24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/1

(1)

Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe, pomeni državno pomoč, ki jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Vendar lahko v skladu s členom 109 Pogodbe Svet določi vrste pomoči, ki so iz zahteve glede priglasitve izvzete. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) Pogodbe sprejme uredbe glede navedenih vrst državne pomoči. Na podlagi Uredbe (ES) št. 994/98 je Svet v skladu s členom 109 Pogodbe sklenil, da pomoč de minimis lahko tvori takšno vrsto pomoči. Na tej podlagi se šteje, da pomoč de minimis, ki je pomoč, ki ne presega določenega zneska in je dodeljena v določenem obdobju enotnemu podjetju, ne izpolnjuje vseh meril iz člena 107(1) Pogodbe in se zato postopek priglasitve zanjo ne uporablja.

(2)

Komisija je v številnih sklepih pojasnila pojem pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe. Navedla je tudi svojo politiko glede zgornje meje pomoči de minimis, pod katero se lahko šteje, da se člen 107(1) Pogodbe ne uporablja, najprej v obvestilu o pravilu de minimis za državno pomoč (3) ter nato še v uredbah Komisije (ES) št. 69/2001 (4) in (ES) št. 1998/2006 (5). Glede na izkušnje, pridobljene z uporabo Uredbe (ES) št. 1998/2006, se zdi primerno, da se revidirajo nekateri pogoji, določeni z navedeno uredbo, in da se jo nadomesti.

(3)

Primerno je ohraniti zgornjo mejo 200 000 EUR za znesek pomoči de minimis, ki jo lahko prejme enotno podjetje na državo članico v katerem koli obdobju treh let. Ta zgornja meja je še vedno potrebna, da za vsak ukrep, ki sodi v to uredbo, lahko velja, da ne vpliva na trgovino med državami članicami in ne izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco.

(4)

Za namene pravil o konkurenci iz Pogodbe je podjetje vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način financiranja (6). Sodišče Evropske unije je odločilo, da bi bilo treba vse subjekte, ki jih nadzira (na pravni ali dejanski podlagi) isti subjekt, obravnavati kot enotno podjetje (7). Zaradi pravne varnosti in za zmanjšanje upravnega bremena bi morala ta uredba zagotoviti izčrpen seznam jasnih meril za določitev, kdaj se dve podjetji ali več znotraj iste države članice obravnavata(-jo) kot enotno podjetje. Komisija je izmed natančno določenih meril za opredelitev „povezanih podjetij“ v opredelitvi malih ali srednjih podjetij (MSP) iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (8) in Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 (9) izbrala merila, ki ustrezajo namenu te uredbe. S temi merili so javni organi že seznanjeni in bi jih bilo treba glede na področje uporabe te uredbe uporabljati za MSP in velika podjetja. Z navedenimi merili bi bilo treba zagotoviti, da se za uporabo pravila o pomoči de minimis skupina povezanih podjetij šteje za enotno podjetje, da pa se podjetja, ki med seboj nimajo nobene povezave razen dejstva, da so vsa neposredno povezana z istim javnim organom ali organi, ne obravnavajo kot podjetja, ki so povezana med seboj. Zato se upošteva posebni položaj podjetij, ki jih nadzira(-jo) isti javni organ(-i), ki lahko samostojno odloča(-jo).

(5)

Da bi se upoštevala povprečna majhna velikost podjetij, ki delujejo v sektorju cestnega tovornega prometa, je primerno določiti zgornjo mejo na 100 000 EUR za podjetja, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz. Zagotavljanje integriranih storitev, pri čemer je dejanski prevoz le en element, kot so selitvene storitve, poštne ali kurirske storitve ali storitve zbiranja ali obdelave odpadkov, se ne bi smelo šteti za prevozno storitev. Zaradi presežnih zmogljivosti v sektorju cestnega tovornega prometa ter ciljev prometne politike v zvezi s cestnimi zastoji in prevozom tovora bi bilo treba pomoč za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz, izključiti iz področja uporabe te uredbe. Glede na razvoj sektorja cestnega potniškega prometa ni več primerno, da se zanj uporablja nižja zgornja meja.

(6)

Ker v sektorjih primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, ribištva in ribogojstva veljajo posebni predpisi in ker obstaja možnost, da bi zneski pomoči, ki so manjši od zneskov, navedenih v tej uredbi, vseeno lahko izpolnili merila iz člena 107(1) Pogodbe, se ta uredba za zadevne sektorje ne bi smela uporabljati.

(7)

Na podlagi podobnosti med predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov ter nekmetijskih proizvodov bi se morala ta uredba ob izpolnjevanju določenih pogojev uporabljati za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Niti dejavnosti na kmetiji, ki so potrebne za pripravo proizvoda za prvo prodajo, kot so žetev, spravilo in mlatenje žit ali pakiranje jajc, niti prva prodaja prodajnim posrednikom ali predelovalcem se v tem primeru ne bi smele šteti za predelavo ali trženje.

(8)

Sodišče Evropske unije je odločilo, da države članice po tem, ko Unija izda predpise za vzpostavitev skupne ureditve trga v določenem sektorju kmetijstva, ne smejo sprejeti nobenih ukrepov, ki bi lahko to ureditev trga omajali ali uvedli izjeme (10). Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine kupljenih proizvodov ali proizvodov, danih na trg. Prav tako se ne bi smela uporabiti za podporo, ki je povezana z obveznostjo, da se pomoč deli s primarnimi proizvajalci.

(9)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za izvozno pomoč ali pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. Zlasti se ne bi smela uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugih državah članicah ali tretjih državah. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se običajno ne šteje za izvozno pomoč.

(10)

Triletno obdobje, ki se upošteva za namene te uredbe, bi bilo treba oceniti za vsak primer posebej, tako da se pri vsaki novi dodelitvi pomoči de minimis upošteva skupni znesek pomoči de minimis, ki je bila dodeljena v zadevnem poslovnem letu ter v predhodnih dveh poslovnih letih.

(11)

Kadar podjetje opravlja dejavnost v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, kakor tudi v drugih sektorjih ali opravlja še druge dejavnosti, bi se morala ta uredba uporabljati za te druge sektorje ali dejavnosti, če zadevna država članica na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti na izključenih sektorjih nimajo koristi od pomoči de minimis. Isto načelo bi bilo treba uporabiti za podjetje, dejavno v sektorjih, za katere se uporabljajo nižje zgornje meje de minimis. Če ni mogoče zagotoviti, da so dejavnosti v sektorjih, za katere se uporabljajo nižje zgornje meje de minimis, deležne pomoči de minimis le do teh nižjih zgornjih mej, bi bilo treba uporabiti najnižjo zgornjo mejo za vse dejavnosti podjetja.

(12)

Ta uredba bi morala določiti pravila, ki bi onemogočila izogibanje največjim intenzivnostim pomoči, kakor so določene v posebnih uredbah ali sklepih Komisije. Morala bi določiti tudi jasna pravila o kumulaciji, ki so enostavna za uporabo.

(13)

Ta uredba ne izključuje možnosti, da se ukrep ne bi štel za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, in sicer iz razlogov, ki niso določeni v tej uredbi, na primer zato, ker je ukrep v skladu z načelom udeleženca v tržnem gospodarstvu ali ker ne vključuje prenosa državnih sredstev. Zlasti sredstva Unije, ki jih centralno upravlja Komisija in ki niso neposredno ali posredno pod nadzorom države članice, ne predstavljajo državne pomoči in se jih ne bi smelo upoštevati pri ugotavljanju, ali se zadevna zgornja meja upošteva.

(14)

Zaradi preglednosti, enake obravnave in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati le za pomoč de minimis, za katero je mogoče bruto ekvivalent nepovratnih sredstev natančno izračunati vnaprej in brez vsakršne potrebe po oceni tveganja („pregledna pomoč“). Takšen natančen izračun se lahko na primer izvede za nepovratna sredstva, subvencionirane obrestne mere, limitirane davčne oprostitve ali druge instrumente, ki določajo omejitev in tako zagotovijo, da se ustrezna zgornja meja ne preseže. Določitev omejitve pomeni, da mora država članica, dokler ni znan natančen znesek pomoči, predpostavljati, da je znesek enak omejitvi, ter tako zagotoviti, da več ukrepov pomoči skupaj ne presega zgornje meje, določene v tej uredbi, in uporabiti pravila o kumulaciji.

