12.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/1

(1)

Države članice so v skladu s členom 10 Direktive 2012/34/EU odprle svoj trg za storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa, ki jih opravlja kateri koli prevoznik v železniškem prometu, ki mu je bila izdana licenca v skladu z navedeno direktivo. Pri izvajanju storitve mednarodnega potniškega prometa imajo prevozniki v železniškem prometu pravico, da potnike pobirajo in odlagajo na kateri koli postaji na mednarodni progi, vključno s postajami v isti državi članici.

(2)

Vendar se uvedba novega, odprtega dostopa do storitev mednarodnega potniškega prometa z vmesnimi postanki ne bi smela uporabljati za odpiranje trga notranjega potniškega prometa, temveč bi se morala osredotočiti le na dodatne postanke na mednarodni relaciji. Glavni namen novih storitev bi moral biti prevoz potnikov na mednarodnem potovanju. Ustrezni regulatorni organ iz oddelka 4 poglavja IV Direktive 2012/34/EU bi moral na zahtevo pristojnih organov ali zainteresiranih prevoznikov v železniškem prometu odločiti o tem, kaj je glavni namen predlagane nove storitve.

(3)

Odprtje storitev mednarodnega potniškega prometa za konkurenco lahko vpliva na organiziranje in financiranje storitev železniškega potniškega prometa, ki se opravljajo na podlagi pogodbe za opravljanje javne službe v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Države članice lahko v skladu s členom 11 Direktive 2012/34/EU omejijo pravico dostopa do trga, kadar bi ta pravica ogrozila ekonomsko ravnovesje navedenih pogodb za opravljanje javne službe. Regulatorni organ bi moral na zahtevo pristojnih organov, upravljavca železniške infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe, odločiti o tem, ali bi predlagana nova storitev mednarodnega potniškega prometa ogrozila ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe.

(4)

Da bi se izognili prekinitvi delovanja nove storitve železniškega potniškega prometa, ki že poteka, in da bila za to novo storitev zagotovljena pravna varnost v zvezi z možnostjo njenega delovanja, bi bilo treba rok, v katerem je mogoče zaprositi za preskus glavnega namena ali ekonomskega ravnovesja, omejiti in povezati z datumom predložitve obvestila prosilca o interesu za izvajanje nove storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa. Iz istega razloga bi bilo treba časovno omejiti tudi postopke regulatornega organa za izvajanje navedenih preskusov.

(5)

V prošnjo za preskus glavnega namena bi bilo treba vključiti vse ustrezne informacije za podkrepitev domneve, da glavni namen predlagane nove storitve ni prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah. Da bi subjekti, ki zaprosijo za tak preskus, izpolnili to zahtevo, bi jim bilo treba omogočiti uporabo standardnih obrazcev za prošnjo, ki jih izdajo regulatorni organi.

(6)

Regulatorni organ bi moral za opredelitev namena predlagane nove storitve v srednjeročnem obdobju izvesti kvalitativno in kvantitativno analizo, ne pa analize njenih značilnosti v danem trenutku. Merila za presojo pri preskusu glavnega namena bi bilo treba določiti v skladu z metodologijo, ki jo je sprejel regulatorni organ, in sicer ob upoštevanju posebnosti železniškega prometa v zadevni državi članici. Noben količinsko opredeljen prag se ne bi smel uporabiti izključno ali ločeno.

(7)

V prošnjo za preskus ekonomskega ravnovesja bi bilo treba vključiti vse ustrezne informacije za podkrepitev domneve, da bi predlagana nova storitev ogrozila ekonomsko ravnovesje pogodb za opravljanje javne službe. Ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe bi bilo treba zaradi predlagane nove storitve obravnavati kot ogroženo, če bi se bistveno spremenila vrednost pogodbe za opravljanje javne službe, kar pomeni, da storitev, ki se izvajajo v okviru te pogodbe, na konkurenčno strukturiranem trgu ne bi bilo več mogoče ohranjati in jih izvajati s primerno ravnjo dobička.

(8)

Presoja vpliva predlagane nove storitve na ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe bi morala temeljiti na objektivni metodi in merilih za presojo, ki bi jih bilo treba določiti v skladu z metodologijo za preskus ekonomskega ravnovesja, ki jo je sprejel regulatorni organ, in sicer ob upoštevanju posebnosti železniškega prometa v zadevni državi članici. Ekonomska analiza bi se morala osredotočiti na gospodarski vpliv predlagane nove storitve na pogodbo za opravljanje javne službe kot celoto, vključno s storitvami, ki jih to še posebej zadeva, in sicer v celotnem časovnem obdobju. Noben količinsko vnaprej opredeljen prag se ne bi smel uporabiti izključno ali ločeno. Regulatorni organ bi moral poleg ekonomske analize vpliva predlagane nove storitve na pogodbo za opravljanje javne službe upoštevati tudi koristi za porabnike v kratko- in srednjeročnem obdobju.

(9)

Možnost ponovne proučitve odločitve, ki jo je regulatorni organ sprejel na podlagi preskusa ekonomskega ravnovesja, bi bilo treba omejiti na primere, kadar se nova storitev v primerjavi s podatki, ki jih je analiziral regulatorni organ, znatno spremeni ali kadar obstaja bistvena razlika med realnim in predvidenim vplivom na storitve iz pogodbe za opravljanje javne službe. Da bi bila novemu izvajalcu storitve zagotovljena minimalna pravna stabilnost, bi bilo treba zagotoviti določeno obdobje, v katerem se ne sme zahtevati ponovne proučitve.

(10)

Regulatorni organi bi si morali brez poseganja v načelo njihove neodvisnosti pri sprejemanju odločitev iz člena 55(1) Direktive 2012/34/EU izmenjevati informacije ter po potrebi v posameznih primerih uskladiti svoja načela in ukrepe v zvezi s preskusi glavnega namena in ekonomskega ravnovesja, da bi preprečili velike razlike v svojih praksah, ki bi na trgu storitev mednarodnega železniškega potniškega prometa povzročile negotovost.

(11)

Regulatorni organi bi morali pri vseh svojih dejavnostih, povezanih s preskusi glavnega namena ali ekonomskega ravnovesja, spoštovati zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih posredujejo stranke, ki sodelujejo pri teh preskusih.

(12)

Regulatornim organom ni treba zahtevati dajatve za preskus glavnega namena ali ekonomskega ravnovesja ali ponovno proučitev preskusa ekonomskega ravnovesja. Vendar se lahko države članice odločijo, da subjektom, ki za to zaprosijo, naložijo tako dajatev za delo, ki ga opravijo regulatorni organi, ki krije neto stroške takih presoj. V tem primeru bi bilo treba dajatev naložiti brez diskriminacije in razumno ter jo dejansko in pregledno zaračunati vsem subjektom prosilcem.

(13)

Regulatorni organi bi morali ob upoštevanju rezultatov posvetovanja z deležniki in izmenjave informacij z drugimi regulatornimi organi razviti skladno metodologijo za preskuse glavnega namena in preskuse ekonomskega ravnovesja, če je to primerno. Drugi subjekti ne bi smeli omejevati te pristojnosti. Preskusi bi morali temeljiti na analizi posameznih primerov in ne na preprosti uporabi vnaprej določenih pragov. Pragovi ne bi smeli biti določeni v nacionalnih zakonodajnih aktih. Metodo za presojo bi bilo treba vzpostaviti tako, da bi bila v skladu s tržnimi gibanji in da bi jo bilo mogoče prilagajati, zlasti ob upoštevanju izkušenj regulatornih organov.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 62(1) Direktive 2012/34/EU –

(a)

ali je glavni namen železniških storitev prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah;

(b)

ali je ekonomsko ravnovesje pogodb za opravljanje javne službe železniškega prevoza ogroženo zaradi storitev mednarodnega železniškega potniškega prometa.

1.

„nova storitev mednarodnega potniškega prometa“ pomeni storitev mednarodnega potniškega prometa, za katero je bil predložen predlog, da bi bila dana na trg, ali ki pomeni bistveno spremembo v smislu povečanja pogostosti ali števila postaj obstoječe storitve mednarodnega potniškega prometa;

2.

„preskus glavnega namena“ pomeni postopek presoje, ki ga regulatorni organ izvede na zahtevo subjekta iz člena 5, da bi odločil o tem, ali je glavni namen predlagane nove železniške storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah, ali med postajami, ki se nahajajo v isti državi članici;

3.

„preskus ekonomskega ravnovesja“ pomeni postopek ocenjevanja, ki ga regulatorni organ izvede na zahtevo subjekta iz člena 10 in ki se uporablja samo v državah članicah, ki so se v skladu s členom 11 Direktive 2012/34/EU odločile omejiti pravico dostopa do železniške infrastrukture za storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa med odhodnim in namembnim krajem, ki jih zajema ena ali več pogodb za opravljanje javne službe, da bi odločil o tem, ali bi bilo ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe zaradi predlagane nove storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa ogroženo;

4.

„pogodba za opravljanje javne službe“ pomeni pogodbo za opravljanje javne službe, kot je opredeljena v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 1370/2007, ki se nanaša na železniški promet;

5.

„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 2(b) Uredbe (ES) št. 1370/2007;

6.

„neto finančni učinek“ pomeni učinek pogodbe za opravljanje javne službe na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki, ki jih prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe, obdrži, in tudi primeren dobiček, izračunan v skladu s točko 2 Priloge k Uredbi (ES) št. 1370/2007.

(a)

ime, naslov, pravno obliko in registracijsko številko prosilca (če je primerno);

(b)

kontaktne podatke osebe, pristojne za vprašanja;

(c)

podatke o licenci in varnostnem spričevalu prosilca ali navedbo faze v postopku za njuno pridobitev;

(d)

podrobnosti o progi, z navedbo postaj v odhodnem in namembnem kraju ter vmesnih postaj in razdalje med njimi;

(e)

načrtovani datum začetka izvajanja predlagane nove mednarodne storitve železniškega potniškega prometa;

(f)

čas, pogostost in zmogljivost predlagane nove storitve, vključno s predlaganimi časi odhodov, vmesnimi postajami, časi prihodov in povezavami ter tudi vsemi odstopanji od običajnega voznega reda v zvezi s pogostostjo ali postajami, in sicer za vsako progo;

(g)

utemeljitev, da je glavni namen predlagane storitve železniškega potniškega prometa prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah.

(a)

pristojni organi, ki so sklenili pogodbe za opravljanje javne službe železniškega prevoza na geografskem območju, na katerega vpliva predlagana nova storitev;

(b)

vsi prevozniki v železniškem prometu, ki opravljajo mednarodni ali notranji železniški potniški prevoz na progah v okviru predlagane nove storitve, in sicer na komercialni podlagi ali na podlagi pogodbe za opravljanje javne službe.

(a)

ime, naslov, pravno obliko in registracijsko številko subjekta prosilca (če je to primerno);

(b)

kontaktne podatke osebe, pristojne za vprašanja;

(c)

pojasnilo v zvezi z interesom subjekta prosilca pri odločitvi glede glavnega namena predlagane nove storitve;

(d)

pojasnilo, zakaj po mnenju subjekta prosilca glavni namen predlagane nove storitve ni prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah;

(e)

informacije in dokumentacijo, ki podpirajo pojasnila v točkah (c) in (d).

(a)

delež v prometu in obsegu od mednarodnega prevoza potnikov, ki ga prosilec pričakuje v primerjavi z notranjim prevozom potnikov v državi članici, kjer ima regulatorni organ svoj sedež;

(b)

razdaljo, ki bo prevožena v okviru predlagane nove storitve v različnih državah članicah, in lokacije postaj;

(c)

povpraševanje potnikov po novi storitvi;

(d)

tržno strategijo prosilca;

(e)

vrste tirnih vozil, ki se bodo uporabljale za novo storitev.

(a)

prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah, ali

(b)

prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v državi članici, kjer ima regulatorni organ svoj sedež.

(a)

pristojni organ ali organi, ki so sklenili pogodbo za opravljanje javne službe, ki vključuje odhodni in namembni kraj predlagane nove storitve;

(b)

vsak drug zainteresirani pristojni organ, ki ima v skladu s členom 11 Direktive 2012/34/EU pravico omejiti dostop;

(c)

upravljavec infrastrukture na geografskem območju, ki je vključeno v predlagano novo storitev mednarodnega potniškega prometa;

(d)

vsak prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe, ki jo je dodelil organ iz točke (a).

(a)

ime, naslov, pravno obliko in registracijsko številko subjekta prosilca (če je to primerno);

(b)

kontaktne podatke osebe, pristojne za vprašanja;

(c)

pojasnilo v zvezi z interesom subjekta prosilca pri odločitvi glede preskusa ekonomskega ravnovesja;

(d)

dokaz o ogroženosti ekonomskega ravnovesja zaradi nove storitve;

(e)

informacije in dokumentacijo, ki podpirajo pojasnila v točkah (c) in (d).

(a)

od pristojnih organov:

(b)

od prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe:

(c)

od prosilca:

(d)

od upravljavca infrastrukture:

informacije o zadevnih progah ali odsekih za zagotovitev, da lahko nova storitev mednarodnega potniškega prometa deluje na tej infrastrukturi. Ta zahteva po informacijah upravljavca infrastrukture ne posega v zahteve v okviru postopka za dodeljevanje iz oddelka 3 poglavja IV Direktive 2012/34/EU.

(i)

donosnost storitev, ki se izvajajo v okviru pogodbe za opravljanje javne službe, in/ali

(ii)

neto stroške pristojnega organa, ki je dodelil pogodbo za opravljanje javne službe.

(a)

vpliv na neto finančni učinek storitve iz pogodbe za opravljanje javne službe v celotnem obdobju veljavnosti pogodbe;

(b)

morebitne konkurenčne odzive prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe;

(c)

morebitno varčevanje pri stroških prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne storitve (npr. v smislu nezamenjave dotrajanega voznega parka ali nenadomeščanja osebja, ki mu poteče pogodba), ter morebitne koristi za tega prevoznika v železniškem prometu v okviru predlagane nove storitve (npr. s ponujanjem povezav potnikom v mednarodnem prometu, ki bi bili morda zainteresirani zanje, z regionalno storitvijo iz pogodbe za opravljanje javne službe);

(d)

možnost zmanjšanja obsega pogodbe za opravljanje javne službe, zlasti če je ta v času presoje blizu izteka;

(e)

vpliv na učinkovitost in kakovost železniških storitev;

(f)

vpliv na načrtovanje voznega reda železniških storitev;

(g)

vpliv na naložbe prevoznika v železniškem prometu v vozni park ali pristojnih organov, če je to primerno.

(a)

kadar se v primerjavi s podatki, ki jih je analiziral regulatorni organ, nova storitev znatno spremeni;

(b)

kadar obstaja bistvena razlika med realnim in ocenjenim vplivom na storitve iz pogodbe za opravljanje javne službe ali

(c)

kadar se je pogodba za opravljanje javne službe iztekla pred prvotnim rokom.

12.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/11

(1)

Člen 41(2) Direktive 2012/34/EU določa možnost, da upravljavci infrastrukture prosilcem postavijo zahteve za zaščito svojih upravičenih pričakovanj glede bodočih prihodkov in uporabe infrastrukture.

(2)

Takšne zahteve morajo biti ustrezne, pregledne in nediskriminatorne. Vključujejo lahko samo določbo o takšnem finančnem jamstvu, ki ne presega ustrezne ravni, sorazmerne s predvidenim obsegom dejavnosti prosilca, in o zagotovitvi zmožnosti za pripravo skladnih ponudb za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti.

(3)

Finančna jamstva bi lahko bila v obliki predplačil ali jamstev, ki jih zagotovijo finančne institucije.

(4)

Pri ustreznosti zahtev iz uvodne izjave 2 bi se moralo upoštevati dejstvo, da pri uporabi infrastrukture konkurenčnih načinov prevoza, na primer cestnega in zračnega prometa ter prometa po morju in celinskih plovnih poteh, pogosto ni pristojbin za uporabnike in posledično tudi ne finančnih jamstev. Za zagotovitev poštene konkurence med različnimi načini prevoza bi bilo treba raven in trajanje finančnih jamstev čim bolj omejiti.

(5)

Ta finančna jamstva so ustrezna samo, če so potrebna kot zagotovilo upravljavcem infrastrukture v zvezi z bodočimi prihodki in uporabo infrastrukture. Glede na to, da se lahko upravljavci infrastrukture zanesejo na kontrolo in nadzor finančne sposobnosti prevoznikov v železniškem prometu, ki potekata v okviru postopka izdaje licenc v skladu s poglavjem III Direktive 2012/34/EU in zlasti člena 20 navedene direktive, se potreba po finančnih jamstvih še dodatno zmanjša.

