14.8.2014

Uradni list Evropske unije

L 242/4

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 884/2014

z dne 13. avgusta 2014

o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz nekatere krme in živil iz nekaterih tretjih držav, zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1152/2009

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1), in zlasti člena 53(1)(b)(ii) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredbo Komisije (ES) št. 1152/2009 (2) je treba bistveno spremeniti, področje uporabe pa je treba razširiti na krmo.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (3) določa dovoljene mejne vrednosti aflatoksinov v živilih zaradi varovanja javnega zdravja. Opaža se, da so te mejne vrednosti aflatoksinov v nekaterih živilih iz nekaterih držav pogosto prekoračene. Tako onesnaženje resno ogroža javno zdravje v Uniji, zato je treba sprejeti posebne pogoje na ravni Unije.

(3)

Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa najvišje mejne vrednosti aflatoksina B1 v krmi za varovanje zdravja ljudi in živali. Opaža se, da so te mejne vrednosti aflatoksina B1 v nekateri krmi iz nekaterih držav pogosto prekoračene. Tako onesnaženje resno ogroža zdravje živali in javno zdravje v Uniji, zato je treba sprejeti posebne pogoje na ravni Unije.

(4)

Za varovanje zdravja živali in javnega zdravja je pomembno, da se v področje uporabe te uredbe zajamejo tudi sestavljena krma in živila, ki vsebujejo znatno količino krme in živil, zajetih v tej uredbi. Za zagotovitev usklajenega izvajanja pregledov predelane in sestavljene krme in živil po vsej EU je primerno določiti mejno vrednost. Poleg tega je iz uporabe določb te uredbe primerno izključiti nekomercialne pošiljke. Vzorčenje in analizo pošiljk bi bilo treba izvesti v skladu z ustrezno zakonodajo Unije.

(5)	Določbe o vzorčenju in analizi za nadzor aflatoksinov v krmi so določene z Uredbo Komisije (ES) št. 152/2009 (5), za nadzor aflatoksinov v živilih pa z Uredbo Komisije (ES) št. 401/2006 (6).

(6)

Glede na to, da za uporabo posebnih pogojev za uvoz krme iz nekaterih tretjih držav zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini veljajo podobne določbe kot za uporabo posebnih pogojev za uvoz živil iz nekaterih tretjih držav zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini, je primerno krmo in živila, za katere veljajo pogoji zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini, vključiti v eno uredbo. Zato je primerno v to uredbo vključiti določbe v zvezi z arašidi iz Indije in Gane ter semeni lubenic iz Nigerije, določene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 91/2013 (7). Hkrati bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) št. 91/2013 nadomestiti z novo uredbo o določitvi določb v zvezi z okro in curryjevimi listi iz Indije.

(7)

Na podlagi rezultatov nadzora in izida revizij Urada za prehrano in veterinarstvo (FVO) so primerne naslednje spremembe proizvodov, za katere veljajo posebni pogoji in/ali pogostost nadzora:

—	črtanje posebnih pogojev za uvoz mandljev iz ZDA zaradi ugodnih rezultatov nadzora in ugodnega izida revizij FVO,

—	zmanjšanje pogostosti vzorčenja lešnikov iz Turčije glede na ugodne rezultate nadzora in ugoden izid revizij FVO,

—	zmanjšanje pogostosti vzorčenja brazilskih orehov v luščini iz Brazilije glede na to, da ni neskladnosti, kar je povezano tudi z zelo majhnimi količinami uvoza teh orehov v EU.

(8)

Sistem nadzora za krmo in živila, ki jih zajema ta uredba, se uporablja že vrsto let in se nenehno izboljšuje na podlagi pridobljenih izkušenj. Pregledov uvoza živil neživalskega izvora ni možno popolnoma uskladiti, ker je nemogoče opraviti vse zahtevane fizične preglede v zvezi z aflatoksini na določeni vstopni točki. Nadzor prisotnosti aflatoksinov v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006 je zamuden in zahteva raztovarjanje pošiljke. Poleg tega se številni proizvodi, ki jih zajema ta uredba, prevažajo v vakuumskem pakiranju, uničenje vakuumskega pakiranja zaradi vzorčenja pa lahko pomeni poslabšanje kakovosti, če je treba pošiljko po fizičnem pregledu prevažati na velike razdalje. Vendar je za zmanjšanje upravnega bremena primerno čim bolj uskladiti upravne dokumente, povezane s pregledi krme in živil neživalskega izvora. Ker pogoji za uvoz krme in živil, ki jih zajema ta uredba, niso enaki pogojem za krmo in živila, ki jih zajema Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (8), je zaradi upravne poenostavitve za nosilce dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti primerno uporabiti isti skupni vstopni dokument. Vendar je treba za uporabo navedenega skupnega vstopnega dokumenta za to uredbo v navodilih zagotoviti dodatne pojasnjevalne opombe za odpravo razlik v nadzornih sistemih.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1. Brez poseganja v določbe Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (9) se ta uredba uporablja za uvoz naslednje krme in živil z oznakami KN in razvrstitvijo TARIC iz Priloge I:

(a)	brazilski orehi v luščini in mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo brazilske orehe v luščini (živila), s poreklom ali poslani iz Brazilije;

(b)	arašidi, v lupini in oluščeni, arašidno maslo, arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani (krma in živila), s poreklom ali poslani s Kitajske;

(c)	arašidi, v lupini in oluščeni, arašidno maslo, arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani (krma in živila), s poreklom ali poslani iz Egipta;

(d)	pistacije, neoluščene in oluščene, pistacije, drugače pripravljene ali konzervirane (živila) s poreklom ali poslane iz Irana;

(e)

naslednja živila s poreklom ali poslana iz Turčije:

(i)	posušene fige:

(ii)	lešniki (Corylus sp.), neoluščeni in oluščeni;

(iii)

pistacije, neoluščene in oluščene;

(iv)	mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo fige, lešnike ali pistacije;

(v)	pasta iz fig, pasta iz pistacij in pasta iz lešnikov;

(vi)	lešniki, fige in pistacije, pripravljeni ali konzervirani, vključno mešanice;

(vii)

moka, zdrob in prah iz lešnikov in pistacij;

(viii)

narezani, nasekljani in drobljeni lešniki;

(ix)	lešnikovo olje;

(f)	arašidi, v lupini in oluščeni, arašidno maslo, arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani (krma in živila), s poreklom ali poslani iz Gane;

(g)	arašidi, v lupini in oluščeni, arašidno maslo, arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani (krma in živila), s poreklom ali poslani iz Indije;

(h)	semena lubenic in proizvodi iz njih (živila) s poreklom ali poslani iz Nigerije.

2. Ta uredba se uporablja tudi za krmo in živila, ki se predelajo iz krme in živil iz odstavka 1, ter za sestavljena krmo in živila, ki vsebujejo več kot 20 % katere koli krme ali živila iz odstavka 1.

3. Ta uredba se ne uporablja za pošiljke krme in živil iz odstavkov 1 in 2, ki so namenjene fizičnim osebam le za osebno rabo in uporabo. V primeru dvoma dokazno breme nosi prejemnik pošiljke.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz členov 2 in 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 ter člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

Poleg tega se uporabljajo tudi naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„določene točke uvoza (DTU)“ so vse točke, ki jih določi pristojni organ, prek katerih se lahko krma in živila iz člena 1 uvažajo v Unijo;

(b)	„določena vstopna točka (DVT)“ pomeni vstopno točko, kot je določena v členu 3(b) Uredbe (ES) št. 669/2009.

V tej uredbi pošiljka pomeni lot, kot je naveden v uredbah (ES) št. 401/2006 in (ES) št. 152/2009.

Člen 3

Uvoz v Unijo

Pošiljke krme in živil iz člena 1(1) in (2) (v nadaljnjem besedilu: krma in živila) se lahko uvozijo v Unijo v skladu s postopki, določenimi v tej uredbi.

Člen 4

Rezultati vzorčenja in analize

1. Vsaki pošiljki krme in živil se priložijo rezultati vzorčenja in analize, ki ju opravijo pristojni organi države izvora ali države, iz katere je pošiljka poslana, če je navedena država drugačna od države porekla, da se preveri skladnost z zakonodajo Unije o mejnih vrednostih aflatoksinov.

2. Vzorčenje in analizo iz odstavka 1 za aflatoksine v krmi je treba opraviti v skladu z Uredbo (ES) št. 152/2009, za aflatoksine v živilih pa v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006.

Člen 5

Zdravstveno spričevalo

1. Vsaki pošiljki se priloži tudi zdravstveno spričevalo v skladu z vzorcem, določenim v Prilogi II.

2. Zdravstveno spričevalo izpolni, podpiše in potrdi pooblaščeni predstavnik pristojnega organa v državi porekla ali pristojnega organa države, iz katere je pošiljka poslana, če je navedena država drugačna od države porekla.

Pristojni organ države porekla je:

(a)	Ministério da Agricultura, Pecuária e Abastecimento (MAPA) za živila iz Brazilije;

(b)	Državna uprava za pregled na vstopu in izstopu ter karanteno Ljudske republike Kitajske za živila iz Kitajske;

(c)	egipčansko Ministrstvo za kmetijstvo za krmo in živila iz Egipta;

(d)	iransko Ministrstvo za zdravje za živila iz Irana;

(e)	Generalni direktorat za zaščito in nadzor Ministrstva za kmetijstvo in podeželje Republike Turčije za živila iz Turčije;

(f)	ganska Agencija za standarde za krmo in živila iz Gane;

(g)	Svet Indije za nadzorovanje izvoza (EIC) Ministrstva za trgovino in industrijo za krmo in živila iz Indije;

(h)	Nacionalna agencija za upravo in nadzor živil in zdravil (NAFDAC) za živila iz Nigerije.

3. Zdravstveno spričevalo se sestavi v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se nahaja določena vstopna točka. Vendar se država članica lahko strinja, da se zdravstvena spričevala sestavijo v drugem uradnem jeziku Unije.

4. Zdravstveno spričevalo je veljavno samo štiri mesece od datuma izdaje.

Člen 6

Identifikacija

Vsaka pošiljka krme in živil se označi z identifikacijsko oznako (oznako pošiljke), ki ustreza identifikacijski oznaki na rezultatih vzorčenja in analize iz člena 4 ter zdravstvenem spričevalu iz člena 5. Vsaka posamezna vrečka ali druga oblika pakiranja pošiljke se označi z navedeno identifikacijsko oznako.

Člen 7

Predhodno obvestilo o pošiljkah

1. Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti ali njihovi predstavniki predhodno obvestijo pristojni organ o predvidenem datumu in času fizičnega prispetja krme in živil na določeno vstopno točko ter o naravi pošiljke.

2. Za namene predhodnega obvestila izpolnijo del I skupnega vstopnega dokumenta iz člena 3(a) Uredbe (ES) št. 669/2009 in ga predložijo pristojnemu organu na določeni vstopni točki najpozneje en delovni dan pred fizičnim prispetjem pošiljke.

3. Za izpolnitev skupnega vstopnega dokumenta v skladu s to uredbo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti upoštevajo navodila iz Priloge III.

4. Če se določena točka uvoza razlikuje od določene vstopne točke, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti obvesti pristojni organ na določeni točki uvoza vsaj en delovni dan pred fizičnim prispetjem pošiljke. Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti pristojni organ obvesti tako, da mu pošlje kopijo skupnega vstopnega dokumenta, ki je izpolnjen glede na kontrolo dokumentov, ki jo opravi pristojni organ na določeni vstopni točki.

5. Skupni vstopni dokumenti se sestavijo v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se nahaja določena vstopna točka. Vendar se država članica lahko strinja, da se skupni vstopni dokumenti sestavijo v drugem uradnem jeziku Unije.

Člen 8

Določene točke uvoza

Pristojni organi v državah članicah zagotovijo, da določena točka uvoza izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	prisotnost usposobljenega osebja za izvajanje uradnih pregledov pošiljk krme in živil;

(b)	razpoložljivost podrobnih navodil v zvezi z vzorčenjem in pošiljanjem vzorcev v laboratorij v skladu z določbami iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 152/2009 za krmo in Priloge I k Uredbi (ES) št. 401/2006 za živila;

(c)

možnost za raztovarjanje in vzorčenje v zaščitenem prostoru na določeni točki uvoza; treba je omogočiti, da je pošiljka krme in živil pod uradnim nadzorom pristojnega organa od določene točke uvoza naprej, kadar je treba pošiljko po dogovoru s pristojnim organom prepeljati na kraj v neposredni bližini določene točke uvoza za izvedbo vzorčenja;

(d)	razpoložljivost skladiščnih prostorov in skladišč za skladiščenje zadržanih pošiljk krme in živil v ustreznih pogojih med čakanjem na rezultate analize;

(e)	razpoložljivost opreme za raztovarjanje in ustrezne opreme za vzorčenje;

(f)	razpoložljivost uradnega laboratorija za analizo aflatoksinov, do katerega je vzorce mogoče hitro prepeljati in v katerem je mogoče v določenem roku izvesti analizo.

Države članice vodijo posodobljen seznam določenih točk uvoza in javnosti omogočijo dostop do tega seznama. Države članice s seznamom seznanijo Komisijo.

Komisija v informativne namene na svoji spletni strani objavi nacionalne povezave do navedenih seznamov.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti zagotovijo raztovarjanje pošiljke krme in živil, potrebnih za reprezentativno vzorčenje.

Če se vzorčenje ne more izvesti reprezentativno z običajno opremo za vzorčenje, nosilec pri posebnih prevozih ali posebnih oblikah pakiranja uradnemu inšpektorju zagotovi ustrezno opremo za vzorčenje.

Člen 9

Uradni pregledi

1. Vsi uradni pregledi pred izpolnitvijo skupnega vstopnega dokumenta se izvedejo v 15 delovnih dneh od trenutka, ko je pošiljka predložena za uvoz in je fizično na voljo za vzorčenje na določeni točki uvoza.

2. Pošiljke krme in živil lahko vstopijo v Unijo samo prek določene vstopne točke. Pristojni organ na določeni vstopni točki pregleda dokumente za vsako pošiljko krme in živil, namenjeno za uvoz v Unijo, da preveri skladnost z zahtevami iz členov 4 in 5.

Za namene te uredbe se lahko kot vstopne točke določijo tiste, ki so pooblaščene samo za preglede dokumentov. V navedenem primeru ni potrebno, da določena vstopna točka izpolnjuje minimalne zahteve, kot so določene v členu 4 Uredbe (ES) št. 669/2009.

3. Kadar pošiljki krme in živil niso priloženi rezultati vzorčenja in analize ter zdravstveno spričevalo ali kadar rezultati vzorčenja in analize ali zdravstveno spričevalo niso v skladu z določbami Uredbe, pošiljka ne sme vstopiti v Unijo za uvoz v Unijo in jo je treba poslati nazaj v državo porekla ali uničiti.

