8.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 135/1

SKLEP št. 466/2014/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209 in 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska investicijska banka (EIB) poleg financiranja naložb v Evropski uniji, kar je njeno bistveno poslanstvo ter ostaja njena glavna naloga in cilj, s financiranjem zunaj Unije podpira tudi zunanje politike Unije. S tem omogoča, da se proračunska sredstva Unije, ki so na voljo za regije zunaj Unije, dopolnjujejo s finančno močjo EIB v korist določenim tretjim državam. EIB s takšnim financiranjem posredno prispeva k splošnim načelom in ciljem politik Unije, med katerimi so zmanjšanje revščine z vključujočo rastjo in trajnostnim gospodarstvom, okoljski in socialni razvoj ter gospodarska uspešnost Unije v spreminjajočem se svetovnem gospodarstvu.

(2)	Člen 209(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v povezavi s členom 208 PDEU določa, da EIB v skladu s pogoji iz svojega statuta prispeva k izvajanju ukrepov, ki so potrebni za spodbujanje ciljev politike Unije na področju razvojnega sodelovanja.

(3)

Da bi se podprlo zunanje delovanje Unije in EIB omogočilo, da financira naložbe zunaj Unije, ne da bi bila zaradi tega prizadeta boniteta EIB, je bilo pri večini njenega financiranja zunaj Unije uporabljeno proračunsko jamstvo EU (v nadaljnjem besedilu: jamstvo EU), ki ga upravlja Komisija. To še dodatno krepi kreditno sposobnost EIB na finančnih trgih, kar je izrednega pomena.

(4)

Zadnje jamstvo EU za financiranje EIB, podpisano v obdobju od 1. februarja 2007 do 31. decembra 2013, je bilo vzpostavljeno s Sklepom št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2). Jamstvo EU za financiranje EIB zunaj Unije v podporo politikam Unije bi bilo treba vzpostaviti za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

(5)	Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: jamstveni sklad), ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (3), zagotavlja likvidnostno rezervo za proračun Unije za izgube, nastale pri financiranju EIB ter pri makrofinančni pomoči in posojilih Euratoma zunaj Unije.

(6)	Pripraviti bi bilo treba seznam držav, potencialno upravičenih do financiranja EIB v sklopu jamstva EU. Prav tako je primerno, da se vzpostavi seznam držav, dejansko upravičenih do financiranja EIB v sklopu jamstva EU.

(7)

Po nedavnem razvoju dogodkov, ki so Uniji omogočili, da začne novo poglavje v odnosih z Butanom in Mjanmarom/Burmo, bi bilo treba Butan dodati na seznam držav, dejansko upravičenih do financiranja EIB, Mjanmar/Burmo pa na oba seznama, da bi lahko podprli trenutne politične in gospodarske reforme v obeh državah.

(8)

Da bi seznam držav, dejansko upravičenih do financiranja EIB v sklopu jamstva EU, odražal pomembne politične premike, bi ga bilo treba ustrezno pregledati, na Komisijo pa bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami Priloge III. Komisija bi morala spremembe Priloge III utemeljiti s celovito presojo, med drugim gospodarskih, socialnih, okoljskih in političnih vidikov, zlasti tistih, ki so povezani z demokracijo, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(9)

Da bi se prilagodili morebitnemu razvoju dejanskih potreb glede zagotavljanja sredstev jamstvenega sklada v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 480/2009, bi bilo treba zgornjo mejo jamstva EU razdeliti na fiksno zgornjo mejo, ki znaša največ 27 000 000 000 EUR, in neobvezni dodatni znesek v višini 3 000 000 000 EUR. Sredstva za jamstveni sklad so v splošnem proračunu Unije (proračunska vrstica 01 03 06) določena naknadno na podlagi zneska realizacije neporavnanih zajamčenih zunanjih posojil ob koncu leta n-2. Ker je bil predložen predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1638/2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, se sredstva, vrnjena iz naložb v tvegani kapital in posojila v Sredozemlju v okviru transakcij, zaključenih pred letom 2007, za katere so bila uporabljena proračunska sredstva Unije, zbirajo na fiduciarnem računu, odprtem za Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP). Del teh vrnjenih sredstev bi bilo treba uporabiti za jamstveni sklad kot izreden ukrep, s katerim bi zagotovili, da se v obdobju 2014–2020 zgornje meje financiranja EIB na podlagi tega sklepa vzdržujejo na primerni ravni. Preostala sredstva bi bilo treba vrniti v splošni proračun Unije.

(10)

Med vprašanja, ki jih je treba obravnavati v zvezi z aktivacijo celotnega ali delnega neobveznega dodatnega zneska, bi bilo treba vključiti napredek EIB pri izvajanju sklepa, zlasti rezultate transakcij EIB, ki med drugim temeljijo na informacijah iz okvira za merjenje rezultatov (REM), vključno z učinkom na razvoj; potrebe jamstvenega sklada po zagotavljanju sredstev, ob upoštevanju prejšnjih in prihodnjih neporavnanih zneskov za vse dejavnosti, ki se krijejo iz jamstvenega sklada; makroekonomske, finančne in politične razmere v upravičenih regijah in državah v času vmesnega pregleda.

(11)

Zneski, kriti z jamstvom EU v posamezni regiji, bi morali biti še naprej zgornje meje za financiranje EIB v sklopu jamstva EU in ne cilji, ki naj bi jih EIB dosegla. Zgornje meje bi bilo treba oceniti v sklopu vmesnega pregleda tega sklepa, zlasti glede na morebitne spremembe seznama regij in držav, dejansko upravičenih do financiranja EIB.

(12)

Financiranje EIB bi moralo biti usklajeno s strategijami države upravičenke. Glede na to so bili za povečanje skladnosti in osredotočenosti zunanjega financiranja EIB v podporo politikam Unije in za kar največje povečanje koristi upravičencev v Sklepu št. 1080/2011/EU določeni splošni cilji financiranja EIB v vseh upravičenih regijah in državah, tj. razvoj lokalnega zasebnega sektorja, zlasti v podporo malim in srednje velikim podjetjem (MSP), socialna in gospodarska infrastruktura ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, na podlagi primerjalnih prednosti EIB na področjih, na katerih je dosegla dobre rezultate. Te cilje bi bilo treba v tem sklepu ohraniti, da bi še bolj podprli trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest.

(13)

Izboljšanje dostopa MSP do financiranja, vključno z MSP iz Unije, ki vlagajo v regije, zajete s tem sklepom, ima lahko bistveno vlogo pri spodbujanju gospodarskega razvoja in boju proti brezposelnosti. Da bi EIB učinkovito pomagala MSP, bi moralo biti njeno financiranje usmerjeno v rezultate. EIB bi morala po možnosti vlagati v raziskave in inovacije MSP ter tako podpirati lokalni razvoj. Prav tako bi morala sodelovati z lokalnimi institucijami za finančno posredovanje v upravičenih državah, ki bi morale biti vključene v lokalno gospodarstvo, zlasti zato, da bi zagotovili, da se del finančnih koristi prenese na njihove stranke in da se zagotovi dodana vrednost v primerjavi z drugimi finančnimi viri. Poleg tega bi morala EIB v državah, v katerih deluje, poskrbeti za čim bolj raznolike finančne partnerje. V postopku skrbnega pregleda bi morala EIB presoditi, ali je financiranje za MSP prek finančnih posrednikov v skladu z regionalnimi tehničnimi operativnimi smernicami, z REM in standardi EIB. Vzpostaviti bi morala mehanizem poročanja, s čimer bi zagotovila, da so sredstva, namenjena MSP, porabljena v njihovo korist. EIB bi morala v okviru svojega prispevka k vmesnemu pregledu predložiti konsolidirano poročilo o financiranju MSP na podlagi tega sklepa.

(14)

Kritje jamstva EU, ki je omejeno na državna in politična tveganja, samo po sebi ne zadostuje za zagotovitev smiselne dejavnosti EIB v podporo mikrofinanciranju. Zato bi bilo treba takšno dejavnost po potrebi opravljati v povezavi z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi v okviru drugih instrumentov in prek posredniških institucij, tudi na lokalni ravni, s čimer bi spodbujali rast in posredno prispevali k zmanjšanju revščine v revnejših državah.

(15)

EIB bi morala nadaljevati financiranje naložbenih projektov na področjih socialne, okoljske in gospodarske infrastrukture, tudi v prometnem in energetskem sektorju, ter razmisliti o povečanju svoje dejavnosti v podporo zdravstveni in izobraževalni infrastrukturi, če bi s tem lahko ustvarila jasno dodano vrednost.

(16)

Da bi okrepili razsežnost jamstva EU, ki se nanaša na podnebne spremembe, bi bilo treba določiti cilj za celoten obseg financiranja in uvesti sistem, s katerim bi omogočili predhodno oceno emisij toplogrednih plinov pri projektih, ki se podpirajo v okviru jamstva EU. Financiranje EIB na področju blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje bi moralo predstavljati najmanj 25 % skupnega financiranja EIB, da bi spodbudili doseganje ciljev Unije na področju podnebnih sprememb na svetovni ravni. EIB bi morala zagotoviti svoje strokovno znanje in v sodelovanju s Komisijo podpreti javne in zasebne udeležence, ki financiranje EIB koristijo za soočanje s podnebnimi spremembami, ter omogočiti čim boljši izkoristek razpoložljivih sredstev. Za projekte blažitve in prilagajanja bi morala biti na voljo koncesijska sredstva. Če je mogoče in ustrezno, bi bilo treba financiranje EIB dopolniti s sredstvi iz splošnega proračuna Unije, in sicer z učinkovitim in ustreznim kombiniranjem nepovratnih sredstev in posojil za financiranje v zvezi s podnebnimi spremembami v okviru zunanje pomoči Unije. V zvezi s tem bi bilo treba v letno poročilo Komisije za Evropski parlament in Svet vključiti podrobno poročilo o finančnih instrumentih, uporabljenih za financiranje teh projektov, ob opredelitvi zneskov financiranja EIB in ustreznih zneskov nepovratnih sredstev.

(17)

Temeljni cilj financiranja EIB na področjih, zajetih s splošnimi cilji, bi moralo biti regionalno povezovanje med državami, zlasti gospodarsko povezovanje med predpristopnimi državami, sosednjimi državami in Unijo. EIB bi morala biti v tem okviru sposobna podpirati partnerske države na področjih, ki so zajeta v splošne cilje, z neposrednimi tujimi naložbami družb iz Unije, ki spodbujajo gospodarsko povezovanje z Unijo in prispevajo k spodbujanju prenosa tehnologije in znanja, pod pogojem, da se pri skrbnem pregledu naložbenih projektov ustrezno upošteva potreba po zmanjšanju tveganj negativnih posledic za zaposlovanje v Uniji zaradi financiranja EIB. EIB bi bilo treba spodbuditi, da na lastno tveganje podpira neposredne tuje naložbe družb iz Unije v partnerskih državah, ob upoštevanju sposobnosti EIB za odzivanje na tveganja.

(18)

EIB bi morala redno izvajati naknadne ali vmesne ocene dejavnosti, ki se podpirajo na podlagi tega sklepa, da bi ocenila njihovo ustreznost, uspešnost in učinke na razvoj ter ugotovila, kako bi bilo mogoče izboljšati prihodnje dejavnosti. Takšne ocene bi morale prispevati k odgovornosti in analizi trajnosti.

(19)

Praktični ukrepi za povezovanje splošnih ciljev jamstva EU in njihovega izvajanja bodo določeni v regionalnih tehničnih operativnih smernicah. Takšne smernice bi morale biti skladne s širšim okvirom regionalne politike Unije, vključno z načelom razlikovanja iz evropske sosedske politike. Regionalne tehnične operativne smernice bi bilo treba po sprejetju tega sklepa pregledati, po vmesnem pregledu pa nadalje posodobiti, da bi jih prilagodili razvoju zunanje politike in prednostnih nalog Unije. Pri posodobitvi regionalnih tehničnih operativnih smernic bi bilo treba med drugim upoštevati ustrezen razvoj v upravičenih državah.

(20)

EIB v skladu s Protokolom (št. 5) o Statutu Evropske investicijske banke, priloženem Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, Komisiji v mnenje predloži prošnje, ki so naslovljene neposredno na EIB za financiranje EIB v skladu s tem sklepom, da se preveri skladnost z veljavno zakonodajo in politikami Unije. Financiranje EIB, ki spada v okvir tega sklepa, ne bi smelo biti vključeno v kritje jamstva EU, če Komisija predloži negativno mnenje o zadevnem financiranju.

(21)

Medtem ko je prednost EIB še vedno njen razpoznaven model investicijske banke v javni lasti, katere naloga je zagotavljanje dolgoročnih posojil za uresničevanje političnih ciljev, ki so jih določili njeni deležniki, bi moralo financiranje EIB prispevati k splošnim načelom, ki usmerjajo zunanje delovanje Unije in so navedena v členu 21 PEU, tj. utrjevanje in spodbujanje demokracije ter pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter k izvajanju mednarodnih obveznosti in sporazumov, tudi okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je Unija. EIB bi morala prispevati predvsem h gospodarskemu, finančnemu in tehničnemu sodelovanju s tretjimi državami v skladu s členom 212 PDEU. Poleg tega bi morale biti dejavnosti EIB usklajene z mednarodnim pravom, tudi s spoštovanjem načel Ustanovne listine Združenih narodov. Dejavnosti EIB bi morale biti v ustreznih fazah projektov usklajene tudi s Konvencijo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija). V zvezi z državami v razvoju bi financiranje EIB moralo spodbujati zlasti njihov trajnosten gospodarski, socialni in okoljski razvoj, predvsem v najbolj ogroženih državah, njihovo nemoteno in postopno vključevanje v svetovno gospodarstvo, pa tudi skladnost s cilji, ki jih je Unija odobrila v okviru Združenih narodov in drugih ustreznih mednarodnih organizacij. Ob prispevanju k izvajanju ukrepov, ki so potrebni za pospeševanje ciljev Unije na področju razvojnega sodelovanja v skladu s členom 209(3) PDEU, bi si morala EIB prizadevati za posredno podporo uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov do leta 2015, po letu 2015 pa uresničevanju vseh novih razvojnih ciljev, ki bi lahko spremenili ali nadomestili razvojne cilje tisočletja, v vseh regijah, v katerih je dejavna.

(22)

Dejavnost EIB na podlagi tega sklepa bi morala podpirati izvajanje evropskega soglasja o razvoju, agende za spremembe in načel učinkovitosti pomoči iz pariške deklaracije iz leta 2005, agende za ukrepanje iz Akre iz leta 2008 in sporazuma o partnerstvu iz Busana iz leta 2011. Poleg tega bi morala biti njena dejavnost skladna s strateškim okvirom EU ter akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo, ki ga je Svet sprejel 25. junija 2012, ter mednarodnimi okoljskimi sporazumi, vključno z obveznostmi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. Dejavnosti bi bilo treba izvajati z vrsto konkretnih ukrepov, zlasti z okrepitvijo zmogljivosti EIB za presojo okoljskih, socialnih in razvojnih vidikov naložbenih projektov, vključno s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami in tveganji, povezanimi s konflikti, ter s spodbujanjem lokalnega posvetovanja z javnimi organi in civilno družbo. V zvezi s tem bi morala EIB izvajati in nadalje razvijati svoj REM, ki zagotavlja podroben sklop kazalnikov uspešnosti, s katerimi se meri učinek njenega financiranja na gospodarstvo, okolje, družbo in razvoj v celotnem projektnem ciklu EIB. Izvajanje REM bi bilo treba oceniti v sklopu vmesnega pregleda tega sklepa. Pri izvajanju postopka skrbnega pregleda v zvezi z naložbenim projektom bi morala EIB po potrebi ter v skladu s socialnimi in okoljskimi načeli Unije ter z mednarodnimi najboljšimi praksami, pa tudi s pravom Unije in nacionalnim pravom države upravičenke, od nosilca naložbenega projekta zahtevati, da izvede lokalna posvetovanja in objavi njihove rezultate, da bi se upošteval učinek projektov na ustrezne deležnike. EIB bi morala biti med celotnim procesom načrtovanja projekta v stiku z nosilci projektov in upravičenci projektov. Pogodbe o financiranju EIB, ki se podpišejo v obdobju, zajetem v tem sklepu, in ki vključujejo javne udeležence, bi morale izrecno vključevati možnost, da se izplačila začasno ustavijo v primeru preklica upravičenosti države, v kateri se naložbeni projekt izvaja, v skladu s tem sklepom.

(23)

Zagotoviti bi bilo treba, da je financiranje EIB na vseh ravneh, od vnaprejšnjega strateškega načrtovanja do posledičnega razvoja naložbenega projekta, v skladu z zunanjo politiko Unije in splošnimi cilji iz tega sklepa ter jih podpira. Da bi se povečala usklajenost zunanjega delovanja Unije, bi bilo treba dodatno okrepiti politični in strateški dialog med Komisijo in EIB, vključno z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), Evropski parlament in Svet pa ustrezno obveščati. Če je le mogoče, bi morali biti uradi EIB zunaj Unije v delegacijah Unije, da bi spodbudili to sodelovanje in hkrati delili operativne stroške. Memorandum o soglasju, med Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko v zvezi s sodelovanjem in usklajevanjem v regijah, ki jih krije zunanji mandat, ki je bil revidiran v letu 2013, da bi se okrepila sodelovanje in zgodnja medsebojna izmenjava informacij med Komisijo, ESZD in EIB na operativni ravni, bi bilo treba še naprej uporabljati. V sodelovanje v okviru memoranduma o soglasju bi bilo treba vključiti zlasti redne preglede uporabe načela razlikovanja pri državah iz sosedstva. Zelo pomembno je, da si Komisija, EIB in po potrebi tudi ESZD pri postopku priprave ustreznih programskih dokumentov čim bolj zgodaj in sistematično izmenjujejo stališča, da bi se kar najbolj povečalo medsebojno dopolnjevanje njihovih dejavnosti. Prav tako bi bilo treba okrepiti sodelovanje v zvezi z vprašanji spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in preprečevanja konfliktov. EIB bi bilo treba spodbujati k sodelovanju z delegacijami Unije med projektnim ciklom EIB.

(24)

Zunanje odnose Unije bi morali podpirati različni instrumenti, zlasti z Uredbo (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Da bi se povečala skladnost celotne podpore Unije v zadevnih regijah, bi bilo treba izkoristiti priložnosti za združevanje financiranja EIB s proračunskimi viri Unije, kjer in kadar je to primerno, v obliki finančnih instrumentov iz naslova VIII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter v obliki tehnične pomoči za pripravo projektov in njihovo izvajanje prek instrumenta za predpristopno pomoč II, ki jo vzpostavlja Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6), evropskega instrumenta sosedstva, ki ga vzpostavlja Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7), instrumenta za razvojno sodelovanje, ki ga vzpostavlja Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8), instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami, ki ga vzpostavlja Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9), instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu, ki ga vzpostavlja Uredba (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (10), instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, ki ga vzpostavlja Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti, ki ga vzpostavlja Uredba Sveta (EU) št. 237/2014 (12). Komisija je v skladu s Sklepom št. 1080/2011/EU ustanovila platformo EU za kombiniranje pri zunanjem sodelovanju, da bi se omogočilo čim boljše delovanje mehanizmov za kombiniranje nepovratnih sredstev in posojil zunaj Unije, zlasti pri izvrševanju splošnega proračuna Unije oziroma posojil EIB, ter izmenjavanje najboljših praks, povezanih z upravljanjem in z merili za ocenjevanje na ravni projektov. Sodelovanje EIB z drugimi finančnimi institucijami v mehanizmih za kombiniranje bi moralo biti popolnoma usklajeno z zunanjepolitičnimi cilji Unije, učinkovitostjo pomoči ter preglednostjo.

(25)

Pri financiranju zunaj Unije, ki spada na področje uporabe tega sklepa, bi si EIB morala še naprej prizadevati za izboljšanje usklajevanja in sodelovanja z evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, zlasti tistimi, ki sodelujejo v platformi EU za kombiniranje pri zunanjem sodelovanju. To sodelovanje po potrebi vključuje sodelovanje pri sektorskih pogojih in vzajemno zanašanje na postopke, uporabo sofinanciranja in udeležbo v globalnih pobudah, kot je pospeševanje usklajevanja in učinkovitosti pomoči. Pri takšnem usklajevanju in sodelovanju bi si bilo treba prizadevati, da se kar najbolj zmanjšata morebitno podvajanje stroškov in nepotrebno prekrivanje. Sodelovanje bi moralo temeljiti na načelu vzajemnosti. Ustrezno bi bilo treba spodbujati vzajemni dostop EIB do finančnih instrumentov, ki so jih vzpostavile druge evropske in mednarodne finančne institucije. Tristranski memorandum o soglasju, ki so ga sklenile Komisija, skupina EIB in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) v zvezi s sodelovanjem zunaj Unije ter ki skupini EIB in EBRD omogoča, da se dopolnjujeta z opiranjem na svoje primerjalne prednosti, je bil leta 2012 posodobljen tako, da zajema geografski obseg EBRD, ki je bil razširjen na sredozemsko regijo, in bi se moral uporabljati še naprej. Načela iz tega sklepa bi bilo treba uporabljati tudi, če se financiranje EIB izvaja na podlagi sporazumov o sodelovanju z drugimi evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami.

(26)

EIB bi bilo treba spodbujati, da operacije zunaj Unije še naprej financira tudi na lastno odgovornost, vključno v podporo gospodarskim interesom Unije, v državah in v korist naložbenim projektom, ki imajo glede na oceno EIB ustrezno kreditno sposobnost, in ob upoštevanju lastne zmogljivosti za prevzem tveganj, tako da se jamstvo EU lahko uporablja predvsem za države in naložbene projekte, pri katerih na podlagi ocene EIB jamstvo EU prinaša dodano vrednost, tudi pri trajnostnem gospodarskem, socialnem in okoljskem razvoju.

(27)

EIB bi morala razširiti ponudbo inovativnih finančnih instrumentov, vključno z večjim poudarkom na razvijanju jamstvenih instrumentov. Poleg tega bi si morala EIB dejavno prizadevati za sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja in financiranju na trgu dolžniškega kapitala za projekte, ki ustvarjajo stabilen in predvidljiv denarni tok. Zlasti bi morala razmisliti o podpori dolžniškim instrumentom kapitalskega trga, ki se izdajo v okviru naložbenih projektov ali so odobreni v korist naložbenim projektom, ki se izvajajo v upravičenih državah. Poleg tega bi morala EIB povečati dajanje posojil v lokalnih valutah in izdajati obveznice na lokalnih trgih pod pogojem, da države upravičenke izvedejo potrebne strukturne reforme, zlasti v finančnem sektorju, in druge ukrepe, ki olajšujejo dejavnosti EIB. Pri diverzifikaciji in širjenju instrumentov kapitalskega trga bi bilo treba še posebno poskrbeti za to, da takšni instrumenti ne bi povzročili tveganih finančnih praks in zadolževanja, zaradi česar bi lahko ogrozili finančno stabilnost.

(28)

Komisija bi morala vsako leto poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu bi morala na podlagi REM EIB in finančnih koristi za upravičence oceniti financiranje EIB in njegovo usklajenost s tem sklepom, njegovo dodano vrednost in prispevek k zunanji politiki Unije ter njegovo kakovost in razvojni učinek. V poročilo bi bilo treba vključiti tudi informacije o zahtevkih za jamstvo EU, financiranju na področju podnebnih sprememb in biotske raznolikosti na podlagi tega sklepa ter spremljanju delovanja memoranduma o soglasju med EIB in evropskim varuhom človekovih pravic, pa tudi opis sodelovanja, tudi sofinanciranja, s Komisijo in drugimi evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami. Poročilo bi bilo treba objaviti in tako ustreznim deležnikom, tudi civilni družbi, omogočiti, da izrazijo svoje stališče.

(29)

Financiranje EIB v podporo zunanjim politikam Unije bi bilo treba še naprej izvajati v skladu z načeli dobre bančne prakse. Še naprej bi ga bilo treba upravljati v skladu s pravili in postopki EIB, ki bi morali odražati zadevna načela, vključno z ustreznimi nadzornimi ukrepi ter izjavo EIB o socialnih in okoljskih standardih, ter ustreznimi pravili in postopki, ki se nanašajo na Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). EIB bi morala pri financiranju ustrezno izvajati svoje politike do pomanjkljivo reguliranih ali nesodelujočih jurisdikcij, ki jih kot take označijo Unija, Združeni narodi, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ali Projektna skupina za finančno ukrepanje, da bi prispevala k mednarodnemu boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in pranju denarja. EIB bi morala zaradi preglednosti pripraviti, kolikor je to možno v sodelovanju z lokalnimi finančnimi posredniki, seznam končnih kreditojemalcev.

(30)

EIB bi morala sprejeti ustrezne ukrepe, da bi zagotovila, da so pri financiranju v sklopu jamstva EU finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije, pranja denarja in drugih nezakonitih dejavnosti ter da ima OLAF pravico, da v prostorih upravičencev opravlja preglede in inšpekcije na kraju samem. EIB bi morala v skladu s politiko za preprečevanje in odvračanje od prepovedanega ravnanja pri dejavnostih Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: politika EIB za boj proti goljufijam), ki je bila sprejeta leta 2008 in revidirana leta 2013, tesno sodelovati s pristojnimi organi Unije in držav članic, da bi okrepili veljavne ukrepe proti pranju denarja in financiranju terorizma ter pripomogli k njihovemu boljšemu izvajanju. EIB bi morala v skladu s svojo politiko razkrivanja nepravilnosti še posebno pozornost nameniti tudi informacijam žvižgačev o morebitnih primerih goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ob omogočanju ustreznih nadaljnjih ukrepov, povratnih informacij in zaščite pred povračilnimi ukrepi.

(31)	Upravljavske organe EIB bi bilo treba spodbujati k sprejetju potrebnih ukrepov, da bi se dejavnosti EIB prilagodile zaradi učinkovitega prispevanja k zunanji politiki Unije, ter k ustreznemu izpolnjevanju zahtev iz tega sklepa –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Jamstvo EU

1. Unija odobri Evropski investicijski banki (v nadaljnjem besedilu: EIB) proračunsko jamstvo za financiranje zunaj Unije (v nadaljnjem besedilu: jamstvo EU). Jamstvo EU se odobri kot splošno jamstvo za plačila, ki jih EIB ne prejme, vendar so ji dolgovana, v zvezi s posojili, jamstvi za posojila in dolžniškimi instrumenti kapitalskega trga, ki so odobreni ali izdani v korist naložbenim projektom EIB, upravičenim v skladu z odstavkom 2.

2. Do jamstva EU so upravičena posojila, posojilna jamstva in dolžniški instrumenti kapitalskega trga EIB, ki so odobreni ali izdani v korist naložbenim projektom, ki se izvajajo v upravičenih državah v skladu s pravili in postopki EIB, vključno z izjavo EIB o socialnih in okoljskih načelih in standardih, ter v podporo ustreznim zunanjepolitičnim ciljem Unije, kjer je bilo financiranje EIB odobreno v skladu s podpisanim sporazumom, ki ni niti potekel niti ni bil preklican (v nadaljnjem besedilu: financiranje EIB).

3. Financiranje EIB v podporo zunanjim politikam Unije se še naprej upravlja v skladu z načeli dobre bančne prakse.

4. Jamstvo EU se omeji na 65 % skupnega zneska, izplačanega in zajamčenega v okviru financiranja EIB, zmanjšanega za povrnjene zneske in povečanega za vse povezane zneske.

5. Jamstvo EU krije financiranje EIB, podpisane v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

6. Če do izteka obdobja iz odstavka 5 Evropski parlament in Svet ne sprejmeta sklepa, s katerim se EIB odobri novo jamstvo EU za izgube pri njenem financiranju zunaj Unije, se navedeno obdobje enkrat samodejno podaljša za šest mesecev.

Člen 2

Zgornje meje za financiranje EIB v sklopu jamstva EU

1. Zgornja meja financiranja EIB v okviru jamstva EU za obdobje 2014–2020 ne sme preseči 30 000 000 000 EUR. Zneski, ki so bili sprva rezervirani za financiranje, a pozneje preklicani, se ne upoštevajo pri zgornji meji.

Ta zgornja meja se razdeli na:

(a)	fiksno zgornjo mejo, ki znaša največ 27 000 000 000 EUR;

(b)	neobvezni dodatni znesek v višini 3 000 000 000 EUR.

Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom odločita o aktiviranju celotnega ali delnega zneska iz točke (b) in njegove regionalne razdelitve po vmesnem pregledu, kot je določen v členu 19.

2. Fiksna zgornja meja iz točke (a) odstavka 1 se razdeli na regionalne zgornje meje in podomejitve, kakor je opredeljeno v Prilogi I. Znotraj regionalnih zgornjih mej EIB postopoma zagotovi uravnoteženo razdelitev med državami znotraj regij, ki so zajete z jamstvom EU.

Člen 3

Splošni cilji in načela

1. Jamstvo EU se odobri samo za financiranje EIB, ki ima na podlagi lastne ocene EIB dodano vrednost, in podpira enega od naslednjih splošnih ciljev:

(a)	razvoj lokalnega zasebnega sektorja, zlasti pomoč MSP;

(b)	razvoj socialne in gospodarske infrastrukture, vključno s prometom, energijo, okoljsko infrastrukturo ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

(c)	blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

2. Financiranje EIB, izvedeno v skladu s tem sklepom, ohranja jasni značaj EIB kot investicijske banke ter hkrati prispeva k splošnim interesom EU, zlasti k načelom, ki usmerjajo zunanje delovanje Unije in so navedena v členu 21 PEU, ter k izvajanju mednarodnih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je Unija. Upravljavski organi EIB naj sprejmejo potrebne ukrepe za prilagoditev dejavnosti EIB zaradi učinkovitega prispevanja k zunanji politiki Unije ter ustrezno izpolnjujejo zahteve iz tega sklepa.

3. Regionalno povezovanje med državami, vključno zlasti z gospodarskim povezovanjem med predpristopnimi državami, sosednjimi državami in Unijo, je temeljni cilj za financiranje EIB na področjih splošnih ciljev iz odstavka 1. EIB izvaja financiranje v državah upravičenkah na področjih splošnih ciljev, in sicer s podporo tujih neposrednih naložb, ki spodbujajo gospodarsko povezovanje z Unijo.

4. V državah v razvoju, kakor so opredeljene na seznamu prejemnikov uradne razvojne pomoči Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, financiranje EIB v skladu s členoma 208 in 209 PDEU posredno prispeva k doseganju ciljev politike Unije na področju razvojnega sodelovanja, na primer k zmanjševanju revščine z vključujočo rastjo in trajnostnim gospodarstvom, pa tudi k okoljskemu in socialnemu razvoju.

5. Da se zagotovi kar največji razvojni učinek naložb zasebnega sektorja, si EIB s podporo lokalnim naložbam, kot je določeno v točki (a) odstavka 1, prizadeva za okrepitev lokalnega zasebnega sektorja v državah upravičenkah. Financiranje EIB, ki podpira splošne cilje iz odstavka 1, stremi tudi k vključitvi podpore naložbenim projektom MSP iz Unije. Za učinkovito spremljanje porabe sredstev v korist zadevnih MSP EIB določi ustrezne pogodbene zahteve s finančnimi posredniki, vključno s standardi za poročila upravičencev.

EIB sodeluje s finančnimi posredniki, ki lahko izpolnijo posebne potrebe MSP v državah delovanja in ne sodelujejo pri financiranju EIB, ki se izvaja v upravičeni državi prek nosilcev s sedežem v tuji nesodelujoči jurisdikciji, kot je določeno v členu 13.

6. Financiranje EIB, ki podpira splošne cilje iz točke (b) odstavka 1, podpira naložbene projekte v glavnem na področjih prometa, energije, okoljske infrastrukture, informacijske in komunikacijske tehnologije, zdravstva in šolstva. To vključuje proizvodnjo in vključitev energije iz obnovljivih virov, preoblikovanje energetskih sistemov, ki omogoča prehod na tehnologije in goriva z nizko intenzivnostjo ogljika, trajnostno energetsko varnost in energetsko infrastrukturo, vključno za proizvodnjo plina in prevoz na energetski trg Unije, pa tudi elektrifikacijo podeželskih območij, okoljsko infrastrukturo, na primer vodno, komunalno in zeleno infrastrukturo, telekomunikacije in širokopasovno omrežno infrastrukturo.

7. Financiranje EIB, ki podpira splošne cilje iz točke (c) odstavka 1, podpira naložbene projekte za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki prispevajo k skupnemu cilju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, zlasti z izogibanjem emisijam toplogrednih plinov ali njihovim zmanjševanjem na področjih obnovljive energije, energetske učinkovitosti in trajnostnega prometa ali s povečanjem odpornosti ranljivih držav, sektorjev in skupnosti na škodljive posledice podnebnih sprememb. Merila za upravičenost projektov v zvezi s podnebnimi ukrepi so opredeljena v strategiji EIB o podnebnih spremembah, ki bo posodobljena pred koncem leta 2015. Zato bi bilo treba v postopek okoljske presoje vključiti analizo ogljičnega odtisa, da se ugotovi, ali predlagani projekti izboljšujejo energetsko učinkovitost. V obdobju, zajetem s tem sklepom, obseg navedenega financiranja predstavlja najmanj 25 % celotnega financiranja EIB.

