ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2014.002.slv

Uradni list

Evropske unije

L 2

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
7. januar 2014


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 4/2014 z dne 6. januarja 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 640/2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 5/2014 z dne 6. januarja 2014 o spremembi Direktive 2008/38/ES o uvedbi seznama predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene ( 1 )

3

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 6/2014 z dne 6. januarja 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

10

 

 

SMERNICE

 

 

2014/2/EU

 

*

Smernica Evropske centralne banke z dne 25. julija 2013 o statistiki državnih financ (ECB/2013/23)

12

 

 

2014/3/EU

 

*

Smernica Evropske centralne banke z dne 25. julija 2013 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov (ECB/2013/24)

34

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

7.1.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 2/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 4/2014

z dne 6. januarja 2014

o spremembi Uredbe (ES) št. 640/2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo izdelkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izkušnje pri izvajanju Uredbe Komisije (ES) št. 640/2009 (2) so pokazale, da bi bilo treba nekatere določbe Uredbe (ES) št. 640/2009 spremeniti, da bi se izognili neželenim učinkom na trg motorjev in učinkovitost izdelkov iz navedene uredbe.

(2)

Najnovejši razvoj dogodkov na trgu električnih motorjev je povzročil spremembe glede mejnih vrednosti nadmorske višine, najnižje in najvišje temperature zraka v okolju in temperature vodnega hladilnega sredstva. Če deluje motor izven teh vrednosti, se šteje, da deluje v izrednih razmerah, zato mora biti temu primerno zasnovan. Omenjeni razvoj bi moral vplivati na uredbo.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 640/2009

Uredba (ES) št. 640/2009 se spremeni:

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo pri dajanju v promet in uporabo motorjev, tudi kadar so vgrajeni v druge izdelke.

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

motorje, zasnovane za delovanje, ko so popolnoma potopljeni v tekočino;

(b)

motorje, v celoti vgrajene v izdelek (na primer v menjalnik, črpalko, ventilator ali kompresor), energijske učinkovitosti katerih ni mogoče preskusiti ločeno od zadevnega izdelka;

(c)

motorje, ki so namenjeni delovanju izključno v naslednjih razmerah:

(i)

na višini nad 4 000 metrov nadmorske višine;

(ii)

pri temperaturi zraka v okolju nad 60 °C;

(iii)

pri najvišji obratovalni temperaturi nad 400 °C;

(iv)

pri temperaturi zraka v okolju pod – 30 °C za kateri koli motor ali pod 0 °C za motor z vodnim hlajenjem;

(v)

če je temperatura vodnega hladilnega sredstva pri vhodni odprtini izdelka pod 0 °C ali nad 32 °C ali

(vi)

v potencialno eksplozivnih atmosferah, kot so opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES (3);

(d)

zaviralne motorje;

razen kar zadeva zahteve za zagotavljanje informacij iz točk 2(3) do (6) in (12) Priloge I.

(3)  UL L 100, 19.4.1994, str. 1.“;"

2.

Priloga I k Uredbi (ES) št. 640/2009 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne šest mesecev po datumu začetka veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. januarja 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)  UL L 191, 23.7.2009, str. 26.


PRILOGA

Spremembe Priloge I k Uredbi (ES) št. 640/2009

V točki 2 Priloge I se po tretjem pododstavku vstavi naslednji pododstavek:

„Kjer velikost napisne tablice onemogoča navajanje vseh informacij iz točke 1, se navede le nominalna učinkovitost (h) pri polni nazivni obremenitvi in napetosti (UN).“


7.1.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 2/3


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 5/2014

z dne 6. januarja 2014

o spremembi Direktive 2008/38/ES o uvedbi seznama predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (1) in zlasti člena 10(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 32(2) Uredbe (ES) št. 767/2009 je Komisija pred 1. septembrom 2010 prejela več vlog za izdajo dovoljenja in za posodobitev seznama predvidenih vrst uporabe iz člena 10 navedene uredbe.

(2)

Nekatere izmed navedenih vlog zadevajo spremembe pogojev v zvezi s posebnima prehranskima namenoma „Ponovno uvajanje normalne prehrane, okrevanje“ za pse in „Ustalitev fiziološke prebave“ za krmo, ki lahko vsebuje dodatke v koncentraciji, ki je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici, kot je opredeljeno v členu 8(2) Uredbe (ES) št. 767/2009. Druge vloge se nanašajo na nove posebne prehranske namene glede na zahteve, določene v členu 8(2) Uredbe (ES) št. 767/2009.

(3)

Poleg tega je v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 767/2009 Komisija prejela vlogo za vključitev posebnega prehranskega namena „Zmanjšanje ravni joda v krmi v primeru hipertiroze“ za mačke.

(4)

Poseben način krmljenja je dajanje bolusa. Da bi zagotovili ustrezno in varno uporabo bolusa kot krme za posebne prehranske namene, bi bilo treba določiti splošne zahteve za pogoje, povezane z nekaterimi predvidenimi vrstami uporabe.

(5)

Komisija je državam članicam dala na voljo vse vloge, vključno z dokumentacijami.

(6)

Dokumentacije, priložene vlogam, dokazujejo, da posebna sestava zadevne krme ustreza posebnim predvidenim prehranskim namenom „Ponovno uvajanje normalne prehrane, okrevanje“ za pse, „Ustalitev fiziološke prebave“, „Zmanjšanje ravni joda v krmi v primeru hipertiroze“ za mačke, „Podpora pripravi na športne napore in okrevanju po njih“ za enoprste kopitarje, „Nadomeščanje nezadostne razpoložljivosti železa po rojstvu“ za sesne pujske in teleta, „Podpora obnovi kopit, parkljev in kože“ za konje, prežvekovalce in prašiče, „Podpora pripravam na estrus in razmnoževanje“ za sesalce in ptice ter „Dolgoročno zagotavljanje elementov v sledovih in/ali vitaminov za pašne živali“ za prežvekovalce s funkcionalnim vampom.

(7)

Poleg tega je ocena pokazala, da zadevna krma nima škodljivih učinkov na zdravje živali ali ljudi, na okolje ali na dobrobit živali. Ocena dokumentacije je vključevala preverjanje, ali opredelitev „visoka raven določenega krmnega dodatka“ pomeni pomembno raven zadevnega dodatka, ki je blizu ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici, vendar ne presega te vsebnosti.

(8)

Vloge so zato veljavne, posebne prehranske namene bi bilo treba dodati na seznam predvidenih vrst uporabe, pogoje, povezane s posebnima prehranskima namenoma „Ponovno uvajanje normalne prehrane, okrevanje“ in „Ustalitev fiziološke prebave“, pa bi bilo treba spremeniti.

(9)

Direktivo 2008/38/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morale spremembe za krmo, ki je trenutno zakonito na trgu, začeti veljati takoj, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2008/38/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Krma, vključena v Prilogo k tej uredbi in navedena v členu 8(2) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki je že bila zakonito dana na trg pred 1. septembrom 2010 ter proizvedena in označena pred 27. julijem 2014, se lahko še naprej daje na trg in uporablja do porabe obstoječih zalog. Če je krma namenjena hišnim živalim, je datum iz zadnjega stavka 27. januar 2016.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. januarja 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 229, 1.9.2009, str. 1.


PRILOGA

Priloga I k Direktivi 2008/38/ES se spremeni:

1.

V delu A se doda naslednja točka:

„10.

Kadar se krma za posebne prehranske namene daje na trg v obliki bolusa, ki je posamično krmilo ali dopolnilna krmna mešanica, namenjena individualnemu oralnemu vnosu s prisilno krmo, mora biti na oznaki krme, če je to primerno, navedeno najdaljše neprekinjeno obdobje sproščanja bolusa in dnevna stopnja sproščanja za vsak dodatek, za katerega je določena najvišja vsebnost v popolni krmni mešanici. Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki daje bolus na trg, na zahtevo pristojnega organa predloži dokazilo, da dnevna razpoložljiva raven dodatka v prebavnem traktu ne bo presegla, če je primerno, najvišje vsebnosti dodatka, določene na kilogram popolne krmne mešanice v celotnem obdobju krmljenja (učinek počasnega sproščanja). Priporočljivo je, da krmo v obliki bolusa daje veterinar ali druga pristojna oseba.“

2.

Del B se spremeni:

Poseben prehranski namen

Osnovne prehranske značilnosti

Vrsta ali kategorija živali

Deklaracije za označevanje

Priporočeni rok

Druge določbe

(a)

Med vrstico za poseben prehranski namen „Uravnavanje presnove lipidov v primeru hiperlipidemije“ in vrstico za poseben prehranski namen „Znižanje bakra v jetrih“ se vstavi naslednja vrstica:

„Zmanjšanje ravni joda v krmi v primeru hipertiroze

Omejena raven joda: največ 0,26 mg/kg popolne mešanice hrane za hišne živali z vsebnostjo vlage 12 %

Mačke

Celokupni jod

Na začetku do 3 mesecev

Na označbi navedite: ‚Pred uporabo ali pred podaljšanjem obdobja uporabe se je priporočljivo posvetovati z veterinarjem.‘ “

(b)

Vrstica za poseben prehranski namen „Ponovno uvajanje normalne prehrane, okrevanje“, za vrsto ali kategorijo živali: „Psi in mačke“, se nadomesti z naslednjim:

„Ponovno uvajanje normalne prehrane, okrevanje (1)

Visoka kaloričnost, velika koncentracija bistvenih hranilnih snovi in hitro prebavljive sestavine

Psi in mačke

Hitro prebavljive sestavine, obdelane po potrebi

Energetska vrednost

Vsebnost n-3 in n-6 maščobnih kislin (če so dodane)

Do vzpostavitve prvotnega stanja

Če se posebej zahteva dajanje krme po sondi, na označbi navedite: ‚Uporaba pod nadzorom veterinarja.‘

Enterococcus faecium DSM 10663/NCIMB 10415 (E1707)

Dopolnilna krmna mešanica lahko vsebuje krmne dodatke iz funkcionalne skupine ‚stabilizatorji mikroflore‘ v koncentraciji, ki je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici.

Psi

Ime in dodana količina stabilizatorja mikroflore

10 do 15 dni

Navodila za uporabo krme zagotavljajo, da se upošteva zakonsko določena najvišja vsebnost stabilizatorjev mikroflore za popolno krmno mešanico.

Na označbi navedite: ‚Pred uporabo ali pred podaljšanjem obdobja uporabe se je priporočljivo posvetovati z veterinarjem.‘

(c)

Vrstica za poseben prehranski namen „Ustalitev fiziološke prebave“ se nadomesti z naslednjim:

„Ustalitev fiziološke prebave

Nizka sposobnost puferiranja in hitro prebavljive sestavine

Pujski

Hitro prebavljive sestavine, obdelane po potrebi

Sposobnost puferiranja

Vir(-i) sredstev za strjevanje (če so dodana)

Vir(-i) sluznih snovi (če so dodane)

2 do 4 tedne

Na označbi navedite:

‚V primeru tveganja prebavnih motenj, med njimi ali po njih.‘

Hitro prebavljive sestavine

Prašiči

Hitro prebavljive sestavine, obdelane po potrebi

Vir(-i) sredstev za strjevanje (če so dodana)

Vir(-i) sluznih snovi (če so dodane)

Krmni dodatki iz funkcionalne skupine ‚stabilizatorji mikroflore‘ iz kategorije ‚zootehnični dodatki‘ iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1831/2003.

Dopolnilna krmna mešanica lahko vsebuje krmne dodatke iz funkcionalne skupine ‚stabilizatorji mikroflore‘ v koncentraciji, ki je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici.

Živalske vrste, za katere je dovoljena uporaba stabilizatorjev mikroflore

Ime in dodana količina stabilizatorja mikroflore

Do 4 tedne

Na označbi krme navedite:

1.

‚V primeru tveganja prebavnih motenj, med njimi ali po njih.‘

2.