(6)

Za ta jamstva velja načelo nediskriminacije, zato ne bi smelo biti razlikovanja med jamstvenimi zahtevami za prosilce v zasebni lasti in jamstvenimi zahtevami za prosilce v javni lasti.

(7)

Jamstva bi morala biti sorazmerna s stopnjo tveganja, ki ga predstavlja prosilec za upravljavca infrastrukture na različnih stopnjah dodeljevanja infrastrukturne zmogljivosti. Tveganje se navadno šteje za nizko, če se lahko zmogljivosti ponovno dodelijo drugim prevoznikom v železniškem prometu.

(8)

Jamstvo, ki se zahteva za pripravo skladnih ponudb, se lahko šteje kot ustrezno, pregledno in nediskriminatorno le, če upravljavec infrastrukture določi jasna in pregledna pravila za prošnjo za dodelitev zmogljivosti v programu omrežja ter prosilcem nudi potrebna podporna orodja. Ker je pred postopkom prijave nemogoče objektivno ugotoviti zmožnost za pripravo skladnih ponudb, se lahko vsako pomanjkanje zmožnosti ugotovi šele po zaključku postopka, in sicer če prosilec upravljavcu infrastrukture večkrat ne predloži teh ponudb oziroma potrebnih informacij. Prosilec je odgovoren za to nepredložitev, ki vodi do sankcij, kot je izključitev prosilca iz prijave za zadevno vlakovno pot.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 62(1) Direktive 2012/34/EU –

„finančno jamstvo“ pomeni (a) predplačila za zmanjšanje in predvidevanje prihodnjih obveznosti za plačilo infrastrukturnih stroškov ali (b) pogodbene dogovore, s katerimi se finančna institucija, kot je banka, zaveže, da bo zagotovila, da se takšna plačila ob zapadlosti izvedejo.

(a)

od prevoznika v železniškem prometu, če je finančno jamstvo za kritje prihodnjih plačil za iste predvidene dejavnosti že odobril ali plačal prosilec, ki ni prevoznik v železniškem prometu;

(b)

če uporabnino za infrastrukturo upravljavcu infrastrukture neposredno plača pristojni organ v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(a)

prosilec ne odgovori na dve zaporedni zahtevi, naj predloži manjkajoče informacije, ali večkrat odgovori na način, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih v programu omrežja iz člena 27 Direktive 2012/34/EU in v Prilogi IV k navedeni direktivi glede postopkov prijave za vlakovne poti, ter

(b)

lahko upravljavec infrastrukture na zahtevo regulatornega organa dokaže, da je za pravilno in pravočasno oddajo prošnje sprejel vse razumne ukrepe.

12.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/14

(1)

Ribolovne kvote za leto 2013 so bile določene z:

(2)

Ribolovne kvote za leto 2014 so bile določene z:

(3)

Ko Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovne kvote, ki so ji bile dodeljene, v skladu s členom 105(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 izvede odbitke od prihodnjih ribolovnih kvot navedene države članice.

(4)

Člen 105(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 določa, da se ti odbitki izvedejo v naslednjem letu ali letih z uporabo ustreznih množilnih količnikov, določenih v navedenih odstavkih.

(5)

Nekatere države članice so prekoračile svoje ribolovne kvote za leto 2013. Zato je primerno, da se za leto 2014 in po potrebi poznejša leta pri prelovljenih staležih izvedejo odbitki od ribolovnih kvot, ki so jim bile dodeljene.

(6)

Ker je Danska v letu 2013 presegla svoje celotne dovoljene ulove za pravo peščenko v vodah Unije območij upravljanja 2 in 4, se zanjo zahteva izvedba odbitkov. V letu 2014 so bili v teh vodah dovoljeni minimalni ulovi prave peščenke, da bi se spremljala razvoj staleža in obnovitev lokalnih populacij. Vendar z navedenimi odbitki ni mogoče obdržati sistema spremljanja, ki ga je Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) predlagal za upravljanje prave peščenke. Zato bi se morali odbitki za kvote, ki jih je Danska na teh območjih prelovila v letu 2013, izvesti za območje upravljanja prave peščenke 3.

(7)

Španija je v letu 2012 prelovila svojo kvoto za stalež škampa na območjih IX in X; v vodah EU območja CECAF 34.1.1 (NEP/93411). Posledica tega je bil odbitek v višini 75,45 tone za leto 2013, ki se je na zahtevo Španije porazdelil na tri leta z začetkom leta 2013. Preostali letni odbitek, ki velja za španski stalež NEP/93411, znaša 25 ton v letu 2014 in 19 ton v letu 2015, brez poseganja v morebitne nadaljnje prilagoditve kvote.

(8)

V Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 770/2013 (10) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1402/2013 (11) so določeni odbitki od ribolovnih kvot za nekatere države in vrste v letu 2013. Vendar so bili za nekatere države članice odbitki, ki se uporabljajo za nekatere vrste, višji od njihovih razpoložljivih kvot za leto 2013 in se zato v navedenem letu niso mogli v celoti izvesti. Za zagotovitev, da se v teh primerih za zadevne staleže odbije celotna količina, bi bilo treba preostale količine upoštevati pri določanju odbitkov od kvot za leto 2014 in po potrebi od poznejših kvot.

(9)

Odbitki od ribolovnih kvot, ki so določeni s to uredbo, bi se morali uporabljati brez poseganja v odbitke od kvot za leto 2014 v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 165/2011 (12) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 185/2013 (13).

(10)

Ker so kvote izražene v tonah ali celih kosih, so bili odbitki zaokroženi navzdol na tono ali kos, količine, manjše od ene tone ali enega kosa, pa se niso upoštevale –

12.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/22

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

12.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/24

(1)

Komisija je bila s pritožbo, vloženo 5. junija 2007 in evidentirano 7. junija 2007, obveščena, da je družba SACE S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: SACE) maja 2004 svoji novo ustanovljeni odvisni družbi SACE BT S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: SACE BT) dodelila začetni kapital v višini 100 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: prvi ukrep).

(2)

Z dopisom z dne 6. novembra 2009 je pritožnik predložil dodatne trditve za podporo svoji pritožbi in Komisijo obvestil o dodatnem ukrepu, in sicer pozavarovalnem kritju, ki ga je družba SACE zagotovila družbi SACE BT leta 2009 (v nadaljnjem besedilu: drugi ukrep).

(3)

Komisija je pri svoji predhodni preiskavi ugotovila, da je družba SACE družbi SACE BT 18. junija in 4. avgusta 2009 zagotovila dve kapitalski injekciji (v nadaljnjem besedilu: tretji ukrep oziroma četrti ukrep).

(4)

Z dopisom z dne 23. februarja 2011 je Komisija Italijo obvestila, da bo začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije glede štirih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka).

(5)

Sklep Komisije, da začne postopek, je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o ukrepih.

(6)

Komisiji je pripombe 5. maja 2011 predložila le SACE. SACE je predložila različne podporne dokumente in ponovno predložila poslovni načrt za obdobje 2005–2008 za poslovanje s kratkoročnim zavarovanjem kreditov, ki ga je pripravila SACE s pomočjo zunanjega svetovalca KPGM in ki ga je uprava odobrila 18. maja 2004 (v nadaljnjem besedilu: začetni poslovni načrt), dopis zunanjega svetovalca z dne 7. julija 2004, ki podrobno opisuje dodatne zagotovljene storitve (v nadaljnjem besedilu: dopis svetovalca), dodatne analize, priložene poslovnemu načrtu, v zvezi z italijanskim trgom poslovnih informacij, italijanskim trgom izterjave kreditov in njegovimi glavnimi udeleženci ter trgom zavarovanja kreditov v Srednji in Vzhodni Evropi marca 2004 (v nadaljnjem besedilu: priloge k poslovnemu načrtu), prilagojen poslovni načrt za obdobje 2005–2009, odobren 19. novembra 2004 (v nadaljnjem besedilu: prilagojeni poslovni načrt), povzetke zapisnika uprave z dne 28. aprila 2004 in 18. maja 2004, poslovni načrt o morebitnem prevzemu družbe Assicuratrice Edile S.p.A. maja 2005 (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt za prevzem družbe Assedile), revidirani proračun za SACE BT z dne 31. marca 2009 ter poslovni načrt SACE BT za obdobje 2010–2011 z dne 4. avgusta 2009 (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt za obdobje 2010–2011).

(7)

Italija je 5. maja 2011 predložila svoj odgovor na sklep o začetku postopka.

(8)

Komisija je 23. junija 2011 zahtevala dodatne informacije. Dne 13. julija 2011 je potekalo srečanje z italijanskimi organi in predstavniki družbe. Po tem srečanju je bil zahtevek po informacijah, poslan 23. junija 2011, dopolnjen z dodatnimi vprašanji z razprav. Dopolnjen zahtevek po informacijah je bil poslan 4. avgusta 2011. Italija je z dopisom z dne 15. septembra 2011 predložila odgovor na zahtevek po informacijah. Priložila mu je različne podporne dokumente, vključno s povabilom k oddaji ponudbe z dne 17. decembra 2003 za svetovalne storitve pri oblikovanju poslovnega načrta za pripravo poslovnega načrta za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov na industrializiranih trgih (v nadaljnjem besedilu: povabilo k oddaji ponudbe), dodatnimi dokumenti, ki jih je pripravil zunanji svetovalec v zvezi z morebitnim prevzemom družbe Assicuratrice Edile S.p.A., ter dopisi, ki so bili upravi SACE BT predstavljeni med majem 2005 in septembrom 2008 v zvezi z različnimi priložnostmi za mednarodne prevzeme in drugimi oblikami mednarodne širitve.

(9)

Komisija je z dopisom z dne 25. januarja 2012 (3) zahtevala dodatne informacije. Italija je odgovor predložila 5. marca 2012. Poleg tega je priložila tudi zapisnike s sestankov uprave družbe SACE in njenega predhodnika Inštituta storitev zavarovanja na področju zunanje trgovine – SACE z dne 21. novembra 2003, 3. decembra 2003, 10. novembra 2004, 1. aprila 2008, 1. oktobra 2008, 28. novembra 2008, 11. februarja 2009, 1. aprila 2009, 26. maja 2009, 1. julija 2009 in 9. septembra 2009, dodatne dokumente o prevzemu družbe Assedile ter primerjavo med načrtovanimi finančnimi kazalniki v začetnem poslovnem načrtu in dejanskimi vrednostmi.

(10)

Ker se je Italija pri predhodni predloženi dokumentaciji osredotočila na to, da je poskušala dokazati odsotnost pomoči pri ukrepih, in ker je v dopisu z dne 21. februarja 2012 (4) zagotovila le omejene informacije o morebitnih razlogih za združljivost, če bi ukrepi bili pomoč, so službe Komisije Italijo pozvale, naj predloži dodatne elemente, ki bi lahko dokazali morebitno združljivost pomoči.

(11)

Italija je 30. marca 2012 predložila sveženj notranjih dokumentov družbe SACE, s katerimi je želela dokazati združljivost ukrepov, odobrenih leta 2009 (drugi, tretji in četrti ukrep), z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji. Sveženj dokumentov so večinoma sestavljali:

(12)

SACE, matična družba družbe SACE BT, je delniška družba, ki je v celoti v lasti države Italije. SACE je italijanska kreditna izvozna agencija. V začetku leta 2004 se je preoblikovala iz osebe javnega prava v delniško družbo, ki je v celoti v lasti države Italije. SACE zagotavlja zavarovanja kratkoročnih in dolgoročnih netržnih tveganj v smislu sporočila Komisije o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov (6) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o izvoznih kreditih) z jamstvom države.

(13)

V skladu s členom 2.3 Zakonodajnega odloka št. 143 z dne 31. marca 1998 (7), v katerem je ponovno navedeno, da jamstvo, ki se uporablja za SACE v skladu z Zakonom št. 227 z dne 24. maja 1977, dejavnosti in tveganja, ki jih je mogoče zavarovati, vključno med drugim z geografsko pokritostjo, opredeli medresorski odbor za gospodarsko načrtovanje („Comitato Interministeriale per la Programmazione Economica“, v nadaljnjem besedilu: CIPE). CIPE se mora vsako leto najpozneje do 30. junija posvetovati o finančnih napovedih in finančnih potrebah, povezanih z določenimi tveganji, da opredeli svetovne omejitve za tveganja, ki se prevzamejo v okviru jamstva države, zlasti za jamstva, ki trajajo manj ali več kot 24 mesecev.

(14)

Leta 1997 je Komisija sprejela sporočilo o izvoznih kreditih, ki določa, da se državna pomoč ne dodeli za podporo zavarovateljem izvoznih kreditov v zvezi s tržnimi tveganji in da vodijo ločeno upravo in ločene računovodske izkaze za svoja zavarovanja tržnih tveganj in netržnih tveganj na račun ali z jamstvom države, ki dokazujejo, da ne prejemajo državne pomoči pri zavarovanju tržnih tveganj. Za doseganje skladnosti s sporočilom o izvoznih kreditih se je upravni odbor SACE („Consiglio di Amministrazione“) na svojem sestanku 7. julija 1998 odločil, da bo od 18. septembra 1998 prenehal z dejavnostjo na področju tržnih tveganj (ki je bila takrat opredeljena kot taka, tj. kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov, povezano s 15 državami članicami Unije, v nadaljnjem besedilu: EU-15) v zvezi z neposrednimi zavarovalnimi pogodbami.

(15)

Leta 2001 so spremembe sporočila o izvoznih kreditih (8) vključevale med drugim nadomestitev seznama imen vseh držav članic iz Priloge k različici sporočila iz leta 1997 s splošnim sklicem na države članice Evropske unije, tako da zaradi prihodnje širitve Evropske unije sporočila ne bi bilo treba ponovno spremeniti.

(16)

Posledično so ob pristopu desetih držav članic 1. maja 2004 (v nadaljnjem besedilu: EU-10) netržna kratkoročna tveganja postala tržna tveganja. Zato se določbe iz sporočila o izvoznih kreditih v zvezi s tržnimi tveganji od takrat uporabljajo tudi za navedena tveganja.

(17)

Člen 6 Zakonodajnega odloka št. 269 z dne 30. septembra 2003 (ki je bil s spremembami pretvorjen v Zakon št. 326 z dne 24. novembra 2003), ki je določal pravila za preoblikovanje „Inštituta storitev zavarovanja na področju zunanje trgovine – SACE“ v delniško družbo (SACE S.p.A) s 1. januarjem 2004, je določil področje uporabe dejavnosti družbe, ki upošteva razvoj zadevnega trga. Zlasti člen 6.12 določa: „SACE S.p.A. lahko izvaja dejavnosti zavarovanja in jamstva tržnih tveganj, kot to opredeljujejo pravila EU. Taka dejavnost mora imeti ločeno računovodstvo v zvezi z dejavnostjo, ki ji koristi jamstvo države, ali pa mora biti za ta namen ustanovljena delniška družba. V takem primeru mora SACE S.p.A. v taki družbi sodelovati vsaj 30 % [in nekatera predhodno dodeljena sredstva] se ne morejo uporabljati za vpis njenega kapitala. [Dejavnost zavarovanja tržnih tveganj] nima ugodnosti, ki ga pomeni jamstvo države.“

(18)

Po spremembah zakonodajnega okvira iz uvodnih izjav 14 do 16 se je SACE odločila, da ustanovi SACE BT.

(19)

Za doseganje skladnosti s pravili Unije se je SACE odločila, da vzpostavi in uporablja ločeno računovodstvo za tržna tveganja (9) za obdobje med datumom, ko so zadevna tveganja samodejno postala tržna (1. maj 2004), in datumom ustanovitve SACE BT (27. maj 2004, glej preglednico 1 v uvodni izjavi 19 sklepa o začetku postopka). Na ločenih računovodskih izkazih ni bilo dodeljenega kapitala za te dejavnosti. Računovodski izkazi so bili ločeni v skladu z italijanskimi zakonodajnimi določbami. Zakoniti revizorji se na to sklicujejo tudi v letnem poročilu družbe SACE za leto 2004 in navajajo, da se je ločeno računovodstvo tržnih tveganj končalo konec leta 2004 (10).

