12.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/1

(1)

V Uredbi (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je določeno, da v Evropskem azilnem podpornem uradu lahko kot opazovalke sodelujejo Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Poleg tega navedena uredba določa, da se pripravi dogovore o naravi, obsegu in načinu sodelovanja teh držav pri delu Evropskega azilnega podpornega urada.

(2)

Svet je 27. januarja 2012 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja glede Dogovora med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o podrobnostih njenega sodelovanja v Evropskem azilnem podpornem uradu (v nadaljnjem besedilu: Dogovor). Pogajanja so bila 28. junija 2013 uspešno končana s parafiranjem Dogovora.

(3)

Dogovor bi bilo treba podpisati in začasno uporabljati do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev.

(4)

Kot je opredeljeno v uvodni izjavi 21 Uredbe (EU) št. 439/2010, Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta pri navedeni uredbi, ki je zanju zavezujoča. Za izvajanje člena 49(1) Uredbe (EU) št. 439/2010 bi torej morala sodelovati pri tem sklepu. Zato Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta pri tem sklepu.

(5)

Kot je opredeljeno v uvodni izjavi 22 Uredbe (EU) št. 439/2010, Danska ne sodeluje in pri navedeni uredbi, ki zanjo ni zavezujoča. Danska zato ne sodeluje pri tem sklepu –

12.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/3

(1)

V skladu z Uredbo bi bilo treba za uresničitev namena Evropskega azilnega podpornega urada (v nadaljnjem besedilu: podporni urad) omogočiti sodelovanje pri tem uradu državam, ki so sklenile sporazume z EU, na podlagi katerih so sprejele in uporabljajo pravo EU na področju, ki ga ureja ta uredba, zlasti Islandiji, Lihtenštajnu, Norveški in Švici (v nadaljnjem besedilu: pridružene države).

(2)

Norveška je sklenila sporazume z EU, s katerimi je sprejela in uporablja pravo EU na področju, ki ga ureja ta uredba, zlasti Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (2) –

12.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/9

(1)

Svet je 12. aprila 2011 sprejel Uredbo (EU) št. 359/2011.

(2)

Svet je na podlagi pregleda Sklepa Sveta 2011/235/SZVP (2) sklenil, da bi bilo treba omejevalne ukrepe podaljšati do 13. aprila 2015.

(3)

Poleg tega bi bilo treba v skladu s Sklepom Sveta 2014/205/SZVP (3) posodobiti vnose, ki zadevajo nekatere osebe iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 359/2011.

(4)

Prilogo I k Uredbi (EU) št. 359/2011 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

12.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/14

(1)

V okviru posodobitve pravil o državni pomoči, ki naj bi prispevala k izvajanju strategije Evropa 2020 za rast in k proračunski konsolidaciji (2), je bila Uredba (ES) št. 659/1999 z Uredbo (EU) št. 734/2013 (3) spremenjena z namenom izboljšati učinkovitost nadzora državnih pomoči. Ta sprememba naj bi zlasti izboljšala učinkovitost obravnave pritožb s strani Komisije in uvedla pristojnosti Komisije, da informacije zahteva neposredno od udeležencev na trgu ter da izvaja preiskave panog gospodarstva in instrumentov pomoči.

(2)

Glede na omenjene spremembe je treba opredeliti dogodke, ki določajo izhodišče za izračun rokov v okviru zahtevkov za informacije, naslovljenih na tretje osebe v skladu z Uredbo (ES) št. 659/1999.

(3)

Komisija lahko, da bi ocenila skladnost s členoma 107 in 108 PDEU, na lastno pobudo prouči informacije o nezakoniti pomoči iz katerega koli vira. V omenjenem okviru so pritožbe bistveni vir informacij za odkrivanje kršitev pravil o državni pomoči. Zato je pomembno, da se opredelijo jasni in učinkoviti postopki za obravnavo pritožb, naslovljenih na Komisijo.

(4)

Na podlagi člena 20 Uredbe (ES) št. 659/1999 lahko samo zainteresirane strani vložijo pritožbe, s katerimi Komisijo obvestijo o domnevni nezakoniti pomoči ali zlorabi pomoči. V ta namen bi bilo treba od fizičnih in pravnih oseb, ki vlagajo pritožbe, zahtevati, da dokažejo, da so zainteresirane strani v smislu člena 1(h) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(5)

Da bi se racionalizirala obravnava pritožb ter hkrati okrepila preglednost in pravna varnost, je primerno opredeliti informacije, ki naj bi jih pritožniki posredovali Komisiji. Da bi Komisija pridobila vse relevantne informacije o domnevno nezakoniti ali zlorabljeni pomoči, Uredba (ES) št. 659/1999 določa, da zainteresirane strani izpolnijo obrazec in predložijo vse obvezne informacije, ki jih obrazec zahteva. Zato bi bilo treba določiti obliko obrazca, ki bi se uporabljal v ta namen.

(6)

Obrazec za pritožbo zainteresiranih strani z zahtevanimi podatki ne bi smel pretirano obremenjevati, hkrati pa naj bi Komisiji zagotovil vse informacije, ki jih potrebuje za začetek preiskave o domnevno nezakoniti ali zlorabljeni pomoči.

(7)

Da bi se zagotovilo, da se poslovne skrivnosti in druge Komisiji posredovane zaupne informacije obravnavajo v skladu s členom 339 PDEU, bi morala vsaka oseba, ki informacije predloži, jasno označiti informacije, za katere meni, da so zaupne, in navesti razloge za to. Od zadevnih oseb bi bilo treba zahtevati, da Komisiji predložijo ločeno nezaupno različico informacij, ki bi jo bilo mogoče poslati ustrezni državi članici, da bi izrazila pripombe.

(8)

Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 (4) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 8 se spremeni:

2.

za členom 11 se vstavita poglavji Va in Vb:

„POGLAVJE Va

OBRAVNAVA PRITOŽB

Člen 11a

Dopustnost pritožb

1.   Vsaka oseba, ki vloži pritožbo v skladu s členoma 10(1) in 20(2) Uredbe (ES) št. 659/1999, dokaže, da je zainteresirana stran v smislu člena 1(h) navedene uredbe.

2.   Zainteresirane strani ustrezno izpolnijo obrazec iz Priloge IV in zagotovijo vse obvezne podatke, zahtevane v tem obrazcu. Na podlagi utemeljenega zahtevka zainteresirane strani lahko Komisija obveznost zagotovitve nekaterih informacij, zahtevanih v obrazcu, odpravi.

3.   Pritožbe se predložijo v enem od uradnih jezikov Unije.

POGLAVJE Vb

OZNAČEVANJE IN VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV

Člen 11b

Varovanje poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij

Vsaka oseba, ki na podlagi Uredbe (ES) št. 659/1999 predloži informacije, jasno označi informacije, ki so po njenem mnenju zaupne, pri čemer navede razloge za to in Komisiji predloži ločeno nezaupno različico dokumenta. Ko je treba predložiti informacije v določenem roku, velja za predložitev nezaupne različice isti rok.“;

3.

besedilo Priloge k tej uredbi je priloženo kot Priloga IV.

12.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/23

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

12.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/25

(1)

Svet je 12. aprila 2011 sprejel Sklep 2011/235/SZVP (1).