Po potrebi: ‚Krma vsebuje stabilizatorje mikroflore v koncentraciji, ki je več kot 100-krat višja od dovoljene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici.‘

Navodila za uporabo krme zagotavljajo, da se upošteva zakonsko določena najvišja vsebnost stabilizatorjev mikroflore za popolno krmno mešanico.“

(d)

Med vrstico za poseben prehranski namen „Zmanjšanje tveganja za acidozo“ in vrstico za poseben prehranski namen „Ohranjanje ravnovesja med vodo in elektroliti“ se vstavijo naslednje vrstice:

„Dolgoročno zagotavljanje elementov v sledovih in/ali vitaminov za pašne živali

Visoka raven

elementov v sledovih

in/ali

vitaminov, provitaminov in kemijsko natančno opredeljenih snovi s podobnimi učinki.

Dopolnilna krmna mešanica lahko vsebuje krmne dodatke v koncentraciji, ki je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici.

Prežvekovalci s funkcionalnim vampom

Ime in skupna količina vsakega od dodanih elementov v sledovih, vitaminov, provitaminov in kemijsko natančno opredeljenih snovi s podobnimi učinki.

Dnevna stopnja sproščanja za vsak element v sledovih in/ali vitamina, če se uporablja bolus.

Najdaljše neprekinjeno obdobje sproščanja elementa v sledovih ali vitamina, če se uporablja bolus.

Do 12 mesecev

Uporaba v obliki bolusa je dovoljena. Bolus lahko vsebuje do 20 % železa v inertni, biološko razpoložljivi obliki, da se poveča njegova gostota.

Na označbi krme navedite:

‚—

Hkratnemu dodajanju dodatkov z najvišjo vsebnostjo iz drugih virov tistim dodatkom, ki so vključeni v bolus, če je relevantno, se je treba izogibati.

Pred uporabo se je priporočljivo posvetovati z veterinarjem ali nutricionistom glede:

1.

ravnovesja elementov v sledovih v dnevnem obroku;

2.

statusa črede glede elementov v sledovih.

Bolus vsebuje X % inertnega železa, da se poveča njegova gostota, če je to relevantno.‘

Nadomeščanje nezadostne razpoložljivosti železa po rojstvu

Visoka raven železovih spojin, odobrenih v funkcionalni skupini ‚sestavine elementov v sledovih‘ kategorije ‚nutritivni dodatki‘ iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1831/2003.

Dopolnilna krmna mešanica lahko vsebuje železo v koncentraciji, ki je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici.

Sesni pujski in teleta

Celokupna vsebnost železa

Po rojstvu do 3 tednov

Navodila za uporabo krme zagotavljajo, da se upoštevajo zakonsko določene najvišje vsebnosti železa za popolno krmno mešanico.

Podpora obnovi kopit, parkljev in kože

Visoka raven cinka.

Dopolnilna krmna mešanica lahko vsebuje cink v koncentraciji, ki je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici.

Konji, prežvekovalci in prašiči

Skupna količina

cinka

metionina

Do 8 tednov

Navodila za uporabo krme zagotavljajo, da se upoštevajo zakonsko določene najvišje vsebnosti cinka za popolno krmno mešanico.

Podpora pripravam na estrus in razmnoževanje

Visoka raven selena in

najmanjša vsebnost vitamina E na kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %: 53 mg za prašiče, 35 mg za zajce in 88 mg za pse, mačke in nerce,

najmanjša vsebnost vitamina E na žival in dan: 100 mg za ovce, 300 mg za govedo in 1 100 mg za konje

ali

visoke ravni vitamina A

in/ali vitamina D in/ali

najmanjša vsebnost beta karotena: 300 mg na žival na dan.

Dopolnilna krmna mešanica lahko vsebuje selen, vitamin A in D v koncentraciji, ki je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici.

Sesalci

Imena in skupna količina vsakega dodanega elementa v sledovih in vitamina.

Krave: 2 tedna pred koncem brejosti, dokler ni potrjena naslednja brejost.

Svinje: 7 dni pred kotitvijo do 3 dni po njej in 7 dni pred parjenjem do 3 dni po njem.

Ostale samice sesalcev: od zadnjega dela brej osti, dokler ni potrjena naslednja brejost.

Samci: v obdobjih dejavnosti razmnoževanja.

Navodila za uporabo krme zagotavljajo, da se upoštevajo zadevne zakonsko določene najvišje vsebnosti za popolno krmno mešanico.

Na označbi krme navedite:

‚Navodila o primerih, ko je uporaba krme primerna.‘ “

Visoke ravni vitamina A in/ali vitamina D

ali

visoke ravni selena in/ali cinka in/ali najmanjša vsebnost vitamina E: 44 mg/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %.

Dopolnilna krmna mešanica lahko vsebuje selen, cink, vitamin A in D v koncentraciji, ki je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici.

Ptice

Imena in skupne količine vsakega dodanega elementa v sledovih in vitaminov.

Za samice: med estrusom.

Za samce: v obdobjih dejavnosti razmnoževanja.

(e)

Med vrstico za poseben prehranski namen „Izravnava izgube elektrolitov po močnem znojenju“ in vrstico za poseben prehranski namen „Uvajanje normalne prehrane po bolezni, okrevanje“ za vrsto ali kategorijo živali: „Kopitarji“, se vstavi naslednja vrstica:

„Podpora pripravi na športne napore in okrevanju po njih

Visoka stopnja selena in minimalna vsebnost vitamina E: 50 mg/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %.

Dopolnilna krmna mešanica lahko vsebuje spojine selena v koncentraciji, ki je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici.

Enoprsti kopitarji

Skupna količina

vitamina E,

selena.

Do 8 tednov pred športnim naporom – do 4 tedne po športnem naporu

Navodila za uporabo krme zagotavljajo, da se upoštevajo zakonsko določene najvišje vsebnosti selena za popolno krmno mešanico.“


(1)  Proizvajalec lahko dopolni poseben prehranski namen z navedbo ‚Hepatitična lipidoza mačk‘.“


7.1.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 2/10


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 6/2014

z dne 6. januarja 2014

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. januarja 2014

Za Komisijo V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

55,3

MA

56,5

TN

89,8

TR

127,8

ZZ

82,4

0707 00 05

MA

158,2

TR

170,1

ZZ

164,2

0709 90 70

MA

76,1

TR

166,2

ZZ

121,2

0805 10 20

MA

49,5

TR

84,4

ZA

44,9

ZZ

59,6

0805 20 10

MA

65,6

ZZ

65,6

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

JM

116,9

TR

79,1

ZZ

98,0

0805 50 10

EG

64,2

TR

62,1

ZZ

63,2

0808 10 80

CN

74,5

MK

26,2

US

176,8

ZZ

92,5

0808 20 50

CN

57,2

US

154,2

ZZ

105,7


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SMERNICE

7.1.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 2/12


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 25. julija 2013

o statistiki državnih financ

(prenovitev)

(ECB/2013/23)

(2014/2/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5.1 in 5.2 ter členov 12.1 in 14.3 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (1),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Smernico ECB/2009/20 Evropske centralne banke z dne 31. julija 2009 o statistiki državnih financ (3) je treba znatno spremeniti, zato jo je treba zaradi jasnosti in preglednosti prenoviti.

(2)

Posodobitev metodološkega okvira z Evropskega sistema računov (ESR) 1995 na ESR 2010, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 549/2013, zahteva prilagoditev statističnih pojmov. Zaradi skladnosti morajo zahteve Evropske centralne banke (ECB) na področju statistike državnih financ (SDF) temeljiti na statističnih standardih Unije, določenih v ESR 2010.

(3)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog podatke za ekonomsko in denarno analizo, ki so celoviti, tj. takšni, ki zajemajo vse transakcije, vključno s tistimi, pri katerih država nastopa kot agent institucij Evropske unije, in zanesljivi. Postopki, določeni v tej smernici, ne vplivajo na odgovornosti in pristojnosti na ravni držav članic in Unije.

(4)

Treba je določiti učinkovite postopke za izmenjavo SDF znotraj ESCB, da se ESCB zagotovi pravočasna SDF, ki zadosti njegovim potrebam, in da se zagotovi združljivost SDF z napovedmi istih spremenljivk, ki jih pripravijo nacionalne centralne banke (NCB), ne glede na to, ali statistiko pripravljajo NCB ali pristojni nacionalni organi.

(5)

Del informacij, ki so potrebne za izpolnitev statističnih zahtev ESCB na področju SDF, pripravijo pristojni nacionalni organi, ki niso NCB. Zato nekatere od nalog, ki jih je treba opraviti v skladu s to smernico, zahtevajo sodelovanje med ESCB in pristojnimi nacionalnimi organi. Člen 4 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (4) zavezuje države članice, da se same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB).

(6)

Statistični viri, ki temeljijo na Uredbi (ES) št. 479/2009 in ESR 2010, ne zadostijo potrebam ESCB glede zajetja statističnih podatkov o javnem dolgu in uskladitvi primanjkljaja in dolga ter statističnih podatkov o transakcijah med državami članicami in proračunom Unije. Zato je potrebno dodatno pripravljanje statističnih podatkov s strani pristojnih nacionalnih organov.

(7)

Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. NCB lahko take tehnične spremembe predlagajo Odboru za statistiko ESCB, katerega stališča se bodo upoštevala v tem postopku –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej smernici:

1.

„država članica euroobmočja“ pomeni državo članico, katere valuta je euro;

2.

„statistika državnih financ (SDF)“ pomeni statistične podatke o prihodkih, izdatkih in primanjkljaju/presežku, statistične podatke o uskladitvi primanjkljaja in dolga ter statistične podatke o javnem dolgu (kakor je določeno v Prilogi I);

3.

„javni dolg“ ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 479/2009;

4.

„prvi prenos“ pomeni redni prenos, ki ga NCB opravijo pred 15. aprilom;

5.

„drugi prenos“ pomeni redni prenos, ki ga NCB opravijo pred 15. oktobrom.

Člen 2

Obveznosti NCB glede statističnega poročanja

1.   NCB poročajo SDF ECB, kakor je določeno v Prilogi I, enkrat v koledarskem letu. Podatki so skladni z načeli in opredelitvami iz Uredbe (ES) št. 479/2009 in ESR 2010, kakor je podrobneje določeno v Prilogi II.

2.   NCB poročajo v skladu z metodološkimi opredelitvami, ki so določene v oddelku 1 Priloge II k tej smernici za sektorje in podsektorje ter v oddelku 2 navedene priloge za naslednje:

(a)

„statistične podatke o prihodkih, izdatkih in primanjkljaju/presežku“, ki obsegajo statistične podatke, vsebovane v tabelah 1A, 1B in 1C v Prilogi I;

(b)

„statistične podatke o uskladitvi primanjkljaja in dolga“, ki obsegajo statistične podatke, vsebovane v tabelah 2A in 2B v Prilogi I;

(c)

„statistične podatke o javnem dolgu“, ki obsegajo statistične podatke, vsebovane v tabelah 3A in 3B v Prilogi I.

3.   Celotni podatkovni niz obsega vse kategorije, kakor je opredeljeno v Prilogi I (zajema statistične podatke o prihodkih, izdatkih in primanjkljaju/presežku, statistične podatke o uskladitvi primanjkljaja in dolga ter statistične podatke o javnem dolgu). Zajema tudi pretekle podatke za obdobje od leta 1995 do leta, na katero se nanaša prenos podatkov (leto t-1).

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 se od NCB ne zahteva posredovanje preteklih podatkov za kategorije, ki so predmet odstopanj, dogovorjenih med Evropsko komisijo (Eurostatom) in državami članicami.

5.   Prenos podatkov, določenih v tabelah 1A–C, 2A–B in 3A–B v Prilogi I, se začne oktobra 2014.

6.   Kadar je obseg spremembe primanjkljaja/presežka zaradi popravkov najmanj 0,3 % bruto domačega proizvoda (BDP), ali kadar je obseg spremembe dolga, prihodkov, izdatkov ali nominalnega BDP zaradi popravkov najmanj 0,5 % BDP, se podatkom o primanjkljaju/presežku, dolgu, prihodkih, izdatkih in nominalnem BDP priložijo razlogi za popravke.

Člen 3

Obveznosti ECB glede statističnega poročanja

1.   ECB na podlagi podatkov, ki jih sporočijo NCB, upravlja „bazo podatkov SDF“, ki bo vključevala podatke euroobmočja in nacionalne podatke. ECB posreduje bazo podatkov SDF ESCB.

