27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/1

(1)

Po preiskavi („prvotna preiskava“) je Svet z Uredbo (ES) št. 682/2007 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju, uvrščene pod oznaki KN ex 2001 90 30 in ex 2005 80 00 s poreklom s Tajske. Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v obsegu od 3,1 % do 12,9 %.

(2)

Z Uredbo (ES) št. 954/2008 (3) je Svet spremenil veljavne ukrepe v zvezi z enim proizvajalcem izvoznikom in zato je stopnja, ki se uporablja za „vse druge družbe“, v obsegu od 3,1 % do 14,3 %.

(3)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe(„pregled zaradi izteka ukrepa“) je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 875/2013 (4) ohranil dajatev v obsegu od 3,1 % do 14,3 %.

(4)

Evropska komisija („Komisija“) je prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Ta zahtevek je vložila družba River Kwai International Food Industry Co. Ltd. („vložnik“), proizvajalec izvoznik s Tajske.

(5)

Zahtevek je bil po obsegu omejen na preiskavo dampinga vložnika.

(6)

V svoji vlogi je vložnik predložil dokaze prima facie, da so se v primeru dampinga vložnika spremenile okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni veljavni ukrepi, in da so te spremembe trajne.

(7)

Vložnik zlasti trdi, da imajo spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na spremembe obsega izdelkov, ki jih trži, neposreden vpliv na stroške proizvodnje izdelkov. Primerjava njegovih domačih cen z izvoznimi cenami v Uniji kaže, da je stopnja dampinga nižja od trenutne ravni ukrepov.

(8)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki opravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, omejenega na preiskavo dampinga zadevnega vložnika. Na podlagi tega je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (5) dne 14. februarja 2013 („obvestilo o začetku“), naznanila začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(9)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. julija 2011 do 31. decembra 2012 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(10)

Komisija je o začetku vmesnega pregleda uradno obvestila vložnika, predstavnike države izvoznice in združenje proizvajalcev Unije (Association Européenne des Transformateurs de Maïs Doux „AETMD“).

(11)

Zainteresirane strani so imele možnost, da svoja stališča predstavijo v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(12)

Pisne pripombe, ki jih je predložil AETMD, so bile obravnavane, in kjer je bilo to primerno, upoštevane.

(13)

Komisija je vložniku poslala vprašalnik, da bi pridobila informacije, ki so potrebne za njeno preiskavo, ta pa ga je izpolnjenega vrnil v predpisanem roku.

(14)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev dampinga. Komisija je preveritveni obisk opravila v prostorih vložnika v Bangkoku in Kanchanaburi na Tajskem.

(15)

Izdelek, ki ga zadeva ta pregled, je enak kot tisti, ki je opredeljen v prvotni preiskavi ter v pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, trenutno uvrščena pod oznako KN ex 2001 90 30, in sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, trenutno uvrščenih pod oznako KN ex 2005 80 00, s poreklom s Tajske.

(16)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v pregledu zaradi izteka ukrepa, imata sladka koruza, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, in sladka koruza, ki se proizvaja in prodaja na Tajskem, dejansko enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako osnovno uporabo kot sladka koruza, proizvedena na Tajskem in prodana za izvoz v Unijo. Zato se ti izdelki obravnavajo kot enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(17)

V skladu s prvim stavkom člena 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej ugotavljala, ali je bila vložnikova celotna domača prodaja podobnega izdelka v OPP reprezentativna. Domača prodaja je reprezentativna, če je skupni obseg domače prodaje podobnega izdelka predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v OPP.

(18)

Za celotno domačo prodajo podobnega izdelka je bilo ugotovljeno, da je reprezentativna.

(19)

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(20)

Komisija je za vsako posamezno vrsto izdelkov določila, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če skupni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v OPP predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo.

(21)

Komisija je ugotovila, da je bila za vse vrste izdelka, prodane za izvoz v Unijo, vložnikova domača prodaja v reprezentativnih količinah.

(22)

Nato je Komisija določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako vrsto izdelka v OPP, da se odloči, ali bo uporabila dejansko domačo prodajo za izračun normalne vrednosti v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(23)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne, če je

(24)

Analiza domače prodaje, ki jo je izvedla Komisija, je pokazala, da je bilo več kot 90 % domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje na enoto. V skladu s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v OPP.

(25)

Celotna prodaja vložnika za izvoz v Unijo je bila opravljena neposredno z neodvisnimi strankami v Uniji ali na Tajskem. Izvozna cena je zato določena na podlagi cen, ki so bile plačane ali se plačujejo v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(26)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno na podlagi franko tovarna.

(27)

Kadar je to utemeljeno, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(28)

Prilagoditve za razlike v prevoznih stroških, stroških zavarovanja, obdelave in nakladanja, pakiranja, stroških provizij, kredita in bančnih stroških so se odobrile, če je bilo to potrebno in ustrezno utemeljeno.

(29)

Vložnik je zahteval popravek v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe za razliko v vrednosti blagovne znamke, ko se prodaja pod lastno blagovno znamko na domačem trgu, in pri prodaji pod lastno blagovno znamko na trgu Unije. Domnevno je vrednost blagovne znamke vložnikove lastne blagovne znamke na tajskem trgu višja kot na trgu Unije. Da bi utemeljil svojo trditev, se je vložnik skliceval na prilagoditev v prvotni preiskavi in v pregledu zaradi izteka ukrepa.

(30)

Vendar se položaj vložnika v tem vmesnem pregledu razlikuje od položaja drugih proizvajalcev izvoznikov, za katere je bila prilagoditev odobrena v prvotni preiskavi in v pregledu zaradi izteka ukrepa. Prilagoditev iz prvotne preiskave in iz pregleda zaradi izteka ukrepa se izrecno nanaša na proizvajalce izvoznike, katerih prodaja ima na domačem trgu lastno blagovno znamko, medtem ko se prodaja v Unijo prodaja pod blagovno znamko prodajalca na drobno. V okviru tega vmesnega pregleda poteka vložnikova prodaja na domačem trgu in na trgu Unije pod lastno blagovno znamko. Poleg tega so se prilagoditve iz prvotne preiskave in iz pregleda zaradi izteka ukrepa nanašale na stopnjo dobička pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe. V okviru tega vmesnega pregleda pa normalna vrednost temelji na vložnikovih dejanskih domačih cenah.

(31)

V zvezi z domnevnim pomanjkanjem vrednosti blagovne znamke pri prodaji na trg Unije je uvoznik zadevnega izdelka z blagovno znamko vložnika specializiran za uvoz izdelkov z blagovno znamko, zlasti iz Azije. Vložnik ni pojasnil ali predložil dokazov, zakaj ima prodaja temu določenemu uvozniku nižjo vrednost od vrednosti blagovne znamke na vložnikovem domačem trgu. Zato je Komisija sklenila, da vložnik ni dokazal, da domnevna razlika v vrednosti blagovne znamke vpliva na cene ali primerljivost cen.

(32)

Vložnik je zahteval tudi enako prilagoditev v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe. Ker pa vložnik ni dokazal, da domnevne razlike vplivajo na cene ali primerljivost cen, prilagoditve ni bilo mogoče sprejeti niti na podlagi te določbe.

(33)

Zahtevek za prilagoditev v skladu s členom 2(10)(d) in členom 2(10)(k) se zato zavrne.

(34)

S sklicevanjem na člen 2(10)(b) osnovne uredbe je vložnik zahteval tudi nadomestilo za državno znižanje izvoznih dajatev. Vlada plača znesek vložniku, ko se zadevni izdelek proda za izvoz, vključno na trg Unije.

(35)

Vložnik je lahko dokazal, da se mu za izvoz na trg Unije plača znesek, ki ustreza manj kot 0,5 % vrednosti na računu. Vendar se v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe prilagoditev izračuna za normalno vrednost, če so pogoji iz tega člena izpolnjeni, in ne za izvozno ceno, kot je zahteval vložnik. Poleg tega je preiskava pokazala, da ni nobene neposredne povezave med plačilom, ki ga vložnik prejme za zadevni izdelek, ko je izvožen v Unijo, ter uvoznimi dajatvami za surovine, ki so fizično zajete v njem.

(36)

Vložnik je zahteval enako prilagoditev tudi v skladu s členom 2(10)(k). Ker pa vložnik ni dokazal nobene povezave med znižanjem izvoznih dajatev in oblikovanjem cen za zadevni izvoženi izdelek, zahtevka ni mogoče sprejeti.

(37)

Zahtevek za nadomestilo za znižanje izvoznih dajatev v skladu s členom 2(10)(b) in členom 2(10)(k) se zato zavrne.

(38)

Tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo, se je primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je določeno v členu 2(11) in 2(12) osnovne uredbe.

(39)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 3,6 %.

(40)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali so se okoliščine, na katerih temelji veljavna stopnja dampinga, spremenile in ali je ta sprememba trajna.

(41)

V zahtevku za pregled se je vložnik skliceval na spremembe obsega izdelkov, ki jih trži, ki lahko neposredno vplivajo na proizvodne stroške. Preiskava je potrdila, da zaradi prestrukturiranja podjetja vložnik ne proizvaja in prodaja več določenih drugih izdelkov, kot je to počel v obdobju prvotne preiskave, in da je ta sprememba vplivala na stroške proizvodnje za zadevni izdelek.

(42)

AETMD je pripomnil, da prestrukturiranje, ki ga je izvedel vložnik, morda ne bo trajno, saj se lahko zlahka prekliče.

(43)

Dejansko je mogoče, da uprava vložnika, če tako želi, prekliče prestrukturiranje. Vendar ni bilo dokazov, ki bi nakazovali, da odločitev vložnika o prestrukturiranju in racionalizaciji trženja izdelkov skupine med družbami skupine ne bi bila trajne narave. Poleg tega je bilo prestrukturiranje izvedeno že do leta 2009, kar kaže, da je nova struktura podjetij trajne narave.

