ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 227

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
31. julij 2014


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

18

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo

69

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 807/2014

z dne 11. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (1), ter zlasti členov 2(3), 14(5), 16(5), 19(8), 22(3), 28(10), 28(11), 29(6), 30(8), 33(4), 34(5), 35(10), 36(5), 45(6), 47(6) in 89 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1305/2013 določa splošna pravila, ki urejajo podporo Unije za razvoj podeželja, ki se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), s čimer dopolnjuje skupne določbe za evropske strukturne in investicijske sklade, ki so določene v drugem delu Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Določiti bi bilo treba dodatna pravila.

(2)

Države članice bi morale za mlade kmete vzpostaviti in uporabljati posebne pogoje za dostop do podpore, če ti pri vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva niso njegov edini nosilec. Za zagotovitev enake obravnave upravičencev ne glede na njihovo pravno obliko, na podlagi katere so se odločili vzpostaviti kmetijsko gospodarstvo, bi bilo treba zagotoviti, da so pogoji, v skladu s katerimi se lahko pravna oseba ali druga oblika partnerstva šteje za „mladega kmeta“, enakovredni tistim, ki veljajo za fizične osebe. Zagotoviti bi bilo treba dovolj dolgo prehodno obdobje, da lahko mladi kmetje pridobijo potrebne kvalifikacije.

(3)

Države članice bi morale za zagotovitev, da so programi izmenjave za kmetije in gozdove ter obiski kmetij in gozdov, ki jih podpira EKSRP, jasno opredeljeni in razmejeni v povezavi s podobnimi dejavnostmi v okviru drugih programov Unije, pri čemer je treba hkrati upoštevati še raznolikost nacionalnih razmer, v svojih programih za razvoj podeželja določiti trajanje in vsebino takih programov in obiskov. Navedena vsebina bi se morala osredotočati na nekatera področja, ki so tesno povezana z doseganjem prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja.

(4)

Določiti bi bilo treba pravila, ki opredeljujejo značilnosti skupin proizvajalcev in vrst dejavnosti, ki bi lahko dobile podporo v okviru pospeševanja prodaje iz ukrepa sheme kakovosti, določajo pogoje za preprečevanje izkrivljanja konkurence in diskriminacije nekaterih proizvodov ter izključujejo imena blagovnih znamk iz podpore.

(5)

Poslovni načrti iz člena 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013 bi morali zagotavljati dovolj določb, ki so potrebne za oceno doseganja ciljev izbrane dejavnosti, pri čemer je treba hkrati ustrezno upoštevati še načelo sorazmernosti. Za zagotovitev enake obravnave upravičencev v vsej Uniji in olajšanje spremljanja bi bilo treba kot merilo, ki je namenjeno določitvi pragov iz člena 19(4) navedene uredbe, določiti proizvodni potencial kmetijskega gospodarstva.

(6)

Določiti bi bilo treba minimalne okoljske zahteve, ki se morajo upoštevati pri pogozdovanju kmetijskih površin, s čimer bi preprečili neustrezno pogozdovanje občutljivih habitatov, vključno z območji kmetijstva visoke naravne vrednosti, in zagotovili upoštevanje potrebe po odpornosti na vremenske spremembe. Pogozdovanje bi moralo biti na območjih, ki so določena kot Natura 2000, v skladu s cilji upravljanja za zadevna območja. Posebna pozornost bi morala biti namenjena specifičnim okoljskim potrebam določenih območij, kot je preprečevanje erozije tal. Zagotoviti bi bilo treba strožja pravila za dejavnosti pogozdovanja, zaradi katerih nastajajo večji gozdovi, da bi se upošteval obsežen vpliv navedenih dejavnosti na ekosisteme in zagotovilo, da so skladna s cilji strategije za zeleno infrastrukturo (3) in nove gozdarske strategije EU (4).

(7)

Pogoji, ki veljajo za obveznosti glede ekstenzifikacije živinoreje, za rejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, in za ohranitev rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, bi morali zagotavljati, da so obveznosti opredeljene v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja, zlasti s potrebo po varovanju krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, vključno z vodo, tal in genske raznovrstnosti.

(8)

Opredeliti bi bilo treba dejavnosti, ki so upravičene do podpore za ohranitev, trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu ter ohranitev in spodbujanje genskih virov v gozdarstvu.

(9)

Za izključitev dvojnega financiranja kmetijskih praks, ki so koristne za podnebje in okolje, ter enakovrednih praks iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), preprečitev izkrivljanja konkurence med kmeti ter zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev EKSRP bi bilo treba zagotoviti, da se dodatni stroški in izpad prihodka zaradi navedenih praks odštejejo od zadevnih plačil.

(10)

Opredeliti bi bilo treba področja, na katerih so bile sprejete zaveze glede dobrobiti živali za zagotovitev posodobljenih standardov načinov vzreje. Pri tem bi bilo treba preprečiti, da se navedene zaveze glede dobrobiti živali ne prekrivajo s standardnimi načini kmetovanja, zlasti s cepljenjem za preprečevanje bolezni.

(11)

Določiti bi bilo treba kratke oskrbovalne verige in lokalne trge, v zvezi s katerimi je mogoče dodeliti podporo. Za zagotovitev jasne razmejitve med obema bi bilo treba kot merilo, ki določa kratke dobavne verige, uporabiti število posrednikov, medtem ko bi morala biti oddaljenost od kmetije v kilometrih, ob upoštevanju posebnih geografskih značilnosti zadevnega območja, merilo, ki določa lokalne trge, razen če ni na voljo prepričljivo nadomestno merilo. Sodelovanje med majhnimi gospodarskimi subjekti bi se moralo zelo osredotočati na premagovanje splošnih pomanjkljivosti, ki jih povzroča razdrobljenost na podeželju. Zato bi moralo biti omejeno na mikropodjetja in fizične osebe, ki bodo ob vložitvi vloge za podporo šele ustanovile mikropodjetje. Za zagotovitev skladnega pristopa pri izvajanju ukrepa sodelovanja bi bilo treba v okviru tega ukrepa podpreti samo dejavnosti pospeševanja prodaje v zvezi s kratkimi oskrbovalnimi verigami in lokalnimi trgi.

(12)

Za zagotovitev, da se prispevki v zvezi z obrestmi komercialnih posojil, ki jih najamejo vzajemni skladi iz člena 38(3)(b) in člena 39(4)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ohranjajo na ustrezni ravni, bi moralo komercialno posojilo trajati najmanj eno leto in največ pet let.

(13)

Za zagotovitev učinkovite porabe sredstev EKSRP bi bilo treba iz podpore izključiti nekatere vrste izdatkov, povezanih z zakupnimi pogodbami, kot so marža najemodajalca, splošni stroški financiranja, režijski stroški in stroški zavarovanja. Da bi države članice upoštevale različne finančne pogoje in pogoje razvoja v kmetijskem sektorju v državah članicah, hkrati pa zagotavljale dobro finančno poslovodenje sredstev EKSRP, bi bilo treba od njih zahtevati, da v svojih programih za razvoj podeželja opredelijo pogoje, na podlagi katerih je lahko rabljena oprema upravičena do podpore. V skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja bi morale samo naložbe v obnovljive vire energije z visoko stopnjo energetske učinkovitosti in visoko okoljsko učinkovitostjo prejeti podporo EKSRP. Države članice bi morale v ta namen vzpostaviti minimalna merila za energetsko učinkovitost. Države članice bi morale zagotoviti, da so merila trajnosti, ki se uporabljajo za bioenergijo, izpolnjena. Države članice bi morale tudi podpirati prehod iz biogoriv prve generacije k biogorivom druge generacije in spodbujati večjo proizvodnjo naprednih biogoriv, ki omogočajo velik prihranek toplogrednih plinov z nizkim tveganjem povzročanja posrednih sprememb v rabi zemljišč in ne tekmujejo neposredno za kmetijska zemljišča, ki so namenjena pridelavi hrane in krme.

(14)

Določiti bi bilo treba pogoje, ki veljajo za pretvorbo ali prilagoditev obveznosti na podlagi ukrepov iz členov 28, 29, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, in opredeliti primere, v katerih se ne zahteva vračilo pomoči. Zagotoviti bi bilo treba, da je pretvorba ali prilagoditev obveznosti mogoča samo, kadar so okoljski cilji obveznosti zaščiteni ali okrepljeni.

(15)

Sprejeti bi bilo treba določbe za prehod s podpore za razvoj podeželja na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (6) ali v primeru Hrvaške na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 (7) na podporo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013. Ob upoštevanju dejstva, da so bile z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) že uvedene številne določbe za razvoj podeželja, bi morala ta uredba določati pogoje, na podlagi katerih so izdatki v zvezi z ukrepi iz členov 52 in 63 Uredbe (ES) št. 1698/2005 upravičeni glede na Uredbo (EU) št. 1305/2013. Ta uredba bi morala tudi prilagoditi roke za predložitev naknadnih vrednotenj programov in njihovih povzetkov, da bi se upoštevale prehodne določbe v zvezi z izvajanjem programov za programsko obdobje 2007–2013 v letu 2014, ki jih uvaja člen 1 Uredbe (EU) št. 1310/2013.

(16)

Ker Uredba (EU) št. 1305/2013 nadomešča Uredbo (ES) št. 1698/2005, je primerno razveljaviti izvedbena pravila Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 (9). Uredbo (ES) št. 1974/2006 bi bilo zato treba razveljaviti.

(17)

Ob upoštevanju dejstva, da se bo programsko obdobje 2014–2020 v času objave te uredbe v Uradnemu listu Evropske unije že začelo, bi morala biti zamuda, s katero bo ta začela veljati, čim krajša. Zato bi morala Uredba začeti veljati na dan objave in se začeti uporabljati prvi dan programskega obdobja 2014–2020, tj. 1. januarja 2014 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa:

1.

določbe, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1305/2013 v zvezi z:

(a)

mladimi kmeti;

(b)

programi izmenjave za kmetije in gozdove ter obiski kmetij in gozdov;

(c)

shemami kakovosti – pospeševanjem prodaje;

(d)

razvojem kmetij in podjetij;

(e)

pogozdovanjem in ustvarjanjem gozdnih površin;

(f)

kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi;

(g)

ohranjanjem genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu;

(h)

izključitvijo dvojnega financiranja;

(i)

dobrobitjo živali;

(j)

sodelovanjem;

(k)

komercialnimi posojili vzajemnim skladom;

(l)

naložbami;

(m)

pretvorbo ali prilagoditvijo obveznosti;

(n)

razširjenimi ali novimi obveznostmi;

2.

posebna prehodna pravila, ki določajo pogoje, na podlagi katerih je lahko podpora, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali v primeru Hrvaške na podlagi Uredbe (ES) št. 1085/2006, vključena v podporo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključno s tehnično pomočjo v primeru Hrvaške.

POGLAVJE II

DOLOČBE ZA DOPOLNITEV PRAVIL O UKREPIH ZA RAZVOJ PODEŽELJA

Člen 2

Mladi kmet

1.   Države članice vzpostavijo in uporabljajo posebne pogoje za dostop do podpore, če mladi kmet, kot je opredeljen v členu 2(1)(n) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ne vzpostavi kmetijskega gospodarstva kot njegov edini nosilec, ne glede na pravno obliko kmetijskega gospodarstva. Ti pogoji so enakovredni pogojem, ki se zahtevajo za začetek delovanja kmetijskega gospodarstva, katerega edini nosilec je mladi kmet. V vseh primerih imajo mladi kmetje nadzor nad kmetijskim gospodarstvom.

2.   Če vloga za podporo zadeva kmetijsko gospodarstvo, ki ga ima v lasti pravna oseba, mladi kmet v smislu člena 2(1)(n) Uredbe (EU) št. 1305/2013 izvaja učinkovit in dolgoročni nadzor nad pravno osebo v smislu odločitev, povezanih z upravljanjem, ugodnostmi in finančnimi tveganji. Kadar je pri kapitalu pravne osebe ali njenem upravljanju udeleženih več fizičnih oseb, vključno z osebami, ki niso mladi kmetje, je mladi kmet sposoben izvajati takšen učinkovit in dolgoročni nadzor sam ali skupaj z drugimi kmeti.

Kadar pravno osebo posamično ali skupaj nadzira druga pravna oseba, se pogoji iz prvega pododstavka uporabljajo za vsako fizično osebo, ki ima nadzor nad to drugo pravno osebo.

3.   Ob vložitvi vloge za podporo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 morajo biti izpolnjene vse določbe opredelitve mladega kmeta iz člena 2(1)(n) navedene uredbe. Vendar se lahko upravičencu določi prehodno obdobje, ki ne sme biti daljše od 36 mesecev od dne sprejetja posamezne odločitve za odobritev podpore, za izpolnitev pogojev v zvezi s pridobitvijo poklicnega znanja in sposobnosti, ki so določeni v programu za razvoj podeželja.

Člen 3

Programi izmenjave za kmetije in gozdove ter obiski kmetij in gozdov

Države članice v svojih programih za razvoj podeželja opredelijo trajanje in vsebino kratkoročnih programov izmenjave za upravljanje kmetij in gozdov ter obiske kmetij in gozdov, ki so opredeljeni v členu 14(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Takšni programi in obiski se osredotočajo zlasti na načine in/ali tehnologije trajnostnega kmetovanja in gozdarstva, diverzifikacijo kmetij, kmetije, ki sodelujejo v kratkih oskrbovalnih verigah, razvoj novih poslovnih priložnosti in novih tehnologij ter izboljšanje odpornosti gozdov.

Člen 4

Sheme kakovosti – pospeševanje prodaje

1.   Skupine proizvajalcev, ki prejemajo podporo na podlagi člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, so gospodarski subjekti ne glede na njihovo pravno obliko, ki združujejo udeležence sheme kakovosti kmetijskih proizvodov, bombaža ali živil, kot je določeno v členu 16(1) navedene uredbe, v zvezi z določenim proizvodom, ki je vključen v eno od navedenih shem.

2.   Vrste dejavnosti, upravičenih do podpore na podlagi člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, imajo naslednje značilnosti:

(a)

zasnovane so za to, da potrošnike spodbudijo k nakupu proizvodov, ki so vključeni v shemo kakovosti kmetijskih proizvodov, bombaža ali živil, kot je to določeno v členu 16(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013, pri čemer sodelovanje v njej zagotavlja podporo na podlagi programa za razvoj podeželja, in

(b)

opozarjajo na posebne lastnosti ali prednosti zadevnih proizvodov, zlasti na kakovost, posebne načine proizvodnje, visoke standarde dobrobiti živali in spoštovanje okolja v povezavi z zadevno shemo kakovosti.

3.   Upravičene dejavnosti potrošnikov ne spodbujajo k nakupu proizvodov zaradi njihovega posebnega porekla, razen pri proizvodih, vključenih v sheme kakovosti, ki jih uvajajo naslov II Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10), poglavje III Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (11), poglavje III Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter oddelek 2 poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) v zvezi z vinom. Poreklo proizvoda je lahko kljub temu označeno, če je navedba porekla podrejena glavnemu sporočilu.

4.   Za dejavnosti informiranja in pospeševanja prodaje v zvezi z imeni komercialnih blagovnih znamk se ne odobri nobena podpora na podlagi člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Člen 5

Razvoj kmetij in podjetij

1.   Poslovni načrt iz člena 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013 opisuje vsaj:

(a)

v primeru zagonske pomoči mladim kmetom:

(i)

začetno stanje kmetijskega gospodarstva;

(ii)

ključne mejnike in cilje za razvoj dejavnosti kmetijskega gospodarstva;

(iii)

podrobnosti dejavnosti, vključno s tistimi, ki so povezane z okoljsko trajnostjo in učinkovitostjo virov, ki se zahtevajo za razvoj dejavnosti kmetijskega gospodarstva, kot so naložbe, usposabljanje, svetovanje ali katera koli druga dejavnost;

(b)

v primeru zagonske pomoči za nekmetijske dejavnosti na podeželju:

(i)

začetni gospodarski položaj osebe ali mikropodjetja ali malega podjetja, ki je vložilo vlogo za podporo;

(ii)

ključne mejnike in cilje za razvoj novih dejavnosti osebe ali kmetijskega gospodarstva ali mikropodjetja ali malega podjetja;

(iii)

podrobnosti dejavnosti, ki se zahtevajo za razvoj dejavnosti osebe ali kmetijskega gospodarstva ali mikropodjetja ali malega podjetja, kot so naložbe, usposabljanje, svetovanje ali katera koli druga dejavnost;

(c)

v primeru zagonske pomoči za razvoj malih kmetij:

(i)

začetno stanje kmetijskega gospodarstva in

(ii)

podrobnosti dejavnosti, vključno s tistimi, ki so povezane z okoljsko trajnostjo in učinkovitostjo virov, ki bi lahko podpirale doseganje ekonomske sposobnosti, kot so naložbe, usposabljanje, svetovanje ali katera koli druga dejavnost.

2.   Države članice opredelijo pragove iz tretjega pododstavka člena 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede proizvodnega potenciala kmetijskega gospodarstva, ki se izmeri v standardnih rezultatih, kot so opredeljeni v členu 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1242/2008 (14), ali enakovrednih rezultatih.

Člen 6

Pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin

Naslednje minimalne okoljske zahteve se uporabljajo v okviru ukrepa pogozdovanja in ustvarjanja gozdnih površin iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1305/2013:

(a)

izbira vrst, ki bodo zasajene, območij in načinov, ki se bodo uporabljali, preprečuje neustrezno pogozdovanje občutljivih habitatov, kot so šotna območja in mokrišča, ter negativne učinke na območjih z visoko ekološko vrednostjo, vključno z območji kmetijstva visoke naravne vrednosti. Na območjih, ki so določena kot Natura 2000 v skladu Direktivo Sveta 92/43/EGS (15) in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), je dovoljeno samo pogozdovanje, ki je v skladu s cilji upravljanja zadevnih območij in ki so ga odobrili pristojni organi države članice, ki so pristojni za izvajanje Nature 2000;

(b)

pri izbiri vrst, sort, ekotipov in izvora dreves je treba upoštevati potrebo po odpornosti na podnebne spremembe in naravne nesreče ter biotsko, pedološko in hidrološko stanje zadevnega območja ter tudi morebitni invazivni značaj vrst v lokalnih razmerah, kot jih opredelijo države članice. Upravičenec mora zaščititi gozd in skrbeti zanj vsaj v obdobju, za katero se izplača premija za izpad prihodka in ohranjanje kmetijstva. To po potrebi vključuje urejanje, redčenje in pašo za prihodnjo rast gozda ter nadzorovanje vegetacije z rastlinami z neolesenelim steblom in preprečevanje kopičenja podrastja, ki lahko hitro zagori. Države članice v zvezi s hitro rastočimi vrstami opredelijo najkrajše in najdaljše obdobje pred posekom. Najkrajše obdobje ne sme biti krajše od osmih let, najdaljše pa ne daljše od 20 let;

(c)

kadar zaradi težkih okoljskih ali podnebnih razmer, vključno z degradacijo okolja, ni mogoče pričakovati, da bo zasaditev trajnih drevesnih vrst omogočila nastanek gozdne podlage, kot je opredeljeno v veljavni nacionalni zakonodaji, lahko države članice upravičencem omogočijo, da pokritost vzpostavijo in ohranjajo z drugo vrsto olesenelega rastlinja. Upravičenci zagotovijo enako stopnjo varstva in zaščite, kot velja za gozdove;

(d)

v primeru dejavnosti pogozdovanja, zaradi katerih nastajajo gozdovi, ki po velikosti presegajo določeno mejno vrednost, ki jo morajo države članice še določiti, te dejavnosti vključujejo:

(i)

zasaditev izključno ekološko prilagojenih vrst in/ali vrst, ki so odporne na podnebne spremembe na zadevnem biogeografskem območju, za katere je bilo v presoji vplivov ugotovljeno, da ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter da nimajo negativnega učinka na zdravje ljudi, ali

(ii)

različne drevesne vrste, ki vključujejo:

najmanj 10 % drevesnih vrst listavcev na posameznem območju ali

najmanj tri drevesne vrste ali sorte, ki pri najslabši rasti obsegajo vsaj 10 % območja.

Člen 7

Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi

1.   Obveznosti v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnega ukrepa iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 za ekstenzivno živinorejo so v skladu vsaj z naslednjima pogojema:

(a)

upravlja in ohranja se celotna pašna površina kmetijskega gospodarstva, tako da ne pride niti do prevelike niti do premajhne izrabe;

(b)

gostota populacije rejnih živali se opredeli ob upoštevanju vse pašne živine na kmetiji ali, v primeru obveznosti omejevanja spiranja hranil, vseh živali na kmetiji, ki so pomembne za zadevno obveznost.

2.   Obveznosti v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnega ukrepa iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 za rejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, ali ohranitev rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, zahtevajo:

(a)

rejo domačih živali lokalnih pasem, ki so gensko prilagojene eni ali več tradicionalnim vzrejnim namestitvam ali okoljem v državi in ki jim grozi prenehanje reje, ali

(b)

ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki so naravno prilagojeni lokalnim in regionalnim razmeram ter ki jim grozi genska erozija.

Do podpore so upravičene naslednje vrste domačih živali:

(a)

govedo;

(b)

ovce;

(c)

koze;

(d)

kopitarji;

(e)

prašiči;

(f)

ptice.

3.   Lokalnim pasmam grozi prenehanje reje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

na nacionalni ravni je navedeno število zadevnih plemenskih samic;

(b)

navedeno število in status ogroženosti navedenih pasem je potrdil zadevni uradno priznani znanstveni organ;

(c)

zadevni uradno priznani tehnični organ vodi in posodablja vzrejno rodovniško ali rejsko knjigo;

(d)

zadevni organ ima potrebne spretnosti in znanje za ugotavljanje ogroženih živalskih pasem.

Informacije o izpolnjevanju navedenih pogojev bodo vključene v program za razvoj podeželja.

4.   Rastlinskim genskim virom grozi genska erozija, če so v program za razvoj podeželja vključeni zadostni dokazi o genski eroziji, ki temeljijo na znanstvenih rezultatih ali kazalnikih zmanjšanja števila avtohtonih/primitivnih domačih sort, raznovrstnosti njihove populacije in, kjer je to primerno, sprememb prevladujoče kmetijske prakse na lokalni ravni.

5.   Dejavnosti, ki so vključene v kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena, niso upravičene do podpore na podlagi člena 28(9) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Člen 8

Ohranjanje genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu

1.   V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„ohranjanje in situ“ v kmetijstvu pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacij vrst ali divjih pasem v njihovem naravnem okolju, v primeru udomačenih živalskih pasem ali gojenih rastlinskih vrst pa v okolju kmetije, kjer so razvile svoje razločevalne značilnosti;

(b)

„ohranjanje in situ“ v gozdarstvu pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih vrst v njihovem naravnem okolju;

(c)

„ohranjanje na kmetijskem ali gozdarskem gospodarstvu“ pomeni ohranjanje in razvoj in situ na ravni kmetijskega ali gozdarskega gospodarstva;

(d)

„ohranjanje ex situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala za kmetijstvo ali gozdarstvo zunaj njegovega naravnega habitata;

(e)

„zbiranje ex situ“ pomeni zbiranje genskega materiala za kmetijstvo ali gozdarstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega habitata.

2.   Dejavnosti za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu, ki so upravičene do podpore na podlagi členov 28(9) in 34(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključujejo naslednje:

(a)

ciljno usmerjene dejavnosti: dejavnosti, ki podpirajo ohranjanje in situ ter ex situ, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu, vključno s spletnimi inventarji genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem na kmetijskem ali gozdarskem gospodarstvu, ter zbirk ex situ in zbirk podatkov;

(b)

usklajene dejavnosti: dejavnosti, ki podpirajo izmenjavo informacij za ohranjanje, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu ali gozdarstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah;

(c)

spremljajoče dejavnosti: dejavnosti informiranja, razširjanja informacij in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, tečaji usposabljanja in priprava tehničnih poročil.

Člen 9

Izključitev dvojnega financiranja kmetijskih praks, ki so koristne za podnebje in okolje, ter enakovrednih praks

1.   Za podporo na podlagi členov 28(6), 29(4) in 30(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se pri izračunu takšnih plačil upoštevajo samo dodatni stroški in/ali izpad prihodka, povezani z obveznostmi, ki presegajo zadevne obvezne prakse na podlagi člena 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

2.   Kadar se kmetijsko-okoljsko-podnebna obveznost iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 za prakse iz točk 3 in 4 oddelka I in točke 7 oddelka III Priloge IX k Uredbi (EU) št. 1307/2013 ter za vse prakse, ki se pozneje dodajo v navedeno prilogo, objavi v skladu s pravili iz člena 43(8) Uredbe (EU) št. 1307/2013 kot enakovredna eni ali več praksam iz člena 43(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se plačilo za takšno obveznost na podlagi člena 28(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013 zniža za pavšalni znesek, ki je enak delu plačila za ekološko kmetovanje v državi članici ali regiji za vsako prakso za ekološko kmetovanje, kot je to opredeljeno v skladu s členom 43(12)(c) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Člen 10

Dobrobit živali

Obveznosti glede dobrobiti živali, ki so upravičene do podpore na podlagi člena 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013, zagotavljajo posodobljene standarde načinov vzreje na enem od naslednjih področij:

(a)

voda, krma in oskrba živali v skladu z naravnimi potrebami živinoreje;

(b)

pogoji bivanja, kot so večje prostorske zmogljivosti, talne površine, materiali za obogatitev, naravna svetloba;

(c)

možnost izhoda iz zaprtih prostorov;

(d)

prakse, ki se izogibajo pohabljanju in/ali kastraciji živali ali, v posebnih primerih, kadar je pohabljenje ali kastracija živali neizogibna, določajo uporabo anestetikov, analgetikov in protivnetnih zdravil ali imunokastracijo.

Člen 11

Sodelovanje

1.   Podpora za vzpostavitev in razvoj kratke oskrbovalne verige iz člena 35(2)(d) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se nanaša samo na oskrbovalne verige, v katerih je med kmetom in potrošnikom samo en posrednik.

2.   Podpora za vzpostavitev in razvoj lokalnih trgov iz člena 35(2)(d) Uredbe (EU) št. 1305/2013 vključuje trge, za katere:

(a)

program za razvoj podeželja določa velikost območja s premerom v kilometrih okrog kmetije izvora proizvoda, znotraj katerega morajo potekati dejavnosti predelave in prodaje končnemu potrošniku, ali

(b)

program za razvoj podeželja določa prepričljivo nadomestno opredelitev.

3.   Za dejavnosti, ki se podpirajo na podlagi člena 35(2)(c) Uredbe (EU) št. 1305/2013, „majhen gospodarski subjekt“ pomeni mikropodjetje, kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (17), ali fizično osebo, ki ne opravlja gospodarske dejavnosti v trenutku, ko zaprosi za pomoč.

4.   Dejavnosti pospeševanja prodaje iz člena 35(2)(e) Uredbe (EU) št. 1305/2013 so upravičene do podpore samo v zvezi s kratkimi oskrbovalnimi verigami in lokalnimi trgi, ki izpolnjujejo specifikacije iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Člen 12

Komercialna posojila vzajemnim skladom

Kadar je komercialno posojilo vir sredstev za finančno nadomestilo, ki ga morajo plačati vzajemni skladi iz členov 38 in 39 Uredbe (EU) št. 1305/2013, to posojilo traja od enega leta do pet let.

Člen 13

Naložbe

Za namene člena 45 Uredbe (EU) št. 1305/2013:

(a)

pri zakupu se drugi stroški, povezani z zakupno pogodbo, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in zavarovalne takse, ne štejejo za upravičene izdatke;

(b)

države članice v svojih programih za razvoj podeželja določijo pogoje, na podlagi katerih se lahko nakup rabljene opreme šteje za upravičen izdatek;

(c)

države članice zahtevajo skladnost z minimalnimi standardi za energetsko učinkovitost za podprte naložbe v infrastrukturo za obnovljive vire energije, ki porabljajo ali ustvarjajo energijo, kadar takšni standardi obstajajo na nacionalni ravni;

(d)

naložbe v obrate, katerih osnovni cilj je proizvajanje električne energije iz biomase, niso upravičene do podpore, razen če se pri tem ne porabi najmanjši delež toplotne energije, o čemer se dogovorijo države članice;

(e)

države članice določijo mejne vrednosti za največjo količino žita in drugih poljščin, bogatih s škrobom, sladkorja ter oljnic, ki se uporabljajo za proizvajanje bioenergije, vključno z biogorivi, za različne vrste obratov. Podpora projektom bioenergije se omeji na bioenergijo, ki izpolnjuje veljavna trajnostna merila iz zakonodaje Unije, vključno v členu 17(2) do (6) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18). V zvezi s tem se splošno oceno vključi v strateško okoljsko presojo programa za razvoj podeželja.

Člen 14

Pretvorba ali prilagoditev obveznosti

1.   Države članice lahko odobrijo, da se obveznost iz členov 28, 29, 33, ali 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v času uresničevanja pretvori v drugo obveznost, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

če je pretvorba nedvomno koristna za okolje ali dobrobit živali;

(b)

če se obstoječa obveznost znatno okrepi;

(c)

če odobreni program za razvoj podeželja vključuje zadevne obveznosti.

Nova obveznost se sprejme za celotno obdobje, ki je navedeno v zadevnem ukrepu, ne da bi se pri tem upoštevalo obdobje, v katerem se je že izvajala prvotna obveznost.

2.   Države članice lahko dovolijo, da se obveznosti iz členov 28, 29, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 prilagodijo v obdobju, ko se uporabljajo, če odobreni program za razvoj podeželja zagotavlja možnost take prilagoditve in če je prilagoditev ustrezno utemeljena glede na doseganje ciljev prvotne obveznosti.

Upravičenec za preostali čas trajanja prvotne obveznosti izpolni prilagojeno obveznost.

Prilagoditve lahko pomenijo tudi podaljšanje trajanja obveznosti.

Člen 15

Primeri, v katerih se ne zahteva vračilo

1.   Kadar upravičenec poveča površino kmetijskega gospodarstva v času, ko teče obveznost, ki je prevzeta kot pogoj za odobritev podpore, lahko države članice predvidijo razširitev obveznosti, da se zajame dodatna površina za preostanek obdobja obveznosti ali da se prvotna obveznost nadomesti z novo. Enako velja v primerih, kadar se v okviru kmetijskega gospodarstva poveča površina, za katero je prevzeta obveznost.

2.   Obveznost se lahko razširi, da bi obsegala dodatno površino iz odstavka 1, samo pod naslednjimi pogoji:

(a)

če sledi okoljskemu cilju iz obveznosti;

(b)

če je upravičena glede na vrsto obveznosti, dolžino preostalega obdobja in velikost dodatne površine;

(c)

če ne ovira učinkovitosti pregledov za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za odobritev podpore.

Spoštuje se prvotno trajanje obveznosti.

3.   Novo obveznost je mogoče sprejeti, da bi nadomestila obstoječo, kot je navedeno v odstavku 1, če vključuje celotno zadevno površino in če njeni pogoji niso manj zahtevni od tistih iz prvotne obveznosti.

Če se prvotna obveznost nadomesti z novo, se slednja sprejme za celotno obdobje, določeno v zadevnem ukrepu, ne da bi se pri tem upoštevalo obdobje, v katerem se je že izvajala prvotna obveznost.

POGLAVJE III

PREHODNE DOLOČBE

Člen 16

Upravičenost izdatkov

1.   Izdatki v zvezi s pravnimi obveznostmi za upravičence, sprejetimi v programskem obdobju 2007–2013 na podlagi ukrepov iz členov 52 in 63 Uredbe (ES) št. 1698/2005, so upravičeni do prispevka EKSRP v programskem obdobju 2014–2020 za plačila, ki jih je treba izvesti:

(a)

med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2015, če so bila finančna sredstva za zadevni ukrep iz zadevnega programa, sprejetega v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, že porabljena;

(b)

po 31. decembru 2015.

2.   Izdatki iz odstavka 1 so upravičeni do prispevka EKSRP v programskem obdobju 2014–2020, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

če so takšni odhodki določeni v zadevnem programu za razvoj podeželja za programsko obdobje 2014–2020;

(b)

če se uporablja stopnja prispevka EKSRP za zadevni ukrep na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, določena v Prilogi I k tej uredbi;

(c)

če države članice zagotovijo, da so zadevne prehodne dejavnosti jasno opredeljene v njihovih sistemih upravljanja in nadzora.

Člen 17

Hrvaška

1.   Izdatki v zvezi s pravnimi obveznostmi za upravičence iz Hrvaške, sprejetimi na podlagi programa instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD), za dejavnosti na podlagi ukrepov iz člena 171(3)(b) ter 4(a) in (b) Uredbe Komisije (ES) št. 718/2007 (19) so upravičeni do prispevka EKSRP v programskem obdobju 2014–2020 za plačila, ki jih je treba izvesti:

(a)

med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2016, če so bila finančna sredstva za zadevni ukrep iz zadevnega programa, sprejetega v skladu z Uredbo (ES) št. 718/2007, že porabljena;

(b)

po 31. decembru 2016.

2.   Izdatki iz odstavka 1 so upravičeni do prispevka EKSRP v programskem obdobju 2014–2020, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

če so takšni odhodki določeni v programu za razvoj podeželja za programsko obdobje 2014–2020;

(b)

če se uporablja stopnja prispevka EKSRP za zadevni ukrep na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, določena v Prilogi II k tej uredbi;

(c)

če Hrvaška zagotovi, da so zadevne prehodne dejavnosti jasno opredeljene v njenih sistemih upravljanja in nadzora.

3.   Izdatki, ki nastanejo po 31. decembru 2013 v zvezi z dejavnostmi, potrebnimi za dokončanje programa instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD) in naknadnega vrednotenja iz člena 191 Uredbe (ES) št. 718/2007, so upravičeni do podpore EKSRP na podlagi tehnične pomoči iz programa v programskem obdobju 2014–2020, če so taki izdatki opredeljeni v programu.

Člen 18

Naknadno vrednotenje

1.   Poročilo o naknadnem vrednotenju iz člena 86(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se predloži Komisiji do 31. decembra 2016.

2.   Povzetek naknadnih vrednotenj iz člena 87 Uredbe (ES) št. 1698/2005 mora biti dokončan do 31. decembra 2017.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1974/2006 se razveljavi.

Še naprej se uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s programi, ki jih je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005 pred 1. januarjem 2014.

Člen 20

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. marca 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(2)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(3)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2013) 659 final).

(5)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).

(8)  Uredba (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L 347, 20.12.2013, str. 865).

(9)  Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 368, 23.12.2006, str. 15).

(10)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(11)  Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

(12)  Uredba (EU) št. 251/2014 z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).

(13)  Uredba Sveta (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(14)  Uredba Komisije (ES) št. 1242/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva (UL L 335, 13.12.2008, str. 3).

(15)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(16)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(17)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(18)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(19)  Uredba Komisije (ES) št. 718/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 170, 29.6.2007, str. 1).


PRILOGA I

Korelacijska tabela ukrepov iz Uredbe (ES) št. 1698/2005 in Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali Uredbe (EU) št. 1303/2013

Ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005

Oznake v programskem obdobju 2007–2013

Ukrepi v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ali Uredbo (EU) št. 1303/2013

Oznake v programskem obdobju 2014–2020

člen 20(a)(i) in člen 21: usposabljanje in informiranje

111

člen 14 Uredbe (EU) št. 1305/2013

1

člen 20(a)(ii) in člen 22: pomoč mladim prevzemnikom kmetij

112

člen 19(1)(a)(i) Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

člen 20(a)(iii) in člen 23: zgodnje upokojevanje

113

/

/

člen 20(a)(iv) in člen 24: uporaba svetovalnih storitev

114

člen 15(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013

2

člen 20(a)(v) in člen 25: ustanavljanje služb za pomoč pri upravljanju kmetij, nadomeščanje na kmetijah in svetovanje

115

člen 15(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

2

člen 20(b)(i) in člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

121

člen 17(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

člen 20(b)(ii) in člen 27: izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov

122

člen 21(1)(d) in člen 21(1)(e) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 20(b)(iii) in člen 28: dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

123

člen 17(1)(b) in člen 21(1)(e) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

8

člen 20(b)(iv) in člen 29: sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, proizvodnih postopkov in tehnologij

124

člen 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013

16

člen 20(b)(v) in člen 30: infrastruktura, povezana z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva ter gozdarstva

125

člen 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

člen 20(b)(vi): obnavljanje in preventivni ukrepi

126

člen 18 Uredbe (EU) št. 1305/2013

5

člen 20(c)(i) in člen 31: izpolnjevanje standardov

131

/

/

člen 20(c)(ii) in člen 32: sheme kakovosti hrane

132

člen 16(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013

3

člen 20(c)(iii) in člen 33: dejavnosti informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane

133

člen 16(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013

3

člen 20(d)(i) in člen 34: delno samooskrbne kmetije

141

člen 19(1)(a)(iii) Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

člen 20(d)(ii) in člen 35: skupine proizvajalcev

142

člen 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013

9

člen 36(a)(i): plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih

211

člen 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013

13

člen 36(a)(ii): plačila na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja

212

člen 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013

13

člen 36(a)(iii) in člen 38: plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo 2000/60/ES

213

člen 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013

12

člen 36(a)(iv) in člen 39: kmetijsko okoljska plačila

214

člena 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013

10

11

člen 36(a)(v) in člen 40: plačila za dobro počutje živali

215

člen 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013

14

člen 36(a)(vi) in člen 41: neproizvodne naložbe

216

člen 17(1)(d) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

člen 36(b)(i) in člen 43: prvo pogozdovanje kmetijskih površin

221

člen 21(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 36(b)(ii) in člen 44: prva vzpostavitev kmetijsko-gozdnih sistemov na kmetijskih zemljiščih

222

člen 21(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 36(b)(iii) in člen 45: prvo pogozdovanje nekmetijskih površin

223

člen 21(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 36(b)(iv) in člen 46: plačila v okviru Nature 2000

224

člen 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013

12

člen 36(b)(v) in člen 47: gozdarsko-okoljska plačila

225

člen 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013

15

člen 36(b)(vi) in člen 48: obnavljanje proizvodnega potenciala gozdov in uvajanje preventivnih ukrepov

226

člen 21(1)(c) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 36(b)(vii) in člen 49: neproizvodne naložbe

227

člen 21(1)(d) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 52(a)(i) in člen 53: diverzifikacija podeželskega gospodarstva v nekmetijske dejavnosti

311

člen 19(1)(a)(ii) in člen 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

člen 52(a)(ii) in člen 54: podpora za ustanavljanje in razvoj podjetij

312

člen 19(1)(a)(ii) in člen 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

člen 52(a)(iii) in člen 55: spodbujanje turističnih dejavnosti

313

člen 19(1)(a)(ii), člen 19(1)(b) ter člena 20 in 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

6

7

16

člen 52(b)(i) in člen 56: osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo

321

člen 20 Uredbe (EU) št. 1305/2013

7

člen 52(b)(ii): obnova in razvoj vasi

322

člen 20 Uredbe (EU) št. 1305/2013

7

člen 53(b)(iii) in člen 57: ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja

323

člen 20 Uredbe (EU) št. 1305/2013

7

člen 52(c) in člen 58: usposabljanje in informiranje

331

člen 14 Uredbe (EU) št. 1305/2013

1

člen 52(d) in člen 59: pridobivanje strokovnih znanj, animacije in izvajanje

341

/

/

člen 63(a): lokalne razvojne strategije

41 (411, 412, 413)

člen 35 Uredbe Uredbe (EU) št. 1303/2013

19

člen 63(b): izvajanje projektov sodelovanja

421

člen 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013

19

člen 63(c): vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobivanje strokovnih znanj in animacija območij

431

člen 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013

19

poglavje II naslova IV: tehnična pomoč

511

členi 51 do 54 Uredbe (EU) št. 1305/2013: tehnična pomoč in vzpostavitev mrež

20

člen 19(1)(c) Uredbe (EU) št. 1305/2013: letna plačila kmetom, ki sodelujejo v shemi za male kmete

6

člen 36(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013: zavarovanje pridelka, živali in rastlin

17

člen 36(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013: vzajemni skladi za slabe vremenske razmere, bolezni živali in rastlin, napade škodljivih organizmov ter okoljske nesreče

17

člen 36(1)(c) Uredbe (EU) št. 1305/2013: instrument za stabilizacijo dohodkov

17


PRILOGA II

Korelacijska tabela ukrepov iz Uredbe (ES) št. 718/2007 in Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali Uredbe (EU) št. 1303/2013

Ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 718/2007

Oznake v programskem obdobju 2007–2013

Ukrepi v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ali Uredbo (EU) št. 1303/2013

Oznake v programskem obdobju 2014–2020

člen 171(2)(a) in člen 174: naložbe v kmetijska gospodarstva, da se prestrukturirajo in nadgradijo na standarde Skupnosti

101

člen 17(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

člen 171(2)(c) in člen 176: naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov, da se te dejavnosti prestrukturirajo in nadgradijo na standarde Skupnosti

103

člen 17(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

člen 171(3)(b) in člen 178: priprava in izvajanje lokalnih strategij za razvoj podeželja

202

člen 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013

19

člen 171(4)(a) in člen 179: izboljšanje in razvoj podeželske infrastrukture

301

člen 20(1)(b) in člen 20(1)(d) Uredbe (EU) št. 1305/2013

7

člen 171(4)(b) in člen 180: povečanje raznovrstnosti in razvoj podeželskih gospodarskih dejavnosti

302

člen 19(1)(a)(ii) in člen 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

člen 182: tehnična pomoč

501

členi 51 do 54 Uredbe (EU) št. 1305/2013: tehnična pomoč in vzpostavitev mrež

20


31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/18


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 808/2014

z dne 17. julija 2014

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (1) ter zlasti člena 8(3), člena 12, člena 14(6), člena 41, člena 54(4), člena 66(5), člena 67, člena 75(5) in člena 76(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1305/2013 določa splošna pravila, ki urejajo podporo Unije za razvoj podeželja, financirano iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter dopolnjujejo skupne določbe o evropskih strukturnih in investicijskih skladih, določene v drugem delu Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Za zagotovitev nemotenega delovanja in enotne uporabe novega pravnega okvira, ki ga vzpostavljata navedeni uredbi, je bila Komisija pooblaščena za sprejetje določenih pravil o izvajanju okvira.

(2)

Določiti bi bilo treba pravila o predstavitvi vsebine programov razvoja podeželja, ki temeljijo zlasti na zahtevah iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in člena 27 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Poleg tega bi bilo treba določiti, katera izmed teh pravil o predstavitvi se uporabljajo tudi za programe, namenjene skupnim instrumentom za neomejena jamstva in listinjenje, ki zagotavljajo kapitalsko olajšavo, ki jo izvaja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB), iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Določiti bi bilo treba tudi pravila o vsebini nacionalnih okvirov.

