju iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ali z domačim pravom, približanim pravu Unije.

5.   Unija obvesti Gruzijo o rezultatih ocene v roku, ki se določi v skladu s členom 276(1) tega sporazuma, razen če ni določeno drugače. Pogodbenici lahko o oceni razpravljata v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, ali njegovih ustreznih pododborov v skladu s členom 419(4) tega sporazuma, razen če ni določeno drugače.

Člen 274

Razvoj na področju približevanja

1.   Gruzija zagotovi učinkovito izvajanje domačega prava, približanega na podlagi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma ter sprejme vse potrebne ukrepe, da upošteva razvoj prava Unije v domačem pravu v skladu s členom 418 tega sporazuma.

2.   Unija obvesti Gruzijo o vseh končnih predlogih Komisije za sprejetje ali spremembo prava Unije, relevantnih za obveznosti glede približevanja, ki jih ima Gruzija v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Gruzija obvesti Unijo o ukrepih, vključno z zakonodajnimi predlogi in upravnimi praksami, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje njenih obveznosti glede približevanja v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

4.   Pogodbenici na zahtevo razpravljata o učinku predlogov ali ukrepov iz odstavkov 2 in 3 na pravo Gruzije ali na skladnost z obveznostmi iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

5.   Če Gruzija po oceni na podlagi člena 273 tega sporazuma spremeni svoje domače pravo, da se upoštevajo spremembe pri približevanju iz poglavij 3, 4, 5, 6 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, Unija izvede novo oceno na podlagi člena 273 tega sporazuma. Če Gruzija sprejme kakršne koli druge ukrepe, ki bi lahko vplivali na izvajanje in uveljavljanje približanega domačega prava, lahko Unija izvede novo oceno v skladu s členom 273 tega sporazuma.

6.   Če tako zahtevajo okoliščine, lahko Unija začasno zaustavi določene ugodnosti, ki izhajajo iz ocene, da je bilo pravo Gruzije približano pravu Unije ter se učinkovito izvaja in uveljavlja, če Gruzija ne približa svojega domačega prava, da bi upoštevalo spremembe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v zvezi s približevanjem, če ocena iz odstavka 5 tega člena pokaže, da pravo Gruzije ni več približano pravu Unije, ali če Pridružitveni svet ne sprejme odločitve o posodobitvi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v skladu z razvojem prava Unije.

7.   Unija o vsaki taki načrtovani začasni zaustavitvi takoj obvesti Gruzijo. Gruzija lahko v treh mesecih od obvestila zadevo posreduje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, pri tem pa predloži tudi pisno utemeljitev. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi razpravlja o zadevi v treh mesecih od takrat, ko mu je predložena. Če se zadeva ne predloži Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi ali če je odbor ne more razrešiti v treh mesecih od takrat, ko mu je predložena, lahko Unija začasno ukine ugodnosti. Začasna ukinitev ugodnosti se takoj odpravi, če Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi pozneje razreši zadevo.

Člen 275

Izmenjava informacij

Izmenjava informacij v zvezi s približevanjemna podlagi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma poteka prek kontaktnih točk, določenih v členu 222(1) tega sporazuma.

Člen 276

Splošne določbe

1.   Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, sprejme postopke za lažjo oceno približevanja in zagotovitev učinkovite izmenjave informacij o približevanju, vključno z roki za oceno ter obliko, vsebino in jezikom izmenjanih informacij.

2.   Vsako sklicevanje na določen akt Unije v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma vključuje tudi spremembe, dopolnila in nadomestne ukrepe, objavljene v Uradnem listu Evropske unije pred 29. novembrom 2013.

3.   V primeru konflikta določbe poglavij 3, 4, 5, 6 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma prevladajo nad določbami tega poglavja.

4.   Trditve glede kršitev določb tega poglavja se ne obravnavajo na podlagi poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

NASLOV V

GOSPODARSKO SODELOVANJE

POGLAVJE 1

Gospodarski dialog

Člen 277

1.   EU in Gruzija omogočata postopek gospodarske reforme z izboljšanjem razumevanja temeljnih načel njunih gospodarstev ter z oblikovanjem in izvajanjem gospodarskih politik.

2.   Gruzija si bo prizadevala vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo ter svoje gospodarske in finančne predpise postopoma približa predpisom EU, hkrati pa zagotoviti zdrave makroekonomske politike.

Člen 278

V ta namen se partnerici dogovorita, da bosta vzdrževali reden dialog o ekonomskih zadevah, namenjen:

(a)

izmenjavi informacij o makroekonomskih trendih in politikah ter strukturnih reformah, vključno s strategijami za gospodarski razvoj;

(b)

izmenjavi strokovnega znanja in dobrih praks na področju javnih financ, monetarne in tečajne politike, finančne politike in ekonomske statistike;

(c)

izmenjavi informacij in izkušenj o regionalnem gospodarskem povezovanju, vključno z delovanjem evropske ekonomske in monetarne unije;

(d)

pregledu stanja dvostranskega sodelovanja na gospodarskem, finančnem in statističnem področju.

POGLAVJE 2

Upravljanje javnih financ in finančni nadzor

Člen 279

Pogodbenici sodelujeta na področju notranjega nadzora javnih financ in zunanje revizije, da bi:

(a)

nadalje razvijali in izvajali sistem notranjega nadzora javnih financ na podlagi načela upravne odgovornosti, vključno s funkcionalno neodvisno funkcijo notranje revizije v celotnem javnem sektorju, z uskladitvijo s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi in metodologijami ter dobrimi praksami EU, na podlagi strateškega dokumenta o notranjem nadzoru javnih financ, ki ga je odobrila vlada Gruzije;

(b)

pojasnili v strateškem dokumentu o notranjem nadzoru javnih financ, če in pod katerimi pogoji je mogoče izvajati sistem finančnih inšpekcij – v tem primeru bo ta funkcija delovala na podlagi pritožb ter bo funkcijo notranje revizije dopolnjevala in ne podvajala;

(c)

omogočili učinkovito sodelovanje med akterji, opredeljenimi v strateškem dokumentu o notranjem nadzoru javnih financ, za spodbujanje razvoja upravljanja;

(d)

podprli centralno usklajevalno enoto za notranji nadzor javnih financ in okrepili njene pristojnosti;

(e)

nadalje okrepili državni revizijski organ Gruzije kot vrhovno revizijsko institucijo v Gruziji v smislu njene neodvisnosti, organizacijskih in revizijskih dejavnosti, finančnih in človeških virov ter njenega izvajanja mednarodno sprejetih standardov zunanje revizije (INTOSAI) ter

(f)

izmenjevali informacije, izkušnje in dobre prakse, med drugim z izmenjavo osebja in skupnim usposabljanjem na teh področjih.

POGLAVJE 3

Obdavčitev

Člen 280

Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi dobrega upravljanja na davčnem področju, da bi še izboljšali medsebojne gospodarske odnose, trgovino, naložbe in lojalno konkurenco.

Člen 281

Kar zadeva člen 280 tega sporazuma, pogodbenici priznavata načela dobrega upravljanja na davčnem področju, tj. načela preglednosti, izmenjave informacij in lojalne davčne konkurence, kot jih sprejemajo države članice na ravni EU, in se zavezujeta k njihovemu izvajanju. Pogodbenici bosta zato brez poseganja v pristojnosti EU in držav članic izboljšali mednarodno sodelovanje na davčnem področju, olajšali pobiranje zakonitih davčnih prihodkov in razvili ukrepe za učinkovito izvajanje zgoraj navedenih načel.

Člen 282

Pogodbenici bosta tudi razširili in okrepili sodelovanje za razvoj gruzijskega davčnega sistema in davčne uprave, vključno z okrepitvijo zmožnosti za pobiranje davkov in nadzor nad njimi, zagotovili učinkovito pobiranje davkov ter okrepili boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam. Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja in izmenjavo izkušenj pri boju proti davčnim goljufijam, zlasti sistemskim davčnim utajam davka na dodano vrednost (t. i. davčnim vrtiljakom).

Člen 283

Pogodbenici razvijeta svoje sodelovanje in uskladita politike na področju ukrepanja in boja proti goljufijam in tihotapljenju trošarinskih izdelkov. V to sodelovanje bo med drugim spadalo čim večje postopno usklajevanje stopenj trošarine za tobačne izdelke, pri čemer je treba upoštevati omejitve zaradi regionalnih razmer, v skladu z Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom. Pogodbenici si za ta namen prizadevata okrepiti sodelovanje z ozirom na regionalne razmere.

Člen 284

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 285

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 4

Statistika

Člen 286

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede statističnih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju zagotavljanja pravočasnih, mednarodno primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov. Pričakuje se, da bodo trajnostni, učinkoviti in strokovno neodvisni nacionalni statistični sistemi zagotovili informacije, ki so pomembne za državljane, podjetja in nosilce odločanja v Gruziji in EU, saj jim bodo omogočali sprejemanje odločitev na tej podlagi. Nacionalni statistični sistem bi moral spoštovati temeljna načela uradne statistike ZN ter upoštevati pravni red EU na področju statistike, vključno s Kodeksom ravnanja evropske statistike, da bi se uskladil z evropskimi merili in standardi.

Člen 287

Nameni sodelovanja so:

(a)

nadaljnja okrepitev zmogljivosti nacionalnega statističnega sistema s poudarkom na zdravi pravni podlagi, pripravi ustreznih podatkov in metapodatkov, politiki razširjanja in prijaznosti do uporabnika ob upoštevanju različnih skupin uporabnikov, zlasti javnega in zasebnega sektorja, akademske skupnosti in drugih uporabnikov;

(b)

postopna uskladitev statističnega sistema Gruzije z evropskim statističnim sistemom;

(c)

prilagoditev zagotavljanja podatkov EU, pri čemer se upošteva uporaba relevantnih mednarodnih in evropskih metodologij, vključno s klasifikacijami;

(d)

krepitev strokovne in upravne zmogljivosti osebja nacionalnih statističnih uradov, da se olajša uporaba evropskih statističnih standardov in prispeva k razvoju gruzijskega statističnega sistema;

(e)

izmenjava izkušenj med pogodbenicama glede razvoja statističnega znanja in izkušenj ter

(f)

spodbujanje celostnega obvladovanja kakovosti vseh postopkov priprave statističnih podatkov in njihovega razširjanja.

Člen 288

Pogodbenici sodelujeta v okviru evropskega statističnega sistema, v katerem je Eurostat evropski statistični organ. To sodelovanje se med drugim osredotoči na naslednja področja:

(a)

makroekonomsko statistiko, vključno z nacionalnimi računi, statistiko zunanje trgovine, statistiko plačilne bilance in statistiko tujih neposrednih naložb;

(b)

demografske statistike, vključno s popisi in socialno statistiko;

(c)

kmetijske statistike, vključno s popisi kmetijstva in okoljsko statistiko;

(d)

poslovne statistike, vključno s poslovnimi registri in uporabo upravnih virov za statistične namene;

(e)

energetsko statistiko, vključno z bilancami;

(f)

regionalno statistiko;

(g)

horizontalne dejavnosti, vključno s statistično klasifikacijo, obvladovanjem kakovosti, usposabljanjem, razširjanjem, uporabo sodobnih informacijskih tehnologij, ter

(h)

druga relevantna področja.

Člen 289

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter razvijata svoje sodelovanje, pri čemer upoštevata že pridobljene izkušnje iz reform statističnih sistemov v okviru različnih programov pomoči. Prizadevanja je treba usmeriti k nadaljnjemu usklajevanju s pravnim redom EU na področju statistike, in sicer na podlagi nacionalne strategije za razvoj gruzijskega statističnega sistema, ob upoštevanju razvoja evropskega statističnega sistema. Poudarek postopka priprave statističnih podatkov je na nadaljnjem razvoju vzorčnih raziskav in uporabi upravnih evidenc ob upoštevanju potrebe po zmanjšanju obremenitve poročanja. Podatki so relevantni za oblikovanje in spremljanje politik na ključnih področjih družbenega in gospodarskega življenja.

Člen 290

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja. Dejavnosti v okviru evropskega statističnega sistema, vključno z usposabljanjem, bi morale biti v čim večji možni meri odprte za udeležbo Gruzije.

Člen 291

Postopno približevanje gruzijske zakonodaje, če je relevantno in se nanaša na pravni red EU na področju statistike, se izvaja v skladu z letno posodobljenim priročnikom o statističnih zahtevah, ki ga pogodbenici upoštevata, kakor je priložen temu sporazumu (Priloga XXIII).

NASLOV VI

DRUGE POLITIKE SODELOVANJA

POGLAVJE 1

Prevoz

Člen 292

Pogodbenici:

(a)

širita in krepita sodelovanje na področju prevoza, da bi prispevali k razvoju trajnostnih prevoznih sistemov;

(b)

spodbujata učinkovite, varne in zanesljive prevoze, pa tudi intermodalnost in interoperabilnost prevoznih sistemov;

(c)

si prizadevata za krepitev glavnih prevoznih povezav med ozemljema.

Člen 293

V sodelovanje so med drugim zajeta naslednja področja:

(a)

razvoj trajnostne nacionalne prevozne politike, ki bo zajemala vse vrste prevoza, zlasti da se zagotovijo okolju prijazni, učinkoviti, varni in zanesljivi prevozni sistemi in se spodbudi vključevanje teh vidikov s področja prevoza na druga področja;

(b)

razvoj sektorskih strategij ob upoštevanju nacionalnih prevoznih politik (vključno s pravnimi zahtevami za posodobitev tehnične opreme in prevoznih voznih parkov za izpolnitev mednarodnih standardov, kot so opredeljeni v Prilogi XXIV in Prilogi XV-D k temu sporazumu, na področju cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prevoza, intermodalnosti, vključno s časovnimi razporedi in mejniki za izvajanje, upravnimi odgovornostmi in načrti financiranja;

(c)

krepitev infrastrukturne politike, da se bolje opredelijo in ovrednotijo infrastrukturni projekti za različne vrste prevoza;

(d)

razvoj politik financiranja, ki se osredotočajo na vzdrževanje, omejitve zmogljivosti in manjkajoče povezovalne infrastrukture, ter aktiviranje in spodbujanje sodelovanja zasebnega sektorja pri projektih na področju prevoza;

(e)

pristop k relevantnim mednarodnim organizacijam in sporazumom na področju prevoza, vključno s postopki za zagotavljanje doslednega izvajanja in učinkovitega uveljavljanja mednarodnih sporazumov in konvencij o prevozu;

(f)

znanstveno in tehnično sodelovanje ter izmenjava informacij za razvoj in izboljšanje tehnologij v prevozu, kot so inteligentni prevozni sistemi, ter

(g)

spodbujanje uporabe inteligentnih prevoznih sistemov in informacijske tehnologije pri upravljanju in delovanju vseh relevantnih vrst prevoza ter podpora intermodalnosti in sodelovanje pri uporabi vesoljskih sistemov in komercialnih aplikacij, ki lajšajo prevoz.