(44)

Po razkritju je AETMD ponovno zahteval, da spremembe, na podlagi katere se je začel pregled, ni mogoče šteti kot trajne. Natančneje, podvomil je v vpliv na stroške proizvodnje zaradi notranje reorganizacije znotraj skupine in trdil, da se stroški v skupini lahko preprosto prerazporedijo, da se zniža normalna vrednost. Zato se za nove stroške proizvodnje ne more šteti, da so trajne narave. AETMD je opozoril tudi, da hčerinska družba, ki je odgovorna za proizvodnjo in prodajo svežih izdelkov, uporablja isti naslov kot vložnik. AETMD je trdil, da je to še en dokaz, da reorganizacija ni temeljita in dolgoročna.

(45)

V odgovor na zahtevo AETMD v uvodni izjavi 44 je vložnik poudaril, da ima reorganizacija za posledico tudi izboljšan sistem stroškovnega računovodstva, pri čemer so bila ugotovljena in odpravljena ozka grla, da se je izboljšala proizvodnja in so se zmanjšali proizvodni stroški. Vložnik je poudaril tudi, da bi bila kakršna koli razveljavitev reorganizacije iz leta 2009 na tej stopnji zelo zapleten proces, saj vložnikovo matično podjetje Agripure Holding PLC kotira na tajski borzi.

(46)

Tveganje za morebitno razveljavitev reorganizacije vložnika je bilo že obravnavano v uvodni izjavi 43.

(47)

Poleg tega je Komisija zaradi preverjanja točnosti trditev v zahtevku za začetek tega pregleda naredila primerjavo proizvodnih stroškov za vrste izdelkov, izvoženih v Unijo, med prvotno preiskavo (tj. pred vložnikovo reorganizacijo leta 2009) in med OPP. Ta primerjava je potrdila, da so se proizvodni stroški na enoto spremenili v pomembnem obsegu. Ugotovljena sprememba v proizvodnih stroških na enoto je večja kot zgolj prerazporeditev stroškov in je posledica dejanskega zmanjšanja posrednih stroškov proizvodnje, kot so proizvodni stroški in stroški dela.

(48)

Za vprašanje, da vložnik in njegovo hčerinsko podjetje delita isti naslov uprave, velja, da je to splošna poslovna praksa. Poleg tega je Komisija med preveritvenim obiskom prostorov vložnika ugotovila, da so proizvodne linije in skladiščenje končnih izdelkov v prostorih, ki so bili namenjeni proizvodnji sladke koruze; ni bilo vidnih sledi proizvodnje in skladiščenja svežih izdelkov, ki jih prodaja hčerinsko podjetje.

(49)

Ob upoštevanju argumentov AETMD in vložnika ter ob ugotovitvi dejanskega zmanjšanja stroškov proizvodnje na enoto med prvotno preiskavo in OPP je treba zavrniti argument, ki ga je navedel AETMD.

(50)

AETMD je predložil tudi, da je vložnik v letu 2013 načrtoval povečati svoje proizvodne zmogljivosti za približno 40 %. Po mnenju AETMD je to dejstvo v nasprotju z vložnikovo trditvijo, da bodo novi, popravljeni proizvodni stroški (po prestrukturiranju) trajne narave.

(51)

Preiskava je dejansko potrdila, da je vložnik v postopku povečanja svoje proizvodne zmogljivosti. Učinek povečane zmogljivosti je bil eden od dejavnikov, na podlagi katerih je bilo med pregledom zaradi izteka ukrepa ugotovljeno, da obstaja tveganje za nadaljevanje dampinga (6).

(52)

Po razkritju je AETMD ponovno navedel, da bodo naložbe v novo proizvodno zmogljivost zagotovo vplivale na proizvodne stroške in zato trenutni stroški proizvodnje, s katerimi so se primerjale domače cene v tem pregledu (glej uvodno izjavo 24), niso trajne narave. AETMD je zlasti naredil izračun na razpoložljivih virih, na podlagi katerih je ugotovil, da bi se celotni stroški zaradi povečane amortizacije povečali za približno 10 % v primerjavi s sedanjimi stroški.

(53)

Vložnik ni nasprotoval trditvi AETMD v zvezi s povečanimi stroški amortizacije sami po sebi, vendar poudarja, da se ti povečani stroški amortizacije izravnajo s povečanjem skupnih prihodkov (s povečano prodajo) in zaradi zmanjšanja drugih stroškov, ki so posledica večje avtomatizacije.

(54)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 51, je vložnik dejansko v postopku naložb v nove proizvodne zmogljivosti. Naložbe v nove zmogljivosti imajo lahko za posledico povečanje stroškov za amortizacijo. Na drugi strani pa je vložnik v odgovor na pripombo AETMD poudaril, da imajo nove proizvodne zmogljivosti lahko za posledico spremembe (v primerjavi z obstoječimi proizvodnimi linijami), npr. raven avtomatizacije. Te spremembe bi morale imeti neposreden zmanjševalni učinek na stroške za delo in energijo in bi lahko izravnale povečanje stroškov amortizacije.

(55)

Na splošno se je ugotovilo, da celotnega učinka na stroške proizvodnje na proizvedeno enoto ni mogoče meriti, dokler nove naprave ne bodo začele delovati in bodo vsi dodatni stroški prikazani v računovodskih izkazih.

(56)

Kljub temu in ob upoštevanju cilja naložbe (povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti, zmanjšanje proizvodnih stroškov na enoto) se pričakuje, da se stroški proizvodnje na enoto vsaj srednje- do dolgoročno ne bodo znatno povečali. V takšnih okoliščinah se pričakuje, da bo normalna vrednost še vedno temeljila na domačih cenah kot v tem pregledu. Argument, ki ga je predložil AETMD, je zato treba zavrniti.

(57)

Po razkritju je AETMD podvomil tudi v trajno naravo nove stopnje dampinga. Trdil je, da podlaga izvoznih cen, uporabljena za izračun stopnje dampinga, ni bila reprezentativna. Natančneje, trdil je, da

(58)

Zaradi dejstva, da količine, izvožene v Unijo, niso bile velike, je Komisija ugotovila, da so bile vložnikove cene, ki so bile plačane ali se plačujejo za izvoze v Unijo, reprezentativne, ko jih je primerjala z vložnikovimi cenami, ki so bile plačane ali se plačujejo za izvoze v druge tretje države. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da so bile cene, naložene potrošnikov v Uniji v skladu s tistimi, zaračunanimi strankam na drugih izvoznih trgih.

(59)

Obstoj različnih tržnih segmentov, lastne blagovne znamke in blagovne znamke trgovcev na drobno je bil priznan v teku predhodnih preiskav (8). Predstavlja pomemben del opredelitve različnih vrst izdelkov v okviru obsega zadevnega izdelka. Na podlagi tega se je izvoz izdelkov lastne blagovne znamke primerjal z domačo prodajo izdelkov lastne blagovne znamke in izvozna prodaja blagovne znamke trgovcev na drobno se je primerjala z domačo prodajo blagovne znamke trgovcev na drobno.

(60)

Trditev AETMD, da bo prihodnji izvoz zlasti zajemal blagovno znamko trgovcev na drobno, je špekulativna, ne temelji na dokazih in kot taka ne zadošča, da bi se podvomilo v reprezentativnost izvoza izdelkov lastnih trgovskih znamk v OPP. Trditev AETMD se zato zavrne.

(61)

AETMD je trdil tudi, da bi zmanjšanje dajatve na nižjo raven lahko povzročilo tveganje za izogibanje ukrepom.

(62)

Treba je opozoriti, da se že veljavne dajatve razlikujejo med tajskimi proizvajalci izvozniki. Zato je bilo tveganje za izogibanje ukrepom (tj. uporaba dodatne oznake TARIC z nižjimi dajatvami) prisotno od uvedbe prvotnih ukrepov. Nižja dajatev za enega od teh proizvajalcev izvoznikov sama po sebi ne povečuje tveganja za izogibanje ukrepom s Tajske kot celote.

(63)

Poleg tega, če bi bili na voljo podatki, ki kažejo, da so dajatve oslabljene zaradi izogibanja ukrepom, se preiskava lahko začne kot ustrezna, če so izpolnjeni pogoji iz člena 13 osnovne uredbe.

(64)

AETMD je navedel tudi, da lahko vložnik umetno poveča izvozne cene v Unijo prek navzkrižne kompenzacije z vzporedno prodajo drugih izdelkov po umetno nizkih cenah.

(65)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 58, so bile cene izvoza zadevnega izdelka v Unijo v skladu s cenami izvoza v tretje države. Zato ni dokazov, da so bile med OPP cene izvoza v Unijo umetno visoke in ta argument se zato zavrne.

(66)

V skladu z rezultati preiskave Komisija meni, da je primerno spremeniti protidampinško dajatev, ki se uporablja za uvoz zadevnega izdelka družbe River Kwai International Food Industry Co., Ltd.

(67)

Poleg tega in na zahtevo vložnika se spremeni tudi njegov naslov na Tajskem.

(68)

Zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in vidikih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti spremembo Izvedbene uredbe (EU) št. 875/2013.

(69)

Po razkritju je tajska vlada trdila, da je treba spremeniti tudi povprečno stopnjo dajatve za sodelujoče nevzorčene izvoznike, da se upoštevajo ugotovitve tega delnega vmesnega pregleda. Opozoriti je treba, da ta trditev presega omejeni obseg tega pregleda, katerega cilj je le prilagoditev ravni obstoječe stopnje protidampinške dajatve za vložnika. Vsako zahtevo za spremembo stopenj protidampinške dajatve po domnevni spremembi okoliščin bi bilo treba predložiti v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Zato je treba to trditev zavrniti –

27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/7

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bila vloga Španije za registracijo imena „Almendra de Mallorca“ / „Almendra Mallorquina“ / „Ametlla de Mallorca“ / „Ametlla Mallorquina“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba ime „Almendra de Mallorca“ / „Almendra Mallorquina“ / „Ametlla de Mallorca“ / „Ametlla Mallorquina“ registrirati –

27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/9

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bila vloga Španije za registracijo imena „Aceite de la Comunitat Valenciana“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba ime „Aceite de la Comunitat Valenciana“ registrirati –

27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/10

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 zaradi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/12

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/15

(1)

Nujna vzpostavitev povsem delujočega in povezanega notranjega trga z energijo, ki prispeva k zagotavljanju oskrbe gospodarstva Unije s cenovno dostopno in trajnostno energijo, je ključna za cilj večje konkurenčnosti in zagotavljanje, da vsi potrošniki lahko kupujejo energijo po najprivlačnejših cenah.

