ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 173

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
12. junij 2014


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES ( 1 )

1

 

*

Uredba (EU) št. 597/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 812/2004 o podrobnih pravilih v zvezi z naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu

62

 

*

Uredba (EU) št. 598/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev operacij na letališčih Unije v okviru uravnoteženega pristopa ter razveljavitvi Direktive 2002/30/ES

65

 

*

Uredba (EU) št. 599/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

79

 

*

Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 ( 1 )

84

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge ( 1 )

149

 

*

Direktiva 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga)

179

 

*

Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

190

 

*

Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU ( 1 )

349

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

UREDBE

12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/1


UREDBA (EU) št. 596/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pravi notranji trg finančnih storitev je bistven za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji.

(2)

Za povezan, učinkovit in pregleden finančni trg je potrebna celovitost trga. Nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje javnosti v trge sta predpogoj za gospodarsko rast in blaginjo. Zloraba trga škoduje celovitosti finančnih trgov in zaupanju javnosti v vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente.

(3)

Z Direktivo 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bil dopolnjen in posodobljen pravni okvir Unije za zaščito celovitosti trga. Vendar so se zaradi razvoja zakonodaje in trga ter tehnološkega razvoja razmere na finančnem področju od začetka veljavnosti navedene direktive znatno spremenile, zato bi bilo treba navedeno direktivo nadomestiti. Nov zakonodajni instrument je potreben tudi za zagotovitev enotnih pravil in jasnosti ključnih pojmov ter vzpostavitev enotnih pravil v skladu s sklepi v poročilu z dne 25. februarja 2009 skupine na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière (v nadaljnjem besedilu: Larosièrjeva skupina).

(4)

Vzpostaviti je treba enotnejši in trdnejši okvir za ohranitev celovitosti trga in preprečevanje morebitne regulativne arbitraže, za zagotovitev odgovornosti pri poskusih manipulacije ter za povečanje pravne varnosti in zmanjšanje regulativne zapletenosti za udeležence na trgu. Cilj te uredbe je odločujoče prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se ga razlaga z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(5)

Za odpravo preostalih ovir za trgovanje in znatnih izkrivljanj konkurence, ki so posledica razlik med nacionalnimi zakonodajami, ter za preprečitev nastanka verjetnih nadaljnjih ovir za trgovanje in znatnih izkrivljanj konkurence je treba sprejeti uredbo, s katero bo vzpostavljeno enotnejše tolmačenje okvira Unije o zlorabi trga, ki jasneje opredeljuje pravila, ki se uporabljajo v vseh državah članicah. Z določitvijo zahtev v zvezi z zlorabo trga v obliki uredbe bo zagotovljeno, da se te zahteve uporabljajo neposredno. S tem bi se zagotovili enaki pogoji prek preprečevanja različnih nacionalnih zahtev, ki bi bile posledica prenosa direktive. S to uredbo se bo zahtevalo, da vse osebe v celotni Uniji sledijo enakim pravilom. Z uredbo se bo tudi zmanjšala regulativna zapletenost in stroški za skladnost za podjetja, zlasti podjetja, ki poslujejo čezmejno, in prispevalo k odpravi izkrivljanj konkurence.

(6)

V sporočilu Komisije z dne 25. junija 2008 o aktu za mala podjetja za Evropo so Unija in njene države članice pozvane, naj oblikujejo pravila za zmanjšanje upravnega bremena, prilagodijo zakonodajo potrebam izdajateljev na trgih za mala in srednja podjetja (MSP) ter tem izdajateljem omogočijo dostop do financiranja. Več določb Direktive 2003/6/ES povzroča upravno breme za izdajatelje, zlasti tiste izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskih trgih MSP, to upravno breme pa bi bilo treba zmanjšati.

(7)

Zloraba trga je pojem, ki vključuje protipravno ravnanje na finančnih trgih ter se za namene te uredbe razume, da zajema trgovanje z notranjimi informacijami, njihovo protipravno razkritje in tržno manipulacijo. Takšno ravnanje onemogoča popolno in ustrezno preglednost trga, ki je predpogoj za trgovanje za vse gospodarske udeležence na povezanih finančnih trgih.

(8)

Področje uporabe Direktive 2003/6/ES je bilo osredotočeno na finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na takem trgu. V zadnjih letih pa se s finančnimi instrumenti vse pogosteje trguje v večstranskih sistemih trgovanja (MTF). Poleg tega se z nekaterimi finančnimi instrumenti trguje le v drugih vrstah organiziranih sistemov trgovanja (OTF) ali na prostem trgu (OTC). V področje uporabe te uredbe bi bilo treba zato vključiti vse finančne instrumente, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, v MTF ali OTF, in vsa druga ravnanja ali dejanja, ki lahko vplivajo na takšne finančne instrumente, ne glede na to, ali potekajo na mestih trgovanja. Pri določenih vrstah MTF, ki tako kot regulirani trgi družbam pomagajo zbrati lastniški kapital, prepoved tržne zlorabe velja tudi, kadar je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na takem trgu. V področje uporabe te uredbe bi zato bilo treba vključiti finančne instrumente, za kater je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje v MTF. S tem bi se morala izboljšati zaščita vlagateljev, ohraniti celovitost trgov in zagotoviti jasna prepoved tržne zlorabe takšnih instrumentov.

(9)

Upravljavci reguliranega trga, MTF ali OTF bi morali za namene preglednosti svojemu pristojnemu organu nemudoma sporočiti podrobne podatke o finančnih instrumentih, ki so jih uvrstili v trgovanje, za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje ali s katerimi se trguje na njihovem mestu trgovanja. Drugo obvestilo bi moralo biti opravljeno, kadar instrument ni več uvrščen v trgovanje. Taka obveznost bi se morala uporabljati tudi za finančne instrumente, za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev na njihovo mesto trgovanja, in finančne instrumente, ki so bili uvrščeni v trgovanje pred začetkom veljavnosti te uredbe. Pristojni organi bi morali te podatke predložiti Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki bi na njihovi podlagi objavil seznam vseh teh sporočenih finančnih instrumentov. Ta uredba se za te finančne instrumente uporablja ne glede na to, ali so vključeni na seznam, ki ga je objavil ESMA.

(10)

Možno je, da se nekateri finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na mestu trgovanja, uporabijo za zlorabo trga. Med njimi so finančni instrumenti, katerih cena ali vrednost je odvisna od finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ali vpliva nanje, ali pa trgovanje z njimi vpliva na ceno ali vrednost drugih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Primeri, ko se lahko taki instrumenti uporabljajo za zlorabo trga, vključujejo notranje informacije v zvezi z delnico ali obveznico, ki se lahko uporabijo za nakup njunih izvedenih finančnih instrumentov, ali indeks, katerega vrednost je odvisna od te delnice ali obveznice. Kadar se finančni instrument uporablja kot referenčna cena, se lahko izvedeni finančni instrument, ki je predmet trgovanja OTC, uporablja tako, da ima koristi od manipulativnih cen, ali za manipulacijo cene finančnega instrumenta, s katerim se trguje na mestu trgovanja. Še en primer je načrtovana izdaja novega svežnja vrednostnih papirjev, ki sicer ne spadajo na področje uporabe te uredbe, trgovanje s temi vrednostnimi papirji pa bi lahko vplivalo na ceno ali vrednost obstoječih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi in spadajo na področje uporabe te uredbe. Ta uredba zajema tudi primere, ko je cena ali vrednost instrumenta, s katerim se trguje na mestu trgovanja, odvisna od instrumenta, ki je predmet trgovanja OTC. Enako načelo bi se moralo uporabljati za blagovne promptne pogodbe, na katere se finančni instrumenti glasijo.

(11)

Trgovanje z vrednostnimi papirji ali povezanimi instrumenti za stabilizacijo vrednostnih papirjev ali trgovanje z lastnimi delnicami v okviru programov ponovnega odkupa sta lahko upravičena iz gospodarskih razlogov, zato v določenih okoliščinah ne bi smela biti izvzeta od prepovedi tržne zlorabe, pod pogojem, da dejavnosti potekajo s potrebno preglednostjo pri razkrivanju pomembnih informacij o stabilizaciji in programu ponovnega odkupa.

(12)

Za dejavnosti trgovanja z lastnimi delnicami v programih ponovnega odkupa in stabilizacija finančnega instrumenta, ki ne bi sodile med izvzetja na podlagi te uredbe, ne bi smelo samo po sebi pomeniti zlorabo trga.

(13)

Države članice, članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ministrstva in druge agencije in pravne osebe s posebnim namenom listinjenja ene ali več držav članic ter Unija in določeni drugi javni organi ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu, ne bi smeli biti omejeni pri vodenju monetarne politike, politike deviznega tečaja ali politike upravljanja javnega dolga, kolikor te izvajajo v javnem interesu in samo za uresničevanje teh politik. Prav tako posli in naročila, ki jih izvaja Unija, ali ravnanja Unije pravna oseba s posebnim namenom listinjenja za eno ali več držav članic, Evropska investicijska banka, evropski instrument za finančno stabilnost, Evropski mehanizem za stabilnost ali mednarodna finančna institucija, ki sta jo ustanovili dve državi članici ali več, ne bi smeli biti omejeni na aktiviranje finančnih sredstev in zagotavljanje finančne pomoči svojim članicam. Tako izvzetje iz področja uporabe te uredbe se lahko v skladu s to uredbo razširi na določene javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, in centralne banke tretjih držav. Hkrati se izvzetje za monetarno politiko, politiko deviznega tečaja ali politiko upravljanja javnega dolga ne bi smelo razširiti na primere, ko so ti organi udeleženi v poslih, naročilih ali ravnanjih, s katerimi se te politike ne uresničujejo, ali kadar so osebe, ki delajo za te organe, udeležene v poslih, naročilih ali ravnanju za svoj račun.

(14)

Razumni vlagatelji oblikujejo svoje naložbene odločitve na podlagi informacij, ki so jim že na voljo, to pomeni na podlagi predhodno razpoložljivih informacij. Vprašanje, ali bi razumni vlagatelj pri sprejemanju naložbene odločitve upošteval določeno informacijo, bi bilo treba zato ocenjevati na podlagi predhodno razpoložljivih informacij. Pri takšni oceni je treba upoštevati pričakovan vpliv informacije z vidika celote dejavnosti zadevnega izdajatelja, zanesljivosti vira informacije in drugih tržnih spremenljivk, ki bi lahko v določenih okoliščinah vplivale na finančne instrumente, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančne produkte na dražbi na podlagi pravic do emisije.

(15)

Naknadne informacije se lahko uporabijo za preverjanje domneve, da je bila predhodna informacija cenovno občutljiva, ne bi pa se smele uporabiti za ukrepanje proti osebi, ki je oblikovala razumne zaključke na podlagi predhodnih informacij, ki so ji bile na razpolago.

(16)

Kadar notranja informacija zadeva postopek, ki poteka v več fazah, je mogoče vsako od faz – tako kot celotni postopek – opredeliti kot notranjo informacijo. Vmesna faza pri podaljšanem postopku lahko zajema niz okoliščin ali dogodek, ki obstaja ali za katerega obstaja dejanska možnost, da bo nastal, upoštevajoč celovito oceno vseh dejavnikov, ki so že na voljo. Vendar se tega pojma ne bi smelo razlagati, kot da je treba upoštevati, v kolikšnem obsegu ta niz okoliščin ali ta dogodek vpliva na cene zadevnih finančnih instrumentov. Za vmesno fazo bi bilo treba šteti, da je notranja informacija, če sama po sebi izpolnjuje merila za notranjo informacijo, določena v tej uredbi.

(17)

Informacije, ki se nanašajo na dogodek ali niz okoliščin, ki je vmesni korak pri podaljšanem postopku, se lahko nanašajo, na primer, na stanje pogajanj o pogodbi, pogoje, začasno dogovorjene v okviru pogajanj o pogodbi, možnost plasiranja finančnih instrumentov, pogoje, pod katerimi se bodo finančni instrumenti tržili, začasne pogoje za plasiranje finančnih instrumentov ali odločitve o vključitvi finančnega instrumenta v glavni indeks ali črtanju iz njega.

(18)

Pravno varnost za udeležence na trgu bi bilo treba povečati z natančnejšo opredelitvijo dveh elementov, ki sta bistvena za opredelitev notranjih informacij, in sicer natančne narave takšnih informacij in pomembnosti njihovega možnega učinka na cene finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije. Za izvedene finančne instrumente, ki so energetski proizvodi na debelo, bi bilo treba zlasti informacije, ki jih je treba razkriti v skladu z Uredbo (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5), šteti za notranje informacije.

(19)

Namen te uredbe ni prepovedati splošne razprave med delničarji in vodstvom o poslovnem in tržnem razvoju, ki zadeva izdajatelja. Takšni odnosi so bistveni za učinkovito delovanje trgov in s to uredbo ne bi smeli biti prepovedani.

(20)

Promptni trgi in z njimi povezani trgi izvedenih finančnih instrumentov so medsebojno tesno povezani in globalni, pri čemer lahko zloraba trga zajema več trgov in več držav, kar lahko povzroči precejšnja sistemska tveganja. To velja za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo. Zlasti lahko notranje informacije s promptnega trga koristijo osebi, ki trguje na finančnem trgu. Notranje informacije v zvezi z izvedenimi finančni instrumenti na blago bi morale biti opredeljene kot informacije, ki ustrezajo splošni opredelitvi notranjih informacij v zvezi s finančnimi trgi in morajo biti objavljene v skladu s pravnimi ali regulativnimi določbami na ravni Unije ali nacionalni ravni, pravili trga in pogodbami ali običaji na ustreznih trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago ali promptnih trgih. Vidnejši primeri teh pravil vključujejo Uredbo (EU) št. 1227/2011 za energetski trg in podatkovno zbirko skupnih organizacij (JODI) za nafto. Take informacije lahko služijo kot podlaga za odločanje udeležencev na trgu za sklenitev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago ali povezane blagovne promptne pogodbe, in bi zato morale šteti za notranje informacije, ki jih je treba objaviti, kadar je verjetno, da bodo znatno vplivale na cene takih pogodb.

Poleg tega se lahko strategije manipulacije razširijo tudi na promptne trge in trge izvedenih finančnih instrumentov. Trgovanje s finančnimi instrumenti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, se lahko uporabi za manipulacijo povezanih blagovnih promptnih pogodb, blagovne promptne pogodbe pa se lahko uporabijo za manipulacijo povezanih finančnih instrumentov. Prepoved tržne manipulacije mora zajemati te medsebojne povezave. Vendar ni niti primerno niti izvedljivo, da se področje uporabe te uredbe razširi na ravnanja, ki ne vključujejo finančnih instrumentov, na primer na trgovanje z blagovnimi promptnimi pogodbami, ki vpliva samo na promptni trg. V primeru energetskih proizvodov na debelo morajo pristojni organi upoštevati posebne značilnosti opredelitev pojmov iz Uredbe (EU) št. 1227/2011, ko uporabljajo opredelitve pojmov notranjih informacij, trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije iz te uredbe za finančne instrumente, povezane z energetskimi proizvodi na debelo.

(21)

Komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi so v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) med drugim pristojni za tehnično izdajo pravic do emisije, njihovo prosto dodelitev upravičenim industrijskim sektorjem in novim udeležencem ter bolj na splošno za razvoj in izvajanje okvira Unije za podnebno politiko, ki je osnova za zagotavljanje pravic do emisije kupcem z obveznostmi v sistemu Unije za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS). Ti javni organi imajo lahko pri izvajanju teh nalog med drugim dostop do cenovno občutljivih nejavnih informacij, v skladu z Direktivo 2003/87/ES pa imajo lahko obveznost izvajati nekatere dejavnosti na trgu, ki so povezane s pravicami do emisije. Zaradi obravnavanja pravic do emisije kot finančnih instrumentov v okviru pregleda Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), bodo ti instrumenti prav tako vključeni v področje uporabe te uredbe.

Da bi Komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi ohranili zmožnost razvijati in izvajati podnebno politiko Unije, bi morale biti dejavnosti teh uradnih organov, v kolikor se izvajajo v javnem interesu in izrecno v okviru te politike ter v zvezi s pravicami do emisije, izvzete iz uporabe te uredbe. Tako izvzetje ne bi smelo negativno vplivati na skupno tržno preglednost, saj imajo ti javni organi z zakonom določene obveznosti, da delujejo tako, da se zagotavljata pravilna, poštena in nediskriminatorna razkritje in dostop do vseh novih odločitev, razvoja in podatkov, ki so cenovno občutljivi. Poleg tega obstajajo v Direktivi 2003/87/ES in izvedbenih ukrepih, sprejetih na njeni podlagi, zaščitni ukrepi za pošteno in nediskriminatorno razkritje nekaterih cenovno občutljivih podatkov, s katerimi razpolagajo javni organi. Hkrati se izvzetje za javne organe, ki ravnajo v okviru podnebne politike Unije, ne bi smelo razširiti na primere, v katerih so ti javni organi udeleženi v ravnanju ali poslih, s katerimi se uresničuje podnebna politika Unije, ali kadar so osebe, ki delajo zanje, udeležene pri ravnanju ali v poslih za svoj račun.

(22)

Komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi so v skladu s členom 43 PDEU in za izvajanje mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, med drugim pristojni za uresničevanje skupne kmetijske in skupne ribiške politike. Ti javni organi pri izvajanju teh nalog opravljajo dejavnosti in sprejemajo ukrepe na področju upravljanja kmetijskih trgov in ribištva, med katerimi so tudi javno posredovanje in uvedba ali opustitev uvoznih dajatev. Glede na področje uporabe te uredbe, katere določene določbe se uporabljajo za blagovne promptne pogodbe, ki vplivajo ali bodo verjetno vplivale na finančne instrumente, in finančne instrumente, katerih vrednost je odvisna od vrednosti blagovnih promptnih pogodb in ki vplivajo ali bodo verjetno vplivali nanje, je treba zagotoviti, da dejavnosti Komisije, držav članic in drugih uradno imenovanih organov za uresničevanje skupne kmetijske in skupne ribiške politike ne bodo omejene.

Da bi Komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi ohranili zmožnost razvijati in uresničevati skupno kmetijsko in skupno ribiško politiko, bi morale biti njihove dejavnosti, če se uresničujejo v javnem interesu in samo v okviru te politike, izvzete iz uporabe te uredbe. Tako izvzetje ne bi smelo negativno vplivati na skupno tržno preglednost, saj imajo ti javni organi z zakonom določene obveznosti, da delujejo tako, da se zagotavlja pravilno, pošteno in nediskriminatorno razkritje in dostop do vseh novih odločitev, razvoja in podatkov, ki so cenovno občutljivi. Hkrati se izvzetje za javne organe, ki ravnajo v okviru skupne kmetijske in skupne ribiške politike, ne bi smelo razširiti na primere, ko so ti javni organi udeleženi v ravnanju ali poslih, s katerimi se ne uresničuje skupne kmetijske in skupne ribiške politike, ali če so osebe, ki delajo zanje, udeležene pri ravnanju ali v poslih za svoj račun.

(23)

Bistvena značilnost trgovanja z notranjimi informacijami je z njimi pridobljena nepoštena prednost v škodo tretjih oseb, ki za take informacije ne vedo, in posledično zmanjšanje celovitosti finančnih trgov in zaupanja vlagateljev. Zato bi morala prepoved trgovanja z notranjimi informacijami veljati v primerih, ko oseba, ki ima dostop do notranjih informacij, nepošteno izkoristi z njimi pridobljeno prednost tako, da v skladu z njimi sklepa posle na trgu, in sicer tako, da neposredno ali posredno, za svoj račun ali za račun tretje osebe pridobi ali odtuji ali poskuša pridobiti ali odtujiti finančne instrumente, na katere se te informacije nanašajo, ali prekliče ali spremeni ali poskuša preklicati ali spremeniti naročilo za njihovo pridobitev ali odtujitev. Uporaba notranjih informacij je lahko tudi trgovanje s pravicami do emisije in s tem povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti in licitiranje pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1031/2010 (8).

(24)

Kadar pravna ali fizična oseba, ki ima notranje informacije, neposredno ali posredno, za svoj račun ali za račun tretje osebe pridobi ali odtuji ali poskuša pridobiti ali odtujiti finančne instrumente, na katere se te informacije nanašajo, bi bilo treba šteti, da je ta oseba te informacije uporabila. Ta domneva ne posega v pravico do obrambe. Vprašanje, ali je oseba kršila prepoved trgovanja z notranjimi informacijami ali je skušala trgovati z notranjimi informacijami, bi bilo treba preučiti z vidika namena te uredbe, ki je ščititi integriteto finančnega trga in povečati zaupanje vlagateljev, ki temelji na zagotavljanju enakopravne obravnave vlagateljev in njihove zaščite pred zlorabo notranjih informacij.

(25)

Za naročila, oddana preden je oseba imela notranje informacije, se ne šteje, da gre za trgovanje z notranjimi informacijami. Vendar pa, kadar ima oseba notranjo informacijo, bi bilo treba domnevati, da se vsaka naknadna sprememba, ki to informacijo povezuje z naročili, oddanimi pred tem, ko ima tako informacijo, vključno s preklicem ali spremembo naročila ali poskusom preklica ali spremembe naročila, pomeni ravnanje z notranjimi informacijami. To domnevo se lahko ovrže, če oseba dokaže, da pri izvedbi posla ni uporabila notranjih informacij.

(26)

Uporaba notranjih informacij je lahko pridobitev ali odtujitev finančnega instrumenta ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije ali preklic ali sprememba naročila ali poskus pridobitve ali odtujitve finančnega instrumenta ali preklica ali spremembe naročila s strani osebe, ki ve ali bi morala vedeti, da so informacije notranje informacije. V zvezi s tem bi morali pristojni organi upoštevati, kaj običajna in razumna oseba ve ali kaj bi morala vedeti v okoliščinah.

(27)

To uredbo bi bilo treba razlagati na način, skladen z ukrepi, ki so jih sprejele države članice za učinkovito zaščito interesov imetnikov prenosljivih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico v neki družbi (ali ki imajo take pravice zaradi uresničevanja pravic ali zamenjave), kadar je družba predmet javne ponudbe za prevzem ali katere koli druge predlagane spremembe nadzora. Zlasti bi morali to uredbo tolmačiti na način, skladen z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v zvezi s ponudbami za prevzem, združitvami in drugimi posli, ki vplivajo na lastništvo ali nadzor nad družbami in ki jih urejajo nadzorni organi, imenovani s strani držav članic v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(28)

Raziskav in ocen na podlagi javno dostopnih podatkov samih po sebi ne bi smeli šteti kot notranje informacije in samo dejstvo, da se posel izvrši na podlagi raziskav ali ocen, zato ne bi smeli šteti kot uporabo notranjih informacij. Vendar pa, kadar trg na primer pričakuje redno objavo ali razširjanje informacij in taka objava ali razširjanje prispeva k postopku oblikovanja cen finančnih instrumentov ali vsebujejo poglede priznanega komentatorja trgov ali institucije, ki lahko vplivajo na cene s tem povezanih finančnih instrumentov, informacija lahko pomeni notranjo informacijo. Tržni akterji morajo zato upoštevati, v kolikšni meri informacije niso javne in možni učinek na finančne instrumente, prodane pred njihovo objavo ali širjenjem, da bi ugotovili, ali bi to pomenilo trgovanje na podlagi notranjih informacij.

(29)

Da bi se izognili nenamernemu prepovedovanju zakonitih oblik finančnih dejavnosti, pri katerih ne pride do zlorabe trga, je treba priznati določena zakonita ravnanja. To lahko vključuje na primer priznavanje vloge vzdrževalcev trga, ko opravljajo svojo zakonito vlogo zagotavljanja tržne likvidnosti.

(30)

Samo dejstvo, da se vzdrževalci trga ali osebe, pooblaščene, da nastopajo kot nasprotne stranke, omejijo na opravljanje svojih zakonitih poslov nakupa ali prodaje finančnih instrumentov ali da se osebe, pooblaščene za izvrševanje naročil za tretje stranke, ki imajo notranje informacije, omejijo na vestno izvrševanje, preklic ali spremembo naročila, ne bi smelo šteti za uporabo takih notranjih informacij. Vseeno pa zaščita za vzdrževalce trgov, organe, pooblaščene, da nastopajo kot nasprotne stranke, ali osebe, pooblaščene za izvrševanje naročil v imenu tretjih strank z notranjimi informacijami, ne velja za dejavnosti, ki so v tej uredbi izrecno prepovedane, vključno, na primer, s prakso, poznano kot vrivanje naročil. Kadar so pravne osebe sprejele vse razumne ukrepe za preprečevanje zlorabe trga, vendar fizične osebe v okviru svojih službenih nalog kljub temu zagrešijo zlorabo trga v imenu pravne osebe, to ne bi smelo šteti za zlorabo trga s strani pravne osebe. Še en primer, ki ne bi smel šteti za uporabo notranjih informacij, so posli, izvršeni v okviru predhodne obveznosti, ki je zapadla. Samo dostop do notranjih informacij, povezanih z drugo družbo, in uporaba teh informacij v zvezi z javno ponudbo za prevzem z namenom pridobiti nadzor nad to družbo ali predlagati združitev s to družbo ne bi smel šteti za trgovanje z notranjimi informacijami.

(31)

Ker pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov obvezno vključuje predhodno odločitev osebe, ki izvaja eno ali več teh operacij, o pridobitvi ali odtujitvi, sama izvršitev pridobitve ali odtujitve ne bi smela šteti kot uporaba notranjih informacij. Ravnanje na podlagi lastnih načrtov in strategij trgovanja ne bi smelo šteti za uporabo notranjih informacij. Kljub temu pa nobena od teh pravnih ali fizičnih oseb ne bi smela biti zaščitena na podlagi svoje poklicne funkcije; zaščitene bi morale biti le, če so njihova dejanja ustrezna in izpolnjujejo tako standarde, ki se pričakujejo za njihovo stroko, kot tudi standarde iz te uredbe, in sicer celovitost trga in varstvo vlagateljev. Vseeno se lahko šteje, da je prišlo do kršitve, če je pristojni organ ugotovil, da je za posle, naročila za trgovanje ali ravnanja obstajal nezakonit razlog ali da je oseba uporabila notranje informacije.

(32)

Sondiranje trga so stiki med prodajalcem finančnih instrumentov in enim ali več potencialnimi vlagatelji pred napovedjo posla, da bi pridobili zanimanje potencialnih vlagateljev za morebitni posel, njegovo ceno, velikost in strukturo. Sondiranje trga bi se lahko nanašalo na začetno ali drugo ponudbo ustreznega vrednostnega papirja in je ločeno od običajnega trgovanja. Je zelo dragoceno orodje za pridobitev mnenja potencialnih vlagateljev, povečanje dialoga med vlagatelji, zagotovitev, da posli potekajo gladko in da so pogledi izdajateljev, obstoječih delničarjev in potencialnih novih vlagateljev usklajeni. Lahko so zlasti koristni, ko ni zaupanja v trge ali ustreznih referenčnih meril ali ko so trgi nestanovitni. Možnost izvajanja sondiranja trga je pomembna za pravilno delovanje finančnih trgov, zato ga kot takega ne bi smeli obravnavati kot zlorabo trga.

(33)

Primeri sondiranja trga vključujejo situacije, v katerih se podjetje na prodajni strani, dogovarja z izdajateljem o morebitnem poslu in se odloči, da bo ugotovilo zanimanje potencialnih vlagateljev in tako določilo pogoje posla; kadar izdajatelj namerava objaviti izdajo dolga ali ponudbo za dodatni kapital in podjetje, ki prodaja, stopi v stik s ključnimi vlagatelji in jim predstavi pogoje posla v celoti, da bi pridobilo finančno zavezo o sodelovanju pri poslu; ali kadar podjetje, ki prodaja, želi prodati veliko število vrednostnih papirjev v imenu vlagatelja in želi ugotoviti morebitno zanimanje drugih potencialnih vlagateljev za te vrednostne papirje.

(34)

Izvajanje sondiranja trga lahko zahteva razkritje notranjih informacij potencialnim vlagateljem. Na splošno velja, da obstaja možnost pridobitve finančne koristi iz trgovanja z notranjimi informacijami, posredovanimi v okviru sondiranja trga le, kadar obstaja trg s finančnim instrumentom, ki je predmet sondiranja trga, ali s povezanim finančnim instrumentom. Glede na časovni okvir teh razprav je mogoče, da se notranje informacije razkrijejo potencialnemu vlagatelju v okviru sondiranja trga po tem, ko je bil finančni instrument uvrščen v trgovanje na reguliranem trgu ali se z njim trguje v MTF ali OTF. Pred izvedbo sondiranja trga bi moral udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, oceniti, ali bo pri sondiranju trga prišlo do razkritja notranjih informacij.

(35)

Šteti bi bilo treba, da so bile notranje informacije razkrite na zakonit način, če so bile razkrite v okviru običajnega opravljanja službenih nalog, poklica ali dolžnosti. Kadar sondiranje trga vključuje razkritje notranjih informacij, se bo za udeleženca na trgu, ki razkriva informacije, štelo, da ravna v okviru svojih običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti, kadar pri razkritju obvesti osebo, ki ji je razkril informacije, da bi lahko prejela notranje informacije; da bodo določbe te uredbe omejile njegovo trgovanje ali ravnanje na podlagi teh informacij; da je treba sprejeti razumne ukrepe za trajno zaščito zaupnosti informacij; in da mora udeleženca na trgu, ki razkriva informacije, obvestiti o vseh fizičnih in pravnih osebah, katerim se razkrije informacije v postopku oblikovanja odgovora na sondiranje trga, ter je za vse navedeno od nje pridobil soglasje. Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, bi moral izpolnjevati tudi obveznosti glede evidenc razkritih informacij, ki bodo natančneje določene v regulativnih tehničnih standardih. Za udeležence na trgu, ki pri izvajanju sondiranja trga ne ravnajo skladno s to uredbo, se ne bi smelo domnevati, da so protipravno razkrili notranje informacije, vendar ne bi smeli izkoristiti izjeme, ki velja za osebe, ki so ravnale skladno s takimi določbami. Vprašanje, ali je oseba kršila prepoved protipravnega razkritja notranjih informacij, bi bilo treba preučiti z vidika vseh ustreznih določb te uredbe, vsi udeleženci na trgu, ki razkrivajo informacije, pa bi morali pred izvedbo sondiranja trga pisno evidentirati svojo oceno, ali bo pri tem prišlo do razkritja notranjih informacij.

(36)

Potencialni vlagatelji, ki so predmet sondiranja trga, bi morali po drugi strani preučiti, ali so informacije, ki so jim bile razkrite, notranje informacije, ki bi jim prepovedovale trgovanje na podlagi notranjih informacij ali njihovega nadaljnjega razkrivanja. Za potencialne vlagatelje še naprej veljajo pravila glede trgovanja z notranjimi informacijami in protipravnega razkrivanja notranjih informacij, kot so določena v tej uredbi. Da bi potencialnim vlagateljem pomagali pri oceni in v zvezi z ukrepi, ki bi jih morali sprejeti za preprečevanje kršitev te uredbe, bi moral ESMA izdati smernice.

(37)

Uredba (EU) št. 1031/2010 določa dve vzporedni ureditvi proti zlorabi trga, ki se uporabljata za dražbe pravic do emisije. Vendar mora zaradi obravnavanja pravic do emisije kot finančnih instrumentov ta uredba vsebovati enotna pravila glede ukrepov proti zlorabi trga, ki se uporabljajo za primarne in tudi sekundarne trge pravic do emisije. Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za ravnanje ali posle, vključno s ponudbami, v zvezi z licitiranjem na dražbenem sistemu, ki je potrjen kot regulirani trg, pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi, na podlagi teh pravic, vključno kadar finančni produkti na dražbi niso finančni instrumenti, v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010.

(38)

Ta uredba bi morala določati ukrepe glede tržne manipulacije, ki jih je mogoče prilagoditi novim oblikam trgovanja ali novim strategijam, ki bi lahko bile zlorabe. Da se odrazi dejstvo, da je trgovanje s finančnimi instrumenti vedno bolj avtomatizirano, je zaželeno, da opredelitev tržne manipulacije vsebuje primere posebnih strategij zlorabe, ki se lahko izvajajo na vse razpoložljive načine trgovanja, vključno z algoritemskim in visokofrekvenčnim trgovanjem. Navedeni primeri niso izčrpni in ne pomenijo, da iste strategije ne bi pomenile zlorabe, če bi se izvajale na drugačen način.

(39)

Prepovedi zlorabe trga bi morale veljati tudi za osebe, ki sodelujejo s ciljem zlorabe trga. Primeri lahko vključujejo, vendar niso omejeni na, borzne posrednike, ki oblikujejo in priporočijo strategijo trgovanja, katere namen je zloraba trga, osebe, ki spodbujajo osebe z notranjimi informacijami k njihovemu protipravnemu razkrivanju, ali osebe, ki razvijajo programsko opremo v sodelovanju z borznim trgovcem z namenom omogočanja zlorabe trga.

(40)

Da bi zagotovili odgovornost tako pravne kot tudi fizične osebe, ki sodeluje pri odločanju pravne osebe, je treba priznati različne nacionalne pravne mehanizme v državah članicah. Taki mehanizmi bi morali biti neposredno povezani načini določanja odgovornosti v nacionalnem pravu.

(41)

Da se dopolni prepoved tržne manipulacije, bi morala ta uredba vključevati prepoved poskusa izvedbe tržne manipulacije. Poskus izvedbe tržne manipulacije bi bilo treba razlikovati od ravnanja, ki bo verjetno privedlo do zlorabe trga, saj je v skladu s to uredbo oboje prepovedano. Primer takega poskusa je lahko situacija, ko se dejavnost začne, vendar se ne zaključi na primer zaradi odpovedi tehnologije ali neizpolnitve navodila za trgovanje. Prepoved poskusov izvajanja tržne manipulacije je potrebna, da se pristojnim organom omogoči uvedbo sankcij za takšne poskuse.

(42)

Brez poseganja v cilj te uredbe in njene neposredno veljavne določbe je lahko oseba, ki sklepa posle ali izdaja naročila za trgovanje, ki bi lahko šteli za tržno manipulacijo, sposobna dokazati, da so bili njeni razlogi za sklenitev takšnih poslov ali za izdajo naročil za trgovanje zakoniti in da so bili posli in naročila za trgovanje skladni s sprejeto prakso na zadevnem trgu. Sprejeto tržno prakso lahko določi le pristojni organ, ki je odgovoren za nadzor nad zlorabami zadevnega trga. Praksa, ki je sprejeta na določenem trgu, ne bi smela biti dopustna na drugih trgih, dokler organi, pristojni za te trge, te prakse niso uradno potrdili. Še vedno pa lahko šteje, da je prišlo do kršitve, če pristojni organ ugotovi, da je za te posle ali naročila za trgovanje obstajal nezakonit razlog.

(43)

V tej uredbi bi bilo treba tudi pojasniti, da je lahko tržna manipulacija ali poskus tržne manipulacije s finančnim instrumentom tudi v obliki uporabe povezanih finančnih instrumentov, kot so izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na drugem mestu trgovanja ali so predmet trgovanja OTC.

(44)

Cene številnih finančnih instrumentov se oblikujejo z upoštevanjem referenčnih meril. Dejanska manipulacija referenčnih meril, vključno s ponujanjem medbančnih obrestnih mer, ali poskus manipulacije lahko bistveno vpliva na zaupanje v trg ter povzroči velike izgube za vlagatelje ali izkrivi realno gospodarstvo. Zato so potrebne posebne določbe v zvezi z referenčnimi merili, da se ohrani integriteta trgov in zagotovi, da lahko pristojni organi jasno prepovedo manipulacije z referenčnimi merili. Te določbe bi morale zajemati vsa objavljena referenčne merila, vključno s tistimi, ki so na voljo prek spleta, bodisi brezplačno bodisi proti plačilu, kot so referenčna merila za posle kreditnih zamenjav ter indeksi indeksov. Splošno prepoved tržne manipulacije je treba dopolniti s prepovedjo manipulacije samih referenčnih meril, širjenja lažnih ali zavajajočih informacij, zagotavljanja lažnih ali zavajajočih vhodnih podatkov ali katerega koli drugega dejanja, s katerim se manipulira izračun referenčnega merila, kadar je ta izračun široko opredeljen in vključuje prejem in oceno vseh podatkov, ki se nanašajo na izračun tega referenčnega merila, ter zlasti vključuje grobe podatke, in vključno z metodologijo za izračun referenčnega merila, bodisi algoritemsko ali na podlagi presoje, in sicer v celoti ali deloma. Ta pravila dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1227/2011, ki prepoveduje namerno dajanje napačnih informacij podjetjem, ki zagotavljajo presojo cen ali tržna poročila o veleprodajnih energetskih proizvodih, zaradi zavajanja udeležencev na trgu, ki ravnajo na podlagi teh presoj cen ali tržnih poročil.

(45)

Za zagotovitev enotnih tržnih pogojev za mesta in sisteme trgovanja, za katere se uporablja ta uredba, bi morale vse osebe, ki delujejo na reguliranih trgih, v MTF in OTF, vzpostaviti in ohranjati učinkovito ureditev, sisteme in postopke za preprečevanje in odkrivanje praks tržnih manipulacij in zlorab.

(46)

Manipulacija ali poskus manipulacije s finančnimi instrumenti je lahko tudi oddaja naročil, ki se morda ne bodo izvršila. Poleg tega se lahko s finančnim instrumentom manipulira tudi prek ravnanja izven mesta trgovanja. Osebe, ki se v okviru svojega poklica dogovarjajo ali izvajajo posle, bi morale vzpostaviti in ohranjati učinkovito ureditev, sisteme in postopke za odkrivanje sumljivih poslov in poročanje o njih. Prav tako bi morale poročati o sumljivih naročilih in poslih, ki se izvajajo izven mesta trgovanja.

(47)

Manipulacija ali poskus manipulacije s finančnimi instrumenti je lahko tudi razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij. Razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij lahko bistveno vpliva na cene finančnih instrumentov v razmeroma kratkem času. Lahko je izmišljanje očitno napačnih informacij, pa tudi namerna izpustitev pomembnih dejstev in zavestno netočno poročanje o informacijah. Ta oblika tržne manipulacije je zlasti škodljiva za vlagatelje, ker svoje naložbene odločitve sprejemajo na podlagi napačnih ali izkrivljenih informacij. Škodi tudi izdajateljem, ker zmanjšuje njihovo zaupanje v razpoložljive informacije, povezane z njimi. Premajhno zaupanje v trg lahko nato ogrozi zmožnost izdajatelja za izdajanje novih finančnih instrumentov ali zagotovitev posojil od drugih udeležencev na trgu za financiranje njegovih dejavnosti. Informacije se na trgu zelo hitri širijo. Zato lahko povzročanje škode vlagateljem in izdajateljem traja razmeroma dolgo, preden se ugotovi, da so informacije napačne ali zavajajoče, in preden jih lahko izdajatelj ali oseba, odgovorna za razširjanje, popravi. Zato je treba razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij, vključno z govoricami in napačnimi ali zavajajočimi novicami, obravnavati kot kršitev te uredbe. Zato je ustrezno, da se tistim, ki delujejo na finančnih trgih, ne dovoli, da v škodo vlagateljev in izdajateljev ter v nasprotju z lastnim mnenjem ali dobro presojo svobodno razširjajo informacije, za katere vedo ali bi morali vedeti, da so napačne ali zavajajoče.

(48)

Ker se vse bolj uporabljajo spletna mesta, spletni dnevniki in družabni mediji, je treba pojasniti, da bi bilo treba razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij prek spleta, tudi na spletnih mestih družabnih medijev ali v spletnih dnevnikih, katerih avtor ni znan, za namene te uredbe šteti za enakovredno, kot če se to stori prek bolj tradicionalnih komunikacijskih kanalov.

(49)

Za preprečevanje trgovanja z notranjimi informacijami in zavajanja vlagateljev je bistveno, da izdajatelj razkrije notranje informacije javnosti. Zato bi bilo treba od izdajateljev zahtevati, da notranje informacije čim prej sporočijo javnosti. Vendar lahko ta obveznost v posebnih okoliščinah posega v pravno upravičene interese izdajatelja. V takih okoliščinah bi bilo treba dovoliti odložitev razkritja, če ni verjetno, da bi bila javnost zaradi odložitve zavedena, in če lahko izdajatelj zagotovi zaupnost informacij. Za izdajatelja obveznost razkritja notranjih informacij velja samo, če je zahteval ali odobril uvrstitev finančnega instrumenta v trgovanje.

(50)

Za namene uporabe zahtev v zvezi z javnim razkritjem notranjih informacij in odložitev takega javnega razkritja, kot je določeno v tej uredbi se upravičeni interesi lahko zlasti nanašajo na naslednje primeroma navedene okoliščine: (a) pogajanja v teku ali elementi, povezani z njimi, kadar bi razkritje javnosti verjetno vplivalo na izid ali normalen potek teh pogajanj. Zlasti kadar je finančna sposobnost izdajatelja v resni in v neposredni nevarnosti, četudi še ne v obsegu, za katerega se uporablja zakonodaja o plačilni nesposobnosti, se razkritje informacij javnosti lahko odloži za omejeno obdobje, če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo interese obstoječih ali potencialnih delničarjev, s tem ko bi spodkopalo zaključek določenih pogajanj, načrtovanih za zagotovitev dolgoročne finančne sanacije izdajatelja; (b) odločitve, ki jih je sprejel poslovodni organ izdajatelja, ali pogodbe, ki jih je sklenil, za katere je potrebna odobritev drugega organa izdajatelja, da postanejo veljavne, kadar organiziranost takega izdajatelja zahteva razmejitev med tema organoma, pod pogojem, da bi razkritje informacij javnosti pred takšno odobritvijo skupaj s sočasno objavo, da postopek odobritve še ni končan, ogrozilo pravilno oceno informacij s strani javnosti.

(51)

Poleg tega mora zahteva razkritja notranjih informacij veljati za udeležence na trgu pravic do emisije. Za preprečitev izpostavljanja trga nekoristnemu poročanju in za ohranitev stroškovne učinkovitosti predvidenega ukrepa, se zdi, da se lahko omeji regulatorni vpliv te zahteve le na operaterje EU ETS, za katere se lahko zaradi njihove velikosti in dejavnosti razumno pričakuje, da bodo pomembno vplivali na ceno pravic do emisije, finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, ali na izvedene finančne instrumente, povezane s tem, ter za licitiranje na dražbah v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010. Komisija bi morala sprejeti ukrepe, na podlagi katerih bi se z delegiranim aktom določil najnižji prag za namene uporabe tega izvzetja. Informacije, ki jih je treba razkriti, bi se morale nanašati na fizično delovanje strani, ki informacije razkrije, ne pa na njene načrte ali strategije za trgovanje s pravicami do emisije, finančne proizvode na dražbi na podlagi teh pravic ali na izvedene finančne instrumente, povezane s tem. Kadar udeleženci na trgu s pravicami do emisije že izpolnjujejo enakovredne zahteve razkritja notranjih informacij, zlasti v skladu z Uredbo (EU) št. 1227/2011, obveznost razkritja notranjih informacij glede pravic do emisije ne bi smele povzročiti podvajanja obveznih razkrivanj, ki imajo bistveno enako vsebino. Pri udeležencih na trgu s pravicami do emisije, katerih skupne emisije ali nazivna vhodna toplotna moč je enaka določenemu pragu ali nižja, bi se moralo za informacije o njihovem fizičnem delovanju, za katere se šteje, da niso bistvene za namene razkritja, šteti tudi, da ne vplivajo znatno na ceno pravic do emisije, finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic, ali na cene z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov. Za take udeležence na trgu s pravicami do emisije bi morala vseeno veljati prepoved trgovanja z notranjimi informacijami v zvezi s kakršnimi koli drugimi informacijami, do katerih imajo dostop in ki so notranje informacije.

(52)

Da bi zaščitili javni interes, ohranili stabilnost finančnega sistema in na primer preprečili, da bi se likvidnostne krize finančnih institucij spremenile v krizo solventnosti zaradi nenadnega umika sredstev, bi bilo v izrednih okoliščinah primerno dovoliti odložitev razkritja notranjih informacij za kreditne institucije ali finančne institucije. To lahko zlasti velja za informacije, povezane z začasnimi likvidnostnimi težavami, kadar potrebujejo posojila centralne banke, vključno z nujno likvidnostno pomočjo centralne banke, če bi razkritje informacij imelo sistemski učinek. Ta odložitev bi morala biti pogojena s tem, da izdajatelj pridobi soglasje ustreznega pristojnega organa, pri čemer mora biti jasno, da širši javni in gospodarski interes odložitve razkritja pretehta nad tržnim interesom pri prejetju informacij, za katere velja odložitev.

(53)

Glede finančnih institucij, zlasti kadar prejemajo posojila centralne banke, vključno z nujno likvidnostno pomočjo, bi morali pristojni organi oceniti, ali so informacije sistemsko pomembne in ali je odložitev razkritja teh informacij v javnem interesu, pri tem pa se po potrebi posvetovati z nacionalno centralno banko, makrobonitetnim nadzornim organom ali vsemi drugimi ustreznimi nacionalnimi organi.

(54)

Uporaba ali poskus uporabe notranjih informacij za trgovanje za lasten račun ali za račun tretje osebe bi morala biti jasno prepovedana. Uporaba notranjih informacij je lahko tudi trgovanje s pravicami do emisije in z iz njih izvedenimi finančnimi instrumenti in licitiranje pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010 s strani oseb, ki vedo ali bi morale vedeti, da so informacije, ki jih imajo, notranje informacije. Informacije o načrtih udeleženca na trgu in njegovih strategijah trgovanja ne bi smele šteti za notranje informacije, informacije o načrtih tretje osebe in njenih strategijah trgovanja pa lahko veljajo za notranje informacije.

(55)

Zahteva za razkritje notranjih informacij lahko povzroča obremenitev za mala in srednja podjetja, kot je opredeljeno v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10), katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskih trgih MSP, zaradi stroškov spremljanja informacij, ki jih imajo, in uporabe pravnih nasvetov o tem, ali in kdaj je treba informacije razkriti. Kljub temu je takojšnje razkritje notranjih informacij bistveno za zagotovitev zaupanja vlagateljev v te izdajatelje. Zato bi moralo biti ESMA omogočeno, da objavi smernice za pomoč izdajateljem pri izpolnjevanju obveznosti razkritja notranjih informacij brez ogrožanja zaščite vlagateljev.

(56)

Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij so pomembno orodje regulatorjev pri preiskovanju morebitne zlorabe trga, vendar nacionalne razlike glede podatkov, ki jih je treba vključiti na te sezname, povzročajo nepotrebno upravno breme za izdajatelje. Za zmanjšanje teh stroškov bi morala biti podatkovna polja seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij enotna. Pomembno je tudi, da so osebe, ki so na seznamu oseb z dostopom do notranjih informacij, obveščene o tem in o posledicah v skladu s to uredbo in Direktivo 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11). Zahteva za pripravo in stalno posodabljanje seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij povzroča upravno breme, in sicer zlasti za izdajatelje na zagonskih trgih MSP. Ker lahko pristojni organi nadzor nad zlorabo trga v primeru navedenih izdajateljev izvajajo učinkovito tudi brez stalnega dostopa do teh seznamov, bi morali biti ti izdajatelji izvzeti iz te obveznosti, da se zmanjšajo upravni stroški zaradi te uredbe. Vendar bi morali taki izdajatelji pristojnim organom na zahtevo zagotoviti seznam oseb z dostopom do notranjih informacij.

(57)

Koristen ukrep za zaščito celovitosti trga je, da izdajatelji ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu ali za njihov račun, oblikujejo sezname oseb, ki delajo zanje po pogodbi o zaposlitvi ali kako drugače in ki imajo dostop do notranjih informacij, ki so neposredno ali posredno povezane z izdajateljem. Taki seznami lahko izdajateljem ali tem osebam koristijo, da nadzorujejo pretok notranjih informacij, in jim na ta način pomagajo opravljati dolžnosti glede zaupnosti. Poleg tega so lahko taki seznami koristno orodje za pristojne organe, da prepoznajo vse osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij, in datum, na katerega so jim postale dostopne. Dostop oseb, uvrščenih na tak seznam, do notranjih informacij, ki se posredno ali neposredno nanašajo na izdajatelja, ne posega v prepovedi, določene v tej uredbi.

(58)

Večja preglednost poslov, ki jih izvajajo osebe, ki pri izdajateljih opravljajo poslovodne naloge, in, kadar je primerno, tudi osebe, ki so z njimi tesno povezane, je preventivni ukrep za preprečevanje zlorabe trga, zlasti za trgovanje z notranjimi informacijami. Objava teh poslov vsaj na individualni ravni je za vlagatelje lahko zelo koristen vir informacij. Pojasniti je treba, da obveznost objave poslov vodilnih delavcev zajema tudi zastavljanje ali posojanje finančnih instrumentov, saj lahko zastavitev delnic v primeru nenadne in nepredvidene odtujitve privede do pomembnega in morebiti destabilizacijskega učinka na družbo. Brez razkritja trg na primer ne bi vedel, da obstaja večja možnost za prihodnjo obsežno spremembo v lastništvu delnic, večjo ponudbo delnic na trgu ali izgubo glasovalnih pravic v tej družbi. Iz tega razloga je treba poročati v skladu s to uredbo, kadar bo zastavitev vrednostnih papirjev potekala kot del širšega posla, pri katerem vodilni delavec zastavi vrednostne papirje kot jamstvo za pridobitev posojila od tretje osebe. Poleg tega je popolna in pravilna preglednost trga osnovni pogoj za zaupanje tržnih akterjev ter zlasti za zaupanje delničarjev družbe. Potrebna je tudi za pojasnitev, da obveznost objavljanja teh poslov vodilnih delavcev vključuje posle drugih oseb, ki izvajajo diskrecijske pravice vodilnih delavcev. Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med ravnjo preglednosti ter številom poročil, o katerih so uradno obveščeni pristojni organi in javnost, bi bilo treba v tej uredbi uvesti prage, pod katerimi o poslih ni treba uradno obveščati.

(59)

Poročanje o poslih, ki jih za lasten račun izvedejo osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, ali oseba, tesno povezana z njim, ni le dragocena informacija udeležencem trga, ampak tudi dodaten način, s katerim pristojni organi nadzorujejo trge. Obveznost poročanja o poslih ne posega v prepovedi, določene v tej uredbi.

(60)

Poročanje o poslih bi moralo biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(61)

Osebam, ki opravljajo poslovodne naloge, bi moralo biti prepovedano trgovanje pred objavo vmesnega finančnega poročila ali poročila ob koncu leta, ki ga je ustrezni izdajatelj dolžan objaviti v skladu s pravili mesta trgovanja, kjer so delnice uvrščene v trgovanje, ali v skladu z nacionalnim pravom, razen če obstajajo posebne in omejene okoliščine, ki bi utemeljevale, da izdajatelj osebi, ki opravlja poslovodne naloge, dovoli da trguje. Vendar vsako tako dovoljenje izdajatelja ne posega v prepovedi, določene v tej uredbi.

(62)

Sklop učinkovitih orodij in pooblastil ter sredstev pristojnega organa posamezne države članice zagotavlja učinkovitost nadzora. Ta uredba zato zlasti določa minimalni sklop nadzornih in preiskovalnih pooblastil, ki bi se morala podeliti pristojnim organom držav članic v skladu z nacionalnim pravom. Kadar to zahteva nacionalno pravo, bi bilo treba ta pooblastila izvajati z zahtevkom na pristojne sodne organe. Pristojni organi bi morali pri izvajanju pooblastil v okviru te uredbe delovati objektivno in nepristransko ter bi morali odločati neodvisno.

(63)

Tržna podjetja in vsi gospodarski udeleženci bi morali prav tako prispevati k celovitosti trga. V tem smislu določitev enega samega organa, pristojnega za zlorabo trga, ne bi smela izključevati povezovanja s sodelovanjem ali prenosa pooblastil ob odgovornosti pristojnega organa med tem organom in tržnimi podjetji z namenom zagotavljanja učinkovitega nadzora nad spoštovanjem določb te uredbe. Kadar osebe, ki izdelajo ali razširjajo naložbena priporočila ali druge informacije, v katerih priporočajo ali predlagajo naložbeno strategijo v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti, s temi instrumenti poslujejo tudi za svoj račun, bi morali pristojni organi med drugim imeti možnosti, da od teh oseb zahtevajo vse potrebne informacije za ugotavljanje, ali so ta priporočila skladna s to uredbo.

(64)

Z namenom odkrivanja primerov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije morajo pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom imeti možnost vstopiti v zasebne prostore fizičnih in pravnih oseb z namenom zasega dokumentov. Vstop v take prostore je nujen, kadar obstaja utemeljeni sum, da obstajajo dokumenti in drugi podatki, povezani z vsebino preiskave, ki so lahko pomembni za dokazovanje trgovanja z notranjimi informacijami ali zlorabe trga. Vstop v te prostore je potreben tudi, kadar oseba, v celoti ali delno, ni izpolnila že predložene zahteve po informacijah ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da zahteva po informacijah, če bi bila predložena, ne bi bila izpolnjena ali da bi se zahtevani dokumenti ali informacije odstranili, spremenili ali uničili. Če je v skladu z nacionalnim pravom potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa zadevne države članice, bi se moralo v prostore vstopiti po pridobitvi predhodnega sodnega dovoljenja.

