25.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 219/4

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 799/2014

z dne 24. julija 2014

o določitvi predlog za letna in končna poročila o izvajanju v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (1) in zlasti člena 54(8) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za sklada za azil, migracije in integracijo ter za notranjo varnost, ustanovljenim s členom 59(1) Uredbe (EU) št. 514/2014,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 514/2014, skupaj s posebnimi uredbami iz člena 2(a) Uredbe (EU) št. 514/2014, predstavlja okvir za sredstva Unije, namenjena financiranju razvoja področja svobode, varnosti in pravice.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 morajo države članice Komisiji za vsak nacionalni program predložiti letno poročilo o izvajanju. Države članice morajo do konca leta 2023 za svoje nacionalne programe predložiti tudi končno poročilo o izvajanju. Da bi bili podatki, ki se predložijo Komisiji, skladni in primerljivi, je treba določiti predlogo za letno in končno poročilo o izvajanju.

(3)	Da bi se omogočili takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe in pravočasna odobritev nacionalnih programov, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(4)	Združeno kraljestvo in Irsko zavezuje Uredba (EU) št. 514/2014, zato ju zavezuje tudi ta uredba.

(5)	Danske ne zavezujeta niti Uredba (EU) št. 514/2014 niti ta uredba.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za sklada za azil, migracije in integracijo ter za notranjo varnost –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predloge za poročila o izvajanju

Predloga za letna in končna poročila o izvajanju je določena v Prilogi I.

Poročila se Komisiji predložijo prek sistema za elektronsko izmenjavo podatkov iz člena 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 802/2014 (2).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama

V Bruslju, 24. julija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 150, 20.5.2014, str. 112.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 802/2014 z dne 24. julija 2014 o določitvi vzorcev za nacionalne programe ter pogojev za sistem elektronske izmenjave podatkov med Komisijo in državami članicami v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (glej stran 22 tega Uradnega lista).

PRILOGA

PREDLOGA ZA LETNO IN KONČNO POROČILO O IZVAJANJU

ODDELEK 1

Cilji programa (člen 54(2) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Posebni cilj (kot je opredeljen v posebnih uredbah): povzemite napredek v izvajanju strategije in doseganju nacionalnih ciljev v proračunskem letu.

Navedite morebitne spremembe v strategiji ali nacionalnih ciljih oziroma dejavnike, ki bi lahko privedli do sprememb v prihodnosti.

Navedite morebitna pomembna vprašanja, ki vplivajo na uspešnost nacionalnega programa.

Nacionalni cilj : Navedite glavne ukrepe, ki so bili podprti in izvedeni prek proračunskega leta, uspehe ter prepoznane (in rešene) težave.

Posebni ukrep (kot je opredeljen v posebnih uredbah): Navedite glavne ukrepe, ki so bili podprti in izvedeni v proračunskem letu, uspehe ter prepoznane (in rešene) težave.

Informacije v posameznem razdelku morajo biti samostojne in se ne smejo sklicevati na informacije v kakem priloženem dokumentu oziroma vsebovati hiperpovezav.

POSEBNI CILJ N: Naslov

Nacionalni cilj n: naslov

Posebni ukrep n: naslov

Poročanje o okvirnem časovnem razporedu

Navedite morebitne spremembe okvirnega časovnega razporeda, določenega v nacionalnem programu.

Okvirni časovni razpored

	Ime ukrepa	Začetek načrtovanja	Začetek izvajanja	Zaključek
Posebni cilj n: naslov
Posebni cilj n:

ODDELEK 2

Posebni primeri

Navedite rezultate zaveze (v številkah za vsako kategorijo)

Načrt zaveze
Kategorije	Obdobje zaveze	Obdobje zaveze	Obdobje zaveze

Skupaj

ODDELEK 3

Skupni kazalniki in posebni kazalniki programa (člen 14(2)(f) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Navedite podatke za vsak kazalnik za zadevno proračunsko leto.

Identifikator kazalnika	Opis kazalnika	Merska enota	Izhodiščna vrednost	Ciljna vrednost	Vir podatkov	Proračunsko leto n	Proračunsko leto n + 1	Skupni seštevek
POSEBNI CILJ n: naslov

Razložite morebitne dejavnike, ki bi lahko znatno vplivali na doseganje katerih koli ciljev, zlasti pa prepočasen napredek.

Za vsako proračunsko leto lahko priložite dokument, s katerim pojasnjujete bodisi prepočasen napredek bodisi potencial za preseganje cilja enega ali več kazalnikov.

ODDELEK 4

Okvir za izvajanje programa s strani države članice

4.1 Odbor za spremljanje (člen 12(4) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Navedite glavne odločitve odbora za spremljanje in vprašanja, ki jih ta še obravnava.

4.2 Skupni okvir za spremljanje in vrednotenje (člen 14(2)(f) Uredbe (EU) No 514/2014)

Ukrepi spremljanja in vrednotenja, ki jih sprejme pristojni organ, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov, dejavnostmi vrednotenja, ugotovljenimi težavami ter ukrepi za njihovo odpravo.

4.3 Partnersko sodelovanje pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju nacionalnega programa (člen 12(3) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Na kratko opišite glavne prispevke in mnenja partnerjev v proračunskem letu.

4.4 Obveščanje in objavljanje (člen 53 Uredbe (ES) št. 514/2014)

Navedite povezavo do spletnega mesta programa.

Navedite glavne informacije in dejavnosti objavljanja, izvedene v proračunskem letu. Priložiti je treba primere gradiva.

4.5 Usklajenost z drugimi instrumenti Unije (člen 14(2)(e) in 14(5)(f) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Na kratko opišite glavne ukrepe in posvetovanja, ki so bili opravljeni zaradi usklajevanja z naslednjimi drugimi instrumenti Unije:

—	evropski strukturni in investicijski skladi (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo),

—	drugi skladi ali programi EU (npr. programi „Vseživljenjsko učenje“, „Kultura“ in „Mladi v akciji“),

—	instrumenti EU za zunanje odnose (npr. instrument za predpristopno pomoč, evropski instrument sosedstva in partnerstva, instrument za stabilnost), kar zadeva ukrepe v tretjih državah oziroma odnose z njimi.

4.6 Neposredna dodelitev

Utemeljite vsak primer neposredne dodelitve.

ODDELEK 5

Finančno poročilo (člen 54(2)(a) Uredbe (EU) št. 514/2014)

5.1 Finančno poročilo po posebnih ciljih

Tabela

(v EUR)
Posebni cilj n: naslov
Nacionalni cilj n
Vmesni seštevek nacionalnih ciljev
Posebni ukrep n
Skupaj 1 – posebni cilj
Nacionalni cilj n + 1
Vmesni seštevek nacionalnih ciljev
Posebni ukrep n + 1
Skupaj n
Posebni primeri
Skupaj – posebni primeri
Tehnična pomoč: (Maksimum = stalni znesek + (skupna dodelitev) *5 ali 5,5 % v skladu s posebnimi uredbami)
SKUPAJ

Izvajanje finančnega načrta nacionalnega programa, pri čemer je naveden skupni prispevek EU za vsako proračunsko leto

5.2 Finančni načrt za proračunsko leto

Tabela

(v EUR)
LETO	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020	SKUPAJ
Skupaj predvideno
Skupaj obveznosti

5.3 Utemeljitev morebitnega odstopanja od najnižjih deležev, določenih v posebni uredbi.

(Le če stanje ni tako, kot je določeno v odobrenem nacionalnem programu, člen 14(5)(b) Uredbe (EU) št. 514/2014.)

Podrobno obrazložite odstopanja od najnižjih deležev, določenih v posebnih uredbah.

25.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 219/10

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 800/2014

z dne 24. julija 2014

o vzpostavitvi postopkov poročanja in drugih praktičnih ureditev glede financiranja operativne podpore v okviru nacionalnih programov in v okviru posebne tranzitne sheme v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (1) ter zlasti člena 10(6) in člena 11(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 515/2014 se za instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov uporablja Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Zato se vse delegirane in izvedbene uredbe Komisije, sprejete na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014, uporabljajo za instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov.

(2)	Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 802/2014 (3) in (EU) št. 799/2014 (4) zlasti določata pogoje za sistem elektronske izmenjave podatkov med Komisijo in državami članicami, vzorce za nacionalne programe ter predloge za letna in končna poročila o izvajanju.

(3)

V skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 515/2014 lahko države članice dodelijo do 40 % zneska, ki ga prejmejo v okviru instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov za financiranje operativne podpore za javne organe, odgovorne za izvajanje nalog in storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo. Od države članice, ki želi v okviru svojega nacionalnega programa financirati operativno podporo, bi se moralo zahtevati, da pred odobritvijo nacionalnega programa predloži natančne informacije, da lahko Komisija oceni pogoje iz člena 10(2) Uredbe (EU) št. 515/2014. Prav tako bi bilo treba določiti dodatne zahteve za poročanje glede operativne podpore.

(4)

Člen 11(2) Uredbe (EU) št. 515/2014 Litvi dodeljuje sredstva za dodatno posebno operativno podporo v okviru posebne tranzitne sheme med Litvo in Komisijo. Od Litve bi se moralo v zvezi s tem zahtevati, da predloži natančne informacije, da lahko Komisija oceni upravičenost stroškov iz člena 11(3) Uredbe (EU) št. 515/2014, ki jih namerava Litva obračunati v okviru instrumenta. Prav tako bi bilo treba določiti dodatne zahteve za poročanje glede operativne podpore za posebno tranzitno shemo.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(6)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(7)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz točk A in B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(8)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točk A in B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(9)	Da bi se omogočili takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe in pravočasna odobritev nacionalnih programov, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za sklad za azil, migracije in integracijo ter za notranjo varnost –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Praktične ureditve za operativno podporo, ki se financira v okviru nacionalnega programa in v okviru posebne tranzitne sheme

1. Če se država članica odloči, da bo zaprosila za operativno podporo v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 515/2014, Komisiji poleg podatkov, ki se zahtevajo v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) št. 802/2014, predloži tudi podatke iz Priloge I k tej uredbi.

Poleg tega država članica Komisiji predloži obrazec za okvirno načrtovanje, ki ga pripravi v skladu s predlogo iz Priloge II k tej uredbi.

2. Če se Litva odloči uporabiti operativno podporo, ki je na voljo za posebno tranzitno shemo v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 515/2014, Komisiji poleg podatkov, ki se zahtevajo v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) št. 802/2014, predloži tudi podatke iz Priloge III k tej uredbi.

3. Informacije in obrazci iz tega člena se pošljejo Komisiji prek sistema elektronske izmenjave podatkov, ki je bil vzpostavljen s členom 2 Izvedbene uredbe (EU) št. 802/2014.

Člen 2

Predloga za poročanje o operativni podpori, ki se financira v okviru nacionalnega programa in v okviru posebne tranzitne sheme

1. Če se operativna podpora financira v okviru nacionalnega programa, zadevna država članica poroča o njenem izvajanju v poročilu o izvajanju iz člena 54 Uredbe (EU) št. 514/2014, ki ga pripravi v skladu s predlogo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 799/2014.

Država članica ob predložitvi svojega poročila o izvajanju Komisiji predloži tudi informacije iz Priloge IV k tej uredbi.

2. Če se operativna podpora za posebno tranzitno shemo financira v okviru nacionalnega programa, Litva poroča o njenem izvajanju v poročilu o izvajanju iz člena 54 Uredbe (EU) št. 514/2014, ki ga pripravi v skladu s predlogo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 799/2014.

Litva ob predložitvi svojega poročila o izvajanju Komisiji predloži tudi informacije iz Priloge V k tej uredbi.

3. Informacije iz tega člena se pošljejo Komisiji prek sistema elektronske izmenjave podatkov, ki je bil vzpostavljen s členom 2 Izvedbene uredbe (EU) št. 802/2014.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 24. julija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 150, 20.5.2014, str. 143.

(2) Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 802/2014 z dne 24. julija 2014 o določitvi vzorcev za nacionalne programe ter pogojev za sistem elektronske izmenjave podatkov med Komisijo in državami članicami v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (glej stran 22 tega Uradnega lista).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 799/2014 z dne 24. julija 2014 o določitvi predlog za letna in končna poročila o izvajanju v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (glej stran 4 tega Uradnega lista).

(5) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(6) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(7) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(8) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(9) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(10) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

PRILOGA I

NAČRTOVANJE OPERATIVNE PODPORE V OKVIRU NACIONALNEGA PROGRAMA

Vsaka država članica mora potrditi, da izpolnjuje pogoje iz člena 10(2) Uredbe (EU) št. 515/2014, če je v nacionalni program vključena operativna podpora.

Nacionalni cilj: okvirno navedite uporabo operativne podpore, vključno z zadanimi cilji ter navedbo storitev in nalog, ki se bodo financirale v okviru mehanizma operativne podpore.

Če nacionalni program vključuje operativno podporo za vizume ali meje, je treba izpolniti in priložiti „Obrazec za okvirno načrtovanje“. „Obrazec za okvirno načrtovanje“ ne bo vključen v odločitev Komisije o odobritvi nacionalnega programa.

POSEBNI CILJ: Operativna podpora/člen 10(2) Uredbe (EU) št. 515/2014

potrjuje skladnost s pravnim redom Unije glede meja in vizumov.

potrjuje skladnost s standardi in smernicami Unije za dobro upravljanje na področju meja in vizumov, zlasti s schengenskim katalogom za nadzor na zunanjih mejah, praktičnim priročnikom za mejne policiste in priročnikom o vizumih.

Nacionalni cilj: Operativna podpora za vizume

Nacionalni cilj: Operativna podpora za meje

PRILOGA II

OBRAZEC ZA OKVIRNO NAČRTOVANJE OPERATIVNE PODPORE V OKVIRU NACIONALNEGA PROGRAMA

Ta obrazec ne bo vključen v odločitev Komisije o odobritvi nacionalnega programa.

Za vsako vrsto operativne podpore (vizumi ali meje) navedite:

(i)

Okvirni seznam upravičencev:

—	naziv upravičenca (npr. ministrstvo za zunanje zadeve, oddelek policije za priseljevanje, obalna straža, pristaniška uprava, oddelek policije za priseljevanje, oborožene sile) in njegov pravni status (npr. javni organ, delniška družba itd.),

—	njegove zakonsko določene odgovornosti,

—	glavne vrste nalog, ki jih izvaja v zvezi z upravljanjem meja/vizumi, vključno z nalogami, za katere se pričakuje, da bodo podprte.

Po potrebi dodajte vrstice.

(ii)

Okvirni seznam nalog: opišite glavne vrste nalog, ki jih upravičenec izvaja v zvezi z:

—	izdajanjem vizumov, vključno z nalogami, za katere se pričakuje, da bodo podprte v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 515/2014, ali

—

upravljanjem meja, za katere se pričakuje, da bodo podprte na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 515/2014. Ni treba navesti vseh nalog, ki jih izvaja upravičenec, temveč le tiste, ki so povezane z upravljanjem meja in nadzorom priseljevanja (npr. oborožene sile, ki izvajajo nadzor na morju, da se preprečijo nezakoniti vstopi).

Naloge morajo biti združene glede na geografsko lokacijo, kjer se bodo izvajale (npr. generalni konzulat v Pekingu ali ministrstvo za zunanje zadeve ali meja med Slovaško in Ukrajino). Kolikor je mogoče, navedite mejni odsek za vsako nalogo iz operativne podpore za meje.

(iii)

Okvirno število osebja:če je ustrezno, navedite število zadevnega osebja, za katerega se pričakuje podpora, in sicer za vsakega upravičenca ter nalogo (v ekvivalentu polnega delovnega časa za celotno trajanje operativne podpore).