2.   NCB označijo svoje nacionalne statistične informacije z navedbo, komu se lahko dajo na voljo. ECB pri posredovanju baze podatkov SDF upošteva te označbe.

Člen 4

Roki

1.   NCB poročajo celotne podatkovne nize dvakrat letno, pred 15. aprilom in pred 15. oktobrom.

2.   NCB na lastno pobudo poročajo (delne) podatkovne nize, kadar koli so na voljo ustrezne nove informacije. Ta podatkovni niz lahko vsebuje ocene za kategorije, za katere nove informacije niso na voljo.

3.   ECB posreduje bazo podatkov SDF NCB najmanj enkrat mesečno, najpozneje naslednji delovni dan ECB po tem, ko ECB dokonča podatke za objavo.

Člen 5

Sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi

1.   Kadar so vir nekaterih ali vseh podatkov, navedenih v členu 2, pristojni nacionalni organi, ki niso NCB, si NCB prizadevajo vzpostaviti ustrezne načine sodelovanja s temi organi, da se zagotovi stalna struktura za prenos podatkov za izpolnjevanje standardov in zahtev ESCB, razen če je enak rezultat že dosežen na podlagi nacionalne zakonodaje.

2.   Če NCB v okviru tega sodelovanja ne more izpolniti zahtev iz členov 2 in 4, ker ji pristojni nacionalni organ ni zagotovil potrebnih informacij, ECB in ta NCB z navedenim organom obravnavata vprašanje, kako se te informacije lahko dajo na voljo.

Člen 6

Standard za prenos

Zahtevane statistične informacije se dajo ECB na voljo v obliki, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge III. Ta zahteva ne preprečuje uporabe nekaterih drugih načinov prenosa statističnih informacij ECB kot dogovorjene nadomestne rešitve.

Člen 7

Kakovost

1.   ECB in NCB spremljajo in spodbujajo kakovost podatkov, ki se poročajo ECB.

2.   Izvršilni odbor ECB letno poroča Svetu ECB o kakovosti letne SDF.

3.   Poročilo obravnava najmanj zajetje podatkov, stopnjo njihove usklajenosti z ustreznimi opredelitvami in obseg popravkov.

Člen 8

Poenostavljen postopek spreminjanja

Izvršilni odbor je upravičen, da ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko izvede tehnične spremembe prilog k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. Izvršilni odbor o kateri koli taki spremembi brez nepotrebnega odlašanja obvesti Svet ECB.

Člen 9

Razveljavitev

1.   Smernica ECB/2009/20 se razveljavi s 1. septembrom 2014.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno smernico se razlagajo kot sklicevanja na to smernico in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

Člen 10

Končni določbi

1.   Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

2.   Ta smernica začne učinkovati 1. septembra 2014.

V Frankfurtu na Majni, 25. julija 2013

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

(2)  UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(3)  UL L 228, 1.9.2009, str. 25.

(4)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.


PRILOGA I

ZAHTEVE ZA POROČANJE PODATKOV

Statistični podatki o prihodkih, izdatkih in primanjkljaju/presežku

Tabela 1A

Kategorija

Številka in linearno razmerje

Primanjkljaj (–) ali presežek (+)

Formula

Formula

od tega: primarni primanjkljaj (–) ali presežek (+)

Formula

Centralna država

3

Regionalna država

4

Lokalna država

5

Skladi socialne varnosti

6

Skupni prihodki

Formula

Skupni tekoči prihodki

Formula

Neposredni davki

9

od tega: neposredni davki, ki jih plačajo družbe

10

od tega: neposredni davki, ki jih plačajo gospodinjstva

11

Posredni davki

12

od tega: davek na dodano vrednost (DDV)

13

Neto socialni prispevki

14

od tega: dejanski socialni prispevki delodajalcev

15

od tega: dejanski socialni prispevki gospodinjstev

16

Drugi tekoči prihodki

17

od tega: aktivne obresti

18

Prodaja

19

Skupni kapitalski prihodki

20

od tega: davki na kapital

21

Skupni izdatki

Formula

Skupni tekoči izdatki

Formula

Tekoči transferji

Formula

Socialna plačila

25

Obveznosti iz subvencij

26

Druge obveznosti iz tekočih transferjev

27

Pasivne obresti

28

Sredstva za zaposlene

29

od tega: plače

30

Vmesna potrošnja

31

Skupni kapitalski izdatki

Formula

Investicije

33

Druge neto pridobitve nefinančnih sredstev in spremembe zalog

34

Obveznosti iz kapitalskih transferjev

35

Pojasnjevalne postavke:

 

Bruto varčevanje

Formula

Obresti, vključno s poravnavami v okviru poslov zamenjav in navadnih terminskih poslov

37

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

Formula

Iztržek od univerzalnih mobilnih telekomunikacijskih sistemov

39

Dejanski socialni prispevki

Formula

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

41


Tabela 1B

Kategorija

Številka in linearno razmerje

Izdatki države članice v razmerju do proračuna Evropske unije (EU)

Formula

Posredni davki

2

Tekoče mednarodno sodelovanje

3

Raznovrstni tekoči transferji

4

od tega: tretji lastni vir iz DDV

5

od tega: četrti lastni vir iz BND

6

Kapitalski transferji

7

Prihodki države članice iz proračuna EU

Formula

Subvencije

9

Tekoči transferji državi

10

Tekoči transferji nedržavnim enotam

11

Kapitalski transferji državi

12

Kapitalski transferji nedržavnim enotam

13

Stanje države članice v razmerju do proračuna EU (neto prejemnik +, neto plačnik –)

Formula

Pojasnjevalna postavka:

 

Stroški pobiranja lastnih virov

15


Tabela 1C

Kategorija

Številka in linearno razmerje

Izdatki za končno potrošnjo

Formula

Formula

Izdatki za individualno potrošnjo

2

Izdatki za kolektivno potrošnjo

3

Socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja

4

Potrošnja stalnega kapitala

5

Plačani davki na proizvodnjo minus prejete subvencije

6

Neto poslovni presežek

7

Pojasnjevalne postavke:

 

Izdatki za končno potrošnjo po cenah predhodnega leta

8

Investicije države po cenah predhodnega leta

9

Bruto domači proizvod (BDP) po tekočih cenah

10

BDP po cenah predhodnega leta

11

Statistični podatki o uskladitvi primanjkljaja in dolga

Tabela 2A

Kategorija

Številka in linearno razmerje

Uskladitev med finančnimi in nefinančnimi računi

Formula

Neto finančne transakcije (konsolidirane)

Formula

Finančna sredstva (konsolidirana)

Formula

Gotovina in vloge

4

Dolžniški vrednostni papirji

5

Posojila

6

Lastniški kapital in delnice ali enote investicijskih skladov

7

Privatizacije (neto)

8

Vložki lastniškega kapitala (neto)

9

Drugo

10

Sheme zavarovanja ter pokojninske in standardizirane jamstvene sheme

11

Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene

12

Druga finančna sredstva

13

od tega: obračunani, a še ne plačani davki in socialni prispevki

14

Obveznosti (konsolidirane)

Formula

Gotovina in vloge

16

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji

17

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji

18

Posojila

19

od tega: posojila centralne banke

20

Sheme zavarovanja ter pokojninske in standardizirane jamstvene sheme

21

Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene

22

Druge obveznosti

23

Potreba države po zadolževanju

Formula

Formula

Formula

od tega: dolgoročna

25

Denominirana v nacionalni valuti

26

Denominirana v valutah držav članic euroobmočja

27

Denominirana v drugih valutah

28

Drugi tokovi

Formula

Učinki prevrednotenja na dolg

Formula

Devizni dobički in izgube

31

Drugi učinki prevrednotenja – nominalna vrednost

Formula

Druge spremembe obsega dolga

33

Sprememba javnega dolga

Formula

Formula

Formula


Tabela 2B

Kategorija

Številka in linearno razmerje

Transakcije z dolžniškimi instrumenti države (nekonsolidirane)

Formula

Gotovina in vloge

2

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji

3

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji

4

Posojila centralne banke

5

Druga posojila

6

Konsolidacijske transakcije

Formula

Gotovina in vloge

Formula

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji

Formula

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji

Formula

Posojila

Formula

Statistični podatki o javnem dolgu

Tabela 3A

Kategorija

Številka in linearno razmerje

Javni dolg (konsolidiran)

Formula

Formula

Formula

Formula

Formula

Gotovina in vloge

2

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji

3

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji

4

Posojila centralne banke

5

Druga posojila

6

Dolg v imetništvu rezidentov države članice

Formula

Centralna banka

8

Druge denarne finančne institucije

9

Druge finančne institucije

10

Drugi rezidenti

11

Dolg v imetništvu nerezidentov države članice

12

Dolg, denominiran v nacionalni valuti

13

Dolg, denominiran v valutah držav članic euroobmočja

14

Dolg, denominiran v drugih valutah

15

Kratkoročni dolg

16

Dolgoročni dolg

17

od tega: s spremenljivo obrestno mero

18

Preostala zapadlost do enega leta

19

Preostala zapadlost od enega leta do pet let

20

od tega: s spremenljivo obrestno mero

21

Preostala zapadlost nad pet let

22

od tega: s spremenljivo obrestno mero

23

Pojasnjevalni postavki:

 

Povprečna preostala zapadlost dolga

24

Javni dolg – brezkuponske obveznice

25


Tabela 3B

Kategorija

Številka in linearno razmerje

Javni dolg (nekonsolidiran med podsektorji)

Formula

Konsolidacijski elementi

Formula

Formula

Formula

Gotovina in vloge

3

Kratkoročni vrednostni papirji

4

Dolgoročni vrednostni papirji

5

Posojila

6

Dolg, ki ga izda centralna država (konsolidiran)

7

od tega: dolg v imetništvu drugih podsektorjev države

8

Dolg, ki ga izda regionalna država (konsolidiran)

9

od tega: dolg v imetništvu drugih podsektorjev države

10

Dolg, ki ga izda lokalna država (konsolidiran)

11

od tega: dolg v imetništvu drugih podsektorjev države

12

Dolg, ki ga izdajo skladi socialne varnosti (konsolidiran)

13

od tega: dolg v imetništvu drugih podsektorjev države

14

Pojasnjevalne postavke:

 

Dolg, ki je v imetništvu centralne države in so ga izdali drugi podsektorji države

15

Dolg, ki je v imetništvu regionalne države in so ga izdali drugi podsektorji države

16

Dolg, ki je v imetništvu lokalne države in so ga izdali drugi podsektorji države

17

Dolg, ki je v imetništvu skladov socialne varnosti in so ga izdali drugi podsektorji države

18


PRILOGA II

METODOLOŠKE OPREDELITVE

1.   Opredelitev sektorjev in podsektorjev

Sektorji in podsektorji v ESR 2010

Celotno gospodarstvo

S.1

Nefinančne družbe

S.11

Finančne družbe

S.12

Centralna banka

S.121

Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke

S.122

Skladi denarnega trga

S.123

Investicijski skladi razen skladov denarnega trga

S.124

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov

S.125

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S.126

Lastne finančne institucije in posojilodajalci

S.127

Zavarovalne družbe

S.128

Pokojninski skladi

S.129

Denarne finančne institucije

S.121 + S.122 + S.123

Država

S.13

Centralna država (razen skladov socialne varnosti)

S.1311

Regionalna država (razen skladov socialne varnosti)

S.1312

Lokalna država (razen skladov socialne varnosti)

S.1313

Skladi socialne varnosti

S.1314

Gospodinjstva

S.14

Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

S.15

Tujina

S.2

Države članice ter institucije in organi Evropske unije (EU)

S.21

Države članice EU

S.211

Institucije in organi EU

S.212

Evropska centralna banka (ECB)

S.2121

Evropske institucije in organi razen ECB

S.2122

Države nečlanice in mednarodne organizacije, ki niso rezidenti v EU

S.22

2.   Opredelitev kategorij  (1), (2)

Tabela 1A

1.

