ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.347.slv

Uradni list

Evropske unije

L 347

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 56
20. december 2013


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

1

 

*

Uredba (EU) št. 1286/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi akcijskega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES

25

 

*

Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES ( 1 )

33

 

*

Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Erasmus+, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES ( 1 )

50

 

*

Uredba (EU) št. 1289/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

74

 

*

Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 ( 1 )

81

 

*

Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES ( 1 )

104

 

*

Uredba (EU) št. 1292/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 294/2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ( 1 )

174

 

*

Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 ( 1 )

185

 

*

Uredba (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES

209

 

*

Uredba (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES ( 1 )

221

 

*

Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost ( 1 )

238

 

*

Uredba (EU) št. 1297/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo resne težave v zvezi s finančno stabilnostjo ali jim take težave grozijo, pravilih o prenehanju obveznosti za nekatere države članice in pravilih o končnih plačilih

253

 

*

Uredba (EU) št. 1298/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede dodelitve finančnih sredstev za določene države članice iz Evropskega socialnega sklada

256

 

*

Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembru 2013 o posebnih določbah za podporo cilju "evropsko teritorialno sodelovanje" iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

259

 

*

Uredba (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006

281

 

*

Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006

289

 

*

Uredba (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj

303

 

*

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006

320

 

*

Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006

470

 

*

Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005

487

 

*

Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008

549

 

*

Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009

608

 

*

Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007

671

 

*

Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006

855

 

*

Uredba (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014

865

 

*

Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

884

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep št. 1312/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. december 2013 o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi ( 1 )

892

 

*

Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite ( 1 )

924

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (Euratom) št. 1314/2013 z dne 16. decembra 2013 o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020

948

 

 

SKLEPI

 

 

2013/743/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES ( 1 )

965

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

UREDBE

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/1


UREDBA (EU) št. 1285/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj evropske politike satelitske navigacije je Uniji zagotoviti dva satelitska navigacijska sistema, in sicer sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, in sistem EGNOS (v nadaljnjem besedilu: sistema). Sistema izhajata iz programov Galileo in EGNOS. Vsako od infrastruktur sestavljajo sateliti in omrežje zemeljskih postaj.

(2)

Namen programa Galileo je vzpostavitev in obratovanje prve infrastrukture za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej oblikovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja cela vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, deluje neodvisno od drugih obstoječih ali potencialnih sistemov in s tem med drugim prispeva k strateški avtonomnosti Unije, kakor sta poudarila Evropski parlament in Svet.

(3)

Namen programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi (v nadaljnjem besedilu: GNSS), ter signalov odprte storitve, ki jo bo ponudil sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, ko bodo na voljo. Storitve, ki jih zagotavlja program EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro.

(4)

Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij že ves čas v celoti podpirajo programa Galileo in EGNOS.

(5)

Ker sta programa Galileo in EGNOS v pozni razvojni fazi in prehajata v fazo uporabe sistemov, je zanju potreben poseben pravni instrument, ki bo ustrezal njunim potrebam, zlasti v smislu upravljanja in varnosti, ter omogočil zahtevano dobro finančno poslovodenje in spodbujala uporabo sistemov.

(6)

Sistemi so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve, ponujene v okviru teh sistemov, prispevajo k razvoju raznovrstnih gospodarskih in družbenih dejavnosti, vključno z razvojem vseevropskih omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih infrastruktur.

(7)

Programa Galileo in EGNOS sta orodje industrijske politike in sta del strategije Evropa 2020, kakor izhaja iz sporočila Komisije z dne 17. novembra 2010 z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“. Omenjena sta tudi v sporočilu Komisije z dne 4. aprila 2011 z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“. Za gospodarstvo in državljane Unije prinašata navedena programa številne koristi, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 130 milijard EUR za obdobje 2014–2034.

(8)

Satelitski navigacijski sistemi se uporabljajo v vse več gospodarskih panogah, zlasti v prometu, telekomunikacijah, kmetijstvu in energetiki. Tudi javni organi imajo lahko korist od teh sistemov na različnih področjih, kot so službe za ukrepanje v izrednih razmerah, policija, krizno upravljanje ali upravljanje meja. Razvoj uporabe satelitske navigacije prinaša ogromne koristi za gospodarstvo, družbo in okolje. Take družbeno-gospodarske koristi lahko razdelimo v tri glavne kategorije: neposredne koristi zaradi rasti vesoljskega trga, neposredne koristi zaradi rasti prodajnega trga aplikacij in storitev, ki temeljijo na sistemu GNSS, in posredne koristi zaradi razvoja novih aplikacij ali prenosa tehnologije v druge sektorje, kar ustvarja nove tržne priložnosti v drugih sektorjih, povečuje produktivnost v celotni industriji in javno korist, saj se zmanjšuje onesnaženost in izboljšuje raven varnosti.

(9)

Zato je pomembno, da Unija podpira razvoj aplikacij in storitev, ki temeljijo na teh sistemih. S tem bodo državljani Unije lahko izkoristili prednosti teh sistemov, javnost pa bo ohranila zaupanje v programa Galileo in EGNOS. Ustrezni instrument za financiranje raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, povezanih z razvojem GNSS aplikacij, je Obzorje 2020 - okvirni program za raziskave in inovacije (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020), vzpostavljen z Uredbo (EU) št 1291./2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Vendar bi se moral zelo specifični predhodni del raziskovalnih in razvojnih dejavnosti financirati iz proračunskih sredstev, ki se programoma Galileo in EGNOS dodeljujejo po tej uredbi, kadar se te dejavnosti nanašajo na bistvene elemente, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo, kar bo spodbudilo razvoj aplikacij v različnih gospodarskih sektorjih. Vendar tako financiranje ne bi smelo ogroziti uvajanja ali obratovanja infrastrukture, vzpostavljene v okviru programov.

(10)

Glede na rastočo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti bi lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzročila veliko škodo v sodobnih družbah in številnim gospodarskim subjektom prinesla izgubo. Poleg tega sta sistema satelitske navigacije zaradi svojih strateških razsežnosti občutljivi infrastrukturi, ki bi lahko bili predmet zlorabe. Ti elementi bi lahko ogrozili varnost Unije, njenih držav članic in njenih državljanov. Zato bi bilo treba pri zasnovi, razvoju, uvajanju in obratovanju infrastruktur, vzpostavljenih v okviru programov Galileo in EGNOS, upoštevati standardne prakse.

(11)

Program Galileo vključuje opredelitveno fazo, ki je končana, fazo razvoja in validacije do leta 2013, uvajalno fazo, ki se je začela leta 2008 in bi se morala končati leta 2020, ter fazo uporabe, ki se mora postopno začeti z letoma 2014 in 2015, da bo sistem leta 2020 v celoti operativen. Prvi štirje operativni sateliti so bili zgrajeni in dani v uporabo med fazo razvoja in validacije, celotna postavitev satelitov pa bi morala biti končana med uvajalno fazo, medtem ko bi obnavljanje moralo potekati med fazo uporabe. Zemeljska infrastruktura, povezana s tem, bi se morala razvijati in upravljati skladno s tem.

(12)

Program EGNOS je v fazi uporabe, odkar sta bili njegova „odprta storitev“ in storitev „varovanja življenj“ („Safety of Life“) oktobra 2009 oziroma marca 2011 razglašeni za operativni. V okviru tehničnih in finančnih omejitev ter na podlagi mednarodnih sporazumov bi se lahko geografska pokritost, ki jo zagotavlja sistem EGNOS, razširila na druge regije sveta, zlasti na ozemlja držav kandidatk, tretjih držav, ki so pridružene enotnemu evropskemu nebu, in držav v evropski sosedski politiki. Vendar se ta razširitev ne bi smela financirati iz proračunskih sredstev, dodeljenih programoma Galileo in EGNOS po Uredbi Sveta (EU, Euratom) št.1311/2013 (3) in ne bi smela zakasniti razširitve pokritosti na ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

(13)

Prvotna zasnova storitev varovanja življenj, kakor jo določa Uredba (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je bila spremenjena, da bi zagotovila interoperabilnost s preostalimi GNSS, se učinkovito odzivala na zahteve za varovanje življenj uporabnikov ter zmanjšala zahtevnost, tveganja in stroške potrebne infrastrukture.

(14)

Da bo storitev varovanja življenj EGNOS delovala čim bolje, jo je treba zagotavljati brez neposrednih stroškov za uporabnika. Tudi regulirano javno storitev Galileo bi bilo treba brezplačno zagotavljati naslednjim uporabnikom regulirane javne storitve, v smislu Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5): državam članicam, Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) in ustrezno pooblaščenim agencijam Unije. Brezplačnost zagotavljanja se ne bi smelo razlagati tako, da vpliva na določbe glede stroškov delovanja organa, pristojnega za regulirano javno storitev, kakor je določeno v Sklepu št. 1104/2011/EU.

(15)

Za optimizacijo uporabe storitev bi morali biti sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, združljivi in interoperabilni med seboj in, kolikor je mogoče, tudi z drugimi sistemi satelitske navigacije ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi, kadar je taka združljivost in kompatibilnost določena v mednarodnem sporazumu brez poseganja v cilj strateške avtonomnosti.

(16)

Ker programa Galileo in EGNOS načeloma v celoti financira Unija, bi bilo treba predvideti, da je Unija lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru navedenih programov. Za popolno spoštovanje katerih koli temeljnih pravic, povezanih z lastništvom, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne ureditve z obstoječimi lastniki, zlasti glede bistvenih delov infrastruktur in njihove varnosti. Razumeti bi bilo treba, da določbe glede lastništva neopredmetenih sredstev iz te uredbe ne zajemajo nematerialnih pravic, ki niso prenosljive v skladu z ustreznimi nacionalnimi zakonodajami. Tako lastništvo Unije ne bi smelo posegati v možnost, da Unija v skladu s to uredbo in v primerih, kadar se zdi primerno, ta sredstva da na voljo tretjim stranem ali jim jih odpiše. Zlasti bi Unija morala imeti možnost, da prenese lastništvo pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dela v okviru programov Galileo in EGNOS, ali licenco zanje na tretje osebe. Da bi trgi lažje sprejeli satelitsko navigacijo, je treba tretjim osebam zagotoviti optimalno uporabo zlasti pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS in pripadajo Uniji, vključno z družbenogospodarskega vidika.

(17)

Za sredstva, ustvarjena ali razvita zunaj programov Galileo in EGNOS, določbe glede lastništva iz te uredbe ne učinkujejo. Vendar so tovrstna sredstva včasih lahko pomembna za delovanje programov. Komisija bi morala za spodbuditev razvoja novih tehnologij zunaj programov Galileo in EGNOS pozivati k osredotočenosti tretjih oseb na taka pomembna neopredmetena sredstva in se, kadar bi to koristilo programoma, dogovoriti o pogojih njihove ustrezne uporabe.

(18)

Uvajalno fazo in fazo uporabe programa Galileo ter fazo uporabe programa EGNOS bi morala v celoti financirati Unija. Vendar bi morale države članice v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), imeti možnost, da k programoma Galileo in EGNOS dodatno prispevajo v obliki finančnih sredstev ali v naravi na podlagi ustreznih sporazumov za financiranje dodatnih elementov programov, povezanih z morebitnimi posebnimi cilji zadevnih držav članic. Tudi tretje države in mednarodne organizacije bi morale imeti možnost prispevati k programoma.

(19)

Za zagotavljanje stalnosti in stabilnosti programov Galileo in EGNOS ter zaradi njihove evropske razsežnosti in bistvene evropske dodane vrednosti je potrebno zadostno in stalno financiranje v celotnih obdobjih finančnega načrtovanja. Treba je določiti tudi znesek, ki bo v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 potreben za financiranje dokončanja uvajalne faze programa Galileo in faz uporabe programov Galileo in EGNOS.

(20)

Z Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 je bil odobren znesek v višini največ 7 071,73 milijonov EUR v tekočih cenah za financiranje dejavnosti v zvezi s programoma Galileo in EGNOS v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Zaradi večje jasnosti in nadzora nad stroški bi bilo treba celoten znesek razčleniti v več kategorij. Kljub temu bi morala imeti Komisija zaradi prilagodljivosti in zagotavljanja nemotenega delovanja programov možnost, da prerazporedi sredstva iz ene kategorije v drugo. Dejavnosti programa bi morale zajemati tudi varovanje sistemov in njihovega obratovanja, tudi pri izstrelitvi satelitov. Zato bi se lahko prispevek k stroškom za storitve, ki bi zagotavljale tako varovanje, financiral iz proračuna, dodeljenega programoma Galileo in EGNOS, kolikor bi bila na voljo sredstva po strogem upravljanju stroškov in ob natančnem upoštevanju najvišjega zneska, ki je določen v Uredbi (EU, Euratom) št. 1311/2013. Tak prispevek bi se moral uporabljati samo za zagotavljanje podatkov in storitev, in ne za nakup infrastrukture. Ta uredba določa finančna sredstva za nadaljevanje programov Galileo in EGNOS, ki pomenijo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7).

(21)

V tej uredbi bi bilo treba opredeliti dejavnosti, za katere so odobrena proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma za obdobje 2014–2020. Take odobritve bi bilo treba nameniti zlasti za dejavnosti v zvezi z uvajalno fazo programa Galileo, vključno z ukrepi upravljanja in spremljanja navedene faze, ter za dejavnosti v zvezi z uporabo sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, vključno z ukrepi, sprejetimi pred fazo uporabe navedenega programa ali med njeno pripravo, in za dejavnosti v zvezi z uporabo sistema EGNOS. Treba bi jih bilo nameniti tudi za financiranje nekaterih drugih dejavnosti, potrebnih za upravljanje in doseganje ciljev programov Galileo in EGNOS, zlasti s podporo raziskav in razvoja bistvenih elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo, in vključno, po potrebi, modulov programske opreme za določanje položaja in nadzor popolnosti delovanja. Navedeni elementi povezujejo storitve, ki jih zagotavlja infrastruktura, in aplikacije na prodajnih trgih ter omogočajo razvoj aplikacij v raznih gospodarskih sektorjih. Njihov razvoj omogoča čim večje družbeno-gospodarske koristi, saj spodbuja izkoristek ponujenih storitev na trgu. Komisija bi morala vsako leto poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji upravljanja stroškov.

(22)

Treba je opozoriti, da stroški naložb in obratovanja sistemov, ocenjeni za obdobje 2014–2020, ne upoštevajo nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Unija utegnila imeti, zlasti obveznosti, povezanih z delovanjem storitev ali lastništva Unije nad sistemi, zlasti glede nepravilnega delovanja sistemov. Te obveznosti so predmet posebne analize Komisije.

(23)

Treba bi bilo tudi opozoriti, da proračunska sredstva, načrtovana v tej uredbi, ne zajemajo del, financiranih iz sredstev, dodeljenih Obzorju 2020, kot so dela v zvezi z razvojem aplikacij na podlagi sistemov. Taka dela bodo omogočila kar najboljšo uporabo storitev, ponujenih v okviru programov Galileo in EGNOS, zagotovitev dobre donosnosti naložb Unije na področju družbenih in gospodarskih koristi ter povečanje znanja podjetij v Uniji v zvezi s tehnologijo satelitske navigacije. Komisija bi morala poskrbeti za preglednost in jasnost glede različnih virov financiranja za različne vidike programov.

(24)

Unija bi morala poleg tega prejeti prihodke, ki jih ustvarita sistema, zlasti s komercialnimi storitvami, ki jih zagotavlja sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, za delno zagotovitev nadomestila za naložbe, ki jih je vložila, in te prihodke uporabiti za doseganje ciljev programa Galileo in EGNOS. Poleg tega bi lahko v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določili mehanizem za delitev prihodkov.

(25)

Za preprečevanje prekoračitev stroškov in zamud, ki so v preteklosti ovirale izvajanje programov Galileo in EGNOS, je treba povečati prizadevanja za obvladovanje tveganj, ki bi lahko povzročili dodatne stroške in/ali zamude, kakor sta zahtevala Evropski parlament v resoluciji z dne 8. junija 2011 o vmesnem pregledu evropskih satelitskih radio-navigacijskih programov: ocena izvajanja, prihodnji izzivi in obeti za financiranje (8) in Svet v svojih sklepih z dne 31. marca 2011 ter kot izhaja iz Sporočila Komisije z dne 29. Junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“.

(26)

Za dobro javno upravljanje programov Galileo in EGNOS je po eni strani treba jasno razdeliti odgovornosti in naloge, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), po drugi strani pa upravljanje postopoma prilagoditi potrebam obratovanja sistemov.

(27)

Komisija bi morala biti kot zastopnica Unije, ki načeloma sama zagotavlja financiranje programov Galileo in EGNOS in je lastnica sistemov, odgovorna za potek navedenih programov in splošni nadzor nad njima. Zato bi morala upravljati sredstva, dodeljena programoma v skladu s to uredbo, ter skrbeti za izvajanje vseh dejavnosti programov in zagotoviti jasno razdelitev odgovornosti in nalog, zlasti med Agencijo za evropski GNSS in ESA. Zato bi bilo treba Komisiji poleg nalog, povezanih s to splošno odgovornostjo, in drugih nalog, za katere je zadolžena na podlagi te uredbe, zaupati tudi specifične naloge. Za kar najboljši izkoristek virov in kompetenc različnih udeleženih strani bi morala imeti Komisija možnost prenesti nekatere naloge s sporazumi o prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(28)

Glede na pomen zemeljske infrastrukture sistemov za programa Galileo in EGNOS in njenega vpliva na njihovo varnost bi morala biti določitev lokacije te infrastrukture ena od posebnih nalog Komisije. Pri razporejanju zemeljske infrastrukture sistemov bi morali tudi v prihodnje uporabljati odprt in pregleden postopek. Lokacija takšne infrastrukture bi morala biti določena ob upoštevanju geografskih in tehničnih omejitev, povezanih z optimalno geografsko porazdelitvijo zemeljske infrastrukture, in morebitnih obstoječih instalacij in opreme, primernih za zadevne naloge, ter zagotoviti skladnost z varnostnimi potrebami posameznih zemeljskih postaj in nacionalnimi varnostnimi zahtevami vsake države članice.

(29)

Agencija za evropski GNSS je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) z namenom doseganja ciljev programov Galileo in EGNOS ter izvajanja nekaterih nalog, povezanih s potekom navedenih programov. Je agencija Unije, za katero kot za organ v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 veljajo obveznosti, ki se uporabljajo za agencije Unije. Treba bi ji bilo zaupati nekatere naloge, povezane z varnostjo programov in njenim morebitnim imenovanjem za organ, pristojen za regulirano javno storitev. Prispevati bi morala tudi k promociji in trženju sistemov, vključno z vzpostavitvijo stika z uporabniki in morebitnimi uporabniki storitev, ki jih ponujata programa Galileo in EGNOS, ter bi morala zbirati podatke o njihovih potrebah in napredku na trgu satelitske navigacije. Poleg tega bi morala izpolniti naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prenosu pooblastil, ki zajemajo številne druge specifične naloge v zvezi s programoma, zlasti z nalogami, povezanimi s fazo uporabe sistemov, vključno z operativnim upravljanjem sistema, promocijo aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije in promocijo razvoja bistvenih elementov, povezanih s programoma. Da bi Komisija, ki predstavlja Unijo, lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, bi morali sporazumi o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS.

Prenos odgovornosti na Agencijo za evropski GNSS za naloge, povezane z operativnim upravljanjem programov Galileo in EGNOS in njihovo uporabo, bi moral potekati postopoma in biti pogojen z uspešnim pregledom predaje, pa tudi s pripravljenostjo te agencije na prevzem takih nalog, da bi zagotovili nemoteno delovanje navedenih programov. V primeru EGNOS bi moral biti prenos opravljen 1. januarja 2014, v primeru Galileo pa se pričakuje v letu 2016.

(30)

Unija bi morala z ESA za uvajalno fazo programa Galileo skleniti sporazum o prenosu pooblastil, ki bo določal naloge ESA v tej fazi. Komisija bi morala kot predstavnica Unije storiti vse v njeni moči, da bi se sporazum o prenosu pooblastil sklenil v šestih mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe. Da bi Komisija lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, bi moral sporazum o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih ESA. Glede dejavnosti, ki jih financira izključno Unija, bi morali taki pogoji zagotavljati stopnjo nadzora, primerljivo s stopnjo, ki bi se zahtevala, če bi bila ESA agencija Unije.

(31)

Agencija za evropski GNSS bi morala za fazo uporabe programov Galileo in EGNOS z ESA skleniti delovni dogovor, ki opredeljuje naloge slednje pri razvoju sistemov prihodnje generacije in pri nudenju tehnične podpore za obstoječe generacije sistemov. Ta dogovor bi moral biti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Ne bi se smel nanašati na vlogo ESA pri dejavnostih, povezanih z raziskavami in tehnologijo, ter v zgodnjih fazah razvoja in raziskovalnih dejavnostih v zvezi z infrastrukturo, vzpostavljeno v okviru programov Galileo in EGNOS. Takšne dejavnosti bi bilo treba financirati z drugimi sredstvi in ne iz proračuna za programa, na primer s sredstvi, dodeljenimi Obzorju 2020.

(32)

Odgovornost za potek programov Galileo in EGNOS vključuje zlasti odgovornost za njuno varnost ter za varnost sistemov in njunega obratovanja. Razen v primeru uporabe Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP (10), ki ga je treba pregledati, da bi odražal spremembe programov Galileo in EGNOS, njunega upravljanja in sprememb Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba, je za varnost odgovorna Komisija, čeprav so nekatere naloge v zvezi z varnostjo zaupane Agenciji za evropski GNSS. Komisija je zlasti odgovorna za vzpostavitev primernih mehanizmov za zagotavljanje ustreznega usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi za varnost.

(33)

Pri izvajanju te uredbe bi se morala Komisija glede zadev, povezanih z varnostjo, posvetovati z ustreznimi strokovnjaki za varnost iz držav članic.

(34)

ESZD se glede na svoje specifično strokovno znanje in redne kontakte z upravami tretjih držav in mednarodnih organizacij zdi primeren organ za pomoč Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo sistemov in programov Galileo in EGNOS na področju zunanjih odnosov, v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (11). Komisija bi morala zagotoviti, da je ESZD s svojimi dejavnostmi v celoti vključena v izvajanje nalog v zvezi z varnostjo na področju zunanjih odnosov. ESZD bi bilo treba v ta namen nuditi vso ustrezno tehnično podporo.

(35)

Za zagotavljanje varnega kroženja informacij bi se v ustreznih varnostnih predpisih v okviru področja uporabe te uredbe moralo zagotoviti enakovredno raven varovanja tajnih podatkov EU, kot jo zagotavljajo pravilnik o varnosti, določen v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (12), in varnostni predpisi Sveta, določeni v prilogah k Sklepu Sveta 2013/488/EU (13). Vsaka država članica bi morala zagotoviti, da se njeni nacionalni varnostni predpisi uporabljajo za vse fizične osebe, ki prebivajo na njenem ozemlju, in vse pravne osebe s sedežem na njenem ozemlju, ki imajo opravka s tajnimi podatki EU, povezanimi s programoma Galileo in EGNOS. Varnostni predpisi ESA in Sklep z dne 15. junija 2011 visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (14) bi se morali obravnavati kot enakovredni pravilniku o varnosti iz Priloge k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom in varnostnim predpisom iz prilog k Sklepu 2013/488/EU.

(36)

Ta uredba ne posega v obstoječa in prihodnja pravila o dostopu do dokumentov, sprejetih v skladu s členom 15(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Te uredbe tudi ne bi smeli razumeti tako, kot da državam članicam nalaga obveznost, da ne upoštevajo svojih ustavnih pravil glede dostopa do dokumentov.

(37)

Za dodeljevanje sredstev Unije, namenjenih za programa Galileo in EGNOS, katerih zgornje meje Komisija ne bi smela preseči, bi bilo treba nujno uporabiti učinkovite postopke javnega naročanja in zlasti zagotoviti, da so pogodbe sklenjene tako, da zagotavljajo najboljšo možno uporabo sredstev, zadovoljive storitve, nemoteno delovanje programov, dobro obvladovanje tveganja in izpolnjevanje predlaganega časovnega načrta. Ustrezni naročnik bi si moral prizadevati za izpolnitev teh zahtev.

(38)

Ker bo programa Galileo in EGNOS načeloma financirala Unija, bi bilo treba pri javnem naročanju v okviru navedenih programov upoštevati pravila Unije v zvezi z javnimi naročili ter si zlasti prizadevati za najboljšo možno uporabo sredstev, obvladovanje stroškov in zmanjšanje tveganj ter za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje odvisnosti od enega samega dobavitelja. Treba bi bilo zagotoviti prost dostop in pošteno konkurenco v celotni dobavni verigi ter uravnotežene možnosti sodelovanja različnim sektorjem na vseh ravneh, med drugim zlasti novim akterjem ter malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP). Preprečevati bi bilo treba morebitne zlorabe prevladujočega položaja in dolgotrajno odvisnost od enega samega dobavitelja. Za zmanjšanje tveganj v zvezi s programom, preprečevanje odvisnosti od enega vira dobave in zagotavljanje boljšega nadzora nad celotnim programom, stroški in časovnim načrtom, bi bilo treba po potrebi uporabljati različne vire dobave. Poleg tega bi morali ohraniti in spodbujati razvoj evropske industrije na vseh področjih, povezanih s satelitsko navigacijo, v skladu z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija. Tveganje neučinkovitega izvajanja ali neizpolnitve javnih naročil bi bilo treba čim bolj zmanjšati. Izvajalci bi morali v ta namen dokazati, da so sposobni uspešno izpolniti naročilo v skladu s prevzetimi obveznostmi in v pogodbenem roku. Zato bi morali naročniki po potrebi natančno navesti zahteve glede zanesljivosti dobave in zagotavljanja storitev.

Poleg tega bi v primeru nabave blaga in storitev občutljive narave naročniki lahko za takšne nabave določili posebne zahteve, predvsem zato, da bi zagotovili varnost podatkov. Industriji Unije bi bilo treba omogočiti, da lahko za nekatere elemente in storitve uporabi vire zunaj Unije, kadar se dokažejo znatne prednosti glede kakovosti in stroškov, pri čemer pa bi bilo treba upoštevati strateški značaj programov ter zahteve Unije v zvezi z varnostjo in nadzorom izvoza. Treba bi bilo izkoristiti naložbe ter izkušnje in kompetence industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v opredelitveni, razvojni in validacijski fazi programov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da se ne kršijo pravila o konkurenčnih razpisnih postopkih.

(39)

Da bi lahko bolje ocenili skupne stroške proizvoda, storitve ali dela v okviru javnega naročila, vključno z njegovimi dolgoročnimi operativnimi stroški, bi bilo treba med postopkom javnega naročanja, kjer je to ustrezno, upoštevati skupne stroške v celotnem uporabnem življenjskem ciklu zadevnega proizvoda, storitve ali dela, in sicer tako, da bi pri oddaji javnih naročil uporabili pristop stroškovne učinkovitosti, na primer izračun stroškov v življenjskem ciklu, da bi naročilo dodelili ekonomsko najugodnejšemu ponudniku. Naročnik bi moral v ta namen zagotoviti, da je v dokumentaciji o oddaji naročila ali obvestilu o naročilu izrecno navedena metodologija, ki se bo uporabila za izračun stroškov v uporabnem življenjskem ciklu proizvoda, storitve ali dela, in da je s to metodologijo mogoče preveriti točnost podatkov, ki so jih predložili ponudniki.

(40)

Satelitska navigacija je kompleksna tehnologija, ki se ves čas razvija. To je razlog za negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru programov Galileo in EGNOS, saj se lahko taka javna naročila nanašajo na dolgoročno opremo ali opravljanje storitev. Zaradi teh značilnosti je treba predvideti posebne ukrepe v zvezi z javnimi naročili, ki se uporabljajo poleg pravil iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Tako bi moral imeti naročnik možnost ponovno vzpostaviti pravične konkurenčne pogoje, kadar ima neko podjetje ali več podjetij že pred javnim razpisom informacije o dejavnostih v zvezi z javnim razpisom, zaradi katerih je oziroma so v prednostnem položaju. Imeti bi moral tudi možnost, da naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, da pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru njenega izvajanja ali določi najmanjšo stopnjo oddaje naročil podizvajalcem. In nenazadnje, zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za programa Galileo in EGNOS, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato je zaželeno, da se pogodbe sklepajo v posebni obliki, ki obenem ne določa fiksnih in dokončnih cen ter vključuje določbe za varovanje finančnih interesov Unije.

(41)

Treba bi bilo poudariti, da bi se morale države članice v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) vzdržati vseh ukrepov, ki bi lahko škodili programoma Galileo in EGNOS ali storitvam. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Poleg tega bi morale države članice in Komisija sodelovati med seboj in z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da je radijski spekter, potreben za sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, na voljo in da je zaščiten, da bi omogočile nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi tega sistema v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(42)

Glede na svetovni pomen sistemov je bistveno, da Unija sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v okviru programov Galileo in EGNOS v skladu s členom 218 PDEU, zlasti za zagotovitev njunega nemotenega poteka, reševanje nekaterih vprašanj, povezanih z varnostjo in zaračunavanjem, zagotovitev čim boljših storitev za državljane Unije ter zadovoljitev potreb tretjih držav in mednarodnih organizacij. Koristno je tudi, da se obstoječi sporazumi po potrebi prilagodijo razvoju programov Galileo in EGNOS. Pri pripravi in izvajanju teh sporazumov se Komisija lahko za pomoč obrne na ESZD, ESA in Agencijo za evropski GNSS v okviru nalog, ki so jim zaupane v skladu s to uredbo.

(43)

Poudariti bi bilo treba, da se Komisija za izpolnitev nekaterih svojih nalog neregulativne narave po potrebi lahko po tehnično pomoč obrne na nekatere zunanje subjekte. Te tehnične pomoči so lahko deležni tudi drugi subjekti, vključeni v javno upravljanje programov Galileo in EGNOS, pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe.

(44)

Unija temelji na spoštovanju temeljnih pravic ter zlasti členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki izrecno priznavata temeljno pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. V okviru programov Galileo in EGNOS bi bilo treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov in zasebnosti.

(45)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, zaznavanjem in preiskovanjem nepravilnosti, z izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, in če je primerno, z upravnimi in finančnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(46)

Evropski parlament in Svet je treba redno obveščati o izvajanju programov Galileo in EGNOS, zlasti glede obvladovanja tveganj, stroškov, časovnega načrta in izvajanja. Poleg tega se bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sestajali v medinstitucionalnem odboru za Galileo v skladu s skupno izjavo o medinstitucionalnem odboru za Galileo, ki je objavljena skupaj s to uredbo.

(47)

Komisija bo morala na podlagi dogovorjenih kazalnikov opraviti ovrednotenja, da bi ocenila uspešnost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za uresničitev ciljev programov Galileo in EGNOS.

(48)

Da bi zagotovili varnost sistemov in njihovega obratovanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s cilji na visoki ravni, potrebnimi za zagotavljanje varnosti sistemov in njihovega obratovanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(49)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(50)

Ker dobro javno upravljanje zahteva enotno vodenje programov Galileo in EGNOS, hitrejše sprejemanje odločitev in enak dostop do informacij, bi moralo biti predstavnikom Agencije za evropski GNSS in ESA omogočeno, da sodelujejo pri delu odbora za evropske programe GNSS (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki je ustanovljen za pomoč Komisiji. Zaradi istega razloga bi morali imeti predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so sklenili mednarodni sporazum z Unijo, možnost sodelovanja pri delu odbora, ob upoštevanju varnostnih omejitev in v skladu s pogoji takega sporazuma. Predstavniki Agencije za evropski GNSS, ESA, tretjih držav in mednarodnih organizacij nimajo pravice sodelovati pri glasovanju odbora.

(51)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve in uporabe satelitskih navigacijskih sistemov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj ta cilj presega finančne in tehnične zmogljivosti vsake posamezne države članice, in ker se ta cilj zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(52)

Skupno podjetje Galileo, ki je bilo ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 876/2002 (17), je 31. decembra 2006 prenehalo delovati. Uredbo (ES) št. 876/2002 bi bilo zato treba razveljaviti.

(53)

Ob upoštevanju potrebe po ovrednotenju programov Galileo in EGNOS, obsega sprememb, ki so potrebne v Uredbi (ES) št. 683/2008, ter iz razloga jasnosti in pravne varnosti, bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 683/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa pravila o vzpostavitvi in uporabi sistemov v okviru evropskih satelitskih navigacijskih programov, zlasti pravila v zvezi z upravljanjem in finančnim prispevkom Unije.

Člen 2

Evropski satelitski navigacijski sistemi in programi

1.   Evropska satelitska navigacijska programa Galileo in EGNOS vključujeta vse dejavnosti, ki so potrebne za opredelitev, razvoj, validacijo, izgradnjo, obratovanje, prenovo in izboljšanje evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, predvsem sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, in sistema EGNOS, ter za zagotavljanje njune varnosti in interoperabilnosti.

Namen teh programov je tudi čim bolj povečati družbeno-ekonomske koristi evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, zlasti s spodbujanjem uporabe sistemov in pospeševanjem razvoja aplikacij in storitev, ki temeljijo na teh sistemih.

2.   Sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, je civilni sistem pod civilnim nadzorom in infrastruktura avtonomnega globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS), sestavljena iz konstelacije satelitov in globalnega omrežja zemeljskih postaj.

3.   Sistem EGNOS je regionalna infrastruktura satelitske navigacije za spremljanje in popravljanje odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, ter signalov odprte storitve, ponujene s strani sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, ko bodo na voljo. Sestavljajo ga zemeljske postaje in več transponderjev, nameščenih na geostacionarnih satelitih.

4.   Namen posebnih ciljev programa Galileo je zagotoviti, da se signali, ki jih oddaja sistem, vzpostavljen v okviru navedenega programa, lahko uporabijo za naslednje funkcije:

(a)

ponuditi odprto storitev ("Open Service" ali OS), ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo ter je namenjena zlasti množičnim aplikacijam satelitske navigacije;

(b)

s signali odprte storitve Galileo in/ali v sodelovanju z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi prispevati k storitvam za nadzor popolnosti delovanja, ki so namenjene uporabnikom aplikacij za varovanje življenja, v skladu z mednarodnimi standardi;

(c)

ponuditi komercialno storitev („Commercial Service“ ali CS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene;

(d)

ponuditi regulirano javno storitev, namenjeno izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade, za občutljive aplikacije, ki zahtevajo visoko raven stalnosti storitve, ki bo brezplačna za države članice, Svet, Komisijo, ESZD in po potrebi ustrezno pooblaščene agencije Unije; za to storitev se uporabljajo močni in šifrirani signali. Vprašanje, ali se zaračunava drugim primarnim uporabnikom v regulirani javni storitvi iz člena 2 Sklepa št. 1104/2011/EU, se ocenjuje na osnovi posameznega primera, ustrezne določbe pa se opredelijo v sporazumu, sklenjenemu v skladu s členom 3(5) navedenega sklepa;

(e)

prispevati k storitvi iskanja in reševanja ("Search and Rescue Support Service" ali SAR) sistema COSPAS-SARSAT, z odkrivanjem klicev v sili, ki jih oddajajo radijski oddajniki, in vračanjem sporočil tem oddajnikom.

5.   Namen posebnih ciljev programa EGNOS je zagotoviti, da se lahko signali, ki jih oddaja sistem EGNOS, uporabijo za naslednje funkcije:

(a)

ponuditi odprto storitev (OS), ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo ter je namenjena zlasti množičnim aplikacijam satelitske navigacije na območju, ki ga pokriva sistem EGNOS;

(b)

ponuditi storitev razširjanja komercialnih podatkov, in sicer „EGNOS Data Access Service“ (EDAS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene;

(c)

ponuditi storitev varovanja življenj (SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena; ta storitev, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna, izpolnjuje zlasti zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo celovitosti, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema ali dopustnega odstopanja sistemov, ki jih podpira EGNOS v območju pokritosti.

Kot prednostna naloga se bo navedene funkcije znotraj ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi zagotovilo čim prej.

Geografska pokritost sistema EGNOS se lahko v okviru tehnične izvedljivosti in na podlagi mednarodnih sporazumov razširi tudi na druge svetovne regije, zlasti na ozemlja držav kandidatk, tretjih držav, ki so pridružene enotnemu evropskemu nebu, in držav v evropski sosedski politiki. Stroški take širitve in stroški obratovanja se ne krijejo s sredstvi iz člena 9. Taka širitev ne zakasni širitve geografskega pokritja sistema EGNOS na vsa ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

Člen 3

Faze programa Galileo

Program Galileo ima naslednje faze:

(a)

opredelitvena faza, v kateri se je oblikovala zgradba sistema in so se določili njegovi sestavni deli, ki se je končala leta 2001;

(b)

razvojna in validacijska faza, za katero je načrtovano, da bo zaključena do 31. Decembra 2013 in ki vključuje izdelavo in izstrelitev prvih satelitov, namestitev prvih zemeljskih infrastruktur ter vsa dela in postopke, potrebne za validacijo sistema v orbiti;

(c)

uvajalna faza, ki se zaključi do 31. decembra 2020 in zajema:

(i)

gradnjo, namestitev in zaščito vse vesoljske infrastrukture, zlasti vseh satelitov, potrebnih za izpolnitev posebnih ciljev iz člena 2(4), in potrebnih rezervnih satelitov, ter povezan nadaljnji razvoj in postopke;

(ii)

gradnjo, namestitev in zaščito vse zemeljske infrastrukture, zlasti infrastrukture, potrebne za nadzor satelitov in obdelavo satelitskih podatkov radijske navigacije, ter storitvenih centrov in drugih zemeljskih centrov, ter povezan nadaljnji razvoj in postopke;

(iii)

priprave na fazo uporabe, vključno s pripravljalnimi dejavnostmi, povezanimi z zagotavljanjem storitev iz člena 2(4);

(d)

faza uporabe, ki obsega:

(i)

upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito vesoljske infrastrukture, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;

(ii)

upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti storitvenih centrov in drugih zemeljskih centrov, omrežij in lokacij, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;

(iii)

razvoj prihodnjih generacij sistema in nadaljnji razvoj storitev iz člena 2(4);

(iv)

postopke certificiranja in standardizacije, povezane s programom;

(v)

zagotavljanje in trženje storitev iz člena 2(4);

(vi)

sodelovanje z drugimi GNSS; ter

(vii)

vse druge dejavnosti, potrebne za razvoj sistema in nemoten potek programa.

Faza uporabe se postopoma začne med letoma 2014 in 2015 s ponudbo prvih storitev za odprto storitev, storitev iskanja in reševanja ter regulirano javno storitev. Navedene prve storitve se postopoma izboljšujejo, druge funkcije, navedene med posebnimi cilji iz člena 2(4), pa se postopoma izvajajo, da bo do 31. decembra 2020 dosežena polna operativna zmogljivost.

Člen 4

Faza uporabe sistema EGNOS

Faza uporabe sistema EGNOS vključuje zlasti:

(a)

upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito vesoljske infrastrukture, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;

(b)

upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;

(c)

razvoj prihodnjih generacij sistema in nadaljnji razvoj storitev iz člena 2(5);

(d)

postopke certificiranja in standardizacije, v zvezi s programom;

(e)

zagotavljanje in trženje storitev iz člena 2(5);

(f)

vse elemente, ki utemeljujejo zanesljivost sistema in njegovega obratovanja;

(g)

usklajevalne dejavnosti, povezane z doseganjem posebnih ciljev iz drugega in tretjega pododstavka člena 2(5).

Člen 5

Združljivost in interoperabilnost sistemov

1.   Sistemi, omrežja in storitve, ki delujejo oziroma se izvajajo v okviru programov Galileo in EGNOS, so s tehničnega vidika medsebojno združljivi in interoperabilni.

2.   Sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, so združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi sredstvi za radijsko navigacijo, kadar sta taki zahtevi po združljivosti in interoperabilnosti določeni v mednarodnem sporazumu, sklenjenem na podlagi člena 29.

Člen 6

Lastništvo

Unija je lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programov Galileo in EGNOS. V ta namen se s tretjimi osebami po potrebi sklenejo sporazumi glede obstoječih lastniških razmerij.

Komisija z ustreznim okvirom skrbi za optimalno uporabo sredstev iz tega člena; zlasti čim bolj učinkovito upravlja pravice intelektualne lastnine, povezane s programoma Galileo in EGNOS, pri čemer upošteva, da je treba zaščititi in ovrednotiti pravice intelektualne lastnine Unije ter interese vseh interesnih skupin in poskrbeti za usklajen razvoj trgov in novih tehnologij. V ta namen zagotovi, da pogodbe, sklenjene v okviru programov Galileo in EGNOS, vsebujejo možnost, da se pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dela v okviru navedenih programov, prenesejo na tretje osebe ali se tretjim osebam podeli licenca zanje.

POGLAVJE II

PRORAČUNSKI PRISPEVEK IN MEHANIZMI

Člen 7

Dejavnosti

1.   Proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma Galileo in EGNOS za obdobje 2014–2020 na podlagi te uredbe, se odobrijo za financiranje dejavnosti, povezanih z:

(a)

zaključkom uvajalne faze programa Galileo iz člena 3(c);

(b)

fazo uporabe programa Galileo iz člena 3(d);

(c)

fazo uporabe programa EGNOS iz člena 4;

(d)

upravljanjem in spremljanjem programov Galileo in EGNOS.

2.   Proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma Galileo in EGNOS, se v skladu s členom 9(2) zagotavljajo tudi za financiranje dejavnosti, povezanih z raziskovanjem in razvijanjem bistvenih elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo.

3.   S temi proračunskimi sredstvi Unije, namenjenimi programoma Galileo in EGNOS, se krijejo tudi izdatki Komisije v zvezi z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ovrednotenja, ki so potrebne za upravljanje programov in doseganje posebnih ciljev iz člena 2(4) in (5). Taki izdatki lahko vključujejo zlasti:

(a)

študije in sestanke s strokovnjaki;

(b)

dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede prednostnih nalog politike Unije, če so neposredno povezane s cilji te uredbe, ter zlasti usmerjene v vzpostavitev sinergij z drugimi ustreznimi politikami Unije;

(c)

omrežja informacijske tehnologije, ki so namenjena obdelavi ali izmenjavi informacij;

(d)

vso drugo tehnično ali administrativno pomoč Komisiji za upravljanje programov.

4.   Stroški programov Galileo in EGNOS in njihovih posameznih faz so natančno določeni. Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja enkrat letno obvesti Evropski parlament, Svet in odbor iz člena 36 (v nadaljnjem besedilu: odbor) o dodelitvi sredstev Unije, vključno z varnostno rezervo, za vsako dejavnost, določeno v odstavkih 1, 2 in 3 tega člena, ter o uporabi teh sredstev.

Člen 8

Financiranje programov Galileo in EGNOS

1.   Unija v skladu s členom 9 financira dejavnosti, povezane s programoma Galileo in EGNOS iz člena 7(1), (2) in (3), da bi izpolnila cilje iz člena 2, brez poseganja v prispevke iz drugih virov financiranja, vključno s tistimi iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

2.   Države članice lahko v posameznih primerih zaprosijo za to, da bodo zagotovile dodatno financiranje programov Galileo in EGNOS za kritje dodatnih elementov pod pogojem, da taki dodatni elementi ne povzročajo finančnih ali tehničnih obremenitev ali zamud za zadevni program. Komisija se na podlagi prošnje države članice in v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3) odloči, ali sta bila izpolnjeni navedena pogoja. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in odboru sporoči vse morebitne učinke uporabe tega odstavka na programa Galileo in EGNOS.

3.   Tudi tretje države in mednarodne organizacije lahko zagotovijo dodatna sredstva za programa Galileo in EGNOS. V mednarodnih sporazumih iz člena 29 se določijo pogoji in načini njihove udeležbe.

4.   Dodatno financiranje iz odstavkov 2 in 3 tega člena pomeni zunanje namenske prejemke v skladu s členom 21(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 9

Sredstva

1.   Finančna sredstva za izvajanje dejavnosti iz člena 7(1), (2) in (3) in za kritje tveganj, povezanih s temi dejavnostmi, znaša 7 071,73 milijonov EUR v tekočih cenah za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Letna sredstva odobrita Evropski parlament in Svet v mejah večletnega finančnega okvira.

Znesek iz prvega pododstavka se razporedi v naslednje kategorije odhodkov v tekočih cenah:

(a)

za dejavnosti iz točke (a) člena 7(1) 1 930 milijonov EUR;

(b)

za dejavnosti iz točke (b) člena 7(1) 3 000 milijonov EUR;

(c)

za dejavnosti iz točke (c) člena 7(1) 1 580 milijonov EUR;

(d)

za dejavnosti iz točke (d) člena 7(1) in člena 7(3) 561,73 milijonov EUR.

2.   Brez poseganja v zneske, dodeljene razvoju aplikacij, ki temeljijo na sistemih v okviru Obzorja 2020, se s proračunskimi sredstvi, dodeljenimi programoma Galileo in EGNOS, vključno z namenskimi prejemki, financirajo dejavnosti iz člena 7(2) do najvišjega zneska 100 milijonov EUR v stalnih cenah.

3.   Komisija lahko prerazporedi sredstva iz ene kategorije odhodkov, kakor je določeno v točkah (a) do (d) tretjega pododstavka odstavka 1, v drugo v višini do največ 10 % zneska iz prvega pododstavka odstavka 1. Kadar gre pri takšni prerazporeditvi za skupni znesek, višji od 10 % zneska iz prvega pododstavka odstavka 1, se Komisija posvetuje z odborom v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 36(2).

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o vseh morebitnih prerazporeditvah sredstev med kategorijami odhodkov.

4.   Proračunska sredstva se izvršujejo v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

5.   Proračunske obveznosti, ki se nanašajo na programa Galileo in EGNOS, se izvršujejo v letnih obrokih.

6.   Komisija finančna sredstva iz odstavka 1 upravlja pregledno in stroškovno učinkovito. Komisija vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji upravljanja stroškov.

Člen 10

Prihodki od programov Galileo in EGNOS

1.   Prihodke od uporabe sistemov prejme Unija, plačajo se v njen proračun in namenijo programoma Galileo in EGNOS, zlasti pa cilju iz člena 2(1). Če se izkaže, da obseg prihodkov presega sredstva, potrebna za financiranje faz uporabe programov, je vsakršna prilagoditev načela dodelitve predmet odobritve Evropskega parlamenta in Sveta na podlagi predloga Komisije.

2.   Mehanizem delitve prihodkov se lahko določi v pogodbah, sklenjenih s subjekti v zasebnem sektorju.

3.   Obresti iz predhodnega financiranja, plačanega organom, posredno odgovornim za izvrševanje proračuna, se namenijo za dejavnosti, ki so predmet sporazuma o prenosu pooblastil ali pogodbe med Komisijo in zadevnim organom. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja organi, posredno odgovorni za izvrševanje proračuna, odprejo račune, ki omogočajo identifikacijo sredstev in ustreznih obresti.

POGLAVJE III

JAVNO UPRAVLJANJE PROGRAMOV GALILEO IN EGNOS

Člen 11

Načela upravljanja programov Galileo in EGNOS

Javno upravljanje programov Galileo in EGNOS temelji na naslednjih načelih:

(a)

stroga razdelitev nalog in odgovornosti med različnimi udeleženimi subjekti, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in ESA, pri čemer ima splošno odgovornost Komisija;

(b)

iskreno sodelovanje med subjekti iz točke (a) in državami članicami;

(c)

strog nadzor nad programi, pri čemer morajo vsi sodelujoči subjekti v okviru področja odgovornosti dosledno upoštevati stroškovni in časovni načrt, glede na cilje programov Galileo in EGNOS;

(d)

optimalna in racionalna uporaba obstoječih struktur, da bi se izognili vsakršnemu podvajanju tehničnega strokovnega znanja;

(e)

uporaba najboljših praks sistemov in tehnik projektnega vodenja za nadzor izvajanja programov Galileo in EGNOS v luči posebnih zahtev in ob podpori strokovnjakov s tega področja.

Člen 12

Vloga Komisije

1.   Komisija ima splošno odgovornost za programa Galileo in EGNOS. Upravlja sredstva v skladu s to uredbo in nadzoruje izvajanje vseh dejavnosti programov, zlasti v zvezi s stroški, časovnim načrtom in učinkovitostjo.

2.   Komisija poleg splošne odgovornosti iz odstavka 1 in posebnih nalog iz te uredbe:

(a)

zagotovi jasno razdelitev nalog med različnimi subjekti, udeleženimi v programih Galileo in EGNOS, ter v ta namen Agenciji za evropski GNSS in ESA zaupa naloge iz člena 14(2) oziroma člena 15, zlasti s sporazumi o prenosu pooblastil;

(b)

zagotovi pravočasno izvajanje programov Galileo in EGNOS s sredstvi, ki so jim bila namenjena, in v skladu s cilji iz člena 2.