(2)

Na podlagi pregleda Sklepa 2011/235/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe podaljšati do 13. aprila 2015.

(3)

Vnose, ki zadevajo nekatere osebe iz Priloge k Sklepu 2011/235/SZVP, bi bilo treba posodobiti.

(4)

Sklep 2011/235/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

12.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/30

(1)

Komisija je 30. aprila 2012 prejela pritožbo družbe za predelavo lesa s sedežem v deželi Brandenburg, ki navaja, da okvirni sporazum za obdobje 15 let, sklenjen med deželo Brandenburg in podjetjem HoKaWe Eberswalde GmbH (v nadaljnjem besedilu: podjetje HoKaWe), pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(2)

Komisija je 11. maja 2012 Nemčiji poslala nezaupno različico pritožbe in zahtevala dodatna pojasnila. Nemčija je z dopisom z dne 6. junija 2012 predložila pripombe na pritožbo in predložila zahtevana dodatna pojasnila.

(3)

Komisija je 27. avgusta 2012 pritožniku poslala nezaupno različico odgovora in ga vprašala, ali želi nadaljnjo obravnavo zadeve. Pritožnik je 4. septembra 2012 odgovoril, da pritožbe ne bo umaknil.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 19. decembra 2013 obvestila Nemčijo, da bo začela postopek v skladu s členom 108(2) PDEU glede pomoči.

(5)

Sklep Komisije o začetku postopka preiskave je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe glede ukrepa.

(6)

Nemčija je z dopisom z dne 28. februarja 2013 predložila pripombe glede sklepa. Komisija je stališči dveh zainteresiranih strani prejela 30. aprila 2013, stališča pritožnika pa 3. maja 2013.

(7)

Komisija je 17. maja 2013 Nemčiji poslala nezaupni različici teh stališč. Nemčija je pripombe na ta stališča podala 11. junija 2013 in jih dopolnila z dopisom z dne 13. junija 2013.

(8)

Komisija je z dopisi z dne 2. avgusta 2013, 17. septembra 2013 in 23. septembra 2013 Nemčiji poslala dodatne zahteve po informacijah, na katere je Nemčija odgovorila z dopisi z dne 15. avgusta 2013, 20. septembra 2013 in 1. oktobra 2013.

(9)

Podjetje HoKaWe je družba z omejeno odgovornostjo, ki upravlja elektrarno na lesno biomaso v kraju Eberswalde v deželi Brandenburg. Elektrarna je bila zgrajena leta 2005, delovati pa je začela leta 2006. Okrožno sodišče v Frankfurtu na Odri je junija 2011 proti podjetju HoKaWe začelo postopek zaradi insolventnosti. Vendar je podjetje še vedno gospodarsko aktivno.

(10)

Okrožje Barnim se je zanimalo za nakup sredstev podjetja HoKaWe zaradi nadaljevanja delovanja elektrarne; maja 2012 je bil prenos sredstev odobren na sestanku upnikov podjetja HoKaWe in prodaja je bila overjena. Dežela Brandenburg se ni strinjala s prenosom okvirnega sporazuma o dostavi lesa iz državnega gozda dežele Brandenburg (kar je predmet tega sklepa) na novega lastnika, zato se je okrožje Barnim umaknilo iz prenosa.

(11)

Dežela Brandenburg in podjetje HoKaWe sta junija 2005 sklenila okvirni sporazum o dostavi lesa iz državnega gozda dežele Brandenburg. Zadevni sporazum določa količino ter pogoje za dostavo lesa (3) podjetju HoKaWe za obdobje 15 let, in sicer od 1. junija 2006 do 1. junija 2021. Sporazum se nanaša na letno prostornino 150 000 kubičnih metrov lesa iz gozdov, ki se nahajajo največ 70 km od kraja Eberswalde.

(12)

V sporazumu je bila določena začetna referenčna cena za leto 2004 v višini 15,50 EUR/kubični meter. Poleg tega je bilo v besedilu sporazuma predvideno, da se bosta pogodbenici dogovorili o letnih prilagoditvah cene na podlagi razvoja indeksa cen za industrijski les, kakor ga določi nemški zvezni statistični urad (4); spremembe cene lesa v primerjavi z začetno referenčno ceno naj bi se prenesle na oba, prodajalca in kupca, na vsakega v višini 50 % (v nadaljnjem besedilu: klavzula o prilagoditvi cene).

(13)

Za izračun ustrezne prilagoditve je bila v sporazumu določena naslednja formula (v nadaljnjem besedilu: formula za prilagoditev cene ali formula):

(14)

Zato je treba razlikovati med klavzulo o prilagoditvi cene iz besedila sporazuma in formulo za prilagoditev cene.

(15)

Po trditvah Nemčije je treba klavzulo o prilagoditvi cene obravnavati kot prikaz namenov pogodbenic sporazuma. To trditev podpira interno sporočilo ministrstva dežele Brandenburg za kmetijstvo, okolje in regionalno načrtovanje z dne 1. oktobra 2003 o sestanku predstavnikov dežele Brandenburg in podjetja HoKaWe, iz katerega je jasno razvidno, da prilagoditev cene, ki sta jih pogodbenici predvideli med pogajanji, ustreza klavzuli o prilagoditvi cene. To trditev podpira tudi sporočilo ministrstva dežele Brandenburg za gospodarske in evropske zadeve z dne 5. januarja 2011, v katerem je predlagana prilagoditev ali razlaga okvirnega sporazuma na način, ki bi upošteval besedilo sporazuma in tako izražal resnične namene pogodbenic.

(16)

Vendar pa je bila formula napačna, kar je potrdila tako Nemčija kot dve strokovni mnenji, ki sta bili leta 2010 pripravljeni za deželo Brandenburg (5), rezultat pa ni bil enak namenom pogodbenic, kakor so bili izraženi v klavzuli o prilagoditvi cene.

(17)

Po začetku veljavnosti sporazuma je bila cena prilagojena na podlagi formule. V nasprotju z nameni, izraženimi v besedilu sporazuma, prilagoditve cen, izračunane s pomočjo formule, niso bile dosledne z dejanskim razvojem indeksa cen za industrijski les, zato so bile cene bistveno nižje od povprečne cene lesa iz državnega gozda dežele Brandenburg. Poleg tega s formulo ni bila dosežena predvidena enakomerna porazdelitev tveganja nihanj cene med državo in podjetjem HoKaWe.

(18)

Do tega je prišlo, ker je bila formula napačna, kot je navedeno v uvodni izjavi 16, in matematično ni izražala namenov pogodbenic v skladu s klavzulo o prilagoditvi cene  (6).

(19)

Poleg tega je iz dopisa Nemčije z dne 28. februarja 2013 razvidno, da sta v času veljavnosti sporazuma pogodbenici vedno znova izvajali svojo diskrecijsko pravico glede parametrov, uporabljenih za izračun prilagoditve cene s pomočjo formule  (7). Nemški organi so Komisijo obvestili, da razlogi za takšno ravnanje iz dokumentov niso razvidni.