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.1] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.13, je enako skupni prihodki [1A.7] minus skupni izdatki [1A.22] in je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) centralne države [1A.3] plus primanjkljaj (–) ali presežek (+) regionalne države [1A.4] plus primanjkljaj (–) ali presežek (+) lokalne države [1A.5] plus primanjkljaj (–) ali presežek (+) skladov socialne varnosti [1A.6].

2.

Primarni primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.2] je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.1] plus pasivne obresti [1A.28].

3.

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) centralne države [1A.3] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1311.

4.

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) regionalne države [1A.4] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1312.

5.

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) lokalne države [1A.5] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1313.

6.

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) skladov socialne varnosti [1A.6] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1314.

7.

Skupni prihodki [1A.7] je enako skupni tekoči prihodki [1A.8] plus skupni kapitalski prihodki [1A.20].

8.

Skupni tekoči prihodki [1A.8] je enako neposredni davki [1A.9] plus posredni davki [1A.12] plus neto socialni prispevki [1A.14] plus drugi tekoči prihodki [1A.17] plus prodaja [1A.19].

9.

Neposredni davki [1A.9] je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13.

10.

Neposredni davki, od tega neposredni davki, ki jih plačajo družbe [1A.10], je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.11 in S.12.

11.

Neposredni davki, od tega neposredni davki, ki jih plačajo gospodinjstva [1A.11], je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.14.

12.

Posredni davki [1A.12] je enako davki na proizvodnjo in uvoz (D.2), prikazani med viri v S.13.

13.

Posredni davki, od tega davek na dodano vrednost (DDV) [1A.13], je enako davki tipa davka na dodano vrednost (D.211), prikazani med viri v S.13.

14.

Neto socialni prispevki [1A.14] je enako socialni prispevki (D.61), prikazani med viri v S.13.

15.

Neto socialni prispevki, od tega dejanski socialni prispevki delodajalcev [1A.15], je enako dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.611), prikazani med viri v S.13.

16.

Neto socialni prispevki, od tega dejanski socialni prispevki gospodinjstev [1A.16], je enako dejanski socialni prispevki gospodinjstev (D.613), prikazani med viri v S.13.

17.

Drugi tekoči prihodki [1A.17] je enako dohodek od lastnine (D.4) plus drugi tekoči transferji (D.7), prikazani med viri v S.13, razen obresti (D.41), ki so viri v S.13 in tudi porabe v S.13, plus prejemki drugih subvencij na proizvodnjo (D.39), ki so porabe v S.13.

18.

Drugi tekoči prihodki, od tega aktivne obresti [1A.18], je enako obresti (D.41), prikazane med viri v S.13 in porabami vseh sektorjev, razen S.13.

19.

Prodaja [1A.19] je enako tržna proizvodnja (P.11) plus proizvodnja za lastno končno porabo (P.12) plus plačila za drugo netržno proizvodnjo (P.131), prikazana med viri v S.13.

20.

Skupni kapitalski prihodki [1A.20] je enako prejeti kapitalski transferji (D.9), prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazani kot kapitalski transferji, ki jih plačajo vsi sektorji, razen S.13.

21.

Skupni kapitalski prihodki, od tega davki na kapital [1A.21], je enako davki na kapital (D.91), prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

22.

Skupni izdatki [1A.22] je enako skupni tekoči izdatki [1A.23] plus skupni kapitalski izdatki [1A.32].

23.

Skupni tekoči izdatki [1A.23] je enako tekoči transferji [1A.24] plus pasivne obresti [1A.28] plus sredstva za zaposlene [1A.29] plus vmesna potrošnja [1A.31].

24.

Tekoči transferji [1A.24] je enako socialna plačila [1A.25] plus obveznosti iz subvencij [1A.26] plus druge obveznosti iz tekočih transferjev [1A.27].

25.

Socialna plačila [1A.25] je enako socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi (D.62), plus socialni transferji v naravi, povezani s tržno proizvodnjo, ki jo je kupila država (D.632), prikazani med porabami v S.13, plus raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med porabami v S.13 in viri v S.15.

26.

Obveznosti iz subvencij [1A.26] je enako minus subvencije (–D.3), prikazane med viri v S.13.

27.

Druge obveznosti iz tekočih transferjev [1A.27] je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5) plus drugi davki na proizvodnjo (D.29) plus dohodek od lastnine (D.4) razen obresti (D.41), plus drugi tekoči transferji (D.7), prikazani med porabami v S.13, razen raznovrstnih tekočih transferjev (D.75), prikazanih med porabami v S.13 in viri v S.15.

28.

Pasivne obresti [1A.28] je enako obresti (D.41), prikazane med porabami v S.13 in viri vseh sektorjev, razen S.13.

29.

Sredstva za zaposlene [1A.29] je enako sredstva za zaposlene (D.1), prikazana med porabami v S.13.

30.

Sredstva za zaposlene, od tega plače [1A.30], je enako plače (D.11), prikazane med porabami v S.13.

31.

Vmesna potrošnja [1A.31] je enako vmesna potrošnja (P.2), prikazana med porabami v S.13.

32.

Skupni kapitalski izdatki [1A.32] je enako investicije [1A.33] plus druge neto pridobitve nefinančnih sredstev [1A.34] plus obveznosti iz kapitalskih transferjev [1A.35].

33.

Investicije [1A.33] je enako bruto investicije v osnovna sredstva (P.51g), prikazane med spremembami sredstev v S.13.

34.

Druge neto pridobitve nefinančnih sredstev in spremembe zalog [1A.34] je enako spremembe zalog (P.52) plus pridobitve minus odtujitve vrednostnih predmetov (P.53) plus pridobitve minus odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (NP), prikazane med spremembami sredstev v S.13.

35.

Obveznosti iz kapitalskih transferjev [1A.35] je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazane kot kapitalski transferji, ki jih prejmejo vsi sektorji razen S.13.

36.

Bruto varčevanje [1A.36] je enako skupni tekoči prihodki [1A.8] minus skupni tekoči izdatki [1A.23].

37.

Obresti, vključno s poravnavami v okviru poslov zamenjav in navadnih terminskih poslov [1A.37], je enako obresti iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (EDP D.41), prikazane med porabami S.13 in viri vseh sektorjev, razen S.13.

38.

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem [1A.38] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (EDP B.9) v S.13 in je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.1] plus pasivne obresti [1A.28] minus obresti, vključno s poravnavami v okviru poslov zamenjav in navadnih terminskih poslov [1A.37].

39.

Iztržek od univerzalnih mobilnih telekomunikacijskih sistemov [1A.39] je enako iztržek od prodaje licenc za tretjo generacijo mobilnih telefonov, prikazan kot odsvojitev nefinančnega sredstva v skladu s sklepom Eurostata o dodelitvi licenc za mobilne telefone.

40.

Dejanski socialni prispevki [1A.40] je enako dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.611) [1A.15] plus dejanski socialni prispevki gospodinjstev (D.613) [1A.16], prikazani med viri v S.13.

41.

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi [1A.41] je enako socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi (D.62), prikazani med porabami v S.13.

Tabela 1B

1.

Izdatki države članice v razmerju do proračuna Evropske unije (EU) [1B.1] je enako posredni davki, prejeti v proračun EU [1B.2], plus tekoče mednarodno sodelovanje (D.74), ki ga država plača v proračun EU [1B.4], plus raznovrstni tekoči transferji (D.75), ki jih država plača v proračun EU [1B.5], plus kapitalski transferji (D.9), ki jih država plača v proračun EU [1B.7].

2.

Posredni davki [1B.2] je enako davki na proizvodnjo in uvoz (D.2), prikazani med viri v S.2122.

3.

Tekoče mednarodno sodelovanje [1B.3] je enako tekoče mednarodno sodelovanje (D.74), prikazano med viri v S.2122 in porabami v S.13.

4.

Raznovrstni tekoči transferji [1B.4] je enako raznovrstni tekoči transferji (D.75) plus lastna sredstva EU iz DDV in BND (D.76), prikazani med viri v S.2122 in porabami v S.13.

5.

Raznovrstni tekoči transferji, od tega tretji lastni vir iz DDV [1B.5], je enako tretji lastni vir iz davka na dodano vrednost (DDV) (D.761), prikazan med viri v S.2122 in porabami v S.13.

6.

Raznovrstni tekoči transferji, od tega četrti lastni vir iz BND [1B.6], je enako četrti lastni vir iz bruto nacionalnega dohodka (BND) (D.762), prikazan med viri v S.2122 in porabami v S.13.

7.

Kapitalski transferji [1B.7] je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazane kot prejeti kapitalski transferji v S.2122.

8.

Prihodki države članice iz proračuna EU [1B.8] je enako subvencije (D.3), ki se plačajo iz proračuna EU [1B.9], plus drugi tekoči transferji (D.7), ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.10], plus drugi tekoči transferji (D.7), ki se plačajo iz proračuna EU nedržavnim enotam [1B.11], plus kapitalski transferji (D.9), ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.12], plus kapitalski transferji (D.9), ki se plačajo iz proračuna EU nedržavnim enotam [1B.13].

9.

Subvencije [1B.9] je enako subvencije (D.3), prikazane med porabami v S.2122.

10.

Tekoči transferji državi [1B.10] je enako tekoče mednarodno sodelovanje (D.74) plus raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.2122.

11.

Tekoči transferji nedržavnim enotam [1B.11] je enako raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med porabami v S.2122 in viri vseh sektorjev, razen S.13.

12.

Kapitalski transferji državi [1B.12] je enako terjatve iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev v S.2122.

13.

Kapitalski transferji nedržavnim enotam [1B.13] je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami sredstev v S.2122 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

14.

Stanje države članice v razmerju do proračuna EU (neto prejemnik +, neto plačnik –) [1B.14] je enako prihodki države članice iz proračuna EU [1B.8] minus izdatki države članice v razmerju do proračuna EU [1B.1].

15.

Stroški pobiranja lastnih virov [1B.15] so tisti del netržne proizvodnje (P.13), prikazan med viri v S.13, ki sodi med stroške pobiranja lastnih virov, ki se plačajo iz proračuna EU.

Tabela 1C

1.

Izdatki za končno potrošnjo [1C.1] je enako izdatki za končno potrošnjo (P.3), prikazani med porabami v S.13.

2.

Izdatki za individualno potrošnjo [1C.2] je enako izdatki za individualno potrošnjo (P.31), prikazani med porabami v S.13.

3.

Izdatki za kolektivno potrošnjo [1C.3] je enako izdatki za kolektivno potrošnjo (P.32), prikazani med porabami v S.13.

4.

Socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja [1C.4] je enako socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja (D.632), prikazani med porabami v S.13.

5.

Potrošnja stalnega kapitala [1C.5] je enako potrošnja stalnega kapitala (P.51c), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

6.

Plačani davki na proizvodnjo minus prejete subvencije [1C.6] je enako plačila drugih davkov na proizvodnjo (D.29), prikazana med porabami v S.13, minus prejemki drugih subvencij na proizvodnjo (D.39), prikazani med porabami v S.13.

7.

Neto poslovni presežek [1C.7] je enako neto poslovni presežek (B.2n) v S.13.

8.

Izdatki za končno potrošnjo po cenah predhodnega leta [1C.8] je enako verižni obseg izdatkov za končno potrošnjo (P.3), prikazan med porabami v S.13, po cenah predhodnega leta.

9.

Investicije države po cenah predhodnega leta [1C.9] je enako verižni obseg bruto investicij v osnovna sredstva (P.51g), prikazan med spremembami sredstev v S.13, po cenah predhodnega leta.

10.

Bruto domači proizvod (BDP) po tekočih cenah [1C.10] je enako BDP (B.1*g) po tržnih cenah.

11.

BDP po cenah predhodnega leta [1C.11] je enako verižni obseg BDP (B1*g) po cenah predhodnega leta.

Tabela 2A

1.

Uskladitev med finančnimi in nefinančnimi računi [2A.1] je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) [2A.1] minus neto transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi [2A.2].

2.

Neto transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi (konsolidirane) [2A.2] je enako neto pridobitev finančnih sredstev [2A.3] minus neto prevzem obveznosti [2A.15].

3.