4. Pristojni organ na določeni vstopni točki po uspešno opravljenih pregledih iz odstavka 2 odobri prevoz pošiljke na določeno točko uvoza. Pošiljki so med prevozom priloženi izvirnik spričevala, rezultati vzorčenja in analize iz člena 4 ter skupni vstopni dokument. Pristojni organ na določeni vstopni točki takoj obvesti pristojni organ na določeni točki uvoza o pošiljanju pošiljke, nosilec dejavnosti pa mora pristojni organ na določeni točki uvoza obvestiti o prispetju pošiljke vsaj en delovni dan pred fizičnim prispetjem pošiljke. Če se nosilec dejavnosti odloči za spremembo določene točke uvoza po tem, ko pošiljka zapusti določeno vstopno točko, je treba dokumente ponovno predložiti pristojnemu organu na določeni vstopni točki, ki se s tem mora strinjati in spremeniti skupni vstopni dokument, pristojni organ na določeni vstopni točki pa zadevne določene točke uvoza naknadno obvesti o teh spremembah.

5. Pristojni organ na določeni točki uvoza opravi pregled identitete in fizični pregled z odvzetjem vzorca za analizo aflatoksina B1 za krmo ali aflatoksina B1 in skupnega onesnaženja z aflatoksini za živila na nekaterih pošiljkah tako pogosto, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi, preden se pošiljke sprejmejo za sprostitev v prosti promet v Uniji. Vzorčenje za krmo se opravi v skladu s Prilogo I k Uredbi (ES) št. 152/2009, za živila pa v skladu s Prilogo I k Uredbi (ES) št. 401/2006.

6. Po zaključku pregledov pristojni organi za preglede, ki jih opravijo sami:

(a)	izpolnijo zadevne rubrike v delu II skupnega vstopnega dokumenta;

(b)	združijo rezultate opravljenega vzorčenja in analize;

(c)	določijo in vnesejo referenčno številko skupnega vstopnega dokumenta na skupnem vstopnem dokumentu;

(d)	ožigosajo in podpišejo izvirnik skupnega vstopnega dokumenta;

(e)	pripravijo in obdržijo kopijo podpisanega in ožigosanega skupnega vstopnega dokumenta.

Za izpolnitev skupnega vstopnega dokumenta v skladu s to uredbo pristojni organ upošteva navodila iz Priloge III.

7. Pošiljki so med prevozom do sprostitve v prosti promet priloženi izvirnik zdravstvenega spričevala iz člena 5, rezultati vzorčenja in analize iz člena 4 ter skupni vstopni dokument.

Člen 10

Delitev pošiljke

1. Pošiljke se ne delijo, dokler se ne zaključijo vsi uradni pregledi in pristojni organi v celoti ne izpolnijo skupnega vstopnega dokumenta, kot je določeno v členu 9.

2. V primeru naknadne delitve pošiljke je vsakemu delu pošiljke med prevozom do sprostitve v prosti promet priložena overjena kopija skupnega vstopnega dokumenta.

Člen 11

Sprostitev v prosti promet

Pred sprostitvijo pošiljk v prosti promet mora nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti ali njegov predstavnik carinskim organom (fizično ali elektronsko) predložiti skupni vstopni dokument, ki ga je pristojni organ po opravljenih uradnih pregledih ustrezno izpolnil. Carinski organi sprostijo pošiljko v prosti promet, samo če je v polju II.14 skupnega vstopnega dokumenta navedena in v polju II.21 navedenega dokumenta podpisana pozitivna odločitev pristojnega organa.

Člen 12

Neskladnost

Če se v okviru uradnih pregledov ugotovi neskladnost z zadevno zakonodajo Unije, pristojni organ izpolni del III skupnega vstopnega dokumenta, pri čemer se sprejmejo ukrepi v skladu s členi 19, 20 in 21 Uredbe (ES) št. 882/2004.

Člen 13

Poročila

Države članice Komisiji vsake tri mesece predložijo poročilo o vseh analitičnih rezultatih uradnih pregledov pošiljk krme in živil v skladu s to uredbo. Navedeno poročilo se predloži v mesecu po vsakem trimesečju.

Poročilo vključuje naslednje informacije:

—	število uvoženih pošiljk,

—	število pošiljk, vzorčenih za analizo,

—	rezultate pregledov iz člena 9(5).

Člen 14

Stroški

Vse stroške, nastale pri uradnih pregledih, vključno z vzorčenjem, analizo, skladiščenjem in vsemi ukrepi, ki so posledica neustreznosti, krijejo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti.

Člen 15

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1152/2009 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in jih je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. avgusta 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1152/2009 z dne 27. novembra 2009 o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz nekaterih živil iz nekaterih tretjih držav, zaradi nevarnosti onesnaženja z aflatoksini in o razveljavitvi Odločbe 2006/504/ES (UL L 313, 28.11.2009, str. 40).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(4) Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L 140, 30.5.2002, str. 10).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 z dne 27. januarja 2009 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor krme (UL L 54, 26.2.2009, str. 1).

(6) Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih (UL L 70, 9.3.2006, str. 12).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 91/2013 z dne 31. januarja 2013 o določitvi posebnih pogojev, ki se uporabljajo za uvoz arašidov iz Gane in Indije, okre in curryjevih listov iz Indije in semena lubenic iz Nigerije, ter o spremembi uredb Komisije (ES) št. 669/2009 in št. 1152/2009 (UL L 33, 2.2.2013, str. 2).

(8) Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).

(9) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

(10) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

PRILOGA I

Krma in živila neživalskega izvora, za katera veljajo ukrepi iz te uredbe:

Krma in živila

(predvidena uporaba)

Oznaka KN (1)

Pododdelek TARIC

Država porekla ali država odpreme

Pogostost fizičnih pregledov in pregledov identitete (%) pri uvozu

—	brazilski orehi v luščini

—	0801 21 00

Brazilija (BR)

Naključni

—	mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo brazilske orehe v luščini

—	ex 0813 50

(živila)

—	arašidi, v lupini

—	1202 41 00

Kitajska (CN)

—	arašidi, oluščeni

—	1202 42 00

—	arašidno maslo

—	2008 11 10

—	arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

—	2008 11 91; 2008 11 96; 2008 11 98

(krma in živila)

—	arašidi, v lupini

—	1202 41 00

Egipt (EG)

—	arašidi, oluščeni

—	1202 42 00

—	arašidno maslo

—	2008 11 10

—	arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

—	2008 11 91; 2008 11 96; 2008 11 98

(krma in živila)

—	pistacije, neoluščene

—	0802 51 00

Iran (IR)

—	pistacije, oluščene

—	0802 52 00

—	mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo pistacije

—	ex 0813 50

—	pasta iz pistacij

—	ex 2007 10 ali 2007 99

—	pistacije, pripravljene ali konzervirane, vključno mešanice

—	2008 19 13

—	2008 19 93

—	ex 2008 97

—	moka, zdrob in prah iz pistacij

—	ex 1106 30 90

(živila)

—	posušene fige

—	0804 20 90

Turčija (TR)

—	mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo fige

—	ex 0813 50

—	pasta iz fig

—	ex 2007 10 ali 2007 99

—	fige, pripravljene ali konzervirane, vključno mešanice

—	ex 2008 99

—	ex 2008 97

(živila)

—	lešniki (Corylus sp.), neoluščeni

—	0802 21 00

Turčija (TR)

Naključni

—	lešniki (Corylus sp.), oluščeni

—	0802 22 00

—	mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo lešnike

—	ex 0813 50

—	pasta iz lešnikov

—	ex 2007 10 ali 2007 99

—	lešniki, pripravljeni ali konzervirani, vključno mešanice

—	ex 2008 19

—	ex 2008 97

—	moka, zdrob in prah iz lešnikov

—	ex 1106 30 90

—	narezani, nasekljani in drobljeni lešniki

—	ex 0802 22 00; 2008 19

—	lešnikovo olje

—	ex 1515 90 99

(živila)

—	pistacije, neoluščene

—	0802 51 00

Turčija (TR)

—	pistacije, oluščene

—	0802 52 00

—	mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo pistacije

—	ex 0813 50

—	pasta iz pistacij

—	ex 2007 10 ali 2007 99

—	pistacije, pripravljene ali konzervirane, vključno mešanice

—	2008 19 13

—	2008 19 93

—	ex 2008 97

—	moka, zdrob in prah iz pistacij

—	ex 1106 30 90

(živila)

—	arašidi, v lupini

—	1202 41 00

Gana (GH)

—	arašidi, oluščeni

—	1202 42 00

—	arašidno maslo

—	2008 11 10

—	arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

—	2008 11 91; 2008 11 96; 2008 11 98

(krma in živila)

—	arašidi, v lupini

—	1202 41 00

Indija (IN)

—	arašidi, oluščeni

—	1202 42 00

—	arašidno maslo

—	2008 11 10

—	arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

—	2008 11 91; 2008 11 96; 2008 11 98

(krma in živila)

seme lubenic (egusi, Citrullus lanatus) in proizvodi iz njih

ex 1207 70 00;

ex 1106 30 90;

ex 2008 99 99

Nigerija (NG)

(živila)

PRILOGA II

PRILOGA III

Navodila za izpolnjevanje skupnega vstopnega dokumenta v skladu s to uredbo v primeru uvoza krme in živil iz nekaterih tretjih držav zaradi onesnaženja teh proizvodov z aflatoksini

Splošno	Pri uporabi skupnega vstopnega dokumenta v skladu s to uredbo je treba vsako navedbo „DVT“ razumeti kot „določeno vstopno točko“ ali „določeno točko uvoza“, kot je določeno v posebnih opombah za vsako polje. Vsako navedbo „kontrolna točka“ je treba razumeti kot „določeno točko uvoza“. Dokument izpolnite z velikimi tiskanimi črkami. Navodila so prikazana poleg zadevne številke polja.
Del I	Če ni navedeno drugače, ta oddelek izpolni nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti ali njegov predstavnik.
Polje I.1.	Pošiljatelj: ime in polni naslov fizične ali pravne osebe (nosilca dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti), ki odpremlja pošiljko. Navedba telefonske številke in številke telefaksa ali elektronskega naslova je priporočena.
Polje I.2.	Vsa tri okenca v tem polju izpolnijo organi na določeni točki uvoza, kot je opredeljeno v členu 2. Referenčno številko skupnega vstopnega dokumenta pripišite v prvo okence. Referenčno številko skupnega vstopnega dokumenta lahko vpišejo organi na določeni vstopni točki. Navedite ime določene točke uvoza v drugo okence in njegovo številko v tretje okence.
Polje I.3.	Prejemnik: ime in polni naslov fizične ali pravne osebe (nosilca dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti), ki ji je pošiljka namenjena. Navedba telefonske številke in številke telefaksa ali elektronskega naslova je priporočena.
Polje I.4.	Oseba, odgovorna za pošiljko: (tudi agent, deklarant ali nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti) navedite ime in polni naslov osebe, ki je odgovorna za pošiljko ob njeni predložitvi na določeni vstopni točki in ki pristojnim organom v imenu uvoznika predloži potrebne izjave. Navedba telefonske številke in številka telefaksa ali elektronskega naslova je priporočena.
Polje I.5.	Država porekla: navedite državo, iz katere proizvod izvira ali v kateri se goji, pobira ali proizvaja.
Polje I.6.	Država, iz katere se pošilja: navedite državo, v kateri je bila pošiljka dana na končno prevozno sredstvo za pot v Unijo.
Polje I.7.	Uvoznik: ime in polni naslov. Navedba telefonske številke in številke telefaksa ali elektronskega naslova je priporočena.
Polje I.8.	Namembni kraj: naslov za dostavo v Uniji. Navedba telefonske številke in številke telefaksa ali elektronskega naslova je priporočena.
Polje I.9.	Prispetje na določeno vstopno točko (predvideni datum): navedite predvideni datum prispetja pošiljke na določeno vstopno točko.
Polje I.10.	Dokumenti: ustrezno navedite datum izdaje in število uradnih dokumentov, ki so priloženi pošiljki.
Polje I.11.	Prevozno sredstvo: označite ustrezno okence za prevozno sredstvo, s katerim je pošiljka prispela. Identifikacija: navedite vse podrobnosti o prevoznem sredstvu, s katerim je pošiljka prispela. Za letala navedite številko leta. Za plovila navedite ime ladje. Za cestna vozila: navedite številko registrske tablice in po potrebi številko priklopnika. Za železniški prevoz: navedite ime vlaka in številko vagona. Dokumentarne reference: številka letalskega tovornega lista, nakladnice ali komercialna številka vlaka ali tovornjaka.
Polje I.12.	Opis proizvoda: podrobno opišite proizvod z uporabo terminologije iz člena 1.
Polje I.13.	Oznaka proizvoda: uporabite oznako, s katero je opredeljen proizvod, kot je navedeno v Prilogi I (vključno s pododdelkom TARIC, če se uporablja).
Polje I.14.	Bruto teža: navedite skupno težo v kilogramih ali tonah. Ta teža je opredeljena kot skupna masa proizvodov, neposredne embalaže in njihovega celotnega pakiranja, vendar brez kontejnerjev za prevoz in druge prevozne opreme. Neto teža: navedite težo dejanskega proizvoda v kilogramih ali tonah, brez pakiranja. Ta teža je opredeljena kot masa samih proizvodov brez neposredne embalaže ali pakiranja.
Polje I.15.	Število pakiranj: navedite število pakiranj v pošiljki.
Polje I.16.	Temperatura: označite ustrezno temperaturo prevoza/skladiščenja.
Polje I.17.	Vrsta pakiranja: navedite vrsto pakiranja proizvodov.
Polje I.18.	Proizvod, namenjen za: označite ustrezno okence, odvisno od tega, ali je proizvod namenjen za prehrano ljudi brez predhodnega razvrščanja ali drugačne mehanske obdelave (v tem primeru označite „prehrano ljudi“), za prehrano ljudi po takšni obdelavi (v tem primeru označite „dodatno obdelavo“) ali za „krmo“ (v tem primeru označite „krmo“).
Polje I.19.	Številka zalivke in številka kontejnerja: navedite vse identifikacijske številke zalivk in kontejnerjev, kadar je to ustrezno.
Polje I.20.	Za prevoz do kontrolne točke: če je pošiljka namenjena za uvoz (glej polje I.22) in se nosilec odloči za možnost pregleda identitete in fizičnega pregleda na specifični določeni točki uvoza, označite okence in natančno opredelite določeno točko uvoza.
Polje I.21.	Ni relevantno.
Polje I.22.	Za uvoz: označite okence, če je pošiljka namenjena za uvoz.
Polje I.23.	Ni relevantno.
Polje I.24.	Prevozno sredstvo do kontrolne točke: označite ustrezno prevozno sredstvo, uporabljeno za prevoz do določene točke uvoza.
Del II	Ta oddelek izpolni pristojni organ.
Splošno	Polje II.1 izpolni pristojni organ na določeni točki uvoza. Polja II.2 do II.9, razen polja II.4, izpolnijo carinske službe ali organi, pristojni za pregled dokumentov. Polja II.10 do II.21 izpolnijo pristojni organi na določeni točki uvoza.
Polje II.1.	Referenčna številka skupnega vstopnega dokumenta: uporabite isto referenčno številko skupnega vstopnega dokumenta kot v polju I.2.
Polje II.2.	Referenca carinskega dokumenta: po potrebi uporabijo carinske službe.
Polje II.3.	Pregled dokumentov: ta pregled je treba izvesti za vse pošiljke.
Polje II.4.	Pošiljke, izbrane za fizične preglede: ni relevantno v okviru te uredbe.
Polje II.5.	SPREJEMLJIVO za prevoz: če je pošiljka po uspešnem pregledu dokumentov sprejemljiva za prevoz do določene točke uvoza, pristojni organ na določeni vstopni točki označi polje in navede, do katere določene točke uvoza se pošiljka dostavi za morebiten fizični pregled (glede na informacije v polju I.20). Ta uredba se ne uporablja za nadaljnji prevoz.
Polje II.6.	NESPREJEMLJIVO: če pošiljka ni sprejemljiva za prevoz do določene točke uvoza zaradi nezadovoljivega izida pregleda dokumentov, pristojni organ na določeni vstopni točki označi polje in jasno navede ukrep, ki se izvede v primeru zavrnitve pošiljke. V primeru „ponovne odpreme“, „uničenja“, „spremembe“ ali „uporabe za drug namen“ je treba v polje II.7 vnesti naslov namembnega obrata.
Polje II.7.	Podatki o namembnih krajih pod nadzorom (II.6): navedite ustrezno številko dovoljenja in naslov (ali ime ladje in pristanišče) za vse namembne kraje, v katerih se zahtevajo dodatni pregledi pošiljke, na primer če je v polju II.6 označeno „ponovna odprema“, „uničenje“, „sprememba“ ali „uporaba za drug namen“.
Polje II.8.	Popolna identifikacija določene vstopne točke in uradni žig: navedite popolno identifikacijo določene vstopne točke in odtisnite uradni žig pristojnega organa na tej točki.
Polje II.9.	Uradni inšpektor: podpis odgovornega uradnika pristojnega organa na določeni vstopni točki.
Polje II.10.	Ni relevantno.
Polje II.11.	Pregled identitete: ustrezno označite okenca in navedite, ali so bili opravljeni pregledi identitete in kakšni so bili njihovi rezultati.
Polje II.12.	Fizični pregled: navedite rezultate fizičnih pregledov, če so bili opravljeni.
Polje II.13.	Laboratorijski testi: označite okence in navedite, ali je bila pošiljka izbrana za vzorčenje in analizo. Test za: navedite, za katere snovi se izvaja laboratorijski test (aflatoksin B1 in/ali skupno onesnaženje) in po kateri analitski metodi. Rezultati: navedite rezultate laboratorijskega testa in označite ustrezno okence.
Polje II.14.	SPREJEMLJIVO za sprostitev v prosti promet: označite okence, če se pošiljka sprosti v prosti promet znotraj Unije. Označite eno od okenc za navedbo nadaljnje uporabe („prehrano ljudi“, „dodatno obdelavo“, „krmo“ ali „drugo“).
Polje II.15.	Ni relevantno.
Polje II.16.	NESPREJEMLJIVO: označite okence v primeru zavrnitve pošiljke zaradi nezadovoljivih rezultatov pregledov identitete ali fizičnih pregledov. Jasno navedite ukrep, ki se izvede v takem primeru, tako da označite ustrezno okence („ponovna odprema“, „uničenje“, „sprememba“ ali „uporaba za drug namen“). Naslov namembnega obrata se vnese v polje II.18.
Polje II.17.	Razlogi za zavrnitev: označite ustrezno okence. Ustrezno navedite dodatne pomembne informacije.
Polje II.18.	Podatki o nadzorovanih namembnih krajih (II.16): navedite ustrezno številko dovoljenja in naslov (ali ime ladje in pristanišče) za vse namembne kraje, v katerih se zahtevajo dodatni pregledi pošiljke, glede na informacije v polju II.16.
Polje II.19.	Pošiljka ponovno zapečatena: to polje uporabite, kadar se originalna zalivka na pošiljki pri odpiranju kontejnerja uniči. Voditi je treba zbirni seznam vseh zalivk, ki so bile uporabljene v ta namen.
Polje II.20.	Popolna identifikacija določene vstopne točke/kontrolne točke in uradni žig: navedite popolno identifikacijo določene točke uvoza in odtisnite uradni žig pristojnega organa na tej točki.
Polje II.21.	Uradni inšpektor: navedite ime (z velikimi tiskanimi črkami) in datum izdaje, zraven pa mora biti podpis odgovornega uradnika pristojnega organa na določeni točki uvoza.
Del III	Ta oddelek izpolni pristojni organ.
Polje III.1.	Podatki o ponovni odpremi: pristojni organ na določeni vstopni točki ali določeni točki uvoza navede uporabljeno prevozno sredstvo in njegovo identifikacijo, namembno državo ter datum ponovne odpreme, takoj ko so te informacije znane.
Polje III.2.	Nadaljnje spremljanje: navedite enoto lokalnega pristojnega organa, ki je, kot je primerno, odgovorna za nadzor v primeru „uničenja“, „spremembe“ ali „uporabe za drug namen“ pošiljke. V tem polju ta pristojni organ potrdi prispetje in skladnost pošiljke.
Polje III.3.	Uradni inšpektor: podpis odgovornega uradnika pristojnega organa na določeni točki uvoza v primeru „ponovne odpreme“ pošiljke. Podpis odgovornega uradnika lokalnega pristojnega organa v primeru „uničenja“, „spremembe“ ali „uporabe za drug namen“.