(65)

Obstoječi zapisi telefonskih pogovorov in zapisi podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih pri investicijskih podjetjih, kreditnih institucijah in finančnih institucijah, ki izvajajo posle in njihovo izvedbo beležijo, pa tudi obstoječi zapisi telefonskih pogovorov in zapisi podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih pri telekomunikacijskih operaterjih so ključni in včasih edini dokazi pri odkrivanju in dokazovanju trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije. Na podlagi zapisov telefonskih pogovorov in zapisov podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih se lahko ugotovi identiteta osebe, odgovorne za razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij, ali to, da so bile osebe v določenem trenutku v stiku in da med dvema ali več osebami obstaja povezava. Zato bi morali pristojni organi imeti možnost zahtevati zapise telefonskih pogovorov, elektronskih komunikacij in podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih, ki jih hrani investicijsko podjetje, kreditna institucija ali finančna institucija v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Dostop do podatkov in zapisov telefonskih pogovorov je potreben za pridobitev dokazov in sledi v preiskavah o morebitnem trgovanju z notranjimi informacijami ali tržni manipulaciji ter posledično za odkrivanje in sankcioniranje zlorabe trga. Da se zagotovijo enaki pogoji po vsej Uniji v zvezi z dostopom do zapisov telefonskih pogovorov in obstoječih zapisov podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih, ki jih hrani telekomunikacijski operater, ali obstoječih zapisov telefonskih pogovorov ter zapisov podatkov o klicanih številkah in prejetih klicih, ki jih hrani investicijsko podjetje, kreditna institucija ali finančna institucija, bi morali pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom imeti možnost zahtevati zapise telefonskih pogovorov in zapise podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih, ki jih hranijo telekomunikacijski operaterji, če to dovoljuje nacionalno pravo, pa tudi zapise telefonskih pogovorov ter zapise podatkov o klicanih številkah in prejetih klicih, ki jih hrani investicijsko podjetje, in sicer v primerih ko obstaja utemeljen sum, da so lahko dokumenti, povezani z vsebino inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje primera trgovanja z notranjimi informacijami ali tržne manipulacije, s katero se krši ta uredba. Dostop do zapisov telefonskih pogovorov in zapisov podatkov o klicanih številkah in prejetih klicih, ki jih hrani telekomunikacijski operater, ne vključuje dostopa do vsebine govorne komunikacije prek telefona.

(66)

Ta uredba določa minimalen sklop pooblastil, ki bi jih morali imeti pristojni organi, pri čemer se morajo ta pooblastila izvajati v okviru celotnega sistema nacionalnega prava, ki zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti. Za izvajanje teh pooblastil, ki lahko resno posežejo v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij, bi države članice morale imeti na vzpostavljene primerne in učinkovite varnostne ukrepe proti zlorabam, na primer zahtevo, da se pridobi predhodno dovoljenje sodnega organa zadevne države članice, kadar je ustrezno. Države članice bi morale pristojnim organom omogočiti izvajanje pooblastil, ki pomenijo grob poseg v zasebnost, kolikor je to potrebno za ustrezno preiskavo resnih primerov, za katere ni enakovrednih načinov za učinkovito doseganje enakih rezultatov.

(67)

Ker lahko zloraba trga zajema več držav in trgov, bi morali pristojni organi vedno, razen v izjemnih okoliščinah, sodelovati in si izmenjevati informacije z drugimi pristojnimi in regulativnimi organi ter z ESMA, zlasti v zvezi s preiskovalnimi dejavnostmi. Kadar je pristojni organ prepričan, da se v drugi državi članici izvaja ali se je izvajala zloraba trga ali da vpliva na finančne instrumente, s katerimi se trguje v drugi državi članici, bi moral o tem dejstvu uradno obvestiti pristojni organ in ESMA. V primerih zlorabe trga s čezmejnimi učinki bi moral ESMA imeti možnost, da na zahtevo enega od zadevnih pristojnih organov usklajuje preiskavo.

(68)

Pristojni organi morajo imeti potrebna orodja za učinkovit medtržni nadzor nad knjigami naročil. Pristojni organi lahko na podlagi Direktive 2014/65/EU od drugih pristojnih organov zahtevajo in dobijo podatke v zvezi s knjigami naročil, s pomočjo katerih spremljajo in odkrivajo tržno manipulacijo na čezmejni podlagi.

(69)

Da se zagotovita izmenjava informacij in sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav z namenom učinkovitega uveljavljanja te uredbe, bi morali pristojni organi skleniti dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi v tretjih državah. Kakršen koli prenos osebnih podatkov na podlagi teh dogovorov bi moral biti skladen z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(70)

Učinkovit bonitetni okvir in okvir poslovanja za finančni sektor bi morala temeljiti na trdnih sistemih nadzora, preiskav in sankcij. Nadzorni organi bi morali zato imeti ustrezna pooblastila za ukrepanje in možnost, da se oprejo na enotne, trdne in odvračilne sisteme sankcij za vse finančne kršitve in sankcije, ki jih je treba učinkovito izvrševati. Vendar je Larosièrjeva skupina ugotovila, da trenutno ni vzpostavljen noben od teh elementov. Pregled obstoječih pooblastil za sankcioniranje in njihovega izvajanja v praksi, katerega cilj je bil spodbuditi uskladitev sankcij za celoten sklop nadzornih dejavnosti, je bil izveden v sporočilu Komisije z dne 8. decembra 2010 o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev.

(71)

Zato bi bilo treba določiti tudi sklop upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov, da se zagotovi skupen pristop v državah članicah in okrepi njihov odvračilni učinek. Pristojni organ bi moral imeti možnost trajno prepovedati opravljanje funkcij upravljanja v investicijskih podjetjih. Sankcije, naložene v posameznih primerih, bi bilo treba, kadar je ustrezno, določiti z upoštevanjem dejavnikov, kot so povrnitev vseh ugotovljenih finančnih koristi, resnost in trajanje kršitve, morebitne oteževalne ali olajševalne okoliščine in potreba po odvračilnem učinku denarnih kaznih, ter bi morale po potrebi vključevati znižanje za sodelovanje s pristojnim organom. Dejanski znesek upravnih denarnih kazni, naloženih v posameznem primeru, lahko doseže najvišjo raven, določeno v tej uredbi, ali višjo raven, določeno v nacionalnem pravu, za zelo hude kršitve, medtem ko se denarne kazni, ki so znatno nižje od najvišje ravni, lahko uporabijo za manjše kršitve ali v primeru poravnave. Pristojni organ bi moral imeti možnost prepovedati opravljanje funkcij upravljanja v investicijskih podjetjih. Ta uredba ne omejuje možnosti držav članic, da določijo višje upravne kazni ali druge upravne ukrepe.

(72)

Čeprav imajo države članice možnost, da določijo pravila za upravne kazni kot tudi kazenske sankcije za iste kršitve, se od njih ne bi smelo zahtevati, da določijo pravila za upravne kazni za kršitve te uredbe, za katere že velja nacionalno kazensko pravo, do 3. julija 2016. V skladu z nacionalnim pravom države članice niso dolžne naložiti upravnih kazni in kazenskih sankcij za isto kršitev, vendar to lahko storijo, če to dovoljuje nacionalno pravo. Vendar dejstvo, da se za kršitve te uredbe ali Direktive 2014/57/EU namesto upravnih kazni ohranijo kazenske sankcije, ne bi smelo zmanjšati ali drugače vplivati na možnost pristojnih organov, da za namene te uredbe sodelujejo s pristojnimi organi v drugih državah članicah ter imajo dostop do njihovih informacij in z njimi pravočasno izmenjujejo informacije, tudi po predložitvi zadevnih primerov kršitve na pristojne sodne organe za kazenski pregon.

(73)

Da bi odločitve pristojnih organov na splošno odvračilno vplivale na javnost, bi jih bilo treba praviloma objaviti. Objava odločitev je za pristojne organe tudi pomembno orodje za obveščanje udeležencev na trgu o tem, kakšno ravnanje se obravnava kot kršitev te uredbe, in za spodbujanje širšega dobrega ravnanja med udeleženci na trgu. Če taka objava povzročila nesorazmerno škodo udeleženim osebam, ogrozila stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, bi moral pristojni organ objaviti upravne kazni in druge upravne ukrepe anonimno ter v skladu z nacionalnim pravom ali pa objavo odložiti. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da sankcij in drugih upravnih ukrepov ne objavijo, kadar po oceni anonimna objava ali njen odlog ne zagotavlja, da stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena. Pristojni organi prav tako ne bi smeli biti dolžni objaviti ukrepe, ki štejejo za blažje, katerih objava bi bila nesorazmerna.

(74)

Notranji informatorji lahko pristojnim organom posredujejo nove informacije, ki so jim v pomoč pri odkrivanju in sankcioniranju primerov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije. Vendar lahko strah pred povračilnimi ukrepi ali pomanjkanje spodbud odvrača od prijavljanja nepravilnosti. Poročanje o kršitvah te uredbe je potrebno za zagotovitev, da pristojni organ lahko odkrije in sankcionira zlorabo trga. Ukrepi glede prijavljanja nepravilnosti so potrebni za olajšanje odkrivanja zlorabe trga in za zagotovitev varstva in spoštovanja pravic notranjega informatorja in obdolžene osebe. Zato bi bilo treba s to uredbo zagotoviti ustrezne ureditve, ki notranjim informatorjem omogočijo obveščanje pristojnih organov o morebitnih kršitvah te uredbe in jih zaščitile pred povračilnimi ukrepi. Državam članicam bi moralo bit dovoljeno, da določijo finančne spodbude za tiste osebe, ki posredujejo pomembne informacije o morebitnih kršitvah te uredbe. Vendar bi morali biti notranji informatorji upravičeni do takšnih finančnih spodbud le v primerih, ko zagotovijo nove informacije, ki jih niso dolžni posredovati v skladu z zakonom, in ko te informacije omogočijo sankcioniranje kršitev te uredbe. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da sistemi prijavljanja nepravilnosti, ki jih izvajajo, vključujejo mehanizme za ustrezno zaščito obdolžene osebe, zlasti kar zadeva pravico do varstva njenih osebnih podatkov, ter postopke, ki zagotavljajo pravico obdolžene osebe do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem odločitve v zvezi z njo ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločitev v zvezi z njo.

(75)

Ker so države članice sprejele zakonodajo o izvajanju Direktive 2003/6/ES ter ker bi bilo treba sprejeti delegirane akte, regulativne tehnične standarde in izvedbene tehnične standarde, ki so določeni v tej uredbi, preden se lahko začne okvir, ki se bo uvedel, koristno uporabljati, je treba odložiti uporabo materialnih določb te uredbe za ustrezno obdobje.

(76)

Za olajšanje nemotenega prehoda na začetek uporabe te uredbe se lahko tržne prakse, ki so obstajale pred začetkom veljavnosti te uredbe in so jih pristojni organi sprejeli v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2273/2003 (14) za namene uporabe točke 2(a) člena 1 Direktive 2003/6/ES, uporabljajo še naprej, pod pogojem, da se o teh praksah uradno obvesti ESMA v predvidenem obdobju, dokler pristojni organ ne sprejme odločitve glede nadaljevanja teh praks v skladu s to uredbo.

(77)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. Zlasti kadar se ta uredba sklicuje na pravila, ki urejajo svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih sredstvih javnega obveščanja, pa tudi pravilnikov ali kodeksov, ki urejajo novinarski poklic, posvetiti pozornost tem svoboščinam, kot so zagotovljene v Uniji in državah članicah ter priznane v členu 11 Listine in drugih ustreznih določbah.

(78)

Za večjo preglednost in boljše obveščanje o sistemih sankcij bi morali pristojni organi letno posredovati ESMA podatke v anonimni in zbirni obliki. Ti podatki bi morali med drugim vključevati število začetih preiskav, število preiskav v teku in število preiskav, ki so bile v zadevnem obdobju zaključene.

(79)

Obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja ESMA v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti neodvisnih javnih organov, ki jih imenujejo države članice, urejata Direktiva 95/46/ES in Uredba (ES) št. 45/2001. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov, določenimi v Direktivi 95/46/ES. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani ESMA bi morala biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov, določenimi v Uredbi (ES) št. 45/2001.

(80)

Ta uredba ter delegirani akti, izvedbeni akti, regulativni tehnični standardi o izvajanju tehničnih standardov in smernice, sprejeti v skladu s to uredbo, ne posegajo v uporabo pravil Unije o konkurenci.

(81)

Za podrobno določitev zahtev iz te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z izvzetjem iz področja uporabe te uredbe izključili določene javne organe in centralne banke tretjih držav ter določene uradno imenovane javne organe tretjih držav, ki so z Unijo sklenile sporazum o povezavi v smislu člena 25 Direktive 2003/87/ES; kazalniki manipulativnega ravnanja iz Priloge I k tej uredbi; pragi za določanje uporabe obveznosti glede javnega razkritja za udeležence na trgu s pravicami do emisije; okoliščinami, v katerih se lahko dovoli trgovanje v zaprtem obdobju; ter vrstami določenih prenosov, ki jih izvedejo osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, ali osebe, ki so tesno povezane z njimi, kar bi sprožilo obveznost sporočanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(82)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi s postopki za poročanje o kršitvah te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev teh postopkov, vključno z ureditvami za nadaljnje spremljanje poročil ter ukrepi za zaščito oseb, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in ukrepi za varstvo osebnih podatkov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(83)

S tehničnimi standardi na področju finančnih storitev bi bilo treba zagotoviti enotne pogoje za zadeve, ki jih zajema ta uredba, po vsej Uniji. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov in osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo izbir politik, pri čemer se ti osnutki predložijo Komisiji.

(84)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da sprejme osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, da bi določila vsebino obvestil, ki jih morajo pripraviti upravljavci reguliranih trgov, MTF in OTF v zvezi s finančnimi instrumenti, ki so sprejeti v trgovanje, se z njimi trguje ali je bil zanje vložen zahtevek za sprejem v trgovanje na njihovem mestu trgovanja; način in pogoje za zbiranje, objavo in hrambo seznama teh instrumentov pri ESMA; pogoje, ki jih morajo izpolnjevati programi ponovnega odkupa in ukrepi za stabilizacijo, vključno s pogoji za trgovanje, omejitvami časa in obsega, obveznostma razkritja in poročanja ter cenovnimi pogoji za stabilizacijo; v zvezi s postopki in ureditvami, sistemi za mesta trgovanja za preprečevanje in odkrivanje zlorabe trga ter sistemi in predlogami, ki jih morajo osebe uporabljati za odkrivanje sumljivih naročil in poslov ter poročanje o njih; ustrezne ureditve, postopke in zahteve glede vodenja evidenc v procesu tržnih raziskav in v zvezi s tehničnimi rešitvami za kategorije oseb, za objektivno predstavitev informacij, s katerimi se priporoča naložbena strategija, ter za razkritje posameznih interesov ali navedbe nasprotja interesov, z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov.

(85)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010. ESMA bi moral biti zadolžen za pripravo izvedbenih tehničnih standardov, ki se predložijo Komisiji, v zvezi z razkritjem notranjih informacij javnosti, obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij ter obrazci in postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi in z ESMA.

(86)

Ker cilja te uredbe, in sicer preprečiti zlorabo trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami, njihovega protipravnega razkritja in tržne manipulacije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(87)

Ker določbe Direktive 2003/6/ES niso več ustrezne ali zadostne, bi bilo treba navedeno direktivo razveljaviti od 3. julija 2016. Zahteve in prepovedi iz te uredbe so tesno povezane z zahtevami in prepovedmi iz Direktive 2014/65/EU, zato bi se morale začeti uporabljati od datuma začetka uporabe navedene direktive.

(88)

Za pravilno uporabo te uredbe morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je do 3. julija 2016 njihovo nacionalno pravo skladno z določbami te uredbe glede pristojnih organov in njihovih pooblastil, upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov, poročanja o kršitvah, ter objave odločitev.

(89)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je podal mnenje 10. februarja 2012 (17)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja skupen regulativni okvir za trgovanje z notranjimi informacijami, njihovo protipravno razkritje in tržno manipulacijo (zloraba trga), kot tudi ukrepe za preprečitev zlorabe trga, da bi se zagotovila celovitost finančnih trgov v Uniji ter povečala zaščita vlagateljev in zaupanja v te trge.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za:

(a)

finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu;

(b)

finančne instrumente, s katerimi se trguje v MTF in ki so uvrščeni v trgovanje v MTF ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v MTF;

(c)

finančne instrumente, s katerimi se trguje v okviru OTF;

(d)

finančne instrumente, ki niso zajeti v točkah (a), (b) ali (c), katerih cena ali vrednost je odvisna od cene ali vrednosti finančnega instrumenta iz teh točk ali vpliva nanjo in ki vključujejo posle kreditnih zamenjav ali pogodbe za razliko, vendar niso omejeni nanje.

Ta uredba se uporablja tudi za ravnanje ali posle, vključno s ponudbami, v zvezi z licitiranjem na dražbenem sistemu, ki je potrjen kot regulirani trg pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, vključno kadar finančni produkti na dražbi niso finančni instrumenti, v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010. Brez poseganja v katero koli izmed posebnih določb v zvezi s ponudbami, predloženimi v okviru dražbe, se vse zahteve in prepovedi iz te uredbe v zvezi z naročili za trgovanje uporabljajo za tovrstne ponudbe.

2.   Člena 12 in 15 se uporabljata tudi za:

(a)

blagovne promptne pogodbe, ki niso energetski proizvodi na debelo, kadar posel, naročilo ali ravnanje vpliva na ceno ali vrednost finančnega instrumenta iz odstavka 1;

(b)

vrste finančnih instrumentov, vključno s pogodbami na izvedene finančne instrumente ali izvedenimi finančnimi instrumenti za prenos kreditnega tveganja, kadar posel, naročilo, ponudba ali ravnanje vpliva ali bo verjetno vplivalo na ceno ali vrednost blagovne promptne pogodbe, če je cena ali vrednost odvisna od cene ali vrednosti teh finančnih instrumentov, in

(c)

ravnanje v zvezi z referenčnimi merili.

3.   Ta uredba se uporablja za vsak posel, naročilo ali ravnanje v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti iz odstavkov 1 in 2, ne glede na to, ali tak posel, naročilo ali ravnanje potekajo na mestu trgovanja.

4.   Prepovedi in zahteve iz te uredbe veljajo za dejanja in opustitve v Uniji in v tretji državi v zvezi z instrumenti iz odstavkov 1 in 2.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v točki 15 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

2.

„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točki 1 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

3.

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (18);

4.

„finančna institucija“ pomeni finančno institucijo, kot je opredeljena v točki 26 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

5.

„upravljavec trga“ pomeni upravljavca trga, kot je opredeljen v točki 18 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

6.

„regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

7.

„večstranski sistem trgovanja“ ali „MTF“ pomeni večstranski sistem, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

8.

„organizirani sistem trgovanja“ ali „OTF“ pomeni sistem ali instrument v Uniji, kot je opredeljen v točki 23 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

9.

„sprejeta tržna praksa“ pomeni posebno tržno prakso, ki jo pristojni organ sprejme v skladu s členom 13;

10.

„mesto trgovanja“ pomeni mesto trgovanja, kot je opredeljeno v točki 24 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

11.

„zagonski trg MSP“ pomeni zagonski trg MSP, kot je opredeljen v točki 12 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

12.

„pristojni organ“ pomeni organ, imenovan v skladu s členom 22, razen če je določeno drugače v tej uredbi;

13.

„oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo;

14.

„blago“ pomeni blago, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 (19);

15.

„blagovna promptna pogodba“ pomeni pogodbo za dobavo blaga, s katerim se trguje na promptnem trgu in ki se dostavi takoj ob poravnavi posla, in pogodbo za dobavo blaga, ki ni finančni instrument, vključno s fizično poravnano terminsko pogodbo;

16.

„promptni trg“ pomeni blagovni trg, na katerem se za blago plačuje v gotovini, blago pa se dostavi takoj ob poravnavi posla, in druge nefinančne trge, kot so terminski trgi za blago;

17.

„program ponovnega odkupa“ pomeni trgovanje z lastnimi delnicami v skladu s členi 21 do 27 Direktive 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta (20);

18.

„algoritemsko trgovanje“ pomeni algoritemsko trgovanje, kot je opredeljeno v točki 39 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

19.

„pravica do emisije“ pomeni pravico do emisije, kot je opisana v točki 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

20.

„udeleženec na trgu s pravicami do emisije“ pomeni vsako osebo, ki sklepa posle s pravicami do emisije, vključno z oddajo naročil za trgovanje, finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic, ali izvedeni finančni instrumenti iz teh pravic, in ki niso izvzeti na podlagi drugega pododstavka člena 17(2);

21.

„izdajatelj“ pomeni pravno osebo zasebnega ali javnega prava, ki izdaja ali predlaga izdajanje finančnih instrumentov, v primeru potrdil o lastništvu, ki predstavljajo finančne instrumente, pa je to izdajatelj predstavljenega finančnega instrumenta;

22.

„energetski proizvod na debelo“ pomeni energetski proizvod na debelo, kot je opredeljen v točki 4 člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011;

23.

„nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, kot je opredeljen v točki 10 člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011;

24.

„izvedeni finančni instrumenti na blago“ pomeni izvedene finančne instrumente na blago, kot so opredeljeni v točki 30 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (21);

25.

„oseba, ki opravlja poslovodne naloge“ pomeni osebo pri izdajatelju, udeleženca na trgu s pravicami do emisije ali drugi subjekt iz člena 19(10), ki je:

(a)

član upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa tega subjekta;

(b)

izvršni član, ki ni član organov iz točke (a) in ki ima redni dostop do notranjih informacij, neposredno ali posredno povezanih s tem subjektom, in pristojnost za sprejemanje poslovodnih odločitev, ki vplivajo na prihodnji razvoj in poslovne možnosti tega izdajatelja;

26.

„oseba, ki je tesno povezana“ pomeni:

(a)

zakonca ali partnerja, ki po nacionalnem pravu šteje kot enakovreden zakoncu;

(b)

vzdrževane otroke v skladu z nacionalnim pravom;

(c)

sorodnika, ki je na dan zadevnega posla vsaj eno leto živel v istem gospodinjstvu, ali

(d)

pravno osebo, skrbnika ali osebno družbo, katere poslovodne naloge opravlja oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba iz točke (a), (b) ali (c), ki jo neposredno ali posredno nadzira taka oseba, ki se ustanovi v korist take osebe, ali katere ekonomski interesi so v bistvu enakovredni tistim, ki jih ima taka oseba;

27.

„zapisi podatkov o prometu“ pomeni zapise podatkov o prometu, kot so opredeljeni v točki (b) drugega pododstavka člena 2 Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22);

28.

„oseba, ki se v okviru svojega poklica dogovarja za posle ali jih izvaja,“ pomeni osebo, ki v okviru svojega poklica sprejema in posreduje naročila ali izvaja posle s finančnimi instrumenti;

29.

„referenčno merilo“ pomeni kateri koli indeks ali podatek, ki je na voljo javnosti ali je objavljen in ki se občasno ali redno določi z uporabo formule ali na podlagi: vrednosti enega ali več osnovnih sredstev ali cen, vključno z ocenjenimi cenami, dejanskimi ali ocenjenimi obrestnimi merami ali drugimi vrednostmi, ali podatkov iz ankete, na podlagi katerega se določi znesek, plačljiv pri finančnem instrumentu, ali vrednost finančnega instrumenta;

30.

„vzdrževalec trga“ pomeni vzdrževalca trga, kot je opredeljen v točki 7 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

31.

„povečevanje deleža“ pomeni pridobitev vrednostnih papirjev družbe, ki ne sproži pravne ali regulativne obveznosti objave ponudbe za prevzem v zvezi s to družbo;

32.

„udeleženec na trgu, ki razkriva informacije“ pomeni osebo iz kategorij, določenih v točkah (a) do (d) člena 11(1) ali člena 11(2), ki razkriva informacije v okviru sondiranja trga;

33.

„visokofrekvenčno trgovanje“ pomeni tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, kot je opredeljena v točki (40) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

34.

„informacije, ki priporočajo ali predlagajo naložbene strategije“ pomeni informacije:

(i)

ki jih izdela neodvisni analitik, investicijsko podjetje, kreditna institucija, katera koli druga oseba, katere glavna dejavnost je izdelava naložbenih priporočil, ali fizična oseba, ki dela zanje v okviru pogodbe o zaposlitvi ali kako drugače, pri čemer te informacije neposredno ali posredno izražajo določen naložbeni predlog glede finančnega instrumenta ali izdajatelja, ali

(ii)

ki jih izdelajo osebe, ki niso osebe iz točke (i), s katerimi se neposredno predlaga določena naložbena odločitev glede finančnega instrumenta;

35.

„naložbeno priporočilo“ pomeni informacije, namenjene distribucijskim potem za širjenje informacij ali javnosti, s katerimi se, eksplicitno ali implicitno, priporoča ali predlaga naložbena strategija glede enega ali več finančnih instrumentov ali izdajateljev, vključno z vsakim mnenjem o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni takšnih instrumentov.

2.   Za namene člena 5 se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„vrednostni papirji“ pomeni:

(i)

delnice in druge vrednostne papirje, enakovredne delnicam;

(ii)

obveznice in druge oblike listinjenega dolga ali

(iii)

listinjeni dolg, ki je spremenljiv v delnice ali druge vrednostne papirje, enakovredne delnicam, ali zamenljiv zanje;

(b)

„povezani instrumenti“ pomeni naslednje finančne instrumente, vključno s tistimi, ki niso sprejeti v trgovanje ali se z njimi ne trguje na mestu trgovanja ali za katere ni bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na mestu trgovanja:

(i)

pogodbe ali pravice do vpisa, pridobitve ali odtujitve vrednostnih papirjev;

(ii)

izvedeni finančni instrumenti za vrednostne papirje;

(iii)

kadar so vrednostni papirji spremenljivi in zamenljivi dolžniški instrumenti, vrednostni papirji, v katere je mogoče te spremenljive in zamenljive dolžniške instrumente spremeniti ali za katere jih je mogoče zamenjati;

(iv)

instrumenti, ki jih izda ali zanje jamči izdajatelj ali porok vrednostnih papirjev in katerih tržna cena bo verjetno bistveno vplivala na ceno vrednostnih papirjev ali obratno;

(v)

kadar so vrednostni papirji vrednostni papirji, ki so enakovredni delnicam, delnice, ki jih predstavljajo ti vrednostni papirji, in kateri koli drugi vrednostni papirji, enakovredni tem delnicam;

(c)

„večja distribucija“ pomeni prvo ali nadaljnjo prodajo vrednostnih papirjev, ki je ločena od običajnega trgovanja tako glede zneska vrednosti vrednostnih papirjev, ki bodo ponujeni, kot glede načina prodaje, ki bo uporabljen;

(d)

„stabilizacija“ pomeni vsak nakup ali ponudbo za nakup vrednostnih papirjev ali poslovanje s povezanimi instrumenti, ki so jim enakovredni, ki ga izvede kreditna institucija ali investicijsko podjetje v okviru večje distribucije takih vrednostnih papirjev izključno z namenom podpreti tržno ceno teh vrednostnih papirjev v vnaprej določenem obdobju zaradi pritiska na prodajo teh vrednostnih papirjev.

Člen 4

Obvestila in seznam finančnih instrumentov

1.   Upravljavci reguliranih trgov, investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, pristojni organ nemudoma obvestijo o vrednosti vsakega finančnega instrumenta, za katerega je vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na njihovem mestu trgovanj, ki je uvrščen v trgovanje, ali s katerim se prvič trguje.

Pristojni organ o mestu trgovanja obvestijo tudi, kadar se z instrumentom preneha trgovati ali ni več uvrščen v trgovanje, razen če je datum, ko se z instrumentom preneha trgovati ali ko ta ni več uvrščen v trgovanje, znan in naveden v prvem obvestilu v skladu s prvim pododstavkom.

V obvestilih iz tega odstavka se navedejo, kakor je ustrezno, imena in identifikatorji zadevnih finančnih instrumentov ter datum in ura zahtevka za njihovo uvrstitev v trgovanje, uvrstitev v trgovanje z njimi ter datum in ura, ko se z njim trguje prvič.

Upravljavci trga in investicijska podjetja pristojnemu organu mesta trgovanja sporočijo tudi informacije, določene v tretjem pododstavku glede finančnih instrumentov, ki so predmet zahtevka za uvrstitev v trgovanje ali ki so bili uvrščeni v trgovanje pred 2. julijem 2014, in so še uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na navedeni datum.

2.   Pristojni organi mesta trgovanja ESMA nemudoma posredujejo obvestila, ki jih prejmejo na podlagi odstavka 1. ESMA takoj po prejemu ta obvestila objavi na svojem spletnem mestu v obliki seznama. ESMA posodobi seznam takoj, ko prejme obvestilo od pristojnega organa mesta trgovanja. Seznam ne omejuje področja uporabe te uredbe.

3.   Seznam vsebuje naslednje informacije:

(a)

imena in identifikatorje finančnih instrumentov, za katerega je vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje, ki je uvrščen v trgovanje, ali s katerim se prvič trguje na reguliranih trgih, MTF in OTF;

(b)

datum in ura zahtevka za njihovo uvrstitev v trgovanje, uvrstitve v trgovanje ali prvega trgovanja;

(c)

podatke o mestih trgovanja, kjer se za finančne instrumente poda zahtevek za uvrstitev v trgovanje, so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi prvič trguje;

(d)

datum in uro, ko se s finančnimi instrumenti preneha trgovati ali ko ti niso več uvrščeni v trgovanje.

4.   Da se zagotovi skladna harmonizacija s tem členom, ESMA razvije osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)

vsebino uradnih obvestil iz odstavka 1, in

(b)

način in pogoje za zbiranje, objavo in ohranjanje seznama iz odstavka 3.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (23) sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

5.   Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe tega člena, ESMA razvije osnutek izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi čas, obliko in predlogo za predložitev uradnih obvestil iz odstavkov 1 in 2.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka.

Člen 5

Izvzetje programov ponovnega odkupa in stabilizacije

1.   Prepovedi iz členov 14 in 15 te uredbe ne veljajo za trgovanje z lastnimi delnicami v programih ponovnega odkupa, kadar:

(a)

so vse podrobnosti programa razkrite pred začetkom trgovanja;

(b)

se trgovanja prijavijo pristojnemu organu mesta trgovanja v skladu z odstavkom 3 kot del programa ponovnega odkupa in se pozneje razkrijejo javnosti;

(c)

se upoštevajo ustrezne omejitve glede cene in obsega, ter

(d)

poteka v skladu s cilji iz odstavku 2 in pogoji, določenimi v tem členu in v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 6.

2.   Da se lahko uveljavi izvzetje iz odstavka 1 ima program ponovnega odkupa za edini cilj:

(a)

zmanjšanje kapitala izdajatelja;

(b)

izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških finančnih instrumentov, ki so zamenljivi za lastniške instrumente, ali

(c)

izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz opcijskih programov možnosti ugodnega nakupa delnic za zaposlene ali člane upravnih, poslovodnih ali nazornih organov izdajatelja ali povezane družbe ali drugih dodelitev delnic tem osebam.

3.   Da bi lahko uveljavil izvzetje iz odstavka 1, ima izdajatelj vzpostavljene mehanizme, ki zagotavljajo, da izpolnjuje obveznosti poročanja pristojnemu organu mesta trgovanja, na katerem so bile delnice sprejete v trgovanje ali se z njimi trguje. Ti mehanizmi zabeležijo vsak posel v zvezi s programom ponovnega odkupa, vključno z informacijami iz člena 25(1) in (2), ter člena 26(1), (2) in (3) Uredbe (EU) št. 600/2014.

4.   Prepovedi iz členov 14 in 15 te uredbe ne veljajo za trgovanje z vrednostnimi papirji ali povezanimi instrumenti za stabilizacijo vrednostnih papirjev, kadar:

(a)

se stabilizacija izvaja omejeno obdobje;

(b)

so razkrite ustrezne informacije o stabilizaciji, ki se sporočijo pristojnemu organu mesta trgovanja v skladu z odstavkom 5;

(c)

se upoštevajo ustrezne omejitve glede cene, in

(d)

takšno trgovanje izpolnjuje pogoje za stabilizacijo, določene v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 6.

5.   Brez poseganja v člen 23(1) izdajatelji, ponudniki ali subjekti, ki uvajajo stabilizacijo, naj delujejo v imenu teh oseb ali ne, obvestiti pristojni organ mesta trgovanja o podrobnostih vseh stabilizacijskih poslov najpozneje do konca sedmega trgovalnega dne po datumu izvedbe teh poslov.

6.   Da se zagotovi skladna harmonizacija s tem členom, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev pogojev, ki jih morajo izpolnjevati programi ponovnega odkupa in ukrepi za stabilizacijo iz odstavkov 1 in 4, vključno s pogoji za trgovanje, omejitvami časa in obsega, obveznostmi razkritja in poročanja ter cenovnimi pogoji.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 6

Izvzetje dejavnosti na področjih monetarne politike in politike upravljanja javnega dolga ter dejavnosti na področju podnebne politike

1.   Ta uredba se ne uporablja za posle, naročila ali ravnanja, ki jih pri vodenju monetarne politike, politike deviznega tečaja ali politike upravljanja javnega dolga izvajajo:

(a)

država članica;

(b)

člani ESCB;

(c)

ministrstvo, agencija ali pravna oseba s posebnim namenom listinjenja ene ali več držav članic ali katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu;

(d)

v primeru države članice, ki je zvezna država, pa članica, ki sestavlja zvezo.

2.   Ta uredba se ne uporablja za posle, naročila ali ravnanja, ki jih izvaja Komisija ali drugi uradno imenovani organ ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, pri vodenju politike upravljanja javnega dolga.

Ta uredba se ne uporablja za take posle, naročila ali ravnanja, ki jih izvaja:

(a)

Unija;

(b)

pravna oseba s posebnim namenom listinjenja ene ali več držav članic;

(c)

Evropska investicijska banka;

(d)

evropski instrument za finančno stabilnost,

(e)

Evropski mehanizem za stabilnost;

(f)

mednarodna finančna institucija, ki sta jo ustanovili dve ali več držav članic ter katere cilj je aktivirati finančna sredstva in zagotoviti finančno pomoč svojim članicam, ki se soočajo z velikimi finančnimi težavami ali ji te grozijo.

3.   Ta uredba se ne uporablja za dejavnosti države članice, Komisije ali katerega koli drugega uradno imenovanega organa ali katere koli osebe, ki deluje v njihovem imenu, ki se nanašajo na pravice do emisije in se izvajajo v okviru podnebne politike Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

4.   Ta uredba se ne uporablja za dejavnosti, ki jih država članica, Komisija ali drugi uradno imenovani organ ali oseba, ki deluje v njihovem imenu, opravljajo pri vodenju skupne kmetijske ali ribiške politike Unije v skladu s sprejetimi akti ali mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s PDEU.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35 v zvezi z razširitvijo seznama iz odstavka 1 na nekatere javne organe in centralne banke tretjih držav.

Komisija v ta namen do 3. januarja 2016 pripravi in Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo, v katerem oceni mednarodno obravnavo javnih organov, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, in centralnih bank tretjih držav.

Poročilo vsebuje primerjalno analizo obravnavanja teh organov in centralnih bank znotraj pravnega okvira tretjih držav in standarde za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo za posle, ki jih ti organi in centralne banke opravljajo v teh državah. Če se v poročilu ugotovi, predvsem kar zadeva primerjalno analizo, da je treba centralne banke teh tretjih držav pri obveznostih poročanja in prepovedi iz te uredbe oprostiti monetarnih obveznosti, Komisija razširi izvzetje iz odstavka 1 tudi na centralne banke teh tretjih držav.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo tudi za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35 v zvezi z razširitvijo izvzetja iz odstavka 3 na nekatere pooblaščene javne organe tretjih držav, ki so z Unijo sklenile sporazum na podlagi člena 25 Direktive 2003/87/ES.

7.   Ta člen se ne uporablja za osebe, ki delajo za subjekte iz tega člena na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugače, kadar neposredno ali posredno izvajajo posle ali naročila ali ravnajo za svoj račun.

POGLAVJE 2

NOTRANJE INFORMACIJE, TRGOVANJE Z NOTRANJIMI INFORMACIJAMI, NJIHOVO PROTIPRAVNO RAZKRITJE IN TRŽNA MANIPULACIJA

Člen 7

Notranje informacije

1.   V tej uredbi notranje informacije zajemajo naslednje vrste informacij:

(a)

informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več izdajateljev ali na enega ali več finančnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene teh finančnih instrumentov ali na ceno z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov;

(b)

v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več takšnih izvedenih finančnih instrumentov ali neposredno na povezano blagovno promptno pogodbo ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene takšnih izvedenih finančnih instrumentov ali povezanih blagovnih promptnih pogodb, in če se za te informacije razumno pričakuje, da se bodo razkrile, ali jih je treba razkriti v skladu s pravnimi ali regulativnimi določbami na ravni Unije ali na nacionalni ravni, pravili trga, pogodbami, prakso ali običaji na ustreznih trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago ali promptnih trgih;

(c)

v zvezi s pravicami do emisije ali finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več takšnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene takšnih finančnih instrumentov ali cene povezanih izvedenih finančnih instrumentov;

(d)

v primeru oseb, zadolženih za izvršitev naročil, ki se nanašajo na finančne instrumente, tudi informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki jih je posredovala stranka, ki so povezane z odprtimi naročili stranke v zvezi s finančnimi instrumenti in se neposredno ali posredno nanašajo na enega ali več izdajateljev ali na enega ali več finančnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene teh finančnih instrumentov, cene povezanih blagovnih promptnih pogodb in cene povezanih izvedenih finančnih instrumentov;

2.   Za namene odstavka 1 se šteje, da imajo informacije natančno določene lastnosti, če navajajo okoliščine, ki že obstajajo ali se jih lahko razumno pričakuje v prihodnosti, ali dogodek, ki je že nastopil ali lahko razumno pričakuje, da bo nastopil, in kadar so dovolj natančne, da omogočijo oblikovanje zaključkov o možnem vplivu teh okoliščin ali dogodka na cene finančnih instrumentov ali povezanih izvedenih finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije. V zvezi s tem se pri podaljšanem postopku, ki naj bi povzročil ali povzroči posebno okoliščino ali dogodek, kot natančna informacija lahko šteje ta prihodnja okoliščina ali dogodek ter tudi vmesna faza tega postopka, ki je povezana z ustvarjanjem teh prihodnjih okoliščin ali dogodka ali ju povzroči.

3.   Vmesna faza v podaljšanem postopku lahko šteje za notranjo informacijo, če sama po sebi izpolnjuje merila za notranje informacije iz tega člena.

4.   Za namene odstavka 1 informacije, ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene finančnih instrumentov, izvedenih finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije, pomenijo informacije, ki bi jih razumni vlagatelj verjetno uporabil kot del podlage za svoje naložbene odločitve.

Pri udeležencih na trgu s pravicami do emisije, katerih skupne emisije ali nazivna vhodna toplotna moč je enaka določenemu pragu ali nižja v skladu z drugim pododstavkom člena 17(2), se za informacije o njihovem fizičnem delovanju šteje, da ne vplivajo znatno na ceno pravic do emisije, finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic, ali izvedenih finančnih instrumentov.

5.   ESMA izda smernice, da se določi neizčrpen okvirni seznam informacij, za katere se razumno pričakuje, da se bodo razkrile, ali katere je treba razkriti v skladu s pravnimi ali regulativnimi določbami v pravu Unije ali nacionalnem pravu, pravili trga, pogodbo, prakso ali običaji na ustreznih trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago ali promptnih trgih iz točke (b) odstavka 1. ESMA ustrezno upošteva posebnosti teh trgov.

Člen 8

Trgovanje z notranjimi informacijami

1.   Za namene te uredbe pride do trgovanja z notranjimi informacijami, kadar oseba, ki ima notranje informacije, na podlagi teh informacij neposredno ali posredno za svoj račun ali za račun tretje osebe pridobi ali odtuji finančne instrumente, na katere se te informacije nanašajo. Za trgovanje z notranjimi informacijami se šteje tudi uporaba notranjih informacij pri preklicu ali spremembi naročila v zvezi s finančnim instrumentom, na katerega se informacije nanašajo, če je bilo naročilo oddano, preden je zadevna oseba imela notranje informacije. Kar zadeva dražbe pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010, uporaba notranjih informacij vključuje tudi predložitev, spremembo ali umik ponudbe osebe za svoj račun ali za račun tretje osebe.

2.   Za namene te uredbe šteje, da oseba drugi osebi priporoča trgovanje z notranjimi informacijami ali napeljuje drugo osebo, da trguje z notranjimi informacijami, kadar ima ta oseba notranje informacije in:

(a)

na podlagi teh informacij drugi osebi priporoča pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, na katere se te informacije nanašajo, ali napeljuje to osebo, da opravi tako pridobitev ali odtujitev, ali

(b)

na podlagi teh informacij drugi osebi priporoča preklic ali spremembo naročila v zvezi s finančnim instrumentom, na katerega se te informacije nanašajo, ali napeljuje to osebo, da opravi tak preklic ali spremembo.

3.   Uporaba priporočil ali napeljevanja iz odstavka 2 pomeni trgovanje z notranjimi informacijami v smislu tega člena, kadar oseba, ki uporabi ta priporočila ali napeljevanje, ve ali bi morala vedeti, da to temelji na notranjih informacijah.

4.   Ta člen se uporablja za vsako osebo, ki ima notranje informacije, ker ta oseba:

(a)

je članica upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(b)

ima delež v kapitalu izdajatelja ali kapitalu udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(c)

ima dostop do informacij pri opravljanju redne službe, poklica ali dolžnosti, ali

(d)

je vpletena v kriminalne dejavnosti.

Ta člen se uporablja tudi za vsako osebo, ki je pridobila notranje informacije v okoliščinah, ki niso navedene v prvem pododstavku, kadar te osebe vedo ali bi morale vedeti, da so to notranje informacije.

5.   Kadar je oseba pravna oseba, se ta člen v skladu z nacionalnim pravom uporablja tudi za fizične osebe, ki sodelujejo pri odločanju o pridobitvi, odtujitvi, preklicu ali spremembi naročila za račun zadevne pravne osebe.

Člen 9

Zakonito ravnanje

1.   Za namene členov 8 in 14 dejstvo, da pravna oseba ima ali je imela notranje informacije, samo po sebi ne šteje, da je ta oseba uporabila te informacije ali je trgovala z notranjimi informacijami na podlagi pridobitve ali odtujitve, kadar ta pravna oseba:

(a)

je vzpostavila, izvajala in ohranjala ustrezno in učinkovito notranjo ureditev in postopke, ki učinkovito zagotavljajo, da tako fizična oseba, ki je v svojem imenu sprejela odločitev o pridobitvi ali odtujitvi finančnega instrumenta, na katerega se informacije nanašajo, kot tudi druga fizična oseba, ki je morda vplivala na to odločitev, ni imela notranjih informacij, in

(b)

ni spodbujala, pozvala, napeljala ali kako drugače vplivala na fizično osebo, ki je v imenu pravne osebe pridobila ali odtujila finančne instrumente, na katere se informacije nanašajo.

2.   Za namene členov 8 in 14 dejstvo, da pravna oseba ima notranje informacije, samo po sebi ne šteje, da je uporabila te informacije in da je torej trgovala z notranjimi informacijami na podlagi pridobitve ali odtujitve, kadar je ta oseba:

(a)

za finančni instrument, na katerega se te informacije nanašajo, vzdrževalec trga ali oseba, pooblaščena, da nastopa kot nasprotna stranka, in je pridobitev ali odtujitev finančnega instrumenta, na katerega se te informacije nanašajo, opravljena zakonito v okviru običajnega opravljanja funkcije vzdrževalca trga ali nasprotne stranke za ta finančni instrument, ali

(b)

pooblaščena za izvrševanje naročil za tretje stranke in je pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, na katere se naročilo nanaša, opravljena zakonito med opravljanjem običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti te osebe.

3.   Za namene členov 8 in 14 dejstvo, da ima oseba notranje informacije, samo po sebi ne šteje, da je uporabila te informacije in da je torej trgovala z notranjimi informacijami na podlagi pridobitve ali odtujitve, kadar ta oseba izvrši posel za pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov in je ta posel izvršen v okviru izpolnjevanja obveznosti, ki je v dobri veri zapadla, in ne z namenom izogibanja prepovedi trgovanja z notranjimi informacijami in:

(a)

ta obveznost izhaja iz naročila, ki je bilo oddano, ali dogovora, ki je bil sklenjen, preden je zadevna oseba imela notranje informacije, ali

(b)

je njen namen izpolnjevanje pravne ali regulativne obveznosti, ki je nastala, preden je zadevna oseba imela notranje informacije.

4.   Za namene členov 8 in 14 dejstvo, da ima oseba notranje informacije, samo po sebi ne šteje, da je uporabila notranje informacije in da je torej trgovala z notranjimi informacijami, kadar je taka oseba pridobila te notranje informacije pri izvedbi javnega prevzema ali združitve z gospodarsko družbo in te notranje informacije uporabi samo za namen izvedbe javnega prevzema ali združitve, če je bila notranja informacija v trenutku, ko je bila združitev odobrena ali ko so delničarji sprejeli ponudbo družbe, javno objavljena ali ni bila več notranja informacija.

Ta odstavek se ne uporablja za povečevanje deležev.

5.   Za namene členov 8 in 14 dejstvo, da oseba uporabi svoje znanje, da se odloči za pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov pri njihovi pridobitvi ali odtujitvi, samo po sebi ne pomeni, da je uporabila notranje informacije.

6.   Ne glede na odstavke 1 do 5 tega člena se lahko še vedno šteje, da je prišlo do kršitve prepovedi trgovanja z notranjimi informacijami iz člena 14, če je pristojni organ ugotovil, da je za zadevna naročila za trgovanje, posle ali ravnanja obstajal nezakonit razlog.

Člen 10

Protipravno razkritje notranjih informacij

1.   Za namene te uredbe do protipravnega razkritja notranjih informacij pride, kadar ima oseba notranje informacije in te informacije razkrije kateri koli drugi osebi, razen kadar je razkritje del običajnega opravljanja službenih nalog, poklica ali dolžnosti.

Ta odstavek se uporablja za katero koli fizično ali pravno osebo v primerih ali okoliščinah iz člena 8(4).

2.   Za namene te uredbe uporaba ali posredovanje pozivov ali napeljevanj iz člena 8(2) pomeni protipravno razkritje notranjih informacij, kadar oseba, ki razkrije poziv ali napeljevanje, ve ali bi morala vedeti, da ta temelji na notranjih informacijah.

Člen 11

Sondiranje trga

1.   Sondiranje trga zajema posredovanje informacij, pred naznanitvijo posla, da bi se ugotovilo zanimanje potencialnih vlagateljev za morebitni posel in pogoje, povezane z njim, kot sta njegov možen obseg ali cena, enemu ali več potencialnim vlagateljem s strani:

(a)

izdajatelja;

(b)

nadaljnjega prodajalca finančnega instrumenta v taki količini ali vrednosti, da se posel razlikuje od običajnega trgovanja in vključuje način prodaje, ki temelji na predhodni oceni morebitnega zanimanja potencialnih vlagateljev;

(c)

udeleženca na trgu s pravicami do emisije, ali

(d)

tretje osebe, ki nastopa v imenu ali za račun osebe iz točke (a), (b) ali (c).

2.   Brez poseganja v člen 23(3) se razkritje notranjih informacij s strani osebe, ki namerava predložiti ponudbo za prevzem za vrednostne papirje družbe ali združitev z družbo, osebam, upravičenim do vrednostnih papirjev, prav tako šteje za sondiranje trga, če:

(a)

so informacije potrebne za to, da lahko osebe, upravičene do vrednostnih papirjev, oblikujejo mnenje o tem, ali so pripravljene svoje vrednostne papirje ponuditi in

(b)

je pripravljenost oseb, upravičenih do vrednostnih papirjev, da ponudijo svoje vrednostne papirje, razumno potrebna za sprejetje odločitve o predložitvi ponudbe za prevzem ali združitev.

3.   Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, pred izvedbo sondiranja trga natančno preuči, ali bo pri tem prišlo do razkritja notranjih informacij. Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, pisno evidentira svojo ugotovitev in razloge zanjo. Te evidence na zahtevo predloži pristojnemu organu. Ta obveznost velja za vsako razkritje informacij posebej ves čas trajanja sondiranja trga. Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, pisne evidence iz tega odstavka redno posodablja.

4.   Za namene iz člena 10(1) šteje, da je razkritje notranjih informacij v času trajanja sondiranja trga opravljeno v okviru običajnega opravljanja dela, poklica ali nalog osebe, kadar udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, ravna v skladu z odstavkoma 3 in 5 tega člena.

5.   Za namene odstavka 4 udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, pred razkritjem:

(a)

pridobi soglasje prejemnika sondiranja trga, da prejme notranje informacije;

(b)

obvesti prejemnika sondiranja trga, da teh informacij, neposredno ali posredno, ne sme uporabiti ali jih poskusiti uporabiti pri pridobitvi ali odtujitvi finančnih instrumentov, povezanih s temi informacijami, za svoj račun ali račun tretjih oseb;

(c)

obvesti prejemnika sondiranja trga, da teh informacij ne sme uporabiti ali jih poskusiti uporabiti pri preklicu ali spremembi že oddanega naročila v zvezi s finančnimi instrumenti, na katere se informacije nanašajo, in

(d)

obvesti prejemnika sondiranja trga, da je s tem, ko se strinja s prejemom informacij, zavezan, da ohrani zaupnost informacij.

Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, vzpostavi in vodi evidenco vseh informacij, posredovanih prejemniku sondiranja trga, vključno z informacijami, posredovanimi v skladu s točkami (a) do (d) prvega pododstavka, in o identiteti potencialnih vlagateljev, ki so jim bile informacije razkrite, med drugim vključno s pravnimi in fizičnimi osebami, ki delujejo v imenu potencialnega vlagatelja, ter datumu in času posameznega razkritja. Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, to evidenco na zahtevo posreduje pristojnemu organu.

6.   Kadar informacije, ki so bile razkrite v času trajanja sondiranja trga v skladu z oceno udeleženca na trgu, ki razkriva informacije, prenehajo biti notranje informacije, udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, prejemnika informacij čim prej ustrezno obvesti.

Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, vodi evidenco informacij, posredovanih v skladu s tem odstavkom, in jo na zahtevo posreduje pristojnemu organu.

7.   Ne glede na določbe tega člena prejemnik sondiranja trga sam zase oceni, ali ima notranje informacije oziroma kdaj jih več nima.

8.   Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, hrani evidence iz tega člena vsaj pet let.

9.   Da se zagotovi skladna harmonizacija s tem členom, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi ustrezne ureditve, postopke in zahteve glede vodenja evidenc za osebe, ki morajo izpolnjevati zahteve iz odstavkov 4, 5, 6 in 8.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

10.   Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe tega člena, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi natančneje opredeli sisteme in predloge obvestil, ki jih osebe uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 4, 5, 6 in 8 tega člena, zlasti natančno obliko evidenc iz odstavkov 4 do 8 in tehnična sredstva za ustrezno sporočanje informacij iz odstavka 6 prejemniku sondiranja trga.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.   ESMA za prejemnike sondiranja trga izda smernice v skladu s členom 16 uredbe (EU) št. 1095/2010 glede:

(a)

dejavnikov, ki jih morajo take osebe upoštevati, ko v okviru sondiranja trga prejmejo informacije, da bi lahko ocenile, ali so informacije notranje informacije;

(b)

ukrepov, ki jih morajo take osebe sprejeti, če so jim bile razkrite notranje informacije, da bi izpolnile člena 8 in 10 te uredbe, in

(c)

evidenc, ki jih morajo take osebe voditi, da bi dokazale, da izpolnjujejo člena 8 in 11 te uredbe.

Člen 12

Tržna manipulacija

1.   Za namene te uredbe tržna manipulacija zajema naslednje dejavnosti:

(a)

sklenitev posla, oddaja naročila za trgovanje ali drugo ravnanje, ki:

(i)

daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče signale glede ponudbe finančnega instrumenta, povpraševanja po njem ali njegove cene, ponudbe povezane blagovne promptne pogodbe, povpraševanja po njej ali njene cene, ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, ali

(ii)

zagotavlja ali bi lahko zagotavljalo nenormalno ali umetno raven cene enega ali več finančnih instrumentov, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije;

razen če oseba, ki sklene posel, odda naročilo za trgovanje ali se zaveže za kakršno koli drugo ravnanje, ugotovi, da je bil tak posel, naročilo ali ravnanje izveden iz zakonitih razlogov in so skladni s sprejeto tržno prakso, kot je vzpostavljena v skladu s členom 13;

(b)

sklenitev posla, oddaja naročila za trgovanje ali druga dejavnost ali ravnanje, ki vpliva ali bi lahko vplivalo na ceno enega ali več finančnih instrumentov ali povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, pri čemer se uporabljajo navidezna sredstva ali kakršna koli druga oblika zavajanja ali zvijače;

(c)

razširjanje informacij prek sredstev javnega obveščanja, vključno z internetom, ali katerih koli drugih sredstev, ki daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče znake glede ponudbe finančnega instrumenta, povpraševanja po njem ali njegove cene, ponudbe povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, povpraševanja po njima ali njuni ceni ali zagotavlja ali bi lahko zagotavljalo nenormalno ali umetno raven cene enega ali več finančnih instrumentov ali povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, vključno z razširjanjem govoric, kadar je oseba, ki jih je razširjala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče;

(d)

posredovanje napačnih ali zavajajočih informacij ali zagotavljanje napačnih ali zavajajočih vhodnih podatkov v zvezi z referenčnim merilom, kadar je oseba, ki jih je posredovala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče, ali katero koli drugo ravnanje, s katerim se manipulira izračun referenčnega merila.

2.   Za tržno manipulacijo med drugim štejejo naslednja ravnanja:

(a)

ravnanje osebe ali oseb, ki sodelujejo, da bi zagotovile prevladujoči položaj nad ponudbo finančnega instrumenta ali povpraševanjem po njem, ponudbo povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije, ali povpraševanjem po njih, ki posredno ali neposredno vpliva ali bi lahko vplivalo na določanje nakupnih ali prodajnih cen ali ustvarja ali bi lahko ustvarilo druge nepoštene pogoje trgovanja;

(b)

nakup ali prodaja finančnih instrumentov ob začetku ali zaključku trgovanja, katere posledica ali namen je ali bi lahko bil zavajanje vlagateljev, ki delujejo na podlagi prikazanih cen, vključno z začetnimi in zaključnimi cenami;

(c)

pošiljanje naročil na mesto trgovanja, vključno z vsakim njihovim preklicem ali spremembo, z uporabo katerega koli razpoložljivega sredstva trgovanja, vključno z elektronskimi sredstvi, kot sta strategiji algoritemskega in visokofrekvenčnega trgovanja, in ki imajo eno od posledic iz odstavka 1(a) ali (b), prek:

(i)

oviranja ali upočasnitve delovanja trgovalnega sistema mesta trgovanja ali verjetnosti, da bo do tega prišlo;

(ii)

oteževanja prepoznavanja pristnih naročil v trgovalnem sistemu mesta trgovanja ali verjetnosti, da bo do tega prišlo, vključno z oddajanjem naročil, ki privedejo do preobremenitve ali destabilizacije knjige naročil, ali

(iii)

ustvarjanja ali verjetnosti, da bo prišlo do ustvarjanja napačnega ali zavajajočega signala glede ponudbe ali cene finančnega instrumenta in povpraševanja po njem, zlasti z oddajanjem naročil za začetek ali utrditev tega trenda;

(d)

izkoriščanje občasnega ali rednega dostopa do tradicionalnih ali elektronskih sredstev javnega obveščanja za sporočanje mnenja o finančnem instrumentu, povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije (ali posredno o njenem izdajatelju), pri čemer so bile predhodno pridobljene pozicije v tem finančnem instrumentu ali povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnem produktu na dražbi na podlagi pravic do emisije, na podlagi vpliva izraženega mnenja na ceno tega instrumenta ali povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, pa je pozneje nastala korist, javnosti pa hkrati ni bilo pravilno in učinkovito razkrito to nasprotje interesov;

(e)

nakup ali prodaja pravic do emisije ali z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov na sekundarnem trgu pred dražbo, ki se izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010, posledica česar je določitev končne cene finančnih produktov na dražbi na nenormalni ali umetni ravni ali zavajanje ponudnikov, ki licitirajo na dražbah.