(3)

Določiti bi bilo treba postopke in časovne razporede za odobritev nacionalnih okvirov.

(4)

Zaradi sistematizacije sprememb programov razvoja podeželja bi bilo treba določiti pravila o predložitvi in pogostosti sprememb. Namen je čim bolj zmanjšati administrativno breme in hkrati dopustiti prilagodljivost za jasno opredeljene nujne in posebne primere.

(5)

Določiti bi bilo treba pravila o spremembah nacionalnih okvirov, vključno s časovnim razporedom, zlasti za olajšanje sprememb nacionalnih okvirov držav članic, ki izvajajo regionalne programe.

(6)

Za zagotovitev učinkovite uporabe sredstev EKSRP bi bilo treba vzpostaviti sisteme vavčerjev ali enakovredne sisteme za plačevanje stroškov udeležencev za prenos znanja in dejavnosti informiranja, da se zagotovi jasna povezava povrnjenih izdatkov z zadevnim, upravičenim usposabljanjem ali prenosom znanja, ki ga je prejel udeleženec.

(7)

Za zagotovitev, da se izbere ponudnik storitev, ki zagotavlja najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, mora izbor organov ali subjektov, ki ponujajo storitve svetovanja, potekati v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili o javnih naročilih.

(8)

Končna plačila naj bi se odobrila le ob pravilnem izvajanju poslovnih načrtov, zato bi bilo treba določiti skupne parametre za takšne presoje. Poleg tega bi bilo treba za olajšanje dostopa mladih kmetov, ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo, do drugih ukrepov v okviru ukrepa razvoja kmetij in podjetij iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013 določiti pravila o zajemu več ukrepov v poslovnih načrtih in o postopku odobritve povezanih vlog.

(9)

Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da podporo za obveznosti v okviru kmetijsko-okoljskih-podnebnih ukrepov ter ukrepov ekološkega kmetovanja in dobrobiti živali zaradi posebne narave teh obveznosti izračunajo na podlagi enot, ki niso opredeljene v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1305/2013. Določiti bi bilo treba pravila o spoštovanju najvišjih dovoljenih zneskov, izjemah pri plačilih na glavo velike živine in količnikih za pretvorbo različnih kategorij živali v glave velike živine.

(10)

Za zagotovitev preglednega in preverljivega izračuna dodatnih stroškov in izpada dohodka za ukrepe iz členov 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 bi bilo treba opredeliti določene skupne elemente izračuna, ki veljajo za vse države članice.

(11)

Za preprečitev preplačila in večjega administrativnega bremena bi bilo treba določiti pravila o kombiniranju nekaterih ukrepov.

(12)

Določiti bi bilo treba pravila o začetku delovanja nacionalnih mrež za podeželje in o strukturi teh mrež, da se zagotovi njihovo učinkovito in pravočasno delovanje ob izvajanju programa.

(13)

Za zagotovitev informiranja in obveščanja javnosti o dejavnostih za razvoj podeželja, ki prejemajo podporo iz EKSRP, mora organ upravljanja izpolnjevati svoje obveznosti, ki jih je treba podrobneje določiti v tej uredbi. Organ upravljanja bi moral svoja splošna prizadevanja glede informiranja in obveščanja javnosti preoblikovati v strategijo ter z vzpostavitvijo enotnega spletišča ali spletnega portala ozaveščati javnost o ciljih politike razvoja podeželja in povečati dostopnost in preglednost informacij o možnostih financiranja. Opredeliti bi bilo treba določbo o odgovornosti upravičencev glede obveščanja o podpori iz EKSRP, namenjeni njihovim projektom.

(14)

Da bi olajšali vzpostavitev skupnega sistema spremljanja in vrednotenja, bi bilo treba opredeliti skupne elemente tega sistema, vključno s kazalniki in načrtom vrednotenja.

(15)

Opredeliti bi bilo treba glavne elemente letnega poročila o izvajanju iz člena 75 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in minimalne zahteve za načrt vrednotenja iz člena 56 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj podeželja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

V tej uredbi so določena pravila o izvajanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi s predstavitvijo programov razvoja podeželja, postopki in časovnimi razporedi za odobritev in spremembe programov razvoja podeželja in nacionalnih okvirov, vsebino nacionalnih okvirov, informiranjem in obveščanjem javnosti o programih razvoja podeželja, izvajanjem nekaterih ukrepov za razvoj podeželja, spremljanjem in vrednotenjem ter poročanjem.

Člen 2

Vsebina programov razvoja podeželja in nacionalnih okvirov

Predstavitev vsebine programov razvoja podeželja iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člena 8 Uredbe (EU) št. 1305/2013, nacionalnih programov, namenjenih skupnim instrumentom za neomejena jamstva in listinjenje, ki zagotavljajo kapitalsko olajšavo, ki jo izvaja Evropska investicijska banka (EIB), iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter nacionalnih okvirov iz člena 6(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013 je določena v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 3

Sprejetje nacionalnih okvirov

Nacionalni okviri iz člena 6(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se sprejmejo v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 4

Spremembe programov razvoja podeželja

1.   Predlogi za spremembo programov razvoja podeželja in posebnih programov za vzpostavitev in delovanje nacionalnih mrež za podeželje vključujejo zlasti naslednje informacije:

(a)

vrsto predlagane spremembe;

(b)

razloge in/ali težave pri izvajanju, ki upravičujejo spremembo;

(c)

pričakovane učinke spremembe;

(d)

vpliv spremembe na kazalnike;

(e)

povezavo med spremembo in partnerskim sporazumom iz poglavja II naslova II Uredbe (EU) št. 1303/2013.

2.   Vrsto spremembe programa iz člena 11(a)(i) Uredbe (EU) št. 1305/2013 je mogoče predlagati največ trikrat v času trajanja programskega obdobja.

Na koledarsko leto in na program je mogoče predložiti en predlog za vse druge vrste sprememb skupaj, razen leta 2023, ko je mogoče predložiti več kot en predlog za spremembe, ki se nanašajo izključno na prilagoditev finančnega načrta, vključno z morebitnimi posledičnimi spremembami načrta kazalnikov.

Prvi in drugi pododstavek se ne uporabljata:

(a)

če je treba sprejeti nujne ukrepe zaradi naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov, ki jih je uradno priznal pristojni nacionalni javni organ, ali

(b)

če je sprememba potrebna zaradi spremembe pravnega okvira Unije ali

(c)

po pregledu uspešnosti iz člena 21 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali

(d)

v primeru spremembe prispevka EKSRP, načrtovanega za posamezno leto, iz člena 8(1)(h)(i) Uredbe (EU) št. 1305/2013 zaradi sprememb v zvezi z letno razdelitvijo po državah članicah iz člena 58(7) navedene uredbe.

3.   Države članice svoj zadnji predlog za vrsto spremembe programa iz člena 11(a)(iii) Uredbe (EU) št. 1305/2013 predložijo Komisiji do 30. septembra 2020.

Druge vrste sprememb programa se Komisiji predložijo do 30. septembra 2023.

4.   Če se s spremembo programa spremenijo kateri koli podatki, vključeni v preglednico nacionalnega okvira iz drugega pododstavka člena 6(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013, odobritev spremembe programa velja tudi kot odobritev zadevne revizije te preglednice.

Člen 5

Sprememba nacionalnih okvirov

1.   Za spremembe nacionalnih okvirov se smiselno uporabljajo člen 30 Uredbe (EU) št. 1303/2013, člen 11 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter člen 4(1)(b) in (c) te uredbe.

2.   Države članice, ki so se odločile predložiti nacionalne okvire s preglednico iz drugega pododstavka člena 6(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013, lahko Komisiji predložijo spremembe nacionalnega okvira v zvezi s to preglednico, ob upoštevanju stopnje izvajanja svojih različnih programov.

3.   Komisija po odobritvi sprememb iz odstavka 2 prilagodi finančne načrte zadevnih programov iz člena 8(1)(h) Uredbe (EU) št. 1305/2013 revidirani preglednici, če:

(a)

ostane skupni prispevek EKSRP na program za celotno programsko obdobje nespremenjen;

(b)

ostane skupna dodelitev EKSRP zadevni državi članici nespremenjena;

(c)

ostanejo letne razdelitve programa za leta pred letom revizije nespremenjene;

(d)

se upošteva letna dodelitev EKSRP zadevni državi članici;

(e)

se upošteva skupno financiranje EKSRP za okoljske in podnebne ukrepe iz člena 59(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

4.   Razen v primerih nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč ali katastrofičnih dogodkov, ki jih je uradno priznal pristojni nacionalni javni organ, se lahko spremembe pravnega okvira ali spremembe na podlagi pregleda uspešnosti iz člena 21 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in zahtevki za spremembo nacionalnega okvira iz odstavka 2 predložijo le enkrat na koledarsko leto pred 1. aprilom. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 4(2) so poleg predloga za spremembe, predloženega za isto leto, dovoljene tudi spremembe programov na podlagi takšne revizije.

5.   Izvedbeni akt za odobritev spremembe se sprejme pravočasno, tako da se lahko zadevne proračunske obveznosti spremenijo pred koncem leta, v katerem je bila predložena revizija.

Člen 6

Prenos znanja in dejavnosti informiranja

1.   Države članice lahko s sistemom vavčerjev ali drugim enakovrednim sistemom zagotovijo možnost kritja izdatkov, povezanih s stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev v zvezi s prenosom znanja in dejavnostmi informiranja iz člena 14 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ter povezanih izdatkov za nadomeščanje kmetov.

2.   V zvezi s sistemi iz odstavka 1 države članice zagotovijo:

(a)

da obdobje veljavnosti vavčerja ali enakovrednega sredstva ne presega enega leta;

(b)

pravila za pridobitev vavčerjev ali enakovrednih sredstev, zlasti da so povezani z določeno dejavnostjo;

(c)

opredelitev posebnih pogojev, pod katerimi se lahko vavčerji povrnejo izvajalcu usposabljanja ali drugih dejavnosti prenosa znanja in informiranja.

Člen 7

Izbor organov ali subjektov, ki ponujajo storitve svetovanja

Razpisi za zbiranje predlogov iz člena 15(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013 spoštujejo veljavna pravila Unije in nacionalna pravila o javnih naročilih. Pri teh razpisih se ustrezno upošteva, v kolikšni meri vlagatelji izpolnjujejo kvalifikacije iz navedenega člena.

Člen 8

Poslovni načrti

1.   Države članice za namene člena 19(5) Uredbe (EU) št. 1305/2013 v primeru podpore iz člena 19(1)(a)(i) in (ii) navedene uredbe ocenijo napredek poslovnih načrtov iz člena 19(4) navedene uredbe v zvezi s pravilnim izvajanjem dejavnosti iz člena 5(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 (3).

2.   V primeru podpore iz člena 19(1)(a)(i) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ko se poslovni načrt nanaša na uporabo drugih ukrepov za razvoj podeželja iz navedene uredbe, lahko države članice določijo, da odobritev vloge za podporo zagotavlja tudi dostop do podpore v okviru teh ukrepov. Kadar država članica izkoristi to možnost, zagotovi, da vloga za podporo vključuje potrebne informacije za presojo upravičenosti v okviru teh ukrepov.

Člen 9

Pretvorba enot

1.   Kadar so obveznosti iz členov 28, 29 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 izražene v enotah, drugačnih od enot iz Priloge II k navedeni uredbi, lahko države članice izračunajo plačila na podlagi teh drugih enot. V takem primeru države članice zagotovijo, da se upoštevajo najvišji letni zneski, ki so upravičeni do podpore EKSRP in so določeni v navedeni prilogi.

2.   Razen v primeru plačil za obveznosti glede reje lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, iz člena 28(10)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013 plačil iz členov 28, 29 in 34 navedene uredbe ni mogoče odobriti na glavo velike živine.

Količniki za pretvorbo različnih kategorij živali v glave velike živine so določeni v Prilogi II.

Člen 10

Standardne predpostavke glede dodatnih stroškov in izpada dohodka

1.   Države članice lahko na podlagi standardnih predpostavk glede dodatnih stroškov in izpada dohodka določijo znesek plačil za ukrepe ali vrste operacij iz členov 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

2.   Države članice v zvezi z izračuni in zadevnimi plačili iz odstavka 1 zagotovijo, da:

(a)

vsebujejo samo preverljive elemente;

(b)

temeljijo na številkah, ki so ustrezno strokovno utemeljene;

(c)

jasno navajajo vir uporabljenih podatkov;

(d)

so razdeljeni tako, da po potrebi upoštevajo regionalne oziroma lokalne pogoje in dejansko rabo zemljišča;

(e)

ne vključujejo elementov, povezanih z naložbenimi stroški.

Člen 11

Kombinacija obveznosti in kombinacija ukrepov

1.   Raznovrstne kmetijsko-okoljske-podnebne obveznosti iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013, obveznosti glede ekološkega kmetovanja iz člena 29 navedene uredbe, obveznosti glede dobrobiti živali iz člena 33 navedene uredbe ter gozdarsko-okoljske in podnebne obveznosti iz člena 34 navedene uredbe se lahko kombinirajo, če se dopolnjujejo in so združljive. Države članice svojim programom razvoja podeželja priložijo seznam dovoljenih kombinacij.

2.   V primeru kombinacije ukrepov ali različnih obveznosti v okviru enakih ali različnih ukrepov iz odstavka 1 države članice pri določanju ravni podpore upoštevajo določen izpad dohodka in dodatne stroške, ki izhajajo iz zadevne kombinacije.

3.   Če operacija spada v okvir dveh ali več ukrepov ali dveh ali več različnih vrst operacij, lahko države članice izdatke pripišejo prevladujočemu ukrepu ali vrsti operacije. Uporablja se stopnja prispevka prevladujočega ukrepa ali vrste operacije.

Člen 12

Nacionalna mreža za podeželje

1.   Države članice zagotovijo vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje iz člena 54 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter začetek izvajanja njenega akcijskega načrta najpozneje 12 mesecev po tem, ko je Komisija odobrila program razvoja podeželja ali, po potrebi, poseben program za vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje.

2.   Strukturo, potrebno za vodenje nacionalne mreže za podeželje, vzpostavijo nacionalni oziroma regionalni pristojni organi ali zunanji izvajalec, izbran na podlagi razpisnega postopka, ali oboji skupaj. Navedena struktura mora omogočati izvajanje vsaj dejavnosti iz člena 54(3)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

3.   Če se je država članica odločila za poseben program za vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje, navedeni program vključuje elemente iz dela 3 Priloge I k tej uredbi.

Člen 13

Informiranje in obveščanje javnosti

1.   Organ upravljanja odboru za spremljanje informativno predloži strategijo informiranja in obveščanja javnosti ter kakršne koli spremembe te strategije. Strategija se predloži najpozneje šest mesecev po odobritvi programa razvoja podeželja. Organ upravljanja vsaj enkrat na leto obvesti odbor za spremljanje o napredku pri izvajanju strategije informiranja in obveščanja javnosti in njegovi analizi rezultatov ter o informiranju in obveščanju javnosti, ki sta načrtovana za naslednje leto.

2.   Podrobna pravila o odgovornostih organa upravljanja in upravičencev v zvezi z informiranjem in obveščanjem javnosti so določena v Prilogi III.

Člen 14

Sistem spremljanja in vrednotenja

1.   Skupni sistem spremljanja in vrednotenja iz člena 67 Uredbe (EU) št. 1305/2013 vključuje naslednje elemente:

(a)

intervencijsko logiko, ki izraža medsebojno delovanje prednostnih nalog, prednostnih področij in ukrepov;

(b)

sklop skupnih kazalnikov stanja, rezultata in učinka, vključno s kazalniki, ki se uporabljajo za določitev količinsko opredeljenih ciljev v zvezi s prednostnimi področji razvoja podeželja, ter sklop vnaprej opredeljenih kazalnikov za pregled uspešnosti;

(c)

skupna vprašanja za vrednotenje iz Priloge V;

(d)

zbiranje, hrambo in pošiljanje podatkov;

(e)

redno poročanje o dejavnostih spremljanja in vrednotenja;

(f)

načrt vrednotenja;

(g)

predhodna in naknadna vrednotenja ter vse druge dejavnosti vrednotenja, povezane s programom razvoja podeželja, vključno s tistimi, ki so potrebne za izpolnitev večjih zahtev iz letnih poročil o izvajanju za leti 2017 in 2019 iz člena 50(4) in (5) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter člena 75(3) in (4) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(h)

podporo, s katero se vsem akterjem, odgovornim za spremljanje in vrednotenje, omogoči izpolnjevanje njihovih obveznosti.

2.   Sklop skupnih kazalnikov stanja, rezultata in učinka za politiko razvoja podeželja je določen v Prilogi IV. V navedeni prilogi so opredeljeni tudi kazalniki, ki jih je treba uporabiti pri določanju količinsko opredeljenih ciljev v zvezi s prednostnimi področji razvoja podeželja. Pri določanju mejnikov in ciljnih vrednosti za okvir uspešnosti iz točke 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1303/2013 države članice uporabijo vnaprej opredeljene kazalnike okvira uspešnosti iz točke 5 Priloge IV k tej uredbi ali te kazalnike nadomestijo in/ali dopolnijo z drugimi ustreznimi kazalniki učinka, določenimi v programu razvoja podeželja.

3.   Dokumenti tehnične podpore iz Priloge VI so del sistema spremljanja in vrednotenja.

4.   Za vrste operacij, pri katerih je morebitni prispevek k prednostnim področjem iz točke 2(a) prvega odstavka člena 5, iz točk 5(a) do (d) prvega odstavka člena 5 in točke 6(a) prvega odstavka člena 5 Uredbe (EU) št. 1305/2013 določen v preglednici iz točke 11(c) dela 1 Priloge I k tej uredbi, elektronski zapis operacij iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1305/2013 vključuje zastavico(-e), ki označuje(-jo) primere, v katerih del operacije prispeva k enemu ali več zadevnim prednostnim področjem.

Člen 15

Letno poročilo o izvajanju

Predstavitev letnega poročila o izvajanju iz člena 75 Uredbe (EU) št. 1305/2013 je določena v Prilogi VII k tej uredbi.

Člen 16

Načrt vrednotenja

Minimalne zahteve za načrt vrednotenja iz člena 56(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 so določene v točki 9 dela 1 Priloge I k tej uredbi.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. julija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(2)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (glej stran 1 tega Uradnega lista).


PRILOGA I

DEL 1

Predstavitev vsebine programov razvoja podeželja

1.   Naslov programa razvoja podeželja

2.   Država članica ali upravno območje

(a)

Geografsko območje, ki je zajeto v programu;

(b)

klasifikacija regij.

3.   Predhodno vrednotenje

Ne uporablja se za nacionalne programe, namenjene skupnim instrumentom, ki jih izvaja EIB, iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(a)

Opis postopka, vključno s časovnim načrtom glavnih dogodkov, in vmesnih poročil, ki se nanašajo na ključne faze razvoja programa razvoja podeželja.

(b)

Strukturirana preglednica, ki vsebuje priporočila predhodnega vrednotenja, in način, kako so bila obravnavana.

(c)

Popolno poročilo o predhodnem vrednotenju (vključno z zahtevami za strateško presojo vplivov na okolje) je priloženo programu razvoja podeželja.

4.   Prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti (analiza SWOT) ter opredelitev potreb

Ne uporablja se za nacionalne programe, namenjene skupnim instrumentom, ki jih izvaja EIB, iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(a)

Analiza SWOT vključuje naslednje oddelke:

(i)

celovit splošni opis sedanjega stanja programskega območja, ki temelji na skupnih kazalnikih stanja in kazalnikih stanja za posamezne programe ter drugih posodobljenih opisnih informacijah;

(ii)

prednosti, opredeljene na programskem območju;

(iii)

pomanjkljivosti, opredeljene na programskem območju;

(iv)

priložnosti, opredeljene na programskem območju;

(v)

nevarnosti, opredeljene na programskem območju;

(vi)

strukturirano preglednico, ki vsebuje podatke za skupne kazalnike stanja in kazalnike stanja za posamezne programe.

(b)

Ocena potreb, ki temelji na dokazih iz analize SWOT, za vsako prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: prednostna naloga) in prednostno področje ter tri horizontalne cilje (okolje, vključno s specifičnimi potrebami območij Natura 2000 v skladu s prednostnim akcijskim okvirom (1), blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter inovacije).

5.   Opis strategije

(a)

Utemeljitev potreb, ki so bile izbrane za obravnavo v okviru programa razvoja podeželja, in izbira ciljev, prednostnih nalog, prednostnih področij ter opredelitev ciljne vrednosti na podlagi dokazov analize SWOT in ocene potreb. Po potrebi utemeljitev tematskih podprogramov, vključenih v program. Utemeljitev dokazuje zlasti izpolnjevanje zahtev iz člena 8(1)(c)(i) in (iv) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(b)

Kombinacija in utemeljitev ukrepov za razvoj podeželja po posameznih prednostnih področjih, vključno z utemeljitvijo dodeljenih finančnih sredstev za ukrepe in zadostnosti finančnih sredstev za zastavljene cilje, iz člena 8(1)(c)(ii) in (iii) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Kombinacija ukrepov, vključenih v intervencijsko logiko, temelji na dokazih iz analize SWOT ter utemeljitvi in prednostnem razvrščanju potreb iz točke (a).

(c)

Opis načina obravnavanja horizontalnih ciljev, vključno s posebnimi zahtevami iz člena 8(1)(c)(v) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(d)

Zbirna preglednica intervencijske logike, ki prikazuje izbrane prednostne naloge in prednostna področja za program razvoja podeželja, količinsko opredeljene cilje in kombinacijo načrtovanih ukrepov za njihovo doseganje, vključno z načrtovanimi izdatki. Zbirna preglednica se samodejno ustvari na podlagi informacij iz točke 5(b) in točke 11, pri čemer se uporabijo značilnosti sistema elektronske izmenjave podatkov (v nadaljnjem besedilu: sistem SFC2014) iz člena 4(a) in (b) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 184/2014 (2).

(e)

Opis možnosti za svetovanje za zagotovitev ustreznega svetovanja in podpore za predpisane zahteve in ukrepe, povezane z inovacijami, da se dokaže sprejetje ukrepov v skladu s členom 8(1)(c)(vi) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

6.   Ocena predhodnih pogojenosti, ki vključuje naslednje strukturirane preglednice:

(a)

Informacije o presoji veljavnosti predhodnih pogojenosti.

(b)

Za vsako veljavno splošno predhodno pogojenost in predhodno pogojenost, povezano s prednostno nalogo, v eni preglednici:

(i)

presoja izpolnjevanja predhodne pogojenosti;

(ii)

seznam prednostnih nalog/prednostnih področij in ukrepov, za katere pogojenost velja. Okvirni seznam prednostnih nalog/prednostnih področij in ukrepov, ki so posebno pomembni z vidika posamezne predhodne pogojenosti, je naveden v delu 4;

(iii)

seznam ustreznih meril in presoja izpolnjevanja teh meril;

(iv)

sklici na strategije, pravne akte ali druge zadevne dokumente, vključno z ustreznimi oddelki in členi o izpolnjevanju zadevnega merila.

(c)

Dve ločeni preglednici, pri čemer ena vključuje veljavne splošne predhodne pogojenosti, druga pa veljavne predhodne pogojenosti, povezane s prednostnimi nalogami, ki sploh niso izpolnjene ali so izpolnjene le delno, z naslednjimi informacijami:

(i)

opredelitev neizpolnjenih meril;

(ii)

ukrepi, ki jih je treba sprejeti za izpolnitev posameznih meril;

(iii)

roki za te ukrepe in

(iv)

organi, odgovorni za izpolnitev.

7.   Opis okvira uspešnosti

Ne uporablja se za nacionalne programe, namenjene skupnim instrumentom, ki jih izvaja EIB, iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(a)

Po potrebi informacije o izbiri kazalnikov iz člena 14(2), o mejnikih, ključnih fazah izvajanja in dodeljenih sredstvih, povezanih z rezervo za uspešnost. Opredelitev ciljne vrednosti je utemeljena v okviru strategije v skladu s točko 5(a).

(b)

Preglednica, v kateri so za posamezno prednostno nalogo navedena dodeljena sredstva, povezana z rezervo za uspešnost, za posamezni kazalnik pa:

(i)

cilji za leto 2023. Cilji ne upoštevajo dodatnega nacionalnega financiranja iz točke 12 in državne pomoči v obliki dodatnega nacionalnega financiranja iz točke 13;

(ii)

mejniki za leto 2018 na podlagi ciljev.

Utemeljitev zneska dodeljenih sredstev za rezervo za uspešnost, če se skupni dodeljeni znesek EKSRP za rezervo za uspešnost razlikuje od sorazmerne porazdelitve (3) skupnih nacionalnih dodeljenih sredstev EKSRP za rezervo za uspešnost v partnerskem sporazumu med vse nacionalne in regionalne programe, razen nacionalnih programov, ki so namenjeni skupnim instrumentom in jih izvaja EIB, iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in posebnih programov za ustanovitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje iz drugega pododstavka člena 54(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

8.   Opis izbranih ukrepov

(1)

Opis splošnih pogojev, ki se uporabljajo za več kot en ukrep, po potrebi vključno z opredelitvijo podeželskega območja, izhodiščnimi vrednostmi, navzkrižno skladnostjo, predvideno uporabo finančnih instrumentov, predvideno uporabo predplačil in skupnimi določbami za naložbe, tudi določbami iz členov 45 in 46 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Programu razvoja podeželja se po potrebi priloži seznam dovoljenih kombinacij obveznosti iz člena 11(1).

(2)

Opis po ukrepih, ki vključuje:

(a)

pravno podlago;

(b)

splošen opis ukrepa, vključno z njegovo intervencijsko logiko ter prispevkom k prednostnim področjem in horizontalnim ciljem;

(c)

obseg, raven podpore, upravičence in, če je to ustrezno, metodologijo za izračun zneska ali stopnje podpore, ki so po potrebi razčlenjeni po podukrepih in/ali vrstah operacije. Za vsako vrsto operacij opredelitev upravičenih stroškov, pogojev za upravičenost, veljavnih zneskov in stopenj podpore ter načel za določanje meril za izbor;

(d)

opis preverljivosti in možnosti kontrole ukrepov in/ali vrst operacij:

(i)

tveganja pri izvajanju ukrepov in/ali vrstah operacij;

(ii)

blažilni ukrepi;

(iii)

splošna ocena ukrepa in/ali vrste operacij.

Za ukrep iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 je v opis vključena preglednica, ki prikazuje odnos med kmetijsko-okoljskimi-podnebnimi obveznostmi ter metodami za preverjanje in kontrolo teh obveznosti;

(e)

opis, značilen za posamezen ukrep in/ali vrsto operacije, je naslednji:

1.   Prenos znanja in dejavnosti informiranja (člen 14 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opis ustreznih zmogljivosti subjektov, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja, za opravljanje svojih nalog v smislu usposobljenosti osebja in rednega usposabljanja,

določitev trajanja in vsebine programov kmetijske in gozdarske izmenjave ter obiskov iz člena 3 Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014.

2.   Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah (člen 15 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

splošna načela za zagotovitev ustreznih virov v obliki osebja, ki se redno usposablja in je kvalificirano, izkušnje s svetovanjem in zanesljivost na področjih, v zvezi s katerimi svetujejo. Opredelitev elementov, ki jih bo svetovanje zajemalo.

3.   Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila (člen 16 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

navedba upravičenih shem kakovosti, vključno s shemami certificiranja kmetij, za kmetijske proizvode, bombaž ali živila, priznanih na nacionalni ravni, in potrdilo, da te sheme kakovosti izpolnjujejo merila iz člena 16(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013,

navedba upravičenih prostovoljnih shem certificiranja kmetijskih proizvodov, za katere država članica priznava, da so v skladu s smernicami Unije o dobrih praksah.

4.   Naložbe v osnovna sredstva (člen 17 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opredelitev neproizvodnih naložb,

opredelitev kolektivnih naložb,

opredelitev integriranih projektov,

opredelitev in določitev upravičenih območij Natura 2000 in drugih upravičenih območij visoke naravne vrednosti,

opis ciljnega usmerjanja podpore v kmetije v skladu z analizo SWOT, izvedeno v zvezi s prednostno nalogo iz člena 5(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013,

seznam novih zahtev, ki jih uvaja zakonodaja Unije, pri čemer se lahko za izpolnjevanje teh zahtev dodeli podpora iz člena 17(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013,

po potrebi minimalni standardi za energetsko učinkovitost iz člena 13(c) Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014,

po potrebi opredelitev pragov iz člena 13(e) Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014.

5.   Razvoj kmetij in podjetij (člen 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opredelitev majhne kmetije iz člena 19(1)(a)(iii) Uredbe (EU) št. 1305/2013,

opredelitev zgornjih in spodnjih pragov iz tretjega pododstavka člena 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013,

posebni pogoji za pomoč mladim kmetom, ki ne vzpostavljajo kmetijskega gospodarstva kot edini nosilci gospodarstva, v skladu s členom 2(1) in (2) Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014,

podatki o uporabi prehodnega obdobja iz člena 2(3) Delegirane Uredbe (EU) št. 807/2014,

povzetek zahtev poslovnega načrta,

uporaba možnosti za združitev različnih ukrepov s poslovnim načrtom in omogočanje dostopa mladih kmetovalcev do teh ukrepov,

domene zajete diverzifikacije.

6.   Osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih (člen 20 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opredelitev male infrastrukture, vključno z malo turistično infrastrukturo iz člena 20(1)(e) Uredbe (EU) št. 1305/2013,

če je to ustrezno, posebno odstopanje, ki omogoča podporo infrastrukture večjega obsega za naložbe v širokopasovne povezave in energijo iz obnovljivih virov,

minimalni standardi za energetsko učinkovitost iz člena 13(c) Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014,

opredelitev pragov iz člena 13(e) Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014.

7.   Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje (člen 21 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opredelitev in utemeljitev velikosti kmetijskega gospodarstva, za katero bo podpora odvisna od predložitve načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega instrumenta v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov,

opredelitev „enakovrednega instrumenta“.

Pogozdovanje in osnovanje drugih gozdnih zemljišč

opredelitev vrst, območij in metod, ki jih je treba uporabiti za preprečevanje neustreznega pogozdovanja iz člena 6(a) Delegirane Uredbe (EU) št. 807/2014, vključno z opisom okoljskih in podnebnih pogojev območij, na katerih je predvideno pogozdovanje, iz člena 6(b) navedene uredbe,

opredelitev minimalnih okoljskih zahtev iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014.

Vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov

opredelitev najmanjšega in največjega števila dreves, ki se lahko posadijo, potem ko zrasejo, pa obdržijo, na hektar ter gozdnih vrst, ki se lahko uporabijo, v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013,

navedba pričakovanih okoljskih koristi sistemov, ki prejemajo podporo.

Preprečevanje in odprava škode zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov

če je to ustrezno, seznam rastlinam škodljivih vrst organizmov, ki lahko povzročijo zadevni pojav,

opredelitev gozdnih površin, ki se v skladu z zadevnim načrtom za varstvo gozdov uvrščajo med območja s srednjo ali veliko požarno ogroženostjo,

v primeru preventivnih ukrepov v zvezi s škodljivci in boleznimi opis zadevnega pojava, podprt z znanstvenimi dokazi, po potrebi vključno s priporočili znanstvenih organizacij o ravnanju s škodljivci in boleznimi.

Naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov

opredelitev vrst upravičenih naložb in njihovega pričakovanega učinka na okolje in/ali javne uporabnosti.

8.   Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev (člen 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opis uradnega postopka za priznanje skupin in organizacij.

9.   Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (člen 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

določitev in opredelitev ustreznih izhodiščnih elementov; to vključuje ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ustrezna merila in minimalne dejavnosti, določene v skladu s členom 4(1)(c)(ii) in (iii) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalnem pravu,

minimalne zahteve za gnojila morajo med drugim vključevati kodeks dobre prakse, uveden v okviru Direktive Sveta 91/676/EGS (6) za kmetije izven območij, občutljivih za nitrate, ter zahteve v zvezi z onesnaževanjem s fosforjem, minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev morajo med drugim vključevati splošna načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v okviru Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), zahteve za pridobitev dovoljenja za uporabo sredstev in izpolnjevanje obveznosti usposabljanja, zahteve za varno skladiščenje, preizkušanje strojev in naprav v uporabi ter pravila za uporabo pesticidov v bližini vode in drugih občutljivih območij, kot jih določa nacionalna zakonodaja,

preglednica, ki prikazuje odnos med kmetijsko-okoljskimi-podnebnimi obveznostmi ter ustreznimi običajnimi kmetijskimi praksami in ustreznimi elementi referenčne ravni (izhodiščni elementi), tj. dobri kmetijski in okoljski pogoji, predpisane zahteve ravnanja, minimalne zahteve za gnojila in pesticide, druge ustrezne nacionalne/regionalne zahteve ter minimalne dejavnosti,

seznam lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, in rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija,

opis metodologije ter agronomskih predpostavk in parametrov, vključno z opisom izhodiščnih zahtev iz člena 28(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki so pomembne za vsako vrsto obveznosti, uporabljenih kot referenčna točka za izračune, ki upravičujejo dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzetih obveznosti ter raven transakcijskih stroškov; če je to ustrezno, ta metodologija upošteva pomoč, odobreno v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, vključno s plačilom za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, da bi se preprečilo dvojno financiranje; če je to ustrezno, pretvorbena metoda, uporabljena za druge enote, v skladu s členom 9 te uredbe.

10.   Ekološko kmetovanje (člen 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

določitev in opredelitev ustreznih izhodiščnih elementov; to vključuje ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013, ustrezna merila in minimalne dejavnosti, določene v skladu s členom 4(1)(c)(ii) in (iii) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalnem pravu,

opis metodologije ter agronomskih predpostavk in parametrov, vključno z opisom izhodiščnih zahtev iz člena 29(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki so pomembne za vsako vrsto obveznosti, uporabljenih kot referenčna točka za izračune, ki upravičujejo dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzetih obveznosti ter raven transakcijskih stroškov; če je to ustrezno, ta metodologija upošteva pomoč, odobreno v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, vključno s plačilom za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, da bi se preprečilo dvojno financiranje; če je to ustrezno, pretvorbena metoda, uporabljena za druge enote, v skladu s členom 9 te uredbe.

11.   Plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah (člen 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

za območja Natura 2000: območja, določena za izvajanje Direktive Sveta 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), ter obveznosti za kmete, ki izhajajo iz ustreznih nacionalnih in/ali regionalnih določb o upravljanju,

če se podpora v okviru tega ukrepa nameni drugim razmejenim naravovarstvenim območjem z okoljskimi omejitvami, specifikacija območij in prispevek k izvajanju v skladu s členom 10 Direktive 92/43/EGS,

za plačila na podlagi okvirne direktive o vodah: opredelitev pomembnih sprememb za vrsto rabe zemljišč in opis povezav s programi ukrepov iz načrta upravljanja povodja v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9),

določitev in opredelitev izhodiščnih elementov; to za plačila v okviru območij Natura 2000 vključuje dobre kmetijske in okoljske pogoje iz člena 94 in Priloge II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 ter ustrezna merila in minimalne dejavnosti iz člena 4(1)(c)(ii) in (iii) Uredbe (EU) št. 1307/2013; za plačila na podlagi okvirne direktive o vodah to vključuje obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ustrezna merila in minimalne dejavnosti, določene v skladu s členom 4(1)(c)(ii) in (iii) Uredbe (EU) št. 1307/2013,

navedba povezave med izvajanjem ukrepa in prednostnim akcijskim okvirom (člen 8(4) Direktive 92/43/EGS),

opredelitev omejitev/pomanjkljivosti, na podlagi katerih se lahko odobrijo plačila, in navedba obveznih praks,

opis metodologije in agronomskih predpostavk, vključno z opisom izhodiščnih zahtev iz člena 30(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013 za direktivi 92/43/EGS in 2009/147/ES ter iz člena 30(4) navedene uredbe za okvirno direktivo o vodah, uporabljenih kot referenčna točka za izračune, ki upravičujejo dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica omejitev na zadevnih območjih zaradi izvajanja direktiv 92/43/EGS, 2009/147/ES in okvirne direktive o vodah; če je to ustrezno, ta metodologija upošteva plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, odobreno v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, da bi se preprečilo dvojno financiranje.

12.   Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (člen 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opredelitev praga površine na kmetijsko gospodarstvo, na podlagi katerega država članica izračuna postopno zniževanje plačil.

Določitev območij z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami

opis ravni lokalne enote, ki se uporablja za določitev območij,

opis uporabe metode, vključno z merili iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013 za razmejitev treh kategorij območij iz navedenega člena, skupaj z opisom in rezultati natančne prilagoditve območij z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, razen gorskih območij.

13.   Dobrobit živali (člen 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opredelitev in določitev nacionalnih zahtev in zahtev Unije, ki ustrezajo obveznim standardom, določenim v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013,

opis metodologije ter agronomskih/zootehničnih predpostavk in parametrov, vključno z opisom temeljnih zahtev iz člena 33(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki so pomembne za posamezno vrsto obveznosti, uporabljenih kot referenčna točka za izračune, ki upravičujejo dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzetih obveznosti.

14.   Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov (člen 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opredelitev in utemeljitev velikosti gozdne posesti, za katero bo podpora odvisna od predložitve načrtov za upravljanje gozdov ali enakovrednih instrumentov,

opredelitev „enakovrednega instrumenta“,

opredelitev ustreznih obveznih zahtev, določenih z nacionalnim zakonom o gozdarstvu ali drugo ustrezno nacionalno zakonodajo,

opis metodologije ter predpostavk in parametrov, vključno z opisom izhodiščnih zahtev iz člena 34(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki so pomembne za vsako vrsto obveznosti, uporabljenih kot referenčna točka za izračune, ki upravičujejo dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzetih obveznosti.

15.   Sodelovanje (člen 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opredelitev značilnosti pilotnih projektov, grozdov, mrež, kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov.

16.   Obvladovanje tveganj (členi 36, 37 in 38 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opis mehanizmov za preprečevanje preplačila.

Zavarovanje kmetijskih rastlin, živali in rastlin

opis pogojev, pod katerimi bodo zavarovalne pogodbe lahko upravičene do podpore, mora vključevati najmanj:

(a)

posebna zavarovana tveganja;

(b)

posebne krite ekonomske izgube,

pravila, ki se bodo uporabljala za izračun deleža povprečne letne proizvodnje kmeta, ki je bil uničen.

Vzajemni skladi za slabe vremenske razmere, bolezni živali in rastlin, napade škodljivcev ter okoljske nesreče

načela o ureditvah financiranja ter ustanovitvi in upravljanju vzajemnih skladov, ki vključujejo zlasti:

(a)

seznam slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, napadov škodljivcev ali okoljskih nesreč, zaradi katerih se lahko kmetom izplačajo nadomestila, vključno z geografskim območjem uporabe, kadar je primerno;

(b)

merila za oceno, ali naj se za zadevni dogodek kmetom izplačajo nadomestila;

(c)

metode za izračun dodatnih stroškov, ki pomenijo ekonomske izgube;

(d)

izračun upravnih stroškov;

(e)

metodo, ki se bo uporabljala za izračun deleža povprečne letne proizvodnje kmeta, ki je bil uničen;

(f)

kakršne koli omejitve stroškov, upravičenih do finančnega prispevka,

če je vir finančnega nadomestila, ki ga izplača vzajemni sklad, komercialno posojilo, najkrajši in najdaljši čas trajanja komercialnega posojila.

Instrument za stabilizacijo dohodka

načela o ureditvah financiranja ter ustanovitvi in upravljanju vzajemnih skladov za odobritev izplačil nadomestil kmetom, ki vključujejo zlasti:

(a)

izračun upravnih stroškov;

(b)

pravila, ki se uporabljajo za določanje izračuna zmanjšanja dohodka;

(c)

kakršne koli omejitve stroškov, upravičenih do finančnega prispevka,

če je vir finančnega nadomestila, ki ga izplača vzajemni sklad, komercialno posojilo, najkrajši in najdaljši čas trajanja komercialnega posojila.

17.   Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (LEADER) (člen 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter člena 43 in 44 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

opis obveznih elementov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz katerih je sestavljen ukrep LEADER: pripravljalna podpora, izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine, tekoči stroški in stroški animacije iz člena 35(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013,

opis uporabe začetnega orodja LEADER iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1305/2013 kot posebne vrste pripravljalne podpore, če je to ustrezno,

opis sistema tekočih prijav za projekte sodelovanja LEADER iz člena 44(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013,

postopek in časovni razpored za izbor strategij lokalnega razvoja,

utemeljitev izbora geografskih območij za izvajanje strategije lokalnega razvoja, katerih prebivalstvo ni zajeto v omejitvah iz člena 33(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013,

usklajevanje z drugimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi (v nadaljnjem besedilu: ESI) skladi glede lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, vključno z morebitno rešitvijo v zvezi z uporabo možnosti glavnega sklada in kakršnim koli globalnim dopolnjevanjem med ESI-skladi v zvezi s financiranjem pripravljalne podpore,

možnost izplačevanja predplačil ali ne,

opredelitev nalog organa upravljanja, plačilne agencije in lokalnih akcijskih skupin v okviru pristopa LEADER, zlasti v zvezi z nediskriminacijskim in preglednim izbirnim postopkom ter objektivnimi merili za izbor operacij iz člena 34(3)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013,

opis predvidenih mehanizmov usklajevanja in zagotovljenega dopolnjevanja z operacijami, ki jim je namenjena podpora v okviru drugih ukrepov za razvoj podeželja, zlasti v zvezi z:

naložbami v nekmetijske dejavnosti in pomočjo za zagon dejavnosti v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013,

naložbami v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in

sodelovanjem v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013, zlasti izvajanjem strategij lokalnega razvoja, kar poteka v okviru javno-zasebnih partnerstev.

9.   Načrt vrednotenja, ki vključuje naslednje oddelke

Ne uporablja se za nacionalne programe, namenjene skupnim instrumentom, ki jih izvaja EIB, iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(1)   Cilji in namen

Izjava o ciljih in namenu načrta vrednotenja, ki temelji na zagotavljanju, da se izvajajo zadostne in ustrezne dejavnosti vrednotenja, zlasti za zagotavljanje informacij, potrebnih za usmerjanje programa, za letni poročili o izvajanju za leti 2017 in 2019 ter naknadno vrednotenje, in za zagotovitev razpoložljivosti podatkov, potrebnih za vrednotenje programa razvoja podeželja.

(2)   Upravljanje in usklajevanje

Kratek opis ureditev spremljanja in vrednotenja za program razvoja podeželja z opredelitvijo glavnih sodelujočih organov in njihovih odgovornosti. Obrazložitev povezave med dejavnostmi vrednotenja in izvajanjem programa razvoja podeželja z vidika vsebine in časovnega razporeda.