(20)

Dne 27. maja 2004 (11) je bila ustanovljena SACE BT z osnovnim kapitalom v višini 100 milijonov EUR, ki ga je v celoti plačala SACE, ko je upravni odbor družbe SACE („Consiglio di Amministrazione“) 18. maja 2004 odobril začetni poslovni načrt. Poleg tega je SACE zagotovila kapitalski prispevek za rezerve (ti. „Fondo di organizzazione“) družbe SACE BT v višini 5,8 milijona EUR (12), ki je bil nato uporabljen za kritje izgub, tj. v letih 2004 in 2005 (13). Dne 3. julija 2004 je regulativni organ, in sicer italijanski nadzorni organ za zasebna zavarovanja Istituto per la vigilanza sulle assicurazioni private e di interesse collettivo – ISVAP, družbo SACE BT odobril kot ponudnico zavarovalniških storitev, ki je nato začela poslovati 15. oktobra 2004.

(21)

Trenutno SACE BT posluje v naslednjih zavarovalniških sektorjih: sektorju zavarovanja kreditov (54 % premij leta 2011), sektorju jamstev (30 %) in drugih sektorjih zavarovanj materialne škode (13 %).

(22)

V okviru sektorja zavarovanja kreditov SACE BT posluje s kratkoročnim zavarovanjem izvoznih kreditov za „tržna tveganja“ v smislu sporočila o izvoznih kreditih. Poleg tega zagotavlja zavarovanje kreditov za transakcije v Italiji (zavarovanje transakcij na področju domače trgovine). Le v manjšem delu svojega portfelja SACE BT še vedno posluje s kratkoročnimi netržnimi tveganji (glej preglednico 1). Kakor je navedeno v dokumentih, ki jih je predložila Italija, se ta dejavnost, tako kot druge dejavnosti, izvaja pod tržnimi pogoji in brez jamstva države.

Preglednica 1

Geografska porazdelitev tveganj zavarovanja kreditov družbe SACE BT

(23)

Poslovanje z jamstvi družbe SACE BT se je razvilo zaradi prevzema družbe Assicuratrice Edile S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: Assedile). Leta 2005 je SACE BT prevzela prvi delež, in sicer 70 % družbe. Postopek prevzema se je začel marca 2005. Assedile je bila specializirana na področju jamstev in je nudila jamstva za gradbena tveganja, svoje ime pa je januarja 2009 spremenila v SACE Surety. Po prevzemu ostalih manjših deležev SACE Surety je SACE BT postala njena edina lastnica in jo z vključitvijo združila v SACE BT (15).

(24)

SACE BT je edina delničarka družbe SACE Servizi S.r.l., ki je bila ustanovljena za opravljanje storitev v zvezi s prevzemom in upravljanjem poslovnih informacij. Leta 2011 je SACE Servizi začela tudi z izterjavo kreditov za račun SACE BT.

(25)

Oddelki, odgovorni za izvajanje notranjih revizij, obvladovanje tveganja in skladnost, so eksternalizirani matični družbi SACE (16).

(26)

Drugo leto po svoji ustanovitvi je SACE BT zabeležila majhen dobiček z 0,11-odstotnim donosom iz lastniških instrumentov. Vendar je od leta 2007 (tretjega leta svojega poslovanja) beležila izgube (glej preglednico 2).

Preglednica 2

Donos iz lastniških instrumentov SACE BT

(27)

SACE BT je zabeležila bistvene izgube zlasti v letih 2008 (v višini približno 29,5 milijona EUR) in 2009 (v višini približno 34 milijonov EUR). Leta 2009 so zavarovalni zahtevki, ki jih je SACE BT izplačala, znašali 66,4 milijona EUR, kar je 42,6 % več kot leta 2008 (17). Medtem ko so glavne družbe za zavarovanje kreditov in jamstva leta 2009 zmanjšale obseg zavarovanj, je SACE BT zavarovala transakcije v skupni višini 20,4 milijarde EUR, kar je 34,2 % več v primerjavi s 15,2 milijarde EUR leta 2008.

(28)

Položaj družbe se je izboljšal leta 2010, ko se je kombinirani količnik (18) zmanjšal s 163 % leta 2009 na 108 % (glej preglednico 5), in leta 2011, ko je družba zabeležila majhen dobiček (0,247 milijona EUR).

(29)

Pritožnik je trdil, da se začetni kapital v višini 100 milijonov EUR, ki ga je matična družba SACE družbi SACE BT dodelila leta 2004 (prvi ukrep), pripiše državi, da ni skladen z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji in da je nezdružljiva državna pomoč (glej uvodni izjavi 29 in 30 sklepa o začetku postopka). Dne 6. novembra 2009 je pritožnik Komisijo obvestil tudi o pozavarovanju, ki ga je SACE odobrila SACE BT, ki naj bi se pripisalo državi in ni izpolnjevalo preskusa načela vlagatelja pod tržnimi pogoji ter je zato nov ukrep pomoči, ki je nezdružljiv s členom 107 Pogodbe (drugi ukrep).

(30)

Pritožnik ni predložil pripomb na sklep o začetku postopka.

(31)

Formalni postopek preiskave, ki ga je Komisija začela 23. februarja 2011, obravnava naslednje štiri ukrepe, ki jih je SACE odobrila SACE BT (za podrobnosti glej uvodne izjave 33 do 41 sklepa o začetku postopka):

(a)    Prvi ukrep : dodelitev začetnega kapitala v višini 100 milijonov EUR v obliki osnovnega kapitala in kapitalski prispevek za rezerve (ti. „Fondo di organizzazione“) v višini 5,8 milijona EUR leta 2004 (19).

(b)    Drugi ukrep : pozavarovalno kritje vrste škodnega presežkovnega pozavarovanja (20) za tržna kreditna tveganja iz leta 2009, ki je bilo dodeljeno 5. junija 2009. Drugi ukrep je SACE odobrila, ko SACE BT ni pridobila 100-odstotnega pozavarovalnega kritja od zasebnih udeležencev na trgu. Zlasti se zdi, da je SACE BT pred letom 2009 svoje pozavarovanje pridobila predvsem od zasebnih subjektov. Vendar se je SACE BT zaradi finančne krize srečevala s težavami pri obnovi svojih pozavarovalnih pogodb za leto 2009. Čeprav je SACE BT vzpostavila stik s številnimi udeleženci na trgu, je zbrala kritje le od petih zasebnih pozavarovateljev za 25,85 % škodnega presežkovnega pozavarovanja za tržna kreditna tveganja za leto 2009. Pogodbe so bile podpisane 30. januarja 2009. SACE je 16 drugim subjektom, s katerimi je vzpostavila stik, ponudila enake pogoje kot tistim, ki so ji zagotovili kritje, vendar so se odločili, da pri pozavarovalnem kritju ne bodo sodelovali. Pozavarovatelji so morali kriti del izgube, ki je presegla 5 milijonov EUR, do zneska 40 milijonov EUR. Pet zasebnih pozavarovateljev, ki so sodelovali v škodnem presežkovnem zavarovanju leta 2009, so bili: Hannover Rückversicherung AG (10 %), Sirius International Insurance Corporation (7,5 %), DEVK Rückversicherungs und Beteiligungs AG (3 %), Atradius Reinsurance Ltd. (2,5 %), in Assurisk S.A. (2,85 %). Matična družba SACE je 5. junija 2009 prevzela preostali del kritja, tj. 74,15 %, pod istimi pogoji v smislu prednostnih nalog, zmogljivosti in premij kot pet zasebnih pozavarovateljev.

(c)    Tretji ukrep : dokapitalizacija v višini 29 milijonov EUR z dne 18. junija 2009, da se krijejo izgube, zabeležene leta 2008.

(d)    Četrti ukrep : dokapitalizacija v višini 41 milijonov EUR z dne 4. avgusta 2009 (21).

(32)

Časovni načrt štirih ukrepov ter glavne odločitve in mejniki za SACE in SACE BT (kot navajajo informacije in podporni dokumenti, predloženi Komisiji) so predstavljeni v preglednici 3. Ta preglednica prikazuje tudi čas predložitve nekaterih dokumentov ali razprave o njih, in sicer dokumentov, ki so omenjeni spodaj v tem sklepu.

Preglednica 3

Časovni načrt štirih ukrepov ter glavnih odločitev in mejnikov za SACE in SACE BT

(33)

V zvezi s prvim ukrepom je Komisija najprej pojasnila, da bi se pomoč lahko izključila iz dotacije začetnega kapitala, če bi se zagotovila netržnim tveganjem in/ali bi bila le prenos kapitala družbi SACE BT, ki je že bil dodeljen dejavnosti kratkoročnega zavarovanja, ki je pred tem obstajala v SACE (vključno s predhodno netržnimi tveganji, ki so se 1. maja 2004 spremenila v tržna tveganja). Komisija je opozorila, da na tej stopnji nima dovolj informacij za oceno, ali so bili ti pogoji izpolnjeni ali ne.

(34)

Poleg tega je Komisija izrazila pomisleke, da je Italija ravnala tako, kot bi v podobnih okoliščinah ravnal zasebni vlagatelj. Gre za tako imenovani preskus načela vlagatelja pod tržnimi pogoji, ki izključuje obstoj prednosti za upravičenca ukrepa, če je izpolnjen.

(35)

Poleg tega je Komisija navedla, da se za ukrepe, ki jih je odobrila SACE (javno podjetje), zdi, da se pripišejo državi (merilo glede državnih sredstev), vendar o tem vprašanju ni sprejela končnega stališča.

(36)

Komisija je tudi izrazila pomisleke, da v primeru, če so ti ukrepi pomoč, ukrepi ne bi bili združljivi z notranjim trgom. Zdi se, da ni pravne podlage, ki bi tako pomoč uvrščala za združljivo.

(37)

Komisija je prejela le pripombe družbe SACE.

(38)

Italija in SACE sta trdili, da se vsi štirje ukrepi, ki jih je odobrila SACE, ne pripišejo italijanski državi. V odgovoru na sklep o začetku postopka Italija obsežno citira sodbe Sodišča v zadevah Stardust Marine (24), Olympic Airways (25) in SIC-RTP (26). Na zahtevo Komisije je Italija predložila seznam, ki ga je zagotovila SACE in na katerem so bili navedeni člani uprave SACE v času, ko je upravni odbor SACE sprejel vse štiri zadevne ukrepe (27). SACE je za zadevnega člana uprave navedla položaj v javni upravi, kjer je bilo to potrebno.

(39)

Poleg tega je v zvezi s prvim ukrepom Italija trdila, da je bila naložba v SACE BT zelo majhna v primerjavi z velikostjo SACE, kar naj bi kazalo tudi na to, da država ni imela razloga za sodelovanje pri tako majhni naložbi, ki se torej ne pripiše državi.

(40)

V zvezi z drugim ukrepom je Italija pojasnila, da CIPE ne sprejema odločitev o dejavnostih pozavarovanja družbe SACE (28).

(41)

V predloženi dokumentaciji po sklepu o začetku postopka sta Italija in SACE trdili, da je bila naložba skladna s tržnimi praksami.

(42)

Italija in SACE sta predložili dodatne podporne dokumente (glej uvodne izjave 6 do 9), da sta dopolnili predhodno predloženo dokumentacijo, ki jo je večinoma sestavljal začetni poslovni načrt. V odgovoru na dodatno vprašanje Komisije je Italija sporočila tudi, da od leta 2003 ni bilo izmenjav med ISVAP in SACE/SACE BT glede napovedi družbe SACE/SACE BT o kapitalskih zahtevah in razpoložljivem kapitalu ter da v zvezi s tem nacionalni nadzorni organ ni izvedel ocen (29).

(43)

Prvič, SACE poudarja, da je donosna družba. Je družba z dobro upravo, zato ni razloga za pomisleke, da naložbe v SACE BT ni izvedla kot običajen vlagatelj. SACE je, da to dokaže, zagotovila podatke, ki kažejo, da je bila donosna v obdobju 2004–2010 z več kot 6-odstotnim donosom iz lastniških instrumentov za vsa navedena leta ter letnim količnikom izplačevanja dividend med 40 % in 95 % dobička, kar pomeni dividende v višini 2,1 milijarde EUR poleg vračila dela kapitala v višini 3,5 milijarde EUR državi kot delničarki. SACE trdi tudi, da je bila njena naložba v SACE BT naložba nerabljenega in razpoložljivega „prostega kapitala“ SACE, ki je 28. aprila 2004 znašal približno 250 milijonov EUR (30). Poleg tega SACE trdi, da je bila višina kapitala zanemarljiva v primerjavi s sredstvi in dobički, ki jih ustvari SACE (znesek, vložen v SACE BT leta 2004, je znašal le 1,2 % lastniškega kapitala SACE in 20 % čistega dobička SACE leta 2004) (31).

(44)

V tem okviru je Italija pojasnila tudi, da družbi SACE posredno osebno jamstvo države ni koristilo, temveč je bilo tako jamstvo namenjeno kot posredno osebno jamstvo nasprotni stranki SACE. V zvezi s tem je Italija poudarila, da posredno osebno jamstvo ni bilo zahtevano v obdobju 2004–2010 in da država v tem obdobju ni izvedla plačil v korist SACE (32).

(45)

Drugič, SACE je trdila, da je bil cilj naložbe razpršitev tveganj, ki jih je zavarovala skupina SACE (v smislu geografskega in sektorskega kritja). Kritje kreditnih tveganj s strani skupine SACE, ki je bilo prej omejeno na netržne države, bi se tako razširilo v Italijo in na področje tveganj tržnih izvoznih kreditov (kratkoročna tveganja znotraj OECD). Poleg tega bi se obseg poslovanja razširil na druge vrste poslovanja, kot to izkoriščajo trije največji zasebni udeleženci na trgu.

(46)

Tretjič, SACE je trdila tudi, da so na trgu obstajale bistvene neizkoriščene priložnosti za novega udeleženca na trgu, kot je SACE BT. Ta trditev je bila analizirana pred naložbo. Zlasti ima domači italijanski trg bistveno manjšo stopnjo prodora zavarovanja kreditov v primerjavi z drugimi velikimi evropskimi trgi. Poleg tega se je ponudila možnost poslovanja na trgih EU-10, kjer glavnih udeležencev na trgu zavarovanja kreditov takrat še ni bilo. Pred naložbo je zunanji svetovalec podrobno analiziral priložnosti na trgu.

(47)

SACE je trdila tudi, da se donos iz lastniških instrumentov SACE BT ne more primerjati s povprečjem na trgu, saj je bila SACE BT zagonska družba, druge družbe za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov pa so že bile uveljavljene na trgu.

(48)

SACE je trdila, da je ob ustanovitvi SACE BT leta 2004 za vstop na trg kratkoročnih izvoznih kreditov uprava pričakovala zadostno donosnost, ki bi bila dosežena s kapitalom, vloženim v okviru strategije treh stebrov  (33), in se zanašala na notranjo rast poslovanja z zavarovanjem kreditov (zagonskega značaja, za katerega začetni poslovni načrt vsebuje štiriletno napoved) za prvi steber, na pomožne dejavnosti (druge vrste zavarovanj ali storitev) zavarovanja kreditov v Italiji (razpršitev v smislu poslovnih dejavnosti), ki bi lahko vključevale prevzeme drugih družb, za drugi steber in na geografsko širitev s prevzemi družb, ki poslujejo v tujini (geografska razpršitev), za tretji steber.

(49)

Po navedbah družbe SACE je tako strategijo podpirala analiza zunanjega svetovalca (34).

(50)

Po trditvah SACE bi moralo biti razvidno, da gospodarske in finančne napovedi leta 2004 niso mogle vključevati ali predvidevati učinkov prihodnjih prevzemov, ki so bili izvedeni v prihodnjih letih (35). Povedano z drugimi besedami, napovedi so temeljile izključno na notranji rasti SACE BT na italijanskem trgu zavarovanja kreditov (prvi steber, omenjen v uvodni izjavi 48) (36).

(51)

Ker je bila družba v zagonu, se je matična družba odločila, da bo v enem znesku vložila več kapitala v fazi zagona. Italija trdi, da je ta pristop primerljiv s pristopom skladov zasebnega kapitala, ki vnaprej vložijo denar za morebitne transakcije, za katere bi se vseeno morale uporabljati neodvisne ocene in bi morale biti skladne s predhodno določeno strategijo (37).

(52)

Poleg tega je Italija trdila, da, tudi če je začetni načrt vključeval le donosnost za prvi steber poslovanja, sta bila druga stebra poslovanja takrat omenjena oziroma se je o njiju razpravljalo. Omenjena sta bila že v dopisu z dne 17. decembra 2003, v katerem je bil svetovalec pozvan, da pripravi ponudbo za oblikovanje poslovnega načrta za kratkoročno dejavnost SACE (38). Zlasti v povabilu k oddaji ponudbe zunanjemu svetovalcu je SACE zahtevala predstavitev omejenega števila scenarijev (največ dveh), ki bi predvidevali endogeno rast SACE z uporabo lastnih virov in sredstev ter sodelovanje z drugimi udeleženci, italijanskimi ali tujimi, ki bi lahko vključevalo različne možnosti, kot so sodelovanje z enim največjih subjektov na trgu, sodelovanje s sekundarnim udeležencem (tj. CESCE – Španija, OND – Belgija) in sodelovanje z italijanskim udeležencem, ki posluje v drugem tržnem segmentu ali v drugem finančnem sektorju.