3.   Za namene uporabe odstavka 1(a) in (b) ter brez poseganja v ravnanja iz odstavka 2 Priloga I opredeljuje neizčrpne kazalnike v zvezi z uporabo fiktivnih sredstev ali katero koli drugo obliko prevare ali zvijače in neizčrpne kazalnike v zvezi z napačnimi ali zavajajočimi signali in zagotavljanjem cene.

4.   Kadar je oseba iz tega člena pravna oseba, se ta člen v skladu z nacionalnim pravom uporablja tudi za fizične osebe, ki sodelujejo pri odločanju o izvajanju dejavnosti za račun zadevne pravne osebe.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 35, s katerimi podrobneje opredeli kazalnike iz Priloge I, da se pojasnijo njihovi elementi in upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih.

Člen 13

Sprejete tržne prakse

1.   Prepoved iz člena 15 se ne uporabljajo za dejavnosti iz člena 12(1)(a), če oseba, ki sklepa posel, predloži naročilo za trgovanje ali kakršno koli drugo ravnanje, ugotovi, da so bili posel, naročilo ali ravnanje izvedeni iz zakonitih razlogov in so skladni s sprejetimi tržnimi praksami, odobrenimi v skladu s tem členom.

2.   Pristojni organ lahko odobri sprejeto tržno prakso, upoštevajoč naslednja merila:

(a)

ali je raven preglednosti tržne prakse glede na trg visoka;

(b)

ali tržna praksa zagotavlja visoko raven zaščite delovanja tržnih sil in ustrezen medsebojni vpliv ponudbe in povpraševanja;

(c)

ali tržna praksa pozitivno vpliva na likvidnost in učinkovitost trga;

(d)

ali tržna praksa upošteva mehanizme trgovanja zadevnega trga in omogoča udeležencem na trgu, da se pravilno in pravočasno odzovejo na nove tržne razmere, ki so nastale zaradi te prakse;

(e)

ali tržna praksa niti neposredno niti posredno ne ogroža celovitosti zadevnih trgov, reguliranih ali ne, za zadevni finančni instrument v Uniji;

(f)

izid preiskav pristojnega organa ali drugega organa o zadevni tržni praksi, zlasti ali so bila z njo kršena pravila ali predpisi, namenjeni preprečevanju zlorabe trga, ali kodeksi ravnanja, ne glede na to, ali zadeva zadevni trg ali neposredno ali posredno povezane trge v Uniji, in

(g)

strukturne značilnosti zadevnega trga, med drugim ali je reguliran ali ne, vrste finančnih instrumentov, s katerimi se trguje, in vrste udeležencev na trgu, med drugim z obsegom udeležbe malih vlagateljev na zadevnem trgu.

Tržna praksa, ki jo je na določenem trgu pristojni organ odobril kot sprejeto tržno prakso, ne šteje kot dopustna na drugih trgih, razen če organi, pristojni za te trge, odobrijo to prakso na podlagi tega člena.

3.   Pristojni organi pred odobritvijo sprejete tržne prakse v skladu z odstavkom 2 obvestijo ESMA in druge pristojne organe o nameravani odobritvi sprejete tržne prakse ter predložijo podrobne podatke o oceni, izvedeni v skladu z merili iz odstavka 2. Tako obvestilo se poda najmanj tri mesece pred načrtovanim začetkom veljavnosti sprejete tržne prakse.

4.   V dveh mesecih od prejema obvestila ESMA predloži pristojnemu organu, ki je podal obvestilo, mnenje, v katerem oceni združljivost posamezne sprejete tržne prakse z odstavkom 2 in regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z odstavkom 7. ESMA preuči tudi, ali odobritev sprejete tržne prakse ne ogroža zaupanja v finančni trg Unije. ESMA mnenje objavi na svojem spletnem mestu.

5.   Kadar pristojni organ odobri sprejeto tržno prakso v nasprotju z mnenjem ESMA, izdanem v skladu z odstavkom 4, v roku 24 ur od odobritve sprejete tržne prakse na svojem spletnem mestu objavi obvestilo, v katerem v celoti pojasni razloge za takšno ravnanje, vključno s tem, zakaj sprejeta tržna praksa ne ogroža zaupanja v trg.

6.   Kadar pristojni organ meni, da je drug pristojni organ odobril sprejeto tržno prakso, ki ne izpolnjuje meril iz odstavka 2, ESMA v skladu s svojimi pristojnostmi iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zadevnim organom pomaga doseči dogovor.

Če zadevni pristojni organi ne dosežejo dogovora, lahko ESMA sprejme odločitev v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.   Za zagotavljanje dosledne harmonizacije s tem členom ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli merila, postopke in zahteve za odobritev sprejete tržne prakse iz odstavkov 2, 3 in 4 ter zahteve za ohranitev ali prenehanje prakse ali za spremembo pogojev za njeno odobritev.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8.   Pristojni organi redno in vsaj vsaki dve leti pregledajo sprejete tržne prakse, ki so jih vzpostavili, pri čemer zlasti upoštevajo pomembne spremembe ustreznega tržnega okolja, kot so spremembe pravil trgovanja ali tržne infrastrukture, da bi se odločili, ali ohranijo ali prenehajo s prakso ali spremenijo pogoje za njihovo odobritev.

9.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam sprejetih tržnih praks in v katerih državah članicah se uporabljajo.

10.   ESMA spremlja uporabo sprejetih tržnih praks in Komisiji predloži letno poročilo o njihovi uporabi na zadevnih trgih.

11.   Pristojni organi o vseh sprejetih tržnih praksah, ki so jih odobrili pred 2. julijem 2014, obvestijo ESMA v treh mesecih po začetku veljavnosti regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 7.

Sprejete tržne prakse iz prvega pododstavka tega odstavka se še naprej uporabljajo v zadevnih državah članicah, dokler pristojni organ ne sprejme odločitve o nadaljnji uporabi te prakse po pridobitvi mnenja ESMA na podlagi odstavka 4.

Člen 14

Prepoved trgovanja z notranjimi informacijami in protipravnega razkritja notranjih informacij

Oseba ne sme:

(a)

trgovati ali poskušati trgovati na podlagi notranjih informacij;

(b)

drugi osebi priporočati trgovanje z notranjimi informacijami ali drugo osebo napeljevati k trgovanju z notranjimi informacijami, ali

(c)

protipravno razkrivati notranjih informacij.

Člen 15

Prepoved tržne manipulacije

Oseba ne sme izvajati ali poskušati izvajati tržne manipulacije.

Člen 16

Preprečevanje in odkrivanje zlorabe trga

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, vzpostavijo in vzdržujejo učinkovito ureditev, sisteme in postopke za preprečevanje in odkrivanje trgovanja z notranjimi informacijami, tržne manipulacije in poskusov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije v skladu s členoma 31 in 54 Direktive 2014/65/EU.

Oseba iz prvega pododstavka nemudoma poroča pristojnemu organu mesta trgovanja o naročilih in poslih, vključno s kakršno koli prekinitvijo ali spremembo naročil ali poslov, ki bi lahko pomenili trgovanje z notranjimi informacijami, tržno manipulacijo ali poskus trgovanja z notranjimi informacijami ali tržne manipulacije.

2.   Vsaka oseba, ki se v okviru svojega poklica dogovarja za posle s finančnimi instrumenti ali jih izvaja, vzpostavi in vzdržuje učinkovito ureditev, sisteme in postopke za odkrivanje sumljivih naročil in poslov ter poročanje o njih. Kadar taka oseba upravičeno sumi, da bi lahko oddano naročilo ali izveden posel s katerim koli finančnim instrumentom na mestu trgovanja ali izven njega pomenil trgovanje z notranjimi informacijami, tržno manipulacijo ali poskus trgovanja z notranjimi informacijami ali tržne manipulacije, o tem takoj obvesti pristojni organ iz odstavka 3.

3.   Brez poseganja v člen 22 osebe, ki se poklicno ukvarjajo s posli ali jih izvajajo, ravnajo v skladu s pravili obveščanja države članice, v kateri so registrirane ali imajo svoj sedež, ali v primeru podružnice, s pravili države članice, v kateri je podružnica. Prijave se naslovijo na pristojni organ te države članice.

4.   Pristojni organi iz odstavka 3, ki prejmejo obvestilo o sumljivih naročilih in poslih, tako informacijo takoj posredujejo pristojnim organom zadevnih mest trgovanja.

5.   Za zagotovitev skladne harmonizacije s tem členom, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo:

(a)

ustrezna ureditev, sistemi in postopki, v okviru katerih osebe izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2, in

(b)

predloge uradnega obvestila, ki jih osebe uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 1 in 2.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 3

ZAHTEVE GLEDE RAZKRITJA

Člen 17

Razkritje notranjih informacij javnosti

1.   Izdajatelj notranje informacije, ki ga neposredno zadevajo, čim prej sporoči javnosti.

Izdajatelj zagotovi, da se notranje informacije objavijo na način, ki javnosti omogoča hiter dostop ter popolno, pravilno in pravočasno oceno informacij, ter v uradno določenem mehanizmu iz člena 21 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24), kadar je to primerno. Izdajatelj razkritja notranjih informacij javnosti ne sme združiti s trženjem svojih dejavnosti. Izdajatelj na svojem spletnem mestu objavi in vsaj pet let posodablja vse notranje informacije, ki jih mora razkriti javnosti.

Ta člen se uporablja za izdajatelje, ki so zahtevali ali odobrili uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici ali, v primeru instrumentov, s katerimi se trguje samo v MTF ali OTF, za izdajatelje, ki so odobrili trgovanje s svojimi finančnimi instrumenti v MTF ali OTF ali ki so zahtevali uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje v MTF v državi članici.

2.   Udeleženec na trgu s pravicami do emisije javno, učinkovito in pravočasno razkrije notranje informacije o pravicah do emisije, ki jih ima v zvezi s svojimi dejavnostmi, vključno z letalskimi dejavnostmi, kot so opredeljene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, ali napravami v smislu člena 3(e) navedene direktive, ki jih ima zadevni udeleženec, njegovo matično podjetje ali povezano podjetje v lasti, jih nadzoruje ali za delovanje katerih je v celoti ali delno odgovorno. V primeru naprav takšno razkritje vključuje pomembne informacije o zmogljivosti in uporabi naprav, vključno z načrtovano ali nenačrtovano nerazpoložljivostjo takšnih naprav.

Prvi pododstavek se ne uporablja za udeleženca na trgu s pravicami do emisije, kadar emisije iz naprav ali letalskih dejavnosti, ki jih ima v lasti, jih nadzoruje ali je zanje odgovoren, v predhodnem letu niso presegle najnižjega praga ekvivalenta ogljikovega dioksida in med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivna vhodna toplotna moč ni presegla najnižjega praga.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 35, s katerimi določi najnižji prag ekvivalenta ogljikovega dioksida in najnižji prag nazivne vhodne toplotne moči za namene uporabe izvzetja iz drugega pododstavka tega odstavka.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 35, sprejme ukrepe, s katerimi določi pristojni organ za obveščanja iz odstavkov 4 in 5 tega člena.

4.   Izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije lahko na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij javnosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

takojšnje razkritje bi najverjetneje ogrozilo upravičene interese izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(b)

odložitev razkritja verjetno ne bi zavajala javnosti;

(c)

izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije lahko zagotovi zaupnost teh informacij.

V primeru podaljšanega postopka, ki se odvija v fazah in je namenjen, da ustvari določene okoliščine ali določen dogodek oziroma je to njegov rezultat, lahko izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij javnosti v zvezi s tem postopkom, pri čemer veljajo točke (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

Kadar izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije odloži razkritje notranjih informacij na podlagi tega odstavka, o tem obvesti pristojni organ, določenega v skladu z odstavkom 3, takoj po njihovem razkritju javnosti in poda pisno obrazložitev, kako so bili pogoji, določeni v tem odstavku, izpolnjeni. Države članice lahko določijo, da se tako obrazložitev predloži samo na zahtevo pristojnega organa, določenega v skladu z odstavkom 3.

5.   Da se ohrani stabilnost finančnega sistema, lahko izdajatelj, ki je kreditna institucija ali druga finančna institucija, na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij javnosti, vključno z informacijami, ki so povezane z začasnimi likvidnostnimi težavami, ter zlasti s potrebo po prejetju začasne likvidnostne pomoči od centralne banke ali posojilodajalca v skrajni sili, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

razkritje notranjih informacij pomeni tveganje, da bi bila ogrožena finančna stabilnost izdajatelja in finančnega sistema;

(b)

odložitev razkritja je v javnem interesu;

(c)

mogoče je zagotoviti zaupnost teh informacij ter

(d)

pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, je pristal na odložitev na podlagi izpolnitve pogojev iz točk (a), (b) in (c).

6.   Za namene točk (a) do (d) odstavka 5, izdajatelj o svoji nameri za odložitev razkritja notranjih informacij obvesti pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, in predloži dokaze, da so pogoji iz točk (a), (b) in (c) odstavka 5 izpolnjeni. Pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, se po potrebi posvetuje z nacionalno centralno banko ali makrobonitetnim organom, kadar sta ustanovljena, ali alternativno z naslednjimi organi:

(a)

kadar je izdajatelj kreditna institucija ali investicijsko podjetje, z organom, določenim v skladu s členom 133(1) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (25);

(b)

v primerih, ki niso primeri iz točke (a), s katerim koli drugim nacionalnim organom, odgovornim za nadzor nad izdajateljem.

Pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, zagotovi, da se razkritje notranjih informacij odloži le za obdobje, ki je potrebno v okviru javnega interesa. Pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, vsaj enkrat tedensko oceni, ali so pogoji iz točk (a), (b) in (c) odstavka 5 še vedno izpolnjeni.

Če pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, ne pristane na odložitev razkritja notranjih informacij, izdajatelj notranje informacije nemudoma razkrije.

Ta odstavek se uporablja v primerih, ko se izdajatelj ne odloči, da bo odložil razkritja notranjih informacij v skladu z odstavkom 4.

Sklicevanje v tem odstavku na pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, ne posega v možnost pristojnega organa, da opravlja naloge na kateri koli od načinov iz člena 23(1).

7.   Kadar je bilo razkritje notranjih informacij odloženo v skladu z odstavkom 4 ali 5 in zaupnost teh notranjih informacij ni več zagotovljena, izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije javnosti čim prej razkrije te notranje informacije.

Ta odstavek zajema primere, ko se govorice izrecno nanašajo na notranje informacije, razkritje katerih je bilo odloženo v skladu z odstavkom 4 ali 5, kadar so te govorice dovolj točne, da je razvidno, da zaupnost teh informacij ni več zagotovljena.

8.   Kadar izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije ali oseba, ki deluje v njunem imenu ali za njun račun, pri običajnem opravljanju službenih nalog, poklica ali dolžnosti iz člena 10(1), tretji osebi razkrije kakršne koli notranje informacije, mora te informacije pri namernem razkritju istočasno, pri nenamernem razkritju pa čim prej v celoti in učinkovito razkriti javnosti. Ta odstavek se ne uporablja, če je oseba, ki prejme informacije, po dolžnosti zavezana k zaupnosti, ne glede na to, ali ta dolžnost temelji na zakonu, predpisih, statutu ali pogodbi.

9.   Notranje informacije, ki se nanašajo na izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, se lahko namesto na spletnem mestu izdajatelja objavijo na spletnem mestu mesta trgovanja, če mesto trgovanja izdajateljem na trgu zagotovi to možnost.

10.   Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev:

(a)

tehničnih rešitev za ustrezno razkritje notranjih informacij javnosti, kot je določeno v odstavkih 1, 2, 8 in 9, ter

(b)

tehničnih rešitev za odložitev razkritja notranjih informacij javnosti, kot je določeno v odstavkih 4 in 5.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.   ESMA izda smernice, da se določi neizčrpen okvirni seznam upravičenih interesov izdajatelja iz točke (a) odstavka 4 in primerov, v katerih bi odložitev razkritja notranjih informacij verjetno zavajalo javnost, iz točke (b) odstavka 4.

Člen 18

Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij

1.   Izdajatelji ali katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun:

(a)

sestavijo seznam vseh oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij in ki delajo zanje po pogodbi o zaposlitvi ali kako drugače opravljajo naloge, prek katerih imajo dostop do notranjih informacij, kot so svetovalci, računovodje ali bonitetne agencije (v nadaljnjem besedilu: seznam oseb z dostopom do notranjih informacij);

(b)

sproti posodabljajo seznam oseb z dostopom do notranjih informacij v skladu z odstavkom 4 ter

(c)

seznam oseb z dostopom do notranjih informacij čim prej posredujejo pristojnemu organu na njegovo zahtevo.

2.   Izdajatelji ali katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, sprejme vse razumne ukrepe za zagotovitev, da vse osebe s seznama oseb z dostopom do notranjih informacij pisno priznavajo s tem povezane pravne in regulativne dolžnosti ter da se zavedajo sankcij, ki se uporabljajo za trgovanje z notranjimi informacijami in protipravno razkritje notranjih informacij.

Kadar druga oseba, ki deluje v imenu izdajatelja ali za njegov račun, prevzame nalogo sestavljanja in posodabljanja seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, je izdajatelj še vedno v celoti odgovoren za spoštovanje tega člena. Izdajatelj ima vedno pravico dostopa do seznama oseb z dostopom do notranjih informacij.

3.   Seznam oseb z dostopom do notranjih informacij vsebuje vsaj:

(a)

identiteto vseh oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij;

(b)

razlog za vključitev te osebe na seznam oseb z dostopom do notranjih informacij;

(c)

datum in čas, v katerem je ta oseba dobila dostop do notranjih informacij;

(d)

datum, na katerega je bil oblikovan seznam oseb z dostopom do notranjih informacij.

4.   Izdajatelji ali katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, seznam oseb z dostopom do notranjih informacij sproti posodabljajo, vključno z datumom posodobitve v naslednjih primerih:

(a)

kadar se spremeni razlog, zaradi katerega je oseba že na seznamu oseb z dostopom do notranjih informacij;

(b)

kadar ima dostop do notranjih informacij nova oseba in jo je zato treba vključiti na seznam oseb z dostopom do notranjih informacij, in

(c)

kadar oseba nima več dostopa do notranjih informacij.

Pri vsaki posodobitvi se natančno navede datum in čas spremembe, zaradi katere je bila potrebna posodobitev.

5.   Izdajatelji ali katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, seznam oseb z dostopom do notranjih informacij hranijo vsaj pet let po njegovi pripravi ali posodobitvi.

6.   Izdajatelji, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, so oproščeni priprave seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izdajatelj sprejme vse razumne ukrepe za zagotovitev, da katera koli oseba z dostopom do notranjih informacij prizna s tem povezane pravne in regulativne dolžnosti ter da se zaveda sankcij, ki se uporabljajo za trgovanje z notranjimi informacij ali protipravno razkritje notranjih informacij, in

(b)

izdajatelj lahko pristojnemu organu na zahtevo posreduje seznam oseb z dostopom do notranjih informacij.

7.   Ta člen se uporablja za izdajatelje, ki so zahtevali ali odobrili uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici ali so, v primeru instrumentov, s katerimi se trguje le v MTF ali OTF, odobrili trgovanje z njihovimi finančnimi instrumenti v MTF ali OTF ali ki so zahtevali uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje v MTF v državi članici.

8.   Odstavki 1 do 5 tega člena se uporabljajo tudi za:

(a)

udeležence na trgu s pravicami do emisije v zvezi z notranjimi informacijami o pravicah do emisije, ki nastanejo v zvezi s fizičnim delovanjem tega udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(b)

vse dražbene sisteme, uradne dražitelje in nadzornike dražb za dražbe pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010.

9.   Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe tega člena, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev natančne oblike seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij in oblike za posodabljanje seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz tega člena.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 19

Posli vodilnih delavcev

1.   Osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, ter osebe, ki so z njimi tesno povezane, izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije in pristojni organ iz drugega pododstavka odstavka 2 obvestijo:

(a)

v zvezi z izdajatelji, o vseh poslih, opravljenih za njihov račun, v zvezi z delnicami ali dolžniškimi instrumenti tega izdajatelja, ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi finančnimi instrumenti, ki so z njimi povezani;

(b)

v zvezi z udeleženci na trgu pravic do emisije, o vseh poslih, ki so se opravili za njihov račun, v zvezi s pravicami do emisije, finančnimi produkti na dražbi na podlagi teh pavic ali povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

Taka obvestila se posreduje nemudoma in najkasneje tri delovne dni po datumu izvedbe posla.

Prvi pododstavek se uporablja, ko skupna vrednost poslov v koledarskem letu doseže prag, določen v odstavku 8 ali 9, kar je ustrezno.

2.   Za namene odstavka 1 in brez poseganja v pravico držav članic, da določijo obveznosti sporočanja, ki niso tiste iz tega člena, osebe iz odstavka 1 pristojne organe obvestijo o vseh poslih, ki so opravljeni za lastni račun navedenih oseb.

Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje, ki jih morajo upoštevati osebe iz odstavka 1, so pravila države članice, v kateri je registriran izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije. Pristojnemu organu te države članice se sporoči v treh delovnih dneh po datumu posla. Kadar izdajatelj ni registriran v državi članici, se sporoči pristojnemu organu matične države članice v skladu s točko (i) člena 2(1) Direktive 2004/109/ES ali če ta ne obstaja, pristojnemu organu mesta trgovanja.

3.   Izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije zagotovi, da se te informacije, o katerih se poroča v skladu z odstavkom 1, objavijo čim prej in najkasneje v treh delovnih dneh po izvedbi posla na način, ki omogoča hiter dostop do teh informacij na nediskriminatorni podlagi v skladu z izvedbenimi tehničnimi standardi iz točke (a) člena 17(10).

Izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije uporabi sredstva, na katera se je mogoče zanesti za učinkovito razširjanje informacij javnosti po vsej Uniji, ter po potrebi uporabi uradno določeni mehanizem iz člena 21 Direktive 2004/109/ES.

Druga možnost je, da nacionalno pravo določi, da lahko sam pristojni organ objavi informacije.

4.   Ta člen se uporablja za izdajatelje, ki:

(a)

so zahtevali ali odobrili uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranem trgu, ali

(b)

so, v primeru instrumentov, s katerimi se trguje le v MTF ali OTF, odobrili trgovanje z njihovimi finančnimi instrumenti v MTF ali OTF ali ki so zahtevali uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje v MTF.

5.   Izdajatelji in udeleženci na trgu s pravicami do emisije osebo, ki opravlja poslovodne naloge, pisno obvestijo o svojih obveznostih v skladu s tem členom. Izdajatelji in udeleženci na trgu s pravicami do emisije pripravijo seznam vseh oseb, ki opravljajo poslovodne naloge, ter oseb, ki so z njimi tesno povezane.

Osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, pisno obvestijo osebe, ki so z njimi tesno povezane, o njihovih obveznostih v skladu s tem členom ter hranijo kopijo tega obvestila.

6.   Obvestilo o poslih iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:

(a)

ime osebe;

(b)

razlog za obveščanje;

(c)

ime ustreznega izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(d)

opis in označbe finančnega instrumenta;

(e)

narava posla/poslov (npr. pridobitev ali odtujitev), ki nakazuje, ali je povezan z izvajanjem programov možnosti ugodnega nakupa delnic ali s posebnimi primeri iz odstavka 7;

(f)

datum in kraj posla/poslov ter

(g)

cena in količina posla/poslov. V primeru zastavitve, katere pogoji določajo spremembo njene vrednosti, bi bilo treba to razkriti skupaj z njeno vrednostjo ob datumu zastavitve.

7.   Za namene odstavka 1 posli, o katerih je treba obvestiti pristojni organ, vključujejo tudi:

(a)

zastave ali posojanje finančnih instrumentov s strani osebe, ki opravlja poslovodne naloge, ali osebe, ki je z njo tesno povezana, iz odstavka 1 ali v njenem imenu;

(b)

posle, ki jih sklepajo osebe, ki se v okviru svojega poklica dogovarjajo za posle ali jih izvajajo, ali druga oseba v imenu osebe, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je tesno povezana s tako osebo iz odstavka 1, vključno kadar izvaja diskrecijsko pravico;

(c)

posle, izvedene v okviru police življenjskega zavarovanja, kot je opredeljeno v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), kadar:

(i)

je imetnik police oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je tesno povezana s to osebo, iz odstavka 1;

(ii)

naložbeno tveganje nosi imetnik police in

(iii)

ima imetnik police pristojnost ali diskrecijsko pravico, da sprejema naložbene odločitve v zvezi s posebnimi instrumenti v tej polici življenjskega zavarovanja ali da izvaja posle v zvezi s posebnimi instrumenti za to polico življenjskega zavarovanja.

Za namene točke (a) o zastavitvi vrednostnih papirjev ali podobnih pravic iz zavarovanja v zvezi s pologom finančnih instrumentov na skrbniški račun ni treba poročati, razen če in dokler ta zastavitev vrednostnih papirjev ali druge pravice iz zavarovanja niso namenjene za zavarovanje posebnih kreditnih storitev.

Če je imetnik police pri zavarovalni pogodbi dolžan poročati o poslih v skladu s tem odstavkom, se obveznost poročanja ne nanaša na zavarovalnico.

8.   Odstavek 1 se uporablja za vse naknadne posle, ko se v koledarskem letu doseže skupna vrednost v višini 5 000 EUR. Prag 5 000 EUR se izračuna s seštevanjem brez neto izkazovanja vseh poslov iz odstavka 1.

9.   Pristojni organ se lahko odloči, da poviša prag iz odstavka 8 na 20 000 EUR ter ESMA obvesti o svoji odločitvi in jo utemelji s posebnim sklicevanjem na tržne pogoje, da se višji prag sprejme pred njegovo uporabo. ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam pragov, ki se uporabljajo v skladu s tem členom, ter utemeljitve, ki jih zagotovijo pristojni organi za take pragove.

10.   Ta člen se uporablja tudi za posle oseb, ki opravljajo poslovodne naloge, za vse dražbene sisteme, uradne dražitelje in nadzornika dražb, ki sodelujejo na dražbah, ki potekajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010, ter osebe, ki so tesno povezane s takimi osebami, v kolikor njihovi posli vključujejo pravice do emisije, iz njih izvedene finančne instrumente ali finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic. Te osebe o svojih poslih obveščajo dražbene sisteme, uradne dražitelje in nadzornika dražb, kot je ustrezno, ter pristojen organ, kjer je registriran dražbeni sistem, uradni dražitelj in nadzornik dražb, kot je primerno. Dražbeni sistemi, uradni dražitelji ali pristojni organi tako sporočene informacije objavijo v skladu z odstavkom 3.

11.   Brez poseganja v člena 14 in 15 oseba, ki pri izdajatelju opravlja poslovodne naloge, ne opravi nobenega posla za svoj račun za račun tretje osebe, neposredno ali posredno, v zvezi z delnicami ali dolžniškimi instrumenti izdajatelja ali z izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi finančnimi instrumenti, ki so z njimi povezani, v zaprtem obdobju 30 koledarskih dni pred napovedjo vmesnega finančnega poročila ali poročila ob koncu leta, ki ga je izdajatelj dolžan objaviti v skladu s:

(a)

pravili mesta trgovanja, na katerem so delnice izdajatelja uvrščene v trgovanje, ali

(b)

nacionalnim pravom.

12.   Brez poseganja v člena 14 in 15 lahko izdajatelj osebi, ki pri njem opravlja poslovne dejavnosti, dovoli, da trguje za svoj račun ali za račun tretje osebe v zaprtem obdobju iz odstavka 11:

(a)

na podlagi posameznega primera ali zaradi obstoja izrednih okoliščin, kot so hude finančne težave, ki zahtevajo takojšnjo prodajo delnic, ali

(b)

zaradi značilnosti trgovanja za posle, ki potekajo v okviru ali so povezani z delniško shemo za zaposlene, varčevalnimi shemami, kvalifikacijo ali upravičenostjo delnic ali posli, pri katerih se pravica do udeležbe v ustreznih vrednostnih papirjih ne spremeni.

13.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35, v katerih natančno opredeli okoliščine, v katerih lahko izdajatelj dovoli trgovanje v zaprtem obdobju iz odstavka 12, vključno z okoliščinami, ki bi jih šteli za izredne, ter vrste poslov, ki bi utemeljevale dovoljenje za trgovanje.

14.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 35 za opredelitev vrst poslov, ki bi sprožile obveznost iz odstavka 1.

15.   Da se zagotovi enotna uporaba odstavka 1, ESMA oblikuje osnutek izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s formatom in predlogo, v kateri je treba sporočiti in objaviti informacije iz odstavka 1.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20

Naložbena priporočila in statistika

1.   Osebe, ki ustvarjajo ali razširjajo naložbena priporočila ali druge informacije, v katerih priporočajo ali predlagajo naložbeno strategijo s potrebno skrbnostjo zagotovijo, da so takšne informacije objektivno predstavljene in da se razkrijejo njihovi interesi ali navedejo nasprotja interesov v zvezi s finančnimi instrumenti, na katere se te informacije nanašajo.

2.   Javne ustanove, ki razširjajo statistične podatke ali napovedi, ki lahko znatno vplivajo na finančne trge, te podatke razširjajo na objektiven in pregleden način.

3.   Da se zagotovi skladna harmonizacija s tem členom, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo tehnične rešitve za kategorije oseb iz odstavka 1, za objektivno predstavitev naložbenih priporočil ali drugih informacij, s katerimi se priporoča ali predlaga naložbena strategija, ter za razkritje posameznih interesov ali navedbe nasprotja interesov.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Tehnične rešitve, določene v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 3, se ne uporabljajo za novinarje, za katere velja enakovredna ustrezna ureditev v državi članici, vključno z enakovredno ustrezno samoregulacijo, če taka ureditev doseže podobne učinke kot te tehnične rešitve. Država članica o besedilu te enakovredne ustrezne ureditve uradno obvesti Komisijo.

Člen 21

Razkritje ali razširjanje informacij v sredstvih javnega obveščanja

Za namene člena 10, člena 12(1)(c) in člena 20, kadar se informacije razkrijejo ali razširjajo in kadar se pripravijo ali razširjajo priporočila za novinarske namene ali druge oblike izražanja v medijih, se tako razkritje ali razširjanje informacij oceni ob upoštevanju pravil o svobodi tiska in svobodi izražanja v drugih medijih in kodeksih, ki veljajo za novinarski poklic, razen če:

(a)

imajo zadevne osebe ali z njimi tesno povezane osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razkritja zadevnih informacij, ali

(b)

je namen razkritja ali razširjanja zavajanje trga glede ponudbe finančnih instrumentov, povpraševanja po njih ali njihove cene.

POGLAVJE 4

ESMA IN PRISTOJNI ORGANI

Člen 22

Pristojni organi

Brez poseganja v pristojnosti sodnih organov vsaka država članica določi en pristojni upravni organ za namen te uredbe. Države članice o tem ustrezno obvestijo Komisijo, ESMA in druge pristojne organe drugih držav članic. Pristojni organ zagotavlja, da se na njegovem ozemlju uporabljajo določbe te uredbe za vsa dejanja, ki se izvajajo na njegovem ozemlju, ter dejanja, ki se izvajajo v tujini in so povezana z instrumenti, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu, za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na takšnem trgu, na dražbi na dražbenem sistemu ali s katerimi se trguje v MTF ali OTF, ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje v MTF, ki deluje na njegovem ozemlju.

Člen 23

Pooblastila pristojnih organov

1.   Pristojni organi svoje funkcije in pooblastila izvajajo na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi ali tržnimi podjetji;

(c)

na lastno odgovornost s prenosom pooblastil na takšne organe ali tržna podjetja;

(d)

z zahtevkom na pristojne sodne organe.

2.   Da lahko pristojni organi izpolnjujejo svoje obveznosti na podlagi te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorna in preiskovalna pooblastila:

(a)

imajo dostop do kakršnega koli dokumenta in podatkov v kakršni koli obliki in prejmejo ali dobijo njegove kopije;

(b)

naročijo ali zahtevajo informacije od vseh oseb, tudi od oseb, ki so se naknadno pridružile prenosu naročil ali izvajanju zadevnih poslov, in njihovih naročnikov, ter lahko po potrebi te osebe povabijo na zaslišanje in jih zaslišijo, da bi pridobili informacije;

(c)

v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago lahko zahtevajo informacije od udeležencev na povezanih promptnih trgih v skladu s standardiziranimi oblikami, pridobivajo poročila o poslih in imajo neposreden dostop do sistemov trgovanja;

(d)

opravljajo inšpekcijske preglede in preiskave na krajih, ki niso zasebna stanovanja fizičnih oseb;

(e)

v skladu z drugim pododstavkom vstopijo v prostore fizičnih in pravnih oseb, da zasežejo dokumente in podatke v kateri koli obliki, na podlagi utemeljenega suma, da so lahko dokumenti ali podatki, povezani z vsebino inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje primera trgovanja z notranjimi informacijami ali tržne manipulacije, s katero se krši ta uredba.

(f)

predložijo zadeve v kazensko preiskavo;

(g)

zahtevajo obstoječe zapise telefonskih pogovorov, elektronskih sporočil ali zapise podatkov o telefonskem in podatkovnem prometu, ki jih imajo investicijska podjetja, kreditne institucije ali finančne institucije;

(h)

zahtevajo, kolikor to dovoljuje nacionalno pravo, obstoječe zapise podatkov o telefonskem in podatkovnem prometu, ki jih ima telekomunikacijski operater, kadar obstaja utemeljen sum o kršitvi in kadar so lahko taki zapisi pomembni za preiskovanje kršitev iz točk (a) ali (b) člena 14 ali člena 15;

(i)

zahtevajo začasno zamrznitev ali odvzem premoženja ali oboje;

(j)

zaustavijo trgovanje z zadevnimi finančnimi instrumenti;

(k)

zahtevajo začasno prenehanje vseh dejavnosti, za katere pristojni organ meni, da so v nasprotju s to uredbo;

(l)

zahtevajo začasno prepoved izvajanja poklicne dejavnosti, in

(m)

sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo javnost pravilno obveščena, med drugim s popravkom napačnih ali zavajajočih razkritih informacij, in lahko med drugim od izdajatelja ali druge osebe, ki je objavila ali razširjala napačne ali zavajajoče informacije, zahtevajo, da objavi popravek;

Kadar je v skladu z nacionalnim pravom za vstop v prostore fizične in pravne osebe iz točke (e) prvega pododstavka potrebna predhodna odobritev sodnega organa zadevne države članice, se ta pristojnost iz navedene točke uporabi samo po pridobitvi take predhodne odobritve.

3.   Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih ukrepov, da imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

Ta uredba ne posega v zakone in druge predpise, sprejete v zvezi s ponudbami za prevzem, združitvami in drugimi posli, ki vplivajo na lastništvo ali nadzor nad družbami in jih urejajo nadzorni organi, ki jih imenujejo države članice v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES, ki določajo dodatne zahteve poleg zahtev iz te uredbe.

4.   Za osebo, ki v skladu s to uredbo daje na razpolago informacije pristojnemu organu, ne šteje, da so kršile kakršne koli omejitve o razkritju informacij, uvedene s pogodbo ali z zakonom ali drugim predpisom, in te osebe, ki poroča, ne zavezuje k nobeni odgovornosti, povezani s takim poročanjem.

Člen 24

Sodelovanje z ESMA

1.   Za namene te uredbe pristojni organi sodelujejo z ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2.   Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA takoj zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.

3.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev postopkov in obrazcev za izmenjavo informacij iz odstavka 2.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 25

Obveznost sodelovanja

1.   Pristojni organi sodelujejo med seboj in z ESMA, kadar je to potrebno za namene te uredbe, razen če se uporablja katera od izjem iz odstavka 2. Pristojni organi zlasti zagotavljajo pomoč pristojnim organom drugih držav članic in ESMA. Zlasti si brez nepotrebnega odlašanja izmenjujejo informacije ter sodelujejo pri preiskovalnih dejavnosti, nadzoru in dejavnostih izvrševanja.

V obvezno sodelovanje in pomoč iz prvega pododstavka je vključena tudi Komisija, in sicer v zvezi z izmenjavo informacij, povezanih z blagom, ki je v Prilogi I k PDEU navedeno kot kmetijski proizvodi.

Pristojni organi in ESMA sodelujejo v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, zlasti s členom 35 navedene uredbe.

Kadar se države članice v skladu z drugim pododstavkom člena 30(1) odločijo določiti kazenske sankcije za kršitev določb te uredbe, kot je navedeno v tem členu, zagotovijo, da so na voljo ustrezni ukrepi, tako da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi v njihovi sodni pristojnosti, da sprejemajo posebne informacije, povezane s preiskavami kaznivih dejanj ali postopki, ki se začnejo ob morebitnih kršitvah te uredbe, ter te informacije zagotovijo drugim pristojnim organom in ESMA, da izpolnijo svojo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z ESMA za namene te uredbe.

2.   Pristojni organ lahko zahtevo po informacijah ali zahtevo po sodelovanju v preiskavi zavrne le v naslednjih izrednih okoliščinah, in sicer kadar:

(a)

bi lahko sporočanje zadevnih informacij negativno vplivalo na varnost naslovljene države članice, zlasti na boj proti terorizmu in druga huda kazniva dejanja;

(b)

bi lahko izpolnjevanje zahteve negativno vplivalo na njegovo lastno preiskavo ali dejavnosti pregona ali, kadar je to primerno, kazensko preiskavo;

(c)

so pri organih naslovljene države članice že bili sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in proti istim osebam, ali

(d)

je bila takim osebam za ista dejanja že izrečena pravnomočna sodba v naslovljeni državi članici.

3.   Pristojni organi in ESMA sodelujejo z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (27) in nacionalnimi regulativnimi organi držav članic, da se zagotovi usklajen pristop k uveljavljanju zadevnih pravil, kadar so posli, naročila za trgovanje ali druga dejanja ali ravnanja povezana z enim ali več finančnimi instrumenti, za katera se uporablja ta uredba, in tudi z enim ali več energetskimi proizvodi na debelo, za katere se uporabljajo členi 3, 4 in 5 Uredbe (EU) 1227/2011. Pristojni organi upoštevajo posebne značilnosti opredelitev pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) 1227/2011 ter določbe členov 3, 4 in 5 Uredbe (EU) št. 1227/2011, kadar člene 7, 8 in 12 te uredbe uporabljajo za finančne instrumente, povezane z energetskimi proizvodi na debelo.

4.   Pristojni organi na zahtevo takoj predložijo vsako informacijo, ki je potrebna za namen iz odstavka 1.

5.   Kadar je pristojni organ prepričan, da se ali so se na ozemlju druge države članice izvajala dejanja, ki so v nasprotju z določbami te uredbe, ali dejanja, ki vplivajo na finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja v drugi državi članici, o tem dejstvu čim podrobneje obvesti pristojni organ te druge države članice in ESMA, v primeru energetskih proizvodov na debelo pa tudi ACER. Pristojni organi različnih vključenih držav članic se o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, posvetujejo med seboj in z ESMA ter v primeru energetskih proizvodov na debelo z ACER ter se obveščajo o pomembnih vmesnih dogodkih. Usklajujejo svoje dejavnosti, da se preprečita morebitno podvajanje in prekrivanje pri uporabi upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v takšnih čezmejnih primerih v skladu s členoma 30 in 31, ter si pomagajo pri uveljavljanju svojih odločitev.

6.   Pristojni organ ene države članice lahko zahteva pomoč pristojnega organa druge države članice pri inšpekcijskih pregledih ali preiskavah na kraju samem.

Pristojni organ, ki zahteva pomoč, lahko obvesti ESMA o vsaki zahtevi iz prvega pododstavka. V primeru preiskave ali inšpekcijskega pregleda s čezmejnim učinkom ESMA na zahtevo enega od pristojnih organov usklajuje preiskavo ali inšpekcijski pregled.

Kadar pristojni organ prejme zahtevo od pristojnega organa druge države članice za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko:

(a)

sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(b)

pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;

(c)

pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(d)

imenuje revizorje ali strokovnjake za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem;

(e)

določene naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi, si razdeli z drugimi pristojnimi organi.

Pristojni organi lahko tudi sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic v zvezi z lažjo izvršitvijo ali izterjavo denarnih kazni.

7.   Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko pristojni organ, katerega zahtevek za informacije ali pomoč v skladu z odstavki 1, 3, 4 in 5 ni obravnavan v razumnem roku ali katerega zahtevek za informacije ali pomoč je zavrnjen, s tako zavrnitvijo ali neobravnavo v razumnem roku seznani ESMA.

V takšnih primerih lahko ESMA ukrepa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kar ne vpliva na možnost, da ESMA ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8.   Pristojni organi sodelujejo in si izmenjujejo informacije z ustreznimi nacionalnimi regulativnimi organi in regulativnimi organi tretjih držav, ki so odgovorni za povezane promptne trge, kadar obstajajo razlogi za utemeljen sum, da se izvajajo ali so bila izvedena dejanja, ki predstavljajo trgovanje z notranjimi informacijami, protipravnim razkritjem informacij ali tržno manipulacijo s kršitvijo te uredbe. S takšnim sodelovanjem se zagotovi zbirni pregled finančnih in promptnih trgov ter odkrijejo in sankcionirajo zlorabe, ki zajemajo več trgov in več držav.

Kar zadeva pravice do emisije, sodelovanje in izmenjava informacij iz prvega pododstavka potekata tudi z:

(a)

nadzornikom dražbe glede dražb pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010, in

(b)

pristojnimi organi, administratorji registrov, vključno s centralnim administratorjem, in drugimi javnimi organi, zadolženimi za nadzor skladnosti na podlagi Direktive 2003/87/ES.

ESMA je zadolžen za spodbujanje in usklajevanje sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi in regulativnimi organi v drugih državah članicah ter tretjih državah. Kadar je mogoče, pristojni organi v skladu s členom 26 sklenejo dogovore o sodelovanju z regulativnimi organi tretjih držav, ki so odgovorni za povezane promptne trge.

9.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev postopkov in obrazcev za izmenjavo informacij in pomoč iz tega člena.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 26

Sodelovanje s tretjimi državami

1.   Pristojni organi držav članic po potrebi sklenejo dogovore o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav glede izmenjave informacij z njimi in uveljavljanja obveznosti iz te uredbe v tretjih državah. Ti dogovori o sodelovanju zagotavljajo vsaj učinkovito izmenjavo informacij, kar pristojnim organom omogoča, da opravljajo svoje dolžnosti iz te uredbe.

Pristojni organ obvesti ESMA in druge pristojne organe, kadar namerava skleniti takšen dogovor.

2.   ESMA po možnosti lajša in usklajuje pripravo dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi in zadevnimi nadzornimi organi tretjih držav.

Da se zagotovi skladna harmonizacija s tem členom, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki vsebujejo predlogo dokumenta za dogovore o sodelovanju, ki jih pristojni organi držav članic uporabijo, kadar je mogoče.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA po možnosti lajša in usklajuje tudi izmenjavo informacij, ki se jih izmenjuje med pristojnimi organi in nadzornimi organi tretjih držav ter so lahko pomembne za sprejetje ukrepov iz členov 30 in 31.

3.   Pristojni organi sklenejo dogovore o sodelovanju glede izmenjave informacij z nadzornimi organi tretjih držav le, kadar za razkrite informacije velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu iz člena 27. Takšna izmenjava informacij mora biti namenjena opravljanju nalog teh pristojnih organov.

Člen 27

Poklicna skrivnost

1.   Za vse zaupne informacije, ki so prejete, izmenjane ali posredovane v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poklicne skrivnosti iz odstavkov 2 in 3.

2.   Vse informacije, ki jih pristojni organi izmenjajo na podlagi te uredbe in ki zadevajo poslovne ali operativne pogoje in druge gospodarske ali osebne zadeve, se obravnavajo kot zaupne in zanje velja zahteva poklicne skrivnosti, razen kadar pristojni organ v času njihovega posredovanja navede, da se informacije lahko razkrijejo, ali če je razkritje potrebno za pravne postopke.

3.   Obveznost poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnem organu ali pri katerem koli organu ali tržnem podjetju, na katero je pristojni organ prenesel svoja pooblastila, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih je pristojni organ pogodbeno zaposlil. Informacije, ki so poklicna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen na podlagi določb prava Unije ali nacionalnega prava.

Člen 28

Varstvo podatkov

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi za prenos Direktive 95/46/ES. ESMA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe upošteva določbe Uredbe (ES) št. 45/2001.

Osebni podatki se hranijo največ pet let.

Člen 29

Razkritje osebnih podatkov tretjim državam

1.   Pristojni organ države članice lahko tretji državi posreduje osebne podatke le v posameznih primerih in le, če so izpolnjene zahteve iz Direktive 95/46/ES. Pristojni organ zagotovi, da je posredovanje potrebno za namene te uredbe in da tretja država ne posreduje podatkov drugi tretji državi, razen če ima izrecno pisno dovoljenje in upošteva pogoje, ki jih določi pristojni organ države članice.

2.   Pristojni organ države članice osebne podatke, ki jih je prejel od pristojnega organa druge države članice, razkrije nadzornemu organu tretje države le, kadar pridobi izrecno soglasje pristojnega organa, ki je posredoval podatke, in se podatki, kjer je primerno, razkrijejo izključno za namene, za katere je navedeni pristojni organ dal soglasje.

3.   Kadar sporazum o sodelovanju predvideva izmenjavo osebnih podatkov, je ta v skladu z nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi za prenos Direktive 95/46/ES.

POGLAVJE 5

UPRAVNI UKREPI IN KAZNI

Člen 30

Upravne kazni in drugi upravni ukrepi

1.   Brez poseganja v kakršne koli kazenske sankcije in v nadzorna pooblastila pristojnih organov na podlagi člena 23 države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni za sprejemanje ustreznih upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov vsaj za naslednje kršitve:

(a)

kršitve členov 14 in 15, člena 16(1) in (2), člena 17(1), (2), (4), (5) in (8), člena 18(1) do (6), člena 19(1), (2), (3), (5), (6), (7) in (11) ter člena 20(1), in

(b)

nesodelovanje ali neskladno ravnanje v preiskavi, inšpekcijskem pregledu ali zahtevi iz člena 23(2).

Države članice se do 3. julija 2016 lahko odločijo, da ne bodo določile pravil za upravne kazni iz prvega pododstavka za kršitve iz točke (a) ali (b) navedenega pododstavka, za katere v njihovem nacionalnem pravu že veljajo kazenske sankcije. V tem primeru države članice obvestijo Komisijo in ESMA o zadevnih delih kazenskega prava.

Države članice Komisiji in ESMA do 3. julija 2016 predložijo podrobno obvestilo o pravilih iz prvega in drugega pododstavka. Komisijo in ESMA nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.   Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne kazni in sprejmejo vsaj naslednje upravne ukrepe v primeru kršitev iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1:

(a)

odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(b)

povrnitev dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče določiti;

(c)

javno opozorilo, v katerem sta navedeni odgovorna oseba in vrsta kršitve;

(d)

odvzem ali začasni odvzem dovoljenja investicijskega podjetja;

(e)

začasna prepoved opravljanja funkcij upravljanja v investicijskih podjetjih za osebo, ki opravlja poslovodne naloge v investicijskem podjetju, ali za katero koli drugo fizično osebo, ki je odgovorna za kršitev;

(f)

v primeru ponovnih kršitev člena 14 ali 15, trajna prepoved opravljanja funkcij upravljanja v investicijskih podjetjih za katero koli osebo, ki opravlja poslovodne naloge v investicijskem podjetju, ali za katero koli drugo fizično osebo, ki je odgovorna za kršitev;

(g)

začasna prepoved poslovanja za svoj račun za osebo, ki opravlja poslovodne naloge v investicijskem podjetju, ali za drugo fizično osebo ki je odgovorna za kršitev;

(h)

najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;

(i)

v primeru fizične osebe, najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj:

(i)

za kršitve členov 14 in 15, 5 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014;

(ii)

za kršitve členov 16 in 17 1 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014, in

(iii)

za kršitve členov 18, 19 in 20, 500 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014, ter

(j)

v primeru pravne osebe, najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj:

(i)

za kršitve členov 14 in 15, 15 000 000 EUR ali 15 % skupnega letnega prometa pravne osebe na podlagi zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazov, ki jih odobri poslovodni organ, ali, v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014;

(ii)

za kršitve členov 16 in 17, 2 500 000 EUR ali 2 % njenega skupnega letnega prometa na podlagi zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazov, ki jih odobri poslovodni organ, ali, v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014, in

(iii)

za kršitve členov 18, 19 in 20, 1 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014.

Sklicevanja na pristojni organ v tem odstavku ne posega v možnost pristojnega organa za opravljanje svojih funkcij na načine, navedene v členu 23(1).

Za namene točk (j)(i) in (ii) prvega pododstavka, kadar je pravna oseba matično podjetje ali podružnica, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU (28), je zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni obliki prihodka v skladu z ustreznima računovodskima direktivama – Direktiva Sveta 86/635/EGS (29) za banke in Direktiva Sveta 91/674/EGS (30) za zavarovalnice – na podlagi zadnjih razpoložljivih konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih odobri poslovodni organ končnega matičnega podjetja.

3.   Države članice lahko na te pristojne organe prenesejo druga pooblastila za sankcioniranje poleg tistih iz odstavka 2 in lahko določijo sankcije, višje od tistih iz navedenega odstavka.

Člen 31

Izvajanje nadzornih pooblastil in nalaganje kazni

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih kazni upoštevajo vse pomembne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:

(a)

resnost in trajanje kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c)

finančno stanje osebe, odgovorne za kršitev, kot se ugotovi na primer na podlagi skupnega prometa pravne osebe ali letnih prihodkov fizične osebe;

(d)

obseg pridobljenega dobička ali preprečene izgube za osebo, odgovorno za kršitev, če ju je mogoče opredeliti;

(e)

raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

(f)

prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev, in

(g)

ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela, da ne bi kršitve ponovila.

2.   Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za nalaganje upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov na podlagi člena 30 tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da je izvrševanje njihovih nadzornih in preiskovalnih pooblastil, ter upravne kazni, ki jih naložijo, in drugi upravni ukrepi, ki jih uvedejo, učinkoviti in ustrezni na podlagi te uredbe. Svoje dejavnosti usklajujejo v skladu s členom 25, da bi se preprečila podvajanje in prekrivanje pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter pri nalaganju upravnih kazni v čezmejnih primerih.

Člen 32

Poročanje o kršitvah

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme za omogočanje poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah te uredbe.

2.   Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)

posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za takšna poročila;

(b)

za osebe, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in poročajo o kršitvah ali so obtožene kršitev, ustrezno zaščito v okviru zaposlitve vsaj pred povračilnimi ukrepi, diskriminaciji ali drugimi vrstami nepravične obravnave, in

(c)

varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitev, in fizične osebe, ki je domnevno storila kršitev, vključno z varstvom v zvezi z ohranjanjem tajnosti identitete zadevnih oseb v vseh fazah postopka, pri čemer se ne posega v razkritja informacij, ki so v skladu z nacionalnim pravom potrebna v povezavi s preiskavami ali nadaljnjimi sodnimi postopki.

3.   Države članice zahtevajo od delodajalcev, ki opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo predpisi za finančne storitve, da imajo vzpostavljene ustrezne notranje postopke, prek katerih lahko uslužbenci poročajo o kršitvah te uredbe.

4.   Države članice lahko za osebe, ki posredujejo pomembne informacije o morebitnih kršitvah te uredbe, določijo finančne spodbude v skladu z nacionalnim pravom, kadar za te osebe že ne veljajo druge obstoječe pravne ali pogodbene obveznosti glede poročanja o takšnih informacijah, ter kadar so informacije nove in kadar je na njihovi podlagi mogoče izreči upravno kazen ali kazensko sankcijo ali izvedbo drugega upravnega ukrepa za kršitev te uredbe.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte za opredelitev postopkov iz odstavka 1, vključno z ureditvami za poročanje in spremljanje poročil, ter ukrepe za varstvo delavcev, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in ukrepe za varovanje osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(2).

Člen 33

Izmenjava informacij z ESMA

1.   Pristojni organi letno posredujejo ESMA informacije v zbirni obliki o vseh upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih, ki jih pristojni organ naloži v skladu s členi 30, 31 in 32. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu. Pristojni organi letno posredujejo ESMA tudi podatke v anonimni in zbirni obliki o vseh upravnih preiskavah, opravljenih v skladu z navedenimi členi.

2.   Kadar države članice v skladu z drugim pododstavkom člena 30(1) določijo kazenske sankcije za kršitve iz navedenega člena, pristojni organi ESMA letno posredujejo podatke v anonimni in zbirni obliki o vseh kazenskih preiskavah in kazenskih sankcijah, ki so jih v skladu s členi 30, 31 in 32 naložili sodni organi. ESMA podatke o naloženih kazenskih sankcijah objavi v letnem poročilu.

3.   Kadar pristojni organ razkrije upravne kazni ali kazenske sankcije ali druge upravne ukrepe javnosti, o tem hkrati obvesti ESMA.

4.   Kadar se objavljena upravna kazen ali kazenska sankcija ali drug upravni ukrep nanaša na investicijsko podjetje, pooblaščeno v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ESMA doda sklicevanje na to objavljeno sankcijo ali ukrep v register investicijskih podjetij, ustanovljenih v skladu s členom 5(3) navedene direktive.

5.   Da se zagotovijo enotni pogoji za uporabo tega člena, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za izmenjavo informacij iz tega člena.

