ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 130

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
1. maj 2014


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 441/2014 z dne 30. aprila 2014 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 29/2009 o zahtevah glede storitev podatkovnih zvez za enotno evropsko nebo ( 1 )

37

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 442/2014 z dne 30. aprila 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 glede zahtevkov za vključitev na seznam tretjih držav, ki se priznavajo za namen enakovrednosti v zvezi z uvozom ekoloških proizvodov ( 1 )

39

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 443/2014 z dne 30. aprila 2014 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 glede sprožitvenih ravni za dodatne uvozne dajatve za paradižnik, kumare, namizno grozdje, marelice, češnje razen višenj, breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami, ter slive

41

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 444/2014 z dne 30. aprila 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

43

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Pravilnik št. 57 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarometov za motorna kolesa in vozila, ki se obravnavajo kot taka

45

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

1.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 130/1


DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2014/41/EU

z dne 3. aprila 2014

o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 82(1)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije, Republike Bolgarije, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Republike Avstrije, Republike Slovenije in Kraljevine Švedske,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija si je zadala cilj ohraniti in razvijati območje svobode, varnosti in pravice.

(2)

V skladu s členom 82(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) temelji pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb, ki od zasedanja Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 običajno predstavlja temelj pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah v Uniji.

(3)

V Okvirnem sklepu Sveta 2003/577/PNZ (2) je poudarjeno, da je treba zagotoviti takojšnje medsebojno priznavanje sklepov, da se prepreči uničenje, preoblikovanje, premikanje, posredovanje ali odstranitev dokazov. Ker pa je ta instrument omejen na fazo zasega, mora biti sklepu o zasegu priloženo ločeno zaprosilo za posredovanje dokaza državi, ki je sklep izdala, (v nadaljnjem besedilu: država izdajateljica) v skladu s pravili, ki se uporabljajo pri medsebojni pomoči v kazenskih zadevah. Posledica tega je dvostopenjski postopek, ki ni dovolj učinkovit. Poleg tega sistema obstajajo tudi tradicionalni instrumenti za sodelovanje, zato ga pristojni organi v praksi redko uporabljajo.

(4)

Okvirni sklep Sveta 2008/978/PNZ (3) v zvezi z evropskim dokaznim nalogom (EDN) je bil sprejet zaradi uporabe načela vzajemnega priznavanja za namene pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih. Vendar se EDN uporablja samo za dokaze, ki že obstajajo, in torej zajema le omejen razpon pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah v zvezi z dokazi. Ker je področje njegove uporabe omejeno, so pristojni organi lahko uporabljali nov sistem ali postopke medsebojne pravne pomoči, ki se v vsakem primeru še naprej uporabljajo za dokaze, ki niso vključeni v področje uporabe EDN.

(5)

Po sprejetju okvirnih sklepov 2003/577/PNZ in 2008/978/PNZ je postalo jasno, da je obstoječi okvir za zbiranje dokazov preveč razdrobljen in zapleten. Zato je potreben nov pristop.

(6)

V stockholmskem programu, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 10. do 11. decembra 2009, je Evropski svet menil, da bi bilo treba nadaljevati vzpostavljanje celovitega sistema za pridobivanje dokazov v čezmejnih primerih na podlagi načela vzajemnega priznavanja. Evropski svet je poudaril, da so obstoječi instrumenti na tem področju razdrobljeni in da je zato potreben nov pristop, ki bo temeljil na načelu vzajemnega priznavanja in hkrati upošteval prožnost tradicionalnega sistema medsebojne pravne pomoči. Zato je Evropski svet pozval, naj se vzpostavi celovit sistem, ki bo nadomestil vse obstoječe instrumente na tem področju, vključno z Okvirnim sklepom 2008/978/PNZ, ki bo v največji možni meri zajemal vse vrste dokazov ter vključeval roke za izvršitev in čim bolj omejil razloge za zavrnitev.

(7)

Ta novi pristop temelji na enotnem instrumentu, imenovanem evropski preiskovalni nalog (EPN). EPN naj bi se izdajal za izvršitev enega ali več posebnih preiskovalnih ukrepov v državi, ki izvrši EPN (v nadaljnjem besedilu: država izvršiteljica), da bi se zbrali dokazi. To vključuje tudi pridobivanje dokazov, ki jih izvršitveni organ že ima.

(8)

Področje uporabe EPN bi moralo biti horizontalno in bi se torej moralo uporabljati za vse preiskovalne ukrepe, namenjene zbiranju dokazov. Vendar so za ustanovitev skupne preiskovalne skupine in zbiranje dokazov v okviru te skupine potrebna posebna pravila, ki jih je primerneje obravnavati ločeno. Brez poseganja v uporabo te direktive bi bilo treba torej za to vrsto preiskovalnega ukrepa še naprej uporabljati obstoječe instrumente.

(9)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za čezmejno opazovanje iz Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma (4).

(10)

EPN bi moral biti usmerjen na preiskovalni ukrep, ki ga je treba izvesti. Za odločanje o tem, kateri preiskovalni ukrep je treba uporabiti, je najprimernejši odreditveni organ, ki pozna podrobnosti zadevne preiskave. Vendar pa bi moral izvršitveni organ, kadar koli je to mogoče, uporabiti drugo vrsto preiskovalnega ukrepa, če predvideni ukrep ne obstaja v njegovem nacionalnem pravu ali ne bi bil na razpolago v podobnem notranjem primeru. Razpoložljivost bi se morala nanašati na primere, ko predvideni preiskovalni ukrep sicer obstaja v pravu države izvršiteljice, vendar se lahko zakonito izvede samo v določenih situacijah, na primer za dovolj huda kazniva dejanja, proti osebam, zoper katere že obstaja določena stopnja suma, ali s privolitvijo zadevne osebe. Izvršitveni organ bi lahko uporabil tudi drugo vrsto preiskovalnega ukrepa, če bi bilo mogoče z njim doseči enak rezultat kot s preiskovalnim ukrepom, predlaganim v EPN, vendar s sredstvi, ki predstavljajo manjši poseg v temeljne pravice zadevne osebe.

(11)

EPN bi bilo treba izbrati, če se zdi, da je v danem primeru izvršitev preiskovalnega ukrepa sorazmerna, ustrezna in uporabna. Odreditveni organ bi torej moral ugotoviti ali so želeni dokazi nujni in sorazmerni glede na namen postopka, ali je izbrani preiskovalni ukrep nujen in sorazmeren za zbiranje zadevnih dokazov in ali bi bilo treba pri izdaji EPN v zbiranje teh dokazov vključiti drugo državo članico. Isto presojo bi bilo treba izvesti v postopku potrditve, če je treba EPN potrditi v skladu s to direktivo. Izvršitev EPN bi bilo možno zavrniti samo na podlagi razlogov, ki so navedeni v tej direktivi. Vendar pa bi se lahko izvršitveni organ odločil za manj intruziven ukrep, kot je ukrep, naveden v zadevnem EPN, če lahko z njim doseže podobne rezultate.

(12)

Odreditveni organ bi moral pri izdaji EPN posebno pozornost nameniti zagotavljanju doslednega spoštovanja pravic, določenih v členu 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Domneva nedolžnosti in pravica do obrambe v kazenskih postopkih sta ključna elementa temeljnih pravic, ki jih Listina priznava na področju kazenskega pravosodja. Kakršno koli omejevanje teh pravic s preiskovalnim ukrepom, odrejenim v skladu s to direktivo, bi moralo biti v celoti skladno z zahtevami iz člena 52 Listine glede nujnosti, sorazmernosti in ciljev splošnega interesa, ki bi jih moral nalog zasledovati, še posebej zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.

(13)

Da zagotovi posredovanje EPN pristojnemu organu države izvršiteljice, lahko odreditveni organ uporabi vsa možna oziroma ustrezna sredstva, med drugim tudi varni telekomunikacijski sistem Evropske pravosodne mreže, Eurojust ali druge kanale, ki jih uporabljajo pravosodni organi ali organi kazenskega pregona.

(14)

Države članice se spodbuja, da ob podaji izjave o jezikovni ureditvi, poleg svojega(-ih) uradnega(-ih) jezika(-ov) vanjo vključijo vsaj še en jezik, ki se običajno uporablja v Uniji.

(15)

To direktivo bi bilo treba izvajati ob upoštevanju Direktive 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5), Direktive 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Direktive 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki obravnavajo postopkovne pravice v kazenskem postopku.

(16)

Možni neomejitveni preiskovalni ukrepi bi lahko na primer bili ukrepi, ki ne kršijo pravice do zasebnosti ali do lastnine, glede na nacionalno pravo.

(17)

Načelo ne bis in idem, kot ga priznava Listina in kot se oblikuje s sodno prakso Sodišča Evropske unije, je eno od temeljnih pravnih načel v Uniji. Zato bi izvršitvenemu organu moralo biti omogočeno, da zavrne izvršitev EPN, ki bi bila v nasprotju s tem načelom. Glede na predhodni značaj postopkov, na katerih temelji EPN, njegova izvršitev ne bi smela biti zavrnjena, kadar je njegov cilj ugotoviti, ali obstaja morebitno nasprotje z načelom ne bis in idem, ali če je odreditveni organ zagotovil, da se dokazi, posredovani zaradi izvršitve EPN, ne bodo uporabili za pregon ali izreka sankcije osebi, v zvezi s katero je bil postopek zaključen v drugi državi članici na podlagi istih dejstev.

(18)

Tako kot pri drugih instrumentih vzajemnega priznavanja ta direktiva ne spreminja obveznosti spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel, določenih v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v Listini. Da je to jasno razvidno, je v besedilo vstavljena posebna določba.

(19)

Vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice v Uniji temelji na medsebojnem zaupanju in domnevi, da druge države članice spoštujejo pravo Unije in zlasti temeljne pravice. Kljub vsemu se lahko to domnevo izpodbija. Zato bi bilo treba izvršitev EPN zavrniti, če je mogoče utemeljeno domnevati, da bodo z izvršitvijo preiskovalnega ukrepa, predlaganega v EPN, kršene temeljne pravice zadevnega posameznika in da država izvršiteljica ne bo upoštevala svojih obveznosti glede varstva temeljnih pravic, priznanih v Listini.

(20)

Zagotoviti bi bilo treba možnost zavrnitve EPN v primeru, če bi njegovo priznanje ali izvršitev v državi izvršiteljici pomenilo kršitev imunitete ali privilegija v tej državi. V pravu Unije ni enotne opredelitve imunitete ali privilegija, zato je natančna opredelitev teh izrazov prepuščena nacionalnemu pravu, ki lahko pod te izraze zajame zaščita, ki se uporablja za zdravniške in pravne poklice, ki pa jih ne bi smeli razlagati v nasprotju z obveznostjo o ukinitvi nekaterih razlogov za zavrnitev iz Protokola h Konvenciji o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (8). Takšni razlogi lahko vključujejo tudi predpise v zvezi s svobodo tiska in izražanja v drugih medijih, čeprav se ti nujno ne obravnavajo kot privilegiji ali imunitete.

(21)

Da bi zagotovili hitro, učinkovito in dosledno sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami, so potrebni določeni roki. Odločitev o priznanju ali izvršitvi in dejansko izvršitev preiskovalnega ukrepa bi bilo treba izvesti enako hitro in enako prednostno kot v podobnem notranjem primeru. Roke bi bilo treba določiti, da se zagotovi, da se odločitev sprejme ali izvršitev izvede v razumnem roku, ali da se upoštevajo postopkovne omejitve države izdajateljice.

(22)

Razpoložljiva pravna sredstva zoper EPN bi morala biti vsaj enaka pravnim sredstvom, ki so na voljo v notranjem primeru zoper zadevni preiskovalni ukrep. Države članice bi morale v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotoviti uporabljivost teh pravnih sredstev, vključno s pravočasnim obveščanjem vseh zainteresiranih strani o možnostih in načinih uporabe takšnih pravnih sredstev. V primerih, ko ugovore zoper EPN predloži zainteresirana stranka v državi izvršiteljici v zvezi z vsebinskimi razlogi za izdajo EPN, se priporoča, da se informacije o takšnem izpodbijanju posredujejo odreditvenemu organu in da se zainteresirano stranko o tem obvesti.

(23)

Stroške, ki nastanejo na ozemlju države izvršiteljice zaradi izvršitve EPN, bi morala kriti izključno ta država. Ta ureditev je v skladu s splošnim načelom vzajemnega priznavanja. Vendar pa lahko izvršitev EPN povzroči izjemno visoke stroške za državo izvršiteljico. Ti visoki stroški lahko na primer nastanejo zaradi kompleksnih mnenj izvedencev, obsežnih policijskih akcij ali dejavnosti opazovanja v daljšem obdobju. Taki stroški ne bi smeli ovirati izvršitve EPN, odreditveni in izvršitveni organi pa bi si morali prizadevati za opredelitev tistih stroškov, ki se štejejo za izjemno visoke. Vprašanje stroškov bi lahko postalo predmet posvetovanj med državo izdajateljico in državo izvršiteljico, ki naj to vprašanje poskusita rešiti na posvetovalni ravni. V skrajnem primeru se lahko odreditveni organ odloči, da EPN umakne ali obdrži, del stroškov, ki jih država izvršiteljica oceni kot izjemno visoke in se jim v postopku nikakor ni mogoče izogniti, pa bi morala kriti država izdajateljica. Ta mehanizem ne bi smel biti dodaten razlog za zavrnitev, v nobenem primeru pa ga ne bi smeli izrabiti za zavlačevanje ali preprečitev izvršitve EPN.

(24)

EPN vzpostavlja enoten sistem za pridobivanje dokazov. Kljub temu pa so potrebna dodatna pravila za nekatere vrste preiskovalnih ukrepov, ki bi jih bilo treba predvideti v EPN, kot so začasna premestitev pridržanih oseb, zaslišanje prek videokonference ali telefonske konference, pridobivanje informacij v zvezi z bančnimi računi ali bančnimi transakcijami, nadzorovanje pošiljk ali tajne preiskave. V EPN bi morali biti zajeti preiskovalni ukrepi, v okviru katerih se dokazi zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem časovnem obdobju, vendar bi se morali država izdajateljica in država izvršiteljica po potrebi dogovoriti o praktičnih vidikih, da bi se upoštevale razlike v nacionalnem pravu teh držav.

(25)

Ta direktiva določa pravila izvajanja preiskovalnega ukrepa zaradi zbiranja dokazov v vseh fazah kazenskega postopka, vključno s sojenjem, po potrebi s sodelovanjem zadevne osebe. EPN se na primer lahko izda za začasno premestitev zadevne osebe v državo izdajateljico ali izvedbo zaslišanja prek videokonference. Vendar pa bi bilo treba v primeru, ko se ta oseba premesti v drugo državo članico za namene pregona, vključno z njeno privedbo pred sodišče zaradi sojenja, izdati evropski nalog za prijetje v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ (9).

(26)

Za zagotovitev sorazmerne uporabe evropskega naloga za prijetje bi moral odreditveni organ preučiti, ali bi bil EPN učinkovit in sorazmeren način za izvedbo kazenskih postopkov. Odreditveni organi bi morali zlasti preučiti, ali bi bila lahko izdaja EPN za zaslišanje osumljenca ali obdolženca prek videokonference učinkovita alternativa.

(27)

EPN se lahko izda za pridobitev dokazov o računih, ne glede na njihovo vrsto, ki jih ima oseba, ki je v kazenskem postopku, v kateri koli banki ali nebančni finančni ustanovi. To možnost je treba razumeti širše, tako da se ne nanaša samo na osumljence ali obdolžence, temveč tudi na vsako drugo osebo, v zvezi s katero pristojni organi takšne informacije štejejo za potrebne med potekom kazenskih postopkov.

(28)

Pri sklicevanju na finančne institucije v tej direktivi bi bilo treba ta izraz razumeti v skladu z ustrezno opredelitvijo iz člena 3 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(29)

Kadar se EPN izda za pridobitev podrobnosti o določenem računu, bi se moralo razumeti, da med podrobnosti spadajo vsaj ime in naslov imetnika računa, podrobnosti o vseh pooblastilih za račun in vse ostale podrobnosti ali dokumenti, ki jih je predložil imetnik računa ob odprtju računa in jih banka še vedno hrani.

(30)

Možnosti sodelovanja v okviru te direktive pri prestrezanju telekomunikacij ne bi smele biti omejene na vsebino telekomunikacij, temveč bi lahko zajemale tudi zbiranje podatkov o prometu in lokaciji, povezanih s takšnimi telekomunikacijami, kar bi pristojnim organom omogočilo, da izdajo EPN za pridobitev manj intruzivnih podatkov o telekomunikacijah. EPN, ki je izdan za pridobitev preteklih podatkov o prometu in lokaciji, povezanih s telekomunikacijami, bi moral biti obravnavan v skladu s splošno ureditvijo v zvezi z izvrševanjem EPN in se lahko glede na nacionalno pravo države izvršiteljice šteje za omejitveni preiskovalni ukrep.

(31)

Kadar lahko potrebno tehnično pomoč zagotovi več držav članic, bi bilo treba EPN poslati samo eni od njih, prednost pa bi bilo treba dati državi članici, v kateri se zadevna oseba nahaja. Država članica, v kateri se oseba, katere telekomunikacije se prestrezajo, nahaja, in katere tehnična pomoč za izvedbo prestrezanja ni potrebna, bi morala biti o tem uradno obveščena v skladu s to direktivo. Vendar pa se EPN lahko pošlje več kot eni državi izvršiteljici, kadar tehnične pomoči ne more zagotoviti samo ena država članica.