Transakcije s finančnimi sredstvi (konsolidirane) [2A.3] je enako konsolidirane transakcije z gotovino in vlogami (F.2) [2A.4] plus transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji (F.3) [2A.5] plus transakcije s posojili (F.4) [2A.6] plus transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5) [2A.7] plus transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (F.6) [2A.11] plus transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7) [2A.12] plus transakcije z drugimi finančnimi sredstvi [2A.13], prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

4.

Transakcije z gotovino in vlogami [2A.4] je enako neto pridobitev gotovine in vlog (F.2), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

5.

Transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.5] je enako neto pridobitev dolžniških vrednostnih papirjev (F.3), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

6.

Transakcije s posojili [2A.6] je enako nova posojila (F.4), ki jih da država, zmanjšana za vračila državi, prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

7.

Transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov [2A.7] je enako neto pridobitev lastniškega kapitala in delnic ali enot investicijskih skladov (F.5), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

8.

Privatizacije (neto) [2A.8] je enako transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.11 ali S.12, ki jih S.13 izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora (ESR 2010, odstavki 2.36 do 2.39) nad dolžniško enoto; S.13 lahko take transakcije izvede neposredno z dolžniško enoto ali z drugo upniško enoto.

9.

Vložki lastniškega kapitala (neto) [2A.9] je enako transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.11 ali S.12, ki jih S.13 ne izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora nad dolžniško enoto, izvede pa jih neposredno z dolžniško enoto.

10.

Drugo [2A.10] je enako transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13, ki jih S.13 ne izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora nad dolžniško enoto in jih ne izvede neposredno z dolžniško enoto, temveč z drugo upniško enoto.

11.

Transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami [2A.11] je enako neto pridobitev shem zavarovanja ter pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shem (F.6), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

12.

Transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene [2A.12] je enako neto plačila v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

13.

Transakcije z drugimi finančnimi sredstvi [2A.13] je enako neto pridobitev denarnega zlata in posebnih pravic črpanja (PPČ) (F.1), prikazana med spremembami sredstev v S.13, plus druge terjatve (F.8), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

14.

Transakcije z drugimi finančnimi sredstvi, od tega obračunani, a še ne plačani davki in socialni prispevki [2A.14], je enako tisti del drugih terjatev (sredstva F.8), ki se nanašajo na davke in socialne prispevke, prikazane v D.2, D.5, D.61 in D.91, zmanjšano za zneske dejansko pobranih davkov, prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

15.

Transakcije z obveznostmi (konsolidirane) [2A.15] je enako konsolidirane transakcije z gotovino in vlogami (F.2) [2A.16] plus transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji (F.31) [2A.17] plus transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji (F.32) [2A.18] plus transakcije s posojili (F.4) [2A.19] plus transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (F.6) [2A.21] plus transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7) [2A.22], plus transakcije z drugimi obveznostmi [2A.23], prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

16.

Transakcije z gotovino in vlogami [2A.16] je enako neto pridobitev gotovine in vlog (F.2), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

17.

Transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.17] je enako neto prevzem obveznosti iz kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev (F.31), katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj, prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

18.

Transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.18] je enako neto prevzem obveznosti iz dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev (F.32), katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto, prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

19.

Transakcije s posojili [2A.19] je enako nova najeta posojila (F.4), zmanjšana za vračila obstoječih posojil, prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

20.

Transakcije s posojili, od tega posojila centralne banke [2A.20], je enako transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev v S.121.

21.

Transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami [2A.21] je enako neto pridobitev shem zavarovanja ter pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shem (F.6), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

22.

Transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene [2A.22] je enako neto prejemki v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7), prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

23.

Transakcije z drugimi obveznostmi [2A.23] je enako neto prevzem obveznosti iz denarnega zlata in PPČ (F.1), prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13, plus neto prevzem obveznosti iz lastniškega kapitala in delnic ali enot investicijskih skladov (F.5), prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13, plus druge obveznosti (F.8), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

24.

Potreba države po zadolževanju [2A.24] je enako neto prevzem obveznosti v gotovini in vlogah (F.2) [2A.16] plus dolžniški vrednostni papirji (F.3) [2A.17 in 2A.18] plus posojila (F.4) [2A.19]. To je tudi enako konsolidirane transakcije z dolžniškimi instrumenti države.

25.

Transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi instrumenti [2A.25] je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto.

26.

Transakcije z dolžniškimi instrumenti, denominiranimi v nacionalni valuti [2A.26], je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], denominiranih v zakonitem plačilnem sredstvu države članice.

27.

Transakcije z dolžniškimi instrumenti, denominiranimi v valutah držav članic euroobmočja [2A.27], je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], denominiranih v ekujih, plus iz dolžniških instrumentov, denominiranih v eurih, preden je država članica sprejela euro, plus iz dolžniških instrumentov, denominiranih v zakonitem plačilnem sredstvu države članice euroobmočja, preden je ta država članica postala država članica euroobmočja.

28.

Transakcije z dolžniškimi instrumenti, denominiranimi v drugih valutah [2A.28], je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], ki niso vključeni v [2A.26] ali [2A.27].

29.

Drugi tokovi [2A.29] je enako učinki prevrednotenja na dolg [2A.30] plus druge spremembe obsega dolga [2A.33].

30.

Učinki prevrednotenja na dolg [2A.30] je enako devizni dobički in izgube [2A.31] plus drugi učinki prevrednotenja – nominalna vrednost [2A.32].

31.

Devizni dobički in izgube [2A.31] je enako nominalni dobički in izgube iz lastnine (K.7) dolga [3A.1], ki zaradi sprememb deviznih tečajev pri pretvorbi v nacionalno valuto spremeni vrednost.

32.

Drugi učinki prevrednotenja – nominalna vrednost [2A.32] je enako sprememba dolga [2A.34] minus transakcije z dolžniškimi instrumenti (konsolidirane) [2A.24] minus devizni dobički in izgube [2A.31] minus druge spremembe obsega dolga [2A.33].

33.

Druge spremembe obsega dolga [2A.33] je enako druge spremembe obsega (K.1, K.2, K.3, K.4, K.5 in K.6) obveznosti, ki so razvrščene kot gotovina in vloge (AF.2), kot dolžniški vrednostni papirji (AF.3) ali kot posojila (AF.4) ter niso sredstva v S.13.

34.

Sprememba javnega dolga [2A.34] je enako dolg [3A.1] v letu t minus dolg [3A.1] v letu t-1.

Tabela 2B

1.

Transakcije z dolžniškimi instrumenti države (nekonsolidirane) [2B.1] je enako nekonsolidirane transakcije z gotovino in vlogami [2B.2] plus transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.3] plus transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.4] plus transakcije s posojili centralne banke [2B.5] plus transakcije z drugimi posojili [2B.6].

2.

Transakcije z gotovino in vlogami [2B.2] je enako nekonsolidirane transakcije z gotovino in vlogami (F.2), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

3.

Transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.3] je enako nekonsolidirane transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj (F.31), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

4.

Transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.4] je enako nekonsolidirane transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto (F.32), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

5.

Transakcije s posojili centralne banke [2B.5] je enako nekonsolidirane transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev v S.121.

6.

Transakcije z drugimi posojili [2B.6] je enako nekonsolidirane transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.121.

7.

Konsolidacijske transakcije [2B.7] je enako nekonsolidirane transakcije z dolžniškimi instrumenti [2B.1] minus konsolidirane transakcije z dolžniškimi instrumenti [2A.24].

8.

Konsolidacijske transakcije – gotovina in vloge [2B.8] je enako nekonsolidirane transakcije z gotovino in vlogami [2B.2] minus konsolidirane transakcije z gotovino in vlogami [2A.16].

9.

Konsolidacijske transakcije – kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [2B.9] je enako nekonsolidirane transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.3] minus konsolidirane transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.17].

10.

Konsolidacijske transakcije – dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [2B.10] je enako nekonsolidirane transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.4] minus konsolidirane transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.18].

11.

Konsolidacijske transakcije – posojila [2B.11] je enako nekonsolidirane transakcije z drugimi posojili [2B.6] minus konsolidirane transakcije s posojili [2A.19] plus konsolidirane transakcije s posojili, od tega posojila centralne banke [2A.20].

Tabela 3A

1.

Javni dolg (konsolidiran) [3A.1] je enako dolg, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 479/2009. To je tudi enako konsolidirane obveznosti v S.13 v instrumentu gotovina in vloge [3A.2] plus kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.3] plus dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.4] plus posojila centralne banke [3A.5] plus druga posojila [3A.6].

2.

Dolg – gotovina in vloge [3A.2] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu gotovina in vloge (AF.2).

3.

Dolg – kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.3] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj (AF.31).

4.

Dolg – dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.4] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto (AF.32).

5.

Dolg – posojila centralne banke [3A.5] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu posojila (AF.4), ki je sredstvo v S.121.

6.

Dolg – druga posojila [3A.6] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu posojila (AF.4), ki ni sredstvo v S.121.

7.

Dolg v imetništvu rezidentov države članice [3A.7] je enako dolg v imetništvu centralne banke [3A.8] plus dolg v imetništvu drugih denarnih finančnih institucij [3A.9] plus dolg v imetništvu drugih finančnih institucij [3A.10] plus dolg v imetništvu drugih rezidentov države članice [3A.11].

8.

Dolg v imetništvu centralne banke [3A.8] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.121.

9.

Dolg v imetništvu drugih denarnih finančnih institucij [3A.9] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.122 ali S.123.

10.

Dolg v imetništvu drugih finančnih institucij [3A.10] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.124, S.125, S.126, S.127, S.128 ali S.129.

11.

Dolg v imetništvu drugih rezidentov [3A.11] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.11, S.14 ali S.15.

12.

Dolg v imetništvu nerezidentov države članice [3A.12] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.2.

13.

Dolg, denominiran v nacionalni valuti [3A.13], je enako tisti del dolga [3A.1], ki je denominiran v zakonitem plačilnem sredstvu države članice.

14.

Dolg, denominiran v valutah držav članic euroobmočja [3A.14], je enako – preden država članica postane država članica euroobmočja – tisti del dolga [3A.1], ki je denominiran v zakonitem plačilnem sredstvu ene od držav članic euroobmočja (razen v nacionalni valuti [3A.13]), plus dolg, denominiran v ekujih ali eurih.

15.

Dolg, denominiran v drugih valutah [3A.15], je enako tisti del dolga [3A.1], ki ni vključen v [3A.13] ali [3A.14].

16.

Kratkoročni dolg [3A.16] je enako tisti del dolga [3A.1], katerega prvotna zapadlost je eno leto ali manj.

17.

Dolgoročni dolg [3A.17] je enako tisti del dolga [3A.1], katerega prvotna zapadlost je več kakor eno leto.

18.

Dolgoročni dolg, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.18], je enako tisti del dolgoročnega dolga [3A.17], katerega obrestna mera je spremenljiva.

19.

Dolg s preostalo zapadlostjo do enega leta [3A.19] je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo eno leto ali manj.

20.

Dolg s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let [3A.20] je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let.

21.

Dolg s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.21], je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let [3A.20], katerega obrestna mera je spremenljiva.

22.

Dolg s preostalo zapadlostjo nad pet let [3A.22] je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo nad pet let.

23.

Dolg s preostalo zapadlostjo nad pet let, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.23], je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo nad pet let [3A.22], katerega obrestna mera je spremenljiva.

24.

Povprečna preostala zapadlost dolga [3A.24] je enako povprečna preostala zapadlost, ponderirana glede na neporavnane zneske, izražena v letih.

25.

Javni dolg – brezkuponske obveznice [3A.25] je enako del dolga [3A.1] v obliki brezkuponskih obveznic, tj. obveznic brez kuponskih plačil, katerih obresti temeljijo na razliki med odkupno ceno in ceno ob izdaji.

Tabela 3B

1.

Javni dolg (nekonsolidiran med podsektorji) [3B.1] je enako nekonsolidirane obveznosti v S.13, razen (a) obveznosti v S.1311, ki so hkrati sredstva v S.1311, (b) obveznosti v S.1312, ki so hkrati sredstva v S.1312, (c) obveznosti v S.1313, ki so hkrati sredstva v S.1313, in (d) obveznosti v S.1314, ki so hkrati sredstva v S.1314, v istih instrumentih kakor javni dolg [3A.1].