(3)   Teme in dejavnosti vrednotenja

Okvirni opis tem in dejavnosti vrednotenja ter pričakovanih dejavnosti, kar med drugim vključuje izpolnjevanje zahtev glede vrednotenja iz uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013. Ta opis vključuje:

(a)

dejavnosti, potrebne za ocenjevanje prispevka posameznih prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1305/2013 k ciljem razvoja podeželja iz člena 4 navedene uredbe, oceno vrednosti kazalnikov rezultata in vpliva, analizo neto učinkov, tematskih vprašanj, vključno s podprogrami, horizontalnih vprašanj, nacionalne mreže za podeželje, prispevka strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

(b)

načrtovano podporo za vrednotenje na ravni lokalne akcijske skupine;

(c)

posebne elemente programa, kot je delo, potrebno za razvoj metodologij ali obravnavanje posebnih področij politike.

(4)   Podatki in informacije

Kratek opis sistema za beleženje, vzdrževanje, upravljanje in sporočanje statističnih podatkov o izvajanju programa razvoja podeželja ter zagotavljanje spremljanja podatkov za vrednotenje. Opredelitev podatkovnih virov, ki jih je treba uporabiti, podatkovne vrzeli, možnih institucionalnih vprašanj, ki se nanašajo na zagotavljanje podatkov, in predlaganih rešitev. V tem oddelku je treba dokazati, da bodo ustrezni sistemi za upravljanje podatkov začeli delovati pravočasno.

(5)   Časovni razpored

Pomembni mejniki programskega obdobja in okvirni pregled časovnega načrta, potrebnega za zagotovitev, da bodo rezultati na voljo ob ustreznem času.

(6)   Obveščanje

Opis, kako bodo ugotovitve vrednotenja sporočene ciljnim prejemnikom, vključno z opisom mehanizmov, vzpostavljenih za nadaljnje spremljanje uporabe rezultatov vrednotenja.

(7)   Viri

Opis potrebnih in predvidenih virov za izvedbo načrta vrednotenja, vključno z navedbo potreb glede administrativne usposobljenosti, podatkov, finančnih sredstev in informacijske tehnologije. Opis dejavnosti krepitve zmogljivosti, predvidenih za zagotovitev, da se načrt vrednotenja lahko izvede v celoti.

10.   Finančni načrt, ki zajema ločene strukturirane preglednice, v katerih so navedeni:

(a)   letni prispevek EKSRP:

(i)

za vse vrste regij iz člena 59(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(ii)

za zneske iz člena 59(4)(f) Uredbe (EU) št. 1305/2013 in sredstva, prenesena v EKSRP, iz člena 58(6) navedene uredbe;

(iii)

za sredstva, dodeljena rezervi za uspešnost, v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)   enotna stopnja prispevka EKSRP za vse ukrepe, razčlenjena po vrstah regije, v skladu s členom 59(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(c)   razdelitev po ukrepih ali vrstah operacij, za katere velja posebna stopnja prispevka EKSRP:

(i)

skupni prispevek Unije, stopnja prispevka EKSRP in okvirna razdelitev skupnega prispevka Unije po prednostnih področjih (10);

(ii)

za ukrepe iz členov 17 in 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013 skupni prispevek Unije, rezerviran za operacije iz člena 59(6) navedene uredbe;

(iii)

za tehnično pomoč skupni prispevek Unije in stopnja prispevka EKSRP, ki se uporablja v skladu s členom 51(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(iv)

za izdatke, povezane s pravnimi obveznostmi do upravičencev, ki so nastali v okviru ukrepov iz Uredbe (ES) št. 1698/2005 in niso povezani s programskim obdobjem 2014–2020, skupni prispevek Unije in stopnja prispevka EKSRP.

Če ukrep ali vrsta operacije, za katero velja posebna stopnja prispevka EKSRP, prispeva k finančnim instrumentom iz člena 38(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013, so v preglednici ločeno navedene stopnje prispevka za finančne instrumente in druge operacije ter okvirni znesek EKSRP, ki ustreza načrtovanemu prispevku k finančnemu instrumentu.

Za ukrep iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1305/2013 prispevek EKSRP, rezerviran za operacije, ki spadajo na področje uporabe člena 59(6) navedene uredbe, ustreza prispevku ukrepa k prednostnim nalogam iz člena 5(4) in (5) navedene uredbe.

(d)   Za posamezne podprograme okvirna razdelitev skupnega prispevka Unije po ukrepih.

11.   Načrt kazalnikov, ki zajema ločene strukturirane preglednice, v katerih so navedeni:

(a)

količinsko opredeljeni cilji skupaj z načrtovanimi učinki in načrtovanimi skupnimi javnimi izdatki ukrepov, izbranih za obravnavanje prednostnih področij, po posameznih prednostnih področjih;

(b)

za kmetijstvo in gozdarstvo podroben izračun ciljev prednostnih nalog iz člena 5(4) ter člena 5(5)(d) in (e) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(c)

dodaten kakovosten prispevek ukrepov k drugim prednostnim področjem.

12.   Dodatno nacionalno financiranje:

Za ukrepe in operacije, ki spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, preglednica o dodatnem nacionalnem financiranju za posamezni ukrep v skladu s členom 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključno z zneski na ukrep in navedbo skladnosti z merili iz navedene uredbe.

13.   Elementi, potrebni za oceno državne pomoči:

Za ukrepe in operacije, ki ne spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, preglednica shem pomoči, ki spadajo v člen 81(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 in so namenjene izvajanju programov, vključno z nazivom sheme pomoči, ter tudi prispevek EKSRP, nacionalno sofinanciranje in dodatno nacionalno financiranje. Skladnost s pravili Unije o državni pomoči je treba zagotoviti med celotnim trajanjem programa.

Preglednici se priloži zaveza države članice, da bodo ti ukrepi, če tako določajo pravila državne pomoči ali pod posebnimi pogoji iz odobritve državne pomoči, posamezno priglašeni v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

14.   Informacije o dopolnjevanju, ki vključujejo naslednje oddelke:

Ne uporablja se za nacionalne programe, namenjene skupnim instrumentom, ki jih izvaja EIB, iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(1)

Opis načina za dopolnjevanje in skladnost z:

drugimi instrumenti Unije, zlasti z ESI-skladi in prvim stebrom, vključno z zeleno komponento, ter drugimi instrumenti skupne kmetijske politike,

če se je država članica odločila predložiti nacionalni program in sklop regionalnih programov v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, informacijami o njihovem medsebojnem dopolnjevanju.

(2)

Če je ustrezno, informacije o dopolnjevanju z drugimi instrumenti Unije, vključno s programom LIFE (11).

15.   Ureditve za izvajanje programa, ki vključujejo naslednje oddelke:

Za nacionalne programe, namenjene skupnim instrumentom, ki jih izvaja EIB, iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se uporabljajo le točke (a), (b) in (c) tega odstavka.

(a)

Imenovanje vseh organov iz člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 s strani države članice ter kratek opis upravljavske in nadzorne strukture programa iz člena 8(1)(m)(i) Uredbe (EU) št. 1305/2013 in ureditev iz člena 74(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

predvidena sestava odbora za spremljanje;

(c)

določbe za zagotavljanje obveščanja javnosti o programu, tudi prek nacionalne mreže za podeželje v povezavi s strategijo informiranja in obveščanja javnosti iz člena 13;

(d)

opis mehanizmov za zagotavljanje skladnosti v zvezi s strategijami lokalnega razvoja, ki se izvajajo v okviru pristopa LEADER, dejavnostmi, predvidenimi v okviru ukrepa sodelovanja iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ukrepom osnovnih storitev in obnove vasi na podeželskih območjih iz člena 20 navedene uredbe ter drugimi ESI-skladi;

(e)

opis ukrepov za zmanjšanje administrativnega bremena za upravičence iz člena 27(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(f)

opis uporabe tehnične pomoči, vključno z dejavnostmi, ki se nanašajo na pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje in kontrolo programa ter njegovo izvajanje, in dejavnostmi, ki se nanašajo na predhodna ali naslednja programska obdobja, iz člena 59(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

16.   Sprejeti ukrepi za vključevanje partnerjev

Ne uporablja se za nacionalne programe, namenjene skupnim instrumentom, ki jih izvaja EIB, iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Seznam sprejetih ukrepov za vključevanje partnerjev, predmet in povzetek rezultatov ustreznega posvetovanja.

17.   Nacionalna mreža za podeželje

Ne uporablja se za nacionalne programe, namenjene skupnim instrumentom, ki jih izvaja EIB, iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Opis vključuje:

(a)

postopek in časovni razpored za vzpostavitev nacionalne mreže za podeželje;

(b)

načrtovano organizacijo nacionalne mreže za podeželje, in sicer način sodelovanja organizacij in uprav, dejavnih na področju razvoja podeželja, vključno s partnerji, iz člena 54(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter način spodbujanja dejavnosti mreženja;

(c)

kratek opis glavnih kategorij dejavnosti nacionalne mreže za podeželje v skladu s cilji programa;

(d)

razpoložljiva sredstva za vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje.

18.   Predhodna ocena preverljivosti, možnosti kontrole in tveganja napak

Ne uporablja se za nacionalne programe, namenjene skupnim instrumentom, ki jih izvaja EIB, iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Izjava organa upravljanja in plačilne agencije o preverljivosti in možnosti kontrole ukrepov, ki jim je namenjena podpora v okviru programa razvoja podeželja,

izjava funkcionalno neodvisnega organa iz člena 62(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, v kateri potrjuje ustreznost in natančnost izračunov standardnih stroškov, dodatnih stroškov in izpada dohodka.

19.   Prehodne ureditve

Ne uporablja se za nacionalne programe, namenjene skupnim instrumentom, ki jih izvaja EIB, iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Opis prehodnih pogojev po ukrepih,

preglednica okvirnega prenosa.

20.   Tematski podprogrami

20.1   Analiza SWOT in opredelitev potreb

(a)

Analiza na podlagi metodologije SWOT, ki vključuje naslednje oddelke:

(i)

celovit splošni opis teme podprograma na podlagi skupnih kazalnikov stanja in kazalnikov stanja za posamezne programe ter opisnih informacij;

(ii)

opredeljene prednosti v zvezi s temo podprograma;

(iii)

pomanjkljivosti v zvezi s temo podprograma;

(iv)

priložnosti v zvezi s temo podprograma;

(v)

nevarnosti v zvezi s temo podprograma;

(b)

ocena potreb, ki temelji na dokazih iz analize SWOT, za vsako prednostno nalogo in prednostno področje ter tri horizontalne cilje (okolje; blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; inovacije), h katerim prispeva tematski podprogram.

20.2   Opis strategije

(a)

Utemeljitev potreb, ki so bile izbrane za obravnavo, ter izbira ciljev, prednostnih nalog in prednostnih področij na podlagi dokazov analize SWOT in ocene potreb, če v okviru tematskega podprograma ni mogoče obravnavati vseh potreb iz točke 20(1)(b);

(b)

kombinacija in utemeljitev ukrepov za razvoj podeželja po posameznih prednostnih področjih, h katerim prispevajo tematski podprogrami, vključno z utemeljitvijo dodeljenih finančnih sredstev za ukrepe in zadostnosti finančnih sredstev za zastavljene cilje, iz člena 8(1)(c)(ii) in (iii) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Kombinacija ukrepov, vključenih v intervencijsko logiko, temelji na dokazih iz analize SWOT ter, če je to ustrezno, utemeljitvi in prednostnem razvrščanju potreb iz točke (a);

(c)

opis načina obravnavanja horizontalnih tem, vključno s posebnimi zahtevami iz člena 8(1)(c)(v) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(d)

zbirna preglednica intervencijske logike, ki prikazuje izbrane prednostne naloge in prednostna področja za podprogram, količinsko opredeljene cilje in kombinacijo načrtovanih ukrepov za njihovo doseganje, vključno z načrtovanimi izdatki. Zbirna preglednica se samodejno ustvari na podlagi informacij iz točke 5(b) in točke 11, pri čemer se uporabijo značilnosti sistema SFC2014.

20.3   Načrt kazalnikov, ki zajema ločene strukturirane preglednice, v katerih so navedeni:

(a)

količinsko opredeljeni cilji skupaj z načrtovanimi učinki in načrtovanimi skupnimi javnimi izdatki ukrepov, izbranih za obravnavanje prednostnih področij, po posameznih prednostnih področjih;

(b)

za kmetijstvo in gozdarstvo podroben izračun ciljev prednostnih nalog iz člena 5(4) ter člena 5(5)(d) in (e) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

DEL 2

Predstavitev vsebine nacionalnih okvirov

1.   Naslov nacionalnega okvira

2.   Država članica

(a)

Geografsko območje, ki je zajeto v okviru;

(b)

klasifikacija regij.

3.   Splošna predstavitev povezav med nacionalnim okvirom, partnerskim sporazumom in programi razvoja podeželja

4.   Preglednica, ki po posameznih regijah in letih povzema celotni prispevek EKSRP za državo članico za celotno programsko obdobje

5.   Opis ukrepov

(1)

Opis splošnih pogojev, ki se uporabljajo za več kot en ukrep, vključno, če je to primerno, z opredelitvijo podeželskega območja, izhodiščnimi vrednostmi, navzkrižno skladnostjo, predvideno uporabo finančnih instrumentov, predvideno uporabo predplačil.

(2)

Opis po ukrepih, ki vključuje:

(a)

pravno podlago;

(b)

splošen opis ukrepa, vključno s splošnimi načeli za njegovo intervencijsko logiko ter prispevkom k prednostnim področjem in horizontalnim ciljem;

(c)

obseg, raven podpore, upravičence in, če je to ustrezno, metodologijo za izračun stopnje podpore, ki so po potrebi razčlenjeni po podukrepih in/ali vrstah operacije. Za vsako vrsto operacij opredelitev upravičenih stroškov, pogojev za upravičenost, veljavnih zneskov in stopenj podpore ter načel pri določanju meril za izbor;

(d)

splošna načela preverljivosti in možnosti kontrole ukrepov ter, če je to ustrezno, metodologije za izračun zneska podpore;

(e)

po potrebi opis posameznih ukrepov iz točke 8(2) dela 1.

6.   Po potrebi dodatno nacionalno financiranje:

Za ukrepe in operacije, ki spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, preglednica o dodatnem nacionalnem financiranju za posamezni ukrep v skladu s členom 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključno z navedbo skladnosti z merili iz navedene uredbe.

7.   Po potrebi elementi, potrebni za presojo državne pomoči:

Za ukrepe in operacije, ki ne spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, preglednica shem pomoči, ki spadajo v člen 81(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 in so namenjene izvajanju programov, vključno z nazivom sheme pomoči in sklici nanjo, prispevkom EKSRP, nacionalnim sofinanciranjem in dodatnim nacionalnim financiranjem. Skladnost s pravili Unije o državni pomoči je treba zagotoviti med celotnim trajanjem zadevnega programa.

Preglednici se priloži obveza države članice, da bodo ti ukrepi, če tako določajo pravila državne pomoči ali pod posebnimi pogoji iz odobritve državne pomoči, posamezno priglašeni v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

Izjava, ali je ukrep/operacija vključena v državno pomoč v okviru nacionalnega programa ali zadevnih programov razvoja podeželja.

DEL 3

Predstavitev vsebine programa nacionalne mreže za podeželje

1.   Naslov posebnega programa nacionalne mreže za podeželje

2.   Država članica ali upravno območje

(a)

Geografsko območje, ki je zajeto v programu;

(b)

klasifikacija regij.

3.   Predhodno vrednotenje

(a)

Opis postopka, vključno s časovnim načrtom glavnih dogodkov in vmesnimi poročili, ki se nanašajo na ključne faze razvoja programa nacionalne mreže za podeželje.

(b)

Strukturirana preglednica, ki vsebuje priporočila predhodnega vrednotenja in način, kako so bila obravnavana.

(c)

Popolno poročilo o predhodnem vrednotenju je priloženo programu nacionalne mreže za podeželje.

4.   Načrt vrednotenja, ki vključuje naslednje oddelke

(1)   Cilji in namen

Izjava o ciljih in namenu načrta vrednotenja, ki temelji na zagotavljanju, da se izvajajo zadostne in ustrezne dejavnosti vrednotenja, zlasti za zagotavljanje informacij, potrebnih za usmerjanje programa, za letni poročili o izvajanju za leti 2017 in 2019 ter naknadno vrednotenje, in za zagotovitev razpoložljivosti podatkov, potrebnih za vrednotenje programa nacionalne mreže za podeželje.

(2)   Upravljanje in usklajevanje

Kratek opis ureditev spremljanja in vrednotenja za program nacionalne mreže za podeželje z opredelitvijo glavnih sodelujočih organov in njihovih odgovornosti. Obrazložitev povezave med dejavnostmi vrednotenja in izvajanjem programa nacionalne mreže za podeželje z vidika vsebine in časovnega razporeda.

(3)   Teme in dejavnosti vrednotenja

Okvirni opis tem vrednotenja, povezanih z nacionalno mrežo za podeželje, in pričakovanih dejavnosti, kar med drugim vključuje izpolnjevanje zahtev glede vrednotenja iz uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013. Vključuje dejavnosti, potrebne za vrednotenje prispevka programa k ciljem nacionalne mreže za podeželje, oceno vrednosti kazalnikov rezultata in analizo neto učinkov. Posebni elementi programa, kot je delo, potrebno za razvoj metodologij ali obravnavanje posebnih področij politike.

(4)   Podatki in informacije

Kratek opis sistema za beleženje, vzdrževanje, upravljanje in sporočanje statističnih podatkov o izvajanju programa nacionalne mreže za podeželje ter zagotavljanje spremljanja podatkov za vrednotenje. Opredelitev podatkovnih virov, ki jih je treba uporabiti, podatkovne vrzeli, možnih institucionalnih vprašanj, ki se nanašajo na zagotavljanje podatkov, in predlaganih rešitev. V tem oddelku je treba dokazati, da bodo ustrezni sistemi za upravljanje podatkov začeli delovati pravočasno.

(5)   Časovni razpored

Pomembni mejniki programskega obdobja in okvirni pregled časovnega načrta, potrebnega za zagotovitev, da bodo rezultati na voljo ob ustreznem času.

(6)   Obveščanje

Opis, kako bodo ugotovitve vrednotenja sporočene ciljnim prejemnikom, vključno z opisom mehanizmov, vzpostavljenih za nadaljnje spremljanje uporabe rezultatov vrednotenja.

(7)   Viri

Opis potrebnih in predvidenih virov za izvedbo načrta vrednotenja, vključno z navedbo potreb glede administrativne usposobljenosti, podatkov, finančnih sredstev in informacijske tehnologije. Opis dejavnosti krepitve zmogljivosti, predvidenih za zagotovitev, da se načrt vrednotenja lahko izvede v celoti.

5.   Finančni načrt, v katerem sta navedena:

(a)

letni prispevek EKSRP;

(b)

skupni prispevek Unije in stopnja prispevka EKSRP.

6.   Ureditve za izvajanje programa, ki vključujejo naslednje oddelke:

(a)

imenovanje vseh organov iz člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 s strani države članice ter kratek opis upravljavske in nadzorne strukture programa iz člena 8(1)(m)(i) Uredbe (EU) št. 1305/2013 in ureditev iz člena 74(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

predvidena sestava odbora za spremljanje;

(c)

opis sistema spremljanja in vrednotenja.

7.   Nacionalna mreža za podeželje

Opis vključuje:

(a)

postopek in časovni razpored za vzpostavitev nacionalne mreže za podeželje;

(b)

načrtovano vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje, in sicer način sodelovanja organizacij in uprav, dejavnih na področju razvoja podeželja, vključno s partnerji, iz člena 54(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter način spodbujanja dejavnosti mreženja.

Če se je država članica odločila za podporo nacionalne mreže za podeželje iz posebnega programa nacionalne mreže za podeželje in regionalnih programov, informacije o njihovem medsebojnem dopolnjevanju;

(c)

kratek opis glavnih kategorij dejavnosti nacionalne mreže za podeželje v skladu s cilji programa;

(d)

razpoložljiva sredstva za vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje.

DEL 4

Okvirni seznam prednostnih nalog/prednostnih področij in ukrepov, ki so posebno pomembni z vidika predhodnih pogojenosti (povezanih s prednostno nalogo in splošnih na področju razvoja podeželja) iz točke 6(b)(ii) dela 1

1.   POSEBNE PREDHODNE POGOJENOSTI ZA RAZVOJ PODEŽELJA

Prednostna naloga Unije za RP/tematski cilj (TC) SSO

Predhodna pogojenost

Merila za izpolnitev

Veljavnost za prednostna področja, ukrepe

V skladu s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 1305/2013

V skladu s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 1305/2013

V skladu s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 1305/2013

Prednostna naloga za RP 3: spodbujanje organiziranja živilske verige, vključno s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, dobrobiti živali in obvladovanja tveganj v kmetijstvu

TC 5: spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj

3.1

Preprečevanje in obvladovanje tveganj: obstoj nacionalnih ali regionalnih ocen tveganja za obvladovanje nesreč, v katerih je upoštevano prilagajanje podnebnim spremembam.

Uvedeno je nacionalno ali regionalno ocenjevanje tveganj, ki vključuje naslednje elemente:

opis procesa, metodologije, metod in podatkov neobčutljive narave, ki se uporabljajo za ocenjevanje tveganj, ter meril, temelječih na oceni tveganja, za določitev prednostnih naložb,

opis scenarijev z enim tveganjem in scenarijev z več tveganji,

upoštevanje nacionalnih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam, kadar je ustrezno.

prednostno področje: 3B

ukrepi iz členov 18, 24 in od 36 do 39 Uredbe (EU) št. 1305/2013

Prednostna naloga za RP 4: obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom

TC 5: spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj

TC 6: ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov

4.1

Dobri kmetijski in okoljski pogoji (GAEC): standardi za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013 so določeni na nacionalni ravni.

Standardi za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev so določeni v nacionalnem pravu ter opisani v programih.

prednostna področja: 4A, 4B in 4C

ukrepi iz členov 28, 29 in 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013

4.2

Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev: minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev iz člena 28 poglavja I naslova III Uredbe (EU) št. 1305/2013 so določene na nacionalni ravni.

Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev iz poglavja I naslova III Uredbe (EU) št. 1305/2013 so opisane v programih.

prednostna področja: 4A, 4B in 4C

ukrepi iz členov 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013

4.3

Drugi ustrezni nacionalni standardi: ustrezni obvezni nacionalni standardi so določeni za namene člena 28 poglavja I naslova III Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Ustrezni obvezni nacionalni standardi so opisani v programih.

prednostna področja: 4A, 4B in 4C

ukrepi iz členov 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013

Prednostna naloga za RP 5: spodbujanje učinkovite rabe virov in podpiranje prehoda na nizkoogljično in podnebju prilagojeno gospodarstvo v sektorjih kmetijstva in prehrane ter gozdarstva

TC 4: podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih

TC 6: ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov

5.1

Energetska učinkovitost: uvedeni so ukrepi za spodbujanje stroškovno učinkovitih izboljšav na področju učinkovitosti rabe končne energije in stroškovno učinkovitih naložb v energetsko učinkovitost pri gradnji ali obnavljanju stavb.

Ukrepi so:

ukrepi za zagotavljanje vzpostavitve minimalnih zahtev, povezanih z energetsko učinkovitostjo stavb, v skladu s členi 3, 4 in 5 Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12),

ukrepi, potrebni za vzpostavitev sistema certificiranja energetske učinkovitosti stavb v skladu s členom 11 Direktive 2010/31/EU,

ukrepi za zagotovitev strateškega načrtovanja na področju energetske učinkovitosti v skladu s členom 3 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13),

ukrepi v skladu s členom 13 Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah, da se končnim odjemalcem zagotovijo individualni števci v mejah tehnične izvedljivosti in finančne sprejemljivosti ter sorazmerno z morebitnimi prihranki energije.

prednostno področje: 5B

ukrepi iz členov 17, 19, 20 in 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013

5.2

Vodni sektor: obstoj (a) politike določanja cen vode, ki zagotavlja ustrezne spodbude za uporabnike za učinkovito rabo vodnih virov, in (b) ustreznega prispevka različnih rab vode k povračilu stroškov vodnih storitev v višini, ki se določi v odobrenem načrtu upravljanja povodja za naložbe, podprte s programi.

V sektorjih, podprtih v okviru EKSRP, je država članica zagotovila prispevek različnih rab vode k povračilu stroškov vodnih storitev glede na sektor v skladu s prvo alineo člena 9(1) okvirne direktive o vodah, pri čemer se po potrebi upoštevajo družbeni, okoljski in gospodarski vplivi povračila ter geografske in podnebne razmere ene ali več prizadetih regij.

prednostno področje: 5A

ukrepi iz členov 17 in 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013

5.3

Energija iz obnovljivih virov: uvedeni so ukrepi za spodbujanje proizvodnje in distribucije energije iz obnovljivih virov (15).

Vzpostavljeni so pregledni programi podpore, prednostni dostop do omrežja ali zajamčeni dostop in prednostno odpremljanje ter standardna pravila za prevzemanje in delitev stroškov tehnične prilagoditve, ki so bila objavljena, v skladu s členom 14(1) ter členom 16(2) in (3) Direktive 2009/28/ES,

država članica je sprejela nacionalni akcijski načrt za energijo iz obnovljivih virov v skladu s členom 4 Direktive 2009/28/ES.

prednostno področje: 5C

ukrepi iz členov 17, 19, 20 in 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013

Prednostna naloga za RP 6: spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij

TC 2: povečanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti (cilj širokopasovne povezave)

6.1

Infrastruktura za omrežja naslednje generacije: obstoj nacionalnih ali regionalnih načrtov za dostopovna omrežja naslednje generacije, v katerih so upoštevani regionalni ukrepi, da bi se dosegli cilji Unije glede visokohitrostnega internetnega dostopa, s poudarkom na področjih, na katerih trg ne zagotavlja dovolj kakovostne odprte infrastrukture po sprejemljivih cenah v skladu s pravili Unije o konkurenci in državni pomoči, ter da bi se zagotovile dostopne storitve za ranljive skupine.

Oblikovan je nacionalni ali regionalni načrt za omrežja naslednje generacije, ki zajema:

načrt za naložbe v infrastrukturo na podlagi ekonomske analize, ki upošteva obstoječe zasebne in javne infrastrukture in načrtovane naložbe,

modele trajnostnih naložb, s katerimi se krepi konkurenca ter zagotavlja dostop do odprte, cenovno sprejemljive in kakovostne infrastrukture in storitev, ki bodo ustrezne tudi v prihodnosti,

ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb.

prednostno področje: 6C

ukrepi iz členov 20 in 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013


2.   SPLOŠNE PREDHODNE POGOJENOSTI

Predhodna pogojenost

Merila za izpolnitev

Uporaba v zvezi s prednostnimi področji, ukrepi

V skladu z delom II Priloge XI k Uredbi (EU) št. 1303/2013

V skladu z delom II Priloge XI k Uredbi (EU) št. 1303/2013

1.   Boj proti diskriminaciji

Obstoj administrativne usposobljenosti za izvajanje in uporabo protidiskriminacijske zakonodaje in politike Unije na področju evropskih strukturnih in investicijskih skladov

Ureditve v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic za vključitev organov, odgovornih za spodbujanje enake obravnave vseh oseb, v pripravo in izvajanje programov, vključno s svetovanjem o enakosti pri dejavnostih na področju evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Ureditve za usposabljanje osebja organov, ki so vključeni v upravljanje in nadzor evropskih strukturnih in investicijskih skladov na področjih protidiskriminacijske zakonodaje in politike Unije.

prednostno področje: 6B

ukrepi iz členov 14, 15 in 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristop LEADER

2.   Enakost spolov

Obstoj administrativne usposobljenosti za izvajanje in uporabo zakonodaje in politike Unije za enakost spolov na področju evropskih strukturnih in investicijskih skladov

Ureditve v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic za vključitev organov, odgovornih za enakost spolov, v pripravo in izvajanje programov, vključno s svetovanjem o enakosti spolov pri dejavnostih na področju evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Ureditve za usposabljanje osebja organov, ki so vključeni v upravljanje in nadzor evropskih strukturnih in investicijskih skladov na področjih zakonodaje in politike Unije za enakost spolov ter vključevanja načela enakosti spolov.

prednostni področji: 6A in 6B

ukrepi iz členov 14, 15, 19, 20 in 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristop LEADER

3.   Invalidnost

Obstoj administrativne usposobljenosti za izvajanje in uporabo Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na področju evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES (16)

Ureditve v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic za posvetovanje z institucijami, odgovornimi za uveljavljanje pravic invalidov, ali predstavniškimi organizacijami invalidov in drugimi deležniki pri pripravi in izvajanju programov, ter njihovo sodelovanje pri tem.

Ureditve za usposabljanje osebja organov, ki so vključeni v upravljanje in nadzor evropskih strukturnih in investicijskih skladov na področjih ustrezne zakonodaje in politike o invalidnosti na ravni Unije in nacionalni ravni, vključno z dostopnostjo in uporabo Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, kot se odraža v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, kot je ustrezno.

Ureditve za spremljanje izvajanja člena 9 navedene konvencije na področju evropskih strukturnih in investicijskih skladov med celotno pripravo in izvajanjem programov.

prednostni področji: 6A in 6B

ukrepi iz členov 19, 20 in 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristop LEADER

4.   Javna naročila

Obstoj ureditve za učinkovito uporabo zakonodaje Unije o javnih naročilih na področju evropskih strukturnih in investicijskih skladov

Ureditev za učinkovito uporabo pravil Unije o javnih naročilih na podlagi ustreznih mehanizmov.

Ureditev, ki zagotavlja pregledne postopke oddaje javnih naročil.

Ureditev za usposabljanje in informiranje osebja, vključenega v izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Ureditev za zagotovitev administrativne usposobljenosti za izvajanje in uporabo pravil Unije o javnih naročilih.

prednostna področja: 2A, 5A, 5B, 5C in 6B

ukrepi iz členov 14, 15, 17, 19, 20, člena 21(e) in člena 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristop LEADER

5.   Državna pomoč

Obstoj ureditve za učinkovito uporabo pravil Unije o državni pomoči na področju evropskih strukturnih in investicijskih skladov

Ureditev za učinkovito uporabo pravil Unije o državni pomoči.

Ureditev za usposabljanje in informiranje osebja, vključenega v izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Ureditev, ki zagotavlja administrativno usposobljenost za izvajanje in uporabo pravil Unije o državni pomoči.

Vsa prednostna področja in ukrepi, če operacije v okviru teh področij in ukrepov ne spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe.

6.   Okoljska zakonodaja v zvezi s presojo vplivov na okolje in strateško okoljsko presojo

Obstoj ureditve za učinkovito uporabo okoljske zakonodaje Unije v zvezi s presojo vplivov na okolje in strateško okoljsko presojo

Ureditev za učinkovito uporabo Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17) (presoja vplivov na okolje) in Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) (strateška okoljska presoja).

Ureditev za usposabljanje in informiranje osebja, vključenega v izvajanje direktiv o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji.

Ureditev, ki zagotavlja zadostno administrativno usposobljenost.

prednostna področja: 2A, 3A, 4A, 4B, 4C, 5A, 5B, 5C, 5D, 5E, 6A in 6C

ukrepi iz členov 17, 19, 20, 21 in členov 28 do 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013

7.   Statistični sistemi in kazalniki rezultatov

Obstoj statistične podlage, potrebne za izvajanje vrednotenja za presojo uspešnosti in vplivov programov

Obstoj sistema kazalnikov rezultatov, potrebnih za izbiro ukrepov, ki najuspešneje prispevajo k želenim rezultatom, za spremljanje napredka pri doseganju rezultatov in izvajanje vrednotenja vpliva

Izvaja se ureditev za pravočasno zbiranje in združevanje statističnih podatkov, ki vključuje naslednje elemente:

opredelitev virov in mehanizmov za zagotavljanje statističnega validiranja;

ureditev za objavo in javni dostop do zbranih podatkov;

učinkovit sistem kazalnikov rezultatov, ki vključuje:

izbiro kazalnikov rezultatov za vsak program, ki zagotavljajo informacije o tem, kako se izbirajo ukrepi politike, ki se financirajo iz programa;

določitev ciljnih vrednosti za te kazalnike;

usklajenost posameznih kazalnikov z naslednjimi pogoji: zanesljivost in statistično validiranje, jasnost normativne razlage, odzivnost na politiko, pravočasno zbiranje podatkov;

postopki, s katerimi se zagotovi, da se pri vseh operacijah, ki se financirajo iz programa, sprejme učinkovit sistem kazalnikov.

Se uporablja, vendar je že izpolnjeno, sistem skupnega spremljanja in vrednotenja

DEL 5

Kode ukrepov in podukrepov

Ukrep iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali Uredbe (EU) št. 1303/2013

Koda ukrepa v okviru te uredbe

Podukrep za namene programiranja

Koda podukrepa v okviru te uredbe

Člen 14 Uredbe (EU) št. 1305/2013

prenos znanja in ukrepi informiranja

1

podpora za dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja spretnosti

1.1

podpora za demonstracijske aktivnosti in ukrepi informiranja

1.2

podpora za kratkoročne izmenjave za upravljanje kmetij in gozdov ter obiske kmetij in gozdov

1.3

Člen 15 Uredbe (EU) št. 1305/2013

službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

2

podpora za pomoč pri uporabi storitev svetovanja

2.1

podpora za ustanavljanje služb za pomoč pri upravljanju kmetij, služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ter služb za kmetijsko in gozdarsko svetovanje

2.2

podpora za usposabljanje svetovalcev

2.3

Člen 16 Uredbe (EU) št. 1305/2013

sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

3

podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti

3.1

podpora za dejavnosti informiranja in promocije, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev na notranjem trgu

3.2

Člen 17 Uredbe (EU) št. 1305/2013

naložbe v osnovna sredstva

4

podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva

4.1

podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov

4.2

podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva

4.3

podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev

4.4

Člen 18 Uredbe (EU) št. 1305/2013

obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov

5

podpora za naložbe v preventivne ukrepe, katerih cilj je zmanjšati posledice verjetnih naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer in katastrofičnih dogodkov

5.1

podpora za naložbe v obnovo kmetijskega zemljišča in potenciala kmetijske proizvodnje, ki sta bila prizadeta zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer in katastrofičnih dogodkov

5.2

Člen 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013

razvoj kmetij in podjetij

6

pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete

6.1

pomoč za zagon nekmetijskih dejavnosti na podeželskih območjih

6.2

pomoč za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij

6.3

podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

6.4

plačila kmetom, ki so upravičeni do sodelovanja v shemi za male kmete in ki trajno prenesejo svoje kmetijsko gospodarstvo na drugega kmeta

6.5

Člen 20 Uredbe (EU) št. 1305/2013

osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih

7

podpora za pripravo in posodabljanje načrtov za razvoj občin in vasi na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev ter načrtov za varstvo in upravljanje območij Natura 2000 in drugih območij visoke naravne vrednosti

7.1

podpora za naložbe v vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev vseh vrst male infrastrukture, vključno z naložbami v energijo iz obnovljivih virov in varčevanje z energijo

7.2

podpora za širokopasovno infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, izboljšanjem in razširitvijo, pasivno širokopasovno infrastrukturo ter zagotavljanje dostopa do širokopasovnega interneta in rešitev v zvezi z e-upravo

7.3

podpora za naložbe v vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev lokalnih osnovnih storitev za podeželsko prebivalstvo, vključno z dejavnostmi za prosti čas in kulturnimi dejavnostmi, in z njimi povezano infrastrukturo

7.4

podpora za naložbe v rekreacijsko infrastrukturo za javno uporabo, turistične informacije in malo turistično infrastrukturo

7.5

podpora za študije/naložbe, povezane z ohranjanjem, obnovo in izboljševanjem kulturne in naravne dediščine vasi, podeželskih krajin in območij z veliko naravno vrednostjo, vključno s povezanimi družbeno-gospodarskimi vidiki, ter dejavnosti okoljskega ozaveščanja

7.6

podpora za naložbe, namenjene selitvi dejavnosti in spremembi namembnosti zgradb ali drugih objektov, ki so v podeželskih naseljih ali blizu njih, da se izboljša kakovost življenja ali poveča okoljska učinkovitost naselja

7.7

drugo

7.8

Člen 21 Uredbe (EU) št. 1305/2013

naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje

8

podpora za pogozdovanje/ustvarjanje drugih gozdnih zemljišč

8.1

podpora za vzpostavitev in vzdrževanje kmetijsko-gozdarskih sistemov

8.2

podpora za preprečevanje škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov

8.3

podpora za odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov

8.4

pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov

8.5

podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov

8.6

Člen 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013

ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev

9

ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju

9

Člen 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013

kmetijsko-okoljska-podnebna plačila

10

plačilo kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti

10.1

podpora za ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu

10.2

Člen 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013

ekološko kmetovanje

11

plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja

11.1

plačila za izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja

11.2

Člen 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013

plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah

12

izravnalno plačilo za kmetijska območja Natura 2000

12.1

izravnalno plačilo za gozdna območja Natura 2000

12.2

izravnalno plačilo za kmetijska območja, vključena v načrte upravljanja povodja

12.3

Člen 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013

plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

13

izravnalno plačilo v gorskih območjih

13.1

izravnalno plačilo za druga območja s pomembnimi naravnimi omejitvami

13.2

izravnalno plačilo za druga območja s posebnimi omejitvami

13.3

Člen 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013

dobrobit živali

14

plačilo za dobrobit živali

14

Člen 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013

gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov

15

plačilo gozdarsko-okoljskih in podnebnih obveznosti

15.1

podpora za ohranjanje in krepitev gozdnih genskih virov

15.2

Člen 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013

sodelovanje

16

podpora za ustanovitev in delovanje operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti

16.1

podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij

16.2

sodelovanje med malimi izvajalci pri organiziranju skupnih delovnih procesov, skupni uporabi objektov in naprav ter virov, pa tudi pri razvoju in trženju turističnih storitev

16.3

podpora za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov

16.4

podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam

16.5

podpora za sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi pri trajnostnem zagotavljanju biomase za uporabo v postopkih pridelave hrane in proizvodnje energije ter v industrijskih procesih

16.6

podpora za lokalne razvojne strategije, ki niso strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

16.7

podpora za pripravo načrtov za upravljanje gozdov ali enakovrednih načrtov

16.8

podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani

16.9

drugo

16.10

Člen 36 Uredbe (EU) št. 1305/2013

obvladovanje tveganja

17

premije za zavarovanje pridelka, živali in rastlin

17.1

vzajemni skladi za slabe vremenske razmere, bolezni živali in rastlin, napade škodljivcev ter okoljske nesreče

17.2

instrument za stabilizacijo dohodka

17.3

Člen 40 Uredbe (EU) št. 1305/2013

financiranje dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil za Hrvaško

18

financiranje dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil za Hrvaško

18

Člen 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013

podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost)

19

pripravljalna podpora

19.1

podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

19.2

priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine

19.3

podpora za tekoče stroške in stroške animacije

19.4

Členi 51 do 54 Uredbe (EU) št. 1305/2013

tehnična pomoč

20

podpora za tehnično pomoč (razen nacionalne mreže za podeželje)

20.1

podpora za vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje

20.2

DEL 6

Prednostne naloge Unije za razvoj podeželja in kode prednostnih področij

Prednostna naloga

Člen Uredbe (EU) št. 1305/2013/koda prednostnega področja

Prednostno področje

Prednostna naloga 1: pospeševanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih

člen 5(1)(a) = prednostno področje 1A

spodbujanje inovacij, sodelovanja in razvoja baze znanja na podeželskih območjih

člen 5(1)(b) = prednostno področje 1B

krepitev povezav med kmetijstvom, proizvodnjo hrane in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami, tudi zaradi boljšega okoljskega upravljanja in okoljske učinkovitosti

člen 5(1)(c) = prednostno področje 1C

krepitev vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju

Prednostna naloga 2: krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva v vseh regijah ter spodbujanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega upravljanja gozdov

člen 5(2)(a) = prednostno področje 2A

izboljšanje ekonomske uspešnosti vseh kmetij ter zagotavljanje lažjega prestrukturiranja in posodabljanja kmetij, zlasti z namenom povečanja njihove udeležbe na trgu in tržne usmerjenosti ter kmetijske diverzifikacije

člen 5(2)(b) = prednostno področje 2B

zagotavljanje lažjega začetka opravljanja kmetijske dejavnosti ustrezno usposobljenim kmetom, zlasti pa generacijske pomladitve

Prednostna naloga 3: spodbujanje organiziranja živilske verige, vključno s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, dobrobiti živali in obvladovanja tveganj v kmetijstvu

člen 5(3)(a) = prednostno področje 3A

izboljšanje konkurenčnosti primarnih proizvajalcev z njihovo boljšo vključitvijo v agroživilsko verigo prek shem kakovosti, dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom ter promocija na lokalnih trgih in v kratkih dobavnih verigah, skupinah in organizacijah proizvajalcev in medpanožnih organizacijah

člen 5(3)(b) = prednostno področje 3B

podpora preprečevanju in obvladovanju tveganja na kmetijah

Prednostna naloga 4: obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom

člen 5(4)(a) = prednostno področje 4A

obnova, ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti, vključno z območji Natura 2000 in območij z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, ter kmetovanja visoke naravne vrednosti in stanja krajin v Evropi

člen 5(4)(b) = prednostno področje 4B

izboljšanje upravljanja voda, vključno z ravnanjem z gnojili in pesticidi

člen 5(4)(c) = prednostno področje 4C

preprečevanje erozije tal in izboljšanje upravljanja tal

Prednostna naloga 5: spodbujanje učinkovite rabe virov ter podpiranje prehoda v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe

člen 5(5)(a) = prednostno področje 5A

povečanje učinkovite rabe vode v kmetijstvu

člen 5(5)(b) = prednostno področje 5B

povečanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu in pri predelavi hrane

člen 5(5)(c) = prednostno področje 5C

olajšanje dobave in uporabe obnovljivih virov energije, stranskih proizvodov, odpadkov in ostankov ter drugih neživilskih surovin za namene biogospodarstva

člen 5(5)(d) = prednostno področje 5D

zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in amoniaka v kmetijstvu

člen 5(5)(e) = prednostno področje 5E

spodbujanje shranjevanja in sekvestracije ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu

Prednostna naloga 6: spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij

člen 5(6)(a) = prednostno področje 6A

spodbujanje diverzifikacije, ustanavljanja in razvoja malih podjetij ter ustvarjanja novih delovnih mest

člen 5(6)(b) = prednostno področje 6B

pospeševanje lokalnega razvoja podeželskih območij

člen 5(6)(c) = prednostno področje 6C

spodbujanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih ter njihove uporabe in kakovosti


(1)  Člen 8(4) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 184/2014 z dne 25. februarja 2014 o določitvi pogojev za sistem elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o sprejetju nomenklature za kategorije ukrepov za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 57, 27.2.2014, str. 7).