8. V skladu s cilji Unije in mednarodnimi cilji glede podnebnih sprememb EIB v sodelovanju s Komisijo pred koncem leta 2015 posodobi svojo strategijo o podnebnih spremembah v zvezi s financiranjem EIB. Ta posodobitev med drugim vključuje konkretne ukrepe za zagotovitev usklajenosti naložbenih projektov iz tega sklepa s cilji glede podnebnih sprememb Unije in za pospešitev prizadevanj za podporo obnovljivim virom energije in energetski učinkovitosti.

9. Jamstvo EU krije samo financiranje EIB, ki se izvaja v upravičenih državah, ki so z EIB sklenile okvirni sporazum, v katerem so določeni pravni pogoji, pod katerimi se izvaja takšno financiranje.

Člen 4

Vključene države

1. Seznam držav, ki bi lahko bile upravičene do financiranja EIB v sklopu jamstva EU, je v Prilogi II. Seznam držav, ki so upravičene do financiranja EIB v sklopu jamstva EU, je v Prilogi III in vsebuje le države, ki so naštete v Prilogi II. Za države, ki jih ni v Prilogi II, se o upravičenosti do financiranja EIB v sklopu jamstva EU odloča za vsak primer posebej v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

2. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 18 sprejme delegirane akte glede sprememb Priloge III. Odločitve Komisije so utemeljene s celovito presojo, med drugim gospodarskih, socialnih, okoljskih in političnih vidikov, zlasti tistih, ki so povezani z demokracijo, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, pa tudi z ustreznimi resolucijami Evropskega parlamenta in sklepi Sveta.

3. Ob upoštevanju odstavka 4 delegirani akti o spremembi Priloge III ne vplivajo na jamstvo EU za kritje financiranja EIB, sklenjenega pred začetkom veljavnosti delegiranih aktov.

4. Izplačila financiranja EIB, ki imajo koristi od skupnega jamstva, kot je navedeno v členu 8(1), se ne izvajajo v državah, ki niso naštete v Prilogi III.

5. Jamstvo EU ne krije financiranja EIB v določeni državi, če je bil sporazum, ki se nanaša na takšno financiranje, podpisan po pristopu te države k Uniji.

Člen 5

Prispevek financiranja EIB k politikam Unije

1. Komisija skupaj z EIB v enem letu po začetku veljavnosti tega sklepa posodobi veljavne regionalne tehnične operativne smernice za financiranje EIB.

Regionalne tehnične operativne smernice so skladne s širšim okvirom regionalne politike Unije iz Priloge IV. Regionalne tehnične operativne smernice zlasti zagotovijo, da financiranje EIB, ki se izvaja v skladu s tem sklepom, dopolnjuje ustrezne politike, programe in instrumente pomoči Unije v različnih regijah.

Komisija in EIB pri posodabljanju regionalnih tehničnih operativnih smernic upoštevata ustrezne resolucije Evropskega parlamenta in sklepe Sveta. Regionalne tehnične operativne smernice so skladne s prednostnimi nalogami iz nacionalnih in regionalnih programov, če so ti na voljo in če so jih države upravičenke pripravile, ob ustreznem upoštevanju posvetovanj z lokalno civilno družbo med pripravo teh programov.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu nemudoma pošlje dokončane posodobljene regionalne tehnične operativne smernice.

V okviru, določenem v regionalnih tehničnih operativnih smernicah, EIB opredeli ustrezne strategije financiranja in zagotovi njihovo izvajanje.

Financiranje EIB je skladno z regionalnimi tehničnimi operativnimi smernicami in strategijami države upravičenke.

Regionalne tehnične operativne smernice se pregledajo po vmesnem pregledu iz člena 19.

2. V okviru postopka iz člena 19 Protokola (št. 5) poda Komisija mnenje o financiranju EIB. Če da Komisija negativno mnenje o financiranje EIB, ki spada v okvir tega sklepa, se zanj ne da jamstvo EU.

Člen 6

Sodelovanje s Komisijo in ESZD

1. Da bi se financiranje EIB in proračunska sredstva Unije kar najbolj dopolnjevala, se dodatno okrepi skladnost zunanjih ukrepov EIB z zunanjepolitičnimi cilji Unije, zlasti s posodobitvijo regionalnih tehničnih operativnih smernic iz člena 5, pri čemer se o političnih vprašanjih po potrebi opravi ustrezno posvetovanje z ESZD, ter z rednim in sistematičnim dialogom in zgodnjo izmenjavo informacij o:

(a)	strateških dokumentih, ki jih pripravi Komisija ali, odvisno od primera, ESZD, kot so nacionalni in regionalni strateški dokumenti, okvirni programi, akcijski načrti in predpristopni dokumenti;

(b)	dokumentih EIB za strateško načrtovanje, uvedbi novih naložbenih projektov ter letnem poročanju EIB Komisiji;

(c)	drugih političnih in operativnih vidikih.

2. Sodelovanje poteka različno v različnih regijah, vključno na ravni delegacij Unije, glede na vlogo EIB in politike Unije v posameznih regijah.

Člen 7

Sodelovanje z drugimi evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami

1. Financiranje EIB poteka po potrebi v sodelovanju z drugimi evropskimi večstranskimi finančnimi institucijami ali finančnimi institucijami držav članic (v nadaljnjem besedilu: evropske finančne institucije) in mednarodnimi finančnimi institucijami, vključno z regionalnimi razvojnimi bankami (v nadaljnjem besedilu: mednarodne finančne institucije), da se kar najbolj poveča medsebojno dopolnjevanje, sodelovanje in učinkovitost, da se ob sodelovanju razvijejo inovativni finančni instrumenti, da se zagotovijo preudarna in smiselna delitev tveganj ter enotni pogoji za projekte in sektorje ter da se čim bolj zmanjša morebitno podvajanje stroškov in nepotrebno prekrivanje.

2. Sodelovanje iz odstavka 1 se omogoča z usklajevanjem, ki poteka v okviru memorandumov o soglasju ali znotraj drugih okvirov regionalnega sodelovanja Unije, kadar je to ustrezno, med Komisijo, EIB ter ustreznimi evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, ki delujejo v različnih regijah.

Člen 8

Kritje in pogoji jamstva EU

1. Razen financiranja EIB, sestavljenega iz dolžniških instrumentov kapitalskega trga, krije pri financiranju EIB, ki se sklene z državo ali za katero jamči država, in pri drugih oblikah financiranja EIB, sklenjenega z regionalnimi ali lokalnimi organi, javnimi podjetji ali zavodi v državni lasti ali pod državnim nadzorom, če je bila za takšne druge oblike financiranja EIB opravljena ustrezna ocena kreditnega tveganja EIB ob upoštevanju okoliščin kreditnega tveganja v zadevni državi, jamstvo EU vsa plačila, ki jih EIB ne prejme, vendar so ji dolgovana (v nadaljnjem besedilu: skupno jamstvo).

2. Za namene odstavka 1 Palestino zastopa Palestinska oblast, Kosovo (13) pa zastopajo kosovske oblasti.

3. Pri financiranju EIB, ki ni zajeto v odstavku 1, jamstvo EU krije vsa plačila, ki jih EIB ne prejme, vendar so ji dolgovana, če je izpad plačila povzročila uresničitev enega od naslednjih političnih tveganj (v nadaljnjem besedilu: jamstvo pri političnem tveganju):

(a)	nekonvertibilnost valute;

(b)	razlastitev;

(c)	vojna ali državljanski nemiri;

(d)	odklonitev pravnega varstva pri kršitvi pogodbe.

4. Pri financiranju EIB, sestavljenem iz dolžniških instrumentov kapitalskega trga, se uporablja le jamstvo pri političnem tveganju.

5. V sporazume o financiranju, povezane s financiranjem EIB, s posameznimi nosilci se vključijo tudi ustrezne okoljske in socialne določbe v skladu s pravili in postopki EIB.

6. Komisija in EIB v sporazumu o jamstvu iz člena 14 določita jasno in pregledno politiko razdeljevanja, ki EIB omogoči, da v sklopu svojega zunanjega delovanja določi dejavnosti, ki bodo financirane na podlagi tega sklepa, da se zagotovi kar najbolj učinkovita uporaba jamstva EU. Politika razdeljevanja temelji na kreditni sposobnosti financiranja EIB, kakor jo oceni EIB, zgornjih mejah, kakor so opredeljene v Prilogi I, naravi udeleženca, ki je lahko suverena država ali subjekt na poddržavni ravni iz odstavka 1 tega člena ali zasebni subjekt, zmogljivosti EIB za prevzem tveganj in drugih ustreznih merilih, vključno z dodano vrednostjo jamstva EU. Evropski parlament in Svet sta obveščena o politiki razdeljevanja v skladu s členom 14.

7. Pri uveljavljanju jamstva EU Unija prevzame vse ustrezne pravice EIB v zvezi s kakršno koli obveznostjo glede njenega financiranja v skladu s sporazumom o jamstvu iz člena 14.

Člen 9

Ocena EIB in spremljanje naložbenih projektov

1. EIB opravi temeljit postopek skrbnega pregleda in po potrebi od nosilcev projektov zahteva, da se v skladu s socialnimi in okoljskimi načeli Unije v fazi načrtovanja projekta in v fazi njegovega izvajanja na lokalni ravni javno posvetujejo z ustreznimi nacionalnimi in lokalnimi deležniki ter civilno družbo o socialnih vidikih, vidikih, povezanih s človekovimi pravicami, okoljskih, gospodarskih in razvojnih vidikih naložbenih projektov, zajetih v jamstvo EU, ter da priskrbijo informacije, potrebne za oceno prispevka k uresničevanju zunanjepolitičnih in strateških ciljev Unije.

Kadar je to ustrezno, ta ocena vključuje presojo tega, kako se lahko zmogljivosti upravičencev do financiranja EIB v času trajanja projekta okrepijo s tehnično pomočjo. Pravila in postopki EIB vključujejo potrebne določbe o ocenjevanju okoljskega in socialnega učinka naložbenih projektov ter vidikov v zvezi s človekovimi pravicami in preprečevanjem konfliktov, s čimer se zagotovi, da so naložbeni projekti, ki se podpirajo na podlagi tega sklepa, okoljevarstveni in socialno trajnostni.

2. Poleg predhodne ocene razvojnih vidikov EIB spremlja tudi izvajanje financiranja. EIB zlasti zahteva od nosilcev projektov, da izvajajo temeljito spremljanje v času izvajanja projekta in vse do zaključka, med drugim glede gospodarskega, razvojnega, socialnega in okoljskega učinka naložbenega projekta ter njegovega učinka na spoštovanje človekovih pravic. EIB redno preverja informacije, ki jih posredujejo nosilci projektov, in jih objavi, če se nosilec projekta s tem strinja. Poročila o zaključku projektov, povezanih s financiranjem EIB, se po možnosti objavijo, z izjemo tajnih podatkov.

3. V spremljanje EIB se po možnosti vključi tudi izvajanje posrednega financiranja in uspešnost finančnih posrednikov pri podpori MSP.

4. EIB vzpostavi celovit sistem za predhodno ocenjevanje relativnih in absolutnih emisij toplogrednih plinov, povezanih s financiranjem EIB, v primerih, ko emisije dosežejo visoke pragove za emisije, kot so določeni v ustrezni metodologiji, vključeni v strategijo EIB o podnebnih spremembah, in ko obstajajo razpoložljivi podatki.

5. Kadar je mogoče, so rezultati spremljanja javni, če so izpolnjene zahteve po varstvu tajnosti in če se ustrezne strani s tem strinjajo.

Člen 10

Zunanji namenski prejemki za jamstveni sklad

Vračila in prihodki v znesku 110 000 000 EUR, ki izvirajo iz transakcij, zaključenih pred letom 2007, in vključujejo vračila glavnice, sproščena jamstva in vračila glavnice posojil, dividende, kapitalske dobičke, provizije za jamstvo ter obresti na posojila in na zneske na fiduciarnih računih, nakazane na fiduciarni račun, odprt za Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo, in ki se lahko povežejo s podporo iz splošnega proračuna Unije, so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in se uporabljajo za jamstveni sklad.

Zneski nad 110 000 000 EUR, ki so bili nakazani nazaj na fiduciarni račun, odprt za Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo, se vnesejo v splošni proračun Unije po odbitku stroškov in provizij za upravljanje.

Člen 11

Letno poročanje in obračunavanje

1. Komisija vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranju EIB, izvedenem na podlagi tega sklepa. Poročilo se objavi in vključuje:

(a)	oceno financiranja EIB na ravni projekta, sektorja, države in regije ter njegove skladnosti s tem sklepom;

(b)

oceno dodane vrednosti, pričakovane realizacije, rezultatov in učinka financiranja EIB na razvoj na skupni osnovi, izdelano na podlagi letnega poročila EIB o okviru za merjenje rezultatov. EIB v ta namen za financirane projekte uporabi kazalnike uspešnosti glede razvojnih, okoljskih in socialnih vidikov, vključno z vidiki človekovih pravic, pri čemer upošteva ustrezne kazalnike v skladu s Pariško deklaracijo iz leta 2005 o učinkovitosti pomoči. Med kazalnike za okoljske vidike projektov se vključijo merila za „čisto tehnologijo“, katerih poudarek je načeloma na energetski učinkovitosti in tehnologijah za zmanjševanje emisij;

(c)	oceno prispevka financiranja EIB k uresničevanju zunanjepolitičnih in strateških ciljev Unije ob upoštevanju regionalnih tehničnih operativnih smernic iz člena 5;

(d)	oceno finančnih koristi, prenesenih na upravičence do financiranja EIB, na skupni osnovi;

(e)	oceno kakovosti financiranja EIB, zlasti v zvezi s tem, do kolikšne mere je EIB upoštevala okoljsko in socialno vzdržnost pri postopku skrbnega pregleda in spremljanju financiranih naložbenih projektov;

(f)	podrobne podatke o zahtevkih za jamstvo EU;

(g)	informacije o obsegu financiranja na področju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti na podlagi tega sklepa, o učinku na absolutne in relativne emisije toplogrednih plinov iz člena 9(4) na skupni osnovi, ter informacije o številu projektov, ocenjenih glede na podnebno tveganje;

(h)

opis sodelovanja s Komisijo, drugimi evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, vključno s sofinanciranjem. Poročilo zlasti vsebuje razčlenitev finančnih virov Unije ter virov drugih evropskih in mednarodnih finančnih institucij, uporabljenih skupaj s financiranjem EIB, da se omogoči pregled vseh naložb, podprtih s financiranjem EIB, izvedenim na podlagi tega sklepa. V poročilu se omeni tudi sklenitev novega memoranduma o soglasju med EIB in drugimi evropskimi ali mednarodnimi finančnimi institucijami, ki vpliva na financiranje EIB na podlagi tega sklepa;

(i)	informacije o spremljanju delovanja memoranduma o soglasju med EIB in Evropskim varuhom človekovih pravic, če ta memorandum ustreza financiranju EIB, vključenem v ta sklep.

2. EIB za namene poročanja Komisije iz odstavka 1 predloži Komisiji letna poročila o financiranju EIB, izvedenem na podlagi tega sklepa, vključno z vsemi elementi, ki jih Komisija potrebuje za poročanje v skladu z odstavkom 1. EIB lahko Komisiji predloži tudi dodatne zadevne informacije, da se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovi celovit pregled zunanje dejavnosti EIB.

3. EIB Komisiji zagotovi statistične, finančne in računovodske podatke o posameznih financiranjih EIB ter vse dodatne informacije, potrebne za izpolnitev poročevalskih obveznosti Komisije ali zahtev Računskega sodišča, ter revizijsko potrdilo o neporavnanih zneskih v okviru financiranja EIB. EIB Komisiji predloži tudi druge potrebne dokumente v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

4. Za namene obračunavanja in poročanja Komisije o tveganjih, ki jih krije jamstvo EU, EIB Komisiji zagotovi svojo oceno tveganja in informacije o bonitetni oceni v zvezi s financiranjem EIB.

5. EIB Komisiji vsaj enkrat na leto predloži okvirni večletni program za načrtovani obseg sklenjenih poslov financiranja EIB, da se zagotovi skladnost načrtovanega financiranja EIB z zgornjimi mejami iz tega sklepa in da lahko Komisija zagotovi ustrezno proračunsko načrtovanje za zagotovitev sredstev jamstvenega sklada. Komisija upošteva ta načrt pri pripravi predloga splošnega proračuna Unije.

6. EIB redno seznanja Evropski parlament, Svet in Komisijo z vsemi neodvisnimi ocenjevalnimi poročili, ki vsebujejo ugotovitve o praktičnih rezultatih, doseženih pri posebnih dejavnostih EIB v okviru tega sklepa in drugih zunanjih mandatov.

7. EIB zagotovi informacije iz odstavkov 2 do 6 na svoje stroške. EIB informacije iz odstavkov 2, 3 in 6 na splošno objavi, pri čemer izključi vse tajne informacije.

Člen 12

Preglednost in javno razkritje informacij

1. EIB v skladu s svojo politiko preglednosti in načeli Unije glede dostopa do dokumentov in informacij, postopoma pa tudi v skladu s standardi iz pobude za preglednost mednarodne pomoči, na svojem spletnem mestu objavi informacije v zvezi z:

(a)	vsem financiranjem EIB, izvedenim na podlagi tega sklepa, po odobritvi projekta, pri čemer navede predvsem, ali je naložbeni projekt zajet v jamstvo EU in kako prispeva k zunanjepolitičnim ciljem Unije, navede pa zlasti njegove gospodarske, socialne in okoljske učinke;

(b)	vsemi memorandumi o soglasju med EIB in drugimi evropskimi ali mednarodnimi finančnimi institucijami, ki vplivajo na financiranje EIB na podlagi tega sklepa, razen če zanje veljajo zahteve glede zaupnosti;

(c)	če je mogoče in ustrezno, obstoječe okvirne sporazume med EIB in državo prejemnico. Kadar EIB podpiše nov ali spremeni obstoječi sporazum, si prizadeva za njegovo objavo;

(d)	politiko EIB glede razdeljevanja.

2. Komisija na svojem spletnem mestu objavi specifične informacije o vseh primerih izterjav v okviru sporazuma o jamstvu iz člena 14 in sporazuma, ki podrobno opredeljuje določbe in postopke za izterjavo terjatev, iz člena 15(2), razen če zanje veljajo zahteve glede zaupnosti.

Člen 13

Nesodelujoče jurisdikcije

EIB pri svojem financiranju ne dopušča nobenih dejavnosti, ki se izvajajo za nezakonite namene, vključno s pranjem denarja, financiranjem terorizma, davčnimi goljufijami in davčnimi utajami, korupcijo ter goljufijami, ki škodijo finančnim interesom Unije. EIB zlasti ne sodeluje pri financiranju, ki se izvaja v upravičeni državi prek tujega nosilca s sedežem v nesodelujoči jurisdikciji, ki so jo kot tako opredelili Unija, Združeni narodi, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ali Projektna skupina za finančno ukrepanje.

EIB pri financiranju uporablja načela in standarde iz prava Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, vključno z zahtevo po sprejetju ustreznih ukrepov za identifikacijo dejanskega lastnika, kjer je primerno.

Člen 14

Sporazum o jamstvu

Komisija in EIB podpišeta sporazum o jamstvu, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke v zvezi z jamstvom EU, kot je določeno v členu 8, ter o tem ustrezno obvestita Evropski parlament in Svet.

Člen 15

Izterjava plačil, ki jih izvede Komisija

1. Kadar Komisija izvede plačilo na podlagi jamstva EU, EIB v imenu in za račun Komisije izterja terjatve za izplačane zneske.

2. Komisija in EIB najpozneje do datuma podpisa sporazuma iz člena 14 podpišeta ločen sporazum, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke za izterjavo terjatev.

Člen 16

Revizija Računskega sodišča

Računsko sodišče opravi revizijo jamstva EU ter plačil in izterjanih zneskov v sklopu tega jamstva, ki se pripišejo splošnemu proračunu Unije.

Člen 17

Ukrepi proti goljufijam

1. EIB OLAF nemudoma obvesti ter mu predloži potrebne informacije, če v kateri koli fazi priprave, izvedbe ali zaključka projekta v sklopu jamstva EU utemeljeno sumi, da je prišlo do morebitnega primera goljufije, korupcije, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki bi lahko škodila finančnim interesom Unije.

2. OLAF lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14), Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (15) in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (16), da se zaščitijo finančni interesi Unije in ugotovi, ali je v zvezi s financiranjem prišlo do goljufije, korupcije, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije. OLAF lahko pristojnim organom zadevnih držav članic posreduje informacije, ki jih je pridobil med preiskavami.

Kadar se takšne nezakonite dejavnosti dokažejo, EIB pomaga pri prizadevanjih za izterjavo v zvezi s svojim financiranjem in v okviru svojih pristojnosti.

3. V sporazume o financiranju, podpisanem v zvezi s projekti, ki se podpirajo na podlagi tega sklepa, se vključijo določila, ki omogočajo prekinitev financiranja EIB, in po potrebi ustrezni ukrepi za izterjavo v primeru goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti. EIB sprejme odločitev o prekinitvi ali razveljavitvi financiranja EIB po ustrezni presoji vseh okoliščin in tveganj.

4. EIB se še naprej opira na svojo kontaktno točko za boj proti korupciji in goljufijam, ki je enotna za osebje EIB in vse deležnike.

5. EIB pri financiranju izvaja svoj mehanizem izključevanja za izključitev udeležencev, ki so vpleteni v goljufije in korupcijo, mehanizem pa vključuje merila za izključitev iz osrednje podatkovne zbirke Unije o izključitvah, s čimer se zagotovi spoštovanje pravic vseh strani.

Člen 18

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 11. maja 2014.

3. Pooblastilo iz člena 4 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19

Vmesni pregled

Komisija v sodelovanju z EIB do 31. decembra 2016 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu vmesno poročilo, v katerem oceni uporabo tega sklepa v prvih letih, in mu po potrebi priloži predlog za njegovo spremembo. Vmesno poročilo temelji na neodvisni zunanji oceni in prispevku EIB.

Poročilo vključuje zlasti:

(a)	oceno izvajanja politike za razdeljevanje;

(b)	oceno poročanja EIB in po potrebi priporočila za njegovo izboljšanje;

(c)	oceno REM, vključno s kazalniki uspešnosti in merili, ter njegov prispevek k uresničevanju ciljev tega sklepa;

(d)	podroben pregled meril, ki se upoštevajo pri priporočilu v zvezi z morebitnim aktiviranjem celotnega ali delnega neobveznega dodatnega zneska.

Člen 20

Zaključno poročanje

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zaključno poročilo o uporabi tega sklepa do 31. decembra 2021.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. aprila 2014.

(2) Sklep št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Unije in o razveljavitvi Sklepa št. 633/2009/ES (UL L 280, 27.10.2011, str. 1).

(3) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

(4) Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (UL L 77, 15.3.2014, str. 95).

(5) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L 77, 15.3.2014, str. 11).

(7) Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).

(8) Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014-2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).

(9) Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (UL L 77, 15.3.2014, str. 77).

(10) Uredba (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu (UL L 77, 15.3.2014, str. 85).

(11) Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (UL L 77, 15.3.2014, str. 1).

(12) Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 77, 15.3.2014, str. 109).

(13) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(14) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(15) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(16) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

PRILOGA I

REGIONALNE ZGORNJE MEJE

A.	Predpristopne države: 8 739 322 000 EUR;

Sosednje in partnerske države: 14 437 225 000 EUR, razdeljeno na naslednje okvirne podomejitve:

(i)	sredozemske države: 9 606 200 000 EUR;

(ii)	Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija: 4 831 025 000 EUR;

Azija in Latinska Amerika: 3 407 295 000 EUR, razdeljeno na naslednje okvirne podomejitve:

(i)	Latinska Amerika: 2 288 870 000 EUR;

(ii)	Azija: 936 356 000 EUR;

(iii)

Srednja Azija: 182 069 000 EUR;

D.	Južna Afrika: 416 158 000 EUR.

Upravljavski organi EIB lahko po posvetovanju s Komisijo sklenejo, da se v okviru skupne fiksne zgornje meje znesek v višini največ 20 % podregionalnih zgornjih meja prerazporedi znotraj regij, znesek v višini največ 10 % regionalnih zgornjih meja pa med regijami.

PRILOGA II

POTENCIALNO UPRAVIČENE REGIJE IN DRŽAVE

A. Predpristopne države

1.	Kandidatke Islandija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora, Srbija, Turčija

2.	Potencialne kandidatke Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo

B. Sosednje in partnerske države

1.	Sredozemske države Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Palestina, Sirija, Tunizija

2.	Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija Vzhodna Evropa: Belorusija, Republika Moldavija, Ukrajina Južni Kavkaz: Armenija, Azerbajdžan, Gruzija Rusija

C. Azija in Latinska Amerika

1.	Latinska Amerika Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Ekvador, El Salvador, Gvatemala, Honduras, Kolumbija, Kostarika, Kuba, Mehika, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Peru, Urugvaj, Venezuela

2.	Azija Afganistan, Bangladeš, Butan, Brunej, Filipini, Indija, Indonezija, Irak, Jemen, Južna Koreja, Kambodža, Kitajska (vključno s posebnima upravnima regijama Hong Kong in Macao), Laos, Malezija, Maldivi, Mjanmar/Burma, Mongolija, Nepal, Pakistan, Singapur, Šrilanka, Tajvan, Tajska, Vietnam

3.	Srednja Azija Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan

D. Južna Afrika

Južna Afrika

PRILOGA III

UPRAVIČENE REGIJE IN DRŽAVE

A. Predpristopne države

1.	Kandidatke Islandija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora, Srbija, Turčija

2.	Potencialne kandidatke Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo

B. Sosednje in partnerske države

1.	Sredozemske države Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Palestina, Tunizija

2.	Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija Vzhodna Evropa: Republika Moldavija, Ukrajina Južni Kavkaz: Armenija, Azerbajdžan, Gruzija Rusija

C. Azija in Latinska Amerika

1.	Latinska Amerika Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Ekvador, El Salvador, Gvatemala, Honduras, Kolumbija, Kostarika, Mehika, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Peru, Urugvaj, Venezuela

2.	Azija Bangladeš, Brunej, Butan, Filipini, Indija, Indonezija, Irak, Jemen, Južna Koreja, Kambodža, Kitajska (vključno s posebnima upravnima regijama Hongkong in Macao), Laos, Malezija, Maldivi, Mjanmar/Burma, Mongolija, Nepal, Pakistan, Singapur, Šrilanka, Tajska, Vietnam

3.	Srednja Azija Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan

D. Južna Afrika

Južna Afrika

PRILOGA IV

OKVIR REGIONALNE POLITIKE

Dejavnost EIB v partnerskih državah, ki sodelujejo v predpristopnem procesu, se izvaja v okviru, vzpostavljenem v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstvih, v katerih so določene prednostne naloge za države kandidatke in potencialne kandidatke z namenom napredovanja pri približevanju Uniji ter ki predstavljajo okvir za pomoč Unije. Stabilizacijsko-pridružitveni proces je okvir politike Unije za Zahodni Balkan. Temelji na progresivnem partnerstvu, v katerem Unija v okviru stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov ponuja trgovinske ugodnosti, gospodarsko in finančno pomoč ter pogodbena razmerja. S predpristopno finančno pomočjo se kandidatkam in potencialnim kandidatkam pomaga pri pripravi na prevzem obveznosti in izzivov članstva v Uniji. Ta pomoč podpira proces reform, vključno s pripravami na morebitno članstvo. Usmerjena je na vzpostavljanje institucij, usklajevanje s pravnim redom Unije, pripravo na politike in instrumente Unije ter na spodbujanje ukrepov za uresničitev ekonomske konvergence.

Dejavnost EIB v sosednjih državah se izvaja v okviru evropske sosedske politike iz skupnega sporočila z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“, ki sta ga 25. maja 2011 sprejela visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisija, in sklepov Sveta, ki so bili sprejeti 20. junija 2011 in pozivajo predvsem k večji podpori partnerskim državam, ki se zavzemajo za izgradnjo demokratične družbe in izvajanje reform, v skladu z načelom „več za več“ in načelom vzajemne odgovornosti, ter zagotavlja okvir strateške politike za odnose Unije s sosednjimi državami. V okviru tega sodelovanja je financiranje EIB na podlagi tega sklepa usmerjeno tudi v politike, ki spodbujajo vključujočo rast in ustvarjanje novih delovnih mest, kar spodbuja socialno stabilnost v skladu s pristopom, temelječim na pobudah, ki podpira zunanjepolitične cilje Unije, tudi v zvezi z vprašanji migracij.

Za uresničitev teh ciljev Unija in njene partnerske države izvajajo skupno dogovorjene dvostranske akcijske načrte, v katerih je določen niz prednostnih nalog, med drugim tudi glede političnih in varnostnih vprašanj, trgovinskih in gospodarskih zadev, okoljskih in socialnih vprašanj ter povezovanja prometnih in energetskih omrežij.

Unija za Sredozemlje, vzhodno partnerstvo, sinergija Črnega morja, strategija Unije za Podonavje in strategija Unije za regijo Baltskega morja so večstranske in regionalne pobude, ki spodbujajo sodelovanje med Unijo in ustrezno skupino sosednjih partnerskih držav, ki se soočajo s skupnimi izzivi in/ali delijo skupno geografsko območje. Z Unijo za Sredozemlje naj bi s podporo skupnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja na obeh straneh Sredozemskega morja oživili evro-sredozemski proces povezovanja ter podprli izboljšani socialno-ekonomski razvoj, solidarnost, regionalno povezovanje, trajnostni razvoj in pridobivanje znanja ob poudarjanju potrebe po večjem finančnem sodelovanju v podporo regionalnim in nadnacionalnim projektom. Unija za Sredozemlje podpira predvsem vzpostavljanje pomorskih in kopenskih avtocest, sanacijo okolja v Sredozemlju, načrt za sončno energijo v Sredozemlju, sredozemsko pobudo za razvoj podjetništva, pobude za civilno zaščito in evro-sredozemsko univerzo.

Cilj vzhodnega partnerstva je ustvariti potrebne pogoje za pospešitev političnega ter nadaljnjega gospodarskega povezovanja med Unijo in državami vzhodnega partnerstva. Gospodarskemu, družbenemu in regionalnemu razvoju partnerskih držav bo dalo dodaten zagon. Omogočilo bo dobro upravljanje, tudi v finančnem sektorju, spodbujalo regionalni razvoj in socialno kohezijo ter pripomoglo k zmanjšanju socialno-ekonomskih razlik v partnerskih državah.

Strategija Unije za regijo Baltskega morja podpira trajnostno okolje ter optimalen gospodarski in socialni razvoj v tej regiji. Strategija Unije za Podonavje podpira zlasti prometni razvoj, energetske povezave in varnost preskrbe z energijo ter trajnostni okoljski in socialno-gospodarski razvoj v Podonavju. Vzhodno partnerstvo želi ustvariti potrebne pogoje za pospešitev političnega povezovanja ter nadaljnjega gospodarskega povezovanja med Unijo in državami vzhodnega partnerstva. Rusija in Unija imata široko strateško partnerstvo, ki se razlikuje od evropske sosedske politike ter se izraža s skupnimi prostori in načrti. Na večstranski ravni jih dopolnjuje severna dimenzija, ki je okvir za sodelovanje med Unijo, Rusijo, Norveško in Islandijo (Belorusija, Kanada in Združene države Amerike so opazovalke v severni dimenziji).

Dejavnost EIB v Latinski Ameriki se izvaja v okviru strateškega partnerstva med Unijo, Latinsko Ameriko in Karibi. Kot je poudarila Komisija 30. septembra 2009 v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev“, so prednostne naloge Unije pri sodelovanju z Latinsko Ameriko spodbujanje regionalnega povezovanja ter izkoreninjenje revščine in družbenih neenakosti zaradi spodbujanja trajnostnega ekonomskega in socialnega razvoja. Ti cilji politike se bodo uresničevali ob upoštevanju različnih razvojnih ravni držav Latinske Amerike. Na področjih skupnega interesa obeh regij, ki vključujejo okolje, podnebne spremembe, zmanjšanje nevarnosti nesreč in energijo, znanost, raziskave, visokošolsko izobraževanje, tehnologijo in inovacije, se bosta nadaljevala dvostranski dialog in sodelovanje.

V Aziji Unija poglablja strateški partnerstvi s Kitajsko in Indijo, napredujejo pa tudi pogajanja za novo partnerstvo in sporazume o prosti trgovini z državami jugovzhodne Azije. Istočasno pa ima razvojno sodelovanje v programu Unije za Azijo še vedno veliko vlogo; cilj razvojne strategije Unije za azijsko regijo je izkoreninjenje revščine s podpiranjem splošne trajnostne gospodarske rasti, spodbujanjem ugodnega okolja ter pogojev za trgovino in povezovanje znotraj regije, izboljšanjem upravljanja, povečanjem politične in socialne stabilnosti ter podpiranjem uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015. Skupaj se izvajajo politike, ki so usmerjene v skupne izzive, kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj, varnost in stabilnost, upravljanje in človekove pravice ter preprečevanje naravnih in humanitarnih katastrof ter odziv nanje.