(iv)

Okvirno razčlenitev proračuna glede na vrsto upravičenca po naslednjih kategorijah stroškov:

stroški osebja, vključno z usposabljanjem,

stroški storitev, na primer vzdrževanja in popravil,

nadgradnja/zamenjava opreme,

nepremičnine (amortizacija, obnova),

sistemi IT (operativno upravljanje sistemov VIS in SIS ter novih sistemov IT, najem in obnova prostorov, komunikacijska infrastruktura in varnost),

operacije (stroški, ki niso zajeti v prej navedenih kategorijah).

Obrazec za okvirno načrtovanje I: Operativna podpora za vizume

Del I.1: Okvirni seznam nalog

Naloge

Upravičenec

Osebje

1.	Konzularna predstavništva in drugi subjekti v drugih državah

1.1

1.n

2.	Centralni in drugi subjekti (centralizirane specializirane storitve na področju izdajanja vizumov, katerih izvajanje ni povezano z nobeno določeno lokacijo (npr. ministrstvo za zunanje zadeve – oddelek za vizume))

2.1

2.n

Del I.2: Okvirna razčlenitev proračuna

Skupaj na upravičenca

Upravičenec:

1.1

Stroški osebja, vključno z usposabljanjem

1.2

Stroški storitev, na primer vzdrževanja in popravil

1.3

Nadgradnja/zamenjava opreme

1.4

Nepremičnine (amortizacija, obnova)

1.5

Sistemi IT (operativno upravljanje sistemov VIS in SIS ter novih sistemov IT, najem in obnova prostorov, komunikacijska infrastruktura in varnost)

1.6

Operacije (stroški, ki niso zajeti v prej navedenih kategorijah)

Skupaj:

Obrazec za okvirno načrtovanje II: Operativna podpora za meje

Del II.1: Okvirni seznam nalog

Naloga

Upravičenec

Osebje

1.	Kopenske meje

1.1

1.n

2.	Morske meje

2.1

2.n

3.	Zračne meje

3.1

3.n

4.	Centralne in druge storitve (centralizirane specializirane storitve na področju upravljanja meja, katerih izvajanje ni povezano z nobeno določeno lokacijo (npr. analize tveganja, ki se izvajajo na sedežu mejne policije, usposabljanja))

4.1

4.n

Del II.2: Okvirna razčlenitev proračuna

Skupaj na upravičenca

1.	Upravičenec

1.1

Stroški osebja, vključno z usposabljanjem

1.2

Stroški storitev, na primer vzdrževanja in popravil

1.3

Nadgradnja/zamenjava opreme

1.4

Nepremičnine (amortizacija, obnova)

1.5

Sistemi IT (operativno upravljanje sistemov VIS in SIS ter novih sistemov IT, najem in obnova prostorov, komunikacijska infrastruktura in varnost)

1.6

Operacije (stroški, ki niso zajeti v prej navedenih kategorijah)

Skupaj:

PRILOGA III

NAČRTOVANJE OPERATIVNE PODPORE V OKVIRU POSEBNE TRANZITNE SHEME

Operativna podpora za posebno tranzitno shemo (Litva): navedite nacionalno strategijo za izvajanje posebne tranzitne sheme, zahteve te strategije in nacionalne cilje, zasnovane za izpolnitev teh zahtev. Navedite rezultate in končni izid, ki naj bi se dosegel s to strategijo.

Vrste dodatnih stroškov: okvirno navedite vrste dodatnih stroškov, ki se bodo podprli v zvezi z izvajanjem posebne tranzitne sheme.

Posebni primer: Operativna podpora za posebno tranzitno shemo (Litva)

Vrste dodatnih stroškov

PRILOGA IV

POROČANJE O OPERATIVNI PODPORI

Povzetek: povzemite napredek, ki je bil dosežen pri izvajanju operativne podpore v proračunskem letu glede na izhodiščno stanje, ter dosežene cilje.

Ukrepi: navedite glavne ukrepe, ki so bili izvedeni v proračunskem letu, uspehe ter prepoznane (in rešene) težave.

POSEBNI CILJ: Povzetek operativne podpore

Operativna podpora za ukrepe v zvezi z vizumi

Operativna podpora za meje

PRILOGA V

POROČANJE O OPERATIVNI PODPORI V OKVIRU POSEBNE TRANZITNE SHEME

Posebna tranzitna shema (kot je opredeljena v posebnih uredbah): povzemite izvajanje posebne tranzitne sheme.

Navedite morebitne spremembe v strategiji ali nacionalnih ciljih oziroma dejavnike, ki bi lahko privedli do sprememb v prihodnosti.

Navedite morebitna pomembna vprašanja, ki vplivajo na uspešnost posebne tranzitne sheme.

—	Nacionalni cilji: navedite glavne ukrepe, ki so bili izvedeni v zadevnem letu, uspehe ter prepoznane (in rešene) težave.

POSEBNI CILJ: Povzetek operativne podpore za posebno tranzitno shemo (Litva)

Nacionalni cilj: Ukrepi posebne tranzitne sheme

25.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 219/22

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 802/2014

z dne 24. julija 2014

o določitvi vzorcev za nacionalne programe ter pogojev za sistem elektronske izmenjave podatkov med Komisijo in državami članicami v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 514/2014, skupaj s posebnimi uredbami iz člena 2(a) Uredbe (EU) št. 514/2014, predstavlja okvir za financirane razvoja področja svobode, varnosti in pravice s strani Unije.

(2)	Uredba (EU) št. 514/2014 določa, da vsaka država članica predlaga večletni nacionalni program. Da bi bili podatki, ki se predložijo Komisiji, skladni in primerljivi, je treba določiti vzorec, ki bi ga nacionalni program moral upoštevati.

(3)

V skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) št. 514/2014 je treba vse uradne izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo izvesti s sistemom elektronske izmenjave podatkov. Zato je treba določiti pogoje, ki bi jih moral ta sistem elektronske izmenjave podatkov izpolnjevati. Pogoji za sistem elektronske izmenjave podatkov so, da bi bili stroškovno učinkoviti in da bi se zagotovila splošna skladnost z vsemi skladi Unije, ki se upravljajo deljeno, kolikor mogoče enaki pogojem, določenim v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 184/2014 (2).

(4)	Da bi se izboljšala kakovost izmenjanih informacij in da bi postal sistem izmenjave informacij preprostejši in uporabnejši, je nujno določiti osnovne zahteve glede oblike in obsega informacij, ki se izmenjujejo.

(5)	Določiti bi bilo treba načela in pravila za identifikacijo strani, odgovorne za naložitev dokumentov v sistem elektronske izmenjave podatkov in njihovo posodabljanje.

(6)	Da bi se zmanjšalo upravno breme za države članice in Komisijo, bi bilo treba opredeliti tehnične značilnosti učinkovitega sistema elektronske izmenjave.

(7)	Da bi tako države članice kot Komisija lahko še naprej izmenjevale informacije tudi v primerih, ko bi višja sila ovirala uporabo sistema elektronske izmenjave podatkov, je treba določiti alternativne poti za kodiranje in prenos podatkov.

(8)	Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da prenos podatkov prek sistema elektronske izmenjave podatkov poteka na zavarovan način, ki omogoča razpoložljivost, celovitost, verodostojnost, zaupnost in nezmožnost izpodbijanja informacij. Zato bi bilo treba določiti pravila o varnosti.

(9)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov. Zato bi jo bilo treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v državah članicah se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v institucijah in organih Unije ter prostim pretokom takih podatkov se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(10)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe in pravočasna odobritev nacionalnih programov, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(11)	Združeno kraljestvo in Irsko zavezuje Uredba (EU) št. 514/2014, zato ju zavezuje tudi ta uredba.

(12)	Danske ne zavezujeta niti Uredba (EU) št. 514/2014 niti ta uredba.

(13)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za sklada za azil, migracije in integracijo ter za notranjo varnost –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vzorci za nacionalne programe

Vzorec za nacionalne programe je določen v Prilogi.

Člen 2

Vzpostavitev sistema elektronske izmenjave podatkov

Komisija vzpostavi sistem elektronske izmenjave podatkov za vse uradne izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo (v nadaljnjem besedilu: sistem SFC2014).

Člen 3

Vsebina sistema elektronske izmenjave podatkov

1. Sistem SFC2014 vsebuje vsaj informacije, opredeljene v vzorcih, formatih in predlogah, določenih v skladu s členom 1 te uredbe, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 in posebnimi uredbami iz člena 2(a) Uredbe (EU) št. 514/2014.

2. Informacije v elektronskih obrazcih, vgrajene v sistem SFC2014 (v nadaljnjem besedilu: strukturirani podatki), se ne smejo nadomestiti z nestrukturiranimi podatki, vključno z uporabo hiperpovezav ali drugih vrst nestrukturiranih podatkov, kot so priloge v obliki dokumentov ali slik. Če država članica posreduje iste informacije v obliki strukturiranih in nestrukturiranih podatkov, se v primeru neskladnosti uporabijo strukturirani podatki.

Člen 4

Delovanje sistema SFC2014

1. Komisija in pristojni organi iz člena 25 Uredbe (EU) št. 514/2014 v sistem SFC2014 vnašajo informacije, za prenos katerih so pristojni, in vse posodobitve teh informacij.

2. Vsak prenos informacij Komisiji preveri in izvede oseba, ki ni oseba, ki je vnesla podatke za zadevni prenos. To delitev nalog bodo podpirali sistem SFC2014 ali upravljavski in kontrolni informacijski sistemi držav članic, ki bodo samodejno povezani s sistemom SFC2014.

3. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni oziroma na nacionalni in regionalni ravni imenujejo eno ali več oseb, ki so odgovorne za upravljanje pravic za dostop do sistema SFC2014. Te osebe opravljajo naslednje naloge:

(a)	identifikacija uporabnikov, ki prosijo za dostop, in preverjanje, ali so ti uporabniki dejansko zaposleni v zadevni organizaciji;

(b)	obveščanje uporabnikov o njihovih dolžnostih glede ohranjanja varnosti sistema;

(c)	preverjanje upravičenosti uporabnikov do zahtevane ravni pravic dostopa glede na njihove naloge in hierarhični položaj;

(d)	zahteve za preklic pravic do dostopa, kadar te niso več potrebne ali utemeljene;

(e)	takojšnje poročanje o sumljivih dogodkih, ki bi lahko ogrozili varnost sistema;

(f)	nenehno zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov uporabnikov s sporočanjem vseh sprememb;

(g)	sprejemanje potrebnih previdnostnih ukrepov v zvezi z varstvom podatkov in poslovno zaupnostjo v skladu veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom ter

(h)	obveščanje Komisije o vseh spremembah, ki vplivajo na zmožnosti organov države članice ali uporabnikov sistema SFC2014 za izvajanje nalog iz odstavka 1 ali na njihovo osebno zmožnost za izvajanje nalog iz točk (a)–(g).

4. Izmenjave podatkov in transakcije so opremljene z obveznim elektronskim podpisom v smislu Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Države članice in Komisija priznajo pravni učinek in dopustnost elektronskega podpisa, uporabljenega v sistemu SFC2014, kot dokaza v pravnem postopku.

5. Pri obdelavi informacij v okviru sistema SFC2014 se spoštujeta zasebnost osebnih podatkov posameznikov in poslovna zaupnost pravnih subjektov v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), Direktivo 95/46/ES ter Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 5

Značilnosti sistema SFC2014

Da bi sistem SFC2014 zagotavljal elektronsko izmenjavo informacij, ima naslednje značilnosti:

(a)	interaktivne obrazce ali obrazce, ki jih vnaprej izpolni sistem na podlagi predhodno vnesenih podatkov;

(b)	samodejne izračune, če se uporabnikom s tem olajša kodiranje;

(c)	vgrajene samodejne kontrole za preverjanje notranje skladnosti prenesenih podatkov in skladnosti teh podatkov z veljavnimi pravili;

(d)	opozorila, ki jih proizvede sistem SFC2014 in ki njegove uporabnike seznanjajo, da je določen ukrep mogoče izvesti oziroma da ga ni mogoče izvesti;

(e)	sprotno sledenje statusa obdelave informacij, vnesenih v sistem, ter

(f)	razpoložljivost preteklih podatkov v zvezi z vsemi informacijami, vnesenimi za nacionalni program.

Člen 6

Prenos podatkov prek sistema SFC2014

1. Države članice in Komisija lahko dostopajo do sistema SFC2014 neposredno prek interaktivnega uporabniškega vmesnika (tj. spletne aplikacije) ali prek tehničnega vmesnika na podlagi vnaprej predpisanih protokolov (tj. spletne storitve), ki omogočajo samodejno sinhronizacijo in prenos podatkov med informacijskimi sistemi držav članic in sistemom SFC2014.

2. Za datum predložitve zadevnega dokumenta velja datum, ko je država članica elektronsko prenesla informacije Komisiji ali obratno.

3. V primeru višje sile, motenj v delovanju sistema SFC2014 ali odsotnosti povezave s sistemom SFC2014 za več kot en delovni dan v zadnjem tednu pred predpisanim rokom za posredovanje informacij ali pet delovnih dni v katerem koli drugem obdobju lahko izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo poteka v papirni obliki z uporabo vzorcev, formatov in predlog iz člena 3(1).

Ko je motnja v delovanju sistema SFC2014 odpravljena ali povezava s tem sistemom ponovno vzpostavljena ali preneha razlog višje sile, zadevna stran v sistem SFC2014 nemudoma vnese informacije, ki so že bile poslane v papirni obliki.

4. V primerih iz odstavka 3 se za datum predložitve zadevnega dokumenta šteje datum poštnega žiga.

Člen 7

Varnost prenosa podatkov prek sistema SFC2014

1. Komisija za sistem SFC2014 v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti Sklepom Komisije C(2006) 3602 (8) in njegovimi izvedbenimi pravili, določi politiko za varnost informacijske tehnologije, ki velja za uporabnike sistema SFC2014. Komisija imenuje eno ali več oseb, odgovornih za opredelitev, ohranjanje in zagotavljanje pravilne uporabe varnostne politike za sistem SFC2014.

2. Države članice in druge evropske institucije poleg Komisije, ki so pridobile pravico za dostop do sistema SFC2014, spoštujejo pogoje v zvezi z varnostjo informacijske tehnologije, objavljene na portalu sistema SFC2014, in ukrepe, ki jih v sistemu SFC2014 izvede Komisija, da bi zagotovila varen prenos podatkov, zlasti v zvezi z uporabo tehničnega vmesnika iz člena 6(1) te uredbe.

3. Države članice in Komisija izvajajo varnostne ukrepe, sprejete za varstvo podatkov, ki so jih shranile in prenesle prek sistema SFC2014, ter zagotavljajo učinkovitost teh ukrepov.

4. Države članice sprejmejo nacionalno, regionalno ali lokalno politiko za varnost informacijske tehnologije, ki zajema dostop do sistema SFC2014 in samodejni vnos podatkov v ta sistem ter predpisuje minimalni sklop varnostnih zahtev. Ta nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije se lahko sklicuje na druge dokumente v zvezi z varnostjo. Vsaka država članica zagotovi, da se navedene politike za varnost informacijske tehnologije uporabljajo za vse organe, ki uporabljajo sistem SFC2014.

5. Nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije vključuje:

(a)	vidike varnosti informacijske tehnologije, povezane z delom, ki ga opravlja ena ali več oseb, odgovornih za upravljanje pravic za dostop iz člena 4(3) te uredbe, pri neposredni uporabi sistema SFC2014;

(b)

ukrepe za varnost informacijske tehnologije za nacionalne, regionalne ali lokalne sisteme, povezane s sistemom SFC2014 prek tehničnega vmesnika iz člena 6(1) te uredbe.

Za namene iz točke (b) prvega pododstavka so zajeti naslednji vidiki varnosti informacijske tehnologije, kot je ustrezno:

(a)	fizična varnost;

(b)	nadzor nosilcev podatkov in dostopa;

(c)	nadzor shranjevanja;

(d)	nadzor dostopa in gesel;

(e)	spremljanje;

(f)	povezava s sistemom SFC2014;

(g)	komunikacijska infrastruktura;

(h)	človeški viri ter

(i)	obvladovanje incidentov.

6. Nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije temelji na oceni tveganja, opisani ukrepi pa so sorazmerni z opredeljenimi tveganji.

7. Komisiji se na njeno zahtevo zagotovi dostop do dokumentov, v katerih je določena nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije.

8. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni imenujejo eno ali več oseb, odgovornih za ohranjanje in zagotavljanje uporabe nacionalne, regionalne ali lokalne politike za varnost informacijske tehnologije. Te osebe bodo kontaktna točka za osebe iz odstavka 1, ki jih imenuje Komisija.

9. Pri tehnoloških spremembah, opredelitvi novih groženj ali drugih pomembnih dogodkih se politika za varnost informacijske tehnologije za sistem SFC ter zadevna nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije ustrezno posodobijo. Ne glede na navedeno so te politike predmet letnega pregleda, da bi še naprej zagotavljale ustrezen odziv.

Člen 8

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se v skladu s Pogodbama neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. julija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 150, 20.5.2014, str. 112.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 184/2014 z dne 25. februarja 2014 o določitvi pogojev za sistem elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o sprejetju nomenklature za kategorije ukrepov za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 57, 27.2.2014, str. 7).

(3) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(4) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

(6) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o varstvu zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(7) Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L 337, 18.12.2009, str. 11).

(8) Sklep Komisije C(2006) 3602 z dne 16. avgusta 2006 o varnosti informacijskih sistemov, ki jih uporablja Evropska komisija.

PRILOGA

VZOREC ZA NACIONALNI PROGRAM

Pristojni organi, odgovorni za sisteme upravljanja in nadzora (člen 25 Uredbe (EU) št. 514/2014)

Navedba in kontaktni podatki:

Priloženi dokument: uradno obvestilo o imenovanju, ki vključuje:

(a)	glavno razdelitev odgovornosti med njegovimi organizacijskimi enotami;

(b)	kjer primerno, njegove odnose s pooblaščenimi organi, dejavnosti, za katere naj bi bil pooblaščen, in glavne postopke za nadzor nad temi dejavnostmi ter

(c)	povzetek glavnih postopkov za obdelavo finančnih zahtevkov upravičencev in za odobritev in evidentiranje odhodkov.

Navedite kratek opis predvidenega sistema upravljanja in nadzora (člen 14(2)(g) Uredbe (EU) št. 514/2014).

ODDELEK 1

Povzetek

Povzemite celotni program, pri tem pa poudarite nacionalne strategije in cilje (želene izide in rezultate).

ODDELEK 2

Izhodiščno stanje v državi članici (člen 14(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Izhodiščno stanje je povzetek stanja od decembra 2013 v državi članici za področja, ki so pomembna za sklad. Ta oddelek vključuje:

—	opis izhodiščnega stanja v državi članiciskupaj z dejanskimi podatki, potrebnimi za pravilno oceno zahtev,

—	analizo potreb države članice in nacionalne cilje, vključno z bistvenimi sklepi dialoga o usmeritvi,

—	doslej sprejete ukrepe, vključno z ukrepi, izvedenimi s sredstvi nekdanjega sklada za notranje zadeve,

—	oceno nacionalnih potreb, vključno z ugotovljenimi izzivi in ustreznimi vrednotenji ter

—	okvirne letne vire iz nacionalnega proračuna, razčlenjene po posebnih ciljih, določenih v nacionalnih programih.

Informacije morajo biti samostojne in se ne smejo sklicevati na informacije v priloženih dokumentih oziroma vsebovati hiperpovezav. Lahko se priloži dokument z dodatnimi podrobnostmi.

Priloženi dokumenti ne bodo upoštevani v sklepu Komisije o odobritvi nacionalnega programa iz člena 14(7) Uredbe (EU) št. 514/2014.

ODDELEK 3

Cilji programa (člen 14(2)(b), (c) in (d) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Informacije v posebnih ciljih morajo biti samostojne in se ne smejo sklicevati na informacije v kakem priloženem dokumentu oziroma vsebovati hiperpovezav.

Posebni cilj (kot je opredeljen v posebnih uredbah): navedite primerno strategijo in pri tem opredelite nacionalne cilje ter opišite, kako so zajeti cilji posebnih uredb, da bi se izpolnile zahteve, opredeljene v izhodiščnem stanju.

Nacionalni cilj : na kratko opišite glavne ukrepe za doseganje nacionalnega cilja in izpostavite primere ukrepov, ki jih bo nacionalni program podprl (tj. prednost pri financiranju). V opisu navedite cilje (želene izide in rezultate).

Posebni ukrep (kot je opredeljen v posebnih uredbah):

—	opišite, kako se bo ukrep izvajal, in utemeljite dodeljeni znesek,

—	za skupne ukrepe (transnacionalne projekte) naj le vodilna država članica navede sodelujoče države članice ter njihovo vlogo in morebitni finančni prispevek, če je primerno,

—	sodelujoče države članice pa naj opišejo svojo vlogo in finančni prispevek, če je primerno.

POSEBNI CILJ N: Naslov

Posebni cilj n: naslov:

Posebni ukrep n: naslov

Okvirni časovni razpored za vsak nacionalni cilj. Navedite tri glavne ukrepe, ki jih bo podprl nacionalni program. Za vsak ukrep vpišite leto, za katero je načrtovan (npr. razpis za zbiranje predlogov), ko se bo izvajal (npr. podpis pogodb/sporazumov o nepovratnih sredstvih) in ko se bo zaključil (npr. končno poročilo).

Okvirni časovni razpored

(člen 14(2)(c) Uredbe (EU) št. 514/2014)

ODDELEK 4

Posebni primeri

V primeru, ko nacionalni program vključuje zavezo, navedite številke za vsako kategorijo zadevnega obdobja zaveze, kadar je to primerno.

Ko država članica pripravi načrt zaveze, potrdi, da obstaja nacionalna zaveza k izpolnitvi zaveze v zadevnem obdobju in k učinkoviti izvedbi ukrepov v tem obdobju.

Načrt zaveze: utemeljite zavezo, uradno izjavo o namenu izpolnitve zaveze, okvirni časovni razpored, izbirni postopek in dejanja, ki so potrebna za izpolnitev zaveze.

Načrt zaveze

Kategorije	Obdobje zaveze	Obdobje zaveze	Obdobje zaveze

Skupaj

ODDELEK 5

Skupni kazalniki in posebni kazalniki programa (člen 14(2)(f) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Skupni kazalnik (kot je določen v posebnih uredbah): za vsak posebni cilj navedite ciljno vrednost za vsak skupni kazalnik in vir podatka (npr. poročila o projektu).

Če nacionalni program vključuje kazalnike, ki so specifični za program, navedite: povezavo do ustreznega posebnega cilja; opis kazalnika; mersko enoto; izhodiščno vrednost; želeno ciljno vrednost in vir podatka. Vsak kazalnik, ki je specifičen za program, mora biti povezan z enim samim posebnim ciljem.

Identifikator kazalnika	Opis kazalnika	Merska enota	Izhodiščna vrednost	Ciljna vrednost	Vir podatkov
Posebni cilj n: naslov

ODDELEK 6

Okvir za pripravo in izvajanje programa s strani države članice

6.1 Partnersko sodelovanje pri pripravi programa (člen 12(3) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Povzetek uporabljenega pristopa, sestava in vključevanje partnerjev in ključne faze širših posvetovanj, kadar je to ustrezno, vključno s seznamom glavnih partnerjev (ali vrstami partnerjev), s katerimi se sodeluje ali posvetuje.

6.2 Odbor za spremljanje (člen 12(4) Uredbe (EU) št. 514/2014)

6.3 Skupni okvir za spremljanje in vrednotenje (člen 14(2)(f) Uredbe (EU) No 514/2014)

Na kratko opišite načrtovani pristop in metode, ki bodo uporabljene.

Odgovorite tudi na naslednja vprašanja:

(a)	Kje bo nameščena funkcija vrednotenja in spremljanja? Kdo bo odgovoren za vrednotenje?

(b)	Ali bo vrednotenje ali spremljanje zaupano zunanjim izvajalcem?

(c)	Kako se bodo zbirali podatki o projektih in kazalnikih (sistem spremljanja)?

6.4 Partnersko sodelovanje pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju nacionalnega programa (člena 12(3) in 14(2)(h) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Na kratko opišite načrtovani pristop do partnerjev, raven njihovega sodelovanja in ključne faze širšega posvetovanja, kadar je to ustrezno, vključno s seznamom vrst partnerjev, s katerimi se sodeluje ali posvetuje (oziroma glavnih partnerjev).

6.5 Obveščanje in objavljanje (člen 14(2)(j) in člen 53 Uredbe (EU) št. 514/2014)

Opišite mehanizme in metode, ki bodo uporabljeni pri objavljanju v zvezi z nacionalnim programom

6.6 Usklajenost in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Unije (člen 14(2)(e) in 14(5)(f) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Na kratko opišite mehanizme, ki zagotavljajo usklajevanje med instrumenti iz posebnih uredb ter drugimi instrumenti Unije in nacionalnimi instrumenti. To mora vključevati, če je primerno, navedbo organov, odgovornih za usklajevanje na teh področjih in, kjer je to primerno, strukture ali ureditve (npr. odbori, postopki posvetovanja), ki se uporabljajo za ta namen.

Kar zadeva dopolnjevanje z drugimi instrumenti Unije, je treba upoštevati naslednje:

—	evropski strukturni in investicijski skladi (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo),

—	drugi skladi ali programi EU (npr. programi „Vseživljenjsko učenje“, „Kultura“ in „Mladi v akciji“),

—	instrumenti EU za zunanje odnose (npr. instrument za predpristopno pomoč, evropski instrument sosedstva in partnerstva, instrument za stabilnost), kar zadeva ukrepe v tretjih državah oziroma odnose z njimi.

6.7 Upravičenci in neposredna dodelitev

6.7.1 Seznam glavnih vrst upravičencev programa (uporabite spodnji seznam)

Vrste upravičencev so: državni oziroma zvezni organi, lokalni javni organi, nevladne organizacije, mednarodne javne organizacije, državne organizacije Rdečega križa, Mednarodni odbor Rdečega križa, Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca, družbe zasebnega in javnega prava, izobraževalne oziroma raziskovalne organizacije, socialni partnerji.

6.7.2 Neposredna dodelitev

Navedite nacionalni cilj, kadar se namerava uporabiti neposredno dodelitev, in ta pristop utemeljite za vsak primer.

ODDELEK 7

Finančni načrt programa (člen 14(2)(i) Uredbe (EU) št. 514/2014)

Finančni načrt nacionalnega programa, v katerem je za celotno programsko obdobje naveden znesek skupnega prispevka EU za vsak poseben cilj. Zneski za nacionalne cilje v posebnih ciljih so okvirni. Navedeni so skupni izdatki za tehnično pomoč.

7.1 Finančni načrt po posebnih ciljih

Tabela

(v EUR)
Posebni cilj: naslov
Nacionalni cilj n
Vmesni seštevek nacionalnih ciljev
Posebni ukrep n
Skupaj 1 – posebni cilj
Nacionalni cilj n + 1
Vmesni seštevek nacionalnih ciljev
Posebni ukrep n + 1
Skupaj n
Posebni primeri
Skupaj – posebni primeri
Tehnična pomoč: (Maksimum = stalni znesek + (skupna dodelitev) * 5 ali 5,5 % v skladu s posebnimi uredbami)
SKUPAJ

Okvirni finančni načrt nacionalnega programa, pri čemer je naveden skupni prispevek EU za vsako proračunsko leto

7.2 Finančni načrt za proračunsko leto (v EUR)

Tabela

(v EUR)
LETO	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020	SKUPAJ
SKUPAJ

7.3 Utemeljitev morebitnega odstopanja od najnižjih deležev, določenih v posebnih uredbah. (Zahteva se le, če najnižji deleži niso doseženi, člen 14(5)(b))

Podrobno obrazložite odstopanja od najnižjih deležev, določenih v posebnih uredbah.

25.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 219/42

DIREKTIVA SVETA 2014/87/EURATOM

z dne 8. julija 2014

o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti členov 31 in 32 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije, pripravljenega po prejetju mnenja skupine oseb, ki jih je izmed znanstvenih strokovnjakov držav članic imenoval Znanstveno-tehnični odbor,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 2013/59/Euratom (3) določa enotne temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja posameznikov, deležnih poklicne izpostavljenosti, izpostavljenosti prebivalstva in izpostavljenosti v zdravstvu, pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja.

(2)

Direktiva Sveta 2009/71/Euratom (4) državam članicam nalaga obveznost, da vzpostavijo in vzdržujejo nacionalni okvir za jedrsko varnost. Navedena direktiva upošteva določbe glavnih mednarodnih instrumentov na področju jedrske varnosti, in sicer Konvencije o jedrski varnosti (5), poleg tega pa tudi Varnostnih temeljev (6) Mednarodne agencije za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: IAEA).

(3)	Direktiva Sveta 2011/70/Euratom (7) državam članicam nalaga obveznost, da vzpostavijo in vzdržujejo nacionalni okvir za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

(4)

Svet je v sklepih z dne 8. maja 2007 o jedrski varnosti ter varnem ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki poudaril, da je „jedrska varnost nacionalna odgovornost, ki se, kjer je ustrezno, izvaja v okviru EU. O varnostnih ukrepih in nadzoru jedrskih objektov še naprej odločajo izključno upravljavci in nacionalni organi“.

(5)

Jedrska nesreča v Fukušimi na Japonskem leta 2011 je po vsem svetu pozornost ponovno usmerila v ukrepe, ki so potrebni za čim večje zmanjšanje tveganj in zagotovitev najtrdnejše ravni jedrske varnosti. Na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2011 so pristojni nacionalni regulativni organi skupaj s Komisijo v okviru skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG), ki jo je ustanovila Komisija s Sklepom 2007/530/Euratom (8), celovito ocenili tveganja in varnost jedrskih elektrarn (v nadaljnjem besedilu: izredni varnostni pregledi). Pri tem ocenjevanju je bilo ugotovljenih več možnosti za izboljšave, ki bi jih lahko sodelujoče države uporabile v pristopih k jedrski varnosti in v sektorski praksi.

Evropski svet je Komisijo tudi pozval, da po potrebi pregleda obstoječi pravni in regulativni okvir za varnost jedrskih objektov in predlaga morebitne potrebne izboljšave. Evropski svet je prav tako poudaril, da bi morali v Uniji izvajati in nenehno izboljševati najvišje standarde jedrske varnosti.

(6)

Temeljna zahteva regulativnega okvira jedrske varnosti Skupnosti je močen pristojni regulativni organ z dejansko neodvisnostjo odločanja. Za zagotovitev visoke ravni jedrske varnosti je izredno pomembno, da je pristojni regulativni organ zmožen pooblastila izvajati nepristransko, pregledno in da na njegove odločitve o regulativnih zadevah ni mogoče neupravičeno vplivati. Regulativne odločitve in njihovo uveljavljanje na področju jedrske varnosti bi morale temeljiti na objektivnih tehničnih preudarkih v zvezi z varnostjo, na katere ne bi smelo biti nikakršnih neupravičenih zunanjih vplivov, ki bi lahko ogrozili varnost, na primer vplivov zaradi spremembe političnih, gospodarskih ali družbenih razmer.

Določbe Direktive 2009/71/Euratom o funkcijski ločitvi pristojnih regulativnih organov bi morale biti poostrene, da bi zagotovile dejansko neodvisnost regulativnih organov pred neupravičenimi vplivi na odločanje o regulativnih zadevah ter da bi ti organi imeli na voljo ustrezna sredstva in pristojnosti za ustrezno opravljanje dodeljenih nalog. Regulativni organi bi morali imeti predvsem zadostna pravna pooblastila, zadostno osebje in zadostna finančna sredstva za pravilno izpolnjevanje dodeljenih pristojnosti.