ESMA predloži osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 2. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 34

Objava sklepov

1.   Ob upoštevanju tretjega pododstavka, pristojni organi na svojem spletnem mestu objavijo vsak sklep, ki nalaga upravno kazen ali drug upravni ukrep v zvezi s kršitvijo te uredbe takoj potem, ko se osebo, na katero se nanaša sklep, obvesti o tem sklepu. Taka objava zajema vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti osebe, na katero se nanaša sklep.

Prvi pododstavek se ne uporablja v primeru sklepov, ki nalagajo ukrepe preiskovalne narave.

Kadar na podlagi presoje od primera do primera pristojni organ meni, da bi bila objava identitete pravne osebe, na katero se nanaša sklep, ali osebnih podatkov fizične osebe nesorazmerna na podlagi ocene posameznega primera, ki se izvede glede sorazmernosti objave takih podatkov, ali kadar bi taka objava ogrožala preiskavo v teku ali stabilnost finančnih trgov, pristojni organ stori karkoli od naslednjega:

(a)

odloži objavo sklepa dokler razlogi za to odložitev prenehajo obstajati;

(b)

sklep objavi anonimno in v skladu z nacionalnim pravom, kadar taka objava zagotavlja učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov in, kadar je ustrezno, preloži objavo zadevnih podatkov za razumno obdobje, kadar je mogoče predvideti, da bodo razlogi za anonimno objavo v tem obdobju prenehali obstajati;

(c)

ne objavi sklepa v primeru, da pristojni organ meni, da objava v skladu s točko (a) ali (b) ne bo zadostovala:

(i)

da stabilnost finančnih trgov ne bi bila ogrožena, ali

(ii)

da bi se zagotovila sorazmernost objave takšnih sklepov v zvezi z ukrepi, ki štejejo za blažje.

Kadar pristojni organ sprejme odločitev, da sklep objavi na anonimni osnovi iz točke (b) tretjega pododstavka, lahko odloži objavo zadevnih podatkov za razumno obdobje, kadar je mogoče predvideti, da bodo razlogi za anonimno objavo v tem obdobju prenehali obstajati.

2.   Kadar je sklep predmet pritožbe pred nacionalnim sodnim, upravnim ali drugim organom, pristojni organi na svojem spletnem mestu takoj objavijo tudi informacije o tem in vse naknadne informacije o odločitvi o pritožbi. Objavi se tudi vsakršen sklep o razveljavitvi sklepa, zoper katerega je bila vložena pritožba.

3.   Pristojni organi zagotovijo, da vsak sklep, objavljen v skladu s tem členom ostane dostopen na njihovem spletnem mestu najmanj pet let po objavi. Osebni podatki iz takih objavah ostanejo na spletnem mestu pristojnega organa le tako dolgo, kot je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

POGLAVJE 6

DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

Člen 35

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5) in (6), člena 12(5), tretjega pododstavka člena 17(2), člena 17(3) ter člena 19(13) in (14) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 2. julija 2014.

3.   Pooblastilo iz člena 6(5) in (6), člena 12(5), tretjega pododstavka člena 17(2), člena 17(3) ter člena 19(13) in (14) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(5) in (6), členom 12(5), tretjim pododstavkom člena 17(2), členom 17(3) ali členom 19(13) in (14), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 36

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES (31). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE 7

KONČNE DOLOČBE

Člen 37

Razveljavitev Direktive 2003/6/ES in njenih izvedbenih ukrepov

Direktiva 2003/6/ES in direktive Komisije 2004/72/ES (32), 2003/125/ES (33) in 2003/124/ES (34) ter Uredba Komisije (ES) št. 2273/2003 (35) se razveljavijo z učinkom od 3. julija 2016. Sklicevanja na Direktivo 2003/6/ES se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 38

Poročilo

Komisija do 3. julija 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe, skupaj z zakonodajnim predlogom o njeni spremembi, če je to ustrezno. To poročilo med drugim oceni:

(a)

ustreznostjo uvedbe splošnih pravil, da morajo vse države članice določiti upravne kazni za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo;

(b)

ali je opredelitev notranjih informacij zadostna in zajema vse informacije, ki jih pristojni organi potrebujejo za učinkovit boj proti tržni zlorabi.

(c)

ustreznostjo pogojev, pod katerimi se odobri prepoved trgovanja v skladu s členom 19(11), da bi se ugotovilo, ali obstajajo še druge okoliščine, v katerih bi morala veljati;

(d)

možnostjo vzpostaviti okvir Unije za medtržni nadzor nad knjigami naročil v zvezi s tržno zlorabo, vključno s priporočili za ta okvir, in

(e)

področjem uporabe določb o referenčnih merilih.

Za namene točke (a) prvega pododstavka ESMA opravi popis uporabe upravnih kazni in – kadar se države članice na podlagi drugega pododstavka člena 30(1) odločijo, da določijo kazenske sankcije iz navedenega člena za kršitve te uredbe – uporabe takih kazenskih sankcij v državah članicah. V popisu so lahko navedeni tudi kakršni koli podatki, ki so na voljo na podlagi členov 33(1) in (2).

Člen 39

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 3. julija 2016, razen člena 4(4) in (5), člena 5(6), člena 6(5) in (6), člena 7(5), člena 11(9), (10) in (11), člena 12(5), člena 13(7) in (11), člena 16(5), tretjega pododstavka člena 17(2), člena 17(3), (10) in (11), člena 18(9), člena 19(13), (14) in (15), člena 20(3), člena 24(3), člena 25(9), drugega, tretjega in četrtega pododstavka člena 26(2), člena 32(5) in člena 33(5), ki se začnejo uporabljati 2. julija 2014.

3.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s členi 22, 23 in 30, členom 31(1) ter členi 32 in 34 do 3. julija 2016.

4.   V tej uredbi se sklicevanja na Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) št. 600/2014 pred 3. januarjem 2017 berejo kot sklicevanja na Direktivo 2004/39/ES, v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV k Direktivi 2014/65/EU v kolikor ta korelacijska tabela vsebuje določbe, ki se sklicujejo na Direktivo 2004/39/ES.

Pri sklicevanju v določbah te uredbe na OTF, zagonske trge MSP, pravice do emisije ali finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic, se te določbe ne uporabljajo za OTF, zagonske trge MSP, pravice do emisij ali finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic do 3. januarja 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 161, 7.6.2012, str. 3.

(2)  UL C 181, 21.6.2012, str. 64.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. septembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. aprila 2014.

(4)  Direktiva 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (UL L 96, 12.4.2003, str. 16).

(5)  Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L 326, 8.12.2011, str. 1).

(6)  Direktiva 2003/87/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(7)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov, spremembi direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in 2000/12/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(8)  Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L 302, 18.11.2010, str. 1).

(9)  Direktiva 2004/25/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12).

(10)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2011/61/EU in Direktive 2002/92/ES (glej stran 349 tega Uradnega lista).

(11)  Direktiva 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga) (glej stran 179 tega Uradnega lista).

(12)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(13)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(14)  Uredba Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov (UL L 336, 23.12.2003, str. 33).

(15)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(16)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(17)  UL C 177, 20.6.2012, str. 1.

(18)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(19)  Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1).

(20)  Direktiva 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v pomenu drugega odstavka člena 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 315, 14.11.2012, str. 74).

(21)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (glej stran 84 tega Uradnega lista).

(22)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(23)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(24)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(25)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(26)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(27)  Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).

(28)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/ES (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(29)  Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(30)  Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7).

(31)  Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).

(32)  Direktiva Komisije 2004/72/ES z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenih tržnih ravnanj, opredelitve notranjih informacij v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, sestave seznama o osebah z dostopom do notranjih informacij, poročanja o transakcijah poslovodnih delavcev in obveščanja o sumljivih poslih (UL L 162, 30.4.2004, str. 70).

(33)  Direktiva Komisije 2003/125/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravično predstavitvijo naložbenih priporočil in razkrivanjem nasprotij interesov (UL L 339, 24.12.2003, str. 73).

(34)  Direktiva Komisije 2003/124/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo in razkritjem notranjih informacij javnosti ter opredelitvijo tržne manipulacije (UL L 339, 24.10.2003, str. 70).

(35)  Uredba Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov (UL L 336, 23.12.2003, str. 33).


PRILOGA I

A.   Kazalniki manipulativnega ravnanja, povezanega z napačnimi ali zavajajočimi znaki in zagotavljanjem cene

Za namene uporabe točke (a) člena 12(1) te uredbe ter brez poseganja v ravnanja iz odstavka 2 navedenega člena se pri obravnavi poslov ali naročil za trgovanje s strani udeležencev na trgu in pristojnih organov upoštevajo naslednji neizčrpni kazalniki, ki se sami po sebi ne štejejo nujno za tržno manipulacijo:

(a)

obseg, v katerem oddana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli predstavljajo pomemben delež dnevnega obsega poslov z zadevnim finančnim instrumentom, povezano blagovno promptno pogodbo ali finančnim produktom na dražbi na podlagi pravic do emisije, zlasti kadar se zaradi teh dejavnosti znatno spremenijo njihove cene;

(b)

obseg, v katerem se zaradi oddanih naročil za trgovanje ali poslov, ki so jih izvedle osebe s pomembno nakupno ali prodajno pozicijo v finančnem instrumentu, povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnem produktu na dražbi na podlagi pravic do emisije, znatno spremeni cena tega finančnega instrumenta, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije;

(c)

ali izvedeni posli ne povzročijo spremembe upravičencev do lastništva finančnega instrumenta, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije;

(d)

obseg, v katerem oddana naročila za trgovanje ali izvedeni posli ali preklicana naročila vključujejo obrnjenost pozicij v kratkem obdobju in predstavljajo pomemben delež dnevnega obsega poslov z zadevnim finančnim instrumentom, povezano blagovno promptno pogodbo ali finančnim produktom na dražbi na podlagi pravic do emisije ter bi lahko bile povezane s pomembnimi spremembami cene finančnega instrumenta, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije;

(e)

obseg, v katerem so oddana naročila za trgovanje ali izvedeni posli skoncentrirani v kratkem časovnem razponu znotraj dneva trgovanja in povzročijo spremembo cene, ki se posledično obrne;

(f)

obseg, v katerem oddana naročila za trgovanje spremenijo reprezentativnost najboljših cen povpraševanja po finančnem instrumentu, povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnem produktu na dražbi na podlagi pravic do emisije ali njihove ponudbe ali bolj splošno spremenijo reprezentativnost knjige naročil, ki je na voljo udeležencem na trgu, in se ta naročila odpravijo pred njihovo izvršitvijo, ter

(g)

obseg, v katerem se naročila za trgovanje oddajo ali posli izvedejo v trenutku, ko se izračunajo referenčne cene, poravnalne cene in vrednotenja, ali približno v tem trenutku ter povzročijo spremembe cen, ki vplivajo na takšne cene in vrednotenja.

B.   Kazalniki manipulativnega ravnanja, povezanega z uporabo fiktivnega sredstva ali katero koli drugo obliko prevare ali zvijače

Za namene uporabe točke (b) člena 12(1) te uredbe ter brez poseganja v ravnanja iz odstavka 2 navedenega člena se pri obravnavi poslov ali naročil za trgovanje s strani udeležencev na trgu in pristojnih organov upoštevajo naslednji neizčrpni kazalniki, ki sami po sebi ne štejejo nujno za tržno manipulacijo:

(a)

ali osebe oddajo naročila za trgovanje ali izvedejo posle pred ali po tem, ko te iste osebe ali osebe, ki so z njimi povezane, razširijo napačne ali zavajajoče informacije, in

(b)

ali osebe oddajo naročila za trgovanje ali izvedejo posle pred ali po tem, ko te iste osebe ali osebe, ki so z njimi povezane, izdelajo ali razširijo naložbena priporočila, ki so napačna, pristranski ali očitno pod vplivom materialnih interesov.


PRILOGA II

Korelacijska tabela

Ta uredba

Direktiva 2003/6/ES

Člen 1

 

Člen 2

 

Člen 2(1)(a)

Člen 9, prvi odstavek

Člen 2(1)(b)

 

Člen 2(1)(c)

 

Člen 2(1)(d)

Člen 9, drugi odstavek

Člen 2(3)

Člen 9, prvi odstavek

Člen 2(4)

Člen 10(a)

Točka 1 člena 3(1)

Člen 1(3)

Točka 2 člena 3(1)

 

Točka 3 člena 3(1)

 

Točka 4 člena 3(1)

 

Točka 5 člena 3(1)

 

Točka 6 člena 3(1)

Člen 1(4)

Točka 7 člena 3(1)

 

Točka 8 člena 3(1)

 

Točka 9 člena 3(1)

Člen 1(5)

Točka 10 člena 3(1)

 

Točka 11 člena 3(1)

 

Točka 12 člena 3(1)

Člen 1(7)

Točka 13 člena 3(1)

Člen 1(6)

Točke 14 do 35 člena 3(1)

 

Člen 4

 

Člen 5

Člen 8

Člen 6(1)

Člen 7

Člen 6(2)

 

Člen 6(3)

 

Člen 6(4)

 

Člen 6(5)

 

Člen 6(6)

 

Člen 6(7)

 

Člen 7(1)(a)

Člen 1(1), prvi odstavek

Člen 7(1)(b)

Člen 1(1), drugi odstavek

Člen 7(1)(c)

 

Člen 7(1)(d)

Člen 1(1), tretji odstavek

Člen 7(2)

 

Člen 7(3)

 

Člen 7(4)

 

Člen 7(5)

 

Člen 8(1)

Člen 2(1), prvi pododstavek

Člen 8(2)

 

Člen 8(2)(a)

Člen 3 (b)

Člen 8(2)(b)

 

Člen 8(3)

 

Člen 8(4)(a)

Člen 2(1)(a)

Člen 8(4)(b)

Člen 2(1)(b)

Člen 8(4)(c)

Člen 2(1)(c)

Člen 8(4)(d)

Člen 2(1)(d)

Člen 8(4), drugi pododstavek

Člen 4

Člen 8(5)

Člen 2(2)

Člen 9(1)

 

Člen 9(2)

 

Člen 9(3)(a)

Člen 2(3)

Člen 9(3)(b)

Člen 2(3)

Člen 9(4)

 

Člen 9(5)

 

Člen 9(6)

 

Člen 10(1)

Člen 3(a)

Člen 10(2)

 

Člen 11

 

Člen 12(1)

 

Člen 12(1)(a)

Člen 1(2)(a)

Člen 12(1)(b)

Člen 1(2)(b)

Člen 12(1)(c)

Člen 1(2)(c)

Člen 12(1)(d)

 

Člen 12(2)(a)

Člen 1(2), prva alinea drugega odstavek

Člen 12(2)(b)

Člen 1(2), druga alinea drugega odstavek

Člen 12(2)(c)

 

Člen 12(2)(d)

Člen 1(2), tretja alinea drugega odstavka

Člen 12(2)(e)

 

Člen 12(3)

 

Člen 12(4)

 

Člen 12(5)

Člen 1(2), tretji odstavek

Člen 13(1)

Člen 1(2)(a), drugi odstavek

Člen 13(1)

 

Člen 13(2)

 

Člen 13(3)

 

Člen 13(4)

 

Člen 13(5)

 

Člen 13(6)

 

Člen 13(7)

 

Člen 13(8)

 

Člen 13(9)

 

Člen 13(10)

 

Člen 13(11)

 

Člen 14 (a)

Člen 2(1), prvi odstavek

Člen 14 (b)

Člen 3(b)

Člen 14 (c)

Člen 3(a)

Člen 15

Člen 5

Člen 16(1)

Člen 6(6)

Člen 16(2)

Člen 6(9)

Člen 16(3)

 

Člen 16(4)

 

Člen 16(5)

Člen 6(10), sedma alinea

Člen 17(1)

Člen 6(1)

Člen 17(1), tretji pododstavek

Člen 9, tretji odstavek

Člen 17(2)

 

Člen 17(3)

 

Člen 17(4)

Člen 6(2)

Člen 17(5)

 

Člen 17(6)

 

Člen 17(7)

 

Člen 17(8)

Člen 6(3), prvi in drugi pododstavek

Člen 17(9)

 

Člen 17(10)

Člen 6(10), prva in druga alinea

Člen 17(11)

 

Člen 18(1)

Člen 6(3), tretji pododstavek

Člen 18(2)

 

Člen 18(3)

 

Člen 18(4)

 

Člen 18(5)

 

Člen 18(6)

 

Člen 18(7)

Člen 9, tretji odstavek

Člen 18(8)

 

Člen 18(9)

člen 6(10) četrta alinea

Člen 19(1)

Člen 6(4)

Člen 19(1)(a)

Člen 6(4)

Člen 19(1)(b)

 

Člen 19(2)

 

Člen 19(3)

 

Člen 19(4)(a)

 

Člen 19(4)(b)

 

Člen 19(5) do (13)

 

Člen 19(14)

Člena 6(10), peta alinea

Člen 19(15)

Člena 6(10), peta alinea

Člen 20(1)

Člen 6(5)

Člen 20(2)

Člen 6(8)

Člen 20(3)

Člen 6(10), šesta alinea, in člen 6(11)

Člen 21

Člen 1(2)(c), drugi stavek

Člen 22

Člen 11, prvi odstavek in člen 10

Člen 23(1)

Člen 12(1)

Člen 23(1)(a)

Člen 12(1)(a)

Člen 23(1)(b)

Člen 12(1)(b)

Člen 23(1)(c)

Člen 12(1)(c)

Člen 23(1)(d)

Člen 12(1)(d)

Člen 23(2)(a)

Člen 12(2)(a)

Člen 23(2)(b)

Člen 12(2)(b)

Člen 23(2)(c)

 

Člen 23(2)(d)

Člen 12(2)(c)

Člen 23(2)(e)

 

Člen 23(2)(f)

 

Člen 23(2)(g)

Člen 12(2)(d)

Člen 23(2)(h)

Člen 12(2)(d)

Člen 23(2)(i)

Člen 12(2)(g)

Člen 23(2)(j)

člen 12(2)(f)

Člen 23(2)(k)

Člen 12(2)(e)

Člen 23(2)(l)

člen 12(2)(h)

Člen 23(2)(m)

Člen 6(7)

Člen 23(3)

 

Člen 23(4)

 

Člen 24(1)

Člen 15a(1)

Člen 24(2)

Člen 15a(2)

Člen 24(3)

 

Člen 25(1), prvi pododstavek

Člen 16(1)

Člen 25(2)

Člen 16(2) in člen 16(4), četrti pododstavek

Člen 25(2)(a)

Člen 16(2), prva alinea drugega pododstavka, in člen 16(4), četrti pododstavek

Člen 25(2)(b)

 

Člen 25(2)(c)

Člen 16(2), druga alinea drugega pododstavka in člen 16(4), četrti pododstavek

Člen 25(2)(d)

Člen 16(2), tretja alinea drugega pododstavka in člen 16(4), četrti pododstavek

Člen 25(3)

 

Člen 25(4)

Člen 16(2), prvi stavek

Člen 25(5)

Člen 16(3)

Člen 25(6)

Člen 16(4)

Člen 25(7)

Člen 16(2), četrti pododstavek in člen 16(4), četrti pododstavek

Člen 25(8)

 

Člen 25(9)

Člen 16(5)

Člen 26

 

Člen 27(1)

 

Člen 27(2)

 

Člen 27(3)

Člen 13

Člen 28

 

Člen 29

 

Člen 30(1), prvi pododstavek

Člen 14(1)

Člen 30(1)(a)

 

Člen 30(1)(b)

Člen 14(3)

Člen 30(2)

 

Člen 30(3)

 

Člen 31

 

Člen 32

 

Člen 33(1)

Člen 14(5), prvi pododstavek

Člen 33(2)

 

Člen 33(3)

Člen 14(5), drugi pododstavek

Člen 33(4)

Člen 14(5), tretji pododstavek

Člen 33(5)

 

Člen 34(1)

Člen 14(4)

Člen 34(2)

 

Člen 34(3)

 

Člen 35

 

Člen 36(1)

Člen 17(1)

Člen 36(2)

 

Člen 37

Člen 20

Člen 38

 

Člen 39

Člen 21

Priloga

 


12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/62


UREDBA (EU) št. 597/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 812/2004 o podrobnih pravilih v zvezi z naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 (3) Komisiji podeljuje pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je primerno navedena pooblastila uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Za zagotovitev učinkovite prilagoditve nekaterih določb Uredbe (ES) št. 812/2004 tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s tehničnimi specifikacijami in pogoji glede parametrov signala in prenosa pri uporabi akustičnih odvračalnih naprav. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(3)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb Uredbe (ES) št. 812/2004, ki določajo pravila o postopku in obliki poročanja držav članic, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Ob upoštevanju zahteve, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za vzpostavitev sistema dosledne zaščite kitov in delfinov v skladu z Uredbo (ES) št. 812/2004, ter glede na pomanjkljivosti navedene uredbe, na katere je opozorila Komisija, bi bilo treba ustreznost in učinkovitost določb navedene uredbe za zaščito kitov in delfinov pregledati do 31. decembra 2015. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija, če je ustrezno, Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti kroven zakonodajni predlog za zagotovitev učinkovite zaščite kitov in delfinov, tudi prek procesa regionalizacije.

(5)

Uredbo (ES) št. 812/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 812/2004 se spremeni:

1.

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Akustične odvračalne naprave, ki se uporabljajo pri izvajanju člena 2(1), izpolnjujejo tehnične specifikacije in pogoje uporabe, ki so opredeljeni v Prilogi II. Da bi zagotovili, da Priloga II še naprej odraža stanje na področju tehničnega in znanstvenega napredka, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za posodobitev parametrov signala in ustreznih parametrov prenosa v Prilogi. Pri sprejemanju teh delegiranih aktov Komisija zagotovi dovolj časa za izvedbo takih prilagoditev.“;

2.

v členu 7 se doda naslednji odstavek:

„3.   Komisija do 31. decembra 2015 opravi pregled učinkovitosti ukrepov iz te uredbe ter po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži kroven zakonodajni predlog za zagotovitev učinkovite zaščite kitov in delfinov.“;

3.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Izvajanje

Komisija lahko sprejme izvedene akte za določitev podrobnih pravil o postopku in o obliki poročanja iz člena 6. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8b(2).“;

4.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 8a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 2. Julij 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 3(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(1) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 8b

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(5)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22)."

(6)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“"

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 11, 15.1.2013, str. 85.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 3. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi naključnimi ulova kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 150, 30.4.2004, str. 12).

(4)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).


12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/65


UREDBA (EU) št. 598/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev operacij na letališčih Unije v okviru uravnoteženega pristopa ter razveljavitvi Direktive 2002/30/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glavni cilj skupne prometne politike je trajnostni razvoj. To zahteva celostni pristop, da bi se zagotovila učinkovito delovanje prometnih sistemov v Uniji in varstvo okolja.

(2)

Trajnostni razvoj zračnega prevoza zahteva uvedbo ukrepov za zmanjšanje vpliva hrupa, ki ga povzročajo zrakoplovi na letališčih Unije. S temi ukrepi bi morali izboljšati okoljski hrup okrog letališč Unije, s tem pa ohraniti ali povečati kakovost življenja državljanov, ki živijo v njihovi okolici, ter spodbuditi kompatibilnost med letalskimi dejavnostmi in stanovanjskimi območji, zlasti kar zadeva nočne lete.

(3)

Resolucija A33/7 Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) uvaja pojem „uravnoteženega pristopa“ k upravljanju hrupa (v nadaljnjem besedilu: uravnotežen pristop) in določa dosledno metodo za obravnavanje hrupa zrakoplovov. Uravnotežen pristop bi moral ostati temelj upravljanja hrupa na področju letalstva kot globalnega sektorja. Uravnotežen pristop priznava pomen ustreznih pravnih obveznosti, obstoječih sporazumov, veljavnih zakonov in opredeljenih politik ter vanje ne posega. Z vključevanjem mednarodnih pravil uravnoteženega pristopa v to uredbo bi se moralo v veliki meri zmanjšati tveganje za mednarodne spore v primerih, ko s hrupom povezane omejitve operacij vplivajo na letalske prevoznike iz tretjih držav.

(4)

Po izločitvi najhrupnejših zrakoplovov v skladu z Direktivo 2002/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Direktivo 2006/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), je treba posodobiti navodila za uporabo ukrepov za omejitve operacij, da bi se organom omogočilo, da s pomočjo mednarodnega okvira uravnoteženega pristopa ukrepajo v zvezi s trenutno najhrupnejšimi zrakoplovi in tako izboljšajo okoljski hrup okrog letališč Unije.

(5)

V poročilu Komisije z dne 15. februarja 2008 z naslovom „S hrupom povezane omejitve obratovanja na letališčih EU“ je bilo poudarjeno, da je treba v besedilu Direktive 2002/30/ES pojasniti porazdelitev odgovornosti ter točno določene pravice in obveznosti zainteresiranih strank med postopkom ocenjevanja hrupa, da bi se zagotovilo sprejetje stroškovno učinkovitih ukrepov za dosego ciljev glede zmanjšanja hrupa za vsako letališče.

(6)

Omejitve operacij, ki jih države članice uvedejo za vsako letališče Unije posebej, ne le omejijo zmogljivosti, temveč lahko prispevajo k izboljšanju stanja glede hrupa okrog letališč. Vendar pa bi neučinkovita izraba obstoječih zmogljivosti lahko povzročila izkrivljanje konkurence ali ovirala splošno učinkovitost letalskega omrežja Unije. Ker specifičnega cilja glede zmanjšanja hrupa iz te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi harmoniziranih predpisov o postopku za uvedbo omejitev operacij v okviru postopka obvladovanja hrupa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. S takšno harmonizirano metodo se ne uvajajo cilji glede kakovosti hrupa, ki še naprej izhajajo iz Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali drugih ustreznih pravil ali zakonodaje Unije v posameznih državah članicah, in ne posega v konkretno izbiro ukrepov.

(7)

Ta uredba bi se morala uporabljati le za države članice, v katerih se nahaja letališče z več kot 50 000 premiki civilnih zrakoplovov v koledarskem letu, in kadar se na takšnem letališču razmišlja o uvedbi s hrupom povezanih omejitev operacij.

(8)

Ta uredba bi se morala uporabljati za zrakoplove, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu. Ne bi se smela uporabljati za zrakoplove, kot so vojaški zrakoplovi in zrakoplovi, ki izvajajo carinske, policijske in gasilske naloge. Poleg tega bi bilo treba iz te uredbe izvzeti tudi različne operacije v izjemnih okoliščinah, kot so nujni humanitarni leti, nujni primeri iskanja in reševanja, zdravniške pomoči in pomoči pri nesrečah.

(9)

Medtem ko bi bilo treba ocenjevanje hrupa redno izvajati v skladu z Direktivo 2002/49/ES, bi se morali dodatni ukrepi za zmanjšanje hrupa na podlagi takšnih ocen sprejeti le, če trenutna kombinacija ukrepov za blaženje hrupa ob upoštevanju pričakovanega razvoja letališča ne dosega ciljev zmanjšanja hrupa. Za letališča, kjer je bil ugotovljen problem hrupa, bi bilo treba opredeliti dodatne ukrepe za zmanjšanje hrupa v skladu z metodologijo uravnoteženega pristopa. Da bi zagotovili široko uporabo uravnoteženega pristopa v Uniji, se njegova uporaba priporoča, kadar koli jo posamezna zadevna država članica šteje za ustrezno, tudi kadar presega področje uporabe te uredbe. S hrupom povezane omejitve operacij bi bilo treba uvesti le, če drugi ukrepi uravnoteženega pristopa ne zadostujejo za dosego specifičnih ciljev glede zmanjšanja hrupa.

(10)

Medtem ko analiza stroškov in koristi prikazuje skupne učinke na gospodarsko blaginjo, in sicer na podlagi primerjave vseh stroškov in koristi, se ocena stroškovne učinkovitosti osredotoča na čim bolj stroškovno učinkovit način doseganja zastavljenega cilja in zahteva samo primerjavo stroškov. Ta uredba državam članicam ne bi smela preprečiti uporabe analize stroškov in koristi, kadar je to potrebno.

(11)

Treba bi bilo priznati pomen zdravstvenih vidikov v povezavi s problemi hrupa, zato je pomembno, da se ti vidiki dosledno upoštevajo pri sprejemanju odločitev o ciljih zmanjšanja hrupa na vseh letališčih, hkrati pa se upošteva tudi obstoj skupnih pravil Unije na tem področju. Zdravstvene vidike bi bilo zato treba oceniti v skladu z zakonodajo Unije o ovrednotenju učinkov hrupa.

(12)

Ocenjevanje hrupa bi moralo temeljiti na objektivnih in merljivih merilih, ki bi bila skupna vsem državam članicam, ter sloneti na obstoječih razpoložljivih informacijah, kot so informacije, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2002/49/ES. Države članice bi morale zagotoviti, da so takšne informacije zanesljive, da so pridobljene na pregleden način, ter da so dostopne pristojnim organom in zainteresiranim stranem. Pristojni organi bi morali vzpostaviti potrebna orodja za spremljanje.

(13)

Pristojni organ, odgovoren za sprejemanje s hrupom povezanih omejitev operacij, bi moral biti neodvisen od vsake organizacije, vključene v letališke operacije, zračni prevoz ali opravljanje storitev zračne navigacije ali zastopanje interesov navedenih in prebivalstva, ki živi v bližini letališč. To se ne bi smelo razumeti kot zahteva za države članice, da spremenijo svoje upravne strukture ali postopke odločanja.

(14)

Priznano je, da so države članice o s hrupom povezanih omejitvah operacij odločile v skladu z nacionalno zakonodajo na podlagi nacionalno priznanih metod za upravljanje hrupa, ki mogoče še niso v celoti skladne z metodo, opisano v splošno priznanem poročilu Evropske konference civilnega letalstva Doc 29, z naslovom „Standardna metoda za izračun izolinij hrupa okrog civilnih letališč“ (v nadaljnjem besedilu: ECAC Doc 29), niti ne uporabljajo mednarodno priznanih informacij o ravneh hrupa zrakoplova. Vendar bi bilo treba učinkovitost in uspešnost omejitve operacij oceniti v skladu z metodami, predpisanimi v ECAC Doc 29 in uravnoteženem pristopu. Države članice bi zato morale prilagoditi svoje ocene omejitev operacij, ki jih izvajajo na podlagi nacionalne zakonodaje, da bi bile v celoti skladne z ECAC Doc 29.

(15)

Uvesti bi bilo treba novo in širšo opredelitev omejitev operacij v primerjavi z Direktivo 2002/30/ES, da se olajša izvajanje novih tehnologij in novih operativnih zmogljivosti zrakoplovov in opreme na letališčih. Njena uporaba ne bi smela voditi do odlašanja z izvajanjem operativnih ukrepov, ki bi lahko nemudoma omilili posledice hrupa, ne da bi bistveno vplivali na operativno zmogljivost letališča. Takšni ukrepi se zato ne bi smeli šteti za nove omejitve operacij.

(16)

Centralizacija informacij o hrupu bi bistveno zmanjšala upravno breme tako za operatorje zrakoplovov kot za operatorje letališč. Takšne informacije se trenutno posredujejo in upravljajo na ravni posameznih letališč. Ti podatki morajo biti dani na voljo operatorjem zrakoplovov in letališčem za namene operativnosti. Pomembno je, da se za certificiranje ravni hrupa kot orodje za preverjanje uporabi banka podatkov Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) skupaj s podatki o posameznih letih Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (v nadaljnjem besedilu: Eurocontrol). Takšni podatki se že sistematično zahtevajo za namene upravljanja pretoka na centralni ravni, vendar trenutno niso na voljo Komisiji ali Agenciji in jih je treba natančno opredeliti za namene te uredbe in za regulacijo uspešnosti upravljanja zračnega prometa. Dober dostop do potrjenih modelirnih podatkov, določen v skladu z mednarodno priznanimi postopki in najboljšimi praksami, bi moral izboljšati kakovost kartiranja izolinij hrupa na posameznih letališčih, kar bi pomagalo pri odločitvah na področju politike.

(17)

Da bi se izognili neželenim posledicam za letalsko varnost, zmogljivost letališč in konkurenco, bi morala Komisija ustrezni pristojni organ uradno obvestiti, če ugotovi, da postopek uvedbe omejitve operacij, povezane s hrupom, ni v skladu z zahtevami iz te uredbe. Ustrezni pristojni organ bi moral pred uvedbo omejitev operacij preučiti uradno obvestilo Komisije in obvestiti Komisijo o svojih namerah.

(18)

Da se upošteva uravnoteženi pristop, bi bilo treba zagotoviti možnost izvzetja v posebnih okoliščinah za operatorje iz tretjih držav v razvoju, brez katerih bi imeli takšni operatorji pretirane težave. Sklicevanje na „države v razvoju“ se razume v okviru tega specifičnega letalskega konteksta in z njim nikakor niso mišljene vse države, ki bi se v mednarodni skupnosti lahko tako imenovale. Zlasti je treba zagotoviti, da so vsa takšna izvzetja združljiva z načelom nediskriminacije.

(19)

Da se odrazi nenehen tehnološki napredek na področju tehnologij motorjev in ogrodij zrakoplovov ter metod za kartiranje izolinij hrupa, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za ustrezno redno dopolnjevanje standardov glede hrupa zrakoplovov iz te uredbe in za sklicevanje na povezane metode certificiranja ob upoštevanju, kadar je ustrezno, sprememb zadevnih dokumentov ICAO, ter za posodobitve sklicevanj na metode za izračunavanje izolinij hrupa, ob upoštevanju, kadar je ustrezno, sprememb v ustreznih dokumentih ICAO. Poleg tega bi bilo treba za tehnične posodobitve z delegiranimi akti, kadar je ustrezno, upoštevati tudi spremembe ECAC Doc 29. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(20)

S to uredbo se sicer zahteva redno ocenjevanje stanja hrupa na letališčih, vendar pa te ocene ne zajemajo nujno sprejetja novih s hrupom povezanih omejitev operacij ali pregleda obstoječih. Zato se s to uredbo ne zahteva pregled s hrupom povezanih omejitev operacij, ki že veljajo na dan začetka njene veljavnosti, vključno s tistimi omejitvami, ki izhajajo iz sodnih odločb ali lokalnih postopkov mediacije. Manjše tehnične spremembe ukrepov brez bistvenih posledic za zmogljivost ali dejavnosti ne bi smele šteti za nove s hrupom povezane omejitve operacij.

(21)

Kadar postopek posvetovanja pred sprejetjem s hrupom povezanih omejitev operacij, ki se je začel v skladu z Direktivo 2002/30/ES, ob začetku veljavnosti te uredbe še poteka, je ustrezno, da se omogoči sprejetje končne odločitve v skladu z Direktivo 2002/30/ES in se tako ohrani napredek, že dosežen v tem postopku.

(22)

Ob upoštevanju potrebe po dosledni uporabi metode za ocenjevanje hrupa na letalskem trgu Unije ta uredba določa skupna pravila na področju s hrupom povezanih omejitev operacij.

(23)

Zato bi bilo treba Direktivo 2002/30/ES razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja, cilji in področje uporabe

1.   V tej uredbi so za primere, ko je bil ugotovljen problem hrupa, v skladu z uravnoteženim pristopom določena pravila glede obveznega postopka za usklajeno uvedbo s hrupom povezanih omejitev operacij za vsako letališče posebej, kar bo pripomoglo k izboljšanju stanja glede hrupa in omejitvi ali zmanjšanju števila ljudi, ki so bistveno prizadeti zaradi morebitnih škodljivih učinkov hrupa zrakoplovov.

2.   Cilji te uredbe so:

(a)

na ravni posameznih letališč in ob upoštevanju ustreznih pravil Unije, zlasti tistih, ki so določena v Direktivi 2002/49/ES, in zakonodaj držav članic olajšati doseganje specifičnih ciljev glede zmanjšanja hrupa, vključno z zdravstvenimi vidiki;

(b)

omogočiti uporabo omejitev operacij v skladu z uravnoteženim pristopom, da bi se z vidika od vrat do vrat dosegel trajnostni razvoj letališč in zmogljivosti omrežja za upravljanje zračnega prometa.

3.   Ta uredba se uporablja za zrakoplove, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu. Ne uporablja se za zrakoplove, ki opravljajo vojaške, carinske, policijske ali podobne operacije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„zrakoplov“ pomeni zrakoplov z nepremičnimi krili, katerega največja certificirana vzletna masa znaša 34 000 kg ali več, ali katerega certificirana maksimalna notranja sedežna ureditev za zadevni tip zrakoplova obsega 19 potniških sedežev ali več, pri čemer v tem številu niso upoštevani sedeži, ki so namenjeni samo za posadko;

2.

„letališče“ pomeni letališče z več kot 50 000 premiki civilnih zrakoplovov v koledarskem letu (pri čemer je premik vzlet ali pristanek), in sicer na podlagi povprečnega števila premikov v zadnjih treh koledarskih letih pred ocenjevanjem hrupa;

3.

„uravnotežen pristop“ pomeni postopek, ki ga je razvila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo in v skladu s katerim se dosledno preuči vrsta razpoložljivih ukrepov, in sicer zmanjšanje hrupa zrakoplovov pri izvoru, načrtovanje in upravljanje rabe zemljišč, operativni postopki za zmanjšanje hrupa in omejitve operacij, in sicer za namen stroškovno najučinkovitejšega reševanja problema hrupa za vsako letališče posebej;

4.

„mejno ustrezni zrakoplov“ pomeni zrakoplov, ki je certificiran v skladu s omejitvami iz poglavja 3 dela II zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisani 7. decembra 1944 (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), v razponu zbirne meje, ki ne presega 8 EPNdB (dejansko zaznana raven hrupa v decibelih) v prehodnem obdobju do 14. junija 2020, in v razponu zbirne meje, ki ne presega 10 EPNdB po koncu tega prehodnega obdobja, pri čemer je zbirna meja število, izraženo v enotah EPNdB, ki ga dobimo s seštevanjem posameznih mej (to je razlik med certificirano ravnjo hrupa in najvišjo dovoljeno ravnjo hrupa) na vsaki od treh referenčnih točk za merjenje hrupa, kot je opredeljeno v poglavju 3 dela II zvezka 1 Priloge 16 k Čikaški konvenciji;

5.

„s hrupom povezan ukrep“ pomeni vsak ukrep, ki vpliva na hrup okrog letališč in za katerega veljajo načela usklajenega pristopa, vključno z drugimi neoperativnimi ukrepi, ki lahko vplivajo na število ljudi, ki so izpostavljeni hrupu zrakoplovov;

6.

„omejitev operacij“ pomeni s hrupom povezan ukrep, ki omejuje dostop do letališča ali zmanjšuje njegovo operativno zmogljivost in vključuje omejitve operacij, katerih cilj na določenih letališčih je mejno skladne zrakoplove umakniti iz operacij, pa tudi delne omejitve operacij, ki se recimo uporabljajo za določen čas čez dan ali le za nekatere vzletno-pristajalne steze na letališčih.

Člen 3

Pristojni organi

1.   Država članica, v kateri se nahaja letališče iz točke 2 člena 2, imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za postopek, ki se uporablja pri sprejemanju omejitev operacij.

2.   Pristojni organi so neodvisni od vseh organizacij, na katere bi lahko vplival s hrupom povezani ukrep. Ta neodvisnost se lahko doseže s funkcionalno ločitvijo.

3.   Države članice Komisijo pravočasno uradno obvestijo o imenih in naslovih imenovanih pristojnih organov iz odstavka 1. Komisija te informacije objavi.

Člen 4

Pravica do pritožbe

1.   Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo in postopki zagotovijo pravico do pritožbe zoper omejitve operacij, sprejete na podlagi te uredbe, pred pritožbenim organom, ki ni organ, ki je sprejel izpodbijano omejitev.

2.   Država članica, na ozemlju katere se nahaja letališče iz točke 2 člena 2, pravočasno uradno obvestijo Komisijo o imenu in naslovu imenovanega pritožbenega organa iz odstavka 1 ali, po potrebi, o ureditvi za zagotovitev, da se pritožbeni organ imenuje.

Člen 5

Splošna pravila o urejanju hrupa zrakoplovov

1.   Države članice zagotovijo, da se stanje hrupa na posameznih letališčih iz točke 2 člena 2 ocenjuje v skladu z Direktivo 2002/49/ES.

2.   Države članice zagotovijo, da se sprejme uravnotežen pristop v zvezi z upravljanjem hrupa zrakoplovov za letališča, kjer je bil ugotovljen problem hrupa. V ta namen zagotovijo, da se:

(a)

opredeli cilj zmanjšanja hrupa za navedeno letališče, če je to primerno, ob upoštevanju člena 8 in Priloge V k Direktivi 2002/49/ES;

(b)

opredelijo razpoložljivi ukrepi za zmanjšanje vpliva hrupa;

(c)

natančno oceni verjetna stroškovna učinkovitost ukrepov za blaženje hrupa;

(d)

izberejo ukrepi, ob upoštevanju javnega interesa na področju zračnega prevoza glede razvojnih obetov njihovih letališč, ki ne poslabšujejo varnosti;

(e)

na pregleden način izvedejo posvetovanja z zainteresiranimi stranmi o načrtovanih ukrepih;

(f)

sprejmejo ukrepi in zagotovijo zadostna obvestila;

(g)

izvedejo ukrepi ter

(h)

predvidi reševanje sporov.

3.   Države članice pri sprejemanju s hrupom povezanih ukrepov zagotovijo, da se upošteva naslednja kombinacija razpoložljivih ukrepov, da bi lahko določile stroškovno najučinkovitejši ukrep ali kombinacijo ukrepov:

(a)

predviden učinek zmanjšanja hrupa zrakoplova pri izvoru;

(b)

načrtovanje in upravljanje rabe zemljišč;

(c)

operativni postopki za zmanjšanje hrupa;

(d)

omejitve operacij na smejo biti prva izbira, ampak šele po preučitvi drugih ukrepov uravnoteženega pristopa.

Razpoložljivi ukrepi lahko, če je potrebno, vključujejo izločitev mejno ustreznega zrakoplova. Države članice ali, kot je ustrezno, organi za upravljanje letališč lahko nudijo gospodarske spodbude, da bi operatorje zrakoplovov v prehodnem obdobju iz točke 4 člena 2 spodbudile k uporabi manj hrupnih zrakoplovov. Te gospodarske spodbude so skladne s pravili, ki se uporabljajo za državno pomoč.

4.   Ukrepi se lahko v okviru uravnoteženega pristopa razlikujejo glede na tip zrakoplova, raven hrupa zrakoplova, uporabo letališča in letalskih navigacijskih pripomočkov, pot zrakoplova in/ali zajeti časovni okvir.

5.   Brez poseganja v odstavek 4 omejitve operacij v obliki izločitve mejno ustreznega zrakoplova iz letaliških operacij ne vplivajo na civilni podzvočni zrakoplov, ki je na podlagi prve ali ponovne certifikacije skladen s standardom glede hrupa, določenim v poglavju 4 dela II zvezka 1 Priloge 16 k Čikaški konvenciji.

6.   Ukrepi ali kombinacija ukrepov, ki se za določeno letališče sprejmejo v skladu s to uredbo, ne sme biti bolj omejevalna, kot je to potrebno, da bi dosegli cilje zmanjšanja okoljskega hrupa, ki so določeni za navedeno letališče. Omejitve operacij so nediskriminatorne, zlasti glede državljanstva ali identitete, in niso samovoljne.

Člen 6

Predpisi v zvezi z ocenjevanjem hrupa

1.   Pristojni organi zagotovijo, da se stanje hrupa na letališčih, za katera so pristojni, redno ocenjuje v skladu z Direktivo 2002/49/ES in zakonodajo, ki velja v vsaki državi članici. Pristojni organi lahko za pomoč zaprosijo organ za oceno uspešnosti iz člena 3 Uredbe Komisije (EU) št. 691/2010 (7).

2.   Če ocena iz odstavka 1 pokaže, da bodo morda potrebni novi ukrepi omejitve operacij za reševanje problema hrupa na letališču, pristojni organi zagotovijo, da:

(a)

se metoda, kazalniki in informacije iz Priloge I uporabljajo na tak način, da se upošteva prispevek vseh vrst ukrepov v okviru uravnoteženega pristopa preden so uvedene omejitve operacij;

(b)

se na ustrezni ravni vzpostavi tehnično sodelovanje med operatorji letališč, operatorji zrakoplovov in izvajalci storitev zračne navigacije, da se preučijo ukrepi za blaženje hrupa. Pristojni organi zagotovijo tudi, da se z lokalnimi prebivalci ali njihovimi predstavniki ter s pristojnimi lokalnimi organi opravijo posvetovanja, ter da se jim zagotovijo tehnične informacije o ukrepih za blaženje hrupa;

(c)

se oceni stroškovna učinkovitost vsake nove omejitve operacij v skladu s Prilogo II. Manjše tehnične spremembe ukrepov brez bistvenih posledic za zmogljivost ali dejavnosti ne štejejo za novo omejitev operacij;

(d)

se organizira pravočasno in obsežno posvetovanje z zainteresiranimi strankami, ki ima lahko obliko postopka mediacije, pri čemer se zagotovita dostopnost in preglednost podatkov in metodologije izračuna. Zainteresirane stranke imajo za predložitev pripomb na voljo vsaj tri mesece pred sprejetjem novih omejitev operacij. Zainteresirane stranke vključujejo vsaj:

(i)

lokalno prebivalstvo, ki živi v bližini letališča in na katero vpliva hrup zračnega prometa, ali njihovi predstavniki in ustrezni lokalni organi;

(ii)

predstavnike lokalnih podjetij s sedežem v bližini letališča, na dejavnosti katerih vplivata zračni promet in letališke operacije;

(iii)

ustrezne operatorje letališč;

(iv)

predstavnike tistih operatorjev zrakoplovov, na katere lahko vplivajo s hrupom povezani ukrepi;

(v)

ustrezne izvajalce storitev zračne navigacije;

(vi)

upravitelja omrežja, kot je opredeljen v Uredbi Komisije (EU) št. 677/2011 (8);

(vii)

kadar je primerno, določenega koordinatorja slotov.

3.   Pristojni organi spremljajo in nadzirajo izvajanje omejitev operacij in ustrezno ukrepajo. Prebivalstvu, ki živi v bližini letališč, in ustreznim lokalnim organom zagotavljajo brezplačen dostop do ustreznih informacij, ki je lahek in hiter.

4.   Zadevne informacije lahko vključujejo:

(a)

informacije – ob spoštovanju nacionalne zakonodaje – v zvezi z domnevnimi kršitvami, do katerih pride zaradi sprememb postopkov letenja v smislu njihovega vpliva in razlogov zanje;

(b)

splošna merila, ki se uporabljajo pri razdelitvi in upravljanju prometa na posameznih letališčih, kolikor lahko ta merila vplivajo na okolje ali hrup, ter

(c)

podatke, zbrane s sistemi za merjenje hrupa, če so na voljo.

Člen 7

Informacije o ravneh hrupa

1.   Odločitve o omejitvah operacij, ki so povezane s hrupom, temeljijo na ravni hrupa zrakoplova, ki se določa s certifikacijskim postopkom, opravljenim v skladu z zvezkom 1 Priloge 16 k Čikaški konvenciji, šesta izdaja iz marca 2011.

2.   Letalski prevozniki na zahtevo Komisije posredujejo naslednje informacije v zvezi z ravnmi hrupa zrakoplovov, ki jih upravljajo na letališčih Unije:

(a)

državljanstvo zrakoplova in registracijsko oznako;

(b)

dokumentacijo o ravni hrupa uporabljenega zrakoplova, skupaj z njegovo največjo vzletno maso;

(c)

vsako spremembo zrakoplova, ki vpliva na raven hrupa in je navedena v dokumentaciji o ravni hrupa.

3.   Imetniki certifikata tipa zrakoplova ali dodatnega certifikata tipa, izdanega v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ter pravne ali fizične osebe, ki upravljajo zrakoplove, za katere ni bil izdan certifikat v skladu s to uredbo, na zahtevo Agencije zagotovijo informacije o hrupu in zmogljivosti zrakoplova za namene modeliranja hrupa. Agencija določi zahtevane podatke ter čas, obliko in način njihovega posredovanja. Agencija preveri prejete informacije o hrupu in zmogljivosti zrakoplova za namene modeliranja hrupa in jih da za namene modeliranja hrupa na voljo drugim stranem.

4.   Podatki iz odstavkov 2 in 3 tega člena vključujejo le kar je nujno potrebno in se zagotovijo brezplačno, v elektronski obliki in določenem formatu, kadar je ustrezno.

5.   Agencija preveri ustreznost podatkov o hrupu zrakoplova in ravneh hrupa za namene modeliranja v povezavi z opravljenimi nalogami v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 216/2008.

6.   Podatki se shranijo v centralni zbirki podatkov in dajo na voljo pristojnim organom, operatorjem zrakoplova, izvajalcem storitve zračne navigacije ter operatorjem letališč za operativne namene.

Člen 8

Predpisi o uvedbi omejitev operacij

1.   Pred uvedbo omejitev operacij pristojni organi obvestijo države članice, Komisijo in ustrezne zainteresirane stranke šest mesecev prej, kar se izteče najmanj dva meseca pred opredelitvijo koordinacijskih parametrov za slote, kot so opredeljeni v točki (m) člena 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 (10), za zadevna letališča in za ustrezno obdobje načrtovanja.

2.   Po ocenjevanju, ki se opravi v skladu s členom 6, se k obvestilu priloži pisno poročilo v skladu z zahtevami iz člena 5, v katerem so pojasnjeni razlogi za uvedbo omejitve operacij, opredeljen cilj zmanjšanja hrupa za letališče, ukrepi, ki naj bi izpolnili navedeni cilj, in ocena verjetne stroškovne učinkovitosti različnih upoštevanih ukrepov, po potrebi vključno z njihovim čezmejnim vplivom.

3.   Na zahtevo države članice ali na lastno pobudo lahko Komisija v roku treh mesecev po dnevu, ko prejme obvestilo iz odstavka 1, pregleda postopek za uvedbo omejitve operacij. Kadar Komisija ugotovi, da uvedba s hrupom povezane omejitve operacij ni v skladu s procesom iz te uredbe, lahko o tem uradno obvesti pristojni organ. Ustrezni pristojni organ preuči uradno obvestilo Komisije in Komisijo obvesti o svojih namerah preden uvede omejitev operacij.

4.   Kadar se omejitev operacij nanaša na umik mejno ustreznega zrakoplova z letališča, v šestih mesecih po predložitvi uradnega obvestila iz odstavka 1 na tem letališču v ustreznem obdobju predhodnega leta niso dovoljene nobene dodatne storitve poleg števila premikov z zadevnim mejno ustreznim zrakoplovom. Države članice zagotovijo, da se pristojni organi ob ustreznem upoštevanju starosti zrakoplova in sestave celotne flote odločijo o letni stopnji zmanjšanja premikov mejno ustreznih zrakoplovov zadevnih operatorjev na navedenem letališču. Brez poseganja v člen 5(4) ta stopnja ne presega 25 % števila premikov mejno ustreznih zrakoplovov za vsakega operatorja, ki uporablja to letališče.

Člen 9

Države v razvoju

1.   Da bi se izognili pretiranim ekonomskim težavam, lahko pristojni organi izvzamejo mejno ustrezne zrakoplove, registrirane v državah v razvoju, iz omejitev operacij, povezanih s hrupom, ob polnem upoštevanju načela nediskriminacije, če so taki zrakoplovi:

(a)

prejeli certifikat o ravni hrupa, ki potrjuje skladnost s standardi iz poglavja 3 zvezka 1 Priloge 16 k Čikaški konvenciji;

(b)

v petletnem obdobju pred začetkom veljavnosti te uredbe leteli v Uniji;

(c)

bili vpisani v register zadevne države v razvoju v tem petletnem obdobju in

(d)

jih še naprej upravlja fizična oseba, ki opravlja dejavnost v tej državi, ali pravna oseba s sedežem v tej državi.

2.   Kadar država članica odobri izvzetje, določeno v odstavku 1, o tem nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.

Člen 10

Izvzetje za operacije zrakoplovov izjemne narave

Države članice lahko na podlagi posameznega primera na letališčih, za katera so odgovorne, dovolijo posamezne operacije v zvezi z mejno ustreznimi zrakoplovi, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti na podlagi te uredbe.

To izvzetje je omejeno na:

(a)

operacije, ki so tako izjemne, da ne bi bilo smiselno odreči začasnega izvzetja, vključno z leti humanitarne pomoči, ali

(b)

nekomercialne lete za namen sprememb, popravila ali vzdrževanja.

Člen 11

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12 o:

(a)

tehničnih posodobitvah standardov za certificiranje hrupa, določenih v členu 5(5) in točki (a) člena 9(1), ter postopku certificiranja, določenem v členu 7(1);

(b)

tehničnih posodobitvah metodologije in kazalnikov iz Priloge I.

Namen teh posodobitev je upoštevati spremembe zadevnih mednarodnih pravil, če je primerno.

Člen 12

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 13. junija 2016. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 11, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 13

Informacije in pregled

Države članice Komisiji na zahtevo predložijo informacije o uporabi te uredbe.

Najpozneje 14. junija 2021 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te uredbe.

Temu poročilu so po potrebi priloženi predlogi za pregled te uredbe.

Člen 14

Obstoječe omejitve operacij

S hrupom povezane omejitve operacij, uvedene pred 13. junijem 2016, ostajajo veljavne, dokler se pristojni organi ne odločijo za njihov pregled v skladu s to uredbo.

Člen 15

Razveljavitev

Direktiva 2002/30/ES se razveljavi z učinkom od 13. junija 2016.

Člen 16

Prehodne določbe

Ne glede na člen 15 te uredbe se lahko s hrupom povezane omejitve operacij, sprejete po 13. juniju 2016, sprejmejo v skladu z Direktivo 2002/30/ES, če je postopek posvetovanja pred njihovim sprejetjem tekel na ta datum in če se sprejmejo najpozneje eno leto po tem datumu.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dne 13. junija 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 173.

(2)  UL C 277, 13.9.2012, str. 110.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 24. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/30/ES z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti (UL L 85, 28.3.2002, str. 40).

(5)  Direktiva 2006/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o reguliranju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 3 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988) (UL L 374, 27.12.2006, str. 1).

(6)  Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).

(7)  Uredba Komisije (EU) št. 691/2010 z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (UL L 201, 3.8.2010, str. 1).

(8)  Uredba Komisije (EU) št. 677/2011 z dne 7. julija 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010 (UL L 185, 15.7.2011, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (UL L 79, 19.3.2008, str. 1).

(10)  Uredba Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (UL L 14, 22.1.1993, str. 1).