(2)

Za čim večje povezovanje trgov je pomembno, da pravila o izravnavi plina v prenosnih omrežjih olajšajo trgovanje s plinom v območjih izravnave in s tem prispevajo k likvidnosti trga. Ta uredba zato določa harmonizirana pravila za izravnavo v celotni Uniji, katerih cilj je zagotoviti uporabnikom omrežja, da lahko upravljajo svojo bilančno pozicijo v različnih območjih izravnave po celotni Uniji na gospodaren in nediskriminatoren način.

(3)

Ta uredba prispeva k razvoju konkurenčnega kratkoročnega veleprodajnega trga s plinom v Evropski uniji, ki omogoča zagotavljanje prilagodljivosti plina iz katerega koli vira, da bo na voljo za nakup in prodajo prek tržnih mehanizmov, kar bo uporabnikom omrežja omogočilo učinkovito izravnavo njihovih portfeljev, operaterjem prenosnih sistemov pa uporabo prilagodljivosti plina pri izravnavi prenosnega omrežja.

(4)

Uredba (ES) št. 715/2009 določa nediskriminatorna pravila za pogoje dostopa do prenosnih omrežij zemeljskega plina, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga s plinom. Tržna pravila za izravnavo zagotavljajo finančne spodbude za uporabnike omrežja za izravnavo njihovih portfeljev prek obračunavanja odstopanj, ki odraža stroške.

(5)

Uporabniki omrežja naj bi bili odgovorni za izravnavo svojih predaj s svojimi prevzemi, pri čemer so pravila o izravnavi namenjena spodbujanju kratkoročnega veleprodajnega trga s plinom z vzpostavljenimi trgovalnimi platformami za boljše spodbujanje trgovanja s plinom med uporabniki omrežja in operaterjem prenosnega sistema. Operaterji prenosnih sistemov izvedejo preostalo izravnavo prenosnih omrežij, ki je potrebna. Pri tem naj bi operaterji prenosnih sistemov upoštevali razvrščanje po prednosti. Razvrščanje po prednosti je zasnovano tako, da operaterji prenosnih sistemov pridobivajo plin ob upoštevanju tako ekonomskih kot operativnih pogojev in uporabljajo produkte, ki jih je mogoče dobaviti iz najširše palete virov, vključno s produkti iz UZP in skladiščnih prostorov. Cilj operaterjev prenosnih sistemov naj bi bil zadovoljiti čim več svojih potreb po izravnavi odstopanj za plin prek nakupa in prodaje kratkoročnih standardiziranih produktov na kratkoročnem veleprodajnem trgu s plinom.

(6)

Da bi uporabnikom omrežja omogočila izravnavo njihovih portfeljev za izravnavo, ta uredba določa tudi minimalne zahteve za posredovanje informacij za izvajanje tržnega režima izravnave odstopanj. Namen toka informacij, predvidenega v tej uredbi, je torej podpirati dnevni režim izravnave odstopanj in zagotavljati sklop informacij v podporo uporabniku omrežja pri obvladovanju njegovih tveganj in priložnosti na stroškovno učinkovit način.

(7)

Poleg varovanja poslovno občutljivih informacij operaterji prenosnih sistemov po tej uredbi ohranijo zaupnost informacij in podatkov, ki se jim posredujejo za namen izvajanja te uredbe, in jih ne smejo delno ali v celoti razkriti tretjim osebam, razen v primeru in v obsegu, kot to dovoljuje zakon.

(8)

Ta uredba je bila sprejeta na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2009, ki jo dopolnjuje in je njen bistveni del. Sklici na Uredbo (ES) št. 715/2009 v drugih pravnih aktih se razumejo tudi kot sklici na to uredbo. Ta uredba se uporablja za neizvzete zmogljivosti večje nove infrastrukture, kjer je bilo odobreno izvzetje iz člena 32 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali člena 18 prejšnje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES (3), v obsegu, v katerem uporaba te uredbe ni v neskladju s takšnim izvzetjem. Ta uredba se uporablja ob upoštevanju posebne narave povezovalnih plinovodov.

(9)

Ta uredba je bila vzpostavljena v skladu s postopkom iz člena 6 Uredbe (ES) št. 715/2009. Dodatno usklajuje pravila za izravnavo, določena v členu 21 Uredbe (ES) št. 715/2009, z namenom pospeševanja trgovanja s plinom.

(10)

Ta uredba vključuje določbe, ki se uporabljajo za operaterje distribucijskih sistemov in katerih cilj je uskladitev njihovih vlog, če in v obsegu, kot je to potrebno za ustrezno izvajanje teh določb.

(11)

Nacionalni regulativni organi in operaterji prenosnih sistemov bi morali upoštevati najboljše prakse in prizadevanja za harmonizacijo postopkov za izvajanje te uredbe. V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) bi morala Agencija in nacionalni regulativni organi zagotoviti, da se pravila za izravnavo izvajajo v celotni Uniji na najbolj učinkovit način.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 51 Direktive 2009/73/ES –

1.

„območje izravnave“ pomeni vhodno-izhodni sistem, za katerega velja določen režim izravnave odstopanj in ki lahko vključuje distribucijske sisteme ali njihove dele;

2.

„ukrep izravnave“ pomeni ukrep, ki ga sprejme operater prenosnega sistema, da bi spremenil pretok plina v prenosno omrežje ali iz njega, razen ukrepov v povezavi s plinom, ki ne šteje kot prevzem, in plinom, ki ga operater prenosnega sistema uporablja za delovanje sistema;

3.

„stroški nevtralnosti za izravnavo“ pomeni strošek v višini razlike med zneski, ki jih je operater prenosnega sistema za opravljanje dejavnosti izravnave prejel ali jih bo prejel, in zneski, ki jih je operater prenosnega sistema za opravljanje dejavnosti izravnave plačal ali jih bo plačal, in ki se plača zadevnim uporabnikom omrežja ali se od njih prejme;

4.

„trgovalna platforma“ pomeni elektronsko platformo, ki jo zagotavlja in upravlja operater trgovalne platforme in s pomočjo katere lahko udeleženci v trgovanju objavljajo in sprejemajo, vključno s pravico do spreminjanja in umika, prodajne in nakupne ponudbe za plin, potrebne zaradi kratkoročnih nihanj v ponudbi in povpraševanju po plinu, v skladu s pogoji, ki veljajo na trgovalni platformi in na podlagi katerih trguje operater prenosnega sistema za namen izvedbe ukrepov izravnave;

5.

„udeleženec trgovanja“ pomeni uporabnika omrežja ali operaterja prenosnega sistema, ki ima pogodbo z operaterjem trgovalne platforme in izpolnjuje pogoje, potrebne za opravljanje transakcij na trgovalni platformi;

6.

„platforma za izravnavo“ pomeni trgovalno platformo, kjer je operater prenosnega sistema udeleženec trgovanja v vseh poslih;

7.

„storitev izravnave“ pomeni storitev, ki se zagotovi operaterju prenosnega sistema prek pogodbe za plin, potrebno zaradi kratkoročnih nihanj v ponudbi in povpraševanju po plinu, in ni kratkoročen standardiziran produkt;

8.

„potrjena količina“ pomeni količino plina, ki jo potrdi operater prenosnega sistema kot namenjeno ali ponovno namenjeno za pretok na dan dobave plina D;

9.

„stroški dnevnega odstopanja“ pomeni znesek denarja, ki ga uporabnik omrežja plača ali prejme za količino dnevnega odstopanja;

10.

„dnevno merjeno“ pomeni, da se količina plina meri in prevzame enkrat na dan dobave plina;

11.

„merjeno znotraj dneva“ pomeni, da se količina plina meri in prevzame najmanj dvakrat na dan dobave plina;

12.

„ne dnevno merjeno“ pomeni, da se količina plina meri in prevzame manj kot enkrat na dan dobave plina;

13.

„portfelj za izravnavo“ pomeni združene predaje in prevzeme uporabnika omrežja;

14.

„priglašena količina“ pomeni količino plina, za katerega se opravi transfer med operaterjem prenosnega sistema in uporabnikom omrežja ali uporabniki omrežja ali portfelji za izravnavo;

15.

„dodelitev“ pomeni količino plina, ki jo uporabniku omrežja dodeli operater prenosnega sistema kot predajo ali prevzem, izraženo v kWh, za namen določanja količine dnevnega odstopanja;

16.

„ciklus popravljene napovedi“ pomeni proces, ki ga izvede operater prenosnega sistema, da uporabniku omrežja posreduje obvestilo o potrjenih količinah, ki sledi prejemu popravljene napovedi;

17.

„stroški znotraj dneva“ pomenijo stroške, ki jih zaračuna ali plača operater prenosnega sistema uporabniku omrežja kot rezultat obveznosti znotraj dneva;

18.

„obveznost znotraj dneva“ pomeni sklop pravil o predajah in prevzemih uporabnikov omrežja znotraj dneva dobave plina, ki jo operater prenosnega sistema naloži uporabnikom omrežja;

19.

„osnovni primer“ pomeni model za zagotavljanje informacij, kjer informacije za ne dnevno merjene prevzeme vključujejo prognoze za dan vnaprej in prognoze znotraj dneva;

20.

„varianta 1“ pomeni model za zagotavljanje informacij, kjer informacije za ne dnevno merjene prevzeme in dnevno merjene prevzeme temeljijo na porazdelitvi izmerjenih pretokov v dnevu dobave plina;

21.

„varianta 2“ pomeni model za zagotavljanje informacij, kjer so informacije za ne dnevno merjene prevzeme prognoza za dan vnaprej.

