12.3.2014

Uradni list Evropske unije

L 72/1

UREDBA (EU) št. 223/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2014

o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 175(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020), so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov. Kljub temu je leta 2011 skoraj četrtino ljudi, ki živijo v Uniji (119,82 milijona) ogrožala revščina ali socialna izključenost, kar je 4 milijone več kot leto prej. Stopnja revščine in socialne izključenosti pa nista enaki po vsej Uniji, njuna resnost pa se med državami članicami razlikuje.

(2)

Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo resno materialno prikrajšanost, je vse večje in leta 2011 je skoraj 8,8 % državljanov Unije živelo v resnem materialnem pomanjkanju. Poleg tega so te osebe pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in zlasti iz Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(3)

Države članice in Komisija bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev vsakršne diskriminacije ter zagotoviti, da se v vseh fazah priprave, načrtovanja, upravljanja in izvajanja ter spremljanja in ocenjevanja Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad), pa tudi pri informacijskih kampanjah in kampanjah osveščanja ter pri izmenjavi dobrih praks, spodbujata enakost moških in žensk ter usklajeno vključevanje vidika enakosti spolov.

(4)	Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (TEU) poudarja, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

(5)	Člen 6 TEU poudarja, da Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.

(6)	Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Unija za pospešitev svojega vsesplošnega skladnega razvoja razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

(7)

S Skladom bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine ter izkoreninjenjem najhujših oblik revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč za ublažitev pomanjkanja hrane in resne materialne prikrajšanosti in/ali prispevajo k socialni vključenosti najbolj ogroženih oseb. Sklad bi moral ublažiti skrajne oblike revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in pomanjkanje hrane.

(8)	Namen Sklada ni nadomestiti javne politike, ki jih države članice izvajajo za boj proti revščini in socialni izključenosti, zlasti politike za preprečevanje marginalizacije ranljivih skupin in oseb z nizkimi dohodki ter izogibanje povečanju revščine in socialne izključenosti.

(9)

V skladu s členom 317 PDEU bi bilo treba glede deljenega upravljanja določiti pogoje, ki Komisiji omogočajo izvrševanje pristojnosti za izvajanje splošnega proračuna Unije, in razjasniti pristojnosti glede sodelovanja z državami članicami. Ti pogoji bi morali Komisiji omogočiti, da pridobi zagotovila, ali države članice uporabljajo Sklad zakonito in pravilno ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(10)	Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in povezanim nacionalnim pravom, ki neposredno ali posredno izvaja to uredbo, ter politikami, zlasti v zvezi z varnostjo hrane in/ali osnovno materialno pomočjo, razdeljeno najbolj ogroženim.

(11)

Pri dodelitvi sredstev Sklada državam članicam za obdobje 2014–2020 se v enaki meri upoštevata naslednja kazalnika, ocenjena na podlagi podatkov Eurostata o resno materialno prikrajšanem prebivalstvu in o prebivalstvu v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Pri dodelitvi se upoštevajo tudi različni načini zagotavljanja pomoči najbolj ogroženim osebam v državah članicah. Vsaki državi članici bi bilo treba dodeliti minimalni znesek 3 500 000 EUR za programsko obdobje 2014–2020, da bi vzpostavila operativni program s sredstvi na ustrezno visoki ravni.

(12)	Znesek sredstev iz Sklada, dodeljenih državi članici, bi bilo treba odšteti od njej dodeljenega zneska sredstev iz strukturnih skladov.

(13)

Operativni programi držav članic bi morali opredeliti in upravičiti oblike pomanjkanja hrane in/ali materialne prikrajšanosti, ki jih je treba obravnavati, in/ali dejavnosti za socialno vključenost, ki jih je treba podpreti, ter opisati značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo nacionalnim shemam zagotovljena prek podpore Sklada. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnih programov.

(14)	Pomanjkanje hrane v Uniji je hudo, obenem pa se veliko hrane tudi zavrže. V zvezi s tem bi moral Sklad po potrebi olajšati donacije hrane. Vendar pa to ne sme prejudicirati potrebo po odpravi obstoječih ovir, da bi spodbudili donacije presežne hrane v boju proti njenemu pomanjkanju.

(15)

Da bi zagotovili dejansko in učinkovito izvajanje ukrepov, financiranih iz Sklada, bi morale države članice, kadar je ustrezno, spodbujati sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi, ki predstavljajo civilno družbo, ter udeležbo vseh vključenih strani pri oblikovanju in izvajanju dejavnosti, financiranih iz Sklada.

(16)	Da se čim bolj poveča učinkovitost Sklada, zlasti glede morebitnih sprememb nacionalnih okoliščin, je ustrezno določiti postopek za morebitne spremembe operativnega programa.

(17)	Za zagotovitev učinkovitega in ustreznega odziva na različne potrebe ter za zagotovitev pomoči najbolj ogroženim, bi bilo treba uporabiti načelo partnerstva.

(18)	Ker spodbujajo medsebojno učenje, imajo izmenjave izkušenj in dobrih praks pomembno dodano vrednost. Komisija bi morala olajšati in spodbujati njihovo razširjanje ter hkrati iskati sinergije z izmenjavo dobrih praks v okviru povezanih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada (ESS).

(19)

Države članice bi za spremljanje napredka pri izvajanju operativnih programov morale pripraviti in Komisiji predložiti letna in končna poročila o izvajanju. To bi moralo zagotoviti razpoložljivost bistvenih in najnovejših informacij za te operativne programe. Z istim namenom bi se Komisija in vsaka država članica morali vsako leto srečati, da izvedeta pregled, razen če se dogovorita drugače. Ustrezne zainteresirane strani bi morale biti primerno vključene v spremljanje.

(20)

Da se izboljšata kakovost in zasnova vsakega operativnega programa ter ocenita uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti predhodno in naknadno oceno. Ti oceni bi morali temeljiti na ustreznih podatkih in biti dopolnjene, kadar je to ustrezno, z raziskavami med najbolj ogroženimi osebami, ki so prejele pomoč iz operativnega programa, vključno s podatki, razčlenjenimi po spolu in starosti, in po potrebi z ocenjevanji med programskim obdobjem. Te ocene bi morale tudi spoštovati zasebnost končnih prejemnikov in se izvajati na način, ki ne bi stigmatiziral najbolj ogroženih oseb. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.

(21)	Pri ocenjevanju Sklada in razvijanju metodologije ocenjevanja bi bilo treba upoštevati, da je materialna prikrajšanost zapleten in večdimenzionalen koncept.

(22)

Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšen namen. Da bi se zagotovili obsežno razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede obveščanja in komuniciranja, zlasti v zvezi z odgovornostjo upravičencev, držav članic in po potrebi bi bilo treba ustanoviti lokalne in regionalne organe.

(23)	Uporablja se pravo Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (7).

(24)	Določiti je treba najvišjo raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije. Poleg tega bi bilo treba obravnavati stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami.

(25)

Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enotna, preprosta in pravična pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti z ustreznimi in poenostavljenimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike podpore ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom.

(26)

Ob upoštevanju datuma, do katerega je treba objaviti javne razpise, rokov za sprejetje te uredbe in časa, potrebnega za pripravo operativnih programov, bi bilo treba sprejeti pravila, s katerimi se omogoči nemoten prehod, da oskrba s hrano ne bi bila prekinjena. Zato je primerno, da se upravičenost odhodkov dovoli od 1. decembra 2013.

(27)

Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedena shema tako določa. Ker je pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo teh proizvodov, glede na okoliščine, najbolj ustrezna ekonomska rešitev, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcij teh proizvodov, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih oseb. Teh zneskov se ne bi smelo uporabiti za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe teh proizvodov in prihodkov od tega, bi morala Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se ti proizvodi lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene osebe.

(28)	Treba je določiti vrste ukrepov, ki se lahko izvajajo na pobudo Komisije in držav članic kot tehnična pomoč s podporo Sklada. Komisija bi se morala v ta namen posvetovati z državami članicami in predstavniki partnerskih organizacij na ravni Unije.

(29)	V skladu z načelom deljenega upravljanja bi morale biti države članice in Komisija odgovorne za upravljanje in nadzor programov. Predvsem države članice bi morale biti prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor svojega operativnega programa.

(30)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev ustrezne vzpostavitve in delovanja svojih sistemov upravljanja in nadzora, da se zagotovi zakonita in redna uporaba Sklada. Zato bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora njihovih operativnih programov ter v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in popravljanjem nepravilnosti in kršitev prava Unije.

(31)

Države članice bi morale izpolnjevati obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzeti odgovornost, določeno v pravilih o deljenem upravljanju iz te uredbe in iz finančne uredbe. Države članice bi morale v skladu s pogoji iz te uredbe zagotoviti učinkovite ureditve za preučitev pritožb v zvezi s Skladom. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morale države članice na zahtevo Komisije preučiti pritožbe, ki so bile posredovane Komisiji in sodijo v področje uporabe njihovih ureditev, ter na zahtevo obvestiti Komisijo o rezultatih preučitev.

(32)

Države članice bi morale za vsak operativni program imenovati organ upravljanja, organ za potrjevanje in funkcionalno neodvisen revizijski organ. Da bi imele države članice več prožnosti pri vzpostavljanju sistemov nadzora, je primerno zagotoviti možnost, da lahko organ upravljanja izvaja naloge organa za potrjevanje. Države članice bi morale imeti tudi možnost imenovati posredniške organe za izvajanje določenih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje. V tem primeru bi morale države članice jasno določiti njihove pristojnosti in naloge.

(33)

Organ upravljanja nosi glavno odgovornost za uspešno in učinkovito uporabo Sklada in tako izpolnjuje znatno število nalog, povezanih z upravljanjem in spremljanjem operativnega programa, finančnim poslovodenjem, nadzorom in izbiro projektov. Zato bi bilo treba v tej uredbi ustrezno določiti pristojnosti in naloge organa upravljanja.

(34)

Organ za potrjevanje bi moral pripraviti zahtevke za plačila in jih predložiti Komisiji. Pripraviti bi moral obračune, ki potrjujejo njihovo popolnost, točnost in resničnost in dejstvo, da so odhodki, vneseni v obračune, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili. V tej uredbi bi bilo treba določiti pristojnosti in naloge organa za potrjevanje.

(35)

Revizijski organ bi moral zagotoviti, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora, ustreznega vzorca dejavnosti in obračunov. V tej uredbi bi bilo treba določiti pristojnosti in naloge revizijskega organa. Revizije prijavljenih odhodkov bi se morale izvajati na reprezentativnem vzorcu dejavnosti, da bi se rezultati lahko posplošili. Na splošno bi se morala uporabljati statistična metoda vzorčenja za zagotovitev zanesljivega reprezentativnega vzorca. Vendar bi lahko revizijski organi v ustrezno utemeljenih okoliščinah uporabljali nestatistične metode vzorčenja ali preizkušanje podatkov, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji, določeni v tej uredbi.

(36)

Za upoštevanje posebne organizacije sistemov upravljanja in nadzora Sklada ter potrebe za zagotovitev sorazmernega pristopa bi bilo treba oblikovati posebne določbe za imenovanje organov upravljanja in organov za potrjevanje. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim stroškom, bi bilo treba predhodno preverjanje izpolnjevanja meril za imenovanje iz te uredbe omejiti na organ upravljanja in organ za potrjevanje. Ne bi se smelo zahtevati, da Komisija potrdi imenovanje. Spremljanje skladnosti z merili za imenovanja, ki se izvajajo na podlagi ureditve v zvezi z revizijo in nadzorom bi moralo, kadar rezultati pokažejo neskladnost z merili, omogočati pravna sredstva in možnost preklica imenovanja.

(37)

Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba zagotoviti sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru te uredbe in opredeliti merila, ki bi Komisiji omogočala, da v okviru svoje strategije nadzora nacionalnih sistemov določi raven zagotovil, ki bi jih morala pridobiti od nacionalnih revizijskih organov.

(38)

Določiti bi bilo treba pooblastila in odgovornosti Komisije glede preverjanja uspešnosti delovanja sistemov upravljanja in nadzora ter možnost zahtevati ukrepanje držav članic. Komisijo bi bilo treba tudi pooblastiti za izvajanje revizij na kraju samem, osredotočenih na vprašanja, povezana z dobrim finančnim poslovodenjem, da bo lahko ocenila delovanje Sklada.

(39)	Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba določiti vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti enostavna pravila glede predhodnega financiranja, zahtevkov za vmesna plačila in plačila končne bilance.

(40)

Da bi Komisija pred potrditvijo obračunov prejela zadostna zagotovila, bi bilo treba zahtevke za vmesna plačila poplačati v višini 90 % zneska, ki je rezultat uporabe stopnje sofinanciranja, določene v sklepu o sprejetju operativnega programa za upravičene odhodke. Neporavnane zneske bi bilo treba državam članicam izplačati po letni potrditvi obračunov, pod pogojem, da Komisija lahko ugotovi, da so popolni, natančni in verodostojni.

(41)

S plačilom predhodnega financiranja na začetku operativnega programa bi bilo treba zagotoviti, da ima država članica sredstva za zagotovitev podpore upravičencem pri izvajanju dejavnosti, začenši s sprejetjem operativnega programa. To predhodno financiranje bi bilo treba uporabiti izključno za ta namen, tako da bi upravičenci prejeli dovolj sredstev za zagon dejavnosti po njihovi izbiri.

(42)

Upravičenci bi morali podporo prejeti v celoti najpozneje 90 dni od datuma vložitve zahtevka za izplačilo s strani upravičenca, če so na voljo sredstva iz predhodnega financiranja in vmesnih plačil. Organ upravljanja bi lahko prekinil tek roka, kadar dokazila niso popolna ali obstajajo dokazi o nepravilnostih, ki jih je treba nadalje raziskati.

(43)

Za varovanje finančnih interesov Unije bi morali biti uvedeni ukrepi, ki so časovno omejeni, in dovoljujejo odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, da prekine plačila, kadar obstajajo jasni dokazi za znatne pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora ali za nepravilnosti v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali kadar dokumenti za pregled in potrditev obračunov niso bili predloženi. Obdobje prekinitve bi moralo trajati do šest mesecev, z možnostjo podaljšanja tega obdobja na devet mesecev s soglasjem države članice, da se zagotovi dovolj časa za odpravo vzrokov prekinitve in se tako izogne začasni ustavitvi.

(44)	Za varovanje finančnih interesov Unije in zagotovitev sredstev za uspešno izvajanje programa bi bilo treba sprejeti določbe, ki bi Komisiji omogočile začasno ustavitev plačil.

(45)

Za uporabo zahtev iz finančne uredbe za finančno upravljanje Sklada je treba določiti enostavne postopke za pripravo, pregled in potrditev obračunov, ki bi morali zagotoviti jasno podlago in pravno varnost teh ureditev. Da bi država članica lahko ustrezno izpolnjevala svoje obveznosti, bi bilo treba državam članicam nadalje omogočiti, da izključijo zneske, katerih zakonitost in pravilnost se trenutno ocenjuje.