S strategijo Unije za novo partnerstvo s Srednjo Azijo, ki jo je Evropski svet sprejel 21.-22. junija 2007, se je okrepil regionalni in dvostranski dialog ter sodelovanje Unije z državami srednje Azije glede pomembnih vprašanj, s katerimi se sooča regija, na primer zmanjšanje revščine, trajnostni razvoj in stabilnost. Izvajanje strategije je dobro napredovalo na področjih človekovih pravic, pravne države, dobrega upravljanja in demokracije, izobraževanja, gospodarskega razvoja, trgovine in naložb, energije in prometa ter okoljskih politik.

Dejavnost EIB v Južni Afriki se izvaja v okviru skupnega strateškega dokumenta EU za Južno Afriko. V tem strateškem dokumentu so kot osrednja področja opredeljena ustvarjanje delovnih mest, razvoj zmogljivosti za zagotavljanje storitev in socialna kohezija. Dejavnosti EIB v Južni Afriki so v veliki meri dopolnile program Unije za razvojno sodelovanje, in sicer z usmeritvijo EIB v podporo zasebnemu sektorju ter v naložbe za širjenje infrastrukture in socialnih storitev (nastanitev, elektrika, prečiščevanje pitne vode in komunalna infrastruktura). Na podlagi vmesnega pregleda strateškega dokumenta EU za Južno Afriko, ki je bil izveden med letoma 2009 in 2010, se predlaga okrepitev ukrepov na področju podnebnih sprememb, in sicer z dejavnostmi, ki podpirajo ustvarjanje zelenih delovnih mest. Za obdobje 2014–2020 se pričakuje, da bo dejavnost EIB na dopolnjujoč način podprla politike, programe in instrumente Unije na področju zunanjega sodelovanja, in sicer z nadaljnjim osredotočanjem na ključne prednostne naloge EU in Južne Afrike, da se spodbudi pravičen in trajnosten gospodarski razvoj, prispeva k ustvarjanju delovnih mest in razvoju zmogljivosti ter podpre trajnostno zagotavljanje osnovnih infrastruktur in storitev ter pravičen dostop do njih.

8.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 135/24

SKLEP KOMISIJE

z dne 2. maja 2014

o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje za proizvode iz predelanega papirja

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 2774)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/256/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (1) in zlasti člena 8(2) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 se lahko znak EU za okolje podeli proizvodom z manjšim vplivom na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu.

(2)	Uredba (ES) št. 66/2010 določa, da se uvedejo posebna merila za podelitev znaka EU za okolje glede na skupine proizvodov.

(3)

Ker bi proizvodi z najboljšo okoljsko učinkovitostjo morali biti izdelani z zmanjšanim odvajanjem strupenih ali evtrofnih snovi v vode, zmanjšano okoljsko škodo ali tveganji, povezanimi z uporabo energije (globalno segrevanje, zakisljevanje, tanjšanje ozonskega plašča, izčrpavanje neobnovljivih virov), zmanjšano okoljsko škodo ali tveganji, povezanimi z uporabo nevarnih kemikalij, je primerno določiti merila EU za okoljsko oznako za skupino proizvodov iz „predelanega papirja“.

(4)	Revidirana merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje bi morala veljati tri leta od datuma sprejetja tega sklepa, pri čemer se upošteva inovacijski cikel za to skupino proizvodov.

(5)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 16 Uredbe (ES) št. 66/2010 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Skupina proizvodov „proizvodi iz predelanega papirja“ zajema naslednje proizvode:

(a)	ovojnice in nosilne vrečke iz papirja, ki vsebujejo vsaj 90 % masnega deleža papirja, kartona ali substratov na osnovi papirja;

(b)	papir za pisanje, ki vsebuje vsaj 70 % masnega deleža papirja, kartona in substratov na osnovi papirja, razen podkategorij visečih map in map s kovinskim pritrdilnim elementom

V primeru iz točke (b) plastični sestavni del ne sme presegati 10 %, razen pri rinčnih mapah, zvezkih, notesih, dnevnikih in fasciklih z vzvodnim mehanizmom, pri katerih masni delež plastike ne sme presegati 13 %. Poleg tega masa kovinskih delov ne sme presegati 30 g na proizvod, razen za viseče mape, mape s kovinskim pritrdilnim elementom in rinčne mape, pri katerih lahko znaša do 50 g, ter za fascikle z vzvodnim mehanizmom, pri katerih lahko znaša do 120 g.

2. Skupina proizvodov „proizvodi iz predelanega papirja“ ne zajema naslednjih proizvodov:

(a)	tiskanih proizvodov iz papirja, vključenih v znak EU za okolje v skladu s Sklepom Komisije 2012/481/EU (2);

(b)	proizvodov za embalažo (razen nosilnih vrečk iz papirja).

Člen 2

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„substrat iz kartona“ pomeni karton ali lepenko, nepotiskan in nepredelan, z osnovno maso več kot 400 g/m2;

2.	„potrošni materiali“ pomeni kemične proizvode, ki se uporabljajo pri tiskanju, nanašanju površinske zaščite in postopkih dodelave ter se pri tem porabijo, uničijo, razpršijo, izrabijo ali potrošijo;

„proizvod iz predelanega papirja“ je proizvod iz papirja, kartona ali substratov na osnovi papirja, potiskan ali nepotiskan in se ponavadi uporablja za zaščito predmetov in/ali zapiskov, ravnanje z njimi ali njihovo shranjevanje, pri čemer je postopek predelave bistveni del postopka proizvodnje tega proizvoda, sem pa spadajo tri glavne kategorije proizvodov: ovojnice, nosilne vrečke iz papirja in papir za pisanje;

4.	„papir za pisanje“ zajema mape, mape z obročnim mehanizmom za vezavo, notese, papirnate bloke, beležke, zvezke, spiralno vezane zvezke, koledarje s platnicami, dnevnike in posamezne liste;

5.	„postopek predelave“ pomeni postopek, pri katerem se material predela v proizvod iz predelanega papirja. Ta postopek lahko vključuje postopek tiskanja (priprava na tisk, tiskanje in obdelava po tiskanju);

6.	„halogenirano organsko topilo“ pomeni organsko topilo, ki vsebuje vsaj en atom broma, klora, fluora ali joda na molekulo;

7.	„nepapirne komponente“ pomeni vse dele proizvoda iz predelanega papirja, ki niso iz papirja, kartona ali substratov na osnovi papirja;

8.	„embalaža“ pomeni vse proizvode iz kakršnih koli materialov, ki se uporabljajo za shranjevanje in zaščito blaga, ravnanje z njim, njegovo dostavo in predstavitev, od surovin do predelanega blaga, ki ga proizvajalec preda uporabniku ali potrošniku;

9.	„nosilne vrečke iz papirja“ so proizvodi na osnovi papirja, ki se uporabljajo za prenašanje ali prevažanje blaga;

10.	„recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene, razen energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje;

11.

„reciklirana vlakna“ pomeni vlakna, ki so preusmerjena od pretoka odpadkov v proizvodnem procesu ali ki jih proizvedejo končni uporabniki proizvoda ter jih ni več mogoče uporabiti v predvideni namen; Ponovna uporaba materialov, ki so proizvedeni v procesu in se lahko predelajo znotraj tega procesa, v katerem so bili proizvedeni (lastno proizvedeni ali kupljeni papirniški izmečki), je izključena;

12.	„mape“ pomeni zložljive ovojnice ali platnice za nevezane liste papirja, kot so viseče mape, ločilni listi, etuiji za dokumente, mape z elastiko in preklopne mape;

13.	„mape z obročnim mehanizmom za vezavo“ so proizvodi na osnovi papirja, ponavadi sestavljeni iz kartona in z obroči, ki držijo nevezane liste papirja skupaj, na primer rinčne mape in fascikli z vzvodnim mehanizmom;

14.	„hlapne organske spojine“ pomeni kakršno koli organsko spojino in frakcijo kreozota s parnim tlakom 0,01 kPa ali več pri 293,15 K ali z ustrezno hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe;

15.

„pralna sredstva“ pomeni kemikalije, ki se uporabljajo za pranje tiskarskih form in tiskarskih stiskalnic, da se odstranijo črnila, papirni prah in podobno; čistila za stroje za dodelavo in tiskalnike; sredstva za odstranjevanje tiskarskih črnil, ki se uporabljajo pri izpiranju posušenih tiskarskih črnil;

16.	„odpadni papir“ pomeni papir, ki nastane pri proizvodnji končnega predelanega papirja in ki ni sestavni del končnega predelanega papirja.

Člen 3

Enoti predelanega papirja se podeli znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010, če spada v skupino proizvodov „proizvodi iz predelanega papirja“, kot je opredeljena v členu 1 tega sklepa, ter izpolnjuje merila in z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje iz Priloge.

Člen 4

Merila za skupino proizvodov „proizvodi iz predelanega papirja“ ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo tri leta od datuma sprejetja tega sklepa.

Člen 5

Za upravne namene se „proizvodom iz predelanega papirja“ dodeli kodna številka „046“.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 2. maja 2014

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije

(1) UL L 27, 30.1.2010, str. 1.

(2) Sklep Komisije 2012/481/EU z dne 16. avgusta 2012 o okoljskih merilih za podelitev znaka EU za okolje za tiskan papir (UL L 223, 21.8.2012, str. 55).

PRILOGA

OKVIR

Cilji meril

Merila za dodelitev znaka za okolje odražajo najboljše okoljsko učinkovite proizvode na trgu s proizvodi iz predelanega papirja. Čeprav sta uporaba kemičnih proizvodov in izpust onesnaževal del proizvodnega postopka, proizvod, ki nosi znak EU za okolje, potrošniku jamči, da je bila uporaba takšnih snovi omejena, kolikor je to bilo tehnično izvedljivo in brez poseganja v primernost končnega proizvoda za uporabo. Uporaba nevarnih snovi je izključena, kadar koli je to mogoče. Odstopanja se odobrijo le, če na trgu ni drugih izvedljivih možnosti, takšne nevarne snovi pa so dovoljene samo v minimalnih koncentracijah.

MERILA

Merila za podelitev znaka EU za okolje proizvodom iz predelanega papirja:

Substrat

2.	Vlakna: trajnostno upravljanje gozdov

3.	Izključene ali omejene snovi in zmesi

4.	Možnost recikliranja

Emisije

Odpadki

Energija

8.	Usposabljanje

9.	Primernost za uporabo

10.	Informacije na proizvodu

11.	Informacije na znaku EU za okolje

Ta merila veljajo za vse takšne postopke, ki se izvajajo na mestu ali mestih, kjer se predelujejo proizvodi iz predelanega papirja. Če se postopki predelave, tiskanja, premazovanja in dodelave uporabljajo izključno za proizvode z znakom za okolje, se merila 2, 4, 5, 6 in 7 uporabljajo samo za te postopke.

Ekološka merila ne zajemajo prevoza surovin, potrošnih materialov in končnih proizvodov.

Merilo 1 se uporablja samo za substrate, uporabljene v končnem proizvodu iz predelanega papirja.

Merila 4, 9, 10 in 11 veljajo za končne proizvode iz predelanega papirja.

Merilo 3 velja za tiste dele proizvoda iz predelanega papirja, ki niso iz papirja, ter za predelavo, tiskanje, premazovanje in dodelavo delov iz papirja.

Merila 5, 6, 7 in 8 veljajo samo za predelavo, tiskanje, laminiranje in dodelavo delov iz papirja.

Za vsako merilo so navedene posebne zahteve glede ocenjevanja in preverjanja.

Vsako tiskanje ali predelava na proizvodu iz predelanega papirja je v skladu z merili. Deli proizvoda, ki jih tiska ali predeluje podizvajalec, zato prav tako izpolnjujejo ustrezne zahteve. Vloga vsebuje seznam vseh tiskarn in podizvajalcev, ki sodelujejo pri proizvodnji predelanega papirja, ter njihove naslove.

Vlagatelj predloži seznam kemičnih proizvodov, ki jih tiskarna uporablja pri proizvodnji proizvodov iz predelanega papirja. Ta zahteva velja za vse potrošne materiale, ki se uporabljajo pri predelavi, tiskanju, premazovanju in dodelavi. Seznam, ki ga predloži vlagatelj, vsebuje količino, funkcijo in dobavitelja vsakega uporabljenega kemičnega proizvoda, skupaj z varnostnim listom, pripravljenim v skladu z navodili iz oddelkov 10, 11 in 12 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Če mora vlagatelj predložiti izjave, dokumentacijo, analize, poročila o testih ali druga dokazila o izpolnjevanju meril, lahko ti po potrebi izvirajo od vlagatelja in/ali njegovih dobaviteljev in/ali njihovih dobaviteljev.

Po potrebi se lahko poleg testnih metod, ki so navedene za vsako merilo, uporabijo tudi druge, če pristojni organ, ki ocenjuje vlogo, potrdi njihovo enakovrednost.

Pristojni organi prednostno priznajo teste, akreditirane v skladu s standardom ISO 17025, in preverjanja, ki jih opravijo organi, akreditirani v skladu s standardom EN 45011 ali enakovrednim mednarodnim standardom.

Po potrebi lahko pristojni organi zahtevajo dokazno dokumentacijo in opravijo neodvisna preverjanja.

Merilo 1 – substrat

Del A – PAPIRNI substrat

Uporabljeni substrat je skladen z merili 1, 2, 4 in 5 znaka EU za okolje, kot so določena v Sklepu Komisije 2011/333/EU (2) za kopirni in grafični papir ali v Sklepu Komisije 2012/448/EU (3) za časopisni papir, ter je skladen z merilom 2 (Vlakna: trajnostno upravljanje gozdov) znaka EU za okolje, kot je določeno v tem Sklepu Komisije za proizvode iz predelanega papirja.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži specifikacije zadevnih proizvodov iz predelanega papirja, vključno s trgovskimi imeni, količinami in maso/m2 uporabljenega papirja. Na seznamu navede tudi imena dobaviteljev uporabljenega papirja. Skladnost z merili 1, 2, 4 in 5 znaka EU za okolje, kot so določena v Sklepu 2011/333/EU ali Sklepu 2012/448/EU se dokaže za vsak substrat, in sicer s predložitvijo kopije veljavnega certifikata znaka EU za okolje za uporabljeni papir. Skladnost z merilom 2 o vlaknih in trajnostnem gospodarjenju z gozdovi se dokaže za vsak substrat bodisi s predložitvijo certifikata PEFC, FSC ali enakovrednega certifikata, veljavnega za uporabljeni substrat, bodisi z lastno izjavo, kadar vlagatelj že ima veljavni certifikat za podeljevanje znaka EU za okolje za uporabljeni substrat.

Del B – KARTONSKI substrat

Merilo B1 – emisije v vodo in zrak

(a)

KPK, žveplo, NOx, fosfor

Za vsakega od teh parametrov se emisije v zrak in/ali vodo iz proizvodnje celuloze, papirja za laminiranje in kartona izrazijo v točkah (PKPK, PS, PNOx, PP), kot je podrobneje opisano spodaj.

Nobena izmed posameznih točk PKPK, PS, PNOx, PP ne sme presegati 1,5.

Skupno število točk (Pskupaj = PKPK + PS + PNOx + PP) ne sme presegati 4,0.

PKPK se izračuna na naslednji način (izračuni PS, PNOx in PP se izvedejo na enak način).

Za vsako uporabljeno celulozo „i“ ali vsak papir za laminiranje „i“ se z njim povezane izmerjene emisije KPK (KPKcelul, i ali KPKpapir, i, izražena v kg/tono zračno sušene celuloze ali papirja – ADT) tehtajo glede na delež vsake uporabljene celuloze ali papirja za laminiranje (celuloza „i“ ali papir „i“, glede na tono zračno sušene celuloze ali papirja) in seštejejo. Tehtane emisije KPK za celulozo ali papir za laminiranje se nato prištejejo k izmerjenim emisijam KPK iz proizvodnje kartona, da se dobijo skupne emisije KPK, tj. KPKskupaj.

Tehtana referenčna vrednost KPK za proizvodnjo celuloze ali papirja za laminiranje se izračuna na enak način, in sicer kot vsota tehtanih referenčnih vrednosti za vsako vrsto uporabljene celuloze ali papirja za laminiranje, in se prišteje k referenčni vrednosti za proizvodnjo papirja, da se dobi skupna referenčna vrednost KPK, tj. KPKref, skupaj. Referenčne vrednosti za vsako vrsto uporabljene celuloze ali papirja za laminiranje in za proizvodnjo kartona so navedene v preglednici 1.

Na koncu se skupne emisije KPK delijo s skupno referenčno vrednostjo KPK na naslednji način:

Preglednica 1

Referenčne vrednosti za emisije iz različnih vrst celuloze in proizvodnje kartona

Vrsta celuloze/kartona	Emisije (kg/ADT) (4)
Vrsta celuloze/kartona	KPK ref.	S ref.	NOx ref.	P ref.
Beljena kemična celuloza (razen sulfita)	18	0,6	1,6	0,045 (4)
Beljena kemična celuloza (sulfit)	25,0	0,6	1,6	0,045
Nebeljena kemična celuloza	10,0	0,6	1,6	0,04
CTMP	15,0	0,2	0,3	0,01
TMP/celuloza iz lesovine	3,0	0,2	0,3	0,01
Celuloza iz recikliranih vlaken	2,0	0,2	0,3	0,01
Beljen kraft papir za laminiranje	19	0,9	2,4	0,055
Nebeljen kraft papir za laminiranje	11	0,9	2,4	0,055
Recikliran papir za laminiranje	3	0,5	1,1	0,02
Proizvodnja kartona (neintegrirani obrati, kjer je vsa uporabljena celuloza kupljena na trgu)	1	0,3	0,8	0,01
Proizvodnja kartona (integrirani obrati)	1	0,3	0,7	0,01

V primeru soproizvodnje toplote in električne energije v istem obratu se lahko emisije S in NOx iz proizvodnje električne energije odštejejo od skupne količine. Za izračun deleža emisij iz proizvodnje električne energije se lahko uporabi naslednja enačba:

2 × (MWh(električna energija))/[2 × MWh(električna energija) + MWh(toplota)]

Električna energija, ki se uporabi pri tem izračunu, je električna energija, proizvedena v obratu za soproizvodnjo.

Toplota, ki se uporabi pri tem izračunu, je neto toplota, dobavljena iz elektrarne za proizvodnjo celuloze/papirja za laminiranje/kartona.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži podrobne izračune, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, in ustrezno dodatno dokumentacijo, v katero so vključena poročila o testih, pri katerih so se uporabile naslednje testne metode: KPK: ISO 6060; NOx: ISO 11564; S(oksid.): EPA št. 8; S(red.): EPA št. 16A; vsebnost S v nafti: ISO 8754; vsebnost S v premogu: ISO 351; P: EN ISO 6878, APAT IRSA CNR 4110 ali Dr. Lange LCK 349.

Dodatna dokumentacija vključuje navedbo o pogostnosti meritev in izračun točk za KPK, S in NOx. Vključuje vse emisije S in NOx, ki nastanejo pri proizvodnji celuloze, papirja za laminiranje in kartona, vključno s paro, ki nastane zunaj proizvodnega obrata, razen emisij, povezanih s proizvodnjo električne energije. Meritve vključujejo kotle za predelavo, apnene peči, parne kotle in peči za uničevanje plinov z močnim vonjem. Upoštevajo se difuzne emisije. Sporočene vrednosti emisij S v zrak vključujejo oksidirane in reducirane emisije S (dimetil sulfid, metil merkaptan, vodikov sulfid in podobne). Emisije S, povezane s proizvodnjo toplotne energije iz nafte, premoga in drugih zunanjih goriv z znano vsebnostjo S, se ne izmerijo, ampak se lahko izračunajo in se upoštevajo.

Meritve emisij v vodo se izvajajo na nefiltriranih in neusedlih vzorcih po čiščenju v obratu ali po čiščenju v javni čistilni napravi. Čas meritev temelji na proizvodnji v 12 mesecih. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata meritve temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata. Meritve so reprezentativne za posamezno obdobje.

V primeru integriranih obratov so vrednosti emisij za celulozo enake nič, vrednost za obrat za proizvodnjo kartona pa vključuje proizvodnjo celuloze, papirja za laminiranje in kartona, če je zaradi težav pri določitvi ločenih vrednosti emisij za celulozo, papir za laminiranje in karton na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze, papirja za laminiranje in kartona.

(b)

AOX

Tehtana povprečna vrednost AOX, ki se sprosti pri proizvodnji celuloze, ki se uporabi v substratu, ne presega 0,170 kg/ADT kartona.

Emisije AOX iz vsake posamezne uporabljene celuloze v kartonu ne presegajo 0,250 kg/ADT celuloze.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži poročila o testih, pri katerih se je uporabila naslednja testna metoda: AOX ISO 9562, vključno s podrobnimi izračuni, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, in ustrezno dodatno dokumentacijo.

Dodatna dokumentacija vključuje navedbo o pogostnosti meritev. AOX se izmeri le v postopkih, kjer se za beljenje celuloze uporabljajo klorirane sestavine. AOX ni treba meriti v odplakah iz neintegrirane proizvodnje kartona ali v odplakah iz proizvodnje celuloze, ki se ne beli ali se beli s snovmi, ki ne vsebujejo klora.

Meritve se izvajajo na nefiltriranih in neusedlih vzorcih po čiščenju v obratu ali po čiščenju v javni čistilni napravi. Čas meritev temelji na proizvodnji v 12 mesecih. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata meritve temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata. Meritve so reprezentativne za posamezno obdobje.

(c)

CO2

Emisije ogljikovega dioksida iz neobnovljivih virov ne presegajo 1 000 kg na tono proizvedenega kartona, vključno z emisijami iz proizvodnje električne energije (v obratu ali zunaj njega). Pri neintegriranih obratih (kjer je vsa uporabljena celuloza kupljena na trgu) emisije ne presegajo 1 100 kg na tono. Emisije se izračunajo kot vsota emisij iz proizvodnje celuloze in kartona.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži podrobne izračune, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, skupaj z ustrezno dodatno dokumentacijo.

Vlagatelj predloži podatke o emisijah ogljikovega dioksida v zrak. To vključuje vse vire neobnovljivih goriv med proizvodnjo celuloze in kartona, vključno z emisijami iz proizvodnje električne energije (v obratu ali zunaj njega).

Pri izračunavanju emisij CO2 iz goriva se uporabljajo naslednji faktorji emisij:

Preglednica 2

Gorivo	Emisija CO2 fosilno	Enota
Premog	95	g CO2 fosilno/MJ
Surova nafta	73	g CO2 fosilno/MJ
Kurilno olje 1	74	g CO2 fosilno/MJ
Kurilno olje 2–5	77	g CO2 fosilno/MJ
UNP	69	g CO2 fosilno/MJ
Zemeljski plin	56	g CO2 fosilno/MJ
Električna energija iz omrežja	400	g CO2 fosilno/kWh

Čas za izračune ali masne bilance temelji na proizvodnji v 12 mesecih. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata izračuni temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata. Izračuni so reprezentativni za posamezno obdobje.

Za elektriko iz omrežja se uporablja vrednost, zapisana v gornji preglednici (evropsko povprečje), razen če vlagatelj predloži dokumente o določitvi povprečne vrednosti za svoje dobavitelje (pogodbeni dobavitelj ali nacionalno povprečje); v tem primeru lahko vlagatelj uporabi to vrednost namesto vrednosti, zapisane v preglednici.

Količina energije iz obnovljivih virov (5), nabavljene ali uporabljene v postopku proizvodnje, se ne upošteva v izračunu emisij CO2: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da se ta vrsta energije dejansko uporablja v obratu ali se kupuje od zunanjih virov.

Merilo B2 – Poraba energije

(a)

Električna energija

Poraba električne energije, povezana s proizvodnjo celuloze, papirja za laminiranje in kartona, se izrazi s točkami (PE), kot je podrobno prikazano spodaj.

Število točk PE je manjše ali enako 1,5.

PE se izračuna, kot je opisano spodaj.

Izračun za proizvodnjo celuloze ali papirja za laminiranje: za vsako uporabljeno vrsto celuloze ali papirja za laminiranje „i“ se z njo povezana poraba električne energije (Eceluloza ali laminiran papir, i, izražena v kWh/ADT) izračuna na naslednji način:

Eceluloza ali papir za laminiranje, i

interno proizvedena električna energija + kupljena električna energija – prodana električna energija

Izračun za proizvodnjo kartona: podobno se poraba električne energije, povezana s proizvodnjo kartona (Ekarton), izračuna, kot sledi:

Epapir

interno proizvedena električna energija + kupljena električna energija – prodana električna energija

Na koncu se točke za proizvodnjo celuloze, papirja za laminiranje in kartona združijo na naslednji način, da se dobi skupno število točk (PE):

V primeru integriranih obratov so vrednosti električne energije za celulozo enake nič, vrednost za obrat za proizvodnjo kartona pa vključuje proizvodnjo celuloze, papirja za laminiranje in kartona, če je zaradi težav pri določitvi ločenih vrednosti električne energije za celulozo, papir za laminiranje in karton na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze, papirja za laminiranje in kartona.

(b)

Gorivo (toplota)

Poraba goriva, povezana s proizvodnjo celuloze, papirja za laminiranje in kartona, se izrazi s točkami (PF), kot je podrobno prikazano spodaj.

Število točk PF je manjše ali enako 1,5.

PF se izračuna, kot je opisano spodaj.

Izračun za proizvodnjo celuloze ali papirja za laminiranje: za vsako uporabljeno vrsto celuloze ali papirja za laminiranje „i“ se z njo povezana poraba goriva (Fceluloza ali papir za laminiranje, i, izražena v kWh/ADT) izračuna na naslednji način:

Fceluloza ali papir za laminiranje, i

interno proizvedeno gorivo + kupljeno gorivo – prodano gorivo – 1,25 × interno proizvedena električna energija

Opomba:

Fceluloza ali papir za laminiranje, i (in njenega prispevka k PF, celuloza ali papir za laminiranje) ni treba izračunati za mehansko celulozo, razen če gre za zračno sušeno mehansko celulozo, ki je kupljena na trgu in vsebuje vsaj 90 % suhe snovi.

Količina porabljenega goriva za proizvodnjo prodane toplote se doda izrazu „kupljeno gorivo“ iz zgornje enačbe.

Izračun za proizvodnjo kartona: podobno se poraba goriva, povezana s proizvodnjo kartona (Fkarton, izražena v kWh/ADT), izračuna kot sledi:

Fkarton

interno proizvedeno gorivo + kupljeno gorivo – prodano gorivo – 1,25 × interno proizvedena električna energija

Na koncu se točke za proizvodnjo celuloze in kartona združijo na naslednji način, da se dobi skupno število točk (PF):

Formula

Preglednica 3

Referenčne vrednosti za električno energijo in gorivo

Vrsta celuloze	Gorivo kWh/ADT Fref.	Električna energija kWh/ADT Eref.
Kemična celuloza	4 000 (Opomba: za zračno sušeno celulozo, ki je kupljena na trgu in vsebuje vsaj 90 % suhe snovi (admp), se ta vrednost lahko zviša za 25 % zaradi energije za sušenje)	800
Mehanska celuloza	900 (Opomba: ta vrednost se uporablja samo za admp)	1 900
CTMP	1 000	2 000
Celuloza iz recikliranih vlaken	1 800 (Opomba: za admp se ta vrednost lahko zviša za 25 % zaradi energije za sušenje)	800
Kraft papir za laminiranje (beljen ali nebeljen)	6 100	1 600
Recikliran papir za laminiranje	3 900	1 600
Proizvodnja kartona	2 100	800

Ocenjevanje in preverjanje (za (a) in (b)): vlagatelj predloži podrobne izračune, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, in vso ustrezno dodatno dokumentacijo. Sporočeni podrobni podatki tako vključujejo skupno porabo električne energije in goriva.

Vlagatelj izračuna količino vhodne energije, razdeljene na toploto/goriva in električno energijo, ki se uporablja pri proizvodnji celuloze in kartona, vključno z energijo za odstranjevanje tiskarske barve z odpadnega papirja za proizvodnjo recikliranega kartona. Energija, uporabljena za prevoz surovin ter tudi za predelavo in pakiranje, ni vključena v izračune porabe energije.

Skupna toplotna energija vključuje vsa kupljena goriva. Vključuje tudi toplotno energijo, pridobljeno s sežiganjem lužnice in odpadkov iz procesov v obratu (npr. lesni odpadki, žagovina, lužnice, odpadni papir, papirniški izmeček), in tudi toploto, pridobljeno z interno proizvodnjo električne energije – vendar mora vlagatelj pri izračunavanju skupne toplotne energije upoštevati samo 80 % toplotne energije iz takšnih virov.

Električna energija pomeni neto uvoženo električno energijo, ki prihaja iz omrežja, in interno proizvedeno električno energijo, izmerjeno kot električna moč. Električne energije, ki se uporablja za čiščenje odpadne vode, ni treba vključiti.

Kadar se pri uporabi električne energije kot toplotnega vira proizvaja para, se izračuna toplotna vrednost pare, ki se nato deli z 0,8 in prišteje k skupni porabi goriva.

V primeru integriranih obratov so vrednosti goriva (toplote) za celulozo enake nič, vrednost za obrat za proizvodnjo kartona pa vključuje proizvodnjo celuloze, papirja za laminiranje in kartona, če je zaradi težav pri določitvi ločenih vrednosti goriva (toplote) za celulozo, papir za laminiranje in karton na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze, papirja za laminiranje in kartona.

Merilo B3 – izključene ali omejene snovi in zmesi

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži seznam kemičnih proizvodov, uporabljenih pri proizvodnji celuloze in kartona, skupaj z ustrezno dokumentacijo (kot so varnostni listi). Ta seznam vključuje količino, delovanje in dobavitelje vseh snovi, uporabljenih v proizvodnem postopku.

(a)

Nevarne snovi in zmesi

V skladu s členom 6(6) Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) karton ne vsebuje snovi iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, niti snovi ali zmesi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v spodnje razrede ali kategorije nevarnosti.

Seznam izjav o nevarnosti in opozorilnih stavkov:

Stavek o nevarnosti (7)	Opozorilni stavek (8)
H300 Smrtno pri zaužitju	R28
H301 Strupeno pri zaužitju	R25
H304 Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno	R65
H310 Smrtno v stiku s kožo	R27
H311 Strupeno v stiku s kožo	R24
H330 Smrtno pri vdihavanju	R26
H331 Strupeno pri vdihavanju	R23
H340 Lahko povzroči genetske okvare	R46
H341 Sum povzročitve genetskih okvar	R68
H350 Lahko povzroči raka	R45
H350i Lahko povzroči raka pri vdihavanju	R49
H351 Sum povzročitve raka	R40
H360F Lahko škoduje plodnosti	R60
H360D Lahko škoduje nerojenemu otroku	R61
H360FD Lahko škoduje plodnosti. Lahko škoduje nerojenemu otroku	R60; R61; R60–61
H360Fd Lahko škoduje plodnosti. Sum škodljivosti za nerojenega otroka	R60–R63
H360Df Lahko škoduje nerojenemu otroku. Sum škodljivosti za plodnost	R61–R62
H361f Sum škodljivosti za plodnost	R62
H361d Sum škodljivosti za nerojenega otroka	R63

H361fd Sum škodljivosti za plodnost. Sum škodljivosti za nerojenega otroka	R62–63
H362 Lahko škoduje dojenim otrokom	R64
H370 Škoduje organom	R39/23; R39/24; R39/25; R39/26; R39/27; R39/28
H371 Lahko škoduje organom	R68/20; R68/21; R68/22
H372 Škoduje organom pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti	R48/25; R48/24; R48/23
H373 Lahko škoduje organom pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti	R48/20; R48/21; R48/22
H400 Zelo strupeno za vodne organizme	R50
H410 Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R50–53
H411 Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R51–53
H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R52–53
H413 Lahko ima dolgotrajne škodljive učinke na vodne organizme	R53
EUH059 Nevarno za ozonski plašč	R59
EUH029 V stiku z vodo se sprošča strupen plin	R29
EUH031 V stiku s kislinami se sprošča strupen plin	R31
EUH032 V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin	R32
EUH070 Strupeno ob stiku z očmi	R39–41
Za celulozo ali karton se ne uporabljajo tržni pripravki barvila, barvila, sredstva za apreturo površine, dodatna sredstva in premazni materiali, katerim je bil ali bi lahko bil ob uporabi dodeljen opozorilni stavek H317: Lahko povzroči alergijski odziv kože.	R43

Uporaba snovi ali zmesi, ki pri obdelavi spremenijo svoje lastnosti (npr. niso več biološko razpoložljive, se kemično spremenijo), tako da opredeljena nevarnost več ne velja, je izvzeta iz zgornje zahteve.

Mejne koncentracije za snovi ali zmesi, ki se jim lahko dodelijo ali so jim bili dodeljeni zgornji stavki o nevarnosti ali opozorilni stavki in ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v razrede ali kategorije nevarnosti, ter za snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(a), (b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ne presegajo splošnih ali posebnih mejnih koncentracij, določenih v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Če so določene posebne mejne koncentracije, imajo prednost pred splošnimi.

Mejne koncentracije za snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(d), (e) ali (f) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ne presegajo masnega deleža 0,10 %.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj dokaže skladnost z merilom s predložitvijo podatkov o količini (kg/ADT proizvedenega kartona) snovi, uporabljenih v postopku, ter dokaže, da snovi iz tega merila v končnem proizvodu niso ohranjene nad določenimi mejnimi koncentracijami. Koncentracija za snovi in zmesi se v varnostnih listih določi v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(b)

Snovi, razvrščene v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006

Za snovi, opredeljene kot snovi, ki lahko vzbujajo veliko zaskrbljenost in so vključene na seznam iz člena 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006, odstopanje od prepovedi iz člena 6(6) Uredbe (ES) št. 66/2010 ni mogoče, če koncentracija teh snovi v zmeseh, proizvodu ali katerem koli homogenem delu kompleksnega proizvoda presega 0,10 %. Če je koncentracija nižja od 0,10 %, veljajo posebne mejne koncentracije, določene v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008.