PRILOGA IV

Korelacijska tabela iz člena 15

Uredba (ES) št. 1152/2009	Ta uredba
Člen 1	Člen 1 in Priloga I
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3
Člen 4(1)	Člen 4(1) ter člen 5(1) in (2)
Člen 4(2)	Člen 5(3)
Člen 4(3)	Člen 5(4)
Člen 4(4)	Člen 4(2)
Člen 4(5)	Člen 6
Člen 5	Člen 7
Člen 6	Člen 8
Člen 7(1)	Člen 9(1)
Člen 7(2)	Člen 9(2) in (3)
Člen 7(3)	Člen 9(4)
Člen 7(4)	Člen 9(5)
Člen 7(5)	Priloga I
Člen 7(6)	Člen 9(6)
Člen 7(7)	Člen 9(7)
Člen 7(8)	Člen 11
Člen 7(9)	Člen 13
Člen 8	Člen 10
Člen 9	—
Člen 10	Člen 14
Člen 11	Člen 15
Člen 12	—
Člen 13	Člen 16
Priloga I	Priloga II
Priloga II	Priloga III

14.8.2014

Uradni list Evropske unije

L 242/33

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 305/13/COL

z dne 10. julija 2013

o dokapitalizaciji zavarovalnice Sjóvá (Islandija)

NADZORNI ORGAN EFTE (V NADALJNJEM BESEDILU: NADZORNI ORGAN) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP), zlasti člena 61(3)(b) in Protokola 26,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču), zlasti člena 24 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3), zlasti člena 1(2) in (3) dela I ter člena 7(3) in člena 13 dela II Protokola,

ob upoštevanju naslednjega:

I. DEJSTVA

1. POSTOPEK

(1)

Nadzorni organ je bil prek islandskih medijev obveščen o posredovanju države v zavarovalnici Sjóvá-Almennar tryggingar hf. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica Sjóvá) poleti 2009. Nadzorni organ je nato vključil to zadevo na dnevni red letnega srečanja o nerešenih zadevah na področju državne pomoči med Nadzornim organom in islandskimi organi, ki je potekalo 5. novembra 2009 v Reykjaviku. Islandski organi so na tem srečanju na kratko predstavili informacije o ozadju in preteklosti zadeve. Nadzorni organ je na istem srečanju zaradi zapletenosti in okoliščin posredovanja pozval islandske organe, naj pisno predložijo podrobne informacije.

(2)	Nadzorni organ je 7. junija 2010 prejel pritožbo (evidenčna številka 559496) zoper domnevno državno pomoč, dodeljeno s posredovanjem države v zavarovalnici Sjóvá.

(3)

Nadzorni organ je potem, ko je poslal pisne zahteve po informacijah in sprejel odločbo o predložitvi informacij glede posredovanja države v zavarovalnici Sjóvá, ter po naknadnem dopisovanju z dopisom z dne 22. septembra 2010 obvestil islandske organe, da je sprejel odločitev o začetku postopka iz člena 1(2) dela I Protokola 3 v zvezi z dokapitalizacijo zavarovalnice Sjóvá.

(4)

Odločba Nadzornega organa št. 373/10/COL o začetku formalnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka) z dne 22. septembra 2010 je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in njegovem Dopolnilu EGP (1). Nadzorni organ je zainteresirane strani pozval, naj predložijo svoje pripombe o tem.

(5)

Islandski organi, zavarovalnica Sjóvá in banka Íslandsbanki so predložili pripombe v dopisu z dne 14. januarja 2011 (ev. št. 583507). Nadzorni organ je prejel pripombe tudi od dveh konkurentk zavarovalnice Sjóvá. Nadzorni organ je z dopisom z dne 31. januarja 2011 (ev. št. 584930) te pripombe posredoval islandskim organom in jim dal možnost, da nanje odgovorijo. Odgovor je bil prejet z dopisom z dne 25. februarja 2011 (ev. št. 588606).

(6)

Islandski organi so 3. oktobra 2011 predložili prvi načrt prestrukturiranja zavarovalnice Sjóvá (ev. št. 610472), ki je bil posodobljen 13. aprila 2012 (ev. št. 631003) in 28. maja 2013 (ev. št. 673746), 6. marca 2013 pa so predložili dopolnilne informacije (ev. št. 665021). Predlogi dodatnih zavez so bili prejeti 25. junija 2012 (ev. št. 641330), 4. oktobra 2012 (ev. št. 648708), 3. maja 2013 (ev. št. 671655), 28. maja 2013 (ev. št. 673746) in 2. julija 2013 (ev. št. 677440).

2. OPIS ZADEVE

2.1 Ozadje

(7)

Finančna skupina Moderna/Milestone Finance (v nadaljnjem besedilu: skupina Milestone) (2) je leta 2005 od banke Glitnir kupila 66,6 % delnic zavarovalnice Sjóvá, leta 2006 pa je pridobila polno lastništvo. V nadaljevanju se je skupina Milestone odločila predvsem, da naložbe zavarovalnice Sjóvá osredotoči na tuje nepremičninske projekte z visokim finančnim vzvodom, ter delničarjem omogočila izmenjave sredstev in nezavarovana posojila, kar je škodilo finančnemu položaju zavarovalnice Sjóvá. V skladu s poročilom (3) islandskega organa za finančni nadzor (v nadaljnjem besedilu: organ FME) so te naložbe privedle do velikih finančnih težav in niso bile v skladu z določbami člena 34(2) zakona o zavarovalniških dejavnostih št. 60/1994.

(8)

Organ FME je od oktobra 2008 do septembra 2009 v zavarovalnici Sjóvá izvajal poseben nadzor v skladu s členom 90 zakona o zavarovalniških dejavnostih št. 60/1994. Po tem so zavarovalnico Sjóvá začeli upravljati njeni upniki, kar je privedlo do tega, da jo je marca 2009 prevzela njena največja upnica banka Glitnir. Banka Glitnir je pridobila tudi nadzor nad islandsko investicijsko banko Askar Capital, ki jo je prej nadzirala skupina Milestone, ter nad njeno hčerinsko družbo Avant hf. (v nadaljnjem besedilu: družba Avant), ki je bila dejavna na trgu financiranja avtomobilov.

(9)	Banka Glitnir in banka Íslandsbanki, ki je bila prav tako velik upnik zavarovalnice Sjóvá, sta se aprila 2009 obrnili na državo z zahtevo po njeni pomoči pri refinanciranju in prestrukturiranju zavarovalnice Sjóvá, saj sta izčrpali vse druge tržne možnosti za rešitev družbe.

(10)

Zavarovalnica Sjóvá je 20. junija 2009 z banko Glitnir, banko Íslandsbanki in SAT Eignarhaldsfélag hf. (holdinško družbo v polni lasti banke Glitnir, v nadaljnjem besedilu: družba SAT Holding) v imenu družbe SA tryggingar hf. podpisala sporazum o prenosu sredstev, na podlagi katerega so se vsa sredstva in obveznosti zavarovalnice Sjóvá v zvezi z njenim zavarovalniškim poslovanjem, vključno z zavarovalnim portfeljem, prenesli na družbo SA tryggingar hf. v skladu s členom 86 zakona o zavarovalniških dejavnostih št. 60/1994. Preostala sredstva zavarovalnice Sjóvá so se prenesla na holdinško družbo SJ Eignarhaldsfélag (v nadaljnjem besedilu: družba SJE). Družba SJE bi potem postopno prenehala poslovati z običajnim postopkom zaradi insolventnosti.

(11)

Po transakciji se je nova družba SA tryggingar hf. preimenovala v Sjóvá. V skladu z njenim statutom z dne 20. junija 2009 naj bi delničarji nove družbe (banka Glitnir, banka Íslandsbanki in družba SAT Holding) prispevali nov lastniški kapital v višini približno 16 milijard ISK, ki je bil potreben za nadaljevanje zavarovalniškega poslovanja, kot sledi (4):

Družba

Znesek

Način plačila

Delež

Glitnir

2,8 milijarde ISK

Obveznica, ki jo je izdala družba Avant z obrestno mero REIBOR plus 3,75 % z naslednjimi zavarovanji s premoženjem:

—	4. prednostna pravica (pozneje spremenjena v 3. prednostno pravico skupaj z obveznico, ki jo je izdala banka Askar Capital, glej spodaj) v portfelju družbe Avant,

—	1. prednostna pravica v terjatvi banke Glitnir do skupine Milestone v višini 54,9 % vseh terjatev do skupine Milestone.

17,67 %

Íslandsbanki

1,5 milijarde ISK

Različne obveznice, ki jih je izdalo 10 različnih družb in občin.

9,30 %

SAT Holding

11,6 milijarde ISK

Obveznica, ki jo je izdala banka Askar Capital, in obveznica, ki jo je izdala družba Landsvirkjun (državna družba za proizvodnjo in distribucijo električne energije) in je bila pridobljena od države (glej spodaj).

73,03 %

(12)

Na isti dan so delničarji zavarovalnice Sjóvá sklenili tudi sporazum o prodaji svojih deležev v družbi v roku 18 mesecev. Prihodki naj bi se uporabili za prenos sredstev, predvidenih kot osnovni kapital, nazaj na delničarje. V skladu s tem se je na začetku leta 2010 začel odprti postopek prodaje zavarovalnice Sjóvá, pri čemer je bila sklenitev kupoprodajne pogodbe načrtovana konec marca 2010. Vendar so se prizadevanja za prodajo končala novembra 2010, ko je najvišji ponudnik umaknil svojo ponudbo.