(3)  Uporaba skupnega prispevka EKSRP za vsak zadevni program.

(4)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(5)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(6)  Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

(7)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(8)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(9)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(10)  Okvirno razdelitev skupnega prispevka Unije po prednostnih področjih je treba uporabiti v povezavi s prispevkom programa razvoja podeželja k tematskim ciljem in ciljem na področju podnebnih sprememb iz člena 15(1)(a)(iv) Uredbe (EU) št. 1303/2013, začasnimi ustavitvami iz člena 19(5) in člena 22(6) navedene uredbe ter, če je to ustrezno, izračunom rezerviranih zneskov v skladu s členom 59(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(11)  Člen 8(3) Uredbe (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

(12)  Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

(13)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(14)  Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (UL L 114, 27.4.2006, str. 64).

(15)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(16)  Sklep Sveta z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (UL L 23, 27.1.2010, str. 35).

(17)  Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(18)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).


PRILOGA II

Količniki za pretvorbo živali v glave velike živine (GVŽ) iz člena 9(2)

Biki, krave in drugo govedo, starejši od dveh let, ter kopitarji, starejši od šestih mesecev

1,0 GVŽ

Govedo od šestega meseca do dveh let

0,6 GVŽ

Govedo, mlajše od šestih mesecev

0,4 GVŽ

Ovce in koze

0,15 GVŽ

Plemenske svinje > 50 kg

0,5 GVŽ

Ostali prašiči

0,3 GVŽ

Kokoši nesnice

0,014 GVŽ

Ostala perutnina (1)

0,03 GVŽ

Količniki za pretvorbo se lahko povečajo, pri čemer se upoštevajo znanstveni dokazi, ki jih je treba pojasniti in ustrezno utemeljiti v programih razvoja podeželja.

Izjemoma se lahko dodajo druge kategorije živali. Količniki za pretvorbo za kakršne koli take kategorije se določijo ob upoštevanju posebnih razmer in znanstvenih dokazov, ki jih je treba pojasniti in ustrezno utemeljiti v programih razvoja podeželja.


(1)  Količniki za pretvorbo za to kategorijo se lahko zmanjšajo, pri čemer se upoštevajo znanstveni dokazi, ki jih je treba pojasniti in ustrezno utemeljiti v programih razvoja podeželja.


PRILOGA III

Informiranje in obveščanje javnosti iz člena 13

DEL 1

Dejavnosti informiranja in obveščanja javnosti

1.   Odgovornosti organa upravljanja

1.1   Strategija informiranja in obveščanja javnosti

Organ upravljanja zagotovi, da se dejavnosti informiranja in obveščanja javnosti izvajajo v skladu z njegovo strategijo informiranja in obveščanja javnosti, ki vključuje vsaj:

(a)

cilje strategije in njene ciljne skupine;

(b)

opis vsebine dejavnosti informiranja in obveščanja javnosti;

(c)

okvirni proračun strategije;

(d)

opis upravnih organov, vključno z osebjem, ki je pristojno za izvajanje dejavnosti informiranja in obveščanja javnosti;

(e)

opis vloge nacionalne mreže za podeželje in načina, kako bo njen komunikacijski načrt iz člena 54(3)(vi) Uredbe (EU) št. 1305/2013 prispeval k izvajanju strategije;

(f)

opis, kako bodo dejavnosti informiranja in obveščanja javnosti ocenjene z vidika prepoznavnosti političnega okvira, programov in operacij in vloge EKSRP v Uniji ter ozaveščenost o teh vidikih;

(g)

letno posodobitev z dejavnostmi informiranja in obveščanja javnosti, ki jih je potrebno izvesti v naslednjem letu.

1.2   Informacije za morebitne upravičence

Organ upravljanja zagotovi, da imajo morebitni upravičenci dostop do ustreznih informacij, vključno s posodobljenimi informacijami, kjer je to pomembno, ter da so glede na dostopnost elektronskih ali drugih komunikacijskih storitev za določene morebitne upravičence obveščeni vsaj o naslednjem:

(a)

možnostih financiranja in objavi razpisov v okviru programov razvoja podeželja;

(b)

upravnih postopkih, ki jih je treba upoštevati za upravičenost do financiranja v okviru programov razvoja podeželja;

(c)

postopkih za pregled vlog za financiranje;

(d)

pogojih za upravičenost in/ali merilih za izbor in vrednotenje projektov, ki se financirajo;

(e)

imenih oseb ali kontaktnih oseb na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki lahko pojasnijo delovanje programov razvoja podeželja ter merila za izbor in vrednotenje operacij;

(f)

odgovornosti upravičencev v zvezi z obveščanjem javnosti o cilju operacije in podpori operaciji iz EKSRP v skladu z oddelkom 2 dela 1. Organ upravljanja lahko od morebitnih upravičencev zahteva, da v vlogi predlagajo okvirne komunikacijske dejavnosti, ki so sorazmerne z obsegom operacije;

(g)

postopkih za obravnavo pritožb iz člena 74(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

1.3   Informacije za širšo javnost

Organ upravljanja obvesti javnost o vsebini programa razvoja podeželja, o tem, da je Komisija sprejela program, in posodobitvah programa, glavnih dosežkih pri izvajanju programa in njegovem zaključku ter prispevku programa k uresničevanju prednostnih nalog Unije, kot so določene v partnerskem sporazumu.

Organ upravljanja zagotovi vzpostavitev enega spletišča ali enega spletnega portala z informacijami iz točk 1.1 in 1.2 ter prvega odstavka te točke. Vzpostavitev enega spletišča ne ovira nemotenega izvajanja EKSRP ter ne omejuje dostopa morebitnih upravičencev in deležnikov do informacij. Obveščanje javnosti vključuje elemente iz točke 1 dela 2.

1.4   Sodelovanje organov, ki opravljajo vlogo posrednikov

Organ upravljanja zagotovi, vključno prek nacionalne mreže za podeželje, da se organi, ki lahko opravljajo vlogo posrednikov, vključijo v dejavnosti informiranja morebitnih upravičencev, še zlasti:

(a)

partnerji iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

informacijski centri o Evropi ter predstavništva Komisije in informacijske pisarne Evropskega parlamenta v državah članicah;

(c)

izobraževalne in raziskovalne ustanove.

1.5   Obvestilo o dodelitvi podpore

Organ upravljanja zagotovi, da obvestilo o dodelitvi podpore upravičence obvešča, da je ukrep financiran iz programa, ki je delno financiran s strani EKSRP, ter o ukrepu in prednostni nalogi zadevnega programa razvoja podeželja.

2.   Odgovornosti upravičencev

2.1   V vseh informacijskih in komunikacijskih ukrepih upravičenca je podpora iz EKSRP za operacijo prikazana:

(a)

s simbolom Unije;

(b)

s sklicem na podporo iz EKSRP.

Kadar se ukrep informiranja ali obveščanja javnosti nanaša na operacijo ali več operacij, ki se sofinancirajo iz več kot enega sklada, se lahko sklic iz točke (b) nadomesti s sklicem na ESI-sklade.

2.2   Upravičenec med izvajanjem operacije obvešča javnost o podpori iz EKSRP, tako da:

(a)

na poslovni spletni strani upravičenca, če ta obstaja, objavi kratek opis operacije, iz katerega je razvidna povezava med namenom spletne strani in podporo, ki se namenja operaciji, ter ki je sorazmeren z višino podpore, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudari finančno podporo Unije;

(b)

v zvezi z operacijami, ki ne spadajo pod točko (c) in katerih skupna javna podpora presega 10 000 EUR, ter odvisno od operacije, ki se financira (na primer v zvezi z operacijami iz člena 20 o obnovi vasi ali operacijami LEADER), izobesi vsaj en plakat z informacijami o operaciji (najmanj velikosti A3), ki izpostavlja finančno podporo Unije, in sicer na dobro vidnem mestu, na primer ob vhodu v stavbo. Če je rezultat operacije v okviru programa razvoja podeželja naložba (na primer na kmetiji ali v živilskem podjetju), katere skupna javna podpora presega 50 000 EUR, upravičenec namesti obrazložitveno tablo z informacijami o projektu, ki izpostavlja finančno podporo Unije. Obrazložitvena tabla se namesti tudi v prostorih lokalnih akcijskih skupin, financiranih v okviru pristopa LEADER;

(c)

na dobro vidnem mestu postavi dovolj velik začasni pano za vsako operacijo, ki zajema financiranje infrastrukture ali gradbenih dejavnosti, pri katerih skupna javna podpora operaciji presega 500 000 EUR.

Upravičenec najpozneje tri mesece po zaključku operacije na dobro vidnem mestu postavi dovolj veliko stalno tablo ali pano za vsako operacijo, ki izpolnjuje naslednji merili:

(i)

skupna javna podpora operaciji presega 500 000 EUR;

(ii)

operacija vključuje nakup fizičnih predmetov ali financiranje infrastrukture ali gradbenih dejavnosti.

Na panoju se navedeta ime in glavni namen operacije ter izpostavi se finančna podpora Unije.

Panoji, plakati, table in spletne strani vključujejo opis projekta/operacije in elementov iz točke 1 dela 2. Te informacije zavzemajo najmanj 25 % panoja, table ali spletne strani.

DEL 2

Tehnične značilnosti informiranja in obveščanja javnosti

1.   Logotip in slogan

Pri vsakem informiranju in obveščanju javnosti so prikazani naslednji elementi:

(a)

simbol Unije v skladu z grafičnimi standardi, kot so določeni na naslovu http://europa.eu/abc/symbols/emblem/download_en.htm, skupaj z obrazložitvijo vloge Unije, pri čemer se navede:

„Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje“;

(b)

pri dejavnostih in ukrepih, ki se financirajo prek pristopa LEADER, logotip pristopa LEADER:

++ logotip pristopa LEADER ++

2.   Informacijsko in komunikacijsko gradivo

Publikacije (kot so knjižice, prospekti in bilteni) in plakati o ukrepih in dejavnostih, ki jih sofinancira EKSRP, vsebujejo na naslovni strani jasno navedbo o udeležbi Unije in simbol Unije, če je uporabljen tudi nacionalni ali regionalni simbol. Publikacije vključujejo sklicevanja na organ, odgovoren za vsebino, in na organ upravljanja, določen za izvajanje pomoči iz EKSRP in/ali zadevne nacionalne pomoči.

Za informacije, ki so dostopne prek elektronskih sredstev (spletnih strani, baz podatkov za možne upravičence) ali kot avdiovizualno gradivo, se smiselno uporablja prvi odstavek.

Spletne strani, ki zadevajo EKSRP:

(a)

omenjajo prispevek EKSRP vsaj na domači strani;

(b)

vključujejo hiper povezavo na spletno stran Komisije, ki zadeva EKSRP.


PRILOGA IV

Napor skupnih kazalnikov stanja, rezultata in učinka iz člena 14(2)

1.   Kazalniki stanja

C1.

Prebivalstvo

C2.

Starostna struktura

C3.

Ozemlje

C4.

Gostota prebivalstva

C5.

Stopnja zaposlenosti (1)

C6.

Stopnja samozaposlenosti

C7.

Stopnja brezposelnosti

C8.

BDP na prebivalca (1)

C9.

Stopnja revščine (1)

C10.

Struktura gospodarstva

C11.

Struktura zaposlenosti

C12.

Produktivnost dela po gospodarskih sektorjih

C13.

Zaposlenost po gospodarskih dejavnostih

C14.

Produktivnost dela v kmetijstvu

C15.

Produktivnost dela v gozdarstvu

C16.

Produktivnost dela v živilski industriji

C17.

Kmetijska gospodarstva (kmetije)

C18.

Kmetijska površina

C19.

Kmetijska površina z ekološkim kmetijstvom

C20.

Namakano zemljišče

C21.

Glave velike živine

C22.

Delovna sila na kmetijskem gospodarstvu

C23.

Starostna struktura upraviteljev kmetijskih gospodarstev

C24.

Kmetijska izobrazba upraviteljev kmetijskih gospodarstev

C25.

Faktorski dohodek kmetijstva (1)

C26.

Podjetniški dohodek kmetijstva (1)

C27.

Skupna faktorska produktivnost v kmetijstvu (1)

C28.

Bruto naložbe v osnovna sredstva v kmetijstvu

C29.

Gozd in druge gozdne površine

C30.

Turistična infrastruktura

C31.

Pokritost zemljišča

C32.

Območja z omejenimi možnostmi

C33.

Intenzivnost kmetovanja

C34.

Območja Natura 2000

C35.

Indeks ptic kmetijske krajine (1)

C36.

Stanje ohranjenosti kmetijskih habitatov (travinje)

C37.

Kmetovanje z visoko naravno vrednostjo (1)

C38.

Zaščiten gozd

C39.

Odvzem vode v kmetijstvu (1)

C40.

Kakovost vode (1)

C41.

Organske snovi v tleh na ornih zemljiščih (1)

C42.

Erozija tal zaradi vode (1)

C43.

Pridobivanje obnovljivih virov energije iz kmetijstva in gozdarstva

C44.

Raba energije v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrambni industriji

C45.

Emisije iz kmetijstva (1)

2.   Kazalniki rezultata

R1

:

delež kmetijskih gospodarstev s podporo programa razvoja podeželja za naložbe v prestrukturiranje ali posodabljanje (prednostno področje 2A)

R2

:

sprememba kmetijske proizvodnje na podprtih kmetijah/letno število delovnih enot (prednostno področje 2A) (2)

R3

:

delež kmetijskih gospodarstev s poslovnim razvojnim načrtom/naložbami za mlade kmete, podprtimi s programom razvoja podeželja (prednostno področje 2B)

R4

:

delež kmetijskih gospodarstev, ki prejemajo podporo za sodelovanje v shemah kakovosti, na lokalnih trgih in v kratkih dobavnih verigah ter skupinah/organizacijah proizvajalcev (prednostno področje 3A)

R5

:

delež kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo v shemah za obvladovanje tveganja (prednostno področje 3B)

R6

:

delež gozdov ali drugih gozdnih površin, za katere so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za podpiranje biotske raznovrstnosti (prednostno področje 4A)

R7

:

delež kmetijskih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za podpiranje biotske raznovrstnosti in/ali krajin (prednostno področje 4A)

R8

:

delež kmetijskih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za izboljšanje upravljanja voda (prednostno področje 4B)

R9

:

delež gozdnih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za izboljšanje upravljanja voda (prednostno področje 4B)

R10

:

delež kmetijskih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za izboljšanje upravljanja tal in/ali preprečevanje erozije tal (prednostno področje 4C)

R11

:

delež gozdnih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za izboljšanje upravljanja tal in/ali preprečevanje erozije tal (prednostno področje 4C)

R12

:

delež namakanega zemljišča, ki bo prešlo na učinkovitejši namakalni sistem (prednostno področje 5A)

R13

:

povečanje učinkovite rabe vode v kmetijstvu pri projektih s podporo programa razvoja podeželja (prednostno področje 5A) (2)

R14

:

povečanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu in pri predelavi hrane pri projektih s podporo programa razvoja podeželja (prednostno področje 5B) (2)

R15

:

energija iz obnovljivih virov, proizvedena s podprtimi projekti (prednostno področje 5C) (2)

R16

:

delež GVŽ (glava velike živine), ki jih zadevajo naložbe v živinorejo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in/ali amoniaka (prednostno področje 5D)

R17

:

delež kmetijskih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in/ali amoniaka (prednostno področje 5D)

R18

:

zmanjšane emisije metana in dušikovega oksida (prednostno področje 5D) (2)

R19

:

zmanjšane emisije amoniaka (prednostno področje 5D) (2)

R20

:

R20: delež kmetijskih in gozdnih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za prispevanje k sekvestraciji in shranjevanju ogljika (prednostno področje 5E)

R21

:

delovna mesta, ustvarjena s podprtimi projekti (prednostno področje 6A)

R22

:

delež podeželskega prebivalstva, zajetega v strategijah lokalnega razvoja (prednostno področje 6B)

R23

:

delež podeželskega prebivalstva, deležnega izboljšanih storitev/infrastrukture (prednostno področje 6B)

R24

:

delovna mesta, ustvarjena s podprtimi projekti (LEADER) (prednostno področje 6B)

R25

:

delež podeželskega prebivalstva, deležnega novih ali izboljšanih storitev/infrastrukture (informacijska in komunikacijska tehnologija – IKT) (prednostno področje 6C)

Kazalniki v poševnem tisku so tudi ciljni kazalniki iz točke 4.

3.   Kazalniki učinka za razvoj podeželja

Številka

Kazalniki učinka

Kode ukrepov (členi Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali Uredbe (EU) št. 1303/2013)

O.1

Skupni javni izdatki  (3)

vsi ukrepi

O.2

Skupne naložbe

4 (člen 17), 5 (člen 18), 6.4 (člen 19), 7.2 do 7.8 (člen 20), 8.5 in 8.6 (člen 21) (Uredba (EU) št. 1305/2013)

O.3

Število podprtih dejavnosti/operacij

1 (člen 14), 2 (člen 15), 4 (člen 17), 7 (člen 20), 8.5 in 8.6 (člen 21), 9 (člen 27), 17.2 in 17.3 (člen 36) (Uredba (EU) št. 1305/2013)

O.4

Število podprtih gospodarstev/upravičencev

3 (člen 16), 4.1 (člen 17), 5 (člen 18), 6 (člen 19), 8.1 do 8.4 (člen 21), 11 (člen 29), 12 (člen 30), 13 (člen 31), 14 (člen 33), 17.1 (člen 36) (Uredba (EU) št. 1305/2013)

O.5

Skupna površina (ha)

4 (člen 17), 8.1 do 8.5 (člen 21), 10 (člen 28), 11 (člen 29), 12 (člen 30), 13 (člen 31), 15 (člen 34) (Uredba (EU) št. 1305/2013)

O.6

Podprto fizično območje (ha)

10 (člen 28) (Uredba (EU) št. 1305/2013)

O.7

Število podprtih pogodb

10 (člen 28), 15 (člen 34) (Uredba (EU) št. 1305/2013)

O.8

Število podprtih glav velike živine (GVŽ)

14 (člen 33), 4 (člen 17) (Uredba (EU) št. 1305/2013)

O.9

Število gospodarstev, ki sodelujejo v podprtih shemah

9 (člen 27), 16.4 (člen 35), 17.2 in 17.3 (člen 36) (Uredba (EU) št. 1305/2013)

O.10

Število kmetov, deležnih izplačil

17.2 in 17.3 (člen 36) (Uredba (EU) št. 1305/2013)

O.11

Število dni izvedenega usposabljanja

1 (člen 14 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

O.12

Število udeležencev usposabljanja

1 (člen 14 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

O.13

Število upravičencev, deležnih svetovanja

2 (člen 15 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

O.14

Število usposobljenih svetovalcev

2 (člen 15 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

O.15

Prebivalci, deležni izboljšanih storitev/infrastrukture (informacijska tehnologija ali drugo)

7 (člen 20 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

O.16

Število podprtih skupin evropskega partnerstva za inovacije, število podprtih operacij evropskega partnerstva za inovacije ter število in vrsta partnerjev v skupinah evropskega partnerstva za inovacije

16 (člen 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

O.17

Število podprtih operacij sodelovanja (razen evropskega partnerstva za inovacije)

16 (člen 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

O.18

Prebivalstvo, vključeno v lokalne akcijske skupine

19 (člen 32 Uredbe (EU) št. 1303/2013)

O.19

Število izbranih lokalnih akcijskih skupin

19 (člen 32 Uredbe (EU) št. 1303/2013)

O.20

Število podprtih projektov LEADER

19 (člen 35(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

O.21

Število podprtih projektov sodelovanja

19 (člen 35(1)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

O.22

Število in vrsta nosilcev projektov

19 (člen 35(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

O.23

Enotna identifikacijska številka lokalnih akcijskih skupin, vključenih v projekt sodelovanja

19 (člen 35(1)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

O.24

Število tematskih in analitskih izmenjav, vzpostavljenih s podporo nacionalne mreže za podeželje

mrežno povezovanje (člen 54 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

O.25

Število komunikacijskih orodij nacionalne mreže za podeželje

mrežno povezovanje (člen 54 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

O.26

Število dejavnosti Evropske mreže za razvoj podeželja, v katerih je sodelovala nacionalna mreža za podeželje

mrežno povezovanje (člen 54 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

4.   Ciljni kazalniki

T1

:

delež izdatkov iz členov 14, 15 in 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v povezavi s skupnimi izdatki za program razvoja podeželja (prednostno področje 1A)

T2

:

skupno število operacij sodelovanja, podprtih v okviru ukrepa sodelovanja (člen 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013) (skupine, mreže/grozdi, pilotni projekt itd.) (prednostno področje 1B)

T3

:

skupno število usposobljenih udeležencev iz člena 14 Uredbe (EU) št. 1305/2013 (prednostno področje 1C)

T4

:

delež kmetijskih gospodarstev s podporo programa razvoja podeželja za naložbe v prestrukturiranje ali posodabljanje (prednostno področje 2A)

T5

:

delež kmetijskih gospodarstev s poslovnim razvojnim načrtom/naložbami za mlade kmete, podprtimi s programom razvoja podeželja (prednostno področje 2B)

T6

:

delež kmetijskih gospodarstev, ki prejemajo podporo za sodelovanje v shemah kakovosti, na lokalnih trgih in v kratkih dobavnih verigah ter skupinah/organizacijah proizvajalcev (prednostno področje 3A)

T7

:

delež kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo v shemah za obvladovanje tveganja (prednostno področje 3B)

T8

:

delež gozdov/drugih gozdnih površin, za katere so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za podpiranje biotske raznovrstnosti (prednostno področje 4A)

T9

:

delež kmetijskih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za podpiranje biotske raznovrstnosti in/ali krajin (prednostno področje 4A)

T10

:

delež kmetijskih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za izboljšanje upravljanja voda (prednostno področje 4B)

T11

:

delež gozdnih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za izboljšanje upravljanja voda (prednostno področje 4B)

T12

:

delež kmetijskih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za izboljšanje upravljanja tal in/ali preprečevanje erozije tal (prednostno področje 4C)

T13

:

delež gozdnih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za izboljšanje upravljanja tal in/ali preprečevanje erozije tal (prednostno področje 4C)

T14

:

delež namakanega zemljišča, ki bo prešlo na učinkovitejši namakalni sistem (prednostno področje 5A)

T15

:

naložbe za energetsko učinkovitost skupaj (prednostno področje 5B)

T16

:

naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov skupaj (prednostno področje 5C)

T17

:

delež GVŽ, ki jih zadevajo naložbe v živinorejo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in/ali amoniaka (prednostno področje 5D)

T18

:

delež kmetijskih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in/ali amoniaka (prednostno področje 5D)

T19

:

delež kmetijskih in gozdnih zemljišč, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za prispevanje k sekvestraciji in shranjevanju ogljika (prednostno področje 5E)

T20

:

delovna mesta, ustvarjena s podprtimi projekti (prednostno področje 6A)

T21

:

delež podeželskega prebivalstva, zajetega v strategijah lokalnega razvoja (prednostno področje 6B)

T22

:

delež podeželskega prebivalstva, deležnega izboljšanih storitev/infrastrukture (prednostno področje 6B)

T23

:

delovna mesta, ustvarjena s podprtimi projekti (LEADER) (prednostno področje 6B)

T24

:

delež podeželskega prebivalstva, deležnega novih ali izboljšanih storitev/infrastrukture (IKT) (prednostno področje 6B)

5.   Predlagani kazalniki za okvir uspešnosti

 

Kazalniki

Povezani kazalniki učinka

Prednostna naloga 2 (P2)

skupni javni izdatki P2 (v EUR)

O.1

število kmetijskih gospodarstev s podporo programa razvoja podeželja za naložbe v prestrukturiranje ali posodabljanje (prednostno področje 2A) + gospodarstev s poslovnim razvojnim načrtom/naložbami za mlade kmete, podprtimi s programom razvoja podeželja (prednostno področje 2B)

O.4

Prednostna naloga 3

(P3)

skupni javni izdatki P3 (v EUR)

O.1

število podprtih kmetijskih gospodarstev, ki prejemajo podporo za sodelovanje v shemah kakovosti, na lokalnih trgih/v kratkih dobavnih verigah in skupinah proizvajalcev (prednostno področje 3A)

O.4, O.9

število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo v shemah za obvladovanje tveganja (prednostno področje 3B)

O.4, O.9

Prednostna naloga 4

(P4)

skupni javni izdatki P4 (v EUR)

O.1

kmetijska zemljišča, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za podpiranje biotske raznovrstnosti (prednostno področje 4A) + za izboljšanje upravljanja voda (prednostno področje 4B) + za izboljšanje upravljanja tal in/ali preprečevanje erozije tal (prednostno področje 4C)

O.5

Prednostna naloga 5

(P5)

skupni javni izdatki P5 (v EUR)

O.1

število naložbenih operacij v prihranke energije in energetsko učinkovitost (prednostno področje 5B) + v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (prednostno področje 5C)

O.3

kmetijska in gozdna zemljišča, za katera so bile sklenjene pogodbe za spodbujanje sekvestracije/shranjevanja ogljika (prednostno področje 5E) + kmetijska zemljišča, za katera so bile sklenjene pogodbe o upravljanju za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in/ali amoniaka (prednostno področje 5D) + namakano zemljišče, ki bo prešlo na učinkovitejši namakalni sistem (prednostno področje 5A)

O.5

Prednostna naloga 6

(P6)

skupni javni izdatki P6 (v EUR)

O.1

število podprtih operacij za izboljšanje osnovnih storitev in infrastrukture na podeželskih območjih (prednostni področji 6B in 6C)

O.3

prebivalstvo, vključeno v lokalne akcijske skupine (prednostno področje 6B)

O.18


(1)  Kazalniki stanja, ki vključujejo kazalnike vpliva skupne kmetijske politike (SKP).

(2)  Dopolnilni kazalniki rezultatov

(3)  Ta kazalnik ustreza kazalniku za okvir uspešnosti iz člena 5(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade (UL L 69, 8.3.2014, str. 65).


PRILOGA V

Skupna vprašanja za vrednotenje razvoja podeželja

Vprašanja za vrednotenje, povezana s prednostnim področjem

Odgovor na zadevno vprašanje v zvezi s posameznim prednostnim področjem, vključenim v program razvoja podeželja, je naveden v razširjenih letnih poročilih o izvajanju, ki bodo predložena v letih 2017 in 2019, ter v poročilu o naknadnem vrednotenju.

1.

Prednostno področje 1A: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo inovacije, sodelovanje in razvoj baze znanja na podeželskih območjih?

2.

Prednostno področje 1B: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo krepitev povezav med kmetijstvom, proizvodnjo hrane in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami, tudi zaradi boljšega okoljskega upravljanja in okoljske učinkovitosti?

3.

Prednostno področje 1C: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje v kmetijskem in gozdarskem sektorju?

4.

Prednostno področje 2A: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja prispevalo k izboljšanju ekonomske uspešnosti, prestrukturiranju in posodabljanju podprtih kmetij, zlasti s povečanjem njihove udeležbe na trgu in kmetijsko diverzifikacijo?

5.

Prednostno področje 2B: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo lažji začetek opravljanja kmetijske dejavnosti ustrezno usposobljenih kmetov, zlasti pa generacijsko pomladitev?

6.

Prednostno področje 3A: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo izboljšanje konkurenčnosti podprtih primarnih proizvajalcev z njihovo boljšo vključitvijo v agroživilsko verigo prek shem kakovosti, dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom, promocijo na lokalnih trgih in v kratkih dobavnih verigah, skupinah proizvajalcev in medpanožnih organizacijah?

7.

Prednostno področje 3B: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo preprečevanje in obvladovanje tveganja na kmetijah?

8.

Prednostno področje 4A: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo obnovo, ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti, vključno z območji Natura 2000 in območji z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, ter kmetovanja visoke naravne vrednosti in stanja krajin v Evropi?

9.

Prednostno področje 4B: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo izboljšanje upravljanja voda, vključno z ravnanjem z gnojili in pesticidi?

10.

Prednostno področje 4C: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo preprečevanje erozije tal in izboljšanje upravljanja tal?

11.

Prednostno področje 5A: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja prispevalo k učinkovitejši rabi vode v kmetijstvu?

12.

Prednostno področje 5B: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja prispevalo k učinkovitejši rabi energije v kmetijstvu in pri predelavi hrane?

13.

Prednostno področje 5C: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja prispevalo k ponudbi in uporabi obnovljivih virov energije, stranskih proizvodov, odpadkov, ostankov in drugih neživilskih surovin za namene biogospodarstva?

14.

Prednostno področje 5D: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja prispevalo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in amoniaka v kmetijstvu?

15.

Prednostno področje 5E: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo shranjevanje in sekvestracijo ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu?

16.

Prednostno področje 6A: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo diverzifikacijo, ustanavljanje in razvoj malih podjetij ter ustvarjanje novih delovnih mest?

17.

Prednostno področje 6B: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja podprlo lokalni razvoj podeželskih območij?

18.

Prednostno področje 6C: V kolikšni meri je ukrepanje v okviru programa razvoja podeželja izboljšalo dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih ter njihovo uporabo in kakovost?

Vprašanja za vrednotenje, povezana z drugimi vidiki programa razvoja podeželja

Odgovori na naslednja vprašanja so navedeni v razširjenih letnih poročilih o izvajanju, ki bodo predložena v letih 2017 in 2019, ter v poročilu o naknadnem vrednotenju.

19.

V kolikšni meri so sinergije med prednostnimi nalogami in prednostnimi področji povečale učinkovitost programa razvoja podeželja?

20.

V kolikšni meri je tehnična pomoč prispevala k uresničevanju ciljev iz člena 59 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013?

21.

V kolikšni meri je nacionalna mreža za podeželje prispevala k uresničevanju ciljev iz člena 54(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013?

Vprašanja za vrednotenje, povezana s cilji na ravni Unije

Odgovori na naslednja vprašanja so navedeni v razširjenem letnem poročilu o izvajanju, ki bo predložen leta 2019, ter v poročilu o naknadnem vrednotenju.

22.

V kolikšni meri je program razvoja podeželja prispeval k doseganju krovnega cilja EU, da se do leta 2020 stopnja zaposlenosti prebivalstva med 20. in 64. letom starosti poveča vsaj na 75 %?

23.

V kolikšni meri je program razvoja podeželja prispeval k doseganju krovnega cilja EU, da se do leta 2020 trije odstotki BDP EU vložijo v raziskave in razvoj ter inovacije?

24.

V kolikšni meri je program razvoja podeželja prispeval k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k doseganju krovnega cilja EU, da se do leta 2020 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo vsaj za 20 % glede na ravni iz leta 1990 ali za 30 %, če bodo pogoji ustrezni, k povečanju deleža energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije na 20 % in povečanju energetske učinkovitosti za 20 %?

25.

V kolikšni meri je program razvoja podeželja prispeval k doseganju krovnega cilja EU, da se do leta 2020 zmanjša število Evropejcev, ki živijo pod državnim pragom revščine?

26.

V kolikšni meri je program razvoja podeželja prispeval k izboljšanju okolja in doseganju cilja strategije EU za biotsko raznovrstnost, da se zaustavita upad biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev, ter k njihovi obnovi?

27.

V kolikšni meri je program razvoja podeželja prispeval k cilju SKP glede pospeševanja konkurenčnosti kmetijstva?

28.

V kolikšni meri je program razvoja podeželja prispeval k cilju SKP glede zagotavljanja trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in podnebnih ukrepov?

29.

V kolikšni meri je program razvoja podeželja prispeval k cilju SKP glede doseganja uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest?

30.

V kolikšni meri je program razvoja podeželja prispeval k spodbujanju inovacij?


PRILOGA VI

Glavni elementi dokumentov tehnične podpore za sistem spremljanja in vrednotenja

Eden izmed ključnih elementov sistema spremljanja in vrednotenja za razvoj podeželja je tehnična podpora, ki se zagotavlja državam članicam, izvajalcem vrednotenja in drugim deležnikom vrednotenja za gradnjo zmogljivosti za vrednotenje ter povečanje kakovosti in skladnosti dejavnosti vrednotenja. Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi dokumente tehnične podpore, ki zajemajo:

(1)

Tehnične liste za posamezne skupne kazalnike, ki vključujejo opredelitev kazalnika; povezavo z intervencijsko logiko; mersko enoto; uporabljeno metodologijo za pridobivanje vrednosti; potrebne podatke in podatkovne vire; informacije o zbiranju podatkov, vključno s pristojnim organom in pogostostjo zbiranja podatkov; zahteve glede poročanja.

(2)

Metodološke smernice za pomoč državam članicam in izvajalcem vrednotenja pri izpolnjevanju zahtev sistema spremljanja in vrednotenja, ki zajemajo različne komponente sistema, vključno z metodologijami in pristopi vrednotenja ter zagotavljanjem podpore pri posebnih vprašanjih, kot je vrednotenje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

(3)

Smernice za predhodno vrednotenje programov razvoja podeželja, ki vključujejo namen predhodnega vrednotenja, postopek in vloge udeleženih akterjev ter obseg izvajanja kot tudi zagotavljajo metodološko podporo v zvezi z ustreznimi pristopi in metodami ter zbirko orodij okvirnih predlog.

(4)

Smernice za pripravo načrtov vrednotenja, ki vključujejo namen in koristi načrta vrednotenja, elemente, ki jih je treba vključiti, ter priporočila glede ustreznih postopkov priprave. Vključeni so pomisleki v zvezi z upravljanjem in izvajanjem ter okvirne predloge glede vidikov izvajanja.

(5)

Smernice za uporabo in določitev nadomestnih kazalnikov, usmerjenih zlasti v regionalne programe razvoja podeželja, ki opisujejo namen in značilnosti nadomestnih kazalnikov ter opredeljujejo podatke in metode, ki se lahko uporabijo, kadar se zahtevajo nadomestni kazalniki.

(6)

Smernice za načrt kazalnikov, ki zajemajo elemente, ki jih je treba vključiti, pravila, ki jih je treba upoštevati, in vzorčne tabele.

(7)

Smernice za spremljanje, ki zajemajo elemente, ki jih je treba vključiti v letna poročila o izvajanju, pravila, ki jih je treba upoštevati, in vzorčne tabele.

(8)

Smernice za oceno vrednosti dopolnilnih kazalnikov rezultatov, ki vključujejo opredelitev zadevnega prebivalstva v okviru projektov, strategije vzorčenja, ustrezne metodologije, podatkovne vire in tehnike ocenjevanja.

(9)

Smernice za oceno vplivov programov razvoja podeželja, ki vključujejo namen in uporabo kazalnikov vpliva, povezave med politiko razvoja podeželja in drugimi politikami in dejavniki, ki vplivajo na vrednosti kazalnikov vpliva, ter predlagane metode za oceno neto učinka ukrepanja na področju razvoja podeželja.

(10)

Smernice za odgovore na skupna vprašanja za vrednotenje na področju razvoja podeželja, ki vključujejo povezave z intervencijsko logiko in skupnimi kazalniki ter predlagajo dodatne podatke, ocenjevalna merila in številne možne pristope, ki se lahko uporabijo pri odgovorih na vprašanja.

(11)

Smernice za naknadno vrednotenje programov razvoja podeželja v obdobju 2014–2020, ki zajemajo namen, postopek in obseg izvajanja, zagotavljajo metodološko podporo in opredeljujejo dobro prakso ter vključujejo okvirne predloge glede vidikov izvajanja.


PRILOGA VII

Struktura in vsebina letnih poročil o izvajanju (v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in členom 75 Uredbe (EU) št. 1305/2013)

1.   Glavne informacije o izvajanju programa in njegovih prednostnih nalog

(a)   Finančni podatki

Podatki o finančnem izvajanju, ki za vsak ukrep in prednostno področje vključujejo izjavo o nastalih izdatkih, prijavljenih v izjavah o izdatkih. Vključujejo skupne nastale javne izdatke ter finančne izterjave in popravke držav članic v prejšnjem koledarskem letu.

(b)   Splošni kazalniki in kazalniki za posamezne programe ter količinsko opredeljene ciljne vrednosti

Informacije o izvajanju programa razvoja podeželja, merjenemu s skupnimi in specifičnimi kazalniki, vključno z doseženim napredkom pri doseganju ciljev v zvezi s posameznimi prednostnimi področji in doseženim učinkom v primerjavi z načrtovanim učinkom iz načrta kazalnikov. Začenši z letnim poročilom o izvajanju, ki se predloži leta 2017, dosežen napredek v zvezi z mejniki, določenimi v okviru uspešnosti (preglednica F). Dodatne informacije o stopnji izvajanja programa razvoja podeželja se zagotovijo s podatki o finančnih obveznostih za vsak ukrep in prednostno področje ter o povezanem pričakovanem napredku pri doseganju ciljev.

Preglednice:

preglednica A: Predvideni izdatki za vsak ukrep in prednostno področje

preglednica B: Kazalniki doseženega učinka za vsak ukrep in prednostno področje

preglednica C: Razdelitev za ustrezne učinke in ukrepe po vrstah področja, spolu in/ali starosti

preglednica D: Napredek pri doseganju ciljev

preglednica E: Spremljanje prehodnih ukrepov

preglednica F: Doseganje kazalnikov za okvir uspešnosti

2.   Predstavitev napredka pri izvajanju načrta vrednotenja vključuje:

(a)

opis kakršnih koli sprememb načrta vrednotenja v okviru programa razvoja podeželja, ki so bile uvedene med letom, in utemeljitve teh sprememb;

(b)

opis dejavnosti vrednotenja, ki so se izvajale med letom (v zvezi z oddelkom 3 načrta vrednotenja) *;

(c)

opis dejavnosti, ki so se izvajale v zvezi z zagotavljanjem in upravljanjem podatkov (v zvezi z oddelkom 4 načrta vrednotenja) *;

(d)

seznam opravljenih vrednotenj, vključno s povezavami do spletnih mest, kjer so bila objavljena;

(e)

povzetek opravljenih vrednotenj, ki se osredotoča na ugotovitve vrednotenj;

(f)

opis komunikacijskih dejavnosti, ki so se izvajale v zvezi z obveščanjem javnosti o ugotovitvah vrednotenj (v zvezi z oddelkom 6 načrta vrednotenja) *;

(g)

opis nadaljnjega spremljanja rezultatov vrednotenja (v zvezi z oddelkom 6 načrta vrednotenja) *.

*

Navede se sklic na načrt vrednotenja in opišejo se vse težave pri izvajanju, skupaj s sprejetimi ali predlaganimi rešitvami.

3.   Vprašanja, ki vplivajo na uspešnost programa, in sprejeti ukrepi

Opis ukrepov, ki sta jih sprejela organ upravljanja in odbor za spremljanje za zagotovitev kakovostnega in učinkovitega izvajanja programa ter zlasti v zvezi z vprašanji glede upravljanja programa in kakršnimi koli popravnimi ukrepi, ki so bili sprejeti predvsem kot odziv na pripombe Komisije.

4.   Ukrepi, sprejeti za izvajanje tehnične pomoči in zahtev programa glede obveščanja javnosti

(a)

V zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem nacionalne mreže za podeželje, ki je zajeta v okviru tehnične pomoči, vključuje poročilo opis sprejetih ukrepov ter stanja v zvezi z vzpostavitvijo nacionalne mreže za podeželje in izvajanjem akcijskega načrta mreže.

(b)

Ukrepi, sprejeti za zagotovitev obveščanja javnosti o programu (člen 13 te uredbe).

5.   Ukrepi, sprejeti zaradi izpolnjevanja predhodnih pogojenosti (leta 2017 in po potrebi leta 2016)

Opis ukrepov, sprejetih za vsako prednostno nalogo/prednostno področje/ukrep zaradi izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti, povezanih s prednostnimi nalogami, in splošnih predhodnih pogojenosti, ki ob sprejetju programa razvoja podeželja niso bile izpolnjene ali so bile delno izpolnjene. Navedejo se sklici na merila, ki niso bila upoštevana ali so bila le delno upoštevana, na vsako strategijo, pravni akt ali drug zadevni dokument, vključno z ustreznimi oddelki in členi, ter na organe, odgovorne za izpolnjevanje. Po potrebi lahko države članice ta opis dopolnijo s pojasnili ali dodatnimi informacijami.

6.   Opis izvajanja podprogramov

Letna poročila o izvajanju, ki se predložijo v letih 2017 in 2019, vključujejo tudi informacije o izvajanju, merjenemu s skupnimi in specifičnimi kazalniki, vključno z doseženim napredkom pri doseganju ciljev iz načrta kazalnikov podprograma, ter o doseženem učinku in izdatkih v primerjavi z načrtovanim učinkom in izdatki v okviru podprograma.

7.   Ocena informacij in napredka pri doseganju ciljev programa

Letna poročila o izvajanju, ki se predložijo v letih 2017 in 2019, vključujejo tudi naslednje informacije, pridobljene na podlagi dejavnosti vrednotenja:

količinsko opredelitev dosežkov programa in poročanje o njih, zlasti s presojo dopolnilnih kazalnikov rezultata, ter ustrezna vprašanja vrednotenja.

Letna poročila o izvajanju, ki se predložijo leta 2019, vključujejo tudi naslednje informacije, pridobljene na podlagi vrednotenja:

poročanje o napredku pri doseganju ciljev programa in njegovem prispevku k doseganju ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, med drugim z oceno neto prispevka programa k spremembam vrednosti kazalnikov vpliva v okviru SKP, ter o ustreznih vprašanjih vrednotenja.

8.   Izvajanje ukrepov za zagotovitev upoštevanja načel iz členov 6, 7 in 8 Uredbe (EU) št. 1303/2013

Letna poročila o izvajanju, ki se predložijo v letih 2017 in 2019, vključujejo tudi naslednje informacije:

(a)   Spodbujanje enakosti moških in žensk ter nediskriminacije (člen 7 Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Ocena ukrepov, sprejetih za zagotovitev, da se med celotno pripravo in izvajanjem programov, vključno v zvezi s spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem, upoštevata in spodbujata enakost moških in žensk ter vključevanje vidika enakosti spolov.

(b)   Trajnostni razvoj (člen 8 Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Ocena ukrepov, sprejetih za zagotovitev usklajenosti ciljev in izvajanja EKSRP z načelom trajnostnega razvoja ter spodbujanjem cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju okolja iz člena 11 in člena 91(1) Pogodbe, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača.

Poleg tega se zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb (spremljanje podnebnih sprememb).