Vendar te poostrene zahteve ne bi smele posegati v tesno sodelovanje z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi ali v splošne smernice politike, ki jih določijo države članice.

(7)

Pri regulativnem postopku odločanja bi se bilo treba opirati tudi na usposobljenost in strokovno znanje, ki ga lahko ponudijo organizacije za tehnično podporo. Podlaga tega strokovnega znanja bi morala biti najsodobnejša znanstvena in tehnična spoznanja, kar vključuje operativne izkušnje in varnostne raziskave, upravljanje znanja in ustrezni tehnični viri.

(8)	V skladu z delom 1 Splošnih varnostnih zahtev IAEA bi bilo treba spoštovati tako vlogo držav članic pri določanju okvira za jedrsko varnost kot vlogo regulatorja pri izvajanju tega okvira.

(9)

Glede na posebnosti jedrske panoge in omejeno razpoložljivost osebja z zahtevanim strokovnim znanjem in sposobnostmi, zaradi česar lahko osebje z izvršilno odgovornostjo krožijo med jedrsko panogo in regulativnimi organi, bi bilo treba posebno pozornost nameniti preprečevanju nasprotja interesov. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti ureditve, da ni nasprotja interesov v organizacijah, ki pristojnim regulativnim organom svetujejo ali jim zagotavljajo storitve.

(10)

Posledice jedrske nesreče lahko prizadenejo tudi območja zunaj nacionalnih meja, zato bi bilo treba spodbujati tesno sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo informacij med pristojnimi regulativnimi organi držav članic v bližini jedrskih objektov, ne glede na to, ali v teh državah članicah obratujejo jedrski objekti ali ne. Pri tem bi morale države članice zagotoviti ustrezne ureditve, da olajšajo takšno sodelovanje pri zadevah v zvezi z jedrsko varnostjo s čezmejnimi vplivi.

(11)

Zaradi pridobivanja ustreznih sposobnosti ter doseganje in ohranjanje ustrezne ravni usposobljenosti bi morale vse udeležene strani zagotoviti nenehno usposabljanje celotnega osebja, odgovornega za jedrsko varnost jedrskih objektov ter ureditve za pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke na lokaciji objekta. To se lahko doseže z vzpostavitvijo programov usposabljanja in načrtov usposabljanja, postopkov za redno pregledovanje in posodabljanje programov usposabljanja, kakor tudi z ustreznimi proračunskimi določbami za usposabljanje.

(12)

Drugo ključno spoznanje, pridobljeno z jedrsko nesrečo v Fukušimi, je, da bi bilo treba izboljšati preglednost na področju jedrske varnosti. Preglednost je tudi pomembno sredstvo za spodbujanje neodvisnosti pri odločanju o regulativnih zadevah. Zato bi morale veljavne določbe Direktive 2009/71/Euratom glede informacij za prebivalstvo natančneje določati, katere vrste informacij bi bilo treba navesti. Poleg tega bi moralo imeti prebivalstvo možnost, da v skladu z nacionalnim okvirom za jedrsko varnost in ob upoštevanju različnih nacionalnih sistemov sodeluje pri ustreznih fazah postopka odločanja v zvezi z jedrskimi objekti. O izdaji dovoljenj še naprej odločajo nacionalni pristojni organi.

(13)

Zahteve te direktive glede preglednosti dopolnjujejo zahteve iz obstoječe Euratomove zakonodaje. Odločba Sveta 87/600/Euratom (9) državam članicam nalaga, da v primeru radiološkega izrednega dogodka na njihovem ozemlju obvestijo Komisijo in druge države članice ter jim zagotovijo informacije, medtem ko Direktiva 2013/59 Euratom vsebuje zahteve, da morajo države članice v primeru radiološkega izrednega dogodka obveščati prebivalstvo o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih bodo uporabile, in o pravilih ravnanja ter v rednih presledkih zagotavljati posodobljene informacije prebivalstvu, za katerega je verjetno, da bo v primeru takšnega izrednega dogodka prizadeto.

(14)

Pogodbenice Konvencije o jedrski varnosti so na njihovem šestem pregledovalnem zasedanju potrdile zavezanost ugotovitvam drugega izrednega zasedanja, ki je bila sklicana po nesreči v Fukušimi. Zlasti so poudarile, da bi morale biti jedrske elektrarne zasnovane, zgrajene in upravljane tako, da bi bil cilj izogibanje nesrečam in bi se ob morebitni nesreči ublažile njene posledice ter preprečila kontaminacija zunaj objekta, regulativni organi pa bi morali zagotoviti, da se na podlagi izvedbe teh ciljev načrtujejo in izvedejo ustrezne varnostne izboljšave obstoječih obratov.

(15)

Zaradi upoštevanja tehničnega napredka, ki je bil dosežen preko predpisov IAEA in Združenja zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu: WENRA), in izkušenj, pridobljenih ob izrednih varnostnih pregledih in preiskavi jedrske nesreče v Fukušimi, bi bilo treba Direktivo 2009/71/Euratom spremeniti tako, da bi vključevala najpomembnejši cilj Skupnosti na področju jedrske varnosti, ki obsega vse stopnje življenjske dobe jedrskih objektov (izbiro lokacije, projektiranje, gradnjo, prevzem v obratovanje, obratovanje in razgradnjo). Zlasti ta cilj nalaga bistveno izboljšanje varnosti pri načrtovanju novih reaktorjev, pri katerem bi bilo treba uporabljati najsodobnejše znanje in tehnologijo ter upoštevati najnovejše mednarodne varnostne zahteve.

(16)

Navedeni cilj bi bilo treba doseči zlasti z ocenjevanjem jedrske varnosti, kar spada v področje uporabe te direktive. Ocenjevanje bi morali izvesti imetniki dovoljenj, ki bi jih nadzoroval pristojni nacionalni regulativni organ, ugotovitve pa bi se lahko uporabile za oceno tveganja večje nesreče, kot je zajeta z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10), pod pogojem, da so izpolnjene zahteve te direktive.

(17)

Za varnost jedrskih objektov je ključen koncept obrambe v globino, ki je podlaga za uresničevanje najpomembnejših ciljev jedrske varnosti. Uporaba načel obrambe v globino, kot jih priznavajo mednarodni standardi in smernice ter WENRA, zagotavlja, da dejavnosti, povezane z varnostjo, urejajo med seboj neodvisne ravni določb, kolikor je to razumno dosegljivo, tako da bi bila morebitna okvara odkrita, odpravljena ali izravnana z ustreznimi ukrepi. Učinkovitost vsake ravni neodvisnih določb je bistveni pogoj obrambe v globino, ki preprečujejo nesreče in blažijo njihove morebitne posledice. Obrambo v globino na splošno sestavlja pet stopenj. Če ena stopnja spodleti, se uporabi naslednja. Cilj prve stopnje varstva je preprečevanje neobičajnega obratovanja in odpovedi sistemov. Če prva stopnja odpove, se za nadzor neobičajnega obratovanja ali odkrivanje odpovedi uporabi druga raven varstva. Če odpove druga raven, se na tretji ravni z aktiviranjem posebnih varnostnih sistemov in drugih varnostnih elementov zagotovi nadaljnje izvajanje varnostnih funkcij. Če odpove tretja raven, se na četrti ravni v okviru obvladovanja nesreč omeji njen potek, pri čimer se z izpusti radioaktivnih snovi v okolje preprečijo ali ublažijo posledice hude nesreče. Zadnji cilj (peta stopnja varstva) je z odzivanjem na izredne dogodke zunaj objekta ublažiti radiološke posledice večjih izpustov radioaktivnih snovi v okolje.

(18)

Poleg obrambe v globino je bistveni dejavnik za doseganje visoke ravni jedrske varnosti tudi učinkovita kultura jedrske varnosti in njeno stalno izboljševanje. Učinkovita kultura jedrske varnosti se kaže zlasti v tem, da so osebje in uprava v organizaciji na vseh ravneh zavezani jedrski varnosti in njenemu nenehnemu izboljševanju, da se osebje na vseh ravneh spodbuja k preverjanju izvajanja ustreznih varnostnih načel in praks za nenehno izboljševanje jedrske varnosti, da lahko osebje pravočasno opozori na varnostne vidike, da se opredelijo spoznanja, pridobljena na podlagi operativnih izkušenj, ter da se sistematično poroča o morebitnih odstopanjih od običajnega obratovanja ali ureditev, pomembnih za obvladovanje nesreč, ki lahko potencialno vplivajo na jedrsko varnost. Med pomembnimi dejavniki, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne kulture jedrske varnosti, so zlasti učinkoviti sistemi upravljanja, ustrezno izobraževanje in usposabljanje ter ureditve, ki imetniku dovoljenja omogočajo ugotavljanje, ocenjevanje in dokumentiranje operativnih izkušenj, pomembnih za notranjo in zunanjo varnost, ter učinkovito reševanje vprašanj, ki se pojavijo.

(19)	Izraz „razumno dosegljivo“ v tej direktivi bi bilo treba uporabljati v skladu z uveljavljenimi opredelitvami, zlasti opredelitvami WENRA in IAEA.

(20)

Po jedrskih nesrečah na Otoku treh milj in v Černobilu je jedrska nesreča v Fukušimi ponovno pokazala, kako bistveno pomemben je zadrževalni hram, ki je zadnja ovira za zaščito ljudi in okolja pred izpusti radioaktivnih snovi, ki so posledica nesreče. Zato bi moral vložnik zahtevka za dovoljenje za gradnjo novega energetskega ali raziskovalnega reaktorja dokazati, da so s projektom učinki poškodb reaktorske sredice omejeni na območje znotraj zadrževalnega hrama, torej vložnik zahtevka bi moral dokazati, da so večji ali nedovoljeni izpusti radioaktivnih snovi izven zadrževalnega hrama izredno malo verjetni in da bi moral vložnik biti zmožen dokazati, da takšnih izpustov z visoko stopnjo zanesljivosti ne bo.

(21)

Za preprečevanje in ublažitev posledic nesreč bi bilo treba zahtevati posebne ureditve glede obvladovanja nesreč in odzivanja na izredne dogodke na lokaciji objekta. Te ureditve bi morale biti v skladu z zadevnimi določbami Direktive 2013/59/Euratom in vanje ne bi smele posegati. Imetnik dovoljenja bi moral opredeliti postopke, smernice in ureditve za primere nesreč, vključno s hudimi nesrečami, ki bi se lahko zgodile med katerim koli načinom obratovanja, torej med obratovanjem s polno močjo, med zaustavitvijo ali med prehodnimi stanji, pri čimer bi moral zagotoviti skladnost in kontinuiteto vseh navedenih postopkov in ureditev, poleg tega pa zagotovil njihovo izvajanje, pregledovanje in posodabljanje. Te ureditve bi morale predvidevati tudi dovolj osebja, opreme in drugih potrebnih virov. Vzpostaviti bi bilo treba tudi organizacijsko strukturo z jasno opredeljeno odgovornostjo, in zagotoviti usklajevanje med organi za odzivanje.

(22)

Izredni varnostni pregledi so dokazali ključno vlogo mehanizmov za okrepljeno sodelovanje in usklajevanje med vsemi udeleženci, ki so odgovorni za jedrsko varnost. Medsebojni strokovni pregledi so se izkazali kot dober način za vzpostavljanje zaupanja, pri katerem se pridobijo in izmenjajo izkušnje ter zagotovi enotna uporaba visokih standardov jedrske varnosti.

(23)

Sodelovanje na področju jedrske varnosti med državami članicami je dobro in ima lahko dodano vrednost pri vprašanjih jedrske varnosti, preglednosti in odprtosti do deležnikov na evropski in mednarodni ravni.

Države članice, ki se s svojimi pristojnimi regulativnimi organi po potrebi uporabljajo ENSREG in strokovno znanje WENRA, bi morale vsakih šest let opredeliti metodologijo, pristojnosti in časovni okvir za medsebojne preglede na podlagi skupnih posebnih tehničnih vprašanj, povezanih z jedrsko varnostjo njihovih jedrskih objektov. Skupno posebno tehnično vprašanje, na podlagi katerega bi bil opravljen pregled, bi bilo treba izbrati med varnostnimi referenčnimi ravnmi združenja WENRA ali na podlagi povratnih informacij iz operativnih izkušenj, incidentov in nesreč ter tehnološkega in znanstvenega razvoja. Države članice bi morale izvesti nacionalno samoocenjevanje in vzpostaviti ureditve za skupne strokovne preglede nacionalnih samoocenjevanj, ki bi jih izvedli pristojni regulativni organi drugih držav članic.

Pripraviti bi bilo treba poročila o ugotovitvah teh medsebojnih strokovnih pregledov. Na podlagi rezultatov teh medsebojnih strokovnih pregledov bi morale države članice oblikovati nacionalne akcijske načrte, s katerimi bi se odzvale na vse ustrezne ugotovitve in na svojo nacionalno oceno. Poročila o medsebojnih strokovnih pregledih bi morala biti tudi osnova za zbirno poročilo o izidu tematskih medsebojnih strokovnih pregledov po vsej Uniji, ki bi jih skupaj pripravili pristojni regulativni organi držav članic. Zbirno poročilo ne bi smelo imeti namena razvrščati jedrske objekte glede na varnost; osredotočiti bi se moralo na pripravo medsebojnih strokovnih pregledov in njihove tehnične ugotovitve, da bi se lahko izmenjalo znanje, pridobljeno ob njihovi pripravi.

Da bi še dodatno utrdili medsebojno zaupanje, ki bi moralo prevladati pri medsebojnih strokovnih pregledih, bi bilo primerno, da bi Komisija, ko bi bilo to mogoče, obvestila države članice, kdaj namerava uporabiti rezultate poročil o medsebojnih strokovnih pregledih v svojih dokumentih o politiki.

(24)

Obveznosti držav članic, da poročajo o izvajanju te direktive, in obveznost Komisije, da pripravi poročilo na podlagi nacionalnih poročil, bi morale biti priložnost, da se preučijo in ocenijo različni vidiki izvajanja te direktive ter njena učinkovitost. Na mednarodni ravni je opredeljenih več pomembnih obveznosti poročanja, kot v Konvenciji o jedrski varnosti, katere rezultati bi se lahko uporabili za oceno izvajanja te direktive. Poleg tega bi morala ta direktiva določati dodatne zahteve glede poročanja v zvezi z ugotovitvami tematskih medsebojnih strokovnih pregledov jedrskih objektov. Zato bi se morala zaradi poenostavitve zakonodaje in zmanjšanja upravnega bremena zmanjšati zahtevnost obveznosti poročanja držav članic, tako glede pogostosti poročanja kot vsebine poročil.

(25)

V skladu s stopenjskim pristopom je izvajanje določb te direktive odvisno od vrste jedrskih objektov na ozemlju države članice. Zato bi morale države članice pri prenosu teh določb v nacionalno pravo upoštevati potencialni obseg in naravo tveganj zaradi jedrskih objektov, ki jih načrtujejo ali upravljajo. Stopenjski pristop bi moral veljati zlasti za tiste države članice, ki imajo le majhen inventar jedrskih in radioaktivnih materialov, na primer pri obratovanju manjših raziskovalnih reaktorjev, ki v primeru hude nesreče ne bi povzročili posledic, primerljivih s tistimi, ki jih povzročijo jedrske elektrarne.

(26)

Določbe te direktive, ki so neločljivo povezane z obstojem jedrskih objektov, in sicer tiste, ki se nanašajo na obveznosti imetnika dovoljenja, nove posebne zahteve za jedrske objekte ter določbe o pripravljenosti in odzivanju na izredne dogodke na lokaciji objekta, se ne bi smele uporabljati za države članice brez jedrskih objektov. Določbe te direktive bi bilo treba prenesti in izvajati sorazmerno glede na nacionalne okoliščine in pri tem upoštevati dejstvo, da te države članice nimajo jedrskih objektov, ter hkrati zagotoviti, da bodo vlada in pristojni organi jedrski varnosti namenili ustrezno pozornost.