(46)	Za zmanjšanje nevarnosti prijave nepravilnih odhodkov bi moral organ upravljanja imeti možnost, da zneske, ki bi jih bilo treba dodatno preveriti, brez dodatne utemeljitve vključi v zahtevek za vmesno plačilo po obračunskem letu, v katerem so bili vneseni v njegov računovodski sistem.

(47)

Za znižanje administrativnega bremena upravičencev bi bilo treba določiti posebne časovne roke, v okviru katerih bi organi upravljanja morali zagotoviti dostopnost dokumentacije za dejavnosti po predložitvi odhodkov ali zaključku dejavnosti. V skladu z načelom sorazmernosti bi moralo biti obdobje hranjenja dokumentov odvisno od višine skupnih upravičenih odhodkov za posamezno dejavnost.

(48)

Ker se obračuni preverjajo in potrdijo vsako leto, bi moral biti postopek zaključevanja enostaven. Podlaga za dokončen zaključek programa bi zato morali biti samo dokumenti, povezani s končnim obračunskim letom, in zaključno poročilo o izvajanju ali zadnje letno poročilo o izvajanju, ne bi pa bilo treba pripraviti nobenih drugih dodatnih dokumentov.

(49)

Za varovanje proračuna Unije je mogoče, da bo morala Komisija včasih sprejeti finančne popravke. Za zagotovitev pravne varnosti za države članice je pomembno opredeliti okoliščine, v katerih lahko kršitve veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava v zvezi z njegovo uporabo pripeljejo do finančnih popravkov Komisije. Za zagotovitev, da so finančni popravki, ki jih Komisija naloži državi članici, povezani z zaščito finančnih interesov Unije, bi bilo treba take popravke omejiti na primere, ko kršitev veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava v zvezi z uporabo ustreznega prava Unije zadeva upravičenost, pravilnost, upravljanje ali nadzor dejavnosti ter ustreznih odhodkov, prijavljenih Komisiji. Za zagotovitev sorazmernosti je pomembno, da Komisija pri odločitvi o finančnem popravku upošteva vrsto in resnost kršitve ter povezane finančne posledice za proračun Unije.

(50)

Potreben je pravni okvir, ki bo zagotavljal zanesljive sisteme za upravljanje in nadzor ter ustrezno razdelitev vlog in odgovornosti pri deljenem upravljanju. Vloga Komisije bi zato morala biti opredeljena in jasna, prav tako pa bi bilo treba določiti sorazmerna pravila za finančne popravke s strani Komisije.

(51)

Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino podpore Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi zlasti bilo treba zmanjšati, kadar skupni upravičeni odhodki za zadevno dejavnost ne presegajo 150 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, ko obstajajo dokazi za nepravilnosti ali goljufijo, ali po zaprtju končane dejavnosti, v okviru revizijskega vzorca. Komisija bi morala imeti možnost pregleda revizijske sledi revizijskega organa ali sodelovati pri revizijskih pregledih na kraju samem. Kadar Komisija na tak način ne dobi potrebnega zagotovila glede uspešnega delovanja revizijskega organa, bi morala imeti možnost, da ponovno izvede revizijski pregled, kadar je to v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Da bi se zmanjšalo administrativno breme upravičencev, bi bilo treba uvesti posebna pravila, s katerimi bi zmanjšali tveganje prekrivanja revizijskih pregledov istih dejavnosti, ki jih opravljajo različne institucije, in sicer Evropsko računsko sodišče, Komisija in revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj, značilnosti ciljnih populacij Sklada in prostovoljni značaj številnih upravičencev.

(52)

Za zagotovitev finančne discipline je primerno opredeliti ureditve za prenehanje katerega koli dela proračunskih obveznosti v operativnem programu, zlasti kadar je znesek lahko izvzet iz prenehanja obveznosti in kadar so zaostanki v izvajanju posledica neobičajnih in nepredvidljivih okoliščin, na katere zadevna stranka nima vpliva, in se njihovim posledicam kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče izogniti, pa tudi kadar je bil sicer podan zahtevek za plačilo, vendar je bil tek roka za plačilo prekinjen ali je bilo plačilo začasno ustavljeno.

(53)

Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z vsebino letnih in končnih poročil o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, merili za ugotavljanje primerov nepravilnosti, ki jih je treba prijaviti, podatki, ki jih je treba zagotoviti, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, pravili za opredelitev informacij povezanih s podatki, ki se zapisujejo in hranijo v elektronski obliki v okviru sistema spremljanja, vzpostavljenega s strani organov upravljanja, minimalnimi zahtevami za revizijsko sled, področjem uporabe in vsebino nacionalnih revizij in metodologijo za izbiro vzorca, podrobnimi pravili o uporabi podatkov, zbranih med revizijami ter merili za ugotavljanje resnih pomanjkljivosti uspešnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora, za ugotavljanje ravni finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti, in za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranih finančnih popravkov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(54)	Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(55)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sklepi o letnih načrtih ukrepov, ki se financirajo iz tehnične podpore na pobudo Komisije, sklepi o sprejetju in spremembi operativnih programov, sklepi o začasni ustavitvi vmesnih plačil, odločitvami o nepotrditvi obračunov in znesku v breme, če obračuni niso bili potrjeni, sklepi o finančnih popravkih, sklepi o letnih razdelitvah odobrenih pravic za prevzem obveznosti držav članic in, v primeru sprostitve obveznosti, sklepi o spremembi sklepov o sprejetju programov.

(56)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s predlogo za strukturirano raziskavo končnih prejemnikov, pogostostjo in obliko poročanja o nepravilnostih, ki se uporabi, pogoji za sistem elektronske izmenjave podatkov za upravljanje in nadzor, tehničnimi specifikacijami za beleženje in shranjevanje podatkov v zvezi s sistemom upravljanja in nadzora, vzorcem izjave o upravljanju, vzorcem za revizijsko strategijo, mnenjem in poročilom o reviziji, vzorcem za poročilo in mnenjem neodvisnega revizijskega organa ter opisom nalog in postopkov, sprejetih za organ upravljanja in, kadar je primerno, organ za potrjevanje, vzorcem zahtevkov za plačilo in vzorcem za račune. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(57)

Ker so možen vpliv in posledice nekaterih izvedbenih aktov, ki se sprejmejo po postopku pregleda iz člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011, za države članice izredno pomembni, se dovoli izjema od splošnega pravila. V skladu s tem, Komisija osnutka izvedbenega akta ne bi smela sprejeti, kadar odbor ni podal mnenja. Ti izvedbeni akti se nanašajo na določitev tehničnih specifikacij za beleženje in shranjevanje podatkov v zvezi s sistemom upravljanja in nadzora. Za te izvedbene akte bi se moral uporabiti tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

(58)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem človeškega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravicami otrok, pravicami starejših, enakostjo spolov ter prepovedjo diskriminacije. To uredbo bi bilo treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(59)

Ker ciljev te uredbe, in sicer izboljšanja socialne kohezije v Uniji in prispevanja k boju proti revščini in socialni izključenosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči temveč se ju lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(60)	Zagotoviti bi bilo treba, da Sklad dopolnjuje ukrepe, ki se financirajo iz ESS, kot dejavnosti socialnega vključevanja, in s tem izključno podpira najbolj ogrožene osebe.

(61)	Za zagotovitev hitrega sprejetja delegiranih aktov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati z dnem njene objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in namen

Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, določa cilje Sklada, področje uporabe podpore iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in njihovo dodelitev posameznim državam članicam in določa pravila, ki so potrebna za zagotavljanje uspešnosti in učinkovitost Sklada.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„osnovna materialna pomoč“ pomeni osnovno potrošniško blago omejene vrednosti in za osebno uporabo za najbolj ogrožene osebe, na primer oblačila, obutev, higienske in šolske potrebščine in spalne vreče;

(2)

„najbolj ogrožene osebe“ pomeni fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri čemer se preprečijo nasprotja interesov, ali ki jih določijo partnerske organizacije in katere odobrijo pristojni nacionalni organi, in ki lahko zajemajo elemente, ki omogočajo osredotočanje na najbolj ogrožene osebe na določenih geografskih območjih;

(3)

„partnerske organizacije“ pomeni javne organe in/ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerskih organizacij dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč, kadar je ustrezno, skupaj s spremljajočimi ukrepi najbolj ogroženim osebam ali ki opravljajo dejavnosti, katerih neposredni cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s točko (b) člena 32(3);

(4)	„nacionalne sheme“ pomeni vse sheme, ki imajo vsaj deloma iste cilje kot Sklad in ki jih javni organi ali neprofitne organizacije izvajajo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

(5)

„operativni program za hrano in/ali osnovno materialno pomoč“(imenovan tudi „OP I“) pomeni operativni program, ki podpira razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim osebam, po potrebi skupaj s spremljajočimi ukrepi za odpravljanje socialne izključenosti najbolj ogroženih oseb;

(6)	„operativni program socialnega vključevanja najbolj ogroženih oseb“ (imenovan tudi „OP II“) pomeni operativni program, ki podpira aktivnosti zunaj aktivnih ukrepov na trgu dela in obsega nefinančno in nematerialno pomoč z namenom socialnega vključevanje najbolj ogroženih oseb;

(7)	„dejavnost“ pomeni projekt, naročilo ali ukrep, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali je v njegovi pristojnosti ter prispeva k ciljem operativnega programa, na katerega se nanaša;

(8)	„končana dejavnost“ pomeni dejavnost, ki je bila fizično zaključena ali v celoti izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna plačila, njim pa je bila izplačana podpora iz ustreznega operativnega programa;

(9)	„upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti;

(10)	„končni prejemnik“ pomeni najbolj ogroženo osebo ali osebe, ki prejmejo podporo iz člena 4 te uredbe;

(11)

„spremljevalni ukrepi“ pomeni ukrepe, ki se zagotavljajo poleg razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči ter se izvajajo z namenom odpravljanja socialne izključenosti in/ali reševanja nujnih socialnih primerov na načine, ki bolj krepijo pravice in so bolj trajnostni, na primer smernice o uravnoteženi prehrani ter svetovanje o ravnanju z denarjem;

(12)

„javni odhodki“ pomeni javni prispevek k financiranju dejavnosti, katerih vir je proračun nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih organov, proračun Unije, ki je namenjen za Sklad, proračun oseb javnega prava ali proračun združenj javnih organov ali katerihkoli oseb javnega prava v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(13)	„posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti;

(14)	„obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija, razen za prvo obračunsko leto programskega obdobja, ki se začne z dnem začetka upravičenosti odhodkov in konča s 30. junijem 2015. Zadnje obračunsko leto je obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024;

(15)	„finančno leto“ pomeni obdobje od 1. januarja do 31. decembra;

(16)	„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava Unije ali nacionalnega prava v zvezi z njegovo uporabo, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje Sklada, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi škodovalo proračunu Unije;

(17)	„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali drug subjekt, ki sodeluje pri izvajanju pomoči iz Sklada, razen države članice, ki izvršuje njeno pravico v vlogi javne uprave;

(18)

„sistemska nepravilnost“ pomeni vsako nepravilnost, ki se lahko ponavlja in ima visoko verjetnost pojava v podobnih vrstah dejavnosti ter je posledica resne pomanjkljivosti v uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora; takšna nepravilnost zajema tudi neuspešnost vzpostavitve ustreznih postopkov v skladu s to uredbo;

(19)

„resna pomanjkljivost pri uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora“ pomeni pomanjkljivost, zaradi katere so potrebne bistvene izboljšave v sistemu, ker takšna nepravilnost za Sklad predstavlja resno tveganje za nastanek nepravilnosti in zaradi obstoja katere ni mogoče izdati revizijskega mnenja brez pridržka o delovanju sistema upravljanja in nadzora.

Člen 3

Cilji

1. Sklad spodbuja socialno kohezijo, povečuje socialno vključenost in tako sčasoma prispeva k cilju odpravljanja revščine v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020, ter ob tem dopolnjuje strukturne sklade. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam v obliki hrane in/ali osnovne materialne pomoči ter dejavnosti socialnega vključevanja najbolj ogroženim osebam.

Ta cilj in rezultati izvajanja Sklada se ocenijo kvalitativno in kvantitativno.

2. Sklad dopolnjuje politike trajnostnega nacionalnega izkoreninjanja revščine in socialnega vključevanja, za katere so še naprej odgovorne države članice.

Člen 4

Področje uporabe podpore

1. Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljujeta hrana in/ali osnovna materialna pomoč.

Da bi povečal dobavo hrane najbolj ogroženim osebam in izboljšal njeno raznolikost ter zmanjšal količino zavržene hrane in preprečil zavrženje hrane, lahko Sklad podpira aktivnosti v zvezi z zbiranjem, prevozom, skladiščenjem in razdeljevanjem donacij hrane.

Sklad lahko podpira tudi spremljevalne ukrepe, ki dopolnjujejo zagotavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči.

2. Sklad podpira dejavnosti, ki prispevajo k socialnemu vključevanju najbolj ogroženih oseb.

3. Sklad na ravni Unije spodbuja medsebojno učenje, povezovanje in razširjanje dobre prakse na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe.

Člen 5

Načela

1. Del proračuna Unije, dodeljen Skladu, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s točko (b) člena 58(1) finančne uredbe, z izjemo tehnične pomoči na pobudo Komisije, ki se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s točko (a) člena 58(1) finančne uredbe.

2. Komisija in države članice ob upoštevanju posebnih okoliščin vsake države članice zagotovijo, da je podpora iz Sklada skladna z ustreznimi politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje druge instrumente Unije.

3. Podpora iz Sklada se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic v skladu z načelom subsidiarnosti.

4. Države članice in organi, ki jih države imenujejo v ta namen, so odgovorni za izvajanje operativnih programov in opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice in pod pogojem skladnosti s to uredbo.

5. Ureditve za izvajanje in uporabo Sklada, zlasti finančni in upravni viri, potrebni v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, upoštevajo načelo sorazmernosti glede ravni dodeljene podpore in omejene upravne zmogljivosti organizacij, ki delujejo predvsem zahvaljujoč podpori prostovoljcev.

6. Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi in za preprečevanje dvojnega financiranja zagotovijo koordinacijo z ESS ter drugimi ustreznimi politikami, strategijami in instrumenti Unije, zlasti s pobudami Unije na področju javnega zdravja in proti zavrženi hrani.

7. Komisija, države članice in upravičenci uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 30 finančne uredbe.

8. Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem.

9. Države članice in Komisija zagotovijo, da se operativni programi pripravijo, programirajo, izvedejo, spremljajo in ocenijo ob upoštevanju načela partnerstva, ko se opravijo posvetovanja z zainteresiranimi stranmi iz te uredbe.

10. Komisija in države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev učinkovitosti Sklada ter opravljajo svoje naloge v zvezi s Skladom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev.

11. Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah pripravljanja, programiranja, upravljanja in izvajanja ter spremljanja in ocenjevanja Sklada, pa tudi pri informacijskih kampanjah in kampanjah osveščanja ter pri izmenjavi dobre prakse, upoštevata in spodbujata enakost spolov in vključevanje vidika spola. Komisija in države članice uporabijo po spolu razčlenjene podatke, kadar so ti na voljo.

Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada ter do programov in dejavnosti, ki jih ta podpira, preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

12. Dejavnosti, ki se podpirajo iz Sklada, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom v zvezi z njegovo uporabo (v nadaljnjem besedilu: veljavno pravo). Zlasti se Sklad lahko uporabi zgolj za podporo razdeljevanju hrane ali blaga, ki sta v skladu s pravom Unije o varnosti potrošniških izdelkov.

13. Države članice in upravičenci izberejo hrano in/ali osnovno materialno pomoč na podlagi objektivnih meril, ki izhajajo iz potreb najbolj ogroženih oseb. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količin odpadne hrane. Po potrebi se pri izbiri hrane za razdeljevanje upošteva njen prispevek k uravnoteženi prehrani najbolj ogroženih oseb.

14. Komisija in države članice zagotovijo, da podpora zagotovljena v okviru tega Sklada, spoštuje dostojanstvo najbolj ogroženih oseb.

NASLOV II

SREDSTVA IN PROGRAMIRANJE

Člen 6

Skupna sredstva

1. Sredstva, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020, znašajo 3 395 684 880 EUR po cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo, ki je določena v Prilogi II.

2. Dodelitev sredstev Sklada za obdobje 2014–2020 je za vsako državo članico določena v Prilogi III. Minimalni znesek za vsako državo članico znaša 3 500 000 EUR za celotno obdobje.

3. Za namene programiranja in kasnejše vključitve v splošni proračun Unije se znesek sredstev indeksira z 2 % letno.

4. 0,35 % skupnih sredstev se dodeli za tehnično pomoč na pobudo Komisije.

Člen 7

Operativni programi

1. Vsaka država članica v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži OP I in/ali OP II za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2. OP I določa:

(a)

opredelitev in utemeljitev izbora vrste ali vrst materialne prikrajšanosti, ki jih je treba obravnavati v okviru operativnega programa, in za vsako vrsto obravnavane materialne prikrajšanosti opis glavnih značilnosti razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči ter, kadar je ustrezno, predvidenih spremljevalnih ukrepov glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 16;

(b)	opis ustrezne nacionalne sheme ali shem za vsako vrsto obravnavane materialne prikrajšanosti;

(c)	opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti;

(d)	merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti;

(e)	merila za izbor različnih partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti;

(f)	opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z ESS;

(g)	finančni načrt, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih odobritev v zvezi s podporo iz operativnega programa, ki je okvirno razčlenjen po vrstah obravnavane materialne prikrajšanosti, ter ustrezne spremljevalne ukrepe.

3. OP II določa:

(a)	strategijo za programski prispevek k spodbujanju socialne kohezije in zmanjšanju revščine v skladu s strategijo Evropa 2020, vključno z utemeljitvijo izbora prednostnega področja za pomoč;

(b)	posebne cilje operativnega programa, ki temeljijo na opredelitvi nacionalnih potreb glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 16. Predhodna ocena se Komisiji predloži hkrati z operativnim programom;

(c)	finančni načrt, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih odobritev v zvezi s podporo iz operativnega programa, ki je okvirno razčlenjen po vrstah dejavnosti;

(d)	opredelitev najbolj ogroženih oseb, ki jim je program namenjen;

(e)	finančne kazalnike za ustrezne dodeljene odhodke;

(f)	pričakovane rezultate za posamezne cilje in ustrezne programom prilagojene kazalnike uspešnosti in rezultatov z izhodiščnimi in ciljnimi vrednostmi;

(g)	opis vrste in primerov ukrepov, ki jim je podpora namenjena, in njihovega pričakovanega prispevka h konkretnim ciljem iz točke (b), vključno z vodilnimi načeli za izbiro dejavnosti, pa tudi, kadar je to potrebno, opredelitev vrst upravičencev;

(h)	opis mehanizma za zagotavljanje dopolnjevanja z ESS ter za preprečevanje prekrivanja, kot tudi dvojnega financiranja dejavnosti.

4. Operativni programu poleg tega navaja:

(a)	opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu Komisija nakaže plačila, ter opis postopka spremljanja;

(b)	opis ukrepov, sprejetih za vključitev vseh zainteresiranih strani ter, kadar je to primerno, pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov v pripravo operativnega programa;

(c)	opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 27(4), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z izvajanjem operativnega programa;

(d)	finančni načrt, ki vsebuje tabelo, v kateri je v skladu s členom 20 za vsako leto določen znesek finančnih odobritev, predvidenih za podporo iz Sklada, in sofinanciranje v skladu s členom 20.

Partnerske organizacije iz točke (e) člena 7(2), ki neposredno dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč, same ali v sodelovanju z drugimi organizacijami opravljajo dejavnosti, ki, kadar je primerno, zajemajo preusmerjanje k pristojnim službam, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad. Vendar pa takšni spremljevalni ukrepi niso obvezni, kadar se hrana in/ali osnovna materialna pomoč zagotavlja izključno najbolj ogroženim otrokom v ustanovah za varstvo otrok ali podobnih ustanovah.

5. Države članice ali organi, ki jih te imenujejo, sestavijo operativne programe. Pri tem sodelujejo z vsemi zainteresiranimi stranmi ter, kadar je primerno, s pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi. Države članice zagotovijo, da so operativni programi tesno povezani z nacionalnimi politikami socialnega vključevanja.

6. Države članice, kadar je primerno, sestavijo svoje operativne programe v skladu s predlogami iz Priloge I.

Člen 8

Sprejetje operativnih programov

1. Komisija oceni skladnost vsakega operativnega programa s to uredbo in njihov prispevek k ciljem Sklada, pri čemer upošteva predhodno oceno, izvedeno v skladu s členom 16. Komisija zagotovi, da ne pride do prekrivanja s katerim drugim operativnim programom, ki ga v državi članici financira ESS.

2. Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi operativnega programa. Država članica zagotovi Komisiji vse potrebne dodatne informacije in, kadar je primerno, spremeni predlagani operativni program.

3. Če so bile vse pripombe, ki jih je Komisija dala v skladu z odstavkom 2, ustrezno upoštevane, Komisija z izvedbenim aktom odobri vsak operativni program najpozneje šest mesecev po tem, ko ga je država članica predložila.

Člen 9

Spremembe operativnih programov

1. Države članice lahko vložijo zahtevo za spremembo operativnega programa. Zahtevi priložijo spremenjeni operativni program in utemeljitev sprememb.

2. Komisija informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, oceni ob upoštevanju utemeljitev, ki jih je zagotovila država članica. Komisija lahko da pripombe in država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije.

3. Komisija z izvedbenim aktom odobri spremembo operativnega programa najpozneje štiri mesece po predložitvi s strani države članice, pod pogojem, da so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.

Člen 10

Izmenjava dobrih praks

Komisija olajša, med drugim tudi preko spletne strani, izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in povezovanje ter razširjanje pomembnih rezultatov na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe.

Vključijo se lahko tudi ustrezne organizacije, ki ne uporabljajo Sklada.

Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju podpore iz Sklada ter po takem posvetovanju o tem pravočasno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija zagotovi tudi spletno razširjanje relevantnih rezultatov, poročil in informacij v zvezi s Skladom.

NASLOV III

SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE, OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE

Člen 11

Odbor za spremljanje OP II

1. Država članica v treh mesecih po tem, ko je bila obveščena o sklepu o sprejetju OP II, v soglasju z organom upravljanja in v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ustanovi ali imenuje odbor za spremljanje izvajanja programa.

2. Vsak odbor za spremljanje pripravi in sprejme svoj poslovnik v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice.

3. O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica, pod pogojem, da odbor za spremljanje sestavljajo predstavniki ustreznih organov držav članic in posredniških organov in vseh zainteresiranih strani ter po potrebi predstavniki pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov. Predstavniki pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov ter ustreznih zainteresiranih strani so na podlagi preglednega postopka pooblaščeni, da zastopajo zadevne organizacije v odboru za spremljanje. Vsak član odbora za spremljanje ima lahko glasovalno pravico. Seznam članov odbora za spremljanje se objavi.

4. Komisija sodeluje v odboru za spremljanje v svetovalni vlogi.

5. Odboru za spremljanje predseduje predstavnik države članice ali organa upravljanja.

Člen 12

Naloge odbora za spremljanje OP II

1. Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda izvajanje programa in napredek pri doseganju njegovih posebnih ciljev. Pri tem upošteva finančne podatke, splošne kazalnike in kazalnike za posamezne programe, tudi spremembe vrednosti kazalnikov rezultatov in napredka pri doseganju številčno ovrednotenih ciljnih vrednosti ter po potrebi rezultate kvalitativnih analiz.

2. Odbor za spremljanje preuči vsa vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa. Zlasti preuči:

(a)	napredek pri doseganju specifičnih ciljev operativnega programa na podlagi dokumentov, ki jih predloži organ upravljanja, vključno z ugotovitvami ocenjevanja;

(b)	izvajanje ukrepov oglaševanja in komuniciranja;

(c)	ukrepe, ki upoštevajo in spodbujajo enakost moških in žensk, enake možnosti ter nediskriminacijo.

3. Odbor za spremljanje preveri in odobri:

(a)	metodologijo in merila za izbor dejavnosti v skladu z vodilnimi načeli iz točke (f) člena 7(3);

(b)	letna in končna poročila o izvajanju;

(c)	vsak predlog organa upravljanja za spremembo operativnega programa.

4. Odbor za spremljanje lahko predloži pripombe organu upravljanja v zvezi z izvajanjem in vrednotenjem programa.

Odbor za spremljanje spremlja ukrepe, sprejete po njegovih pripombah.

Člen 13

Poročila o izvajanju in kazalniki

1. Države članice od leta 2015 do leta 2023 Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo poročilo o izvajanju operativnega programa izvedenem v preteklem finančnem letu.

2. Države članice letno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu z delegiranim aktom iz odstavka 6, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, za operativne programe socialnega vključevanja pa vključno s kazalniki za posamezne programe.

Države članice se o poročilih o izvajanju OP I posvetujejo z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov. Povzetek pripomb teh zainteresiranih strani se priloži poročilu.

3. Letna poročila o izvajanju so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v skladu z delegiranim aktom iz odstavka 6. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija o tem zadevno državo članico obvesti v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju. Če Komisija v navedenem roku ni obvestila države članice, se poročilo šteje za sprejemljivo.

4. Komisija preuči letno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju.

Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb državi članici, se poročila štejejo za sprejeta.

5. Država članica končno poročilo o izvajanju operativnega programa predloži do 30. septembra 2024.

Države članice končno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu z delegiranimi akti iz odstavka 6.

Komisija preuči končno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v petih mesecih po prejemu končnega poročila.

Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb državi članici, se poročila štejejo za sprejeta.

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62 za določitev vsebine letnih in končnih poročil o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, do 17. julija 2014.

7. Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa. Organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih.

8. Organ upravljanja objavi povzetek vsebine vseh letnih in končnih poročil o izvajanju.

9. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pravočasno predstavi povzetek letnih in končnih poročil o izvajanju.

10. Postopek v zvezi s poročili o izvajanju ni preobsežen glede na dodeljena sredstva in vrsto podpore ter ne povzroča nepotrebne upravne obremenitve.

Člen 14

Pregledovalna srečanja

1. Komisija in države članice se od leta 2014 do leta 2023 vsako leto sestanejo, razen če ni dogovorjeno drugače, da pregledajo napredek dosežen pri izvajanju operativnega programa, pri čemer upoštevajo letno poročilo o izvajanju in pripombe Komisije iz člena 13(7), kadar je to primerno.

2. Letnemu srečanju o pregledu predseduje Komisija. Zadevne zainteresirane strani se povabi k sodelovanju pri pregledovalnih srečanjih OP I, razen v delih tega srečanja, ko bi njihovo sodelovanje vodilo v konflikte interesov ali kršitev zaupnosti v zvezi z revizijo.

3. Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje glede vseh pripomb Komisije po pregledovalnem srečanju ter to nadaljnje ukrepanje navede v poročilu o izvajanju za naslednje proračunsko leto ali, če je to ustrezno, naslednja leta.

Člen 15

Splošne določbe o ocenjevanju

1. Države članice zagotovijo sredstva, ki so potrebna za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki iz člena 13.

2. Ocenjevanje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje operativnega programa. Vse ocene se v celoti objavijo, vendar v nobenem primeru ne vsebujejo informacij o identiteti končnih upravičencev.

3. Ocene niso preobsežne glede na dodeljena sredstva ali vrsto podpore ter ne povzročajo nepotrebnega upravnega bremena.

Člen 16

Predhodna ocena

1. Države članice izvedejo predhodno oceno vsakega operativnega programa.

2. Predhodna ocena se izvede v pristojnosti organa, odgovornega za pripravo operativnega programa. Komisiji se predloži hkrati z operativnim programom in skupaj s povzetkom.

3. S predhodno oceno OP I se ocenijo naslednji elementi:

(a)

prispevek k cilju Unije, da se število ljudi, ki živijo v revščini, pa tudi ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za najmanj 20 milijonov, glede na izbrano vrsto materialne prikrajšanosti, ki jo je treba obravnavati, in ob upoštevanju nacionalnih razmer glede revščine in socialne izključenosti ter materialne prikrajšanosti;

(b)	notranja skladnost predlaganega operativnega programa in povezanost programa z drugimi relevantnimi finančnimi instrumenti;

(c)	skladnost dodeljevanja proračunskih sredstev s cilji operativnega programa;

(d)	prispevek predvidenih učinkov k rezultatom in posledično k ciljem Sklada;

(e)	vključitev zainteresiranih strani;

(f)	ustreznost postopkov za spremljanje operativnega programa in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja.

4. S predhodnimi ocenami OP II se ocenijo naslednji elementi:

(a)	prispevek k spodbujanju socialne kohezije in zmanjšanju revščine v skladu s strategijo Evropa 2020, ob upoštevanju nacionalnih potreb;

(b)	notranja skladnost predlaganega programa in njegova povezanost z drugimi relevantnimi instrumenti, zlasti ESS;

(c)	usklajenost dodeljevanja proračunskih sredstev s cilji programa;

(d)	ustreznost in jasnost predlaganih kazalnikov za posamezne programe;

(e)	kako bodo predvideni učinki prispevali k rezultatom;

(f)	ali so številčno ovrednotene ciljne vrednosti realne ob upoštevanju predvidene podpore iz Sklada;

(g)	utemeljitev oblike predlagane podpore;

(h)	zadostnost človeških virov in upravnih zmogljivosti za upravljanje programa;

(i)	ustreznost postopkov za spremljanje programa in zbiranje podatkov, potrebnih za oceno;

(j)	ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter za preprečevanje vsakršne diskriminacije,

Člen 17

Ocenjevanje v programskem obdobju

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2018 predloži vmesno oceno Sklada.