(a)

dan dobave plina, za katerega se opravi transfer plina;

(b)

identifikacijo zadevnih portfeljev za izravnavo;

(c)

ali gre za obvestilo o trgovanju za prodajo ali nakup;

(d)

priglašeno količino, izraženo v kWh/d za dnevno priglašeno količino ali v kWh/h za urno priglašeno količino, kot zahteva operater prenosnega sistema.

(a)

kot prevzem iz portfelja za izravnavo uporabnika omrežja in ki posreduje obvestilo o trgovanju za prodajo; ter

(b)

kot predajo v portfelj za izravnavo uporabnika omrežja in ki posreduje obvestilo o trgovanju za nakup.

(a)

ohrani prenosno omrežje v mejah obratovanja;

(b)

v prenosnem omrežju konec dneva za plin iz notranje prenosne zmogljivosti doseže pozicijo, ki se razlikuje od predvidene na podlagi pričakovanih predaj in prevzemov za ta dan dobave plina, v skladu z gospodarnim in učinkovitim delovanjem prenosnega omrežja.

(a)

svoje ocene povpraševanja po plinu med dnevom dobave plina in znotraj dneva dobave plina, za katerega se nameravajo izvesti ukrepi izravnave;

(b)

podatke o napovedi in dodelitvi ter izmerjenih pretokih plina;

(c)

plinske tlake po celotnem prenosnem omrežju.

(a)

kupi ali proda kratkoročne standardizirane produkte na trgovalni platformi in/ali

(b)

uporabi storitve izravnave.

(a)

ukrepi izravnave se izvedejo na nediskriminatorni osnovi;

(b)

ukrepi izravnave upoštevajo vse obveznosti operaterjev prenosnih sistemov glede upravljanja gospodarnega in učinkovitega prenosnega omrežja.

(a)

en udeleženec trgovanja posreduje obvestilo o trgovanju za nakup, drugi pa posreduje obvestilo o trgovanju za prodajo;

(b)

v obeh obvestilih o trgovanju je navedena količina plina, prenesena od udeleženca trgovanja, ki posreduje obvestilo o trgovanju za prodajo udeležencu trgovanja, ki posreduje obvestilo o trgovanju za nakup;

(c)

če se uporablja urna priglašena količina, se uporabi pavšalno za vse preostale ure dneva dobave plina od določenega začetnega časa in je enaka nič za vse ure pred tem začetnim časom.

(a)

operater prenosnega sistema določi ustrezne vstopne in izstopne točke ali njihove skupine, ki se lahko uporabijo;

(b)

izpolnijo se vsi pogoji iz odstavka 3;

(c)

ponudbeni udeleženec trgovanja spremeni količino plina, ki se dostavi v ali prevzame iz prenosnega omrežja na določenih vstopnih ali izstopnih točkah, s količino, ki je enaka priglašeni količini, in operaterju prenosnega sistema posreduje dokaz, da je bila količina ustrezno spremenjena.

(a)

izpolnijo se pogoji iz odstavka 3(a) in (b);

(b)

urna priglašena količina se uporablja za ure dneva dobave plina od določenega začetnega časa do določenega končnega časa in je enaka nič za vse ure pred začetnim časom in nič za vse ure po končnem času.

(a)

kako bodo storitve izravnave ohranile prenosno omrežje v mejah obratovanja;

(b)

odzivni čas storitev izravnave v primerjavi z odzivnimi časi katerih koli razpoložljivih kratkoročnih standardiziranih produktov;

(c)

oceno stroškov nabave in uporabe storitev izravnave v primerjavi z oceno stroškov uporabe katerih koli kratkoročnih standardiziranih produktov;

(d)

področje, kamor je treba dostaviti plin;

(e)

zahteve operaterja prenosnega sistema glede kakovosti plina;

(f)

v kolikšni meri lahko nabava in uporaba storitev izravnave vplivata na likvidnost kratkoročnega veleprodajnega trga s plinom.

(a)

pred vsako zavezo o oddaji naročila za storitev izravnave operater prenosnega sistema objavi neomejevalni javni razpis, v katerem navede namen, obseg in s tem povezana navodila za ponudnike, da jim omogoči sodelovanje v postopku razpisa;

(b)

rezultati se objavijo brez poseganja v varstvo poslovno občutljivih informacij in posamezni rezultati se razkrijejo vsakemu ponudniku.

(a)

daje prednost uporabi nazivnih produktov, če in v obsegu, kot je to ustrezno, pred vsemi drugimi razpoložljivimi kratkoročnimi standardiziranimi produkti;

(b)

v naslednjih okoliščinah uporablja druge kratkoročne standardizirane produkte:

(c)

uporablja storitve izravnave samo, če kratkoročni standardizirani produkti po oceni zadevnega operaterja prenosnega sistema ne bodo ali verjetno ne bodo zagotovili ustreznega odziva, da bi se prenosno omrežje ohranilo v mejah obratovanja.

(a)

zagotavlja zadostno podporo v celotnem dnevu dobave plina tako uporabnikom omrežja pri trgovanju kot operaterjem prenosnih sistemov pri izvajanju ustreznih ukrepov izravnave prek trgovanja z zadevnimi kratkoročnimi standardiziranimi produkti;

(b)

zagotavlja pregleden in nediskriminatoren dostop;

(c)

zagotavlja storitve na podlagi enakovredne obravnave;

(d)

zagotavlja anonimno trgovanje vsaj do zaključka transakcije;

(e)

zagotavlja podroben pregled tekočih nakupnih in prodajnih ponudb vsem udeležencem trgovanja;

(f)

zagotavlja, da se vse trgovanje ustrezno priglasi operaterju prenosnega sistema.

(a)

nemudoma objavi gibanje mejne nakupne cene in mejne prodajne cene po vsakem trgovanju; ali

(b)

posreduje operaterju prenosnega sistema podatke, operater prenosnega sistema pa se odloči o objavi gibanja mejne nakupne cene in mejne prodajne cene. Operater prenosnega sistema nemudoma objavi te podatke po prejemu.

(a)

temelji na uspešnosti operaterja prenosnega sistema prek navzgor omejenih plačil, ki jih operater prenosnega sistema prejme za višjo uspešnost in plača za slabšo uspešnost ter se merijo glede na predhodno določene cilje uspešnosti, ki lahko med drugim zajemajo ciljne stroške;

(b)

upošteva sredstva, ki jih ima operater prenosnega sistema na voljo za nadzorovanje uspešnosti;

(c)

zagotavlja, da njihova uporaba točno odraža dodelitev odgovornosti med vključenimi strankami;

(d)

je prilagojen stanju zadevnega trga s plinom, kjer se bo izvajal;

(e)

je predmet rednih pregledov, ki jih izvaja nacionalni regulativni organ v tesnem sodelovanju z operaterjem prenosnega sistema, da oceni, kje in v kolikšnem obsegu ga je treba spremeniti.

1.

identifikacijo povezovalne točke;

2.

smer pretoka plina;

3.

identifikacijo uporabnika omrežja in, če je primerno, identifikacijo njegovega portfelja za izravnavo;

4.

identifikacijo nasprotne stranke uporabnika omrežja in, če je primerno, identifikacijo njenega portfelja za izravnavo;

5.

čas začetka in konca pretoka plina, za katerega se posreduje napoved ali popravljena napoved;

6.

dan dobave plina D;

7.

količino plina, katere prenos se zahteva.

(a)

uporabniki omrežja niso obvezani predložiti napovedi;

(b)

lahko uporabniki omrežja predložijo operaterjem prenosnih sistemov napovedi za dan dobave plina D najpozneje do 12.00 UTC (zimski čas) ali 11.00 UTC (poletni čas) na dan dobave plina D-1;

(c)

operater prenosnega sistema pošlje sporočilo o obdelanih količinah zadevnim uporabnikom omrežja najpozneje do 12.30 UTC (zimski čas) ali 11.30 UTC (poletni čas) na dan dobave plina D-1.

(a)

uporabnik omrežja zaprosi za kasnejši rok ali

(b)

operater prenosnega sistema dovoli krajši rok.

(a)

finančni vpliv na operaterje prenosnih sistemov in uporabnike omrežja;

(b)

vpliv na čezmejno trgovino;

(c)

vpliv na vsakodnevni režim izravnave odstopanj na povezovalnih točkah.

(a)

napoved ali popravljeno napoved najpozneje dve uri po roku za napoved ali začetku ciklusa popravljene napovedi, če:

(b)

popravljeno napoved najpozneje dve uri po začetku ciklusa popravljene napovedi tudi v naslednjih primerih:

(a)

uporabniki omrežja imajo pravico predložiti popravljene napovedi za dan dobave plina;

(b)

operater prenosnega sistema potrdi ali zavrne predložene napovedi in popravljene napovedi ob upoštevanju rokov iz člena 17.

(a)

izračun količine dnevnega odstopanja iz člena 21;

(b)

oblikovanje veljavne cene iz člena 22 ter

(c)

vse druge potrebne parametre.

(a)

je na voljo storitev prilagodljive notranje zmogljivosti plinovoda in/ali

(b)

obstaja kakršen koli dogovor, v skladu s katerim uporabniki omrežja zagotavljajo plin, vključno s plinom v naravi, za pokritje:

(a)

mejna prodajna cena, če je količina dnevnega odstopanja pozitivna (tj. predaje uporabnika omrežja za dan dobave plina presegajo prevzeme za dan dobave plina); ali

(b)

mejna nakupna cena, če je količina dnevnega odstopanja negativna (tj. prevzemi uporabnika omrežja za dan dobave plina presegajo predaje za dan dobave plina).

(a)

mejna prodajna cena je nižja izmed:

(b)

mejna nakupna cena je višja izmed:

(a)

spodbuja uporabnike omrežja, da izravnajo svoje predaje in prevzeme;

(b)

se oblikuje in uporablja nediskriminatorno, da:

(c)

nima škodljivega vpliva na čezmejno trgovino;

(d)

ne povzroči čezmerne finančne izpostavljenosti uporabnikov omrežja stroškom dnevnega odstopanja.