(13)	Nadzorni organ je predložil podrobnejši opis dogodkov, dejstev ter gospodarskega in političnega razvoja v zvezi z zlomom in preoblikovanjem zavarovalnice Sjóvá v odločbi o začetku postopka.

3. OPIS POSREDOVANJA DRŽAVE

3.1 Upravičenka

(14)

Zavarovalnica Sjóvá je bila ustanovljena leta 1918 in je bila od takrat ključni akter na islandskem zavarovalniškem trgu. Zavarovalnica zagotavlja storitve posameznikom in organizacijam vseh velikosti ter ponuja širok izbor produktov prek velike storitvene mreže po vsej državi. Zavarovalnica Sjóvá je ena od treh vodilnih zavarovalnic na Islandiji, ki svojim strankam zagotavlja vse vrste produktov neživljenjskega in življenjskega zavarovanja.

(15)

Zavarovalnica Sjóvá se ukvarja s šestimi razredi zavarovalnih produktov: premoženjsko zavarovanje, zavarovanje motornih vozil, zavarovanje v primeru nesreče in bolezni, zavarovanje vodnih plovil, zavarovanje zrakoplovov in tovora, zavarovanje odgovornosti in življenjsko zavarovanje. Vendar se družba osredotoča na zagotavljanje celovitih zavarovalniških storitev in ne na zagotavljanje storitev po posameznih produktih.

(16)

Zavarovalnica Sjóvá je lastnica ene hčerinske družbe, družbe Sjóvá Life. V skladu s členom 12 zakona o zavarovalniških dejavnostih št. 56/2010 se v isti družbi ne smejo opravljati dejavnosti življenjskega zavarovanja in poslov neživljenjskega primarnega zavarovanja. Čeprav je družba Sjóvá Life pravna oseba, ki je ločena od zavarovalnice Sjóvá ter ima ločeno računovodstvo in bilanco stanja, prek sporazuma z zavarovalnico Sjóvá kupuje vse tekoče posle ter ima dostop do sistemov in podpore IT. Produkti družbe Sjóvá Life so vključeni v izbor produktov zavarovalnice Sjóvá.

(17)

Kot je navedeno zgoraj, je zavarovalnica Sjóvá dejavna na islandskem trgu neživljenjskih in življenjskih zavarovanj. V segmentu neživljenjskih zavarovanj tržni delež zavarovalnice Sjóvá znaša približno 28 %, medtem ko imajo njeni glavni konkurenti naslednje približne tržne deleže: Vátryggingafélag Íslands hf. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica VIS) 35 %, Tryggingamiðstöðin hf. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica TM) 26 % in Vörður tryggingar hf. 11 %. V segmentu življenjskih zavarovanj tržni deleži znašajo približno: Sjóvá Life 35 %, Okkar (banka Arion) 27 %, LÍS (del zavarovalnice VIS) 24 %, LM (del zavarovalnice TM) 10 % in Vörður Lif 4 % (5).

3.2 Dokapitalizacija zavarovalnice Sjóvá

(18)

Država je zavarovalnico Sjóvá dokapitalizirala z dvema ukrepoma: neposredno je prispevala k prvotni dokapitalizaciji zavarovalnice Sjóvá leta 2009 s prenosom dveh obveznic na družbo SAT Holding (glej odstavke 19 do 22 spodaj) in prispevala nadaljnjih od 683 do 739 milijonov ISK k stabilizaciji zavarovalnice Sjóvá leta 2010 (glej odstavek 24 in odstavke 29 do 31 spodaj).

(19)	Državna pomoč za prvotno dokapitalizacijo zavarovalnice Sjóvá se je zagotovila s sporazumom z dne 8. julija 2009 o prenosu obveznic (6) („Samningur um kröfukaup“) v lasti države na družbo SAT Holding.

(20)

Na tej točki je negativni lastniški kapital zavarovalnice Sjóvá znašal 13,5 milijarde ISK. V skladu z zakonom bi moral pozitivni lastniški kapital znašati najmanj 2 milijardi ISK. Za izpolnitev zahtev glede minimalnega lastniškega kapitala je bila tako potrebna kapitalska injekcija v višini najmanj 15,5 milijarde ISK.

(21)

Sporazum med državo in družbo SAT Holding zajema naslednji obveznici, ki sta bili v lasti države in ju je zunanji strokovnjak ovrednotil 16. junija 2009:

Sredstvo

Ocenjena vrednost

Opis in zavarovanja

Terjatev do banke Askar Capital

6 071 443 539 ISK

Sporazum o indeksiranem posojilu z obrestmi v višini 3 %. Posojilo je prešlo v last države, ko je država leta 2008 prevzela zavarovanje s premoženjem v lasti centralne banke. Posojilo je zavarovano z:

—	zavarovanjem s premoženjem s 3. prednostno pravico do portfelja družbe Avant (skupaj z obveznico, ki jo je družba Avant izdala banki Glitnir, knjigovodska vrednost portfelja je znašala 26 milijard ISK, 1. prednostna zastavna pravica banke Landsbanki Íslands pa 16 milijard ISK) in

—	zavarovanjem s premoženjem s 1. prednostno pravico do indeksiranih obveznic, ki jih je izdala družba Landsvirkjun (državna družba za proizvodnjo in distribucijo električne energije), nominalne vrednosti 4,7 milijarde ISK.

Obveznica, ki jo je izdala družba Landsvirkjun (državna družba za proizvodnjo in distribucijo električne energije)

5 558 479 575 ISK

Izdana je bila leta 2005 in jo je treba plačati leta 2020, ima državno garancijo, je indeksirana, z obrestmi v višini 3 %. Obveznica je prešla v last države kot zavarovanje s premoženjem za posojilo, ki ga je centralna banka zagotovila banki Landsbanki Íslands.

(22)

Nakupna cena je znašala 11,6 milijarde ISK in družba SAT Holding naj bi obveznici plačala v roku 18 mesecev, tj. pred koncem leta 2010, ne da bi se v tem obdobju zaračunale obresti. Kot zavarovanje za plačilo nakupne cene obveznic je bilo državi zagotovljeno zavarovanje s premoženjem s 1. prednostno pravico do delnic družbe SAT Holding v zavarovalnici Sjóvá.

(23)	V sporazumu je bila predvidena možnost plačila s prenosom prvotnega 73,03-odstotnega deleža družbe SAT Holding v zavarovalnici Sjóvá na državo, kar bi se štelo za celotno plačilo. Družba SAT Holding bi lahko uporabila to možnost brez predhodnega soglasja države.

(24)

Poleg tega je država pred ustanovitvijo družbe SA tryggingar hf. (ki je bila pozneje poimenovana Sjóvá) 20. junija 2009 privolila v povečanje zavarovanja banke Glitnir pri obveznici, ki jo je izdala družba Avant, s 4. na 3. prednostno pravico v skladu s prednostno pravico zavarovanja s premoženjem v portfelju družbe Avant, ki je bil v lasti države. Štelo se je, da je to potrebno zato, da bi organ FME sprejel prispevek banke Glitnir k lastniškemu kapitalu zavarovalnice Sjóvá. V zameno je banka Glitnir na državo prenesla 12,5 % svojih terjatev do družbe SJE, v lasti katere je bil nekdanji naložbeni portfelj zavarovalnice Sjóvá.

3.2.1 Banka Glitnir proda svoje delnice v zavarovalnici Sjóvá svoji hčerinski družbi SAT Holding

(25)

Po mnenju organa FME banka Glitnir, za katero je veljal moratorij in je bila v postopkih prenehanja, ni bila upravičena do lastništva kvalificiranega deleža v zavarovalnici Sjóvá. Banka Glitnir je nato 16. septembra 2009 prodala svoj 17,67-odstotni delež v zavarovalnici Sjóvá družbi SAT Holding. Po zgoraj navedeni transakciji sta bila delničarja zavarovalnice Sjóvá:

Družba	Lastništvo (%)
Íslandsbanki	9,30
SAT Holding	90,70

(26)	Organ FME je 22. septembra 2009 zavarovalnici Sjóvá končno izdal dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov in končal posebni nadzor, pod katerim je bila zavarovalnica Sjóvá od oktobra 2008. Portfelj je bil prenesen 1. oktobra 2009 (7).

3.2.2 Država postane največji delničar zavarovalnice Sjóvá prek možnosti, ki jo uporabi družba SAT Holding

(27)

Upravljanje terjatev v lasti ministrstva za finance in Centralne banke Islandije (CBI) se je konec leta 2009 združilo in preneslo na nov subjekt, družbo za upravljanje premoženja CBI (v nadaljnjem besedilu: družba ESI). Takrat je družba ESI, ki jo v celoti nadzira država, prevzela upravljanje terjatev do družbe SAT Holding.

(28)

Družba SAT Holding je 3. maja 2010namesto poplačila dolga uporabila možnost prenosa 73,03 % delnic v zavarovalnici Sjóvá na državo. Od takrat naprej so bili delničarji zavarovalnice Sjóvá:

Družba	Lastništvo (%)
Íslandsbanki	9,30
SAT Holding	17,67
ESI (država)	73,03

(29)

Islandsko vrhovno sodišče je 16. junija 2010 odločilo, da so posojila, ki so bila dodeljena v ISK, vendar so bila povezana s košarico tujih valut, nezakonita. To je vplivalo na vrednost obveznic, ki sta jih izdala družba Avant in banka Askar Capital ter so bile uporabljene za dokapitalizacijo zavarovalnice Sjóvá. Zaradi ohranitve kapitala zavarovalnice Sjóvá je zavarovalnica Sjóvá 28. julija 2010 podpisala sporazum o prenosu sredstev z družbo SAT Holding, družbo ESI in banko Íslandsbanki. V skladu s tem sporazumom je (i) družba SAT Holding pridobila obveznico družbe Avant za 2,1 milijarde ISK (razliko do prvotnega ovrednotenja v višini 2,8 milijarde ISK je pokrila zavarovalnica Sjóvá) in (ii) družba ESI je na zavarovalnico Sjóvá prenesla obveznico družbe Landsvirkjun, ki se je uporabila za zavarovanje obveznice, ki jo je izdala banka Askar Capital.

(30)

Družba ESI je nato pridobila obveznico družbe Avant od družbe SAT Holding za 880 milijonov ISK. Nominalna vrednost te obveznice je znašala 2,813 milijarde ISK, vendar je bila njena vrednost nezanesljiva, saj so imetniki obveznice pri družbi Avant pričakovali, da se jim bo po likvidaciji družbe Avant povrnilo le 5–7 % vrednosti obveznice. To bi ustrezalo vrednosti obveznice, ki jo je pridobila družba ESI in je znašala od 141 milijonov ISK do 197 milijonov ISK. Zato je družba ESI prispevala nadaljnjih od 683 do 739 milijonov ISK k stabilizaciji zavarovalnice Sjóvá.

(31)

Upniki družbe Avant so decembra 2010 odobrili sporazum o poravnavi z družbo. Takrat je bila vrednost portfelja družbe Avant ocenjena na približno 13 milijard ISK. 1. prednostna terjatev do portfelja je znašala približno 15 milijard ISK. Zavarovanje s 3. prednostno pravico do portfelja, ki sta si ga delili banka Glitnir in družba ESI, je bilo zato brez vrednosti.

3.2.3 Prodaja skladu SF1

(32)	Sklad SF1 slhf. (v nadaljnjem besedilu: sklad SF1), ki ga je upravljala družba Stefnir hf., je 18. januarja 2011 privolil v nakup 52,4 % zavarovalnice Sjóvá od družbe ESI za 4,9 milijarde ISK. Po regulativni odobritvi je bil prenos izveden 1. julija 2011.

(33)	Poleg tega je sklad SF1 dobil možnost nakupa preostalega 20,63-odstotnega deleža od družbe ESI za 2,4 milijarde ISK. To možnost je uporabil julija 2012.

(34)

Po tej transakciji so bili deleži v zavarovalnici Sjóvá naslednji:

Družba	Lastništvo (%)
Íslandsbanki	9,30
SAT Holding	17,67
SF1	73,03

(35)	Islandskim organom je tako uspelo prodati svoj delež v zavarovalnici Sjóvá za skupni znesek 7,3 milijarde ISK. To je primerljivo s prvotno vrednostjo obveznic v višini 11,6 milijarde ISK, ki jih je Islandija uporabila pri svojem prispevku k dokapitalizaciji zavarovalnice Sjóvá.

4. RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(36)

Nadzorni organ je v svoji odločbi o začetku postopka prišel do predhodnega sklepa, da je udeležba države v dokapitalizaciji zavarovalnice Sjóvá pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Poleg tega je Nadzorni organ izrazil dvome o tem, ali so ti ukrepi skladni s členom 61(3) Sporazuma EGP v povezavi z zahtevami iz smernic Nadzornega organa o finančni krizi.

(37)

Nadzorni organ je navedel predvsem, da islandski organi niso predložili informacij, ki bi dokazovale, da bi lahko sistemski učinki, do katerih bi lahko prišlo zaradi stečaja zavarovalnice Sjóvá, dosegli obseg, ko bi prišlo do „resne motnje v gospodarstvu“ Islandije v smislu člena 61(3)(b) Sporazuma EGP. Nadzorni organ je prav tako navedel, da so bile predložene le omejene informacije o poslovanju zavarovalnice Sjóvá, vzrokih težav in samem prestrukturiranju. Na podlagi teh informacij Nadzorni organ ni mogel oceniti ukrepa v skladu s členom 61(3)(b) ter predvsem poglavjem o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (smernice o prestrukturiranju) iz smernic Nadzornega organa o državni pomoči (8).

5. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(38)	Nadzorni organ je prejel pripombe naslednjih zainteresiranih strani.

5.1 Pripombe zavarovalnice Sjóvá in banke Islandsbanki

(39)	Upravičenka zavarovalnica Sjóvá in banka Islandsbanki, ki je ena od njenih delničarjev, sta Nadzornemu organu predložili pripombe.

(40)	Zavarovalnica Sjóvá je predložila predvsem informacije o ukrepih prestrukturiranja, ki jih je sprejela nova uprava družbe, ter finančne podatke o svojem poslovanju.

(41)

Banka Íslandsbanki v svojih pripombah trdi, da je država ravnala kot vlagatelj pod tržnimi pogoji, ko je bila udeležena v dokapitalizaciji zavarovalnice Sjóvá. Če pa bi Nadzorni organ menil, da je transakcija vključevala državno pomoč, banka Íslandsbanki navaja, da bi bilo treba pomoč šteti za združljivo v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP. V pripombah so poudarjeni predvsem pomen ukrepov za islandski finančni trg, prispevek zasebnikov (banke Glitnir in banke Íslandsbanki) k dokapitalizaciji in dosedanji uspeh prestrukturiranja zavarovalnice Sjóvá.

5.2 Pripombe konkurentk

(42)	Nadzorni organ je prejel tudi pripombe družb VIS in TM. Obe družbi sta islandski zavarovalnici in neposredno konkurirata zavarovalnici Sjóvá.