(c)   Vloga partnerjev iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013 pri izvajanju programa

Ukrepi, sprejeti za zagotovitev, da partnerji iz člena 5(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 sodelujejo pri pripravi poročil o napredku in v vseh fazah izvajanja programov, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje programov v skladu s členom 48 navedene uredbe, ter dejavnostih nacionalne mreže za podeželje.

9.   Dosežen napredek pri zagotavljanju celostnega pristopa

Letna poročila o izvajanju, ki se predložijo leta 2019, vključujejo tudi naslednje informacije:

opis napredka pri zagotavljanju celostnega pristopa k uporabi EKSRP in drugih finančnih instrumentov Unije za podporo prostorskega razvoja podeželskih območij, tudi s strategijami lokalnega razvoja.

10.   Poročilo o izvajanju finančnih instrumentov (člen 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Letna poročila o izvajanju v prilogi vključujejo tudi:

posebno poročilo o operacijah, ki vključujejo finančne instrumente. Vsebina tega poročila je določena v členu 46(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013, poročilo pa se predloži na podlagi predloge ESI-skladov.


31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/69


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 809/2014

z dne 17. julija 2014

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1), zlasti člena 58(4), člena 62(2)(a) do (f) in (h), člena 63(5), člena 77(8), člena 78, člena 96(4) in člena 101(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1306/2013 določa osnovna pravila, ki se med drugim nanašajo na obveznosti držav članic za zaščito finančnih interesov Unije. Za zagotovitev nemotenega delovanja in enotne uporabe novega pravnega okvira, vzpostavljenega z navedeno uredbo, so bila na Komisijo prenesena pooblastila za sprejetje nekaterih pravil v zvezi z upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, izmero površin, primeri, v katerih se lahko vloge za pomoč in zahtevki za plačilo popravijo, uporabo in izračunom delnih ali popolnih ukinitev ter izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in kazni, uporabo in izračunom upravnih kazni, zahtevami za računalniško zbirkov podatkov, vlogami za pomoč in zahtevki za plačila ter vlogami za plačilne pravice, vključno z zadnjim dnem za vložitev vlog, izvajanjem pregledov, prenosi kmetijskih gospodarstev, izplačili predplačil, izvajanjem pregledov v zvezi z obveznostmi navzkrižne skladnosti, izračunom in uporabo upravnih kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo ter tehničnimi specifikacijami, potrebnimi za enotno uporabo osnovnih pravil o integriranem administrativnem in kontrolnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem) v zvezi z navzkrižno skladnostjo.

(2)

Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja administrativnega in kontrolnega sistema, kadar je za istega upravičenca odgovorna več kot ena plačilna agencija.

(3)

Če pristojni organ upravičenca še ni obvestil o kakršnih koli napakah v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo niti ga ni obvestil o pregledu na kraju samem, bi moral upravičenec imeti pravico kadar koli umakniti svojo vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo ali dele te vloge ali zahtevka. Upravičencem bi moralo biti tudi omogočeno, da popravijo ali prilagodijo očitne napake v vlogi za pomoč ali zahtevkih za plačilo in vseh spremnih dokumentih, ki jih morajo v nekaterih primerih priznati nacionalni organi.

(4)

Določiti bi bilo treba posebne in podrobne določbe, da bi zagotovili pravično uporabo različnih zmanjšanj, ki jih je treba uporabiti za eno ali več vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo istega upravičenca. Določiti bi bilo torej treba zaporedje za izračun različnih morebitnih zmanjšanj pri vsaki shemi neposrednih plačil ali ukrepu za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema.

(5)

Za zagotovitev enotne uporabe načela dobre vere po vsej Uniji pri izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov bi bilo treba določiti pogoje za uveljavljanje tega načela brez poseganja v obravnavanje zadevnih izdatkov v okviru potrditve obračunov na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(6)

Določiti bi bilo treba pravila v zvezi s posledicami prenosa celotnih kmetijskih gospodarstev, za katere veljajo nekatere obveznosti na podlagi shem neposrednih plačil ali ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema.

(7)

Da bi države članice Komisiji omogočile učinkovito spremljanje integriranega sistema, bi ji morale sporočati letne kontrolne in statistične podatke. Vsako leto bi morale zagotoviti tudi statistične podatke o pregledih ukrepov za razvoj podeželja zunaj integriranega sistema, vključno z rezultati takih pregledov. Poleg tega bi morala biti Komisija, kadar je to ustrezno, obveščena o vseh ukrepih, ki jih države članice sprejmejo v zvezi z navzkrižno skladnostjo.

(8)

Države članice lahko v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013 izplačajo predplačila v zvezi z neposrednimi plačili, in sicer pod nekaterimi pogoji, ki vključujejo končanje upravnih pregledov in pregledov na kraju samem za zadevno leto zahtevkov. Člen 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da se prilagoditvena stopnja, določena v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013, uporablja za neposredna plačila, višja od določenega praga. Vendar lahko Komisija v skladu s členom 26(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 do 1. decembra na podlagi novih informacij, ki jih ima na voljo, prilagodi prilagoditveno stopnjo za neposredna plačila. Posledično morebitna prilagoditvena stopnja finančne discipline morda še ne bo znana do 16. oktobra. Pri izplačilu preostalega zneska od 1. decembra bi bilo treba upoštevati prilagoditveno stopnjo finančne discipline, ki se bo takrat uporabljala.

(9)

Vzpostaviti bi bilo treba splošni okvir za uvedbo poenostavljenih postopkov v okviru komunikacije med upravičencem in nacionalnimi organi. Ta okvir bi moral zlasti omogočati uporabo elektronskih sredstev. Vendar je treba zlasti zagotoviti, da so tako poslani podatki popolnoma zanesljivi in da se ustrezni postopki izvajajo brez razlikovanja med upravičenci. Za poenostavitev upravljanja za upravičence in nacionalne organe bi poleg tega moralo biti mogoče, da pristojni organi za preverjanje upravičenosti nekaterih plačil neposredno uporabijo informacije, ki jih imajo na voljo nacionalni organi, namesto da bi od upravičenca zahtevali, naj predloži take informacije.

(10)

Da bi omogočili učinkovite preglede v državah članicah, ki v skladu s členom 72(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 določijo, da morajo biti vse vloge za pomoč za neposredna plačila in zahtevki za plačilo za ukrepe za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema zajeti z zbirno vlogo, bi bilo treba določiti, da se kakršne koli vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo, ki so na neki način vezani na površino, predložijo samo enkrat na leto v eni zbirni vlogi.

(11)

Države članice bi morale določiti končne roke za predložitev zbirne vloge in/ali zahtevkov za plačilo, ki ne bi smeli biti poznejši od 15. maja, da se omogočijo pravočasna obdelava ter pregledi vloge za pomoč in zahtevkov za plačilo. Zaradi posebnih podnebnih razmer v Estoniji, Latviji, Litvi, na Finskem in Švedskem bi bilo treba tem državam članicam dovoliti, da določijo poznejši datum, ki ne bi smel biti poznejši od 15. junija. Poleg tega bi moralo biti mogoče predvideti odstopanja za posamezne primere v prihodnosti, če bi bilo to potrebno zaradi podnebnih razmer v danem letu.

(12)

Upravičenci bi morali v zbirni vlogi navesti ne samo površino, ki se uporablja za kmetijske namene, ampak tudi svoje plačilne pravice in kakršne koli informacije, potrebne za ugotavljanje upravičenosti do pomoči in/ali podpore. Vendar je primerno, da se državam članicam omogoči odstopanje od nekaterih obveznosti, kadar plačilne pravice, ki jih je treba dodeliti v danem letu, še niso dokončno določene.

(13)

Da bi bila upravičencem omogočena čim večja prilagodljivost pri načrtovanju rabe površin, bi jim bilo treba dovoliti, da spremenijo svojo zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo do datuma, ko se običajno opravlja setev, pod pogojem, da upoštevajo vse posebne zahteve različnih shem pomoči ali podpornih ukrepov in da pristojni organ upravičenca še ni obvestil o napakah v zbirni vlogi ali zahtevku za plačilo niti ga ni uradno obvestil o pregledu na kraju samem, pri katerem so bile ugotovljene napake v zvezi z delom, ki ga sprememba zadeva. Po takih spremembah bi bilo treba omogočiti prilagoditev ustreznih spremnih dokumentov ali pogodb, ki jih je treba predložiti.

(14)

Ker upravičenci ostanejo odgovorni za predložitev pravilne vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo, bi morali zadevne popravke in spremembe po potrebi vnesti v vnaprej pripravljeni obrazec.

(15)

V primeru vlog za pomoč za sheme pomoči na površino in/ali zahtevkov za plačilo za ukrepe podpore na površino, bi bilo treba upravičencu vnaprej pripravljeni obrazec zagotoviti v elektronski obliki, ustrezni grafični material pa s programsko opremo, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu (GIS) (v nadaljnjem besedilu: geoprostorski obrazec vloge za pomoč). Geoprostorski obrazci vloge za pomoč bodo prispevali k preprečevanju napak upravičencev pri prijavi kmetijskih površin in omogočili učinkovitejša upravna navzkrižna preverjanja. Poleg tega bodo z natančnejšimi prostorskimi informacijami, zagotovljenimi z geoprostorskimi obrazci vloge za pomoč, zagotovljeni zanesljivejši podatki za namene spremljanja in vrednotenja. Zato je primerno zahtevati, da se od določenega datuma vse take vloge za pomoč in/ali zahtevki za plačilo predložijo na podlagi elektronskega geoprostorskega obrazca vloge za pomoč. Vendar bi moral pristojni organ upravičencem, ki ne morejo uporabiti navedenega obrazca, zagotoviti drugo možnost, da bi lahko predložili vlogo za pomoč in/ali zahtevek za plačilo. Vsekakor bi moral pristojni organ zagotoviti, da so prijavljene površine digitalizirane.

(16)

Kakršne koli posebne informacije v zvezi s proizvodnjo konoplje ali prostovoljno vezano podporo ali posebnim plačilom za bombaž bi bilo treba predložiti skupaj z zbirno vlogo ali pozneje, kadar je to ustrezno zaradi narave informacij. Poleg tega bi bilo treba določiti, da se v obrazcu zbirne vloge prijavijo površine, za katere se ne zahteva nobena pomoč. Ker je za nekatere vrste uporabe površine pomembno navesti podrobne informacije, bi bilo treba informacije o teh vrstah uporabe navesti ločeno, druge informacije pa se lahko navedejo v eni rubriki.

(17)

V okoliščinah, v katerih se zahteva, da imajo upravičenci na kmetijski površini površino z ekološkim pomenom, da bi bili upravičeni do plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013 (v nadaljnjem besedilu: plačilo za zeleno komponento), bi morali upravičenci površino z ekološkim pomenom prijaviti s svojimi vlogami za pomoč za sheme pomoči na površino. Kadar se del obveznosti glede površine z ekološkim pomenom izvaja na regionalni ravni ali skupaj, bi bilo treba prijavo površin z ekološkim pomenom dopolniti z ločeno prijavo površin z ekološkim pomenom, ki se izvajajo na regionalni ravni ali skupaj.

(18)

Za zagotovitev učinkovitega spremljanja in kontrole bi morala vloga za sodelovanje v shemi za male kmete vsebovati sklicevanje na zbirno vlogo, ki jo je predložil isti upravičenec. Da se omogočijo učinkoviti pregledi v zvezi s posebnimi pogoji za shemo za male kmete, bi bilo treba vse potrebne informacije predložiti na podlagi poenostavljenega postopka za vložitev vloge iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Poleg tega bi bilo treba pojasniti, da bi bilo treba od upravičencev, ki se odločijo za umik iz sheme za male kmete, zahtevati, naj o tem pravočasno obvestijo pristojni organ, da se omogoči nemoten prehod na plačila v skladu z naslovoma III in IV Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(19)

Da se omogočijo pregledi v zvezi z obveznostmi navzkrižne skladnosti, bi morali obrazec vloge za pomoč predložiti tudi upravičenci, ki imajo na voljo kmetijsko površino, vendar ne zaprosijo za nobeno pomoč in/ali podporo, za katero se uporablja zbirna vloga. Vendar je primerno, da se državam članicam dovoli, da upravičence oprostijo te obveznosti, kadar so informacije organom že na voljo.

(20)

Zaradi poenostavitve postopkov za vložitev vloge in v skladu s členom 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 bi morale države članice, kolikor je mogoče, upravičencem zagotoviti vnaprej pripravljene obrazce, ki vsebujejo potrebne informacije, da se upravičencu omogoči predložitev pravilne vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo. Vnaprej pripravljeni obrazec bi moralo biti mogoče oblikovati tako, da mora upravičenec samo potrditi, da ni sprememb glede na vlogo za pomoč in/ali zahtevek za plačilo, vložena v predhodnem letu.

(21)

Določiti bi bilo treba skupne določbe o podrobnostih, ki jih je treba vključiti v vloge za pomoč ali zahtevke za plačilo na žival, kadar se država članica odloči za uporabo prostovoljne vezane podpore za živali ali ukrepe za razvoj podeželja.

(22)

V skladu s členom 53(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 (3) se lahko plačila na podlagi prostovoljne vezane podpore za živali ali ukrepov za razvoj podeželja izvedejo samo za živali, ki so pravilno identificirane in registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 (5). Upravičencem, ki predložijo vloge za pomoč ali zahtevke za plačilo v okviru zadevnih shem pomoči ali podpornih ukrepov, bi bilo torej treba omogočiti pravočasen dostop do ustreznih informacij.

(23)

Za države članice je ključno, da upravičenci pravočasno predložijo vloge za plačilne pravice, da bi lahko določile plačilne pravice. Zato bi bilo treba določiti končni rok za predložitev.

(24)

Določiti bi bilo treba pravila, s katerimi bodo zajeti primeri, v katerih so bile dodeljene neupravičene plačilne pravice, zlasti kot posledica prevelike prijave, ali v katerih je bila vrednost plačilnih pravic določena nepravilno, na primer, ker je bila izračunana na podlagi nepravilnega referenčnega zneska. Jasno bi moralo biti, da nobena prilagoditev števila in/ali vrednosti plačilnih pravic ne bi smela povzročiti sistematičnega preračunavanja preostalih plačilnih pravic. V nekaterih primerih se neupravičeno dodeljene plačilne pravice nanašajo na zelo majhne zneske, vendar povzročijo precejšnje stroške in veliko upravno breme ob izterjavi. Zaradi poenostavitve in za vzpostavitev ravnovesja med stroški in upravnim bremenom na eni strani ter zneskom, ki ga je treba izterjati, na drugi strani bi bilo treba določiti najmanjši znesek, pod katerim izterjava ni potrebna.

(25)

Treba bi bilo učinkovito spremljati skladnost z določbami o shemah pomoči in podpornih ukrepih v okviru integriranega sistema. Za to in za zagotovitev usklajene ravni spremljanja v vseh državah članicah je treba podrobno določiti merila in tehnične postopke za izvajanje upravnih pregledov in pregledov na kraju samem v zvezi z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi, določenimi za sheme neposrednih plačil, ukrepe za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost.

(26)

Pojasniti bi bilo treba, da bi bilo treba vedno, kadar se opravi fotointerpretacija, na primer med pregledi na kraju samem ali v okviru posodabljanja identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, in ta fotointerpretacija ne omogoči prepričljivih rezultatov, opraviti preglede na terenu.

(27)

Napoved pregledov na kraju samem v zvezi z upravičenostjo ali navzkrižno skladnostjo bi bilo treba dovoliti le, kadar taka napoved ne bi ogrozila pregledov, in vsekakor bi morali veljati ustrezni roki. Poleg tega bi bilo treba upoštevati posebna sektorska pravila za akte ali standarde, upoštevne za navzkrižno skladnost, kadar ta pravila določajo, da so pregledi na kraju samem nenapovedani.

(28)

Določiti bi bilo treba, da morajo države članice, kadar je to ustrezno, kombinirati različne preglede. Vendar bi morali biti za nekatere podporne ukrepe pregledi na kraju samem razporejeni čez vse leto, da bi se lahko preverilo upoštevanje zavez. Trajanje pregleda na kraju samem bi moralo biti omejeno na potrebni minimum. Kadar pa so merila za upravičenost, zaveze ali obveznosti povezani z določenim časovnim obdobjem, bodo morda za pregled na kraju samem potrebni dodatni poznejši obiski pri upravičencu. Za take primere bi bilo treba določiti, da morata biti časovni razpon pregleda na kraju samem in število obiskov omejena na potrebni minimum.

(29)

Zagotoviti bi bilo treba, da se v zvezi z vsakim odkritim primerom neskladnosti ustrezno nadalje ukrepa in da se to upošteva pri odobritvi plačil. V tem okviru bi bilo treba pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost upoštevati tudi kakršno koli morebitno neskladnost, ki jo prijavijo organi, službe ali organizacije, ki niso tisti, ki so neposredno pristojni za preglede. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti navzkrižno obveščanje med pristojnimi organi, odgovornimi za odobritev plačil, o kakršni koli ustrezni ugotovitvi v okviru pregledov skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi. To načelo bi bilo treba razširiti na vse ugotovitve javnih ali zasebnih certifikacijskih organov v zvezi z upravičenci, ki so se odločili, da bodo svoje obveznosti zelene komponente izpolnjevali na podlagi enakovrednih praks, zajetih s shemo certificiranja, ki bi jih bilo treba priglasiti organu, pristojnemu za odobritev plačila za zeleno komponento. Nazadnje, kadar pregledi v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja zajemajo enakovredne prakse, bi bilo treba rezultate takih pregledov navzkrižno sporočiti, da bi se upoštevali pri poznejši presoji upravičenosti do plačil za zeleno komponento.

(30)

Za učinkovito odkrivanje neskladnosti med upravnimi pregledi bi bilo treba določiti pravila, zlasti glede vsebine navzkrižnih preverjanj. V zvezi z vsemi primeri neskladnosti bi bilo treba nadalje ukrepati skladno z ustreznim postopkom.

(31)

Če za referenčno parcelo vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo vložita dva ali več upravičencev, ki zaprosijo za pomoč in/ali podporo v okviru iste sheme pomoči ali podpornega ukrepa, in če čezmerno prijavljena ali prekrivajoča se površina spada v okvir tolerance, opredeljene za meritve kmetijskih parcel, bi bilo treba zaradi poenostavitve državam članicam dovoliti, da določijo sorazmerno zmanjšanje zadevnih površin. Vendar bi morali imeti zadevni upravičenci pravico do pritožbe zoper take odločitve.

(32)

Določiti bi bilo treba minimalno število upravičencev, pri katerih je treba opraviti pregled na kraju samem v okviru različnih shem pomoči ali podpornih ukrepov.

(33)

Kontrolni vzorec za preglede na kraju samem v zvezi s shemami pomoči na površino bi bilo treba izdelati na podlagi metode stratificiranega vzorčenja, da bi upravno breme ostalo sorazmerno in da bi število upravičencev, pri katerih bodo opravljeni pregledi na kraju samem, ostalo razumno. Metoda stratificiranega vzorčenja bi morala vključevati naključni del, da bi dobili reprezentativno stopnjo napake. Vendar bi moral biti, kar zadeva preglede na kraju samem za plačilo za zeleno komponento, sheme pomoči za živali ali ukrepe za razvoj podeželja, vzorec delno sestavljen na podlagi analize tveganja. Pristojni organ bi moral določiti dejavnike tveganja za površine, pri katerih je tveganje napak največje. Da bi zagotovili ustrezno in učinkovito analizo tveganja, bi bilo treba vsako leto oceniti učinkovitost meril tveganja in jih posodobiti ob upoštevanju pomena vsakega merila tveganja, primerjave rezultatov naključno izbranih vzorcev in vzorcev, izbranih na podlagi tveganja, posebnih razmer v državah članicah in narave neskladnosti.

(34)

V nekaterih primerih je ustrezno opraviti preglede na kraju samem, preden so prejete vse vloge. Državam članicam bi bilo torej treba dovoliti, da opravijo delno izbiro kontrolnega vzorca pred iztekom roka za vloge.

(35)

Da bi bil pregled na kraju samem učinkovit, je pomembno, da je osebje, ki izvaja pregled, obveščeno o razlogu za izbiro za pregled na kraju samem. Države članice bi morale voditi evidenco takih informacij.

(36)

V primeru večje neskladnosti, ugotovljene med pregledi na kraju samem, bi bilo treba povečati stopnjo pregledov na kraju samem za naslednje leto, da bi dosegli sprejemljivo raven zagotavljanja pravilnosti zadevnih vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo.

(37)

Določiti je treba pogoje, pod katerimi se lahko zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem za nekatere sheme pomoči in podporne ukrepe šteje za upravičeno, kadar sistemi upravljanja in kontrol delujejo pravilno ter stopnje napak ostajajo na sprejemljivi ravni.

(38)

Za zagotovitev ustreznega spremljanja in učinkovite kontrole bi morali pregledi na kraju samem v zvezi s shemami pomoči na površino in ukrepi za razvoj podeželja zajemati vse prijavljene kmetijske parcele. Pri nekaterih ukrepih za razvoj podeželja bi morali pregledi na kraju samem zajemati tudi nekmetijska zemljišča. Zaradi olajšanja izvajanja integriranega sistema bi moralo biti dovoljeno, da se dejanske meritve kmetijskih parcel omejijo na naključni vzorec 50 % prijavljenih kmetijskih parcel. Rezultate meritev na podlagi vzorca bi bilo treba ekstrapolirati na preostalo populacijo ali pa bi bilo treba meritve razširiti na vse prijavljene kmetijske parcele.

(39)

Za zagotovitev kakovosti meritev, enakovredne kakovosti, ki se zahteva s tehničnimi standardi, pripravljenimi na ravni Unije, bi bilo treba določiti pravila v zvezi z elementi pregledov na kraju samem, preverjanjem pogojev za upravičenost, metodami merjenja površine in pripomočki za merjenje, ki jih morajo države članice uporabiti za preglede na kraju samem.

(40)

Določiti bi bilo treba pogoje za uporabo daljinskega zaznavanja za preglede na kraju samem in določiti, da se v vseh primerih, v katerih fotointerpretacija ne zagotavlja jasnih rezultatov, opravijo pregledi na terenu. Zaradi vremenskih razmer bi se lahko na primer zgodilo, da ne bodo vsi posnetki parcel dovolj kakovostni, da bi bilo mogoče preveriti vse pogoje za upravičenost ali izmeriti površino. V takih primerih bi bilo treba pregled na kraju samem opraviti na tradicionalni način ali ga dopolniti s tradicionalnim načinom. Poleg tega je primerno zahtevati, da se preverjanje skladnosti z vsemi merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi opravi enako natančno kot pregled na kraju samem, opravljen na tradicionalen način.

(41)

Da bi lahko nacionalni organi in kateri koli pristojni organ Unije sprejeli nadaljnje ukrepe po opravljenih pregledih na kraju samem, bi bilo treba podrobnosti o pregledih vpisati v poročilo o kontroli. Upravičencu ali zastopniku bi bilo treba omogočiti podpis poročila. Vendar bi bilo treba pri pregledih na kraju samem z daljinskim zaznavanjem državam članicam dovoliti, da to možnost zagotovijo le, kadar se s pregledom odkrije neskladnost. V primeru odkritja kakršne koli neskladnosti bi moral upravičenec ne glede na vrsto opravljenega pregleda na kraju samem prejeti kopijo poročila.

(42)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1082/2003 (6) so bile določene posebne določbe o kontroli. Kadar se opravijo pregledi na podlagi navedene uredbe, bi bilo treba za namene integriranega sistema rezultate vključiti v poročilo o kontroli.

(43)

Kar zadeva države članice, ki se odločijo za uporabo sheme pomoči za živali ali ukrepa podpore na žival, bi bilo treba za pomoč ali podporo, zaprošeno v okviru teh shem pomoči ali podpornih ukrepov, določiti časovni razpored in minimalno vsebino pregledov na kraju samem. Za učinkovito preverjanje pravilnosti prijav v vlogah za pomoč ali zahtevkih za plačilo in priglasitev v računalniško zbirko podatkov za živali je nujno, da se izvajajo taki pregledi na kraju samem. Pregledi na kraju samem v zvezi s shemami pomoči za živali ali ukrepi podpore na žival bi morali zajemati zlasti preverjanje skladnosti s pogoji za upravičenost, pravilnost vnosov v register in, kjer je to ustrezno, potnih listov.

(44)

Da bi lahko pristojni nacionalni organi in kateri koli pristojni organ Unije sprejeli nadaljnje ukrepe po opravljenih pregledih na kraju samem, bi bilo treba podrobnosti o pregledih vpisati v poročilo o kontroli. Upravičencu ali zastopniku bi bilo treba omogočiti podpis poročila med pregledom. V primeru odkritja kakršne koli neskladnosti bi moral upravičenec ne glede na vrsto opravljenega pregleda na kraju samem prejeti kopijo poročila.

(45)

Za namene člena 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 bi bilo treba določiti pravila za izvajanje sistema, ki ga morajo države članice uporabljati za preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola v konoplji.

(46)

V tem okviru je treba določiti obdobje, v katerem se konoplja, gojena zaradi vlaken, ne sme žeti po cvetenju, da se omogoči učinkovito izvajanje obveznosti kontrole, določenih za take posevke.

(47)

Potrebna so podrobnejša pravila za organizacijo upravnih pregledov in pregledov na kraju samem ter izračun upravnih kazni v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja zunaj integriranega sistema.

(48)

Glede na posebne značilnosti navedenih ukrepov bi bilo treba z upravnimi pregledi preverjati skladnost z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo in veljavnimi programi razvoja podeželja, pri čemer bi morala biti zajeta vsa merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti, ki jih je mogoče preveriti s takimi pregledi. Za preverjanje realizacije naložbenih operacij bi morali upravni pregledi običajno vključevati tudi obisk operacije, ki prejema podporo, ali naložbenega območja.

(49)

Pregledi na kraju samem bi morali biti organizirani na podlagi naključnih vzorcev in vzorcev, izbranih na podlagi tveganja. Delež naključnega vzorca bi moral biti dovolj velik, da bi dobili reprezentativno stopnjo napake.

(50)

Za zagotovitev zadostnih pregledov je treba opredeliti najmanjšo stopnjo kontrole za preglede na kraju samem. To stopnjo bi bilo treba povečati, kadar se s pregledi odkrije večja neskladnost. Podobno bi morale države članice stopnjo zmanjšati, kadar so stopnje napak pod pragom pomembnosti ter sistemi upravljanja in kontrol pravilno delujejo.

(51)

Za zagotovitev enotne uporabe pregledov na kraju samem je treba opredeliti vsebino takih pregledov.

(52)

Za preverjanje izpolnjevanja zahteve glede trajnosti, kot je opredeljena v členu 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), bi bilo treba opraviti naknadne preglede naložbenih operacij. Določiti bi bilo treba podlago in vsebino navedenih pregledov.

(53)

Izkušnje so pokazale, da so za nekatere posebne ukrepe za razvoj podeželja in izdatke v zvezi s tehnično pomočjo na pobudo držav članic potrebne posebne določbe o kontroli.

(54)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013 se upravne kazni ne naložijo za manjšo neskladnost, tudi če je izražena v obliki praga. V zvezi z nekaterimi ukrepi za razvoj podeželja bi bilo treba določiti pravila za opredelitev neskladnosti kot manjše, vključno z določitvijo kvantitativnega praga, izraženega kot odstotni delež upravičenega zneska podpore. Opredeliti bi bilo treba ta prag in za njegovo preseganje bi morala veljati sorazmerna upravna kazen.

(55)

Za spremljanje upoštevanja raznih obveznosti navzkrižne skladnosti je treba vzpostaviti kontrolni sistem in določiti ustrezne upravne kazni. Za to morajo različni organi v državah članicah sporočiti informacije, zlasti o vlogah za pomoč, kontrolnih vzorcih in rezultatih pregledov na kraju samem. Določiti bi bilo treba osnovne elemente takega sistema.

(56)

Uredba (EU) št. 1306/2013 uvaja obveznosti navzkrižne skladnosti za upravičence, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013, podporo v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter letne premije na podlagi točk (a) in (b) člena 21(1) ter členov 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ter določa sistem zmanjšanj in izključitev, kadar take obveznosti niso izpolnjene. Določiti bi bilo treba podrobnosti navedenega sistema.

(57)

Pregledi navzkrižne skladnosti se lahko končajo pred prejetjem plačil in letnih premij iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ali po njem. Zlasti bi bilo treba, kadar takih pregledov ni mogoče končati pred prejetjem navedenih plačil in letnih premij, znesek, ki ga mora plačati upravičenec na podlagi kakršne koli upravne kazni, izterjati v skladu s to uredbo ali z izravnavo.

(58)

Določiti bi bilo treba pravila v zvezi z organi v državah članicah, odgovornimi za kontrolni sistem v zvezi z obveznostmi navzkrižne skladnosti.

(59)

Določiti bi bilo treba najmanjšo stopnjo kontrole za preverjanje upoštevanja obveznosti navzkrižne skladnosti. Ta stopnja kontrole bi morala biti določena na najmanj 1 % skupnega števila upravičencev iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki spadajo na področje pristojnosti vsakega kontrolnega organa in se izberejo na podlagi ustrezne analize tveganja.

(60)

Za izračun kontrolnega vzorca v posebnem primeru skupine oseb, kot je navedena v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, bi bilo treba državam članicam omogočiti prožnost pri odločitvi, ali naj se skupina obravnava kot celota oziroma ali naj se vsak član skupine obravnava posamezno.

(61)

Državam članicam bi bilo treba zagotoviti možnost, da najmanjšo stopnjo kontrole upoštevajo na ravni posameznega pristojnega kontrolnega organa, na ravni plačilne agencije ali na ravni akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov.

(62)

Kadar posebna zakonodaja, ki se uporablja za akt ali standarde, določa najmanjše stopnje kontrole, bi morale države članice upoštevati te stopnje. Vendar bi bilo treba državam članicam dovoliti, da za preglede navzkrižne skladnosti na kraju samem uporabijo enotno stopnjo kontrole. Če se države članice odločijo za to možnost, bi bilo treba vsakršno neskladnost, odkrito med pregledi na kraju samem na podlagi sektorske zakonodaje, prijaviti in sprejeti nadaljnje ukrepe v okviru navzkrižne skladnosti.

(63)

Kar zadeva obveznosti navzkrižne skladnosti v zvezi z Direktivo Sveta 96/22/ES (10), bi moralo zaradi poenostavitve veljati, da je uporaba posebne ravni vzorčenja načrtov spremljanja v skladu z zahtevo glede najmanjše stopnje, določene s to uredbo.

(64)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti potrebno prožnost za dosego najmanjše stopnje kontrole z uporabo rezultatov drugih pregledov na kraju samem ali z nadomestitvijo upravičencev.

(65)

Da bi preprečili kakršno koli oslabitev kontrolnega sistema, zlasti glede vzorčenja za preglede navzkrižne skladnosti na kraju samem, se nadaljnji pregledi, opravljeni v zvezi s pravilom de minimis iz člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ne bi smeli upoštevati pri izračunu za določitev najmanjšega kontrolnega vzorca za navzkrižno skladnost.

(66)

Posledica ugotovitve večje stopnje neskladnosti v zvezi z navzkrižno skladnostjo bi morala biti večje število pregledov na kraju samem v naslednjem letu, da bi dosegli sprejemljivo raven zagotavljanja pravilnosti zadevnih vlog za pomoč. Dodatni pregledi bi morali biti usmerjeni na zadevne akte ali standarde.

(67)

Kar zadeva uporabo pravila de minimis v skladu s členom 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, je pomembno določiti delež upravičencev, pri katerih bi bilo treba preveriti, ali je bila ugotovljena neskladnost odpravljena.

(68)

Kontrolni vzorec za navzkrižno skladnosti bi moral biti sestavljen delno na podlagi analize tveganja in delno na podlagi naključne izbire. Dejavnike tveganja bi moral določiti pristojni organ, saj je v boljšem položaju za izbiro ustreznih dejavnikov tveganja. Da bi zagotovili ustrezno in učinkovito analizo tveganja, bi bilo treba vsako leto oceniti učinkovitost analize tveganja in jo posodobiti ob upoštevanju pomena vsakega dejavnika tveganja, primerjave rezultatov naključno izbranih vzorcev in vzorcev, izbranih na podlagi tveganja, ter posebnih razmer v državah članicah.

(69)

Vzorčenje pregledov na kraju samem za navzkrižno skladnost je mogoče izboljšati tako, da se državam članicam dovoli, da upoštevajo analizo tveganja v zvezi s sodelovanjem upravičencev v sistemu kmetijskega svetovanja iz člena 12 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in sodelovanjem upravičencev v ustreznih sistemih certificiranja. Vendar bi bilo treba v primeru upoštevanja navedenega sodelovanja dokazati, da upravičenci, ki sodelujejo v navedenih sistemih, pomenijo manjše tveganje kot upravičenci, ki ne sodelujejo v njih.

(70)

V nekaterih primerih je ustrezno opraviti preglede na kraju samem v zvezi z navzkrižno skladnostjo, preden so prejete vse vloge. Državam članicam bi bilo torej treba dovoliti, da opravijo delno izbiro kontrolnega vzorca pred iztekom roka za vloge.

(71)

Splošno pravilo je, da bi bilo treba kontrolni vzorec za navzkrižno skladnost sestaviti iz celotne populacije upravičencev iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, za katere je odgovoren zadevni pristojni kontrolni organ. Na podlagi odstopanja od tega pravila se lahko vzorci izberejo ločeno iz vsake izmed treh kategorij upravičencev. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da kontrolni vzorec sestavijo na podlagi vzorcev upravičencev, ki so izbrani za pregled na kraju samem v zvezi z merili za upravičenost. Dovoljeno bi moralo biti tudi kombiniranje postopkov, vendar samo, če se s tem poveča učinkovitost kontrolnega sistema.

(72)

V primeru skupine oseb, kot je navedena v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in ki je izbrana za preglede na kraju samem, bi bilo treba zagotoviti, da se pri vseh njenih članih preveri njihova skladnost z ustreznimi zahtevami in standardi.

(73)

Za preglede na kraju samem za navzkrižno skladnost bi na splošno bilo potrebnih več obiskov iste kmetije. Za zmanjšanje bremena, ki ga upravičencem in upravam povzročajo pregledi, bi moralo biti mogoče preglede omejiti na en obisk. Pojasniti bi bilo treba čas tega obiska. Države članice bi morale vseeno zagotoviti, da se v istem koledarskem letu opravi reprezentativen in učinkovit pregled zahtev in standardov.

(74)

Omejitev pregledov na kraju samem na vzorec vsaj polovice zadevnih parcel ne bi smela pomeniti sorazmernega zmanjšanja ustrezne mogoče kazni.

(75)

Da bi poenostavili preglede na kraju samem za navzkrižno skladnost in omogočili boljši izkoristek obstoječih kontrolnih zmogljivosti, bi bilo treba omogočiti, da se pregledi na ravni kmetije, kadar je učinkovitost pregledov vsaj enaka učinkovitosti, doseženi s pregledi na kraju samem, nadomestijo z upravnimi pregledi.

(76)

Poleg tega bi morale imeti države članice pri izvajanju pregledov na kraju samem v okviru navzkrižne skladnosti možnost uporabiti objektivne kazalnike, specifične za nekatere zahteve ali standarde. Vendar bi morali biti ti kazalniki neposredno povezani z zahtevami ali standardi, ki jih predstavljajo, ter zajemati vse elemente, ki jih je treba pregledati.

(77)

Preglede na kraju samem bi bilo treba opraviti v koledarskem letu, v katerem so bile predložene zadevne vloge za pomoč in zahtevki za plačilo. Kar zadeva prosilce za sheme podpore v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba navedene preglede opraviti kadar koli v obdobju, navedenem v drugem pododstavku člena 97(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(78)

Določiti je treba pravila za vzpostavitev podrobnih in posebnih poročil o kontroli za navzkrižno skladnost. Specializirani inšpektorji s tega področja bi morali navesti svoje ugotovitve in stopnjo resnosti takih ugotovitev, da bi lahko plačilna agencija določila s tem povezana zmanjšanja ali po potrebi sprejela odločitev o izključitvah iz plačil in letnih premij iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(79)

Da bi bil pregled na kraju samem učinkovit, je pomembno, da je osebje, ki opravlja preglede, obveščeno o razlogu za izbiro upravičenca za pregled na kraju samem. Države članice bi morale voditi evidenco takih informacij.

(80)

Informacije o rezultatih pregledov navzkrižne skladnosti bi morale biti na voljo vsem plačilnim agencijam, ki so odgovorne za upravljanje različnih plačil, za katera veljajo zahteve navzkrižne skladnosti, tako da se uporabijo ustrezna zmanjšanja, kadar so upravičena z ugotovitvami.

(81)

Upravičence bi bilo treba obvestiti o vsaki možni neskladnosti, ugotovljeni na podlagi pregleda na kraju samem. Primerno je določiti rok, v katerem bi morali upravičenci prejeti navedene informacije. Vendar zadevnim upravičencem ne bi smelo biti omogočeno, da bi se zaradi prekoračitve navedenega roka izognili posledicam kakšne koli ugotovljene neskladnosti.

(82)

V zvezi s pravilom de minimis iz člena 97(3) ali sistemom zgodnjega opozarjanja iz člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 bi bilo treba pojasniti, da se obveznost obvestitve upravičenca o popravnih ukrepih ne uporablja, če je upravičenec že nemudoma ukrepal.

(83)

Za primere, v katerih se država članica odloči, da ne bo uporabila upravnih kazni za neskladnost, kot je določeno v členu 97(3) in členu 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba določiti zahteve glede odprave zadevne neskladnosti.

(84)

Za izboljšanje komuniciranja med strankami, vključenimi v kontrolo, bi bilo treba določiti, da se plačilni agenciji ali usklajevalnemu organu na zahtevo pošljejo ali dajo na voljo ustrezni spremni dokumenti.

(85)

Upravno kazen bi bilo treba uporabiti za skupni znesek plačil iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki so bila ali bodo odobrena upravičencu v zvezi z zadevnimi vlogami za pomoč ali zahtevki za plačilo, predloženimi v koledarskem letu ugotovitve. Zlasti kar zadeva prosilce za sheme podpore v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba upravno kazen uporabiti za skupni znesek, prejet v zvezi z vlogo za sheme podpore na podlagi navedenih členov. Kar zadeva ukrep za prestrukturiranje in preusmeritev, bi bilo treba skupni znesek deliti s tri.

(86)

V primeru skupine oseb, kot je navedena v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, bi bilo treba zmanjšanje, povezano z neskladnostjo člana skupine, izračunati v skladu z ustreznimi določbami o navzkrižni skladnosti. Pri uporabi dobljenega odstotka zmanjšanja bi bilo treba upoštevati dejstvo, da so obveznosti navzkrižne skladnosti individualne, in načelo sorazmernosti. Vendar bi bilo treba odločitev, ali je treba zmanjšanje uporabiti za skupino ali samo za člane, pri katerih je ugotovljena neskladnost, prepustiti državam članicam.

(87)

Določiti bi bilo treba podrobna postopkovna in tehnična pravila glede izračuna in uporabe upravnih kazni v zvezi z obveznostmi navzkrižne skladnosti.

(88)

Zmanjšanja in izključitve bi bilo treba opredeliti glede na resnost zagrešene neskladnosti in bi morali zajemati celo popolno izključitev upravičenca iz vseh plačil iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v naslednjem koledarskem letu.

(89)

Odbora za neposredna plačila in za razvoj podeželja nista dala svojega mnenja v roku, ki ga je določil predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi z:

(a)

uradnimi obvestili, ki jih morajo države članice poslati Komisiji v skladu s svojimi obveznostmi za zaščito finančnih interesov Unije;

(b)

upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, ki jih morajo države članice izvajati v zvezi z upoštevanjem meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti;

(c)

minimalno stopnjo pregledov na kraju samem in obveznostjo povečanja navedene stopnje ali možnostjo njenega zmanjšanja;

(d)

poročanjem o opravljenih pregledih in preverjanjih ter njihovih rezultatih;

(e)

organi, pristojnimi za izvajanje pregledov glede skladnosti, in vsebino takih pregledov;

(f)

posebnimi kontrolnimi ukrepi in metodami za določanje vsebnosti tetrahidrokanabinola v konoplji;

(g)

vzpostavitvijo in delovanjem sistema za preverjanje odobrenih medpanožnih organizacij za posebno plačilo za bombaž;

(h)

primeri, v katerih se lahko vloge za pomoč in zahtevki za plačilo ali vsa druga obvestila, zahtevki ali prošnje popravijo in prilagodijo, potem ko so že bili predloženi;

(i)

uporabo in izračunom delne ali popolne ukinitve plačil;

(j)

izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in kazni ter neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic in zaračunavanjem obresti;

(k)

uporabo in izračunom upravnih kazni;

(l)

opredelitvijo neskladnosti kot manjše neskladnosti;

(m)

vlogami za pomoč in zahtevki za plačilo ter vlogami za plačilne pravice, vključno s končnim rokom za predložitev vlog, zahtevami glede najmanjšega obsega informacij, ki jih je treba vključiti v vloge, določbami za spremembo ali umik vlog za pomoč, oprostitvijo zahteve za vložitev vlog za pomoč in določbami, na podlagi katerih lahko države članice uporabljajo poenostavljene postopke;

(n)

izvajanjem pregledov, da se preverijo izpolnjevanje obveznosti ter pravilnost in popolnost informacij, navedenih v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo, vključno s pravili o tolerancah meritev za preglede na kraju samem;

(o)

tehničnimi specifikacijami, potrebnimi za enotno izvajanje poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(p)

prenosom kmetijskih gospodarstev;

(q)

izplačevanjem predplačil;

(r)

izvajanjem pregledov v zvezi z obveznostmi navzkrižne skladnosti, vključno z upoštevanjem sodelovanja kmetov v sistemu kmetijskega svetovanja in sodelovanja kmetov v sistemu certificiranja;

(s)

izračunom in uporabo upravnih kazni v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti navzkrižne skladnosti, tudi kar zadeva upravičence, ki so skupina oseb.

Člen 2

Izmenjava informacij o vlogah za pomoč, vlogah za podporo, zahtevkih za plačilo in drugih izjavah

1.   Zaradi pravilnega upravljanja shem pomoči in podpornih ukrepov ter kadar je v državi članici za upravljanje neposrednih plačil in ukrepov za razvoj podeželja v zvezi z istim upravičencem odgovorna več kot ena plačilna agencija, zadevna država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so informacije, ki se zahtevajo v vlogah za pomoč, vlogah za podporo, zahtevkih za plačilo in drugih izjavah, po potrebi na voljo vsem vključenim plačilnim agencijam.

2.   Kadar pregledov ne opravi pristojna plačilna agencija, zadevna država članica zagotovi, da navedena plačilna agencija prejme zadostne informacije o opravljenih pregledih in njihovih rezultatih. Potrebne informacije opredeli plačilna agencija.