2. Komisija lahko na svojo pobudo oceni programe.

3. V programskem obdobju lahko organ upravljanja OP I oceni uspešnost in učinkovitost operativnega programa.

4. Organ upravljanja OP I leta 2017 in 2022 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija. Komisija po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi sprejme izvedbene akte, s katerimi določi predlogo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

5. Organ upravljanja OP II izvede vsaj eno ocenjevanje pred 31. decembrom 2022. Z ocenjevanjem se oceni uspešnost, učinkovitost in učinek dejavnosti, ki prejemajo podporo. Zagotovi se ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Člen 18

Naknadna ocena

Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in uspešnosti Sklada ter trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2024.

Člen 19

Obveščanje in komuniciranje

1. Komisija in države članice zagotovijo informacije o ukrepih, podprtih iz Sklada, in njihovo promocijo. Informacije se naslovijo zlasti na najbolj ogrožene osebe, pa tudi na širšo javnost in medije. Poudarjajo vlogo Unije in zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada, držav članic in partnerskih organizacij v zvezi s cilji socialne kohezije Unije, ne da bi stigmatizirale končne prejemnike.

2. Organ upravljanja za zagotovitev preglednosti podpore iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada v obliki preglednic, ki omogočajo razvrščanje, iskanje, izpis in primerjanje podatkov ter njihovo enostavno objavo na spletu. Na seznamu dejavnosti so vsaj naslednje informacije:

(a)	ime in naslov upravičenca;

(b)	dodeljeni znesek sredstev Unije;

(c)	za OP I pa tudi vrsta obravnavane materialne prikrajšanosti.

Organ upravljanja posodobi seznam dejavnosti vsaj vsakih dvanajst mesecev.

3. Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o podpori iz Sklada tako, da izobesijo vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni podpori Unije, ali emblem Unije primerne velikosti, na javnosti dobro vidnem mestu. Ta zahteva se izpolni brez stigmatizacije končnih prejemnikov na vsakem kraju dostave OP I in/ali OP II, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča.

Upravičenci in partnerske organizacije, ki imajo spletišče, na njem objavijo tudi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudarijo finančno podporo Unije.

4. Upravičenec in partnerske organizacije v vseh ukrepih obveščanja in komuniciranja potrdijo prejeto podporo iz Sklada za dejavnost, in sicer z objavo emblema Unije, skupaj z navedbo Unije in Sklada.

5. Organ upravljanja obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za obveščanje in komuniciranje, vključno s predlogami v elektronski obliki, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3.

6. V primeru OP II:

(a)

so države članice ali organ upravljanja pristojni za organiziranje:

(i)	osrednje informacijske aktivnosti za oglaševanje začetka operativnega programa ter

(ii)	vsaj ene informacijske dejavnosti na leto, na kateri so predstavljene možnosti financiranja in strategije in/ali dosežki operativnega programa, po potrebi tudi primeri dejavnosti;

(b)	upravičenec med izvajanjem dejavnosti obvesti javnost o prejeti podpori iz Sklada, tako da zagotovi, da so sodelujoči v dejavnosti obveščeni o podpori iz Sklada;

(c)	vsak dokument, vključno s potrdili o udeležbi ali drugimi potrdili, ki zadevajo tako dejavnost, vključuje izjavo o tem, da je Sklad podpiral operativni program;

(d)	organ upravljanja zagotovi, da imajo morebitni upravičenci dostop do ustreznih informacij o možnostih financiranja, objavi vabila k predložitvi vlog in pogojih ter o merilih za izbor dejavnosti, ki bodo financirane.

7. Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi členov 15 do 19 te uredbe upoštevajo Direktivo 95/46/ES.

NASLOV IV

FINANČNA PODPORA IZ SKLADA

Člen 20

Sofinanciranje

1. Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa znaša največ 85 % upravičenih javnih odhodkov. Lahko se poveča v primerih, ki so opisani v členu 21(1). Države članice lahko pobude v okviru Sklada podprejo z dodatnimi nacionalnimi sredstvi.

2. V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program, in najvišji znesek podpore iz Sklada.

3. Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo stoodstotno.

Člen 21

Zvišanje plačil za države članice z začasnimi proračunskimi težavami

1. Na zahtevo države članice se lahko vmesna plačila in plačila končne razlike zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev:

(a)	če je valuta zadevne države članice euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 (11);

(b)	če valuta zadevne države članice ni eura, prejme srednjeročno finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 332/2002 (12);

(c)	na voljo ji je finančna pomoč v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

2. Ne glede na odstavek 1 podpora Unije prek vmesnih plačil in plačil končne razlike ni višja od javne pomoči in največjega zneska podpore iz Sklada, kot sta določena v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.

Člen 22

Obdobje upravičenosti

1. Ta člen ne posega v pravila o upravičenosti tehnične pomoči na pobudo Komisije, kot so določena v členu 27.

2. Odhodki so upravičeni do podpore iz operativnega programa, če so nastali upravičencu in so bili plačani med 1. decembrom 2013 in 31. decembrom 2023.

3. Dejavnosti se ne izberejo za podporo iz operativnega programa, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je upravičenec organu upravljanja predložil zahtevek za financiranje v okviru operativnega programa, ne glede na to, ali je upravičenec opravil vsa povezana plačila.

4. Pri spremembi operativnega programa so odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe operativnega programa, upravičeni šele z dnem predložitve zahteve za spremembo s strani držav članic Komisiji.

Člen 23

Upravičenost dejavnosti

1. Dejavnosti, ki jih podpira operativni program, so na območju države članice, ki jo zajema operativni program.

2. Dejavnosti lahko prejmejo podporo iz operativnega programa, če so bile izbrane s poštenim in transparentnim postopkom in na podlagi bodisi meril iz operativnega programa bodisi meril, ki jih je odobril odbor za spremljanje, kot je primerno.

3. Merila za izbiro in seznami dejavnosti, izbranih za podporo iz OP II, se ob izbiri sporočijo odborom za spremljanje operativnih programov, ki se sofinancirajo iz ESS.

4. Hrano in/ali osnovno materialno pomoč za najbolj ogrožene lahko kupijo partnerske organizacije same.

Hrano in/ali osnovno materialno pomoč za najbolj ogrožene lahko kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V teh primerih se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave in prodaje proizvodov odpremljenih v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz takih transakcij, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb in ne na način, da bi se zmanjšala obveznost držav članic iz člena 20 te uredbe glede sofinanciranja programa.

Komisija uporabi postopke, sprejete v skladu s točko (i) člena 20 Uredbe (EU) št. 1308/2013, na podlagi katere se proizvodi, navedeni v tej točki, lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene te uredbe, da se zagotovi njihova največja učinkovitost.

5. Ta hrana in/ali osnovna materialna pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljuje brezplačno.

6. Dejavnost, ki jo podpira Sklad, ne prejema podporo iz več kot enega operativnega programa, ki se sofinancira iz Sklada, niti iz drugega instrumenta Unije, da se prepreči dvojno financiranje.

Člen 24

Oblike podpore

Države članice uporabljajo Sklad za zagotovitev podpore v obliki nepovratnih sredstev, javnega naročanja ali kombinacije obeh. Vendar ta podpora ni v obliki pomoči iz člena 107(1) PDEU.

Člen 25

Oblike nepovratnih sredstev

1. Nepovratna sredstva so lahko v obliki:

(a)	povračila dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov;

(b)	povračila na podlagi stroškov na enoto;

(c)	pavšalnih zneskov, ki ne presegajo 100 000 EUR javne pomoči;

(d)	pavšalnega financiranja, določenega z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij stroškov.

2. Možnosti iz odstavka 1 se glede posamezne dejavnosti lahko kombinirajo le, če se vsaka možnost uporabi za različno kategorijo stroškov ali če se uporabijo za zaporedne faze dejavnosti.

3. Zneski iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 se določijo na podlagi:

(a)

poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na:

(i)	statističnih podatkih ali drugih objektivnih informacijah;

(ii)	preverjenih zgodovinskih podatkih posameznih upravičencev ali uporabi njihovih običajnih praks stroškovnega računovodstva;

(b)	metod in ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnega financiranja, ki se uporabljajo v programih nepovratnih sredstev, ki jih v celoti financira zadevna država članica za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca;

(c)	stopenj, ki jih določa ta uredba;

(d)	vsakega primera posebej s sklicevanjem na predlog proračuna, ki ga je predhodno odobril organ upravljanja, kadar javna pomoč ne presega 100 000 EUR.

4. Zneski, izračunani v oblikah nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 se štejejo kot upravičeni odhodki, ki so nastali upravičencu in jih je ta plačal za namene uporabe naslova VI.

5. Dokument, ki določa pogoje za podporo za vsako dejavnost, določi metodo, ki se uporablja za določanje stroškov dejavnosti, in pogoje za plačilo nepovratnih sredstev.

Člen 26

Upravičenost odhodkov

1. Upravičenost odhodkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so v tej uredbi ali na podlagi te uredbe določena posebna pravila.

2. Ne glede na odstavek 1 so stroški, upravičeni do podpore iz OP I:

(a)	stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči;

(b)

stroški prevoza hrane ali osnovne materialne pomoči v skladišča partnerskih organizacij in stroški skladiščenja po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno materialno pomoč ter jo zagotovi partnerskim organizacijam, ali dejansko nastali in plačani stroški v ustrezno utemeljenih primerih;

(c)	upravni stroški ter stroški prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a) ali 5 % vrednosti prehrambenih proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(d)	stroški zbiranja, prevoza, skladiščenja in razdeljevanja donacij hrane ter neposredno povezanih dejavnosti ozaveščanja, ki so jih imele in plačale partnerske organizacije;

(e)	stroški spremljevalnih ukrepov, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno ali na podlagi sporazumov o sodelovanju zagotavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a).

3. Ne glede na odstavek 1 so stroški, ki so upravičeni do podpore iz operativnega programa, stroški, nastali v skladu s členom 27(4), ali za posredne stroške, ki so nastali na podlagi člena 27(4), pavšalna stopnja največ 15 % upravičenih neposrednih stroškov osebja.

4. Stroški, ki niso upravičeni do podpore iz operativnega programa, so:

(a)	obresti na dolgove;

(b)	zagotavljanje infrastrukture;

(c)	stroški rabljenega blaga;

(d)	davek na dodano vrednost (DDV), razen če ni izterljiv na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV.

Člen 27

Tehnična pomoč

1. Na pobudo ali v imenu Komisije lahko Sklad in ob upoštevanju zgornje meje 0,35 % letnih dodeljenih sredstev financira pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, revizijo ter ukrepe obveščanja, nadzora in ocenjevanja, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, ter za dejavnosti iz člena 10.

2. Komisija se o načrtovani uporabi tehnične pomoči posvetuje z državami članicami in organizacijami, ki na ravni Unije predstavljajo partnerske organizacije.

3. Komisija z izvedbenimi akti vsako leto določi načrte o vrstah dejavnosti v zvezi z ukrepi iz odstavka 1, kadar je predviden prispevek iz Sklada.

4. Na pobudo držav članic lahko operativni program in ob upoštevanju zgornje meje 5 % dodeljenih sredstev za Sklad financira pripravo, upravljanje, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, revizijo ter ukrepe obveščanja, nadzora in ocenjevanja, ki so potrebni za izvajanje te uredbe. Financira lahko tudi tehnično pomoč in krepitev zmogljivosti partnerskih organizacij.

NASLOV V

UPRAVLJANJE IN NADZOR

Člen 28

Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora

Sistemi upravljanja in nadzora v skladu s členom 5(7) vsebujejo:

(a)	opis nalog posameznih organov, vključenih v upravljanje in nadzor, ter dodelitev nalog znotraj vsakega organa;

(b)	spoštovanje načela ločevanja nalog med temi organi in znotraj njih;

(c)	postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti prijavljenih odhodkov;

(d)	računalniške sisteme za računovodstvo, shranjevanje in pošiljanje finančnih podatkov in podatkov o kazalnikih, za spremljanje in poročanje;

(e)	sisteme poročanja in spremljanja, kadar odgovorni organ za izvajanje nalog pooblasti drug organ;

(f)	ureditve za revizijo delovanja sistemov upravljanja in nadzora;

(g)	sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;

(h)	preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov skupaj z zamudnimi obrestmi.

Člen 29

Pristojnosti v okviru deljenega upravljanja

Države članice in Komisija so na podlagi načela deljenega upravljanja pristojne za upravljanje programov in nadzor nad njimi, in sicer v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v tej uredbi.

Člen 30

Odgovornosti držav članic

1. Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezane odgovornosti, ki so določene v pravilih o deljenem upravljanju iz finančne uredbe ter te uredbe.

2. Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. Komisijo uradno obvestijo o nepravilnostih, ki presegajo 10 000 EUR v obliki prispevkov iz Sklada, in jo tudi redno obveščajo o pomembnem napredku zadevnih upravnih in pravnih postopkov.

Države članice ne obvestijo Komisije o nepravilnostih v zvezi z naslednjimi primeri:

(a)	kadar je edini vidik nepravilnosti celotna ali delna neizvedba dejavnosti, vključene v sofinanciran operativni program, zaradi stečaja upravičenca;

(b)	ki jih je upravičenec sporočil organu upravljanja ali organu za potrjevanje prostovoljno, preden jih je kateri od njiju odkril, pred plačilom javnega prispevka ali po njem;

(c)	ki jih je odkril in popravil organ upravljanja ali organ za potrjevanje pred vključitvijo zadevnih odhodkov v izkaz o odhodkih, predložen Komisiji.

V vseh ostalih primerih, zlasti pred stečajem ali v primerih suma goljufije, se o odkritih nepravilnostih in povezanih preventivnih in popravnih ukrepih poroča Komisiji.

Če zneskov, ki so bili neupravičeno plačani upravičencu, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je država članica odgovorna za vračilo zadevnih zneskov v proračun Unije. Države članice se lahko odločijo, da ne izterjajo neupravičeno plačanega zneska, če znesek, ki naj bi se izterjal od upravičenca, brez obresti, ne presega 250 EUR v obliki prispevkov iz Sklada.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62, s katerimi določi dodatna natančna pravila o merilih za ugotavljanje primerov nepravilnosti, ki jih je treba prijaviti, podatkih, ki jih je treba zagotoviti, ter o pogojih in postopkih, ki se uporabljajo pri določanju, ali morajo države članice povrniti neizterljive zneske.

Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2), s katerimi določi pogostost in obliko poročanja, ki se uporabi.

3. Države članice zagotovijo vzpostavitev učinkovitih ureditev za preučitev pritožb v zvezi z Skladom. V skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom so odgovorne za področje uporabe, pravila in postopke, ki se nanašajo na te ureditev. Na zahtevo Komisije preučijo pritožbe, ki so bile posredovane Komisiji in sodijo v področje uporabe njihovih ureditev. Države članice, na zahtevo, Komisijo obvestijo o rezultatih teh preučitev.

4. Vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati sistem elektronske izmenjave podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 63(3).