Člen 294

1.   Namen sodelovanja je tudi izboljšati pretok potnikov in blaga ter povečati pretočnost prevoznih tokov med Gruzijo, EU in tretjimi državami v regiji, in sicer z odstranitvijo upravnih, tehničnih in drugih ovir, izboljšanjem prevoznih omrežij in posodobitvijo infrastrukture, zlasti na glavni osi med pogodbenicama. To sodelovanje vključuje ukrepe za lažji prehod meja.

2.   Sodelovanje zajema izmenjavo informacij in skupne dejavnosti:

(a)

na regionalni ravni, zlasti ob upoštevanju in z vključitvijo napredka, doseženega v okviru različnih sporazumov o regionalnem sodelovanju na področju prevoza, kot so Odbor vzhodnega partnerstva za promet, Prometni koridor Evropa-Kavkaz-Azija (TRACECA), bakujski proces in druge pobude na področju prevoza;

(b)

na mednarodni ravni, vključno v zvezi z mednarodnimi organizacijami na področju prevoza ter mednarodnimi sporazumi in konvencijami, ki jih pogodbenici ratificirata, ter

(c)

v okviru različnih agencij EU na področju prevoza.

Člen 295

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 296

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXIV in Priloge XV-D k temu sporazumu v skladu z določbami navedenih prilog.

POGLAVJE 2

Sodelovanje na področju energetike

Člen 297

Sodelovanje bi moralo temeljiti na načelih partnerstva, vzajemnega interesa, preglednosti in predvidljivosti, njegov cilj pa bi morala biti integracija trga in regulativnega zbliževanja v energetskem sektorju ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi dostopa do varne, okolju prijazne in cenovno dostopne energije.

Člen 298

V sodelovanje bi morala biti med drugim zajeta naslednja področja:

(a)

energetske strategije in politike;

(b)

razvoj konkurenčnih, preglednih in učinkovitih energetskih trgov, ki tretjim osebam dopuščajo nediskriminatoren dostop do omrežij in porabnikov na podlagi standardov EU, po potrebi vključno z razvojem ustreznega regulativnega okvira;

(c)

sodelovanje pri energetskih zadevah na regionalni ravni ter morebitni pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti, v zvezi s katero ima sedaj status opazovalke;

(d)

razvoj privlačnega in stabilnega naložbenega okolja z ureditvijo institucionalnih, pravnih, fiskalnih in drugih pogojev;

(e)

energetske infrastrukture v skupnem interesu za diverzifikacijo energetskih virov, dobaviteljev in transportnih poti na gospodaren in okolju prijazen način;

(f)

spodbujanje zanesljive oskrbe z energijo, povečanje integracije trga in postopno približevanje zakonodaje ključnim aktom pravnega reda EU;

(g)

povečanje in okrepitev dolgoročne stabilnosti in zanesljivosti trgovine z energijo, njenega tranzita in prevoza ter cenovnih politik, vključno z enotnim sistemom na podlagi stroškov za prenos energetskih virov, v obojestransko korist in brez diskriminacije v skladu z mednarodnimi pravili, vključno s Pogodbo o energetski listini;

(h)

spodbujanje energetske učinkovitosti, varčevanja z energijo na gospodaren in okolju prijazen način;

(i)

razvoj in podpora energiji iz obnovljivih virov z osredotočanjem na vodne vire ter spodbujanje dvostranskega in regionalnega vključevanja na tem področju;

(j)

znanstveno in tehnično sodelovanje ter izmenjava informacij za razvoj in izboljšanje tehnologij za proizvodnjo in transport energije ter njeno dobavo in končno rabo s posebnim poudarkom na energetsko učinkovitih in okolju prijaznih tehnologijah ter

(k)

sodelovanje na področju jedrske varnosti, zaščite in varstva pred sevanjem v skladu z načeli in standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) ter relevantnih mednarodnih pogodb in konvencij, sklenjenih v okviru MAAE, ter po potrebi v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 299

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 300

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 3

Okolje

Člen 301

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede okoljskih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju trajnostnega razvoja in bolj zelenega gospodarstva. Po pričakovanjih naj bi imelo okrepljeno varstvo okolja koristi za državljane in podjetja v Gruziji in EU, med drugim bi se izboljšalo javno zdravje, ohranjali naravni viri, povečala gospodarska in okoljska učinkovitost, uporaba sodobnih čistejših tehnologij pa bi prispevala k bolj trajnostnim načinom proizvodnje. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med pogodbenicama na področju varstva okolja in s tem povezanimi večstranskimi sporazumi.

Člen 302

1.   Sodelovanje je namenjeno ohranjanju in varstvu okolja, izboljšanju in obnavljanju njegove kakovosti, varovanju zdravja ljudi, trajnostni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalne ali globalne okoljske problematike, tudi na področjih:

(a)

okoljskega upravljanja in horizontalnih vprašanj, vključno s strateškim načrtovanjem, oceno vpliva na okolje in strateško presojo vplivov na okolje, izobraževanjem in usposabljanjem, sistemom spremljanja in obveščanja na področju okolja, inšpekcijami in uveljavljanjem, okoljsko odgovornostjo, bojem proti okoljskemu kriminalu, čezmejnemu sodelovanju, javnim dostopom do okoljskih informacij, postopki sprejemanja odločitev ter učinkovitimi upravnimi in sodnimi postopki pregleda;

(b)

kakovosti zraka;

(c)

kakovosti vode in gospodarjenja z vodnimi viri, vključno z obvladovanjem poplavne ogroženosti, pomanjkanjem vode in sušo ter morskim okoljem;

(d)

ravnanja z odpadki;

(e)

varstva narave, vključno z gozdarstvom in ohranjanjem biološke raznovrstnosti;

(f)

industrijskega onesnaževanja in industrijskih nesreč ter

(g)

ravnanja s kemikalijami.

2.   Namen sodelovanja je tudi vključitev okolja v druga področja politik kot okoljsko.

Člen 303

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje, sodelujeta na dvostranski, regionalni, tudi prek obstoječih struktur za sodelovanje v Južnem Kavkazu, in mednarodni ravni, zlasti kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki sta jih pogodbenici ratificirali, ter po potrebi sodelujeta v okviru relevantnih agencij.

Člen 304

1.   V sodelovanje so med drugim zajeti naslednji cilji:

(a)

priprava nacionalnega okoljskega akcijskega načrta, ki bo obravnaval splošne nacionalne in s sektorjem povezane strateške usmeritve na področju okolja v Gruziji ter institucionalne in upravne zadeve;

(b)

spodbujanje vključevanja okoljskih vprašanj v druga področja politik ter

(c)

opredelitev potrebnih človeških in finančnih virov.

2.   Nacionalni okoljski akcijski načrt se bo redno posodabljal, sprejet pa bo v skladu z gruzijsko zakonodajo.

Člen 305

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 306

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVI k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 4

Podnebni ukrepi

Člen 307

Pogodbenici bosta razvijali in krepili svoje sodelovanje pri boju proti podnebnim spremembam. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med dvostranskimi in večstranskimi zavezami na tem področju.

Člen 308

Namen sodelovanja bo blažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni, vključno z naslednjimi področji:

(a)

blažitev podnebnih sprememb;

(b)

prilagajanje podnebnim spremembam;

(c)

trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida;

(d)

raziskave, razvoj, predstavitev, uporaba in razširjanje varnih in trajnostnih nizkoogljičnih in prilagoditvenih tehnologij ter

(e)

vključitev podnebnih vprašanj v sektorske politike.

Člen 309

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje; izvajata skupne raziskovalne dejavnosti in si izmenjujeta informacije o čistejših tehnologijah; izvajata skupne dejavnosti na regionalni in mednarodni ravni, tudi kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki sta jih ratificirali, in po potrebi skupne dejavnosti v okviru relevantnih agencij. Pogodbenici namenjata posebno pozornost čezmejnim vprašanjem in regionalnemu sodelovanju.

Člen 310

Na podlagi skupnih interesov sodelovanje med drugim vključuje pripravo in izvajanje:

(a)

nacionalnega akcijskega načrta za prilagoditev;

(b)

nizkoogljične razvojne strategije, vključno z nacionalno ustreznimi blažilnimi ukrepi;

(c)

ukrepov za spodbujanje prenosa tehnologije na podlagi ocene tehnoloških potreb;

(d)

ukrepov v povezavi s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, in fluoriranimi toplogrednimi plini.

Člen 311

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 312

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 5

Industrijska in podjetniška politika ter rudarstvo

Člen 313

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede industrijske in podjetniške politike, s čimer izboljšujeta poslovno okolje za vse gospodarske subjekte s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, kot so opredeljena v zakonodaji EU oziroma gruzijski zakonodaji. Z okrepljenim sodelovanjem naj bi se izboljšal upravni in regulativni okvir za evropska in gruzijska podjetja, ki poslujejo v EU in Gruziji, temeljil pa naj bi na politiki EU za mala in srednja podjetja in industrijski politiki EU, pri čemer bi se upoštevali mednarodno priznana načela in prakse na tem področju.

Člen 314

V ta namen pogodbenici sodelujeta, da bi:

(a)

izvedli politike za razvoj malih in srednjih podjetij, ki temeljijo na načelih pobude „Small Business Act“, ter spremljali proces izvajanja prek rednega dialoga. To sodelovanje bo vključevalo poudarek na mikro in obrtnih podjetjih, ki so izredno pomembna za evropsko in gruzijsko gospodarstvo;

(b)

oblikovali boljše okvirne pogoje, in sicer z izmenjavo informacij in dobrih praks, ter tako prispevali k izboljšanju konkurenčnosti. To sodelovanje bo vključevalo upravljanje strukturnih vprašanj (prestrukturiranje), na primer na področju okolja in energije;

(c)

poenostavili in racionalizirali predpise in regulativne prakse s posebnim poudarkom na izmenjavi dobrih praks glede normativnih tehnik, vključno z načeli EU;

(d)

spodbudili razvoj inovacijske politike, in sicer z izmenjavo informacij in dobrih praks glede komercializacije raziskav in razvoja (vključno s podpornimi instrumenti za podjetja v začetni fazi poslovanja na podlagi tehnologije, razvojem grozdov in dostopom do financiranja);

(e)

spodbudili pogostejše stike med evropskimi in gruzijskimi podjetji ter med temi podjetji in evropskimi in gruzijskimi organi;

(f)

podprli dejavnosti za spodbuditev izvoza med EU in Gruzijo;

(g)

po potrebi omogočili modernizacijo in prestrukturiranje evropske in gruzijske industrije v nekaterih sektorjih;

(h)

razvijali in krepili sodelovanje na področju rudarstva in proizvodnje surovin z namenom spodbujanja vzajemnega razumevanja, izboljšanja poslovnega okolja in izmenjave informacij, ter sodelovanje na področju neenergetskega rudarstva, zlasti kovinskih rud in industrijskih mineralov. Izmenjava informacij bo obsegala razvoj v rudarstvu in na področju surovin, trgovino s surovinami, dobre prakse v zvezi s trajnostnim razvojem rudarstva ter usposabljanje, spretnosti, zdravje in varnost.

Člen 315

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja. Pri tem bodo sodelovali tudi predstavniki evropskih in gruzijskih podjetij.

POGLAVJE 6

Pravo gospodarskih družb, računovodstvo, revizija in upravljanje podjetij

Člen 316

Ob priznavanju pomembnosti učinkovitega sklopa pravil in praks na področjih prava družb in upravljanja podjetij ter računovodstva in revizije, da se vzpostavi dobro delujoče tržno gospodarstvo in spodbudi trgovina, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali pri:

(a)

varstvu delničarjev, upnikov in drugih zainteresiranih strani v skladu s pravili EU na tem področju;

(b)

izvajanju relevantnih mednarodnih standardov na nacionalni ravni in postopnem približevanju pravilom EU na področju računovodstva in revizije ter

(c)

nadaljnjem razvoju politike upravljanja podjetij v skladu z mednarodnimi standardi ter postopnem približevanju pravilom EU in priporočilom na tem področju.

Člen 317

Pogodbenici si prizadevata za izmenjavo informacij in strokovnega znanja glede obstoječih sistemov in ustreznega novega razvoja na teh področjih. Poleg tega si bosta pogodbenici prizadevali zagotoviti učinkovito izmenjavo informacij med poslovnimi registri držav članic EU in nacionalnim registrom družb Gruzije.

Člen 318

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 319

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVIII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 7

Finančne storitve

Člen 320

Ob priznavanju pomena učinkovitega sklopa pravil in praks na področju finančnih storitev za vzpostavitev dobro delujočega tržnega gospodarstva in vzdrževanje trgovinske izmenjave med pogodbenicama, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali na področju finančnih storitev v skladu z naslednjimi cilji:

(a)

podpiranje procesa prilagajanja predpisov za finančne storitve potrebam odprtega tržnega gospodarstva;

(b)

zagotavljanje učinkovite in primerne zaščite vlagateljev in drugih uporabnikov finančnih storitev;

(c)

zagotavljanje stabilnosti in celovitosti gruzijskega finančnega sistema v celoti;

(d)

spodbujanje sodelovanja med različnimi akterji finančnega sistema, vključno z regulatorji in nadzorniki ter

(e)

zagotavljanje neodvisnega in učinkovitega nadzora.

Člen 321

1.   Pogodbenici spodbujata sodelovanje med relevantnimi regulativnimi in nadzornimi organi, vključno z izmenjavo informacij, strokovnega znanja o finančnih trgih in drugih podobnih ukrepih.

2.   Posebna pozornost se nameni razvoju upravnih zmogljivosti takih organov, tudi z izmenjavami osebja in skupnim usposabljanjem.

Člen 322

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 323

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XV-A k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 8

Sodelovanje na področju informacijske družbe

Člen 324

Pogodbenici spodbujata sodelovanje glede razvoja informacijske družbe v korist državljanov in podjetij, in sicer prek široke razpoložljivosti informacijske in komunikacijske tehnologije ter prek boljše kakovosti storitev po dostopnih cenah. Namen tega sodelovanja bi morali biti lažji dostop do trgov elektronskih komunikacij, spodbujanje konkurence in naložbe v sektor.

Člen 325

Sodelovanje med drugim obsega naslednja področja:

(a)

izmenjavo informacij in dobrih praks pri izvajanju nacionalnih pobud za informacijsko družbo, med drugim vključno s tistimi, ki so namenjene spodbujanju širokopasovnega dostopa, izboljšanju varnosti omrežja in razvoju javnih spletnih storitev ter

(b)

izmenjavo informacij, dobrih praks in izkušenj za spodbujanje razvoja celovitega regulativnega okvira za elektronske komunikacije, zlasti okrepitev upravne zmogljivosti neodvisnega nacionalnega regulativnega organa, spodbujanje boljše rabe virov spektra in interoperabilnosti omrežij v Gruziji ter med Gruzijo in EU.

Člen 326

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje med regulativnimi organi EU in nacionalnimi regulativnimi organi Gruzije na področju elektronskih komunikacij.