Člen 3

Umik vlog za pomoč, vlog za podporo, zahtevkov za plačilo in drugih izjav

1.   Vloga za pomoč, vloga za podporo, zahtevek za plačilo ali druga izjava se lahko kadar koli v celoti ali delno pisno umakne. Pristojni organ evidentira tak umik.

Če država članica uporabi možnosti, določene v členu 21(3), lahko določi, da lahko priglasitve živali, ki je zapustila kmetijsko gospodarstvo, v računalniško zbirko podatkov za živali nadomestijo pisni umik.

2.   Če je pristojni organ upravičenca že obvestil o kakršnih koli primerih neskladnosti v dokumentih iz odstavka 1, ali je pristojni organ upravičenca obvestil, da namerava opraviti pregled na kraju samem, ali se pri pregledu na kraju samem odkrije kakršna koli neskladnost, umiki niso dovoljeni v zvezi z deli navedenih dokumentov, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost.

3.   Položaj upravičencev po umiku v skladu z odstavkom 1 je enak položaju, v katerem so bili pred predložitvijo zadevnih dokumentov ali dela teh dokumentov.

Člen 4

Popravki in prilagoditve očitnih napak

Vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevki za plačilo in vsi spremni dokumenti, ki jih predloži upravičenec, se lahko kadar koli po predložitvi popravijo ali prilagodijo v primeru očitnih napak, ki jih prizna pristojni organ na podlagi celostne ocene posameznega primera in pod pogojem, da je upravičenec ravnal v dobri veri.

Pristojni organ lahko očitne napake prizna samo, če so nedvoumne in se lahko odkrijejo ob preprostem pregledu informacij v dokumentih iz prvega pododstavka.

Člen 5

Uporaba zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev in kazni

Če za primer neskladnosti, za katerega se uporabljajo kazni v skladu s poglavjem II naslova IV Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 (11), veljajo tudi ukinitve ali kazni v skladu s poglavjema III in IV naslova II ali v skladu z naslovom III navedene uredbe:

(a)

se znižanja [zmanjšanja], zavrnitve, ukinitve ali kazni, določeni v poglavjih III in IV naslova II ali pod naslovom III Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, uporabijo za sheme neposrednih plačil ali ukrepe za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema;

(b)

se kazni, določene v poglavju II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, uporabijo za skupni znesek plačil, ki bodo zadevnemu upravičencu odobrena v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in za katera ne veljajo zmanjšanja, zavrnitve, ukinitve ali kazni iz točke (a).

Zmanjšanja, zavrnitve, ukinitve in kazni iz prvega pododstavka se uporabijo v skladu s členom 6 te uredbe brez poseganja v dodatne kazni na podlagi drugih določb zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

Člen 6

Vrstni red zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev in kazni pri vsaki shemi neposrednih plačil ali ukrepu za razvoj podeželja

1.   Znesek plačila, ki bo upravičencu odobren na podlagi sheme iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, država članica določi na podlagi pogojev, določenih v skladu z navedeno uredbo ter programi za najbolj oddaljene regije Unije in manjše egejske otoke, vzpostavljenimi z Uredbo (EU) št. 228/2013 (12) oziroma Uredbo (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) za zadevno shemo neposrednih podpor.

2.   Za vsako shemo iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in za vsak ukrep za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema, kot je opredeljen v točki 6 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, se zmanjšanja, ukinitve in kazni izračunajo, če je ustrezno, v naslednjem vrstnem redu:

(a)

znižanja [zmanjšanja] in kazni, določeni v poglavju IV naslova II Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, razen kazni iz člena 16 navedene uredbe, se uporabijo za vsak primer neskladnosti;

(b)

znesek, izračunan na podlagi točke (a), se uporabi kot podlaga za izračun zavrnitev iz naslova III Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014;

(c)

znesek, izračunan na podlagi točke (b), se uporabi kot podlaga za izračun kakršnih koli znižanj [zmanjšanj], ki se uporabijo v primeru pozne predložitve v skladu s členoma 13 in 14 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014;

(d)

znesek, izračunan na podlagi točke (c), se uporabi kot podlaga za izračun kakršnih koli znižanj [zmanjšanj], ki se uporabijo v primerih neprijave kmetijskih parcel v skladu s členom 16 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014;

(e)

znesek, izračunan na podlagi točke (d), se uporabi kot podlaga za izračun ukinitev iz naslova III Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014;

(f)

znesek, izračunan na podlagi točke (e), se uporabi kot podlaga za uporabo:

(i)

linearnega zmanjšanja iz člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(ii)

linearnega zmanjšanja iz člena 51(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(iii)

linearnega zmanjšanja iz člena 65(2)(c) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(iv)

linearnega zmanjšanja iz člena 65(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(v)

linearnega zmanjšanja, ki se uporabi, če plačila, ki jih je treba izvesti v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1307/2013, presegajo nacionalno zgornjo mejo, določeno v skladu s členom 42(2) navedene uredbe.

3.   Znesek, izračunan na podlagi točke (f) odstavka 2, se uporabi kot podlaga za:

(a)

uporabo zmanjšanja plačil iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(b)

uporabo odstotnega deleža linearnega zmanjšanja, določenega v skladu z drugim pododstavkom člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(c)

uporabo prilagoditvene stopnje iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

4.   Znesek plačila, izračunan na podlagi odstavka 3, se uporabi kot podlaga za izračun kakršnih koli znižanj [zmanjšanj], ki se uporabijo za neupoštevanje navzkrižne skladnosti v skladu s poglavjem II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

Člen 7

Izterjava neupravičeno izplačanih zneskov

1.   Če je izvršeno neupravičeno plačilo, upravičenec vrne zadevni znesek skupaj z, kadar je to ustrezno, obrestmi, izračunanimi v skladu z odstavkom 2.

2.   Obresti se izračunajo za obdobje, ki preteče med rokom plačila za upravičenca, navedenim na nalogu za izterjavo, ki ni določen na več kot 60 dni, in datumom bodisi vračila bodisi odbitka.

Uporabljena obrestna mera se izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar ni nižja od obrestne mere, ki se uporablja za izterjavo zneskov v skladu z nacionalnimi določbami.

3.   Obveznost vračila iz odstavka 1 ne velja, če je bilo plačilo izvršeno zaradi napake pristojnega ali drugega organa in če upravičenec te napake upravičeno ni mogel odkriti.

Če pa se napaka nanaša na dejanske elemente, pomembne za izračun zadevnega plačila, se prvi pododstavek uporablja le, če odločitev o izterjavi ni bila sporočena v 12 mesecih po plačilu.

Člen 8

Prenos kmetijskih gospodarstev

1.   V tem členu:

(a)

„prenos kmetijskega gospodarstva“ pomeni prodajo, zakup ali podobno vrsto posla v zvezi z zadevnimi proizvodnimi enotami;

(b)

„prenosnik“ pomeni upravičenca, čigar kmetijsko gospodarstvo se prenese na drugega upravičenca;

(c)

„prevzemnik“ pomeni upravičenca, na katerega se kmetijsko gospodarstvo prenese.

2.   Če je kmetijsko gospodarstvo v celoti preneseno z enega upravičenca na drugega po vložitvi vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevka za plačilo in preden so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev pomoči ali podpore, se prenosniku ne odobri pomoč ali podpora v zvezi s prenesenim kmetijskim gospodarstvom.

3.   Pomoč, za katero zaprosi prenosnik, ali plačilo, ki ga zahteva, se prevzemniku odobri, kadar:

(a)

v obdobju, ki ga določijo države članice, prevzemnik obvesti pristojni organ o prenosu in zahteva plačilo pomoči in/ali podpore;

(b)

prevzemnik predloži vse dokaze, ki jih zahteva pristojni organ;

(c)

so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev pomoči in/ali podpore v zvezi s prenesenim kmetijskim gospodarstvom.

4.   Ko prevzemnik obvesti pristojni organ in zahteva plačilo pomoči in/ali podpore v skladu z odstavkom 3(a):

(a)

se vse pravice in obveznosti prenosnika, ki izhajajo iz pravnega razmerja med prenosnikom in pristojnim organom, nastalim z vlogo za pomoč, vlogo za podporo ali zahtevkom za plačilo, prenesejo na prevzemnika;

(b)

se vsa dejanja, ki so potrebna za odobritev pomoči in/ali podpore, in vse prijave prenosnika pred prenosom pripišejo prevzemniku za namene uporabe ustreznih predpisov Unije;

(c)

se preneseno kmetijsko gospodarstvo šteje, kadar je to ustrezno, za ločeno kmetijsko gospodarstvo v zvezi z zadevnim letom zahtevkov.

5.   Države članice lahko določijo, kadar je to ustrezno, da se pomoč in/ali podpora odobri prenosniku. V takem primeru:

(a)

se prevzemniku ne odobri nobena pomoč ali podpora;

(b)

države članice smiselno uporabljajo zahteve iz odstavkov 2, 3 in 4.

Člen 9

Uradna obvestila

1.   Države članice vsako leto do 15. julija Komisiji za vse sheme neposrednih plačil, ukrepe za razvoj podeželja in tehnično pomoč ter sheme podpore v vinskem sektorju iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 sporočijo kontrolne podatke in kontrolno statistiko za predhodno koledarsko leto ter zlasti:

(a)

podatke v zvezi s posameznimi upravičenci v smislu vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo, prijavljenih površin in živali in/ali površin in živali, za katere se zahteva plačilo, ter rezultatov upravnih pregledov, pregledov na kraju samem in naknadnih pregledov;

(b)

kadar je ustrezno, rezultate pregledov v zvezi z navzkrižno skladnostjo, vključno z ustreznimi zmanjšanji in izključitvami.

Taka uradna obvestila se pošiljajo po elektronski poti na podlagi tehničnih specifikacij za prenos kontrolnih podatkov in kontrolne statistike, ki jih državam članicam zagotovi Komisija.

2.   Države članice Komisijo do 15. julija 2015 uradno obvestijo o poročilu v zvezi z možnostmi, izbranimi za kontrolo zahtev v zvezi z navzkrižno skladnostjo, in pristojnimi kontrolnimi organi, odgovornimi za preglede zahtev in standardov v zvezi z navzkrižno skladnostjo. Naknadne spremembe v zvezi z informacijami, zagotovljenimi v navedenem poročilu, se sporočijo nemudoma.

3.   Države članice vsako leto do 15. julija Komisijo uradno obvestijo o poročilu v zvezi z ukrepi, sprejetimi za upravljanje in kontrolo prostovoljne vezane podpore v zvezi s predhodnim koledarskim letom.

4.   Računalniški podatki, vzpostavljeni kot del integriranega sistema, se uporabljajo za podporo informacijam, ki jih je treba v okviru sektorskih predpisov poslati Komisiji.

NASLOV II

INTEGRIRANI ADMINISTRATIVNI IN KONTROLNI SISTEM

POGLAVJE I

Splošna pravila

Člen 10

Predplačila za neposredna plačila

Države članice lahko upravičencem v zvezi z vlogami za pomoč za zadevno leto izplačajo predplačila za neposredna plačila brez uporabe prilagoditvene stopnje za finančno disciplino iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Pri izplačilu preostalega zneska, ki se upravičencem odobri od 1. decembra, se upošteva prilagoditvena stopnja za finančno disciplino, ki se takrat uporablja za skupni znesek neposrednih plačil v ustreznem koledarskem letu.

POGLAVJE II

Vloge za pomoč in zahtevki za plačila

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 11

Poenostavitev postopkov

1.   Razen če ni drugače določeno v uredbah (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013, Delegirani uredbi (EU) št. 640/2014 ali tej uredbi, lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se kakršna koli obvestila na podlagi te uredbe od upravičenca za organe in obratno pošiljajo po elektronski poti, če to ne povzroči razlikovanja med upravičenci in če so sprejeti ustrezni ukrepi, zlasti za zagotovitev, da:

(a)

je upravičenec nedvoumno opredeljen;

(b)

upravičenec izpolnjuje vse zahteve na podlagi zadevne sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja;

(c)

so poslani podatki zanesljivi z vidika pravilnega upravljanja zadevne sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja; če se uporabijo podatki iz računalniške zbirke podatkov za živali, kot je opredeljena v točki 9 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, navedena podatkovna zbirka omogoča raven zanesljivosti in izvajanja, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevne sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja;

(d)

pristojni organi spremne dokumente, ki jih ni mogoče poslati po elektronski poti, prejmejo v enakih rokih, kot veljajo za pošiljanje z neelektronskimi sredstvi.

2.   Države članice lahko v zvezi s predložitvijo vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo pod pogoji iz odstavka 1 zagotovijo poenostavljene postopke, kadar so podatki že na voljo organom, zlasti kadar se stanje ni spremenilo od zadnje predložitve vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo v okviru zadevne sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja v skladu s členom 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Države članice se lahko odločijo uporabiti podatke, pridobljene iz virov podatkov, ki so na voljo nacionalnim organom za namene vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo. V takem primeru država članica zagotovi, da navedeni viri podatkov omogočajo raven zanesljivosti, potrebno za pravilno upravljanje podatkov, da se zagotovijo zanesljivost, celovitost in varnost takih podatkov.

3.   Kadar je mogoče, lahko pristojni organ zahteva, da se informacije, ki se zahtevajo v katerih koli spremnih dokumentih, predložijo skupaj z vlogo za pomoč ali zahtevkom za plačilo neposredno iz vira informacij.

Člen 12

Splošne določbe v zvezi z zbirno vlogo in s predložitvijo vloge za podporo v okviru ukrepov za razvoj podeželja

1.   Če države članice v skladu s členom 72(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 določijo, da bodo vloge za pomoč za neposredna plačila in zahtevki za plačilo za ukrepe za razvoj podeželja zajeti z zbirno vlogo, se členi 20, 21 in 22 te uredbe uporabljajo smiselno v zvezi s posebnimi zahtevami, določenimi glede na vlogo za pomoč in/ali zahtevek za plačilo v okviru navedenih shem ali ukrepov.

2.   Upravičenec, ki zaprosi za pomoč in/ali podporo na podlagi katerega koli neposrednega plačila na površino ali ukrepa za razvoj podeželja, lahko vloži samo eno zbirno vlogo na leto.

3.   Države članice zagotovijo ustrezne postopke za predložitev vlog za podporo v okviru ukrepov za razvoj podeželja.

Člen 13

Končni rok za predložitev zbirne vloge, vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo

1.   Države članice določijo končne roke, do katerih se predložijo zbirna vloga, vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo. Končni roki so najpozneje 15. maja vsako leto. Vendar lahko Estonija, Latvija, Litva, Finska in Švedska določijo poznejši datum, ki ne sme biti poznejši od 15. junija.

Države članice pri določitvi končnih rokov upoštevajo obdobje, potrebno za to, da so na voljo vsi ustrezni podatki za pravilno administrativno in finančno upravljanje pomoči in/ali podpore, in zagotovijo, da se lahko načrtujejo učinkoviti pregledi.

2.   V skladu s postopkom iz drugega odstavka člena 78 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se lahko končni roki iz odstavka 1 tega člena na nekaterih območjih s posebnimi vremenskimi razmerami določijo na poznejši datum.

Člen 14

Vsebina zbirne vloge ali zahtevka za plačilo

1.   Zbirna vloga ali zahtevek za plačilo vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči in/ali podpore, zlasti:

(a)

identiteto upravičenca;

(b)

podrobnosti o zadevnih shemah neposrednih plačil in/ali ukrepih za razvoj podeželja;

(c)

identifikacijo plačilnih pravic v skladu s sistemom za identifikacijo in registracijo iz člena 7 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 za namene sheme osnovnega plačila;

(d)

podrobnosti, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo vseh kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu, njihove površine, izražene v hektarjih na dve decimalni mesti, njihove lokacije in po potrebi dodatne specifikacije o uporabi kmetijskih parcel;

(e)

kadar je ustrezno, podrobnosti, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo nekmetijskega zemljišča, za katero se zahteva podpora v okviru ukrepov za razvoj podeželja;

(f)

kadar je ustrezno, vse spremne dokumente, potrebne za ugotovitev upravičenosti do zadevne sheme in/ali ukrepa;

(g)

izjavo upravičenca, da je seznanjen s pogoji v zvezi z zadevnimi shemami neposrednih plačil in/ali ukrepi za razvoj podeželja;

(h)

kadar je ustrezno, navedbo upravičenca, da je vključen na seznam nekmetijskih podjetij ali dejavnosti iz prvega in drugega pododstavka člena 9(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

2.   Za identifikacijo plačilnih pravic iz odstavka 1(c) je na vnaprej pripravljenih obrazcih, zagotovljenih upravičencu v skladu s členom 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, navedena identifikacija plačilnih pravic v skladu s sistemom za identifikacijo in registracijo iz člena 7 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

3.   Države članice lahko v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila odstopajo od tega člena in člena 17 te uredbe v zvezi s plačilnimi pravicami.

Člen 15

Spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo

1.   Po končnem roku za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo se lahko v zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo dodajo posamezne kmetijske parcele ali posamezne plačilne pravice ali se te parcele ali pravice v vlogi ali zahtevku prilagodijo, pod pogojem, da se upoštevajo zahteve v okviru zadevnih shem neposrednih plačil ali ukrepov za razvoj podeželja.

Spremembe glede uporabe ali sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja v zvezi s posameznimi kmetijskimi parcelami ali v zvezi s plačilnimi pravicami, ki so že prijavljene v zbirni vlogi, se lahko izvedejo pod enakimi pogoji.

Kadar spremembe iz prvega in drugega pododstavka vplivajo na katere koli spremne dokumente ali pogodbe, ki jih je treba predložiti, se lahko taki dokumenti ali pogodbe ustrezno spremenijo.

2.   Spremembe, izvedene v skladu z odstavkom 1, se pisno sporočijo pristojnemu organu do 31. maja zadevnega leta, razen v primeru Estonije, Latvije, Litve, Finske in Švedske, v katerih se sporočijo do 15. junija zadevnega leta.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice določijo zgodnejši končni rok za sporočanje sprememb. Vendar navedeni rok ni prej kot 15 koledarskih dni po končnem roku za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo, določenem v skladu s členom 13(1).

3.   Če je pristojni organ upravičenca že obvestil o kakršnem koli primeru neskladnosti v zbirni vlogi ali zahtevku za plačilo, ali je pristojni organ upravičenca obvestil, da namerava opraviti pregled na kraju samem, ali se pri pregledu na kraju samem odkrije kakršna koli neskladnost, spremembe v skladu z odstavkom 1 niso dovoljene v zvezi s kmetijskimi parcelami, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost.

Člen 16

Popravek vnaprej pripravljenih obrazcev

Ob predložitvi obrazca zbirne vloge, vloge za pomoč in/ali zahtevka za plačilo upravičenec popravi vnaprej pripravljeni obrazec iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če je prišlo do kakršnih koli sprememb, zlasti prenosov plačilnih pravic v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali če je katera izmed informacij, navedenih na vnaprej pripravljenih obrazcih, nepravilna.

Oddelek 2

Vloge za pomoč za sheme pomoči na površino in zahtevki za plačilo za ukrepe podpore na površino

Člen 17

Posebne zahteve v zvezi z vlogami za pomoč za sheme pomoči na površino in zahtevki za plačilo za ukrepe podpore na površino

1.   Za identifikacijo vseh kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu in/ali nekmetijskega zemljišča, kot je navedeno v členu 14(1)(d) in (e), pristojni organ upravičencu zagotovi vnaprej pripravljen obrazec in ustrezni grafični prikaz iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, in sicer z vmesnikom, temelječem na geografskem informacijskem sistemu, ki omogoča obdelavo prostorskih in alfanumeričnih podatkov o prijavljenih površinah (v nadaljnjem besedilu: geoprostorski obrazec vloge za pomoč).

2.   Odstavek 1 se uporablja, kakor sledi:

(a)

od leta zahtevkov 2016 za število upravičencev, ki ustreza številu, ki je potrebno za pokrivanje vsaj 25 % skupne površine, ugotovljene za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino v predhodnem letu;

(b)

od leta zahtevkov 2017 za število upravičencev, ki ustreza številu, ki je potrebno za pokrivanje vsaj 75 % skupne površine, ugotovljene za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino v predhodnem letu;

(c)

od leta zahtevkov 2018 za vse upravičence.

3.   Če upravičenec vloge za pomoč in/ali zahtevka za plačilo ne more predložiti z uporabo geoprostorskega obrazca vloge za pomoč, mu pristojni organ zagotovi bodisi:

(a)

potrebno tehnično pomoč bodisi

(b)

vnaprej pripravljene obrazce in ustrezne grafične prikaze v papirni obliki. V takem primeru pristojni organi informacije, ki jih prejme od upravičenca, prepiše v geoprostorski obrazec vloge za pomoč.

4.   Na vnaprej pripravljenih obrazcih, zagotovljenih upravičencu, sta navedeni največja upravičena površina na referenčno parcelo v skladu s točkama (a) in (b) člena 5(2) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 in površina, ugotovljena v predhodnem letu na kmetijsko parcelo za namene sheme osnovnega plačila, sheme enotnega plačila na površino in/ali ukrepa za razvoj podeželja na površino.

V grafičnem prikazu, zagotovljenem upravičencu v skladu s členom 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, so prikazane meje in enotna identifikacija referenčnih parcel, kot je navedena v členu 5(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, ter meje kmetijskih parcel, ugotovljenih v predhodnem letu, da bi lahko upravičenec pravilno navedel velikost in lokacijo vsake kmetijske parcele. Od leta zahtevkov 2016 so v njem navedene tudi vrsta, velikost in lokacija površin z ekološkim pomenom, ugotovljenih v predhodnem letu.

5.   Upravičenec nedvoumno opredeli in prijavi površino vsake kmetijske parcele in, kadar je to ustrezno, vrsto, velikost in lokacijo površin z ekološkim pomenom. V zvezi s plačilom za zeleno komponento upravičenec navede tudi uporabo prijavljenih kmetijskih parcel.

V ta namen lahko potrdi informacije, ki so že navedene na vnaprej pripravljenem obrazcu. Vendar če informacije o površini, lokaciji ali mejah kmetijske parcele ali, kadar je to ustrezno, velikosti in lokaciji površin z ekološkim pomenom niso pravilne ali popolne, upravičenec popravi ali spremeni vnaprej pripravljeni obrazec.

Pristojni organ na podlagi popravkov ali dopolnitev, ki jih je upravičenec vnesel v vnaprej pripravljeni obrazec, presodi, ali je treba ustrezno referenčno parcelo posodobiti, pri čemer upošteva člen 5(3) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

6.   Kadar upravičenec izvaja enakovredne prakse v skladu s členom 43(3)(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013 na podlagi zavez, sprejetih v skladu s členom 39(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (14) ali členom 28(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, se zaveza navede v vlogi za pomoč s sklicevanjem na ustrezni zahtevek za plačilo.

Kadar upravičenec izvaja enakovredne prakse na podlagi nacionalnih ali regionalnih shem okoljskega certificiranja v skladu s členom 43(3)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se v zvezi z vnaprej pripravljenim obrazcem in prijavo upravičenca smiselno uporabljata odstavka 4 in 5 tega člena.

Za namen regionalnega ali skupinskega izvajanja v skladu s členom 46(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in za del obveznosti glede površine z ekološkim pomenom, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati posamezno, upravičenci, ki sodelujejo v takem regionalnem ali skupinskem izvajanju, za vsako kmetijsko parcelo nedvoumno opredelijo in prijavijo vrsto, velikost in lokacijo površine z ekološkim pomenom v skladu z odstavkom 5 tega člena. Upravičenci se v svoji vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo sklicujejo na prijavo regionalnega ali skupinskega izvajanja, kot je navedena v členu 18 te uredbe.

7.   Za površine, ki se uporabljajo za proizvodnjo konoplje, v skladu s členom 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 zbirna vloga vsebuje:

(a)

vse informacije, potrebne za identifikacijo parcel, posejanih s konopljo, z navedbo sort uporabljenih semen;

(b)

navedbo količin uporabljenih semen (kg na hektar);

(c)

uradne etikete na embalaži semen v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES (15), zlasti s členom 12 Direktive, ali kateri koli drug dokument, ki ga država članica priznava za enakovrednega.

Če se setev opravi po končnem roku za predložitev zbirne vloge, se etikete na podlagi odstopanja od točke (c) iz prvega pododstavka predložijo najpozneje do 30. junija. Kadar je treba etikete predložiti tudi drugim nacionalnim organom, lahko države članice določijo, da se navedene etikete vrnejo upravičencu potem, ko so bile predložene v skladu z navedeno točko. Vrnjene etikete se označijo kot uporabljene za vlogo.

8.   Za posebno plačilo za bombaž iz poglavja 2 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013 zbirna vloga vsebuje:

(a)

ime uporabljene sorte semen bombaža;

(b)

kadar je ustrezno, ime in naslov odobrene medpanožne organizacije, v katero je upravičenec včlanjen.

9.   Površine, ki se ne uporabljajo za namene shem pomoči, določenih v naslovih III, IV in V Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali za sheme podpor v vinskem sektorju, kot so navedene v Uredbi (EU) št. 1308/2013, se prijavijo v eni ali več rubrikah „druge uporabe“.

Člen 18

Prijava regionalnega ali skupinskega izvajanja

Za vsako regionalno ali skupinsko izvajanje v skladu s členom 46(5) ali (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se predloži prijava regionalnega ali skupinskega izvajanja, ki dopolnjuje vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo vsakega sodelujočega upravičenca.

Prijava vsebuje vse potrebne dodatne informacije, da se preveri skladnost z obveznostmi glede regionalnega ali skupinskega izvajanja v skladu s členom 46(5) ali (6) navedene uredbe, zlasti:

(a)

enotno identifikacijo vsakega sodelujočega upravičenca;

(b)

najmanjši odstotni delež, ki ga mora izpolnjevati vsak sodelujoči upravičenec posamezno, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 46(6) navedene uredbe;

(c)

skupno površino povezanih struktur sosednjih površin z ekološkim pomenom, kot so navedene v členu 46(5) navedene uredbe, ali skupne površine z ekološkim pomenom, kot je navedena v členu 46(6) navedene uredbe in v zvezi s katero se obveznosti izpolnjujejo skupaj;

(d)

vnaprej pripravljeni grafični prikaz, v katerem so prikazane meje in enotna identifikacija referenčnih parcel, ki se uporabijo za nedvoumno opredelitev povezanih struktur sosednjih površin z ekološkim pomenom ali skupne površine z ekološkim pomenom ter navedbo njihovih meja.

Če v primeru regionalnega izvajanja podroben načrt iz člena 46(6) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 vsebuje vse informacije, navedene v drugem pododstavku tega člena, se lahko prijava iz prvega pododstavka nadomesti s sklicevanjem na načrt.

V primeru skupinskega izvajanja se prijava iz prvega pododstavka dopolni s pisnim dogovorom iz člena 47(4) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014.

Člen 19

Vloge v zvezi s sodelovanjem v shemi za male kmete in umikom iz nje

1.   Vloge za sodelovanje v shemi za male kmete iz člena 62(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, predložene leta 2015, vsebujejo sklicevanje na zbirno vlogo, ki jo je za leto zahtevkov 2015 predložil isti upravičenec, in po potrebi izjavo upravičenca, da je seznanjen s posebnimi pogoji v zvezi s shemo za male kmete, določenimi v členu 64 navedene uredbe.

Države članice lahko določijo, da se vloga iz prvega pododstavka predloži skupaj z zbirno vlogo ali kot del zbirne vloge.

2.   Države članice od leta zahtevkov 2016 zagotovijo poenostavljen postopek za vložitev vloge iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

3.   Vnaprej pripravljeni obrazci, ki se uporabijo v postopku za vložitev vloge iz odstavka 2, se pripravijo na podlagi informacij, navedenih v zbirni vlogi, predloženi za leto zahtevkov 2015, in vsebujejo zlasti:

(a)

vse dodatne informacije, potrebne za ugotovitev skladnosti s členom 64 Uredbe (EU) št. 1307/2013, in po potrebi vse dodatne informacije, potrebne za potrditev, da upravičenec še vedno izpolnjuje pogoje iz člena 9 navedene uredbe;

(b)

izjavo upravičenca, da je seznanjen s posebnimi pogoji v zvezi s shemo za male kmete, določenimi v členu 64 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Kadar se države članice odločijo za metodo plačila iz točke (a) prvega pododstavka člena 63(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ne da bi uporabile tretji pododstavek navedenega člena, se vnaprej pripravljeni obrazci na podlagi odstopanja od prvega pododstavka tega odstavka zagotovijo v skladu z oddelkom 1 tega poglavja.

4.   Upravičenci, ki se odločijo za umik iz sheme za male kmete za leto po letu 2015 v skladu z drugim pododstavkom člena 62(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 ali členom 62(2) navedene uredbe, pristojni organ obvestijo o svojem umiku v skladu s pravili, ki jih določijo države članice.

Oddelek 3

Druge vloge

Člen 20

Posebne določbe v zvezi z vlogami za pomoč

Upravičenec, ki ne zaprosi za pomoč v okviru sheme pomoči na površino, ampak zaprosi za pomoč v okviru druge sheme, navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, ali za sheme podpore v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in ima na voljo kmetijsko površino, navedene površine prijavi na obrazcu vloge za pomoč v skladu s členom 17 te uredbe.

Upravičenec, za katerega veljajo samo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, na obrazcu vloge za pomoč prijavi površine, ki jih ima na voljo, za vsako koledarsko leto, v katerem se navedene obveznosti uporabljajo.

Vendar lahko države članice upravičence oprostijo obveznosti iz prvega in drugega pododstavka, kadar so zadevne informacije na voljo pristojnim organom v okviru drugih administrativnih in kontrolnih sistemov, ki zagotavljajo združljivost z integriranim sistemom v skladu s členom 61 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 21

Zahteve v zvezi z vlogo za pomoč na žival in zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival

1.   Vloga za pomoč na žival, kot je opredeljena v točki 15 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, ali zahtevek za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival, kot so opredeljeni v točki 14 drugega pododstavka člena 2(1) navedene uredbe, vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči in/ali podpore, in zlasti:

(a)

identiteto upravičenca;

(b)

sklicevanje na zbirno vlogo, če je že bila predložena;

(c)

število živali vsake vrste, za katero se predloži vloga za pomoč na žival ali zahtevek za plačilo, in pri govedu identifikacijsko oznako živali;

(d)

kadar je ustrezno, zavezo upravičenca, da bo imel živali iz točke (c) na svojem kmetijskem gospodarstvu v obdobju, ki ga določi država članica, in informacije o lokaciji ali lokacijah, na katerih bodo živali v zadevnem obdobju;

(e)

kadar je ustrezno, vse spremne dokumente, potrebne za ugotovitev upravičenosti do zadevne sheme ali ukrepa;

(f)

izjavo upravičenca, da je seznanjen s pogoji v zvezi z zadevno pomočjo in/ali podporo.

2.   Vsak imetnik živali ima pravico, da od pristojnega organa brez omejitev, v primernih časovnih presledkih in brez pretiranih zamud pridobi informacije o podatkih iz računalniške zbirke podatkov za živali, ki se nanašajo nanj in na njegove živali. Upravičenec ob predložitvi vloge za pomoč na žival ali zahtevka za plačilo izjavi, da so podatki pravilni in popolni, ali nepravilne podatke popravi ali manjkajoče podatke dopolni.

3.   Države članice lahko določijo, da nekaterih informacij iz odstavka 1 ni treba vključiti v vlogo za pomoč na žival ali zahtevek za plačilo, če so bile pristojnemu organu že sporočene.

4.   Države članice lahko uvedejo postopke, po katerih se lahko podatki iz računalniške zbirke podatkov za živali uporabijo za namene vloge za pomoč na žival ali zahtevka za plačilo, če računalniška zbirka podatkov za živali omogoča raven zanesljivosti in izvajanja, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnih shem pomoči ali podpornih ukrepov na ravni posameznih živali.

Postopki iz prvega pododstavka lahko vključujejo sistem, po katerem lahko upravičenec zaprosi za pomoč in/ali podporo za vse živali, ki na datum ali v obdobju, ki ga določi država članica, izpolnjujejo pogoje za pomoč in/ali podporo na podlagi podatkov v računalniški zbirki podatkov za živali.

V takem primeru države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev:

(a)

da sta v skladu z določbami, ki veljajo za zadevno shemo pomoči in/ali podporni ukrep, datum ali obdobje iz drugega pododstavka jasno opredeljena in znana upravičencu;

(b)

da upravičenec ve, da se vse potencialno upravičene živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v sistemu za identifikacijo in registracijo živali, štejejo za živali, pri katerih so bile ugotovljene neskladnosti, kot je navedeno v členu 31 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

5.   Države članice lahko določijo, da se nekatere informacije iz odstavka 1 lahko pošljejo ali se pošljejo prek organa ali organov, ki ga ali jih same odobrijo. Vendar za poslane podatke ostaja odgovoren upravičenec.

Oddelek 4

Posebne določbe v zvezi s plačilnimi pravicami

Člen 22

Dodelitev ali povečanje vrednosti plačilnih pravic

1.   Vloge za dodelitev plačilnih pravic ali povečanje vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila v skladu s členi 20, 24, 30, razen odstavka 7(e), in 39 Uredbe (EU) št. 1307/2013 se predložijo do datuma, ki ga določijo države članice. Določeni datum ni poznejši od 15. maja zadevnega koledarskega leta.

Vendar lahko Estonija, Latvija, Litva, Finska in Švedska določijo poznejši datum, ki ni poznejši od 15. junija zadevnega koledarskega leta.

2.   Države članice lahko določijo, da se vloga za dodelitev plačilnih pravic predloži sočasno z vlogo za pomoč v okviru sheme osnovnega plačila.

Člen 23

Izterjava neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic

1.   Če se po dodelitvi plačilnih pravic upravičencem v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ugotovi, da je bilo število dodeljenih plačilnih pravic preveliko, se presežno število dodeljenih plačilnih pravic vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve iz člena 30 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Če je napako iz prvega pododstavka storil pristojni organ ali drug organ in če upravičenec te napake upravičeno ni mogel odkriti, se vrednost preostalih plačilnih pravic, dodeljenih navedenemu upravičencu, ustrezno prilagodi.

Če je medtem upravičenec, ki ga zadeva dodelitev prevelikega števila plačilnih pravic, plačilne pravice prenesel na druge upravičence, tudi za prevzemnike velja obveznost iz prvega pododstavka, sorazmerno s številom plačilnih pravic, ki so bile prenesene nanje, če upravičenec, ki so mu bile plačilne pravice prvotno dodeljene, nima na voljo zadostnega števila plačilnih pravic za kritje števila neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic.

2.   Če se po dodelitvi plačilnih pravic upravičencem v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ugotovi, da so bili plačila, ki jih je upravičenec prejel za leto 2014, kot so navedena v prvem pododstavku člena 26(2) navedene uredbe, ali vrednost plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na datum predložitve svoje vloge za leto 2014, kot so navedene v prvem pododstavku člena 26(3) navedene uredbe, ali vrednost na enoto plačilnih pravic, kot je navedena v členu 26(5) navedene uredbe, ali povečanje vrednosti na enoto plačilnih pravic, kot je navedeno v členu 30(10) navedene uredbe, ali skupna vrednost pomoči, ki jo je upravičenec prejel za koledarsko leto pred izvajanjem sheme osnovnega plačila, kot je navedena v prvem pododstavku člena 40(3) navedene uredbe, preveliki, se vrednost navedenih plačilnih pravic, ki temelji na nepravilni referenčni vrednosti za zadevnega upravičenca, ustrezno prilagodi.

Navedena prilagoditev se opravi tudi v zvezi s plačilnimi pravicami, ki so bile medtem prenesene na druge upravičence.

Vrednost zmanjšanja se vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve iz člena 30 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

3.   Če se po dodelitvi plačilnih pravic upravičencem v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ugotovi, da je pri istem upravičencu nastal položaj iz odstavkov 1 in 2, se prilagoditev vrednosti vseh plačilnih pravic, kot je navedena v odstavku 2, opravi, preden se neupravičeno dodeljene plačilne pravice vrnejo v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve v skladu z odstavkom 1.

4.   Prilagoditve števila in/ali vrednosti plačilnih pravic, določene v tem členu, ne povzročijo sistematičnega preračunavanja preostalih plačilnih pravic.

5.   Države članice se lahko odločijo, da ne bodo izterjale neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic, kadar je skupna vrednost navedenih plačilnih pravic, kot je v času preverjanja zaradi prilagoditev, določenih v tem členu, navedena v elektronskem registru za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, 50 EUR ali manj za katero koli leto, v katerem se izvaja shema osnovnega plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013.

Neupravičeno izplačani zneski za leta zahtevkov pred prilagoditvami se izterjajo v skladu s členom 7 te uredbe. Pri določitvi takih neupravičeno izplačanih zneskov se upošteva učinek prilagoditev iz tega člena na število in, kjer je ustrezno, vrednost plačilnih pravic za vsa zadevna leta.

NASLOV III

PREGLEDI

POGLAVJE I

Skupne določbe

Člen 24

Splošna načela

1.   Upravni pregledi in pregledi na kraju samem, določeni v tej uredbi, se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito preverjanje:

(a)

pravilnosti in popolnosti informacij, navedenih v vlogi za pomoč, vlogi za podporo, zahtevku za plačilo ali drugi prijavi;

(b)

skladnosti z vsemi merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi za zadevno shemo pomoči in/ali podporni ukrep ter pogoji za odobritev pomoči in/ali podpore ali oprostitve obveznosti;

(c)

zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost.

2.   Države članice zagotovijo, da se lahko skladnost z vsemi veljavnimi pogoji, določenimi z zakonodajo Unije ali v zadevni nacionalni zakonodaji in dokumentih, ki vsebujejo izvedbena pravila, ali s programom razvoja podeželja, preveri na podlagi niza preverljivih kazalnikov, ki jih določijo države članice.

3.   Rezultati upravnih pregledov in pregledov na kraju samem se ocenijo, da se ugotovi, ali bi lahko kakršne koli ugotovljene težave na splošno pomenile tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali druge organe. Pri oceni se opredelijo tudi vzroki takega položaja, kakršna koli nadaljnja preučitev, ki bo morda potrebna, ter potrebni popravni in preventivni ukrepi.

4.   Pristojni organ opravi fizične inšpekcijske preglede na terenu, če fotointerpretacija ortofoto posnetkov (satelitskih ali iz zraka) ne zagotovi rezultatov, ki bi omogočali dokončne ugotovitve v skladu z zahtevami pristojnega organa v zvezi z upravičenostjo ali pravilno velikostjo površine, ki je predmet upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem.

5.   To poglavje se uporablja tudi za vse preglede, opravljene na podlagi te uredbe, in brez poseganja v posebna pravila, določena v naslovih IV in V. Vendar se odstavek 3 ne uporablja za naslov V.

Člen 25

Napoved pregledov na kraju samem

Pregledi na kraju samem se lahko napovejo, če to ne posega v njihov namen ali učinkovitost. Vsaka napoved je strogo omejena na najkrajše potrebno obdobje in ne presega 14 dni.

Vendar napoved pri pregledih na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč na žival ali zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival ne presega 48 ur, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Če poleg tega zakonodaja, ki se uporablja za akte in standarde, upoštevne za navzkrižno skladnost, zahteva nenapovedane preglede na kraju samem, se navedena pravila uporabljajo tudi v primeru pregledov na kraju samem, povezanih z navzkrižno skladnostjo.

Člen 26

Časovna razporeditev pregledov na kraju samem

1.   Kadar je ustrezno, se pregledi na kraju samem, določeni s to uredbo, opravijo sočasno s kakršnimi koli drugimi pregledi, določenimi v zakonodaji Unije.

2.   Za namen ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema so pregledi na kraju samem razporejeni čez vse leto na podlagi analize tveganj, ki jih pomenijo različne zaveze v okviru vsakega ukrepa.

3.   Pri pregledih na kraju samem se preverja skladnost z vsemi merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi tistih shem pomoči ali podpornih ukrepov, za katere je bil upravičenec izbran v skladu s členom 34.

Trajanje pregledov na kraju samem je strogo omejeno na najkrajše potrebno obdobje.

4.   Če je mogoče nekatera merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti preveriti le v določenem časovnem obdobju, so lahko za preglede na kraju samem potrebni poznejši dodatni obiski. V takem primeru se pregledi na kraju samem usklajujejo tako, da se število in trajanje takih obiskov pri enem upravičencu omejita na potrebni minimum. Kadar je ustrezno, se lahko taki obiski opravijo tudi z daljinskim zaznavanjem v skladu s členom 40.

Kadar so potrebni dodatni obiski v zvezi z zemljiščem v prahi, ozarami, varovalnimi pasovi, pasovi upravičenih hektarov ob gozdu, naknadnimi posevki in/ali ozelenitvijo, prijavljeno kot površino z ekološkim pomenom, ti dodatni obiski v 50 % primerov zadevajo istega upravičenca, izbranega na podlagi tveganja, v preostalih 50 % primerov pa različne dodatno izbrane upravičence. Različni dodatni upravičenci se izberejo naključno izmed vseh upravičencev, ki imajo zemljišče v prahi, ozare, varovalne pasove, pasove upravičenih hektarov ob gozdu, naknadne posevke in/ali ozelenitev, prijavljeno kot površino z ekološkim pomenom, ti obiski pa so lahko omejeni na površine, prijavljene kot zemljišče v prahi, ozare, varovalni pasovi, pasovi upravičenih hektarov ob gozdu, naknadni posevki in/ali ozelenitev.

Če so potrebni dodatni obiski, se za vsak dodatni obisk uporablja člen 25.

Člen 27

Navzkrižno obveščanje o rezultatih pregledov

Kadar je ustrezno, se pri upravnih pregledih in pregledih na kraju samem v zvezi z upravičenostjo upoštevajo domnevni primeri neskladnosti, ki so jih prijavili druge službe, organi ali organizacije.

Države članice zagotovijo, da se vse zadevne ugotovitve v okviru pregledov skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi glede shem iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in/ali podpore na podlagi ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema navzkrižno sporočijo zadevnemu pristojnemu organu, odgovornemu za odobritev ustreznega plačila. Države članice tudi zagotovijo, da javni ali zasebni certifikacijski organi iz člena 38 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 obvestijo pristojni organ, odgovoren za odobritev plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, o kakršni koli ugotovitvi, upoštevni za pravilno odobritev takega plačila upravičencem, ki so se odločili za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi enakovrednih praks, zajetih s shemo certificiranja.

Kadar upravni pregledi ali pregledi na kraju samem v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema zajemajo enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se rezultati takih pregledov navzkrižno sporočijo zaradi nadaljnjega ukrepanja v zvezi z odobritvijo plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.