(27)

V skladu z Direktivo 2009/71/Euratom morajo države članice vzpostaviti in vzdrževati nacionalni zakonodajni, regulativni in organizacijski okvir za jedrsko varnost jedrskih objektov. Odločitev glede tega, kako se sprejmejo določbe iz nacionalnega okvira in s katerimi instrumenti se izvajajo, je v pristojnosti držav članic.

(28)

V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih so se države članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bodo pojasnile razmerje med določbami direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo zakonodajalec meni, da je pošiljanje takšnih dokumentov upravičeno.

(29)	Direktivo 2009/71/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2009/71/Euratom se spremeni:

(1)	naslov poglavja 1 se nadomesti z naslednjim: „CILJI, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Ta direktiva se uporablja za vse civilne jedrske objekte, za katere je potrebno dovoljenje.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Ta direktiva dopolnjuje temeljne standarde iz člena 30 Pogodbe v zvezi z jedrsko varnostjo jedrskih objektov in ne posega v obstoječo zakonodajo Skupnosti na področju varstva zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, zlasti Direktivo Sveta 2013/59/Euratom (11).

(11) Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 13, 17.1.2014, str. 1).“;"

(3)

člen 3 se spremeni:

(a)

odstavek 1(a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	jedrska elektrarna, objekt za bogatenje, objekt za proizvodnjo jedrskega goriva, obrat za predelavo, raziskovalni reaktor, skladišče izrabljenega goriva in“;

(b)

dodajo se naslednji odstavki:

„6.	‚nesreča‘ pomeni vsak neželen dogodek z znatnimi posledicami ali morebitnimi posledicami s stališča varstva pred sevanji ali jedrske varnosti;

7.	‚incident‘ pomeni vsak neželen dogodek z nezanemarljivimi posledicami ali morebitnimi posledicami s stališča varstva pred sevanji ali jedrske varnosti;

8.	‚neobičajno obratovanje‘ pomeni obratovanje, ki odstopa od običajnega obratovanja in se predvidoma zgodi vsaj enkrat med obratovalno življenjsko dobo objekta, vendar zaradi ustreznih določb o načrtovanju ne poškoduje znatno predmetov, pomembnih za varnost, in ne povzroči nesreče;

9.	‚projektna osnova‘ pomeni niz stanj in dogodkov, ki so bili v skladu z uveljavljenimi merili izrecno upoštevani pri projektiranju jedrskega objekta, vključno z nadgradnjami, ter jih objekt pri načrtovanem delovanju varnostnih sistemov lahko prenese, ne da bi bile presežene dovoljene omejitve;

10.	‚nesreča na projektni osnovi‘ pomeni nesrečo, za katero je jedrski objekt projektiran v skladu z uveljavljenimi merili o projektiranju ter pri kateri so poškodbe goriva, če je to primerno, in izpusti radioaktivnih snovi v okviru dovoljenih mejnih vrednosti;

11.	‚težke razmere‘ pomeni razmere, ki so težje od razmer, povezanih z nesrečami na projektni osnovi; takšne razmere lahko nastanejo zaradi več odpovedi, npr. zaradi popolne odpovedi vseh ravni varnostnega sistema ali ob izredno malo verjetnem dogodku.“;

(4)	v poglavju 2 se za naslovom „OBVEZNOSTI“ vstavi naslednji naslov: „ODDELEK 1 Splošne obveznosti“;

(5)

člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice vzpostavijo in vzdržujejo nacionalni zakonodajni, regulativni in organizacijski okvir (v nadaljnjem besedilu: nacionalni okvir) za jedrsko varnost jedrskih objektov. Nacionalni okvir določa zlasti naslednje:

(a)	opredelitev odgovornosti in usklajevanje dela med ustreznimi državnimi organi;

(b)	nacionalne zahteve za jedrsko varnost, ki zajemajo vse stopnje življenjske dobe jedrskih objektov;

(c)	sistem za izdajo dovoljenj za jedrske objekte in prepoved obratovanja jedrskih objektov brez dovoljenja;

(d)	sistem regulativnega nadzora jedrske varnosti, ki ga izvaja pristojni regulativni organ;

(e)	učinkovite in sorazmerne izvršilne ukrepe, po potrebi tudi popravni ukrep ali prekinitev delovanja in spremembo ali preklic dovoljenja.

Odločitev o tem, kako se zahteve v zvezi z nacionalnimi zahtevami za jedrsko varnost iz točke (b) sprejmejo in s katerimi instrumenti se izvajajo, je v pristojnosti držav članic.“;

(6)

v členu 5 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Države članice zagotovijo dejansko neodvisnost pristojnega regulativnega organa pred neupravičenimi vplivi na odločanje o regulativnih zadevah. V ta namen države članice zagotovijo, da nacionalni okvir predpisuje naslednje zahteve za pristojni regulativni organ:

(a)	je funkcionalno ločen od vsakega drugega organa ali organizacije, ki se ukvarja s pospeševanjem ali uporabo jedrske energije, in pri opravljanju regulativnih nalog ne zahteva ali sprejema navodil od nobenega takšnega telesa ali organizacije;

(b)	sprejema regulativne odločitve, ki temeljijo na trdnih in preglednih zahtevah v zvezi z jedrsko varnostjo;

(c)	so mu dodeljena namenska in ustrezna proračunska sredstva in omogočena izvršitev regulativnih nalog, kot so opredeljena v nacionalnem okviru, poleg tega pa je sam odgovoren za porabo dodeljenih proračunskih sredstev;

(d)	zaposluje ustrezno število osebja z usposobljenostjo, izkušnjami in strokovnim znanjem, potrebnimi za izpolnjevanje svojih obveznosti. V podporo pri izvajanju regulativnih nalog lahko uporabi tudi zunanje znanstvene in tehnične vire ter strokovno znanje;

(e)	določa postopke za preprečevanje in reševanje morebitnih nasprotij interesov;

(f)	zagotavlja informacije v zvezi z varnostjo, ne da bi jih odobrili drugi organi ali organizacije, če s tem niso ogroženi drugi prevladujoči interesi, na primer varnostni interesi, ki jih priznava ustrezna zakonodaja ali mednarodni instrumenti.

3. Države članice zagotovijo, da ima pristojni regulativni organ pravna pooblastila, ki jih potrebuje za izpolnitev svojih obveznosti v zvezi z nacionalnim okvirom iz člena 4(1). V ta namen države članice zagotovijo, da nacionalni okvir pristojnim regulativnim organom določa naslednje glavne regulativne naloge:

(a)	predlagati nacionalne zahteve za jedrsko varnost, jih opredeliti ali sodelovati pri njihovem opredeljevanju;

(b)	zahtevati od imetnika dovoljenja, da izpolnjuje nacionalne zahteve za jedrsko varnost in dokaže njihovo izpolnjevanje ter da izpolnjuje pogoje iz ustreznega dovoljenja;

(c)	preveriti tako izpolnjevanje z regulativnimi ocenami in inšpekcijami;

(d)	predlagati ali izvesti učinkovite in sorazmerne izvršilne ukrepe.“;

(7)

Členi 6, 7 in 8 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 6

Imetniki dovoljenj

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir določa naslednje:

(a)	za jedrsko varnost jedrskega objekta je odgovoren predvsem imetnik dovoljenja. Te odgovornosti ni mogoče prenesti, vključuje pa odgovornost za dejavnosti izvajalcev in podizvajalcev, katerih dejavnosti bi lahko vplivale na jedrsko varnost jedrskih objektov;

(b)	pri oddaji vloge za izdajo dovoljenja mora vložnik predložiti dokaz o jedrski varnosti. Njegov obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo;

(c)

imetniki dovoljenj na sistematičen in preverljiv način redno ocenjujejo in preverjajo jedrsko varnost svojih jedrskih objektov ter jo nenehno izboljšujejo, kolikor je to razumno dosegljivo. To vključuje preverjanje, ali so uvedeni ukrepi za preprečevanje nesreč in blažitev njihovih posledic, preveri pa se tudi uporaba določb o obrambi v globino;

(d)	imetniki dovoljenj vzpostavijo in izvajajo sisteme upravljanja, katerih glavni poudarek je na jedrski varnosti;

(e)

imetniki dovoljenj določijo ustrezne postopke in ureditve za odzivanje na izredne dogodke na lokaciji objekta ter smernice za obvladovanje hudih nesreč ali enakovredne ureditve, ki omogočajo učinkovito odzivanje na nesreče, da se preprečijo ali ublažijo njihove posledice. Ti postopki so zlasti:

(i)	skladni z drugimi operativnimi postopki in se redno izvajajo, da se preveri njihova izvedljivost;

(ii)	usmerjeni v obvladovanje nesreč in resnih nesreč, ki bi se lahko zgodile med katerim koli načinom obratovanja, in nesreče, ki lahko hkrati prizadenejo več enot;

(iii)

določajo ureditve za prejemanje zunanje pomoči;

(iv)	se redno pregledujejo in posodabljajo, pri čemer se upoštevajo izkušnje, pridobljene med vajami in ob nesrečah;

(f)

imetniki dovoljenj zagotovijo in vzdržujejo finančne in človeške vire z ustreznimi usposobljenostjo in pristojnostmi, potrebnimi za izpolnitev njihovih obveznosti v zvezi z jedrsko varnostjo jedrskega objekta. Imetniki dovoljenja poleg tega zagotovijo, da imajo izvajalci in podizvajalci, za katere so odgovorni in katerih dejavnosti bi lahko vplivale na jedrsko varnost jedrskega objekta, na voljo potrebne človeške vire z ustreznimi usposobljenostjo in pristojnostmi, potrebnimi za izpolnitev njihovih obveznosti.

Člen 7

Strokovno znanje in usposobljenost na področju jedrske varnosti

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od vseh strani zahteva, da vzpostavijo ureditev za izobraževanje in usposabljanje svojega osebja, ki je odgovorno za jedrsko varnost jedrskih objektov, da bi pridobili, ohranjali in nadalje razvijali strokovno zanje in usposobljenost na področju jedrske varnosti ter pripravljenost na izredne dogodke na lokaciji objekta.

Člen 8

Preglednost

1. Države članice zagotovijo, da so delavcem in prebivalstvu dostopne potrebne informacije o jedrski varnosti jedrskih objektov in o njenem urejanju, pri čemer zlasti upoštevajo lokalne organe, prebivalstvo in deležnike v bližini jedrskega objekta. Pod to obveznost spada tudi zagotavljanje, da pristojni regulativni organ in imetniki dovoljenj znotraj svojih pristojnosti v okviru svoje komunikacijske politike:

(a)	delavce in prebivalstvo obveščajo o običajnih razmerah obratovanja jedrskih objektov ter

(b)	ob incidentih in nesrečah takoj obvestijo delavce in prebivalstvo ter pristojne regulativne organe drugih držav članic v bližini jedrskega objekta.

2. Obveščanje javnosti poteka v skladu z ustrezno zakonodajo in mednarodnimi instrumenti, če s tem niso ogroženi drugi prevladujoči interesi, kot so varnostni interesi, ki jih priznava ustrezna zakonodaja ali mednarodni instrumenti.

3. Države članice brez poseganja v člen 5(2) zagotovijo, da pristojni regulativni organ med drugim z izmenjavo in/ali delitvijo informacij, kot je primerno, sodeluje na področju jedrske varnosti jedrskih objektov s pristojnimi regulativnimi organi drugih držav članic v bližini jedrskega objekta.

4. Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi instrumenti prebivalstvu ustrezno omogočijo, da učinkovito sodeluje pri postopku odločanja v zvezi z izdajo dovoljenj za jedrske objekte.“;

(8)

za členom 8 se vstavi naslednji oddelek:

„ODDELEK 2

Posebne obveznosti

Člen 8a

Jedrski varnostni cilj za jedrske objekte

1. Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir za jedrsko varnost določa, da se jedrski objekti projektirajo, umeščajo v prostor, gradijo, prevzemajo v obratovanje, obratujejo in razgrajujejo tako, da se preprečujejo nesreče, če se nesreča zgodi, pa da se ublažijo njene posledice in preprečijo:

(a)	zgodnji izpusti radioaktivnih snovi, zaradi katerih bi bili potrebni nujni ukrepi izven lokacije objekta, vendar ne bi bilo dovolj časa za njihovo izvajanje;

(b)	veliki izpusti radioaktivnih snovi, zaradi katerih bi bili potrebni zaščitni ukrepi, ki ne morejo biti krajevno ali časovno omejeni.

2. Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir določa, da se cilj iz odstavka 1:

(a)	uporablja za jedrske objekte, za katere je gradbeno dovoljenje prvič izdano po 14. avgustu 2014;

(b)	uporablja kot referenca za pravočasno izvedbo razumno izvedljivih varnostnih izboljšav obstoječih jedrskih objektov, tudi v okviru rednih varnostnih pregledov v skladu s členom 8c(b).

Člen 8b

Uresničevanje jedrskega varnostnega cilja za jedrske objekte

1. Da bi bil dosežen jedrski varnostni cilj iz člena 8a, države članice zagotovijo, da nacionalni okvir določa, da se pri uporabi obrambe v globino ta uporablja tako, da:

(a)	se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek;

(b)	se preprečijo neobičajno obratovanje in odpovedi;

(c)	se nadzira neobičajno obratovanje in odkrivajo odpovedi;

(d)	so nesreče na projektni osnovi pod nadzorom;

(e)	so težke razmere pod nadzorom, vključno s preprečevanjem nadaljnjega poteka nesreč ter ublažitvijo posledice hudih nesreč;

(f)	so vzpostavljene organizacijske strukture v skladu s členom 8d(1).

2. Da bi bil dosežen jedrski varnostni cilj iz člena 8a, države članice zagotovijo, da nacionalni okvir določa, da pristojni regulativni organ in imetnik dovoljenja sprejmeta ukrepe za spodbujanje in krepitev učinkovite kulture jedrske varnosti. Ti ukrepi zlasti vključujejo:

(a)	sisteme upravljanja, ki dajejo ustrezno prednost jedrski varnosti ter osebje in upravo na vseh ravneh spodbujajo k preverjanju učinkovitosti izvajanja ustreznih varnostnih načel in praks ter pravočasnemu poročanju o varnostnih vidikih v skladu s členom 6(d);

(b)	ureditev, ki imetniku dovoljenja omogoča ugotavljanje, ocenjevanje in dokumentiranje operativnih izkušenj, pomembnih za notranjo in zunanjo varnost;

(c)	obveznost, da imetnik dovoljenja pristojnemu regulativnemu organu poroča o dogodkih, ki bi lahko vplivali na jedrsko varnost, in

(d)	ureditev za izobraževanje in usposabljanje v skladu s členom 7.

Člen 8c

Začetna ocena in redni varnostni pregledi

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir določa, da:

(a)	vsaka odobritev dovoljenja za gradnjo jedrskega objekta ali upravljanje jedrskega objekta temelji na ustrezni oceni, ki velja za določeno lokacijo in objekt, ter zajema dokaz o jedrski varnosti v skladu z nacionalnimi zahtevami za jedrsko varnost na podlagi cilja iz člena 8a;

(b)

imetnik dovoljenja pod regulativnim nadzorom pristojnega regulativnega organa sistematično in redno, najmanj vsakih deset let, ponovno oceni varnost jedrskega objekta, kot je določeno v členu 6(c). Cilj teh ponovnih varnostnih ocen je zagotoviti skladnost z obstoječo projektno zasnovo in načrtovati nadaljnje varnostne izboljšanje ob upoštevanju staranja, operativnih izkušenj, najnovejših rezultatov raziskav in razvoja mednarodnih standardov, pri čemer se kot referenca uporablja cilj iz člena 8a.

