ISSN 1977-0804
doi:10.3000/19770804.L_2014.069.slv
Uradni list
Evropske unije
L 69
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Zvezek 57
8. marec 2014
|
ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2014.069.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 69 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 57 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/1 |
Obvestilo o datumu začetka veljavnosti Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, določenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije na drugi strani
Po podpisu 18. septembra 2012 so Vlada Danske, lokalna vlada Grenlandije in Evropska unija 21. decembra 2012, 28. decembra 2012 oziroma 29. januarja 2014 poslale uradna obvestila, da so zaključile notranje postopke za sklenitev sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju.
Protokol je v skladu s tem na podlagi člena 13.1 Sporazuma začel veljati 29. januarja 2014.
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/2 |
SKLEP SVETA
z dne 11. februarja 2014
o podpisu Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb glede sodelovanja Republike Hrvaške kot pogodbenice Sporazuma po njenem pristopu k Evropski uniji, v imenu Evropske unije in njenih držav članic
(2014/122/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(5) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,
ob upoštevanju Akta o pristopu Republike Hrvaške in zlasti člena 6(2) Akta,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 24. septembra 2012 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj s Švicarsko konfederacijo v zvezi s prilagoditivijo, preko pogajanj o Protokolu (v nadaljnjem besedilu: Protokol), Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb glede sodelovanja Hrvaške kot pogodbenice Sporazuma, da se upošteva širitev Evropske unije. |
|
(2) |
Pogajanja o Protokolu so se pred kratkim zaključila. |
|
(3) |
Zato bi bilo treba Protokol podpisati v imenu Evropske unije in njenih držav članic s pridržkom njegove poznejše sklenitve – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb glede sodelovanju Republike Hrvaške kot pogodbenice Sporazuma po njenem pristopu k Evropski uniji, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, se odobri s pridržkom sklenitve navedenega protokola.
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo, pooblaščeno za podpis Protokola v imenu Unije in njenih držav članic.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 11. februarja 2014
Za Svet
Predsednik
E. VENIZELOS
UREDBE
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/3 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 214/2014
z dne 25. februarja 2014
o spremembi prilog II, IV, XI, XII in XVIII k Direktivi 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (1), in zlasti člena 39(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktiva 2007/46/ES vzpostavlja usklajen okvir, ki vsebuje upravne predpise in splošne tehnične zahteve za vsa nova vozila. Zlasti navaja regulativne akte, ki določajo tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vozila za podelitev ES-homologacije. Poleg tega je Direktiva 2007/46/ES uvedla obvezno homologacijo celotnega vozila za vozila za posebne namene v skladu s časovnim razporedom iz Priloge XIX k navedeni direktivi. |
|
(2) |
Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je uvedla nove varnostne elemente za vozila, razveljavila več direktiv in zagotovila, da jih nadomestijo ustrezni pravilniki Ekonomske komisije ZN za Evropo (UN/ECE). |
|
(3) |
Priloga XI k Direktivi 2007/46/ES vsebuje seznam regulativnih aktov za ES-homologacijo za vozila za posebne namene in posebne določbe za takšna vozila. Treba je prilagoditi Prilogo XI, da bo upoštevala spremembe, uvedene z Uredbo (ES) št. 661/2009. Velja datum začetka uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009. |
|
(4) |
Da bi dosegli harmonizacijo tehničnih zahtev, ki veljajo za ES-homologacijo celotnega vozila za vozila za posebne namene, je treba spremeniti Prilogo II k Direktivi 2007/46/ES in določiti strožje zahteve za reševalna vozila in vozila, dostopna z invalidskim vozičkom. Da bi imela industrija dovolj časa za prilagoditev vozil, te strožje zahteve veljajo samo za nove tipe vozil. |
|
(5) |
Priloga XVIII k Direktivi 2007/46/ES je bila pomembna za registracijo vozil za posebne namene na podlagi nedodelanih vozil z nacionalno homologacijo. Ker bodo ES-homologacije zamenjale nacionalne homologacije v skladu z datumi iz Priloge XIX k Direktivi 2007/46/ES, je treba ob koncu prehodnega obdobja, predvidenega v Prilogi XIX k Direktivi 2007/46/ES, Prilogo XVIII črtati. |
|
(6) |
Del II Priloge IV k Direktivi 2007/46/ES navaja pravilnike UN/ECE, ki so priznani kot alternativa direktivam iz dela I Priloge IV. Ker je večina teh direktiv od 1. novembra 2014 razveljavljenih z Uredbo (ES) št. 661/2009 in sprejetjem novega pravilnika UN/ECE o varnosti pešcev, je treba posodobiti ustrezne vnose v delu II Priloge IV k Direktivi 2007/46/ES. Poleg tega je treba v Prilogi IV k tej direktivi popraviti več napak. |
|
(7) |
Priloga XII k Direktivi 2007/46/ES je bila na isti dan spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1229/2012 (3) in Uredbo Komisije (EU) št. 1230/2012 (4), kar lahko vodi do nejasnosti glede števila enot, dovoljenih za vozila s homologacijo male serije, saj je bila Uredba (EU) št. 1229/2012 pripravljena za objavo po Uredbi (EU) št. 1230/2012. Za odpravo te negotovosti je treba ponovno objaviti konsolidirano različico Priloge XII, kakor je bila spremenjena s tema pravnima dokumentoma. |
|
(8) |
Direktivo 2007/46/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(9) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Direktiva 2007/46/ES se spremeni:
|
1. |
priloge II, IV, XI in XII se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi; |
|
2. |
Priloga XVIII se črta. |
Člen 2
Od 1. novembra 2014 nacionalni organi obravnavajo potrdila o skladnosti za vozila kot neveljavna za namen člena 26(1), razen če so bile zadevne homologacije posodobljene v skladu z zahtevami iz Priloge XI k Direktivi 2007/46/ES, kakor je bila spremenjena s to uredbo.
Dodatne zahteve glede prostora za bolnike v reševalnih vozilih iz Dodatka 1 Priloge XI k Direktivi 2007/46/ES ter dodatne zahteve za preskušanje sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička za vozila, dostopna z invalidskim vozičkom, iz Dodatka 3 Priloge XI k Direktivi 2007/46/ES se uporabljajo od 1. novembra 2014 samo za nove tipe vozil.
Člen 3
Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1(2), člen 2 ter točka 1(a) in točka 2(b)(i) Priloge se uporabljajo od 1. novembra 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 25. februarja 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
(2) Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).
(3) Uredba Komisije (EU) št. 1229/2012 z dne 10. decembra 2012 o spremembi prilog IV in XII k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 353, 21.12.2012, str. 1).
(4) Uredba Komisije (EU) št. 1230/2012 z dne 12. decembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za mase in mere motornih vozil in njihovih priklopnikov ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 353, 21.12.2012, str. 31).
PRILOGA
Direktiva 2007/46/ES se spremeni:
|
1. |
v delu A Priloge II
|
|
2. |
Priloga IV se spremeni:
|
|
3. |
Priloga XI se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA XI LASTNOSTI VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN DOLOČBE ZA ES-HOMOLOGACIJO TEH VOZIL Dodatek 1 Bivalna vozila, reševalna vozila in pogrebna vozila
Dodatne zahteve za reševalna vozila Prostor za bolnike v reševalnih vozilih mora izpolnjevati zahteve standarda EN 1789:2007 +A1: 2010 +A2:2014 Medicinska vozila in njihova oprema – reševalna vozila, razen oddelka 6.5, seznam opreme. Skladnost se dokaže s poročilom tehnične službe o preskusu. Če je predviden prostor za invalidski voziček, veljajo zahteve iz Dodatka 3 o sistemu za pritrjevanje invalidskega vozička in zadrževalnem sistemu za potnike. Dodatek 2 Neprebojna vozila
Dodatek 3 Vozila, dostopna z invalidskim vozičkom
Dodatne zahteve za preskušanje sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička
0. Opredelitve pojmov
1. Splošne zahteve
2. Statično preskušanje v vozilu 2.1 Pritrdišča zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička
2.2. Pritrdišča sistema za pritrditev invalidskega vozička Pritrdišča sistema za pritrditev invalidskega vozička vzdržijo naslednje sile, ki delujejo preko nadomestnega invalidskega vozička (ali ustreznega nadomestnega invalidskega vozička, katerega dno, višina sedeža in pritrditvene točke za zadrževanje so v skladu s specifikacijami za nadomestni invalidski voziček) vsaj 0,2 sekunde na višini 300 +/- 100 mm od površine, na kateri je nameščen nadomestni invalidski voziček:
2.3 Elementi sistema
3. Dinamično preskušanje v vozilu
Dodatek 4 Druga vozila za posebne namene (vključno s posebno skupino, vozili za prevoz različne opreme in bivalnimi prikolicami) Zahteve Priloge IV morajo biti izpolnjene v največji možni meri: Uporaba izjem je dovoljena le, če proizvajalec dokaže homologacijskemu organu, da vozilo zaradi posebnih opravil ne more ustrezati vsem zahtevam.
Dodatek 5 Avto-dvigala
Dodatek 6 Vozila za prevoz izrednega tovora
Pomen opomb
|
|
4. |
Priloga XII se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA XII OMEJITVE ŠTEVILA VOZIL ZA MAJHNE SERIJE IN ZA ZAKLJUČEK SERIJE A. OMEJITVE ŠTEVILA VOZIL ZA MAJHNE SERIJE
B. OMEJITVE ZA ZAKLJUČEK SERIJE Največje število dokončanih in dodelanih vozil, ki se začnejo uporabljati v vsaki državi članici po postopku ‚zaključek serije‘, omeji država članica na enega od naslednjih načinov:
|
(1) Največja tehnično dovoljena masa
(2) Vsak prednji zaščitni sistem, dobavljen z vozilom, mora izpolnjevati zahteve Uredbe (ES) št. 78/2009, mora biti opremljen s homologacijsko številko in mora biti ustrezno označen.
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/65 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 215/2014
z dne 7. marca 2014
o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006 (1), zlasti tretjega pododstavka člena 8, petega pododstavka člena 22(7) in drugega pododstavka člena 96(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (EU) št. 1303/2013 določa skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), Evropskem socialnem skladu (ESS), Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki zagotavljajo podporo v okviru kohezijske politike in sedaj delujejo na podlagi skupnega okvira. |
|
(2) |
Določbe te uredbe so tesno povezane, saj zadevajo pravila, ki veljajo za vsakega od petih strukturnih in investicijskih skladov, in sicer v zvezi z vidiki, ki so skupni vsaj trem od teh skladov, tj. metodologijo za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov, vse pa tudi vplivajo na vsebino programov. Za zagotovitev skladnosti med temi določbami, ki bi morale stopiti v veljavo istočasno, da se olajša strateško načrtovanje programov strukturnih in investicijskih skladov, ter za omogočanje njihovega celovitega pregleda in dostopa do njih za vse prebivalce Unije, je zaželeno, da se ti elementi, relevantni za načrtovanje programov strukturnih in investicijskih skladov, ki bodo določeni z izvedbenimi akti, kot jih določa Uredba (EU) št. 1303/2013, vključijo v eno samo uredbo. |
|
(3) |
V skladu s tretjim pododstavkom člena 8 Uredbe (EU) št. 1303/2013 je treba za vsakega od petih strukturnih in investicijskih skladov sprejeti skupno metodologijo za določitev ravni podpore ciljem na področju podnebnih sprememb. Ta metodologija bi morala obsegati določitev posebnega koeficienta podpore iz strukturnih in investicijskih skladov na ravni, ki odraža obseg, v katerem ta podpora prispeva k cilju prilagoditve podnebnim spremembah in cilju njihove omilitve. Posebni koeficient, ki se določi, bi se moral razlikovati na podlagi tega, ali podpora bistveno ali zmerno prispeva k ciljem glede podnebnih sprememb. Če podpora ne prispeva k doseganju teh ciljev ali je njen prispevek neznaten, bi bilo treba določiti koeficient nič. Za zagotovitev usklajenega pristopa za spremljanje odhodkov v povezavi s podnebnimi spremembami na področju različnih politik Unije bi bilo treba uporabljati standardne koeficiente. Kljub temu bi morala metodologija odražati razlike med ukrepi vsakega od strukturnih in investicijskih skladov. V skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi se morali v primeru ESRR, ESS in Kohezijskega sklada koeficienti pripisati kategorijam ukrepov, določenim v skladu z nomenklaturo, ki jo sprejme Komisija. V primeru EKSRP bi se morali koeficienti pripisati prednostnim področjem, določenim v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), v primeru ESPR pa ukrepom, določenim v bodočem pravnem aktu Unije o vzpostavitvi pogojev za finančno podporo za pomorsko in ribiško politiko v programskem obdobju 2014–2020. |
|
(4) |
V skladu s petim pododstavkom člena 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013 je treba tudi podrobno urediti določanje mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti za vsako prednostno nalogo iz programov, ki se financirajo iz strukturnih in investicijskih skladov, ter za ocenjevanje doseganja teh mejnikov in ciljnih vrednosti. |
|
(5) |
Da se lahko preveri, ali mejniki in ciljne vrednosti ustrezajo pogojem iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1303/2013, je treba beležiti informacije, uporabljene v ta namen, in metodološki pristop za določitev okvira uspešnosti. Medtem ko bi morala biti vključitev teh informacij v programe prostovoljna, pa bi morala biti taka dokumentacija na voljo tako državam članicam kot tudi Komisiji v pomoč pri določitvi okvira uspešnosti v skladu s Prilogo II k Uredbi (EU) št. 1303/2013. |
|
(6) |
Doseganje mejnikov, določenih v okviru uspešnosti, je pogoj za dokončno dodelitev rezerve za uspešnost; v primeru resnega neuspeha pri doseganju teh mejnikov se lahko vmesna izplačila začasno ustavijo. Zato je treba podrobno urediti določanje mejnikov in natančno opredeliti, kaj pomeni doseganje teh mejnikov. |
|
(7) |
Ker je doseganje ciljnih vrednosti, določenih za konec programskega obdobja, pomembno merilo uspešnosti izvajanja strukturnih in investicijskih skladov, resen neuspeh pri doseganju ciljnih vrednosti pa lahko privede do finančnega popravka, je pomembno, da se jasno opredeli ureditev določanja ciljnih vrednosti ter natančno pojasni, kaj pomeni doseganje ciljnih vrednosti in kaj pomeni resen neuspeh pri njihovem doseganju. |
|
(8) |
Za upoštevanje napredka pri izvajanju operacij v okviru posamezne prednostne naloge je treba opredeliti značilnosti ključnih faz izvajanja. |
|
(9) |
Da bo okvir uspešnosti ustrezno odražal cilje in rezultate, določene za vsak sklad ali pobudo za zaposlovanje mladih ter po potrebi kategorijo regije, so potrebne posebne določbe glede strukture okvira uspešnosti in ocenjevanja doseganja mejnikov in ciljnih vrednosti, če prednostna naloga zadeva več skladov ali kategorij regij. ESS in ESRR sta edina sklada, v okviru katerih se finančna sredstva dodeljujejo po kategorijah regij, zato kategorije regij niso relevantne pri določanju okvira uspešnosti za Kohezijski sklad, EKSRP in ESPR. |
|
(10) |
V skladu z drugim pododstavkom člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 je treba opredeliti skupne kategorije ukrepov za ESRR, ESS in Kohezijski sklad, da bodo države članice lahko Komisiji predložile konsistentne informacije o načrtovani rabi teh skladov ter informacije o kumulativni dodelitvi in odhodkih skladov po kategorijah in številu operacij za čas izvajanja programa. Komisija bo tako lahko druge institucije in državljane Unije na ustrezen način seznanila s porabo sredstev skladov. Razen kategorij ukrepov, ki ustrezajo neposredno tematskim ciljem ali prednostnim naložbam iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 in uredb za posamezne sklade, se lahko kategorije ukrepov uporabljajo za podporo v okviru različnih tematskih ciljev. |
|
(11) |
Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. |
|
(12) |
Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z drugim pododstavkom člena 150(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013, saj je Odbor za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ustanovljen s členom 150(1) navedene uredbe, podal mnenje – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV PODPORE CILJEM NA PODROČJU PODNEBNIH SPREMEMB ZA VSAKEGA OD STRUKTURNIH IN INVESTICIJSKIH SKLADOV
(Pooblastitev v skladu s tretjim pododstavkom člena 8 Uredbe (EU) št. 1303/2013)
Člen 1
Metodologija za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb iz ESRR, ESS in Kohezijskega sklada
1. Izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb iz ESRR in Kohezijskega sklada poteka v dveh korakih:
|
(a) |
koeficienti, določeni v tabeli 1 v Prilogi I k tej uredbi, se uporabljajo po posameznih kodah za finančne podatke, sporočene za navedene kode; |
|
(b) |
za finančne podatke, sporočene za kode ukrepov, ki imajo koeficient nič, če so sporočeni za tematska cilja s kodama 04 in 05 iz tabele 5 v Prilogi I k tej uredbi, se glede na njihov prispevek k ciljem na področju podnebnih sprememb uporabi koeficient 40 %. |
2. Koeficienti podnebnih sprememb na podlagi tabele 1 iz Priloge I k tej uredbi se uporabljajo tudi za ustrezne kategorije v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, določenega na podlagi drugega pododstavka člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).