V ta namen vzpostavi in izvaja ustrezne instrumente in strukturne ukrepe, potrebne za prepoznavanje, obvladovanje, ublažitev in spremljanje tveganj v zvezi s programoma;

(c)

upravlja odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v imenu Unije in v okviru svojih pristojnosti;

(d)

državam članicam in Evropskemu parlamentu pravočasno zagotovi vse potrebne informacije v zvezi s programoma Galileo in EGNOS, zlasti glede obvladovanja tveganja, skupnih stroškov, letnih stroškov obratovanja vseh pomembnih delov infrastrukture sistema Galileo, prihodkov, časovnega načrta in učinkovitosti, pa tudi pregled izvajanja sistemov in tehnik vodenja projektov iz točke (e) člena 11.

(e)

oceni možnosti za spodbujanje in zagotavljanje uporabe evropskih satelitskih navigacijskih sistemov v različnih gospodarskih sektorjih, tudi z analizo, kako izkoristiti prednosti, ki jih ti sistemi ponujajo.

3.   Da bi zagotovila nemoten potek uvajalne faze in faze uporabe programa Galileo ter faze uporabe programa EGNOS iz členov 3 in 4, Komisija po potrebi sprejme ukrepe za:

(a)

obvladovanje in zmanjševanje tveganj, neločljivo povezanih s potekom programov Galileo in EGNOS;

(b)

opredelitev ključnih faz odločitev za spremljanje in ovrednotenje izvajanja programov;

(c)

določitev lokacije zemeljske infrastrukture sistemov v skladu z varnostnimi zahtevami v odprtem in preglednem postopku ter zagotovitev njenega obratovanja;

(d)

določitev tehničnih in operativnih specifikacij, potrebnih za izpolnjevanje funkcij iz točk (b) in (c) člena 2(4) ter razvoj sistemov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3).

Člen 13

Varnost sistemov in njunega obratovanja

1.   Komisija zagotovi varnost programov Galileo in EGNOS, vključno z varnostjo sistemov in njunega obratovanja. V ta namen Komisija:

(a)

upošteva, da je treba zagotoviti nadzor in povezovanje zahtev in standardov v zvezi z varnostjo v vseh programih;

(b)

zagotovi, da splošni učinki teh zahtev in standardov podpirajo uspešen napredek programov, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega načrta;

(c)

vzpostavi mehanizem usklajevanja med različnimi udeleženimi organi;

(d)

upošteva veljavne varnostne standarde in zahteve, da ne bi znižala splošne stopnje varnosti in ogrozila delovanja obstoječih sistemov na podlagi teh standardov in zahtev.

2.   Komisija brez poseganja v člena 14 in 16 te uredbe ter člen 8 Sklepa št. 1104/2011/EU sprejme delegirane akte v skladu s členom 35, v katerih določi cilje na visoki ravni, potrebne za zagotavljanje varnosti programov Galileo in EGNOS iz odstavka 1.

3.   Komisija opredeli potrebne tehnične specifikacije in druge ukrepe za uresničevanje ciljev na visoki ravni iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3).

4.   ESZD v skladu s členom 2(2) Sklepa 2010/427/EU še naprej pomaga Komisiji pri izvajanju njenih nalog na področju zunanjih odnosov.

Člen 14

Vloga Agencije za evropski GNSS

1   V skladu s smernicami, ki jih določi Komisija, Agencija za evropski GNSS:

(a)

v zvezi z varnostjo programov Galileo in EGNOS in brez poseganja v člena 13 in 16 zagotovi:

(i)

prek Sveta za varnostno akreditacijo varnostno akreditacijo v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 912/2010; za ta namen uvaja in spremlja izvajanje varnostnih postopkov in pregleduje varnost sistema;

(ii)

obratovanje centra za varnost Galileo iz člena 6(d) Uredbe (EU) št. 912/2010 v skladu s standardi in zahtevami iz člena 13 te uredbe ter navodili na podlagi Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP;

(b)

opravlja naloge, določene v členu 5 Sklepa št. 1104/2011/EU, in pomaga Komisiji v skladu s členom 8(6) navedenega sklepa;

(c)

v uvajalni fazi in fazi uporabe programa Galileo ter fazi uporabe programa EGNOS prispeva k promociji in trženju storitev iz člena 2(4) in (5), vključno z izvedbo potrebne tržne analize, zlasti pa z letnim poročilom o trgu aplikacij in storitev, ki ga pripravi Agencija za evropski GNSS, z vzpostavljanjem tesnih stikov z uporabniki in morebitnimi uporabniki sistema z namenom zbiranja informacij o njihovih potrebah, s sledenjem gibanj na prodajnih trgih za satelitsko navigacijo in s pripravo akcijskega načrta za sprejem storitev iz člena 2(4) in (5) v skupnostih uporabnikov, ki bo vseboval zlasti bistvene ukrepe za standardizacijo in certificiranje.

2.   Agencija za evropski GNSS opravlja tudi druge naloge, povezane z izvajanjem programov Galileo in EGNOS, vključno z upravljavskimi nalogami, in je zanje odgovorna. Te naloge ji Komisija zaupa s sporazumom o prenosu pooblastil, sprejetim na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, v skladu s členom 58(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in vključujejo:

(a)

operativne dejavnosti, vključno z upravljanjem infrastrukture, vzdrževanjem in stalnim izboljševanjem sistemov, postopki certificiranja in standardizacije ter zagotavljanjem storitev iz člena 2(4) in (5);

(b)

razvojne in uvajalne dejavnosti za razvoj in prihodnje generacije sistemov ter prispevek k definiciji razvoja storitev, vključno z javnimi naročili;

(c)

spodbujanje razvoja aplikacij in storitev na podlagi sistemov, pa tudi obveščanje o takih aplikacijah in storitvah, vključno z opredeljevanjem, povezovanjem in usklajevanjem med mrežami evropskih centrov odličnosti za aplikacije in storitve GNSS, izkoriščanjem strokovnega znanja v javnem in zasebnem sektorju ter ocenjevanjem ukrepov za promocijo in obveščanje;

(d)

spodbujanje razvoja temeljnih elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki podpirajo Galileo.

3.   Sporazum o prenosu pooblastil iz odstavka 2 daje Agenciji za evropski GNSS ustrezno raven samostojnosti in pooblastil, zlasti v zvezi z naročnikom v smislu člena 58(1)(c) in člena 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Poleg tega določa splošne pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS, in zlasti ukrepe, ki jih je treba izvesti, ustrezno financiranje, postopke upravljanja, ukrepe za spremljanje in nadzor, ukrepe, ki se uporabljajo ob pomanjkljivem izvajanju pogodb v smislu stroškov, časovni načrt in izvajanje ter pravila glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev.

Ukrepi spremljanja in nadzora določajo zlasti shemo za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije o stroških in časovnem načrtu ter v primeru razkoraka med predvidenimi sredstvi, učinkovitostjo in časovnim načrtom popravljalne ukrepe za zagotovitev gradnje infrastruktur v okviru dodeljenih proračunskih sredstev.

4.   Agencija za evropski GNSS za fazo uporabe programov Galileo in EGNOS z ESA sklene ustrezen delovni dogovor, potreben za uresničevanje njunih nalog v skladu s to uredbo. Komisija Evropski parlament, Svet in odbor obvesti o delovnem dogovoru z Agencijo za evropski GNSS in njegovih morebitnih spremembah. Agencija za evropski GNSS se lahko, kadar je to primerno, obrne tudi na druge subjekte v javnem ali zasebnem sektorju.

5.   Agencija za evropski GNSS poleg nalog iz odstavkov 1 in 2 in v okviru svojih pooblastil zagotavlja Komisiji svoje tehnično znanje in ji posreduje vse informacije, potrebne za izvajanje njenih nalog v okviru te uredbe, vključno z oceno možnosti za spodbujanje in zagotavljanje uporabe sistemov iz točke (e) člena 12(2).

6.   Z odborom se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz odstavka 2 tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 36(2). Evropski parlament, Svet in odbor so vnaprej obveščeni o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravata skleniti Unija, ki jo zastopa Komisija, in Agencija za evropski GNSS.

7.   Komisija Evropski parlament, Svet in odbor obvesti o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih razpisov in pogodbah s subjekti v zasebnem sektorju, vključno z informacijami o oddajanju naročil podizvajalcem.

Člen 15

Vloga Evropske vesoljske agencije

1.   Za uvajalno fazo programa Galileo iz člena 3(c) Komisija z ESA nemudoma sklene sporazum o prenosu pooblastil, v katerem so določene naloge agencije, zlasti v zvezi z načrtovanjem, uvedbo in javnimi naročili za sistem. Sporazum o prenosu pooblastil z ESA se sklene na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 58(1)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012.

Če je to potrebno za izvajanje prenesenih nalog in izvrševanje proračuna, so v sporazumu o prenosu pooblastil določeni splošni pogoji upravljanja sredstev, zaupanih ESA, in zlasti ukrepi, ki jih je treba izvesti v zvezi z načrtovanjem, uvedbo in javnimi naročili za sistem, ustrezno financiranje, postopki upravljanja, ukrepi spremljanja in nadzora, ukrepi, ki se uporabljajo ob pomanjkljivem izvajanju pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in učinkovitosti, ter sistem lastništva nad vsemi opredmetenimi in neopredmetenimi sredstvi.

Ukrepi spremljanja in nadzora določajo zlasti shemo za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije o stroških in časovnem načrtu ter v primeru razkoraka med predvidenimi sredstvi, učinkovitostjo in časovnim načrtom popravljalne ukrepe za zagotovitev izgradnje infrastruktur v okviru dodeljenih sredstev.

2.   Z odborom se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz odstavka 1 tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 36(2). Evropski parlament, Svet in odbor so vnaprej obveščeni o sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga nameravata skleniti Unija, ki jo zastopa Komisija, in ESA.

3.   Komisija Evropski parlament, Svet in odbor obvesti o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih razpisov in pogodbah, ki naj bi jih ESA sklenila s subjekti v zasebnem sektorju, vključno z informacijami o oddajanju naročil podizvajalcem.

4.   Delovni dogovor med Agencijo za evropski GNSS in ESA iz člena 14(4) za fazo uporabe programov Galileo in EGNOS iz člena 3(d) in člena 4 opredeljuje tudi vlogo ESA v navedeni fazi in njeno sodelovanje z Agencijo za evropski GNSS, zlasti glede:

(a)

zasnove, načrtovanja, spremljanja, javnega naročanja in validacije v okviru razvoja prihodnje generacije sistemov;

(b)

tehnične podpore v okviru obratovanja in vzdrževanja obstoječe generacije sistemov.

Naveden dogovor je v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in z ukrepi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 12(3).

5.   Brez poseganja v sporazum o prenosu pooblastil in delovni dogovor iz odstavkov 1 oziroma 4 lahko Komisija od ESA zahteva, da zagotovi tehnično strokovno znanje in informacije, potrebne za izvajanje njenih nalog v skladu s to uredbo.

POGLAVJE IV

VIDIKI V ZVEZI Z VARNOSTJO UNIJE ALI DRŽAV ČLANIC

Člen 16

Skupni ukrep

Kadar obratovanje sistemov lahko vpliva na varnost Unije ali njenih držav članic, se uporabijo postopki iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP.

Člen 17

Uporaba pravil o tajnosti podatkov

V okviru področja uporabe te uredbe:

(a)

vsaka država članica v svojih nacionalnih varnostnih predpisih zagotovi enakovredno raven varovanja tajnih podatkov EU, kot jo zagotavljajo pravilnik o varnosti, določen v Prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in varnostna pravila Sveta, določena v prilogah k Sklepu 2013/488/EU;

(b)

države članice Komisijo nemudoma obvestijo o sprejetju nacionalnih varnostnih predpisov iz točke (a);

(c)

fizičnim osebam s prebivališčem v tretji državi in pravnim osebam s sedežem v tretji državi se ravnanje s tajnimi podatki EU v zvezi s programoma Galileo in EGNOS dovoli samo, če se v teh državah uporabljajo varnostni predpisi, ki zagotavlja najmanj enakovredno raven varovanja kot pravilnik Komisije o varnosti, določen v Prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in varnostna pravila Sveta, določena v prilogah k Sklepu 2013/488/EU. Enakovrednost varnostnih predpisov, ki se uporablja v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se opredeli v sporazumu o varovanju tajnosti podatkov med Unijo in zadevno tretjo državo oziroma mednarodno organizacijo, v skladu s postopkom iz člena 218 PDEU in ob upoštevanju člena 13 Sklepa 2013/488/EU;

(d)

brez poseganja v člen 13 Sklepa 2013/488/EU in pravila na področju industrijske varnosti iz Priloge k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom se lahko fizični osebi ali pravni osebi, tretji državi ali mednarodni organizaciji dovoli dostop do tajnih podatkov EU, če se presodi, da je to v posameznem primeru nujno glede na naravo in vsebino teh podatkov, potrebo prejemnika, da se seznani z njimi, ter koristi, ki jih bo imela Unija.

POGLAVJE V

JAVNA NAROČILA

ODDELEK I

Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, oddana v uvajalni fazi in fazi uporabe programa galileo ter fazi uporabe programa egnos

Člen 18

Splošna načela

Brez poseganja v ukrepe, potrebne za zaščito bistvenih interesov varnosti Unije ali javne varnosti ali za upoštevanje predpisov Unije o nadzoru izvoza, se za uvajalno fazo in fazo uporabe programa Galileo ter fazo uporabe program EGNOS uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012. Poleg tega se za uvajalno fazo in fazo uporabe programa Galileo ter za fazo uporabe programa EGNOS uporabljajo naslednja splošna načela: prost dostop in poštena konkurenca v celotni industrijski dobavni verigi, razpisni postopki na podlagi preglednih in pravočasnih informacij ter jasno obveščanja o veljavnih pravilih glede javnih naročil, izbirnih merilih in merilih za oddajo naročil ter o vseh drugih ustreznih informacij, da se omogočijo enaki pogoji za vse morebitne ponudnike.

Člen 19

Posebni cilji

Med postopkom javnega naročanja naročniki pri javnih razpisih zasledujejo naslednje cilje:

(a)

spodbujanje čim večje in čim bolj odprte udeležbe vseh gospodarskih subjektov po vsej Uniji, zlasti novih akterjev in MSP, vključno s spodbujanjem ponudnikov, da sklepajo pogodbe s podizvajalci;

(b)

preprečevanje morebitnih zlorab prevladujočega položaja in odvisnosti od enega samega dobavitelja;

(c)

izkoriščanje prednosti, ki jih ponujajo predhodne naložbe javnega sektorja, in uporaba dosedanjih spoznanj ter izkušenj in kompetenc industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v opredelitveni, razvojni, validacijski in uvajalni fazi programov Galileo in EGNOS, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pravil o konkurenčnih razpisnih postopkih;

(d)

nabava iz več virov, kadar je to primerno, da se zagotovi boljši splošni nadzor nad programoma Galileo in EGNOS ter njunimi stroški in časovnim načrtom;

(e)

kadar je to primerno, upoštevanje skupnih stroškov v celotnem uporabnem življenjskem ciklu proizvoda, storitve ali dela v okviru javnega naročila.

ODDELEK 2

Posebne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, oddana v uvajalni fazi in fazi uporabe programa galileo ter v fazi uporabe programa egnos

Člen 20

Vzpostavitev pravičnih konkurenčnih pogojev

Naročnik sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev pravičnih konkurenčnih pogojev, kadar predhodna udeležba podjetja pri dejavnostih, povezanih z dejavnostmi, ki so predmet javnega razpisa:

(a)

lahko temu podjetju omogoči precejšnje prednosti v obliki informacij, zaradi katerih je v prednostnem položaju, in se lahko zaradi tega zbudi dvom o spoštovanju načela enake obravnave ali

(b)

vpliva na normalne pogoje konkurence ali nepristranskost in objektivnost pri oddajanju javnih naročil ali izvajanju pogodb.

Ti ukrepi ne smejo izkrivljati konkurence ali ogroziti enake obravnave in zaupnosti informacij, pridobljenih v zvezi s podjetji, njihovimi poslovnimi odnosi in njihovo stroškovno strukturo. V tem okviru ti ukrepi upoštevajo značaj in podrobnosti načrtovanega javnega naročila.

Člen 21

Varnost podatkov

Kadar javna naročila vključujejo, zahtevajo in/ali vsebujejo zaupne podatke, naročnik v razpisnih dokumentih natančno navede vse ukrepe in zahteve, potrebne za zagotavljanje varovanja teh podatkov na zahtevani ravni.

Člen 22

Zanesljivost dobave

Naročnik v razpisnih dokumentih natančno navede svoje zahteve glede zanesljivosti dobave ali zagotavljanja storitev v okviru izvajanja javnega naročila.

Člen 23

Javna naročila s pogojnimi deli

1.   Naročnik lahko javno naročilo odda v obliki naročila s pogojnimi deli.

2.   Javno naročilo s pogojnimi deli vključuje fiksni del, ki ga spremljata proračunska obveznost in trdna zaveza, da se izvedejo dela, dobave ali storitve, dogovorjene za ta del naročila, ter enega ali več delov, ki so pogojni tako z vidika proračuna kot z vidika izvedbe. V dokumentaciji javnega naročila se navedejo elementi naročila s pogojnimi deli. Opredeljeni so zlasti predmet, cena ali podrobna pravila o določanju cene in podrobna pravila o zagotavljanju dela, dobav in storitev iz vsakega dela.

3.   Obveznosti iz fiksnega dela so skladna celota; isto velja za obveznosti iz vsakega pogojnega dela ob upoštevanju obveznosti iz vseh prejšnjih delov.

4.   Izvajanje posameznega pogojnega dela je predmet odločitve naročnika, o kateri je pogodbenik obveščen v skladu s pogoji iz javnega naročila. Kadar je pogojni del potrjen pozneje ali ni potrjen, lahko pogodbenik prejme nadomestilo za zamudo ali nadomestilo za odstop, če je to predvideno v javnem naročilu in pod pogoji, ki so tam določeni.

5.   Kadar naročnik v zvezi s posameznim delom naročila ugotovi, da dela, dobave ali storitve, dogovorjene za ta del, niso bili izvedeni, lahko zahteva odškodnino in razveljavi pogodbo, če je to predvideno v pogodbi in če so izpolnjeni pogoji, ki so v njej določeni.

Člen 24

Javna naročila s povračilom stroškov

1.   Naročnik se lahko pod pogoji iz odstavka 2 odloči za javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov do zgornje cenovne meje.

Cena za plačilo takšnih javnih naročil je povračilo celotnih neposrednih stroškov, ki jih ima pogodbenik pri izvajanju pogodbe, kot so stroški dela, materiala, potrošnega blaga, uporabe opreme in infrastrukture, potrebnih za izvajanje javnega naročila. Tem stroškom se doda pavšalni znesek, ki pokriva splošne stroške in dobiček, ali znesek, ki pokriva splošne stroške, in premija glede na upoštevanje ciljnih rezultatov in časovnega načrta.

2.   Naročnik se lahko odloči za pogodbo s celotnim ali delnim povračilom stroškov, kadar je objektivno nemogoče natančno določiti fiksno ceno in če je mogoče razumno dokazati, da bi bila taka fiksna cena izjemno visoka zaradi negotovosti pri izvajanju javnega naročila, ker:

(a)

javno naročilo vsebuje elemente, ki so zelo kompleksni ali uporabljajo novo tehnologijo, in zato vključuje velika tehnična tveganja, ali

(b)

se morajo dejavnosti, ki so predmet javnega naročila, zaradi operativnih razlogov začeti takoj, čeprav še ni mogoče v celoti določiti fiksne in dokončne cene, ker obstajajo velika tveganja ali ker je izvajanje pogodbe deloma odvisno od izvajanja drugih pogodb.

3.   Zgornja cenovna meja pri pogodbi s celotnim ali delnim povračilom stroškov je najvišja cena, ki se lahko plača. Prekorači se lahko samo v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih s predhodnim soglasjem naročnika.

4.   V dokumentaciji javnega naročila s celotnim ali delnim povračilom stroškov se določi naslednje:

(a)

vrsta javnega naročila, namreč ali gre za javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov z zgornjo cenovno mejo;

(b)

pri javnem naročilu z delnim povračilom stroškov elementi javnega naročila, na katere se nanaša povračilo stroškov;

(c)

višina zgornje cenovne meje;

(d)

merila za oddajanje naročil, ki morajo zlasti omogočati presojo verodostojnosti predvidenega proračuna, povračljivih stroškov, mehanizmov za ugotavljanje stroškov, dobičkov, navedenih v ponudbi;

(e)

vrsta povečanja iz odstavka 1, ki se uporabi pri stroških;

(f)

pravila in postopki za ugotavljanje upravičenosti stroškov, ki jih predvideva ponudnik za izvajanje pogodbe, v skladu z načeli iz odstavka 5;

(g)

računovodska pravila, ki jih morajo upoštevati ponudniki;

(h)

pri pogodbi z delnim povračilom stroškov, ki naj bi se spremenila v pogodbo s fiksno in dokončno ceno, parametri take spremembe.

5.   Stroški, ki jih ima pogodbenik med izvajanjem pogodbe s celotnim ali delnim povračilom stroškov, so upravičeni samo, če so:

(a)

dejansko nastali med trajanjem pogodbe, razen stroškov opreme, infrastrukture in neopredmetenih sredstev, potrebnih za izvajanje pogodbe, ki se lahko štejejo za upravičene v njihovi celotni nabavni vrednosti;

(b)

navedeni v predvidenem proračunu, ki je lahko revidiran z dopolnili k prvotni pogodbi;

(c)

potrebni za izvajanje pogodbe;

(d)

posledica izvajanja pogodbe in se lahko pripišejo temu izvajanju;

(e)

prepoznavni, preverljivi, vknjiženi pri pogodbeniku in določeni v skladu z računovodskimi standardi, navedenimi v specifikacijah in v pogodbi;

(f)

v skladu z določbami veljavnega davčnega prava in prava socialne varnosti;

(g)

ne odstopajo od pogodbenih pogojev;

(h)

razumni, utemeljeni in spoštujejo zahteve dobrega finančnega poslovodenja, zlasti v zvezi z gospodarnostjo in učinkovitostjo.

Pogodbenik je odgovoren za knjiženje svojih stroškov, ustrezno vodenje poslovnih knjig in vseh drugih dokumentov, potrebnih kot dokazilo, da so stroški, katerih povračilo zahteva, nastali in da so v skladu z načeli iz tega člena. Stroški, ki jih pogodbenik ne more utemeljiti, se štejejo za neupravičene in njihovo povračilo se zavrne.

6.   Naročnik za zagotovitev ustreznega izvajanja pogodb s povračilom stroškov opravlja naslednje naloge:

(a)

določi čim bolj realno zgornjo cenovno mejo, pri čemer omogoči prožnost, potrebno za vključitev tehničnih tveganj;

(b)

spremeni pogodbo z delnim povračilom stroškov v pogodbo s fiksno in dokončno ceno v celoti, takoj ko je med izvajanjem pogodbe tako fiksno in dokončno ceno mogoče določiti. Za ta namen določi parametre spremembe za prehod s pogodbe s povračilom stroškov na pogodbo s fiksno in dokončno ceno;

(c)

uvede ukrepe spremljanja in nadzora, ki zlasti določajo sistem predvidevanja stroškov;

(d)

določi ustrezna načela, orodja in postopke za izvajanje pogodbe, zlasti za prepoznavanje in preverjanje upravičenosti stroškov, ki jih ima pogodbenik ali njegovi podizvajalci pri izvajanju pogodbe, in za uvajanje dopolnil k pogodbi;

(e)

preveri, ali pogodbenik in njegovi podizvajalci upoštevajo računovodske standarde, določene v pogodbi, in izpolnjujejo obveznost predložitve računovodskih izkazov, ki bi morali biti resnična in poštena slika njihovih računov;

(f)

pri izvajanju pogodbe stalno preverja učinkovitost načel, orodij in postopkov iz točke (d).

Člen 25

Dopolnila

Naročnik in izvajalci lahko pogodbo spremenijo z dopolnilom, če to dopolnilo izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

ne spremeni predmeta pogodbe;

(b)

ne poruši ekonomskega ravnotežja pogodbe;

(c)

ne uvaja pogojev, ki bi, če bi prvotno obstajali v dokumentaciji javnega naročila, omogočili udeležbo drugih ponudnikov, kot so bili prvotno sprejeti, ali izbiro druge ponudbe, kot je bila prvotno izbrana.

Člen 26

Oddajanje naročil podizvajalcem

1.   Naročnik od ponudnika zahteva, da del javnega naročila odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer družbam, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam, zlasti novim akterjem in MSP.

2.   Naročnik zahtevani delež naročila, ki se odda podizvajalcem, izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem. Pri tem zagotovi, da je tak delež sorazmeren s predmetom in vrednostjo naročila, ob upoštevanju značaja zadevnega področja dejavnosti ter zlasti stanja konkurence in ugotovljenega industrijskega potenciala.

3.   Če ponudnik v ponudbi navede, da podizvajalcem ne namerava dodeliti dela naročila ali da jim namerava dodeliti del, ki je manjši od minimalnega deleža iz odstavka 2, v ponudbi naročniku hkrati navede razloge za to. Naročnik te informacije posreduje Komisiji.

4.   Naročnik lahko zavrne podizvajalce, ki jih izbere kandidat v postopku oddaje glavnega javnega naročila ali izbrani ponudnik pri izvajanju javnega naročila. To zavrnitev, ki lahko temelji izključno na merilih, ki se uporabljajo za izbiro ponudnikov za glavno naročilo, pisno utemelji.

POGLAVJE VI

DRUGE DOLOČBE

Člen 27

Načrtovanje

Komisija sprejme letni delovni program v obliki načrta izvajanja, v katerem določi ukrepe, potrebne za uresničitev posebnih ciljev programa Galileo iz člena 2(4) v skladu s fazami iz člena 3 in posebnih ciljev programa EGNOS iz člena 2(5). V letnem delovnem programu opredeli tudi financiranje teh ukrepov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3).

Člen 28

Ukrepi držav članic

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev dobrega delovanja programov Galileo in EGNOS, vključno z ukrepi za zaščito zemeljskih postaj na svojih ozemljih, vsaj enakovredne tistim, ki se zahtevajo za zaščito ključne evropske infrastrukture v smislu Direktive Sveta 2008/114/ES (18). Države članice se vzdržijo sprejetja ukrepov, ki bi lahko ovirali izvajanje programov ali storitev v sklopu njihovega obratovanja, zlasti v zvezi z nemotenim obratovanjem infrastrukture.

Člen 29

Mednarodni sporazumi

Unija lahko v okviru programov Galileo in EGNOS sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v skladu s postopkom iz člena 218 PDEU.

Člen 30

Tehnična pomoč

Za izvršitev nalog tehnične narave iz člena 12(2) lahko Komisija zaprosi za potrebno tehnično pomoč, zlasti za zmogljivosti in strokovno znanje nacionalnih agencij, pristojnih za vesoljsko področje, ali za pomoč neodvisnih izvedencev in organov, ki ji lahko zagotovijo nepristranske analize in mnenja o poteku programov Galileo in EGNOS.

Subjekti, ki so poleg Komisije udeleženi pri javnem upravljanju programov, zlasti Agencija za evropski GNSS in ESA, lahko prav tako koristijo isto tehnično pomoč pri izvajanju nalog, ki se jim zaupajo na podlagi te uredbe.

Člen 31

Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti

1.   Komisija zagotovi, da je pri načrtovanju, vzpostavljanju in uporabi sistemov zajamčeno varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter da so vanje vključeni ustrezni zaščitni ukrepi.

2.   Vsakršna obdelava osebnih podatkov pri opravljanju nalog in dejavnosti na podlagi te uredbe se izvaja v skladu z veljavnim pravom na področju varstva osebnih podatkov, zlasti Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (19) in Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20).

Člen 32

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko so pristojni za revizijo na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega palamenta in Sveta (21) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (22), z namenom ugotavljanja, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj v škodo finančnih interesov Unije.

Ne glede na prvi in drugi pododstavek mednarodni sporazumi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih in pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe,ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in OLAF za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Člen 33

Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

1.   Komisija zagotavlja izvajanje te uredbe. Vsako leto ob predložitvi predloga proračuna Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju programov Galileo in EGNOS. To poročilo vsebuje vse informacije o programih, zlasti glede obvladovanja tveganja, skupnih stroškov, letnih operativnih stroškov, prihodkov, časovnega razporeda in učinkovitosti, kakor je določeno v točki (d) člena 12(2), in glede izvajanja sporazumov o prenosu pooblastil, sklenjenih na podlagi členov 14(2) in 15(1). To poročilo vključuje:

(a)

pregled sredstev, dodeljenih programom, in pregled njihove uporabe, kakor je določeno v členu 7(4);

(b)

informacije o strategiji upravljanja stroškov, ki jo Komisija izvaja v skladu s členom 9(6);

(c)

oceno upravljanja pravic intelektualne lastnine;

(d)

pregled izvajanja sistemov in tehnik vodenja projektov, vključno s sistemi in tehnikami za obvladovanje tveganja, kakor je določeno v točki (d) člena 12(2);

(e)

oceno ukrepov za povečanje družbeno-gospodarskih koristi programov.

2.   Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih razpisov in javnih naročil, ki sta jih Agencija za evropski GNSS in ESA sklenili s subjekti v zasebnem sektorju na podlagi člena 14(7) oziroma člena 15(3).

Evropski parlament in Svet obvesti tudi o:

(a)

morebitni prerazporeditvi sredstev med kategorijami odhodkov, opravljeni na podlagi člena 9(3);

(b)

morebitnih posledicah za programa Galileo in EGNOS zaradi uporabe člena 8(2).

Člen 34

Pregled izvajanja te uredbe

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2017 predloži poročilo o izvajanju te uredbe, ki je podlaga za sprejem sklepa o nadaljevanju, spremembi ali ukinitvi ukrepov na podlagi te uredbe in se nanaša na:

(a)

uresničenje ciljev teh ukrepov tako po rezultatih kot po učinkih;

(b)

učinkovitost uporabe sredstev;

(c)

evropsko dodano vrednost.

Ocena zajema tudi tehnološke dosežke v zvezi s sistemi, možnosti poenostavitve, notranjo in zunanjo usklajenost, primernost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upošteva rezultate ocen dolgoročnih učinkov prejšnjih ukrepov.

2.   Ocena upošteva doseženi napredek glede posebnih ciljev programov Galileo in EGNOS iz člena 2(4) oziroma (5) na podlagi kazalnikov uspešnosti, kot so:

(a)

za Galileo in za:

(i)

uvedbo njegove infrastrukture:

število in razpoložljivost operativnih satelitov ter primerjava med številom nadomestnih zemeljskih satelitov in številom načrtovanih satelitov iz sporazuma o prenosu pooblastil;

primerjava med dejansko in načrtovano razpoložljivostjo elementov zemeljske infrastrukture (zemeljske postaje, nadzorni centri);

(ii)

raven storitev:

primerjava med karto razpoložljivih storitev po posameznih storitvah in dokumentom, v katerem so storitve opredeljene;

(iii)

stroške:

indeks stroškovne učinkovitosti za vsako večjo postavko programa na podlagi razmerja med dejanskim in predvidenim stroškom;

(iv)

časovni načrt:

indeks uspešnosti pri uresničevanju časovnega načrta za vsako večjo postavko programa na podlagi primerjave med predvidenim stroškom opravljenega dela in predvidenim stroškom načrtovanega dela;

(v)

obseg trga:

tržna gibanja na osnovi deleža sprejemnikov Galileo in EGNOS v skupnem številu vseh modelov sprejemnikov, upoštevanih v tržnem poročilu Agencije za evropski GNSS iz točke (c) člena 14(1);

(b)

za EGNOS in za:

(i)

razširitev njegove pokritosti:

napredek pri povečanju pokritosti glede na dogovorjeni načrt za razširitev pokritosti;

(ii)

raven storitev:

indeks razpoložljivosti storitev, ki temelji na številu letališč z operativnim statusom, na katerih se uporabljajo na EGNOS temelječi postopki, v primerjavi s skupnim številom letališč, na katerih se uporabljajo ti postopki;

(iii)

stroške:

indeks stroškovne učinkovitosti na podlagi razmerja med dejanskim in predvidenim stroškom;

(iv)

časovni načrt:

indeks uspešnosti pri uresničevanju časovnega načrta na podlagi primerjave med predvidenim stroškom opravljenega dela in predvidenim stroškom načrtovanega dela.

3.   Organi, ki so udeleženi pri izvajanju te uredbe, sporočijo Komisiji podatke in informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov.

POGLAVJE VII

PRENOS POOBLASTIL IN IZVEDBENI UKREPI

Člen 35

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 1. januarja 2014.

3.   Pooblastilo iz člena 13(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 13(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 36

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Predstavniki Agencije za evropski GNSS in ESA kot opazovalci sodelujejo pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

5.   V mednarodnih sporazumih, ki jih Unija sklene na podlagi člena 29, je lahko po potrebi predvidena udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

6.   Odbor se sestaja redno, po možnosti štirikrat na leto, vsake tri mesece. Komisija na vsakem sestanku predloži poročilo o napredku pri izvajanju programa. Ta poročila vsebujejo splošen pregled stanja in napredka pri izvajanju programa, zlasti glede obvladovanja tveganja, stroškov, časovnega načrta in učinkovitosti. Vsaj enkrat letno ta poročila vsebujejo kazalnike uspešnosti iz člena 34(2).

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 37

Razveljavitev

1.   Uredbi (ES) št. 876/2002 in (ES) št. 683/2008 se razveljavita z učinkom od 1. Januarja 2014.

2.   Vsi ukrepi, sprejeti na podlagi Uredbe (ES) št. 876/2002 ali Uredbe (ES) 683/2008, ostanejo veljavni.

3.   Sklicevanja na razveljavljeno Uredbo (ES) št. 683/2008 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 179.

(2)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (Glej stran 104 tega Uradnega lista).

(3)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 2. decembra 2013 o določitvi večletnega finančnega okvira 2014-2020 (Glej stran 884 tega Uradnega lista).

(4)  Uredba (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (UL L 196, 24.7.2008, str. 1).

(5)  Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni satelitski navigacijski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011, str. 1).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7)  UL C 420 20.12.2013, str. 1

(8)  UL C 380 E, 11.12.2012, str. 84.

(9)  Uredba (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 276, 20.10.2010, str. 11).

(10)  Skupni ukrep Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije (UL L 246, 20.7.2004, str. 30).

(11)  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(12)  2001/844/ES, ESPJ, Euratom: Sklep Komisije z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (UL L 317, 3.12.2001, str. 1).

(13)  2013/488/EU: Sklep Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

(14)  UL C 304, 15.10.2011, str. 7.

(15)  Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

(16)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo (UL L 138, 28.5.2002, str. 1).

(18)  Direktiva Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (UL L 345, 23.12.2008, str. 75).

(19)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(20)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(21)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. Septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(22)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 683/2008

Ta uredba

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 1

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 8

Člen 5

Člen 4

Člen 6

Člen 8

Člen 7

Člen 5

Člen 8

Člen 6

Člen 9

Člen 7

Člen 10

Člen 9

Člen 11

Člen 10

Člen 12(1)

Člen 11

Člen 12(2) in (3)

Člen 12

Člen 13(1), (2) in (3)

Člen 13

Člen 13(4)

Člen 16

Člen 14

Člen 17

Člen 15

Člen 27

Člen 16

Člen 14

Člen 17

Členi 18 do 26

Člen 18

Člen 15

Člen 19(1) do (4)

Člen 36

Člen 19(5)

Člen 35

Člen 20

Člen 31

Člen 21

Člen 32

Člen 22

Člen 33

Člen 23

 

Člen 24

Člen 38

Priloga

Člen 1


Skupna izjava

Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije o MEDINSTITUCIONALNEM ODBORU ZA GALILEO (GIP)

1.

Glede na pomen, izjemnost in celovitost evropskih programov GNSS, glede na to, da so sistemi, ki izhajajo iz programov, v lasti Unije, in glede na celotno financiranje proračuna Unije za programe v obdobju 2014–2020 Evropski parlament, Svet in Evropska komisija priznavajo, da je tesno sodelovanje vseh treh institucij nujno potrebno.

2.

Medinstitucionalni odbor za Galileo (GIP) se bo sestajal zato, da bo vsem tem institucijam pomagal pri izpolnjevanju njihove odgovornosti. V ta namen bo ustanovljen GIP, ki bo pozorno spremljal:

(a)

napredek pri izvajanju evropskih programov GNSS, zlasti glede izvajanja javnih naročil in pogodbenih sporazumov, predvsem v zvezi z ESA;

(b)

mednarodne sporazume s tretjimi državami, in sicer brez poseganja v določbe člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(c)

pripravo trgov za satelitsko navigacijo;

(d)

učinkovitost dogovorov glede upravljanja ter

(e)

letni pregled delovnega programa.

3.

V skladu z obstoječimi pravili bo GIP spoštoval potrebo po obzirnosti, zlasti glede na zaupnost in občutljivo naravo nekaterih podatkov.

4.

Komisija bo upoštevala stališča GIP.

5.

GIP bo sestavljen iz sedmih predstavnikov, in sicer:

treh predstavnikov Sveta,

treh predstavnikov EP in

enega predstavnika Komisije,

ter se bo redno sestajal (načeloma štirikrat na leto).

6.

GIP ne vpliva na že dodeljene odgovornosti in medinstitucionalne odnose.


20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/25


UREDBA (EU) št. 1286/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o vzpostavitvi akcijskega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 114 in 197 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Večletni akcijski program za obdavčitev, določen za obdobje do leta 2014, je bistveno prispeval k olajševanju in poglobitvi sodelovanja med davčnimi organi v Uniji. Davčne uprave sodelujočih držav so priznale dodano vrednost tega programa, vključno pri zaščiti finančnih interesov držav članic Unije in davkoplačevalcev. Izzivov naslednjega desetletja ni mogoče reševati, če so države članice usmerjene le na svoja upravna ozemlja ali ne sodelujejo intenzivno z ostalimi državami članicami. Program Fiscalis, ki ga izvaja Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami, državam članicam zagotavlja okvir Unije za razvoj teh dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica določila lastne okvire sodelovanja na dvo- ali večstranski osnovi. Zato je ustrezno zagotoviti nadaljevanje navedenega programa, in sicer z vzpostavitvijo novega programa na istem področju.

(2)

Program, vzpostavljen s to uredbo, "program Fiscalis 2020", in njegov uspeh sta bistvenega pomena v sedanjih gospodarskih razmerah in bi morala podpirati sodelovanje v fiskalnih zadevah.

(3)

Dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020, in sicer evropski informacijski sistemi, kakor so določeni v tej uredbi, (v nadaljnjem besedilu: evropski informacijski sistemi), skupni ukrepi za uradnike davčnih organov ter pobude za skupno usposabljanje, naj bi prispevale k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s krepitvijo delovanja notranjega trga in zagotavljanjem okvira za podporo dejavnostim, ki izboljšujejo upravno sposobnost davčnih organov ter spodbujajo tehnični napredek in inovacije. Z zagotavljanjem okvira za dejavnosti, katerih namen so učinkovitejši davčni organi, krepitev konkurenčnosti podjetij, spodbujanje zaposlovanja ter prispevanje k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov držav članic Unije in davkoplačevalcev, bo program Fiscalis 2020 dejavno krepil delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu in prispeval k postopni odpravi obstoječih ovir in izkrivljanj na notranjem trgu.

(4)

Področje uporabe programa Fiscalis 2020 bi bilo treba uskladiti s trenutnimi potrebami, pri tem pa se osredotočiti na vse davke, harmonizirane na ravni Unije, in druge davke, v kolikor so pomembni za notranji trg in upravno sodelovanje med državami članicami.

(5)

V podporo procesu pristopa in pridružitve tretjih držav bi moralo biti omogočeno, da v programu Fiscalis 2020 sodelujejo tudi države pristopnice in kandidatke ter potencialne države kandidatke in partnerske države v okviru evropske sosedske politike, če bodo izpolnjeni določeni pogoji in če bo njihovo sodelovanje podpiralo le tiste dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020, katerih namen je boj proti davčnim goljufijam in utaji davkov ter obravnavanje agresivnega davčnega načrtovanja. Glede na vse večjo stopnjo medsebojne povezanosti svetovnega gospodarstva bi moral program Fiscalis 2020 še naprej omogočati, da pri njegovih dejavnostih sodelujejo zunanji strokovnjaki. Zunanje strokovnjake, kot so denimo predstavniki vladnih organov, gospodarski subjekti in njihove organizacije ali predstavniki mednarodnih organizacij, bi bilo treba k sodelovanju povabiti le, če je njihov prispevek ocenjen kot bistven za uresničitev ciljev programa Fiscalis 2020.

(6)

Pri ciljih in prednostnih nalogah programa Fiscalis 2020 so upoštevani težave in izzivi, ki so bili na področju obdavčitve opredeljeni za naslednje desetletje. Program Fiscalis 2020 bi moral še naprej imeti pomembno vlogo na ključnih področjih, kot so usklajeno izvajanje prava Unije s področja obdavčitve, zagotavljanje izmenjave informacij in podpora upravnega sodelovanja ter krepitev upravne zmogljivosti davčnih organov. Glede na problematično dinamiko opredeljenih novih izzivov bi bilo treba dodatno pozornost nameniti podpori boja proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi zmanjšanju upravnega bremena za davčne organe in zmanjšanju stroškov ravnanja v skladu z zakonodajo za davkoplačevalce ter preprečevanju primerov dvojnega obdavčevanja.

(7)

Na operativni ravni bi moral program Fiscalis 2020 izvajati, upravljati in podpirati evropske informacijske sisteme ter spodbujati dejavnosti upravnega sodelovanja, izpopolnjevati znanja in spretnosti davčnih uradnikov, krepiti razumevanje in izvajanje prava Unije s področja obdavčitve in podpirati izboljšanje upravnih postopkov ter izmenjavo in razširjanje dobrih upravnih praks. Te cilje bi bilo treba zasledovati s poudarkom na podpori boju proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju.

(8)

Orodja, ki so se uporabljala pred programom Fiscalis 2020, bi bilo treba dopolniti, da bi se ustrezno odzvala na izzive, s katerimi bodo davčni organi soočeni v prihodnjem desetletju, in tudi v prihodnje zagotovila skladnost z razvojem prava Unije. Program Fiscalis 2020 bi moral zajemati dvostranski ali večstranski nadzor in druge oblike upravnega sodelovanja, določene v zadevnem pravu Unije o upravnem sodelovanju, skupine strokovnjakov, ukrepe za krepitev zmogljivosti javne uprave, pri čemer se državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in izjemnimi okoliščinami, ki upravičujejo takšne usmerjene ukrepe, zagotovi posebno in specializirano svetovanje na področju obdavčitve, po potrebi pa tudi študije in splošne dejavnosti komuniciranja, da se podpre izvajanje prava Unije s področja obdavčitve.

(9)

Evropski informacijski sistemi imajo ključno vlogo pri medsebojnem povezovanju davčnih organov, in s tem krepitvi sistemov obdavčitve v Uniji, zato bi jih bilo treba še naprej financirati in izboljševati v okviru programa Fiscalis 2020. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da se v program Fiscalis 2020 vključijo novi informacijski sistemi, povezani z davki in vzpostavljeni v skladu s pravom Unije. Evropski informacijski sistemi bi morali, kadar je to ustrezno, temeljiti na skupnih modelih razvoja in strukturi informacijske tehnologije.

(10)

V okviru širšega izboljšanja upravnega sodelovanja in podpore boju proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju bi lahko bilo za Unijo koristno, da sklene sporazume s tretjimi državami, da se jim omogoči uporaba tistih komponent evropskih informacijskih sistemov, ki so komponente Unije, v podporo varni izmenjavi informacij med njimi in državami članicami v okviru dvostranskih davčnih sporazumov.

(11)

V okviru programa Fiscalis 2020 bi bilo treba izvajati tudi skupna usposabljanja. Program Fiscalis 2020 bi moral sodelujoče države še naprej podpirati pri krepitvi poklicnih spretnosti in znanj na področju obdavčitve, in sicer z boljšimi usposabljanji, katerih vsebina bi bila skupno oblikovana ter namenjena davčnim uradnikom in gospodarskim subjektom. V ta namen bi bilo treba sedanji pristop programa Fiscalisa 2020 k skupnemu usposabljanju, ki temelji zlasti na razvoju osrednjega e-učenja, razviti v večplasten podporni program usposabljanja za Unijo.

(12)

Program Fiscalis 2020 bi moral zajemati obdobje sedmih let, kar je v skladu s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2).

(13)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa Fiscalis 2020, ki bodo v letnem proračunskem postopku za Evropski parlament in Svet predstavljala prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3).

(14)

V skladu z zavezo Komisije iz njenega sporočila o pregledu proračuna za leto 2010, da bo uskladila in poenostavila programe financiranja, bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če predvidene dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020 sledijo ciljem, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer pa je treba izključiti dvojno financiranje.

(15)

Ukrepi, potrebni za finančno izvajanje te uredbe, bi se morali sprejeti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta (4) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (5).

(16)

Sodelujoče države bi morale kriti stroške nacionalnih elementov programa Fiscalis 2020, ki bi med drugim zajemali tiste komponente evropskih informacijskih sistemov, ki niso komponente Unije, in vsakršno usposabljanje, ki ne spada v sklop pobud za skupno usposabljanje.

(17)

Glede na pomen vsestranskega sodelovanja sodelujočih držav pri skupnih ukrepih je možen delež sofinanciranja v višini 100 % upravičenih stroškov v zvezi s potnimi in nastanitvenimi stroški, stroški v zvezi z organizacijo dogodkov in dnevnicami, kadar je to potrebno, da se v celoti dosežejo cilji programa Fiscalis 2020.

(18)

Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni z ustreznimi ukrepi, kot so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjava izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(19)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo letnih delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(20)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve večletnega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj ne morejo učinkovito izvajati sodelovanja in usklajevanja, potrebnega za uresničitev tega cilja, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(21)

Komisiji bi moral pri izvajanju programa Fiscalis 2020 pomagati Odbor za program Fiscalis 2020.

(22)

Za lažjo oceno programa Fiscalis 2020 bi bilo treba že od samega začetka vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje rezultatov, ki jih program Fiscalis 2020 dosega. Komisija bi morala skupaj s sodelujočimi državami določiti prilagodljive kazalnike in vnaprej določiti izhodišča za spremljanje rezultatov dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020. Treba bi bilo pripraviti vmesno oceno uresničevanja ciljev programa Fiscalis 2020, njegove učinkovitosti in njegove dodane vrednosti na evropski ravni. Poleg tega bi morali biti v končni oceni obravnavani dolgoročni vplivi in trajnostna narava učinkov programa Fiscalis 2020. Popolno preglednost bi bilo treba zagotoviti z rednim poročanjem o spremljanju in s predložitvijo ocenjevalnih poročil Evropskemu parlamentu in Svetu.

(23)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih določijo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES, vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani Komisije pa v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

(24)

Ta uredba nadomešča Odločbo št. 1482/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). Navedeno odločbo bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Vzpostavi se večletni akcijski program "program Fiscalis 2020" (v nadaljnjem besedilu: Program), da bi se izboljšalo delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu in podprlo sodelovanje na tem področju.

2.   Program zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

"davčni organi" pomeni javne in druge organe v sodelujočih državah, ki so odgovorni za izvajanje obdavčitve ali dejavnosti, povezanih z davki;

(2)

"zunanji strokovnjaki" pomeni:

(a)

predstavnike vladnih organov, tudi tiste iz držav, ki ne sodelujejo v Programu v skladu s členom 3(2);

(b)

gospodarske subjekte in organizacije, ki predstavljajo gospodarske subjekte;

(c)

predstavnike mednarodnih in drugih ustreznih organizacij;

(3)

"obdavčitev" pomeni naslednje:

(a)

davek na dodano vrednost iz Direktive Sveta 2006/112/ES (10);

(b)

trošarine za alkohol iz Direktive Sveta 92/83/EGS (11);

(c)

trošarine za tobačne izdelke iz Direktive Sveta 2011/64/EU (12);

(d)

davke na energente in električno energijo iz Direktive Sveta 2003/96/ES (13);

(e)

druge davke, ki spadajo v področje uporabe člena 2(1)(a) Direktive Sveta 2010/24/EU (14), če so pomembni za notranji trg in za upravno sodelovanje med državami članicami;

(4)

"dvostranski ali večstranski nadzor" pomeni usklajeni nadzor davčnih obveznosti enega ali več med seboj povezanih davčnih zavezancev, ki ga organizirata(-jo) dve ali več sodelujočih držav s skupnimi ali dopolnjujočimi se interesi, od katerih sta vsaj dve državi članici.

Člen 3

Sodelovanje v Programu

1.   Sodelujoče države so države članice in države iz odstavka 2, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega odstavka.

2.   V Programu lahko sodelujejo katere koli od naslednjih držav:

(a)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v posameznih okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(b)

partnerske države v okviru evropske sosedske politike, če so dosegle zadostno raven približevanja ustrezne zakonodaje in upravnih metod tistim na ravni Unije.