Člen 8d

Pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke na lokaciji objekta

1. Države članice brez poseganja v določbe Direktive 2013/59/Euratom zagotovijo, da nacionalni okvir zahteva vzpostavitev organizacijske strukture v zvezi s pripravljenostjo in odzivanjem na izredne dogodke na lokaciji objekta, pri čemer se jasno opredelijo odgovornosti in zagotovi usklajevanje med imetnikom dovoljenja in pristojnimi organi ter organizacijami, ob upoštevanju vseh faz izrednih dogodkov.

2. Države članice zagotovijo skladnost in kontinuiteto med ureditvami za pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke na lokaciji objekta, ki jih zahteva nacionalni okvir, ter drugimi ureditvami za pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke v skladu z Direktivo 2013/59/Euratom“.

(9)

za členom 8d se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE 2a

MEDSEBOJNI STROKOVNI PREGLEDI IN POROČANJE

Člen 8e

Medsebojni strokovni pregledi

1. Države članice najmanj vsakih deset let poskrbijo za redna samoocenjevanja svojih nacionalnih okvirov in pristojnih regulativnih organov ter omogočijo mednarodni strokovni pregled ustreznih segmentov svojega nacionalnega okvira in pristojnih regulativnih organov, da bi se jedrska varnost nenehno izboljševala. O rezultatih takšnega strokovnega pregleda se poroča državam članicam in Komisiji, ko so na voljo.

2. Države članice zagotovijo, da se na usklajen način:

(a)	pripravijo nacionalne ocene na podlagi posebnih vprašanj, povezanih z jedrsko varnostjo ustreznih jedrskih objektov na njihovem ozemlju;

(b)	pozovejo vse druge države članice in Komisijo kot opazovalko k medsebojnemu strokovnemu pregledu nacionalnih ocen iz točke (a);

(c)	sprejmejo ustrezni nadaljnji ukrepi na podlagi ustreznih ugotovitev iz medsebojnega strokovnega pregleda;

(d)	objavijo ustrezna poročila o zgoraj navedenem postopku in najpomembnejši rezultati, ko so na voljo.

3. Države članice zagotovijo, da se vzpostavi ureditev, ki omogoča, da se prvi tematski medsebojni strokovni pregled začne leta 2017 in da se nato naslednji tematski medsebojni strokovni pregledi opravijo vsaj vsakih šest let.

4. V primeru nesreče, zaradi katere so nastale razmere, ko bi bilo treba sprejeti nujne ukrepe izven lokacije objekta ali zaščitne ukrepe za prebivalstvo, zadevne države članice zagotovijo, da se nemudoma predlaga mednarodni strokovni pregled.“;

(10)

člen 9 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Države članice prvič predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive do 22. julija 2014, nato pa do 22. julija 2020.“;

(b)	odstavek 3 se črta;

(11)

v členu 10 se za odstavkom 1 vstavi naslednji odstavek:

„1a. Obveznosti prenosa in izvajanja členov 6, 8a, 8b, 8c in 8d se ne uporabljajo za države članice brez jedrskih objektov, razen če se odločijo, da bodo začele opravljati kakršno koli dejavnost, povezano z jedrskimi objekti, za katero je potrebno dovoljenje, ki je v njihovi pristojnosti.“

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 15. avgusta 2017. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, in vse poznejše spremembe teh predpisov.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. julija 2014

Za Svet

Predsednik

P. C. PADOAN

(1) Mnenje z dne 2. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL C 341, 21.11.2013, str. 92.

(3) Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 13, 17.1.2014, str. 1).

(4) Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

(5) Sklep Komisije 1999/819/Euratom z dne 16. novembra 1999 o pristopu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) h Konvenciji o jedrski varnosti iz leta 1994 (UL L 318, 11.12.1999, str. 20).

(6) Varnostni temelji IAEA: Temeljna varnostna načela, varnostni standardi IAEA, serija št. SF-1 (2006).

(7) Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).

(8) Sklep Komisije 2007/530/Euratom z dne 17. julija 2007 o ustanovitvi evropske skupine na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki (UL L 195, 27.7.2007, str. 44).

(9) Odločba Sveta z dne 14. decembra 1987 o ureditvah Skupnosti za pospešeno izmenjavo informacij ob radiološkem izrednem dogodku (UL L 371, 30.12.1987, str. 76).

(10) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

25.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 219/53

SKLEP SVETA 2014/496/SZVP

z dne 22. julija 2014

o vidikih namestitve, delovanja in uporabe evropskega globalnega navigacijskega satelitskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije in razveljavitvi Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 28 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski globalni navigacijski satelitski sistem (v nadaljnjem besedilu: GNSS) je zlasti ob upoštevanju njegove strateške razsežnosti, regionalne in svetovne pokritosti ter večnamenske uporabe občutljiva infrastruktura, katere namestitev in uporaba bi lahko vplivala na varnost Evropske unije in njenih držav članic.

(2)	V primerih, ko so zaradi mednarodnih razmer potrebni operativni ukrepi Unije in ko bi delovanje GNSS lahko vplivalo na varnost Evropske unije ali njenih držav članic ali v primeru grožnje delovanju sistema, bi moral Svet odločati o sprejetju potrebnih ukrepov.

(3)	V ta namen je Svet 12. julija 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/552/SZVP (1).

(4)	Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe bi moral naloge in odgovornosti, ki jih je predhodno izvajal generalni sekretar Sveta/visoki predstavnik, zdaj prevzeti visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: VP).

(5)	Zaradi napredka v razvoju, pričetka nameščanja in bližajočega se začetka uporabe sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, je treba prilagoditi postopek, določen s Skupnim ukrepom 2004/552/SZVP.

(6)

Informacije in strokovno znanje v zvezi z vprašanjem, ali dogodek, povezan s sistemom, predstavlja grožnjo Uniji, državam članicam ali samemu GNSS, bi morale Svetu in VP zagotoviti Agencija za evropski globalni navigacijski satelitski sistem (v nadaljnjem besedilu: Agencija za evropski GNSS), države članice ali Komisija. Poleg njih lahko take informacije zagotovijo tudi tretje države.

(7)	Vloge Sveta, VP, Agencije za evropski GNSS kot operaterja centra za spremljanje varnosti Galileo (v nadaljnjem besedilu: CSVG) oziroma držav članic bi bilo treba pojasniti v okviru verige operativnih odgovornosti, ki se vzpostavijo v odziv na grožnjo Uniji, državam članicam ali GNSS.

(8)

V tem oziru so osnovna sklicevanja na grožnje vsebovana v izjavi v zvezi z varnostnimi zahtevami, ki je specifična za sistem, ki vsebuje glavne generične grožnje, ki jih obravnava GNSS kot celota, in načrt za sistemsko varnost, ki vsebuje register varnostnih tveganj, vzpostavljen v okviru postopka varnostne akreditacije. Ta sklicevanja bodo služila kot sklicevanja za ugotovitev groženj, ki jih je treba obravnavati posebej v okviru tega sklepa in za dopolnitev operativnih postopkov za izvajanje tega sklepa.

(9)	Odločitve v nujnih primerih je morda treba sprejeti v nekaj urah po prejemu informacij o grožnji.

(10)	V primeru, da okoliščine ne dopuščajo, da bi Svet sprejel sklep za preprečitev grožnje ali ublažitev resne škode ključnim interesom Unije ali ene ali več držav članic, bi moral biti VP pooblaščen, da sprejme potrebne začasne ukrepe.

(11)	Uredba (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in Uredba (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) sta spremenili upravljanje evropskega GNSS. Zlasti člen 14 Uredbe (EU) št. 1285/2013 določa, da GSA zagotovi delovanje CSVG.

(12)

V skladu z Uredbo (EU) št. 512/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je izvršni direktor Agencije za evropski GNSS odgovoren, da zagotovi, da se je Agencija za evropski GNSS kot operater CSVG zmožna odzivati na navodila, dana na podlagi Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP, kakor ga je nadomestil ta sklep. Poleg tega so v Sklepu 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) določena pravila, v skladu s katerimi lahko države članice, Svet, Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje, agencije Unije, tretje države in mednarodne organizacije dostopajo do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja GNSS, vzpostavljen v okviru programa Galileo. Zlasti je v členu 6 Sklepa 1104/2011/EU opredeljen CSVG kot operativni vmesnik med sestavnimi organi regulirane javne storitve, Sveta in VP ter centrov nadzora –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ta sklep določa odgovornosti Sveta in VP, da odvrne grožnjo varnosti Unije ali ene ali več držav članic ali da ublaži resno škodo bistvenim interesom Unije ali ene ali več držav članic, ki izhaja iz namestitve, delovanja ali uporabe evropskega globalnega navigacijskega satelitskega sistema, zlasti kot posledica mednarodnih razmer, ki zahtevajo ukrepanje Unije, ali v primeru grožnje delovanju samega sistema ali njegovih storitev.

Člen 2

V primeru takšne grožnje države članice, Komisija ali Agencija za evropski GNSS, kakor je ustrezno, o vseh elementih, s katerimi razpolaga in za katere meni, da so pomembni, nemudoma obvesti Svet in VP.

Člen 3

1. Svet soglasno na predlog VP sprejme odločitev o potrebnih navodilih za Agencijo za evropski GNSS.

2. Če je izvedljivo, Svet pozove Agencijo za evropski GNSS in Komisijo za nasvet o verjetnih širših učinkih, ki bi jih kakršna koli navodila, ki jih namerava izdati, lahko imela na sistem Galileo.

3. Politični in varnostni odbor (PVO) Svetu poda mnenje o vseh predlaganih navodilih, kot je primerno.

Člen 4

1. Če je zaradi nujnosti primera potrebno takojšnje ukrepanje in ni dovolj časa za sprejetje sklepa Sveta na podlagi člena 3(1), je VP pooblaščen za izdajo potrebnih začasnih navodil Agenciji za evropski GNSS. VP lahko izvršilnemu generalnemu sekretarju ali enemu od namestnikov generalnih sekretarjev Evropske službe za zunanje delovanje da navodilo, da izda takšna navodila Agenciji za evropski GNSS. VP nemudoma obvesti Svet in Komisijo o kakršnih koli navodilih, izdanih v skladu s tem odstavkom.

2. Svet takoj, ko je to mogoče, potrdi, spremeni ali prekliče začasna navodila VP.

3. VP svoja začasna navodila redno pregleduje, jih po potrebi spremeni ali jih prekliče, če takojšnje ukrepanje ni več potrebno. V vsakem primeru začasna navodila potečejo štiri tedne po njihovi izdaji ali če v skladu z odstavkom 2 tako odloči Svet.

Člen 5

V šestih mesecih po sprejetju tega sklepa VP s pomočjo strokovnjakov iz držav članic pripravi in predloži v odobritev PVO potrebne zgodnje operativne postopke za praktično izvajanje določb iz tega sklepa. Celovite operativne postopke se predloži v odobritev PVO v enem letu po sprejetju tega sklepa. Operativne postopke pregleda in posodobi PVO vsaj vsaki dve leti.

Člen 6

1. V skladu s predhodnimi mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi s strani Unije ali Unije in njenih držav članic, vključno s tistimi, ki dovoljujejo dostop do regulirane javne storitve v skladu s členom 3(5) Sklepa 1104/2011/EU, je VP pooblaščen za sklepanje upravnih dogovorov s tretjimi državami glede sodelovanja v okviru tega sklepa. Taki upravni dogovori so predmet odobritve Sveta, ki o tem odloča soglasno.

2. Če taki dogovori zahtevajo dostop do tajnih podatkov Unije, se razkritje ali izmenjava tajnih podatkov odobri v skladu z varnostnimi pravili, ki se uporabljajo.

Člen 7

Svet pregleda in po potrebi spremeni pravila in postopke iz tega sklepa najpozneje tri leta od dneva njegovega sprejetja ali na zahtevo države članice ali po kakršnem koli ukrepu, sprejetem v skladu s členom 3.

Člen 8

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, če je to primerno, da zagotovijo izvajanje tega sklepa na njihovem zadevnem področju pristojnosti, med drugim v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 1285/2013. V ta namen države članice določijo kontaktne točke, ki pomagajo pri operativnem upravljanju grožnje. Te kontaktne točke so lahko fizične ali pravne osebe.

Člen 9

Skupni ukrep 2004/552/SZVP se razveljavi.

Člen 10

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 22. julija 2014

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON

(1) Skupni Ukrep Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije (UL L 246, 20.7.2004, str. 30).

(2) Uredba (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (UL L 196, 24.7.2008, str. 1).

(3) Uredba (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 1).

(4) Uredba (EU) št. 512/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS (UL L 150, 20.5.2014, str. 72).

(5) Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011, str. 1).

25.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 219/56

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 23. julija 2014

glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Well et Raju) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 5082)

(2014/497/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti četrtega stavka člena 16(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je sprejela Izvedbeni sklep 2014/87/EU (2) glede ukrepov za preprečevanje širjenja Xylella fastidiosa (Well et Raju) (v nadaljnjem besedilu: zadevni organizem) v Uniji.

(2)	Od sprejetja navedenega sklepa so pristojni italijanski organi na okuženih območjih in območjih, ki jih obdajajo, izvedli raziskave navzočnosti in lastnosti zadevnega organizma. Raziskave so prinesle predhodne rezultate, ki zadostujejo za sprejetje natančnejših ukrepov.

(3)

Raziskave italijanskih organov ter razpoložljivi znanstveni in strokovni dokazi potrjujejo, da so rastline Catharanthus G. Don, Nerium L., Olea L., Prunus L. in Vinca L. gostiteljske rastline zadevnega organizma. Ob upoštevanju razpoložljivih dokazov je zelo verjetno, da so tudi rastline Malva L., Portulaca L., Quercus L. in Sorghum L. gostiteljske rastline zadevnega organizma. Ukrepi bi se zato morali uporabljati za rastline za saditev, razen semen, rodu Catharanthus G. Don, Nerium L., Olea L., Prunus L., Vinca L., Malva L., Portulaca L., Quercus L. in Sorghum L. (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline).

(4)

Primerno je, da se vzpostavijo pogoji za vnos zadevnih rastlin v Unijo iz tretjih držav, za katere je znano, da je v njih navzoč zadevni organizem. Sprejeti bi bilo treba posebne zahteve za registracijo, nadzor in stanje enot pridelave, pa tudi za inšpekcijske preglede, vzorčenje, testiranje in prevoz zadevnih rastlin, ki bodo zagotovile, da rastline ob vnosu v Unijo niso okužene z zadevnim organizmom.

(5)

Pri zadevnih rastlinah, ki so vsaj del svoje življenjske dobe rasle na razmejenem območju ali so se premeščale skozi tako območje, obstaja večja verjetnost, da so okužene z zadevnim organizmom, kot pri drugih rastlinah. Ob njihovem premeščanju bi bilo zato treba upoštevati posebne zahteve. Slednje bi morale biti podobne zahtevam za zadevne rastline, ki prihajajo iz tretjih držav, za katere je znano, da je v njih navzoč zadevni organizem.

(6)	Države članice bi morale letno opravljati sistematične raziskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma na svojih območjih in tako preprečiti njegov vnos in širjenje.

(7)

Da bi zagotovili čimprejšnje aktivnosti proti morebitni navzočnosti zadevnega organizma, bi moral vsak, ki opazi njegovo navzočnost, o tem obvestiti države članice. Poleg tega in zaradi zagotavljanja ustreznih aktivnosti deležnikov bi morale države članice zadevne poklicne izvajalce dejavnosti obvestiti o potencialni navzočnosti zadevnega organizma na njihovih območjih in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

(8)

Države članice bi morale za izkoreninjenje zadevnega organizma in preprečevanje njegovega širjenja vzpostaviti razmejena območja in sprejeti potrebne ukrepe. Navedena razmejena območja bi morala obsegati okuženo območje in varovalni pas. Širina varovalnega pasu bi se morala izračunati glede na tveganje širjenja zadevnega organizma na druga območja.