Ocenjevanje in preverjanje: seznam snovi, opredeljenih kot snovi, ki vzbujajo veliko skrb in so vključene na seznam kandidatnih snovi v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006, je na voljo na naslovu:

http://echa.europa.eu/chem_data/authorisation_process/candidate_list_table_en.asp

Sklic na seznam se opravi na datum vloge.

Vlagatelj dokaže skladnost z merilom s predložitvijo podatkov o količini (kg/ADT proizvedenega kartona) snovi, uporabljenih v postopku, ter dokaže, da snovi iz tega merila v končnem proizvodu niso ohranjene nad določenimi mejnimi koncentracijami. Koncentracija se navede v varnostnih listih v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(c)

Klor

Klorov plin se ne uporablja kot sredstvo za beljenje. Ta zahteva ne velja za klorov plin za proizvodnjo in uporabo klorovega dioksida.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo proizvajalcev celuloze, da se kot sredstvo za beljenje ni uporabil klorov plin. Opomba: čeprav ta zahteva velja tudi za beljenje recikliranih vlaken, je dovoljeno, da so se vlakna v prejšnjih življenjskih ciklih belila s klorovim plinom.

(d)

ALKILFENOL ETOKSILATI

Alkilfenol etoksilati ali drugi derivati alkilfenola se ne dodajajo kemikalijam za čiščenje, kemikalijam za odstranjevanje tiskarske barve, sredstvom za preprečevanje penjenja, dispergatorjem ali premazom. Derivati alkilfenola so opredeljeni kot snovi, ki ob razgradnji proizvajajo alkilfenole.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjave dobaviteljev kemičnih proizvodov, da tem proizvodom niso bili dodani alkilfenol etoksilati ali drugi derivati alkilfenola.

(e)

Preostali monomeri

Skupna količina preostalih monomerov (razen akrilamida), katerim bi lahko bil ali je bil dodeljen kateri koli od naslednjih opozorilnih stavkov (ali njihova kombinacija) in ki so prisotni v premazih, retencijskih sredstvih, utrjevalcih, vodoodbojnih sredstvih ali kemikalijah, uporabljenih pri notranjem in zunanjem čiščenju odpadne vode, ne presega 100 ppm (izračunano na podlagi njihove vsebnosti trdnih snovi):

Stavek o nevarnosti (10)	Opozorilni stavek (11)
H340 Lahko povzroči genetske okvare	R46
H350 Lahko povzroči raka	R45
H350i Lahko povzroči raka pri vdihavanju	R49
H351 Sum povzročitve raka	R40
H360F Lahko škoduje plodnosti	R60
H360D Lahko škoduje nerojenemu otroku	R61
H360FD Lahko škoduje plodnosti. Lahko škoduje nerojenemu otroku	R60; R61; R60–61
H360Fd Lahko škoduje plodnosti. Sum škodljivosti za nerojenega otroka	R60–R63
H360Df Lahko škoduje nerojenemu otroku. Sum škodljivosti za plodnost	R61–R62
H400 Zelo strupeno za vodne organizme	R50
H410 Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R50–53
H411 Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R51–53
H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R52–53
H413 Lahko ima dolgotrajne škodljive učinke na vodne organizme	R53

Akrilamid ni prisoten v premazih, retencijskih sredstvih, utrjevalcih, vodoodbojnih sredstvih ali kemikalijah, uporabljenih pri notranjem in zunanjem čiščenju odpadne vode, v koncentracijah, višjih od 700 ppm (izračunano na podlagi njihove vsebnosti trdnih snovi).

Pristojni organ lahko vlagatelja izvzame iz teh zahtev glede kemikalij, uporabljenih pri zunanjem čiščenju odpadne vode.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo od svojih dobaviteljev kemičnih proizvodov o skladnosti s tem merilom, skupaj z ustrezno dokumentacijo (kot so varnostni listi).

(f)

Površinsko aktivne snovi pri odstranjevanju tiskarske barve

Vse površinsko aktivne snovi, ki se uporabljajo pri odstranjevanju tiskarske barve, so popolno biorazgradljive.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo od svojih dobaviteljev kemičnih proizvodov o skladnosti s tem merilom, skupaj z ustreznimi varnostnimi listi ali poročili o testih za vsako površinsko aktivno snov, v katerih so navedeni testna metoda, mejna vrednost in zaključni sklep, pri čemer se uporabi ena od naslednjih testnih metod in mejnih vrednosti: OECD 302 A–C (ali enakovredni standardi ISO) z razgradljivostjo (vključno z absorpcijo) vsaj 70 % v 28 dneh za 302 A in B ter vsaj 60 % za 302 C.

(g)

Biocidi

Aktivne sestavine v biocidih ali biostatičnih sredstvih, ki se v sistemih za kroženje vode, ki vsebujejo vlakna, uporabljajo za zatiranje organizmov, ki tvorijo sluz, niso potencialno bioakumulativne. Za bioakumulacijske potenciale biocidov je značilen log Pov (log porazdelitvenega koeficienta oktanola/vode) < 3,0 ali eksperimentalno določen biokoncentracijski faktor (BCF) ≤ 100.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo od svojih dobaviteljev kemičnih proizvodov o skladnosti s tem merilom, skupaj z ustreznimi varnostnimi listi za materiale ali poročili o testih, v katerih so navedeni testna metoda, mejna vrednost in zaključni sklep, pri čemer se uporabijo naslednje testne metode: OECD 107, 117 ali 305 A–E.

(h)

Azo barvila

Azo barvila, ki bi se lahko cepila v katerega koli od naslednjih aromatskih aminov, se v skladu s Prilogo XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ne uporabljajo:

1.	4-aminobifenil

(92-67-1)

Benzidin

(92-87-5)

3.	4-kloro-o-toluidin

(95-69-2)

4.	2-naftilamin

(91-59-8)

5.	o-amino-azotoluen

(97-56-3)

6.	2-amino-4-nitrotoluen

(99-55-8)

7.	p-kloroanilin

(106-47-8)

8.	2,4-diaminoanizol

(615-05-4)

9.	4,4’-diaminodifenilmetan

(101-77-9)

10.	3,3’-diklorobenzidin

(91-94-1)

11.	3,3’-dimetoksibenzidin

(119-90-4)

12.	3,3’-dimetilbenzidin

(119-93-7)

13.	3,3’-dimetil-4,4’-diaminodifenilmetan

(838-88-0)

14.	p-krezidin

(120-71-8)

15.	4,4’-metilen-bis-(2-kloroanilin)

(101-14-4)

16.	4,4'-oksidianilin

(101-80-4)

17.	4,4’-tiodianilin

(139-65-1)

18.	o-toluidin

(95-53-4)

19.	2,4-diaminotoluen

(95-80-7)

20.	2,4,5-trimetilanilin

(137-17-7)

21.	4-aminoazobenzen

(60-09-3)

22.	o-anizidin

(90-04-0)

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo od svojih dobaviteljev kemičnih proizvodov o skladnosti s tem merilom.

(i)

Barvila ali pigmenti, ki so kovinski kompleksi

Barvila ali pigmenti na osnovi svinca, bakra, kroma, niklja ali aluminija se ne uporabljajo. Lahko pa se uporabljajo barvila ali pigmenti na osnovi bakrovega ftalocianina.

Ocenjevanje in preverjanje : vlagatelj predloži izjavo od svojih dobaviteljev kemičnih proizvodov o skladnosti.

(j)

Ionske nečistoče v barvilih

Ravni ionskih nečistoč v uporabljenih barvilih ne presegajo naslednjih vrednosti: Ag 100 ppm; As 50 ppm; Ba 100 ppm; Cd 20 ppm; Co 500 ppm; Cr 100 ppm; Cu 250 ppm; Fe 2 500 ppm; Hg 4 ppm; Mn 1 000 ppm; Ni 200 ppm; Pb 100 ppm; Se 20 ppm; Sb 50 ppm; Sn 250 ppm; Zn 1 500 ppm.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti.

Merilo B4 – ravnanje z odpadki

Vsi obrati za proizvodnjo celuloze in kartona imajo sistem za ravnanje z odpadki (kakor ga določijo ustrezni zakonodajni organi za zadevne obrate za proizvodnjo celuloze in kartona) in ostanki, ki nastanejo pri proizvodnji proizvoda z znakom za okolje. Sistem je dokumentiran ali pojasnjen v vlogi in vsebuje informacije o vsaj naslednjih točkah:

—	postopkih za ločevanje in uporabo materialov iz toka odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati,

—	postopkih za predelavo materialov za druge uporabe, kot je sežiganje za pridobivanje procesne pare ali toplote, ali uporabo v kmetijstvu,

—	postopkih za ravnanje z nevarnimi odpadki (kot jih določijo ustrezni zakonodajni organi za zadevne obrate za proizvodnjo celuloze in kartona).

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži podroben opis postopkov, sprejetih za ravnanje z odpadki, za zadevne obrate in izjavo o skladnosti z merilom.

Merilo 2 – vlakna: trajnostno upravljanje gozdov

Vlaknata surovina je lahko reciklirano ali neobdelano vlakno.

Za neobdelana vlakna se izdajo veljavni certifikati za trajnostno upravljanje gozdov in nadzorno verigo, ki se izdajo v okviru sistema certificiranja neodvisne tretje strani, kot so FSC, PEFC ali enakovredni.

Če pa sistemi certificiranja dopuščajo mešanico certificiranega, recikliranega in necertificiranega materiala v proizvodu ali proizvodnem programu, delež necertificiranega neobdelanega materiala ne presega 30 % celotne vlaknate surovine. Tak necertificiran material je vključen v sistem preverjanja, s katerim se zagotovi, da izvira iz zakonitih virov in izpolnjuje vse druge zahteve sistema certificiranja v zvezi z necertificiranim materialom.

Certifikacijski organi, ki izdajajo certifikate za upravljanje gozdov in/ali nadzorno verigo, so akreditirani/priznani z navedenim sistemom certificiranja.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo, pri čemer navede vrsto, količino in poreklo vlaken, uporabljenih v proizvodnji celuloze in kartona.

Pri uporabi neobdelanih vlaken se za proizvod izdajo veljavni certifikati za upravljanje gozdov in nadzorno verigo, izdani v okviru sistema certificiranja neodvisne tretje strani, kot so PEFC, FSC ali enakovredni. Če proizvod ali proizvodni program vsebuje necertificiran material, je treba dokazati, da je njegov delež manjši od 30 % in da je vključen v sistem preverjanja, s katerim se zagotovi, da izvira iz zakonitih virov in izpolnjuje vse druge zahteve sistema certificiranja v zvezi z necertificiranim materialom.

Pri uporabi recikliranih vlaken vlagatelj predloži izjavo, v kateri je navedena povprečna količina vrst predelanega papirja, uporabljenega za proizvod, v skladu s standardom EN 643 ali enakovrednim standardom. Vlagatelj predloži izjavo, da papirniški izmečki (lastni ali kupljeni) niso bili uporabljeni za izračun deležev.

Merila, ki se uporabljajo za postopke predelave

Merilo 3 – izključene ali omejene snovi in zmesi

(a)

Nevarne snovi in zmesi

Potrošni materiali, ki so lahko vsebovani v končnem proizvodu iz predelanega papirja ter vsebujejo snovi in/ali mešanice, ki izpolnjujejo merila za klasifikacijo s stavki o nevarnosti ali opozorilnimi stavki, določenimi v nadaljevanju v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 ali Direktivo Sveta 67/548/EGS (12), ali snovi iz člena 57 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1907/2006, se ne uporabljajo za tiskanje, premazovanje in dodelavo končnega proizvoda iz predelanega papirja.

Ta zahteva ne velja za toluen, ki se uporablja pri globokem tisku, če se uporablja zaprt ali enkapsuliran sistem ali sistem za rekuperacijo ali enakovreden sistem za nadzor in spremljanje hlapnih emisij ter če je učinkovitost rekuperacije vsaj 92 %. Za UV lake in UV črnila s klasifikacijo H412/R52-53 te zahteve ne veljajo.

Deli, ki niso iz papirja in ki so del končnega proizvoda iz predelanega papirja, ne vsebujejo navedenih snovi.

Seznam stavkov o nevarnosti in opozorilnih stavkov:

Stavek o nevarnosti (13)	Opozorilni stavek (14)
H300 Smrtno pri zaužitju	R28
H301 Strupeno pri zaužitju	R25
H304 Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno	R65
H310 Smrtno v stiku s kožo	R27
H311 Strupeno v stiku s kožo	R24
H330 Smrtno pri vdihavanju	R23 ali R26
H331 Strupeno pri vdihavanju	R23
H340 Lahko povzroči genetske okvare	R46
H341 Sum povzročitve genetskih okvar	R68
H350 Lahko povzroči raka	R45
H350i Lahko povzroči raka pri vdihavanju	R49
H351 Sum povzročitve raka	R40
H360F Lahko škoduje plodnosti	R60
H360D Lahko škoduje nerojenemu otroku	R61
H360FD Lahko škoduje plodnosti. Lahko škoduje nerojenemu otroku	R60; R61; R60/61
H360Fd Lahko škoduje plodnosti. Sum škodljivosti za nerojenega otroka	R60; R63
H360Df Lahko škoduje nerojenemu otroku. Sum škodljivosti za plodnost	R61; R62
H361f Sum škodljivosti za plodnost	R62
H361d Sum škodljivosti za nerojenega otroka	R63
H361fd Sum škodljivosti za plodnost. Sum škodljivosti za nerojenega otroka	R62–63
H362 Lahko škoduje dojenim otrokom	R64
H370 Škoduje organom	R39/23; R39/24; R39/25; R39/26; R39/27; R39/28
H371 Lahko škoduje organom	R68/20; R68/21; R68/22
H372 Škoduje organom pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti	R48/25; R48/24; R48/23
H373 Lahko škoduje organom pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti	R48/20; R48/21; R48/22
H400 Zelo strupeno za vodne organizme	R50
H410 Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R50/53
H411 Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R51/53
H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R52/53
H413 Lahko ima dolgotrajne škodljive učinke na vodne organizme	R53
EUH059 Nevarno za ozonski plašč	R59
EUH029 V stiku z vodo se sprošča strupen plin	R29
EUH031 V stiku s kislinami se sprošča strupen plin	R31
EUH032 V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin	R32
EUH070 Strupeno ob stiku z očmi	R39/41

Za snovi ali zmesi, katerih lastnosti se pri obdelavi spremenijo (npr. niso več biološko razpoložljive ali se kemično spremenijo), tako da ugotovljena nevarnost ne velja več, navedene zahteve ne veljajo.

Mejne koncentracije za snovi, ki se jim lahko dodelijo zgornji stavki o nevarnosti ali opozorilni stavki oziroma so jim bili dodeljeni ali ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v razrede ali kategorije nevarnosti, ter za snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(a), (b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ne presegajo splošnih ali posebnih mejnih koncentracij, določenih v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008. Če so določene posebne mejne koncentracije, imajo prednost pred splošnimi.

Mejne koncentracije za snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(d), (e) ali (f) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ne presegajo masnega deleža 0,10 %.

Ocenjevanje in preverjanje: za snovi, ki še niso razvrščene v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, vlagatelj dokaže skladnost s temi merili, tako da predloži: (i) izjavo, da deli končnega proizvoda, ki niso iz papirja, ne vsebujejo snovi iz teh meril v koncentraciji, ki presega dovoljene prage; (ii) izjavo, da noben potrošni material, ki se uporablja za tiskanje, premazovanje in dodelavo končnega tiskanega proizvoda iz predelanega papirja, ne vsebuje snovi iz teh meril v koncentraciji, ki presega dovoljene prage; (iii) seznam vseh potrošnih materialov, ki se uporabljajo za tiskanje, dodelavo in premazovanje proizvodov iz predelanega papirja. Ta seznam vsebuje količino, funkcijo in dobavitelje vseh potrošnih materialov, uporabljenih v proizvodnem postopku.

Vlagatelj dokaže skladnost s tem merilom s predložitvijo izjave od svojih dobaviteljev kemičnih proizvodov, da nobena snov ni uvrščena v enega od razredov nevarnosti, ki ustrezajo stavkom o nevarnosti iz zgornjega seznama v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, kolikor je to mogoče najmanj določiti iz informacij, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge VII Uredbe (ES) št. 1907/2006. To izjavo podkrepi s povzetkom bistvenih lastnostih, s stavki o nevarnosti z zgornjega seznama, stopnjo podrobnosti iz oddelkov 10, 11 in 12 Priloge II Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Navodila za pripravo varnostnih listov).

Informacije o intrinzičnih lastnostih snovi se lahko pridobijo na različne načine, ne samo s testi, na primer z uporabo nadomestnih metod, kot so metode in vitro, kvantitativnih modelov razmerja med strukturo in aktivnostjo snovi ali z združevanjem v skupine ali navzkrižnim branjem v skladu s Prilogo XI Uredbe (ES) št. 1907/2006. Zelo se spodbuja izmenjava zadevnih podatkov.

Predložene informacije se nanašajo na oblike ali fizično stanje snovi ali zmesi, kot se uporabljajo v končnem proizvodu.

Za snovi iz prilog IV in V k Uredbi (ES) št. 1907/2006 (Uredba REACH), izvzete iz obveznosti registracije v skladu s členom 2(7)(a) in (b) Uredbe REACH, izjava v zvezi s tem zadostuje za skladnost z zgornjimi zahtevami.

Vlagatelj zagotovi ustrezno dokumentacijo o učinkovitosti rekuperacije toluena z zaprtimi/enkapsuliranimi sistemi/sistemi za rekuperacijo ali ustreznimi sistemi v postopku globokega tiska.

(b)

Snovi, razvrščene v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006

Za snovi, opredeljene kot snovi, ki lahko vzbujajo veliko zaskrbljenost in so vključene na seznam iz člena 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006, odstopanje od prepovedi iz člena 6(6) Uredbe (ES) št. 66/2010 ni mogoče, če koncentracija teh snovi v zmeseh presega 0,1 %. Če je koncentracija nižja od 0,10 %, veljajo posebne mejne koncentracije, določene v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008.

http://echa.europa.eu/chem_data/authorisation_process/candidate_list_table_en.asp

Sklic na seznam se opravi na datum vloge.

Vlagatelj dokaže skladnost z merilom s predložitvijo podatkov o količini snovi, uporabljenih pri tiskanju proizvodov iz predelanega papirja, in izjave, v kateri navede, da snovi iz tega merila v končnem proizvodu ne presegajo določenih mejnih koncentracij. Koncentracija se navede v varnostnih listih v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(c)

Biocidi

Biocidi, ki se kot del formulacije ali katere koli zmesi, ki vsebuje formulacijo, uporabljajo za konzerviranje proizvoda in jim je v skladu z Direktivo 67/548/EGS, Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ali Uredbo (ES) št. 1272/2008 dodeljena oznaka H410/R50-53 ali H411/R51-53, so dovoljeni, vendar samo, če je njihov bioakumulacijski potencial log Pov (porazdelitveni koeficient oktanol/voda) manjši od 3,0 ali njihov z eksperimentom opredeljeni biokoncentracijski faktor (BCF) manjši ali enak 100.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži kopije varnostnih listov za vse biocide, ki se uporabljajo v različnih stopnjah proizvodnje, skupaj z dokumentacijo o koncentracijah biocidov v končnem proizvodu.

(d)

Pralna sredstva

Pralna sredstva, ki se v tiskarskih postopkih in/ali podpostopkih uporabljajo za čiščenje, ki vsebujejo aromatični ogljikovodik, so dovoljena samo, če so v skladu s točko 3(b) in če izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

(i)	količina aromatičnih ogljikovodikov v pralnih sredstvih ne presega masnega deleža 0,10 %;

(ii)	količina pralnega sredstva na osnovi aromatičnih ogljikovodikov, ki se uporabi letno, ne presega 5 % celotne količine pralnega sredstva, ki se uporabi v enem koledarskem letu.

To merilo ne velja za toluen, ki se uporablja kot pralno sredstvo pri postopku globokega tiska.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži varnostni list za vsako pralno sredstvo, ki se uporablja v tiskarni v letu, na katerega se nanaša letna poraba. Dobavitelji pralnih sredstev predložijo izjave o vsebnosti aromatičnih ogljikovodikov v pralnih sredstvih.

(e)

Alkilfenoletoksilati – halogenirana topila – ftalati

Naslednje snovi ali pripravki se ne dodajo črnilom, barvam, tonerjem, lepilom, pralnim sredstvom ali drugim kemikalijam za čiščenje, ki se uporabljajo pri tiskanju proizvodov iz predelanega papirja:

—	alkilfenoletoksilati in njihovi derivati, ki lahko pri razgradnji proizvedejo alkilfenole,

—	halogenirana topila, ki so v času uporabe razvrščena v razrede nevarnosti in opozorilne stavke iz točke 3(a),

—	ftalati, ki so v času uporabe razvrščeni v opozorilne stavke H360F, H360D, H361f v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom.

(f)

Tiskalna črnila, tonerji, črnila, laki, folije in laminati

Naslednje težke kovine ali njihove spojine se ne smejo uporabljati kot tiskalna črnila, tonerji, črnila, laki, folije in laminati (kot snov ali kot del uporabljenega pripravka): kadmij, baker (razen bakrovega ftalocianina), svinec, nikelj, krom (VI), živo srebro, arzenik, topljiv barij, selen, antimon. Kobalt se lahko uporabi do 0,10 % (m/m).

Zaradi nečistoč v surovinah lahko sestavine vsebujejo do 0,010 % (m/m) sledi teh kovin.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj zagotovi izjavo o skladnosti s tem merilom in izjave dobaviteljev surovin.

(g)

Kovinski deli

Kovine se ne premazujejo s kadmijem, kromom, nikljem, cinkom, živim srebrom, svincem, kositrom in njihovimi spojinami.

Površinska obdelava kovinskih površin z nikljem ali cinkom se lahko sprejme za majhne dele (npr. zakovice, očesca in kovinske sponke v mapah), če je to potrebno zaradi težke fizične obrabe.

Tako pri prevleki z nikljem kot tudi galvanizaciji s cinkom se uporabijo odpadne vode, tehnologije ionske izmenjave, membranska tehnologija ali enakovredna tehnologija za recikliranje kemičnih proizvodov, kolikor je to mogoče.

Emisije, ki nastanejo pri površinski obdelavi, se reciklirajo in uničijo. Sistem se zaključi brez drenaže, z izjemo cinka, pri katerem so emisije lahko največ 0,50 mg/l.

Kemični proizvodi, uporabljeni pri površinski obdelavi, morajo biti v skladu z merilom 3(c) Biocidi in 3(e) Alkilfenoletoksilati – halogenirana topila – ftalati.

Ta zahteva velja za vsako posamezno kovinsko komponento nad 10 % mase končnega proizvoda v podkategorijah visečih map, map s kovinskim pritrdilnim elementom, rinčnih map in fasciklov z vzvodnim mehanizmom.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom.

Merilo 4 – možnost recikliranja

Proizvode iz predelanega papirja je mogoče reciklirati. S proizvoda iz predelanega papirja se zlahka odstranijo deli, ki niso iz papirja, da se zagotovi, da ti deli ne ovirajo postopka recikliranja.

(a)	Vodoodporna sredstva se lahko uporabljajo samo, če se dokaže, da je končni proizvod mogoče reciklirati.

(b)	Netopna lepila je mogoče uporabiti samo, če se dokaže, da jih je mogoče odstraniti.

(c)	Premazni laki in sredstva za laminiranje, vključno s polietenom in/ali polietenom/polipropilenom, se lahko uporabljajo samo za mape z obročnim mehanizmom, mape, delovne zvezke, notese in dnevnike.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj zagotovi rezultat testa možnosti recikliranja za vodoodporna sredstva in testa odstranljivosti za lepila. Referenčne testne metode so metoda PTS – PTS-RH 021/97 (za vodoodporna sredstva), metoda INGEDE 12 (za odstranljivost netopnih lepil) ali enakovredne testne metode. Vlagatelj predloži izjavo, da so premazani in laminirani proizvodi iz predelanega papirja v skladu s točko 3(c). Če je del proizvoda iz predelanega papirja mogoče enostavno odstraniti (na primer kovinsko paličico v viseči mapi ali plastično platnico ali ponovno uporabno platnico delovnega zvezka), se lahko test možnosti recikliranja opravi brez tega dela. Enostavno odstranjevanje nepapirnih delov se dokaže z izjavo zbiralnice papirja, podjetja za recikliranje ali podobne organizacije. Uporabijo se lahko tudi testne metode, za katere pristojna in neodvisna tretja oseba dokaže, da zagotavljajo enakovredne rezultate.

Merilo 5 – emisije

(a)

Emisije v vodo

Odpadna voda, ki vsebuje srebro, nastalo pri obdelavi filma in proizvodnji grafične matrice, ter fotokemikalije se ne odvajajo v čistilno napravo.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom ter opiše ravnanje s fotokemikalijami in odpadno vodo, ki vsebuje srebro, v proizvodnem obratu. Če se obdelava filmov in/ali proizvodnja grafične matrice izvajata drugje, podizvajalec pripravi izjavo o skladnosti s tem merilom ter opiše ravnanje s fotokemikalijami in odpadno vodo, ki vsebuje srebro, v prostorih podizvajalca.

Pri postopku globokega tiska količina Cr in Cu, spuščenih v čistilno napravo, ne sme presegati 45 mg Cr na m2 in 400 mg Cu na m2 površine tiskarskega valja, ki se uporablja v stiskalnici.

Ocenjevanje in preverjanje: izpusti Cr in Cu v kanalizacijo se preverijo v tiskarnah, ki izvajajo globoki tisk, in sicer po obdelavi in pred izpustom. Reprezentativen vzorec izpustov Cr in Cu se zbere vsak mesec. Akreditiran laboratorij opravi letno najmanj en analitični test, s katerim določi vsebnost Cr in Cu v reprezentativnem podvzorcu teh vzorcev. Skladnost s tem merilom se oceni tako, da se vsebnost Cr in Cu, ki je bila ugotovljena z letnim analitičnim testom, deli s površino valja, ki se uporablja v stiskalnici med tiskanjem. Površina valja, ki se uporablja v stiskalnici med tiskanjem, se izračuna tako, da se površina valja (= 2πrL, pri čemer je r polmer in L dolžina valja) deli s številom tiskovin med letom (= število različnih tiskarniških del). Referenčne testne metode so za Cr: EN ISO 11885 (Kakovost vode. Določevanje izbranih elementov z optično emisijsko spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-OES)) in EN 1233 (Kakovost vode. Določanje kroma. Atomska absorpcijska spektrofotometrijska metoda), in za Cu: EN ISO 11885 (Kakovost vode. Določevanje izbranih elementov z optično emisijsko spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-OES)).

(b)

Emisije v zrak

Hlapne organske spojine (HOS)

Upošteva se naslednje merilo:

(PHOS – RHOS)/Ppapir < 5 [kg/tono]

Pri čemer je:

PHOS	=	skupna letna količina HOS v kg, ki jih vsebujejo kupljeni kemični proizvodi, ki se uporabljajo za skupno letno proizvodnjo predelanih proizvodov
RHOS	=	skupna letna količina HOS v kg, ki se odstranijo, nastanejo pri tiskanju ter se prodajo ali ponovno uporabijo
Ppapir	=	skupna letna količina papirja v tonah, ki se kupi in uporabi v proizvodnji predelanih proizvodov.

Če tiskarne/predelovalnice uporabljajo različne tehnologije tiskanja, se to merilo izpolni za vsako posebej.

Vrednost PHOS se izračuna na podlagi podatkov o vsebnosti HOS, navedenih v varnostnih listih, ali ustreznih izjav, ki jo predloži dobavitelj kemičnih proizvodov.

Vrednost RHOS se izračuna na podlagi izjave o vsebnosti HOS v prodanih kemičnih proizvodih ali na podlagi internega registra štetja (ali drugega ustreznega dokumenta), v katerem je navedena letna količina HOS, pridobljena z rekuperacijo ali ponovno uporabljena v proizvodnem obratu.

Posebni pogoji za tiskanje s toplotnim sušenjem:

(i)

za ofsetno tiskanje s toplotnim sušenjem z vgrajeno sušilno komoro za sušilno enoto se uporablja naslednja metoda izračuna:

PHOS = 90 % letne količine vseh HOS v kg, ki jih vsebujejo vlažilne raztopine, uporabljene za letno proizvodnjo predelanih proizvodov + 85 % letne količine vseh HOS v kg, ki jih vsebujejo pralna sredstva, uporabljena za letno proizvodnjo predelanih proizvodov.

(ii)

za ofsetno tiskanje s toplotnim sušenjem brez vgrajene sušilne komore za sušilno enoto se uporablja naslednja metoda izračuna:

PHOS = 90 % letna količina vseh HOS v kg, ki jih vsebujejo vlažilne raztopine, uporabljene za letno proizvodnjo predelanih proizvodov + 85 % letne količine vseh HOS v kg, ki jih vsebujejo pralna sredstva, uporabljena za letno proizvodnjo predelanih proizvodov + 10 % letne količine vseh HOS v kg, ki jih vsebujejo tiskarska črnila, uporabljena za letno proizvodnjo predelanih proizvodov.

Za (i) in (ii) se lahko pri tem izračunu uporabi sorazmerno nižji odstotek kot 90 % in 85 %, če se dokaže, da se več kot 10 % oziroma 15 % letne količine vseh HOS v kg v vlažilnih raztopinah ali pralnih sredstvih, ki se uporabljajo za letno proizvodnjo predelanih proizvodov, odstrani s čistilnim sistemom za izgorevalne pline, ki nastanejo med sušenjem.

Ocenjevanje in preverjanje: dobavitelj kemičnih proizvodov predloži izjavo o vsebnosti HOS v alkoholih, pralnih sredstvih, črnilih, vlažilnih raztopinah ali drugih ustreznih kemičnih proizvodih. Vlagatelj dokaže, da je izračun v skladu z navedenimi merili. Obdobje za izračun temelji na proizvodnji v 12 mesecih. Pri novem ali prenovljenem proizvodnem obratu izračun temelji na najmanj treh mesecih reprezentativnega delovanja obrata.

Merilo 6 – odpadki

(a)

Ravnanje z odpadki

Obrat, v katerem se proizvajajo proizvodi iz predelanega papirja, ima sistem za ravnanje z odpadki, vključno z odpadnimi proizvodi, ki nastanejo pri proizvodnji proizvodov iz predelanega papirja, kot ga opredelijo ustrezni lokalni in nacionalni zakonodajni organi.

Sistem se dokumentira ali pojasni ter vključuje informacije o vsaj naslednjih postopkih:

(i)	ravnanje z reciklirnimi odpadki iz toka odpadkov, njihovo zbiranje, ločevanje in uporaba;

(ii)	rekuperacija materialov za druge namene, kakor je sežiganje za pridobivanje pare ali toplote, ali za kmetijsko uporabo;

(iii)

ravnanje z nevarnimi odpadki, njihovo zbiranje, ločevanje in odlaganje, kot so to določili ustrezni lokalni in nacionalni zakonodajni organi.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila ter opiše postopke, sprejete za ravnanje z odpadki. Po potrebi lokalnemu organu vsako leto predloži tudi ustrezno izjavo. Če se ravnanje z odpadki izvaja drugje, tudi podizvajalec predloži izjavo o skladnosti s tem merilom.

(b)

Odpadni papir

Količina odpadnega papirja „X“ ne presega:

—	20 % za ovojnice

—	20 % za papir za pisanje

—	10 % za papirnate vrečke

pri čemer je X odpadni papir v kilogramih letno, ki nastane pri predelavi (vključno z dodelavo) proizvodov z znakom za okolje, deljen s papirjem v kilogramih letno, kupljenim in uporabljenim pri proizvodnji proizvodov iz predelanega papirja z znakom za okolje.

Če tiskarna opravlja postopke dodelave v imenu druge tiskarne, se količina odpadnega papirja, proizvedenega v teh postopkih, ne vključi v izračun „X“.

Če se postopki dodelave predajo v zunanje izvajanje drugemu podjetju, se izračuna količina odpadnega papirja, ki nastane pri zunanjem izvajanju, in vključi v izračun „X“.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži opis izračuna količine odpadnega papirja in izjavo podjetja, ki zbira odpadni papir iz tiskarne. Pri tem predloži pogoje za zunanje izvajanje in izračun količine odpadnega papirja pri dodelavi. Obdobje za izračun temelji na proizvodnji v 12 mesecih. Pri novem ali prenovljenem proizvodnem obratu izračun temelji na najmanj treh mesecih reprezentativnega delovanja obrata.

Merilo 7 – poraba energije

Tiskarne/predelovalnice pripravijo popis naprav, ki rabijo energijo (vključno s stroji, razsvetljavo, prezračevanjem in hlajenjem), ter pripravijo program, ki vsebuje ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži popis naprav, ki rabijo energijo, in programa za izboljšanje energijske učinkovitosti.