PRILOGA I

OCENJEVANJE STANJA HRUPA NA LETALIŠČU

Metodologija:

Pristojni organi zagotovijo uporabo metode za ocenjevanje hrupa, ki so bile razvite v skladu s Poročilom Evropske konference civilnega letalstva ECAC Doc. 29, z naslovom „Standardna metoda za izračun izolinij hrupa okrog civilnih letališč“, 3. izdaja.

Kazalniki:

1.

Vpliv hrupa zračnega prometa se prikaže najmanj z uporabo kazalnikov hrupa Lden in Lnight, ki sta opredeljena in izračunana v skladu s Prilogo I k Direktivi 2002/49/ES.

2.

Uporabljajo se lahko dodatni kazalniki hrupa, ki imajo objektivno podlago.

Informacije o upravljanju hrupa:

1.   Trenutno stanje

1.1

Opis letališča, vključno z informacijami o njegovi velikosti, lokaciji, okolici, obsegu zračnega prometa in njegovi sestavi.

1.2

Opis vseh okoljskih ciljev, določenih za letališče in v nacionalnem smislu. To vključuje opis ciljev v zvezi z zmanjšanjem hrupa zrakoplovov za letališče.

1.3

Podrobnosti v zvezi z izolinijami hrupa v zadevnih preteklih letih, vključno z oceno števila ljudi, ki čutijo posledice hrupa zrakoplovov, izvedeno v skladu s Prilogo II Direktive 2002/49/ES.

1.4

Opis obstoječih in načrtovanih ukrepov za upravljanje hrupa zrakoplova, ki se že izvajajo v okviru uravnoteženega pristopa, ter njihov vpliv na stanje hrupa in prispevek k temu stanju, z navedbo:

1.4.1

za zmanjšanje pri izvoru:

(a)

informacij o trenutni zračni floti in pričakovanih tehnoloških izboljšavah;

(b)

posebnih načrtov za obnovitev flote;

1.4.2

za načrtovanje in upravljanje rabe zemljišč:

(a)

vzpostavljeni instrumenti načrtovanja, kot je celovito načrtovanje ali razdelitev hrupa po območjih;

(b)

vzpostavljeni ukrepi blaženja, kot so gradbeni predpisi, programi za izolacijo zvoka ali ukrepi za zmanjšanje območij za občutljivo uporabo zemljišč;

(c)

postopki posvetovanja glede ukrepov rabe zemljišč;

(d)

spremljanja širjenja;

1.4.3

za operativne ukrepe zmanjšanja hrupa, v kolikor ti ukrepi ne omejujejo zmogljivosti letališča:

(a)

uporaba prednostnih vzletno-pristajalnih stez;

(b)

uporaba prednostnih zračnih poti zaradi zaščite pred hrupom;

(c)

uporaba vzletnih in priletnih postopkov za zmanjšanje hrupa;

(d)

obseg, v okviru katerega se ti ukrepi urejajo z okoljskimi kazalniki iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 691/2010;

1.4.4

za omejitve operacij:

(a)

uporaba globalnih omejitev, kot so zgornje omejitve pri premikih ali kvotah hrupa;

(b)

uporaba omejitev za zrakoplove, kot je izločitev mejno ustreznega zrakoplova;

(c)

uporaba delnih omejitev z ločevanjem med ukrepi, ki veljajo podnevi, in ukrepi, ki veljajo ponoči;

1.4.5

vzpostavljenih finančnih instrumentov, kot so s hrupom povezane letališke pristojbine.

2.   Napovedi brez novih ukrepov

2.1

Po potrebi opis izboljšav na letališču, ki so že bile odobrene in so v pripravi, na primer povečana zmogljivost, razširitev vzletno-pristajalnih stez in/ali terminalov, predvideni prileti in vzleti, predvidena sestava prometa in njegova rast v prihodnosti ter poglobljena analiza vpliva hrupa, ki bi ga na okoliško območje imelo omenjeno širjenje zmogljivosti, stez in terminalov, pa tudi spreminjanje zračnih poti ter priletnih in vzletnih poti.

2.2

V primeru povečane zmogljivosti letališča, koristi pri dajanju te dodatne zmogljivosti na voljo znotraj širšega letalskega omrežja in regije.

2.3

Opis vpliva hrupa na splošno raven hrupa, brez nadaljnjih ukrepov, ali že načrtovanih ukrepov za blaženje vpliva hrupa v enakem obdobju.

2.4

Izolinije predvidenega hrupa – vključno z oceno števila ljudi, ki bi lahko čutili posledice hrupa zrakoplovov – z ločevanjem med obstoječimi in novozgrajenimi ter načrtovanimi prihodnjimi stanovanjskimi območji, ki so jih pristojni organi že odobrili.

2.5

Ocena posledic in možnih stroškov v primeru, da ne bodo sprejeti nobeni ukrepi za zmanjšanje vpliva povečanega hrupa – če se pričakuje povečanje hrupa.

3.   Ocenjevanje dodatnih ukrepov

3.1

Opis dodatnih razpoložljivih ukrepov in navedba glavnih razlogov za njihov izbor. Opis navedenih izbranih ukrepov za nadaljnjo analizo in informacije o rezultatu analize stroškovne učinkovitosti, zlasti stroškov uvedbe teh ukrepov, število ljudi, ki naj bi imeli korist, in časovni okvir ter razvrstitev celotne učinkovitosti določenih ukrepov.

3.2

Pregled možnih vplivov predlaganih ukrepov na okolje in konkurenco za druga letališča, letalske operatorje in druge zainteresirane stranke.

3.3

Razlogi za izbor prednostne možnosti.

3.4

Netehničen povzetek.


PRILOGA II

Ocena stroškovne učinkovitosti s hrupom povezanih omejitev operacij

Stroškovna učinkovitost načrtovanih s hrupom povezanih omejitev operacij se v največjem možnem obsegu in v količinsko opredeljivem smislu oceni ob ustreznem upoštevanju naslednjih elementov:

1.

predvidene sedanje in prihodnje koristi načrtovanih ukrepov v smislu hrupa;

2.

varnosti letalskih operacij, vključno s tveganji za tretje osebe;

3.

zmogljivosti letališča;

4.

katerih koli učinkov na evropsko letalsko omrežje.

Poleg tega lahko pristojni organi ustrezno upoštevajo naslednje dejavnike:

1.

zdravje in varnost lokalnih prebivalcev, ki živijo v bližini letališča;

2.

okoljsko trajnost, vključno s soodvisnostjo med hrupom in emisijami;

3.

katere koli neposredne, posredne ali katalitične učinke na zaposlovanje in gospodarstvo.


Izjava Komisije o pregledu Direktive 2002/49/ES

Komisija z državami članicami razpravlja o Prilogi II k Direktivi 2002/49/ES (metode za izračun ravni hrupa), da bi lahko direktivo sprejeli v prihodnjih mesecih.

Komisija namerava na podlagi trenutnih prizadevanj SZO na področju metodologije za oceno zdravstvenih posledic vpliva hrupa pregledati Prilogo III k Direktivi 2002/49/ES (ocena zdravstvenih posledic, krivulje odzivov na odmerke hrupa).


12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/79


UREDBA (EU) št. 599/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 (2) zahteva, da se blago z dvojno rabo učinkovito nadzoruje ob izvozu iz Unije, tranzitu skozi njo ali ob dobavi v tretjo državo na podlagi posredovalnih storitev posrednika s prebivališčem ali sedežem v Uniji.

(2)

Da bi države članice in Unija lahko izpolnjevale svoje mednarodne zaveze, Priloga I k Uredbi (ES) št. 428/2009 določa skupni seznam blaga z dvojno rabo, ki se nadzoruje v Uniji. Sklepi glede blaga, ki se nadzoruje, se sprejemajo v okviru Avstralske skupine, Režima kontrole raketne tehnologije, Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarskega sporazuma in Konvencije o kemičnem orožju.

(3)

Uredba (ES) št. 428/2009 določa, da se seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I k navedeni uredbi posodablja v skladu z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter njihovimi morebitnimi spremembami, ki so jih države članice sprejele kot članice mednarodnih režimov o neširjenju orožja in v okviru dogovorov o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb.

(4)

Seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 je treba redno posodabljati, da se zagotovi popolno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti glede varnosti, omogoči preglednost in ohrani konkurenčnost izvoznikov. Zamude pri posodabljanju navedenega seznama blaga z dvojno rabo lahko negativno vplivajo na varnost in mednarodna prizadevanja za neširjenje orožja, pa tudi na uspešnost gospodarskih dejavnosti izvoznikov v Uniji. Poleg tega bi bilo treba zaradi tehnične narave teh sprememb in dejstva, da morajo biti te spremembe usklajene s sklepi, sprejetimi v okviru mednarodnih režimov za nadzor izvoza, za začetek veljavnosti potrebnih posodobitev v Uniji uporabiti pospešeni postopek.

(5)

Uredba (ES) št. 428/2009 uvaja splošna izvozna dovoljenja Unije kot eno od štirih vrst izvoznih dovoljenj, ki so na voljo v skladu z navedeno uredbo. Splošna izvozna dovoljenja Unije omogočajo izvoznikom s sedežem v Uniji izvoz nekaterega določenega blaga v nekatere določene namembne kraje pod pogoji iz teh dovoljenj.

(6)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 428/2009 določa splošna izvozna dovoljenja Unije, ki so trenutno veljavna v Uniji. Glede na naravo takšnih splošnih izvoznih dovoljenj Unije bi bilo iz področja uporabe teh dovoljenj morda treba črtati nekatere namembne kraje, zlasti če se zaradi spremenjenih okoliščin izkaže, da poenostavljenih izvoznih transakcij ne bi smeli več dovoliti v okviru splošnega izvoznega dovoljenja Unije za posamezni namembni kraj. Takšno črtanje namembnega kraja iz področja uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije za izvoznika ne bi smelo pomeniti, da ne more predložiti vloge za drugo vrsto izvoznega dovoljenja v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (ES) št. 428/2009.

(7)

Da se zagotovi redno in pravočasno posodabljanje seznama blaga z dvojno rabo v skladu z obveznostmi in zavezami držav članic v mednarodnih režimih za nadzor izvoza, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z spremembo Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 v okviru področja uporabe člena 15 navedene uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(8)

Da se omogoči hiter odziv Unije na spreminjajoče se okoliščine v zvezi z ocenjevanjem občutljivosti izvoza v okviru splošnih izvoznih dovoljenj Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z spremembo Priloge II k Uredbi (ES) št. 428/2009 glede črtanja namembnih krajev iz področja uporabe splošnih izvoznih dovoljenj Unije. Ker bi bilo treba takšne spremembe izvesti le v okviru odziva na povečano ocenjeno tveganje zadevnih izvoznikov in ker bi nadaljnja uporaba splošnih izvoznih dovoljenj Unije za takšen izvoz lahko negativno vplivala na varnost Unije in njenih držav članic, lahko Komisija uporabi postopek v nujnih primerih.

(9)

Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(10)

Uredbo (ES) št. 428/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 428/2009 se spremeni:

1.

v členu 9(1) se dodata naslednja pododstavka:

„Da se zagotovi, da splošna izvozna dovoljenja Unije iz prilog IIa do IIf zajemajo le transakcije z nizkim tveganjem, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a zaradi črtanja namembnih krajev iz področja uporabe navedenih splošnih izvoznih dovoljenj Unije, če za take namembne kraje začne veljati embargo na orožje iz člena 4(2).

Kadar v primerih tovrstnega embarga na orožje izredno nujni razlogi zahtevajo črtanje posameznih namembnih krajev iz področja uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem odstavkom, uporabi postopek iz člena 23b.“;

2.

v členu 15 se doda naslednji odstavek:

„3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a v zvezi s posodabljanjem seznama blaga z dvojno rabo iz Priloge I. Priloga I se posodablja v obsegu iz odstavka 1 tega člena. Kadar posodabljanje Priloge I zadeva blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v prilogah IIa do IIg oziroma IV, se te priloge ustrezno spremenijo.“;

3.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 23a

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(1) in člena15(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 2. julija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 9(1) in člena 15(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9(1) in členom 15(3) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 23b

1.   Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 23a(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2012 (UL C 68 E, 7.3.2014, str. 112) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 3. marca 2014 (UL C 100, 4.4.2014, str. 6). Stališče Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).


Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o pregledu sistema za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo

Evropski parlament, Svet in Komisija priznavajo, da je treba še naprej krepiti učinkovitost in skladnost strateškega režima EU za nadzor izvoza ter zagotavljati visoko stopnjo varnosti in zadostno preglednost, ne da bi pri tem ovirali konkurenčnost in zakonito trgovino z blagom z dvojno rabo.

Vse tri institucije menijo, da je treba sistem posodobiti in nadalje poenotiti, da bi se lahko odzivali na nove nevarnosti in hitre tehnološke spremembe, zmanjšali izkrivljanja, ustvarili resničen skupni trg za blago z dvojno rabo (enotni konkurenčni pogoji za izvoznike) ter da bi sistem tretjim državam še naprej služil kot model za nadzor izvoza.

Zato je bistvenega pomena, da se racionalizira postopek posodabljanja kontrolnih seznamov (priloge k Uredbi), okrepita ocena tveganja in izmenjava informacij, razvijejo izboljšani industrijski standardi ter zmanjšajo razlike pri izvajanju.

Evropski parlament, Svet in Komisija so seznanjeni s problemi glede izvoza nekaterih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), ki se lahko uporabljajo v zvezi s kršitvami človekovih pravic ter za spodkopavanje varnosti EU, zlasti za tehnologije, ki se uporabljajo za množični nadzor, spremljanje, sledenje in cenzuriranje ter za občutljivost programske opreme.

V zvezi s tem so se začela tehnična posvetovanja, med drugim v okviru medsebojnih obiskov EU za blago z dvojno rabo, koordinacijske skupine za blago z dvojno rabo ter režimov za nadzor izvoza, še naprej pa se sprejemajo ukrepi za reševanje izrednih razmer s pomočjo sankcij (na podlagi člena 215 PDEU) ali nacionalni ukrepi. Okrepila se bodo prizadevanja za spodbujanje večstranskih sporazumov v okviru režimov za nadzor izvoza, preučile pa se bodo tudi možnosti za reševanje tega vprašanja v okviru tekočega pregleda politike EU za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo in priprave sporočila Komisije. V tej zvezi so se vse tri institucije seznanile s sporazumom, ki so ga države, ki sodelujejo pri Wassenaarskem sporazumu, dosegle 4. decembra 2013 o uvedbi kontrole nad zapletenimi orodji za nadzor, ki omogočajo nepooblaščen dostop do računalniških sistemov, ter nad nadzornimi sistemi omrežij IP.

Evropski parlament, Svet in Komisija se tudi zavezujejo, da bodo nadalje razvijali obstoječi univerzalni mehanizem za blago z dvojno rabo, ki ne spada v Prilogo I k Uredbi, da bi se nadalje okrepil sistem za nadzor izvoza in njegova uporaba znotraj evropskega enotnega trga.


Izjava Komisije o delegiranih aktih

Komisija v zvezi s to uredbo opozarja na dano zavezo iz odstavka 15 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, in sicer, da bo Parlamentu zagotavljala celovite informacije in dokumentacijo o svojih srečanjih z nacionalnimi strokovnjaki v okviru priprave delegiranih aktov.


Izjava Komisije o posodobitvi Uredbe

Da se zagotovi celovitejši, učinkovitejši in skladnejši evropski pristop k pretoku (izvoz, prenos, posredovanje in tranzit) strateškega blaga, bo Komisija čim prej pripravila nov predlog za posodobitev Uredbe.


12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/84


UREDBA (EU) št. 600/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi finančne krize so se pokazale pomanjkljivosti pri preglednosti finančnih trgov, ki utegnejo imeti škodljive socialno-ekonomske učinke. Krepitev preglednosti je eno od skupnih načel za izboljšanje finančnega sistema, kot je bilo potrjeno z izjavo voditeljev skupine G-20 v Londonu 2. aprila 2009. Za okrepitev preglednosti in izboljšanje delovanja notranjega trga za finančne instrumente bi bilo treba uvesti nov okvir, s katerim se uveljavijo enotne zahteve po preglednosti poslov na trgih finančnih instrumentov. V tem okviru bi bilo treba določiti celovita pravila za različne finančne instrumente. Okvir bi moral dopolnjevati zahteve po preglednosti naročil in poslov v zvezi delnicami iz Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(2)

Skupina na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki jo je vodil Jacques de Larosière, je Unijo pozvala k razvoju bolj harmoniziranega sklopa finančnih predpisov. V povezavi z okvirom prihodnje evropske nadzorne strukture je Evropski svet na zasedanju 18. in 19. junija 2009 poudaril, da je treba vzpostaviti enotna evropska pravila, ki se bodo uporabljala za vse finančne institucije na notranjem trgu.

(3)

Novo zakonodajo bi morala zato sestavljati dva različna pravna instrumenta, in sicer direktiva in ta uredba. Skupaj bi morala oba pravna instrumenta tvoriti pravni okvir, ki bo urejal zahteve v zvezi z investicijskimi podjetji, reguliranimi trgi in izvajalci storitev sporočanja podatkov. To uredbo bi bilo treba zato brati skupaj z direktivo. Potreba po vzpostavitvi enotnega sklopa pravil za vse institucije glede nekaterih zahtev, preprečitvi morebitne regulativne arbitraže ter zagotovitvi večje pravne varnosti in manjše regulativne zapletenosti za udeležence na trgu upravičuje uporabo pravne podlage, ki omogoča oblikovanje uredbe. Za odpravo preostalih ovir za trgovanje in večjega izkrivljanja konkurence, do katerih prihaja zaradi razlik med nacionalnimi zakonodajami, ter za preprečitev morebitnega nastajanja ovir in večjega izkrivljanja konkurence je potrebno sprejeti uredbo o uveljavitvi enotnih pravil, ki veljajo v vseh državah članicah. Cilj tega neposredno veljavnega pravnega akta je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi moral temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlagajo v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(4)

Z Direktivo 2004/39/ES so bila uvedena pravila, v skladu s katerimi je treba zagotoviti preglednost trgovanja z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu, pred trgovanjem in po njem, ter pravila za poročanje o poslih s finančnimi instrumenti, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu, pristojnim organom. Direktivo je treba prenoviti, da se bo ustrezno upošteval razvoj na finančnih trgih ter obravnavale pomanjkljivosti in zapolnile vrzeli, na katere je bilo med drugim opozorjeno med krizo finančnih trgov.

(5)

Določbe glede zahtev po preglednosti trgovanja in regulativni preglednosti bi morale biti sprejete v obliki zakonodaje, ki se uporablja neposredno za vsa investicijska podjetja, ki bi morala upoštevati enotna pravila na vseh trgih Unije, da se zagotovi enotna uporaba enega samega regulativnega okvira, okrepi zaupanje v preglednost trgov v Uniji, zmanjšajo regulativna zapletenost in stroški za skladnost, ki jih imajo investicijska podjetja, predvsem za finančne institucije, ki poslujejo čezmejno, ter prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence. Sprejetje uredbe, ki zagotavlja neposredno uporabljivost, je najbolj primerno orodje za uresničitev teh regulativnih ciljev in zagotovitev enotnih pogojev, saj prepreči različne nacionalne zahteve, ki nastanejo pri prenosu direktive.

(6)

Pomembno je zagotoviti, da trgovanje s finančnimi instrumenti kolikor mogoče poteka na organiziranih mestih trgovanja in da so vsa ta mesta ustrezno regulirana. V okviru Direktive 2004/39/ES so se razvili sistemi trgovanja, ki niso bili ustrezno zajeti z regulativno ureditvijo. Vsi sistemi trgovanja s finančnimi instrumenti, kot na primer subjekti, ki so trenutno znani kot zasebna mesta trgovanja, bi morali biti v prihodnosti ustrezno regulirani in imeti dovoljenje kot eno izmed vrste večstranskih mest trgovanja ali kot sistematični internalizator po pogojih iz te uredbe in iz Direktive 2014/65/EU (5).

(7)

Opredelitvi reguliranega trga in večstranskega sistema trgovanja (MTF) bi bilo treba razjasniti ter ju med seboj dobro uskladiti, tako da bo razvidno, da oba učinkovito predstavljata sredstvo za organizirano trgovanje. Opredelitvi bi morali izključevati dvostranske sisteme, v katerih se investicijsko podjetje vsakega posla udeležuje za svoj račun, tudi kot nasprotna stranka, ki brez tveganja posreduje med kupcem in prodajalcem. Regulirani trgi in MTF ne bi smeli izvrševati naročil strank z uporabo lastnega kapitala. Izraz „sistem“ zajema vse trge, ki jih sestavljata sklop pravil in trgovalna platforma, ter vse tiste, ki delujejo le na podlagi sklopa pravil. Za regulirane trge in MTF ni obvezno, da imajo tehnični sistem za usklajevanje naročil, temveč bi lahko uporabljala druge protokole trgovanja, vključno s sistemi, pri katerih lahko uporabniki trgujejo proti ponudbam, ki jih zahtevajo različni ponudniki. Trg, sestavljen le iz sklopa pravil, ki urejajo vidike v zvezi s članstvom, sprejem instrumentov v trgovanje, trgovanjem med člani, poročanjem in po potrebi obveznostmi glede preglednosti, je regulirani trg ali MTF v smislu te uredbe, pri čemer se za posle, sklenjene v okviru teh pravil, šteje, da so sklenjeni v okviru sistemov reguliranega trga ali MTF. Izraz „nakupni in prodajni interesi“ je treba razumeti v širšem smislu in zajema naročila, ponudbe in navedbe interesov.

Ena pomembnih zahtev zadeva obveznost združevanja interesov znotraj sistema na podlagi pravil, ki niso diskrecijska in jih določi upravljavec sistema. Ta zahteva pomeni, da so ti interesi združeni v okviru pravil sistema ali s pomočjo protokolov sistema ali notranjih operativnih postopkov, vključno s postopki, ki se izvajajo s pomočjo računalniške programske opreme. Izraz „pravila, ki niso diskrecijska“ pomeni pravila, ki reguliranemu trgu ali upravljavcu trga ali investicijskemu podjetju, ki upravlja MTF, ne dopuščajo nobene svobode glede medsebojnega vpliva interesov. Opredelitve zahtevajo, da se interesi združujejo tako, da se sklene pogodba, in sicer če se izvršitev opravi v okviru pravil sistema ali s pomočjo protokolov sistema ali po notranjih operativnih postopkih.

(8)

Za večjo preglednost in učinkovitost finančnih trgov Unije in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med različnimi mesti, ki ponujajo večstranske storitve trgovanja, je treba uvesti novo kategorijo mest trgovanja za organizirani sistem trgovanja (OTF) za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente ter zagotoviti ustrezno regulacijo in izvajanje nediskriminatornih pravil o dostopu do instrumenta. Ta nova kategorija je široko opredeljena, tako da lahko zdaj in v prihodnje zajema vse vrste organiziranega izvrševanja in urejanja poslov, ki ne ustrezajo funkcijam ali regulativnim specifikacijam obstoječih mest. Zato je treba uporabljati ustrezne organizacijske zahteve in pravila o preglednosti, ki podpirajo učinkovito oblikovanje cen. Nova kategorija zajema sisteme, upravičene do trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so primerni za kliring in so dovolj likvidni.

Ne bi smela zajemati sistemov brez pravega izvrševanja poslov ali urejanja udeležbe v sistemu, kot so oglasne deske za oglaševanje nakupnih in prodajnih interesov, drugi sistemi za združevanje morebitnih nakupnih in prodajnih interesov, elektronske storitve za potrditev po trgovanju ali stiskanje portfelja, ki zmanjšuje netržna tveganja pri obstoječih portfeljih izvedenih finančnih instrumentov brez spreminjanja tržnega tveganja portfeljev. Stiskanje portfeljev lahko izvajajo različna podjetja, ki jih ne ureja ta uredba ali Direktiva 2014/65/EU, na primer centralne nasprotne stranke (CNS), repozitoriji sklenjenih poslov ter investicijska podjetja ali upravljavci trga. Ustrezno je razjasniti, da če stiskanje portfeljev izvajajo investicijska podjetja in upravljavci trga, se nekatere določbe te uredbe in Direktive 2014/65/EU za to ne uporabljajo. Ker bodo za centralne depotne družbe (CDD) veljale iste zahteve kot za investicijska podjetja, kadar bodo izvajale nekatere investicijske storitve ali investicijske dejavnosti, se določbe iz te uredbe in Direktive 2014/65/EU ne bi smele uporabljati za podjetja, za katera ne veljata ta uredba in navedena direktiva, kadar izvajajo stiskanje portfeljev.

(9)

Nova kategorija, OTF, bo dopolnjevala obstoječe vrste mest trgovanja. Medtem ko za izvršitev poslov na reguliranih trgih in v MTF veljajo pravila, ki niso diskrecijska, bi moral upravljavec OTF naročilo po potrebi izvršiti diskrecijsko ter v skladu z zahtevami po preglednosti pred trgovanjem in obveznostmi najboljše izvršitve. Zato bi bilo treba za posle, sklenjene v okviru OTF, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga, uporabljati pravila poslovanja, obveznost najboljše izvršitve in obveznost obravnavanja naročil strank. Poleg tega bi morali vsi upravljavci trga z dovoljenjem za upravljanje OTF biti usklajeni s poglavjem 1 Direktive 2014/65/EU o pogojih in postopkih za dovoljenja za investicijska podjetja. Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, bi moralo biti omogočeno uveljavljati diskrecijsko pravico na dveh različnih ravneh: prvič ko se odloča o oddaji naročila v OTF ali o njegovem umiku ter drugič ko se odloča, da določenega naročila ne bo združil z naročili, ki so v sistemu na voljo v določenem trenutku, če je to v skladu s posebnimi navodili strank in obveznostmi najboljše izvršitve.

Pri sistemu, v katerem se trguje z več naročili strank, bi moralo biti upravljavcu omogočeno, da se odloči, ali želi v okviru sistema uskladiti naročila strank, kdaj želi to storiti in v kakšnem obsegu, tj. ali želi uskladiti dve ali več naročil. V skladu s členom 20(1), (2), (4) in (5) Direktive 2014/65/EU in brez poseganja v člen 20(3) Direktive 2014/65/EU bi moralo biti podjetju omogočeno, da omogoči pogajanja med strankami, da bi v poslu združili dva ali več potencialno kompatibilnih trgovskih interesov. Na obeh diskrecijskih ravneh mora upravljavec OTF spoštovati svoje obveznosti iz členov 18 in 27 Direktive 2014/65/EU. Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, bi moralo uporabnike mesta trgovanja jasno seznani s tem, kako bo uveljavljal diskrecijsko pravico. Ker je OTF prava trgovalna platforma, bi moral biti upravljavec platforme nevtralen. Zato bi morale za investicijsko podjetje ali upravljavca trga, ki upravlja OTF, veljati zahteve, povezane z nediskrecijskim izvrševanjem, in se ne investicijskemu podjetju ne upravljavcu trga, ki upravlja OTF, niti nobenemu subjektu, ki je del iste skupine ali pravne osebe kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ne bi smelo dovoliti, da bi v okviru OTF izvrševal naročila strank z uporabo lastnega kapitala.

Upravljavec OTF lahko zaradi lažje izvršitve enega ali več naročil strank v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere ne velja obveznost kliringa v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 648/2012Evropskega parlamenta in Sveta (6), uporabi trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun v smislu Direktive 2014/65/EU, če bo stranka s tem soglašala. Z državnimi dolžniškimi instrumenti, za katere ni likvidnega trga, bi moralo biti investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga, ki deluje na OTF omogočeno, da začne trgovati za svoj račun drugače kot s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun. Kadar se uporablja trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun, je treba izpolniti vse zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter obveznosti najboljše izvršitve. Upravljavec OTF ali drug subjekt, ki je del iste skupine ali pravne osebe kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ne bi smel delovati kot sistematični internalizator v okviru OTF, ki ga upravlja. Poleg tega bi morale za upravljavce OTF veljati enake obveznosti v zvezi z dobrim obvladovanjem morebitnih nasprotij interesov kot za MTF.

(10)

Vse organizirano trgovanje bi se moralo izvajati na reguliranih mestih in biti popolnoma pregledno pred trgovanjem in po njem. Zahteve po primerno umerjeni preglednosti se morajo zato uporabljati za vse vrste mest trgovanja in vse finančne instrumente, s katerimi se na teh mestih trguje.

(11)

Da bi se več trgovanja opravilo na reguliranih mestih trgovanja in prek sistematičnih internalizatorjev, bi bilo treba za investicijska podjetja v tej uredbi uvesti obveznost trgovanja za delnice, ki so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Zaradi obveznosti trgovanja morajo investicijska podjetja izvajati vse trgovanje, tudi poslovanje za svoj račun in izvrševanje naročil strank v okviru reguliranega trga, MTF, sistematičnih internalizatorjev ali enakovrednega mesta trgovanja v tretji državi. Če ima podjetje upravičen razlog za izvzetje iz obveznosti trgovanja, bi morala obstajati tudi ta možnost. Med primeri takšnega poslovanja so nesistematični, priložnostni, neredni in občasni posli, pa tudi tehnično trgovanje, kot je prepustitev posla, saj ne vplivajo na postopek oblikovanja cen. Izvzetja iz obveznosti trgovanja ne bi smeli uporabljati za izogibanje omejitvam glede uporabe opustitve pri referenčni ceni in pri dogovorjeni ceni ali za upravljanje različnih zasebnih mest trgovanja ali drugih sistemov trgovanja.

Možnost trgovanja prek sistematičnega internalizatorja me posega v ureditev glede sistematičnih internalizatorjev iz te uredbe. Če namreč investicijsko podjetje izpolnjuje ustrezna merila iz te uredbe in se lahko šteje za sistematičnega internalizatorja za zadevno delnico, se lahko posel opravi na ta način; če pa se ne šteje za sistematičnega internalizatorja, bi moralo biti še vedno mogoče da opravi posel prek drugega sistematičnega internalizatorja, kadar je to skladno z njegovimi obveznostmi najboljše izvršitve in ima na voljo to možnost. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev, da bo večstransko trgovanje z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi (ETF), certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, ustrezno regulirano, investicijskemu podjetju, ki upravlja notranji sistem združevanja na večstranski osnovi, podeliti dovoljenje kot MTF. Pojasniti bi bilo treba, da bi bilo treba določbe o najboljši izvršitvi iz Direktive 2014/65/EU uporabljati tako, da ne bi ovirali obveznosti trgovanja, na podlagi te uredbe.

(12)

Trgovanje s potrdili o lastništvu, ETF, certifikati, podobnimi finančnimi instrumenti in delnicami, ki niso uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu, se izvaja na podoben način in ima skoraj enak ekonomski namen kot trgovanje z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu. Zato bi bilo treba na te finančne instrumente razširiti določbe o preglednosti, ki se uporabljajo za delnice, uvrščene v trgovanje na reguliranih trgih.

(13)

Čeprav se načeloma priznava, da je potrebna ureditev za opustitve preglednosti pred trgovanjem, zato da bi podprli učinkovito delovanje trgov, je treba preučiti nadaljnjo ustreznost dejanskih določb o tem, ki se uporabljajo na podlagi Direktive 2004/39/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 (7). Da se zagotovi enotna uporaba opustitev preglednosti pred trgovanjem z delnicami ter tudi z drugimi podobnimi finančnimi instrumenti in nelastniškimi produkti za posebne tržne modele ter vrste in velikosti naročil, bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (ESMA) oceniti združljivost posameznih zahtev za uporabo opustitve pravil iz te uredbe in delegiranih aktov, določenih v tej uredbi. ESMA bi moral svojo oceno pripraviti v obliki mnenja v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Poleg tega bi moral ESMA obstoječe opustitve za delnice pregledati v ustreznem roku in po enakem postopku tudi oceniti, ali so opustitve še vedno skladne s pravili iz te uredbe in v delegiranih aktih, določenih v tej uredbi.

(14)

V finančni krizi so se pokazale posebne pomanjkljivosti pri tem, kako so udeležencem trga na voljo informacije o priložnostih za trgovanje s finančnimi instrumenti, ki niso delnice, ter njihovih cenah, in sicer kar zadeva časovno razporeditev, razdrobljenost, enakovreden dostop in zanesljivost. Zato bi bilo treba uvesti pravočasne zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem, upoštevaje različne značilnosti in tržne strukture posebnih vrst finančnih instrumentov, ki niso delnice, ter jih po potrebi umeriti za različne vrste sistemov trgovanja, vključno s sistemom knjige naročil, sistemom na podlagi ponudb, hibridnim sistemom in sistemom na podlagi rednih dražb ter sistemom glasovnega trgovanja. Za zagotovitev učinkovitega okvira preglednosti za vse ustrezne finančne instrumente bi se morale te zahteve uporabljati za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Zato bi morale biti izjeme pri preglednosti pred trgovanjem in prilagoditve zahtev v zvezi z odlogom objave na voljo samo v nekaterih točno določenih primerih.

(15)

Uvesti je treba ustrezno raven preglednosti trgovanja na trgih za obveznice, strukturirane finančne produkte in izvedene finančne instrumente, da se zagotovita podpora pri vrednotenju produktov in učinkovitost oblikovanja cen. Strukturirani finančni produkti bi morali zajemati zlasti s premoženjem zavarovane vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 2(5) Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 (9), kar med drugim zajema vrednostne papirje, zavarovane z dolžniškimi instrumenti.

(16)

Za zagotovitev enotnih pogojev za mesta trgovanja bi se morale za različne vrste mest trgovanja uporabljati enake zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem. Zahteve po preglednosti bi morale biti umerjene za različne vrste finančnih instrumentov, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, obveznicami in izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer bi bilo treba upoštevati interese vlagateljev in izdajateljev, vključno z izdajatelji državnih obveznic, in likvidnost trga. Zahteve bi bilo treba umeriti za različne vrste trgovanja, vključno s sistemom knjige naročil in sistemom na podlagi ponudb, kot je sistem zahtevkov za ponudbe, ter hibridnimi in glasovnimi borznoposredniškimi sistemi, pri čemer se upoštevajo obseg posla, vključno s prometom, in druga ustrezna merila.

(17)

Da bi se izognili morebitnim negativnim vplivom na postopek oblikovanja cen, je treba uvesti ustrezen mehanizem največjega obsega za naročila, ki so oddana v sistemih in ki temeljijo na metodologiji trgovanja, po kateri se cena določi v skladu z referenčno ceno, in za določene posle, dosežene v pogajanjih. Ta mehanizem bi moral imeti dvojno omejitev, v skladu s katero se omejitev obsega uporablja za vsako mesto trgovanja, ki uporablja opustitve, tako da se lahko na vsakem mestu trgovanja opravi le določen odstotek trgovanja, poleg tega pa se uporablja še splošna omejitev obsega, ki bi v primeru prekoračitve privedla do začasne prekinitve uporabe teh opustitev po vsej Uniji. V zvezi s posli, dogovorjenimi v pogajanjih, bi se moral uporabljati le za tiste posle, ki so opravljeni v okviru trenutnega tehtanega razmika, navedenega v knjigi naročil ali ponudbi vzdrževalcev trga mesta trgovanja, ki upravlja zadevni sistem. Moral bi izključevati posle, dogovorjene v pogajanjih, ki se opravljajo z nelikvidnimi delnicami, potrdila o lastništvu, ETF, certifikate ali druge podobne finančne instrumente, in posle, za katere veljajo pogoji, ki niso trenutna tržna cena, saj ne prispevajo k postopku oblikovanja cen.

(18)

Za zagotovitev, da zaradi trgovanja na prostem trgu (OTC) ne bo ogroženo učinkovito oblikovanje cen ali pregledni enaki konkurenčni pogoji za različne načine trgovanja, bi se morale uporabljati ustrezne zahteve po preglednosti pred trgovanjem za investicijska podjetja, ki za svoj račun poslujejo s finančnimi instrumenti OTC, če to izvajajo kot sistematični internalizatorji v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati ali drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, za katere obstaja likviden trg, obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja in za katere obstaja likviden trg.

(19)

Investicijsko podjetje, ki izvršuje naročila strank z uporabo lastnega kapitala, bi bilo treba šteti za sistematični internalizator, razen če se posli občasno, priložnostno in neredno izvršujejo zunaj mesta trgovanja. Sistematične internalizatorje bi bilo zato treba opredeliti kot investicijska podjetja, ki organizirano, pogosto, sistematično in znatno poslujejo za svoj račun tako, da izvršujejo naročila strank zunaj mesta trgovanja. Zahteve za sistematične internalizatorje v tej uredbi bi se morale za investicijsko podjetje uporabljati le v povezavi z vsakim posameznim finančnim instrumentom, na primer na ravni kode ISIN, pri katerem je to podjetje sistematični internalizator. Za zagotovitev objektivne in učinkovite uporabe opredelitve sistematičnega internalizatorja pri investicijskih podjetjih bi moral obstajati vnaprej določen prag za sistematično internalizacijo, ki bi vseboval natančno specifikacijo pomena izrazov „pogosto“, „sistematično“ in „znatno“.

(20)

Medtem ko je OTF kateri koli sistem ali instrument, v katerem medsebojno vpliva več nakupnih in prodajnih interesov tretjih oseb, sistematičnemu internalizatorju ne sme biti dovoljeno, da združuje nakupne in prodajne interese tretjih oseb. Tako imenovana platforma z enim trgovcem, kjer trgovanje vedno poteka z enim investicijskim podjetjem, bi se morala na primer šteti za sistematični internalizator, če naj bi izpolnjevala zahteve iz te uredbe. Tako imenovana platforma z več trgovci, kjer za isti finančni instrument vzajemno deluje več trgovcev, pa se ne bi smela šteti za sistematični internalizator.

(21)

Sistematični internalizatorji bi morali biti sposobni da na podlagi svoje poslovne politike in na objektiven ter nediskriminatoren način odločijo, katerim strankam bodo omogočili dostop do svojih ponudb, pri čemer smejo razlikovati med kategorijami strank, in bi morali tudi biti sposobni upoštevati razlikovanja med strankami, na primer glede na kreditno tveganje. Sistematični internalizatorji ne bi smeli biti zavezani, da objavljajo zavezujoče ponudbe, da izvršujejo naročila strank in da omogočajo dostop do svojih ponudb pri poslih z lastniškimi instrumenti nad standardnim tržnim obsegom in pri poslih z nelastniškimi instrumenti nad obsegom, specifičnim za finančni instrument. Pristojni organi bi morali preverjati, ali sistematični internalizatorji izpolnjujejo svoje obveznosti, in bi jim morale biti na voljo informacije, ki bi jim to omogočale.

(22)

Namen te uredbe ni zahtevati uporabo pravil o preglednosti pred trgovanjem za posle OTC drugače kot v okviru sistematičnega internalizatorja.

(23)

Podatki o trgu bi morali biti preprosto in takoj na voljo uporabnikom v čim bolj razčlenjeni obliki, tako da se vlagateljem in izvajalcem podatkovnih storitev, ki izpolnjujejo njihove potrebe, omogoči čim večja prilagoditev podatkovnih rešitev. Zato bi morali biti podatki o preglednosti pred trgovanjem in po njem javnosti na voljo posamezno, da se zmanjšajo stroški, ki jih imajo udeleženci trga v zvezi s pridobivanjem podatkov.

(24)

Države članice in ESMA bi morali pri izmenjavi, prenosu in obdelavi osebnih podatkov za namene te uredbe, zlasti naslova IV, v celoti uporabljati Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(25)

Glede na dogovor med udeleženci zasedanja skupine G-20 v Pittsburghu dne 25. septembra 2009 o preselitvi trgovanja s standardiziranimi pogodbami na izvedene finančne instrumente OTC, na borze ali elektronske tržne platforme, kadar je to ustrezno, bi bilo treba opredeliti uradni regulativni postopek za pooblastitev trgovanja med finančnimi nasprotnimi strankami in velikimi nefinančnimi nasprotnimi strankami z vsemi izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja, da so primerni za kliring, in so dovolj likvidni, da se z njimi trguje na mestih trgovanja, za katere velja primerljiva ureditev, in omogočanje, da udeleženci trgujejo z več nasprotnimi strankami. Pri oceni zadostne likvidnosti bi bilo treba upoštevati značilnosti trga na nacionalni ravni, vključno z elementi, kot sta število in vrsta udeležencev na določenem trgu, ter značilnosti posla, kot sta obseg in pogostost poslov na zadevnem trgu.

Za likviden trg v razredu produktov izvedenih finančnih instrumentov bo značilno veliko število dejavnih udeležencev na trgu, vključno z ustrezno kombinacijo (glede na število produktov, s katerimi se trguje) ponudnikov likvidnosti in odjemalcev likvidnosti, ki pogosto trgujejo s temi produkti v obsegu manjšem od velikega. Takšno tržno dejavnost bi moralo ponazarjati veliko število odprtih povpraševanj in ponudb v zvezi s posameznim izvedenim finančnim instrumentom, zaradi česar ima posel običajnega tržnega obsega manjši razpon. Pri oceni zadostne likvidnosti bi bilo treba upoštevati, da se lahko likvidnost izvedenega finančnega instrumenta glede na tržne pogoje in njegov življenjski cikel precej razlikuje.

(26)

Glede na dogovor med udeleženci zasedanja skupine G-20 v Pittsburghu z dne 25. septembra 2009 o preselitvi trgovanja s standardiziranimi pogodbami na izvedene finančne instrumente OTC na borze ali elektronske tržne platforme, kadar je to ustrezno, in sorazmerno manjšo likvidnost različnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, je ustrezno zagotoviti ustrezen sklop primernih mest, kjer se bo lahko izvajalo trgovanje v skladu s to obveznostjo. Za vsa primerna mesta trgovanja bi morale veljati dobro usklajene pravne zahteve v zvezi z organizacijskimi in operativnimi vidiki, ureditvijo za zmanjšanje navzkrižij interesov, nadzorom vseh dejavnosti trgovanja, preglednostjo pred trgovanjem in po njem, ki se opredeli glede na finančni instrument in vrsto sistema trgovanja, ter v zvezi z omogočanjem medsebojnega vpliva med trgovskimi interesi več tretjih oseb. Kljub temu bi bilo treba predvideti možnost za upravljavce mest, da diskretno urejajo posle v skladu s to obveznostjo med več tretjimi osebami, zato da se izboljšajo pogoji za izvrševanje in likvidnost.

(27)

Obveznost sklepanja poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja na reguliranem trgu, MTF, OTF ali mestu trgovanja v tretji državi, se ne bi smeli uporabljati za sestavne dele storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, ki se ne uporabljajo za oblikovanje cen in ki v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 zmanjšujejo netržna tveganja pri obstoječih portfeljih, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC brez spreminjanja tržnega tveganja portfeljev. Poleg tega je sicer ustrezno določiti posebne določbe za stiskanje portfeljev, vendar ni namen te uredbe, da bi onemogočala uporabo drugih storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju.

(28)

Obveznost trgovanja, uvedena za te izvedene finančne instrumente, bi morala omogočati učinkovito konkurenco med upravičenimi mesti trgovanja. Zato ta mesta trgovanja ne morejo zahtevati izključnih pravic v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se uporablja ta obveznost trgovanja, ki bi drugim mestom trgovanja preprečila ponujanje storitev trgovanja s temi finančnimi instrumenti. Za učinkovito konkurenco med mesti trgovanja za izvedene finančne instrumente je bistveno, da imajo mesta trgovanja nediskriminatoren in pregleden dostop do CNS. Nediskriminatoren dostop do CNS bi moral pomeniti, da ima mesto trgovanja pravico do nediskriminatorne obravnave v smislu načina obravnavanja pogodb, s katerimi trguje na svoji platformi, v zvezi z zahtevami glede zavarovanja, pobotanjem ekonomsko enakovrednih pogodb in navzkrižnim kritjem povezanih pogodb, za katere kliring opravi ista CNS, ter do nediskriminatornih pristojbin za kliring.

(29)

Pooblastila pristojnih organov bi bilo treba dopolniti z izrecnim mehanizmom za prepoved ali omejitev trženja, razširjanja in prodaje katerega koli finančnega instrumenta ali strukturirane vloge, ki bi resno ogrozili zaščito vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela, skupaj z ustreznimi pooblastili, ki jih ima ESMA ali za strukturirane vloge pa Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (12), v zvezi z usklajevanjem in sprejemanjem nujnih ukrepov. Za izvajanje teh pooblastil s strani pristojnih organov in v izrednih primerih s strani ESMA oziroma EBA bi morali biti izpolnjeni številni posebni pogoji. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, bi moral imeti pristojni organ ali v izjemnih primerih ESMA oziroma EBA možnost, da kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev, preden se finančni instrument ali strukturirana vloga začne tržiti, razširjati ali prodajati strankam.

Ta pooblastila ne pomenijo zahteve, da bi moral pristojni organ, ESMA ali EBA uvajati ali uporabljati odobritve produktov ali podeljevati dovoljenja zanje, niti da investicijskim podjetjem ne bi bilo treba izpolniti vseh ustreznih zahtev iz te uredbe in Direktive 2014/65/EU. Kot merilo za poseg pristojnih organov bi bilo treba vključiti pravilno delovanje in celovitost trgov primarnih proizvodov, da se omogoči ukrepanje proti morebitnim negativnim posledicam dejavnosti na finančnih trgih za trge primarnih proizvodov. To še posebej velja za trge primarnih kmetijskih proizvodov, katerih namen je prebivalstvu zagotavljali zanesljivo oskrbo s hrano. V teh primerih bi bilo treba ukrepe usklajevati z organi, pristojnimi za ustrezne trge primarnih proizvodov.

(30)

Pristojni organi bi morali obvestiti ESMA o podrobnostih svojih zahtev za zmanjšanje pozicije v zvezi s pogodbo na izvedene finančne instrumente, o enkratnih omejitvah in predhodnih omejitvah pozicije, da bi se izboljšali usklajenost in konvergenca uporabe teh pooblastil. Bistvene podrobnosti vseh prejšnjih omejitev pozicije, ki jih uporablja pristojni organ, bi bilo treba objaviti na spletnem mestu ESMA.

(31)

ESMA bi moral imeti možnost, da zahteva informacije od katere koli osebe glede njene pozicije v zvezi s pogodbo na izvedene finančne instrumente, zahtevati zmanjšanje te pozicije in omejiti zmožnost oseb za izvajanje posameznih poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago. ESMA bi moral nato obvestiti ustrezne pristojne organe o predlaganih ukrepih in te ukrepe objaviti.

(32)

Podrobnosti o poslih s finančnimi instrumenti bi bilo treba sporočiti pristojnim organom, da se jim omogoči odkrivanje in preiskovanje morebitnih primerov zlorabe trga, spremljanje poštenega in pravilnega delovanja trgov ter poslov investicijskih podjetij. Ta nadzor se izvaja nad vsemi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ter finančnimi instrumenti, kadar je osnova finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ali kadar je osnova indeks ali košarica, sestavljena iz finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Ta obveznost bi morala veljati ne glede na to, ali so posli s temi finančnimi instrumenti izvedeni na mestu trgovanja ali ne. Da bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev investicijskih podjetij, bi bilo treba finančne instrumente, ki niso izpostavljeni zlorabam trga, izvzeti iz obveznosti poročanja. V poročilih bi moral biti uporabljen identifikator pravnih oseb v skladu z obveznostmi skupine G-20. ESMA bi moral o delovanju poročanja pristojnim organom poročati Komisiji, ta pa bi moral predlagati spremembe, kjer je to potrebno.

(33)

Upravljavec mesta trgovanja bi moral svojemu pristojnemu organu zagotoviti ustrezne referenčne podatke o finančnih instrumentih. Ta obvestila morajo pristojni organi nemudoma posredovati ESMA, ta pa bi jih moral takoj objavi na svojem spletnem mestu, da se njemu in pristojnim organom omogoči uporaba, analiza in izmenjava poročil o poslih.

(34)

Za izpolnjevanje namena poročil o poslih kot orodja za spremljanje trga bi morala biti v njih opredeljena oseba, ki je sprejela odločitev o naložbi, ter osebe, odgovorne za njeno izvedbo. Poleg sistema preglednosti, predvidenega v Uredbi (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13), označevanje prodaje na kratko zagotavlja koristne dodatne informacije, ki pristojnim organom omogočajo spremljanje ravni prodaje na kratko. Pristojni organi morajo poleg tega imeti popoln dostop do evidenc v vseh fazah postopka izvrševanja naročil od začetne odločitve za trgovanje do izvršitve. Zato bi morala investicijska podjetja voditi evidence za vsa naročila in vse posle s finančnimi instrumenti, od upravljavcev platform pa vodenje evidenc za vsa naročila, prejeta v njihovih sistemih. ESMA bi moral uskladiti izmenjavo informacij med pristojnimi organi za zagotovitev dostopa do vseh evidenc poslov in naročil, vključno s posli in naročili, oddanimi na platformah, ki delujejo zunaj njihovega ozemlja, v finančnih instrumentih pod njihovim nadzorom.

(35)

Preprečiti bi bilo treba dvojno sporočanje istih informacij. Poročil, predloženih v repozitorije sklenjenih poslov, ki so registrirani ali priznani v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 za ustrezne finančne instrumente, ki vsebujejo vse zahtevane informacije za namene poročanja o poslu, ni treba sporočati pristojnim organom, ampak jim jih je treba prenesti prek repozitorijev sklenjenih poslov. Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba spremeniti.

(36)

Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES. Vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki ga izvede ESMA, bi morala biti v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001, ki bi se morali v celoti uporabljati za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe.

(37)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa merila, v skladu s katerimi bi se morala za razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC uporabljati obveznost kliringa. Preprečuje izkrivljanje konkurence z zahtevo po nediskriminatornem dostopu za mesta trgovanja do CNS, ki zagotavljajo kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC, in po nediskriminatornem dostopu za CNS, ki zagotavljajo kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC do podatkov o trgovanju mest trgovanja. Ker so izvedeni finančni instrumenti OTC opredeljeni kot pogodbe na izvedene finančne instrumente, ki se ne izvajajo na reguliranem trgu, je treba uvesti podobne zahteve za regulirane trge iz te uredbe. Tudi izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, bi morali biti centralno obračunani.

(38)

Poleg zahtev iz Direktive 2004/39/ES in Direktive 2014/65/EU, ki državam članicam preprečujejo neupravičeno omejevanje dostopa do infrastrukture po trgovanju, kot so CNS in ureditve poravnave, je treba s to uredbo odpraviti druge trgovske ovire, ki se lahko uporabljajo za omejevanje konkurence pri kliringu finančnih instrumentov. Da bi se izognili diskriminatornim praksam, bi morale CNS sprejeti kliring poslov, ki se izvajajo na različnih mestih trgovanja, če so ta mesta skladna z operativnimi in tehničnimi zahtevami CNS, vključno z zahtevami glede upravljanja tveganj. CNS bi dostop morala zagotoviti, če so izpolnjena nekatera merila iz regulativnih tehničnih standardov. Glede novoustanovljenih CNS, ki imajo dovoljenje ali so ob začetku veljavnosti te uredbe priznane manj kot tri leta, bi morala obstajati možnost, da pristojni organi v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga odobrijo prehodno obdobje do dveh let in pol, preden bodo izpostavljene popolnemu nediskriminatornemu dostopu v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga. Če pa se CNS odloči, da bo izkoristila prehodno ureditev, v času trajanja prehodne ureditve ne bi smela imeti pravice do dostopa do mesta trgovanja na podlagi te uredbe. Poleg tega tudi nobeno mesto trgovanja, ki je tesno povezano s to CNS, v času trajanja prehodne ureditve ne bi smela imeti pravice do dostopa do CNS na podlagi te uredbe.

(39)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa pogoje, pod katerimi bi bilo treba za izvedene finančne instrumente OTC zagotoviti nediskriminatoren dostop med CNS in mesti trgovanja. V navedeni uredbi so izvedeni finančni instrumenti OTC, opredeljeni kot izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 19(6) Direktive 2004/39/ES. Da bi preprečili morebitne vrzeli ali prekrivanja in zagotovili skladnost Uredbe (EU) št. 648/2012 in te uredbe, zahteve iz te uredbe o nediskriminatornem dostopu med CNS in mesti trgovanja veljajo za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na reguliranih trgih ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu z Direktivo 2014/65/EU, in vse neizvedene finančne instrumente.

(40)

Mesta trgovanja bi morala na pregleden in nediskriminatoren način zagotoviti dostop, vključno s prenosi podatkov, CNS, ki želijo opraviti kliring poslov, izvedenih na mestu trgovanja. Vendar zaradi tega ne bi smela biti potrebna uporaba dogovorov o interoperabilnosti za kliring poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti niti to ne bi smelo povzročiti drobitve likvidnosti tako, da bi bilo ogroženo nemoteno in pravilno delovanje trgov. Mesta trgovanja bi lahko zavrnila dostop le, če ne bi bila izpolnjena nekatera merila za dostop, določena v regulativnih tehničnih standardih. V zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, bi bilo nesorazmerno zahtevati, da manjša mesta trgovanja, zlasti tista, ki so tesno povezana s centralnimi nasprotnimi strankami, takoj izpolnijo zahteve o nediskriminatornem dostopu, če še niso pridobila tehnoloških zmogljivosti, da bi delovala pod enakimi konkurenčnimi pogoji kot večina na trgu infrastrukture po trgovanju. Zato bi morala mesta trgovanja pod ustreznim pragom – in s tem tudi CNS, povezane z njimi – imeti možnost, da so za 30 mesecev izvzeta iz zahtev o nediskriminatornem dostopu glede izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in sicer z možnostjo nadaljnjih podaljšanj. Če pa se mesto trgovanja odloči za izvzetje, v času trajanja izvzetja ne bi smelo imeti pravice do dostopa do CNS na podlagi te uredbe.

Poleg tega tudi nobena CNS, ki je tesno povezana s tem mestom trgovanja, v času trajanja izvzetja ne bi smela imeti pravice do dostopa do mesta trgovanja na podlagi te uredbe. Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da če so trgovinske pravice in pravice intelektualne lastnine povezane s finančnimi storitvami, povezanimi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, bi morala biti dovoljenja na voljo pod sorazmernimi, pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Zato bi bilo treba CNS in drugim mestom trgovanja zagotoviti dostop do dovoljenj za uporabo referenčnih meril, s katerimi se določi vrednost finančnih instrumentov, in informacij v zvezi s temi merili na sorazmerni, pravični, razumni in nediskriminatorni podlagi, za vsako dovoljenje pa bi morali veljati razumni poslovni pogoji. Če se po začetku uporabe te uredbe oblikuje novo referenčno merilo, bi morala obveznost izdaje dovoljenj za uporabo meril uspešnosti brez poseganja v uporabo pravil o konkurenci začeti veljati najkasneje 30 mesecev po tem, ko se začne s finančnim instrumentom, ki se sklicuje na to referenčno merilo, trgovati ali je uvrščen v trgovanje. Dostop do dovoljenj je ključen za lažji dostop med mesti trgovanja in CNS v skladu s členoma 35 in 36, saj bi lahko drugače ureditev izdajanja dovoljenj še vedno preprečevala dostop med mesti trgovanja in CNS, za katerega so zaprosili.