(15)

Zaradi preglednosti, enake obravnave in pravilne uporabe zgornje meje pomoči de minimis bi morale vse države članice uporabljati enak način izračuna. Za lažji izračun bi bilo treba zneske pomoči, ki se ne dodelijo v obliki denarnih nepovratnih sredstev, pretvoriti v njihov bruto ekvivalent nepovratnih sredstev. Za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev preglednih vrst pomoči, ki niso nepovratna sredstva, ali pomoči, plačljivih v več obrokih, je treba uporabiti tržne obrestne mere, ki veljajo ob dodelitvi take pomoči. Za enotno, pregledno in enostavno uporabo pravil o državni pomoči bi morale biti tržne obrestne mere, ki se uporabljajo za namene te uredbe, referenčne mere, kakor so opredeljene v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (11).

(16)

Pomoč v obliki posojil, vključno s pomočjo de minimis za financiranje tveganja v obliki posojil, bi se morala šteti za pregledno pomoč de minimis, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi tržnih obrestnih mer, ki so veljale ob dodelitvi pomoči. Za poenostavitev obravnavanja manjših kratkoročnih posojil naj se s to uredbo določi jasno pravilo, ki je preprosto uporabljivo in ki upošteva tako znesek kot tudi trajanje posojila. Na podlagi izkušenj Komisije se posojila, zavarovana z zavarovanjem, ki pokriva vsaj 50 % posojila, in ne presegajo bodisi 1 000 000 EUR in petletnega trajanja bodisi 500 000 EUR in desetletnega trajanja, lahko štejejo za posojilo, katerega bruto ekvivalent nepovratnih sredstev ne presega zgornje meje de minimis. Glede na težave, povezane z določanjem bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, dodeljenih podjetjem, ki morebiti niso sposobna vrniti posojila, se to pravilo za taka podjetja ne bi smelo uporabljati.

(17)

Pomoč v obliki kapitalskih injekcij se ne bi smela šteti za pregledno pomoč de minimis, razen če skupni znesek injekcije javnega kapitala ne presega zgornje meje pomoči de minimis. Pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja v obliki naložb lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala iz smernic o financiranju tveganja (12) se ne bi smela obravnavati kot pregledna pomoč de minimis, razen če zadevni ukrep zagotavlja kapital, ki ne presega zgornje meje pomoči de minimis.

(18)

Pomoč v obliki jamstev, vključno s pomočjo de minimis za financiranje tveganja v obliki jamstev, bi bilo treba šteti za pregledno, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana iz obvestila Komisije za ustrezno vrsto podjetja (13). Za poenostavitev obravnavanja kratkoročnih jamstev za zavarovanje do 80 % razmeroma majhnega posojila naj se s to uredbo določi jasno pravilo, ki je preprosto uporabljivo in ki upošteva tako znesek zadevnega posojila kot tudi trajanje jamstva. To pravilo se ne sme uporabljati v primeru jamstev za zadevne transakcije, ki niso posojilo, kot je v primeru jamstva za transakcije lastniškega kapitala. Kadar jamstvo ne presega 80 % zadevnega posojila in znesek jamstva hkrati ne presega 1 500 000 EUR ter trajanje jamstva obenem ne presega pet let, se lahko šteje za tako, katerega bruto ekvivalent nepovratnih sredstev ne presega zgornje meje de minimis. Enako velja, kadar jamstvo ne presega 80 % zadevnega posojila in znesek jamstva hkrati ne presega 750 000 EUR ter trajanje jamstva obenem ne presega deset let. Poleg tega lahko države članice za izračun bruto ekvivalenta jamstev uporabijo metodologijo, ki je bila Komisiji priglašena v skladu s katero od drugih, tedaj veljavnih uredb Komisije s področja državnih pomoči in ki jo je Komisija sprejela za tako, ki ustreza Obvestilu o poroštvih oziroma kateremu koli od naslednjih obvestil, pod pogojem, da se sprejeta metodologija izrecno nanaša na vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v okviru uporabe te uredbe. Glede na težave, povezane z določanjem bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, dodeljenih podjetjem, ki morebiti niso sposobna vrniti posojila, se to pravilo za taka podjetja ne bi smelo uporabljati.

(19)

Kadar se shema pomoči de minimis izvaja prek finančnih posrednikov, bi bilo treba zagotoviti, da ti ne prejmejo nobene državne pomoči. To se lahko na primer doseže tako, da se od finančnih posrednikov, ki so upravičeni do državnega jamstva, zahteva plačilo trgu primerne premije ali da vse ugodnosti v celoti prenesejo na končne upravičence oziroma da se zgornja meja pomoči de minimis in ostali pogoji iz te uredbe upoštevajo tudi na ravni posrednikov.

(20)

Po priglasitvi s strani države članice lahko Komisija preveri, ali ukrep, ki ni v obliki nepovratnih sredstev, posojila, jamstva, kapitalske injekcije ali ukrepa za financiranje tveganja v obliki naložb lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, vodi do bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, ki ne presega zgornje meje pomoči de minimis in bi zato lahko spadal na področje uporabe te uredbe.

(21)

Dolžnost Komisije je, da poskrbi za izpolnjevanje pravil o državni pomoči, države članice pa bi morale v skladu z načelom sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji olajšati izvajanje te naloge z vzpostavitvijo potrebnih orodij za zagotovitev, da skupni znesek pomoči de minimis, dodeljene enotnemu podjetju po pravilu de minimis, ne preseže splošne dopustne zgornje meje. Zato bi morale države članice pri dodeljevanju pomoči de minimis zadevno podjetje obvestiti o znesku dodeljene pomoči de minimis in navesti, da gre za pomoč de minimis, ter se pri tem izrecno sklicevati na to uredbo. Za zagotovitev, da se ne preseže ustrezna zgornja meja in da se zadosti pravilom o kumulaciji, je treba od držav članic zahtevati, da nadzorujejo odobreno pomoč. Za zadostitev tej obveznosti bi morala zadevna država članica pred dodelitvijo take pomoči od podjetja prejeti izjavo o drugi pomoči de minimis na podlagi te uredbe ali drugih uredb de minimis, ki jo je podjetje prejelo v zadevnem poslovnem letu in v predhodnih dveh poslovnih letih. Alternativno bi moralo biti mogoče, da država članica vzpostavi centralni register, ki vsebuje popolne informacije o dodeljeni pomoči de minimis, in preveri, da kakršna koli nova odobrena pomoč ne presega ustrezne zgornje meje.

(22)

Vsaka država članica bi morala pred dodelitvijo kakršne koli nove pomoči de minimis zagotoviti, da nova pomoč v navedeni državi članici ne bo presegla zgornje meje pomoči de minimis ter da so izpolnjeni preostali pogoji iz te uredbe.

(23)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije ter zlasti zaradi na splošno pogosto potrebnega ponovnega pregledovanja politike državne pomoči bi bilo treba obdobje uporabe te uredbe omejiti. Če se ta uredba po poteku veljavnosti ne podaljša, bi bilo treba državam članicam omogočiti šestmesečno prilagoditveno obdobje v zvezi s pomočjo de minimis iz te uredbe –

(a)

pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim na področju ribištva in akvakulture, kakor ju zajema Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 (14);

(b)

pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov;

(c)

pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, v primerih:

(d)

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(e)

pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.

(a)

„kmetijski proizvodi“ pomenijo proizvode, navedene v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov akvakulture, ki jih ureja Uredba (ES) št. 104/2000;

(b)

„predelava kmetijskih proizvodov“ pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

(c)

„trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kakršen koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu ter vseh dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih.

(a)

podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;

(b)

podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;

(c)

podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;

(d)

podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

(a)

upravičenec ni v insolvenčnem postopku niti ne izpolnjuje v nacionalnem pravu določenih pogojev za uvedbo insolvenčnega postopka na predlog njegovih upnikov. V primeru večjih podjetij mora biti upravičenec v položaju, primerljivem kreditni oceni vsaj B-; in

(b)

je posojilo zavarovano z zavarovanjem, ki pokriva vsaj 50 % posojila, in posojilo znaša bodisi 1 000 000 EUR (oziroma 500 000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) za obdobje petih let bodisi 500 000 EUR (oziroma 250 000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) za obdobje desetih let; če je posojilo nižje od teh zneskov in/ali je dodeljeno za manj kot pet oziroma deset let, se bruto ekvivalent tega posojila izračuna kot odgovarjajoči delež ustrezne zgornje meje iz člena 3(2); ali

(c)

je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki se je uporabljala ob njihovi dodelitvi.