Merilo 8 – usposabljanje

Vsi zaposleni, ki so vključeni v vsakodnevno proizvodnjo, se udeležijo usposabljanj, kjer pridobijo znanje, s katerim zagotovijo, da so zahteve znaka EU za okolje izpolnjene in se nenehno izboljšujejo.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži deklaracijo o izpolnjevanju tega merila in podatke o programu usposabljanja, njegovo vsebino in kateri zaposleni so se udeležili katerega usposabljanja in kdaj. Vlagatelj predloži pristojnemu organu vzorec gradiva za usposabljanje.

Merilo 9 – primernost za uporabo

Proizvod ustreza svojemu namenu.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo v skladu s tem merilom. Po potrebi lahko uporabi nacionalne ali komercialne standarde za dokazilo primernosti proizvodov iz predelanega papirja za uporabo. Za nosilne vrečke iz papirja je referenčna testna metoda EN 13590:2003.

Merilo 10 – informacije na nosilnih vrečkah iz papirja

Na nosilnih vrečkah iz papirja je naveden naslednji zapis:

„Prosimo, da vrečko ponovno uporabite“

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži vzorec nosilne vrečke iz papirja, na katerem je naveden zahtevani zapis.

Merilo 11 – informacije na znaku EU za okolje

Neobvezen del znaka s poljem za besedilo vsebuje naslednje besedilo:

—	Ta proizvod je možno reciklirati.

—	Emisije kemikalij v zrak in vodo, ki nastanejo pri proizvodnji, tiskanju in predelavi papirja, so omejene.

Da bi se izognili tveganju dajanja nejasnih sporočil potrošnikom glede vrečk z znakom EU za okolje in njihove vsebine, ki nima znaka EU za okolje, so vrečke zasnovane tako, da so odprte in se jih napolni bodisi ob nakupu bodisi po njem, tako da potrošniki razumejo, da je znak EU za okolje veljaven le za nosilno vrečko iz papirja in ne za dodano blago. Logotip znaka EU za okolje na vrečki vsebuje naslednje besedilo: „nosilna vrečka iz papirja z znakom EU za okolje“.

Navodila za uporabo neobvezne oznake s poljem za besedilo so na voljo v „Navodilih za uporabo logotipa znaka EU za okolje“ na spletni strani:

http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/promo/pdf/logo%20guidelines.pdf

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži vzorec proizvoda iz predelanega papirja z oznako, skupaj z izjavo o skladnosti s tem merilom.

(1) Uredba (ES) št 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(2) Sklep Komisije 2011/333/EU z dne 7. junija 2011 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje kopirnemu in grafičnemu papirju (UL L 149, 8.6.2011, str. 12).

(3) Sklep Komisije 2012/448/EU z dne 12. julija 2012 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje za časopisni papir (UL L 202, 28.7.2012, str. 26).

(4) Za to raven se dovoli izjema do 0,1, kadar se lahko dokaže, da je višja raven P posledica P, ki se pojavlja v naravi v lesni celulozi.

(5) Kot je določeno v Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(6) Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1).

(7) V skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta.

(8) V skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS.

(9) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(10) V skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008.

(11) V skladu z Direktivo 67/548/EGS.

(12) Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L 196, 16.8.1967, str. 1).

(13) V skladu z Uredbo (ES) št. 1272/200.

(14) V skladu z Direktivo 67/548/EGS.

(15) Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L 200, 30.7.1999, str. 1).

8.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 135/49

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 73/13/COL

z dne 20. februarja 2013

o devetinosemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti členov 61 do 63 ter Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča (2) ter zlasti člena 5(2)(b) in člena 24,

OB SKLICEVANJU na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči, ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ, (3)

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

V skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo.

Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno,

Evropska komisija je 19. decembra 2012 sprejela novo sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij. (4)

Navedeno sporočilo je pomembno tudi za Evropski gospodarski prostor.

Treba je zagotoviti enotno uporabo pravil EGP glede državne pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru.

V skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP mora Nadzorni organ po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija.

Opravljena so bila posvetovanja z Evropsko komisijo in državami Efte –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Smernice o državni pomoči se spremenijo z uvedbo novega poglavja o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij. Novo poglavje je v Prilogi k tej odločbi.

Člen 2

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 20. februarja 2013

Za Nadzorni organ Efte

Oda Helen SLETNES

Predsednica

Sabine MONAUNI-TÖMÖRDY

Članica kolegija

(1) „Sporazum EGP“.

(2) „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“.

(3) Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994, objavljene v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: UL) L 231, 3.9.1994, str. 1, in Dopolnilu EGP št. 32, 3.9.1994, str. 1. V nadaljnjem besedilu: smernice o državni pomoči. Posodobljena različica smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/.

(4) Sporočilo Komisije; Smernice EU o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 25, 26.1.2013, str. 1).

PRILOGA

UPORABA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI V ZVEZI S HITRO POSTAVITVIJO ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ (1)

1. UVOD

(1)

Širokopasovna povezljivost je strateškega pomena za evropsko rast in inovacije v vseh gospodarskih panogah ter za socialno in teritorialno kohezijo. V strategiji Evropske unije Evropa 2020 (v nadaljnjem besedilu: EU2020) je poudarjena pomembnost postavitve širokopasovnih omrežij. V eni njenih glavnih pobud, evropski digitalni agendi (v nadaljnjem besedilu: digitalna agenda) (2), je bil ponovno potrjen cilj EU2020, da se do leta 2013 vsem Evropejcem zagotovijo osnovne širokopasovne storitve, poleg tega pa naj bi agenda omogočila, da bo do leta 2020 (i) vsak Evropejec dobil dostop do spletnih povezav veliko večjih hitrosti, ki bi presegale 30 Mb/s, in (ii) 50 ali več odstotkov evropskih gospodinjstev naročenih na spletne povezave hitrosti nad 100 Mb/s. V skladu s strategijo EU2020 in digitalno agendo tudi Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) podpira široko razpoložljivost širokopasovnih storitev za vse evropske državljane in dostop do hitrejših internetnih povezav.

(2)

Sektor elektronskih komunikacij je bil temeljito liberaliziran in zdaj zanj veljajo sektorski predpisi. Regulativni okvir EGP za elektronske komunikacije določa tudi uskladitvena pravila v zvezi s širokopasovnim dostopom (3). Kar zadeva obstoječa širokopasovna omrežja, so trenutno v večini držav EGP grosistični trgi predmet predhodne regulacije. Za nadaljnji razvoj širokopasovnih omrežij in zlasti dostopovnih omrežij naslednje generacije (4) je še vedno potrebno posredovanje nacionalnih regulativnih organov, zlasti zaradi njihove vloge v sektorju elektronskih komunikacijskih storitev.

(3)

Zato je toliko bolj pomembno, da se javna sredstva v tem sektorju uporabljajo premišljeno in da Nadzorni organ zagotavlja, da državna pomoč dopolnjuje naložbe tržnih akterjev, ne pa da jih nadomešča. Vsako državno posredovanje bi moralo v največji možni meri omejiti tveganje izrinjanja zasebnih naložb, spreminjanja spodbud za komercialne naložbe in velikega izkrivljanja konkurence, ki bi bilo v nasprotju s skupnimi interesi EGP.

(4)

V teh smernicah so povzeta načela politike Nadzornega organa pri uporabi pravil o državni pomoči iz Sporazuma EGP za ukrepe, ki podpirajo postavitev širokopasovnih omrežij na splošno (oddelek 2), pojasnjena pa je tudi uporaba teh načel pri ocenjevanju ukrepov pomoči, ki podpirajo hitro postavitev osnovnih širokopasovnih omrežij in omrežij velikih hitrosti ter dostopovnih omrežij naslednje generacije (oddelek 3). Nadzorni organ bo smernice uporabil pri oceni državne pomoči za širokopasovna omrežja, s čimer bo povečal pravno varnost in preglednost svojega postopka odločanja.

2. GLAVNA NAČELA POLITIKE NADZORNEGA ORGANA NA PODROČJU DRŽAVNE POMOČI ZA ŠIROKOPASOVNA OMREŽJA

(5)

V členu 61(1) Sporazuma EGP je navedeno, da je „vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“. Na podlagi tega se ukrep obravnava kot državna pomoč, če izpolnjuje naslednje kumulativne pogoje:

(a)	ukrep se mora odobriti iz državnih sredstev;

(b)	podjetjem mora prinesti gospodarsko prednost;

(c)	prednost mora biti selektivna in

(d)	izkrivljati konkurenco ali ustvarjati možnost izkrivljanja konkurence ter

(e)	ukrep mora vplivati na trgovino znotraj EGP.

2.1 Člen 61(1) Sporazuma EGP: prisotnost pomoči

(6)

Uporaba državnih sredstev: obstaja več oblik prenosa državnih sredstev, na primer neposredno dodeljena nepovratna sredstva, znižanje davkov (5), ugodna posojila ali druge vrste preferencialnih pogojev financiranja. Državna sredstva so prav tako vključena, če država zagotovi plačilo v naravi, na primer naložbe v postavitev (dela) širokopasovne infrastrukture. Državna sredstva se lahko uporabijo (6) na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

(7)

Podjetje: državni ukrepi, ki podpirajo naložbe v širokopasovna omrežja, običajno zajemajo opravljanje gospodarske dejavnosti, kot so izgradnja in upravljanje širokopasovne infrastrukture ter zagotavljanje dostopa do nje ali omogočanje povezljivosti končnim uporabnikom. Poleg tega lahko država članica sama izvaja gospodarsko dejavnost, če upravlja in izkorišča širokopasovno infrastrukturo (ali njene dele), na primer prek podjetja v njeni lasti ali v okviru državne uprave. Gospodarska dejavnost je tudi izgradnja širokopasovne infrastrukture z namenom njenega komercialnega izkoriščanja v prihodnosti s strani države ali tretjih operaterjev (7). Postavitev širokopasovnega omrežja za nekomercialne namene ne pomeni nujno državne pomoči (8), ker izgradnja omrežja ne daje prednosti nobenemu podjetju (9). Če pa se tako omrežje pozneje odpre za uporabo vlagateljem v širokopasovna omrežja ali operaterjem takih omrežij, gre verjetno za državno pomoč (10).

(8)

Prednost: pomoč se navadno dodeli neposredno vlagateljem v omrežje, ki so večinoma izbrani s konkurenčnim razpisnim postopkom. Če prispevek države ni zagotovljen po normalnih tržnih pogojih in zato izpolnjuje pogoje za državno pomoč na podlagi načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu (glej odstavek 11 spodaj), zagotavlja uporaba konkurenčnega izbirnega postopka, da je vsaka pomoč omejena na najmanjši znesek, potreben za posamezen projekt. Vendar ne izključuje pomoči, saj javni organ izbranemu ponudniku kljub temu zagotovi subvencijo (na primer v smislu „financiranja vrzeli“ ali prispevka v naravi), poleg tega pa je namen takega postopka prav izbira upravičenca do pomoči. Finančna podpora bo izbranemu ponudniku omogočila opravljanje komercialne dejavnosti pod pogoji, ki na trgu sicer ne bi bili na voljo. Poleg neposrednega upravičenca do pomoči lahko med posredne upravičence spadajo tudi tretji operaterji, ki pridobijo grosistični dostop do subvencionirane infrastrukture (11).

(9)

Selektivnost: državni ukrepi za podporo postavitvi širokopasovnih omrežij so po svoji naravi selektivni, ker so namenjeni vlagateljem v širokopasovna omrežja in tretjim operaterjem, ki so dejavni samo v nekaterih segmentih celotnega trga storitev elektronskih komunikacij. Kar pa zadeva poslovne končne uporabnike subvencioniranega omrežja (12), ukrep ni nujno selektiven, če je dostop do subvencionirane infrastrukture odprt vsem gospodarskim sektorjem. Selektivnost obstaja, kadar je postavitev širokopasovnega omrežja posebej namenjena določenim poslovnim uporabnikom, na primer če se državna pomoč uporabi za postavitev širokopasovnega omrežja v korist vnaprej določenim podjetjem, ki niso izbrana na podlagi splošnih meril, ki se uporabljajo za celotno območje, ki je v pristojnosti organa, ki dodeljuje pomoč (13).

(10)

Izkrivljanje konkurence: v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) finančna podpora ali podpora v naravi izkrivlja konkurenco, če okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi podjetji (14). Zaradi državne pomoči, dodeljene konkurenčnemu podjetju, se lahko obstoječim operaterjem zmanjša zmogljivost ali pa se potencialni operaterji lahko odločijo, da ne bodo vstopili na nov trg ali geografsko območje. Verjetnost za povečanje izkrivljanja konkurence je večja, če ima upravičenec do pomoči tržno moč. Kadar ima upravičenec do pomoči že prevladujoč položaj na trgu, lahko ukrep pomoči to prevlado še okrepi, saj še dodatno zmanjša konkurenčni pritisk, ki ga lahko izvajajo njegovi konkurenti.

(11)

Vpliv na trgovino: če državno posredovanje lahko vpliva na ponudnike storitev iz drugih držav EGP (tudi s preprečevanjem ustanavljanja poslovnih enot v zadevnih državah EGP), vpliva tudi na trgovino, ker si operaterji in ponudniki storitev na trgih elektronskih komunikacijskih storitev (grosistični in maloprodajni trgi širokopasovnih storitev) konkurirajo (15).

2.2 Odsotnost pomoči: uporaba načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu

(12)

Člen 125 Sporazuma EGP določa, da „[t]a sporazum v ničemer ne posega v lastninskopravno ureditev v pogodbenicah“. V skladu s sodno prakso Sodišča, ki se nanaša na ustrezni člen 345 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) iz načela enakega obravnavanja izhaja, da kapitala, ki ga država neposredno ali posredno da na voljo podjetju v okoliščinah, ki ustrezajo običajnim tržnim pogojem, ni mogoče šteti za državno pomoč. Če kapitalska udeležba javnega vlagatelja ali povečanje kapitala, ki jo ta opravi, niti dolgoročno ne vključuje zadostnih možnosti za donosnost, je treba tako intervencijo obravnavati kot pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP in je treba njeno združljivost z delovanjem Sporazuma EGP oceniti le na podlagi meril iz navedene določbe (16).

(13)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je v svoji odločbi v zvezi z mestom Amsterdam proučila uporabo načela zasebnega vlagatelja pod tržnimi pogoji na področju širokopasovnih omrežij (17). Kot je poudarjeno v tej odločbi, je treba skladnost javne naložbe s tržnimi pogoji natančno in celovito dokazati s precejšnjo udeležbo zasebnih vlagateljev ali dobrim poslovnim načrtom za zadostno donosnost naložb. Če v projektu sodelujejo zasebni vlagatelji, je osnovni pogoj, da prevzamejo poslovno tveganje, povezano z naložbo, pod enakimi pogoji kot javni vlagatelj. To velja tudi za druge oblike državne pomoči, kot so ugodna posojila ali jamstva (18).

2.3 Državna pomoč za postavitev širokopasovnega omrežja kot storitev splošnega gospodarskega pomena – sodba Altmark in združljivost pomoči na podlagi člena 59(2) Sporazuma EGP

(14)

V nekaterih primerih države Efte lahko menijo, da je treba zagotavljanje širokopasovnih omrežij obravnavati kot opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (v nadaljnjem besedilu: SSGP) v smislu člena 59(2) Sporazuma EGP (19) in sodne prakse v zadevi Altmark (20), ter ta omrežja financirajo z javnimi sredstvi. V takšnih primerih morajo biti ukrepi držav Efte ocenjeni v skladu s Smernicami Nadzornega organa o nadomestilu, odobrenem za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (21), in Okvirom Nadzornega organa za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (22) ter v skladu s Sklepom Komisije z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (23), in Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (24). Ti dokumenti (ki se skupaj imenujejo sveženj SSGP) se uporabljajo tudi za državno pomoč za postavitev širokopasovnega omrežja. V nadaljevanju bo ponazorjena uporaba nekaterih načel, pojasnjenih v teh dokumentih, za financiranje širokopasovnega omrežja ob upoštevanju nekaterih posebnosti tega sektorja.

Opredelitev storitev splošnega gospodarskega pomena

(15)

Kar zadeva opredelitev SSGP, je Nadzorni organ na splošno že pojasnil, da države Efte ne morejo s posebnimi zahtevami opravljanja javne službe pogojevati storitev, ki jih podjetja, ki poslujejo pod običajnimi tržnimi pogoji, že opravljajo oziroma bi jih lahko opravljala zadovoljivo in pod pogoji, kakršni so cena, objektivne kakovostne lastnosti, kontinuiteta in dostop do storitve, ki so skladni z javnim interesom, kakor ga opredeli država članica (25).

(16)

Nadzorni organ v zvezi z uporabo tega načela v sektorju širokopasovnih omrežij izhaja iz stališča, da se vzpostavitev vzporedne konkurenčne javno financirane širokopasovne infrastrukture na območjih, kjer so zasebni vlagatelji že vlagali v infrastrukturo za širokopasovna omrežja (ali jo dodatno širijo) in že zagotavljajo konkurenčne širokopasovne storitve z zadostno pokritostjo, ne more šteti za SSGP v smislu člena 59(2) Sporazuma EGP (26). Če pa je mogoče dokazati, da zasebni vlagatelji v bližnji prihodnosti (27) ne bodo mogli zagotoviti ustrezne pokritosti s širokopasovnim omrežjem za vse državljane ali uporabnike in bo zato znaten del prebivalstva ostal brez možnosti priključitve, se lahko podjetju, pooblaščenemu za opravljanje SSGP, dodeli nadomestilo za opravljanje javne službe, če so izpolnjeni pogoji iz prej navedenega sporočila o SSGP. V tem okviru morajo biti omrežja, ki jih je treba upoštevati pri oceni potrebe po SSGP, vedno primerljiva, torej morajo biti bodisi osnovna širokopasovna omrežja ali dostopovna omrežja naslednje generacije.

(17)

Poleg tega se lahko postavitev in upravljanje širokopasovne infrastrukture uvrsti med SSGP samo, če taka infrastruktura vsem uporabnikom na danem območju, tj. zasebnim in poslovnim uporabnikom, brez razlike, zagotavlja univerzalno povezljivost. Podpora za omogočanje povezljivosti zgolj za poslovne uporabnike ne zadostuje (28).

(18)

Obvezujoča narava naročila SSGP pomeni tudi, da ponudnik načrtovanega omrežja ne bo mogel zavrniti grosističnega dostopa do infrastrukture po lastni presoji in/ali na diskriminatorni podlagi (ker na primer zagotavljanje storitev dostopa na določenemu območju ne bi bilo dobičkonosno).

(19)

Glede na stopnjo konkurenčnosti, ki je bila dosežena od liberalizacije sektorja elektronskih komunikacij v EGP, in zlasti glede na današnjo konkurenco na maloprodajnem trgu širokopasovnega dostopa, bi moralo biti v okviru SSGP vzpostavljeno javno financirano omrežje, dostopno vsem zainteresiranim operaterjem. Tako bi morala potrditev naročila SSGP za postavitev širokopasovnega omrežja temeljiti na zagotavljanju pasivne (29), nevtralne (30) in odprte infrastrukture. Tako omrežje bi moralo prosilcem za dostop zagotoviti vse možne oblike dostopa do omrežja in omogočiti učinkovito konkurenco na maloprodajni ravni, s čimer bi se končnim uporabnikom zagotovile konkurenčne in cenovno dostopne storitve (31).

(20)

Zato naj bi naročilo SSGP zajemalo le postavitev širokopasovnega omrežja z zagotavljanjem univerzalne povezljivosti in s tem povezanih storitev grosističnega dostopa, ne pa tudi maloprodajnih komunikacijskih storitev (32). Kadar je izvajalec naročila SSGP hkrati vertikalno integriran operater širokopasovnega omrežja, je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo navzkrižje interesov, neupravičena diskriminacija in vse druge skrite posredne prednosti (33).

(21)

Glede na to, da je trg elektronskih komunikacij popolnoma liberaliziran, naročilo SSGP za postavitev širokopasovnega omrežja ne more biti oddano na podlagi odobritve izključne ali posebne pravice za ponudnika SSGP v smislu člena 59(2) Sporazuma EGP.

Izračun nadomestila in vračila sredstev

(22)

Pri izračunu nadomestila za SSGP se v celoti uporabljajo načela svežnja SSGP. Vendar bi bilo zaradi posebnosti sektorja širokopasovnih omrežij koristno dodati pojasnilo v zvezi s SSGP, katerih cilj je pokriti še nepovezane soseske ali okrožja (t. i. „bele točke“) na širšem območju, na katerem so nekateri operaterji že postavili svojo omrežno infrastrukturo ali pa to načrtujejo v bližnji prihodnosti. Kadar območje, za katero je ponudnik SSGP pooblaščen, ni omejeno samo na „bele točke“ zaradi velikosti ali lokacije, bi se lahko zgodilo, da mora ponudnik SSGP postaviti omrežno infrastrukturo tudi na donosnih območjih, ki jih že pokrivajo komercialni operaterji. V takem primeru bi moralo vsako dodeljeno nadomestilo kriti zgolj stroške postavitve infrastrukture na nedonosnih belih točkah ob upoštevanju zadevnih prihodkov in zmernega dobička (34).

(23)

V veliko primerih bi lahko bilo primerno, če bi se znesek nadomestila določil vnaprej, da se pokrije pričakovano vrzel v financiranju v danem obdobju, kot pa da se nadomestilo določi le na podlagi stroškov in prihodkov, ko ti nastanejo. V prejšnjem modelu je bilo več spodbud za podjetje, da omeji stroške in poslovanje sčasoma razvije (35). Kadar naročilo SSGP za postavitev širokopasovnega omrežja ne pomeni postavitve infrastrukture v javni lasti, bi bilo treba uporabiti ustrezen nadzorni mehanizem in mehanizem za vračilo sredstev, tako da bi se z zadržanjem omrežja, ki se je financiralo iz javnih sredstev, v javni lasti tudi po izteku koncesije za SSGP preprečila dodelitev neupravičene prednosti ponudniku SSGP.

2.4 Upravni in regulativni ukrepi za spodbujanje postavitve širokopasovnih omrežij, ki ne spadajo na področje uporabe pravil EGP o državni pomoči

(24)

Države Efte lahko za pospeševanje postavitve širokopasovnih omrežij in zlasti dostopovnih omrežij naslednje generacije poleg zagotavljanja neposrednega financiranja za podjetja izberejo še druge vrste ukrepov. Ti ukrepi ne vključujejo nujno državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(25)

Ker je praviloma velik del stroškov za postavitev dostopovnih omrežij naslednje generacije namenjen gradbenim delom (36), se lahko države Efte v skladu z regulativnim okvirom za elektronske komunikacije (37) odločijo, da bodo za enostavnejši postopek pridobivanja služnostnih pravic na primer zahtevale, da omrežni operaterji koordinirajo gradbena dela in/ali dajo na voljo del svoje infrastrukture. Prav tako lahko države Efte odredijo, da je treba pri vseh novih gradnjah (vključno z novimi vodnimi, energetskimi, prometnimi ali kanalizacijskimi omrežji) in/ali zgradbah vgraditi priključke, primerne za dostopovna omrežja naslednje generacije. Tudi tretje osebe lahko na lastne stroške postavijo svojo pasivno omrežno infrastrukturo, če bi se v vsakem primeru izvajala splošna gradbena dela. To možnost bi bilo treba pregledno in nediskriminatorno ponuditi vsem zainteresiranim operaterjem, poleg tega pa bi načeloma morala biti na voljo vsem morebitnim uporabnikom in ne le operaterjem elektronskih komunikacijskih omrežij (kot so podjetja za oskrbo z električno energijo, plinom, vodo itd.) (38). Centralizirana evidenca obstoječe (subvencionirane ali druge) infrastrukture, ki lahko vključuje tudi načrtovana dela, lahko pomembno prispeva k podpori postavitve komercialnih širokopasovnih omrežij (39). Obstoječa infrastruktura ne zadeva le telekomunikacijske infrastrukture, kot so žična, brezžična ali satelitska infrastruktura, ampak tudi alternativne infrastrukture (odtočni kanali, vstopni jaški itd.) drugih panog (kot so javne službe) (40).

2.5 Ocena združljivosti na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP

(26)

Kadar državno posredovanje za podporo postavitvi širokopasovnega omrežja izpolnjuje pogoje iz oddelka 2.1, Nadzorni organ načeloma oceni njegovo združljivost na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP (41). Regionalni in lokalni organi uporabljajo različne modele posredovanj. Nekaj jih je opisanih v Dodatku. Poleg teh lahko javni organi za podporo postavitvi širokopasovnih omrežij razvijejo tudi druge (42). Za vse vrste posredovanj se morajo uporabljati vsa merila združljivosti iz teh smernic (43).

(27)

Projekti državne pomoči za širokopasovna omrežja se lahko izvajajo na območjih, ki prejemajo pomoč, v smislu člena 61(3)(a) in (c) Sporazuma EGP ter posebnih pravil o regionalni pomoči (44). V tem primeru se pomoč za širokopasovna omrežja lahko šteje kot pomoč za začetno naložbo v smislu pravil o regionalni pomoči. Če ukrep spada na področje uporabe takšnih pravil in predvidoma dodeljuje individualno ad hoc pomoč enemu podjetju ali pomoč, omejeno na eno področje dejavnosti, mora država Efte dokazati, da so bili pogoji pravil o regionalni pomoči izpolnjeni. To predvsem pomeni, da zadevni projekt prispeva k skladni strategiji regionalnega razvoja ter da, ob upoštevanju lastnosti in obsega projekta, ne bo povzročil nesprejemljivega izkrivljanja konkurence.

2.5.1 Pregled skupnih načel združljivosti

(28)

Nadzorni organ pri oceni na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP preuči, ali je pozitiven učinek ukrepa pomoči pri doseganju cilja skupnega interesa večji od njegovih možnih negativnih stranskih učinkov, kot je izkrivljanje trgovine in konkurence. To izvede v dveh korakih.

(29)

Najprej se prepriča, da vsak ukrep pomoči izpolnjuje potrebne pogoje, naštete v nadaljevanju. Če pomoč ne izpolnjuje enega od naslednjih pogojev, se razglasi za nezdružljivo z delovanjem Sporazuma EGP.

1.	Prispevanje k doseganjem ciljev skupnega interesa

2.	Trg ne zagotavlja te storitve zaradi tržnih nepopolnosti ali velikih neenakosti

3.	Ustreznost državne pomoči kot instrumenta politike

4.	Obstoj spodbujevalnega učinka

5.	Omejitev pomoči na najmanjšo potrebno

6.	Majhni negativni učinki

7.	Preglednost

(30)

Nadzorni organ nato, če so izpolnjeni vsi ustrezni pogoji, primerja pozitiven učinek ukrepa pomoči pri doseganju cilja skupnega interesa in njegove možne negativne učinke.

(31)

Posamezne faze ocene Nadzornega organa na področju širokopasovnih omrežij so natančneje opisane v nadaljevanju.

(1) Prispevanje k doseganjem ciljev skupnega interesa

(32)

Glede cilja skupnega interesa bo Nadzorni organ ocenil, v kakšnem obsegu bo načrtovano posredovanje prispevalo k izpolnjevanju ciljev skupnega interesa, ki so pojasnjeni zgoraj in podrobneje opredeljeni v Evropski digitalni agendi.

(2) Trg ne zagotavlja te storitve zaradi tržnih nepopolnosti ali velikih neenakosti

(33)

O „tržni nepopolnosti“ govorimo, kadar trg, prepuščen samemu sebi, tj. brez posredovanja, ne bi dal rezultatov, ki bi pozitivno učinkovali na družbo. To se lahko zgodi, kadar se ne izvajajo nekatere naložbe, kljub temu da je gospodarska korist za družbo večja od njihovih stroškov (45). V takih primerih lahko dodelitev državne pomoči ustvari pozitivne učinke, s prilagoditvijo gospodarskih spodbud podjetjem pa se lahko izboljša splošna učinkovitost. V sektorju širokopasovnih omrežij je ena od oblik tržne nepopolnosti povezana s pozitivnimi zunanjimi učinki. Taki zunanji učinki se pojavijo, kadar udeleženci na trgu ne internalizirajo celotne koristi svojih ukrepov. Razpoložljivost širokopasovnih omrežij na primer omogoča zagotavljanje več storitev in inovacije, ki bodo tako verjetno koristile več ljudem, in ne le neposrednim vlagateljem in naročnikom, priključenim na omrežje. Stanje na trgu tako ne bi omogočilo dovolj zasebnih naložb v širokopasovna omrežja.

(34)

Zaradi ekonomije gostote je postavitev širokopasovnih omrežij na splošno bolj donosna na območjih, kjer je potencialna raven povpraševanja višja in zgoščena, tj. na gosto poseljenih območjih. Zaradi visokih stalnih stroškov naložb se z zmanjšanjem gostote prebivalstva stroški na enoto močno povečajo (46). Zato se s postavitvijo širokopasovnih omrežjih pod komercialnimi pogoji običajno donosno pokrije le del prebivalstva. Vendar pa razširjen in cenovno dostopen dostop do širokopasovnih omrežij ustvarja pozitivne zunanje učinke, ker lahko spodbuja rast in inovacije v vseh sektorjih gospodarstva. Kadar trg ne zagotavlja zadostne pokritosti s širokopasovnim omrežjem ali pogoji dostopa niso ustrezni, lahko državna pomoč pripomore k odpravi take tržne nepopolnosti.

(35)

Drugi možni cilj skupnega interesa se nanaša na lastniški kapital. Država se lahko za posredovanje odloči tudi zato, da bi odpravila socialne ali regionalne razlike, ki izhajajo iz tržnih rezultatov. V nekaterih primerih se lahko državna pomoč za širokopasovna omrežja uporabi tudi za doseganje ciljev enakosti, tj. kot način za izboljšanje dostopa do osnovnih sredstev komunikacije in udeležbe v družbi ter svobode izražanja za vse člane družbe, s čimer se izboljšata socialna in teritorialna kohezija.

(3) Ustreznost državne pomoči kot instrumenta politike in zasnova ukrepa

(36)

Javna posredovanja v podporo širokopasovnim omrežjem se lahko izvajajo na državni, regionalni ali občinski ravni (47). Različni ukrepi morajo biti usklajeni, da se preprečita podvajanje in neskladnost. Za zagotovitev skladnosti in usklajenosti lokalnih ukrepov je treba zagotoviti visoko raven preglednosti lokalnih pobud.

(37)

Zaželeno je, da države Efte, kadar je to mogoče ter ob spoštovanju svojih pristojnosti in nacionalnih posebnosti, razvijejo nacionalne sheme, ki odražajo glavna načela, ki veljajo za javne pobude, in v njih navedejo najpomembnejše značilnosti načrtovanih omrežij (48). Nacionalne okvirne sheme za razvoj širokopasovnih omrežij zagotavljajo skladnost pri porabi javnih sredstev, zmanjšujejo upravno breme za manjše organe, ki dodeljujejo pomoč, in pospešujejo izvajanje posameznih ukrepov pomoči. Poleg tega je zaželeno, da države Efte na centralni ravni zagotovijo jasna navodila za izvajanje projektov širokopasovnih omrežij, ki se financirajo z državno pomočjo.

(38)

Pri oblikovanju ukrepov državne pomoči, ki spodbujajo konkurenco, v podporo širokopasovnim omrežjem je posebej pomembno sodelovanje nacionalnih regulativnih organov. Ti so si namreč zaradi svoje ključne vloge, ki izvira iz sektorskih predpisov, pridobili tehnično znanje in izkušnje (49). Najprimerneje lahko podpirajo javne organe pri oblikovanju shem državnih pomoči ter svetujejo, zlasti pri določanju ciljnih območij. Prav tako bi lahko svetovali pri oblikovanju cen in pogojev grosističnega dostopa ter reševanju sporov med prosilci za dostop in operaterjem subvencionirane infrastrukture. Države Efte naj bi nacionalnim regulativnim organom z zadostnimi sredstvi omogočile izvajanje take podpore. Če je potrebno, morajo države Efte zagotoviti ustrezno pravno podlago za sodelovanje nacionalnih regulativnih organov pri projektih državne pomoči na področju širokopasovnih omrežij. Nacionalni regulativni organi bi morali v okviru razširjanja najboljših praks izdati smernice za lokalne organe, ki bi vključevale priporočila v zvezi z analizo trga, proizvodi na področju grosističnega dostopa in načeli pri določanju cen grosističnega dostopa ob upoštevanju regulativnega okvira za elektronske komunikacije in zadevnih priporočil, ki jih je izdal Nadzorni organ (50).

(39)

Poleg sodelovanja nacionalnih regulativnih organov lahko koristne nasvete zagotovijo tudi nacionalni organi za konkurenco, zlasti v zvezi z velikimi okvirnimi shemami, kar lahko pripomore k vzpostavitvi enakih pogojev za vse operaterje, ki sodelujejo v razpisih, in prepreči, da bi se nesorazmerno velik delež državnih sredstev namenil enemu operaterju in s tem okrepil njegov (morda že prevladujoč) tržni položaj (51). Nekatere države EGP so ustanovile nacionalna središča odličnosti za pomoč malim, lokalnim organom pri oblikovanju ustreznih ukrepov državne pomoči in za zagotavljanje doslednosti pri uporabi pravil o državni pomoči, kot je določeno v teh smernicah (52).