Člen 31

Imenovanje organov

1. Vsaka država članica za organ upravljanja vsakega operativnega programa imenuje nacionalni javni organ ali telo. Isti organ upravljanja se lahko imenuje za dva operativna programa.

2. Država članica brez poseganja v odstavek 3 za organ za potrjevanje vsakega operativnega programa imenuje nacionalni javni organ ali telo. Isti organ za potrjevanje se lahko imenuje za dva operativna programa.

3. Država članica lahko za operativni program imenuje organ upravljanja, da opravlja tudi naloge organa za potrjevanje.

4. Država članica za revizijski organ vsakega operativnega programa imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje. Isti revizijski organ se lahko imenuje za dva operativna programa.

5. Če je spoštovano načelo ločevanja nalog, so lahko organ upravljanja, organ za potrjevanje in – kadar na podlagi OP I in za OP II celoten znesek podpore iz Sklada ne presega 250 000 000 EUR – revizijski organ del istega javnega organa ali telesa.

6. Država članica lahko imenuje enega ali več posredniških organov za izvajanje nekaterih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje pod pristojnostjo navedenega organa. Ustrezne ureditve med organom upravljanja ali organom za potrjevanje ter posredniškimi organi se formalno pisno zabeležijo.

7. Država članica ali organ upravljanja lahko upravljanje dela operativnega programa zaupa posredniškemu organu na podlagi pisnega sporazuma med posredniškim organom in državo članico ali organom upravljanja. Posredniški organ zagotovi jamstva o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti na zadevnem področju ter o svojih zmogljivostih upravnega in finančnega poslovodenja.

8. Država članica pisno določi pravila, ki urejajo njeno razmerje z organi upravljanja, organi za potrjevanje in revizijskimi organi, odnose med takimi organi ter odnose takih organov s Komisijo.

Člen 32

Naloge organa upravljanja

1. Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje operativnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

2. Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja:

(a)	po potrebi podpira delo odbora za spremljanje iz člena 11 in mu zagotavlja informacije, ki jih odbor zahteva za izvajanje svojih nalog, zlasti podatke o napredku operativnega programa pri doseganju ciljev, finančne podatke in podatke v zvezi s kazalniki;

(b)	pripravi in Komisiji predloži letna in končna poročila o izvajanju iz člena 13, kar stori po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri čemer poskuša preprečiti navzkrižja interesov, za OP I, ali po odobritvi odbora za spremljanje iz člena 11 za OP II;

(c)	posredniškim organom in upravičencem da na voljo informacije, pomembne za izvajanje njihovih nalog in izvajanje dejavnosti;

(d)	vzpostavi sistem za računalniško beleženje in shranjevanje podatkov o posameznih dejavnostih, potrebnih za spremljanje, ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje in revizijo, vključno s podatki o posameznih udeležencih v dejavnostih, ki se sofinancirajo iz OP II;

(e)	zagotovi, da se podatki iz točke (d) zberejo, vnesejo in shranijo v sistem iz točke (d) v skladu z določbami Direktive 95/46/ES in da so razčlenjeni po spolu, kadar je to mogoče.

3. Kar zadeva izbiro dejavnosti, organ upravljanja:

(a)	pripravi in, če je po odobritvi to potrebno, uporablja ustrezne izbirne postopke in/ali merila, ki so nediskriminacijski in pregledni;

(b)

zagotovi, da izbrana dejavnost:

(i)	spada v področje uporabe Sklada in operativnega programa;

(ii)	izpolnjuje merila, določena v operativnem programu ter členih 22, 23 in 26;

(iii)

po potrebi upošteva načela, določena v členu 5(11), (12), (13) in (14);

(c)	zagotovi, da se upravičencu da na voljo dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo za posamezno dejavnost, vključno s posebnimi zahtevami za proizvode ali storitve, ki se zagotovijo v okviru dejavnosti, finančnim načrtom in rokom izvedbe;

(d)	pred odobritvijo dejavnosti se prepriča, ali ima upravičenec upravne, finančne in operativne zmogljivosti za izpolnitev pogojev iz točke (c);

(e)	če se je dejavnost začela izvajati pred predložitvijo zahtevka za financiranje organu upravljanja, se prepriča, ali je bila upoštevana veljavna zakonodaja, pomembna za dejavnost;

(f)	določi vrsto materialne pomoči za OP I in vrsto ukrepa za OP II, katerima se pripišejo odhodki dejavnosti.

4. Kar zadeva finančno poslovodenje in nadzor nad operativnim programom, organ upravljanja:

(a)	preveri, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni ter ali so bili odhodki, ki so jih prijavili upravičenci, plačani in ali so ti v skladu z veljavno zakonodajo, operativnim programom in pogoji za podporo dejavnosti;

(b)	zagotovi, da upravičenci, ki so vključeni v izvajanje dejavnosti, za katere se povrnejo upravičeni in dejansko nastali stroški, vodijo ločen računovodski sistem ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z dejavnostjo;

(c)	uvede učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam ob upoštevanju ugotovljenih tveganj;

(d)	vzpostavi postopke, ki zagotavljajo, da se vsi dokumenti v zvezi z odhodki in revizijami, ki se zahtevajo za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz točke (g) člena 28;

(e)	pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 59(5) finančne uredbe.

5. Preverjanja v skladu s točko (a) odstavka 4 vključujejo naslednja postopka:

(a)	upravno preverjanje vsakega zahtevka za povračilo, ki ga predložijo upravičenci;

(b)	preverjanje dejavnosti na kraju samem.

Pogostost in pokritost preverjanja na kraju samem sta sorazmerni z zneskom javne podpore za dejavnost in stopnjo tveganja, ki je s takšnimi preverjanji ter revizijami revizijskega organa opredeljena za sistem upravljanja in nadzora kot celoto.

6. Preverjanje posameznih dejavnosti na kraju samem v skladu s točko (b) prvega pododstavka odstavka 5 se lahko izvede z vzorčenjem.

7. Če je organ upravljanja tudi upravičenec v okviru operativnega programa, ureditev preverjanja iz točke (a) odstavka 4 zagotavlja ustrezno ločitev nalog.

8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62, s katerimi določi pravila za opredelitev informacij v zvezi s podatki, ki se zapisujejo in hranijo v elektronski obliki v okviru sistema spremljanja iz točke (d) odstavka 2 tega člena.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične specifikacije sistema, uvedenega v skladu s točko (d) odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 63(3).

9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62 o določitvi minimalnih zahtev za revizijsko sled iz točke (d) odstavka 4 tega člena v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc ter hrambo dokazil na ravni organa za potrjevanje, organa upravljanja, posredniških organov in upravičencev.

10. Da bi zagotovila enotne pogoje za izvajanje tega člena, Komisija sprejme izvedbene akte glede vzorca izjave o upravljanju iz točke (e) odstavka 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

Člen 33

Naloge organa za potrjevanje

Organ za potrjevanje operativnega programa je odgovoren zlasti za:

(a)	pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji ter potrditev, da ti izhajajo iz zanesljivih računovodskih sistemov, temeljijo na preverljivih dokazilih in jih je preveril organ upravljanja;

(b)	pripravo računovodskih izkazov iz točke (a) prvega pododstavka člena 59(5) finančne uredbe;

(c)	potrditev popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračunov ter da so odhodki, vneseni v njih, skladni z veljavnim pravom, in so nastali v zvezi z dejavnostmi, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za operativni program ter so v skladu z veljavnim pravom;

(d)

zagotovitev sistema za računalniško zapisovanje in shranjevanje računovodskih evidenc za posamezne dejavnosti, ki podpira vse podatke, potrebne za pripravo zahtevkov za plačilo in obračunov, vključno z evidenco izterljivih in izterjanih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za dejavnost ali operativni program;

(e)	zagotovitev, da je od organa upravljanja za pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo prejel ustrezne informacije o postopkih in preverjanjih v zvezi z odhodki;

(f)	upoštevanje rezultatov vseh revizij, ki jih je opravil revizijski organ ali so bile opravljene v njegovi pristojnosti, pri pripravi in predložitvi zahtevkov za plačilo;

(g)	računalniško vodenje računovodske evidence odhodkov, predloženih Komisiji, in ustreznega javnega prispevka, plačanega upravičencem;

(h)	vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno dejavnost. Izterjani zneski se vrnejo v proračun Unije pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od naslednjega izkaza o odhodkih.

Člen 34

Naloge revizijskega organa

1. Revizijski organ zagotovi, da se izvedejo revizije o pravilnem delovanju sistema upravljanja in nadzora za operativne programe in ustreznega vzorca dejavnosti na podlagi prijavljenih odhodkov.

Prijavljeni odhodki se revidirajo na podlagi reprezentativnega vzorca ali, kadar je to primerno, preizkušanja podatkov ter praviloma na podlagi statističnih metod vzorčenja.

Nestatistične metode vzorčenja se lahko uporabijo pri strokovni presoji revizijskega organa v ustrezno utemeljenih primerih v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi in v vseh primerih, ko zaradi nezadostnega števila dejavnosti za računovodsko leto ni mogoče uporabiti statistične metode.

V takšnih primerih mora biti velikost vzorca zadostna, da lahko revizijski organ pripravi veljavno revizijsko mnenje v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 59(5) finančne uredbe.

Nestatistične metode vzorčenja zajemajo najmanj 5 % dejavnosti, za katere so se odhodki prijavili Komisiji v računovodskem letu, in 10 % odhodkov, ki so se prijavili Komisiji v obračunskem letu.

Kadar skupni znesek podpore iz Sklada za OP I ne presega 35 000 000 EUR, revizijski organ omeji revizijske dejavnosti na letno revizijo sistema, ki vključuje preizkušanje podatkov iz kombinacije naključnega testiranja dejavnosti in njihovega testiranja na podlagi ocene tveganja. Revizijsko delo se opravi v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi in vsako leto količinsko opredeli raven napak, vključenih v potrjene izjave o odhodkih Komisiji.

2. Kadar revizije izvede organ, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da je tak organ funkcionalno neodvisen.

3. Revizijski organ zagotovi, da se pri reviziji upoštevajo mednarodno priznani računovodski standardi.

4. Revizijski organ v osmih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja ali, kadar je primerno, metoda preizkušanja podatkov za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2024. Kadar se skupni sistem upravljanja in nadzora uporablja za dva operativna programa, se lahko za zadevna operativna programa pripravi enotna revizijska strategija. Revizijski organ na zahtevo predloži revizijsko strategijo Komisiji.

5. Revizijski organ pripravi:

(a)	revizijsko mnenje v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 59(5) finančne uredbe;

(b)	poročilo o nadzoru, ki zajema poglavitne ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z odstavkom 1, vključno z ugotovitvami glede pomanjkljivosti, odkritih v sistemih upravljanja in nadzora, ter predlaganimi in izvedenimi korektivnimi ukrepi.

Kadar se za dva operativna programa uporablja skupni sistem upravljanja in nadzora, se informacije iz točke (b) prvega pododstavka lahko združijo v enem poročilu.

6. Da bi Komisija zagotovila enotne pogoje za izvajanje tega člena, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorce revizijske strategije, revizijskega mnenja in poročila o nadzoru. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62, s katerimi se določijo področje uporabe in vsebina revizij dejavnosti in obračunov ter metodologija za izbiro vzorca dejavnosti iz odstavka 1 tega člena.

8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62, s katerimi se določijo podrobna pravila o uporabi podatkov, zbranih med revizijami, ki jih izvedejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije.

Člen 35

Postopek za imenovanje organa upravljanja in organa za potrjevanje

1. Preden država članica Komisiji predloži prvi zahtevek za vmesno plačilo, Komisijo uradno obvesti o datumu in obliki imenovanj organa upravljanja in po potrebi organa za potrjevanje, ki se izvedeta na ustrezni ravni.

2. Imenovanji iz odstavka 1 temeljita na poročilu in mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni, ali imenovana organa izpolnjujeta merila v zvezi z notranjim nadzorom, obvladovanjem tveganj, dejavnostmi upravljanja in nadzornimi dejavnostmi ter spremljanjem iz Priloge IV.

Neodvisni revizijski organ je revizijski organ ali druga oseba javnega ali zasebnega prava s potrebnimi revizijskimi zmogljivostmi, ki je neodvisna od organa upravljanja in, kadar je to ustrezno, od organa za potrjevanje, in ki svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

3. Države članice se lahko odločijo, da za namene te uredbe imenujejo organ upravljanja ali organ za potrjevanje, ki je že bil imenovan za operativni program, sofinanciran iz ESS na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013.

4. Komisija lahko v mesecu dni od uradnega obvestila o imenovanjih iz odstavka 1 zahteva poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa iz odstavka 2 ter opis nalog in postopkov, določenih za organ upravljanja ali po potrebi organ za potrjevanje. Komisija se o tem, ali naj zahteva te dokumente, odloči na podlagi svoje ocene tveganja.

Komisija lahko da pripombe v dveh mesecih po prejemu dokumentov iz prvega pododstavka.

Brez poseganja v člen 46 preučitev teh dokumentov ne prekinja obravnave zahtevkov za vmesna plačila.

5. Kadar iz obstoječih rezultatov revizije in nadzora izhaja, da imenovani organ ne izpolnjuje več meril iz odstavka 2, država članica na ustrezni ravni glede na resnost problema določi preizkusno obdobje, med katerim se sprejme potrebni sanacijski ukrep.

Kadar imenovani organ v preizkusnem obdobju ne izvede zahtevanega sanacijskega ukrepa, ki ga je določila država članica, država članica na ustrezni ravni prekliče njegovo imenovanje.

Država članica nemudoma uradno obvesti Komisijo o tem, da je imenovani organ na preizkusu in ji predloži informacije o zadevnem preizkusnem obdobju, o zaključku preizkusnega obdobja zaradi izvedbe sanacijskih ukrepov, pa tudi o preklicu imenovanja organa. Brez poseganja v uporabo člena 46, uradno obvestilo o tem, da je država članica določila preizkusno obdobje za imenovani organ, ne prekinja obravnave zahtevkov za vmesna plačila.

6. Kadar se imenovanje organa upravljanja ali organa za potrjevanje konča, država članica v skladu s postopkom iz odstavka 2 imenuje nov organ, ki po imenovanju prevzame naloge organa upravljanja ali organa za potrjevanje, in o tem uradno obvesti Komisijo.

7. Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbene akte glede vzorca za poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa ter opis nalog in postopkov, določenih za organ upravljanja in po potrebi organ za potrjevanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 63(3).

Člen 36

Pooblastila in pristojnosti Komisije

1. Komisija se na podlagi razpoložljivih informacij, tudi informacij o imenovanju organov, pristojnih za upravljanje in nadzor, dokumentov, ki jih vsako leto v skladu s členom 59(5) finančne uredbe predložijo ti imenovani organi, poročil o nadzoru, letnih poročil o izvajanju, ter na podlagi revizij nacionalnih organov in organov Unije prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora v skladu s to uredbo in da ti sistemi med izvajanjem operativnih programov uspešno delujejo.

2. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko opravijo revizije ali preglede na kraju samem, pri čemer pristojni nacionalni organ obvestijo vsaj 12 delovnih dni vnaprej, razen v izjemnih primerih. Komisija spoštuje načelo sorazmernosti, tako da upošteva potrebo po preprečevanju neupravičenega podvajanja revizij ali pregledov, ki so jih opravile države članice, raven tveganja za proračun Unije in potrebo po zmanjšanju administrativnega bremena za upravičence v skladu s to uredbo. Področje uporabe takšnih revizij ali pregledov lahko zajemajo zlasti preverjanje uspešnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora v programu ali njegovem delu ter delovanje in oceno dobrega finančnega upravljanja dejavnosti ali programov. Pri takšnih revizijah ali pregledih lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice.

Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij ali pregledov na kraju samem, imajo dostop do vseh potrebnih evidenc, dokumentov in metapodatkov v zvezi z dejavnostmi, ki jih podpira Sklad, ali sistemi upravljanja in nadzora, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni. Države članice Komisiji na zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov.

Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določena dejanja izvajajo uradniki, posebej imenovani v nacionalni zakonodaji. Uradniki Komisije in njeni pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar imajo taki uradniki in predstavniki brez poseganja v pristojnosti nacionalnih sodišč in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zadevnih pravnih subjektov dostop do tako pridobljenih informacij.

3. Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali preverjanje pravilnosti odhodkov v skladu s to uredbo.

Člen 37

Sodelovanje z revizijskimi organi

1. Komisija z revizijskimi organi sodeluje pri usklajevanju njihovih revizijskih načrtov in metod ter z njimi nemudoma izmenja rezultate revizij, izvedenih na sistemih upravljanja in nadzora.

2. Kadar država članica imenuje več kot en revizijski organ, lahko za lažje sodelovanje imenuje usklajevalni organ.

3. Komisija, revizijski organi in usklajevalni organ se srečujejo redno in praviloma vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorijo drugače, da pregledajo letno poročilo o nadzoru, revizijsko mnenje in revizijsko strategijo ter izmenjajo stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem sistemov upravljanja in nadzora.

NASLOV VI

FINANČNO UPRAVLJANJE, PREGLED IN POTRDITEV OBRAČUNOV, FINANČNI POPRAVKI TER SPROSTITEV OBVEZNOSTI

POGLAVJE 1

Finančno upravljanje

Člen 38

Proračunske obveznosti

Proračunske obveznosti Unije za posamezni operativni program se izvajajo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 84 finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članic pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

Za vsak operativni program nastane proračunska obveznost za prvi obrok, ko Komisija operativni program sprejme.

Proračunske obveznosti za naslednje obroke Komisija izvede vsako leto pred 1. majem na podlagi sklepa iz drugega odstavka, razen kadar se uporablja člen 16 finančne uredbe.

Člen 39

Plačila Komisije

1. Komisija opravi plačila prispevkov iz Sklada vsakemu operativnemu programu v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost Sklada.

2. Izplačila so v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil in končnega plačila.

Člen 40

Vmesna plačila in plačilo končne razlike s strani Komisije

1. Komisija kot vmesna plačila povrne 90 % zneska, ki izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja iz sklepa o sprejetju operativnega programa za upravičene javne odhodke iz zahtevka za plačilo. Komisija v skladu s členom 50 določi preostale zneske, ki jih je treba povrniti kot vmesna plačila ali izterjati.

2. Ne glede na člen 21 prispevki iz Sklada v obliki vmesnih plačil in plačila končne razlike niso višji od največjega zneska prispevka iz Sklada, kot je določen v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.

Člen 41

Zahtevki za plačilo

1. Zahtevek za plačilo, ki se predloži Komisiji, vsebuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za pripravo zaključnega računa v skladu s členom 68(3) finančne uredbe.

2. Zahtevki za plačilo vključujejo za operativni program kot celoto in za tehnično pomoč iz člena 27(4):

(a)	skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, kakor so vneseni v računovodski sistem organa za potrjevanje;

(b)	skupni znesek javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti, kot je vnesen v računovodski sistem organa za potrjevanje.

3. Upravičeni odhodki v zahtevku za plačilo so podprti s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo, razen če gre za druge oblike podpore iz točk (b), (c) in (d) člena 25(1). Za te oblike nepovratnih sredstev so zneski iz zahtevka za izplačilo stroški, izračunani na veljavni osnovi.

4. Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorec zahtevkov za plačilo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 63(3).

Člen 42

Izplačila upravičencem

1. Organ upravljanja zagotovi, da imajo upravičenci v primeru nepovratnih sredstev partnerskim organizacijam zadosti likvidnih sredstev, da lahko zagotavljajo pravilno izvajanje dejavnosti.

2. Pod pogojem, da so na razpolago sredstva iz prehodnega financiranja ter vmesnih plačil, organ upravljanja zagotovi, da upravičenec prejme skupni znesek upravičenih javnih odhodkov v celoti in najpozneje 90 dni od dneva, ko je vložil zahtevek za izplačilo. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali zneski za upravičence.

3. Organ upravljanja lahko tek roka za plačilo iz odstavka 2 prekine v naslednjih ustrezno utemeljenih primerih:

(a)	znesek iz zahtevka za plačilo še ni zapadel ali niso bile predložene ustrezne dokazne listine, vključno z listinami, potrebnimi za preverjanje upravljanja iz točke (a) člena 32(4);

(b)	začeta je bila preiskava o domnevnih nepravilnostih v zvezi z zadevnimi odhodki.

O prekinitvi teka roka in razlogih za prekinitev se zadevnega upravičenca obvesti pisno.

Člen 43

Uporaba eura

1. Zneski, navedeni v operativnih programih, ki jih predložijo države članice, izkazih o odhodkih, zahtevkih za plačilo, obračunih, ter odhodki, navedeni v letnem in končnem poročilu o izvajanju, so izraženi v eurih.

2. Države članice, ki na dan vložitve zahtevka za plačilo še niso sprejele eura kot svoje valute, zneske odhodkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ti zneski se v eure preračunajo z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili odhodki zabeleženi v obračunih organa za potrjevanje zadevnega operativnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

3. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 2 še naprej uporablja za vse odhodke, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v obračunih pred datumom začetka veljavnosti nepreklicno določenega obračunskega tečaja med nacionalno valuto in eurom.

Člen 44

Plačilo in potrditev predhodnega financiranja

1. Po sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa Komisija plača znesek predhodnega financiranja v višini 11 % skupnega prispevka Sklada za zadevni operativni program.

2. Predhodno financiranje se uporablja samo za plačila upravičencem pri izvajanju operativnega programa. V ta namen se da nemudoma na voljo pristojnemu organu.

3. Komisiji se povrne celoten znesek, plačan kot predhodno financiranje, če v 24 mesecih od datuma, ko Komisija plača prvi znesek predhodnega financiranja, ni poslan noben zahtevek za plačilo za zadevni operativni program. Tako vračilo ne vpliva na prispevek Unije za zadevni operativni program.

4. Znesek, plačan kot predhodno financiranje, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob zaključku operativnega programa.

Člen 45

Rok za vložitev zahtevkov za vmesna plačila in njihovo plačilo

1. Organ za potrjevanje v skladu s členom 41(2) redno vlaga zahtevek za vmesno plačilo, ki zajema zneske, vnesene v njegov računovodski sistem v obračunskem letu. Lahko pa organ za potrjevanje te zneske vključi v zahtevke za plačilo, ki se predložijo v naslednjih obračunskih letih, kadar je po njegovem mnenju to potrebno.

2. Organ za potrjevanje vloži končni zahtevek za vmesno plačilo do 31. julija po koncu predhodnega obračunskega leta in v vsakem primeru pred prvim zahtevkom za vmesno plačilo za naslednje obračunsko leto.

3. Prvi zahtevek za vmesno plačilo se ne vloži pred pošiljanjem uradnega obvestila Komisiji o imenovanju organa upravljanja in organa za potrjevanje v skladu s členom 35.

4. Vmesna plačila za operativni program se ne izvedejo, razen če je bilo Komisiji poslano letno poročilo o izvajanju v skladu s členom 13.

5. Komisija glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesno plačilo najpozneje v 60 dneh od datuma, ko zabeleži zahtevek za plačilo.

Člen 46

Prekinitev roka plačila

1. Rok plačila za zahtevek za vmesno plačilo lahko odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil prekine v smislu finančne uredbe za največ šest mesecev, če:

(a)	po informacijah nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Unije obstajajo jasni dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistema upravljanja in nadzora;

(b)	mora odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil izvesti dodatna preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so odhodki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice;

(c)	eden od dokumentov, ki se zahtevajo v členu 59(5) finančne uredbe, ni bil predložen.

Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za dodatne tri mesece.

2. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil omeji prekinitev na tisti del odhodkov, ki je zajet v zahtevku za plačilo, ki ga zadevajo elementi iz prvega pododstavka odstavka 1, razen če ni mogoče ugotoviti, za kateri del odhodkov gre. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil nemudoma pisno obvesti državo članico in organ upravljanja o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da razrešita stanje. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil prekliče prekinitev, takoj ko so bili sprejeti potrebni ukrepi.

Člen 47

Začasna ustavitev plačil

1. Komisija lahko začasno zaustavi vsa vmesna plačila ali njihov del, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)	obstaja resna pomanjkljivost v uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora operativnega programa, ki ogroža prispevek Unije k operativnemu programu in za katero niso bili sprejeti popravni ukrepi;

(b)	so odhodki iz izkaza o odhodkih povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena;

(c)	država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 46;

(d)	obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja ali podatkov o kazalnikih.

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi začasno ustavitev vseh ali dela vmesnih plačil po tem, ko državi članici ponudi možnost, da predloži svoje pripombe.

3. Komisija prekliče začasno ustavitev vseh ali dela vmesnih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic začasne ustavitve.

POGLAVJE 2

Priprava, preverjanje in potrditev obračunov ter zaključek operativnih programov

Člen 48

Predložitev informacij

Države članice za vsako leto od leta 2016 do vključno leta 2025 Komisiji do roka iz člena 59(5) finančne uredbe predložijo naslednje dokumente iz navedenega člena, in sicer:

(a)	računovodske izkaze iz člena 49(1) te uredbe za predhodno obračunsko leto;

(b)	izjavo o upravljanju in letni povzetek iz točke (e) člena 32(4) te uredbe za predhodno obračunsko leto;

(c)	revizijsko mnenje in poročilo o nadzoru iz točk (a) in (b) člena 34(5) te uredbe za predhodno obračunsko leto.

Člen 49

Priprava računovodskih izkazov

1. Komisiji se predložijo računovodski izkazi iz točke (a) prvega pododstavka člena 59(5) finančne uredbe za vsak operativni program. Računovodski izkazi zajemajo obračunsko leto in vključujejo:

(a)

skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, vnesenih v računovodske sisteme organa za potrjevanje, ki je bil vključen v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji v skladu s členom 41 in členom 45(2) do 31. julija v letu, ki sledi obračunskemu letu, skupni znesek ustreznih upravičenih javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti, in skupni znesek ustreznih plačil upravičencem iz člena 42(2);

(b)	preklicane in izterjane zneske med obračunskim letom, zneske, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta, in neizterljive zneske;

(c)	uskladitev odhodkov, navedenih v skladu s točko (a), in odhodkov, prijavljenih za isto obračunsko leto v zahtevkih za plačilo, skupaj z obrazložitvijo kakršnih koli razlik.

2. Kadar država članica iz računovodskih izkazov izključi odhodke, ki so bili predhodno vključeni v zahtevek za vmesno plačilo za dano obračunsko leto, ker se v tem času ocenjuje njihova zakonitost in pravilnost, se lahko ti odhodki ali del teh odhodkov, za katere se izkaže, da so zakoniti in pravilni, vključijo v zahtevek za vmesno plačilo za naslednja obračunska leta.

3. Komisija za določitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorec za računovodske izkaze iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 63(3).

Člen 50

Preverjanje in potrditev obračunov

1. Komisija do 31. maja leta po koncu obračunskega obdobja v skladu s členom 59(6) finančne uredbe pregleda dokumente, ki jih predložijo države članice na podlagi člena 48 te uredbe.

Države članice na zahtevo Komisije zagotovijo vse potrebne dodatne informacije, na podlagi katerih lahko Komisija do roka iz prvega pododstavka tega odstavka ugotovi, ali so obračuni popolni, natančni in verodostojni.

2. Komisija potrdi tiste obračune, glede katerih lahko ugotovi, da so popolni, natančni in verodostojni. Takšno odločitev Komisija sprejme, kadar revizijski organ predloži revizijsko mnenje brez pridržka glede popolnosti, natančnosti in verodostojnosti obračunov, razen če ima Komisija na voljo specifične dokaze, da je revizijsko mnenje o obračunu nezanesljivo.

3. Komisija do roka iz odstavka 1 obvesti zadevne države članice, ali lahko potrdi predložene obračune.

4. Če Komisija iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati državi članici, do roka iz odstavka 1 ne more potrditi obračunov, državo članico obvesti o razlogih v skladu z odstavkom 2, ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in o obdobju za njihovo izvedbo. Komisija ob koncu tega obdobja obvesti državo članico, ali lahko potrdi obračune.

5. Komisija pri odločanju o potrditvi obračunov ne upošteva vprašanj o zakonitosti in pravilnosti z odhodki povezanih transakcij iz obračunov. Brez poseganja v člena 46 in 47 postopek za pregled in potrditev obračunov ne prekine obravnave zahtevkov za vmesna plačila in ne privede do začasne ustavitve izplačil.

6. Komisija na podlagi potrjenih obračunov izračuna znesek v breme Sklada za zadevno obračunsko leto in posledične prilagoditve v zvezi s plačili državam članicam. Pri tem upošteva:

(i)	zneske iz računovodskih izkazov iz točke (a) člena 49(1), za katere se uporablja stopnja sofinanciranja iz člena 20;

(ii)	skupni znesek plačil, ki jih je Komisija izvršila v navedenem obračunskem letu, sestavljen iz zneska vmesnih plačil, ki jih je izvršila v skladu s členom 21 in členom 40(1).

7. Po izračunu na podlagi odstavka 6 tega člena Komisija v 30 dneh po potrditvi obračunov izplača vse neporavnane dodatne zneske. Kadar je treba znesek izterjati od države članice, se to stori z nalogom za izterjavo, ki ga izda Komisija in ki se po možnosti izvrši s pobotom zneskov, ki pripadajo zadevni državi članici v okviru nadaljnjih izplačil za isti operativni program. Takšna izterjava ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz Sklada, namenjene operativnemu programu. Izterjani znesek pomeni namenski prejemek v skladu s členom 177(3) finančne uredbe.