(9)

Na območjih, kjer vzpostavitev razmejenega območja ni nujno potrebna za odstranitev zadevnega organizma, bi morale imeti zadevne države članice možnost, da razmejenega območja ne vzpostavijo takoj. V takem primeru bi morala država članica zadevni organizem odstraniti na rastlinah, na katerih je bil prvotno navzoč, in izvesti raziskavo, s katero se ugotovi, ali so okužene tudi druge rastline.

(10)	Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe, da se zagotovi izkoreninjenje zadevnega organizma tam, kjer je bila potrjena njegova navzočnost.

(11)	Zaradi jasnosti bi bilo treba razveljaviti Izvedbeni sklep 2014/87/EU.

(12)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„zadevne rastline“ so vse rastline za saditev, razen semen, rodu Catharanthus G. Don, Nerium L., Olea L., Prunus L., Vinca L., Malva L., Portulaca L., Quercus L. in Sorghum L.;

(b)	„zadevni organizem“ je organizem Xylella fastidiosa (Well et Raju).

Člen 2

Vnos zadevnih rastlin, ki izvirajo iz tretjih držav, za katere je znano, da je v njih navzoč zadevni organizem, v Unijo

Zadevne rastline, ki izvirajo iz tretjih držav, za katere je znano, da je v njih navzoč zadevni organizem, se v Unijo vnesejo samo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	če so skladne s posebnimi zahtevami za vnos iz oddelka 1 Priloge I;

(b)	če jih je pristojni uradni organ v skladu z oddelkom 2 Priloge I ob vstopu v Unijo pregledal glede navzočnosti zadevnega organizma;

(c)	če ob pregledu v skladu z oddelkom 2 Priloge I niso bili ugotovljeni navzočnost ali simptomi zadevnega organizma.

Člen 3

Premeščanje zadevnih rastlin znotraj Unije

Zadevne rastline, ki so vsaj del svoje življenjske dobe rasle na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 7, ali so se premeščale skozi tako območje, se lahko na neokužena območja in znotraj njih premeščajo samo, če izpolnjujejo pogoje iz Priloge II.

Člen 4

Sistematične raziskave zadevnega organizma

1. Države članice na svojih ozemljih letno opravijo sistematične raziskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma na zadevnih rastlinah in drugih morebitnih gostiteljskih rastlinah.

Raziskave izvede pristojni uradni organ ali pa se izvedejo pod njegovim uradnim nadzorom. Vključujejo vizualne preglede, v primeru suma okužbe z zadevnim organizmom pa tudi vzorčenje in testiranje. Raziskave temeljijo na trdnih znanstvenih in strokovnih načelih in se izvedejo ob ustreznem času za morebitno potrditev navzočnosti zadevnega organizma.

V sistematičnih raziskavah se upoštevajo razpoložljivi znanstveni in strokovni dokazi, biologija zadevnega organizma in njegovih vektorjev, navzočnost in biologija zadevnih rastlin ali rastlin, za katere je verjetno, da so gostiteljske rastline zadevnega organizma, ter vse ostale ustrezne informacije o navzočnosti zadevnega organizma.

2. Države članice rezultate navedenih sistematičnih raziskav vsako leto do 31. decembra sporočijo Komisiji in drugim državam članicam.

Člen 5

Informacije o zadevnem organizmu

1. Vsak, ki opazi navzočnost zadevnega organizma ali utemeljeno sumi na njegovo navzočnost, o tem nemudoma obvesti pristojni uradni organ.

Pristojni uradni organ to informacijo nemudoma zabeleži.

2. Kjer je to primerno, pristojni uradni organ od osebe iz odstavka 1 zahteva, da mu posreduje vse znane informacije o navzočnosti zadevnega organizma, s katerimi razpolaga.

Člen 6

Potrditev navzočnosti

1. Če je pristojni uradni organ na podlagi sistematičnih raziskav iz člena 4(1) ali v skladu s členom 5 obveščen o navzočnosti ali sumu navzočnosti zadevnega organizma, izvede vse potrebne korake za potrditev te navzočnosti.

2. Če je navzočnost zadevnega organizma potrjena na območju, kjer pred tem ni bila znana, zadevna država članica v petih delovnih dneh od datuma potrditve o navzočnosti zadevnega organizma obvesti Komisijo in druge države članice.

Enako velja, če se uradno potrdi navzočnost zadevnega organizma na vrsti rastline, ki dotlej ni bila znana kot gostiteljska rastlina. Navedena obvestila se predložijo pisno.

3. Države članice zagotovijo, da so poklicni izvajalci dejavnosti, katerih zadevne rastline so lahko okužene z zadevnim organizmom, nemudoma obveščeni o navzočnosti zadevnega organizma na ozemlju navedene države članice in zadevnih tveganjih ter ukrepih, ki jih je treba izvesti.

Člen 7

Razmejena območja

1. Če rezultati sistematičnih raziskav iz člena 4(1) pokažejo navzočnost zadevnega organizma ali pa je navzočnost potrjena v skladu s členom 6(1), zadevna država članica nemudoma razmeji območje (v nadaljnjem besedilu: razmejeno območje).

2. Razmejeno območje obsega območje, na katerem je bila ugotovljena navzočnost zadevnega organizma (v nadaljnjem besedilu: okuženo območje). Navedeno območje se določi v skladu z oddelkom 1 Priloge III. Razmejeno območje obsega tudi pas, ki obdaja okuženo območje (v nadaljnjem besedilu: varovalni pas). Navedeno območje se določi v skladu z oddelkom 1 Priloge III.

3. Države članice na razmejenih območjih izvedejo ukrepe iz oddelka 2 Priloge III.

4. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko država članica odloči, da razmejenega območja ne vzpostavi takoj, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	če obstajajo dokazi, da je bil zadevni organizem nedavno vnešen na to območje na rastlinah, na katerih je bil odkrit;

(b)	če obstajajo dokazi, da so bile zadevne rastline okužene še pred njihovim vnosom na zadevno območje;

(c)	če v bližini teh rastlin niso bili odkriti primerni vektorji, kar je dokaz, da ni prišlo do nadaljnjega širjenja zadevnega organizma.

V takem primeru se izvede sistematična raziskava, da se ugotovi, ali so bile razen rastlin, na katerih je bil organizem najprej odkrit, okužene tudi druge rastline. Država članica na podlagi navedene sistematične raziskave določi, ali je treba vzpostaviti razmejeno območje. Zadevna država članica Komisiji in drugim državam članicam sporoči ugotovitve navedenih sistematičnih raziskav ter utemeljitev, zakaj se razmejeno območje ne vzpostavi.

5. Država članica določi roke za izvedbo ukrepov iz odstavka 3 in po potrebi za izvedbo sistematične raziskave iz odstavka 4.

Člen 8

Poročanje o ukrepih

1. Države članice v 30 dneh od obvestila iz prvega pododstavka člena 6(2) Komisiji in drugim državam članicam poročajo o ukrepih, ki so jih izvedle ali jih nameravajo izvesti v skladu s členom 7(3), in rokih iz člena 7(5).

Poročilo vsebuje tudi naslednje elemente:

(a)	informacije o lokaciji razmejenega območja in opis njegovih značilnosti, ki so lahko pomembne za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja zadevnega organizma;

(b)	zemljevid, ki prikazuje določitev razmejenega območja;

(c)	informacije o navzočnosti zadevnega organizma in njegovih vektorjev;

(d)	ukrepe za skladnost z zahtevami glede premeščanja zadevnih rastlin znotraj Unije, kot je določeno v členu 3.

Navedeno poročilo vključuje opis dokazov in meril, na katerih temeljijo ukrepi.

2. Države članice vsako leto do 31. decembra Komisiji in drugim državam članicam predložijo poročilo, ki vključuje posodobljene informacije iz odstavka 1.

Člen 9

Razveljavitev

Izvedbeni sklep 2014/87/EU se razveljavi.

Člen 10

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 23. julija 2014

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije

(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(2) Izvedbeni sklep Komisije 2014/87/EU z dne 13. februarja 2014 glede ukrepov za preprečevanje širjenja Xylella fastidiosa (Well et Raju) v Uniji (UL L 45, 15.2.2014, str. 29).

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA VNOS ZADEVNIH RASTLIN IZ ČLENA 2

ODDELEK 1

Izjave, ki jih mora vsebovati spričevalo v skladu s členom 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES

Zadevne rastline, ki izvirajo iz tretjih držav, za katere je znano, da je v njih navzoč zadevni organizem, se v Unijo vnesejo samo, če jih spremlja fitosanitarno spričevalo v skladu s členom 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES, ki izpolnjuje pogoje iz točke 2 ali točke 3.

Fitosanitarno spričevalo v rubriki „Dopolnilna izjava“ vključuje izjavo, da so rastline v svoji celotni življenjski dobi rasle na registrirani enoti pridelave, ki jo nadzira nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla, in je na nenapadenem območju, ki ga je navedena organizacija vzpostavila v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.

Ime nenapadenega območja se navede v rubriki „Kraj izvora“.

Fitosanitarno spričevalo v rubriki „Dopolnilna izjava“ vsebuje naslednje izjave:

(a)

zadevne rastline so v vsej svoji življenjski dobi rasle na enoti pridelave, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)	v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe je ugotovljeno, da na njej niso navzoči zadevni organizem in njegovi vektorji;

(ii)	je registrirana in pod nadzorom nacionalne organizacije za varstvo rastlin v državi porekla;

(iii)

je fizično zavarovana pred vnosom zadevnega organizma z njegovimi vektorji;

(iv)	se na njej izvaja ustrezno fitosanitarno tretiranje za zagotavljanje odsotnosti vektorjev zadevnega organizma;

(v)	sta na njej ob ustreznem času izvedena vsaj dva uradna inšpekcijska pregleda letno. Pri preteklih pregledih niso bili ugotovljeni simptomi zadevnega organizma ali njegovi vektorji; če so bili opaženi sumljivi simptomi, je bilo izvedeno testiranje in potrjena odsotnost zadevnega organizma;

(b)	fitosanitarna tretiranja proti vektorjem zadevnega organizma se izvajajo tudi v bližnji okolici enote pridelave;

(c)	na partijah zadevnih rastlin je bilo na podlagi vzorčenja izvedeno letno testiranje in je bila izključena asimptomatska navzočnost zadevnega organizma;

(d)	zadevne rastline so se prevažale izven obdobja letenja katerega koli od znanih vektorjev zadevnega organizma ali so se prevažale v zaprtih zabojnikih ali embalaži, ki izključuje možnost okužbe z zadevnim organizmom ali njegovimi znanimi vektorji;

(e)

tik pred izvozom so bile partije zadevnih rastlin uradno vizualno pregledane, opravljeno je bilo vzorčenje in testiranje v skladu z načrtom vzorčenja, na podlagi katerega je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo potrditi, da je stopnja navzočnosti zadevnega organizma v teh rastlinah nižja od 1 %, pri čemer je bilo testiranje usmerjeno zlasti v rastline, ki so kazale sumljive simptome navzočnosti zadevnega organizma.

Točki 2 in 3 se smiselno uporabljata za zadevne rastline, ki so rasle tako znotraj nenapadenega območja kot zunaj njega.

ODDELEK 2

Inšpekcijski pregled

Zadevne rastline podrobno pregleda pristojni uradni organ na vstopnem mestu ali namembnem kraju, določenem v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES (1). Pregled obsega vizualne preglede in v primeru suma navzočnosti zadevnega organizma tudi vzorčenje in testiranje vsake partije zadevnih rastlin. Velikost vzorcev omogoča potrditev z 99-odstotno zanesljivostjo, da je stopnja navzočnosti zadevnega organizma v teh rastlinah nižja od 1 %.

(1) Direktiva Komisije 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi(UL L 313, 12.10.2004, str. 16).

PRILOGA II

POGOJI ZA PREMEŠČANJE ZADEVNIH RASTLIN ZNOTRAJ UNIJE IZ ČLENA 3

1.	Zadevne rastline, ki so vsaj del svoje življenjske dobe rasle na razmejenem območju, se na območja izven okuženih območij in znotraj takih območij premeščajo samo, če jih spremlja rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo Komisije 92/105/EGS (1).

Zadevne rastline, ki so vsaj del svoje življenjske dobe rasle na razmejenem območju, se na območja izven okuženih območij in znotraj takih območij premeščajo samo, če za celotno obdobje rasti na razmejenem območju poleg točke 1 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

enota pridelave, kjer so rastline rasle znotraj razmejenega območja, izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)	je potrjena kot neokužena z zadevnim organizmom;

(ii)	je registrirana v skladu z Direktivo Komisije 92/90/EGS (2);

(iii)

je fizično zavarovana pred vnosom zadevnega organizma z njegovimi vektorji;

(iv)	se na njej izvaja ustrezno fitosanitarno tretiranje za zagotavljanje odsotnosti vektorjev zadevnega organizma;

(v)	sta na njej ob ustreznem času izvedena vsaj dva uradna pregleda letno. Pri preteklih pregledih niso bili najdeni simptomi zadevnega organizma ali njegovi vektorji; če so bili opaženi sumljivi simptomi, je bilo izvedeno testiranje in potrjena odsotnost zadevnega organizma;

(b)	na reprezentativnih vzorcih vsake vrste zadevnih rastlin iz vsake enote pridelave so bila letno opravljena testiranja, pri katerih je bila izključena asimptomatska navzočnost zadevnega organizma;

(c)	fitosanitarna tretiranja proti vektorjem zadevnega organizma se izvajajo v bližnji okolici enote pridelave.

Zadevne rastline, ki se premeščajo skozi razmejena območja ali znotraj njih, se prevažajo izven obdobja letenja katerega koli od znanih vektorjev zadevnega organizma ali pa se prevažajo v zaprtih zabojnikih ali embalaži, ki izključuje možnost okužbe z zadevnim organizmom ali katerim od njegovih vektorjev.

(1) Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, str. 22).

(2) Direktiva Komisije 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo (UL L 344, 26.11.1992, str. 38).

PRILOGA III

VZPOSTAVITEV RAZMEJENIH OBMOČIJ IN UKREPOV IZ ČLENA 7

ODDELEK 1

Vzpostavitev razmejenih območij

Okuženo območje vključuje vse rastline, za katere je znano, da so okužene z zadevnim organizmom, tiste, ki kažejo simptome morebitne okužbe z zadevnim organizmom, in druge rastline, ki bi lahko bile okužene z organizmom zaradi neposredne bližine okuženih rastlin ali skupnega vira pridelave z okuženimi rastlinami, če je znan, ali rastline, vzgojene iz teh rastlin.

Varovalni pas je širok vsaj 2 000 m.

Širina varovalnega pasu se lahko zmanjša na najmanj 1 000 m, če so izpolnjeni vsi spodaj navedeni pogoji:

(a)	odstranjene so bile vse okužene rastline, rastline, ki so kazale simptome morebitne okužbe z zadevnim organizmom, in vse rastline, pri katerih je obstajala verjetnost, da so okužene. Odstranitev se izvede tako, da na mestu ni ostankov odstranjenih rastlin;

(b)

izvedena je bila sistematična raziskava za ugotavljanje meja razširjenosti, ki vključuje testiranje z načrtom vzorčenja, na podlagi katerega je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo potrditi, da je stopnja navzočnosti zadevnega organizma v rastlinah, ki rastejo v pasu 2 000 m od meje okuženega območja, nižja od 0,1 %.

Natančna razmejitev območij temelji na trdnih znanstvenih načelih, biologiji zadevnega organizma in njegovih vektorjev, stopnji okuženosti, navzočnosti vektorjev in porazdelitvi morebitnih gostiteljskih rastlin na zadevnem območju.