(a)

če je količina dnevnega odstopanja uporabnika omrežja za dan dobave plina pozitivna, se šteje, da uporabnik omrežja prodal operaterju prenosnega sistema plin v količini, ki je enaka količini dnevnega odstopanja, zato je od operaterja prenosnega sistema upravičen do prejema dobropisa na podlagi stroškov dnevnega odstopanja; ter

(b)

če je količina dnevnega odstopanja uporabnika omrežja za dan dobave plina negativna, se šteje, da je uporabnik omrežja kupil od operaterja prenosnega sistema plin v količini, ki je enaka količini dnevnega odstopanja, zato je obvezan plačati stroške dnevnega odstopanja operaterju prenosnega sistema.

1.

Sistemska obveznost znotraj dneva

je namenjena spodbujanju uporabnikov omrežja, da ohranijo prenosno omrežje v mejah obratovanja, in določa naslednje:

2.

Portfeljska obveznost znotraj dneva

je namenjena spodbujanju uporabnikov omrežja, da ohranijo svojo pozicijo znotraj dneva dobave plina v predhodno določenem območju, in določa naslednje:

3.

Obveznost znotraj dneva na vstopno-izstopni točki

je namenjena spodbujanju uporabnikov omrežja, da omejijo pretok plina ali spremembe v pretoku plina v določenih okoliščinah na določenih vstopno-izstopnih točkah, in določa naslednje:

(a)

obveznost znotraj dneva in s tem povezani morebitni stroški znotraj dneva ne predstavljajo nobene nedopustne ovire za čezmejno trgovino in vstop novih uporabnikov omrežja na zadevni trg;

(b)

obveznost znotraj dneva se uporablja samo, če se uporabnikom omrežja posredujejo ustrezne informacije pred uveljavitvijo možnih stroškov znotraj dneva za njihove predaje in/ali prevzeme in če imajo razumna sredstva, da se odzovejo z upravljanjem svoje izpostavljenosti;

(c)

glavni stroški, ki nastanejo uporabnikom omrežja v zvezi z njihovimi obveznostmi izravnave, so povezani z njihovo pozicijo ob koncu dneva dobave plina;

(d)

stroški znotraj dneva v možnem obsegu odražajo stroške operaterja prenosnega sistema za izvajanje vseh povezanih ukrepov izravnave;

(e)

obveznost znotraj dneva ne povzroči, da uporabniki omrežja dosežejo finančno poravnavo na pozicijo, enako nič, v dnevu dobave plina;

(f)

koristi uvedbe obveznosti znotraj dneva v smislu gospodarnega in učinkovitega delovanja prenosnega omrežja pretehtajo vse njihove možne negative vplive, vključno na likvidnost trgovanja na virtualni trgovalni točki.

(a)

potreb po obveznostih znotraj dneva ob upoštevanju značilnosti prenosnega omrežja in prilagodljivosti, ki je operaterju prenosnega sistema na voljo z nakupovanjem ali prodajanjem kratkoročnih standardiziranih produktov ali uporabo storitev izravnave v skladu s poglavjem III;

(b)

informacij, ki so na voljo, da se uporabnikom omrežja omogoči pravočasno upravljanje njihovih pozicij znotraj dneva;

(c)

pričakovanega finančnega vpliva na uporabnike omrežja;

(d)

učinka vstopa novih uporabnikov omrežja na zadevni trg, vključno z vsemi neupravičenimi negativnimi vplivi nanj;

(e)

učinka čezmejne trgovine, vključno z morebitnim učinkom na izravnavo v sosednjih območjih izravnave;

(f)

vpliva na kratkoročni veleprodajni trg s plinom, vključno z njegovo likvidnostjo;

(g)

nediskriminatorne narave obveznosti znotraj dneva.

(a)

vse stroške in prihodke, ki izhajajo iz stroškov dnevnega odstopanja in stroškov znotraj dneva;

(b)

vse stroške in prihodke, ki izhajajo iz ukrepov izravnave, izvedenih v skladu s členom 9, razen če nacionalni regulativni organ meni, da so ti stroški in prihodki nastali neučinkovito glede na veljavne nacionalne predpise. Takšno mnenje temelji na oceni, ki:

(c)

vse druge stroške in prihodke, ki so povezani z dejavnostmi izravnave, ki jih je izvedel operater prenosnega sistema, razen če nacionalni regulativni organ meni, da so ti stroški in prihodki nastali neučinkovito glede na veljavne nacionalne predpise.

1.

splošno stanje prenosnega omrežja v skladu s točko 3.4(5) Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009;

2.

ukrepe izravnave s strani operaterja prenosnega sistema iz poglavja III;

3.

predaje in prevzeme uporabnika omrežja za dan dobave plina iz členov 33 do 42.

(a)

na spletni strani operaterja prenosnega sistema ali drugega sistema, ki zagotavlja informacije v elektronski obliki;

(b)

brezplačno dostopno uporabnikom omrežja;

(c)

uporabniku prijazno;

(d)

jasno, količinsko opredeljivo in lahko dostopno;

(e)

nediskriminatorno;

(f)

podano v skladnih enotah, bodisi v kWh ali kWh/d in kWh/h;

(g)

v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice in v angleščini.

(a)

vsaka posodobitev zajema plinske tokove od začetka dneva dobave plina D ali

(b)

vsaka posodobitev zajema dodatne mejne pretoke plina po pretoku, o katerem se je poročalo v prejšnji posodobitvi.

(a)

vsaka posodobitev zajema plinske tokove od začetka dneva dobave plina D ali

(b)

vsaka posodobitev zajema dodatne mejne pretoke plina po pretoku, o katerem se je poročalo v prejšnji posodobitvi.

(a)

operater prenosnega sistema na dan dobave plina D-1 posreduje uporabnikom omrežja prognozo njihovih ne dnevno merjenih prevzemov za dan dobave plina D najpozneje do 12.00 UTC (zimski čas) ali 11.00 UTC (poletni čas);

(b)

operater prenosnega sistema na dan dobave plina D posreduje uporabnikom omrežja najmanj dve posodobitvi prognoze njihovih ne dnevno merjenih prevzemov.

(a)

dostop do kratkoročnih standardiziranih produktov na trgovalni platformi;

(b)

točnost prognoze ne dnevno merjenih prevzemov uporabnika omrežja glede na čas, ko je bila posredovana;

(c)

čas, ko se konča obdobje za popravljeno napoved, kot predpisuje člen 15(1);

(d)

čas prve posodobitve prognoze ne dnevno merjenih prevzemov uporabnika omrežja.

(a)

V osnovnem primeru in varianti 1 modelov za zagotavljanje informacij se dodeli ves plin, dobavljen v distribucijski sistem;

(b)

pri varianti 2 modela za zagotavljanje informacij so ne dnevno merjeni prevzemi enaki prognozi ne dnevno merjenih prevzemov uporabnika omrežja za dan vnaprej;

(c)

pri varianti 1 modela za zagotavljanje informacij se prvotna dodelitev in prvotna količina dnevnega odstopanja šteje kot končna dodelitev in končna količina dnevnega odstopanja.

(a)

pogostejšega posredovanja informacij uporabnikom omrežja;

(b)

skrajšanja povezanih rokov za posredovanje informacij;

(c)

večje točnosti posredovanih informacij.

(a)

operaterju prenosnih sistemov ni treba skleniti nobene pogodbe s katerim koli ponudnikom infrastrukture, kot so upravljavci skladiščnih sistemov ali operaterji sistemov obratov za UZP, za namen zagotavljanja storitve prilagodljive notranje zmogljivosti plinovoda;

(b)

prihodki, ki jih operater prenosnih sistemov ustvari z zagotavljanjem storitve prilagodljive notranje zmogljivosti plinovoda, so vsaj enaki stroškom, ki so ali bodo nastali pri zagotavljanju te storitve;

(c)

storitev prilagodljive notranje zmogljivosti plinovoda se ponudi na pregledni in nediskriminatorni osnovi ter se lahko ponudi z uporabo konkurenčnih mehanizmov;

(d)

operater prenosnih sistemov uporabniku omrežja ne zaračuna, neposredno ali posredno, nobenih stroškov, ki nastanejo pri zagotavljanju storitve prilagodljive notranje zmogljivosti plinovoda, če zadevni uporabnik omrežja zanjo ne sklene pogodbe, ter

(e)

zagotavljanje storitve prilagodljive notranje zmogljivosti plinovoda nima škodljivega vpliva na čezmejno trgovino.

(a)

opis stanja razvoja in likvidnosti kratkoročnega veleprodajnega trga s plinom v času priprave poročila, ko je to na voljo operaterju prenosnega sistema, vključno z med drugim:

(b)

začasne ukrepe, ki naj bi se uporabili;

(c)

razloge za uporabo začasnih ukrepov:

(d)

opredelitev ukrepov, ki bodo sprejeti za odpravo začasnih ukrepov, vključno z merili za takšne ukrepe in oceno njihove časovne razporeditve.

(a)

kratkoročnega veleprodajnega trga s plinom, ki je dovolj likviden;

(b)

plina, potrebnega zaradi kratkoročnih nihanj v ponudbi in povpraševanju po plinu; ali

(c)

zadostnih informacij o svojih predajah in prevzemih.

(a)

za količino dnevnega odstopanja uporabnikov omrežja;

(b)

na pregledni in nediskriminatorni osnovi;

(c)

samo v potrebnem obsegu in za čim krajše obdobje.

(a)

odraža prilagodljivost prenosnega omrežja in potrebe uporabnika omrežja;

(b)

odraža stopnjo tveganja za uporabnika omrežja pri izravnavi njegovih predaj in prevzemov;

(c)

ne ogroža razvoja kratkoročnega veleprodajnega trga s plinom;

(d)

ne povzroči neprimerno visokega povečanja stroškov ukrepov izravnave operaterja prenosnega sistema.