Namen odprave ovir in diskriminatornih praks je povečati konkurenčnost pri kliringu finančnih instrumentov in trgovanju z njimi, da se znižajo stroški naložb in posojil, odpravijo neučinkovitosti in spodbudijo inovacije na trgih Unije. Komisija bi morala še naprej pozorno spremljati razvoj infrastrukture po trgovanju in po potrebi posredovati, da bi se preprečilo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, zlasti če se z zavrnitvijo dostopa do infrastrukture ali referenčnih meril krši člen 101 ali 102 PDEU. Obveznosti za izdajo dovoljenj na podlagi te uredbe ne bi smele posegati v splošno obveznost imetnikov pravic v zvezi z referenčnimi merili na podlagi prava konkurence Unije ter zlasti členov 101 in 102 PDEU v zvezi z dostopom do referenčnih meril, ki so nujno potrebna za vstop na nov trg. Odobritve pristojnih organov, da se pravice do dostopa v prehodnih obdobjih ne uveljavljajo, ne štejejo za izdajo dovoljenja ali spremembe dovoljenja.

(41)

Za opravljanje storitev s strani podjetij tretjih držav v Uniji veljajo nacionalne ureditve in zahteve. Te ureditve so zelo različne, pri čemer podjetja, ki so pooblaščena v skladu z njimi, ne morejo svobodno opravljati storitev in imajo pravico do ustanavljanja le v državi članici, v kateri imajo sedež. Primerno je, da se na ravni Unije uvede skupen regulativni okvir. Ureditev bi morala harmonizirati obstoječi razdrobljeni okvir ter zagotoviti gotovost in enakopravno obravnavo podjetij tretjih držav, ki imajo dostop do Unije, zagotoviti, da bo Komisija opravila oceno dejanske enakovrednosti v zvezi z okvirom tretjih držav za skrbno upravljanje in poslovanje, ter zagotoviti primerljivo stopnjo zaščite strank v EU, ki uporabljajo storitve podjetij iz tretjih držav.

Pri uporabi ureditve bi morale Komisija in države članice dati prednost področjem, ki spadajo v okvir obveznosti skupine G-20 in v okvir sporazumov Unije z največjimi trgovinskimi partnerji, ter upoštevati osrednjo vlogo, ki jo ima Unija na svetovnih finančnih trgih, in zagotoviti, da uporaba zahtev tretjih držav ne bi preprečila vlagateljem in izdajateljem Unije vlaganja v tretjih državah in pridobivanja sredstev iz tretjih držav ali vlagateljem in izdajateljem tretjih držav vlaganja, pridobivanja kapitala ali drugih finančnih storitev na trgih Unije, razen če to ni nujno iz objektivnih, z dokazi utemeljenih previdnostnih razlogov. Komisija bi morala pri pripravi ocen upoštevati dokument o ciljih in načelih ureditve vrednostnih papirjev, ki ga je pripravilo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), in priporočila, ki so v njem, kot jih je IOSCO dopolnilo in razložilo.

Če ni mogoče sprejeti sklepa za določitev dejanske enakovrednosti, potem za storitve, ki jih v Uniji opravljajo podjetja iz tretjih držav, veljajo nacionalne ureditve. Komisija bi morala sprožiti postopek za oceno enakovrednosti na lastno pobudo. Državam članicam bi moralo biti omogočeno da izrazijo interes za to, da Komisija opravi oceno enakovrednosti določene tretje države ali določenih tretjih držav, kar pa Komisije ne zavezuje k sprožitvi postopka za oceno enakovrednosti. Ocena enakovrednosti bi morala temeljiti na učinkih; oceniti bi bilo treba, v kakšnem obsegu zadevni regulativni in nadzorni okvir tretje države dosega podobne in ustrezne regulativne učinke in v kakšnem obsegu izpolnjuje enake cilje kot pravo Unije. Pri sprožitvi postopkov za oceno enakovrednosti bi moralo biti Komisiji omogočeno da, da prednost nekaterim jurisdikcijam tretjih držav, pri čemer upošteva, kako pomembna bo ugotovitev za podjetja in stranke v Uniji, ali med zadevno tretjo državo in državami članicami obstajajo sporazumi o nadzoru in sodelovanju, ali obstaja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v okviru tujih ureditev, pa tudi interes in pripravljenost tretje države za vključitev v postopek ocene enakovrednosti. Komisija bi morala spremljati vse pomembne spremembe regulativnega okvira tretje države in po potrebi pregledati sklepe o enakovrednosti.

(42)

Na podlagi te uredbe bi bilo treba opravljanje storitev s strani podjetij brez podružnic omejiti na primerne nasprotne stranke in profesionalne stranke kot take. Potrebna bi bila registracija pri ESMA in nadzor tretje države. Skleniti bi bilo treba primerne dogovore o sodelovanju med ESMA in pristojnimi organi v tretji državi.

(43)

Določbe te uredbe, ki urejajo opravljanje storitev ali poslov s strani podjetja tretje države, ne bi smele vplivati na možnost, da osebe, ustanovljene v Uniji izključno na lastno pobudo uporabljajo investicijske storitve podjetja tretje države ali da investicijska podjetja Unije ali kreditne institucije Unije izključno na lastno pobudo uporabljajo investicijske storitve ali posle podjetij tretjih držav ali da stranke izključno na lastno pobudo uporabljajo investicijske storitve podjetij tretjih držav prek posredovanja tovrstnih kreditnih institucij ali investicijskih podjetij. Kadar podjetje iz tretje države opravlja storitve izključno na lastno pobudo osebe v Uniji, se za storitve ne bi smelo šteti, da se opravljajo na ozemlju Unije. Kadar podjetje tretje države poskuša pridobiti stranke ali potencialne stranke v Uniji ali spodbuja ali oglašuje investicijske storitve ali posle skupaj s pomožnimi storitvami v Uniji, se te storitve ne bi smele šteti za storitve, ki se opravljajo izključno na lastno pobudo stranke.

(44)

V zvezi s priznavanjem podjetij iz tretjih držav in v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je Unija prevzela s sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, vključno s splošnim sporazumom o trgovini s storitvami, bi se morali sklepi, ki določajo, da so regulativni in nadzorni okviri tretjih držav enakovredni regulativnemu in nadzornemu okviru Unije, sprejemati le, če pravna in nadzorna ureditev tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje investicijskih podjetij z dovoljenjem na podlagi tujih pravnih ureditev tudi v skladu s splošnimi regulativnimi cilji in standardi, določenimi na zasedanju skupine G-20 septembra 2009 za izboljšanje preglednosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov, zmanjšanje sistemskega tveganja in zaščito pred zlorabo trgov. Sistem bi moral veljati za enakovrednega, če zagotavlja, da je glavni rezultat veljavnega regulativnega okvira podoben zahtevam Unije, za učinkovitega pa bi moral veljati, če se ta pravila uporabljajo dosledno.

(45)

Na sekundarnih promptnih trgih s pravicami do emisij (EUA) se je pojavila vrsta goljufivih praks, ki bi lahko ogrozile zaupanje v sisteme trgovanja z emisijami, vzpostavljene z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14), pri čemer se sprejemajo ukrepi za izboljšanje sistema registrov pravic do emisij in pogojev za odprtje računa za trgovanje s pravicami do emisij. Za izboljšanje celovitosti in zaščito učinkovitega delovanja zadevnih trgov, vključno s celovitim nadzorom dejavnosti trgovanja, je primerno dopolniti ukrepe, sprejete v okviru Direktive 2003/87/ES, tako da se pravice do emisij z uvrstitvijo med finančne instrumente v celoti prenesejo na področje uporabe te uredbe in Direktive 2014/65/EU, kot tudi Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter Direktive 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(46)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejeme delegirane akte. Delegirane akte bi bilo treba sprejeti zlasti glede razširitve področja uporabe nekaterih določb te uredbe na centralne banke tretjih držav, posebnih podrobnosti v zvezi z opredelitvami, posebnih določb v zvezi s stroški, povezanimi z razpoložljivostjo podatkov o trgu, dostopa do ponudb, velikosti podjetja, ki lahko vstopa v posle z vsemi drugimi strankami, katerim je omogočena ponudba, stiskanja portfelja ter nadaljnje določitve kdaj obstaja pomembna zaskrbljenost za zaščito vlagatelja ali kdaj je ogrožena zaščita vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov obveznic ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela, ki zahteva delovanje ESMA, EBA ali pristojnih organov, stališča glede pooblastil glede upravljanja, ki jih ima ESMA, podaljšanja prehodnega obdobja iz člena 35(5) te uredbe za določeno obdobje in v zvezi z izključitvijo izvedenih finančnih instrumentov iz področja uporabe nekaterih določb te uredbe za določeno obdobje. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(47)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem sklepa o enakovrednosti glede pravnega in nadzornega okvira tretje države za opravljanje storitev s strani podjetij tretjih držav ali mest trgovanja tretjih držav, za namene določitve njihove primernosti kot mest trgovanja za izvedene finančne instrumente, za katere velja obveznost trgovanja, in za dostop CNS tretjih držav in mest trgovanja tretjih držav do mest trgovanja in CNS, ustanovljenih v Uniji. Navedena pooblastila bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(48)

Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve enotnih zahtev za razkritje podatkov o trgovanju, poročanje o poslih pristojnim organom, trgovanje z izvedenimi instrumenti in delnicami na organiziranih mestih, nediskriminatorni dostop do CNS, mest trgovanja in referenčnih meril, pooblastila pristojnih organov glede poseganja v zvezi s produkti ter pooblastila na področju upravljanja in omejevanja pozicij in opravljanje investicijskih storitev ali poslov s strani podjetij tretjih držav, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj je kljub temu, da so nacionalni pristojni organi v boljšem položaju za spremljanje razvoja trga, mogoče v celoti razumeti splošni vpliv težav v zvezi s preglednostjo trga, poročanjem o poslih, trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti ter prepovedmi proizvodov in praks le na ravni celotne Unije, temveč se zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(49)

Noben pristojni organ ali ESMA pri opravljanju svojih nalog s svojim ukrepanjem ne bi smel neposredno ali posredno diskriminirati države članice ali skupine držav članic kot mesta za opravljanje investicijskih storitev ali poslov v kateri koli valuti. EBA pri opravljanju svojih nalog s svojim ukrepanjem ne bi smel neposredno ali posredno diskriminirati države članice ali skupine držav članic.

(50)

S tehničnimi standardi v finančnih storitvah bi bilo treba zagotoviti ustrezno zaščito vlagateljev, investitorjev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker ima ESMA visoko specializirane strokovnjake, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politike, in osnutke predloži Komisiji.

(51)

Komisija bi morala sprejeti osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA v zvezi z natančnimi značilnostmi zahtev po preglednosti trgovanja, v zvezi z dejavnostmi monetarne politike, dejavnostmi politike deviznih poslov in dejavnostmi politike za finančno stabilnost ter vrste nekaterih poslov, ki so relevantni na podlagi te uredbe, v zvezi s podrobnimi pogoji za opustitve v okviru preglednosti pred trgovanjem, z ureditvami za odloženo objavo po trgovanju, v zvezi z obveznostjo, da se podatki objavijo pred trgovanjem in po njem, v zvezi zmerili za uporabo obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem za sistematične internalizatorje, v zvezi s razkritjem investicijskih podjetij po trgovanju v zvezi s vsebino in pogostostjo zahtev po podatkih za obveščanje za namene preglednosti in drugih izračunov, v zvezi s posli, ki ne prispevajo k postopku oblikovanja cen, v zvezi s podatki o naročilih, ki ji je treba ohraniti, o vsebini in specifikaciji poročil o poslih, v zvezi z vsebino in specifikacijami referenčnih podatkov o finančnih instrumentih, v zvezi z vrstami pogodb, ki imajo neposreden, bistven in predvidljiv učinek v Uniji, in primerih, v katerih primerih je obveznost trgovanja nujna, v zvezi z zahtevami za sisteme in postopke, s katerimi se zagotovi, da se posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom predložijo in sprejmejo za kliring, o vrstah posrednih ureditev klirinških storitev, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja obveznost trgovanja na organiziranih mestih trgovanja, v zvezi z nediskriminatornim dostopom do CNS in do mesta trgovanja, v zvezi z nediskriminatornim dostopom do referenčnih meril in obveznosti izdaje dovoljenj za uporabo referenčnih meril, in v zvezi z informacijami, ki jih bi moralo podjetje tretje države, ki je vlagatelj predložiti ESMA v svoji vlogi za registracijo. Komisija bi morala osnutke teh regulativnih tehničnih standardov sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(52)

Člen 95 Direktive 2014/65/EU določa prehodno izvzetje za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentov na energente razreda C6. Zato je treba pri tehničnih standardih, ki določajo obveznost kliringa in ki jih pripravi ESMA v skladu s členom 5(2)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012, to upoštevati in ne določiti obveznosti kliringa za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, za katere bi nato veljalo prehodno izvzetje za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente razreda C6.

(53)

Uporabo zahtev iz te uredbe bi bilo treba odložiti, da bi se njihova uporaba uskladila z uporabo prenesenih pravil iz preoblikovane direktive ter da bi se vzpostavili vsi bistveni izvedbeni ukrepi. Celotni regulativni sveženj bi se moral nato začeti uporabljati hkrati. Odložiti se ne bi smel le začetek uporabe pooblastil za izvedbene ukrepe, tako da bi se lahko čim prej začeli izvajati potrebni ukrepi za pripravo osnutkov in sprejem teh izvedbenih ukrepov.

(54)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8), svobodo gospodarske pobude (člen 16), pravico do varstva potrošnikov (člen 38), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47) in pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat (člen 50), ter jo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(55)

Opravljeno je bilo posvetovanje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje dne 10. februarja 2012 (18)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba vzpostavlja enotne zahteve v zvezi z:

(a)

razkritjem podatkov o trgovanju javnosti;

(b)

poročanjem o poslih pristojnim organom;

(c)

trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti na organiziranih mestih;

(d)

nediskriminatornim dostopom do kliringa in nediskriminatornim dostopom do trgovanja z referenčnimi merili;

(e)

pooblastili pristojnih organov, ESMA in EBA na področju poseganja v zvezi s produkti ter pooblastili ESMA na področju nadzora upravljanja pozicij in omejevanja pozicij;

(f)

opravljanjem investicijskih storitev ali poslov s strani podjetij iz tretjih držav s podružnico ali brez nje na podlagi veljavnega sklepa Komisije o enakovrednosti.

2.   Ta uredba se uporablja za investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU, in kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (19), če opravljajo investicijske storitve in/ali investicijske posle, ter za upravljavce trgov, vključno z mesti poslovanja, ki jih upravljajo.

3.   Naslov V te uredbe se uporablja tudi za vse finančne nasprotne stranke, kakor so opredeljene v členu 2(8) Uredbe (EU) št. 648/2012, in za vse nefinančne nasprotne stranke iz člena 10(1)(b) navedene uredbe.

4.   Naslov VI te uredbe se uporablja tudi za CNS in osebe z lastninskimi pravicami do referenčnih meril.

5.   Naslov VIII te uredbe se uporablja za podjetja iz tretjih držav, ki v Uniji s podružnico ali brez nje opravljajo investicijske storitve ali posle na podlagi odločitve Komisije o enakovrednosti.

6.   Členi 8, 10, 18 in 21 se ne uporabljajo za regulirane trge, upravljavce trgov in investicijska podjetja v zvezi s posli, pri katerih je nasprotna stranka članica Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in kadar je posel sklenjen v okviru izvajanja monetarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost, za katero ima ta članica ESCB zakonsko pooblastilo in kadar ta članica to nasprotno stranko prej obvesti, da je posel izvzet.

7.   Odstavek 6 se ne uporablja za posle, ki jih članice ESCB sklenejo v okviru izvajanja svojih investicijskih dejavnosti.

8.   ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo dejavnosti monetarne politike, politike zunanje izmenjave in politike finančne stabilnosti ter vrste poslov, za katere se uporabljata odstavka 6 in 7.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 v zvezi z razširitvijo področja uporabe odstavka 6 na druge centralne banke.

V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. junija 2015 predloži poročilo, v katerem oceni obravnavo poslov centralnih bank tretjih držav, ki za namene tega odstavka vključujejo Banko za mednarodne poravnave. V poročilo vključi analizo njihovih statutarnih nalog in obsega trgovanja v Uniji. V poročilu:

(a)

navede veljavne določbe v zadevnih tretjih državah v zvezi z razkritjem poslov centralnih bank na regulativni podlagi, vključno s posli, ki jih opravljajo članice ESCB v teh tretjih državah, in

(b)

oceni potencialni učinek, ki bi ga regulativne zahteve v Uniji v zvezi z razkritjem utegnile imeti na posle centralnih bank tretjih držav.

Če Komisija v poročilu ugotovi, da je potrebno izvzetje iz odstavka 6 za posle, pri katerih je nasprotna stranka centralna banka iz tretje države, ki izvaja monetarno politiko, devizne posle in dejavnosti za finančno stabilizacijo, določi, da se za to centralno bank iz tretje države uporablja izvzetje.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(1) Direktive 2014/65/EU.

2.

„investicijske storitve in posli“ pomeni investicijske storitve in posle, kakor so opredeljene v členu 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU;

3.

„pomožne storitve“ pomeni pomožne storitve iz člena 4(1)(3) Direktive 2014/65/EU;

4.

„izvrševanje naročil v imenu strank“ pomeni izvrševanje naročil v imenu strank, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(5) Direktive 2014/65/EU;

5.

„poslovanje za svoj račun“ pomeni poslovanje za svoj račun, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(6) Direktive 2014/65/EU;

6.

„vzdrževalec trga“ pomeni vzdrževalca trga, kakor je opredeljen v členu 4(1)(7) Direktive 2014/65/EU;

7.

„stranka“ pomeni stranko, kakor je opredeljena v členu 4(1)(9) Direktive 2014/65/EU;

8.

„profesionalna stranka“ pomeni profesionalno stranko, kakor je opredeljena v členu 4(1)(10) Direktive 2014/65/EU;

9.

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kakor je opredeljen v členu 4(1)(15) Direktive 2014/65/EU;

10.

„upravljalec trga“ pomeni upravljalca trga, kakor je opredeljen v členu 4(1)(18) Direktive 2014/65/EU;

11.

„večstranski sistem“ pomeni večstranski sistem, kakor je opredeljen v členu 4(1)(19) Direktive 2014/65/EU;

12.

„sistematični internalizator“ pomeni sistematični internalizator, kakor je opredeljen v členu 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU;

13.

„regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kakor je opredeljen v členu 4(1)(21) Direktive 2014/65/EU;

14.

„večstranski sistem trgovanja“ ali „MTF“ pomeni večstranski sistem trgovanja, kakor je opredeljen v členu 4(1)(22) Direktive 2014/65/EU*;

15.

„organiziran sistem trgovanja“ ali „OTF“ pomeni organiziran sistem trgovanja, kakor je opredeljen v členu 4(1)(23) Direktive 2014/65/EU;

16.

„mesto trgovanja“ pomeni mesto trgovanja, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(24) Direktive 2014/65/EU*;

17.

„likvidni trg“ pomeni:

(a)

za namene členov 9, 11 in 18, trg finančnega instrumenta ali razreda finančnih instrumentov, na katerem so stalno prisotni pripravljeni kupci in prodajalci, trg pa se ocenjuje v skladu z naslednjimi merili, ob upoštevanju specifičnih tržnih struktur določenega finančnega instrumenta ali določenega razreda finančnih instrumentov:

(i)

povprečna pogostost in obseg poslov v različnih tržnih pogojih, ob upoštevanju narave in življenjskega cikla produktov razreda finančnega instrumenta;

(ii)

število in vrsta udeležencev na trgu, vključno z razmerjem med udeleženci na trgu in finančnimi instrumenti za posamičen produkt, s katerimi se trguje;

(iii)

povprečna velikost razponov, kjer je na voljo;

(b)

za namene členov 4, 5 in 14, trg za finančni instrument, s katerim se trguje vsakodnevno, če je trg ocenjen v skladu z naslednjimi merili:

(i)

prosti obtok;

(ii)

povprečno dnevno število poslov z zadevnimi finančnimi instrumenti;

(iii)

povprečni dnevni promet z zadevnimi finančnimi instrumenti;

18.

„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v členu 2(1)(26) Direktive 2014/65/EU;

19.

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20);

20.

„podružnica“ pomeni podružnico, kakor je opredeljena v členu 4(1)(30) Direktive 2014/65/EU;

21.

„tesna povezanost“ pomeni tesno povezanost, kakor je opredeljena v členu 4(1)(35) Direktive 2014/65/EU;

22.

„upravljalni organ“ pomeni upravljalni organ, kakor je opredeljen v členu 4(1)(36) Direktive 2014/65/EU;

23.

„strukturirana vloga“ pomeni strukturirano vlogo, kakor je opredeljena v členu 4(1)(43) Direktive 2014/65/EU;

24.

„prenosljivi vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 4(1)(44) Direktive 2014/65/EU:

25.

„potrdila o lastništvu“ pomeni potrdila o lastništvu, kakor so opredeljena v členu 4(1)(45) Direktive 2014/65/EU;

26.

„investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi“ ali „ETF“ pomeni investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi, kakor je opredeljen v členu 4(1)(46) Direktive 2014/65/EU;

27.

„certifikati“ pomeni vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na kapitalskih trgih in ki se v primeru odplačila naložbe s strani izdajatelja uvrščajo pred delnicami, vendar za instrumenti nezavarovanih obveznic in drugimi podobnimi instrumenti;

28.

„strukturirani finančni produkti“ pomeni vrednostne papirje, ki so oblikovani za listinjenje in prenos kreditnega tveganja, povezanega s skladom finančnih sredstev in dajejo lastniku vrednostnih papirjev pravico do prejemanja rednih plačil, ki so odvisna od denarnega toka, ki izhaja iz osnovnih sredstev;

29.

„izvedeni finančni instrumenti“ pomeni tiste finančne instrumente, ki so opredeljeni v točki 44(c) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU in so navedeni v oddelku C(4) do (10) Priloge I k navedeni direktivi;

30.

„izvedeni finančni instrumenti na blago“ pomeni finančne instrumente, ki so opredeljeni v točki 44(c) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU v zvezi z blagom ali podlago iz oddelka C(10) Priloge I ali iz točk (5), (6), (7) in (10) oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

31.

„CNS“ pomeni CNS v smislu člena 2(1) Uredbe (EU) št. 648/2012;

32.

„izvedeni finančni instrument, s katerim se trguje na borzi“ pomeni izvedeni finančni instrument, s katerim se trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 28 te uredbe, in kot tak ne spada v opredelitev izvedenega finančnega instrumenta OTC, kakor je opredeljen v členu 2(7) Uredbe (EU) št. 648/2012;

33.

„navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati“ pomeni sporočilo enega od članov ali udeležencev drugemu članu ali udeležencu v sistemu trgovanja v zvezi z razpoložljivim trgovskim interesom, ki vsebuje vse potrebne informacije za sklenitev dogovora o trgovanju;

34.

„sistem odobrenih objav“ ali „APA“ pomeni sistem odobrenih objav iz člena 4(1)(52) Direktive 2014/65/EU;

35.

„ponudnik stalnih informacij“ ali „CTP“ pomeni ponudnika stalnih informacij, kakor je opredeljen v členu 4(1)(53) Direktive 2014/65/EU;

36.

„odobreni mehanizem poročanja“ ali „ARM“ pomeni odobreni mehanizem poročanja, kakor je opredeljen v členu 4(1)(54) Direktive 2014/65/EU;

37.

„matična država članica“ pomeni matično državo članico, kakor je opredeljena v členu 4(1)(55) Direktive 2014/65/EU;

38.

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico gostiteljico, kakor je opredeljena v členu 4(1)(56) Direktive 2014/65/EU;

39.

„referenčno merilo“ pomeni katero koli stopnjo, indeks ali znesek, ki je dan na voljo javnosti ali objavljen, in se periodično ali redno računa z uporabo enačbe za vrednost ali na osnovi vrednosti enega ali več osnovnih sredstev ali cen, vključno s predvidenimi cenami, dejanskimi ali predvidenimi obrestnimi merami ali drugimi vrednostmi ali statističnimi raziskavami, ter glede na katero se določi plačljivi znesek na podlagi finančnega instrumenta ali vrednosti finančnega instrumenta;

40.

„dogovor o interoperabilnosti“ pomeni dogovor o interoperabilnosti, kakor je opredeljen v členu 2(12) Uredbe (EU) št. 648/2012;

41.

„finančna institucija tretje države“ pomeni subjekt, ki ima sedež v tretji državi in je pooblaščen ali ima v skladu z zakonodajo te tretje države dovoljenje za opravljanje katerih koli storitev ali dejavnosti iz Direktive 2013/36/EU, Direktive 2014/65/EU, Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (21), Direktive 2009/65/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (22), Direktive 2003/41/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (23) ali Direktive 2011/61/EU Evropskega Parlamenta in Sveta (24);

42.

„podjetje tretje države“ pomeni podjetje tretje države, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(57) Direktive 2014/65/EU;

43.

„energetski proizvod na debelo“ pomeni energetski proizvod na debelo, kakor je opredeljen v členu 2(4) Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25);

44.

„izvedeni finančni instrumenti na kmetijske proizvode“ pomeni izvedene pogodbe v zvezi s proizvodi, naštetimi v členu 1 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (26) ter delih I do XX in XXIV/1 Priloge I k navedeni uredbi;

45.

„drobitev likvidnosti“ pomeni, primer ko:

(a)

udeleženci na mestu trgovanja ne morejo skleniti posla z enim ali več drugimi udeleženci na tem mestu, ker ni ureditve kliringa, do katere imajo dostop vsi udeleženci; ali

(b)

bi bili klirinški član ali njegove stranke prisiljeni ohranjati svoje pozicije v finančnem instrumentu v več kot eni CNS, kar omeji možnosti za netiranje finančnih izpostavljenosti;

46.

„državni vrednostni papir“ pomeni državni vrednostni papir, kakor je opredeljen v členu 4(1)(61) Direktive 2014/65/EU;

47.

„stiskanje portfelja“ pomeni storitev zmanjševanja tveganja, pri kateri dve ali več nasprotnih strank v celoti ali delno likvidira nekatere ali vse izvedene finančne instrumente, ki so jih predložile za vključitev v stiskanje portfelja, likvidirani izvedeni finančni instrumenti pa se nadomestijo z drugim izvedenim finančnim instrumentom, katerega skupna nominalna vrednost je nižja od skupne nominalne vrednosti likvidiranih izvedenih finančnih instrumentov.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 za določitev nekaterih tehničnih elementov opredelitev iz odstavka za njihovo prilagoditev razvoju trga.

NASLOV II

PREGLEDNOST ZA MESTA TRGOVANJA

POGLAVJE 1

Preglednost za lastniške instrumente

Člen 3

Zahteve po preglednosti pred trgovanjem za mesta trgovanja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo trenutne ponujene nakupne in prodajne cene ter globino trgovskih interesov pri teh cenah, ki se oglašujejo prek njihovih sistemov za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, a katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Ta zahteva se uporablja tudi za navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, zagotavljajo, da so te informacije v času običajnih ur trgovanja stalno na voljo javnosti.

2.   Zahteve po preglednosti iz odstavka 1 se izračunajo za različne vrste sistemov trgovanja, vključno s sistemom za združevanje naročil, sistemom na podlagi ponudb, hibridnim sistemom ter sistemom na podlagi rednih dražb.

3.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim podjetjem, ki so v skladu s členom 14 obvezana objavljati svoje ponudbe glede delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih instrumentov, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz odstavka 1.

Člen 4

Opustitve za lastniške instrumente

1.   Pristojni organi lahko opustijo obveznost upravljavcev trga in investicijskih podjetij, ki upravljajo mesto trgovanja, da objavijo informacije iz člena 3(1) za:

(a)

sisteme, ki združujejo naročila in temeljijo na metodologiji trgovanja, po kateri se cena finančnega instrumenta iz člena 3(1) pridobi iz mesta trgovanja, kjer je bil ta finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje, ali najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost, kjer je navedena referenčna cena splošno dostopno objavljena in je po mnenju udeležencev na trgu zanesljiva. Nadaljnja uporaba te opustitve je odvisna od pogojev iz člena 5;

(b)

sisteme, ki formalizirajo posle, dogovorjene v pogajanjih, ki:

(i)

so opravljeni znotraj trenutnega tehtanega razpona, ki vpliva na knjigo naročil ali ponudbe vzdrževalcev trga mesta trgovanja, ki upravljajo zadevni sistem in so odvisni od pogojev iz člena 5, ali

(ii)

so v obliki nelikvidne delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta, ki ne spada v pomen likvidnega trga in se opravljajo v okviru odstotnega deleža primerne referenčne cene, pri čemer odstotni delež in referenčno ceno vnaprej določi upravljavec sistema; ali

(iii)

za katere veljajo drugi pogoji kot trenutna tržna cena tega finančnega instrumenta;

(c)

naročila, ki so velika v primerjavi z običajno tržno velikostjo;

(d)

naročila, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do njihovega razkritja.

2.   Referenčna cena iz odstavka 1(a) se izračuna s pridobitvijo:

(a)

srednje vrednosti veljavnih nakupnih in prodajnih cen mesta trgovanja, kjer je bil ta finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje, ali najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost; ali

(b)

kadar cena iz točke (a) ni na voljo, začetna ali končna cena v zadevnem trgovanju.

Naročila se sklicujejo na cene iz točke (b) zunaj kontinuirane faze zadevnega trgovanja.

3.   Kadar mesta trgovanja upravljajo sisteme, ki formalizirajo posle, dogovorjene v pogajanjih v skladu z odstavkom 1(b)(i):

(a)

se ti posli opravijo v skladu s pravili mesta trgovanja;

(b)

mesto trgovanja zagotovi, da so vzpostavljene ureditve, sistemi in postopki za preprečevanje in zaznavanje zlorab trga ali poskusov zlorab trga v zvezi z dogovorjenimi posli v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 596/2014;

(c)

mesto trgovanja vzpostavi, vzdržuje in izvaja sisteme za ugotavljanje poskusov, da se z opustitvijo zaobidejo druge zahteve iz te uredbe ali Direktive 2014/65/EU, ter o poskusih poroča pristojnemu organu.

Kadar pristojni organ odobri opustitev v skladu z odstavkom 1(b)(i) ali (iii), ta pristojni organ spremlja, kako mesto trgovanja uporablja opustitev, da zagotovi, da se pogoji za uporabo opustitve upoštevajo.

4.   Pred odobritvijo opustitve v skladu z odstavkom 1 pristojni organi uradno obvestijo ESMA in druge pristojne organe o predvideni uporabi vsake posamezne opustitve in predložijo obrazložitev glede njihovega delovanja, vključno s podrobnostmi o mestu trgovanja, kadar je referenčna cena oblikovana, kot je navedeno v odstavku 1(a). Namero o odobritvi opustitve je treba priglasiti najmanj štiri mesece pred načrtovanim začetkom veljavnosti opustitve. V dveh mesecih od prejema uradnega obvestila predloži ESMA zadevnemu pristojnemu organu nezavezujoče mnenje, v katerem oceni združljivost posamezne opustitve z zahtevami iz odstavka 1, ki so opredeljene v regulativnem tehničnem standardu, sprejetem v skladu z odstavkom 6. Kadar zadevni pristojni organ odobri opustitev in se pristojni organ druge države članice ne strinja, lahko zadevni pristojni organ o zadevi obvesti ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA spremlja uporabo opustitev in Komisiji predloži letno poročilo o njihovi uporabi v praksi.

5.   Pristojni organ lahko na lastno pobudo ali na zahtevo drugega pristojnega organa prekliče opustitev, odobreno v skladu z odstavkom 1, kot je določeno v odstavku 6, če ugotovi, da se opustitev uporablja v nasprotju s prvotnim namenom, ali če meni, da se opustitev uporablja za izogibanje zahtevam, določenim v tem členu.

Pristojni organi uradno obvestijo ESMA in druge pristojne organe o takšnem umiku ter navedejo vse razloge za svojo odločitev.

6.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)

razpon ponujenih nakupnih in prodajnih cen ali določenih ponudb vzdrževalcev trga ter globino trgovskih interesov pri teh cenah, ki jih je treba objaviti za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu s členom 3(1), pri čemer se upošteva potreben izračun za različne vrste sistemov trgovanja, kot je navedeno v členu 3(2);

(b)

najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 1(a);

(c)

posebne značilnosti posla, dogovorjenega v pogajanjih, v zvezi z različnimi načini, na katere lahko član ali udeleženec mesta trgovanja opravi tak posel;

(d)

posle, dogovorjene v pogajanjih, ki ne prispevajo k oblikovanju cen in ki izkoriščajo opustitev iz odstavka 1(b)(iii);

(e)

obseg naročil, ki so velika, ter vrsto in najmanjši obseg naročil, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do njihovega razkritja in pri katerih se lahko opusti razkritje pred trgovanjem iz odstavka 1, za vsak zadevni razred finančnega instrumenta.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.   Oprostitve, ki jih odobrijo pristojni organi v skladu s členoma 29(2) in 44(2) Direktive 2004/39/ES in členi 18, 19 in 20 Uredbe (ES) št. 1287/2006 pred 3. januarjem 2017 preuči ESMA do 3. januarja 2019. ESMA izda mnenje zadevnemu pristojnemu organu, v katerem oceni stalno združljivost vsake od teh opustitev z zahtevami, določenimi v tej uredbi in v delegiranih aktih in regulativnih tehničnih standardih na podlagi te uredbe.

Člen 5

Mehanizem največjega obsega

1.   Da se zagotovi, da uporaba opustitev iz člena 4(1)(a) in 4(1)(b)(i) ne bi neupravičeno škodila oblikovanju cen, je trgovanje na podlagi teh opustitev omejeno, kot sledi:

(a)

odstotek trgovanja s finančnim instrumentom, ki se izvaja na mestu trgovanja na podlagi teh opustitev, je omejen na 4 % celotnega obsega trgovanja s tem finančnim instrumentom na vseh mestih trgovanja v Uniji v preteklih 12 mesecih;

(b)

celoten obseg trgovanja v Uniji s finančnim instrumentom, ki se izvaja na podlagi teh opustitev, je omejen na 8 % celotnega obsega trgovanja s tem finančnim instrumentom na vseh mestih trgovanja v Uniji v preteklih 12 mesecih.

Ta mehanizem največjega obsega se ne uporablja za posle, dogovorjene v pogajanjih, ki so v obliki delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta, za katere ni likvidnega trga, kot je opredeljen v skladu s členom 2(1)(17)(b), in se opravljajo v okviru odstotnega deleža primerne referenčne cene, kot je opredeljeno v členu 4(1)(b)(ii), ali za posle, dogovorjene v pogajanjih, za katere veljajo drugi pogoji kot trenutna tržna cena tega finančnega instrumenta, kot je opredeljeno v členu 4(1)(b)(iii).

2.   Če odstotek trgovanja s finančnim instrumentom, ki se izvaja na mestu trgovanja na podlagi opustitev, preseže omejitev iz odstavka 1(a), pristojni organ, ki je odobril uporabo teh opustitev na tem mestu, v dveh delovnih dneh za šest mesecev začasno prekine njihovo uporabo na tem mestu s tem finančnim instrumentom na podlagi podatkov, ki jih objavi ESMA, v skladu z odstavkom 4.

3.   Če odstotek trgovanja s finančnim instrumentom, ki se izvaja na vseh mestih trgovanja v Uniji na podlagi teh opustitev, preseže omejitev iz odstavka 1(b), vsi pristojni organi v dveh delovnih dneh za šest mesecev začasno prekinejo uporabo teh opustitev v Uniji.

4.   ESMA v petih delovnih dneh po koncu vsakega koledarskega meseca objavi celoten obseg trgovanja v Uniji za vsak finančni instrument v preteklem 12-mesečnem obdobju, odstotek trgovanja s finančnim instrumentom, ki se izvaja v Uniji na podlagi teh opustitev in na vsakem mestu trgovanja v preteklem 12-mesečnem obdobju, ter metodologijo, ki se uporablja za izračun teh odstotkov.

5.   Če v poročilu iz odstavka 4 odkrije mesto trgovanja, kjer je obseg trgovanja s katerim koli finančnim instrumentom, ki se izvaja na podlagi opustitev, presegel 3,75 % celotnega obsega trgovanja v Uniji s tem finančnim instrumentom v preteklem 12-mesečnem obdobju, ESMA v petih delovnih dneh po 15. dnevu koledarskega meseca, v katerem je bilo objavljeno poročilo iz odstavka 4, objavi dodatno poročilo. To poročilo vsebuje informacije iz odstavka 4 v zvezi s finančnimi instrumenti, pri katerih je bil presežen prag 3,75 %.

6.   Kadar ESMA v poročilu iz odstavka 4 ugotovi, da je celoten obseg trgovanja v Uniji s katerim koli finančnim instrumentom, ki se izvaja na podlagi opustitev, presegel 7,75 % celotnega obsega trgovanja v Uniji s tem finančnim instrumentom v preteklem 12-mesečnem obdobju, v petih delovnih dneh po 15. dnevu koledarskega meseca, v katerem je bilo objavljeno poročilo iz odstavka 4, objavi dodatno poročilo. To poročilo vsebuje informacije iz odstavka 4 v zvezi s finančnimi instrumenti, pri katerih je bil presežen prag 7,75 %.

7.   Za zagotovitev zanesljive podlage za spremljanje trgovanja, ki poteka na podlagi teh opustitev, in za ugotavljanje, ali so bile omejitve iz odstavka 1 presežene, morajo upravljavci mest trgovanja vzpostaviti sisteme in postopke, da se:

(a)

omogoči identifikacija vseh poslov, ki so bili izvedeni na njihovem mestu na podlagi teh opustitev, ter

(b)

zagotovi, da se v nobenem primeru ne preseže dovoljeni odstotek trgovanja, omogočenega na podlagi teh opustitev, kot je opredeljeno v odstavku 1(a).

8.   Obdobje za objavo podatkov o trgovanju s strani ESMA, za katerega se spremlja trgovanje s finančnim instrumentom na podlagi teh opustitev, se začne 3. januarja 2016. Pristojni organi so brez poseganja v člen 4(5) pooblaščeni za začasno prekinitev uporabe teh opustitev od datuma začetka uporabe te uredbe, zatem pa vsak mesec.

9.   ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi metodo, vključno z označevanjem poslov, v skladu s katero zbira, izračunava in objavlja podatke o poslih, kot je opredeljeno v odstavku 4, da se zagotovi natančno merjenje celotnega obsega trgovanja za vsak finančni instrument in odstotkov trgovanja, ki uporablja te opustitve v Uniji in za vsako mesto trgovanja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 6

Zahteve po preglednosti po trgovanju za mesta trgovanja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo ceno, obseg in čas izvršenih poslov v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavljajo podrobnosti vseh teh poslov čim bolj sprotno, kolikor je to tehnično izvedljivo.

2.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim podjetjem, ki so v skladu s členom 20 obvezana objavljati podrobnosti o svojih poslih z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij na podlagi odstavka 1 tega člena.

Člen 7

Pooblastilo za odlog objave

1.   Pristojni organi lahko upravljavce trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, pooblastijo, da predvidijo odlog objave podrobnosti o poslih na podlagi njihove vrste ali obsega.

Zlasti lahko pristojni organi dovolijo odlog objave podrobnosti glede poslov, ki so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom za zadevno delnico, potrdilo o lastništvu, ETF, certifikat ali drug podoben finančni instrument ali za zadevni razred delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta.

Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, od pristojnega organa pridobijo predhodno odobritev predlagane ureditve za odlog objave v zvezi s trgovanjem ter to ureditev jasno razkrijejo udeležencem na trgu in javnosti. ESMA spremlja uporabo te ureditve za odlog objave podrobnosti o trgovanju in Komisiji predloži letno poročilo o njeni uporabi v praksi.

Kadar zadevni pristojni organ odobri odlog objave in se pristojni organ druge države članice z odlogom ne strinja ali se ne strinja z dejansko uporabo odobritve, lahko zadevni pristojni organ o zadevi obvesti ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih tako, da se omogoči objava informacij v skladu s členom 64 Direktive 2014/65/EU, podrobno navede:

(a)

podrobnosti o poslih, ki jih investicijska podjetja, vključno s sistematičnimi internalizatorji, ter upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo na voljo javnosti za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu s členom 6(1), vključno z identifikatorji za različne vrste poslov, objavljenih v skladu s členom 6(1) in členom 20, pri čemer se razlikuje med identifikatorji, ki jih določajo dejavniki, povezani predvsem z vrednotenjem finančnih instrumentov, in identifikatorji, ki jih določajo drugi dejavniki;

(b)

časovne omejitve, ki bi bile v skladu z obveznostjo objave kar se da blizu realnemu času, vključno s primeri trgovanja izven rednega časa trgovanja.

(c)

pogoje, pod katerimi se na investicijska podjetja, vključno s sistematičnimi internalizatorji, ter upravljavce trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, prenese pooblastilo za odlog objave podrobnosti o poslih za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 1 tega člena in členom 20(1);

(d)

merila, ki se uporabijo pri določanju poslov, za katere je zaradi njihovega obsega ali vrste zadevne delnice, vključno z njenim profilom likvidnosti, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta odložena objava dovoljena za vsak zadevni razred finančnega instrumenta.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 2

Preglednost za nelastniške instrumente

Člen 8

Zahteve po preglednosti pred trgovanjem za mesta trgovanja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo trenutne ponudbene nakupne in prodajne cene ter globino trgovskih interesov pri teh cenah, ki se oglašujejo prek njihovih sistemov za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Ta zahteva se uporablja tudi za navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, zagotavljajo, da so te informacije v času običajnih ur trgovanja stalno na voljo javnosti. Obveznost objave ne velja za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti nefinančnih nasprotnih strank, pri katerih je mogoče objektivno izmeriti, da zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice nefinančne nasprotne stranke ali te skupine.

2.   Zahteve po preglednosti iz odstavka 1 se umerijo za različne vrste sistemov trgovanja, vključno s sistemom knjige naročil, sistemom na podlagi ponudb, hibridnim sistemom, sistemom na podlagi rednih dražb in sistemom za glasovno trgovanje.

3.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim podjetjem, ki so v skladu s členom 18 obvezana objavljati svoje ponudbe glede obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravic do emisij in izvedenih finančnih instrumentov, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz odstavka 1.

4.   Kadar je v skladu s členom 9(1)(b) odobrena opustitev, upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo vsaj okvirne ponudbene nakupne in okvirne prodajne cene pred trgovanjem, ki so blizu ceni trgovskih interesov, ki se oglašujejo prek njihovih sistemov za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, zagotavljajo, da so te informacije v času običajnih ur trgovanja stalno na voljo javnosti v ustrezni elektronski obliki. S to ureditvijo je zagotovljeno, da so informacije zagotovljene pod razumnimi poslovnimi pogoji in na nediskriminatorni podlagi.

Člen 9

Opustitve za nelastniške instrumente

1.   Pristojni organi lahko opustijo obveznost upravljavcev trga in investicijskih podjetij, ki upravljajo mesto trgovanja, glede objavljanja informacij iz člena 8(1) za:

(a)

naročila, ki so velika v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, in naročila, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do njihovega razkritja;

(b)

navedbe interesov v sistemih zahtevkov za ponudbe in glasovnega trgovanja, ki so večje od obsega, značilnega za finančni instrument, ki bi ponudnike likvidnosti izpostavljal nepotrebnemu tveganju in ki upošteva, ali so zadevni udeleženci na trgu mali ali veliki vlagatelji;

(c)

izvedene finančne instrumente, za katere ne velja obveznost trgovanja iz člena 28, in druge finančne instrumente, za katere likvidni trg ne obstaja.

2.   Pred odobritvijo opustitve v skladu z odstavkom 1 pristojni organi uradno obvestijo ESMA in druge pristojne organe o predvideni uporabi vsake posamezne opustitve ter predložijo obrazložitev glede njihovega delovanja. Namero o odobritvi opustitve je treba priglasiti najmanj štiri mesece pred načrtovanim začetkom veljavnosti opustitve. ESMA v dveh mesecih od prejema uradnega obvestila predloži zadevnemu pristojnemu organu mnenje, v katerem oceni združljivost opustitve z zahtevami iz odstavka 1, ki so opredeljene v regulativnih tehničnih standardih, sprejetih v skladu z odstavkom 5. Kadar zadevni pristojni organ odobri opustitev in se pristojni organ druge države članice s tem ne strinja, lahko zadevni pristojni organ o zadevi obvesti ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA spremlja uporabo opustitev in Komisiji predloži letno poročilo o njihovi uporabi v praksi.

3.   Pristojni organi lahko na lastno pobudo ali na zahtevo drugih pristojnih organov prekličejo opustitev, odobreno v skladu z odstavkom 1, če ugotovijo, da se opustitev uporablja na način, ki odstopa od izvirnega namena, ali če menijo, da se poskuša z opustitvijo izogniti zahtevam, določenim v tem členu.

Pristojni organi uradno in brez odlašanja obvestijo ESMA in druge pristojne organe o takšnem umiku, še preden ta začne veljati, ter navedejo vse razloge za svojo odločitev.

4.   Kadar se likvidnost razreda obveznice, strukturiranega finančnega produkta, pravice do emisij ali izvedenega finančnega instrumenta zniža pod določen prag, lahko pristojni organ, odgovoren za nadzor enega ali več mest trgovanja, na katerih se trguje s tem razredom finančnega instrumenta, začasno opusti obveznosti iz člena 8. Ta prag se določi na podlagi objektivnih meril, značilnih za trg zadevnega finančnega instrumenta. Obvestilo o takšni začasni opustitvi se objavi na spletnem mestu zadevnega pristojnega organa.

Začasna opustitev velja najprej največ tri mesece od datuma objave na spletnem mestu zadevnega pristojnega organa. Če so razlogi za začasno opustitev še vedno veljavni, se lahko takšna opustitev podaljša, vendar največ za tri mesece hkrati. Če se začasna opustitev po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati.

Zadevni pristojni organ na podlagi tega odstavka pred opustitvijo obveznosti iz člena 8 ali podaljšanjem njihove začasne opustitve o svoji nameri uradno obvesti ESMA in da pojasnilo. ESMA, čim je možno, pristojnemu organu predloži mnenje o tem, ali je po njegovem opustitev ali podaljšanje začasne opustitve v skladu s prvim in drugim pododstavkom utemeljeno.

5.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)

parametre in metode za izračun praga likvidnosti iz odstavka 4 v zvezi se finančnim instrumentom. Parametri in metode, na podlagi katerih države članice izračunajo prag, se določijo tako, da prag, potem ko je dosežen, predstavlja bistveno zmanjšanje likvidnosti na vseh mestih trgovanja v Uniji za zadevni finančni instrument na podlagi meril, ki se uporabljajo v skladu s členom 2(1)(17);

(b)

razpon ponudbenih nakupnih in prodajnih cen ali ponudb ter globino trgovskih interesov pri teh cenah ali okvirne ponudbene nakupne in prodajne cene pred trgovanjem, ki so blizu ceni trgovskih interesov ter jih je treba objaviti za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu s členom 8(1) in (4), pri čemer se upošteva potreben izračun za različne vrste sistemov trgovanja, kot je navedeno v členu 8(2);

(c)

obseg velikih naročil ter vrsto in najmanjši obseg naročil, ki so v sistemu za upravljanje naročil do njihovega razkritja in pri katerih se lahko opusti razkritje pred trgovanjem iz odstavka 1, za vsak zadevni razred finančnega instrumenta;

(d)

obseg, specifičen za finančni instrument iz odstavka 1(b), ter opredelitev sistemov zahtevkov za ponudbe in glasovnega trgovanja, pri katerih se lahko opusti razkritje pred trgovanjem iz odstavka 1.

ESMA pri določanju obsega, specifičnega za finančni instrument, ki bi ponudnike likvidnosti izpostavljal nepotrebnemu tveganju in ki upošteva, ali so zadevni udeleženci na trgu mali ali veliki vlagatelji, v skladu z odstavkom 1(b) upošteva naslednja dejavnika:

(i)

ali bi se ponudniki likvidnosti pri takšnih obsegih lahko zavarovali pred tveganji;

(ii)

kadar trg finančnega instrumenta ali razreda finančnih instrumentov delno sestavljajo mali vlagatelji, povprečno vrednost poslov teh vlagateljev;

(e)

finančne instrumente ali razrede finančnih instrumentov, za katere likvidni trg ne obstaja, če se lahko opusti razkritje pred trgovanjem iz odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 10

Zahteve po preglednosti po trgovanju za mesta trgovanja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo ceno, obseg in čas izvršenih poslov v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavljajo podrobnosti vseh teh poslov čim bolj sprotno, kolikor je to tehnično izvedljivo.

2.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim podjetjem, ki so v skladu s členom 21 obvezana objavljati podrobnosti o svojih poslih za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz odstavka 1.

Člen 11

Pooblastilo za odlog objave

1.   Pristojni organi lahko upravljavce trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, pooblastijo, da predvidijo odlog objave podrobnosti o poslih na podlagi obsega ali vrste posla.

Zlasti lahko pristojni organi dovolijo odlog objave podrobnosti glede poslov, ki:

(a)

so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom za zadevno obveznico, strukturirani finančni produkt, pravice do emisij ali izvedeni finančni instrument, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ali za zadevni razred obveznice, strukturiranega finančnega produkta, pravice do emisij ali izvedenega finančnega instrumenta, s katerimi se trguje na mestu trgovanja; ali

(b)

zadevajo obveznico, strukturirani finančni produkt, pravice do emisij ali izvedeni finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ali tisti razred obveznice, strukturiranega finančnega produkta, pravic do emisij ali izvedenega finančnega instrumenta, s katerim se trguje na mestu trgovanja, za katerega likvidni trg ne obstaja;

(c)

presegajo obseg, značilen za to obveznico, strukturirani finančni produkt, pravic do emisij ali izvedeni finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ali za to vrsto obveznice, strukturiranega finančnega produkta, pravic do emisij ali izvedenega finančnega instrumenta, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ki bi ponudnike likvidnosti izpostavljal nepotrebnemu tveganju in ki upošteva, ali so zadevni udeleženci na trgu mali ali veliki vlagatelji.

Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, od pristojnega organa pridobijo predhodno odobritev predlagane ureditve za odlog objave v zvezi s trgovanjem ter to ureditev jasno razkrijejo udeležencem na trgu in javnosti. ESMA spremlja uporabo te ureditve za odlog objave v zvezi s trgovanjem in Komisiji predloži letno poročilo o njeni uporabi v praksi.

2.   Kadar se likvidnost razreda obveznice, strukturiranega finančnega produkta, pravic do emisij ali izvedenega finančnega instrumenta zniža pod prag, določen v skladu z metodologijo iz člena 9(5)(a), lahko pristojni organ, odgovoren za nadzor enega ali več mest trgovanja, na katerih se trguje s tem razredom finančnega instrumenta, začasno opusti obveznosti iz člena 10. Ta prag se določi na podlagi objektivnih meril, značilnih za trg zadevnega finančnega instrumenta. Takšna začasna opustitev se objavi na spletnem mestu zadevnega pristojnega organa.

Začasna opustitev velja najprej največ tri mesece od datuma objave na spletnem mestu zadevnega pristojnega organa. Če so razlogi za začasno opustitev še vedno veljavni, se lahko takšna opustitev podaljša, vendar največ za tri mesece hkrati. Kadar se začasna opustitev po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati.

Zadevni pristojni organ pred opustitvijo obveznosti iz člena 10 ali podaljšanjem njihove začasne opustitve o svoji nameri uradno obvesti ESMA in da pojasnilo. ESMA kar se da hitro pristojnemu organu predloži mnenje o tem, ali je po njegovem opustitev ali podaljšanje začasne opustitve v skladu s prvim in drugim pododstavkom utemeljeno.

3.   Pristojni organi lahko v zvezi s pooblastilom za odloženo objavo:

(a)

v času trajanja odloga zahtevajo objavo omejenih podrobnosti o poslu ali objavo podrobnosti o več poslih v agregatni obliki ali kombinacijo obojega;

(b)

v času podaljšanega trajanja odloga dovolijo opustitev objave obsega posameznega posla;

(c)

v zvezi z nelastniškimi instrumenti, ki niso državni vrednostni papirji, v času podaljšanega trajanja odloga dovolijo objavo več poslov v agregatni obliki;

(d)

v zvezi z državnimi dolžniškimi instrumenti – za nedoločen čas dovolijo objavo več poslov v agregatni obliki.

Pri državnih dolžniških instrumentih se lahko točki (b) in (d) uporabita ločeno ali zaporedno, pri čemer se lahko obsegi objavijo v agregatni obliki, ko se podaljšano obdobje opustitve objave obsega izteče.

Pri vseh drugih finančnih instrumentih se po izteku obdobja odloga objavijo še ostale podrobnosti o poslu in vse podrobnosti o posameznih poslih.

4.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih tako, da se omogoči objava informacij v skladu s členom 64 Direktive 2014/65/EU, podrobno navede:

(a)

podrobnosti o poslih, ki jih investicijska podjetja, vključno s sistematičnimi internalizatorji, ter upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo na voljo javnosti za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu s členom 10(1), vključno z identifikatorji za različne vrste poslov, objavljenih v skladu s členom 10(1) in členom 21(1), pri čemer se razlikuje med identifikatorji, ki jih določajo dejavniki, povezani predvsem z vrednotenjem finančnih instrumentov, in identifikatorji, ki jih določajo drugi dejavniki;

(b)

časovne omejitve, ki bi bile v skladu z obveznostjo objave kar se da blizu realnemu času“ vključno s primeri trgovanja izven rednega časa trgovanja;

(c)

pogoje, pod katerimi se investicijska podjetja, vključno s sistematičnimi internalizatorji, ter upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, pooblastijo za dopustitev odloga objave podrobnosti o poslih za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 1 tega člena in členom 21(4);

(d)

merila, ki se uporabijo pri določanju obsega ali vrste posla, za katerega je v skladu z odstavkom 3 dopuščeno, da se odloži njegova objava in da se objavijo omejene podrobnosti o njem ali da se objavijo podrobnosti o več poslih v agregatni obliki ali da se ne objavi njegovega obsega s posebnim oziroma na to, da se za določene finančne instrumente dovoli podaljšano obdobje trajanja odloga glede na njihovo likvidnost.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 3

Obveznost glede zagotavljanja podatkov o trgovanju ob ločenih in razumnih poslovnih pogojih

Člen 12

Obveznost ločenega zagotavljanja podatkov pred trgovanjem in po njem

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo informacije, objavljene v skladu s členi 3, 4 in 6 do 11, na voljo javnosti, tako da podatke o preglednosti pred trgovanjem in po njem zagotovijo ločeno.

