ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 255
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
28. avgust 2014

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 906/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odhodki za javno intervencijo

1

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura

18

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo

59

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

UREDBE

28.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 906/2014

z dne 11. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odhodki za javno intervencijo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1306/2013 z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti člena 20(2) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013 intervencijske ukrepe za urejanje kmetijskih trgov financira Unija v skladu s pogoji iz področne kmetijske zakonodaje. Za javne intervencijske ukrepe je znesek, ki ga financira Unija, določen z letnimi obračuni, ki jih pripravijo plačilne agencije.

(2)

Odhodki za javno intervencijo so lahko zelo različni. Zato bi bilo treba za vsako kategorijo postopkov natančno opredeliti, kateri odhodki so upravičeni do financiranja Unije, in zlasti, pod katerimi pogoji je te odhodke mogoče kriti. Zato bi bilo treba določiti pogoje za upravičenost in načine izračuna upravičenih odhodkov. Nadalje bi bilo treba določiti, v katerih primerih je te odhodke treba knjižiti na podlagi elementov, ki jih plačilne agencije dejansko evidentirajo, ali na podlagi standardnih zneskov, ki jih določi Komisija.

(3)

Da bi državam članicam, katerih valuta ni euro, omogočili, da na usklajen način konsolidirajo svoje odhodke in stroške v nacionalni valuti in v eurih, bi bilo treba določiti pogoje za evidentiranje postopkov javnega skladiščenja v njihovih obračunih in veljavni menjalni tečaj.

(4)

Vrednotenje postopkov javnega skladiščenja je prav tako odvisno od vrste postopkov in veljavne področne kmetijske zakonodaje. Zato bi bilo treba določiti splošno pravilo, ki določa, da je vrednost nakupljenih in prodanih količin enaka vsoti plačil in prejemkov, ki so bili izvršeni ali bodo izvršeni za fizične postopke, ter posebna pravila ali primere, ki jih je treba upoštevati.

(5)

Ukrepi iz te uredbe nadomeščajo ustrezne določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 (2), razveljavljene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 907/2014 (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa pogoje in pravila, ki se uporabljajo za financiranje odhodkov za intervencijske ukrepe v zvezi z javnim skladiščenjem s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS).

Člen 2

Intervencijski ukrepi v obliki javnega skladiščenja

Intervencijski ukrepi v obliki javnega skladiščenja lahko obsegajo nakup, skladiščenje, prevoz in prenos zalog ter prodajo in druge oblike odstranitve kmetijskih proizvodov pod pogoji iz veljavne področne kmetijske zakonodaje in te uredbe.

Člen 3

Financiranje odhodkov za intervencijo v okviru postopkov javnega skladiščenja

1.   V okviru postopkov javnega skladiščenja iz člena 2 EKJS na podlagi intervencije financira naslednje odhodke, pod pogojem, da ustrezni odhodki niso bili drugače določeni v okviru veljavne področne kmetijske zakonodaje:

(a)

stroške financiranja za sredstva, ki so jih države članice namenile za nakup proizvodov, v skladu z načini izračuna iz Priloge I;

(b)

odhodke za fizične postopke, vezane na nakup, prodajo ali kakršno koli drugo obliko prenosa proizvodov (vnos, skladiščenje in izskladiščenje proizvodov iz sistema javnega skladiščenja), navedene v Prilogi II, na podlagi enotnih standardnih zneskov za Unijo, izračunanih v skladu z načini iz Priloge III;

(c)

odhodke za fizične postopke, ki niso nujno povezani z nakupom, prodajo ali kakršno koli drugo obliko prenosa proizvodov, na podlagi standardnih ali nestandardnih zneskov v skladu z določbami, ki jih je Komisija določila v področni kmetijski zakonodaji v zvezi z zadevnimi proizvodi in v Prilogi IV;

(d)

odhodke, ki nastanejo pri prevozu znotraj ali zunaj ozemlja države članice ali pri izvozu, na podlagi standardnih ali nestandardnih zneskov, ki se odobrijo v skladu s postopkom iz člena 229(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(e)

amortizacijo uskladiščenih proizvodov v skladu z načini izračuna iz Priloge V;

(f)

razlike (dobički in izgube) med računovodsko vrednostjo in ceno odstranitve proizvodov ali razlike, ki nastanejo zaradi drugih dejavnikov.

2.   Za države članice, katerih valuta ni euro, se brez poseganja v posebna pravila in operativne dogodke, določene v prilogah k tej uredbi ali v kmetijski zakonodaji, odhodki iz točk (b) in (c) odstavka 1 tega člena, ki so izračunani na podlagi zneskov, določenih v eurih, in odhodki ali prihodki v nacionalni valuti v okviru te uredbe pretvorijo v nacionalno valuto oziroma v eure na podlagi zadnjega menjalnega tečaja, ki ga določi Evropska centralna banka pred obračunskim letom, v katerem se postopki evidentirajo v obračunih plačilne agencije.

Za namene te uredbe obračunsko leto pomeni obdobje iz člena 3(3)(a) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014.

Člen 4

Vrednotenje postopkov javnega skladiščenja

1.   Vrednost nakupljenih in prodanih količin je enaka vsoti plačil ali prejemkov, ki so bili izvršeni ali bodo izvršeni za fizične postopke, razen v primeru posebnih določb iz tega člena in ob upoštevanju določb iz:

(a)

Priloge VI za manjkajoče količine;

(b)

Priloge VII za proizvode s poslabšano kakovostjo ali uničene proizvode;

(c)

Priloge VIII za proizvode, ki so bili vneseni v skladišče, vendar je bil njihov prevzem zavrnjen.

2.   Vrednost nakupljenih količin se določi za količine proizvodov, ki se vnesejo v skladišče, na podlagi javne intervencijske cene ob upoštevanju povišanj, premij, znižanj, odstotkov in koeficientov, ki se uporabljajo za ceno javne intervencije v času nakupa v skladu z merili iz področne kmetijske zakonodaje.

Vendar pa se v primerih in situacijah iz Priloge VI in točk 2(a) in (c) Priloge VII povišanja, premije, znižanja, odstotki in koeficienti ne upoštevajo.

Vrednost proizvodov s poslabšano kakovostjo ali uničenih proizvodov zaradi naravnih nesreč ali predolgega skladiščenja, kot je navedeno v točki 2 Priloge VII k tej uredbi, se določi z izvedbenim aktom Komisije. Navedeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3.   Brez poseganja v Prilogo V je vrednost proizvodov, ki so na voljo in so financirani v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, cena javne intervencije, veljavna 1. oktobra posameznega leta. Za države članice, katerih valuta ni euro, se računovodska vrednost intervencijskih proizvodov preračuna v nacionalno valuto po menjalnem tečaju, veljavnem 1. oktobra navedenega leta.

Kadar se intervencijski proizvodi prenesejo iz ene države članice v drugo, država članica dobaviteljica dobavljene proizvode evidentira v obračune po ničelni vrednosti, namembna država članica pa jih evidentira kot prejemek v mesecu odpreme po ceni, izračunani v skladu s prvim pododstavkom.

4.   Stroški, ki se pri nakupu proizvodov plačajo ali zaračunajo za fizične postopke iz člena 3(1)(c) v skladu s pravili Unije, se v obračune vnesejo kot odhodki ali prihodki v zvezi s tehničnimi stroški ločeno od nakupne cene.

5.   V računovodski evidenci iz člena 3(3)(a) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 se količine v skladišču ob koncu obračunskega leta, ki bodo prenesene v naslednje obračunsko leto, ovrednotijo po svoji povprečni računovodski vrednosti (cena prenosa), določeni z mesečnim obračunom zadnjega meseca obračunskega leta.

6.   Količine, ki se vnesejo v skladišče in za katere se izkaže, da ne izpolnjujejo pogojev za skladiščenje, se na dan izskladiščenja v obračune vnesejo kot prodaja po ceni, po kateri so bile nakupljene.

Če so v času dejanskega izskladiščenja proizvoda izpolnjeni pogoji za uporabo točke (b) Priloge VI, se o izskladiščenju blaga predhodno posvetuje s Komisijo.

7.   Kadar račun izkaže pozitivno stanje, se to odšteje od odhodkov za tekoče obračunsko leto.

8.   V primeru spremembe standardnih zneskov, rokov plačila, obrestnih mer ali drugih elementov izračuna po prvem dnevu v mesecu se novi elementi uporabljajo za fizične postopke z učinkom od naslednjega meseca.

Člen 5

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. marca 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (UL L 171, 23.6.2006, str. 35).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (glej stran 18 tega Uradnega lista).

(4)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

PRILOGA I

IZRAČUN MER ZA POVRAČILO STROŠKOV FINANCIRANJA

(Člen 3(1)(a))

I.   VELJAVNE OBRESTNE MERE

1.

Za izračun stroškov financiranja, ki jih nosi EKJS, za sredstva, ki jih države članice namenijo nakupu proizvodov, Komisija v skladu s členom 20(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 za Unijo na začetku vsakega obračunskega leta določi enotno obrestno mero. Enotna obrestna mera ustreza povprečju obrestnih mer EURIBOR za trimesečni in dvanajstmesečni terminski tečaj, evidentiranih v šestmesečnem referenčnem obdobju, ki ga določi Komisija, in ponderiranih z eno tretjino oziroma dvema tretjinama.

2.

Za določitev obrestnih mer, veljavnih za določeno obračunsko leto, države članice Komisiji na njeno zahtevo do roka iz navedene zahteve sporočijo svojo dejansko povprečno obrestno mero v referenčnem obdobju iz točke 1. To obvestilo se pošlje na obrazcu, ki ga Komisija za ta namen da na voljo državam članicam.

Če država članica ne pošlje obvestila na obrazcu in do roka iz prvega pododstavka, se šteje, da je obrestna mera za navedeno državo članico 0 %.

Kadar država članica izjavi, da ni imela stroškov obresti, ker v referenčnem obdobju ni javno skladiščila kmetijskih proizvodov, Komisija navedeno obrestno mero določi na podlagi povprečnih referenčnih obrestnih mer v referenčnem obdobju iz prvega odstavka te točke ter prišteje eno odstotno točko. Te referenčne obrestne mere so:

(a)

za države članice, katerih valuta je euro, trimesečni EURIBOR (evropska medbančna referenčna obrestna mera);

(b)

za države članice, katerih valuta ni euro, trimesečni IBOR (medbančna referenčna obrestna mera), ki se uporablja v posamezni državi članici.

Če referenčne obrestne mere ali mere EURIBOR iz točke (a) niso na voljo za celotno referenčno obdobje, se uporabijo mere, ki so na voljo v navedenem obdobju.

3.

Za vsako zadevno državo članico se obrestna mera, določena na podlagi določb iz točke (b), primerja z enotno obrestno mero, določeno na podlagi določb iz točke (a). Obrestna mera, ki velja za vsako državo članico, je nižja od teh dveh obrestnih mer.

Obrestne mere, določene z izvedbeno uredbo Komisije, sprejeto za vsako obračunsko leto na podlagi člena 20(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013, so zaokrožene na eno decimalko.

II.   IZRAČUN STROŠKOV FINANCIRANJA

1.

Izračun stroškov financiranja je razčlenjen po obdobjih veljavnosti obrestnih mer, ki jih določi Komisija v skladu z delom I.

2.

Stroški financiranja iz člena 3(1)(a) se izračunajo z uporabo obrestne mere države članice za povprečno vrednost na tono nakupljenega proizvoda, nato pa se dobljeni znesek pomnoži s povprečno zalogo obračunskega leta.

Povprečna vrednost na tono proizvoda se izračuna z deljenjem vsote vrednosti proizvodov v skladišču na prvi dan obračunskega leta in vrednosti proizvodov, nakupljenih v navedenem letu, z vsoto količine proizvodov v skladišču na prvi dan navedenega obračunskega leta in količine proizvodov, nakupljenih v obračunskem letu.

Povprečna zaloga obračunskega leta se izračuna z delitvijo vsote zalog na začetku vsakega meseca in zalog na koncu vsakega meseca z dvakratnim številom mesecev v obračunskem letu.

3.

Kadar je za proizvod določen koeficient amortizacije v skladu s točko 1 Priloge V, se vrednost proizvodov, nakupljenih med obračunskim letom, izračuna tako, da se od nakupne cene odšteje znesek amortizacije, dobljen z uporabo navedenega koeficienta.

4.

Če je za proizvod v skladu z drugim pododstavkom točke 3 Priloge V določena druga amortizacija, se povprečna zaloga izračuna pred dejanskim datumom vsake amortizacije, ki se upošteva pri povprečni vrednosti.

5.

Kadar je s pravili, ki urejajo skupne ureditve trga, določeno, da se plačilo za proizvod, ki ga nakupi plačilna agencija, sme izvesti šele, ko poteče najmanj en mesec od datuma prevzema, se izračunana povprečna zaloga zniža za količino, ki je rezultat naslednjega izračuna:

Formula

pri čemer velja:

Q

=

količine, nakupljene med obračunskim letom,

N

=

število mesecev najkrajšega obdobja pred plačilom.

Za ta izračun se kot plačilno obdobje šteje najkrajše obdobje, navedeno v pravilih. Za mesec velja, da šteje 30 dni. Kateri koli del meseca, daljši od 15 dni, se šteje za cel mesec; kateri koli del meseca, ki je enak ali krajši od 15 dni, se pri tem izračunu ne upošteva.

Kadar je rezultat izračuna povprečnih zalog ob koncu obračunskega leta negativen, potem ko je bilo izvedeno znižanje iz prvega pododstavka, se navedeni znesek odšteje od povprečne zaloge, izračunane za naslednje obračunsko leto.

III.   POSEBNA PRAVILA POD ODGOVORNOSTJO PLAČILNIH AGENCIJ

1.

Kadar za prodajo proizvodov, ki jo opravijo plačilne agencije, pravila, ki urejajo skupne ureditve trgov, ali obvestila o javnem naročilu kupcu takih proizvodov zagotavljajo rok za izskladiščenje proizvodov po opravljenem plačilu in kadar tak rok presega 30 dni, plačilne agencije stroške financiranja, izračunane v skladu z delom II, v obračunih znižajo za znesek, ki sledi iz naslednjega izračuna:

Formula

pri čemer velja:

V

=

znesek, ki ga plača kupec,

J

=

število dni med prejemom plačila in izskladiščenjem proizvoda, minus 30 dni,

i

=

veljavna obrestna mera med obračunskim letom.

2.

Kadar pri prodajah kmetijskih proizvodov s strani plačilnih agencij na podlagi posebnih uredb Unije dejanski rok plačila po izskladiščenju takih proizvodov presega 30 dni, plačilne agencije stroške financiranja, izračunane v skladu z delom II, v obračunih povečajo za znesek, ki sledi iz naslednjega izračuna:

Formula

pri čemer velja:

M

=

znesek, ki ga mora plačati kupec,

D

=

število dni med izskladiščenjem proizvoda in prejemom plačila, minus 30 dni,

i

=

veljavna obrestna mera med obračunskim letom.

3.

Stroški financiranja iz odstavkov 1 in 2 se ob koncu vsakega obračunskega leta vnesejo v obračune za navedeno kmetijsko proračunsko leto za število dni, ki se upoštevajo do navedenega datuma, ostali pa se vnesejo v breme naslednjega obračunskega leta.

PRILOGA II

FIZIČNI POSTOPKI, KRITI S STANDARDNIMI ZNESKI

(Člen 3(1)(b))

Žita in riž

I.   PREVZEM IN VNOS V SKLADIŠČE

(a)

fizični premik žit s prevoznega sredstva ob prihodu v skladiščno celico (silos ali skladiščni prostor) – prvo pretovarjanje;

(b)

tehtanje;

(c)

vzorčenje/analiza/ugotavljanje kakovosti;

II.   SKLADIŠČENJE

(a)

najemnina prostorov po pogodbeni ceni;

(b)

stroški zavarovanja (če niso vključeni pod (a));

(c)

stroški zatiranja škodljivcev, ki zagotavljajo začetno kakovost proizvoda v skladišču (če niso vključeni pod (a));

(d)

letni popis (če ni vključen pod (a));

(e)

morebitno prezračevanje (če ni vključeno pod (a));

III.   IZSKLADIŠČENJE

(a)

tehtanje žit;

(b)

vzorčenje/analiza (če gre v breme intervencije);

(c)

fizično izskladiščenje in nakladanje žit na prvo prevozno sredstvo.

Goveje/telečje meso

I.   PREVZEM POŠILJKE, IZKOŠČEVANJE IN VNOS V SKLADIŠČE (IZKOŠČENO MESO)

(a)

nadzor kakovosti mesa s kostmi;

(b)

tehtanje mesa s kostmi;

(c)

manipulacija;

(d)

pogodbeni stroški izkoščevanja, ki vključujejo:

(i)

začetno ohlajevanje;

(ii)

prevoz od intervencijskega skladišča do prostorov razreza (če prodajalec ne dostavi blaga do prostorov razreza);

(iii)

izkoščevanje, obrezovanje, tehtanje, pakiranje in hitro zamrzovanje;

(iv)

začasno skladiščenje razrezanih kosov; nakladanje, prevoz in ponovni vnos v hladilnico intervencijskega skladišča;

(v)

stroški embalaže: polietilenske vreče, kartonski zaboji, elastične vreče (stockinettes);

(vi)

vrednost kosti, kosov maščobe in drugih obrezkov, ki so ostali v prostorih razreza (prejemki se odštejejo od stroškov);

II.   SKLADIŠČENJE

(a)

najemnina prostorov po pogodbeni ceni;

(b)

stroški zavarovanja (če niso vključeni pod (a));

(c)

nadzor temperature (če ni vključen pod (a));

(d)

letni popis (če ni vključen pod (a));

III.   IZSKLADIŠČENJE

(a)

tehtanje;

(b)

pregled kakovosti (če je v pristojnosti intervencijskih organov);

(c)

premestitev govejega mesa od hladilnice do nakladališča skladišča.

Maslo

I.   PREVZEM IN VNOS V SKLADIŠČE

(a)

premestitev masla s prevoznega sredstva v skladiščno celico ob prihodu v skladišče;

(b)

tehtanje in identifikacija pakiranj;

(c)

vzorčenje/pregled kakovosti;

(d)

vnos v hladilnico in zamrzovanje;

(e)

drugo vzorčenje/pregled kakovosti ob koncu preskusnega obdobja;

II.   SKLADIŠČENJE

(a)

najemnina prostorov po pogodbeni ceni;

(b)

stroški zavarovanja (če niso vključeni pod (a));

(c)

nadzor temperature (če ni vključen pod (a));

(d)

letni popis (če ni vključen pod (a));

III.   IZSKLADIŠČENJE

(a)

tehtanje in identifikacija pakiranj;

(b)

premik masla iz hladilnice do nakladališča skladišča, če je prevozno sredstvo zabojnik, ali nakladanje v nakladališču skladišča, če je prevozno sredstvo tovornjak ali železniški vagon.

IV.   POSEBNO ETIKETIRANJE ALI OZNAČEVANJE

Če je tako etiketiranje obvezno na podlagi razpoložljivega prava Unije.

Posneto mleko v prahu

I.   PREVZEM IN VNOS V SKLADIŠČE

(a)

premik posnetega mleka v prahu s prevoznega sredstva ob prihodu do skladiščnega prostora;

(b)

tehtanje;

(c)

vzorčenje/pregled kakovosti;

(d)

pregled označevanja in pakiranja;

II.   SKLADIŠČENJE

(a)

najemnina prostorov po pogodbeni ceni;

(b)

stroški zavarovanja (če niso vključeni pod (a));

(c)

nadzor temperature (če ni vključen pod (a));

(d)

letni popis (če ni vključen pod (a));

III.   IZSKLADIŠČENJE

(a)

tehtanje;

(b)

vzorčenje/pregled blaga (če je v pristojnosti intervencijskih organov);

(c)

premik posnetega mleka v prahu do nakladališča skladišča in nakladanje, brez razporeditve tovora, na prevozno sredstvo, če gre za tovornjak ali železniški vagon; premik posnetega mleka v prahu do nakladališča skladišča v primeru drugega prevoznega sredstva, npr. zabojnika.

IV.   POSEBNO ETIKETIRANJE ALI OZNAČEVANJE

Če je tako etiketiranje obvezno na podlagi razpoložljivega prava Unije.

PRILOGA III

STANDARDNI ZNESKI ZA UNIJO

(Člen 3(1)(b))

I.   VELJAVNI STANDARDNI ZNESKI

1.

Standardni zneski za celotno Unijo se določijo po proizvodih na podlagi najnižjih stroškov, evidentiranih v referenčnem obdobju, ki se začne 1. oktobra leta n in se konča 30. aprila naslednjega leta.

2.

„Evidentirani stroški“ pomenijo stroške za fizične postopke iz Priloge II, ki so bili opravljeni v referenčnem obdobju, bodisi na podlagi posameznih računov za te postopke bodisi na podlagi podpisane pogodbe v zvezi z njimi. Če za določen proizvod v referenčnem obdobju obstaja zaloga, vendar ni bilo niti vnosov v skladišče niti izskladiščenja, se lahko za navedeni proizvod uporabijo tudi referenčni stroški iz pogodb o skladiščenju.

Stroški za sprejem in vnos v skladišče (I) ter za izskladiščenje (III) se prijavijo na tono zadevnega proizvoda za vsak posamezni ukrep (a, b, c, …), kot je določeno v Prilogi II. Stroški za skladiščenje (II) se prijavijo mesečno za vsako skladiščeno tono za vsak posamezni ukrep (a, b, c, …), kot je določeno v Prilogi II.

3.

Države članice Komisiji najpozneje 10. maja sporočijo stroške, navedene v točki 2, v zvezi s postopki iz Priloge II, ki so jih imele v referenčnem obdobju. Standardni zneski iz točke 1 se določijo v eurih na podlagi ponderiranega povprečja teh stroškov, evidentiranih v referenčnem obdobju v vsaj štirih državah članicah z najnižjimi stroški za določen fizični postopek, če ti ustrezajo vsaj 33 % skupne povprečne uskladiščene količine zadevnega proizvoda v referenčnem obdobju. V nasprotnem primeru se v ponderiranje vključijo stroški drugih držav članic, dokler ni dosežena stopnja 33 % uskladiščenih količin.

4.

Če določen proizvod javno skladiščijo manj kot štiri države, se standardni zneski za navedeni proizvod določijo na podlagi stroškov, evidentiranih v zadevnih državah članicah. Vendar pa se končni standardni znesek za navedeni proizvod od zneska, določenega za predhodno leto, ne sme razlikovati za več kot 2 %.

5.

Če stroški za proizvod v skladišču, ki jih prijavi država članica in ki se uporabijo pri izračunu iz točk 3 in 4, znašajo več kot dvakratno aritmetično sredino stroškov, ki jih za ta izračun prijavijo druge države članice, se navedeni strošek zniža na raven aritmetične sredine.

6.

Stroški, ki se uporabijo pri izračunu iz točk 3 in 4, se ponderirajo na podlagi količin, ki jih skladiščijo države članice, vključene v izračun.

7.

Za države članice, katerih valuta ni euro, se prijavljeni stroški pretvorijo v eure na podlagi povprečnega menjalnega tečaja njihove valute v referenčnem obdobju iz točke 1.

II.   POSEBNE DOLOČBE

1.

Standardni stroški izskladiščenja se lahko povečajo za znesek, ki ga Komisija izračuna v skladu s členom 20(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če država članica predloži izjavo, da za celotno obračunsko leto in celotno zalogo zadevnih proizvodov ne bo uporabila mej dovoljenega odstopanja iz člena 4(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 in da jamči za količino.

Ta izjava se naslovi na Komisijo, ki jo mora prejeti pred prejemom prve mesečne izjave v zadevnem obračunskem letu ali, če zadevni proizvod ni v intervencijskem skladišču v začetku obračunskega leta, najpozneje v mesecu po prvem vnosu proizvoda v skladišče.

Povišanje iz prvega pododstavka se izračuna z množenjem referenčnega praga zadevnega proizvoda v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1308/2013 z mejo dovoljenega odstopanja za navedeni proizvod, določeno v Prilogi IV k Delegirani uredbi (EU) št. 907/2014.

2.

Standardni zneski, določeni za stroške vnosa v prostore skladiščenja in izskladiščenja iz njih, se za vse proizvode v skladišču, razen za goveje/telečje meso, znižajo z naslednjimi koeficienti, če ni fizičnih premikov zadevnih količin.

Proizvod

Vnos v skladišče

Izskladiščenje

Žita

36,50 %

22,80 %

Riž

17,50 %

20,30 %

Maslo

25,90 %

22,20 %

Posneto mleko v prahu

21,00 %

35,10 %

3.

Kadar v tekočem obračunskem letu ni bilo ali ne bo javnega skladiščenja, lahko Komisija uporabi standardne zneske, ki so bili predhodno določeni za proizvod.

PRILOGA IV

POSEBNI ELEMENTI, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI PRI ODHODKIH IN PRIHODKIH V ZVEZI Z GOVEJIM IN TELEČJIM MESOM

(Člen 3(1)(c))

Za namene Priloge VI in točk 2(a) in (c) Priloge VII je osnovna cena, ki se uporablja za izkoščeno goveje meso, referenčni prag iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1308/2013, pomnožen s koeficientom 1,47.

PRILOGA V

AMORTIZACIJA USKLADIŠČENIH PROIZVODOV

(Člen 3(1)(e))

1.

Če je za dani proizvod ocenjena prodajna cena proizvodov v javnih intervencijskih skladiščih nižja od njihove nakupne cene, se pri nakupu uporabi stopnja amortizacije, imenovana „koeficient k“. Za vsak proizvod se določi na začetku obračunskega leta v skladu s členom 20(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.

Stopnja amortizacije ne sme biti višja od razlike med nakupno ceno in ocenjeno ceno odstranitve zadevnega proizvoda.

3.

Komisija lahko amortizacijo ob nakupu omeji na del amortizacijske stopnje, izračunane v skladu s točko 2. Navedeni del ne sme biti manjši od 70 % amortizacije, določene v skladu s točko 1.

V takih primerih Komisija ob koncu vsakega obračunskega leta opravi še drugo amortizacijo po postopku iz točke 5.

4.

Komisija pri amortizacijah iz drugega pododstavka točke 3 pred začetkom naslednjega obračunskega leta določi skupne zneske amortizacije po proizvodih in po državah članicah.

V ta namen se ocenjena prodajna cena uskladiščenih proizvodov primerja z ocenjeno vrednostjo prenosa po proizvodu in po državi članici. Razlike med ocenjenimi vrednostmi prenosa in ocenjenimi prodajnimi cenami, pomnožene z ocenjenimi uskladiščenimi količinami na koncu obračunskega leta, dajo skupne zneske amortizacije po proizvodu in po zadevni državi članici.

5.

Ocena javno skladiščenih količin in vrednosti prenosa po proizvodu in po državi članici temelji na obvestilu, ki ga države članice Komisiji pošljejo najpozneje 7. septembra leta n+1 v zvezi s skladiščenimi proizvodi na dan 30. septembra istega leta in ki navaja naslednje podatke:

—

količine, nakupljene v obdobju od 1. oktobra leta n do 31. avgusta leta n+1,

—

uskladiščene količine na dan 31. avgusta leta n+1,

—

vrednost proizvodov, uskladiščenih na dan 31. avgusta leta n+1, v eurih,

—

ocenjene uskladiščene količine na dan 30. septembra leta n+1,

—

ocenjene nakupljene količine med 1. in 30. septembrom leta n+1,

—

ocenjeno vrednost nakupljenih količin med 1. in 30. septembrom leta n+1 v eurih.

6.

Vrednosti v nacionalni valuti, ki jih sporočijo države članice, katerih valuta ni euro, se za izračun amortizacije ob koncu obračunskega leta pretvorijo v eure z uporabo tečajev, ki veljajo v času izračuna skupnih zneskov amortizacije ob koncu navedenega obračunskega leta.

7.

Komisija sporoči skupne zneske amortizacije po proizvodu vsaki zadevni državi članici, da jih ta lahko vključi v svojo zadnjo mesečno izjavo o odhodkih za EKJS za zadevno obračunsko leto.

PRILOGA VI

VREDNOTENJE MANJKAJOČIH KOLIČIN

(Člen 4(1)(a))

Vrednost manjkajočih količin se ob upoštevanju posebnih pravil iz Priloge IV izračuna, kot sledi:

(a)

Kadar so meje dovoljenega odstopanja iz člena 4(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 v zvezi s skladiščenjem ali predelavo proizvodov presežene ali kadar so ugotovljene manjkajoče količine zaradi kraje ali drugih določljivih vzrokov, se vrednost manjkajočih količin izračuna tako, da se te količine pomnožijo z referenčnim pragom iz člena 7 Uredbe Sveta (EU) št. 1308/2013, ki se uporablja za standardno kakovost za vsak proizvod prvi dan obračunskega leta, v katerem so meje dovoljenega odstopanja presežene ali v katerem so odkrite manjkajoče količine, povečano za 5 %.

(b)

Če je na dan odkritja manjkajočih količin povprečna tržna cena za standardno kakovost v državi članici, kjer so proizvodi uskladiščeni, višja od 105 % osnovnega referenčnega praga iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1308/2013, pogodbeniki intervencijskim agencijam povrnejo tržno ceno, ki jo evidentira država članica, povečano za 5 %.

Povprečno tržno ceno določi država članica na podlagi informacij, ki jih redno sporoča Komisiji.

Razlike med zneski, prejetimi z uporabo tržne cene, in zneski, knjiženimi za EKJS z uporabo referenčnega praga iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1308/2013, se knjižijo v dobro EKJS ob koncu obračunskega leta, skupaj z drugimi postavkami, ki se knjižijo v dobro.

(c)

Kadar do odkritja manjkajočih količin pride po prenosu ali prevozu proizvodov iz intervencijskega skladišča ali skladišča, ki ga določi plačilna agencija, na drug kraj in kadar zadevna zakonodaja Unije ne določa posebne vrednosti, se vrednost navedenih manjkajočih količin določi v skladu s točko (a).

PRILOGA VII

VREDNOTENJE PROIZVODOV S POSLABŠANO KAKOVOSTJO ALI UNIČENIH PROIZVODOV

(Člen 4(1)(b))

1.

Razen če posebna pravila Unije ne določajo drugače, se proizvod šteje za proizvod s poslabšano kakovostjo, kadar ne izpolnjuje več zahtev kakovosti, ki so veljale ob nakupu.

2.

Vrednost proizvodov s poslabšano kakovostjo ali uničenih proizvodov se izračuna glede na vrsto vzroka, kot sledi:

(a)

v primeru nesreč se razen v primeru posebnih določb iz Priloge IV vrednost proizvodov izračuna tako, da se prizadete količine pomnožijo z osnovnim referenčnim pragom iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki velja za standardno kakovost na prvi dan tekočega obračunskega leta, zmanjšano za 5 %;

(b)

v primeru naravnih nesreč se vrednost prizadetih količin določi z izvedbenim aktom Komisije, ki se sprejme na podlagi tretjega pododstavka člena 4(2);

(c)

v primeru slabih pogojev hrambe, zlasti zaradi neprimernih načinov skladiščenja, se vrednost proizvoda knjiži v skladu s točkama (a) in (b) Priloge VI;

(d)

v primeru predolgega skladiščenja se knjigovodska vrednost proizvoda določi na podlagi prodajne cene ob prodaji proizvoda z izvedbenim aktom Komisije, ki se sprejme na podlagi tretjega pododstavka člena 4(2).

Odločitev o prodaji proizvoda se sprejme v skladu s področno kmetijsko zakonodajo, ki se uporablja za zadevni proizvod. Prihodki od prodaje se obračunajo v mesecu izskladiščenja proizvoda.

PRILOGA VIII

RAČUNOVODSKA PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA PROIZVODE, KI SO BILI VNESENI V SKLADIŠČE, VENDAR JE BIL NJIHOV PREVZEM ZAVRNJEN

(Člen 4(1)(c))

1.

Razen če posebna pravila Unije ne določajo drugače, se v obračune že vneseni stroški vnosa, izskladiščenja, skladiščenja in financiranja vsake zavrnjene količine odštejejo in ločeno izkažejo v računih, kot sledi:

(a)

stroški vnosa in izskladiščenja, ki jih je treba odšteti, se izračunajo tako, da se zavrnjene količine pomnožijo z vsoto ustreznih standardnih zneskov, veljavnih v mesecu izskladiščenja;

(b)

odhodki skladiščenja, ki jih je treba odšteti, se izračunajo tako, da se zavrnjene količine pomnožijo s številom mesecev, ki pretečejo med vnosom in izskladiščenjem, in s standardnim zneskom, veljavnim v mesecu izskladiščenja;

(c)

stroški financiranja, ki jih je treba odšteti, se izračunajo tako, da se zavrnjene količine pomnožijo s številom mesecev, ki pretečejo med vnosom in izskladiščenjem, po odštetju števila mesecev odloga roka za plačilo, ki velja ob vnosu, s stopnjo financiranja, veljavno v mesecu izskladiščenja, deljeno z 12, in s povprečno knjigovodsko vrednostjo zalog, prenesenih na začetku obračunskega leta, ali s povprečno knjigovodsko vrednostjo zalog v prvem mesecu izjave, če povprečna knjigovodska vrednost prenesenih zalog ne obstaja.

2.

Stroški iz točke 1 se knjižijo v okviru fizičnih postopkov v mesecu izskladiščenja.