Partnerske države iz točke (b) prvega pododstavka sodelujejo v Programu v skladu z določbami, ki jih je treba opredeliti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju v programih Unije. Njihovo sodelovanje podpira le dejavnosti v okviru Programa, katerih namen je boj proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju.

Člen 4

Sodelovanje pri dejavnostih v okviru Programa

Zunanji strokovnjaki so lahko povabljeni, da prispevajo k izbranim dejavnostim v okviru Programa, če je to bistveno za uresničevanje ciljev iz členov 5 in 6. Komisija skupaj s sodelujočimi državami izbere zunanje strokovnjake na podlagi njihovih spretnosti, izkušenj in znanj, ki so pomembni za določene dejavnosti, ob upoštevanju morebitnega nasprotja interesov in ob vzpostavitvi ravnovesja med predstavniki podjetij in drugimi strokovnjaki civilne družbe. Seznam izbranih zunanjih strokovnjakov se javno objavi in se redno posodablja.

Člen 5

Splošni in posebni cilj

1.   Splošni cilj Programa je izboljšati pravilno delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu s poglobitvijo sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi davčnimi organi in njihovimi uradniki.

2.   Posebni cilj Programa je podpora boju proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter izvajanju prava Unije s področja obdavčitve z zagotavljanjem izmenjave informacij, s spodbujanjem upravnega sodelovanja ter, kadar je to potrebno in primerno, s krepitvijo upravne zmogljivosti sodelujočih držav, z namenom prispevanja k zmanjševanju upravne obremenitve davčnih organov in stroškov ravnanja v skladu z zakonodajo za davkoplačevalce.

3.   Doseganje ciljev iz tega člena se meri zlasti z naslednjim:

(a)

z razpoložljivostjo skupnega komunikacijskega omrežja za evropske informacijske sisteme in neomejenim dostopom do njega;

(b)

s povratnimi informacijami sodelujočih držav glede rezultatov ukrepov v okviru Programa.

Člen 6

Operativni cilji in prednostne naloge Programa

1.   Operativni cilji in prednostne naloge Programa so:

(a)

izvajati, izboljšati, upravljati in podpirati evropske informacijske sisteme za obdavčitev;

(b)

podpirati dejavnosti upravnega sodelovanja;

(c)

izpopolnjevati znanja in spretnosti davčnih uradnikov;

(d)

krepiti razumevanje in izvajanje prava Unije s področja obdavčitve;

(e)

podpirati izboljšanje upravnih postopkov ter izmenjavo dobrih upravnih praks.

2.   Cilji in prednostne naloge iz odstavka 1 se uresničujejo s posebnim poudarkom na podpori boju proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju.

POGLAVJE II

Upravičeni ukrepi

Člen 7

Upravičeni ukrepi

1.   Program pod pogoji iz letnega delovnega programa iz člena 14 zagotavlja finančno podporo za:

(a)

skupne ukrepe:

(i)

seminarji in delavnice;

(ii)

projektne skupine, ki so običajno sestavljene iz omejenega števila držav in delujejo v omejenem časovnem obdobju za uresničitev vnaprej določenega cilja z natančno opisanim rezultatom;

(iii)

dvostranski ali večstranski nadzor in druge dejavnosti, ki so določene v pravu Unije o upravnem sodelovanju, ki jih organizirata(-jo) dve ali več sodelujočih držav, od katerih sta najmanj dve državi članici;

(iv)

delovni obiski, ki jih organizirajo sodelujoče države ali druga država, da bi uradniki pridobili ali okrepili strokovno znanje in izkušnje ali znanje na davčnem področju;

(v)

skupine strokovnjakov, in sicer strukturirane oblike nestalnega sodelovanja in združujejo strokovno znanje in izkušnje za izvajanje nalog na specifičnih področjih, zlasti v zvezi z evropskimi informacijskimi sistemi, po možnosti s podporo spletnih sodelovalnih storitev, upravne pomoči ter infrastrukture in opreme;

(vi)

krepitev zmogljivosti javne uprave in podporni ukrepi;

(vii)

študije;

(viii)

komunikacijski projekti;

(ix)

vse druge dejavnosti, ki podpirajo splošne, posebne in operativne cilje ter prednostne naloge iz členov 5 in 6, če je ustrezno utemeljeno, da je potrebna takšna druga dejavnost;

(b)

izgradnjo evropskih informacijskih sistemov: razvoj, vzdrževanje, delovanje in nadzor kakovosti tistih komponent evropskih informacijskih sistemov iz točke A Priloge, ki so komponente Unije, ter novih evropskih informacijskih sistemov, vzpostavljenih v skladu s pravom Unije, z namenom učinkovitega medsebojnega povezovanja davčnih organov;

(c)

skupna usposabljanja: skupno oblikovani ukrepi usposabljanja za krepitev potrebnih poklicnih spretnosti in znanj v zvezi z obdavčitvijo.

Delovni obiski iz točke (a)(iv) prvega pododstavka ne presegajo enega meseca. Pri delovnih obiskih v tretjih državah so v okviru Programa upravičeni le potni stroški in stroški bivanja (nastanitev in dnevnica).

Skupine strokovnjakov iz točke (a)(v) prvega pododstavka organizira Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami, njihovo delovanje pa, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ne presega enega leta.

2.   Sredstva za upravičene ukrepe iz tega člena se dodelijo uravnoteženo in sorazmerno z dejansko potrebo po izvedbi teh ukrepov.

3.   Komisija pri ocenjevanju Programa oceni potrebo po uvedbi proračunskih zgornjih mej za različne upravičene ukrepe.

Člen 8

Posebne izvedbene določbe za skupne ukrepe

1.   Sodelovanje pri skupnih ukrepih iz točke (a) prvega pododstavka člena 7(1) je prostovoljno.

2.   Sodelujoče države zagotovijo, da so za sodelovanje pri skupnih ukrepih imenovani uradniki z ustreznim profilom in kvalifikacijami, vključno z znanjem jezikov.

3.   Sodelujoče države po potrebi sprejmejo potrebne ukrepe za ozaveščanje o skupnih ukrepih in zagotavljanje uporabe njihovih rezultatov.

Člen 9

Posebne izvedbene določbe za evropske informacijske sisteme

1.   Komisija in sodelujoče države zagotovijo razvoj, delovanje in ustrezno vzdrževanje evropskih informacijskih sistemov iz točke A Priloge.

2.   Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami uskladi tiste vidike oblikovanja in delovanja komponent evropskih informacijskih sistemov iz točke A Priloge, vključujoč komponente Unije in tiste, ki niso komponente Unije, ki so potrebni za zagotovitev njihovega delovanja, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja.

3.   Nesodelujoče države lahko tiste komponente evropskih informacijskih sistemov iz točke A Priloge, ki so komponente Unije, uporabljajo na podlagi sporazumov, ki se s temi državami sklenejo v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 10

Posebne izvedbene določbe za skupno usposabljanje

1.   Sodelovanje pri skupnem usposabljanju iz točke (c) prvega pododstavka člena 7(1) je prostovoljno.

2.   Sodelujoče države zagotovijo, da so za sodelovanje pri skupnih dejavnostih usposabljanja imenovani uradniki z ustreznim profilom in kvalifikacijami, vključno z znanjem jezikov.

3.   Sodelujoče države v nacionalne programe usposabljanja po potrebi vključijo skupaj razvito vsebino usposabljanja, tudi module e-učenja, programe usposabljanja in skupno dogovorjene standarde usposabljanja.

POGLAVJE III

Finančni okvir

Člen 11

Finančni okvir

1.   Finančni okvir za izvajanje Programa znaša 223 366 000 EUR po trenutnih cenah.

2.   Finančna sredstva za Program lahko krijejo tudi stroške priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so stalno potrebni za upravljanje Programa in dosego njegovih ciljev; zlasti stroške študij, srečanj strokovnjakov, informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, povezanih s cilji, določenimi v tej uredbi, stroške v zvezi z informacijskimi omrežji, osredotočenimi na obdelavo in izmenjavo informacij, pa tudi vse ostale stroške tehnične in upravne pomoči, ki jih je imela Komisija pri upravljanju Programa.

Delež odhodkov za poslovanje načeloma ne preseže 5 % celotnih stroškov Programa.

Člen 12

Vrste posredovanja

1.   Komisija izvaja Program v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

2.   Finančna podpora Unije za dejavnosti iz člena 7 se zagotovi v obliki:

(a)

nepovratnih sredstev,

(b)

pogodb o izvedbi javnega naročila,

(c)

povračila stroškov zunanjih strokovnjakov iz člena 4.

3.   Delež sofinanciranja za nepovratna sredstva znaša 100 % upravičenih stroškov, če gre za potne in nastanitvene stroške, stroške v zvezi z organizacijo dogodkov in dnevnice.

Ta delež velja za vse upravičene ukrepe, razen ukrepa v zvezi s skupinami strokovnjakov iz točke (a)(v) prvega pododstavka člena 7(1). Veljavni delež sofinanciranja za skupne strokovnjakov, ko so za navedene ukrepe potrebna nepovratna sredstva, se določi v letnih delovnih programih.

4.   Tiste komponente evropskih informacijskih sistemov, ki so komponente Unije, se financirajo iz Programa. Sodelujoče države nosijo zlasti stroške nabave, razvoja, namestitve, vzdrževanja in vsakodnevnega delovanja komponent evropskih informacijskih sistemov, ki niso komponente Unije.

Člen 13

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim protipravnim ravnanjem ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije tako na podlagi dokumentacije kot na kraju samem, in sicer pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev ter izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v skladu s to uredbo.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (16), da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki vpliva na finančne interese Unije, v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, ki se financira v skladu s to uredbo.

POGLAVJE IV

Izvedbena pooblastila

Člen 14

Delovni program

Komisija za izvajanje Programa z izvedbenimi akti sprejme letne delovne programe, v katerih so določeni cilji, ki jih je treba doseči, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in njihov skupni znesek. Vsebujejo tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno vrsto ukrepa, in okviren časovni razpored izvajanja. Letni delovni programi za nepovratna sredstva vsebujejo prednostne naloge, bistvena merila za ocenjevanje in najvišjo stopnjo sofinanciranja. Ti izvedbeni akti temeljijo na rezultatih preteklih let in se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

Člen 15

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE V

Spremljanje in ocenjevanje

Člen 16

Spremljanje ukrepov v okviru Programa

1.   Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami spremlja Program in ukrepe, ki se izvajajo v njegovem okviru.

2.   Komisija in sodelujoče države vzpostavijo količinske in kakovostne kazalnike ter med izvajanjem Programa po potrebi dodajo nove kazalnike. Ti kazalniki se uporabijo za merjenje učinkov Programa glede na vnaprej določena izhodišča.

3.   Komisija javno objavi izide spremljanja iz odstavka 1 in kazalnike iz odstavka 2.

4.   Izidi spremljanja se uporabijo za ocenjevanje Programa v skladu s členom 17.

Člen 17

Ocenjevanje in pregled

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročili o vmesni in končni oceni v zvezi z vsebino iz odstavkov 2 in 3. Rezultati navedenih ocen se upoštevajo pri odločitvah o morebitnem podaljšanju, spremembi ali opustitvi Programa v sledečih obdobjih. Te ocene izvaja neodvisni zunanji ocenjevalec.

2.   Komisija do 30. junija 2018 pripravi poročilo o vmesni oceni doseganja ciljev ukrepov v okviru Programa, učinkovitosti rabe sredstev in dodani vrednosti na evropski ravni. V tem poročilu so obravnavani tudi poenostavitev in nadaljnja relevantnost ciljev ter prispevek Programa k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

3.   Komisija do 31. decembra 2021 pripravi poročilo o končni oceni glede vsebin iz odstavka 2 kakor tudi glede dolgoročnih vplivov in trajnostne narave učinkov Programa.

4.   Sodelujoče države Komisiji na njeno zahtevo predložijo vse razpoložljive podatke in informacije, pomembne za prispevanje k njenima poročiloma o vmesni in končni oceni.

POGLAVJE VI

Končne določbe

Člen 18

Razveljavitev

Odločba št. 1482/2007/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Vendar navedena odločba še naprej ureja finančne obveznosti v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo v okviru navedene odločbe, dokler se ti ne zaključijo.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  UL C 143, 22.5.2012, str. 48, in UL C 11, 15.1.2013, str. 84.

(2)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 (Glej stran 884 tega uradnega lista).

(3)  UL C 37, 20.12.2013, str. 1

(4)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(7)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(8)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(9)  Odločba št. 1482/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o vzpostavitvi programa Skupnosti za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu (Fiscalis 2013) in razveljavitvi Odločbe 2235/2002/ES (UL L 330, 15.12.2007, str. 1).

(10)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(11)  Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21).

(12)  Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L 176, 5.7.2011, str. 24).

(13)  Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(14)  Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L 84, 31.3.2010, str. 1).

(15)  Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).

(16)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi ((UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA

EVROPSKI INFORMACIJSKI SISTEMI IN NJIHOVE KOMPONENTE, KI SO KOMPONENTE UNIJE

A.

Evropski informacijski sistemi so naslednji:

(1)

skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesnik (CCN/CSI – CCN2), CCN mail3, CSI bridge, http bridge, CCN LDAP in z njim povezana orodja, spletni portal CCN, spremljanje CCN;

(2)

podporni sistemi, zlasti orodje za konfiguracijo aplikacij za CCN, orodje za poročanje o dejavnostih (ART2), elektronsko upravljanje projekta prek spleta Taxud (TEMPO), orodje za upravljanje storitev (SMT), sistem za upravljanje uporabnikov (UM), sistem BPM, nadzorna plošča, ki prikazuje razpoložljivost, in AvDB, portal za upravljanje storitev IT, upravljanje imenika in dostopa uporabnikov;

(3)

informacijski in komunikacijski prostor programov (PICS);

(4)

sistemi v zvezi z DDV, zlasti sistem za izmenjavo informacij o DDV (VIES) in vračilo DDV, vključno z začetno aplikacijo VIES, orodjem za spremljanje VIES, statističnim sistemom za obdavčitev, VIES na spletu, orodjem za konfiguracijo VIES na spletu, preskusnimi orodji za VIES in vračilo DDV, algoritmi številke DDV, izmenjavo e-obrazcev za DDV, DDV na e-storitve (VoeS); preskusno orodje VoeS, preskusno orodje e-obrazcev za DDV in minimalni sistem "vse na enem mestu" (MoSS);

(5)

sistemi, povezani z izterjavo, zlasti e-obrazci za izterjavo terjatev, e-obrazci za enotni izvršilni naslov (UIPE) in za enotno obliko priglasitve (UNF);

(6)

sistemi, povezani z neposredno obdavčitvijo, zlasti sistem obdavčitve prihrankov, preskusno orodje obdavčitve prihrankov, e-obrazci za neposredno obdavčitev, davčna identifikacijska številka TIN na spletu, izmenjave iz člena 8 Direktive Sveta 2011/16/EU (1) in s tem povezana preskusna orodja;

(7)

drugi sistemi v zvezi z obdavčitvijo, zlasti podatkovna zbirka Davki v Evropi (TEDB);

(8)

sistemi trošarin, zlasti sistem izmenjave podatkov o trošarinah (SEED), sistem za gibanja in nadzor trošarinskega blaga (EMCS), e-obrazci MVS, preskusna aplikacija (TA);

(9)

drugi osrednji sistemi, zlasti informacijski in komunikacijski sistem držav članic za obdavčitev (TIC), samopostrežni sistem preskušanja (SSTS), statistični sistem v zvezi z obdavčitvijo, osrednja aplikacija za spletne obrazce, osrednje službe/informacijski sistem za upravljanje trošarin (CS/MISE).

B.

Komponente evropskih informacijskih sistemov, ki so komponente Unije, so:

(1)

informacijska sredstva, kot so strojna oprema, programska oprema in omrežne povezave sistemov, vključno s tem povezano podatkovno infrastrukturo;

(2)

informacijske storitve, potrebne za podporo razvoju, vzdrževanju, izboljševanju in delovanju sistemov; ter

(3)

kateri koli drugi elementi, ki jih je Komisija zaradi učinkovitosti, varnosti in poenostavitve opredelila kot skupne sodelujočim državam.


(1)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).


20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/33


UREDBA (EU) št. 1287/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 173 in 195 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo z naslovom "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020). Evropski svet je poročilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 je odgovor na gospodarsko krizo, njen cilj pa je Unijo pripraviti na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi jih dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključne dejavnike rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčno Unijo. Poudarja tudi pomen krepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visoke ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije. Mala in srednja podjetja (MSP) bi morala biti ključna za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020. Njihov pomen odraža dejstvo, da so omenjena v šestih od sedmih vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020.

(2)

Da bi bila imela podjetja – zlasti MSP – osrednjo vlogo pri zagotavljanju gospodarske rasti v Uniji, ki je najpomembnejša prednostna naloga, je Komisija oktobra 2010 sprejela sporočilo z naslovom "Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti", ki ga je Svet potrdil decembra 2010. To je vodilna pobuda strategije Evropa 2020. V sporočilu je opredeljena strategija za spodbujanje rasti in zaposlovanja z ohranjanjem in podpiranjem trdne, raznolike in konkurenčne industrijske baze v Evropi, zlasti prek boljših okvirnih pogojev za podjetja in krepitve več vidikov notranjega trga, vključno s poslovnimi storitvami.

(3)

Komisija je junija 2008 sprejela sporočilo z naslovom "Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo", Svet pa ga je pozdravil decembra 2008. Akt za mala podjetja določa celovit okvir politike za MSP, spodbuja podjetništvo in na področje prava in politike uvaja načelo "najprej pomisli na male", da bi tako okrepili konkurenčnost MSP. V njem je določenih deset načel, prav tako pa so opisani politični in zakonodajni ukrepi za spodbujanje potenciala MSP za rast in ustvarjanje delovnih mest. Izvajanje akta za mala podjetja prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Več ukrepov za MSP je bilo že opredeljenih v vodilnih pobudah.

(4)

Februarja 2011 je bil objavljen pregled akta za mala podjetja, na podlagi katerega je Svet 30. in 31. maja 2011 sprejel sklepe. Izvajanje akta za mala podjetja je preučeno v tem pregledu, v katerem so poleg tega ocenjene potrebe MSP, ki delujejo v trenutnih gospodarskih razmerah, v katerih vse težje dostopajo do financiranja in trgov. V njem je predstavljen napredek v prvih dveh letih akta za mala podjetja in so določeni novi ukrepi za obvladovanje izzivov gospodarske krize, o katerih poročajo zainteresirane strani, ter predlagani načini za izboljšanje uporabe in izvajanja akta za mala podjetja z jasno vlogo zainteresiranih strani, zlasti poslovnih organizacij. Prednostne naloge iz tega pregleda bi se morale odražati v posebnih ciljih programa za konkurenčnost podjetij ter MSP. Zagotoviti je treba usklajeno izvajanje takega programa in akta za mala podjetja.

Zlasti ukrepi za uresničevanje posebnih ciljev bi morali prispevati k izpolnjevanju navedenih desetih načel in novih ukrepov, določenih med pregledom akta za mala podjetja.

(5)

Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3) določa večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020. V večletnem finančnem okviru je opisano, kako bodo doseženi cilji politike glede povečanja rasti in ustvarjanja več delovnih mest v Evropi, uvajanja nizkoogljičnega in okoljsko bolj ozaveščenega gospodarstva ter vidnejše vloge Unije na mednarodnem prizorišču.

(6)

Da bi prispevali h konkurenčnejšim in bolj trajnostnim podjetjem Unije, zlasti MSP, podprli obstoječa MSP, spodbudili kulturo podjetništva ter rast MSP, napredek družbe, ki temelji na znanju, in razvoj, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, bi bilo treba vzpostaviti program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu: program COSME).

(7)

V programu COSME bi morala biti posebna pozornost namenjena programu poenostavitve v skladu s sporočilom Komisije z dne 8. februarja 2012 z naslovom "Program poenostavitve za večletni finančni okvir 2014–2020". Izdatke Unije in sredstva držav članic za spodbujanje konkurenčnosti podjetij in MSP bi bilo treba bolje uskladiti, da bi zagotovili dopolnjevanje, večjo učinkovitost in prepoznavnost, pa tudi da bi zagotovili večje proračunske sinergije.

(8)

Komisija se je zavezala, da bo podnebne ukrepe vključila v programe porabe Unije in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Zagotoviti je treba, da se pri pripravi, načrtovanju in izvajanju programa COSME spodbujajo blažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter preprečevanje tveganja. Ukrepi iz te uredbe bi morali prispevati k spodbujanju prehoda na gospodarstvo in družbo, ki bosta nizkoogljična in odporna na podnebne spremembe.

(9)

Iz Sklepa Sveta 2001/822/ES (4) izhaja, da subjekti in ustanove čezmorskih držav in ozemelj izpolnjujejo pogoje za udeležbo v programu COSME.

(10)

Politika konkurenčnosti Unije je namenjena vzpostavitvi institucionalne in ureditve politik, ki ustvarja ugodne pogoje za trajnostno rast podjetij, zlasti MSP. Za doseg konkurenčnosti in trajnosti je nujno udejanjanje in ohranjanje gospodarske konkurenčnosti ter rasti podjetij v skladu s cilji trajnostnega razvoja. Izboljšana produktivnost, tudi virov in energije, je glavni vir trajnostne rasti prihodka. Konkurenčnost je odvisna tudi od sposobnosti podjetij, da v celoti izkoristijo priložnosti, kakršna je notranji trg. To je zlasti pomembno za MSP, ki predstavljajo 99 % podjetij v Uniji, zagotavljajo dve od treh obstoječih delovnih mest v zasebnem sektorju in 80 % novih delovnih mest ter prispevajo več kot polovico skupne dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo podjetja v Uniji. MSP so ključen dejavnik gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne vključenosti.

(11)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 18. aprila 2012 z naslovom "K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti" ocenila, da bi politike, ki spodbujajo prehod na zeleno gospodarstvo, kot so učinkovita raba virov, energetska učinkovitost, ter politike podnebnih sprememb do leta 2020, zlasti v sektorju MSP, lahko ustvarile več kot pet milijonov delovnih mest. Zato bi lahko posebni ukrepi v okviru programa COSME vključevali spodbujanje razvoja trajnostnih izdelkov, storitev in postopkov kot tudi učinkovite rabe virov in energije ter družbeno odgovornost gospodarskih družb.

(12)

Konkurenčnost je v zadnjih letih zaradi tržnih, političnih in institucionalnih ovir, ki omejujejo konkurenčnost podjetij Unije, zlasti MSP, ključna pri snovanju politik v Uniji.

(13)

Program COSME bi torej moral obravnavati nedelovanje trga, ki zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva Unije na svetovni ravni in sposobnost podjetij, zlasti MSP, da bi bila konkurenčna podobnim podjetjem v drugih delih sveta.

(14)

Program COSME bi moral obravnavati zlasti MSP, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (5). Pri uporabi te uredbe bi se morala Komisija posvetovati z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, tudi s predstavniškimi organizacijami MSP. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti mikro podjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, samozaposlenim, svobodnim poklicem in socialnim podjetjem. Posvetiti bi se morali tudi potencialnim, novim in mladim podjetnikom in podjetnicam ter drugim posebnim ciljnim skupinam, kot so starejši ljudje, priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi, pa tudi spodbujanju prevzemov med podjetji, odcepljenim (spin-off) in oddeljenim (spin-out) podjetjem ter drugim priložnostim za podjetnike.

(15)

Prenekatera težava Unije na področju konkurenčnosti je povezana s težavnim dostopanjem MSP do financiranja, saj le stežka izkažejo svojo kreditno sposobnost in ne morejo pridobiti dostopa do tveganega kapitala. Te težave slabo vplivajo na raven in kakovost novoustanovljenih podjetij, na rast in stopnjo preživetja podjetij ter na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja s prenosom poslovanja ali dedovanjem. Finančni instrumenti Unije, vzpostavljeni na podlagi Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), imajo očitno dodano vrednost in so imeli ugoden učinek za vsaj 220 000 MSP. Povečana dodana vrednost predlaganih finančnih instrumentov za Unijo so med drugim okrepitev notranjega trga za tvegani kapital in razvoj vseevropskega finančnega trga za MSP ter odpravljanje nedelovanja trga, česar države članice ne morejo izboljšati. Ukrepi Unije bi morali biti usklajeni, dosledni in bi morali dopolnjevati finančne instrumente držav članic za MSP, zagotavljati učinek finančnega vzvoda ter odpravljati izkrivljanje trga v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Subjekti, ki bodo lahko izvajali ukrepe, bi morali zagotoviti dodano vrednost in preprečiti dvojno financiranje iz virov Unije.

(16)

Komisija bi morala pozornost nameniti prepoznavnosti financiranja iz finančnih instrumentov v okviru te uredbe, tako da bo znano, da je na voljo podpora Unije in se bo trg odzval na zagotovljeno podporo. Zato bi morali biti finančni posredniki obvezani, da končne prejemnike izrecno opozorijo na to, da financiranje omogoča podpora finančnih instrumentov iz te uredbe. Komisija in države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, tudi preko uporabnikom prijaznih spletnih sistemov, s katerimi bodo MSP in posrednike obveščale o razpoložljivih finančnih instrumentih. Ti sistemi, med katerimi bi lahko bil tudi enoten portal, ne bi smeli podvajati obstoječih sistemov.

(17)

Evropska podjetniška mreža (v nadaljevanju: Mreža) je dokazala svojo dodano vrednost za evropska MSP kot enotna kontaktna točka za podporo pri poslovanju, ki podjetjem pomaga do boljše konkurenčnosti in obveščenosti o poslovnih priložnostih na notranjem trgu in širše. Racionalizacijo metodologij in delovnih metod ter zagotavljanje evropske razsežnosti pri storitvah za podporo pri poslovanju je mogoče doseči samo na ravni Unije. Mreža je predvsem pomagala MSP, da so poiskali partnerje za sodelovanje ali prenos tehnologije na notranjem trgu in v tretjih državah ter pridobili nasvete o virih financiranja Unije, pravu Unije in intelektualni lastnini ter programih Unije za spodbujanje ekoloških inovacij in trajnostne proizvodnje. Pridobila je tudi povratne informacije o pravu in standardih Unije. Njeno edinstveno znanje in izkušnje so še posebej pomembni za odpravo neusklajenosti informacij in nižanje stroškov transakcij, povezanih s čezmejnim poslovanjem.

(18)

Z internacionalizacijo in inovativnimi storitvami, krepitvijo sodelovanja Mreže z zainteresiranimi stranmi MSP na regionalni in lokalni ravni, posvetovanji in boljšim sodelovanjem z gostiteljskimi organizacijami, zmanjševanjem birokracije, izboljšanjem informacijsko-tehnološke podpore ter povečanjem prepoznavnosti Mreže in njenih storitev na območju, ki ga pokriva, si je treba še naprej prizadevati, da bodo storitve in delovanje Mreže optimalne, zlasti pri obveščanju MSP, tako da bodo izkoristila predlagane storitve.

(19)

Omejena internacionalizacija MSP tako znotraj kot zunaj Evrope vpliva na konkurenčnost. Po nekaterih ocenah se z izvozom trenutno ukvarja ali se je v zadnjih treh letih ukvarjalo 25 % MSP Unije, od tega pa samo 13 % MSP Unije redno izvaža izven Unije, samo 2 % pa izvaja naložbe zunaj svoje matične države. Poleg tega raziskava Eurobarometra 2012 kaže, da je pri internacionalizaciji in dostopu do javnih naročil še vedno neizkoriščen potencial za rast MSP na zelenih trgih v Uniji in izven nje. V skladu z aktom za mala podjetja, v katerem so bile Unija in države članice pozvane, naj podprejo in spodbudijo MSP, da izkoristijo rast trgov izven Unije, Unija zagotavlja finančno pomoč več pobudam, kot sta Center EU in Japonske za industrijsko sodelovanje in služba za pomoč uporabnikom, namenjena svetovanju MSP glede pravic intelektualne lastnine na Kitajskem. Dodana vrednost Unije se ustvarja s spodbujanjem sodelovanja in zagotavljanjem storitev na evropski ravni, ki dopolnjujejo in ne podvajajo osrednjih dejavnosti držav članic za spodbujanje trgovine ter krepijo skupna prizadevanja javnih in zasebnih ponudnikov storitev na tem področju. Take storitve bi morale zajemati obveščanje o pravicah intelektualne lastnine, standardih ter pravilih in priložnostih na področju javnega naročanja. V celoti bi bilo treba upoštevati del II sklepov Sveta z dne 6. decembra 2011 z naslovom "Krepitev izvajanja industrijske politike po vsej EU" glede sporočila Komisije z naslovom "Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti". V tem smislu bi morala jasno začrtana evropska strategija grozdenja dopolnjevati nacionalna in regionalna prizadevanja za spodbujanje grozdenja zaradi odličnosti in mednarodnega sodelovanja, saj je lahko grozdenje MSP pomembno sredstvo za krepitev njihove sposobnosti za inovacije in vstop na čezmorske trge.

(20)

Da bi se izboljšala konkurenčnost podjetij Unije, zlasti MSP, morajo države članice in Komisija ustvariti ugodno poslovno okolje. Posebno pozornost je treba nameniti interesom MSP in sektorjem, v katerih so ta podjetja najbolj dejavna. Pobude na ravni Unije so nujne tudi zaradi izmenjave informacij in znanja na evropski ravni, pri čemer so lahko digitalne storitve posebej stroškovno učinkovite. Takšni ukrepi lahko prispevajo k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za MSP.

(21)

Vrzeli, razdrobljenost in nepotrebna birokracija na notranjem trgu preprečujejo državljanom, potrošnikom in podjetjem, zlasti MSP, da bi v celoti izkoristili njegove prednosti. Zato so izredno nujna usklajena prizadevanja držav članic, Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije za odpravo pomanjkljivosti pri izvajanju, zakonodaji in obveščanju. V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti bi morali države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija s skupnimi močmi zmanjšati in preprečevati pretirano upravno in regulativno obremenitev MSP. Ukrepi v okviru programa COSME, edinega programa Unije, ki je namenjen posebej MSP, bi morali prispevati k uresničevanju navedenih ciljev ter v ta namen zlasti prispevati k ustvarjanju ugodnejših okvirnih pogojev za podjetja. Pri tem bi morale imeti pomembno vlogo tudi ocene ustreznosti in učinka, ki jih financira program COSME.

(22)

Drug dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost, je sorazmerno šibek podjetniški duh v Uniji. V primerjavi s 55 % prebivalcev v Združenih državah in 71 % na Kitajskem bi se za samozaposlitev odločilo samo 45 % državljanov Unije (in manj kot 40 % žensk) (po podatkih iz raziskave Eurobarometra o podjetništvu iz leta 2009). V skladu z aktom za mala podjetja bi bilo treba pozornost nameniti vsem fazam, s katerimi se soočajo podjetniki, vključno z ustanavljanjem, rastjo, prenosom in stečajem (druga priložnost). Visoko dodano vrednost Unije zagotavljajo spodbujanje izobraževanja za podjetništvo ter ukrepi, ki povečujejo skladnost in doslednost, kot so primerjalne analize in izmenjave dobrih praks.

(23)

Program Erasmus za mlade podjetnike je bil vzpostavljen, da bi novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogočili pridobitev podjetniških izkušenj v državi članici, ki ni njihova, ter jim tako pomagali izboljšati podjetniške sposobnosti. Kar zadeva cilj izboljšanja okvirnih pogojev za spodbujanje podjetništva in podjetniške kulture, bi morala Komisija imeti možnost, da sprejema ukrepe, ki bodo novim podjetnikom pomagali pri izboljšanju sposobnosti za pridobitev novega podjetniškega znanja, spretnosti in naravnanosti ter izboljšanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in znanja o vodenju podjetij.

(24)

Konkurenca na svetovni ravni, demografske spremembe, omejena sredstva in novi družbeni trendi ustvarjajo izzive in priložnosti za različne sektorje, ki se spopadajo s svetovnimi izzivi ter jih odlikuje visok delež MSP. Sektorji, ki stavijo na oblikovanje, se morajo prilagoditi, če želijo izkoristiti še neizkoriščen potencial visokega povpraševanja po ustvarjalnih in vključujočih izdelkih, prilagojenih posameznim potrošnikom. Ker ti izzivi veljajo za vsa MSP v Uniji v teh sektorjih, so potrebna skupna prizadevanja na ravni Unije za ustvarjanje dodatne rasti prek pobud, ki pospešujejo razvoj novih izdelkov in storitev.

(25)

Iz programa Cosme se v podporo ukrepom, sprejetim v državah članicah, lahko financirajo sektorske, pa tudi medsektorske pobude na področjih s pomembnim potencialom rasti in podjetniško dejavnost ter zlasti visokim deležem MSP, ki spodbujajo pojavljanje konkurenčnih in trajnostnih industrij ter temeljijo na najbolj konkurenčnih poslovnih modelih, izboljšanih izdelkih in postopkih ter organizacijskih strukturah ali spremenjenih vrednostnih verigah. Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom "Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike", ki ga je Svet pozdravil oktobra 2010, je turizem pomemben gospodarski sektor Unije. Podjetja v tem sektorju neposredno prispevajo 5 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) priznava pomen turizma in določa pristojnosti Unije na tem področju. Evropske pobude glede turizma lahko dopolnjujejo ukrepe držav članic s spodbujanjem ustvarjanja ugodnega okolja in spodbujanja sodelovanja med državami članicami, zlasti z izmenjavo dobrih praks. Ukrepi lahko vključujejo izboljšanje baze znanja o turizmu z zagotavljanjem podatkov in analiz ter razvoj nadnacionalnih projektov sodelovanja v tesnem sodelovanju z državami članicami, brez uvedbe obveznih zahtev za podjetja Unije.

(26)

V programu COSME so navedeni ukrepi za uresničevanje ciljev, skupna finančna sredstva za uresničevanje teh ciljev, najmanjša finančna sredstva za finančne instrumente, različne vrste izvedbenih ukrepov ter pregledna ureditev spremljanja in ocenjevanja ter zaščite finančnih interesov Unije.

(27)

Program COSME dopolnjuje druge programe Unije, pri čemer upošteva, da bi moral vsak instrument delovati v skladu z lastnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne smeli biti dvakrat financirani. Da bi bila ustvarjena dodana vrednost in pomemben učinek financiranja Unije, bi bilo treba razviti tesne sinergije med programom COSME, Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje 2020), Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: strukturni skladi) in drugimi programi Unije.

(28)

Načelo preglednosti in načelo enakih možnosti za oba spola bi bilo treba upoštevati v vseh ustreznih pobudah in ukrepih, ki jih zajema program COSME. Pri teh pobudah in ukrepih bi bilo treba upoštevati tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh državljanov.

(29)

Nepovratna sredstva MSP bi se morala dodeljevati po preglednem postopku. Dodelitev nepovratnih sredstev in njihova izplačila bi morala biti pregledna, nebirokratska in v skladu s skupnimi pravili.

(30)

V tej uredbi so določena finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa COSME, kar naj bi v letnem proračunskem postopku predstavljalo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (10).

(31)

Da bi bilo financiranje omejeno na odpravljanje tržnih, političnih in institucionalnih pomanjkljivosti ter da bi se izognili izkrivljanju trga, bi bilo treba pri zagotavljanju sredstev iz programa COSME upoštevati pravila Unije o državni pomoči.

(32)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Sodelovanje preostalih tretjih držav bi bilo treba omogočiti, če to predvidevajo sporazumi in postopki.

(33)

Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje programa COSME in njegovega izvajanja na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost ter dostopnost programa COSME za vse udeležence.

(34)

Program COSME bi bilo treba spremljati in ocenjevati, da bi ga bilo mogoče prilagoditi. Letno bi bilo treba poročati o njegovem izvajanju ter pri tem opisati doseženi napredek in načrtovane dejavnosti.

(35)

Izvajanje programa COSME bi bilo treba spremljati letno, prek ključnih kazalnikov za oceno rezultatov in učinkov. Ti kazalniki, vključno z ustreznimi izhodiščnimi stanji, bi morali zagotoviti minimalno osnovo za oceno ravni uresničevanja ciljev programa COSME.

(36)

Vmesno poročilo o doseganju ciljev ukrepov, podprtih v okviru programa COSME, ki ga pripravi Komisija, bi moralo vključevati tudi oceno nizke stopnje udeležbe MSP, če bo ta ugotovljena v znatnem številu držav članic. Države članice bi lahko rezultate vmesnega poročila po potrebi upoštevale pri svojih politikah.

(37)

Finančni interesi Unije bi morali biti med celotnim ciklom odhodkov zavarovani s sorazmernimi ukrepi, tudi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi z upravnimi in denarnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(38)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje letnih delovnih programov za izvajanje programa COSME. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Nekateri ukrepi iz letnega delovnega programa vključujejo usklajevanje ukrepov na nacionalni ravni. Pri tem bi bilo treba uporabljati člen 5(4) navedene uredbe.

(39)

Pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU bi bilo treba prenesti na Komisijo v zvezi z dodajanjem kazalnikov, spremembami nekaterih podrobnosti glede finančnih instrumentov in spremembami okvirnih zneskov za več kot 5 % vrednosti finančnih sredstev za posamezen primer. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(40)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba Sklep št. 1639/2006/ES razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Predmet urejanja

Člen 1

Ustanovitev

Program ukrepov Unije za izboljšanje konkurenčnosti podjetij s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih (MSP) (v nadaljnjem besedilu: program COSME) se ustanovi za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Člen 2

Opredelitev

V tej uredbi "MSP" pomeni mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES.

Člen 3

Splošni cilji

1.   Program COSME prispeva k naslednjima splošnima ciljema, pri čemer je poudarek zlasti na specifičnih potrebah MSP s sedežem v Uniji in MSP s sedežem v tretjih državah, ki sodelujejo v programu COSME v skladu s členom 6:

(a)

okrepiti konkurenčnost in trajnostno delovanje podjetij Unije, zlasti MSP,

(b)

spodbujati kulturo podjetništva ter ustanavljanje in rast MSP.

2.   Uresničevanje ciljev iz odstavka 1 se meri z naslednjimi kazalniki:

(a)

uspešnost MSP pri trajnostnem delovanju,

(b)

spremembe nepotrebnih upravnih in regulativnih bremen za nova in obstoječa MSP;

(c)

spremembe deleža MSP, ki izvažajo v države Unije ali izven nje;

(d)

spremembe rasti MSP,

(e)

spremembe deleža državljanov Unije, ki bi se odločili za samozaposlitev.

3.   Podroben seznam kazalnikov in ciljev programa COSME je določen v Prilogi.

4.   Program COSME podpira izvajanje strategije Evropa 2020 in prispeva k doseganju cilja pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Program COSME zlasti prispeva h krovnemu cilju glede zaposlovanja.

POGLAVJE II

Posebni cilji in področja ukrepanja

Člen 4

Posebni cilji

1.   Posebni cilji programa COSME so:

(a)

izboljšati dostop do financiranja za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov,

(b)

izboljšati dostop do trgov, zlasti v Uniji, pa tudi na svetovni ravni,

(c)

izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnostno delovanje podjetij Unije, zlasti MSP, tudi v sektorju turizma;

(d)

podpirati podjetništvo in kulturo podjetništva.

2.   Pri izvajanju programa COSME se spodbuja potrebna prilagoditev podjetij nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki je odporno na podnebne spremembe ter učinkovito izrablja energijo in vire.

3.   Za merjenje učinka programa COSME pri doseganju posebnih ciljev iz odstavka 1 se uporabljajo kazalniki, določeni v Prilogi.

4.   V letnih delovnih programih iz člena 13 se podrobno določijo vsi ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa COSME.

Člen 5

Proračun

1.   Finančna sredstva za izvajanje programa COSME znašajo 2,298243 milijarde EUR v tekočih cenah, od česar bo najmanj 60 % namenjenih finančnim instrumentom.

Evropski parlament in Svet v okviru večletnega finančnega okvira potrdita letne odobritve.

2.   Iz finančnih sredstev, določenih v skladu s to uredbo, se lahko krijejo tudi stroški dejavnosti priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, nujnih za upravljanje programa COSME in doseganje njegovih ciljev. Na stroškovno učinkovit način se uporabijo zlasti za študije, sestanke strokovnjakov, ukrepe obveščanja in sporočanja, vključno z institucionalnim sporočanjem političnih prednostnih nalog Unije, če so povezane s splošnima ciljema programa COSME, kritje stroškov v zvezi z omrežji informacijske tehnologije za obdelavo in izmenjavo informacij ter vseh drugih stroškov za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija z upravljanjem programa COSME.

Ti stroški ne presegajo 5 % vrednosti finančnih sredstev.

3.   Iz finančnih sredstev za program COSME se okvirno 21,5 % njihove vrednosti dodeli posebnemu cilju iz člena 4(1)(b), 11 % posebnemu cilju iz člena 4(1)(c) in 2,5 % posebnemu cilju iz člena 4(1)(d). Komisija lahko te okvirne zneske spremeni, vendar v nobenem primeru ne za več kot 5 % vrednosti finančnih sredstev. Če bi bilo treba preseči navedeno mejo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23, s katerimi te okvirne zneske spremeni.

4.   Z dodeljenimi finančnimi sredstvi se lahko pokrijejo tudi stroški tehnične in upravne pomoči za zagotovitev prehoda med programom COSME in ukrepi, sprejetimi v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES. Proračunska sredstva, odobrena za kritje podobnih stroškov, se po potrebi lahko vnesejo v proračun tudi po letu 2020, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 ne bi bili zaključeni.

Člen 6

Sodelovanje tretjih držav

1.   Pri programu COSME lahko sodelujejo:

(a)

države Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v skladu s pogoji iz Sporazuma o EGP, in druge evropske države, če to dovoljujejo sporazumi in postopki;

(b)

države pristopnice, države kandidatke in morebitne kandidatke za članstvo v skladu s splošnimi načeli in pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih dogovorih;

(c)

države, ki so sodijo v okvir evropskih sosedskih politik, kadar to dovoljujejo sporazumi in postopki ter skladno s splošnimi načeli in pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih, protokolih k pridružitvenim sporazumom in sklepih Pridružitvenega sveta.

2.   Subjekt s sedežem v eni od držav iz odstavka 1 lahko sodeluje v delih programa COSME, v katerih sodeluje zadevna država, pod pogoji, določenimi v ustreznih sporazumih iz odstavka 1.

Člen 7

Sodelovanje subjektov iz nesodelujočih držav

1.   Subjekti s sedežem v tretji državi iz člena 6 lahko sodelujejo v delih programa COSME, četudi v teh delih zadevna država ne sodeluje. V ukrepih iz programa COSME lahko sodelujejo tudi subjekti, ki imajo sedež v drugih tretjih državah.

2.   Subjekti iz odstavka 1 niso upravičeni do finančnih prispevkov Unije – razen kadar je to za program COSME nujno –, zlasti kar zadeva konkurenčnost in dostop do trgov za podjetja Unije. Ta izjema ne velja za pridobitne subjekte.

Člen 8

Ukrepi za izboljšanje dostopa MSP do financiranja

1.   Komisija podpira ukrepe, katerih namen je olajšati in izboljšati dostop MSP do financiranja v fazah njihovega ustanavljanja, rasti in prenosa ter ki dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic na nacionalni in regionalni ravni. Da bi zagotovili dopolnjevanje, so takšni ukrepi natančno usklajeni s tistimi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike, programa Obzorje 2020 ter na nacionalni ali regionalni ravni. Takšni ukrepi so namenjeni spodbujanju uporabe in zagotavljanja lastniškega in dolžniškega kapitala, kar lahko glede na povpraševanje na trgu vključuje začetni kapital, financiranje poslovnih angelov in nepravi lastniški kapital, vendar izključuje odprodajo sredstev.

2.   Unija lahko poleg ukrepov iz odstavka 1 glede na povpraševanje na trgu podpre tudi ukrepe za izboljšanje čezmejnega in večdržavnega financiranja ter tako pomaga MSP, da v skladu s pravom Unije internacionalizirajo svoje dejavnosti.

Komisija lahko glede na povpraševanje na trgu preuči tudi možnost razvoja inovativnih finančnih mehanizmov, kot je skupinsko financiranje (crowdfunding).

3.   Podrobnosti o ukrepih iz odstavka 1 so določene v členu 17.

Člen 9

Ukrepi za izboljšanje dostopa do trgov

1.   Da bi se konkurenčnost podjetij Unije in njihov dostop do trgov še izboljšala, lahko Komisija podpre ukrepe za izboljšanje dostopa MSP na notranji trg, na primer obveščanje (tudi z digitalnimi storitvami) in med drugim ozaveščanje v zvezi s programi, pravom in standardi Unije.

2.   Posebni ukrepi so namenjeni lajšanju dostopa MSP na trge izven Unije. Taki ukrepi lahko zajemajo zagotavljanje informacij o obstoječih ovirah za vstop na trg in poslovnih priložnostih, javnih naročilih in carinskih postopkih ter izboljšanje podpornih storitev na področju standardov in pravic intelektualne lastnine v prednostnih tretjih državah. Ti ukrepi dopolnjujejo in ne podvajajo osrednjih dejavnosti držav članic za spodbujanje trgovine.

3.   Ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa COSME, so lahko namenjeni spodbujanju mednarodnega sodelovanja, vključno z industrijskimi in regulativnimi dialogi s tretjimi državami. Posebni ukrepi so lahko namenjeni tudi zmanjševanju razlik pri regulativnih okvirih za izdelke med Unijo in drugimi državami, da bi prispevali k razvoju podjetniške in industrijske politike ter da bi prispevali k boljšemu poslovnemu okolju.

Člen 10

Evropska podjetniška mreža

1.   Komisija podpira Evropsko podjetniško mrežo (v nadaljevanju: Mreža) pri zagotavljanju integriranih podpornih storitev za MSP Unije, ki želijo raziskati priložnosti na notranjem trgu in v tretjih državah. Ukrepi, ki se izvajajo prek Mreže, lahko vključujejo:

(a)

zagotavljanje informacij in svetovanje o pobudah in pravu Unije, podporo za okrepitev upravljalnih zmogljivosti za izboljšanje konkurenčnosti MSP, podporo za izboljšanje znanja MSP na finančnem področju, vključno z obveščanjem in svetovanjem o priložnostih financiranja, dostopu do financiranja ter s tem povezanih shem usposabljanja in mentorstva; ukrepe za večjo dostopnost strokovnega znanja o energetski učinkovitosti, podnebju in okolju za MSP ter promocijo programov financiranja in finančnih instrumentov Unije (tudi programa Obzorje 2020 v sodelovanju z nacionalnimi kontaktnimi točkami in strukturnih skladov);

(b)

pomoč pri vzpostavljanju čezmejnega poslovnega sodelovanja ter partnerstev na področju raziskav in razvoja, prenosa znanja in tehnologije ter inovacij;

(c)

zagotavljanje komunikacijskih poti med MSP in Komisijo.

2.   Prek Mreže se lahko zagotavljajo tudi storitve v okviru drugih programov Unije, kot je program Obzorje 2020, vključno s svetovanjem, ki spodbuja sodelovanje MSP v drugih programih Unije. Komisija zagotovi, da so različni finančni viri Mreže učinkovito usklajeni in da se storitve, ki jih Mreža izvaja za druge programe Unije, financirajo iz teh programov.

3.   Delovanje Mreže se skrbno usklajuje z državami članicami, da bi v skladu z načelom subsidiarnosti preprečili podvajanje dejavnosti.

Komisija Mrežo oceni z vidika učinkovitosti, upravljanja in zagotavljanja visokokakovostnih storitev po vsej Uniji.

Člen 11

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnostno delovanje podjetij Unije, zlasti MSP

1.   Komisija podpira ukrepe za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnostno delovanje podjetij Unije, zlasti MSP, da bi tako povečala učinkovitost, skladnost, usklajenost ter doslednost nacionalnih in regionalnih politik, ki podpirajo konkurenčnost, trajnostno delovanje in rast podjetij Unije.

2.   Komisija lahko podpre posebne ukrepe za izboljšanje okvirnih pogojev za podjetja, zlasti MSP, prek zmanjšanja in preprečevanja nepotrebnih upravnih in regulativnih bremen. Takšni ukrepi lahko vključujejo redno merjenje učinka zadevnega prava Unije na MSP, po potrebi s prikazovalnikom, podporo skupinam neodvisnih strokovnjakov ter izmenjavo informacij in dobrih praks, vključno s sistematično uporabo testa MSP na ravni Unije in držav članic.