(43)

Zavarovalnica VIS v svojih pripombah trdi, da je treba posredovanje države, ki je omogočilo dokapitalizacijo zavarovalnice Sjóvá, šteti za državno pomoč. Zavarovalnica VIS navaja predvsem, da za to posredovanje zaradi takratnega gospodarskega položaja zavarovalnice Sjóvá in bolj na splošno Islandije ter zaradi pogojev posredovanja ni mogoče uporabiti načela vlagatelja pod tržnimi pogoji. Noben zasebni vlagatelj ne bi sodeloval pri dokapitalizaciji v teh okoliščinah. Poleg tega zavarovalnica VIS trdi, da se pomoč ne bi smela razglasiti za združljivo. Člena 61(3)(b) Sporazuma EGP ni mogoče uporabiti predvsem zato, ker propad zavarovalnice Sjóvá ne bi povzročil resne motnje v islandskem gospodarstvu. Zato pomoč ni bila potrebna. V vsakem primeru pa zavarovalnica VIS trdi, da pomoč ni skladna s smernicami o prestrukturiranju tako zaradi odsotnosti načrta prestrukturiranja kot zaradi izkrivljajočega učinka na konkurenco, vključno z možnostjo agresivnega oblikovanja cen zavarovalnice Sjóvá.

(44)

Zavarovalnica TM v svojih pripombah navaja, da posredovanje islandskih organov pri dokapitalizaciji zavarovalnice Sjóvá ni potekalo pod tržnimi pogoji, zato bi ga bilo treba šteti za državno pomoč. Glede združljivosti ukrepa zavarovalnica TM trdi, da za to zadevo ni mogoče uporabiti izjem v členu 61(3)(b) ali členu 61(3)(c) Sporazuma EGP. V zvezi s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP zavarovalnica TM trdi, da je treba ta člen uporabiti restriktivno in da ga ni mogoče uporabiti za reševanje težav ene same družbe. Poleg tega zavarovalnica TM trdi, da se zavarovalnica ne bi smela šteti za sistemsko pomembno in bi lahko zato varno prenehala poslovati v obstoječem regulativnem okviru. V vsakem primeru pa zavarovalnica TM trdi, da pomoč zavarovalnici Sjóvá ni bila potrebna, ciljno usmerjena in sorazmerna. Prav tako ta pomoč ne vključuje načrta prestrukturiranja, ki bi zagotovil zadostno porazdelitev bremen in ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence, zlasti v povezavi z oblikovanjem cen zavarovalnice Sjóvá.

6. PRIPOMBE ISLANDSKIH ORGANOV

(45)

Islandski organi ne nasprotujejo predhodnim ugotovitvam Nadzornega organa, da je udeležba države v kapitalizaciji zavarovalnice Sjóvá državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Predvsem ne izpodbijajo predhodnega sklepa Nadzornega organa, da ni mogoče uporabiti načela vlagatelja pod tržnimi pogoji. Islandija prav tako ne nasprotuje temu, da je ponovni nakup obveznice družbe Avant s strani družbe ESI prek družbe SAT Holding morda vključeval element državne pomoči zavarovalnici Sjóvá.

(46)

Vendar pa islandski organi trdijo, da je državna pomoč združljiva z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP, saj je bilo posredovanje potrebno za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu pogodbenice. Organi pojasnjujejo težak gospodarski položaj, v katerem je bila Islandija v času izvedbe ukrepa. Potem ko se je septembra 2008 začela resno zniževati vrednost islandske krone in so oktobra 2008 propadle vse tri glavne banke, se je Islandija soočila z najhujšo gospodarsko krizo v svoji novejši zgodovini. Islandska vlada je morala sprejeti odločne ukrepe za preprečitev popolnega zloma finančnega sistema države, ki bi imel nepredvidljive posledice za islandsko družbo. V času izvedbe ukrepa je bil finančni sistem Islandije sredi pretresov in prizadet zaradi splošnega pomanjkanja zaupanja v finančne institucije.

(47)

Zavarovalnica Sjóvá je kot ena od treh glavnih zavarovalnic na Islandiji sistemsko pomembna za finančni sistem Islandije. Zaradi propada zavarovalnice Sjóvá bi velik del prebivalcev Islandije ostal brez zavarovalnega kritja in izgubil svoje zahtevke v položaju, ko se je islandska družba že spopadala z resnimi socialnimi težavami. Poleg tega bi propad še bolj načel zaupanje v institucije finančnega sistema in razširil finančno krizo na zavarovalniški sektor. Zaupanje javnosti v islandski zavarovalniški sektor je resno upadlo že na začetku leta 2009, saj so zavarovalnico Sjóvá, pa tudi lastnike drugih dveh glavnih zavarovalnic prevzeli upniki njihovih matičnih družb. Zato bi propad zavarovalnice Sjóvá najverjetneje privedel do tega, da bi se kriza na finančnih trgih razširila z bančnega na zavarovalniški sektor.

(48)

Organ FME se strinja s to analizo in navaja, da bi stečaj zavarovalnice Sjóvá imel resne posledice za gospodarstvo države. Verodostojnost finančnega trga in na splošno gospodarstva se je med propadom islandskih bank oktobra 2008 močno zmanjšala. Preostale institucije so bile šibke, šibko pa je bilo tudi zaupanje v finančne institucije. Nadaljnji obstoj zavarovalnice Sjóvá je bil pomemben za delovanje islandskega finančnega trga. Stečaj bi imel na splošno učinke prelivanja na trga neživljenjskih in življenjskih zavarovanj. Zavrl bi tekoča prizadevanja islandskih organov za preoblikovanje finančnih trgov.

(49)

Islandski organi glede obsega potrebnega prestrukturiranja trdijo, da bi moral Nadzorni organ upoštevati, da so finančne težave zavarovalnice Sjóvá povzročile izključno njene nesmotrne naložbene dejavnosti in transakcije z njeno nekdanjo lastnico skupino Milestone. Te so bile možne zaradi pomanjkanja ustrezne kontrole tveganj in upravljanja družbe. Te dejavnosti in transakcije niso povezane s tekočim opravljanjem dejavnosti zavarovanja, ki ga zavarovalnica Sjóvá nadaljuje danes. Uspešno opravljanje dejavnosti zavarovanja zavarovalnice Sjóvá se ne kaže samo v finančnih napovedih načrta prestrukturiranja, temveč ga je potrdil tudi organ FME. Poleg tega pripravljenost zasebnega tretjega vlagatelja, da od države pridobi večinski delež v družbi, dokazuje, da je poslovanje zavarovalnice Sjóvá po mnenju trga uspešno. Ta transakcija je privedla tudi do tega, da si je Islandija povrnila večino pomoči.

(50)

Islandski organi poudarjajo, da so nekdanji lastniki zavarovalnice Sjóvá izgubili svojo celotno naložbo ter da sta pri dokapitalizaciji sodelovali tako banka Glitnir kot banka Íslandsbanki. Poleg tega zavarovalnica Sjóvá prispeva k prestrukturiranju z znižanjem stroškov in ponovnim povečevanjem svojega kapitala iz zadržanih dobičkov. Zato je breme v znatnem obsegu porazdeljeno med delničarji zavarovalnice Sjóvá in samo družbo.

(51)

Islandski organi glede potrebe po izravnalnih ukrepih trdijo, da se ne bi smeli zahtevati nadaljnji strukturni ukrepi, saj je prestrukturiranje že privedlo do zmanjšanja bilančne vsote zavarovalnice Sjóvá za približno 70 % in bi vsaka odprodaja na osrednjih poslovnih področjih ogrozila uspešno poslovanje. Islandski organi navajajo tudi, da zavarovalnica Sjóvá izpolnjuje pogoje za malo in srednje podjetje, kar dodatno zmanjšuje potrebo po izravnalnih ukrepih. Ti organi trdijo tudi, da so predlagane zaveze v zvezi z ravnanjem zavarovalnice Sjóvá in regulativnimi spremembami ustrezne za zmanjšanje kakršnega koli izkrivljanja konkurence.

(52)	Na pripombe tretjih strani, tj. zavarovalnic VIS in TM, islandski organi odgovarjajo predvsem s sklicevanjem na prejšnje pripombe in navajanjem nadaljnjih gospodarskih podatkov.

7. NAČRT PRESTRUKTURIRANJA

(53)	Islandski organi so 3. oktobra 2011 predložili prvi načrt prestrukturiranja zavarovalnice Sjóvá. Ta načrt je bil posodobljen 13. aprila 2012 in 28. maja 2013.

(54)

Načrt prestrukturiranja obravnava bistvena vprašanja, in sicer uspešno poslovanje, porazdelitev bremen in omejevanje izkrivljanja konkurence. V skladu z načrtom prestrukturiranja bo zavarovalnica Sjóvá zmanjšala splošni profil tveganja svojega naložbenega portfelja, izboljšala svoje postopke upravljanja naložb in obvladovanja tveganj, izboljšala upravljanje družbe in povečala dobičkonosnost.

7.1 Finančne napovedi

(55)

Islandski organi so predložili podrobne finančne informacije in finančne napovedi za zavarovalnico Sjóvá do leta 2016, vključno z osnovnim scenarijem in tremi scenariji izjemnih situacij. Čeprav obdobje prestrukturiranja traja le do konca leta 2014, so islandski organi predložili podatke iz dodatnih načrtov za leti 2015 in 2016. To je Nadzornemu organu v pomoč predvsem pri ocenjevanju scenarijev izjemnih situacij, pri katerih se upoštevajo posebne izjemne situacije islandskega trga, katerih učinki presegajo obdobje prestrukturiranja.

(56)

V vseh štirih scenarijih so bile za obdobje 2013–2016 predstavljene predpostavke v zvezi z rastjo bruto domačega proizvoda (BDP), inflacijo, razvojem tržnega deleža, donosom indeksiranih državnih obveznic, donosom iz denarnega toka, premijo za tveganje lastniškega kapitala in razporeditvijo lastniškega kapitala ter količnikoma zahtevki/premije in stroški/premije zavarovalnice Sjóvá.

7.1.1 Osnovni scenarij

(57)

V osnovnem scenariju finančne napovedi temeljijo na petletni napovedi rasti BDP in inflacije islandskega gospodarstva, ki jo je 30. marca 2012 objavil statistični urad Islandije in jo 28. maja 2013 posodobil na podlagi dejanskih rezultatov zavarovalnice Sjóvá in dejanskih podatkov o islandskem gospodarstvu v letu 2012. V osnovnem scenariju so predvideni predvsem zmerna gospodarska rast, znižanje inflacije, neizrazit razvoj obrestnih mer in nespremenjeni tržni deleži zavarovalnice Sjóvá.

Osnovni scenarij: predpostavke

	2012	2013	2014	2015	2016
Rast BDP	1,6 %	2,5 %	2,8 %	2,8 %	2,7 %
Inflacija	4,2 %	3,4 %	2,5 %	2,5 %	2,5 %
Tržni delež zavarovalnice Sjóvá	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Indeksirane državne obveznice	2,5 %	2,5 %	2,5 %	2,5 %	2,5 %
Realna stopnja donosa denarnega toka	1 %	1 %	1 %	1 %	1 %
Premija za tveganje lastniškega kapitala	5 %	5 %	5 %	5 %	5 %
Razporeditev lastniškega kapitala	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Zahtevki/premije brez pozavarovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Stroški/premije brez pozavarovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]

(58)

Napovedana izkaz poslovnega izida in bilanca stanja v osnovnem scenariju sta opredeljena v spodnji preglednici.

Osnovni scenarij: izkaz poslovnega izida (v milijonih ISK)

	2012	2013	2014	2015	2016
Prihodki od premij	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Odhodki za škode	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Drugi prihodki	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Odhodki iz poslovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Poslovni izid zavarovalniškega poslovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Prihodki naložb	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Prihodki pred obdavčitvijo in amortizacijo	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Amortizacija dobrega imena	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Dobiček pred obdavčitvijo	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Davki na dobiček	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Dobiček	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]

Osnovni scenarij: bilanca stanja (v milijonih ISK)

	2012	2013	2014	2015	2016
Sredstva:	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Poslovna sredstva	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Dobro ime	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Druga neopredmetena sredstva	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Davčna olajšava	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Vrednostni papirji	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Pozavarovalna sredstva	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Terjatve	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Denar in denarni ustrezniki	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Skupaj sredstva	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Lastniški kapital:	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Lastniški kapital na začetku obdobja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Letni dobiček	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Dividende	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Skupaj lastniški kapital	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Obveznosti:	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Zavarovalno-tehnične rezervacije	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjsko zavarovanje	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Obveznosti	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Skupaj obveznosti	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Lastniški kapital in obveznosti	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]

(59)

Glavni finančni kazalniki, kot so napovedani v osnovnem scenariju, so predstavljeni v spodnji preglednici.

Osnovni scenarij: ključni finančni kazalniki

	2012	2013	2014	2015	2016
Prilagojena kapitalska zahteva	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Donos lastniškega kapitala	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]

(60)	Na koncu obdobja prestrukturiranja bo napovedani donos lastniškega kapitala zavarovalnice Sjóvá v osnovnem scenariju znašal približno […] %.

7.1.2 Scenarij izjemnih situacij: „dvojno dno“

(61)

Islandski organi so predložili simulacijo scenarija izjemnih situacij „dvojno dno“. V tem scenariju predpostavke glede BDP za obdobje 2013–2016 simulirajo nadaljnjo recesijo in višjo inflacijo. Kot nadaljnja izjemna situacija se predpostavlja tudi, da se obrestne mere ne spremenijo in da je premija za tveganje lastniškega kapitala negativna. Scenarij „dvojno dno“ je tako simulacija globoke recesije skupaj z nadaljnjimi izjemnimi elementi.

Scenarij izjemnih situacij „dvojno dno“: predpostavke

	2012	2013	2014	2015	2016
Rast BDP	1,6 %	1,2 %	–6,6 %	–4,0 %	2,6 %
Inflacija	4,2 %	12,4 %	12,0 %	5,4 %	4,0 %
Tržni delež zavarovalnice Sjóvá	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Indeksirane državne obveznice	2,5 %	2,5 %	2,5 %	2,5 %	2,5 %
Realna stopnja donosa denarnega toka	1 %	1 %	1 %	1 %	1 %
Premija za tveganje lastniškega kapitala	5 %	5 %	– 70 %	– 7,9 %	5 %
Razporeditev lastniškega kapitala	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Zahtevki/premije brez pozavarovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Stroški/premije brez pozavarovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]

Scenarij izjemnih situacij „dvojno dno“: finančna statistika (v milijonih ISK, razen če je določeno drugače)

	2012	2013	2014	2015	2016
Poslovni izid zavarovalniškega poslovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Skupni dobiček	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Prilagojena kapitalska zahteva	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Donos lastniškega kapitala	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]

7.1.3 Scenarij izjemnih situacij: „kapitalske kontrole“

(62)

Islandski organi so predložili simulacijo scenarija izjemnih situacij „kapitalske kontrole“. V tem testu izjemnih situacij se predpostavlja, da bodo kapitalske kontrole na Islandiji odpravljene leta 2014. Zaradi tega se bo vrednost ISK zmanjšala na sedanjo vrednost v tujini, ki je približno 30 % nižja od uradnega menjalnega tečaja. Zato se poveča stopnja inflacije. Zaradi višje stopnje inflacije pa se poveča škodni količnik. Predpostavlja se, da se realne obrestne mere povečajo na 6,5 %, premija za tveganje lastniškega kapitala pa doseže – 50 % zaradi bega kapitala.