3. Podpora iz ESS za cilje na področju podnebnih sprememb se izračuna na podlagi finančnih podatkov, sporočenih za kodo 01 „podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, gospodarno z viri“ pod razsežnostjo 6 „kode za razsežnost ‚sekundarno področje v okviru ESS‘ “ v tabeli 6 iz Priloge I k tej uredbi.
Člen 2
Metodologija za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb iz EKSRP
1. Okvirni znesek podpore, ki se v okviru vsakega programa dodeli iz EKSRP za cilje na področju podnebnih sprememb, kot določa člen 27(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se izračuna z uporabo koeficientov iz Priloge II k tej uredbi za načrtovane izdatke iz finančnega načrta iz člena 8(1)(h) Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede na prednostne naloge in prednostna področja iz točk 3(b), 4, 5 in 6(b) člena 5 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
2. Za namene poročanja o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb v okviru letnega poročila o izvajanju skladno s členom 50(4) in (5) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se za informacije o izdatkih iz člena 75(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 uporabijo koeficienti iz odstavka 1.
Člen 3
Metodologija za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb iz ESPR
1. Prispevek za cilje na področju podnebnih sprememb iz ESPR se izračuna z uporabo koeficientov za vsakega od glavnih ukrepov, ki se financirajo iz ESPR, tako da se odrazi pomen vsakega od teh ukrepov za cilje na področju podnebnih sprememb.
Podpora iz ESPR za cilje na področju podnebnih sprememb se izračuna na podlagi naslednjih informacij:
|
(a) |
okvirnega zneska podpore, ki se v okviru vsakega programa dodeli iz ESPR za cilje na področju podnebnih sprememb, kot določa člen 27(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013; |
|
(b) |
koeficientov, določenih za glavne ukrepe, ki se financirajo iz ESPR, določene v Prilogi III k tej uredbi; |
|
(c) |
letnih poročil držav članic o izvajanju glede odobrenih sredstev in izdatkov po ukrepih, v skladu s členom 50(4) in (5) Uredbe (EU) št. 1303/2013; |
|
(d) |
informacij in podatkov, ki jih posredujejo države članice o operacijah, ki se bodo financirale v skladu z bodočim pravnim aktom Unije o vzpostavitvi pogojev za finančno podporo za pomorsko in ribiško politiko v programskem obdobju 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPR). |
2. Države članice lahko v svojem operativnem programu predlagajo, da se ukrepom iz Priloge III k tej uredbi, za katere se uporablja koeficient 0 %, pripiše koeficient 40 %, če lahko dokažejo pomen teh ukrepov za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje.
POGLAVJE II
DOLOČITEV MEJNIKOV IN CILJNIH VREDNOSTI V OKVIRU USPEŠNOSTI TER OCENJEVANJE NJIHOVEGA DOSEGANJA
(Pooblastitev v skladu s petim pododstavkom člena 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013)
Člen 4
Informacije, ki jih beležijo organi, ki pripravljajo programe
1. Organi, ki pripravljajo programe, beležijo informacije o metodologijah in merilih za izbiro kazalnikov za okvir uspešnosti, da se zagotovi, da ustrezni mejniki in ciljne vrednosti ustrezajo pogojem iz odstavka 3 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1303/2013 za vse programe in prednostne naloge, ki se financirajo iz strukturnih in investicijskih skladov, ter da se zagotovi posebna dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ob upoštevanju izjem iz odstavka 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1303/2013.
2. Informacije, ki jih beležijo organi, ki pripravljajo programe, omogočajo preverjanje skladnosti s pogoji iz odstavka 3 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1303/2013 glede mejnikov in ciljnih vrednosti. Te informacije vključujejo:
|
(a) |
podatke ali ugotovitve, uporabljene za oceno vrednosti mejnikov in ciljnih vrednosti ter metodo izračuna, na primer podatke o stroških na enoto, referenčnih vrednostih, standardni ali pretekli stopnji izvajanja, strokovnem svetovanju in zaključkih predhodnega vrednotenja; |
|
(b) |
informacije o deležu finančnih sredstev, dodeljenih operacijam, ki jim ustrezajo kazalniki učinka in ključne faze izvajanja, določeni v okviru uspešnosti, ter obrazložitev načina izračuna deleža; |
|
(c) |
informacije o načinu uporabe metodologije in mehanizmov za zagotavljanje konsistentnega delovanja okvira uspešnosti, določenega v sporazumu o partnerstvu v skladu s členom 15(1)(b)(iv) Uredbe (EU) št. 1303/2013; |
|
(d) |
obrazložitev izbire kazalnikov rezultatov ali ključnih faz izvajanja, če so bili vključeni v okvir uspešnosti. |
3. Informacije o metodologijah in merilih za izbiro kazalnikov za okvir uspešnosti in določitev ustreznih mejnikov in ciljnih vrednosti, ki jih beležijo organi, ki pripravljajo programe, so na zahtevo na voljo Komisiji.
4. Zahteve iz odstavkov 1 do 3 tega člena se uporabljajo tudi za spremembo mejnikov in ciljnih vrednosti v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Člen 5
Določitev mejnikov in ciljnih vrednosti
1. Mejniki in ciljne vrednosti se določijo glede na ravni prednostne naloge, razen v primerih iz člena 7. Kazalniki učinka in ključne faze izvajanja, določeni v okviru uspešnosti, presegajo 50 % finančnih sredstev, dodeljenih za zadevno prednostno nalogo. Za določitev tega zneska se sredstva, dodeljena kazalniku ali ključni fazi izvajanja, štejejo samo enkrat.
2. Za vse strukturne in investicijske sklade, razen EKSRP, se mejniki in ciljne vrednosti za finančne kazalnike nanašajo na skupni znesek upravičenih izdatkov, vnesenih v računovodski sistem organa za potrjevanje in ki jih ta organ potrdi v skladu s točko (c) člena 126 Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Za EKSRP se nanašajo na realizirane skupne javne izdatke, vnesene v skupni sistem spremljanja in vrednotenja.
3. Za vse strukturne in investicijske sklade, razen ESS in EKSRP, se mejniki in ciljne vrednosti za kazalnike učinka nanašajo na operacije, kjer so bili popolnoma izvedeni vsi ukrepi, ki zagotavljajo rezultate, vendar vsa plačila niso bila nujno izvršena.
Za ESS in EKSRP se lahko pri ukrepih na podlagi členov 16, 19(1)(c), 21(1)(a) in (b), 27, 28, 29, 30, 31, 33 ter 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 nanašajo tudi na doseženo vrednost za operacije, ki so se začele, vendar se nekateri ukrepi, ki zagotavljajo rezultate, še izvajajo.
Za ostale ukrepe v okviru EKSRP se nanašajo na končane operacije v smislu člena 2(14) Uredbe (EU) št. 1303/2013.
4. Ključna faza izvajanja je pomembna faza pri izvajanju operacij v okviru prednostne naloge, katere dokončanje je preverljivo in ga je mogoče izraziti s številom ali odstotkom. Za namene členov 6 in 7 te uredbe se ključne faze izvajanja obravnavajo kot kazalniki.
5. Kazalnik rezultata se uporablja samo, kadar je to ustrezno, in v tesni povezavi s podprtimi strateškimi ukrepi.
6. Če se ugotovi, da informacije iz člena 4(2) te uredbe temeljijo na napačnih predpostavkah, zaradi česar so ciljne vrednosti ali mejniki ocenjeni prenizko ali previsoko, lahko to predstavlja ustrezno utemeljen primer v smislu odstavka 5 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1303/2013.
Člen 6
Doseganje mejnikov in ciljnih vrednosti
1. Doseganje mejnikov in ciljnih vrednosti se ocenjuje ob upoštevanju vseh kazalnikov in ključnih faz izvajanja iz okvira uspešnosti, določenih na ravni prednostne naloge v smislu člena 2(8) Uredbe (EU) št. 1303/2013, razen v primerih iz člena 7 te uredbe.
2. Šteje se, da so mejniki ali ciljne vrednosti prednostne naloge doseženi, če so vsi kazalniki iz ustreznega okvira uspešnosti do konca leta 2018 dosegli vsaj 85 % vrednosti mejnika ali do konca leta 2023 vsaj 85 % ciljne vrednosti. Če okvir uspešnosti vključuje tri kazalnike ali več, z odstopanjem velja, da so mejniki ali ciljne vrednosti prednostne naloge doseženi, če vsi kazalniki razen enega do konca leta 2018 dosežejo 85 % vrednosti mejnika ali do konca leta 2023 85 % ciljne vrednosti. Kazalnik, ki ne doseže 85 % svoje vrednosti mejnika ali ciljne vrednosti, ne sme doseči manj kot 75 % svoje vrednosti mejnika ali ciljne vrednosti.
3. Pri prednostni nalogi, katere okvir uspešnosti vključuje največ dva kazalnika, morata oba kazalnika do konca leta 2018 doseči vsaj 65 % vrednosti mejnika, sicer gre za resen neuspeh pri doseganju mejnikov. Če oba kazalnika do konca leta 2023 ne dosežeta vsaj 65 % ciljne vrednosti, gre za resen neuspeh pri doseganju ciljnih vrednosti.
4. Pri prednostni nalogi, katere okvir uspešnosti vključuje več kot dva kazalnika, morata vsaj dva od teh kazalnikov do konca leta 2018 doseči vsaj 65 % vrednosti mejnika, sicer gre za resen neuspeh pri doseganju mejnikov. Če do konca leta 2023 vsaj dva kazalnika ne dosežeta vsaj 65 % ciljne vrednosti, gre za resen neuspeh pri doseganju ciljnih vrednosti.
Člen 7
Okvir uspešnosti za prednostne osi iz člena 96(1)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter prednostne osi za vključitev pobude za zaposlovanje mladih
1. Kazalniki in ključne faze izvajanja, izbrani za okvir uspešnosti, njihovi mejniki in ciljne vrednosti ter vrednosti, ki jih je treba doseči, se razčlenijo po skladih, za ESRR in ESS pa po kategorijah regij.
2. Informacije, zahtevane v skladu s členom 4(2) te uredbe, se navedejo po skladih in kategorijah regij, kjer je primerno.