3.   Komisija lahko podpre ukrepe, namenjene razvoju novih strategij konkurenčnosti in poslovnega okolja. Takšni ukrepi lahko vključujejo:

(a)

ukrepe za izboljšanje priprave, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnostno delovanje podjetij, vključno z izmenjavo dobrih praks glede okvirnih pogojev in upravljanja vrhunskih grozdov in poslovnih omrežij, ter s spodbujanjem nadnacionalnega sodelovanja med grozdi in poslovnimi omrežji, razvoja trajnostnih izdelkov, storitev, tehnologij in postopkov, pa tudi učinkovite rabe virov in energije ter družbene odgovornosti gospodarskih družb;

(b)

ukrepe v zvezi z mednarodnimi vidiki politik konkurenčnosti, namenjene zlasti sodelovanju na področju politik med državami članicami, drugimi državami, vključenimi v program COSME, ter svetovnimi trgovinskimi partnericami Unije,

(c)

ukrepe za boljšo pripravo politik za MSP, sodelovanje med oblikovalci politik, vzajemne preglede in izmenjavo dobrih praks med državami članicami, če je ustrezno, ob upoštevanju razpoložljivih dokazov in stališč zainteresiranih strani, zlasti pa, da bi bili programi in ukrepi Unije dostopnejši za MSP, kar je v skladu z akcijskim načrtom akta za mala podjetja.

4.   Komisija lahko s spodbujanjem usklajenosti podpre ukrepe, ki so jih sprejele države članice, da bi se pospešilo oblikovanje konkurenčnih panog s tržnim potencialom. Taka podpora lahko vključuje ukrepe za izmenjavo dobrih praks ter prepoznavanje potreb po znanju in spretnostih ter usposabljanju v posameznih sektorjih, zlasti v MSP, predvsem pa po e-znanju in e-spretnostih. Vključuje lahko tudi ukrepe za spodbujanje uporabe novih poslovnih modelov in sodelovanja MSP v novih vrednostnih verigah ter uporabe ustreznih zamisli za nove izdelke in storitve v komercialne namene.

5.   Komisija lahko dopolni ukrepe držav članic, da bi povečali konkurenčnost in trajnostno delovanje MSP Unije na področjih, ki imajo znaten potencial rasti in zlasti visok delež MSP, kot je turizem. Med temi dejavnostmi je lahko spodbujanje sodelovanja med državami članicami, zlasti z izmenjavo dobrih praks.

Člen 12

Ukrepi za spodbujanje podjetništva

1.   Komisija prispeva k spodbujanju podjetništva in podjetniške kulture z izboljšanjem okvirnih pogojev, ki vplivajo na razvoj podjetništva, vključno z odpravljanjem ovir za ustanavljanje podjetij. Podpira poslovno okolje in kulturo, ki sta ugodna za trajnostna podjetja, ustanavljanje in rast podjetij, prevzeme med podjetji, drugo priložnost (ponovni začetek delovanja podjetja) ter odcepljena (spin-offs) in oddeljena podjetja (spin-outs).

2.   Posebna pozornost se nameni potencialnim, novim in mladim podjetnikom ter podjetnicam, pa tudi drugim posebnim ciljnim skupinam.

3.   Komisija lahko sprejme ukrepe, kot so programi mobilnosti za nove podjetnike, da bi si okrepili sposobnost pridobivanja novega podjetniškega znanja, spretnosti in naravnanosti, izboljšali svojo tehnološko zmogljivost in znanje o vodenju podjetij.

4.   Komisija lahko podpre ukrepe držav članic za uvedbo in zagotavljanje podjetniškega izobraževanja, usposabljanja, spretnosti ter naravnanosti, zlasti med potencialnimi in novimi podjetniki.

POGLAVJE III

Izvajanje programa COSME

Člen 13

Letni delovni programi

1.   Komisija za namene izvajanja programa COSME sprejme letne delovne programe v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2). Z vsakim letnim delovnim programom se uresničujejo cilji, določeni v tej uredbi, v njem pa so natančno določeni:

(a)

opis ukrepov, ki bodo financirani, cilji vsakega ukrepa, ki so v skladu s splošnimi in posebnimi cilji iz členov 3 in 4, pričakovani rezultati, način izvedbe, okvirni znesek, namenjen vsakemu ukrepu, skupni znesek za vse ukrepe ter okvirni časovni razpored in plačilni profil izvedbe;

(b)

ustrezni kvalitativni in kvantitativni kazalniki za vsak ukrep za namene analiziranja in spremljanja učinkovitosti doseganja rezultatov in uresničevanja ciljev zadevnega ukrepa;

(c)

bistvena ocenjevalna merila za nepovratna sredstva in sorodne ukrepe, ki so določena tako, da zagotovijo najboljši način doseganja ciljev programa COSME, ter najvišja stopnja sofinanciranja;

(d)

ločeno podrobno poglavje o finančnih instrumentih, iz katerega so v skladu s členom 17 te uredbe za finančne instrumente razvidne obveznosti obveščanja iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, tudi o pričakovani porazdelitvi finančnih sredstev med Kapitalsko shemo za rast in Jamstveno shemo za posojila iz členov 18 oziroma 19 te uredbe, ter informacije, kot so višina jamstva in povezava s programom Obzorje 2020.

2.   Komisija izvaja program COSME v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.   Program COSME se izvaja tako, da je v podprtih ukrepih mogoče upoštevati prihodnje spremembe in potrebe, zlasti po vmesni oceni iz člena 15(3), in da ukrepi ustrezajo razvijajočim se trgom, gospodarstvu in spremembam v družbi.

Člen 14

Podporni ukrepi

1.   Komisija poleg ukrepov iz letnih delovnih programov iz člena 13 redno izvaja podporne ukrepe, med drugim za:

(a)

izboljšanje analize in spremljanje vprašanj sektorske in medsektorske konkurenčnosti;

(b)

odkrivanje in razširjanje dobrih praks in pristopov politike ter njihov nadaljnji razvoj;

(c)

oceno ustreznosti veljavnega prava in oceno učinka novih ukrepov Unije, ki so posebej pomembni za konkurenčnost podjetij, da bi ugotovili, na katerih področjih je treba poenostaviti veljavno pravo, in zagotovili minimalno obremenitev MSP na področjih, na katerih so predlagani novi zakonodajni ukrepi;

(d)

oceno zakonodaje, ki vpliva na podjetja, zlasti MSP, industrijske politike in ukrepov, povezanih s konkurenčnostjo;

(e)

spodbujanje vzpostavljanja integriranih in uporabniku prijaznih spletnih sistemov, ki zagotavljajo informacije o programih, pomembnih za MSP, pri čemer je treba zagotoviti, da ti ne podvajajo obstoječih portalov.

2.   Skupni stroški teh podpornih ukrepov ne presegajo 2,5 % finančnih sredstev programa COSME.

Člen 15

Spremljanje in ocenjevanje

1.   Komisija spremlja izvajanje in upravljanje programa COSME.

2.   Komisija sestavi letno poročilo o spremljanju, v katerem preuči učinkovitost in uspešnost podprtih ukrepov v smislu finančnega izvajanja, rezultatov, stroškov in, če je mogoče, učinka. Poročilo vsebuje informacije o upravičencih, po možnosti za vsak razpis za zbiranje predlogov posebej, informacije o znesku odhodkov v zvezi s podnebjem, učinku podpore ciljev na področju podnebnih sprememb, ustrezne podatke o posojilih iz Jamstvene sheme za posojila v vrednosti nad oziroma pod 150 000 EUR, kolikor zbiranje takšnih informacij ne povzroča neupravičenega upravnega bremena za podjetja, zlasti MSP. Del poročila o spremljanju je letno poročilo o vsakem finančnem instrumentu, kakor zahteva člen 140(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.   Komisija najpozneje do leta 2018 pripravi vmesno ocenjevalno poročilo o vseh ukrepih, ki so prejeli podporo iz programa COSME, v katerem oceni izpolnjevanje ciljev glede na rezultate in učinke, učinkovitost porabe sredstev in njihovo evropsko dodano vrednost, da bi lahko sprejeli odločitev o podaljšanju, spremembi ali ukinitvi ukrepov. V tem vmesnem ocenjevalnem poročilu obravnava tudi možnosti poenostavitev, notranjo in zunanjo usklajenost ter nadaljnjo ustreznost vseh ciljev, pa tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. V vmesnem poročilu so upoštevani rezultati ocene dolgoročnega učinka predhodnih ukrepov in je v pomoč pri odločanju o morebitnem podaljšanju, spremembi ali začasni ukinitvi naslednjih ukrepov.

4.   Komisija pripravi končno ocenjevalno poročilo o dolgoročnejših učinkih ukrepov in trajnostni naravi njihovega vpliva.

5.   Vsi upravičenci in druge vključene strani, ki so na podlagi te uredbe prejele sredstva Unije, Komisiji sporočijo ustrezne podatke in informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov.

6.   Komisija poročila iz odstavkov 2, 3 in 4 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter jih objavi.

POGLAVJE IV

Finančne določbe in oblike finančne pomoči

Člen 16

Oblike finančne pomoči

Finančna pomoč Unije iz programa COSME se lahko izvaja posredno s prenosom nalog za izvrševanje proračuna na subjekte iz člena 58(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 17

Finančni instrumenti

1.   Cilj delovanja finančnih instrumentov iz programa COSME, vzpostavljenih v skladu z naslovom VIII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, je lažji dostop MSP do financiranja v fazah ustanavljanja, rasti in prevzema. Finančni instrumenti vključujejo kapitalsko shemo in jamstveno shemo za posojila. Pri dodeljevanju sredstev tem shemam se upošteva povpraševanje finančnih posrednikov.

2.   Finančne instrumente za MSP se po potrebi lahko združi in dopolni z:

(a)

drugimi finančnimi instrumenti, ki jih vzpostavijo države članice in njihovi organi upravljanja ter se financirajo iz nacionalnih ali regionalnih skladov ali v okviru dejavnosti iz strukturnih skladov v skladu s členom 38(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

drugimi finančnimi instrumenti, ki jih vzpostavijo države članice in njihovi organi upravljanja ter se financirajo iz nacionalnih ali regionalnih programov izven okvira dejavnosti strukturnih skladov;

(c)

nepovratnimi sredstvi, ki jih financira Unija, med drugim na podlagi te uredbe.

3.   Kapitalska shema za rast in Jamstvena shema za posojila iz členov 18 oziroma 19 lahko dopolnjujeta uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic v okviru kohezijske politike Unije.

4.   Kapitalska shema za rast in Jamstvena shema za posojila lahko, če je ustrezno, dopustita združitev finančnih sredstev z državami članicami in/ali regijami, ki so pripravljene prispevati del sredstev iz strukturnih skladov, ki so jim bila dodeljena v skladu s členom 38(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

5.   Finančni instrumenti lahko ustvarijo sprejemljive donose, s čimer se dosežejo cilji drugih partnerjev ali vlagateljev. Kapitalska shema za rast lahko deluje podrejeno, vendar je njen cilj ohranitev vrednosti sredstev iz proračuna Unije.

6.   Kapitalska shema rast in Jamstvena shema za posojila se izvajata v skladu z naslovom VIII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo Komisije (EU, Euratom) št. 1268/2012 (12).

7.   Finančni instrumenti iz programa COSME se razvijajo in izvajajo tako, da dopolnjujejo programe, uvedene za MSP v okviru programa Obzorje 2020, in so skladni z njimi.

8.   Subjekti, ki jim je poverjeno izvajanje finančnih instrumentov, v skladu s členom 60(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 pri upravljanju sredstev Unije zagotovijo prepoznavnost delovanja Unije. Zato mora poverjeni subjekt zagotoviti, da finančni posredniki izrecno obvestijo končne prejemnike, da je financiranje omogočila podpora finančnih instrumentov iz programa COSME. Komisija zagotovi, da so informacije o prejemnikih, ki so objavljene naknadno v skladu s členom 60(2)(e) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, enostavno dostopne morebitnim končnim prejemnikom.

9.   Povračila iz drugega okvira Pomoči za hitro rastoča in inovativna MSP, uvedene s Sklepom št. 1639/2006/ES, prejeta po 31. decembru 2013, se v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 dodelijo Kapitalski shemi za rast iz člena 18 te uredbe.

10.   Finančni instrumenti se izvajajo v skladu z ustreznimi pravili Unije o državni pomoči.

Člen 18

Kapitalska shema za rast

1.   Kapitalska shema za rast se izvaja kot okvir enotnega kapitalskega finančnega instrumenta Unije, ki podpira rast podjetij, raziskave in inovacije Unije od zgodnje faze, vključno z začetnim kapitalom, do faze rasti. Enoten kapitalski finančni instrument Unije finančno podporo prejema iz programa Obzorje 2020 in programa COSME.

2.   Kapitalska shema za rast je usmerjena predvsem v sklade, ki podjetjem v fazi širitve in rasti, zlasti tistim, ki poslujejo čezmejno, zagotavljajo tvegani kapital in vmesno (mezzanine) financiranje, kot so podrejena in udeležbena posojila, obenem pa lahko v povezavi s Kapitalsko shemo za raziskave in inovacije iz programa Obzorje 2020 vlaga v sklade za zgodnjo fazo in zagotavlja možnosti soinvestiranja poslovnih angelov. Pri vlaganju v zgodnji fazi naložbe iz Kapitalske sheme za rast ne presegajo 20 % skupnih naložb Unije, razen v primeru večstopenjskih skladov in skladov skladov, pri katerih so finančna sredstva iz Kapitalske sheme za rast in kapitalske sheme za raziskave in inovacije v okviru programa Obzorje 2020 zagotovljena sorazmerno, na podlagi naložbene politike skladov. Komisija se lahko odloči, da zaradi spreminjajočih se razmer na trgu spremeni 20-odstotni prag. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

3.   Kapitalska shema za rast in Kapitalska shema za raziskave in inovacije v okviru programa Obzorje 2020 uporabljata isti izvedbeni mehanizem.

4.   Podpora iz Kapitalske sheme za rast se zagotavlja v obliki ene izmed naslednjih naložb:

(a)

Evropskega investicijskega sklada neposredno ali drugih subjektov, ki so poverjeni za izvajanje Kapitalske sheme za rast v imenu Komisije ali

(b)

sklada skladov ali naložbenih nosilcev s čezmejnimi naložbami, ki jih ustanovijo Evropski investicijski sklad ali drugi subjekti (tudi upravljavci iz zasebnega in javnega sektorja), ki so poverjeni za izvajanje Kapitalske sheme za rast v imenu Komisije, skupaj z vlagatelji iz zasebnih in/ali javnih finančnih institucij.

5.   Kapitalska shema za rast vlaga v posredniške sklade tveganega kapitala, tudi v sklade skladov, ki v MSP običajno vlagajo v fazi njihove širitve in rasti. Naložbe v okviru Kapitalske sheme za rast so dolgoročne, torej ponavadi obsegajo 5- do 15-letne pozicije v skladih tveganega kapitala. V nobenem primeru naložbe v okviru Kapitalske sheme za rast ne trajajo dlje kot 20 let od podpisa sporazuma med Komisijo in subjektom, poverjenim za njegovo izvajanje.

Člen 19

Jamstvena shema za posojila

1.   Jamstvena shema za posojila zagotavlja:

(a)

nasprotna jamstva in druge ureditve porazdelitve tveganja za jamstvene sheme, po potrebi tudi skupna jamstva;

(b)

neposredna jamstva in druge ureditve porazdelitve tveganja za vse druge finančne posrednike, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 5.

2.   Jamstvena shema za posojila se izvaja kot del enotnega dolžniškega finančnega instrumenta Unije za rast ter raziskave in inovacije podjetij Unije, uporablja pa enak izvedbeni mehanizem kot na povpraševanju MSP temelječi okvir dolžniške sheme za raziskave in razvoj v sklopu programa Obzorje 2020 (RSI II).

3.   Jamstveno shemo za posojila sestavljajo:

(a)

jamstva za financiranje dolga (tudi prek podrejenih in udeležbenih posojil, zakupa ali bančnih jamstev), ki zmanjšujejo specifične težave, s katerimi se spopadajo delujoča MSP pri dostopu do financiranja, bodisi zato, ker jih povezujejo z visokim tveganjem ali ker nimajo zadostnega razpoložljivega zavarovanja;

(b)

listinjenje portfeljev financiranja dolga MSP, ki sprosti dodatno financiranje dolga MSP v skladu z ustreznimi ureditvami porazdelitve tveganja s ciljnimi institucijami. Podpora za te transakcije listinjenja je pogojena s tem, da morajo institucije izvora v razumnem obdobju znaten delež likvidnosti, ki tako nastane, ali sproščenega kapitala uporabiti za nova posojila MSP. Znesek tega novega financiranja dolga se izračuna glede na znesek tveganja jamstvenega portfelja. Ta znesek in časovno obdobje se določita v pogajanjih z vsako institucijo izvora posebej.

4.   Jamstveno shemo za posojila upravljajo Evropski investicijski sklad ali drugi subjekti, ki so poverjeni za izvajanje Jamstvene sheme za posojila v imenu Komisije. Rok zapadlosti posameznih jamstev v okviru Jamstvene sheme za posojila je lahko največ 10 let.

5.   Upravičenost v okviru Jamstvene sheme za posojila se za vsakega posrednika določi na podlagi njegovih dejavnosti in tega, kako učinkovito pomaga MSP pri dostopu do finančnih sredstev za izvedljive projekte. Jamstveno shemo za posojila lahko uporabijo posredniki, ki podpirajo podjetja pri financiranju, med drugim pridobivanju opredmetenih in neopredmetenih sredstev, obratovalnih sredstev ter prevzemu podjetij. Merila, ki se uporabljajo za listinjenje portfeljev financiranja dolga MSP, vključujejo posamične transakcije ter transakcije med več prodajalci in več državami. Upravičenost temelji na dobrih tržnih praksah, zlasti glede kreditne kvalitete in razpršitve tveganja listinjenega portfelja.

6.   Z izjemo posojil v listinjenem portfelju Jamstvena shema za posojila pokriva posojila do zneska 150 000 EUR in z minimalno zapadlostjo 12 mesecev. Jamstvena shema za posojila pokriva tudi posojila nad 150 000 EUR, če MSP, ki izpolnjujejo merila za upravičenost v okviru programa COSME, ne izpolnjujejo meril za upravičenost iz okvira dolžniške sheme za MSP v sklopu programa Obzorje 2020, pri čemer je minimalna zapadlost teh posojil 12 mesecev.

Če je ta mejna vrednost presežena, morajo finančni posredniki dokazati, ali je MSP upravičeno do sredstev iz okvira dolžniške sheme za MSP v sklopu programa Obzorje 2020 ali ne.

7.   Jamstvena shema za posojila je oblikovana tako, da je mogoče za MSP, ki so prejela podporo, poročati o številu in višini posojil.

Člen 20

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim protipravnim dejavnostim ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni, da opravijo revizije na podlagi dokumentacije in pregledov na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih ter drugih tretjih strankah, ki so prejele sredstva Unije na podlagi te uredbe.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravlja preiskave, tudi preglede in inšpekcije na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (14), da bi ugotovil, ali je prišlo v zvezi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano na podlagi te uredbe, do goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki škoduje finančnim interesom Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki so posledica izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

POGLAVJE V

Odbor in končne določbe

Člen 21

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 22

Delegirani akti

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 v zvezi z dodajanjem kazalnikov s seznama iz Priloge, če bi ti kazalniki lahko pomagali pri preverjanju napredka pri doseganju splošnih in posebnih ciljev programa COSME.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 v zvezi s spremembami nekaterih specifičnih podrobnosti glede finančnih instrumentov. Ti podrobnosti sta: delež naložb Kapitalske sheme za rast glede na vse naložbe Unije v sklade tveganega kapitala za zgodnjo fazo in sestava listinjenih posojilnih portfeljev.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 v zvezi s spremembami okvirnih zneskov iz člena 5(3)(a), ki bi od navedenih zneskov v posameznem primeru odstopale za več kot 5 % vrednosti finančnih sredstev, če bi se izkazalo, da je navedeno odstopanje potrebno.

Člen 23

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 22 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 23. decembru 2013

3.   Pooblastilo iz člena 22 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 22, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 24

Razveljavitev in prehodne določbe

1.   Sklep št. 1639/2006/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

2.   Vendar se ukrepi, ki so bili uvedeni na podlagi Sklepa št. 1639/2006/ES, in finančne obveznosti, povezane s temi ukrepi, še naprej izvajajo v skladu z navedenim sklepom, dokler niso dokončani.

3.   Z dodeljenimi finančnimi sredstvi iz člena 4 se lahko pokrijejo tudi stroški tehnične in upravne pomoči, potrebni za zagotovitev prehoda med programom COSME in ukrepi, sprejetimi v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES.

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 125.

(2)  UL C 391, 18.12.2013, str. 37.

(3)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembru 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020 (Glej stran 884 tega uradnega lista).

(4)  Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti ("Sklep o pridružitvi čezmorskih držav") (UL L 314, 30.11.2001, str. 1).

(5)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(6)  Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

(7)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(8)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembru 2013 o vzpostavitvi programa Obzorje 2020 – Okvirni program za raziskave in inovacije (2014-2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (Glej stran 104 tega uradnega lista).

(9)  Uredba (EU) št. 1303 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembru 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1083/2006 (Glej stran 320 tega uradnega lista).

(10)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(11)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(12)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(13)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. Septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(14)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA

KAZALNIKI ZA SPLOŠNE IN POSEBNE CILJE

Splošni cilj:

1.

Povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP

A.

Kazalnik učinka (1)

Trenutno stanje

Dolgoročni cilj in mejnik (2020)

A.1.

Uspešnost MSP pri trajnostnem delovanju

Preverjala se bodo redno, na primer z raziskavami Eurobarometer

Večji delež MSP Unije, ki izdelujejo ekološke, tj. okolju prijazne proizvode (2), v primerjavi z izhodiščnim stanjem (ob prvem preverjanju)

A.2.

Spremembe nepotrebnih upravnih in regulativnih bremen za nova in obstoječa MSP (3)

Število dni za ustanovitev novega MSP leta 2012: 5,4 delovnih dni.

Občutno manjše število dni za ustanovitev novega MSP

Strošek ustanovitve leta 2012: 372 EUR

Občutno nižji povprečni stroški ustanovitve podjetja v Uniji v primerjavi z izhodiščnim stanjem

Število držav članic, v katerih je mogoče licence in dovoljenja (tudi okoljska dovoljenja) za začetek in opravljanje določene dejavnosti podjetja pridobiti v enem mesecu: 2

Občutno večje število držav članic, v katerih je mogoče licence in dovoljenja (tudi okoljska dovoljenja) za začetek in opravljanje določene dejavnosti podjetja pridobiti v enem mesecu

Število držav članic, ki so imele leta 2009 enotno kontaktno točko za ustanovitev podjetja, da so lahko podjetniki opravili vse potrebne postopke (na primer registracija, davek, DDV in socialna varnost) prek ene same upravne kontaktne točke, bodisi fizične (pisarna), virtualne (medmrežje) ali obeh: 18

Občutno višje število držav članic z enotno kontaktno točko za ustanovitev podjetja

A.3.

Spremembe deleža MSP, ki izvažajo v države Unije ali izven nje

Izvaža 25 % MSP, 13 % izven Unije (leta 2009) (4)

Večji delež MSP, ki izvažajo, in večji delež MSP, ki izvažajo izven Unije, v primerjavi z izhodiščnim stanjem


Splošni cilj:

2.

Spodbuditi kulturo podjetništva ter podpreti ustanavljanje in rast MSP

Kazalnik učinka

Trenutno stanje

Dolgoročni cilj in mejnik (2020)

B.1.

Spremembe rasti MSP

Leta 2010 so MSP ustvarila več kot 58 % skupne bruto dodane vrednosti Unije

Večja proizvodnja MSP (dodana vrednost) in število zaposlenih v MSP v primerjavi z izhodiščnim stanjem

Skupno število zaposlenih v MSP leta 2010: 87,5 milijona (67 % delovnih mest v zasebnem sektorju v Uniji)

B.2.

Spremembe deleža državljanov Unije, ki bi se odločili za samozaposlitev

Ta delež se preveri vsaki dve do tri leta z raziskavo Eurobarometer. Po najnovejših dostopnih podatkih je bil delež leta 2012 37 % (45 % leta 2007 in 2009)

Večji delež državljanov Unije, ki bi se odločili za samozaposlitev, v primerjavi z izhodiščnim stanjem


Posebni cilj:

Izboljšati dostop do financiranja za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov

C.

Finančni instrumenti za rast

Zadnji znani rezultat (izhodiščno stanje)

Dolgoročni cilj (2020)

C.1.

Število podjetij, katerih dolg se financira

31. decembra 2012 za posojila sproščenih 13,4 milijarde EUR, ki jih je prejelo 219 000 MSP (jamstvena shema MSP)

Vrednost sproščenih sredstev med 14,3 milijardami EUR in 21,5 milijardami EUR; število financiranih podjetij, ki imajo jamstva iz programa COSME, med 220 000 in 330 000

C.2.

Število naložb tveganega kapitala iz programa COSME in skupni obseg naložb

31. decembra 2012 sproščenih 2,3 milijarde EUR v obliki sredstev tveganega kapitala za 289 MSP (Pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP – GIF).

Skupna vrednost naložb tveganega kapitala med 2,6 milijardami EUR in 3,9 milijardami EUR; število podjetij, ki prejemajo naložbe tveganega kapitala iz programa COSME, med 360 in 540

C.3.

Stopnja finančnega vzvoda

Stopnja finančnega vzvoda za jamstveno shemo MSP 1: 32

Stopnja finančnega vzvoda za GIF 1: 6,7

Dolžniški instrument 1: 20 – 1: 30

lastniški instrument 1: 4 – 1: 6 (5)

C.4.

Dodana vrednost kapitalske sheme za rast in Jamstvene sheme za posojila

Dodana vrednost jamstvene sheme MSP: 64 % končnih upravičencev je izjavilo, da je bila podpora ključna za pridobitev potrebnih finančnih sredstev.

Dodana vrednost GIF: 62 % končnih upravičencev te pomoči je izjavilo, da je bila podpora ključna za pridobitev potrebnih finančnih sredstev

V primerjavi z izhodiščnim stanjem večji delež končnih upravičencev, ki menijo, da Kapitalska shema za rast ali Jamstvena shema za posojila zagotavlja financiranje, ki ga drugače ne bi mogli dobiti


Posebni cilj:

Izboljšati dostop do trgov, zlasti v Uniji, a tudi na svetovni ravni

D.

Mednarodno industrijsko sodelovanje

Zadnji znani rezultat (izhodiščno stanje)

Dolgoročni cilj (2020)

D.1.

Število primerov večje usklajenosti predpisov Unije in tretjih držav o industrijskih izdelkih

V okviru regulativnega sodelovanja z glavnimi trgovinskimi partnericami (ZDA, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo, Rusijo, Kanado, Indijo) po ocenah obstajata v povprečju dve pomembni področji z znatno usklajenimi tehničnimi predpisi

Štiri pomembna področja z znatno usklajenimi tehničnimi predpisi z glavnimi trgovinskimi partnericami (ZDA, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo, Rusijo, Kanado, Indijo)

E.

Evropska podjetniška mreža

Zadnji znani rezultat (izhodiščno stanje)

Dolgoročni cilj (2020)

E.1.

Število podpisanih sporazumov o partnerstvu

Podpisani sporazumi o partnerstvu: 2 475 (2012)

Podpisani sporazumi o partnerstvu: 2 500 na leto

E.2.

Seznanjenost MSP z Mrežo

Seznanjenost MSP z Mrežo bo preverjena leta 2015

Večja seznanjenost MSP z Mrežo v primerjavi z izhodiščnim stanjem

E.3.

Stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev, ki jih zagotavlja Mreža)

Stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev): 78 %

Stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev): > 82 %

E.4.

Število MSP, za katera se izvajajo podporne storitve

Število MSP, za katera se izvajajo podporne storitve: 435 000 (leta 2011)

Število MSP, za katera se izvajajo podporne storitve: 500 000 na leto

E.5.

Število MSP, ki uporabljajo digitalne storitve (tudi elektronske informacijske storitve), ki jih zagotavlja Mreža

Število MSP, ki v enem letu uporabljajo digitalne storitve: dva milijona.

Število MSP, ki v enem letu uporablja digitalne storitve: 2,3 milijona


Posebni cilj:

Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnostno delovanje podjetij Unije, zlasti MSP, tudi v turizmu

F.

Dejavnosti za izboljšanje konkurenčnosti

Zadnji znani rezultat (izhodiščno stanje)

Dolgoročni cilj (2020)

F.1.

Število sprejetih ukrepov za poenostavitev

5 ukrepov za poenostavitev na leto (leta 2010)

Vsaj 7 ukrepov za poenostavitev na leto

F.2.

Učinkovita prilagoditev regulativnega okvira

Ustreznost okvira se je začela preverjati leta 2010. Do sedaj se ustreznost primerno preverja le v trenutnem pilotnem projektu za homologacijo motornih vozil

Med programom COSME bo začetih do 5 preverjanj ustreznosti

F.3.

Število držav članic, ki uporabljajo test preverjanja konkurenčnosti

Število držav članic, ki uporabljajo test preverjanja konkurenčnosti: 0

Občutno večje število držav članic, ki uporabljajo test preverjanja konkurenčnosti

F.4.

Ukrepi MSP za učinkovito rabo virov (med katerimi so lahko energija, surovine ali voda, recikliranje itd.)

Preverjali se bodo redno, na primer z raziskavami Eurobarometer

Večji delež MSP Unije, ki izvajajo vsaj en ukrep za učinkovitejšo rabo virov (med katerimi so lahko energija, surovine ali voda, recikliranje itd.), v primerjavi z izhodiščnim stanjem (ob prvem preverjanju)

Vsaki dve leti večji delež MSP Unije, ki nameravajo sprejeti dodatne ukrepe za učinkovitejšo rabo virov (med katerimi so lahko energija, surovine ali voda, recikliranje itd.), v primerjavi z izhodiščnim stanjem (ob prvem preverjanju)

G.

Razvoj politike o MSP

Zadnji znani rezultat (izhodiščno stanje)

Dolgoročni cilj (2020)

G.1.

Število držav članic, ki uporabljajo test MSP

Število držav članic, ki uporabljajo test MSP: 15

Občutno večje število držav članic, ki uporabljajo test MSP


Posebni cilj:

Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnostno delovanje podjetij Unije, zlasti MSP, tudi v turizmu

H.

Turizem

Zadnji znani rezultat (izhodiščno stanje)

Dolgoročni cilj (2020)

H.1.

Udeležba v projektih nadnacionalnega sodelovanja

Tri države na projekt v letu 2011

Večje število držav članic, ki so udeležene v projektih nadnacionalnega sodelovanja, financiranih v okviru programa COSME, v primerjavi z izhodiščnim stanjem

H.2.

Število območij, ki sprejmejo razvojne modele trajnostnega turizma, ki jih spodbuja pobuda Evropska območja odličnosti

Skupno število podeljenih nazivov evropskega območja odličnosti je 98 (v povprečju 20 na leto – 10 leta 2007, 20 leta 2008, 22 leta 2009, 25 leta 2010 in 21 leta 2011)

Razvojne modele trajnostnega turizma, ki jih podpira pobuda Evropska območja odličnosti, sprejme več kot 200 območij (približno 20 na leto)

I.

Novi poslovni koncepti

Zadnji znani rezultat (izhodiščno stanje)

Dolgoročni cilj (2020)

I.1.

Število novih proizvodov/storitev na trgu

Preverjali se bodo redno

(ta dejavnost je bila do zdaj omejena na analitično delo manjšega obsega).

Večje skupno število novih izdelkov/storitev v primerjavi z izhodiščnim stanjem (ob prvem preverjanju)


Posebni cilj:

Podpirati podjetništvo in podjetniško kulturo

J.

Podpora podjetništvu

Zadnji znani rezultat (izhodiščno stanje)

Dolgoročni cilj (2020)

J.1.

Število držav članic, ki udejanjajo podjetniške rešitve na podlagi dobrih praks, opredeljenih v okviru programa

Število držav članic, ki udejanjajo podjetniške rešitve: 22 (leta 2010)

Občutno večje število držav članic, ki udejanjajo podjetniške rešitve

J.2.

Število držav članic, ki udejanjajo podjetniške rešitve, usmerjene v potencialne, nove in mlade podjetnike in podjetnice ter druge posebne ciljne skupine

Trenutno je v Evropsko mrežo mentorjev za podjetnice vključenih 12 držav članic. Trenutno ima posebno strategijo podjetniškega izobraževanja 6 držav članic in 2 regiji, 10 držav članic je v splošne strategije vseživljenjskega učenja vključilo nacionalne cilje o podjetniškem izobraževanju, razprava o strategijah podjetništva pa poteka v 8 državah članicah

Občutno večje število držav članic, ki udejanjajo podjetniške rešitve, usmerjene v potencialne, nove in mlade podjetnike in podjetnice ter druge posebne ciljne skupine, v primerjavi z izhodiščnim stanjem


(1)  Ti kazalniki se nanašajo na razvoj področja politike podjetništva in industrije. Komisija ni izključno odgovorna za doseganje ciljev. Na rezultate na tem področju vplivajo tudi vrsta drugih dejavnikov, na katere Komisija nima vpliva.

(2)  Ekološki proizvodi in storitve so proizvodi in storitve, katerih prevladujoča funkcija je zmanjšati okoljsko tveganje ter čim bolj omejiti onesnaževanje in porabo virov. Vključeni so tudi proizvodi z okoljskimi značilnostmi (okoljsko primerno zasnovani, z znakom za okolje, ekološko pridelani in z znatno vsebnostjo recikliranega materiala). Vir: Flash Eurobarometer 342, "MSP, učinkovita raba virov in zeleni trgi".

(3)  V sklepih z dne 31. maja 2011 je Svet spodbudil države članice, da do leta 2012 po potrebi skrajšajo trajanje postopka za ustanovitev novega podjetja na tri delovne dni, stroške zanj pa zmanjšajo na 100 EUR, poleg tega pa naj do konca leta 2013 trajanje postopka za pridobitev licenc in dovoljenj za začetek in opravljanje določene dejavnosti podjetja skrajšajo na tri mesece.

(4)  Vir: "Internationalisation of European SMEs", EIM, 2010, http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/market-access/files/internationalisation_of_european_smes_final_en.pdf.

(5)  V času trajanja programa COSME bo 1 EUR iz proračuna Unije vodil do 20–30 EUR za financiranje in 4–6 EUR naložb lastniškega kapitala.


20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/50


UREDBA (EU) št. 1288/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 165(4) in 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporočilo Komisije z naslovom "Proračun za Evropo" z dne 29. junija 2011 poziva k enotnemu programu na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, vključno z mednarodnimi vidiki visokošolskega izobraževanja, ki bo združil akcijski program na področju vseživljenjskega učenja (v nadaljnjem besedilu: Vseživljenjsko učenje), uveden s Sklepom št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), program Mladi v akciji (v nadaljnjem besedilu: Mladi v akciji), uveden s Sklepom št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), akcijski program Erasmus Mundus (v nadaljnjem besedilu: Erasmus Mundus), uveden s Sklepom št. 1298/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), program ALFA III, uveden z Uredbo št. 1905/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), ter programa Tempus in Edulink, da se zagotovijo večja učinkovitost, večji strateški poudarek in sinergije, ki jih je treba izkoristiti med različnimi vidiki enotnega programa. Poleg tega se kot del tega enotnega programa (v nadaljnjem besedilu: Program) predlaga tudi šport.

(2)

Vmesna ocenjevalna poročila o obstoječih programih Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus ter javno posvetovanje o prihodnjih ukrepih Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, pa tudi na področju visokošolskega izobraževanja so razkrila močno in v nekaterih ozirih naraščajočo potrebo po trajnem sodelovanju in mobilnosti na teh področjih na evropski ravni. Ocenjevalna poročila so poudarila pomembnost oblikovanja tesnejših povezav med programi Unije in razvojem politik na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, izrazila željo po takšnem oblikovanju ukrepov Unije, da bi se lahko bolje odzivali na paradigmo vseživljenjskega učenja, ter pozvala k pristopu k izvajanju teh ukrepov, ki bo bolj prijazen do uporabnika in prilagodljiv, in k odpravi razdrobljenosti programov mednarodnega sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja.

(3)

Program bi se moral osredotočati na dostopnost sredstev in preglednost upravnih in finančnih postopkov, tudi z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter digitalizacije. Za Program so izjemnega pomena tudi racionalizacija in poenostavitev organizacije in upravljanja ter trajno prizadevanje za zmanjšanje upravnih odhodkov.

(4)

Javno posvetovanje o strateških možnostih Unije pri izvajanju nove pristojnosti Unije na področju športa in ocenjevalno poročilo Komisije o pripravljalnih ukrepih na področju športa sta zagotovila koristne podatke glede prednostnih področij za ukrepanje Unije in ponazorila dodano vrednost, ki jo lahko Unija prispeva pri podpiranju dejavnosti, katerih cilj je ustvarjanje, skupna uporaba ter širjenje izkušenj in znanja o različnih vprašanjih, ki vplivajo na šport na evropski ravni, pod pogojem, da so osredotočene predvsem na osnovno raven.

(5)

Strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast opredeljuje strategijo rasti Unije za prihajajoče desetletje za podporo takšni rasti z zastavitvijo petih ambicioznih ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2020, zlasti na področju izobraževanja, kjer je cilj zmanjšati šolski osip na raven pod 10 % in omogočiti, da bo vsaj 40 % posameznikov, starih med 30 in 34 let, imelo zaključeno terciarno ali enakovredno izobrazbo. To vključuje tudi vodilne pobude strategije, zlasti Mladi in mobilnost in Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta.

(6)

Svet je v svojih sklepih z dne 12. maja 2009 pozval k strateškemu okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (v nadaljnjem besedilu: ET 2020), z zastavitvijo štirih strateških ciljev kot odziv na izzive pri oblikovanju Evrope, ki temelji na znanju, in pri doseganju, da postane vseživljenjsko učenje realnost za vse.

(7)

Na podlagi členov 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pa tudi členov 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah, Program med drugim spodbuja enakopravnost žensk in moških ter ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Pri izvajanju Programa je treba povečati dostopnost za člane prikrajšanih in ranljivih skupin ter dejavno obravnavati posebne učne potrebe invalidov.

(8)

Program bi moral vsebovati močno mednarodno razsežnost zlasti na področju visokošolskega izobraževanja, ne le zaradi izboljšanja kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja v prizadevanjih za dosego širših ciljev ET 2020 in privlačnosti Unije kot destinacije za študij, temveč tudi zaradi spodbujanja razumevanja med ljudmi ter prispevka k trajnostnemu razvoju visokošolskega izobraževanja v partnerskih državah in k širšemu socialno-ekonomskemu razvoju, med drugim s spodbujanjem "kroženja možganov" z ukrepi za mobilnost državljanov partnerskih držav. V ta namen bi bilo treba zagotoviti sredstva iz instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI), evropskega sosedskega instrumenta (ENI), instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) in partnerskega instrumenta za sodelovanje s tretjimi državami (PI). Sredstva bi se lahko zagotovila tudi iz Evropskega razvojnega sklada (ERS) v skladu s postopki, ki veljajo zanj. Za uporabo omenjenih sredstev bi bilo treba uporabljati določbe te uredbe, pri čemer bi bilo treba zagotoviti skladnost z uredbami, ki so vzpostavile navedene instrumente in navedeni sklad.

(9)

Svet je v svoji resoluciji z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) poudaril, da je treba obravnavati vse mlade kot bogastvo v družbi, in pozval k spodbujanju njihovega sodelovanja v razvoju politik, ki jih zadevajo, s pomočjo stalnega strukturiranega dialoga med tistimi, ki odločajo, ter mladimi in mladinskimi organizacijami na vseh ravneh.

(10)

Združitev formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja v en sam program bi moralo ustvariti sinergije in spodbuditi medsektorsko sodelovanje različnih sektorjev izobraževanja, usposabljanja in mladine. Med izvajanjem Programa bi bilo treba ustrezno upoštevati posebne potrebe različnih sektorjev in po potrebi vlogo lokalnih in regionalnih oblasti.

(11)

V podporo mobilnosti, enakosti in študijski odličnosti bi morala Unija kot pilotski projekt uvesti Jamstveno shemo za študentska posojila in tako študentom ne glede na njihovo socialno ozadje omogočiti magistrski študij v neki drugi državi, ki lahko sodeluje v Programu (v nadaljnjem besedilu: država Programa). Jamstvena shema za študentska posojila bi morala biti na voljo finančnim institucijam, ki so pripravljene ponuditi posojila za magistrski študij v drugih državah Programa pod ugodnimi pogoji za študente. To dodatno inovativno orodje za učno mobilnost ne bi smelo niti nadomestiti sedanjih niti ovirati razvoja prihodnjih sistemov štipendij ali posojil za podporo mobilnosti študentov na lokalni ali nacionalni ravni oziroma na ravni Unije. Jamstveno shemo za študentska posojila bi bilo treba pozorno spremljati in ocenjevati, zlasti glede njenega sprejema na trgu v različnih državah. Evropskemu parlamentu in Svetu bi bilo treba v skladu s členom 21(2) in (3) najpozneje do konca leta 2017 poslati vmesno ocenjevalno poročilo, da bi pridobili politične smernice o nadaljevanju izvajanja Jamstvene sheme za študentska posojila.

(12)

Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje Programa. To vključuje, kadar je možno, reševanje upravnih vprašanj, ki ustvarjajo težave pri pridobivanju vizumov in dovoljenj za prebivanje. V skladu z Direktivo Sveta 2004/114/ES (8) se države članice spodbuja, da uvedejo skrajšane postopke sprejema.

(13)

Sporočilo Komisije z naslovom "Podpiranje rasti in delovnih mest – program za posodobitev sistemov visokošolskega izobraževanja v Evropi" z dne 20. septembra 2011 določa okvir, znotraj katerega lahko Unija, države članice in visokošolske institucije sodelujejo, da bi povečale število diplomantov, izboljšale kakovost izobraževanja in kar najbolj povečale prispevek, ki ga visokošolsko izobraževanje in raziskave lahko prinesejo k temu, da bodo gospodarstva in družbe držav članic iz svetovne gospodarske krize izšle močnejše.

(14)

Za boljše spoprijemanje z brezposelnostjo mladih v Uniji bi bilo treba posebno pozornost nameniti nadnacionalnemu sodelovanju med institucijami visokošolskega in poklicnega izobraževanja ter podjetji, da se izboljša zaposljivost študentov in razvijejo podjetniške veščine.

(15)

Bolonjska deklaracija, ki so jo dne 19. junija 1999 podpisali ministri za šolstvo 29 evropskih držav, je uvedla medvladni postopek, namenjen vzpostavitvi Evropskega visokošolskega prostora, kar zahteva stalno podporo na ravni Unije.

(16)

Bistvena vloga, s katero poklicno izobraževanje in usposabljanje pripomoreta k doseganju številnih ciljev, določenih v strategiji Evropa 2020, je splošno priznana in opredeljena v prenovljenem kopenhagenskem procesu (2011–2020), predvsem ob upoštevanju njunega potenciala za reševanje visoke stopnje brezposelnosti v Evropi, še posebno brezposelnosti mladih in dolgoročne brezposelnosti, spodbujanje kulture vseživljenjskega učenja, preprečevanje socialne izključenosti in spodbujanje aktivnega državljanstva. Za premostitev razkoraka med znanjem, pridobljenim z izobraževanjem in usposabljanjem, ter veščinami, spretnostmi in kompetencami, pridobljenimi z delom, ter za povečanje zaposljivosti mladih sta potrebna kakovostno pripravništvo in vajeništvo, vključno s tistimi v mikropodjetjih ter malih in srednjih podjetjih.

(17)

Okrepiti je treba intenzivnost in obseg evropskega sodelovanja med šolami ter mobilnosti šolskega osebja in udeležencev izobraževanja, da bi se lotili prednostnih nalog iz Agende za evropsko sodelovanje v šolstvu za 21. stoletje, in sicer izboljšati kakovost šolskega izobraževanja v Uniji na področju razvoja kompetenc, ter da bi izboljšali enakost in vključevanje v šolske sisteme in institucije, pa tudi okrepili in zagotovili podporo za učiteljski poklic in vodenje šol. V zvezi s tem bi bilo treba dati prednost strateškim ciljem za zmanjšanje šolskega osipa, izboljšanje uspešnosti v osnovnih znanjih ter izboljšanje udeležbe in kakovosti, kar zadeva predšolsko vzgojo in varstvo, pa tudi ciljem krepitve strokovnih kompetenc šolskih učiteljev in šolskih vodstvenih delavcev ter izboljšanja priložnosti za izobraževanje otrok iz migrantskih družin in otrok iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij.

(18)

Cilj prenovljene Evropske agende za izobraževanje odraslih, vključene v Resolucijo Sveta z dne 28. novembra 2011, je omogočiti vsem odraslim, da razvijajo in izboljšujejo svoje veščine, spretnosti ter kompetence skozi vse življenje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izboljšanju učnih priložnosti za veliko število nizkokvalificiranih Evropejcev, zlasti z jezikovnim in matematičnim opismenjevanjem ter spodbujanjem fleksibilnih učnih poti in ukrepov za ponovno priložnost.

(19)

Dejavnosti Evropskega mladinskega foruma, nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC), omrežij Eurydice, Euroguidance in Eurodesk, nacionalnih svetovalnih služb e-Twinning, nacionalnih centrov Europass in nacionalnih informacijskih uradov v sosedskih državah so bistvenega pomena za doseganje ciljev Programa, zlasti z zagotavljanjem rednih in posodobljenih informacij glede različnih področij njihove dejavnosti Komisiji in z razširjanjem rezultatov Programa v Uniji in v partnerskih državah.

(20)

V okviru Programa bi bilo treba okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa, zlasti s Svetom Evrope.

(21)

Da bi prispevali k razvoju odličnosti študijev evropskega povezovanja po vsem svetu ter se odzvali na vse večjo potrebo po znanju o procesu in razvoju evropskega povezovanja in dialogu o njem, je pomembno spodbujati odličnost poučevanja, raziskav ter premislek na tem področju, tako da se v okviru programa Jean Monnet podprejo visokošolske institucije, združenja, dejavna na področju evropskega povezovanja, in združenja, ki si prizadevajo za uresničitev ciljev evropskega pomena.

(22)

Sodelovanje v okviru Programa z organizacijami civilne družbe na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa na nacionalni ravni in ravni Unije je izjemno pomembno, da se doseže široko občutek pripadnosti, kar zadeva strategije in politike vseživljenjskega učenja ter upoštevajo zamisli in skrbi zainteresiranih strani na vseh ravneh.

(23)

Sporočilo Komisije z naslovom "Razvoj evropske razsežnosti v športu" z dne 18. januarja 2011 opredeljuje zamisli Komisije za ukrepanje na ravni Unije na področju športa po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in predlaga seznam konkretnih ukrepov, ki naj bi jih sprejele Komisija in države članice za povečanje evropske športne identitete v treh splošnih poglavjih: družbena vloga športa, gospodarska razsežnost športa in organizacija športa. Prav tako je treba upoštevati dodano vrednost športa, vključno z avtohtonimi športi, in njegov prispevek h kulturni in zgodovinski dediščini Unije.

(24)

Osredotočiti se je treba predvsem na množični šport in na prostovoljstvo v športu, saj imata pomembno vlogo pri spodbujanju socialnega vključevanja, enakih možnosti in telesnih dejavnosti, ki so koristne za zdravje.

(25)

Izboljšana preglednost in boljše priznavanje kvalifikacij in kompetenc ter razširjena uporaba orodij Unije za preglednost in priznavanje bi morale prispevati k razvoju kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter olajšati mobilnost tako za namene vseživljenjskega učenja kot poklicne namene po vsej Evropi, tako med državami kot med sektorji. Omogočanje dostopa do metod, praks in tehnologij, ki se uporabljajo v drugih državah, bo pomagalo izboljšati zaposljivost.

(26)

V ta namen se priporoča, da se razširi uporaba Enotnega okvira za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass), vzpostavljenega z Odločbo št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), Evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in Evropskega združenja za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, vzpostavljenih na podlagi Priporočila 2006/143/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), Ogrodja evropskih kvalifikacij, uvedenega na podlagi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 (11), Evropskega sistema kreditnih točk za poklicno izobraževanje in usposabljanje, vzpostavljenega na podlagi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 (12) in Evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vzpostavljenega na podlagi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 (13) in Evropskega sistema za prenos in zbiranje kreditnih točk.

(27)

Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij dejavnosti obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri iz te uredbe, dodeljeni obveščanju, prispevati tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe.

(28)

Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo v okviru Programa, in njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 167(4) PDEU, in drugimi dejavnostmi, zlasti na področju kulture in medijev, zaposlovanja, raziskav in inovacij, industrije in podjetništva, kohezijske in razvojne politike ter politike širitve in pobud, instrumentov in strategij na področju regionalne politike in zunanjih odnosov.

(29)

Namen Programa je doseči pozitiven in trajnosten učinek na politike in prakse na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Ta sistemski učinek bi bilo treba doseči z različnimi ukrepi in dejavnostmi, predvidenimi v Programu, katerih namen je spodbujanje sprememb na institucionalni ravni in ki lahko, kadar je primerno, privedejo do inovacij na sistemski ravni. Posameznim projektom, za katere se zaprosi za finančno pomoč iz Programa, ni treba imeti sistemskih učinkov. K doseganju sistemskih učinkov bi moral prispevati skupni rezultat teh projektov.