Scenarij izjemnih situacij „kapitalske kontrole“: predpostavke

	2012	2013	2014	2015	2016
Rast BDP	1,6 %	2,5 %	2,8 %	2,8 %	2,7 %
Inflacija	4,2 %	3,4 %	2,5 %	10,5 %	5 %
Tržni delež zavarovalnice Sjóvá	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Indeksirane državne obveznice	2,5 %	2,5 %	6,5 %	6,5 %	6,5 %
Realna stopnja donosa denarnega toka	1 %	1 %	1 %	1 %	1 %
Premija za tveganje lastniškega kapitala	5 %	5 %	– 50 %	5 %	5 %
Razporeditev lastniškega kapitala	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Zahtevki/premije brez pozavarovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Stroški/premije brez pozavarovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]

Scenarij izjemnih situacij „kapitalske kontrole“: finančna statistika (v milijonih ISK, razen če je določeno drugače)

	2012	2013	2014	2015	2016
Poslovni izid zavarovalniškega poslovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Skupni dobiček	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Prilagojena kapitalska zahteva	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Donos lastniškega kapitala	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]

7.1.4 Scenarij izjemnih situacij: „mrzla zima II“

(63)

Islandski organi so predložili simulacijo scenarija izjemnih situacij „mrzla zima II“. V tem scenariju izjemnih situacij je osnovni scenarij spremenjen s pojavom dveh izjemno mrzlih zim. Zaradi tega se znatno poveča število škod (zlasti avtomobilskih nesreč), ki so razmeroma majhne in jih pozavarovanje zato ne krije. Predpostavlja se, da je znesek škod enak 100 % premij.

Scenarij izjemnih situacij „mrzla zima II“: predpostavke

	2012	2013	2014	2015	2016
Rast BDP	1,6 %	2,5 %	2,8 %	2,8 %	2,7 %
Inflacija	4,2 %	3,4 %	2,5 %	2,5 %	2,5 %
Tržni delež zavarovalnice Sjóvá	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Indeksirane državne obveznice	2,5 %	2,5 %	2,5 %	2,5 %	2,5 %
Realna stopnja donosa denarnega toka	1 %	1 %	1 %	1 %	1 %
Premija za tveganje lastniškega kapitala	5 %	5 %	5 %	5 %	5 %
Razporeditev lastniškega kapitala	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Zahtevki/premije brez pozavarovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Stroški/premije brez pozavarovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]

Scenarij izjemnih situacij „mrzla zima II“: finančna statistika (v milijonih ISK, razen če je določeno drugače)

	2012	2013	2014	2015	2016
Poslovni izid zavarovalniškega poslovanja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Skupni dobiček	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Prilagojena kapitalska zahteva	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Donos lastniškega kapitala	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]

7.1.5 Scenariji izjemnih situacij: sklep

(64)

V vseh treh scenarijih izjemnih situacij ostane stopnja kapitalske ustreznosti močna ves čas obdobja prestrukturiranja in zavarovalnica Sjóvá bi poslovala z dobičkom, razen v posebnih izjemnih situacijah v nekaterih letih. Vendar bi se donosnost zavarovalnice Sjóvá glede na podatke iz dodatnih načrtov za leti 2015 in 2016 potem hitro spet vzpostavila celo v teh okoliščinah.

7.2 Opis ukrepov prestrukturiranja

(65)	Prestrukturiranje zavarovalnice Sjóvá sestavlja več strukturnih ukrepov in ukrepov v zvezi z ravnanjem, ki so opisani spodaj.

7.2.1 Ločitev zavarovalniških dejavnosti in prenehanje naložb

(66)

Kot je navedeno zgoraj, so glavni vzroki za finančne težave zavarovalnice Sjóvá izhajali iz naložbenih odločitev in posojanja skupine subjektom izven skupine, za kar je bila odgovorna nekdanja lastnica zavarovalnice, skupina Milestone. Zato je imela zavarovalnica Sjóvá resne težave v zvezi s svojim naložbenim portfeljem. Pri prestrukturiranju zavarovalnice Sjóvá sta bila zato ključna prenos njenih zavarovalniških dejavnosti poleti 2009 na novo družbo (ki se je pozneje preimenovala v Sjóvá) in likvidacija portfelja slabih naložb iz preteklosti.

7.2.2 Sprememba upravljanja družbe in nadzornih struktur

(67)	Nov islandski zakon o zavarovalniških dejavnostih je začel veljati leta 2010. Zakon vsebuje strožja pravila o upravljanju družb in drugih nadzornih mehanizmih v zavarovalnicah.

(68)

Pomembne spremembe so:

—	direktor zavarovalnice ne sme biti direktor nobene druge finančne institucije ali zavarovalnice. Organ FME lahko odobri izjeme v primeru hčerinskih družb,

—	vsak izvršni direktor ali direktor se mora udeležiti preverjanj, na podlagi katerih organ FME oceni kvalifikacije in znanje teh posameznikov. Organ FME lahko posameznika, ki tega ocenjevanja ne opravi uspešno, zavrne kot direktorja ali izvršnega direktorja zavarovalnice,

—	upravni odbor mora določiti pravila upravljanja, pravila notranjega preverjanja, pravila notranje revizije, pravila o finančni dejavnosti in postopku, pravila in postopke za kakršno koli posojilno dejavnost ter pravila in postopke za poslovanje s povezanimi osebami,

—	upravni odbor mora določiti pravila o trgovanju s finančnimi instrumenti, ki ga izvajajo sama družba ter osebno direktorji, izvršni direktorji in določeno ključno osebje znotraj družbe,

—	organ FME določi pravila, ki se uporabljajo za kakršno koli shemo bonusov, ki je del plačnih paketov v zavarovalnicah,

—	upravni odbor mora določiti zavezujoča posebna pravila o naložbenih postopkih in vodenju naložbenih dejavnosti, če namerava družba vlagati v kakršne koli finančne instrumente, ki ne kotirajo na registrirani borzi,

—	upravni odbor mora določiti zavezujoča pravila za nepremičnine, ki so namenjene zgolj kot naložba in niso namenjene za lastno uporabo družbe,

—	vsa notranja pravila, ki so potrebna v skladu z zgoraj navedeno ureditvijo, je treba predložiti organu FME v pregled in potrditev.

(69)

Zavarovalnica Sjóvá je izvedla ustrezne spremembe zakonodaje. V skladu z novimi regulativnimi zahtevami je upravni odbor zavarovalnice Sjóvá določil pravila glede naložb; vsako spremembo teh pravil mora odobriti organ FME. Upravni odbor zavarovalnice Sjóvá je 4. aprila 2011 določil in podpisal pravila o upravljanju družbe ter jih predložil organu FME. Izvršni direktor je določil in podpisal tudi pravila, ki opredeljujejo in določajo minimalne kvalifikacije za ključne zaposlene.

(70)

Poleg tega je zavarovalnica Sjóvá aprila 2010 ustanovila nov oddelek za tveganja in analize. Ta oddelek je neposredno odgovoren izvršnemu direktorju, vodi ga usposobljen aktuar, v njem pa je zaposlenih še šest oseb. Ta oddelek naj bi:

—	bil odgovoren za pripravo in izvajanje regulativnega in skrbnega postopka obvladovanja tveganj na področjih opravljanja dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja zavarovalnice Sjóvá,

—	analiziral zavarovalne rezultate vseh razredov zavarovanj, ki jih vodi zavarovalnica Sjóvá,

—	izdajal poročila in predlagal spremembe pri določanju cen premij,

—	bil odgovoren za točne cene premij za vse razrede zavarovanj,

—	izvajal vse postopke v zavarovalnici Sjóvá, ki so povezani z obvladovanjem tveganj,

—	v rednih časovnih presledkih analiziral zavarovalno-tehnične rezervacije in bil odgovoren za točne škodne rezervacije,

—	opravljal teste izjemnih situacij ter lastno oceno tveganj in solventnosti (ORSA),

—	bil odgovoren za izvajanje Solventnosti II in izpolnjevanje zahtev Solventnosti II v zavarovalnici Sjóvá,

—	izvršnemu direktorju in upravnemu odboru izdajal redna poročila o vseh vprašanjih v zvezi z obvladovanjem tveganj in

—	v skladu z zakonom obveščal organ za finančni nadzor in mu poročal o vseh zadevah, povezanih z obvladovanjem tveganj, zavarovalno-tehničnimi rezultati in poročili.

(71)	Upravni odbor je v skladu z zakonskimi zahtevami ustanovil odbor za notranjo revizijo.

7.2.3 Drugi ukrepi za uspešnost poslovanja

(72)

Zavarovalnica Sjóvá je izvedla ukrepe za povečanje minimalnega kapitala v svoji dejavnosti zavarovanja in za zmanjšanje stroškov. Ti ukrepi vključujejo znižanje plač, zmanjšanje stroškov trženja in drugih stroškov poslovanja ter izvajanje strogih pravil za zavarovalniške ponudbe. Poleg tega trenutno zavarovalnica nima shem bonusov za zaposlene. Zavarovalnica Sjóvá je prekinila svoje pozavarovalne dejavnosti, prek katerih je v preteklosti pridobila mednarodni portfelj zavarovalnih tveganj.

(73)

Ti ukrepi naj bi predvsem zagotovili, da je kombinirani količnik nižji od 100 %, tj. da je opravljanje dejavnosti zavarovanja vzdržno samo po sebi, brez prevzemanja nepotrebnih tveganj pri naložbenih dejavnostih. Zaradi teh ukrepov je lahko zavarovalnica Sjóvá izboljšala svoj kombinirani količnik s 114,4 % leta 2005 na 95,6 % leta 2010. Glede na napovedi osnovnega scenarija bo količnik ostal nižji od 100 % do leta 2016.

7.3 Zaveze

(74)	Kot je navedeno v Prilogi, sta se islandska vlada in zavarovalnica Sjóvá zavezali k omejitvam pri oblikovanju cen zavarovalniških ponudb za nekatera podjetja ter prepovedali nekatere prevzemne in oglaševalske dejavnosti.

(75)	Islandski organi so se zavezali tudi, da bodo uvedli nekatere regulativne spremembe delovanja zavarovalniškega trga, kot je navedeno v Prilogi.

II. OCENA

1. PRISOTNOST DRŽAVNE POMOČI

(76)

Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami“.

(77)

Nadzorni organ bo ocenil naslednja ukrepa, kot sta navedena v odstavku 18 zgoraj:

država je prispevala k dokapitalizaciji zavarovalnice Sjóvá, ko je na družbo SAT Holding prenesla dve obveznici, ki sta bili v njeni lasti in za kateri je zunanji strokovnjak določil, da sta vredni 11,6 milijard ISK (približno 76 milijonov EUR), da bi se uporabili kot lastniški kapital v zavarovalnici Sjóvá;

država se je tudi strinjala, da poveča zavarovanje banke Glitnir pri obveznici, ki jo je izdala družba Avant, s 4. na 3. prednostno pravico, da bi omogočila prispevek banke Glitnir h kapitalu zavarovalnice Sjóvá. Ker je obveznica družbe Avant po sodbi islandskega vrhovnega sodišča z dne 16. junija 2010 izgubila večino svoje vrednosti, je država (prek družbe ESI) 28. julija 2010 podpisala sporazum o prenosu sredstev. Na podlagi tega sporazuma je družba ESI prispevala nadaljnjih od 683 do 739 milijonov ISK k stabilizaciji zavarovalnice Sjóvá s tem, ko je od družbe SAT Holding za 880 milijonov ISK pridobila obveznico družbe Avant.

(78)	Ta ukrepa se v nadaljnjem besedilu navajata kot „ukrepa dokapitalizacije“.

1.1 Prisotnost državnih sredstev

(79)	Kot je Nadzorni organ že predhodno ugotovil v odločbi o začetku postopka, je jasno, da se je prvi ukrep dokapitalizacije financiral z državnimi sredstvi, ki jih je zagotovila država.

(80)

V povezavi z drugim ukrepom dokapitalizacije je plačilo za poznejšo pridobitev obveznice družbe Avant od družbe SAT Holding prav tako izvedla država z državnimi sredstvi. Poleg tega je povečanje zavarovanja banke Glitnir za obveznico družbe Avant zmanjšalo verjetnost, da bo država prejela vračilo iz naslova obveznice, in zato zmanjšalo vrednost njene terjatve. To zmanjšanje je zato vplivalo tudi na državna sredstva.

(81)	Nadzorni organ zato ugotavlja, da so bila državna sredstva vključena v oba ukrepa dokapitalizacije v korist zavarovalnice Sjóvá.

1.2 Dajanje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga

(82)	Da bi ukrep pomenil državno pomoč, mora posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga zagotoviti selektivno prednost.

(83)	Cilj ukrepov dokapitalizacije je bil zagotoviti, da lahko zavarovalnica Sjóvá izpolni regulativne zahteve glede minimalnega kapitala in tako še naprej aktivno opravlja dejavnost zavarovanja.

(84)

Islandski organi so potrdili, da je bila država udeležena v dokapitalizaciji zavarovalniške dejavnosti zavarovalnice Sjóvá, ker banki Glitnir in Íslandsbanki nista imeli sredstev, da bi sami zagotovili potrebni kapital, in ni bilo mogoče najti nobenega drugega zasebnega vlagatelja, ki bi bil pripravljen to storiti. To potrjuje stališče Nadzornega organa v odločbi o začetku postopka, namreč da država ni ravnala kot vlagatelj pod tržnimi pogoji, ko je bila udeležena v dokapitalizaciji zavarovalnice Sjóvá.

(85)	Nadzorni organ zato ugotavlja, da sta ukrepa dokapitalizacije zagotovila prednost zavarovalnici Sjóvá. Ta prednost je nedvomno selektivna, saj naj bi ukrepa zagotovila koristi le zavarovalnici Sjóvá.

(86)

Element državne pomoči se ujema z lastniškim kapitalom, ki ga zavarovalnica Sjóvá ne bi prejela brez udeležbe države, tj. prvotnih 11,6 milijarde ISK, ki jih je prispevala država, ter nadaljnjega prispevka družbe ESI v višini od 683 do 739 milijonov ISK v okviru sporazuma o prenosu sredstev z dne 28. julija 2010. Nadzorni organ tako ocenjuje, da element pomoči znaša približno 12,3 milijarde ISK.