(32)

Odreditveni organ bi moral v EPN, ki vsebuje zahtevo za prestrezanje telekomunikacij, izvršitvenemu organu zagotoviti zadostne informacije, kot so podrobnosti o kaznivem ravnanju, ki se preiskuje, da bi se izvršitvenemu organu omogočilo presojo, ali bi bil zadevni preiskovalni ukrep odobren v podobnem notranjem primeru.

(33)

Države članice bi morale upoštevati, da je zaradi lažjega sodelovanja v okviru tega instrumenta v zvezi z zakonitim prestrezanjem telekomunikacij pomembno zagotoviti, da lahko tehnično pomoč zagotovi ponudnik storitev, ki upravlja javno dostopna telekomunikacijska omrežja in storitve na ozemlju zadevne države članice.

(34)

V tej direktivi so zaradi njenega področja uporabe začasni ukrepi zajeti le za zbiranje dokazov. V zvezi s tem bi bilo treba poudariti, da se lahko med kazenskim postopkom uporabijo različni začasni ukrepi za vsak predmet, tudi za finančna sredstva, ne le za zbiranje dokazov, ampak tudi za zaplembo. Razlika med tema dvema ciljema začasnih ukrepov ni vedno očitna in cilj začasnega ukrepa se lahko med postopkom spremeni. Zato je ključno, da se v prihodnje ohrani nemotena povezanost različnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju. Iz istega razloga bi morala biti tudi presoja, ali se bo predmet uporabil kot dokaz in bo zato zanj veljal EPN, prepuščena odreditvenemu organu.

(35)

Kadar se v relevantnih mednarodnih instrumentih, kot so konvencije, sklenjene v okviru Sveta Evrope, sklicuje na medsebojno pomoč, bi se moralo razumeti, da ima ta direktiva med državami članicami, v katerih je ta direktiva zavezujoča, prednost pred zadevnimi konvencijami.

(36)

Kategorije kaznivih dejanj iz Priloge D bi se morale razlagati v skladu z njihovo razlago v okviru že obstoječih pravnih instrumentov o vzajemnem priznavanju.

(37)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (11) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Evropski parlament in Svet menita, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(38)

Ker cilja te direktive, in sicer vzajemnega priznavanja sklepov o pridobitvi dokazov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(39)

V tej direktivi so spoštovane temeljne pravice in upoštevana načela, ki jih priznavajo člen 6 PEU in Listina, zlasti v njenem naslovu VI, mednarodno pravo in mednarodni sporazumi, katerih pogodbenice so Unija ali vse države članice, vključno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter ustave držav članic na njihovih zadevnih področjih uporabe. Ničesar v tej direktivi ni mogoče razlagati kot prepoved zavrnitve izvršitve EPN, kadar zaradi objektivnih elementov obstajajo razlogi za sum, da je bil EPN izdan z namenom pregona ali kaznovanja osebe na podlagi njenega spola, rase ali narodnosti, vere, spolne usmerjenosti, državljanstva, jezika ali političnega prepričanja ali da bo oseba zaradi katerega od teh razlogov v slabšem položaju.

(40)

Varstvo fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica. V skladu s členom 8(1) Listine in členom 16(1) PDEU ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

(41)

Države članice bi morale pri uporabi te direktive zagotoviti pregledne politike v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in uveljavljanje pravic posameznika do pravnih sredstev za varstvo njegovih osebnih podatkov.

(42)

Osebni podatki, pridobljeni na podlagi te direktive, bi morali biti obdelani, le če je to nujno, in bi morali biti sorazmerni glede na namene, ki so združljivi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem in pregonom kaznivih dejanj ali izvrševanjem kazenskih sankcij ter izvajanjem pravice do obrambe. Dostop do informacij, ki vsebujejo osebne podatke, bi morale imeti le pooblaščene osebe, kar se lahko doseže s postopki preverjanja.

(43)

V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Združeno kraljestvo uradno izrazilo željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te direktive.

(44)

V skladu s členom 1, 2 in 4a(1) Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(45)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(46)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je 5. oktobra 2010 (12) podal mnenje na podlagi člena 41(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (13)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

EVROPSKI PREISKOVALNI NALOG

Člen 1

Evropski preiskovalni nalog in obveznost njegove izvršitve

1.   Evropski preiskovalni nalog (EPN) je sodna odločba, ki jo izda ali potrdi pravosodni organ države članice (v nadaljnjem besedilu: država izdajateljica) zaradi izvedbe enega ali več posebnih preiskovalnih ukrepov v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: država izvršiteljica) z namenom pridobitve dokazov v skladu s to direktivo.

EPN se lahko izda tudi za pridobitev dokazov, ki jih pristojni organi države izvršiteljice že imajo.

2.   Države članice izvršijo EPN na podlagi načela vzajemnega priznavanja in v skladu s to direktivo.

3.   Za izdajo EPN lahko v okviru veljavnih pravic do obrambe v skladu z nacionalnim kazenskim postopkom zaprosi osumljenec ali obdolženec ali odvetnik, ki nastopa v imenu osumljenca ali obdolženca.

4.   Ta direktiva ne spreminja obveznosti spoštovanja temeljnih pravic in pravnih načel, določenih v členu 6 PEU, vključno s pravico do obrambe oseb v kazenskem postopku, nespremenjene pa ostanejo tudi kakršne koli tozadevne obveznosti pravosodnih organov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„država izdajateljica“ pomeni državo članico, v kateri je EPN izdan;

(b)

„država izvršiteljica“ pomeni državo članico, ki izvršuje EPN in v kateri se bo izvedel preiskovalni ukrep;

(c)

„odreditveni organ“ pomeni:

(i)

sodnika, sodišče, preiskovalnega sodnika ali javnega tožilca, pristojnega v zadevnem primeru, ali

(ii)

kateri koli drug pristojni organ, ki ga določi država izdajateljica in deluje v posameznem primeru kot preiskovalni organ v kazenskem postopku, s pristojnostjo odreditve zbiranja dokazov v skladu z nacionalnim pravom. Poleg tega EPN, preden se ga pošlje izvršitvenemu organu in po preučitvi njegove skladnosti s pogoji za izdajo EPN iz te direktive, zlasti pogoji iz člena 6(1), potrdi sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec države izdajateljice. Kadar je EPN potrdil pravosodni organ, se lahko ta organ šteje tudi za odreditveni organ za namene predložitve EPN.

(d)

„izvršitveni organ“ pomeni organ, ki je pristojen za priznanje EPN in zagotovitev njegove izvršitve v skladu s to direktivo in postopki, ki se uporabljajo v podobnih notranjih primerih. Za take postopke se lahko zahteva odobritev sodišča v državi izvršiteljici, če to določa nacionalno pravo te države.

Člen 3

Področje uporabe EPN

EPN vključuje katere koli preiskovalne ukrepe, razen ustanovitve skupne preiskovalne skupine in zbiranja dokazov v okviru te skupine, ustanovljene v skladu s členom 13 Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (14) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) in Okvirnem sklepu Sveta 2002/465/PNZ (15), razen za namene uporabe člena 13(8) Konvencije in člena 1(8) Okvirnega sklepa.

Člen 4

Vrste postopkov, za katere se lahko izda EPN

EPN se lahko izda:

(a)

v zvezi s kazenskimi postopki, ki jih sprožijo pravosodni organi ali so lahko sproženi pred njimi, v zvezi z dejanjem, ki je kaznivo po nacionalnem pravu države izdajateljice;

(b)

v postopkih, ki jih sprožijo upravni organi v zvezi z dejanji, ki se kaznujejo po nacionalnem pravu države izdajateljice, ker predstavljajo kršitve pravnih pravil, in kadar je zoper odločitev mogoče sprožiti postopek pred sodiščem, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve,

(c)

v postopkih, ki jih sprožijo pravosodni organi v zvezi z dejanji, ki se kaznujejo po nacionalnem pravu države izdajateljice, ker predstavljajo kršitve pravnih pravil, in kadar je zoper odločitev mogoče sprožiti postopek pred sodiščem, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve, in

(d)

v zvezi s postopki iz točk (a), (b) in (c), ki se nanašajo na kazniva dejanja ali kršitve, za katere lahko pravna oseba odgovarja ali je lahko kaznovana v državi izdajateljici.

Člen 5

Vsebina in oblika EPN

1.   Odreditveni organ izpolni in podpiše obrazec za EPN, določen v Prilogi A, ter potrdi točnost in pravilnost njegove vsebine.

EPN vsebuje zlasti naslednje informacije:

(a)

podatke o odreditvenem organu in po potrebi potrditvenem organu;

(b)

namen EPN in razloge zanj;

(c)

potrebne informacije o zadevni(-ih) osebi(-ah), ki so na voljo;

(d)

opis kaznivega dejanja, ki je predmet preiskave ali postopka, in veljavnih določb kazenskega prava države izdajateljice;

(e)

opis zahtevanega(-ih) preiskovalnega(-ih) ukrepa(-ov) in dokazov, ki naj bodo pridobljeni.

2.   Vsaka država članica navede jezik(e) izmed uradnih jezikov institucij Unije, ki se lahko poleg uradnega(-ih) jezika(-ov) zadevne države članice uporabi(jo) pri izpolnjevanju ali prevodu EPN, če je ta država članica država izvršiteljica.

3.   Pristojni organ države izdajateljice prevede EPN iz Priloge A v uradni jezik države izvršiteljice oziroma kateri koli drug jezik, ki ga določi država izvršiteljica v skladu z odstavkom 2 tega člena.

POGLAVJE II

POSTOPKI IN ZAŠČITNI UKREPI ZA DRŽAVO IZDAJATELJICO

Člen 6

Pogoji za izdajo in posredovanje EPN

1.   Odreditveni organ lahko izda EPN le, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

izdaja EPN je nujna in sorazmerna za namene postopkov iz člena 4 ob upoštevanju pravic osumljenca ali obdolženca in

(b)

preiskovalni ukrep(i), predviden(i) v EPN, bi lahko bil(i) pod istimi pogoji odrejen(i) tudi v podobnem notranjem primeru.

2.   Odreditveni organ za vsak posamezen primer preveri, ali so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni.

3.   Kadar izvršitveni organ upravičeno domneva, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, se lahko z odreditvenim organom posvetuje o pomembnosti izvršitve EPN. Po takem posvetovanju se lahko odreditveni organ odloči za umik EPN.

Člen 7

Posredovanje EPN

1.   Odreditveni organ posreduje EPN, ki je izpolnjen v skladu s členom 5, izvršitvenemu organu na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, in pod pogoji, ki državi izvršiteljici omogočajo ugotavljanje njegove pristnosti.

2.   Vsa nadaljnja uradna sporočila se izmenjujejo neposredno med odreditvenim in izvršitvenim organom.

3.   Brez poseganja v člen 2(d) lahko vsaka država članica imenuje osrednji organ ali, kadar tako določa njen pravni sistem, več osrednjih organov za pomoč pristojnim organom. Država članica lahko odloči, če je to potrebno zaradi notranje organiziranosti njenega pravosodnega sistema, da bo(do) njen(i) osrednji organ(i) odgovoren(-ni) za administrativno posredovanje in prejemanje EPN in za vso uradno korespondenco, povezano z EPN.

4.   Odreditveni organ lahko EPN posreduje prek telekomunikacijskega sistema Evropske pravosodne mreže, kakor je bila vzpostavljena s Skupnim ukrepom Sveta 98/428/PNZ (16).

5.   Če izvršitveni organ ni znan, odreditveni organ opravi vse potrebne poizvedbe, med drugim tudi prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže, da bi pridobil informacije od države izvršiteljice.

6.   Če organ v državi izvršiteljici, ki prejme EPN, ni pristojen za priznanje EPN ali za sprejetje potrebnih ukrepov za njegovo izvršitev, EPN po uradni dolžnosti posreduje izvršitvenemu organu in o tem obvesti odreditveni organ.

7.   Vse težave v zvezi s posredovanjem ali pristnostjo kakršnega koli dokumenta, potrebnega za izvršitev EPN se rešujejo z neposrednimi stiki med sodelujočim odreditvenim in izvršitvenim organom ali po potrebi s sodelovanjem osrednjih organov držav članic.

Člen 8

EPN, povezan s predhodnim EPN

1.   Če odreditveni organ izda EPN, ki dopolnjuje predhodni EPN, to navede v EPN v oddelku D obrazca iz Priloge A.

2.   Če odreditveni organ v skladu s členom 9(4) pomaga pri izvršitvi EPN v državi izvršiteljici, lahko EPN, ki dopolnjuje predhodni EPN v času prisotnosti v navedeni državi naslovi neposredno na izvršitveni organ, brez poseganja v uradna obvestila iz točke (c) člena 33(1).

3.   EPN, ki dopolnjuje prehodni EPN, se potrdi v skladu s prvim pododstavkom člena 5(1) oziroma po potrebi v skladu s točko (c) člena 2.

POGLAVJE III

POSTOPKI IN ZAŠČITNI UKREPI ZA DRŽAVO IZVRŠITELJICO

Člen 9

Priznavanje in izvrševanje

1.   Izvršitveni organ brez kakršne koli nadaljnje formalnosti prizna EPN, posredovan v skladu s to direktivo, in poskrbi za njegovo izvršitev na enak način in pod enakimi pogoji, kot če bi zadevni preiskovalni ukrep odredil organ države izvršiteljice, razen če se ta organ ne odloči, da se bo skliceval na enega od razlogov za nepriznanje ali neizvršitev ali na enega od razlogov za odložitev iz te direktive.

2.   Izvršitveni organ izpolni formalnosti in postopke, ki jih izrecno navede odreditveni organ, razen če ni v tej direktivi določeno drugače in pod pogojem, da takšne formalnosti in postopki niso v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli države izvršiteljice.

3.   Ko izvršitveni organ prejme EPN, ki ga ni izdal odreditveni organ, kakor je določeno v točki (c) člena 2, izvršitveni organ vrne EPN državi izdajateljici.

4.   Odreditveni organ lahko zahteva, da eden ali več organov države izdajateljice pomaga pristojnim organom države izvršiteljice pri izvršitvi EPN, kolikor bi imenovani organi države izdajateljice lahko pomagali pri izvrševanju preiskovalnega(-ih) ukrepa (-ov), predvidenega(-ih) v EPN, v podobnem notranjem primeru. Izvršitveni organ izpolni to zahtevo, če takšno sodelovanje ni v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli države izvršiteljice oziroma ne škodi njenim bistvenim nacionalnim varnostnim interesom.

5.   Organe države izdajateljice, prisotne v državi izvršiteljici, med izvrševanjem EPN zavezuje pravo države izvršiteljice. Na ozemlju države izvršiteljice nimajo nikakršnih pooblastil za pregon, razen če ni izvrševanje takšnih pooblastil na ozemlju države izvršiteljice skladno s pravom države izvršiteljice in poteka v obsegu, dogovorjenem med odreditvenim in izvršitvenim organom.

6.   Odreditveni in izvršitveni organ se lahko med seboj posvetujeta na kakršen koli ustrezen način, da se omogoči učinkovitejša uporaba tega člena.

Člen 10

Uporaba druge vrste preiskovalnega ukrepa

1.   Izvršitveni organ, kadar koli je to mogoče, uporabi preiskovalni ukrep, ki ni določen v EPN, če:

(a)

preiskovalni ukrep, predviden v EPN, ne obstaja v pravu države izvršiteljice ali

(b)

preiskovalni ukrep, predviden v EPN, v podobnem notranjem primeru ne bi bil na voljo.

2.   Brez poseganja v člen 11, se odstavek 1 ne uporablja za naslednje priskovalne ukrepe, ki morajo biti vedno na voljo na podlagi prava države izvršiteljice:

(a)

pridobitev informacij ali dokazov, ki jih izvršitveni organ že ima in bi jih v skladu s pravom države izvršiteljice lahko pridobil v okviru kazenskih postopkov ali za namene EPN;

(b)

pridobitev informacij iz podatkovnih zbirk policije ali pravosodnih organov, ki so neposredno na voljo izvršitvenemu organu v okviru kazenskih postopkov;

(c)

zaslišanje priče, izvedenca, žrtve, osumljenca, obdolženca ali tretje osebe na ozemlju države izvršiteljice;

(d)

kakršen koli neomejitveni preiskovalni ukrep, kot je opredeljen v skladu s pravom države izvršiteljice;

(e)

identifikacija oseb, ki so naročniki in imajo določeno telefonsko številko ali naslov IP.

3.   Izvršitveni organ lahko uporabi tudi preiskovalni ukrep, poleg tistega, ki je predviden v EPN, kadar bi preiskovalni ukrep, ki ga je izbral izvršitveni organ, dosegel isti rezultat na manj intruziven način kot preiskovalni ukrep, predviden v EPN.

4.   Če se izvršitveni organ odloči uporabiti možnost iz odstavkov 1 in 3, o tem najprej obvesti odreditveni organ, ki se lahko odloči umakniti ali dopolniti EPN.

5.   Kadar v skladu z odstavkom 1 preiskovalni ukrep, predviden v EPN, v pravu države izvršiteljice ne obstaja ali ne bi bil na voljo v podobnem notranjem primeru in ni nobenega drugega preiskovalnega ukrepa, s katerim bi dosegli enak rezultat kot z zahtevanim preiskovalnim ukrepom, izvršitveni organ uradno obvesti odreditveni organ, da zahtevane pomoči ni bilo mogoče zagotoviti.