3. Doseganje mejnikov in ciljnih vrednosti se ocenjuje za vsak sklad in kategorijo regij v prednostni nalogi posebej, pri tem pa se upoštevajo kazalniki, njihovi mejniki in ciljne vrednosti ter vrednosti, ki jih je treba doseči, razčlenjene po skladih in kategorijah regij. Kazalniki učinka in ključne faze izvajanja, določeni v okviru uspešnosti, presegajo 50 % finančnih sredstev, dodeljenih za sklad in kategorijo regije, kjer je primerno. Za določitev tega zneska se sredstva, dodeljena kazalniku ali ključni fazi izvajanja, štejejo samo enkrat.
4. Če se sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih načrtujejo kot del prednostne osi v skladu s členom 18(c) Uredbe (EU) št. 1304/2013, se določi ločen okvir uspešnosti za pobudo za zaposlovanje mladih, doseganje mejnikov, določenih za pobudo, pa se ocenjuje ločeno od preostalega dela prednostne osi.
POGLAVJE III
NOMENKLATURA KATEGORIJ UKREPOV ZA ESRR, ESS IN KOHEZIJSKI SKLAD V OKVIRU CILJA „NALOŽBE ZA RAST IN DELOVNA MESTA“
Člen 8
Kategorije ukrepov za ESRR, ESS in Kohezijski sklad
(Pooblastitev v skladu z drugim pododstavkom člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)
1. Nomenklature kategorij ukrepov iz drugega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 so določene v tabelah 1 do 8 iz Priloge I k tej uredbi. Kode iz teh tabel se uporabljajo za ESRR v zvezi s ciljem „naložbe za rast in delovna mesta“, Kohezijski sklad, ESS in pobudo za zaposlovanje mladih, kot je določeno v odstavkih 2 in 3 tega člena.
2. Kode 001 do 101 iz tabele 1 iz Priloge I k tej uredbi se uporabljajo samo za ESRR in Kohezijski sklad.
Kode 102 do 120 iz tabele 1 iz Priloge I k tej uredbi se uporabljajo samo za ESS.
Samo koda 103 iz tabele 1 iz Priloge I k tej uredbi se uporablja za pobudo za zaposlovanje mladih.
Kode 121, 122 in 123 iz tabele 1 iz Priloge I k tej uredbi se uporabljajo za ESRR, Kohezijski sklad in ESS.
3. Kode iz tabel 2 do 4 ter 7 in 8 iz Priloge I k tej uredbi se uporabljajo za ESRR, ESS, pobudo za zaposlovanje mladih in Kohezijski sklad.
Kode iz tabele 5 iz Priloge I k tej uredbi se uporabljajo samo za ESRR in Kohezijski sklad.
Kode iz tabele 6 iz Priloge I k tej uredbi se uporabljajo samo za ESS in pobudo za zaposlovanje mladih.
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 9
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3 te uredbe in Priloga III k tej uredbi se uporabljata od začetka veljavnosti uredbe o ESPR.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).
(3) Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).
(4) Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).
PRILOGE I
Razsežnosti in kode za kategorije ukrepov v okviru skladov (1) v zvezi s ciljem „naložbe za rast in delovna mesta“ ter pobude za zaposlovanje mladih za obdobje 2014–2020 v skladu s členi 1 do 8
TABELA 1: KODE ZA RAZSEŽNOST „DOMENA UKREPA“
|
Koeficient za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb |
||
|
I Produktivne naložbe |
|||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
40 % |
||
|
0 % |
||
|
II Infrastruktura za zagotavljanje osnovnih storitev in povezane naložbe |
|||
|
Energetska infrastruktura |
|
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
100 % |
||
|
100 % |
||
|
100 % |
||
|
100 % |
||
|
100 % |
||
|
100 % |
||
|
100 % |
||
|
100 % |
||
|
Okoljska infrastruktura |
|
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
40 % |
||
|
0 % |
||
|
100 % |
||
|
Prometna infrastruktura |
|
||
|
40 % |
||
|
40 % |
||
|
40 % |
||
|
40 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
40 % |
||
|
40 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
40 % |
||
|
40 % |
||
|
40 % |
||
|
40 % |
||
|
Trajnostni promet |
|
||
|
40 % |
||
|
40 % |
||
|
Infrastruktura za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) |
|
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
III Socialna, zdravstvena in izobraževalna infrastruktura ter povezane naložbe |
|||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
IV Razvoj endogenega potenciala |
|||
|
Raziskave in razvoj ter inovacije |
|
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
100 % |
||
|
Razvoj podjetij |
|
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
100 % |
||
|
40 % |
||
|
100% |
||
|
100 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) – spodbujanje povpraševanja, aplikacije in storitve |
|
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
Okolje |
|
||
|
40 % |
||
|
40 % |
||
|
40% |
||
|
40 % |
||
|
100 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
100 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
Drugo |
|
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
40 % |
||
|
0 % |
||
|
V Spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in podpora mobilnosti delovne sile |
|||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
VI Spodbujanje socialne vključenosti, boj proti revščini in diskriminaciji vseh oblik |
|||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
VII Naložbe v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti in vseživljenjsko učenje |
|||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
VIII Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna uprava |
|||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
IX Tehnična pomoč |
|||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
TABELA 2: KODE ZA RAZSEŽNOST „OBLIKA FINANCIRANJA“
|
2. OBLIKA FINANCIRANJA |
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
TABELA 3: KODE ZA RAZSEŽNOST „VRSTA OZEMLJA“
|
3. VRSTA OZEMLJA |
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
TABELA 4: KODE ZA RAZSEŽNOST „MEHANIZMI ZA OZEMELJSKO IZVRŠEVANJE“
|
4. MEHANIZMI ZA OZEMELJSKO IZVRŠEVANJE |
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
TABELA 5: KODE ZA RAZSEŽNOST „TEMATSKI CILJI“
|
5. TEMATSKI CILJ (ESPR in Kohezijski sklad) |
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
TABELA 6: KODE ZA RAZSEŽNOST „SEKUNDARNO PODROČJE V OKVIRU ESS“
|
Koeficient za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb |
||
|
100 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
||
|
0 % |
TABELA 7: KODE ZA RAZSEŽNOST „GOSPODARSKA DEJAVNOST“
|
7. GOSPODARSKA DEJAVNOST |
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
TABELA 8: KODE ZA RAZSEŽNOST „LOKACIJA“
| 8. LOKACIJA (2) |
|
|
Koda |
Lokacija |
|
|
Koda regije ali območja dejavnosti, kot je določena v klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (NUTS) v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (3) |
(1) Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad
(2) Omejeno na naložbe v zvezi z varstvom okolja ali skupaj z naložbami, potrebnimi za ublažitev ali zmanjšanje negativnega vpliva na okolje.
(3) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
PRILOGA II
Koeficienti za izračun višine podpore ciljem na področju podnebnih sprememb v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu s členom 2
|
Člen Uredbe (EU) št. 1305/2013 (1) |
Prednostna naloga / prednostno področje |
Koeficient |
|
Člen 5(3)(b) |
Podpora preprečevanju in obvladovanju tveganja na kmetijah |
40 % |
|
Člen 5(4) |
Obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom (vsa prednostna področja) |
100 % |
|
Člen 5(5) |
Spodbujanje učinkovite rabe virov ter podpiranje prehoda v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe (vsa prednostna področja) |
100 % |
|
Člen 5(6)(b) |
Pospeševanje lokalnega razvoja podeželskih območij |
40 % |
(1) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).
PRILOGA III
Koeficienti za izračun višine podpore ciljem na področju podnebnih sprememb v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v skladu s členom 3
|
|
Naziv ukrepa |
Začasno številčenje |
Koeficient |
|
|
Inovacije |
Člen 28 |
0 %* (1) |
|
|
Svetovalne službe |
Člen 29 |
0 % |
|
|
Partnerstva med znanstveniki in ribiči |
Člen 30 |
0 %* |
|
|
Spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga – usposabljanje, povezovanje v mreže, socialni dialog |
Člen 31 |
0 %* |
|
|
Spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga – podpora zakoncem in življenjskim partnerjem |
Člen 31.2 |
0 %* |
|
|
Spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga – pripravniki na krovu plovil za mali priobalni ribolov |
Člen 31.3 |
0 %* |
|
|
Diverzifikacija in nove oblike prihodka |
Člen 32 |
0 %* |
|
|
Zagonska podpora za mlade ribiče |
Člen 32a |
0 % |
|
|
Zdravje in varnost |
Člen 33 |
0 % |
|
|
Začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti |
Člen 33a |
40 % |
|
|
Trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti |
Člen 33b |
100 % |
|
|
Vzajemni skladi za primer neugodnih vremenskih razmer in okoljskih nezgod |
Člen 33c |
40 % |
|
|
Podpora sistemom za dodelitev ribolovnih možnosti |
Člen 34 |
40 % |
|
|
Podpora pripravi in izvajanju ohranitvenih ukrepov |
Člen 35 |
0 % |
|
|
Omejitev vpliva ribolova na morsko okolje in prilagoditev ribolova varstvu vrst |
Člen 36 |
40 % |
|
|
Inovacije, povezane z ohranjanjem morskih bioloških virov |
Člen 37 |
40 % |
|
|
Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti – pobiranje odpadkov |
Člen 38.1.a |
0 % |
|
|
Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti – prispevanje k boljšemu upravljanju ali ohranjanju, izgradnja, postavljanje ali posodobitev mirujočih ali premičnih naprav, priprava načrtov za varstvo in upravljanje v povezavi z območji NATURA 2000 in posebnimi ohranitvenimi območji, upravljanje, obnova in spremljanje zaščitenih morskih območij, vključno z območji NATURA 2000, okoljska ozaveščenost, sodelovanje pri drugih ukrepih, katerih cilja sta ohranitev in krepitev storitev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
Člen 38.1.b–e, ea, f |
40 % |
|
|
Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti – sistemi nadomestil za škodo pri ulovu zaradi sesalcev in ptic |
Člen 38.1.eb |
0 % |
|
|
Ublažitev podnebnih sprememb – naložbe v ribiška plovila |
Člen 39.1.a |
100 % |
|
|
Ublažitev podnebnih sprememb – presoje in programi energetske učinkovitosti |
Člen 39.1.b |
100 % |
|
|
Energetska učinkovitost – študije za presojo prispevka alternativnih pogonskih sistemov in konstrukcije ladijskega trupa |
Člen 39.1.c |
40 % |
|
|
Nadomestitev ali posodobitev glavnih ali pomožnih motorjev |
Člen 39.2 |
100 % |
|
|
Dodana vrednost, kakovost proizvodov in uporaba naključnega ulova |
Člen 40 |
0 % |
|
|
Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja – naložbe za izboljšanje ribiških pristanišč in prodajnih dvoran ali mest iztovarjanja in zavetij |
Člen 41.1 |
40 % |
|
|
Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja – naložbe za omogočanje skladnosti z obveznostjo iztovarjanja celotnega ulova |
Člen 41.2 |
0 % |
|
|
Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja – naložbe za izboljšanje varnosti ribičev |
Člen 41.3 |
0 % |
|
|
Ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah – ribiška plovila ali oprema za posameznika iz člena 33 |
Člen 42.1.a |
0 %* |
|
Ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah Naložbe v opremo in vrste dejavnosti iz členov 36 in 37 |
Člen 42.1.b |
||
|
Ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah – ribiška plovila ter presoje in programi energetske učinkovitosti |
Člen 42.1.c |
||
|
|
Ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah – spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga |
Člen 42.1.aa |
0 % |
|
|
Ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah – ribiška pristanišča, zavetja in mesta iztovarjanja |
Člen 42.1.d |
0 % |
|
|
Ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah – naložbe za povečanje vrednosti ali kakovosti ulovljenih rib |
Člen 42.1.da |
0 % |
|
|
Ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah – zagonska podpora za mlade ribiče |
Člen 42.1.1a |
0 % |
|
|
Ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah – razvoj in olajšanje procesa inovacij |
Člen 42.1b |
0 %* |
|
|
Ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah – varstvo in razvoj vodnih živalskih in rastlinskih vrst |
Člen 42.5 |
40 % |
|
|
Inovacije |
Člen 45 |
0 %* |
|
|
Produktivne naložbe v akvakulture |
Člen 46 |
0 %* |
|
|
Službe za pomoč pri upravljanju gojilnic v akvakulturi, nadomeščanje v ribogojnicah in svetovanje ribogojnicam |
Člen 48 |
0 %* |
|
|
Spodbujanje človeškega kapitala in povezovanja v mreže |
Člen 49 |
0 %* |
|
|
Povečanje potenciala gojilnic v akvakulturi |
Člen 50 |
40 % |
|
|
Spodbujanje novih trajnostnih gojilnic v akvakulturi |
Člen 51 |
0 % |
|
|
Prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološko akvakulturo |
Člen 53 |
40 % |
|
|
Akvakultura, ki zagotavlja okoljske storitve |
Člen 54 |
40 % |
|
|
Ukrepi v zvezi z javnim zdravjem |
Člen 55 |
0 % |
|
|
Ukrepi za zdravje in dobro počutje živali |
Člen 56 |
0 % |
|
|
Zavarovanje staleža v akvakulturi |
Člen 57 |
40 % |
|
|
Pripravljalna podpora |
Člen 63.1.a |
0 % |
|
|
Izvajanje lokalnih razvojnih strategij |
Člen 65 |
40 % |
|
|
Dejavnosti sodelovanja |
Člen 66 |
0 %* |
|
|
Tekoči stroški in animacija |
Člen 63.1.d |
0 % |
|
|
Načrti proizvodnje in trženja |
Člen 69 |
0 %* |
|
|
Pomoč za skladiščenje |
Člen 70 |
0 % |
|
|
Ukrepi za trženje |
Člen 71 |
0 %* |
|
|
Predelava ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture |
Člen 72 |
40 % |
|
|
Ureditev nadomestil |
Člen 73 |
0 % |
|
|
Nadzor in izvrševanje |
Člen 78 |
0 % |
|
|
Zbiranje podatkov |
Člen 79 |
0 %* |
|
|
Tehnična pomoč na pobudo držav članic |
Člen 79a |
0 % |
|
|
Integrirani pomorski nadzor |
Člen 79b.1.a |
40 % |
|
|
Spodbujanje varstva morskega okolja ter trajnostna uporaba morskih in obalnih virov |
Člen 79b.1.b |
40 % |
(1) Ukrepom, ki so v tabeli označeni z *, se lahko v skladu s členom 3(2) pripiše koeficient 40 %.