(a)

upravičenec ni v insolvenčnem postopku niti ne izpolnjuje v nacionalnem pravu določenih pogojev za uvedbo insolvenčnega postopka na predlog njegovih upnikov. V primeru večjih podjetij mora biti upravičenec v položaju, primerljivem kreditni oceni vsaj B-; in

(b)

jamstvo ne presega 80 % zadevnega posojila in bodisi jamstvo znaša 1 500 000 EUR (oziroma 750 000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) ter traja pet let bodisi jamstvo znaša 750 000 EUR (oziroma 375 000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) ter traja deset let; če je jamstvo nižje od teh zneskov in/ali traja manj kot pet oziroma deset let, se bruto ekvivalent tega posojila izračuna kot odgovarjajoči delež ustrezne zgornje meje iz člena 3(2); ali

(c)

je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana iz obvestila Komisije; ali

(d)

je bila pred izvajanjem

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/9

(1)

Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe, pomeni državno pomoč, ki jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Vendar lahko na podlagi člena 109 Pogodbe Svet določi vrste pomoči, ki so iz zahteve glede priglasitve izvzete. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) Pogodbe sprejme uredbe glede navedenih vrst državne pomoči. Na podlagi Uredbe (ES) št. 994/98 je Svet v skladu s členom 109 Pogodbe sklenil, da pomoč de minimis lahko tvori takšno vrsto pomoči. Na tej podlagi se šteje, da pomoč de minimis, ki ne presega določenega zneska, dodeljena v določenem obdobju enotnemu podjetju, ne izpolnjuje vseh meril iz člena 107(1) Pogodbe in se zato postopek priglasitve zanjo ne uporablja.

(2)

Komisija je v številnih sklepih pojasnila pojem pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe. Navedla je tudi svojo politiko glede zgornje meje pomoči de minimis, pod katero se lahko šteje, da se člen 107(1) Pogodbe ne uporablja, najprej v obvestilu o pravilu de minimis za državno pomoč (3) ter nato še v uredbah Komisije (ES) št. 69/2001 (4) in (ES) št. 1998/2006 (5). Zaradi posebnih pravil, ki se uporabljajo v kmetijskem sektorju, in zaradi tveganja, da bi celo nizke stopnje pomoči lahko izpolnjevale merila iz člena 107(1) Pogodbe, je bil kmetijski sektor ali del tega sektorja izključen iz področja uporabe navedenih uredb. Komisija je že sprejela več uredb o pravilih o pomoči de minimis v kmetijskem sektorju, nazadnje Uredbo (ES) št. 1535/2007 (6). Glede na izkušnje, pridobljene z uporabo Uredbe (ES) št. 1535/2007, se zdi primerno revidirati nekatere pogoje, določene v navedeni uredbi, in navedeno uredbo nadomestiti.

(3)

Glede na izkušnje Komisije pri uporabi Uredbe (ES) št. 1535/2007 bi bilo treba najvišji znesek pomoči za enotno podjetje za obdobje treh let povečati na 15 000 EUR, nacionalno omejitev pa na 1 % letne proizvodnje. Navedene nove zgornje meje še vedno zagotavljajo, da za vsak ukrep, ki spada na področje uporabe te uredbe, lahko velja, da ne vpliva na trgovino med državami članicami in ne izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco.

(4)

Za namene pravil o konkurenci iz Pogodbe je podjetje vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način financiranja (7). Sodišče Evropske unije je odločilo, da bi bilo treba vse subjekte, ki jih nadzira (na pravni ali dejanski podlagi) isti subjekt, obravnavati kot enotno podjetje (8). Zaradi pravne varnosti in za zmanjšanje upravnega bremena bi morala ta uredba zagotoviti izčrpen seznam jasnih meril za določitev, kdaj se dve podjetji ali več znotraj iste države članice obravnavata(-jo) kot enotno podjetje. Komisija je izmed natančno določenih meril za opredelitev „povezanih podjetij“ v opredelitvi malih in srednjih podjetij (MSP) iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (9) in Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 (10) izbrala merila, ki ustrezajo namenom te uredbe. S temi merili so javni organi že seznanjeni in bi jih bilo treba glede na področje uporabe te uredbe uporabljati tako za MSP kot za velika podjetja. Z navedenimi merili bi bilo treba zagotoviti, da se za uporabo pravila o pomoči de minimis skupina povezanih podjetij šteje za enotno podjetje, da pa se podjetja, ki so v medsebojnem odnosu samo na podlagi dejstva, da so vsa neposredno povezana z istim javnim organom ali organi, ne obravnavajo kot povezana podjetja. Zato se upošteva posebni položaj podjetij, ki jih nadzira(-jo) isti javni organ(-i), ki lahko samostojno odloča(-jo). Podobno bi morali z navedenimi merili zagotoviti, da se posamezni člani pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb zgolj iz navedenega razloga ne obravnavajo kot povezani, če je v nacionalni zakonodaji določeno, da takšni posamezni člani pridobijo pravice in obveznosti, primerljive s pravicami in obveznostmi posameznih kmetov, ki imajo status nosilca gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov ekonomski, socialni in davčni status, in če navedeni posamezni člani prispevajo h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

(5)

Zaradi podobnosti med dejavnostmi predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov so bile dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov vključene v področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 (11).

(6)

Sodišče Evropske unije je odločilo, da države članice po tem, ko Unija izda predpise za vzpostavitev skupne ureditve trga v določenem sektorju kmetijstva, ne smejo sprejeti nobenih ukrepov, ki bi lahko to ureditev trga omajali ali uvedli izjeme (12). Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine kupljenih proizvodov ali proizvodov, danih na trg. Prav tako se ne bi smela uporabiti za podporo, ki je povezana z obveznostjo, da se pomoč deli s primarnimi proizvajalci.

(7)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za izvozno pomoč ali pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. Zlasti se ne bi smela uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugih državah članicah ali tretjih državah. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se običajno ne šteje za izvozno pomoč.

(8)

Triletno obdobje, ki se upošteva za namene te uredbe, bi bilo treba oceniti za vsak primer posebej, tako da se pri vsaki novi dodelitvi pomoči de minimis upošteva skupni znesek pomoči de minimis, ki je bila dodeljena v zadevnem poslovnem letu ter v predhodnih dveh poslovnih letih.

(9)

Če je podjetje dejavno v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v drugih sektorjih ali ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1407/2013, bi se morale določbe navedene uredbe uporabljati za pomoč, dodeljeno v zvezi z navedenimi ostalimi sektorji ali dejavnostmi, če zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.

(10)

Če je podjetje dejavno v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, bi se morala Uredba Komisije (ES) št. 875/2007 (13) uporabljati za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.

(11)

Ta uredba bi morala določiti pravila, ki bi onemogočila izogibanje največjim intenzivnostim pomoči, kakor so določene v posebnih uredbah ali sklepih Komisije. Morala bi določiti tudi jasna pravila o kumulaciji, ki so enostavna za uporabo.

(12)

Ta uredba ne izključuje možnosti, da se ukrep ne bi štel za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, in sicer iz razlogov, ki niso določeni v tej uredbi, na primer zato, ker je ukrep v skladu z načelom udeleženca v tržnem gospodarstvu ali ker ne vključuje prenosa državnih sredstev. Zlasti sredstva Unije, ki jih centralno upravlja Komisija in ki niso neposredno ali posredno pod nadzorom države članice, ne predstavljajo državne pomoči in se jih ne bi smelo upoštevati pri ugotavljanju, ali se zadevna zgornja meja ali nacionalna omejitev upošteva.

(13)

Zaradi preglednosti, enake obravnave in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati le za pomoč de minimis, za katero je mogoče bruto ekvivalent nepovratnih sredstev natančno izračunati vnaprej in brez vsakršne potrebe po oceni tveganja („pregledna pomoč“). Takšen natančen izračun se lahko na primer izvede za nepovratna sredstva, subvencionirane obrestne mere, limitirane davčne oprostitve ali druge instrumente, ki določajo omejitev in tako zagotovijo, da se ustrezna zgornja meja ne preseže. Določitev omejitve pomeni, da mora država članica, dokler ni znan natančen znesek pomoči, predpostavljati, da je znesek enak omejitvi, ter tako zagotoviti, da več ukrepov pomoči skupaj ne presega zgornje meje, določene v tej uredbi, in uporabiti pravila o kumulaciji.