(30)

Učinkovito upravljanje uspešnosti, vključno z ocenjevanjem in spremljanjem, zahteva razvoj posebnih, merljivih in realističnih kazalnikov uspešnosti, ki se lahko merijo v času in odražajo logiko intervencije.

(31)

Komisija in države članice bi morale izboljšati uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter novih tehnologij, da bi olajšale dostop do ukrepov na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. To bi lahko vključevalo virtualno mobilnost, ki bi morala dopolnjevati učno mobilnost, vendar je ne nadomestiti.

(32)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanje Programa, ki predstavljajo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (14).

(33)

Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, dane v okviru Programa za delovanje organov, bi Komisija v začetni fazi Programa morala imeti možnost šteti stroške, ki so neposredno povezani z izvajanjem podprtih dejavnosti, kot upravičene do financiranja, četudi so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev.

(34)

Treba je vzpostaviti merila uspešnosti, na katerih bi moralo temeljiti dodeljevanje proračunskih sredstev med države članice za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije.

(35)

Države kandidatke za pristop k Evropski Uniji in tiste države Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so del Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije na podlagi okvirnih sporazumov, sklepov Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumov.

(36)

Švicarska konfederacija lahko sodeluje v programih Unije v skladu s sporazumom, ki bo podpisan med Unijo in to državo.

(37)

Posamezniki iz čezmorskih držav ali ozemelj ter pristojni javni in/ali zasebni organi in institucije iz čezmorskih držav ali ozemelj lahko sodelujejo v programih v skladu s Sklepom Sveta 2001/822/ES (15). Pri izvajanju Programa je treba upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti najbolj oddaljenih regij Unije in čezmorskih držav ali ozemelj.

(38)

Komisija in visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta v svojem skupnem sporočilu z naslovom "Nov odziv na spreminjajoče se sosedstvo" z dne 25. maja 2011 med drugim poudarila cilj, da se še bolj olajša sodelovanje sosedskih držav pri ukrepih Unije na področju mobilnosti in krepitve zmogljivosti v visokošolskem izobraževanju in odpiranje prihodnjega programa za izobraževanje sosedskim državam.

(39)

Finančni interesi Evropske unije bi morali biti skozi celoten cikel odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni. Medtem ko potrebe po financiranju za zunanjo pomoč Unije naraščajo, gospodarski in proračunski položaj Unije omejuje sredstva, ki so na voljo za tako pomoč. Komisija bi si zato morala prizadevati za čim bolj učinkovito in trajnostno uporabo razpoložljivih sredstev, zlasti z uporabo finančnih instrumentov z učinkom vzvoda.

(40)

Da bi podprli dostop do Programa, bi bilo treba sredstva za podporo mobilnosti posameznikov prilagajati življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi gostiteljici. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne organe, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom.

(41)

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (16) se čas opravljanja prostovoljstva lahko prizna kot sofinanciranje v obliki prispevkov v naravi.

(42)

V svojem sporočilu z naslovom "Proračun za strategijo Evropa 2020" z dne 29. junija 2011 je Komisija poudarila svojo zavezo, da bo poenostavila financiranje Unije. Oblikovanje enotnega programa za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport bi moralo privesti k bistveni poenostavitvi, racionalizaciji in sinergijam pri upravljanju Programa. Izvajanje Programa bi bilo treba še bolj poenostaviti z uporabo financiranja na podlagi pavšalov, stroškov na enoto in financiranja v enkratnem znesku, pa tudi z zmanjšanjem formalnih in birokratskih zahtev za upravičence in države članice.

(43)

Boljše izvajanje in kakovostnejša poraba bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev Programa, ob zagotavljanju optimalne uporabe finančnih sredstev.

(44)

Pomembno je zagotoviti preudarno finančno poslovodenje Programa in njegovo izvajanje na kar se da učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost Programa vsem udeležencem.

(45)

Da se zagotovi hitro odzivanje na spreminjajoče se potrebe med celotnim trajanjem Programa, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določbami, ki se nanašajo na dodatne ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno pravočasno in na ustrezen način.

(46)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(47)

Program bi moral zajemati tri različna področja in odbor, ustanovljen v skladu s členom 30 te uredbe, bi se moral ukvarjati s tako horizontalnimi kot sektorskimi vprašanji. Države članice so odgovorne za zagotovitev ustreznih predstavnikov za udeležbo na sejah odbora v skladu s temami na dnevnem redu, predsedujoči odboru pa za zagotovitev, da je na dnevnih redih sej jasno naveden zadevni sektor oziroma sektorji ter teme glede na vsak sektor, ki bodo obravnavane na vsaki seji. Po potrebi in v skladu s poslovnikom odbora bi moralo biti mogoče ad hoc povabiti zunanje strokovnjake, tudi predstavnike socialnih partnerjev, da na sejah odbora sodelujejo kot opazovalci.

(48)

Primerno je zagotoviti pravilen zaključek Programa, zlasti glede nadaljevanja večletne ureditve za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in administrativna pomoč bi morala od 1. januarja 2014 po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do konca leta 2013 še niso bili dokončani v okviru predhodnih programov.

(49)

Ker cilja te uredbe, in sicer uvesti Program, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(50)

Sklepe št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES bi bilo zato treba razveljaviti.

(51)

Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, dane v okviru Programa, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2014. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati čim prej po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Področje uporabe Programa

1.   Ta uredba uvaja program za ukrepanje Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa z nazivom "Erasmus+" (v nadaljnjem besedilu: Program).

2.   Program se izvaja v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

3.   Program zajema naslednja področja, pri tem pa upošteva strukture in posebne potrebe različnih sektorjev v državah članicah:

(a)

izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh, v duhu vseživljenjskega učenja, tudi šolsko izobraževanje (Comenius) in visokošolsko izobraževanje (Erasmus), mednarodno visokošolsko izobraževanje (Erasmus Mundus), poklicno izobraževanje in usposabljanje (Leonardo da Vinci) ter izobraževanje odraslih (Grundtvig);

(b)

mladina (Mladi v akciji), zlasti v okviru neformalnega in priložnostnega učenja;

(c)

šport, zlasti množični šport.

4.   Program vključuje mednarodno razsežnost, da se s sodelovanjem med Unijo in partnerskimi državami podpre zunanje delovanje Unije, vključno z njenimi razvojnimi cilji.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

"vseživljenjsko učenje" pomeni vse splošno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, neformalno učenje in priložnostno učenje skozi vse življenje, ki izboljša znanje, spretnosti in kompetence ali udeležbo v družbi na osebnem, državljanskem, kulturnem ter družbenem področju in/ali področju, povezanem z zaposlitvijo, vključno z zagotavljanjem storitev svetovanja in usmerjanja;

(2)

"neformalno učenje" pomeni učenje, ki se izvaja prek načrtovanih dejavnosti (v smislu učnih ciljev in časa učenja) v prisotnosti nekakšne oblike pomoči pri učenju (npr. v razmerju učenec–učitelj), vendar ni del formalnega sistema izobraževanja in usposabljanja;

(3)

"priložnostno učenje" pomeni učenje, ki je posledica vsakodnevnih dejavnosti, povezanih z delom, družino ali prostim časom, ki ni organizirano ali strukturirano v smislu ciljev, časa ali pomoči pri učenju; z vidika udeleženca izobraževanja je to učenje lahko nenamerno;

(4)

"strukturirani dialog" pomeni dialog z mladimi in mladinskimi organizacijami, ki predstavlja forum za stalni skupni razmislek o prednostnih področjih, izvajanju ter spremljanju evropskega sodelovanja na področju mladine;

(5)

"nadnacionalno" se nanaša na vsak ukrep, v katerem sodelujeta vsaj dve državi Programa iz člena 24(1), razen če je navedeno drugače;

(6)

"mednarodno" se nanaša na vsak ukrep, v katerem sodeluje vsaj ena država Programa in vsaj ena tretja država (v nadaljnjem besedilu: partnerska država);

(7)

"učna mobilnost" pomeni fizično preselitev v državo, ki ni država stalnega prebivališča, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja; lahko ima obliko pripravništva, vajeništva, mladinskih izmenjav, prostovoljstva, poučevanja ali udeležbe na strokovnem usposabljanju in lahko vključuje pripravljalne dejavnosti, kot je usposabljanje v jeziku gostitelja, kot tudi dejavnosti pošiljanja, gostovanja in nadaljnje dejavnosti;

(8)

"sodelovanje za inovativnost in izmenjava dobrih praks" pomeni projekte nadnacionalnega in mednarodnega sodelovanja, ki vključujejo organizacije, ki so dejavne na področjih izobraževanja, usposabljanja in/ali mladine ter lahko vključujejo druge organizacije;

(9)

"podpora za reformo politik" pomeni katero koli vrsto dejavnosti, katere cilj je podpora in olajšanje posodobitve sistemov izobraževanja in usposabljanja ter podpora razvoju evropske mladinske politike s pomočjo procesa sodelovanja glede politik med državami članicami, zlasti odprte metode koordinacije in strukturiranega dialoga z mladimi;

(10)

"virtualna mobilnost" pomeni sveženj dejavnosti, podprtih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, vključno z e-učenjem, organiziranih na institucionalni ravni, ki uresničujejo ali olajšujejo nadnacionalne in/ali mednarodne izkušnje sodelovanja v okviru poučevanja in/ali učenja;

(11)

"osebje" pomeni osebe, ki bodisi poklicno ali prostovoljno sodelujejo v izobraževanju, usposabljanju ali neformalnem učenju mladine ter lahko vključuje profesorje, učitelje, vodje usposabljanj, vodstvene delavce šol, mladinske delavce in osebje, ki ne sodeluje v izobraževanju;

(12)

"mladinski delavec" pomeni poklicnega delavca ali prostovoljca, ki sodeluje v neformalnem učenju in nudi podporo mladim pri njihovem osebnem, družbeno–izobraževalnem ter poklicnem razvoju;

(13)

"mladi" pomeni posameznike, stare od 13 do 30 let;

(14)

"visokošolska institucija" pomeni:

(a)

katero koli vrsto visokošolske institucije, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča pridobitev priznanih stopenj izobrazbe ali druge priznane kvalifikacije na terciarni ravni, ne glede na to, kako se taka institucija imenuje;

(b)

katero koli institucijo, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča poklicno izobraževanje ali usposabljanje na terciarni ravni;

(15)

"skupna diploma" pomeni celosten študijski program, ki ga ponujata vsaj dve visokošolski instituciji, ki privede do enotnega potrdila o diplomi, ki ga skupaj izdajo in podpišejo vse sodelujoče institucije in je uradno priznano v državah, kjer se sodelujoče institucije nahajajo;

(16)

"dvojna diploma/večkratna diploma" pomeni študijski program, ki ga ponujata vsaj dve visokošolski instituciji (dvojna diploma) ali več visokošolskih institucij (večkratna diploma), pri katerem študent ob zaključku študijskega programa prejme ločeno potrdilo o diplomi od vsake sodelujoče institucije;

(17)

"mladinska dejavnost" pomeni zunajšolsko dejavnost (kot je mladinska izmenjava, prostovoljstvo ali mladinsko usposabljanje), ki jo izvaja mlada oseba posamično ali v skupini, zlasti v okviru mladinskih organizacij, in za katero je značilen neformalen učni pristop;

(18)

"partnerstvo" pomeni sporazum med skupino institucij in/ali organizacij v različnih državah Programa za izvajanje skupnih evropskih dejavnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ali vzpostavitev formalne ali neformalne mreže na ustreznem področju, kot so skupni učni projekti za učence in njihove učitelje v obliki izmenjav razredov in posamezna dolgoročna mobilnost, intenzivni visokošolski programi ter sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi za spodbujanje medregionalnega, tudi čezmejnega, sodelovanja; lahko se razširi na institucije in/ali organizacije iz partnerskih držav, da bi bilo partnerstvo kakovostnejše;

(19)

"ključne kompetence" pomeni osnovni nabor znanja, veščin, spretnosti in nazorov, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev, kot je opisano v Priporočilu 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(20)

"odprta metoda koordinacije" pomeni medvladni način zagotavljanja okvira za sodelovanje med državami članicami, katerih nacionalne politike se lahko na ta način usmerijo na določene skupne cilje; v okviru Programa se odprta metoda koordinacije uporablja za izobraževanje, usposabljanje in mladino;

(21)

"orodja Unije za preglednost in priznavanje" pomeni instrumente, ki pomagajo zainteresiranim stranem razumeti, ceniti in po potrebi priznavati učne rezultate in kvalifikacije po vsej Uniji;

(22)

"sosedske države" pomeni države in ozemlja, ki jih zajema Evropska sosedska politika;

(23)

"dvojna poklicna pot" pomeni kombiniranje vrhunskega športnega usposabljanja s splošnim izobraževanjem ali delom;

(24)

"množični šport" pomeni organiziran šport, ki ga izvajajo amaterski športniki na lokalni ravni, in šport za vse.

Člen 3

Evropska dodana vrednost

1.   Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki predstavljajo morebitno evropsko dodano vrednost in ki prispevajo k doseganju splošnega cilja iz člena 4.

2.   Evropska dodana vrednost ukrepov in dejavnosti Programa se zagotovi zlasti z njihovim:

(a)

nadnacionalnim značajem, zlasti kar zadeva mobilnost in sodelovanje, katerih cilj je doseči trajnostni sistemski učinek;

(b)

dopolnjevanjem in sinergijo z drugimi programi in politikami na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije;

(c)

prispevkom k učinkoviti uporabi orodij Unije za preglednost in priznavanje.

Člen 4

Splošni cilj programa

Program prispeva k uresničevanju:

(a)

ciljev strategije Evropa 2020, vključno s krovnim ciljem izobraževanja;

(b)

ciljev strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (v nadaljnjem besedilu: ET 2020), vključno z ustreznimi merili uspešnosti;

(c)

trajnostnega razvoja partnerskih držav na področju visokošolskega izobraževanja;

(d)

splošnega cilja prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018);

(e)

cilja razvoja evropske razsežnosti v športu, zlasti množičnem, v skladu z delovnim načrtom Unije na področju športa; ter

(f)

spodbujanja evropskih vrednot v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji.

POGLAVJE II

Izobraževanje in usposabljanje

Člen 5

Posebni cilji

1.   V skladu s splošnim ciljem Programa, kakor je opredeljen v členu 4, zlasti v skladu s cilji ET 2020, ter v podporo trajnostnemu razvoju partnerskih držav na področju visokošolskega izobraževanja Program zasleduje uresničevanje naslednjih posebnih ciljev:

(a)

izboljšati raven ključnih kompetenc in spretnosti, zlasti glede njihove ustreznosti na trgu dela in njihovega prispevka h kohezivni družbi, zlasti s povečanimi priložnostmi za učno mobilnost in z okrepljenim sodelovanjem med svetom izobraževanja in usposabljanja ter svetom dela;

(b)

spodbujati izboljšanje kakovosti, inovativno odličnost in internacionalizacijo na ravni izobraževalnih institucij in institucij za usposabljanje, zlasti z boljšim nadnacionalnim sodelovanjem med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter drugimi zainteresiranimi stranmi;

(c)

spodbujati nastanek evropskega prostora vseživljenjskega učenja, katerega namen je dopolnjevati reforme politik na nacionalni ravni ter podpirati posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, zlasti s povečanim sodelovanjem glede politik, boljšo uporabo orodij Unije za preglednost in priznavanje ter z razširjanjem dobrih praks, ter ozaveščati o tem evropskem prostoru;

(d)

izboljšati mednarodno razsežnost izobraževanja in usposabljanja, zlasti s sodelovanjem med Unijo in institucijami partnerskih držav na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter visokošolskega izobraževanja, s povečanjem privlačnosti evropskih visokošolskih institucij in podpiranjem zunanjega delovanja Unije, vključno z njenimi razvojnimi cilji, in sicer s spodbujanjem mobilnosti in sodelovanja med Unijo in visokošolskimi institucijami partnerskih držav ter s ciljno usmerjeno krepitvijo zmogljivosti v partnerskih državah;

(e)

izboljšati poučevanje in učenje jezikov ter spodbujati široko jezikovno raznolikost in medkulturno zavest Unije;

(f)

spodbujati odličnost pri dejavnostih poučevanja in raziskovalnih dejavnostih na področju evropskega povezovanja s pomočjo dejavnosti programa Jean Monnet po vsem svetu, kakor je navedeno v členu 10;

2.   Za ocenjevanje Programa so v Prilogi I v zvezi s posebnimi cilji iz odstavka 1 določeni merljivi in ustrezni kazalniki.

Člen 6

Ukrepi Programa

1.   Na področju izobraževanja in usposabljanja Program zasleduje uresničevanje svojih ciljev z naslednjimi vrstami ukrepov:

(a)

učna mobilnost posameznikov;

(b)

sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks ter

(c)

podpora za reformo politik.

2.   Posebne dejavnosti programa Jean Monnet so opisane v členu 10.

Člen 7

Učna mobilnost posameznikov

1.   Ukrep za učno mobilnost posameznikov podpira naslednje dejavnosti znotraj držav Programa iz člena 24(1):

(a)

mobilnost študentov na vseh stopnjah visokošolskega izobraževanja ter študentov, vajencev in dijakov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki študija na partnerski instituciji ali pripravništev ali pridobivanja delovnih izkušenj kot vajenec, asistent ali pripravnik v tujini. Mobilnost študija z namenom pridobitve magistrskega naziva se lahko podpre z Jamstveno shemo za študentska posojila iz člena 20;

(b)

mobilnost osebja znotraj držav Programa iz člena 24(1). Tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki poučevanja ali asistentstva ali sodelovanja pri dejavnostih strokovnega izpopolnjevanja v tujini.

2.   Ta ukrep podpira tudi mednarodno mobilnost študentov in osebja v partnerske države in iz njih, vezano na visokošolsko izobraževanje, vključno z mobilnostjo, organizirano na podlagi skupnih, dvojnih ali večkratnih diplom visoke kakovosti ali skupnih razpisov.

Člen 8

Sodelovanje za inovacije in izmenjava dobrih praks

1.   Sodelovanje za inovacije in izmenjava dobrih praks podpirata:

(a)

strateška partnerstva med organizacijami in/ali institucijami, vključenimi v izobraževanje in usposabljanje, ali drugimi ustreznimi sektorji, katerih cilj je razvijati in izvajati skupne pobude ter spodbujati vzajemno učenje in izmenjave izkušenj;

(b)

partnerstva med svetom dela in izobraževalnimi institucijami ter institucijami za usposabljanje v obliki:

koalicij znanja, zlasti med visokošolskimi institucijami in svetom dela, namenjenih spodbujanju ustvarjalnosti, inovacij, učenja na delovnem mestu in podjetništva z zagotavljanjem ustreznih učnih priložnosti, vključno z razvijanjem novih učnih načrtov in pedagoških pristopov;

koalicij sektorskih veščin in spretnosti med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter svetom dela, katerih namen je spodbujanje zaposljivosti, prispevanje k ustvarjanju novih učnih načrtov za posamezni sektor ali medsektorskih učnih načrtov, razvijanje inovativnih načinov poklicnega poučevanja in usposabljanja ter uvajanje orodij Unije za preglednost in priznavanje v prakso;

(c)

podporne platforme informacijske tehnologije, ki pokrivajo vse izobraževalne sektorje in sektorje usposabljanja, vključno zlasti e-Twinning, in omogočajo vzajemno učenje, virtualno mobilnost in izmenjavo dobrih praks ter odpirajo dostop udeležencem iz sosedskih držav.

2.   Ta ukrep podpira tudi razvoj, krepitev zmogljivosti, regionalno povezovanje, izmenjavo znanj in procese posodabljanja preko mednarodnih partnerstev med visokošolskimi institucijami v Uniji in v partnerskih državah, zlasti za vzajemno učenje in skupne izobraževalne projekte, pa tudi preko spodbujanja regionalnega sodelovanja ter nacionalnih informacijskih uradov, zlasti s sosedskimi državami.

Člen 9

Podpora za reformo politik

1.   Podpora za reformo politik vključuje dejavnosti, sprožene na ravni Unije, ki se nanašajo na:

(a)

izvajanje agende Unije, kar zadeva politike na področju izobraževanja in usposabljanja v okviru odprte metode koordinacije, pa tudi na bolonjski in kopenhagenski proces;

(b)

v državah Programa uporabo orodij Unije za preglednost in priznavanje, zlasti Enotnega okvira za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass), evropskega okvira kvalifikacij (EQF), evropskega sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS), evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET), evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR) in Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA), ter zagotavljanje podpore omrežjem po vsej Uniji ter evropskim nevladnim organizacijam na področju izobraževanja in usposabljanja;

(c)

dialog o politikah z ustreznimi evropskimi zainteresiranimi stranmi s področja izobraževanja in usposabljanja;

(d)

nacionalne informacijske centre za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC) in omrežji Eurydice in Euroguidance ter nacionalne centre Europass.

2.   Ta ukrep podpira tudi dialog o politikah s partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami.

Člen 10

Dejavnosti programa Jean Monnet

Cilji dejavnosti programa Jean Monnet so:

(a)

spodbujati poučevanje in raziskovanje na področju evropskega povezovanja po celotnem svetu med akademiki na posameznih strokovnih področjih, udeleženci izobraževanja in državljani, zlasti z ustanavljanjem kateder Jean Monnet in drugimi akademskimi dejavnostmi, pa tudi z zagotavljanjem pomoči za druge dejavnosti, ki krepijo znanje na visokošolskih institucijah;

(b)

podpirati dejavnosti akademskih institucij ali združenj, dejavnih na področju študijev evropskega povezovanja, in podpirati znak odličnosti Jean Monnet;

(c)

podpirati naslednje institucije, ki si prizadevajo za cilje evropskega pomena:

(i)

Evropski univerzitetni inštitut, Firence;

(ii)

Evropsko akademijo (v Bruggeu in Natolinu);

(iii)

Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht;

(iv)

Evropsko pravno akademijo, Trier;

(v)

Evropsko agencijo za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami, Odense;

(vi)

Mednarodni center za evropsko usposabljanje (CIFE), Nica;

(d)

spodbujati razpravo o politikah in izmenjave med akademskim okoljem in oblikovalci politik o prednostnih nalogah politik Unije.

POGLAVJE III

Mladina

Člen 11

Posebni cilji

1.   V skladu s splošnim ciljem Programa, kakor je opredeljen v členu 4, zlasti cilji prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018), Program zasleduje uresničevanje naslednjih posebnih ciljev:

(a)

izboljšati raven ključnih kompetenc in spretnosti mladih, tudi tistih z manj priložnostmi, ter spodbujati njihovo udeležbo v demokratičnem življenju v Evropi in na trgu dela, aktivno državljanstvo, medkulturni dialog, socialno vključenost in solidarnost, zlasti z zagotavljanjem več priložnosti za učno mobilnost mladih in tistih, ki so dejavni v mladinskem delu ali mladinskih organizacijah, ter mladinskih voditeljev, kakor tudi z okrepljenimi povezavami med področjem mladine in trgom dela;

(b)

spodbujati večjo kakovost mladinskega dela, zlasti z okrepljenim sodelovanjem med organizacijami na področju mladine in/ali drugimi zainteresiranimi stranmi;

(c)

dopolnjevati reforme politik na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter podpirati razvoj znanja in mladinske politike, ki temelji na dejstvih, ter priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, zlasti z okrepljenim sodelovanjem na področju politik, boljšo uporabo orodij Unije za preglednost in priznavanje ter s širjenjem dobrih praks;

(d)

okrepiti mednarodno razsežnost mladinskih dejavnosti ter vlogo mladinskih delavcev in organizacij kot podpornih struktur za mlade, ki dopolnjujejo zunanje delovanje Unije, zlasti s spodbujanjem mobilnosti in sodelovanja med Unijo, zainteresiranimi stranmi iz partnerskih držav in mednarodnimi organizacijami ter s ciljno usmerjeno krepitvijo zmogljivosti v partnerskih državah.

2.   Za namen ocenjevanja Programa so v Prilogi I v zvezi s posebnimi cilji iz odstavka 1 določeni merljivi in ustrezni kazalniki.

Člen 12

Ukrepi Programa

Program zasleduje uresničevanje svojih ciljev z naslednjimi vrstami ukrepov:

(a)

učna mobilnost posameznikov;

(b)

sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks;

(c)

podpora za reformo politik.

Člen 13

Učna mobilnost posameznikov

1.   Učna mobilnost posameznikov podpira:

(a)

mobilnost mladih v okviru dejavnosti neformalnega in priložnostnega učenja med državami Programa; tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki mladinskih izmenjav in prostovoljstva v okviru Evropske prostovoljne službe, pa tudi inovativnih dejavnosti, ki temeljijo na obstoječih določbah o mobilnosti;

(b)

mobilnost oseb, ki so dejavne v mladinskem delu ali mladinskih organizacijah, ter mladinskih voditeljev; tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki usposabljanja in dejavnosti mreženja.

2.   Ta ukrep podpira tudi mobilnost mladih in oseb, dejavnih v mladinskem delu ali mladinskih organizacijah, ter mladinskih voditeljev v partnerske države ali iz njih, zlasti v sosedske države ali iz njih.

Člen 14

Sodelovanje za inovacije in izmenjava dobrih praks

1.   Sodelovanje za inovacije in izmenjava dobrih praks podpira:

(a)

strateška partnerstva, katerih namen je razvijati in izvajati skupne pobude, vključno z mladinskimi pobudami in državljanskimi projekti, ki spodbujajo aktivno državljanstvo, družbene inovacije, sodelovanje v demokratičnem življenju in podjetništvu prek vzajemnega učenja in izmenjave izkušenj;

(b)

podporne platforme informacijske tehnologije, ki omogočajo vzajemno učenje in mladinsko delo, ki temelji na znanju, ter virtualno mobilnost in izmenjave dobre prakse.

2.   Ta ukrep podpira tudi razvoj, krepitev zmogljivosti in izmenjave znanja preko partnerstev med organizacijami v državah Programa in partnerskih državah, zlasti prek vzajemnega učenja.

Člen 15

Podpora za reformo politik

1.   Podpora za reformo politik vključuje dejavnosti v zvezi z:

(a)

izvajanjem agende Unije, kar zadeva politike na področju mladine, prek odprte metode koordinacije;

(b)

uporabo orodij Unije za preglednost in priznavanje v državah Programa, zlasti uporabo "Youthpassa", ter podpiranjem omrežij po vsej Uniji in evropskih mladinskih nevladnih organizacij;

(c)

dialogom o politikah z ustreznimi evropskimi zainteresiranimi stranmi in strukturiranim dialogom z mladimi;

(d)

Evropskim mladinskim forumom, podpornimi centri za razvoj mladinskega dela in omrežja Eurodesk.

2.   Ta ukrep podpira tudi dialog o politikah s partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami.

POGLAVJE IV

Šport

Člen 16

Posebni cilji

1.   V skladu s splošnim ciljem Programa, kakor je opredeljen v členu 4, in z delovnim načrtom Unije za šport je Program usmerjen predvsem v množični šport in zasleduje uresničevanje naslednjih posebnih ciljev:

(a)

spopadati se s čezmejnimi dejavniki, ki ogrožajo integriteto športa, kot so uživanje prepovedanih poživil, vnaprejšnji dogovori o rezultatih tekmovanj in nasilje ter vse oblike nestrpnosti in diskriminacije;

(b)

spodbujati in podpirati dobro upravljanje v športu in dvojne poklicne poti športnikov;

(c)

spodbujati prostovoljne dejavnosti v športu ter socialno vključevanje, enake možnosti in zavest o pomenu telesne dejavnosti, ki izboljšuje zdravje, z večjo udeležbo v športu in enakopravnim dostopom do športa za vse;

2.   Za ocenjevanje Programa so v Prilogi I v zvezi s posebnimi cilji iz odstavka 1 določeni merljivi in ustrezni kazalniki.

Člen 17

Dejavnosti

1.   Cilji sodelovanja se uresničujejo z naslednjimi nadnacionalnimi dejavnostmi, ki so usmerjene predvsem v množični šport:

(a)

podpora za partnerska sodelovanja;

(b)

podpora neprofitnim evropskim športnim prireditvam, v katerih sodeluje več držav Programa in ki prispevajo k uresničevanju ciljev iz točke (c) člena 16(1);

(c)

podpora za krepitev dejanske podlage za oblikovanje politik;

(d)

dialog z ustreznimi evropskimi zainteresiranimi stranmi.

2.   Za športne dejavnosti iz odstavka 1 se lahko zagotovi dodatno financiranje s strani tretjih oseb, kot so zasebna podjetja.

POGLAVJE V

Finančne določbe

Člen 18

Proračun

1.   Finančna sredstva za izvajanje Programa od 1. januarja 2014 znašajo 14 774 524 000 EUR po trenutnih cenah.

Evropski parlament in Svet odobrita letna proračunska sredstva v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

2.   Znesek iz odstavka 1 se dodeli ukrepom iz Programa, kot sledi, z odstopanjem, ki ne presega 5 % vsakega dodeljenega zneska:

(a)

77,5 % za izobraževanje in usposabljanje, od katerih so dodeljene naslednje minimalne dodelitve:

(i)

43 % za visokošolsko izobraževanje, kar je 33,3 % celotnega proračuna;

(ii)

22 % za poklicno izobraževanje in usposabljanje, kar je 17 % celotnega proračuna;

(iii)

15 % za šolsko izobraževanje, kar je 11,6 % celotnega proračuna;

(iv)

5 % za učenje odraslih, kar je 3,9 % celotnega proračuna;

(b)

10 % za mladino;

(c)

3,5 % za Jamstveno shemo za študentska posojila;

(d)

1,9 % za program Jean Monnet;

(e)

1,8 % za šport, od česar ne več kot 10 % za dejavnosti iz točke (b) člena 17(1);

(f)

3,4 % kot nepovratna sredstva za poslovanje nacionalnim agencijam ter

(g)

1,9 % za kritje upravnih odhodkov.

3.   V okviru dodelitev iz točk (a) in (b) odstavka 2 se najmanj 63 % dodeli za učno mobilnost posameznikov, najmanj 28 % za sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks ter 4,2 % za podporo reformi politik.

4.   Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokošolskega izobraževanja se ukrepom za učno mobilnost v partnerske države ali iz njih, ter za sodelovanje in dialog na področju politik z organi, institucijami in organizacijami iz teh držav, dodeli dodatna sredstva, kakor izhaja iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje (DCI), Evropski sosedski instrument (ENI), Partnerski instrument za sodelovanje s tretjimi državami (PI) in instrument za predpristopno pomoč (IPA)). Za uporabo navedenih sredstev se uporablja ta uredba, pri čemer je treba zagotoviti skladnost z uredbami, ki urejajo posamezni zunanji instrument, ter v primeru instrumenta za razvojno sodelovanje izpolniti merila za uradno razvojno pomoč, kot jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Sredstva so na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki zajemajo prva štiri oziroma preostala tri leta. Dodelitev navedenih sredstev se določi v večletnih okvirnih programih zunanjih instrumentov iz prvega pododstavka v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Sodelovanje s partnerskimi državami lahko po potrebi temelji na odobritvi dodatnih sredstev iz teh držav, ki bodo na voljo v skladu s postopki, dogovorjenimi s temi državami.

Ukrepi za mobilnost študentov in osebja med državami Programa in partnerskimi državami, financirani iz instrumenta za razvojno sodelovanje, so usmerjeni na področja, ki so pomembna za vključujoči in trajnostni razvoj držav v razvoju.

5.   Finančna sredstva, dodeljena za Program, lahko krijejo tudi stroške, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje Programa in doseganje njegovih ciljev; zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe obveščanja in sporočanja, vključno s celostnim obveščanjem glede političnih prednostnih nalog Unije, če so povezane s splošnim ciljem te uredbe, stroške, povezane z informacijsko tehnologijo, ki se osredotoča na obdelavo in izmenjavo podatkov, ter vse druge stroške za tehnično in upravno pomoč, ki nastanejo Komisiji v zvezi z upravljanjem Programa.

6.   Dodeljena finančna sredstva lahko krijejo tudi stroške za tehnično in upravno pomoč, potrebne, da se zagotovi prehod med Programom in ukrepi, sprejetimi v skladu s sklepi št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES. Po potrebi se lahko odobrena sredstva vključijo v proračun po letu 2020 za kritje podobnih stroškov, da se omogoči upravljanje ukrepov in dejavnosti, ki do 31. decembra 2020 še ne bodo dokončani.

7.   Finančna sredstva za učno mobilnost posameznikov iz točke (a) člena 6(1) in točke (a) člena 12, ki jih bo upravljala nacionalna agencija ali agencije (v nadaljnjem besedilu: nacionalna agencija), se dodelijo na podlagi prebivalstva in življenjskih stroškov v državi članici, razdalje med glavnimi mesti držav članic in uspešnosti. Za parameter uspešnosti se nameni 25 % skupnih finančnih sredstev v skladu z merili iz odstavkov 8 in 9. Kar zadeva strateška partnerstva iz točke (a) člena 8(1) in točke (a) člena 14(1), ki jih bo izbrala in upravljala nacionalna agencija, se sredstva dodelijo na podlagi meril, ki jih opredeli Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3). Ti izračuni so čim bolj nevtralni glede na različne sisteme izobraževanja in usposabljanja v državah članicah, znatno ne zmanjšujejo letnega proračuna, ki je državam članicam dodeljen vsako leto, ter v čim večji meri zmanjšujejo prekomerna neravnovesja med ravnmi dodeljenih nepovratnih sredstev.

8.   Uporablja se dodelitev sredstev na podlagi uspešnosti, da se spodbuja učinkovito in uspešno uporabo virov. Merila, ki se uporabljajo za merjenje uspešnosti temeljijo na najnovejših razpoložljivih podatkih in so usmerjena predvsem na:

(a)

raven letnih doseženih realizacij in

(b)

raven letnih realiziranih plačil.

9.   Dodelitev finančnih sredstev za leto 2014 temelji na najnovejših razpoložljivih podatkih glede izvedenih ukrepov in porabe sredstev v okviru programov Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus do vključno 31. decembra 2013.

10.   Program lahko zagotavlja podporo s posebnimi inovativnimi načini financiranja, zlasti tistimi iz člena 20.

Člen 19

Posebni načini financiranja

1.   Komisija izvaja finančno podporo Unije v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 966/2012.

2.   Komisija lahko objavi skupne razpise s partnerskimi državami ali z njihovimi organizacijami in agencijami, z namenom sofinanciranja projektov v enakih deležih. Projekti se lahko ocenijo in izberejo preko skupnih postopkov ocenjevanja in izbora, za katere se dogovorijo sodelujoče agencije za financiranje, v skladu z načeli iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.   Javni organi, pa tudi šole, visokošolske institucije in organizacije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ki so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojega letnega prihodka prejeli iz javnih virov, se štejejo, da imajo potrebno finančno, strokovno in upravno zmogljivost za izvajanje dejavnosti v okviru Programa. Od njih se ne zahteva predložitev nadaljnje dokumentacije za izkazovanje navedene zmogljivosti.

4.   Z odstopanjem od člena 130(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in v upravičenih primerih lahko Komisija šteje stroške, neposredno povezane z izvajanjem podprtih dejavnosti in nastale v prvih šestih mesecih leta 2014, kot upravičene do financiranja od 1. januarja 2014, četudi so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev.

5.   Znesek iz točke (c) člena 137(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se ne uporablja za finančno podporo za učno mobilnost, dodeljeno posameznikom.

Člen 20

Jamstvena shema za študentska posojila

1.   Jamstvena shema za študentska posojila zagotavlja finančnim posrednikom delna jamstva v zvezi s posojili, ki se pod najugodnejšimi možnimi pogoji odobrijo študentom, ki se vpisujejo na drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja, kot na primer magistrski študij, na priznano visokošolsko institucijo v državi Programa, kot je določeno v členu 24(1), ki ni država njihovega stalnega prebivališča niti država, v kateri so pridobili izobrazbo, ki jim omogoča vpis na magistrski program.

2.   Jamstva iz Jamstvene sheme za študentska posojila krijejo nova, do financiranja upravičena študentska posojila, v višini do največ 12 000 EUR za enoletni program in do 18 000 EUR za program, ki traja do dve leti, ali enakovreden znesek v lokalni valuti.

3.   Upravljanje Jamstvene sheme za študentska posojila na ravni Unije se v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 zaupa Evropskemu investicijskemu skladu na podlagi sporazuma s Komisijo o prenosu pooblastila, ki določa podrobna pravila in zahteve, ki urejajo izvajanje Jamstvene sheme za študentska posojila, in posamezne obveznosti strank. Na tej podlagi Evropski investicijski sklad sklepa sporazume s finančnimi posredniki, kot so banke, nacionalne in/ali regionalne študentske posojilnice ali druge priznane finančne institucije, ter si prizadeva izbrati finančnega posrednika iz vsake države Programa, da bi zagotovili dostop do Jamstvene sheme za študentska posojila na dosleden in nediskriminatoren način študentom iz vseh držav Programa.

4.   Tehnični podatki o delovanju Jamstvene sheme za študentska posojila so določeni v Prilogi II.

POGLAVJE VI

Uspešnost, rezultati in razširjanje

Člen 21

Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti in rezultatov

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami redno spremlja uspešnost in rezultate Programa glede na njegove cilje in o njih poroča, zlasti glede:

(a)

evropske dodane vrednosti iz člena 3;

(b)

razdelitve finančnih sredstev v zvezi s sektorji za izobraževanje, usposabljanje in mladino, da bi do konca Programa zagotovili dodeljevanje finančnih sredstev, ki jamči trajnostni sistemski učinek.

(c)

uporabo sredstev iz zunanjih instrumentov iz člena 18(4) ter njihov prispevek k posameznim ciljem in načelom teh instrumentov.

2.   Poleg stalnega izvajanja dejavnosti spremljanja Komisija do konca leta 2017 predloži vmesno ocenjevalno poročilo, da bi ocenila učinkovitost ukrepov, sprejetih za doseganje ciljev Programa, ter učinkovitost Programa in njegovo evropsko dodano vrednost, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. Vmesno ocenjevalno poročilo obravnava obseg za poenostavitev Programa, njegovo notranjo in zunanjo skladnost, stalno ustreznost vseh njegovih ciljev ter prispevek, ki ga ukrepi prinašajo k uresničitvi strategije Evropa 2020. Upošteva tudi rezultate ocenjevanja dolgotrajnega učinka predhodnih programov (Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji, Erasmus Mundus in drugih mednarodnih programov na področju visokošolskega izobraževanja).

3.   Komisija predloži vmesno ocenjevalno poročilo iz odstavka 2 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

4.   Brez poseganja v zahteve iz poglavja VII in obveznosti nacionalnih agencij iz člena 28 države članice do 30. junija 2017 Komisiji predložijo poročilo o izvajanju in učinkih Programa na svojih ozemljih.

5.   Komisija do 30. junija 2022 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži končno oceno Programa.

Člen 22

Obveščanje in razširjanje

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi razširjanje informacij, obveščanje javnosti in spremljanje v zvezi z vsemi ukrepi in dejavnostmi v okviru Programa, pa tudi razširjanje rezultatov prejšnjih programov Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus.

2.   Upravičenci projektov, podprtih z ukrepi in dejavnostmi iz členov 6, 10, 12, 17 in 20, bi morali zagotoviti ustrezno obveščanje o doseženih rezultatih in učinkih ter njihovo ustrezno razširjanje. To lahko vključuje zagotavljanje vzajemnega obveščanja v zvezi s priložnostmi za mobilnost.

3.   Nacionalne agencije iz člena 28 razvijajo dosledno politiko za učinkovito razširjanje in izkoriščanje rezultatov dejavnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo v okviru Programa, pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o Programu, vključno z informacijami o ukrepih in dejavnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter njegovih rezultatih, in ustrezne ciljne skupine seznanjajo o dejavnostih, ki se izvajajo v njihovi državi.

4.   Javni in zasebni subjekti znotraj sektorjev, ki jih Program zajema, uporabljajo tržno ime "Erasmus+" za namene obveščanja in razširjanja informacij v zvezi s Programom. Za posamezne sektorje Programa se uporabljajo naslednja tržna imena:

"Comenius", povezano s šolskim izobraževanjem;

"Erasmus", povezano z vsemi vrstami visokošolskega izobraževanja v okviru držav Programa;

"Erasmus Mundus", povezano z vsemi vrstami aktivnosti visokošolskega izobraževanja med državami Programa in partnerskimi državami;

"Leonardo da Vinci", povezano s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem,

"Grundtvig", povezano z učenjem odraslih;

"Mladi v akciji", povezano z neformalnim in priložnostnim učenjem na področju mladine.

"Šport", povezano z dejavnostmi na področju športa.

5.   Dejavnosti obveščanja prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s splošnim ciljem te uredbe.

POGLAVJE VII

Dostop do Programa

Člen 23

Dostop

1.   Za financiranje v okviru Programa se lahko prijavi kateri koli javni ali zasebni subjekt s področja izobraževanja, usposabljanja, mladine in množičnega športa. Program v primeru dejavnosti iz točke (a) člena 13(1) in točke (a) člena 14(1) podpira tudi sodelovanje skupin mladih, dejavnih v mladinskem delu, vendar ne nujno v okviru mladinske organizacije.

2.   Pri izvajanju Programa, med drugim v zvezi z izbiranjem sodelujočih in dodeljevanjem šolnin, Komisija in države članice zagotovijo, da se poseben poudarek nameni spodbujanju socialnega vključevanja ter udeležbi oseb s posebnimi potrebami ali z manj priložnostmi.

Člen 24

Sodelovanje držav

1.   V Programu lahko sodelujejo naslednje države (v nadaljnjem besedilu: države Programa):

(a)

države članice;

(b)

države pristopnice, države kandidatke in morebitne kandidatke, ki so udeležene v predpristopni strategiji, v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji za sodelovanje navedenih držav v programih Unije, določenih v posameznih okvirnih sporazumih, sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(c)

države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega sporazuma;

(d)

Švicarska konfederacija, na podlagi dvostranskega sporazuma, ki bo sklenjen s to državo;

(e)

države, ki jih zajema Evropska sosedska politika in so sklenile sporazume z Unijo, s katerimi se jim omogoči sodelovanje v programih Unije, če sklenejo dvostranske sporazume z Unijo o pogojih za njihovo sodelovanje v Programu.

2.   Države Programa imajo vse obveznosti in izpolnijo vse naloge, določene v tej uredbi v zvezi z državami članicami.

3.   Program podpira sodelovanje s partnerskimi državami, zlasti s sosedskimi državami, pri ukrepih in dejavnostih iz členov 6, 10 in 12.

POGLAVJE VIII

Sistem za upravljanje in revizijo

Člen 25

Dopolnjevanje

Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotavlja splošno doslednost in dopolnjevanje Programa z:

(a)

ustreznimi politikami in programi, zlasti tistimi, povezanimi s kulturo in mediji, zaposlovanjem, raziskavami in inovacijami, industrijo in podjetništvom, kohezijsko in razvojno politiko, politiko širitve in pobude, instrumente in strategije na področju regionalne politike in zunanjih odnosov;

(b)

drugimi ustreznimi viri financiranja Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, zlasti Evropskim socialnim skladom in drugimi finančnimi instrumenti v zvezi z zaposlovanjem in socialno vključenostjo, Evropskim skladom za regionalni razvoj in okvirnim programom za raziskave in inovacije "Obzorje 2020", pa tudi finančnimi instrumenti v zvezi s pravosodjem in državljanstvom, zdravjem, programi zunanjega sodelovanja in predpristopno pomočjo.

Člen 26

Izvedbeni organi

Program na dosleden način izvajajo naslednji organi:

(a)

Komisija na ravni Unije;

(b)

nacionalne agencije na nacionalni ravni v državah Programa.

Člen 27

Nacionalni organ

1.   Izraz "nacionalni organ" se nanaša na enega ali več nacionalnih organov v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

2.   Države članice do 22. januarja 2014 Komisijo z uradnim obvestilom, ki ga posredujejo njihova stalna predstavništva, obvestijo o osebah, ki so zakonsko pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu kot nacionalni organ za namene te uredbe. Če se nacionalni organ v času trajanja Programa zamenja, država članica o tem takoj obvesti Komisijo po enakem postopku.

3.   Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za odstranitev pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje Programa, vključno, kadar je mogoče, z ukrepi za reševanje vprašanj, ki povzročajo težave pri pridobivanju vizumov.

4.   Nacionalni organ do 22. marec 2014 določi nacionalno agencijo ali nacionalne agencije. Kadar obstaja več kot ena nacionalna agencija, države članice vzpostavijo ustrezni mehanizem za usklajeno upravljanje izvajanja Programa na nacionalni ravni, zlasti zato, da zagotovijo skladno in stroškovno učinkovito izvajanje Programa ter učinkovite stike s Komisijo na tem področju, pa tudi zaradi lažjega morebitnega prenosa sredstev med agencijami, kar omogoča prilagodljivost in boljšo uporabo sredstev, dodeljenih državam članicam. Brez poseganja v člen 29(3) vsaka država članica odloča o ureditvi razmerja med nacionalnim organom in nacionalno agencijo, vključno z nalogami, kot je določitev letnega delovnega programa nacionalne agencije.

Nacionalni organ predloži Komisiji ustrezno predhodno oceno o izpolnjevanju pogojev, da nacionalna agencija izpolnjuje točki (c)(v) in (vi) člena 58(1) in člena 60(1), (2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in člena 38 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (19), kakor tudi da izpolnjuje zahteve Unije glede standardov notranje kontrole za nacionalne agencije in pravila za upravljanje finančnih sredstev Programa, ki se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.

5.   Nacionalni organ določi neodvisni revizijski organ iz člena 30.

6.   Nacionalni organ svojo predhodno oceno o izpolnjevanju pogojev pripravi na podlagi svojih lastnih kontrol in revizij in/ali kontrol in revizij, ki jih opravi neodvisni revizijski organ iz člena 30.

7.   Če je nacionalna agencija, določena za Program, ista kot nacionalna agencija, določena za predhodna programa Vseživljenjsko učenje ali Mladi v akciji, se lahko obseg kontrol in revizij za namene predhodne ocene o izpolnjevanju pogojev omeji na zahteve, ki so nove in specifične za Program.

8.   Nacionalni organ spremlja in nadzoruje upravljanje Programa na nacionalni ravni. Preden sprejme kakršno koli odločitev, ki bi lahko bistveno vplivala na upravljanje Programa, zlasti glede svoje nacionalne agencije, o tem pravočasno obvesti Komisijo in se z njo posvetuje.

9.   Nacionalni organ zagotovi ustrezno sofinanciranje poslovanja svoje nacionalne agencije, da se zagotovi upravljanje Programa ob upoštevanju veljavnih pravil Unije.

10.   V primeru, da Komisija zavrne določitev nacionalne agencije na podlagi svoje presoje predhodne ocene o izpolnjevanju pogojev, nacionalni organ zagotovi, da se sprejmejo potrebni popravljalni ukrepi, da se nacionalni agenciji omogoči izpolnjevanje minimalnih zahtev, ki jih je določila Komisija, ali pa določi drug organ kot nacionalno agencijo.

11.   Na podlagi letne izjave nacionalne agencije o upravljanju, neodvisnega revizijskega mnenja o tej izjavi in analize Komisije o izpolnjevanju pogojev in uspešnosti nacionalne agencije, nacionalni organ do 31. oktobra vsako leto Komisiji zagotovi informacije o svojih dejavnostih spremljanja in nadzora v zvezi s Programom.

12.   Nacionalni organ prevzame odgovornost za pravilno upravljanje finančnih sredstev Unije, ki jih Komisija prenese na nacionalno agencijo v obliki nepovratnih sredstev, ki se dodelijo v okviru Programa.

13.   V primeru kakršnih koli nepravilnosti, malomarnosti ali goljufij, ki se lahko pripišejo nacionalni agenciji, ali kakršnih koli resnih pomanjkljivosti ali nezadovoljive uspešnosti nacionalne agencije, če to privede do zahtevkov Komisije zoper nacionalno agencijo, je nacionalna agencija odgovorna za povračilo nepovrnjenih sredstev Komisiji.

14.   V okoliščinah iz odstavka 13 lahko nacionalni organ na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije nacionalni agenciji prekliče mandat. Če želi nacionalni organ nacionalni agenciji preklicati mandat iz katerega koli drugega utemeljenega razloga, o tem uradno obvesti Komisijo najmanj šest mesecev pred predvidenim datumom prenehanja mandata nacionalne agencije. V takih primerih se nacionalni organ in Komisija formalno dogovorita o posebnih in časovno omejenih prehodnih ukrepih.