(40)

Za ustrezno zasnovo ukrepa mora biti državna pomoč skladno s preskusom izravnave tudi ustrezen instrument politike za reševanje tega problema. Predhodna regulacija v več primerih namreč olajša razvoj širokopasovnih omrežij v mestnih in gosteje poseljenih območjih, vendar morda ni zadosten instrument, ki bi omogočil zagotavljanje širokopasovnih storitev zlasti na manj pokritih območjih, kjer je s tem povezana donosnost naložb nizka (53). Podobno ukrepi na strani povpraševanja, ki spodbujajo širokopasovna omrežja (na primer kuponi za končne uporabnike), sicer lahko pozitivno vplivajo na gostoto povezav širokopasovnega omrežja (54), vendar ne morejo vedno odpraviti težav zaradi nezadostnih širokopasovnih omrežij (55). V nekaterih okoliščinah je dodelitev javnih sredstev morda edina možnost za izboljšanje nezadostne širokopasovne povezljivosti. Organi, ki dodeljujejo pomoč, upoštevajo tudi (ponovne) dodelitve spektra, kar bi lahko privedlo do razvoja omrežja na ciljnih področjih, s čimer bi bili lahko doseženi cilji organov, ki dodeljujejo pomoč, brez zagotavljanja neposrednih nepovratnih sredstev.

(4) Obstoj spodbujevalnega učinka

(41)

Glede spodbujevalnega učinka ukrepa je treba proučiti, ali se zadevne naložbe v širokopasovno omrežje brez državne pomoči ne bi izvedle v enakem časovnem obdobju. Kadar ima operater določene obveznosti v zvezi z zajetjem ciljnega območja (56), lahko ni upravičen do državne pomoči, ker ta verjetno ne bi imela spodbujevalnega učinka.

(5) Omejitev pomoči na najmanjšo potrebno

(42)

Pri ocenjevanju sorazmernosti priglašenih ukrepov Nadzorni organ opozori na več pogojev, potrebnih za zmanjšanje zadevne državne pomoči na najmanjšo potrebno in možnega izkrivljanja konkurence, kakor je podrobneje razloženo v oddelkih, ki sledijo.

(6) Majhni negativni učinki

(43)

Sprememba ravnanja prejemnika pomoči lahko ima tudi negativne učinke na konkurenco in trgovino. Pomen izkrivljanja konkurence se lahko oceni v smislu učinkov na konkurente. Če se lahko konkurentom donosnost predhodne naložbe dejansko zmanjša zaradi pomoči, se lahko odločijo zmanjšati svoje prihodnje naložbe ali se celo popolnoma umakniti s tržišča (57). Poleg tega lahko v primerih, kadar je verjetno, da bo upravičenec pomoči, izbran na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka, podjetje, ki že ima prevladujoč položaj na trgu ali bi ga lahko dobilo zaradi naložbe, financirane z državnimi sredstvi, ukrep pomoči oslabi konkurenčni pritisk, ki ga lahko izvajajo konkurenti. Če ukrep državne pomoči ali pogoji, ki zanj veljajo (vključno z načinom financiranja, če je s pomočjo neločljivo povezan), povzročajo kršitev prava EGP, pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP (58).

(7) Preglednost

(44)

Pomoč se dodeli pregledno. Zlasti je treba zagotoviti, da imajo države Efte, gospodarski subjekti, zainteresirana javnost in Nadzorni organ enostaven dostop do vseh ustreznih aktov in koristnih informacij o dodeljeni pomoči. Podrobni podatki glede zahtev v zvezi s preglednostjo so navedeni v točki (74).

(8) Skupni učinek ukrepa in pogoji združljivosti za omejevanje izkrivljanja konkurence

(45)

Skrbno oblikovana shema državne pomoči za širokopasovna omrežja bi morala zagotoviti, da je skupni učinek ukrepa pozitiven.

(46)

V tem okviru se učinek ukrepa državne pomoči lahko opiše kot sprememba dejavnosti glede na to, kar bi se zgodilo brez pomoči. Pozitivni učinki pomoči so neposredno povezani s spremembo ravnanja prejemnika. Na podlagi te spremembe bi moralo biti mogoče doseči želeni cilj skupnega interesa. V sektorju širokopasovnih omrežij pomoč posledično pomeni postavitev nove infrastrukture, ki je drugače ne bi bilo, in s tem zagotovitev dodatne zmogljivosti in hitrosti na trgu, pa tudi nižje cene in večjo izbiro za potrošnike ter večjo kakovost in inovacije. S tem bi se razširil tudi dostop potrošnikov do spletnih virov, kar bi, če se temu pridruži še večja zaščita potrošnikov na tem področju, verjetno spodbudilo rast povpraševanja.

(47)

S subvencioniranim omrežjem bi moralo biti mogoče zagotoviti „veliko spremembo“ v smislu razpoložljivosti širokopasovnih povezav. „Velika sprememba“ se lahko dokaže, če zaradi javnega posredovanja (i) izbrani ponudnik zagotovi bistvene nove naložbe v širokopasovno omrežje (59) in (ii) subvencionirana infrastruktura pomeni znatne nove zmogljivosti za trg v smislu razpoložljivosti, zmogljivosti (60), hitrosti in konkurenčnosti širokopasovnih storitev (61). Velika sprememba se primerja z obstoječim stanjem in s konkretno načrtovanimi postavitvami omrežij.

(48)

Poleg tega je treba za zagotovitev kar najmanjšega vpliva negativnih učinkov na konkurenco izpolniti več pogojev pri oblikovanju ukrepa pomoči, kakor je določeno spodaj v oddelku 3.4.

(49)

Nadzorni organ lahko kot dodatno varovalo pri omejevanju izkrivljanja konkurence zahteva, da se nekatere sheme časovno omejijo (običajno na 4 leta ali manj) in ocenijo, da se preveri (i) ali so bile uresničene predpostavke in pogoji, na podlagi katerih je bil sprejet sklep glede njihove združljivosti; (ii) učinkovitost ukrepa pomoči glede na predhodno opredeljene cilje; (iii) učinek sheme na trge in konkurenco ter da ni bilo nobenih izkrivljajočih učinkov med trajanjem sheme pomoči, ki bi bili v nasprotju z interesi EGP (62). Glede na cilje te ocene ter da ne bi nesorazmerno obremenila držav Efte in manjših projektov pomoči, se to uporablja le za nacionalne sheme pomoči in sheme pomoči z velikimi proračuni pomoči, ki uvajajo nekatere novosti, ali kadar se predvidijo pomembne tržne, tehnološke ali regulativne spremembe. Oceno opravi strokovnjak, neodvisen od organa, ki dodeljuje državno pomoč, na podlagi skupne metodologije (63). Ocena se objavi. Ocena se pravočasno predloži Nadzornemu organu, da se lahko odloči glede morebitnega podaljšanja ukrepa pomoči, vsekakor pa ob izteku sheme. Natančen obseg sheme in podrobnosti v zvezi z njo se opredelijo v sklepu o odobritvi ukrepa pomoči. Vsak naslednji ukrep pomoči s podobnim ciljem upošteva rezultate te ocene.

(50)

Če tehtanje pokaže, da negativni učinki prevladujejo nad koristmi, lahko Nadzorni organ prepove pomoč ali zahteva popravne ukrepe v zvezi z zasnovo pomoči ali škodo za konkurenco.

3. OCENA DRŽAVNE POMOČI ZA ŠIROKOPASOVNA OMREŽJA

3.1 Vrste širokopasovnih omrežij

(51)

Za namene ocene državnih pomoči se v teh smernicah razlikuje med osnovnimi omrežji in dostopovnimi omrežji naslednje generacije.

(52)

Med osnovna širokopasovna omrežja lahko štejemo več različnih tehnoloških platform, vključno z ADSL (asimetričnim digitalnim naročniškim vodom, do omrežij ADSL2+), standardnimi kabli (npr. standard DOCSIS 2.0), mobilnimi omrežji tretje generacije (UMTS) ter satelitskimi sistemi.

(53)

Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja (64) so dostopovna omrežja naslednje generacije dostopovna omrežja, ki jih v celoti ali delno sestavljajo optični elementi (65) in lahko zagotavljajo storitve širokopasovnega dostopa z izboljšanimi lastnostmi v primerjavi z obstoječimi osnovnimi širokopasovnimi omrežji (66).

(54)

Dostopovna omrežja naslednje generacije naj bi imela vsaj naslednje lastnosti: (i) zanesljivo zagotavljanje zelo hitrih storitev na naročnika prek optičnih zalednih omrežij (ali omrežjih, ki temeljijo na enakovredni tehnologiji), dovolj blizu prostorov uporabnikov za dejansko zagotovitev zelo hitre povezave; (ii) podpora različnim naprednim digitalnim storitvam, vključno s konvergiranimi storitvami, ki temeljijo izključno na internetnem protokolu, ter (iii) znatno višje hitrosti nalaganja (v primerjavi z osnovnimi širokopasovnimi omrežji). Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja so dostopovna omrežja naslednje generacije: (i) optična dostopovna omrežja (FTTx) (67); (ii) napredna nadgrajena kabelska omrežja (68) in (iii) nekatera napredna brezžična dostopovna omrežja, ki omogočajo zanesljivo zagotavljanje zelo hitrih storitev na naročnika (69).

(55)

Zavedati se je treba, da naj bi dostopovna omrežja naslednje generacije dolgoročno nadomestila obstoječa osnovna širokopasovna omrežja, ne pa jih samo nadgradila. Ker dostopovna omrežja naslednje generacije zahtevajo drugačno omrežno arhitekturo ter ponujajo širokopasovne storitve, ki so bistveno kakovostnejše od sedanjih, in številne storitve, ki jih obstoječa širokopasovna omrežja ne bi mogla podpirati, se bodo v prihodnosti verjetno pojavile precejšnje razlike med območji, ki jih bodo pokrivala dostopovna omrežja naslednje generacije, in tistimi, ki jih ne bodo (70).

(56)

Države Efte se lahko same odločijo za obliko posredovanja, pomembno je le, da je ta v skladu s pravili o državni pomoči. V nekaterih primerih se lahko odločijo za financiranje tako imenovanih omrežij naslednje generacije, tj. zalednih omrežij, ki ne dosegajo končnih uporabnikov. Zaledna omrežja so nujen vložek za maloprodajne operaterje telekomunikacijskih omrežij za zagotovitev storitev dostopa končnim uporabnikom. Te vrste omrežij lahko podpirajo tako osnovna omrežja kot tudi dostopovna omrežja naslednje generacije (71). Operaterji telekomunikacijskih omrežij se sami odločijo (za naložbeno odločitev) glede vrste zaključnega dela infrastrukture, ki jo želijo povezati z zalednim omrežjem (72). Javni organi se lahko odločijo tudi samo za izvedbo gradbenih del (na primer kopanja na javnih površinah, postavitve vodov) ter tako omogočijo, da zadevni operaterji (prej) postavijo elemente svojega omrežja. Poleg tega lahko javni organi po potrebi uporabijo tudi satelitske rešitve.

3.2 Razlikovanje med belimi, sivimi in črnimi lisami za osnovna širokopasovna omrežja

(57)

Za oceno tržne nepopolnosti in ciljev lastniškega kapitala se lahko razlikuje med dvema vrstama ciljnih območij. To razlikovanje je obrazloženo v nadaljevanju. Pri opredelitvi ciljnih območij se v primeru, da je javno posredovanje omejeno na zaledni del omrežja, v okviru ocene državne pomoči upoštevajo razmere na zalednih trgih kot tudi na trgih dostopa (73).

(58)

Različni standardi za utemeljitev javnega posredovanja na teh geografskih območjih so opisani spodaj.

(59)

Za namene opredelitve geografskih območij kot belih, sivih ali črnih lis, kakor je opisano v nadaljevanju, mora organ, ki dodeljuje pomoč, ugotoviti, ali širokopasovna infrastruktura že obstaja v ciljnem območju. Da se zagotovi, da javno posredovanje ne ovira zasebnih naložb, bi morali organi, ki dodeljujejo pomoč, tudi preveriti, ali imajo zasebni vlagatelji konkretne načrte za postavitev lastne infrastrukture v bližnji prihodnosti. Izraz „bližnja prihodnost“ je treba razumeti kot triletno obdobje (74). Če organ, ki dodeljuje pomoč, določi daljši časovni okvir za postavitev subvencionirane infrastrukture, bi bilo treba enako obdobje nameniti oceni obstoja načrtov komercialnih naložb.

(60)

Organ, ki dodeljuje pomoč, z objavo povzetka načrtovanega ukrepa pomoči in s pozivom zainteresiranim stranem k predložitvi pripomb preveri, da ni zasebnih vlagateljev, ki bi v bližnji prihodnosti nameravali postaviti lastno infrastrukturo.

(61)

Obstaja tveganje, da „izraženi interes“ zasebnega vlagatelja ovira zagotavljanje širokopasovnih storitev na ciljnem območju, če se ta naložba pozneje ne izvede, javno posredovanje pa se zavleče. Organ, ki dodeljuje pomoč, lahko zato pred odložitvijo javnega posredovanja od zasebnega vlagatelja zahteva določene zaveze. Te bi morale zagotoviti, da se v treh letih ali v daljšem obdobju, predvidenem za naložbo, ki prejme pomoč, doseže znaten napredek v smislu pokritosti. Od zadevnega operaterja lahko tudi zahteva, da sklene ustrezno pogodbo, v kateri so določene obveznosti v zvezi s postavitvijo omrežja. V tej pogodbi se lahko določijo tudi „mejniki“, ki jih je treba doseči v tem triletnem obdobju (75), in obveznost poročanja o napredku. Če mejnik ni dosežen, lahko organ, ki dodeljuje pomoč, začne izvajati načrt javnih ukrepov. To pravilo velja za osnovna omrežja in dostopovna omrežja naslednje generacije.

3.2.1 „Bele lise“: spodbujanje ciljev teritorialne kohezije in gospodarskega razvoja

(62)

„Bele lise“ so območja, na katerih ni nobene širokopasovne infrastrukture niti ni verjetno, da bi bila ta v bližnji prihodnosti tam razvita. Nadzorni organ se zato strinja, da države Efte z dodelitvijo finančne podpore za zagotavljanje širokopasovnih storitev na območjih, na katerih širokopasovna omrežja trenutno niso na voljo, uresničujejo konkretne cilje na področju kohezije in gospodarskega razvoja, zato je njihovo posredovanje verjetno v skladu s skupnim interesom, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz oddelka 3.4 v nadaljevanju (76).

3.2.2 „Sive lise“: potrebna je podrobnejša ocena

(63)

„Sive lise“ so območja, na katerih je prisoten en operater omrežja in ni verjetno, da bi bilo v bližnji prihodnosti tam razvito še eno omrežje (77). Sam obstoj enega operaterja omrežja (78) na nekem območju še ne pomeni, da ni težav v zvezi s tržnimi nepopolnostmi ali kohezijo. Če ima tak operater tržno moč (monopol), lahko državljanom zagotavlja kombinacijo kakovosti in cene storitev, ki ni optimalna. Lahko se zgodi, da nekaterim kategorijam uporabnikov niso zagotovljene ustrezne storitve ali da so v primeru, da cene grosističnega dostopa niso regulirane, maloprodajne cene v primerjavi s cenami enakih storitev, ki se zagotavljajo na konkurenčnejših, a drugače primerljivih območjih ali regijah v državi, višje. Če poleg tega obstajajo le omejene možnosti, da bodo na trg vstopili drugi operaterji, je financiranje alternativne infrastrukture lahko ustrezen ukrep (79).

(64)

Na območjih, na katerih je že prisoten en operater širokopasovnega omrežja, pa lahko subvencije za izgradnjo alternativnega omrežja izkrivljajo dinamičnost trga. Zato je državna pomoč za postavitev širokopasovnih omrežij v „sivih“ lisah upravičena samo v primeru, ko je mogoče jasno dokazati, da tržna nepopolnost še vedno obstaja. V teh primerih sta potrebni podrobnejša analiza in natančna ocena združljivosti.

(65)

Sive lise bi bile lahko upravičene do državne pomoči, če so izpolnjeni pogoji združljivosti iz oddelka 3.4 in če je dokazano, da (i) niso zagotovljene nobene cenovno dostopne ali ustrezne storitve za izpolnjevanje potreb državljanov ali podjetij (80) ter (ii) za dosego istih ciljev ni na voljo nobenih manj izkrivljajočih ukrepov (vključno s predhodnimi ureditvami).

(66)

Nadzorni organ bo za ugotovitev, ali so navedeni pogoji iz točk (i) in (ii) izpolnjeni, zlasti ocenil:

(a)	ali so splošni tržni pogoji ustrezni, tako da bo med drugim proučil raven obstoječih cen širokopasovnega dostopa, vrsto storitev, ki se ponujajo končnim (rezidenčnim in poslovnim) uporabnikom, ter s tem povezane pogoje;

(b)	ali se v primeru, da ne obstaja nobena predhodna ureditev, ki bi jo zahteval nacionalni regulativni organ, tretjim osebam zagotavlja učinkovit omrežni dostop oziroma ali pogoji za dostop spodbujajo učinkovito konkurenco;

(c)	ali splošne ovire za vstop preprečujejo morebiten vstop drugih operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij (81) na trg ter

(d)	ali kateri od ukrepov ali pravnih sredstev, ki jih je v zvezi z obstoječim ponudnikom omrežja sprejel pristojni nacionalni regulativni organ ali organ, pristojen za konkurenco, ni privedel do rešitve takih težav.

(67)

Preskus združljivosti, opisan v oddelku 3.4, se izvede samo za sive lise, ki izpolnjujejo merila upravičenosti iz oddelka 3.4.

3.2.3 „Črne lise“: državno posredovanje ni potrebno

(68)

Če sta ali bosta v bližnji prihodnosti na nekem geografskem območju prisotni vsaj dve osnovni širokopasovni omrežji različnih operaterjev in se širokopasovne storitve zagotavljajo pod konkurenčnimi pogoji (konkurenca med operaterji z lastno infrastrukturo (82)), se lahko sklepa, da tržnih nepopolnosti ni. Zato je zelo malo možnosti, da bo državno posredovanje zagotovilo dodatne koristi. Nasprotno pa bo državna podpora za financiranje postavitve dodatnega širokopasovnega omrežja s primerljivimi zmogljivostmi načeloma povzročila nesprejemljivo izkrivljanje konkurence in izrinjanje zasebnih vlagateljev. Zato bo Nadzorni organ ukrepe za financiranje postavitve dodatne širokopasovne infrastrukture v „črnih lisah“ ocenil negativno, če ne bo tržna nepopolnost jasno dokazana (83).

3.3 Razlikovanje med belimi, sivimi in črnimi lisami za dostopovna omrežja naslednje generacije

(69)

Razlikovanje med „belimi“, „sivimi“ in „črnimi“ lisami iz oddelka 3.2 zgoraj se upošteva tudi pri oceni, ali je državna pomoč za dostopovna omrežja naslednje generacije združljiva z delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 61(3)(c).

(70)

Nekatera obstoječa napredna osnovna širokopasovna omrežja bi lahko s posodobitvijo aktivne opreme podpirala tudi nekatere vrste širokopasovnih storitev, ki se bodo v prihodnosti verjetno zagotavljale prek dostopovnih omrežij naslednje generacije (kot je osnovni paket storitev trojček). Vseeno pa je treba upoštevati, da se lahko pojavijo novi proizvodi ali storitve, ki z vidika bodisi povpraševanja bodisi ponudbe niso nadomestljivi ter bodo zahtevali zmogljivosti, zanesljivost in precej večje hitrosti nalaganja in prenosa, ki presegajo zgornje fizične omejitve osnovne širokopasovne infrastrukture.

3.3.1 „Bele lise dostopovnih omrežij naslednje generacije“

(71)

V skladu s tem je treba za oceno državne pomoči za dostopovna omrežja naslednje generacije območje, kjer dostopovnih omrežij naslednje generacije trenutno ni ter tudi ni verjetno, da jih bodo zasebni vlagatelji skladno s točkami 59 do 61 v treh letih postavili, obravnavati kot „bele lise dostopovnih omrežij naslednje generacije“. Tako območje je upravičeno do državne pomoči za dostopovna omrežja naslednje generacije, če so izpolnjeni pogoji združljivosti iz oddelkov 3.4 in 3.5.

3.3.2 „Sive lise dostopovnih omrežij naslednje generacije“:

(72)

Območje je treba obravnavati kot „sivo liso dostopovnih omrežij naslednje generacije“, če je na voljo ali bo v naslednjih treh letih postavljeno le eno dostopovno omrežje naslednje generacije (84) in nobeden od operaterjev v naslednjih treh letih ne načrtuje postavitve takega omrežja. Pri oceni, ali bi lahko drugi vlagatelji v omrežje na zadevnem območju zgradili dodatna dostopovna omrežja naslednje generacije, je treba upoštevati vse obstoječe regulativne ali zakonodajne ukrepe, ki bi lahko zmanjšali ovire za razvoj takega omrežja (dostop do vodov, souporaba infrastrukture itd.). Nadzorni organ bo moral izvesti podrobnejšo analizo, da se preveri, ali je glede na to, da državna intervencija na takih območjih pomeni visoko tveganje za izrinjanje obstoječih investitorjev in izkrivljanje konkurence, ta državna intervencija sploh potrebna. Nadzorni organ bo v zvezi s tem izvedel oceno na podlagi pogojev združljivosti iz teh smernic.

3.3.3 „Črne lise dostopovnih omrežij naslednje generacije“

(73)

Če sta na zadevnem območju na voljo ali bosta v naslednjih treh letih postavljeni vsaj dve dostopovni omrežji naslednje generacije različnih operaterjev, je treba tako območje obravnavati kot „črno liso dostopovnih omrežij naslednje generacije“. Nadzorni organ bo upošteval, da bi lahko državna pomoč za dodatno javno financirano konkurenčno in enako dostopovno omrežje naslednje generacije na teh območjih resno izkrivljala konkurenco in ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 61(3)(c).

3.4 Zasnova ukrepa in potreba po omejevanju izkrivljanja konkurence

(74)

Vsak državni ukrep v podporo postavitvi širokopasovnega omrežja bi moral izpolnjevati vse pogoje združljivosti iz zgornjega oddelka 2.5, vključno s ciljem skupnega interesa, obstojem tržne nepopolnosti, ustreznostjo ukrepa in spodbujevalnim učinkom ukrepa. Kar zadeva omejevanje izkrivljanja konkurence, je treba poleg predložitve dokaza, da je v vseh primerih z ukrepom dosežena „velika sprememba“ (na območju belih, sivih in črnih lis) (85), izpolniti naslednje nujne pogoje, da se dokaže sorazmernost ukrepa. Če kateri koli od teh pogojev ne bi bil izpolnjen, bi bila verjetno potrebna podrobna ocena (86), na podlagi katere bi bil lahko sprejet sklep, da je pomoč nezdružljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

(a)

Podrobno kartiranje in analiza pokritosti: Države Efte morajo jasno opredeliti, katera geografska območja bo zadevni ukrep pokrival (87), po možnosti v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi. Posvetovanje z nacionalnimi regulativnimi organi je priporočljivo, vendar ni obvezno. Na podlagi primerov najboljše prakse se predlaga, da se na nacionalni ravni vzpostavi centralna baza podatkov o razpoložljivi infrastrukturi, kar bi povečalo preglednost in zmanjšalo stroške za izvajanje manjših, lokalnih projektov. Države Efte lahko same določijo ciljna območja, vendar naj bi pri določitvi zadevnih regij upoštevale gospodarske razmere pred izvedbo javnega razpisa (88).

(b)

Javno posvetovanje: Države Efte bi morale z objavo ustreznih informacij o projektu in pozivom k predložitvi pripomb obveščati javnost o glavnih značilnostih ukrepa in seznamu ciljnih območij. Objava na osrednji spletni strani na nacionalni ravni bi načeloma zagotovila, da so take informacije na voljo vsem zainteresiranim stranem. Če bi države Efte rezultate kartiranja tudi preverjale v okviru javnih posvetovanj, bi s tem v največji možni meri zmanjšale izkrivljanje konkurence z obstoječimi ponudniki in tistimi, ki že imajo naložbene načrte za bližnjo prihodnost in bi tako lahko načrtovali svoje dejavnosti (89). Podrobno kartiranje in temeljito posvetovanje zagotavljata visoko stopnjo preglednosti ter sta ključna za opredelitev obstoja „belih“, „sivih“ in „črnih“ lis (90).

(c)

Konkurenčen izbirni postopek: Kadar organi, ki dodeljujejo pomoč, izberejo tretjega operaterja za postavitev in upravljanje subvencionirane infrastrukture (91), se izbirni postopek izvede v skladu z duhom in načeli direktiv o javnih naročilih (92). Zagotoviti mora preglednost za vse vlagatelje, ki želijo vložiti ponudbo za izvajanje in/ali upravljanje subvencioniranega projekta. Enako in nediskriminatorno obravnavanje vseh ponudnikov ter objektivna merila za oceno so nujno potrebni pogoji. Konkurenčni javni razpis je način, ki zmanjša proračunske stroške in kar se da omeji prisotnost državne pomoči, hkrati pa zmanjšuje selektivnost ukrepa, ker izbira upravičenca ni vnaprej znana. (93) Države Efte bi morale zagotoviti pregleden postopek (94) in konkurenčne rezultate (95) ter na posebni centralni spletni strani na nacionalni ravni objavljati vse tekoče postopke javnih razpisov za ukrepe državne pomoči na področju širokopasovnih omrežij (96).

(d)

Ekonomsko najugodnejša ponudba: Organ, ki dodeljuje pomoč, lahko v okviru konkurenčnega postopka javnega razpisa določi kvalitativna merila za oddajo naročila, na podlagi katerih se ocenjujejo predložene ponudbe. Ta lahko na primer vključujejo doseženo geografsko pokritost (97), trajnost tehnološkega pristopa ali učinek predlagane rešitve na konkurenco (98). Taka kvalitativna merila je treba pretehtati glede na zahtevani znesek pomoči. Za zmanjšanje obsega pomoči, ki naj bi se dodelila ob podobnih, če že ne enakih kvalitativnih pogojih, bi moral ponudnik, ki zaprosi za najnižji znesek pomoči, pri splošni oceni ponudbe načeloma prejeti več prednostnih točk. Organ, ki dodeljuje pomoč, vedno vnaprej določi relativno težo, ki bo pripisana vsakemu izbranemu (kvalitativnemu) merilu.

(e)

Tehnološka nevtralnost: Ker obstajajo različne tehnološke rešitve za zagotavljanje širokopasovnih storitev, javni razpis ne bi smel dajati prednosti nobeni posamezni tehnologiji ali omrežni platformi niti jih izključevati. Ponudniki bi morali imeti pravico, da predlagajo zagotavljanje zahtevanih širokopasovnih storitev na podlagi uporabe ali združevanja tehnologij, ki se jim zdijo najustreznejše. Organ, ki dodeljuje pomoč, lahko nato na podlagi objektivnih razpisnih meril izbere najprimernejšo tehnološko rešitev ali njihovo kombinacijo. Načeloma je mogoče univerzalno pokritost večjih ciljnih območij doseči s kombinacijo tehnologij.

(f)

Uporaba obstoječe infrastrukture: Ker je možnost ponovne uporabe obstoječe infrastrukture eden glavnih dejavnikov pri določitvi stroškov postavitve širokopasovnega omrežja, bi morale države Efte ponudnike spodbujati k uporabi vse razpoložljive obstoječe infrastrukture, da se prepreči nepotrebno in potratno podvajanje virov ter zmanjša znesek javnega financiranja. Operater, ki ima v lasti ali nadzoruje infrastrukturo (ne glede na to, ali se ta dejansko uporablja) na ciljnem območju in želi sodelovati v javnem razpisu, mora izpolniti naslednje pogoje: (i) organ, ki dodeljuje pomoč, in nacionalni regulativni organ mora med javnim posvetovanjem obvestiti o tej infrastrukturi; (ii) drugim ponudnikom mora zagotoviti vse zadevne informacije, in sicer dovolj zgodaj, da ti lahko to infrastrukturo vključijo v svojo ponudbo. Države Efte bi morale vzpostaviti nacionalne baze podatkov o razpoložljivosti obstoječih infrastruktur, ki bi se lahko ponovno uporabile za vzpostavitev širokopasovnih omrežij.

(g)

Grosistični dostop: Dejanski grosistični dostop tretjih oseb do subvencionirane širokopasovne infrastrukture je nepogrešljiv del vsakega državnega ukrepa za spodbujanje širokopasovnih omrežij. Grosistični dostop tretjim operaterjem zlasti omogoča, da so konkurenčni izbranemu ponudniku (če ta deluje tudi na maloprodajni ravni), s čimer se krepita izbira in konkurenca na območjih, ki jih zadeva ukrep, hkrati pa se preprečuje nastajanje regionalnih monopolov na področju ponudbe storitev. Ker se ta pogoj uporablja samo za upravičence do državne pomoči, ni odvisen od nobene predhodne tržne analize v smislu člena 7 okvirne direktive (99). Vrsto obveznosti grosističnega dostopa, ki veljajo za subvencionirano omrežje, bi bilo treba prilagoditi glede na portfelj obveznosti dostopa, ki so določene v sektorskih predpisih (100). Subvencionirana podjetja bi morala načeloma zagotoviti bolj raznolike proizvode na področju grosističnega dostopa kot tista, ki jih pooblastijo nacionalni regulativni organi v okviru sektorske ureditve za operaterje s pomembno tržno močjo (101), saj upravičenec do pomoči za postavitev svoje infrastrukture ne uporablja le svojih sredstev, ampak tudi denar davkoplačevalcev (102). Tak grosistični dostop je treba zagotoviti čim prej pred začetkom delovanja omrežja (103).

Dejanski grosistični dostop do subvencionirane infrastrukture (104) je treba omogočiti vsaj za sedem let. Če po izteku tega sedemletnega obdobja nacionalni regulativni organ operaterja zadevne infrastrukture na podlagi veljavnega regulativnega okvira opredeli kot operaterja s pomembno tržno močjo na zadevnem specifičnem trgu, bi bilo treba obveznosti zagotavljanja dostopa določiti v skladu z regulativnim okvirom za elektronske komunikacije (105). Zaželeno je, da nacionalni regulativni organi ali drugi pristojni nacionalni organi izdajo smernice za organe, ki dodeljujejo pomoč, za določanje pogojev in cen za grosistični dostop. Da bi se omogočil učinkovit dostop, se enaki pogoji dostopa uporabljajo za celotno subvencionirano omrežje, vključno z deli takšnega omrežja, na katerih je bila uporabljena že obstoječa infrastruktura (106). Obveznosti dostopa se izvršujejo ne glede na morebitno spremembo lastništva, vodenja ali upravljanja subvencionirane infrastrukture.

(h)

Oblikovanje cen grosističnega dostopa: Primerjalna analiza je pomembno orodje za zagotovitev, da se bo dodeljena pomoč porabila za vzpostavitev tržnih pogojev, značilnih za druge konkurenčne širokopasovne trge. Cena grosističnega dostopa bi morala temeljiti na načelih oblikovanja cen, ki jih določa nacionalni regulativni organ, in na merilih uspešnosti, upoštevati pa bi bilo treba tudi pomoč, ki jo je prejel operater omrežja (107). Za merila uspešnosti se vzamejo povprečne objavljene grosistične cene, ki se uporabljajo na drugih primerljivih in bolj konkurenčnih območjih v državi ali EGP, če takih objavljenih cen ni, pa cene, ki jih je za zadevne trge in storitve že določil ali potrdil nacionalni regulativni organ. Če ni objavljenih ali reguliranih cen, ki bi se uporabljale za določene proizvode na področju grosističnega dostopa in bi jih lahko uporabili kot merilo uspešnosti, bi bilo treba cene oblikovati na podlagi načel stroškovne usmerjenosti v skladu z metodologijo, določeno na podlagi sektorskega regulativnega okvira (108). Glede na zapletenost primerjalne analize cen grosističnega dostopa naj bi države Efte nacionalnim regulativnim organom zagotovile pooblastila in potrebno osebje, ki bi organom, ki dodeljujejo pomoč, svetovalo glede takih vprašanj. Podroben opis projekta pomoči je treba nacionalnemu regulativnemu organu poslati vsaj dva meseca pred priglasitvijo, da se mu zagotovi, da lahko v razumnem času predloži svoje mnenje. Če nacionalni regulativni organ dobi to pristojnost, bi se moral organ, ki dodeljuje pomoč, z nacionalnim regulativnim organom posvetovati glede cen in pogojev grosističnega dostopa. V razpisni dokumentaciji je treba jasno navesti merila, ki se uporabijo za primerjalno analizo.

(i)

Mehanizem za spremljanje in vračilo sredstev: Organi, ki dodeljujejo pomoč, med celotnim trajanjem projekta za postavitev širokopasovnih povezav pozorno spremljajo njegovo izvajanje. Če je operater izbran na podlagi konkurenčnega razpisnega postopka, je običajno potreba po spremljanju nadaljnjega razvoja donosnosti projekta manjša. V veliko primerih bi bilo primerno, če bi se znesek pomoči določil vnaprej, da se pokrije pričakovano vrzel v financiranju v danem obdobju, kot pa da se znesek pomoči določi na podlagi stroškov in prihodkov, ko ti nastanejo. V prejšnjem modelu je bilo več spodbud za podjetje, da omeji stroške in sčasoma postane učinkovitejše. Kadar pa so zneski prihodnjih stroškov in prihodkov še zelo negotovi in v zvezi s tem obstajajo nasprotujoče si informacije, bi lahko javnemu organu ustrezalo, da bi sprejel tudi takšne modele nadomestil, ki nadomestila ne določajo v celoti vnaprej, ampak bi se to deloma določilo vnaprej in deloma naknadno (npr. uporaba vračil sredstev, kot je omogočanje uravnotežene delitve nepredvidenih dobičkov). Da majhni, lokalni projekti ne bi bili nesorazmerno obremenjeni, bi lahko bila upravičena opredelitev spodnje meje za uporabo mehanizma za vračilo sredstev. Zato bi morale države Efte mehanizem za vračilo sredstev izvajati, če bi znesek pomoči projekta presegel 10 milijonov EUR (109). Organi, ki dodeljujejo pomoč, lahko določijo, da se lahko ves dodaten dobiček, ki se izterja od izbranega ponudnika, porabi za nadaljnjo širitev širokopasovnega omrežja na podlagi okvirne sheme in pod pogoji, ki so se uporabljali za prvotni ukrep pomoči. Izbrani ponudnik bo moral za prejeto subvencijo voditi ločeno knjigovodstvo, kar bo organom, ki dodeljujejo pomoč, olajšalo spremljanje izvajanja sheme, pa tudi dodatnega ustvarjenega dobička (110).

(j)

Preglednost: Države Efte objavijo na centralni spletni strani vsaj naslednje informacije o ukrepih državne pomoči: celotno besedilo odobrene sheme pomoči in njenih izvedbenih določb, ime upravičenca do pomoči, znesek pomoči, intenzivnost pomoči in uporabljeno tehnologijo. Te informacije se objavijo po sprejetju sklepa o odobritvi pomoči, hranijo se vsaj deset let in so javnosti dostopne brez omejitev. Upravičenec do pomoči mora upravičenim tretjim osebam zagotoviti celovit in nediskriminatoren dostop do informacij o svoji infrastrukturi (med drugim vključno z informacijami o vodih, uličnih priključnih omaricah in optičnih kablih), ki se uporablja v okviru ukrepa državne pomoči (111). Tako bodo lahko drugi operaterji zlahka vzpostavili možnost dostopa do te infrastrukture, ter posredovali vse zadevne informacije o širokopasovnem omrežju v centralni register širokopasovnih infrastruktur, če taka baza podatkov v državi Efte obstaja, in/ali nacionalnim regulativnim organom.

(k)

Poročanje: Od datuma, ko se omrežje začne uporabljati, in do konca trajanja ukrepa pomoči bi moral organ, ki dodeljuje državno pomoč, Nadzornemu organu Efte vsaki dve leti poslati ključne informacije o projektih pomoči (112). V primeru nacionalnih ali regionalnih okvirnih shem pomoči bi morali nacionalni ali regionalni organi uskladiti informacije o posameznih ukrepih in jih posredovati Nadzornemu organu. Nadzorni organ lahko pri sprejetju odločitve na podlagi teh smernic zahteva dodatna poročila o dodeljeni pomoči.

3.5 Spodbujanje hitre postavitve dostopovnih omrežij naslednje generacije

(75)

Kot pri strategiji, ki se uporablja za postavitev osnovnih širokopasovnih omrežij, lahko državna pomoč za razvoj dostopovnega omrežja naslednje generacije pomeni ustrezen in upravičen instrument, če je izpolnjenih več temeljnih pogojev. Medtem ko gospodarski subjekti sprejemajo svoje odločitve o naložbah v dostopovna omrežja naslednje generacije na podlagi pričakovane donosnosti, mora javni organ pri svoji izbiri upoštevati tudi javni interes za financiranje odprte in nevtralne platforme, na kateri bo lahko za zagotavljanje storitev končnim uporabnikom konkuriralo več operaterjev.

(76)

Vsak ukrep za spodbujanje postavitve dostopovnih omrežij naslednje generacije mora izpolnjevati pogoje združljivosti iz oddelkov 2.5 in 3.4. Poleg tega morajo biti ob upoštevanju posebnih okoliščin, v katerih prihaja do javnih naložb v dostopovna omrežja naslednje generacije, izpolnjeni spodaj navedeni pogoji.

(a)

Grosistični dostop: Zaradi ekonomike dostopovnih omrežij naslednje generacije je nadvse pomembno, da se tretjim operaterjem zagotovi dejanski grosistični dostop. Zlasti na območjih, na katerih že obstajajo konkurenčni operaterji osnovnega širokopasovnega omrežja (113), je treba zagotoviti, da se konkurenčni položaj na trgu, kakršen je bil pred državnim posredovanjem, ne spremeni. V nadaljevanju so podrobneje opisani pogoji dostopa iz oddelka 3.4. Subvencionirano omrežje mora zato vsem operaterjem, ki zaprosijo za dostop, omogočati dostop pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji ter možnost učinkovite in povsem razvezane zanke (114). Poleg tega morajo imeti tretji operaterji dostop do pasivne in tudi do aktivne (115) omrežne infrastrukture (116). Obveznosti dostopa bi morale torej poleg dostopa do bitnega toka in razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke vključevati tudi pravico do uporabe vodov in drogov, temnih optičnih vlaken ali uličnih priključnih omaric (117). Dejanski grosistični dostop se zagotovi za vsaj sedem let, pravica dostopa do vodov ali drogov pa časovno ne bi smela biti omejena. To ne vpliva na druge podobne regulativne obveznosti, ki jih lahko nacionalni regulativni organi sprejmejo na zadevnem specifičnem trgu, da bi spodbujali učinkovito konkurenco, ali na ukrepe, sprejete med navedenim obdobjem ali po njegovem koncu (118).

Lahko se zgodi, da na območjih z nizko gostoto prebivalstva, kjer so širokopasovne storitve omejene, ali pri malih lokalnih podjetjih uvedba vseh vrst proizvodov na področju dostopa nesorazmerno poveča investicijske stroške (119) brez znatnih koristi v smislu večje konkurence (120). V tem primeru se lahko določi, da se proizvodi na področju dostopa, ki zahtevajo obsežno posredovanje države pri subvencionirani infrastrukturi, ki drugače ni predvideno (na primer kolokacija posrednih distribucijskih točk), ponudijo samo v primeru razumnega povpraševanja s strani tretjega operaterja. Povpraševanje se šteje za razumno, če (i) prosilec za dostop zagotovi usklajen poslovni načrt, ki upravičuje razvoj proizvoda na subvencioniranem omrežju, in (ii) noben drug operater na istem geografskem območju še ne ponuja drugega primerljivega proizvoda na področju dostopa po enakih cenah kot na gosteje poseljenih območjih (121).

Vendar pa se na prejšnjo točko ni mogoče sklicevati v gosteje naseljenih območjih, na katerih se lahko pričakuje razvoj konkurence na področju infrastrukture. Zato mora biti na takšnih območjih subvencionirano omrežje prilagojeno za vse vrste proizvodov na področju omrežnega dostopa, ki jih želijo uvesti operaterji (122).

(b)

Poštena in nediskriminatorna obravnava: Subvencionirana infrastruktura mora omogočati zagotavljanje konkurenčnih in cenovno dostopnih storitev končnim uporabnikom, ki jih izvajajo konkurenčni operaterji. Kadar je operater omrežja vertikalno integriran, je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo kakršno koli navzkrižje interesov, neupravičena diskriminacija zoper iskalce dostopa ali ponudnike vsebin ter vse druge skrite posredne prednosti. V tem smislu bi morala tudi merila za oddajo naročila vsebovati določbo, v kateri je se določi, da dobijo ponudniki izključno grosističnega modela, izključno pasivnega modela ali kombinacije obeh modelov dodatne točke.

(77)

Zlasti imajo konkurenčni značaj projekti državnih pomoči, ki so namenjeni financiranju zalednih omrežij (123) ali so omejeni na javna dela, pri katerih je dostop odprt za vse operaterje in tehnologije. To se bo upoštevalo pri oceni takih projektov.

3.6 Pomoč za širokopasovna omrežja ultra velikih hitrosti

(78)

Glede na cilje iz uvoda, zlasti v zvezi z dosego 50-odstotne pokritosti z internetnimi povezavami hitrosti nad 100 Mb/s, in ob upoštevanju, da bodo zlasti končni uporabniki v mestnih območjih verjetno zahtevali večjo zmogljivost omrežja kot so jo pripravljeni zagotoviti komercialni vlagatelji v bližnji prihodnosti, se z odstopanjem od točke 73 javno posredovanje lahko izjemoma dovoli za dostopovna omrežja naslednje generacije, ki lahko zagotovijo ultra velike hitrosti veliko nad 100 Mb/s.

(79)

Na območjih „črnih lis v dostopovnih omrežjih naslednje generacije“ se lahko takšno posredovanje dovoli le, če se na podlagi naslednjih kumulativnih meril dokaže obstoj „velike spremembe“, kakor je zahtevano v točki 47:

(a)	obstoječa ali načrtovana (124) dostopovna omrežja naslednje generacije ne dosežejo prostorov končnih uporabnikov z optičnimi omrežji (125);

(b)	stanje na trgu se ne razvija v smeri doseganja konkurenčnega zagotavljanja ultra hitrih storitev (126) s povezavami s hitrostjo nad 100 Mb/s v bližnji prihodnosti na podlagi naložbenih načrtov komercialnih operaterjev v skladu s točkami 59 do 61;

(c)	pričakuje se povpraševanje po takih izboljšavah kakovosti (127).

(80)

Če so razmere takšne, kot so opisane v prejšnji točki, mora vsako novo subvencionirano omrežje spoštovati pogoje združljivosti točk 74 in 76. Poleg tega mora organ, ki dodeljuje pomoč, dokazati tudi, da:

(a)	bo imelo subvencionirano omrežje pomembne izboljšane tehnološke značilnosti in zmogljivosti v primerjavi s preverljivimi značilnostmi in zmogljivostmi obstoječih ali načrtovanih omrežij (128) ter

(b)	bo subvencionirano omrežje temeljilo na odprti arhitekturi in se bo upravljalo izključno kot grosistično omrežje ter

(c)	pomoč ne bo povzročila pretiranega izkrivljanja konkurence z drugimi tehnologijami dostopovnih omrežij naslednje generacije, za katere so komercialni vlagatelji nedavno v istih ciljnih območjih izvedli precejšnje nove infrastrukturne naložbe (129).

(81)

Javno financiranje takih omrežij se v okviru preskusa izravnave šteje za združljivo samo, če so izpolnjeni ti dodatni pogoji. Drugače povedano, tako financiranje bi moralo povzročiti znaten in trajnosten tehnološki napredek, ki spodbuja konkurenco in ni začasne narave, ne da bi pri tem imelo nesorazmeren odvračilni učinek na zasebne naložbe.

Končne določbe

(82)

Te smernice se bodo uporabljale od prvega dne po sprejetju. Nadzorni organ jih bo uporabljal v zvezi z vsemi priglašenimi ukrepi pomoči, glede katerih mora odločati po njihovem sprejetju, čeprav so bili projekti priglašeni pred objavo.

(83)

V skladu s pravili Nadzornega organa, ki uporabljajo pri ocenjevanju nezakonitih državnih pomoči (130), bo Nadzorni organ za nezakonito pomoč uporabil pravila, ki so veljala v času odobritve pomoči. Zato bo te smernice uporabil v primeru nezakonite pomoči, ki je bila dodeljena po njihovi objavi.

(84)

Nadzorni organ državam Efte na podlagi člena 61(1) Sporazuma EGP predlaga, da sprejmejo ustrezne ukrepe in po potrebi spremenijo svoje veljavne sheme pomoči, da se uskladijo z določbami iz teh smernic v dvanajstih mesecih po sprejetju.

(85)

Države Efte so vabljene, da izrecno brezpogojno soglašajo s temi predlaganimi primernimi ukrepi v dveh mesecih od datuma prejetja teh ukrepov. Če Nadzorni organ ne bo prejel nobenega odgovora, bo domneval, da se zadevna država Efte ne strinja s predlaganimi ukrepi.

(86)

Nadzorni organ bo te smernice pregledal v skladu s prihodnjimi revizijami ustreznega Sporočila Komisije – Smernice Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij.

(1) To poglavje ustreza Sporočilu Komisije – Smernice EU o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 25, 26.1.2013, str. 1).

(2) Sporočilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2010) 245 final, Evropska digitalna agenda, kakor je priznana v resoluciji s 37. seje skupnega parlamentarnega odbora EGP z dne 26. oktobra 2011.

(3) Glej člen 12(4) akta iz točke 5cl Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33)) (UL L 116, 22.4.2004, str. 60, in Dopolnilo EGP št. 20, 22.4.2004, str. 14), kakor je bil spremenjen z Direktivo 2009/140/ES (direktiva o boljši zakonodaji) (UL L 337, 18.12.2009, str. 37) (še ni vključena v Sporazum EGP) in z aktom iz točke 5cl Priloge XI k Sporazumu EGP (Uredba (ES) št. 544/2009, (UL L 167, 29.6.2009, str. 12); UL L 334, 17.12.2009, str. 4, in Dopolnilo EGP št. 68, 17.12.2009, str. 4).

(4) Glej akt iz točke 26l Priloge XI k Sporazumu EGP (Priporočilo Komisije z dne 20.9.2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA) (UL L 251, 25.9.2010, str. 35 )) UL L 341, 13.12.2012, str. 28, in Dopolnilo EGP št. 70, 13.12.2012, str. 32.

(5) Glej na primer Odločbo Komisije N 398/05 – Madžarska, Razvojna davčna ugodnost za širokopasovne storitve.

(6) Sredstva javnega podjetja pomenijo državna sredstva v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ker javni organi ta sredstva nadzirajo. Sodba Sodišča v zadevi Francija proti Komisiji (C-482/99, Recueil [2002], str. I-4397). V skladu s to sodbo bo treba nadalje oceniti, ali se financiranje prek javnega podjetja lahko pripiše državi.

(7) Sodba Splošnega sodišča z dne 24. marca 2011 v zadevah Freistaat Sachsen in drugi proti Komisiji, (T-443/08 in T-455/08, Recueil [2011], str. II-1311), točke 93 do 95).

(8) Glej na primer Odločbo Komisije v zadevi NN 24/07 – Češka, Mestno brezžično omrežje v Pragi.

(9) Podobno v primeru, da je omrežje zgrajeno ali da so širokopasovne storitve naročene za zadovoljitev lastnih potreb javne uprave, tak ukrep v nekaterih okoliščinah morda ne daje prednosti gospodarskim podjetjem. Glej Odločbo Komisije v zadevi N 46/07 – Združeno kraljestvo, Shema za omrežje javnega sektorja v Walesu.

(10) Odločba Komisije v zadevi SA.31687 (N 436/10) – Italija, Širokopasovna omrežja v Furlaniji–Julijski krajini (Projekt Ermes), in zadevi N 407/09 – Španija, Xaraxa Oberta.

(11) Koristi subvencije se verjetno vsaj delno prenesejo na tretje operaterje, tudi če plačajo nadomestilo za grosistični dostop. Grosistične cene so dejansko pogosto regulirane. Regulacija cen pa pomeni nižje cene, kot bi jih grosistični ponudnik sicer lahko dosegel na trgu (in bi lahko bile monopolne, če ne bi bilo konkurence z drugimi omrežji). Kadar cene niso regulirane, mora grosistični ponudnik v vsakem primeru zagotoviti cene, primerljive s tistimi, ki se uporabljajo na drugih, konkurenčnejših območjih (glej točko 74(h) spodaj), kar bo verjetno prav tako povzročilo nižje cene, kot bi jih sicer dosegel na trgu.

(12) Subvencije za rezidenčne uporabnike ne spadajo v področje uporabe člena 61(1) Sporazuma EGP.

(13) Primer za to bi bila pomoč za poslovna okrožja; glej na primer Odločbo Komisije v zadevi N 626/09 – Italija, Dostopovna omrežja naslednje generacije za industrijska okrožja v provinci Lucca.

(14) Zadeva C-310/99, Republika Italija proti Komisiji, Recueil [2002], str. I-02289, točka 65.

(15) Glej Odločbo Komisije v zadevi N 237/08 – Nemčija, Podpora za širokopasovno omrežje v Spodnji Saški.

(16) Sodba Sodišča z dne 21. marca 1991 v zadevi Italija proti Komisiji (C-303/88, Recueil 1991, str. I-1433, točke 20–22).

(17) Odločba Komisije z dne 11. decembra 2007 v zadevi C 53/06 – Nizozemska, Citynet Amsterdam – državna pomoč mestne občine Amsterdam za amsterdamsko omrežje steklenih vlaken zaradi naložbe v omrežje FTTH (omrežje kablov iz steklenih vlaken do doma) (UL L 247, 16.9.2008, str. 27).

(18) Smernice Nadzornega organa o državnih jamstvih (UL L 274, 26.10.2000, Dopolnilo EGP št. 48, 26.10.2000, str. 45), kakor je bila spremenjena z UL L 105, 21.4.2011, str. 32, Dopolnilo EGP št. 23, 21.4.2011, str. 1.

(19) V skladu s sodno prakso je treba podjetjem, ki so pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, tako nalogo dodeliti z aktom javnega organa. Zato se lahko operater pooblasti za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena s podelitvijo koncesije za opravljanje javne storitve; glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 13. junija 2000 v združenih zadevah EPAC – Empresa para a Agroalimentação e Cereais, SA proti Komisiji (T-204/97 in T-270/97, Recueil [2000], str. II-2267, točka 126) in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. junija 2005 v zadevi Fred Olsen, SA proti Komisiji (T-17/02, ZOdl. [2005], str. II-2031, točke 186, 188 in 189).

(20) Zadeva C-280/00, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, Recueil [2003], str. I-7747. V nadaljnjem besedilu: sodba Altmark.

(21) Glej: http://www.eftasurv.int/media/state-aid-guidelines/Part-VI---Compensation-granted-for-the-provision-of-services-of-general-economic-interest.pdf (še neobjavljeno).

(22) Glej http://www.eftasurv.int/media/state-aid-guidelines/Part-VI---Framework-for-state-aid-in-the-form-of-public-service-compensation.pdf (še neobjavljeno).

(23) Akt iz točke 1h Priloge XV k Sporazumu EGP, Sklep št. 66/2012 (UL L 207, 2.8.2012, str. 46, in Dopolnilo EGP št. 43, 2.8.2012, str. 56), (UL L 7, 11.1.2012, str. 3).

(24) Akt iz točke 1ha Priloge XV k Sporazumu EGP, glej Sklep Skupnega odbora št. 225/2012 z dne 7. decembra 2012, še neobjavljeno.

(25) Glej točko 48 smernic Nadzornega organa o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, in točko 13 Okvira za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve).

(26) Glej točko 49 smernic Nadzornega organa o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.

(27) Pojem „bližnja prihodnost“ je treba skladno s točko 59 teh smernic razumeti kot triletno obdobje.

(28) V skladu z načelom iz točke 50 smernic Nadzornega organa o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Glej tudi Odločbo Komisije N 284/05 – Irska, Regionalni program na področju širokopasovnih povezav: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks, in N 890/06 – Francija, Pomoč združenja občin Sicoval za širokopasovno omrežje.

(29) Pasivna omrežna infrastruktura je v osnovi fizična infrastruktura omrežij. Za opredelitev glej glosar.

(30) Omrežje mora biti tehnološko nevtralno, da prosilcem za dostop omogoča uporabo vseh razpoložljivih tehnologij za zagotavljanje storitev končnim uporabnikom.

(31) Skladno s točko 74(g) teh smernic.

(32) Utemeljitev te omejitve sledi iz dejstva, da so tržne sile po končani postavitvi širokopasovnega omrežja z univerzalnim dostopom navadno dovolj močne, da se zagotovijo komunikacijske storitve po konkurenčnih cenah za vse uporabnike.

(33) Taki zaščitni ukrepi bi morali vključevati zlasti obveznost ločenega računovodstva, lahko pa tudi vzpostavitev subjekta, ki je strukturno in pravno ločen od vertikalno integriranega operaterja. Tak subjekt bi bil moral biti odgovoren izključno za upoštevanje in izvajanje naročila SSGP, ki mu je bilo dodeljeno.

(34) Države Efte morajo glede na posebnosti posameznega primera oblikovati najustreznejšo metodologijo, po kateri bo odobreno nadomestilo pokrilo le stroške izvedbe naročila SSGP na belih točkah v skladu z načeli svežnja SSGP ob upoštevanju zadevnih prihodkov in zmernega dobička. Dodeljeno nadomestilo bi lahko na primer temeljilo na primerjavi med prihodki od komercialnega koriščenja infrastrukture na donosnih območjih, ki jih že pokrivajo komercialni operaterji, in prihodki komercialnega koriščenja infrastrukture na belih točkah. Ves presežni dobiček zmernega dobička, tj. dobiček, večji od povprečnega donosa kapitala v panogi za postavitev dane širokopasovne infrastrukture, bi se lahko namenil financiranju SSGP na nedonosnih območjih, preostali dobiček pa bi lahko bil del dodeljenega finančnega nadomestila. Glej Odločbo Komisije v zadevi N 331/08 – Francija, Širokopasovno omrežje v departmaju Hauts-de-Seine.

(35) Kadar pa so zneski prihodnjih stroškov in prihodkov še zelo negotovi in v zvezi s tem obstajajo nasprotujoče si informacije, bi lahko javnemu organu ustrezalo, da bi sprejel tudi takšne modele nadomestil, ki nadomestila ne določajo v celoti vnaprej, ampak bi se to deloma določilo vnaprej in deloma naknadno (npr. uporaba vračil sredstev, kot je omogočanje uravnotežene delitve nepredvidenih dobičkov).

(36) Na primer kopanje, polaganje kablov, napeljava v zgradbah. V primeru postavitve omrežij FTTH (Fibre to the Home) lahko ti stroški znašajo 70–80 % skupnih stroškov naložbe.

(37) Glej opombo 3 zgoraj.

(38) Glej tudi Odločbo Komisije v zadevi N 383/09 – Nemčija, Sprememba Odločbe N 150/2008 – Širokopasovna omrežja na podeželskih območjih Saške. V tej zadevi splošna gradbena dela, kot je vzdrževanje cest, niso pomenila državne pomoči. Ukrepi, ki so jih sprejeli nemški organi, so pomenili „splošna gradbena dela“, ki bi jih v vsakem primeru izvedla država v okviru vzdrževanja. Možnost, da se ob delih v okviru vzdrževanja cest postavijo še vodi in širokopasovna infrastruktura – in to na stroške operaterjev –, je bila javno objavljena in ni bila omejena na sektor širokopasovnih omrežij ali namenjena izrecno temu sektorju. Vendar ni mogoče izključiti, da javnega financiranja takšnih del ne bi zajemal koncept pomoči iz člena 61(1) Sporazuma EGP, če so ta omejena ali jasno težijo k sektorju širokopasovnih omrežij.

(39) Glej na primer nemški register širokopasovnih infrastruktur („Infrastrukturatlas“), ki ga vodi nacionalni regulativni organ, v okviru katerega si operaterji prostovoljno izmenjujejo informacije o infrastrukturah, ki so na voljo, in tistih, ki bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti.

(40) Opozoriti je treba, da imajo pristojni nacionalni organi skladno z regulativnim okvirom za elektronske komunikacijske storitve možnost, da od podjetij zahtevajo potrebne informacije, na podlagi katerih lahko v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi pripravijo natančno evidenco o vrsti, razpoložljivosti in zemljepisni legi elementov in objektov omrežja ter jo dajo na voljo zainteresiranim stranem. Glej člen 12(4) Direktive evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009.

(41) Glej na primer Odločbo Nadzornega organa št. 231/11/COL o hitri postavitvi dostopovnega omrežja naslednje generacije na podeželskih območjih občine Tromsø (UL C 10, 2.1.2012, str. 5, in Dopolnilo EGP št. 2, 12.1.2012, str. 3). Seznam vseh odločb in sklepov Komisije, sprejetih na podlagi pravil o državni pomoči na področju širokopasovnih omreži, je na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/competition/sectors/telecommunications/broadband_decisions.pdf.

(42) Posojila (v nasprotju z nepovratnimi sredstvi) so na primer lahko koristna protiutež pomanjkanju posojil za dolgoročne infrastrukturne naložbe.

(43) To ne vpliva na morebitno uporabo smernic Nadzornega organa o regionalni pomoči, kakor je navedeno v točki 27.

(44) Glej Smernice Nadzornega organa o regionalni državni pomoči ratione temporis (npr. Smernice o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (UL L 54, 28.2.2008, str. 1, in Dopolnilo EGP št. 11, 28.2.2008, str. 1).

(45) Vendar dejstvo, da neko podjetje ne more prevzeti projekta brez pomoči, ne pomeni, da obstaja tržna nepopolnost. Na primer odločitev podjetja, da ne bo vlagalo v projekt z nizko donosnostjo ali v regijo z omejenim tržnim povpraševanjem in/ali majhno stroškovno konkurenčnostjo, morda ni znak tržne nepopolnosti, temveč je prej znak dobro delujočega trga.

(46) Tudi pri satelitskih sistemih nastajajo stroški na enoto, vendar v večjem merilu, zato so običajno manj odvisni od gostote prebivalstva.

(47) Za občinsko in regionalno financiranje glej odločbe Komisije v zadevah SA 33420 (2011/N) – Nemčija, Širokopasovno omrežje LOHR am Main, in N 699/09 – Španija, Desarrollo del programa de infraestructuras de telecomunicaciones en la Región de Murcia.

(48) Države članice EU so pogosto priglasile okvirne programe, v katerih je opisano, pod katerimi pogoji se lahko postavitev širokopasovnih omrežij financira z lokalnimi ali regionalnimi sredstvi. Glej na primer odločbe N 62/10 – Finska, Pomoč za izgradnjo širokopasovnih omrežij velikih hitrosti na redko poseljenih območjih Finske, N 53/10 – Nemčija, Zvezni okvirni program za podporo vodom, ali N 30/10 – Švedska, Državna pomoč za širokopasovna omrežja v okviru programa razvoja podeželja.

(49) Glej opombo 3 zgoraj.

(50) Glej na primer Priporočilo Nadzornega organa Efte z dne 5. novembra 2008 o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja v skladu z Aktom iz točke 5cl Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve), (UL C 156, 9.7.2009, str. 18, in Dopolnilo EGP št. 36, 9.7.2009, str. 1). To bi povečalo preglednost, zmanjšalo upravno breme lokalnih organov in nacionalnim regulativnim organom omogočilo, da se izognejo preverjanju vsakega primera državne pomoči posebej.

(51) Glej na primer mnenje francoskega organa za konkurenco št. 12-A-02 z dne 17. januarja 2012 glede postavitve širokopasovnih omrežij velikih hitrosti („Avis no 12-A-02 du 17 janvier 2012 relatif à une demande d'avis de la commission de l'économie, du développement durable et de l'aménagement du territoire du Sénat concernant le cadre d'intervention des collectivités territoriales en matière de déploiement des réseaux à très haut débit“).

(52) Glej Odločbo Komisije N 237/08 – Nemčija, Podpora za širokopasovno omrežje v Spodnji Saški ali Odločbo SA.33671 – Združeno kraljestvo, Zagotavljanje dostopa do širokopasovnega omrežja v Združenem kraljestvu.

(53) Glej na primer Odločbo Komisije N 473/07 – Italija, Širokopasovne povezave za Zgornje Poadižje, in Odločbo N 570/07 – Nemčija, Širokopasovna omrežja v podeželskih območjih dežele Baden-Württemberg.

(54) Zlasti s spodbujanjem uporabe že razpoložljivih širokopasovnih rešitev, in sicer bodisi lokalnih prizemnih fiksnih ali brezžičnih omrežij bodisi splošno razpoložljivih satelitskih rešitev.

(55) Glej na primer Odločbo Komisije N 222/06 – Italija, Pomoč za premostitev digitalne ločnice na Sardiniji.

(56) To se lahko na primer uporablja za operaterje mobilnih omrežij LTE (dolgoročni razvoj) ali LTE-advanced (nadgradnja sistema LTE), ki morajo na podlagi svojih licenčnih pogojev zagotoviti določeno pokritost na ciljnem območju. Podobno velja, če operater z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve prejme nadomestilo za javno storitev, saj se v tem primeru za financiranje istega omrežja ne sme dodeliti dodatna državna pomoč.

(57) Take učinke lahko imenujemo „izrinjanje“.

(58) Glej na primer sodbo Sodišča z dne 19. septembra 2000 v zadevi Nemčija proti Komisiji (C-156/98, Recueil [2000], str. I-6857, točka 78) in sodbo Sodišča z dne 22. decembra 2008 v zadevi Régie Networks (C-333/07, Recueil [2008], str. I-10807, točke 94–116).

(59) Na primer obrobne naložbe, ki se nanašajo zgolj na nadgradnjo aktivnih sestavnih delov omrežja, se ne bi smele šteti kot upravičene do državne pomoči. Podobno bi nekatere tehnologije za izboljšanje prenosa podatkov po bakrenih vodih (na primer tehnologija za preprečitev presluha) sicer lahko povečale zmogljivosti obstoječih omrežij, vendar večje naložbe v novo infrastrukturo zanje niso nujne, zato ne bi smele biti upravičene do državne pomoči.

(60) Na primer nadgradnja osnovnega širokopasovnega omrežja na širokopasovno dostopovno omrežje naslednje generacije. Tudi nekatere izboljšave v dostopovnem omrežju naslednje generacije (kot so razširitev optične povezljivosti, ki omrežje približuje končnemu uporabniku) bi se lahko opredelile kot velike spremembe. Na območjih, na katerih so širokopasovna omrežja že prisotna, bi morala taka velika sprememba zagotoviti, da uporaba državne pomoči ne bo povzročila podvajanja obstoječe infrastrukture. Podobno majhna in postopna nadgradnja obstoječe infrastrukture za na primer s 12 Mb/s na 24 Mb/s verjetno ne bi prinesla dodatnih zmogljivosti storitev (in bi verjetno nesorazmerno zagotavljala prednost obstoječemu operaterju).

(61) Subvencionirano omrežje bi moralo krepiti konkurenco, kar pomeni, da bi moralo omogočati učinkovit dostop na različnih ravneh infrastrukture, kakor je navedeno v točki 74 in, če gre za postavitev dostopovnih omrežij naslednje generacije, kakor je navedeno tudi v točki 76.

(62) Glej na primer Odločbo Komisije v zadevi SA.33671 – Združeno kraljestvo, Zagotavljanje dostopa do širokopasovnega omrežja v Združenem kraljestvu.

(63) Tako skupno metodologijo lahko zagotovi Nadzorni organ.

(64) Zaradi hitrega tehnološkega razvoja bi lahko v prihodnosti tudi druge tehnologije zagotavljale storitve dostopovnih omrežij naslednje generacije.

(65) Koaksialne, brezžične in mobilne tehnologije do določene mere uporabljajo optično podporno infrastrukturo, zaradi česar so konceptualno podobne žičnemu omrežju, ki za zagotavljanje storitve v delu zadnjega kilometra, v katerem ni položenih optičnih kablov, uporablja baker.

(66) Zadnji del povezave s končnim uporabnikom se lahko zagotovi z žično ali brezžično tehnologijo. Glede na hiter razvoj naprednih brezžičnih tehnologij, kot so razvoj LTE-Advanced in vse intenzivnejše uvajanje tehnologij LTE ali Wi-Fi, bi lahko fiksni brezžični dostop naslednje generacije (npr. na podlagi morebiti prilagojenih širokopasovnih mobilnih tehnologij) uspešno nadomestil nekatera žična dostopovna omrežja naslednje generacije (na primer omrežja FTTCab – „optika do omarice“), če bodo izpolnjeni nekateri pogoji. Ker uporabniki souporabljajo brezžični medij (hitrost na uporabnika je odvisna od števila povezanih uporabnikov na območju, ki ga medij pokriva), nanj pa vpliva tudi spremenljivo okolje, bi morala biti dostopovna fiksna omrežja naslednje generacije nameščena dovolj gosto in/ali z napredno konfiguracijo (npr. usmerjene antene in/ali več anten), da bi se zagotovila zanesljiva minimalna hitrost prenosa na uporabnika, ki jo je mogoče pričakovati od dostopovnih omrežij naslednje generacije. Brezžični dostop naslednje generacije, ki temelji na prilagojenih širokopasovnih mobilnih tehnologijah, mora zagotoviti tudi zahtevano kakovost storitev za uporabnike na fiksni lokaciji ob hkratnem opravljanju storitev za vse druge mobilne naročnike na zadevnem področju.

(67) Izraz FTTx se nanaša na FFTC, FTTN, FTTP, FTTH in FTTB.

(68) Z uporabo standarda za kabelske modeme „DOCSIS 3.0“ ali naprednejšega.

(69) Glej na primer Odločbo Komisije v zadevi SA.33671 – Združeno kraljestvo, Zagotavljanje dostopa do širokopasovnega omrežja v Združenem kraljestvu.

(70) Če razlika med območjem, kjer je na voljo le ozkopasovni internet (klicna povezava), in območjem, kjer je na voljo širokopasovni dostop, danes pomeni, da je prvo območje bela lisa, je treba kot belo liso dostopovnih omrežij naslednje generacije obravnavati tudi območje, kjer ni širokopasovne infrastrukture naslednje generacije, čeprav je morda na voljo osnovna širokopasovna infrastruktura.