(14)

Zaradi preglednosti, enake obravnave in pravilne uporabe zgornje meje pomoči de minimis bi morale vse države članice uporabljati enak način izračuna. Za lažji izračun bi bilo treba zneske pomoči, ki se ne dodelijo v obliki denarnih nepovratnih sredstev, pretvoriti v njihov bruto ekvivalent nepovratnih sredstev. Za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev preglednih vrst pomoči, ki niso nepovratna sredstva, ali pomoči, plačljivih v več obrokih, je treba uporabiti tržne obrestne mere, ki veljajo ob dodelitvi take pomoči. Za enotno, pregledno in enostavno uporabo pravil o državni pomoči bi morale biti tržne obrestne mere, ki se uporabljajo za namene te uredbe, referenčne mere, kakor so opredeljene v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (14).

(15)

Pomoč v obliki posojil, vključno s pomočjo de minimis za financiranje tveganja v obliki posojil, bi se morala šteti za pregledno pomoč de minimis, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi tržnih obrestnih mer, ki so veljale ob dodelitvi pomoči. Za poenostavitev obravnavanja manjših kratkoročnih posojil naj se s to uredbo določi jasno pravilo, ki je preprosto uporabljivo in ki upošteva tako znesek kot tudi trajanje posojila. Na podlagi izkušenj Komisije se posojila, zavarovana z zavarovanjem, ki pokriva vsaj 50 % posojila, in ne presegajo bodisi 75 000 EUR in petletnega trajanja bodisi 37 500 EUR in desetletnega trajanja, lahko štejejo za posojilo, katerega bruto ekvivalent nepovratnih sredstev ne presega zgornje meje de minimis. Glede na težave, povezane z določanjem bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, dodeljenih podjetjem, ki morebiti niso sposobna vrniti posojila, se to pravilo za taka podjetja ne bi smelo uporabljati.

(16)

Pomoč v obliki kapitalskih injekcij se ne bi smela šteti za pregledno pomoč de minimis, razen če skupni znesek injekcije javnega kapitala ne presega zgornje meje pomoči de minimis. Pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja v obliki naložb lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala iz smernic o financiranju tveganja (15) se ne bi smela obravnavati kot pregledna pomoč de minimis, razen če zadevni ukrep zagotavlja kapital, ki ne presega zgornje meje pomoči de minimis.

(17)

Pomoč v obliki jamstev, vključno s pomočjo de minimis za financiranje tveganja v obliki jamstev, bi bilo treba šteti za pregledno, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana iz obvestila Komisije o poroštvih za ustrezno vrsto podjetja (16). Za poenostavitev obravnavanja kratkoročnih jamstev za zavarovanje do 80 % razmeroma majhnega posojila naj se s to uredbo določi jasno pravilo, ki je preprosto uporabljivo in ki upošteva tako znesek zadevnega posojila kot tudi trajanje jamstva. To pravilo se ne sme uporabljati v primeru jamstev za zadevne transakcije, ki niso posojilo, kot je v primeru jamstva za transakcije lastniškega kapitala. Kadar jamstvo ne presega 80 % zadevnega posojila in znesek jamstva hkrati ne presega 112 500 EUR ter trajanje jamstva obenem ne presega pet let, se lahko šteje za tako, katerega bruto ekvivalent nepovratnih sredstev ne presega zgornje meje de minimis. Enako velja, kadar jamstvo ne presega 80 % zadevnega posojila in znesek jamstva hkrati ne presega 56 250 EUR ter trajanje jamstva obenem ne presega deset let. Poleg tega lahko države članice za izračun bruto ekvivalenta jamstev uporabijo metodologijo, ki je bila Komisiji priglašena v skladu s katero od drugih, tedaj veljavnih uredb Komisije s področja državnih pomoči in ki jo je Komisija sprejela za tako, ki ustreza Obvestilu o poroštvih oziroma kateremu koli od naslednjih obvestil, pod pogojem, da se sprejeta metodologija izrecno nanaša na vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v okviru uporabe te uredbe. Glede na težave, povezane z določanjem bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, dodeljenih podjetjem, ki morebiti niso sposobna vrniti posojila, se to pravilo za taka podjetja ne bi smelo uporabljati.

(18)

Kadar se shema pomoči de minimis izvaja prek finančnih posrednikov, bi bilo treba zagotoviti, da ti ne prejmejo nobene državne pomoči. To se lahko na primer doseže tako, da se od finančnih posrednikov, ki so upravičeni do državnega jamstva, zahteva plačilo trgu primerne premije ali da se vse ugodnosti v celoti prenesejo na končne upravičence oziroma da se zgornja meja pomoči de minimis in ostali pogoji iz te uredbe upoštevajo tudi na ravni posrednikov.

(19)

Po priglasitvi s strani države članice lahko Komisija preveri, ali ukrep, ki ni v obliki nepovratnih sredstev, posojila, jamstva, kapitalske injekcije ali ukrepa za financiranje tveganja v obliki naložb lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, vodi do bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, ki ne presega zgornje meje pomoči de minimis in bi zato lahko spadal na področje uporabe te uredbe.

(20)

Dolžnost Komisije je, da poskrbi za izpolnjevanje pravil o državni pomoči, države članice pa bi morale v skladu z načelom sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji olajšati izvajanje te naloge z vzpostavitvijo potrebnih orodij za zagotovitev, da skupni znesek pomoči de minimis, dodeljene enotnemu podjetju po pravilu de minimis, ne preseže splošne dopustne zgornje meje. Zato bi morale države članice pri dodeljevanju pomoči de minimis zadevno podjetje obvestiti o znesku dodeljene pomoči de minimis in navesti, da gre za pomoč de minimis, ter se pri tem izrecno sklicevati na to uredbo. Za zagotovitev, da se ne preseže ustrezna zgornja meja in da se zadosti pravilom o kumulaciji, je treba od držav članic zahtevati, da nadzorujejo odobreno pomoč. Za zadostitev tej obveznosti bi morala zadevna država članica pred dodelitvijo take pomoči od podjetja prejeti izjavo o drugi pomoči de minimis na podlagi te uredbe ali drugih uredb de minimis, ki jo je podjetje prejelo v zadevnem poslovnem letu in v predhodnih dveh poslovnih letih. Alternativno bi moralo biti mogoče, da država članica vzpostavi centralni register, ki vsebuje popolne informacije o dodeljeni pomoči de minimis, in preveri, da kakršna koli nova odobrena pomoč ne presega ustrezne zgornje meje.

(21)

Vsaka država članica bi morala pred dodelitvijo kakršne koli nove pomoči de minimis preveriti, da se niti zgornja meja pomoči de minimis niti nacionalna omejitev v navedeni državi članici z novo pomočjo de minimis ne bosta presegli ter da so izpolnjeni preostali pogoji iz te uredbe.

(22)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije ter zlasti zaradi na splošno pogosto potrebnega ponovnega pregledovanja politike državne pomoči bi bilo treba obdobje uporabe te uredbe omejiti. Če se ta uredba po poteku veljavnosti ne podaljša, bi bilo treba državam članicam omogočiti šestmesečno prilagoditveno obdobje v zvezi s pomočjo de minimis iz te uredbe –

(a)

pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;

(b)

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(c)

pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.

(a)

podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;

(b)

podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;

(c)

podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;

(d)

podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

(a)

upravičenec ni v insolvenčnem postopku niti ne izpolnjuje v nacionalnem pravu določenih pogojev za uvedbo insolvenčnega postopka na predlog njegovih upnikov. V primeru večjih podjetij mora biti upravičenec v položaju, primerljivem kreditni oceni vsaj B-; in

(b)

je posojilo zavarovano z zavarovanjem, ki pokriva vsaj 50 % posojila, in posojilo znaša bodisi 75 000 EUR za obdobje petih let bodisi 37 500 EUR za obdobje desetih let; če je posojilo nižje od teh zneskov in/ali je dodeljeno za manj kot pet oziroma deset let, se bruto ekvivalent tega posojila izračuna kot ustrezni delež zgornje meje iz člena 3(2); ali

(c)

je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki se je uporabljala ob njihovi dodelitvi.

(a)

upravičenec ni v insolvenčnem postopku niti ne izpolnjuje v nacionalnem pravu določenih pogojev za uvedbo insolvenčnega postopka na predlog njegovih upnikov. V primeru večjih podjetij mora biti upravičenec v položaju, primerljivem kreditni oceni vsaj B-; in

(b)

jamstvo ne presega 80 % zadevnega posojila in bodisi jamstvo znaša 112 500 EUR ter traja pet let bodisi jamstvo znaša 56 250 EUR ter traja deset let; če je jamstvo nižje od teh zneskov in/ali traja manj kot pet oziroma deset let, se bruto ekvivalent tega posojila izračuna kot ustrezni delež zgornje meje iz člena 3(2); ali

(c)

je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana iz obvestila Komisije; ali

(d)

je bila pred izvajanjem

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/18

(1)

Evropska centralna banka (ECB) za izpolnjevanje svojih nalog potrebuje statistiko plačil po posameznih državah in primerjalno statistiko plačil. Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da se informacije lahko zbirajo na področju statistike plačil in plačilnih sistemov. Ti podatki so bistveni za ugotavljanje in spremljanje gibanj na trgih plačil v državah članicah in za nudenje pomoči pri podpiranju nemotenega delovanja plačilnih sistemov.

(2)

Člen 5.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) zahteva, da ECB ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) za izpolnjevanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) zbira potrebne statistične podatke od pristojnih nacionalnih organov ali neposredno od gospodarskih subjektov. Člen 5.2 Statuta ESCB zahteva, da NCB izvajajo naloge iz člena 5.1, kolikor je najbolj mogoče.

(3)

Eurosistem zbira informacije o plačilih v skladu s Smernico ECB/2007/9 (2). Da bi povečali kakovost in zanesljivost statistike plačil ter zagotovili polno zajetje poročevalske populacije, bi bilo treba zadevne informacije zbirati neposredno od poročevalskih enot.

(4)

Metodologija, v skladu s katero se zbirajo informacije o plačilih, bi morala upoštevati razvoj pravnega okvira za plačila v Evropski uniji, zlasti Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), Direktivo 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter člen 5 Uredbe (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(5)

Za NCB je lahko primerno, da od dejanske poročevalske populacije zbirajo statistične informacije, ki so potrebne za izpolnitev statističnih zahtev ECB, v širšem okviru za statistično poročanje, ki ga NCB vzpostavijo znotraj lastnih odgovornosti v skladu s pravom Unije, nacionalnim pravom ali ustaljeno prakso in ki služi tudi drugim statističnim namenom, pod pogojem, da izpolnjevanje statističnih zahtev ECB ni ogroženo. To lahko tudi zmanjša breme poročanja. V teh primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo tudi v druge statistične namene. V posameznih primerih se lahko ECB za izpolnitev svojih zahtev opre na statistične informacije, zbrane v te druge namene.

(6)

Čeprav je priznano, da uredbe, ki jih sprejme ECB na podlagi člena 34.1 Statuta ESCB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, pomeni obveznost priprave in izvajanja, na nacionalni ravni, vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja. Posledično se lahko uporaba določb te uredbe razširi na NCB držav članic zunaj euroobmočja na način, da te NCB sodelujejo z Eurosistemom na podlagi priporočila ECB.

(7)

Uporabljati je treba standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih določa člen 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98.

(8)

Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej uredbi, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. V tem postopku se bodo upoštevala stališča Odbora za statistiko ESCB. NCB in drugi odbori ESCB lahko take tehnične spremembe prilog predlagajo prek Odbora za statistiko –

(a)

»poročevalska enota« ter »rezident« in »rezidenčen« imajo enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

(b)

»plačilna storitev«, »ponudnik plačilnih storitev«, »plačilna institucija« in »plačilni sistem« imajo enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES;

(c)

»izdajatelj elektronskega denarja« in »institucija za izdajo elektronskega denarja« imata enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 2 Direktive 2009/110/ES;

(d)

»upravljavec plačilnega sistema« pomeni pravni subjekt, ki je pravno odgovoren za upravljanje plačilnega sistema.

(a)

v primeru plačilnih institucij, če te izpolnjujejo pogoje iz člena 26(1) in (2) Direktive 2007/64/ES;

(b)

v primeru institucij za izdajo elektronskega denarja, če te izpolnjujejo pogoje iz člena 9(1) in (2) Direktive 2009/110/ES;

(c)

v primeru drugih ponudnikov plačilnih storitev, ki niso navedeni v točkah (a) in (b), če ti izpolnjujejo pogoje iz člena 9(1) in (2) Direktive 2009/110/ES ali člena 26(1) in (2) Direktive 2007/64/ES.

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/45

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/47

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka veljavni intervencijski ceni za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 % in zmanjšani za uvozno ceno CIF zadevne pošiljke. Ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni CIF v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti nove določitve se določijo za obdobje od 1. januarja 2014.

(5)

Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/50

(1)

Svet je 15. oktobra 2013 sprejel Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko.

(2)

Načrtovanje in izvajanje nalog, ki se prenesejo na ECB, bi moral v celoti izvajati notranji organ, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsednik, štirje predstavniki ECB ter po en predstavnik pristojnega nacionalnega organa iz vsake sodelujoče države članice (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni odbor).

(3)

Nadzorni odbor bi moral biti ključen organ pri izvajanju nadzorniških nalog ECB, za katere so bili doslej vedno odgovorni pristojni nacionalni organi. Zato bi Svet moral biti pooblaščen za sprejetje izvedbenega sklepa, s katerim med drugim imenuje predsednika Nadzornega odbora.

(4)

V skladu s členom 26(3) navedene uredbe in po predstavitvi stališča Nadzornega odbora je ECB 22. novembra predložila predlog za imenovanje predsednika Nadzornega odbora v odobritev Evropskemu parlamentu. Slednji je predlog odobril 11. decembra.

(5)

Potem je ECB 11. decembra 2013 predlog za imenovanje predsednika Nadzornega odbora predložila Svetu –

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/51

(1)

Svet je [16. decembra 2013 izrazil globoko zaskrbljenost zaradi razmer v Srednjeafriški republiki.

(2)

Varnostni svet Združenih narodov je 5. decembra 2013 sprejel Resolucijo 2127 (2013), ki uvaja embargo na orožje proti Srednjeafriški republiki.

(3)

Za izvajanje določenih ukrepov je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije –

(a)

neposredno ali posredno zagotavljati tehnično pomoč, posredniške storitve in druge storitve, vključno z zagotavljanjem oboroženega najemniškega vojaškega osebja, povezane z vojaškimi dejavnostmi ter zagotavljanjem, izdelavo, vzdrževanjem in uporabo orožja in sorodnega materiala vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo in rezervnimi deli za navedeno, vsem fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v Srednjeafriški republiki ali za uporabo v njej;

(b)

neposredno ali posredno nuditi financiranje ali finančno pomoč v zvezi z vojaškimi dejavnostmi, zlasti tudi subvencije, posojila in izvozna kreditna zavarovanja, kakor tudi zavarovanja in pozavarovanja, za vsakršno prodajo, dobavo, prenos ali izvoz orožja in sorodnega materiala ali za zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči ter posredniških storitev in drugih storitev, vsem osebam, subjektom ali organom v Srednjeafriški republiki ali za uporabo v njej;

(c)

zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih cilj ali učinek je izogibanje prepovedim iz točk (a) ali (b).

(a)

prodajo, dobavo, prenos ali izvoz orožja in sorodnega materiala, namenjenih izključno v podporo ali uporabo v misiji za utrditev miru v Srednjeafriški republiki (MICOPAX), mednarodni podporni misiji v Srednjeafriški republiki pod afriškim vodstvom (MISCA), integriranem uradu Združenih narodov za izgradnjo miru v Srednjeafriški republiki (BINUCA) in njegovi vojaški enoti, v regionalni bojni skupini Afriške unije (AU-RTF) ter s strani francoskih sil, razporejenih v Srednjeafriški republiki;

(b)

prodajo, dobavo, prenos ali izvoz zaščitnih oblačil, vključno z neprebojnimi jopiči in vojaškimi čeladami, ki so jih v Srednjeafriško republiko zgolj za lastno uporabo začasno uvozili uslužbenci Združenih narodov, uslužbenci Unije ali njenih držav članic, predstavniki medijev ter delavci na področju človekoljubne in razvojne pomoči in njihovo spremno osebje;

(c)

prodajo, dobavo, prenos ali izvoz osebnega orožja in sorodnega materiala, namenjenega izključno uporabi v mednarodnih patruljah, ki zagotavljajo varnost na zaščitenem območju treh nacionalnih parkov v porečju reke Sangha s preprečevanjem divjega lova, tihotapljenja slonovine in orožja ter drugih nezakonitih dejavnosti v nasprotju z nacionalno zakonodajo Srednjeafriške republike ali njenimi mednarodnopravnimi obveznostmi.

(a)

prodajo, dobavo, prenos ali izvoz nesmrtonosne vojaške opreme, namenjene zgolj za uporabo v humanitarne ali varnostne namene, in s tem povezane tehnične pomoči;

(b)

prodajo, dobavo, prenos ali izvoz orožja in druge sorodne smrtonosne opreme varnostnim silam Srednjeafriške republike, namenjene zgolj v podporo procesu reforme varnostnega sektorja v Srednjeafriški republiki ali za uporabo v tem procesu;

(c)

prodajo, dobavo, prenos ali izvoz orožja in sorodnega materiala ter s tem povezane tehnične ali finančne pomoči, vključno z osebjem;

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/53

(1)

Kraljevina Španija je v skladu s prvim pododstavkom člena 32(5) Direktive 2010/75/EU Komisiji poslala prehodni nacionalni načrt (v nadaljnjem besedilu: PNN) po elektronski pošti 21. decembra 2012 (2) in v uradnem dopisu z dne 28. decembra 2012, ki ga je Komisija prejela 2. januarja 2013 (3).

(2)

PNN je bil ocenjen v skladu s členom 32(1), (3) in (4) Direktive 2010/75/EU ter Izvedbenim sklepom Komisije 2012/115/EU (4).

(3)

Komisija je med oceno popolnosti PNN, ki ga je predložila Kraljevina Španija, ugotovila, da se številne naprave, vključene v PNN, niso ujemale z napravami iz popisa emisij za leto 2009, ki ga je Kraljevina Španija predložila v skladu z Direktivo 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Komisija je tudi ugotovila, da je bil prispevek naprave 5 k zgornji meji za SO2 iz PNN za obdobje 2001–2007 izračunan na podlagi minimalne stopnje razžveplanja in da je bil prispevek za obdobje 2008–2010 določen z metodo mejne vrednosti emisij, vendar pogoji za uporabo tega pristopa niso bili izpolnjeni.

(4)

Ker so neskladja med podatki v PNN in podatki v popisu emisij na podlagi Direktive 2001/80/ES ovirala ocenjevanje PNN, je Komisija v dopisu z dne 11. junija 2013 (6) od Kraljevine Španije zahtevala pojasnilo glede ugotovljenih razlik. Komisija je od Kraljevine Španije zahtevala tudi, da ponovno izračuna prispevek naprave 5 k zgornji meji za SO2 iz PNN.

(5)

Kraljevina Španija je Komisiji predložila dodatne informacije v dopisu z dne 28. junija 2013 (7), ki je vseboval pojasnilo glede razlik med informacijami v PNN in informacijami v popisu emisij za leto 2009 na podlagi Direktive 2001/80/ES. Kraljevina Španija je v navedenem dopisu navedla tudi, da ni potrebe po spremembi prispevka naprave 5 k zgornji meji za SO2 iz PNN.

(6)

Po dodatni oceni PNN in dodatnih informacijah, ki jih je predložila Kraljevina Španija, je Komisija 19. septembra 2013 (8) Kraljevini Španiji poslala drugi dopis, v katerem je potrdila svoje stališče glede uporabe metode minimalne stopnje razžveplanja za izračun prispevka naprave 5 k zgornji meji za SO2 iz PNN. Nadalje je Komisija pripomnila, da je Kraljevina Španija v primeru naprave 2 za izračun prispevka naprave k zgornji meji iz PNN za leto 2016 uporabila mejno vrednost emisij SO2 v višini 800 mg/Nm3 na podlagi določb iz člena 5(2) Direktive 2001/80/ES, ki pa se po mnenju Komisije ne uporablja v ta namen. Komisija je tudi ugotovila, da je bila v primeru devetih naprav za izračun njihovega prispevka k zgornji meji iz PNN za leto 2016 uporabljena mejna vrednost emisij NOx v višini 1 200 mg/Nm3 na podlagi opombe 2 k preglednici C.1 iz Dodatka C k Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2012/115/EU, informacije o vsebnosti hlapnih snovi v trdnem gorivu, ki se uporablja v teh napravah, ki bi upravičile uporabo navedene opombe, pa niso bile predložene. Komisija je od Kraljevine Španije zahtevala tudi dodatne informacije o ukrepih, predvidenih za vsako napravo, vključeno v PNN, da bi se zagotovila pravočasna uskladitev z mejnimi vrednostmi emisij, ki se bodo uporabljale od 1. julija 2020. Kot zadnje je Komisija od Kraljevine Španije zahtevala, da predloži dodatne podatke o napravah, ki uporabljajo več vrst goriva ali so sestavljene iz različnih vrst naprav, v zvezi s količino uporabljenih goriv, mejnimi vrednostmi emisij, povprečnimi stopnjami pretoka odpadnih plinov in pretvorbenimi faktorji za vsako uporabljeno gorivo ali vsako vrsto naprav posebej.

(7)

Kraljevina Španija je odgovorila na vprašanja Komisije in predložila dodatne podatke v dopisu z dne 30. septembra 2013 (9), dopolnjenem z dopisom z dne 10. oktobra 2013 (10). Glede naprave 2 je Kraljevina Španija ponovno izrazila svoje stališče, da ni potrebe po spremembi uporabljene mejne vrednosti emisij SO2, saj po njenem mnenju v tem primeru velja člen 5(2) Direktive 2001/80/ES. Glede naprave 5 je Kraljevina Španija še naprej trdila, da je bila upravičena do uporabe kombinacije metode minimalne stopnje razžveplanja in metode mejne vrednosti emisij. Kraljevina Španija je predložila informacije o vsebnosti hlapnih snovi v trdnem gorivu, uporabljenem v obdobju 2001–2010 pri devetih napravah, za katere je bila za izračun zgornje meje za leto 2016 uporabljena mejna vrednost emisij NOx v višini 1 200 mg/Nm3, ki so pokazale, da je samo v primeru naprav 3, 4 in 19 povprečna letna vsebnost hlapnih spojin v uporabljenem trdnem gorivu znašala manj kot 10 % vsako leto v obdobju med letoma 2001 in 2010, medtem ko je bila povprečna letna vsebnost v primeru naprav 13, 15, 17, 18, 24 in 25 večja od 10 % eno ali več let. Kraljevina Španija je trdila, da je bila povprečna vsebnost hlapnih spojin v primeru vseh devetih naprav v celotnem referenčnem obdobju (2001–2010) nižja od vrednosti, navedene v opombi 2 k preglednici C.1 iz Dodatka C k Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2012/115/EU.

(8)

Na podlagi informacij, ki so jih 30. septembra 2013 in 10. oktobra 2013 predložile španske oblasti, je Komisija ugotovila, da je v primeru naprav, ki uporabljajo več vrst goriva in za katere so bile predložene mejne vrednosti emisij za vsa uporabljena goriva, ter ene naprave, za katero je bila predložena povprečna mejna vrednost emisij za vsa uporabljena goriva, treba pojasniti, kako so bili izračunani prispevki navedenih naprav k skupnim zgornjim mejam, ter določiti mejne vrednosti emisij in povprečne letne stopnje pretoka odpadnih plinov za vsako gorivo, ki se uporablja v navedenih napravah.

(9)

Po končni oceni PNN, ki ga je priglasila Kraljevina Španija in kakor je bil spremenjen v skladu z dodatnimi informacijami in vključitvijo velikih kurilnih naprav iz Priloge I k temu sklepu, je Komisija opredelila tri glavne elemente kot neskladne z veljavnimi določbami:

(10)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da v primeru več naprav v PNN informacije še vedno niso skladne in/ali da je treba dopolniti manjkajoče podatke. Popoln seznam manjkajočih podatkov in zahtev za pojasnilo je vključen v Prilogo II k temu sklepu.

(11)

Zato se PNN, ki ga je priglasila Kraljevina Španija, ne bi smel sprejeti –

(a)

v primeru naprave 2 mora popraviti mejno vrednost emisij, uporabljeno za izračun njenega prispevka k zgornji meji za SO2 za leto 2016; naprava ni upravičena do uporabe mejne vrednosti emisij SO2 v višini 800 mg/Nm3 za izračun njenega prispevka k zgornji meji iz PNN za leto 2016 na podlagi člena 5(2) Direktive 2001/80/ES, saj se drugi pododstavek člena 32(3) Direktive 2010/75/EU ne nanaša na navedeno mejno vrednost emisij;

(b)

v primeru naprave 5 mora popraviti metodo za izračun njenega prispevka k zgornji meji za SO2 iz PNN za leto 2016; navedeni prispevek se izračuna za celotno obdobje 2001–2010 na podlagi minimalne stopnje razžveplanja ali mejnih vrednosti emisij;

(c)

v primeru naprav 13, 15, 17, 18, 24 in 25 mora popraviti mejne vrednosti emisij, uporabljene za izračun njihovega prispevka k zgornji meji za NOx za leto 2016; da bi bile naprave upravičene do uporabe mejne vrednosti emisij v višini 1 200 mg/Nm3, mora Kraljevina Španija dokazati, da je povprečna letna vsebnost hlapnih spojin v uporabljenem trdnem gorivu v referenčnih letih za PNN znašala manj kot 10 %;

(d)

pravilno mora posodobiti zgornje meje skupnih emisij za vsa leta, izračunane v skladu s popravljenimi vrednostmi iz prejšnjih točk;

(e)

pojasniti mora vsa vprašanja in dopolniti podatke, kot je navedeno v Prilogi II k temu sklepu.

24.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/58

(1)

V skladu s členom 22 Direktive 2000/29/ES se lahko državam članicam dodeli finančni prispevek Unije za „zdravje rastlin“ za kritje odhodkov, neposredno povezanih z nujnimi ukrepi, ki so bili sprejeti ali so načrtovani za boj proti škodljivim organizmom, vnesenim iz tretjih držav ali drugih območij v Unijo, da se jih izkorenini ali, če to ni mogoče, prepreči njihovo širjenje.

(2)

Nemčija je predložila tri zahtevke za finančni prispevek. Prvega je predložila 30. aprila 2013 in se je nanašal na ukrepe, sprejete leta 2012, za izkoreninjenje ali preprečevanje širjenja organizma Diabrotica virgifera v Porenju-Pfalški. Izbruh navedenega škodljivega organizma je bil tam zabeležen avgusta in septembra 2012.

(3)

Drugega je predložila 30. aprila 2013 in se je nanašal na ukrepe, sprejete med avgustom 2011 in avgustom 2012, za obvladovanje organizma Anoplophora glabripennis v Severnem Porenju-Vestfaliji. Izbruh navedenega škodljivega organizma je bil tam zabeležen leta 2009.

(4)

Tretji zahtevek je Nemčija predložila 24. aprila 2013 in se je nanašal na ukrepe, sprejete leta 2012, za izkoreninjenje ali preprečevanje širjenja organizma Diabrotica virgifera v Baden-Württembergu. Izbruhi navedenega škodljivega organizma so bili zabeleženi v več okrožjih ali mestih navedene zvezne dežele (Alb-Donaukreis, Biberach, Breisgau-Hochschwarzwald, Emmendingen, Karlsruhe, Konstanz, Loerrach, Rastatt in Ravensburg) v različnih letih, tj. 2009, 2010, 2011 in 2012. Ukrepi, sprejeti v navedenih letih, so bili sofinancirani tudi v letih 2009, 2010, 2011 in 2012.

(5)

Španija je 17. aprila 2013 predložila štiri zahtevke za finančni prispevek. Prvi se je nanašal na ukrepe okrepljenega inšpekcijskega pregleda, sprejete leta 2012 v štirih avtonomnih skupnostih ob meji s Portugalsko, za obvladovanje organizma Bursaphelenchus xylophilus.

(6)

Drugi zahtevek Španije se je nanašal na ukrepe, sprejete ali načrtovane za leto 2013 v Galiciji, za obvladovanje organizma Bursaphelenchus xylophilus. Izbruh navedenega škodljivega organizma je bil zabeležen leta 2010 na območju As Neves.

(7)

Tretji zahtevek se je nanašal na ukrepe, sprejete ali načrtovane za leto 2013 v Kataloniji, za obvladovanje organizma Pomacea insularum. Izbruh navedenega škodljivega organizma je bil zabeležen leta 2010.

(8)

Četrti zahtevek Španije se je nanašal na ukrepe, sprejete ali načrtovane za leto 2013 v Ekstremaduri, za obvladovanje organizma Bursaphelenchus xylophilus. Izbruh navedenega škodljivega organizma je bil zabeležen leta 2012 na območju Valverde del Fresno.

(9)

Francija je 30. aprila 2013 predložila dva zahtevka za finančni prispevek. Prvi se je nanašal na ukrepe, sprejete ali načrtovane od julija 2012 do novembra 2013, za obvladovanje organizma Anoplophora glabripennis v Alzaciji. Ukrepi v Franciji so bili sprejeti kot posledica odkritja navedenega škodljivega organizma na obmejnem območju z Nemčijo julija 2011.

(10)

Drugi zahtevek se je nanašal na ukrepe, sprejete ali načrtovane od oktobra 2012 do septembra 2013, za obvladovanje organizma Rhynchophorus ferrugineus v regiji PACA (Provansa - Alpe - Azurna obala). Prvotni izbruhi navedenega škodljivega organizma so bili zabeleženi leta 2009. Ukrepi, sprejeti od septembra 2009 do septembra 2012, so bili sofinancirani tudi leta 2010 in 2012.

(11)

Nizozemska je 30. aprila 2013 predložila en zahtevek za finančni prispevek. Navedeni zahtevek se je nanašal na ukrepe, sprejete od julija do oktobra 2012 na območju Winterswijk, za obvladovanje organizma Anoplophora glabripennis. Pojav navedenega škodljivega organizma je bil zabeležen 10. julija 2012.

(12)

Portugalska je 30. aprila 2013 predložila dva zahtevka za finančni prispevek v zvezi z ukrepi, sprejetimi za obvladovanje organizma Bursaphelenchus xylophilus. Prvi se je nanašal na ukrepe, sprejete ali načrtovane v letih 2013 in 2014 na celinski Portugalski, v varovalnem pasu ob meji s Španiji.

(13)

Drugi zahtevek Portugalske se je nanašal izključno na ukrepe toplotne obdelave lesa ali lesene embalaže na območju Setubal v letu 2013. Ukrepi, sprejeti v letih 2010, 2011 in 2012, so bili sofinancirani tudi v letih 2011 in 2012.

(14)

Nemčija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska so v zahtevkih opisale programe ukrepov za izkoreninjenje ali preprečevanje širjenja navedenih škodljivih organizmov, ki so bili vneseni na njihova ozemlja. Ti programi določajo cilje, ki jih je treba doseči, izvedene ukrepe ter njihovo trajanje in stroške.

(15)

Vsi navedeni ukrepi vsebujejo različne ukrepe za zdravstveno varstvo rastlin, vključno z uničenjem kontaminiranih dreves ali kmetijskih rastlin, nanosom fitofarmacevtskih sredstev, uporabo sanitarnih tehnik, inšpekcijskimi pregledi in testiranji, ki se izvajajo uradno ali na uradno zahtevo, za spremljanje prisotnosti ali ravni kontaminacije z zadevnimi škodljivimi organizmi ter nadomestitvijo uničenih rastlin v smislu člena 23(2)(a), (b) in (c) Direktive 2000/29/ES.

(16)

Nemčija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska so zaprosile za dodelitev finančnega prispevka Unije za navedene programe v skladu z zahtevami iz člena 23 Direktive 2000/29/ES, zlasti odstavkov 1 in 4, ter v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1040/2002 (2).

(17)

Tehnični podatki, ki so jih predložile Nemčija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska, so Komisiji omogočili, da je natančno in izčrpno preučila stanje. Komisija je sklenila, da so bili pogoji za dodelitev finančnega prispevka Unije, kot je določeno zlasti v členu 23 Direktive 2000/29/ES, izpolnjeni. Zato je primerno, da Unija zagotovi finančni prispevek za kritje odhodkov iz navedenih zahtevkov.

(18)

Ukrepi in odhodki, ki so upravičeni do finančnega prispevka Unije, so bili s pismom GD SANCO Komisije z dne 25. maja 2012 pojasnjeni glavnim predstavnikom za zdravje rastlin v državah članicah.

(19)

V skladu z drugim pododstavkom člena 23(5) Direktive 2000/29/ES lahko finančni prispevek Unije zajema do 50 % upravičenih odhodkov za ukrepe, sprejete v največ dveh letih po datumu odkritja navzočnosti ali ki so načrtovani za navedeno obdobje. Vendar pa je mogoče v skladu s tretjim pododstavkom navedenega člena navedeno obdobje podaljšati do največ štirih let, če je bilo ugotovljeno, da bo cilj ukrepov dosežen v ustreznem dodatnem obdobju, pri čemer se višina finančnega prispevka Unije skozi zadevna leta znižuje.

(20)

Ob upoštevanju zaključkov delovne skupine Komisije za zdravje rastlin glede ocene zadevnih zahtevkov z dne 24. do 26. junija 2013 je primerno podaljšati dvoletno obdobje za zadevne programe, pri tem pa znižati višino finančnega prispevka Unije za te ukrepe na 45 % upravičenih odhodkov za tretje leto in na 40 % za četrto leto teh programov.

(21)

Finančni prispevek Unije do 50 % upravičenih odhodkov bi bilo zato treba uporabiti za naslednje zahtevke: Nemčija, Baden-Württemberg, Diabrotica virgifera, okrožja Alb-Donaukreis, Biberach, Karlsruhe, Rastatt in Ravensburg (2012); Nemčija, Diabrotica virgifera, Porenje-Pfalška (2012); Španija, Ekstremadura, Bursaphelenchus xylophilus (2013); Francija, Anoplophora glabripennis (od novembra 2012 do oktobra 2013); Nizozemska, Anoplophora glabripennis, območje Winterswijk (od julija do oktobra 2012).

(22)

Finančni prispevek Unije do 45 % upravičenih odhodkov bi bilo zato treba uporabiti za naslednje zahtevke: Nemčija, Anoplophora glabripennis (od avgusta 2011 do avgusta 2012) in Nemčija, Baden-Württemberg, Diabrotica virgifera, okrožje Breisgau-Hochschwarzwald in mesto Freiburg (2012), saj je bil za prvi dve leti izvajanja zadevnih ukrepov že dodeljen finančni prispevek Unije z izvedbenima sklepoma Komisije 2011/868/EU (3) in 2012/789/EU (4).

(23)

Poleg tega bi bilo treba uporabiti prispevek Unije do 40 % za četrto leto naslednjih zahtevkov: Nemčija, Baden-Württemberg, Diabrotica virgifera, okrožja Emmendingen, Konstanz in Lörrach (2012); Španija, Katalonija, Pomacea insularum (2013); Španija, Galicija, Bursaphelenchus xylophilus (2013); Francija, Rhynchophorus ferrugineus (od oktobra 2012 do septembra 2013); Portugalska, Bursaphelenchus xylophilus, območje Setubal (2013), saj je bil za prva tri leta izvajanja zadevnih ukrepov že dodeljen finančni prispevek Unije s Sklepom Komisije 2010/772/EU (5) (za Nemčijo, Španijo za Pomacea insularum ter za Francijo in Portugalsko) in z izvedbenima sklepoma 2011/868/EU (za Nemčijo, Španijo in Portugalsko) ter/ali Sklepom 2012/789/EU (za Nemčijo, Španijo, Francijo in Portugalsko).

(24)

V skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 23(6) Direktive 2000/29/ES se lahko zaradi spremembe stanja v Uniji izvedejo dodatni ukrepi, določi pa se finančni prispevek Unije za take dodatne ukrepe. Za navedene ukrepe je treba določiti nekatere zahteve ali dodatne pogoje, če so potrebni za doseganje zadevnega cilja. Poleg tega je v tretjem pododstavku člena 23(6) določeno, da lahko finančni prispevek Unije krije več kot 50 % odhodkov, kadar so taki dodatni ukrepi namenjeni zaščiti območij Unije, ki niso območja zadevne države članice.

(25)

V primeru sofinanciranja ukrepov Portugalske v boju proti organizmu Bursaphelenchus xylophilus je najdaljše štiriletno obdobje iz člena 1(2)(b) Uredbe (ES) št. 1040/2002 poteklo leta 2012. Vendar so zaradi velikega pomena organizma Bursaphelenchus xylophilus za iglaste rastline in les iglavcev, hitrosti širjenja bolezni, bližine Španije razmejenemu območju na Portugalskem za navedeni škodljivi organizem ter morebitnega učinka na gozdarstvo Unije in mednarodno trgovino z lesom potrebni dodatni ukrepi, da bi se dosegel cilj fitosanitarne zaščite ozemlja Unije, in sicer na Portugalskem in v drugih državah članicah. Navedeni ukrepi bi morali zadevati ukrepe, ki jih je Portugalska sprejela na varovalnem območju ob meji s Španijo. Zato bi bilo treba sofinancirati navedene dodatne ukrepe v okviru zahtevka Portugalske za leti 2013 in 2014 za ukrepe za obvladovanje organizma Bursaphelenchus xylophilus v varovalnem pasu ob meji s Španijo. Poleg tega je primerno za navedeni zahtevek določiti višjo stopnjo finančnega prispevka Unije, zlasti stopnjo v višini 75 %, saj so navedeni ukrepi namenjeni zaščiti ozemlja Unije izven ozemlja Portugalske.

(26)

Španija je izvedla intenzivne inšpekcijske preglede za Bursaphelenchus xylophilus na obmejnem območju s Portugalsko, in sicer v avtonomnih skupnostih Andaluzija, Kastilja in Leon, Ekstremadura in Galicija, in tudi na območjih, ki niso razmejena zaradi navedenega škodljivega organizma. Cilj navedenih pregledov je intenzivno spremljanje za zgodnje odkrivanje in izkoreninjenje na posebnih območjih, da se zaščiti ostalo ozemlje Unije. Španija je že namenila precejšnja sredstva za obvladovanje dveh izoliranih izbruhov organizma Bursaphelenchus xylophilus v Ekstremaduri in Galiciji. Navedeni ukrepi so namenjeni zaščiti ozemlja Španije ter ozemlja Unije izven Španije zaradi velikega pomena organizma Bursaphelenchus xylophilus za iglavce in les iglavcev, hitrosti širjenja bolezni ter morebitnega učinka na gozdarstvo Unije in mednarodno trgovino z lesom. Zato je ustrezno za navedeni zahtevek določiti višjo stopnjo finančnega prispevka Unije, in sicer v višini 75 %.

(27)

Urad Komisije za prehrano in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: FVO) je med misijo aprila 2013 ugotovil številne pomanjkljivosti pri izvajanju nujnih ukrepov Unije v boju proti organizmu Bursaphelenchus xylophilus, sprejetih v okviru Izvedbenega sklepa Komisije 2012/535/EU (6). Navedene pomanjkljivosti zadevajo ukrepe, ki jih je Portugalska sprejela na varovalnem območju ob meji s Španijo. Zlasti sečnja, odstranitev in uničenje dreves, ki gostijo borovo ogrčico in so odmrla, slabega zdravja ali so na območjih, ki jih je prizadel požar ali neurje, niso bili zaključeni do rokov iz Izvedbenega sklepa 2012/535/EU. Ob upoštevanju, da je Komisija iz istih razlogov z izvedbenima sklepoma 2011/868/EU in 2012/789/EU določila nižjo stopnjo sofinanciranja za podobna zahtevka v letih 2011 in 2012, se zdi primerno, da uporabi še nižjo stopnjo sofinanciranja navedenih ukrepov. Navedeno zmanjšanje bi moralo biti sorazmerno za obdobje, v katerem bi lahko misija FVO ugotovila nepravilno izvajanje ukrepov Unije, in sicer za prvo trimesečje leta 2013.

(28)

V skladu s členom 3(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 (7) se ukrepi zdravstvenega varstva rastlin financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Za namene finančnega nadzora teh ukrepov bi bilo treba uporabljati člene 9, 36 in 37 zgoraj navedene uredbe.

(29)

V skladu s členom 84 Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in členom 94(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (9) pooblaščena institucija pred odobritvijo odhodka iz proračuna Unije sprejme sklep o financiranju, ki določa bistvene sestavine ukrepa, povezanega z odhodki.

(30)

Ta sklep je sklep o financiranju za odhodke iz zahtevkov za sofinanciranje, ki so jih predložile države članice.

(31)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

(a)

zadevna država članica je predložila dokazila o sprejetih ukrepih v skladu z določbami iz Uredbe (ES) št. 1040/2002;

(b)

zadevna država članica je Komisiji predložila zahtevek za plačilo v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1040/2002.