8. Kadar Komisija po uporabi postopka iz odstavka 4 ne more potrditi obračunov, na podlagi razpoložljivih informacij in v skladu z odstavkom 6 določi znesek v breme Sklada za zadevno obračunsko leto in o tem obvesti zadevno državo članico. Kadar država članica v dveh mesecih po predložitvi zadevnih informacij s strani Komisije uradno obvesti Komisijo o svojem soglasju, se uporabi odstavek 7. Če tega soglasja ni, Komisija sprejme odločitev z izvedbenimi akti, v kateri navede znesek v breme Sklada za zadevno obračunsko leto. Takšna odločitev ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz Sklada, namenjene operativnemu programu. Komisija na podlagi navedene odločitve uporabi prilagoditve plačil za države članice v skladu z odstavkom 7.

9. Komisija s potrditvijo obračunov ali odločitvijo iz odstavka 8 ne posega v uporabo popravkov iz členov 55 in 56.

10. Države članice lahko nadomestijo nepravilne zneske, ugotovljene po predložitvi obračunov, in sicer tako, da opravijo ustrezne prilagoditve v obračunih za obračunsko leto, v katerem je nepravilnost odkrita, brez poseganja v člena 55 in 56.

Člen 51

Dostopnost dokumentov

1. Organ upravljanja zagotovi, da so v zvezi z odhodki, podprtimi iz Sklada, vsa dokazila o dejavnostih, za katere skupni upravičeni javni odhodki znašajo manj kot 1 000 000 EUR, na zahtevo na voljo Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču za obdobje treh let, in sicer od 31. decembra po predložitvi obračunov, ki vsebujejo odhodke teh dejavnosti.

Za dejavnosti, ki niso navedene v prvem pododstavku, so vsa dokazila na voljo za dve leti, in sicer od 31. decembra po predložitvi obračunov, ki vsebujejo končne odhodke zadevne končane dejavnosti.

Organ upravljanja lahko sklene, da se bo za dejavnosti, za katere skupni upravičeni odhodki znašajo manj kot 1 000 000 EUR, uporabljalo pravilo iz drugega pododstavka.

Obdobje iz prvega pododstavka se prekine v primeru pravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

2. Organ upravljanja obvesti upravičence o začetnem datumu obdobja iz odstavka 1.

3. Dokumenti se hranijo kot izvirniki ali overjeni verodostojni izvodi izvirnikov ali na splošno sprejetih nosilcih podatkov, vključno z elektronskimi različicami izvirnih dokumentov ali dokumentov, ki so le v elektronski obliki.

4. Dokumenti se hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, ki jih osebni podatki zadevajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali za katere se naprej obdelujejo.

5. Postopek potrjevanja skladnosti dokumentov na splošno sprejetih nosilcih podatkov z izvirnim dokumentom določijo nacionalni organi, zagotavlja pa, da shranjene različice izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

6. Kadar so dokumenti samo v elektronski obliki, računalniški sistemi, ki se uporabljajo, izpolnjujejo sprejete varnostne standarde, ki zagotavljajo, da shranjeni dokumenti izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

Člen 52

Predložitev dokumentov o zaključku in končno plačilo

1. Poleg dokumentov iz člena 48 za zadnje obračunsko leto od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 države članice predložijo končno poročilo o izvajanju operativnega programa.

2. Končno plačilo se izvede najpozneje tri mesece po datumu potrditve obračunov končnega obračunskega leta ali en mesec po datumu sprejetja končnega poročila o izvajanju, kar je pozneje.

POGLAVJE 3

Finančni popravki in izterjave

Člen 53

Finančni popravki držav članic

1. Države članice so najprej odgovorne za preiskovanje nepravilnosti ter izvajanje potrebnih finančnih popravkov in izterjav. V primeru sistemskih nepravilnosti država članica razširi svojo preiskavo na vse morebiti prizadete dejavnosti.

2. Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, odkritimi v dejavnostih ali operativnih programih. Finančni popravki zajemajo preklic celote ali dela javnega prispevka za dejavnost ali operativni program. Država članica upošteva naravo in resnost nepravilnosti in finančno izgubo Sklada ter izvede sorazmerni popravek. Organ upravljanja finančne popravke evidentira v obračune za obračunsko leto, v katerem je sprejeta odločitev o preklicu.

3. Prispevek iz Sklada, preklican v skladu z odstavkom 2, lahko država članica v skladu z odstavkom 4 ponovno uporabi v zadevnem operativnem programu.

4. Prispevek, preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno uporabiti za nobeno dejavnost, ki je bila predmet popravka ali, kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, za nobeno dejavnost, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.

5. Finančni popravek ne posega v obveznost države članice do izvedbe izterjav v skladu s tem členom.

Člen 54

Finančni popravki Komisije

1. Komisija z izvedbenim aktom izvede finančne popravke s črtanjem celotnega ali dela prispevka Unije k operativnemu programu in izterjavo od države članice, da se iz financiranja Unije izključijo odhodki, ki kršijo veljavno pravo.

2. Kršitev veljavnega prava vodi k finančnemu popravku samo v povezavi z odhodki, prijavljenimi Komisiji, in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)	kršitev je vplivala na izbiro dejavnosti s strani organa odgovornega za podporo iz Sklada ali – v primeru, da zaradi narave kršitve takšnega učinka ni mogoče ugotoviti – je mogoče utemeljeno sklepati na takšen učinek;

(b)	kršitev je vplivala na znesek odhodkov, prijavljenih za povračila iz proračuna Unije, ali – v primeru, da zaradi narave kršitve ni mogoče ugotoviti njenega finančnega učinka – je mogoče utemeljeno sklepati na takšen učinek.

3. Pri določanju finančnega popravka iz odstavka 1 Komisija spoštuje načelo sorazmernosti, tako da upošteva vrsto in resnost kršitve veljavnega prava ter njene finančne posledice za proračun Unije. Komisija Evropski parlament in Svet obvešča o odločitvah za uporabo finančnih popravkov.

Člen 55

Merila za finančne popravke Komisije

1. Komisija z izvedbenimi akti izvede finančne popravke tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Unije za operativni program v skladu s členom 54, če po ustreznem pregledu ugotovi, da:

(a)	obstaja resna pomanjkljivost v uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora operativnega programa, kar ogroža prispevek Unije, ki je bil že izplačan operativnemu programu;

(b)	država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 53 pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;

(c)	je odhodek v zahtevku za plačilo nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka.

Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva, ali je nepravilnost sistemska. Kadar ni mogoče natančno določiti zneska nepravilnih odhodkov v breme Sklada, Komisija uporabi pavšalni ali ekstrapolirani finančni popravek.

2. Komisija pri odločanju o znesku popravka iz odstavka 1 spoštuje načelo sorazmernosti tako, da upošteva značilnosti in resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora, ugotovljene v operativnem programu.

3. Kadar Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi poročil zunanjih revizorjev, se po pregledu ukrepov, ki jih je zadevna država članica sprejela v skladu s členom 53(2), obvestil, poslanih v skladu s členom 30(2), in vseh odgovorov države članice sama odloči glede finančnih posledic.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62, s katerimi določi podrobna pravila v zvezi z merili za ugotavljanje resnih pomanjkljivosti uspešnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora, vključno z glavnimi vrstami takih pomanjkljivosti, merila za določitev stopnje finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti, ter merila za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranih finančnih popravkov.

Člen 56

Postopek finančnih popravkov Komisije

1. Komisija pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku začne postopek z obvestilom državi članici o začasnih ugotovitvah svojega pregleda in zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje pripombe.

2. Kadar Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica s pregledom zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši kot v oceni Komisije. Država članica lahko v dogovoru s Komisijo ta pregled omeji na ustrezen delež ali vzorec zadevne dokumentacije. Razen v ustrezno utemeljenih primerih je rok za ta pregled največ dva dodatna meseca po dvomesečnem roku iz odstavka 1.

3. Komisija upošteva vsa dokazila, ki jih država članica predloži v rokih iz odstavkov 1 in 2.

4. Kadar država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh ustreznih informacij in pripomb kot podlaga za ugotovitve Komisije o zahtevku za finančni popravek.

5. V primeru dogovora in brez poseganja v odstavek 7 tega člena lahko država članica ponovno uporabi Sklad v skladu s členom 53(3).

6. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o izvedbi finančnih popravkov v šestih mesecih od datuma zaslišanja ali od datuma prejema dodatnih informacij, kadar se država članica strinja, da predloži take dodatne informacije po zaslišanju. Komisija upošteva vse informacije in pripombe, predložene med postopkom. Če zaslišanje ni izvedeno, začne šestmesečni rok teči dva meseca po datumu vabila na zaslišanje, ki ga je poslala Komisija.

7. Kadar Komisija pri izvajanju svojih pristojnosti v skladu s členom 36 ali Evropsko računsko sodišče odkrije nepravilnosti, ki dokazujejo resno pomanjkljivost pri učinkovitem delovanju sistemov upravljanja in nadzora, se s finančnim popravkom zmanjša podpora iz skladov za operativni program.

Prvi pododstavek se ne uporablja v primeru resne pomanjkljivosti pri učinkovitem delovanju sistemov upravljanja in nadzora, ki je bila pred datumom, ko jo je odkrila Komisija ali Evropsko računsko sodišče:

(a)	ugotovljena v letni izjavi o upravljanju, letnem poročilu o nadzoru ali revizijskem mnenju, predloženem Komisiji v skladu s členom 59(5) finančne uredbe, ali v drugih revizijskih poročilih revizijskega organa, predloženih Komisiji, ter so bili sprejeti ustrezni ukrepi, ali

(b)	je v zvezi z njo država članica že sprejela ustrezne popravne ukrepe.

Ocena resnih pomanjkljivosti pri uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora temelji na veljavnem zakonu, kadar so predložene ustrezne izjave o upravljanju, letna poročila o nadzoru in revizijska mnenja.

Ko Komisija odloča o finančnem popravku:

(a)	upošteva načelo sorazmernosti tako, da upošteva vrsto in težo resne pomanjkljivosti pri uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora ter njene finančne posledice za proračun Unije;

(b)	za uporabo pavšalne stopnje ali ekstrapoliranega popravka izključi nepravilne odhodke, ki jih je predhodno ugotovila država članica, ki so bili predmet prilagoditve v obračunih v skladu s členom 50(10), ter odhodke, ki so predmet tekoče ocene o zakonitosti in pravilnosti v skladu s členom 49(2);

(c)	upošteva pavšalno stopnjo ali ekstrapolirane popravke, ki jih je država članica uporabila za odhodke za druge resne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila, ko je ugotavljala preostalo tveganje za proračun Unije.

Člen 57

Povračilo

1. Vsako vračilo v proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, ki je napisan v skladu s členom 73 finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2. Za vsako zamudo pri vračilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih dejavnostih refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

Člen 58

Sorazmerni nadzor operativnih programov

1. Dejavnosti, pri katerih skupni upravičeni odhodki ne presegajo 150 000 EUR, niso predmet več kot ene revizije s strani revizijskega organa ali Komisije pred predložitvijo obračunov za obračunsko leto, v katerem se dejavnost zaključi. Druge dejavnosti niso predmet več kot ene revizije ali revizijskega organa ali Komisije v obračunskem letu pred predložitvijo obračunov, ki vsebujejo končne izdatke za končano dejavnost. Dejavnosti niso predmet revizije Komisije ali revizijskega organa v nobenem letu, v katerem je revizijo že opravilo Evropsko računsko sodišče, pod pogojem, da lahko rezultate revizijskega dela, ki ga opravi Evropsko računsko sodišče, za izpolnitev svojih nalog uporabita revizijski organ ali Komisija.

2. Revizija dejavnosti, ki jih podpira OP I, lahko zajema vse faze izvajanja dejavnosti in vse ravni distribucijske verige, razen nadzora dejanskih končnih prejemnikov, razen če ocena tveganja določa posebno tveganje nepravilnosti ali goljufij.

3. Pri operativnih programih, za katere najnovejše revizijsko mnenje ne ugotavlja znatnih pomanjkljivosti, se lahko Komisija z revizijskim organom na naslednjem zasedanju iz člena 37(2) dogovori za zmanjšanje stopnje revizijskih dejavnosti, da bo ta sorazmerna z ugotovljenim tveganjem. V takih primerih Komisija ne izvaja revizij na kraju samem, razen kadar obstajajo dokazi o pomanjkljivostih v sistemu upravljanja in nadzora, ki vplivajo na odhodke, prijavljene Komisiji v obračunskem letu, za katerega je Komisija potrdila obračune.

4. Pri operativnih programih, za katere Komisija ugotovi, da se lahko zanese na mnenje revizijskega organa, se lahko z njim dogovori za omejitev revizij Komisije na kraju samem z revidiranjem delovanja revizijskega organa, razen kadar obstajajo dokazi o pomanjkljivostih v delovanju revizijskega organa v obračunskem letu, za katerega je Komisija potrdila obračune.

5. Ne glede na odstavek 1 lahko revizijski organ in Komisija izvajata revizije dejavnosti v primeru, da se pri oceni tveganja ali reviziji Evropskega računskega sodišča odkrije posebno tveganje nepravilnosti ali goljufij, v primeru dokazov o resnih pomanjkljivostih pri uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora zadevnega operativnega programa ter med obdobjem iz člena 51(1). Komisija lahko za namene ocenjevanja dela revizijskega organa opravi revizijo njegove revizijske sledi ali se udeleži njegovih revizij na kraju samem in, kadar je to v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi ter je nujno zato, da se prepriča o učinkovitem delovanju revizijskega organa, opravi revizije dejavnosti.

POGLAVJE 4

Sprostitev obveznosti

Člen 59

Sprostitev obveznosti

1. Komisija sprosti obveznosti za kateri koli del zneska iz operativnega programa, ki ni bil porabljen za plačilo predhodnega financiranja in vmesnih plačil do 31. decembra tretjega finančnega leta po letu prevzema proračunske obveznosti v okviru operativnega programa ali za katerega zahtevek za plačilo, sestavljen v skladu s členom 41, ni bil predložen v skladu s členom 45, vključno z vsakim zahtevkom za plačilo, za katerega celoto ali del velja prekinitev teka roka za plačilo ali začasna ustavitev plačila.

2. Del obveznosti, ki bo 31. decembra 2023 še neporavnan, se sprosti, če Komisija do roka iz člena 52(1) ne prejme vseh dokumentov, zahtevanih na podlagi člena 52(1).

Člen 60

Izjeme od sprostitve obveznosti

1. Znesek, na katerega se nanaša sprostitev obveznosti, se zmanjša za zneske, ki so enakovredni tistemu delu proračunske obveznosti, za katerega velja:

(a)	da so dejavnosti začasno ustavljene zaradi pravnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom, ali

(b)	da zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega operativnega programa ali njegovega dela, ni bilo mogoče podati zahtevka za izplačilo.

Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo na podlagi točke (b) prvega pododstavka, dokažejo njene neposredne posledice na izvajanje celotnega operativnega programa ali njegovega dela.

Za namene točk (a) in (b) prvega pododstavka se lahko za zmanjšanje zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do največ enega leta, ali večkrat glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje dejavnosti začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe.