Člen 11

Razlogi za nepriznanje ali neizvršitev

1.   Brez poseganja v člen 1(4) se lahko priznanje ali izvršitev EPN v državi izvršiteljici zavrne, če:

(a)

v skladu s pravom države izvršiteljice obstaja imuniteta ali privilegij, ki onemogoča izvršitev EPN, oziroma obstajajo pravila o določitvi in omejitvi kazenske odgovornosti v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih medijih, ki onemogočajo izvršitev EPN;

(b)

bi v posameznem primeru izvršitev EPN škodila bistvenim nacionalnim varnostnim interesom, ogrožala vir informacij ali bi bilo treba zaradi nje uporabiti tajne podatke v zvezi z določenimi obveščevalnimi dejavnostmi;

(c)

je bil EPN izdan v postopkih iz člena 4(b) in (c) ter preiskovalni ukrep ne bi bil odobren v podobnem notranjem primeru v skladu s pravom države izvršiteljice;

(d)

bi bila izvršitev EPN v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(e)

EPN zadeva kaznivo dejanje, ki naj bi bilo storjeno zunaj ozemlja države izdajateljice in v celoti ali delno na ozemlju države izvršiteljice, in ravnanje, zaradi katero je bil izdan EPN, ni kaznivo dejanje v državi izvršiteljici;

(f)

je mogoče utemeljeno domnevati, da bi bila izvršitev preiskovalnega ukrepa, predvidenega v EPN, nezdružljiva z obveznostmi države izvršiteljice v skladu s členom 6 PEU in z Listino;

(g)

ravnanje, za katero je bil izdan EPN, ni kaznivo dejanje v skladu s pravom države izvršiteljice, razen če zadeva kaznivo dejanje, ki je navedeno na seznamu vrst kaznivih dejanj iz Priloge D, kot je odreditveni organ navedel v EPN, če se v državi izdajateljici to dejanje kaznuje z najvišjo zagroženo zaporno kaznijo ali varnostnim ukrepom odvzema prostosti najmanj treh let, ali

(h)

je uporaba preiskovalnega ukrepa, predvidenega v EPN, v skladu s pravom države izvršiteljice omejena na seznam ali vrsto kaznivih dejanj ali na kazniva dejanja, za katera je zagrožena določena najmilejša kazenska sankcija, ki ne vključujejo kaznivega dejanja, zajetega v EPN.

2.   Točki (g) in (h) odstavka 1 se ne uporabljata za preiskovalne ukrepe iz člena 10(2).

3.   Kadar EPN zadeva kazniva dejanja v povezavi z davki ali drugimi dajatvami, carinami in deviznim poslovanjem, izvršitveni organ priznanja ali izvršitve ne sme zavrniti iz razloga, da pravo države izvršiteljice ne odmerja istih vrst davkov ali dajatev ali da ne vsebuje enakih predpisov glede davkov, dajatev, carin in deviznega poslovanja kot pravo države izdajateljice.

4.   V primerih iz točk (a), (b), (d), (e) in (f) odstavka 1 se izvršitveni organ pred odločitvijo o popolnem ali delnem nepriznanju ali neizvršitvi EPN posvetuje z odreditvenim organom na kakršen koli ustrezen način in po potrebi zaprosi odreditveni organ za posredovanje potrebnih informacij brez odlašanja.

5.   V primeru iz točke (a) odstavka 1 in če je za odvzem privilegija ali imunitete pooblaščen organ v državi izvršiteljici, ga izvršitveni organ zaprosi za takojšnji odvzem. Če je za odvzem privilegija in imunitete pooblaščen organ neke druge države članice ali mednarodna organizacija, odreditveni organ zaprosi za odvzem zadevni organ.

Člen 12

Roki za priznanje ali izvršitev

1.   Odločitev o priznanju ali izvršitvi se sprejme, preiskovalni ukrep pa se izvede enako hitro in enako prednostno kot v podobnem notranjem primeru, v vsakem primeru pa v rokih, določenih v tem členu.

2.   Kadar je odreditveni organ v EPN navedel, da so zaradi postopkovnih rokov, teže kaznivega dejanja ali drugih zelo nujnih okoliščin potrebni krajši roki, kot so določeni v tem členu, ali v primeru, če je odreditveni organ v EPN navedel, da je treba preiskovalni ukrep izvesti na določen datum, izvršitveni organ to zahtevo v največji možni meri upošteva.

3.   Izvršitveni organ sprejme odločitev o priznanju ali izvršitvi EPN čim prej in, brez poseganja v odstavek 5, najpozneje 30 dni po tem, ko je pristojni izvršitveni organ prejel EPN.

4.   Če ni razlogov za odložitev v skladu s členom 15 in država izvršiteljica še ne razpolaga z dokazi, na katere se nanaša preiskovalni ukrep, zajet v EPN, izvršitveni organ izvede preiskovalni ukrep brez odlašanja in, brez poseganja v odstavek 5, najpozneje v 90 dneh po sprejetju odločitve iz odstavka 3.

5.   Če pristojni izvršitveni organ v posameznem primeru ne more upoštevati roka iz odstavka 3 ali posebnega roka iz odstavka 2, o tem brez odlašanja na kakršen koli način obvesti pristojni organ države izdajateljice ter navede razloge za zamudo in čas, potreben za sprejem odločitve. V takšnem primeru se rok iz odstavka 3 lahko podaljša za največ 30 dni.

6.   Če pristojni izvršitveni organ v posameznem primeru ne more upoštevati roka iz odstavka 4, o tem brez odlašanja na kakršen koli način obvesti pristojni organ države izdajateljice in navede razloge za zamudo ter se posvetuje z odreditvenim organom o ustreznem roku za izvršitev preiskovalnega ukrepa.

Člen 13

Posredovanje dokazov

1.   Izvršitveni organ brez nepotrebnega odlašanja državi izdajateljici posreduje pridobljene dokaze ali dokaze, s katerimi že razpolagajo pristojni organi države izvršiteljice in so bili pridobljeni z izvršitvijo EPN.

Kadar se v EPN zahteva takojšnje posredovanje in to omogoča pravo države izvršiteljice, se dokazi takoj posredujejo pristojnim organom države izdajateljice, ki sodelujejo pri izvršitvi EPN v skladu s členom 9(4).

2.   Posredovanje dokazov se lahko odloži do sprejetja odločitve glede pravnega sredstva, razen če ni v EPN navedenih zadostnih razlogov, da je takojšnje posredovanje bistvenega pomena za ustrezno izvedbo preiskave ali za zavarovanje pravic posameznika. Posredovanje dokazov se odloži, če bi povzročilo hudo in nepopravljivo škodo zadevni osebi.

3.   Izvršitveni organ pri posredovanju pridobljenih dokazov navede, ali jih je treba vrniti državi izvršiteljici, takoj ko navedeni dokazi v državi izdajateljici niso več potrebni.

4.   Če so zadevni predmeti, dokumenti ali podatki pomembni tudi v drugih postopkih, lahko izvršitveni organ na izrecno zahtevo in po posvetovanju z odreditvenim organom začasno posreduje te dokaze, pod pogojem, da bodo vrnjeni državi izvršiteljici takoj, ko ne bodo več potrebni v državi izdajateljici, ali ob katerem koli drugem času ali priložnosti, o katerem/-i se dogovorita pristojna organa.

Člen 14

Pravna sredstva

1.   Države članice zagotovijo, da se pravna sredstva, ki so enakovredna tistim, ki so na voljo v podobnih notranjih primerih, uporabijo za preiskovalne ukrepe, predvidene v EPN.

2.   Vsebinski razlogi za izdajo EPN se lahko izpodbijajo samo s tožbo, vloženo v državi izdajateljici, brez poseganja v zagotavljanje temeljnih pravic v državi izvršiteljici.

3.   Če to ni v nasprotju s potrebo po zagotavljanju zaupnosti preiskave v skladu s členom 19(1), odreditveni in izvršitveni organ sprejmeta ustrezne ukrepe, da v roku, primernem za zagotovitev možnosti učinkovite uveljavitve pravnih sredstev na podlagi nacionalnega prava, zagotovita dostopnost informacij o razpoložljivosti teh pravnih sredstev, ko jih je mogoče izkoristiti.

4.   Države članice zagotovijo, da so roki za uveljavitev pravnega sredstva enaki tistim, ki so določeni za podobne notranje primere, in da se uporabijo na način, ki zagotavlja, da zadevne osebe lahko učinkovito uveljavijo pravico do teh pravnih sredstev.

5.   Odreditveni in izvršitveni organ se med seboj obveščata o pravnih sredstvih, uveljavljenih zoper izdajo, priznanje ali izvršitev EPN.

6.   Izpodbijanje ne odloži izvršitve preiskovalnega ukrepa, razen če ima tak učinek v podobnih notranjih primerih.

7.   Država izdajateljica upošteva uspešno izpodbijanje priznanja ali izvršitve EPN v skladu s svojim nacionalnim pravom. Države članice brez poseganja v nacionalne postopkovne predpise zagotovijo, da se v kazenskih postopkih v državi izdajateljici pri presoji dokazov, pridobljenih z EPN, spoštujeta pravica do obrambe in poštenost postopka.

Člen 15

Razlogi za odložitev priznanja ali izvršitve

1.   Priznanje ali izvršitev EPN v državi izvršiteljici se lahko odloži, kadar:

(a)

bi njegova izvršitev lahko ogrožala potek kazenske preiskave ali pregona in sicer tako dolgo, kot država izvršiteljica šteje za razumno;

(b)

se zadevni predmeti, dokumenti ali podatki že uporabljajo v drugih postopkih, in sicer dokler se za ta namen ne potrebujejo več.

2.   Takoj ko razlog za odložitev preneha obstajati, izvršitveni organ nemudoma sprejme ukrepe, potrebne za izvršitev EPN, in o tem obvesti odreditveni organ na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

Člen 16

Obveznost obveščanja

1.   Pristojni organ države izvršiteljice, ki prejme EPN, brez odlašanja oziroma v vsakem primeru najpozneje teden dni po prejemu EPN potrdi prejem EPN, tako da izpolni in pošlje obrazec iz Priloge B.

Kadar je bil v skladu s členom 7(3) imenovan osrednji organ, ta obveznost velja tako za osrednji organ kot izvršitveni organ, ki prek osrednjega organa prejme EPN.

V primerih iz člena 7(6) ta obveznost velja tako za pristojni organ, ki prvi prejme EPN, kot za izvršitveni organ, ki mu je nalog na koncu posredovan.

2.   Izvršitveni organ brez poseganja v člen 10(4) in (5) odreditveni organ obvesti takoj in na kakršen koli način, če:

(a)

izvršitveni organ ne more sprejeti odločitve o priznanju ali izvršitvi, ker je obrazec iz Priloge A nepopoln ali očitno nepravilen;

(b)

izvršitveni organ pri izvrševanju EPN brez nadaljnjih poizvedovanj ugotovi, da bi bilo primerno izvesti preiskovalne ukrepe, ki na začetku niso bili predvideni ali jih ob izdaji EPN ni bilo mogoče podrobno opredeliti, da lahko odreditveni organ v posameznem primeru sprejme nadaljnje ukrepe, ali

(c)

izvršitveni organ ugotovi, da v posameznem primeru ne more izpolniti formalnosti in postopkov, ki jih je izrecno navedel odreditveni organ v skladu s členom 9.

Na zahtevo odreditvenega organa se informacije potrdijo brez odlašanja in na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

3.   Brez poseganja v člen 10(4) in (5) izvršitveni organ obvesti odreditveni organ brez odlašanja in na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, o:

(a)

kakršni koli odločitvi, sprejeti na podlagi člena 10 ali 11;

(b)

odločitvi o odložitvi izvršitve ali priznanja EPN, razlogih za odložitev in, če je to možno, o njenem pričakovanem trajanju.

Člen 17

Kazenska odgovornost uradnikov

Kadar so uradniki države izdajateljice prisotni na ozemlju države izvršiteljice v okviru uporabe te direktive, se glede kaznivih dejanj, storjenih proti njim ali dejanj, ki jih sami storijo, obravnavajo kot uradniki države izvršiteljice.

Člen 18

Civilna odgovornost uradnikov

1.   Kadar so uradniki države članice prisotni na ozemlju druge države članice v okviru uporabe te direktive, je za vso škodo, ki jo njeni uradniki povzročijo med delovanjem, odgovorna prva država članica, v skladu s pravom države članice, na ozemlju katere delujejo.

2.   Država članica, na ozemlju katere je bila povzročena škoda iz odstavka 1, to škodo poravna pod enakimi pogoji, kot veljajo za škodo, ki jo povzročijo njeni lastni uradniki.

3.   Država članica, katere uradniki povzročijo škodo kateri koli osebi na ozemlju druge države članice, v celoti povrne kakršne koli zneske, ki jih je slednja država članica izplačala oškodovancem ali osebam, ki so upravičene namesto njih.

4.   Vsaka država članica brez poseganja v izvrševanje svojih pravic do tretjih oseb in z izjemo odstavka 3 v primeru iz odstavka 1 od druge države članice ne zahteva povračila škode, ki jo je utrpela.

Člen 19

Zaupnost

1.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da bosta pri izvršitvi EPN odreditveni in izvršitveni organ ustrezno upoštevala načelo zaupnosti preiskave.

2.   Izvršitveni organ v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotovi zaupnost dejstev in vsebine EPN, razen za podatke, ki so potrebni za izvršitev preiskovalnega ukrepa. Če izvršitveni organ ne more izpolniti zahteve po zaupnosti, o tem brez odlašanja obvesti odreditveni organ.

3.   Razen če izvršitveni organ ne odloči drugače, odreditveni organ v skladu s svojim nacionalnim pravom ne razkrije kakršnih koli dokazov ali informacij, ki jih je posredoval izvršitveni organ, razen v kolikor je razkritje potrebno za preiskave ali postopke, opisane v EPN.

4.   Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da banke zadevni stranki banke ali drugim tretjim osebam ne razkrijejo, da so bile informacije poslane državi izdajateljici v skladu s členi 26 in 27 ali da poteka preiskava.

Člen 20

Varstvo osebnih podatkov

Države članice pri izvajanju te direktive zagotovijo, da so osebni podatki varovani in se lahko obdelujejo le v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ (17) in z načeli Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in dodatnega protokola.

Brez poseganja v pravice posameznika, na katerega se podatki nanašajo, se dostop do teh podatkov omeji. Do teh podatkov sme dostopati le pooblaščeno osebje.

Člen 21

Stroški

1.   Če v tej direktivi ni določeno drugače, vse stroške, nastale na ozemlju države izvršiteljice v zvezi z izvršitvijo EPN, krije država izvršiteljica.

2.   Če izvršitveni organ meni, da se lahko stroški izvrševanja EPN štejejo kot izjemno visoki, se lahko z odreditvenim organom posvetuje, ali in kako je mogoče stroške deliti ali spremeniti EPN.

Izvršitveni organ predhodno obvesti odreditveni organ o podrobnih specifikacijah tistih stroškov, ki se štejejo za izjemno visoke.

3.   V izrednih primerih, ko ni mogoče doseči dogovora glede stroškov iz odstavka 2, se lahko odreditveni organ odloči, da:

(a)

popolnoma ali deloma umakne EPN ali

(b)

obdrži EPN in krije tiste stroške, ki veljajo za izjemno visoke.

POGLAVJE IV

POSEBNE DOLOČBE ZA NEKATERE PREISKOVALNE UKREPE

Člen 22

Začasna premestitev priprtih oseb v državo izdajateljico zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa

1.   EPN se lahko izda za začasno premestitev osebe, ki je priprta v državi izvršiteljici, zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa z namenom pridobivanja dokazov, pri katerem je potrebna navzočnost te osebe na ozemlju države izdajateljice, pod pogojem, da se oseba vrne v roku, ki ga določi država izvršiteljica.

2.   Poleg razlogov za nepriznanje ali neizvršitev iz člena 11 so razlogi za zavrnitev izvršitve EPN lahko tudi naslednji:

(a)

priprta oseba ne privoli ali

(b)

zaradi premestitve bi se priprti osebi lahko podaljšal pripor.

3.   Kadar država izvršiteljica meni, da je to potrebno zaradi starosti osebe ali njenega fizičnega oziroma duševnega stanja, ima pravni zastopnik priprte osebe brez poseganja v točko (a) odstavka 2 možnost predložiti mnenje o začasni premestitvi.

4.   V primeru iz odstavka 1 se tranzit priprte osebe preko ozemlja tretje države članice (v nadaljnjem besedilu: država članica tranzita) odobri na podlagi zahtevka, ki so mu priloženi vsi potrebni dokumenti.

5.   O posameznih praktičnih vidikih začasne premestitve osebe, vključno s podrobnostmi o pogojih pripora v državi izdajateljici, in datumih, do katerih mora biti premeščena z ozemlja države izvršiteljice oziroma se mora vrniti nanj, se dogovorita država izdajateljica in država izvršiteljica, pri tem pa zagotovita, da sta upoštevana fizično in duševno stanje zadevne osebe ter raven varnosti, zahtevana v državi izdajateljici.

6.   Premeščena oseba ostane priprta na ozemlju države izdajateljice in po potrebi na ozemlju države tranzita, zaradi dejanj ali obsodb, zaradi katerih je bila v priporu v državi izvršiteljici, razen če država izvršiteljica zaprosi za njeno izpustitev.