1.3 Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med pogodbenicami

(87)

Ukrepa dokapitalizacije krepita položaj zavarovalnice Sjóvá v primerjavi s konkurenti (ali potencialnimi konkurenti) na Islandiji in v drugih državah EGP. Zavarovalnica Sjóvá je podjetje, ki je, kot je navedeno zgoraj, dejavno na zavarovalniškem trgu, ki je odprt za mednarodno konkurenco v EGP. Čeprav so islandski finančni trgi trenutno precej izolirani, predvsem zaradi kapitalskih kontrol, še zmeraj obstaja čezmejna trgovina z zavarovalniškimi storitvami, ki se bo povečala po odpravi kapitalskih kontrol. Ukrepa dokapitalizacije zato izkrivljata ali bi lahko izkrivljala konkurenco na način, ki škodi trgovini med pogodbenicami, v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

1.4 Sklepna ugotovitev o prisotnosti državne pomoči

(88)	Nadzorni organ na podlagi zgornjih navedb ugotavlja, da ukrepa dokapitalizacije vključujeta državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

2. POSTOPKOVNE ZAHTEVE

(89)	V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 „mora biti Nadzorni organ Efte o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči obveščen dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe […]. Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev“.

(90)	Islandski organi niso obvestili Nadzornega organa o ukrepih dokapitalizacije pred izvedbo ukrepov. Nadzorni organ zato ugotavlja, da islandski organi niso izpolnili svojih obveznosti iz člena 1(3) dela I Protokola 3. Odobritev teh ukrepov pomoči je bila zato nezakonita.

3. ZDRUŽLJIVOST POMOČI

(91)	Nadzorni organ predhodno navaja, da bi se zavarovalnica Sjóvá brez posredovanja države nesporno soočila s stečajem, saj ne bi mogla izpolniti regulativnih kapitalskih zahtev. Zavarovalnica Sjóvá je bila zato v času prvega ukrepa dokapitalizacije podjetje v težavah.

(92)	Nadzorni organ prav tako navaja, da islandski organi trdijo, da ukrepa dokapitalizacije v korist zavarovalnice Sjóvá spadata pod izjemo, določeno v členu 61(3)(b) Sporazuma EGP, in izpolnjujeta zahteve smernic Nadzornega organa o prestrukturiranju.

3.1 Pravna podlaga za oceno združljivosti: člen 61(3)(b) Sporazuma EGP in smernice Nadzornega organa o prestrukturiranju

(93)	Čeprav se državna pomoč podjetjem v težavah, kakršno je zavarovalnica Sjóvá, običajno ocenjuje v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP, se lahko v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP dovoli državna pomoč „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice ES ali države Efte“.

3.1.1 Uporaba člena 61(3)(b) Sporazuma EGP

(94)	Kot je navedeno zgoraj, so islandski organi zagotovili prvotna sredstva, potrebna za dokapitalizacijo zavarovalnice Sjóvá, s sporazumom o prenosu obveznic z dne 8. julija 2009.

(95)

Takrat je finančna kriza še vedno močno vplivala na islandsko gospodarstvo. Zlasti večje poslovne banke so bile v prisilni upravi, vlada je uvedla kapitalske kontrole, inflacija se je močno povečala in Islandija je morala uvesti program varčevanja v okviru pogojev svojega „stand-by“ aranžmaja in posojila MDS. Ob upoštevanju tega posebnega ozadja je organ FME posvaril pred hudimi posledicami za islandsko gospodarstvo in družbo, vključno s tveganjem sistemskega učinka na finančne trge, če bi se dopustil propad zavarovalnice Sjóvá (9).

(96)

Nadzorni organ navaja, da je v primeru propada ene same družbe v zavarovalniškem sektorju običajno manj verjetno, da bo prišlo do sistemskega učinka, kot če se to zgodi v bančnem sektorju. Vendar je treba v tem primeru učinek propada zavarovalnice Sjóvá oceniti ob upoštevanju resne finančne in gospodarske krize, s kakršno se je soočala Islandija v letih 2008 in 2009.

(97)	Nadzorni organ se strinja z analizo islandskih organov, v skladu s katero potencialni učinek takšne krize morda ne bi bil omejen samo na zavarovalnico Sjóvá, niti ne samo na finančni sistem, dokler se ne bi povrnilo zaupanje v finančni sistem.

(98)	Po mnenju Nadzornega organa se zato lahko šteje, da je bil namen udeležbe države v dokapitalizaciji julija 2009 odpravljanje resne motnje v islandskem gospodarstvu.

3.1.2 Uporaba smernic o prestrukturiranju

(99)	Smernice Nadzornega organa o prestrukturiranju določajo pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo za prestrukturiranje finančnih institucij v finančni krizi.

(100)

V skladu s smernicami o prestrukturiranju mora za združljivost s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP prestrukturiranje finančne institucije v finančni krizi:

—	privesti do ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja družbe,

—	vključevati zadosten lastni prispevek upravičenca (porazdelitev bremen) in

—	obsegati zadostne ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence.

(101)

Nadzorni organ bo tako na podlagi predloženega načrta prestrukturiranja zavarovalnice Sjóvá v nadaljevanju ocenil, ali so ta merila izpolnjena in ali zgoraj navedeni ukrepi pomoči pomenijo združljivo pomoč za prestrukturiranje.

3.2 Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja

(102)

Nadzorni organ je opredelil naslednje vzroke za težave zavarovalnice Sjóvá, ki so privedle do posredovanja države: (i) neustrezne naložbene prakse; (ii) nezadostno upravljanje družbe in obvladovanje tveganj; ter (iii) nezadostna donosnost zavarovalniških produktov.

(103)

Načrt prestrukturiranja obravnava te vzroke težav ter druge dejavnike tveganja družbe.

3.2.1 Ocena ukrepov prestrukturiranja – ločitev zavarovalniških dejavnosti in prenehanje naložb

(104)

Prenos zavarovalniških dejavnosti zavarovalnice Sjóvá na novo družbo je odpravil tveganja, ki izhajajo iz portfelja slabih naložb iz preteklosti, za opravljanje dejavnosti zavarovanja. Ta ukrep je zavarovalnici Sjóvá omogočil, da se je po dokapitalizaciji ponovno osredotočila na svoje zavarovalne posle.

(105)

Nadzorni organ meni, da se zavarovalnica Sjóvá po tem prenosu ne sooča več z nobenim čezmernim tveganjem iz portfelja slabih naložb iz preteklosti, ki je v postopku likvidacije v ločenem subjektu.

3.2.2 Ocena ukrepov prestrukturiranja – izboljšanje upravljanja družbe in obvladovanja tveganj

(106)

Nadzorni organ navaja, da je zavarovalnica Sjóvá izpolnila zahteve islandskega zakona o zavarovalniških dejavnostih, ki je začel veljati leta 2010, te zahteve pa vključujejo strožja pravila o upravljanju družb in drugih nadzornih mehanizmih. Te spremembe izboljšujejo upravljanje zavarovalnice Sjóvá in predvidevajo celovit nadzor s strani organa FME, med drugim nad naložbenimi politikami.

(107)

Poleg tega je zavarovalnica Sjóvá ustanovila oddelek za „tveganje in analizo“ z znatnimi sredstvi, da bi se izboljšala obvladovanje tveganj in pregled nad poslovanjem, ustanovila pa je tudi odbor za notranjo revizijo. Prav tako je formalizirala bistvene politike, npr. politiko oblikovanja cen zavarovalniških ponudb in naložbeno politiko. Za zagotavljanje skladnosti se redno spremlja, ali zaposleni upoštevajo te politike.

(108)

Nadzorni organ navaja, da so bili izvršni direktor in člani upravnega odbora, ki jih je imenovala nekdanja delničarka, skupina Milestone, zamenjani leta 2009.

(109)

Nadzorni organ meni, da so zgoraj navedeni ukrepi primerni za obravnavanje napak pri upravljanju družbe in obvladovanju tveganj, ki so prispevale k finančnim težavam zavarovalnice Sjóvá.

3.2.3 Ocena ukrepov prestrukturiranja – ukrepi za povečanje dobičkonosnosti

(110)

Nadzorni organ navaja ukrepe, ki jih je zavarovalnica Sjóvá sprejela za povečanje dobičkonosnosti tako v zvezi s povečanjem minimalnega kapitala kot z zmanjšanjem stroškov. Zaradi teh ukrepov je lahko zavarovalnica Sjóvá znatno izboljšala svoj kombinirani količnik in donosno opravljala svoje zavarovalniške dejavnosti. Načrt prestrukturiranja predvideva nadaljnje izboljšanje dobičkonosnosti.

(111)

Nadzorni organ meni, da bi morali ti ukrepi omogočiti donosno opravljanje dejavnosti zavarovanja v zavarovalnici Sjóvá in zmanjšati odvisnost od donosnosti naložb, zaradi česar bo naložbena politika zavarovalnice Sjóvá bolj preudarna. Hkrati bi morali ukrepi zavarovalnici Sjóvá pomagati pri krepitvi njenega lastniškega kapitala, zlasti v primeru neugodnih trendov, vključno s trendi, ki so simulirani v predloženih scenarijih izjemnih situacij.

3.2.4 Ocena finančnih napovedi

(112)

Islandski organi so v skladu s točko 13 smernic o prestrukturiranju predložili finančne napovedi, ki zajemajo osnovni scenarij in tri scenarije izjemnih situacij.

(113)

Finančne napovedi, predložene v načrtu prestrukturiranja, pri osnovnem scenariju temeljijo na predpostavkah, ki so dovolj skrbne in konservativne. V osnovnem scenariju bi zavarovalnica Sjóvá ustvarjala dobičke in utrjevala svojo kapitalsko osnovo ves čas obdobja načrtovanja. V osnovnem scenariju napovedani donos lastniškega kapitala zavarovalnice Sjóvá na koncu obdobja prestrukturiranja znaša približno […] %, kar je v skladu s trenutnimi tržnimi zahtevami za to industrijo. Poleg tega bo napovedani kombinirani količnik zavarovalnice Sjóvá ostal nižji od 100 %, kar kaže na to, da bo operativna zavarovalna dejavnost ostala donosna in se zavarovalnici Sjóvá ni treba zanašati na naložbeno strategijo, ki bi bila po nepotrebnem tvegana, da bi ustvarila zadostne prihodke.

(114)

Nadzorni organ ne nasprotuje temu, da predpostavke v scenarijih izjemnih situacij vsebujejo dovolj izjemne situacije, da je mogoče oceniti, ali je zavarovalnica Sjóvá sposobna ostati solventna. V skladu s finančnimi napovedmi, ki izhajajo iz tega, bi zavarovalnica Sjóvá ostala solventna ves čas obdobja načrtovanja v vseh treh scenarijih izjemnih situacij. Nadzorni organ meni, da predložitev treh različnih scenarijev izjemnih situacij, ki celo presegajo obdobje prestrukturiranja, povečuje zanesljivost testiranja izjemnih situacij. Scenariji predvsem zajemajo primer dolgotrajne gospodarske recesije in druge izjemne dejavnike, ki zadevajo položaj na Islandiji (npr. kapitalske kontrole). V nobenem od treh scenarijev izjemnih situacij v obdobju načrtovanja ne bi prišlo do kršitev regulativnih zahtev glede solventnosti.

(115)

Nadzorni organ glede na zgornje navedbe ugotavlja, da finančne napovedi zavarovalnice Sjóvá kažejo na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja družbe, kot to zahtevajo smernice o prestrukturiranju. Nadzorni organ prav tako navaja, da se je sklad SF1, zasebni vlagatelj, strinjal z nakupom obvladujočega deleža v zavarovalnici Sjóvá od države. Zaradi pripravljenosti zasebnega udeleženca na trgu, da zagotovi znatno naložbo v družbo, je ta ugotovitev še bolj utemeljena.

3.3 Lastni prispevek – porazdelitev bremen

(116)

V smernicah o prestrukturiranju je navedeno, da je primeren prispevek upravičenca potreben, da se višina pomoči omeji na najmanjšo potrebno ter da se odpravita izkrivljanje konkurence in moralno tveganje. V ta namen morajo biti stroški prestrukturiranja in višina pomoči omejeni zaradi znatnega lastnega prispevka.

(117)

V zvezi z omejitvijo stroškov prestrukturiranja je v točki 23 smernic o prestrukturiranju navedeno, da mora biti pomoč za prestrukturiranje omejena tako, da krije samo stroške, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Poleg tega morajo finančne institucije za omejitev višine pomoči na najmanjšo možno najprej uporabiti lastna sredstva za financiranje prestrukturiranja. V skladu s tem stroškov, povezanih s prestrukturiranjem, ne sme nositi samo država, ampak jih morajo nositi tudi tisti, ki so vlagali v institucijo, tako da se izgube prevzamejo z razpoložljivim kapitalom in plačilom ustreznega nadomestila za posredovanje države.

3.3.1 Omejevanje stroškov prestrukturiranja

(118)

Dokapitalizacija zavarovalnice Sjóvá je bila omejena na to, kar je bilo potrebno za izpolnitev regulativnih zahtev glede minimalnega lastniškega kapitala, h kateremu je država prispevala le znesek, ki ga nista mogli zagotoviti glavni upnici zavarovalnice Sjóvá, banki Glitnir in Íslandsbanki.

(119)

Prenos zavarovalniških dejavnosti na nov subjekt je zagotovil, da je bila dokapitalizacija omejena na to, kar je bilo potrebno za operativno dejavnost zavarovanja, in ni krila izgub iz naslova slabih naložb iz preteklosti.

(120)

Omejitev dokapitalizacije na najmanjši potrebni znesek je omejila zmožnost konkuriranja zavarovalnice Sjóvá na trgu. Poleg tega noben od stroškov v načrtu prestrukturiranja ni namenjen vstopu na nove trge ali kakršni koli širitvi poslovanja zavarovalnice Sjóvá.

(121)

Zaradi tega Nadzorni organ meni, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za omejitev zneska pomoči za prestrukturiranje.

3.3.2 Porazdelitev bremen/lastni prispevek

(122)

Kot je določeno v točki 24 smernic o prestrukturiranju, morajo družbe uporabiti lastna sredstva za financiranje prestrukturiranja. Poleg tega Nadzorni organ proučuje, ali se je finančni položaj obstoječih delničarjev v celoti ali delno zmanjšal zaradi kapitalske injekcije.

(123)

Nadzorni organ navaja, da so nekdanji lastniki zavarovalnice Sjóvá prispevali k stroškom prestrukturiranja. Predvsem skupina Milestone je izgubila ves svoj delež v družbi, ne da bi prejela kakršno koli nadomestilo, ko je zavarovalnico Sjóvá prevzela banka Glitnir. Zaradi likvidacije slabih naložb iz preteklosti, ki so zdaj v lasti družbe SJE, bodo imeli vlagatelji nadaljnje izgube. Ti ukrepi prispevajo k porazdelitvi bremen in zmanjšujejo moralno tveganje, ki izhaja iz pomoči.

(124)

V zvezi s prispevanjem k stroškom prestrukturiranja z notranjimi sredstvi zavarovalnice Sjóvá Nadzorni organ navaja, da je zavarovalnica Sjóvá izvedla tako ukrepe za povečanje dobičkonosnosti kot ukrepe za zmanjšanje stroškov. Ti ukrepi zagotavljajo, da bo zavarovalnica Sjóvá ustvarila dovolj dobičkov za postopno povečanje lastniškega kapitala. Nadzorni organ navaja, da načrt prestrukturiranja ne predvideva izplačila dividend do leta 2014.