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/85 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 216/2014
z dne 7. marca 2014
o spremembi Uredbe (ES) št. 2075/2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor trihinele v mesu
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (1), in zlasti točk 6, 8, 10 in 12 člena 18 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 2075/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor trihinele v mesu (2) določa pravila za vzorčenje trupov vrst, ki so dovzetne za okužbo s trihinelo, za določanje statusa gospodarstev in regij ter pogojev za uvoz mesa v Unijo. Prav tako določa referenčne in druge enakovredne metode za odkrivanje trihinele v vzorcih trupov. |
|
(2) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 3. oktobra 2011 sprejela znanstveno mnenje o tveganjih za javno zdravje, ki jih je treba upoštevati pri pregledih (prašičjega) mesa (3). EFSA v navedenem mnenju ugotavlja, da uživanje prašičjega mesa pomeni srednje tveganje okužbe s trihinelo za javno zdravje in da je, kar zadeva preiskovalne metode za biološka tveganja, zagotavljanje varnosti prašičjih trupov z vrsto integriranih preventivnih ukrepov in pregledov, ki se uporabljajo na kmetijah in v klavnicah, edini način za zagotavljanje učinkovitega nadzora glavnih tveganj. |
|
(3) |
EFSA je določila nekatere epidemiološke kazalnike za trihinelo. Glede na namen in epidemiološke razmere v državi se kazalniki lahko uporabijo na nacionalni ali regionalni ravni ali pa na ravni klavnic ali gospodarstev. |
|
(4) |
EFSA ugotavlja občasno prisotnost trihinele v Uniji, zlasti pri prostoživečih in dvoriščnih prašičih. EFSA je prav tako ugotovila, da je vrsta proizvodnega sistema edini glavni dejavnik tveganja okužbe s trihinelo. Poleg tega razpoložljivi podatki kažejo, da je tveganje okužbe s trihinelo pri prašičih, za katere veljajo uradno priznani nadzorovani pogoji bivanja, zanemarljivo. |
|
(5) |
Zanemarljiv status tveganja za državo ali regijo se ne priznava več na mednarodni ravni v okviru Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE). Namesto tega je tako priznavanje zdaj povezano s kompartmenti z enim ali več gospodarstev, ki uporabljajo posebne nadzorovane pogoje bivanja. |
|
(6) |
Zaradi skladnosti z mednarodnimi standardi in izboljšanja nadzornega sistema v skladu s sedanjim tveganjem za javno zdravje bi bilo treba ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe s trihinelo v klavnicah, vključno z uvoznimi pogoji, in pogoje za določanje statusa okuženosti držav, regij ali gospodarstev s trihinelo prilagoditi, racionalizirati in poenostaviti. |
|
(7) |
Belgija in Danska sta v skladu z Uredbo (ES) št. 2075/2005 leta 2011 poslali obvestilo o zanemarljivem tveganju okužbe s trihinelo na njunem ozemlju. Status države ali regije z zanemarljivim tveganjem pa se ne priznava več. Kljub temu bi morali gospodarstva in kompartmenti v Belgiji in na Danskem, ki na dan začetka veljavnosti te uredbe izpolnjujejo pogoje za nadzorovano bivanje, imeti možnost odstopanja od pravil brez dodatnih pogojev, kot so dodatne zahteve za naknadno priznanje s strani pristojnega organa po uradnem priznanju. |
|
(8) |
Referenčni laboratorij EU za parazite je predlagal, da se pojasni besedilo uredbe v zvezi s postopkom nekaterih enakovrednih metod za testiranje na trihinelo. |
|
(9) |
Treba bi bilo določiti obveznost nosilcev dejavnosti, da zagotovijo, da se mrtve živali zberejo, identificirajo in odpeljejo brez nepotrebnega odlašanja v skladu s členoma 21 in 22 Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (4) in Prilogo VIII k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (5). |
|
(10) |
V skladu z Odločbo Komisije 2000/96/ES z dne 22. decembra 1999 o nalezljivih boleznih, ki jih bo po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta postopoma zajela mreža Skupnosti (6) bi bilo treba poročati o številu (uvoženih in avtohtonih) primerov trihinele pri ljudeh, vključno z epidemiološkimi podatki. |
|
(11) |
Uredbo (ES) št. 2075/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(12) |
Zahteve iz te uredbe vključujejo prilagoditev obstoječih praks za nosilce živilske dejavnosti in pristojne organe. Zato je primerno omogočiti odlog začetka uporabe nekaterih določb iz te uredbe. |
|
(13) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 2075/2005 se spremeni:
|
1. |
Člen 1 se nadomesti z naslednjim: „Člen 1 Opredelitve V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
|
2. |
Člena 2 in 3 se nadomestita z naslednjim: „Člen 2 Vzorčenje trupov 1. Trupi domačih prašičev se vzorčijo v klavnicah v okviru pregleda post mortem na naslednji način:
Od vsakega trupa se odvzame vzorec, ki se pregleda na trihinelo v laboratoriju, ki ga določi pristojni organ, pri čemer se uporabi ena od naslednjih metod odkrivanja:
2. Glede na rezultate pregleda na trihinelo in pod pogojem, da nosilec živilske dejavnosti zagotavlja popolno sledljivost, se taki trupi lahko razrežejo na največ šest delov v klavnici ali razsekovalnici, ki je v istih prostorih kot klavnica (v nadaljnjem besedilu: prostori). Z odstopanjem od prvega pododstavka in po odobritvi pristojnega organa se taki trupi lahko razrežejo v razsekovalnici, ki je povezana s klavnico ali ločena od nje, pod pogojem, da:
3. Trupi konj, divjih merjascev in drugih gojenih ter prostoživečih živalskih vrst, ki so dovzetne za okužbo s trihinelo, se sistematično vzorčijo v klavnicah ali obratih za predelavo divjadi v okviru pregleda post mortem. Od vsakega trupa se odvzame vzorec, ki se pregleda v skladu s prilogama I in III v laboratoriju, ki ga določi pristojni organ. Člen 3 Odstopanja 1. Z odstopanjem od člena 2(1) se meso domačih prašičev, ki je bilo zamrznjeno v skladu s Prilogo II in pod nadzorom pristojnega organa, izvzame iz pregleda na trihinelo. 2. Z odstopanjem od člena 2(1) se trupi in meso neodstavljenih domačih prašičev, starih manj kot 5 tednov, izvzamejo iz pregleda na trihinelo. 3. Z odstopanjem od člena 2(1) se trupi in meso domačih prašičev lahko izvzamejo iz pregleda na trihinelo, če živali izvirajo iz gospodarstva ali kompartmenta, katerega uporaba nadzorovanih pogojev bivanja v skladu s Prilogo IV je uradno priznana, če:
4. Kadar država članica uveljavlja odstopanje, določeno v odstavku 3, o tem obvesti Komisijo in druge države članice v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter Komisiji predloži letno poročilo, ki vsebuje podatke, navedene v poglavju II Priloge IV. Komisija na svojem spletišču objavi seznam držav članic, ki uveljavljajo odstopanja. Če država članica ne predloži letnega poročila ali to glede na določbe tega člena ni zadovoljivo, odstopanje za to državo članico preneha veljati.“ |
|
3. |
Členi 8 do 12 se nadomestijo z naslednjim: „Člen 8 Uradno priznanje gospodarstev kot gospodarstev, ki uporabljajo nadzorovane pogoje bivanja 1. Za namene te uredbe lahko pristojni organ uradno prizna gospodarstvo ali kompartment kot gospodarstvo ali kompartment, ki uporablja nadzorovane pogoje bivanja, če so izpolnjene zahteve iz Priloge IV. 2. Gospodarstva ali kompartmenti, ki v skladu s členom 3(3)(c) na dan začetka uporabe te uredbe uporabljajo nadzorovane pogoje bivanja in se nahajajo na Danskem ali v Belgiji, se uradno priznajo kot gospodarstva ali kompartmenti, ki uporabljajo nadzorovane pogoje bivanja, navedene v Prilogi IV k tej uredbi. Člen 9 Obveznost obveščanja za nosilce živilske dejavnosti Nosilci živilske dejavnosti gospodarstev, katerih uporaba nadzorovanih pogojev bivanja je uradno priznana, obvestijo pristojni organ o kateri koli zahtevi, določeni v Prilogi IV, ki je gospodarstvo ne izpolnjuje več, ali o kakršni koli drugi spremembi, ki lahko vpliva na status gospodarstva glede okuženosti s trihinelo. Člen 10 Inšpekcijski pregledi gospodarstev, katerih uporaba nadzorovanih pogojev bivanja je uradno priznana Pristojni organ zagotovi, da se inšpekcijski pregledi gospodarstev, katerih uporaba nadzorovanih pogojev bivanja je uradno priznana, redno opravljajo. Pogostost inšpekcijskih pregledov temelji na oceni tveganja ob upoštevanju zgodovine in razširjenosti bolezni, predhodnih ugotovitev, geografskega območja, lokalnih prostoživečih živali, ki so dovzetne za okužbo s trihinelo, živinorejske prakse, veterinarskega nadzora in upoštevanja predpisov s strani kmetov. Pristojni organ preveri, ali se vsi domači prašiči iz navedenih gospodarstev pregledujejo v skladu s členom 2(1). Člen 11 Programi spremljanja Pristojni organ lahko izvede program spremljanja, ki zajema populacijo domačih prašičev iz gospodarstev ali kompartmentov, katerih uporaba nadzorovanih pogojev bivanja je uradno priznana, da preveri, ali navedena populacija resnično ni okužena s trihinelo. V njem se določijo pogostost testiranja, število živali, ki jih je treba testirati, in načrt vzorčenja. V ta namen se odvzamejo vzorci mesa, pri katerih se v skladu s poglavjem I ali II Priloge I pregleda prisotnost parazitov rodu Trichinella. Ko referenčni laboratorij EU potrdi ustrezen test, se lahko v program spremljanja kot dodatno orodje vključijo serološke metode. Člen 12 Preklic uradnega priznanja gospodarstev kot gospodarstev, ki uporabljajo nadzorovane pogoje bivanja 1. Če rezultati inšpekcijskih pregledov, opravljenih v skladu s členom 10, pokažejo, da zahteve iz Priloge IV niso več izpolnjene, pristojni organ nemudoma prekliče uradno priznanje gospodarstev. 2. Če se pri testiranju domačih prašičev iz gospodarstva, katerega uporaba nadzorovanih pogojev bivanja je uradno priznana, ugotovi okužba s trihinelo, pristojni organ nemudoma:
3. Po preklicu priznanja se lahko gospodarstva ponovno uradno priznajo, ko se pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da so ugotovljene težave rešene in zahteve, določene v Prilogi IV, izpolnjene. 4. Če se pri pregledih ugotovijo neizpolnjevanje določbe iz člena 9 ali pozitivni rezultati testiranja v gospodarstvu kompartmenta, bi bilo zadevno gospodarstvo treba odstraniti iz kompartmenta, dokler se skladnost s predpisi ponovno ne vzpostavi.“ |
|
4. |
Člen 13 se nadomesti z naslednjim: „Člen 13 Zdravstvene zahteve pri uvozu Meso živalskih vrst, ki so lahko prenašalke trihinele, ki vsebuje progaste mišice in prihaja iz tretje države, se lahko v Unijo uvozi le, če je bilo pred izvozom v navedeni tretji državi pregledano na trihinelo v skladu s členoma 2 in 3.“ |
|
5. |
Člen 14 se črta. |
|
6. |
Člen 15 se nadomesti z naslednjim: „Člen 15 Dokumentacija Zdravstveno spričevalo, ki spremlja uvoz mesa iz člena 13, se potrdi z izjavo uradnega veterinarja, da je bilo meso pregledano na trihinelo v tretji državi izvora v skladu s členom 13. Ta dokument spremlja meso v izvirniku, razen če je bila v skladu s členom 14(4) Uredbe (ES) št. 854/2004 odobrena izjema.“ |
|
7. |
Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi. |
|
8. |
Priloga IV se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. junija 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 206.
(2) UL L 338, 22.12.2005, str. 60.
(3) EFSA Journal 2011; 9(10):2351 [str. 198], objavljeno 3. oktobra 2011.
(4) UL L 300, 14.11.2009, str. 1.
(5) UL L 54, 26.2.2011, str. 1.
(6) UL L 28, 3.2.2000, str. 50.