(20)

V strokovnih mnenjih, ki sta bili leta 2010 pripravljeni za deželo Brandenburg (glej uvodno izjavo 16), je bilo podano opozorilo glede morebitnih težav zaradi državne pomoči in priporočilo glede spremembe sporazuma s spremembo formule. Po pogajanjih med podjetjem HoKaWe in deželo Brandenburg sta pogodbenici 26. avgusta 2011 podpisali spremenjeno različico sporazuma, ki je začela veljati 1. julija 2011. V tej spremenjeni različici so bile odpravljene težave iz uvodnih izjav 12 do 19, saj je določala, da morajo biti od 1. julija 2011 naprej cene prilagojene v skladu s klavzulo o prilagoditvi cene, torej v skladu s prvotnimi nameni pogodbenic. Od navedenega datuma formula ni bila več del sporazuma in je torej ni bilo mogoče več uporabljati.

(21)

Poleg tega se je dežela Brandenburg odločila, da pogodbe ne bo nadaljevala s prihodnjimi vlagatelji, ki so prevzeli sredstva podjetja HoKaWe.

(22)

Komisija se je 19. decembra 2012 odločila, da začne formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka).

(23)

V sklepu o začetku postopka je Komisija predhodno menila, da je izvajanje okvirnega sporazuma med deželo Brandenburg in podjetjem HoKaWe vključevalo državno pomoč.

(24)

Komisija je dvomila, da bi zasebni prodajalec na trgu s predhodnega vidika sprejel nadomestilo, izračunano na podlagi formule za prilagoditev cene.

(25)

Tudi ob predpostavki, da se pogodbenici nista zavedali, da je formula napačna, ima Komisija še vedno resne pomisleke v zvezi s tem, ali je Nemčija v fazi izvajanja sporazuma ravnala v skladu s tržnimi razmerami. Ti pomisleki so se pojavili zaradi gibanja cene lesa, prodanega v okviru sporazuma, saj je iz tega gibanja razvidno, da je bila cena, izračunana s pomočjo formule, bistveno nižja od povprečne cene za les v deželi Brandenburg. Preudaren zasebni prodajalec v podobnem položaju bi nemudoma uporabil vsa sredstva za spremembo metode prilagoditve. Nasprotno pa je Nemčija formulo še naprej uporabljala do leta 2011.

(26)

Na podlagi teh pomislekov je Komisija predhodno sklenila, da ni mogoče izključiti prednosti v korist podjetja HoKaWe in izključiti možnosti, da je državna pomoč obstajala za obdobje od datuma začetka veljavnosti sporazuma (1. junij 2006) do spremembe sporazuma (30. junija 2011). Ker pravna podlaga za združljivost pomoči ni razvidna, prav tako pa Nemčija o njej ni podala navedb, je Komisija izrazila nadaljnje dvome o tem, ali bi se ukrep lahko štel za združljivega z notranjim trgom.

(27)

Komisija je med formalnim postopkom preiskave prejela pripombe dveh zainteresiranih tretjih strani in pritožnika.

(28)

Pritožnik je predložil interni sporočili ministrstva dežele Brandenburg za kmetijstvo, okolje in regionalno načrtovanje iz decembra 2003 in marca 2004. Po mnenju pritožnika so bili v teh sporočilih še pred sklenitvijo sporazuma izraženi pomisleki glede več vidikov sporazuma. V sporočilu iz decembra 2003, v katerem so bile ocenjene takratne posledice sporazuma, je bilo ugotovljeno, da bo cena v letu 2004 precej nižja od takratne cene industrijskega lesa. Podobno je interno sporočilo iz marca 2004 vsebovalo opozorilo, da bo zaradi metode prilagoditve cene dežela Brandenburg nudila neprimeren popust, pri čemer je navedlo izrecno priporočilo za ponovno proučitev sporazuma ali pa ponovna pogajanja.

(29)

Pritožnik je trdil, da v takem primeru noben zasebni prodajalec ne bi sklenil takšnega sporazuma in da zasebni prodajalec, ko bi postalo jasno, da so cene nižje od cen na trgu, ne bi čakal pet let, temveč bi nemudoma ukrepal. Glede prilagoditve cene pritožnik trdi, da dogovorjene cene niso izražale dejanskega razvoja na trgu lesa, zaradi česar je imelo podjetje HoKaWe neupravičeno prednost. Pritožnik ocenjuje, da je znesek pomoči v obdobju 2006–2011 znašal 7,3 milijona EUR (ob upoštevanju povprečne cene lesa v skladu z dogovorom med pritožnikom in drugimi dobavitelji).

(30)

Poleg tega je Komisija prejela pripombe dveh družb za predelavo lesa iz dežele Brandenburg. Ti družbi sta trdili, da zaradi dolgoročnega sporazuma precejšen del lesa iz državnega gozda dežele Brandenburg ni končal na regionalnem trgu lesa, kar je privedlo do neupravičenega izkrivljanja konkurence in ogrozilo obstoj majhnih družb za predelavo lesa v deželi Brandenburg.

(31)

Nemčija je trdila, da je bil okvirni sporazum v skladu s tržnimi razmerami in torej ni vključeval državne pomoči.

(32)

Nemčija je trdila, da v času podpisa sporazuma ni bilo trga za les, ki se uporablja za proizvodnjo energije (les za energijo, „Energieholz“), zato sta se pogodbenici dogovorili, da bo cena, ki jo bo plačevalo podjetje HoKaWe, temeljila na ceni industrijskega lesa, prilagoditve cene pa na razvoju indeksa za industrijski les. Nemčija je trdila tudi, da je besedilo sporazuma izražalo načrtovan način ravnanja v zvezi s prilagoditvami cene, je pa priznala, da z uporabo formule ni bila dosežena načrtovana porazdelitev tveganja nihanj cene med pogodbenici.

(33)

Nemčija je zato trdila, da je treba začetno referenčno ceno in klavzulo o prilagoditvi cene iz besedila sporazuma, skupaj s prilagoditvami cene na podlagi indeksa za industrijski les v Nemčiji in enakomerno porazdelitvijo tveganj nihanj cene med pogodbenici, obravnavati kot skladni s tržnimi razmerami v času podpisa sporazuma.

(34)

Po navedbah Nemčije je bilo šele med reorganizacijo gozdarske uprave v deželi Brandenburg januarja 2009 ugotovljeno, da podjetje HoKaWe zaradi formule plačuje nižje cene kot druga podjetja. Zato so odgovorni organi dežele Brandenburg leta 2010 pri zunanjem pravnem strokovnjaku, tj. družbi RAUE LLP, naročili oceno sporazuma, opravili pa so tudi interno pravno oceno sporazuma. Obe strokovni mnenji sta opozorili na morebitne težave zaradi državne pomoči. Poleg tega je ministrstvo za gospodarske in evropske zadeve v pisni izjavi z dne 5. januarja 2011 navedlo ugotovitev, da je klavzula o prilagoditvi cene v skladu s tržnimi razmerami, prilagoditev cene na podlagi formule pa pomeni državno pomoč, zato je priporočilo spremembo sporazuma na način, ki bi izražal resnične namene, na primer s spremembo formule. Dežela Brandenburg je to priporočilo upoštevala avgusta 2011.

(35)

Glede tega je Nemčija trdila, da je dežela Brandenburg, ko je leta 2011 prilagodila sporazum, ravnala v skladu s tržnimi razmerami in da ne bi mogla hitreje ukrepati, ker je treba izpolniti pogodbe ter ker je bilo mogoče sporazum spremeniti le s sporazumom med pogodbenicami.