Člen 327

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnimi instrumentom iz Priloge XV-B k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 9

Turizem

Člen 328

Pogodbenici sodelujeta na področju turizma, da bi pospešili razvoj konkurenčne in trajnostne turistične panoge kot vira gospodarske rasti in krepitve moči, zaposlovanja in mednarodne izmenjave.

Člen 329

Sodelovanje na dvostranski in evropski ravni temelji na naslednjih načelih:

(a)

spoštovanju integritete in interesov lokalnih skupnosti, zlasti na podeželju, ob upoštevanju lokalnih razvojnih potreb in prioritet;

(b)

pomenu kulturne dediščine ter

(c)

pozitivnih interakcijah med turizmom in ohranjanjem okolja.

Člen 330

Sodelovanje je osredotočeno na naslednje vidike:

(a)

izmenjavo informacij, dobrih praks, izkušenj in strokovnega znanja;

(b)

ohranjanje partnerstva med interesi javnosti, zasebnikov in skupnosti, da se zagotovi trajnostni razvoj turizma;

(c)

spodbujanje in razvoj turističnih tokov, produktov in trgov, infrastrukture, človeških virov ter institucionalnih struktur;

(d)

razvoj in izvajanje učinkovitih politik;

(e)

turistično usposabljanje in izgradnjo zmogljivosti za izboljšanje standardov storitev ter

(f)

razvoj in spodbujanje turizma, ki med drugim temelji na skupnosti.

Člen 331

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 10

Kmetijstvo in razvoj podeželja

Člen 332

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja, zlasti s postopnim približevanjem politik in zakonodaje.

Člen 333

Sodelovanje med pogodbenicama na področju kmetijstva in razvoja podeželja med drugim zajema naslednja področja:

(a)

omogočanje vzajemnega razumevanja politik razvoja kmetijstva in podeželja;

(b)

krepitev upravnih zmogljivosti na centralni in lokalni ravni za načrtovanje, ocenjevanje in izvajanje politik v skladu s predpisi in dobrimi praksami EU;

(c)

spodbujanje posodobitve in trajnosti kmetijske proizvodnje;

(d)

izmenjavo znanj in najboljših praks glede politik razvoja podeželja, da se spodbudi gospodarska blaginja podeželskih skupnosti;

(e)

izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja ter učinkovitosti in preglednosti za vse zainteresirane strani na trgih;

(f)

spodbujanje politik kakovosti in njihovih nadzornih mehanizmov, vključno z geografskimi označbami in ekološkim kmetijstvom;

(g)

pridelavo vina in kmečki turizem;

(h)

razširjanje znanja in spodbujanje izvajanja svetovalnih storitev pri kmetijskih proizvajalcih ter

(i)

prizadevanje za uskladitev vprašanj, obravnavanih v okviru mednarodnih organizacij, katerih članici sta obe pogodbenici.

Člen 334

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 11

Upravljanje ribištva in gospodarjenje z morjem

Oddelek 1

Ribiška politika

Člen 335

1.   Pogodbenici bosta sodelovali na naslednjih področjih skupnega interesa, ki so v korist obema, in sicer v sektorju ribištva, vključno z ohranjanjem in upravljanjem živih vodnih virov, inšpekcijami in nadzorom, zbiranjem podatkov ter bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, kot je opredeljen v mednarodnem akcijskem načrtu FAO iz leta 2001, da bi preprečevali, odvračali in odpravljali nelegalni, neprijavljeni in neregulirani ribolov.

2.   Pri tem sodelovanju se bodo spoštovale mednarodne obveznosti pogodbenic v zvezi z upravljanjem in ohranjanjem živih vodnih virov.

Člen 336

Pogodbenici sprejemata skupne ukrepe, si izmenjujeta informacije ter druga drugo podpirata, da bi spodbujali:

(a)

dobro upravljanje in najboljše prakse v upravljanju ribolova, da bi se zagotovila ohranjanje in upravljanje ribjih staležev na trajnosten način in na osnovi načela ekosistemskega pristopa;

(b)

odgovoren ribolov in upravljanje ribištva, ki je skladno z načeli trajnostnega razvoja, da se ohrani zdravje ribjih staležev in ekosistemov ter

(c)

regionalno sodelovanje, po potrebi tudi prek regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

Člen 337

V zvezi s členom 336 tega sporazuma in ob upoštevanju najboljših znanstvenih nasvetov pogodbenici krepita sodelovanje in usklajevanje svojih dejavnosti na področju upravljanja in ohranjanja živih vodnih virov v Črnem morju. Obe pogodbenici bosta po potrebi spodbujali regionalno sodelovanje v Črnem morju in odnose z ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva.

Člen 338

Pogodbenici podpirata pobude, kot je medsebojna izmenjava izkušenj in zagotavljanje podpore, da se zagotovi izvajanje politike, ki zagotavlja trajnostno ribištvo, osnovane na pravnem redu EU in prednostnih področjih, ki so na tem področju zanimiva za pogodbenici, vključno z:

(a)

upravljanjem živih vodnih virov, ribolovnega napora in tehničnih ukrepov;

(b)

inšpekcijami in nadzorom ribolovnih dejavnosti z uporabo potrebne nadzorne opreme, vključno z elektronskimi napravami za spremljanje in orodji za sledljivost, ter zagotavljanjem izvršljive zakonodaje in nadzornih mehanizmov;

(c)

usklajenim zbiranjem primerljivih podatkov o ulovu, iztovarjanju in flotah ter bioloških in gospodarskih podatkov;

(d)

upravljanjem ribolovnih zmogljivosti, vključno z delujočim registrom ribolovne flote;

(e)

učinkovitostjo trgov, zlasti s spodbujanjem organizacij proizvajalcev, zagotavljanjem informacij potrošnikom in z uporabo standardov trženja in sledljivosti, ter

(f)

razvojem strukturne politike za ribiški sektor, ki zagotavlja trajnost v gospodarskem, okoljskem in družbenem smislu.

Oddelek 2

Pomorska politika

Člen 339

Ob upoštevanju svojega sodelovanja pri politikah na področju ribištva, pomorskega prevoza, okolja in drugih politikah ter v skladu z relevantnimi mednarodnimi sporazumi o pomorskem pravu na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu pogodbenici razvijata tudi sodelovanje glede integrirane pomorske politike, zlasti:

(a)

spodbujanje integriranega pristopa k pomorskim zadevam, dobremu upravljanju in izmenjavi najboljših praks pri uporabi morskega prostora;

(b)

spodbujanje pomorskega prostorskega načrtovanja kot orodja za prispevanje k boljšemu odločanju za arbitražo med konkurenčnimi človekovimi dejavnostmi, v skladu z ekosistemskim pristopom;

(c)

spodbujanje integriranega upravljanja obalnih con v skladu z ekosistemskim pristopom za zagotovitev trajnostnega razvoja obalnih območij in povečanje odpornosti obalnih območij na obalna tveganja, vključno z vplivi podnebnih sprememb;

(d)

spodbujanje inovacij in učinkovitosti virov v pomorskih gospodarskih panogah kot vira gospodarske rasti in zaposlovanja, tudi z izmenjavo najboljših praks;

(e)

spodbujanje strateškega zavezništva med pomorskimi gospodarskimi panogami, storitvami in znanstvenimi ustanovami, specializiranimi za morske in pomorske raziskave;

(f)

spodbujanje čezmejnega in medsektorskega pomorskega nadzora za odpravljanje vedno večjih tveganj v povezavi z intenzivnim pomorskim prometom, obratovalnimi izpusti plovil, pomorskimi nesrečami in nezakonitimi dejavnostmi na morju ter

(g)

vzpostavitev rednega dialoga in spodbujanje različnih mrež med pomorskimi zainteresiranimi stranmi.

Člen 340

To sodelovanje zajema:

(a)

izmenjavo informacij, dobrih praks, izkušenj in strokovnega znanja s področja pomorstva, tudi o inovativnih tehnologijah v pomorskem sektorju in o vprašanjih v zvezi z morskim okoljem;

(b)

izmenjavo informacij in dobrih praks glede možnosti financiranja projektov, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi, ter

(c)

krepitev sodelovanja med pogodbenicama v okviru ustreznih mednarodnih pomorskih forumov.

Člen 341

Med pogodbenicama bo potekal reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 12

Sodelovanje na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti

Člen 342

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje na vseh področjih civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti na podlagi obojestranske koristi ter pod pogojem, da se zagotovi ustrezna raven učinkovitega varstva pravic intelektualne lastnine.

Člen 343

Sodelovanje na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti bo obsegalo:

(a)

dialog o politiki ter izmenjavo znanstvenih in tehnoloških informacij;

(b)

omogočanje ustreznega dostopa do zadevnih programov pogodbenic;

(c)

povečanje raziskovalnih zmogljivosti in sodelovanje gruzijskih raziskovalnih institucij v okvirnem programu EU za raziskave;

(d)

spodbujanje skupnih raziskovalnih projektov na vseh področjih raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti;

(e)

usposabljanje in programe mobilnosti za znanstvenike, raziskovalce in drugo osebje v raziskovalni dejavnosti, ki sodeluje pri raziskavah in tehnološkem razvoju ter predstavitvenih dejavnostih v pogodbenicah;

(f)

spodbujanje, v okviru veljavne zakonodaje, prostega gibanja raziskovalcev, ki sodelujejo v dejavnostih iz tega sporazuma, ter čezmejni pretok blaga, namenjenega za uporabo pri teh dejavnostih, ter

(g)

druge oblike sodelovanja pri raziskavah in tehnološkem razvoju ter predstavitvenih dejavnostih na podlagi medsebojnega dogovora.

Člen 344

Pri teh dejavnostih sodelovanja je treba iskati sinergije z drugimi dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru finančnega sodelovanja med EU in Gruzijo, kot je določeno v naslovu VII (Finančna pomoč in določbe o nadzoru in boju proti goljufijam) tega sporazuma.

POGLAVJE 13

Potrošniška politika

Člen 345

Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov in pri doseganju združljivosti med njunimi sistemi za varstvo potrošnikov.

Člen 346

Da bi dosegli te cilje, lahko to sodelovanje po potrebi zajema:

(a)

prizadevanje za približanje potrošniške zakonodaje ob izogibanju oviram za trgovino;

(b)

spodbujanje izmenjave informacij o sistemih varstva potrošnikov, vključno s potrošniško zakonodajo in njenim uveljavljanjem, varnostjo potrošniških izdelkov, sistemi za izmenjavo informacij, izobraževanjem/ozaveščenostjo potrošnikov in krepitvijo njihove moči ter pravnimi sredstvi za potrošnike;

(c)

dejavnosti usposabljanja za upravne uslužbence in druge predstavnike interesov potrošnikov ter

(d)

spodbujanje delovanja neodvisnih potrošniških zvez in navezovanja stikov med predstavniki potrošnikov.

Člen 347

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXIX k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 14

Zaposlovanje, socialna politika in enake možnosti

Člen 348

Pogodbenici bosta okrepili dialog in sodelovanje pri spodbujanju Agende za dostojno delo, politiki zaposlovanja, zdravju in varnosti pri delu, socialnem dialogu, socialni zaščiti, socialni vključenosti, enakosti spolov in nediskriminaciji in družbeni odgovornosti podjetij ter tako prispevali k spodbujanju ustvarjanja več in boljših delovnih mest, zmanjševanju revščine, večji socialni koheziji, trajnostnemu razvoju in boljši kakovosti življenja.

Člen 349

Sodelovanje na podlagi izmenjave informacij in dobrih praks lahko obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij:

(a)

odpravljanje revščine in povečanje socialne kohezije;

(b)

politika zaposlovanja za zagotovitev novih in boljših delovnih mest z dostojnimi delovnimi pogoji, tudi za zmanjšanje neformalnega gospodarstva in neprijavljenega dela;

(c)

spodbujanje aktivnih ukrepov na trgu dela in učinkovite službe za zaposlovanje, kot je primerno, za posodobitev trgov dela in prilagoditev potrebam trgov dela pogodbenic;

(d)

spodbujanje bolj vključujočih trgov dela in sistemov socialne varnosti, ki vključujejo prikrajšane osebe, vključno z invalidnimi osebami in pripadniki manjšin;

(e)

enake možnosti in nediskriminacija, namenjeni spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju enakih možnosti za moške in ženske ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, religije ali verovanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

(f)

socialna politika, namenjena okrepitvi ravni socialne zaščite in sistemov socialne zaščite z vidika kakovosti, dostopnosti in finančne vzdržnosti;

(g)

spodbujanje sodelovanja socialnih partnerjev in spodbujanje socialnega dialoga, vključno s krepitvijo zmogljivosti vseh relevantnih zainteresiranih strani;

(h)

zagotavljanje zdravja in varnosti pri delu; ter

(i)

ozaveščanje in dialog na področju družbene odgovornosti podjetij.

Člen 350

Pogodbenici spodbujata vključenost vseh relevantnih zainteresiranih strani, vključno z organizacijami civilne družbe in zlasti socialnimi partnerji, pri razvoju politik in reformah ter v sodelovanju med pogodbenicami, kot določa ustrezni del naslova VIII (Institucionalne, splošne in končne določbe) tega sporazuma.

Člen 351

Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja glede zadev zaposlovanja in socialne politike v vseh relevantnih regionalnih, večstranskih in mednarodnih forumih in organizacijah.

Člen 352

Pogodbenici spodbujata družbeno odgovornost podjetij in odgovorne poslovne prakse, kot so tiste, ki jih podpirajo številne mednarodne smernice za družbeno odgovornost podjetij in zlasti smernice OECD za multinacionalna podjetja.

Člen 353

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 354

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXX k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 15

Javno zdravje

Člen 355

Pogodbenici se strinjata, da bosta razvijali sodelovanje na področju javnega zdravja, da bi izboljšali varnost javnega zdravja in zaščitili zdravje ljudi, kar je pogoj za trajnostni razvoj in gospodarsko rast.

Člen 356

Sodelovanje zajema predvsem naslednja področja:

(a)

krepitev javnega zdravstva v Gruziji, zlasti prek nadaljnje reforme zdravstvenega sektorja, zagotavljanje kakovostnega zdravstvenega varstva, razvoj človeških virov na področju zdravja, izboljšanje upravljanja zdravja in financiranja zdravstva;

(b)

epidemiološki nadzor in nadzor nad nalezljivimi boleznimi, na primer HIV/AIDS, virusnim hepatitisom, tuberkulozo in protimikrobno odpornostjo ter boljša pripravljenost na grožnje javnemu zdravju in nujne primere;

(c)

preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni, predvsem z izmenjavo informacij in dobrih praks, spodbujanje zdravega načina življenja in telesne dejavnosti ter reševanje pomembnejših dejavnikov zdravja, kot sta prehrana in odvisnost od alkohola, drog in tobaka;

(d)

kakovost in varnost snovi človeškega izvora;

(e)

zdravstvene informacije in znanje ter

(f)

učinkovito izvajanje mednarodnih sporazumov na področju zdravja, katerih podpisnici sta pogodbenici, zlasti Mednarodnega zdravstvenega pravilnika in Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom.