2.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo zagotavljanje podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem, vključno z ravnijo razdruževanja podatkov za objavo v skladu z odstavkom 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 13

Obveznost zagotavljanja podatkov pred trgovanjem in po njem na razumni poslovni podlagi

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo informacije, objavljene v skladu s členi 3, 4 in 6 do 11, na voljo javnosti ob razumnih poslovnih pogojih in zagotovijo nediskriminatoren dostop do njih. Te informacije so brezplačno na voljo 15 minut po objavi.

2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 50, s katerimi pojasni razumne poslovne pogoje za objavo informacij v skladu z odstavkom 1.

NASLOV III

PREGLEDNOST ZA SISTEMATIČNE INTERNALIZATORJE IN INVESTICIJSKA PODJETJA, KI TRGUJEJO NA OTC

Člen 14

Obveznost sistematičnih internalizatorjev, da objavijo zavezujoče ponudbe v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti

1.   Investicijska podjetja objavijo zavezujoče ponudbe v zvezi s tistimi delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, za katere so sistematični internalizatorji in za katere obstaja likvidni trg.

Kadar za finančne instrumente iz prvega pododstavka, likvidni trg ne obstaja, sistematični internalizatorji ponudbe svojim strankam razkrijejo na njihovo zahtevo.

2.   Ta člen ter členi 15, 16 in 17 se uporabljajo za sistematične internalizatorje pri opravljanju poslov z obsegom do standardnega tržnega obsega. Kadar sistematični internalizatorji opravljajo posle z obsegom nad standardnim tržnim obsegom, se ta člen ter členi 15, 16 in 17 zanje ne uporabljajo.

3.   Sistematični internalizatorji se lahko odločijo za obseg ali obsege, za katere bodo dajali ponudbe. Najmanjši dovoljeni obseg ponudbe je enak vsaj 10 % standardnega tržnega obsega delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta, s katerim se trguje na mestu trgovanja. Za posamezno delnico, potrdilo o lastništvu, ETF, certifikat ali drug podoben finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, mora vsaka ponudba zajemati zavezujočo nakupno ceno in prodajno ceno ali cene za obseg ali obsege do standardnega tržnega obsega za razred delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov ali drugih podobnih finančnih instrumentov, kateremu finančni instrument pripada. Cena ali cene odražajo prevladujoče tržne pogoje za zadevno delnico, potrdilo o lastništvu, ETF, certifikat ali drug podoben finančni instrument.

4.   Delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikati in drugi podobni finančni instrumenti se razvrstijo v razrede glede na aritmetično povprečno vrednost naročil, izvršenih na trgu v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom. Standardni tržni obseg za posamezen razred delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih instrumentov je obseg, ki predstavlja aritmetično povprečno vrednost naročil, izvršenih na trgu v zvezi s finančnimi instrumenti v posameznem razredu.

5.   Trg posamezne delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta zajema vsa naročila, izvršena v Uniji v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom, razen naročil, ki so velika v primerjavi z običajnim tržnim obsegom.

6.   Pristojni organ trga, ki je za posamezno delnico, potrdilo o lastništvu, ETF, certifikat ali drug podoben finančni instrument najpomembnejši trg kar zadeva likvidnost, kakor je opredeljeno v členu 26, najmanj enkrat letno na podlagi aritmetične povprečne vrednosti naročil, izvršenih na trgu v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom, določi razred, ki mu zadevni finančni instrument pripada. Ta informacija se javno objavi za vse udeležence na trgu in posreduje ESMA, ki jo objavi na svojem spletnem mestu.

7.   Za zagotovitev učinkovitega vrednotenja delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih instrumentov ter povečanje možnosti, da investicijska podjetja svojim strankam zagotovijo najboljši posel, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih natančneje določi način objave zavezujoče ponudbe za delnice, kot je navedena v odstavku 1, določitve, ali cene odražajo prevladujoče tržne pogoje iz odstavka 3, ter standardne velikosti trga iz odstavkov 2 in 4.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 15

Izvrševanje naročil strank

1.   Sistematični internalizatorji redno in stalno objavljajo svoje ponudbe v času običajnih ur trgovanja. Svoje ponudbe lahko kadar koli posodobijo. V izrednih tržnih okoliščinah jim je dovoljeno, da svoje ponudbe umaknejo.

Država članica zahteva, da podjetja, ki so opredeljena kot sistematični internalizatorji, uradno obvestijo pristojni organ. To obvestilo se posreduje ESMA. ESMA pripravi seznam vseh sistematičnih internalizatorjev v Uniji.

Ponudbe se objavijo na način, ki je lahko dostopen drugim udeležencem na trgu na razumni poslovni podlagi.

2.   Sistematični internalizatorji ob upoštevanju člena 27 Direktive 2014/65/EU izvršujejo naročila, ki jih prejmejo od svojih strank v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati ali drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, za katere so sistematični internalizatorji, po cenah, ponujenih ob prejetju naročila.

Kljub temu lahko v utemeljenih primerih ta naročila izvršijo po ugodnejši ceni, če je ta cena v okviru javno objavljenega razpona blizu tržnim pogojem.

3.   Sistematični internalizatorji lahko izvršijo naročila, ki jih prejmejo od svojih profesionalnih strank, po cenah, ki so drugačne od njihovih ponujenih cen, pri čemer jim ni treba izpolnjevati zahtev iz odstavka 2, pri poslih, pri katerih je izvršitev v več vrednostnih papirjih del enega posla, ali pri naročilih, za katera veljajo drugačni pogoji kot trenutna tržna cena.

4.   Kadar sistematični internalizator, ki ponuja samo eno ponudbo ali katerega najvišja ponudba je nižja od standardne velikosti trga, od stranke prejme naročilo, ki je večje od velikosti njegove ponudbe, vendar manjše od standardne velikosti trga, se lahko odloči izvršiti del naročila, ki presega velikost ponudbe, če se naročilo izvede po ponujeni ceni, razen če je v skladu s pogoji iz odstavkov 2 in 3 dovoljeno drugače. Če sistematični internalizator ponuja za različne velikosti in prejme naročilo med temi velikostmi, ki se ga odloči izvršiti, naročilo izvrši po eni od ponujenih cen v skladu s členom 28 Direktive 2014/65/EU, razen če je drugače dovoljeno v skladu s pogoji iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50, pri čemer pojasni, kaj pomeni razumna komercialna podlaga za javno objavo ponudb, kot je določeno v odstavku 1.

Člen 16

Obveznosti pristojnih organov

Pristojni organi preverijo:

(a)

ali investicijska podjetja redno posodabljajo ponujene nakupne in prodajne cene, objavljene v skladu s členom 14, in vzdržujejo cene, ki odražajo prevladujoče tržne pogoje;

(b)

ali investicijska podjetja izpolnjujejo pogoje za izboljšanje cen iz člena 15(2).

Člen 17

Dostop do ponudb

1.   Sistematičnim internalizatorjem je dovoljeno, da na podlagi svoje poslovne politike in na objektiven nediskriminatoren način izberejo stranke, katerim zagotovijo dostop do svojih ponudb. Za ta namen obstajajo jasni standardi, ki veljajo za dostop do njihovih ponudb. Sistematični internalizatorji lahko na podlagi poslovnih vidikov, kot so kreditna sposobnost stranke, tveganje pogodbene stranke in končna poravnava posla, zavrnejo vzpostavitev poslovnega odnosa s strankami ali ga prekinejo.

2.   Da bi omejili tveganje izpostavljenosti več poslom v zvezi z isto stranko, je sistematičnim internalizatorjem dovoljeno na nediskriminatoren način omejiti število poslov v zvezi z isto stranko, za katere se zavežejo, da jih bodo opravili po objavljenih pogojih. Dovoljeno jim je, da na nediskriminatoren način in v skladu s členom 28 Direktive 2014/65/EU omejijo skupno število hkratnih poslov za različne stranke, če je to dovoljeno le, kadar število in/ali velikost naročil strank znatno presega normo.

3.   Da bi zagotovila učinkovito vrednotenje delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih instrumentov, investicijskim podjetjem pa zagotovila najboljše možnosti, da pridobijo najboljše posle za svoje stranke, Komisija v skladu s členom 50 sprejme delegirane akte, ki določajo:

(a)

merila za določitev, kdaj se ponudba objavlja redno in stalno ter je lahko dostopna, kot je navedeno v členu 15(1), in načine, na katere lahko investicijska podjetja izpolnijo obveznost objavljanja ponudb, kar zajema naslednje možnosti objave:

(i)

prek sistema katerega koli reguliranega trga, ki je zadevni instrument uvrstil v trgovanje;

(ii)

prek APA;

(iii)

prek lastnega sistema;

(b)

merila za določitev tistih poslov, pri katerih je izvršitev za več vrednostnih papirjev del enega posla, ali tistih naročil, za katera veljajo drugačni pogoji od trenutne tržne cene, kot je navedeno v členu 15(3);

(c)

merila za določitev, kaj se lahko šteje za izredne tržne pogoje, ki dovoljujejo umik ponudb, in pogoje za posodabljanje ponudb, kot je navedeno v členu 15(1);

(d)

merila za določitev, kdaj število in/ali obseg naročil strank znatno presega normo, kot je navedeno v odstavku 2.

(e)

merila za določitev, kdaj so cene v okviru javnega obsega blizu tržnim pogojem, kot je navedeno v členu 15(2).

Člen 18

Obveznost sistematičnih internalizatorjev, da objavijo zavezujoče ponudbe glede obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravic do emisij in izvedenih finančnih instrumentov

1.   Investicijska podjetja objavijo zavezujoče ponudbe glede tistih obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravic do emisij in izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, za katere so sistematični internalizatorji in za katere obstaja likvidni trg, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

k ponudbi jih pozove stranka sistematičnega internalizatorja;

(b)

se strinjajo z zagotovitvijo ponudbe.

2.   V primeru obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravice do emisij in izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja in za katere ne obstaja likvidni trg, sistematični internalizatorji razkrijejo ponudbe svojim strankam na njihovo zahtevo, če se strinjajo z zagotovitvijo ponudbe. Ta zahteva se lahko opusti, če so izpolnjeni pogoji iz člena 9(1).

3.   Sistematični internalizatorji lahko svoje ponudbe kadar koli posodobijo. V izrednih tržnih pogojih jim je dovoljeno, da svoje ponudbe umaknejo.

4.   Država članica zahteva, da podjetja, ki so opredeljena kot sistematični internalizatorji, uradno obvestijo pristojni organ. To obvestilo se posreduje ESMA. ESMA pripravi seznam vseh sistematičnih internalizatorjev v Uniji.

5.   Sistematični internalizatorji dajo zavezujoče ponudbe, objavljene v skladu z odstavkom 1, na voljo svojim drugim strankam. Kljub temu jim je dovoljeno, da na podlagi svoje poslovne politike in na objektiven nediskriminatoren način izberejo stranke, za katere zagotovijo dostop do svojih ponudb. Za ta namen imajo sistematični internalizatorji jasne standarde, ki urejajo dostop do njihovih ponudb. Sistematični internalizatorji lahko na podlagi poslovnih vidikov, kot so kreditna sposobnost stranke, tveganje pogodbene stranke in končna poravnava posla, zavrnejo vzpostavitev poslovnega odnosa s strankami ali ga prekinejo.

6.   Sistematični internalizatorji se zavežejo, da bodo v skladu z objavljenimi pogoji opravili posle s katero koli drugo stranko, ki ji je v skladu z odstavkom 5 ponudba dana na voljo, če je ponudbeni obseg enak obsegu, ki je značilen za finančni instrument in določen v skladu s členom 9(5)(d), ali manjši od njega.

Za sistematične internalizatorje obveznost objave zavezujoče ponudbe v skladu z odstavkom 1 ne velja za finančne instrumente, ki so pod pragom likvidnosti, določenim v skladu s členom 9(4).

7.   Sistematičnim internalizatorjem je dovoljeno na nediskriminatoren in pregleden način omejiti število poslov, za katere se zavežejo, da jih bodo opravili za stranke, v skladu s katero koli ponudbo.

8.   Ponudbe, objavljene v skladu z odstavkom 1 in 5, ter ponudbe, katerih obseg je enak obsegu iz odstavka 6 ali manjši od njega, se objavijo na način, ki je lahko dostopen drugim udeležencem na trgu na razumni poslovni podlagi.

9.   Ponujena cena ali cene so takšne, da zagotavljajo, da sistematični internalizator, kjer je ustrezno, izpolnjuje svoje obveznosti iz člena 27 Direktive 2014/65/EU, in odražajo prevladujoče tržne pogoje v zvezi s cenami, po katerih se sklepajo posli za iste ali podobne finančne instrumente na mestu trgovanja.

Kljub temu lahko v utemeljenih primerih naročila izvršijo po ugodnejši ceni, če je cena v okviru javno objavljenega razpona blizu tržnim pogojem.

10.   Kadar sistematični internalizatorji opravljajo posle z obsegi, ki so višji od obsega, ki je značilen za finančni instrument in določen v skladu s členom 9(5)(d), se ta člen zanje ne uporablja.

Člen 19

Spremljanje, ki ga izvaja ESMA

1.   Pristojni organi in ESMA spremljajo uporabo člena 18 v zvezi z obsegi, za katere se dajejo ponudbe na voljo strankam investicijskega podjetja in drugim udeležencem na trgu glede na drugo dejavnost trgovanja podjetja, in v zvezi s tem, v kolikšni meri ponudbe odražajo prevladujoče tržne pogoje v zvezi s posli za iste ali podobne finančne instrumente na mestu trgovanja. ESMA do 3. januarja 2019 predloži poročilo Komisiji o uporabi člena 18. V primeru pomembnih dejavnosti objavljanja ponudb in trgovanja, ki nekoliko presegajo prag iz člena 18(6) ali ne upoštevajo prevladujočih tržnih pogojev, ESMA predloži poročilo Komisiji pred navedenim datumom.

2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 50, v katerih se določijo obsegi iz člena 18(6), pri katerih podjetje sklene posel s katerimi koli drugimi strankami, ki jim je ponudba dana na voljo. Obseg, značilen za finančni instrument, se določi v skladu z merili iz člena 9(5)(d).

3.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 50, v katerih pojasni, kaj se pojmuje kot razumni poslovni pogoji za objavo ponudb v skladu s členom 18(8).

Člen 20

Razkritje po trgovanju s strani investicijskih podjetij, vključno s sistematičnimi internalizatorji, v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti

1.   Investicijska podjetja, ki za svoj račun ali v imenu strank sklenejo posle z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, objavijo obseg in ceno teh poslov ter čas njihove sklenitve. Te informacije se objavijo prek APA.

2.   Informacije, ki se objavijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, in časovni okviri, v katerih so objavljene, so skladni z zahtevami, sprejetimi na podlagi člena 6, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 7(2)(a). Če ukrepi, sprejeti v skladu s členom 7, predvidevajo odlog objave za nekatere kategorije poslov z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, se ta možnost uporablja za te posle tudi, če se opravljajo zunaj mest trgovanja.

3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)

identifikatorje za različne vrste poslov, objavljenih na podlagi tega člena, pri čemer razlikujejo med identifikatorji, ki jih določajo dejavniki, povezani predvsem z vrednotenjem finančnih instrumentov, in identifikatorji, ki jih določajo drugi dejavniki;

(b)

izvajanje obveznosti iz odstavka 1 za posle, pri katerih se navedeni finančni instrumenti uporabljajo za zavarovalne, posojilne ali druge namene in pri čemer izmenjavo finančnih instrumentov določajo drugačni dejavniki kot trenutno tržno vrednotenje finančnega instrumenta;

(c)

stranko v poslu, ki mora v skladu z odstavkom 1 posel objaviti, če sta obe stranki investicijsko podjetje.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 21

Razkritje po trgovanju s strani investicijskih podjetij, vključno s sistematičnimi internalizatorji, v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti

1.   Investicijska podjetja, ki za svoj račun ali v imenu strank sklenejo posle z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, objavijo obseg in ceno teh poslov ter čas njihove sklenitve. Te informacije se objavijo preko APA.

2.   Vsak posamezen posel se objavi enkrat prek enega APA.

3.   Informacije, ki se objavijo v skladu z odstavkom 1, in časovni okviri, v katerih so objavljene, so skladni z zahtevami, sprejetimi na podlagi člena 10, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 11(4)(a) in (b).

4.   Pristojni organi lahko investicijska podjetja pooblastijo, da predvidijo odlog objave, ali lahko zahtevajo objavo omejenih podrobnosti o poslu ali objavo podrobnosti o več poslih v agregatni obliki ali kombinacijo obojega, in sicer v obdobju trajanja odloga, ali lahko dovolijo, da se obseg posameznih poslov ne objavi v podaljšanem obdobju trajanja odloga, v primeru nelastniških finančnih instrumentov, ki niso državni vrednostni papirji, pa lahko dovolijo objavo več poslov v agregatni obliki v podaljšanem obdobju trajanja odloga, ali v primeru državnih dolžniških instrumentov lahko dovolijo objavo več poslov v agregatni obliki za nedoločen čas, lahko pa tudi začasno opustijo obveznosti iz odstavka 1 pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 11.

Kadar ukrepi, sprejeti v skladu s členom 11, predvidevajo odlog objave in objavo omejenih podrobnosti ali podrobnosti v agregatni obliki ali kombinacijo obojega ali to, da se ne objavi obseg za nekatere kategorije poslov z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, se ta možnost uporablja za te posle tudi, če se opravljajo zunaj mest trgovanja.

5.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih tako, da se omogoči objava informacij v skladu s členom 64 Direktive 2014/65/EU, podrobno navede:

(a)

identifikatorje za različne vrste poslov, objavljenih v skladu s tem členom, pri čemer razlikujejo med identifikatorji, ki jih določajo dejavniki, povezani predvsem z vrednotenjem finančnih instrumentov, in identifikatorji, ki jih določajo drugi dejavniki;

(b)

izvajanje obveznosti iz odstavka 1 za posle, pri katerih se navedeni finančni instrumenti uporabljajo za zavarovalne, posojilne ali druge namene in pri čemer izmenjavo finančnih instrumentov določajo drugačni dejavniki kot trenutno tržno vrednotenje finančnega instrumenta;

(c)

stranko v poslu, ki mora v skladu z odstavkom 1 posel objaviti, če sta obe stranki investicijsko podjetje.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 22

Zagotavljanje informacij za namene preglednosti in drugih izračunov

1.   Za namene izračunov, s katerimi se določijo zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ureditve obveznosti trgovanja, predvidene v členih 3 do 11, 14 do 21 in v členu 32, ki se uporabljajo za finančne instrumente, in s katerimi se določi, ali je investicijsko podjetje sistematični internalizator, lahko pristojni organi zahtevajo informacije od:

(a)

mest trgovanja,

(b)

APA ter

(c)

CTP.

2.   Mesta trgovanja, APA in CTP hranijo potrebne podatke za dovolj dolgo obdobje.

3.   Pristojni organi ESMA posredujejo tiste informacije, ki jih ESMA potrebuje za pripravo poročil iz člena 5(4), (5) in (6).

4.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi vsebino in pogostost zahtevkov za podatke ter formate in rok, v katerih se morajo mesta trgovanja, APA in CTP odzvati na takšne zahtevke v skladu z odstavkom 1, ter vrste podatkov, ki jih je treba hraniti, in minimalno obdobje, za katerega morajo mesta trgovanja, APA in CTP hraniti podatke, da se lahko odzovejo na takšne zahtevke v skladu z odstavkom 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz tega odstavka.

Člen 23

Obveznost trgovanja za investicijska podjetja

1.   Investicijsko podjetje zagotovi, da z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, trguje na reguliranem trgu, v MTF, prek sistematičnega internalizatorja ali na mestu trgovanja v tretji državi, ki je v skladu s členom 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU ocenjeno kot enakovredno, kot je ustrezno, razen če so takšni posli

(a)

nesistematični, priložnostni, neredni in občasni ali

(b)

opravljeni med primernimi in/ali profesionalnimi nasprotnimi strankami in ne prispevajo k postopku oblikovanja cen.

2.   Investicijsko podjetje, ki upravlja notranji sistem združevanja, ki izvršuje naročila strank v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti na večstranski osnovi, mora zagotoviti, da ima dovoljenje kot MTF v skladu z Direktivo 2014/65/EU in izpolnjuje vse ustrezne določbe v zvezi s takšnim dovoljenjem.

3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi posebne značilnosti tistih poslov z delnicami, ki ne prispevajo k postopku oblikovanja cen iz odstavka 1, ob upoštevanju naslednjih primerov:

(a)

posli z ohranjajočo likvidnostjo ali

(b)

izmenjavo takšnih finančnih instrumentov določajo drugi dejavniki kot trenutno tržno vrednotenje finančnega instrumenta.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

NASLOV IV

POROČANJE O POSLIH

Člen 24

Obveznost ohranjanja celovitosti trgov

Brez poseganja v dodelitev odgovornosti za izvajanje Uredbe (EU) št. 596/2014 pristojni organi, ki jih usklajuje ESMA v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1095/2010, spremljajo posle investicijskih podjetij za zagotovitev, da ravnajo pošteno, pravično in profesionalno ter na način, ki spodbuja celovitost trga.

Člen 25

Obveznost vodenja evidenc

1.   Investicijska podjetja pet let dajejo pristojnemu organu na voljo zadevne podatke o vseh naročilih in vseh poslih s finančnimi instrumenti, ki so jih opravila za lastni račun ali v imenu stranke. V primeru poslov, opravljenih v imenu strank, evidence zajemajo vse informacije in podrobnosti glede istovetnosti strank ter informacije, zahtevane v skladu z Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27). ESMA lahko v skladu s postopkom in pod pogoji iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zahteva dostop do teh informacij.

2.   Upravljavec mesta trgovanja najmanj pet let daje pristojnemu organu na voljo zadevne podatke o vseh naročilih finančnih instrumentov, ki se oglašujejo prek njihovih sistemov. Evidence zajemajo zadevne podatke, ki predstavljajo značilnosti naročila, vključno s tistimi, ki povezujejo naročilo z izvršenim poslom, ki izhaja iz tega naročila in o katerem poroča o podrobnostih v skladu s členom 26(1) in (3). ESMA opravlja vlogo spodbujanja in usklajevanja v zvezi z dostopom pristojnih organov do informacij s strani v skladu s tem odstavkom.

3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi podrobnosti glede pomembnih podatkov o naročilu, ki jih je treba hraniti v skladu z odstavkom 2 tega člena in niso navedeni v členu 26.

Ti osnutki regulativnih tehničnih standardov vključujejo identifikacijsko kodo člana ali udeleženca, ki je posredoval naročilo, identifikacijsko kodo naročila, datum in čas posredovanja naročila ter njegove značilnosti, vključno z vrsto naročila, mejno ceno, kjer je to ustrezno, obdobjem veljavnosti, vsemi specifičnimi navodili glede naročila, podrobnostmi o vsakršni spremembi, preklicu in delni ali popolni izvršitvi naročila ter agenciji ali glavni funkciji.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 26

Obveznost poročanja o poslih

1.   Investicijska podjetja, ki izvršujejo posle s finančnimi instrumenti, pristojnemu organu izčrpno in točno poročajo o podrobnostih teh poslov čim prej in najpozneje do konca naslednjega delovnega dne.

Pristojni organi v skladu s členom 85 Direktive 2014/65/EU uvedejo potrebno ureditev za zagotovitev, da tudi pristojni organ najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost takih finančnih instrumentov, prejme te informacije.

Pristojni organi ESMA na zahtevo zagotovijo vse informacije, posredovane v skladu s tem členom.

2.   Obveznost iz odstavka 1 se uporablja za:

(a)

finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na mestu trgovanja ali za katere je vložen zahtevek za sprejem v trgovanje;

(b)

finančne instrumente, katerih osnova je finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ter

(c)

finančne instrumente, kadar je osnova indeks ali košarica, sestavljena iz finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja.

Obveznost velja za posle s finančnimi instrumenti iz točk od (a) do (c), ne glede na to, ali so takšni posli izvedeni na mestu trgovanja ali ne.

3.   Poročila vsebujejo zlasti podrobnosti o imenih in številkah kupljenih ali prodanih finančnih instrumentov, količini, datumih in času izvršitve, cenah poslov, označbah za stranke, v imenu katerih je investicijsko podjetje izvedlo zadevni posel, označbah za osebe in računalniške algoritme v investicijskem podjetju, ki je odgovorno za investicijske odločitve in izvedbo posla, označbi za ustrezno opustitev, na podlagi katere je bil posel izveden, načinu identifikacije zadevnega investicijskega podjetja ter označbi za prodajo na kratko, kot je opredeljeno v členu 2(1)(b) Uredbe (EU) št. 236/2012, glede kakršnih koli delnic in državnih vrednostnih papirjev v okviru področja uporabe členov 12, 13 in 17 navedene uredbe. Pri poslih, ki niso izvedeni na mestu trgovanja, poročila vključujejo označbo za vrste poslov v skladu z ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi členov 20(3)(a) in 21(5)(a). Za izvedene finančne instrumente na blago se v poročilih navede, ali posel zmanjšuje tveganje na način, ki je objektivno merljiv, v skladu s členom 57 Direktive 2014/65/EU.

4.   Investicijska podjetja, ki posredujejo naročila, pri posredovanju zadevnega naročila navedejo vse podrobnosti, določene v odstavkih 1 in 3. Namesto da bi investicijsko podjetje navedlo omenjene podrobnosti pri posredovanju naročil, se lahko odloči, da bo o posredovanem naročilu, če je izvršeno, poročalo kot o poslu v skladu z zahtevami iz odstavka 1. V tem primeru je v poročilu investicijskega podjetja o poslu navedeno, da se nanaša na posredovano naročilo.

5.   Upravljavec mesta trgovanja poroča o podrobnostih poslov s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na njegovi platformi in ki jih prek njegovih sistemov izvršuje podjetje, za katero se ta uredba ne uporablja, v skladu z odstavkoma 1 in 3.

6.   Pri sporočanju označb, s katerimi se opredeli stranke v skladu z odstavkoma 3 in 4, investicijska podjetja uporabijo identifikator pravne osebe, namenjen za opredelitev strank, ki so pravne osebe.

ESMA do 3. januarja 2016 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 oblikuje smernice, s katerimi zagotovi skladnost uporabe identifikatorja pravne osebe v Uniji z mednarodnimi standardi, zlasti tistimi, ki jih je določil Odbor za finančno stabilnost.

7.   Poročila predloži pristojnemu organu investicijsko podjetje samo, ARM, ki deluje v njegovem imenu, ali mesto trgovanja, prek sistema katerega je bil posel opravljen, v skladu z odstavki 1, 3 in 9.

Investicijska podjetja so odgovorna za popolnost in točnost poročil ter njihovo pravočasno predložitev pristojnim organom.

Z odstopanjem od te obveznosti za popolnost, točnost in pravočasno predložitev poročil investicijsko podjetje ni odgovorno, če podrobnosti o poslih posreduje prek ARM, ki deluje v njegovem imenu, ali mesta trgovanja. V teh primerih in v skladu s členom 66(4) Direktive 2014/65/EU sta za napake odgovorna ARM ali mesto trgovanja.

Investicijska podjetja morajo vseeno sprejeti potrebne ukrepe, da preverijo popolnost, točnost in pravočasnost poročil o poslih, predloženih v njihovem imenu.

Matična država članica zahteva, da ima mesto trgovanja, kadar poroča v imenu investicijskega podjetja, vzpostavljene dobre varnostne mehanizme, zasnovane za zagotovitev varnosti in preverjanja pristnosti sredstev za prenos informacij, zmanjšanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop ter preprečevanje uhajanja informacij, tako da so podatki ves čas tajni. Matična država članica zahteva, da ima mesto trgovanja zadostne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko ves čas ponuja in vzdržuje svoje storitve.

Pristojni organ lahko odobri sistem združevanja ponudbe in povpraševanja ali sistem poročanja – vključno z repozitoriji sklenjenih poslov, ki so registrirani ali priznani v skladu z naslovom VI Uredbe (EU) št. 648/2012 – kot ARM za posredovanje poročil o poslih pristojnemu organu v skladu z odstavki 1, 3 in 9.

Kadar se o poslih poroča repozitoriju sklenjenih poslov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki je ARM, ter kadar ta poročila zajemajo podrobnosti, zahtevane v skladu z odstavki 1, 3 in 9, in jih repozitorij sklenjenih poslov posreduje pristojnemu organu v roku iz odstavka 1, se šteje, da je bila obveznost investicijskega podjetja iz odstavka 1 izpolnjena.

ARM, investicijsko podjetje ali mesto trgovanja, ki poroča o poslu, popravi napake ali izpustitve in popravljeno poročilo predloži pristojnemu organu.

8.   Če so v skladu s členom 35(8) Direktive 2014/65/EU poročila iz tega člena posredovana pristojnemu organu države članice gostiteljice, ta posreduje te informacije pristojnim organom matične države članice investicijskega podjetja, razen če se pristojni organi matične države članice odločijo, da teh informacij ne želijo prejeti.

9.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

(a)

standardov podatkov in oblike informacij, ki jih je treba sporočiti v skladu z odstavkoma 1 in 3, vključno z metodami in sistemi za poročanje o finančnih poslih ter obliko in vsebino teh poročil;

(b)

meril za opredelitev pomembnega trga v skladu z odstavkom 1;

(c)

referenčnih številk kupljenih ali prodanih finančnih instrumentov, količin, datumov in časa izvršitve, cen poslov, informacij in podrobnosti o identiteti stranke, označb za stranke, v imenu katerih je investicijsko podjetje izvršilo zadevni posel, označb za osebe in računalniške algoritme v investicijskem podjetju, ki so odgovorni za investicijske odločitve in izvrševanje poslov, označbe za ustrezno opustitev, na podlagi katere je bil posel izveden, načinov identifikacije zadevnih investicijskih podjetij, načina, na katerega je bil posel izveden, ter polj s podatki, ki so potrebna za obdelavo in analizo poročil o poslih v skladu z odstavkom 3; ter

(d)

označbe za prodajo na kratko delnic in državnih vrednostnih papirjev iz odstavka 3;

(e)

ustreznih kategorij finančnih instrumentov, o katerih je treba poročati v skladu z odstavkom 2;

(f)

pogojev, na podlagi katerih države članice v skladu z odstavkom 6 razvijajo, dodeljujejo in vzdržujejo identifikatorje pravnih oseb, in pogojev, pod katerimi te identifikatorje pravnih oseb uporabljajo investicijska podjetja, da bi zagotovila označbe za določitev strank v skladu z odstavki 3, 4 in 5 v poročilih o poslih v skladu z odstavkom 1.

(g)

uporabe obveznosti poročanja o poslih za podružnice investicijskih podjetij;

(h)

kaj je posel in izvršitev posla za namene tega člena,

(i)

kdaj šteje, da je investicijsko podjetje posredovalo naročilo za namene odstavka 4.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

10.   ESMA do 3. januarja 2019 Komisiji predloži poročilo o delovanju tega člena, vključno z njegovo interakcijo s povezanimi obveznostmi o poročanju iz Uredbe (EU) št. 648/2012, in ali vsebina in oblika poročil o poslih, ki jih prejemajo in si jih izmenjujejo pristojni organi, v celoti omogočata spremljanje poslov investicijskih podjetij v skladu s členom 24 te uredbe. Komisija lahko sprejme ukrepe za predložitev kakršnih koli sprememb, vključno z zagotavljanjem, da se podatki o poslih posredujejo samo v enoten sistem, ki ga določi ESMA, namesto pristojnim organom. Komisija posreduje poročilo ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 27

Obveznost predložitve referenčnih podatkov o finančnih instrumentih

1.   V zvezi s finančnimi instrumenti, sprejetimi v trgovanje na reguliranih trgih ali s katerimi se trguje v MTF ali OTF, mesta trgovanja pristojnim organom zagotavljajo referenčne podatke za identifikacijo za namen poročanja o poslih v skladu s členom 26.

Za druge finančne instrumente, ki jih ureja člen 26(2) in s katerimi se trguje prek sistematičnega internalizatorja, slednji svojemu pristojnemu organu zagotovi referenčne podatke za te finančne instrumente.

Referenčni podatki za identifikacijo so pripravljeni za predložitev pristojnemu organu v elektronski in standardizirani obliki še pred začetkom trgovanja s finančnim instrumentom, na katerega se nanašajo. Referenčni podatki o finančnem instrumentu se posodobijo po vsaki spremembi podatkov v zvezi s finančnim instrumentom. Ta obvestila morajo pristojni organi nemudoma posredovati ESMA, ki jih nato takoj objavi na svojem spletnem mestu. ESMA pristojnim organom omogoči dostop do teh referenčnih podatkov.

2.   Da se pristojnim organom omogoči, da v skladu s členom 26 spremljajo posle investicijskih podjetij, da bi ta ravnala pošteno, pravično in profesionalno ter na način, ki spodbuja celovitost trga, vzpostavijo ESMA in pristojni organi potrebne ureditve za zagotovitev, da:

(a)

ESMA in pristojni organi dejansko prejmejo referenčne podatke o finančnih instrumentih v skladu z odstavkom 1;

(b)

kakovost prejetih podatkov ustreza namenu poročanja o poslih v skladu s členom 26;

(c)

se referenčni podatki o finančnih instrumentih, prejeti v skladu z odstavkom 1, dejansko izmenjujejo med ustreznimi pristojnimi organi.

3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

(a)

standardov podatkov in oblik referenčnih podatkov o finančnih instrumentih v skladu z odstavkom 1, vključno z metodami in ureditvami za predložitev podatkov in njihovih morebitnih posodobitev pristojnim organom ter njihovo posredovanje ESMA v skladu z odstavkom 1 ter obliko in vsebino takih podatkov;

(b)

tehničnih ukrepov, ki so potrebni v povezavi z ureditvami, ki jih vzpostavijo ESMA in pristojni organi v skladu z odstavkom 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

NASLOV V

IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Člen 28

Obveznost trgovanja na reguliranih trgih, v MTF ali OTF

1.   Finančne nasprotne stranke, kakor so opredeljene v členu 2(8) Uredbe (EU) št. 648/2012, in nefinančne nasprotne stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 10(1)(b) navedene uredbe, sklepajo posle, ki niso notranji posli v skupini, kakor so opredeljeni v členu 3 navedene uredbe, niti poslov v skladu s prehodnimi določbami iz člena 89 navedene uredbe, z drugimi finančnimi nasprotnimi strankami ali drugimi nefinančnimi nasprotnimi strankami, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 10(1)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja v skladu s postopkom iz člena 32 in ki so navedeni v registru iz člena 34, le:

(a)

na reguliranih trgih;

(b)

v MTF;

(c)

v OTF ali

(d)

na mestih trgovanja tretjih držav, če Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 4 in zadevna tretja država poskrbi za učinkovit enakovreden sistem priznavanja mest trgovanja, ki imajo v skladu z Direktivo 2014/65/EU dovoljenje za sprejem izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja v zadevni tretji državi, v trgovanje ali za trgovanje z njimi na neizključni podlagi.

2.   Obveznost trgovanja velja tudi za nasprotne stranke iz odstavka 1, ki sklepajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti iz razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja s finančnimi institucijami tretjih držav ali drugimi subjekti tretjih držav, za katere bi veljala obveznost kliringa, če bi imeli sedež v Uniji. Obveznost trgovanja velja tudi za subjekte tretjih držav, za katere bi veljala obveznost kliringa, če bi imeli sedež v Uniji, kadar sklepajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti iz razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja, če ima pogodba neposreden, bistven in predvidljiv učinek v Uniji ali kadar je takšna obveznost nujna ali primerna, da se prepreči izogibanje kateri koli določbi te uredbe.

ESMA redno spremlja posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere ne velja obveznost trgovanja iz odstavka 1, da bi opredelil primere, v katerih lahko določen razred pogodb povzroči sistemsko tveganje, in da bi preprečil regulativno arbitražo med posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja obveznost trgovanja, in posli, za katere ta obveznost ne velja.

3.   Izvedeni finančni instrumenti, za katere velja obveznost trgovanja v skladu z odstavkom 1, so lahko uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali se lahko z njimi trguje na katerem koli mestu trgovanja iz odstavka 1 na neizključni in nediskriminatorni podlagi.

4.   Komisija lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2) sprejme sklepe, ki potrjujejo, da pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da mesto trgovanja, ki ima dovoljenje v tej tretji državi, izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam za mesta trgovanja iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 tega člena, ki izhajajo iz te uredbe, Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 596/2014, ter da so te zahteve v zadevni tretji državi predmet učinkovitega nadzora in uveljavljanja.

Izključni namen teh sklepov je potrditev dopustnosti delovanja v funkciji mesta trgovanja za izvedene finančne instrumente, za katere velja obveznost trgovanja.

Za pravni in nadzorni okvir tretje države se šteje, da ima enakovreden učinek, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

mesta trgovanja v tej tretji državi imajo dovoljenje ter so predmet stalnega in učinkovitega nadzora in uveljavljanja;

(b)

mesta trgovanja imajo jasna in pregledna pravila glede sprejema finančnih instrumentov v trgovanje, tako da se lahko s temi finančnimi instrumenti trguje na pošten, pravilen in učinkovit način ter da so prosto prenosljivi;

(c)

od izdajateljev finančnih instrumentov se redno in stalno zahtevajo informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven zaščite vlagateljev;

(d)

zagotavlja preglednost in celovitost trga s pravili za preprečevanje tržnih zlorab v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije;

Sklep Komisije iz tega odstavka se lahko omeji na eno ali več kategorij mest trgovanja. V tem primeru je mesto trgovanja v tretji državi vključeno v odstavek 1(d) le, če spada v kategorijo, zajeto v sklep Komisije.

5.   Da bi bila zagotovljena dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo, katere vrste pogodb iz odstavka 2 imajo neposreden, bistven in predvidljiv učinek v Uniji, ter v katerih primerih je obveznost trgovanja nujna ali primerna, da se prepreči izogibanje kateri koli določbi te uredbe.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Regulativni tehnični standardi iz tega odstavka so po možnosti, in če je to ustrezno, enaki tistim, sprejetim v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 648/2012.

Člen 29

Obveznost kliringa za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, in časovni okvir sprejetja za kliring

1.   Upravljavec reguliranega trga zagotovi, da CNS opravi kliring vseh poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenih na zadevnem reguliranem trgu.

2.   CNS, mesta trgovanja in investicijska podjetja, ki delujejo kot klirinški člani v skladu s členom 2(14) Uredbe (EU) št. 648/2012, imajo vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, da se zagotovi, da se posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom predložijo in sprejmejo za kliring, kakor hitro je to tehnološko mogoče z uporabo avtomatiziranih sistemov.

„Izvedeni finančni instrumenti s kliringom“ v tem odstavku pomeni:

(a)

vse izvedene instrumente, za katere je treba opraviti kliring na podlagi obveznosti kliringa iz odstavka 1 tega člena ali na podlagi obveznosti kliringa v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b)

vse izvedene instrumente, za katere so se ustrezne strani kako drugače dogovorile, da je treba opraviti kliring.

3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da ob upoštevanju potrebe po ustreznem obvladovanju operativnega ali drugega tveganja določi minimalne zahteve za sisteme, postopke in ureditve, vključno s časovnimi okviri sprejetja iz tega člena.

ESMA ima stalno pooblastilo, da razvije dodatne regulativne tehnične standarde za posodobitev tistih, ki so v veljavi, če smatra, da je to potrebno glede na razvoj industrijskih standardov.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega in drugega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 30

Posredne ureditve kliringa

1.   V zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, so dovoljene posredne ureditve kliringa, če ne zvišujejo tveganja nasprotne stranke in če zagotavljajo, da so sredstva in pozicije nasprotne stranke deležni zaščite, ki je po učinku enakovredna tisti iz členov 39 in 48 Uredbe (EU) št. 648/2012.

2.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da opredeli vrste posrednih ureditev klirinških storitev – kjer so te vzpostavljene –, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, pri čemer se zagotovi skladnost z določbami za izvedene finančne instrumente OTC iz poglavja II Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 149/2013 (28).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 31

Stiskanje portfelja

1.   Pri zagotavljanju stiskanja portfelja za investicijska podjetja in udeležence na trgu ne veljajo obveznost najboljše izvedbe iz člena 27 Direktive 2014/65/EU, obveznosti v zvezi s preglednostjo iz členov 8, 10, 18 in 21 te uredbe in obveznost iz člena 1(6) Direktive 2014/65/EU. Člen 28 te uredbe ne velja v primeru prenehanja ali zamenjave izvedenih finančnih instrumentov, ki sestavljajo portfelj, ki je predmet stiskanja.

2.   Investicijska podjetja in udeleženci na trgu, ki zagotavljajo stiskanje portfelja, prek APA objavijo obseg poslov na podlagi stiskanj portfelja in čas, v katerem so bili izvršeni, v okviru rokov iz člena 10.

3.   Investicijska podjetja in udeleženci na trgu, ki zagotavljajo stiskanje portfelja, vodijo popolne in točne evidence vseh stiskanj portfelja, ki jih organizirajo ali pri katerih sodelujejo. Te evidence se na zahtevo nemudoma predložijo zadevnemu pristojnemu organu ali ESMA.

4.   Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 50 sprejme ukrepe, ki določajo:

(a)

elemente stiskanja portfelja,

(b)

informacije, ki se objavijo v skladu z odstavkom 2,

in sicer tako, da v največji možni meri uporabi morebitne obstoječe zahteve v zvezi z vodenjem evidenc, poročanjem ali objavljanjem.

Člen 32

Postopek v zvezi z obveznostjo trgovanja

1.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

(a)

s katerim razredom izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost kliringa v skladu s členom 5(2) in (4) Uredbe (EU) št. 648/2012, ali ustrezno podskupino tega razreda se trguje na mestih iz člena 28(1) te uredbe;

(b)

datum ali datumi, ko začne veljati obveznost trgovanja, vključno z vsakršnim postopnim uvajanjem in kategorijami nasprotnih strank, za katere velja ta obveznost, če so bili to postopno uvajanje in kategorije nasprotnih strank določeni v regulativnih tehničnih standardih v skladu s členom 5(2)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012.

Ko Komisija sprejme regulativne tehnične standarde v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, ESMA v šestih mesecih po njihovem sprejetju Komisiji predloži osnutek teh regulativnih tehničnih standardov.

Preden ESMA osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji za sprejetje, mora izvesti javno posvetovanje, pri čemer se lahko po potrebi posvetuje s pristojnimi organi tretjih držav.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.   Pogoja za začetek veljavnosti obveznosti trgovanja:

(a)

razred izvedenih finančnih instrumentov v skladu z odstavkom 1(a)ali ustrezna podskupina tega razreda mora biti uvrščena v trgovanje ali se mora z njo trgovati na vsaj enem mestu trgovanja iz člena 28(1) in

(b)

za razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezno podskupino tega razreda mora obstajati zadosten nakupni ali prodajni interes tretjih oseb, da je mogoče šteti, da je ta razred izvedenih finančnih instrumentov dovolj likviden, da se z njim trguje le na mestih iz člena 28(1).

3.   Pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 1 ESMA pri ugotavljanju, ali je razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezna podskupina tega razreda dovolj likvidna, upošteva naslednja merila:

(a)

povprečno pogostost in obseg poslov v različnih tržnih pogojih, ob upoštevanju narave in življenjskega cikla produktov v razredu izvedenih finančnih instrumentov;

(b)

število in vrsto dejavnih udeležencev na trgu, vključno z razmerjem med udeleženci na trgu in produkti/pogodbami, s katerimi se trguje na določenem trgu s proizvodi;

(c)

povprečno velikost razmikov.

ESMA pri pripravi tega osnutka regulativnih tehničnih standardov upošteva pričakovani učinek, ki bi ga ta obveznost glede trgovanja lahko imela na likvidnost razreda izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezne podskupine tega razreda in poslovne dejavnosti končnih uporabnikov, ki niso finančni subjekti.

ESMA določi, ali je razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezna podskupina tega razreda dovolj likvidna le pri poslih pod določenim obsegom.

4.   ESMA na lastno pobudo v skladu z merili iz odstavka 2 in po javnem posvetovanju določi razrede izvedenih finančnih instrumentov ali posameznih pogodb na izvedene finančne instrumente, za katere mora veljati obveznost trgovanja na mestih iz člena 28(1), vendar zanje nobena CNS še ni dobila dovoljenja v skladu s členom 14 ali 15 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali niso bili uvrščeni v trgovanje oziroma se z njimi ne trguje na mestu iz člena 28(1), ter o tem uradno obvesti Komisijo.

Komisija lahko po prejetju obvestila ESMA iz prvega pododstavka objavi razpis za pripravo predlogov za trgovanje z zadevnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na mestih iz člena 28(1).

5.   ESMA v skladu z odstavkom 1 predloži Komisiji osnutke regulativnih tehničnih standardov, da spremeni, začasno prekliče ali razveljavi obstoječe regulativne tehnične standarde, kadar se merila iz odstavka 2 bistveno spremenijo. Pred tem se lahko ESMA po potrebi posvetuje s pristojnimi organi tretjih držav.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so opredeljena merila iz odstavka 2(b).

ESMA predloži Komisiji osnutke teh regulativnih tehničnih standardov do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 33

Mehanizem za preprečevanje podvajanja in nasprotujočih si pravil

1.   Komisija s pomočjo ESMA spremlja uporabo načel iz členov 28 in 29 na mednarodni ravni, predvsem kar zadeva morebitne podvajajoče ali nasprotujoče si zahteve za udeležence na trgu, in priporoči možne ukrepe ter o tem vsaj enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da so pravne, nadzorne in izvršilne ureditve zadevne tretje države:

(a)

enakovredne zahtevam, določenim v členih 28 in 29;

(b)

zagotavljajo varstvo poslovne skrivnosti, ki je enakovredna poslovni skrivnosti iz te uredbe;

(c)

se uporabljajo in izvršujejo učinkovito in enakopravno ter brez izkrivljanja konkurence, tako da zagotavljajo učinkovit nadzor in izvrševanje v tej tretji državi.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 51.

3.   V skladu z izvedbenim aktom o enakovrednosti iz odstavka 2 se šteje, da nasprotne stranke, ki sklepajo posle po tej uredbi, izpolnjujejo obveznost iz členov 28 in 29, če ima vsaj ena nasprotna stranka sedež v tej tretji državi ter nasprotne stranke upoštevajo pravno, nadzorno in izvršilno ureditev zadevne tretje države.

4.   Komisija v sodelovanju z ESMA spremlja, ali tretje države, za katere je bil sprejet izvedbeni akt o enakovrednosti, učinkovito izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz členov 28 in 29, ter o tem redno, vsaj enkrat letno, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če poročilo razkriva, da organi tretje države zelo neustrezno ali neskladno uporabljajo enakovredne zahteve, lahko Komisija v 30 koledarskih dneh od predstavitve poročila prekliče priznanje enakovrednosti pravnega okvira zadevne tretje države. Če se izvedbeni akt o enakovrednosti razveljavi, za posle nasprotnih strank samodejno spet začnejo veljati vse zahteve iz členov 28 in 29 te uredbe.

Člen 34

Register izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja

ESMA na svoji spletni strani objavi in posodablja register, v katerem so izčrpno in nedvoumno določeni izvedeni finančni instrumenti, za katere velja obveznost trgovanja na mestih iz člena 28(1), mesta, na katerih so ti instrumenti uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje, in datumi začetka veljavnosti obveznosti.

NASLOV VI

NEDISKRIMINATORNI DOSTOP DO KLIRINGA ZA FINANČNE INSTRUMENTE

Člen 35

Nediskriminatorni dostop do CNS

1.   Brez poseganja v člen 7 Uredbe (EU) št. 648/2012 CNS nediskriminatorno in pregledno sprejme kliring finančnih instrumentov, tudi kar zadeva zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pristojbine, povezane z dostopom, ne glede na mesto trgovanja, kjer se posel opravi. To bi moralo zlasti zagotoviti, da ima mesto trgovanja pravico do nediskriminatorne obravnave v smislu obravnave pogodb, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja, kar zadeva:

(a)

zahteve glede zavarovanja s premoženjem in netiranja gospodarsko enakovrednih pogodb, če vključitev teh pogodb v postopke izravnave in druge postopke netiranja CNS, ki temeljijo na veljavni zakonodaji o insolventnosti, ne bi ogrozila tekočega in pravilnega delovanja, veljavnosti ali izvršljivosti teh postopkov, ter

(b)

navzkrižno kritje s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS na podlagi modela tveganja, ki je skladen s členom 41 Uredbe (EU) št. 648/2012.

CNS lahko zahteva, da mesto trgovanja izpolnjuje operativne in tehnične zahteve, ki jih določi CNS, vključno z zahtevami glede obvladovanja tveganj. Obveznost iz tega odstavka ne velja za pogodbe na izvedene finančne instrumente, za katere že veljajo obveznosti dostopa v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Ta člen za CNS ni zavezujoč, če je tesno povezana z mestom trgovanja, ki je poslalo obvestilo v skladu s členom 36(5).

2.   Prošnja mesta trgovanja za dostop do CNS se uradno predloži CNS in pristojnemu organu mesta trgovanja. V prošnji so navedene vrste finančnih instrumentov, za katere je bil zaprošen dostop.

3.   CNS mestu trgovanja v primeru prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga v treh mesecih, v primeru izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, pa v šestih mesecih pošlje pisni odgovor o odobritvi dostopa, če je zadevni pristojni organ odobril dostop v skladu z odstavkom 4, ali zavrnitvi dostopa. CNS lahko zahtevo po dostopu zavrne le, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 6(a). Če CNS dostop zavrne, mora v svojem odgovoru navesti vse razloge in pristojni organ pisno obvestiti o svoji odločitvi. Če ima mesto trgovanja sedež v drugi državi članici kot CNS, slednja takšno obvestilo in utemeljitev pošlje tudi pristojnemu organu mesta trgovanja. CNS omogoči dostop v treh mesecih od zagotovitve pozitivnega odgovora na zahtevo po dostopu.

4.   Pristojni organ CNS ali mesta trgovanja odobri mestu trgovanju dostop do CNS le, če:

(a)

za takšen dostop ne bi bil potreben dogovor o interoperabilnosti v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ki niso izvedeni finančni instrumenti OTC v skladu s členom 2(7) Uredbe (EU) št. 648/2012, ali

(b)

takšen dostop ne bi ogrožal nemotenega in pravilnega delovanja trgov, zlasti zaradi drobitve likvidnosti, ali ne bi negativno vplival na sistemsko tveganje.

Nič v točki (a) prvega pododstavka ne preprečuje odobritve dostopa, če je za prošnjo iz odstavka 2 potrebna interoperabilnost ter so mesto trgovanja in vse CNS, ki so pogodbenice predlaganega dogovora o interoperabilnosti, soglašale z dogovorom, tveganje, ki mu je izpostavljen prvi upravljavec poravnalnega sistema in izhaja iz pozicij znotraj CNS, pa je zavarovano s premoženjem pri tretji osebi.

Kadar je potreba po dogovoru o interoperabilnosti razlog ali del razloga za zavrnitev prošnje, bo mesto trgovanja svetovalo CNS ter obvestilo ESMA, katere druge CNS imajo dostop do mesta trgovanja, ESMA pa bo objavil to informacijo, tako da se lahko investicijska podjetja odločijo, da bodo uveljavljala svoje pravice v skladu s členom 37 Direktive 2014/65/EU glede teh CNS, s čimer bo omogočena alternativna ureditev dostopa.

Če pristojni organ zavrne dostop, izda svojo odločitev v dveh mesecih po prejetju prošnje iz odstavka 2 ter drug pristojni organ, CNS in mesto trgovanja obvesti o vseh razlogih, vključno z dokazi, na katerih temelji njegova odločitev.

5.   Kar zadeva prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, lahko CNS, ki je bila na novo ustanovljena in je pridobila dovoljenje za CNS, kot je opredeljena v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 648/2012, in dovoljenje za opravljanje kliringa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 648/2012, ali je bila priznana v skladu s členom 25 Uredbe (EU) 648/2012 ali ima 2. julija 2014 dovoljenje na podlagi že obstoječe nacionalne ureditve o izdajanju dovoljenj za obdobje največ treh let, pred 3. januarjem 2017 svoj pristojni organ zaprosi za dovoljenje za uporabo prehodne ureditve. Pristojni organ lahko odloči, da se kar zadeva prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ta člen v prehodnem obdobju do 3. julija 2019 ne uporablja za CNS.

Kadar se odobri takšno prehodno obdobje, CNS v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga v zadevnem obdobju prehodne ureditve nima pravice do dostopa na podlagi člena 36 ali tega člena. Pristojni organ o odobritvi prehodnega obdobja obvesti člane kolegija pristojnih organov CNS in ESMA. ESMA objavi seznam vseh prejetih obvestil.

Kadar je CNS, ki ji je bila odobrena uporaba prehodne ureditve v skladu s tem odstavkom, tesno povezana z enim ali več mesti trgovanja, ta mesta trgovanja v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga v obdobju prehodne ureditve nimajo pravice do dostopa na podlagi člena 36 ali tega člena.

CNS, ki dobi dovoljenje v triletnem obdobju pred začetkom veljavnosti, vendar je nastala z združitvijo ali pridobitvijo, ki vključuje vsaj eno CNS, ki je dobila dovoljenje pred zadevnim obdobjem, ne sme zaprositi za uporabo prehodne ureditve v skladu s tem členom.