2. Država članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz točk (a) in (b) prvega pododstavka 1 odstavka 1 za znesek, ki bi moral biti prijavljen do konca predhodnega leta.

Člen 61

Postopek

1. Kadar koli obstaja tveganje za uporabo pravila o sprostitvi obveznosti iz člena 59, Komisija o tem pravočasno obvesti državo članico in organ upravljanja.

2. Komisija na podlagi informacij, ki jih je prejela 31. januarja, državo članico in organ upravljanja obvesti o znesku, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, na podlagi teh informacij.

3. Država članica ima na voljo dva meseca, da pristane na znesek sprostitve ali da predloži svoje pripombe.

4. Država članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni načrt, ki za zadevno finančno leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za operativni program. Če tega ne stori, Komisija popravi finančni načrt, tako da za zadevno finančno leto zmanjša prispevek iz Sklada.

5. Komisija najpozneje 30. septembra z izvedbenim aktom spremeni sklep o sprejetju programa.

NASLOV VII

PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 62

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(6), petega pododstavka člena 30(2), prvega pododstavka člena 32(8), člena 32(9), člena 34(7), člena 34(8) in člena 55(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

4. Delegirani akti začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Če niti Evropski parlament niti Svet v roku delegiranemu aktu ne nasprotujeta, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem naveden.

Če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala, se ta lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka.

Če Evropski parlament ali Svet delegiranemu aktu nasprotujeta, ta ne začne veljati. Institucija, ki delegiranemu aktu nasprotuje, navede razloge za to.

Člen 63

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta v zvezi z izvedbenimi pooblastili iz drugega pododstavka člena 32(8) te uredbe ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 64

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. marca 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS

(1) UL C 133, 9.5.2013, str. 62.

(2) UL C 139, 17.5.2013, str. 59.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 10. marca 2014.

(4) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(5) Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).

(6) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(8) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(9) Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(10) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(11) Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

(12) Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

PRILOGA I

PREDLOGE ZA OPERATIVNI PROGRAM

1. Predloga za operativni program op i

Poglavje

Oddelek

Pododdelek

Opis/Pripombe

Obseg

(znaki)

OPREDELITEV

Namen tega oddelka je le opredeliti zadevni program. V tem oddelku je treba jasno navesti naslednje:

državo članico

ime operativnega programa

CCI

200

OBLIKOVANJE PROGRAMOV

2.1.

Situacija

Opredelitev in utemeljitev materialne prikrajšanosti, ki jo je treba obravnavati.

4 000

Navedba vrste materialne prikrajšanosti v okviru operativnega programa.

200

2.2.

Obravnavana materialna prikrajšanost

Za vsako vrsto materialne prikrajšanosti, ki jo je treba obravnavati, je treba zagotoviti en oddelek (in ustrezne pododdelke).

2.2.1.

Opis

Opis glavnih značilnosti razdeljevanja hrane ali osnovne materialne pomoči, ki jo je treba zagotoviti, ter ustreznih spremljevalnih ukrepov.

4 000

2.2.2.

Nacionalne sheme

Opis nacionalnih shem, ki jih je treba podpreti.

2 000

2.3.

Drugo

Kakršne koli druge potrebne informacije.

4 000

IZVAJANJE

3.1.

Opredelitev najbolj ogroženih oseb

Opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti.

2 000

3.2.

Izbira dejavnosti

Merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti.

2 000

3.3.

Izbira partnerskih organizacij

Merila za izbiro partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti.

2 000

3.4.

Dopolnjevanje z ESS

Opis mehanizma za zagotovitev dopolnjevanja z ESS.

4 000

3.5.

Institucionalna ureditev

Opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu bo Komisija opravila plačila.

2 000

3.6.

Spremljanje in ocenjevanje

Opis, kako se bo spremljalo izvajanje programa.

4 000

3.7.

Tehnična pomoč

Opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 27(4), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z dobrim finančnim poslovodenjem dejavnosti.

4 000

VKLJUČITEV ZAINTERESIRANIH STRANI

Opis ukrepov, sprejetih za vključitev vseh zadevnih zainteresiranih strani ter, kadar je to primerno, pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov v pripravo operativnega programa.

2 000

FINANČNI NAČRT

Ta oddelek zajema:

5.1.	tabelo, v kateri je v skladu s členom 20 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za podporo iz Sklada, in sofinanciranje;

5.2.	tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev podpore iz operativnega programa po vrsti obravnavane materialne prikrajšanosti ter ustrezne spremljevalne ukrepe.

besedilo: 1 000

podatki v obliki CSV ali XLS

Oblika za finančne podatke (oddelek 5):

5.1.

Finančni načrt operativnega programa z letno obveznostjo Sklada in ustreznim nacionalnim sofinanciranjem v operativnem programu (v EUR)

	Skupaj	2014	2015	….	2020
Sklad (a)
Nacionalno sofinanciranje (b)
Javni odhodki (c) = (a) + (b)
Stopnja sofinanciranja (d) = (a) / (c)

5.2.

Finančni načrt, ki določa znesek skupnih finančnih sredstev podpore iz operativnega programa za vrsto obravnavane materialne prikrajšanosti ter ustrezne spremljevalne ukrepe (v EUR)

Vrsta materialne pomoči	Javni odhodki
Skupaj
Tehnična pomoč
Vrsta materialne pomoči 1
Od tega spremljevalni ukrepi
Vrsta materialne pomoči 2
Od tega spremljevalni ukrepi

Vrsta materialne pomoči n
Od tega spremljevalni ukrepi

2. Predloga za operativni program op ii

Poglavje

Oddelek

Pododdelek

Opis/Pripombe

Obseg

(znaki)

OPREDELITEV

Namen tega oddelka je le opredeliti zadevni program. V tem oddelku se jasno navede naslednje:

država članica

ime operativnega programa

CCI

200

OBLIKOVANJE PROGRAMOV

2.1.

Strategija

Opis strategije za prispevek programa k spodbujanju socialne kohezije in zmanjševanju revščine v skladu s strategijo Evropa 2020, vključno z utemeljitvijo izbire, katera pomoč ima prednost;

20 000

2.2.

Logika ukrepanja

Opredelitev nacionalnih potreb

3 500

Posebni cilji operativnega programa

7 000

Pričakovani rezultati in ustrezni kazalniki učinka in kazalniki rezultatov ter ciljna vrednost (za vsak posamezni cilj)

3 500

Opredelitev najbolj ogroženih oseb, ki bodo ciljna skupina

3 500

Finančni kazalniki

2 000

2.3.

Drugo

Kakršne koli druge potrebne informacije.

3 500

IZVAJANJE

3.1.

Ukrepi

Opis vrste in primerov ukrepov, ki jih je treba podpreti, ter njihov prispevek k doseganju posebnih ciljev

7 000

3.2.

Izbira dejavnosti

Vodilna načela za izbiro dejavnosti, ki so po potrebi razdeljene glede na vrsto ukrepov

3 500

3.3.

Upravičenci

Opredelitev vrste upravičencev (kadar je to primerno), ki so po potrebi razdeljene glede na vrsto ukrepov

3 500

3.4.

Dopolnjevanje z ESS

Opis mehanizma, da se zagotovi dopolnjevanje z ESS in preprečita prekrivanje in podvajanje financiranja

4 000

3.5.

Institucionalna ureditev

Opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu bo Komisija opravila plačila.

2 000

3.6.

Spremljanje in ocenjevanje

V tem pododdelku se opiše, kako se bo spremljalo izvajanje programa. Zlasti je treba pojasniti, kako se bodo v te namene uporabili kazalniki. Kazalniki vključujejo finančne kazalnike, ki se nanašajo na dodeljene odhodke, in kazalnike učinka za ustrezne programe, ki se nanašajo na podprte dejavnosti, ter kazalnike rezultatov za posamezne programe, ki se nanašajo na posebne cilje.

4 000

3.7.

Tehnična pomoč

Opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 27(4), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z dobrim finančnim poslovodenjem dejavnosti.

4 000

VKLJUČITEV ZAINTERESIRANIH STRANI

Opis ukrepov, sprejetih za vključitev vseh zadevnih zainteresiranih strani ter, kadar je to primerno, pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov v pripravo operativnega programa;

2 000

FINANČNI NAČRT

Ta oddelek vsebuje:

5.1.	tabelo, v kateri je v skladu s členom 20 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za podporo iz Sklada, in sofinanciranje;

5.2.	tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev podpore iz operativnega programa za vsak vrsto podprtih ukrepov.

besedilo: 1 000

podatki v obliki CSV ali XLS

Oblika za finančne podatke (oddelek 5):

5.1.

Finančni načrt operativnega programa z letno obveznostjo Sklada in ustreznim nacionalnim sofinanciranjem v operativnem programu (v EUR)

	Skupaj	2014	2015	….	2020
Sklad (a)
Nacionalno sofinanciranje (b)
Javni odhodki (c) = (a) + (b)
Stopnja sofinanciranja (1) (d) = (a) / (c)

5.2.

Finančni načrt, ki določa znesek skupnih finančnih sredstev podpore iz operativnega programa za vsako vrsto ukrepov (v EUR)

Področje ukrepanja	Javni odhodki
Skupaj
Tehnična pomoč
Vrsta ukrepov 1
Vrsta ukrepov 2
…
Vrsta ukrepov n

(1) Ta stopnja se lahko zaokroži na najbližjo celo število v tabeli. Natančna stopnja, uporabljena za povrnitev odhodkov, je razmerje (d).

PRILOGA II

Letna razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za obdobje 2014–2020 (v cenah iz leta 2011)

2014	EUR	485 097 840
2015	EUR	485 097 840
2016	EUR	485 097 840
2017	EUR	485 097 840
2018	EUR	485 097 840
2019	EUR	485 097 840
2020	EUR	485 097 840
Skupaj	EUR	3 395 684 880

PRILOGA III

Dodeljena sredstva sklada za obdobje 2014–2020 po državah članicah (po cenah iz leta 2011)

Države članice	EUR
Belgija	65 500 000
Bolgarija	93 000 000
Češka republika	20 700 000
Danska	3 500 000
Nemčija	70 000 000
Estonija	7 100 000
Irska	20 200 000
Grčija	249 300 000
Španija	499 900 000
Francija	443 000 000
Hrvaška	32 500 000
Italija	595 000 000
Ciper	3 500 000
Latvija	36 400 000
Litva	68 500 000
Luksemburg	3 500 000
Madžarska	83 300 000
Malta	3 500 000
Nizozemska	3 500 000
Avstrija	16 000 000
Poljska	420 000 000
Portugalska	157 000 000
Romunija	391 300 000
Slovenija	18 200 000
Slovaška	48 900 000
Finska	20 000 000
Švedska	7 000 000
Združeno kraljestvo	3 500 000
Skupaj	3 383 800 000

PRILOGA IV

Merila za imenovanje organa upravljanja in organa za potrjevanje

1. Notranji nadzor

(i)	obstoj organizacijske strukture za naloge organa upravljanja in organa za potrjevanje ter dodelitev nalog znotraj obeh organov, da se zagotovi spoštovanje načela ločevanja nalog, kjer je to ustrezno;

(ii)	v primeru prenosa nalog na posredniške organe, okvir za zagotovitev opredelitve pristojnosti in obveznosti vsakega posameznega organa, preverjanja njihovih zmogljivosti za opravljanje prenesenih nalog in obstoja postopkov poročanja;

(iii)

postopki poročanja in spremljanja nepravilnosti in postopki za vračanje neupravičeno izplačanih zneskov;

(iv)	načrt za razporeditev ustreznih človeških virov s potrebnimi tehničnimi sposobnostmi na različnih ravneh in za različne naloge v organizaciji.

2. Obvladovanje tveganj

Ob upoštevanju načela sorazmernosti, okvir za zagotavljanje, da se po potrebi izvede ustrezen postopek obvladovanja tveganja, zlasti pa v primeru večjih sprememb dejavnosti.

3. Dejavnosti upravljanja in nadzora

A. Organ upravljanja

(i)	postopki za zahtevke za nepovratna sredstva, oceno zahtevkov, izbiro financiranja, vključno z navodili in smernicami, ki zagotavljajo, da dejavnosti prispevajo k doseganju posebnih ciljev in rezultatov operativnega programa v skladu z določbami točke (b) člena 32(3) te uredbe;

(ii)	postopki za preverjanje upravljanja, vključno z upravnimi preverjanji vsakega zahtevka za povračilo, ki ga predložijo upravičenci, in preverjanji dejavnosti na kraju samem;

(iii)

postopki za obravnavo zahtevkov za povračilo, ki jih predložijo upravičenci, in odobritev izplačil;

(iv)

postopki za sistem za računalniško zbiranje, beleženje in shranjevanje podatkov o posameznih dejavnostih, po potrebi vključno s podatki o posameznih udeležencih in z razčlenitvijo podatkov o kazalnikih po spolu, kjer je to potrebno, in za zagotovitev, da je varnost sistemov skladna z mednarodno sprejetimi standardi;

(v)	postopki, ki jih določi organ upravljanja, za zagotovitev, da upravičenci vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z dejavnostjo;

(vi)	postopki za uvedbo učinkovitih in sorazmernih ukrepov proti goljufijam;

(vii)

postopki za zagotovitev ustrezne revizijske sledi in sistema arhiviranja;

(viii)

postopki za pripravo izjave o zanesljivosti upravljanja, poročila o opravljenih preverjanjih in ugotovljenih pomanjkljivostih in letnega povzetka končnih revizij in preverjanj;

(ix)	postopki za zagotovitev, da se upravičencu da na voljo dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo za posamezno dejavnost.

B. Organ za potrjevanje

(i)	postopki za potrjevanje zahtevkov za vmesna plačila, predloženih Komisiji;

(ii)	postopki za pripravo računovodskih izkazov in potrjevanje njegove pravilnosti, popolnosti in točnosti ter skladnosti izdatkov z veljavnim pravom, ob upoštevanju rezultatov vseh revizij;

(iii)

postopki za zagotovitev ustrezne revizijske sledi z računalniškim vodenjem računovodskih izkazov za vsako dejavnost, vključno z evidenco izterljivih in izterjanih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni;

(iv)	kadar je ustrezno, postopki za zagotovitev, da od organa upravljanja prejme ustrezne informacije o izvedenih preverjanjih in rezultatih revizij, opravljenih bodisi s strani revizijskega organa ali pod njegovo pristojnostjo.

4. Spremljanje

A. Organ upravljanja

(i)	po potrebi postopki za pomoč odboru za spremljanje;

(ii)	postopki za pripravo letnih in končnih poročil o izvajanju ter njihovo predložitev Komisiji.

B. Organ za potrjevanje

Postopki o izpolnjevanju njegovih pristojnosti za spremljanje rezultatov preverjanja upravljanja in rezultatov revizij, opravljenih bodisi s strani revizijskega organa ali pod njegovo pristojnostjo pred predložitvijo zahtevkov za plačilo Komisiji.

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2014.072.slv
Uradni list Evropske unije		L 72

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 12. marec 2014

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim	1