28.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/18

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 907/2014

z dne 11. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti členov 8(1), 40, 46(1), 46(2), 46(3), 46(4), 53(3), 57(1), 66(3), 79(2), 106(5) in (6) ter 120 Uredbe;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1306/2013 je določila osnovne določbe v zvezi z, med drugim, akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov, obveznostmi plačilnih agencij glede javnih intervencij, finančnim upravljanjem, postopki potrditve obračuna, varščinami in uporabo eura. Za zagotovitev nemotenega delovanja novega pravnega okvira, je treba sprejeti nekatera pravila za dopolnitev določb iz Uredbe (EU) št. 1306/2013 na zadevnih področjih. Nova pravila bi morala nadomestiti obstoječe Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (2), (ES) št. 884/2006 (3), (ES) št. 885/2006 (4), (ES) št. 1913/2006 (5), (EU) št. 1106/2010 (6) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 282/2012 (7), ki so temeljile na uredbah Sveta, ki jih je že nadomestila Uredba (EU) št. 1306/2013. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Uredbe (ES) št. 883/2006, (ES) št. 884/2006, (ES) št. 885/2006, (ES) št. 1913/2006, (EU) št. 1106/2010 in Izvedbeno uredbo (EU) št. 282/2012 razveljaviti.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1306/2013 lahko države članice akreditirajo plačilne agencije le, če te izpolnjujejo nekatera minimalna merila, določena na ravni Unije. Ta merila zajemajo štiri osnovna področja: notranje okolje, kontrolne dejavnosti, obveščanje in sporočanje ter spremljanje. Države članice lahko določijo dodatna akreditacijska merila, da se upoštevajo kakršne koli posebnosti plačilne agencije. Nadalje bi bilo treba določiti podrobna pravila glede meril za akreditacijo usklajevalnih organov iz člena 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(3)

Javni intervencijski ukrepi se lahko financirajo samo, če zadevne odhodke ustvarijo plačilne agencije, ki jih države članice imenujejo za odgovorne za nekatere obveznosti v zvezi z javno intervencijo. Vendar se lahko pooblastila za izvajanje nalog, zlasti v zvezi z upravljanjem in pregledovanjem intervencijskih ukrepov, razen izplačila pomoči, prenesejo v skladu z drugim pododstavkom člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Te naloge lahko prav tako izvaja več plačilnih agencij. Zato je treba poleg tega omogočiti, da se lahko upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja zaupa javnim ali zasebnim tretjim subjektom, za katere je odgovorna plačilna agencija. Zato je treba natančno opredeliti obseg odgovornosti plačilnih agencij na tem področju, natančno opredeliti njihove obveznosti in določiti, pod katerimi pogoji in po katerih pravilih se upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja lahko zaupa javnim ali zasebnim tretjim subjektom. V tem primeru je treba zagotoviti, da zadevni organi delujejo v okviru pogodbe na podlagi splošnih obveznosti in načel, ki bi morala biti določena.

(4)

Kmetijska zakonodaja Unije vključuje za Evropski kmetijski jamstveni sklad obdobja za plačilo pomoči upravičencem, ki jih morajo države članice spoštovati. Plačila izven teh obdobij se štejejo za neupravičena do plačila Unije, zato jih Komisija ne povrne, kot je določeno v členu 40 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Analiza poznih plačil pomoči s strani držav članic je pokazala, da do zamud prihaja zaradi dodatnih pregledov, ki jih opravljajo države članice v zvezi s spornimi zahtevki, pritožbami in drugimi nacionalnimi pravnimi spori. V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno določiti fiksni prag, povezan z odhodki, znotraj katerega niso mogoča nobena znižanja mesečnih plačil za te primere. Poleg tega so potrebne določbe, da lahko Komisija ob prekoračitvi tega praga sorazmerno zmanjšuje plačila Unije glede na dolžino ugotovljene zamude, da bi zagotovila, da je finančni učinek sorazmeren z dolžino zabeležene zamude pri plačilu. Plačila pomoči pred najzgodnejšim rokom za plačilo, kot je določeno v kmetijski zakonodaji Unije, ni mogoče upravičiti z istimi razlogi kot plačila po najpoznejšem možnem roku za plačilo. Zato za ta zgodnja plačila ne sme biti predvideno nobeno sorazmerno zmanjšanje. Vendar je treba zagotoviti izjemo za primere, ko kmetijska zakonodaja Unije določa izplačilo predplačila do določenega najvišjega zneska.

(5)

Komisija izvršuje mesečna ali druga redna plačila državam članicam na podlagi prejetih izjav o odhodkih. Vendar mora upoštevati prejemke, ki so jih prejele plačilne agencije v imenu proračuna Unije. Zato je treba določiti pogoje, pod katerimi je treba opraviti izravnave med določenimi odhodki in prejemki iz EKJS in EKSRP.

(6)

Če proračun Unije ni bil sprejet do začetka proračunskega leta, se v skladu s tretjim pododstavkom člena 16(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8) plačila lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje v predhodnem proračunskem letu. Za pravično razdelitev razpoložljivih odobritev med države članice bi bilo treba določiti, da se v tem primeru mesečna plačila v okviru EKJS in vmesna plačila v okviru EKSRP dodelijo kot delež glede na izjave o odhodkih, ki jih predloži posamezna država članica, in da se znesek, ki ni bil porabljen v danem mesecu, prerazporedi na podlagi sklepov Komisije na naslednja mesečna ali vmesna plačila.

(7)

Devizne tečaje, ki se uporabljajo, bi bilo treba določiti glede na obstoj ali neobstoj operativnega dogodka, opredeljenega v sektorski kmetijski zakonodaji. Da države, ki še niso prevzele eura, ne bi uporabljale različnih deviznih tečajev pri knjiženju prejemkov ali pomoči, izplačane upravičencem, v valuti, ki ni euro, ter pri pripravi izjave o odhodkih plačilnih agencij, bi morale zadevne države članice v svojih izjavah o odhodkih v okviru EKJS uporabljati enak devizni tečaj, kot se uporablja za zbiranje teh prejemkov ali za ta izplačila upravičencem. Zaradi poenostavitve upravnih formalnosti v zvezi z izterjavami, ki se nanašajo na več dejavnosti, bi bilo treba pri vnosu teh izterjav v obračune uporabiti enotni devizni tečaj.

(8)

Da bi Komisiji omogočili, da preveri, ali države članice izpolnjujejo svoje obveznosti za zaščito finančnih interesov Unije in da se zagotovi učinkovita uporaba postopka potrditve skladnosti iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, je treba sprejeti določbe v zvezi z merili in metodologijo za uporabo popravkov. Opredeliti bi bilo treba različne vrste popravkov iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter določiti načela, o tem kako se bodo upoštevale okoliščine posameznega primera, da se določi znesek popravka. Poleg tega bi bilo treba določiti pravila, kako se bodo izterjave, ki jih države članice izterjajo od upravičencev, knjižile v dobro skladov.

(9)

Uredba (EU) št. 1306/2013 določa pregled trgovinskih dokumentov tistih subjektov, ki prejemajo ali izvajajo plačila, neposredno ali posredno povezana s sistemom financiranja EKJS, da bi preverili, ali so se transakcije, ki so del sistema financiranja EKJS, dejansko in pravilno izvajale. Iz uporabe te uredbe je primerno izključiti ukrepe, ki po svoji naravi niso primerni za naknadno kontrolo, in sicer tako, da se pregledajo trgovinski dokumenti, ter ukrepe, ki zadevajo plačila na površino ali plačila, ki niso povezana s trgovinskimi dokumenti, ki so lahko predmet pregledov.

(10)

Številne določbe v kmetijskih predpisih Unije zahtevajo položitev varščine, s čimer se zagotovi plačilo zapadlega zneska, če obveznost ni izpolnjena. Vendar se glede na izkušnje ta zahteva v praksi razlaga zelo različno. Da se preprečijo neenaki konkurenčni pogoji, bi bilo treba določiti pogoje, ki veljajo za to zahtevo.

(11)

Stroški za položitev varščine, ki jih imata stranka, ki daje varščino, in pristojni organ, so lahko nesorazmerni glede na znesek, katerega plačilo varščina jamči, če je ta znesek pod določeno mejo. Pristojni organi bi morali zato imeti pravico, da odstopijo od zahteve za varščino, če je znesek plačila pod določeno mejo. Poleg tega bi moral biti pristojni organ pooblaščen, da odstopi od zahteve za varščino, če je zaradi narave osebe, ki bi morala izpolniti obveznosti, takšna zahteva nepotrebna.

(12)

Pristojni organ bi moral imeti pravico zavrniti ponujeno varščino, če meni, da je nezadostna.

(13)

Uredba (EU) št. 1306/2013 je okrepila pravila, ki zahtevajo položitev varščine, da se zagotovi plačilo dolgovanega zneska, če obveznost ni izpolnjena. Ta enotni horizontalni pravni okvir bi bilo treba dopolniti z enotnimi pravili o višji sili, o zasegu ali sprostitvi varščine. Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 (9) in Uredba Komisije (ES) št. 612/2009 (10) vsebujeta pravila o sprostitvi in zasegu varščin na področju uvoznih in izvoznih dovoljenj ter sistema izvoznih nadomestil. Nova pravila iz te uredbe bi morala veljati tudi v teh sektorjih. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba ustrezne določbe uredb (ES) št. 376/2008 in (ES) št. 612/2009 črtati.

(14)

Izvedbena uredba (EU) št. 282/2012 razlikuje med primarnimi, sekundarnimi in podrejenimi zahtevami, čeprav se omejeno število uredb Komisije nanaša zgolj na primarne zahteve. Ob neizpolnitvi zahteve se je varščina, ki krije to zahtevo, v celoti ali delno zasegla na podlagi zapletenih metod izračuna, zaradi katerih je prišlo do zmede. Ob upoštevanju načela sorazmernosti bi moral poenostavljen postopek zasega veljati v praktičnih primerih, ko obveznost ni bila izpolnjena ali ni bila izpolnjena pravočasno oziroma dokazilo o izpolnitvi obveznosti ni bilo predloženo v določenem časovnem roku.

(15)

Številne določbe v kmetijski zakonodaji Unije določajo, da se položena varščina zaseže, če je kršena katera od obveznosti, zavarovanih z varščino, ne da bi pri tem razlikovale med vrstami kršitev. V interesu pravičnosti bi bilo treba razlikovati med posledicami kršitve različnih obveznosti. Treba bi bilo zlasti določiti, da se v posameznih primerih zaseže samo del varščine.

(16)

Posledic neizpolnitve obveznosti se ne bi smelo razlikovati na podlagi tega, ali je bilo predplačilo prejeto ali ne. Varščine, dane za predplačila, bi morala urejati ločena pravila.

(17)

Določiti bi bilo treba operativne dogodke za devizne tečaje, ki se uporabljajo v različnih situacijah v okviru področne kmetijske zakonodaje, brez poseganja v posebne opredelitve ali izvzetja iz predpisov za zadevne sektorje na podlagi meril iz člena 106(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(18)

Za vse cene ali zneske, ki jih je treba določiti v okviru trgovanja s tretjimi državami, je datum sprejetja carinske deklaracije najprimernejši operativni dogodek za dosego zadevnega gospodarskega cilja. Isto velja za izvozna nadomestila in določitev vstopne cene sadja in zelenjave, ki je uvoženo v Unijo, na podlagi katere so proizvodi razvrščeni v skupni carinski tarifi. Torej je ta operativni dogodek treba upoštevati.

(19)

Za odobrena proizvodna nadomestila je operativni dogodek za menjalni tečaj navadno povezan z izpolnitvijo nekaterih posebnih formalnosti. Za uskladitev veljavnih predpisov je treba predvideti, da je operativni dogodek datum, ko se za proizvode izjavi, da so dosegli zahtevani namembni kraj, če se tak namembni kraj zahteva, v vseh drugih primerih pa datum, ko plačilna agencija sprejme zahtevek za plačilo nadomestila.

(20)

Za pomoči, ki se dodelijo glede na količino trženega proizvoda ali proizvoda, ki se uporablja na poseben način, je obveznost, ki jo je treba izpolniti za namene dodelitve pomoči, dogodek, ki zagotavlja primerno rabo zadevnih proizvodov. Prevzem proizvodov, ki ga opravi zadevni subjekt, je predpogoj, ki pristojnim organom omogoča izvajanje zahtevanih pregledov računovodskih evidenc tega subjekta in zagotavlja enako obravnavanje primerov. Zato je treba določiti operativni dogodek za menjalni tečaj v povezavi s prevzemom proizvodov.

(21)

Pri drugih pomočeh, odobrenih v kmetijstvu, se situacije lahko zelo razlikujejo. Vendar se te pomoči vedno odobrijo na podlagi vloge in v rokih, določenih z zakonodajo. Zato je treba operativni dogodek za menjalni tečaj določiti na datum izteka roka za predložitev vloge.

(22)

Za podpore, pomoči in premije v vinskem sektorju mora biti operativni dogodek za devizni tečaj, odvisno od posamezne situacije položaja, povezan z datumom začetka vinskega leta, zaključkom nekaterih dejavnosti ali specifičnim datumom. Zato je treba za vsako situacijo natančno določiti operativni dogodek, ki se potem upošteva.

(23)

Situacije, ki jih je treba upoštevati pri določanju operativnega dogodka, se med sektorji močno razlikujejo. Operativni dogodek bi bilo zato treba določiti glede na posebno naravo vsake situacije in ukrepa v navedenih sektorjih kmetijstva, zlasti za pomoč v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, sistem razdeljevanja sadja v šolah, sektor sladkorja, promocijske ukrepe ter nekatere ukrepe v sektorju sadja in zelenjave.

(24)

V zvezi z zneski strukturne ali okoljske narave, kot so navedeni v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ter zneski, odobrenimi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (12), plačilo katerih je zagotovljeno s programi za razvoj podeželja, odobrenimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, so zneski določeni za posamezno tržno ali koledarsko leto. Gospodarski cilj se torej doseže, če se operativni dogodek za menjalni tečaj določi za zadevno leto. Na podlagi teh elementov je treba operativni dogodek določiti na 1. januar leta, v katerem se sprejme odločitev o dodelitvi pomoči.

(25)

V zvezi s predplačili in varščinami so zneski za plačilo ali zajamčeni zneski določeni v eurih v skladu s kmetijsko zakonodajo za sektor. Menjalni tečaj, ki se uporablja za te zneske, mora biti zato blizu datuma plačila predplačila ali datuma položitve varščin. Če se uporabijo varščine, mora njihov znesek omogočati kritje vseh tveganj, za katera so bile položene. Operativni dogodek za devizni tečaj bi moral biti v teh okoliščinah določen glede na dan določitve zneska predplačila ali položitve varščine ali na datum njunega plačila.

(26)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 (13) samodejno prenehanje prevzetih proračunskih obveznosti za program razvoja podeželja za obdobje 2007–2013, ki jih Komisija ni porabila do konca drugega leta po letu proračunske obveznosti. Uredba (EU) št. 1306/2013 je spremenila pravilo z določitvijo samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti ob koncu tretjega leta po letu proračunske obveznosti. Zaradi skladnosti bi moralo za programe razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 še naprej veljati pravilo N+2, zato bi bilo treba določiti prehodno pravilo. Na enak način bi bilo treba za vmesna plačila za programe za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 še naprej spoštovati celoten prispevek EKSRP za vsako prednostno nalogo za celotno obdobje, ki ga zajema zadevni program. Poleg tega bi za zagotovitev neprekinjenega upravljanja teh programov ta prehodna pravila morala veljati od 1. januarja 2014 —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PLAČILNE AGENCIJE IN OSTALI ORGANI

Člen 1

Pogoji za akreditacijo plačilnih agencij

1.   Plačilne agencije, ki upravljajo in nadzorujejo odhodke, kot je opredeljeno v členu 7(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, glede izvrševanja plačil ter posredovanja in hranjenja podatkov zagotovijo zadostna jamstva, da:

(a)

se upravičenost zahtevkov in postopek dodeljevanja pomoči v okviru razvoja podeželja, kakor tudi njihovo izpolnjevanje predpisov Unije pregleda, preden se plačilo odobri;

(b)

se izvršena plačila pravilno in izčrpno knjižijo;

(c)

se izvajajo pregledi, določeni z zakonodajo Unije;

(d)

se zahtevani dokumenti predložijo v rokih in v obliki, kakor je to določeno s predpisi Unije;

(e)

so dokumenti dostopni in se hranijo na način, ki zagotavlja njihovo celovitost, veljavnost in čitljivost v daljšem časovnem obdobju, vključno z dokumenti v elektronski obliki v smislu predpisov Unije.

2.   Države članice kot plačilne agencije akreditirajo tiste službe ali organe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1. Za akreditacijo ima plačilna agencija upravno organizacijo in sistem notranje kontrole, ki sta v skladu z merili iz Priloge I (akreditacijska merila) glede:

(a)

notranjega okolja;

(b)

kontrolnih dejavnosti;

(c)

obveščanja in sporočanja ter

(d)

spremljanja.

Države članice lahko določijo nadaljnja akreditacijska merila, da se upoštevajo velikost, odgovornosti in druge posebnosti plačilne agencije.

Člen 2

Pogoji za akreditacijo usklajevalnih organov

1.   Kadar je akreditirana več kot ena plačilna agencija v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013, zadevne države članice z uradnim aktom na ministrski ravni odločijo o akreditaciji usklajevalnega organa, potem ko se prepričajo, da upravne ureditve navedenega organa dajejo zadostno zagotovilo, da je sposoben za izpolnjevanje nalog iz navedenega člena.

2.   Za akreditacijo ima usklajevalni organ postopke, s katerimi zagotovi, da:

(a)

izjave, ki jih prejme Komisija, temeljijo na informacijah, pridobljenih iz ustrezno potrjenih virov;

(b)

so izjave Komisiji ustrezno potrjene, preden se pošljejo;

(c)

obstaja ustrezna revizijska sled za podporo informacijam, posredovanim Komisiji;

(d)

je evidenca vseh prejetih in sporočenih informacij varno shranjena, v papirni ali računalniški obliki.

Člen 3

Obveznosti plačilnih agencij glede javne intervencije

1.   Plačilne agencije iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 upravljajo in nadzorujejo postopke v zvezi z intervencijskimi ukrepi glede javnega skladiščenja, za katere so odgovorne, pod pogoji iz Priloge II k tej uredbi in po potrebi iz zakonodaje za kmetijski sektor, zlasti na podlagi minimalnih odstotkov pregledov, določenih v navedeni prilogi.

Plačilne agencije lahko svoje pristojnosti iz tega naslova prenesejo na intervencijske agencije, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev iz točke 1.C Priloge I k tej Uredbi ali delujejo prek drugih plačilnih agencij.

2.   Plačilne agencije ali intervencijske agencije lahko ne glede na svojo splošno odgovornost v zvezi z javnim skladiščenjem:

(a)

upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja zaupajo fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo skladiščenje intervencijskih kmetijskih proizvodov (skladiščniki);

(b)

pooblastijo fizične ali pravne osebe za opravljanje nekaterih posebnih nalog, določenih v sektorski kmetijski zakonodaji.

Če plačilne agencije zaupajo upravljanje skladiščnikom iz točke (a) prvega pododstavka, se to upravljanje izvaja v okviru pogodb o skladiščenju na podlagi obveznosti in splošnih načel iz Priloge III.

3.   Obveznosti plačilnih agencij na področju javnega skladiščenja so zlasti:

(a)

voditi evidenco zalog in obračune za vsak proizvod, za katerega se izvaja intervencijski ukrep, ki vključuje javno skladiščenje, na podlagi postopkov, ki jih opravijo od 1. oktobra določenega leta do 30. septembra naslednjega leta (v nadaljnjem besedilu: obračunsko leto);

(b)

voditi ažuren seznam skladiščnikov, s katerimi so sklenile pogodbo o javnem skladiščenju. Ta seznam vsebuje podatke, ki omogočajo natančno identifikacijo vseh mest skladiščenja, njihove zmogljivosti, številke skladiščnih hal, hladilnikov in silosov, njihove načrte in sheme;

(c)

dati Komisiji na razpolago standardne pogodbe, ki se uporabljajo za javno skladiščenje, pravila za prevzem proizvodov, njihovo skladiščenje in odvzem proizvodov iz skladišč skladiščnikov ter pravila, ki se uporabljajo glede odgovornosti skladiščnikov;

(d)

centralizirano voditi računalniško evidenco vseh zalog, ki zajema vse kraje skladiščenja, vse proizvode, vse količine in kakovosti različnih proizvodov, pri čemer je za vsak proizvod navedena teža (po potrebi bruto in neto teža) ali prostornina;

(e)

izvajati vse postopke v zvezi s skladiščenjem, hranjenjem, prevozom ali prenosom intervencijskih proizvodov v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, brez poseganja v odgovornost kupcev, drugih plačilnih agencij, vključenih v postopek, ter drugih oseb, pooblaščenih v ta namen;

(f)

vse leto v nerednih intervalih in brez predhodnega opozorila izvajati preglede na krajih skladiščenja intervencijskih proizvodov. Predhodno obvestilo, ki je strogo omejeno na najkrajše potrebno obdobje, se lahko vseeno izda, kadar se s tem ne škoduje cilju pregleda. To predhodno obvestilo ne sme biti izdano več kot 24 ur vnaprej, razen v upravičenih primerih;

(g)

opraviti letni popis pod pogoji iz člena 4.

Kadar v državi članici upravljanje računov javnega skladiščenja za enega ali več proizvodov izvaja več plačilnih agencij, se evidenca zalog in finančni računi iz točk (a) in (d) konsolidirajo na ravni države članice, preden se ustrezni podatki sporočijo Komisiji.

4.   Plačilne agencije sprejmejo vse ukrepe, da zagotovijo:

(a)

da se proizvodi, za katere veljajo intervencijski ukrepi Unije, ustrezno hranijo; to zagotovijo s pregledi kakovosti skladiščenih proizvodov najmanj enkrat letno;

(b)

celovitost intervencijskih zalog.

5.   Plačilne agencije Komisijo nemudoma obvestijo o:

(a)

primerih, v katerih lahko podaljšanje obdobja skladiščenja poslabša kakovost proizvoda;

(b)

količinskih izgubah ali poslabšanju kakovosti proizvoda zaradi naravnih nesreč.

V primerih iz točk (a) in (b) prvega pododstavka Komisija sprejme ustrezno odločitev:

(a)

za situacije iz točke (a) prvega pododstavka v skladu s postopkom preverjanja iz člena 229(2) Uredbe (ES) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(b)

za situacije iz točke (b) prvega pododstavka v skladu s postopkom preverjanja iz člena 116(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

6.   Plačilne agencije nosijo finančne posledice slabega hranjenja proizvoda, ki ga zajemajo intervencijski ukrepi Unije, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi neprimernih metod skladiščenja. Plačilne agencije so v primeru neupoštevanja svojih dolžnosti ali obveznosti finančno odgovorne brez vpliva na ukrepe zoper skladiščnika.

7.   Plačilna agencija zagotovi uslužbencem Komisije in osebam, ki jih je ta pooblastila, po elektronski poti ali na sedežu plačilne agencije stalen dostop do računov javnega skladiščenja in vseh dokumentov, pogodb in datotek, pripravljenih ali prejetih v okviru intervencije.

Člen 4

Popis

1.   Plačilne agencije vsako obračunsko leto izdelajo popis za vsak proizvod, ki ga zajemajo intervencijski ukrepi Unije.

Rezultate tega popisa primerjajo s knjigovodskimi podatki. Ugotovljene razlike v količini in zneski, ki so posledica razlik v kakovosti, ugotovljenih pri pregledih, se vknjižijo v skladu s predpisi, sprejetimi v skladu s členom 46(6)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.   Za namene odstavka 1 so manjkajoče količine, ki so posledica običajnih postopkov skladiščenja, enake razliki med teoretičnimi zalogami iz računovodskega popisa in dejansko zalogo, ugotovljeno na podlagi popisa iz odstavka 1, ali računovodsko zalogo, ki ostane po izčrpanju dejanske zaloge skladišča; po drugi strani zanje veljajo meje dovoljenega odstopanja iz Priloge IV.

POGLAVJE II

FINANČNO UPRAVLJANJE

Člen 5

Neupoštevanje zadnjega roka za plačilo

1.   Kar zadeva Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), so v skladu z izjemami iz prvega odstavka člena 40 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in v skladu z načelom sorazmernosti odhodki, izvršeni po plačilnih rokih, upravičeni do plačila Unije pod pogoji iz odstavkov 2 do 6 tega člena.

2.   Če odhodki, nastali po poteku rokov, znašajo 5 % ali manj od odhodkov, nastalih pred potekom roka, se mesečna plačila ne zmanjšajo.

Če so odhodki, nastali po poteku rokov, nad pragom 5 %, se vsi nadaljnji odhodki, nastali po poteku rokov, zmanjšajo po naslednjih pravilih:

(a)

odhodki, nastali v prvem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 10 %,

(b)

odhodki, nastali v drugem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 25 %,

(c)

odhodki, nastali v tretjem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 45 %,

(d)

odhodki, nastali v četrtem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 70 %,

(e)

odhodki, nastali po četrtem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 100 %.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se za neposredna plačila pod zgornjo mejo iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) uporabljajo naslednji pogoji:

(a)

če prag iz prvega pododstavka odstavka 2 ni bil v celoti izkoriščen za plačila, izvršena za koledarsko leto N najpozneje do 15. oktobra leta N + 1, in če preostanek praga presega 2 %, se navedeni preostanek zmanjša na 2 %;

(b)

med proračunskim letom N+1 bodo neposredna plačila, razen plačil iz Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17), za koledarska leta N-1 ali prej, izvršena po roku, upravičena do financiranja iz EKJS, če celotni znesek neposrednih plačil, izvršenih v proračunskem letu N+1, po potrebi popravljen na zneske pred prilagoditvijo iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ne presega meje iz Priloge III Uredbe (EU) št. 1307/2013 za koledarsko leto N v skladu s členom 7 navedene uredbe.

(c)

odhodki, ki presegajo omejitve iz točke (a) ali (b), se zmanjšajo za 100 %.

Zneski povračil iz člena 26(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se ne upoštevajo pri preverjanju, ali so pogoji iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka izpolnjeni.

4.   Komisija uporabi drugačno terminsko lestvico, kot so tiste iz odstavkov 2 in 3, in/ali manjši delež zmanjšanja ali plačila sploh ne zmanjša, če se za nekatere ukrepe pojavijo posebni pogoji poslovanja ali če država članica predloži utemeljeno obrazložitev.

Vendar pa se prvi pododstavek ne uporablja za odhodke, ki presegajo omejitve iz točke (b) odstavka 3.

5.   Preverjanje upoštevanja rokov za plačilo v okviru mesečnih plačil se v vsakem proračunskem letu opravi dvakrat:

(a)

za odhodke, nastale do 31. julija;

(b)

za odhodke, nastale do 15. oktobra.

Morebitne prekoračitve rokov v avgustu, septembru in oktobru se upoštevajo pri odločitvi o potrditvi obračunov iz člena 51 Uredbe (ES) št. 1306/2013.

6.   Zmanjšanja iz tega člena ne posegajo v poznejši sklep o potrditvi skladnosti, kot je določeno v členu 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 6

Neupoštevanje najzgodnejšega roka za plačilo

Kar zadeva EKJS, če je državam članicam dovoljeno, da plačajo predplačila do določenega najvišjega zneska pred najzgodnejšim plačilnim rokom, določenim v sektorski kmetijski zakonodaji, se vsi plačani odhodki, ki presegajo ta najvišji znesek, štejejo kot odhodki pred najzgodnejšim rokom za plačilo. Vendar je v skladu z izjemami iz prvega odstavka člena 40 Uredbe (EU) št. 1306/2013, navedeni odhodek na voljo za plačila Unije z znižanjem za 10 %.

Člen 7

Nadomestilo s strani plačilnih agencij

1.   Komisija v svojem sklepu o mesečnih plačilih, ki se sprejme v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, izplača preostali znesek odhodkov, ki jih je prijavila posamezna država članica, zmanjšan za znesek namenskih prejemkov, ki ga je navedena država članica navedla v isti izjavi o odhodkih. Takšna izravnava se šteje za prejem ustreznih prejemkov.

Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve za plačila na podlagi namenskih prejemkov se dajo na voljo po razporeditvi teh prejemkov v proračunske vrstice. Razporeditev se izvrši po knjiženju namenskih prejemkov, in sicer v dveh mesecih po prejemu izkazov držav članic v skladu s pravili iz člena 43(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.   Če so bili zneski iz točke (c) člena 43(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 zaradi nepravilnosti ali malomarnosti zadržani pred plačilom zadevne pomoči, se odštejejo od ustreznega odhodka.

3.   Zneski prispevkov Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki se izterjajo v vsakem referenčnem obdobju od upravičencev v okviru zadevnega programa za razvoj podeželja, se v izjavi o odhodkih za navedeno obdobje odštejejo od zneska, ki ga mora plačati EKSRP.

4.   Večji ali manjši zneski, ki ponekod izhajajo iz potrditve obračunov iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in se lahko ponovno uporabijo za program za razvoj podeželja, se dodajo ali odštejejo od zneska prispevka EKSRP, ko se pripravi prva izjava po sprejetju sklepa o potrditvi obračunov.

5.   Financiranje s strani EKJS je enako odhodkom, ki so bili izračunani na podlagi informacij, ki so jih sporočile plačilne agencije, pri čemer so bili odšteti vsi prihodki iz intervencijskih ukrepov, potrjeni prek informacijskega sistema, ki ga je vzpostavila Komisija, in ki jih je plačilna agencija navedla v svoji izjavi o odhodkih.

Člen 8

Pozno sprejetje proračuna Unije

1.   Če proračun Unije ni sprejet do začetka proračunskega leta, se v zvezi z EKJS mesečna plačila iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1306/2013 odobrijo v deležu glede na izjave o odhodkih, ki jih predložijo države članice po kategorijah odhodkov in v mejah iz člena 16 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Komisija v sklepih o naslednjih povračilih upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam.

2.   Če proračun Unije ni sprejet do začetka proračunskega leta se v zvezi s skladom EKSRP:

(a)

Vmesna plačila iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se dodelijo sorazmerno glede na sredstva, ki so na voljo, in sicer v deležu glede na izjave o odhodkih, prejete za posamezen program za razvoj podeželja. Komisija upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam, pri naslednjih vmesnih plačilih.

(b)

Kar zadeva proračunske obveznosti iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1306/2013, prvi letni obroki po sprejetju programov za razvoj podeželja sledijo vrstnemu redu sprejetja teh programov. Proračunske obveznosti v zvezi z nadaljnjimi letnimi obroki se izvajajo v vrstnem redu glede na programe, ki so že izčrpali zadevne obveznosti. Komisija lahko delno izvede letne obveznosti za programe za razvoj podeželja, če so razpoložljive odobritve za prevzem obveznosti omejene. Preostali znesek za te programe se prvič dodeli, ko so dodatne odobritve za prevzem obveznosti spet na voljo.

Člen 9

Odlog mesečnih plačil

Komisija lahko državam članicam odloži mesečna plačila iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če uradna obvestila iz točke (c)(i) in (ii) člena 102(1) navedene uredbe prispejo prepozno ali vsebujejo neskladja, ki zahtevajo dodatno preverjanje, in sicer po predhodnem obvestilu zadevnih držav članic.

Člen 10

Začasna prekinitev plačila v primeru pozne predložitve

1.   Začasna prekinitev plačil iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se uporablja za ukrepe iz Priloge V k tej uredbi.

2.   Za odhodke v okviru EKJS se uporabljajo naslednje stopnje začasnih prekinitev plačil:

(a)

če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. oktobra, 1 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno;

(b)

če rezultati kontrol niso bili poslani do 1. decembra, 1,5 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno;

3.   Za odhodke v okviru EKSRP se uporabljajo naslednje stopnje začasnih prekinitev plačil:

(a)

če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. oktobra, 1 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno;

(b)

če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. januarja, 1,5 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno;

Člen 11

Devizni tečaj, ki se uporablja pri pripravi izjave o odhodkih

1.   V skladu s členom 106(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede EKJS države članice, katerih valuta ni euro, pri pripravi izjav o odhodkih uporabijo enak menjalni tečaj, kot so ga uporabile pri izplačevanju plačil upravičencem ali prejemanju dohodkov, kot je v skladu s poglavjem V in področno kmetijsko zakonodajo. V sklepih o potrditvi obračunov iz členov 51 in 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 države članice uporabijo prvi devizni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka po datumu sprejetja navedenega sklepa.

Z izjemo primerov iz prvega pododstavka ter zlasti za promocijske programe, odobrene na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (18), za promocijske ukrepe v vinskem sektorju in za postopke, za katere v področni kmetijski zakonodaji ni bil določen operativni dogodek, se uporablja predzadnji devizni tečaj, ki ga je določila Evropska centralna banka pred mesecem, za katerega se prijavijo odhodki ali namenski prejemki.

2.   Kar zadeva programe za razvoj podeželja države članice, ki ne spadajo v euroobmočje, pri pripravi izjave o odhodkih za vsako plačilo ali izterjavo uporabijo predzadnji tečaj, ki ga je določila Evropska centralna banka pred mesecem, v katerem so se dejavnosti evidentirale v obračunih plačilne agencije.

POGLAVJE III

POTRDITVE OBRAČUNOV IN DRUGI PREGLEDI

Člen 12

Merila in metodologija za uporabo popravkov v okviru potrditve skladnosti

1.   Za namen sprejetja sklepa v skladu s členom 52(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede zneskov za izključitev iz financiranja Unije Komisija razlikuje med zneski ali deli zneskov, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neprimerno porabljeni, ter zneski, ki so bili določeni z uporabo ekstrapolacijskih ali pavšalnih popravkov.

Za določitev zneskov, ki jih je mogoče izključiti iz financiranja Unije, potem ko se ugotovi, da odhodek ni nastal v skladu z zakonodajo Unije, ter v zvezi z EKSRP v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo Komisija uporabi svoje ugotovitve ter upošteva informacije, ki jih posredujejo države članice med postopkom potrditve skladnosti, opravljenem v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.   Komisija kot podlago za izključitev uporabi identifikacijo zneskov, ki so bili neustrezno porabljeni, zgolj če je te zneske mogoče določiti s sorazmernim prizadevanjem. Kadar Komisija neustrezno porabljenih zneskov ne more določiti s sorazmernim prizadevanjem, lahko države članice v obdobjih, ki jih določi Komisija med postopkom potrditve skladnosti, predložijo podatke v zvezi s preverjanjem navedenih zneskov na podlagi preverjanja posameznih primerov, ki jih je morda prizadela neskladnost. V preverjanje se vključijo vsi odhodki, ki kršijo veljavno zakonodajo in ki so bili plačani iz proračuna Unije. Predloženi podatki vključujejo vse posamezne zneske, ki niso upravičeni zaradi navedene neskladnosti.

3.   Kadar neustrezno porabljenih zneskov ni mogoče določiti v skladu z odstavkom 2, lahko Komisija določi zneske, ki jih je treba izključiti, z uporabo ekstrapoliranih popravkov. Da bi Komisija lahko določila zadevne zneske, lahko države članice v obdobjih, ki jih Komisija določi med postopkom potrditve skladnosti, predložijo izračun zneska za izključitev iz financiranja Unije s statistično ekstrapolacijo rezultatov pregledov, opravljenih na reprezentativnem vzorcu teh primerov. Vzorec se vzame iz populacije, za katero je razumno pričakovati, da se bodo pojavile neskladnosti.

4.   Da bi se upoštevali rezultati, ki so jih predložile države članice, kot je določeno v odstavkih 2 in 3, je Komisija v položaju, da:

(a)

oceni metode za identifikacijo ali ekstrapolacijo, ki jih jasno opišejo države članice;

(b)

preveri reprezentativnost vzorca iz odstavka 3;

(c)

preveri vsebino in rezultate predložene identifikacije ali ekstrapolacije;

(d)

pridobi zadostne in primerne revizijske dokaze glede osnovnih podatkov.

5.   Pri uporabi odstavka 3 lahko države članice uporabijo nadzorno statistiko plačilnih agencij, kot jo potrdi certifikacijski organ, ali oceno stopnje napake, ki jo opravi tak organ v okviru revizije iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če:

(a)

je Komisija zadovoljna z delom, ki so ga opravili certifikacijski organi, tako glede revizijske strategije kot z vsebino, obsegom in kakovostjo dejansko opravljenega revizijskega dela;

(b)

je področje dela certifikacijskih organov skladno s področjem izvajanja potrditve skladnosti zadevne preiskave, zlasti v zvezi z ukrepi ali shemami;

(c)

se je v ocenah upošteval znesek kazni, ki bi jo bilo treba uporabiti.

6.   Kadar pogoji za določitev zneskov za izključitev iz financiranja Unije, kot so določeni v odstavkih 2 in 3, niso izpolnjeni oziroma je narava takšnih primerov takšna, da zneskov za izključitev ni mogoče določiti na podlagi teh dveh odstavkov, Komisija uporabi ustrezne pavšalne popravke, pri čemer upošteva naravo in težo kršitve ter svojo oceno tveganja finančne škode, povzročene Uniji.

Stopnja pavšalnega popravka se določi z upoštevanjem zlasti vrste ugotovljene neskladnosti. V ta namen se razlikuje med pomanjkljivostmi pri ključnih in pomožnih kontrolah, kot sledi:

(a)

ključne kontrole so upravni nadzor in pregledi na kraju samem, ki so potrebni za ugotovitev upravičenosti pomoči in zadevne uporabe zmanjšanj in kazni;

(b)

pomožne kontrole so vsi drugi upravni postopki, ki so potrebni za pravilno obravnavanje zahtevkov.

Če se med istim postopkom za potrditev skladnosti ugotovijo različne neskladnosti, ki bi posamično privedle do različnih pavšalnih popravkov, se uporabijo samo najvišji pavšalni popravki.

7.   Pri določanju ravni pavšalnih popravkov Komisija posebej upošteva naslednje okoliščine, ki kažejo večjo težo pomanjkljivosti, kar razkriva večje tveganje izgube za proračun Unije:

(a)

ena ali več ključnih kontrol se ne uporablja ali se uporablja tako slabo ali neredno, da se šteje za neučinkovito pri ugotavljanju upravičenosti zahtevka ali pri preprečevanju nepravilnosti; ali

(b)

ugotovijo se tri ali več pomanjkljivosti pri istem kontrolnem sistemu; ali

(c)

država članica ne uporablja kontrolnega sistema oziroma ga uporablja zelo pomanjkljivo, poleg tega obstajajo dokazi o številnih nepravilnosti in malomarnosti pri odpravljanju nepravilnih in goljufivih praks; ali

(d)

za to državo članico se je popravek že uporabil za podobne pomanjkljivosti v istem sektorju, vendar ob upoštevanju popravnih ali izravnalnih ukrepov, ki so jih že sprejele države članice.

8.   Kadar države članice predložijo nekatere objektivne elemente, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavkov 2 in 3 tega člena, vendar kažejo, da je maksimalna izguba za sklade omejena na vsoto, ki je nižja od vsote, ki bi se dobila z uporabo predlaganega pavšala, Komisija uporabi nižji pavšal za odločitev glede zneskov za izključitev iz financiranja Unije v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

9.   Zneski, ki se dejansko izterjajo od upravičencev in knjižijo v dobro skladov pred rokom, ki ga določi Komisija med postopkom potrditve skladnosti, se odštejejo od zneska, ki ga Komisija določi za izključitev iz financiranja Unije v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 13

Obveznost po postopkih izterjave

Po zaključku postopka izterjave iz prvega pododstavka člena 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 države članice:

(a)

knjižijo v dobro EKJS petdeset odstotkov izterjanih zneskov, po odbitku stroškov izterjave, kot je določeno v drugem odstavku člena 55 navedene uredbe;

(b)

knjižijo v dobro EKSRP petdeset odstotkov zneskov, izterjanih po zaključku programa za razvoj podeželja ali izterjanih pred zaključkom programa, ki pa jih ni bilo mogoče prerazporediti v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 14

Pregled transakcij

Sistem pregledov, določen s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, se ne uporablja za ukrepe iz Priloge VI k tej uredbi.

POGLAVJE IV

VARŠČINE

ODDELEK 1

Področje uporabe in uporaba pojmov

Člen 15

Področje uporabe

To poglavje se uporablja v vseh primerih, ko je v področni kmetijski zakonodaji določena varščina, ne glede na to, ali se uporablja izraz „varščina“.

To poglavje se ne uporablja za zavarovanja, položena za zagotovitev plačila uvoznih in izvoznih dajatev iz Uredbe Sveta (EU) št. 2913/92 (19).

Člen 16

Opredelitev pojmov, uporabljenih v tem poglavju

V tem poglavju:

(a)

„pristojni organ“ pomeni organ, pooblaščen, da sprejme varščino, ali ki odloča v skladu z ustrezno uredbo o tem, ali je treba varščino sprostiti ali zaseči;

(b)

„globalna varščina“ pomeni varščino, ki se da pristojnemu organu in s katero se zagotovi izpolnitev več kakor ene obveznosti;

(c)

„ustrezni del zavarovanega zneska“ pomeni ustrezni del zavarovanega zneska, ki ustreza količini, za katero je bila zahteva kršena.

ODDELEK 2

Zahteva za varščino

Člen 17

Odgovorna stranka

Varščino daje stranka ali se da v imenu stranke, ki je odgovorna za plačilo zapadlega zneska, če neka obveznost ni izpolnjena.

Člen 18

Odstopanje od zahteve za varščino

1.   Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, kadar je stranka, ki mora izpolniti obveznost:

(a)

javni organ, ki je odgovoren za izvajanje nalog javne uprave, ali

(b)

zasebni organ, ki izvaja naloge iz točke (a) pod državnim nadzorom.

2.   Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, če je vrednost zavarovanega zneska nižja od 500 eurov. V tem primeru mora zadevna stranka pisno zagotoviti plačilo zneska, ki je enak varščini, od katere je organ odstopil, če ustrezna obveznost ni izpolnjena.

Z uporabo prvega pododstavka se vrednost varščine izračuna z vključitvijo vseh ustreznih obveznosti, povezanih z istim postopkom.

Člen 19

Pogoji, ki veljajo za varščino

1.   Pristojni organ lahko zavrne sprejem ali zahteva nadomestitev vsake varščine, če meni, da je neprimerna ali nezadovoljiva, ali če varščina ne daje kritja za dovolj dolgo obdobje.

2.   Pri nakazilu gotovine se varščina ne prizna, dokler pristojni organ ni prepričan, da lahko razpolaga z nakazanim zneskom.

3.   Ček v znesku, katerega plačilo jamči finančna ustanova, ki jo je priznal pristojni organ države članice, se obravnava kot gotovinski polog. Pristojni organ lahko unovči takšen ček šele ob koncu roka njegove veljavnosti.

Ček, razen tistega iz prvega pododstavka, predstavlja varščino šele takrat, ko je pristojni organ prepričan, da lahko razpolaga z zneskom.

4.   Vse stroške, ki jih zaračuna finančna ustanova, nosi stranka, ki daje varščino.

5.   Stranki, ki daje varščino v obliki gotovinskega pologa, se obresti ne plačajo.

Člen 20

Uporaba eura

1.   Varščina je izražena v eurih.

2.   Kadar znesek varščine sprejme država članica, ki ni sprejela eura, se znesek varščine v eurih preračuna v nacionalno valuto te države v skladu s določbami poglavja V. Obveznost, ki ustreza varščini, in znesek, ki se zadrži ob nepravilnosti ali kršitvah, sta določena v eurih.

Člen 21

Porok

1.   Porok ima stalno prebivališče ali podjetje v Uniji in ga skladno z določbami Pogodbe o svobodi opravljanja storitev odobri pristojni organ države članice, v kateri se daje varščina. Porok je zavezan s pisnim jamstvom.

2.   Pisno jamstvo določa najmanj:

(a)

obveznost, pri globalni varščini pa vrsto (vrste) obveznosti, za izpolnitev katere se jamči s plačilom denarnega zneska;

(b)

najvišji znesek plačila, za katerega jamči porok;

(c)

zavezo poroka, da bo skupaj in solidarno s stranko, ki je odgovorna za izpolnitev obveznosti, plačal v 30 dneh po prejemu zahtevka za plačilo od pristojnega organa vsakršen znesek glede na jamstvo, ki je zapadlo, ko je varščina razglašena za zaseženo.

3.   Kadar je bila že dana pisna globalna varščina, pristojni organ določi postopek, s katerim se celotna ali del globalne varščine dodeli določeni obveznosti.

Člen 22

Višja sila

Vsaka oseba, ki je odgovorna za obveznost, ki jo pokriva varščina, in trdi, da je razlog za neizpolnjevanje obveznosti višja sila, pristojnim organom zadovoljivo dokaže obstoj višje sile. Če pristojni organ prizna, da gre za višjo silo, se obveznost prekliče samo za namen sprostitve varščine.

ODDELEK 3

Sprostitev in zaseg varščin, razen tistih iz oddelka 4

Člen 23

Zaseg varščine

1.   Obveznost iz člena 66(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je zahteva, da se izvede ali opusti izvedba ukrepa, ključnega za namene uredbe, ki ga določa.

2.   V primeru neizpolnitve obveznosti, za katero ni bil določen rok, se varščina zaseže, ko pristojni organ ugotovi, da obveznost ni bila izpolnjena.

3.   Če je bil za izpolnitev obveznosti določen rok, obveznost pa je bila izpolnjena šele po izteku roka, se varščina zaseže.

V takih primerih se takoj zaseže varščina v višini 10 %, nato pa še dodatni delež preostanka, in sicer:

(a)

2 % za vsak koledarski dan prekoračitve roka, če se obveznost nanaša na uvoz izdelkov v tretjo državo;

(b)

5 % za vsak koledarski dan prekoračitve roka, če se obveznost nanaša na izstop proizvodov s carinskega območja Unije.

4.   Če je obveznost izpolnjena pravočasno, za predložitev dokazila o izpolnitvi obveznosti pa je določen rok, se varščina, ki zadeva navedeno obveznost, zaseže za vsak koledarski dan prekoračitve navedenega roka po enačbi 0,2/rok, določen v dneh, pri čemer se upošteva člen 25.

Če dokaz iz prvega pododstavka vključuje predložitev uporabljenega ali pretečenega uvoznega ali izvoznega dovoljenja ali predložitev dokaza, da so proizvodi zapustili carinsko območje Unije, se zaseže 15 % varščine, če se navedeni dokaz predloži po določenem roku iz prvega pododstavka, vendar najpozneje 730. koledarski dan po preteku dovoljenja. Po poteku navedenih 730 koledarskih dni se preostanek varščine zaseže v celoti.

Če dokaz iz prvega pododstavka vključuje predložitev uporabljenega ali pretečenega izvoznega dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestil, se zaseže varščina v višini:

(a)

10 %, če se dovoljenje predloži med 61. in 90. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(b)

50 %, če se dovoljenje predloži med 91. in 120. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(c)

70 %, če se dovoljenje predloži med 121. in 150. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(d)

80 %, če se dovoljenje predloži med 151. in 180. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(e)

100 %, če se dovoljenje predloži po 180. koledarskem dnevu po datumu poteka dovoljenja;

5.   Znesek varščine, ki naj se zaseže, se zaokroži na prvi nižji znesek brez decimalk v eurih ali v nacionalni valuti, ki se uporablja.

Člen 24

Sprostitev varščine

1.   Ko je predložen dokaz, določen v posebnih predpisih Unije, da je bila obveznost izpolnjena, ali pa je bila v skladu s členom 66(2) Uredbe št. 1306/2013 in členom 23 te uredbe varščina delno zasežena, se varščina oziroma njen preostanek nemudoma sprosti.

2.   Varščina se na zahtevo delno sprosti, če je bil predložen ustrezen dokaz v zvezi z deležem količine proizvoda, pod pogojem, da ta delež ni manjši od najmanjše količine, določene v uredbi, za katero se zahteva varščina, ali, če takšnih predpisov ni, kot jo določi država članica.

3.   Kadar ni določen noben rok za predložitev dokazov za sprostitev varščine, se določi obdobje 365 koledarskih dni od roka, ki je določen za izpolnitev obveznosti, za katero je bila varščina položena. Kadar takšen rok ni določen, velja obdobje 365 koledarskih dni od datuma, do katerega so bile izpolnjene vse obveznosti.

Obdobje iz prvega pododstavka ne sme presegati 1 095 koledarskih dni od takrat, ko je bila varščina položena za določeno obveznost.

Člen 25

Pragovi

1.   Celotni zaseženi znesek ne presega 100 % ustreznega dela zavarovanega zneska.

2.   Pristojni organ se lahko odreče zasegu zneska, manjšega od 100 eurov, če so z zakonom ali drugim predpisom določena podobna nacionalna pravila za primere, ki se lahko primerjajo s tem.

ODDELEK 4

Varščina v zvezi s predplačili

Člen 26

Področje uporabe

Določbe tega oddelka se uporabljajo v vseh primerih, ko posebni predpisi Unije določajo, da je dovoljeno predplačilo, preden je bila izpolnjena obveznost za pridobitev pomoči ali ugodnosti.

Člen 27

Sprostitev varščine

1.   Varščina se sprosti:

(a)

ko je ugotovljena dokončna upravičenost do zneska, odobrenega kot predplačilo;

(b)

ali ko sta bila izplačana odobreni znesek in kakršen koli dodatek, določen v posebnih predpisih Unije.

2.   Ko poteče končni rok za predložitev dokončnega dokazila za dodeljeno vsoto, ne da bi bili predloženi dokazi o upravičenosti, pristojni organ takoj ravna po postopku za zaseg varščine.

Kadar posebna pravila Unije tako določajo, se dokazilo kljub temu lahko predloži tudi po navedenem datumu proti delnemu poplačilu varščine.

POGLAVJE V

UPORABA EURA

Člen 28

Izvozna nadomestila in trgovina s tretjimi državami

1.   Za zneske v zvezi z uvozom in za izvozne davke, določene v eurih po pravu Unije v zvezi s skupno kmetijsko politiko, ki jih države članice uporabljajo v nacionalni valuti, velja obračunski tečaj, izrecno enak tečaju, ki se uporablja v skladu s členom 18(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92.

2.   Za izvozna nadomestila, določena v eurih, ter za cene in zneske, izražene v eurih v kmetijski zakonodaji Unije v zvezi s trgovino s tretjimi državami, je operativni dogodek za devizni tečaj sprejetje carinske deklaracije.

3.   Za izračun pavšalne uvozne vrednosti sadja in zelenjave iz člena 136(1) Uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (20) za določitev vstopne cene iz člena 137(1) navedene uredbe je operativni dogodek za devizni tečaj za reprezentativne cene, uporabljene za izračun navedene pavšalne vrednosti in zneska zmanjšanja iz člena 134(3) navedene Uredbe, dan, na katerega se nanašajo reprezentativne cene.

Člen 29

Proizvodna nadomestila in posebne pomoči

1.   Za proizvodna nadomestila, ki so v zakonodaji Unije določena v eurih, je operativni dogodek za devizni tečaj, datum, na katerega se prijavi, da je proizvod dosegel namembni kraj, ki ga zahteva navedena zakonodaja. Kadar se takšni namembni kraj ne zahteva, je operativni dogodek sprejetje zahtevka za plačilo nadomestila s strani plačilne agencije.

2.   Za pomoč, odobreno glede na količino trženega proizvoda ali proizvoda, ki se uporablja na poseben način, je brez poseganja v člene od 30 do 33 operativni dogodek za menjalni tečaj prva dejavnost, ki po prevzemu proizvodov, ki ga opravi zadevni subjekt, zagotavlja primerno rabo zadevnih proizvodov in vključuje dodelitev pomoči.

3.   Za pomoči za zasebno skladiščenje je operativni dogodek za menjalni tečaj prvi dan obdobja, za katerega je dodeljena pomoč v okviru iste pogodbe.

4.   Za pomoči, ki niso navedene v odstavkih 2 in 3 tega člena ter v členih 30 in 31, je operativni dogodek za devizni tečaj rok za vložitev vlog.

Člen 30

Vinski sektor

1.   Operativni dogodek za menjalni tečaj je prvi dan vinskega leta, v katerem se dodeli podpora za naslednje:

(a)

prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)

ustanovitev vzajemnih skladov v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c)

zavarovanje letine v skladu s členom 49 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Za pomoči, plačane za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1308/2013, je operativni dogodek za devizni tečaj prvi dan vinskega leta, v katerem je stranski proizvod dostavljen.

3.   Za vlaganja iz člena 50 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in inovacije v vinskem sektorju iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je operativni dogodek za devizni tečaj 1. januar leta, v katerem je bila sprejeta odločitev o dodelitvi pomoči.

4.   Za zeleno trgatev iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je operativni dogodek za devizni tečaj dan, ko poteka zelena trgatev.

Člen 31

Zneski in plačila v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

1.   Za pomoč, dodeljeno za oskrbo učencev z nekaterimi mlečnimi proizvodi, iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 657/2008 (21) je operativni dogodek za devizni tečaj prvi dan meseca v obdobju, na katerega se nanaša zahtevek za plačilo po členu 11 navedene uredbe.

2.   Za plačilo dajatve iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 595/2004 (22) za določeno dvanajstmesečno obdobje v smislu poglavja III naslova I dela II Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (23) je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. april naslednjega zadevnega obdobja.

3.   Za prevozne stroške iz člena 30(3) Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 (24) je operativni dogodek za devizni tečaj dan, ko pristojni organ prejme veljavno ponudbo.

Člen 32

Zneski in plačila pomoči v zvezi z izvajanjem sistema razdeljevanja sadja v šolah

Za pomoč, odobreno za oskrbo otrok s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan, iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 (25) je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. januar pred obdobjem iz člena 4(1) navedene uredbe.

Člen 33

Minimalna cena pese, presežna dajatev in proizvodna dajatev v sektorju sladkorja

Za proizvodno dajatev za sladkor, minimalno ceno za peso ter za presežno dajatev iz členov 128, 135 in 142 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je operativni dogodek za devizni tečaj 1. oktober tržnega leta, v katerem se cene in zneski uporabljajo ali plačajo.

Člen 34

Zneski strukturne ali okoljske narave ter režijski stroški operativnih programov

1.   Za zneske iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1305/2013 in za zneske za ukrepe, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, katerih plačila upravičencem zagotavljajo programi za razvoj podeželja, odobreni z Uredbo (EU) št. 1305/2013, je operativni dogodek za devizni tečaj 1. januar leta, v katerem se sprejme odločitev o dodelitvi pomoči.

Kadar je po predpisih Unije plačilo zneskov iz prvega pododstavka razporejeno čez več let, je operativni dogodek za devizni tečaj za vsak letni obrok 1. januar leta, za katero se plača zadevni obrok.

2.   Za vsote iz točke 2(a) Priloge IX k Uredbi (EU) št. 543/2011, namenjene kritju režijskih stroškov, ki se posebej nanašajo na operativne sklade ali programe iz členov 32 in 33 Uredbe (EU) št. 1308/2013, je operativni dogodek za devizni tečaj 1. januar leta, na katerega se ti stroški nanašajo.

Člen 35

Zneski, povezani z dodelitvijo nacionalne finančne pomoči organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ter delno povračilo te nacionalne finančne pomoči

1.   Za zahtevo za dodelitev nacionalne finančne pomoči v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je operativni dogodek rok za predložitev zahteve Komisiji, kot je določen v členu 92(1) Uredbe (EU) št. 543/2011.

2.   Za povračila nacionalne finančne pomoči s strani Unije v skladu s členom 95 Uredbe (EU) št. 543/2011 je operativni dogodek za devizni tečaj rok za predložitev vlog za pomoč organizacij proizvajalcev pristojnim organom držav članic v skladu s členom 69(1) Uredbe (EU) št. 543/2011.

Člen 36

Drugi zneski in cene

Za cene ali zneske, razen tistih iz členov od 28 do 35, ali zneske, povezane z navedenimi cenami, izražene v eurih v zakonodaji Unije ali izražene v eurih pri razpisnem postopku, je operativni dogodek za devizni tečaj dan enega od naslednjih pravnih dejanj:

(a)

pri nakupih, ko je prejeta veljavna ponudba;

(b)

pri prodajah, ko je prejeta veljavna ponudba;

(c)

pri umiku proizvodov v sektorju sadja in zelenjave dan, na katerega nastopi umik;

(d)

pri opustitvi spravila in zeleni trgatvi v sektorju sadja in zelenjave, dan opustitve spravila in zelene trgatve;

(e)

za stroške prevoza, predelave ali javnega skladiščenja in za zneske, razporejene za študije v okviru razpisnega postopka, zadnji dan za oddajo ponudb;

(f)

za evidentiranje cen, zneskov ali ponudb na trgu dan, v zvezi s katerim se cena, znesek ali ponudba evidentira;

(g)

za kazni zaradi neupoštevanja kmetijske zakonodaje, datum akta, s katerim pristojni organ ugotovi dejstva;

(h)

za promet ali zneske v zvezi z obsegom proizvodnje, začetek referenčnega obdobja, določenega v kmetijski zakonodaji.

Člen 37

Plačilo predplačil

Za predplačila je operativni dogodek za menjalni tečaj operativni dogodek, ki velja za ceno ali znesek, za katero(-ega) predplačilo velja, če ta datum nastopi do trenutka plačila predplačila, v drugih primerih pa datum določitve predplačila v eurih, če tega ni, pa datum plačila predplačila. Operativni dogodek za menjalni tečaj se uporablja za predplačila ne glede na uporabo za zadevno polno ceno ali znesek operativnega dogodka, določenega za to ceno ali znesek.

Člen 38

Varščine

Za varščine je operativni dogodek za menjalni tečaj datum pologa varščine.

Vendar pri tem veljajo naslednje izjeme:

(a)

za varščine v zvezi s predplačili je operativni dogodek za menjalni tečaj operativni dogodek, ki je določen za znesek predplačila, če ta datum nastopi do trenutka plačila varščine;

(b)

za varščine v zvezi z oddajo ponudb je operativni dogodek za menjalni tečaj dan, ko se ponudba odda;

(c)

za varščine v zvezi z izvajanjem ponudb je operativni dogodek za menjalni tečaj zadnji dan javnega razpisa.

Člen 39

Pregled transakcij

Zneski v eurih iz poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 se, kadar je to primerno, pretvorijo v nacionalne valute po menjalnem tečaju, veljavnem na prvi delavnik v letu, ko se začne obdobje preiskovanja, in objavljenem v seriji C v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 40

Določitev menjalnega tečaja

Kadar je operativni dogodek določen v skladu z zakonodajo Unije, je menjalni tečaj, ki se uporablja, zadnji tečaj, ki ga je določila Evropska centralna banka (ECB) pred prvim dnevom meseca, v katerem nastopi operativni dogodek.

Vendar je v naslednjih primerih menjalni tečaj, ki se uporablja:

(a)

za primere iz člena 28(2) te uredbe, v katerih je operativni dogodek za devizni tečaj sprejetje carinske deklaracije, tečaj iz člena 18(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92;

(b)

za intervencijske stroške, nastale v okviru postopkov javnega skladiščenja, tečaj, ki izhaja iz uporabe člena 3(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 (26);

(c)

za najnižjo ceno pese iz člena 33 te uredbe, povprečni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka (ECB) za mesec pred operativnim dogodkom.

POGLAVJE VI

KONČNA DOLOČBA

Člen 41

Prehodne določbe

1.   Če plačilna agencija, akreditirana v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2005, prevzame odgovornost za odhodke, za katere prej ni bila odgovorna, se akreditira za nove odgovornosti do 1. januarja 2015.

2.   Ukrepi, navedeni v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1106/2010, niso predmet sistema pregledov v skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 za namen pregleda odhodkov pred proračunskim letom 2014.

3.   Kadar je v posebni zakonodaji sklic na primarne, sekundarne ali podrejene zahteve iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 282/2012, se uporabljajo členi 23(2), (3) in (4) te uredbe.

4.   Za programe za razvoj podeželja iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005:

(a)

se določbe člena 38(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 uporabljajo za proračunske obveznosti, ki se ne porabijo do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti. V členu 38 navedene uredbe se sklicevanja na leto N +3 štejejo kot sklicevanja na leto N +2,

(b)

vmesna plačila s strani Komisije ne bodo, kot je določeno v točki (b) člena 36(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, predmet nikakršne prekoračitve skupnega zneska prispevka EKSRP za vsako prednostno nalogo za celotno obdobje, ki ga pokriva zadevni program;

(c)

za namen uporabe členov 37 in 38 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se končni datum za upravičenost odhodkov določi v členu 71(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

5.   Za namen uporabe člena 54(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se za primere, o katerih se je poročalo ali se bo poročalo Komisiji za proračunski leti 2013 in 2014, kot je določeno v točki (h) člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006, še naprej upošteva proračunsko leto, ko je bila prvič ugotovljena nepravilnost v smislu člena 35 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005. Za primere, v katerih ni bila pred 16. oktobrom 2014 ugotovljena nobena upravna ali sodna nepravilnost, se uporabljajo določbe člena 54(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Kar zadeva EKSRP, se za namene potrditve obračunov v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013, uporabljajo določbe 54(2) navedene uredbe, in sicer se začnejo uporabljati za potrditev obračunov za proračunsko leto 2014.

Člen 42

Sprememba Uredbe (ES) št. 376/2008

Odstavka 6 in 7 člena 34 Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 se črtata.

Vendar se navedene določbe še naprej uporabljajo za varščine, ki se veljavno vložijo v skladu z navedeno uredbo pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 43

Sprememba Uredbe (ES) št. 612/2009

Člen 47(3) Uredbe Komisije (ES) št. 612/2009 se črta.

Vendar se navedene določbe še naprej uporabljajo za varščine, ki se veljavno vložijo v skladu z navedeno uredbo pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 44

Razveljavitev

Uredbe (ES) št. 883/2006, (ES) št. 884/2006, (ES) št. 885/2006, (ES) št. 1913/2006, (EU) št. 1106/2010 in Izvedbena uredba (EU) št. 282/2012 se razveljavijo.

Vendar pri tem velja naslednje:

(a)

Izvedbena uredba (EU) št. 282/2012 se še naprej uporablja za varščine, ki se veljavno vložijo v skladu z navedeno uredbo pred začetkom veljavnosti te uredbe;

(b)

člen 4 Uredbe (ES) št. 883/2006 se še naprej uporablja za odhodke, izvršene do 15. oktobra 2014;

(c)

člen 11 in poglavje III Uredbe ES) št. 885/2006 se še naprej uporabljata do 31. decembra 2014.

Člen 45

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 41(4) se uporablja od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. marca 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 347, 20.12.2013, st. 549.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 883/2006 z dne 21. junija 2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o odhodkih in prejemkih ter pogojih za povračila odhodkov v okviru EKJS in EKSRP (UL L 171, 23.6.2006, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (UL L 171, 23.6.2006, str. 35).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 171, 23.6.2006, str. 90).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 1913/2006 z dne 20. decembra 2006 o podrobnih pravilih za uporabo kmetijsko-monetarne ureditve za euro v kmetijskem sektorju in o spremembi nekaterih uredb (UL L 365, 21.12.2006, str. 52).

(6)  Uredba Komisije (EU) št. 1106/2010 z dne 30. novembra 2010 o seznamu ukrepov, ki so izvzeti iz uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 485/2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (UL L 315, 1.12.2010, str. 16).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 282/2012 z dne 28. marca 2012 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (UL L 92, 30.3.2012, str. 4).

(8)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(9)  Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (kodificirana različica) (UL L 114, 26.4.2008, str. 3).

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 612/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (prenovitev) (UL L 186, 17.7.2009, str. 1).

(11)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(12)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

(13)  Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

(14)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(15)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(16)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(17)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(18)  Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, 5.1.2008, str. 1).

(19)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

(20)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).

(21)  Uredba Komisije (ES) št. 657/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi (UL L 183, 11.7.2008, str. 17).

(22)  Uredba Komisije (ES) št. 595/2004 z dne 30. marca 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL L 94, 31.3.2004, str. 22).

(23)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(24)  Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (UL L 349, 29.12.2009, str. 1).

(25)  Uredba Komisije (ES) št. 288/2009 z dne 7. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah (UL L 94, 8.4.2009, str. 38).

(26)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 906/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odhodki za javne intervencije (Glej stran 1 tega Uradnega lista).

PRILOGA I

AKREDITACIJSKA MERILA

Člen 1

1.   NOTRANJE OKOLJE

(A)   Organizacijska struktura

Organizacijska struktura plačilne agencije ji omogoča, da opravlja naslednje glavne naloge v zvezi z odhodki EKJS in EKSRP:

(i)

odobritev in kontrola izplačil z namenom dokazati, da je znesek, ki se izplača upravičencu, v skladu s predpisi Unije, ki vključujejo zlasti upravni nadzor in nadzor na kraju samem;

(ii)

izvršitev izplačila odobrenega zneska upravičencem (ali njegovim pooblaščencem) ali, v primeru ukrepov za razvoj podeželja, delež sofinanciranja Unije;

(iii)

računovodstvo, da se evidentirajo vsa izplačila za izdatke EKJS in EKSRP v posebne obračune plačilne agencije, ki bodo v obliki informacijskega sistema, in priprava periodičnih povzetkov izdatkov, vključno z mesečnimi (za EKJS), četrtletnimi (za EKSRP) in letnimi poročili Komisiji. Obračuni plačilne agencije evidentirajo tudi sredstva, ki jih financirata sklada, zlasti v zvezi z intervencijskimi zalogami, še neobračunanimi predplačili, varščinami in dolžniki.

Organizacijska struktura plačilne agencije predvideva jasno dodelitev pristojnosti in odgovornosti na vseh operativnih ravneh ter ločitev treh funkcij iz prvega odstavka, za katere bodo odgovornosti določene v organigramu. Vključuje tehnične službe in službo za notranjo revizijo iz točke 4.

(B)   Standardi v zvezi s človeškimi viri

Agencija zagotovi, da:

(i)

se dodelijo ustrezni človeški viri za opravljanje dejavnosti, ki imajo ustrezna tehnična znanja, ki so potrebna na različnih operativnih ravneh.

(ii)

Delitev nalog je takšna, da nobeden od uradnikov ni odgovoren za več kot eno od pristojnosti v zvezi z odobritvijo, izvajanjem izplačil ali računovodstvom zneskov, obračunanih v breme EKJS ali EKSRP, in nobeden od uradnikov ne opravlja svojih nalog brez nadzora drugega uradnika.

(iii)

Odgovornosti vsakega uradnika so določene v pisnem opisu delovnih nalog, vključno z določitvijo finančnih omejitev v okviru njegovih pristojnosti.

(iv)

Usposabljanje osebja je primerno na vseh operativnih ravneh, vključno z ozaveščanjem glede goljufij, poleg tega obstaja politika menjave osebja na občutljivih položajih ali, kot druga rešitev, politika povečanega nadzora.

(v)

Sprejmejo se primerni ukrepi, da bi se izognili navzkrižju interesov v primeru, ko oseba, ki je na odgovornem položaju ali na občutljivem položaju glede preverjanja, odobritve, izvajanja izplačil in obračunavanja zahtevkov ali zahtevkov za plačilo, opravlja tudi druge funkcije izven plačilne agencije.

(C)   Prenos nalog

(C.1)

Če plačilna agencija prenese katero koli izmed svojih nalog na drug organ iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1306/2013, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

Med plačilno agencijo in navedenim organom mora biti sklenjen pisni sporazum, ki poleg prenesenih nalog podrobno določa naravo informacij in dodatno dokumentacijo, ki jo je treba predložiti plačilni agenciji, ter rok, v katerem mora biti predložena. Sporazum mora plačilni agenciji omogočati, da izpolnjuje akreditacijska merila.

(ii)

Plačilna agencija v vseh primerih ostane odgovorna za učinkovito upravljanje zadevnih skladov. Še naprej je v celoti odgovorna za zakonitost in pravilnost osnovnih transakcij, vključno z zaščito finančnih interesov Unije, ter za prijavo ustreznih odhodkov Komisiji in za ustrezno pripravo obračunov.

(iii)

Odgovornosti in obveznosti drugega organa, zlasti v zvezi s kontrolo in preverjanjem skladnosti s predpisi Unije, se jasno določijo.

(iv)

Plačilna agencija zagotovi, da ima drugi organ na voljo učinkovite sisteme za zagotavljanje zadovoljivega izpolnjevanja svojih nalog.

(v)

Drugi organ izrecno potrdi plačilni agenciji, da dejansko opravlja svoje naloge in opiše uporabljena sredstva.

(vi)

Plačilna agencija redno pregleduje prenesene naloge, da potrdi, da je opravljeno delo zadovoljivega standarda in da je v skladu s predpisi Unije.

(C.2)

Pogoji, določeni v točkah (C.1)(i), (ii), (iii) in (v) zgoraj, se uporabljajo smiselno v primerih, ko naloge plačilne agencije opravlja drug organ kot del svojih rednih nalog na podlagi nacionalne zakonodaje.

2.   KONTROLE

(A)   Postopki za odobritev zahtevkov

Plačilna agencija sprejme naslednje postopke:

(i)

Plačilna agencija določi podrobne postopke za sprejem, evidentiranje in obdelavo zahtevkov, vključno z opisom vseh dokumentov, ki jih je treba uporabiti.

(ii)

Vsak uradnik, odgovoren za odobritev, ima na voljo podroben kontrolni seznam preverjanj, ki jih mora opraviti, in v dokazni dokumentacijo k zahtevku vključi dokazilo, da so bila navedena preverjanja opravljena. Navedeno potrdilo se lahko predloži v elektronski obliki. Zagotoviti je treba dokaz o sistematičnem (na primer vzorčnem) pregledovanju ali o pregledovanju na podlagi sistema ali načrta dela, ki ga opravlja višji strokovni sodelavec.

(iii)

Zahtevek se odobri za izplačilo šele po tem, ko so bila opravljena zadostna preverjanja, da se zagotovi izpolnjevanje pravil Unije.