(36)

Poleg tega je Nemčija trdila, da sporazum ne izkrivlja konkurence in ne vpliva na trgovino med državami članicami.

(37)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(38)

V skladu z ustaljeno prakso Komisije, ki jo potrjuje sodna praksa, je merilo za ocenjevanje, ali posel med javnim organom in gospodarskim subjektom pomeni državno pomoč, načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Iz tega načela sledi, da mora država, ko na trgu deluje kot gospodarski subjekt, na trgu delovati na način, primerljiv z načinom delovanja zasebnega subjekta. Če država tega ne stori, bi lahko šlo za državno pomoč. Referenčni okvir za oceno, ali transakcija obsega državno pomoč, je, ali bi zasebni subjekt v podobnem položaju ravnal na podoben način, torej v tem primeru prodal sredstva, blago in storitve po enaki ceni (merilo zasebnega prodajalca). Pri uporabi tega načela negospodarski premisleki ne morejo biti razlogi za sprejetje nižje cene. To načelo je Komisija že večkrat uporabila, Sodišče pa ga je dosledno potrjevalo (8).

(39)

Komisija mora torej v tej zadevi oceniti, ali bi zasebni prodajalec sklenil sporazum s primerljivim obdobjem trajanja, na podlagi primerljive začetne referenčne cene in s podobnim mehanizmom za prilagoditev cene.

(40)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 11 in 12, je bilo v okvirnem sporazumu, sklenjenim za obdobje 15 let, določeno, da je treba cene prilagoditi letno v skladu z razvojem indeksa cen industrijskega lesa in da se ustrezne spremembe začetne referenčne cene, ki je bila določena na 15,50 EUR/kubični meter, prenesejo na državo in na podjetje HoKaWe, in sicer na vsakega v višini 50 %. Poleg tega je bila v sporazumu določena formula za izračun te prilagoditve cene.

(41)

Pritožnik je trdil, da trajanje sporazuma, tj. 15 let, na trgu ni običajno.

(42)

Komisija nima nobenih dokazov, ki bi upravičili sklepanje, da trajanje sporazuma ni bilo v skladu s tržnimi razmerami. Sicer se zdi obdobje 15 let nekoliko dolgo, vendar ni nerazumno, da se prodajalec zaveže kupcu, če si, kot v zadevnem sporazumu, s tem zagotovi prodajo stalne količine lesa, ki poleg tega vsaj delno ne izpolnjuje zahtev glede kakovosti industrijskega lesa.

(43)

Ob upoštevanju tega dejstva in predvidene porazdelitve tveganja nihanj cene ni mogoče izključiti, da bi zasebni prodajalec sklenil sporazum s primerljivim obdobjem trajanja.

(44)

Podobno Komisija glede začetne referenčne cene v višini 15,50 EUR/kubični meter nima nobenih dokazov, da cena ni bila v skladu s tržnimi razmerami.

(45)

Kot je trdila Nemčija, v času podpisa sporazuma ni bilo uveljavljene tržne cene lesa za energijo. Pogodbenici sta zato okvirni sporazum sklenili na podlagi cene industrijskega lesa. V skladu s pregledom tržnih cen industrijskega lesa, ki ga je predložil pritožnik, se lahko cene med 15,50 EUR/kubični meter in 17,50 EUR/kubični meter za leto 2004 ter med 15,00 EUR/kubični meter in 17,00 EUR/kubični meter za leto 2005 štejejo za skladne s tržnimi razmerami. Ob upoštevanju dejstva, da je bil sporazum dolgoročna pogodba z dogovorjeno ceno v višini 15,50 EUR/kubični meter, je bila začetna referenčna cena okvirnega sporazuma v okviru cen industrijskega lesa, skladnih s tržnimi razmerami.

(46)

Poleg tega je iz internega sporočila ministrstva dežele Brandenburg za kmetijstvo, okolje in regionalno načrtovanje z dne 1. oktobra 2003 razvidno, da so med pogajanji predstavniki dežele Brandenburg predlagali začetno referenčno ceno v višini 15,50 EUR/kubični meter, podjetje HoKaWe pa je zahtevalo ceno v višini 15,00 EUR/kubični meter. Pogodbenici sta se na koncu dogovorili za višjo ceno, torej za 15,50 EUR/kubični meter.

(47)

Iz tega sledi, da je mogoče začetno referenčno ceno v višini 15,50 EUR/kubični meter obravnavati kot v skladu s tržnimi razmerami. Glede na to, da ni uveljavljene tržne cene za primerjavo in ob upoštevanju dejstva, da zahteve kakovosti lesa za energijo niso višje od zahtev kakovosti industrijskega lesa, je bilo za deželo Brandenburg razumno, da sklene pogodbo, v skladu s katero bi cena temeljila na ceni industrijskega lesa (referenčna cena). Cena je bila dogovorjena na podlagi pogajanj med pogodbenicama, poleg tega pa je bila v cenovnem okviru tržnih cen za industrijski les v deželi Brandenburg. Dogovorjena je bila ob poznavanju kakovosti lesa, ki je na voljo v državnih gozdovih dežele Brandenburg (9), torej predstavlja premisleke, ki bi jih zasebni prodajalec upošteval kot sprejemljive za kakovost lesa, ki se ga bo dostavljalo.

(48)

Glede prilagoditve cene je treba, kot je navedeno v uvodni izjavi 14, razlikovati med klavzulo o prilagoditvi cene in prilagoditvah cene, ki so bile dejansko izvedene na podlagi formule.

(49)

Glede klavzule o prilagoditvi cene Komisija nima nobenih dokazov, da ni bila v skladu s tržnimi razmerami. Podobno kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 45 glede začetne referenčne cene, ni bilo indeksa za gibanje cen lesa za energijo. Zato ni bil razumen samo izračun začetne referenčne cene na podlagi cene industrijskega lesa, ampak tudi dogovor o prilagoditvi cene vzporedno z indeksom za industrijski les.

(50)

Poleg tega je bila v besedilu sporazuma predvidena enakomerna porazdelitev nihanj cene med pogodbenici, in sicer na vsako v višini 50 %. Ker razvoja cene v času podpisa ni bilo mogoče v celoti predvideti, si bi na podlagi tega mehanizma obe pogodbenici delili tako tveganje kot (morebitne) koristi, kar bi lahko bilo tudi ugodno za deželo Brandenburg. Ob upoštevanju te negotovosti bi se lahko s takšno klavzulo strinjal tudi zasebni prodajalec. Zato je treba to klavzulo obravnavati kot skladno s tržnimi razmerami.

(51)

Na podlagi navedenega je mogoče skleniti, da je bila klavzula o prilagoditvi cene, v kateri je predviden razvoj cene vzporedno z indeksom za industrijski les in enakomerna porazdelitev tveganja nihanj cene med obe pogodbenici, v skladu s tržnimi razmerami in da bi razumen zasebni prodajalec sklenil takšen sporazum.

(52)

Vendar pa so bile, kot je že bilo navedeno, prilagoditve cen izvedene z uporabo formule. Kot je razvidno iz pregleda v spodnji preglednici, so bile cene, izračunane s pomočjo te formule, precej nižje od cen, izračunanih na podlagi klavzule o prilagoditvi cene:

(53)

Iz preglednice je jasno razvidno tudi, da so bile cene, izračunane s pomočjo formule, precej nižje od cen, izračunanih na podlagi klavzule o prilagoditvi cene, pa tudi precej nižje od povprečnih cen v deželi Brandenburg.

(54)

Poleg tega je bilo mogoče te učinke formule predvideti že pred podpisom sporazuma. To je še zlasti pomembno, saj je treba za oceno, ali bi zasebni prodajalec na trgu ravnal na enak ali primerljiv način kot dežela Brandenburg, opraviti predhodno oceno sporazuma (11).

(55)

Kot je bilo navedeno v uvodnih izjavah 16 in 18, je bila formula napačna in ni izražala namenov iz klavzule o prilagoditvi cene. Kakor je bilo potrjeno v strokovnem mnenju družbe RAUE LLP, bi te namene matematično izražala naslednja formula:

(56)

Vendar sta pogodbenici sporazuma namesto Indexn odšteli stalen znesek. Sicer je uporaba stalnega odbitka na podlagi okoliščin lahko upravičena, vendar mora biti rezultat takega odbitka vsaj dogovorjena začetna referenčna cena za leto, v katerem je bil sporazum sklenjen. V tem primeru pa sta pogodbenici izbrali odbitek, zaradi katerega je bila že v letu podpisa pogodbe cena precej nižja od dogovorjene začetne referenčne cene v višini 15,50 EUR/kubični meter, ki je bila v skladu s tržnimi razmerami.

(57)

Zato je bilo dejstvo, da je formula napačna in da tako izračunane cene niso v skladu s cenami, dogovorjenimi s klavzulo o prilagoditvi cene, mogoče objektivno predvideti v času podpisa.

(58)

V tem primeru bi zasebni prodajalec uporabil drugačno formulo ali vsaj zahteval spremembo formule, zlasti ker sta se pogodbenici v besedilu sporazuma dogovorili, da bo prilagoditev cene določena v skladu z indeksom za industrijski les in da bo tveganje nihanj cene enakomerno porazdeljeno med državo in podjetje HoKaWe (kot je bilo navedeno v klavzuli o prilagoditvi cene).

(59)

V zvezi s tem je treba poudariti, da razvoj cene v okviru sporazuma ni bil samodejni rezultat vnaprej določenega matematičnega izračuna, določenega s formulo. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 19, je iz informacij, ki jih je Nemčija predložila v formalnem postopku preiskave, razvidno, da je bila formula med trajanjem sporazuma večkrat prilagojena (12).

(60)

Kot je jasno razvidno iz preglednice v uvodni izjavi 52, so se ti predvidljivi negativni učinki zaradi uporabe formule tudi uresničili, saj je bila cena, ki jo je dejansko plačevalo podjetje HoKaWe, precej nižja od cene, ki bi jo bilo treba zaračunati v skladu s klavzulo o prilagoditvi cene. Ta cena je bila tudi precej nižja od povprečnih cen lesa iz državnih gozdov dežele Brandenburg, torej cen, po katerih je dežela Brandenburg les prodajala drugim podjetjem (13).

(61)

Iz tega sledi, da je država dejstvo, da uporaba formule ne prinaša načrtovanega razvoja cene na podlagi indeksa za industrijski les, pri čemer bi bilo tveganje nihanj cene porazdeljeno med pogodbenici, poznala in sprejela.

(62)

Glede klavzule o prilagoditvi cene je mogoče skleniti, da bi bile cene sicer nižje od povprečne cene v deželi Brandenburg, vendar bi bile v skladu s tržnimi razmerami. Temeljile so na razumnih premislekih in pogajanjih med zadevnima pogodbenicama, zato ni mogoče izključiti, da bi tudi zasebni akter na trgu sklenil sporazum z enakimi ali primerljivimi pogoji.

(63)

Vendar pa dejanska prilagoditev cene, ki sta jo pogodbenici izvajali na podlagi formule, ni izražala takih pogojev v skladu s tržnimi razmerami, cene pa so bile zato precej nižje od tistih, ki bi jih dobili z izračunom na podlagi klavzule o prilagoditvi cene (pa tudi od povprečne cene lesa v deželi Brandenburg).

(64)

Razvoj cene na podlagi klavzule o prilagoditvi cene izraža razumno poslovno odločitev in pošteno porazdelitev tveganj v zvezi z nihanji cene med pogodbenici, cene, izračunane s pomočjo formule pa so bile precej nižje in poleg tega tudi niso izražale porazdelitve tveganj. V nasprotju z okoliščinami, na katerih temelji sklep Komisije v zadevi SA.19045 (Alleged aid of the Land Bavaria (Bavarian State Forest Enterprise) in form of long-term supply agreements for wood with the company Klausner) (Domnevna pomoč dežele Bavarske (državno bavarsko gozdarsko podjetje) v obliki dolgoročnih sporazumov o dobavi lesa z družbo Klausner) (14), v kateri je bilo za cene pod tržnim povprečjem ugotovljeno, da ne vsebujejo državne pomoči, saj je bil trg prenasičen, dežela Bavarska pa se je trudila, da bi pridobila kupca z veliko kupno močjo, ki bi dolgoročno zagotovil odkup velikih in stalnih količin, nobeno dejstvo v tej zadevi ne upravičuje cen, nižjih od tistih, ki bi jih dobili z izračunom na podlagi klavzule o prilagoditvi cene. V klavzuli o prilagoditvi cene, o kateri sta se pogodbenici dogovorili, sta že bila upoštevana narava dolgoročne pogodbe in kakovost prodanega lesa, tako izračunane cene pa bi bile prav tako nižje od povprečne cene v deželi Brandenburg. Nič ne kaže na to, da bi se zasebni akter na trgu strinjal s še nižjimi cenami.

(65)

To potrjujejo tudi trditve Nemčije, ki je izrecno navedla, da klavzula o prilagoditvi cene predstavlja resnične namene pogodbenic. Poleg tega se je leta 2011 dežela Brandenburg zaradi dveh pravnih mnenj iz leta 2010, navedenih v uvodni izjavi 16, v katerih so bili izraženi pomisleki glede državne pomoči zaradi uporabe formule, pogodila za spremembo sporazuma, s katero je bila formula izločena iz sporazuma. Dežela Brandenburg se je torej pogodila za spremembo sporazuma brez formule izključno zaradi izvajanja resničnih namenov pogodbenic in odprave pomislekov o državni pomoči.

(66)

Iz navedenega sledi, da sporazum zaradi načina izvajanja oziroma natančneje prilagoditev cene na podlagi formule ne izpolnjuje merila zasebnega prodajalca in ni v skladu s tržnimi razmerami.

(67)

Po trditvah Nemčije je regionalna vlada dežele Brandenburg dejstvo, da cene, ki jih dejansko plačuje podjetje HoKaWe, ne upoštevajo razvoja cen v skladu s klavzulo o prilagoditvi cene, zaradi česar so bile cene precej nižje od tistih, ki so jih za dostavljen les plačevale druge družbe, ugotovila šele ob reorganizaciji gozdarske uprave leta 2009, dežela Brandenburg pa je nato ravnala v skladu s tržnimi razmerami, saj je naročila dve strokovni mnenji iz uvodne izjave 16 in nato začela ponovna pogajanja, na podlagi katerih je bil leta 2011 sporazum spremenjen.

(68)

Te trditve se ne zdijo utemeljene. Prvič, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 54 do 57, je bilo mogoče učinke formule v času podpisa sporazuma predvideti. Drugič, zasebni prodajalec na trgu, ki bi rad zagotovil izvajanje dogovorjene rešitve iz klavzule o prilagoditvi cene in bi zato pozorno spremljal prilagoditve cene, se bi odzval nemudoma in zahteval ponovno pogajanje o ceni. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 65, uspešna ponovna pogajanja dežele Brandenburg o sporazumu samo potrjujejo, da formula ni izražala resničnih namenov pogodbenic (kot je bilo dogovorjeno s klavzulo o prilagoditvi cene). Iz tega je razvidno tudi, da podjetje HoKaWe ni moglo zavrniti izločitve formule.

(69)

Zato je imelo podjetje HoKaWe korist od gospodarske prednosti v obdobju od datuma začetka veljavnosti sporazuma (1. junij 2006) do spremembe sporazuma (30. junij 2011).

(70)

Izpolnjena so tudi vsa druga merila iz člena 107(1) PDEU. Prednost je bila selektivna, ker je sporazum koristil določenemu podjetju. Prednost so podjetju dodelili organi države članice, tj. dežela Brandenburg. Povprečna količina lesa, ki je bila podjetju HoKaWe prodana v skladu s sporazumom je bila precejšnja; dobava lesa po ugodnih pogojih je izboljšala položaj prejemnika v primerjavi z njegovimi konkurenti in je torej izkrivljala konkurenco. Trg za les je odprt za konkurenco iz drugih držav članic. Tudi ob upoštevanju, da je v sporazumu o dobavi zajet samo les iz gozdov, ki so od kraja Eberswalde oddaljeni največ 70 km, Komisija ugotavlja, da je kraj Eberswalde zelo blizu meje s Poljsko (samo 30 km). Zato pomoč vpliva tudi na trgovino med državami članicami. Na podlagi tega je mogoče skleniti, da je izvajanje sporazuma, na podlagi katerega so bile izračunane cene s pomočjo formule, pomenilo državno pomoč.

(71)

Spremembo sporazuma, ki je začela veljati 1. julija 2011, je treba upoštevati kot ukrep, s katerim je bila državna pomoč zaključena. Na podlagi te spremembe so morale biti od 1. julija 2011 cene prilagojene v skladu s klavzulo o prilagoditvi cene, s čimer so bili ponovno potrjeni in pravilno izvedeni prvotni nameni pogodbenic. Ker je sporazum v tej obliki v skladu s tržnimi razmerami, Komisija meni, da po 30. juniju 2011 podjetje HoKaWe ni več imelo gospodarske prednosti zaradi plačil v skladu s sporazumom.

(72)

Pravna podlaga za združljivost pomoči ni razvidna, prav tako pa država članica o njej ni podala navedb. Na podlagi tega je mogoče skleniti, da prednost podjetja HoKaWe na podlagi izvajanja sporazuma med junijem 2006 in junijem 2011 pomeni nezdružljivo državno pomoč.

(73)

Kot je že bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 49 do 51, se klavzula o prilagoditvi cene lahko obravnava kot skladna s tržnimi razmerami. Zato Komisija meni, da je element pomoči razlika med dejansko plačano ceno (15) na podlagi formule in ceno, ki bi morala biti plačana v skladu s klavzulo o prilagoditvi cene.

(74)

Pomoč, dodeljena podjetju HoKaWe, torej znaša 2 406 415 EUR.

(75)

Komisija je v skladu s PDEU in ustaljeno sodno prakso Sodišča pristojna za odločanje, ali mora zadevna država članica ukiniti ali spremeniti pomoč (17), za katero je ugotovila, da je nezdružljiva z notranjim trgom. Prav tako je v skladu s stalno prakso Sodišča namen obveznosti na strani države članice, da ukine pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva z notranjim trgom, ponovna vzpostavitev prejšnjih razmer (18). V zvezi s tem je Sodišče odločilo, da je ta cilj dosežen, ko prejemnik odplača znesek, ki mu je bil dodeljen v okviru nezakonite pomoči, s čimer izgubi prednost, ki jo je užival glede na konkurente na trgu, ter se ponovno vzpostavijo razmere pred plačilom pomoči (19).

(76)

V skladu s sodno prakso člen 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (20) določa, da „če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč[…]“.

(77)

Ker zadevni ukrep v nasprotju s členom 108 ni bil priglašen Komisiji in ga je zato treba obravnavati kot nezakonito in nezdružljivo pomoč, je treba pomoč vrniti, da se ponovno vzpostavijo razmere na trgu, kakršne so bile pred dodelitvijo pomoči. Vračilo pomoči bi moralo zato zajeti obdobje od datuma, ko je bila upravičencu dodeljena prednost, tj. ko mu je bila pomoč dana na voljo, do datuma njenega dejanskega vračila, zneskom, ki jih je treba vrniti, pa se prištejejo obresti do datuma dejanskega vračila.

(78)

Izvajanje okvirnega sporazuma med deželo Brandenburg in podjetjem HoKaWe od podpisa sporazuma (1. junij 2006) do njegove spremembe (30. junij 2011) je obsegalo državno pomoč, ki ni bila združljiva z notranjim trgom. Zato mora podjetje HoKaWe vrniti državno pomoč skupaj z obrestmi na terjatev –

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti na terjatev), ki se izterja od upravičenca;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenca zahtevalo vračilo pomoči.

12.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/41

(1)

Komisija bi morala imenovati register, ki se mu zaupajo organizacija, upravljanje in vodenje domene.eu najvišje ravni, po objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije.

(2)

Komisija je leta 2003 z Odločbo 2003/375/ES (2) imenovala Evropski register internetnih domen (EURid) kot register domene.eu najvišje ravni. Komisija je z Evropskim registrom internetnih domen (EURid) sklenila pogodbo, v kateri so bili podrobno opredeljeni pogoji, v skladu s katerimi Komisija nadzoruje organizacijo, upravljanje in vodenje domene.eu najvišje ravni s strani registra. Navedena pogodba je bila 12. oktobra 2004 podpisana za pet let, nato pa leta 2009 obnovljena še za pet let. Veljati preneha 12. oktobra 2014.

(3)

Komisija je 14. maja 2013 skupaj z izjavo Komisije o njeni vlogi nadzornice organizacije, upravljanja in vodenja domene.eu najvišje ravni s strani registra (2013/C 134/05) objavila razpis za prijavo interesa (2013/C 134/06) v Uradnem listu Evropske unije, v katerem je pozvala k prijavi organizacije, ki želijo biti izbrane kot register za organizacijo, upravljanje in vodenje domene.eu najvišje ravni.

(4)

Razpis je bil zaključen 20. junija 2013. Prejeta je bila samo ena prijava, in sicer od Evropskega registra internetnih domen (EURid).

(5)

25. julija 2013 je bila opravljena ocena na podlagi meril za upravičenost in meril za izbiro iz razpisa za prijavo interesa.

(6)

Ocenjevalci so preučili prijavo in pripravili preglednico točk, ki vključuje različne ocene (individualne in kolektivne) prijave v skladu s sistemom ocenjevanja iz oddelka 4 razpisa in ob upoštevanju splošne kakovosti prijave glede na merila za izbiro. Ocenjevalci so ugotovili, da prijava Evropskega registra internetnih domen (EURid) izpolnjuje minimalne zahteve za vsako od meril za izbiro. Komisija je preučila rezultate, ki so jih pridobili ocenjevalci, in na podlagi tega odločitev odobrava.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za komunikacije, ustanovljenega v skladu s členom 22(1) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

12.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/43

(1)

Učinkovit okvir za upravljanje podjetij je za družbo ključnega pomena, saj bodo dobro vodena podjetja dolgoročno verjetno konkurenčnejša in bolj trajnostna. Dobro upravljanje podjetja je prva in najpomembnejša odgovornost zadevnega podjetja, upoštevanje določenih standardov pa zagotavljajo pravila na evropski in nacionalni ravni. Ti vključujejo zakonodajo in mehko pravo v obliki nacionalnih kodeksov o upravljanju podjetij.

(2)

Cilj kodeksov o upravljanju podjetij je na podlagi preglednosti, odgovornosti in dolgoročne perspektive določiti načela za dobro upravljanje evropskih podjetij, ki kotirajo na borzi. Kodeksi vključujejo standarde in dobro prakso za podjetja, ki jim omogočajo, da uspešneje poslujejo in tako prispevajo k spodbujanju rasti, stabilnosti in dolgoročnih naložb.

(3)

Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (1) od podjetij zahteva, da v svoje poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju podjetja, če so bili njihovi prenosljivi vrednostni papirji sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (2).

(4)

Izjava o upravljanju podjetja bi morala zagotoviti bistvene informacije o ureditvi upravljanja podjetja, kot so informacije v zvezi z zadevnimi kodeksi o upravljanju podjetij, ki jih uporablja navedeno podjetje, sistemi notranje kontrole in upravljanja tveganj, skupščino delničarjev in njenimi pristojnostmi, pravicami delničarjev, upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi ter njihovimi odbori.

(5)

Visoka kakovost razkritij glede ureditev upravljanja podjetij omogoča uporabne informacije vlagateljem in olajša njihove odločitve glede naložb. Poleg tega poveča zaupanje vlagateljev v podjetja, v katera vlagajo. Večja preglednost v razmerju do trga lahko splošneje prinese podjetjem tudi večji ugled in večjo legitimnost, kar zadeva interesne skupine in družbo kot celoto.

(6)

Načelo „upoštevaj ali pojasni“, določeno v členu 20 Direktive 2013/34/EU, je ključna značilnost evropskega upravljanja podjetij. V skladu s tem načelom morajo podjetja, ki odstopajo od zadevnega kodeksa o upravljanju podjetja, v svoji izjavi o upravljanju pojasniti, od katerega dela kodeksa odstopajo in razloge za odstopanje.

(7)

Čeprav lahko upoštevanje kodeksa v celoti pomeni pozitiven signal trgu, z vidika upravljanja podjetij ne pomeni vedno najboljše možnosti. Odstopanja od določb v kodeksu bi lahko v nekaterih primerih omogočilo podjetju bolj učinkovito upravljanje. Pristop „upoštevaj ali pojasni“ podjetjem prinaša prožnost, saj jim omogoča, da prilagodijo svoje upravljanje glede na velikost, delniško strukturo ali sektorske posebnosti. Hkrati podpira kulturo odgovornosti, saj spodbuja podjetja, da bolj razmislijo o ureditvah upravljanja.

(8)

Podjetja, vlagatelji in regulativni organi široko podpirajo načelo „upoštevaj ali pojasni“ kot ustrezno orodje pri upravljanju podjetij. Vendar se v skladu z navedbami Zelene knjige iz leta 2011 o okviru EU za upravljanje podjetij (3) zdi, da prihaja do pomanjkljivosti pri uporabi načela v praksi, zlasti glede kakovosti pojasnil, ki jih predložijo podjetja v primeru odstopanja od kodeksov o upravljanju podjetij. V zvezi s tem se je velika večina zainteresiranih strani v odzivih na zeleno knjigo strinjala, da naj se od podjetij zahteva boljša kakovost pojasnil v primeru odstopanj.

(9)

Glede na najnovejše dokaze, ki jih je zbrala Komisija, je bilo na tem področju opaženo postopno izboljšanje. Več držav članic je na primer začelo razprave ali izdalo smernice o kakovosti pojasnil. Vendar so možne še dodatne izboljšave.

(10)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 29. marca 2012 (4) menil, da je pristop „upoštevaj ali pojasni“ uporabno orodje za upravljanje podjetij. Zlasti se je strinjal s tem, da morajo podjetja obvezno upoštevati zadevni kodeks in zagotoviti smiselna pojasnila za odstopanja od kodeksa, ki bi morala vključevati opis sprejetih alternativnih ukrepov.

(11)

Akcijski načrt o evropskem pravu družb in upravljanju podjetij (5) iz leta 2012 je poudaril pomen visoke kakovosti pojasnil, zlasti za vlagatelje, in napovedal pobudo Komisije za izboljšanje kakovosti poročil o upravljanju podjetij in zlasti kakovosti pojasnil.

(12)

Namen tega priporočila je zagotoviti smernice za podjetja in jim pomagati pri izboljšanju kakovosti poročanja o upravljanju. Glede na raznolikost pravnih tradicij in pristopov ta priporočila nudijo splošni okvir, ki se lahko še naprej razvija in prilagodi posebnim nacionalnim okoliščinam.

(13)

To priporočilo se uporablja za podjetja, ki morajo predložiti izjavo o upravljanju v skladu s členom 20 Direktive 2013/34/EU in zagotoviti obrazložitve v primeru odstopanja od priporočil iz kodeksov o upravljanju podjetij.

(14)

Čeprav je v skladu s členom 20 Direktive 2013/34/EU to priporočilo namenjeno predvsem podjetjem, ki kotirajo na borzi, lahko tudi drugim subjektom, ki pripravljajo izjavo o upravljanju, koristi izboljšanje kakovosti informacij, ki jih nameravajo razkriti.

(15)

Poleg informacij, ki jih morajo podjetja zagotoviti v svoji izjavi o upravljanju, se od podjetij v nekaterih državah članic zahteva, da poročajo tudi o tem, kako uporabljajo glavna načela ali priporočila iz kodeksa. Da bi se dodatno izboljšala preglednost, se vsa evropska podjetja, ki kotirajo na borzi, spodbujajo, naj poročajo o tem, kako so upoštevala zadevne kodekse v zvezi z vidiki, ki so lahko najpomembnejši za delničarje. Poleg tega bi morala podjetja za olajšanje dostopa razmisliti o tem, da bi dala te informacije na voljo tudi na spletu.

(16)

Za poročanje o upravljanju podjetij po vsej Uniji ni standardnega formata. Predstavljanje informacij v splošni izjavi ali po določbah je sprejemljivo, če je informativne narave in koristno za delničarje, vlagatelje in druge zainteresirane strani. Podjetja bi se morala izogibati preveč splošnim izjavam, ki morda ne zajemajo pomembnih vidikov za delničarje, in zgolj formalnim izjavam, ki imajo nizko informativno vrednost. Prav tako bi se morala izogibati zagotavljanju obsežnih informacij, ki morda ne dajejo zadostnega vpogleda.

(17)

Ustrezno razkritje odstopanj od zadevnih kodeksov in razlogov za takšno odstopanje je zelo pomembno za zagotavljanje, da lahko zainteresirane strani sprejmejo odločitve na podlagi prejetih informacij o podjetjih. Takšno razkritje zmanjšuje nesorazmernost informacij med poslovodstvom podjetja in njegovimi delničarji, za slednje pa tako tudi stroške spremljanja. Podjetja bi morala jasno navesti, od katerih priporočil iz kodeksa so odstopala in za vsak primer razložiti, na kakšen način je podjetje odstopalo, razloge za odstopanje, na kakšen način je bila sprejeta odločitev za odstopanje od priporočila, časovni okvir odstopanja in sprejete ukrepe za zagotavljanje, da njihove dejavnosti ostanejo v skladu s cilji priporočila in kodeksom.

(18)

Pri zagotavljanju teh informacij bi se morala izogibati uporabi standardiziranega jezika in se osredotočiti na posebne okoliščine, v katerih deluje podjetje, ki pojasnjujejo odstopanje od priporočila. Pojasnila bi morala biti strukturirana in predstavljena na takšen način, da jih je mogoče enostavno razumeti in uporabiti. To bo delničarjem olajšalo konstrukti dialog s podjetjem.

(19)

Učinkovit pristop „upoštevaj ali pojasni“ zahteva učinkovito spremljanje, da se podjetja spodbudi k upoštevanju kodeksa o upravljanju podjetij ali pojasnitvi neupoštevanja. V zeleni knjigi iz leta 2011 je bilo ugotovljeno, da se izjave o upravljanju podjetij, ki jih podjetja objavljajo, očitno ne spremljajo, kot bi se morale, in da ima le malo držav članic javne ali specializirane organe, ki preverijo popolnost predloženih informacij, zlasti pojasnil.

(20)

Različni akterji, kot so odbori, revizorji in delničarji, spremljajo informacije, ki jih razkrijejo podjetja. Odbori in delničarji imajo tudi pomembno vlogo pri spodbujanju kakovosti pojasnil. Zlati aktivnejše spremljanje, ki ga izvajajo delničarji kot lastniki podjetij, bi lahko privedlo do boljših praks upravljanja podjetij.

(21)

Države članice in organe, odgovorne za kodekse o upravljanju podjetij, se tudi spodbuja, naj razmislijo, kako bi lahko več pozornosti namenili splošni kakovosti pojasnil o odstopanjih, ki jih predložijo podjetja v okviru obstoječih ureditev spremljanja v svojih državah. Obravnavale bi se lahko tudi dodatne spodbude za podjetja in druge zadevne strani, da bi se dodatno izboljšala kakovost pojasnil in poročanje o upravljanju podjetij na splošno.

(22)

Da bi se zagotovilo učinkovito spremljanje izvajanja tega priporočila, bi morale države članice nanj opozoriti organe, pristojne za nacionalne kodekse o upravljanju podjetij, ki kotirajo na borzi, in druge zadevne strani. Države članice bi morale tudi obvestiti Komisijo o ukrepih, sprejetih v skladu s tem priporočilom –

1.

Namen tega priporočila je zagotoviti smernice državam članicam, organom, pristojnim za nacionalne kodekse o upravljanju podjetij, podjetjem in drugim zadevnim stranem. Namen smernic je izboljšati splošno kakovost izjav o upravljanju podjetij, ki jih objavljajo podjetja v skladu s členom 20 Direktive 2013/34/EU, zlasti pa kakovost pojasnil, ki jih predložijo v primeru odstopanja od priporočil zadevnega kodeksa o upravljanju podjetij.

2.

Priporočljivo je, da, kjer je primerno, kodeksi o upravljanju podjetij jasno razlikujejo med deli kodeksa, od katerih ni mogoče odstopati, deli, ki se uporabljajo na podlagi načela „upoštevaj ali pojasni“, in tistimi, ki se uporabljajo na prostovoljni osnovi.

3.

Člen 20(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij, ki kotirajo na borzi, zahteva, naj v izjavi o upravljanju zagotovijo informacije o posebnih vidikih ureditev upravljanja.

4.

Da bi se dodatno izboljšala preglednost za delničarje, vlagatelje in druge zainteresirane strani, bi morala podjetja poleg informacij o področjih iz odstavka 3 opisati, kako so uporabila zadevna priporočila iz kodeksa o upravljanju podjetja na področjih, ki so za delničarje najpomembnejša.

5.

Informacije iz odstavkov 3 in 4 bi morale biti dovolj jasne, natančne in celovite, da delničarjem, vlagateljem in drugim zainteresiranim stranem omogočijo dobro razumevanje načina upravljanja podjetja. Poleg tega bi morale zajeti tudi posebne značilnosti in položaj podjetja, kot so velikost, struktura podjetja ali lastništvo ali katere koli druge zadevne značilnosti.

6.

Da bi delničarjem, vlagateljem in drugim zainteresiranim stranem zagotovila lažji dostop, bi morala podjetja informacije iz odstavkov 3 in 4 redno dajati na voljo na svojih spletnih straneh in v svoje poročilo o upravljanju vključiti sklic na spletno stran, tudi če zagotavljajo informacije že z drugimi sredstvi, ki so določena v Direktivi 2013/34/EU.

7.

Člen 20(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij, ki kotirajo na borzi, zahteva, da predložijo pojasnila v primeru odstopanja od priporočil iz kodeksa, ki velja zanje ali katerega so se prostovoljno odločila uporabljati.

8.

Za namen odstavka 7 bi morala podjetja jasno navesti, od katerih posebnih priporočil so odstopala in za vsako odstopanje od posameznega priporočila:

9.

Informacije iz odstavka 8 bi morale biti dovolj jasne, natančne in celovite, da delničarjem, vlagateljem in drugim zainteresiranim stranem omogočijo, da ocenijo posledice odstopanja od določenega priporočila.

Prav tako bi morale zajeti posebne značilnosti in položaj podjetja, kot so velikost, struktura podjetja ali lastništvo ali katere koli druge zadevne značilnosti.

10.

Pojasnila za odstopanja bi morala biti jasno predstavljena v izjavi o upravljanju podjetja, in sicer tako, da jih delničarji, vlagatelji in druge zainteresirane strani zlahka najdejo. To je mogoče na primer tako, da se sledi vrstnemu redu priporočil v zadevnem kodeksu ali z združevanjem vseh pojasnil o odstopanjih v istem delu izjave o upravljanju podjetij, če je uporabljena metoda natančno pojasnjena.

11.

Za spodbujanje podjetij, da upoštevajo zadevni kodeks o upravljanju podjetja ali bolje pojasnijo odstopanja od njega, je treba na nacionalni ravni izvajati učinkovito spremljanje v okviru obstoječih ureditev spremljanja.

12.

Države članice bi morale na to priporočilo opozoriti organe, pristojne za nacionalne kodekse o upravljanju podjetij, podjetja, ki kotirajo na borzi, in druge zadevne strani. Države članice so pozvane, naj Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih v skladu s tem priporočilom, do 13. aprila 2015, da bo Komisija lahko spremljala in ocenjevala razmere.

13.

To priporočilo je naslovljeno na države članice, organe, pristojne za nacionalne kodekse o upravljanju podjetij, podjetja, ki kotirajo na borzi, in druge zadevne strani.