Člen 357

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXXI k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 16

Izobraževanje, usposabljanje in mladi

Člen 358

Pogodbenici bosta sodelovali na področju izobraževanja in usposabljanja, da bi okrepili sodelovanje in dialog, tudi dialog o vprašanjih politike, pri čemer si bosta prizadevali za približavanje relevantnim politikam in praksam EU. Pogodbenici bosta sodelovali za spodbujanje vseživljenjskega učenja, sodelovanja in preglednosti na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja s posebnim poudarkom na višjem izobraževanju.

Člen 359

To sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja bo med drugim osredotočeno na naslednja področja:

(a)

spodbujanje vseživljenjskega učenja, ki je ključnega pomena za rast in ustvarjanje delovnih mest in državljanom omogoča, da v polni meri sodelujejo v družbi;

(b)

posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, spodbujanje kakovosti in ustreznosti izobraževanja ter dostopa do njega na vseh stopnjah od predšolske vzgoje do terciarnega izobraževanja;

(c)

spodbujanje kakovosti višjega izobraževanja na način, ki je skladen s programom EU za posodobitev visokega šolstva in bolonjskim procesom;

(d)

okrepitev mednarodnega sodelovanja visokošolskih ustanov, sodelovanje v programih EU za sodelovanje, povečanje mobilnosti študentov in učiteljev;

(e)

spodbujanje učenja tujih jezikov;

(f)

spodbujanje napredka k prepoznavanju kvalifikacij in kompetenc ter zagotavljanje preglednosti na tem področju;

(g)

spodbujanje sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ob upoštevanju ustreznih dobrih praks EU ter

(h)

izboljšanje poznavanja in razumevanja procesa evropskih integracij, dialog visokošolskih ustanov o odnosih med EU in vzhodnim partnerstvom ter sodelovanje v relevantnih programih EU.

Člen 360

Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje v zvezi z mladimi, da bi:

(a)

okrepili sodelovanje in izmenjave na področju mladinske politike in neformalnega izobraževanja za mlade in mlade delavce;

(b)

podpirali mobilnost mladih in mladih delavcev kot sredstva za spodbujanje medkulturnega dialoga in pridobitev znanja, veščin in kompetenc izven sistema formalnega izobraževanja, tudi s prostovoljstvom;

(c)

spodbujali sodelovanje med mladinskimi organizacijami.

Člen 361

Gruzija bo izvajala in razvijala politiko, ki bo skladna z okvirom politik in praks EU ter praks v zvezi z dokumenti iz Priloge XXXII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 17

Sodelovanje na področju kulture

Člen 362

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje na področju kulture, pri tem pa ustrezno upoštevali načela konvencije Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (v nadaljnjem besedilu: Unesco) o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005. Pogodbenici si bosta prizadevali za reden strateški dialog na področjih skupnega interesa, vključno z razvojem kulturnih industrij v EU in Gruziji. Sodelovanje med pogodbenicama bo spodbujalo medkulturni dialog, tudi prek sodelovanja kulturnega sektorja in civilne družbe iz EU in Gruzije.

Člen 363

Pogodbenici bosta sodelovali na številnih področjih:

(a)

kulturno sodelovanje in kulturne izmenjave;

(b)

mobilnost umetnosti in umetnikov ter povečanje zmogljivosti sektorja kulture;

(c)

medkulturni dialog;

(d)

dialog o kulturni politiki ter

(e)

sodelovanje v mednarodnih forumih, kot sta na primer Unesco in Svet Evrope, za spodbujanje kulturne raznolikosti ter ohranjanje in ovrednotenje kulturne in zgodovinske dediščine.

POGLAVJE 18

Sodelovanje na avdiovizualnem in medijskem področju

Člen 364

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje na avdiovizualnem področju. Sodelovanje bo okrepilo avdiovizualno industrijo v EU in Gruziji, zlasti z usposabljanjem strokovnjakov, izmenjavo informacij ter spodbujanjem koprodukcij na področju kinematografije in televizije.

Člen 365

1.   Pogodbenici bosta vzpostavili reden dialog na področju avdiovizualne in medijske politike ter sodelovali za okrepitev neodvisnosti in strokovnosti medijev in povezave z mediji EU v skladu z relevantnimi evropskimi standardi, vključno s standardi Sveta Evrope in konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005.

2.   Sodelovanje bi lahko med drugim vključevalo tudi usposabljanje novinarjev in drugih oseb, ki se poklicno ukvarjajo z mediji.

Člen 366

Pogodbenici bosta sodelovali na številnih področjih:

(a)

dialog na področju avdiovizualne in medijske politike;

(b)

dialog v mednarodnih forumih (kot sta na primer Unesco in WTO) ter

(c)

sodelovanje na avdiovizualnem in medijskem področju, tudi na področju kinematografije.

Člen 367

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXXIII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 19

Sodelovanje na področju športa in telesne dejavnosti

Člen 368

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju športa in telesne dejavnosti z izmenjavo informacij in dobrih praks za spodbujanje zdravega načina življenja ter družbene in izobraževalne vrednosti športa in mobilnosti v športu ter za boj proti globalnim grožnjam za šport, kot so doping, rasizem in nasilje.

POGLAVJE 20

Sodelovanje civilne družbe

Člen 369

Pogodbenici spodbujata dialog o sodelovanju civilne družbe z naslednjimi cilji:

(a)

okrepitev stikov ter izmenjava informacij in izkušenj med vsemi sektorji civilne družbe v EU in Gruziji;

(b)

zagotavljanje boljšega poznavanja in razumevanja Gruzije v EU, vključno z njeno zgodovino in kulturo, zlasti med organizacijami civilne družbe v državah članicah, da se izboljša ozaveščenost o priložnostih in izzivih za prihodnje odnose;

(c)

vzajemno zagotavljanje boljšega poznavanja in razumevanja EU v Gruziji, zlasti med gruzijskimi organizacijami civilne družbe, z neizključnim poudarkom na vrednotah, na katerih temelji EU, njenih politikah in delovanju.

Člen 370

Pogodbenici spodbujata dialog in sodelovanje med zainteresiranimi stranmi civilne družbe obeh strani kot sestavni del odnosov med EU in Gruzijo. Ta dialog in sodelovanje sta namenjena:

(a)

zagotavljanju vključenosti civilne družbe v odnose med EU in Gruzijo, zlasti v izvajanje določb tega sporazuma;

(b)

spodbujanju sodelovanja civilne družbe v javnem postopku odločanja, zlasti z vzdrževanjem odprtega, preglednega in rednega dialoga med javnimi institucijami ter predstavniki združenj in civilne družbe;

(c)

spodbujanju ugodnih razmer za izgradnjo institucij in razvoj organizacij civilne družbe na različne načine, med drugim s podporo zagovorništvu, neformalnim in formalnim mrežnim povezovanjem, vzajemnimi obiski in delavnicami za ustvarjanje pravnega okvira civilne družbe, ter

(d)

zagotovitvi, da se predstavniki civilne družbe obeh strani seznanijo s postopki posvetovanja in dialoga med civilno družbo, vključno s socialnimi partnerji, in javnimi organi, da bi zlasti okrepili vlogo civilne družbe v procesu javnega oblikovanja politik.

Člen 371

Med pogodbenicama bo potekal reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 21

Regionalni razvoj, čezmejno in medregionalno sodelovanje

Člen 372

1.   Pogodbenici spodbujata vzajemno razumevanje in dvostransko sodelovanje na področju politike regionalnega razvoja, vključno z metodami oblikovanja in izvajanja regionalnih politik, upravljanjem na več ravneh in partnerstvom, s posebnim poudarkom na razvoju zapostavljenih območij in teritorialnem sodelovanju, da bi vzpostavili komunikacijske kanale ter okrepili izmenjavo informacij in izkušenj med nacionalnimi in lokalnimi organi, socialno-ekonomskimi akterji in civilno družbo.

2.   Pogodbenici sodelujeta zlasti, da bi gruzijske prakse uskladili z naslednjimi načeli:

(a)

okrepitev upravljanja na več ravneh, saj zadeva tako centralno raven kot tudi občine, s posebnim poudarkom na načinih za povečanje vključenosti lokalnih zainteresiranih strani;

(b)

utrditev partnerstva med vsemi stranmi, udeleženimi v regionalnem razvoju, ter

(c)

sofinanciranje prek finančnega prispevka udeleženih v izvajanju programov in projektov regionalnega razvoja.

Člen 373

1.   Pogodbenici podpirata in krepita vključenost lokalnih in regionalnih organov v medregionalnem sodelovanju, vključno s čezmejnim sodelovanjem, ter s tem povezanih strukturah upravljanja, krepita sodelovanje z vzpostavitvijo ugodnega zakonodajnega okvira, ohranjata in razvijata ukrepe za izgradnjo zmogljivosti ter spodbujata krepitev čezmejnih in regionalnih gospodarskih in poslovnih omrežij.

2.   Pogodbenici sodelujeta, da bi konsolidirali institucionalne in operativne zmogljivosti gruzijskih institucij na področju regionalnega razvoja in načrtovanja rabe prostora, med drugim z:

(a)

izboljšanjem medinstitucionalnega sodelovanja, zlasti mehanizma vertikalnih in horizontalnih interakcij osrednjih in lokalnih javnih organov v procesu priprave in izvajanja regionalnih politik;

(b)

razvojem zmogljivosti lokalnih javnih organov za spodbujanje čezmejnega sodelovanja v skladu z načeli in praksami EU;

(c)

izmenjavo znanja, informacij in dobrih praks na področju politik regionalnega razvoja za spodbujanje gospodarske blaginje za lokalne skupnosti in enoten razvoj regij.

Člen 374

1.   Pogodbenici bosta krepili in spodbujali razvoj čezmejnega sodelovanja na vseh drugih področjih iz tega sporazuma, med drugim na področju prevoza, energije, komunikacijskih omrežij, kulture, izobraževanja, turizma in zdravja.

2.   Pogodbenici bosta okrepili sodelovanje med svojimi regijami v obliki mednarodnih in medregionalnih programov, pri čemer bosta spodbujali sodelovanje gruzijskih regij v evropskih regionalnih strukturah in organizacijah ter spodbujali njihov gospodarski in institucionalni razvoj z izvajanjem projektov skupnega interesa.

3.   Te dejavnosti bodo potekale v okviru:

(a)

nadaljnjega ozemeljskega sodelovanja z evropskimi regijami, tudi z mednarodnimi in čezmejnimi programi sodelovanja;

(b)

sodelovanja znotraj vzhodnega partnerstva, pri čemer bodo organi EU vključevali Odbor regij ter sodelovanje različnih evropskih regionalnih projektov in pobud;

(c)

med drugim sodelovanja z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Evropskim omrežjem za spremljanje prostorskega razvoja.

Člen 375

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 22

Civilna zaščita

Člen 376

Pogodbenici bosta razvijali in krepili svoje sodelovanje na področju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med pogodbenicama ter večstranskimi dejavnostmi na tem področju.

Člen 377

Namen sodelovanja je izboljšanje preprečevanja naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravljenosti in odziva nanje.

Člen 378

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter izvajata skupne dejavnosti na dvostranski osnovi oziroma v okviru večstranskih programov. Sodelovanje lahko med drugim poteka prek izvajanja posebnih sporazumov oziroma upravnih ureditev, sklenjenih med pogodbenicama na tem področju.

Člen 379

Sodelovanje lahko obsega naslednje cilje:

(a)

izmenjavo in redno posodabljanje kontaktnih podatkov, da se zagotovi nepretrgan dialog ter da bosta lahko pogodbenici v vsakem trenutku stopili v stik ena z drugo;

(b)

omogočanje medsebojne pomoči v izrednih razmerah, kot je primerno in glede na razpoložljivost zadostnih virov;

(c)

neprekinjeno izmenjevanje zgodnjih opozoril in aktualnih informacij o izrednih razmerah večjega obsega, ki zadevajo EU ali Gruzijo, vključno s prošnjami za pomoč in ponujeno pomočjo;

(d)

izmenjavo informacij o zagotavljanju podpore pogodbenic tretjim državam v izrednih razmerah, ko se aktivira mehanizem EU na področju civilne zaščite;

(e)

sodelovanje pri podpori države gostiteljice, ko je zaprošena/nudena pomoč;

(f)

izmenjavo dobrih praks in smernic na področju preprečevanja nesreč ter pripravljenosti in odziva nanje;

(g)

sodelovanje pri zmanjševanju tveganja nesreč, med drugim z institucionalnimi povezavami in zagovorništvom; informacije, izobraževanje in obveščanje; dobre prakse pri preprečevanju ali omejevanju učinka naravnih nesreč;

(h)

sodelovanje pri izboljševanju baze znanja o nesrečah in tveganjih ter oceno tveganj za obvladovanje nesreč;

(i)

sodelovanje pri oceni učinka nesreč na okolje in javno zdravje;

(j)

povabilo strokovnjakov na posamezne tehnične delavnice in simpozije o vprašanjih civilne zaščite;

(k)

povabilo opazovalcev glede na posamezen primer na posamezne vaje in usposabljanja, ki jih organizirata EU in/ali Gruzija, ter

(l)

krepitev sodelovanja glede najbolj učinkovite uporabe razpoložljivih zmogljivosti civilne zaščite.

POGLAVJE 23

Sodelovanje v agencijah in programih evropske unije

Člen 380

Gruziji je dovoljeno sodelovanje v vseh agencijah Unije, odprtih za sodelovanje Gruzije v skladu z ustreznimi določbami, s katerimi so bile te agencije ustanovljene. Gruzija sklepa ločene sporazume z EU, da se omogoči njeno sodelovanje v vsaki od agencij ter določi višina njenega finančnega prispevka.

Člen 381

Gruziji je dovoljeno sodelovanje v vseh sedanjih in prihodnjih programih Unije, odprtih za njeno sodelovanje v skladu z ustreznimi določbami, s katerimi so bili ti programi sprejeti. Sodelovanje Gruzije v programih Unije je skladno z določbami iz Protokola III k temu sporazumu o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o splošnih načelih za sodelovanje Gruzije v programih Unije.

Člen 382

Pogodbenici vzdržujeta reden dialog o sodelovanju Gruzije v programih in agencijah EU. Zlasti EU obvesti Gruzijo ob ustanovitvi nove agencije EU in začetku novega programa Unije, pa tudi o spremembah glede pogojev sodelovanja v programih in agencijah Unije iz členov 380 in 381 tega sporazuma.

NASLOV VII

FINANČNA POMOČ TER DOLOČBE O NADZORU IN BOJU PROTI GOLJUFIJAM

POGLAVJE 1

Finančna pomoč

Člen 383

Gruzija prejema finančno pomoč prek ustreznih mehanizmov in instrumentov EU za financiranje. Gruzija lahko sodeluje tudi z Evropsko investicijsko banko (EIB), Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) ter drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami. Finančna pomoč prispeva k doseganju ciljev tega sporazuma in se bo zagotavljala v skladu s tem poglavjem.

Člen 384

Glavna načela finančne pomoči se določijo v ustreznih določbah finančnih instrumentov EU.

Člen 385

Prednostna področja finančne pomoči EU, o katerih se dogovorita pogodbenici, se določijo v letnih akcijskih programih, ki po potrebi temeljijo na večletnih okvirih, ki odražajo dogovorjene strateške prednostne naloge. Pri višini pomoči v okviru teh programov se upoštevajo potrebe in sektorske zmogljivosti Gruzije ter napredek njenih reform, zlasti na področjih iz tega sporazuma.

Člen 386

Da bi se razpoložljivi viri čim bolj smotrno porabili, si pogodbenici prizadevata za izvajanje pomoči EU v tesnem sodelovanju in usklajevanju z drugimi državami donatoricami, donatorskimi organizacijami in mednarodnimi finančnimi institucijami ter v skladu z mednarodnimi načeli učinkovitosti pomoči.

Člen 387

Temeljna pravna, upravna in tehnična osnova za finančno pomoč se določi v okviru ustreznih sporazumov med pogodbenicama.

Člen 388

Pridružitveni svet se obvešča o napredku in izvajanju finančne pomoči ter njenem učinku v smeri izpolnjevanja ciljev tega sporazuma. V ta namen ustrezni organi pogodbenic zagotovijo primerno vzajemno in stalno spremljanje in ocenjevanje informacij.

Člen 389

Pogodbenici izvajata pomoč v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sodelujeta pri zaščiti finančnih interesov EU in Gruzije v skladu s poglavjem 2 (Določbe o nadzoru in boju proti goljufijam) tega naslova.

POGLAVJE 2

Določbe o nadzoru in boju proti goljufijam

Člen 390

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Protokola IV k temu sporazumu.

Člen 391

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse sporazume ali finančne instrumente, ki se sklenejo med pogodbenicama, ter vse druge finančne instrumente EU, katerim se lahko Gruzija pridruži, ne glede na kakršne koli druge dodatne klavzule o revizijah, pregledih na kraju samem, inšpekcijskih pregledih, nadzoru in ukrepih za boj proti goljufijam, kot so med drugim tisti, ki jih izvajata Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam.

Člen 392

Ukrepi za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti ter boj proti njim

Pogodbenici sprejmeta učinkovite ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim v zvezi s porabo sredstev EU, med drugim z vzajemno upravno pomočjo in vzajemno pravno pomočjo na področjih, ki jih zajema ta sporazum.

Člen 393

Izmenjava informacij in nadaljnje sodelovanje na operativni ravni

1.   Za pravilno izvajanje tega poglavja pristojni gruzijski organi in organi EU redno izmenjujejo informacije in na zahtevo ene od pogodbenic izvedejo posvetovanja.

2.   OLAF se lahko z ustreznimi pristojnimi organi Gruzije v skladu z gruzijsko zakonodajo dogovori o nadaljnjem sodelovanju pri preprečevanju goljufij, vključno z operativnimi dogovori z gruzijskimi organi.

3.   Za prenos in obdelavo osebnih podatkov se uporablja člen 14 naslova III (Svoboda, varnost in pravica) tega sporazuma.

Člen 394

Preprečevanje goljufij, korupcije in nepravilnosti

1.   EU in gruzijski organi redno preverjajo, ali se ukrepi, ki se financirajo s sredstvi EU, pravilno izvajajo. Sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje in odpravo nepravilnosti in goljufij.

2.   EU in gruzijski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje in odpravo vseh praks aktivne ali pasivne korupcije ter izključijo vsako navzkrižje interesov na vseh stopnjah postopkov za izvrševanje sredstev EU.

3.   Gruzijski organi obvestijo Evropsko komisijo o izvajanju kakršnih koli preventivnih ukrepov.

4.   Evropska komisija ima pravico, da pridobi dokaze v skladu s členom 56 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

5.   Ima tudi pravico pridobiti dokaze, da postopki za oddajo naročil in dodelitev nepovratnih sredstev izpolnjujejo načela preglednosti, enake obravnave in nediskriminacije ter preprečujejo kakršno koli navzkrižje interesov, zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi ter zagotavljajo skladnost z določbami o dobrem finančnem poslovodenju.

6.   Pogodbenici lahko v skladu s svojimi postopki ena drugi zagotovita vsakršne informacije v zvezi z izvrševanjem sredstev EU, nemudoma pa se obvestita tudi o vseh bistvenih spremembah svojih postopkov ali sistemov.

Člen 395

Sodni postopki, preiskave in sodni pregon

Gruzijski organi začnejo pravni postopek, po potrebi vključno s preiskavo in pregonom domnevnih in dejanskih primerov goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nepravilnosti, vključno z navzkrižjem interesov, in sicer po pregledih na nacionalni ravni ali na ravni EU. Po potrebi lahko OLAF pristojnim gruzijskim organom pomaga pri tej nalogi.

Člen 396

Obveščanje o goljufijah, korupciji in nepravilnostih

1.   Gruzijski organi Evropski komisiji nemudoma posredujejo vse informacije, ki jih prejmejo o dejanskih primerih goljufije ali korupcije, ter jo nemudoma obvestijo o kakršnih koli drugih nepravilnostih, vključno z navzkrižjem interesov, v zvezi z izvrševanjem sredstev EU. V primeru suma goljufije in korupcije se obvestita tudi OLAF in Evropska komisija.

2.   Pristojni gruzijski organi poročajo tudi o vseh ukrepih, sprejetih v zvezi z dejstvi, sporočenimi v skladu s tem členom. Če ni primerov goljufije, korupcije ali katere koli druge nepravilnosti, pristojni gruzijski organi Evropski komisiji poročajo po koncu vsakega koledarskega leta.

Člen 397

Revizije

1.   Evropska komisija in Evropsko računsko sodišče imata pravico, da preučita, ali so vsi izdatki, povezani z izvrševanjem sredstev EU, nastali na zakonit in pravilen način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro.

2.   Revizije se opravijo na podlagi prevzetih obveznosti in izvršenih izplačil. Temeljijo na dokumentaciji in se po potrebi izvedejo na kraju samem v prostorih katerega koli subjekta, ki upravlja porabo sredstev EU ali sodeluje pri njej. Revizije se lahko izvedejo pred zaključkom poslovnih knjig za zadevno finančno leto in za obdobje petih let od datuma izplačila preostalega zneska.

3.   Inšpektorji Evropske komisije ali druge osebe, ki sta jih pooblastila Evropska komisija ali Evropsko računsko sodišče, lahko izvajajo preglede dokumentacije ali preglede na kraju samem v prostorih katerega koli subjekta, ki upravlja izvrševanje sredstev EU ali sodeluje pri njem, in v prostorih podizvajalcev takšnih subjektov v Gruziji.

4.   Inšpektorji Evropske komisije ali druge osebe, ki sta jih pooblastila Evropska komisija ali Evropsko računsko sodišče, imajo ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov, da lahko izvajajo take revizije, tudi v elektronski obliki. O tej pravici do dostopa je treba obvestiti vse javne institucije v Gruziji ter jo izrecno navesti v pogodbah, sklenjenih za izvajanje instrumentov iz tega sporazuma.

5.   Zgoraj opisani pregledi in revizije se uporabljajo za vse izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli sredstva EU. Evropsko računsko sodišče in revizijski organi Gruzije pri opravljanju svojih nalog sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Člen 398

Preverjanja na kraju samem

1.   V okviru tega sporazuma je OLAF pooblaščen za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem za zaščito finančnih interesov EU v skladu z določbami Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi.

2.   Preglede in inšpekcije na kraju samem pripravi in izvaja OLAF v tesnem sodelovanju s pristojnimi gruzijskimi organi v skladu z relevantno gruzijsko zakonodajo.

3.   Gruzijski organi se pravočasno obvestijo o predmetu, namenu in pravni podlagi pregledov in inšpekcij, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih gruzijskih organov sodelujejo pri pregledih in inšpekcijah na kraju samem.

4.   Če zadevni gruzijski organi izrazijo interes, lahko preglede in inšpekcije na kraju samem izvajajo skupaj z uradom OLAF.

5.   Če gospodarski subjekt nasprotuje preverjanju na kraju samem ali inšpekciji, gruzijski organi v skladu z nacionalno zakonodajo nudijo uradu OLAF vso potrebno pomoč, da lahko opravi preverjanje na kraju samem ali inšpekcijo.

Člen 399

Upravni ukrepi in kazni

Brez poseganja v gruzijsko zakonodajo lahko Evropska komisija sprejme upravne ukrepe in naloži kazni v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti in Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.

Člen 400

Izterjava

1.   Gruzijski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje spodnjih določb o izterjavi sredstev EU, ki so bila neupravičeno izplačana vladni agenciji za financiranje.

2.   Kadar je gruzijskim organom poverjeno izvrševanje sredstev EU, ima Evropske komisija pravico, da izterja neupravičeno izplačana sredstva EU, zlasti s finančnimi popravki. Evropska komisija upošteva ukrepe, ki jih sprejmejo gruzijski organi, da se prepreči izguba zadevnih sredstev EU.

3.   Evropska komisija se pred sprejetjem kakršne koli odločitve o izterjavi o zadevi posvetuje z Gruzijo. Spori o izterjavi se bodo reševali v okviru Pridružitvenega sveta.

4.   Kadar Evropska komisija izvršuje sredstva EU neposredno ali posredno s prenosom nalog izvrševanja proračuna na tretje osebe, so sklepi, ki jih Evropska komisija sprejme v okviru tega naslova, ki nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, izvršljivi v Gruziji v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v Gruziji. Nacionalni organ, ki ga v ta namen določi Gruzija ter o tem obvesti Evropsko komisijo in Sodišče, priloži odločbi potrdilo o njeni izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti odločbe.

(b)

Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke opravljene, lahko ta preide k izvršbi v skladu z gruzijskim pravom, tako da zadevo predloži neposredno pristojnemu organu.

(c)

Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Zadevna sodišča Gruzije pa so pristojna za odločanje o pritožbah v zvezi z nepravilnim izvajanjem izvršb.

5.   Nalog za izvršbo brez kakršnih koli drugih preverjanj razen potrditve verodostojnosti akta izdajo organi, ki jih je imenovala gruzijska vlada. Izvršba se izvede v skladu z gruzijskim procesnim pravom. Zakonitost odločbe o izvršbi zadevnega organa EU presoja Sodišče Evropske unije.

6.   Sodbe Sodišča Evropske unije na podlagi arbitražne klavzule v pogodbi, ki spada na področje uporabe tega poglavja, so izvršljive pod enakimi pogoji.

Člen 401

Zaupnost

Informacije, ki so bile poslane ali zbrane v kakršni koli obliki v skladu s tem poglavjem, so poslovna skrivnost in so zavarovane na enak način, kakor so zavarovane podobne informacije z zakonodajo Gruzije, ter z ustreznimi določbami, ki veljajo za institucije EU. Takšne informacije se ne smejo sporočati drugim osebam, razen tistim v institucijah EU, državah članicah ali v Gruziji, katerih funkcija zahteva poznavanje teh informacij, niti se ne smejo uporabljati v druge namene, razen za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov pogodbenic.

Člen 402

Približevanje zakonodaje

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXXIV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

NASLOV VIII

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Institucionalni okvir

Člen 403

Politični dialog med pogodbenicama, tudi o vprašanjih v zvezi s sektorskim sodelovanjem, lahko poteka na vseh ravneh. Redni politični dialog na visoki ravni poteka v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega s členom 404, in v okviru rednih srečanj med predstavniki pogodbenic na ministrski ravni ob soglasju pogodbenic.

Pridružitveni svet

Člen 404

1.   Ustanovi se Pridružitveni svet. Ta nadzira in spremlja uporabo in izvajanje tega sporazuma ter redno pregleduje delovanje tega sporazuma v smeri uresničevanja njegovih ciljev.

2.   Pridružitveni svet se sestaja na ministrski ravni v rednih časovnih presledkih, in sicer vsaj enkrat letno in kadar to zahtevajo okoliščine. Pridružitveni svet se lahko sestaja v vseh potrebnih sestavah, o katerih se pogodbenici dogovorita soglasno.

3.   Poleg nadziranja in spremljanja uporabe in izvajanja tega sporazuma Pridružitveni svet prouči kakršna koli pomembnejša vprašanja, ki se pojavijo v okviru tega sporazuma, in kakršna koli druga dvostranska ali mednarodna vprašanja v skupnem interesu.

Člen 405

1.   Pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani vlade Gruzije na drugi.

2.   Pridružitveni svet sprejme svoj poslovnik.

3.   Pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Unije in predstavnik Gruzije.

4.   Po potrebi in v medsebojnem soglasju lahko pri delu Pridružitvenega sveta kot opazovalci sodelujejo tudi predstavniki drugih organov.

Člen 406

1.   Z namenom doseganja ciljev tega sporazuma je Pridružitveni svet pooblaščen za sprejemanje odločitev v okviru področja uporabe tega sporazuma. Take odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe, po potrebi vključno z ukrepi posebnih organov, vzpostavljenih s tem sporazumom, v skladu z določbami tega sporazuma za izvajanje sprejetih odločitev. Pridružitveni svet lahko daje tudi priporočila. Odločitve in priporočila sprejme v soglasju s pogodbenicama, in sicer po dokončanju posameznih notranjih postopkov pogodbenic, kot je ustrezno.

2.   V skladu s ciljem postopnega približevanja gruzijske zakonodaje z zakonodajo EU iz tega sporazuma ima Pridružitveni svet vlogo foruma za izmenjavo informacij o določenih zakonodajnih aktih Evropske unije in Gruzije, tako aktih v pripravi kot tudi veljavnih aktih, in o ukrepih za izvajanje, izvrševanje in zagotavljanje skladnosti.

3.   V skladu z odstavkom 1 tega člena lahko Pridružitveni svet posodobi ali spremeni priloge k temu sporazumu brez poseganja v določbe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Pridružitveni odbor

Člen 407

1.   Ustanovi se Pridružitveni odbor. Pridružitvenemu svetu pomaga pri opravljanju njegovih nalog in dolžnosti.

2.   Pridružitveni odbor sestavljajo predstavniki pogodbenic in sicer načeloma na ravni višjih državnih uradnikov.

3.   Pridružitvenemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik EU in predstavnik Gruzije.

Člen 408

1.   Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge in delovanje Pridružitvenega odbora, katerega odgovornosti vključujejo pripravo srečanj Pridružitvenega sveta. Pridružitveni odbor se sestane vsaj enkrat letno ter kadar se pogodbenici strinjata, da to zahtevajo okoliščine.

2.   Pridružitveni svet lahko na Pridružitveni odbor prenese katera koli svoja pooblastila, vključno s pooblastilom za sprejemanje zavezujočih odločitev.