POGLAVJE II

Upravni pregledi v integriranem sistemu

Člen 28

Upravni pregledi

1.   Upravni pregledi iz člena 74 Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno z navzkrižnim preverjanjem, omogočajo odkrivanje neskladnosti, zlasti avtomatizirano odkrivanje z uporabo računalniških sredstev. Pregledi zajemajo vse elemente, ki jih je mogoče in primerno preveriti z upravnimi pregledi. S temi pregledi se zagotovi, da:

(a)

so merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti za shemo pomoči ali podporni ukrep izpolnjeni;

(b)

ni dvojnega financiranja na podlagi drugih shem Unije;

(c)

je vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo popoln in predložen v ustreznem roku ter da so bili po potrebi predloženi spremeni dokumenti in da ti dokazujejo upravičenost;

(d)

so po potrebi izpolnjene dolgoročne zaveze.

2.   Države članice lahko v zvezi s shemami pomoči za živali in ukrepi podpore na žival, kadar je to ustrezno, uporabijo dokaze, ki jih prejmejo od drugih služb, organov ali organizacij, da preverijo skladnost z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi, pod pogojem, da zadevna služba, organ ali organizacija deluje v skladu s standardom, ki zadostuje za kontrolo take skladnosti.

Člen 29

Navzkrižna preverjanja

1.   Kadar je ustrezno, upravni pregledi vključujejo navzkrižna preverjanja:

(a)

prijavljenih plačilnih pravic oziroma prijavljenih kmetijskih parcel, da se prepreči večkratna odobritev iste pomoči ali podpore za isto koledarsko leto ali leto zahtevkov in kakršno koli neupravičeno kopičenje pomoči, odobrene na podlagi shem pomoči na površino iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 (16) ter ukrepov podpore na površino, kot so opredeljeni v točki 21 drugega pododstavka člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014;

(b)

plačilnih pravic, da se preverita njihov obstoj in upravičenost do pomoči;

(c)

med kmetijskimi parcelami, kot so prijavljene v zbirni vlogi in/ali zahtevku za plačilo, in informacijami, kot jih v skladu s členom 5(2) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 za vsako referenčno parcelo vsebuje identifikacijski sistem za kmetijske parcele, da se preveri upravičenost površin kot takih do sheme neposrednih plačil in/ali ukrepa za razvoj podeželja;

(d)

med plačilnimi pravicami in ugotovljeno površino, da se preveri, ali so pravice povezane z vsaj enakim številom upravičenih hektarjev, kot so opredeljeni v členu 32(2) do (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(e)

s sistemom za identifikacijo in registracijo živali, da se preveri upravičenost do pomoči in/ali podpore ter se prepreči neupravičena večkratna odobritev iste pomoči in/ali podpore za isto koledarsko leto ali leto zahtevkov;

(f)

med izjavami upravičenca v zbirni vlogi, da je član odobrene medpanožne organizacije, informacijami na podlagi člena 17(8) te uredbe in informacijami, ki jih pošljejo zadevne odobrene medpanožne organizacije, da se preveri upravičenost do povečanja pomoči iz člena 60(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(g)

s katerimi se preveri skladnost z merili za odobritev medpanožnih organizacij in seznam njihovih članov vsaj enkrat vsakih pet let.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se, kadar integrirani sistem zagotavlja geoprostorske obrazce vloge za pomoč, navzkrižna preverjanja izvedejo kot prostorski presek digitalizirane površine, prijavljene v identifikacijskem sistemu kmetijskih parcel. Poleg tega se navzkrižna preverjanja opravijo za preprečitev dvojnega uveljavljanja iste površine.

2.   Znaki neskladnosti, izhajajoči iz navzkrižnega preverjanja, se preverijo z drugim ustreznim upravnim postopkom in po potrebi s pregledom na kraju samem.

3.   Če za referenčno parcelo vlogo za pomoč in/ali zahtevek za plačilo vložita dva ali več upravičencev v okviru iste sheme pomoči ali istega podpornega ukrepa in če se prijavljene kmetijske parcele prostorsko prekrivajo ali če skupna prijavljena površina presega največjo upravičeno površino, določeno v skladu s točkama (a) in (b) člena 5(2) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, razlika pa spada v toleranco meritev, opredeljeno v skladu s členom 38 te uredbe v zvezi z navedeno referenčno parcelo, lahko država članica določi sorazmerno zmanjšanje zadevnih površin, razen če upravičenec dokaže, da je kateri koli izmed drugih zadevnih upravičencev prijavil prevelike površine v škodo prvega.

POGLAVJE III

Pregledi na kraju samem v integriranem sistemu

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 30

Stopnja kontrole za sheme pomoči na površino, razen za plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje

Za sheme pomoči na površino, ki niso plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, v skladu s poglavjem 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 (v nadaljnjem besedilu: plačilo za zeleno komponento), kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj:

(a)

5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino v skladu s poglavjem 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013. Države članice zagotovijo, da kontrolni vzorec vsebuje vsaj 5 % vseh upravičencev, ki prijavljajo predvsem kmetijske površine, ki so površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo, v skladu s členom 10(1) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014;

(b)

5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za prerazporeditveno plačilo v skladu s poglavjem 2 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(c)

5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za plačilo za območja z naravnimi omejitvami v skladu s poglavjem 4 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(d)

5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za plačilo za mlade kmete v skladu s poglavjem 5 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(e)

5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za plačila na površino na podlagi prostovoljne vezane podpore v skladu s poglavjem 1 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(f)

5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za plačilo na podlagi sheme za male kmete v skladu z naslovom V Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(g)

30 % površin, prijavljenih za proizvodnjo konoplje, v skladu s členom 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(h)

5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za posebno plačilo za bombaž v skladu s poglavjem 2 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Člen 31

Stopnja kontrole za plačilo za zeleno komponento

1.   Za plačilo za zeleno komponento kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj:

(a)

5 % vseh upravičencev, ki morajo upoštevati kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: prakse zelene komponente), in ki niso del kontrolne populacije iz točk (b) in (c) (v nadaljnjem besedilu: kontrolna populacija za zeleno komponento); ta vzorec istočasno zajema vsaj 5 % vseh upravičencev, ki imajo okoljsko občutljive površine s trajnim travinjem, ki so na območjih, zajetih z Direktivo Sveta 92/43/EGS (17) ali Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18), in nova občutljiva območja iz člena 45(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(b)

3 %:

(i)

bodisi vseh upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo za zeleno komponento in so oproščeni obveznosti glede diverzifikacije kmetijskih rastlin in površine z ekološkim pomenom, ker ne dosegajo pragov iz členov 44 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter na katere se ne nanašajo obveznosti iz člena 45 navedene uredbe;

(ii)

bodisi upravičencev, ki v letih, ko se člen 44 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 ne uporablja v državi članici, izpolnjujejo pogoje za plačilo za zeleno komponento in so oproščeni obveznosti glede diverzifikacije kmetijskih rastlin in površine z ekološkim pomenom, ker ne dosegajo pragov iz členov 44 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter na katere se ne nanašajo obveznosti iz člena 45(1) navedene uredbe;

(c)

5 % vseh upravičencev, ki morajo upoštevati prakse zelene komponente in uporabljajo nacionalne ali regionalne sheme okoljskega certificiranja, kot so navedene v členu 43(3)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(d)

5 % vseh upravičencev, ki sodelujejo v regionalnem izvajanju v skladu s členom 46(5) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(e)

5 % skupinskega izvajanja v skladu s členom 46(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(f)

100 % povezanih struktur sosednjih površin z ekološkim pomenom, kot so navedene v členu 46(3) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014;

(g)

100 % vseh upravičencev z obveznostjo ponovne spremembe zemljišča v zemljišče s trajnim travinjem v skladu s členom 42 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014;

(h)

20 % vseh upravičencev z obveznostjo ponovne spremembe zemljišča v zemljišče s trajnim travinjem v skladu s členom 44(2) in (3) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014.

2.   Upravičenci, ki upoštevajo prakse zelene komponente na podlagi enakovrednih praks v skladu s členom 43(3)(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali ki sodelujejo v shemi za male kmete v skladu s členom 61 navedene uredbe, ali ki za celotno kmetijsko gospodarstvo izpolnjujejo zahteve iz člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (19), kar zadeva ekološko kmetovanje, niso del kontrolnega vzorca in se ne prištevajo v stopnje kontrole, določene v tem členu.

3.   Kadar površine z ekološkim pomenom niso opredeljene v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, kot je naveden v členu 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se stopnja kontrole, določena v točki (a) in točkah (c) do (e) odstavka 1, dopolni s 5 % vseh upravičencev zadevnega kontrolnega vzorca, ki morajo na kmetijski površini imeti površino z ekološkim pomenom v skladu s členoma 43 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja, kadar administrativni in kontrolni sistem zagotavlja, da so vse prijavljene površine z ekološkim pomenom opredeljene in, kadar je to ustrezno, evidentirane v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele v skladu s členom 5(2)(c) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 pred plačilom.

Člen 32

Stopnja kontrole za ukrepe za razvoj podeželja

1.   Kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj 5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za ukrepe za razvoj podeželja. Za ukrepe, določene v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, se petodstotna stopnja kontrole doseže za posamezni ukrep.

Navedeni kontrolni vzorec zajema tudi vsaj 5 % upravičencev iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki vključijo enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko v primeru skupin oseb, kot so navedene v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vsak posamezni član takih skupin šteje za upravičenca za izračun stopnje kontrole, določene v odstavku 1.

3.   Države članice se lahko za upravičence do večletne podpore, odobrene v skladu s členom 21(1)(a) ter členi 28, 29 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 36(a)(iv) in (v), (b)(i), (iii) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki vključuje plačila, ki presegajo pet let, odločijo, da bodo po petem letu plačila preverile vsaj 2,5 % navedenih upravičencev.

Prvi pododstavek se uporablja za podporo, odobreno na podlagi tretjega pododstavka člena 28(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013 po petem letu plačila zadevne zaveze.

4.   Upravičenci, preverjeni na podlagi odstavka 3, se ne upoštevajo za namen odstavka 1.

Člen 33

Stopnja kontrole za sheme pomoči za živali

1.   Pri shemah pomoči za živali kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, za vsako izmed shem pomoči zajema vsaj 5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za zadevno shemo pomoči.

Vendar če računalniška zbirka podatkov za živali ne omogoča ravni zanesljivosti in izvajanja, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnih shem pomoči, za zadevno shemo pomoči velja desetodstotni delež.

Izbrani kontrolni vzorec zajema vsaj 5 % vseh živali, za katere se zaprosi za pomoč na shemo pomoči.

2.   Kadar je ustrezno, kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema 10 % drugih služb, organov ali organizacij, ki zagotovijo dokaze za preverjanje skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi, kot je navedeno v členu 28(2).

Člen 34

Izbira kontrolnega vzorca

1.   Vloge ali prosilci, za katere se ob predložitvi ali po upravnih pregledih ugotovi, da niso dopustne oziroma da niso upravičeni do plačila, niso del kontrolne populacije.

2.   Za namene členov 30 in 31 se vzorec izbere na naslednji način:

(a)

od 1 do 1,25 % upravičencev, ki zaprosijo za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino v skladu s poglavjem 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, se izbere naključno izmed vseh upravičencev, ki zaprosijo za navedeni shemi;

(b)

od 1 do 1,25 % kontrolne populacije za zeleno komponento se izbere naključno izmed vseh upravičencev, izbranih v skladu s točko (a). Kadar je to potrebno za dosego navedenega odstotnega deleža, se iz kontrolne populacije za zeleno komponento naključno izberejo dodatni upravičenci;

(c)

preostalo število upravičencev za kontrolni vzorec iz člena 31(1)(a) se izbere na podlagi analize tveganja;

(d)

vsi upravičenci, izbrani v skladu s točkami od (a) do (c) tega pododstavka, se lahko štejejo za del kontrolnih vzorcev, določenih v členu 30(b) do (e), (g) in (h). Kadar je to potrebno za upoštevanje najmanjših stopenj kontrole, se iz zadevnih kontrolnih populacij naključno izberejo dodatni upravičenci;

(e)

vsi upravičenci, izbrani v skladu s točkami od (a) do (d) tega pododstavka, se lahko štejejo za del kontrolnega vzorca, določenega v členu 30(a). Kadar je to potrebno za upoštevanje najmanjše stopnje kontrole, se izmed vseh upravičencev, ki zaprosijo za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino v skladu s poglavjem 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, naključno izberejo dodatni upravičenci;

(f)

minimalno število upravičencev iz člena 30(f) se izbere naključno izmed vseh upravičencev, ki zaprosijo za plačilo na podlagi sheme za male kmete v skladu z naslovom V Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(g)

minimalno število upravičencev iz člena 31(1)(b) se izbere na podlagi analize tveganja izmed vseh upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo za zeleno komponento in so oproščeni tako obveznosti glede diverzifikacije kmetijskih rastlin in kot glede površine z ekološkim pomenom, ker ne dosegajo pragov iz členov 44 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter na katere se ne nanašajo obveznosti iz člena 45 navedene uredbe;

(h)

od 20 do 25 % minimalnega števila upravičencev iz člena 31(1)(c), (d) in (h) se izbere naključno izmed vseh upravičencev, izbranih v skladu s točko (b) tega pododstavka. Kadar je to potrebno za dosego navedenega odstotnega deleža, se izmed vseh upravičencev, izbranih v skladu s točko (a) tega pododstavka, naključno izberejo dodatni upravičenci. Preostalo število upravičencev iz člena 31(1)(c), (d) in (h) se izbere na podlagi analize tveganja izmed vseh upravičencev, izbranih v skladu s točko (c) tega pododstavka. Kadar je to potrebno za upoštevanje najmanjših stopenj kontrole, se iz zadevnih kontrolnih populacij na podlagi analize tveganja izberejo dodatni upravičenci;

(i)

od 20 do 25 % minimalnega števila skupinskih izvajanj iz člena 31(1)(e) se izbere naključno izmed vseh skupinskih izvajanj v skladu s členom 46(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Preostalo število skupinskih izvajanj iz člena 31(1)(e) se izbere na podlagi analize tveganja.

Pregled na kraju samem v zvezi z dodatnimi upravičenci, izbranimi v skladu s točkami (d), (e) in (h), in upravičenci, izbranimi v skladu s točkama (f) in (g), je lahko omejen na shemo pomoči, za katero so bili izbrani, če so najmanjše stopnje kontrole pri drugih shemah pomoči, za katere so zaprosili, že izpolnjene.

Pregled na kraju samem v zvezi z dodatnimi upravičenci, izbranimi v skladu s členom 31(3) in s točko (h) prvega pododstavka tega odstavka, ter upravičenci, izbranimi v skladu s točko (i) prvega pododstavka tega odstavka, je lahko omejen na prakse zelene komponente, za katere so bili izbrani, če so najmanjše stopnje kontrole pri drugih shemah pomoči in praksah zelene komponente, ki jih morajo upoštevati, že izpolnjene.

Države članice za namene člena 31 zagotovijo reprezentativnost kontrolnega vzorca, kar zadeva različne prakse.

3.   Za namene členov 32 in 33 se najprej od 20 do 25 % minimalnega števila upravičencev, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, izbere naključno. Preostalo število upravičencev, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, se izbere na podlagi analize tveganja.

Države članice lahko za namene člena 32 kot rezultat analize tveganja izberejo posebne ukrepe za razvoj podeželja, ki se uporabljajo za upravičence.

4.   Če število upravičencev, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, presega minimalno število upravičencev iz členov 30 do 33, odstotni delež naključno izbranih upravičencev v dodatnem vzorcu ne presega 25 %.

5.   Učinkovitost analize tveganja se oceni in posodobi vsako leto, in sicer:

(a)

z določitvijo pomembnosti vsakega dejavnika tveganja;

(b)

s primerjavo rezultatov, kar zadeva razliko med prijavljeno površino in ugotovljeno površino iz vzorca, izbranega na podlagi tveganja, in naključno izbranega vzorca iz prvega pododstavka odstavka 2; ali s primerjavo rezultatov, kar zadeva razliko med prijavljenimi živalmi in ugotovljenimi živalmi iz vzorca, izbranega na podlagi tveganja, in naključno izbranega vzorca iz prvega pododstavka odstavka 2;

(c)

z upoštevanjem posebnega položaja in po potrebi razvoja pomembnosti dejavnikov tveganja v državi članici;

(d)

z upoštevanjem narave neskladnosti, zaradi katere je treba povečati stopnjo kontrole v skladu s členom 35.

6.   Pristojni organ vodi evidenco o razlogih za izbiro posameznega upravičenca za pregled na kraju samem. Inšpektor, ki opravi pregled na kraju samem, je ustrezno obveščen pred začetkom pregleda na kraju samem.

7.   Kadar je ustrezno, se lahko pred končnim rokom iz člena 13 na podlagi razpoložljivih informacij opravi delna izbira kontrolnega vzorca. Navedeni začasni vzorec se dopolni, ko so na voljo vse ustrezne vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo.

Člen 35

Povečanje stopnje kontrole

Če se pri pregledih na kraju samem odkrije kakršna koli večja neskladnost v okviru zadevne sheme pomoči ali podornega ukrepa ali v regiji ali delu regije, pristojni organ ustrezno poveča odstotni delež upravičencev, pri katerih je treba v naslednjem letu opraviti pregled na kraju samem.

Člen 36

Zmanjšanje stopnje kontrole

1.   Stopnje kontrole, določene v tem poglavju, se lahko zmanjšajo samo za sheme pomoči ali podporne ukrepe, določene v tem členu.

2.   Države članice se lahko na podlagi odstopanja od člena 30(a), (b) in (f) v zvezi s shemo osnovnega plačila, shemo enotnega plačila na površino, prerazporeditvenim plačilom in shemo za male kmete odločijo, da se minimalna stopnja pregledov na kraju samem, ki se opravijo vsako leto po posameznih shemah, zmanjša na 3 %.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če je vzpostavljen sistem prostorskega preseka vseh vlog za pomoč v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele v skladu s členom 17(2) in če se opravijo navzkrižna preverjanja vseh vlog za pomoč, da se prepreči dvojno uveljavljanje iste površine v letu pred uporabo navedenega pododstavka.

V zvezi z letoma zahtevkov 2015 in 2016 stopnja napak, ugotovljenih v naključnem vzorcu, pregledanem na kraju samem, v dveh predhodnih proračunskih letih ne presega 2 %. Navedeno stopnjo napak potrdi država članica v skladu z metodologijo, pripravljeno na ravni Unije.

3.   Države članice se lahko na podlagi odstopanja od člena 30(a), (b) in (f) v zvezi s shemo osnovnega plačila, shemo enotnega plačila na površino, prerazporeditvenim plačilom in shemo za male kmete odločijo, da se kontrolni vzorec zmanjša na vzorec, izbran v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 34(2), če se opravijo pregledi na podlagi ortofoto posnetkov, uporabljenih za posodobitev identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če države članice sistematično posodabljajo identifikacijski sistem za kmetijske parcele in če v obdobju največ treh let preverijo vse upravičence na celotnem območju, zajetim s sistemom, pri čemer je na leto zajetih najmanj 25 % upravičenih hektarjev, vpisanih v identifikacijski sistem za kmetijske parcele. Vendar se ta najmanjši odstotni delež zajetja na leto ne uporablja za države članice, v katerih je v identifikacijski sistem za kmetijske parcele vpisanih manj kot 150 000 upravičenih hektarjev.

Države članice pred uporabo prvega pododstavka v predhodnih treh letih popolnoma posodobijo zadevni identifikacijski sistem za kmetijske parcele.

Ortofoto posnetki, uporabljeni za posodobitev, na datum uporabe za posodobitev identifikacijskega sistema za kmetijske parcele niso starejši od 15 mesecev.

Kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, kot je ocenjena v skladu s členom 6 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 v dveh letih pred uporabo prvega pododstavka, zadostuje za zagotovitev učinkovitega preverjanja pogojev, v skladu s katerimi je odobrena pomoč.

Odločitev iz prvega pododstavka se lahko sprejme na nacionalni ali regionalni ravni. Za namene tega pododstavka regija obsega celotno območje, zajeto z enim ali več samostojnimi identifikacijskimi sistemi za kmetijske parcele.

Tretji pododstavek odstavka 2 se uporablja smiselno.

4.   Države članice se lahko na podlagi odstopanja od člena 32(1) odločijo, da se minimalna stopnja pregledov na kraju samem, ki se opravijo vsako koledarsko leto, zmanjša na 3 % upravičencev, ki zaprosijo za ukrepe za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja v zvezi z upravičenci, ki vključijo enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

5.   Odstavki 2, 3 in 4 se uporabljajo samo, če so izpolnjeni splošni pogoji za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem, ki jo Komisija določi v skladu s členom 62(2)(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Če kateri koli izmed navedenih pogojev ali pogojev, določenih v odstavku 2 ali 3 tega člena, ni več izpolnjen, države članice nemudoma prekličejo odločitev o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem in uporabijo minimalno stopnjo pregledov na kraju samem, določeno v členu 30(a), (b) in (f) in/ali členu 32, z naslednjim letom zahtevkov za zadevne sheme pomoči ali podporne ukrepe.

6.   Če država članica uvede sistem predhodne odobritve za gojenje konoplje, se lahko na podlagi odstopanja od člena 30(g) minimalna stopnja pregledov na kraju samem zmanjša na 20 % površin, prijavljenih za proizvodnjo konoplje, kot so navedene v členu 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

V takem primeru država članica Komisijo uradno obvesti o svojih podrobnih pravilih in pogojih, povezanih z njenim sistemom predhodne odobritve, leto pred uporabo znižane stopnje kontrole. Vse spremembe teh podrobnih pravil ali pogojev se nemudoma sporočijo Komisiji.

Oddelek 2

Pregledi na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč za sheme pomoči na površino in zahtevki za plačilo za ukrepe podpore na površino

Člen 37

Elementi pregledov na kraju samem

1.   Pregledi na kraju samem zajemajo vse kmetijske parcele, za katere se zaprosi za pomoč v okviru shem iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in/ali za katere se zaprosi za podporo na podlagi ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema.

V zvezi s kontrolo ukrepov za razvoj podeželja, določenih v členu 21(1)(a) ter členih 30 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pregledi na kraju samem zajemajo tudi celotno nekmetijsko zemljišče, za katero se zahteva podpora.

Pristojni organ na podlagi rezultatov kontrole presodi, ali je treba ustrezne referenčne parcele posodobiti, pri čemer upošteva člen 5(3) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

2.   Pregledi na kraju samem zajemajo meritve površine in preverjanje meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti v zvezi s površino, ki jo upravičenec prijavi v okviru shem pomoči in/ali podpornih ukrepov iz odstavka 1.

Pri upravičencih, ki zaprosijo za neposredna plačila na podlagi shem, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, in katerih kmetijske površine so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, pregled na kraju samem zajema tudi preverjanje minimalne dejavnosti, ki se izvaja na navedenih površinah, kot je navedeno v členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

3.   Pregledi na kraju samem v zvezi s praksami zelene komponente zajemajo vse obveznosti, ki jih mora upoštevati upravičenec. Kadar je ustrezno, pregledi na kraju samem zajemajo skladnost s pragovi iz členov 44 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013 za izvzetje iz praks. Ta pododstavek se uporablja tudi za preglede na kraju samem, opravljene v zvezi z nacionalnimi ali regionalnimi shemami okoljskega certificiranja, kot so navedene v členu 43(3)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Če se pregled na kraju samem nanaša na regionalno izvajanje v skladu s členom 46(5) Uredbe (EU) št. 1307/2013, zajema tudi meritve površine in preverjanje obveznosti, ki jih je upravičencem ali skupinam upravičencev naložila država članica.

Če se pregled na kraju samem nanaša na skupinsko izvajanje v skladu s členom 46(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013, zajema:

(a)

preverjanje meril za neposredno bližino, določenih v skladu s členom 47(1) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014;

(b)

meritve površine in preverjanje meril za povezane površine z ekološkim pomenom;

(c)

dodatne obveznosti, ki jih upravičencem ali skupinam upravičencev naloži država članica, kadar je to ustrezno;

(d)

posamezne obveznosti v zvezi z zeleno komponento, ki jih mora upoštevati upravičenec, ki sodeluje v skupinskem izvajanju.

Člen 38

Meritve površine

1.   Pregledi v zvezi z upravičenostjo se opravijo za vse kmetijske parcele, dejanska meritev površine kmetijske parcele pa je lahko kot del pregleda na kraju samem omejena na naključno izbrani vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere sta bila predložena vloga za pomoč in/ali zahtevek za plačilo v okviru shem pomoči na površino in/ali ukrepov za razvoj podeželja. Če se pri tem pregledu vzorca odkrije kakršna koli neskladnost, se izmerijo vse kmetijske parcele ali se ugotovitve na podlagi izmerjenega vzorca ekstrapolirajo.

Prvi pododstavek se ne uporablja za kmetijske parcele, ki jih je treba pregledati za namen površine z ekološkim pomenom v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

2.   Površine kmetijskih parcel se izmerijo na kakršen koli način, ki dokazano zagotavlja meritve take kakovosti, ki je vsaj enakovredna kakovosti, ki se zahteva z veljavnimi tehničnimi standardi, pripravljenimi na ravni Unije.

3.   Pristojni organ lahko uporabi daljinsko zaznavanje v skladu s členom 40 in tehnike globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS), kjer je to mogoče.

4.   Za vse meritve površin, opravljene s sistemom GNSS in/ali ortofoto posnetki, se opredeli enotna vrednost blažilne tolerance. Za ta namen se uporabljena orodja za meritve potrdijo za vsaj en potrditveni razred blažilne tolerance pod enotno vrednostjo. Vendar enotna vrednost tolerance ne presega 1,25 m.

Največja toleranca v zvezi z vsako kmetijsko parcelo ne presega absolutnega števila 1,0 ha.

Vendar lahko države članice za ukrepe iz člena 21(1)(a) ter členov 30 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, kar zadeva gozdno površino, opredelijo ustrezne tolerance, ki niso v nobenem primeru večje od dvakratne tolerance, določene v prvem pododstavku tega odstavka.

5.   Pri meritvi se lahko upošteva skupna površina kmetijske parcele, če je v celoti upravičena. V drugih primerih se upošteva neto upravičena površina. Za to se lahko, kadar je ustrezno, uporabi sorazmerni sistem iz člena 10 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

6.   Za izračun deležev različnih kmetijskih rastlin za diverzifikacijo kmetijskih rastlin, kot je navedena v členu 44 Uredbe (EU) št. 1307/2013, se za meritev upošteva površina, dejansko pokrita z eno kmetijsko rastlino, v skladu s členom 40(2) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014. Na površinah z mešanimi kmetijskimi rastlinami se upošteva skupna površina, pokrita z mešanimi kmetijskimi rastlinami v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 40(3) navedene uredbe ali pokrita z mešano kmetijsko rastlino v skladu s tretjim pododstavkom člena 40(3) navedene uredbe.

7.   Kadar lahko člen 17(1)(b) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 povzroči umetno delitev površine sosednjih kmetijskih parcel s homogenim tipom talne odeje na ločene kmetijske parcele, se meritve te površine sosednjih kmetijskih parcel s homogenim tipom talne odeje združijo v enotno meritev zadevnih kmetijskih parcel.

8.   Kadar je ustrezno, se opravita dve ločeni meritvi na kmetijski parceli za namen sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino v skladu s poglavjem 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 in prostorsko različni prekrivajoči se kmetijski parceli za namen preostalih shem pomoči na površino in/ali ukrepov za razvoj podeželja, kadar je to ustrezno.

Člen 39

Preverjanje pogojev za upravičenost

1.   Upravičenost kmetijskih parcel se ustrezno preveri. Navedeno preverjanje vključuje tudi preverjanje kmetijske rastline, kadar je to ustrezno. Za to se po potrebi zahteva predložitev dodatnih dokazil.

2.   Za trajno travinje, ki se lahko uporablja za pašo in je del uveljavljenih lokalnih praks, kjer trave in druge zelene krmne rastline tradicionalno ne prevladujejo na pašnih površinah, se lahko, kadar je ustrezno, za upravičeno površino, izmerjeno v skladu s členom 38 te uredbe, uporabi koeficient znižanja iz člena 32(5) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Če je površina v skupni uporabi, jo pristojni organi razdelijo med posamezne upravičence sorazmerno z njihovo uporabo ali pravico do njene uporabe.

3.   Krajinske značilnosti, ki jih upravičenci prijavijo kot površino z ekološkim pomenom in niso vključene v upravičeno površino v skladu s členoma 9 in 10 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, se preverijo v skladu z istimi načeli, kot veljajo za upravičeno površino.

4.   V zvezi s kontrolo ukrepov za razvoj podeželja in če države članice določijo, da se lahko nekateri elementi pregleda na kraju samem opravijo na podlagi vzorca, navedeni vzorec zagotavlja zanesljivo in reprezentativno stopnjo kontrole. Države članice določijo merila za izbiro vzorca. Če se pri pregledih navedenega vzorca odkrije kakršna koli neskladnost, se obseg vzorca ustrezno razširi.

Člen 40

Pregledi z daljinskim zaznavanjem

Če država članica preglede na kraju samem opravlja z daljinskim zaznavanjem, pristojni organ:

(a)

opravi fotointerpretacijo ortofoto posnetkov (satelitskih ali iz zraka) vseh kmetijskih parcel na vlogo za pomoč in/ali zahtevek za plačilo, ki jih je treba pregledati zaradi priznavanja tipov talne odeje in, kadar je to ustrezno, vrste kmetijske rastline ter meritev površine;

(b)

opravi fizične inšpekcijske preglede na terenu vseh kmetijskih parcel, za katere s fotointerpretacijo ni mogoče preveriti točnosti prijave površin v skladu z zahtevami pristojnega organa;

(c)

opravi vse preglede, potrebne za preverjanje skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi glede kmetijskih parcel;

(d)

sprejme alternativne ukrepe za meritve površine v skladu s členom 38(1) katerih koli parcel, ki niso zajete s posnetki.

Člen 41

Poročilo o kontroli

1.   Za vsak pregled na kraju samem na podlagi tega oddelka se pripravi poročilo o kontroli, na podlagi katerega je mogoče pregledati podrobnosti o opravljenih pregledih in izpeljati ugotovitve o skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi. V poročilu so navedeni zlasti:

(a)

sheme pomoči ali podporni ukrepi, pregledane vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo;

(b)

prisotne osebe;

(c)

pregledane kmetijske parcele, izmerjene kmetijske parcele, vključno z, kadar je to ustrezno, rezultati meritev na izmerjeno kmetijsko parcelo in uporabljenimi metodami meritev;

(d)

kadar je ustrezno, rezultati meritev nekmetijskega zemljišča, za katero se zahteva podpora v okviru ukrepov za razvoj podeželja, in uporabljene metode meritev;

(e)

ali je bil upravičenec uradno obveščen o pregledu in če je bil, koliko vnaprej;

(f)

kakršni koli posebni kontrolni ukrepi, ki jih je treba izvesti v okviru posamičnih shem pomoči ali shem podpore;

(g)

kakršni koli nadaljnji kontrolni ukrepi, ki so bili izvedeni;

(h)

kakršna koli ugotovljena neskladnost, ki bi lahko zahtevala navzkrižno obveščanje v zvezi z drugimi shemami pomoči, podpornimi ukrepi in/ali navzkrižno skladnostjo;

(i)

kakršna koli ugotovljena neskladnost, zaradi katere bi bilo lahko v naslednjih letih potrebno nadaljnje ukrepanje.

2.   Upravičencu se omogoči podpis poročila med pregledom, da potrdi svojo navzočnost pri pregledu in doda svoja opažanja. Če države članice uporabijo poročilo o kontroli, pripravljeno z elektronskimi sredstvi med pregledom, pristojni organ omogoči elektronski podpis upravičenca ali pa se poročilo o kontroli nemudoma pošlje upravičencu in se mu tako omogoči, da ga podpiše in doda svoja opažanja. Če je ugotovljena kakršna koli neskladnost, upravičenec prejme kopijo poročila o kontroli.

Če je pregled na kraju samem opravljen z daljinskim zaznavanjem v skladu s členom 40, se države članice lahko odločijo, da upravičencu ne bodo omogočile podpisa poročila o kontroli, če se pri pregledu z daljinskim zaznavanjem ne odkrijejo nobene neskladnosti. Če se pri takih pregledih odkrije kakršna koli neskladnost, se podpis poročila omogoči, preden pristojni organ na podlagi ugotovitev izpelje sklepe glede kakršnih koli posledičnih zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev ali kazni.

Oddelek 3

Pregledi na kraju samem vlog za pomoč na žival in zahtevkov za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival

Člen 42

Pregledi na kraju samem

1.   S pregledi na kraju samem se preveri, ali so izpolnjena vsa merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti, zajemajo pa vse živali, za katere so bile predložene vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival, ki jih je treba preveriti.

Če je država članica določila obdobje v skladu s členom 21(1)(d), se vsaj 50 % minimalne stopnje pregledov na kraju samem, določene v členu 32 ali 33, razporedi čez navedeno obdobje za zadevno shemo pomoči za živali ali ukrep podpore na žival.

Če država članica uporabi možnost iz člena 21(3), se preverijo tudi potencialno upravičene živali, kot so opredeljene v točki 17 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

Pregledi na kraju samem vključujejo zlasti preverjanje, ali število živali, prisotnih na kmetijskem gospodarstvu, za katere so bile vložene vloge za pomoč in/ali zahtevki za plačilo, in, kadar je to ustrezno, število potencialno upravičenih živali ustreza številu živali, vpisanih v registre, in številu živali, priglašenih v računalniško zbirko podatkov za živali.

2.   Pregledi na kraju samem vključujejo tudi preglede:

(a)

pravilnosti in skladnosti vpisov v register ter priglasitev v računalniško zbirko podatkov za živali na podlagi vzorca spremnih dokumentov, kot so računi o nakupu in prodaji, potrdila o zakolu, veterinarska spričevala in, kadar je to ustrezno, potni listi za živali ali dokumenti o premikih, v zvezi z živalmi, za katere so bile vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo vloženi v šestih mesecih pred pregledom na kraju samem; če pa se ugotovijo nepravilnosti, se pregled podaljša na 12 mesecev pred pregledom na kraju samem;

(b)

da so govedo ali ovce/koze identificirani z ušesnimi znamkami ali drugimi sredstvi za identifikacijo, da jih, kadar je to ustrezno, spremljajo potni listi za živali ali dokumenti o premikih in da so vpisani v register ter ustrezno priglašeni v računalniško zbirko podatkov za živali.

Pregledi iz točke (b) prvega pododstavka se lahko opravijo na podlagi naključnega vzorca. Če se pri tem pregledu vzorca odkrije kakršna koli neskladnost, se preverijo vse živali ali se ugotovitve na podlagi vzorca ekstrapolirajo.

Člen 43

Poročilo o kontroli v zvezi s shemami pomoči za živali in ukrepi podpore na žival

1.   Za vsak pregled na kraju samem na podlagi tega oddelka se pripravi poročilo o kontroli, na podlagi katerega je mogoče pregledati podrobnosti o opravljenih pregledih. V poročilu so navedeni zlasti:

(a)

sheme pomoči za živali in/ali ukrepi podpore na žival ter pregledane vloge za pomoč na žival in/ali zahtevki za plačilo;

(b)

prisotne osebe;

(c)

ugotovljeno število in vrsta živali ter, kadar je to ustrezno, številke ušesnih znamk, vpisi v register in računalniško zbirko podatkov za živali ter kakršni koli pregledani spremni dokumenti, rezultati pregledov in, kadar je ustrezno, posebna opažanja glede posameznih živali in/ali njihova identifikacijska oznaka;

(d)

ali je bil upravičenec uradno obveščen o obisku in če je bil, koliko vnaprej. Zlasti če je bil prekoračen rok 48 ur iz člena 25, se v poročilu o kontroli navede razlog za to;

(e)

kakršni koli posebni kontrolni ukrepi, ki jih je treba izvesti v okviru shem pomoči za živali in/ali ukrepov podpore na žival;

(f)

kakršni koli nadaljnji kontrolni ukrepi, ki jih je treba izvesti.

2.   Upravičencu se omogoči podpis poročila med pregledom, da potrdi svojo navzočnost pri pregledu in doda svoja opažanja. Če države članice uporabijo poročilo o kontroli, pripravljeno z elektronskimi sredstvi med pregledom, pristojni organ omogoči elektronski podpis upravičenca ali pa se poročilo o kontroli nemudoma pošlje upravičencu in se mu tako omogoči, da ga podpiše in doda svoja opažanja. Če je ugotovljena kakršna koli neskladnost, upravičenec prejme kopijo poročila o kontroli.

3.   Kadar države članice opravijo preglede na kraju samem na podlagi te uredbe v povezavi z inšpekcijskimi pregledi na podlagi Uredbe (ES) št. 1082/2003, se poročilo o kontroli dopolni s poročili v skladu s členom 2(5) navedene uredbe.

4.   Kadar se pri pregledih na kraju samem, opravljenih v skladu s to uredbo, odkrijejo primeri neskladnosti z naslovom I Uredbe (ES) št. 1760/2000 ali Uredbe (ES) št. 21/2004, se izvodi poročila o kontroli iz tega člena nemudoma pošljejo organom, odgovornim za izvajanje navedenih uredb.

POGLAVJE IV

Posebna pravila

Člen 44

Pravila o rezultatih kontrole v zvezi regionalnimi ali skupinskimi površinami z ekološkim pomenom

V primeru regionalnega ali skupinskega izvajanja v skladu s členom 46(5) ali (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se površina ugotovljenih skupnih povezanih površin z ekološkim pomenom dodeli vsakemu upravičencu sorazmerno z njegovim deležem v skupnih površinah z ekološkim pomenom na podlagi tega, kar je prijavil v skladu s členom 18 te uredbe.

Za uporabo člena 26 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 za vsakega udeleženca v regionalnem ali skupinskem izvajanju je ugotovljena površina z ekološkim pomenom vsota dodeljenega deleža ugotovljenih skupnih površin z ekološkim pomenom iz prvega pododstavka tega člena in ugotovljenih površin z ekološkim pomenom v zvezi z individualno obveznostjo.

Člen 45

Preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola pri rasti konoplje

1.   Države članice za namene člena 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 vzpostavijo sistem za določanje vsebnosti tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu: THC) pri posevkih, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Pristojni organ države članice vodi evidenco v zvezi z ugotovitvami o vsebnosti THC. Taka evidenca vključuje za vsako sorto vsaj rezultate glede vsebnosti THC iz vsakega vzorca, izražene kot odstotek na dve decimalni mesti natančno, uporabljeni postopek, število opravljenih preizkusov, navedbo točke, kjer je bil vzorec vzet, in ukrepe, sprejete na nacionalni ravni.

3.   Če povprečje vseh vzorcev zadevne sorte presega vsebnost THC iz člena 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013, države članice uporabijo postopek B iz Priloge I k tej uredbi za zadevno sorto v naslednjem letu zahtevkov. Ta postopek se uporablja v naslednjih letih zahtevkov, razen če so vsi rezultati analize zadevne sorte nižji od vsebnosti THC iz člena 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Če povprečje vseh vzorcev zadevne sorte že drugo leto presega vsebnost THC iz člena 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013, država članica Komisijo uradno obvesti o dovoljenju za prepoved trženja take sorte v skladu s členom 18 Direktive Sveta 2002/53/ES (20). Tako uradno obvestilo se pošlje najpozneje do 15. novembra v zadevnem letu zahtevkov. Od naslednjega leta zahtevkov sorta, ki je predmet te prošnje, ni upravičena do neposrednih plačil v zadevni državi članici.

4.   Posevki konoplje se še naprej pridelujejo v običajnih pogojih pridelovanja v skladu z lokalno prakso vsaj 10 dni od datuma konca cvetenja, da se lahko opravijo pregledi iz odstavkov 1, 2 in 3.

Vendar lahko države članice dovolijo, da se konoplja požanje po začetku cvetenja, vendar pred iztekom desetdnevnega obdobja po koncu cvetenja, če inšpektorji navedejo, katere reprezentativne dele vsake zadevne parcele je treba še naprej obdelovati najmanj 10 dni po koncu cvetenja zaradi inšpekcijskega pregleda v skladu z metodo iz Priloge I.

5.   Uradno obvestilo iz odstavka 3 se pošlje v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (21).

NASLOV IV

UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA, KI NISO VEZANI NA POVRŠINO, IN UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA, KI NISO VEZANI NA ŽIVALI

POGLAVJE I

Uvodna določba

Člen 46

Področje uporabe

Ta naslov se uporablja za izdatke, nastale na podlagi ukrepov, določenih v členih od 14 do 20, členu 21(1), razen letne premije na podlagi točk (a) in (b), členu 27, členu 28(9), členih 35 in 36 ter členu 51(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, členu 35(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter členu 20, členu 36(a)(vi), (b)(ii), (vi) in (vii), členu 36(b)(i) in (iii), kar zadeva stroške zagona, ter členih 52 in 63 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

POGLAVJE II

Pregledi

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 47

Vloge za podporo, zahtevki za plačilo in druge prijave

1.   Države članice zagotovijo ustrezne postopke za predložitev vlog za podporo, zahtevkov za plačilo in drugih prijav v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja, ki niso vezani na površino ali ki niso vezani na živali.

2.   Za ukrepe na podlagi člena 15(1)(b), člena 16(1), člena 19(1)(c) in člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013 upravičenec vloži letni zahtevek za plačilo.

Oddelek 2

Določbe za preglede

Člen 48

Upravni pregledi

1.   Opravijo se upravni pregledi vseh vlog za podporo, zahtevkov za plačilo ali drugih prijav, ki jih mora predložiti upravičenec ali tretja oseba, pri čemer se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno preveriti z upravnimi pregledi. Postopki zahtevajo evidentiranje opravljenega kontrolnega dela, rezultatov preverjanja in ukrepov, sprejetih v primeru neskladnosti.

2.   Upravni pregledi vlog za podporo zagotavljajo skladnost operacije z veljavnimi obveznostmi, določenimi z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali s programom razvoja podeželja, vključno z obveznostmi glede javnih naročil, državne pomoči ter drugimi obveznimi standardi in zahtevami. Pregledi vključujejo zlasti preverjanje:

(a)

upravičenosti upravičenca;

(b)

meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti v zvezi z operacijo, za katero se zahteva podpora;

(c)

skladnosti z merili izbire;

(d)

upravičenosti stroškov operacije, vključno s skladnostjo s kategorijo stroškov ali metodo izračuna, ki se uporabi, če operacija ali njen del spada v člen 67(1)(b), (c) in (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(e)

za stroške iz člena 67(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, brez prispevkov v naravi in amortizacije, preverjanje razumnosti predloženih stroškov. Stroški se ocenijo s primernim sistemom ocenjevanja, ki lahko vključuje referenčne stroške, primerjavo različnih ponudb ali odbor za ocenjevanje.