(a)

presega dodelitev za ne dnevno merjeni prevzem v primeru, da je količina dnevnega odstopanja pozitivna;

(b)

zaostaja za dodelitvijo za ne dnevno merjeni prevzem v primeru, da je količina dnevnega odstopanja negativna.

(a)

v skladu s pogoji obstoječe pogodbe, če ta vsebuje določbe, ki dovoljujejo zmanjšanje zavezane količine plina in/ali prenehanje obstoječe pogodbe; ali

(b)

če takšnih pogodbenih pravic ni, na naslednji način:

27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/36

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je Komisija proučila vlogo Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Pecorino Sardo“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1263/96 (2) kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 215/2011 (3).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/38

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/40

(1)

Uredba (EU) št. 472/2013 se uporablja za države članice, ki so na dan začetka njene veljavnosti že prejemale finančno pomoč, vključno s pomočjo iz Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS).

(2)

Uredba (EU) št. 472/2013 določa pravila za odobritev programa makroekonomskega prilagajanja za države članice, ki prejemajo finančno pomoč, ta pravila pa morajo biti v skladu z določbami Pogodbe o ustanovitvi EMS.

(3)

Svet je 25. aprila 2013 glede prošnje Cipra za finančno pomoč iz EMS z dne 25. junija 2012 s Sklepom 2013/236/EU (2) odločil, da mora Ciper dosledno izvajati program makroekonomskega prilagajanja.

(4)

Svet guvernerjev EMS je 24. aprila 2013 odločil, da Cipru načeloma odobri pomoč za stabilnost, pri čemer je odobril Memorandum o soglasju o posebnem gospodarskopolitičnem pogojevanju (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju) in njegov podpis s strani Komisije v imenu EMS.

(5)

V skladu s členom 1(2) Izvedbenega sklepa 2013/463/EU (3) je Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko (ECB) in po potrebi z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) izvedla tretji pregled napredka na področju izvajanja dogovorjenih ukrepov, njihove učinkovitosti ter njihovega ekonomskega in socialnega vpliva.

(6)

Na podlagi tega bi bilo treba posodobiti Izvedbeni sklep 2013/463/EU na področjih reforme finančnega sektorja, fiskalne politike in strukturnih reform, zlasti v zvezi z (i) oblikovanjem strategije obveščanja s strani skupne projektne skupine Centralne banke Cipra (CBC) in Ministrstva za finance o časovnem načrtu za zmanjšanje kapitalskih kontrol in izvajanju strategije za bančni sektor; (ii) pravočasnim sporočanjem ocen bank o morebitnem vplivu novo uvedenih in prihodnjih pravil Unije o kapitalskih zahtevah in slabih posojilih na razmerje med kapitalom, donosnostjo in kritjem; (iii) ustanovitvijo projektne skupine za oceno količine pogodb o prodaji registriranih zemljišč brez listin o lastništvu in predložitev priporočil v zvezi s tem vprašanjem; (iv) reformo postopkov v primeru insolventnosti pravnih in fizičnih oseb; (v) pregledom Zakonika o civilnem postopku in Sodnega reda, da se zagotovi nemoteno in učinkovito delovanje revidiranih okvirov glede uresničitve hipoteke in insolventnosti; (vi) spremembo primarnega ciljnega primanjkljaja za leto 2014 na 1,8 % BDP; (vii) izvajanjem prve faze nacionalnega zdravstvenega sistema (NHS), pri čemer se najprej opredeli in sprejme celoten časovni načrt za NHS; (viii) pregledom politik o oblikovanju cen in povračilih stroškov za medicinske izdelke in zdravstvene storitve, vključno s tistimi, povezanimi z odhodki za farmacevtske izdelke; (ix) ustanovitvijo enote za privatizacijo; (x) predložitvijo akcijskega načrta za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljene v fazi 2 medsebojnega strokovnega pregleda, ki ga je izvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v okviru Svetovnega foruma za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene; (xi) oblikovanjem strategije rasti na podlagi konkurenčnih prednosti Cipra, da bi se ciprskim organom pomagalo oživiti gospodarstvo. Izvajanje celovitih in ambicioznih reform na finančnem, fiskalnem in strukturnem področju bi moralo zagotoviti srednjeročno vzdržnost ciprskega javnega dolga.

(7)

Med celotnim izvajanjem ciprskega celovitega paketa ukrepov bi morala Komisija zagotavljati dodatne nasvete glede politik in tehnično podporo na posameznih področjih. Država članica, ki se pri izvajanju programa makroekonomskega prilagajanja sooča z nezadostnimi upravnimi zmogljivostmi, zaprosi za tehnično podporo Komisijo, ki lahko v ta namen sestavi skupine strokovnjakov.

(8)

Ciprski organi bi morali v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami v pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje programa makroekonomskega prilagajanja vključiti socialne partnerje in organizacije civilne družbe –

1.

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Za ponovno vzpostavitev trdnega finančnega sektorja Ciper nadaljuje z izvajanjem prestrukturiranja bančnega sektorja in sektorja zadružnih kreditnih institucij; nadaljuje s krepitvijo nadzora in urejanja; izvede reformo okvira prestrukturiranja dolga ter postopno odpravi omejitve v zvezi s kapitalom v skladu s časovnim načrtom, pri čemer hkrati zagotavlja finančno stabilnost. V okviru programa so določeni naslednji ukrepi in rezultati:

2.

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.   V letu 2014 ciprski organi v celoti izvedejo trajne ukrepe, vključene v zakon o proračunu za leto 2014, v vrednosti vsaj 270 milijonov EUR. Zagotovijo tudi popolno izvajanje konsolidacijskih ukrepov, sprejetih od decembra 2012.“;

3.

vstavi se naslednji odstavek:

„7a.   V zvezi s fiskalno politiko v obdobju 2015–2016 si ciprski organi prizadevajo, da bi bil saldo sektorja država usklajen z načrtom prilagoditve, ki je bil določen na podlagi priporočila o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.“;

4.

odstavek 8 se spremeni:

5.

odstavki 10 do 13 se nadomestijo z naslednjim:

„10.   Ciper zagotovi izvajanje dogovorjenih ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pri svojih aktivacijskih politikah. Ciper hitro ukrepa za ustvarjanje priložnosti za mlade in za izboljšanje njihove zaposljivosti v skladu s cilji Priporočila Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade (4). Oblikovanje, upravljanje in izvajanje ukrepov, namenjenih mladim, je dobro vključeno v širši sistem aktivacijskih politik in skladno z reformo sistema socialnega varstva ter dogovorjenimi proračunskimi cilji.

11.   Ciper je pripravljen sprejeti morebitne dodatne nujne spremembe sektorske zakonodaje, potrebne za izvajanje Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) v celoti. Ciprski organi dodatno izboljšajo delovanje reguliranih poklicev. Okvir za konkurenčnost se izboljša z izboljšanjem delovanja organa, pristojnega za konkurenco, ter s povečanjem neodvisnosti in pristojnosti nacionalnih regulativnih organov.

12.   Ciper zagotovi zmanjšanje zaostanka v zvezi z izdajanjem listin o lastništvu, sprejme ukrepe za pospešeno odpravo obremenitev listin o lastništvu, ki naj bi se prenesle na nakupe nepremičnin, ter določi roke za izdajo gradbenih dovoljenj in listin o lastništvu.

13.   Ciper spremeni pravila o prisilni prodaji premoženja, zavarovanega s hipoteko, in v najkrajšem izvedljivem roku dovoli zasebne dražbe. Pospeši obravnavo sodnih primerov in do konca programa odpravi sodne zaostanke. Ciper sprejme spodbude za povečanje konkurenčnosti v svojem sektorju turizma z izvajanjem konkretnega akcijskega načrta, ki bo omogočil doseganje količinsko opredeljenih ciljev iz, med drugim, pred kratkim revidirane strategije za turizem za obdobje 2011–2015. Ciper izvaja letalsko-politično strategijo, ki bo omogočila prilagoditev zunanje letalske politike Cipra ob upoštevanju zunanje letalske politike EU in sporazumov EU o letalskem prometu, pri čemer se hkrati zagotovijo ustrezne povezave v letalskem prometu.

6.

v odstavku 14 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

7.

odstavek 15 se nadomesti z naslednjim:

„15.   Ciper Komisiji predloži posodobljen zahtevek za tehnično podporo v zadevnem programskem obdobju. V zahtevku se opredelijo in navedejo področja tehnične pomoči ali svetovalnih storitev, za katere ciprski organi menijo, da so bistvenega pomena za izvajanje programa makroekonomskega prilagajanja.“;

8.

doda se naslednji odstavek:

„16.   Ko Ciper oblikuje celovito in skladno strategijo rasti, ki bi omogočila oživitev gospodarstva, to strategijo vključi v svoj nacionalni institucionalni okvir, kar bo imelo učinek vzvoda za reformi javne uprave in upravljanja javnih financ, ki se trenutno izvajata, ter za druge zaveze v ciprskem programu makroekonomskega prilagajanja in zadevne pobude Unije, pri čemer se upošteva partnerski sporazum za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov.“.

27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/43

(1)

Uredba (ES) št. 1005/2008 (v nadaljnjem besedilu: uredba IUU) vzpostavlja sistem Unije za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova (v nadaljnjem besedilu IUU ribolova), za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(2)

V poglavju VI uredbe IUU so določeni postopek za opredelitev nesodelujočih tretjih držav, demarše v zvezi z državami, opredeljenim kot nesodelujoče tretje države, priprava seznama nesodelujočih tretjih držav, črtanje s seznama nesodelujočih tretjih držav, objava seznama nesodelujočih tretjih držav in morebitni izredni ukrepi.

(3)

V skladu s členom 32 uredbe IUU je Komisija s sklepom z dne 15. novembra 2012 (2) (v nadaljnjem besedilu: sklep z dne 15. novembra 2012) obvestila osem tretjih držav, za katere je po njenem mnenju obstajala možnost, da bodo opredeljene kot nesodelujoče tretje države.

(4)

Komisija je v svoj sklep z dne 15. novembra 2012 vključila informacije o bistvenih dejstvih in ugotovitvah, na katerih temelji taka opredelitev.