7.   Obdobje pripora na ozemlju države izdajateljice se odšteje od obdobja pripora, ki ga je zadevna oseba že ali ga še bo morala prestati na ozemlju države izvršiteljice.

8.   Brez poseganja v odstavek 6 premeščene osebe v državi izdajateljici ni mogoče preganjati ali pripreti ali ji kakor koli omejevati osebne svobode zaradi dejanj, ki so bila storjena, ali obsodb, ki so bile izrečene, pred njenim odhodom z ozemlja države izvršiteljice, ki niso navedene v EPN.

9.   Imuniteta iz odstavka 8 preneha, če premeščena oseba, potem ko je imela možnost odhoda petnajstih zaporednih dni od datuma, ko so odreditveni organi odločili, da njena navzočnost ni več potrebna:

(a)

kljub temu ostane na tem ozemlju ali

(b)

pa ga zapusti in se nato vrne.

10.   Stroški, ki nastanejo ob uporabi tega člena, se krijejo v skladu s členom 21, razen stroškov premestitve osebe v državo izdajateljico in iz nje, ki jih krije ta država.

Člen 23

Začasna premestitev priprtih oseb v državo izvršiteljico zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa

1.   EPN se lahko izda za začasno premestitev osebe, priprte v državi izdajateljici, zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa z namenom zbiranja dokazov, pri katerem je potrebna njena navzočnost na ozemlju države izvršiteljice.

2.   Za začasno premestitev v skladu s tem členom se smiselno uporabljajo točka (a) odstavka 2 in odstavki 3 do 9 člena 22.

3.   Stroški, ki nastanejo ob uporabi tega člena, se krijejo v skladu s členom 21, razen stroškov premestitve zadevne osebe v državo izvršiteljico in iz nje, ki jih krije država izdajateljica.

Člen 24

Zaslišanje prek videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom

1.   Kadar se oseba nahaja na ozemlju države izvršiteljice in jo morajo pristojni organi države izdajateljice zaslišati kot pričo ali izvedenca, lahko odreditveni organ izda EPN za zaslišanje priče ali izvedenca prek videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom v skladu z odstavki 5 do 7.

Odreditveni organ lahko izda tudi EPN za zaslišanje osumljenca ali obdolženca prek videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom.

2.   Poleg razlogov za nepriznanje ali neizvršitev iz člena 11 se izvršitev EPN lahko zavrne tudi, če:

(a)

osumljenec ali obdolženec ne privoli, ali

(b)

bi bila izvršitev takšnega preiskovalnega ukrepa v danem primeru v nasprotju s temeljnimi načeli prava države izvršiteljice.

3.   Odreditveni in izvršitveni organ se dogovorita o praktičnih vidikih. Pri tem dogovoru se izvršitveni organ zaveže, da bo:

(a)

zadevno pričo ali izvedenca povabil na zaslišanje, pri tem bo navedel čas in kraj zaslišanja;

(b)

osumljenca ali obdolženca povabil na zaslišanje v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določa pravo države izdajateljice, in ga poučil o pravicah, ki jih ima po pravu države izdajateljice, in sicer v roku, ki mu bo omogočil učinkovito uveljavitev pravice do obrambe, in

(c)

zagotovil identiteto zaslišane osebe.

4.   Če v določenih primerih izvršitveni organ nima dostopa do tehničnih sredstev za zaslišanje prek videokonference, mu takšna sredstva lahko po skupnem dogovoru zagotovi država izdajateljica.

5.   Pri zaslišanju prek videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

med zaslišanjem, kjer se po potrebi zagotovi pomoč tolmača, je navzoč predstavnik pristojnega organa države izvršiteljice, ki je odgovoren tudi za zagotovitev identitete zaslišane osebe in spoštovanja temeljnih načel prava države izvršiteljice.

Če izvršitveni organ meni, da so med zaslišanjem kršena temeljna načela prava države izvršiteljice, takoj sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se zaslišanje nadaljuje v skladu s temi načeli;

(b)

o ukrepih za zaščito zaslišane osebe se po potrebi dogovorijo pristojni organi države izdajateljice in države izvršiteljice;

(c)

zaslišanje vodi neposredno pristojni organ države izdajateljice ali pa poteka pod njegovim vodstvom v skladu s pravom njegove države;

(d)

država izvršiteljica osebi, ki jo je treba zaslišati, po potrebi zagotovi pomoč tolmača, če to zahteva država izdajateljica ali oseba, ki jo je treba zaslišati;

(e)

osumljenci ali obdolženci se pred zaslišanjem obvestijo o procesnih pravicah – vključno s pravico do odklonitve pričanja – ki jim pripadajo po pravu države izvršiteljice in države izdajateljice. Priče in izvedenci lahko uveljavljajo pravico do odklonitve pričanja, ki jim pripada bodisi po pravu države izvršiteljice ali države izdajateljice, in se o tej pravici obvestijo pred zaslišanjem.

6.   Brez poseganja v ukrepe, dogovorjene za zaščito oseb, izvršitveni organ ob koncu zaslišanja sestavi zapisnik o zaslišanju, v katerem se navedejo datum in kraj zaslišanja, identiteta zaslišane osebe, identiteta in funkcije vseh ostalih oseb v državi izvršiteljici, ki so udeležene pri zaslišanju, morebitne dane prisege in tehnični pogoji, v katerih je potekalo zaslišanje. Izvršitveni organ posreduje ta dokument odreditvenemu organu.

7.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pri zaslišanju osebe na njenem ozemlju v skladu s tem členom, v primeru da oseba odkloni pričanje, čeprav je dolžna pričati, ali da ne priča po resnici, uporabi nacionalno pravo te države članice na enak način, kot če bi zaslišanje potekalo v okviru nacionalnega postopka.

Člen 25

Zaslišanje prek telefonske konference

1.   Če morajo pristojni organi države članice kot pričo ali izvedenca zaslišati osebo, ki se nahaja na ozemlju druge države članice, lahko odreditveni organ prve države članice, če te osebe ni ustrezno ali mogoče zaslišati na njenem ozemlju, in po preučitvi vseh ostalih primernih možnosti izda EPN za zaslišanje priče ali izvedenca prek telefonske konferenc na podlagi odstavka 2.

2.   Če ni dogovorjeno drugače, se za zaslišanja prek telefonske konference smiselno uporabljajo odstavki 3, 5, 6 in 7 člena 24.

Člen 26

Informacije o bančnih in drugih finančnih računih

1.   EPN se lahko izda, da se ugotovi, ali fizična ali pravna oseba, ki je v zadevnem kazenskem postopku, ima ali nadzoruje enega ali več računov, ne glede na vrsto računa, v kateri koli banki na ozemlju države izvršiteljice, in če da, da se pridobi vse podrobnosti o ugotovljenih računih.

2.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki ji omogočijo, da zagotovi informacije iz odstavka 1 v skladu s pogoji iz tega člena.

3.   Če je to zahtevano v EPN, informacije iz odstavka 1 vključujejo tudi račune, za katere je oseba, ki je v zadevnem kazenskem postopku, pooblaščena.

4.   Obveznost iz tega člena se uporablja le, če ima banka, ki vodi račun, te informacije na voljo.

5.   Odreditveni organ v EPN navede razloge, zaradi katerih meni, da so zahtevane informacije verjetno bistvenega pomena za zadevni kazenski postopek, in razloge, zaradi katerih domneva, da banke v državi izvršiteljici vodijo zadevni račun, ter, kolikor je mogoče, navede, katere banke bi lahko bile v to vključene. EPN vsebuje tudi vse razpoložljive informacije, ki lahko olajšajo njegovo izvršitev.

6.   EPN se lahko izda tudi, da se ugotovi, ali fizična ali pravna oseba, ki je v zadevnem kazenskem postopku, ima enega ali več računov v kateri koli nebančni finančni ustanovi na ozemlju države izvršiteljice. Smiselno se uporabljajo odstavki 3 do 5. V teh primerih se lahko poleg razlogov za nepriznanje in neizvršitev iz člena 11 izvršitev EPN zavrne tudi, če izvršitev preiskovalnega ukrepa ne bi bila odobrena v podobnem notranjem primeru.

Člen 27

Informacije o bančnih in drugih finančnih poslih

1.   EPN se lahko izda za pridobitev podrobnosti o določenih bančnih računih in bančnih poslih, ki so bili izvršeni v določenem obdobju prek enega ali več računov, ki so v njem navedeni, vključno s podrobnostmi o računu pošiljatelja ali prejemnika.

2.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki ji omogočijo, da zagotovi podatke iz odstavka 1 v skladu s pogoji iz tega člena.

3.   Obveznost iz tega člena se uporablja le, če ima banka, ki vodi račun, te informacije na voljo.

4.   Odreditveni organ v EPN navede razloge, zakaj so zahtevane informacije po njegovem mnenju pomembni za zadevni kazenski postopek.

5.   EPN se lahko izda tudi za informacije iz odstavka 1 glede finančnih poslov, ki so jih izvršile nebančne finančne ustanove. Smiselno se uporabljajo odstavki 3 do 4. V teh primerih se lahko poleg razlogov za nepriznanje in neizvršitev iz člena 11 izvršitev EPN zavrne tudi, če izvršitev preiskovalnega ukrepa ne bi bila odobrena v podobnem notranjem primeru.

Člen 28

Preiskovalni ukrepi, pri katerih se dokazi zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju

1.   Kadar se EPN izda za izvršitev preiskovalnega ukrepa, pri katerem se dokazi zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju, kot je:

(a)

spremljanje bančnih ali drugih finančnih poslov, ki se vršijo prek enega ali več določenih računov;

(b)

nadzorovanje pošiljk na ozemlju države izvršiteljice,

se njegova izvršitev, poleg razlogov za nepriznanje in neizvršitev iz člena 11, lahko zavrne, če izvršitev zadevnega preiskovalnega ukrepa ne bi bila odobrena v podobnem notranjem primeru.

2.   Država izdajateljica in država izvršiteljica se dogovorita o praktičnih ureditvah v zvezi s preiskovalnim ukrepom iz točke (b) odstavka 1 in po potrebi v vseh drugih primerih.

3.   Odreditveni organ v EPN navede, zakaj so zahtevane informacije po njegovem mnenju pomembne za zadevni kazenski postopek.

4.   Pristojni organi države izvršiteljice imajo pravico, da ukrepajo, usmerjajo in nadzorujejo operacije v zvezi z izvršitvijo EPN iz odstavka 1.

Člen 29

Tajne preiskave

1.   EPN se lahko izda, če želi država izdajateljica državo izvršiteljico zaprositi za pomoč pri preiskovanju kaznivega dejanja z uradniki, ki delujejo pod tajno ali lažno identiteto (v nadaljnjem besedilu: tajne preiskave).

2.   Odreditveni organ v EPN navede, zakaj meni, da bo tajna preiskava pomembna za kazenski postopek. Odločitev o priznanju in izvršitvi EPN, izdanega v skladu s tem členom, za vsak posamezni primer sprejmejo pristojni organi države izvršiteljice ob celovitem upoštevanju nacionalnega prava in postopkov.

3.   Poleg razlogov za nepriznanje in neizvršitev iz člena 11, lahko izvršitveni organ zavrne izvršitev EPN iz odstavka 1, če:

(a)

izvedba tajne preiskave ne bi bila odobrena v podobnem notranjem primeru, ali

(b)

ni bilo mogoče doseči dogovora o ureditvah tajne preiskave iz odstavka 4.

4.   Tajne preiskave se izvajajo v skladu z nacionalnim pravom in postopki države članice, na katere ozemlju potekajo. Samo pristojni organi države izvršiteljice imajo pravico, da ukrepajo, usmerjajo in nadzorujejo operacije v zvezi s tajno preiskavo. Država izdajateljica in država izvršiteljica se ob upoštevanju njunega nacionalnega prava in postopkov dogovorita o trajanju tajne preiskave, podrobnih pogojih in pravnem statusu uradnikov, vključenih v tajne preiskave.

POGLAVJE V

PRESTREZANJE TELEKOMUNIKACIJ

Člen 30

Prestrezanje telekomunikacij s tehnično pomočjo druge države članice

1.   EPN se lahko izda za prestrezanje telekomunikacij v državi članici, katere tehnična pomoč je potrebna.

2.   Kadar lahko za isto prestrezanje telekomunikacij vso potrebno tehnično pomoč zagotovi več kot ena država članica, se EPN pošlje samo eni od njih. Prednost ima vedno država članica, v kateri se oseba, katere telekomunikacije se prestrezajo, nahaja ali se bo nahajala.

3.   EPN iz odstavka 1 vsebuje tudi naslednje informacije:

(a)

informacije za namene identificiranja osebe, katere telekomunikacije se prestrezajo;

(b)

zaželeno trajanje prestrezanja in

(c)

dovolj tehničnih podatkov, zlasti identifikator cilja, da se zagotovi izvršitev EPN.

4.   Odreditveni organ v EPN navede, zakaj je predvideni preiskovalni ukrep po njegovem mnenju pomemben za zadevni kazenski postopek.

5.   Poleg razlogov za nepriznanje ali neizvršitev iz člena 11 se lahko izvršitev EPN iz odstavka 1 zavrne tudi, če preiskovalni ukrep ne bi bil odobren v podobnem notranjem primeru. Država izvršiteljica lahko svoje soglasje pogojuje z izpolnitvijo katerega koli pogoja, ki bi ga bilo treba izpolniti v podobnem notranjem primeru.

6.   EPN iz odstavka 1 se lahko izvrši:

(a)

s prenosom telekomunikacij neposredno državi izdajateljici ali

(b)

s prestrezanjem, snemanjem in naknadnim prenosom rezultata prestrezanja telekomunikacij državi izdajateljici.

Odreditveni in izvršitveni organ se posvetujeta, da bi se dogovorila o tem, ali naj se prestrezanje izvede v skladu s točko (a) ali (b).

7.   Ob izdaji EPN iz odstavka 1 ali med prestrezanjem lahko odreditveni organ, kadar ima za to poseben razlog, zaprosi tudi za prepis, dekodiranje ali dešifriranje posnetka, če se s tem strinja izvršitveni organ.

8.   Stroški, ki nastanejo ob uporabi tega člena, se krijejo v skladu s členom 21, razen stroškov prepisa, dekodiranja in dešifriranja prestreženih komunikacij, ki jih krije država izdajateljica.

Člen 31

Uradno obvestilo države članice, v kateri se nahaja oseba, katere telekomunikacije se prestrezajo, in katere tehnična pomoč ni potrebna

1.   Kadar zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa prestrezanje telekomunikacij odobri pristojni organ ene države članice (v nadaljnjem besedilu: država članica, ki prestreza) in se naslov komunikacijskega priključka osebe, katere telekomunikacije se prestrezajo in določene v sklepu o prestrezanju, uporablja na ozemlju druge države članice (v nadaljnjem besedilu: obveščena država članica), katere tehnična pomoč za izvedbo prestrezanja ni potrebna, država članica, ki prestreza, uradno obvesti pristojni organ obveščene države članice:

(a)

pred prestrezanjem, kadar pristojni organ države članice, ki prestreza, ob njegovi odreditvi ve, da oseba, katere telekomunikacije se prestrezajo, je ali bo na ozemlju obveščene države članice;

(b)

med prestrezanjem ali po njem, in sicer takoj ko izve, da oseba, katere telekomunikacije se prestrezajo, je ali je bila na ozemlju obveščene države članice.

2.   Za uradno obvestilo iz odstavka 1 se uporabi obrazec iz Priloge C.

3.   Pristojni organ obveščene države članice v primeru, ko prestrezanje ne bi bilo odobreno v podobnem notranjem primeru, brez odlašanja in najpozneje v 96 urah po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 1 lahko uradno obvesti pristojni organ države članice, ki prestreza:

(a)

da prestrezanja ni mogoče izvesti ali da bo končano, in

(b)

da se po potrebi gradivo, ki je že bilo prestreženo, medtem ko je bila oseba, katere telekomunikacije se prestrezajo, na njenem ozemlju, ne sme uporabiti oziroma se sme uporabiti samo pod pogoji, ki jih določi. Pristojni organ obveščene države članice, seznani pristojni organ države članice, ki prestreza, z razlogi, ki utemeljujejo navedene pogoje.

4.   Za uradna obvestila iz odstavka 2 se smiselno uporablja člen 5(2).

POGLAVJE VI

ZAČASNI UKREPI

Člen 32

Začasni ukrepi

1.   Odreditveni organ lahko izda EPN za sprejetje kakršnega koli ukrepa, da se začasno prepreči uničenje, preoblikovanje, premikanje, posredovanje ali odstranitev morebitnega predmeta, ki bi lahko služil kot dokaz.

2.   Izvršitveni organ odločitev glede začasnega ukrepa sprejme čim prej in jo sporoči, če je to mogoče, v 24 urah po prejemu EPN.

3.   Ob zahtevi po začasnem ukrepu iz odstavka 1 odreditveni organ v EPN navede, ali naj se dokazi posredujejo državi izdajateljici ali naj ostanejo v državi izvršiteljici. Izvršitveni organ tak EPN prizna in izvrši ter posreduje dokaze v skladu s postopki, določenimi v tej direktivi.

4.   Kadar je EPN v skladu z odstavkom 3 dodano navodilo, da naj dokazi ostanejo v državi izvršiteljici, odreditveni organ navede datum odprave začasnega ukrepa iz odstavka 1 ali predvideni datum za predložitev zahteve, naj se dokazi posredujejo državi izdajateljici.

5.   Izvršitveni organ lahko po posvetovanju z odreditvenim organom v skladu s svojim nacionalnim pravom in prakso glede na okoliščine primera določi primerne pogoje za omejitev trajanja začasnega ukrepa iz odstavka 1. Če v skladu s temi pogoji predvidi odpravo začasnega ukrepa, izvršitveni organ o tem obvesti odreditveni organ, ki mora imeti možnost, da predloži svoje pripombe. Odreditveni organ takoj obvesti izvršitveni organ, da je bil začasni ukrep iz odstavka 1 odpravljen.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 33

Uradna obvestila

1.   Do 22. maja 2017 vsaka država članica uradno obvesti Komisijo o:

(a)

organu ali organih, ki so v skladu z njenim nacionalnim pravom pristojni v skladu s točkama (c) in (d) člena 2, kadar je ta država članica država izdajateljica ali država izvršiteljica;

(b)

jezikih, ki so sprejemljivi za EPN v skladu s členom 5(2);

(c)

informacijami v zvezi z imenovanim osrednjim organom ali organi, če želi država članica izkoristiti možnost iz člena 7(3). Te informacije so zavezujoče za organe države izdajateljice;

2.   Vsaka država članica lahko predloži Komisiji tudi seznam potrebnih dokumentov, ki bi jih potrebovala na podlagi člena 22(4).

3.   Države članice Komisijo obvestijo o vseh naknadnih spremembah informacij iz odstavkov 1 in 2.

4.   Komisija vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži omogoči dostop do informacij, prejetih na podlagi tega člena. Evropska pravosodna mreža objavi informacije na spletni strani iz člena 10 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ (18).

Člen 34

Razmerje do drugih pravnih instrumentov, sporazumov in dogovorov

1.   Ta direktiva od 22. maja 2017 nadomešča ustrezne določbe naslednjih konvencij, ki se uporabljajo v razmerjih med državami članicami, v katerih je ta direktiva zavezujoča, brez poseganja v uporabo teh določb med državami članicami in tretjimi državami ter začasno uporabo na podlagi člena 35:

(a)

Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah Sveta Evrope z dne 20. aprila 1959 in dodatnih dveh protokolov k tej konvenciji ter dvostranskih sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 26 navedene konvencije;

(b)

Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma;

(c)

Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (19) in Protokola (20) k tej konvenciji.

2.   Okvirni sklep 2008/978/PNZ se nadomesti s to direktivo za vse države članice, v katerih je ta direktiva zavezujoča. Kar zadeva zaseg dokazov, se določbe Okvirnega sklepa 2003/577/PNZ nadomestijo s to direktivo za vse države članice, v katerih je ta direktiva zavezujoča.

Za države članice, v katerih je ta direktiva zavezujoča, se sklicevanja na Okvirni sklep 2008/978/PNZ in, kar zadeva zaseg dokazov, na Okvirni sklep 2003/577/PNZ berejo kot sklicevanja na to direktivo.

3.   Poleg te direktive lahko države članice sklenejo ali še naprej uporabljajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore z drugimi državami članicami po 22. maju 2017, le če ti omogočajo nadaljnjo krepitev ciljev te direktive in prispevajo k poenostavitvi ali dodatnemu olajševanju postopkov za zbiranje dokazov in če se spoštuje raven zaščitnih ukrepov, določenih v tej direktivi.

4.   Države članice Komisijo do 22. maja 2017 uradno obvestijo o obstoječih sporazumih in dogovorih iz odstavka 3, ki jih želijo še naprej uporabljati. Države članice Komisijo v treh mesecih od podpisa tudi uradno obvestijo o kakršnem koli novem sporazumu ali dogovoru iz odstavka 3.

Člen 35

Prehodne določbe

1.   Zaprosila za medsebojno pomoč, prejeta pred 22. majem 2017, še naprej urejajo obstoječi instrumenti, ki se nanašajo na medsebojno pomoč v kazenskih zadevah. Sklepe o zasegu dokazov na podlagi Okvirnega sklepa 2003/577/PNZ, prejete pred 22. majem 2017, prav tako ureja navedeni okvirni sklep.

2.   Člen 8(1) se smiselno uporablja za EPN v zvezi s sklepom o zasegu, sprejetim na podlagi Okvirnega sklepa 2003/577/PNZ.

Člen 36

Prenos

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 22. maja 2017.

2.   Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.   Države članice do 22. maja 2017 sporočijo Komisiji besedila določb predpisov, ki v njihovo nacionalno pravo prenašajo obveznosti iz te direktive.

Člen 37

Poročilo o uporabi

Komisija najpozneje pet let po 21. maju 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o uporabi te direktive, pripravljeno na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih informacij, ki vključujejo zlasti ovrednotenje njenega vpliva na sodelovanje v kazenskih zadevah in varstvo posameznikov, ter izvajanje določb o prestrezanju telekomunikacij glede na tehnični napredek. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za spremembe te direktive.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 39

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 3. aprila 2015

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. marca 2014.

(2)  Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji (UL L 196, 2.8.2003, str. 45).

(3)  Okvirni sklep Sveta 2008/978/PNZ z dne 18. decembra 2008 o evropskem dokaznem nalogu za namene pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih (UL L 350, 30.12.2008, str. 72).

(4)  Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22.9.2000, str. 19).

(5)  Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1).

(6)  Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1.6.2012, str. 1).

(7)  Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6.11.2013, str. 1).

(8)  Protokol h Konvenciji, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (UL C 326, 21.11.2001, str. 1).

(9)  2002/584/PNZ: Okvirni sklep sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(10)  Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(11)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(12)  UL C 355, 29.12.2010, str.. 1.

(13)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(14)  UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

(15)  Okvirni sklep Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah (UL L 162, 20.6.2002, str. 1).

(16)  Skupni ukrep z dne 29. junija 1998 Sveta na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže (UL L 191, 7.7. 1998, str. 4)

(17)  Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).

(18)  Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130).

(19)  Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 197, 12.7.2000, str. 1).

(20)  Protokol h Konvenciji, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (UL C 326, 21.11.2001, str. 2).


PRILOGA A

EVROPSKI PREISKOVALNI NALOG (EPN)

Ta EPN je izdal pristojni organ. Odreditveni organ potrjuje, da je izdaja tega EPN nujna in sorazmerna za namene postopkov, ki so določeni v njem, ter da so pri tem upoštevane pravice osumljenca ali obdolženca, zahtevani preiskovalni ukrepi pa bi lahko bili pod istimi pogoji odrejeni tudi v podobnem notranjem primeru. Zahtevam, da se ob ustreznem upoštevanju zaupnosti preiskave izvede(-jo) spodaj navedeni ukrep(-i) in posredujejo dokazi, pridobljeni pri izvršitvi EPN.

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image


PRILOGA B

POTRDITEV PREJEMA EPN

Ta obrazec izpolni organ države izvršiteljice, ki prejme EPN.

Image

Image


PRILOGA C

URADNO OBVESTILO

Ta obrazec se uporablja za uradno obvestitev države članice o prestrezanju telekomunikacij, ki bo ali je bilo izvedeno oziroma se izvaja na njenem ozemlju brez njene tehnične pomoči … (obveščena država članica) uradno obveščam o prestrezanju.

Image

Image


PRILOGA D

VRSTE KAZNIVIH DEJANJ IZ ČLENA 11

sodelovanje v kriminalni združbi

terorizem

trgovina z ljudmi

spolna zloraba otrok in otroška pornografija

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi

nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi

korupcija

goljufije, vključno s tistimi, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti

pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

ponarejanje denarja, tudi eurov

računalniška kriminaliteta

okoljski kriminal, vključno z nedovoljenim trgovanjem z ogroženimi živalskimi vrstami ter rastlinskimi vrstami in podvrstami

omogočanje nezakonitega vstopa in bivanja

umor, huda telesna poškodba

nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi

ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev

rasizem in ksenofobija

organiziran ali oborožen rop

nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli

goljufija

izsiljevanje in oderuštvo

ponarejanje in piratstvo izdelkov

ponarejanje uradnih listin in promet z njimi

ponarejanje plačilnih sredstev

nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti

nedovoljena trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi

trgovina z ukradenimi vozili

posilstvo

požig

kazniva dejanja, ki so v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča

ugrabitev letala/ladje

sabotaža


II Nezakonodajni akti

UREDBE

1.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 130/37


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 441/2014

z dne 30. aprila 2014

o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 29/2009 o zahtevah glede storitev podatkovnih zvez za enotno evropsko nebo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti) (1) in zlasti člena 3(5) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (2) in zlasti člena 8(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 29/2009 (3) določa zahteve za usklajeno uvajanje storitev podatkovnih zvez, ki temelji na podatkovnih komunikacijah od točke do točke, zrak-zemlja.

(2)

V delu B Priloge I k Uredbi (ES) št. 29/2009 je določen zračni prostor nad nivojem letenja FL 285, za katerega se navedena uredba uporablja od 5. februarja 2015.

(3)

Hrvaška je vstopila v Evropsko unijo 1. julija 2013. Zračni prostor Hrvaške bi zato moral ustrezno postati del zračnega prostora, za katerega se uporablja Uredba (ES) št. 29/2009.

(4)

Vendar bi bilo treba Hrvaški zagotoviti prehodno obdobje enega leta glede na datum začetka veljavnosti 5. februarja 2015, ki velja za druge države članice v skladu z delom B Priloge I k Uredbi (ES) št. 29/2009, in sicer preko odložene uporabe te uredbe, da bi subjektom, kot so operatorji in izvajalci služb zračnega prometa, omogočili, da se pripravijo na uporabo novih pravil.

(5)

Uredbo (ES) št. 29/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V delu B Priloge I k Uredbi (ES) št. 29/2009 se za vrstico „– Warszawa FIR“ vstavi nova vrstica „– Zagreb FIR“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 5. februarja 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 26.

(2)  UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 29/2009 z dne 16. januarja 2009 o zahtevah glede storitev podatkovnih zvez za enotno evropsko nebo (UL L 13, 17.1.2009, str. 3).


1.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 130/39


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 442/2014

z dne 30. aprila 2014

o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 glede zahtevkov za vključitev na seznam tretjih držav, ki se priznavajo za namen enakovrednosti v zvezi z uvozom ekoloških proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (1) ter zlasti člena 33(2) in člena 38(d) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 (2) določa podrobna pravila glede postopka za priznanje tretjih držav za namen enakovrednosti v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007.

(2)

Svet Evropske unije je v svojih sklepih o ekološkem kmetovanju na 3237. seji Sveta za kmetijstvo in ribištvo z dne 13. in 14. maja 2013 pozval Komisijo, naj izboljša obstoječe mehanizme za lažjo mednarodno trgovanje z ekološkimi proizvodi in pri vsakem trgovinskem sporazumu zahteva vzajemnost in preglednost.

(3)

Trenutni pregled pravnega okvira za sektor ekološke pridelave je razkril pomanjkljivosti v sedanjem sistemu priznavanja tretjih držav za namen enakovrednosti. Večina sporazumov o enakovrednosti, ki so jih podpisale Komisija in tretje države, je Evropska komisija uporabljala enostransko, kar ni spodbujalo enakih konkurenčnih pogojev. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo treba priznavanje enakovrednosti s tretjimi državami določiti z mednarodnimi sporazumi. Zato bi bilo treba s sedanjega sistema priznavanja tretjih držav za namen enakovrednosti, ki temelji na sporazumih o enakovrednosti, preiti na sistem, ki bo temeljil na uravnoteženih mednarodnih sporazumih, da bi lahko spodbujali enake konkurenčne pogoje, preglednost in pravno varnost.

(4)

Da bi olajšali prehod na nov sistem priznavanja na podlagi mednarodnih sporazumov, je primerno uvesti končni datum za sprejetje novih zahtevkov za vključitev na seznam iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1235/2008, ki je določen v Prilogi III k navedeni uredbi. Zahtevki, prejeti po navedenem datumu, se ne bi smeli več sprejeti.

(5)

Uredbo (ES) št. 1235/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem regulativnega odbora za ekološko pridelavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 8 Uredbe (ES) št. 1235/2008 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija preuči možnost za vključitev tretje države na seznam iz člena 7 po prejemu zahtevka za vključitev s strani zastopnika zadevne tretje države, pod pogojem da se zahtevek predloži pred 1. julijem 2014.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L 334, 12.12.2008, str. 25).


1.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 130/41


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 443/2014

z dne 30. aprila 2014

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 glede sprožitvenih ravni za dodatne uvozne dajatve za paradižnik, kumare, namizno grozdje, marelice, češnje razen višenj, breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami, ter slive

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVIII k Uredbi. Ta nadzor je treba izvajati v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (3).

(2)

Za namene uporabe člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za leta 2011, 2012 in 2013 bi bilo treba spremeniti sprožitvene ravni za dodatne uvozne dajatve za kumare in češnje razen višenj od 1. maja 2014 dalje ter za marelice, paradižnike, slive, breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami, ter namizno grozdje od 1. junija 2014 dalje.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi lažje berljivosti bi bilo treba Prilogo XVIII navedene uredbe spremeniti v celoti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011 se sprožitvene ravni za paradižnik, kumare, namizno grozdje, marelice, češnje razen višenj, breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami, ter slive nadomestijo z ravnmi iz ustreznega stolpca navedene priloge, kakor so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(4)  UL L 336, 23.12.1994, str. 22.


PRILOGA

„PRILOGA XVIII

DODATNE UVOZNE DAJATVE: NASLOV IV, POGLAVJE I, ODDELEK 2

Brez poseganja v pravila za tolmačenje kombinirane nomenklature je treba poimenovanje blaga razumeti zgolj okvirno. Področje uporabe dodatnih dajatev v okviru te priloge je določeno s področjem uporabe oznak KN, kakršne obstajajo ob sprejetju te uredbe.

(v tonah)

Zaporedna številka

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Obdobje uporabe

Sprožitvene ravni

78.0015

0702 00 00

Paradižnik

Od 1. oktobra do 31. maja

445 127

78.0020

Od 1. junija do 30. septembra

27 287

78.0065

0707 00 05

Kumare

Od 1. maja do 31. oktobra

12 678

78.0075

Od 1. novembra do 30. aprila

12 677

78.0085

0709 91 00

Artičoke

Od 1. novembra do 30. junija

12 663

78.0100

0709 93 10

Bučke

Od 1. januarja do 31. decembra

112 241

78.0110

0805 10 20

Pomaranče

Od 1. decembra do 31. maja

252 542

78.0120

0805 20 10

Klementine

Od 1. novembra do konca februarja

82 192

78.0130

0805 20 30

0805 20 50

0805 20 70

0805 20 90

Mandarine (vključno s tangerinami in mandarinami satsuma); mandarine wilking in podobni hibridi agrumov

Od 1. novembra do konca februarja

81 570

78.0155

0805 50 10

Limone

Od 1. junija do 31. decembra

310 090

78.0160

Od 1. januarja do 31. maja

51 670

78.0170

0806 10 10

Namizno grozdje

Od 21. julija do 20. novembra

69 907

78.0175

0808 10 80

Jabolka

Od 1. januarja do 31. avgusta

553 379

78.0180

Od 1. septembra do 31. decembra

72 914

78.0220

0808 30 90

Hruške

Od 1. januarja do 30. aprila

183 233

78.0235

Od 1. julija do 31. decembra

25 489

78.0250

0809 10 00

Marelice

Od 1. junija do 31. julija

5 630

78.0265

0809 29 00

Češnje, razen višenj

Od 21. maja do 10. avgusta

32 371

78.0270

0809 30

Breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami

Od 11. junija do 30. septembra

3 146

78.0280

0809 40 05

Slive

Od 11. junija do 30. septembra

16 404“


1.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 130/43


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 444/2014

z dne 30. aprila 2014

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

CL

173,8

MA

38,6

TN

89,9

TR

97,3

ZZ

99,9

0707 00 05

AL

41,5

MA

35,6

TR

132,1

ZZ

69,7

0709 93 10

MA

70,8

TR

93,5

ZA

31,4

ZZ

65,2

0805 10 20

EG

41,1

IL

70,8

MA

52,6

TN

64,4

TR

50,5

ZZ

55,9

0805 50 10

MA

35,6

TR

85,1

ZZ

60,4

0808 10 80

AR

113,3

BR

86,2

CL

97,3

CN

98,7

MK

30,8

NZ

140,7

US

213,6

ZA

118,9

ZZ

112,4


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

1.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 130/45


Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 57 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarometov za motorna kolesa in vozila, ki se obravnavajo kot taka

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Sprememb 02 – začetek veljavnosti: 12. september 2001

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za homologacijo žarometa

4.

Oznake

5.

Homologacija

6.

Splošne specifikacije

7.

Posebne specifikacije

8.

Določbe glede obarvanih leč in filtrov

9.

Prehodne določbe

10.

Skladnost proizvodnje

11.

Kazni za neskladnost proizvodnje

12.

Sprememba in razširitev homologacije za tip žarometa

13.

Dokončna opustitev proizvodnje

14.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

PRILOGE:

Priloga 1 –

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni opustitvi proizvodnje tipa žarometa v skladu s Pravilnikom št. 57

Priloga 2 –

Primeri homologacijskih oznak

Priloga 3 –

Fotometrični preskusi

Priloga 4 –

Preskusi stabilnosti fotometričnega delovanja delujočih žarometov

Priloga 5 –

Minimalne zahteve za postopke nadzora skladnosti proizvodnje

Priloga 6 –

Zahteve za žaromete z lečami iz plastičnega materiala – preskušanje vzorcev leč ali materiala in celotnih žarometov

Priloga 7 –

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za homologacijo žarometov z žarnicami z žarilno nitko in lečami iz stekla ali plastičnega materiala (1), s katerimi se opremljajo motorna kolesa in vozila, ki se obravnavajo kot taka.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku se uporabljajo naslednje opredelitve:

2.1   „leča“ pomeni skrajni zunanji del žarometa (enote), ki oddaja svetlobo skozi svetlečo površino;

2.2   „prevleka“ pomeni vse proizvode, ki so v eni ali več plasteh naneseni na zunanjo površino leče;

2.3   žarometi različnih „tipov“ pomenijo žaromete, ki se razlikujejo po tako pomembnih značilnostih, kot so:

2.3.1

trgovski naziv ali blagovna znamka;

2.3.2

oznaka žarometa, kot je opredeljeno v odstavku 4.1.4;

2.3.3

značilnosti optičnega sistema;

2.3.4

vključitev ali odstranitev sestavnih delov, ki lahko med delovanjem spremenijo optične učinke z odbojem, lomom ali absorpcijo in/ali deformacijo. Spremenjena barva svetlobnih pramenov, ki jih oddaja žaromet, katerega druge značilnosti niso spremenjene, ne pomeni spremembe tipa. Skladno s tem se takšnim žarometom dodeli ista homologacijska številka;

2.3.5

materiali, iz katerih so leče in morebitna prevleka.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO ŽAROMETA (2)

3.1   Vlogo za homologacijo vloži imetnik trgovskega imena ali blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik.

3.2   Vsaki vlogi za homologacijo se priložijo:

3.2.1

risbe v treh izvodih, ki so dovolj natančne za identifikacijo tipa žarometa in vsebujejo pogled od spredaj s podrobnim prikazom morebitnih reber na lečah ter njegov prečni prerez; na risbah morajo biti prikazana mesta, predvidena za homologacijsko oznako;

3.2.2

kratek tehnični opis, v katerem so navedene zlasti kategorije uporabljene žarnice z žarilno nitko (glej odstavek 6 Priloge 3 k temu pravilniku);

3.2.3

dva vzorca tipa žarometa z brezbarvnimi lečami (3);

3.2.4

za preskus plastičnega materiala, iz katerega so izdelane leče:

3.2.4.1

trinajst leč;

3.2.4.1.1

šest od teh leč se lahko nadomesti s šestimi vzorci materiala velikosti najmanj 60 × 80 mm, z ravno ali izbočeno zunanjo površino in pretežno ravno površino v sredini (polmer krivine najmanj 300 mm), veliko najmanj 15 × 15 mm;

3.2.4.1.2

vsaka taka leča ali vzorec materiala se izdela po postopku, ki se uporablja v serijski proizvodnji;

3.2.4.2

reflektor, na katerega se lahko vgradijo leče po navodilih proizvajalca.

3.3   Materialom, iz katerih so izdelane leče in morebitne prevleke, je treba priložiti poročilo o preskusu lastnosti teh materialov in prevlek, če so na njih že bili opravljeni preskusi.

3.4   Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

4.   OZNAKE

4.1   Na žarometih, predloženih v homologacijo, morajo biti naslednji jasni, berljivi in neizbrisni napisi:

4.1.1

trgovski naziv ali blagovna znamka vložnika;

4.1.2

zunanja oznaka žarometa na zunanji strani in/ali na leči, ki je vidna, ko je žaromet vgrajen v vozilo.

Vse enote, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika in so zasnovane tako, da žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena ne sveti hkrati s katero koli drugo svetlobno funkcijo, s katero je lahko integrirana, so za simbolom žarometa za kratki svetlobni pramen v homologacijski oznaki označene s poševnico (/);

4.1.3

oznaka kategorije S1 in/ali S2 dovoljene žarnice z žarilno nitko na zadnji strani žarometa;

4.1.4

oznake so navedene v naslednji tabeli:

Zunanja oznaka žarometov

Oznaka kategorije žarnice z žarilno nitko

MB

S1

MB

S2

MB

S1/S2

4.1.5

na žarometih z lečo iz plastičnega materiala se blizu simbola, predpisanega v odstavkih 4.1.2 in 4.1.4, navede skupina črk „PL“;

4.2   Poleg tega morajo na leči in ohišju (4) imeti prostor zadostne velikosti za homologacijsko oznako in dodatne simbole iz odstavka 4; ta prostor mora biti označen na risbah iz odstavka 3.2.1.

5.   HOMOLOGACIJA

5.1   Homologacija se podeli, če vsi vzorci tipa žarometa, ki se predložijo v skladu z odstavkom 3, izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.

5.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (trenutno 01, kar ustreza spremembi 01, ki je začela veljati 28. februarja 1989) označujeta spremembe, ki vključujejo zadnje pomembnejše tehnične spremembe Pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu žarometa, razen v primeru razširitve homologacije na žaromet, ki se razlikuje samo po barvi oddane svetlobe.

5.3   O podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa žarometa v skladu s tem pravilnikom je treba obvestiti pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, in sicer z obrazcem, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

5.4   Vsi žarometi, ki so skladni s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, imajo v prostoru iz odstavka 4.2 poleg oznak iz odstavka 4.1 še:

5.4.1

mednarodno homologacijsko oznako (5), ki jo sestavljata:

5.4.1.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (6);

5.4.1.2

homologacijska številka.

5.4.2

V vsakem primeru morajo biti na certifikatih o homologaciji in v obvestilu za države, ki so pogodbenice Sporazuma in uporabljajo ta pravilnik, določeni ustrezen način delovanja, uporabljen med preskusnim postopkom v skladu z odstavkom 1.1.1.1 Priloge 4, in dovoljene napetosti v skladu z odstavkom 1.1.1.2 Priloge 4.

V ustreznih primerih je treba napravo označiti, kakor sledi:

na enotah, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika in so zasnovane tako, da žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena ne sveti hkrati s katero koli drugo svetlobno funkcijo, s katero je lahko integrirana, se za simbolom kratkega svetlobnega pramena v homologacijski oznaki postavi poševnica (/).

5.5   Oznake v skladu z odstavkom 5.4 morajo biti jasno berljive in neizbrisne.

5.6   V Prilogi 2 k temu pravilniku je primer homologacijske oznake.

6.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

6.1   Vsi vzorci tipa žarometa morajo biti skladni s specifikacijami iz tega odstavka in odstavka 7 ter po potrebi s specifikacijami iz odstavka 8.

6.2   Žarometi so zasnovani in izdelani tako, da ob običajni uporabi zadovoljivo delujejo in ohranijo značilnosti iz tega pravilnika kljub možni izpostavljenosti tresljajem.

6.2.1   Žarometi morajo imeti napravo, ki omogoča, da se na vozilih nastavijo tako, da ustrezajo veljavnim predpisom. Takšne naprave ni treba namestiti na sestavne dele, v katerih reflektorja in razpršilne leče ni mogoče ločiti, pod pogojem, da se takšni sestavni deli uporabljajo zgolj pri vozilih, pri katerih je mogoče žaromete nastaviti kako drugače.

Kjer sta žaromet za dolgi svetlobni pramen in žaromet za kratki svetlobni pramen, oba opremljena s svojo žarnico, združena v sestavljeno enoto, naprava za nastavitev omogoča pravilno nastavitev vsakega optičnega sistema posebej.

6.2.2   Te določbe ne veljajo za sklope žarometov z nedeljivimi reflektorji. Za tovrstne sklope veljajo zahteve iz odstavka 7.3 tega pravilnika. Kadar več kot en svetlobni vir daje dolgi svetlobni pramen, se pri določanju največje osvetljenosti (Emax) upošteva skupno delovanje.

6.3   Deli, ki držijo žarnico z žarilno nitko v reflektorju, morajo biti izdelani tako, da je tudi v temi mogoče žarnico z žarilno nitko namestiti samo v pravilni položaj.

6.4   V skladu z zahtevami iz Priloge 4 se izvedejo dodatni preskusi, s katerimi se zagotovi, da se fotometrično delovanje med uporabo ni preveč spremenilo.

6.5   Če je leča žarometa iz plastičnega materiala, se preskusi izvedejo v skladu z zahtevami iz Priloge 6.

7.   POSEBNE SPECIFIKACIJE

7.1   Pravilni položaj leče glede na optični sistem mora biti nedvoumno označen in blokiran proti vrtenju med delovanjem.

7.2   Za merjenje osvetljenosti, ki jo zagotavlja žaromet, se uporabita merilni zaslon, opisan v Prilogi 3 k temu pravilniku, in standardna žarnica z žarilno nitko (S1 in/ali S2, Pravilnik št. 37) z gladkim in brezbarvnim balonom.

Standardna žarnica z žarilno nitko se prilagodi ustreznemu referenčnemu svetlobnemu toku v skladu z vrednostmi, predpisanimi za te žarnice.

7.3   Kratki svetlobni pramen mora imeti dovolj ostro zastiranje, da je mogoče z njegovo pomočjo doseči zadovoljivo nastavitev. Zastiranje mora biti čim bolj ravno in vodoravno v območju najmanj 5° na obeh straneh črte v-v (glej Prilogo 3).

Če so žarometi nastavljeni v skladu s Prilogo 3, morajo izpolnjevati zahteve iz te priloge.

7.4   V vzorcu pramena ne sme biti stranskih odstopanj, ki bi zmanjšala dobro vidljivost.

7.5   Osvetljenost zaslona iz odstavka 7.2 se izmeri z uporabo fotoelementa, ki ima uporabno površino v kvadratu s stranico 65 mm.

8.   DOLOČBE GLEDE OBARVANIH LEČ IN FILTROV

8.1   Homologacijo je mogoče pridobiti za žaromete, ki oddajajo brezbarvno ali selektivno rumeno svetlobo in imajo brezbarvno žarnico z žarilno nitko. Ustrezne kolorimetrične značilnosti za rumena stekla ali filtre, izražene v trikromatskih koordinatah CIE, so naslednje:

Selektivno rumeni filter (zaslon ali leča)

meja proti rdeči

y ≥ 0,138 + 0,58 x

meja proti zeleni

y ≤ 1,29 x – 0,1

meja proti beli

y ≥ – x + 0,966

meja proti spektralni vrednosti

y ≤ – x + 0,992

kar je mogoče izraziti tudi na naslednji način:

prevladujoča valovna dolžina

575–585 nm

faktor čistosti

0,90–0,98

faktor prepustnosti mora biti ≥ 0,78

Faktor prepustnosti se določi z uporabo svetlobnega vira z barvno temperaturo 2 856 K. (Ustreza svetilu A Mednarodne komisije za osvetlitev (CIE)).

8.2   Filter mora biti del žarometa in mora biti na žaromet pritrjen tako, da ga uporabnik ne more odstraniti niti nenamerno niti namerno z navadnim orodjem.

8.3   Pripombe glede barve

Ker se katera koli homologacija po tem pravilniku podeli, v skladu z odstavkom 8.1, za tip žarometa, ki oddaja brezbarvno svetlobo ali selektivno rumeno svetlobo, člen 3 Sporazuma, h kateremu je priložen pravilnik, ne preprečuje pogodbenicam, da bi prepovedale žaromete, ki oddajajo svetlobni pramen brezbarvne ali selektivno rumene svetlobe, na vozilih, ki jih registrirajo.

9.   PREHODNE DOLOČBE

9.1   Šest mesecev po uradnem začetku veljavnosti Pravilnika št. 113 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne podeljujejo več homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom.

9.2   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacije, če tip žarometa izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.

9.3   Obstoječe homologacije MB, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred začetkom veljavnosti Pravilnika št. 113, in vse razširitve teh homologacij, vključno s tistimi v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika, ki se podelijo pozneje, so še naprej veljavne za nedoločen čas.

9.4   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej izdajajo homologacije za žaromete na podlagi tega pravilnika, če so žarometi namenjeni za uporabo kot nadomestni del za vgradnjo v vozila v uporabi.

9.5   Od uradnega začetka veljavnosti Pravilnika št. 113 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme prepovedati vgradnje žarometa, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 113, v nov tip vozila.

9.6   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo žarometa, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, v tip vozila ali vozilo.

9.7   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo ali uporabo na vozilu v uporabi za žaromet, homologiran v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami, pod pogojem, da je žaromet namenjen za vgradnjo kot nadomestni del.

10.   SKLADNOST PROIZVODNJE

10.1   Žarometi, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavka 7.

10.2   Za preverjanje, ali so izpolnjene zahteve iz odstavka 10.1, se izvede ustrezen nadzor proizvodnje.

10.3   Imetnik homologacije mora zlasti:

10.3.1

zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;

10.3.2

imeti dostop do opreme za nadzor, potrebne za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;

10.3.3

poskrbeti, da so rezultati preskusov zapisani in da so povezani dokumenti na voljo za obdobje, določeno v dogovoru z upravno službo;

10.3.4

analizirati rezultate vseh tipov preskusov, da se preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji;

10.3.5

zagotoviti, da se za vsak tip izdelka izvedejo vsaj preskusi iz Priloge 5 k temu pravilniku;

10.3.6

zagotoviti, da se po vsakem vzorčenju, ki pokaže neskladnost z zadevnim tipom preskusa, opravi ponovno vzorčenje in ponovni preskus. Izvesti je treba vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti te proizvodnje.

10.4   Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti za vsako proizvodno enoto.

10.4.1   Pri vsakem takem pregledu se inšpektorju predloži preskusna in proizvodna dokumentacija.

10.4.2   Inšpektor lahko odvzame naključne vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevih lastnih preverjanj.

10.4.3   Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu z odstavkom 10.4.2, inšpektor ob upoštevanju meril iz Priloge 7 izbere vzorce in jih pošlje tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.

10.4.4   Pristojni organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika. Ti preskusi se opravijo na naključno izbranih vzorcih brez oviranja proizvajalčevih obveznosti dobave in v skladu z merili iz Priloge 7.

10.4.5   Pristojni organ si prizadeva, da se pregled opravi enkrat na dve leti. Vendar je to prepuščeno presoji pristojnega organa in njegovemu zaupanju v ureditev za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje. Če so rezultati pregleda negativni, pristojni organ zagotovi vse potrebne ukrepe za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

10.5   Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.

11.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

11.1   Homologacija, podeljena za tip žarometa v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če žaromet, opremljen s homologacijsko oznako, ni skladen s homologiranim tipom.

11.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

12.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE ZA TIP ŽAROMETA

12.1   Vsaka sprememba tipa žarometa se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip žarometa. Organ lahko potem:

12.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da žaromet v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

12.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

12.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije, v kateri so navedene spremembe, se po postopku, določenem v odstavku 5.3, sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

12.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko za vsako tako razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

13.   DOKONČNA OPUSTITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije dokončno neha proizvajati tip žarometa, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

14.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Podpisnice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.


(1)  Ta pravilnik ne preprečuje možnosti, da pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prepove uporabo žarometa s plastično lečo, homologiranega po tem pravilniku, v kombinaciji z mehansko napravo za čiščenje žarometov (z brisalci).

(2)  Vloga za homologacijo žarnice z žarilno nitko, glej Pravilnik št. 37.

(3)  Če je predvidena proizvodnja žarometov z obarvanimi lečami, se za preskušanje barve priložita tudi dva vzorca obarvanih leč.

(4)  Za ohišje se šteje reflektor. Če leče ni mogoče odstraniti z ohišja žarometa, zadostuje prostor na leči.

(5)  Če imajo različni tipi žarometov enako lečo ali enak reflektor, sta lahko leča in reflektor označena z različnimi homologacijskimi oznakami teh tipov žarometov, pod pogojem, da je mogoče nedvoumno opredeliti homologacijsko številko, dodeljeno določenemu predloženemu tipu.

(6)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.


PRILOGA 1

Image


PRILOGA 2

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Image

a = najmanj 12 mm

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je homologiran na Nizozemskem (E 4) pod homologacijsko številko 012439. Homologacijska številka pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.

Opomba:

Homologacijska številka se namesti blizu kroga in nad ali pod črko „E“ ali levo ali desno od te črke. Števke v homologacijski številki morajo biti na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer. V homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

Identifikacija žarometa, ki izpolnjuje zahteve pravilnika št. 57. Žaromet je zasnovan tako, da žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena

sveti

ne sveti

hkrati z žarilno nitko za dolgi svetlobni pramen in/ali kako drugo integrirano svetlobno funkcijo.

Image

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet z lečo iz plastičnega materiala, homologiran na Nizozemskem (E 4) pod homologacijsko številko 01 2440. Homologacijska številka pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.

Zasnovan je tako, da lahko žarilna nitka za kratki svetlobni pramen sveti hkrati z žarilno nitko za dolgi svetlobni pramen in/ali kako drugo integrirano svetlobno funkcijo.


PRILOGA 3

FOTOMETRIČNI PRESKUSI

1.   Pri nastavitvi mora biti nastavitveni zaslon postavljen najmanj 10 m pred žarometom; črta h-h mora biti vodoravna. Pri merjenju mora biti fotoelement postavljen 25 m pred žarometom in pravokotno na črto, ki povezuje žarilno nitko žarnice in točko HV.

2.   Prečno mora biti žaromet nastavljen tako, da je sredina dolgega svetlobnega pramena na navpični črti v-v.

3.   Navpično mora biti žaromet nastavljen tako, da je „zastiranje“ kratkega svetlobnega pramena 250 mm pod črto h-h.

4.   Žaromet, nastavljen v skladu z odstavkoma 2 in 3, podobno pogojem dolgega svetlobnega pramena, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

4.1   sredina svetlobnega toka dolgega svetlobnega pramena je največ 0,6° nad ali pod črto h-h;

4.2   osvetljenost dolgega svetlobnega pramena doseže največjo vrednost Emax na sredini celotnega vzorca pramena in se manjša v prečni smeri;

4.3   največja osvetljenost (Emax) dolgega svetlobnega pramena je najmanj 32 luksov;

4.3.1   32 luksov za žaromete razreda MB;

4.4   osvetljenost, ki jo zagotavlja dolgi svetlobni pramen, dosega naslednje vrednosti:

4.4.1   presečišče (HV) med črtama h-h in v-v je znotraj izolukse za 90 odstotkov največje osvetljenosti;

4.4.2   osvetljenost dolgega svetlobnega pramena, ki se začenja v točki HV in poteka vodoravno v desno in levo, ni manjša od 12 luksov za žaromete razreda MB na razdalji 1,125 m in od 3 luksov na razdalji 2,25 m.

4.5   osvetljenost, ki jo zagotavlja kratki svetlobni pramen, dosega naslednje vrednosti:

Merilna točka

Žaromet razreda MB

katera koli točka na črti h-h in nad njo

≤ 0,7 luksa

katera koli točka na črti 50L-50R razen 50 V (1)

≥1,5 luksa

točka 50 V

≥ 3 luksi

katera koli točka na črti 25L-25R

≥ 3 luksi

katera koli točka v območju IV

≥ 1,5 luksa

5.   MERILNI IN NASTAVITVENI ZASLON

(mere v mm za razdaljo 25 m)

Image

6.   Pri žarnicah z žarilno nitko se uporabi kategorija S1 ali S2 v skladu s pravilnikom št. 37.


(1)  Formula


PRILOGA 4

PRESKUSI STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA DELUJOČIH ŽAROMETOV

PRESKUSI CELOTNIH ŽAROMETOV

Potem ko se v skladu s predpisi tega pravilnika izmerijo fotometrične vrednosti v točki za Emax za dolgi svetlobni pramen in v točkah HV, 50 R, 50 L, B 50 za kratki svetlobni pramen, se preskusi stabilnost fotometričnega delovanja celotnega delujočega žarometa. „Celotni žaromet“ pomeni celotno svetilko, skupaj z drugimi deli in svetilkami, ki bi lahko vplivali na njeno oddajanje toplote.

1.   PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA

Preskusi se izvedejo v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C, pri čemer mora biti celoten žaromet pritrjen na nosilec tako, kakor bi bil nameščen na vozilu.

1.1   Čist žaromet

Žaromet je treba pustiti delovati 12 ur, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, in ga pregledati, kakor je predpisano v pododstavku 1.1.2.

1.1.1   Preskusni postopek

Žaromet naj deluje določen čas, in sicer:

1.1.1.1

(a)

če gre za homologacijo samo ene svetlobne funkcije (kratki ali dolgi svetlobni pramen), ustrezna žarilna nitka sveti predpisani čas (1);

(b)

pri integriranih žarometih za kratki svetlobni pramen in dolgi svetlobni pramen (z žarnico z dvema žarilnima nitkama ali dvema žarnicama z žarilno nitko):

če vlagatelj navede, da bo v žarometu naenkrat svetila samo ena žarilna nitka (2), se preskus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklaplja vsaka opredeljena funkcija, in sicer za polovico časa, določenega v odstavku 1.1:

V vseh drugih primerih se žaromet preskusi za določeni čas v tem ciklu:

 

15 minut sveti žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena;

 

5 minut svetijo vse žarilne nitke;

(c)

v primeru združenih svetlobnih funkcij se vse posamezne funkcije vklopijo hkrati za čas, določen za posamezne svetlobne funkcije (a) tudi ob upoštevanju uporabe integriranih svetlobnih funkcij (b) v skladu s specifikacijami proizvajalca.

1.1.1.2

Preskusna napetost

Napetost se nastavi tako, da zagotavlja 90 odstotkov največje moči, določene v Pravilniku št. 37 za žarnice z žarilno nitko kategorije S.

Uporabljena moč mora biti v vseh primerih skladna z ustrezno vrednostjo žarnice z žarilno nitko z nazivno napetostjo 12 V, razen če vlagatelj vloge za homologacijo določi, da se lahko žaromet uporablja pri drugačni napetosti.

1.1.2   Rezultati preskusa

1.1.2.1   Vizualni pregled

Ko se temperatura žarometa ustali pri temperaturi okolja, je treba lečo žarometa in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Nato je treba opraviti vizualni pregled, pri katerem ne sme biti ne na leči žarometa in ne na morebitni zunanji leči vidno nikakršno zvitje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.

1.1.2.2   Fotometrični preskus

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami tega pravilnika je treba fotometrične vrednosti preveriti v naslednjih točkah:

Kratki svetlobni pramen:

50 R, 50 L, B 50 HV

Dolgi svetlobni pramen:

točka Emax

Lahko se opravi še ena nastavitev zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa zaradi toplote (sprememba položaja črte zastiranja je obravnavana v odstavku 2 te priloge).

Dovoljeno je 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preskusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka.

1.2   Umazan žaromet

Žaromet, ki je bil preskušen v skladu z zahtevami iz pododstavka 1.1, mora po opravljeni pripravi v skladu s pododstavkom 1.2.1 eno uro delovati tako, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz pododstavka 1.1.2.

1.2.1   Priprava žarometa

1.2.1.1   Preskusna mešanica

1.2.1.1.1   Za žaromet z zunanjo lečo iz stekla:

Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:

 

9 masnih delov kremenčevega peska z velikostjo delcev 0–100 μm;

 

1 masni del praška iz rastlinskega oglja (iz bukovine) z velikostjo delcev 0–100 μm;

 

0,2 masnega dela NaCMC (3) in

 

ustrezno količino destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m.

Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

1.2.1.1.2   Za žaromet z zunanjo lečo iz plastičnega materiala:

Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:

 

9 masnih delov kremenčevega peska z velikostjo delcev 0–100 μm;

 

1 masni del praška iz rastlinskega oglja (iz bukovine) z velikostjo delcev 0–100 μm;

 

0,2 masnega dela NaCMC;

 

13 masnih delov destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m in

 

2 ± 1 masna dela površinsko aktivne snovi. (4)

Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

1.2.1.2   Nanašanje preskusne mešanice na žaromet

Preskusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno svetlečo površino žarometa in nato pustiti, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost svetilnosti ne pade na 15–20 odstotkov vrednosti, ki so bile izmerjene za vsako naslednjo točko pod pogoji, opisanimi v tej prilogi:

 

točka Emax pri dolgem svetlobnem pramenu, fotometrična porazdelitev pri žarometu za dolgi/kratki svetlobni pramen;

 

točka Emax pri dolgem svetlobnem pramenu, fotometrična porazdelitev samo pri žarometu za dolgi svetlobni pramen;

 

B 50 in 50 V (5) samo pri žarometu za kratki svetlobni pramen.

1.2.1.3   Merilna oprema

Merilna oprema mora biti enakovredna opremi, ki je bila uporabljena pri preskusih za homologacijo žarometa. Za fotometrično preverjanje je treba uporabiti standardno (referenčno) žarnico z žarilno nitko.

2.   PRESKUS SPREMEMBE NAVPIČNEGA POLOŽAJA ČRTE ZASTIRANJA POD VPLIVOM TOPLOTE

Pri tem preskusu se preverja, ali navpični premik črte zastiranja pod vplivom toplote pri delujočem žarometu za kratki svetlobni pramen presega predpisane vrednosti.

Na žarometu, ki je bil preskušen v skladu z odstavkom 1, se opravi preskus, opisan v odstavku 2.1, ne da bi ga odstranili iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej.

2.1   Preskus

Preskus se izvede v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.

Z uporabo serijske žarnice z žarilno nitko, ki je bila starana vsaj eno uro, mora žaromet delovati s kratkim svetlobnim pramenom, ne da bi ga vzeli iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej. (Za ta preskus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 1.1.1.2). Položaj vodoravnega dela črte zastiranja (med navpičnima črtama skozi točki 50 L in 50 R) se preveri po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) delovanja.

Meritev spremembe položaja črte zastiranja, opisano zgoraj, je treba izvesti s katero koli metodo, ki daje dovolj točne in ponovljive rezultate.

2.2   Rezultati preskusa

2.2.1   Rezultat v miliradianih (mrad) se šteje kot sprejemljiv za kratki svetlobni pramen samo, če absolutna vrednost Δ rI = (r3 – r60), izmerjena na žarometu, ni večja od 1,0 mrad (Δ rI ≤ 1,0 mrad).

2.2.2   Če je ta vrednost večja od 1,0 mrad, vendar ne večja od 1,5 mrad (1,0 mrad < Δ rI ≤ 1,5 mrad), je treba opraviti preskus na drugem žarometu, kakor je opisano v odstavku 2.1, in sicer potem, ko je bil žaromet trikrat zapored izpostavljen ciklu, kakor je opisano spodaj, zaradi ustalitve položaja mehanskih delov žarometa na vpenjalni napravi, ki ustreza pravilni vgradnji na vozilu:

enourno delovanje žarometa za kratki svetlobni pramen (napetost je treba prilagoditi skladno z odstavkom 1.1.1.2);

enourno mirovanje.

Tip žarometa se šteje za sprejemljivega, če srednja vrednost absolutne vrednosti Δ rI, izmerjene za prvi vzorec, in absolutne vrednosti Δ rII, izmerjene za drugi vzorec, ne presega 1,0 mrad:

Formula


(1)  Če je preskušani žaromet združen in/ali integriran s signalnimi svetilkami, morajo biti te med preskusom ves čas vklopljene.

(2)  Če hkrati svetita dve ali več žarilnih nitk, medtem ko se uporablja utripanje žarometov, to ne šteje za običajno hkratno uporabo žarilnih nitk.

(3)  NaCMC je natrijeva sol karboksimetilceluloze, ki se običajno označuje kot CMC. NaCMC, ki se uporabi v mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 oC substitucijsko stopnjo (DS) od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 cP.

(4)  Potrebna je količinska toleranca, da se dobi umazanija, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.

(5)  Točka 50 V je 375 mm pod HV na navpični črti v-v na zaslonu, oddaljenem 25 m.


PRILOGA 5

MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPKE NADZORA SKLADNOSTI PROIZVODNJE

1.   SPLOŠNO

1.1   Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja v skladu z zahtevami tega pravilnika.

1.2   V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranega žarometa, opremljenega s standardno žarnico z žarilno nitko:

1.2.1   nobena izmerjena vrednost ne odstopa v neugodno smer za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku. Za vrednost v območju III je lahko največje odstopanje v neugodno smer:

 

0,3 luksa, kar ustreza 20 %

 

0,45 luksa, kar ustreza 30 %

1.2.2   in, če je pri dolgem svetlobnem pramenu HV znotraj izolukse za 0,75 Emax, se pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje +20 odstotkov za največje vrednosti in –20 odstotkov za najmanjše vrednosti pri kateri koli merilni točki, določeni v odstavkih 4.3 in 4.4 Priloge 3 k temu pravilniku.

1.2.3   Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometih ponovijo z drugo standardno žarnico z žarilno nitko.

1.3   Za preverjanje spremembe navpičnega položaja črte zastiranja zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:

Na enem izmed vzorcev žarometov se opravi preskus po postopku iz odstavka 2.1 Priloge 4, potem ko je bil trikrat zapored izpostavljen ciklu iz odstavka 2.2.2 Priloge 4.

Žaromet se šteje za sprejemljivega, če vrednost Δr ne presega 1,5 mrad.

Če je ta vrednost večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, se preskusi drug žaromet. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad.

1.4   Če je žaromet opremljen z žarnico z žarilno nitko z barvno temperaturo standarda A, se upoštevajo kromatske koordinate.

Fotometrično delovanje žarometa, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo in je opremljen z brezbarvno žarnico z žarilno nitko, mora ustrezati vrednostim v tem pravilniku, pomnoženim z 0,84.

2.   MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip žarometa imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost glede na tip ustreznega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti proizvodnje.

2.1   Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične značilnosti in preverjanje spremembe navpičnega položaja črte zastiranja zaradi vpliva toplote.

2.2   Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1   Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2   Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.

2.2.3   Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njena skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4   V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3   Vrsta vzorčenja

Vzorci žarometov se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarometov istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vseeno lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4   Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Na naključno izbranem žarometu se izvedejo fotometrične meritve na točkah, ki so določene v tem pravilniku, pri čemer se odčitajo samo točke Emax, HV (1) za dolgi svetlobni pramen in HV, 50 R, 50 L za kratki svetlobni pramen (glej sliko iz Priloge 3).

2.5   Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril za sprejemljivost svojih izdelkov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti izdelkov iz odstavka 10.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 7 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.


(1)  Če je dolgi svetlobni pramen integriran s kratkim svetlobnim pramenom, je HV v primeru dolgega svetlobnega pramena ista merilna točka kot pri kratkem svetlobnem pramenu.


PRILOGA 6

ZAHTEVE ZA ŽAROMETE Z LEČAMI IZ PLASTIČNEGA MATERIALA – PRESKUŠANJE VZORCEV LEČ ALI MATERIALA IN CELOTNIH ŽAROMETOV

1.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

1.1   Vzorci, predloženi skladno z odstavkom 3.2.4 tega pravilnika, morajo ustrezati specifikacijam iz odstavkov od 2.1 do 2.5.

1.2   Vzorca celotnih žarometov, predložena skladno z odstavkom 3.2.3 tega pravilnika in opremljena z lečami iz plastičnega materiala, morata glede materiala leč ustrezati specifikacijam iz odstavka 2.6.

1.3   Na vzorcih leč iz plastičnega materiala ali na vzorcih materiala skupaj z reflektorjem, na katerega bodo pritrjene (kjer to pride v poštev), je treba opraviti homologacijske preskuse v časovnem zaporedju, določenem v tabeli A v Dodatku 1 k tej prilogi.

1.4   Če pa proizvajalec žarometov lahko dokaže, da so bili na izdelku že opravljeni preskusi, predpisani v odstavkih od 2.1 do 2.5, ali enakovredni preskusi skladno s katerim drugim pravilnikom, teh preskusov ni treba ponoviti; obvezni so samo preskusi, predpisani v tabeli B v Dodatku 1.

2.   PRESKUSI

2.1   Odpornost proti temperaturnim spremembam

2.1.1   Preskusi

Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in vlažnosti (RH = relativna vlažnost) opraviti preskuse po naslednjem programu:

 

3 ure pri temperaturi 40 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 85–95 %;

 

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

 

15 ur pri temperaturi –30 °C ± 2 °C;

 

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

 

3 ure pri temperaturi 80 °C ± 2 °C;

 

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %.

Pred tem preskusom morajo biti vzorci najmanj štiri ure izpostavljeni temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %.

Opomba:

V enournih obdobjih s temperaturo 23 °C ± 5 °C je vključen čas za prehod z ene temperature na drugo, ki je potreben za preprečevanje učinkov toplotnih šokov.

2.1.2   Fotometrične meritve

2.1.2.1   Metoda

Pred preskusom in po njem je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve.

Te meritve je treba opraviti s standardno žarnico v naslednjih točkah:

 

B 50 in 50 V za kratki svetlobni pramen žarometa za kratki svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen;

 

Emax za dolgi svetlobni pramen žarometa za dolgi svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen.

2.1.2.2   Rezultati

Fotometrične vrednosti, izmerjene pri vsakem vzorcu pred preskusom in po njem, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kot deset odstotkov.

2.2   Odpornost proti okoljskim in kemičnim dejavnikom

2.2.1   Odpornost proti okoljskim dejavnikom

Trije novi vzorci (leče ali vzorci materiala) se izpostavijo sevanju vira s spektralno porazdelitvijo energije, ki je podobna porazdelitvi črnega telesa s temperaturo med 5 500 K in 6 000 K. Primerni filtri se namestijo med vir in vzorce, da se čim bolj oslabijo sevanja z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za obdobje, ki je določeno tako, da energija sevanja, ki jo sprejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. Znotraj preskusne naprave mora biti temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kot vzorci, 50 °C ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obratov na minuto.

Vzorce je treba škropiti z destilirano vodo s prevodnostjo, nižjo od 1 mS/m, pri temperaturi 23 °C ± 5 °C, po naslednjem ciklu:

škropljenje

:

5 minut;

sušenje

:

25 minut.

2.2.2   Odpornost proti kemičnim dejavnikom

Po preskusu, opisanem v odstavku 2.2.1, in meritvi, opisani v odstavku 2.2.3.1, je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku, opisanem v odstavku 2.2.2.2, z mešanico, določeno v odstavku 2.2.2.1.

2.2.2.1   Preskusna mešanica

Preskusna mešanica mora vsebovati 61,5 % n-heptana, 12,5 % toluena, 7,5 % etiltetraklorida, 12,5 % trikloretilena in 6 % ksilena (volumski odstotki).