(53)

V zvezi z možnimi odnosi s tretjimi stranmi se je od svetovalca zahtevalo, da poudari morebitne prednosti, ki izhajajo iz skupnih tehnologij in strokovnega znanja, ekonomij obsega, specializacij ter integracije dejavnosti, ki so višje in nižje v prodajni verigi.

(54)

SACE je trdila, da je upravni odbor o takih možnostih začel razpravljati približno v času ustanovitve SACE BT. Da bi dodatno podprla navedeno trditev, je SACE zagotovila predhodni opis sodelovanja z OND (Belgija) in CESCE (Španija), ki ga je pripravila 5. marca 2004, tj. pred odobritvijo prvega ukrepa (39).

(55)

Da se zagotovi podlaga za širitev na druge trge in vrste poslovanja v prihodnosti, je marca 2004 svetovalec družbi SACE zagotovil podrobno analizo udeležencev na trgu, ki poslujejo v drugih poslovnih segmentih v Italiji (storitvah na področju poslovnih informacij in izterjavi kreditov) ter v segmentu zavarovanja kreditov v Srednji in Vzhodni Evropi (40), in določanja referenčnih meril tržnih praks (večinoma glavnih udeležencev na trgu) v smislu stroškov (tj. za zagotavljanje poslovnih informacij, za izterjavo kreditov), časovnega okvirja poslovnih dejavnosti, večkratno analizo oblikovanja cen v zvezi z nedavnimi prevzemi v sektorju zagotavljanja poslovnih informacij in določanje referenčnih meril najboljših tržnih praks, ki se za take obravnavajo zaradi njihovega vodilnega položaja v zadevnem tržnem segmentu, v smislu operativnih poslovnih rešitev.

(56)

Italija opozarja, da se je strategija za prevzem začela oblikovati manj kot eno leto po začetku poslovanja SACE BT (prva nezavezujoča ponudba SACE BT za 70-odstotni delež družbe Assedile je bila pripravljena 18. aprila 2005, celoten proces pa se je začel marca 2005, pet mesecev po začetku poslovanja SACE BT). Poleg tega je Italija Komisiji predložila različna sporočila o nadaljnjih možnostih za prevzeme (41), ki so bila upravnemu odboru SACE BT predstavljena v obdobju 2006–2008 (vsa so bila podprta z vrednotenji zunanjih svetovalcev, postopkom skrbnega pregleda itn., čeprav jih večina ni bila uspešnih iz številnih razlogov).

(57)

V povabilu k oddaji ponudbe za svetovalne storitve je SACE zahtevala finančne napovedi za tri leta vnaprej, in sicer za obdobje 2005–2007. SACE je med drugim zahtevala količinsko opredelitev finančnih virov (tj. kapitalizacijo), ki so potrebni za razvoj kratkoročnih dejavnosti in pričakovane donosnosti (tj. donosnost vloženega kapitala) (42).

(58)

SACE je trdila, da možnosti za prevzem še niso bile jasne in da njihovo vrednotenje še ni bilo na voljo, zato je začetni poslovni načrt previdno temeljil le na prvem stebru poslovanja (notranja rast poslovanja z zavarovanjem kreditov). Načrtovana donosnost, tudi če omejena, saj ni vključevala strategij za prevzem, je bila še vedno pozitivna od leta 2007 (tretje polno leto poslovanja) (43) in od leta 2006, če se upoštevajo sinergije z matično družbo (tj. SACE) (drugo polno leto poslovanja).

(59)

Poleg tega je že novembra 2004, le mesec po začetku poslovanja SACE BT, uprava (44) razpravljala o prilagoditvi poslovnega načrta za obdobje 2005–2009 (45) (prilagojeni poslovni načrt), ki je vseboval analizo poslovanja družbe SACE BT ob začetku poslovanja, nove predpostavke za njen razvoj, gospodarsko-finančne simulacije in scenarije razvoja. Priložen dopis upravi jasno določa širitev poslovanja na trg jamstev in opis scenarija razvoja v zvezi z možnostmi zunanje rasti v sektorjih, ki pomenijo možnosti za sinergije z dejavnostjo SACE BT, da se ponovno uskladi donosnost vseh kapitalskih naložb v SACE BT s tržnimi referenčnimi merili.

(60)

Zlasti so bili v prilagojenem poslovnem načrtu izrecno omenjeni različni stebri razvoja poslovanja v prihodnosti: notranja rast pri poslovanju z zavarovanjem kreditov (prvi steber, glej uvodno izjavo 48), širitev na druge poslovne segmente v Italiji (drugi steber, glej uvodno izjavo 48) in zunanja rast z opombo, da bo še „dodatno oblikovana“ (drugi in tretji steber, glej uvodno izjavo 48), odvisno od dejavnosti ciljne družbe. Zahtevani kapital za prvi steber je bil ocenjen na 40,3 milijona EUR. V zvezi z drugim stebrom je bila podrobno opredeljena le endogena širitev v poslovanje z jamstvi („cauzioni“), vključno z ločenimi finančnimi napovedmi za navedeno vrsto poslovanja in ocenjenim kapitalom v višini 3,7 milijona EUR.

(61)

Dodana je bila tudi podrobnejša analiza pričakovane donosnosti glede na dodeljeni kapital za poslovanje z zavarovanjem kreditov in jamstvi: povprečni donos iz lastniških instrumentov za prvi dve vrsti izdelkov (zavarovanja kreditov in jamstva – „cauzioni“) na potrebni kapital v višini 44 milijonov EUR je bil ocenjen na 12,5 % (s 40,3 milijona EUR oziroma 12,1 % le za poslovanje z zavarovanjem kreditov) (46). V dokumentu je bilo navedeno, da je bila analiza predhodna in da bo dodatno dopolnjena po pripravi ponovnega poslovnega načrta za regulativne namene (po pričakovanjih februarja/marca 2005).

(62)

Glede na prilagojeni načrt naj bi načrtovani dobički leta 2008 znašali 4,8 milijona EUR, ocenjeni povprečni donos iz lastniških instrumentov na celotni kapital pa naj bi leta 2009 dosegel 4,4 %.

(63)

Italija je v svoji predloženi dokumentaciji z dne 15. septembra 2011 in 5. marca 2012 zagotovila izračun „vključene predhodne“ donosnosti, ki ga je pripravila SACE in ki vključuje sinergije in prevzema družb KUP in Assedile (glej preglednico 4). Pri izvedbi take analize je Italija upoštevala predhodna vrednotenja, ki so bila na voljo v različnih obdobjih: ob pripravi začetnega poslovnega načrta, ko se je obravnaval in ocenjeval 70-odstotni delež družbe Assedile ter ko se je obravnaval in ocenjeval 100-odstotni prevzem družbe Assedile in 33-odstotni prevzem družbe KUP. Pričakovane sinergije zaradi prevzema so trenutno navedene ločeno na dnu preglednice. V taki analizi se ne upoštevajo začeti in ocenjeni prevzemi, ki niso končani. Vsak presežek kapitala, ki ni bil potreben za prevzeme iz uvodne izjave 56 pred njihovo opredelitvijo in oceno, se dodeli finančni moči poslovanja z zavarovanjem kreditov (prvi steber).

Preglednica 4

Izračun „vključene predhodne“ donosnosti družbe SACE

(64)

Italija je stopnji donosa, ki jo je navedel pritožnik (11,5-odstotni donos iz lastniških instrumentov), nasprotovala in trdila, da bi zasebni vlagatelj v zvezi s stopnjo donosa zahteval podobno naložbo (v nadaljnjem besedilu: zahtevana stopnja donosa). Italija meni, da je bil vzorec družb, za katerega je bil izračunan donos iz lastniških instrumentov, nereprezentativen ter da je bilo obdobje, za katero je bil izračunan donos iz lastniških instrumentov, neustrezno. SACE je navedla, da bi bilo treba ustrezno stopnjo donosa poslovanja z zavarovanjem kreditov v Italiji ugotoviti na podlagi povprečne donosnosti družb, ki poslujejo v Italiji, tj. Coface Italy (Viscontea Coface) in Euler Hermes SIAC, v obdobju 1998–2003, ki bi na podlagi netehtanega povprečja znašala 10,25 %. SACE je pojasnila, da je bila družba Atradius (Italija) izvzeta iz izračunov, saj je v obravnavanem obdobju kazala nestanovitnost, ki je bistveno vplivala na rezultate v taki meri, da so kazali negativno referenčno merilo (– 2,4 % v primeru uporabe vzorca netehtanega povprečja) (50).

(65)

Vendar je Italija zagovarjala zahtevano stopnjo donosa, ki temelji na stopnji tehtanega povprečja. V predloženi dokumentaciji Italije je SACE tehtano povprečje stopnje donosa iz lastniških instrumentov v obdobju 1998–2003 družb Coface Italije in Euler Hermes SAIC izračunala s tehtanjem njunih povprečnih donosov iz lastniških instrumentov v tem obdobju s tehtanim odstotkom obračunanih bruto premij za njihovo poslovanje z zavarovanjem kreditov za isto obdobje. Tako izračunana stopnja donosa bi znašala 8,7 %.

(66)

Italija trdi, da razlika med ocenjeno stopnjo donosa pri uporabi netehtanih in tehtanih povprečij, tj. med 10,25 % in 8,7 %, ni dovolj velika, da bi bistveno vplivala na odločitev srednjeročnega ali dolgoročnega vlagatelja. Kljub temu je Italija menila, da je primernejše uporabiti tehtano povprečje donosa iz lastniških instrumentov, kot je opisano zgoraj, iz naslednjih dveh razlogov (51):

(67)

Italija je trdila tudi, da bi izračun zahtevane stopnje donosa na osnovi skupnih premij (tj. brez omejevanja le na premije za zavarovanje kreditov, kot je omenjeno zgoraj) znašal 9,5 %.

(68)

SACE trdi, da je na ukrep vplivalo upoštevanje dobička ter da je v skladu s tržnimi praksami ustrezal dejavnosti pozavarovanja. Poudarja, da so bili glavni pogoji pozavarovalnega kritja, ki ga je SACE zagotovila SACE BT leta 2009, enaki pogojem, s katerimi so se nekaj mesecev pred tem strinjali zasebni pozavarovatelji (glej uvodno izjavo 31). Naknadno se lahko sklene, da je bil ugoden le za matično družbo SACE, ki je prejela 1,56 milijona EUR (54) prihodka od premij, saj SACE BT ni uporabila pozavarovanja za kritje predhodno določenega škodnega presežka.

(69)

Poleg tega Italija zatrjuje, da na ravni kapitalskih zahtev („requisito patrimoniale“), ki so bile takrat izračunane v skladu s predlogom o Solventnosti 2 leta 2009 (tehnične specifikacije četrte faze količinske študije učinka (QIS4)), drugi ukrep ni zmanjšal kapitalskih zahtev družbe SACE BT. Zlasti kritje škodnega presežka ni prinašalo ugodnosti, saj ni priznano v okviru standardne enačbe, ki jo SACE BT uporablja kot metodo za količinsko opredeljevanje kapitalskih zahtev. V zvezi z učinkom na absorpcijo kapitala („assorbimento di capitale“) je Italija pojasnila, da po opredelitvi vse oblike pozavarovanja vplivajo na raven kapitala, vključno s pozavarovanjem v obliki kritja škodnega presežka (55). Komisija je 4. januarja 2012 od Italije posebej zahtevala, da navede vrednost kapitalske olajšave na ravni SACE BT po pozavarovanju škodnega presežka, ki je bilo leta 2009 sklenjeno s SACE. Italija zahtevanih informacij ni predložila, temveč ponovila, da pozavarovanje škodnega presežka ne ustvarja olajšave v smislu nadzornih kapitalskih zahtev („requisiti patrimoniali di vigilanza“) (56).

(70)

Vendar je SACE trdila (57), da je eden od glavnih namenov pozavarovanja povečati zmogljivost cedenta za podpisovanje nadaljnjih pogodb.

(71)

V zvezi z uporabo odstopne klavzule, določene v sporočilu o izvoznih kreditih (58), je Italija trdila, da je menila, da je dodeljevanje javne podpore temu sektorju neprimerno, in se odločila, da ne bo uporabila odstopne klavzule (59). SACE je menila, da je zahteva Komisije po predložitvi informacij, ki bi lahko dokazale pomanjkanje kritja na trgu za izvoznike, nerelevantna (60).

(72)

SACE trdi, da je s sprejetjem tretjega in četrtega ukrepa želela SACE BT zagotoviti položaj „finančnega ravnovesja“, da se zagotovi solventnost podjetja v skladu z omejitvami, ki jih določa zakonodajni okvir. Ko bi bila solventnost družbe SACE BT zagotovljena, bi se lahko dosegla zadostna raven donosnosti (61). Poleg tega SACE izpostavlja, da so v letih 2008 in 2009 mnogi zasebni italijanski konkurenti SACE BT zabeležili izgube. To je sprožilo posredovanje njihovih delničarjev, ki so prispevali s pomembnimi kapitalskimi injekcijami (na mednarodni ravni je Natixis dvakrat dokapitaliziral družbo Coface, in sicer leta 2009 in na začetku leta 2010, Coface pa je leta 2009 zabeležila izgubo v višini 163 milijonov EUR).

(73)

Čeprav je gospodarska kriza vplivala na pravzaprav vse udeležence na trgu, SACE opozarja tudi, da je kriza zelo slabo vplivala zlasti na SACE BT. V zvezi s tem SACE trdi, da je bila družba SACE BT še vedno v zagonski fazi. Zato SACE BT ni mogla uporabiti „sredstev, dodeljenih izravnalnim rezervacijam“ („riserva di perequazione“) (62) za soočanje z gospodarskimi in finančnimi izrednimi razmerami, saj ta rezerva še ni bila vzpostavljena. Vsi drugi glavni konkurenti družbe SACE BT, vključno z družbo Coface, so lahko v tej gospodarski krizi izkoristili to rezervo.

(74)

V odgovoru na zahtevo Komisije v sklepu o začetku postopka, da se zagotovijo ocenjeni stroški za SACE, če bi prodala ali likvidirala SACE BT, je SACE trdila, da je likvidacija SACE BT zgolj teoretična možnost, ki je trenutno ni mogoče izvesti. Glavni razlogi, na katere se je SACE sklicevala, so: (i) pomanjkanje takojšnih ugodnosti za SACE kot delničarko, saj bi likvidacija le jasneje opredelila negativne rezultate v okviru takratnih zelo neželenih okoliščin na trgu in bi bistveno škodovala ugledu SACE; (ii) možnost, da bi si trgi naveden ukrep razlagali kot likvidnostno krizo znotraj SACE; (iii) visoka verjetnost, da prodajna cena ne bi bila ustrezna (63). V odgovoru na ločeno zahtevo Komisije glede izpostavljenosti SACE v zvezi s SACE BT v času pred odobritvijo drugega, tretjega in četrtega ukrepa je Italija navedla, da so bile obveznosti do družbe SACE v višini 2,09 milijona EUR teoretično v nevarnosti, če bi SACE BT leta 2009 prenehala poslovati in če bi se njena sredstva likvidirala. Italija je nakazala, da je bilo čisto stanje med sredstvi in obveznostmi do SACE za leto 2008 pozitivno in je znašalo 8,43 milijona EUR (64), kar pomeni, da bi v smislu čiste vrednosti družba SACE dolgovala denar družbi SACE BT.

(75)

SACE je navedla, da mora uporaba načela vlagatelja pod tržnimi pogoji upoštevati tudi zakonodajne omejitve. […] (65) Poleg tega SACE trdi, da se vlagatelj ne osredotoča le na donosnost naložbe, temveč upošteva tudi druge vidike, kot sta zaščita javnega ugleda skupine ali preusmeritev svojih poslovnih dejavnosti (66).

(76)

Italija je trdila, da je bil znesek v višini 70 milijonov EUR (tretji in četrti ukrep) del kapitalskih potreb, ki jih je maja 2009 ugotovil oddelek za obvladovanje tveganja (67) in ki so potrebne za izpolnjevanje bodočih zahtev Solventnosti 2 (68)  (69). Ta simulacija je temeljila na revidiranem proračunu za leto 2009.

(77)

Po trditvah družbe SACE so bile odločitve za dokapitalizacijo SACE BT sprejete ob upoštevanju pričakovane ponovne donosnosti in finančne rentabilnosti leta 2011 (70).

(78)

Po navedbah Italije je SACE BT od leta 2009 zelo preobrazila organizacijo, upravljanje in poslovne procese, kar je obnovilo dolgoročno rentabilnost družbe in ji omogočilo, da ponovno doseže raven donosnosti leta 2011, kar je pred napovedmi iz poslovnega načrta za obdobje 2011–2013. Zaradi spreminjajočih se pogojev v gospodarstvu in tržnih pogojev je bil poslovni načrt družbe SACE BT za obdobje 2011–2013 posodobljen tako, da je upošteval trenutno krizo in določal številne pobude za dodatno izboljšanje donosnosti (glej preglednico 5). Prilagojeni poslovni načrt za obdobje 2011–2013 je upravni odbor SACE BT odobril 24. novembra 2011. Zapisnik sestanka uprave z dne 24. novembra 2011 (tj. dve leti po kapitalskih injekcijah) se nanaša na postopno rast donosnosti (kot se meri v smislu donosa iz lastniških instrumentov), da se doseže povprečje sektorja.

Preglednica 5

Finančni cilji SACE BT iz poslovnega načrta za obdobje 2010–2011 in prilagojenega načrta za obdobje 2011–2013

(79)

V zadnji predloženi dokumentaciji z dne 30. marca 2012 je Italija ponovila, da se ukrepi ne pripišejo državi in da so skladni z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji. Najprej je Italija pojasnila, da so bile te odločitve sprejete znotraj skupine, da se zaščiti ugled skupine. Poleg tega je Italija trdila, da SACE posluje kot udeleženec na trgu in vlaga svoja sredstva v razvoj svojega poslovanja ter se pri tem v nobenem primeru ne zanaša na javno podporo. V krizi je matična družba SACE ostala donosna in razdelila dividende državi. Zato je Italija trdila, da se družbi SACE ni zdelo potrebno oblikovati načrta prestrukturiranja, ki bi se predložil Komisiji v skladu s Sporočilom Komisije o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prestrukturiranju) (77). Tudi nacionalni nadzorni organ ISVAP ni nasprotoval dokapitalizaciji SACE BT ali zahteval posebnih postopkov. Italija je nazadnje opozorila tudi na svojo oceno, da bi bilo takrat zelo težko najti morebitnega kupca za SACE BT.

(80)

Italija trdi, da krize družbe SACE BT niso povzročili notranji procesi, spremembe povpraševanja ali drugi dejavniki, ki bi pomenili spremenitev poslovnega modela ali posledično prestrukturiranje, temveč bistveno povečanje zahtevkov, ki jih je sprožila kriza. Italija trdi, da se je SACE zaradi takega položaja samostojno in v skladu s perspektivo udeleženca na trgu odločila zagotoviti dodatni kapital in uvesti potrebne spremembe v organizaciji in upravi.

(81)

Italija in SACE sta večino svojih pripomb na sklep o začetku postopka posvetili zatrjevanju, da so ukrepi v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji, da se ne pripišejo državi in da zato ne vključujejo pomoči. Če bi Komisija kljub temu ugotovila, da so ti ukrepi državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, je SACE trdila, da bi bilo treba te ukrepe prepoznati in razglasiti za združljive z notranjim trgom (78). V zvezi z drugim ukrepom SACE meni, da so pomisleki Komisije o združljivosti pomoči le špekulativni (79). V zvezi s tretjim in četrtim ukrepom je SACE ponovila, da bi se v vsakem primeru lahko priznala za združljiva z notranjim trgom v okviru člena 107(3)(b) Pogodbe na podlagi sporočil, ki jih navaja Komisija (80).

(82)

Treba je proučiti, ali so štirje ukrepi iz oddelka II.4 državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Kot določa člen 107(1) Pogodbe, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami, razen če ta določa drugače.

(83)

Da je ukrep državna pomoč, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: mora se pripisati državi, financirajo ga države članice in državna sredstva, mora dodeljevati selektivno prednost, ki pomeni ugodnosti za nekatera podjetja ali proizvodnjo določenega blaga, in mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco ter lahko prizadene trgovino med državami članicami.

(84)

Ti pogoji so kumulativni, kar pomeni, da morajo biti izpolnjeni vsi, da je ukrep državna pomoč. To pomeni, da se zadevni ukrep ne more obravnavati kot državna pomoč, če eden od pogojev ni izpolnjen.

(85)

V uvodni izjavi 61 sklepa o začetku postopka je Komisija navedla, da del ukrepov, ki bi izpolnili enega od naslednjih pogojev, ne bi pomenili pomoči:

(86)

V zvezi z drugim merilom za izključenost je SACE potrdila, da netržnim tveganjem, ki so se spremenila v tržna tveganja pred ustanovitvijo SACE BT, ni bil dodeljen kapital v zvezi z državami članicami EU-10 (81). To je skladno s trditvijo, ki jo ponavlja Italija, da je bila družba zagonsko podjetje (glej tudi uvodne izjave 96 do 100).

(87)

V zvezi s prvim merilom za izključenost je SACE v odgovoru na zahtevo Komisije, da opredeli ločevanje tržnih in netržnih tveganj (82), odgovorila, da so netržne dejavnosti v SACE BT zelo majhne (83). Poleg tega je Italija trdila, da SACE BT upravlja netržna tveganja pod tržnimi pogoji in brez jamstva države ter da zanje ne veljajo pragovi, ki jih CIPE vsako leto določi za netržna tveganja, ki trajajo manj kot 24 mesecev (84).

(88)

Komisija opozarja, da sporočilo o izvoznih kreditih določa, da morajo države članice, ki želijo subvencionirati svoja netržna tveganja, uporabljati ločeno računovodstvo, ki zagotavlja, da pomoč ni namenjena tržnim tveganjem. V tem primeru noben ukrep SACE ni bil osredotočen posebej na podpiranje majhnih dejavnosti netržnih tveganj. Italija ne oporeka temu, da je želela pomagati netržnim tveganjem, in meni, da so bili vsi ukrepi SACE BT odobreni družbi kot celoti (in ne eni določeni dejavnosti) in pod tržnimi pogoji. Italija ne nasprotuje temu, da so vsi ti ukrepi analizirani v okviru preskusa načela vlagatelja pod tržnimi pogoji, da se ugotovi prisotnost prednosti.

(89)

Komisija se zato strinja z Italijo in SACE, da se izključenosti iz poglavij 4.1.1 in 4.1.2 sklepa o začetku postopka v tej zadevi ne uporabljajo. Zato se pomoč (dela) štirih ukrepov ne more izključiti na podlagi meril za izključenost. Skupni kapital v višini 105,8 milijona EUR, vložen v družbo SACE BT (prvi ukrep), in drugi ukrepi bi v celoti lahko bili pomoč, zato jih je treba oceniti.

(90)

Kot je omenjeno v uvodnih izjavah 80 do 82 sklepa o začetku postopka, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso ugotovi, ali kapitalska injekcija pomeni odobritev konkurenčne prednosti, je treba oceniti, ali bi v podobnih okoliščinah zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu izvedel kapitalske prispevke v enaki količini (85) ob upoštevanju zlasti razpoložljivih informacij in predvidljivih razvojev v času navedenih prispevkov (86).

(91)

Načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji je preskus, ki bi se moral uporabljati predhodno, tj. treba bi bilo ugotoviti, ali bi ob načrtovanju naložbe zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu zagotovil tak kapitalski prispevek. Tržni vlagatelj bi ustrezno upošteval tveganja, povezana z naložbo, tako da bi zahteval večjo donosnost bolj tveganih naložb. Obstoječi regulativni okvir bi obravnaval kot omejitev, npr. v sektorju finančnih storitev. Če zaradi posebnih regulativnih zahtev o minimalnem kapitalu, likvidnosti in podobnem naložbe niso donosne, vlagatelj v tržnem gospodarstvu ne bi nadaljeval z naložbami, namesto da bi nadaljeval z naložbo, ki je v skladu z regulativnimi zahtevami, vendar ne zagotavlja ustrezne ravni donosnosti.

(92)

Zasebni vlagatelj ni zadovoljen že z dejstvom, da mu naložba ne prinaša izgube ali da mu prinaša le omejeni dobiček. Vlagatelj v tržnem gospodarstvu bi poskušal čim bolj povečati donos iz svojih sredstev glede na okoliščine, ki so v njegovem interesu, tudi v primeru naložbe v podjetje, v katerem je že delničar (87). Tudi če je povprečni donos v sektorju le eden od elementov, ki jih Komisija lahko obravnava, bi preudaren vlagatelj v tržnem gospodarstvu pri ocenjevanju ustreznega prejemka načeloma zahteval najmanjši donos za naložbo, ki je vsaj na ravni povprečne donosnosti v zadevnem sektorju (88).

(93)

Glede na nedavno sodno prakso (89) mora država članica, ki se sklicuje na skladnost z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji, v primeru dvoma nedvoumno in na podlagi objektivnih in preverljivih elementov dokazati, da je izvedeni ukrep sprejela kot delničarka, tj. da je delovala pod tržnimi pogoji. V zvezi s tem bi morala predložiti dokaze, na podlagi katerih bi bilo razvidno, da ta odločitev temelji na ekonomskih ocenah, primerljivih s tistimi, ki bi jih v okoliščinah obravnavane zadeve pred izvedbo navedene naložbe opravil racionalni zasebni vlagatelj, ki je v zelo podobnem položaju kot država članica, da bi lahko opredelil prihodnji donos take naložbe. Za preskus zasebnega vlagatelja se kot relevantni dokazi obravnavajo le razpoložljive informacije in predvidljivi razvoji v času sprejetja odločitve o naložbi. To še zlasti velja takrat, ko Komisija, tako kot v trenutni zadevi, poskuša ugotoviti, ali je obstajala državna pomoč v zvezi z naložbo, ki ji ni bila priglašena in ki jo je zadevna država članica že izvedla v času pregleda Komisije.

(94)

Komisija mora pri pripravi svoje ocene v zvezi s skladnostjo z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji izvesti globalno oceno in poleg dokazov držav članic upoštevati vse drugi relevantne dokaze, ki ji omogočajo, da ugotovi, ali je država članica zadevni ukrep sprejela kot delničarka, tj. kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu, ali kot javni organ. V zvezi s tem se lahko zlasti upoštevajo narava in predmet tega ukrepa, okvir, v katerega se uvršča, želeni cilj ter pravila, ki veljajo za ta ukrep (90).

(95)

V uvodnih izjavah 95 in 96 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke, ali je prvi ukrep izpolnjeval načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji. V sklepu o začetku postopka je Komisija navedla, da je parameter, ki ga je treba določiti, pričakovana donosnost naložbe glede na poslovni načrt. V skladu z ustaljeno sodno prakso in prakso (91) je imela matična družba SACE kot tržni vlagatelj v primerljivih okoliščinah alternativno možnost, in sicer, da kapitala ne dodeli in ga uporabi za svoje druge dejavnosti oziroma ga kot dividende vrne državi.

(96)

Treba je omeniti, da je SACE uporabljala ločeno računovodstvo za tržna tveganja za obdobje med datumom, ko so zadevna tveganja samodejno postala tržna (1. maj 2004), in datumom ustanovitve SACE BT (27. maj 2004) (glej preglednico 1 v uvodni izjavi 19 sklepa o začetku postopka). Vendar iz vzpostavljenega ločenega računa družbi SACE BT niso bila prenesena sredstva, obveznosti ali pogodbe (pogodbe za tržna tveganja v ločenem računovodstvu so potekle zaradi običajnega poteka zavarovalnih pogodb ali zaradi prekinitve podpisanih pogodb, zadevna tržna tveganja pa so bila sčasoma krita v okviru novih zavarovalnih pogodb znotraj družbe SACE BT (92)). Poslovne dejavnosti družbe so se ponovno začele.

(97)

Poleg tega je treba poudariti, da je bila SACE BT ustanovljena zato, da se osredotoči na nove poslovne dejavnosti, ki jih družba SACE prej ni izvajala. Pred ustanovitvijo SACE BT in dodelitvijo začetnega kapitala družbi je SACE že konec leta 2003 zaprosila zunanje strokovnjake, da potrdijo in dodatno opredelijo poslovne priložnosti, ki jih je določila SACE, da bo tako vstopila v segment tržnih tveganj. Glavne priložnosti so bile opredeljene v tržnih segmentih, v katerih glavnih udeležencev na trgu zavarovanja kreditov takrat še ni bilo, tj. zagotavljanje zavarovanja kreditov v Italiji za domače kredite in zavarovanja izvoznih kreditov italijanskim izvoznim podjetjem, večinoma malim in srednje velikim podjetjem, za države s tržnimi tveganji.

(98)

Tudi poslovni načrt družbe SACE BT je temeljil na tržnih referenčnih merilih in na novi vzpostavitvi strukture podjetja ter ne na nadaljevanju preteklega poslovanja. Z drugimi besedami, ni temeljil na dosedanjih dosežkih poslovanja (ali prestrukturiranju preteklega poslovanja), temveč je bil oblikovan na novo.

(99)

Zato družba SACE BT ne pomeni nadaljevanja dejavnosti, ki so obstajale v SACE, temveč je posledica odločitve, da se ustanovi zagonsko podjetje in razvije gospodarska dejavnost, ki je družba SACE ni opravljala.

(100)

Zato se lahko sklene, da na podlagi podatkov, ki sta jih zagotovili Italija in družba SACE v okviru formalnega postopka preiskave, Komisija lahko sprejme sklep, da je bila družba SACE BT ustanovljena kot zagonsko podjetje in ni le nadaljevala dejavnosti, ki so se že izvajale v okviru družbe SACE.

(101)

Komisija meni, da bi morala poslovni načrt za zagonsko podjetje sestavljati skrbna analiza poslovnih priložnosti na trgu, na katerem namerava zagonsko podjetje poslovati, in verjetni donos, ki ga bo podjetje ustvarilo, s čimer bi se pokazalo, da je pričakovana donosnost dovolj visoka, da se bo začetna naložba izplačala.

(102)

Vendar lahko obstaja majhna negotovost ter tako manevrski prostor za prilagajanje in izboljšanje obsega dejavnosti in finančnih napovedi. To lahko zlasti velja za prva leta poslovanja družbe. Po opredelitvi zagonska podjetja nimajo zgodovine finančne uspešnosti, na kateri bi vrednotenje temeljilo. Zato mora vlagatelj oblikovati proces za vrednotenje podjetja na podlagi primerljivih podjetij (določanje referenčnih meril) in finančnih napovedi. Pri vrednotenju zagonskih podjetij je ključno, da je osredotočeno na dejavnosti, ki bodo v prihodnosti omogočale ustvarjanje ustreznih dobičkov, saj lahko traja kar nekaj časa, preden mlada podjetja postanejo donosna.

(103)

Dovolj podatkov potrjuje, da je družba SACE analizirala trg, na katerem bi družba SACE BT poslovala, preden je sprejela odločitev o ustanovitvi družbe SACE BT in dodelitvi svojega začetnega kapitala. Začetne razprave in predhodni elementi poslovnega načrta za oblikovanje dejavnosti družbe SACE za obdobje 2004–2006 so bili predstavljeni na sestankih upravnega odbora družbe SACE (93)21. novembra in 3. decembra 2003 (94). Na sestanku 21. novembra 2003 je upravni odbor SACE razpravljal o novih možnostih za razvoj in možnosti poslovanja s kratkoročnim zavarovanjem kreditov v državah OECD, ki so temeljile na študiji, ki sta jo pripravila zunanji svetovalec in SACE. Upravni odbor je sklenil, da bodo viri, naložbe in cilji za tržna tveganja opredeljeni na podlagi študije izvedljivosti („studio di fattibilità“) (95).

(104)

Zato je poslovni načrt pripravil ugledni zunanji svetovalec. Nalogi svetovalca sta bili med drugim, da opredeli priložnosti zlasti v zvezi s kratkoročnimi tveganji v državah OECD (v katerih je družba SACE velikost trga ocenila na 2,5–5 milijard EUR (96)) in določi pogoje poslovanja za novo podjetje.

(105)

V povabilu k oddaji ponudbe z dne 17. decembra 2003 je bilo jasno navedeno, da se zagonsko podjetje ne bo moglo zanašati na državno podporo, bodisi posredno (finančno podporo) bodisi neposredno (uporabo sredstev, dodeljenih netržnim tveganjem) (97).

(106)

Začetni poslovni načrt z dne 18. maja 2004 je vseboval določanje referenčnih meril (98) za tržne prakse (zlasti glavnih udeležencev na trgu) v smislu pričakovanega oblikovanja cen, stroškov zahtevkov ter drugih stroškovnih razmerij in podrobnosti, kako se ustanovi podjetje in posluje v skladu s tržnimi praksami. To bi lahko bila trdna podlaga za poslovanje zagonskega podjetja v skladu s tržnimi praksami.

(107)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da so bili proces in koraki družbe SACE pred sprejetjem odločitve o naložbi začetnega kapitala v družbo SACE BT primerljivi s tržnimi praksami v podobnih okoliščinah. Zlasti je družba SACE pred odločitvijo o naložbi pri zunanjemu svetovalcu naročila študijo izvedljivosti ter pred naložbo previdno ocenila in opredelila pomembne priložnosti na trgu za rast na trgu zavarovanja kreditov v Italiji ter nadaljnjo širitev na trge Srednje in Vzhodne Evrope ali druge storitve, povezane z zavarovanjem kreditov.

(108)

V zvezi z omejenim časovnim obdobjem finančnih napovedi iz začetnega poslovnega načrta (tj. le za štiri leta, in sicer za obdobje 2005–2008) in omejeno donosnostjo, doseženo ob koncu navedenega obdobja, Komisija opaža, da je bilo to posledica dejstva, da je bilo treba nekatere ključne elemente še podrobneje opredeliti, zato je načrt vseboval le finančne napovedi za del predvidenih dejavnosti (prvi steber, glej uvodno izjavo 48).

(109)

V tem okviru Komisija opaža, da so bile v prilagojenem poslovnem načrtu, ki ga je upravni odbor SACE sprejel le mesec po začetku poslovanja družbe SACE BT, spremenjene nekatere začetne predpostavke, finančne napovedi so bile podaljšane za eno leto, in sicer do leta 2009, predložene pa so bile ločene ocene zahtevanega kapitala in njegovega donosa za endogeno oblikovano poslovanje z zavarovanjem kreditov (prvi steber), za katero je bil zahtevani kapital v zvezi z načrtovanimi premijami ocenjen na 40,3 milijona EUR. Načrtovani donos na ta kapital za leto 2009 je znašal 4,8 milijona EUR, načrtovani povprečni donos iz lastniških instrumentov pa 12,1 %. Priložen dopis upravi jasno določa širitev poslovanja na trg jamstev in opis scenarija razvoja v zvezi z možnostmi zunanje rasti v sektorjih, ki pomenijo možnosti za sinergije z dejavnostjo zavarovanja kreditov družbe SACE BT, da se uskladi donosnost vseh kapitalskih naložb v SACE BT s tržnimi referenčnimi merili. V dokumentu je bilo navedeno, da bo analiza dopolnjena po pripravi ponovnega poslovnega načrta za regulativne namene (po pričakovanjih februarja/marca 2005).

(110)

Italija in družba SACE sta tudi predložili dokumente, ki so kazali, da se je načrt nenehno preverjal. To kaže, da je uprava načrt res upoštevala in uporabljala ter redno posodabljala na podlagi novih informacij. Ta praksa se zdi primerljiva s prakso, ki naj bi se izvajala v primeru zagonskega podjetja, ko je ocena donosnosti v prihodnosti negotova in ko jo je treba po začetku poslovanja zagonskega podjetja prilagoditi.

(111)

V zvezi z drugimi stebri poslovanja, tj. širitvijo poslovanja družbe SACE BT s prevzemi („strategija zunanje rasti“), Komisija opaža, da je družba s pomočjo uglednega zunanjega svetovalca (glej uvodno izjavo 113) že na začetku opredelila priložnosti na trgu v drugih tržnih segmentih, ki pomenijo pomembne sinergije za njeno osrednjo dejavnost zavarovanja kreditov (vključno z morebitnimi ciljnimi družbami za prevzem). Zaradi zgoščene strukture trga v Zahodni Evropi je SACE raziskala priložnosti za širitev na trge Srednje in Vzhodne Evrope, na katerih trije veliki udeleženci na trgu zavarovanja kreditov takrat še niso bili tako prisotni kot v Zahodni Evropi.

(112)

Komisija opaža, da, čeprav je SACE BT prejela več kapitala, kot ga je potrebovala za notranjo rast poslovanja z zavarovanjem kreditov (prvi steber), sta Italija in SACE predložili dokumente, ki kažejo, da je SACE obravnavala in analizirala nacionalno in mednarodno širitev družbe SACE BT (drugi oziroma tretji steber) že pred ustanovitvijo družbe SACE BT 27. maja 2004.

(113)

Zlasti drugi in tretji steber sta bila obravnavana v dopisu z dne 17. decembra 2003 (uvodni izjavi 52 in 53), v katerem je zunanji svetovalec, poleg tega, da je na zahtevo pregledal endogeno rast SACE, na zahtevo analiziral sodelovanje z drugimi italijanskimi ali tujimi subjekti (kot je sodelovanje z enim največjih udeležencev na trgu, sodelovanje s sekundarnim udeležencem (npr. CESCE – Španija, OND – Belgija) in sodelovanje z italijanskim udeležencem, ki posluje v drugem tržnem segmentu ali v drugem finančnem sektorju. Poleg tega je zunanji svetovalec marca 2004 že predložil dodatne analize v zvezi z italijanskim trgom poslovnih informacij, italijanskim trgom izterjave kreditov in njegovimi glavnimi udeleženci na trgu zavarovanja kreditov v Srednji in Vzhodni Evropi (dodatki k poslovnemu načrtu). Čeprav v času odobritve prvega ukrepa ni bilo natančnih finančnih napovedi o pričakovani donosnosti širitve na druge storitve v Italiji ali druge geografske trge s prevzemi, je SACE tako že imela analizo, ki jo je pripravil ugledni zunanji svetovalec, da je podprla tako prospektivno določanje morebitnih ciljev.

(114)

Komisija priznava, da bi se lahko razumno pričakovala dodatna konsolidacija majhnih udeležencev na trgu in potencialna privatizacija zavarovateljev kreditov v Srednji in Vzhodni Evropi. Razume tudi težave, ki jih je družba SACE imela kljub ponavljajočem se procesu natančnega ocenjevanja višine kapitala za te prihodnje prevzeme in donosov v smislu denarja, ki jih ustvarijo taka podjetja, preden se lastnik morebitne ciljne družbe strinja s prodajo in se za take potencialne ciljne družbe za prevzem ocenijo pričakovani donosi.

(115)

Ob upoštevanju pomislekov SACE pred naložbo in podrobne analize uglednega zunanjega svetovalca, ki je predhodno določil morebitne ciljne družbe, se Komisija lahko strinja s trditvijo Italije in družbe SACE, da je SACE obravnavala načrte za prevzem, ko je v družbo SACE BT vložila kapital, pri čemer ni mogla oceniti njihove donosnosti ali pričakovanih sinergij brez dostopa do notranjih podatkov takih morebitnih ciljnih družb ali brez podatkov o prodajni ceni.

(116)

Zaradi obsežne strategije za prevzem, ki je običajna za sektor in ki jo je SACE pričakovala, se Komisija lahko strinja tudi s trditvijo Italije in SACE, da se kapital, uporabljen pri prevzemih v prihodnosti, lahko obravnava približno tako kot naložba v kapitalski sklad. V kapitalskem skladu se lahko v skladu s tržnimi referenčnimi merili določi le pričakovana stopnja donosa (v tem primeru približevanje zahtevane stopnje donosa s tremi največjimi udeleženci na trgu zavarovanja kreditov, ki so se zelo razširili s prevzemi), bolj specifično ocenjevanje pa se izvede pred vsako naložbo, ko se pojavi taka priložnost. Pred naložbo vsega kapitala so mogoče tudi majhne zamude.

(117)

Glede donosnosti zaradi prevzemov Komisija opaža, da je družba pred prevzemi dosledno zahtevala nasvet zunanjega svetovalca. V zvezi z Assedile je bila ponujena cena manjša (za prvi prevzem 70-odstotnega deleža družbe Assedile) oziroma v okviru vrednotenja (za skupni prevzem 100-odstotnega deleža družbe Assedile), ki ga je predlagal zunanji svetovalec (99). Vendar je bila pri naložbi v KUP leta 2007 skupaj s SA Ducroire plačana cena za 5 % višja od vrednotenja svetovalca (Rothschild). Toda SACE BT je dokaj hitro po tem, ko je spoznala, da se donosnosti KUP ne more obnoviti, to naložbo prodala (100). SACE BT je 25. februarja 2009 prodala svoj delež v družbi KUP družbi SA Ducroire, da bi čim bolj zmanjšala izgubo v prihodnosti (101).

(118)

Komisija opaža tudi, da družba SACE razpolaga z znanjem o trgu za tveganja zavarovanja kreditov, saj je družba, ki posluje z dolgoročnim zavarovanjem izvoznih kreditov. Zato ni izvajala naložb brez predhodnega poznavanja sektorja.

(119)

Če povzamemo, Komisija opaža, da je bil poslovni načrt pripravljen predhodno in s pomočjo uglednega zunanjega svetovalca, ki je proučil priložnosti na trgu, ki so bile družbi SACE predstavljene pred ustanovitvijo družbe SACE BT. Poleg tega je bila naložba jasno namenjena zagonskemu podjetju in je bila podprta z načrtom, ki je temeljil na podrobnih referenčnih merilih tržnih praks, zlasti v smislu stroškov in oblikovanja cen, ter je ustrezno določil poslovne priložnosti za rast in razvoj družbe. Opažanja podpira tudi trditev, da je matična družba podrobno spremljala uspešnost zagonskega podjetja in izvajala pravočasne prilagoditve v prvih letih poslovanja.

(120)

Zaradi vseh zgoraj navedenih okoliščin in zlasti zaradi ravni donosnosti, ki se lahko pričakuje od drugega in tretjega stebra poslovanja SACE BT in ki je bila takrat podrobno raziskana, se lahko sklene, da je bilo pričakovanje ustreznega donosa iz začetne kapitalske naložbe, tj. iz prvega ukrepa, realistično in v skladu s tržnimi praksami.

(121)

Zato se lahko sklene, da je družba SACE ob naložbi denarja v SACE BT zahtevala (kot je določeno v zapisnikih in dopisih uprave) in utemeljeno pričakovala zadosten donos na svojo naložbo.

(122)

Sklene se, da se prvi ukrep ne šteje za ukrep, ki je pomenil prednost za SACE BT. Zato ni pomoč, drugih meril za uvrščanje ukrepa kot državne pomoči pa ni treba oceniti.

(123)

V uvodni izjavi 100 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila svoje pomisleke, da je bilo pozavarovanje udeležencev na trgu in matične družbe SACE zagotovljeno po primerljivih pogojih. Pozavarovanje, ki ga je država zagotovila neposredno (tj. prek javnega zavarovatelja izvoznih kreditov SACE), naj bi vodilo do umetnega oblikovanja zmogljivosti, ki na zasebnem trgu ne bi bila razpoložljiva. Poleg tega Komisija v uvodni izjavi 103 sklepa o začetku postopka ni izključila možnosti, da je drugi ukrep pomenil prednost za SACE BT.

(124)

Italija in SACE nista predložili novih podatkov, ki bi spremenili predhodno oceno iz sklepa o začetku postopka.

(125)

V skladu s točko 4.2 sporočila o izvoznih kreditih so bile države članice pozvane, da v roku enega leta od objave tega sporočila končajo z dodeljevanjem nekaterih vrst državne pomoči, vključno z državnim pozavarovanjem, neposrednim ali posrednim prek javnih ali javno podprtih zavarovateljev izvoznih kreditov, pod pogoji, ki so ugodnejši od tistih, ki so na voljo na trgu zasebnih pozavarovateljev, kar vodi v nerealno nizke cene pozavarovanja ali umetno ustvarjanje kapacitet, ki jih na zasebnem trgu ne bi bilo. Točka 4.2 nadalje določa, da so obstoječi programi dodatnega državnega pozavarovanja še naprej dovoljeni v vmesnem obdobju, če je med drugim državno pozavarovanje manjšinski del celotnega zavarovateljevega paketa pozavarovanja in je državno pozavarovanje za tržna tveganja dostopno vsem zavarovateljem kreditov, ki lahko izpolnijo enotna merila upravičenosti. Očitno je, da navedene določbe v tej zadevi niso bile izpolnjene, saj je državno pozavarovanje obsegalo večji del pozavarovanja. Poleg tega shema ni bila dostopna vsem zavarovateljem kreditov.

(126)

Pri oceni obstoja prednosti bo Komisija najprej pokazala, da se ukrepa ne bi dalo pridobiti od preostalega trga. Nato bo pokazala, da SACE ni delovala kot zasebni pozavarovatelj. Poleg tega bo pokazala, da tudi ob upoštevanju dejstva, da je SACE matična družba družbe SACE BT, to ne omogoča sklepa, da je SACE ravnala tako, kot bi v takem položaju ravnalo zasebno podjetje. Nato bo Komisija pokazala, da pozavarovanje, ki ga je zagotovila družba SACE, pomeni prednost za SACE BT.

(127)

Komisija opaža, da je SACE BT 30. januarja 2009 uspešno zbrala 25,85 % škodnega presežkovnega pozavarovanja na trgu za tržna kreditna tveganja za leto 2009, da je obnovila pozavarovalne pogodbe za leto 2009 (102). S številnimi udeleženci na trgu je bil vzpostavljen stik, ki pa so odklonili zagotovitev pozavarovanja za preostali del kljub njegovi domnevni donosnosti (16 udeležencev se je odločilo, da ne bo sodelovalo). Posledično se je „po številnih poskusih doseganja sporazuma z udeleženci na trgu“ (103) SACE BT odločila, da bo preostali del škodnega presežkovnega pozavarovanja poiskala pri družbi SACE. SACE je 5. junija 2009 prevzela 74,15 % škodnega presežkovnega pozavarovanja pod enakimi pogoji v smislu prednostnih nalog, zmogljivosti in premij kot zasebni pozavarovatelji. Zato je jasno, da 74,15 % škodnega presežkovnega pozavarovanja, ki ga je zagotovila SACE, SACE BT ne bi prejela od preostalega trga (104).

(128)

Da se določi, ali tak ukrep pomeni prednost, je treba preveriti, da SACE z odobritvijo tega ukrepa ni ravnala tako, kot bi v podobnih okoliščinah ravnal zasebni zavarovatelj. Komisija opaža, da sta Italija in SACE sami priznali, da je svetovna finančna kriza zelo vplivala na svetovni trg pozavarovanj in sprožila omejevalne pogoje pozavarovanja leta 2009. Zato so številni zasebni pozavarovatelji bistveno zmanjšali svojo zmogljivost zavarovanja kreditov z zmanjšanjem svojih dejavnosti v tem sektorju in se osredotočili na donosnejša področja, kar je vplivalo na razpoložljivost takega zavarovanja kreditov in pozavarovanja na trgu. Poleg tega je neuspeh družbe SACE BT, da najde pozavarovanje na trgu, tudi posledica njenega težavnega finančnega položaja in številni zasebni pozavarovatelji, ki so sodelovali v razpravah o obnovi pozavarovanja družbe SACE BT, so izrazili pomisleke o položaju družbe. SACE BT je leta 2008 zabeležila velike izgube (v višini približno 29,5 milijona EUR). Zaradi tega slabega položaja je bilo tveganje pozavarovanja višje (105). Ravnanje pozavarovateljev, ki so sodelovali v pozavarovanju, kaže, da bi zasebni pozavarovatelj le deloma sodeloval pri tako tveganem pozavarovanju, če provizije ne bi bile bistveno višje. Nikoli ne bi sprejel kritja tako visokega odstotka, kot je 74 %, in pod istimi pogoji, kot to zahtevajo pozavarovatelji za bistveno manjše odstotke pozavarovanja. Razumen vlagatelj bi zahteval provizijo, ki upošteva višjo raven prevzetih tveganj (106). Zato bi morala biti provizija, ki jo je zaračunala SACE, dejansko višja od provizije, ki jo je zaračunalo pet zasebnih pozavarovateljev za bistveno manjši odstotek pozavarovanja (107). Zato je Komisija znesek pomoči v drugem ukrepu izračunala kot razliko med provizijo pozavarovanja, ki bi jo zasebni pozavarovatelj zaračunal za tako velik delež pozavarovanja, in provizijo, ki je bila zaračunana družbi SACE BT. Komisija v skladu s svojo prakso (108) meni, da bi morala biti provizija za tako velik delež pozavarovanja in tveganja vsaj 10 % višja od provizije, ki so jo zaračunali zasebni pozavarovatelji za manjši delež pozavarovanja in tveganja. Za znesek v višini 1,56 milijona EUR, ki ga je SACE BT plačala SACE, pomoč znaša 156 000 EUR. Nazadnje Komisija opaža, da dodelitev tako velikega deleža pozavarovanja enem podjetju morda ni v skladu s splošnimi načeli podjetja o pozavarovanju, tj „število sodelujočih pozavarovateljev pri pogodbah je tako, da se zagotovi ustrezna razporeditev tveganja“ (109). Zaradi zgoraj navedenih razlogov je Komisija sklenila, da SACE ni ravnala kot zasebni pozavarovatelj.

(129)

V zvezi z vprašanjem, ali bi matična družba zagotovila tako velik delež pozavarovanja v razmerah, ko njena odvisna družba ne bi mogla pridobiti zadostnega deleža pozavarovanja po predlagani ceni na trgu, je treba omeniti, da taka pozavarovalna pogodba poveča izpostavljenost matične družbe poslovanju odvisne družbe. V tej zadevi je bila SACE leta 2009 v položaju, ko je potrebovala veliko dokapitalizacijo in pozavarovanje. Odločitev o odobritvi tega ukrepa bi bilo zato treba analizirati vzporedno z odobritvijo tretjega in četrtega ukrepa. Upravni odbor družbe SACE je drugi, tretji in četrti ukrep pravzaprav obravnaval že 26. maja 2009 (110), da bi zagotovil podporo družbi SACE BT (111). Kot bo ugotovljeno v oceni navedenih ukrepov, zasebni vlagatelj ne bi nadaljeval s temi dokapitalizacijami, temveč bi dopustil, da gre družba v stečaj. Zato je treba sprejeti sklep, da zasebna matična družba ne bi nadaljevala z drugim ukrepom, ki je še bolj povečal izpostavljenost matične družbe svoji odvisni družbi.

(130)

V zvezi z vprašanjem, ali je pozavarovanje pomenilo prednost za družbo SACE BT, je ukrep, kot priznava SACE (glej uvodno izjavo 70), SACE BT omogočil, da poveča svojo zmogljivost zagotavljanja zavarovanja kreditov in tako prevzame več pogodb, kot bi jih lahko drugače. Drugače bi SACE BT brez tega ukrepa morala podpirati ta tveganja na svoji bilanci stanja oziroma bolj ogroziti svoj kapital ali ponuditi višjo premijo za pridobitev navedenega pozavarovanja, ki bi bila vsaj 10 % višja (glej uvodno izjavo 128). Zato je ukrep SACE BT omogočil, da pozavarovanje pridobi po nižji ceni, in sicer pozavarovanje, ki ji je omogočalo, da prevzame več zavarovanj, kot bi to lahko brez pozavarovanja družbe SACE, ali da nosi manj tveganj za svoj račun.

(131)

Komisija je sklenila, da je drugi ukrep pomenil prednost za SACE BT, ki ustreza razliki med provizijo, ki jo je SACE BT dejansko plačala, in provizijo, ki je vsaj 10 % višja, ki bi jo zahteval zasebni pozavarovatelj in ki bi upoštevala višjo raven prevzetih tveganj.

(132)

V uvodni izjavi 107 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila svoje pomisleke glede možnosti, da bi zasebni gospodarski subjekt v družbo SACE BT vložil znesek, ki se trenutno ocenjuje. Kot priznavajo italijanski organi, tretji in četrti ukrep krijeta potrebe SACE BT po kapitalu za soočanje z učinki finančne krize (112). V dokumentu za razpravo („materiale per discussione“) upravnega odbora družbe SACE BT z dne 31. marca 2009 je navedeno, da SACE BT „potrebuje dokapitalizacijo ('ricapiralizzazione)' v višini do 70 milijonov EUR, da se zagotovijo ustrezna sredstva za kritje rezerv konec leta 2009“ (113). Isti dokument navaja, da so bila sredstva že konec prvega semestra leta 2009 nezadostna za kritje rezerv, kar pomeni, da je bilo konec junija 2009 potrebnih 23 milijonov EUR in 68 milijonov EUR konec leta 2009. Sklep o začetku postopka navaja, da se zdi, da SACE BT ni bila v položaju, ko bi lahko krila izgube, zabeležene konec leta 2008, njena takratna sredstva pa so bila nezadostna za kritje rezerv. Zdi se, da SACE BT ne bi mogla zbrati kapitala, vloženega v družbo, na trgu, saj je bila pričakovana donosnost nezadostna. Ni dokazov, da je SACE BT takrat imela pozitivno vrednost.

(133)

V uvodni izjavi 108 sklepa o začetku postopka je Komisija Italijo pozvala k predložitvi pripomb glede tega, ali je bil tretji ukrep nujen, da se družbi SACE BT omogoči nadaljnje poslovanje, in kako visoki bi bili ocenjeni stroški za SACE, če bi prodala ali likvidirala SACE BT. Komisija je opozorila, da bi matična družba svojo odvisno družbo dokapitalizirala, vendar le, če bi obstajala razumna verjetnost, da bo družba, ki prejme pomoč, ponovno donosna (114). Vlagatelj v tržnem gospodarstvu ne bi vložil dodatnega kapitala v SACE BT, če bi bilo v gospodarskem smislu to dražje kot likvidacija zadevnih sredstev (tj. s prodajo zadevne naložbe).

(134)

V uvodnih izjavah 111 in 117 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke, da sta tretji in četrti ukrep izpolnjevala načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji. Komisija je nadalje trdila, da se zdi, da ta dva ukrepa pomenita prednost za SACE BT.

(135)

V sklepu o začetku postopka (uvodni izjavi 109) je navedeno, da ima glavno vlogo načrt, ki je bil takrat razpoložljiv. Načrt je ključnega pomena, saj bi zasebni vlagatelj zagotovil nov kapital družbi s pomanjkanjem dobička le, če pričakuje donos do zadostne ravni donosnosti. Drugače bi se z vloženim kapitalom le poplačal obstoječi dolg družbe, pri čemer se ne bi zagotovilo, da bo družba ponovno imela dobiček v prihodnosti (115). Brez privlačnega načrta „prestrukturiranja“ razumni zasebni vlagatelj naložbe ne bi izvedel (116).

(136)

Komisija je opozorila, da je poslovni načrt SACE BT za obdobje 2010–2011 predvideval zlasti ukrepe za povečanje tržnega deleža in širitev dejavnosti ter ni predvideval ukrepov za ponovno vzpostavitev donosnosti, npr. za zmanjšanje stroškov in prestrukturiranje poslovnega modela. SACE BT je pričakovala, da bo svoj tržni delež na trgu zavarovanja kreditov in poslovanja z jamstvi leta 2011 povečala do ciljne ravni, in sicer 15 %, ter do leta 2011 postala drugi udeleženec na trgu zavarovanja kreditov. Za leto 2009 je SACE BT ocenila, da bo tretja ali četrta na trgu zavarovanja kreditov in poslovanja z jamstvi. V zvezi z distribucijskim omrežjem SACE BT načrt med drugim predvideva oceno možnih priložnosti za nadaljnje prevzeme. Poleg tega se poslovni načrt med drugim zanaša na zunanje dejavnike, kot so izboljšanje gospodarskega in tržnega scenarija in postopno odpiranje trga pozavarovanj od leta 2011, ne pa na notranje spremembe.

(137)

Podatki, ki sta jih Italija in SACE predložili med formalnim postopkom preiskave, niso spremenili začetne ocene Komisije iz sklepa o začetku postopka.

(138)

Komisija ni spremenila stališča o uvrstitvi tretjega in četrtega ukrepa kot povečanje kapitala („aumenti di capitale“). Čeprav po podatkih Italije poslovanje ni povečalo osnovnega kapitala („capitale sociale“), Komisija opaža, da je pozitivno vplivalo na lastniški kapital delničarjev („patrimonio netto“), ki je širša kategorija kot osnovni kapital („capitale sociale“), s prenosom matične družbe SACE v kapital SACE BT (117).

(139)

Po trditvah družbe SACE so bile odločitve za dokapitalizacijo SACE BT sprejete ob upoštevanju pričakovane ponovne donosnosti leta 2011.

(140)

Vendar Komisija opominja, da SACE ob odobritvi tretjega ukrepa ni imela posodobljenih finančnih napovedi ali poslovnega načrta, ki bi upošteval kapitalsko injekcijo in najnovejše finančne podatke. Torej SACE ni imela podlage, da bi pričakovala ponovno donosnost SACE BT.

(141)

Glavni dokument, ki ga je SACE upoštevala pri odobritvi četrtega ukrepa, sestavlja poslovni načrt za obdobje 2010–2011. Komisija opaža, da je bil ta poslovni načrt zelo kratek dokument, ki je le opredeljeval negativni položaj na trgu ter v zvezi s SACE BT navajal nekaj glavnih finančnih količnikov in vrednosti za leti 2010 in 2011. Poslovni načrt je zlasti navajal podatke, ki so kazali, da se je položaj na trgu slabšal (količnik izgub se je postopoma slabšal in se v letu 2008 povečal za 71,4 % v primerjavi z letom 2007) ter da so izgube znašale približno polovico prometa v sektorju. V tem okviru je načrt predvideval bistveno boljše stopnje zavarovanja kreditov SACE BT, ki naj bi dosegla finančno rentabilnost nič leta 2011 (glej preglednico 5). Vendar ni podrobno opredelil sprememb pri oblikovanju cen ali kako bi se v ta namen lahko zmanjšali stroški.

(142)

Treba je poudariti, da je poslovni načrt za obdobje 2010–2011 vključeval le napoved o finančni rentabilnosti leta 2011, vendar ni vključeval nobenega podatka, ki bi pokazal, da se bo položaj izboljšal po letu 2011, ali ocene donosnosti družbe SACE BT v prihodnosti po navedenem datumu (možnost, da bi družba imela dobiček po letu 2011, pravzaprav sploh ni bila omenjena). Poleg tega je bil navedeni cilj v načrtu omejen na to, da družba preneha ustvarjati izgube ali dodatno razširi svojo prisotnost na trgu, pri tem pa ni bil predviden dobiček v prihodnosti. V zvezi s tem Komisija meni, da bi preudaren vlagatelj v tržnem gospodarstvu zahteval zanesljivo oceno za obnovitev donosnosti v prihodnosti na ustrezno raven.

(143)

Iz zapisnika sestanka upravnega odbora družbe SACE, na katerem sta bila odobrena tretji in četrt ukrep, se zdi tudi, da se je upravni odbor strinjal s kapitalizacijskimi ukrepi, da se krijejo izgube in izpolnijo regulativne zahteve ter družbi tako omogoči nadaljnje poslovanje. V navedenem zapisniku ni bila omenjena donosnost družbe v prihodnosti. Uprava ni upoštevala morebitne likvidacije družbe SACE BT, ko je primerjala scenarij likvidacije z izbranim načinom vlaganja dodatnega kapitala v družbo v težavah. Zato ni zahtevala ali obravnavala ocene stroškov likvidacije in torej ni bila v položaju za sprejetje sklepa, da bi kapitalska injekcija prinesla boljše gospodarske rezultate kot likvidacija družbe.

(144)

Zato je Komisija sklenila, da SACE pri sprejetju navedenih ukrepov ni ocenila, ali je bila zagotovitev dodatnega kapitala bolj ekonomičen scenarij zanjo kot delničarko kot likvidacija odvisne družbe. Glede na okoliščine na trgu in takratno odsotnost napovedi o donosnosti za SACE BT preudarni zasebni udeleženec na trgu ne bi nadaljeval z naložbo brez takega premisleka. Že samo zato se lahko sklene, da SACE ni ravnala kot preudarni zasebni udeleženec na trgu ter da bi se zato kapitalske injekcije, ki so posledica tretjega in četrtega ukrepa, morale uvrstiti kot državna pomoč.

(145)

Komisija za namen celovitosti tudi dodaja, da ne more podpreti trditve SACE, da bi skladnost z regulativnimi kapitalskimi zahtevami preudarnemu zasebnemu vlagatelju v tržnem gospodarstvu zadostovala za dodatno naložbo kapitala v družbo. Kot navaja sporočilo Komisije o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe EGS (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o načelu vlagatelja pod tržnimi pogoji) (118), vlagatelje zakon pogosto zavezuje, da prispevajo dodaten lastniški kapital družbam, katerih kapitalsko osnovo so redne izgube zmanjšale pod predhodno določeno raven. V odgovor trditvam držav članic, da se te kapitalske injekcije ne morejo obravnavati kot pomoč, saj le izpolnjujejo pravno obveznost, sporočilo o načelu vlagatelja pod tržnimi pogoji navaja, da bi zasebni vlagatelji v takem položaju premislili o vseh drugih možnostih, vključno z likvidacijo ali zaprtjem (119), in izbrali možnost, ki prinaša največ prednosti v finančnem smislu.

(146)

V tem primeru Komisija meni, da bi SACE družbo SACE BT lahko pustila, da gre v stečaj, saj je bila delniška družba. SACE ne bi bilo treba kriti obveznosti družbe SACE BT. SACE pravilno trdi, da lahko zasebni vlagatelji upoštevajo druge vidike, kot je javni ugled (120). Sodišče je v zadevi ENI/Lanerossi razsodilo, da se začasna absorpcija izgub matične družbe, ki jih ustvari odvisna družba, „ki je začasno v težavah, vendar lahko ponovno postane donosna, morda po prestrukturiranju“, lahko upraviči ne le z možnostjo neposredne premoženjske koristi, temveč tudi z drugimi vidiki, tj. zaščito javne podobe skupine in preusmeritvijo njenega poslovanja (121). Vendar je Sodišče razsodilo, da bi se moralo vse kapitalske injekcije obravnavati kot državno pomoč, če ni možnosti za donosnost, tudi dolgoročnih ne (122). Kot je potrdila sodna praksa, so trditve zato imele omejeno pomembnost za uporabo preskusa zasebnega vlagatelja ob odsotnosti napovedi v času kapitalskih injekcij, da bo SACE BT imela dobiček po letu 2011, tudi dolgoročnih ne.

(147)

Poleg tega Italija in SACE nista zagotovili elementov, s katerimi bi pokazali ali količinsko opredelili negativne gospodarske učinke, ki bi jih domnevno poslabšanje javne podobe družbe SACE imelo za to družbo.

(148)

Komisija opaža tudi, da se dejavnosti zavarovanja družbe SACE izvajajo v okviru jamstva države. Zavarovani posledično vedo, da jim bo država zagotovila plačilo odškodnin, ki jim v okviru navedenih zavarovanj pripadajo. Zato Komisija ne vidi razloga, zakaj bi bile zavarovane stranke družbe SACE zaskrbljene glede tega, da je bila odvisna družba družbe SACE, ki ne deluje v okviru jamstva države in je delniška družba, likvidirana. Italija in SACE nista utemeljili, zakaj bi to vplivalo na te dejavnosti SACE, ki se izvajajo v okviru jamstva države.

(149)

Poleg tega Komisija meni, da dejavnosti zavarovanja SACE niso tržne dejavnosti, ki bi jih izvajal zasebni subjekt, ker jih SACE izvaja z jamstvom države (tako jamstvo zavarovanja dejavnosti družbe SACE ni pomoč, saj se za te dejavnosti šteje, da jih trg ne ponuja in da zato ni izkrivljanja konkurence). Komisija meni, da pri ocenjevanju, ali bi zasebni vlagatelj v takem položaju, kot je bila SACE, odvisni družbi, kot je SACE BT, pustil, da gre v stečaj oziroma ali bi jo dokapitaliziral, ni mogoče upoštevati morebitnega negativnega učinka likvidacije SACE BT na te netržne dejavnosti, ki jih izvaja SACE, saj zasebni vlagatelj nikoli ne bi bil v položaju, ko bi izvajal take dejavnosti.

(150)

Kot je navedeno, SACE ob sprejetju tretjega in četrtega ukrepa ni primerjala scenarija likvidacije z izbranim načinom naložbe dodatnega kapitala v družbo SACE BT, kljub temu da je bila družba v težavah. Za namen popolnosti bo Komisija v spodnjih odstavkih vseeno pokazala, da bi SACE ob taki primerjavi ugotovila, da bi bila likvidacija družbe SACE BT ustreznejša od naložbe dodatnega kapitala v višini 70 milijonov EUR v družbo SACE BT, kljub temu da je bila družba v težavah.

(151)

Da se ugotovi, ali je bila SACE kot edina delničarka družbe SACE BT v boljšem položaju, ko je vložila dodatni kapital v višini 70 milijonov EUR, kot če bi družbo SACE BT likvidirala (opuščanje njenih dejavnosti), je treba primerjati pričakovane denarne tokove, če obstajajo, za SACE kot delničarko pri scenariju likvidacije (zaprtju) z denarnimi tokovi, pričakovanimi v scenariju kapitalske injekcije. Na podlagi predloženih informacij je razvidno, da Italija in SACE takrat (ali naknadno) nista ocenili deleža lastniškega kapitala v družbi SACE BT pri scenarijih pred injekcijo in po njej.

(152)

Komisija opaža, da se je konec maja 2009 in v začetku julija 2009, ko se je uprava družbe SACE BT odločila za odobritev tretjega in četrtega ukrepa, že pričakovalo, da bo SACE BT po ocenah leta 2009 poleg visokih izgub, zabeleženih leta 2008 (29,5 milijona EUR), ustvarila dodatne visoke izgube (v višini 53,4 milijona EUR (123)), tako da bi preostali kapital konec leta 2009 po pričakovanjih znašal 24,2 milijona EUR. Zlasti je knjižna vrednost družbe SACE BT konec prvega četrtletja 2009 (1Q2009) (ob upoštevanju zabeleženih izgub v navedenem obdobju v višini 22,6 milijona EUR) znašala 55 milijonov EUR, pričakovane izgube za celo leto 2009 pa so znašale 53,4 milijona EUR. Zato bi pri scenariju pred injekcijo pričakovana knjižna vrednost lastniškega deleža konec leta 2009 znašala toliko, kot je razlika med knjižno vrednostjo konec prvega četrtletja 2009, in sicer 55 milijonov EUR, in preostalimi pričakovanimi izgubami v tistem letu, tj. 30,8 milijona EUR (od 53,4 milijona EUR se odšteje 22,6 milijona EUR), kar znaša 24,2 milijona EUR.

(153)

Pri scenariju po injekciji bi se pričakovalo, da se bo knjižna vrednost lastniškega kapitala povečala za znesek dokapitalizacij (70 milijonov EUR) in tako znašala 94,2 milijona EUR.

(154)

V tem okviru je treba omeniti, da so pri scenariju likvidacije delničarji upravičeni le do preostalih prihodkov, če ostanejo po kritju vseh obveznosti družbe in vseh zapadlih stroškov likvidacije. Izid likvidacije je odvisen od vrednosti in možnosti prodaje sredstev družbe.

(155)

Komisija zelo previdno obravnava hipotezo, da družba SACE pri scenariju likvidacije ne bi izterjala nič svoje kapitalske naložbe, ki jo je izvedla v družbo SACE BT.

(156)

Pri naslednjem koraku pri ocenjevanju relativne privlačnosti injekcije kapitala v višini 70 milijonov EUR v družbo SACE BT v primerjavi s scenarijem likvidacije je treba oceniti, kolikšna je bila vrednost družbe (tj. tržna vrednost 100-odstotnega deleža lastniškega kapitala v družbi) po tej injekciji v višini 70 milijonov EUR.

(157)

Če je vrednost družbe po kapitalskih injekcijah leta 2009 znašala 70 milijonov EUR ali več, potem bi zasebni vlagatelj morda želel nadaljevati s to naložbo.

(158)

Taka vrednost družbe je odvisna od ocene trenutne vrednosti denarnih tokov v prihodnosti (smeri denarnih tokov) za delničarja.

(159)

V zvezi s tem Komisija opominja, da v poslovnih načrtih in/ali napovedih, ki so bili takrat na voljo, ni bilo pričakovanega toka dobičkov v prihodnosti, ki bi lahko pokazali, da bi tržna vrednost znašala približno 70 milijonov EUR. Poleg tega družba pred krizo ni bila donosna, zato ni bilo mogoče pričakovati, da bo družba samodejno ponovno dosegla ustrezno raven donosnosti, ko se bodo makroekonomski položaj in finančni trgi povrnili v normalno stanje. Komisija je zato sklenila, da zaradi odsotnosti pričakovane smeri denarnega toka za družbo SACE BT ni bilo znaka, da bo njena tržna vrednost po izvedbi tretjega in četrtega ukrepa znašala 70 milijonov EUR ali več. Zato bi preudarni zasebni vlagatelj družbi SACE BT raje pustil, da gre v stečaj (ali jo prodal, če bi našel kupca), kot pa nadaljeval z njeno dokapitalizacijo. Tako tudi ta dodatna analiza kaže, da SACE pri odobritvi tretjega in četrtega ukrepa ni ravnala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(160)

Drugi argument je, da bi vlagatelj za vrednotenje družbe lahko uporabil drug kazalnik, kot je metoda vrednotenja s pomnožitvijo mnogokratnika razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B), izpeljanega iz primerljivih družb, katerih delnice kotirajo na borzi, s knjižno vrednostjo družbe.

(161)

Komisija je seznanjena le z eno evropsko družbo za zavarovanje kreditov, ki kotira na borzi, in sicer Euler-Hermes, zato se lahko upošteva njen P/B. Je družba z razmeroma nizkim tveganjem (124), saj se zdi, da je upade gospodarske rasti v preteklosti razmeroma dobro prebrodila, leta 2008 in konec prvega četrtletja 2009 je bila donosna, leta 2008 pa je celo razdelila dividende. Zato bi bila vrednost družbe z višjim tveganjem, kot je SACE BT, manjša od vrednosti, izračunane z uporabo mnogokratnika P/B družbe Euler-Hermes. P/B družbe Euler-Hermes je konec prvega četrtletja znašal približno 0,60 (125). Če bi se ta mnogokratnik uporabil za pričakovano vrednost družbe SACE BT konec leta 2009 v višini 94,2 milijona EUR, bi vrednost družbe znašala 56,52 milijona EUR, če bi bila profila tveganja primerljiva.

(162)

Vendar Komisija opaža, da SACE BT pred krizo ni bila donosna (v nasprotju z navedbami iz njenega poslovnega načrta), poleg tega pa ni bilo poslovnega načrta, ki bi kazal možnost, da bo ponovno donosna. Posledično se lahko šteje za takrat bistveno bolj tvegano družbo kot Euler-Hermes, zato bi vrednost družbe ob odobritvi ukrepov znašala bistveno manj kot 56,52 milijona EUR.

(163)

Poleg tega je Italija priznala tudi, da so bile okoliščine na trgu take, da je bilo takratno vrednotenje zavarovalnic po tržnem tečaju zelo nizko (126).

(164)

Na koncu bi zaradi uporabe vrednosti razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice, podobno kot pri uporabi vrednosti na podlagi denarnih tokov v prihodnosti, zasebni vlagatelj sklenil, da je odvisno družbo bolje pustiti, da gre v stečaj, kot vanjo vložiti dodatnih 70 milijonov EUR.

(165)

Zato se lahko tudi na podlagi zgornje analize sklene, da je bila SACE v slabšem položaju po odobritvi tretjega in četrtega ukrepa, kot bi bila v primeru scenarija likvidacije.

(166)

Komisija nadalje ugotavlja, da je v odvisno družbo za zavarovanje izvoznih kreditov dodaten kapital v času krize vložilo več vlagateljev v tržnem gospodarstvu, kot to poudarja družba SACE. Zaradi visoke negotovosti in nujnosti tem vlagateljem dokončne napovedi v času njihovih naložb morda niso bile nemudoma na voljo. Vendar so bile družbe za zavarovanja izvoznih kreditov, ki so jih njihovi delničarji dokapitalizirali, pred krizo donosne, tako da je bila njihova ponovna donosnost verjetnejša. Toda SACE BT je dosegala izgube. Pri odvisni družbi, ki je že imela izgubo oziroma je v letih pred krizo komaj dosegala finančno rentabilnost (pri čemer je njen poslovni načrt predvideval stalno rast donosnosti), bi se zasebni vlagatelj pri veliki naložbi kapitala obotavljal. Preveril bi, ali je mogoče, da bo družba nekoč dosegala ustrezno raven donosnosti. Komisija opaža, da leta 2009 ni bilo finančnih napovedi, ki bi kazale ponovno doseganje donosnosti. Preudarni vlagatelj v takih okoliščinah v družbo ne bi vložil veliko dodatnega kapitala.

(167)

SACE trdi, da je bila družba SACE BT še vedno v zagonski fazi, zato se je težje spopadala z učinki finančne krize. Komisija najprej opaža, da je SACE BT ob začetku krize leta 2008 poslovala že štiri leta. V skladu s prakso Komisije podjetje načeloma velja za novoustanovljeno prva tri leta po začetku poslovanja na zadevnem področju (127). Tudi če bi bila trditev, da je bila SACE BT še vedno v zagonski fazi, resnična, ni jasno, kakšen učinek bi imela na uporabo načela vlagatelja pod tržnimi pogoji. Zasebni vlagatelj bi namreč še vedno primerjal pričakovano tržno vrednost družbe po dokapitalizaciji (na podlagi njene pričakovane donosnosti) z možnostjo propada ali prodaje družbe. Italija in SACE nista pokazali, da bi SACE od družbe SACE BT lahko pričakovala večjo donosnost v prihodnosti, ker bi bila družba še vedno v zagonski fazi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 77, je edini poslovni načrt, ki je bil takrat na voljo, v računovodskih izkazih za leto 2011 kazal le ponovno finančno rentabilnost. Ponovni dobički niso bili prikazani.

(168)

Komisija je zato sklenila, da tretji in četrti ukrep pomenita prednost za družbo SACE BT, saj sta ji zagotovila kapital, ki ga ne bi prejela na trgu. Ta kapital je družbi omogočil, da preživi kljub pomanjkanju napovedi, da bo ponovno donosna, tudi dolgoročnih.

(169)

V uvodnih izjavah 73 do 78 sklepa o začetku postopka je Komisija uporabila kazalnike iz zadeve „Stardust Marine“ (128), da je dokazala pripis ukrepa, pri čemer je upoštevala, da je SACE v celoti v lasti države. V skladu z ustaljeno sodno prakso (glej zlasti sodbo v zadevi Stardust Marine) se, tudi če država lahko nadzoruje javno podjetje in izvaja dominantni vpliv nad njenim poslovanjem, dejansko izvajanje navedenega nadzora v zadevnem primeru ne more samodejno predpostavljati. Zato je treba ugotoviti, ali je treba organe oblasti obravnavati, kot da so na en ali drug način vpleteni v sprejemanje teh ukrepov.

(170)

Kljub temu glede na sodbo v zadevi Stardust Marine:

(171)

Zato je Sodišče določilo naslednje kazalnike, ki omogočajo pripis ukrepa, ki ga sprejme javno podjetje, državi: (i) dejstvo, da zadevni organ izpodbijane odločbe ne bi mogel sprejeti, ne da bi upošteval zahteve javnih organov, (ii) dejstvo, da morajo poleg elementov, ki javna podjetja povezujejo z državo zaradi organske narave, ti, prek katerih so bile odobrene pomoči, upoštevati smernice Comitato Interministeriale per la Programmazione Economica (CIPE), (iii) integracija v strukturo javne uprave države, (iv) narava njegovih dejavnosti in njihovo izvajanje na trgu v običajnih razmerah konkurence z drugimi zasebnimi gospodarskimi subjekti, (v) pravni status podjetja, ali to spada v javno pravo ali pravo družb, (vi) intenzivnost vpliva javnih organov na upravljanje podjetja ali (vii) drugi indici, ki v posameznem primeru kažejo na vpletenost javnih organov ali na težko verjeten neobstoj vpletenosti pri sprejetju ukrepa, tudi ob upoštevanju razsežnosti tega, njegove vsebine ali pogojev, ki jih vsebuje.

(172)

Komisija je v uvodni izjavi 79 sklepa o začetku postopka poleg tega sklenila, da ni zelo verjetno, da so bili preiskovani ukrepi sprejeti brez kakršnega koli sodelovanja države.

(173)

V odgovoru na sklep o začetku postopka sta Italija in SACE vztrajali, da se nobeden od štirih ukrepov ne pripiše državi, saj je SACE odločitve sprejela popolnoma neodvisno od države. Italija je predložila dodatne podatke in utemeljitev, v kateri je trdila, da se ukrepi ne pripišejo državi.

(174)

Za ocenjevanje sodne prakse, na katero se sklicuje Italija, je treba omeniti, da je odločitev Komisije v zadevi Olympic Airways omenjala merila iz zadeve „Stardust Marine“, a jih ni dejansko uporabila. Sodišče je opazilo, da je Komisija dejansko preprosto predpostavljala, da se ukrep pripiše grški državi, pri tem pa ni omenila razlogov, ki bi lahko podpirali njeno predpostavko (129). Sodišče je zato ugotovilo, da je sklepanje Komisije nezadostno za ugotovitev odgovornosti v zadevi, in ne, da se ukrep ne pripiše državi.

(175)

V zvezi s sodbo SIC-RTP (130), na katero se sklicujejo italijanski organi, Komisija opaža, da je v navedeni sodbi Splošno sodišče potrdilo oceno Komisije, da se nekatere izpodbijane odločbe družbe Portugal Telecom (sestavljene iz odobritve zamudnih plačil pristojbin javnega izdajatelja televizijskega programa RTP), ki je bila nekoč v lasti države, ne pripišejo državi. Vendar je sodba Splošnega sodišča temeljila na posebnih okoliščinah navedenega primera. Zlasti je Splošno sodišče v zadevi SIC-RTP med drugim opozorilo, da tožeča stranka ni nasprotovala presoji Komisije, da je izvorna podlaga za olajšave pri plačilu pristojbin razlika v cenah med RTP in Portugal Telekom (131). Poleg tega je Splošno sodišče opozorilo, da je Komisija ugotovila, da se ravnanje družbe Portugal Telecom po njeni privatizaciji ni spremenilo, čemur tožeča stranka ni nasprotovala (132). Zato je jasno, da je ocena Splošnega sodišča zadevala določeno situacijo, ki se je od situacije v tem sklepu zelo razlikovala.

(176)

Komisija je našla dodatne dokaze o odgovornosti za ukrepe v dodatnih dokumentih, ki sta jih predložili Italija in SACE. Podobno kot v sklepu o začetku postopka se v tem sklepu uporabljajo kazalniki iz zadeve „Stardust Marine“, da se dokaže odgovornost za drugi, tretji in četrti ukrep.

(177)

Čeprav SACE ni vključena v javno upravo in ne izvaja uradne oblasti, Komisija meni, da naslednji splošni kazalniki prikazujejo, da je za ukrepe, ki jih je odobrila SACE, odgovorna država (133):

(178)

Poleg splošnih kazalnikov iz uvodne izjave 177 se lahko opredelijo drugi kazalniki, povezanimi s pogoji odobritve drugega, tretjega in četrtega ukrepa:

(179)

V zvezi z drugim ukrepom je oddelek za obvladovanje tveganja družbe SACE v dopisu z dne 19. marca 2009 (147) (katerega cilj je bil preveriti, če je ocenjena donosnost družbe SACE zaradi pozavarovalne pogodbe v skladu s sprejetimi tveganji) podal ugodno mnenje upravi SACE o sodelovanju družbe v pozavarovalni pogodbi. Na sestanku 1. aprila 2009 je upravni odbor družbe SACE odobril sodelovanje družbe SACE pri pogodbi o škodnem presežku družbe SACE BT v znesku, ki ga pozavarovatelji na trgu niso krili, in do morebitne škode v višini 48 milijonov EUR pod enakimi pogoji, kot so bili pogoji, ki so jih sprejeli zasebni pozavarovatelji. Ta ukrep v korist SACE BT bi podjetju pomagal ohraniti zmogljivost zavarovanja, zlasti za mala in srednje velika podjetja (148).

(180)

Ocena Komisije iz uvodnih izjav 177, 178 in 179 tako kaže, da je SACE tesno povezana z italijanskimi javnimi organi ter da je izvajala naloge, povezane z gospodarskimi zadevami, za katero so običajno odgovorni slednji. Ob upoštevanju tudi gospodarske in politične pomembnosti zadevnih ukrepov ter stalne tesne povezanosti med državo in SACE Komisija meni, da je dovolj dokazov, da se drugi, tretji in četrti ukrep pripišejo državi.

(181)

V zvezi z drugim ukrepom Komisija ugotavlja, da je Italija trdila, da bi SACE v skladu s predpisi družbe SACE lahko sklenila pozavarovalne in sozavarovalne pogodbe z drugimi zasebnimi zavarovatelji poleg SACE BT (149). Vendar Italija kljub temu ni pokazala, da bi SACE lahko ponudila pozavarovanje vsem zasebnim zavarovateljem pod enakimi pogoji. V vsakem primeru je bilo prikazano, da je pozavarovalno pogodbo sklenila le s SACE BT in pod pogoji, ki niso ustrezali tržnim pogojem. Zato ni dvoma, da je ta poseben ukrep za SACE BT selektiven.

(182)

Tretji ukrep je predvideval le eno družbo, in sicer SACE BT. Zato je ukrep selektiven.