Če se navzočnost zadevnega organizma potrdi zunaj okuženega območja, se ustrezno prouči in spremeni razmejitev okuženega območja in varovalnega pasu.

Kadar na razmejenem območju na podlagi raziskav iz člena 4(1) in spremljanju iz točke (h) oddelka 2 te priloge pet let ni odkrit zadevni organizem, se lahko razmejitev prekliče.

ODDELEK 2

Ukrepi, ki jih je treba izvesti na razmejenih območjih

Zadevna država članica na razmejenem območju izvede naslednje ukrepe za izkoreninjenje zadevnega organizma:

(a)

čim prej odstrani vse rastline, okužene z zadevnim organizmom, rastline, ki kažejo simptome morebitne okužbe z zadevnim organizmom, in vse rastline, pri katerih obstaja verjetnost, da so okužene. Odstranjevanje se izvede tako, da ni ostankov materiala odstranjenih rastlin, ter ob upoštevanju vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje širjenja zadevnega organizma med odstranjevanjem in po njem;

(b)

opravi vzorčenje in testiranje zadevnih rastlin, rastlin, ki so istega rodu kot okužene rastline, ter vseh ostalih rastlin, ki kažejo simptome okužbe z zadevnim organizmom in so v polmeru 200 m okoli okuženih rastlin, in sicer po načrtu vzorčenja, na podlagi katerega je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo potrditi, da je stopnja navzočnosti zadevnega organizma v teh rastlinah nižja od 0,1 %;

(c)	in situ ali na bližnjem, temu namenjenem kraju znotraj razmejenega območja, uniči celotne rastline, dele rastlin ali lesa, ki bi lahko prispevali k širjenju zadevnega organizma. Uničenje se izvede tako, da se prepreči širjenje zadevnega organizma;

(d)	in situ ali na bližnjem kraju uniči ves rastlinski material, ki nastane pri obrezovanju zadevnih rastlin in rastlin, ki so istega rodu kot okužene rastline. Uničenje se izvede tako, da se prepreči širjenje zadevnega organizma z njegovimi vektorji;

(e)	na zadevnih rastlinah in rastlinah, ki so morda gostitelji vektorjev zadevnega organizma, izvede ustrezna fitosanitarna tretiranja, da se prepreči širjenje zadevnega organizma s temi vektorji;

(f)

izsledi izvor okužbe in vse zadevne rastline, povezane z zadevnim primerom okužbe, ki so bile morda premeščene, še preden je bilo vzpostavljeno razmejeno območje. Ustrezne pristojne organe na namembnem območju teh rastlin je treba obvestiti o vseh pomembnih podrobnostih takega premeščanja ter tako omogočiti preiskavo rastlin in izvajanje ustreznih ukrepov, kjer so potrebni;

(g)	prepove sajenje zadevnih rastlin in rastlin, ki so istega rodu kot okužene rastline, na mestih, ki niso zavarovana pred vektorji škodljivega organizma;

(h)

s pregledi, ki se izvajajo vsaj enkrat letno ob ustreznem času, pozorno izvaja spremljanje navzočnosti zadevnega organizma, pri čemer se osredotoča zlasti na varovalni pas ter zadevne rastline in rastline, ki so istega rodu kot okužene rastline, ter izvaja testiranje, zlasti na simptomatskih rastlinah. Število vzorcev se navede v poročilu iz člena 8;

(i)	izvaja dejavnosti za ozaveščanje javnosti o nevarnosti zadevnega organizma ter o sprejetih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja tega organizma v Uniji, vključno s pogoji za premeščanje zadevnih rastlin iz razmejenega območja, vzpostavljenega v skladu s členom 7;

(j)

po potrebi izvede posebne ukrepe za odpravo vseh posebnosti in težav, ki bi lahko preprečile, ovirale ali zadržale izkoreninjenje, zlasti tistih, povezanih z dostopnostjo in ustreznim izkoreninjenjem vseh okuženih rastlin in rastlin, za katere obstaja sum, da so okužene, ne glede na njihovo lokacijo, javno ali zasebno lastništvo ali odgovorno osebo ali subjekt;

(k)	sprejme vse druge ukrepe, ki lahko prispevajo k izkoreninjenju zadevnega organizma, ob upoštevanju standarda ISPM št. 9 (1), in izvajanju integriranega pristopa v skladu z načeli standarda ISPM št. 14 (2).

(1) Smernice za programe izkoreninjenja škodljivih organizmov – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno 15. decembra 2011.

(2) Uporaba integriranih ukrepov pri sistemskem pristopu pri ravnanju v primeru tveganja zaradi škodljivega organizma – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno 8. januarja 2014.

25.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 219/66

Popravek Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)

( Uradni list Evropske unije L 335 z dne 17. decembra 2009 )

Stran 131, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, prva vrstica:

besedilo:

„Členi 1, 2(2) in 267“

se glasi:

„Členi 1, 2(2), 2(3) in 267“.

Stran 132, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, četrta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 8, 1. STAVEK“

se glasi:

„ČLEN 8, PRVI STAVEK“.

Stran 132, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, predzadnja vrstica:

besedilo:

„—“

se glasi:

„ČLEN 13(27)“

Stran 133, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, deseta in enajsta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 18(G)

ČLEN 18(H)“

se glasi:

„ČLEN 18(1)(G)

ČLEN 18(1)(H)“.

Stran 135, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 92/49/EGS“, enajsta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 9(2), PODODSTAVEK 2“

se glasi:

„ČLEN 9(2), DRUGI PODODSTAVEK“.

Stran 136, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, sedma vrstica:

besedilo:

„ČLENI 128 IN 129(1), TOČKE (A) DO (C), IN (2)“

se glasi:

„ČLENA 128 IN 129(1), TOČKE (A) DO (C), IN (2)“.

Stran 136, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „Direktiva 2002/83/ES“, deseta vrstica:

besedilo:

„ČLENA 28 in 28(A)“

se glasi:

„ČLENA 28 in 28A“.

Stran 137, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 92/49/EGS“, deveta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 13(2), DRUGI IN PETI PODODSTAVEK“

se glasi:

„ČLEN 13(2), DRUGI PODODSTAVEK, IN (5)“.

Stran 137, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 2002/83/ES“, deveta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 37(2), DRUGI IN PETI PODODSTAVEK“

se glasi:

„ČLEN 37(2), DRUGI PODODSTAVEK, in (5)“.

Stran 137, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 2002/83/ES“, deveta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 37(2), DRUGI IN PETI PODODSTAVEK“

se glasi:

„ČLEN 37(2), DRUGI PODODSTAVEK, in (5)“.

Stran 137, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, deseta vrstica:

besedilo:

„ČLENA 138(2), 139(2)“

se glasi:

„ČLENA 138(2) IN 139(2)“.

Stran 138, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 2002/83/ES“, sedma vrstica:

besedilo:

„ČLEN 39(1), DRUGI PODOSTAVEK, PRVI STAVEK“

se glasi:

„ČLEN 39(1), DRUGI PODOSTAVEK, DRUGI STAVEK“.

Stran 138, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 73/239/EGS“, predzadnja vrstica:

besedilo:

„ČLEN 24, PRVIPODODSTAVEK, DRUGI STAVEK – TRETJI PODODSTAVEK“

se glasi:

„ČLEN 24, PRVI PODODSTAVEK, DRUGI STAVEK IN TRETJI PODODSTAVEK“.

Stran 139, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 73/239/EGS“, sedma vrstica:

besedilo:

„ČLEN 29A(1)“

se glasi:

„ČLEN 29A“.

Stran 139, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 73/239/EGS“, dvanajsta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 30(3) IN (4)“

se glasi:

„ČLEN 30(4)“.

Stran 140, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 73/239/EGS“, šesta vrstica:

besedilo:

„PRILOGA, TOČKA A“

se glasi:

„PRILOGA, DEL A“.

Stran 140, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 73/239/EGS“, sedma vrstica:

besedilo:

„PRILOGA, TOČKA A,B“

se glasi:

„PRILOGA, DEL A, B“.

Stran 140, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 73/239/EGS“, osma vrstica:

besedilo:

„PRILOGA, TOČKA C“

se glasi:

„PRILOGA, DEL C“.

Stran 140, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 73/239/EGS“, deveta vrstica:

besedilo:

„PRILOGA, TOČKA D“

se glasi:

„PRILOGA, DEL D“.

Stran 140, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, šestnajsta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 192, PODODSTAVKA 1 IN 2“

se glasi:

„ČLEN 192, PRVI IN DRUGI PODODSTAVEK“.

Stran 141, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 88/357/EGS“, sedemnajsta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 2(A) IN (B), (E)“

se glasi:

„ČLEN 2(A), (B) IN (E)“.

Stran 142, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 88/357/EGS“, sedma vrstica:

besedilo:

„ČLEN 7(1)(G)–7(3)“

se glasi:

„ČLEN 7(1)(G) IN (3)“.

Stran 142, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 88/357/EGS“, četrta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 16(1), PODODSTAVKA 1 IN 2“

se glasi:

„ČLEN 16(1), PRVI IN DRUGI PODODSTAVEK“.

Stran 144, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 2002/83/ES“, peta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 1(1)(1)“

se glasi:

„ČLEN 1(1)(L)“.

Stran 144, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 2005/68/ES“, peta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 2(1)(1)“

se glasi:

„ČLEN 2(1)(L)“.

Stran 144, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 92/49/EGS“, osma vrstica:

besedilo:

„ČLEN 1(1)“

se glasi:

„ČLEN 1(L)“.

Stran 144, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 92/49/EGS“, deveta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 1(1)(A)“

se glasi:

„ČLEN 1(L)(A)“.

Stran 144, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 92/49/EGS“, deseta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 1(1)(B)“

se glasi:

„ČLEN 1(L)(B)“.

Stran 145, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 92/49/EGS“, štirinajsta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 16(7)“

se glasi:

„ČLEN 16(3)“.

Stran 148, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, četrta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 210(1)(F)“

se glasi:

„ČLEN 212(1)(F)“.

Stran 148, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, peta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 210(1)(G)“

se glasi:

„ČLEN 212(1)(G)“.

Stran 148, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 98/78/ES“, šesta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 1(1)“

se glasi:

„ČLEN 1(L)“.

Stran 151, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, predzadnja vrstica:

besedilo:

„ČLEN 15(2), TRETJI PODODSTAVEK 3, IN (3), DRUGI PODODSTAVEK“

se glasi:

„ČLEN 15(2), TRETJI PODODSTAVEK, IN (3), DRUGI PODODSTAVEK“.

Stran 152, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 2002/83/ES“, osma vrstica:

besedilo:

„Člen 19(1), DRUGI PODODSTAVEK, DRUGA ALINEA“

se glasi:

„Člen 19(1), PRVI PODODSTAVEK, DRUGA ALINEA“.

Stran 153, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, četrta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 147“

se glasi:

„ČLEN 149“.

Stran 153, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, zadnja vrstica:

besedilo:

„ČLEN 301(1) IN 3(4)“

se glasi

„ČLEN 301(1) IN (3)“.

Stran 154, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „TA DIREKTIVA“, sedma vrstica:

besedilo:

„ČLEN 185(2)(A)-(C), (3) IN –(5), PRVI PODODSTAVEK“

se glasi:

„ČLEN 185(2)(A) DO (C), (3) IN (5), PRVI PODODSTAVEK“.

Stran 154, Priloga VII, korelacijska tabela, stolpec „DIREKTIVA 2005/68/ES“, enajsta vrstica:

besedilo:

„ČLEN 1(2)“

se glasi:

„ČLEN 1(2)(D)“.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 219

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 25. julij 2014

	Popravki
*	Popravek Sklepa št. 2 Skupnega odbora Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu z dne 21. maja 2014 v zvezi z zahtevo Republike Moldavije, da postane pogodbenica Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu ( UL L 217, 23.7.2014 )	65
*	Popravek Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ( UL L 335, 17.12.2009 )	66

Oznaka KN	Opis blaga	Reprezentativna cena (v EUR/100 kg)	Varščina iz člena 3(3) (v EUR/100 kg)	Poreklo (1)
0207 12 10	Piščančji trupi, znani kot 70 % piščanci, zamrznjeni	121,8	0	AR
0207 12 90	Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni	131,2 143,0	0 0	AR BR
0207 14 10	Kosi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni	293,6 220,0 326,7 244,2	2 24 0 17	AR BR CL TH
0207 14 60	Noge piščancev, zamrznjene	122,7	6	BR
0207 27 10	Kosi purana brez kosti, zamrznjeni	344,2 310,2	0 0	BR CL
1602 32 11	Pripravki iz nekuhanih kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus	251,6	11	BR

Družba	Dodatna oznaka TARIC
Liling Taiyu Porcelain Industries Co., Ltd	B956
Liling Xinyi Ceramics Industry Ltd.	B957
T&C Shantou Daily Chemical Industry Co., Ltd.	B958
Jing He Ceramics Co., Ltd	B959

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	59,9
	TR	55,3
	XS	56,8
	ZZ	57,3
0707 00 05	MK	50,7
	TR	81,4
	ZZ	66,1
0709 93 10	TR	84,5
0709 93 10	ZZ	84,5
0805 50 10	AR	107,5
	BO	98,4
	CL	116,3
	NZ	145,2
	TR	74,0
	UY	125,4
	ZA	127,5
	ZZ	113,5
0806 10 10	BR	149,7
	CL	81,7
	EG	186,0
	MA	159,8
	TR	78,9
	ZZ	131,2
0808 10 80	AR	243,2
	BR	134,1
	CL	111,9
	NZ	124,8
	US	145,0
	ZA	142,5
	ZZ	150,3
0808 30 90	AR	77,9
	CL	94,9
	NZ	163,0
	ZA	63,9
	ZZ	99,9
0809 10 00	MK	91,5
	TR	245,3
	XS	80,5
	ZZ	139,1
0809 29 00	CA	344,6
	TR	292,8
	US	344,6
	ZZ	327,3
0809 30	MK	72,6
	TR	137,7
	ZZ	105,2
0809 40 05	BA	54,7
	MK	53,5
	ZZ	54,1

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 798/2014 z dne 23. julija 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 799/2014 z dne 24. julija 2014 o določitvi predlog za letna in končna poročila o izvajanju v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz	4
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 800/2014 z dne 24. julija 2014 o vzpostavitvi postopkov poročanja in drugih praktičnih ureditev glede financiranja operativne podpore v okviru nacionalnih programov in v okviru posebne tranzitne sheme v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost	10
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 801/2014 z dne 24. julija 2014 o časovnem razporedu in drugih izvedbenih pogojih, povezanih z mehanizmom dodeljevanja sredstev za program Unije za preselitev v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje	19
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 802/2014 z dne 24. julija 2014 o določitvi vzorcev za nacionalne programe ter pogojev za sistem elektronske izmenjave podatkov med Komisijo in državami članicami v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz	22
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 803/2014 z dne 24. julija 2014 o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 412/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	33
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 804/2014 z dne 24. julija 2014 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1122/2009 glede znižanja zneskov pomoči za pozno predložitev enotnih zahtevkov in zahtevkov za dodelitev pravic do plačila v zvezi z nekaterimi območji v Italiji, ki so jih leta 2014 prizadele poplave	35
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 805/2014 z dne 24. julija 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	37
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Sveta 2014/86/EU z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic	40
	*	Direktiva Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov	42
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta 2014/496/SZVP z dne 22. julija 2014 o vidikih namestitve, delovanja in uporabe evropskega globalnega navigacijskega satelitskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije in razveljavitvi Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP	53
		2014/497/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 23. julija 2014 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Well et Raju) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 5082)	56

Ime organa

Vodja organa

Elektronski naslov

Datum imenovanja

Dejavnosti, za katere je pooblaščen

Odgovorni organ

Revizijski organ

Pooblaščeni organ 1

Pooblaščeni organ 2

Pooblaščeni organ N (največ 10)