2.2.2.2   Nanašanje preskusne mešanice

Kos bombažnega blaga (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 2.2.2.1 in v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s pritiskom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preskusno površino velikosti 14 × 14 mm.

Med temi 10 minutami se blago ponovno napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preskusni mešanici med celotnim trajanjem preskusa.

Med pritiskanjem namočenega blaga na vzorec se lahko pritisk, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok.

2.2.2.3   Čiščenje

Po nanašanju preskusne mešanice se morajo vzorci posušiti na zraku, nato pa oprati z raztopino iz odstavka 2.3 (odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.

Nato je treba vzorce dobro sprati z destilirano vodo, ki pri temperaturi 23 °C ± 5 °C ne vsebuje več kot 0,2 odstotka primesi, in jih obrisati z mehko krpo.

2.2.3   Rezultati

2.2.3.1   Po preskusu odpornosti proti okoljskim dejavnikom ne sme biti na zunanji površini vzorca nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij, srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe

Formula, ki se pri treh vzorcih meri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, pa ne sme biti večja od 0,020 (Δ tm < 0,020).

2.2.3.2   Po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi lahko povzročilo spremenjeno razsipanje svetlobe, pri čemer srednja vrednost spremembe

Formula, ki se pri treh vzorcih meri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,020 (Δ dm < 0,020).

2.3   Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom

2.3.1   Odpornost proti čistilom

Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in nato za pet minut potopi v mešanico, katere temperatura je 23 °C ± 5 °C in ki vsebuje 99 delov destilirane vode z največ 0,02 % primesi in en del alkilarilsulfonata.

Po končanem preskusu se vzorci posušijo pri temperaturi 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.

2.3.2   Odpornost proti ogljikovodikom

Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti s kosom bombažnega blaga, prepojenega z mešanico iz 70 % n-heptana in 30 % toluena (volumski odstotki), potem pa pustiti, da se posuši na zraku.

2.3.3   Rezultati

Po zaporedno opravljenih obeh zgornjih preskusih srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe

Formula, ki se pri treh vzorcih meri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,010 (Δ tm < 0,010).

2.4   Odpornost proti mehanskim poškodbam

2.4.1   Metoda preskušanja odpornosti proti mehanskim poškodbam

Na zunanji površini treh novih vzorcev (leč) se izvede enoten preskus mehanske obrabe z metodo, opisano v Dodatku 3 k tej prilogi.

2.4.2   Rezultati

Po tem preskusu je treba po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka 3.2.4.1.1 tega pravilnika izmeriti spremembe:

 

prepustnosti svetlobe:Formula;

 

in razpršenosti svetlobe:Formula;

Za srednjo vrednost pri treh vzorcih velja naslednje:

 

Δ tm < 0,100;

 

Δ dm < 0,050.

2.5   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)

2.5.1   Priprava vzorca

Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali iglo vreže mrežasti vzorec s kvadratki velikosti približno 2 mm × 2 mm. Pritisk na britvico ali iglo mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka.

2.5.2   Opis preskusa

Uporabiti je treba lepilni trak s silo oprijemanja 2 N/(cm širine) ± 20 %, ki je bila izmerjena v standardnih pogojih, določenih v Dodatku 4 k tej prilogi. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 2.5.1.

Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izravna s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Na tej stopnji je treba lepilni trak odtrgati z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ± 0,2 m/s.

2.5.3   Rezultati

Na mrežasti površini ne sme biti znatnih poškodb. Poškodbe na presečiščih med kvadrati ali na robovih vreznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 odstotkov površine z mrežastim vzorcem.

2.6   Preskušanje celotnega žarometa z lečo iz plastičnega materiala

2.6.1   Odpornost površine leče proti mehanskim poškodbam

2.6.1.1   Preskusi

Na leči vzorca žarometa št. 1 se opravi preskus, opisan v odstavku 2.4.1.

2.6.1.2   Rezultati

Po opravljenem preskusu rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na žarometu v skladu s tem pravilnikom, ne smejo za več kot 30 odstotkov presegati največjih vrednosti, predpisanih v točki B 50, in ne smejo biti za več kot 10 odstotkov pod najmanjšimi vrednostmi, predpisanimi v točki 50 V.

2.6.2   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)

Na leči vzorca žarometa št. 2 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.5.

3.   PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE

3.1   V zvezi z materiali, uporabljenimi pri izdelavi leč, se šteje, da žarometi proizvodne serije ustrezajo zahtevam tega pravilnika, če:

3.1.1   se po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ter po preskusu odpornosti proti čistilom in ogljikovodikom na zunanji površini vzorcev ne pojavijo razpoke, oddrobljeni deli ali deformacije, ki so vidni s prostim očesom (glej odstavke 2.2.2, 2.3.1 in 2.3.2);

3.1.2   so po preskusu iz odstavka 2.6.1.1 fotometrične vrednosti v merilnih točkah iz odstavka 2.6.1.2 znotraj mejnih vrednosti, ki so v tem pravilniku predpisane za skladnost proizvodnje.

3.2   Če rezultati preskusov ne izpolnjujejo zahtev, je treba preskuse ponoviti na drugem naključno izbranem vzorcu žarometov.

Dodatek 1

ČASOVNO ZAPOREDJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV

A.   Preskusi plastičnih materialov (leč ali vzorcev materiala, ki so bili predloženi skladno z odstavkom 3.2.4 tega pravilnika).

Vzorci

Leče ali vzorci materiala

Leče

Preskusi

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

1.1

Omejena fotometrija (odst. 2.1.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

1.1.1

Sprememba temperature (odst. 2.1.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

1.1.2

Omejena fotometrija (odst. 2.1.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

1.2.1

Meritev prepustnosti svetlobe

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

1.2.2

Meritev razpršenosti svetlobe

X

X

X

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

1.3

Okoljski dejavniki (odst. 2.2.1)

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.3.1

Meritev prepustnosti svetlobe

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.4

Kemični dejavniki (odst. 2.2.2)

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.4.1

Meritev razpršenosti svetlobe

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.5

Čistila (odst. 2.3.1)

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

1.6

Ogljikovodiki (odst. 2.3.2)

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

1.6.1

Meritev prepustnosti svetlobe

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

1.7

Poškodbe (odst. 2.4.1)

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

1.7.1

Meritev prepustnosti svetlobe

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

1.7.2

Meritev razpršenosti svetlobe

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

1.8

Sila oprijema (odst. 2.5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

B.   Preskusi celotnih žarometov (ki so bili predloženi skladno z odstavkom 3.2.3 tega pravilnika).

Preskusi

Celoten žaromet

 

Št. vzorca

 

1

2

2.1

Poškodbe (odst. 2.6.1.1)

X

 

2.2

Fotometrija (odst. 2.6.1.2)

X

 

2.3

Sila oprijema (odst. 2.6.2)

 

X

Dodatek 2

METODA MERJENJA RAZPRŠENOSTI IN PREPUSTNOSTI SVETLOBE

1.   OPREMA (glej sliko)

Svetlobni pramen kolimatorja K s polovično divergenco b/2 = 17,4 × 10–4 rd se omeji z zaslonko DT z odprtino 6 mm, pri kateri je nameščen nosilec za vzorec.

Akromatična zbiralna leča L2, ki je korigirana za sferične aberacije, povezuje zaslonko DT s sprejemnikom R; premer leče L2 mora biti tak, da ne zaslanja svetlobe, ki se od vzorca razprši v stožcu s polovičnim vršnim kotom β/2 = 14°.

Obročasta zaslonka DD s koti a/2 = 1° in amax/2 = 12° je nameščena v goriščni ravnini slike leče L2.

Neprozorni srednji del zaslonke je potreben za zaslanjanje svetlobe, ki prihaja neposredno iz svetlobnega vira. Srednji del zaslonke se lahko odstrani iz svetlobnega pramena tako, da se vrne točno v svoj izhodiščni položaj.

Razdaljo L2 DT in goriščno razdaljo F2  (1) leče L2 je treba izbrati tako, da slika DT v celoti pokrije sprejemnik R.

Če se za začetni vpadni svetlobni tok vzame 1 000 enot, mora biti absolutna točnost odčitanja boljša od ene enote.

2.   MERITVE

Treba je odčitati naslednje vrednosti:

Odčitana vrednost

Z vzorcem

S srednjim delom DD

Ustrezajoča velikost

T1

ne

ne

Vpadni svetlobni tok pri prvem odčitku

T2

da

(pred preskusom)

ne

Svetlobni tok, ki ga je prepustil novi material na območju 24 °C

T3

da

(po preskusu)

ne

Svetlobni tok, ki ga je prepustil material po preskusu na območju 24 °C

T4

da

(pred preskusom)

da

Svetlobni tok, ki ga je razpršil novi material

T5

da

(po preskusu)

da

Svetlobni tok, ki ga je razpršil material po preskusu

Slika 1

Image

(1)  Za L2 se priporoča uporaba žariščne razdalje okrog 80 mm.

Dodatek 3

METODA PRESKUSA S ŠKROPLJENJEM

1.   PRESKUSNA OPREMA

1.1   Škropilna pištola

Uporabljena škropilna pištola mora imeti šobo s premerom 1,3 mm, ki omogoča pretok tekočine 0,24 ± 0,02 1/minuto pri tlaku obratovanja 6,0 bara – 0, + 0,5 bara.

V teh pogojih uporabe je treba dobiti curek s premerom 170 ± 50 mm na površino, ki je izpostavljena poškodbam in od šobe oddaljena 380 ± 10 mm.

1.2   Preskusna mešanica

Preskusna mešanica je sestavljena iz:

kremenčevega peska s trdoto 7 po Mohsovi lestvici z velikostjo zrn med 0 in 0,2 mm in približno normalno porazdelitvijo s kotnim faktorjem od 1,8 do 2;

vode, katere trdota ni večja od 205 g/m3, za mešanico, ki vsebuje 25 g peska na liter vode.

2.   PRESKUS

Zunanjo površino leče žarometa je treba enkrat ali večkrat izpostaviti delovanju curka peska, dobljenega po zgoraj opisani metodi. Pri tem je treba curek usmeriti skoraj pravokotno na površino, ki se preskuša.

Nastajanje poškodb se preverja na enem ali več vzorcih stekla, nameščenih v bližini leč, ki se preskušajo. Mešanico je treba škropiti, dokler sprememba razpršene svetlobe na vzorcu ali vzorcih, izmerjena po metodi iz Dodatka 2, ne ustreza naslednji vrednosti:

Formula

Za preverjanje enakomernosti poškodb na celotni površini, ki se preskuša, se lahko uporabi več referenčnih vzorcev.

Dodatek 4

PRESKUS SILE OPRIJEMA LEPILNEGA TRAKU

1.   NAMEN

Po tej metodi se lahko pri normalnih pogojih določi linearna sila oprijema lepilnega traku na stekleni plošči.

2.   PRINCIP

Merjenje sile, ki jo je treba uporabiti za snemanje lepilnega traku s steklene plošče pod kotom 90°.

3.   PREDPISANI POGOJI OKOLJA

Zrak mora imeti temperaturo 23 °C ± 5 °C in relativno vlažnost 65 ± 15 %.

4.   PRESKUŠANCI

Pred preskusom se vzorčni kolut lepilnega traku 24 ur pripravlja pri predpisanih pogojih okolja (glej odstavek 3).

Z vsakega koluta je treba preskusiti po pet preskušancev dolžine 400 mm. Ti preskušanci se vzamejo s koluta, ko so odstranjene prve tri plasti.

5.   POSTOPEK

Preskus je treba opraviti pod pogoji okolja, kakor so določeni v odstavku 3.

Pet preskušancev je treba sneti s koluta med radialnim odvijanjem lepilnega traku s hitrostjo približno 300 mm/s, nato pa jih je treba v 15 sekundah nanesti, kakor sledi:

Lepilni trak se nanaša na stekleno ploščo postopoma tako, da se s prstom rahlo drgne v vzdolžni smeri, vendar brez prekomernega pritiska, tako da med trakom in stekleno ploščo ni nobenega zračnega mehurčka.

Vse skupaj se 10 minut pusti v predpisanem okolju.

Približno 25 mm preskušanca je treba odlepiti s plošče v ravnini, ki je pravokotna na os preskušanca.

Ploščo je treba pritrditi, prosti konec lepilnega traku pa prepogniti za 90° od plošče. Vlečna sila mora delovati tako, da je ločilna črta med lepilnim trakom in ploščo pravokotna na to silo in na ploščo.

Lepilni trak je treba odstraniti s hitrostjo 300 mm/s ± 30 mm/s in zapisati uporabljeno silo.

6.   REZULTATI

Pet dobljenih vrednosti je treba razporediti po vrstnem redu, srednjo vrednost pa je treba vpisati kot rezultat meritve. Ta vrednost je izražena v njutonih na centimeter širine lepilnega traku.


PRILOGA 7

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1.   SPLOŠNO

1.1   Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z morebitnimi zahtevami iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja.

1.2   V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranega žarometa, opremljenega s standardno žarnico z žarilno nitko:

1.2.1   nobena izmerjena vrednost ne odstopa v neugodno smer za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

Za območje III je lahko največje odstopanje:

 

0,3 luksa, kar ustreza 20 %

 

0,45 luksa, kar ustreza 30 %

1.2.2   in, če je pri dolgem svetlobnem pramenu HV znotraj izolukse za 0,75 Emax, se pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje +20 odstotkov za največje vrednosti in –20 odstotkov za najmanjše vrednosti pri kateri koli merilni točki, določeni v odstavkih 4.3 in 4.4 Priloge 3 k temu pravilniku.

1.2.3   Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometih ponovijo z drugo standardno žarnico z žarilno nitko.

1.2.4   Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.

1.3   Če je žaromet opremljen z žarnico z žarilno nitko z barvno temperaturo standarda A, se upoštevajo kromatske koordinate.

Vrednost fotometričnega delovanja žarometa, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo in je opremljen z brezbarvno žarnico z žarilno nitko, je treba pomnožiti z 0,84.

2.   PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štirje žarometi. Prvi vzorec dveh žarometov se označi kot A, drugi vzorec dveh žarometov pa kot B.

2.1   Skladnost se ne izpodbija

2.1.1   Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov v neugodno smer:

2.1.1.1

vzorec A

A1:

en žaromet

0 %

 

en žaromet ne več kot

20 %

A2:

oba žarometa več kot

0 %

 

vendar ne več kot

20 %

 

nadaljuj z vzorcem B

 

2.1.1.2

vzorec B

B1:

oba žarometa

0 %

2.2   Skladnost se izpodbija

2.2.1   Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

2.2.1.1

vzorec A

A3:

en žaromet ne več kot

20 %

 

en žaromet več kot

20 %

 

vendar ne več kot

30 %

2.2.1.2

vzorec B

B2:

v primeru A2

 

 

en žaromet več kot

0 %

 

vendar ne več kot

20 %

 

en žaromet ne več kot

20 %

B3:

v primeru A2

 

 

en žaromet

0 %

 

en žaromet več kot

20 %

 

vendar ne več kot

30 %

2.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 11, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

2.3.1

vzorec A

A4:

en žaromet ne več kot

20 %

 

en žaromet več kot

30 %

A5:

oba žarometa več kot

20 %

2.3.2

vzorec B

B4:

v primeru A2

 

 

en žaromet več kot

0 %

 

vendar ne več kot

20 %

 

en žaromet več kot

20 %

B5:

v primeru A2

 

 

oba žarometa več kot

20 %

B6:

v primeru A2

 

 

en žaromet

0 %

 

en žaromet več kot

30 %

3.   PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh žarometov, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh žarometov.

3.1   Skladnost se ne izpodbija

3.1.1   Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.1.1.1

vzorec C

C1:

en žaromet

0 %

 

en žaromet ne več kot

20 %

C2:

oba žarometa več kot

0 %

 

vendar ne več kot

20 %

 

nadaljuj z vzorcem D

 

3.1.1.2

vzorec D

D1:

v primeru C2

 

 

oba žarometa

0 %

3.2   Skladnost se izpodbija

3.2.1   Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.2.1.1

vzorec D

D2:

v primeru C2

 

 

en žaromet več kot

0 %

 

vendar ne več kot

20 %

 

en žaromet ne več kot

20 %

3.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 11, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.3.1

vzorec C

C3:

en žaromet ne več kot

20 %

 

en žaromet več kot

20 %

C4:

oba žarometa več kot

20 %

3.3.2

vzorec D

D3:

v primeru C2

 

 

en žaromet 0 ali več kot

0 %

 

en žaromet več kot

20 %

4.   SPREMEMBA NAVPIČNEGA POLOŽAJA ČRTE ZASTIRANJA

Za preverjanje spremembe navpičnega položaja črte zastiranja zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:

Na enem od žarometov vzorca A, ki je bil izbran po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se opravi preskus po postopku iz odstavka 2.1 Priloge 4, potem ko je bil trikrat zapored izpostavljen ciklu iz odstavka 2.2.2 Priloge 4.

Žaromet se šteje za sprejemljivega, če vrednost Δr ne presega 1,5 mrad.

Če je ta vrednost večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, se preskusi drug žaromet vzorca A. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad. Če pa je vrednost 1,5 mrad pri vzorcu A presežena, se na obeh žarometih vzorca B opravi preskus po enakem postopku, pri čemer vrednost Δr posameznega žarometa ne sme biti večja od 1,5 mrad.

Slika 1

Image