15.   V primeru preklica nacionalni organ izvede vse potrebne kontrole glede finančnih sredstev Unije, zaupanih nacionalni agenciji s preklicanim mandatom, in zagotovi neoviran prenos teh sredstev, pa tudi vse dokumentacije in orodij za upravljanje, potrebnih za upravljanje Programa, na novo nacionalno agencijo. Nacionalni organ zagotovi nacionalni agenciji s preklicanim mandatom potrebno finančno podporo za nadaljevanje izpolnjevanja njenih pogodbenih obveznosti do upravičencev Programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.

16.   Če tako zahteva Komisija, nacionalni organ določi institucije ali organizacije ali vrste takšnih institucij in organizacij, ki se štejejo za upravičene do sodelovanja v posebnih ukrepih Programa na svojem ozemlju.

Člen 28

Nacionalna agencija

1.   Izraz "nacionalna agencija" se nanaša na eno ali več nacionalnih agencij v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

2.   Nacionalna agencija:

(a)

ima pravno osebnost ali je del subjekta, ki ima pravno osebnost, in jo ureja pravo zadevne države članice. Ministrstvo ne more biti določeno za nacionalno agencijo.

(b)

ima ustrezno zmogljivost upravljanja, osebje in infrastrukturo za zadovoljivo izpolnitev svojih nalog, tako da je zagotovljeno učinkovito in uspešno upravljanje Programa in dobro finančno upravljanje finančnih sredstev Unije;

(c)

ima operativna in pravna sredstva za uporabo pravil upravnega, pogodbenega in finančnega upravljanja, določenih na ravni Unije;

(d)

ponuja ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni finančnih sredstev Unije, ki jih bo morala upravljati;

(e)

je določena za čas trajanja Programa.

3.   Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje vseh faz projektnega življenjskega cikla naslednjih ukrepov Programa, skladno s točkama (c)(v) in (vi) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in členom 44 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012:

(a)

učna mobilnost posameznikov, z izjemo mobilnosti, organizirane na podlagi skupnih ali dvojnih/večkratnih diplom, obsežnih prostovoljnih projektov in Jamstvene sheme za študentska posojila;

(b)

strateška partnerstva v okviru ukrepa "sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks";

(c)

upravljanje malih dejavnosti, ki podpirajo strukturiran dialog na področju mladine v okviru ukrepa "podpora za reformo politik".

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 se lahko sklepi o izboru in dodelitvi sredstev za strateška partnerstva iz točke(b) odstavka 3 upravljajo na ravni Unije, če je takšen sklep sprejet v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3) in le v posebnih primerih, kadar obstajajo očitni razlogi za takšno centralizacijo.

5.   Nacionalna agencija upravičencem dodeli podporo v obliki sporazuma ali sklepa o nepovratnih sredstvih, kakor določi Komisija za zadevni ukrep Programa.

6.   Nacionalna agencija vsako leto poroča Komisiji in svojemu nacionalnemu organu v skladu s členom 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Nacionalna agencija je odgovorna za izvedbo pripomb, ki jih poda Komisija po zaključku svoje analize letne izjave nacionalne agencije o upravljanju in neodvisnega revizijskega mnenja o njej.

7.   Nacionalna agencija brez predhodnega pisnega dovoljenja nacionalnega organa in Komisije ne sme na tretjo osebo prenesti nobene naloge Programa ali izvrševanja proračuna, ki ji je dodeljena. Nacionalna agencija obdrži izključno odgovornost za kakršne koli naloge, prenesene na tretjo osebo.

8.   V primeru preklica mandata nacionalni agenciji ta ostane pravno odgovorna za izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti do upravičencev Programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.

9.   Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje in zaključitev finančnih sporazumov, ki se nanašajo na predhodne programe Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji, ki so ob začetku Programa še vedno odprti.

Člen 29

Evropska komisija

1.   V dveh mesecih po prejemu predhodne ocene o izpolnjevanju pogojev iz člena 27(4) od nacionalnega organa Komisija sprejme, pogojno sprejme ali zavrne določitev nacionalne agencije. Komisija ne sklene pogodbenega razmerja z nacionalno agencijo, dokler ne sprejme predhodne izjave o izpolnjevanju pogojev. Komisija lahko v primeru pogojnega sprejema uporabi sorazmerne previdnostne ukrepe v zvezi s svojim pogodbenim razmerjem z nacionalno agencijo.

2.   Potem ko sprejme predhodno izjavo o izpolnjevanju pogojev s strani nacionalne agencije, določene za Program, Komisija formalizira pravne odgovornosti v zvezi s finančnimi sporazumi, ki se nanašajo na predhodna programa Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji in ki so ob začetku Programa še vedno odprti.

3.   V skladu s členom 27(4) dokument, ki ureja pogodbeno razmerje med Komisijo in nacionalno agencijo:

(a)

določa standarde notranje kontrole za nacionalne agencije in pravila za upravljanje sredstev Unije, dodeljenih kot nepovratna sredstva, s strani nacionalnih agencij;

(b)

vključuje delovni program nacionalne agencije, ki vsebuje naloge upravljanja nacionalne agencije, deležne podpore Unije;

(c)

določa zahteve za poročanje za nacionalno agencijo.

4.   Komisija da nacionalni agenciji vsako leto na voljo naslednja finančna sredstva Programa:

(a)

finančna sredstva za dodelitev nepovratnih sredstev v zadevni državi članici za dejavnosti Programa, upravljanje katerih je zaupano nacionalni agenciji;

(b)

finančni prispevek za naloge upravljanja Programa, ki jih izvaja nacionalna agencija. Ta se zagotovi v obliki prispevka v enkratnem znesku za stroške poslovanja nacionalne agencije in se določi na podlagi zneska finančnih sredstev Unije, ki se dodelijo kot nepovratna sredstva, zaupana nacionalni agenciji.

5.   Komisija določi zahteve za delovni program nacionalne agencije. Komisija ne da programskih finančnih sredstev na voljo nacionalni agenciji, dokler uradno ne odobri njenega delovnega programa.

6.   Na podlagi zahtev za izpolnjevanje pogojev za nacionalne agencije iz člena 27(4) Komisija pregleda nacionalne sisteme za upravljanje in nadzor, zlasti na podlagi predhodne ocene izpolnjevanja pogojev, ki ji jo zagotovi nacionalni organ, letne izjave nacionalne agencije o upravljanju in mnenja neodvisnega revizijskega organa o njej, pri čemer ustrezno upošteva letne informacije, ki jih prejme od nacionalnega organa glede njegovih dejavnosti spremljanja in nadzora v zvezi s Programom.

7.   Potem ko oceni letno izjavo o upravljanju in mnenje neodvisnega revizijskega organa o njej, Komisija naslovi svoje mnenje in pripombe v zvezi s tem na nacionalno agencijo in nacionalni organ.

8.   V primeru, da Komisija ne more sprejeti letne izjave nacionalne agencije o upravljanju ali neodvisnega revizijskega mnenja o njej, ali v primeru, da nacionalna agencija pripomb Komisije ne izvaja zadovoljivo, lahko Komisija izvede katere koli previdnostne ali popravljalne ukrepe, ki so potrebni, da se zavarujejo finančni interesi Unije v skladu s členom 60(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

9.   Komisija z mrežo nacionalnih agencij organizira redne sestanke, da bi zagotovila usklajeno izvajanje Programa v vseh državah Programa.

Člen 30

Neodvisni revizijski organ

1.   Neodvisni revizijski organ izda revizijsko mnenje o letni izjavi o upravljanju iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966//2012.

2.   Neodvisni revizijski organ:

(a)

ima potrebne strokovne kompetence za opravljanje revizij v javnem sektorju;

(b)

pri izvajanju svojih revizij zagotovi upoštevanje mednarodno sprejetih revizijskih standardov;

(c)

ni v nasprotju interesov, kar zadeva pravno osebo, katere del je nacionalna agencija. Pri svojem delovanju je zlasti neodvisen od pravne osebe, katere del je nacionalna agencija.

3.   Neodvisni revizijski organ zagotavlja Komisiji in njenim predstavnikom ter Računskemu sodišču popoln dostop do vseh dokumentov in poročil, na katerih temelji revizijsko mnenje, ki ga izda v zvezi z letno izjavo nacionalne agencije o upravljanju.

POGLAVJE IX

Sistem nadzora

Člen 31

Načela sistema nadzora

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije z ukrepi za preprečevanje goljufij, korupcije in kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, z izvajanjem učinkovitih kontrol ter, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo napačno plačanih zneskov in po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.   Komisija je odgovorna za izvajanje nadzornih kontrol v zvezi z ukrepi in dejavnostmi Programa, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajata nacionalna agencija in neodvisni revizijski organ.

3.   Nacionalna agencija je odgovorna za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev za ukrepe in dejavnosti Programa iz člena 28(3). Te kontrole dajo razumna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu z veljavnimi pravili Unije.

4.   Glede finančnih sredstev Programa, prenesenih na nacionalne agencije, Komisija zagotovi pravilno koordinacijo svojih kontrol z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami na podlagi načela enotne revizije in analize na podlagi tveganja. Ta določba se ne uporablja za preiskave, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 32

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče se pooblastijo za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in na kraju samem v zvezi z vsemi upravičenci do nepovratnih sredstev, izvajalci, podizvajalci in drugimi tretjimi osebami, ki so prejele finančna sredstva Unije. Prav tako lahko izvajajo revizije in kontrole v zvezi z nacionalnimi agencijami.

2.   OLAF lahko na kraju samem izvaja kontrole in preglede gospodarskih subjektov, ki jih tako financiranje neposredno ali posredno zadeva, v skladu s postopkom iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (20), da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije v zvezi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo v zvezi s financiranjem Unije.

3.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih ter pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in OLAF za izvajanje takih revizij, kontrol in pregledov na kraju samem.

POGLAVJE X

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 33

Prenos pooblastila na Komisijo

Da bi zagotovila najustreznejšo raven upravljanja nalog, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 v zvezi s spremembami člena 28(3), vendar le v zvezi z dodatnimi ukrepi, ki jih upravljajo nacionalne agencije.

Člen 34

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 33 se prenese na Komisijo za čas trajanja Programa.

3.   Pooblastilo iz člena 33 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 33, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 35

Izvajanje Programa

Za izvedbo Programa Komisija sprejme letne delovne programe z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3). Vsak letni delovni program zagotavlja, da se splošni in posebni cilji iz členov 4, 5, 11 in 16 letno izvajajo na dosleden način, ter določi pričakovane rezultate, način izvajanja in skupni znesek tega programa. Letni delovni programi prav tako vsebujejo opis ukrepov, ki bodo financirani, navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu in porazdelitev finančnih sredstev med države članice za ukrepe, ki jih upravljajo njihove nacionalne agencije, in okvirni časovni razpored izvajanja. Za nepovratna sredstva vključujejo najvišjo stopnjo sofinanciranja, ki upošteva posebnosti ciljih skupin, zlasti zmogljivosti za sofinanciranje in možnosti pridobivanja sredstev od tretjih oseb. Zlasti je pri ukrepih, namenjenih organizacijam z omejenimi finančnimi zmožnostmi, stopnja sofinanciranja najmanj 50 %.

Člen 36

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Odbor se lahko za obravnavo sektorskih vprašanj sestane v posebnih sestavah. Po potrebi so v skladu z njegovim poslovnikom ad hoc lahko povabljeni zunanji strokovnjaki, vključno s predstavniki socialnih partnerjev, ki na sestankih sodelujejo kot opazovalci.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE XI

Končne določbe

Člen 37

Razveljavitev in prehodne določbe

1.   Sklepi št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2014.

2.   Ukrepi, ki se začnejo izvajati 31. decembra 2013 ali pred tem datumom na podlagi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES, se upravljajo, če je ustrezno, v skladu z določbami te uredbe.

3.   Države članice na nacionalni ravni zagotovijo neoviran prehod med ukrepi, ki se izvajajo v okviru predhodnih programov na področju vseživljenjskega učenja, mladine in mednarodnega sodelovanja v visokošolskem izobraževanju, ter ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 154.

(2)  UL C 225, 27.7.2012, str. 200.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 3. decembra 2013.

(4)  Sklep št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (UL L 327, 24.11.2006, str. 45).

(5)  Sklep št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013 (UL L 327, 24.11.2006, str. 30).

(6)  Sklep št. 1298/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o ustanovitvi akcijskega programa Erasmus Mundus 2009–2013 za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (UL L 340, 19.12.2008, str. 83).

(7)  Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).

(8)  Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L 375, 23.12.2004, str. 12).

(9)  Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass) (UL L 390, 31.12.2004, str. 6).

(10)  Priporočilo 2006/143/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (UL L 64, 4.3.2006, str. 60).

(11)  Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (UL C 111, 6.5.2008, str. 1).

(12)  Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) (UL C 155, 8.7.2009, str. 11).

(13)  Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (UL C 155, 8.7.2009, str. 1).

(14)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1

(15)  Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti ("Sklep o pridružitvi čezmorskih držav") (UL L 314, 30.11.2001, str. 1).

(16)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(17)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(18)  Priporočilo 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL L 394, 30.12.2006, str. 10).

(19)  Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(20)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih na kraju samem in inšpekcijah, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA I

KAZALNIKI ZA OCENJEVANJE PROGRAMA

Program se bo pozorno spremljal na podlagi niza kazalnikov za merjenje uspešnosti pri uresničevanju splošnih in posebnih ciljev Programa ter za zmanjšanje upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim nizom ključnih kazalnikov.

Evropa 2020 krovni cilji izobraževanja

Delež posameznikov, starih med 18. in 24. let, ki imajo samo nižjo srednjo izobrazbo in niso vpisani v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje

Delež posameznikov, starih med 30. in 34. let, ki imajo zaključeno terciarno ali enakovredno izobrazbo

Merilo uspešnosti za mobilnost, v skladu s sklepi Sveta o merilu za učno mobilnost

Odstotek visokošolskih diplomantov, ki so del visokošolskega izobraževanja ali usposabljanja (vključno z delovno prakso) opravili v tujini

Odstotek posameznikov, starih med 18. in 34. let, ki imajo začetno poklicno izobrazbo in kvalifikacijo in ki so del začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja (vključno z delovno prakso) opravili v tujini

Količinsko (splošno)

Število osebja, ki prejema podporo Programa, na državo in sektor

Število udeležencev s posebnimi potrebami ali z manj priložnostmi

Število in vrsta organizacij in projektov, na državo in ukrep

Izobraževanje in usposabljanje

Število dijakov, študentov in pripravnikov, ki sodelujejo v Programu, na državo, sektor, ukrep in spol

Število visokošolskih študentov, ki prejemajo podporo za študij v partnerski državi, ter število študentov iz partnerskih držav, ki prihajajo na študij v državo Programa

Število visokošolskih institucij partnerskih držav, ki so vključene v ukrepe mobilnosti in sodelovanja

Število uporabnikov omrežja Euroguidance

Odstotek udeležencev, ki so prejeli potrdilo, diplomo ali kako drugo obliko uradnega priznanja za svojo udeležbo v Programu

Odstotek udeležencev, ki izjavljajo, da so povečali svoje ključne kompetence

Odstotek udeležencev v dolgoročni mobilnosti, ki izjavljajo, da so povečali svoje jezikovne sposobnosti

Jean Monnet

Število študentov, ki so vključeni v usposabljanje v okviru dejavnosti programa Jean Monnet

Mladina

Število mladih, ki so vključeni v ukrepe mobilnosti, podprte s Programom, na državo, ukrep in spol

Število mladinskih organizacij iz držav Programa in partnerskih držav, ki so vključene v ukrepe mednarodne mobilnosti in sodelovanja

Število uporabnikov omrežja Eurodesk

Odstotek udeležencev, ki so prejeli potrdilo – denimo Youthpass –, diplomo ali kako drugo obliko uradnega priznanja za svojo udeležbo v Programu

Odstotek udeležencev, ki izjavljajo, da so povečali svoje ključne kompetence

Odstotek udeležencev v prostovoljnih dejavnostih, ki izjavljajo, da so povečali svoje jezikovne sposobnosti

Šport

Število članov športnih organizacij, ki se prijavljajo za Program in v njem sodelujejo, na državo

Odstotek udeležencev, ki so rezultate čezmejnih projektov uporabili za:

(a)

boj proti dejavnikom, ki ogrožajo šport

(b)

izboljšanje dobrega vodenja in dvojnih poklicnih poti

(c)

izboljšanje socialne vključenosti, enakih možnosti in stopenj udeležbe


PRILOGA II

TEHNIČNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAMSTVENO SHEMO ZA ŠTUDENTSKA POSOJILA

1.   Izbira finančnih posrednikov

Na podlagi poziva za zbiranje ponudb se finančni posredniki izberejo skladno z najboljšo tržno prakso, pri čemer se med drugim upoštevajo:

(a)

obseg financiranja, ki je na voljo študentom;

(b)

najugodnejši možni pogoji, ki se ponujajo študentom, ob izpolnjevanju minimalnih standardov posojanja, kot so določeni v odstavku 2;

(c)

dostop do financiranja s strani vseh prebivalcev držav Programa iz člena 24(1);

(d)

ukrepi za preprečevanje goljufij; ter

(e)

skladnost z Direktivo 2008/48/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (1).

2.   Varstvo posojilojemalcev

Naslednje varovalke so minimalni pogoji, ki jih morajo zagotoviti finančni posredniki, ki hočejo zagotavljati študentska posojila, za katera jamči Jamstvena shema za študentska posojila:

(a)

ne zahtevajo se dodatna ali starševska jamstva;

(b)

posojila se dodelijo brez diskriminacije;

(c)

finančni posrednik kot del procesa ocenjevanja upošteva tveganje prekomerne zadolženosti študenta ter doseženo raven zadolženosti in morebitnih sodnih odločb v zvezi z neporavnanim dolgom; ter

(d)

vračila temeljijo na hibridnem modelu, ki združuje standardizirana plačila na podlagi hipotekarnih posojil in socialne varovalke, zlasti:

(i)

obrestno mero, ki je znatno nižja od tržnih obrestnih mer;

(ii)

začetno obdobje odložitve, preden se začne vračanje dolga, ki traja najmanj 12 mesecev po koncu študijskega programa, če nacionalno pravo ne predvideva takšnih odložitev, pa določbo za nominalno vračilo v tem dvanajstmesečnem obdobju;

(iii)

določbo za "pavzo pri vračilu" v trajanju najmanj 12 mesecev v celotnem trajanju posojila, ki jo lahko zahteva diplomant, če nacionalno pravo ne predvideva takšnih odložitev, pa določbo za nominalno vračilo v tem dvanajstmesečnem obdobju;

(iv)

možnost odložitve plačevanja obresti v času študija;

(v)

zavarovanje za primer smrti ali invalidnosti; ter

(vi)

brez kazni za predčasno popolno ali delno vračilo posojila.

Finančni posredniki lahko ponudijo vračilo, vezano na dohodek, ter boljše pogoje, na primer daljša obdobja odložitev vračila ali "pavze pri vračilu" ali daljše roke, da upoštevajo posebne potrebe diplomantov, na primer tistih, ki nato začnejo doktorski študij, ali jim dajo na voljo več časa, da najdejo zaposlitev. Zagotavljanje boljših pogojev se upošteva v postopku izbire finančnih posrednikov.

3.   Spremljanje in ocenjevanje

Jamstvena shema za študentska posojila se spremlja in ocenjuje, kot je določeno v členu 21, ter na podlagi člena 140(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Kot del tega procesa Komisija poroča o vplivih Jamstvene sheme za študentska posojila na upravičence in visokošolske sisteme. Poročilo Komisije med drugim vključuje podatke o problematičnih področjih in predloge za spopadanje z njimi, in sicer v zvezi s/z:

(a)

številom študentov, ki prejemajo posojila, podprta z Jamstveno shemo za študentska posojila, vključno s podatki o deležu zaključenega šolanja;

(b)

obsegom posojil, ki jih sklenejo finančni posredniki,

(c)

višino obrestnih mer;

(d)

neporavnanimi dolgovi in stopnjami plačilne nesposobnosti, vključno z ukrepi, ki jih finančni posredniki sprejmejo proti tistim, ki ne odplačujejo posojil;

(e)

ukrepi za preprečevanje goljufij, ki jih sprejmejo finančni posredniki;

(f)

profilom podprtih študentov, vključno z njihovim socialnim in ekonomskim ozadjem, študijsko smerjo, državo izvora in namembno državo, v skladu z nacionalnim pravom o varstvu podatkov;

(g)

geografsko uravnoteženostjo prejemanja posojil ter

(h)

geografsko razporejenostjo finančnih posrednikov.

Ne glede na pristojnosti, ki jih imata Evropski parlament in Svet v skladu s členom 140(9) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Komisija pretehta možnosti za predložitev ustreznih regulativnih sprememb, tudi zakonodajnih, če predviden sprejem na trgu ali sodelovanje finančnih posrednikov nista zadovoljiva.

4.   Proračun

Dodeljena proračunska sredstva v celoti krijejo stroške Jamstvene sheme za študentska posojila, tudi plačilne obveznosti do sodelujočih finančnih posrednikov, ki želijo delna jamstva in kritje stroškov upravljanja za Evropski investicijski sklad.

Proračun za Jamstveno shemo za študentska posojila iz točke (c) člena 18(2) ne presega 3,5 % celotnega proračuna za Program.

5.   Prepoznavnost in ozaveščanje

Vsi sodelujoči finančni posredniki z obveščanjem bodočih študentov prispevajo k promociji Jamstvene sheme za študentska posojila. Zato Komisija med drugim posreduje informacije nacionalnim agencijam v državah Programa, da lahko opravljajo vlogo informacijskih točk v zvezi s Jamstveno shemo za študentska posojila.


(1)  Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).


20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/74


UREDBA (EU) št. 1289/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti točke (a) člena 77(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mehanizem vzajemnosti, ki se uporabi, če tretja država s seznama iz Priloge II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 (2) izvaja vizumsko obveznost za državljane najmanj ene države članice, je treba prilagoditi zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe in zaradi sodne prakse Sodišča Evropske unije v zvezi s sekundarno pravno podlago. Poleg tega je treba ta mehanizem prilagoditi, da bi se Unija lahko odzvala solidarno v primeru, da bi tretja država s seznama iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 539/2001 za državljane vsaj ene države članice izvajala vizumsko obveznost.

(2)

Po prejemu uradnega obvestila ene od držav članic, da tretja država s seznama iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 539/2001 za njene državljane izvaja vizumsko obveznost, bi se morale vse države članice odzvati skupaj, s tem pa zagotoviti odziv na ravni Unije na razmere, ki vplivajo na celotno Unijo in zaradi katerih so njeni državljani obravnavani različno.

(3)

Popolna vizumska vzajemnost je cilj, za katerega bi si morala Unija v svojih odnosih s tretjimi državami dejavno prizadevati ter tako prispevati k izboljšanju verodostojnosti in doslednosti svoje zunanje politike.

(4)

S to uredbo bi morali vzpostaviti mehanizem za začasno zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti za tretjo državo s seznama iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 539/2001 (v nadaljevanju: mehanizem zadržanja) v primeru izrednih razmer, ko je potreben hiter odziv za rešitev težav, s katerimi se sooči najmanj ena država članica, pri čemer se upošteva splošen vpliv izrednih razmer na Unijo kot celoto.

(5)

Za namene mehanizma zadržanja znatno in nenadno povečanje pomeni povečanje, ki presega 50-odstotni prag. Pomeni lahko tudi nižje povečanje, če Komisija meni, da je to ustrezno v določenem primeru, o katerem jo obvesti zadevna država članica.

(6)

Za namene mehanizma zadržanja nizka stopnja ugodno rešenih prošenj pomeni, da je stopnja ugodno rešenih prošenj za azil približno 3 ali 4 %. Pomeni lahko tudi višjo stopnjo ugodno rešenih primerov, če Komisija meni, da je to ustrezno v določenem primeru, o katerem jo obvesti zadevna država članica.

(7)

Treba se je izogniti in zoperstaviti vsakršni zlorabi, povezani z izvzetjem iz vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje državljanom tretje države, če ti državljani ogrožajo javni red in notranjo varnost zadevne države članice.

(8)

Ta uredba bi morala zagotavljati pravno podlago za vizumsko obveznost ali za izvzetje iz vizumske obveznosti za imetnike potnih listin, ki jih izdajo določeni subjekti, ki jih zadevna država članica priznava kot subjekte mednarodnega prava, ki niso medvladne mednarodne organizacije.

(9)

Ker se pravila, ki se uporabljajo za begunce in osebe brez državljanstva, uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 1932/2006 (3), za takšne osebe, če prebivajo v Združenem kraljestvu ali na Irskem, ne uporabljajo, je treba pojasniti, kakšno je stanje v zvezi z vizumsko obveznostjo za določene begunce in osebe brez državljanstva, ki prebivajo v Združenem kraljestvu ali na Irskem. Ta uredba bi morala državam članicam dopuščati možnost, da ob upoštevanju svojih mednarodnih obveznosti same odločijo o izvzetju iz vizumske obveznosti za navedeno skupino oseb. Države članice bi morale o tovrstnih odločitvah uradno obvestiti Komisijo.

(10)

Uredba (ES) št. 539/2001 ne bi smela posegati v uporabo mednarodnih sporazumov, ki jih je Evropska skupnost sklenila, preden je začela veljati navedena uredba, in zaradi katerih so potrebna odstopanja od skupne vizumske ureditve, pri čemer bi bilo treba upoštevati sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(11)

Da bosta Evropski parlament in Svet – glede na to, da je zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti za vse državljane tretje države s seznama iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 539/2001 politično zelo občutljivo, hkrati pa ima posledice za države članice, pridružene schengenske države in za samo Unijo, zlasti za njihove zunanje odnose in delovanje schengenskega območja na splošno – ustrezno vključena v drugo fazo uporabe mehanizma vzajemnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z nekaterimi elementi mehanizma vzajemnosti. S prenosom tega pooblastila na Komisijo je upoštevana potreba po politični razpravi o vizumski politiki Unije v schengenskem območju. Obenem je to odraz potrebe po zagotovitvi ustrezne preglednosti in pravne varnosti pri uporabi mehanizma vzajemnosti za vse državljane zadevne tretje države, zlasti z ustrezno začasno spremembo Priloge II k Uredbi (ES) št. 539/2001. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(12)

Za zagotovitev učinkovite uporabe mehanizma zadržanja in nekaterih določb mehanizma vzajemnosti, zlasti pa da se omogoči ustrezno upoštevanje vseh pomembnih dejavnikov in morebitnih posledic uporabe teh mehanizmov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo kategorij državljanov zadevne tretje države, za katere bi moralo veljati začasno zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti v okviru mehanizma vzajemnosti, ter ustreznega trajanja tega zadržanja ter pooblastila za uporabo mehanizma zadržanja. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Za sprejemanje teh aktov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda.

(13)

Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz točke (B) člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(14)

Ta uredba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz točke (B) člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(15)

Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točke (B) člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(16)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (11). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(17)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (12). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(18)

Uredbo (ES) št. 539/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 539/2001 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4.   Če tretja država s seznama iz Priloge II izvaja vizumsko obveznost za državljane najmanj ene države članice, se uporabijo naslednje določbe:

(a)

v 30 dneh po tem, ko tretja država začne izvajati vizumsko obveznost, ali – v primerih, ko se ohrani vizumska obveznost, ki obstaja 9. januarja 2014 – v 30 dneh po tem datumu, zadevna država članica o tem pisno uradno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

V tem uradnem obvestilu se:

(i)

navede datum začetka izvajanja vizumske obveznosti in vrste zadevnih potnih listin in vizumov;

(ii)

vključijo natančna obrazložitev predhodnih ukrepov, ki jih je zadevna država članica sprejela za zagotovitev potovanj brez vizumov z zadevno tretjo državo, in vse potrebne informacije.

Informacije o navedenem uradnem obvestilu, vključno z informacijami o datumu začetka izvajanja vizumske obveznosti ter vrstah zadevnih potnih listin in vizumov, Komisija nemudoma objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Če se tretja država odloči odpraviti vizumsko obveznost pred iztekom roka iz prvega pododstavka te točke, se uradno obvestilo ne pošlje oziroma se umakne, informacije pa se ne objavijo;

(b)

Komisija takoj po objavi iz tretjega pododstavka točke (a) in ob posvetovanju z zadevno državo članico sprejme ukrepe pri organih tretje države, zlasti na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, z namenom ponovne vzpostavitve oziroma uvedbe potovanj brez vizumov, o teh ukrepih pa nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet;

(c)

če tretja država v 90 dneh po objavi iz tretjega pododstavka točke (a) in kljub ukrepih, sprejetih v skladu s točko (b), ne odpravi vizumske obveznosti, lahko zadevna država članica zahteva, da Komisija za določene kategorije državljanov te tretje države zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti. Če država članica vloži takšno zahtevo, o tem obvesti Evropski parlament in Svet;

(d)

Komisija pri preučitvi možnosti nadaljnjega ukrepanja v skladu s točko (e), (f) ali (h) upošteva rezultate ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica z namenom zagotavljanja potovanj brez vizumov z zadevno tretjo državo, kakor tudi ukrepe, sprejete v skladu s točko (b), in posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti na zunanje odnose Unije in njenih držav članic s to tretjo državo;

(e)

če tretja država ne odpravi vizumske obveznosti, Komisija najpozneje šest mesecev po objavi iz tretjega pododstavka točke (a), potem pa v presledkih, ki ne presegajo šestih mesecev, in sicer v skupnem obdobju, ki ne presega dneva, ko delegirani akt iz točke (f) začne veljati oziroma ko je temu delegiranemu aktu izraženo nasprotovanje:

(i)

sprejme na zahtevo zadevne države članice ali na lastno pobudo izvedbeni akt, s katerim se izvzetje iz vizumske obveznosti za določene kategorije državljanov te tretje države začasno zadrži za obdobje do šestih mesecev. V tem izvedbenem aktu določi, kdaj v roku 90 dni od začetka veljavnosti tega akta začne učinkovati zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, pri čemer upošteva razpoložljive vire na konzulatih držav članic. Komisija lahko ob sprejetju nadaljnjih izvedbenih aktov obdobje tega zadržanja podaljšuje za nadaljnja obdobja do šestih mesecev, spreminja pa lahko tudi kategorije državljanov tretje države, za katere je bilo zadržano izvzetje iz vizumske obveznosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 4a(2). Brez poseganja v uporabo člena 4 morajo vse kategorije državljanov zadevne tretje države, na katere se nanaša izvedbeni akt, med trajanjem tega zadržanja imeti vizum za prehod zunanjih meja držav članic, ali

(ii)

odboru iz člena 4a(1) predloži poročilo o oceni razmer, v katerem navede, zakaj se je odločila, da ne zadrži izvzetja iz vizumske obveznosti, ter o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

V tem poročilu se upoštevajo vsi pomembni dejavniki, kot so tisti iz točke (d). Evropski parlament in Svet lahko na podlagi tega poročila opravita politično razpravo;

(f)

če tretja država v 24 mesecih po objavi iz tretjega pododstavka točke (a) ne odpravi vizumske obveznosti, Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 4b, s katerim za 12 mesecev začasno zadrži uporabo Priloge II za državljane te tretje države. V delegiranem aktu določi, kdaj v roku 90 dni od začetku veljavnosti tega akta začne učinkovati zadržanje uporabe Priloge II, pri čemer upošteva razpoložljive vire na konzulatih držav članic, in ustrezno spremeni Prilogo II. Navedeno spremembo opravi tako, da pri imenu te tretje države vstavi opombo, v kateri navede, da je izvzetje iz vizumske obveznosti za to tretjo državo zadržano, in opredeli trajanje tega zadržanja.

Izvedbeni akt, sprejet na podlagi točke (e), preneha veljati dne, ko začne učinkovati zadržanje uporabe Priloge II za državljane tretje države, ali dne, ko je izraženo nasprotovanje delegiranemu aktu v skladu s členom 4b(5).

Kadar Komisija predloži zakonodajni predlog iz točke (h), se obdobje zadržanja iz prvega pododstavka te točke podaljša za šest mesecev. Opomba iz navedenega pododstavka se ustrezno spremeni.

Brez poseganja v uporabo člena 4 morajo državljani tretje države, na katere se nanaša delegirani akt, med trajanjem tega zadržanja imeti vizum za prehod zunanjih meja držav članic;

(g)

vsa naknadna obvestila drugih držav članic v skladu s točko (a), ki zadevajo isto tretjo državo, med trajanjem uporabe ukrepov, sprejetih v skladu s točko (e) ali (f) glede te tretje države, se vključijo v tekoče postopke brez podaljšanja rokov ali obdobij iz navedenih točk;

(h)

če tretja država v šestih mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta iz točke (f) ne odpravi vizumske obveznosti, lahko Komisija predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da bi navedbo te tretje države prenesla iz Priloge II v Prilogo I;

(i)

postopki iz točk (e), (f) in (h) ne vplivajo na pravico Komisije, da kadar koli predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da bi navedbo zadevne tretje države prenesla iz Priloge II v Prilogo I;

(j)

če tretja država odpravi vizumsko obveznost, zadevna država članica o tem nemudoma uradno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. Komisija to uradno obvestilo nemudoma objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Izvedbeni oziroma delegirani akt, sprejet v skladu s točko (e) ali (f), v zvezi z zadevno tretjo državo preneha veljati sedem dni po objavi iz prvega pododstavka te točke. Če je tretja država uvedla vizumsko obveznost za državljane dveh ali več držav članic, izvedbeni ali delegirani akt v zvezi s to tretjo državo preneha veljati sedem dni po objavi uradnega obvestila v zvezi z zadnjo državo članico, za državljane katere je ta tretja država izvajala vizumsko obveznost. Opomba iz prvega pododstavka točke (f) se ob prenehanju veljavnosti zadevnega delegiranega akta črta. Informacijo o tem prenehanju Komisija nemudoma objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Če tretja država odpravi vizumsko obveznost in zadevna država članica ne pošlje uradnega obvestila v skladu s prvim pododstavkom te točke, Komisija na lastno pobudo nemudoma poskrbi za objavo iz navedenega pododstavka, uporabi pa se drugi pododstavek te točke.";

(b)

odstavek 5 se črta;

(2)

vstavita se naslednja člena:

"Člen 1a

1.   Z odstopanjem od člena 1(2) se izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane tretje države s seznama iz Priloge II v primeru izrednih razmer začasno zadrži kot zadnje sredstvo in v skladu s tem členom.

2.   Država članica lahko uradno obvesti Komisijo, če se v obdobju šestih mesecev, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta ali z zadnjimi šestimi meseci pred začetkom izvajanja izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane tretje države s seznama iz Priloge II, sooča z eno ali več od naslednjih okoliščin, katerih posledica so izredne razmere, s katerimi se ne more spoprijeti sama, in sicer z znatnim in nenadnim povečanjem števila:

(a)

državljanov te tretje države, za katere se ugotovi, da neupravičeno prebivajo na ozemlju države članice;

(b)

prošenj za azil državljanov te tretje države, za katere je stopnja ugodno rešenih prošenj nizka, če je zaradi tega povečanja azilni sistem države članice še posebno obremenjen;

(c)

zavrnjenih prošenj za ponovni sprejem, ki jih država članica predloži tej tretji državi za njene državljane.

Primerjava s šestmesečnim obdobjem pred začetkom izvajanja izvzetja iz vizumske obveznosti iz prvega pododstavka se uporablja le v obdobju sedmih let od datuma začetka izvajanja izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane te tretje države.

Uradno obvestilo iz prvega pododstavka se utemelji in vključuje ustrezne informacije in statistične podatke ter natančno obrazložitev predhodnih ukrepov, ki jih je zadevna država članica sprejela, da bi stanje izboljšala. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet, takoj ko prejme takšno uradno obvestilo.

3.   Komisija preuči vsako obvestilo v skladu z odstavkom 2, ob upoštevanju:

(a)

ali obstajajo katere koli razmere, opisane v odstavku 2;

(b)

števila držav članic, na katere vplivajo katere koli razmere iz odstavka 2;

(c)

splošnega vpliva povečanj iz odstavka 2 na stanje migracij v Uniji, kot je mogoče o tem sklepati iz podatkov, ki so jih predložile države članice;

(d)

poročil Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, Evropskega azilnega podpornega urada ali Evropskega policijskega urada (Europol), če to zahtevajo okoliščine posameznega primera, o katerem je bilo poslano uradno obvestilo;

(e)

splošnega vprašanja javnega reda in notranje varnosti ob posvetovanju z zadevno državo članico.

Komisija o rezultatih svoje preučitve obvesti Evropski parlament in Svet.

4.   Če Komisija na podlagi preučitve iz odstavka 3 in ob upoštevanju, kako zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti vpliva na zunanje odnose Unije in njenih držav članic z zadevno tretjo državo, v tesnem sodelovanju s to tretjo državo in da bi našli alternativne dolgoročne rešitve, odloči, da je treba ukrepati, v treh mesecih od prejema uradnega obvestila iz odstavka 2 sprejme izvedbeni akt o začasnem zadržanju izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane zadevne tretje države za obdobje šestih mesecev. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 4a(2). V izvedbenem aktu se določi datum, na katerega začne učinkovati zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti.

Brez poseganja v uporabo člena 4 morajo državljani tretje države, na katere se nanaša izvedbeni akt, med trajanjem tega zadržanja imeti vizum za prehod zunanjih meja držav članic.

5.   Komisija pred koncem veljavnosti izvedbenega akta, ki je bil sprejet v skladu z odstavkom 4, v sodelovanju z zadevno državo članico Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. Poročilu je lahko priložen zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da bi se navedba zadevne tretje države prenesla iz Priloge II v Prilogo I.

6.   Če Komisija predloži zakonodajni predlog v skladu z odstavkom 5, lahko veljavnost izvedbenega akta, sprejetega v skladu z odstavkom 4, podaljša za največ 12 mesecev. Sklep o podaljšanju veljavnosti izvedbenega akta se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 4a(2).

Člen 1b

Komisija do 10. januarja 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni učinkovitost mehanizma vzajemnosti iz člena 1(4) in mehanizma zadržanja iz člena 1a, ter po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. Evropski parlament in Svet o takem predlogu odločata po rednem zakonodajnem postopku.";

(3)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Država članica lahko določi izjeme, za katere ne velja vizumska obveznost, kot je določena s členom 1(1), ali izjeme, za katere ne velja izvzetje iz te obveznosti, kot je določeno s členom 1(2), za naslednje skupine oseb:

(a)

imetnike diplomatskih, službenih/uradnih ali posebnih potnih listov;

(b)

člane civilnega letalskega in ladijskega osebja pri opravljanju svojih dolžnosti;

(c)

člane civilnega ladijskega osebja, ko gredo na kopno, ki imajo pomorski osebni dokument, izdan v skladu s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 108 z dne 13. maja 1958 oziroma št. 185 z dne 16. junija 2003 ali s Konvencijo Mednarodne pomorske organizacije o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu z dne 9. aprila 1965;

(d)

osebje in člane misij pomoči ali reševalnih misij ob nesrečah ali nezgodah;

(e)

civilno osebje ladij, ki plujejo v mednarodnih celinskih vodah;

(f)

imetnike potnih listin, ki so jih medvladne mednarodne organizacije, v katere je včlanjena najmanj ena država članica, ali drugi subjekti, ki jih zadevna država članica priznava kot subjekte mednarodnega prava, izdali uradnikom teh organizacij ali subjektov.";

(b)

v odstavku 2 se doda naslednja točka:

"(d)

brez poseganja v zahteve iz Evropskega sporazuma o odpravi vizumov za begunce, podpisanega 20. aprila 1959 v Strasbourgu, begunce s priznanim statusom ter osebe brez državljanstva in druge osebe, ki nimajo državljanstva nobene države, ki prebivajo v Združenem kraljestvu ali na Irskem in so imetniki potne listine, ki jo je izdalo Združeno kraljestvo ali Irska in jo priznava zadevna država članica."

(4)

Vstavita se naslednja člena:

"Člen 4a

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Kadar odbor ne predloži mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 4b

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz točke (f) člena 1(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 9. januarja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz točke (f) člena 1(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, naveden v tej odločitvi. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s točko (f) člena 1(4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku štirih mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(13)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13)."."

Člen 2

Člen 1a Uredbe (ES) št. 539/2001, kakor je spremenjena s to uredbo, zlasti določbe drugega pododstavka odstavka 2 navedenega člena, se uporablja tudi za tretje države, za državljane katerih je bilo izvzetje iz vizumske obveznosti uvedeno pred 9. januarja 2014.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 11. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 5. decembra 2013.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1932/2006 z dne 21. decembra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 405, 30.12.2006, str. 23).

(4)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(5)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(6)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(7)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(8)  Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(9)  UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(10)  Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(11)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(12)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).


20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/81


UREDBA (EU) št. 1290/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 173, 183 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020) vzpostavlja Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Navedeno uredbo je treba dopolniti s pravili za sodelovanje v posrednih ukrepih, izvedenih v okviru Obzorja 2020, in za izkoriščanje in razširjanje rezultatov teh ukrepov.

(2)

Obzorje 2020 bi bilo treba izvajati, da bi neposredno prispevali k ustvarjanju vodilnega položaja industrije, k rasti in zaposlovanju ter socialni blaginji državljanov v Evropi, v njem pa bi se morala odražati strateška vizija iz Sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem se je Komisija zavzela, da bo bistveno poenostavila dostop za udeležence.

(3)

Obzorje 2020 bi moral podpirati vzpostavitev in delovanje evropskega raziskovalnega prostora, v katerem je zagotovljen prost pretok raziskovalcev, znanstvenega znanja in tehnologije, z intenzivnejšim sodelovanjem tako med Unijo in državami članicami kot med državami članicami, zlasti z uporabo usklajenega sklopa pravil.

(4)

Pravila za sodelovanje, izkoriščanje in razširjanje rezultatov v okviru Obzorja 2020, določena v tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: pravila), bi morala ustrezno odražati priporočila Evropskega parlamenta iz resolucije z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja okvirnih raziskovalnih programov (5), in priporočila Sveta v zvezi s poenostavitvijo upravnih in finančnih zahtev okvirnih raziskovalnih programov. S temi pravili bi morali zagotoviti nadaljnje izvajanje ukrepov za poenostavitev, ki so se izvajali že na podlagi Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6). Pravila bi morala tudi upoštevati priporočila iz končnega poročila strokovne skupine z naslovom „Vmesna ocena Sedmega okvirnega programa“ z dne 12. novembra 2010, ter omogočiti nadaljnjo odpravo upravnih obremenitev za udeležence in zapletenosti finančnih določb, da bi tako spodbudili udeležbo in zmanjšali število finančnih napak. Pravila bi morala tudi ustrezno odražati pomisleke in priporočila, ki jih je izrazila raziskovalna skupnost na podlagi razprave, s katero je pričela Komisije s sporočilom z dne 29. aprila 2010 z naslovom „Poenostavitev izvajanja raziskovalnih okvirnih programov“ in zelene knjige, ki mu je sledila 9. februarja 2011 z naslovom „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“.

(5)

Vmesna ocena Obzorja 2020 bi morala zajemati oceno učinka novega modela financiranja, vključno z vplivom na ravni financiranja, na udeležbo v Obzorju 2020 in na njegovo privlačnost.

(6)

Komisija ali ustrezni organ financiranja bi morala zagotoviti, da bodo ob objavi razpisa za zbiranje predlogov navodila in informacije na voljo vsem morebitnim udeležencem.

(7)

Da bi zagotovili skladnost z drugimi programi, ki jih financira Unija, bi bilo treba Obzorje 2020 izvajati v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (8) ter pri tem upoštevati specifičnost dejavnosti na področju raziskav in inovacij.

(8)

Zagotoviti bi bilo treba celovit pristop z združitvijo dejavnosti, ki jih obsegajo Sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013), vzpostavljen s Sklepom št. 1982/2006/ES, Okvirni program za konkurenčnost in inovacije, ustanovljen s Sklepom št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), ter Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (10), da se omogoči lažje sodelovanje, ustvari skladnejši nabor instrumentov ter prepreči podvajanje in drobljenje in s tem povečata znanstveni in gospodarski učinek. Skupna pravila bi bilo treba uporabljati zaradi zagotovitve skladnega okvira, ki bi moral olajšati sodelovanje v programih, financiranih s sredstvi Unije iz proračuna Obzorja 2020, vključno s programi, ki jih upravljajo EIT, skupna podjetja ali katere koli druge strukture v skladu s členom 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in sodelovanje v programih, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 185 PDEU.

Vendar pa bi bilo treba zagotoviti prilagodljivost pri sprejemanju specifičnih pravil, če je to utemeljeno s posebnimi potrebami v zvezi s posameznimi ukrepi. Da bi upoštevali posebne operativne razloge, kot so opredeljeni v okviru ustreznih temeljnih aktov organov, ustanovljenih s členom 187 PDEU, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu ter Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(9)

Ukrepi, ki spadajo pod področje uporabe te uredbe, bi morali spoštovati temeljne pravice in načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Takšni ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in z vsemi zadevnimi odločitvami Komisije, kot je obvestilo Komisije z dne 28. junija 2013 (11), ter etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev integritete pri raziskovanju.

(10)

V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja iz členov 180 in 186 PDEU bi bilo treba spodbujati sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter mednarodnih organizacij. Izvajanje pravil bi moralo biti skladno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 75 in 215 PDEU, ter skladno z mednarodnim pravom. Pri izvajanju pravil bi bilo treba upoštevati pogoje za sodelovanje subjektov Unije v ustreznih programih tretjih držav.

(11)

Pravila bi morala omogočiti skladen, celovit in pregleden okvir za zagotavljanje čim bolj učinkovitega izvajanja in hkrati upoštevati potrebe enostavnega dostopa vseh udeležencev prek poenostavljenih postopkov, zlasti kar zadeva mikro, mala in srednja podjetja (MSP). Finančna pomoč Unije bi se lahko zagotovil v različnih oblikah.

(12)

V skladu z načelom preglednosti in poleg zahteve po obveščanju javnosti, določene v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbi (EU) št. 1268/2012, bi morala Komisija javne razpise za zbiranje predlogov objaviti na spletnih straneh Obzorja 2020 in prek posebnih informacijskih kanalov ter zagotoviti širjenje teh informacij, tudi prek nacionalnih točk za stike, in na zahtevo v dostopni obliki, če je to izvedljivo.

(13)

Merila za izbor in merila za oddajo, določena v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati pregledno in na podlagi objektivnih in merljivih parametrov ter ob upoštevanju splošnega cilja Obzorja 2020, da bi vzpostavili dobro delujoč evropski raziskovalni prostor.

(14)

Obdobje med rokom za predložitev celovitih predlogov do podpisa sporazuma o nepovratnih sredstvih s kandidati ali do takrat, ko se jih o odločitvi o nepovratnih sredstvih uradno obvesti, bi moralo biti krajše od obdobja iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. V ustrezno utemeljenih primerih in za ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta bi bilo treba dopustiti daljše obdobje.

(15)

Komisija bi si morala še naprej prizadevati za poenostavitev postopkov prek izkoriščanja učinkovitejših sistemov informacijske tehnologije, na primer nadgraditve portala za udeležence, ki bi moral delovati kot enotna vstopna točka od objave razpisa za predloge, v času predložitve predlogov, pa vse do izvajanja ukrepa, da bi tako vzpostavila točko „vse na enem mestu“. Sistem bi kandidatom lahko zagotavljal tudi povratne informacije o napredku in časovnem okviru njihovih prijav.

(16)

Obravnavanje zaupnih in tajnih podatkov bi bilo treba izvajati v skladu z vso ustreznim pravom Unije, vključno z notranjimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (12), ki vsebuje določbe o varnosti tajnih podatkov Evropske unije.

(17)

Kot splošno pravilo in glede na posebnosti ukrepov v okviru Obzorja 2020 bi bilo treba določiti minimalne pogoje za sodelovanje. Zlasti bi bilo treba določiti pravila glede števila udeležencev in njihovih sedežev. V primeru, da v ukrepu ne sodeluje noben subjekt s sedežem v državi članici, bi si bilo treba prizadevati za doseg ciljev iz členov 173 in 179 PDEU.

(18)

V skladu s Sklepom Sveta 2001/822/ES (13), lahko pravni subjekti čezmorskih držav in ozemelj ob upoštevanju posebnih pogojev iz navedenega sklepa sodelujejo v Obzorju 2020.

(19)

Pri tehtanju kdaj bo objavila razpise za zbiranje predlogov in zahtevala informacije, bi morala Komisija v največji možni meri upoštevati običajna počitniška obdobja.

(20)

V primeru neuspešnih predlogov bi morala Komisija obvestiti zadevne kandidate.

(21)

Z jasnimi in preglednimi mehanizmi za pripravo razpisov za zbiranje predlogov na posameznih področjih bi morali omogočiti enake konkurenčne pogoje, povečati privlačnost Obzorja 2020 in povečati sodelovanje.

(22)

Komisija bi morala pri vseh vidikih Obzorja 2020 delovati v skladu z načeli Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev iz Priloge k Sklepu Komisije št. 2000/633/ES, ESPJ, Euratom (14).

(23)

Ustrezno je, da se določijo pogoji za zagotovitev finančnih sredstev Unije udeležencem ukrepov v okviru Obzorja 2020. Da bi zmanjšali zapletenost obstoječih pravil financiranja, bi bilo treba sprejeti poenostavljen sistem povračila stroškov in bolj uporabljati pavšalne zneske, pavšalne stopnje in stroške na enoto.

(24)

V tej uredbi so navedene najvišje stopnje povračil, da bi upoštevali zahtevo glede neprofitnosti ter načelo sofinanciranja in sodelujočim omogočili, da zaprosijo za nižjo stopnjo. Načeloma pa bi morale biti stopnje povračil 100 % ali 70 %.

(25)

Pri klasifikaciji tehnoloških raziskav, razvijanju proizvodov in predstavitvenih dejavnostih bi morali upoštevati opredelitve Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti.

(26)

Specifične izzive na področju raziskav in inovacij bi bilo treba obravnavati z novimi oblikami financiranja, kot so nagrade, predkomercialno naročanje, javno naročanje inovativnih rešitev, instrument za MSP in ukrep "Hitra pot do inovacij", ki zahtevajo posebna pravila.

(27)

Za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev za vsa podjetja, dejavna na notranjem trgu, bi morala biti finančna sredstva, ki jih zagotavlja Obzorje 2020, zasnovana v skladu s pravili o državni pomoči, da se zagotovi učinkovitost javne porabe in preprečijo izkrivljanja na trgu, kot so izrinjanje zasebnih sredstev, ustvarjanje neučinkovitih struktur trga ali ohranjanje neučinkovitih podjetij. Pri ukrepih na področju inovacij bi bilo treba zagotoviti, da njihovo financiranje ne izkrivlja konkurence ali povzroča motenj na trgu brez zadostnega razloga.

(28)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov ter s tem zagotoviti ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom.

(29)

Pravila bi morala v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 zagotoviti podlago za širše priznavanje običajnih računovodskih metod upravičencev.

(30)

Pokazalo se je, da je jamstveni sklad, vzpostavljen v skladu z Uredbo (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (15), ki ga upravlja Komisija, pomemben zaščitni mehanizem za blažitev tveganj, povezanih z zneski, ki jih dolgujejo in jih niso povrnili udeleženci, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Zato bi bilo treba ustanoviti nov jamstveni sklad (v nadaljevanju: sklad). Da bi zagotovili učinkovitejše upravljanje in boljše pokrivanje tveganja udeležencev, bi moral sklad zajeti ukrepe v okviru programa, vzpostavljenega v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES, v okviru programa, vzpostavljenega s Sklepom Sveta 2006/970/Euratom (16), v okviru programa, vzpostavljenega s Sklepom Sveta 2012/93/Euratom (17), ter ukrepe v okviru Obzorja 2020 in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1314/2013 (18) Sklad bi lahko vključeval le programe, ki jih upravljajo organi financiranja Unije.

(31)

Zaradi boljše preglednosti bi bilo treba objaviti imena strokovnjakov, ki so pomagali Komisiji ali ustreznim organom financiranja pri uporabi te uredbe. Kadar bi objava imena strokovnjaka ogrozila njegovo ali njeno varnost ali integriteto ali neupravičeno posegla v njegovo ali njeno zasebnost, bi morali Komisija ali organi financiranja imeti možnost, da se je vzdržijo.

(32)

Osebne podatke, ki se nanašajo na strokovnjake, bi bilo treba obdelovati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(33)

Določiti bi bilo treba pravila za urejanje izkoriščanja in razširjanja rezultatov, s katerimi bi zagotovili, da udeleženci ustrezno ščitijo, izkoriščajo in razširjajo te rezultate, zlasti pa zagotovili možnost dodatnih pogojev izkoriščanja v evropskem strateškem interesu. Udeleženci, ki so prejeli finančna sredstva Unije in nameravajo uporabiti rezultate, dosežene s temi finančnimi sredstvi, predvsem v tretjih državah, ki se niso pridružile Obzorju 2020, bi morali sporočiti, kako bodo finančna sredstva Unije pripomogla k splošni konkurenčnosti Evrope (načelo vzajemnosti), kakor je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

(34)

V primeru raziskav, ki bi jih morda lahko razvili v novo medicinsko tehnologijo (kot so zdravila, cepiva in medicinska diagnostika), bi bilo treba po potrebi sprejeti ukrepe za zagotavljanje takojšnjega izkoriščanja in razširjanja rezultatov.

(35)

Kljub uspehu sedanjih dolžniških in lastniških finančnih instrumentov Unije na področju raziskav, razvoja, inovacij ter rasti ostaja ključen element dostop do tveganega financiranja, zlasti za inovativna MSP. Da bi zagotovili kar najbolj učinkovito uporabo dolžniških in lastniških finančnih instrumentov, bi morali omogočiti njihovo medsebojno združevanje in uporabo skupaj z nepovratnimi sredstvi, ki se financirajo iz proračuna Unije, vključno iz Obzorja 2020. Komisija bi morala poleg tega zagotoviti nemoteno delovanje Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF), vzpostavljenega s Sklepom št. 1982/2006/ES, ter zgodnje faze mehanizma za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF1), vzpostavljenega v na podlagi Sklepa št. 1639/2006/ES, v okviru dolžniških in lastniških finančnih instrumentov, ki jima bosta sledila na podlagi Obzorja 2020 – to bosta „Storitev Unije za posojila in jamstva za raziskave in inovacije“ ter "Kapitalski instrumenti Unije za raziskave in inovacije". V tem okviru bi morali prihodke in vračila, ki se ustvarijo s katerim koli od teh finančnih instrumentov, neposredno izkoristiti s finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi na podlagi Obzorja 2020.

(36)

Komisija bi morala zagotoviti, da se instrument za MSP v okviru Obzorja 2020 zadovoljivo dopolnjuje s finančnimi instrumenti v okviru Obzorja 2020 ter programa COSME, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20), pa tudi shemami in instrumenti, ki se jih vzpostavi skupaj z državami članicami, kot je skupni program Eurostars (21).

(37)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1906/2006 razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   V tej uredbi so določena posebna pravila za sodelovanje v posrednih ukrepih, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013, vključno s sodelovanjem v posrednih ukrepih, ki jih financirajo organi financiranja v skladu s členom 9(2) navedene uredbe.

V tej uredbi so določena tudi pravila, ki urejajo izkoriščanje in razširjanje rezultatov.

2.   Ob upoštevanju posebnih pravil iz te uredbe, se uporabljajo ustrezna pravila iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/2012.

3.   V Uredbi (ES) št. 294/2008 ali vsakem temeljnem aktu, s katerim se organ financiranja skladno s členom 185 PDEU pooblasti za izvrševanje proračuna, se lahko določijo pravila, ki odstopajo od pravil iz te uredbe. Da bi upoštevali posebne operativne razloge, ki so navedeni v ustreznem temeljnem aktu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 56, v zvezi z organi financiranja, vzpostavljenimi v skladu s členom 187 PDEU, ki zadevajo:

(a)

pogoje za sodelovanje pri razpisih za zbiranje predlogov, ki jih izdajo organi financiranja na področju aeronavtike, da bi tako znižali najnižje število sodelujočih iz člena 9(1);

(b)

upravičenost do financiranja, kakor je določena v členu 10, da bi tako organom financiranja v biotehnoloških industrijskih panogah in na področju inovativnih zdravil omogočili, da financiranje omejijo na določene vrste upravičenih udeležencev;

(c)

pravila, ki urejajo izkoriščanje in razširjanje rezultatov, s katerimi se organom financiranja na področju inovativnih zdravil omogoči:

(i)

razširitev možnosti prenosa rezultatov in obstoječega znanja ter podeljevanja licenc zanje, v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih in brez soglasja drugih udeležencev iz člena 44(1) in (2), na pridružene subjekte, kupce in vse naslednike;

(ii)

odobritev posebnih dogovorov o pravicah dostopa do obstoječega znanja zaradi razvoja rezultatov v tržne namene oziroma trženja dejanskih rezultatov (neposredno izkoriščanje) iz člena 48(2) do (4);

(iii)

dopolnitev pravil z določbami o odgovornosti in dostopu do podatkov, znanja in informacij, ki presegajo cilje nekega ukrepa in niso potrebni za izvajanje in udejanjanje ukrepa (t.i. "sideground") iz člena 41(2) in členov 45 do 48;

(iv)

razširitev pravil o izkoriščanju v druge namene poleg izvajanja ukrepa (uporaba v raziskavah) ali o razvoju rezultatov v tržne namene oziroma trženju dejanskih rezultatov (neposredno izkoriščanje) iz člena 48;

(v)

določitev posebnih meril, s katerimi dovolijo podlicence med udeleženci istega ukrepa iz člena 46(2);

(vi)

razširitev pravic dostopa, v skladu s pogoji, določenimi v konzorcijski pogodbi iz člena 24(2), za udeležence, njihove pridružene subjekte in tretje osebe, ki za rezultate ali obstoječe znanje pridobijo licence za druge namene poleg izvajanja ukrepa (uporaba v raziskavah), in sicer v skladu z ustreznimi pogoji vključno s finančnimi, ali za razvoj rezultatov v tržne namene oziroma trženje dejanskih rezultatov (neposredno izkoriščanje), kot je navedeno v členih 46 do 48;

(vii)

pogojitev pravic dostopa v namen neposrednega izkoriščanja z dogovorom zadevni udeležencev, kot je navedeno v členu 48;

(viii)

označiti kot neobvezno razširjanje z objavo v znanstveni publikaciji prostega dostopa, kot je navedeno v členu 43(2);

(d)

financiranje ukrepov, pri čemer organom financiranja na področju elektronskih komponent in sistemov dovoli, da uporabljajo deleže financiranja, ki se razlikujejo od tistih iz člena 28(3), če ena ali več držav članic sofinancira udeležence ukrepa.

Organ financiranja, ki je pooblaščen za izvrševanje proračuna na podlagi točke (i) ali (ii) točke (c) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, lahko uporablja pravila, ki se razlikujejo od pravil iz te uredbe, pod pogojem, da to odobriti Komisija, če posebni operativni razlogi tega organa tako narekujejo. Komisija to odobri v takih primerih le, če so ta pravila skladna s splošnimi načeli iz te uredbe.

4.   Ta uredba se ne uporablja za neposredne ukrepe, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„pravice dostopa“ pomeni pravice do uporabe rezultatov ali obstoječega znanja pod pogoji, določenimi v skladu s to uredbo;

(2)

„pridruženi subjekt“ pomeni vsak pravni subjekt, ki je pod neposrednim ali posrednim nadzorom udeleženca, pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot udeleženec, ali ki neposredno ali posredno nadzoruje udeleženca. Nadzor lahko poteka v kateri koli obliki iz člena 8(2);

(3)

„pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je podpisnica mednarodnega sporazuma z Unijo, kakor je opredeljen v členu 7 Uredbe (EU) št. 1291/2013;

(4)

„obstoječe znanje“ pomeni podatke, znanje ali informacije kakršne koli oblike ali vrste, tako materialne kot nematerialne, vključno z vsemi pravicami, kot so pravice intelektualne lastnine, ki: (i) jih imajo udeleženci pred pristopom k ukrepu, (ii) so potrebni za izvajanje ukrepa ali izkoriščanje njegovih rezultatov in (iii) so jih udeleženci opredelili v skladu s členom 45;

(5)

„temeljni akt“ pomeni pravni akt, ki so ga sprejele institucije Unije v obliki uredbe, direktive ali sklepa v smislu člena 288 PDEU in zagotavlja pravno podlago za ukrep;

(6)

„ukrep na področju inovacij“ pomeni ukrep, ki vključuje zlasti dejavnosti, neposredno namenjene izdelavi načrtov in ureditev ali zasnov za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, postopke ali storitve. V ta namen lahko vključuje izdelavo prototipov, testiranje, prikazovanje, poskusno izvajanje, obsežno potrjevanje izdelkov in replikacijo trga;

(7)

„usklajevalni in podporni ukrep“ pomeni ukrep, ki obsega predvsem spremljajoče ukrepe, kot so standardizacija, razširjanje rezultatov, ozaveščanje in komuniciranje, mreženje, usklajevalne ali podporne storitve, politični dialogi ter vzajemno učenje in študije, vključno s projektantskimi študijami za novo infrastrukturo, vključuje pa lahko tudi dodatne dejavnosti mreženja in usklajevanje med programi v različnih državah;

(8)

„razširjanje“ pomeni javno razkritje rezultatov z vsemi ustreznimi sredstvi (razen zaradi zaščite ali izkoriščanja rezultatov), vključno z znanstvenimi objavami v kakršnem koli mediju;

(9)

„izkoriščanje“ pomeni uporabo rezultatov v nadaljnjih raziskovalnih dejavnostih, ki niso zajete v zadevnem ukrepu, ali za razvijanje, ustvarjanje in trženje izdelka ali postopka, ali za ustvarjanje in zagotavljanje storitve, ali za dejavnosti standardizacije;

(10)

„pošteni in razumni pogoji“ pomeni ustrezne pogoje, vključno z morebitnimi finančnimi pogoji in pogoji za brezplačnost, ki upoštevajo specifične okoliščine prošnje za dostop, denimo dejansko ali potencialno vrednost rezultatov ali obstoječega znanja, do katerih se zahteva dostop, in/ali obseg, trajanje ali druge značilnosti predvidenega izkoriščanja;

(11)

„organ financiranja“ pomeni organ ali urad, razen Komisije, kakor je določen v točki (c) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in mu je Komisija zaupala naloge v zvezi z izvajanjem proračuna v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1291/2013;

(12)

„mednarodna evropska interesna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, v kateri večino članov sestavljajo države članice ali pridružene države, njen glavni cilj pa je spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropi;

(13)

„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti;

(14)

„nepridobitni pravni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je po svoji pravni obliki nepridobitne narave ali ima pravno ali statutarno obveznost, da dobička ne deli svojim delničarjem ali posameznim članom;

(15)

„udeleženec“ pomeni vsak pravni subjekt, ki izvaja ukrep ali del ukrepa v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 in ima do Unije ali drugega organa financiranja pravice in obveznosti v skladu s to uredbo;

(16)

„ukrep sofinanciranja programa“ pomeni ukrep, financiran z nepovratnimi sredstvi, katerega glavni namen je dopolnjevati posamezne razpise ali programe, ki jih financirajo subjekti, ki niso organi financiranja Unije, in izvajati programe s področja raziskav in inovacij. Ukrep sofinanciranja programa lahko vključuje tudi dodatne dejavnosti mreženja in usklajevanja med programi različnih držav;

(17)

„predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključuje delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji, ter naročanje konkurenčnega razvoja v fazah, v katerih sta raziskovanje in razvoj naročenih storitev jasno ločena od uvajanja tržnih količin končnih izdelkov;

(18)

„javno naročanje inovativnih rešitev“ pomeni naročanje, kjer so javni organi naročniki stranka za uvajanje inovativnega blaga ali storitev, ki še niso na voljo v serijski tržni obliki, na trg, in lahko vključuje tudi preskušanje skladnosti;

(19)

„rezultati“ pomeni vse materialne in nematerialne rezultate dejavnosti, kot so podatki, znanje ali informacije, ustvarjeni v okviru ukrepa, ne glede na njihovo obliko ali vrsto in ne glede na to, ali se lahko zaščitijo ali ne, ter vse njim pripadajoče pravice, vključno s pravicami intelektualne lastnine;

(20)

„MSP“ pomeni mikro, mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (22);

(21)

„delovni program“ pomeni dokument, ki ga je sprejela Komisija za izvajanje določenega programa v skladu s členom 5 Sklepa Sveta 2013/743/EU (23);

(22)

„delovni načrt“ pomeni dokument, ki je podoben delovnemu programu Komisije in so ga sprejeli organi financiranja, pooblaščeni za izvajanje dela Obzorja 2020, v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1291/2013.

2.   V tej uredbi subjekt, ki v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo nima pravne osebnosti, šteje kot izenačen s pravnim subjektom, če so izpolnjeni pogoji iz člena 131(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in člena 198 Uredbe (EU) št. 1268/2012.

3.   V tej uredbi prejemniki nepovratnih sredstev ne štejejo za organe financiranja.

Člen 3

Zaupnost

Ob upoštevanju pogojev, določenih v sporazumih, sklepih ali pogodbah o izvajanju, se vsi podatki, znanje in informacije, ki se v okviru ukrepa sporočajo kot zaupni, obravnavajo kot zaupni ob ustreznem upoštevanju prava Unije v zvezi z varstvom tajnih podatkov in dostopom do njih.

Člen 4

Informacije, ki jih je treba dati na razpolago

1.   Komisija brez poseganja v člen 3 zagotovi institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije, vsem državam članicam ali pridruženim državam na njihovo zahtevo vse razpoložljive koristne informacije o rezultatih, ki so jih v sklopu ukrepa, ki je prejel finančna sredstva Unije, dosegli udeleženci, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

te informacije so pomembne za javni red;

(b)

udeleženci niso navedli upravičenih in zadostnih razlogov za zadržanje teh informacij.

Pri ukrepih v okviru posebnega cilja programa "Varne družbe – varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov" Komisija institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije ali nacionalnim organom držav članic na njihovo zahtevo zagotovi vse razpoložljive uporabne informacije o rezultatih, ki so jih v sklopu ukrepa, ki je bil financiran iz sredstev Unije, dosegli udeleženci. Komisija udeleženca obvesti o posredovanju takšnih informacij. Kadar za posredovanje informacij zaprosi država članica ali institucija, organ, urad ali agencija Unije, Komisija o tem obvesti tudi vse države članice.

2.   Zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 1 ne pomeni prenosa nobenih pravic ali obveznosti Komisije ali udeležencev na prejemnika podatkov. Prejemnik pa vseeno obravnava vse takšne informacije kot zaupne, razen če postanejo javne ali jih javno objavijo udeleženci ali pa so bili Komisiji sporočene brez omejitev v zvezi z zaupnostjo. V zvezi s tajnimi podatki se uporabljajo varnostni predpisi Komisije.

Člen 5

Navodila in informacije za morebitne udeležence

Komisija ali ustrezni organ financiranja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbo (EU) št. 1268/2012 zagotovi, da imajo vsi morebitni udeleženci ob objavi razpisa za zbiranje predlogov na voljo dovolj navodil in informacij, zlasti pa ustrezen vzorčni sporazum o nepovratnih sredstvih.

NASLOV II

PRAVILA ZA SODELOVANJE

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 6

Oblike financiranja

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1291/2013 lahko financiranje poteka v eni ali več oblikah, določenih z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti prek nepovratnih sredstev, nagrad, naročanja ali finančnih instrumentov.

Člen 7

Pravni subjekti, ki lahko sodelujejo v ukrepih

1.   V ukrepih lahko sodelujejo vsi pravni subjekti, ne glede na kraj njihovega sedeža, in mednarodne organizacije, kadar so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in vsi pogoji, določeni v ustreznem delovnem programu ali delovnem načrtu.

2.   V ustreznem delovnem programu se lahko sodelovanje v Obzorju 2020 ali delih programa za pravne subjekte s sedežem v tretjih državah omeji, kadar se šteje, da pogoji za sodelovanje pravnih subjektov iz držav članic ali njihovih pridruženih subjektov s sedežem v tretjih državah v programih s področja raziskav in inovacij v tretji državi negativno vplivajo na interese Unije.

3.   V ustreznem delovnem programu ali delovnem načrtu se lahko – če je to utemeljeno z varnostnimi razlogi– izključijo subjekti, ki ne morejo zagotoviti zadovoljivih varnostnih jamstev, tudi glede dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.

4.   Skupno raziskovalno središče lahko sodeluje v ukrepih z enakimi pravicami in obveznostmi kot pravni subjekti s sedežem v državah članicah.

Člen 8

Neodvisnost

1.   Šteje se, da sta pravna subjekta neodvisna drug od drugega, kadar noben od njiju ni pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega ali nista pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom.

2.   Za namene odstavka 1 je lahko nadzor zlasti v kateri koli naslednji obliki:

(a)

neposredni ali posredni delež več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala v zadevnem pravnem subjektu ali večina glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov navedenega subjekta;

(b)

dejanski ali pravni neposredni ali posredni delež pristojnosti odločanja v zadevnem pravnem subjektu.

3.   Za namene odstavka 1 naslednji odnosi med pravnimi subjekti sami po sebi ne štejejo za nadzorni odnos:

(a)

ista javna investicijska korporacija, institucionalni vlagatelj ali družba tveganega kapitala ima neposredni ali posredni delež več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala ali večino glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov;

(b)

zadevne pravne subjekte ima v lasti ali jih nadzira isti javni organ.

POGLAVJE II

Nepovratna sredstva

Oddelek I

Postopek dodeljevanja

Člen 9

Pogoji za sodelovanje

1.   Veljajo naslednji minimalni pogoji:

(a)

v ukrepu sodelujejo vsaj trije pravni subjekti;

(b)

vsak od treh pravnih subjektov ima sedež v drugi državi članici ali pridruženi državi; in

(c)

vsi trije pravni subjekti iz točke (b) so neodvisni drug od drugega v smislu člena 8.

2.   Kadar je eden od udeležencev Skupno raziskovalno središče ali mednarodna evropska interesna organizacija ali subjekt, ustanovljen v skladu s pravom Unije, se za namene iz odstavka 1 šteje, da ima ta udeleženec sedež v državi članici ali pridruženi državi, ki ni država članica ali pridružena država, v kateri ima sedež drug udeleženec istega ukrepa.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 je sodelovanja enega pravnega subjekta s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, minimalni pogoj za:

(a)

raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) na novih področjih;

(b)

instrumenta za MSP, kadar prinaša ukrep očitno evropsko dodano vrednost;

(c)

ukrepe sofinanciranja programov; in

(d)

utemeljene primere, opredeljene v delovnem programu ali delovnem načrtu.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 je minimalni pogoj za usklajevalne in podporne ukrepe ter ukrepe usposabljanja in mobilnosti sodelovanje enega pravnega subjekta.

5.   Kadar je primerno in ustrezno utemeljeno, so lahko v delovnih programih ali delovnih načrtih določeni dodatni pogoji, skladno z zahtevami posebnih politik ali vrsto in cilji ukrepa, med drugim tudi pogoji v zvezi s številom, vrsto in sedežem udeležencev.

Člen 10

Upravičenost do financiranja

1.   Do finančnih sredstev Unije so upravičeni:

(a)

vsak pravni subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali ustanovljen v skladu s pravom Unije;

(b)

vsaka mednarodna evropska interesna organizacija;

(c)

vsak pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki je navedena v delovnem programu.

2.   Finančna sredstva Unije se lahko dodelijo sodelujoči mednarodni organizaciji ali pravnemu subjektu s sedežem v tretji državi, ki nista upravičena do financiranja v skladu z odstavkom 1, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

Komisija ali ustrezni organ financiranja meni, da je sodelovanje bistveno za izvedbo ukrepa;

(b)

takšno financiranje se zagotovi v skladu z dvostranskim sporazumom o znanstvenem ali tehnološkem sodelovanju ali kakršnim koli drugim dogovorom med Unijo in mednarodno organizacijo, za subjekte s sedežem v tretjih državah pa z državo, v kateri je sedež subjekta.

Člen 11

Razpisi za zbiranje predlogov

1.   Razpisi za zbiranje predlogov se objavijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbo (EU) št. 1268/2012, pri čemer se zlasti upošteva, da je treba zagotoviti preglednost, nediskriminacijo in prožnost ter primerno raznolikost raziskav in inovativnih sektorjev.

2.   Izjemoma in brez poseganja v druge primere, določene v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbi (EU) št. 1268/2012, se razpisi za zbiranje predlogov ne objavljajo za usklajevalne in podporne ukrepe ter ukrepe sofinanciranja programa, ki jih izvajajo pravni subjekti, navedeni v delovnih programih ali delovnih načrtih, pod pogojem, da ukrep ne spada na področje uporabe razpisa za zbiranje predlogov.

3.   V skladu z zadevnimi pravili iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/12 se za pripravo predlogov zagotovi dovolj časa, prihodnji razpisi za zbiranje predlogov pa se v delovnih programih najavijo v razumnem roku, pri čemer se določi razumno obdobje med objavo razpisa za zbiranje predlogov in rokom za oddajo predloga.

Člen 12

Skupni razpisi s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami

1.   Skupni razpisi za zbiranje predlogov s tretjimi državami ali njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ter agencijami ali z mednarodnimi organizacijami se lahko izdajo za skupno financiranje ukrepov na prednostnih področjih skupnega interesa in pričakovane vzajemne koristi zaradi jasne dodane vrednosti za Unijo. Predlogi se ocenijo in izberejo prek skupnih postopkov za ocenjevanje in izbor, o katerih se je treba dogovoriti. Takšni postopki za ocenjevanje in izbor morajo zagotavljati upoštevanje načel iz naslova VI Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in vključevati uravnoteženo skupino neodvisnih strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stran.

2.   Pravni subjekti, ki prejmejo finančna sredstva Unije, sklenejo z Unijo ali ustreznim organom financiranja sporazum o nepovratnih sredstvih. Ta sporazum o nepovratnih sredstvih zajema opis dela, ki ga morajo opraviti zadevni udeleženci in sodelujoči pravni subjekti iz vključenih tretjih držav.

3.   Pravni subjekti, ki prejmejo finančna sredstva Unije, sklenejo sporazum o usklajevanju s sodelujočimi pravnimi subjekti, ki prejmejo finančna sredstva iz ustreznih tretjih držav ali mednarodnih organizacij.

Člen 13

Predlogi

1.   Predlogi zajemajo osnutek načrta za izkoriščanje in razširjanje rezultatov, kadar je to predvideno v delovnem programu ali delovnem načrtu.

2.   Vsak predlog za raziskave človeških izvornih celic po potrebi vključuje podrobnosti o podeljevanju licenc in nadzornih ukrepih, ki jih bodo sprejeli pristojni organi zadevnih držav članic, ter o etičnih odobritvah, ki bodo podane. Pri pridobivanju človeških izvornih celic skladno s pravnim okvirom zadevnih držav članic za institucije, organizacije in raziskovalce veljajo stroga pravila glede podeljevanja licenc in nadzora.

3.   Predlog, ki nasprotuje etičnim načelom ali kateri koli veljavni zakonodaji ali ne izpolnjuje pogojev iz Sklepa št. /2013/EU, iz delovnega programa, delovnega načrta ali razpisa za zbiranje predlogov, se lahko kadar koli izključi iz postopkov ocenjevanja, izbora in oddaje.

4.   Kadar je potrebno in določeno v delovnem programu ali delovnem načrtu, je v predlogih razloženo, kako in zakaj je preučitev na podlagi spola pomembna za vsebino načrtovanega projekta.

Člen 14

Etična presoja

1.   Komisija sistematično etično presoja predloge, ki sprožajo etična vprašanja. S to presojo se preveri spoštovanje etičnih načel in zakonodaje, za raziskave, ki se izvajajo zunaj Unije, pa tudi, ali bi bile dovoljene v državah članicah.

2.   Komisija si prizadeva zagotoviti čim preglednejši postopek presoje in njegovo pravočasno izvajanje ter da dokumentov ni treba ponovno posredovati, kadar to ni nujno.

Člen 15

Merila za izbor in oddajo

1.   Predloženi predlogi se ocenijo na podlagi naslednjih meril za oddajo:

(a)

odličnost,

(b)

učinek,

(c)

kakovost in učinkovitost izvajanja.

2.   Za predloge raziskovalnih ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta na novih področjih se uporablja samo merilo iz točke (a) odstavka 1.

3.   Pri predlogih ukrepov na področju inovacij se lahko merilo iz točke (b) odstavka 1 ponderira višje kot ostala.

4.   V delovnem programu ali delovnem načrtu se določijo dodatne podrobnosti uporabe meril za oddajo iz odstavka 1 ter navedejo ponderji in mejne vrednosti.

5.   Kadar je ustrezno in skladno s cilji razpisa za zbiranje predlogov, Komisija upošteva možnost dvostopenjskega postopka predložitve iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/2012.

6.   Predlogi se razvrstijo glede na rezultate ocenjevanja. Izbor se opravi na podlagi te razvrstitve.

7.   Ocenjevanje izvajajo neodvisni strokovnjaki.

8.   Za pravne subjekte iz člena 11(2), ali v drugih ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah se lahko ocenjevanje izvaja drugače, kot je določeno v odstavku 7. Komisija za vsak primer takega ocenjevanja državi članici posreduje podrobne informacije o uporabljenem postopku ocenjevanja in rezultatih tega postopka.

9.   Kadar finančna sredstva Unije, zahtevana za ukrep, znašajo 500 000 EUR ali več, Komisija ali ustrezni organ financiranja na način, skladen z nacionalnim pravom, vnaprej preveri le finančno sposobnost koordinatorjev. Kadar na podlagi dostopnih informacij obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti koordinatorja ali drugih udeležencev, Komisija ali ustrezni organ financiranja vedno preveri njihovo finančno sposobnost.

10.   Finančna sposobnost pravnih subjektov se ne preverja, če za njihovo preživetje jamči država članica ali pridružena država, ter za visokošolske in srednješolske izobraževalne ustanove.

11.   Glede finančne sposobnosti lahko jamči kateri koli drug pravni subjekt, katerega finančna sposobnost se nato preveri v skladu z odstavkom 9.

Člen 16

Postopek pregleda ocenjevanja

1.   Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi pregledni postopek pregleda ocenjevanja za kandidate, ki menijo, da njihov predlog ni bil ocenjen skladno s postopki iz te uredbe, ustreznim delovnim programom, delovnim načrtom ali razpisom za zbiranje predlogov.

2.   Zahtevek za pregled se nanaša na določen predlog in ga poda koordinator predloga v 30 dneh od dne, na katerega ga Komisija ali ustrezni organ financiranja obvesti o rezultatih ocenjevanja.

3.   Za preučitev zahtevka iz odstavka 2 je odgovorna Komisija ali ustrezni organ financiranja. Med preučitvijo se pregledajo le postopkovni vidiki ocenjevanja, ne pa uspešnost zadevnega predloga.

4.   Odbor za pregled ocenjevanja, ki ga sestavlja osebje Komisije ali osebje ustreznega organa financiranja, pripravi mnenje o postopkovnih vidikih ocenjevalnega procesa. Odboru predseduje uslužbenec Komisije ali ustreznega organa financiranja iz oddelka, ki ni odgovoren za razpis za zbiranje predlogov. Odbor lahko predlaga eno od naslednjega:

(a)

ponovno ocenjevanje predloga zlasti s strani ocenjevalcev, ki pri predhodni oceni niso sodelovali;

(b)

potrditev prvotnega ocenjevanja.

5.   Na podlagi priporočila iz odstavka 4 Komisija ali ustrezni organ financiranja sprejme odločitev in o njej obvesti koordinatorja predloga. Komisija ali ustrezni organ financiranja to odločitev sprejme brez nepotrebnih zamud.

6.   Postopek pregleda ne povzroča zamud pri postopku izbire predlogov, na katere se zahtevek za pregled ne nanaša.

7.   Postopek pregleda ne preprečuje morebitnih drugih ukrepov, ki jih lahko v skladu s pravom Unije uporabi udeleženec.

Člen 17

Poizvedbe in pritožbe

1.   Komisija zagotovi, da obstaja postopek, s katerim udeleženci lahko poizvedujejo ali vložijo pritožbe v zvezi z njihovim sodelovanjem v Obzorju 2020.

2.   Komisija zagotovi, da so vsem udeležencem na voljo in na spletu objavljene informacije o tem, kako lahko izrazijo pomisleke ter podajo poizvedbe ali vložijo pritožbe.

Člen 18

Sporazum o nepovratnih sredstvih

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in v skladu s to uredbo sestavi vzorčne sporazume o nepovratnih sredstvih med Komisijo ali ustreznim organom financiranja in udeleženci. Če je potrebna bistvena sprememba vzorca sporazuma o nepovratnih sredstvih, ga Komisija ustrezno spremeni in pri tem tesno sodeluje z državami članicami.

2.   Komisija ali ustrezni organ financiranja z udeleženci sklene sporazum o nepovratnih sredstvih. Umik ali zamenjava subjekta pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih se ustrezno utemelji.

3.   Sporazum o nepovratnih sredstvih določa pravice in obveznosti udeležencev ter Komisije ali ustreznega organa financiranja v skladu s to uredbo. Določa tudi pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki postanejo udeleženci med izvajanjem ukrepa, ter vlogo in naloge koordinatorja konzorcija.

4.   Na podlagi zahtev iz delovnega programa ali delovnega načrta se lahko v sporazumu o nepovratnih sredstvih določijo tudi pravice in obveznosti udeležencev v zvezi s pravicami dostopa, izkoriščanja in razširjanja rezultatov, poleg tistih iz te uredbe.

5.   Sporazum o nepovratnih sredstvih po potrebi in čim bolj odraža splošna načela iz Priporočila Komisije o Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, načela raziskovalne integritete, načela iz Priporočila Komisije o upravljanju intelektualne lastnine pri dejavnostih prenosa znanja ter iz Kodeksa ravnanja za univerze in druge javne raziskovalne organizacije, pa tudi načelo enakosti spolov iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1291/2013.

6.   Sporazum o nepovratnih sredstvih po potrebi vsebuje določbe, ki zagotavljajo spoštovanje etičnih načel, vključno z vzpostavitvijo neodvisnega odbora za etiko in pravico Komisije, da zagotovi etično presojo, ki jo izvedejo neodvisni strokovnjaki.

7.   V ustrezno utemeljenih primerih so lahko nekatera nepovratna sredstva za ukrepe vključena v okvirna partnerstva v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/2012.

Člen 19

Sklepi o nepovratnih sredstvih

Komisija v skladu s členom 121(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ali ustrezni organ financiranja lahko namesto sklenitve sporazumov o nepovratnih sredstvih po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih obvesti o sklepih o nepovratnih sredstvih. Smiselno se uporabljajo določbe te uredbe glede sporazumov o nepovratnih sredstvih.

Člen 20

Roki za dodelitev nepovratnih sredstev

1.   V skladu s členom 128(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se v razpisih za zbiranje predlogov navedeta predvideni datum, do katerega bodo vsi kandidati obveščeni o rezultatih ocene njihove prijave, ter okvirni datum za podpis sporazumov o nepovratnih sredstvih ali za obvestilo o sklepu o nepovratnih sredstvih.

2.   Pri določanju datumov iz odstavka 1 se upoštevata:

(a)

rok za obveščanje vseh kandidatov o rezultatu znanstvene ocene njihove prijave, ki je največ pet mesecev od zadnjega dne za predložitev popolnih predlogov;

(b)

rok za podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih s kandidati ali za obveščanje kandidatov o sklepih o nepovratnih sredstvih, ki je največ tri mesece od datuma obvestila o njihovi uspešnosti.

3.   Roka iz odstavka 2 se lahko prekoračita za ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta in v izjemnih, ustrezno utemeljenih primerih, zlasti kadar so ukrepi zapleteni, kadar je veliko predlogov ali kadar za to zaprosijo kandidati.

4.   Udeleženci imajo dovolj časa, da lahko predložijo informacije in dokazila, zahtevana za podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih. Komisija čim prej sprejme odločitve ali zahteva informacije. Kadar je mogoče, se ponovno posredovanje dokazil skuša omejiti.

Člen 21

Roki za plačilo

Izplačila udeležencem morajo biti pravočasna v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Komisija ali ustrezni organ financiranja po izplačilu koordinatorju o tem ustrezno obvesti udeležence.

Člen 22

Varen elektronski sistem

Vsa komunikacija z udeleženci, vključno s sklenitvijo sporazumov o nepovratnih sredstvih, obvestili o sklepih o nepovratnih sredstvih in morebitnimi spremembami teh sklepov, lahko poteka prek elektronskega sistema komunikacije, ki ga vzpostavi Komisija ali ustrezni organ financiranja, kakor je določeno v členu 179 Uredbe (EU) št. 1268/2012.

Oddelek II

Izvajanje

Člen 23

Izvajanje ukrepov

1.   Udeleženci izvajajo ukrepe v skladu z vsemi pogoji in obveznostmi iz te uredbe, Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, Uredbe (EU) št. 1268/2012, Sklepa 2013/743/EU, delovnega programa ali delovnega načrta, razpisa za zbiranje predlogov in sporazuma o nepovratnih sredstvih.

2.   Udeleženci ne prevzemajo obveznosti, ki niso združljive s to uredbo ali sporazumom o nepovratnih sredstvih. Kadar udeleženec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem ukrepa, morajo obveznosti brez dodatnega financiranja Unije izpolniti drugi udeleženci, razen če jih Komisija ali ustrezni organ financiranja te obveznosti izrecno odveže. Če kateri od udeležencev ne izpolnjuje obveznosti, lahko Komisija v skladu s točko (a) člena 39(3) prenese dolgovane zneske iz jamstvenega sklada za udeležence iz člena 38 na koordinatorja ukrepa. Finančna odgovornost vsakega udeleženca je omejena na njegov lastni dolg, ob upoštevanju določb v zvezi z jamstvenim skladom za udeležence. Udeleženci zagotovijo, da sta Komisija ali ustrezni organ financiranja pravočasno obveščena o vsakem dogodku, ki bi lahko pomembno vplival na izvajanje ukrepa ali interese Unije.

3.   Udeleženci izvajajo ukrep in v ta namen sprejmejo vse potrebne in razumne ukrepe. Na voljo imajo ustrezna sredstva, ki jih potrebujejo za izvajanje ukrepa, in ko jih potrebujejo. Kadar je to potrebno za izvajanje ukrepa, lahko izvedbo del v okviru ukrepa zaupajo tretjim osebam, vključno s podizvajalci, ali pa uporabijo sredstva, ki jih zagotovijo tretje osebe s prispevki v naravi, kar mora biti v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. Udeleženci so za opravljeno delo še naprej odgovorni Komisiji ali ustreznemu organu financiranja in drugim udeležencem.

4.   Podizvajalci se lahko za izvajanje nekaterih vidikov ukrepa izberejo le v primerih, določenih v sporazumu o nepovratnih sredstvih, in v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih v času začetka veljavnosti sporazuma o nepovratnih sredstvih ni bilo mogoče jasno predvideti.

5.   Tretje osebe, ki niso podizvajalci, lahko opravljajo dela v okviru ukrepa v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Tretja oseba in delo, ki ga bo izvajala, sta navedena v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Stroški, ki jih imajo te tretje osebe, se lahko štejejo za upravičene, če tretja oseba izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

bi bila upravičena do financiranja, če bi bila udeleženec;

(b)

je pridruženi subjekt ali je pravno povezana z udeležencem, kar vključuje sodelovanje izven ukrepa;

(c)

je navedena v sporazumu o nepovratnih sredstvih;

(d)

upošteva pravila glede upravičenosti stroškov in nadzora odhodkov, ki veljajo za udeleženca v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih;

(e)

sprejme solidarno odgovornost z udeležencem za prispevek Unije, ustrezen znesku, ki ga je prijavila tretja oseba, če to zahteva Komisija ali ustrezni organ financiranja.

6.   Tretje osebe lahko udeležencu zagotovijo tudi sredstva v obliki prispevkov v naravi za ukrep. Stroški, ki jih imajo tretje osebe v zvezi z takimi brezplačnimi prispevki, so upravičeni do financiranja, če izpolnjujejo pogoje iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

7.   Ukrep lahko vključuje finančno podporo tretjim osebam, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/2012. Zneski iz točke (c) člena 137(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se lahko presežejo, kadar je to potrebno za doseganje ciljev ukrepa.

8.   Če ukrepe izvajajo udeleženci, ki so javni organi naročniki v smislu Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24), Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25) in Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), lahko vključujejo ali imajo za svoj cilj predvsem predkomercialno naročanje in naročanje inovativnih rešitev, če je to predvideno v delovnem programu ali delovnem načrtu in nujno za njihovo izvajanje. V takih primerih se za postopke naročanja, ki jih izvajajo udeleženci, uporabljajo pravila iz člena 51(2), (4) in (5) te uredbe.

9.   Udeleženci upoštevajo nacionalno zakonodajo, predpise in etična pravila v državah, kjer se bo ukrep izvajal. Po potrebi udeleženci pred začetkom ukrepa ustrezne nacionalne ali lokalne komisije s področja etike zaprosijo za odobritev.

10.   Delo, ki vključuje živali, se izvaja v skladu s členom 13 PDEU in je skladno z zahtevo glede zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja uporabe živali za znanstvene namene v skladu s pravom Unije in zlasti Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta (27).

Člen 24

Konzorcij

1.   Člani konzorcija, ki želijo sodelovati v ukrepu, morajo imenovati enega med njimi za koordinatorja, kar se navede v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Koordinator je glavna točka za stike med člani konzorcija in Komisijo ali ustreznim organom financiranja, razen če je v sporazumu o nepovratnih sredstvih določeno drugače ali če ne izpolnjuje obveznosti iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

2.   Člani konzorcija, ki sodelujejo v ukrepu, sklenejo notranji dogovor (v nadaljnjem besedilu: konzorcijska pogodba), ki določa njihove pravice in obveznosti glede izvajanja ukrepa v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih, razen v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v delovnem programu ali delovnem načrtu ali razpisu za zbiranje predlogov. Komisija objavi smernice v zvezi z glavnimi vprašanji, ki jih udeleženci lahko določijo v konzorcijski pogodbi.

3.   V konzorcijski pogodbi je med drugim lahko določeno naslednje:

(a)

notranja organizacija konzorcija;

(b)

razdelitev finančnih sredstev Unije;

(c)

pravila o razširjanju ter pravicah uporabe in dostopa, ki dopolnjujejo pravila iz poglavja I naslova III te uredbe ter določbe iz sporazuma o nepovratnih sredstvih;

(d)

ureditev reševanja notranjih sporov;

(e)

ureditev odgovornosti, plačila odškodnin in zaupnosti med udeleženci.

Člani konzorcija lahko v konzorciju določijo kakršne koli ureditve, ki se jim zdijo primerne, če te niso v nasprotju s sporazumom o nepovratnih sredstvih ali to uredbo.

4.   Konzorcij lahko predlaga vključitev ali odstranitev udeležencev ali zamenjavo koordinatorja v skladu z zadevnimi določbami konzorcijske pogodbe, če je ta sprememba v skladu s pogoji za sodelovanje, nima negativnih učinkov na izvajanje ukrepa in ni v nasprotju z načelom enake obravnave.

Oddelek III

Oblike nepovratnih sredstev in pravila financiranja

Člen 25

Oblike nepovratnih sredstev

Nepovratna sredstva so lahko v kateri koli obliki, določeni v členu 123 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ob upoštevanju ciljev ukrepa.

Člen 26

Upravičenost stroškov

1.   Pogoji za upravičenost stroškov so opredeljeni v členu 126 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Stroški tretjih oseb, ki nastanejo v okviru ukrepa, so lahko upravičeni skladno z določbami te uredbe in sporazuma o nepovratnih sredstvih.

2.   Neupravičeni stroški so stroški, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1, med drugim zlasti rezervacije za morebitne prihodnje izgube ali stroške, tečajne izgube, stroški v zvezi z donosom od kapitala, stroški, povrnjeni za drugi ukrep ali program Unije, dolgovi in stroški dolžniške obveznosti ter prekomerni ali nepremišljeni izdatki.

Člen 27

Neposredni upravičeni stroški za osebje

1.   Brez poseganja v pogoje iz člena 26 so neposredni upravičeni stroški za osebje v skladu z nacionalno zakonodajo ali pogodbo o zaposlitvi omejeni na plače ter prispevke za socialno varnost in druge stroške, vključene v prejemke osebja, dodeljenega ukrepom.

2.   Brez poseganja v pogoje iz člena 26 se lahko kot neposredni upravičeni stroški za osebje štejejo tudi dodatni prejemki osebja udeležencev, ki so nepridobitni pravni subjekti, dodeljeni ukrepom, vključno s plačili na podlagi dopolnilnih pogodb ne glede na njihovo vrsto, in sicer do zneska iz odstavka 3, če so izpolnjeni naslednji dodatni pogoji:

(a)

dodatni prejemki osebja se udeležencem izplačujejo v skladu z običajno prakso in dosledno vsakič, ko se zahteva isto delo ali strokovno znanje;

(b)

merila, ki se uporabljajo za izračun dopolnilnih plačil, so objektivna in jih udeleženec uporablja na splošno in neodvisno od uporabljenega vira financiranja.

3.   Za dodatne osebne prejemke se lahko nameni največ 8 000 EUR na leto na osebo. Za osebo, ki ne dela izključno za ukrep, se uporablja urna omejitev. Urna omejitev se izračuna tako, da se 8 000 EUR deli s številom letnih produktivnih ur, izračunanih v skladu s členom 31.

Člen 28

Financiranje ukrepa

1.   Financiranje ukrepa ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, od katerih se odštejejo prihodki.

2.   Za prihodke ukrepa se štejejo:

(a)

sredstva, ki jih udeležencem zagotovijo tretje osebe s finančnimi transferji ali brezplačnimi prispevki v naravi, če jih je tretja oseba prispevala posebej za uporabo v ukrepu, pri čemer udeleženec vrednost teh sredstev prijavi kot upravičene stroške;

(b)

prihodki, ustvarjeni z ukrepom, razen prihodka, ustvarjenega z izkoriščanjem rezultatov ukrepa;

(c)

prihodki, ustvarjeni s prodajo sredstev, kupljenih na podlagi sporazuma o nepovratnih sredstvih, največ do vrednosti stroškov, ki jih je udeleženec prvotno zaračunal ukrepu.

3.   Za vse dejavnosti, financirane v sklopu ukrepa, se uporablja enotna stopnja povračila upravičenih stroškov. Najvišja stopnja se določi v delovnem programu ali delovnem načrtu.

4.   Nepovratna sredstva Obzorja 2020 lahko brez poseganja v načelo sofinanciranja znašajo 100 % skupnih upravičenih stroškov.

5.   Nepovratna sredstva Obzorja 2020 se omejijo na največ 70 % skupnih upravičenih stroškov za ukrepe na področju inovacij in ukrepe sofinanciranja programa.

Pri ukrepih na področju inovacij lahko nepovratna sredstva Obzorja 2020 z odstopanjem od odstavka 3 znašajo največ 100 % skupnih upravičenih stroškov nepridobitnih pravnih subjektov, brez poseganja v načelo sofinanciranja.

6.   Stopnje povračil iz tega člena se uporabljajo tudi, kadar je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, lestvice stroškov na enoto ali pavšalnega zneska.

Člen 29

Posredni stroški

1.   Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za podizvajalce in stroškov sredstev, ki so jih zagotovile tretje osebe in se ne uporabljajo v prostorih upravičenca, ter finančne podpore tretjim osebam.

2.   Ne glede na odstavek 1 se lahko posredni stroški prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto, če je to določeno v delovnem programu ali delovnem načrtu.

Člen 30

Ocena ravni financiranja

Vmesna ocena Obzorja 2020 zajema oceno učinka več značilnosti, uvedenih z novimi ravnmi financiranja iz členov 27, 28 in 29 te uredbe, da bi lahko ocenili, ali je nov pristop privedel do nezaželenih razmer, ki škodijo priljubljenosti Obzorja 2020.

Člen 31

Letne produktivne ure

1.   Upravičeni stroški za osebje krijejo le dejansko opravljene ure oseb, ki neposredno opravljajo delo v sklopu ukrepa. Dokazila v zvezi z dejansko opravljenimi urami zagotovi udeleženec, običajno prek sistema beleženja delovnega časa.

2.   Za osebe, ki delajo izključno za ukrep, beleženje časa ni potrebno. V takšnih primerih udeleženec podpiše izjavo, s katero potrjuje, da je zadevna oseba delala izključno za ukrep.

3.   Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev zajema:

(a)

minimalne zahteve glede sistemov za beleženje delovnega časa;

(b)

možnost izbire med nespremenljivim številom letnih produktivnih ur in metodo za določitev števila letnih produktivnih ur, ki se uporabi za izračun urnih postavk osebja ob upoštevanju običajnih računovodskih metod udeleženca.

Člen 32

Lastniki MSP ter fizične osebe brez plače

Lastniki MSP, ki ne prejemajo plače, in druge fizične osebe, ki ne prejemajo plače, lahko obračunajo stroške za osebje na podlagi lestvice stroškov na enoto.

Člen 33

Stroški na enoto

1.   V skladu s členom 124 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 lahko Komisija vzpostavi metode za določitev stroškov na enoto na podlagi:

(a)

statističnih podatkov ali podobnih objektivnih sredstev,

(b)

preverljivih podatkov iz preteklosti udeleženca.

2.   Neposredni upravičeni stroški za osebje se lahko financirajo na podlagi stroškov na enoto v skladu z običajnimi računovodskimi metodami udeleženca, če izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(a)

izračunani so na podlagi skupnih dejanskih stroškov za osebje, evidentiranih v splošnem računovodstvu udeleženca, ki jih lahko udeleženec prilagodi na podlagi izračunanih ali ocenjenih elementov v skladu s pogoji, ki jih določi Komisija;

(b)

izpolnjujejo člena 26 in 27;

(c)

zagotavljajo spoštovanje pogoja o nepridobitnosti in preprečevanje dvojnega financiranja stroškov;

(d)

so izračunani ob ustreznem upoštevanju člena 31.