3.   Upravni pregledi zahtevkov za plačilo vključujejo zlasti, in če je to ustrezno glede na zadevni zahtevek, preverjanje:

(a)

zaključene operacije v primerjavi z operacijo, za katero je bil predložena in odobrena vloga za podporo;

(b)

nastalih stroškov in izvedenih plačil.

4.   Upravni pregledi vključujejo postopke za preprečitev nepravilnega dvojnega financiranja iz drugih shem Unije ali nacionalnih shem in iz predhodnega programskega obdobja. V primeru financiranja iz drugih virov se z navedenimi pregledi zagotovi, da skupna prejeta podpora ne presega največjih dovoljenih zneskov ali stopenj podpore.

5.   Upravni pregledi naložbenih operacij vključujejo najmanj en obisk operacije, ki prejema podporo, ali naložbenega območja, da se preveri realizacija naložbe.

Vendar se lahko pristojni organ odloči, da takih obiskov ne bo opravil iz ustrezno utemeljenih razlogov, kot so:

(a)

operacija je vključena v vzorec za pregled na kraju samem, ki se opravi v skladu s členom 49;

(b)

pristojni organ meni, da je zadevna operacija majhna naložba;

(c)

pristojni organ meni, da je tveganje, da pogoji za prejetje podpore ne bi bili izpolnjeni, majhno ali da je tveganje, da naložba ni bila realizirana, majhno.

Odločitev iz drugega pododstavka in njena utemeljitev se evidentirata.

Člen 49

Pregledi na kraju samem

1.   Države članice organizirajo preglede odobrenih operacij na kraju samem na podlagi ustreznega vzorčenja. Navedeni pregledi se po možnosti opravijo pred končnim plačilom za operacijo.

2.   Inšpektorji, ki opravijo pregled na kraju samem, ne smejo sodelovati v upravnih pregledih iste operacije.

Člen 50

Stopnja kontrole in vzorčenje pregledov na kraju samem

1.   Izdatki, v zvezi s katerimi se opravijo pregledi na kraju samem, predstavljajo vsaj 5 % izdatkov iz člena 46, ki jih sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in ki jih plačilna agencija plača vsako koledarsko leto.

Če je bilo za operacijo, ki je predmet pregleda na kraju samem, izplačano predplačilo ali vmesno plačilo, se navedena plačila prištevajo v izdatke, zajete s pregledi na kraju samem, kot je navedeno v prvem pododstavku.

2.   V doseganje minimalne stopnje iz odstavka 1 se prištevajo samo pregledi, opravljeni do konca zadevnega koledarskega leta.

Zahtevki za plačilo, za katere je po upravnih pregledih ugotovljeno, da niso upravičeni, se ne prištevajo v doseganje minimalne stopnje iz odstavka 1.

3.   V doseganje minimalne stopnje iz odstavka 1 se lahko prištevajo samo pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve iz členov 49 in 51.

4.   Pri izbiri vzorca odobrenih operacij, ki ga je treba preveriti v skladu z odstavkom 1, se upoštevajo zlasti:

(a)

potreba po preverjanju ustrezne kombinacije operacij različnih vrst in obsegov;

(b)

kakršni koli dejavniki tveganja, ugotovljeni na podlagi nacionalnih pregledov ali pregledov Unije;

(c)

kako vrsta operacije prispeva k tveganju napake pri izvajanju programa razvoja podeželja;

(d)

potreba po ohranjanju ravnotežja med ukrepi in vrstami operacij;

(e)

potreba po naključnem izboru med 30 % in 40 % izdatkov.

5.   Če se pri pregledih na kraju samem odkrije kakršna koli večja neskladnost v okviru podpornega ukrepa ali vrste operacije, pristojni organ v naslednjem koledarskem letu za zadevni ukrep ali vrsto operacije poveča stopnjo kontrole na ustrezno raven.

6.   Države članice se lahko na podlagi odstopanja od odstavka 1 odločijo, da se minimalna stopnja pregledov na kraju samem, ki se opravijo vsako leto koledarsko leto, kot je navedena v odstavku 1, zmanjša na 3 % zneska, ki ga sofinancira EKSRP.

Države članice lahko prvi pododstavek uporabljajo samo, če so izpolnjeni splošni pogoji za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem, ki jo Komisija določi v skladu s členom 62(2)(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Če kateri koli izmed pogojev iz drugega pododstavka ni več izpolnjen, države članice nemudoma prekličejo odločitev o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem. Z naslednjim koledarskim letom uporabijo minimalno stopnjo pregledov na kraju samem iz odstavka 1.

Člen 51

Vsebina pregledov na kraju samem

1.   S pregledi na kraju samem se preverja, ali je bila operacija izvedena v skladu z veljavnimi pravili, pri čemer so zajeta merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti v zvezi s pogoji za odobritev podpore, ki jih je mogoče preveriti ob obisku. S pregledi se zagotovi, da je operacija upravičena do podpore iz EKSRP.

2.   S pregledi na kraju samem se preverja točnost podatkov, ki jih je prijavil upravičenec, glede na osnovne dokumente.

To vključuje preverjanje, ali so zahtevki za plačilo, ki jih vloži upravičenec, podprti z računovodskimi ali drugimi dokumenti, kar po potrebi vključuje preverjanje točnosti podatkov v zahtevku za plačilo na podlagi podatkov ali poslovnih dokumentov, ki jih imajo tretje osebe.

3.   S pregledi na kraju samem se preverja, ali je uporaba ali nameravana uporaba operacije skladna z uporabo, ki je opisana v vlogi za podporo in za katero je bila podpora odobrena.

4.   Pregledi na kraju samem vključujejo obisk kraja, kjer se operacija izvaja, ali, če je operacija nematerialna, organizatorja operacije, razen v izjemnih okoliščinah, ki jih nacionalni organi ustrezno evidentirajo in pojasnijo.

Člen 52

Naknadni pregledi

1.   Za preverjanje izpolnjevanja obveznosti na podlagi člena 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali obveznosti, določenih v programu razvoja podeželja, se opravijo naknadni pregledi naložbenih operacij.

2.   Naknadni pregledi v posameznem koledarskem letu zajemajo vsaj 1 % izdatkov EKSRP za naložbene operacije, za katere še vedno veljajo obveznosti iz odstavka 1 in za katere je bilo končno plačilo opravljeno iz EKSRP. Upoštevajo se samo pregledi, opravljeni do konca zadevnega koledarskega leta.

3.   Vzorec operacij, ki jih je treba pregledati v skladu z odstavkom 1, se izbere na podlagi analize tveganj in finančnega vpliva različnih operacij, vrst operacij ali ukrepov. Naključno se izbere med 20 in 25 % vzorca.

Člen 53

Poročilo o kontroli

1.   Za vsak pregled na kraju samem na podlagi tega oddelka se pripravi poročilo o kontroli, na podlagi katerega je mogoče pregledati podrobnosti o opravljenih pregledih. V poročilu so navedeni zlasti:

(a)

ukrepi in pregledane vloge ali zahtevki za plačilo;

(b)

prisotne osebe;

(c)

ali je bil upravičenec uradno obveščen o obisku in če je bil, koliko vnaprej;

(d)

rezultati pregledov, in kadar je ustrezno, posebna opažanja;

(e)

nadaljnji kontrolni ukrepi, ki jih je treba izvesti.

2.   Odstavek 1 se smiselno uporablja za naknadne preglede na podlagi tega oddelka.

3.   Upravičencu se omogoči podpis poročila med pregledom, da potrdi svojo navzočnost pri pregledu in doda svoja opažanja. Če države članice uporabijo poročilo o kontroli, pripravljeno z elektronskimi sredstvi med pregledom, pristojni organ omogoči elektronski podpis upravičenca ali pa se poročilo o kontroli nemudoma pošlje upravičencu in se mu tako omogoči, da ga podpiše in doda svoja opažanja. Če je ugotovljena kakršna koli neskladnost, upravičenec prejme kopijo poročila o kontroli.

Oddelek 3

Določbe o pregledih za posebne ukrepe

Člen 54

Prenos znanja in dejavnosti informiranja

Pristojni organ preveri skladnost z zahtevo iz člena 14(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013, da so subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, ustrezno usposobljeni. Preveri tudi vsebino in trajanje programov kmetijske in gozdarske izmenjave ter obiskov v skladu s členom 14(5) navedene uredbe. Navedena preverjanja se opravijo z upravnimi pregledi in na podlagi vzorca s pregledi na kraju samem.

Člen 55

Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

Za operacije, določene v členu 15(1)(a) in (c) Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristojni organ preveri skladnost z zahtevo iz člena 15(3) navedene uredbe, da imajo organi ali subjekti, izbrani za zagotavljanje svetovanja, ustrezne vire in da je bil izbirni postopek izveden na podlagi javnega naročanja. Navedeno preverjanje se opravi z upravnimi pregledi in na podlagi vzorca s pregledi na kraju samem.

Člen 56

Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Za ukrep, določen v členu 16 Uredbe (EU) št. 1305/2013, lahko pristojni organ, kadar je to ustrezno, uporabi dokaze, ki jih prejme od drugih služb, organov ali organizacij, da preveri skladnost z obveznostmi in merili za upravičenost. Pri tem se mora pristojni organ prepričati, da služba, organ ali organizacija deluje v skladu s standardom, ki zadostuje za kontrolo skladnosti z obveznostmi in merili za upravičenost. Za to pristojni organ opravi upravne preglede in na podlagi vzorca preglede na kraju samem.

Člen 57

Razvoj kmetij in podjetij

Za operacije, določene v členu 19(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristojni organ z upravnimi pregledi in na podlagi vzorca s pregledi na kraju samem preveri skladnost s:

(a)

poslovnim načrtom v skladu s členom 19(4) in (5) Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter členom 8 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 (22), vključno z zahtevo v primeru mladih kmetov, da so v skladu z opredelitvijo aktivnega kmeta, kot je navedeno v členu 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(b)

pravilom o prehodnem obdobju za izpolnitev pogojev glede poklicnega znanja in sposobnosti, kot je navedeno v členu 2(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 (23).

Člen 58

Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev

Za ukrep, določen v členu 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013, države članice skupino proizvajalcev priznajo po preverjanju skladnosti skupine z merili iz odstavka 1 navedenega člena in z nacionalnimi pravili. Po priznanju pristojni organ preverja stalno skladnost z merili za priznanje in poslovnim načrtom v skladu s členom 27(2) navedene uredbe z upravnimi pregledi in vsaj enkrat v petletnem obdobju s pregledom na kraju samem.

Člen 59

Obvladovanje tveganj

Kar zadeva posebno podporo iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristojni organ z upravnimi pregledi in na podlagi vzorca s pregledi na kraju samem preveri zlasti:

(a)

ali so bili kmetje upravičeni do podpore v skladu s členom 36(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(b)

pri kontroli vlog za plačilo s strani vzajemnih skladov, kot je določeno v členu 36(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ali je bilo nadomestilo v celoti plačano vključenim kmetom v skladu s členom 36(3) navedene uredbe.

Člen 60

LEADER

1.   Države članice izvajajo ustrezen sistem nadzora lokalnih akcijskih skupin.

2.   Države članice lahko v zvezi z izdatki, nastalimi na podlagi člena 35(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1303/2013, za izvajanje upravnih pregledov iz člena 48 te uredbe z uradnim aktom pooblastijo lokalne akcijske skupine. Vendar so države članice še naprej odgovorne za preverjanje, ali imajo zadevne lokalne akcijske skupine administrativne in kontrolne zmogljivosti za opravljanje navedenega dela.

Pristojni organ v primeru pooblastitve iz prvega pododstavka opravlja redne preglede lokalnih akcijskih skupin, vključno s knjigovodskimi pregledi in ponovnimi upravnimi pregledi na podlagi vzorca.

Pristojni organ opravlja tudi preglede na kraju samem, kot so navedeni v členu 49 te uredbe. Glede kontrolnega vzorca za izdatke v zvezi s programom LEADER se uporablja vsaj enak odstotni delež, kot je naveden v členu 50 te uredbe.

3.   Za izdatke, nastale na podlagi člena 35(1)(a), (d) in (e) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člena 35(1)(b) in (c) navedene uredbe, ter kadar je upravičenec do podpore sama lokalna akcijska skupina, upravne preglede opravijo osebe, ki so neodvisne od zadevne lokalne akcijske skupine.

Člen 61

Subvencionirane obrestne mere in provizije za jamstvo

1.   V zvezi z izdatki, nastalimi na podlagi člena 69(3)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se opravijo upravni pregledi in pregledi na kraju samem v zvezi z upravičencem in glede na realizacijo zadevne operacije. Analiza tveganja v skladu s členom 50 te uredbe vsaj enkrat zajema zadevno operacijo na podlagi diskontirane vrednosti subvencije.

2.   Pristojni organ na podlagi upravnih pregledov in po potrebi obiskov na kraju samem pri posredniških finančnih institucijah in upravičencu zagotovi, da so plačila za posredniške finančne institucije v skladu z zakonodajo Unije in dogovorom, sklenjenim med plačilno agencijo in posredniško finančno institucijo.

3.   Če so subvencionirane obrestne mere ali provizije za jamstvo povezane s finančnimi instrumenti v eni sami operaciji, namenjeni istim končnim prejemnikom, pristojni organ opravi preglede na ravni končnih prejemnikov samo v primerih, ki so določeni v členu 40(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 62

Tehnična pomoč na pobudo držav članic

V zvezi z izdatki, nastalimi na podlagi člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, se smiselno uporabljajo členi 48 do 51 in 53 te uredbe.

Upravne preglede iz člena 48 in preglede na kraju samem iz člena 49 opravi subjekt, ki je funkcionalno neodvisen od subjekta, ki odobri plačilo tehnične pomoči.

POGLAVJE III

Neupravičeno izplačani zneski in upravne kazni

Člen 63

Delna ali popolna ukinitev podpore in upravne kazni

1.   Plačila se izračunajo na podlagi zneskov, za katere je med upravnimi pregledi iz člena 48 ugotovljeno, da so upravičeni.

Pristojni organ preuči zahtevek za plačilo, ki ga prejme od upravičenca, in določi zneske, ki so upravičeni do podpore. Določi:

(a)

znesek, ki ga je treba plačati upravičencu na podlagi zahtevka za plačilo in sklepa o nepovratnih sredstvih;

(b)

znesek, ki ga je treba plačati upravičencu po preučitvi upravičenosti izdatkov v zahtevku za plačilo.

Če znesek, določen v skladu s točko (a) drugega pododstavka, za več kot 10 % presega znesek, določen v skladu s točko (b) navedenega pododstavka, se za znesek, določen v skladu s točko (b), uporabi upravna kazen. Znesek kazni je razlika med navedenima zneskoma, ki pa ni večji od popolne ukinitve podpore.

Vendar se kazni ne uporabijo, če lahko upravičenec pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da ni kriv za vključitev neupravičenega zneska, ali če je pristojni organ drugače prepričan, da za to ni kriv zadevni upravičenec.

2.   Upravna kazen iz odstavka 1 se uporablja smiselno za neupravičene izdatke, ugotovljene med pregledi na kraju samem iz člena 49. V takem primeru bodo preučeni izdatki skupni izdatki, nastali za zadevno operacijo. To ne vpliva na rezultate predhodnih pregledov na kraju samem v zvezi z zadevnimi operacijami.

NASLOV V

KONTROLNI SISTEM IN UPRAVNE KAZNI V ZVEZI Z NAVZKRIŽNO SKLADNOSTJO

POGLAVJE I

Skupne določbe

Člen 64

Opredelitve pojmov

Za namene tehničnih specifikacij, potrebnih za izvajanje kontrolnega sistema in upravnih kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„specializirani kontrolni organi“ pomeni nacionalne pristojne kontrolne organe, kot so navedeni v členu 67 te uredbe, odgovorne za zagotavljanje skladnosti s pravili iz člena 93 Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(b)

„akt“ pomeni vsako izmed posameznih direktiv in uredb iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1306/2013;

(c)

„leto ugotovitve“ pomeni koledarsko leto, v katerem je bil opravljen upravni pregled ali pregled na kraju samem;

(d)

„področja navzkrižne skladnosti“ pomeni katero koli izmed treh področij iz člena 93(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 in ohranitev trajnih prašnikov, kot je navedena v členu 93(3) navedene uredbe.

POGLAVJE II

Kontrola

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 65

Kontrolni sistem v zvezi z navzkrižno skladnostjo

1.   Države članice vzpostavijo sistem, ki zagotavlja učinkovito kontrolo upoštevanja navzkrižne skladnosti. S tem sistemom so zlasti določeni:

(a)

če pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, prenos potrebnih informacij o upravičencih iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013 s plačilne agencije na specializirane kontrolne organe in/ali, kadar je to ustrezno, prek usklajevalnega organa;

(b)

metode za izbiro kontrolnih vzorcev;

(c)

podatki o vrsti in obsegu pregledov, ki jih je treba opraviti;

(d)

poročila o kontroli, ki vsebujejo predvsem vse ugotovljene neskladnosti in oceno njihove resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja;

(e)

če pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, prenos poročil o kontroli s specializiranih kontrolnih organov na bodisi plačilno agencijo bodisi usklajevalni organ ali oba;

(f)

uporaba sistema zmanjšanj in izključitev s strani plačilne agencije.

2.   Države članice lahko določijo postopek, po katerem upravičenec plačilni agenciji navede elemente, potrebne za opredelitev zahtev in standardov, ki veljajo zanj.

Člen 66

Plačilo pomoči v zvezi s pregledi navzkrižne skladnosti

Kadar pregledov navzkrižne skladnosti ni mogoče končati, preden zadevni upravičenec prejme plačila in letne premije iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se znesek, ki ga mora upravičenec plačati na podlagi kakršne koli upravne kazni, izterja v skladu s členom 7 te uredbe ali z izravnavo.

Člen 67

Odgovornost pristojnega kontrolnega organa

1.   Odgovornosti pristojnih kontrolnih organov so:

(a)

specializirani kontrolni organi so odgovorni za opravljanje kontrole in pregledov v zvezi z upoštevanjem zadevnih zahtev in standardov;

(b)

plačilne agencije so odgovorne za določitev upravnih kazni v posameznih primerih v skladu s poglavjem II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 in poglavjem III tega naslova.

2.   Države članice se lahko na podlagi odstopanja od odstavka 1 odločijo, da kontrole in preglede v zvezi z vsemi ali nekaterimi zahtevami, standardi, akti ali področji navzkrižne skladnosti opravi plačilna agencija, če država članica zagotovi, da je učinkovitost kontrol in pregledov vsaj enaka učinkovitosti, doseženi s kontrolami in pregledi, ki jih opravi specializirani kontrolni organ.

Oddelek 2

Pregledi na kraju samem

Člen 68

Najmanjša stopnja kontrole

1.   Pristojni kontrolni organ v zvezi z zahtevami in standardi, za katere je odgovoren, opravi preglede na kraju samem pri vsaj 1 % skupnega števila upravičencev iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, za katere je zadevni pristojni kontrolni organ odgovoren.

Na podlagi odstopanja od prvega pododstavka se lahko v primeru skupin oseb, navedenih v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vsak posamezni član navedenih skupin šteje za upravičenca za izračun kontrolnega vzorca, določenega v prvem pododstavku.

Najmanjša stopnja kontrole iz prvega pododstavka se lahko doseže na ravni vsakega pristojnega kontrolnega organa ali na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov. Kadar pregledov na opravlja plačilna agencija, se lahko ta najmanjša stopnja kontrole doseže na ravni vsake plačilne agencije.

Če zakonodaja, ki se uporablja za akt in standarde, že določa najmanjšo stopnjo kontrole, se uporablja ta stopnja namesto najmanjše stopnje, navedene v prvem pododstavku. Države članice lahko tudi določijo, da se kakršni koli primeri neskladnosti, ugotovljeni med katerimi koli pregledi na kraju samem na podlagi zakonodaje, ki se uporablja za akte in standarde, opravljenimi zunaj vzorca iz prvega pododstavka, prijavijo pristojnemu kontrolnemu organu, odgovornemu za zadevni akt ali standard, in da ta organ sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s tem. Uporabljajo se določbe tega poglavja ter poglavij I, II in III naslova III.

Kar zadeva obveznosti navzkrižne skladnosti v zvezi z Direktivo 96/22/ES se za uporabo posebne ravni vzorčenja načrtov spremljanja šteje, da je v skladu z zahtevo glede najmanjše stopnje, navedene v prvem pododstavku.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica, da bi na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov dosegla najmanjšo stopnjo kontrole iz navedenega odstavka:

(a)

za izbrane upravičence uporabi rezultate pregledov na kraju samem, opravljenih v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za navedene akte in standarde, ali

(b)

nadomesti izbrane upravičence z upravičenci, ki so predmet pregleda na kraju samem, opravljenega v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za navedene akte in standarde, če so navedeni upravičenci upravičenci iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

V takih primerih pregledi na kraju samem zajemajo vse vidike zadevnih aktov ali standardov, kot so opredeljeni v okviru navzkrižne skladnosti. Poleg tega država članica zagotovi, da je učinkovitost teh pregledov na kraju samem vsaj enaka učinkovitosti pregledov na kraju samem, ki jih opravijo pristojni kontrolni organi.

3.   Pri določanju najmanjše stopnje kontrole iz odstavka 1 tega člena se ne upoštevajo potrebni ukrepi iz člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

4.   Če bi se pri pregledih na kraju samem odkrila večja stopnja neskladnosti z zadevnim aktom ali standardom, se poveča število pregledov na kraju samem, ki jih je treba izvesti za ta akt ali standard v naslednjem kontrolnem obdobju. Pristojni kontrolni organ se lahko v okviru posebnega akta odloči omejiti obseg teh nadaljnjih pregledov na kraju samem na najpogosteje kršene zahteve.

5.   Če se država članica odloči uporabiti možnost iz člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se potrebni ukrepi, s katerimi se preveri, ali so upravičenci odpravili zadevno neskladnost, uporabijo na vzorcu 20 % teh upravičencev.

Člen 69

Izbira kontrolnega vzorca

1.   Izbira vzorca kmetij za pregled v skladu s členom 68 temelji, kadar je to ustrezno, na analizi tveganja v skladu z veljavno zakonodajo ali na primerni analizi tveganja glede na zahteve ali standarde. Navedena analiza tveganja lahko temelji na ravni posamezne kmetije ali na ravni kategorij kmetij ali geografskih območij.

Pri analizi tveganja se lahko upošteva eno ali oboje od naslednjega:

(a)

sodelovanje upravičenca v sistemu kmetijskega svetovanja, vzpostavljenem v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(b)

sodelovanje upravičenca v sistemu certificiranja, če je zadevna shema upoštevna za zadevne zahteve in standarde.

Država članica se lahko na podlagi analize tveganja odloči, da iz kontrolnega vzorca, izbranega na podlagi tveganja, izključi upravičence, ki sodelujejo v sistemu certificiranja iz točke (b) drugega pododstavka. Vendar se, kadar sistem certificiranja zajema le del zahtev in standardov, ki jih mora upravičenec upoštevati v okviru navzkrižne skladnosti, za zahteve ali standarde, ki jih sistem certificiranja ne zajema, uporabijo ustrezni dejavniki tveganja.

Če analiza rezultatov kontrole pokaže, da obstaja precej pogosta neskladnost z zahtevami ali standardi, vključenimi v sistem certificiranja iz točke (b) drugega pododstavka, se dejavniki tveganja, povezani z zadevnimi zahtevami ali standardi, znova ocenijo.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za preglede, opravljene v okviru nadaljnjega ukrepanja po kakršni koli neskladnosti, na katero je bil pristojni kontrolni organ kakor koli drugače opozorjen. Vendar se uporablja za preglede, opravljene v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi drugega pododstavka člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

3.   Za zagotovitev reprezentativnosti se naključno izbere od 20 do 25 % minimalnega števila upravičencev, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem, kot je določeno v prvem pododstavku člena 68(1). Če število upravičencev, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem, presega to minimalno število, odstotni delež naključno izbranih upravičencev v dodatnem vzorcu ne presega 25 %.

4.   Kadar je ustrezno, se lahko pred koncem zadevnega obdobja za vložitev vloge na podlagi razpoložljivih informacij opravi delna izbira kontrolnega vzorca. Začasni vzorec se dopolni, ko so na voljo vse ustrezne vloge.

5.   Vzorec upravičencev, ki ga je treba pregledati v skladu s členom 68(1), se lahko izbere iz vzorcev upravičencev, ki so že bili izbrani na podlagi členov od 30 do 34 in za katere veljajo zadevne zahteve ali standardi. Vendar ta možnost ne velja za kontrolo upravičencev na podlagi shem podpore v vinskem sektorju iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

6.   Z odstopanjem od člena 68(1) se lahko vzorci upravičencev, ki jih je treba pregledati na kraju samem, izberejo po najmanjši stopnji 1 %, ločeno od vsake izmed naslednjih populacij upravičencev, za katere veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013:

(a)

upravičencev, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(b)

upravičencev, ki prejemajo podporo v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c)

upravičencev, ki prejemajo letne premije na podlagi člena 21(1)(a) in (b) ter členov 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

7.   Če se na podlagi analize tveganja na ravni kmetije ugotovi, da neupravičenci pomenijo večje tveganje kot upravičenci iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se lahko navedeni upravičenci nadomestijo z neupravičenci. V takem primeru skupno število pregledanih kmetov vseeno doseže stopnjo kontrole iz člena 68(1) te uredbe. Razlogi za take nadomestitve so ustrezno utemeljijo in dokumentirajo.

8.   Postopki iz odstavkov 5 in 6 se lahko kombinirajo, če se s tako kombinacijo poveča učinkovitost kontrolnega sistema.

Člen 70

Ugotovitev skladnosti z zahtevami in standardi

1.   Kadar je ustrezno, se upoštevanje zahtev in standardov ugotovi na način, predpisan v zakonodaji, ki se uporablja za zadevno zahtevo ali standard.

2.   V drugih primerih in kadar je to ustrezno, se ugotavljanje opravi z uporabo katerih koli drugih primernih sredstev, o katerih odloči pristojni kontrolni organ in zagotavljajo natančnost vsaj enakovredno tisti, ki je potrebna za uradne ugotovitve v skladu z nacionalnimi predpisi.

3.   Kadar je ustrezno, se lahko pregledi na kraju samem opravljajo z uporabo tehnik daljinskega zaznavanja.

Člen 71

Elementi pregledov na kraju samem

1.   Pristojni kontrolni organ pri opravljanju pregledov na vzorcu iz člena 68(1) zagotovi, da se pri vseh izbranih upravičencih preveri njihova skladnost z zahtevami in standardi, za katere je ta organ odgovoren.

Ne glede na prvi pododstavek se, kadar je najmanjša stopnja kontrole dosežena na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov, kot je določeno v tretjem pododstavku člena 68(1), pri izbranih upravičencih preveri njihova skladnost z zadevnim aktom ali standardom ali skupino aktov in standardov.

Kadar je v vzorcu iz člena 68(1) te uredbe izbrana skupina oseb, kot je navedena v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristojni kontrolni organ zagotovi, da se pri vseh članih skupine preveri njihova skladnost z zahtevami in standardi, za katere so odgovorni.

Na splošno se vsak upravičenec, izbran za pregled na kraju samem, preveri takrat, ko se lahko preveri večina zahtev in standardov, za katere je bil izbran. Kljub temu države članice zagotovijo, da se med letom doseže ustrezna stopnja kontrole za vse zahteve in standarde.

2.   Kadar je ustrezno, pregledi na kraju samem zajemajo celotno kmetijsko zemljišče kmetijskega gospodarstva. Kljub temu je lahko dejanski inšpekcijski pregled na terenu kot del pregleda na kraju samem omejen na vzorec najmanj polovice kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu, na katere se nanaša zahteva ali standard, če tak vzorec zagotavlja zanesljivo in reprezentativno stopnjo kontrole v zvezi z zahtevami in standardi.

Prvi pododstavek ne vpliva na izračun in uporabo upravne kazni, kot sta navedena v poglavju II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 in poglavju III tega naslova. Če se pri pregledu vzorca iz prvega pododstavka odkrije neskladnost, se vzorec dejansko pregledanih kmetijskih parcel poveča.

Poleg tega je lahko dejanski inšpekcijski pregled skladnosti z zahtevami in standardi kot del pregleda na kraju samem omejen na reprezentativni vzorec predmetov pregleda, če tako določa zakonodaja, ki se uporablja za akt ali standarde. Pri tem države članice zagotovijo, da se pregledi opravijo v zvezi z vsemi zahtevami in standardi, za katere se skladnost lahko preveri ob obisku.

3.   Pregledi iz odstavka 1 se na splošno opravijo v okviru enega obiska. Vključujejo preverjanje zahtev in standardov, skladnost s katerimi se lahko preveri ob tem obisku. Namen teh pregledov je odkriti kakršno koli morebitno neskladnost z navedenimi zahtevami in standardi ter poleg tega opredeliti primere, v zvezi s katerimi je treba opraviti nadaljnje preglede.

4.   Pregledi na kraju samem na ravni kmetije se lahko nadomestijo z upravnimi pregledi, če država članica zagotovi, da so upravni pregledi vsaj tako učinkoviti kot pregledi na kraju samem.

5.   Države članice lahko pri izvajanju pregledov na kraju samem uporabijo objektivne kontrolne kazalnike, specifične za nekatere zahteve in standarde, če zagotavljajo, da je učinkovitost kontrole zadevnih zahtev in standardov vsaj enaka učinkovitosti pregledov na kraju samem, opravljenih brez uporabe kazalnikov.

Kazalniki so neposredno povezani z zahtevami ali standardi, ki jih predstavljajo, ter zajemajo vse elemente, ki jih je treba preveriti med kontrolo teh zahtev ali standardov.

6.   Pregledi na kraju samem v zvezi z vzorcem iz člena 68(1) te uredbe se opravijo v istem koledarskem letu, v katerem so predložene vloge za pomoč in/ali zahtevki za plačilo, ali, kar zadeve vloge za sheme podpore v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, kadar koli v obdobju, navedenem v drugem pododstavku člena 97(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 72

Poročilo o kontroli

1.   Pristojni kontrolni organ za vsak pregled na kraju samem, opravljen na podlagi tega naslova, pripravi poročilo o kontroli ali se to poročilo pripravi pod njegovo odgovornostjo.

Poročilo je razdeljeno na naslednje dele:

(a)

splošni del, ki vsebuje zlasti naslednje informacije:

(i)

upravičenca, izbranega za pregled na kraju samem;

(ii)

prisotne osebe;

(iii)

ali je bil upravičenec uradno obveščen o obisku in če je bil, koliko vnaprej;

(b)

del, v katerem so ločeno opisani pregledi, opravljeni v zvezi z vsakim aktom in standardom, in ki vsebuje predvsem naslednje informacije:

(i)

zahteve in standarde, ki so predmet pregleda na kraju samem;

(ii)

naravo in obseg izvedenih pregledov;

(iii)

ugotovitve;

(iv)

akte in standarde, v zvezi s katerimi so ugotovljene neskladnosti;

(c)

ocenjevalni del z oceno pomembnosti neskladnosti v zvezi z vsakim aktom in/ali standardom na podlagi meril „resnosti“, „obsega“, „trajnosti“ in „ponavljanja“ v skladu s členom 99(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 z navedbo vseh dejavnikov, ki bi morali privesti do povečanja ali zmanjšanja zmanjšanja, ki ga je treba uporabiti.

Kadar določbe v zvezi z zadevno zahtevo ali standardom dopuščajo, da se v zvezi z ugotovljeno neskladnostjo ne sprejmejo nadaljnji ukrepi, ali kadar so podpore odobrene v skladu s členom 17(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1305/2013, se to navede v poročilu.

2.   Odstavek 1 se uporablja ne glede na to, ali je bil zadevni upravičenec izbran za pregled na kraju samem v skladu s členom 69, pregledan na kraju samem v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za akte in standarde, v skladu s členom 68(2) ali v okviru nadaljnjega ukrepanja v zvezi z neskladnostjo, na katero je bil pristojni kontrolni organ kakor koli drugače opozorjen.

3.   Upravičenec je o kakršni koli ugotovljeni neskladnosti obveščen v treh mesecih od datuma pregleda na kraju samem.

Razen če je upravičenec nemudoma ukrepal za odpravo ugotovljene neskladnosti v smislu drugega pododstavka člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, je v roku, določenem v prvem pododstavku tega odstavka, obveščen o odpravi neskladnosti v skladu z drugim pododstavkom člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Razen če je upravičenec nemudoma ukrepal za odpravo ugotovljene neskladnosti v smislu člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se ga najpozneje v enem mesecu po odločitvi, da se ne uporabi upravna kazen, določena v navedenem členu, obvesti o odpravi neskladnosti.

4.   Brez poseganja v katere koli posebne določbe, ki jih vsebuje zakonodaja, ki se uporablja za zahteve in standarde, se poročilo o kontroli konča v enem mesecu po pregledu na kraju samem. Vendar se lahko to obdobje v ustrezno utemeljenih okoliščinah podaljša na tri mesece, zlasti če je to potrebno zaradi kemijske ali fizikalne analize.

Če pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, se poročilo o kontroli in zadevni spremni dokumenti, če se zahtevajo, pošljejo ali dajo na voljo plačilni agenciji ali usklajevalnemu organu v enem mesecu po tem, ko so končani.

Vendar lahko država članica, če poročilo ne vsebuje nobenih ugotovitev, določi, da se tako poročilo ne pošlje, če se da neposredno na voljo plačilni agenciji ali usklajevalnemu organu en mesec po tem, ko je končano.

POGLAVJE III

Izračun in uporaba upravnih kazni

Člen 73

Splošna načela

1.   Kadar je za upravljanje različnih shem, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, ukrepov iz člena 21(1)(a) in (b) ter členov 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in plačil v zvezi s shemami podpore v vinskem sektorju iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 odgovorna več kot ena plačilna agencija, države članice zagotovijo, da so na ugotovljene neskladnosti in, kadar je to ustrezno, kakršne koli ustrezne upravne kazni opozorjene vse plačilne agencije, vključene v navedena plačila. To vključuje primere, v katerih neskladnost z merili za upravičenost pomeni tudi neskladnost s pravili o navzkrižni skladnosti in obratno. Kadar je ustrezno, države članice zagotovijo uporabo ene stopnje zmanjšanja.

2.   Če je bil ugotovljen več kot en primer neskladnosti v zvezi z različnimi akti ali standardi na istem področju navzkrižne skladnosti, se ti primeri za določitev znižanja [zmanjšanja] iz člena 39(1) in člena 40 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 štejejo za eno neskladnost.

3.   Neskladnost s standardom, ki pomeni tudi neskladnost z zahtevo, se šteje za eno neskladnost. Za izračun zmanjšanj se neskladnost šteje za del področja zahteve.

4.   Upravna kazen se uporabi za skupni znesek plačil iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu:

(a)

na podlagi vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, ki jih je predložil ali jih bo predložil v letu ugotovitve, in/ali

(b)

v zvezi z vlogami za sheme podpore v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Kar zadeva točko (b) prvega pododstavka, se zadevni znesek deli s tri za prestrukturiranje in preusmeritev.

5.   V zvezi s skupino oseb, kot je navedena v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, se odstotni delež zmanjšanja izračuna v skladu s poglavjem III tega naslova in poglavjem II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014. V takem primeru lahko države članice zaradi sorazmernosti navedeni odstotni delež zmanjšanja uporabijo za del subvencije, dodeljene članu skupine, pri katerem je ugotovljena neskladnost.

Člen 74

Izračun in uporaba upravnih kazni v primeru malomarnosti

1.   Če je bila ugotovljena več kot ena neskladnost zaradi malomarnosti v zvezi z različnimi področji navzkrižne skladnosti, se postopek za določitev znižanja [zmanjšanja] iz člena 39(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 uporabi posamično za vsako neskladnost..

Dobljeni odstotki zmanjšanj se seštejejo. Vendar največje zmanjšanje ne presega 5 % skupnega zneska iz člena 73(4) te uredbe.

2.   Če se ugotovi ponavljanje neskladnosti skupaj z drugo neskladnostjo ali drugim ponavljanjem neskladnosti, se dobljeni odstotki zmanjšanj seštejejo. Vendar največje zmanjšanje ne presega 15 % skupnega zneska iz člena 73(4).

Člen 75

Izračun in uporaba upravnih kazni v primeru namerne neskladnosti

V primeru namerne neskladnosti izjemnega obsega, resnosti ali trajnosti se upravičenec v naslednjem koledarskem letu poleg tega, da mu je naložena kazen, izračunana v skladu s členom 40 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, izključi iz vseh plačil iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

NASLOV VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 76

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na leta zahtevkov ali premijska obdobja od 1. januarja 2015 dalje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. julija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L 181, 20.6.2014, str. 1).

(4)  Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

(6)  Uredba Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi (UL L 156, 25.6.2003, str. 9).

(7)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(8)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(9)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(10)  Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

(11)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L 181, 20.6.2014, str. 48).

(12)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(13)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

(15)  Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74).

(16)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

(17)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(18)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(19)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(20)  Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1).

(21)  Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (UL L 228, 1.9.2009, str. 3).

(22)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (glej stran 18 tega Uradnega lista).

(23)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (glej stran 1 tega Uradnega lista).


PRILOGA

Metoda Skupnosti za kvantitativno določitev vsebnosti Δ9-tetrahidrokanabinola pri sortah konoplje

1.   Obseg in področje uporabe

S to metodo se želi določiti vsebnost Δ9-tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu: THC) pri sortah konoplje (Cannabis sativa L.). Pri metodi se uporablja postopek A ali B, opisan v tej prilogi.

Metoda temelji na kvantitativni določitvi Δ9-THC s plinsko kromatografijo (PK) po ekstrakciji z ustreznim topilom.

1.1   Postopek A

Postopek A se uporablja za preverjanje proizvodnje iz člena 32(6) Uredbe (ES) št. 1307/2013 in člena (30)(g) te uredbe.

1.2   Postopek B

Postopek B se uporablja v primerih iz člena 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in člena 36(6) te uredbe.

2.   Vzorčenje

2.1   Vzorci

(a)

Postopek A: v posevku določene sorte konoplje se vsaki izbrani rastlini vzame 30 cm dolg del z vsaj enim ženskim socvetjem. Vzorčenje se izvede podnevi v obdobju, ki se začne 20 dni po začetku cvetenja in konča 10 dni po koncu cvetenja, pri čemer je treba upoštevati sistematični vzorec, da se zagotovi, da je vzorec reprezentativen za polje, izključiti pa je treba robove parcele.

Države članice lahko odobrijo izvedbo vzorčenja v obdobju od začetka cvetenja do 20 dni po začetku cvetenja, če se v obdobju, ki se začne 20 dni po začetku cvetenja in konča 10 dni po koncu cvetenja, za vsako gojeno sorto vzamejo drugi reprezentativni vzorci v skladu s prvim pododstavkom.

(b)

Postopek B: v posevku določene sorte konoplje se vzame zgornja tretjina vsake izbrane rastline. Vzorčenje se izvede podnevi v 10 dneh po koncu cvetenja, pri čemer je treba upoštevati sistematični vzorec, da se zagotovi reprezentativnost vzorca za polje, izključiti pa je treba robove parcele. V primeru dvodomnih sort se vzamejo le ženske rastline.

2.2   Velikost vzorca

Postopek A: za vsako parcelo vzorec vsebuje dele 50 rastlin.

Postopek B: za vsako parcelo vzorec vsebuje dele 200 rastlin.

Vsak vzorec se da v vrečo iz platna ali papirja, ne da bi ga zdrobili, in pošlje v laboratorijsko analizo.

Država članica lahko določi, da se vzame drugi vzorec za morebitno nasprotno analizo, ki ga mora hraniti pridelovalec ali organ, odgovoren za analizo.

2.3   Sušenje in skladiščenje vzorca

Sušenje vzorcev se začne čim prej, v vsakem primeru pa v 48 urah, z uporabo katere koli metode pod 70 °C.

Vzorci se posušijo do konstantne mase in vsebnosti vlage med 8 % in 13 %.

Po sušenju se vzorci skladiščijo v temnem prostoru, v katerem je temperatura pod 25 °C, ne da bi jih zdrobili.

3.   Določitev vsebnosti THC

3.1   Priprava testnega vzorca

Iz posušenih vzorcev se odstranijo stebla in semena, večja od 2 mm.

Posušeni vzorci se zmeljejo, da nastane polfin prah (skozi sito z mrežo 1 mm).

Prašek se lahko skladišči 10 tednov v temnem, suhem prostoru, v katerem je temperatura pod 25 °C.

3.2   Reagenti in raztopina za ekstrakcijo

Reagenti

Δ9-tetrahidrokanabinol, čist, za namene kromatografije,

skvalen, čist, za namene kromatografije, kot interni standard.

Raztopina za ekstrakcijo

35 mg skvalena na 100 ml heksana.

3.3   Ekstrakcija Δ9-THC

Stehta se 100 mg praškastega testnega vzorca, ki se da v epruveto za centrifugiranje, in doda se 5 ml raztopine za ekstrakcijo, ki vsebuje interni standard.

Vzorec se postavi v ultrazvočno kopel in pusti 20 minut. Centrifugira se pet minut pri 3 000 obratih na minuto, nato pa se odstrani raztopina supernatanta THC na površju. Raztopina se vbrizga v kromatograf in izvede se kvantitativna analiza.

3.4   Plinska kromatografija

(a)   Oprema

plinski kromatograf z detektorjem s plamensko ionizacijo in injektorjem „split/splitless“,

kolona, ki omogoča dobro ločitev kanabinoidov, na primer kapilarna steklena kolona, dolga 25 m s premerom 0,22 mm, impregnirana s 5-odstotno nepolarno fazo fenil-metil-siloksana.

(b)   Območje umerjanja

Vsaj tri točke za postopek A in pet točk za postopek B, vključno s točkama 0,04 in 0,50 mg/ml Δ9-THC v raztopini za ekstrakcijo.

(c)   Pogoji preskušanja

Naslednji pogoji služijo kot primer za stolpec iz (a):

temperatura peči 260 °C

temperatura injektorja 300 °C

temperatura detektorja 300 °C

(d)   Vbrizgalna količina: 1 μl

4.   Rezultati

Ugotovitve se izrazijo na dve decimalni mesti natančno v gramih Δ9-THC na 100 gramov analitičnega vzorca, posušenega na konstantno maso. Dovoljeno odstopanje je 0,03 g na 100 g.

Postopek A: ena določitev na testni vzorec.

Kadar pa je dobljeni rezultat nad mejno vrednostjo, določeno v členu 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se izvede druga določitev na vzorec za analizo, za rezultat pa se vzame povprečna vrednost obeh določitev.

Postopek B: rezultat ustreza povprečni vrednosti dveh določitev na testni vzorec.