(71) V primerjavi z drugimi omrežji, ki ne dosežejo končnega potrošnika (kot je FTTC), je pomembna lastnost zaledne infrastrukture omrežja naslednjih generacij, da je odprta za medomrežno povezovanje.

(72) Odločba Komisije v zadevi N 407/09 – Španija, Omrežje z optičnimi kabli v Kataloniji (Xarxa Oberta).

(73) Odločba Komisije v zadevi N 407/09 – Španija, Omrežje z optičnimi kabli v Kataloniji (Xarxa Oberta). 33438 — Poljska, Širokopasovno omrežje za vzhodno Poljsko.

(74) Obdobje treh let začne teči od trenutka objave načrtovanega ukrepa pomoči.

(75) V zvezi s tem bi moral biti operater sposoben dokazati, da bo v obdobju treh let zagotovil pokritost na znatnem delu ozemlja in za znaten del zadevnega prebivalstva. Organ, ki dodeljuje pomoč, lahko na primer od vsakega operaterja, ki izrazi interes za izgradnjo svoje infrastrukture na ciljnem območju, zahteva, da v dveh mesecih predloži verodostojen poslovni načrt, spremno dokumentacijo, kot so pogodbe o bančnih posojilih, in podroben časovni razpored postavitve. Poleg tega naj bi se v dvanajstih mesecih naložba začela izvajati, pridobljena pa naj bi bila tudi dovoljenja za večino služnostnih pravic. Dodatni mejniki o napredku ukrepa se lahko določijo za vsako nadaljnje šestmesečno obdobje.

(76) Glej na primer odločbi Komisije N 607/09 – Irska, Pokritost s širokopasovnim omrežjem na podeželju, ali N 172/09 – Slovenija, Razvoj širokopasovnega omrežja v Sloveniji.

(77) Isto podjetje lahko na istem območju upravlja fiksno in mobilno omrežje, vendar to ne spremeni „barve“ tega območja.

(78) Konkurenčni položaj se oceni glede na število obstoječih operaterjev infrastrukture. V Odločbi Komisije N 330/2010 – Francija, Nacionalni program za vzpostavitev širokopasovnega omrežja, je bilo pojasnjeno, da obstoj več maloprodajnih ponudnikov na omrežje (vključno z razvezanim dostopom do krajevne zanke) še ne pomeni, da območje spada v črno liso, ampak ostane v sivi, saj je prisotna le ena infrastruktura. Hkrati pa se obstoj konkurenčnih operaterjev (na maloprodajni ravni) šteje kot kazalnik, da zadevno območje kljub temu, da spada v sivo liso, morda ni problematično v smislu prisotnosti tržne nepopolnosti. V teh primerih je treba predložiti prepričljive dokaze o težavah glede dostopa ali kakovosti storitev.

(79) Komisija je morala v Odločbi N 131/05 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „FibreSpeed“ v Walesu, oceniti, ali je mogoče finančno podporo organov v Walesu za izgradnjo odprtega, optičnega omrežja, ki je neodvisno od ponudnika ter povezuje 14 poslovnih centrov in do katerega bodo imeli ponudniki enakopraven dostop, še vedno razglasiti za združljivo, čeprav ciljne lokacije že pokriva prvotni operater omrežja, ki je zagotavljal cenovno regulirane zakupljene vode. Komisija je ugotovila, da je bila ponudba zakupljenih vodov vodilnega operaterja zelo draga ter za mala in srednja podjetja cenovno skoraj nedostopna. Glej tudi Odločbo Komisije N 890/06 – Francija, Pomoč združenja občin Sicoval za zelo hitro omrežje, in Odločbo Komisije N 284/05 – Irska, Regionalni program na področju širokopasovnih povezav: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks (MAN).

(80) Poleg specifikacij iz točke 66 organ, ki dodeljuje pomoč, lahko upošteva kazalnike, kot so: stopnja gostote širokopasovnih povezav za storitve z največjimi zmogljivostmi, prekomerno visoke cene za visokozmogljive storitve (vključno z zakupljenimi vodi za končne uporabnike, kot je bilo pojasnjeno v prejšnji opombi), ki zavirajo uporabo in inovacije, storitve e-uprave, ki se trenutno razvijajo in za katere bodo potrebne večje zmogljivosti, kot jih ponuja obstoječe omrežje. Kadar so v ciljnem območju že zagotovljene ustrezne storitve za večji del prebivalstva in podjetij, je treba zagotoviti, da se z javnim posredovanjem obstoječe infrastrukture ne razširi preveč. V tem primeru se lahko javno posredovanje omeji le na ukrepe „zapolnjevanja vrzeli“.

(81) Na primer, ali je bilo obstoječe širokopasovno omrežje postavljeno na podlagi privilegirane uporabe/privilegiranega dostopa do vodov, ki niso na voljo drugim operaterjem omrežij ali jim ni zagotovljena njihova souporaba.

(82) Če je zgrajena le ena infrastruktura, se tudi v primeru, da to infrastrukturo prek razvezanega dostopa uporablja več operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij, šteje, da je to konkurenčna siva lisa. Ne šteje se kot „črna lisa“ v smislu teh smernic. Glej tudi Odločbo Komisije v zadevi SA. 31316 – Francija, Nacionalni program za vzpostavitev širokopasovnega omrežja.

(83) Glej Odločbo Komisije z dne 19. julija 2006 o državni pomoči C 35/05 (ex N 59/05), ki jo Nizozemska namerava izvajati v okviru razvoja širokopasovnega omrežja v Appingedamu (UL L 86, 27.3.2007, str. 1). Komisija je v tej odločbi ugotovila, da konkurenčne sile na zadevnem trgu niso bile ustrezno upoštevane. Navedla je zlasti, da se nizozemski trg širokopasovnih omrežij hitro razvija ter da ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev na tem trgu, vključno s kabelskimi operaterji in ponudniki internetnih storitev, uvajajo zelo zmogljive širokopasovne storitve brez kakršne koli državne podpore.

(84) Isto podjetje lahko na istem območju upravlja fiksno in brezžično dostopovno omrežje naslednje generacije, vendar to ne spremeni „barve“ tega območja.

(85) Glej točko 47.

(86) Natančna ocena je lahko podlaga za začetek postopka v skladu s členom 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča.

(87) Kartiranje se naredi na podlagi gospodinjstev ali strank, prek katerih poteka zadevna širokopasovna infrastruktura, in ne na podlagi dejanskega števila gospodinjstev ali strank, ki so priključeni kot naročniki.

(88) Premajhna ciljna območja lahko na primer udeležencem na trgu ne zagotavljajo zadostnih gospodarskih spodbud za predložitev ponudb, prevelika območja pa lahko zmanjšujejo konkurenčne rezultate izbirnega postopka. Več izbirnih postopkov tudi omogoča, da je do državne pomoči upravičenih več različnih podjetij, s čimer se prepreči, da bi ukrepi državne pomoči z dajanjem prednosti velikim udeležencem na trgu ali odvračanjem tehnologij, ki bi bile v glavnem konkurenčne na manjših ciljnih območjih, še dodatno okrepili tržni delež enega operaterja (ki že ima prevladujoč položaj).

(89) Kadar je mogoče dokazati, da obstoječi operaterji pri pripravi zahtevanega kartiranja državnemu organu niso zagotovili koristnih informacij, se morajo ti organi zanašati le na informacije, ki so jim bile predložene.

(90) Glej na primer Odločbo Komisije N 266/08 – Nemčija, Širokopasovno omrežje na bavarskih podeželskih območjih.

(91) Tak primer sta odločbi Komisije N 330/2010 – Francija, Nacionalni program za vzpostavitev širokopasovnega omrežja in SA.33807 (2011/N) – Italija, Nacionalni načrt za širokopasovna omrežja. V takih primerih za ohranjanje konkurenčnih rezultatov, doseženih po liberalizaciji sektorja elektronskih komunikacijskih storitev v Uniji, in zlasti konkurence, ki danes obstaja na maloprodajnem trgu širokopasovnega dostopa, v primeru javno vodenih subvencioniranih omrežij (i) operaterji omrežij, ki so v javni lasti, omejijo svoje dejavnosti na vnaprej določena ciljna območja in se ne širijo na druge tržno zanimive regije; (ii) javni organ omeji svojo dejavnost na vzdrževanje pasivne infrastrukture in zagotavljanje dostopa do nje, vendar ne tekmuje s komercialnimi operaterji na maloprodajni ravni, ter (iii) javni organ vodi ločeno računovodstvo za sredstva, ki se uporabljajo za delovanje omrežja, in druga sredstva, ki so na voljo javnemu organu.

(92) Akt iz točke 2 Priloge XVI k Sporazumu EGP (Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, UL L 134, 30.4.2004, str. 114), UL L 245, 7.9.2006, str. 22, in Dopolnilo EGP št. 44, 7.9.2006, str. 18.

(93) Glej na primer Odločbo Komisije N 475/07 – Irska, Nacionalni program širokopasovnega omrežja za Irsko, in Odločbo Komisije N 157/06 – Združeno kraljestvo, Projekt za širokopasovni dostop „Digital Region“ v južnem Yorkshiru.

(94) Če je predmet takega konkurenčnega izbirnega postopka javna pogodba, sklenjena na podlagi direktiv EU o javnih naročilih 2004/17/ES (akt iz točke 4 Priloge XVI k Sporazumu EGP, UL L 245, 7.9.2006, str. 22, in Dopolnilo EGP št. 44, 7.9.2006, str. 18) ali 2004/18/ES (akt iz točke 2 Priloge XVI k Sporazumu EGP (UL L 245, 7.9.2006, str. 22, in Dopolnilo EGP št. 44, 7.9.2006, str. 18), se skladno z določbami iz teh direktiv javni razpis objavi v Uradnem listu Evropske unije ter tako zagotovi konkurenca na evropski ravni. V vseh drugih primerih je treba informacije o javnem razpisu objaviti vsaj v celotni zadevni državi.

(95) Če se v okviru konkurenčnega izbirnega postopka ne prijavi dovolj ponudnikov, lahko izračun stroškov, ki ga predlaga izbrani ponudnik, pregleda zunanji revizor.

(96) Če iz tehničnih razlogov ni mogoče vzpostaviti spletne strani na nacionalni ravni, je treba vzpostaviti regionalne spletne strani. Take regionalne spletne strani bi morale biti povezane.

(97) V smislu geografskega območja, opredeljenega v konkurenčnem izbirnem postopku.

(98) Topologije omrežij, ki omogočajo povsem razvezane in učinkovite zanke, lahko na primer prejmejo več točk. Treba je opozoriti, da bi v tej fazi razvoja trga topologija „točka–točka“ verjetno prej pripeljala do dolgoročne konkurence kot topologija „točka–več točk“, medtem ko so stroški postavitve primerljivi, še posebno v mestnih območjih. Omrežja s povezavami „točka–več točk“ bodo lahko zagotavljala povsem razvezane in učinkovite zanke šele takrat, ko bo dostop prek pasivnih optičnih omrežij z valovnodolžinskim razvrščanjem (WDM-PON) standardiziran in se bo zahteval na podlagi veljavnih regulativnih okvirov.

(99) Glej opombo 3 zgoraj. Poleg tega se v primeru, ko države Efte izberejo model upravljanja, na podlagi katerega subvencionirana širokopasovna infrastruktura tretjim osebam zagotavlja le grosistične storitve dostopa in ne maloprodajnih storitev, izkrivljanje konkurence verjetno dodatno zmanjša, ker tak model upravljanja omrežja prispeva k preprečevanju potencialno zapletenih položajev, ko se pojavljajo cenovne škarje in prikriti načini diskriminacije pri dostopu. Glej na primer Odločbo SA.30317 – Širokopasovna omrežja visoke hitrosti na Portugalskem.

(100) Kadar ukrep državne pomoči zajema financiranje novih elementov pasivne infrastrukture, kot so vodi in drogovi, bi moral biti dostop do teh zagotovljen in časovno neomejen. Glej na primer odločbe Komisije v zadevah N 53/2010 – Nemčija, Zvezni okvirni program za podporo izgradnje vodov, N 596/09 – Italija, Premostitev digitalne ločnice v Lombardiji, N 383/09 – Nemčija – Sprememba Odločbe N 150/08 – Širokopasovna omrežja na podeželskih območjih Saške, in N 330/2010 – Francija, Nacionalni program za vzpostavitev širokopasovnega omrežja.

(101) Za dostopovna omrežja naslednje generacije na primer bi morala biti referenčna točka seznam proizvodov na področju dostopa iz priporočila o dostopovnih omrežjih naslednje generacije.

(102) Če se državna pomoč dodeli za postavitev vodov, morajo biti ti dovolj veliki, da se lahko uporabljajo za več kabelskih omrežij ter topologije „točka–več točk“ in „točka–točka“.

(103) Če operater omrežja zagotavlja tudi maloprodajne storitve v skladu s priporočili o dostopovnih omrežjih naslednje generacije, to običajno pomeni, da je treba dostop zagotoviti vsaj šest mesecev pred začetkom zagotavljanja teh maloprodajnih storitev.

(104) Dejanski grosistični dostop do subvencionirane infrastrukture se lahko zagotovi s proizvodi na področju grosističnega dostopa, opisanimi v Dodatku II.

(105) Glej tudi opombo 3 zgoraj.

(106) Na primer, uporaba grosističnega dostopa tretjih oseb ne more biti omejena samo na maloprodajne širokopasovne storitve.

(107) Obseg, v katerem se upošteva znesek pomoči, je lahko različen, odvisno od konkurenčnega položaja v okviru konkurenčnega izbirnega postopka in na ciljnem območju. Merilo uspešnosti bi bilo zato zgornja meja grosistične cene.

(108) Da operaterji ne bi umetno dvigovali stroškov, naj bi države Efte uporabljale pogodbe, ki podjetja spodbujajo, da sčasoma zmanjšajo stroške. Podjetjem, ki sklenejo pogodbe s fiksnimi stroški, bi bilo na primer v interesu, da sčasoma zmanjšajo stroške, kar ne velja za pogodbe, ki določajo stroške s pribitkom.

(109) Vračilo sredstev ni potrebno za infrastrukture, ki so samo grosistične in v javni lasti ter jih vodijo javni organi zgolj z namenom, da se zagotovi pošten in nediskriminatoren dostop za vse operaterje, če so izpolnjeni pogoji iz opombe 93.

(110) Primeri najboljše prakse kažejo, da naj bi se spremljanje in vračanje izvajala vsaj sedem let, ves dodatni dobiček (tj. dobiček, ki bi bil višji kot tisti v prvotnem poslovnem načrtu ali višji od povprečja v panogi) pa naj bi se razdelil med upravičenca in javne organe skladno z intenzivnostjo pomoči pri ukrepu.

(111) Informacije je treba redno posodabljati (na primer vsakih šest mesecev) in morajo biti na voljo v splošno dostopnem formatu.

(112) Te informacije bi morale zajemati vsaj: poleg že objavljenih informacij v skladu s točko 74(j) še informacije o datumu začetka uporabe omrežja, proizvodih grosističnega dostopa, številu prosilcev za dostop in ponudnikov storitev na omrežju, številu hiš, pri katerih poteka zadevna infrastruktura, ter stopnji uporabe.

(113) Vključno z operaterji, ki imajo razvezan dostop do omrežja (t. i. LLU).

(114) Na tej stopnji tržnega razvoja se lahko topologije „točka–točka“ učinkovito razvezujejo. Če izbrani ponudnik postavi omrežje s topologijami „točka–več točk“, mora zagotoviti učinkovite razvezave prek valovnodolžinskega razvrščanja (WDM), takoj ko je dostop standardiziran in komercialno dostopen. Do začetka delovanja razvezave prek valovnodolžinskega razvrščanja mora izbrani ponudnik prosilcem zagotoviti dostop z virtualnim proizvodom, ki omogoča razvezavo, ki je kar najbliže fizični razvezavi.

(115) Če so tretji operaterji, ko dobijo dostop do grosistične ravni, posredni upravičenci, bodo morali morda sami zagotavljati dostop do bitnega toka. Na primer v Odločbi Komisije N 330/2010 – Francija, Nacionalni program za vzpostavitev širokopasovnega omrežja, je bila pomoč sicer zagotovljena le za pasivno infrastrukturo, vendar je bil zaprošen tudi aktivni dostop.

(116) Kot je oprema pri uporabniku ali druga oprema, potrebna za upravljanje omrežja. Če se izkaže, da je potrebno nadgraditi nekatere dele omrežja, da se zagotovi učinkovit dostop, se to vključi v načrte organov, ki dodeljujejo pomoč, na primer: vključijo se načrti ustrezno velikih vodov ter večje ulične priključne omarice, da se zagotovi učinkovita razvezava itd.

(117) Obveznost dostopa je toliko pomembnejša, da se razreši tudi trenutno vprašanje začasne zamenjave med storitvami obstoječih operaterjev ADSL in storitvami prihodnjih operaterjev dostopovnih omrežij naslednje generacije. Obveznost dostopa bo zagotovila, da bodo lahko konkurenčni operaterji ADSL svojim strankam omogočili prehod na dostopovno omrežje naslednje generacije, ko bo postavljeno subvencionirano omrežje, ter tako začeli načrtovati svoje prihodnje naložbe, ne da bi se zmanjšala njihova konkurenčnost. Glej na primer Odločbo N 461/09 – Združeno kraljestvo, Naslednja generacija širokopasovnih omrežij v Cornwallu in otokih Scilly.

(118) Pri tem bi bilo treba upoštevati morebitni obstoj posebnih tržnih pogojev, zaradi katerih je bila dodeljena pomoč za zadevno infrastrukturo.

(119) Nesorazmerno povečanje stroškov mora organ, ki dodeljuje pomoč, dokazati s podrobnimi in objektivnimi izračuni stroškov.

(120) Na primer glej odločbi Komisije N 330/2010 – Francija, Nacionalni program za vzpostavitev širokopasovnega omrežja, in SA.33671 Združeno kraljestvo – Združeno kraljestvo, zagotavljanje dostopa do širokopasovnega omrežja.

(121) Nadzorni organ lahko sprejme tudi druge pogoje v okviru analize sorazmernosti glede na značilnosti zadeve in skupni učinek ukrepa. Glej na primer odločbi Komisije N 330/2010 – Francija, Nacionalni program za vzpostavitev širokopasovnega omrežja, in SA.33671 Združeno kraljestvo – zagotavljanje dostopa do širokopasovnega omrežja v Združenem kraljestvu. Če so pogoji izpolnjeni, bi bilo treba dostop odobriti v obdobju, ki je običajno za posamezen trg. Organ, ki dodeljuje pomoč, bi moral v primeru spora zaprositi nacionalni regulativni organ ali drug pristojni nacionalni organ za nasvet.

(122) Pri pasivnih fiksnih omrežjih bi moralo na primer omogočati podporo topologije „točka–točka“ in tudi „točka–več točk“, odvisno od izbire operaterja. Zlasti v gosteje poseljenih območjih, če bi bila ta upravičena do državne pomoči, ne bi bilo v javnem interesu odobriti pomoč za naložbe v enostavne nadgradnje obstoječih omrežij, ki tudi na področju konkurence ne bi pomenile velike spremembe.

(123) Glej točko 56. Posredovanja, ki presegajo raven centralnega urada, bodo obravnavana že kot dostopovna omrežja naslednje generacije in ne kot omrežja naslednje generacije. Glej Odločbo Komisije SA.34031 – Širokopasovne povezave naslednje generacije v Valle d 'Aosta.

(124) Skladno s točkama 59 do 61 so to omrežja, ki temeljijo na izvedljivih naložbenih načrtih za bližnjo prihodnost, tj. obdobje treh let.

(125) Dostopovna omrežja naslednje generacije recimo ne dosežejo prostorov končnih uporabnikov z optičnim omrežjem v primeru omrežja FTTN, pri katerem so optični kabli položeni le do vozlišč (uličnih priključnih omaric). Podobno tudi nekatera kabelska omrežja uporabljajo optične kable do uličnih priključnih omaric in končne uporabnike povezujejo s koaksialnimi kabli).

(126) Kot primer lahko navedemo območje, kjer obstaja omrežje FTTC ali temu enakovredno omrežje ter nadgrajeno kabelsko omrežje (najmanj standard DOCSIS 3.0). Na tem območju se tržni pogoji na splošno štejejo kot dovolj konkurenčni, da se lahko omrežja razvijajo v smeri ultra hitrih storitev brez državnega posredovanja.

(127) Glej na primer kazalnike v opombah 81 in 82.

(128) Glej točke 59 do 61.

(129) Do takšne situacije običajno pride, če komercialni vlagatelji ob upoštevanju običajnega obdobja odplačila zaradi dodeljene pomoči ne morejo povrniti infrastrukturnih naložb, izvedenih v zadevnem obdobju. Upoštevali se bodo zlasti naslednji (medsebojno povezani) dejavniki: obseg naložbe, čas izvedbe (zlasti, ali je bila pomoč izvedena nedavno), najkrajše možno obdobje, potrebno za ustrezno donosnost naložbe, ter verjetni učinek postavitve novega subvencioniranega ultra hitrega omrežja na število naročnikov obstoječih dostopovnih omrežij naslednje generacije in cene naročnin.

(130) UL L 73, 19.3.2009, str. 23. Dopolnilo EGP št. 15, 19.3.2009, str. 1. Glej http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=15119&1=1.

Dodatek I

Značilni ukrepi podpore za širokopasovna omrežja

Komisija je skozi prakso pri obravnavi zadev ugotovila, da države članice EU za spodbujanje postavitve širokopasovnih omrežij pogosto uporabljajo nekatere mehanizme financiranja, ki se ocenjujejo na podlagi člena 107(1) PDEU, ki ustreza členu 61(1) Sporazuma EGP. Nanizani primeri so samo v ponazoritev in niso izčrpni, saj lahko javni organi razvijejo različne načine za spodbujanje postavitve širokopasovnih povezav ali pa opisane modele prilagodijo. Izbrani mehanizmi navadno vključujejo državno pomoč, razen če se naložba izvede v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu (glej oddelek 2.2).

Dodelitev sredstev („financiranje vrzeli“ (1)): Pri večini primerov, ki jih je proučila Komisija, država EGP (2) vlagateljem (3) v širokopasovna omrežja zagotovi neposredna nepovratna sredstva za izgradnjo, upravljanje in komercialno izkoriščanje širokopasovnega omrežja (4). Taka nepovratna sredstva običajno vključujejo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, saj se nepovratna sredstva financirajo iz državnih sredstev in dajejo prednost vlagatelju za izvedbo komercialne dejavnosti pod pogoji, ki na trgu drugače ne bi bili na voljo. V takem primeru so upravičenci do pomoči tako operaterji omrežja, ki prejmejo nepovratna sredstva, kot tudi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki želijo dobiti grosistični dostop do subvencioniranega omrežja.

Pomoč v naravi: V drugih primerih države EGP spodbujajo postavitev širokopasovnega omrežja s financiranjem postavitve širokopasovnega omrežja (ali njegovega dela), ki je pozneje dano na voljo vlagateljem na področju elektronskih komunikacijskih storitev, ki bodo te elemente omrežja uporabljali za lastne projekte postavitve širokopasovnih omrežij. Ta pomoč je lahko v različnih oblikah, najpogosteje pa države EGP zagotavljajo pasivno širokopasovno infrastrukturo z izvajanjem gradbenih del (na primer izgradnjo cest) ali s postavitvijo vodov ali kablov iz temnih optičnih vlaken (5). Taka oblika podpore ustvarja prednosti za vlagatelje na področju širokopasovnih omrežij, ki si tako prihranijo zadevne investicijske stroške (6), in tudi za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev, ki želijo dobiti grosistični dostop do subvencioniranega omrežja.

Širokopasovno omrežje, ki ga upravlja država, ali njegov del: Državna pomoč je lahko prav tako vključena, če država namesto zagotovitve pomoči vlagateljem v širokopasovna omrežja postavi (dele) širokopasovnega omrežja, ki ga tudi neposredno upravlja prek podružnice javne uprave ali podjetja v njeni lasti (7). Ta model posredovanja običajno zajema izgradnjo pasivne omrežne infrastrukture v javni lasti z namenom, da bo z zagotovitvijo grosističnega dostopa do omrežja pod nediskriminatornimi pogoji dana na voljo operaterjem širokopasovnih omrežij. Upravljanje omrežja in zagotavljanje grosističnega dostopa proti plačilu sta gospodarski dejavnosti v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Izgradnja širokopasovnega omrežja za komercialno uporabo je v skladu s sodno prakso gospodarska dejavnost, torej je državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ob postavitvi širokopasovnega omrežja lahko že prisotna (8). Upravičenci do pomoči so tudi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki želijo dobiti grosistični dostop do omrežja.

Širokopasovno omrežje, ki ga upravlja koncesijsko podjetje: Države EGP lahko financirajo tudi postavitev širokopasovnega omrežja, ki ostane v javni lasti, vendar se njegovo upravljanje v okviru konkurenčnega razpisnega postopka ponudi komercialnim operaterjem, ki ga nato upravljajo in izkoriščajo na grosistični ravni (9). Tudi v tem primeru lahko ukrep glede na to, da je omrežje postavljeno z namenom izkoriščanja, pomeni državno pomoč. Za upravičence do pomoči se štejejo operater, ki upravlja in izkorišča omrežje, pa tudi tretji ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki želijo dobiti grosistični dostop do omrežja.

(1) Izraz „financiranje vrzeli“ se nanaša na razliko med stroški naložbe in pričakovanim dobičkom zasebnih vlagateljev.

(2) Ali kateri koli drugi javni organ, ki dodeljuje pomoč.

(3) Izraz „vlagatelji“ označuje podjetja ali operaterje elektronskih komunikacijskih omrežij, ki vlagajo v izgradnjo in postavitev širokopasovne infrastrukture.

(4) Za primere financiranja vrzeli glej zadeve SA.33438 a.o – Poljska, Projekt postavitve širokopasovnega omrežja za vzhodno poljsko, SA 32866 – Grčija, Razvoj širokopasovnih omrežij na podeželskih območjih Grčije, SA. 31851 – Italija, Širokopasovno omrežje v regiji Marche, N 368/09 – Nemčija, Sprememba sheme državne pomoči za širokopasovna omrežja N 115/08 – Širokopasovno omrežje na podeželskih območjih Nemčije.

(5) Glej odločbe Komisije v zadevah N 53/2010 – Nemčija, Zvezni okvirni program za podporo vodov, in N 596/09 – Italija, – Premostitev digitalne ločnice v Lombardiji. Glej tudi Odločbo N 383/09 – Nemčija, Sprememba Odločbe št. N 150/08 – Širokopasovna omrežja na podeželskih območjih Saške.

(6) Stroški za gradbena dela in druge naložbe v pasivne infrastrukture lahko pomenijo do 70 % vseh stroškov projekta za širokopasovno omrežje.

(7) Odločba Komisije v zadevi N 330/2010 – Francija, Nacionalni program za vzpostavitev širokopasovnega omrežja, ki je zajemal različne načine posredovanja; pri enem izmed njih so lahko ozemeljske skupnosti upravljale lastna širokopasovna omrežja kot „režijske“ obrate.

(8) Sodba T-443/08 in T-455/08 Freistaat Sachsen in drugi proti Komisiji, (ZOdl. 2011, str. II-1311).

(9) Glej odločbe Komisije v zadevah N 497/2010 – Združeno kraljestvo, SHEFA – 2 Interconnect, N 330/2010 – Francija, Nacionalni program za vzpostavitev širokopasovnega omrežja, in N 183/09 – Litva, Projekt RAIN.

Dodatek II

Glosar tehničnih pojmov

Za te smernice se uporabljajo opredelitve pojmov, navedene spodaj. Opredelitve ne vplivajo na nadaljnje tržne, tehnološke in zakonodajne spremembe.

Segment dostopa: zaključni segment, ki povezuje zaledno omrežje in prostore končnih uporabnikov.

Zaledno omrežje: del širokopasovnega omrežja, ki je vmesna povezava med hrbteničnim omrežjem in omrežjem dostopa ter prenaša podatke v globalno omrežje in iz njega.

Dostop do bitnega toka: ponudnik grosističnega dostopa namesti širokopasovno povezavo v prostorih stranke in to povezavo da na voljo tretjim osebam.

Temna vlakna: neosvetljena vlakna, pri čemer sistemi prenosa niso priključeni.

Vod: podzemna cev ali kabelski kanal za namestitev (optičnih, bakrenih ali koaksialnih) kablov širokopasovnih omrežij.

Popolna razvezanost: fizična razvezanost zagotavlja dostop do dostopovnega voda končnih uporabnikov in omogoča, da sistemi prenosa konkurentov prek njega neposredno prenašajo podatke. V nekaterih okoliščinah se lahko virtualna razvezava šteje za enakovredno fizični razvezavi.

FTTH (Fibre To The Home – vlakna do doma): omrežje FTTH, ki povezuje prostore končnih uporabnikov prek optičnih kablov, je dostopovno omrežje, ki ga tvorijo vodi iz optičnih vlaken dovodne povezave in segmenta odvzemanja (drop) dostopovnega omrežja (vključno s hišno napeljavo).

FTTB (Fibre To The Building – vlakna do stavbe): omrežje, ki povezuje prostore končnih uporabnikov prek optičnih kablov, kar pomeni, da se do stavbe položijo optični kabli, znotraj nje pa se napeljejo bakreni ali koaksialni kabli ali kabli LAN.

FTTN (Fibre to the Nodes – vlakna do vozlišč): optični kabli so postavljeni do uličnih priključnih omaric tudi do več kilometrov stran od prostorov uporabnika, do koder so napeljani bakreni (pri omrežjih vlakna do omaric/VDSL) ali koaksialni kabli (pri kabelskih omrežjih/omrežjih DOCSIS 3). Omrežje FTTN se običajno šteje kot začasna, vmesna stopnja pred celovitim omrežjem FTTH.

Nevtralna omrežja: omrežja, ki lahko podpirajo vse vrste topologij omrežij. Pri omrežjih FTTH naj bi infrastruktura podpirala topologije „točka–točka“ in tudi „točka–več točk“.

Dostopovno omrežje naslednje generacije: dostopovna omrežja naslednje generacije v celoti ali delno sestavljajo optični elementi in lahko zagotavljajo storitve širokopasovnega dostopa z izboljšanimi lastnostmi v primerjavi z obstoječimi osnovnimi širokopasovnimi omrežji.

Pasivno omrežje: širokopasovno omrežje brez aktivnih komponent. Običajno obsega gradbeno infrastrukturo, vode in kable iz temnih optičnih vlaken ter ulične priključne omarice.

Pasivni grosistični dostop: dostop do prenosnega medija brez elektronskih komponent.

Točka–več točk: topologija omrežja, v okviru katere so posamezni potrošniški vodi namenjeni neposrednemu pasivnemu vozlišču (npr. ulični priključni omarici), kjer se ti vodi združijo v vod za souporabo. Združitev je lahko pasivna (z razdelilniki, kot na primer pri arhitekturi PON) ali aktivna (kot je omrežje FTTC).

Točka–točka: topologija omrežja, pri kateri ima vsak potrošnik svoj priključni vod do velemestne vstopne točke.

Proizvodi na področju grosističnega dostopa: dostop operatorju omogoča uporabo objektov drugega operaterja. Proizvodi na področju grosističnega dostopa, ki se lahko zagotavljajo prek subvencioniranih omrežij, so:

— omrežja FTTH/FTTB: dostop do vodov, temnih vlaken, razvezani dostop do krajevne zanke (razvezave WDM-PON ali prek optičnega delilnika (ODF)) in dostop do bitnega toka,

— kabelska omrežja: dostop do vodov in bitnega toka,

— omrežja FTTC: dostop do vodov, razvezava podzank in dostop do bitnega toka,

— pasivna omrežna infrastruktura: dostop do vodov, temnih vlaken in/ali razvezani dostop do krajevne zanke. V primeru integriranega operaterja: obveznosti dostopa (ki se razlikujejo od dostopa do pasivne infrastrukture) se naložijo v skladu z določbami iz Priporočila o dostopovnih omrežjih naslednje generacije,

— širokopasovna omrežja, ki temeljijo na ADSL: razvezani dostop do krajevne zanke, dostop do bitnega toka,

— mobilna ali brezžična omrežja: bitni tok, souporaba fizičnih drogov in dostop do zalednih omrežij,

— satelitska platforma: dostop do bitnega toka.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 135

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 8. maj 2014

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Sklep št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 467/2014 z dne 7. maja 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	21
	SKLEPI
	2014/256/EU
*	Sklep Komisije z dne 2. maja 2014 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje za proizvode iz predelanega papirja (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 2774) ( 1 )	24

	III Drugi akti
	EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
*	Odločba Nadzornega organa Efte št. 73/13/COL z dne 20. februarja 2013 o devetinosemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij	49

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	41,8
	MK	101,4
	TN	43,5
	TR	74,0
	ZZ	65,2
0707 00 05	MK	51,1
	TR	124,7
	ZZ	87,9
0709 93 10	TR	106,4
0709 93 10	ZZ	106,4
0805 10 20	EG	49,6
	IL	58,8
	MA	47,3
	TN	68,6
	TR	54,5
	ZZ	55,8
0805 50 10	TR	87,3
0805 50 10	ZZ	87,3
0808 10 80	AR	95,8
	BR	84,2
	CL	101,2
	CN	126,1
	MK	26,2
	NZ	159,4
	US	160,8
	ZA	99,3
	ZZ	106,6