2.

Konsolidacijski elementi [3B.2] je enako obveznosti v S.13, ki so hkrati sredstva v S.13, razen (a) obveznosti v S.1311, ki so hkrati sredstva v S.1311, (b) obveznosti v S.1312, ki so hkrati sredstva v S.1312, (c) obveznosti v S.1313, ki so hkrati sredstva v S.1313, in (d) obveznosti v S.1314, ki so hkrati sredstva v S.1314, v instrumentih gotovina in vloge [3B.3] plus kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [3B.4] plus dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [3B.5] plus posojila [3B.6].

3.

Konsolidacijski elementi v gotovini in vlogah [3B.3] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu gotovina in vloge (F.2).

4.

Konsolidacijski elementi v kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjih [3B.4] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj (F.31).

5.

Konsolidacijski elementi v dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjih [3B.5] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto (F.32).

6.

Konsolidacijski elementi v posojilih [3B.6] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu posojila (F.4).

7.

Dolg, ki ga izda centralna država (konsolidiran) [3B.7], je enako obveznosti v S.1311, ki niso sredstva v S.1311, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

8.

Dolg, ki ga izda centralna država, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.8], je enako obveznosti v S.1311, ki so sredstva v S.1312, S.1313 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

9.

Dolg, ki ga izda regionalna država (konsolidiran) [3B.9], je enako obveznosti v S.1312, ki niso sredstva v S.1312, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

10.

Dolg, ki ga izda regionalna država, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.10], je enako obveznosti v S.1312, ki so sredstva v S.1311, S.1313 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

11.

Dolg, ki ga izda lokalna država, (konsolidiran) [3B.11] je enako obveznosti v S.1313, ki niso sredstva v S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

12.

Dolg, ki ga izda lokalna država, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.12], je enako obveznosti v S.1313, ki so sredstva v S.1311, S.1312 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

13.

Dolg, ki ga izdajo skladi socialne varnosti (konsolidiran) [3B.13], je enako obveznosti v S.1314, ki niso sredstva v S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

14.

Dolg, ki ga izdajo skladi socialne varnosti, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.14], je enako obveznosti v S.1314, ki so sredstva v S.1311, S.1312 ali S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

15.

Dolg, ki je v imetništvu centralne države in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.15], je enako obveznosti v S.1312, S.1313 ali S.1314, ki so sredstva v S.1311, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

16.

Dolg, ki je v imetništvu regionalne države in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.16], je enako obveznosti v S.1311, S.1313 ali S.1314, ki so sredstva v S.1312, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

17.

Dolg, ki je v imetništvu lokalne države in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.17], je enako obveznosti v S.1311, S.1312 ali S.1314, ki so sredstva v S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

18.

Dolg, ki je v imetništvu skladov socialne varnosti in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.18], je enako obveznosti v S.1311, S.1312 ali S.1313, ki so sredstva v S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].


(1)  [x.y] se nanaša na številko kategorije y v tabeli x.

(2)  Pojem „kategorije“ se nanaša na sektor države, razen če je določeno drugače.


PRILOGA III

PRENOS PODATKOV EVROPSKI CENTRALNI BANKI

Nacionalne centralne banke (NCB) uporabljajo za elektronski prenos statističnih informacij, ki jih zahteva Evropska centralna banka (ECB), rešitve, ki jih zagotavlja Evropski sistem centralnih bank (ESCB) in temeljijo na informacijski infrastrukturi ESCB. Izmenjava podatkov znotraj ESCB temelji na formatu za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov (SDMX). Ta zahteva ne preprečuje uporabe drugih načinov prenosa statističnih informacij ECB kot dogovorjene nadomestne rešitve.

NCB upoštevajo spodaj navedena priporočila, da se zagotovi zadovoljivo delovanje prenosa podatkov.

Popolnost: NCB poročajo vse zahtevane ključe. Opustitev poročanja ključev ali poročanje ključev, ki niso uvrščeni na seznam, se bo štelo za nepopolno poročanje. Če manjka kak podatek opazovanja, se to zabeleži z uporabo ustrezne oznake statusa opazovanja.

Računovodske enakosti in dogovor o označevanju podatkov: NCB morajo izvesti pravila preverjanja, preden prenesejo podatke ECB.

Kadar so popravki narejeni le na nekaterih ključih, se pravila preverjanja uporabijo za celotno poročilo.


PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA

Smernica ECB/2009/20

Ta smernica

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1)

Člen 2(1)

Člen 2(2)

Člen 2(3)

Člen 2(3)

Člen 2(2)

Člen 2(4)

Člen 2(5)

Člen 2(5)

Člen 2(6)

Členi 3 – 8

Členi 3 – 8

Člen 9(1)

Člen 10(2)

Člen 9(2)

Člen 9(1)

Člen 9(3)

Člen 9(2)

Člen 10

Člen 10(1)

Člen 10(3)

Priloge I–III

Priloge I–III


7.1.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 2/34


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 25. julija 2013

o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov

(prenovitev)

(ECB/2013/24)

(2014/3/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5.1 in 5.2, člena 12.1 in člena 14.3 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Smernica ECB/2002/7 z dne 21. novembra 2002 o zahtevah Evropske centralne banke glede statističnega poročanja na področju četrtletnih finančnih računov (1) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog celovite in zanesljive četrtletne finančne račune po institucionalnih sektorjih, in sicer tako nize nacionalnih podatkov kot tudi agregate euroobmočja.

(3)

Del informacij, ki so potrebne za izpolnitev statističnih zahtev ECB na področju četrtletnih finančnih računov euroobmočja, pripravijo pristojni nacionalni organi, ki niso nacionalne centralne banke (NCB). Člen 4 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (2) zavezuje države članice, da se same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

(4)

Zaradi skladnosti morajo zahteve Evropske centralne banke (ECB) na področju četrtletnih finančnih računov temeljiti na statističnih standardih Unije, določenih v Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (3) (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010).

(5)

Dodatne četrtletne podatke o nacionalnih finančnih računih je treba zagotoviti pravočasno, da se lahko pripravi integriran niz četrtletnih finančnih in nefinančnih računov euroobmočja, primernih za namene denarne politike.

(6)

Četrtletni nacionalni finančni računi se vse bolj uporabljajo tudi za druge namene, vključno z makrobonitetno analizo in spremljanjem čezmernih neravnotežij. Opravljanje teh dejavnosti in drugih dejavnosti na področju mednarodnega sodelovanja in raziskav bo olajšano s tem, ko bo ECB objavljala zadevne agregate euroobmočja, pripravljene na podlagi te smernice in nacionalnih podatkov, zbranih v tej povezavi.

(7)

Da bi bilo mogoče bolje razumeti povezave med institucionalnimi sektorji, bi morali četrtletni nacionalni finančni računi vsebovati informacije o nasprotnih sektorjih (imenovane tudi informacije „od koga komu (okk)“) v zvezi s finančnimi sredstvi in obveznostmi.

(8)

Da bi izboljšali razumevanje vpliva prevrednotenj na bilance stanja, bi morala biti del celotnega niza podatkov o četrtletnih nacionalnih finančnih računih tudi razčlenitev t. i. „drugih tokov“ na „prevrednotenja“ in „druge spremembe obsega“.

(9)

ECB bo v sodelovanju z NCB še naprej izboljševala metode in vire, ki se uporabljajo pri pripravi podatkov o četrtletnih nacionalnih finančnih računih, s ciljem, da se izboljša kakovost podatkov, delijo najboljše prakse in izboljša razumevanje razmerij med podatki, ki se prenašajo ECB v skladu z različnimi pravnimi instrumenti ECB.

(10)

Kakovost četrtletnih finančnih računov euroobmočja po institucionalnih sektorjih je treba oceniti v skladu z okvirom ECB o kakovosti statistike (Statistics Quality Framework) (4). NCB bi morale, v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi, kjer to pride v poštev, prav tako oceniti kakovost podatkov, ki jih zagotovijo ECB.

(11)

V skladu s členom 3a Uredbe (ES) št. 2533/98 in javno zavezo ESCB o evropski statistiki (5) veljajo za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike s strani ESCB načela nepristranskosti, objektivnosti, poklicne neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti, zaupnosti statističnih informacij, čim manjšega bremena poročanja in visoke kakovosti izdelkov.

(12)

V skladu s členom 8(4) Uredbe (ES) št. 2533/98 se zaupne statistične informacije prenašajo znotraj ESCB v obsegu in na ravni podrobnosti, ki sta potrebna za opravljanje nalog ESCB iz Pogodbe. Kadar so vir statističnih informacij, ki so označene kot zaupne, pristojni organi, ki niso NCB, mora ECB te zaupne statistične informacije uporabljati v skladu z Uredbo (ES) št. 2533/98.

(13)

Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. V tem postopku se bodo upoštevala stališča Odbora za statistiko ESCB. NCB lahko take tehnične spremembe prilog predlagajo prek Odbora za statistiko –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej smernici:

1.

„euroobmočje“ pomeni ozemlje držav članic euroobmočja, ECB in Evropski mehanizem za stabilnost;

2.

„država članica euroobmočja“ pomeni državo članico, katere valuta je euro;

3.

„nacionalni podatki“ pomenijo podatke, ki ustrezajo vsem celicam v tabelah 1 do 9 v Prilogi I;

4.

„dodatni podatki“ pomenijo podatke, ki ustrezajo črno osenčenim celicam v tabelah 1, 2, 4 in 5 v Prilogi I;

5.

„referenčno četrtletje“ pomeni zadnje četrtletno opazovanje v časovni vrsti, ki se poroča.

Člen 2

Obveznosti NCB glede statističnega poročanja

1.   NCB poročajo ECB podatke, določene v Prilogi I, po koledarskih četrtletjih, začnejo pa septembra 2014. Podatki so skladni z načeli in opredelitvami iz ESR 2010.

2.   Zahteve za dodatne podatke zajemajo transakcije in stanja za obdobje od zadnjega četrtletja leta 2012 do referenčnega četrtletja. Ti dodatni podatki se poročajo na podlagi najboljše ocene, zahtevani dodatni podatki iz stolpcev H, H.1 in H.2 tabel 1, 2, 4, in 5 v Prilogi I (dodatni podatki, ki se nanašajo na sektor država in njegove podsektorje) pa se poročajo prostovoljno.

3.   Zahteve za nacionalne podatke, ki so določene v tabelah 1–5 v Prilogi I, zajemajo:

(a)

podatke o transakcijah, stanjih in drugih spremembah obsega (za vrstico 33 tabele 2 „neto finančne transakcije/neto finančna vrednost“ samo transakcije in stanja) za obdobje od zadnjega četrtletja leta 2012 do referenčnega četrtletja; in

(b)

podatke o transakcijah in stanjih za obdobje od prvega četrtletja leta 1999 do tretjega četrtletja leta 2012. Ti podatki se poročajo na podlagi najboljše ocene, zahtevani podatki iz stolpcev J in K tabel 1 in 2 v Prilogi I (razčlenitev gospodinjstev in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva) pa se poročajo prostovoljno

4.   Zahteve za nacionalne podatke, določene v tabelah 6 do 9 v Prilogi I, zajemajo transakcije, stanja in druge spremembe podatkov o obsegu za obdobje od četrtega četrtletja leta 2013 do referenčnega četrtletja.

5.   Nasprotna sektorja „euroobmočje razen domači“ in „rezidenti zunaj euroobmočja“, določena v vrsticah 12–21 tabel 3–9 v Prilogi I, se ustrezno prilagodita, da odražata sestavo euroobmočja na datum poročanja. Ta prilagoditev se opravi vsakokrat, ko država članica uvede euro. Podatki se popravijo v skladu z različnimi zahtevami za podatke, kakor je določeno v odstavkih 3 in 4, na podlagi najboljše ocene.

6.   Ne glede na odstavke 1 do 5 NCB ni treba:

(a)

prenašati podatkov, ki se nanašajo na četrtletja pred prvim četrtletjem leta, v katerem je zadevna država članica pristopila k Evropski uniji;

(b)

prenašati podatkov, navedenih v odstavku 3(b), pred septembrom 2017;

(c)

prenašati podatkov, navedenih v odstavku 4, pred septembrom 2015.

7.   Zahtevanim podatkom, ki so določeni v odstavkih 3 do 5, se priložijo pojasnjevalne informacije o:

(a)

posameznih pomembnejših dogodkih, zaznanih v referenčnem četrtletju, če je obseg teh posameznih pomembnejših dogodkov najmanj 0,2 % četrtletnega bruto domačega proizvoda euroobmočja, ali če te informacije zahteva ECB; in

(b)

razlogih za popravke v primerjavi z zadnjimi nacionalnimi podatki, prenesenimi ECB v okviru te smernice, če je obseg sprememb podatkov, ki jih povzročijo ti popravki, najmanj 0,2 % četrtletnega bruto domačega proizvoda euroobmočja, ali če te informacije zahteva ECB.

Člen 3

Prenos in objava podatkov s strani ECB

1.   ECB prenese NCB agregate euroobmočja, ki jih objavi, in nacionalne podatke, zbrane v skladu s členom 2, kakor je navedeno v odstavkih 3 do 5 navedenega člena.

2.   ECB objavi agregate euroobmočja, ki jih pripravi, in nacionalne podatke, ki jih zbere v skladu s členom 2, kakor je navedeno v odstavkih 3 do 5 navedenega člena, kolikor Odbor za statistiko oceni za ustrezno, razen podatkov iz celic v vrsticah 12–21 tabel 3 do 9 v Prilogi I (ki se nanašajo na nasprotna sektorja „euroobmočje razen domači“ in „rezidenti zunaj euroobmočja“).

3.   Za objavo nacionalnih podatkov veljajo naslednje določbe:

(a)

nacionalni podatki se ne objavijo prej kot po sedmih dneh od izteka rokov za prenos, določenih v členu 4; in

(b)

nacionalni podatki, ki se nanašajo na sektor država, se aprila in oktobra vsako leto ne objavijo, dokler Evropska komisija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (6), kakor je bila spremenjena, ne objavi dejanskih podatkov o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem; in

(c)

nacionalni podatki iz člena 2(3)(b) se objavijo skupaj z informacijami, da so ti podatki začasni in/ali ocenjeni, kakor je ustrezno. Taka obravnava se lahko na utemeljeno zahtevo poročevalske NCB razširi na druge nacionalne podatke, zbrane v skladu z odstavkom 2, kakor je navedeno v odstavkih 3 do 5.

Člen 4

Roki

1.   Dodatni podatki, navedeni v členu 2(2), se poročajo ECB v roku, ki ni daljši od 85 koledarskih dni po koncu referenčnega četrtletja. Začenši s prvim prenosom v letu 2017 se dodatni podatki poročajo ECB v roku, ki ni daljši od 82 koledarskih dni po koncu referenčnega četrtletja.

2.   Nacionalni podatki, navedeni v členu 2(3) do (5), in pojasnjevalni metapodatki, navedeni v členu 2(7), se poročajo ECB v roku, ki ni daljši od 100 koledarskih dni po koncu referenčnega četrtletja. Začenši s prvim prenosom v letu 2017 se nacionalni podatki in z njimi povezani metapodatki poročajo ECB v roku, ki ni daljši od 97 koledarskih dni po koncu referenčnega četrtletja.

3.   Podatke, navedene v členu 3(1), ECB prenese NCB najkasneje na delovni dan ECB, ki sledi dnevu, ko ECB objavi podatke.

Člen 5

Sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi

1.   Kadar je vir nekaterih ali vseh podatkov in informacij, navedenih v členu 2, v pristojnosti nacionalnih organov, ki niso NCB, si NCB prizadevajo vzpostaviti trajno ureditev sodelovanja s temi organi, da se zagotovi prenos podatkov, ki je skladen s standardi in zahtevami iz te smernice, razen če je enak rezultat že dosežen na podlagi obstoječe nacionalne zakonodaje.

2.   Če NCB v okviru tega sodelovanja ne more izpolniti zahtev iz členov 2 in 4, ker ji pristojni nacionalni organ ni zagotovil potrebnih podatkov ali informacij, ECB in NCB zadevo preučita skupaj s tem nacionalnim organom, da bi zagotovili pravočasno razpoložljivost informacij.

Člen 6

Standard za prenos

Zahtevane statistične informacije se dajo ECB na voljo v obliki, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II. Ta zahteva ne preprečuje uporabe drugih načinov prenosa statističnih informacij ECB kot nadomestne rešitve, dogovorjene med ECB in NCB.

Člen 7

Kakovost

1.   ECB in NCB spremljajo in spodbujajo kakovost podatkov, ki se poročajo ECB.

2.   Izvršilni odbor ECB letno poroča Svetu ECB o kakovosti četrtletnih finančnih računov. Poročilo obravnava najmanj zajetje podatkov, stopnjo njihove usklajenosti z ustreznimi opredelitvami in obseg popravkov.

Člen 8

Poenostavljen postopek spreminjanja

Izvršilni odbor ECB je upravičen, da ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko izvede tehnične spremembe prilog k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. Izvršilni odbor o kateri koli taki spremembi brez nepotrebnega odlašanja obvesti Svet ECB.

Člen 9

Razveljavitev

Smernica ECB/2002/7 se razveljavi s 1. septembrom 2014. Sklicevanja na razveljavljeno smernico se razlagajo kot sklicevanja na to smernico.

Člen 10

Končni določbi

1.   Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

2.   Ta smernica začne učinkovati 1. septembra 2014.

V Frankfurtu na Majni, 25. julija 2013

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 334, 11.12.2002, str. 24.

(2)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(3)  UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(4)  Dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(5)  Dostopno na spletni strani ECB.

(6)  UL L 145, 10.6.2009, str. 1.


PRILOGA I

ZAHTEVE ZA POROČANJE PODATKOV

Povzetek zahtev za podatke

Člen

Vsebina

Tabele

Vrsta podatkov

Referenčno obdobje

Datum prvega poročanja

Roki

Opombe

Stanja

Transakcije

Druge spremembe obsega

2(2)

4(1)

Dodatni podatki; samo črno osenčene celice

T1

stanja

T2

obveznosti

T4

kratkoročna posojila (okk)

T5

dolgoročna posojila (okk)

Image

Image

 

Od četrtega četrtletja 2012 naprej

September 2014

Do decembra 2016: t + 85

Od marca 2017 naprej: t + 82

Najboljše ocene

Črno osenčene celice v stolpcih H, H.1 in H.2 prostovoljno

2(3)(a)

2(5)

3(2)

3(3)

(a), (b)

4(2)

Nacionalni podatki; vse celice

T1

stanja

T2

obveznosti

T3

vloge (okk)

T4

kratkoročna posojila (okk)

T5

dolgoročna posojila (okk)

Image

Image

Image

Od četrtega četrtletja 2012 naprej

September 2014

Do decembra 2016: t + 100

Od marca 2017 naprej: t + 97

Skupaj z metapodatki

Podatki v vrsticah 12–21 v T3–T5 se prilagodijo, da odražajo sestavo euroobmočja; na podlagi najboljše ocene

Podatki v vrsticah 12–21 v T3–T5 se ne objavijo

2(3)

(b)

2(5)

3(2)

3(3)(c)

4(2)

Nacionalni podatki; vse celice

T1

stanja

T2

obveznosti

T3

vloge (okk)

T4

kratkoročna posojila (okk)

T5

dolgoročna posojila (okk)

Image

Image

 

Prvo četrtletje 1999–tretje četrtletje 2012

September 2017

Do decembra 2016: t + 100

Od marca 2017 naprej: t + 97

Najboljše ocene

Stolpca J in K v T1 in T2 prostovoljno

Skupaj z metapodatki

Podatki v vrsticah 12–21 v T3–T5 se prilagodijo, da odražajo sestavo euroobmočja; na podlagi najboljše ocene

Podatki v vrsticah 12–21 v T3–T5 se ne objavijo

2(4)

2(5)

3(2)

3(3)

(a), (b)

4(2)

Nacionalni podatki; vse celice

T6

kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (okk)

T7

dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (okk)

T8

delnice, ki kotirajo na borzi (okk)

T9

delnice investicijskih skladov (okk)

Image

Image

Image

Od četrtega četrtletja 2013 naprej

September 2015

Do decembra 2016: t + 100

Od marca 2017 naprej: t + 97

Skupaj z metapodatki

Podatki v vrsticah 12–21 se prilagodijo, da odražajo sestavo euroobmočja; na podlagi najboljše ocene

Podatki v vrsticah 12–21 v T3–T5 se ne objavijo


Tabela 1

Finančna sredstva  (1), (2)

 

 

 

A

B

C

D

E

F

G

H

H.1

H.2

I

J

K

L

Sektor upnika

Finančni instrument

 

Skupaj

(S.1)

Rezidenti

Tujina

(S.2)

Nefinančne družbe

(S.11)

MFI (3)

(S.121+…+S.123)

Investicijski skladi razen SDT (4)

(S.124)

Druge finančne institucije

(S.125+…+S.127)

Zavarovalne družbe

(S.128)

Pokojninski skladi

(S.129)

Država

Gospodinjstva in NPISG (5)

Skupaj

(S.13)

Centralna država

(S.1311)

Skladi socialne varnosti

(S.1314)

Skupaj

(S.14+S.15)

Gospodinjstva

(S.14)

NPISG (5)

(S.15)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Skupaj sredstva (F)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Denarno zlato in PPČ (F.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

Denarno zlato (F.11)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

Posebne pravice črpanja (F.12)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

Gotovina in vloge (F.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

Gotovina (F.21)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

Vloge (F.22+F.29)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

Prenosljive vloge (F.22)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

Druge vloge (F.29)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

Dolžniški vrednostni papirji (F.3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (F.31)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (F.32)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13

Posojila (F.4)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14

Kratkoročna posojila (F.41)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15

Dolgoročna posojila (F.42)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16

Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov (F.5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

17

Lastniški kapital (F.51)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

18

Delnice, ki kotirajo na borzi (F.511)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

19

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital (F.512+F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

20

Delnice, ki ne kotirajo na borzi (F.512)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

21

Drug lastniški kapital (F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

22

Delnice investicijskih skladov (F.52)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

23

Delnice SDT (F.521)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

24

Delnice investicijskih skladov, razen SDT (F.522)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

25

Sheme zavarovanja ter pokojninske in standardizirane jamstvene sheme (F.6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

26

Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja (F.61) in rezervacije za terjatve v okviru standardiziranih jamstev (F.66)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

27

Pravice do življenjskega zavarovanja in vseživljenjske rente (F.62)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

28

Pokojninske pravice (F.63), terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov (F.64), pravice do nepokojninskih prejemkov (F.65)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

29

Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene (F.7)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

30

Druge terjatve (F.8)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

31

Komercialni krediti in predujmi (F.81)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

32

Druge terjatve, razen komercialnih kreditov in predujmov (F.89)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 2

Obveznosti  (6), (7)

 

 

 

A

B

C

D

E

F

G

H

H.1

H.2

I

J

K

L

Sektor upnika

Finančni instrument

 

Skupaj

(S.1)

Rezidenti

Tujina

(S.2)

Nefinančne družbe

(S.11)

MFI (8)

(S.121+…+S.123)

Investicijski skladi razen SDT (9) (S.124)

(S.124)

Druge finančne institucije

(S.125+…+S.127)

Zavarovalne družbe

(S.128)

Pokojninski skladi

(S.129)

Država

Gospodinjstva in NPISG (10)

Skupaj

(S.13)

Centralna država

(S.1311)

Skladi socialne varnosti

(S.1314)

Skupaj

(S.14+S.15)

Gospodinjstva

(S.14)

NPISG (10)

(S.15)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Skupaj obveznosti (F)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Denarno zlato in PPČ (F.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

Denarno zlato (F.11)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

Posebne pravice črpanja (F.12)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

Gotovina in vloge (F.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

Gotovina (F.21)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

Vloge (F.22+F.29)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

Prenosljive vloge (F.22)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

Druge vloge (F.29)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

Dolžniški vrednostni papirji (F.3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (F.31)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (F.32)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13

Posojila (F.4)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14

Kratkoročna posojila (F.41)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15

Dolgoročna posojila (F.42)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16

Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov (F.5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

17

Lastniški kapital (F.51)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

18

Delnice, ki kotirajo na borzi (F.511)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

19

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital (F.512+F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

20

Delnice, ki ne kotirajo na borzi (F.512)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

21

Drug lastniški kapital (F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

22

Delnice investicijskih skladov (F.52)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

23

Delnice SDT (F.521)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

24

Delnice investicijskih skladov, razen SDT (F.522)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

25

Sheme zavarovanja ter pokojninske in standardizirane jamstvene sheme (F.6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

26

Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja (F.61) in rezervacije za terjatve v okviru standardiziranih jamstev (F.66)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

27

Pravice do življenjskega zavarovanja in vseživljenjske rente (F.62)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

28

Pokojninske pravice (F.63), terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov (F.64), pravice do nepokojninskih prejemkov (F.65)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

29

Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene (F.7)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

30

Druge obveznosti (F.8)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

31

Komercialni krediti in predujmi (F.81)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

32

Druge obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov (F.89)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

33

Neto finančne transakcije/neto finančna vrednost

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 3

Vloge (F.22+F.29) (11), (12)

 

 

 

A

B

C

Sektor dolžnika

Sektor upnika

 

Rezidenti

 

Skupaj

(S.1) (12)

MFI (13)

(S.121+…+S.123)

Država

(S.13)

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

2

Rezidenti

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

3

S.11

 

 

 

 

4

S.121+…+S.123

 

 

 

 

5

S.124

 

 

 

 

6

S.125+S.126+S.127

 

 

 

 

7

S.128

 

 

 

 

8

S.129

 

 

 

 

9

S.13

 

 

 

 

10

S.14+S.15

 

 

 

 

11

Nerezidenti

Skupaj (S.2)

 

 

 

 

12

Euroobmočje razen domači

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

13

S.11

 

 

 

 

14

S.121+…+S.123

 

 

 

 

15

S.124

 

 

 

 

16

S.125+S.126+S.127

 

 

 

 

17

S.128

 

 

 

 

18

S.129

 

 

 

 

19

S.13

 

 

 

 

20

S.14+S.15

 

 

 

 

21

Rezidenti zunaj euroobmočja

 

 

 

 


Tabela 4

Kratkoročna posojila (F.41) (14)

 

 

 

A

B

C

D

E

F

G

H

H.1

I

Sektor upnika

Sektor dolžnika

 

Rezidenti

 

Skupaj

Nefinančne družbe

(S.11)

MFI (15)

(S.121+…+S.123)

Investicijski skladi razen SDT (16)

(S.124)

Druge finančne institucije

(S.125+…+S.127)

Zavarovalne družbe

(S.128)

Pokojninski skladi

(S.129)

Država

Gospodinjstva, vključno z NPISG (17)

(S.14+S.15)

Skupaj

(S.13)

Centralna država

(S.1311)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Rezidenti

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Nerezidenti

Skupaj (S.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12

Euroobmočje razen domači

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

17

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

18

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

19

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

20

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

21

Rezidenti zunaj euroobmočja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 5

Dolgoročna posojila (F.42)  (18)

 

 

 

A

B

C

D

E

F

G

H

H.1

I

Sektor upnika

Sektor dolžnika

 

Rezidenti

 

Skupaj

Nefinančne družbe

(S.11)

MFI (19)

(S.121+…+S.123)

Investicijski skladi razen SDT (20)

(S.124)

Druge finančne institucije

(S.125+…+S.127)

Zavarovalne družbe

(S.128)

Pokojninski skladi

(S.129)

Država

Gospodinjstva, vključno z NPISG (21)

(S.14+S.15)

Skupaj

(S.13)

Centralna država

(S.1311)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Rezidenti

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Nerezidenti

Skupaj (S.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12

Euroobmočje razen domači

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

17

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

18

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

19

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

20

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

21

Rezidenti zunaj euroobmočja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 6

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (F.31)  (22)

 

 

 

A

B

C

D

E

F

G

H

I

Sektor upnika

Sektor dolžnika

 

Rezidenti

 

Skupaj

Nefinančne družbe

(S.11)

MFI (23)

(S.121+…+S.123)

Investicijski skladi razen SDT (24)

(S.124)

Druge finančne institucije

(S.125+…+S.127)

Zavarovalne družbe

(S.128)

Pokojninski skladi

(S.129)

Država

(S.13)

Gospodinjstva, vključno z NPISG (25)

(S.14+S.15)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Rezidenti

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Nerezidenti

Skupaj (S.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12

Euroobmočje razen domači

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

17

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

18

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

19

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

20

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

21

Rezidenti zunaj euroobmočja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 7

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (F.32)  (26)

 

 

 

A

B

C

D

E

F

G

H

I

Sektor upnika

Sektor dolžnika

 

Rezidenti

 

Skupaj

Nefinančne družbe

(S.11)

MFI (27)

(S.121+…+S.123)

Investicijski skladi razen SDT (28)

(S.124)

Druge finančne institucije

(S.125+…+S.127)

Zavarovalne družbe

(S.128)

Pokojninski skladi

(S.129)

Država

(S.13)

Gospodinjstva, vključno z NPISG (29)

(S.14+S.15)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Rezidenti

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Nerezidenti

Skupaj (S.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12

Euroobmočje razen domači

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

17

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

18

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

19

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

20

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

21

Rezidenti zunaj euroobmočja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 8

Delnice, ki kotirajo na borzi (F.511)  (30)

 

 

 

A

B

C

D

E

F

G

H

I

Sektor upnika

Sektor dolžnika

 

Rezidenti

 

Skupaj

Nefinančne družbe

(S.11)

MFI (31)

(S.121+…+S.123)

Investicijski skladi razen SDT (32)

(S.124)

Druge finančne institucije

(S.125+…+S.127)

Zavarovalne družbe

(S.128)

Pokojninski skladi

(S.129)

Država

(S.13)

Gospodinjstva, vključno z NPISG (33)

(S.14+S.15)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Rezidenti

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Nerezidenti

Skupaj (S.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12

Euroobmočje razen domači

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

17

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

18

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

19

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

20

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

21

Rezidenti zunaj euroobmočja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 9

Delnice ali enote investicijskih skladov (F.52)  (34)

 

 

 

A

B

C

D

E

F

G

H

I

Sektor upnika

Sektor dolžnika

 

Rezidenti

 

Skupaj

Nefinančne družbe

(S.11)

MFI (35)

(S.121+…+S.123)

Investicijski skladi razen SDT (36)

(S.124)

Druge finančne institucije

(S.125+…+S.127)

Zavarovalne družbe

(S.128)

Pokojninski skladi

(S.129)

Država

(S.13)

Gospodinjstva, vključno z NPISG (37)

(S.14+S.15)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Rezidenti

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Nerezidenti

Skupaj (S.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12

Euroobmočje razen domači

Skupaj (S.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13

S.11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14

S.121+…+S.123

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15

S.124

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16

S.125+…+S.127

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

17

S.128

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

18

S.129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

19

S.13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

20

S.14+S.15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

21

Rezidenti zunaj euroobmočja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  Zahteve za podatke o stanjih, transakcijah in drugih spremembah obsega so enake, razen pri denarnem zlatu (F.11) kot postavki stanja tujina, kjer se zahtevajo samo podatki o transakcijah in drugih spremembah obsega.

(2)  Za klasifikacijo institucionalnih sektorjev (poglavje 2 ESR 2010) ter finančnih transakcij, drugih sprememb obsega in bilanc stanja (poglavja 5, 6 in 7 ESR 2010) se uporabljajo oznake ESR 2010.

(3)  Denarne finančne institucije (MFI; S.121+S.122+S.123).

(4)  Sklad denarnega trga (SDT; S.123).

(5)  Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG; S.15).

(6)  Zahteve za podatke o stanjih, transakcijah in drugih spremembah obsega so enake, razen pri denarnem zlatu (F.11) kot postavki stanja tujina, kjer se zahtevajo samo podatki o transakcijah in drugih spremembah obsega.

(7)  Za klasifikacijo institucionalnih sektorjev (poglavje 2 ESR 2010) ter finančnih transakcij, drugih sprememb obsega in bilanc stanja (poglavja 5, 6 in 7 ESR 2010) se uporabljajo oznake ESR 2010.

(8)  Denarne finančne institucije (MFI; S.121+S.122+S.123).

(9)  Sklad denarnega trga (SDT; S.123).

(10)  Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG; S.15).

(11)  Zahteve za podatke o stanjih, transakcijah in drugih spremembah obsega so enake.

(12)  V skladu z ESR 2010 (odstavek 5.79) so vloge pogodbe, ki jih ponujajo institucije, ki sprejemajo vloge (tj. S.121 in S.122), in v nekaterih primerih centralna država. Poleg tega odstavek 5.86 določa, da so med vloge vključeni vračljiva dodatna plačila in kratkoročni dogovori o ponovnem odkupu, ki so obveznosti MFI (tj. S.121, S.122 in S.123).

(13)  Denarne finančne institucije (MFI; S.121+S.122+S.123).

(14)  Zahteve za podatke o stanjih, transakcijah in drugih spremembah obsega so enake.

(15)  Denarne finančne institucije (MFI; S.121+S.122+S.123). V skladu z ESR 2010 (odstavek 5.118) je treba kratkoročna posojila, odobrena institucijam, ki sprejemajo vloge (S.121+S.122), razvrstiti kot vloge (F.22 ali F.29).

(16)  Skladi denarnega trga (SDT; S.123).

(17)  Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG; S.15).

(18)  Zahteve za podatke o stanjih, transakcijah in drugih spremembah obsega so enake.

(19)  Denarne finančne institucije (MFI; S.121+S.122+S.123).

(20)  Sklad denarnega trga (SDT; S.123).

(21)  Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG; S.15).

(22)  Zahteve za podatke o stanjih, transakcijah in drugih spremembah obsega so enake.

(23)  Denarne finančne institucije (MFI; S.121+S.122+S.123).

(24)  Sklad denarnega trga (SDT; S.123).

(25)  Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG; S.15).

(26)  Zahteve za podatke o stanjih, transakcijah in drugih spremembah obsega so enake.

(27)  Denarne finančne institucije (MFI; S.121+S.122+S.123).

(28)  Sklad denarnega trga (SDT; S.123).

(29)  Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG; S.15).

(30)  Zahteve za podatke o stanjih, transakcijah in drugih spremembah obsega so enake.

(31)  Denarne finančne institucije (MFI; S.121+S.122+S.123).

(32)  Sklad denarnega trga (SDT; S.123).

(33)  Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG; S.15).

(34)  Zahteve za podatke o stanjih, transakcijah in drugih spremembah obsega so enake.

(35)  Denarne finančne institucije (MFI; S.121+S.122+S.123).

(36)  Sklad denarnega trga (SDT; S.123).

(37)  Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG; S.15).


PRILOGA II

PRENOS PODATKOV EVROPSKI CENTRALNI BANKI

Nacionalne centralne banke (NCB) uporabljajo za elektronski prenos statističnih informacij, ki jih zahteva Evropska centralna banka (ECB), rešitve, ki jih zagotavlja Evropski sistem centralnih bank (ESCB) in temeljijo na informacijski infrastrukturi ESCB. Izmenjava podatkov znotraj ESCB temelji na formatu za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov (SDMX). Ta zahteva ne preprečuje uporabe drugih načinov prenosa statističnih informacij ECB kot dogovorjene nadomestne rešitve.

NCB upoštevajo spodaj navedena priporočila, da se zagotovi zadovoljivo delovanje prenosa podatkov:

(i)

Popolnost: NCB poročajo vse zahtevane ključe. Opustitev poročanja ključev ali poročanje ključev, ki niso uvrščeni na seznam, se bo štelo za nepopolno poročanje. Če manjka kak podatek opazovanja, se to zabeleži z uporabo ustrezne oznake statusa opazovanja.

(ii)

Računovodske enakosti in dogovor o označevanju podatkov: NCB morajo izvesti pravila preverjanja, preden prenesejo podatke ECB.

Kadar so popravki narejeni samo na nekaterih ključih, se pravila preverjanja uporabijo za celotno poročilo.