Preverjanja vključujejo preverjanja, ki se zahtevajo z ustrezno Uredbo, ki ureja posebne ukrepe, v okviru katerih se zahteva pomoč, in preverjanja, ki se zahtevajo v skladu s členom 58 Uredbe (ES) št. 1306/2013 za preprečevanje in odkrivanje goljufij ter drugih nepravilnosti, zlasti glede nastalega tveganja. V zvezi z EKSRP morajo poleg tega obstajati postopki, s katerimi se potrdi, da so bila merila za dodelitev pomoči, vključno s sklepanjem pogodb o podizvajanju, upoštevana in da se je ravnalo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi Unije in nacionalnimi predpisi, vključno s predpisi, določenimi za program za razvoj podeželja.

(iv)

Vodstvo plačilne agencije se na ustrezni ravni redno in pravočasno obvešča o rezultatih upravnega nadzora in opravljenih pregledov na kraju samem, tako da se vedno lahko upošteva zadostnost kontrol, preden se obračuna zahtevek.

(v)

Opravljeno delo se podrobno opiše v poročilu, ki spremlja vsak zahtevek ali serijo zahtevkov, ali po potrebi v poročilu, ki zajema eno tržno leto. Poročilo spremlja potrdilo o upravičenosti odobrenih zahtevkov ter o vrsti, obsegu in omejitvah opravljenega dela. Poleg tega se za EKSRP zagotovi, da so se merila za dodelitev pomoči, vključno s sklepanjem pogodb o podizvajanju, upoštevala ter so se upoštevala vsa veljavna pravila Unije in nacionalna pravila, vključno s pravili, določenimi za program za razvoj podeželja. Če katero koli od fizičnih ali upravnih preverjanj ni bilo izčrpno, ampak je bilo opravljeno na vzorcu zahtevkov, se opredelijo izbrani zahtevki, opiše metoda vzorčenja ter upoštevajo rezultati vseh inšpekcij in ukrepi, sprejeti v zvezi s sporočenimi neskladnostmi in nepravilnostmi. Dokazna dokumentacija mora dati zadostno zagotovilo, da so bila opravljena vsa zahtevana preverjanja o upravičenosti odobrenih zahtevkov.

(vi)

Kadar dokumente (na papirju ali v elektronski obliki) v zvezi z odobrenimi zahtevki in opravljenimi kontrolami hranijo drugi organi, navedeni organi ter plačilna agencija določijo postopke za zagotovitev, da se evidentira lokacija vseh dokumentov, ki se nanašajo na posebna izplačila.

(B)   Postopki za plačila

Plačilna agencija sprejme potrebne postopke za zagotovitev, da se izplačila opravijo samo na bančne račune upravičencev ali njihovih pooblaščencev. Izplačilo izvede banka plačilne agencije ali, če je to primerno, vladni plačilni urad v petih delovnih dneh po datumu bremenitve EKJS ali EKSRP. Sprejmejo se postopki za zagotovitev, da se vsa izplačila, pri katerih transferji niso bili opravljeni, ne prijavijo skladoma za povračilo. Če so bila ta izplačila že prijavljena skladoma, jih je treba ponovno knjižiti v dobro skladov v naslednji mesečni/četrtletni izjavi ali najpozneje v letnem obračunu. Izplačila se ne opravljajo v gotovini. Dovoljenje uradnika, ki izdaja odobritve, in/ali njegovega nadrejenega se lahko predloži v elektronski obliki, pod pogojem, da je zagotovljena ustrezna raven varnosti tega načina pošiljanja ter da je identiteta podpisnika vnesena v elektronsko evidenco.

(C)   Postopki za obračunavanje

Plačilna agencija sprejme naslednje postopke:

(i)

Računovodski postopki zagotovijo, da so mesečna (za EKJS), četrtletna (za EKSRP) in letna poročila celovita, točna in pravočasna ter da se vse napake ali opustitve odkrijejo in popravijo, zlasti s preverjanji in uskladitvami, izvedenimi v časovnih razmikih.

(ii)

Računovodstvo intervencijskih zalog zagotovi, da so količine in s tem povezani stroški pravilno in hitro obdelani ter evidentirani po razpoznavnih serijah in na pravilnem računu za vsako stopnjo od prejema ponudbe do fizične oddaje proizvoda v skladu z veljavnimi predpisi, in zagotovi, da se kadar koli lahko določita količina in narava zalog na vsaki lokaciji.

(D)   Postopki za predplačila in varščine

Sprejmejo se postopki za zagotovitev naslednjega:

(i)

Izplačevanje predplačil se opredeli ločeno v računovodskih ali pomožnih evidencah.

(ii)

Jamstva dajejo le finančne institucije, ki izpolnjujejo pogoje poglavja IV te uredbe in jih odobrijo ustrezni organi, ter ostanejo veljavna, dokler se ne obračunajo ali zahtevajo, na jasno zahtevo plačilne agencije.

(iii)

Predplačila se obračunajo v predpisanih rokih in tista, ki so že zapadla v obračun, se takoj opredelijo in jamstva se takoj zahtevajo.

(E)   Postopki za dolgove

Vsa merila iz točk A. do D. se smiselno uporabljajo za prelevmane, zapadla jamstva, povrnjena izplačila, namenske prejemke itd., ki jih mora plačilna agencija izterjati v imenu EKJS in EKSRP.

Plačilna agencija vzpostavi sistem za priznanje vseh dolgovanih zneskov in za evidentiranje vseh dolgov pred njihovim sprejemom v eno samo knjigo terjatev. Knjiga terjatev se redno pregleduje in sprejmejo se ukrepi za izterjavo zapadlih dolgov.

(F)   Revizijska sled

Informacije v zvezi z dokumentarnimi dokazili o odobritvi, obračunavanju zahtevkov in izvajanju izplačil ter ravnanju s predplačili, varščinami in dolgovi morajo biti na voljo v plačilni agenciji, da se ob vsakem času zagotovi dovolj podrobna revizijska sled.

3.   INFORMACIJE IN SPOROČANJE

(A)   Sporočanje

Plačilna agencija sprejme potrebne postopke za zagotovitev, da se evidentira vsaka sprememba predpisov Unije in zlasti stopenj pomoči, ki se uporabljajo, ter da se navodila, zbirke podatkov in kontrolni seznami pravočasno posodabljajo.

(B)   Varnost informacijskih sistemov

(i)

Brez poseganja v točko (ii) spodaj varnost informacijskih sistemov temelji na merilih enega od naslednjih sprejetih standardov, določenih v različici, ki se uporablja v zadevnem proračunskem letu:

—

International Standards Organisation 27002: Code of practice for Information Security controls (ISO),

—

Bundesamt für Sicherheit in der Informationstechnik: IT-Grundschutzhandbuch/IT Baseline Protection Manual (BSI),

—

Information Systems Audit and Control Association: Control objectives for Information and related Technology (COBIT).

(ii)

Od 16. oktobra 2016 se sistemi informacijske varnosti certificirajo v skladu z mednarodno organizacijo za standardizacijo 27001: Information Security management systems – Requirements (ISO).

Komisija lahko pooblasti države članice, da certificirajo svoje sisteme informacijske varnosti v skladu z drugimi sprejetimi standardi, če ti standardi jamčijo stopnjo varnosti, ki ustreza stopnji, ki jo določa ISO 27001.

Za plačilne agencije, ki so odgovorne za upravljanje in kontrole letnih odhodkov, ki ne presegajo 400 milijonov EUR, se države članice lahko odločijo, da ne bodo uporabile določb prvega pododstavka. Te države članice še naprej uporabljajo določbe iz točke (i). Svojo odločitev sporočijo Komisiji.

4.   SPREMLJANJE

(A)   Trenutno spremljanje s pomočjo notranjih kontrol

Notranje kontrole zajemajo vsaj naslednja področja:

(i)

Spremljanje tehničnih služb in pooblaščenih organov, odgovornih za izvajanje kontrol in drugih funkcij, da se zagotovi ustrezno izvajanje predpisov, smernic in postopkov.

(ii)

Vpeljava sistemskih sprememb z namenom splošnega izboljšanja kontrolnih sistemov.

(iii)

Pregledovanje zahtevkov in prošenj, predloženih plačilnih agenciji, kot tudi drugih informacij o domnevnih nepravilnostih.

(iv)

Nadzorni postopki za preprečevanje in odkrivanje goljufij in nepravilnosti, zlasti na tistih področjih izdatkov SKP znotraj pristojnosti plačilne agencije, ki so izpostavljeni precejšnjemu tveganju za goljufije ali druge resnejše nepravilnosti.

Trenutno spremljanje je vključeno v običajno tekoče poslovanje plačilne agencije. Vsakdanji postopki in kontrolne dejavnosti agencije se redno spremljajo na vseh stopnjah, da se zagotovi dovolj podrobna revizijska sled.

(B)   Posamezne ocene s pomočjo službe za notranjo revizijo

Plačilna agencija v zvezi s tem sprejme naslednje postopke:

(i)

Služba za notranjo revizijo je neodvisna od drugih oddelkov plačilne agencije in odgovarja neposredno direktorju plačilne agencije.

(ii)

Služba za notranjo revizijo preverja, če so postopki, ki jih je agencija sprejela, ustrezni in zagotavljajo, da se preverja skladnost s predpisi Unije ter da so računovodski izkazi točni, celoviti in pravočasni. Preverjanja se lahko omejijo na izbrane ukrepe in vzorce transakcij, če revizijski načrt zagotavlja, da so v obdobju, ki ne presega petih let, pokrita vsa pomembna področja, vključno z oddelki, odgovornimi za odobritev.

(iii)

Delo služb notranje revizije se opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi, evidentira se v delovnih dokumentih in njegov rezultat so poročila in priporočila, naslovljena na glavno vodstvo agencije.

PRILOGA II

OBVEZNOSTI PLAČILNIH AGENCIJ IN POSTOPKI FIZIČNIH PREGLEDOV

Člen 3

A.   OBVEZNOSTI PLAČILNIH AGENCIJ

I.   Pregledi

1.   Periodičnost in reprezentativnost

Vsak kraj skladiščenja se pregleda najmanj enkrat na leto v skladu z določbami iz točke B, pregled pa obsega zlasti:

—

postopek zbiranja informacij o javnem skladiščenju,

—

preverjanje skladnosti računovodskih podatkov, ki jih na kraju samem vodi skladiščnik, s podatki, ki so bili poslani plačilni agenciji,

—

preverjanje, ali so v skladišču fizično prisotne količine, ki so navedene v skladiščnikovih računovodskih evidencah in ki so bile podlaga za njegovo zadnje mesečno poročilo, ocenjene na pogled ali v primeru dvoma ali spora s tehtanjem ali merjenjem,

—

preverjanje ustrezne in primerne tržne kakovosti uskladiščenih proizvodov.

Fizična prisotnost se ugotovi z dovolj reprezentativnim fizičnim pregledom, ki zajame najmanj odstotke zalog, določene v točki B, in omogoča sklepanje, da so vse količine, navedene v evidenci zalog, dejansko prisotne v skladišču.

Kakovost se preverja na podlagi videza, vonja in/ali z organoleptičnim preverjanjem, v primeru dvoma pa s podrobnejšimi analizami.

2.   Dodatna preverjanja

Če se med fizičnim pregledom odkrije nepravilnost, je treba po enaki metodi pregledati dodatni odstotek uskladiščenih količin. Po potrebi se inšpekcijski pregled lahko razširi na tehtanje vseh proizvodov v seriji ali skladišču, ki je predmet pregleda.

II.   Poročila o pregledih

1.

Notranji inšpekcijski organ plačilne agencije ali organ, ki ga ta pooblasti, sestavi poročilo o vsakem opravljenem fizičnem pregledu ali inšpekciji.

2.

Poročilo vsebuje najmanj naslednje podatke:

(a)

ime skladiščnika, naslov obiskanega skladišča in opis pregledanih serij;

(b)

datum in čas začetka ter konca pregleda;

(c)

kraj, kjer je bil pregled opravljen, in opis pogojev skladiščenja, pakiranja in dostopnosti;

(d)

polno identiteto oseb, ki izvajajo pregled, njihovo strokovno usposobljenost in obseg pooblastil;

(e)

izvedene ukrepe pregleda in uporabljene postopke za merjenje prostornine, kot so merilne metode, izračuni, vmesni in končni rezultati ter sklepne ugotovitve;

(f)

za vsako skladiščeno serijo ali kategorijo kakovosti, količino v knjigah plačilne agencije, količino v knjigah skladišča in vsa morebitna razhajanja med temi knjigami;

(g)

za vsako fizično pregledano serijo ali kakovost, podatke iz točke (f) in količino, ugotovljeno na kraju samem, ter morebitna neskladja; številko serije ali kakovosti, palete, kartonske zaboje, silose, sode ali druge zadevne posode, težo (po potrebi neto in bruto težo) ali prostornino;

(h)

izjave skladiščnika v primeru razhajanj ali neskladij;

(i)

kraj, datum in podpis osebe, ki je sestavila poročilo, in skladiščnika ali njegovega zastopnika;

(j)

morebitno izvedbo razširjenega pregleda v primeru nepravilnosti, z navedbo odstotka uskladiščenih količin, vključenih v razširjen pregled, ugotovljenih razhajanj in danih pojasnil.

3.

Poročila se nemudoma pošljejo vodji službe, pristojnemu za vodenje računovodskih izkazov plačilne agencije.

Takoj po prejemu poročila se računovodski izkazi plačilne agencije popravijo glede na odkrita razhajanja in neskladja.

4.

Poročila se hranijo na sedežu plačilne agencije ter so na voljo osebju Komisije in osebam, ki jih Komisija pooblasti.

5.

Povzetek dokumenta, ki ga sestavi plačilna agencija, navaja:

—

opravljene preglede, pri čemer razlikuje fizične inšpekcijske preglede (popisi),

—

pregledane količine,

—

ugotovljene nepravilnosti glede na mesečna in letna poročila in razloge zanje.

Pregledane količine in ugotovljene nepravilnosti se za vsak zadevni proizvod navedejo v masi ali prostornini in v odstotku vseh uskladiščenih količin.

Ta povzetek dokumenta ločeno navaja preverjanja, opravljena za preverjanje kakovosti uskladiščenih proizvodov. Komisiji se pošlje hkrati z letnimi računovodskimi izkazi iz člena 7(3)(a) Uredbe (ES) št. 1306/2013.

B.   POSTOPEK FIZIČNEGA INŠPEKCIJSKEGA PREGLEDA PO PODROČJIH SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE PRI PREGLEDIH IZ TOČKE A

I.   Maslo

1.

Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Serije za pregled se izberejo pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.

2.

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:

—

identifikacijo kontrolnih številk serij in kartonskih zabojev na podlagi odkupnih ali prevzemnih listin,

—

tehtanjem palet (ene od desetih) in kartonskih zabojev (enega na paleto),

—

vizualnim pregledom vsebine kartonskega zaboja (ene od petih palet),

—

pregledom stanja embalaže.

3.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.

II.   Posneto mleko v prahu

1.

Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Izbor se pripravi pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.

2.

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:

—

identifikacijo kontrolnih številk serij in vreč na podlagi odkupnih ali prevzemnih listin,

—

tehtanjem palet (ene od desetih) in vreč (ene od desetih),

—

vizualnim pregledom vsebine vreče (ene od petih palet),

—

pregledom stanja embalaže.

3.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.

III.   Žita in riž

1.   Postopek fizičnega inšpekcijskega pregleda

(a)

Izbor posod ali skladiščnih prostorov za pregled, ki ustrezajo najmanj 5 % skupne količine žit ali riža v javnem skladišču.

Izbor se opravi na podlagi razpoložljivih podatkov v evidenci zalog plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.

(b)

Fizični pregled:

—

preverjanje prisotnosti žit ali riža v izbranih posodah ali skladiščnih prostorih,

—

identifikacija žit ali riža,

—

pregled pogojev skladiščenja in preverjanje kakovosti proizvodov, uskladiščenih pod pogoji iz Uredbe (EU) št. 1272/2009 (1).

—

primerjava mesta skladiščenja in ujemanja žit ali riža s podatki v evidenci zalog skladišča,

—

ocena uskladiščenih količin po metodi, ki jo je predhodno odobrila plačilna agencija in katere opis je treba vložiti na sedež te agencije.

(c)

Načrt skladišča in dokument z merami za vsak silos ali skladiščni prostor morata biti na voljo na vsakem mestu skladiščenja.

Žita ali riž se skladiščijo tako, da se lahko preveri njihova prostornina.

2.   Postopek pri ugotovljenih odstopanjih:

Pri preverjanju prostornine je dovoljeno majhno odstopanje.

Tako se pravila iz točke II Priloge III uporabljajo, kadar se teža uskladiščenih proizvodov, ugotovljena pri fizičnem pregledu, razlikuje od knjižene teže za 5 % ali več pri žitih in rižu v primeru skladiščenja v silosih ali na tleh skladišča.

Kadar se žita ali riž skladiščijo v skladišču, se lahko evidentirajo količine, stehtane pri vnosu v skladišče, namesto količin, dobljenih z oceno prostornine, če ta ne zagotavlja ustrezne natančnosti in razlika med obema številkama ni prevelika.

Plačilna agencija uporabi to možnost, kadar to upravičujejo okoliščine, ocenjene za vsak primer posebej, in na lastno odgovornost. To navede v poročilu o pregledu po naslednjem vzorcu:

(Okvirni vzorec)

ŽITA – PREGLED ZALOG

Proizvod:

Skladiščnik: Skladišče, silos:

Številka celice:

Datum:

Serija

Količina v evidenci


A.   Zaloge v silosu

Številka skladiščnega prostora

Prostornina, navedena v specifikaciji m3 (A)

Zabeležena prosta prostornina v m3 (B)

Prostornina skladiščenih žit m3 (A-B)

Ugotovljena posebna teža kg/hl = 100

Teža žit ali riža

 

 

 

 

 

 

Skupaj (A): …

B.   Zaloge na tleh skladišča

 

Skladiščni prostor št.

Skladiščni prostor št.

Skladiščni prostor št.

Krita površina …

Višina …

… m2

…

…

… m

…

… m3

…

… m2

…

…

… m

…

… m3

…

… m2

…

…

… m

…

… m3

…

Popravki …

… m3

… m3

… m3

Prostornina …

… m3

… m3

… m3

Posebna teža …

… kg/hl

… kg/hl

… kg/hl

Skupna teža

… ton

… ton

… ton

Skupaj (B): …

Skupna teža v skladišču: …

Razlika v primerjavi s knjiženo težo: …

v %: …V

…, dne

… (žig in podpis)

Organ pregleda pri plačilni agenciji:

IV.   Goveje in telečje meso

1.

Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Serije za pregled se izberejo pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.

2.

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem za izkoščeno meso obsega:

—

identifikacijo serij in palet ter preverjanje števila kartonskih zabojev,

—

preverjanje teže 10 % palet ali zabojnikov,

—

preverjanje teže 10 % kartonskih zabojev iz vsake stehtane palete,

—

vizualni pregled vsebine teh kartonskih zabojev in stanja embalaže v zaboju.

Pri izbiri palet je treba upoštevati različne vrste kosov v skladišču.

3.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.

(1)  Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (UL L 349, 29.12.2009, str. 1).

PRILOGA III

OBVEZNOSTI IN SPLOŠNA NAČELA V ZVEZI Z ODGOVORNOSTJO SKLADIŠČNIKOV, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V POGODBO O SKLADIŠČENJU MED PLAČILNO AGENCIJO IN SKLADIŠČNIKOM

Člen 3

Skladiščnik je odgovoren za ustrezno ohranitev proizvodov, ki so predmet intervencijskih ukrepov Unije. Skladiščnik nosi finančne posledice slabega hranjenja proizvodov.

I.   KAKOVOST PROIZVODOV

V primeru poslabšanja kakovosti uskladiščenih intervencijskih proizvodov zaradi slabih ali neustreznih pogojev skladiščenja gredo izgube v breme skladiščnika in se na račune javnega skladiščenja vknjižijo kot izguba, ki je posledica poslabšanja kakovosti proizvoda zaradi pogojev skladiščenja.

II.   MANJKAJOČE KOLIČINE

1.

Skladiščnik je odgovoren za vse razlike, ugotovljene med uskladiščenimi količinami in navedbami v poročilih o zalogah, poslanih plačilni agenciji.

2.

Če manjkajoče količine presegajo količine, ki so določene z veljavno mejo ali mejami dovoljenega odstopanja v skladu s členom 4, točko B.III(2) Priloge II in Prilogo IV ali s kmetijsko sektorsko zakonodajo, se v celoti zaračunajo skladiščniku kot nedoločljiva izguba. Če skladiščnik izpodbija manjkajoče količine, lahko zahteva, da se proizvod stehta ali izmeri, pri čemer nosi stroške tega postopka, razen če se izkaže, da so prijavljene količine dejansko prisotne ali da razlika ne presega meja dovoljenega odstopanja; v takem primeru se stroški tehtanja in merjenja zaračunajo plačilni agenciji.

Dovoljena odstopanja iz točke B.III(2) Priloge II se uporabljajo ne glede na druga dovoljena odstopanja iz prvega pododstavka.

III.   PODPORNI DOKUMENTI TER MESEČNE IN LETNE IZJAVE

1.   Dokazila in mesečne izjave

(a)

Skladiščnik mora hraniti dokumente o prevzemu, skladiščenju in odvzemu proizvodov iz skladišča, ki so podlaga za izdelavo letnih obračunov in ki morajo obsegati vsaj naslednje podatke:

—

kraj skladiščenja (po potrebi z identifikacijo posode ali soda),

—

količino, preneseno iz preteklega meseca,

—

prevzeme in odvzeme po serijah,

—

zaloge ob koncu obdobja.

Ti dokumenti morajo omogočiti natančno identifikacijo skladiščenih količin v katerem koli trenutku ob upoštevanju zlasti odkupov in prodaj, ki so bili sklenjeni, vendar za katere ustrezni prevzemi ali odvzemi še niso bili izvedeni.

(b)

Skladiščnik plačilni agenciji vsaj enkrat mesečno pošlje dokumente v zvezi z vnosom v skladišče, skladiščenjem in izskladiščenjem proizvodov, ki jih priloži mesečnemu poročilu o stanju zalog. Plačilna agencija jih mora prejeti pred desetim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se poročilo o stanju zalog nanaša.

(c)

Vzorec mesečnega poročila o stanju zalog (okvirni vzorec) je naveden spodaj. Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom.

Mesečno poročilo o stanju zalog

Proizvodi:

Skladiščnik:

Skladišče: Št.:

Naslov:

Mesec:

Serija

Opis

Količina (kg, tone, hl, zaboji, kosi itd.)

Datum

Opombe

Vnos v skladišče

Izskladiščenje

 

Prenesena količina

 

 

 

 

 

Količina za prenos

 

 

 

(žig in podpis)

Kraj in datum:

Ime:

2.   Letno poročilo

(a)

Skladiščnik pripravi letno poročilo o zalogah na podlagi mesečnih poročil, opisanih v točki 1. Letno poročilo se pošlje plačilni agenciji najpozneje 15. oktobra, ki sledi koncu obračunskega leta.

(b)

Letno poročilo o zalogah povzema uskladiščene količine, razčlenjene po proizvodih in krajih skladiščenja, in za vsak proizvod izkazuje uskladiščene količine, številke serij (razen za žita), leto vnosa v skladišče in pojasnilo o morebitnih ugotovljenih nepravilnostih.

(c)

Vzorec letnega poročila o stanju zalog (okvirni vzorec) je naveden spodaj.

Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom.

Letno poročilo o stanju zalog

Proizvodi:

Skladiščnik:

Skladišče: Št.:

Naslov:

Leto:

Serija

Opis

Knjižena količina in/ali teža

Opombe

 

 

 

 

(žig in podpis)

Kraj in datum:

Ime:

IV.   RAČUNALNIŠKO VODENA EVIDENCA ZALOG IN DAJANJE INFORMACIJ NA VOLJO

Pogodba o javnem skladiščenju, sklenjena med plačilno agencijo in skladiščnikom, vključuje določbe, ki omogočajo zagotovitev upoštevanja predpisov Unije.

Obsega zlasti naslednje elemente:

—

vodenje računalniško podprte evidence intervencijskih zalog,

—

zagotovitev neposrednega in takojšnjega dostopa do trajne evidence,

—

zagotovitev dostopa v katerem koli trenutku do vseh dokumentov v zvezi z vnosom v skladišče, skladiščenjem in izskladiščenjem proizvodov ter računovodskih dokumentov in evidenc, izdelanih na podlagi te uredbe, ki jih hrani skladiščnik,

—

zagotovitev stalnega dostopa do navedenih dokumentov osebju plačilne agencije in Komisije ter vsem drugim osebam, ki so jih te ustrezno pooblastile.

V.   OBLIKA IN VSEBINA DOKUMENTOV, POSLANIH PLAČILNI AGENCIJI

Oblika in vsebina dokumentov iz točk 1 in 2 odstavka III se določita v skladu s členom 104 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

VI.   HRANJENJE DOKUMENTOV

Dokazila v zvezi z vsemi postopki javnega skladiščenja hrani skladiščnik za celotno obdobje, ki ga določa člen 104 Uredbe (EU) št. 1306/2013 za postopke potrditve obračunov, brez poseganja v ustrezne nacionalne določbe.

PRILOGA IV

MEJE DOVOLJENEGA ODSTOPANJA

Člen 4

1.

Meje dovoljenih odstopanj se pri količinskih izgubah, ki nastanejo pri običajnih postopkih skladiščenja v skladu s pravili, določijo za vsak proizvod, ki ga zajemajo ukrepi javnega skladiščenja, kot sledi:

—

žita 0,2 %

—

neoluščeni riž, koruza 0,4 %

—

posneto mleko v prahu 0,0 %

—

maslo 0,0 %

—

govedina in teletina 0,6 %

2.

Odstotek dovoljenih izgub pri izkoščevanju govejega mesa je 32. Uporablja se za vse količine, izkoščene v obračunskem letu.

3.

Meje dovoljenega odstopanja iz odstavka 1 se določijo kot odstotek dejanske teže količine, brez embalaže, ki se prevzame v skladiščenje med zadevnim obračunskim letom, povečane za že uskladiščene količine ob začetku zadevnega leta.

Navedena odstopanja se uporabljajo pri fizičnih pregledih zalog. Za vsak posamezni proizvod se izračunajo glede na celotno količino, ki jo skladišči plačilna agencija.

Dejanska teža pri vnosu v skladišče in izskladiščenju se izračuna z odštetjem standardne teže embalaže, kakor je določena s pogoji vnosa, od knjižene teže ali, če takšni pogoji niso bili določeni, z odštetjem povprečne teže embalaže, ki jo uporablja plačilna agencija, od knjižene teže.

4.

Dovoljeno odstopanje ne krije izgube v številu paketov proizvodov ali številu registriranih kosov.

5.

Izgube, ki so posledica kraje ali druga izguba iz določljivih vzrokov, se ne vključijo v izračun meja dovoljenega odstopanja iz odstavkov 1 in 2.

PRILOGA V

Ukrepi iz člena 10

1.

Sheme iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009 in po letu 2016 sheme iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013.

2.

Ukrepi za razvoj podeželja iz naslovov I in II dela II Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 (1) in ukrepi za razvoj podeželja iz poglavja I naslova III Uredbe (EU) 1305/2013.

(1)  Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L 25, 28.1.2011, str. 8).

PRILOGA VI

Ukrepi iz člena 14

1.

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.

Zelena trgatev v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

28.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/59

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 908/2014

z dne 6. avgusta 2014

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1), ter zlasti členov 8(2), 9(2), 23, 36(6), 46(5) in (6), 50(2), 53(1), 57(2), 62(2), 66(4), 88, 104, 114 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1306/2013 določa osnovna pravila glede financiranja, upravljanja in spremljanja skupne kmetijske politike, vključno z akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov, finančnim upravljanjem in postopki potrditve, sistemi kontrol in kaznimi, vključno s pregledi transakcij, varščinami in preglednostjo. Za zagotovitev neoviranega delovanja in enotne uporabe novega pravnega okvira, ki ga vzpostavlja navedena uredba, je Komisija pooblaščena, da sprejme nekatera pravila na teh področjih. Nova pravila bi morala nadomestiti zadevne določbe uredb Komisije (ES) št. 601/94 (2), (ES) št. 4/2004 (3), (ES) št. 883/2006 (4), (ES) št. 884/2006 (5), (ES) št. 885/2006 (6), (ES) št. 259/2008 (7) in Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2012 (8). Uredbe (ES) št. 883/2006, (ES) št. 884/2006, (ES) št. 885/2006 in Izvedbena uredba (EU) št. 282/2012 so bile razveljavljene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 907/2014 (9). Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba uredbe (ES) št. 601/94, (ES) št. 4/2004 in (ES) št. 259/2008 razveljaviti s to uredbo.

(2)

Države članice bi morale plačilne agencije akreditirati samo, če izpolnjujejo nekatera minimalna merila, določena na ravni Unije, iz člena 1(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014. Ta akreditacijska merila so določena v Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) št. 907/2014. Določiti bi bilo treba pravila glede postopkov izdaje, pregleda in odvzema akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov.

(3)

Države članice bi morale imeti stalen nadzor nad svojimi plačilnimi agencijami. Vzpostaviti bi morale sistem za izmenjavo informacij za poročanje in sprotno obveščanje pristojnih organov o sumih neskladnosti. Treba bi bilo uvesti postopek, po katerem bi države članice obravnavale takšne primere ter ki bi moral vključevati obveznost sestave načrta za odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem roku. V zvezi z odhodki plačilnih agencij, katerih akreditacijo ohranja njihova država članica, čeprav takšnega načrta ne izvedejo v določenem roku, bi morala imeti Komisija možnost, da se odloči za obravnavo pomanjkljivosti po postopku potrditve skladnosti iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(4)

V skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 7(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 morajo odgovorne osebe akreditiranih plačilnih agencij sestaviti izjavo o upravljanju glede popolnosti, točnosti in resničnosti obračunov ter pravilnega delovanja sistemov notranje kontrole ter glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij. Določiti bi bilo treba pravila v zvezi z vsebino in obliko takih izjav o upravljanju.

(5)

Določiti bi bilo treba pravila o delovanju usklajevalnih organov iz člena 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter naloge certifikacijskih organov iz člena 9 navedene uredbe. Poleg tega bi bilo treba določiti vsebino certifikatov in poročil, ki jih sestavijo certifikacijski organi, za zagotovitev, da so v pomoč Komisiji v postopku potrditve obračunov.

(6)

Plačilne agencije bi morale za zagotovitev pravilnega upravljanja sredstev, vključenih v proračun Unije in namenjenih Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (v nadaljnjem besedilu: EKJS) in Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) (v nadaljnjem besedilu: sklada), voditi ločene račune izključno za opravljena plačila ter za prihodke, dodeljene iz posameznega sklada ali v posamezni sklad. V ta namen bi morale računovodske evidence, ki jih vodijo plačilne agencije, za vsak sklad jasno prikazovati odhodke in prihodke, izvršene oziroma dodeljene na podlagi člena 4(1) ter členov 5 in 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013, in omogočiti, da se ti odhodki in prihodki povežejo s sredstvi, ki jima jih zagotavlja proračun Unije.

(7)

Skupna kmetijska politika se financira v eurih, pri čemer lahko države članice, ki niso prevzele eura, izvajajo izplačila upravičencem v njihovi nacionalni valuti. Da bi omogočili konsolidacijo vseh odhodkov in prihodkov, je zato treba določiti, da zadevne plačilne agencije lahko zagotovijo podatke v zvezi z odhodki in prihodki v eurih in v valuti, v kateri so bili plačani oziroma prejeti.

(8)

Odhodki za pomoč za razvoj podeželja iz EKSRP, ki se sofinancirajo iz proračuna Unije in iz nacionalnih proračunov, temeljijo na programih, razčlenjenih po ukrepih, posebnih prispevnih stopnjah in prednostnih področjih. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba navedene odhodke spremljati in knjižiti na tej podlagi, tako da bi lahko vse operacije identificirali glede na program, ukrep, posebne prispevne stopnje in prednostna področja. S tem se zagotovi, da je mogoče preveriti ujemanje izvršenih odhodkov in dodeljenih finančnih sredstev. V tem okviru je treba opredeliti elemente, ki jih morajo upoštevati plačilne agencije. Plačilne agencije bi morale v računovodskih evidencah v zvezi z izvršenim financiranjem zlasti jasno prikazati izvor javnih sredstev oziroma sredstev Unije. Poleg tega bi bilo treba v zvezi s prvotnimi dejavnostmi identificirati in prikazati zneske, ki jih je treba izterjati od upravičencev, in zneske, ki so bili izterjani.

(9)

Države članice zberejo sredstva, ki so potrebna za financiranje odhodkov EKJS iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, preden Komisija te odhodke financira v obliki mesečnih povračil izvršenih odhodkov. Druga možnost je, da države članice prejmejo predplačilo za odhodke EKSRP, ki se pozneje potrdijo s potrditvijo letnih obračunov v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Za zagotovitev dobrega upravljanja finančnih tokov bi morale države članice zbirati informacije, ki so potrebne za dokazilo popolnosti, točnosti in resničnosti odhodkov za ta mesečna povračila ter jih dati Komisiji na razpolago ob izvršitvi odhodkov in prihodkov ali ji jih redno posredovati. Države članice bi morale Komisiji informacije posredovati v časovnih razmikih, kot je primerno glede na način upravljanja posameznega sklada. Posredovanje informacij v takih časovnih razmikih ne bi smelo vplivati na obveznost držav članic, da popolne informacije, zbrane za ustrezno spremljanje odhodkov, hranijo na razpolago Komisiji za namene preverjanja.

(10)

Splošne obveznosti plačilnih agencij v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc zajemajo podatke, potrebne za upravljanje in kontrole sredstev Unije. Toda navedene obveznosti ne vključujejo zahtev glede povračila odhodkov in podrobnosti, ki jih je treba posredovati Komisiji za pridobitev takega povračila. Zato bi bilo treba določiti, katere informacije in podrobnosti v zvezi z odhodki, ki se financirajo iz skladov, je treba redno pošiljati Komisiji. Podatki, ki jih države članice sporočajo Komisiji, morajo Komisiji omogočiti neposredno in kar se da učinkovito uporabo poslanih podatkov za vodenje računov skladov ter s tem povezana izplačila. To zahtevo države članice izpolnijo tako, da vse podatke, ki jih morajo dati na razpolago ali sporočiti Komisiji, pošljejo v elektronski obliki.

(11)

V skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je treba za ukrepe v zvezi z dejavnostmi, ki jih financirata sklada, Komisiji poslati tudi izjave o odhodkih, ki veljajo tudi kot zahtevki za plačilo, s priloženimi zahtevanimi podatki. Da bi državam članicam in plačilnim agencijam omogočili pripravo takšnih izjav o odhodkih v skladu z usklajenimi pravili in da bi Komisiji omogočili upoštevanje zahtevkov za izplačila, je treba določiti, pod kakšnimi pogoji se ti odhodki lahko upoštevajo v okviru proračuna EKJS oziroma EKSRP. V takih pogojih bi morala biti opredeljena pravila, ki se uporabljajo za knjiženje odhodkov in prihodkov, zlasti namenskih prejemkov in morebitnih potrebnih popravkov, ter njihovo dejansko prijavo.

(12)

Če na podlagi izjav o odhodkih, ki so jih države članice predložile v okviru EKJS, skupni znesek vnaprejšnjih obveznosti, ki bi lahko bile odobrene v skladu s členom 170(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10), presega 75 % odobritev za tekoče proračunsko leto, mora Komisija te zneske zmanjšati. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je treba takšno zmanjšanje sorazmerno razporediti med vse države članice na podlagi njihovih izjav o odhodkih. Za pravično porazdelitev razpoložljivih odobritev med države članice je treba določiti, da se v tem primeru mesečna izplačila v okviru EKJS znižajo v odstotnih deležih glede na izjave o odhodkih, ki jih za vsako poglavje predloži država članica, in da se znesek, ki ni porabljen v danem mesecu, s sklepi Komisije prerazporedi na naslednja mesečna plačila.

(13)

Po odobritvi mesečnih plačil bi morala Komisija dati državam članicam na razpolago sredstva, potrebna za kritje odhodkov, ki se financirajo iz skladov, in sicer v skladu s praktičnimi pravili in pogoji, ki jih je treba določiti na podlagi podatkov, ki jih Komisiji sporočijo države članice, in informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija.

(14)

Pogoj za povračilo odhodkov za javno intervencijo plačilne agencije je, da v svoje izjave o odhodkih vključijo vrednosti in zneske, knjižene v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se nanašajo postopki javnega skladiščenja. Za zagotovitev nemotenega poteka postopka v zvezi s povračili je treba določiti, kako je treba Komisijo obveščati o takih informacijah, potrebnih za izračun stroškov in odhodkov.

(15)

V skladu s členom 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 mora vodenje evidenc javnih intervencijskih zalog omogočati določanje izplačanega zneska financiranja Unije in stanje intervencijskih zalog. Zato bi bilo treba od plačilnih agencij zahtevati, da ločeno vodijo evidenco zalog in obračune, ki vsebujejo podatke, potrebne za spremljanje zalog, ter zagotovijo finančno upravljanje odhodkov in prihodkov, ki jih ustvarijo javni intervencijski ukrepi.

(16)

V zvezi z intervencijskimi ukrepi javnega skladiščenja morajo plačilne agencije v obračunih knjižiti podatke v zvezi s količinami, vrednostmi in zadevnimi povprečji. Toda pri tem obstajajo okoliščine, v katerih nekaterih dejavnosti in odhodkov ne bi smeli knjižiti ali bi jih morali knjižiti v skladu s posebnimi pravili. Za zagotovitev enake obravnave in zaščito finančnih interesov Unije bi bilo treba določiti take okoliščine, vključno s, po potrebi, ureditvijo glede knjiženja dejavnosti in odhodkov.

(17)

Datum knjiženja različnih postavk odhodkov in prihodkov, povezanih z intervencijskimi ukrepi v obliki javnega skladiščenja, je odvisen od narave postopkov, na katere se nanašajo, in se lahko določi skladno z ustrezno področno kmetijsko zakonodajo. V tem okviru je treba sprejeti splošno pravilo, ki določa različne postavke, ki se knjižijo na dan materialne operacije, ki izhaja iz intervencijskega ukrepa, in posebne primere, ki jih je treba upoštevati.

(18)

Za dobro finančno upravljanje bi morale države članice Komisiji zagotoviti napovedi zneskov, ki jih mora EKSRP še financirati v kmetijskem proračunskem letu, in oceno zahtevkov za financiranje za naslednje proračunsko leto. Da bi Komisija lahko izpolnila svoje obveznosti, ji je treba te podatke sporočiti pravočasno, v vsakem primeru pa dvakrat letno, najpozneje do 31. januarja in 31. avgusta vsakega leta.

(19)

V skladu s členom 36(6) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je treba določiti roke za sestavo izjav o odhodkih za dejavnosti v okviru EKSRP. Ob upoštevanju posebnosti računovodskih pravil, ki se uporabljajo za EKSRP, ter porabe predfinanciranja in financiranja ukrepov za posamezno koledarsko leto je treba določiti, da se takšni izdatki prijavijo v časovnih razmikih, ki ustrezajo tem posebnim pogojem.

(20)

Izmenjava podatkov in dokumentov med državami članicami in Komisijo ter zagotavljanje in sporočanje podatkov držav članic Komisiji praviloma potekajo elektronsko. Za izboljšanje takšne izmenjave podatkov o skladih ter razširitev njihove uporabe so bili vzpostavljeni informacijski sistemi v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2006. Taki sistemi bi se morali še naprej uporabljati in izvajati, in sicer po tem, ko se prek Odbora za kmetijska sklada o tem obvestijo države članice.

(21)

Pogoje, pod katerimi ti informacijski sistemi obdelujejo podatke, ter obliko in vsebino dokumentov, ki jih je treba poslati na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013, je treba pogosto prilagoditi v skladu s spremembami ustreznih pravil ali zahtev glede upravljanja. Določiti bi bilo treba tudi enotna pravila glede predložitve zadevnih dokumentov, ki jih morajo poslati države članice. Za dosego teh ciljev, poenostavitev postopkov in zagotovitev, da se zadevni informacijski sistemi lahko začnejo hitro uporabljati, bi bilo treba določiti obliko in vsebino dokumentov, in sicer na podlagi standardiziranih modelov in protokolov, ki jih Komisija prilagodi in posodobi po tem, ko o tem obvesti Odbor za kmetijska sklada.

(22)

V skladu s členom 58 Uredbe (EU) št. 1306/2013 so države članice prek svojih plačilnih agencij odgovorne za upravljanje in kontrolo odhodkov skladov. Za pošiljanje ali vnos podatkov o finančnih dejavnostih v informacijski sistem ter njihovo posodabljanje bi zato morale biti odgovorne plačilne agencije, ki to opravijo same ali pa to nalogo prenesejo na organ, ki je bil zato pooblaščen prek akreditiranega usklajevalnega organa.

(23)

Pri nekaterih dokumentih ali postopkih, ki jih določajo prvi pododstavek člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 ali akti Komisije, sprejeti za namene tega člena, je potreben podpis pooblaščene osebe ali odobritev osebe na eni ali več stopnjah zadevnega postopka. Informacijski sistemi, vzpostavljeni za pošiljanje teh dokumentov, bi morali v takšnih primerih omogočiti nedvoumno identifikacijo vseh oseb in zagotoviti razumna jamstva za nespremenljivost vsebine dokumentov, to zajema tudi posamezne stopnje postopka. To bi moralo veljati zlasti za izjave o odhodkih in izjavo o upravljanju, priložene letnim obračunom iz točke (c)(iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter dokumente, poslane po elektronski poti znotraj teh postopkov.

(24)

V skladu s točko (e) člena 58(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 so države članice v okviru svojih plačilnih agencij odgovorne za izterjavo neupravičenih izplačil skupaj z obrestmi. Za zagotovitev učinkovite in pravilne uporabe teh določb je primerno določiti usklajena pravila glede obresti, ki se uporabljajo za izterjavo neupravičenih izplačil. Brez poseganja v točki (a) in (b) prvega pododstavka člena 54(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je mogoče obveznost držav članic, da izterjajo neupravičena izplačila, izpolniti na različne načine. Brez poseganja v kakršne koli druge izvršilne ukrepe iz nacionalne zakonodaje je uspešen in stroškovno učinkovit način izterjave dolga ta, da se, takoj ko se v skladu z nacionalno zakonodajo ugotovi dolg, vsi neporavnani zneski odštejejo od prihodnjih plačil dolžniku. Zato bi morale biti države članice obvezane uporabiti navedeni način izterjave dolga in bi bilo treba določiti skupne pogoje za njegovo uporabo.

(25)

Določiti bi bilo treba podrobnosti postopka za potrditev obračunov iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in postopka za potrditev skladnosti iz člena 52 navedene uredbe, vključno z mehanizmom, po katerem se izračunani zneski glede na posamezen primer odštejejo od ali dodajo k enemu izmed naslednjih izplačil Komisije državam članicam.

(26)

V zvezi s postopkom potrditve obračunov iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 je treba določiti vsebino letnih obračunov plačilnih agencij in določiti rok za pošiljanje navedenih obračunov in drugih ustreznih dokumentov Komisiji. Jasno bi bilo treba določiti tudi obdobje, v katerem morajo plačilne agencije hraniti na voljo Komisiji dokazila o vseh odhodkih in namenskih prejemkih. Poleg tega bi bilo treba določiti, da Komisija podrobno opredeli obliko in vsebino računovodskih informacij, ki jih morajo posredovati plačilne agencije.

(27)

Za zagotovitev, da se v običajnih primerih postopek potrditve skladnosti konča v razumnem roku, je primerno določiti konkretne roke za različne stopnje postopka, ki jih morajo spoštovati Komisija in zadevne države članice. Vendar bi moralo istočasno biti omogočeno, da lahko Komisija podaljša te roke, kadar je to potrebno zaradi zapletenosti primera v preiskavi. Postopek potrditve skladnosti bi moral državam članicam dati pravico do kontradiktornih postopkov in ustrezne ocene informacij, ki so potrebne za oceno tveganja za sklada.

(28)

V skladu s členom 59(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 morajo države članice zagotavljati minimalno stopnjo pregledov na kraju samem, potrebnih za učinkovito upravljanje tveganj. Vendar lahko države članice na lastno odgovornost zmanjšajo minimalno stopnjo teh pregledov na kraju samem, kadar ugotovijo, da sistemi upravljanja in kontrol pravilno delujejo ter so stopnje napak na sprejemljivi ravni. Medtem ko je treba v področni kmetijski zakonodaji predvideti potrebne minimalne stopnje pregledov na kraju samem, bi bilo treba določiti horizontalna enotna pravila v zvezi z možnostjo zmanjšanja minimalne stopnje pregledov na kraju samem, ki se uporabljajo za vse ukrepe, ki jih financirata sklada, ter ustrezne pogoje. Področna kmetijska zakonodaja lahko poleg teh horizontalnih pravil določa dodatna pravila.

(29)

Primerno je tudi določiti pravila, kako države članice izvajajo preglede transakcij iz člena 80 Uredbe (EU) št. 1306/2013, zlasti v zvezi z izborom podjetij, pogostostjo in razporedom za preglede.

(30)

V skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 o pregledu transakcij morejo države članice Komisiji poslati številna obvestila. Ker poenotenje oblike in vsebine takih obvestil olajša njihovo uporabo in zagotavlja enoten pristop, je primerno sprejeti podrobna pravila glede njihove oblike in vsebine. Poleg tega bi bilo treba določiti pravila glede hranjenja trgovinskih dokumentov o skupnih ukrepih, ki vključujejo medsebojno pomoč, iz člena 83 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in posebnih oddelkov iz člena 85 navedene uredbe.

(31)

Delegirana uredba (EU) št. 907/2014 določa pravila, ki dopolnjujejo pravni okvir glede varščin, zlasti v zvezi z zahtevo po pologu varščine, pogoji, ki veljajo za varščine, ter pravili glede pologa, sprostitve in zasega varščine. Za zagotovitev enotne uporabe navedenih pravil je treba določiti določbe o obliki in postopkih pologa in sprostitve varščine ter o izmenjavi informacij in obvestilih, potrebnih v zvezi s tem.

(32)

V skladu s poglavjem IV naslova VII Uredbe (EU) št. 1306/2013 o preglednosti morajo države članice letno objaviti seznam upravičencev do sredstev skladov ter med drugim zneske, ki jih je posamezni upravičenec prejel iz teh skladov. V ta namen in v skladu s členom 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013 bi bilo treba določiti obliko te objave. Ta objava ne sme presegati tega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev glede preglednosti.

(33)

Objava bi morala biti v skladu z informacijami iz poslovnih knjig in evidenc plačilnih agencij ter bi se morala nanašati na plačila, prejeta v predhodnem proračunskem letu. Informacije bi morale biti javnosti predstavljene na jasen in usklajen način, ki omogoča iskanje, najpozneje do 31. maja.

(34)

V skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 111(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je treba objaviti zneske plačila za vsak ukrep, financiran iz skladov, ki jih je prejel posamezni upravičenec. Vendar je treba za zagotovitev upoštevanja obveznosti iz člena 112 navedene uredbe tudi določiti prag, ki ga je treba doseči za objavo imen upravičencev.

(35)

V skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 111(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 mora biti v objavi upravičencev skladov navedena občina, v kateri upravičenec prebiva ali je v njej registriran. Ti podatki bi morali biti dani na razpolago tudi za upravičence, ki so fizične osebe in katerih imena se v skladu s členom 112 navedene uredbe ne objavijo. Toda v primeru, če bi zaradi omejenega števila upravičencev, ki prebivajo ali so registrirani v zadevni občini, objava občine pomenila razkritje identitete upravičenca, ki je fizična oseba, bi bilo treba določiti določbe za preprečitev nesorazmerne in nepotrebne kršitve zasebnosti.

(36)

Informacije bi bilo treba objaviti na svetovnem spletu v obliki iskalnega orodja, ki omogoča uporabo širši javnosti. Iskalno orodje bi moralo omogočiti iskanje na podlagi določenih meril, rezultat iskanja pa bi moral biti predstavljen na lahko dostopen način.

(37)

Za izpolnjevanje ustreznih zahtev o varstvu podatkov je treba upravičence do sredstev skladov pred objavo obvestiti o objavi njihovih podatkov. Te informacije bi morale biti upravičencem posredovane na obrazcih za vloge za pomoč ali ob zbiranju podatkov. V zvezi z odhodki v proračunskih letih 2014 in 2015 je treba, če informacije o upravičencih niso na razpolago ob zbiranju osebnih podatkov, upravičence vseeno obvestiti v razumnem roku pred dejansko objavo.

(38)

Za lažji dostop javnosti do objavljenih podatkov bi morale države članice vzpostaviti spletišča z informacijami o upravičencih do sredstev iz skladov in pragi iz člena 112 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Glede na različne organizacijske strukture v državah članicah bi te morale določiti, kateri organ je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje njihovega enotnega spletišča in objavo podatkov. Komisija bi morala vzpostaviti spletišče, ki vsebuje povezave do spletišč držav članic.

(39)

Člen 10 te uredbe bi se moral za nastale odhodke in namenske prejemke, ki so jih prejele države članice, uporabljati od 16. oktobra 2014, da se zagotovi neprekinjeno poročanje v istem proračunskem letu.

(40)

Za zagotovitev dosledne obravnave tekočih postopkov potrditve skladnosti roki v skladu s členom 34(3) in (4) te uredbe ne bi smeli veljati za tiste postopke, za katere je bilo sporočilo v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 885/2006 poslano pred 1. januarjem 2015.

(41)

Ker se poglavje IV naslova VII Uredbe (EU) št. 1306/2013 o preglednosti uporablja za plačila, izvršena od proračunskega leta 2014 naprej, bi morale za ta plačila veljati tudi zadevne določbe te uredbe.

(42)

Da se državam članicam da na voljo dovolj časa za izvedbo, bi se morale informacije, ki se prenesejo v skladu s stolpcema V1 in V2 Priloge II, zagotoviti od proračunskega leta 2016 dalje.

(43)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PLAČILNE AGENCIJE IN DRUGI ORGANI

Člen 1

Postopek za akreditacijo plačilnih agencij

1.   Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je odgovoren za:

(a)

izdajo, pregled in odvzem akreditacij plačilnim agencijam;

(b)

izvajanje nalog, ki so v skladu s tem poglavjem dodeljene pristojnemu organu.

2.   Pristojni organ s formalnim aktom odloči o izdaji ali, po pregledu, odvzemu akreditacije plačilni agenciji na podlagi pregleda akreditacijskih meril iz člena 1(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 (v nadaljnjem besedilu: akreditacijska merila). Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o akreditacijah ali odvzemih akreditacij.

3.   Pristojni organ imenuje revizijski organ za izvedbo pregleda, preden odobri kakršno koli akreditacijo (predakreditacijski pregled). Revizijski organ mora biti revizijski organ oblasti ali druga javna ali zasebna organizacija ali organizacijska enota organa oblasti s potrebno strokovnostjo, znanjem in sposobnostjo za izvajanje revizij. Revizijski organ je neodvisen od plačilne agencije, ki bo akreditirana.

Pregled (predakreditacijski pregled), ki ga izvede revizijski organ, zajema zlasti:

(a)

vzpostavljene postopke in sisteme za odobritev in izvajanje plačil;

(b)

razmejitev nalog ter ustreznost notranje in zunanje kontrole v zvezi s transakcijami, ki jih financirata Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), v nadaljnjem besedilu: sklada;

(c)

v kakšni meri lahko vzpostavljeni postopki in sistemi zaščitijo proračun Unije, vključno z ukrepi proti goljufijam, ki so določeni na podlagi tveganja;

(d)

varnost informacijskih sistemov;

(e)

vzdrževanje poslovnih knjig.

Revizijski organ pripravi podrobno poročilo o opravljenem revizijskem delu, rezultatih tega dela ter oceni, ali plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila. Poročilo se posreduje pristojnemu organu, ki nato izda akt o akreditaciji, če ugotovi, da plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila.

4.   Če pristojni organ meni, da plačilna agencija ne izpolnjuje akreditacijskih meril, plačilno agencijo obvesti o posebnih pogojih, ki jih mora izpolniti, preden se lahko dodeli akreditacija.

Dokler se ne izvedejo vse potrebne spremembe za izpolnitev takšnih specifičnih pogojev, se lahko akreditacija dodeli začasno za obdobje, ki se določi glede na resnost ugotovljenih težav in ne presega 12 mesecev. V utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice odobri podaljšanje navedenega roka.

5.   Informacije iz točke (a) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sporočijo takoj po prvi akreditaciji plačilne agencije in v vsakem primeru, preden se za odhodke plačilne agencije bremenita sklada. Tem informacijam se priložijo izjave in dokumenti, ki zadevajo:

(a)

odgovornosti, dodeljene plačilni agenciji;

(b)

razporeditev odgovornosti med oddelki plačilne agencije;

(c)

povezave plačilne agencije z drugimi javnimi ali zasebnimi organi, ki so odgovorni za izvajanje kakršnih koli ukrepov, v okviru katerih plačilna agencija za odhodke bremeni sklada;

(d)

postopke za sprejemanje, preverjanje in potrjevanje veljavnosti zahtevkov upravičencev in za odobritev, izplačila in obračun odhodkov;

(e)

določbe o varnosti informacijskih sistemov;

(f)

poročilo o predakreditacijskem pregledu, ki ga izvede revizijski organ iz odstavka 3.

6.   Komisija obvesti Odbor za kmetijska sklada o plačilnih agencijah, akreditiranih v vsaki državi članici.

Člen 2

Pregled akreditacije

1.   Pristojni organ stalno nadzoruje plačilne agencije, za katere je odgovoren, zlasti na podlagi potrdil in poročil, ki jih sestavi certifikacijski organ iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter spremlja vse ugotovljene pomanjkljivosti.

Pristojni organ vsaka tri leta pisno poroča Komisiji o svojem nadzoru nad plačilnimi agencijami in spremljanju njihovih dejavnosti. Poročilo vključuje pregled, ali plačilne agencije stalno izpolnjujejo akreditacijska merila, skupaj s povzetkom aktivnosti, sprejetih za odpravo pomanjkljivosti. Pristojni organ potrdi, ali plačilna agencija, za katero je odgovoren, še naprej izpolnjuje akreditacijska merila.

2.   Države članice vzpostavijo sistem, ki zagotavlja, da se vsaka informacija, ki kaže na to, da plačilna agencija ne izpolnjuje akreditacijskih meril, nemudoma sporoči pristojnemu organu.

3.   Če pristojni organ ugotovi, da akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje več enega ali več akreditacijskih meril, zaradi česar bi lahko bilo ovirano izvajanje nalog iz člena 1(1) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014, pristojni organ plačilni agenciji nemudoma odredi pogojno akreditacijo. Pri tem sestavi načrt, vključno z ukrepi in roki, za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v roku, ki je določen glede na resnost problema in ne presega 12 mesecev od datuma, ko začne veljati pogojna akreditacija. V utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice odobri podaljšanje navedenega roka.

4.   Pristojni organ obvesti Komisijo o svoji odločitvi, da plačilni agenciji odredi pogojno akreditacijo, o načrtu, sestavljenem v skladu z odstavkom 3, in pozneje o poteku izvajanja takšnih načrtov.

5.   Če se akreditacija odvzame, pristojni organ nemudoma dodeli akreditacijo drugi plačilni agenciji, ki izpolnjuje pogoje iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, da se zagotovijo nemotena izplačila upravičencem.

6.   Če Komisija ugotovi, da pristojni organ ne izpolnjuje svoje obveznosti glede sestave načrta za odpravo pomanjkljivosti v skladu z odstavkom 3 ali da je plačilna agencija še naprej akreditirana, čeprav takega načrta ni izvedla v celoti v določenem roku, od pristojnega organa zahteva, da plačilni agenciji odvzame akreditacijo, razen če se izvedejo potrebne spremembe v roku, ki ga določi Komisija glede na resnost težave. V takšnem primeru se lahko Komisija odloči za obravnavo pomanjkljivosti prek postopka potrditve skladnosti v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 3

Izjava o upravljanju

1.   Izjava o upravljanju iz točke (b) prvega pododstavka člena 7(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sestavi pravočasno, tako da lahko certifikacijski organ izda mnenje iz člena 9(1) navedene uredbe.

Izjava o upravljanju mora imeti obliko, kot je določena v Prilogi I k tej uredbi, in nanjo lahko vplivajo pridržki, ki ovrednotijo morebitni finančni vpliv. Če so izraženi pridržki, mora izjava vključevati akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti in natančen časovni razpored za njegovo izvajanje.

2.   Izjava o upravljanju mora temeljiti na učinkovitem nadzoru sistema upravljanja in kontrole, ki je vzpostavljen vse leto.

Člen 4

Usklajevalni organ

1.   Usklajevalni organ iz člena 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je edini sogovornik Komisije z zadevno državo članico v zvezi z vsemi vprašanji o skladih glede:

(a)

razdelitve informacij in smernic v zvezi s funkcijami in dejavnostmi plačilnih agencij tistim plačilnim agencijam in organom, ki so odgovorni za izvajanje teh smernic ter spodbujanje njihove usklajene uporabe;

(b)

sporočanja informacij iz členov 7 in 102 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Komisiji;

(c)

razpoložljivosti celotne evidence vseh računovodskih informacij, potrebnih za statistične in kontrolne namene, Komisiji.

2.   Plačilna agencija lahko deluje kot usklajevalni organ pod pogojem, da sta funkciji ločeni.

3.   Pri izvajanju nalog se lahko usklajevalni organ v skladu z nacionalnimi postopki obrne na druge upravne organe ali oddelke, zlasti tiste, ki imajo računovodsko ali tehnično strokovno znanje.

4.   Zaupnost, neoporečnost in razpoložljivost vseh računalniških podatkov, ki jih hrani usklajevalni organ, se zagotovijo z ukrepi, ki upoštevajo upravno strukturo, kadrovsko zasedbo in tehnološko okolje posameznega usklajevalnega organa. Finančno in tehnološko prizadevanje mora biti sorazmerno z dejansko nastalim tveganjem.

5.   Informacije iz točke (a) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sporočijo takoj po prvi akreditaciji usklajevalnega organa in v vsakem primeru, preden se za odhodke, za katere je odgovoren, bremenita sklada. Priložijo se jim dokument o akreditaciji organa in informacije o upravnih in računovodskih pogojih ter pogojih notranje kontrole v zvezi z njegovim delovanjem.

Člen 5

Certificiranje

1.   Pristojni organ imenuje certifikacijski organ iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.   Certifikacijski organ organizira svoje delo na uspešen in učinkovit način ter izvaja preglede v ustreznih časovnih okvirih, ob upoštevanju narave in časovnega razporeda transakcij v zadevnem proračunskem letu.

3.   Mnenje, ki ga mora predložiti certifikacijski organ v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se pripravi vsako leto.

To mnenje temelji na revizijskem delu, opravljenemu v skladu s členoma 6 in 7 te uredbe.

4.   Certifikacijski organ sestavi poročilo o svojih ugotovitvah. Poročilo vključuje dodeljene naloge. V poročilu za obdobje, ki ga zajema poročilo, navede:

(a)

ali je plačilna agencija izpolnjevala akreditacijska merila;

(b)

ali so postopki plačilne agencije ustrezno zagotavljali, da so odhodki, ki se obračunajo v breme EKJS in EKSRP, izvršeni v skladu s pravili Unije, s čimer zagotavljajo, da so z odhodki povezane transakcije zakonite in pravilne, ter da so bila priporočila za izboljšave, če obstajajo, upoštevana;

(c)

ali so bili letni obračuni iz člena 29 te uredbe v skladu s poslovnimi knjigami in evidencami plačilne agencije;

(d)

ali so bili obračuni odhodkov in intervencijskih ukrepov pravilni, popolni in točni zapisi transakcij, ki se obračunajo v breme skladov;

(e)

ali so bili finančni interesi Unije ustrezno zaščiteni pri izplačanih predplačilih, pridobljenih jamstvih, intervencijskih zalogah in zbranih zneskih.

Poročilo vključuje informacije o številu in usposobljenosti osebja, ki opravlja revizijo, o opravljenem delu, številu pregledanih transakcij, doseženi ravni pomembnosti in zaupanja, vseh ugotovljenih slabostih in priporočilih za izboljšanje ter delu certifikacijskega organa in drugih revizijskih organov znotraj ali zunaj plačilnih agencij, na osnovi katerega je pridobljeno popolno ali delno zagotovilo certifikacijskega organa o zadevah, o katerih poročajo.

Člen 6

Revizijska načela

1.   Certifikacijska revizija se izvede v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

2.   Certifikacijski organ pripravi revizijsko strategijo, ki določa obseg, čas in usmeritev certifikacijske revizije, revizijske metode in metodologijo vzorčenja. Za vsako revidirano proračunsko leto se oblikuje revizijski načrt na podlagi ocenjenega revizijskega tveganja. Certifikacijski organ Komisiji na zahtevo predloži revizijsko strategijo in revizijski načrt.

3.   Sprejemljiva raven revizijskih zagotovil, ki jo je treba doseči z revizijskim preizkušanjem, se pridobi s presojo kontrolnega sistema, vključno s preizkušanjem skladnosti in preizkušanjem podatkov o odhodkih, ki vključuje preizkušanje podrobnosti in analitičnih postopkov.

4.   Komisija vzpostavi smernice, ki vsebujejo zlasti:

(a)

nadaljnja pojasnila in navodila v zvezi s certifikacijsko revizijo, ki jo je treba izvesti;

(b)

določitev sprejemljive ravni revizijskega zagotovila, ki jo je treba pridobiti z revizijskim preizkušanjem.

Člen 7

Revizijske metode

1.   Revizijske metode v zvezi s certifikacijsko revizijo se opredelijo v revizijski strategiji iz člena 6(2).

2.   Za izpolnitev revizijskih ciljev in zagotovitev mnenja, kot je določeno v členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, morajo revizijski koraki vključevati revizije sistemov, preizkušanje podatkov ter preverjanje usklajenosti izjav o financiranju in upravljanju.

3.   Preizkušanje podatkov o odhodkih vključuje preverjanje zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij na ravni končnih upravičencev. Za te namene lahko certifikacijski organ spremlja plačilno agencijo pri izvajanju pregledov na kraju samem na drugi ravni. Certifikacijski organ ne sme spremljati plačilne agencije pri izvajanju začetnih pregledov na kraju samem, razen v primerih, ko bi bilo fizično nemogoče ponovno preveriti začetni pregled, ki ga je opravila plačilna agencija. V zvezi s preizkušanjem podatkov lahko certifikacijski organi uporabijo integrirano vzorčenje.

4.   Komisija določi nadaljnje pogoje in smernice glede oblikovanja revizijskih postopkov, integracije vzorčenja, načrtovanja in izvajanja ponovnega preverjanja transakcij na kraju samem na podlagi smernic iz člena 6(4).

POGLAVJE II

FINANČNO UPRAVLJANJE SKLADOV

ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 8

Obračuni plačilnih agencij

1.   Vsaka plačilna agencija vodi sklop obračunov, ki vključuje izključno odhodke in prihodke iz člena 4(1) ter členov 5 in 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter uporabo finančnih sredstev, ki so ji dana na razpolago za plačilo ustreznih odhodkov. Ti obračuni omogočajo, da se finančni podatki za EKJS in EKSRP prikazujejo in zagotavljajo ločeno.

2.   Plačilne agencije držav članic, ki niso prevzele eura, vodijo obračune, ki vsebujejo zneske v valuti, v kateri so bili odhodki in prihodki plačani oziroma prejeti. Da pa se lahko izvede konsolidacija vseh njihovih odhodkov in prihodkov, morajo imeti možnost, da ustrezne podatke navedejo v nacionalni valuti in eurih.

3.   Kar zadeva EKSRP, vsaka plačilna agencija, imenovana za program razvoja podeželja, vodi obračune, ki omogočajo identifikacijo vseh dejavnosti po programih in ukrepih. Takšni obračuni obsegajo zlasti:

(a)

znesek javnih odhodkov in znesek prispevka Unije za vsako dejavnost;

(b)

zneske, ki se morajo izterjati od upravičencev zaradi ugotovljenih nepravilnosti ali malomarnosti;

(c)

izterjane zneske z navedbo prvotne dejavnosti.

ODDELEK 2

Obračuni EKJS

Člen 9

Zagotavljanje podatkov s strani držav članic

Države članice zbirajo in dajejo Komisiji na razpolago podatke o skupnem znesku odhodkov in namenskih prejemkov, izvršenih oziroma prejetih vsak teden, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a)

najpozneje tretji delovni dan vsakega tedna podatke o skupnem znesku odhodkov in namenskih prejemkov, izvršenih oziroma prejetih od začetka meseca do konca predhodnega tedna;

(b)

najpozneje tretji delovni dan v mesecu, če teden pade v dva meseca, podatke o skupnem znesku odhodkov in namenskih prejemkov, izvršenih oziroma prejetih v predhodnem mesecu.

Člen 10

Sporočanje podatkov s strani držav članic

1.   V skladu s točko (c)(i) in (ii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 države članice Komisiji po elektronski poti pošljejo naslednje podatke in dokumente pod pogoji iz členov 11 in 12 te uredbe:

(a)

najpozneje tretji delovni dan vsakega meseca podatke o skupnem znesku odhodkov in namenskih prejemkov, izvršenih oziroma prejetih v predhodnem mesecu, po modelu, ki ga Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov, in katere koli informacije, ki pojasnjujejo morebitne znatne razlike med oceno, pripravljeno v skladu z odstavkom 2(a)(iii) tega člena, in izvršenimi odhodki ali prejetimi namenskimi prejemki;

(b)

najpozneje do dvanajstega dne vsakega meseca izjavo o odhodkih iz člena 18(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Vendar se obvestilo o odhodkih in namenskih prejemkih, izvršenih oziroma prejetih med 1. in 15. oktobrom, pošlje do 27. oktobra.

2.   Izjava o odhodkih iz odstavka 1(b) vključuje:

(a)

izkaz, ki ga pripravi vsaka plačilna agencija na podlagi modela, ki ga Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov, razčlenjen v skladu z nomenklaturo proračuna Unije in po vrstah odhodkov in prejemkov na podlagi podrobne nomenklature, dane na voljo državam članicam, ki zajema:

(i)

odhodke in namenske prejemke, izvršene oziroma prejete v predhodnem mesecu;

(ii)

skupne odhodke in namenske prejemke, izvršene oziroma prejete od začetka proračunskega leta do konca predhodnega meseca;

(iii)

ocene odhodkov in namenskih prejemkov, ki se glede na primer nanašajo:

—

samo na tekoči mesec in prihodnja dva meseca,

—

na tekoči mesec, dva prihodnja meseca in obdobje do konca proračunskega leta;

(iv)

dodatne podatke, če so potrebni;

(b)

povzetek, ki ga pripravi zadevna država članica na podlagi modela, ki ga Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov, podatkov iz točke (a) za vse plačilne agencije te države;

(c)

evidence, ki izkazujejo odhodke in prihodke v zvezi z javno intervencijo iz člena 19(2).

3.   Vsi finančni podatki, ki jih zahteva uporaba tega člena, se sporočajo v eurih.

Člen 11

Splošna pravila v zvezi z izjavo o odhodkih in namenskimi prejemki

1.   Brez poseganja v posebne določbe o izjavah o odhodkih in prihodkih za javno skladiščenje iz člena 12 so odhodki in namenski prejemki, ki jih plačilne agencije prijavijo za dani mesec, uvrščeni med izplačila in prejemke, ki si bili v tem mesecu dejansko izvedeni.

Ti odhodki in prihodki se vključijo v obračune proračuna EKJS za proračunsko leto N.

Vendar:

(a)

se lahko odhodki, ki se lahko izplačajo pred izvajanjem določbe, po kateri jih lahko v celoti ali deloma krije EKJS, prijavijo le:

—

za mesec, v katerem se je zadevna določba izvajala,

ali

—

za mesec, ki sledi izvajanju navedene določbe;

(b)

se namenski prejemki, ki jih država članica dolguje Komisiji, prijavijo za mesec, v katerem poteče rok za plačilo ustreznih zneskov, določen v zakonodaji Unije;

(c)

Komisija neposredno, kot je primerno, odšteje ali prišteje popravke, ki jih je sprejela v okviru potrditve obračunov in potrditve skladnosti, zadevnim mesečnim plačilom iz člena 33(2) ali člena 34(8). Vendar države članice vključijo zneske, ki ustrezajo tem popravkom, v izjavo za mesec, za katerega se izvedejo popravki.

2.   Odhodki in namenski prejemki se upoštevajo na datum, ko je bil zadevni znesek knjižen v breme oziroma v dobro računa plačilne agencije. Vendar se lahko pri izplačilih upošteva datum, ko je zadevna agencija izdala in poslala izplačilni dokument finančni ustanovi ali upravičencu. Vsaka plačilna agencija uporablja enako metodo v celotnem proračunskem letu.

3.   Odhodki in namenski prejemki, prijavljeni v skladu z odstavkom 1, lahko vključujejo popravke zneskov, prijavljenih za pretekle mesece v istem proračunskem letu.

Kadar popravki namenskih prejemkov na ravni plačilne agencije sprožijo prijavo negativnih namenskih prejemkov za dano proračunsko vrstico, se presežni popravki prenesejo v naslednji mesec. Po potrebi se poravnajo pri potrditvi obračunov za zadevno leto.

4.   Neizvršene plačilne naloge in izplačila, ki so bremenila račun in so nato vrnjena, je treba prikazati v računovodski evidenci kot zmanjšanje odhodkov za mesec, v katerem se plačilni agenciji poroča o neizvedbi plačila ali preklicu.

5.   Če so zapadla izplačila iz EKJS obremenjena s terjatvami, se za namene odstavka 1 šteje, da so bila v celoti izvedena:

(a)

na datum izplačila preostalega zneska upravičencu, če je terjatev manjša od plačanega odhodka;

(b)

na datum izravnave, če je odhodek manjši od terjatve ali enak terjatvi.

6.   Skupni podatki o odhodkih in namenskih prejemkih v posameznem proračunskem letu, ki jih je treba predložiti Komisiji najpozneje do 27. oktobra, se lahko popravljajo samo v letnih obračunih, ki se Komisiji pošljejo v skladu s točko (c)(iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 12

Posebna pravila v zvezi z izjavami o odhodkih za javno skladiščenje

1.   Pri pripravi izjave o odhodkih za javno skladiščenje se upoštevajo dejavnosti, ki so ob koncu zadevnega meseca zajete v izkazih plačilnih agencij in so se izvajale od začetka obračunskega leta v smislu točke (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 do konca istega meseca.

2.   Take izjave o odhodkih morajo vsebovati vrednosti in zneske, določene v skladu s členoma 17 in 18 te uredbe ter členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 (11), ki so jih plačilne agencije knjižile v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se dejavnosti nanašajo.

Vendar:

(a)

vrednosti in zneske za dejavnosti, ki se izvajajo v septembru, plačilne agencije knjižijo najpozneje do 15. oktobra;

(b)

se skupni zmanjšani zneski iz točke (e) člena 3(1) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014 knjižijo na datum, določen v odločbi, ki ureja to področje.

Člen 13

Sklep Komisije o plačilu

1.   Na podlagi podatkov, poslanih v skladu s točko (b) člena 10(1) te uredbe Komisija odloči o izvršitvi mesečnih plačil v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, brez poseganja v popravke, ki se lahko izvedejo s poznejšimi odločitvami v skladu s členoma 51 in 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ob upoštevanju zmanjšanj in začasnih prekinitev v skladu s členom 41 navedene uredbe.

2.   Če skupni znesek odhodkov, ki jih prijavijo države članice za naslednje proračunsko leto, presega tri četrtine vseh odobrenih sredstev za tekoče proračunsko leto, se vnaprej prevzete obveznosti iz člena 170(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in ustrezna mesečna plačila dodelijo sorazmerno z izjavami o odhodkih do največ 75 % odobrenih sredstev tekočega proračunskega leta. Komisija upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam, v sklepih o naslednjih povračilih.

Člen 14

Zagotovitev sredstev državam članicam

1.   Po odločitvi za izvršitev mesečnih plačil da Komisija v okviru dodeljenih proračunskih sredstev državam članicam na razpolago na odprt račun vsake države članice sredstva za pokrivanje odhodkov, ki se financirajo iz EKJS, z odbitkom ustreznega zneska namenskih prejemkov.

Če plačila, ki jih mora izvršiti Komisija, zmanjšana za namenske prejemke, pomenijo negativni znesek za državo članico, se presežni odbitki prenesejo na naslednje mesece.

2.   Vsaka država članica sporoči Komisiji naziv in številko računa iz odstavka 1, in sicer v obliki, ki jim jo da na razpolago Komisija.

Člen 15

Sporočanje v okviru javne intervencije

1.   Plačilne agencije Komisiji predložijo:

(a)

na njeno zahtevo dokumente in informacije iz člena 3(7) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 in dodatne nacionalne upravne določbe, sprejete za uporabo in upravljanje intervencijskih ukrepov;

(b)

do roka iz točke (b) člena 10(1) te uredbe, informacije o javnem skladiščenju na podlagi modelov, ki ga Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov.

2.   Ustrezni informacijski sistemi iz člena 24 se uporabljajo za obveščanje in izmenjavo informacij ter za pripravo dokumentov v zvezi z odhodki za javno intervencijo.

Člen 16

Vsebina evidenc javnega skladiščenja, ki jih vodijo plačilne agencije

1.   Evidence zalog iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 vsebujejo naslednje kategorije ločeno prikazanih podatkov:

(a)

količine proizvodov, ugotovljene pri vnosu in odvzemu iz zalog s fizičnim premikom ali brez njega;

(b)

količine, uporabljene v okviru sistema brezplačne razdelitve najbolj ogroženim osebam v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in knjižene v skladu s členom 4(3) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014, z ločevanjem količin, ki so predmet prenosa v drugo državo članico;

(c)

količine, odvzete kot vzorci, z ločevanjem vzorcev, ki so jih odvzeli kupci;

(d)

količine, ki jih po vizualnem pregledu v okviru letnega popisa ali nadzoru po prevzemu v intervencijo ni več mogoče ponovno zapakirati in se prodajajo po zasebni pogodbi;

(e)

manjkajoče količine iz določljivih ali nedoločljivih vzrokov, vključno s tistimi, ki ustrezajo dovoljenim odstopanjem;

(f)

količine, katerih kakovost se je poslabšala;

(g)

presežne količine;

(h)

manjkajoče količine, ki presegajo meje dovoljenega odstopanja;

(i)

količine, prispele v skladišče, za katere se izkaže, da ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev in katerih prevzem je zato zavrnjen;

(j)

neto količine, ki so v zalogah konec vsakega meseca ali obračunskega leta in ki se prenesejo na naslednji mesec ali obračunsko leto.

2.   Obračuni iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 vsebujejo:

(a)

vrednost količin iz točke (a) odstavka 1 tega člena, z ločenim prikazom vrednosti kupljenih in prodanih količin;

(b)

knjigovodsko vrednost količin, uporabljenih ali upoštevanih v okviru sistema brezplačne razdelitve iz točke (b) odstavka 1 tega člena;

(c)

stroške financiranja iz točke (a) člena 3(1) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014;

(d)

odhodke za materialne operacije iz točk (b) in (c) člena 3(1) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014;

(e)

zneske, ki izhajajo iz amortizacij iz točke (e) člena 3(1) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014;

(f)

zneske, prejete ali izterjane pri prodajalcih, kupcih in skladiščnikih, razen tistih iz člena 20(2) te uredbe;

(g)

znesek prihodkov iz prodaj po zasebni pogodbi, izvedenih po letnem popisu ali po nadzoru, izvedenem po prevzemu proizvodov v intervencijske zaloge;

(h)

izgube in dobičke pri odvzemih proizvodov ob upoštevanju amortizacij iz točke (e) tega odstavka;

(i)

druge elemente v breme ali v dobro, zlasti tiste, ki ustrezajo količinam iz točk (c) do (g) odstavka 1 tega člena;

(j)

povprečno knjigovodsko vrednost, izraženo v tonah ali hektolitrih, odvisno od primera.

Člen 17

Računovodstvo v zvezi z javno intervencijo

1.   Pri postavkah iz člena 16 se vknjižijo količine, vrednosti, zneski in povprečja, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, ali vrednosti in zneski, izračunani na podlagi standardnih zneskov, ki jih določi Komisija.

2.   Zapisi in izračuni iz odstavka 1 se pripravijo ob upoštevanju naslednjih pravil:

(a)

stroški odvzema iz skladišča v zvezi s količinami proizvodov, pri katerih so bile ugotovljene manjkajoče količine ali poslabšanja kakovosti, se v skladu s pravili iz prilog VI in VII Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014 knjižijo samo za količine, ki so bile dejansko prodane in vzete iz zalog;

(b)

za količine, za katere je bilo pri prenosu med državami članicami ugotovljeno, da manjkajo, se ne šteje, da so prispele v skladišče namembne države, zato se za njih ne plačujejo standardni stroški prevzema v skladišče;

(c)

pri prevozu ali prenosu proizvodov se stroški prevzema in odvzema iz skladišča, določeni pavšalno v ta namen, knjižijo, če ti stroški po predpisih Unije niso sestavni del prevoznih stroškov;

(d)

razen če posebna pravila Unije določajo drugače, se morebitni prihodki od prodaje proizvodov, katerih kakovost se je poslabšala, in drugi morebitni zneski, prejeti v tem okviru, ne knjižijo v knjige EKJS;

(e)

morebitni ugotovljeni količinski presežki proizvodov se knjižijo kot negativni zneski v evidenci stanja in gibanja zalog pri manjkajočih količinah. Te količine se upoštevajo pri določanju količin, ki presegajo mejo dovoljenega odstopanja;

(f)

vzorci, razen tistih, ki jih odvzamejo kupci, se vknjižijo v skladu s točko 2(a) Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014.

3.   O popravkih, ki jih v zvezi s podatki iz člena 16 za tekoče obračunsko leto opravi Komisija, se obvesti Odbor za kmetijska sklada. Popravki se državam članicam lahko sporočijo ob odločitvi o mesečnem plačilu ali, če te ni, ob sklepu o potrditvi obračunov. Vknjižijo jih plačilne agencije pod pogoji, določenimi v navedenem sklepu.

Člen 18

Datumi knjiženja odhodkov in prihodkov ter premikov proizvodov v evidence o javni intervenciji

1.   Različne postavke odhodkov in prihodkov se knjižijo na datum, ko se izvede materialna operacija v okviru javnega intervencijskega ukrepa, in z uporabo menjalnega tečaja iz člena 3(2) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014.

Vendar se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:

(a)

datum prejema v primeru prejetih ali izterjanih zneskov iz točk (f) in (g) člena 16(2) te uredbe;

(b)

datum dejanskega plačila stroškov v zvezi z materialnimi operacijami, če ti zneski niso kriti s standardnimi zneski.

2.   Različne postavke v zvezi s fizičnim premikom proizvodov in vodenjem zalog se vknjižijo na dan materialne operacije, ki izhaja iz intervencijskega ukrepa.

Vendar se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:

(a)

datum, ko plačilna agencija prevzame proizvode v skladu s členom 31(2) in členom 33 Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 (12), za količine, prevzete v javno skladiščenje brez spremembe kraja skladiščenja;

(b)

v zvezi z manjkajočimi količinami ali količinami, katerih kakovost se je poslabšala, in presežnimi količinami datum ugotovitve dejstev v primeru manjkajočih količin ali količin, katerih kakovost se je poslabšala, in presežnih količin;

(c)

datum dejanskega odvzema proizvodov iz skladišča za prodajo po zasebni pogodbi proizvodov, ki jih po vizualnem pregledu v okviru letnega popisa ali pri nadzoru po prevzemu v intervencijo ni več mogoče ponovno zapakirati in ki ostanejo na zalogi;

(d)

zadnji dan obračunskega leta za morebitne izgube, ki presegajo meje dovoljenega odstopanja iz člena 4(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014.

Člen 19

Znesek, financiran v okviru javne intervencije

1.   Znesek, ki se financira v okviru intervencijskih ukrepov iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014, se določi na podlagi evidenc in obračunov, ki jih plačilne agencije sestavijo in hranijo v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 in v breme oziroma dobro katerih se knjižijo različne postavke odhodkov in prihodkov iz člena 16 te uredbe, ob upoštevanju, po potrebi, zneskov odhodkov, določenih v okviru področne kmetijske zakonodaje.

2.   Plačilne agencije oziroma usklajevalni organi po elektronski poti posredujejo Komisiji vsak mesec in vsako leto na podlagi modela, ki ga Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov, informacije, potrebne za financiranje odhodkov za javno skladiščenje, in evidence, ki izkazujejo odhodke in prihodke v zvezi z javnim skladiščenjem, v obliki preglednic (preglednice P-STO) do roka iz točke (b) člena 10(1) ter do roka iz člena 30(2).

Člen 20

Izjave o odhodkih in prihodkih javnih intervencij

1.   Financiranje s sredstvi EKJS v okviru intervencijskih ukrepov iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014 je enako odhodkom, izračunanim na podlagi podatkov, ki jih sporoči plačilna agencija, po odbitku morebitnih prihodkov, nastalih z intervencijskimi ukrepi, in ki jih potrdi informacijski sistem, ki ga vzpostavi Komisija, ter ki jih plačilna agencija vključi v svojo izjavo o odhodkih, sestavljeno v skladu s členom 12 te uredbe.

2.   Zneski, izterjani v skladu s členom 54 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter zneski, prejeti ali izterjani od prodajalcev, kupcev in skladiščnikov, ki izpolnjujejo merila iz člena 43 navedene uredbe, se prijavijo v proračun EKJS pod pogoji iz točke (a) člena 10(2) te uredbe.

ODDELEK 3

Obračuni EKSRP

Člen 21

Napoved finančnih potreb

Države članice za vsak program razvoja podeželja iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) in v skladu s točko (c)(ii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Komisiji dvakrat letno, najpozneje do 31. januarja in 31. avgusta, pošljejo svoje napovedi zneskov, ki naj bi jih v zadevnem proračunskem letu financiral EKSRP. Poleg tega države članice pošljejo posodobljeno oceno svojih potreb po financiranju za naslednje proračunsko leto.

Te napovedi in posodobljena ocena se pošljejo v obliki strukturiranih podatkov prek informacijskega sistema SFC2014, določenem v poglavju I Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 184/2014 (14).

Člen 22

Izjave o odhodkih

1.   Plačilne agencije prijavijo odhodke za vsak program razvoja podeželja iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Plačilne agencije za vsak ukrep za razvoj podeželja v izjavi o odhodkih navedejo:

(a)

znesek upravičenih javnih odhodkov, za katere je plačilna agencija dejansko plačala ustrezen prispevek v EKSRP v vsakem izmed referenčnih obdobij iz odstavka 2 tega člena;

(b)

dodatne informacije o finančnih instrumentih iz naslova IV drugega dela Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15);

(c)

dodatne informacije o predplačilih, plačanih upravičencem, iz člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(d)

znesek, izterjan v tekočem obdobju, iz odstavka 2 tega člena.

2.   Ko Komisija odobri program razvoja podeželja, ji države članice v skladu s točko (c)(i) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 pošljejo svoje izjave o odhodkih v naslednjih rokih:

(a)

najpozneje do 30. aprila za odhodke v obdobju med 1. januarjem in 31. marcem;

(b)

najpozneje do 31. julija za odhodke v obdobju med 1. aprilom in 30. junijem;

(c)

najpozneje do 10. novembra za odhodke v obdobju med 1. julijem in 15. oktobrom;

(d)

najpozneje do 31. januarja za odhodke v obdobju med 16. oktobrom in 31. decembrom.

Toda vsi odhodki, ki jih plačilne agencije plačajo upravičencem v skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 pred odobritvijo programa razvoja podeželja iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1305/2013, se izvedejo pod odgovornostjo držav članic in se Komisiji prijavijo v prvi izjavi o odhodkih po sprejetju programa. Isto pravilo se smiselno uporablja v primeru spremembe programa razvoja podeželja iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

3.   Izjave o odhodkih se v obliki strukturiranih podatkov plačilnih agencij za programe razvoja podeželja vnesejo v informacijski system SFC2014, določen v poglavju I Izvedbene uredbe (EU) št. 184/2014.

4.   Če Komisija zahteva dodatna preverjanja zaradi predloženih nepopolnih ali nejasnih informacij ali zaradi neskladij, različnih razlag ali drugih nedoslednosti v zvezi z izjavo o odhodkih za referenčno obdobje, ki so predvsem posledica nesporočanja podatkov, ki jih zahteva Uredba (EU) št. 1305/2013 in akti Komisije, sprejeti v okviru te uredbe, ali zaradi resnih znakov, da se pri odhodkih, ki so vključeni v izjavo o odhodkih, pojavljajo nepravilnosti ali da obstajajo pomanjkljivosti v delovanju sistema upravljanja in kontrol za razvoj podeželja, zadevna država članica na zahtevo Komisije predloži dodatne podatke v roku, ki je glede na resnost problema določen v navedeni zahtevi.

Rok za vmesna plačila iz člena 36(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se lahko prekine za celoto ali del zneska, na katerega se nanaša zahtevek za plačilo, in sicer od datuma pošiljanja zahtevka za podatke do prejema zahtevanih podatkov, vendar največ za najdaljše obdobje iz člena 83(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Če zadevna država članica na zahtevo po dodatnih podatkih ne odgovori v roku, določenem v navedeni zahtevi, ali če je odgovor ocenjen kot nezadosten ali kaže na to, da pravila, ki se uporabljajo, niso bila upoštevana ali da so bila sredstva Unije uporabljena nepravilno, lahko Komisija začasno prekine ali zmanjša plačila v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

5.   Odhodki, prijavljeni za obdobje, lahko vključujejo popravke podatkov, sporočenih za predhodna obdobja v istem proračunskem letu.

Popravek odhodkov in namenskih prejemkov, ki se bremenijo v proračunskem letu in še niso vključeni v izjave iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2, se lahko popravlja samo v letnih obračunih, ki se Komisiji pošljejo v skladu s točko (c)(iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 23

Izračun zneska za plačilo

1.   Prispevek Unije, ki se plača za upravičene javne odhodke, se izračuna za vsak ukrep posebej in za vsako referenčno obdobje na podlagi finančnega načrta, kot je navedeno v točki (h) člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki je v veljavi na prvi dan tega obdobja. Pri izračunu se upoštevajo popravki prispevka Unije, kakor je navedeno v izjavi o odhodkih za omenjeno obdobje.

2.   Brez poseganja v zgornjo mejo iz člena 34(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če skupni znesek prispevka Unije, plačanega za program razvoja podeželja, presega skupni znesek, načrtovan za ukrep za razvoj podeželja, se znesek za plačilo zmanjša na znesek, načrtovan za ta ukrep. Vsi prispevki Unije, ki so zaradi tega izključeni, se lahko plačajo pozneje, če je država članica predložila prilagojen finančni načrt in ga je Komisija sprejela.

3.   Komisija plača prispevek Unije na enega ali več odprtih računov posamezne države članice, če so sredstva na razpolago.

Države članice sporočijo Komisiji naziv ali številke računov, in sicer v obliki, ki jim jo da na razpolago Komisija.

ODDELEK 4

Skupne določbe za EKJS in EKSRP

Člen 24

Elektronska izmenjava podatkov in dokumentov

1.   Komisija opredeli informacijske sisteme, ki omogočajo elektronsko izmenjavo dokumentov in podatkov med njo in državami članicami, za sporočanje podatkov in vpogled v podatke, ki jih določajo člen 102 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in njene obvezne ureditve za uporabo. Države članice obvesti o splošnih pogojih uvajanja teh sistemov v okviru Odbora za kmetijska sklada.

2.   Informacijski sistemi iz odstavka 1 morajo biti sposobni obdelovati predvsem:

(a)

podatke, ki so potrebni za finančne transakcije, predvsem tiste v zvezi z mesečnimi in letnimi obračuni plačilnih agencij, izjavami o odhodkih in prihodkih ter pošiljanjem podatkov in dokumentov iz člena 3 Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 ter členov 10, 11, 14, 15, 19, 20, 23 in 29 te uredbe;

(b)

dokumente skupnega interesa, ki omogočajo spremljanje mesečnih in letnih obračunov ter vpogled v podatke in dokumente, ki jih morajo plačilne agencije dati na razpolago Komisiji;

(c)

besedila Unije in smernice Komisije na področju financiranja skupne kmetijske politike s strani organov, akreditiranih in imenovanih v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013, ter smernice glede usklajene uporabe zadevne zakonodaje.

3.   Komisija da obliko in vsebino dokumentov iz členov 10, 19, 20, 23 in točk (a), (b) in (d) člena 30(1) na razpolago državam članicam v obliki modelov prek informacijskih sistemov.

Komisija te vzorce prilagaja in posodablja po tem, ko obvesti Odbor za kmetijska sklada.

4.   Informacijski sistemi iz odstavka 1 lahko vsebujejo orodja, ki jih Komisija potrebuje za hranjene podatkov in vodenje računov skladov, in orodja za izračun pavšalnih odhodkov ali odhodkov, ki zahtevajo uporabo enotnih metod, predvsem za finančne stroške in amortizacijo.

5.   Podatke v zvezi s finančnimi transakcijami v informacijske sisteme iz odstavka 1, za katere je odgovorna plačilna agencija, pošilja, vnaša in posodablja plačilna agencija ali to stori organ, na katerega se prenese ta funkcija, kjer je to mogoče prek usklajevalnih organov, akreditiranih v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

6.   Če se za neki dokument ali postopek, ki ga določajo Uredba (EU) št. 1306/2013 ali akti Komisije, sprejeti v okviru navedene uredbe, na eni ali več stopnjah navedenega postopka zahteva podpis pooblaščene osebe ali odobritev določene osebe, morajo informacijski sistemi, vzpostavljeni za pošiljanje takšnih dokumentov, v skladu z zakonodajo Unije omogočiti nedvoumno identifikacijo vseh oseb in zagotoviti razumna jamstva za nespremenljivost vsebine dokumentov, to velja tudi za posamezne stopnje postopka. Dokumente v zvezi z izjavami o odhodkih in izjavo o upravljanju, priložene letnim obračunom iz točke (c)(i) in (iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki se pošiljajo po elektronski poti, plačilne agencije ali po potrebi usklajevalni organi, akreditirani v skladu s členom 7(2) in (4) navedene uredbe, shranijo tudi v izvirni obliki.

7.   Elektronski in digitalizirani dokumenti se morajo hraniti celotno obdobje, kot je določeno v členu 32.

8.   Če se v delovanju informacijskega sistema pojavijo motnje ali ni stabilne povezave, lahko država članica po predhodni odobritvi Komisije pošlje dokumente v drugi obliki, in sicer pod pogoji, ki jih določi Komisija.

Člen 25

Začasna prekinitev plačila v primeru pozne predložitve

Izvedbeni akti, ki določajo mesečna plačila iz člena 18(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 ali vmesna plačila iz člena 36 navedene uredbe, morajo upoštevati začasno prekinitev plačil, odločeno v skladu s členom 42 navedene uredbe.

Člen 26

Pridobivanje satelitskih posnetkov

1.   Za namene člena 21 Uredbe (EU) št. 1306/2013 vsaka država članica obvesti Komisijo najpozneje do 1. novembra vsako leto obvesti:

(a)

ali želi, da Komisija pridobi satelitske posnetke, potrebne za njen program pregledov in/ali za ocenjevanje kakovosti sistema za identificiranje zemljišč;

(b)

o površini, ki bo pregledana, in številu načrtovanih kontrolnih območij.

2.   Države članice, ki želijo, da Komisija pridobi satelitske posnetke, v sodelovanju z njo in pred 15. januarjem po posredovanju informacij iz odstavka 1 dokončno opredelijo območja, ki naj bi bila zajeta, in časovni razpored za pridobitev teh posnetkov.

3.   Komisija pooblaščenim zastopnikom držav članic brezplačno posreduje satelitske posnetke, ki jih je pridobila. Ti zastopniki morajo spoštovati določbe o avtorskih pravicah iz pogodb z dobavitelji in posnetke ob zaključku dela vrniti.

4.   Če skupni zahtevki držav članic presežejo proračunska sredstva, ki so na voljo za izvajanje člena 21 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se Komisija odloči za omejitev satelitskih posnetkov, ki jih je treba predložiti, pri čemer si prizadeva za najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev.

POGLAVJE III

POTRDITEV OBRAČUNOV

ODDELEK 1

Izterjava dolgov

Člen 27

Obresti, ki veljajo za izterjavo neupravičenih plačil

1.   Razen če področna kmetijska zakonodaja določa drugače, se obresti na neupravičena plačila, ki se izterjajo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, izračunajo za obdobje, ki preteče med potekom roka za plačilo za upravičenca, ki je naveden v nalogu za izterjavo, in datumom povračila oziroma odbitka. Rok za plačilo ne bi smel biti določen na več kot 60 dni po nalogu za izterjavo.

2.   Uporabljena obrestna mera v nobenem primeru ne sme biti nižja kot obrestna mera, ki jo določa nacionalna zakonodaja za izterjavo primerljivih neupravičenih odhodkov ali za zbiranje dolgovanih zneskov.

Člen 28

Izterjava s pobotom

Brez poseganja v druge izvršilne ukrepe iz nacionalne zakonodaje države članice vse neporavnane dolgove upravičenca, ugotovljene v skladu z nacionalno zakonodajo, izravnajo pri vseh prihodnjih plačilih, ki jih opravi plačilna agencija, pristojna za izterjavo dolgov tega upravičenca.

ODDELEK 2

Potrditev

Člen 29

Vsebina letnih obračunov

Letni obračuni iz točke (c)(iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 vsebujejo:

(a)

namenske prejemke iz člena 43 navedene uredbe;

(b)

odhodke EKJS po odbitku morebitnih neupravičenih plačil, ki niso izterjana ob koncu proračunskega leta, razen tistih iz točke (f) tega člena, vključno s vsemi obrestmi na te zneske, zbirno po postavkah in podpostavkah proračuna Unije;

(c)

odhodke EKSRP po programih, ukrepih in posebnih prispevnih stopnjah. Letno poročilo o odhodkih mora vsebovati tudi podatke o izterjanih zneskih. Po koncu programa se vsa neupravičena izplačila, ki niso izterjana, razen tistih iz točke (f) tega člena, vključno z obrestmi na te zneske, odštejejo od odhodkov za zadevno proračunsko leto;

(d)

preglednico razlik po postavkah in podpostavkah, v primeru EKSRP po programih, ukrepih, posebnih prispevnih stopnjah in prednostnih področjih, med odhodki in namenskimi prejemki, izkazanimi v letnih obračunih, in tistimi, izkazanimi za isto obdobje v dokumentih iz točke (b) člena 10(1) te uredbe za EKJS in iz člena 22(2) te uredbe za EKSRP, z razlago vsake razlike;

(e)

ločeno, zneske, ki jih krijejo zadevne države članice oziroma Unija v skladu s prvim pododstavkom člena 54(2) in členom 54(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(f)

preglednico neupravičenih izplačil, ki jih je treba zaradi nepravilnosti v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (16), vključno s sankcijami, ki jih določajo veljavna področna pravila Unije, in obrestmi na ta izplačila, izterjati ob koncu proračunskega leta, po modelu iz Priloge II k tej uredbi;

(g)

izvleček iz knjige terjatev zneskov, ki jih je treba izterjati in knjižiti v dobro EKJS ali EKSRP, razen zneskov iz točk (b), (c) in (f) tega člena vključno s sankcijami in obrestmi na te zneske, po modelu iz Priloge III;

(h)

povzetek intervencijskih postopkov ter izjavo o količini in lokaciji zalog ob koncu proračunskega leta;

(i)

potrditev, da so odhodki, namenski prejemki in podrobnosti o vsakem premiku intervencijskih zalog v dokumentaciji in računovodski evidenci plačilnih agencij;

(j)

končno bilanco ob koncu proračunskega leta neuporabljenega/nepotrjenega skupnega zneska predplačil, ki so jih države članice plačale upravičencem, z razčlenitvijo po ukrepih za EKJS in po programih za EKSRP, in pri EKSRP vključno s finančnimi instrumenti. Pri finančnih instrumentih se končna bilanca nanaša na zneske, ki jih je plačala Komisija in ki jih niso uporabile države članice za izplačila končnim prejemnikom niti niso bili odobreni za pogodbe o jamstvu v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 30

Posredovanje informacij

1.   Za potrditev obračunov v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 vsaka država članica pošlje Komisiji:

(a)

postavke, vključene v letne obračune iz člena 29 te uredbe;

(b)

mnenje in poročila, ki jih izda certifikacijski organ ali organi iz člena 5(3) in (4) te uredbe;

(c)

popolne evidence vseh računovodskih informacij, potrebnih za statistične in kontrolne namene;

(d)

izjavo o upravljanju iz člena 3 te uredbe.

2.   Dokumenti in računovodske informacije iz odstavka 1 se Komisiji pošljejo najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu zadevnega proračunskega leta. Dokumenti iz točk (a), (b) in (d) navedenega odstavka se pošljejo v enem izvodu skupaj z izvodom v elektronski obliki, skladno z obliko in pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s členom 24.

3.   Na zahtevo Komisije ali na pobudo države članice se lahko dodatne informacije v zvezi s potrditvijo obračunov pošljejo Komisiji do roka, ki ga določi Komisija glede na obseg dela, potrebnega za zagotovitev teh informacij. Če takšnih informacij ni, lahko Komisija potrdi obračune na podlagi informacij, ki jih ima.

4.   Komisija lahko sprejme zahtevo po odlogu pošiljanja informacij v upravičenih primerih, če je zahteva naslovljena nanjo pred skrajnim rokom za oddajo informacij.

Člen 31

Oblika in vsebina računovodskih informacij

1.   Oblika in vsebina računovodskih informacij iz točke (c) člena 30(1) ter način njihovega posredovanja Komisiji morajo biti taki, kot je določeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 991/2013 (17).

2.   Komisija uporabi računovodske informacije izključno za namene:

(a)

izpolnjevanja svojih funkcij v smislu potrditve obračunov v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013;

(b)

spremljanja razvoja in pripravljanja napovedi na kmetijskem področju.

Dostop do navedenih informacij imata za namene izpolnjevanja svojih nalog Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

3.   Vsi osebni podatki, vključeni v zbrane računovodske informacije, se obdelajo samo za namene iz odstavka 2. Če Komisija uporabi računovodske informacije za namen iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2, naredi take podatke anonimne in jih obdela samo v zbirni obliki.

4.   Zadevne osebe se za kakršno koli vprašanje v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov lahko obrnejo na Komisijo, kot je določeno v Prilogi IV.

5.   Komisija zagotovi zaupnost in varnost računovodskih informacij.

Člen 32

Shranjevanje računovodskih informacij

1.   Dokazila o financiranih odhodkih in namenskih prejemkih, ki jih zbere EKJS, morajo biti na voljo Komisiji najmanj tri leta, ki sledijo letu, v katerem Komisija potrdi obračune zadevnega proračunskega leta iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.   Dokazila o financiranih odhodkih in namenskih prejemkih, ki jih zbere EKSRP, morajo biti na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, v katerem je plačilna agencija opravila končno izplačilo.

3.   V primeru nepravilnosti ali malomarnosti morajo biti dokazila iz odstavkov 1 in 2 na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, ki sledi letu, v katerem so zneski v celoti izterjani od upravičenca in knjiženi v dobro skladov, ali letu, v katerem so ugotovljene finančne posledice neizterjanih zneskov v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

4.   V primeru postopka potrditve skladnosti iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 morajo biti dokazila iz odstavkov 1 in 2 tega člena na voljo Komisiji najmanj eno leto po letu, v katerem je končan navedeni postopek, ali vsaj eno leto po koncu navedenih postopkov, če je sklep o skladnosti predmet sodnega postopka na Sodišču Evropske unije.

5.   Dokazila iz odstavkov 1 do 4 morajo biti na voljo Komisiji na papirju, v elektronski obliki in/ali v obeh oblikah.

Dokumenti se lahko hranijo izključno v elektronski obliki, če nacionalno pravo zadevne države članice dovoljuje uporabo elektronskih dokumentov kot dokaza poslovnih dogodkov v postopkih na nacionalnih sodiščih.

Če se dokumenti hranijo samo v elektronski obliki, mora biti sistem, ki to omogoča, v skladu z oddelkom 3(B) Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 907/2014.

Člen 33

Finančna potrditev

1.   Sklep Komisije o potrditvi obračunov iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 določi zneske odhodkov, izvršenih v vsaki državi članici v zadevnem proračunskem letu, ki se priznajo v breme skladov na podlagi obračunov iz člena 29 te uredbe ter vseh zmanjšanj in začasnih prekinitev iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

V sklepu se določijo tudi zneski, za katere se bremenijo Unija in zadevne države članice v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Za EKSRP znesek, določen s sklepom o potrditvi obračunov, vključuje sredstva, ki jih lahko zadevna država članica znova uporabi s prerazporeditvijo v skladu z drugim odstavkom člena 56 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.   Pri EKJS se znesek, ki se na podlagi sklepa o potrditvi obračunov izterja od vsake države članice ali plača državi članici, določi tako, da se mesečna plačila za zadevno proračunsko leto odštejejo od odhodkov, priznanih za isto leto v skladu z odstavkom 1. Ta znesek Komisija odšteje ali doda mesečnemu plačilu za odhodke, izvršene v drugem mesecu po sprejetju sklepa o potrditvi obračunov.

Pri EKSRP se znesek, ki se kot posledica sklepa o potrditvi obračunov izterja od vsake države članice ali plača državi članici, določi tako, da se vmesna plačila za zadevno proračunsko leto odštejejo od odhodkov, priznanih za isto leto v skladu z odstavkom 1.

Ta znesek Komisija odšteje od prvega plačila ali doda prvemu plačilu, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013, predložila izjavo o odhodkih.

3.   Komisija najpozneje do 30. aprila v letu, ki sledi koncu proračunskega leta, zadevni državi članici sporoči rezultate svojih preverjanj predloženih informacij, skupaj z vsemi spremembami, ki jih predlaga.

4.   Če iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati zadevni državi članici, Komisija ne more potrditi obračunov države članice pred 31. majem naslednjega leta, državo članico uradno obvesti o nadaljnjih poizvedbah, ki jih predlaga v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

5.   Odstavki 1 do 4 se uporabljajo smiselno za namenske prejemke v smislu člena 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 34

Potrditev skladnosti

1.   Za določitev zneskov, ki se izključijo iz financiranja Unije, kadar se ugotovi, da odhodki niso nastali v skladu s pravili Unije, Komisija uporabi svoje ugotovitve in upošteva informacije, ki jih dajo na razpolago države članice, če so te posredovane pravočasno v rokih, ki jih določi Komisija v okviru postopka potrditve skladnosti, ki se izvaja v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in v skladu s tem členom.

2.   Kadar Komisija pri poizvedbi ugotovi, da odhodek ni bil izvršen v skladu s predpisi Unije, zadevni državi članici sporoči svoje ugotovitve in navede popravne ukrepe, potrebne za prihodnjo skladnost z navedenimi predpisi, ter začasno raven finančnega popravka, za katerega v tej fazi postopka meni, da ustreza njenim ugotovitvam. V sporočilu se načrtuje tudi dvostranski sestanek v štirih mesecih po poteku obdobja za odgovor države članice. Sporočilo se sklicuje na ta člen.

Država članica odgovori v dveh mesecih po prejemu sporočila. V svojem odgovoru ima država članica zlasti možnost, da:

(a)

Komisiji dokaže, da je dejanski obseg neskladnosti ali tveganja za sklada manjši od tistega, ki ga je navedla Komisija;

(b)

Komisijo obvesti o popravnih ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev skladnosti s predpisi Unije, in o datumu začetka veljavnosti njihovega izvajanja.

V utemeljenih primerih lahko Komisija na obrazloženo zahtevo države članice odobri podaljšanje dvomesečnega obdobja za največ dva meseca. Zahteva se naslovi na Komisijo pred iztekom navedenega obdobja.

Če država članica meni, da dvostranski sestanek ni potreben, o tem obvesti Komisijo v svojem odgovoru na zgoraj omenjeno sporočilo.

3.   Na dvostranskem sestanku si obe stranki prizadevata za dogovor o ukrepih, ki naj se sprejmejo, ter o oceni teže kršitve in finančne škode, povzročene proračunu Unije.

Komisija v 30 delovnih dneh po dvostranskem sestanku pripravi zapisnik in ga pošlje državam članicam. Država članica lahko pošlje svoje pripombe Komisiji v 15 delovnih dneh po prejemu zapisnika.

V šestih mesecih od datuma pošiljke zapisnika z dvostranskega sestanka Komisija državi članici uradno sporoči svoje ugotovitve na podlagi informacij, ki jih je prejela v okviru postopka za potrditev skladnosti. V tem sporočilu se ocenijo odhodki, ki jih je treba izključiti iz financiranja Unije v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in členom 12 Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014. Sporočilo se sklicuje na člen 40(1) te uredbe.

4.   Če država članica izvede spravni postopek iz člena 40, Komisija državi članici sporoči svoje ugotovitve najpozneje šest mesecev po:

(a)

prejemu poročila spravnega organa ali

(b)

prejemu dodatnih informacij od države članice v roku iz drugega pododstavka člena 40(3), če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 6 tega člena.

5.   Za izvedbo določb iz odstavkov 3 in 4 v zadevnih rokih mora imeti Komisija na razpolago vse informacije, ki so pomembne v zadevni fazi postopka. Če Komisija meni, da teh informacij nima na razpolago, lahko kadar koli v rokih iz odstavkov 3 in 4:

(a)

od države članice zahteva dodatne informacije, na kar država članica odgovori v roku dveh mesecev po prejemu sporočila, in/ali

(b)

obvesti državo članico o tem, da namerava opraviti dodatno revizijo za potrebna preverjanja.

V tem primeru roki iz odstavkov 3 in 4 začnejo ponovno teči, ko Komisija prejme zahtevane dodatne informacije oziroma z zadnjim dnem dodatne revizije.

6.   Pri presoji odhodkov, ki se izključijo iz financiranja Unije, se lahko informacije, ki jih sporoči država članica po uradnem sporočilu Komisije iz drugega pododstavka odstavka 3, upoštevajo samo:

(a)

če je to potrebno, da bi preprečili hudo precenitev finančne škode, povzročene proračunu Unije, in

(b)

če je pozno posredovanje informacij upravičeno zaradi zunanjih dejavnikov in Komisiji ne oteži pravočasnega sprejetja sklepa iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

7.   Potem ko Komisija državam članicam sporoči svoje ugotovitve v skladu z odstavkom 3 ali 4 člena 34 te uredbe, po potrebi sprejme enega ali več sklepov v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, da se iz financiranja Unije izključijo odhodki, na katere je vplivala ugotovljena neskladnost s predpisi Unije. Komisija lahko izvaja zaporedne postopke potrditve skladnosti, dokler država članica dejansko ne izvede korektivnih ukrepov.

8.   Pri EKJS Komisija odbitke od financiranja Unije odšteje od mesečnih plačil v zvezi z odhodki, izvršenimi v drugem mesecu, ki sledi sklepu na podlagi člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Pri EKSRP Komisija odbitke od financiranja Unije odšteje od plačila, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, predložila izjavo o odhodkih.

Toda na zahtevo države članice in po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada lahko Komisija sprejme sklep, s katerim določi drugačen datum za odbitke ali odobri njihovo vračilo v obrokih, če je to utemeljeno zaradi pomembnosti odbitkov, vključenih v izvedbeni akt, sprejet na podlagi člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

9.   V utemeljenih primerih, o katerih se obvesti zadevna država članica, lahko Komisija podaljša roke iz odstavkov 3 in 4.

10.   Odstavki 1 do 9 se uporabljajo smiselno za namenske prejemke v smislu člena 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 35

Odločitev, da se poizvedba glede potrditve skladnosti ne začne ali ne izvaja

1.   Komisija se lahko odloči, da ne bo začela ali izvedla poizvedbe glede potrditve skladnosti v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če pričakuje, da morebitni finančni popravek zaradi neskladnosti, ugotovljene s poizvedbo iz odstavka 2 člena 34, ne bi presegel 50 000 EUR in dveh odstotkov zadevnih odhodkov ali zneskov, ki jih je treba izterjati.

2.   Če Komisija zmanjša mesečna plačila v skladu s členom 41(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se lahko odloči, da ne bo začela ali izvedla poizvedbe glede potrditve skladnosti v skladu s členom 52 navedene uredbe, če zadevna država članica ne nasprotuje uporabi tega odstavka v okviru postopka iz člena 41(1) navedene uredbe.

Člen 36

Spravni organ

Za postopek potrditve skladnosti iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se ustanovi spravni organ. Ta opravlja naslednje naloge:

(a)

prouči vsako zadevo, ki mu jo predloži država članica, ki od Komisije prejme uradno obvestilo v skladu z drugim pododstavkom člena 34(3) te uredbe, vključno s presojo odhodkov, ki jih Komisija namerava izključiti iz financiranja Unije;

(b)

poskuša uskladiti različna stališča Komisije in zadevne države članice;

(c)

po končani preiskavi sestavi poročilo o rezultatih svojih prizadevanj za spravo in pri tem navede vse pripombe, za katere meni, da bi bile koristne, če bi ostale vse ali nekatere sporne točke nerešene.

Člen 37

Sestava spravnega organa

1.   Spravni organ sestavlja vsaj pet članov, izbranih izmed uglednih oseb, ki v celoti jamčijo za neodvisnost in visoko strokovno usposobljenost v zadevah financiranja skupne kmetijske politike, skupaj z razvojem podeželja, ali prakse finančne revizije.

Ti člani morajo biti državljani različnih držav članic.

2.   Predsednika, člane in namestnike imenuje Komisija za začetni mandat treh let po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada.

Njihov mandat se lahko naenkrat podaljša samo za eno leto, o čemer je treba obvestiti Odbor za kmetijska sklada. Če se imenuje predsednik, ki je že član spravnega organa, traja njegov začetni mandat predsednika tri leta.

Imena predsednika, članov in namestnikov se objavijo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.   Članom spravnega organa se izplača nagrada glede na čas, ki se zahteva za določeno nalogo. Stroški se nadomestijo v skladu s pravili, ki veljajo za osebje Komisije.

4.   Po izteku mandata ostanejo predsednik in člani na svojem položaju do zamenjave ali podaljšanja mandata.

5.   Komisija lahko po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada razreši člane, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zahtevanih za izpolnjevanje nalog v spravnem organu, ali ki iz kakršnega koli razloga niso na voljo za nedoločen čas.

V navedenem primeru zadevnega člana za preostanek mandatne dobe nadomesti namestnik, o čemer se obvesti Odbor za kmetijska sklada.

Če je predsednik razrešen, Komisija po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada imenuje člana, ki izpolnjuje naloge predsednika za preostali mandat, za katerega je bil ta imenovan.

Člen 38

Neodvisnost spravnega organa

1.   Člani spravnega organa opravljajo svoje naloge neodvisno, pri čemer ne smejo zahtevati niti sprejemati navodil Komisije, nobene vlade ali organa.

Člani, ki so bili v prejšnjem mandatu osebno vpleteni v obravnavano zadevo, ne sodelujejo pri delu spravnega organa ali podpisujejo poročila.

2.   Brez poseganja v člen 287 Pogodbe člani organa ne razkrijejo nobenih informacij, ki so jih pridobili pri svojem delu za spravni organ. Take informacije so zaupne in zanje velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 39

Ureditev dela

1.   Spravni organ se sestaja na sedežu Komisije. Predsednik pripravi in organizira delo. V odsotnosti predsednika in brez poseganja v prvi pododstavek člena 37(5) predsedovanje prevzame najstarejši član.

Sekretariat spravnega organa zagotovi Komisija.

2.   Brez poseganja v drugi pododstavek člena 38(1) se poročila sprejemajo z absolutno večino prisotnih članov, pri čemer so za sklepčnost pri obravnavah potrebni vsaj trije člani.

Poročila podpišejo predsednik in člani, ki so sodelovali v obravnavah. Sopodpiše jih sekretariat.

Člen 40

Spravni postopek

1.   Država članica lahko v 30 delovnih dneh po prejemu uradnega sporočila Komisije iz drugega pododstavka člena 34(3) zadevo predloži spravnemu organu, in sicer tako, da sekretariatu spravnega organa pošlje obrazložen zahtevek za spravo.

Postopek in naslov sekretariata državam članicam uradno sporoči Odbor za kmetijska sklada.

2.   Zahtevek za spravo se dopusti le, če znesek, ki je predviden za izključitev iz financiranja Unije v skladu s sporočilom Komisije:

(a)

presega 1 milijon EUR

ali

(b)

pomeni vsaj 25 % vseh letnih odhodkov države članice po zadevnih proračunskih postavkah.

Poleg tega, če je država članica v predhodnih pogovorih trdila in dokazala, da gre za načelno zadevo v zvezi z uporabo predpisov Unije, lahko predsednik spravnega odbora odloči, da je zahtevek za spravo sprejemljiv. Vendar tak zahtevek ni sprejemljiv, če se nanaša izključno na pravno razlago.

3.   Spravni organ opravi preiskave čim bolj neformalno in čim hitreje ter se pri tem opira izključno na dokaze, ki so Komisiji na razpolago v trenutku, ko so formalne ugotovitve sporočene v skladu s členom 34(3), ter Komisiji in zadevnim nacionalnim organom omogoči pošteno zaslišanje.

Toda če država članica meni, da bi morala v svojem zahtevku za spravo predložiti informacije, ki Komisiji še niso bile sporočene, lahko spravni organ povabi Komisijo, naj ovrednoti te nove informacije, samo če so izpolnjeni pogoji iz člena 34(6). Informacije se Komisiji sporočijo najpozneje dva meseca po posredovanju poročila iz točke (c) člena 36.

4.   Če spravnemu organu v štirih mesecih po tem, ko mu je bila zadeva predložena, ne uspe uskladiti stališč Komisije in države članice, se šteje, da sprava ni uspela.

V poročilu iz točke (c) člena 36 se navedejo razlogi, zakaj stališč ni bilo mogoče uskladiti. Navede se, ali je bil med postopkom dosežen kakršen koli delni sporazum in ali je spravni organ povabil Komisijo, naj oceni nove informacije v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3.

Poročilo se pošlje:

(a)

zadevni državi članici;

(b)

Komisiji v proučitev pred sporočitvijo sklepov državi članici;

(c)

drugim državam članicam v okviru Odbora za kmetijska sklada.

POGLAVJE IV

PRAVILA O PREGLEDIH

ODDELEK 1

Splošna pravila

Člen 41

Zmanjšanje pregledov na kraju samem

1.   Države članice se lahko odločijo za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem v skladu s členom 59(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

certifikacijski organ je v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013 podal mnenje, v katerem potrjuje, da sistem notranjih kontrol deluje pravilno in da je stopnja napak za zadevno populacijo pod pragom pomembnosti v višini 2,0 % za vsaj dve zaporedni proračunski leti pred letom, v katerem naj bi se zmanjšana stopnja kontrole uporabila;

(b)

Komisija zadevne države članice ni obvestila, da ne more sprejeti mnenja iz točke (a) tega odstavka, ki ga poda certifikacijski organ v okviru člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter

(c)

Komisija

(i)

zadevne države članice ni obvestila o slabostih sistema kontrole zadevne sheme podpore ali ukrepa v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ali

(ii)

je pri izvajanju člena 34 te uredbe zadovoljna s popravnimi ukrepi, ki jih je sprejela zadevna država članica, če je bila ta v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 obveščena o slabostih sistema kontrole zadevne posamezne sheme podpore ali ukrepa, in je o tem obvestila državo članico.

2.   Države članice se lahko odločijo za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem v skladu z ravnmi in, kjer je to primerno, za dodatne pogoje, določene v področni zakonodaji.

Države članice Komisijo obvestijo o svoji odločitvi o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem takoj po sprejetju take odločitve. V tem obvestilu navedejo:

(a)

zadevno shemo podpore ali ukrep;

(b)

obdobje, v katerem naj bi se uporabljala zmanjšana minimalna stopnja pregledov na kraju samem;

(c)

zmanjšano minimalno stopnjo pregledov na kraju samem, ki naj bi se uporabljala.

3.   Če kateri koli od kumulativnih pogojev iz odstavka 1 ali kateri koli dodatni pogoj, določen v področni zakonodaji, ni več izpolnjen, države članice nemudoma prekličejo svojo odločitev o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem in z naslednjim letom zahtevkov začnejo uporabljati minimalno stopnjo pregledov na kraju samem, določeno v področni kmetijski zakonodaji.

ODDELEK 2

Pregledi transakcij

Člen 42

Pregledi, ki jih izvedejo države članice

1.   Sistematično pregledovanje poslovnih dokumentov podjetij iz člena 80(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se za vsako obdobje pregledovanja iz odstavka 4 tega člena uporablja za število podjetij, ki ne sme biti manjše od polovice podjetij, katerih prejemki ali izplačila ali njihova vsota v okviru financiranja iz EKJS so v proračunskem letu EKJS pred začetkom zadevnega obdobja pregledov presegli 150 000 EUR.

2.   Države članice v zvezi z vsakim obdobjem pregledov brez poseganja v svoje obveznosti iz člena 80(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 izberejo podjetja, ki se pregledajo na podlagi analize tveganja za vse ukrepe, pri katerih je to praktično izvedljivo. Države članice Komisiji predložijo svoje predloge glede uporabe analize tveganja najpozneje šest mesecev pred začetkom obdobja pregledov. Predlogi morajo vsebovati vse zadevne informacije glede pristopa, tehnik in podatkov, ki se uporabijo za analizo, ter meril in pričakovanih načinov izvajanja pregledov, ki bodo opravljeni. Predlog se pripravi v skladu s Prilogo V k tej uredbi. Vsaka država članica upošteva pripombe Komisije na predlog analize tveganja, ki se podajo v roku osmih tednov po prejemu.

3.   Pri ukrepih, za katere država članica meni, da uporaba analize tveganja ni izvedljiva, se obvezno opravi pregled podjetij, pri katerih je vsota prejemkov ali izplačil ali vsota teh dveh zneskov v okviru sistema financiranja iz EKJS presegla 350 000 EUR in pri katerih ni bil opravljen pregled v skladu s to uredbo in poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 v nobenem od dveh predhodnih obdobij pregledov.

4.   Obdobje pregledov poteka od 1. julija do 30. junija naslednje leto. Pregled zajema obdobje vsaj 12 mesecev, ki se je končalo v prejšnjem obdobju pregledov; lahko se podaljša za obdobja pred 12-mesečnim obdobjem ali po njem, ki jih določi država članica.

Člen 43

Dostop do trgovinskih dokumentov

Podjetja trgovinske dokumente hranijo najmanj tri leta, in sicer od konca leta, v katerem so nastala. Države članice lahko predpišejo daljše obdobje za hranjenje teh dokumentov.

Člen 44

Skupni ukrepi

Komisija lahko na svojo pobudo ali na podlagi predloga države članice in v soglasju z zadevnimi državami članicami odloči, da uskladi skupne ukrepe, ki vključujejo medsebojno pomoč med dvema ali več državami članicami, kakor je predvideno v členu 83(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 45

Medsebojna pomoč

1.   Države članice pošljejo v prvih treh mesecih po proračunskem letu EKJS, v katerem je bilo opravljeno izplačilo, vsaki državi članici, v kateri ima zadevno podjetje sedež, seznam podjetij iz člena 83(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Ta seznam vsebuje vse podatke, ki so potrebni, da namembna država članica lahko identificira podjetja in izvaja svoje obveznosti pregleda. Namembna država članica je odgovorna za pregled takih podjetij v skladu s členom 80 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Komisiji se pošlje izvod vsakega seznama.

Država članica, ki prejme ali izvrši izplačilo, lahko zaprosi državo članico, kjer ima podjetje svoj sedež, da pregleda nekatera podjetja z navedenega seznama v skladu s členom 80 Uredbe (EU) št. 1306/2013, pri čemer navede razloge za tako zahtevo in tveganja, povezana z njim.

Država članica, ki je prejela zahtevo, ustrezno upošteva tveganja, povezana s podjetjem, o katerih jo je obvestila država članica, ki je poslala zahtevo.

Zaprošena država članica obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, o nadaljnjih ukrepih. Če je opravljen pregled podjetja s seznama, zaprošena država članica, ki je opravila pregled, obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, o rezultatih pregleda najpozneje v treh mesecih po koncu obdobja pregledov.

Pregled tovrstnih zahtevkov se Komisiji pošilja četrtletno, in sicer v enem mesecu po koncu vsakega četrtletja. Komisija lahko zahteva kopijo posameznih zahtevkov.

Seznam podjetij iz prvega pododstavka se sestavi po vzorcu iz Priloge VI.

2.   Seznam podjetij iz člena 83(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge VII k tej uredbi.

3.   Zahteva države članice za pregled podjetja v drugi državi članici, kakor je navedeno v drugem pododstavku odstavka 1 in členu 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge VIII k tej uredbi.

4.   Obvestilo o rezultatih pregledov iz drugega pododstavka odstavka 1 in člena 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge IX k tej uredbi.

5.   Pregled zahtevkov iz petega pododstavka odstavka 1 in člena 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno z rezultati pregledov, se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge X k tej uredbi.

6.   Informacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi odstavka 1, se pošljejo v elektronski obliki v formatu, ki je določen v točki 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 991/2013.

Člen 46

Letni programi in poročila

1.   Letni program pregledov iz člena 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge XI k tej uredbi.

2.   V letnem poročilu iz člena 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se navedejo vse morebitne težave in ukrepi, sprejeti za njihovo odpravo, ter se, po potrebi, podajo predlogi za izboljšave.

Vključuje podrobne informacije o vseh vidikih uporabe poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, naštetih v Prilogi XII k tej uredbi, podane v jasno opredeljenih oddelkih pod postavkami iz navedene priloge.

3.   Informacije, ki se predložijo v skladu s tem členom in členom 45, se lahko pošljejo v papirni obliki ali v elektronski obliki, v formatu, o katerem se dogovorita pošiljatelj in prejemnik.

4.   Komisija v svojem letnem finančnem poročilu o upravljanju skladov iz člena 109 Uredbe (EU) št. 1306/2013 vsako leto ovrednoti doseženi napredek.

Člen 47

Posebni oddelki

1.   Posebni oddelki iz člena 85 Uredbe (EU) št. 1306/2013 so poleg nalog iz navedenega člena odgovorni tudi za:

(a)

usposabljanje državnih uradnikov, odgovornih za izvajanje pregledov iz tega oddelka, da lahko ti pridobijo zadostno znanje za opravljanje svojih dolžnosti;

(b)

skrb za poročila o pregledih in katere koli druge dokumente v zvezi s pregledi, opravljenimi in določenimi v skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(c)

pripravo in sporočanje programov iz člena 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter poročil iz člena 86(1) navedene uredbe.

2.   Države članice posebnim oddelkom dajo vsa pooblastila, potrebna za opravljanje nalog iz odstavka 1.

Posebni oddelki so sestavljeni iz zadostnega števila uradnikov, ki so ustrezno usposobljeni za izvajanje teh nalog.

3.   Državam članicam, v katerih je minimalno število podjetij, ki jih je treba kontrolirati, manjše od 10, ni treba vzpostaviti posebnega oddelka.

POGLAVJE V

VARŠČINE

ODDELEK 1

Področje uporabe, informacijska tehnologija, višja sila

Člen 48

Področje uporabe

To poglavje se uporablja v vseh primerih, ko je v področni kmetijski zakonodaji določena varščina, ne glede na to, ali se uporablja izraz „varščina“.

To poglavje se ne uporablja za varščine, dane za zagotovitev plačila uvoznih in izvoznih dajatev iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (18).

Člen 49

E-uprava

Sporočila, dokumenti in varščine se lahko pripravijo, obdelujejo in upravljajo z informacijsko tehnologijo (IT), če se ustrezni sistemi upravljajo v okviru uradno odobrenih protokolov glede kakovosti in varnosti, ki ustrezajo tem sistemom.

Če pristojni organi ne morejo dostopati do dokumentov, potrebnih za preverjanje, zaradi razlik v informacijskih sistemih, se ti dokumenti natisnejo in njihovo pristnost overi organ, pristojen za upravljanje teh informacijskih sistemov („organ izdajatelj“), ali organ, pristojen za overjanje dokumentov kot verodostojnih izvodov.

Tako natisnjeni dokumenti se lahko nadomestijo z elektronskim sporočilom med organom izdajateljem in upravičencem ali pristojnim organom, če ga organ izdajatelj posreduje v okviru uradno odobrenega certifikacijskega protokola, ki zagotavlja pristnost sporočila.

Člen 50

Roki v primeru višje sile

1.   Ta člen se uporablja, kadar se nanj sklicuje zadevna uredba.

2.   Zahteva za priznavanje višje sile ni sprejemljiva, če jo pristojni organ prejme več kot 30 koledarskih dni po:

(a)

datumu, ko je pristojni organ obvestil izvajalca o ugotovitvi neizpolnjevanja ustreznih obveznosti v smislu člena 23(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014, po izteku roka za izpolnitev zadevne obveznosti iz člena 23(3) navedene uredbe ali po izteku roka za predložitev dokazila o izpolnjevanju zadevne obveznosti iz člena 23(4) navedene uredbe;

(b)

po končnem datumu za predložitev ponudb v okviru razpisa v tretji državi, če je ponudba vezana na potrdilo o vnaprejšnji določitvi za izvozna nadomestila.

3.   Izvajalci pristojnemu organu zagotovijo dokazila o okoliščinah, za katere menijo, da so višja sila, v 181 koledarskih dneh po izteku roka, v katerem je bilo treba obveznost izpolniti v celoti. Izvajalcem se lahko odobri več časa, če v navedenem roku ne morejo zagotoviti dokazil, čeprav so ravnali z vso potrebno skrbnostjo, da bi jih dobili in posredovali.

4.   Države članice obvestijo Komisijo o primerih višje sile, ki so jih priznale, pri čemer posredujejo zadevne informacije o vsakem primeru.

ODDELEK 2

Oblika varščin

Člen 51

Oblika

1.   Varščina se lahko da:

(a)

kot gotovinski polog iz člena 19(2) in (3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014; in/ali

(b)

z zagotovitvijo poroka v skladu s členom 21 Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014.

2.   Pristojni organ presoja o tem, ali bo varščina dana:

(a)

z zastavo gotovinskih pologov v banki;

(b)

z zastavo priznanih terjatev do javnega organa ali javnih sredstev, ki so zapadle in so plačljive in do katerih nima nobena druga terjatev prednosti, in/ali

(c)

z zastavo zavarovanj, ki so unovčljiva v državi članici pod pogojem, da jih je ta država članica izdala ali jamči zanje.

3.   Pristojni organ lahko določi dodatne pogoje za sprejem varščin iz odstavka 2.

Člen 52

Unovčljivo zavarovanje

1.   Zavarovanje, zastavljeno v skladu s točko (c) člena 51(2), ima takrat, ko je varščina dana, prodajno vrednost, ki je enaka najmanj 115 % zahtevane vrednosti varščine.

2.   Pristojni organ lahko sprejme varščino iz točke (c) člena 51(2) samo, če se stranka, ki jo daje, pisno zaveže, da ponudi dodatno varščino ali da nadomesti originalno varščino, če bi bila prodajna vrednost zadevne varščine tri mesece nižja od 105 % zahtevane vrednosti varščine. Takšna pisna zaveza ni potrebna, če to predvideva že nacionalna zakonodaja. Pristojni organ redno pregleduje vrednost take varščine.

3.   Prodajno vrednost varščine iz točke (c) člena 51(2) oceni pristojni organ in pri tem upošteva stroške prodaje.

4.   Prodajna vrednost varščin se oceni na podlagi zadnje razpoložljive kotacije.

5.   Stranka, ki daje varščino, na zahtevo pristojnega organa priskrbi dokazilo o prodajni vrednosti.

Člen 53

Nadomestitev in dodelitev

1.   Kakršna koli oblika varščine se lahko nadomesti z drugo.

Vendar je v naslednjih primerih potreben dogovor s pristojnim organom:

(a)

kadar je bila originalna varščina zasežena, vendar še ni bila unovčena, ali

(b)

kadar je nadomestna varščina take vrste, kakor je navedena v členu 51(2).

2.   Globalna varščina se lahko nadomesti z drugo globalno varščino pod pogojem, da nova globalna varščina krije vsaj tisti del originalne globalne varščine, ki je bila prenesena ob nadomestitvi zaradi izpolnitve ene ali več še neizpolnjenih obveznosti.

3.   Takoj ko se del globalne varščine dodeli določeni obveznosti, se evidentira preostanek globalne varščine.

ODDELEK 3

Sprostitev in zaseg

Člen 54

Delna sprostitev

Kadar posebni predpisi Unije ne navajajo najmanjše količine, lahko pristojni organ sam omeji število delnih sprostitev katere koli varščine in določi najmanjši znesek za vsako takšno sprostitev.

Pred sprostitvijo celotne ali dela varščine lahko pristojni organ zahteva, da se predloži pisna zahteva za sprostitev.

Če varščina krije več kot 100 % zahtevanega zavarovanega zneska, se tisti del varščine, ki presega 100 %, sprosti, ko je preostali del zavarovanega zneska dokončno sproščen ali zasežen.

Člen 55

Zaseg

1.   Kadar pristojni organ izve za okoliščine, ki vodijo do celotnega ali delnega zasega varščine, nemudoma zahteva od stranke, ki mora izpolniti obveznost, plačilo zapadlega zneska in ji odobri največ 30 dni od dneva prejema zahtevka za plačilo.

Če plačilo ob koncu tega obdobja ni opravljeno, pristojni organ:

(a)

nemudoma obračuna varščino tiste vrste, ki je opredeljena v členu 51(1)(a), v dobro ustreznega računa;

(b)

nemudoma zahteva od poroka iz člena 51(1)(b), da plača, in mu odobri največ 30 dni od dneva prejema zahtevka za plačilo;

(c)

nemudoma sprejme ukrepe za:

(i)

zamenjavo varščin iz člena 51(2)(b) in (c) v denarna sredstva, ki zadostujejo za plačilo zapadlega zneska;

(ii)

obračun zastavljenih gotovinskih pologov iz člena 51(2)(a) v dobro svojega računa.

Pristojni organ lahko nemudoma obračuna vsakršno varščino take vrste, kakor je opredeljeno v členu 51(1)(a), v dobro ustreznega računa brez vnaprejšnje zahteve od zadevne osebe, da izvede plačilo.

2.   Brez poseganja v odstavek 1,

(a)

če je sprejeta odločitev o zasegu varščine, vendar je po pritožbi pozneje odložena v skladu z nacionalno zakonodajo, zadevna stranka plača obresti na dejansko zasežen znesek za obdobje, ki se začne 30 dni po prejemu zahteve za plačilo iz odstavka 1 in se konča na dan pred plačilom dejansko zaseženega zneska;

(b)

če se po končanem postopku pritožbe od udeležene stranke zahteva plačilo zaseženega zneska v 30 dneh, lahko za izračun obresti država članica šteje za dan plačila 20. dan od datuma takšnega zahtevka;

(c)

se uporabljena obrestna mera izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar v nobenem primeru ne sme biti nižja od obrestne mere, ki se uporablja pri terjatvah za zneske na nacionalni ravni;

(d)

plačilne agencije odštejejo plačane obresti od odhodkov EKJS ali EKSRP v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013;

(e)

države članice lahko v rednih časovnih presledkih zahtevajo povečanje varščine glede na pripadajoče obresti.

3.   Če je bila varščina zasežena in znesek že pisan v dobro skladov ter je treba na podlagi sklepa postopka pritožbe v celoti ali delno povrniti zaseženi znesek, vključno z obrestmi po obrestni meri v skladu z nacionalno zakonodajo, plačata znesek, ki ga je treba vrniti, sklada, razen če se povračilo varščine zahteva zaradi malomarnosti ali resne napake upravnih organov ali drugih organov države članice.

ODDELEK 4

Informacije

Člen 56

Informacije o zasegu varščin, vrsti varščin in porokih

1.   Države članice morajo za Komisijo imeti na razpolago za vsako leto celotno število in znesek zaseženih varščin ne glede na to, katera faza postopka iz člena 55 je bila dosežena, pri tem pa v obeh primerih razlikovati tiste, ki se knjižijo v dobro nacionalnih proračunov, od onih, ki se knjižijo v dobro proračuna Unije. Podatki se hranijo za vse zasežene varščine v višini, ki presega 1 000 EUR, in vse določbe Unije, ki zahtevajo predložitev varščine. Podatki morajo vključevati zneske, ki jih je udeležena stranka plačala neposredno, in zneske, ki so bili izterjani z unovčitvijo varščine.

2.   Države članice vodijo seznam, ki je na razpolago Komisiji in vključuje:

(a)

vrste ustanov, ki so pooblaščene, da nastopajo kot poroki, in v zvezi s tem veljavne zahteve;

(b)

vrste varščin, sprejete skladno s členom 51(2), in v zvezi s tem veljavne zahteve.

POGLAVJE VI

PREGLEDNOST

Člen 57

Vsebina objave

1.   Informacije iz člena 111(1)(c) in (d) Uredbe (EU) št. 1306/2013 vključujejo:

(a)

razčlenitev zneskov plačil iz točke (c) navedenega člena za vsak posamezni ukrep iz Priloge XIII k tej uredbi ter vsoto teh zneskov, ki jih posamezni upravičenec prejme v zadevnem proračunskem letu;

(b)

opis ukrepov, ki jih financirata sklada, kot je navedeno v točki (d) navedenega člena in Prilogi XIII k tej uredbi, vključno z naravo in ciljem posameznega ukrepa.

2.   Zneski iz odstavka 1 se izrazijo v eurih v državah članicah, ki so prevzele euro, in v nacionalni valuti v drugih državah članicah.

3.   Države članice lahko objavijo informacije, ki so podrobnejše od informacij, določenih v odstavkih 1 in 2, brez poseganja v potrebno varstvo zasebnosti.

Člen 58

Objava občine

Če bi informacije, ki se objavijo zaradi tretjega odstavka člena 112 Uredbe (EU) št. 1306/2013, zaradi omejenega števila upravičencev, ki prebivajo ali so registrirani v zadevni občini, omogočile razkritje identitete upravičenca, ki je fizična oseba, zadevna država članica kot informacijo za namen točke (b) prvega pododstavka člena 111(1) navedene uredbe objavi naslednjo večjo upravno enoto, katere del je zadevna občina.

Člen 59

Oblika in datum objave

1.   Informacije, ki se objavijo na enotni spletni strani, kot je določeno v drugem pododstavku člena 111(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, so dostopne z iskalnim orodjem, ki uporabnikom omogoča iskanje upravičencev po imenu ali občini, kot je navedeno v členu 58 navedene uredbe, ali prejetih zneskih ali ukrepih ali njihovi kombinaciji in pridobitev ustreznih informacij kot enotno zbirko podatkov. Te informacije se zagotovijo v uradnem jeziku ali jezikih države članice, in/ali v enem od treh delovnih jezikov Komisije.

2.   Informacije, navedene v odstavku 1, se objavijo vsako leto najpozneje 31. maja za predhodno proračunsko leto.

3.   V skladu z navedenim členom morajo ostati informacije na razpolago v spletišču dve leti od datuma njihove prvotne objave.

Člen 60

Podatki o upravičencih

Podatki o upravičencih iz člena 113 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se upravičencem posredujejo z njihovo vključitvijo v obrazce za vloge za prejem sredstev iz skladov ali takrat, ko so podatki zbrani.

Z odstopanjem od prvega odstavka glede podatkov v zvezi s plačili, prejetimi v proračunskih letih 2014 in 2015, se podatki upravičencev posredujejo najmanj dva meseca pred datumom objave.

Člen 61

Objava pragov v zvezi s shemo za male kmete

Zneski, ki so jih priglasile države članice v skladu z drugim odstavkom člena 112 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se objavijo na spletni strani Unije iz člena 62(1) te uredbe.

Člen 62

Sodelovanje med Komisijo in državami članicami

1.   Komisija v okviru svojega osrednjega spletnega naslova vzpostavi in vzdržuje spletišče Unije, ki vsebuje povezave do spletišč držav članic. Komisija zagotovi posodobljene spletne povezave v skladu z informacijami, ki jih pošljejo države članice.

2.   Države članice zagotovijo Komisiji spletne naslove svojih spletnih strani takoj, ko so te vzpostavljene, prav tako sporočijo vse naknadne spremembe spletnih strani, ki vplivajo na dostopnost spletnih strani s spletne strani Unije.

3.   Države članice imenujejo organ, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje enotnega spletišča iz člena 59(1). Vsaka država članica obvesti Komisijo o imenu in naslovu tega organa.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 63

Razveljavitev

Uredbe (ES) št. 601/94, (ES) št. 4/2004 in (ES) št. 259/2008 se razveljavijo.

Pri tem se Uredba (ES) št. 259/2008 še naprej uporablja za plačila, izvedena za proračunsko leto 2013. Z odstopanjem od člena 3(3) navedene uredbe informacije iz tega člena ostanejo na voljo na spletni strani eno leto od datuma njihove prvotne objave.

Člen 64

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar:

(a)

člen 10 se začne za nastale odhodke in prihodke, ki so jih prejele države članice, uporabljati 16. oktobra 2014;

(b)

členi 34 do 40 se uporabljajo od 1. januarja 2015. Vendar se roki iz člena 34(3) in (4) ne uporabljajo za poizvedbe glede potrditve skladnosti, pri katerih je bilo sporočilo v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 885/2006 poslano pred 1. januarjem 2015;

(c)

poglavje VI se uporablja za plačila, izvedena od proračunskega leta 2014;

(d)

informacije, ki jih države članice prenesejo v skladu s stolpcema V1 in V2 Priloge II, se zagotovijo od proračunskega leta 2016 dalje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. avgusta 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 601/94 z dne 17. marca 1994 o uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 165/94 v zvezi z določitvijo podrobnih pravil o sofinanciranju kontrol z daljinskim zaznavanjem na kmetijskih površinah s strani Skupnosti (UL L 76, 18.3.1994, str. 20).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 4/2004 z dne 23. decembra 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 4045/89 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, s strani držav članic (UL L 2, 6.1.2004, str. 3).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 883/2006 z dne 21. junija 2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o odhodkih in prejemkih ter pogojih za povračila odhodkov v okviru EKJS in EKSRP (UL L 171, 23.6.2006, str. 1).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (UL L 171, 23.6.2006, str. 35).

(6)  Uredba Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 171, 23.6.2006, str. 90).

(7)  Uredba Komisije (ES) št. 259/2008 z dne 18. marca 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede objavljanja informacij o upravičencih do sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 76, 19.3.2008, str. 28).

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 282/2012 z dne 28. marca 2012 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (UL L 92, 30.3.2012, str. 4).

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (glej stran 18 tega Uradnega lista).

(10)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(11)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 906/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odhodki za javno intervencijo (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(12)  Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (UL L 349, 29.12.2009, str. 1).

(13)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(14)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 184/2014 z dne 25. februarja 2014 o določitvi pogojev za sistem elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o sprejetju nomenklature za kategorije ukrepov za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 57, 27.2.2014, str. 7).

(15)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(16)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(17)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 991/2013 z dne 15. oktobra 2013 o obliki in vsebini računovodskih informacij, ki jih je treba predložiti Komisiji za potrditev obračunov EKJS in EKSRP ter za spremljanje in pripravo napovedi (UL L 275, 16.10.2013, str. 7).

(18)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992. str. 1).

PRILOGA I

IZJAVA O UPRAVLJANJU

(Člen 3)

Spodaj podpisani …, direktor plačilne agencije …., predlagam računovodske izkaze za to plačilno agencijo za proračunsko leto 16/10/xx do 15/10/xx + 1.

Po lasti presoji in informacijah, ki so mi na voljo, med drugim rezultati dela službe za notranjo revizijo, izjavljam, da:

—

predloženi obračuni po moji najboljši vednosti nudijo točen, celovit in natančen pregled odhodkov in prihodkov za zgoraj navedeno proračunsko leto. Zlasti vsi dolgovi, predplačila, jamstva in zaloge, s katerimi sem seznanjen, so bili evidentirani v obračunih, vsi prihodki, zbrani v zvezi z EKJS in EKSRP, pa so bili pravilno knjiženi v dobro ustreznih skladov;

—

sem vzpostavil sistem, ki daje zadostna zagotovila za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z obračuni, ter za to, da se upravičenost zahtev in, v primeru ukrepov za razvoj podeželja, postopek za dodelitev pomoči upravljata, nadzorujeta in dokumentirata v skladu s pravili Unije.

Odhodki, vneseni v obračune, so bili uporabljeni za predvidene namene, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1306/2013.

Poleg tega potrjujem, da se izvajajo učinkoviti in sorazmerni ukrepi proti goljufijam v skladu s členom 58 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter se upoštevajo ugotovljena tveganja.

Vendar za to zagotovilo veljajo naslednji pridržki:

Nazadnje potrjujem, da nisem seznanjen z nobenimi nerazkritimi podatki, ki bi lahko škodili finančnim interesom Unije.

Podpis

PRILOGA II

MODEL PREGLEDNICE IZ ČLENA 29(f)

Informacije iz člena 29(f) se navedejo za vsako plačilno agencijo v naslednji preglednici:

 

A

B

AA

V1 (4)

V2 (5)

C

D

E

F

G

H

I

W

J

X

K

L

L1

L2

Y1

Y2

M

N

O

O1

O2

P

Q

R

R1

R2

Z

S

S1

S2

T

T1

T2

BB

U

 

Plačilna agencija

Sklad

Primer (stari/novi)

Proračunsko leto izvirnega odhodka

Proračunske kode izvirnega odhodka

Proračunsko leto n

Denarna enota

Identifikacijska številka primera

Identifikacija OLAF, če je primerno (1)

Ali je primer v knjigi terjatev?

Identifikacija upravičenca

Ali je program končan? (samo za EKSRP)

Datum odobritve poročila o kontrolah ali podobnih dokumentov iz člena 54(1) uredbe (EU) št. 1306/2013

Proračunsko leto prve ugotovitve nepravilnosti

Datum zahtevka za izterjavo

Ali je predmet sodnega postopka?

Prvotni znesek, ki ga je treba izterjati

Prvotni znesek, ki ga je treba izterjati (glavnica)

Prvotni znesek, ki ga je treba izterjati (obresti)

Znesek glavnice, ki je bil predmet izterjave ob koncu proračunskega leta n – 1

Znesek obresti, ki je bil predmet izterjave ob koncu proračunskega leta n – 1

Skupni popravljeni znesek (celotno obdobje izterjave)

Skupni izterjani znesek (celotno obdobje izterjave)

Znesek, prijavljen kot neizterljiv

Znesek (glavnice), prijavljen kot neizterljiv

Znesek (obresti), prijavljen kot neizterljiv

Proračunsko leto ugotovitve neizterljivosti

Vzroki za neizterljivost

Popravljeni znesek (v proračunskem letu n)

Popravljeni znesek (glavnice) (v proračunskem letu n)

Popravljeni znesek (obresti) (v proračunskem letu n)

Obresti (v proračunskem letu n)

Izterjani zneski (v proračunskem letu n)

Izterjani znesek (glavnice) (v proračunskem letu n)

Izterjani znesek (obresti) (v proračunskem letu n)

Znesek, za katerega izterjava še poteka

Znesek (glavnice), za katerega izterjava še poteka

Znesek obresti, za katerega izterjava še poteka

Znesek, za katerega velja pravilo 50/50 % v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 ob koncu proračunskega leta n

Znesek, ki se knjiži v dobro proračuna EU

Stari primeri (2)

x

x

O

 

 

x

x

x

x

x

x

x

 

x

 

x

x

 

 

 

 

x

x

x

 

 

x

x

x

 

 

 

x

 

 

x

(L+M+N+O)

 

 

 

x

Novi primeri (3)

x

x

N

x

x

x

x

x

x

(x)

x

 

x

 

x

x

 

x

x

x

x

 

 

 

x

x

x

x

 

x

x

x

 

x

x

x

(L1+L2+M+N+O1+O2)

x

x

x

x

(1)  To zadeva referenčne številke OLAF (priglasitvene številke IMS)

(2)  To zadeva primere, o katerih se poroča z uporabo modela iz te priloge do vključno proračunskega leta 2014.

(3)  To zadeva primere, o katerih se poroča z uporabo modela iz te priloge od proračunskega leta 2015 naprej.

(4)  Informacije se zagotovijo od proračunskega leta 2016 naprej.

(5)  Informacije se zagotovijo od proračunskega leta 2016 naprej.

PRILOGA III

MODEL PREGLEDNICE IZ ČLENA 29(g)

Informacije iz člena 29(g) se navedejo za vsako plačilno agencijo v naslednji preglednici:

a

b

c

i

d

e

f

g

h

Plačilna agencija

Sklad

Denarna enota

Kategorija neporavnanega zneska (sankcija v zvezi z navzkrižno skladnostjo, večletna sankcija ali drugo)

Stanje 15. oktobra leta N – 1

Novi primeri (leto N)

Skupaj izterjave (leto N)

Skupni popravki, vključno z neizterljivimi zneski (leto N)

Znesek, ki ga je treba izterjati 15. oktobra leta N

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PRILOGA IV

POSREDOVANJE VPRAŠANJ IZ ČLENA 31(4)

Vprašanja iz člena 31(4) se pošljejo na naslov:

—

European Commission, DG AGRI-J1, B-1049 Brussels,

ali

—

AGRI-J1@ec.europa.eu.

PRILOGA V

INFORMACIJE, KI MORAJO BITI VKLJUČENE V LETNO ANALIZO TVEGANJA IZ ČLENA 42(2)

1.   Ocena analize tveganja za prejšnje leto

Predložijo se informacije o oceni učinkovitosti analize tveganja za prejšnje leto, vključno z oceno njenih prednosti in slabosti. Jasno se določijo kakršne koli možnosti za izboljšanje in upoštevajo se možnosti za njihovo uporabo.

2.   Knjižnica informacij

Predložijo se informacije o vseh informacijskih virih, ki se jih upošteva, zato da bi pripravili in izvedli analizo tveganja. Sklici se nanašajo zlasti na Uredbo Komisije (ES) št. 612/2009 (1).

3.   Postopek za izbor

Priskrbi se opis postopka, ki se uporabi pri izbiri podjetij, ki se pregledajo. Jasno se označi število/odstotek podjetij in sektorjev/ukrepov, za katere se uporabi analiza tveganja, naključna, avtomatska in/ali ročna izbira. Sektorji/ukrepi, ki se jih izključi, so jasno določeni in opisani so razlogi za izključitev.

4.   Dejavniki tveganja in vrednosti tveganja, ki se uporabijo

Kjer se uporabi analiza tveganja, se predložijo informacije o vseh dejavnikih tveganja, ki se upoštevajo in poznejše morebitne vrednosti, ki se pripisujejo navedenim dejavnikom tveganja. Predložijo se informacije v skladu z vzorčnimi preglednicami, kot so navedene spodaj.

Dejavniki tveganja in vrednosti tveganja, ki se uporabijo pri vseh ukrepih v zvezi z analizo tveganja

Dejavniki tveganja

Vrednosti tveganja

Poimenovanje

Vrednosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Posebni dejavniki tveganja in vrednosti tveganja, ki se uporabijo pri izvoznih nadomestilih

Dejavniki tveganja

Vrednosti tveganja

Poimenovanje

Vrednosti

 

 

 

 

 

 


Posebni dejavniki tveganja in vrednosti tveganja, ki se uporabijo pri … (sektor/ukrep)

Dejavniki tveganja

Vrednosti tveganja

Poimenovanje

Vrednosti

 

 

 

 

 

 

5.   Tehtanje dejavnikov tveganja

Kjer je to primerno, se predloži opis postopka, ki se uporabi pri tehtanju dejavnikov tveganja.

6.   Rezultati analize tveganja

Predložijo se informacije o tem, kako se bodo rezultati analize tveganja in vzpostavitev „seznama ocenjevanja“ (za vsak posamični sektor/ukrep – po potrebi) odražali pri izbiri podjetij v končnem načrtu pregledov.

Posebna pozornost se nameni možnosti skupnih ukrepov iz člena 44.

7.   Morebitne težave in predlogi za izboljšanje

Predložijo se informacije o vseh morebitnih težavah in sprejmejo se ukrepi za njihovo reševanje ali predlogi za ta namen. Po potrebi se dodajo predlogi za izboljšanje.

(1)  Uredba Komisije (ES) št. 612/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 186, 17.7.2009, str. 1).

PRILOGA VI

SEZNAM PODJETIJ S SEDEŽEM V DRŽAVI ČLANICI, KI NI DRŽAVA ČLANICA, V KATERI BI MORALO BITI ZADEVNO PLAČILO ZNESKA OPRAVLJENO ALI PREJETO

(Člen 45(1))

Država članica, v kateri je bilo plačilo opravljeno ali prejeto

…

Datum, ko je seznam poslan

 

Država članica, v kateri ima podjetje sedež

…

 

 


(1)

Naziv in naslov

(2)

Narava odhodka (vsako plačilo se prikaže posebej po proračunskih vrsticah EKJS in vrsti plačila)

(3)

Znesek (v nacionalni valuti) za posamezno plačilo, ki je bil v proračunskem letu EKJS:

(4)

Navede se, ali je bil zahtevan inšpekcijskih pregled podjetja v skladu s

členom 45

(glej opombo A)

(i)

podjetja v državi članici, kjer ima sedež

(ii)

ki mu je bilo plačilo izplačano ali od katerega je bilo prejeto

(i)

plačan podjetju

(ii)

plačan s strani podjetja

 

 

 

 

 

 

Opombe:

A.

Če je tako, je treba poslati posebno zahtevo z uporabo vzorca iz Priloge VIII, vključno z vsemi informacijami, potrebnimi za to, da prejemnik pravilno identificira zadevno podjetje.

B.

Komisiji se pošlje izvod tega seznama.

C.

Če ni podjetij s sedežem v drugih državah članicah kar zadeva vašo državo, je treba to sporočiti vsem drugim državam članicam in Komisiji.

D.

Če je zahteva po pregledu podjetja v skladu s členom 45 izdana po tem, ko je ta seznam poslan, je treba Komisiji poslati kopijo zahtevka v skladu s Prilogo VIII.

PRILOGA VII

SEZNAM PODJETIJ S SEDEŽEM V TRETJI DRŽAVI, ZA KATERE BI MORALO BITI ZADEVNO PLAČILO ZNESKA OPRAVLJENO ALI PREJETO V DRŽAVI ČLANICI

(Člen 45(2))

Država članica, v kateri je bilo plačilo opravljeno ali prejeto

…

Datum, ko je seznam poslan

 

Tretje država, v kateri ima podjetje sedež

…

 

 


(1)

Naziv in naslov

(2)

Narava odhodka (vsako plačilo se prikaže posebej po proračunskih vrsticah EKJS in vrsti plačila)

(3)

Znesek (v nacionalni valuti) za posamezno plačilo, ki je bil v proračunskem letu EKJS:

(4)

Dodatne opombe (npr. navedejo se morebitne težave pri kontroli, sum nepravilnosti, analiza tveganja itd.)

(i)

podjetja v tretji državi, kjer ima sedež

(ii)

ki mu je bilo plačilo izplačano ali od katerega je bilo prejeto

(i)

plačan podjetju

(ii)

plačan s strani podjetja

 

 

 

 

 

 

Opomba:

Če ni podjetij s sedežem v tretjih državah kar zadeva vašo državo, je treba izvod te priloge poslati Komisiji in to jasno navesti.

PRILOGA VIII

ZAHTEVEK ZA PREGLED V SKLADU S ČLENOM 45(3)

Točke, označene z zvezdico, je treba izpolniti v vseh primerih; druge točke je treba izpolniti, če je to ustrezno

Ta zahtevek temelji na:

členu 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013

 


A

(*) 1.

Država članica, ki zaprosi za pregled

…

(*) 2.

Ime posebnega oddelka:

…

(*) 3.

Naslov

…

(*) 4.

Telefonska številka

…

5.

Številka telefaksa

…

6.

Elektronska pošta

…

7.

Odgovorni uradnik

…

8.

Ime organizacije, odgovorne za kontrole:

…

9.

Naslov

…

10.

Telefonska številka

…

11.

Številka telefaksa

…

12.

Elektronska pošta

…

13.

Odgovorni uradnik

…

B

(*) 1.

Zaprošena država članica:

…

(*) 2.

Organizacija

…

C

(*) 1.

Datum zahtevka:

…

(*) 2.

Program pregledov

…

D

Podatki o upravičencu

 

(*) 1.

Ime

 

(a)

v državi članici, ki zaprosi za pregled

…

(b)

v zaprošeni državi članici … E

…

(*) 2.

Referenčna številka

…

(*) 3.

Naslov:

 

(a)

v državi članici, ki zaprosi za pregled

…

(b)

v zaprošeni državi članici … E

…

E

Samo za zahtevke iz člena 45(3)

 

Podatki o plačilu

 

(*) 1.

Plačilna agencija

…

(*) 2.

Referenčna številka plačila

…

(*) 3.

Vrsta plačila

…

(*) 4.

Znesek (navedite valuto)

…

(*) 5.

Datum knjiženja

…

(*) 6.

Datum plačila

…

(*) 7.

Proračunska koda EKJS (poglavje – člen – mesto – vrstica)

…

(*) 8.

Tržno leto ali obdobje, na katero se plačilo nanaša

…

(*) 9.

Uredba EU, ki je pravna podlaga za plačilo

…

F

Podrobnosti o transakciji

 

1.

Številka (izvozne) izjave ali vloge

…

2.

Pogodba:

 

—

številka

…

—

datum

…

—

količina

…

—

vrednost

…

3.

Račun:

 

—

številka

…

—

datum

…

—

količina

…

—

vrednost

…

4.

Datum sprejetja izjave

…

5.

Urad odobritve

…

6.

Številka potrdila ali dovoljenja

…

7.

Datum potrdila ali dovoljenja

…

Za programe skladiščenja

 

8.

Številka razpisa

…

9.

Datum razpisa

…

10.

Cena na enoto

…

11.

Datum vstopa

…

12.

Datum izstopa

…

13.

Povečanje ali zmanjšanje kakovosti

…

Za izvozna nadomestila

 

14.

Števila zahtevka (če je drugačna od številke izvozne izjave)

…

15.

Carinski urad, ki prevzame carinsko kontrolo

…

16.

Datum carinske kontrole

…

17.

Predhodno financiranje (koda)

…

18.

Oznaka izvoznega nadomestila (11-mestna številka)

…

19.

Koda namembne države

…

20.

Vnaprej določena stopnja

 

—

v EUR

…

—

v nacionalni valuti

…

21.

Datum predhodne določitve

…

G

Analiza tveganja:

 

(*) 1.

Ocena

 

—

veliko tveganje

…

—

srednje tveganje

…

—

nizko tveganje

…

(*) 2.

Opisna utemeljitev ocene

…

 

…

(po potrebi se nadaljuje na ločenem listu)

…

 

…

 

…

 

…

 

…

 

…

 

…

 

…

H

Področje uporabe in cilj pregleda

 

1.

Predlagano področje uporabe

…

2.

Cilji in njihove spremljajoče tehnične podrobnosti

…

 

…

(po potrebi se nadaljuje na ločenem listu)

…

 

…

I

(*)

Seznam predložene dodatne dokumentacije

…

 

…

(po potrebi se nadaljuje na ločenem listu)

…

 

…

 

…

PRILOGA IX

REZULTATI PREGLEDA V SKLADU S ČLENOM 45(4)

Poročilo o pregledu na podlagi zahteve za medsebojno pomoč iz poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013

Opomba:

Točke v krepkem tisku se ujemajo s tistimi iz Priloge VIII.

Identifikacija

B.1   Zaprošena država članica:

2.

 Organizacija

3.

Regionalni urad

4.

Ime izvajalca pregledov

A.1   Država članica, ki zaprosi za pregled

2.

 Ime posebnega oddelka:

8.

 Ime organizacije, odgovorne za preglede:

14.

Številka poizvedbe/referenčna številka poročila:

C.1   Datum zahtevka in referenčna številka:

2.

 Program pregledov:

3.

Datum odgovora in referenčna številka:

D.   Podatki o upravičencu

1.   Ime

(a)

 v državi članici, ki zaprosi za pregled:

(b)

 v zaprošeni državi članici:

2.   Referenčna številka

(a)

 v državi članici, ki zaprosi za pregled:

(b)

 v zaprošeni državi članici:

4.   Druga pregledana podjetja:

H.   Področje uporabe in cilj pregleda

I.   Seznam predložene dodatne dokumentacije:

J.   Rezultat:

Poročilo o pregledih

1.

Priprava/ozadje/področje uporabe

2.

Opis podjetja/kontrolnega sistema

3.

Opravljeno delo/pregledani dokumenti /ugotovitve

4.

Sklepne ugotovitve

5.

Druge pripombe/priporočila

PRILOGA X

PREGLED IZ ČLENA 45(5)

Pregled iz prvega pododstavka člena 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 … (države členice) o zahtevah za pregled in rezultatih pregleda za prvo [ ], drugo [ ], tretje [ ] in četrto [ ] četrtletje leta 20…

ZAHTEVKI poslani:

Država članica

Skupno število na državo članico

ZAHTEVEK

Datum pošiljanja

Referenčna številka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ

 

 

 

ODGOVORI poslani:

Država članica

Skupno število na državo članico

ODGOVOR

Datum pošiljanja

Referenčna številka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ

 

 

 

Opombe o poljih:

Vsak zahtevek/odgovor, poslan v četrtletju, se vključi v pregledno preglednico.

Po potrebi se dodajo vrstice.

Referenčna številka poslanih odgovorov mora biti ista kot referenčna številka ustreznega zahtevka za inšpekcijski pregled.

PRILOGA XI

DOKUMENTI LETNEGA PROGRAMA (ČLEN 46(1)

LIST A

PREDLAGANI PROGRAM PREGLEDOV ZA OBDOBJE …

(člen 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013)

1.   Izračunavanje najmanjšega števila podjetij

 

A(1)

Število podjetij, pri katerih so prejemki ali plačila ali njihova vsota v proračunskem letu EKJS znašali več kot 150 000 EUR …

 

A(2)

Najmanjše število

In sicer:

 

x 1/2 =

 


2.   Populacija, v kateri je bil narejen izbor

Skupno število podjetij, katerih prejemki ali plačila so bili v proračunskem letu … pregledani v skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, je bilo:

A(3)

Skupno število

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupno število podjetij, pri katerih so bili prejemki ali plačila ali njihova vsota v skupinah:

A(4)

presega 350 000 EUR

 

A(5)

350 000 EUR ali manj, vendar ne manj kot 40 000 EUR

 

A(6)

manj kot 40 000 EUR

 

 

 

 

 

 

 


3.   Podjetja, v katerih se predlaga pregledovanje:

A(7)

Skupno število

 

A(8)

Skupno število, ki temelji na analizi tveganja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupno število podjetij, pri katerih so bili prejemki ali plačila ali njihova vsota v skupinah:

A(9)

presega 350 000 EUR

 

A(10)

350 000 EUR ali manj, vendar ne manj kot 40 000 EUR

 

A(11)

manj kot 40 000 EUR

 

 

 

 

 

 

 

Opombe o poljih:

A(4)

Obvezno je pregledovati podjetja iz te skupine, ki niso bila pregledana v skladu s členom 42(3) v dveh obdobjih pregledov pred tem obdobjem pregledov, razen če so plačila, ki so jih podjetja prejela, v skladu z ukrepom ali ukrepi, s katerimi so bile sprejete izbirne tehnike analize tveganja.

A(9)

Podjetja iz te skupine je treba pregledati le zaradi posebnih razlogov, ki so navedeni na listu D te priloge.

LIST B

PREDLAGANI PROGRAM PREGLEDOV ZA OBDOBJE …

(člen 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013)

Program pregledov v zvezi s proračunskimi postavkami EKJS

proračunsko leto EKJS …

B(1)

Proračunski člen ali postavka EKJS št.

B(2)

Skupni odhodki po proračunskih postavkah EKJS …

(EUR)

 

B(3)

Skupni odhodki po proračunskih postavkah EKJS v zvezi s podjetji, pri katerih so bili prejemki ali plačila ali njihova vsota višji od 40 000 EUR …

(EUR)

 

B(4)

Skupni odhodki po proračunskih postavkah EKJS v zvezi s podjetji, ki so vključena v program pregledov …

(EUR)

B(5)

Število podjetij po proračunskih postavkah EKJS, ki so vključena v program pregledov …

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

LIST C

PREDLAGANI PROGRAM PREGLEDOV ZA OBDOBJE

(člen 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013)

Merila, sprejeta pri pripravi programa na področju izvoznih nadomestil in drugih sektorjev, kjer so bile sprejete izbirne tehnike analize tveganja, če se te razlikujejo od vključenih v predloge za analizo tveganja, poslane Komisiji v skladu s členom 42(2).

Sektor, za katerega se predlaga pregled

(vpišejo se proračunske postavke EKJS, kakor je določeno v stolpcu B(1) lista B te priloge)

Pripombe o sprejetih merilih tveganja in izbirnih merilih

(navedejo se osnovni podatki – na primer odkrite nepravilnosti ali izjemno povečanje odhodkov)

 

 

LIST D

PREDLAGANI PROGRAM PREGLEDOV ZA OBDOBJE

(člen 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013)

Morebitni predlagani pregledi podjetij, katerih prejemki ali plačila ali njihova vsota so bili v proračunskem letu EKJS … manjši od 40 000 EUR

Proračunska postavka EKJS

(kakor je določeno v stolpcu B(1) lista B)

Število podjetij, za katera se predlaga pregled

Posebni razlog za pregled

 

 

 

LIST E

PREDLAGANI PROGRAM PREGLEDOV ZA OBDOBJE

(člen 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013)

SKUPAJ:

 

KONTROLNI ORGAN: …

E(1)

Skupno število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

E(2)

Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

 

 

KONTROLNI ORGAN: …

 

KONTROLNI ORGAN: …

E(3)

Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

E(4)

Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

 

 

KONTROLNI ORGAN: …

 

KONTROLNI ORGAN: …

E(5)

Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

E(6)

Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

 

 

Opombe o poljih:

Po potrebi se dodajo polja, npr. E(7), E(8) itd.

PRILOGA XII

DOKUMENTI LETNEGA POROČILA (ČLEN 46(2))

DEL I

Informacije, ki jih mora vsebovati letno poročilo iz člena 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013

1.   Upravljanje poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013

Zagotovijo se informacije v zvezi z izvajanjem poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno s spremembami organizacij, odgovornih za preglede, in posebnega oddelka, odgovornega za spremljanje uporabe navedene uredbe, kakor je navedeno v členu 85 Uredbe, ter spremembami pristojnosti navedenih organizacij.

2.   Zakonodajne spremembe

Zagotovijo se informacije glede vseh nacionalnih zakonodajnih sprememb, pomembnih za uporabo poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki so nastale od prejšnjega letnega poročila.

3.   Spremembe programa pregledov

Zagotovi se opis vseh sprememb, ki so bile izvedene v programu pregledov, predloženih Komisiji v skladu s členom 84(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 od datuma predložitve navedenega programa.

4.   Izvajanje programa pregledov, ki je zajet v tem poročilu

Zagotovijo se informacije o izvajanju programa pregledov za obdobje, ki se konča 30. junija pred rokom za predložitev poročila iz člena 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno z naslednjimi točkami, tako skupaj kot razčlenjene po kontrolnih organih (če več kakor en kontrolni organ opravlja kontrole v skladu z navedeno uredbo):

(a)

število podjetij, pregledanih v obdobju pregledov, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu A dela II te priloge;

(b)

število podjetij, v katerih pregledi še potekajo, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu A dela II te priloge;

(c)

število podjetij, ki niso bila pregledana v zadevnem obdobju zaradi nekaterih neopravljenih pregledov, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu A dela II te priloge;

(d)

razlogi, zakaj pregledi iz točke (c) niso bili opravljeni;

(e)

razčlenitev pregledov iz točk (a), (b) in (c) po prejetih ali plačanih zneskih in po ukrepih v skladu z vzorčnim obrazcem na listu B dela II te priloge;

(f)

rezultati pregledov iz točke (a), v skladu z vzorčnim obrazcem na listu C dela II te priloge, vključno s/z:

(i)

številom pregledov, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti, in številom udeleženih podjetij,

(ii)

vrsto teh nepravilnosti,

(iii)

zadevnimi ukrepi, če je bila odkrita nepravilnost,

(iv)

ocenjeno finančno posledico vsake nepravilnosti;

(g)

navedba povprečnega trajanja pregledov s številom oseb/dni ob navedbi, če je to izvedljivo, porabljenega časa za načrtovanje, pripravo, izvajanje kontrol in za poročanje.

5.   Izvajanje programov pregledov, ki potekajo pred programom, zajetim v tem programu

Poročilo vsebuje rezultate pregledov, izvedenih za prejšnja obdobja pregledov, za katera rezultati v času predložitve poročil za navedena obdobja pregledov niso bili na razpolago, vključno za vsako prejšnje pregledovalno obdobje s:

(a)

statusom pregledov iz točke 4(b) in (c) v prejšnjih poročilih o pregledu, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu D dela II te priloge;

(b)

številom pregledov, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti, in številom udeleženih, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu C dela II te priloge;

(c)

naravo teh nepravilnosti, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu C dela II te priloge;

(d)

zadevnim ukrepom, če je bila odkrita nepravilnost, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu C dela II te priloge;

(e)

ocenjeno finančno posledico vsake nepravilnosti, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu C dela II te priloge.

6.   Medsebojna pomoč

Povzetek zahtevkov za medsebojno pomoč, vloženih in prejetih v skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013.

7.   Sredstva

Posredujejo se podrobni podatki o sredstvih, ki so na razpolago za opravljanje pregledov v skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno s/z:

(a)

številom osebja, izraženim v oseba/leta, razporejenim po teh pregledih, po kontrolnih organih in, po potrebi, regijah;

(b)

opravljenim usposabljanjem osebja, ki sodeluje pri pregledih, z navedbo deleža osebja iz točke (a), ki se je takšnega usposabljanja udeležilo, ter naravo samega usposabljanja; ter

(c)

računalniško opremo in orodji, ki so na razpolago osebju, ki sodeluje pri teh pregledih.

8.   Težave pri uporabi poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013

Zagotovijo se informacije o vseh morebitnih težavah pri uporabi poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 in ukrepih, sprejetih za njihovo reševanje, ali predlogih za ta namen.

9.   Predlogi za izboljšavo

Po potrebi se dodajo predlogi za izboljšanje uporabe poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 ali izboljšanje poglavja.

DEL II

LIST A

POROČILO O PREGLEDIH ZA OBDOBJE …

(člen 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013)

SKUPAJ:

 

KONTROLNI ORGAN: …

 

1 (A)

Skupno število podjetij, ki jih je treba pregledati:

(B)

Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

 

 

 

2. (A)

Skupno število pregledanih podjetij:

(B)

Število pregledanih podjetij:

 

 

 

 

3. (A)

Skupno število podjetij, v katerih potekajo pregledi:

(B)

Število podjetij, v katerih potekajo pregledi:

 

 

 

 

4. (A)

Skupno število podjetij, ki še niso bila pregledana:

(B)

Število podjetij, ki še niso bila pregledana:

 

 

 

 


KONTROLNI ORGAN: …

 

KONTROLNI ORGAN: …

 

1. (C)

Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

(D)

Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

 

 

 

2. (C)

Število pregledanih podjetij:

(D)

Število pregledanih podjetij:

 

 

 

 

3. (C)

Število podjetij, v katerih potekajo pregledi:

(D)

Število podjetij, v katerih potekajo pregledi:

 

 

 

 

4. (C)

Število podjetij, ki še niso bila pregledana:

(D)

Število podjetij, ki še niso bila pregledana:

 

 

 

 

Opombe o poljih:

Po potrebi se dodajo polja, npr. (E), (F) itd.

LIST B

POROČILO O PREGLEDIH ZA OBDOBJE …

(člen 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013)

Poročilo o pregledih v zvezi s proračunskimi postavkami EKJS v zvezi s proračunskim letom EKJS …

Program pregledov …

B(1)

Proračunski člen ali postavka EKJS št.

 

B(2)

Skupna vrednost odhodkov za podjetja, izbrana za pregled …

(EUR)

B(3)

Pregledana podjetja

B(4)

Podjetja, v katerih potekajo pregledi

B(5)

Podjetja, ki niso bila pregledana

 

 

 

 

(i)

dejansko pregledani odhodki

(EUR)

 

(ii)

skupni odhodki za navedena podjetja

(EUR)

(i)

skupni odhodki za navedena podjetja

(EUR)

(i)

skupni odhodki za navedena podjetja

(EUR)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

 

 

 

 

 

 

LIST C

POROČILO O PREGLEDIH ZA OBDOBJE …

(člen 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013)

Morebitne odkrite nepravilnosti v zvezi s proračunskimi postavkami EKJS v zvezi s proračunskim letom EKJS …

Program pregledov …

C(1)

Proračunski člen ali postavka EKJS št.

C(2)

Število morebitnih odkritih nepravilnosti

C(3)

Število zadevnih plačil

C(4)

Število zadevnih podjetij

C(5)

Ocenjena vrednost morebitnih nepravilnosti

C(6)

Opis in narava vsake morebitne ugotovljene nepravilnosti, referenčna številka zadevnega podjetja in referenčna številka OLAF (priglasitvene številke IMS)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

 

 

 

LIST D

POROČILO O PREGLEDIH ZA OBDOBJE …

(člen 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013)

Izvajanje pregledov iz prejšnjih programov pregledov; program pregledov …

D(1) Število podjetij, za katera je bilo v prejšnjem poročilu objavljeno, da v njih potekajo pregledi:

 

D(2) Število podjetij iz D(1), v katerih so bili opravljeni pregledi:

 

D(3) Število podjetij iz D(1), v katerih pregledi še potekajo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D(4) Vrednost zadevnih transakcij iz D(1):

 

D(5) Vrednost zadevnih transakcij iz D(2):

 

D(6) Vrednost zadevnih transakcij iz D(3):

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D(7) Število podjetij, za katera je bilo v prejšnjem poročilu objavljeno, da se v njih še niso začeli pregledi:

 

D(8) Število podjetij iz D(7), v katerih so bili opravljeni pregledi:

 

D(9) Število podjetij iz D(7), v katerih pregledi še potekajo:

 

D(10) Število podjetij iz D(7), v katerih se še niso začeli pregledi:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D(11) Vrednost zadevnih transakcij iz D(7):

 

D(12) Vrednost zadevnih transakcij iz D(8):

 

D(13) Vrednost zadevnih transakcij iz D(9):

 

D(14) Vrednost zadevnih transakcij iz D(10):

 

PRILOGA XIII

UKREPI IZ ČLENA 57

1.

Sheme podpore iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

2.

Naslednje sheme in ukrepi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

—

javna intervencija,

—

pomoč za zasebno skladiščenje,

—

shema šolskega sadja in zelenjave,

—

shema šolskega mleka,

—

pomoč v sektorju sadja in zelenjave,

—

podporni ukrepi v vinskem sektorju,

—

pomoč v sektorju čebelarstva,

—

pomoč v sektorju hmelja,

—

izvozna nadomestila;

3.

pomoč v sektorju sviloprejk iz Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (3);

4.

informacije in ukrepi promocije iz Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (4);

5.

ukrepi iz Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), razen tistih iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013;

6.

ukrepi iz Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), razen tistih iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013;

7.

Ukrepi iz poglavja I naslova III Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključeni v zadevni program razvoja podeželja.

8.

Ukrepi iz poglavja I naslova IV Uredbe (ES) št. 1698/2005 (7), vključeni v zadevni program razvoja podeželja.

(1)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(2)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, 5.1.2008, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(6)  Uredbo (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).