(5)

Z ločenimi dopisi je Komisija 15. novembra 2012 obvestila osem tretjih držav o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče tretje države.

(6)

Komisija je v teh dopisih poudarila, da so bile zadevne tretje države za preprečitev opredelitve kot nesodelujočih tretjih držav in da ne bi bile predlagane za uradno uvrstitev na tovrsten seznam, kot je predvideno v členih 31 in 33 uredbe IUU, pozvane, naj za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v sklepu z dne 15. novembra 2012, v tesnem sodelovanju s Komisijo vzpostavijo akcijski načrt.

(7)

Komisija je posledično pozvala osem zadevnih tretjih držav, naj: (i) sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje ukrepov, ki jih vsebuje akcijski načrt, ki ga je predlagala Komisija; (ii) ocenijo izvajanje ukrepov, ki so vsebovani v akcijskih načrtih, ki jih je predlagala Komisija; (iii) Komisiji za ocenjevanje izvajanja posameznih ukrepov vsakih šest mesecev posredujejo podrobna poročila med drugim v zvezi z njihovo individualno in/ali splošno učinkovitostjo pri zagotavljanju popolnoma skladnega sistema za nadzor ribolova.

(8)

Osmim zadevnim tretjim državam je bila dana možnost, da pisno odgovorijo na vprašanja, ki so bila izrecno navedena v sklepu z dne 15. novembra 2012, ter se odzovejo na druge pomembne informacije, kar jim omogoča predložitev dokazov, s katerimi bi izpodbijale ali dopolnile dejstva, na katera se sklicujejo v sklepu z dne 15. novembra 2012, ali, kot je primerno, sprejele akcijski načrt in ukrepe za izboljšanje razmer. Navedenim osmim državam je bila zagotovljena pravica da zahtevajo oziroma da se jim zagotovijo dodatne informacije.

(9)

Komisija je 15. novembra 2012 začela dialog z osmimi tretjimi državami in poudarila, da meni, da šest mesecev načeloma zadostuje za dosego sporazuma o tej zadevi.

(10)

Komisija je nadalje zahtevala in preverjala vse informacije, ki jih je štela za potrebne. Obravnavane in upoštevane so bile pisne pripombe, ki jih je po sklepu z dne 15. novembra 2012 predložilo osem držav. O ugotovitvah Komisije je bilo osem držav pisno ali ustno obveščenih.

(11)

V izvedbenem sklepu z dne 26. novembra 2013 (3) (v nadaljnjem besedilu: izvedbeni sklep z dne 26. novembra 2013) je Komisija Belize, Kraljevino Kambodžo in Republiko Gvinejo opredelila kot nesodelujoče tretje države pri boju proti IUU ribolovu. V skladu z uredbo IUU je Komisija navedla razloge zakaj meni, da te tri države niso izpolnile svojih obveznosti v skladu z mednarodnim pravom kot države zastave, pristanišča, obalne države ali države trga, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje IUU ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(12)

Izvedbeni sklep Sveta, ki Belize, Kraljevino Kambodžo in Republiko Gvinejo vključuje na seznam nesodelujočih tretjih držav pri boju proti IUU ribolovu, bi torej moral biti sprejet v okviru izvajanja uredbe IUU, na podlagi preiskav in dialogov, ki so bili izvedeni v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami, določenimi v uredbi IUU. Navedene preiskave in dialogi, vključno z izmenjano korespondenco in izvedenimi srečanji, sklep z dne 15. novembra 2012 in izvedbeni sklep z dne 26. novembra 2013 so podlaga tega sklepa in temeljijo na istih razlogih. Ta sklep, ki Belize, Kraljevino Kambodžo in Republiko Gvinejo vključuje na seznam nesodelujočih tretjih držav v boju proti IUU ribolovu, bi moral vključevati posledice, navedene v členu 38 uredbe IUU.

(13)

Svet v skladu s členom 34(1) uredbe IUU s kvalificirano večino in na predlog Komisije tretjo državo črta s seznama nesodelujočih tretjih držav, če zadevna tretja država dokaže, da so se razmere, zaradi katerih je bila uvrščena na seznam, popravile. Pri odločitvi o črtanju se bo upoštevalo tudi, ali so opredeljene zadevne tretje države uvedle dejanske ukrepe, s katerimi lahko dosežejo trajno izboljšanje razmer.

(14)

V skladu s členom 32 uredbe IUU je Komisija s svojim sklepom z dne 15. novembra 2012 obvestila Belize, da po njenem mnenju obstaja možnost, da bo opredeljen kot nesodelujoča tretja država, in ga pozvala, naj v tesnem sodelovanju z njenimi službami vzpostavi akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v sklepu z dne 15. novembra 2012. V obdobju od decembra 2012 do avgusta 2013 je Belize v pisni obliki predložil svoja stališča in se srečal s Komisijo, da bi razpravljal o tej zadevi. Komisija je ustrezne informacije Belizeju posredovala v pisni obliki. Komisija je nadalje zahtevala in preverjala vse informacije, ki jih je štela za potrebne. Obravnavane in upoštevane so bile pisne pripombe, ki jih je Belize predložil po sklepu z dne 15. novembra 2012, Belize pa je bil o ugotovitvah Komisije pisno ali ustno obveščen. Komisija je menila, da Belize ni zadovoljivo obravnaval zadevnih področij in pomanjkljivosti, kot je opisano v sklepu z dne 15. novembra 2012. Poleg tega je Komisija ugotovila, da ukrepi, predlagani v priloženem akcijskem načrtu Belizeja, niso bili v celoti izvedeni.

(15)

V sklepu z dne 15. novembra 2012 je Komisija analizirala dolžnosti Belizeja in ocenila njegovo izpolnjevanje mednarodnih obveznosti kot države zastave, pristanišča, obalne države ali države trga. Pri tem pregledu je upoštevala merila iz člena 31(4) do (7) uredbe IUU. Komisija je pregledala skladnost Belizejokviru ugotovitev iz sklepa z dne 15. novembra 2012 in ob upoštevanju ustreznih informacij, ki jih je o tem predložil Belize, predlaganega načrta ukrepov ter sprejetih ukrepov za izboljšanje razmer.

(16)

Glavne pomanjkljivosti, ki jih je Komisija ugotovila v predlaganem akcijskem načrtu, so se nanašale na več pomanjkljivosti pri izvajanju obveznosti mednarodnega prava, predvsem v zvezi s sprejetjem ustreznega pravnega okvira, pomanjkanjem ustreznega in učinkovitega spremljanja, pomanjkanjem nadzora in inšpekcij, odsotnostjo sistema odvračilnih sankcij ter nepravilnim izvajanjem sistema potrdil o ulovu. Druge ugotovljene pomanjkljivosti se na splošno nanašajo na izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, vključno s priporočili in resolucijami regionalnih organizacij za upravljanje ribolova ter pogoji za registracijo ladij v skladu z mednarodnim pravom. Ugotovljena je bila odsotnost izpolnjevanja priporočil in resolucij s strani ustreznih organov, kot je mednarodni akcijski načrt Združenih narodov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Vendar pa se pomanjkanje skladnosti z nezavezujočimi priporočili in resolucijami obravnava samo kot dodaten dokaz in ne kot podlaga za opredelitev.

(17)

Komisija je v izvedbenem sklepu z dne 26. novembra 2013 opredelila Belize kot nesodelujočo tretjo državo v skladu z uredbo IUU.

(18)

V zvezi z morebitnimi omejitvami za Belize kot državi v razvoju je treba opozoriti, da splošna stopnja razvoja Belizeja ne vpliva negativno na njegov posebni razvojni status in splošno ravnanje na področju ribolova.

(19)

Ob upoštevanju sklepa z dne 15. novembra 2012 in izvedbenega sklepa z dne 26. novembra 2013 ter dialogov z Belizejem, ki jih je organizirala Komisija, in njihovih rezultatov je mogoče sklepati, da ukrepi, ki jih je uvedel Belize v okviru svojih dolžnosti kot država zastave, ne zadostujejo za izpolnitev členov 91, 94, 117, 118 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in členov 18, 19, 20 Sporazuma Združenih narodov o staležu rib ter člena II(8) Sporazuma Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) o usklajevanju.

(20)

Zato Belize ni izpolnil svojih dolžnosti kot država zastave v skladu z mednarodnim pravom, da ukrepa za preprečevanje IUU ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in bi moral biti vključen na seznam nesodelujočih tretjih držav Unije.

(21)

V skladu s členom 32 uredbe IUU je Komisija dne 15. novembra 2012 obvestila Kraljevino Kambodžo (v nadaljnjem besedilu: Kambodža), da po njenem mnenju obstaja možnost, da bo opredeljena kot nesodelujoča tretja država, in jo pozvala, naj v tesnem sodelovanju z njenimi službami vzpostavi akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v sklepu z dne 15. novembra 2012. V obdobju od decembra 2012 do junija 2013 je Kambodža v pisni obliki predložila svoja stališča in se srečala s Komisijo, da bi razpravljala o zadevi. Komisija je ustrezne informacije Kambodži posredovala v pisni obliki. Komisija je nadalje zahtevala in preverjala vse informacije, ki jih je štela za potrebne. Obravnavane in upoštevane so bile pisne pripombe, ki jih je Kambodža predložila po sklepu z dne 15. novembra 2012, Kambodža pa je bila o ugotovitvah Komisije pisno ali ustno obveščena. Komisija je menila, da Kambodža ni zadovoljivo obravnavala zadevnih področij in pomanjkljivosti, kot je opisano v sklepu z dne 15. novembra 2012. Poleg tega je Komisija ugotovila, da ukrepi, predlagani v akcijskem načrtu Kambodže, niso bili v celoti izvedeni.