(125)

Država je lahko prodala vse svoje delnice v zavarovalnici Sjóvá zasebnemu vlagatelju v obdobju le treh let in si s tem povrnila skoraj dve tretjini sredstev, ki so bila dodeljena kot državna pomoč.

(126)

Nadzorni organ glede na zgoraj navedene ukrepe meni, da načrt prestrukturiranja zagotavlja zadostno porazdelitev bremen in lastni prispevek k prestrukturiranju.

3.4 Ukrep za omilitev izkrivljanja konkurence

(127)

V točki 31 smernic o prestrukturiranju je navedeno, da mora Nadzorni organ pri ocenjevanju zneska pomoči in izkrivljanja konkurence, ki nastane zaradi pomoči, upoštevati absolutni in relativni znesek prejete državne pomoči.

(128)

Kot je navedeno zgoraj, je zavarovalnica Sjóvá prejela državno pomoč v skupnem znesku približno 12,3 milijarde ISK (približno 77 milijonov EUR). To je znašalo skoraj 80 % primanjkljaja lastniškega kapitala v času prvotne dokapitalizacije. To kaže na to, da je bil znesek pomoči, ki jo je prejela zavarovalnica Sjóvá, razmeroma visok. Poleg tega bi zavarovalnica Sjóvá brez posredovanja države izstopila s trga.

(129)

Na podlagi teh elementov je Nadzorni organ najprej proučil strukturne ukrepe za omilitev izkrivljanja konkurence. Nadzorni organ je predvsem ocenil potencialno odprodajo dejavnosti življenjskega zavarovanja zavarovalnice Sjóvá, ki jo je izvedla hčerinska družba Sjóvá Life.

(130)

Islandski organi so predložili podrobne informacije o pomenu dejavnosti življenjskega zavarovanja za uspešno poslovanje zavarovalnice Sjóvá. Poudarili so predvsem vključitev tega poslovnega področja v ponudbo produktov zavarovalnice Sjóvá, povpraševanje strank po zavarovalnih paketih, ki vključujejo produkte neživljenjskega in življenjskega zavarovanja, ter sposobnost glavnih konkurentov na področju neživljenjskega zavarovanja, da zadostijo temu povpraševanju. Na podlagi tega so islandski organi trdili, da bi moral Nadzorni organ uporabiti načelo, da v skladu s točko 32 smernic o prestrukturiranju ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence ne smejo poslabšati možnosti za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja.

(131)

Glede na zgornje navedbe Nadzorni organ ugotavlja, da ne bi bilo primerno zahtevati, da zavarovalnica Sjóvá odproda svojo dejavnost življenjskega zavarovanja.

(132)

Če ni strukturnih ukrepov, mora Nadzorni organ oceniti ukrepe v zvezi z ravnanjem.

(133)

Nadzorni organ navaja, da se je tržni delež zavarovalnice Sjóvá od začetka finančne krize znatno zmanjšal. Islandski organi so poudarili predvsem učinek, ki ga je na tržne deleže imelo 30-dnevno „obdobje prenosa“ septembra 2009, v katerem so se konkurenti lahko obrnili na vse stranke zavarovalnice Sjóvá v segmentu neživljenjskega zavarovanja s konkurenčnimi ponudbami. Islandski organi trdijo, da je ta regulativni ukrep odpravil del izkrivljanja konkurence.

(134)

Nadzorni organ prav tako navaja, da v načrtu prestrukturiranja ni predvidena agresivna rast tržnega deleža zavarovalnice Sjóvá ter da nove politike oblikovanja cen in obvladovanja tveganj zagotavljajo, da zavarovalnica Sjóvá izdaja ponudbe le za dovolj donosne dejavnosti.

(135)

Poleg tega so se islandski organi in zavarovalnica Sjóvá zavezali, da bodo omejili oblikovanje cen v povezavi s ponudbami za nekatera podjetja v obdobju prestrukturiranja, kar je navedeno v Prilogi. Ta zaveza je nadaljnji zaščitni ukrep pred možnim agresivnim ravnanjem zavarovalnice Sjóvá na trgu, vsaka izguba dejavnosti zavarovanja zaradi te zaveze pa bo v prid konkurentom zavarovalnice Sjóvá.

(136)

Nadzorni organ navaja, da ta zaveza zajema le nekatere vrste dejavnosti zavarovanja. Vendar glede na visoke stopnje koncentracije na islandskem zavarovalniškem trgu Nadzorni organ meni, da bi celovitejša omejitev oblikovanja cen lahko privedla do zmanjšanja učinkovite konkurence in bi bila zato neprimerna.

(137)

Nadzorni organ podpira zavezo islandskih organov, da bodo uvedli nekatere regulativne spremembe delovanja zavarovalniškega trga, kot je navedeno v Prilogi. V skladu s točkama 44 in 45 smernic o prestrukturiranju bi predlagane spremembe povečale učinkovito konkurenco ter olajšale odpiranje trga in nov vstop nanj. Predvsem bi strankam olajšale zamenjavo in s tem prispevale k večji konkurenci med obstoječimi akterji na trgu.

(138)

Zavarovalnica Sjóvá se v skladu s točko 40 smernic o prestrukturiranju zavezuje k prepovedi pridobivanja deležev v obdobju prestrukturiranja, kot je navedeno v Prilogi. Zaradi prepovedi pridobivanja deležev zavarovalnica Sjóvá ne sme pridobiti znatnega deleža v drugih finančnih podjetjih, po potrebi pa lahko vlaga v majhnem obsegu.

(139)

Zavarovalnica Sjóvá ne bo uporabila prejete pomoči ali prednosti, ki izhajajo iz te pomoči, za namene oglaševanja.

(140)

Nadzorni organ ugotavlja, da je v prestrukturiranju predvidenih dovolj ukrepov za omilitev izkrivljanja konkurence in zagotavljanje, da se v skladu s točko 39 smernic o prestrukturiranju državna pomoč ne uporabi v škodo konkurentov, ki niso deležni pomoči.

4. SKLEPNA UGOTOVITEV

(141)

Nadzorni organ ugotavlja, da so ukrepi dokapitalizacije v korist zavarovalnice Sjóvá združljivi z delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP.

(142)

Nadzorni organ prav tako ugotavlja, da so islandski organi nezakonito dodelili zadevno državno pomoč in tako kršili člen 1(3) dela I Protokola 3.

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Ukrepi dokapitalizacije, odobreni zavarovalnici Sjóvá, so državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Člen 2

Državna pomoč, dodeljena zavarovalnici Sjóvá, je združljiva z delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP ob upoštevanju zavez, navedenih v Prilogi k tej odločbi.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Islandijo.

Člen 4

Besedilo te odločbe v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 10. julija 2013

Za Nadzorni organ Efte

Oda Helen SLETNES

Predsednica

Sverrir Haukur GUNNLAUGSSON

Član kolegija

(1) Odločba št. 373/10/COL z dne 22. septembra 2010 o vprašanjih državne pomoči, povezanih z dokapitalizacijo islandske zavarovalnice Sjóvá (UL C 341, 16.12.2010, str. 15, in Dopolnilo EGP k Uradnemu listu št. 69, 16.12.2010, str. 2).

(2) Moderna Finance AB je bila švedska holdinška družba v lasti islandske družbe Milestone hf. Več informacij o zavarovalnici Sjóvá in skupini Milestone ter njunih povezavah z banko Glitnir je v poročilu posebne preiskovalne komisije islandskega parlamenta, ki je na voljo na naslovih http://rna.althingi.is/ (različica v islandščini) in http://sic.althingi.is/ (izvlečki v angleščini).

(3) Odgovor organa FME v zvezi s posredovanjem države pri dokapitalizaciji zavarovalnice Sjóvá Almennar tryggingar hf. z dne 23. novembra 2010.

(4) V skladu z odobritvijo organa FME z dne 22. septembra 2009.

(5) Ocene tržnih deležev temeljijo na deležu skupnih premijskih dohodkov v letu 2012. Pred finančno krizo je tržni delež zavarovalnice Sjóvá v segmentu neživljenjskih zavarovanj znašal več kot 40 %.

(6) Za namen te odločbe se sredstva, ki jih je država prenesla na družbo SAT Holding, navajajo kot obveznice.

(7) Hkrati je organ FME v skladu s členoma 86 in 87 takrat veljavnega zakona o zavarovalniških dejavnostih št. 60/1994 z javnim obvestilom vse imetnike polic opomnil, da lahko prekličejo svoje police ne glede na datum obnovitve v 30-dnevnem „obdobju prenosa“.

(8) Na voljo na spletnem mestu Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines.

(9) Glej memorandum organa FME z dne 29. junija 2009.

PRILOGA

Zaveze v zvezi z ravnanjem zavarovalnice Sjóvá

Islandski organi predlagajo naslednje zaveze v zvezi z zavarovalnico Sjóvá:

Zavarovalnica Sjóvá se zavezuje, da bo omejila svoje poslovne ponudbe tako, da zavarovalnih tveganj ne bo ponujala s ponudbami, ki so nižje od […]. Poslovne ponudbe so opredeljene kot ponudbe, ki zajemajo strankin račun za celotno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: poslovne ponudbe).

—	Ta zaveza se uporablja za poslovne ponudbe poslovnim subjektom, pri katerih letni promet premij presega […] ISK.

—	Ta zaveza se uporablja za poslovne ponudbe, pri katerih dokumenti ponudbe ali druge zavarovalne informacije vključujejo pretekle podatke o izgubi, v katerih so navedene plačane in neporavnane izgube v obdobju, ki ni krajše od […] let.

—	V oceni preteklih izkušenj izgube lahko zavarovalnica Sjóvá iz svojega izračuna odstrani posamezne izgube, ki presegajo […] predlagane ponudbe premije, da se doseže enakomernejši in stabilnejši sklep o statistični izgubi.

Zavarovalnica Sjóvá se zavezuje, da bo ohranila enake ali višje premijske stopnje ob obnovitvi za posamezne zavarovalne račune, če pretekle izgube (izračunani zavarovalno-tehnični škodni količnik) presežejo […] % premij.

—	Ta zaveza se uporablja za obnovitev poslovnih računov, vendar mora biti obdobje preteklih izgub daljše od […] let.

—	V oceni preteklih izgub lahko zavarovalnica Sjóvá omeji posamezne izgube na […]. Namen tega je doseči enakomernejši in stabilnejši sklep o statistični izgubi.

Zavarovalnica Sjóvá ne bo pridobila več kot […] % delnic kreditnih institucij, investicijskih družb (kot so opredeljene v Direktivi 2004/39/ES z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov), zavarovalnic ali pozavarovalnic. V primeru, da zavarovalnica Sjóvá pridobi soglasje Nadzornega organa, lahko prevzame nadaljnja podjetja, še posebej, če je prevzem potreben za zaščito finančne stabilnosti ali zagotavljanje učinkovite konkurence.

4.	Zavarovalnica Sjóvá ne bo uporabila dokapitalizacije ali konkurenčnih prednosti, ki na kakršen koli način izhajajo iz dokapitalizacije, za oglaševalske namene.

Te zaveze trajajo do 31. decembra 2014.

Regulativna zaveza

Za povečanje mobilnosti potrošnikov na islandskem zavarovalniškem trgu islandski organi sprejmejo naslednjo zavezo:

—

islandsko ministrstvo za finance in gospodarske zadeve bo imenovalo strokovno skupino, ki bo pooblaščena za pregled določb zakona št. 30/2004 o zavarovalnih pogodbah, ki zadevajo mobilnost strank, zlasti ob upoštevanju nedavnih sprememb norveškega zakona o zavarovalnih pogodbah, na katerem temelji islandska zakonodaja, in danskega zakona o finančnem poslovanju. Strokovna skupina predloži svoje ugotovitve najpozneje 31. decembra 2013 in prouči možne posledice spremembe določb v zvezi z odpovedjo zavarovalnih pogodb s strani posameznikov, če ti prenesejo svoje posle med zavarovalnicami, da se strankam olajša zamenjava in spodbudi konkurenca na zavarovalniškem trgu;

—

če strokovna skupina ugotovi, da bi bile takšne določbe koristne za delovanje islandskega zavarovalniškega trga, ministru za finance in gospodarske zadeve predloži spremembo zakona o zavarovalnih pogodbah z osnutkom predloga zakona. Ministrstvo je naklonjeno spodbujanju sprememb, ki bi še bolj prilagodile mobilnost strank na zavarovalniškem trgu. Po prejemu ugotovitev strokovne skupine bo minister, razen če bo ustrezno utemeljeno drugače, leta 2014 islandskemu parlamentu predložil osnutek predloga zakona, ki bo temeljil na ugotovitvah strokovne skupine.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 242

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 14. avgust 2014

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 882/2014 z dne 31. julija 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Torrone di Bagnara (ZGO))	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 883/2014 z dne 5. avgusta 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Jamón de Serón (ZGO))	3
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 884/2014 z dne 13. avgusta 2014 o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz nekatere krme in živil iz nekaterih tretjih držav, zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1152/2009 ( 1 )	4
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 885/2014 z dne 13. avgusta 2014 o določitvi posebnih pogojev, ki se uporabljajo za uvoz okre in karijevih listov iz Indije, in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 91/2013 ( 1 )	20
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 886/2014 z dne 13. avgusta 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	27
		SKLEPI
		2014/529/EU
	*	Sklep Komisije z dne 12. avgusta 2014 o ukrepu, ki ga je sprejela Belgija v skladu s členom 7 Direktive Sveta 89/686/EGS za odpoklic tipa ušesnih čepov za varovanje sluha od končnih uporabnikov (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 5670)	29
		2014/530/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 13. avgusta 2014 o nekaterih začasnih zaščitnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo v Latviji (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 5915) ( 1 )	31

	III Drugi akti
	EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
*	Odločba Nadzornega organa Efte št. 305/13/COL z dne 10. julija 2013 o dokapitalizaciji zavarovalnice Sjóvá (Islandija)	33

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0707 00 05	TR	81,4
0707 00 05	ZZ	81,4
0709 93 10	TR	99,6
0709 93 10	ZZ	99,6
0805 50 10	AR	158,9
	CL	209,1
	TR	74,0
	UY	129,8
	ZA	144,7
	ZZ	143,3
0806 10 10	BR	184,0
	EG	209,1
	MA	171,3
	MX	246,5
	TR	156,9
	ZZ	193,9
0808 10 80	AR	89,3
	BR	96,2
	CL	107,3
	CN	120,6
	NZ	117,6
	US	142,8
	ZA	113,5
	ZZ	112,5
0808 30 90	AR	217,5
	CL	84,2
	TR	142,5
	ZA	84,6
	ZZ	132,2
0809 30	MK	67,3
	TR	134,9
	ZZ	101,1
0809 40 05	BA	43,4
	MK	49,3
	TR	127,6
	ZA	204,6
	ZZ	106,7