PRILOGA I
Priloga I Uredbe (ES) št. 2075/2005 se spremeni:
|
1. |
v poglavju I, točka 3, Postopek se doda naslednji odstavek: „IV. Postopek čiščenja in razkuževanja po pozitivnem ali nejasnem rezultatu Kadar je pri pregledu zbirnega ali posameznega vzorca rezultat testa lateksne aglutinacije pozitiven ali nejasen, je treba ves material, ki je bil v stiku z mesom (posodo mešalca, čašo, mešalno paličico, senzor temperature, stožčasti lijak za filtriranje, sito in klešče) temeljito razkužiti tako, da se ga za nekaj sekund potopi v toplo vodo (65 °C do 90 °C). Ostanke mesa ali inaktivirane ličinke, ki bi lahko ostale na njegovi površini, je treba odstraniti s čisto gobico in tekočo vodo. Če je treba, se lahko doda nekaj kapljic detergenta za razmastitev opreme. Priporoča se, da se potem vsak kos temeljito spere, da se odstranijo vse sledi detergenta.“ |
|
2. |
v delu D poglavja II se točka 3 nadomesti z naslednjim: „3. Postopek I. Pri popolnih skupkih (100 g vzorca hkrati)
II. Skupki z manj kot 100 g, kot je določeno v poglavju I(3)(II) Pri skupkih z manj kot 100 g je treba uporabiti postopek, določen v poglavju I(3)(II). III. Pozitivni ali nejasni rezultati Kadar se pregled zbirnega vzorca konča s pozitivnim ali nejasnim rezultatom testa lateksne aglutinacije, se od vsakega prašiča odvzame dodaten 20-gramski vzorec v skladu s točko 2(a) poglavja I. Vzorci po 20 g, odvzeti pri petih prašičih, se združijo in pregledajo z metodo, opisano v oddelku I. Na ta način se morajo pregledati vzorci 20 skupin petih prašičev. Kadar je rezultat testa lateksne aglutinacije pri skupini petih prašičev pozitiven, se od posameznih živali iz skupine odvzamejo dodatni 20-gramski vzorci, vsak vzorec pa se ločeno pregleda z metodo, opisano v oddelku I. Če je rezultat testa lateksne aglutinacije pozitiven ali nejasen, je treba vsaj 20 g mišic prašičev poslati v nacionalni referenčni laboratorij za potrditev z uporabo ene od metod, ki so opisane v poglavju I. Vzorci parazitov se hranijo v 90 % etanolu, da se ohranijo in da lahko referenčni laboratorij EU ali nacionalni referenčni laboratorij identificira vrsto parazitov. Po odvzemu parazitov je treba pozitivne tekočine razkužiti s segrevanjem na najmanj 60 °C IV. Postopek čiščenja in razkuževanja po pozitivnem ali nejasnem rezultatu Kadar je pri pregledu zbirnega ali posameznega vzorca rezultat testa lateksne aglutinacije pozitiven ali nejasen, je treba ves material, ki je bil v stiku z mesom (posodo mešalca, čašo, mešalno paličico, senzor temperature, stožčasti lij za filtriranje, sito in klešče) temeljito razkužiti tako, da se ga za nekaj sekund potopi v toplo vodo (65 °C do 90 °C). Ostanke mesa ali inaktivirane ličinke, ki bi lahko ostale na njihovi površini, je treba odstraniti s čisto gobico in tekočo vodo. Če je potrebno, se lahko doda nekaj kapljic detergenta za razmastitev opreme. Priporoča se, da se potem vsak kos natančno spere, da se odstranijo vse sledi detergenta.“ |
PRILOGA II
„PRILOGA IV
POGLAVJE I
URADNO PRIZNANJE GOSPODARSTVA ALI KOMPARTMENTA KOT GOSPODARSTVA ALI KOMPARTMENTA, KI UPORABLJA NADZOROVANE POGOJE BIVANJA
|
A. |
Za pridobitev uradnega priznanja gospodarstva morajo nosilci živilske dejavnosti izpolniti naslednje zahteve:
|
|
B. |
Nosilci živilske dejavnosti gospodarstev, katerih uporaba nadzorovanih pogojev bivanja je uradno priznana, obvestijo pristojni organ o kateri koli zahtevi iz točke A, ki je gospodarstvo ne izpolnjuje več, ali o kakršni koli drugi spremembi, ki lahko vpliva na status gospodarstva. |
|
C. |
Pristojni organi držav članic lahko priznajo gospodarstvo ali kategorijo gospodarstev le, če so preverili, da izpolnjujejo zahteve iz točke A. |
POGLAVJE II
POROČANJE O STANJU V ZVEZI S TRIHINELO
|
(a) |
O številu (uvoženih in avtohtonih) primerov trihinele pri ljudeh, vključno z epidemiološkimi podatki, se poroča v skladu z Odločbo Komisije 2000/96/ES (4). |
|
(b) |
Število in rezultati testov, opravljenih za trihinelo pri domačih prašičih, divjih merjascih, konjih, divjadi in drugih dovzetnih živalskih vrstah, se predložijo v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2003/99/ES. Podatki o domačih prašičih morajo vsebovati vsaj posebne informacije o:
|
(1) UL L 35, 8.2.2005, str. 1.
(2) UL L 300, 14.11.2009, str. 1.
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/93 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 217/2014
z dne 7. marca 2014
o spremembi Uredbe (ES) št. 2073/2005 v zvezi s salmonelo v klavnih trupih prašičev
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (1) in zlasti člena 4(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 (2) določa mikrobiološka merila za nekatere mikroorganizme in izvedbena pravila, ki jih morajo upoštevati nosilci živilske dejavnosti pri izvajanju splošnih in posebnih higienskih zahtev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 852/2004, zlasti proizvodno higiensko merilo za salmonelo v klavnih trupih prašičev z namenom nadzora nad kontaminacijo med zakolom. |
|
(2) |
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 3. oktobra 2011 sprejela znanstveno mnenje o ogroženosti javnega zdravja, ki ga bo podprla tudi inšpekcija (prašičjega) mesa (3). Znanstveno mnenje salmonelo izpostavlja kot visok faktor tveganja za javno zdravje, ki je povezan z uživanjem prašičjega mesa, in priporoča preprečevanje kontaminacije prašičjih trupov s salmonelo. EFSA med drugim priporoča poostritev proizvodnega higienskega merila za salmonelo v klavnih trupih prašičev. |
|
(3) |
Za zmanjšanje razširjenosti salmonele v klavnih trupih prašičev je treba v skladu z določbami Uredbe Komisije (EU) št. 218/2014 z dne 7. marca 2014 o spremembi prilog k uredbama (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbi Komisije (ES) št. 2074/2005 (4), poostriti higienski nadzor med zakolom, kar naj bi posledično zmanjšalo število pozitivnih vzorcev. |
|
(4) |
Med zahtevami, ki jih določa Uredba, je prilagoditev obstoječih praks za nosilce živilske dejavnosti. Zato je primerno dopustiti odlog začetka uporabe te uredbe. |
|
(5) |
Uredbo (ES) št. 2073/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(6) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V poglavju 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 se vrstica 2.1.4 nadomesti z naslednjim:
|
Salmonella |
50 (5) |
3 (6) |
Odsotnost v preiskovanem območju klavnega trupa |
EN/ISO 6579 |
Klavni trupi po obdelavi, vendar pred ohlajevanjem |
Izboljšanje higiene klanja in ponovna ocena postopkov nadzora, izvora živali in ukrepov za biološko varnost na posestvu izvora“ |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. junija 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 226, 25.6.2004, str. 3.
(2) UL L 338, 22.12.2005, str. 1.
(3) EFSA Journal 2011; 9(10):2351.
(4) Glej stran 95 tega Uradnega lista.
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/95 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 218/2014
z dne 7. marca 2014
o spremembi prilog k uredbama (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ter k Uredbi Komisije (ES) št. 2074/2005
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (1) in zlasti člena 10(1) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (2), ter zlasti člena 17(1) ter točk 3 in 10 člena 18 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 853/2004 določa posebna higienska pravila za živila živalskega izvora za nosilce živilske dejavnosti. V skladu s Prilogo II k navedeni uredbi morajo nosilci živilske dejavnosti, ki upravljajo klavnice, zahtevati, sprejemati, preverjati in pri svojem delu upoštevati podatke o prehranski verigi za vse živali, razen za divjad, poslane ali namenjene pošiljanju v klavnico. Taki podatki vključujejo status izvornega gospodarstva. |
|
(2) |
Uredba Komisije (EU) št. 216/2014 z dne 7. marca 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 2075/2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor trihinele v mesu (3) določa odstopanje od določb o testiranju za gospodarstva, ki uporabljajo nadzorovane pogoje bivanja. Take podatke bi bilo zato treba vključiti med podatke o prehranski verigi, ki jih je treba zagotoviti klavnicam, da lahko države članice uporabijo ustrezen režim testiranja na trihinelo. |
|
(3) |
Uredba (ES) št. 853/2004 določa pogoje, pod katerimi se meso živali, kadar gre za nujni zakol zunaj klavnice, šteje za ustrezno za prehrano ljudi. Ker v primeru nujnega zakola meso, ki je uspešno prestalo pregled, ne pomeni tveganja za javno zdravje, bi bilo treba zahtevo za posebno oznako zdravstvene ustreznosti in omejitev glede dajanja mesa živali v nacionalni promet, kadar gre za nujni zakol, črtati iz navedene uredbe, zahtevo za posebno oznako zdravstvene ustreznosti v primeru nujnega zakola pa tudi iz Uredbe (ES) št. 854/2004. |
|
(4) |
Uredba (ES) št. 854/2004 določa posebna pravila za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora. Zlasti Priloga I k navedeni uredbi določa pravila za opravljanje pregledov ante mortem in post mortem, vključno z vizualnimi pregledi, in za specifična tveganja v zvezi s svežim mesom. |
|
(5) |
Uredba (ES) št. 854/2004 določa, da uradnemu veterinarju pri izvajanju uradnih pregledov z nekaterimi omejitvami lahko pomagajo uradni pregledniki. V zvezi s pregledom ante mortem in pregledi glede dobrobiti živali bi bilo treba uradnim preglednikom omogočiti, da lahko uradnemu veterinarju pomagajo pri predizbiri živali z anomalijami. |
|
(6) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 3. oktobra 2011 sprejela znanstveno mnenje o tveganjih za javno zdravje, ki jih je treba upoštevati pri pregledih (prašičjega) mesa (4), v katerem je ugotovila, da palpacija in zareze, ki se trenutno zahtevajo pri pregledih post mortem, pomenijo tveganje navzkrižne kontaminacije. Da bi navzkrižno kontaminacijo preprečili, bi morali opustiti zahtevo po navedeni palpaciji in zarezah za normalne živali in jo ohraniti le v primeru ugotovljenih anomalij. EFSA v navedenem mnenju ugotavlja, da patogeni, ki povzročajo endokarditis pri prašičih, niso pomembni za javno zdravje. Ker rutinske zareze v srce iz varnostnih razlogov niso potrebne, jih ne bi smeli več zahtevati. |
|
(7) |
EFSA v navedenem mnenju tudi ugotavlja, da salmonela pomeni veliko tveganje za javno zdravje, povezano z uživanjem prašičjega mesa, in priporoča, da se prepreči kontaminacija prašičjih trupov s to bakterijo. |
|
(8) |
Poglavje IX oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 vsebuje določbe o nalogah uradnega veterinarja v zvezi s specifičnimi tveganji. Med specifične naloge uradnega veterinarja bi bilo treba vključiti tudi preglede na salmonelo, zlasti v primeru neskladnosti s posebno zakonodajo Unije. V preglede prašičjega mesa bi bilo treba vključiti zlasti nadzor nad obstoječim proizvodnim higienskim merilom za salmonelo v trupih, ki ga določa Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (5), in izvajanje ukrepov nosilcev živilske dejavnosti v primeru neskladnosti s posebno zakonodajo Unije. Nadzor zagotavlja tudi stroškovno učinkovito orodje za zagotavljanje podatkov o obveznem spremljanju salmonele v proizvodni verigi prašičjega mesa v skladu z Direktivo 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (6). |
|
(9) |
V Uredbi Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za nekatere proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in za organizacijo uradnega nadzora po uredbah (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, o odstopanju od Uredbe (ES) št. 852/2004 ter spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (7) so določene posebne zahteve v zvezi z neobveznimi vizualnimi pregledi prašičev post mortem. Glede na spremembe, ki so predlagane v tej uredbi glede zahtev v zvezi s standardnimi pregledi post mortem iz Uredbe (ES) št. 854/2004, so zahteve v zvezi z neobveznimi vizualnimi pregledi prašičev iz Uredbe (ES) št. 2074/2005 za prašiče nepomembne in bi jih bilo zato treba spremeniti. |
|
(10) |
Zahteve iz Uredbe vključujejo prilagoditev obstoječih praks za nosilce živilske dejavnosti in pristojne organe. Zato je primerno omogočiti odlog začetka uporabe te uredbe. |
|
(11) |
Uredbe (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 2074/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(12) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (ES) št. 853/2004
Uredba (ES) št. 853/2004 se spremeni:
|
1. |
točka 3(a) oddelka III Priloge II se nadomesti z naslednjim:
|
|
2. |
v poglavju VI oddelka I Priloge III se točka 9 črta. |
Člen 2
Spremembe Uredbe (ES) št. 854/2004
Priloga I k Uredbi (ES) št. 854/2004 se spremeni:
|
1. |
v poglavju III oddelka I se točka 7 črta; |
|
2. |
v poglavju I oddelka III se točka 2 nadomesti z naslednjim:
|
|
3. |
v delu B poglavja IV oddelka IV se točki 1 in 2 nadomestita z naslednjim:
|
|
4. |
v poglavju IX oddelka IV se doda naslednji del G: „G. Salmoneloza
|
Člen 3
Spremembe Uredbe (ES) št. 2074/2005
V točki 3 Priloge VIb k Uredbi (ES) št. 2074/2005 se točka (a) črta.
Člen 4
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. junija 2014.
Del G(3) v poglavju IX oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 pa se bo uporabljal od 1. januarja 2015.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.
(2) UL L 139, 30.4.2004, str. 206.
(3) Glej stran 85 tega Uradnega lista.
(4) EFSA Journal 2011; 9(10): 2351.
(5) UL L 338, 22.12.2005, str. 1.
(6) UL L 325, 12.12.2003, str. 31.
(7) UL L 338, 22.12.2005, str. 27.
(8) UL L 338, 22.12.2005, str. 60.“;
(9) UL L 338, 22.12.2005, str. 1.
(10) Če so vsi negativni, je s 95 % statistično gotovostjo mogoče trditi, da je razširjenost manjša od 6 %.
(11) UL L 325, 12.12.2003, str. 31.“
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/99 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 219/2014
z dne 7. marca 2014
o spremembi Priloge I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 v zvezi s posebnimi zahtevami za post mortem pregled domačih prašičev
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (1), in zlasti člena 17(1) in točke 7 člena 18 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 854/2004 določa posebne predpise za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora. Med drugim določa, da morajo države članice zagotoviti, da se uradni nadzor svežega mesa izvaja v skladu s Prilogo I k Uredbi. Uredba (ES) št. 854/2004 tudi določa, da mora uradni veterinar opraviti naloge inšpekcije v klavnicah, obratih za predelavo divjadi in razsekovalnicah, ki dajejo sveže meso na trg, med drugim v skladu s posebnimi zahtevami iz oddelka IV Priloge I k Uredbi. |
|
(2) |
Del B poglavja IV oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 določa posebne zahteve za post mortem pregled domačih prašičev. |
|
(3) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 3. oktobra 2011 sprejela znanstveno mnenje o nevarnostih za javno zdravje, ki jih je treba upoštevati pri pregledih (prašičjega) mesa (2), v katerem je ugotovila, da palpacija in zareze, ki se trenutno zahtevajo pri post mortem pregledih, pomenijo tveganje navzkrižne kontaminacije z nevarnimi bakterijami. |
|
(4) |
EFSA je ugotovila tudi, da bi bilo treba palpacijo ali zareze, ki se trenutno uporabljajo pri post mortem pregledih, opustiti pri prašičih za rutinski zakol, ker je tveganje navzkrižne kontaminacije z mikrobi večje od tveganja, povezanega s potencialno zmanjšanim odkrivanjem stanj z navedenimi tehnikami. Uporaba navedenih ročnih tehnik pri post mortem pregledu bi bilo treba omejiti na sumljive prašiče, pri katerih so bile med drugim pri vizualnem post mortem pregledu ugotovljene anomalije. |
|
(5) |
Po mnenju agencije EFSA je primerno spremeniti posebne zahteve za post mortem pregled domačih prašičev iz dela B poglavja IV oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004. |
|
(6) |
Kadar epidemiološki ali drugi podatki z gospodarstva izvora živali, informacije o prehranski verigi ali rezultati ante mortem pregleda ali ugotovitve pomembnih anomalij pri vizualnem post mortem pregledu kažejo na morebitna tveganja za javno zdravje, zdravje živali ali dobrobit živali, bi moral imeti uradni veterinar možnost, da se odloči, katere palpacije in zareze se morajo opraviti pri post mortem pregledu, da se lahko nato odloči, ali je meso primerno za prehrano ljudi. |
|
(7) |
Zahteve iz te uredbe spreminjajo Uredbo (ES) št. 854/2004 in pomenijo prilagoditev obstoječih praks za nosilce živilske dejavnosti in pristojne organe. Zato je primerno dopustiti odlog začetka uporabe te uredbe. |
|
(8) |
Uredbo (ES) št. 854/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V poglavju IV oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 se del B nadomesti z naslednjim:
„B. POST MORTEM PREGLED
|
1. |
Na trupih in drobovini prašičev je treba opraviti naslednje postopke post mortem pregleda:
|
|
2. |
Uradni veterinar nadaljuje z dodatnimi postopki post mortem pregleda, ki vključujejo zareze in palpacijo na trupu in drobovini, če po njegovem mnenju kateri od naslednjih dejavnikov kaže na morebitno tveganje za javno zdravje, zdravje živali ali dobro počutje živali:
|
|
3. |
Glede na ugotovljena tveganja lahko dodatni post mortem postopki iz točke 2 vključujejo:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. junija 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 206.
(2) Odbori agencije EFSA za biološke nevarnosti (BIOHAZ), za onesnaževalce v prehranski verigi (CONTAM) ter za zdravje in dobrobit živali (AHAW); znanstveno mnenje o nevarnostih za javno zdravje, ki jih je treba upoštevati pri pregledih (prašičjega) mesa, EFSA Journal 2011; 9(10):2351.
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/101 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 220/2014
z dne 7. marca 2014
o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 glede sklicevanj na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (1), zlasti člena 17 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Opredelitve pojmov „država“, „primanjkljaj“ in „investicija“ so določene v Protokolu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je Priloga k Pogodbi, in v Uredbi (ES) št. 479/2009 s sklicevanjem na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ESR 95), vzpostavljenim z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (2). |
|
(2) |
Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010) (3) zajema referenčni okvir skupnih standardov, opredelitev, klasifikacij in računovodskih pravil za pripravo računov držav članic za statistične potrebe Unije za pridobitev primerljivih rezultatov med državami članicami. |
|
(3) |
ESR 2010 je revizija ESR 95, zato zahteva uvedbo novih sklicevanj v Uredbo (ES) št. 479/2009. |
|
(4) |
Uredbo (ES) št. 479/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(5) |
Da bi se izognili zmedi v zvezi z uporabo novih sklicevanj na ESR 2010, bi bilo treba ukrepe iz te uredbe uporabljati od 1. septembra 2014 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 479/2009 se spremeni:
|
1. |
Vsa sklicevanja na „ESR 95“ se nadomestijo z „ESR 2010“. |
|
2. |
Člen 1(1) se nadomesti z naslednjim: „Za namene Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in te uredbe so izrazi iz odstavkov od 2 do 6 opredeljeni v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010). Šifre v oklepajih se nanašajo na ESR 2010.“. |
|
3. |
Člen 1(3) se spremeni:
|
|
4. |
Drugi pododstavek člena 1(5) se nadomesti z naslednjim: „Javni dolg sestavljajo obveznosti sektorja države v širšem smislu v naslednjih kategorijah: gotovina in vloge (AF.2), dolžniški vrednostni papirji (AF.3) ter posojila (AF.4), kot je opredeljeno v ESR 2010.“ |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od 1. septembra 2014.
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 145, 10.6.2009, str. 1.
(2) UL L 310, 30.11.1996, str. 1.
(3) UL L 174, 26.6.2013, str. 1.
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/102 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 221/2014
z dne 7. marca 2014
o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 glede določitve okvirne dodelitve pomoči v okviru sistema razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (1), zlasti člena 5(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 5 Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013 določa skupni znesek pomoči Unije pri razdeljevanju sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter proizvodov iz banan otrokom iz člena 23 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: sistem razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah).Poleg tega člen 5 Uredbe (EU) št. 1370/2013 določa najvišje stopnje sofinanciranja in minimalen znesek pomoči na državo članico. |
|
(2) |
Komisija bi morala določiti okvirno dodelitev pomoči za sistem razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah za vsako državo članico na podlagi meril iz člena 23(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Poleg tega bi morala Komisija v rednih časovnih presledkih oceniti, ali je okvirna dodelitev še naprej skladna z navedenimi merili. |
|
(3) |
Priloga II k Uredbi Komisije (ES) št. 288/2009 (3) določa znesek okvirne dodelitve pomoči Unije na državo članico na podlagi skupnega proračuna Unije v višini 90 milijonov EUR. Ker je Uredba (EU) št. 1370/2013 povečala skupni proračun za sistem razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah na 150 milijonov EUR in določila nove stopnje sofinanciranja, bi bilo treba določiti novo okvirno dodelitev. |
|
(4) |
Nova okvirna dodelitev bi morala upoštevati tudi merila iz člena 23(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sicer na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov iz leta 2012 glede števila otrok v starostni skupini od šest do deset let kot deleža populacije v regijah držav članic. |
|
(5) |
Uredbo (ES) št. 288/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Da bi se upoštevala periodičnost šolskega leta, bi morala nova okvirna dodelitev začeti veljati 1. avgusta 2014. |
|
(6) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprememba Uredbe (ES) št. 288/2009
Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. avgusta 2014.
Uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 346, 20.12.2013, str. 12.
(2) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(3) Uredba Komisije (ES) št. 288/2009 z dne 7. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah (UL L 94, 8.4.2009, str. 38).
PRILOGA
„PRILOGA II
Okvirna dodelitev pomoči Unije na državo članico
|
Država članica |
Stopnja sofinanciranja (v odstotkih) |
Otroci v starosti 6–10 let, absolutne številke |
(EUR) |
|
Avstrija |
75 % |
406 322 |
2 239 273 |
|
Belgija |
75 % |
611 450 |
3 369 750 |
|
Bolgarija |
90 % |
316 744 |
2 094 722 |
|
Hrvaška |
90 % |
205 774 |
1 360 845 |
|
Ciper |
75 % |
44 823 |
290 000 |
|
Češka |
88 % |
480 495 |
3 124 660 |
|
Danska |
75 % |
328 182 |
1 808 638 |
|
Estonija |
90 % |
66 436 |
439 361 |
|
Finska |
75 % |
290 308 |
1 599 911 |
|
Francija |
76 % |
4 051 279 |
22 500 145 |
|
Nemčija |
75 % |
3 575 991 |
19 707 575 |
|
Grčija |
81 % |
529 648 |
3 143 600 |
|
Madžarska |
86 % |
482 160 |
3 031 022 |
|
Irska |
75 % |
319,126 |
1 758 729 |
|
Italija |
80 % |
2 853 098 |
16 719 794 |
|
Latvija |
90 % |
95 861 |
633 957 |
|
Litva |
90 % |
136 285 |
901 293 |
|
Luksemburg |
75 % |
29 473 |
290 000 |
|
Malta |
75 % |
19 511 |
290 000 |
|
Nizozemska |
75 % |
986 118 |
5 434 576 |
|
Poljska |
88 % |
1 802 733 |
11 645 350 |
|
Portugalska |
85 % |
527 379 |
3 284 967 |
|
Romunija |
89 % |
1 054 185 |
6 869 985 |
|
Slovaška |
89 % |
262 703 |
1 709 502 |
|
Slovenija |
83 % |
91 095 |
554 291 |
|
Španija |
75 % |
2 337 457 |
12 939 604 |
|
Švedska |
75 % |
518 322 |
2 856 514 |
|
Združeno kraljestvo |
76 % |
3 494 635 |
19 401 935 |
|
EU 28 |
79 % |
25 917 593 |
150 000 000“ |
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/105 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 222/2014
z dne 7. marca 2014
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. marca 2014
Za Komisijo V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
MA |
77,7 |
|
TN |
77,7 |
|
|
TR |
99,1 |
|
|
ZZ |
84,8 |
|
|
0707 00 05 |
EG |
182,1 |
|
JO |
182,1 |
|
|
TR |
155,6 |
|
|
ZZ |
173,3 |
|
|
0709 91 00 |
EG |
45,1 |
|
ZZ |
45,1 |
|
|
0709 93 10 |
MA |
44,0 |
|
TR |
89,5 |
|
|
ZZ |
66,8 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
54,5 |
|
IL |
66,9 |
|
|
MA |
57,1 |
|
|
TN |
49,9 |
|
|
TR |
56,7 |
|
|
ZZ |
57,0 |
|
|
0805 50 10 |
TR |
66,3 |
|
ZZ |
66,3 |
|
|
0808 10 80 |
CN |
116,1 |
|
MK |
30,8 |
|
|
US |
205,8 |
|
|
ZZ |
117,6 |
|
|
0808 30 90 |
AR |
105,9 |
|
CL |
139,4 |
|
|
CN |
68,3 |
|
|
TR |
156,2 |
|
|
US |
226,5 |
|
|
ZA |
92,9 |
|
|
ZZ |
131,5 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/107 |
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 4. februarja 2014
o določitvi kreditnih institucij, ki so predmet celovite ocene
(ECB/2014/3)
(2014/123/EU)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 127(6) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) ter zlasti člena 4(3) in člena 33(3) in (4) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Nadzornega odbora,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropska centralna banka (ECB) lahko od 3. novembra 2013 z namenom, da bi lahko prevzela svoje naloge, od pristojnih nacionalnih organov in oseb iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 zahteva, naj predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvedbo celovite ocene kreditnih institucij sodelujočih držav članic, vključno z oceno bilance stanja. Od ECB se zahteva, da takšno oceno izvede vsaj v zvezi s kreditnimi institucijami, ki niso zajete v členu 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013. |
|
(2) |
ECB je 23. oktobra 2013 objavila imena institucij, zajetih v celoviti oceni, ter splošen pregled ključnih značilnosti celovite ocene. |
|
(3) |
ECB je na podlagi meril iz člena 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določila kreditne institucije, glede katerih namerava izvesti celovito oceno v skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013, vključno z oceno bilance stanja. Pri uporabi zgoraj omenjenih meril je ECB upoštevala možne spremembe, ki lahko nastopijo kadar koli zaradi dinamike dejavnosti kreditnih institucij in posledičnih vplivov na skupno vrednost njihovih sredstev. Glede na to je vključila tudi kreditne institucije, ki trenutno ne izpolnjujejo meril pomembnosti, lahko pa jih bodo izpolnjevale v bližnji prihodnosti in bi torej morale biti predmet celovite ocene. ECB bo zato opravila celovito oceno glede kreditnih institucij, finančnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov, pri katerih skupna vrednost sredstev presega 27 milijard EUR. Ne glede na zgoraj omenjena merila bo ECB opravila celovito oceno tudi glede treh najpomembnejših institucij v vsaki od držav članic euroobmočja. Določitev kreditnih institucij, za katere ECB namerava izvesti celovito oceno, ne posega v končno oceno meril, ki temelji na posebni metodologiji, vključeni v okvir iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1024/2013. |
|
(4) |
Kreditne institucije in pristojni nacionalni organi morajo predložiti vse informacije, ki jih ECB potrebuje za izvedbo celovite ocene v skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013. |
|
(5) |
ECB lahko od pristojnih nacionalnih organov in oseb iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 zahteva, naj predložijo vse informacije, ki jih ECB potrebuje za izvedbo te celovite ocene. |
|
(6) |
Za člane Nadzornega odbora, zaposlene v ECB in osebje, napoteno iz sodelujočih držav članic, veljajo zahteve po varovanju poslovne skrivnosti iz člena 37 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter upoštevnega prava Unije. Za ECB in pristojne nacionalne organe veljajo zlasti določbe glede izmenjave informacij in varovanja poklicne skrivnosti v Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Subjekti, ki so predmet celovite ocene
1. Subjekti, navedeni v Prilogi, so predmet celovite ocene, ki jo bo ECB izvedla 3. novembra 2014.
2. V skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 pristojni nacionalni organ, ki je odgovoren za nadzor kreditne institucije, navedene v Prilogi, predloži vse informacije, ki so pomembne za celovito oceno in jih ECB zahteva v zvezi s to kreditno institucijo. Pristojni nacionalni organ preveri informacije, kot šteje za primerno v tem primeru, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, kadar je to potrebno, in vključitvijo tretjih oseb, če je to primerno.
3. Pristojni nacionalni organ, ki je odgovoren za nadzor podrejenih družb v skupini, ki je predmet konsolidiranega nadzora znotraj enotnega mehanizma nadzora, bo opravil takšno preverjanje za podrejene družbe, ki imajo dovoljenje v njegovi državi članici.
Člen 2
Preiskovalna pooblastila
V skladu s členom 33(3) in (4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 lahko ECB izvaja svoja preiskovalna pooblastila v zvezi s kreditnimi institucijami, določenimi v Prilogi.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati 6. februarja 2014.
V Frankfurtu na Majni, 4. februarja 2014
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.
(2) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
PRILOGA
INSTITUCIJE, ZAJETE V CELOVITO OCENO
Belgija
AXA Bank Europe SA
Belfius Banque SA
Dexia NV (1)
Investar (holding družbe Argenta Bank- en Verzekeringsgroep)
KBC Group NV
The Bank of New York Mellon SA
Nemčija
Aareal Bank AG
Bayerische Landesbank
Commerzbank AG
DekaBank Deutsche Girozentrale
Deutsche Apotheker- und Ärztebank eG
Deutsche Bank AG
DZ Bank AG Deutsche Zentral-Genossenschaftsbank
HASPA Finanzholding
HSH Nordbank AG
Hypo Real Estate Holding AG
IKB Deutsche Industriebank AG
KfW IPEX-Bank GmbH
Landesbank Baden-Württemberg
Landesbank Berlin Holding AG
Landesbank Hessen-Thüringen Girozentrale
Landeskreditbank Baden-Württemberg-Förderbank
Landwirtschaftliche Rentenbank
Münchener Hypothekenbank eG
Norddeutsche Landesbank-Girozentrale
NRW.Bank
SEB AG
Volkswagen Financial Services AG
WGZ Bank AG Westdeutsche Genossenschafts-Zentralbank
Wüstenrot & Württembergische AG glede bank Wüstenrot Bank AG Pfandbriefbank in Wüstenrot Bausparkasse AG
Estonija
AS DNB Bank
AS SEB Pank
Swedbank AS
Irska
Allied Irish Banks plc
Merrill Lynch International Bank Limited
Permanent tsb plc.
The Governor and Company of the Bank of Ireland
Ulster Bank Ireland Limited
Grčija
Alpha Bank, S.A.
Eurobank Ergasias, S.A.
National Bank of Greece, S.A.
Piraeus Bank, S.A.
Španija
Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, S.A.
Banco de Sabadell, S.A.
Banco Financiero y de Ahorros, S.A.
Banco Mare Nostrum, S.A.
Banco Popular Español, S.A.
Banco Santander, S.A.
Bankinter, S.A.
Caja de Ahorros y M.P. de Zaragoza, Aragón y Rioja
Caja de Ahorros y Pensiones de Barcelona
Caja España de Inversiones, Salamanca y Soria, CAMP
Cajas Rurales Unidas, Sociedad Cooperativa de Crédito
Catalunya Banc, S.A.
Kutxabank, S.A.
Liberbank, S.A.
MPCA Ronda, Cádiz, Almería, Málaga, Antequera y Jaén
NCG Banco, S.A.
Francija
Banque centrale de compensation (LCH Clearnet)
Banque PSA Finance
BNP Paribas
CRH – Caisse de refinancement de l’habitat
Groupe BPCE
Groupe Crédit agricole
Groupe Crédit mutuel
HSBC France
La Banque postale
BPI France (Banque publique d’investissement)
RCI Banque
Société de financement local
Société générale
Italija
Banca Carige S.P.A. – Cassa di Risparmio di Genova e Imperia
Banca Monte dei Paschi di Siena S.p.A.
Banca Piccolo Credito Valtellinese, Società Cooperativa
Banca Popolare Dell’Emilia Romagna - Società Cooperativa
Banca Popolare Di Milano - Società Cooperativa A Responsabilità Limitata
Banca Popolare di Sondrio, Società Cooperativa per Azioni
Banca Popolare di Vicenza – Società Cooperativa per Azioni
Banco Popolare - Società Cooperativa
Credito Emiliano S.p.A.
Iccrea Holding S.p.A
Intesa Sanpaolo S.p.A.
Mediobanca – Banca di Credito Finanziario S.p.A.
UniCredit S.p.A.
Unione Di Banche Italiane Società Cooperativa Per Azioni
Veneto Banca S.C.P.A.
Ciper
Bank of Cyprus Public Company Ltd
Co-operative Central Bank Ltd
Hellenic Bank Public Company Ltd
Russian Commercial Bank (Cyprus) Ltd
Latvija
ABLV Bank, AS
AS SEB banka
Swedbank
Luksemburg
Banque et Caisse d’épargne de l’État, Luxembourg
Clearstream Banking SA
Precision Capital SA (société holding de Banque Internationale à Luxembourg et KBL European Private Bankers SA)
RBC Investor Services Bank SA
State Street Bank Luxembourg SA
UBS (Luxembourg) SA
Malta
Bank of Valletta plc
HSBC Bank Malta plc
Nizozemska
ABN AMRO Bank N.V.
Bank Nederlandse Gemeenten N.V.
Coöperatieve Centrale Raiffeisen-Boerenleenbank B.A.
ING Bank N.V.
Nederlandse Waterschapsbank N.V.
The Royal Bank of Scotland N.V.
SNS Bank N.V.
Avstrija
BAWAG P.S.K. Bank für Arbeit und Wirtschaft und Österreichische Postsparkasse AG
Erste Group Bank AG
Raiffeisenlandesbank Oberösterreich AG
Raiffeisenlandesbank Niederösterreich-Wien AG
Raiffeisen Zentralbank Österreich AG
Österreichische Volksbanken-AG skupaj s kreditnimi institucijami, ki so povezane v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2)
Portugalska
Banco BPI, SA
Banco Comercial Português, SA
Caixa Geral de Depósitos, SA
Espírito Santo Financial Group, SA
Slovenija
Nova Kreditna Banka Maribor d.d.
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana
Finska
Danske Bank Oyj
Nordea Bank Finland Abp
OP-Pohjola Group
Primeri, v katerih je ena ali več od treh najpomembnejših kreditnih institucij v sodelujoči državi članici podružnica bančne skupine, ki je že vključena v seznam zgoraj:
Malta
Deutsche Bank (Malta) Ltd
Slovaška
Slovenská sporiteľňa, a.s.
Všeobecná úverová banka, a.s.
Tatra banka, a.s.
(1) V metodologiji za oceno te skupine bo upoštevana specifična situacija skupine in zlasti dejstvo, da je bila obsežna ocena njenega finančnega stanja in profila tveganosti že izvedena v okviru načrta, ki se je začel oktobra 2011 in ga je Evropska komisija odobrila 28. decembra 2012.
(2) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
PRIPOROČILA
|
8.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 69/112 |
PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 7. marca 2014
o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo
(Besedilo velja za EGP)
(2014/124/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
S členom 2 in členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji je pravica enakosti žensk in moških določena kot ena bistvenih vrednot in nalog Unije. |
|
(2) |
Člena 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določata, da si Unija prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami, ter da si v vseh svojih dejavnostih prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola. |
|
(3) |
Člen 157(1) PDEU določa, da mora vsaka država članica zagotoviti uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske. |
|
(4) |
Člen 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije določa, da se mora enakost žensk in moških zagotoviti na vseh področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo. |
|
(5) |
Enako plačilo za enako delo in delo enake vrednosti je ena od petih prednostnih nalog iz Listine žensk, ki potrjuje zavezanost Komisije k odločnemu aktiviranju vseh instrumentov, tako zakonodajnih kot nezakonodajnih, da bi se zmanjšala razlika v plačilu med spoloma. Strategija za enakost med ženskami in moškimi za obdobje 2010–2015 temelji na prednostnih nalogah iz Listine žensk. Strategija določa, da bo Komisija raziskala možnosti za izboljšanje preglednosti plačil. |
|
(6) |
Direktiva 2006/54/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta določa, da je treba za enako delo ali delo enake vrednosti odpraviti neposredno in posredno diskriminacijo zaradi spola glede vseh vidikov in pogojev plačila. Še zlasti takrat, kadar se za določanje plačila uporablja sistem razvrstitve delovnih mest, bi ta sistem moral temeljiti na enakih merilih za moške in ženske ter bi moral biti oblikovan tako, da bi izključeval vsakršno diskriminacijo zaradi spola. |
|
(7) |
Ženske v Evropski uniji kljub občutnemu napredku v izobraženosti in delovnih izkušnjah še vedno v povprečju za vsako uro dela zaslužijo 16,2 % manj kot moški (Eurostat 2011). To kaže na trdovratno razliko v plačilu med spoloma, ki se le počasi zmanjšuje. |
|
(8) |
Sporočilo Komisije COM(2007) 424 final (2) vsebuje ugotovitev, da so ženske še vedno zaradi spola diskriminirane pri plačilu in izpostavljene neenakostim na trgu dela, zaradi česar ne morejo v celoti izkoristiti svojega potenciala. Očitna neposredna diskriminacija pri plačilu za isto delo je postala dokaj redek pojav. Vendar pa je obstoječi pravni okvir manj učinkovit pri zagotavljanju izvajanja načela enakega plačila za delo enake vrednosti. Verjetnost, da bi se taka diskriminacija obravnavala na sodišču, je majhna, ne le zato ker se je potencialne žrtve verjetno ne zavedajo, ampak tudi zato ker žrtve diskriminacije pri plačilu s težavo učinkovito uveljavljajo načelo enakega plačila. Da bi se dokazno breme preneslo na delodajalca, morajo žrtve dokazati dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati o diskriminaciji. Na te težave vplivajo zlasti nepregledne plačilne strukture in pomanjkanje razpoložljivih informacij o ravni plačil zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. |
|
(9) |
V Sporočilu Komisije COM(2010) 543 final (3) so bile nadaljnje izboljšave pri prenosu, izvajanju in uveljavljanju zakonodaje Unije navedene med prednostnimi nalogami Komisije na področju pametne pravne ureditve. |
|
(10) |
Evropski parlament je 18. novembra 2008 (4) in 24. maja 2012 (5) sprejel resoluciji o enakem plačilu moških in žensk s priporočili o tem, kako bolje izvajati načelo enakega plačila. Ta priporočila vključujejo uvedbo ukrepov za preglednost plač ter vrednotenje in razvrstitev delovnih mest, ki sta nevtralna glede na spol. |
|
(11) |
Svet je v svojih sklepih z dne 6. decembra 2010 o krepitvi zaveze in pospešitvi ukrepov za odpravo razlik v plačilu med spoloma in o pregledu izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje (6) države članice pozval, naj sprejmejo ukrepe za odpravo vzrokov za razlike v plačilih med spoloma, zlasti tistih, ki spodbujajo preglednost plačil ter vrednotenje in razvrstitev delovnih mest, ki sta nevtralna glede na spol. |
|
(12) |
Komisija v sporočilu COM(2013) 83 final (7) države članice poziva, naj si prizadevajo za odpravo razlike v plačilu med spoloma, obravnavajo druge ovire za udeležbo žensk na trgu dela in spodbudijo delodajalce k odpravljanju diskriminacije na delovnem mestu v smislu svojih prizadevanj za upoštevanje strategije dejavnega vključevanja. |
|
(13) |
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013) 861 final (8) nakazuje, da izvajanje načela enakega plačila ovirajo pomanjkanje preglednosti plačilnih sistemov, pomanjkanje pravne varnosti glede pojma dela enake vrednosti in postopkovne ovire. Med temi ovirami je dejstvo, da zaposleni ne razpolagajo z vsemi informacijami, potrebnimi za uspešen zahtevek za enako plačilo, zlasti pa ne z informacijami o ravni plačil za tiste kategorije zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. |
|
(14) |
Ukrep za olajševanje izvajanja načela enakega plačila na ravni Unije bi nacionalnim organom in zadevnim zainteresiranim stranem pomagal okrepiti prizadevanja za odpravljanje razlike v plačilu med spoloma ter diskriminacije pri plačilu z boljšim izvajanjem sedanjih pravnih zahtev. Ob popolnem upoštevanju načela subsidiarnosti je treba okrepiti učinkovito uporabo načela enakega plačila v državah članicah. |
|
(15) |
To priporočilo se želi osredotočiti na preglednost plačnih kategorij, kar je bistveno za učinkovito uporabo načela enakega plačila. Večja preglednost lahko v plačilnih strukturah podjetja ali organizacije razkrije razlikovanje in diskriminacijo zaradi spola. Zaposlenim, delodajalcem in socialnim partnerjem omogoča, da sprejmejo ustrezne ukrepe in tako zagotovijo izvajanje načela enakega plačila. To priporočilo želi predstaviti nabor ukrepov, ki bi bili državam članicam v pomoč pri zavzemanju prilagojenih pristopov k izboljšanju preglednosti plač. Države članice bi bilo treba spodbuditi k izvajanju ukrepov, ki so najprimernejši za njihove specifične okoliščine, in k uporabi vsaj enega od glavnih ukrepov za izboljšanje preglednosti iz tega priporočila (upravičenost do zahteve po informacijah o plačilu, poročanje s strani podjetij, pregledi plačil, pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb glede enakega plačila). |
|
(16) |
Plačna politika podjetja ali organizacije bi bila preglednejša, če bi zaposleni lahko zahtevali po spolu razčlenjene informacije o ravneh plačil za druge kategorije zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, vključno z dopolnilnimi in sprejemljivimi komponentami plačil, kot so nadomestila in dodatki. S tem bi se tudi izboljšale možnosti za uspeh posameznih pravnih postopkov v primerih diskriminacije pred nacionalnimi sodišči, tako da bi delovali odvračalno. |
|
(17) |
Preglednost plač bi se izboljšala tudi, če bi delodajalci redno podajali po spolu razčlenjena poročila o plačah po kategorijah zaposlenih ali položaju, kar bi nudilo zanesljivo osnovo za razpravo o ukrepih za izvajanje načela enakega plačila. Tako skupno razkritje plač pa se ne bi smelo zahtevati od podjetij in organizacij z manj kot 50 zaposlenimi, ki izpolnjujejo z delovno silo povezana merila za mala podjetja v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (9), saj bi zanje to lahko bilo nesorazmerno breme. |
|
(18) |
Pregledi plačil bi morali olajšati analizo vidikov enakosti spolov pri plačilu in omogočiti sklepe o uporabi načela enakega plačila. Preglede plačil bi delodajalci in predstavniki delavcev lahko uporabljali kot izhodišče za razpravo, katere namen bi bil odpraviti diskriminacijo pri plačilu zaradi spola. Ukrepi v zvezi s pregledi plačil se ne bi smeli zahtevati od podjetij in organizacij z manj kot 250 zaposlenimi, ki izpolnjujejo z delovno silo povezana merila za srednje velika podjetja v Priporočilu 2003/361/ES, saj bi zanje to lahko bilo nesorazmerno breme. |
|
(19) |
Preglednost plač in obravnavo razlike v plačilu med spoloma je mogoče okrepiti tudi s spodbujanjem in zavezovanjem socialnih partnerjev k temu, da v kolektivnih pogajanjih zadevam v zvezi z enakim plačilom namenijo razpravo in posebno pozornost. |
|
(20) |
Zbiranje po spolu razčlenjenih statističnih podatkov o plačah in pošiljanje natančnih in popolnih statističnih podatkov Eurostatu sta bistvenega pomena za analiziranje in spremljanje razlik v plačilu med spoloma na evropski ravni. Uredba Sveta (ES) št. 530/1999 (10) od držav članic zahteva, da na štiri leta zbirajo strukturno statistiko plačil, kar omogoča izračun razlike v plačilu med spoloma. Za leti 2006 in 2010 je bila razlika v plačilu med spoloma izračunana iz podatkov, zbranih v raziskavi o strukturi plačil. Za obdobje med letoma 2007 in 2009 so države članice podatke o razliki v plačilu med spoloma posredovale prostovoljno, pogosto z zamudo in v obliki osnutka, ki je bil kasneje spremenjen. Kvalitetna letna statistika bi lahko povečala preglednost in dodatno okrepila osveščenost o problemu neenakosti spolov pri plačilu. Razpoložljivost in primerljivost takih podatkov je ključna za oceno stanja na tem področju po celotni EU. |
|
(21) |
Pomanjkanje opredelitve dela enake vrednosti, vključno z jasno podanimi ocenjevalnimi merili za primerjavo različnih delovnih mest, žrtvam diskriminacije pri plačilu zelo otežuje vložitev zahtevkov pred sodiščem. Pri oceni tega, ali zaposleni opravljajo delo enake vrednosti, je treba upoštevati vrsto dejavnikov, vključno z naravo dela, usposobljenostjo in delovnimi razmerami. Vključitev take opredelitve ter meril vrednotenja in razvrščanja delovnih mest v nacionalnih zakonih bi žrtvam diskriminacije pri plačilu olajšala vložitev zadev pri nacionalnih sodiščih. |
|
(22) |
Sistemi vrednotenja in razvrščanja delovnih mest, ki so nevtralni glede na spol, uspešno vzpostavljajo pregleden plačilni sistem. Zaznavajo namreč posredno diskriminacijo pri plačilu, povezano s podcenjevanjem delovnih mest, ki jih običajno zasedajo ženske, saj merijo in primerjajo delovna mesta, katerih vsebina je sicer različna, a enakovredna. Na ta način ti sistemi podpirajo načelo dela enake vrednosti. Komisija države članice, socialne partnerje in delodajalce spodbuja, naj se zavzamejo za razvoj in uporabo sistemov vrednotenja in razvrščanja delovnih mest, ki so nevtralni glede na spol, pri čemer naj se zgledujejo po Prilogi 1 delovnega dokumenta služb Komisije, ki spremlja poročilo o uporabi Direktive 2006/54/ES (11). |
|
(23) |
Da bi bila uporaba načela enakega plačila učinkovita, je bistveno, da se k procesu pritegnejo organi za enakost. Nacionalni organi za enakost spolov bi zato morali imeti ustrezne pristojnosti in pooblastila, da bi lahko obravnavali diskriminacijo pri plačilu zaradi spola, vključno z morebitnimi obveznostmi glede preglednosti. S tem, da bi se organom za enakost spolov omogočilo zastopanje posameznikov, bi se zmanjšale postopkovne in s stroški povezane ovire, s katerimi se soočajo žrtve diskriminacije pri plačilu. To bi zmanjšalo tveganje pravnega spora za posamezne zaposlene in bi lahko bila rešitev za sedanje zelo majhno število tožb zaradi diskriminacije pri plačilu. |
|
(24) |
V dejavnostih osveščanja se zainteresirane strani seznanjajo o obstoju in pomenu načela enakega plačila. Države članice bi bilo treba spodbujati, naj poskrbijo za večjo osveščenost podjetij in organizacij, socialnih partnerjev ter širše javnosti, da bodo učinkovito spodbujali uporabo načela enakega plačila ter metod vrednotenja in razvrščanja delovnih mest, ki niso pristranske glede na spol, s čemer bi se razlike v plačilu med spoloma lotili širše. Potrebni so tudi ukrepi na ravni podjetij in organizacij – |
SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:
I. PREDMET UREJANJA
|
1. |
To priporočilo vsebuje smernice, ki naj bi bile državam članicam v pomoč pri boljšem in učinkovitejšem izvajanju načela enakega plačila za boj proti diskriminaciji pri plačilu in prispevek k odpravljanju nenehnih razlik v plačilu med spoloma. |
II. PREGLEDNOST PLAČ
|
2. |
Države članice bi morale javne in zasebne delodajalce ter socialne partnerje spodbujati k sprejetju politik preglednosti glede sestave in strukture plač. Uvesti bi morale posebne ukrepe za spodbujanje preglednosti plač. V svoje pristope, ki bi bili prilagojeni specifični situaciji posamezne države članice, bi morale vključiti enega ali več ukrepov iz točk od 3 do 6. |
Pravice delavcev do pridobitve informacij o ravneh plačil
|
3. |
Države članice bi morale uvesti ustrezne in sorazmerne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bi zaposleni lahko zahtevali informacije o ravneh plačil, ki bi bile razčlenjene po spolu in po kategorijah zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Te informacije bi morale vključevati dopolnilne ali spremenljive komponente, ki presegajo določeno osnovno plačo, kot so nadomestila in dodatki. |
Poročanje o plačilu
|
4. |
Države članice bi morale uvesti ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bi delodajalci v podjetjih in organizacijah z vsaj 50 zaposlenimi redno obveščali zaposlene, predstavnike delavcev in socialne partnerje o povprečnem plačilu po kategorijah zaposlenih ali položaju, razčlenjenem po spolu. |
Pregledi plačil
|
5. |
Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bi se v podjetjih in organizacijah z vsaj 250 zaposlenimi izvajali pregledi plač. Ti pregledi bi morali obsegati tudi analizo deleža žensk in moških za vsako kategorijo ali položaj zaposlenih, analizo uporabljenega sistema za vrednotenje in razvrstitev delovnih mest ter podrobne informacije o plačilih in razlikah v plačilu glede na spol. Predstavnikom delavcev in socialnim partnerjem, ki bi izrazili zahtevo, bi moral biti omogočen vpogled v te preglede. |
Kolektivna pogajanja
|
6. |
Države članice bi morale brez poseganja v avtonomijo socialnih partnerjev in v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso zagotoviti, da bi se vprašanje enakega plačila, vključno s pregledi plačil, obravnavalo na ustrezni ravni kolektivnih pogajanj. |
Statistični in upravni podatki
|
7. |
Države članice bi morale statistične podatke Eurostatu zagotavljati vsako leto in pravočasno, s čimer bi prispevale k nadaljnjemu izboljševanju razpoložljivosti ažurnih podatkov o razliki v plačilu med spoloma. Ti statistični podatki bi morali biti razčlenjeni po spolu, gospodarskem sektorju (12), delovnem času (polni/skrajšani delovni čas), ekonomskem nadzoru (javno/zasebno lastništvo) in starosti ter bi se morali izračunavati vsako leto. |
|
8. |
Prav tako bi države članice morale Komisiji ob obveščanju v skladu s točko 18 posredovati podatke o številu in vrstah primerov diskriminacije pri plačilu. |
Varstvo podatkov
|
9. |
V kolikor bi se s podatki, podanimi na podlagi ukrepov iz točk od 3 do 8, razkrili osebni podatki, morajo biti podani v skladu z nacionalno zakonodajo na področju varstva podatkov, zlasti zakonov o izvajanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13). |
Pojem dela enake vrednosti
|
10. |
V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije morajo države članice v svojih zakonodajah pojasniti pojem „delo enake vrednosti“. Vrednost dela bi bilo treba oceniti in primerjati na podlagi objektivnih meril, kot so zahteve glede izobrazbe, strokovnosti in usposabljanja, spretnosti, napor in odgovornost, vloženo delo ter narava delovnih nalog. |
Sistemi vrednotenja in razvrščanja delovnih mest
|
11. |
Države članice bi morale, tudi kot delodajalci v javnem sektorju, spodbujati razvoj in uporabo sistemov vrednotenja in razvrščanja delovnih mest, ki so nevtralni glede na spol, in tako preprečevati ali ugotavljati in obravnavati morebitno diskriminacijo pri plačilu zaradi plačilnih lestvic, ki so pristranske glede na spol. Posebej bi morale spodbujati delodajalce in socialne partnerje k uvedbi sistemov vrednotenja in razvrščanja delovnih mest, ki so nevtralni glede na spol. |
|
12. |
Kar se tiče sistemov vrednotenja in razvrščanja delovnih mest, Komisija države članice spodbuja, naj se zgledujejo po Prilogi 1 Delovnega dokumenta služb Komisije, ki spremlja poročilo o uporabi Direktive 2006/54/ES. |
III. HORIZONTALNE DOLOČBE
Organi za enakost
|
13. |
Države članice bi morale poskrbeti, da bi v pristojnosti in pooblastila njihovih nacionalni organov za enakost spadala tudi vprašanja, povezana z diskriminacijo pri plačilu, vključno s preglednostjo obveznosti. Kjer je primerno, bi morale države članice organom za enakost omogočati dostop do informacij in pregledov iz točk 4 in 5 tega priporočila. |
|
14. |
Države članice bi morale organom za enakost spolov omogočiti zastopanje posameznikov, s čimer bi se zmanjšale postopkovne ovire pri tožbah zaradi diskriminacije pri plačilu. |
|
15. |
Države članice bi morale poskrbeti za tesnejše sodelovanje in usklajevanje med nacionalnimi organi za enakost in nacionalnimi organi, ki nadzirajo trg dela. |
Spremljanje in izvrševanje
|
16. |
Države članice bi morale zagotoviti usklajen nadzor nad izvajanjem načela enakega plačila in uveljavljanje vseh razpoložljivih pravnih sredstev za odpravo diskriminacije pri plačilu. |
Dejavnosti osveščanja
|
17. |
Države članice bi morale poskrbeti za večjo osveščenost javnih in zasebnih podjetij ter organizacij, socialnih partnerjev in splošne javnosti za spodbujanje načela enakega plačila za delo enake vrednosti in preglednosti plač, da bi se odpravili vzroki za razlike v plačilu med spoloma, in razviti orodja za analizo in oceno neenakosti v plačilu. |
IV. SPREMLJANJE
|
18. |
Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da bi zagotovile uporabo tega priporočila, in so pozvane, naj do 31. decembra 2015 Komisijo obvestijo o teh ukrepih, da bi Komisija lahko skrbno spremljala razmere. Prav tako naj pripravijo poročilo o napredku pri izvajanju tega priporočila in na podlagi tega ocenijo, ali so potrebni nadaljnji ukrepi. |
V. KONČNE DOLOČBE
|
19. |
To priporočilo je naslovljeno na vse države članice. Naslovljeno je tudi na socialne partnerje, zlasti v tistih državah članicah, kjer so socialni partnerji v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso posebej odgovorni za izvajanje načela enakega plačila pri sklepanju kolektivnih pogodb. |
V Bruslju, 7. marca 2014
Za Komisijo
Viviane REDING
Podpredsednica
(1) Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
(2) Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru Regij z dne 18. julija 2007: Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi.
(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. oktobra 2010: Pametna pravna ureditev v Evropski uniji.
(4) UL C 16 E, 22.1.2010, str. 21.
(5) P7_TA(2012) 225.
(6) UL C 345, 18.12.2010, str. 1.
(7) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 20. februarja 2013: Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (str. 11).
(8) Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu.
(9) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(10) Uredba Sveta (ES) št. 530/1999 z dne 9. marca 1999 o strukturni statistiki plačil in stroškov dela (UL L 63, 12.3.1999, str. 6).
(11) Delovni dokument služb Komisije, ki spremlja Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu, SWD(2013) 512 final.
(12) Vsaj NACE Rev. 2, oddelki od B do S, razen O.
(13) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).