(22)

Komisija je v sklepu z dne 15. novembra 2012 analizirala dolžnosti Kambodže in ocenila njeno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti kot države zastave, pristanišča, obalne države ali države trga. Pri tem pregledu je upoštevala merila iz člena 31(4) do (7) uredbe IUU. Komisija je pregledala skladnost Kambodže okviru ugotovitev iz sklepa z dne 15. novembra 2012 in ob upoštevanju predlaganega načrta ukrepov, kot je bil dopolnjen z ustreznimi informacijami, ki jih je predložila Kambodža.

(23)

Glavne pomanjkljivosti, ki jih je Komisija ugotovila v predlaganem akcijskem načrtu, so se nanašale na nekaj pomanjkljivosti pri izvajanju obveznosti mednarodnega prava, predvsem v zvezi s sprejetjem ustreznega pravnega okvira, pomanjkanjem ustreznega in učinkovitega spremljanja, pomanjkanjem nadzora in inšpekcij in odsotnostjo sistema odvračilnih sankcij. Druge ugotovljene pomanjkljivosti se na splošno nanašajo na izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in pogoje za registracijo ladij v skladu z mednarodnim pravom. Ugotovljena je bila odsotnost izpolnjevanja priporočil in resolucij s strani ustreznih organov, kot je mednarodni akcijski načrt Združenih narodov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Vendar pa se pomanjkanje skladnosti z nezavezujočimi priporočili in resolucijami obravnava samo kot dodaten dokaz in ne kot podlaga za opredelitev.

(24)

Komisija je v izvedbenem sklepu z dne 26. novembra 2013 opredelila Kambodžo kot nesodelujočo tretjo državo v skladu z Uredbo IUU.

(25)

V zvezi z morebitnimi omejitvami za Kambodžo kot državo v razvoju je treba opozoriti, da splošna stopnja razvoja Kambodže ne vpliva negativno na njen posebni razvojni status in splošno ravnanje na področju ribolova.

(26)

Ukrepi, ki jih je uvedla Kambodža v okviru svojih dolžnosti kot država zastave, ne zadostujejo za izpolnitev določb iz členov 91 in 94 UNCLOS. Opozoriti je treba, da ni pomembno, ali je Kambodža dejansko ratificirala UNCLOS, saj so njene določbe o plovbi na odprtem morju (členi 86–115 Konvencije) priznane kot običajno mednarodno pravo. Poleg tega se s temi določbami dejansko kodificira obstoječa pravila običajnega mednarodnega prava, pri čemer je skoraj dobesedno prevzeto besedilo Konvencije o odprtem morju in Konvencije o teritorialnem morju in zunanjem pasu, ki ju je Kambodža ratificirala in h katerima je pristopila.

(27)

Ob upoštevanju sklepa z dne 15. novembra 2012 in izvedbenega sklepa z dne 26. novembra 2013 ter dialogov s Kambodžo, ki jih je organizirala Komisija, in njihovih rezultatov je mogoče sklepati, da ukrepi, ki jih je uvedla Kambodža v okviru svojih dolžnosti kot država zastave, ne zadostujejo za izpolnitev določb iz členov 91 in 94 UNCLOS.

(28)

Zato Kambodža ni izpolnila svojih dolžnosti kot država zastave v skladu z mednarodnim pravom, da ukrepa za preprečevanje IUU ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in bi morala biti vključena na seznam nesodelujočih tretjih držav Unije.

(29)

V skladu s členom 32 uredbe IUU je Komisija s sklepom z dne 15. novembra 2012 obvestila Republiko Gvinejo (v nadaljnjem besedilu: Gvineja), da po njenem mnenju obstaja možnost, da bo opredeljena kot nesodelujoča tretja država in jo pozvala, naj v tesnem sodelovanju z njenimi službami vzpostavi akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v sklepu z dne 15. novembra 2012. V obdobju od decembra 2012 do julija 2013 je Gvineja v pisni obliki predložila svoja stališča in se srečala s Komisijo, da bi razpravljala o tej zadevi. Komisija je ustrezne informacije Gvineji posredovala v pisni obliki. Komisija je nadalje zahtevala in preverjala vse informacije, ki jih je štela za potrebne. Obravnavane in upoštevane so bile pisne pripombe, ki jih je Gvineja predložila po sklepu z dne 15. novembra 2012, Gvineja pa je bila o ugotovitvah Komisije pisno ali ustno obveščena. Komisija je menila, da Gvineja ni zadovoljivo obravnavala zadevnih področij in pomanjkljivosti, kot je opisano v sklepu z dne 15. novembra 2012. Poleg tega je Komisija ugotovila, da ukrepi, predlagani v akcijskem načrtu Gvineje, niso bili v celoti izvedeni.

(30)

Komisija je v sklepu z dne 15. novembra 2012 analizirala dolžnosti Gvineje in ocenila njeno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti kot države zastave, pristanišča, obalne države ali države trga. Pri tem pregledu je upoštevala merila iz člena 31(4) do (7) uredbe IUU. Komisija je pregledala skladnost Gvineje v okviru ugotovitev iz sklepa z dne 15. novembra 2012 in ob upoštevanju predlaganega načrta ukrepov, kakor je bil dopolnjen z ustreznimi informacijami, ki jih je predložila Gvineja.

(31)

Glavne pomanjkljivosti, ki jih je Komisija ugotovila v predlaganem akcijskem načrtu, so se nanašale na reforme, ki še vedno niso izvedene, in sicer zagotavljanje dovolj ustreznega in učinkovitega nadzora njenega ribolovnega ladjevja, učinkovito izvajanje nacionalnih zakonov in drugih predpisov o ribolovu, izvrševanje pravil in sankcioniranje ugotovljenih IUU ribolovnih dejavnosti, krepitev sredstev za inšpekcije in nadzor, sistema odvračilnih sankcij, ribolovna politika, skladna z upravnimi zmogljivostmi v smislu kontrole in nadzora. Druge ugotovljene pomanjkljivosti se na splošno nanašajo na izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, vključno s priporočili in resolucijami regionalne organizacije za upravljanje ribolova ter pogoji za registracijo ladij v skladu z mednarodnim pravom. Ugotovljena je bila odsotnost izpolnjevanja priporočil in resolucij s strani ustreznih organov, kot je mednarodni akcijski načrt Združenih narodov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Vendar pa se pomanjkanje skladnosti z nezavezujočimi priporočili in resolucijami obravnava samo kot dodaten dokaz in ne kot podlaga za opredelitev.

(32)

Komisija je v izvedbenem sklepu z dne 26. novembra 2013 opredelila Gvinejo nesodelujočo tretjo državo v skladu z uredbo IUU.

(33)

V zvezi z morebitnimi omejitvami za Gvinejo kot državo v razvoju je treba opozoriti, da bi lahko posebna stopnja razvoja Gvineje negativno vplivala na njen razvojni status. Vendar ob upoštevanju vrste ugotovljenih pomanjkljivosti v Gvineji, pomoči Unije in držav članic ter sprejetih ukrepov za izboljšanje stanja, na podlagi stopnje razvoja navedene države ni mogoče pojasniti splošnega ravnanja Gvineje kot države zastave ali obalne države glede ribolova in neustreznosti njenih ukrepov za preprečevanje IUU ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(34)

Ob upoštevanju sklepa z dne 15. novembra 2012 in izvedbenega sklepa z dne 26. novembra 2013 ter dialogov z Gvinejo, ki jih je organizirala Komisija, in njihovih rezultatov je mogoče sklepati, da ukrepi, ki jih je uvedla Gvineja v okviru svojih dolžnosti kot država zastave in obalna država, ne zadostujejo za izpolnitev določb iz členov 61, 62, 94, 117 in 118 UNCLOS ter členov 18, 19 in 20 Sporazuma Združenih narodov o staležu rib.

(35)

Zato Gvineja ni izpolnila svojih dolžnosti kot država zastave in obalna država v skladu z mednarodnim pravom, v skladu s katerim mora ukrepati za preprečevanje IUU ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in bi morala biti vključena na seznam nesodelujočih tretjih držav Unije.

(36)

Na podlagi zgornjih ugotovitev v zvezi z Belizejem, Kambodžo in Gvinejo bi bilo treba te države vključiti na seznam nesodelujočih tretjih držav, ki ga je treba pripraviti v skladu s členom 33 uredbe IUU.

(37)

Postopki v obliki ukrepov, ki bi se morali uporabljati za Belize, Kambodžo in Gvinejo, so navedeni v členu 38 uredbe IUU. Prepoved uvoza se lahko uporabi za vse staleže in vrste, kot je določeno v členu 2(8) uredbe IUU, saj identifikacija ne temelji na dejstvu, da niso bili sprejeti ustrezni ukrepi v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, ki vpliva na določen stalež ali vrsto. V skladu z opredelitvijo iz člena 2(11) uredbe IUU pomeni uvoz vnos ribiških proizvodov na ozemlje Unije, tudi zaradi pretovarjanja v pristaniščih na njenem ozemlju.

(38)

Treba je opozoriti, da IUU ribolov med drugim izčrpava stalež rib, uničuje morske habitate, ogroža ohranjanje in trajnostno rabo morskih virov, izkrivlja konkurenco, ogroža varnost preskrbe s hrano, postavlja poštene ribolovce v nepravičen slabši položaj in slabi obalne skupnosti. Glede na obseg težav, povezanih z IUU ribolovom, se je zdelo potrebno, da Unija hitro izvede ukrepe v zvezi z Belizejem, Kambodžo in Gvinejo kot nesodelujočimi državami. Glede na zgoraj navedeno bi moral ta sklep začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(39)

Če Belize, Kambodža ali Gvineja dokažejo, da so se razmere, zaradi katerih so bile te uvrščene na seznam, popravile, Svet s kvalificirano večino in na predlog Komisije to državo črta s seznama nesodelujočih tretjih držav v skladu s členom 34(1) uredbe IUU. Pri odločitvi o črtanju se bo upoštevalo tudi, ali so Belize, Kambodža ali Gvineja uvedle dejanske ukrepe, s katerimi lahko dosežejo trajno izboljšanje razmer –

27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/48

(1)

Svet je 13. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/570/EU, Euratom o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 (1).

(2)

Zaradi konca mandata Rikke EDSJÖ se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –