ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 107

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
10. april 2014


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 357/2014 z dne 3. februarja 2014 o dopolnitvi Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z razmerami, v katerih se lahko zahteva izvedba študij učinkovitosti po pridobitvi dovoljenja ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 358/2014 z dne 9. aprila 2014 o spremembi prilog II in V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih ( 1 )

5

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 359/2014 z dne 9. aprila 2014 o spremembi Priloge V k Uredbi (ES) št. 136/2004 glede seznama držav iz člena 9 navedene uredbe ( 1 )

10

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 360/2014 z dne 9. aprila 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009

13

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 361/2014 z dne 9. aprila 2014 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede dokumentov za mednarodni avtobusni prevoz potnikov in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2121/98 ( 1 )

39

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 362/2014 z dne 9. aprila 2014 o popravku španske jezikovne različice Uredbe (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih ( 1 )

56

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 363/2014 z dne 9. aprila 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

57

 

 

SKLEPI

 

 

2014/196/EU

 

*

Izvedbeni sklep Sveta z dne 18. februarja 2014 o odobritvi posodobljenega programa za makroekonomsko prilagoditev za Portugalsko

59

 

 

2014/197/EU

 

*

Izvedbeni sklep Sveta z dne 18. februarja 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/344/EU o finančni pomoči Unije Portugalski

61

 

 

III   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

*

Odločba Nadzornega organa Efte št. 303/13/COL z dne 10. julija 2013 o shemi sklada za čarterske lete za severno Norveško (Norveška)

69

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

10.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 357/2014

z dne 3. februarja 2014

o dopolnitvi Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z razmerami, v katerih se lahko zahteva izvedba študij učinkovitosti po pridobitvi dovoljenja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (1) in zlasti člena 22b Direktive,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (2) in zlasti člena 10b Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklepi o izdaji dovoljenj za promet z zdravili bi morali temeljiti na objektivnih merilih kakovosti, varnosti in učinkovitosti zadevnega zdravila, s čimer se zagotovi, da so v prometu in v uporabi le visokokakovostna zdravila. Posledično je treba pred pridobitvijo dovoljenj za nova zdravila opraviti obsežne študije, vključno s kliničnimi preskušanji učinkovitosti.

(2)

V skladu s členom 21a(f) Direktive 2001/83/ES in členom 9(4)(cc) Uredbe (ES) št. 726/2004 je v določenih razmerah podatke, ki so na voljo ob izdaji dovoljenja, morda potrebno dopolniti z dodatnimi informacijami v zvezi z učinkovitostjo zdravil, da se obravnavajo vprašanja, ki jih ob izdaji dovoljenja ni bilo mogoče rešiti. Poleg tega v skladu s členom 22a(1)(b) Direktive 2001/83/ES in členom 10a(1)(b) Uredbe (ES) št. 726/2004 informacije, pridobljene po pridobitvi dovoljenja, lahko zahtevajo občutno spremembo prejšnjih ocen učinkovitosti in dodatne, potrdilne podatke o učinkovitosti, pri čemer dovoljenje za promet z zdravilom ostaja veljavno. V obeh primerih lahko nacionalni pristojni organi, Evropska agencija za zdravila in Komisija (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi) zahtevajo, da imetnik dovoljenja za promet opravi študijo učinkovitosti po pridobitvi dovoljenja.

(3)

Z obveznostjo izvedbe študije učinkovitosti po pridobitvi dovoljenja bi se odpravili določeni utemeljeni znanstveni pomisleki, ki bi lahko neposredno vplivali na ohranitev dovoljenja za promet. Ta obveznost se ne bi smela uporabljati za utemeljevanje prezgodaj pridobljenih dovoljenj za promet. V skladu s členom 22a(1) Direktive 2001/83/ES in členom 10a(1) Uredbe (ES) št. 726/2004 bi morala biti obveznost izvedbe takšne študije upravičena na podlagi vsakega posameznega primera, prav tako pa bi morala upoštevati lastnosti zdravila in razpoložljive podatke. Pristojnim organom in imetniku dovoljenja za promet bi morala študija zagotoviti potrebne informacije, s katerimi lahko dopolnijo prvotne dokaze ali preverijo, ali bi bilo treba dovoljenje za promet na podlagi novih podatkov, pridobljenih v študiji, ohraniti, spremeniti, začasno preklicati ali ukiniti.

(4)

Člen 22b Direktive 2001/83/ES in člen 10b Uredbe (ES) št. 726/2004 pooblaščata Komisijo za določanje razmer, v katerih bi lahko bile potrebne študije učinkovitosti po pridobitvi dovoljenja. Zaradi preglednosti in pravne varnosti in glede na napredek znanstvenih spoznanj je primerno sestaviti seznam razmer in okoliščin, ki jih je morda treba upoštevati.

(5)

Na različnih področjih zdravljenja se kot orodje za določanje učinkovitosti zdravil v raziskovalnih ali potrditvenih študijah uporabljajo nadomestni izidi, kot so na primer biološki označevalci ali zmanjševanje tumorja v onkologiji. Za podkrepitev ocen, ki temeljijo na navedenih izidih, je lahko pomembno, da se v obdobju po pridobitvi dovoljenja zberejo dodatni podatki o učinkovitosti, da se preveri vpliv uporabe na klinični izid ali razvoj bolezni. Prav tako bi morda bilo treba preveriti, ali so splošni podatki o preživetju v obdobju po pridobitvi dovoljenja neskladni z nadomestnimi izidi ali jih potrjujejo.

(6)

Nekatera zdravila se lahko redno uporabljajo v kombinaciji z ostalimi zdravili. Čeprav se od vlagatelja vloge za dovoljenje za promet pričakuje, da v okviru kliničnih študij obravnava učinke takšnih kombinacij, pogosto ni potrebno niti primerno, da se pred pridobitvijo dovoljenja raziščejo vse možne kombinacije, ki jih na splošno pokriva dovoljenje za promet. Namesto tega lahko znanstvena ocena delno temelji na ekstrapolaciji obstoječih podatkov. V nekaterih primerih je lahko pomembno, da se po pridobitvi dovoljenja pridobijo dodatni klinični dokazi o določenih kombinacijah, če bi takšne študije lahko razjasnile negotovosti, ki še niso bile obravnavane. To zlasti velja v primerih, ko se takšne kombinacije uporabljajo ali se pričakuje, da se bodo uporabljale v vsakodnevni medicinski praksi.

(7)

V ključnih kliničnih študijah, opravljenih pred izdajo dovoljenja za promet, je včasih težko pridobiti zanesljiv vzorec vseh podpopulacij, ki zdravilo uporabljajo. To nima nujno negativnega vpliva na splošno pozitivno razmerje med koristjo in tveganjem v času pridobitve dovoljenja. Vendar je v določenih podpopulacijah, pri katerih so se pojavile negotovosti glede koristi, morda potrebno dodatno podkrepiti dokaze o učinkovitosti s ciljno usmerjenimi kliničnimi študijami v obdobju po pridobitvi dovoljenja.

(8)

V običajnih okoliščinah ni nujno dolgoročno nadalje spremljati učinkovitosti zdravil v okviru nadzora po pridobitvi dovoljenja, kar velja tudi za zdravila, odobrena za zdravljenje kroničnih bolezni. V številnih primerih učinki zdravila sčasoma oslabijo in je potrebna ponovna opredelitev zdravljenja. Vendar ni nujno, da bi to negativno vplivalo na razmerje med koristjo in tveganjem zdravila ter oceno koristnih učinkov, ki so se do takrat pokazali. Študije po pridobitvi dovoljenja bi morale biti obvezne v izjemnih primerih, ko obstaja možnost, da bi se zaradi premajhne učinkovitosti v daljšem obdobju pojavili pomisleki glede vzdrževanja pozitivnega razmerja med koristjo in tveganjem uporabe. To bi lahko veljalo za inovativne oblike zdravljenja, s katerimi naj bi spremenili potek bolezni.

(9)

Študije v vsakodnevni medicinski praksi bi se lahko zahtevale v izjemnih primerih, ko obstajajo jasni dokazi, da na korist zdravila, ki se je pokazala v naključnih nadzorovanih kliničnih preskusih, bistveno vplivajo stvarni pogoji uporabe, ali v primerih specifičnih znanstvenih pomislekov, ki jih je najbolje raziskati na podlagi podatkov, zbranih v vsakodnevni medicinski praksi. Poleg tega študije varovalne učinkovitosti cepiv niso vedno izvedljive. Namesto tega bi se lahko uporabile ocene učinkovitosti iz prospektivnih raziskav, opravljenih med akcijami cepljenja v obdobju po pridobitvi dovoljenja, da se pridobijo dodatne informacije o kratkoročnih in dolgoročnih varovalnih lastnostih cepiva.

(10)

Med življenjskim ciklom zdravila z dovoljenjem za promet lahko pride do bistvenih sprememb v standardnem načinu postavljanja diagnoz, zdravljenja ali preprečevanja bolezni, zaradi katerih je treba ponovno razpravljati o vzpostavljenem razmerju med koristjo in tveganjem zdravila. Sodišče Evropske unije je odločilo, da je spremenjeno soglasje znotraj medicinske skupnosti glede primernih meril za ocenjevanje terapevtske učinkovitosti zdravila lahko konkreten in objektiven dejavnik, ki je lahko podlaga za negativno oceno razmerja med koristjo in tveganjem zadevnega zdravila (3). Zato bi morda bilo treba zagotoviti nove dokaze o učinkovitosti zdravila, na podlagi katerih bi se ohranila pozitivna ocena razmerja med koristjo in tveganjem. Prav tako bi bilo morda treba razmisliti o dodatnih študijah, če so zaradi boljšega razumevanja bolezni ali farmakologije zdravila merila za določanje učinkovitosti iz časa, ko je bilo dovoljenje za promet izdano, postala vprašljiva.

(11)

Za pridobitev pomembnih podatkov je treba zagotoviti, da je študija učinkovitosti po pridobitvi dovoljenja primerno zasnovana za razrešitev znanstvenih vprašanj, ki jih namerava obravnavati.

(12)

Pristojni organi lahko naložijo obveznosti za zagotavljanje ali potrjevanje učinkovitosti zdravil za uporabo v humani medicini v okviru pogojnega dovoljenja za promet in/ali dovoljenja za promet, izdanega pod izjemnimi okoliščinami, ali po izvedenem postopku napotitve v skladu s členoma 31 in 107i Direktive 2001/83/ES ali členom 20 Uredbe (ES) št. 726/2004. Poleg tega bodo imetniki dovoljenja za promet z zdravili za napredno zdravljenje ali z zdravili za pediatrično uporabo morda morali izvajati določene ukrepe za zagotovitev nadaljnjega spremljanja učinkovitosti. Zato bo treba izvesti študijo učinkovitosti po pridobitvi dovoljenja. Potrebo po takšni študiji bi bilo treba oceniti v okviru navedenih postopkov in neodvisno od specifičnih razmer in okoliščin iz te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Nacionalni pristojni organi, Evropska agencija za zdravila ali Komisija lahko od imetnika dovoljenja za promet zahtevajo izvedbo študije učinkovitosti po pridobitvi dovoljenja v skladu s členom 21a(f) in členom 22a(1)(b) Direktive 2001/83/ES ter členoma 9(4)(cc) in 10a(1)(b) Uredbe (ES) št. 726/2004:

(a)

če se pojavijo pomisleki glede nekaterih vidikov učinkovitosti zdravila, ki se lahko razrešijo šele po tem, ko je bilo zdravilo dano v promet;

(b)

če razumevanje bolezni, klinična metodologija ali uporaba zdravila v stvarnih pogojih pokažejo, da bo morda potrebna korenita sprememba predhodnih ocen učinkovitosti.

2.   Nacionalni pristojni organi, Evropska agencija za zdravila ali Komisija odstavek 1 uporabljajo samo v naslednjih primerih:

(a)

prvotna ocena učinkovitosti temelji na nadomestnih izidih, zato je treba preveriti vpliv uporabe na klinični rezultat ali razvoj bolezni ali potrditi prvotne ocene učinkovitosti;

(b)

pri zdravilih, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi zdravili, so potrebni dodatni podatki o učinkovitosti, da se razjasnijo negotovosti, ki ob izdaji dovoljenja za promet niso bile obravnavane;

(c)

negotovosti v zvezi z učinkovitostjo zdravila v določenih podpopulacijah, ki niso bile razjasnjene pred pridobitvijo dovoljenja za promet in zahtevajo dodatne klinične dokaze;

(d)

možnost dolgoročno premajhne učinkovitosti, zaradi katere se pojavijo pomisleki glede vzdrževanja pozitivnega razmerja med koristjo in tveganjem zdravila;

(e)

na koristi zdravila, ki so se pokazale pri kliničnem preskušanju, bistveno vpliva uporaba zdravila v stvarnih pogojih ali pa, v primeru cepiv, študije varovalne učinkovitosti niso bile izvedljive;

(f)

sprememba standardnega načina razumevanja bolezni ali farmakologije zdravila, ki zahteva dodatne dokaze o učinkovitosti zdravila;

(g)

novi konkretni in objektivni znanstveni dejavniki, na podlagi katerih bi se lahko sklepalo, da je morda potrebna korenita sprememba predhodnih ocen učinkovitosti.

3.   Primeri iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v obveznost imetnika dovoljenja za promet, da izvede študije učinkovitosti po pridobitvi dovoljenja v naslednjih primerih:

(a)

pogojno dovoljenje za promet v skladu s členom 14(7) Uredbe (ES) št. 726/2004;

(b)

dovoljenje za promet v izjemnih okoliščinah in ob upoštevanju določenih pogojev v skladu s členom 14(8) Uredbe (ES) št. 726/2004 ali členom 22 Direktive 2001/83/ES;

(c)

dovoljenje za promet z zdravili za napredno zdravljenje v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(d)

pediatrična uporaba zdravila v skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(e)

postopek napotitve v skladu s členom 31 ali 107i Direktive 2001/83/ES ali členom 20 Uredbe (ES) št. 726/2004.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. februarja 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

(2)  UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

(3)  Zadeva C-221/10P, Artegodan proti Komisiji, še ni objavljena, točke 100–103.

(4)  Uredba (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje ter o spremembi Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 324, 10.12.2007, str. 121).

(5)  Uredba (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in spremembah Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 378, 27.12.2006, str. 1).


10.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/5


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 358/2014

z dne 9. aprila 2014

o spremembi prilog II in V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (1), zlasti člena 31(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vnos 25 v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 določa najvišjo koncentracijo 0,3 % za uporabo triklosana kot konzervansa v kozmetičnih izdelkih.

(2)

Znanstveni odbor za potrošniške proizvode (v nadaljnjem besedilu: ZOPP), ki ga je pozneje v skladu s Sklepom Komisije 2008/721/ES (2) nadomestil Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: ZOVP), je januarja 2009 (3) sprejel mnenje o varnosti triklosana za zdravje ljudi, ki je bilo dopolnjeno marca 2011 (4).

(3)

ZOPP je menil, da nadaljnja uporaba triklosana kot konzervansa pri sedanji najvišji koncentraciji 0,3 % v vseh kozmetičnih izdelkih ni varna za potrošnika zaradi obsega celotne izpostavljenosti, ZOVP pa je to stališče potrdil. Vendar je ZOPP menil, da je njegova uporaba pri najvišji koncentraciji 0,3 % v zobnih kremah, milih za roke, milih/gelih za tuširanje in dezodorantih, pudrih in korektorjih za obraz varna. Poleg tega je ZOVP menil, da so druge uporabe triklosana v izdelkih za nohte, katerih predvidena uporaba je čiščenje nohtov na rokah in nogah pred uporabo pripravkov za umetne nohte, pri najvišji koncentraciji 0,3 % in v ustnih vodah pri najvišji koncentraciji 0,2 % varne za potrošnika.

(4)

Komisija na podlagi navedenih mnenj ZOVP meni, da bi ohranitev omejitev uporabe triklosana na sedanji ravni pomenila možno tveganje za zdravje ljudi. Zato bi bilo treba v Prilogo V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 vnesti dodatne omejitve, ki sta jih predlagala ZOPP in ZOVP.

(5)

Vnos 12 v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 določa najvišjo koncentracijo 0,4 % za posamezni ester in 0,8 % za mešanico estrov glede uporabe parabenov z imenom 4-hidroksibenzojska kislina, njene soli in estri kot konzervansov v kozmetičnih izdelkih.

(6)

ZOVP je decembra 2010 sprejel mnenje o parabenih (5), ki mu je oktobra 2011 (6) sledilo pojasnilo v odgovor na enostransko odločitev Danske, sprejeto v skladu s členom 12 Direktive Sveta 76/768/EGS (7), o prepovedi propilparabena in butilparabena, njunih izooblik in njunih soli v kozmetičnih izdelkih za otroke, mlajše od treh let, zaradi njihovega možnega endokrinega delovanja.

(7)

ZOVP je potrdil, da je uporaba metilparabena in etilparabena varna pri najvišjih dovoljenih koncentracijah. Poleg tega je ZOVP ugotovil, da industrija ni predložila podatkov za oceno varnosti izopropilparabena, izobutilparabena, fenilparabena, benzilparabena in pentilparabena ali pa so bili ti podatki omejeni. Posledično za te spojine ni mogoče oceniti tveganja za ljudi. Zato navedene snovi ne bi smele biti več navedene v Prilogi V; glede na to, da se lahko uporabljajo kot protimikrobne snovi, pa bi morale biti navedene v Prilogi II, da se pojasni njihova prepoved v kozmetičnih izdelkih.

(8)

Ugotovitve ZOVP iz navedenih mnenj o propilparabenu in butilparabenu so s študijo poskušali ovreči francoski organi (8), zato je ZOVP maja 2013 sprejel dodatno oceno tveganja za navedeni snovi (9). Ukrepi za propilparaben in butilparaben so v pripravi kot drugi korak pri obvladovanju tveganja, ki ga predstavljajo parabeni.

(9)

Glede varnosti 4-hidroksibenzojske kisline in njenih soli (kalcijev paraben, natrijev paraben, kalijev paraben) ni bilo izraženih nobenih pomislekov.

(10)

Zadevni prilogi k Uredbi (ES) št. 1223/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Uporabo zgoraj navedenih omejitev bi bilo treba odložiti in tako industriji omogočiti, da pripravi potrebne prilagoditve formulacij izdelka. Zlasti bi se moralo podjetjem po začetku veljavnosti te uredbe odobriti obdobje šestih mesecev za dajanje na trg izdelkov, ki izpolnjujejo zahteve, in obdobje petnajstih mesecev, ko na trgu ne smejo več biti dostopni izdelki, ki ne izpolnjujejo zahtev, da se omogoči poraba obstoječih zalog.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi II in V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Od 30. oktobra 2014 se na trg Unije dajejo le kozmetični izdelki, ki so skladni s to uredbo.

Od 30. julija 2015 so na trgu Unije dostopni le kozmetični izdelki, ki so skladni s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. aprila 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 342, 22.12.2009, str. 59.

(2)  Sklep Komisije 2008/721/ES z dne 5. avgusta 2008 o vzpostavitvi svetovalne strukture znanstvenih odborov in strokovnjakov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja ter razveljavitvi Sklepa 2004/210/ES EC (UL L 241, 10.9.2008, str. 21).

(3)  ZOPP/1192/08, http://ec.europa.eu/health/ph_risk/committees/04_sccp/docs/sccp_o_166.pdf.

(4)  ZOVP/1414/11, http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_054.pdf.

(5)  ZOVP/1348/10 revizija z dne 22. marca 2011.

(6)  ZOVP/1446/11.

(7)  UL L 262, 27.9.1976, str. 169.

(8)  Gazin V., Marsden E., Briffaux J-P (2012), Propylparaben: 8-week postweaning juvenile toxicity study with 26-week treatment free period in male Wistar rat by the oral route (gavage) Poster SOT Annual Meeting San Francisco USA – Abstract ID 2359*327.

(9)  ZOVP/1514/13.


PRILOGA

Prilogi k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se spremenita:

1.

V Prilogo II se dodajo naslednji vnosi 1374 do 1378:

Referenčna številka

Opredelitev snovi

Kemijsko ime/INN

Številka CAS

Številka ES

a

b

c

d

„1374

Izopropil 4-hidroksibenzoat (INCI: Isopropylparaben)

Natrijeva sol ali soli izopropilparabena

4191-73-5

224-069-3

1375

Izobutil 4-hidroksibenzoat (INCI: Isobutylparaben)

4247-02-3

224-208-8

Natrijeva sol ali soli izobutilparabena

84930-15-4

284-595-4

1376

Fenil 4-hidroksibenzoat (INCI: Phenylparaben)

17696-62-7

241-698-9

1377

Benzil 4-hidroksibenzoat (INCI: Benzylparaben)

94-18-8

 

1378

Pentil 4-hidroksibenzoat (INCI: Pentylparaben)

6521-29-5

229-408-9“

2.

Priloga V se spremeni:

(a)

vnos 12 se nadomesti z naslednjim:

 

Opredelitev snovi

Pogoji

 

Referenčna številka

Kemijsko ime/INN

Ime iz glosarja skupnih imen sestavin

Številka CAS

Številka ES

Vrsta izdelka, deli telesa

Najvišja koncentracija v izdelkih, pripravljenih za uporabo

Drugo

Besedilo pogojev uporabe in opozoril

a

b

c

d

e

f

g

h

i

„12

4-hidroksibenzojska kislina, njene soli in estri, razen estrov izopropila, izobutila, fenila, benzila in pentila

4-Hydroxybenzoic acid

99-96-7

202-804-9

 

0,4 % (kot kislina) za posamezni ester,

0,8 % (kot kislina) za mešanico estrov“

 

 

methylparaben

99-76-3

202-785-7

butylparaben

94-26-8

202-318-7

potassium ethylparaben

36457-19-9

253-048-1

potassium paraben

16782-08-4

240-830-2

propylparaben

94-13-3

202-307-7

sodium methylparaben

5026-62-0

225-714-1

sodium ethylparaben

35285-68-8

252-487-6

sodium propylparaben

35285-69-9

252-488-1

sodium butylparaben

36457-20-2

253-049-7

ethylparaben

120-47-8

204-399-4

sodium paraben

114-63-6

204-051-1

potassium methylparaben

26112-07-2

247-464-2

potassium butylparaben

38566-94-8

254-009-1

potassium propylparaben

84930-16-5

284-597-5

calcium paraben

69959-44-0

274-235-4

(b)

vnos 25 se nadomesti z naslednjim:

 

Opredelitev snovi

Pogoji

 

Referenčna številka

Kemijsko ime/INN

Ime iz glosarja skupnih imen sestavin

Številka CAS

Številka ES

Vrsta izdelka, deli telesa

Najvišja koncentracija v izdelkih, pripravljenih za uporabo

Drugo

Besedilo pogojev uporabe in opozoril

a

b

c

d

e

f

g

h

i

„25

5-kloro-2-(2,4-diklorofenoksi)fenol

Triclosan

3380-34-5

222-182-2

(a)

Zobne kreme

Mila za roke

Mila/geli za tuširanje

Nerazpršilni dezodoranti

Pudri in korektorji za obraz

Izdelki za čiščenje nohtov na rokah in nogah pred uporabo pripravkov za umetne nohte

(a)

0,3 %

 

 

(b)

Ustne vode

(b)

0,2 %“

 

 


10.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/10


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 359/2014

z dne 9. aprila 2014

o spremembi Priloge V k Uredbi (ES) št. 136/2004 glede seznama držav iz člena 9 navedene uredbe

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (1), in zlasti člena 19(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 97/78/ES določa načela, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav.

(2)

Člen 19(1) navedene direktive določa, da mora Komisija sestaviti seznam rastlinskih proizvodov, ki bodo veterinarsko pregledani na mejnih točkah, in seznam tretjih držav, katerim se lahko dovoli izvoz navedenih rastlinskih proizvodov v Unijo.

(3)

Tako sta v Prilogi IV k Uredbi Komisije (ES) št. 136/2004 (2) seno in slama navedena kot rastlinska proizvoda, pri katerih se opravijo veterinarski pregledi na mejnih točkah, v delu I Priloge V k navedeni uredbi pa so navedene države, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati seno in slamo.

(4)

Uredba (ES) št. 136/2004 je bila sprejeta pred začetkom veljavnosti Pogodbe o pristopu iz leta 2003. Del II Priloge V k Uredbi (ES) št. 136/2004 vsebuje seznam držav pristopnic, ki je bil ustrezen do 30. aprila 2004. Zato ni več potrebno niti ohranjati del II Priloge V niti ločevati Prilogo V v dva dela.

(5)

Zaradi jasnosti bi bilo treba v Prilogo V dodati ISO oznake držav.

(6)

Srbija je nedavno zaprosila za dovoljenje za izvoz sena in slame v Unijo.

(7)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 206/2010 (3) je bila Srbija uvrščena na seznam držav, iz katerih je dovoljen uvoz svežega govejega, ovčjega in kozjega mesa ter svežega mesa enoprstih kopitarjev v Unijo.

(8)

Čeprav ni dovoljeno vnašati živih kopitarjev iz Srbije v Unijo, se lahko dovoli vnos sena in slame, saj zdravstveno stanje živali v Srbiji ne predstavlja tveganja za širjenje kužnih ali nalezljivih živalskih bolezni prek teh rastlinskih proizvodov, ki bi lahko bili v stiku z živimi živalmi.

(9)

Uredbo (ES) št. 136/2004 bi bilo zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga V k Uredbi (ES) št. 136/2004 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. aprila 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 136/2004 z dne 22. januarja 2004 o postopkih za veterinarske preglede proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti (UL L 21, 28.1.2004, str. 11).

(3)  Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (UL L 73, 20.3.2010, str. 1).


PRILOGA

„PRILOGA V

SEZNAM DRŽAV IZ ČLENA 9

Oznaka ISO

Država

AU

Avstralija

BY

Belorusija

CA

Kanada

CH

Švica

CL

Čile

GL

Grenlandija

IS

Islandija

NZ

Nova Zelandija

RS

Srbija (1)

US

Združene države Amerike

ZA

Južna Afrika (razen tistega dela območja nadzora slinavke in parkljevke, ki leži v veterinarski regiji severnega in vzhodnega Transvaala, v okrožju Ingwavuma veterinarske regije Natal ter na območju meje z Bocvano vzhodno od zemljepisne dolžine 28°)


(1)  Kot je navedeno v členu 135 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (UL L 278, 18.10.2013, str. 16).“


10.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/13


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 360/2014

z dne 9. aprila 2014

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2), (5) in (6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 172/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz fero-silicija, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije („dokončni protidampinški ukrepi“).

(2)

Ukrepi so bili uvedeni v obliki dajatve ad valorem v višini 31,2 % na uvoz iz LRK, z izjemo družb Erdos Xijin Kuangye Co. (15,6 %) in Lanzhou Good Land Ferroalloy Factory Co. (29,0 %), v višini 18,0 % na uvoz iz Egipta, z izjemo družbe The Egyptian Ferroalloys Co. (15,4 %), v višini 33,9 % na uvoz iz Kazahstana, v višini 5,4 % na uvoz iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ter v višini 22,7 % na uvoz iz Rusije, z izjemo družbe Bratsk Ferroalloy Plant (17,8 %).

(3)

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1297/2009 (3) je razveljavila protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 172/2008 na uvoz fero-silicija s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

(4)

Evropska komisija („Komisija“) je 30. novembra 2009 prejela zahtevek za delni vmesni pregled („vmesni pregled“) v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki ga je vložil proizvajalec izvoznik iz Rusije, in sicer družba Joint Stock Company Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant in njena povezana družba Joint Stock Company Kuznetsk Ferroalloy Works (v nadaljnjem besedilu skupaj „ruska skupina“). Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 60/2012 (4) zaključil delni vmesni pregled na podlagi nezadostnih dokazov glede trajnosti spremenjenih okoliščin. Ruska skupina predvsem ni dokazala, da je bilo gibanje cen trajne narave. Zato stopnja dampinga, določena za rusko skupino v prvotni preiskavi, ni bila spremenjena. Iz istih razlogov je bila zavrnjena ponudba v obliki zavez, ki jo je predložila ruska skupina.

2.   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(5)

Komisija je 28. novembra 2012 po objavi obvestila o bližnjem izteku (5) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložila organizacija Euroalliages („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje fero-silicija v Uniji.

(6)

Zahtevek se je nanašal na naslednji državi: LRK in Rusijo.

(7)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

3.   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(8)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 28. februarja 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6) („obvestilo o začetku“) napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

4.   Preiskava

4.1   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(9)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2012 („obravnavano obdobje“).

4.2   Strani, ki jih preiskava zadeva

(10)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike v LRK in Rusiji, nepovezane uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike držav izvoznic. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(11)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(12)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK in nepovezanih uvoznikov v Uniji, ki so bili vključeni v preiskavo, je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(13)

Glede na to, da je le en proizvajalec izvoznik v LRK predložil informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in izrazil pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s Komisijo, je bilo odločeno, da se vzorčenje za proizvajalce izvoznike v LRK ne uporabi. Po prejetju vprašalnika se je proizvajalec izvoznik odločil, da ne bo več sodeloval. Zato se šteje, da v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v LRK.

(14)

Kar zadeva Rusijo, so bili vsi znani ruski proizvajalci pozvani k sodelovanju v preiskavi, in sicer družbe Bratsk Ferroalloy Plant, Serov Ferroalloy Plant, NLMK ter ruska skupina. Samo ena ruska skupina je sodelovala s Komisijo pri tej preiskavi v zvezi s pregledom.

(15)

Kar zadeva nepovezane uvoznike, ni bil prejet noben odgovor na vprašalnik. Zato se šteje, da v preiskavi ni sodeloval noben nepovezan uvoznik v Uniji.

(16)

Odgovore na vprašalnike je poslalo šest od sedmih znanih proizvajalcev fero-silicija iz Unije. Ob upoštevanju razmeroma omejenega števila proizvajalcev Unije vzorčenje v preiskavi v zvezi s pregledom ni bilo predvideno.

(17)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

Proizvajalci iz Unije:

 

Skupina FERROATLANTICA:

 

Ferroatlantica S.L. – Madrid, Španija

 

Ferropem – Chambery, Francija

 

HUTA LAZISKA S.A. – Laziska Gorne, Poljska

 

OFZ, a.s. – Istebne, Slovaška

 

TDR LEGURE d.o.o. – Ruše, Slovenija

 

VARGON ALLOYS A.B. – Vargon, Švedska

(b)

Uporabniki iz Unije:

 

Aperam SA – Luksemburg

 

Ugitech – Ugine, Francija

(c)

Proizvajalci izvozniki iz Rusije:

 

ruska skupina:

 

JSC Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant („JSC CHEMK“) – Čeljabinsk, Rusija

 

JSC Kuznetsk Ferroalloy Works („JSC KF“) – Novokuznetsk, Rusija

 

RFA International LP („RFAI“) – Mishawaka, ZDA

(d)

Proizvajalci v primerljivi državi:

 

Elkem ASA, Oslo, Norveška

 

FESIL Rana Metall AS, Trondheim, Norveška

 

Finnfjord AS, Finnsnes, Norveška

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(18)

Zadevni izdelek je fero-silicij, trenutno uvrščen pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90, s poreklom iz LRK in Rusije.

(19)

Fero-silicij se proizvaja v elektroobločnih pečeh z redukcijo kremena s pomočjo izdelkov, ki vsebujejo ogljik. Ta proces je energetsko intenziven. Fero-silicij se prodaja v obliki grudic, zrn ali prahu in obstaja v različnih kakovostih glede na vsebnost silicija in nečistoč (npr. aluminija). Fero-silicij z vsebnostjo silicija 70 % in več se obravnava kot izdelek z visoko stopnjo čistosti. Vsebnost silicija več kot 55 % in manj kot 70 % pomeni, da ima izdelek srednjo stopnjo čistosti, ter vsebnost silicija manj kot 55 % pomeni, da ima izdelek nizko stopnjo čistosti. Zadevni izdelek se uporablja predvsem kot dezoksidant in zlitinski element v železarski in jeklarski industriji.

2.   Podobni izdelek

(20)

Ugotovljeno je bilo, da imata fero-silicij, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter fero-silicij, proizveden in prodajan na Norveškem („primerljiva država“), saj je LRK država z netržnim gospodarstvom in ni bila preiskovana med to preiskavo, in v Rusiji, dejansko enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako osnovno uporabo kot fero-silicij, ki se proizvaja v LRK in Rusiji ter prodaja za izvoz v Unijo. Zato se ta izdelka obravnavata kot podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVNEGA POJAVA DAMPINGA

(21)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz zadevnih držav zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

UVOZ IZ LRK

1.   Uvodne ugotovitve

(22)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13 zgoraj, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v LRK torej splošna analiza, vključno z izračunom dampinga, temelji na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(23)

Zato je bila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga ocenjena z uporabo zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, v povezavi z drugimi viri informacij, kot so trgovinske statistike o uvozu in izvozu (Eurostat in kitajski podatki o izvozu) in druge informacije na voljo javnosti.

(24)

Odsotnost sodelovanja je vplivala na primerjavo normalne vrednosti z izvozno ceno različnih vrst izdelka. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 30 spodaj, se je zdelo primerno določiti normalno vrednost in izvozno ceno na svetovni ravni, in sicer na podlagi enega samega izdelka, v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(25)

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe, je bila uporabljena enaka metodologija kot za določitev dampinga v prvotni preiskavi, kadar je bilo ugotovljeno, da se okoliščine niso spremenile.

2.   Damping uvoza v OPP

2.1   Določanje normalne vrednosti

(26)

V obvestilu o začetku je Komisija povabila vse zainteresirane stranke, da predložijo pripombe o njenem predlogu, da bi se Norveška uporabila kot tretja država s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti v zvezi z LRK. Norveška je bila kot primerljiva država uporabljena tudi pri prvotni preiskavi. Ker ni bilo pripomb strank glede tega vidika, je bilo sklenjeno, da se Norveška ponovno izbere kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti v zvezi z LRK v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(27)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev na Norveškem neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza iz LRK v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v primerljivi državi reprezentativna.

(28)

Proučeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP.

(29)

Zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena dobičkonosne domače prodaje v OPP.

2.2   Določanje izvozne cene

(30)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24 zgoraj, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi. Izvozna cena je zato temeljila na razpoložljivih dejstvih skladno s členom 18 osnovne uredbe.

(31)

Obseg in uvozne cene so bili najprej pridobljeni iz podatkovne zbirke Eurostata o uvozu za tri oznake KN, navedene v uvodni izjavi 18 zgoraj, in sicer z razlikovanjem kakovosti. Glede na to, da se je zdelo primerno, da se izvozna cena določi na podlagi povprečnih vrednosti, so bili podatki, pridobljeni v zvezi z oznakama KN 7202 29 10 in 7202 29 90, prilagojeni glede na vsebnost silicija iz oznake KN 7202 21 00. Ta metoda je bila predlagana v zahtevku za pregled za oceno celotnega obsega uvoza na podlagi kakovosti „FeSi 75“. Obseg in uvozne cene teh treh oznak KN so bili združeni in tehtani z upoštevanjem enega povprečja.

(32)

Nazadnje je bila ta povprečna uvozna cena na ravni CIF prilagojena tako, da so se odšteli zlasti stroški prevoza in je bila dosežena vrednost cene franko tovarna. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila prodajna cena tako določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo in so zabeležene v statističnih podatkih urada Eurostat.

2.3   Primerjava in prilagoditve

(33)

Opravljena je bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno na osnovi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale tudi razlike, ki vplivajo na primerljivost cen. Uvedene so bile zlasti prilagoditve, ki so odražale carinske izvozne davke, in sicer zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled.

2.4   Damping v OPP

(34)

Na podlagi zgoraj navedenega je stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene franko meja Unije pred plačilom dajatve, znašala 165 %.

(35)

Vendar je treba opozoriti, da se je skupni obseg uvoza zadevnega izdelka v Unijo drastično zmanjšal po uvedbi prvotnih ukrepov in da je bila zgoraj navedena stopnja dampinga določena na podlagi omejenega obsega uvoza (tj. manj kot 2 500 ton v OPP).

(36)

Zato je bilo zaradi popolnosti analize proučeno tudi gibanje cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov na tri najpomembnejše trge zunaj Unije, tj. Japonska, Južna Koreja in Združene države Amerike („ZDA“).

(37)

V ta namen so bili za določitev cen kitajskega izvoza na Japonsko, v Južno Korejo in v ZDA uporabljeni kitajski izvozni podatki. Primerjava z zgoraj določeno normalno vrednostjo je prav tako pokazala obstoj dampinga, ki se je gibal med 86 % in 92 %, odvisno od namembne države.

3.   Razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov

3.1   Proizvodne zmogljivosti v LRK

(38)

LRK je daleč največja država proizvajalka fero-silicija na svetu. Proizvodna zmogljivost je bila ocenjena na 10–11 milijonov ton na leto v OPP. Zato je industrija LRK predvidoma obratovala s 50 % svoje proizvodne zmogljivosti. To pomeni, da trenutna dodatna neizkoriščena zmogljivost znaša približno 5,5 milijona ton na leto, kar pomeni skoraj sedemkrat toliko, kot znaša celotna potrošnja Unije. Kljub tem presežnim zmogljivostim in na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, je videti, da se zmogljivost v LRK še vedno povečuje, saj se trenutno gradijo večje in učinkovitejše peči.

(39)

Nobenih dokazov ni, ki bi kazali na to, da bi se v primeru uporabe neizkoriščene zmogljivosti kitajskih proizvajalcev stopnja potrošnje na kitajskem domačem trgu ali na trgih tretjih držav zelo povečala, s čimer bi se lahko povečana proizvodnja absorbirala.

3.2   Privlačnost trga Unije

(40)

Po uvedbi dokončnih ukrepov februarja 2008 se je uvoz iz LRK stalno zmanjševal in je postal zanemarljiv, saj predstavlja manj kot 1 % potrošnje Unije v OPP. Po najvišji ravni uvoza približno 330 400 ton leta 2007 se je uvoz znižal na manj kot 2 500 ton v letu 2012. Vendar glede na ugotovljene ravni cen trg EU za fero-silicij ostaja privlačen za kitajski izvoz.

(41)

Kot je navedeno zgoraj, ima LRK pomembno presežno proizvodno zmogljivost, kar kaže na močno spodbudo, da bi našli druge trge, ki bi ta presežek proizvodne zmogljivosti absorbirali. Toda zaradi več izvoznih omejitev, ki jih je uvedla kitajska vlada (tj. 25-odstotno izvozno dajatev, 17-odstotni nevračljiv DDV in izvozna dovoljenja) se je skupni kitajski izvoz zmanjšal, in sicer z najvišje ravni 1,5 milijona ton v letu 2007 na zgolj 0,4 milijona ton v letu 2009. Kljub temu je bilo od leta 2010 opaženo ponovno povečanje skupnega izvoza, obseg izvoza pa se je povečal na 0,8 milijona ton in naj bi po ocenah znašal 0,7 milijona ton v letu 2013. Najnovejši podatki kažejo, da se izvoz ohranja na tej ravni, njegov obseg pa znaša več kot celotna potrošnja Unije.

(42)

Kljub navedenim izvoznim omejitvam so kitajski proizvajalci izvažali precejšnjo količino fero-silicija na svetovne trge, za katere ni uvoznih omejitev (tj. Japonska, Južna Koreja in ZDA).

(43)

Na prvi pogled se lahko zdi azijski trg alternativna možnost za absorpcijo dela kitajske presežne proizvodnje. Toda glede na informacije, ki jih je predložil vložnik, lahko zaradi nedavnih dogodkov na tem trgu ta trg postane manj privlačen za kitajski izvoz.

(44)

Na azijski trg bo namreč resno vplival zagon proizvodnje v dveh novih projektih za fero-silicij v Maleziji (obrata Pertama Ferroalloys in Sarawak Ferroalloys). Ocenjuje se, da se bo letna proizvodnja fero-silicija v Maleziji povečala za 420 000 ton od leta 2014 in se bo prodajala v sosednjih državah v jugovzhodni Aziji, zlasti na Japonsko, ki potrebuje 600 000 ton fero-silicija na leto. Količina, proizvedena v malezijskih proizvodnih obratih, bo negativno vplivala na kitajski izvoz v jugovzhodno Azijo. Poleg tega so japonski proizvajalci jekla in južnokorejske jeklarne že sklenili sporazume za letni nakup znatnih količin fero-silicija novih malezijskih proizvajalcev, zaradi česar bo kitajski izvoz težje vstopil na trg.

(45)

V pripombah na razkritje je proizvajalec izvoznik zatrdil, da je bila malezijska proizvodnja precenjena. Po preverjanju se je zdelo, da je ta pripomba umestna, zato je bila malezijska proizvodnja popravljena na približno 370 000 ton.

(46)

Pričakuje se torej, da bo dodatna malezijska proizvodnja povečala konkurenco na tem že zasičenem trgu, na katerem imata LRK in Rusija zdaj pomemben tržni delež.

(47)

Manjša prisotnost kitajskih izdelkov na trgu Unije v OPP je v glavnem posledica izvoznih omejitev, ki jih je uvedla kitajska vlada in so navedene v uvodni izjavi 41.

(48)

Cene na trgu EU bi lahko tudi pritegnile in absorbirale presežne zmogljivosti kitajskih proizvajalcev. Dejansko je bila povprečna tržna cena v Uniji leta 2012 vsaj tako visoka kot izvozne cene kitajskih proizvajalcev v njihove glavne namembne države (Japonska, Južna Koreja in ZDA), kar ponovno poudarja privlačnost trga Unije, kadar se pri prodaji drugam pojavijo težave.

(49)

Zato se lahko sklepa, da evropski trg, ki je eden največjih svetovnih trgov, ostaja privlačen za kitajske izvoznike.

4.   Sklepna ugotovitev v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga

(50)

Na podlagi razpoložljivih neizkoriščenih zmogljivosti v LRK in razmeroma privlačne ravni cen na trgu Unije lahko sklepamo, da obstaja tveganje povečanja kitajskega izvoza zadevnega izdelka, če bi bili veljavni ukrepi odpravljeni.

(51)

Glede na trenutno in potencialno neizkoriščeno zmogljivost v LRK ter glede na to, da je trg Unije eden največjih trgov na svetu, in glede na pričakovan pritisk na kitajski izvoz v jugovzhodni Aziji je mogoče skleniti, da bodo izvozniki v LRK v primeru odprave protidampinških ukrepov verjetno povečali svoj izvoz v Unijo po dampinških cenah.

UVOZ IZ RUSIJE

1.   Uvodne ugotovitve

(52)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je v preiskavi sodelovala le ena skupina proizvajalcev. Toda bilo je ugotovljeno, da ruska skupina predstavlja znaten delež celotne ruske proizvodnje, tj. približno 78 % celotne ruske proizvodnje fero-silicija in večino uvoza fero-silicija s poreklom iz Rusije v Unijo. Zato se je štelo, da je treba za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga uporabiti informacije, ki jih je predložila ruska skupina, skupaj z drugimi viri, kot so zahtevek za pregled in razpoložljivi statistični podatki o uvozu (Eurostat).

(53)

Za izračun stopnje dampinga se družbe, ki so del ruske skupine JSC CHEMK in JSC KF, štejejo za povezane v smislu člena 143 carinskega zakonika (7), kakor v prvotni preiskavi. Zato je bila za celotno skupino izračunana enotna stopnja dampinga po naslednji metodologiji. Obseg dampinga je bil izračunan za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika pred določitvijo tehtane povprečne stopnje dampinga za skupino kot celoto. Treba je opozoriti, da je bila ta metodologija drugačna od metodologije, ki se je uporabila v prvotni preiskavi, ko je bil damping izračunan z združitvijo vseh podatkov o proizvodnji in prodaji proizvajalcev. Ta drugačna metodologija je bila uporabljena v zaključenem vmesnem pregledu. Spremenjene okoliščine, ki so upravičevale to spremembo metodologije, so bile pogojene s spremembo podjetniške strukture skupine, ki omogoča opredelitev posameznega proizvajalca v skupini glede na prodajo in proizvodnjo.

2.   Damping uvoza v OPP

2.1   Določanje normalne vrednosti

(54)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev izvoznikov neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi z njihovim celotnim obsegom izvozne prodaje v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka v Unijo.

(55)

Prav tako je bilo proučeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Ta proučitev je bila opravljena za vrste izdelka, ki jih je proizvajalec izvoznik prodajal na domačem trgu in za katere je bilo ugotovljeno, da so neposredno primerljive z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celoten obseg navedene vrste izdelka proizvajalca izvoznika, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(56)

Proučeno je bilo tudi, ali se za domačo prodajo vrst izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je pri vsaki izvoženi vrsti izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP.

(57)

Za vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(58)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje te vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste izdelka v OPP.

(59)

Kadar ni bilo domače prodaje posebne vrste izdelka in kadar domača prodaja posameznih vrst izdelka ni bila zadostna, se je normalna vrednost izračunala v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(60)

Pri izračunu normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v običajnem poteku trgovine ali na razpoložljivih podatkih.

2.2   Določanje izvozne cene

(61)

V OPP je izvoz ruske skupine v Unijo potekal prek njene povezane družbe RFAI („povezani uvoznik“), ki je opravljala vse uvozne funkcije, povezane z blagom za sprostitev v prosti promet Unije, tj. funkcije povezanega uvoznika.

(62)

Izvozna cena je bila zato v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cen, po katerih so bili uvoženi izdelki najprej nadalje prodani neodvisnemu kupcu, ta pa je bila prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter na podlagi ustrezne stopnje za PSA-stroške in dobiček. V ta namen je bil uporabljen dejanski odstotek PSA-stroškov, ker pa ni novih informacij neodvisnih uvoznikov glede nastalega dobička, je bila uporabljena enaka stopnja dobička kakor tista, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi, torej 6 %.

(63)

Ruska skupina je trdila, da je treba družbo RFAI obravnavati kot del enega samega gospodarskega subjekta, saj oba nadzirajo in upravljajo iste osebe, družbi pa delujeta kot en sam gospodarski subjekt. Posledično se pri določitvi izvoznih cen ne bi smeli odšteti PSA-stroški in dobiček družbe RFAI.

(64)

To, ali je bila povezava med rusko skupino in družbo RFAI v obliki enega samega gospodarskega subjekta ali ne, v okviru prilagoditev pri izračunu izvozne cene na podlagi člena 2(9) ni pomembno.

(65)

Ker se je torej izvozna prodaja ruske skupine izvajala prek povezane družbe (družbe RFAI), je bilo treba izvozno ceno prilagoditi tako, da se je odštela razumna stopnja za PSA-stroške in dobiček, kakor je izrecno določeno v členu 2(9) osnovne uredbe. Na podlagi tega je treba trditev zavrniti.

(66)

Proizvajalec izvoznik je ponovil svojo trditev glede obstoja enega samega gospodarskega subjekta ter da to preprečuje prilagoditve za PSA-stroške in dobiček v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Prav tako je trdil, da bi morala, četudi bi bile prilagoditve utemeljene, izračunana izvozna cena vključevati le stroške, povezane z uvozom družbe RFAI, brez vseh PSA-stroškov, povezanih z izvozom enega samega gospodarskega subjekta. Nazadnje je navedel, da se ne strinja z ugotovitvijo glede neobstoja enega samega gospodarskega subjekta v tem primeru.

(67)

Obstoj enega samega gospodarskega subjekta pri izračunu izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe ni pomemben. Dokler so izpolnjeni pogoji, določeni v členih 2(1) in 2(9) osnovne uredbe, stopnja nadzora ali povezanosti ni pomembna za oceno zakonitosti prilagoditev v skladu s členom 2(9) (8). Člen 2(9) osnovne uredbe določa, da mora Komisija v nekaterih primerih izračunati izvozno ceno ter to izračunano izvozno ceno prilagoditi z nekaterimi parametri, tudi kadar se za stran „zdi, da je povezana“. Besedilo člena 2(9) osnovne uredbe je jasno v smislu, da „se delajo prilagoditve“ (podčrtala Komisija). Komisija je preverila, ali družba RFAI opravlja vse funkcije, ki jih običajno opravlja povezan uvoznik v Uniji. Dejansko je družba RFAI tesno povezana z mednarodnimi dejavnostmi skupine (pomoč strankam, logistika in urnik dostav, nabava investicijskega blaga in ključnih surovin itd.). S tem je bil izpolnjen zahtevani pogoj za prilagoditev v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, kar utemeljuje izvedene prilagoditve. Zato se sklepa, da so bile izvedene prilagoditve potrebne na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe.

(68)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da iz sodbe v zadevi Nikopolsky/Interpipe (9) izhaja, da če izvoznik in zadevni povezani trgovec sestavljata en sam gospodarski subjekt, prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe ni dovoljena. Ta trditev je neutemeljena. Dejansko se ta sodba nanaša na prilagoditev, izvedeno v skladu s členom 2(10)(i) za nominalne provizije, ki jih je prejel trgovec, katerega funkcije so podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Ta sodna praksa je zato v tem primeru nepomembna, glede na to, da švicarska družba RFAI opravlja vse funkcije, ki jih običajno opravlja povezan uvoznik. Obstoj enega samega gospodarskega subjekta nima enakega vpliva na prilagoditve na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe kot v povezavi z zahtevanimi prilagoditvami na podlagi člena 2(9) navedene uredbe. Poleg tega ni nobene diskrecijske pravice glede tega, ali se lahko zahteva prilagoditev za razumno stopnjo PSA-stroškov in dobička. Takšna prilagoditev se izvede v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, če sta strani povezani.

(69)

V zvezi z obsegom prilagoditve trditve glede delnih odbitkov PSA-stroškov in dobička ni mogoče sprejeti, ker ni ustreznih dokazov, ki naj bi jih predložil proizvajalec izvoznik. Prilagoditve v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe so tiste, ki so potrebne za izračun izvozne cene v najpogostejših primerih povezave. Če naj bi se skupni PSA-stroški in dobiček le delno prilagodili, bi morale takšne spremembe temeljiti na dokazih, ki jih predloži proizvajalec izvoznik v zvezi s stroški, zlasti, da se ugotovi, ali ti stroški predstavljajo posebne stroške, nastale v zvezi s katero koli dejavnostjo, ki ni neposredno povezana z uvozom zadevnega izdelka med trenutkom uvoza in nadaljnjo prodajo.

(70)

Ruska skupina je trdila tudi, da se ne sme odšteti protidampinška dajatev pri izračunu izvozne cene v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe, saj je dajatev ustrezno razvidna iz cen pri nadaljnji prodaji in nadaljnjih prodajnih cen v Uniji.

(71)

S preiskavo je bilo podrobneje ugotovljeno, da iz cen pri nadaljnji prodaji zadevnega izdelka v Uniji ni bila razvidna dajatev, plačana za 99 % sporočenih transakcij. Zato se lahko sklene, da protidampinška dajatev ni bila ustrezno razvidna iz cen ruske skupine pri nadaljnji prodaji. Zato ta trditev ruske skupine ni mogla biti sprejeta in znesek protidampinških dajatev je bil odštet pri izračunu izvoznih cen v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

2.3   Primerjava in prilagoditve

(72)

Opravljena je bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno na osnovi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike, ki vplivajo na primerljivost cen.

(73)

Izvedene so bile prilagoditve za stroške prevoza, stroške zavarovanja, stroške terminalov in manipulativne stroške, stroške kredita ter provizije, kadar je bilo to primerno in upravičeno v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

2.4   Damping v OPP

(74)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno vsake vrste izdelka na podlagi franko tovarna za vsakega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki so del ruske skupine.

(75)

Zadevni proizvajalec izvoznik je navedel več trditev v zvezi z izračunom stopnje dampinga.

(76)

Prvič, v zvezi s prilagoditvijo stroškov kvarcita, ki ga ena proizvodna družba iz skupine kupuje od druge proizvodne družbe iz skupine, je oporekal dodatni 5-odstotni stopnji dobička na revidirano nakupno ceno. To je utemeljil s tem, da sta obe družbi članici enega samega gospodarskega subjekta.

(77)

Čeprav utemeljitev glede enega samega gospodarskega subjekta ni pomembna v okviru prilagoditve stroškov za kvarcit, se priznava, da se transakcije med povezanimi stranmi lahko izvršijo brez nastanka dobička. Ker se kvarcit zunanjim stranem ne prodaja, obstoja dobička prav tako ni bilo mogoče dokazati. Posledično je bila stopnja povečanja dobička za prilagojene stroške kvarcita izpuščena in določitev dampinga je bila ustrezno popravljena.

(78)

Druga trditev se je nanašala na dejstvo, da je Komisija uporabila priporočila organa za reševanje sporov STO iz spora o lososu z Norveško. V navedeni zadevi je bilo priporočeno, da se v primeru, da domača prodaja določene vrste izdelka ni bila reprezentativna, PSA-stroški in dobiček, ustvarjen s transakcijo, kljub temu uporabijo za izračun normalne vrednosti. Proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da uporaba nove metodologije v pregledu zaradi izteka ukrepov ni dovoljena, saj tega ne dopušča nobena bistvena sprememba okoliščin.

(79)

Komisija je pojasnila metodologijo iz zadeve o lososu v zaslišanju s proizvajalcem izvoznikom, ki je še naprej menil, da priporočilo pritožbenega organa pomeni kršitev členov 2(4) in 2(6) osnovne uredbe. Kljub temu je dolžnost Komisije, da te odločbe izvaja v okviru svojih obveznosti do STO. Ta metodologija vpliva na vse zadeve in ne le na preiskave, sprožene na podlagi člena 5 osnovne uredbe.

(80)

Na podlagi tretje trditve naj bi Komisija popravila izračune v primerih, ko je stroške enega proizvajalca izvoznika v skupini primerjala z določeno prodajo drugega proizvajalca izvoznika.

(81)

Komisija nadalje potrjuje, da je bil za določitev stopnje dampinga promet prilagojen z enakimi popravki kot proizvodni stroški, npr. s stroški prevoza, zavarovanja in manipulativnimi stroški, za ugotavljanje v okviru preizkusa dobičkonosnosti ter stroški pakiranja.

(82)

V svoji četrti trditvi proizvajalec izvoznik navaja, da je bila veljavna protidampinška dajatev neustrezno odšteta od izvozne cene. Da bi to utemeljil, trdi, da so bile izvozne prodajne cene za več kot 100 % višje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot v obdobju prvotne preiskave, kar domnevno dokazuje, da so bile protidampinške dajatve vključene v izvozne cene. Poleg tega naj nekatere uvozne dajatve in protidampinške dajatve ne bi smele biti odštete, ker so bile domnevno plačane vnaprej in so se nanašale na prihodnje obdobje. Nazadnje naj Komisija prav tako ne bi smela upoštevati stroškov za urad na Japonskem ter švicarskih zveznih in kantonskih davkov na dohodek.

(83)

Dokazi, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, niso prepričljivi, saj ne dokazujejo, da je bila protidampinška dajatev ustrezno razvidna iz izvoznih cen v tem primeru in za ta proizvod. Tako maloprodajne cene kot proizvodni stroški so se močno povečali od prvotne preiskave. Zato povečanja izvoznih cen ni mogoče z gotovostjo pripisati domnevnemu odrazu dajatve. Da bi Komisija ponazorila, zakaj predloženi dokazi ne zadostujejo, je primerjala izvozne cene s stroški blaga, ki vključujejo protidampinške dajatve, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, iz česar je sledilo, da cena 99 % izvoznih transakcij ni dovolj visoka, da bi pokrila protidampinške dajatve. Poleg tega, tudi če se dajatev ne odbije, to ne bi zadostovalo za odpravo ugotovitev glede znatnega dampinga in prav tako ne bi vplivalo na sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga. Zato to ne bi vplivalo na izid te preiskave zaradi izteka ukrepov.

(84)

Komisija je ugotovila, da vnaprejšnje plačilo uvoznih dajatev in protidampinških dajatev ni mogoče ter da se takšne dajatve pobirajo ob uvozu. Poleg tega je skupina uporabljala carinsko skladišče, kar pomeni, da je bilo dajatve treba plačati šele, ko sta bila uvoz in prodaja dejansko izvedena. Poleg tega je bilo na podlagi primerjave bruto bilance z dne 31. decembra 2012 in revidiranih računovodskih izkazov jasno ugotovljeno, da so revizorji domnevno vnaprej plačane protidampinške dajatve prekvalificirali v dejansko plačane protidampinške dajatve kot strošek v izkazu poslovnega izida.

(85)

Stroški za urad na Japonskem niso bili povezani z zadevnim izdelkom in zato niso vplivali na izračune Komisije. Trditev je bila zato zavrnjena. Nazadnje, navedeni švicarski davki bi bili lahko izključeni le, če bi se nanašali na davek od dobička pravnih oseb, in na podlagi odgovora na vprašanje za razkritje se zdi, da je to res. Izračun dampinga je bil zato ustrezno prilagojen.

(86)

Komisija je prilagojene obresti na posojilo, ki ga je družba iz skupine na Britanskih Deviških otokih odobrila drugi družbi v skupini, spremenila v odziv na trditev, da se lahko taka posojila odobrijo po obrestni meri, ki je nižja od tržne, ter so v bistvu smiselna le, če so obresti na posojilo nižje od obresti, ki se lahko dobijo pri banki. Komisija nadalje potrjuje, da se je stopnja dobička za RFAI uporabila za neto fakturirano vrednost v obračunski valuti družbe in ni temeljila na CIF, kateri so bili dodani nekateri stroški.

(87)

Ob upoštevanju zgornjih pomislekov ter s spremembo izračuna na podlagi sprejetja trditev glede prodaje kvarcita znotraj skupine, posojila znotraj skupine in švicarskih zveznih in kantonskih davkov na dohodek je bila dampinška stopnja, izražena kot odstotek cene franko meja Unije pred plačilom dajatve, spremenjena in določena na 43 %.

(88)

Spomniti je treba, da je bilo v okviru vmesnega pregleda, omenjenega v uvodni izjavi 4 zgoraj, ugotovljeno, da se je uvoz ruske skupine izvajal po dampinških cenah v obdobju od oktobra 2009 do septembra 2010.

3.   Razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov

(89)

Po analizi obstoja dampinga v OPP je bila proučena tudi verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga.

3.1   Proizvodna zmogljivost Rusije

(90)

Rusija je drugi največji svetovni proizvajalec fero-silicija. Po navedbah družbe za tržne raziskave Metal Expert znaša proizvodna zmogljivost za fero-silicij v Rusiji približno 900 000 ton. To vključuje proizvodnjo za peči, v katerih se lahko proizvaja fero-silicij in tudi druge vrste fero zlitin. Dejansko proizvodna oprema obeh proizvajalcev (tj. JSC CHEMK in Serov Ferroalloy Plant) omogoča preklapljanje med fero-silicijem in drugimi vrstami kovinskih zlitin v kratkem času. Oprema drugih ruskih izvoznikov (tj. Bratsk Ferroalloy Plant, NLMK in JSC KF) pa omogoča le proizvodnjo fero-silicija.

(91)

Po razkritju je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik trdil, da njegove informacije niso bile upoštevane pri izračunu proizvodnih zmogljivosti Rusije. Vendar, kot je omenjeno v uvodni izjavi 52, je glavni vir uporabljenih informacij zagotovila ta ruska skupina. Za izračun proizvodnih zmogljivosti drugih ruskih proizvajalcev je bilo uporabljeno poročilo družbe Metal Expert. Ta trditev zato ni odobrena.

(92)

Poleg tega je ta proizvajalec izvoznik trdil, da je bila proizvodnja družbe JSC CHEMK ocenjena napačno, saj trdi, da je praktično nemogoče brez znatnih dodatnih stroškov in zamud preklapljati s proizvodnje ene fero zlitine na drugo. Toda iz dokazov, najdenih med preverjanjem na kraju samem v prostorih družbe JSC CHEMK, je videti, da lahko družba JSC CHEMK preklaplja svoje peči s proizvodnje ene fero zlitine na drugo brez zgoraj opisanih zamud. Ta trditev zato ni odobrena.

(93)

Dejanska proizvodnja v OPP je bila ocenjena na okrog 633 000 ton (osnova „FeSi 75“) z neizkoriščeno zmogljivostjo v višini do 267 000 ton. Ob uporabi konzervativnega pristopa in upoštevanju proizvodne zmogljivosti, ki se uporablja za proizvodnjo drugih fero zlitin, znaša neizkoriščena zmogljivost za fero-silicij najmanj 120 000 ton.

(94)

Ruska skupina je trdila, da je ocena ruske neizkoriščene zmogljivosti določena napačno, saj naj Komisija ne bi upoštevala, da je ruska skupina delovala s 95–100 % svojih proizvodnih zmogljivosti. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi, se je konzervativen pristop uporabil tudi z upoštevanjem dejanskih neizkoriščenih zmogljivosti. Ta trditev zato ni odobrena.

(95)

Na podlagi poročila družbe Metal Expert je mogoče velike neizkoriščene zmogljivosti pojasniti z znatnim zmanjšanjem domačega povpraševanja za 50 % med letoma 2002 in 2009, ki je ostalo stabilno do leta 2012. Proizvodna zmogljivost tako znatno presega povpraševanje na domačem trgu. Ruski proizvajalci so zato odvisni od izvoza.

3.2   Privlačnost trga Unije

(96)

Kljub sedanjim ukrepom je trg EU še vedno privlačen za ruski izvoz. Raven uvoza, ugotovljena v OPP, kaže, da so na ruski uvoz v določeni meri negativno vplivale vse naložene protidampinške dajatve, vendar je bil v OPP še vedno občutno prisoten.

(97)

Ena stran je trdila, da trg Evropske unije za fero-silicij ni privlačen za svetovnega dobavitelja, kakršna je ruska skupina, ter da uvoz na splošno močno upada, kar se je doslej nadaljevalo v letu 2012. Po njenih trditvah se ta trend v prihodnosti ne bo spremenil. Iz pregleda trgovinskih podatkov, ki jih je zbral Eurostat, in v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe pa je videti, da je bil ruski uvoz v obdobju 2010–2012 precej stabilen.

(98)

Poleg tega je ob primerjavi izvoznih cen zadevnega izdelka v Evropsko unijo s cenami, zaračunanimi za fero-silicij na trgih tretjih držav, videti, da so cene ruske skupine v EU višje, odvisno od namembne države.

(99)

Zato je treba trditev, da trg Unije ni privlačen za ruske proizvajalce, zavrniti.

(100)

Ena od strani je trdila, da ruski trg postaja vse privlačnejši zaradi več prihodnjih projektov, kot so zimske olimpijske igre v letu 2014, kar bi moralo spodbuditi domače povpraševanje po jeklu in posledično povečati domačo potrošnjo fero-silicija. Toda najprej bi bilo treba opozoriti, da ta stran ni predložila nobenih ustreznih podatkov ali ocene v zvezi z vplivom teh projektov na domačo potrošnjo fero-silicija. V vsakem primeru bi se, če bi resnično prišlo do takšnega stanja, moral ta učinek pokazati že v letih 2012 in 2013. Vendar razpoložljivi podatki kažejo, da je domača potrošnja ostala stabilna. Nazadnje bi bil učinek teh projektov v vsakem primeru omejen in začasne narave. Zato se ta utemeljitev ne upošteva. Ena stran je trdila, da presežno zmogljivost v Rusiji v veliki meri absorbira izvoz na azijske trge in v ZDA. Dejansko so v OPP ruski proizvajalci izvažali po svetu več kot 73 % svoje proizvodnje. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 93 zgoraj, v Rusiji še vedno obstaja precejšnja presežna proizvodna zmogljivost zaradi zmanjšanja domače potrošnje, kar kaže na močno potrebo po iskanju alternativnih trgov za nadomestitev izgube domače prodaje in absorpcijo presežka proizvodne zmogljivosti.

(101)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 44 zgoraj, se bo na azijskih trgih konkurenca povečala zaradi novih obratov, zgrajenih v Maleziji, ki bodo začeli s proizvodnjo približno 420 000 ton v letu 2014. Zaradi teh okoliščin bo ruski izvoz na azijski trg težji.

(102)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 45, je bila proizvodnja v Maleziji popravljena na 370 000 ton.

(103)

Poleg tega v ZDA, na enem njihovih glavnih izvoznih trgov, ruske izvoznike že obravnavajo v okviru protidampinške preiskave, v kateri tožbeni zahtevek navaja obstoj znatnih stopenj dampinga.

(104)

Zato je treba skleniti, da so ruski proizvajalci izvozniki v veliki meri odvisni od izvoza na trge tretjih držav, na katerih bo konkurenca močnejša. Iz teh razlogov bo trg Unije zanje postal še privlačnejši.

4.   Sklepna ugotovitev v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga

(105)

Na podlagi navedenih ugotovitev je mogoče skleniti, da se iz Rusije še vedno uvaža po dampinških cenah in da se bo damping z veliko verjetnostjo nadaljeval. Glede na trenutno in prihodnjo potencialno neizkoriščeno zmogljivost v Rusiji, glede na to, da je trg Unije eden od največjih trgov na svetu, ter glede na pričakovano povečanje zmogljivosti na trgu v jugovzhodni Aziji je mogoče skleniti, da bodo ruski izvozniki v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov verjetno še dodatno povečali svoj izvoz v Unijo po dampinških cenah.

5.   Sklep

(106)

Glede na navedene premisleke se sklene, da obstaja v primeru izteka veljavnosti obstoječih ukrepov znatno in dejansko tveganje nadaljevanja dampinga pri fero-siliciju s poreklom iz LRK in Rusije.

D.   OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE

(107)

V OPP je podobni izdelek proizvajalo sedem znanih proizvajalcev Unije. Ti sestavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo imenovani „industrija Unije“.

(108)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16 zgoraj, je šest proizvajalcev Unije predložilo zahtevane informacije. Zadevne družbe po oceni predstavljajo približno 90 % celotne proizvodnje Unije in njihov položaj se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

E.   RAZMERE NA TRGU UNIJE

1.   Potrošnja Unije

(109)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi nepovezanih in povezanih obsegov prodaje industrije Unije na trgu Unije, ocene za nesodelujočega proizvajalca (na podlagi zahtevka za pregled) in podatkov Eurostata o uvozu na ravni oznake KN.

(110)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 40 %. Vendar je treba upoštevati, da je bilo začetno leto obravnavanega obdobja (2009) izredno slabo leto zaradi negativnih učinkov gospodarske krize. Kljub delnemu okrevanju po letu 2009 potrošnja Unije še vedno ni dosegla ravni, zabeleženih v prvotni preiskavi, ko je znašala več kot 850 000 ton vsako leto.

Preglednica 1

Potrošnja

 

2009

2010

2011

OPP

Potrošnja (v tonah)

544 093

799 233

841 796

760 128

Indeks (2009 = 100)

100

147

155

140

Vir: Izpolnjeni vprašalniki, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, Eurostat.

2.   Obseg, cene in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(111)

Obseg in tržni deleži uvoza iz LRK in Rusije so bili analizirani na podlagi Eurostatovih podatkov in podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe. Glede na to, da je obseg uvoza iz LRK zelo nizek, uvoz iz zadevnih držav ni bil ocenjen kumulativno.

(a)   Obseg in tržni delež zadevnega uvoza

(112)

Ugotovljeno je bilo, da se je v obravnavanem obdobju dampinški uvoz v Unijo v smislu obsega in tržnih deležev gibal, kakor sledi:

Preglednica 2

Obseg in tržni delež zadevnega uvoza

 

2009

2010

2011

OPP

LRK

Obseg uvoza (v tonah)

8 105

13 828

5 125

2 516

Indeks (2009 = 100)

100

171

63

31

Tržni delež (%)

1,5

1,7

0,6

0,3

Indeks (2009 = 100)

100

116

41

22

Rusija

Obseg uvoza (v tonah)

74 678

53 671

29 338

40 725

Indeks (2009 = 100)

100

72

39

55

Tržni delež (%)

13,7

6,7

3,5

5,4

Indeks (2009 = 100)

100

49

25

39

Zadevne države skupaj

Obseg uvoza (v tonah)

82 783

67 499

34 463

43 241

Indeks (2009 = 100)

100

82

42

52

Tržni delež (%)

15,2

8,4

4,1

5,7

Indeks (2009 = 100)

100

56

27

37

Vir: Eurostat.

(113)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju znatno znižal, in sicer za 48 %. Tudi njun tržni delež je padel s 15,2 % v letu 2009 na 5,7 % v OPP. Zaradi tega trenda kitajskega izvoza na trgu Unije skoraj ni več. Ruski proizvajalci izvozniki pa imajo še vedno znaten tržni delež, zaradi česar je Rusija četrta največja izvoznica v Unijo.

(b)   Cena uvoza in nelojalno nižanje cen

(114)

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno dampinškega uvoza. V obravnavanem obdobju se je povprečna uvozna cena iz LRK zmanjšala za 38 %. Povprečna uvozna cena iz Rusije se je v tem obdobju povečala za 31 %, vendar je še vedno ostala pod ravnjo prodajnih cen industrije Unije.

Preglednica 3

Povprečna cena dampinškega uvoza

 

2009

2010

2011

OPP

LRK

Povprečna cena (EUR/tono)

991

1 088

873

611

Indeks (2009 = 100)

100

110

88

62

Rusija

Povprečna cena (EUR/tono)

716

776

889

999

Indeks (2009 = 100)

100

108

124

140

Zadevne države skupaj

Povprečna cena (EUR/tono)

742

840

887

976

Indeks (2009 = 100)

100

113

119

131

Vir: Eurostat.

(115)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja cen v OPP so se tehtane povprečne prodajne cene sodelujočih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za dampinško uvožene vrste izdelka sodelujočih ruskih proizvajalcev, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve.

(116)

Ker v preiskavi v zvezi s pregledom ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik, je bilo nelojalno nižanje cen kitajskega izvoza določeno s primerjavo tehtane povprečne cene proizvajalcev Unije za nepovezane stranke na trgu Unije na podlagi cene franko tovarna s povprečnimi izvoznimi cenami kitajskega izvoza na podlagi CIF, ki jih je zagotovil Eurostat, z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve.

(117)

Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje sodelujočih proizvajalcev Unije v OPP, je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja cen na trgu Unije od 6 do 39 % za Rusijo in 46 % za LRK.

3.   Uvoz iz drugih tretjih držav, za katere ukrepi ne veljajo

(118)

Obseg uvoza iz tretjih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 33 %, kar je v skladu s trendom povečanja potrošnje. Tržni delež uvoza iz tretjih držav je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen in je znašal približno 70 % potrošnje Unije, z rahlim upadom v OPP. Toda geografska struktura uvoza se je bolj spreminjala z opaznim povečanjem obsega uvoza in tržnih deležev Brazilije in Norveške, držav, za kateri se zdi, da sta imeli koristi predvsem od povečanja potrošnje.

(119)

Povprečne cene uvoza iz tretjih držav so se v obravnavanem obdobju povečale za 22 % ter ostajajo veliko višje od cen uvoza iz LRK in Rusije.

4.   Gospodarski položaj industrije Unije

(120)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(121)

Pri analizi škode se gospodarski položaj industrije Unije ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež in rast, zaposlenost, produktivnost, višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga, povprečne cene na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala, zaloge in stroški dela.

(a)   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(122)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno povečala. To povečanje je bilo najbolj izrazito med letoma 2009 in 2011, ko se je proizvodnja povečala za 178 %. Pozneje je v OPP ostala stabilna. Spomniti je treba, da je bilo začetno leto obravnavanega obdobja izjemno zaradi gospodarske krize, zato je zanj značilna nenavadno nizka raven proizvodnje. Dejansko je treba ne glede na znatno okrevanje po letu 2009 opozoriti, da proizvodnja industrije Unije še vedno ni dosegla začetne ravni iz prvotne preiskave (leto 2003), v katerem je bila zabeležena proizvodnja več kot 270 000 ton.

Preglednica 5

Celotna proizvodnja industrije Unije

 

2009

2010

2011

OPP

Proizvodnja (v tonah)

81 147

192 495

225 376

224 540

Indeks (2009 = 100)

100

237

278

277

Vir: Izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled.

(123)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala relativno stabilna, v OPP pa se je rahlo zvišala. Zaradi znatnega povečanja proizvodnje v obdobju 2009–2011 se je izkoriščenost zmogljivosti skupno povečala za 179 %. Ta trend se je v OPP spremenil, saj se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala. Ta negativna sprememba pa ni rezultat znižanja dejanske proizvodnje, temveč je nastala zaradi samega povečanja zmogljivosti.

Preglednica 6

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2009

2010

2011

OPP

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

301 456

301 456

299 914

324 884

Indeks (2009 = 100)

100

100

99

108

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

27

64

75

69

Indeks (2009 = 100)

100

237

279

257

Vir: Izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled.

(b)   Obseg prodaje, tržni delež in rast

(124)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije nepovezanim strankam (določen na podlagi prodaje povezanim in nepovezanim strankam v Uniji) je sledil trendu potrošnje v letih od 2009 do 2011. Nadaljnji nenaden skok v OPP je posledica prehoda industrije Unije s prodaje povezanim strankam na prodajo nepovezanim strankam v Uniji, ki je bil opažen v tem letu. To je bila posledica spremembe v podjetniški strukturi enega proizvajalca Unije.

Preglednica 7

Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam

 

2009

2010

2011

OPP

Obseg (v tonah)

60 257

113 048

122 860

191 525

Indeks (2009 = 100)

100

188

204

318

Vir: Izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled.

(125)

Ker je obseg prodaje na trgu Unije sledil trendu potrošnje, je tržni delež industrije Unije po začetnem skoku v letu 2010 v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen z rahlo naraščajočim trendom.

Preglednica 8

Tržni delež industrije Unije

 

2009

2010

2011

OPP

Tržni delež industrije Unije (%)

14

21

22

25

Indeks (2009 = 100)

100

155

165

187

Vir: Izpolnjeni vprašalniki, Eurostat.

(126)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 111 zgoraj, se je potrošnja Unije med letom 2009 in OPP povečala za 40 %. Industriji Unije je v istem obdobju uspelo izkoristiti to rast s povečanjem svojega obsega prodaje in tržnega deleža.

(c)   Zaposlenost in produktivnost

(127)

Zaposlenost v industriji Unije v povezavi z zadevnim izdelkom se je v obravnavanem obdobju povečala za skoraj 50 %. To povečanje števila zaposlenih je hkrati spremljalo še večje povečanje produktivnosti, merjene kot proizvedena količina (v tonah) na zaposleno osebo na leto, kar je v istem obdobju predstavljalo 86 %.

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost

 

2009

2010

2011

OPP

Število zaposlenih

701

869

1064

1042

Indeks (2009 = 100)

100

124

152

149

Produktivnost (enota/zaposlenega)

116

222

212

216

Indeks (2009 = 100)

100

191

183

186

Vir: Izpolnjeni vprašalniki, zahtevek za pregled.

(d)   Višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(128)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah 37 in 87 zgoraj, so stopnje dampinga za uvoz iz zadevnih držav še vedno visoke. Analiza kazalnikov škode dokazuje, da industrija okreva po preteklem dampingu. Toda to okrevanje je nedavno, prav tako pa so bila na trgu Unije v OPP zabeležena določena znižanja v nekaterih kazalnikih škode, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb. Poleg tega je treba opozoriti, da ta pozitivni razvoj poteka pod zaščito obstoječih protidampinških ukrepov. Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi to znatno vplivalo na dejanske stopnje dampinga pri industriji Unije.

(e)   Povprečne prodajne cene na enoto na trgu Unije in proizvodni stroški na enoto

(129)

Povprečne prodajne cene sodelujočih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam v Uniji so se povečale za 25 % v obdobju 2009–2011 ter se nato ponovno znižale v OPP. V tem nihanju cen se odražajo splošne spremembe stroškov surovin in energije v tem obdobju. Podoben trend tj. povečanje v obdobju 2009–2011 in zmanjšanje v OPP, je mogoče opaziti pri prodajnih cenah uvoza iz tretjih držav, ki imajo večinski delež trga Unije.

Preglednica 10

Prodajne cene in stroški

 

2009

2010

2011

OPP

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji nepovezanim strankam (EUR/tono)

1 136

1 282

1 421

1 151

Indeks (2009 = 100)

100

113

125

101

Proizvodni stroški na enoto (EUR/tono)

1 094

1 031

1 228

1 063

Indeks (2009 = 100)

100

94

112

97

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(f)   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(130)

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije ter njihova zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb

 

2009

2010

2011

OPP

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (% prihodka od prodaje)

2,3

27,0

18,3

7,4

Denarni tok (v EUR)

4 554 714

44 888 689

39 959 668

19 353 017

Naložbe (v EUR)

26 599 036

20 962 570

25 274 658

27 076 802

Indeks (2009 = 100)

100

79

95

102

Donosnost naložb (v %)

– 62,6

159,2

58,3

24,8

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(131)

Dobičkonosnost sodelujočih proizvajalcev Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo od prodaje podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazil kot odstotek ustreznih prihodkov od prodaje. Leta 2009 je bila stopnja dobička zelo nizka, za nekatere proizvajalce Unije celo negativna; vendar je začela leta 2010 okrevati, v skladu s povečanjem potrošnje in prodaje. Toda treba je opozoriti, da se v OPP stopnja dobička zmanjšuje kljub dejstvu, da je obseg prodaje sodelujoče industrije Unije (tudi glede na spremembe v podjetniški strukturi) ostal stabilen. To vzbuja pomisleke v zvezi s prihodnjim razvojem stopnje dobička industrije EU.

(132)

Denarni tok, tj. sposobnosti industrije, da sama financira svoje dejavnosti, ki je bil izračunan na podlagi poslovanja, je bil pozitiven v vsem obravnavanem obdobju. Toda ta kazalnik se je izboljšal šele v letu 2010; pozneje, v naslednjih dveh letih se je znatno poslabšal. Preiskava je pokazala tudi, da je bilo poslabšanje denarnega toka izrazitejše pri manjših proizvajalcih Unije. To vzbuja pomisleke glede zmožnosti industrije EU, da sama izvaja potrebno financiranje svojih dejavnosti v trenutnih gospodarskih razmerah.

(133)

Razvoj dobičkonosnosti in denarnega toka v obravnavanem obdobju je vplival na zmožnost sodelujočih proizvajalcev Unije, da vlagajo v svoje dejavnosti. Posledično stopnja naložb v obravnavanem obdobju ostaja razmeroma visoka in stabilna. Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je postala pozitivna šele po letu 2009. Ker pa je ta kazalnik prav tako sledil trendu dobičkonosnosti in denarnih tokov, je dosegel vrh leta 2010 in se je v letih 2011–2012 stalno zniževal.

(134)

Glede na zgoraj navedeno je, kljub temu, da je finančna uspešnost sodelujočih proizvajalcev Unije v večini obravnavanega obdobja ostala trdna, mogoče sklepati, da se je proti koncu navedenega obdobja, zlasti v OPP, poslabšala. Kot je razvidno iz tabele 11, se je dobičkonosnost prodaje EU občutno zmanjšala in denarni tok, ki ga je ustvarjala industrija Unije, je bil nižji od vrednosti naložb, kar nakazuje, da se je morala industrija v OPP zateči k zunanjemu financiranju.

(135)

Hkrati je bila zabeležena zaskrbljenost glede zmožnosti zbiranja kapitala. Ta dejavnik bi lahko v primeru izteka veljavnosti ukrepov pomenil bistveni element ranljivosti industrije Unije. V trenutnih gospodarskih razmerah bi imela industrija Unije verjetno težave pri iskanju finančnih sredstev za soočanje z vrnitvijo dampinškega uvoza iz zadevnih držav in bi bila lahko v zelo kratkem času ponovno resno oškodovana. To je še zlasti pomembno za mala in srednja podjetja, ki so del industrije Unije.

(g)   Zaloge

(136)

Čeprav se je raven končnih zalog sodelujočih proizvajalcev Unije med letom 2009 in OPP povečala za 32 %, se je zmanjšala v razmerju do ravni proizvodnje in je proizvajalci ne štejejo za neobičajno visoko.

Preglednica 12

Končne zaloge

 

2009

2010

2011

OPP

Končne zaloge (v tonah)

23 946

21 214

26 117

31 504

Indeks (2009 = 100)

100

89

109

132

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(h)   Stroški dela

(137)

Medtem ko se je število ljudi, zaposlenih pri sodelujočih proizvajalcih Unije, povečalo za skoraj 50 % v obravnavanem obdobju, so njihove povprečne plače v tem obdobju ostale stabilne.

Preglednica 13

Stroški dela

 

2009

2010

2011

OPP

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(v EUR)

29 705

30 296

28 991

29 837

Indeks (2009 = 100)

100

102

98

100

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

SKLEP O POLOŽAJU INDUSTRIJE UNIJE

(138)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz poceni dampinških izdelkov iz zadevnih držav na trgu Unije zmanjšal po uvedbi prvotnih ukrepov leta 2008. To je industriji Unije omogočilo visoko raven proizvodnje, povečanje obsega prodaje, tržnega deleža in dobičkonosnosti ter izboljšanje njenega celotnega finančnega položaja.

(139)

Zato je mogoče skleniti, da industrija Unije v OPP ni utrpela znatne škode. Vendar pa je glede na zmanjšanje potrošnje in poslabšanje nekaterih finančnih kazalnikov, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb v OPP položaj industrije Unije še vedno ranljiv.

F.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

1.   Uvodne ugotovitve

(140)

Da bi se ocenila verjetnost ponovitve škode v primeru izteka veljavnosti ukrepov, se je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe analiziral morebiten vpliv kitajskega in ruskega uvoza na trg in industrijo Unije.

(141)

Analiza je bila osredotočena na trend potrošnje trga Unije, neizkoriščene zmogljivosti, trgovinske tokove in privlačnost trga Unije, ter gibanje cen zadevnih držav.

2.   Potrošnja v Uniji

(142)

Potrošnja zadevnega izdelka v Uniji se je v OPP zmanjšala za 10 % v primerjavi z letom prej. To je hkrati zmanjšanje za več kot 25 % v primerjavi z ravnjo pred krizo iz leta 2007. Upad potrošnje zadevnega proizvoda je posledica upadanja proizvodnje jekla v Uniji, v naslednjih letih pa se lahko pričakuje nadaljnji upad. To bo izziv za industrijo Unije, ki se bo soočala z zelo konkurenčnim okoljem. Zato se šteje, da prisotnosti nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK in Rusije ni mogoče dopustiti. Izvajal bo pritisk za znižanje cen na trgu in izkrivljal konkurenco ter posledično povzročil veliko materialno škodo proizvajalcem Unije.

3.   Neizkoriščene zmogljivosti, trgovinski tokovi in privlačnost trga Unije ter gibanje cen zadevnih držav

(a)   LRK

(143)

Treba je opozoriti, da so skupne zmogljivosti proizvodnje zadevnega izdelka v LRK ocenjene na 10–11 milijonov ton, kar je več od svetovne potrošnje fero-silicija. Hkrati skupna uporaba zmogljivosti dosega približno 50 %.

(144)

Kitajski izvoz fero-silicija po vsem svetu je bil v obravnavanem obdobju razmeroma stabilen, in sicer na ravni, ki je znašala 0,8 milijona ton. Ta raven izvoza je v glavnem posledica izvoznih omejitev, kakor je opisano v uvodni izjavi 41. Vendar pa Unija nima nadzora nad temi mehanizmi in kitajska vlada lahko izvozne omejitve kadar koli umakne, kar bi za trg Unije pomenilo resno nevarnost preplavljanja z izvozom zadevnega izdelka iz Kitajske.

(145)

Tudi če izvozne omejitve ostanejo nedotaknjene, je treba poudariti, da je trenuten obseg kitajskega svetovnega izvoza večji od celotne potrošnje v Uniji.

(146)

Zaradi privlačnosti trga EU, opisane v uvodnih izjavah 40–49, se lahko upravičeno pričakuje, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov vsaj del kitajskega izvoza preusmeril na trg Unije, zlasti glede na to, da bo kmalu izpostavljen dodatni konkurenci na svojih tradicionalnih azijskih trgih zaradi razvoja dodatnih proizvodnih zmogljivosti v Maleziji, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 44 zgoraj.

(147)

Zaradi izteka protidampinških dajatev skupaj z močnejšo konkurenco v Aziji bi trg Unije prav gotovo postal privlačen cilj za kitajske izvoznike. V tem smislu je treba opozoriti, da je bila pred uveljavitvijo ukrepov Kitajska ena od glavnih izvoznikov na trg Unije.

(148)

Poleg tega trenutna raven cen kitajskega izvoza, višina ugotovljene stopnje dampinga in obstoj znatnega nelojalnega nižanja cen potrjujejo, da se bo ob odsotnosti protidampinških ukrepov nelojalna konkurenca kitajskega izvoza ponovila, kar bo privedlo do materialne škode za industrijo Unije.

(b)   Rusija

(149)

V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da je proizvodnja zadevnega izdelka v Rusiji v OPP znašala 633 000 ton, medtem ko se proizvodna zmogljivost ocenjuje na 900 000 ton. Tako ostane približno 267 000 ton neizkoriščene zmogljivosti, ki že sama zadostuje za preskrbo ene tretjine povpraševanja Unije.

(150)

Glede ruskega izvoza zadevnega izdelka bi bilo treba opozoriti, da Rusija trenutno izvozi 73 % svoje proizvodnje. Poleg Unije so njeni drugi tradicionalni izvozni trgi ZDA, Japonska in Južna Koreja. Glede na močnejšo konkurenco na azijskih trgih, kakor je opisano v uvodni izjavi 44 zgoraj, obstajajo očitni znaki, da bi se v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov večina teh trgovinskih tokov preusmerila na trg Unije. Ta učinek bi bil lahko še intenzivnejši, če bi tekoča protidampinška preiskava v ZDA glede uvoza iz Rusije (rezultat preiskave, ki se je začela julija 2013) privedla do uvedbe ukrepov.

(151)

V zvezi s to ugotovitvijo je en proizvajalec izvoznik iz Rusije trdil, da uvedba dajatev na fero-silicij s poreklom iz Rusije v ZDA ni verjetna. V podporo tej trditvi je predložil nekaj neuradnih ugotovitev iz tekoče preiskave. Toda proizvajalec v podporo svojim trditvam ni predložil nikakršnih dokumentiranih dokazov in glede na to, da je bila v ZDA sprožena protidampinška preiskava, ki še vedno poteka, uvedbe ukrepov ni mogoče izključiti.

(152)

Zaradi izteka protidampinških dajatev skupaj z močnejšo konkurenco na njihovih glavnih izvoznih trgih bo trg Unije privlačen cilj za ruske izvoznike. V tem smislu je treba opozoriti, da je bila pred uveljavitvijo ukrepov Rusija ena od glavnih izvoznikov na trg Unije in je na njem še vedno prisotna kljub petim letom ukrepov.

(153)

Nazadnje je treba poudariti, da rusko nevarnost v smislu obsega dopolnjuje njena politika oblikovanja cen na njenih izvoznih trgih. Tako prvotna preiskava kot sedanja preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa sta pokazali, da se zdi ruska dampinška praksa strukturna: njena izvozna cena je sistematično nižja od tiste na ruskem domačem trgu. Poleg tega sedanja preiskava potrjuje, da so cene ruskega uvoza še vedno nelojalno nižale prodajne cene proizvajalcev Unije.

4.   Sklep

(154)

Glede na ugotovitve preiskave, predvsem neizkoriščene zmogljivosti v zadevnih državah, nadaljevanje dampinga ter omejene zmožnosti kitajskih in ruskih izvoznikov za prodajo na trgih drugih glavnih tretjih držav, kar povečuje privlačnost trga Unije, se šteje, da bi razveljavitev ukrepov poslabšala položaj industrije Unije na njenem glavnem trgu, povzročena škoda pa bi se ponovila zaradi verjetnega kitajskega in ruskega uvoza po dampinških cenah.

(155)

Razlogov za prepričanje, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov delovanje industrije Unije zaradi veljavnih ukrepov še naprej izboljševalo ali okrepilo, ni. Nasprotno, obstajajo ugodni pogoji za verjeten premik znatnega obsega uvoza iz zadevnih držav na trg Unije po dampinških cenah, ki bi verjetno ogrozil pozitiven razvoj trga Unije, ki je bil dosežen v obravnavanem obdobju. Verjeten dampinški uvoz bi lahko izvajal pritisk na prodajne cene industrije Unije in povzročil izgubo njenega tržnega deleža ter posledično negativno vplival na še vedno ranljivo finančno uspešnost industrije Unije.

(156)

V zvezi s tem smo prejeli opombo ruskega proizvajalca izvoznika, ki trdi, da ponovitev škode ne sme temeljiti zgolj na možnosti ponovitve škode, ampak na verjetnosti zanjo. Raziskava pa je pokazala vrsto stvarnih dejavnikov, vključno z dejstvom, da dampinška praksa ruskih proizvajalcev ni prenehala, ter obstojem neizkoriščenih zmogljivosti v Rusiji. Poleg tega je dejstvo, da je potrošnja Unije v OPP nižja kot pred prvotno preiskavo. Nazadnje, se na svetovni ravni pričakuje povečanje proizvodnje tega izdelka, zlasti na azijskem trgu. Na podlagi vseh teh dejavnikov je z upravičeno gotovostjo mogoče sklepati, da bi v primeru izteka veljavnosti ukrepov na podlagi razpoložljivih dejstev industrija Unije spet utrpela škodo zaradi dampinškega uvoza.

G.   INTERES UNIJE

1.   Uvod

(157)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(158)

Ker je ta preiskava pregled obstoječih ukrepov, je omogočila oceno vsakega negativnega vpliva obstoječih protidampinških ukrepov na zainteresirane strani.

2.   Interes industrije Unije

(159)

V uvodni izjavi 154 zgoraj je bilo sklenjeno, da bi v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov industrija Unije verjetno občutila resno poslabšanje svojega položaja. Zato bi podaljšanje veljavnosti ukrepov koristilo industriji Unije, saj bi proizvajalci Unije lahko ohranili svoj obseg prodaje, tržni delež, dobičkonosnost in celoten pozitiven gospodarski položaj. V nasprotnem primeru bi prenehanje veljavnosti ukrepov resno ogrozilo obstoj industrije Unije, saj obstajajo razlogi za pričakovanje preusmeritve kitajskega in ruskega uvoza na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu, kar bi povzročilo ponovitev škode.

3.   Interes uporabnikov

(160)

V sedanjem pregledu je s Komisijo sodelovalo deset uporabnikov v Uniji (livarn in proizvajalcev jekla). Štirje odgovori so vključevali splošne opombe, le šest pa jih je vsebovalo v celoti izpolnjene vprašalnike. Na podlagi teh podatkov je bilo ugotovljeno, da stroški zadevnega izdelka v povprečju vplivajo za približno 1 % na skupne proizvodne stroške uporabnikov in ne dosegajo 2 % za nobenega od sodelujočih uporabnikov. Čeprav so torej nekateri uporabniki v letu 2011 in v OPP poslovali z izgubo, tega ni mogoče pripisati obstoju protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija.

(161)

Treba je upoštevati, da je tržni delež Kitajske in Rusije v prvotni preiskavi znašal približno 40 % trga Unije ter da dajatve za ti dve državi znašajo od 15,6 % do 31,2 %. Zato se lahko morebiten vpliv izteka veljavnosti dajatev oceni kot prihranek stroškov povprečno ne več kot 0,1 % (računano na podlagi tržnega deleža 40 % za države, za katere veljajo ukrepi, in povprečne dajatve ad valorem v višini 20 %). Zato ni verjetno, da bi iztek veljavnosti dajatev vplival na obnovitev donosnosti uporabnikov, ki so utrpeli izgube v zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja. Poleg tega lahko uporabniki zaradi narave izdelka in številnih razpoložljivih virov dobave na trgu dobavitelje enostavno zamenjajo.

4.   Interes uvoznikov

(162)

Vsi znani uvozniki so bili obveščeni o začetku pregleda. Noben uvoznik zadevnega izdelka ni odgovoril na vprašalnik za vzorčenje, priložen k obvestilu o začetku. Preiskava je pokazala, da lahko uvozniki enostavno kupujejo od različnih virov, ki so trenutno na voljo na trgu, zlasti od industrije Unije in glavnih izvoznikov iz tretjih držav, ki prodajajo po nedampinških cenah. Ker zanimanja uvoznikov ni bilo, je bilo prav tako sklenjeno, da ohranitev ukrepov ne bi bila v nasprotju z njihovimi interesi.

5.   Sklep

(163)

Glede na navedeno se sklene, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

H.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(164)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(165)

Iz navedenega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu fero-silicija s poreklom iz LRK in Rusije in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 172/2008, ohraniti.

(166)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo samo za družbe, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami, navedenimi v Prilogi k tej uredbi. Za uvoz, ki mu ni priložen takšen račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge proizvajalce.

(167)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni sprejel mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz fero-silicija, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Rusije.

2.   Stopnja veljavne dokončne protidampinške dajatve za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo družbe, navedene v nadaljevanju, je:

Država

Družba

Protidampinška dajatev (%)

Dodatna oznaka TARIC

Ljudska republika Kitajska

Erdos Xijin Kuangye Co. Ltd., Qipanjing Industry Park

15,6

A829

Lanzhou Good Land Ferroalloy Factory Co., Ltd., Xicha Village

29,0

A830

Vse druge družbe

31,2

A999

Rusija

Bratsk Ferroalloy Plant, Bratsk

17,8

A835

Vse druge družbe

22,7

A999

3.   Uporaba individualnih stopenj dajatve, ki so določene za družbe iz odstavka 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge. Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

4.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. aprila 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 55, 28.2.2008, str. 6.

(3)  UL L 351, 30.12.2009, str. 1.

(4)  UL L 22, 25.1.2012, str. 1.

(5)  UL C 186, 26.6.2012, str. 8.

(6)  UL C 58, 28.2.2013, str. 15.

(7)  V skladu s členom 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11.10.1993, str. 1) o določbah za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb; (e) eden od njih neposredno ali posredno nadzira drugega; (f) oba neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člana iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starši in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starši in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. Pri tem „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo.

(8)  Sodba Sodišča z dne 7. maja 1987 v zadevi Minebea Company Limited proti Svetu Evropskih skupnosti (C-260/84), točka 37.

(9)  Sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. marca 2009 v zadevi Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT (Interpipe Niko Tube ZAT) in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (Interpipe NTRP VAT) proti Svetu Evropske unije (T-249/06, ZOdl., str. II-383). To sodbo je nato Sodišče potrdilo po pritožbi v združenih zadevah C-191/09 P in C-200/09 P.


PRILOGA

Izjava, ki jo podpiše uradnik subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz člena 1(3) v naslednji obliki:

1.

Ime in položaj uradnika subjekta, ki je izdal trgovinski račun.

2.

Naslednja izjava:

„Podpisani potrjujem, da je (količina) fero-silicija, prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država). Izjavljam, da so podatki na tem trgovinskem računu popolni in resnični.“

Datum in podpis


10.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/39


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 361/2014

z dne 9. aprila 2014

o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede dokumentov za mednarodni avtobusni prevoz potnikov in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2121/98

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (1) ter zlasti členov 5(3) in 5(5), člena 6(4), člena 7(2), člena 12(5) in člena 28(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

v členu 5 Uredbe (ES) št. 1073/2009 je določeno, da se za linijske prevoze in nekatere posebne linijske prevoze zahteva dovoljenje;

(2)

v členu 12(1) iste uredbe je navedeno, da je treba občasne prevoze, opredeljene v členu 2(4), opravljati s kontrolnim dokumentom;

(3)

v členu 5(5) navedene uredbe je določeno, da za prevoze za lastni račun, opredeljene v členu 2(5), velja sistem potrdil;

(4)

določiti je treba pravila, ki urejajo uporabo kontrolnih dokumentov iz člena 12 navedene uredbe in način obveščanja zadevnih držav članic o imenih prevoznikov, ki opravljajo občasne prevoze, ter o krajih z zvezami na progi;

(5)

zaradi poenostavitve je treba standardizirati potni nalog za mednarodne občasne prevoze in kabotažo v obliki občasnih prevozov;

(6)

potni nalog, ki se uporablja kot kontrolni dokument v okviru kabotaže v obliki posebnih linijskih prevozov, bi bilo treba izpolniti v obliki mesečnega povzetka;

(7)

potrebno je standardizirati obrazce za sporočanje statističnih podatkov držav članic, ki se nanašajo na število dovoljenj za opravljanje linijskih prevozov in kabotaže, Komisiji;

(8)

zaradi preglednosti in enostavnosti bi bilo treba vse vzorčne dokumente, sprejete v Uredbi Komisije (ES) št. 2121/98 z dne 2. oktobra 1998 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 684/92 in Uredbe Sveta (ES) št. 12/98 glede dokumentov za avtobusni prevoz potnikov (2) prilagoditi Uredbi (ES) št. 1073/2009, ki se uporablja za mednarodne avtobusne prevoze;

(9)

Uredbo (ES) št. 2121/98 bi bilo treba zato razveljaviti;

(10)

države članice potrebujejo čas za tiskanje in razpošiljanje novih dokumentov. Zato bi moralo biti medtem prevoznikom omogočeno, da še naprej uporabljajo dokumente, določene v Uredbi (ES) št. 2121/98, v katerih bi moralo biti navedeno, da so upoštevane določbe Uredbe (ES) št. 1073/2009;

(11)

ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora za cestni promet –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

ODDELEK I

KONTROLNI DOKUMENT

Člen 1

1.   Kontrolni dokument (potni nalog) za občasne prevoze iz člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1073/2009 je skladen z vzorcem iz Priloge I k tej uredbi.

2.   Potni nalogi so v zvezkih s 25 ločljivimi obrazci v dveh izvodih. Vsak zvezek je oštevilčen. Potni nalogi so oštevilčeni s številkami od 1 do 25. Ovitek zvezka je skladen z vzorcem iz Priloge II. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za prilagoditev teh zahtev računalniški obdelavi potnih nalogov.

Člen 2

1.   Zvezek iz člena 1 se izstavi na prevoznikovo ime in ni prenosljiv.

2.   Potni nalog izpolni prevoznik ali voznik čitljivo z neizbrisnimi črkami in v dveh izvodih za vsako vožnjo pred odhodom. Potni nalog velja za celotno vožnjo.

3.   Prvi izvod posameznega potnega naloga se hrani v vozilu med celotno vožnjo, za katero velja. Kopija se hrani na sedežu podjetja.

4.   Prevoznik je odgovoren za hranjenje potnih nalogov.

Člen 3

Pri mednarodnem občasnem prevozu, ki ga opravlja skupina prevoznikov v imenu enega samega izvajalca in ki lahko vključuje potnike z linijsko povezavo z drugim prevoznikom iz iste skupine, se izvirnik potnega naloga hrani v vozilu, s katerim se opravlja prevoz. Kopija potnega naloga se hrani na sedežu vsakega prevoznika.

Člen 4

1.   Kopije potnih nalogov, ki se uporabljajo kot kontrolni dokumenti za kabotažo v obliki občasnih prevozov v skladu s členom 15(b) Uredbe (ES) št. 1073/2009, prevoznik vrne pristojnemu organu ali uradu v državi članici sedeža v skladu s postopki, ki jih določi ta organ ali urad.

2.   Pri kabotaži v obliki posebnih linijskih prevozov v skladu s členom 15(a) Uredbe (ES) št. 1073/2009 prevoznik izpolni potni nalog iz Priloge I k tej uredbi v obliki mesečnega povzetka in ga vrne pristojnemu organu ali uradu v državi članici sedeža v skladu s postopki, ki jih določi ta organ ali urad.

Člen 5

S potnim nalogom imetnik v mednarodnem občasnem prevozu opravlja lokalne izlete v državi članici, ki ni država članica sedeža prevoznika, v skladu s pogoji iz drugega pododstavka člena 13 Uredbe (ES) št. 1073/2009. Lokalni izleti se vpišejo v potne naloge pred odhodom vozila na zadevni izlet. Izvirnik potnega naloga se hrani v vozilu ves čas lokalnega izleta.

Člen 6

Kontrolni dokument se predloži na zahtevo pooblaščenega inšpektorja.

ODDELEK II

DOVOLJENJA

Člen 7

1.   Vloge za dovoljenje za opravljanje linijskih prevozov in posebnih linijskih prevozov, za katere se zahteva dovoljenje, so v skladu z vzorcem iz Priloge III.

2.   Vloge za dovoljenje vsebujejo naslednje podatke:

(a)

vozni red;

(b)

prevoznine;

(c)

overjeno verodostojno kopijo licence Skupnosti za mednarodni avtobusni prevoz potnikov za najem ali plačilo iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1073/2009;

(d)

podatke o vrsti in obsegu prevoza, ki ga prosilec namerava opraviti, če gre za vlogo za vzpostavitev prevoznih storitev, ali ga je opravil, če gre za vlogo za podaljšanje dovoljenja;

(e)

zemljevid v ustreznem merilu z označeno progo in postajališči, na katerih potniki vstopajo ali izstopajo;

(f)

urnik vožnje, da se omogoči preverjanje skladnosti z zakonodajo Unije o času vožnje in obdobjih počitka.

3.   Prosilci priskrbijo vse nadaljnje podatke, za katere menijo, da so pomembni, ali jih za utemeljitev vloge zahteva organ, ki izdaja dovoljenja.

Člen 8

1.   Dovoljenja so v skladu z vzorcem iz Priloge IV.

2.   V vsakem vozilu, s katerim se opravlja prevoz, za katerega se zahteva dovoljenje, je dovoljenje ali njegova kopija, ki jo je potrdil organ, ki dovoljenja izdaja.

3.   Dovoljenja so veljavna največ pet let.

ODDELEK III

POTRDILA

Člen 9

1.   Potrdila za opravljanje prevozov za lastni račun, opredeljenih v členu 2(5) Uredbe (ES) št. 1073/2009, so v skladu z vzorcem iz Priloge V k tej uredbi.

2.   Podjetja, ki zahtevajo potrdilo, priskrbijo organu, ki jih izdaja, dokazilo ali zagotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1073/2009.

3.   V vsakem vozilu, ki opravlja prevoz, za katerega velja sistem potrdil, je ves čas vožnje potrdilo ali overjena verodostojna kopija, ki se na zahtevo predloži pooblaščenemu inšpektorju.

4.   Potrdila so veljavna največ pet let.

ODDELEK IV

SPOROČANJE STATISTIČNIH PODATKOV

Člen 10

Podatki o kabotažnih prevozih iz člena 28(2) Uredbe (ES) št. 1073/2009 se sporočajo v obliki tabele v skladu z vzorcem iz Priloge VI k tej uredbi.

ODDELEK V

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 11

1.   Države članice lahko odobrijo uporabo obstoječih potnih nalogov, vlog za izdajo dovoljenj, dovoljenj in potrdil, sestavljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 2121/98 do 31. decembra 2015.

2.   Ostale države članice priznavajo potne naloge in vloge za izdajo dovoljenj na svojem ozemlju do 31. decembra 2015.

3.   Dovoljenja in potrdila, ki so sestavljena v skladu z Uredbo (ES) št. 2121/98 in izdana pred 31. decembrom 2015, bodo veljavna do datuma izteka njihove veljavnosti.

Člen 12

Uredba (ES) št. 2121/98 se razveljavi.

Člen 13

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. aprila 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 300, 14.11.2009, str. 88.

(2)  UL L 268, 3.10.1998, str. 10.


PRILOGA I

Image

Besedilo slike

PRILOGA II

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA III

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA IV

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA V

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA VI

Image

Besedilo slike

10.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/56


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 362/2014

z dne 9. aprila 2014

o popravku španske jezikovne različice Uredbe (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (1) in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 1258/2011 z dne 2. decembra 2011 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 glede mejnih vrednosti nitratov v živilih (2), zlasti člena 1(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V španski jezikovni različici Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 (3) in njeni spremembi z Uredbo (EU) št. 1258/2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1881/2006 glede mejnih vrednostih nitratov v živilih je prišlo do napake. Zato je treba v španski jezikovni različici Uredbe (ES) št. 1881/2006 v prilogi popraviti besedilo iz preglednice. Navedeno ne vpliva na ostale jezikovne različice.

(2)

Uredbo (ES) št. 1881/2006 bi bilo zato treba ustrezno popraviti.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

(Zadeva le špansko jezikovno različico.)

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. aprila 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(2)  UL L 320, 3.12.2011, str. 15.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).


10.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/57


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 363/2014

z dne 9. aprila 2014

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. aprila 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

62,4

TN

100,0

TR

130,0

ZZ

97,5

0707 00 05

EG

170,1

MA

44,0

TR

126,8

ZZ

113,6

0709 93 10

MA

39,8

TR

85,7

ZZ

62,8

0805 10 20

EG

49,3

IL

68,0

MA

52,3

TN

50,1

TR

60,1

ZZ

56,0

0805 50 10

MA

63,6

TR

63,1

ZZ

63,4

0808 10 80

AR

84,7

BR

103,6

CL

102,5

CN

77,1

MK

23,1

NZ

140,3

US

174,6

ZA

108,1

ZZ

101,8

0808 30 90

AR

105,3

CL

157,3

CN

81,0

ZA

103,6

ZZ

111,8


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

10.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/59


IZVEDBENI SKLEP SVETA

z dne 18. februarja 2014

o odobritvi posodobljenega programa za makroekonomsko prilagoditev za Portugalsko

(2014/196/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (1), ter zlasti člena 7(5) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 472/2013 se uporablja za države članice, ki na dan začetka njene veljavnosti že prejemajo finančno pomoč, vključno s pomočjo iz Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM) in/ali Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF).

(2)

Uredba (EU) št. 472/2013 določa pravila za odobritev programov za makroekonomsko prilagoditev v državah članicah, ki prejemajo takšno finančno pomoč, ki jih je treba uporabljati v povezavi z Uredbo (EU) št. 407/2010 (2) o vzpostavitvi EFSM, ko zadevna država članica prejme pomoč iz EFSM in tudi drugih virov.

(3)

Portugalski je bila odobrena finančna pomoč iz EFSM z Izvedbenim sklepom 2011/344/EU (3) in iz EFSF.

(4)

Zaradi doslednosti bi bilo treba posodobljeni program za makroekonomsko prilagoditev za Portugalsko na podlagi Uredbe (EU) št. 472/2013 odobriti s sklicevanjem na ustrezne določbe Izvedbenega sklepa 2011/344/EU.