3.   Pridružitveni odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum, in na področjih, za katera je Pridružitveni svet nanj prenesel pooblastila, ter kot določa člen 406(1) tega sporazuma. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje. Pridružitveni odbor odločitve sprejema s soglasjem obeh pogodbenic ob upoštevanju ustreznih notranjih postopkov.

4.   Pridružitveni odbor se sestane v posebni sestavi, da obravnava vsa vprašanja, povezana z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Pridružitveni odbor se v tej sestavi sestane vsaj enkrat letno.

Člen 409

Posebni odbori, pododbori in organi

1.   Pridružitvenemu odboru pomagajo pododbori, ustanovljeni v skladu s tem sporazumom.

2.   Pridružitveni svet se lahko odloči za ustanovitev morebitnega drugega posebnega odbora ali organa na posebnih področjih, potrebnega za izvajanje tega sporazuma, in določi njegovo sestavo, naloge in delovanje. Poleg tega lahko tovrstni posebni odbori in organi razpravljajo o kateri koli zadevi, za katero štejejo, da je relevantna, ne da bi to vplivalo na katere koli posebne določbe iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Pridružitveni odbor lahko tudi ustanovi pododbore, tudi za pregled napredka, doseženega v okviru rednega dialoga iz naslova V (Gospodarsko sodelovanje) in naslova VI (Druge politike sodelovanja) tega sporazuma.

4.   Pododbori so pristojni za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum. O svojih dejavnostih redno poročajo Pridružitvenemu odboru, kakor je potrebno.

5.   Pododbori, ustanovljeni v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, pravočasno vnaprej obveščajo Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, o datumih in dnevnih redih svojih sestankov. O svojih dejavnostih poročajo na vsakem rednem sestanku Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi.

6.   Obstoj katerega koli pododbora nobeni pogodbenici ne preprečuje, da bi katero koli vprašanje predstavila neposredno Pridružitvenemu odboru, vključno s tem odborom v trgovinski sestavi.

Pridružitveni parlamentarni odbor

Člen 410

1.   Ustanovi se Pridružitveni parlamentarni odbor. To je forum, v katerem se sestajajo člani Evropskega parlamenta in gruzijskega parlamenta ter si izmenjujejo mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določi sam.

2.   Pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani gruzijskega parlamenta na drugi.

3.   Pridružitveni parlamentarni odbor sprejme svoj poslovnik.

4.   Pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega parlamenta in predstavnik gruzijskega parlamenta v skladu z določbami njegovega poslovnika.

Člen 411

1.   Pridružitveni parlamentarni odbor lahko od Pridružitvenega sveta zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in Pridružitveni Svet Pridružitvenemu parlamentarnemu odboru zahtevane informacije zagotovi.

2.   Pridružitveni parlamentarni odbor se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

3.   Pridružitveni parlamentarni odbor lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

4.   Pridružitveni parlamentarni odbor lahko ustanovi pridružitvene parlamentarne pododbore.

Platforma civilne družbe

Člen 412

1.   Pogodbenici prav tako spodbujata redna srečanja predstavnikov njunih civilnih družb, da jih obveščata o izvajanju tega sporazuma in zbirata njihove predloge za njegovo izvajanje.

2.   Ustanovi se platforma civilne družbe med EU in Gruzijo. Sestavljajo jo predstavniki civilne družbe na strani EU, vključno s člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ter predstavniki civilne družbe na strani Gruzije, vključno s predstavniki nacionalne platforme pri forumu za civilno družbo v okviru vzhodnega partnerstva, deluje pa kot forum za njihova srečanja in izmenjavo mnenj. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določa sama.

3.   Platforma civilne družbe sprejme svoj poslovnik.

4.   Platformi civilne družbe izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in predstavnik gruzijske civilne družbe v skladu z določbami njenega poslovnika.

Člen 413

1.   Platforma civilne družbe se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

2.   Platforma civilne družbe lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

3.   Pridružitveni odbor in Pridružitveni parlamentarni odbor organizirata redne stike s predstavniki platforme civilne družbe, da prejmeta njena stališča glede uresničevanja ciljev tega sporazuma.

POGLAVJE 2

Splošne in končne določbe

Člen 414

Dostop do sodišč in upravnih organov

V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov, da tam lahko branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

Člen 415

Varnostne izjeme

Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje, da sprejmeta katere koli ukrepe:

(a)

ki se jima zdijo potrebni za preprečitev razkritja informacij, ki je v nasprotju z njunimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev za izdelke, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene;

(c)

za katere menita, da so bistveni za njuno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki sta jih prevzeli z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

Člen 416

Nediskriminacija

1.   Na področjih, ki jih ureja ta sporazum, in brez vpliva na posebne določbe tega sporazuma:

(a)

ureditve, ki jih Gruzija uporablja v razmerju do EU ali njenih držav članic, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, družbami ali podjetji;

(b)

ureditve, ki jih EU ali njene države članice uporabljajo v razmerju do Gruzije, ne smejo povzročati diskriminacije med gruzijskimi državljani, družbami ali podjetji.

2.   Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabita ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki niso v enakem položaju glede kraja prebivališča.

Člen 417

Postopno približevanje

Gruzija bo svojo zakonodajo postopoma približala zakonodaji EU iz prilog k temu sporazumu na podlagi zavez iz tega sporazuma ter v skladu z določbami navedenih prilog. Ta določba ne posega v nobena posebna načela in obveznosti o približevanju na podlagi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 418

Dinamično približevanje

V skladu s ciljem postopnega približevanja gruzijske zakonodaje s pravom EU bo Pridružitveni svet redno pregledoval in posodabljal priloge k temu sporazumu, tudi zato, da bodo odražale razvoj prava EU in veljavnih standardov, določenih v mednarodnih instrumentih, ki jih pogodbenici štejeta za relevantne, in po zaključku ustreznih notranjih postopkov pogodbenic, kakor je primerno. Ta določba ne posega v nobene posebne določbe iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 419

Spremljanje približevanja

1.   Spremljanje pomeni stalno ocenjevanje napredka pri izvajanju in izvrševanju ukrepov, zajetih v tem sporazumu.

2.   Spremljanje zajema oceno EU glede približevanja gruzijskega prava pravu EU, kot je določeno v tem sporazumu, vključno z vidiki izvajanja in izvrševanja. Te ocene lahko izvede EU sama na lastno pobudo, kot določa naslov IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, v dogovoru z Gruzijo ali pa jih pogodbenici izvedeta skupaj. Za olajšanje procesa ocenjevanja Gruzija poroča EU o napredku pri približevanju, po potrebi pred koncem prehodnih obdobij, določenih v tem sporazumu, v povezavi s pravnimi akti EU. Pri poročanju in procesu ocenjevanja, vključno z načinom in pogostostjo ocenjevanj, se upoštevajo posebni postopki, opredeljeni v tem sporazumu, ali odločitve institucionalnih organov, ustanovljenih na podlagi tega sporazuma.

3.   Spremljanje lahko vključuje misije na kraju samem, pri katerih po potrebi sodelujejo institucije, organi in agencije EU, nevladni organi, nadzorni organi, neodvisni strokovnjaki in drugi.

4.   O rezultatih dejavnosti spremljanja, vključno z ocenjevanjem približevanja iz odstavka 2 tega člena, razpravljajo vsi ustrezni organi, ustanovljeni na podlagi tega sporazuma. Taki organi lahko sprejemajo skupna priporočila, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu.

5.   Če pogodbenici soglašata, da so bili potrebni ukrepi iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma izvedeni in se uveljavljajo, Pridružitveni svet na podlagi pooblastil, ki se nanj prenesejo s členoma 406 in 408 tega sporazuma, odloči o nadaljnjem odpiranju trga, če je to določeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

6.   Za skupna priporočila iz odstavka 4 tega člena, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu, ali v primerih, ko je priprava takih priporočil neuspešna, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Za odločitve, ki jih sprejme ustrezen institucionalni organ, ali v primerih, ko je sprejetje takih odločitev neuspešno, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 420

Izpolnjevanje obveznosti

1.   Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Odgovorni sta za doseganje ciljev tega sporazuma.

2.   Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene od njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi katerih koli zadev v zvezi z razlago, izvajanjem ali uporabo tega sporazuma v dobri veri in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

3.   Pogodbenici naslovita na Pridružitveni svet vsak spor glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri v skladu s členom 421 tega sporazuma. Pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujoče odločitve.

Člen 421

Reševanje sporov

1.   Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri, vsaka od pogodbenic predloži drugi pogodbenici in Pridružitvenemu svetu uradno zahtevo za rešitev spora. Izjemoma spore glede razlage, izvajanja ali uporabe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v dobri veri ureja izključno poglavje 14 (Reševanje sporov) navedenega naslova.

2.   Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora, tako da v okviru Pridružitvenega sveta in drugih ustreznih organov iz členov 407 in 409 tega sporazuma, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se v najkrajšem možnem času poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

3.   Pogodbenici Pridružitvenemu svetu in drugim ustreznim organom zagotovita vse informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja.

4.   Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Pridružitvenega sveta. Spor se šteje za rešen, ko Pridružitveni svet sprejme zavezujočo odločitev za rešitev zadeve, kot je določeno v odstavku 3 člena 420 tega sporazuma, ali spor razglasi za končan. Posvetovanja glede spora lahko potekajo tudi na katerem koli srečanju Pridružitvenega odbora ali katerega koli drugega ustreznega organa, ustanovljenega na podlagi členov 407 in 409 tega sporazuma, kot se dogovorita pogodbenici ali na zahtevo katere koli od pogodbenic. Posvetovanja lahko potekajo tudi pisno.

5.   Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo zaupne.

Člen 422

Ustrezni ukrepi v primeru neizpolnjevanja obveznosti

1.   Pogodbenica lahko sprejme ustrezne ukrepe, če zadeva ni rešena v treh mesecih od dne uradnega obvestila o uradni zahtevi za rešitev spora v skladu s členom 421 tega sporazuma in če pogodbenica, ki je vložila pritožbo, še naprej šteje, da druga pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti iz tega sporazuma. Pogodbenici se lahko sporazumno odpovesta trimesečnemu obdobju za posvetovanja, to pa se ne uporablja tudi v izjemnih primerih iz odstavka 3 tega člena.

2.   Pri izbiri ustreznih ukrepov imajo prednost tisti, ki kar najmanj motijo delovanje tega sporazuma. Razen v primerih, opisanih v odstavku 3 tega člena, taki ukrepi ne smejo vključevati ukinitve kakršnih koli pravic ali obveznosti, določenih z določbami tega sporazuma iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve). O ukrepih, sprejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, se takoj obvesti Pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo v skladu s členom 420(2) tega sporazuma ter se zanje uporabi reševanje sporov v skladu s členom 420(3) in členom 421 tega sporazuma.

3.   Izjeme iz odstavkov 1 in 2 tega člena se nanašajo na:

(a)

odpoved tega sporazuma, ki ni sankcionirana s splošnimi pravili mednarodnega prava, ali

(b)

kršitev katerih koli bistvenih elementov tega sporazuma, navedenih v členu 2 naslova I (Splošna načela) tega sporazuma, s strani druge pogodbenice.

Člen 423

Razmerje do drugih sporazumov

1.   Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi, ki je bil podpisan v Luxembourgu 22. aprila 1996 in je začel veljati 1. julija 1999 se razveljavi.

2.   Ta sporazum nadomesti sporazum iz odstavka 1. Sklicevanja nanj v vseh drugih sporazumih med pogodbenicama se štejejo kot sklicevanja na ta sporazum.

3.   Ta sporazum nadomešča Sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila, ki je bil podpisan 14. julija 2011 v Bruslju in je začel veljati 1. aprila 2012.

Člen 424

1.   Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo ekvivalentne pravice za fizične in pravne osebe, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, zavezujočimi za eno ali več držav članic na eni strani in Gruzijo na drugi strani.

2.   Obstoječi sporazumi, ki se nanašajo na posebna področja sodelovanja, ki spadajo v področje uporabe tega sporazuma, se štejejo kot del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in kot del skupnega institucionalnega okvira.

Člen 425

1.   Pogodbenici lahko ta sporazum dopolnita s sklenitvijo posebnih sporazumov na katerem koli področju, ki spada na njegovo področje uporabe. Taki posebni sporazumi so sestavni del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in so del skupnega institucionalnega okvira.

2.   Brez poseganja v ustrezne določbe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije niti ta sporazum niti ukrepi, sprejeti na njegovi podlagi, na noben način ne vplivajo na pooblastila držav članic, da izvajajo dejavnosti dvostranskega sodelovanja z Gruzijo ali po potrebi sklenejo nove sporazume o sodelovanju z Gruzijo.

Člen 426

Priloge in protokoli

Priloge in protokoli k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 427

Veljavnost

1.   Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.

2.   Vsaka od pogodbenic lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejema takega uradnega obvestila.

Člen 428

Opredelitev pogodbenic

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni EU ali njene države članice ali EU in njene države članice, v okviru njihovih pristojnosti, kot izhajajo iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ter, kjer je primerno, Euratom, v okviru njegovih pristojnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na eni strani ter Gruzijo na drugi strani.

Člen 429

Ozemlje uporabe

1.   Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporabljajo Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, ter na ozemlju Gruzije na drugi strani.

2.   Ta sporazum ali njegov naslov IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) se za gruzijski regiji Abhazija in Tskhinvali / Južna Osetija, nad katerima gruzijska vlada ne izvaja nadzora, začneta uporabljati, ko Gruzija zagotovi celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) na svojem celotnem ozemlju.

3.   Pridružitveni svet sprejme sklep, ko je zagotovljeno celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma ali njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) na celotnem ozemlju Gruzije.

4.   Če ena od pogodbenic meni, da celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) v gruzijskih regijah iz odstavka 2 tega člena ni več zagotovljeno, lahko od Pridružitvenega sveta zahteva, da prouči nadaljnjo uporabo tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) za zadevni regiji. Pridružitveni svet prouči razmere in v treh mesecih od zahtevka sprejme odločitev glede nadaljnje uporabe tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve). Če Pridružitveni svet ne sprejme odločitve v treh mesecih od zahtevka, se uporaba tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) glede zadevnih regij začasno prekine, dokler Pridružitveni svet ne sprejme odločitve.

5.   Odločitve Pridružitvenega sveta na podlagi tega člena glede uporabe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma se nanašajo na celoten navedeni naslov in ne le na njegov del.

Člen 430

Depozitar Sporazuma

Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretariat Sveta Evropske unije.

Člen 431

Začetek veljavnosti in začasna uporaba

1.   Ta sporazum pogodbenici ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2.   Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3.   Ne glede na odstavek 2 tega člena, Unija in Gruzija soglašata, da se ta sporazum začne začasno uporabljati v delu, ki ga je določila Unija, kot je določeno v odstavku 4 tega člena, ter v skladu z njunimi notranjimi postopki in zakonodajo.

4.   Začasna uporaba začne veljati na prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, na katerega je depozitar tega sporazuma prejel:

(a)

obvestilo Unije o zaključku postopkov, potrebnih za ta namen, z navedbo delov tega sporazuma, ki se uporabljajo začasno, ter

(b)

listino o ratifikaciji, ki jo je Gruzija deponirala v skladu z lastnimi postopki in veljavno zakonodajo.

5.   Za namene zadevnih določb tega sporazuma, vključno z njegovimi prilogami in protokoli, se v skladu z odstavkom 3 tega člena kakršno koli sklicevanje na „datum začetka veljavnosti tega sporazuma“ razume kot „datum, s katerim se ta sporazum začasno uporablja“.

6.   Če določbe sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi, ki je bil podpisan 22. aprila 1996 v Luxembourgu in je začel veljati 1. julija 1999, niso zajete v začasno uporabo tega sporazuma, se v obdobju začasne uporabe uporabljajo še naprej.

7.   Vsaka od pogodbenic lahko pisno obvesti depozitarja tega sporazuma, da namerava prekiniti začasno uporabo tega sporazuma. Prenehanje začasne uporabe začne veljati šest mesecev po tem, ko je depozitar tega sporazuma prejel obvestilo.

Člen 432

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in gruzijskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so v ta namen pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Съставено в Брюксел на двадесет и седми юни две хиляди и четиринадесета година.

Hecho en Bruselas, el veintisiete de junio de dos mil catorce.

V Bruselu dne dvacátého sedmého června dva tisíce čtrnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den syvogtyvende juni to tusind og fjorten.

Geschehen zu Brüssel am siebenundzwanzigsten Juni zweitausendvierzehn.

Kahe tuhande neljateistkümnenda aasta juunikuu kahekümne seitsmendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι εφτά Ιουνίου δύο χιλιάδες δεκατέσσερα.

Done at Brussels on the twenty-seventh day of June in the year two thousand and fourteen.

Fait à Bruxelles, le vingt-sept juin deux mille quatorze.

Sastavljeno u Bruxellesu dvadeset sedmog lipnja dvije tisuće četrnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì ventisette giugno duemilaquattordici.

Briselē, divi tūkstoši četrpadsmitā gada divdesmit septītajā jūnijā.

Priimta du tūkstančiai keturioliktų metų birželio dvidešimt septintą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizennegyedik év június havának huszonhetedik napján.

Magħmul fi Brussell, fis-sebgħa u għoxrin jum ta’ Ġunju tas-sena elfejn u erbatax.

Gedaan te Brussel, de zevenentwintigste juni tweeduizend veertien.

Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego siódmego czerwca roku dwa tysiące czternastego.

Feito em Bruxelas, em vinte e sete de junho de dois mil e catorze.

Întocmit la Bruxelles la douăzeci și șapte iunie două mii paisprezece.

V Bruseli dvadsiateho siedmeho júna dvetisícštrnásť.

V Bruslju, dne sedemindvajsetega junija leta dva tisoč štirinajst.

Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenäseitsemäntenä päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattaneljätoista.

Som skedde i Bryssel den tjugosjunde juni tjugohundrafjorton.

Image

Voor het Koninkrijk België

Pour le Royaume de Belgique

Für das Königreich Belgien

Image

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Релублика България

Image

Za Českou republiku

Image

For Kongeriget Danmark

Image

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image

Eesti Vabariigi nimel

Image

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Image

Image

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image

Por el Reino de España

Image

Pour la République française

Image

Image

Image

Za Republiku Hrvatsku

Image

Per la Repubblica italiana

Image

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Image

Latvijas Republikas vārdā –

Image

Lietuvos Respublikos vardu

Image

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image

Magyarország részéről

Image

Għar-Repubblika ta’ Malta

Image

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image

Für die Republik Österreich

Image

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Image

Pela República Portuguesa

Image

Pentru România

Image

Za Republiko Slovenijo

Image

Za Slovenskú republiku

Image

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

Image

För Konungariket Sverige

Image

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Image

Зa Eвpoпeйcката общност зa aтoмна енергия

Por la Comunidad Europea de la Energía Atómica

Za Evropské společenství pro atomovou energii

For Det Europæiske Atomenergifællesskab

Für die Europäische Atomgemeinschaft

Euroopa Aatomienergiaühenduse nimel

Гια την Ευρωπαїκή Κоινότητα Ατομικής Εvέργειας

For the European Atomic Energy Community

Pour la Communauté européenne de l'énergie atomique

Za Europsku zajednicu za atomsku energiju

Per la Comunità europea dell'energia atomica

Eiropas Atomenerģijas Kopienas vārdā –

Europos atominės energijos bendrijos vardu

Az Európai Atomenergia-közösség részéről

F'isem il-Komunità Ewropea tal-Enerġija Atomika

Voor de Europese Gemeenschap voor Atoomenergie

W imieniu Europejskiej Wspólnoty Energii Atomowej

Pela Comunidade Europeia da Energia Atómica

Pentru Comunitatea Europeană a Energiei Atomice

Za Európske spoločenstvo pre atómovú energiu

Za Evropsko skupnost za atomsko energijo

Euroopan atominienergiajärjestön puolesta

För Europeiska atomenergigemenskapen

Image

Image

Image


(1)  V tem sporazumu „blago“ pomeni izdelke, kot se ta izraz razume v GATT 1994, razen če je v tem sporazumu določeno drugače. Na blago, ki spada na področje uporabe Sporazuma STO o kmetijstvu, se to poglavje sklicuje kot „kmetijski proizvodi“ ali „proizvodi“.

(2)  Konvencija o skupnem tranzitnem postopku z dne 20. maja 1987.

(3)  Dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih držav zahteva vizum, za tiste iż drugih držav pa ne, ne pomeni, da se izničuje ali omejuje ugodnosti iz posebnih obveznosti.

(4)  Zaradi večje gotovosti navedeno ozemlje vključuje izključno ekonomsko cono in epikontinentalni pas, kakor sta opredeljena v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.

(5)  Pravna oseba je pod nadzorom druge pravne osebe, če ima slednja moč, da imenuje večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja njeno delovanje.

(6)  Zaradi večje gotovosti predelava jedrskih materialov zajema vse dejavnosti, vključene v ISIC Rev. 3.1, oznaka 2330;

(7)  Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno domačo zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v Gruziji ali državi članici EU in drugim pristaniščem ali točko Gruzije ali države članice EU, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, kakor je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v Gruziji ali državi članici EU.

(8)  Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med EU in njenimi državami članicami ter Gruzijo o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora;

(9)  Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

(10)  Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

(11)  Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno domačo zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v Gruziji ali državi članici EU in drugim pristaniščem ali točko Gruzije ali države članice EU, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, kakor je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v Gruziji ali državi članici EU.

(12)  Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med EU in njenimi državami članicami ter Gruzijo o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora.

(13)  Navedba „ki ni neprofitna organizacija“ velja le za Belgijo, Češko republiko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko, Slovenijo, Finsko in Združeno kraljestvo.

(14)  Od poslovne enote prejemnice se lahko zaradi predhodne odobritve zahteva, da predloži program usposabljanja, ki obsega čas bivanja, s čimer dokaže, da je namen bivanja usposabljanje. V Češki republiki, Nemčiji, Španiji, Franciji, Madžarski in Avstriji mora biti usposabljanje povezano s pridobljeno univerzitetno diplomo.

(15)  Združeno kraljestvo: kategorija prodajalcev poslovnih storitev se prizna samo za prodajalce storitev.

(16)  Te izkušnje so bile pridobljene po tem, ko je postala polnoletna v skladu z veljavno domačo zakonodajo.

(17)  Kadar diploma ali kvalifikacija ni bila pridobljena v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi na njenem ozemlju.

(18)  Kadar diploma ali kvalifikacija ni bila pridobljena v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi, ki se zahteva na njenem ozemlju.

(19)  Pristojbine za izdajo licence ne vključujejo plačil za dražbo, razpis ali drugih nediskriminatornih sredstev za dodelitev koncesij in tudi ne določenih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

(20)  CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu ZN, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991.

(21)  Pristojbine za izdajo licence ne vključujejo plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij in tudi ne določenih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

(22)  Gruzija določbe iz tega pododdelka izvede v roku dveh let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

(23)  Za namene tega pododdelka se izraz „obveščen“ razlaga v skladu z domačim pravom vsake pogodbenice.

(24)  Ukrepi, namenjeni zagotavljanju pravične ali učinkovite uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov, vključujejo ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme v skladu s svojim sistemom obdavčevanja in ki:

(a)

veljajo za nerezidenčne podjetnike in ponudnike storitev ob priznavanju dejstva, da se davčna obveznost nerezidentov ugotavlja glede na obdavčljive izdelke, ki izvirajo z ozemlja pogodbenice ali se tam nahajajo;

(b)

veljajo za nerezidente, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov na ozemlju pogodbenice;

(c)

veljajo za nerezidente ali rezidente, da se prepreči izogibanje davkom ali davčna utaja, vključno z ukrepi za usklajevanje;

(d)

veljajo za uporabnike storitev, ki se opravljajo na ozemlju druge pogodbenice ali z njega, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov od takih uporabnikov iz virov na ozemlju pogodbenice;

(e)

ločujejo med podjetniki in ponudniki storitev, ki so predmet davka na po vsem svetu obdavčljivo blago, ter drugimi podjetniki in ponudniki storitev ob priznavanju razlike v naravi davčne osnove med njimi ali

(f)

določajo, dodelijo ali razdelijo prihodek, dobiček, zaslužek, izgubo, odbitek ali dobropis posameznikov rezidentov ali podružnic ali med povezanimi posamezniki ali podružnicami iste osebe, tako da se ohrani davčna osnova pogodbenice.

Davčni izrazi ali pojmi v točki (f) te določbe in v tej opombi so določeni v skladu z davčnimi opredelitvami in pojmi oziroma ustreznimi ali podobnimi opredelitvami in pojmi iz domačega prava pogodbenice, ki sprejema ukrep.

(25)  Pojem „zasebna podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami“ se razlaga v skladu s Pojasnjevalno opombo Evropske komisije CC/2004/33 z dne 18. junija 2004.

(26)  Kadar se zakonodaja Unije, v zvezi s katero poteka proces približevanja iz tega poglavja, sklicuje na objavo v Uradnem listu Evropske unije, se pričakuje, da bo taka objava v Gruziji uradno objavljena.

(27)  V tem poglavju „posnetek“ pomeni posnetek zvoka ali slike ali njunih nadomestkov, ki jih je mogoče zaznati, reproducirati ali predvajati z ustrezno napravo.

(28)  Izraz „navedba“ pomeni zlasti kakršno koli uporabo proizvodov iz tarifne številke 20.09 harmoniziranega sistema, čeprav samo kolikor se nanašajo na vina iz tarifne številke 22.04, aromatizirana vina iz tarifne številke 22.05 in žgane pijače iz tarifne številke 22.08 navedenega sistema.

(29)  Za namene tega člena lahko pogodbenica vzorec ali model, ki ima individualno naravo, obravnava kot originalnega.

(30)  Ta člen ne posega v vladni predpis Gruzije št. 188 z dne 22. oktobra 2009 o pripravi seznama držav in relevantnih organov, upravičenih do poenostavljenega režima registracije zdravil v Gruziji. Seznam iz navedenega predpisa se nanaša na naslednje države/organe: EMA – Evropska agencija za zdravila, Avstralija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Kanada, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Japonska, Koreja, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo, ZDA.

(31)  Za namene tega oddelka pojem „pravice intelektualne lastnine“ obsega vsaj naslednje pravice: avtorsko pravico in njej sorodne pravice, sui generis pravico izdelovalca zbirke podatkov, pravice ustvarjalca topografij polprevodniškega izdelka, pravice iz blagovne znamke, pravice iz vzorca ali modela, pravice iz patenta (vključno s tistimi, ki izhajajo iz dodatnih varstvenih certifikatov), geografske označbe, pravice iz uporabnega modela, žlahtniteljske pravice, trgovska imena, kolikor so po zadevnem domačem pravu zaščitena kot izključne pravice.

(32)  Za izvajanje tega poglavja s strani Gruzije se ta člen uporablja le, če in ko bo Gruzija postala pogodbenica Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ter kolikor se posebne določbe Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ali določbe zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti, uporabljajo za Gruzijo.

(33)  Kakor je navedeno v priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o dobrem upravljanju, CM/Rec(2007)7 z dne 20. junija 2007.

(34)  Pojem dela v tem poglavju vključuje vprašanja, relevantna za strateške cilje MOD, ki izražajo agendo za dostojno delo, sprejeto v okviru deklaracije Mednarodne organizacije dela o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008.


PRILOGA I

SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA

Vsaka pogodbenica v okviru izvajanja tega ali drugih sporazumov zagotovi z zakoni določeno raven varstva podatkov, ki ustreza vsaj ravni iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki je bila podpisana 28. januarja 1981 (ETS št. 108), in Dodatnega protokola k navedeni konvenciji v zvezi z nadzornimi organi in čezmejnim prenosom podatkov, ki je bil podpisan 8. novembra 2001 (ETS št. 181). Vsaka pogodbenica po potrebi upošteva Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87)15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju.


PRILOGA II

ODPRAVA CARIN

PRILOGA II-A

IZDELKI, ZA KATERE VELJAJO LETNE BREZCARINSKE KVOTE (UNIJA)

Oznaka KN 2012

Poimenovanje izdelkov

Količina (v tonah)

0703 20 00

Česen, svež ali ohlajen

220

PRILOGA II-B

IZDELKI, ZA KATERE VELJAJO VHODNE CENE  (1),

oproščeni ad valorem elementa uvozne dajatve (UNIJA)

Oznaka KN 2012

Poimenovanje izdelkov

0702 00 00

Paradižnik, svež ali ohlajen

0707 00 05

Kumarice, sveže ali ohlajene

0709 91 00

Okrogle artičoke, sveže ali ohlajene

0709 93 10

Bučke, sveže ali ohlajene

0805 10 20

Sladke pomaranče, sveže

0805 20 10

Klementine

0805 20 30

Monrealke in mandarine satsuma

0805 20 50

Mandarine in mandarine wilking

0805 20 70

Tangerine

0805 20 90

Tangelo, ortanique, malaquina in podobni hibridi agrumov (razen klementin, monrealk, mandarin satsuma, mandarin, mandarin wilking in tangerin)

0805 50 10

Limone (Citrus limon, Citrus limonum)

0806 10 10

Namizno grozdje, sveže

0808 10 80

Jabolka, sveža (razen jabolk za predelavo v mošt, razsuta, od 16. septembra do 15. decembra)

0808 30 90

Hruške, sveže (razen hrušk za predelavo v mošt, razsute, od 1. avgusta do 31. decembra)

0809 10 00

Marelice, sveže

0809 21 00

Višnje (Prunus cerasus), sveže

0809 29 00

Češnje (razen višenj), sveže

0809 30 10

Nektarine, sveže

0809 30 90

Breskve (razen nekaterin), sveže

0809 40 05

Slive, sveže

2009 61 10

Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo <= 30 pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)

2009 69 19

Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 22 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)

2009 69 51

Koncentrirani grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)

2009 69 59

Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki je koncentriran ali vsebuje dodan alkohol)

2204 30 92

Grozdni mošt, nefermentiran, koncentriran v smislu dodatne opombe 7 k poglavju 22, z gostoto <= 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola) |

2204 30 94

Grozdni mošt, nefermentiran, nekoncentriran, z gostoto <= 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)

2204 30 96

Grozdni mošt, nefermentiran, koncentriran v smislu dodatne opombe 7 k poglavju 22, z gostoto > 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)

2204 30 98

Grozdni mošt, nefermentiran, nekoncentriran, z gostoto > 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)


(1)  Glej Prilogo 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

PRILOGA II-C

IZDELKI, ZA KATERE VELJA MEHANIZEM ZA PREPREČEVANJE IZOGIBANJA (UNIJA)

Kategorija izdelka

Oznaka KN 2012

Poimenovanje izdelkov

Sprožitvena količina (v tonah)

Kmetijski proizvodi

1

Goveje, prašičje in ovčje meso

0201 10 00

Trupi ali polovice, goveji, sveži ali ohlajeni

4 400

0201 20 20

„Kompenzirane“ četrti, goveje, s kostmi, sveže ali ohlajene

0201 20 30

Nerazkosane ali razkosane sprednje četrti, goveje, s kostmi, sveže ali ohlajene

0201 20 50

Nerazkosane ali razkosane zadnje četrti, goveje, s kostjo, sveže ali ohlajene

0201 20 90

Kosi goved s kostmi, sveži ali ohlajeni (razen trupov in polovic, „kompenziranih“ četrti, sprednjih in zadnjih četrti)

0201 30 00

Meso, goveje, sveže ali ohlajeno, brez kosti

0202 10 00

Trupi in polovice, goveji, zamrznjeni

0202 20 10

„Kompenzirane“ četrti, goveje, s kostmi, zamrznjene

0202 20 30

Nerazkosane ali razkosane sprednje četrti, goveje, s kostmi, zamrznjene

0202 20 50

Nerazkosane ali razkosane zadnje četrti, goveje, s kostmi, zamrznjene

0202 20 90

Kosi goved s kostmi, zamrznjeni (razen trupov in polovic, „kompenziranih“ četrti, sprednjih in zadnjih četrti)

0202 30 10

Sprednje četrti, goveje, brez kosti, zamrznjene, cele ali razkosane v največ pet kosov, vsaka četrt v enem bloku; „kompenzirane“ četrti v dveh blokih, od katerih eden vsebuje sprednjo četrt, celo ali razkosano v največ pet kosov, drugi del pa zadnjo četrt, razen fileja v enem kosu

0202 30 50

Vrat, pleče, plečna bržola in prsi s spodnjim delom plečeta, goveji, brez kosti

0202 30 90

Goveje meso, brez kosti, zamrznjeno (razen sprednjih četrti, celih ali razkosanih v največ pet kosov, vsaka sprednja četrt v enem bloku; „kompenzirane“ četrti v dveh blokih, od katerih eden vsebuje sprednjo četrt, celo ali razkosano v največ pet kosov, drugi del pa zadnjo četrt, razen fileja v enem kosu, vrata, plečeta, plečne bržole in prsi s spodnjim delom plečeta)

0203 11 10

Trupi in polovice domačih prašičev, sveži ali ohlajeni

0203 12 11

Šunka in njeni kosi domačih prašičev, s kostmi, sveži ali ohlajeni

0203 12 19

Plečeta in njihovi kosi domačih prašičev, s kostmi, sveži ali ohlajeni

0203 19 11

Prednji deli in njihovi kosi domačih prašičev, sveži ali ohlajeni

0203 19 13

Hrbet in njegovi kosi domačih prašičev, sveži ali ohlajeni

0203 19 15

Prsi s potrebušino in njihovi kosi domačih prašičev, sveže ali ohlajene

0203 19 55

Meso domačih prašičev, brez kosti, sveže ali ohlajeno (razen prsi s potrebušino in njihovih kosov)

0203 19 59

Meso domačih prašičev, s kostmi, sveže ali ohlajeno (razen trupov in polovic, šunke, plečet in njihovih kosov ter prednjih delov, hrbta, prsi s potrebušino in njihovih kosov)

0203 21 10

Trupi in polovice domačih prašičev, zamrznjeni

0203 22 11

Šunka in njeni kosi domačih prašičev, s kostmi, zamrznjeni

0203 22 19

Plečeta in njihovi kosi domačih prašičev, s kostmi, zamrznjeni

0203 29 11

Prednji deli in njihovi kosi domačih prašičev, zamrznjeni

0203 29 13

Hrbet in njihovi kosi domačih prašičev, s kostmi, zamrznjeni

0203 29 15

Prsi s potrebušino in njihovi kosi domačih prašičev, sveže ali ohlajene

0203 29 55

Meso domačih prašičev, brez kosti, sveže ali ohlajeno (razen prsi s potrebušino in njihovih kosov)

0203 29 59

Meso domačih prašičev, zamrznjeno, s kostmi (razen prednjih delov, hrbta, prsi s potrebušino in njihovih kosov)

0204 22 50

Ovčje noge, sveže ali ohlajene

0204 22 90

Ovčji kosi, sveži ali ohlajeni, s kostmi (razen skrajšane sprednje četrti, zarebrnice in/ali fileji ter noge)

0204 23 00

Kosi brez kosti, ovčji, sveži ali ohlajeni

0204 42 30

Zarebrnice in/ali fileji, ovčji, zamrznjeni

0204 42 50

Ovčje noge, zamrznjene

0204 42 90

Kosi s kostmi, ovčji, zamrznjeni (razen trupi in polovice, skrajšane sprednje četrti, zarebrnice in/ali fileji ter noge)

0204 43 10

Zamrznjeno meso, ovčje, brez kosti

0204 43 90

Meso, ovčje, brez kosti, zamrznjeno (razen jagnječje)

2

Perutninsko meso

0207 11 30

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „70 % piščanci“

550

0207 11 90

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „65 % piščanci“, ter druge oblike svežih ali ohlajenih kokoši in petelinov, nerazrezani na kose (razen „83 % in 70 % piščanci“)

0207 12 10

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „70 % piščanci“

0207 12 90

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „65 % piščanci“, ter druge oblike kokoši in petelinov, nerazrezani na kose (razen „70 % piščanci“)

0207 13 10

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na kose, brez kosti, sveži ali ohlajeni

0207 13 20

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na polovice ali četrti, sveži ali ohlajeni

0207 13 30

Cela krila, z ali brez vršičkov, od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, sveža ali ohlajena

0207 13 50

Prsi in kosi prs od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 13 60

Noge in kosi nog od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 13 99

Užitni klavnični proizvodi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni (razen jeter)

0207 14 10

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na kose, brez kosti, zamrznjeni

0207 14 20

Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na polovice ali četrti, zamrznjeni

0207 14 30

Cela krila, z ali brez vršičkov, od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjena

0207 14 50

Prsi in kosi prs od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, zamrznjene

0207 14 60

Noge in kosi nog od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, zamrznjene

0207 14 99

Užitni klavnični proizvodi od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjeni (razen jeter)

0207 24 10

Purani, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“

0207 24 90

Purani, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „73 % purani“, ter druge oblike svežih ali ohlajenih puranov, nerazrezani na kose (razen „80 % purani“)

0207 25 10

Purani, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“

0207 25 90

Purani, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „73 % purani“, ter druge oblike puranov, nerazrezani na kose (razen „80 % purani“)

0207 26 10

Purani, razrezani na kose, brez kosti, sveži ali ohlajeni

0207 26 20

Purani, razrezani na polovice ali četrti, sveži ali ohlajeni

0207 26 30

Cela krila, z ali brez vršičkov, puranov, sveža ali ohlajena

0207 26 50

Prsi in kosi prs puranov, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 26 60

Krače in kosi krač puranov, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 26 70

Noge in kosi nog puranov, s kostmi, sveže ali ohlajene (razen krač)

0207 26 80

Purani, razrezani na kose, s kostmi, sveži ali ohlajeni (razen polovice ali četrti, cela krila, z vršički ali brez, hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril ter prsi, noge in njihovi kosi)

0207 26 99

Užitni klavnični proizvodi puranov, sveži ali ohlajeni (razen jeter)

0207 27 10

Purani, razrezani na kose, brez kosti, zamrznjeni

0207 27 20

Purani, razrezani na polovice ali četrti, zamrznjeni

0207 27 30

Cela krila, z ali brez vršičkov, puranov, zamrznjena

0207 27 50

Prsi in kosi prs puranov, s kostmi, zamrznjene

0207 27 60

Krače in kosi krač puranov, s kostmi, zamrznjene

0207 27 70

Noge in kosi nog puranov, s kostmi, zamrznjene (razen krač)

0207 27 80

Purani, razrezani na kose, s kostmi, zamrznjeni (razen polovice ali četrti, cela krila, z vršički ali brez, hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril ter prsi, noge in njihovi kosi)

0207 27 99

Užitni klavnični proizvodi puranov, zamrznjeni (razen jeter)

0207 41 30

Race, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“

0207 41 80

Race, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom

0207 42 30

Race, zamrznjene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“

0207 42 80

Race, zamrznjene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom

0207 44 10

Race, razrezane na kose, brez kosti, sveže ali ohlajene

0207 44 21

Race, razrezane na polovice ali četrti, sveže ali ohlajene

0207 44 31

Cela krila rac, sveža ali ohlajena

0207 44 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril rac, sveži ali ohlajeni

0207 44 51

Prsi in kosi prs rac, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 44 61

Noge in kosi nog rac, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 44 71

Račji paletoji, s kostmi, sveži ali ohlajeni

0207 44 81

Race, razrezane na kose, brez kosti, sveže ali ohlajene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

0207 44 99

Užitni klavnični proizvodi rac, sveži ali ohlajeni (razen jeter)

0207 45 10

Race, razrezane na kose, brez kosti, zamrznjene

0207 45 21

Race, razrezane na polovice ali četrti, zamrznjene

0207 45 31

Cela krila rac, zamrznjena

0207 45 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril rac, zamrznjeni

0207 45 51

Prsi in kosi prs rac, s kostmi, zamrznjene

0207 45 61

Noge in kosi nog rac, s kostmi, zamrznjene

0207 45 81

Race, razrezane na kose, brez kosti, zamrznjene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

0207 45 99

Užitni klavnični proizvodi rac, zamrznjeni (razen jeter)

0207 51 10

Gosi, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene, izkrvavljene, neočiščene, z glavami in nogami, znane kot „82 % gosi“

0207 51 90

Gosi, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom

0207 52 90

Gosi, zamrznjene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom

0207 54 10

Gosi, razrezane na kose, brez kosti, sveže ali ohlajene

0207 54 21

Gosi, razrezane na polovice ali četrti, zamrznjene

0207 54 31

Cela krila gosi, sveža ali ohlajena

0207 54 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril gosi, sveži ali ohlajeni

0207 54 51

Prsi in kosi prs gosi, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 54 61

Noge in kosi nog gosi, s kostmi, sveže ali ohlajene

0207 54 71

Gosji paletoji, s kostmi, sveži ali ohlajeni

0207 54 81

Gosi, razrezane na kose, s kostmi, sveže ali ohlajene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

0207 54 99

Užitni klavnični proizvodi gosi, sveži ali ohlajeni (razen jeter)

0207 55 10

Gosi, razrezane na kose, brez kosti, zamrznjene

0207 55 21

Pegatke, razrezane na polovice ali četrti, zamrznjene

0207 55 31

Cela krila gosi, zamrznjena

0207 55 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril gosi, zamrznjeni

0207 55 51

Prsi in kosi prs gosi, s kostmi, zamrznjene

0207 55 61

Noge in kosi nog gosi, s kostmi, zamrznjene

0207 55 81

Gosi, razrezane na kose, s kostmi, zamrznjene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

0207 55 99

Užitni klavnični proizvodi gosi, zamrznjeni (razen jeter)

0207 60 05

Pegatke, sveže, ohlajene ali zamrznjene, nerazrezane na kose

0207 60 10

Pegatke, razrezane na kose, brez kosti, sveže, ohlajene ali zamrznjene

0207 60 31

Cela krila pegatk, sveža, ohlajena ali zamrznjena

0207 60 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril pegatk, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

0207 60 51

Prsi in kosi prs pegatk, s kostmi, sveže, ohlajene ali zamrznjene

0207 60 61

Noge in kosi nog pegatk, s kostmi, sveže, ohlajene ali zamrznjene

0207 60 81

Pegatke, razrezane na kose, s kostmi, sveže, ohlajene ali zamrznjene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

0207 60 99

Užitni klavnični proizvodi pegatk, sveži ali ohlajeni (razen jeter)

1602 31 11

Proizvodi, ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa)

1602 31 19

Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavnični proizvodi iz „perutninskega mesa“ puranov, ki vsebujejo >= 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen, tistih ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)

1602 31 80

Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavnični proizvodi iz puranov, ki vsebujejo < 57 mas. % „brez kosti“ iz perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)

1602 32 11

Nekuhani, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, ki vsebujejo >= 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa ter proizvodov iz jeter)

1602 32 19

Kuhani, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, ki vsebujejo >= 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)

1602 32 30

Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, ki vsebujejo >= 25 %, vendar < 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa)

1602 32 90

Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus (razen tistih, ki vsebujejo >= 25 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov, mesa ali klavničnih proizvodov iz puranov ali pegatk, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter ter ekstraktov in sokov iz mesa)

1602 39 21

Nekuhani, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov rac, gosi, pegatk, ki vsebujejo >= 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa ter proizvodov iz jeter)

3

Mlečni proizvodi

0402 10 11

Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg

1 650

0402 10 19

Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg

0402 10 91

Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg

0402 10 99

Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg

0405 10 11

Naravno maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. %, v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 1 kg (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)

0405 10 19

Naravno maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 1 kg ter dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)

0405 10 30

Rekombinirano maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)

0405 10 50

Sirotkino maslo z vsebnostjo maščob >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)

0405 10 90

Maslo z vsebnostjo maščob > 85 mas. %, vendar <= 95 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“)

4

Jajca v lupini

0407 21 00

Sveža jajca kokoši vrste Gallus domesticus, v lupini(razen oplojena jajca za valitev)

6 600 (1)

0407 29 10

Sveža perutninska jajca, v lupini (razen jajca kokoši vrste Gallus domesticus in oplojena jajca za valitev)

0407 90 10

Perutninska jajca, v lupini, konzervirana ali kuhana

5

Jajca in albumini

0408 11 80

Rumenjaki, sušeni, za človeško prehrano, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih

330

0408 19 81

Rumenjaki, tekoči, primerni za človeško prehrano, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih

0408 19 89

Rumenjaki (razen tekočih rumenjakov), zamrznjeni ali kako drugače konzervirani,