6.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)

posebne pogoje, pod katerimi lahko CNS zavrne prošnjo za dostop, vključno s pričakovanim obsegom poslov, številom in vrsto uporabnikov, ureditvijo za obvladovanje operativnega tveganja ali zapletenosti ali drugimi dejavniki, ki povzročajo znatno nepotrebno tveganje;

(b)

pogoje, pod katerimi mora CNS dovoliti dostop, vključno s tajnostjo zagotovljenih informacij o finančnih instrumentih v fazi razvoja, nediskriminatorno in pregledno podlago v zvezi s pristojbinami za kliring, zahtevami glede zavarovanja s premoženjem ter operativnimi zahtevami v zvezi s kritjem;

(c)

pogoje, pod katerimi bi odobritev dostopa ogrozila nemoteno in pravilno delovanje trgov ali bi negativno vplivala na sistemsko tveganje;

(d)

postopek obveščanja v skladu z odstavkom 5;

(e)

pogoje za nediskriminatorno obravnavo v smislu obravnave pogodb, s katerimi se trguje na zadevnem mestu trgovanja, kar zadeva zahteve glede zavarovanja s premoženjem in netiranja gospodarsko enakovrednih pogodb ter navzkrižnega kritja s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 36

Nediskriminatoren dostop do mesta trgovanja

1.   Brez poseganja v člen 8 Uredbe (EU) št. 648/2012 mesto trgovanja zagotovi podatke o trgovanju na nediskriminatoren in pregleden način, vključno v zvezi s pristojbinami, povezanimi z dostopom, in sicer na zahtevo katere koli CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 ter želi opraviti kliring poslov s finančnimi instrumenti, sklenjenih na tem mestu trgovanja. Ta obveznost ne velja za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere že veljajo obveznosti dostopa v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Ta člen ne zavezuje mesta trgovanja, če je tesno povezano s CNS, ki je poslala obvestilo, da bo uporabila prehodno ureditev v skladu s členom 35(5).

2.   Prošnja CNS za dostop do mesta trgovanja se uradno predloži mestu trgovanja, njegovemu ustreznemu pristojnemu organu in pristojnemu organu CNS.

3.   Mesto trgovanja CNS v primeru prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga v treh mesecih, v primeru izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, pa v šestih mesecih pošlje pisni odgovor o odobritvi dostopa, če je zadevni pristojni organ odobril dostop v skladu z odstavkom 4, ali zavrnitvi dostopa. Mesto trgovanja lahko dostop zavrne le, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 6(a). Kadar se dostop zavrne, mesto trgovanja v svojem odgovoru navede vse razloge in pristojni organ pisno obvesti o svoji odločitvi. Če ima CNS sedež v drugi državi članici kot mesto trgovanja, mesto trgovanja takšno obvestilo in utemeljitev pošlje tudi pristojnemu organu CNS. Mesto trgovanja omogoči dostop v treh mesecih od zagotovitve pozitivnega odgovora na zahtevo po dostopu.

4.   Pristojni organ mesta trgovanja ali CNS dostop CNS do mesta trgovanja le, če:

(a)

za takšen dostop ne bi bil potreben dogovor o interoperabilnosti v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ki niso izvedeni finančni instrumenti OTC v skladu s členom 2(7) Uredbe (EU) št. 648/2012, ali

(b)

takšen dostop ne bi ogrožal nemotenega in pravilnega delovanja trgov, zlasti zaradi drobitve likvidnosti in je mesto trgovanja uvedlo ustrezne mehanizme za preprečevanje takšne drobitve, ali ne bi negativno vplival na sistemsko tveganje.

Nič v točki (a) prvega pododstavka ne preprečuje odobritve dostopa, če je za prošnjo iz odstavka 2 potrebna interoperabilnost ter so mesto trgovanja in vse CNS, ki so pogodbenice predlaganega dogovora o interoperabilnosti, soglašale z dogovorom, tveganje, ki mu je izpostavljen prvi upravljavec poravnalnega sistema in izhaja iz pozicij znotraj CNS, pa je zavarovano s premoženjem pri tretji osebi.

Kadar je potreba po dogovoru o interoperabilnosti razlog ali del razloga za zavrnitev prošnje, bo mesto trgovanja svetovalo CNS ter obvestilo ESMA, katere druge CNS imajo dostop do mesta trgovanja, ESMA pa bo objavil to informacijo, tako da se lahko investicijska podjetja odločijo, da bodo uveljavljala svoje pravice v skladu s členom 37 Direktive 2014/65/EU glede teh CNS, s čimer bo omogočena alternativna ureditev dostopa.

Če pristojni organ zavrne dostop, izda svojo odločitev v dveh mesecih po prejetju prošnje iz odstavka 2 ter drug pristojni organ, mesto trgovanja in CNS obvesti o vseh razlogih, vključno z dokazi, na katerih temelji njegova odločitev.

5.   Kar zadeva izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, lahko mesto trgovanja, ki v koledarskem letu pred začetkom uporabe te uredbe ne dosega ustreznega praga, pred začetkom uporabe te uredbe obvesti ESMA in svoj pristojni organ, da ne želi, da bi bil ta člen v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi in ki se upoštevajo pri ustreznem pragu, zanj zavezujoč za obdobje trideset mesecev od začetka uporabe te uredbe. Mesto trgovanja, ki v nobenem letu tega ali morebitnega nadaljnjega obdobja trideset mesecev ne dosega ustreznega praga, lahko na koncu obdobja obvesti ESMA in svoj pristojni organ, da ne želi, da bi bil ta člen zanj zavezujoč za nadaljnjih trideset mesecev. Po obvestilu mesto trgovanja v obdobju trajanja izvzetja nima pravice do dostopa na podlagi člena 35 ali tega člena v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi in ki se upoštevajo pri ustreznem pragu. ESMA objavi seznam vseh prejetih obvestil.

Ustrezni prag za izvzetje je letni nominalni znesek trgovanja v višini 1 000 000 milijonov EUR. Nominalni znesek se izračuna z enojnim štetjem in vključuje vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, sklenjene v skladu s pravili mesta trgovanja.

Kadar je mesto trgovanja del skupine, ki je tesno povezana, se prag izračuna kot seštevek letnih nominalnih zneskov trgovanja vseh mest trgovanja v skupini, ki imajo sedež v Uniji.

Kadar je mesto trgovanja, ki je poslalo obvestilo v skladu s tem odstavkom, tesno povezano z eno ali več CNS, te CNS v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi in ki se upoštevajo pri ustreznem pragu, v obdobju izvzetja nimajo pravice do dostopa na podlagi člena 35 ali tega člena.

6.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)

posebne pogoje, pod katerimi lahko mesto trgovanja zavrne prošnjo za dostop, vključno s pogoji, ki temeljijo na pričakovanem obsegu poslov, številu in vrsti uporabnikov, ureditvi za obvladovanje operativnega tveganja ali zapletenosti ali drugih dejavnikih, ki povzročajo znatna nepotrebna tveganja;

(b)

pogoje, pod katerimi se dostop odobri, vključno s tajnostjo zagotovljenih informacij o finančnih instrumentih v fazi razvoja ter nediskriminatorno in pregledno podlago v zvezi s pristojbinami, povezanimi z dostopom;

(c)

pogoje, pod katerimi bo odobritev dostopa ogrozila nemoteno in pravilno delovanje trgov ali bi negativno vplivala na sistemsko tveganje;

(d)

postopek obveščanja v skladu s členom 5, vključno s podrobnejšo opredelitvijo izračuna nominalnega zneska in načinom, na katerega lahko ESMA preveri izračun obsegov in odobri izvzetje.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 37

Nediskriminatorni dostop do referenčnih meril in obveznost izdaje dovoljenj za uporabo referenčnih meril

1.   Kadar se vrednost finančnega instrumenta izračuna glede na referenčno merilo, oseba z lastninsko pravico v zvezi s tem referenčnim merilom zagotovi, da imajo CNS in mesta trgovanja za namene trgovanja in kliringa omogočen nediskriminatoren dostop do:

(a)

ustreznih podatkov o ceni in drugih prenosov podatkov ter informacij o sestavi, metodologiji in oblikovanju cen referenčnega merila za namene kliringa in trgovanja ter

(b)

dovoljenj.

Dovoljenje, ki vključuje dostop do informacij, se odobri na pravični, razumni in nediskriminatorni osnovi v treh mesecih od predložitve zahteve CNS ali mesta trgovanja.

Dostop se omogoči po razumni komercialni ceni ob upoštevanju cene, po kateri se pod enakovrednimi pogoji dovoli dostop do referenčnega merila ali pod enakovrednimi pogoji izda dovoljenje za uporabo pravic intelektualne lastnine drugi CNS, mestom trgovanja ali s tem povezanim osebam za namene kliringa in trgovanja. Različnim CNS, mestom trgovanja ali s tem povezanim osebam se lahko zaračunajo različne cene le, če je to objektivno upravičeno na podlagi razumnih poslovnih razlogov, na primer zahtevane količine, obsega ali področja uporabe.

2.   Kadar se po 3. januarju 2017 oblikuje novo referenčno merilo, začne obveznost izdajanja dovoljenj za uporabo referenčnih meril veljati najkasneje 30 mesecev po tem, ko se začne s finančnim instrumentom, ki se nanaša na to referenčno merilo, trgovati ali je uvrščen v trgovanje. Kadar ima oseba z lastninsko pravico v zvezi z novim referenčnim merilom v lasti že obstoječe merilo, ta oseba zagotovi, da novo merilo v primerjavi z obstoječimi referenčnimi merili izpolnjuje naslednji zahtevi:

(a)

novo referenčno merilo ni zgolj kopija ali priredba obstoječega referenčnega merila in tudi njegova metodologija, vključno s podatki, na katerih temelji, se bistveno razlikuje od obstoječih referenčnih meril ter

(b)

novo referenčno merilo ni nadomestek obstoječega referenčnega merila.

Ta odstavek ne posega v uporabo pravil o konkurenci, zlasti ne v člena 101 in 102 PDEU.

3.   Nobena CNS, mesto trgovanja ali s tem povezan subjekt z nobenim ponudnikom referenčnega merila ne sme skleniti dogovora, s katerim bi se:

(a)

kateri koli drugi CNS ali mestu trgovanja preprečil dostop do informacij ali pravic iz odstavka 1 ali

(b)

kateri koli drugi CNS ali mestu trgovanja preprečil dostop do dovoljenja iz odstavka 1.

4.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)

informacije, ki so prek izdaje dovoljenja na voljo izključno CNS ali mestu trgovanja v skladu z odstavkom 1(a);

(b)

druge pogoje, v katerih se odobri dostop, vključno z zaupnostjo predloženih informacij;

(c)

standarde, ki določajo, kako se lahko dokaže, da je referenčno merilo v skladu z odstavkom 2(a) in (b) zares novo.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 38

Dostop za CNS in mesta trgovanja iz tretjih držav

1.   Mesto trgovanja s sedežem v tretji državi lahko zaprosi za dostop do CNS s sedežem v Uniji le, če je Komisija sprejela sklep o tej tretji državi v skladu s členom 28(4). CNS s sedežem v tretji državi lahko zaprosi za dostop do mesta trgovanja v Uniji, če je priznana v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012. CNS in mesta trgovanja s sedežem v tretji državi smejo uveljaviti pravico dostopa iz členov 35 in 36 le, če Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 3, da pravni in nadzorni okvir te tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem, s katerim je CNS in mestom trgovanja, ki imajo dovoljenje v skladu s tujimi ureditvami, omogočen dostop do CNS in mest trgovanja s sedežem v tej tretji državi.

2.   CNS in mesta trgovanja s sedežem v tretji državi smejo zaprositi za dovoljenje in pravico do dostopa v skladu s členom 37 le, če Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 3 tega člena, da pravni okvir te tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem, v katerem je CNS in mestom trgovanja, ki imajo dovoljenje v tujih jurisdikcijah, pravično, smiselno in nediskriminatorno omogočen dostop do:

(a)

ustreznih podatkov o ceni ter drugih podatkov ter do informacij o sestavi, metodologiji in oblikovanju cen referenčnih meril za namene kliringa in trgovanja ter

(b)

dovoljenj

s strani oseb z lastninskimi pravicami v zvezi z referenčnimi merili, ki se uporabljajo v tej tretji državi.

3.   Komisija lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 51 sprejme sklepe, s katerimi določi, da pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da mesto trgovanja in CNS, ki imata v tej državi dovoljenje, izpolnjujeta pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz odstavka 2 tega člena in v zvezi s katerimi se v tej tretji državi izvaja učinkovit nadzor in izvrševanje.

Pravni in nadzorni okvir tretje države velja za enakovrednega, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

mesta trgovanja v tej tretji državi imajo dovoljenje ter se v zvezi z njimi izvaja stalen in učinkovit nadzor in uveljavljanje;

(b)

zagotavlja učinkovit enakovreden sistem, v katerem je CNS in mestom trgovanja, ki imajo dovoljenje v tujih ureditvah, omogočen dostop do CNS in mest trgovanja s sedežem v tej tretji državi;

(c)

pravni in nadzorni okvir te tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem, ki CNS in mestom trgovanja, ki imajo dovoljenje v tujih jurisdikcijah, pravično, smiselno in nediskriminatorno omogoča dostop do:

(i)

ustreznih podatkov o ceni ter drugih podatkov in informacij o sestavi, metodologiji in oblikovanju cen referenčnih meril uspešnosti namene kliringa in trgovanja; ter

(ii)

dovoljenj;

oseb z lastninskimi pravicami v zvezi z referenčnimi merili, ki se uporabljajo v tej tretji državi.

NASLOV VII

NADZORNI UKREPI NA PODROČJU POSEGANJA V ZVEZI S PRODUKTI IN POZICIJ

POGLAVJE 1

Spremljanje produktov in poseganje v zvezi s produkti

Člen 39

Spremljanje trga

1.   ESMA v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 spremlja trg finančnih instrumentov, ki se tržijo, razširjajo ali prodajajo v Uniji.

2.   EBA v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 spremlja trg strukturiranih vlog, ki se tržijo, razširjajo ali prodajajo v Uniji.

3.   Pristojni organi spremljajo trg finančnih instrumentov in strukturiranih vlog, ki se tržijo, razširjajo ali prodajajo v njihovi državi članici ali iz nje.

Člen 40

Pooblastila ESMA za začasno poseganje

1.   V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko ESMA, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3, v Uniji začasno prepove ali omeji:

(a)

trženje, razširjanje ali prodajo nekaterih finančnih instrumentov ali finančnih instrumentov, ki imajo nekatere opredeljene značilnosti, ali

(b)

vrsto finančnega posla ali prakse.

ESMA določi, v katerih okoliščinah se lahko uporablja prepoved ali omejitev oziroma katere izjeme lahko veljajo zanjo.

2.   ESMA sprejme odločitev iz odstavka 1 le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

predlagani ukrep se nanaša na resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali resnejšo nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)

v regulativnih zahtevah po pravu Unije, ki veljajo za finančni instrument ali posel, ta nevarnost ni obravnavana;

(c)

pristojni organ ali pristojni organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili nevarnost, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko ESMA kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev iz odstavka 1, preden se finančni instrument začne tržiti, razširjati ali prodajati strankam.

3.   ESMA pri sprejemanju ukrepa na podlagi tega člena zagotovi, da ukrep:

(a)

nima negativnega učinka na učinkovitost finančnih trgov ali na vlagatelje, ki bi bil nesorazmeren glede na koristi ukrepa,

(b)

ne povzroča tveganja regulativne arbitraže in

(c)

je sprejet po posvetovanju z javnimi organi, pristojnimi za nadzor nad fizičnimi kmetijskimi trgi ter njihovo upravljanje in reguliranje v skladu z Uredbo (ES) št. 1234/2007, če se ukrep nanaša na izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode.

Kadar pristojni organ ali pristojni organi sprejmejo ukrep iz člena 42, lahko ESMA sprejme ukrepe iz odstavka 1, pri čemer mu ni treba izdati mnenja iz člena 43.

4.   Preden se ESMA odloči, da bo sprejel ukrep iz tega člena, pristojne organe obvesti o predlaganem ukrepu.

5.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi obvestilo o odločitvi glede sprejetja ukrepov iz tega člena. V obvestilu se navedejo podrobnosti o prepovedi ali omejitvi in koliko časa po objavi obvestila začnejo ukrepi veljati. Prepoved ali omejitev velja le za ukrepe, sprejete po začetku veljavnosti ukrepov.

6.   ESMA prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih intervalih in vsaj vsake tri mesece. Če se prepoved ali omejitev po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati.

7.   Ukrep, ki ga ESMA sprejme v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ.

8.   Komisija v skladu s členom 50 sprejme delegirane akte, v katerih opredeli merila in dejavnike, ki jih mora ESMA upoštevati pri določanju, kdaj pride do resnejših zadržkov glede zaščite vlagateljev ali kdaj so resneje ogroženi pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, kakor je navedeno v odstavku 2(a).

Med temi merili in dejavniki so:

(a)

stopnja kompleksnosti finančnega instrumenta ter povezava z vrsto stranke, ki se ji trži in proda;

(b)

obseg ali nominalna vrednost izdaje finančnih instrumentov;

(c)

stopnja inovativnosti finančnega instrumenta, dejavnosti ali prakse;

(d)

vzvod, ki ga finančni instrument ali praksa zagotavlja.

Člen 41

Pooblastila EBA za začasno poseganje

1.   V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1093/2010 lahko EBA, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3, v Uniji začasno prepove ali omeji:

(a)

trženje, razširjanje ali prodajo nekaterih strukturiranih vlog ali strukturiranih vlog z nekaterimi opredeljenimi značilnostmi ali

(b)

vrsto finančnega posla ali prakse.

EBA lahko določi, v katerih okoliščinah se prepoved ali omejitev uporablja oziroma da zanjo veljajo izjeme.

2.   EBA sprejme odločitev iz odstavka 1 le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

predlagani ukrep se nanaša na resen zadržek glede zaščite vlagateljev ali ogroženo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)

v regulativnih zahtevah po pravu Unije, ki veljajo za finančni instrument ali posel, ta nevarnost ni obravnavana;

(c)

pristojni organ ali pristojni organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili nevarnost, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko EBA kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev iz odstavka 1, preden se strukturirana vloga začne tržiti, razširjati ali prodajati strankam.

3.   EBA pri sprejemanju ukrepa na podlagi tega člena zagotovi, da ukrep:

(a)

nima negativnega učinka na učinkovitost finančnih trgov ali na vlagatelje, ki bi bil nesorazmeren glede na koristi ukrepa, in

(b)

ne povzroča tveganja regulativne arbitraže.

Kadar pristojni organ ali pristojni organi sprejmejo ukrep iz člena 42, lahko EBA sprejme ukrepe iz odstavka 1, ne da bi izdal mnenje iz člena 43.

4.   Preden se EBA odloči, da bo sprejel ukrep iz tega člena, pristojne organe uradno obvesti o predlaganem ukrepu.

5.   EBA na svojem spletnem mestu objavi obvestilo o vseh odločitvah za ukrepanje v skladu s tem členom. V obvestilu se navedejo podrobnosti o prepovedi ali omejitvi in koliko časa po objavi obvestila začnejo ukrepi veljati. Prepoved ali omejitev velja le za ukrepe, sprejete po začetku veljavnosti ukrepov.

6.   EBA prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece. Če se prepoved ali omejitev po treh mesecih ne podaljša, preneha veljati.

7.   Ukrep, ki ga EBA sprejme v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ.

8.   Komisija v skladu s členom 50 sprejme delegirane akte, v katerih opredeli merila in dejavnike, ki jih mora EBA upoštevati pri določanju, kdaj pride do resnejših zadržkov glede zaščite vlagateljev ali kdaj so resneje ogroženi pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ter stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, kakor je navedeno v odstavku 2(a).

Med temi merili in dejavniki so:

(a)

stopnja kompleksnosti strukturirane vloge ter povezava z vrsto stranke, ki se ji trži in proda;

(b)

obseg ali nominalna vrednost izdaje strukturiranih vlog;

(c)

stopnja inovativnosti strukturirane vloge, dejavnosti ali prakse;

(d)

vzvod, ki ga strukturirana vloga ali praksa zagotavlja.

Člen 42

Poseganje pristojnih organov v zvezi s produkti

1.   Pristojni organ lahko v državi članici ali iz države članice prepove ali omeji naslednje:

(a)

trženje, razširjanje ali prodajo nekaterih finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog ali pa finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog, ki imajo nekatere opredeljene značilnosti, ali

(b)

vrsto finančnega posla ali prakse.

2.   Pristojni organ lahko sprejme ukrep iz odstavka 1, če na podlagi utemeljenih razlogov meni, da:

(a)

bodisi

(i)

zaradi finančnega instrumenta, strukturirane vloge ali dejavnosti ali prakse nastane resen zadržek glede zaščite vlagateljev ali je resneje ogroženo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v vsaj eni državi članici ali

(ii)

ima izvedeni finančni instrument negativen učinek na mehanizme oblikovanja cen na osnovnem trgu;

(b)

obstoječe regulativne zahteve v skladu s pravom Unije, ki veljajo za finančni instrument, strukturirano vlogo ali dejavnost ali prakso, ne obravnavajo zadostno tveganj iz točke (a), zadevno vprašanje pa z boljšim nadzorom ali izvrševanjem obstoječih zahtev ne bi bilo bolje obravnavalo;

(c)

je ukrep sorazmeren ob upoštevanju narave ugotovljenih tveganj, strukture zadevnih vlagateljev ali udeležencev na trgu in verjetnega vpliva ukrepa na vlagatelje in udeležence na trgu, ki lahko imajo ali uporabljajo finančni instrument, strukturirano vlogo ali dejavnost ali prakso oziroma imajo koristi od nje;

(d)

se je pristojni organ ustrezno posvetoval s pristojnimi organi v drugih državah članicah, na katere morda ukrep znatno vpliva;

(e)

ukrep nima diskriminatornega učinka na storitve ali dejavnosti, ki se zagotavljajo iz druge države članice, in

(f)

se je ustrezno posvetoval z javnimi organi, pristojnimi za nadziranje, upravljanje in urejanje fizičnega kmetijskega trga v skladu z Uredbo 1234/2007/ES, kadar finančni instrument ali dejavnost ali praksa resno ogroža pravilno delovanje in celovitost fizičnega kmetijskega trga.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko pristojni organ kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev iz odstavka 1, preden se finančni instrument ali strukturirana vloga začne tržiti, razširjati ali prodajati strankam.

Pristojni organ lahko opredeli, v katerih okoliščinah se prepoved ali omejitev uporablja oziroma da zanjo veljajo izjeme.

3.   Pristojni organ v skladu s tem členom ne uvede prepovedi ali omejitve, razen če najmanj en mesec, preden naj bi ukrep začel učinkovati, pisno ali na drug način, o katerem se organi dogovorijo, obvesti vse druge pristojne organe in ESMA o podrobnostih:

(a)

finančnega instrumenta, dejavnosti ali prakse, s katero je povezan predlagani ukrep;

(b)

natančne narave predlagane prepovedi ali omejitve in predvidenem začetku njene veljavnosti ter

(c)

dokazov, na katerih temelji njegova odločitev in na podlagi katerih meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2.

4.   Kadar pristojni organ v izjemnih primerih meni, da mora sprejeti nujne ukrepe na podlagi tega člena in preprečiti, da bi finančni instrumenti, strukturirane vloge, prakse ali dejavnosti iz odstavka 1 povzročili škodo, lahko sprejme začasni ukrep, a mora najmanj 24 ur pred nameravanim začetkom njegovega učinkovanja o tem uradno pisno obvestiti vse druge pristojne organe in ESMA – pri strukturiranih vlogah pa EBA –, če so izpolnjena vsa merila iz tega člena in če ni dvoma, da enomesečni rok za obvestilo ne bi omogočil ustrezne obravnave tega zadržka ali nevarnosti. Začasni ukrep pristojnega organa ne traja več kot tri mesece.

5.   Pristojni organ na svojem spletnem mestu objavi obvestilo o odločitvi glede uvedbe prepovedi ali omejitve iz odstavka 1. V obvestilu so navedene podrobnosti o prepovedi ali omejitvi, koliko časa po objavi obvestila začnejo veljati ukrepi, in dokazi, na podlagi katerih pristojni organ meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2. Prepoved ali omejitev velja le za ukrepe, sprejete po objavi obvestila.

6.   Pristojni organ prekliče prepoved ali omejitev, če pogoji iz odstavka 2 ne veljajo več.

7.   Komisija v skladu s členom 50 sprejme delegirane akte, v katerih opredeli merila in dejavnike, ki jih mora ESMA upoštevati pri določanju, kdaj pride do resnejših zadržkov glede zaščite vlagateljev ali so resneje ogroženi pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela v vsaj eni državi članici, kakor je navedeno v odstavku 2(a).

Med temi merili in dejavniki so:

(a)

stopnja zapletenosti finančnega instrumenta ali strukturirane vloge ter povezava z vrsto stranke, ki se ji trži, razširja ali proda;

(b)

stopnja inovativnosti finančnega instrumenta ali strukturirane vloge, dejavnosti ali prakse;

(c)

vzvod, ki ga finančni instrument ali strukturirana vloga ali praksa zagotavlja;

(d)

velikost ali nominalna vrednost izdaje finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog glede na pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov.

Člen 43

Usklajevanje, ki ga izvajata ESMA in EBA

1.   ESMA – pri strukturiranih vlogah pa EBA – opravlja vlogo spodbujanja in usklajevanja v zvezi z ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členom 42. ESMA – pri strukturiranih vlogah pa EBA – zlasti zagotavlja, da so ukrepi, ki jih sprejme pristojni organ, utemeljeni in sorazmerni ter da pristojni organi po potrebi sprejmejo skladen pristop.

2.   Potem ko ESMA – pri strukturiranih vlogah pa EBA – v skladu s členom 42 prejme uradno obvestilo o ukrepu, ki bo uveden v skladu z navedenim členom, sprejme mnenje, ali je prepoved ali omejitev utemeljena in sorazmerna. Če ESMA – pri strukturiranih vlogah pa EBA – meni, da je za obravnavo tveganja potreben ukrep drugih pristojnih organov, to navede v mnenju. Mnenje se objavi na spletnem mestu ESMA, pri strukturiranih vlogah pa na spletnem mestu EBA.

3.   Če pristojni organ predlaga sprejetje ukrepov ali sprejme ukrepe, ki so v nasprotju z mnenjem ESMA oziroma EBA na podlagi odstavka 2, ali v nasprotju s tem mnenjem zavrne sprejetje ukrepov, na svojem spletnem mestu takoj objavi obvestilo, v katerem v celoti pojasni razloge za tako ravnanje.

POGLAVJE 2

Pozicije

Člen 44

Usklajevanje nacionalnih ukrepov za upravljanje pozicij in omejevanje pozicij, ki ga izvaja ESMA

1.   ESMA opravlja nalogo spodbujanja in usklajevanja v zvezi z ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členom 69(2)(o) in (p) Direktive 2014/65/EU. ESMA zlasti zagotavlja, da pristojni organi sprejmejo skladen pristop v zvezi s časom izvajanja teh pooblastil, vrsto in obsegom sprejetih ukrepov ter trajanjem in spremljanjem morebitnih ukrepov.

2.   Potem ko ESMA prejme uradno obvestilo o ukrepu v skladu s členom 79(5) Direktive 2014/65/EU, zabeleži ukrep in razloge zanj. ESMA v zvezi z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 69(2)(o) ali (p) Direktive 2014/65/EU, na svojem spletnem mestu objavi in posodablja zbirko podatkov s povzetki o veljavnih ukrepih, vključno s podrobnostmi o zadevni osebi, veljavnih finančnih instrumentih, omejitvah glede velikosti pozicije, ki jo lahko katera koli oseba kadar koli ima, morebitnih izjemah pri teh omejitvah, ki se odobrijo v skladu s členom 57 Direktive 2014/65/EU, in razlogih zanje.

Člen 45

Pooblastila ESMA na področju upravljanja pozicij

1.   V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko ESMA, če sta izpolnjena oba pogoja iz odstavka 2, sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)

zahteva po ustreznih informacijah od katere koli osebe o velikosti in namenu pozicije ali izpostavljenosti, ki izhaja iz izvedenega finančnega instrumenta;

(b)

po analizi pridobljenih informacij v skladu s točko (a), zahteva, da te osebe zmanjšajo ali odpravijo pozicije ali izpostavljenosti v skladu z delegiranim aktom iz odstavka 10(b);

(c)

kot skrajni ukrep omeji možnosti, da osebe sklepajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti na primarne proizvode.

2.   ESMA sprejme odločitev iz odstavka 1 le, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

ukrepi, našteti v odstavku 1 obravnavajo nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, vključno s trgi primarnih proizvodov, v skladu s cilji iz člena 57(1) Direktive 2014/65/EU in tudi v zvezi z ureditvijo dobave fizičnega blaga, ali nevarnost za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)

pristojni organ ali pristojni organi niso sprejeli ukrepov za obravnavo nevarnosti ali pa je sprejeti ukrepi ne obravnavajo zadostno.

ESMA oceni izpolnjevanje pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka v skladu z merili in dejavniki, opredeljenimi v delegiranem aktu iz odstavka 10(a) tega člena.

3.   ESMA pri sprejemanju ukrepov iz člena 1 zagotovi, da ukrep:

(a)

pomembno obravnava nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, vključno s trgi primarnih proizvodov v skladu s cilji iz člena 57(1) Direktive 2014/65/EU in tudi v zvezi z ureditvijo dostave fizičnih primarnih proizvodov ali za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela ali znatno izboljša zmožnosti pristojnih organov za spremljanje nevarnosti, izmerjene v skladu z merili in dejavniki, opredeljenimi v delegiranem aktu iz odstavka 10(a) tega člena;

(b)

ne ustvarja tveganja regulativne arbitraže, izmerjene v skladu z odstavkom 10(c) tega člena;

(c)

se učinkovitost finančnih trgov ne zmanjša nesorazmerno zaradi naslednjih negativnih učinkov ukrepa (glede na njegove koristi): zmanjšanje likvidnosti teh trgov, omejitev pogojev za zmanjšanje tveganj, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančne nasprotne stranke, ali ustvarjanjem negotovosti za udeležence na trgih.

ESMA se pred sprejetjem ukrepov, ki se nanašajo na energetske proizvode na debelo, posvetuje z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

ESMA se pred sprejetjem ukrepov, ki se nanašajo na izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode posvetuje z javnimi organi, pristojnimi za nadzor nad fizičnimi kmetijskimi trgi ter njihovo upravljanje in reguliranje v skladu z Uredbo (ES) št. 1234/2007.

4.   Preden ESMA sprejme odločitev o uvedbi ali podaljšanju ukrepov iz odstavka 1, o predlaganem ukrepu obvesti ustrezne pristojne organe. V primeru zahteve v skladu s točkama (a) ali (b) odstavka 1 obvestilo vključuje podatke o osebi ali osebah, na katere je naslovljeno, ter podrobnosti in razloge zanj. V primeru ukrepa iz točke (c) odstavka 1 uradno obvestilo vsebuje podatke o zadevni osebi, veljavnih finančnih instrumentih, zadevnih količinskih ukrepih, kot je največja velikost pozicije, ki jo lahko sklene zadevna oseba, ter razloge za ukrep.

5.   Obvestilo se posreduje najmanj 24 ur pred predvidenim začetkom veljavnosti ali podaljšanjem ukrepa. Kadar ni mogoče upoštevati 24-urnega roka, lahko ESMA obvestilo izjemoma posreduje manj kot 24 ur pred začetkom veljavnosti ukrepa.

6.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi obvestilo o odločitvi o uvedbi ali podaljšanju ukrepov iz odstavka 1(c). Obvestilo vsebuje podatke o zadevni osebi, veljavnih finančnih instrumentih, zadevnih količinskih ukrepih, kot je največja velikost pozicije, ki jo lahko sklene zadevna oseba, ter razloge za ukrep.

7.   Ukrep v skladu z odstavkom 1(c) začne veljati, ko je obvestilo objavljeno, ali po objavi na datum, določen v obvestilu, in velja samo za posle, sklenjene po začetku veljavnosti ukrepa.

8.   ESMA svoje ukrepe iz odstavka 1(c) pregleduje v ustreznih intervalih in vsaj vsake tri mesece. Če se ukrep po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati. Odstavki od 2 do 8 se uporabljajo tudi za podaljšanje ukrepov.

9.   Ukrep, ki ga ESMA sprejme v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ v skladu s členom 69(2)(o) ali (p) Direktive 2014/65/EU.

10.   Komisija v skladu s členom 50 sprejme delegirane akte, v katerih opredeli merila in dejavnike za določitev:

(a)

obstoja nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, vključno s trgi primarnih proizvodov, v skladu s cilji iz člena 57(1) Direktive 2014/65/EU in v zvezi z ureditvijo dobave fizičnega blaga, ali za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, kakor je navedeno v odstavku 2(a), pri čemer je treba upoštevati stopnjo, do katere se pozicije uporabljajo za zavarovanje pozicij v fizičnih primarnih proizvodih ali pogodbah na primarne proizvode, ter stopnjo, do katere so cene na zadevnih trgih določene glede na cene izvedenih finančnih instrumentov na blago;

(b)

ustreznega zmanjšanja pozicije ali izpostavljenosti, ki izhaja iz izvedenega finančnega instrumenta iz odstavka 1(b) tega člena;

(c)

okoliščin, ko bi utegnilo nastati tveganje regulativne arbitraže iz odstavka 3(b) tega člena.

Pri teh merilih in dejavnikih je treba upoštevati osnutke regulativnih tehničnih standardov iz člena 57(3) Direktive 2014/65/EU in razlikovati med primeri, ko ESMA sprejme ukrepe, ker pristojni organ ni ukrepal, in primeri, ko ESMA obravnava dodatno tveganje, ki ga pristojni organ ne more ustrezno obravnavati, v skladu s členom 69(2)(j) ali (o) Direktive 2014/65/EU.

NASLOV VIII

STORITVE IN DEJAVNOSTI, KI JIH PODJETJA TRETJIH DRŽAV S PODRUŽNICO ALI BREZ NJE OPRAVLJAJO PO ODLOČITVI O ENAKOVREDNOSTI

Člen 46

Splošne določbe

1.   Podjetje tretje države lahko opravlja investicijske storitve ali izvaja investicijske posle z ali brez pomožnih storitev, za primerne nasprotne stranke in poklicne stranke v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU s sedežem v vsej Uniji, ne da bi zato moralo ustanoviti podružnice, če je registrirano v registru podjetij tretjih držav, ki ga vodi ESMA v skladu s členom 47.

2.   ESMA registrira podjetje tretje države, ki je vložilo vlogo za zagotavljanje investicijskih storitev ali opravljanje poslov v vsej Uniji v skladu z odstavkom 1 le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija sprejme sklep v skladu s členom 47(1);

(b)

podjetje ima dovoljenje v jurisdikciji, v kateri je ustanovljen glavni sedež za opravljanje investicijskih storitev ali poslov, ki jih je treba opraviti v Uniji, ter je predmet učinkovitega nadzora in uveljavljanja, s čimer se zagotovi popolna skladnost z zahtevami, ki veljajo v tej tretji državi;

(c)

sklenjeni so dogovori o sodelovanju v skladu z odstavkom 47(2).

3.   Kadar je podjetje tretje države registrirano v skladu s tem členom, mu države članice ne naložijo dodatnih zahtev v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba ali Direktiva 2014/65/EU, in podjetij tretjih držav ne obravnavajo bolj ugodno kot podjetja z Unije.

4.   Podjetje tretje države iz odstavka 1 svojo vlogo predloži ESMA po sprejetju sklepa Komisije iz člena 47, v katerem je določeno, da je pravni in nadzorni okvir tretje države, v katerem ima podjetje tretje države dovoljenje, enakovreden zahtevam iz člena 47(1).

Podjetje tretje države, ki je vlagatelj, predloži ESMA vse potrebne informacije za svojo registracijo. V 30 delovnih dneh od dneva prejema vloge ESMA oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora podjetje tretje države, ki je vlagatelj, predložiti dodatne informacije.

Sklep o registraciji temelji na pogojih iz odstavka 2.

V 180 delovnih dneh od predložitve popolne vloge ESMA pisno obvesti podjetje iz tretje države, ki je vlagatelj, o odobritvi ali zavrnitvi registracije, pri čemer navede v celoti utemeljeno obrazložitev.

Države članice lahko podjetjem tretjih držav na svojem ozemlju dovolijo opravljanje investicijskih storitev ali investicijskih poslov skupaj s pomožnimi dejavnostmi za primerne nasprotne stranke in poklicne stranke v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU v skladu z nacionalnimi ureditvami, če Komisija ne sprejme sklepa v skladu s členom 47(1) ali če ta sklepni ni več veljaven.

5.   Podjetja tretjih držav, ki opravljajo storitve v skladu s tem členom, še pred opravljanjem katere koli investicijske storitve obvestijo stranke s sedežem v Uniji, da ne smejo opravljati storitev za stranke, ki niso primerne nasprotne stranke, in poklicne stranke v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, ter da zanje nadzor v Uniji ne velja. Pri tem morajo navesti naziv in naslov pristojnega organa, ki je odgovoren za nadzor v zadevni tretji državi.

Informacije iz prvega pododstavka se predložijo v pisni obliki in na jasen način.

Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko upravičena nasprotna stranka ali poklicna stranka v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, ki ima sedež ali je locirana v Uniji, izključno na lastno pobudo sproži zagotavljanje investicijske storitve ali posla s strani podjetja iz tretje države, se ta člen ne uporablja za zagotavljanje te storitve ali posla za to osebo s strani podjetja iz tretje države, kar velja tudi za odnos, posebej povezan z zagotavljanjem te storitve ali posla. Pobuda takih strank podjetju iz tretje države ne daje pravice do trženja novih kategorij investicijskih produktov ali investicijskih storitev pri tem posamezniku.

6.   Podjetja tretjih držav, ki zagotavljajo storitve ali opravljajo posle v skladu s tem členom, pred zagotavljanjem storitev ali opravljanjem poslov za stranko s sedežem v Uniji zagotovijo možnost, da morebitne spore, povezane s temi storitvami ali posli, predložijo pristojnemu sodišču ali arbitražnemu sodišču v državi članici.

7.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so natančno opredeljene informacije, ki jih podjetje iz tretje države, ki je vlagatelj, predloži ESMA v svoji vlogi za registracijo v skladu z odstavkom 4, ter oblika informacij, ki jo je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 5.

ESMA predloži ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 47

Sklep o enakovrednosti

1.   Komisija lahko sprejme sklep v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2) za tretjo državo, v katerem navede, da pravne in nadzorne ureditve te tretje države zagotavljajo, da podjetja z dovoljenjem v tej tretji državi izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve skrbnega upravljanja in poslovanja, ki imajo enakovreden učinek kot zahteve iz te uredbe, Direktive 2013/36/EU in Direktive 2014/65/EU in izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo in navedenimi direktivami ter da pravni okvir te tretje države določa enakovreden učinkovit sistem za priznavanje investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v skladu s pravno ureditvijo tretje države.

Lahko se šteje, da ima okvir tretje države za skrbno upravljanje in poslovanje enakovreden učinek, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle v tej tretji državi, potrebujejo dovoljenje in so ves čas predmet učinkovitega nadzora in izvrševanja;

(b)

za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle v tej tretji državi, veljajo zadostne kapitalske zahteve in ustrezne zahteve, ki se uporabljajo za zainteresirane strani in člane njihovega upravljalnega organa;

(c)

za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle, veljajo ustrezne organizacijske zahteve na področjih funkcij notranjega nadzora;

(d)

za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle, veljajo ustrezna pravila poslovanja;

(e)

zagotavlja preglednost in celovitost trga s preprečevanjem tržnih zlorab v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

2.   ESMA sklene dogovore o sodelovanju z zadevnimi pristojnimi organi tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili priznani kot dejansko enakovredni v skladu z odstavkom 1. V takšnih dogovorih se natančno opredeli vsaj naslednje:

(a)

mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, ki ga zahteva ESMA, vključno z dostopom do vseh informacij o podjetjih iz držav zunaj Unije, ki imajo dovoljenje v tretjih državah;

(b)

mehanizem za takojšnje obveščanje ESMA, kadar pristojni organ tretje države meni, da podjetje tretje države, ki ga nadzoruje in ga je ESMA registriral v registru iz člena 48, krši pogoje iz dovoljenja ali drugega prava, ki ga mora upoštevati;

(c)

postopke v zvezi s sodelovanjem nadzornih dejavnosti, vključno s pregledi na kraju samem, kjer je potrebno.

3.   Podjetje tretje države s sedežem v državi, katere pravni in nadzorni okvir je bil priznan kot dejansko enakovreden v skladu z odstavkom 1 in ki ima dovoljenje v skladu s členom 39 Direktive 2014/65/EU, lahko opravlja storitve in posle, zajete v dovoljenju, za primerne nasprotne stranke in poklicne stranke v smislu Oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU v drugih državah članicah Unije, ne da bi za to moralo ustanoviti nove podružnice. V ta namen mora spoštovati zahteve po informacijah za čezmejno opravljanje storitev in poslov iz člena 34 Direktive 2014/65/EU.

Podružnica ostane pod nadzorom države članice, v kateri je podružnica ustanovljena, v skladu s členom 39 Direktive 2014/65/EU. Brez poseganja v obveznosti sodelovanja iz Direktive 2014/65/EU pa lahko pristojni organ države članice, v kateri je podružnica ustanovljena, in pristojni organ države članice gostiteljice skleneta ustrezne sporazume o sodelovanju, da bi zagotovila, da bo podružnica podjetja iz tretje države, ki opravlja investicijske storitve znotraj Unije, nudila ustrezno raven zaščite vlagateljev.

4.   Podjetje tretje države ne sme več uporabljati pravic iz člena 46(1), če Komisija sprejme sklep v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2), s katerim razveljavi svojo odločitev na podlagi odstavka 1 tega člena v zvezi s to tretjo državo.

Člen 48

Register

ESMA vodi register podjetij tretjih držav, ki lahko opravljajo investicijske storitve ali investicijske posle v Uniji v skladu s členom 46. Register je javno dostopen na spletni strani ESMA in vsebuje informacije o storitvah ali poslih, ki jih lahko podjetja tretjih držav opravljajo, ter sklic na pristojni organ, odgovoren za nadzor teh podjetij v tretji državi.

Člen 49

Preklic registracije

1.   ESMA prekliče registracijo podjetja iz tretje države v registru iz člena 48, če:

(a)

ima utemeljene razloge na podlagi dokumentiranih dokazov, da je podjetje iz tretje države pri opravljanju investicijskih storitev in poslov v Uniji ravnalo tako, da je nedvomno škodovalo interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trgov; ali

(b)

ima utemeljene razloge na podlagi dokumentiranih dokazov, da je podjetje iz tretje države pri opravljanju investicijskih storitev in poslov v Uniji resno kršilo določbe, ki veljajo zanj v tretji državi, ter na podlagi katerih je Komisija sprejela sklep v skladu s členom 47(1);

(c)

zadevo posreduje pristojnemu organu tretje države, ta pa ne sprejme ustreznih ukrepov, potrebnih za zaščito vlagateljev in ustrezno delovanje trgov v Uniji, ali ne dokaže, da zadevno podjetje tretje države izpolnjuje zahteve, ki veljajo zanj v tretji državi; ter

(d)

najmanj 30 dni pred preklicem pristojnemu organu tretje države sporoči, da namerava preklicati registracijo podjetja tretje države.

2.   ESMA Komisijo takoj obvesti o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, in svojo odločitev objavi na spletni strani.

3.   Komisija oceni, ali pogoji, v skladu s katerimi je bil sklep iz člena 47(1) sprejet, za zadevno tretjo državo veljajo še naprej.

NASLOV IX

DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

POGLAVJE 1

Delegirani akti

Člen 50

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(9), člena 2(2), člena 13(2), člena 15(5), člena 17(3), člena 19(2) in (3), člena 31(4), člena 40(8), člena 41(8), člena 42(7), člena 45(10) ter člena 52(10) in (12) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 2. julija 2014.

3.   Pooblastilo iz člena 1(9), člena 2(2), člena 13(2), člena 15(5), člena 17(3), člena 19(2) in (3), člena 31(4), člena 40(8), člena 41(8), člena 42(7), člena 45(10) ter člena 52(10) in (12) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(9), členom 2(2), členom 13(2), členom 15(5), členom 17(3), členom 19(2) in (3), členom 31(4), členom 40(8), členom 41(8), členom 42(7), členom 45(10) ter členom 52(10) in (12), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

POGLAVJE 2

Izvedbeni akti

Člen 51

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES (30). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

NASLOV X

KONČNE DOLOČBE

Člen 52

Poročila in pregled

1.   Do 3. marca 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, kakšen vpliv imajo obveznosti glede preglednosti, uvedene v skladu s členi 3 do 13, v praksi, zlasti vpliv mehanizma največjega obsega iz člena 5 – tudi na stroške trgovanja za upravičene nasprotne stranke in poklicne stranke ter na trgovanje z delnicam malih in srednjih podjetij – in na njegovo učinkovitost pri zagotavljanju, da uporaba ustreznih oprostitev ne bo vplivala na oblikovanje cen, in kako bi lahko deloval ustrezen mehanizem nalaganja sankcij pri kršitvah največjega obsega, ter kakšen vpliv naj bi imela uporaba in nadaljnja ustreznost opustitev obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem, uvedene v skladu s členoma 4(2) in (3) ter člena 9(2) do (5).

2.   Poročilo iz odstavka 1 zajema vpliv uporabe opustitve na podlagi člena 4(1)(a) in (b)(i) na evropske trge lastniških vrednostnih papirjev ter mehanizem največjega obsega po členu 5, zlasti glede:

(a)

ravni in trenda trgovanja v okviru nevidnih knjig naročil v Uniji od uvedbe te uredbe;

(b)

vpliva na kotirane razmike v zvezi s preglednostjo pred trgovanjem;

(c)

vpliva na obseg likvidnosti v vidnih knjigah naročil;

(d)

vpliva na konkurenco in vlagatelje v Uniji;

(e)

vpliva trgovanja z delnicami malih in srednjih podjetij;

(f)

dogodkov na mednarodni ravni ter pogovorov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

3.   Če je v poročilu ugotovljeno, da bi uporaba opustitve na podlagi člena 4(1)(a) in (b)(i) škodila oblikovanju cen ali trgovanju z delnicami malih in srednjih podjetij, Komisija po potrebi pripravi predloge glede uporabe navedenih opustitev, vključno s spremembami te uredbe. Takšni predlogi vključujejo oceno učinka predlaganih sprememb ter upoštevajo cilje te uredbe, učinek na motnje na trgu in konkurenco ter morebiten vpliv na vlagatelje v Uniji.

4.   Do 3. marca 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju člena 26, vključno s tem, ali vsebina in oblika poročil o poslih, ki jih prejemajo in si jih izmenjujejo pristojni organi, v celoti omogočata spremljanje poslov investicijskih podjetij v skladu s členom 26(1). Komisija lahko sprejme katere koli ustrezne predloge, vključno z zagotavljanjem, da se podatki o poslih posredujejo v sistem, ki ga določi ESMA, namesto pristojnim organom, kar zadevnim pristojnim organom omogoča dostop do vseh informacij, sporočenih v skladu s tem členom za namene te uredbe in Direktive 2014/65/EU in odkrivanje trgovanja z notranjimi informacijami in zlorabe trga v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014.

5.   Do 3. marca 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o primernih rešitvah za zmanjšanje nesimetričnosti informacij med udeleženci na trgu ter orodja, s katerimi bi regulativni organi na mestih trgovanja lahko bolje spremljali dejavnosti ponudbe. V tem poročilu je treba vsaj oceniti, ali je za izpolnitev teh ciljev izvedljiva uvedba evropskega sistema najboljše ponudbe in povpraševanja (European best bid and offer system – EBBO) za konsolidirane tečaje.

6.   Do 3. marca 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o doseženem napredku pri selitvi trgovanja s standardiziranimi izvedenimi finančnimi instrumenti OTC na borze ali elektronske trgovalne platforme v skladu s členoma 25 in 28.

7.   Do 3. julija 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o gibanju cen za podatke o preglednosti pred trgovanjem in po njem z reguliranih trgov, MTF, OTF, od APA in iz CTP.

8.   Do 3. julija 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o pregledu določb o interoperabilnosti iz člena 36 te uredbe in člena 8 Uredbe (EU) št. 648/2012.

9.   Do 3. julija 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi členov 35 in 36 te uredbe ter členov 7 in 8 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Do 3. julija 2021 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi člena 37.

10.   Do 3. julija 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o vplivu členov 35 in 36 te uredbe na novoustanovljene in pooblaščene CNS iz člena 35(5) in mesta trgovanja, ki so s temi CNS tesno povezana, ter o tem, ali se podaljša prehodno ureditev iz člena 35(5), ob upoštevanju morebitnih koristi za potrošnike zaradi izboljšanja konkurence in stopnje izbire, ki jo imajo udeleženci na trgu, pa tudi morebitnega nesorazmernega vpliva teh določb na novoustanovljene in pooblaščene CNS in omejitev lokalnih udeležencev na trgu pri dostopu do globalnih CNS ter nemoteno delovanje trga.

Komisija lahko na podlagi ugotovitev tega poročila sprejme delegirani akt v skladu s členom 50, s katerim podaljša prehodno obdobje v skladu s členom 35(5) za največ 30 mesecev.

11.   Do 3. julija 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, ali je prag iz člena 36(5) še naprej ustrezen in ali je še naprej na voljo mehanizem izvzetja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi.

12.   Do 3. julija 2016 Komisija na podlagi ocene tveganja, ki jo pripravi ESMA, ob posvetovanju z ESRB, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem oceni potrebo po začasnem izvzetju izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, iz področja uporabe členov 35 in 36. To poročilo upošteva morebitna tveganja za splošno stabilnost in pravilno delovanje finančnih trgov v vsej Uniji zaradi določb o prostem dostopu v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi.

Komisija lahko na podlagi ugotovitev navedenega poročila sprejme delegirani akt v skladu s členom 50, s katerim izvzame izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, iz področja uporabe členov 35 in 36 za največ 30 mesecev od 3. januarja 2017.

Člen 53

Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

1.

členu 5(2) se doda naslednji pododstavek:

„ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov v skladu s tem odstavkom ne posega v predhodno določbo glede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6, kot je določeno v členu 95 Direktive 2014/65/EU (31).

(31)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).“;"

2.

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   CNS z dovoljenjem za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC mediskriminatorno in pregledno sprejme kliring takšnih pogodb, tudi kar zadeva zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pristojbine, povezane z dostopom, ne glede na mesto trgovanja. To zlasti zagotovi, da bo imelo mesto trgovanja pravico do nediskriminatorne obravnave pogodb, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja, kar zadeva:

(a)

zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pobota ekonomsko enakovrednih pogodb, če vključitev teh pogodb v postopke realizacije in druge postopke pobota CNS, ki temeljijo na veljavni zakonodaji o insolventnosti, ne bi ogrozila tekočega in pravilnega delovanja, veljavnosti ali izvršljivosti teh postopkov; ter

(b)

navzkrižno kritje s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS na podlagi modela tveganja, skladnega s členom 41.

CNS lahko zahteva, da zadevno mesto trgovanja izpolnjuje operativne in tehnične zahteve CNS, tudi zahteve o obvladovanju tveganja.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„6.   Pogoji iz odstavka 1 glede nediskriminatorne obravnave v smislu obravnave pogodb, s katerimi se trguje na zadevnem mestu trgovanja, kar zadeva zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pobota gospodarsko enakovrednih pogodb ter navzkrižnega kritja s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS, se natančneje določijo s tehničnimi standardi, ki se sprejmejo v skladu s členom 35(6)(e) Uredbe (EU) št. 600/2014 (32).“;

3.

v členu 81(3) se doda naslednji pododstavek:

„Repozitorij sklenjenih poslov posreduje podatke pristojnim organom v skladu z zahtevami iz člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 (32)“.

Člen 54

Prehodne določbe

1.   Podjetja tretjih držav lahko še naprej opravljajo storitve in posle v državah članicah v skladu z nacionalnimi ureditvami do tri leta po tem, ko Komisija v skladu s členom 47 sprejme sklep v zvezi z zadevno tretjo državo.

2.   Če Komisija oceni, da izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, v skladu s členom 52(12) ni potrebno izključiti iz področja uporabe členov 35 in 36, lahko CNS ali mesto trgovanja pred začetkom uporabe te uredbe pri svojem pristojnem organu zaprosi za dovoljenje za uporabo prehodne ureditve. Pristojni organ lahko ob upoštevanju tveganj zaradi uporabe pravic dostopa iz člena 35 ali 36 glede izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, za pravilno delovanje ustrezne CNS ali mesta trgovanja ob upoštevanju finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, odloči, da se člen 35 ali 36 ne uporablja za ustrezno CNS oz. mesto trgovanja v prehodnem obdobju do 3. julija 2019. Kadar se odobri prehodno obdobje, CNS ali mesto trgovanja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, v tem prehodnem obdobju nima pravice dostopa po členu 35 ali 36. Pristojni organ o odobritvi prehodnega obdobja obvesti ESMA in v zvezi s CNS kolegij pristojnih organov za to CNS.

Kadar je CNS, ki ji je bila odobrena uporaba prehodne ureditve, tesno povezana z enim ali več mesti trgovanja, ta mesta trgovanja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, v prehodnem obdobju nimajo pravice dostopa po členu 35 ali 36.

Kadar je mesto trgovanja, ki mu je bila odobrena uporaba prehodne ureditve, tesno povezano z eno ali več CNS, te CNS v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, v prehodnem obdobju nimajo pravice dostopa po členu 35 ali 36.

Člen 55

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 3. januarja 2017.

Ne glede na drugi odstavek se člen 1(8) in(9), člen 2(2), člen 5(6) in(9), člen 7(2), člen 9(5), člen 11(4), člen 12(2), člen 13(2), člen 14(7), člen 15(5), člen 17(3), člen 19(2) in (3), člen 20(3), člen 21(5), člen 22(4), člen 23(3), člen 25(3), člen 26(9), člen 27(3), člen 28(4), člen 28(5), člen 29(3), člen 30(2), člen 31(4), člen 32(1),(5) in (6), člen 33(2), člen 35(6), člen 36(6), člen 37(4), člen 38(3), člen 40(8), člen 41(8), člen 42(7), člen 45(10), člen 46(7), člen 47(1) in (4), člen 52(10) in (12) ter člen 54(1) uporabljajo takoj po začetku veljavnosti te uredbe.

Ne glede na drugi odstavek se člen 37(1), (2) in (3) uporablja od 3. januarja 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. maja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 161, 7.6.2012, str. 3.

(2)  UL C 143, 22.5.2012, str. 74.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. maja 2014.

(4)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(5)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (Glej stran 349 tega Uradnega lista).

(6)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(7)  Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1).

(8)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(9)  Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 1).

(10)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(11)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(12)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(13)  Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).