(5)

V skladu s členom 3(10) Izvedbenega sklepa 2011/344/EU je Komisija skupaj z Mednarodnim denarnim skladom in v povezavi z Evropsko centralno banko izvedla deseti pregled za oceno napredka portugalskih organov na področju izvajanja dogovorjenih ukrepov v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev, kot tudi njihove učinkovitosti ter ekonomskega in socialnega vpliva. Zaradi tega pregleda je treba obstoječi program za makroekonomsko prilagoditev nekoliko spremeniti.

(6)

Te spremembe so določene v ustreznih določbah Izvedbenega sklepa 2011/344/EU, kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom Sveta 2014/197/EU z dne 18. februarja 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/344/EU o dodelitvi finančne pomoči Unije Portugalski (4)

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ukrepi iz člena 3(8) in (9) Izvedbenega sklepa 2011/344/EU, ki jih mora Portugalska sprejeti v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev, se odobrijo.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko.

V Bruslju, 18. februarja 2014

Za Svet

Predsednik

G. STOURNARAS


(1)  UL L 140, 27.5.2013, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

(3)  Izvedbeni sklep Sveta 2011/344/EU z dne 17. maja 2011 o finančni pomoči Unije Portugalski (UL L 159, 17.6.2011, str. 88).

(4)  Glej stran 61 tega Uradnega lista.


10.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/61


IZVEDBENI SKLEP SVETA

z dne 18. februarja 2014

o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/344/EU o finančni pomoči Unije Portugalski

(2014/197/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (1) in zlasti člena 3(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 17. maja 2011 Portugalski na njeno prošnjo odobril finančno pomoč z Izvedbenim sklepom 2011/344/EU (2). Ta finančna pomoč je bila odobrena v podporo programu korenitih gospodarskih in finančnih reform (v nadaljnjem besedilu: program), katerega namen je ponovno vzpostaviti zaupanje, omogočiti ponovno trajnostno rast gospodarstva ter zaščititi finančno stabilnost na Portugalskem, v euroobmočju in Uniji.

(2)

V skladu s členom 3(10) Izvedbenega sklepa 2011/344/EU je Komisija med 4. in 16. decembrom 2013 skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in v povezavi z Evropsko centralno banko (ECB) izvedla deseti pregled napredka portugalskih organov pri izvajanju dogovorjenih ukrepov v okviru programa.

(3)

Četrtletna rast realnega bruto domačega proizvoda (BDP) je bila v tretjem četrtletju leta 2013 še vedno pozitivna, kratkoročni kazalniki pa kažejo na predvideno oživitev gospodarstva. Po napovedih naj bi se realni BDP na letni ravni leta 2013 vseeno zmanjšal za 1,6 %, vendar naj bi bil v letih 2014 in 2015 ponovno v pozitivnem območju, pri čemer naj bi njegova rast znašala 0,8 oziroma 1,5 %. Obeti za trg dela so se prav tako izboljšali, čeprav je stopnja brezposelnosti še vedno visoka, pri čemer naj bi bila najvišja leta 2014, ko naj bi dosegla 16,8 %, nato pa naj bi začela postopoma upadati. Negativna tveganja v zvezi z makroekonomskimi obeti niso odpravljena, saj je predvideno okrevanje močno odvisno od ugodnih razmer na prodajnih in finančnih trgih, ki so odvisne tudi od splošnejših evropskih obetov.

(4)

Do novembra 2013 se je gotovinski primanjkljaj države v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zmanjšal za 0,25 % BDP (brez izrednih dejavnikov), kar je bila posledica rasti prihodkov, ki je bila hitrejša od rasti odhodkov. Pospeševanje rasti davčnih prihodkov odraža oživitev gospodarske dejavnosti v zadnjih mesecih in učinkovitejšo davčno upravo, zlasti na področju boja proti goljufijam. Na odhodkovni strani je izvrševanje proračuna na splošno usklajeno s cilji drugega rebalansa proračuna.

(5)

Ciljni javnofinančni primanjkljaj v višini 5,5 % BDP (brez dokapitalizacij bank) v letu 2013 bo verjetno dosežen, pri čemer bo dejanski primanjkljaj morda celo manjši od ciljnega. To je posledica uresničitve pozitivnih tveganj v zadnjih mesecih leta, medtem ko se večina negativnih tveganj ni uresničila. Zlasti naj bi bili preseženi implicitni cilji glede pobiranja davkov v okviru drugega rebalansa proračuna. Poleg tega je bil donos enkratne sheme reguliranja dolga za neplačane davke in prispevke za socialno varnost, ki se je začela izvajati konec leta 2013, za približno 0,3 % BDP višji od predvidenega. Tudi črpanje sredstev Unije naj bi bilo boljše od prvotnih ocen. Omejena so bila tudi negativna tveganja zaradi ponovnih pogajanj o javno-zasebnih partnerstvih. Nekatera negativna tveganja so kljub temu še vedno prisotna, zlasti nižji prihodki od davkov na nepremičnine, kot so bili predvideni, medtem ko prekoračitev posebnih postavk odhodkov, zlasti pri stroških osebja, vmesni potrošnji in pokojninskih prejemkih, ni mogoče izključiti.

(6)

Državni proračun za leto 2014 in druga podporna zakonodaja sta skladna s ciljnim primanjkljajem za leto 2014 v višini 4 % BDP. Za dosego ciljev se izvajajo konsolidacijski ukrepi v višini približno 2,3 % BDP, kar zajema tudi pritiske na proračun in potrebo po ponovni vzpostavitvi začasne dodelitve proračunskih sredstev za leto 2014. Ukrepi so večinoma trajni in temeljijo predvsem na varčevanju pri odhodkih.

(7)

Večina konsolidacije v letu 2014, približno 1,8 % BDP bi moral biti pridobljena na podlagi pregleda javnih odhodkov, ki je bil opravljen v preteklem letu s ciljem povečati pravičnost in učinkovitost pri zagotavljanju socialnih transferjev in javnih storitev. Glavni ukrepi na podlagi pregleda javnih odhodkov bodo izvedeni na treh področjih: (1) omejitev stroškov za plače v javnem sektorju z zmanjšanjem števila zaposlenih v javnem sektorju in spreminjanjem sestave delovne sile, tako da bi zajemala večje število visoko usposobljenih delavcev, in sicer s programom prekvalifikacije in shemo, v okviru katere se delavci odločijo za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja; nadaljnja uskladitev delovnih pravil javnega in zasebnega sektorja ter revizija plačne lestvice in racionalizacija dodatkov k plači; povečanje prispevkov upravičencev v posebne sisteme zdravstvenega zavarovanja s ciljem samofinanciranja teh sistemov; (2) omejitev javnofinančnih odhodkov za pokojnine glede na potrebo po ponovni oceni njihove vzdržnosti v zvezi z demografskim razvojem in hkrati zaščita najnižjih pokojnin, in sicer z dvigom zakonsko določene upokojitvene starosti prek sprememb faktorja vzdržnosti javnih financ; preoblikovanje „izrednega solidarnostnega prispevka“ z znižanjem najnižjega praga za uporabo progresivne stopnje ter pragov za uporabo višjih stopenj; racionalizacija pokojnin po umrlih zavarovancih v pokojninskem sistemu Caixa Geral de Aposentações in za javne uslužbence in splošnem pokojninskem sistemu; znižanje vseživljenjskih pokojnin politikov; (3) prihranki pri vmesni potrošnji in programih odhodkov v resornih ministrstvih.

(8)

S ciljem doseganja ciljnega primanjkljaja v višini 4 % BDP, bi morali organi sprejeti dodatne manj donosne trajne ukrepe na strani prihodkov v višini 0,4 % BDP, katerih cilj je dodatno povečanje učinkovitosti in pravičnosti sedanje davčne strukture in strukture socialnih prejemkov in ki dopolnjujejo sveženj pregleda javnih odhodkov. Poleg tega bi bilo treba izvesti več enkratnih ukrepov v skupni vrednosti 0,2 % BDP, ki bodo več kot izravnali stroške enkratnih vnaprejšnjih plačil, povezanih z uvedbo sheme, v okviru katere se delavci odločijo za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja, v javnem sektorju.

(9)

Večina zgoraj navedenih ukrepov je bila sprejeta z zakonom o proračunu za leto 2014 ali s spremembami posebne zakonodaje. Nekateri predvideni konsolidacijski ukrepi še niso v celoti uzakonjeni. Ti ukrepi vključujejo zaostritev pogojev za upravičenost do pokojnin po umrlih zavarovancih (poleg sprememb nadomestnih stopenj, kadar se osebi izplačuje več različnih pokojnin), prodajo koncesij za spletne igre na srečo, prenos zdravstvenega sklada poštnih storitev (CTT) na sektor države in prodajo pristaniških koncesij.

(10)

Celovita reforma davka od dohodkov pravnih oseb, katere cilj je spodbujanje poenostavitve in krepitve internacionalizacije in konkurenčnosti portugalskih podjetij, je bila v parlamentu odobrena decembra 2013 in je začela veljati 1. januarja 2014. Ključna elementa reforme sta znižanje standardne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 25 % na 23 % in nižja 17-odstotna stopnja, ki velja za prvih 15 000 EUR obdavčljivega dohodka malih in srednje velikih podjetij. Poleg obstoječih dodatnih davkov se bo tretji dodatni državni davek v višini 7 % uporabljal za obdavčljiv dobiček, ki bo presegal 35 milijonov EUR. Druge ključne določbe reforme vključujejo pregled davčnih spodbud, spremembe obdavčitve dividend in kapitalskih dobičkov, obdavčitve skupine in sistema neopredmetenih sredstev, uvedbo sistema oprostitve obdavčitve za deleže, podaljšanje obdobja, v katerem je mogoče prenesti izgube, ter dodatno omejitev pravice do odbitka obresti.

(11)

Delež dolga glede na BDP bo po pričakovanjih najvišji v letu 2013, ko naj bi znašal nekoliko manj kot 129,5 %, nato pa naj bi začel upadati. Popravek navzgor profila dolga v primerjavi s kombiniranim osmim in devetim pregledom je mogoče kljub temu, da je bilo izvrševanje proračuna boljše od pričakovanega, v veliki meri pojasniti z znatnim povečanjem denarnih sredstev v državni blagajni ter prenosom nekaterih kratkoročnih ukrepov za zmanjšanje dolga na leto 2014, ki ga je izvedel sklad za finančno stabilizacijo socialne varnosti. Skladno s tem naj bi neto dolg – ki ne vključuje gotovinskih vlog Instituto de Gestão do Crédito Público (IGCP) – dosegel najvišjo stopnjo pri približno 120 % BDP, kar je nekoliko pod pričakovano ravnjo na podlagi zadnjega pregleda. Pričakovani upad deleža javnofinančnega dolga glede na BDP bo od leta 2014 podprt z načrtovano oživitvijo gospodarstva ter upadom gotovinskih vlog in uresničevanjem kratkoročnih ukrepov sklada za finančno stabilizacijo socialne varnosti za zmanjšanje dolga.

(12)

Postopek prilagoditve proračuna temelji na vrsti različnih fiskalnih strukturnih ukrepov za povečanje nadzora nad javnofinančnimi odhodki in izboljšanje pobiranja prihodkov. Celovita reforma okvirnega zakona o proračunu poteka na več pomembnih področjih. Vendar naj bi postopek glede na obseg reforme in potrebo po obsežnem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi potekal v dveh fazah. Kažejo se rezultati uvedbe novega sistema za nadzor obveznosti z omejitvijo kopičenja dodatnih zaostalih plačil, vendar je treba njegovo izvajanje pozorno spremljati za zagotovitev, da so obveznosti pokrite z razpoložljivim financiranjem. Vzpostavljena bo projektna skupina za oceno in izboljšanje tega procesa. V javni upravi se izvajajo reforme za posodobitev in racionalizacijo zaposlovanja in subjektov v javnem sektorju. Nadaljujejo se reforme za vzpostavitev sodobnega modela obvladovanja tveganja glede skladnosti na področju upravljanja prihodkov. Nedavno je bila ustanovljena nova enota za oceno tveganja, ki bo kmalu začela delovati in se bo osredotočala zlasti na izboljšanje izpolnjevanja obveznosti s strani nekaterih skupin davkoplačevalcev, kot so samozaposleni in premožni posamezniki. Nekatere druge reforme, kot je zmanjšanje števila lokalnih davčnih uradov, so odložene. Čeprav ponovna pogajanja o javno-zasebnih partnerstvih napredujejo, jih ni bilo mogoče zaključiti do konca leta 2013. Vendra pa se še vedno pričakujejo znatni prihranki za leto 2014 in nadaljnja leta. Podjetja v državni lasti so v povprečju dosegla operativno ravnovesje do konca leta 2012, predvidene pa so še dodatne reforme za preprečevanje ponovnega poslabšanja njihovih rezultatov. Privatizacija dobro napreduje, pri čemer prihodki presegajo ciljne prihodke v okviru programa. Z reformami zdravstvenega sektorja, ki se večinoma izvajajo v skladu s cilji, se dosegajo znatni prihranki.

(13)

Na področju izvajanja politike in reform v zdravstvenem sektorju se še vedno dosega napredek, pri čemer se zagotavljajo prihranki na podlagi povečanja učinkovitosti. Konsolidirani primanjkljaj v sektorju se je od leta 2010 močno zmanjšal. Vendar so morali organi zaradi preostalih zaostalih plačil, tesne proračunske postavke in višjih stroškov dela zaradi ponovne uvedbe 13. in 14. plače pospešiti obstoječe reforme. Obstoj pomembnih zaostalih plačil je tesno (čeprav ne izključno) povezan s stalnim nezadostnim financiranjem bolnišnic v državni lasti glede na njihovo zagotavljanje storitev. Organi so še vedno zavezani k izvajanju sedanje bolnišnične reforme in k nadaljnji prilagoditvi sklopa ukrepov, povezanih z zdravili, centraliziranim javnim naročanjem in osnovnim zdravstvenim varstvom.

(14)

Kapitalski količniki bank so še naprej brez težav izpolnjevali zahteve Evropskega bančnega organa (EBA) glede regulativnih kapitalskih blažilnikov ter enega od ciljev programa, tj. 10-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ta kapitalski blažilnik ostaja na splošno ustrezen ob uporabi pravil nove direktive o kapitalskih zahtevah (CRD) IV za ocenjevanje kapitala bank. Ta nova pravila glede kapitala se uporabljajo od januarja 2014, pri čemer prag za količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala znaša 7 %. Sistemsko razmerje med posojili in vlogami znaša 120,7 % in se bo verjetno še naprej zniževalo do konca leta 2014, pri čemer so nekatere banke že zdaj pod tem pragom. Stalno se krepijo prizadevanja za bolj raznolike vire financiranja v podjetniškem sektorju. Organi na podlagi priporočil zunanje revizije obstoječih državno zavarovanih kreditnih linij za leto 2013 izvajajo ukrepe, namenjene izboljšanju uspešnosti in upravljanja teh instrumentov, vključno s sposobnostmi in izkušnjami na področju obvladovanja tveganja. Pravni okvir za nova orodja za prestrukturiranje dolga, ki je usmerjen v gospodinjstva in katerega cilj je doseči zunajsodno poravnavo dolgov, je vzpostavljen in v celoti deluje. Podobno se ocenjuje vpliv sprememb v zakonodaji na področju plačilne nesposobnosti podjetij in izterjav, ker zdaj delujejo novi mehanizmi za prestrukturiranje in izterjavo dolga. Sklop instrumentov za obvladovanje krize je v končni fazi priprave. Sklad za reševanje bank deluje, uvedena so bila pooblastila za zgodnje posredovanje, zakon o dokapitalizaciji pa je bil spremenjen, tako da se v njem upošteva Sporočilo Komisije z dne 1. avgusta 2013 o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize (3). Izvaja se načrt ukrepanja za izboljšanje učinkovitosti in upravljanja nacionalnega sistema zavarovanja, da bi ta bolj ustrezal potrebam malih in srednje velikih podjetij po financiranju.

(15)

Pri izvajanju strukturnih reform za večjo rast in konkurenčnost je bil dosežen nadaljnji napredek. Organi so sprejeli dodatne ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti in povečanje učinkovitosti trga dela, vključno z okrepljenimi politikami aktiviranja in načrtom za jamstvo za mlade. Pripravljajo se revizije, ki spreminjajo opredelitev poštenega odpuščanja v delovnem zakoniku, potem ko je bila prejšnje ureditve razglašena za neustavne. Dodatni ukrepi so bili sprejeti tudi na področju izobraževanja, pri katerem je napredek na splošno zadovoljiv.

(16)

Vlada je odobrila novo dajatev za energetske operaterje za leto 2014, ki jo je treba pozorno spremljati, da se preprečijo motnje v sistemu. V zvezi z odpravo tarifnega dolga na področju električne energije in zagotavljanjem vzdržnosti sistema so potrebne dodatne reforme.

(17)

V telekomunikacijskem in poštnem sektorju so bili izvedeni ukrepi zaradi zagotavljanja skladnosti s predpisi Unije in krepitve doseganja ciljev programa. Izbor izvajalcev univerzalnih storitev in revizija obstoječe pogodbe s prvotnim operaterjem pomenita pozitiven razvoj v smeri popolnega izvajanja Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Z objavo zakonodaje, ki določa okvir koncesijske pogodbe z nacionalnim izvajalcem poštnih storitev, se bo skrajšalo sedanje obdobje koncesije, s čimer se bo povečala konkurenčnost. Organi so še vedno zavezani k povečevanju vzdržnosti in učinkovitosti v prometnem sektorju.

(18)

Usklajevanje sektorske zakonodaje z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) napreduje, z nekaterimi zamudami pri sprejemanju regulativnega okvira za gradbeni sektor, spremenjenih poslovnikov poklicnih združenj in notranjih predpisov za sprejetje horizontalnega okvirnega zakona o javnih strokovnih združenjih. Organi se zavzemajo za nadaljnje izboljšanje delovanja enotne kontaktne točke.

(19)

Izvaja se ocena reforme najema v mestih, potem ko je bil v celoti uveden nov pravni okvir. Organi nameravajo okrepiti svoja prizadevanja za boj proti davčnim utajam na trgu najemnih stanovanj.

(20)

Nov okvir nacionalnih regulativnih organov napreduje, pri čemer se spreminja relevantni predpisi in pričakuje se da bodo kmalu te spremebe kmalu sprejete. Objava nove odredbe o določitvi prispevkov regulatorjev za leto 2014 je odložena.

(21)

Reforme pravosodnega sistema se nadaljujejo po načrtih. Napredek je bil dosežen pri izvajanju zakona o organizaciji pravosodja za poenostavitev sodnega sistema, objavljen je bil zakon o krepitvi organa sodnih izvršiteljev in stečajnih upraviteljev, v končni fazi priprave pa je tudi nov zunajsodni postopek, ki vključuje predkazensko obravnavo za opredelitev in poravnavo zunajsodnih zadev. Na področju ukrepov za izboljšanje okolja za podeljevanje dovoljenj in zmanjšanje upravnega bremena je bil dosežen napredek s sprejetjem pravnih določb o poenostavitvi izdaje dovoljenj na področju turizma, industrije in prostorskega načrtovanja. Pripravlja se zakonodaja o komercialni izdaji dovoljenj, pregleduje pa se tudi pravna ureditev za urbanizem in gradbeništvo.

(22)

Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba Izvedbeni sklep 2011/344/EU spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V členu 3 Izvedbenega sklepa 2011/344/EU se odstavka 8 in 9 nadomestita z naslednjim:

„8.   Portugalska v skladu s specifikacijami iz memoranduma o soglasju v letu 2014 sprejme naslednje ukrepe:

(a)

javnofinančni primanjkljaj v letu 2014 ne preseže 4 % BDP. Pri izračunu tega primanjkljaja se ne upoštevajo morebitni proračunski stroški ukrepov za pomoč bankam v okviru strategije vlade za finančni sektor. Portugalska za dosego tega cilja izvede konsolidacijske ukrepe v višini 2,3 % BDP, kot je opredeljeno v zakonu o proračunu za leto 2014 in podporni zakonodaji, sprejeti za ta namen;

(b)

poleg trenutno sprejetih pokojninskih ukrepov se obstoječa pokojninska zakonodaja pokojninskega sistema za javne uslužbence (CGA) spremeni do konca januarja 2014, da se zagotovi, da se nova pravila o faktorju vzdržnosti in s tem višja upokojitvena starost dejansko uporabljajo tudi za ta sistem; Portugalska razvije tudi nove celovite ukrepe kot del trenutne strukturne reforme pokojnin v letu 2014 s ciljem zagotovitve njihove vzdržnosti ob krepitvi načel enakosti;

(c)

za zagotavljanje nadzora nad morebitnimi odstopanji pri odhodkih vlada natančno spremlja upoštevanje resorskih zgornjih mej odhodkov prek mesečnega poročanja svetu ministrov;

(d)

Portugalska hitro opredeli in izvede predvidene spremembe pogojev za upravičenost do pokojnin po umrlih zavarovancih ter pogoje za prodajo dovoljenj za spletne igre na srečo. Poleg tega Portugalska sprejme odločne ukrepe za izvajanje prodaje pristaniških koncesij;

(e)

izvede se celovita reforma davka od dohodkov pravnih oseb znotraj obstoječega proračunskega okvira, da se upoštevajo cilji fiskalne konsolidacije;

(f)

ohrani se pravilo o mirovanju za davčne odhodke na centralni, regionalni ali lokalni ravni. Dodatno se okrepi boj proti davčnim utajam in goljufijam za različne vrste davkov, med drugim s spremljanjem novega sistema elektronskega izdajanja računov. V prvi četrtini leta 2014 se izvede študija sive ekonomije na stanovanjskem trgu, da se poiščejo načini za zmanjšanje davčnih utaj na trgu najemnih stanovanj;

(g)

če se bodo uresničila negativna pravna tveganja ali druga negativna tveganja v zvezi z izvrševanjem proračuna, bo Portugalska izvedla visokokakovostne izravnalne ukrepe, da bi dosegla ciljni primanjkljaj;

(h)

po letu 2014 mora Portugalska leta 2015 doseči javnofinančni primanjkljaj v višini največ 2,5 % BDP in ustaviti kopičenje domačih zaostalih plačil. Strategija za doseganje cilja temelji na reformi državnega dokumenta, ki se osredotoča na vzdržnost socialne varnosti, reformo javne uprave, večjo učinkovitost na področju zdravstva in izobraževanja ter okoljske davke. Izvajajo se obsežna posvetovanja s političnimi in socialnimi partnerji za pospešitev in opredelitev reform. Napredek v zvezi s tem postopkom se analizira v okviru enajstega pregleda, opredeljeni ukrepi pa se odražajo v dokumentu o fiskalni strategiji za leto 2014. Da bi bile izpolnjene okvirne zahteve glede proračuna Unije, ta dokument vsebuje tudi podatke o srednjeročnih proračunskih načrtih;

(i)

Portugalska sprejme dodatne ukrepe za nadaljnjo krepitev sistema upravljanja javnih financ. Razdrobitev proračuna se zmanjša z omejitvijo števila proračunskih uporabnikov in pregledom klasifikacije lastnih prihodkov. Še naprej se uporablja strategija za potrjevanje in poravnavo zaostalih plačil, zakon o nadzoru obveznosti pa se v celoti uveljavi za vse javne subjekte, da se prepreči nastanek novih zaostalih plačil. Portugalska pregleda okvirni zakon o proračunu, da se v celoti prenese ustrezna zakonodaja Unije. Poleg tega Portugalska izvede celovitejšo revizijo svojega okvirnega zakona o proračunu, da se poenostavi struktura proračunskih sredstev, okrepi prevzemanje odgovornosti in dodatno utrdi navzočnost javnih financ v srednjeročnem okviru. Portugalska zagotovi, da se ukrepi za izvajanje novega proračunskega okvira na ravni centralne vlade uporabljajo tudi na regionalni in lokalni ravni;

(j)

Portugalska še naprej izvaja program reform v smeri sodobnega in učinkovitejšega upravljanja prihodkov v skladu z mednarodnimi najboljšimi praksami. Portugalska zmanjša število občinskih davčnih uradov za vsaj 25 % v prvi četrtini leta 2014 in za dodatnih 25 % do maja 2014. Število virov, namenjenih za izvajanje revizij v davčni upravi, se poveča za vsaj 30 % celotnega osebja. Znotraj davčne uprave se ustanovi nov oddelek za davkoplačevalske storitve, ki bo poenotil različne storitve za davkoplačevalce. Enota za obvladovanje tveganja je popolnoma delujoča od prve četrtine leta 2014 in je na začetku osredotočena na ciljne projekte za izboljšanje izpolnjevanja obveznosti samozaposlenih strokovnjakov in premožnih posameznikov. Stalno se spremlja stanje na področju upoštevanja davčnih predpisov;

(k)

Portugalska še naprej izvaja reforme javne uprave. Po celoviti reviziji plačnih lestvic v javni upravi, ki bo izvedena v okviru dvanajstega pregleda, se v prvi polovici leta 2014 pripravi enotna plačna lestvica, ki je usmerjena v racionalizacijo in skladnost politike prejemkov za vse poklice ter bo dokončana do konca leta 2014. To bo nadomestilo revizijo plač, vključeno v zakon o proračunu za leto 2014. Poleg tega Portugalska na podlagi raziskave denarnih dodatkov pripravi poročilo o celoviti reformi dodatkov k plači. Osnutek zakonodaje za enotno lestvico dodatkov se predstavi v enajstem pregledu;

(l)

Portugalska dokonča izvajanje strategije skupnih služb v javni upravi;

(m)

Portugalska v celoti izvaja nov pravni in institucionalni okvir za javno-zasebna partnerstva. V različnih sektorjih potekajo ponovna pogajanja o javno-zasebnih partnerstvih, da se omeji njihov vpliv na proračun. V skladu z novim okvirnim zakonom o podjetjih v državni lasti in okrepljeno vlogo ministrstva za finance se ustanovi tehnična enota za spremljanje podjetij v državni lasti. Vlada še naprej izvaja obsežen program prestrukturiranja podjetij v državni lasti z namenom doseganja vzdržnega operativnega ravnovesja. Portugalska vlada nadaljuje privatizacijo, ki je že v pripravi;

(n)

Portugalska predstavi poročilo z naslednjima ciljema:

i.

opredelitev prekrivanj služb in pristojnosti ter drugih virov neučinkovitosti med osrednjo in lokalno ravnijo države ter

ii.

reorganizacija mreže decentraliziranih služb ministrstev, predvsem prek mreže upravnih enotnih kontaktnih točk (‚Lojas do Cidadão‘) uradov za javno upravo in drugih pristopov, z zajemanjem učinkovitejših geografskih območij ter krepitvijo uporabe skupnih služb in e-uprave;

(o)

Portugalska zagotovi uspešnost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva z nadaljnjo racionalno uporabo storitev in nadzora odhodkov, zmanjšanjem javne porabe za zdravila in odpravo zaostalih plačil;

(p)

Portugalska še naprej izvaja reorganizacijo in racionalizacijo bolnišničnega omrežja s specializacijo, združevanjem in racionalizacijo bolnišničnih storitev ter skupnim upravljanjem in vodenjem bolnišnic ter zagotovi izvajanje večletnega akcijskega načrta za bolnišnično reorganizacijo;

(q)

Portugalska po sprejetju sprememb zakona 6/2006 o novem najemu v mestih in uredbe z zakonsko močjo o poenostavitvi upravnega postopka ob prenovi izvede celovit pregled delovanja stanovanjskega trga;

(r)

ob spoštovanju odločbe ustavnega sodišča z dne 20. septembra 2013 Portugalska pripravi in izvede alternativne možnosti reforme trga dela s podobnim učinkom;

(s)

Portugalska spodbuja razvoj plač, skladen s ciljema spodbujanja ustvarjanja novih delovnih mest in izboljšanja konkurenčnosti podjetij, da se odpravijo makroekonomska neravnotežja. V programskem obdobju je vsako povišanje minimalnih plač možno le, če je to upravičeno z vidika razvoja dogodkov v gospodarstvu in na trgu dela;

(t)

Portugalska nadaljuje z izboljševanjem učinkovitosti svojih aktivnih politik trga dela v skladu z rezultati poročila o oceni stanja in akcijskim načrtom za izboljšanje delovanja javnih zavodov za zaposlovanje;

(u)

Portugalska nadaljuje z izvajanjem ukrepov iz svojih akcijskih načrtov za izboljšanje kakovosti srednješolskega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti vlada predstavi načrte za učinkovitejši okvir financiranja šol, ustanovijo pa se tudi referenčne poklicne šole;

(v)

Portugalska dokončno sprejme manjkajoče sektorske spremembe, ki so potrebne za celovito izvajanje Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*)

(w)

Portugalska izboljša poslovno okolje tako, da zaključi nujne reforme za zmanjšanje upravnih bremen (polno operativne enotne kontaktne točke, določene z Direktivo 2006/123/ES, in projekti brez predhodnega dovoljenja) in z zbliževanjem značilnosti reguliranih poklicev z ustreznimi direktivami Unije in izvajanjem nadaljnje poenostavitve obstoječih postopkov za izdajo dovoljenj, predpisov in drugih upravnih bremen v gospodarstvu, ki močno ovirajo razvoj gospodarskih dejavnosti;

(x)

Portugalska dokonča reformo sistema upravljanja pristanišč, vključno s preoblikovanjem koncesij za vodenje pristanišč;

(y)

Portugalska izvaja ukrepe za izboljšanje delovanja prometnega sistema;

(z)

Portugalska nadaljuje z izvajanjem ukrepov prenosa ‚železniških paketov‘ EU;

(aa)

Portugalska izvaja načrt za oblikovanje neodvisne logistične družbe za plin in električno energijo;

(ab)

Portugalska izvaja ustrezne ukrepe za odpravo tarifnega dolga na področju električne energije in za zagotovitev vzdržnosti nacionalnega elektroenergetskega sistema;

(ac)

vlada predloži portugalskemu parlamentu spremenjene statute poklicnih združenj;

(ad)

Portugalska odobri ustrezne spremembe poslovnikov nacionalnih regulativnih organov;

(ae)

Portugalska še naprej odpravlja ovire za vstop, omili obstoječe zahteve za dovoljenje in zmanjša upravno breme v storitvenem sektorju;

(af)

Portugalska objavlja četrtletna poročila o stopnjah izterjave, trajanju in stroških primerov plačilne nesposobnosti podjetij, trajanju in stroških davčnih primerov ter o stopnji zaključenih sodnih primerov izvrševanja;

(ag)

Portugalska sprejme zakone na področju gradbeništva in druge sektorske spremembe, potrebne za celovito izvajanje Direktive 2006/123/ES;

(ah)

Portugalska oceni učinek neobveznega računovodstva na podlagi nastanka plačil za DDV;

(ai)

Portugalska izvede popis in analizo stroškov predpisov, ki bodo najverjetneje imeli večji vpliv na gospodarsko dejavnost.

9.   Za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančni sektor si Portugalska prizadeva za ohranjanje ustrezne ravni kapitala v svojem bančnem sektorju in ustrezno zmanjšanje njegove zadolženosti v skladu z roki iz memoranduma o soglasju. Portugalska v zvezi s tem izvaja strategijo za portugalski bančni sektor, o kateri se je dogovorila s Komisijo, ECB in MDS, da se ohrani finančna stabilnost. Portugalska zlasti:

(a)

spremlja prehod bank na nova pravila glede kapitala, kot so določena v svežnju, povezanem z direktivo o kapitalskih zahtevah IV (CRD IV), in zagotovi, da ostajajo kapitalski blažilniki sorazmerni z zahtevnim poslovnim okoljem;

(b)

svetuje bankam, naj trajnostno okrepijo svoje varovalne mehanizme;

(c)

ostaja zavezana zagotavljanju nadaljnje podpore bančnemu sistemu, če bo to potrebno, in spodbujanju bank k iskanju zasebnih rešitev, medtem ko so sredstva iz mehanizma za podporo solventnosti bank na voljo v skladu z nedavno spremenjenimi pravili Unije o državni pomoči za zagotavljanje nadaljnje podpore uspešnim bankam, pri čemer morajo biti izpolnjeni strogi pogoji;

(d)

zagotovi uravnoteženo in ustrezno zmanjšanje zadolženosti bančnega sektorja, ki je še naprej bistveno za trajno odpravo neravnovesij pri financiranju in srednjeročno zmanjšanje odvisnosti od financiranja iz Eurosistema. Načrti bank glede financiranja in kapitala se pregledajo vsako četrtletje;

(e)

še naprej krepi nadzorno organizacijo BdP (Banco de Portugal), optimizira njen nadzorni proces ter razvije in izvaja nove nadzorne metodologije in orodja. BdP bo pregledala standarde glede nedonosnih posojil, da bo dosegla uskladitev z merili, vključenimi v ustrezen tehnični standard EBA, v skladu s časovnim okvirom, določenim na ravni EU;

(f)

na četrtletni osnovi še naprej spremlja morebitne potrebe bank po kapitalu z uporabo pristopa, usmerjenega v prihodnost, pod izjemnimi pogoji, tudi z vključevanjem novega okvira testiranja izjemnih situacij od zgoraj navzdol v postopek zagotavljanja kakovosti, ki omogoča pregled ključnih dejavnikov rezultatov;

(g)

nadaljuje s poenostavitvijo delovanja skupine Caixa Geral de Depósitos (CGD), ki je v državni lasti;

(h)

prenese upravljanje kreditov Banco Português de Negócios (BPN), ki jih ima trenutno družba Parvalorem, zunanjim podjetjem, izbranim v postopku za zbiranje ponudb, z nalogo, da postopno izterjajo sredstva, ter zagotovi pravočasno prodajo hčerinskih družb in sredstev v drugih dveh pravnih subjektih s posebnim namenom v državni lasti;

(i)

analizira načrte za sanacijo bank in bančnemu sistemu izda smernice v zvezi z načrti za sanacijo v skladu z ustreznimi tehničnimi standardi EBA (njihovimi osnutki) in prihodnjo direktivo Unije o sanaciji in reševanju kreditnih institucij ter pripravi načrte za reševanje na podlagi poročil, ki so jih predložile banke;

(j)

dokonča izvajanje okvira za finančne institucije, da te sodelujejo pri zunajsodnem prestrukturiranju dolga za gospodinjstva, in zagotovi lažjo uporabo okvira pri prestrukturiranju dolgov podjetij;

(k)

pripravlja četrtletna poročila o izvajanju novih orodij za prestrukturiranje. Na podlagi nedavno izvedene ankete preuči alternativne možnosti za povečanje uspešne sanacije družb, ki so se zavezale, da bodo upoštevale poseben postopek obnove za podjetja v resnih finančnih težavah (PER) in sistem sanacij podjetij prek zunajsodnih dogovorov za podjetja v težkem ekonomskem položaju ali neizbežni ali dejanski insolventnosti (SIREVE);

(l)

še naprej spremlja visoko zadolženost podjetniškega sektorja in gospodinjstev prek četrtletnih poročil ter spremlja izvajanje novega okvira za prestrukturiranje dolga, da se zagotovi njegovo čim učinkovitejše delovanje;

(m)

na podlagi že predstavljenih predlogov spodbudi diverzifikacijo alternativnih možnosti financiranja v podjetniškem sektorju, razvije in izvaja rešitve, ki podjetniškemu sektorju zagotavljajo alternativne možnosti financiranja poleg tradicionalnega bančnega kredita s sklopom ukrepov za izboljšanje dostopa teh podjetij do kapitalskih trgov;

(n)

izboljša uspešnost in upravljanje obstoječih državno zavarovanih kreditnih linij na podlagi rezultatov nedavne zunanje revizije. Izvaja nedavno revidiran načrt za boljše upravljanje nacionalnega sistema zavarovanja in si prizadeva, da bi bili ti sistemi učinkovitejši, hkrati pa zmanjšuje tveganja za državo;

(o)

vzpostavi razvojno finančno institucijo, katere cilj sta poenostavitev in centralizacija upravljanja vračljivega dela finančnih instrumentov strukturnih skladov Unije za programsko obdobje 2014–2020. Institucija ne sprejema vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in ne sodeluje pri neposrednem posojanju.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko.

V Bruslju, 18. februarja 2014

Za Svet

Predsednik

G. STOURNARA


(1)  UL L 118, 12.5.2010, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Sveta 2011/344/EU z dne 17. maja 2011 o finančni pomoči Unije Portugalski (UL L 159, 17.6.2011, str. 88).

(3)  UL C 216, 30.7.2013, str. 1.

(4)  Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51).

(5)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).


III Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

10.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/69


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 303/13/COL

z dne 10. julija 2013

o shemi sklada za čarterske lete za severno Norveško (Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTE (V NADALJNJEM BESEDILU: NADZORNI ORGAN) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) ter zlasti člena 61 Sporazuma in Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču), zlasti člena 24 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3),zlasti člena 1(2) dela I ter člena 6 in člena 7(4) dela II,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

(1)

Po razgovorih z Nadzornim organom pred priglasitvijo so norveški organi v dopisu z dne 2. maja 2012 priglasili shemo sklada za čarterske lete za severno Norveško v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 (1).

(2)

Nadzorni organ je z dopisom z dne 27. junija 2012 (2) obvestil norveške organe, da bo začel formalni postopek preiskave iz člena 1(2) dela I in člena 6(1) dela II Protokola 3 v zvezi z načrtom za dodelitev pomoči na podlagi sheme sklada za čarterske lete za severno Norveško.

(3)

Odločba Nadzornega organa (št. 246/12/COL) o začetku formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije  (3).

(4)

Norveški organi so z dopisom z dne 27. avgusta 2012 predložili svoje pripombe glede Odločbe št. 246/12/COL (4).

(5)

Nadzornemu organu je pripombe glede Odločbe št. 246/12/COL predložilo osem zainteresiranih tretjih oseb (5).

(6)

Norveški organi so z dopisoma z dne 15. novembra 2012 (6) in 23. aprila 2013 (7) predložili svoja stališča o pripombah tretjih oseb.

2.   Opis predlaganega ukrepa

2.1   Shema sklada za čarterske lete

(7)

Ukrep zajema vzpostavitev sheme sklada za čarterske lete (v nadaljnjem besedilu: sklad za čarterske lete ali shema) za dodeljevanje pomoči organizatorjem potovanj, ki nudijo čarterske lete (8) v tri okrožja na severu Norveške: Nordland, Troms in Finnmark (v nadaljnjem besedilu: okrožja). Sklad za čarterske lete bo neprofitno podjetje, ki bo delovalo kot orodje za dodeljevanje pomoči. Kapitalizacija sklada za čarterske lete bo izvedena s sredstvi treh okrožij.

(8)

Shema bo zajela čarterske lete do vseh letališč na severu Norveške. Norveški organi predvidevajo, da bodo v poštev prišla samo velika letala (9), saj so običajno le takšna letala primerna za čarterske lete (10). Vsa letališča na severu Norveške imajo presežne zmogljivosti.

(9)

Pomoč bo izvedena v obliki plačila v višini največ 25 % skupnih stroškov čarterskih letov organizatorja potovanj za upravičene lete in bo omejena zgolj na takšne stroške (11).

(10)

Norveški organi pričakujejo, da bo sklad za čarterske lete zagotovil16 serij čarterskih letov (12), pri čemer bo v prvem letu vsaka serija vključevala sedem povratnih letov, torej bo skupaj izvedenih 112 povratnih letov. Zasedenost sedežev (13) v višini 60 % je najslabši možni scenarij, v skladu s katerim bi bila intenzivnost pomoči največja (14). Ob predpostavki, da bo povprečna zasedenost sedežev 60-odstotna, je celotni letni znesek pomoči iz sklada za čarterske lete ocenjen na približno 8 400 000 NOK (15).

(11)

Shema je del skladne strategije regionalnega razvoja norveških organov. Eden od ključnih ciljev norveške „politike za skrajni sever“ je „okrepiti temelje za zaposlovanje, ustvarjanje vrednosti in blaginjo po vsej državi z regionalnimi in nacionalnimi prizadevanji v sodelovanju s partnerji iz drugih držav in ustreznimi avtohtonimi skupinami“ (16). Politika za severno Norveško je osredotočena predvsem na turizem, njen cilj pa je preprečevanje upada prebivalstva z ustvarjanjem delovnih mest v turistični industriji. Strategija za turizem norveške vlade se sklicuje tudi na sklad za čarterske lete (17). Osredotočenost na turizem za preprečevanje upada prebivalstva je pomembna politika regionalnih organov v okrožjih Nordland, Troms in Finnmark (18).

(12)

Sklad za čarterske lete bo najverjetneje organiziran kot podjetje v lasti treh okrožij. Upravni odbor sklada za čarterske lete bo določil skupino za odobritev vlog za pomoč v okviru sheme na podlagi izpolnjevanja določenih meril.

2.2   Cilj in možni učinek ukrepa pomoči

(13)

Cilj sklada za čarterske lete je povečati uporabo letališč na severu Norveške in s tem prispevati h gospodarskemu razvoju v regiji. Ukrep pomoči je namenjen zmanjšanju ekonomskega tveganja, povezanega z opravljanjem čarterskih (izrednih) letov na sever Norveške.

(14)

Okrožja so redko poseljena območja s povprečno gostoto prebivalstva 4,2 prebivalca na kvadratni kilometer, zato jih je mogoče opredeliti kot „regije z najmanjšim številom prebivalcev“, kot so opredeljene v smernicah Nadzornega organa o regionalni pomoči (19). Poleg tega se okrožja soočajo z upadom prebivalstva.

(15)

V preteklosti je delovalo omejeno število čarterskih linij na sever Norveške, ki pa niso bile uspešne (20). Razlog za to bi lahko bila pravila o odpovedi, ki veljajo za čarterske lete. Odpoved leta v poznejši fazi je zelo draga. Odločitev o tem, ali naj se čarterski let odpove ali ne, je treba sporočiti nekaj mesecev pred izvedbo serije čarterskih letov. Če je prodaja vozovnic na navedeni datum omejena, je treba serijo čarterskih letov pogosto odpovedati. V nasprotnem primeru bi organizator potovanja tvegal, da bo moral plačati pristojbine za odpoved ali nositi izgubo zaradi praznih sedežev. Turistična industrija verjame, da bo mogoče nadaljevati z izvajanjem veliko letov, če se navedeno tveganje zmanjša. Takšni leti bi lahko bili celo dobičkonosni. Vendar pa se zdi, da organizatorji potovanj raje odpovejo lete zaradi tveganja praznih sedežev, kot pa da bi čakali in upali, da bo let s pozno prodajo vozovnic postal dobičkonosen.

(16)

Gospodarski učinek turizma v treh okrožjih je v letu 2010 znašal približno 14 milijard NOK. To vključuje tako neposredne kot tudi posredne učinke turizma (21). V spodnji preglednici je prikazanih nekaj primerov porabe turistov, razdeljene po različnih industrijah v treh okrožjih (22).

Okrožje/industrija

Hrana/pijača

Potniški promet

Dejavnosti

Hrana/pijača

Oblačila in obutev

Spominki, zemljevidi itd.

Finnmark

311,7 mio

470,8 mio

51,1 mio

192,9 mio

45,8 mio

23,2 mio

Troms

453,9 mio

1457,8 mio

80,0 mio

250,8 mio

59,6 mio

31,6 mio

Nordland

664,0 mio

2654,6 mio

110,3 mio

428,7 mio

101,9 mio

46,6 mio

(17)

Hotelska industrija na severu Norveške trpi zaradi presežnih zmogljivosti in nizkih stopenj dobička. Poleg tega se izkoriščenost zmogljivosti med letom močno spreminja. Številna sezonska delovna mesta so izziv za turistično industrijo. Norveški organi predvidevajo, da bo shema prispevala k povečanju turizma v nizki sezoni in zlasti pozitivno vplivala na zaposlovanje v turistični industriji. V letu 2012 je bilo ocenjeno, da bodo turisti, ki potujejo na sever Norveške, v regiji zapravili 9 000 NOK (na osebo) (23). Norveški organi domnevajo, da bo nizka raven pomoči iz sklada za čarterske lete sprožila veliko porabo turistov na ciljnem območju sheme. To je mogoče ponazoriti z naslednjo tabelo (24).

Povprečna zasedenost sedežev

Število turistov v prvem letu

Pomoč iz sklada za čarterske lete

Poraba turistov

Stroški sklada za čarterske lete/poraba turistov

60 %

10 714

8 400 000

96 422 400

8,7 %

61 %

10 892

7 980 000

98 029 440

8,1 %

62 %

11 071

7 560 000

99 636 480

7,6 %

63 %

11 249

7 140 000

101 243 520

7,1 %

64 %

11 428

6 720 000

102 850 560

6,5 %

65 %

11 606

6 300 000

104 457 600

6,0 %

66 %

11 785

5 880 000

106 064 640

5,5 %

67 %

11 964

5 460 000

107 671 680

5,1 %

68 %

12 142

5 040 000

109 278 720

4,6 %

69 %

12 321

4 620 000

110 885 760

4,2 %

70 %

12 499

4 200 000

112 492 800

3,7 %

71 %

12 678

3 780 000

114 099 840

3,3 %

72 %

12 856

3 360 000

115 706 880

2,9 %

73 %

13 035

2 940 000

117 313 920

2,5 %

74 %

13 213

2 520 000

118 920 960

2,1 %

75 %

13 392

2 100 000

120 528 000

1,7 %

76 %

13 571

1 680 000

122 135 040

1,4 %

77 %

13 749

1 260 000

123 742 080

1,0 %

78 %

13 928

840 000

125 349 120

0,7 %

79 %

14 106

420 000

126 956 160

0,3 %

80 %

14 285

0

128 563 200

0,0 %

2.3   Nacionalna pravna podlaga za ukrep pomoči

(18)

Kapitalski vložki okrožij v sklad za čarterske lete bodo izvedeni iz njihovih proračunov. Pravna podlaga za dodeljeno pomoč bodo proračunske odločitve okrožij (25).

(19)

Sklad za čarterske lete bo imel pravico, da dodeli pomoč na podlagi svojega statuta (pravilnika); sklad bo sklepal standardne pogodbe z upravičenci do pomoči.

2.4   Upravičenci

(20)

Vlagatelji za pomoč iz sklada za čarterske lete bodo organizatorji potovanj, tj. čarterski prevozniki. Vse zahtevke za pomoč iz sklada za čarterske lete morajo podpreti tri strani:

organizator potovanj, ki je neposredni prejemnik pomoči,

ponudnik destinacije, ki je lahko družba za upravljanje destinacije, hotel, turistična agencija ali kateri koli drugi komercialni ponudnik turističnih storitev. Pomoč iz sklada za čarterske polete ne bo dodeljena paketom, ki vključujejo samo letalske vozovnice. Dokazati je treba, da potovalni paket vključuje tudi aranžmaje „na tleh“ na ciljnem območju sheme v vrednosti vsaj 800 NOK na turista,

letalska družba, ki mora določiti vse stroške, roke, kazni, obveznosti in odgovornosti, ki veljajo za serije čarterskih letov.

(21)

Skupina za odobritev pomoči iz sklada za čarterske lete lahko vlogo zavrne, če:

če so bile dosežene omejitve sklada, ki jih je določil upravni odbor sklada za čarterske lete za zadevno obdobje,

se za katerega koli od podpornih partnerjev upravičenca verjame, da ne more doseči pričakovane poslovne uspešnosti, opisane v vlogi,

je vloga nepopolna ali ni v skladu z objavljenimi smernicami sklada za čarterske lete.

(22)

Sklad za čarterske lete bo dodeljeval pomoč organizatorjem potovanj, ki upravljajo čarterske lete na sever Norveške. Takšni organizatorji se lahko nahajajo na severu Norveške ali drugje ali v Evropskem gospodarskem prostoru ali zunaj njega.

2.5   Intenzivnost pomoči, upravičeni stroški, prekrivanje z drugimi shemami

(23)

Pomoč bo izvedena v obliki največjega plačila do 25 % skupnih stroškov čarterskih letov in bo omejena zgolj na takšne stroške (tj. na finančne obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe med organizatorjem potovanj in letalsko družbo). Drugi stroški, ki jih imajo organizatorji potovanj, niso upravičeni stroški v okviru sheme.

(24)

Pomoč se izračuna na podlagi povprečne zasedenosti sedežev na letih, opravljenih v okviru serije čarterskih letov, z izjemo praznih letov (26). Zasedenost sedežev se določi tako, da se dejansko število odhajajočih potnikov deli z največjim številom sedežev na letalu. Podatki o potnikih bodo temeljili na uradnih številkah, ki jih beležijo norveški letališki organi. Prazni leti se bodo upoštevali pri izračunu skupnih upravičenih stroškov serije čarterskih letov, ne pa pri izračunu povprečne zasedenosti sedežev.

(25)

Organizatorji potovanj bodo morali prag dobička določiti v višini 80 % zasedenosti sedežev (27). Če prodaja doseže le 60-odstotno ali nižjo zasedenost sedežev, bo sklad za čarterske lete organizatorju potovanja povrnil 25 % stroškov čarterskih letov, kar je največja intenzivnost pomoči. Najvišja podpora (25 %) bo torej namenjena letom, pri katerih je zasedenost sedežev 60 % ali manj. Pomoč se bo zmanjšala na nič, ko zasedenost sedežev doseže 80 %. To je prikazano v spodnji preglednici (28).

Zasedenost sedežev

Prihodki od prodaje (v NOK)

Pomoč iz sklada za čarterske lete (v NOK)

50 %

187 500

75 000

55 %

206 250

75 000

60 %

225 000

75 000

65 %

243 750

56 250

70 %

262 500

37 500

75 %

281 250

18 750

80 %

300 000

0

(26)

Če let, opravljen kot del serije čarterskih letov, doseže zasedenost sedežev med 60 % in 80 %, bo prispevek iz sklada za čarterske lete pokril izgube organizatorja potovanj, ustvarjene pri povezovanju s serijo čarterskih letov. Spodnja slika prikazuje, kako bo deloval sklad za čarterske lete (29).

Image

(27)

Kot je prikazano na zgornji sliki, organizator potovanj izgubi denar, če so leti opravljeni z manj kot 60-odstotno zasedenostjo sedežev, saj s kombinacijo prihodkov od prodaje in 25-odstotne intenzivnosti pomoči ni mogoče doseči praga dobička. Finančna pomoč, dodeljena iz sklada za čarterske lete, bo pokrila izgube organizatorja potovanj le v primeru, da je zasedenost sedežev med 60 % in 80 %.

(28)

Pomoč bo organizatorjem potovanj izplačana iz sklada za čarterske lete po zaključku serije čarterskih letov na sever Norveške in po tem, ko skupina za odobritev pomoči iz sklada izdela oceno in potrdi, da so izpolnjena vsa merila za dodelitev.

(29)

Pomoč iz sklada za čarterske lete se lahko kumulira z drugimi oblikami pomoči. Financiranje istih upravičenih stroškov v okviru drugih shem bo usklajeval sklad za čarterske lete, zgornje meje pomoči iz veljavnih smernic pa ne bodo presežene. Pomoč za tekoče poslovanje iz sklada za čarterske lete se ne more kumulirati s podporo de minimis za iste upravičene odhodke, da bi se tako izognili najvišjim intenzivnostim pomoči, določenim v smernicah o regionalni pomoči.

2.6   Spremljanje in oglaševanje

(30)

Podatki o skladu za čarterske lete bodo objavljeni na novi podstrani spletne strani družbe Avinor AS (30) in na www.visitnorthnorway.com.

(31)

Sklad za čarterske lete bo poskrbel, da se vsako leto objavi seznam organizatorjev potovanj, ki prejemajo pomoč, skupaj z virom javnega financiranja, upravičeno družbo, izplačanim zneskom pomoči in številom zadevnih potnikov.

(32)

Če organizator potovanj ne izpolni meril, ki jih določi sklad za čarterske lete, ko je dodeljena pomoč, se uporabijo mehanizmi sankcioniranja.

2.7   Proračun in trajanje

(33)

Proračun sklada za čarterske lete za prva tri leta delovanja bo znašal 30 milijonov NOK. Po tem bodo nadaljnja sredstva vložena le po potrebi. Največja kapitalska osnova ne bo presegla 30 milijonov NOK. Največji možni znesek dodeljene pomoči iz sklada za čarterske lete bo 15 milijonov NOK na leto (absolutna zgornja meja pomoči). Vendar se ocenjuje, da bo znesek dodeljene pomoči iz sklada za čarterske lete občutno nižji od 10 milijonov NOK na leto.

(34)

Norveški organi so navedli, da bo sklad za čarterske lete deloval 10 let.

2.8   Opis razlogov za začetek formalnega postopka preiskave

(35)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili norveški organi, Nadzorni organ meni, da so pogoji iz člena 61(1) Sporazuma EGP izpolnjeni in da priglašena shema pomeni državno pomoč. Nadzorni organ je v svoji Odločbi (št. 246/12/COL) izrazil dvome o tem, ali je shema skladna s členom 61(3) Sporazuma EGP v povezavi z zahtevami iz smernic Nadzornega organa o regionalni pomoči. Dvomi so bili povezani zlasti z vprašanjem, ali se lahko pomoč za tekoče poslovanje dodeli neposrednim prejemnikom, ki se nahajajo zunaj severne Norveške.

3.   Pripombe tretjih oseb

(36)

Nadzorni organ je prejel pripombe od osmih zainteresiranih tretjih oseb, od katerih jih je sedem podprlo ustanovitev sklada za čarterske lete, in sicer Innovative Experiences (31), NHO Reiseliv (32), Avinor, VinterTroms AS (33), Northern Norway Tourist Board Ltd, hotelski verigi Rica Hotels in Thon Hotels ter Voigt Travel b.v., ena tretja oseba, tj. NHO Luftfart (34), pa je ustanovitvi sklada nasprotovala.

(37)

Vse tretje osebe, ki so izrazile naklonjenost skladu za čarterske lete, so močno podprle ustanovitev sklada in navedle, da je slednji zelo pomemben za regionalni razvoj severne Norveške in za severno Norveško kot turistično destinacijo. Spodaj je navedenih nekaj pripomb, ki so bile predložene Nadzornemu organu:

Dostop do pomembnih mednarodnih ciljnih skupin je bistvenega pomena za razvoj doživljajskega turizma na severu Norveške, ki je dobičkonosen celo leto. Povečanje števila gostov, ki prihajajo v zimskem času, je zelo pomembno, večje število direktnih čarterskih letov pa bo podprlo ta razvoj. Vožnja do severa Norveške ali uporaba avtobusov ali vlakov ne pride v poštev za ciljne skupine za kratke oddihe ali obiske. Severna Norveška potrebuje več celoletnih dejavnosti, da se zagotovi usposobljeno osebje za turistično industrijo ter da se v prihodnjih letih ohranita vitalnost in privlačnost regije. Obstaja močna povezava med regijo kot poseljeno regijo, ki je privlačna za bivanje, in severno Norveško kot regijo s trajnostnim, pristnim turizmom, ki je na voljo celo leto.

Severno Norveško ogroža upadanje prebivalstva. Z izjemo letališča v mestu Tromsø imajo vsa letališča v regiji dovolj prostih zmogljivosti terminalov, ki jih je mogoče uporabiti za mednarodne lete in v korist regije. Priglašeni ukrep bo spremenil letališča družbe Avinor na severu Norveške v lokalne vstopne točke za okrepitev turizma. To bo prispevalo k povečanju števila delovnih mest na tem območju, tako pa bo imel razvoj turizma znatne pozitivne regionalne učinke.

Poseben izziv za turistično industrijo na severu Norveške je, kako delovati celo leto in zagotoviti, da je v zimskih mesecih dovolj strank za trajnost in dobičkonosnost.

Čarterski leti so bistvenega pomena za razvoj zimskega turizma na severu Norveške. Sklad za čarterske lete bo ključnega pomena za razvoj dobičkonosnega zimskega prometa in za celoletna delovna mesta v turistični industriji v tej regiji.

Northern Norway Tourist Board Ltd namerava povečati število obiskovalcev severne Norveške za skoraj 100 % do leta 2018, in sicer z 2,9 milijona na 5 milijonov. Čarterski leti so zelo pomembni za uresničitev tega cilja in so po navedbah organizatorjev potovanj edini način za zagotovitev dostopnosti destinacij.

Izziv za organizatorje potovanj je tveganje za neuspeh, saj je severna Norveška nova destinacija, veliko pa jih že prodaja podobne izdelke na konkurenčnih trgih. Zato je težko napolniti čarterske lete in zagotoviti dobičkonosnost delovanja po pravi ceni.

Dejstvo, da se število čarterskih avtobusnih prevozov iz Evrope na sever Norveške v zadnjih nekaj letih zmanjšuje, pomeni, da obstaja potreba po nadomestitvi tega prometa z novim, na primer s čarterskimi leti.

Čarterski leti letijo z letališča, ki je primerno za stranko na enem koncu, neposredno na izbrano destinacijo in tako preprečujejo nepotrebno porabo časa, zamude, stroške in porabo energije, do katerih pride zaradi prestopanja med različnimi rednimi leti.

Poslovanje s čarterskimi leti vključuje visoka tveganja, saj se pogoji za odpoved letalske družbe ne skladajo z ravnanjem strank v zvezi z rezervacijo. Pobuda, ki bo zmanjšala tveganja, lahko spodbudi promet na relativno novo (zimsko) destinacijo (severno Norveško).

Priprava in prodaja organiziranih potovanj na sever Norveške z uporabo tradicionalnih rednih linij na Norveškem sploh ne prideta v poštev. Paketi, ki vključujejo prevoz z rednimi leti, so povsem drugačni izdelki in bi vključevali vstop v precej drugačen tržni segment.

(38)

Povzetek glavnih pripomb tretjih oseb, ki so izrazile nasprotovanje v zvezi s skladom za čarterske lete, je podan spodaj (35).

Ne drži, da je v zadnjih letih delovalo le nekaj neuspešnih linij. Družba SAS na primer že več let upravlja linije čarterskih letov iz mest Tromsø, Evenes in Bodø na več destinacij v Evropi ter je v zadnjih nekaj letih zabeležil redno letno povečanje. Takšne komercialne linije je torej mogoče upravljati.

Trditev, da organizatorji potovanj nosijo najvišja tveganja v zvezi s čarterskimi leti, je zavajajoča. Družba SAS na primer ponuja standardno pogodbo, ki dopušča odpoved brez dodatnih stroškov do 60 dni pred letom. Za poznejšo odpoved je treba plačati pristojbino.

Norveški sistem letalskih linij je zgrajen po načelu „sistema vozlišč in manjših letališč“. Letališče Oslo Lufthavn Gardermoen je naravna točka za ves promet na Norveško in je služilo kot podlaga za razvoj močnega domačega sistema zračnega prometa. Zato obstaja neposredna konkurenčna medsebojna povezava med današnjimi letalskimi linijami na sever/s severa Norveške in morebitnimi novimi čarterskimi linijami, ki bi bile subvencionirane iz sklada za čarterske lete. Redne letalske linije na sever Norveške uporablja znatno število mednarodnih potnikov.

Shema bo imela neposredne gospodarske posledice za družbe, ki opravljajo navadne redne lete.

Shema bo takšnim čarterskim letom, ki so upravičeni do pomoči, dajala prednost pred morebitnimi novimi navadnimi letalskimi linijami iz tujine neposredno na sever Norveške. Državna pomoč za čarterske lete bo ovirala zagon novih rednih linij in kršila temeljno načelo enakih konkurenčnih pogojev.

Medcelinski leti običajno zahtevajo zasedenost sedežev nad 80 %, da so dobičkonosni. Postavitev letalskih baz je odločilna za zagotavljanje dobre ponudbe dohodnega letalskega prevoza z evropskih destinacij na Norveško. Baza v Združenem kraljestvu bo na primer zagotavljala pomembno konkurenčno prednost pri privabljanju britanskih turistov neposredno na manjše destinacije na severu Norveške. Zato bo shema v praksi dajala prednost tujim letalskim prevoznikom.

Norveški organi lahko brez težav kupijo letalske linije v skladu z Uredbo (ES) št. 1008/2008 (36).

4.   Pripombe norveških organov

(39)

Norveški organi so z dopisom z dne 27. avgusta 2012 (37) predložili svoje pripombe o Odločbi št. 246/12/COL, z dopisoma z dne 15. novembra 2012 in 23. aprila 2013 (38) pa svoja mnenja o pripombah tretjih oseb.

(40)

Večina arktičnih območij, vključno s severnimi deli Norveške, se sooča s težavami v zvezi z nizko stopnjo diverzifikacije lokalne industrije in težavami zaradi odročnosti, velikih notranjih in zunanjih razdalj ter težkih vremenskih razmer. Sklad za čarterske lete naj bi prispeval k diverzifikaciji industrije na območju, saj bo ustvaril delovna mesta v turističnem in drugih sektorjih. Okrožja menijo, da bo sklad za čarterske lete pomembno orodje za upočasnitev upadanja prebivalstva tega območja.

(41)

Dodelitev pomoči podjetju, ki se nahaja zunaj zadevnega območja, je povsem v skladu s smernicami o regionalni pomoči, če do nameravanih učinkov pomoči pride v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči. Učinki sklada za čarterske lete naj bi bili omejeni na tri okrožja na severu Norveške.

(42)

Smernice o regionalni pomoči in smernice o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč ne vsebujejo nobene omejitve glede dodelitve pomoči za tekoče poslovanje na podlagi lokacije upravičenca pod pogojem, da do nameravanega učinka pride v zadevni regiji. Poleg tega glede na prakso Evropske komisije na podlagi člena 107(3)(c) PDEU in prakso Nadzornega organa na podlagi člena 61(3)(c) EGP v zvezi s pomočjo za tekoče poslovanje in zagonsko pomočjo za regionalna letališča velja, da je pomoč za tekoče poslovanje dovoljena brez omejitev glede lokacije upravičenca.

(43)

Povezava med pomočjo in ciljnim območjem je jasna. Spodnja slika prikazuje, kako naj bi sklad za čarterske lete zagotovil pozitivne učinke za severno Norveško (39).

Image

(44)

Ustvarjena gospodarska dejavnost bo imela več učinkov. Letalska družba bo prejemala dohodke od čarterskega prevoznika za zakup letala. Organizator potovanj bo prejemal dohodke od čarterskih letov. Glavni učinek je vpliv na gospodarstvo severne Norveške, kot prikazujejo puščice v spodnjem desnem kotu zgornje slike. Sklad za čarterske lete ne vključuje nobenih omejitev glede lokacije organizatorja potovanj, ki zakupi letalo, vendar pa bo organizator potovanj prejel pomoč samo v primeru, da opravlja serijo čarterskih letov na regionalno letališče na severu Norveške.

(45)

Shema je potrebna in primerna (40).

(46)

Okrožja menijo, da je sklad za čarterske lete združljiv s smernicami o regionalni pomoči. Če se Nadzorni organ ne strinja, okrožja trdijo, da je shema kljub temu združljiva s Sporazumom EGP, in sicer na podlagi smernic o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč ali neposredno na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP.

(47)

Norveški organi so v zvezi s pripombami tretjih oseb podali mnenje predvsem o pripombah družbe NHO Luftfart (41). Menijo, da se nekatere od teh pripomb očitno opirajo na nekaj različnih pogledov na dejstva.

Okrožja niso nikoli izpodbijala obstoja čarterskih letov s severa Norveške na počitniške destinacije v južni Evropi. Toda to je trg, ki je drugačen od zadevnega. Zadevni trg v tem primeru je ponudba čarterskih letov na sever Norveške in povpraševanje po njih.

Okrožja niso seznanjena s pogodbami, ki bi ponujale ugodnejše pogoje za odpoved in jih je omenila družba NHO Luftfart. Drugi prevozniki in zastopniki v industriji so navedli, da je standardni pogoj v pogodbah o čarterskih letih nevračljivo predplačilo v višini 5–10 % ali pristojbina za odpoved v višini 5–10 %. V vsakem primeru so organizatorji potovanj zaradi 60-dnevnega roka za brezplačno odpoved izpostavljeni znatnemu tveganju, saj obstaja splošna težnja k poznim rezervacijam.

Okrožja so negotova glede relevantnosti trditve družbe NHO Luftfart, da je sistem letalskih linij na Norveškem zgrajen kot „sistem vozlišč in manjših letališč“. Namen sklada za čarterske lete je spodbuditi nov promet, ne pa omejiti obstoječi promet. Nov mednarodni promet bo podprl nadaljnji razvoj turizma, novo infrastrukturo ter trajnostno turistično industrijo in zaposlovanje. Okrožja menijo, da bo to povečalo povpraševanje po rednih letih iz Osla na sever Norveške. Mednarodni čarterski leti in domači leti iz Osla se dopolnjujejo. Povečanje števila čarterskih letov iz tujine ne bo ogrozilo norveškega vzorca letenja. Poleg tega poslovna potovanja pomenijo velik delež potovanj na sever Norveške in so segment, na katerega shema v nobenem primeru ne bo vplivala.

Zdi se, da je družba NHO Luftfart pretiravala glede učinkov na konkurenco za redne lete. Pri različnih linijah gre za različne trge. Poleg tega izredni leti in redni leti prav tako pomenijo različne trge.

Težko je razumeti, kako bi lahko bil priglašeni ukrep diskriminatoren. Nove redne linije so že večkrat prejele podporo, obseg takšne podpore pa je precej večji od obsega podpore, ki bo razdeljena iz sklada za čarterske lete.

V okviru sklada za čarterske lete ni mehanizma, ki bi diskriminiral norveške prevoznike. Ne drži, da imajo Norveški redni letalski prevozniki baze samo na Norveškem, kot je trdila družba NHO Luftfart.

V zvezi z možnostjo nakupa storitev zračnega prometa na nedobičkonosnih linijah v skladu z Uredbo (ES) št. 1008/2008 okrožja menijo, da pripomba ni relevantna.

II.   OCENA

1.   Prisotnost državne pomoči

1.1   Državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP

(48)

Člen 61(1) Sporazuma EGP določa:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

1.2   Prisotnost državnih sredstev

(49)

Ukrep pomoči mora dodeliti država ali mora biti dodeljen iz državnih sredstev.

(50)

Norveški organi so sporočili, da se bo sklad za čarterske lete verjetno financiral neposredno iz proračunov treh okrožij (ni pa mogoče izključiti, da bo sredstva prejel tudi neposredno od norveške države).

(51)

Glede na to Nadzorni organ meni, da je ta pogoj izpolnjen, saj bo shema financirana iz proračunov okrožij ali z državnimi sredstvi (42).

1.3   Dajanje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga

(52)

Prvič, ukrep pomoči mora upravičencem zagotoviti ugodnosti, na podlagi katerih so oproščeni dajatev, ki običajno bremenijo njihove proračune.

(53)

Organizatorji potovanj, ki bodo koristili shemo, bodo prejeli neposredno subvencijo, ki bo znižala stroške leta v določeni seriji čarterskih letov. Ponudniki storitev v treh okrožjih bodo imeli posredno korist od sheme, saj se bo povečalo število turistov v tej regiji.

(54)

Drugič, ukrep pomoči mora biti selektiven, tako da daje prednost nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterega blaga.

(55)

Samo organizatorji potovanj, ki opravljajo čarterske lete na sever Norveške, bodo imeli neposredne koristi od sheme. Podobno bodo imeli posredne koristi od sheme samo ponudniki storitev, ki se nahajajo v treh okrožjih.

(56)

Nadzorni organ zato meni, da je ukrep selektiven.

1.4   Izkrivljanje konkurence

(57)

Državna pomoč je zajeta v členu 61(1) Sporazuma EGP, če izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco ter škodi trgovini med pogodbenicami Sporazuma EGP. Za uporabo člena 61(1) Sporazuma EGP zadostuje možnost, da pomoč lahko izkrivlja konkurenco z dajanjem selektivne prednosti. Za pomoč velja, da izkrivlja konkurenco, če je dodeljena podjetju, ki opravlja dejavnosti v konkurenci z drugimi podjetji.

(58)

Neposredni upravičenci do pomoči v okviru sheme so organizatorji potovanj, ki opravljajo čarterske lete na sever Norveške (izredne lete). Organizatorji potovanj delujejo v več državah in v sektorju, za katerega je značilna močna konkurenca. Posredni upravičenci v okviru sheme so ponudniki storitev v turistični industriji na severu Norveške, ki bodo imeli koristi od pomoči v obliki povečanja povpraševanja tujih turistov. Pomoč bi lahko spodbudila turiste k odločitvi, da potujejo na sever Norveške namesto na počitniške destinacije v drugih državah. Izkrivljanje konkurence se ne pojavlja samo na ravni organizatorjev potovanj, ampak morda tudi na ravni ponudnikov turističnih storitev. Poleg tega letališča tekmujejo na mednarodni ravni, da bi pridobila nove lete in nove linije. Zato bi lahko pomoč morda povzročila tudi izkrivljanje konkurence med letališči.

(59)

Nadzorni organ meni, da bi lahko shema okrepila položaj ponudnikov, ki bodo imeli neposredne ali posredne koristi od sheme, v primerjavi s tekmeci, ki ne bodo imeli podobnih koristi. Zato bi se lahko za vsako pomoč, dodeljeno v okviru sheme, štelo, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco.

1.5   Vpliv na trgovino med pogodbenicami

(60)

Za državno pomoč določenim podjetjem velja, da vpliva na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP, če prejemnik opravlja gospodarsko dejavnost, ki vključuje trgovino med pogodbenicami. Pomoč bo dodeljena organizatorjem potovanj, ki ponujajo počitniške pakete, ki pripeljejo turiste iz tujine na Norveško. To je po definiciji čezmejna dejavnost. Poleg tega turistična industrija na severu Norveške, ki bo imela posredne koristi od sheme, tekmuje s turističnimi industrijami v drugih državah EGP.

(61)

Zato bo državno financiranje v okviru priglašenega ukrepa vplivalo na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP.

1.6   Sklepna ugotovitev

(62)

Nadzorni organ meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 61(1) Sporazuma EGP in da priglašena shema zato pomeni državno pomoč. Državna pomoč je združljiva z delovanjem Sporazuma EGP le, če izpolnjuje pogoje za eno od odstopanj iz člena 61(3) Sporazuma EGP.

2.   Postopkovne zahteve

(63)

Ukrep pomoči, predviden v okviru sheme, se šteje kot pomoč za tekoče poslovanje. Smernice o regionalni pomoči določajo, da „[s]heme pomoči za tekoče poslovanje niso zajete v kartah regionalnih pomoči in so ocenjene za vsak primer posebej na osnovi priglasitve zadevne države Efte v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču“ (43).

(64)

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 se „Nadzorni organ Efte pravočasno obvesti, kar mu omogoča, da lahko predloži pripombe na kakršne koli načrte izvedbe ali spremembe[…]. Zadevna država članica ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev.“

(65)

Norveški organi so priglasitev v zvezi s skladom za čarterske lete predložili 2. maja 2012 (44) in tako izpolnili zahtevo po priglasitvi iz člena 1(3) dela I Protokola 3.

(66)

Ker norveški organi niso izvajali priglašene sheme, so izpolnili obveznost mirovanja, ki je predvidena v členu 3 dela II Protokola 3.

(67)

Kot zahteva formalni postopek, je Nadzorni organ proučil pripombe norveških organov in pripombe tretjih oseb.

3.   Združljivost pomoči

3.1   Ocena ukrepa pomoči na podlagi člena 61(3) Sporazuma EGP v povezavi s smernicami o regionalni pomoči

(68)

Na podlagi odstopanj iz člena 61(3)(c) Sporazuma EGP je mogoče za združljivo z izvajanjem Sporazuma EGP šteti naslednjo pomoč:

„pomoč za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.“

(69)

Kot je bilo že omenjeno, se za namene ocene združljivosti pomoči šteje, da gre za pomoč za tekoče poslovanje. Pomoč za tekoče poslovanje podjetje oprosti stroškov, ki bi jih običajno moralo kriti pri vsakodnevnem upravljanju ali običajnih dejavnostih (45). Pomoč za tekoče poslovanje je praviloma prepovedana.

(70)

Smernice o regionalni pomoči določajo:

„Na podlagi člena 61(3)(a) in člena 61(3)(c) Sporazuma EGP se lahko državna pomoč, dodeljena za spodbujanje gospodarskega razvoja nekaterih prikrajšanih območij v EGP, šteje kot združljiva z delovanjem Sporazuma EGP. Ta vrsta državne pomoči se imenuje državna regionalna pomoč. Državna regionalna pomoč pomeni pomoč za naložbe, dodeljena večjim družbam, ali, pod določenimi omejenimi pogoji, pomoč za tekoče poslovanje, ki sta obe namenjeni posebnim regijam, da bi se tako zmanjšale regionalne razlike“ (poudarek je dodan) (46).

(71)

Smernice poleg tega določajo:

„Z odstopanjem od prejšnjega odstavka se pomoč za tekoče poslovanje, ki se ne zmanjšuje postopoma in ni časovno omejena, lahko odobri samo v regijah z najmanjšim številom prebivalcev, pod pogojem, da je namenjena preprečevanju ali zmanjšanju stalnega upadanja števila prebivalstva teh regij  (47). Regije z najmanjšim številom prebivalcev pomenijo ali spadajo k regijam na ravni NUTS-II za Norveško ali NUTS-IV za Islandijo z gostoto prebivalstva 8 prebivalcev na kvadratni kilometer ali manj ter obsegajo sosednja ali mejna območja, ki izpolnjujejo isto merilo glede gostote prebivalstva“ (poudarek je dodan) (48).

3.2   Pomoč se lahko odobri samo v regijah z najmanjšim številom prebivalcev

3.2.1   Tri okrožja spadajo med regije z najmanjšim številom prebivalcev

(72)

Kot je določeno v smernicah o regionalni pomoči, se pomoč za tekoče poslovanje, ki se ne zmanjšuje postopoma in ni časovno omejena, lahko odobri samo v regijah z najmanjšim številom prebivalcev, pod pogojem, da je namenjena preprečevanju ali zmanjšanju stalnega upadanja števila prebivalstva v navedenih regijah. Regije z najmanjšim številom prebivalcev so regije z gostoto prebivalstva 8 prebivalcev na kvadratni kilometer ali manj (49).

(73)

Tri okrožja imajo gostoto prebivalstva 4,2 prebivalca na kvadratni kilometer. Zato izpolnjujejo pogoje iz smernic o regionalni pomoči in se zanje lahko izvede bolj prilagodljiva ocena združljivosti ukrepa pomoči za tekoče poslovanje.

3.2.2   Neposredni upravičenci do pomoči iz sheme niso nujno v regijah z najmanjšim številom prebivalcev – povezava med ukrepom pomoči in regionalnim razvojem severne Norveške

(74)

Pomoč kot taka bo izplačana organizatorjem potovanj, ki so lahko zunaj Norveške ali EGP. Neposredni upravičenci do pomoči torej ne bodo nujno v regijah z najmanjšim številom prebivalcev.

(75)

Nadzorni organ je v svojem sklepu o začetku postopka podvomil, ali se shema, ki omogoča dodelitev pomoči za tekoče poslovanje upravičencem, ki so lahko zunaj regij z najmanjšim številom prebivalcev, lahko šteje za združljivo s smernicami o regionalni pomoči. Nadzorni organ je podvomil tudi, ali dejstvo, da je shema posredno ciljno usmerjena v podjetja v zadevni regiji, pomeni dovolj močno povezavo za regionalni razvoj področja.

(76)

Norveški organi so trdili, da je povezava med pomočjo organizatorjem potovanj in regionalnim razvojem severne Norveške zadostna zaradi naslednjih razlogov:

shema se bo uporabljala izključno za čarterske lete na sever Norveške,

samo paketi, ki vključujejo aranžmaje „na tleh“, bodo upravičeni do pomoči v okviru sheme in

pomoč bo organizatorjem potovanj izplačana iz sklada za čarterske lete po zaključku letov na ciljno področje.

(77)

Nadzorni organ ugotavlja, da bo organizator potovanj prejel pomoč le, če opravlja serijo čarterskih letov na regionalno letališče na severu Norveške. Pomoč ne bo odobrena za prevoz turistov s čarterskimi leti na letališča zunaj te regije. Jasno je, da je ciljno področje sheme severna Norveška, ki je eno izmed najmanj poseljenih področij na Norveškem. Nadzorni organ izpostavlja tudi zahtevo, da se shema uporablja le za pakete, ki vključujejo aranžmaje „na tleh“ v tej regiji. To pomeni, da bi shema s privabljanjem turistov, ki drugače ne bi prišli v regijo, lahko imela neposredne učinke v tej regiji. Aranžmaji „na tleh“ bi morali zagotoviti, da turisti ostanejo v regiji med njihovimi počitnicami na severu Norveške. Shema zahteva, da je vrednost aranžmajev „na tleh“ vsaj 800 NOK na turista. Pomoč iz sklada za čarterske lete bo dodeljena po zaključku serije čarterskih letov in po tem, ko se dokaže, da so izpolnjena merila za dodelitev. Eno izmed meril je, da mora zahtevek podpreti ponudnik turističnih storitev na destinaciji. Pomoč ne bo dodeljena paketom, ki vključujejo samo letalske vozovnice. Ponudniki storitev, ki se nahajajo v treh okrožjih, bodo imeli koristi od povečanja števila turistov in posledičnega povečanja povpraševanja po njihovih storitvah, kar pomeni, da bodo imeli posredne koristi od sheme. Iz preglednic v oddelku 2.2 dela I, ki zadevata porabo turistov v regiji, je razvidno, da bo imelo povečanje števila turistov neposreden gospodarski vpliv na turistični sektor v regiji. Nadzorni organ meni, da bodo glavni gospodarski učinki sheme verjetno usmerjeni na ciljno področje sheme.

(78)

Nadzorni organ ugotavlja tudi, da je Evropska komisija dovolila dodeljevanje regionalne pomoči upravičencem, ki se nahajajo zunaj regij, upravičenih do regionalne pomoči. V sklepu v zvezi z Italijo (Sicilijo) je Komisija na primer sklenila, da so subvencije, ki krijejo stroške za spodbujanje prevoza turistov s čarterskimi leti, združljive s členom 107(3)(a) PDEU. Subvencije so bile na voljo organizatorjem potovanj, ki so najeli letalo za prevoz turistov na Sicilijo. Tudi za subvencije za kritje stroškov prevoza na Sicilijo, ki so bile dodeljene italijanskim in tujim potovalnim agencijam za zagotavljanje turističnih potovanj kot delov paketnih potovanj in za prevoz turistov z vlakom ali po morju, je bilo sklenjeno, da so združljive (50).

(79)

Na podlagi tega je Nadzorni organ sklenil, da kljub temu, da je lahko neposredni upravičenec do pomoči zunaj severne Norveške, shema vsebuje zadostno povezavo z regijo, v kateri naj bi prišlo do nameravanih učinkov.

3.3   Pomoč mora biti potrebna in ustrezna za preprečevanje ali zmanjševanje nadaljnjega upada prebivalstva

(80)

Naloga zadevne države Efte je, da dokaže, da je predlagana pomoč potrebna in ustrezna za preprečevanje ali zmanjševanje nadaljnjega upada prebivalstva (51).

(81)

Da bi se priglašeni ukrep štel za potrebnega, morajo norveški organi dokazati, da obstaja potreba po državnem posredovanju z namenom, da se doseže cilj preprečevanja ali zmanjšanja nadaljnjega upada prebivalstva.

(82)

Norveški organi so Nadzornemu organu sporočili, da je bila severna Norveška, ki je eno izmed najmanj poseljenih področij v Evropi, vedno zelo redko poseljena in da že več desetletij trpi zaradi upadanja prebivalstva. Norveški organi zato menijo, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za stabilizacijo naseljevanja v regiji in za preprečevanje nadaljnjega upadanja prebivalstva. Shema je eno od orodij, potrebnih za uresničitev navedenega cilja. Norveški organi priznavajo, da ustanovitev sklada za čarterske lete sama po sebi ne bo rešila problema upadanja prebivalstva, vendar menijo, da bo v okviru splošne politike povečala gospodarsko dejavnost v regiji ter ohranila obstoječa delovna mesta in ustvarila nova. Zaposlitvene možnosti in pričakovani prihodki so najbolj odločilni dejavniki, ki vplivajo na posameznikovo izbiro prebivališča.

(83)

Da bi se shema štela za ustrezno, morajo norveški organi dokazati, da ni očitno, da bi bili drugi ukrepi bolj ustrezni za uresničitev cilja preprečevanja ali zmanjševanja upadanja prebivalstva na področjih z najmanjšim številom prebivalcev (52).

(84)

Norveški organi trdijo, da je shema ustrezna, ker je najboljši razpoložljivi ukrep, ki lahko poveča turizem, ustvari delovna mesta v turistični industriji in tako prispeva k zmanjšanju upadanja prebivalstva v regiji. Po njihovem mnenju tradicionalna pomoč za naložbe sama po sebi ni vedno najbolj primerno sredstvo za reševanje posebnih problemov v tej regiji. Delovna mesta so ključnega pomena za ohranjanje števila prebivalcev. Turizem je rastoč sektor, ki je delovno intenziven in odvisen od lokalne delovne sile. Eden od izzivov pri razvoju turistične industrije na severu Norveške je dobičkonosnost in sezonski značaj turističnega sektorja. Namen sklada za čarterske lete je povečati turizem v nizki sezoni in tako prispevati k zagotovitvi celoletnih delovnih mest. Norveški organi trdijo, da instrument pomoči, ki lokalnim družbam v regiji nudi le omejeno pomoč, ne bi prinesel povečanja števila letov na zadevna letališča (in s tem povečanja turizma v regiji) ali preprečil upadanje prebivalstva. Po njihovem mnenju je sklad za čarterske lete instrument z največjo možnostjo za uspeh in najmanjšimi učinki izkrivljanja. Glede na to menijo, da je shema ustrezna.

(85)

Nadzorni organ je v svojem sklepu o začetku postopka izrazil dvome v zvezi s priglašenim ukrepom in zlasti postavil vprašanje, ali bi bilo mogoče navedene cilje sheme doseči z drugimi sredstvi namesto z zagotavljanjem pomoči za tekoče poslovanje organizatorjem potovanj, ki organizirajo počitniške pakete z uporabo čarterskih (izrednih) letov (na primer prek paketov, ki vključujejo redne lete).

(86)

Nadzorni organ meni, da so norveški organi odpravili nekatere njegove dvome v zvezi s tem in tako dokazali, da obstaja potreba po državnem posredovanju in da je shema potrebna kot orodje za preprečevanje upadanja prebivalstva na severu Norveške. Nadzorni organ meni tudi, da je mogoče sklad za čarterske lete obravnavati kot orodje za povečanje turizma v regiji in posledično povečanje zaposlovanja v eni od najmanj poseljenih regij na Norveškem. To ugotovitev podpirajo tretje osebe iz različnih podjetij v turističnem sektorju v tej regiji, ki so izrazile podporo shemi. Vendar pa je imel Nadzorni organ dvome v zvezi z ustreznostjo in učinki sheme za razvoj in preprečevanje upadanja prebivalstva regije. Ni očitno, da ciljev ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, na primer s sestavljanjem paketov z uporabo rednih letov.

(87)

Nadzorni organ je v svoji oceni upošteval smernice o regionalni pomoči, ki določajo:

„Kadar je izjemoma predvidena dodelitev posamične ad hoc pomoči enemu samemu podjetju ali je pomoč omejena na eno področje dejavnosti, mora država članica dokazati, da projekt prispeva h koherentni regionalni razvojni strategiji“ (poudarek je dodan) (53).

(88)

Severna Norveška se obravnava kot prednostno področje v smislu regionalnega razvoja, cilj norveške vlade pa je preprečiti upadanje prebivalstva in spodbuditi naseljevanje v tej regiji. Podpora za turistično industrijo se šteje kot ključni dejavnik za razvoj regije in norveški organi trdijo, da je ustvarjanje zaposlitvenih možnosti še posebej pomembno za uresničitev cilja preprečevanja ali zmanjšanja upadanja prebivalstva v regiji.

(89)

Inštitut za transportno ekonomijo je ocenil, da so turisti, ki so pripotovali z letalom, v letu 2007 zapravili 7 480 NOK za vnaprej plačane nakupe in 6 730 NOK za lokalne nakupe. Ocenjuje se, da bodo obiskovalci severne Norveške v letu 2012 zapravili 9 000 NOK na osebo (54).

(90)

Glede na to Nadzorni organ ugotavlja, da bi turistična industrija lahko igrala pomembno vlogo pri razvoju regije. Gospodarski vpliv, ki bi ga lahko imela shema na severno Norveško, če bi povečala število turistov, ki prihajajo na to področje, in če bi severna Norveška postala bolj znana kot mednarodna turistična destinacija, bi lahko prispeval k stabilizaciji in morda k povečanju prebivalstva v regiji.

(91)

Čeprav redni in izredni leti morda pomenijo dva ločena trga (55) in čeprav so neposredni redni leti na sever Norveške morda manj izvedljiva možnost za povečanje turizma v regiji (zlasti v nizki sezoni), Nadzorni organ kljub temu vztraja pri mnenju, da ni povsem jasno, zakaj rednih domačih letov ni mogoče uporabiti kot del paketnega potovanja, ko na primer organizatorji potovanj pripravljajo „pakete s povratnimi leti“. Nadzorni organ ugotavlja, da ima Norveška dobro razvit decentraliziran sistem letališč zaradi pomembne vloge zračnega prevoza, zlasti v regijah na obrobju EGP, kot je severna Norveška. Norveški organi so dejansko navedli več domačih linij zračnega prometa, ki so upravičene do nadomestila za javne storitve in v zvezi s katerimi država izbrani letalski družbi plačuje nadomestila za opravljanje letov na liniji, ki sicer ne bi bila komercialno uspešna. Po mnenju Nadzornega organa ni povsem jasno, zakaj navedenega cilja sheme, tj. prispevati k razvoju ene od najmanj poseljenih regij na Norveškem prek pomoči za čarterske lete iz tujine na Norveško z namenom povečanja števila turistov v nizki sezoni in s tem prispevanja k zagotovitvi celoletnih delovnih mest, ni mogoče vsaj delno doseči tudi prek uporabe rednih letov.

(92)

Glede na to Nadzorni organ meni, da ostajajo določeni dvomi v zvezi z vprašanjem, ali je shema najboljši instrument za uresničitev navedenih ciljev s čim manjšimi učinki izkrivljanja. Nadzorni organ zlasti meni, da bi lahko imela shema morebitne učinke izkrivljanja na trgu v zvezi z zagotavljanjem rednih letov.

(93)

Zato Nadzorni organ ugotavlja, da je primerno ustanoviti shemo samo za omejeno obdobje, da bi prispevala k vzpostavitvi uspešne turistične industrije na najmanj poseljenem področju na Norveškem. Desetletno trajanje sheme, ki so ga navedli norveški organi, se zdi pretirano za uresničitev tega cilja. Nadzorni organ meni, da bi morala biti shema omejena na triletno „začetno“ obdobje, ki bo omogočilo oceno ustreznosti sheme. Zato bi morali norveški organi po koncu tega obdobja oceniti učinke sheme, pri tem pa upoštevati tako pozitivne učinke sheme kot tudi morebitne negativne učinke na konkurenco.

3.4   Pomoč mora biti sorazmerna s ciljem sheme

(94)

V skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP se pomoč za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti lahko šteje za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, „kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“. Da bi bila shema združljiva s skupnim trgom, mora biti sorazmerna s ciljem sheme.

(95)

Norveški organi menijo, da je bila shema zasnovana tako, da bo odobrena samo potrebna raven pomoči. Največja podpora (25 %) iz sklada za čarterske lete bo odobrena, če bo zasedenost sedežev znašala 60 % ali manj. Intenzivnost pomoči se bo postopoma zmanjšala na nič, ko bo zasedenost sedežev dosegla povprečje 80 % (56).

(96)

Norveški organi menijo, da bo zaradi sheme, ki naj bi zmanjšala tveganje za organizatorje potovanj, zasedenost sedežev verjetno presegala 60 % in da je zato malo verjetno, da bo intenzivnost pomoči ustrezala 25 % stroškov čarterskih letov.

(97)

Nadzorni organ ugotavlja, da je glavna značilnost sheme vzpostavitev jamstva za organizatorje potovanj, da ne bodo odpovedali letov z majhno zasedenostjo sedežev. Največja podpora je 25 % stroškov čarterskih letov. Dodatni stroški, ustvarjeni s čarterskimi leti z zasedenostjo sedežev pod 60 %, ne bodo povrnjeni. Ocenjuje se, da bo celotni znesek dodeljene pomoči iz sklada za čarterske lete nižji od 10 milijonov NOK na leto. Nadzorni organ ugotavlja, da je ta relativno nizek znesek pomoči sorazmeren. Malo verjetno je, da bo takšen nizek znesek neupravičeno škodljivo vplival na trgovino.

(98)

Shemo je zato mogoče ločiti od odločbe Komisije EU v zvezi s shemo premij za organizatorje potovanj v Grčiji (57). Navedena shema je določala, da bodo organizatorji potovanj prejeli 40 EUR na turista. Kot navedeno shemo razume Nadzorni organ, tani bila omejena na nadomestila za dodatne stroške prevoza turistov v Grčijo (58). To je v nasprotju s skladom za čarterske lete, katerega cilj je spodbuditi organizatorje potovanj, da sprejmejo pogodbene obveznosti pred prejetjem rezervacij turistov, in sicer z nadomestili v primeru, da jim niso povrnjeni stroški prevoza turistov na sever Norveške.

(99)

Kot je bilo že opisano, Nadzorni organ ugotavlja tudi, da so upravičenci sheme lahko na Norveškem ali v tujini in da lahko sklenejo pogodbe o čarterskih letih z norveškimi ali drugimi letalskimi prevozniki. Enake situacije so v okviru sheme enako obravnavane. Zato Nadzorni organ meni, da shema ni diskriminatorna.

(100)

Ob upoštevanju navedenega Nadzorni organ ugotavlja, da je pomoč sorazmerna s ciljem sheme.

4.   Trajanje veljavnosti dovoljenja

(101)

Nadzorni organ je v svoji Odločbi št. 246/12/COL z dne 27. junija 2012 izrazil dvome o tem, ali se lahko shema odobri za obdobje, ki traja dlje kot do 31. decembra 2013. Glede na prejete pripombe je potrebno daljše obdobje, da se doseže merljiv učinek na razvoj regije. Glede na dvome, ki jih je Nadzorni organ izrazil v svoji Odločbi 246/12/COL v zvezi z vplivom sheme na razvoj in preprečevanje upadanja prebivalstva v navedeni regiji, je bolj ustrezno obdobje treh (3) let. V vseh primerih je treba potrebo po pomoči za tekoče poslovanje in njeno stopnjo redno preverjati, da se zagotovi njena dolgoročna ustreznost za zadevno regijo (59). Takšno daljše obdobje bo olajšalo oceno trajnih učinkov sheme.

(102)

Zato mora Norveška po treh (3) letih predložiti poročilo o oceni učinkov sheme na razvoj turizma in na preprečevanje upadanja prebivalstva v regiji ter njenih učinkov na konkurenco, da lahko Nadzorni organ oceni nujnost in ustreznost sheme.

5.   Sklepna ugotovitev

(103)

Nadzorni organ meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 61(1) Sporazuma EGP in da shema sklada za čarterske lete zato pomeni državno pomoč.

(104)

Na podlagi zgornje ocene Nadzorni organ meni, da je shema sklada za čarterske lete združljiva s Sporazumom EGP v skladu z odstopanjem iz člena 61(3)(c) Sporazuma EGP.

(105)

Vendar pa je imel Nadzorni organ dvome v zvezi z ustreznostjo in učinki sheme na razvoj in preprečevanje upadanja prebivalstva regije. Zlasti je podvomil o tem, ali bi bilo mogoče cilje doseči z drugimi sredstvi. Zato je Nadzorni organ sklenil, da se shema lahko odobri za obdobje treh let od datuma te odločbe. Poleg tega se morajo norveški organi zavezati, da bodo pripravili in predložili oceno sheme, v kateri bodo navedli učinke sheme na razvoj turizma in preprečevanje upadanja prebivalstva v regiji ter njene učinke na konkurenco. Oceno mora izdelati neodvisni strokovnjak, nato pa jo je treba predložiti Nadzornemu organu.

(106)

Norveške organe je treba opozoriti na obveznost iz člena 21 dela II Protokola 3 v povezavi s členoma 5 in 6 Odločbe o izvedbenih določbah (60), da morajo zagotoviti letna poročila o izvajanju sheme.

(107)

Poleg tega je treba norveške organe opozoriti, da morajo vse načrte za spremembo te sheme priglasiti Nadzornemu organu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Shema sklada za čarterske lete za severno Norveško, ki so jo priglasili norveški organi, pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Člen 2

Shema pomoči je združljiva z delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma pod pogojem, da se bo izvajala tri (3) leta od datuma te odločbe. Ob koncu tega obdobja treh (3) let Norveška Nadzornemu organu predloži poročilo z oceno učinkov sheme na razvoj turizma in na preprečevanje upadanja prebivalstva v regiji ter njenih učinkov na konkurenco.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 4

Besedilo te odločbe v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 10. julija 2013

Za Nadzorni organ Efte

Oda Helen SLETNES

Predsednica

Sverrir Haukur GUNNLAUGSSON

Član kolegija


(1)  Dogodek št. 632837 in 322824.

(2)  Dogodek št. 638133.

(3)  UL C 291, 27.9.2012, str. 2, in Dopolnilo EGP št. 53, 27.9.2012, str. 36.

(4)  Dogodek št. 644991.

(5)  Innovative Experiences (dogodek št. 650797), NHO Reiseliv (dogodek št. 650549), NHO Luftfart (dogodek št. 650733), Avinor (dogodek št. 650806), VinterTroms AS (dogodek št. 650827), Northern Norway Tourist Board Ltd (dogodek št. 650958), hotelski verigi Rica Hotels in Thon Hotels (dogodek št. 650880) ter Voigt Travel b.v. (dogodek št. 668161).

(6)  Dogodka št. 653590 in 653595.

(7)  Dogodek št. 669821.

(8)  Čarterski let pomeni izredni let.

(9)  Letala vrste Boeing 737 in večja letala.

(10)  Naslednja letališča na severu Norveške lahko trenutno sprejemajo velika letala: Tromsø, Bodø, Harstad Narvik/Evenes, Alta, Kirkenes (Høybuktmoen), Bardufoss, Svalbard, Lakselv (Banak), Andøya (imenovana tudi „letališča severnega sija“). V zvezi z letališčem Svalbard glej Protokol 40 k Sporazumu EGP.

(11)  Glej oddelek 2.5 za podrobnejši opis sheme.

(12)  Pojem „serija čarterskih letov“ pomeni čarterske lete med dvema destinacijama, ki se ponavljajo v omejenem časovnem obdobju (npr. tedenski leti med mestom Bodø in Londonom med februarjem in aprilom).

(13)  Zasedenost sedežev je odstotek prodanih sedežev za posamezen let. Zasedenost sedežev se določi tako, da se dejansko število odhajajočih potnikov deli z največjim številom sedežev na letalu.

(14)  Serija čarterskih letov s povprečno zasedenostjo sedežev pod 60 % je upravičena do pomoči; vendar je najvišji znesek pomoči, ki se lahko dodeli, še vedno enak 25 % stroškov čarterskega leta z zasedenostjo sedežev 60 %. Če bo zasedenost sedežev manjša od 60 %, pomoč ne bo pokrila celotne izgube čarterskega prevoznika. To je prikazano na sliki v odstavku 26.

(15)  To ustreza pomoči v višini 25 % skupnih stroškov čarterskih letov. Skupni stroški čarterskih letov so ocenjeni na 33 600 000 NOK (stroški v višini 300 000 NOK na povratni let, pomnoženi s 112).

(16)  Glej belo knjigo norveške vlade „The High North. Vision and Policy Instruments“, (Meld. St. 7 (2011–2012), kratka različica, str. 25). Ena prednostna naloga je „ohraniti osredotočenost na potovalno in turistično industrijo na severu Norveške in na otočju Svalbard ter spodbujati nadaljnje sodelovanje in usklajevanje med udeleženci v potovalni in turistični industriji“ (str. 37). (http://www.regjeringen.no/upload/UD/Vedlegg/Nordområdene/UD_nordomrodene_EN_web.pdf). Politično izhodišče norveške vlade za obdobje 2009–2013 se nanaša na pomembnost turizma, zlasti za severno Norveško: „Severna Norveška je edinstvena turistična destinacija in ji je treba dati priložnost, da uresniči in razvije svoje možnosti“ (str. 22) (http://arbeiderpartiet.no/file/download/4861/58544/file/soriamoria2_english.pdf).

(17)  Glej strategijo za turizem norveške vlade: „Avinor uveljavlja letališča severnega sija kot enotno blagovno znamko za največja letališča severne Norveške […] Avinor podpira sklad za čarterske lete za severno Norveško […] Takšen sklad za čarterske lete je namenjen spodbujanju čarterskih potovanj v regijo. Povratne informacije industrije kažejo, da bo to pomembna pobuda za povečanje novega prometa“ („Destination Norway – National strategy for the tourism industry“, str. 76). (http://www.regjeringen.no/pages/37646196/Lenke_til_strategien-engelsk.pdf).

(18)  Okrožje Nordland je na primer pripravilo strategijo za turizem za obdobje 2011–2015 („Strategy for Tourism in Nordland for the period 2011 until 2015“; http://www.nfk.no/Filnedlasting.aspx?MId1=1266&FilId=11230).

(19)  Smernice o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013, UL L 231, 3.9.1994, str. 1, in Dopolnilo EGP št. 32, str. 42, na voljo tudi na: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/. Smernice so bile nazadnje spremenjene 6. 4. 2006 in objavljene v UL L 54, 28.2.2008, str. 1, skupaj z Dopolnilom EGP št. 11, 28.2.2008, str. 1. Smernice ustrezajo Smernicam o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013, ki jih je sprejela Evropska komisija in so bile objavljene v UL C 54, 4.3.2006, str. 13 (v nadaljnjem besedilu: smernice o regionalni pomoči). Tri okrožja so regije na ravni NUTS II. Finnmark ima najmanjšo gostoto prebivalstva, in sicer 1,6 prebivalca na kvadratni kilometer.

(20)  Nadzorni organ je leta 2009 odobril shemo pomoči za razvoj linij iz mesta Bodø, ki je drugo največje mesto na severu Norveške; glej Odločbo Nadzornega organa št. 179/09/COL (v nadaljnjem besedilu: sklad za razvoj linij iz mesta Bodø). V okviru sheme še ni bila dodeljena pomoč iz sklada za razvoj linij. Letalska družba Norwegian je tri leta upravljala linijo med mestom Tromsø in enim od največjih mest v Evropi. Čeprav je ta linija prejemala podporo od družbe Avinor, ni bila dobičkonosna. Linija je bila ukinjena marca 2011. Družba Air Baltic je upravljala sezonsko linijo med mestoma Tromsø in Riga, in sicer je lete izvajala dvakrat na teden med 1. aprilom in 30. septembrom. Ta linija je bila ukinjena v letu 2011. Družba SAS upravlja linijo med mestoma Tromsø in Stockholm z leti dvakrat na teden med 1. julijem in 15. avgustom. Poleg tega ruska letalska družba leti trikrat na teden iz mesta Tromsø v Murmansk v Rusiji. Glede na omejeno število mednarodnih linij se domneva, da linije med letališči na severu Norveške in evropskimi mesti niso v komercialnem interesu letalskih prevoznikov (dogodek št. 632837).

(21)  Neposredni učinki se nanašajo na porabo, ki jo turisti plačajo s svojim denarjem. Posredni učinki se nanašajo na vrednost porabe turistov v širšem pogledu, npr. v smislu povpraševanja po blagu in storitvah v obliki sklepanja pogodb s podizvajalci.

(22)  Vsi zneski so v NOK. Zneski temeljijo na številkah iz poročila „Travel Life's economic impact in Trøndelag and North Norway 2010“, ki sta ga pripravila Izvršni odbor severne Norveške (Landsdelsutvalget) in norveško združenje Norwegian Hospitality Association (NHO Reiseliv Nord-Norge).

(23)  Priglasitev, str. 11 (dogodek št. 632837), ki se nanaša na poročilo Inštituta za transportno ekonomijo (Transportøkonomisk institutt, TØI) za leto 2007, št. 941/2008 (https://www.toi.no/getfile.php/Publikasjoner/T%C3%98I%20rapporter/2008/941-2008/941-hele%20%20rapporten%20elektronisk-ny.pdf).

(24)  Norveški organi so navedli, da so številčni podatki le ocene, izdelane za pripravo proračuna sklada za čarterske lete. Zaradi zaokroževanja številk podatki v preglednici niso natančni.

(25)  Možno je, da bo norveška država zagotovila nekaj sredstev iz državnega proračuna.

(26)  „Prazni leti“ so leti, opravljeni zato, da se letalo prestavi na mesto, kjer se začne ali konča serija čarterskih letov. Povratni let po prvem odhodu in let, ki bo pobral zadnje potnike, sta prazna. Prazni leti pomenijo precejšnje stroške za serije čarterskih letov.

(27)  80-odstotna zasedenost sedežev se v industriji šteje za standard, ki pokrije stroške.

(28)  Preglednico je pripravil sklad za čarterske lete in podaja primer, kako bodo leti iz Londona na sever Norveške z letalom Boeing 737-800 obravnavani v okviru sheme. Ocenjuje se, da bodo neto stroški, ki jih bo letalska družba zaračunala organizatorju potovanj, znašali 300 000 NOK na povratni let. Vozovnice mora kupiti 149 oseb, da se doseže prag dobička (80 % zmogljivosti letala, ki je 186 oseb).

(29)  Sklad za čarterske lete je sliko pripravil za ponazoritev (dogodek št. 632837).

(30)  Avinor AS je družba v državni lasti, ki upravlja večino civilnih letališč na Norveškem.

(31)  Innovative Experiences je skupina 33 družb za doživljajski turizem na severu Norveške.

(32)  NHO Reiseliv (združenje Norwegian Hospitality Association) zastopa več kot 2 500 družb, ki zaposlujejo približno 55 000 ljudi. Podružnica NHO Reiseliv na severu Norveške ima 400 članov.

(33)  VinterTroms AS je v lasti šestih potovalnih agencij na severu Norveške.

(34)  NHO Luftfart zastopa družbe v norveškem letalskem sektorju in druge zainteresirane družbe.

(35)  NHO Luftfart (dogodek št. 650733) (neuradni prevod iz norveškega v angleški jezik).

(36)  Uredba (ES) št. 1008/2008 z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3). Vključena v Sporazum EGP kot točka 64a Priloge XIII.

(37)  Dogodek št. 644991.

(38)  Dogodek št. 653590/653595 in dogodek št. 669821.

(39)  Sklad za čarterske lete je sliko pripravil za ponazoritev (dogodek št. 644991).

(40)  Glej oddelek 3.3 dela II spodaj.

(41)  Dopis norveških organov z dne 15. novembra 2012 (dogodek št. 653590/653595).

(42)  Norveški organi so omenili tudi, da bodo na neki stopnji v prihodnosti sklad za čarterske lete morda financirala zasebna podjetja. Nadzorni organ pri pripravi ocene ni proučil te možnosti, ker se zdi dokaj negotova.

(43)  Odstavek 81 smernic o regionalni pomoči.

(44)  Dogodek št. 632837 in 322824.

(45)  Glej zadevo T-348/04, SIDE proti Komisiji, ZOdl., str. II-625, točka 99, in zadevo T-162/06, Kronoply GmbH proti Komisiji, ZOdl., str. II-1, točka 75.

(46)  Odstavek 1 smernic o regionalni pomoči.

(47)  Naloga države Efte je, da dokaže, da je predlagana pomoč potrebna in ustrezna za preprečevanje ali zmanjševanje nadaljnjega upada prebivalstva (glej opombo 65 smernic o regionalni pomoči).

(48)  Odstavek 69 smernic o regionalni pomoči.

(49)  Odstavek 22(a) smernic o regionalni pomoči.

(50)  Sklep 1999/99/ES z dne 3. junija 1998 o zakonu št. 25/93 dežele Sicilije o ukrepih za spodbujanje zaposlovanja (UL L 32, 5.2.1999, str. 18).

(51)  Glej opombo 65 v smernicah o regionalni pomoči.

(52)  Glej npr. Odločbo Nadzornega organa št. 228/06/COL z dne 19. julija 2006 o priglašeni shemi prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah: „Na podlagi informacij, ki so jih predložili norveški organi, Nadzorni organ ugotavlja, da ni očitno, da bi bili ukrepi, ki niso pomoč za tekoče poslovanje, bolj ustrezni za uresničitev cilja preprečevanja ali zmanjševanja upadanja prebivalstva na področjih z najmanjšim številom prebivalcev“ (str. 23).

(53)  Odstavek 10 smernic o regionalni pomoči.

(54)  Glej sklic na poročilo TØI št. 941/2008 v opombi 23 in priglasitev, str. 11 (dogodek št. 632837).

(55)  Evropska komisija je v svojih odločbah o združitvi menila, da redni in izredni leti niso del istega trga. Glej na primer zadevo št. COMP/M.5141 – KLM/Martinair, v kateri je Komisija prodajo letalskih sedežev organizatorjem potovanj (to je „veleprodajni trg“) štela kot trg, ki se razlikuje od trga za prodajo storitev rednega zračnega prevoza končnim uporabnikom. Komisija je opomnila, da „prodaja sedežev organizatorjem potovanj poteka pred prodajo sedežev posameznikom. Zato so konkurenčni pogoji na tem trgu očitno drugačni, saj imajo organizatorji potovanj drugačne zahteve kot posamezne stranke (na primer nakup večjih paketov sedežev, pogajanje o popustih, upoštevanje potreb strank v smislu časa leta itd.)“ (UL C 51, 4.3.2009, str. 4).

(56)  Glej opis sheme v oddelku 2.5 dela I.

(57)  Odločba 2003/262/ES z dne 27. novembra 2002 o shemi premij za organizatorje potovanj v Grčiji (UL L 103, 24.4.2003, str. 63).

(58)  V navedenem primeru je Evropska komisija menila tudi, da ji grški organi niso predložili informacij, potrebnih za oceno ustreznosti pomoči v smislu njenega prispevka k regionalnemu razvoju (glej odstavek 22 odločbe).

(59)  Odstavek 71 smernic o regionalni pomoči.

(60)  Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/media/decisions/195-04-COL.pdf.