Člen 34

Potrdilo o računovodskih izkazih

Potrdilo o računovodskih izkazih obsega celotni znesek nepovratnih sredstev, ki ga je zahteval udeleženec v skladu z obliko povračila dejanskih stroškov in v skladu z obliko stroškov na enoto iz člena 33(2), kar ne zajema zneskov, prijavljenih na podlagi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto, razen tistih, določenih v skladu z običajnimi računovodskimi metodami udeleženca. Potrdilo se predloži le, če ta znesek v času zahtevka za plačilo preostanka znaša 325 000 EUR ali več.

Člen 35

Potrdila o metodi

1.   Udeleženci, ki v skladu s členom 33(2) izračunavajo in zahtevajo neposredne stroške za osebje na podlagi stroškov na enoto, lahko Komisiji predložijo potrdilo o metodi izračuna. Ta metoda izpolnjuje pogoje iz člena 33(2) in zahteve iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

2.   Kadar Komisija sprejme potrdilo o metodi, to potrdilo velja za vse ukrepe, financirane v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013, udeleženec pa stroške izračunava in zahteva na podlagi te metode. Potem ko Komisija sprejme potrdilo o metodi, sprejeti metodologiji ne pripiše nikakršne sistemske ali ponavljajoče se napake.

Člen 36

Revizorji, ki izdajajo potrdila

1.   Potrdila o računovodskih izkazih in metodi iz členov 34 in 35 izda neodvisni revizor, ki je usposobljen za opravljanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih dokumentov v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28) ali podobnimi nacionalnimi predpisi, ali pristojni in neodvisni javni uslužbenec, ki so mu ustrezni nacionalni organi priznali pravno sposobnost za revidiranje udeleženca in ni bil vključen v pripravo računovodskih izkazov.

2.   Revizor, ki predloži potrdilo o računovodskih izkazih in metodi, na zahtevo Komisije, Računskega sodišča ali Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) omogoči dostop do dokazilnih listin in delovnih dokumentov o reviziji, na podlagi katerih je bilo izdano potrdilo o računovodskih izkazih ali metodi.

Člen 37

Združevanje financiranja

Ukrepu, ki so mu bila dodeljena nepovratna sredstva iz proračuna Unije, se lahko dodelijo tudi nepovratna sredstva na podlagi Uredbe (EU) št. 1291/2013, pod pogojem, da ne krijejo istih stroškovnih postavk.

Oddelek IV

Jamstva

Člen 38

Jamstveni sklad za udeležence

1.   Vzpostavi se jamstveni sklad za udeležence (v nadaljnjem besedilu: sklad), iz katerega se krijejo tveganja, povezana z neizterljivostjo zneskov, dolžnih Uniji v okviru ukrepov, ki jih prek nepovratnih sredstev financira Komisija v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES in Komisija ali organi financiranja Unije v okviru Obzorja 2020 skladno s pravili iz te uredbe. Sklad nadomesti in nasledi jamstveni sklad za udeležence, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1906/2006.

2.   Sklad deluje v skladu s členom 39. Vse finančne koristi, ki jih ustvari sklad, se pripišejo skladu in uporabljajo izključno za namene iz člena 39(3).

3.   Kadar koristi ne zadoščajo za kritje operacij iz člena 39(3), sklad ni dejaven, Komisija ali ustrezni organ financiranja Unije pa od udeležencev ali tretjih oseb neposredno izterja vsak dolžni znesek neposredno od upravičencev.

4.   Sklad šteje za zadostno jamstvo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Od udeležencev se ne sme sprejeti nobenega dodatnega jamstva ali varstva oziroma jim ga naložiti, razen v primeru iz odstavka 3 tega člena.

5.   Udeleženci ukrepov v okviru Obzorja 2020, katerih tveganje krije sklad, v sklad prispevajo 5 % finančnih sredstev, ki jih za ukrep zagotavlja Unija. Na koncu ukrepa se znesek, prispevan skladu, prek koordinatorja vrne udeležencem.

6.   Delež prispevka udeležencev v sklad, določen v odstavku 5, se lahko zniža na podlagi vmesne ocene Obzorja 2020.

Člen 39

Delovanje sklada

1.   Sklad upravlja Unija, katero zastopa Komisija, ki deluje kot pooblaščenka udeležencev v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

Komisija lahko sklad upravlja neposredno ali njegovo finančno upravljanje zaupa Evropski investicijski banki ali ustrezni finančni ustanovi (v nadaljnjem besedilu: depotna banka). Depotna banka upravlja sklad v skladu z navodili Komisije.

2.   Prispevek udeležencev v sklad se lahko poravna iz začetnega vnaprejšnjega financiranja ter vplača v sklad v imenu udeležencev.

3.   Kadar udeleženec dolguje zneske Uniji, lahko Komisija ne glede na kazni, ki se lahko naložijo udeležencu, ki ne izpolnjuje obveznosti, sprejme enega od naslednjih ukrepov:

(a)

prenese ali depotni banki odredi, naj prenese dolgovani znesek iz sklada neposredno na koordinatorja ukrepa. Ta prenos se izvede potem, ko udeleženec, ki ne izpolnjuje obveznosti, prekine sodelovanje ali od njega odstopi, če ukrep še poteka in če se ostali udeleženci strinjajo, da ga bodo izvedli z enakimi cilji. Zneski, preneseni iz sklada, se štejejo za finančna sredstva Unije;

(b)

navedeni znesek uspešno izterja od sklada.

Komisija v korist sklada izda nalog za izterjavo tega zneska od udeleženca ali tretje osebe. Komisija lahko v ta namen v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 sprejme sklep o izterjavi.

4.   Izterjani zneski so prihodek, ki se v smislu člena 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 dodeli skladu. Ko se izvedejo vsi nepovratni ukrepi, katerih tveganje krije sklad, Komisija izterja vse neporavnane zneske in jih vključi v proračun Unije v skladu s sklepi zakonodajnega organa.

POGLAVJE III

Strokovnjaki

Člen 40

Imenovanje neodvisnih strokovnjakov

1.   Komisija in po potrebi organi financiranja lahko imenujejo neodvisne strokovnjake za ocenjevanje predlogov v skladu s členom 15 ali svetovanje ali pomoč pri:

(a)

ocenjevanju predlogov;

(b)

spremljanju izvajanja ukrepov, ki potekajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 ter prejšnjimi programi za raziskave in/ali inovacije;

(c)

izvajanju politike ali programov Unije za raziskave in inovacije, vključno z Obzorjem 2020, ter doseganju in delovanju Evropskega raziskovalnega prostora;

(d)

ocenjevanju programov s področja raziskav in inovacij;

(e)

oblikovanju politike Unije na področju raziskav in inovacij, vključno s pripravo prihodnjih programov.

2.   Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog. Kadar morajo neodvisni strokovnjaki obravnavati tajne podatke, je pred imenovanjem potrebno ustrezno varnostno preverjanje.

Neodvisni strokovnjaki se določijo in izberejo na podlagi razpisov za prijave posameznikov in razpisov, naslovljenih na ustrezne organizacije, kakor so raziskovalne agencije, raziskovalne institucije, univerze, organizacije za standardizacijo, organizacije civilne družbe ali podjetja, da se vzpostavi podatkovna zbirka kandidatov.

Komisija ali ustrezni organ financiranja lahko po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih pregledno izbere katerega koli posameznega strokovnjaka z ustreznimi znanji in spretnostmi, ki ni vključen v podatkovno zbirko.

Komisija ali ustrezni organ financiranja pri imenovanju neodvisnih strokovnjakov sprejme ustrezne ukrepe, da bi ob upoštevanju razmer na področju ukrepa v skupinah strokovnjakov in ocenjevalnih odborih dosegli uravnoteženo sestavo z vidika različnih spretnosti, izkušenj, znanja, geografske raznolikosti in spola. Po potrebi bi si bilo treba pri tem prizadevati zagotoviti tudi uravnoteženost med zasebnim in javnim sektorjem.

Komisija ali ustrezen organ financiranja lahko pri imenovanju neodvisnih strokovnjakov prosi za nasvet posvetovalne organe. Komisija strokovnjake za raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta na novih področjih imenuje ob upoštevanju predloga znanstvenega sveta Evropskega raziskovalnega sveta.

3.   Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da strokovnjak, ki se pri zadevi, za katero je zaprošen za mnenje, znajde v nasprotju interesov, v zvezi s to zadevo ne ocenjuje, svetuje ali pomaga.

4.   Vsa komunikacija z neodvisnimi strokovnjaki, vključno s sklenitvijo pogodb o njihovem imenovanju in morebitnimi spremembami teh pogodb, lahko poteka prek elektronskega sistema komunikacije, ki ga vzpostavi Komisija ali ustrezni organ financiranja, kakor določa člen 287(4) Uredbe (EU) št. 1268/2012.

5.   Imena strokovnjakov, ki so imenovani kot posamezniki in so Komisiji ali organom financiranja pomagali pri izvajanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 in Sklepa 2013/743/EU, se vsaj enkrat letno objavijo na spletni strani Komisije ali ustreznega organa financiranja. Taki podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

NASLOV III

PRAVILA, KI UREJAJO IZKORIŠČANJE IN RAZŠIRJANJE REZULTATOV

POGLAVJE I

Nepovratna sredstva

Oddelek I

Rezultati

Člen 41

Lastništvo rezultatov

1.   Rezultati so last udeleženca, ki jih je dosegel.

2.   Kadar so udeleženci ukrepa rezultate dosegli skupaj in če njihovega posameznega prispevka k skupnim rezultatom ni mogoče določiti ali teh skupnih rezultatov ni mogoče razdeliti zaradi zahtevanja, pridobivanja in/ali ohranjanja varstva ustreznih pravic intelektualne lastnine, so ti rezultati v skupni lasti. Skupni lastniki dosežejo sporazum o razdelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu z obveznostmi iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. Skupni lastniki se lahko dogovorijo, da ne bodo ohranili skupnega lastništva in se odločijo za drugačno ureditev; med drugim lahko lastniške deleže prenesejo na enega samega lastnika, drugim udeležencem pa omogočijo pravico dostopa, ko so rezultati že doseženi.

Če v sporazumu o skupnem lastništvu ni dogovorjeno drugače, je vsak skupni lastnik upravičen do podelitve neizključnih licenc za izkoriščanje skupno doseženih rezultatov tretjim osebam, brez pravice do podlicence, pri čemer velja:

(a)

drugi skupni lastniki se predhodno obvestijo;

(b)

drugim skupnim lastnikom se zagotovi pošteno in razumno nadomestilo.

3.   Če so zaposleni ali katera koli oseba, ki dela za udeleženca, upravičeni zahtevati pravice do doseženih rezultatov, zadevni udeleženec skladno s svojimi obveznostmi iz sporazuma o nepovratnih sredstvih zagotovi možnost uveljavljanja teh pravic.

Člen 42

Zaščita rezultatov

1.   Kadar je možna ali se lahko utemeljeno pričakuje, da bo možna komercialna ali industrijska uporaba rezultatov, udeleženec, ki je lastnik teh rezultatov, preuči možnosti za njihovo zaščito. Udeleženec jih, če je v danih okoliščinah to možno, razumno in utemeljeno, ustrezno zaščiti za primerno obdobje in primerno območje, pri čemer ustrezno upošteva svoje zakonite interese in zakonite, zlasti komercialne interese drugih udeležencev ukrepa.

2.   Kadar udeleženec, ki je prejel finančna sredstva Unije, ne namerava zaščititi doseženih rezultatov iz razlogov razen dejstva, da po zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji to ni možno ali ker ni možno komercialno ali industrijsko izkoriščanje, in teh rezultatov zaradi zaščite tudi ne namerava prenesti na drug pravni subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, pred začetkom razširjanja takih rezultatov obvesti Komisijo ali ustrezni organ financiranja. Komisija, v imenu Unije, ali ustrezni organ financiranja lahko ob soglasju zadevnega udeleženca prevzame lastništvo teh rezultatov in sprejme potrebne ukrepe za njihovo ustrezno zaščito.

Udeleženec lahko odreče soglasje le, če dokaže, da bi njegovi zakoniti interesi utrpeli veliko škodo. Ti rezultati se ne smejo razširjati, dokler Komisija ali ustrezni organ financiranja ne sprejme odločitve, da ne bo prevzel lastništva nad rezultati, ali se odloči, da bo prevzel lastništvo, in sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev njihove zaščite. Komisija ali ustrezni organ financiranja takšno odločitev sprejme brez nepotrebnega odlašanja. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

3.   Kadar namerava udeleženec, ki je prejel finančna sredstva Unije, zaščito rezultatov opustiti ali je ne namerava podaljšati iz razlogov razen dejstva, da jih ni možno komercialno ali industrijsko izkoriščati v največ petih letih po izplačilu preostanka, o tem obvesti Komisijo ali ustrezni organ financiranja, ki lahko s prevzemom lastništva zagotovita nadaljevanje ali obnovitev zaščite rezultatov. Udeleženec lahko odreče soglasje le, če dokaže, da bi njegovi zakoniti interesi utrpeli veliko škodo. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

Člen 43

Izkoriščanje in razširjanje rezultatov

1.   Vsak udeleženec, ki je prejel finančna sredstva Unije, stori vse potrebno za izkoriščanje rezultatov, ki so v njegovi lasti, ali poskrbi, predvsem s prenosom rezultatov in podeljevanjem licenc zanje v skladu s členom 44, da jih izkorišča drug pravni subjekt.

V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo dodatne obveznosti v zvezi z izkoriščanjem rezultatov. Pri raziskavah, s katerimi bi lahko naslovili pomembne družbene izzive, lahko dodatne obveznosti glede izkoriščanja rezultatov vključujejo tudi podeljevanje neizključnih licenc. Vse takšne dodatne obveznosti se navedejo v delovnem programu ali delovnem načrtu.

2.   Vsak udeleženec ob upoštevanju vseh omejitev zaradi zaščite intelektualne lastnine, varnostnih pravil ali zakonitih interesov čim prej na ustrezen način razširja rezultate, ki so v njegovi lasti. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se lahko določijo zadevni roki.

V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo in navedejo vse dodatne obveznosti v zvezi z razširjanjem rezultatov.

Če se rezultati razširjajo prek znanstvenih publikacij, velja pravilo o prostem dostopu v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. Za stroške, povezane s prostim dostopom do znanstvenih publikacij iz raziskav, ki se financirajo v okviru Obzorja 2020, in nastale med ukrepom, je upravičeno povračilo v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se ob ustreznem upoštevanju člena 18 Uredbe (EU) št. 1291/2013 ne določijo pogoji glede prostega dostopa do objav, ki bi po zaključku ukrepa povzročile dodatne stroške objave.

Kar zadeva razširjanje podatkov iz raziskav, se lahko v sporazumu o nepovratnih sredstvih ob upoštevanju pravil prostega dostopa in ohranjanja podatkov iz raziskav določijo pogoji, pod katerimi se zagotovi prost dostop do teh rezultatov, zlasti za raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta na novih področjih ter za ukrepe na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij ali drugih ustreznih področjih, ob upoštevanju zakonitih interesov udeležencev ter morebitnih omejitev zaradi pravil o varstvu podatkov, varnostnih predpisov in pravic intelektualne lastnine. V teh primerih se v delovnem programu ali delovnem načrtu navede, če je treba podatke iz raziskav razširjati z zagotovitvijo prostega dostopa.

O vsakem razširjanju rezultatov je treba predhodno obvestiti druge udeležence. Na podlagi obvestila lahko udeleženec nasprotuje, če se nakazuje, da bi njegovi zakoniti interesi v zvezi z rezultati ali obstoječim znanjem prek načrtovanega razširjanja utrpeli veliko škodo. V takšnih primerih se rezultatov ne sme razširjati, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh zakonitih interesov. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

3.   Za spremljanje in razširjanje rezultatov, kar izvede Komisija ali ustrezni organ financiranja, udeleženci zagotovijo vse informacije o njihovem izkoriščanju in dejavnostih v zvezi z razširjanjem ter dokumente, ki so potrebni v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. Ob upoštevanju zakonitih interesov udeležencev, ki posredujejo informacije, se te informacije javno objavijo. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se med drugim določijo tudi roki v zvezi s takšnimi obveznostmi poročanja.

4.   Vse vloge za patente, standarde, objave ali vsako drugo razširjanje rezultatov, tudi v elektronski obliki, kadar je mogoče vključujejo izjavo (tudi z vizualnimi elementi) o tem, da je ukrep prejel finančno pomoč Unije. Pogoji za to izjavo se določijo v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Člen 44

Prenos rezultatov in podeljevanje licenc zanje

1.   Kadar udeleženec prenese lastništvo rezultatov, na prevzemnika prenese tudi svoje obveznosti v zvezi s temi rezultati iz sporazuma o nepovratnih sredstvih, vključno z obveznostjo prenosa teh obveznosti pri vsakem naslednjem prenosu lastništva.

Kadar imajo v primeru združitev ali pripojitev drugi udeleženci še vedno pravico dostopa do rezultatov, ki jih je treba prenesti, ali za to pravico še lahko zaprosijo, udeleženec, ki namerava prenesti rezultate, brez poseganja v obveznosti v zvezi z zaupnostjo, ki izhajajo iz zakonodaje ali predpisov, druge udeležence vnaprej obvesti in jim zagotovi dovolj informacij o predvidenem novem lastniku rezultatov, da jim omogoči preučitev učinka načrtovanega prenosa na možnost uveljavljanja njihovih pravic dostopa.

Na podlagi obvestila lahko udeleženec nasprotuje prenosu lastništva, če dokaže, da bi načrtovani prenos škodil uveljavljanju njegovih pravic dostopa. V takšnem primeru do prenosa ne sme priti, dokler zadevni udeleženci ne dosežejo dogovora. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

Drugi udeleženci se lahko s predhodnim pisno izraženim strinjanjem odrečejo pravici do predhodnega obvestila in nasprotovanja prenosom lastništva od enega udeleženca na posebej določeno tretjo osebo.

2.   Če se lahko uveljavljajo pravice dostopa do rezultatov in udeleženec, ki je lastnik rezultatov, izpolnjuje vse dodatne obveznosti v zvezi z izkoriščanjem, lahko podeli licence ali kako drugače podeli – tudi izključno – pravico do izkoriščanja rezultatov kateremu koli pravnemu subjektu. Izključne licence za rezultate se lahko podelijo, če vsi ostali zadevni udeleženci potrdijo, da se odpovedujejo pravicam o dostopu do njih.

3.   Sporazum o nepovratnih sredstvih lahko določa, da lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja v zvezi z rezultati, ki so jih dosegli udeleženci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, nasprotujeta prenosom lastništva ali podelitvam izključne licence tretjim osebam s sedežem v tretji državi, ki se ni pridružila Obzorju 2020, če menita, da podelitev ali prenos ni v skladu z interesi konkurenčnosti gospodarstva Unije, njenimi etičnimi načeli ali varnostnimi pomisleki.

V takem primeru do prenosa lastništva ali podelitve izključne licence ne sme priti, dokler Komisija ali ustrezni organ financiranja nista prepričana, da bodo vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi.

Po potrebi sporazum o nepovratnih sredstvih določa, da je treba Komisijo ali ustrezni organ financiranja vnaprej obvestiti o vsakem takšnem prenosu lastništva ali podelitvi izključne licence. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

Oddelek II

Pravice dostopa do obstoječega znanja in rezultatov

Člen 45

Obstoječe znanje

Udeleženci v pisnem sporazumu na kakršen koli način opredelijo, kaj velja za obstoječe znanje za namene njihovega ukrepa.

Člen 46

Načela glede pravic dostopa

1.   Vsaka zahteva za uveljavljanje pravic dostopa ali vsaka opustitev pravic dostopa se poda pisno.

2.   Če se lastnik rezultatov ali obstoječega znanja, do katerih se zahteva dostop, ne dogovori drugače, pravice dostopa ne vključujejo pravice do podlicence.

3.   Udeleženci istega ukrepa se pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih medsebojno obvestijo o morebitnih pravnih omejitvah ali omejitvi dostopa do obstoječega znanja. Vsak dogovor, ki ga udeleženci pozneje sklenejo v zvezi z obstoječim znanjem, zagotavlja uresničevanje vseh pravic dostopa.

4.   Kadar udeleženec prekine sodelovanja v ukrepu, to ne vpliva na njegovo obveznost, da dovoli dostop pod pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

5.   S konzorcijsko pogodbo se lahko določi, da udeleženec, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti in tega ne odpravi, nima več pravice dostopa.

Člen 47

Pravice dostopa za izvajanje

1.   Udeleženec ima pravice dostopa do rezultatov drugega udeleženca v istem ukrepu, če te rezultate potrebuje za izvedbo svojega dela v okviru ukrepa.

Takšen dostop se dovoli brezplačno.

2.   Udeleženec ima pravice dostopa do obstoječega znanja drugega udeleženca v istem ukrepu, če to obstoječe znanje potrebuje za izvedbo svojega dela v okviru ukrepa in ob upoštevanju vseh omejitev iz člena 46(3).

Takšen dostop se dovoli brezplačno, če se udeleženci pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih niso dogovorili drugače.

Člen 48

Pravice dostopa za izkoriščanje

1.   Udeleženec ima pravice dostopa do rezultatov drugega udeleženca v istem ukrepu, če te rezultate potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov.

Ob upoštevanju sporazuma se takšen dostop dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji.

2.   Udeleženec ima pravice dostopa do obstoječega znanja drugega udeleženca v istem ukrepu, če to obstoječe znanje potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov in ob upoštevanju vseh omejitev iz člena 46(3).

Ob upoštevanju sporazuma se takšen dostop dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji.

3.   Če konzorcijska pogodba ne določa drugače, ima tudi pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi pravice dostopa do rezultatov in, ob upoštevanju vseh omejitev v skladu s členom 46(3), do obstoječega znanja pod poštenimi in razumnimi pogoji, če jih potrebuje za izkoriščanje rezultatov, ki jih je dosegel udeleženec, h kateremu je subjekt pridružen. Za takšne pravice dostopa se zaprosi neposredno udeleženec, ki ima v lasti rezultate ali obstoječe znanje in jih tudi podeli, razen če v skladu s členom 46(2) ni dogovorjeno drugače.

4.   Zahteva za dostop v skladu z odstavki 1, 2 ali 3 se lahko poda največ eno leto po zaključku ukrepa, razen če se udeleženci ne dogovorijo o drugačnem roku.

Člen 49

Pravice dostopa za Unijo in države članice

1.   Institucije, organi, uradi in agencije Unije imajo lahko zaradi ustrezno utemeljenega razvijanja, izvajanja in spremljanja politik ali programov Unije pravice dostopa le do rezultatov udeležencev, ki so prejeli finančna sredstva Unije. Takšne pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.

Tak dostop se dovoli brezplačno.

2.   V zvezi z ukrepi v okviru posebnega cilja "Varne družbe – varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov", določene v delu III Priloge I k Uredbi (EU) št. 1291/2013 imajo institucije, organi, uradi in agencije Unije ter nacionalni organi držav članic za razvijanje, izvajanje in spremljanje svojih politik ali programov na tem področju potrebne pravice dostopa do rezultatov udeleženca, ki je prejel finančna sredstva Unije. Takšne pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo. Takšne pravice dostopa se podelijo brezplačno in z medsebojnim dogovorom, ki opredeljuje posebne pogoje, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za načrtovane namene in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti. Takšne pravice dostopa pa ne veljajo za obstoječe znanje udeležencev. Države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije o takšnih zahtevah obvestijo vse države članice. V zvezi s tajnimi podatki se uporabljajo varnostni predpisi Komisije.

NASLOV IV

POSEBNE DOLOČBE

Člen 50

Nagrade

1.   Finančna sredstva Unije se lahko dodelijo v obliki nagrad, kot so opredeljene v naslovu VII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbi (EU) št. 1268/2012.

2.   Nagrade se lahko podelijo le, če udeleženci sprejmejo ustrezne obveznosti glede objave. Za razširjanje rezultatov se uporablja naslov III te uredbe. Delovni program ali delovni načrt lahko vsebuje posebne obveznosti v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov.

Člen 51

Naročanje, predkomercialno naročanje in javno naročanje inovativnih rešitev

1.   Pri vsakem naročanju, ki ga izvaja Komisija v svojem imenu ali skupaj z državami članicami, je treba spoštovati pravila o javnem naročanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. 1268/2012.

2.   Finančna sredstva Unije se lahko dodelijo v obliki predkomercialnega naročanja ali naročanja inovativnih rešitev, ki ga izvede Komisija ali ustrezni organ financiranja v svojem imenu ali skupaj z javnimi organi naročniki iz držav članic in pridruženih držav.

Postopki oddaje javnega naročila:

(a)

upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, dobrega finančnega upravljanja, sorazmernosti, pravila o konkurenci in po potrebi direktive 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES, kadar Komisija deluje v svojem imenu pa Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012;

(b)

lahko določijo posebne pogoje, na primer kraj izvajanja naročenih dejavnosti, ki je za predkomercialno naročanje omejen na ozemlje držav članic in držav, pridruženih Obzorju 2020, če je to ustrezno utemeljeno s cilji ukrepov;

(c)

lahko dovoljujejo oddajo več naročil v istem postopku (več virov);

(d)

zagotavljajo oddajo naročil ekonomsko najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom.

3.   Če razpis za zbiranje predlogov ne določa drugače, so rezultati, pridobljeni z naročilom Komisije, v lasti Unije.

4.   V pogodbah v zvezi s predkomercialnim naročanjem se navedejo posebne določbe o lastništvu, pravicah dostopa in podeljevanju licenc, da se zagotovi čim boljše črpanje rezultatov in prepreči vsaka nepoštena prednost. Izvajalec, ki dosega rezultate v predkomercialnem naročanju, je lastnik vsaj pripadajočih pravic intelektualne lastnine. Javni organi naročniki imajo vsaj pravice brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da podelijo ali zahtevajo, da sodelujoči izvajalec podeli neizključne licence za izkoriščanje rezultatov tretjim osebam pod poštenimi in razumnimi pogoji brez pravice do podlicence. Če izvajalec rezultatov komercialno ne izkoristi v določenem roku po predkomercialnem naročilu, kot je določeno v pogodbi, prenese lastništvo vseh rezultatov na javne organe naročnike.

5.   V pogodbah v zvezi z javnim naročanjem inovativnih rešitev se lahko navedejo posebne določbe o lastništvu, pravicah dostopa in podeljevanju licenc, da se zagotovi čim boljše črpanje rezultatov in prepreči vsaka nepoštena prednost.

Člen 52

Finančni instrumenti

1.   Finančni instrumenti so lahko v kateri koli obliki, navedeni v naslovu VIII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in se izvajajo v skladu s tem naslovom ter se lahko združujejo med seboj in z nepovratnimi sredstvi, financiranimi iz proračuna Unije, tudi v okviru Uredbe (EU) št. 1291/2013.

2.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se prihodki in letna vračila, ki jih ustvari finančni instrument iz Uredbe (EU) št. 1291/2013, v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 pripišejo temu finančnemu instrumentu.

3.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se prihodki in letna vračila, ki jih ustvarita Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, vzpostavljen s Sklepom št. 1982/2006/ES in zgodnja faza mehanizma za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF1), vzpostavljenega v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES, v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 pripišejo sledečim finančnim instrumentom v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013.

Člen 53

Instrument za MSP

1.   Na razpise za zbiranje predlogov, objavljene v okviru namenskega instrumenta za MSP iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1291/2013 se lahko prijavijo samo MSP. Sodelujejo lahko z drugimi podjetji, in z raziskovalnimi organizacijami in univerzami.

2.   Po tem, ko je bilo podjetje potrjeno kot MSP, se domneva, da ta pravni status prevlada za trajanje celotnega projekta, celo v primerih, ko podjetje zaradi svoje rasti kasneje preseže zgornjo mejo, predvideno v opredelitvi MSP.

3.   Pri instrumentu za MSP ali nepovratnih sredstvih organov financiranja ali Komisije, namenjenih MSP, lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe, zlasti o lastništvu, pravicah dostopa, izkoriščanju in razširjanju rezultatov.

Člen 54

Hitra pot do inovacij

1.   V skladu s členom 7 lahko v ukrepu "Hitra pot do inovacij" sodelujejo vsi pravni subjekti. V okviru ukrepa "Hitra pot do inovacij" se financirajo ukrepi na področju inovacij. Razpis za zbiranje predlogov za ta ukrep je odprt za predloge s katerega koli tehnološkega področja v okviru posebnega cilja "Vodilni položaj na področju podpornih in industrijskih tehnologij", določenega v točki 1 dela II Priloge I k Uredbi (EU) št. 1291/2013 ali v zvezi s katerim koli posebnim ciljem v okviru posebnega cilja "Družbene spremembe", določenim v točkah 1 do 7 dela III Priloge I k navedeni uredbi.

2.   Predlogi se lahko vložijo kadar koli. Komisija določi tri datume na leto, ko bodo ocenjeni. Med datumom ocenjevanja in podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih ali obvestilom o nepovratnih sredstvih ne sme preteči več kot šest mesecev. Predlogi se razvrstijo glede na učinek, kakovost in učinkovitost izvajanja ter odličnost, pri čemer je merilo učinka ponderirano višje. V posameznega ukrepa sodeluje največ pet pravnih subjektov. Znesek ukrepa je največ 3 milijone EUR.

Člen 55

Druge posebne določbe

1.   Pri ukrepih, ki vključujejo dejavnosti v zvezi z varnostjo, lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe, zlasti določbe o predkomercialnih javnih naročilih, javnih naročilih inovativnih rešitev, spremembi sestave konzorcija, zaupnih podatkih, izkoriščanju, razširjanju, prostem dostopu do raziskovalnih publikacij, prenosih rezultatov in podeljevanju licenc zanje.

2.   Pri ukrepih za podporo sedanji ali novi raziskovalni infrastrukturi lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe v zvezi z uporabniki infrastrukture in njihovim dostopom do nje.

3.   Pri raziskovalnih ukrepih Evropskega raziskovalnega sveta na novih področjih lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe zlasti o pravicah dostopa, prenosljivosti in razširjanju rezultatov, ali v zvezi z udeleženci, raziskovalci in katero koli osebo, ki jo ukrep zadeva.

4.   Pri ukrepih usposabljanja in mobilnosti lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe o obveznostih v zvezi z raziskovalci, ki so upravičeni do ukrepa, lastništvom, pravicami dostopa in prenosljivostjo.

5.   Pri usklajevalnih in podpornih ukrepih lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe, zlasti določbe o lastništvu, pravicah dostopa, izkoriščanju in razširjanju rezultatov.

6.   V primeru skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo lahko sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje posebne določbe, zlasti določbe o lastništvu, pravicah dostopa, izkoriščanju in razširjanju.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 56

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(3) se prenese na Komisijo za čas trajanja Obzorja 2020.

3.   Pooblastilo iz člena 1(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 57

Razveljavitev in prehodne določbe

1.   Uredba (ES) št. 1906/2006 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

2.   Ne glede na odstavek 1 ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spreminjanje ter popolno ali delno prekinitev ukrepov do njihovega zaključka ali do dodelitve finančne pomoči Komisije ali organov financiranja na podlagi Sklepa št. 1982/2006/ES ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za to pomoč na dan 31. decembra 2013, in se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

3.   Vsi zneski iz jamstvenega sklada za udeležence, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 1906/2006, ter vse njegove pravice in obveznosti se z 31. decembrom 2013 prenesejo na sklad. Udeleženci ukrepov v okviru Sklepa št. 1982/2006/ES, ki bodo sporazume o nepovratnih sredstvih podpisali po 31. decembru 2013, prispevajo v sklad.

Člen 58

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  UL C 318, 20.10.2012, str. 1.

(2)  UL C 181, 21.6.2012, str. 111.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. novembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (Glej stran 104 tega Uradnega lista).

(5)  UL C 74 E, 13.3.2012, str. 34.

(6)  Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

(7)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29.10.2012 o spremembi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(9)  Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

(10)  Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (UL L 97, 9.4.2008, str. 1).

(11)  UL C 205, 19.7.2013, str. 9.

(12)  2001/844/ES, ESPJ, Euratom: Sklep Komisije z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (UL L 317, 3.12.2001).

(13)  Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav) (UL L 314, 30.11.2001, str. 1).

(14)  2000/633/ES, ESPJ, Euratom: Sklep Komisije z dne 17. oktobra 2000 o spremembah njenega poslovnika (UL L 267, 20.10.2000, str. 63).

(15)  Uredba št. 1906/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL L 391, 30.12.2006, str. 1).

(16)  Sklep Sveta 2006/970/Euratom z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 60).

(17)  2012/93/Euratom: Sklep Sveta z dne 19. decembra 2011 o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 25).

(18)  Uredba Sveta (Euratom) št. 1314/2013 o raziskovalnem in izobraževalnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 - okvirni program za raziskave in inovacije (Glej stran 948 tega Uradnega lista).

(19)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(20)  Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij (COSME) (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (Glej stran 33 tega Uradnega lista).

(21)  Odločba št. 743/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o sodelovanju Skupnosti v programu za raziskave in razvoj, ki ga je sprejelo več držav članic ter je namenjen podpiranju malih in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (UL L 201, 30.7.2008, str. 58).

(22)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(23)  Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014 - 2020) - Obzorje 2020 (Glej stran 965 tega Uradnega lista).

(24)  Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 1).

(25)  Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(26)  Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(27)  Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).

(28)  Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).


20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/104


UREDBA (EU) št. 1291/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 173(3) in 182(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Unije je okrepiti svojo znanstveno in tehnološko bazo z oblikovanjem evropskega raziskovalnega prostora, v katerem bodo raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožili, ter s spodbujanjem Unije k oblikovanju družbe, ki temelji na znanju, ter da postane bolj konkurenčno in trajnostno gospodarstvo glede njene industrije. Da bi te cilje uresničila, bi morala Unija vzpostaviti dejavnosti za izvajanje raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitev in inovacij, spodbujati mednarodno sodelovanje, razširjati in optimizirati rezultate ter spodbujati usposabljanje in mobilnost.

(2)

Cilj Unije je tudi zagotavljanje pogojev, potrebnih za konkurenčnost industrije Unije. Zato bi morali biti ukrepi namenjeni podpiranju boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja.

(3)

Unija se je zavezala, da bo uresničila strategijo Evropa 2020, v kateri so določeni cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti, pri čemer je poudarjena vloga raziskav in inovacij kot ključne gonilne sile družbene in gospodarske blaginje ter okoljske trajnosti, in si zastavila cilj, da do leta 2020 poveča porabo sredstev za raziskave in razvoj do te mere, da bodo zasebne naložbe znašale dve tretjini vseh naložb in bo tako dosežen kumulativni skupni znesek 3 % bruto domačega proizvoda (BDP), obenem pa, da razvije kazalnik inovacijske intenzivnosti. Splošni proračun Unije bi moral odražati ta visoko zastavljeni cilj s premikom k financiranju v prihodnost usmerjenih naložb, kot so raziskave, razvoj in inovacije. Na tej podlagi vodilna pobuda "Unija inovacij" strategijo Evropa 2020 določa strateški in celostni pristop k raziskavam in inovacijam ter določa okvir in cilje, h katerim bi moralo v prihodnosti prispevati financiranje raziskav in inovacij v Uniji. Raziskave in razvoj so ključni dejavniki tudi za druge vodilne pobude strategije Evropa 2020, zlasti za "Evropo, gospodarno z viri", "Industrijsko politiko za dobo globalizacije" in "Evropsko digitalno agendo" ter za cilje drugih politik, kot je podnebna in energetska politika. Poleg tega ima pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, povezanih z raziskavami in inovacijami, kohezijska politika ključno vlogo s krepitvijo zmogljivosti in zagotavljanjem priložnosti za odličnost.

(4)

V sporočilu Komisije z dne 19. oktobra 2010 z naslovom "Pregled proračuna Unije" so izpostavljena ključna načela, na katerih naj bi v prihodnje temeljil splošni proračun Unije, namreč, da se je treba osredotočiti na instrumente z dokazano dodano vrednostjo Unije, bolj upoštevati rezultate ter okrepiti druge javne in zasebne vire financiranja. V njem je predlagano tudi, naj se vsi instrumenti Unije za raziskave in inovacije združijo v skupnem strateškem okviru.

(5)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 (4) pozval k znatni poenostavitvi financiranja raziskav in inovacij v Uniji, v svoji resoluciji z dne 12. maja 2011 (5) je poudaril pomen Unije inovacij pri preoblikovanju Evrope za obdobje po krizi, v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 (6) je po vmesni oceni Sedmega okvirnega programa opozoril na pomembna spoznanja, ki jih je treba upoštevati, v svoji resoluciji z dne 27. septembra 2011 (7) pa je podprl zamisel o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij.

(6)

Svet je 26. novembra 2010 pozval, naj se prihodnji programi financiranja Unije bolj osredotočijo na prednostne naloge strategije Evropa 2020, obravnavo družbenih izzivov in ključnih tehnologij, omogočanje raziskovanja s sodelovanjem in na podlagi pobud industrije, poenostavljanje instrumentov, znatno poenostavitev dostopa, skrajševanje časa do prodaje na trgu in nadaljnje povečevanje odličnosti.

(7)

Evropski svet je na zasedanju 4. februarja 2011 podprl zamisel o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij v Uniji, namenjenem izboljšanju učinkovitosti takega financiranja na nacionalni ravni in na ravni Unije ter pozval Unijo, naj se hitro loti še preostalih ovir za privabljanje nadarjenih oseb in naložb, da bo do leta 2014 uresničila evropski raziskovalni prostor in ustvarila resnično enotni trg za znanje, raziskave in inovacije.

(8)

V zeleni knjigi Komisije z dne 9. februarja 2011 z naslovom "Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU" so opredeljena ključna vprašanja o tem, kako izpolniti ambiciozne cilje iz sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2010, in začela obširno posvetovanje, med katerim so se zainteresirane strani in institucije Unije večinoma strinjali s predstavljenimi zamislimi.

(9)

Pomen celostnega strateškega pristopa so poudarili tudi Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije v svojem mnenju z dne 3. junija 2011, Odbor regij v svojem mnenju z dne 30. junija 2011 (8) in Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju z dne 13. julija 2011 (9).

(10)

V sporočilu z dne 29. junija 2011 z naslovom "Proračun za strategijo Evropa 2020" je Komisija predlagala, da se področja, ki so bila obravnavana v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (v nadaljnjem besedilu: Sedmi okvirni program), sprejet s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), in inovacijskega dela Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (2007-2013), vzpostavljen s Sklepom št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), ter v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (12), obravnavajo z enotnim skupnim strateškim okvirom za raziskave in inovacije, kar bi pripomoglo k uresničevanju cilja strategije Evropa 2020 glede povečanja porabe sredstev za raziskave in razvoj na 3 % BDP do leta 2020. V navedenem sporočilu se je Komisija zavezala tudi, da bo v programe porabe Unije vključila podnebne spremembe in vsaj 20 % splošnega proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem.

Ukrepanje na področju podnebnih sprememb in učinkovita uporaba virov sta cilja, ki se v svoji usmerjenosti k doseganju trajnostnega razvoja vzajemno krepita. Posebne cilje v zvezi z obema bi bilo treba dopolniti z drugimi posebnimi cilji okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020), vzpostavljenega s to uredbo. Pričakuje se, da naj bi bil zaradi tega najmanj 60-odstotni delež celotnega proračuna Obzorja 2020 povezan s trajnostnim razvojem. Pričakuje se tudi, da naj bi poraba v zvezi s podnebjem presegla 35 % celotnega proračuna Obzorja 2020, vključno z vzajemno združljivimi ukrepi, ki izboljšujejo učinkovito rabo virov. Komisija bi morala zagotoviti informacije o obsegu in rezultatih podpore ciljev glede podnebnih sprememb. Odhodke v zvezi s podnebjem v okviru Obzorja 2020 bi bilo treba beležiti v skladu z metodologijo iz navedenega sporočila.

(11)

Obzorje 2020 se osredotoča na tri prednostne naloge, in sicer ustvarjanje odlične znanstvene baze, ki bo pripomogla h krepitvi odličnosti Unije na področju znanosti v svetovnem merilu, spodbujanje vodilnega položaja v industriji, ki bo podprl inovacije in podjetja, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji (MSP), ter spoprijemanje z družbenimi izzivi, kar bo neposreden odgovor na izzive, opredeljene v strategiji Evropa 2020, saj se bodo podprle dejavnosti, ki obsegajo celoten razpon od raziskav do trga. Obzorje 2020 bi moralo podpreti vse faze v raziskovalni in inovacijski verigi, vključno z netehnološkimi in socialnimi inovacijami ter dejavnostmi, ki so bližje družbi in trgu, pri čemer bi bilo treba za ukrepe na področju inovacij in raziskav uporabiti različno stopnjo financiranja na podlagi načela, po katerem bi morala biti podprta dejavnost deležna toliko več dodatnih sredstev iz drugih virov, kolikor bližje bi bila trgu. Dejavnosti, ki so bližje trgu, zajemajo inovativne finančne instrumente, njihov cilj pa je zadovoljevanje potreb širokega spektra politik Unije, saj poudarjajo najširšo možno uporabo znanja, ustvarjenega s podprtimi dejavnostmi, vse do tržnega izkoriščanja tega znanja. Prednostne naloge Obzorja 2020 bi morale biti podprte tudi s programom za raziskave in usposabljanje, vzpostavljenim z Uredbo Sveta (Euratom) št. 1314/2013 (13).

(12)

Obzorje 2020 bi moralo biti dostopno novim udeležencem, da se zagotovi obsežno in izvrstno sodelovanje s partnerji po vsej Uniji in da se vzpostavi povezan evropski raziskovalni prostor.

(13)

Skupno raziskovalno središče bi moralo zagotoviti znanstveno in tehnično podporo politikam Unije, oblikovano po meri uporabnika, obenem pa se prožno odzivati na nove zahteve politike.

(14)

Na podlagi trikotnika znanja, tj. raziskav, inovacij in izobraževanja, bi morale skupnosti znanja in inovacij v okviru EIT znatno prispevati k obravnavanju ciljev Obzorja 2020, vključno z družbenimi izzivi, predvsem z vključevanjem raziskav, inovacij in izobraževanja. EIT bi moral spodbujati podjetništvo v okviru svojih dejavnosti na področju visokošolskega izobraževanja, raziskav in inovacij. Še zlasti bi moral spodbujati odlično podjetniško izobrazbo ter podpirati zagone in izločitve dejavnosti v nova podjetja.

(15)

V skladu s členom 182(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Obzorje 2020 določa najvišji skupni znesek in podrobna pravila finančne udeležbe Unije v njem, kakor tudi ustrezne deleže za vsako od predvidenih dejavnosti.

(16)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja Obzorja 2020, ki pomenijo prednostni referenčni znesek za Evropski Parlament in Svet v letnem proračunskem postopku v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2 decembrom 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (14).

(17)

Ustrezen delež proračuna za raziskovalne infrastrukture bi bilo treba nameniti e-infrastrukturam.

(18)

Z dejavnostmi v okviru posebnega cilja "Prihodnje in nastajajoče tehnologije (FET)" bi morali dopolnjevati dejavnosti v okviru drugih delov Obzorja 2020, kjer je to mogoče, pa bi bilo treba iskati sinergije.

(19)

Primerno je zagotoviti ustrezen zaključek Obzorja 2020 in njegovih predhodnih programov, zlasti glede nadaljevanja večletnih dogovorov glede njihovega upravljanja, kot je financiranje tehnične in upravne podpore.

(20)

Osrednji cilj Obzorja 2020 je poenostavitev, kar bi se moralo v celoti odražati v njegovi zasnovi, pravilih, finančnem upravljanju in izvajanju. Obzorje 2020 bi moralo stremeti k močni udeležbi univerz, raziskovalnih središč, industrije in zlasti MSP ter biti dostopno novim udeležencem, saj združuje celoten razpon podpore za raziskave in inovacije v enem samem skupnem strateškem okviru, vključno z racionaliziranim nizom oblik financiranja, in uporablja pravila za udeležbo, katerih načela veljajo za vse ukrepe v okviru Obzorja 2020. S poenostavitvijo pravil financiranja bi morali zmanjšati upravne stroške udeležbe in pripomoči k preprečevanju in zmanjševanju števila finančnih napak.

(21)

Obzorje 2020 bi moralo v skladu z vodilno pobudo "Unija inovacij" prispevati k ciljem evropskih partnerstev za inovacije in tako povezati vse zadevne akterje v celotni verigi raziskav in inovacij, s čimer bi instrumente in pobude uredili, poenostavili ter jih bolje uskladili.

(22)

Da bi se poglobil odnos med znanostjo in družbo ter okrepilo javno zaupanje v znanost, bi moralo Obzorje 2020 spodbujati ozaveščeno udejstvovanje državljanov in civilne družbe pri zadevah, povezanih z raziskavami in inovacijami, in sicer s spodbujanjem znanstvenega izobraževanja, večjo dostopnostjo znanosti, razvojem odgovornih načrtov za raziskave in inovacije, ki bodo odpravili pomisleke in izpolnili pričakovanja državljanov in civilne družbe, ter spodbujanjem njihove udeležbe pri dejavnostih v okviru Obzorja 2020. Udejstvovanje državljanov in civilne družbe bi morale spremljati dejavnosti za obveščanje javnosti, s čimer bi zagotovili in ohranili javno podporo Obzorju 2020.

(23)

Vzpostaviti bi bilo treba ustrezno ravnotežje med majhnimi in velikimi projekti v okviru prednostne naloge "Družbeni izzivi" ter posebnega cilja "Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij".

(24)

Izvajanje Obzorja 2020 bi se moralo prilagoditi spreminjajočim se priložnostim in potrebam znanosti in tehnologije, industrije, politik ter družbe. Različne strategije bi bilo zato treba določiti v tesni povezavi z zainteresiranimi stranmi iz vseh zadevnih sektorjev, pri čemer pa bi morale biti dovolj prožne, da bi se prilagajale razvoju dogodkov. Med izvajanjem Obzorja 2020 bi se bilo treba stalno posvetovati z zunanjimi strokovnjaki in izkoristiti ustrezne strukture, kot so evropske tehnološke platforme, pobude za skupno načrtovanje programov, evropska partnerstva za inovacije in nasveti znanstvenih odborov, kot je Znanstveni odbor za zdravje.

(25)

Dejavnosti, razvite v okviru Obzorja 2020, bi morale spodbujati enakost med ženskami in moškimi na področju raziskav in inovacij, zlasti tako, da bi obravnavale temeljne vzroke za neuravnoteženo zastopanost spolov, izkoristile celoten potencial raziskovalk in raziskovalcev ter vključile vidik spolov v vsebine raziskav in inovacij, posebno pozornost pa bi namenile zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov – glede na stanje na zadevnem področju raziskav in inovacij – v ocenjevalnih odborih in v drugih ustreznih svetovalnih in strokovnih odborih, da bi se izboljšala kakovost raziskav in spodbujale inovacije. Dejavnosti bi morale biti namenjene tudi izvajanju načel v zvezi z enakostjo med ženskami in moškimi, kot to določata člena 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji ter člen 8 PDEU.

(26)

Obzorje 2020 bi moralo prispevati k privlačnosti raziskovalnega poklica v Uniji. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, kot je določeno v priporočilu Komisije z dne 11. marca 2005 (15), skupaj z drugimi zadevnimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v povezavi z evropskim raziskovalnim prostorom, obenem pa spoštovati njihov prostovoljni značaj.

(27)

Da bi lahko Unija konkurirala na svetovni ravni, uspešno obvladovala velike družbene izzive in uresničila cilje strategije Evropa 2020, bi morala v celoti izkoristiti svoje človeške vire. V tem smislu bi moralo Obzorje 2020 prispevati k uresničitvi evropskega raziskovalnega prostora, in sicer s spodbujanjem oblikovanja okvirnih pogojev, s čimer bi prepričali evropske raziskovalce, da ostanejo v Evropi oziroma se v njo vrnejo, privabili raziskovalce z vsega sveta, Evropo pa naredili bolj privlačno za najboljše raziskovalce.

(28)

Da bi okrepili širjenje in izkoriščanje znanja, bi bilo treba zagotoviti odprt dostop do znanstvenih publikacij. Poleg tega bi bilo treba spodbujati odprt dostop do raziskovalnih podatkov, pridobljenih v javno financiranih raziskavah v okviru Obzorja 2020, ob upoštevanju omejitev v zvezi z varstvom zasebnosti, nacionalno varnostjo in pravicami intelektualne lastnine.

(29)

Raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih podpira Obzorje 2020, bi morale spoštovati temeljna etična načela. Upoštevati bi bilo treba mnenja Evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij. Pri raziskovalnih dejavnostih bi morali upoštevati tudi člen 13 PDEU ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih z