(1)

Cilj evropske politike satelitske navigacije je Uniji zagotoviti dva satelitska navigacijska sistema, in sicer sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, in sistem EGNOS (v nadaljnjem besedilu: sistema). Sistema izhajata iz programov Galileo in EGNOS. Vsako od infrastruktur sestavljajo sateliti in omrežje zemeljskih postaj.

(2)

Namen programa Galileo je vzpostavitev in obratovanje prve infrastrukture za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej oblikovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja cela vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, deluje neodvisno od drugih obstoječih ali potencialnih sistemov in s tem med drugim prispeva k strateški avtonomnosti Unije, kakor sta poudarila Evropski parlament in Svet.

(3)

Namen programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi (v nadaljnjem besedilu: GNSS), ter signalov odprte storitve, ki jo bo ponudil sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, ko bodo na voljo. Storitve, ki jih zagotavlja program EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro.

(4)

Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij že ves čas v celoti podpirajo programa Galileo in EGNOS.

(5)

Ker sta programa Galileo in EGNOS v pozni razvojni fazi in prehajata v fazo uporabe sistemov, je zanju potreben poseben pravni instrument, ki bo ustrezal njunim potrebam, zlasti v smislu upravljanja in varnosti, ter omogočil zahtevano dobro finančno poslovodenje in spodbujala uporabo sistemov.

(6)

Sistemi so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve, ponujene v okviru teh sistemov, prispevajo k razvoju raznovrstnih gospodarskih in družbenih dejavnosti, vključno z razvojem vseevropskih omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih infrastruktur.

(7)

Programa Galileo in EGNOS sta orodje industrijske politike in sta del strategije Evropa 2020, kakor izhaja iz sporočila Komisije z dne 17. novembra 2010 z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“. Omenjena sta tudi v sporočilu Komisije z dne 4. aprila 2011 z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“. Za gospodarstvo in državljane Unije prinašata navedena programa številne koristi, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 130 milijard EUR za obdobje 2014–2034.

(8)

Satelitski navigacijski sistemi se uporabljajo v vse več gospodarskih panogah, zlasti v prometu, telekomunikacijah, kmetijstvu in energetiki. Tudi javni organi imajo lahko korist od teh sistemov na različnih področjih, kot so službe za ukrepanje v izrednih razmerah, policija, krizno upravljanje ali upravljanje meja. Razvoj uporabe satelitske navigacije prinaša ogromne koristi za gospodarstvo, družbo in okolje. Take družbeno-gospodarske koristi lahko razdelimo v tri glavne kategorije: neposredne koristi zaradi rasti vesoljskega trga, neposredne koristi zaradi rasti prodajnega trga aplikacij in storitev, ki temeljijo na sistemu GNSS, in posredne koristi zaradi razvoja novih aplikacij ali prenosa tehnologije v druge sektorje, kar ustvarja nove tržne priložnosti v drugih sektorjih, povečuje produktivnost v celotni industriji in javno korist, saj se zmanjšuje onesnaženost in izboljšuje raven varnosti.

(9)

Zato je pomembno, da Unija podpira razvoj aplikacij in storitev, ki temeljijo na teh sistemih. S tem bodo državljani Unije lahko izkoristili prednosti teh sistemov, javnost pa bo ohranila zaupanje v programa Galileo in EGNOS. Ustrezni instrument za financiranje raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, povezanih z razvojem GNSS aplikacij, je Obzorje 2020 - okvirni program za raziskave in inovacije (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020), vzpostavljen z Uredbo (EU) št 1291./2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Vendar bi se moral zelo specifični predhodni del raziskovalnih in razvojnih dejavnosti financirati iz proračunskih sredstev, ki se programoma Galileo in EGNOS dodeljujejo po tej uredbi, kadar se te dejavnosti nanašajo na bistvene elemente, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo, kar bo spodbudilo razvoj aplikacij v različnih gospodarskih sektorjih. Vendar tako financiranje ne bi smelo ogroziti uvajanja ali obratovanja infrastrukture, vzpostavljene v okviru programov.

(10)

Glede na rastočo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti bi lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzročila veliko škodo v sodobnih družbah in številnim gospodarskim subjektom prinesla izgubo. Poleg tega sta sistema satelitske navigacije zaradi svojih strateških razsežnosti občutljivi infrastrukturi, ki bi lahko bili predmet zlorabe. Ti elementi bi lahko ogrozili varnost Unije, njenih držav članic in njenih državljanov. Zato bi bilo treba pri zasnovi, razvoju, uvajanju in obratovanju infrastruktur, vzpostavljenih v okviru programov Galileo in EGNOS, upoštevati standardne prakse.

(11)

Program Galileo vključuje opredelitveno fazo, ki je končana, fazo razvoja in validacije do leta 2013, uvajalno fazo, ki se je začela leta 2008 in bi se morala končati leta 2020, ter fazo uporabe, ki se mora postopno začeti z letoma 2014 in 2015, da bo sistem leta 2020 v celoti operativen. Prvi štirje operativni sateliti so bili zgrajeni in dani v uporabo med fazo razvoja in validacije, celotna postavitev satelitov pa bi morala biti končana med uvajalno fazo, medtem ko bi obnavljanje moralo potekati med fazo uporabe. Zemeljska infrastruktura, povezana s tem, bi se morala razvijati in upravljati skladno s tem.

(12)

Program EGNOS je v fazi uporabe, odkar sta bili njegova „odprta storitev“ in storitev „varovanja življenj“ („Safety of Life“) oktobra 2009 oziroma marca 2011 razglašeni za operativni. V okviru tehničnih in finančnih omejitev ter na podlagi mednarodnih sporazumov bi se lahko geografska pokritost, ki jo zagotavlja sistem EGNOS, razširila na druge regije sveta, zlasti na ozemlja držav kandidatk, tretjih držav, ki so pridružene enotnemu evropskemu nebu, in držav v evropski sosedski politiki. Vendar se ta razširitev ne bi smela financirati iz proračunskih sredstev, dodeljenih programoma Galileo in EGNOS po Uredbi Sveta (EU, Euratom) št.1311/2013 (3) in ne bi smela zakasniti razširitve pokritosti na ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

(13)

Prvotna zasnova storitev varovanja življenj, kakor jo določa Uredba (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je bila spremenjena, da bi zagotovila interoperabilnost s preostalimi GNSS, se učinkovito odzivala na zahteve za varovanje življenj uporabnikov ter zmanjšala zahtevnost, tveganja in stroške potrebne infrastrukture.

(14)

Da bo storitev varovanja življenj EGNOS delovala čim bolje, jo je treba zagotavljati brez neposrednih stroškov za uporabnika. Tudi regulirano javno storitev Galileo bi bilo treba brezplačno zagotavljati naslednjim uporabnikom regulirane javne storitve, v smislu Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5): državam članicam, Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) in ustrezno pooblaščenim agencijam Unije. Brezplačnost zagotavljanja se ne bi smelo razlagati tako, da vpliva na določbe glede stroškov delovanja organa, pristojnega za regulirano javno storitev, kakor je določeno v Sklepu št. 1104/2011/EU.

(15)

Za optimizacijo uporabe storitev bi morali biti sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, združljivi in interoperabilni med seboj in, kolikor je mogoče, tudi z drugimi sistemi satelitske navigacije ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi, kadar je taka združljivost in kompatibilnost določena v mednarodnem sporazumu brez poseganja v cilj strateške avtonomnosti.

(16)

Ker programa Galileo in EGNOS načeloma v celoti financira Unija, bi bilo treba predvideti, da je Unija lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru navedenih programov. Za popolno spoštovanje katerih koli temeljnih pravic, povezanih z lastništvom, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne ureditve z obstoječimi lastniki, zlasti glede bistvenih delov infrastruktur in njihove varnosti. Razumeti bi bilo treba, da določbe glede lastništva neopredmetenih sredstev iz te uredbe ne zajemajo nematerialnih pravic, ki niso prenosljive v skladu z ustreznimi nacionalnimi zakonodajami. Tako lastništvo Unije ne bi smelo posegati v možnost, da Unija v skladu s to uredbo in v primerih, kadar se zdi primerno, ta sredstva da na voljo tretjim stranem ali jim jih odpiše. Zlasti bi Unija morala imeti možnost, da prenese lastništvo pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dela v okviru programov Galileo in EGNOS, ali licenco zanje na tretje osebe. Da bi trgi lažje sprejeli satelitsko navigacijo, je treba tretjim osebam zagotoviti optimalno uporabo zlasti pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS in pripadajo Uniji, vključno z družbenogospodarskega vidika.

(17)

Za sredstva, ustvarjena ali razvita zunaj programov Galileo in EGNOS, določbe glede lastništva iz te uredbe ne učinkujejo. Vendar so tovrstna sredstva včasih lahko pomembna za delovanje programov. Komisija bi morala za spodbuditev razvoja novih tehnologij zunaj programov Galileo in EGNOS pozivati k osredotočenosti tretjih oseb na taka pomembna neopredmetena sredstva in se, kadar bi to koristilo programoma, dogovoriti o pogojih njihove ustrezne uporabe.

(18)

Uvajalno fazo in fazo uporabe programa Galileo ter fazo uporabe programa EGNOS bi morala v celoti financirati Unija. Vendar bi morale države članice v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), imeti možnost, da k programoma Galileo in EGNOS dodatno prispevajo v obliki finančnih sredstev ali v naravi na podlagi ustreznih sporazumov za financiranje dodatnih elementov programov, povezanih z morebitnimi posebnimi cilji zadevnih držav članic. Tudi tretje države in mednarodne organizacije bi morale imeti možnost prispevati k programoma.

(19)

Za zagotavljanje stalnosti in stabilnosti programov Galileo in EGNOS ter zaradi njihove evropske razsežnosti in bistvene evropske dodane vrednosti je potrebno zadostno in stalno financiranje v celotnih obdobjih finančnega načrtovanja. Treba je določiti tudi znesek, ki bo v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 potreben za financiranje dokončanja uvajalne faze programa Galileo in faz uporabe programov Galileo in EGNOS.

(20)

Z Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 je bil odobren znesek v višini največ 7 071,73 milijonov EUR v tekočih cenah za financiranje dejavnosti v zvezi s programoma Galileo in EGNOS v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Zaradi večje jasnosti in nadzora nad stroški bi bilo treba celoten znesek razčleniti v več kategorij. Kljub temu bi morala imeti Komisija zaradi prilagodljivosti in zagotavljanja nemotenega delovanja programov možnost, da prerazporedi sredstva iz ene kategorije v drugo. Dejavnosti programa bi morale zajemati tudi varovanje sistemov in njihovega obratovanja, tudi pri izstrelitvi satelitov. Zato bi se lahko prispevek k stroškom za storitve, ki bi zagotavljale tako varovanje, financiral iz proračuna, dodeljenega programoma Galileo in EGNOS, kolikor bi bila na voljo sredstva po strogem upravljanju stroškov in ob natančnem upoštevanju najvišjega zneska, ki je določen v Uredbi (EU, Euratom) št. 1311/2013. Tak prispevek bi se moral uporabljati samo za zagotavljanje podatkov in storitev, in ne za nakup infrastrukture. Ta uredba določa finančna sredstva za nadaljevanje programov Galileo in EGNOS, ki pomenijo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7).

(21)

V tej uredbi bi bilo treba opredeliti dejavnosti, za katere so odobrena proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma za obdobje 2014–2020. Take odobritve bi bilo treba nameniti zlasti za dejavnosti v zvezi z uvajalno fazo programa Galileo, vključno z ukrepi upravljanja in spremljanja navedene faze, ter za dejavnosti v zvezi z uporabo sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, vključno z ukrepi, sprejetimi pred fazo uporabe navedenega programa ali med njeno pripravo, in za dejavnosti v zvezi z uporabo sistema EGNOS. Treba bi jih bilo nameniti tudi za financiranje nekaterih drugih dejavnosti, potrebnih za upravljanje in doseganje ciljev programov Galileo in EGNOS, zlasti s podporo raziskav in razvoja bistvenih elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo, in vključno, po potrebi, modulov programske opreme za določanje položaja in nadzor popolnosti delovanja. Navedeni elementi povezujejo storitve, ki jih zagotavlja infrastruktura, in aplikacije na prodajnih trgih ter omogočajo razvoj aplikacij v raznih gospodarskih sektorjih. Njihov razvoj omogoča čim večje družbeno-gospodarske koristi, saj spodbuja izkoristek ponujenih storitev na trgu. Komisija bi morala vsako leto poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji upravljanja stroškov.

(22)

Treba je opozoriti, da stroški naložb in obratovanja sistemov, ocenjeni za obdobje 2014–2020, ne upoštevajo nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Unija utegnila imeti, zlasti obveznosti, povezanih z delovanjem storitev ali lastništva Unije nad sistemi, zlasti glede nepravilnega delovanja sistemov. Te obveznosti so predmet posebne analize Komisije.

(23)

Treba bi bilo tudi opozoriti, da proračunska sredstva, načrtovana v tej uredbi, ne zajemajo del, financiranih iz sredstev, dodeljenih Obzorju 2020, kot so dela v zvezi z razvojem aplikacij na podlagi sistemov. Taka dela bodo omogočila kar najboljšo uporabo storitev, ponujenih v okviru programov Galileo in EGNOS, zagotovitev dobre donosnosti naložb Unije na področju družbenih in gospodarskih koristi ter povečanje znanja podjetij v Uniji v zvezi s tehnologijo satelitske navigacije. Komisija bi morala poskrbeti za preglednost in jasnost glede različnih virov financiranja za različne vidike programov.

(24)

Unija bi morala poleg tega prejeti prihodke, ki jih ustvarita sistema, zlasti s komercialnimi storitvami, ki jih zagotavlja sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, za delno zagotovitev nadomestila za naložbe, ki jih je vložila, in te prihodke uporabiti za doseganje ciljev programa Galileo in EGNOS. Poleg tega bi lahko v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določili mehanizem za delitev prihodkov.

(25)

Za preprečevanje prekoračitev stroškov in zamud, ki so v preteklosti ovirale izvajanje programov Galileo in EGNOS, je treba povečati prizadevanja za obvladovanje tveganj, ki bi lahko povzročili dodatne stroške in/ali zamude, kakor sta zahtevala Evropski parlament v resoluciji z dne 8. junija 2011 o vmesnem pregledu evropskih satelitskih radio-navigacijskih programov: ocena izvajanja, prihodnji izzivi in obeti za financiranje (8) in Svet v svojih sklepih z dne 31. marca 2011 ter kot izhaja iz Sporočila Komisije z dne 29. Junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“.

(26)

Za dobro javno upravljanje programov Galileo in EGNOS je po eni strani treba jasno razdeliti odgovornosti in naloge, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), po drugi strani pa upravljanje postopoma prilagoditi potrebam obratovanja sistemov.

(27)

Komisija bi morala biti kot zastopnica Unije, ki načeloma sama zagotavlja financiranje programov Galileo in EGNOS in je lastnica sistemov, odgovorna za potek navedenih programov in splošni nadzor nad njima. Zato bi morala upravljati sredstva, dodeljena programoma v skladu s to uredbo, ter skrbeti za izvajanje vseh dejavnosti programov in zagotoviti jasno razdelitev odgovornosti in nalog, zlasti med Agencijo za evropski GNSS in ESA. Zato bi bilo treba Komisiji poleg nalog, povezanih s to splošno odgovornostjo, in drugih nalog, za katere je zadolžena na podlagi te uredbe, zaupati tudi specifične naloge. Za kar najboljši izkoristek virov in kompetenc različnih udeleženih strani bi morala imeti Komisija možnost prenesti nekatere naloge s sporazumi o prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(28)

Glede na pomen zemeljske infrastrukture sistemov za programa Galileo in EGNOS in njenega vpliva na njihovo varnost bi morala biti določitev lokacije te infrastrukture ena od posebnih nalog Komisije. Pri razporejanju zemeljske infrastrukture sistemov bi morali tudi v prihodnje uporabljati odprt in pregleden postopek. Lokacija takšne infrastrukture bi morala biti določena ob upoštevanju geografskih in tehničnih omejitev, povezanih z optimalno geografsko porazdelitvijo zemeljske infrastrukture, in morebitnih obstoječih instalacij in opreme, primernih za zadevne naloge, ter zagotoviti skladnost z varnostnimi potrebami posameznih zemeljskih postaj in nacionalnimi varnostnimi zahtevami vsake države članice.

(29)

Agencija za evropski GNSS je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) z namenom doseganja ciljev programov Galileo in EGNOS ter izvajanja nekaterih nalog, povezanih s potekom navedenih programov. Je agencija Unije, za katero kot za organ v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 veljajo obveznosti, ki se uporabljajo za agencije Unije. Treba bi ji bilo zaupati nekatere naloge, povezane z varnostjo programov in njenim morebitnim imenovanjem za organ, pristojen za regulirano javno storitev. Prispevati bi morala tudi k promociji in trženju sistemov, vključno z vzpostavitvijo stika z uporabniki in morebitnimi uporabniki storitev, ki jih ponujata programa Galileo in EGNOS, ter bi morala zbirati podatke o njihovih potrebah in napredku na trgu satelitske navigacije. Poleg tega bi morala izpolniti naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prenosu pooblastil, ki zajemajo številne druge specifične naloge v zvezi s programoma, zlasti z nalogami, povezanimi s fazo uporabe sistemov, vključno z operativnim upravljanjem sistema, promocijo aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije in promocijo razvoja bistvenih elementov, povezanih s programoma. Da bi Komisija, ki predstavlja Unijo, lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, bi morali sporazumi o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS.

Prenos odgovornosti na Agencijo za evropski GNSS za naloge, povezane z operativnim upravljanjem programov Galileo in EGNOS in njihovo uporabo, bi moral potekati postopoma in biti pogojen z uspešnim pregledom predaje, pa tudi s pripravljenostjo te agencije na prevzem takih nalog, da bi zagotovili nemoteno delovanje navedenih programov. V primeru EGNOS bi moral biti prenos opravljen 1. januarja 2014, v primeru Galileo pa se pričakuje v letu 2016.

(30)

Unija bi morala z ESA za uvajalno fazo programa Galileo skleniti sporazum o prenosu pooblastil, ki bo določal naloge ESA v tej fazi. Komisija bi morala kot predstavnica Unije storiti vse v njeni moči, da bi se sporazum o prenosu pooblastil sklenil v šestih mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe. Da bi Komisija lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, bi moral sporazum o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih ESA. Glede dejavnosti, ki jih financira izključno Unija, bi morali taki pogoji zagotavljati stopnjo nadzora, primerljivo s stopnjo, ki bi se zahtevala, če bi bila ESA agencija Unije.

(31)

Agencija za evropski GNSS bi morala za fazo uporabe programov Galileo in EGNOS z ESA skleniti delovni dogovor, ki opredeljuje naloge slednje pri razvoju sistemov prihodnje generacije in pri nudenju tehnične podpore za obstoječe generacije sistemov. Ta dogovor bi moral biti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Ne bi se smel nanašati na vlogo ESA pri dejavnostih, povezanih z raziskavami in tehnologijo, ter v zgodnjih fazah razvoja in raziskovalnih dejavnostih v zvezi z infrastrukturo, vzpostavljeno v okviru programov Galileo in EGNOS. Takšne dejavnosti bi bilo treba financirati z drugimi sredstvi in ne iz proračuna za programa, na primer s sredstvi, dodeljenimi Obzorju 2020.

(32)

Odgovornost za potek programov Galileo in EGNOS vključuje zlasti odgovornost za njuno varnost ter za varnost sistemov in njunega obratovanja. Razen v primeru uporabe Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP (10), ki ga je treba pregledati, da bi odražal spremembe programov Galileo in EGNOS, njunega upravljanja in sprememb Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba, je za varnost odgovorna Komisija, čeprav so nekatere naloge v zvezi z varnostjo zaupane Agenciji za evropski GNSS. Komisija je zlasti odgovorna za vzpostavitev primernih mehanizmov za zagotavljanje ustreznega usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi za varnost.

(33)

Pri izvajanju te uredbe bi se morala Komisija glede zadev, povezanih z varnostjo, posvetovati z ustreznimi strokovnjaki za varnost iz držav članic.

(34)

ESZD se glede na svoje specifično strokovno znanje in redne kontakte z upravami tretjih držav in mednarodnih organizacij zdi primeren organ za pomoč Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo sistemov in programov Galileo in EGNOS na področju zunanjih odnosov, v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (11). Komisija bi morala zagotoviti, da je ESZD s svojimi dejavnostmi v celoti vključena v izvajanje nalog v zvezi z varnostjo na področju zunanjih odnosov. ESZD bi bilo treba v ta namen nuditi vso ustrezno tehnično podporo.

(35)

Za zagotavljanje varnega kroženja informacij bi se v ustreznih varnostnih predpisih v okviru področja uporabe te uredbe moralo zagotoviti enakovredno raven varovanja tajnih podatkov EU, kot jo zagotavljajo pravilnik o varnosti, določen v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (12), in varnostni predpisi Sveta, določeni v prilogah k Sklepu Sveta 2013/488/EU (13). Vsaka država članica bi morala zagotoviti, da se njeni nacionalni varnostni predpisi uporabljajo za vse fizične osebe, ki prebivajo na njenem ozemlju, in vse pravne osebe s sedežem na njenem ozemlju, ki imajo opravka s tajnimi podatki EU, povezanimi s programoma Galileo in EGNOS. Varnostni predpisi ESA in Sklep z dne 15. junija 2011 visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (14) bi se morali obravnavati kot enakovredni pravilniku o varnosti iz Priloge k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom in varnostnim predpisom iz prilog k Sklepu 2013/488/EU.

(36)

Ta uredba ne posega v obstoječa in prihodnja pravila o dostopu do dokumentov, sprejetih v skladu s členom 15(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Te uredbe tudi ne bi smeli razumeti tako, kot da državam članicam nalaga obveznost, da ne upoštevajo svojih ustavnih pravil glede dostopa do dokumentov.

(37)

Za dodeljevanje sredstev Unije, namenjenih za programa Galileo in EGNOS, katerih zgornje meje Komisija ne bi smela preseči, bi bilo treba nujno uporabiti učinkovite postopke javnega naročanja in zlasti zagotoviti, da so pogodbe sklenjene tako, da zagotavljajo najboljšo možno uporabo sredstev, zadovoljive storitve, nemoteno delovanje programov, dobro obvladovanje tveganja in izpolnjevanje predlaganega časovnega načrta. Ustrezni naročnik bi si moral prizadevati za izpolnitev teh zahtev.

(38)

Ker bo programa Galileo in EGNOS načeloma financirala Unija, bi bilo treba pri javnem naročanju v okviru navedenih programov upoštevati pravila Unije v zvezi z javnimi naročili ter si zlasti prizadevati za najboljšo možno uporabo sredstev, obvladovanje stroškov in zmanjšanje tveganj ter za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje odvisnosti od enega samega dobavitelja. Treba bi bilo zagotoviti prost dostop in pošteno konkurenco v celotni dobavni verigi ter uravnotežene možnosti sodelovanja različnim sektorjem na vseh ravneh, med drugim zlasti novim akterjem ter malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP). Preprečevati bi bilo treba morebitne zlorabe prevladujočega položaja in dolgotrajno odvisnost od enega samega dobavitelja. Za zmanjšanje tveganj v zvezi s programom, preprečevanje odvisnosti od enega vira dobave in zagotavljanje boljšega nadzora nad celotnim programom, stroški in časovnim načrtom, bi bilo treba po potrebi uporabljati različne vire dobave. Poleg tega bi morali ohraniti in spodbujati razvoj evropske industrije na vseh področjih, povezanih s satelitsko navigacijo, v skladu z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija. Tveganje neučinkovitega izvajanja ali neizpolnitve javnih naročil bi bilo treba čim bolj zmanjšati. Izvajalci bi morali v ta namen dokazati, da so sposobni uspešno izpolniti naročilo v skladu s prevzetimi obveznostmi in v pogodbenem roku. Zato bi morali naročniki po potrebi natančno navesti zahteve glede zanesljivosti dobave in zagotavljanja storitev.

Poleg tega bi v primeru nabave blaga in storitev občutljive narave naročniki lahko za takšne nabave določili posebne zahteve, predvsem zato, da bi zagotovili varnost podatkov. Industriji Unije bi bilo treba omogočiti, da lahko za nekatere elemente in storitve uporabi vire zunaj Unije, kadar se dokažejo znatne prednosti glede kakovosti in stroškov, pri čemer pa bi bilo treba upoštevati strateški značaj programov ter zahteve Unije v zvezi z varnostjo in nadzorom izvoza. Treba bi bilo izkoristiti naložbe ter izkušnje in kompetence industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v opredelitveni, razvojni in validacijski fazi programov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da se ne kršijo pravila o konkurenčnih razpisnih postopkih.

(39)

Da bi lahko bolje ocenili skupne stroške proizvoda, storitve ali dela v okviru javnega naročila, vključno z njegovimi dolgoročnimi operativnimi stroški, bi bilo treba med postopkom javnega naročanja, kjer je to ustrezno, upoštevati skupne stroške v celotnem uporabnem življenjskem ciklu zadevnega proizvoda, storitve ali dela, in sicer tako, da bi pri oddaji javnih naročil uporabili pristop stroškovne učinkovitosti, na primer izračun stroškov v življenjskem ciklu, da bi naročilo dodelili ekonomsko najugodnejšemu ponudniku. Naročnik bi moral v ta namen zagotoviti, da je v dokumentaciji o oddaji naročila ali obvestilu o naročilu izrecno navedena metodologija, ki se bo uporabila za izračun stroškov v uporabnem življenjskem ciklu proizvoda, storitve ali dela, in da je s to metodologijo mogoče preveriti točnost podatkov, ki so jih predložili ponudniki.

(40)

Satelitska navigacija je kompleksna tehnologija, ki se ves čas razvija. To je razlog za negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru programov Galileo in EGNOS, saj se lahko taka javna naročila nanašajo na dolgoročno opremo ali opravljanje storitev. Zaradi teh značilnosti je treba predvideti posebne ukrepe v zvezi z javnimi naročili, ki se uporabljajo poleg pravil iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Tako bi moral imeti naročnik možnost ponovno vzpostaviti pravične konkurenčne pogoje, kadar ima neko podjetje ali več podjetij že pred javnim razpisom informacije o dejavnostih v zvezi z javnim razpisom, zaradi katerih je oziroma so v prednostnem položaju. Imeti bi moral tudi možnost, da naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, da pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru njenega izvajanja ali določi najmanjšo stopnjo oddaje naročil podizvajalcem. In nenazadnje, zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za programa Galileo in EGNOS, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato je zaželeno, da se pogodbe sklepajo v posebni obliki, ki obenem ne določa fiksnih in dokončnih cen ter vključuje določbe za varovanje finančnih interesov Unije.

(41)

Treba bi bilo poudariti, da bi se morale države članice v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) vzdržati vseh ukrepov, ki bi lahko škodili programoma Galileo in EGNOS ali storitvam. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Poleg tega bi morale države članice in Komisija sodelovati med seboj in z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da je radijski spekter, potreben za sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, na voljo in da je zaščiten, da bi omogočile nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi tega sistema v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(42)

Glede na svetovni pomen sistemov je bistveno, da Unija sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v okviru programov Galileo in EGNOS v skladu s členom 218 PDEU, zlasti za zagotovitev njunega nemotenega poteka, reševanje nekaterih vprašanj, povezanih z varnostjo in zaračunavanjem, zagotovitev čim boljših storitev za državljane Unije ter zadovoljitev potreb tretjih držav in mednarodnih organizacij. Koristno je tudi, da se obstoječi sporazumi po potrebi prilagodijo razvoju programov Galileo in EGNOS. Pri pripravi in izvajanju teh sporazumov se Komisija lahko za pomoč obrne na ESZD, ESA in Agencijo za evropski GNSS v okviru nalog, ki so jim zaupane v skladu s to uredbo.

(43)

Poudariti bi bilo treba, da se Komisija za izpolnitev nekaterih svojih nalog neregulativne narave po potrebi lahko po tehnično pomoč obrne na nekatere zunanje subjekte. Te tehnične pomoči so lahko deležni tudi drugi subjekti, vključeni v javno upravljanje programov Galileo in EGNOS, pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe.

(44)

Unija temelji na spoštovanju temeljnih pravic ter zlasti členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki izrecno priznavata temeljno pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. V okviru programov Galileo in EGNOS bi bilo treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov in zasebnosti.

(45)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, zaznavanjem in preiskovanjem nepravilnosti, z izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, in če je primerno, z upravnimi in finančnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(46)

Evropski parlament in Svet je treba redno obveščati o izvajanju programov Galileo in EGNOS, zlasti glede obvladovanja tveganj, stroškov, časovnega načrta in izvajanja. Poleg tega se bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sestajali v medinstitucionalnem odboru za Galileo v skladu s skupno izjavo o medinstitucionalnem odboru za Galileo, ki je objavljena skupaj s to uredbo.

(47)

Komisija bo morala na podlagi dogovorjenih kazalnikov opraviti ovrednotenja, da bi ocenila uspešnost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za uresničitev ciljev programov Galileo in EGNOS.

(48)

Da bi zagotovili varnost sistemov in njihovega obratovanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s cilji na visoki ravni, potrebnimi za zagotavljanje varnosti sistemov in njihovega obratovanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(49)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(50)

Ker dobro javno upravljanje zahteva enotno vodenje programov Galileo in EGNOS, hitrejše sprejemanje odločitev in enak dostop do informacij, bi moralo biti predstavnikom Agencije za evropski GNSS in ESA omogočeno, da sodelujejo pri delu odbora za evropske programe GNSS (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki je ustanovljen za pomoč Komisiji. Zaradi istega razloga bi morali imeti predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so sklenili mednarodni sporazum z Unijo, možnost sodelovanja pri delu odbora, ob upoštevanju varnostnih omejitev in v skladu s pogoji takega sporazuma. Predstavniki Agencije za evropski GNSS, ESA, tretjih držav in mednarodnih organizacij nimajo pravice sodelovati pri glasovanju odbora.

(51)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve in uporabe satelitskih navigacijskih sistemov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj ta cilj presega finančne in tehnične zmogljivosti vsake posamezne države članice, in ker se ta cilj zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(52)

Skupno podjetje Galileo, ki je bilo ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 876/2002 (17), je 31. decembra 2006 prenehalo delovati. Uredbo (ES) št. 876/2002 bi bilo zato treba razveljaviti.

(53)

Ob upoštevanju potrebe po ovrednotenju programov Galileo in EGNOS, obsega sprememb, ki so potrebne v Uredbi (ES) št. 683/2008, ter iz razloga jasnosti in pravne varnosti, bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 683/2008 –

(1)

Večletni akcijski program za obdavčitev, določen za obdobje do leta 2014, je bistveno prispeval k olajševanju in poglobitvi sodelovanja med davčnimi organi v Uniji. Davčne uprave sodelujočih držav so priznale dodano vrednost tega programa, vključno pri zaščiti finančnih interesov držav članic Unije in davkoplačevalcev. Izzivov naslednjega desetletja ni mogoče reševati, če so države članice usmerjene le na svoja upravna ozemlja ali ne sodelujejo intenzivno z ostalimi državami članicami. Program Fiscalis, ki ga izvaja Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami, državam članicam zagotavlja okvir Unije za razvoj teh dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica določila lastne okvire sodelovanja na dvo- ali večstranski osnovi. Zato je ustrezno zagotoviti nadaljevanje navedenega programa, in sicer z vzpostavitvijo novega programa na istem področju.

(2)

Program, vzpostavljen s to uredbo, "program Fiscalis 2020", in njegov uspeh sta bistvenega pomena v sedanjih gospodarskih razmerah in bi morala podpirati sodelovanje v fiskalnih zadevah.

(3)

Dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020, in sicer evropski informacijski sistemi, kakor so določeni v tej uredbi, (v nadaljnjem besedilu: evropski informacijski sistemi), skupni ukrepi za uradnike davčnih organov ter pobude za skupno usposabljanje, naj bi prispevale k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s krepitvijo delovanja notranjega trga in zagotavljanjem okvira za podporo dejavnostim, ki izboljšujejo upravno sposobnost davčnih organov ter spodbujajo tehnični napredek in inovacije. Z zagotavljanjem okvira za dejavnosti, katerih namen so učinkovitejši davčni organi, krepitev konkurenčnosti podjetij, spodbujanje zaposlovanja ter prispevanje k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov držav članic Unije in davkoplačevalcev, bo program Fiscalis 2020 dejavno krepil delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu in prispeval k postopni odpravi obstoječih ovir in izkrivljanj na notranjem trgu.

(4)

Področje uporabe programa Fiscalis 2020 bi bilo treba uskladiti s trenutnimi potrebami, pri tem pa se osredotočiti na vse davke, harmonizirane na ravni Unije, in druge davke, v kolikor so pomembni za notranji trg in upravno sodelovanje med državami članicami.

(5)

V podporo procesu pristopa in pridružitve tretjih držav bi moralo biti omogočeno, da v programu Fiscalis 2020 sodelujejo tudi države pristopnice in kandidatke ter potencialne države kandidatke in partnerske države v okviru evropske sosedske politike, če bodo izpolnjeni določeni pogoji in če bo njihovo sodelovanje podpiralo le tiste dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020, katerih namen je boj proti davčnim goljufijam in utaji davkov ter obravnavanje agresivnega davčnega načrtovanja. Glede na vse večjo stopnjo medsebojne povezanosti svetovnega gospodarstva bi moral program Fiscalis 2020 še naprej omogočati, da pri njegovih dejavnostih sodelujejo zunanji strokovnjaki. Zunanje strokovnjake, kot so denimo predstavniki vladnih organov, gospodarski subjekti in njihove organizacije ali predstavniki mednarodnih organizacij, bi bilo treba k sodelovanju povabiti le, če je njihov prispevek ocenjen kot bistven za uresničitev ciljev programa Fiscalis 2020.

(6)

Pri ciljih in prednostnih nalogah programa Fiscalis 2020 so upoštevani težave in izzivi, ki so bili na področju obdavčitve opredeljeni za naslednje desetletje. Program Fiscalis 2020 bi moral še naprej imeti pomembno vlogo na ključnih področjih, kot so usklajeno izvajanje prava Unije s področja obdavčitve, zagotavljanje izmenjave informacij in podpora upravnega sodelovanja ter krepitev upravne zmogljivosti davčnih organov. Glede na problematično dinamiko opredeljenih novih izzivov bi bilo treba dodatno pozornost nameniti podpori boja proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi zmanjšanju upravnega bremena za davčne organe in zmanjšanju stroškov ravnanja v skladu z zakonodajo za davkoplačevalce ter preprečevanju primerov dvojnega obdavčevanja.

(7)

Na operativni ravni bi moral program Fiscalis 2020 izvajati, upravljati in podpirati evropske informacijske sisteme ter spodbujati dejavnosti upravnega sodelovanja, izpopolnjevati znanja in spretnosti davčnih uradnikov, krepiti razumevanje in izvajanje prava Unije s področja obdavčitve in podpirati izboljšanje upravnih postopkov ter izmenjavo in razširjanje dobrih upravnih praks. Te cilje bi bilo treba zasledovati s poudarkom na podpori boju proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju.

(8)

Orodja, ki so se uporabljala pred programom Fiscalis 2020, bi bilo treba dopolniti, da bi se ustrezno odzvala na izzive, s katerimi bodo davčni organi soočeni v prihodnjem desetletju, in tudi v prihodnje zagotovila skladnost z razvojem prava Unije. Program Fiscalis 2020 bi moral zajemati dvostranski ali večstranski nadzor in druge oblike upravnega sodelovanja, določene v zadevnem pravu Unije o upravnem sodelovanju, skupine strokovnjakov, ukrepe za krepitev zmogljivosti javne uprave, pri čemer se državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in izjemnimi okoliščinami, ki upravičujejo takšne usmerjene ukrepe, zagotovi posebno in specializirano svetovanje na področju obdavčitve, po potrebi pa tudi študije in splošne dejavnosti komuniciranja, da se podpre izvajanje prava Unije s področja obdavčitve.

(9)

Evropski informacijski sistemi imajo ključno vlogo pri medsebojnem povezovanju davčnih organov, in s tem krepitvi sistemov obdavčitve v Uniji, zato bi jih bilo treba še naprej financirati in izboljševati v okviru programa Fiscalis 2020. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da se v program Fiscalis 2020 vključijo novi informacijski sistemi, povezani z davki in vzpostavljeni v skladu s pravom Unije. Evropski informacijski sistemi bi morali, kadar je to ustrezno, temeljiti na skupnih modelih razvoja in strukturi informacijske tehnologije.

(10)

V okviru širšega izboljšanja upravnega sodelovanja in podpore boju proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju bi lahko bilo za Unijo koristno, da sklene sporazume s tretjimi državami, da se jim omogoči uporaba tistih komponent evropskih informacijskih sistemov, ki so komponente Unije, v podporo varni izmenjavi informacij med njimi in državami članicami v okviru dvostranskih davčnih sporazumov.

(11)

V okviru programa Fiscalis 2020 bi bilo treba izvajati tudi skupna usposabljanja. Program Fiscalis 2020 bi moral sodelujoče države še naprej podpirati pri krepitvi poklicnih spretnosti in znanj na področju obdavčitve, in sicer z boljšimi usposabljanji, katerih vsebina bi bila skupno oblikovana ter namenjena davčnim uradnikom in gospodarskim subjektom. V ta namen bi bilo treba sedanji pristop programa Fiscalisa 2020 k skupnemu usposabljanju, ki temelji zlasti na razvoju osrednjega e-učenja, razviti v večplasten podporni program usposabljanja za Unijo.

(12)

Program Fiscalis 2020 bi moral zajemati obdobje sedmih let, kar je v skladu s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2).

(13)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa Fiscalis 2020, ki bodo v letnem proračunskem postopku za Evropski parlament in Svet predstavljala prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3).

(14)

V skladu z zavezo Komisije iz njenega sporočila o pregledu proračuna za leto 2010, da bo uskladila in poenostavila programe financiranja, bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če predvidene dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020 sledijo ciljem, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer pa je treba izključiti dvojno financiranje.

(15)

Ukrepi, potrebni za finančno izvajanje te uredbe, bi se morali sprejeti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta (4) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (5).

(16)

Sodelujoče države bi morale kriti stroške nacionalnih elementov programa Fiscalis 2020, ki bi med drugim zajemali tiste komponente evropskih informacijskih sistemov, ki niso komponente Unije, in vsakršno usposabljanje, ki ne spada v sklop pobud za skupno usposabljanje.

(17)

Glede na pomen vsestranskega sodelovanja sodelujočih držav pri skupnih ukrepih je možen delež sofinanciranja v višini 100 % upravičenih stroškov v zvezi s potnimi in nastanitvenimi stroški, stroški v zvezi z organizacijo dogodkov in dnevnicami, kadar je to potrebno, da se v celoti dosežejo cilji programa Fiscalis 2020.

(18)

Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni z ustreznimi ukrepi, kot so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjava izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(19)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo letnih delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(20)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve večletnega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj ne morejo učinkovito izvajati sodelovanja in usklajevanja, potrebnega za uresničitev tega cilja, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(21)

Komisiji bi moral pri izvajanju programa Fiscalis 2020 pomagati Odbor za program Fiscalis 2020.

(22)

Za lažjo oceno programa Fiscalis 2020 bi bilo treba že od samega začetka vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje rezultatov, ki jih program Fiscalis 2020 dosega. Komisija bi morala skupaj s sodelujočimi državami določiti prilagodljive kazalnike in vnaprej določiti izhodišča za spremljanje rezultatov dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020. Treba bi bilo pripraviti vmesno oceno uresničevanja ciljev programa Fiscalis 2020, njegove učinkovitosti in njegove dodane vrednosti na evropski ravni. Poleg tega bi morali biti v končni oceni obravnavani dolgoročni vplivi in trajnostna narava učinkov programa Fiscalis 2020. Popolno preglednost bi bilo treba zagotoviti z rednim poročanjem o spremljanju in s predložitvijo ocenjevalnih poročil Evropskemu parlamentu in Svetu.

(23)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih določijo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES, vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani Komisije pa v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

(24)

Ta uredba nadomešča Odločbo št. 1482/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). Navedeno odločbo bi bilo zato treba razveljaviti –

(1)

Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo z naslovom "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020). Evropski svet je poročilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 je odgovor na gospodarsko krizo, njen cilj pa je Unijo pripraviti na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi jih dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključne dejavnike rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčno Unijo. Poudarja tudi pomen krepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visoke ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije. Mala in srednja podjetja (MSP) bi morala biti ključna za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020. Njihov pomen odraža dejstvo, da so omenjena v šestih od sedmih vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020.

(2)

Da bi bila imela podjetja – zlasti MSP – osrednjo vlogo pri zagotavljanju gospodarske rasti v Uniji, ki je najpomembnejša prednostna naloga, je Komisija oktobra 2010 sprejela sporočilo z naslovom "Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti", ki ga je Svet potrdil decembra 2010. To je vodilna pobuda strategije Evropa 2020. V sporočilu je opredeljena strategija za spodbujanje rasti in zaposlovanja z ohranjanjem in podpiranjem trdne, raznolike in konkurenčne industrijske baze v Evropi, zlasti prek boljših okvirnih pogojev za podjetja in krepitve več vidikov notranjega trga, vključno s poslovnimi storitvami.

(3)

Komisija je junija 2008 sprejela sporočilo z naslovom "Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo", Svet pa ga je pozdravil decembra 2008. Akt za mala podjetja določa celovit okvir politike za MSP, spodbuja podjetništvo in na področje prava in politike uvaja načelo "najprej pomisli na male", da bi tako okrepili konkurenčnost MSP. V njem je določenih deset načel, prav tako pa so opisani politični in zakonodajni ukrepi za spodbujanje potenciala MSP za rast in ustvarjanje delovnih mest. Izvajanje akta za mala podjetja prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Več ukrepov za MSP je bilo že opredeljenih v vodilnih pobudah.

(4)

Februarja 2011 je bil objavljen pregled akta za mala podjetja, na podlagi katerega je Svet 30. in 31. maja 2011 sprejel sklepe. Izvajanje akta za mala podjetja je preučeno v tem pregledu, v katerem so poleg tega ocenjene potrebe MSP, ki delujejo v trenutnih gospodarskih razmerah, v katerih vse težje dostopajo do financiranja in trgov. V njem je predstavljen napredek v prvih dveh letih akta za mala podjetja in so določeni novi ukrepi za obvladovanje izzivov gospodarske krize, o katerih poročajo zainteresirane strani, ter predlagani načini za izboljšanje uporabe in izvajanja akta za mala podjetja z jasno vlogo zainteresiranih strani, zlasti poslovnih organizacij. Prednostne naloge iz tega pregleda bi se morale odražati v posebnih ciljih programa za konkurenčnost podjetij ter MSP. Zagotoviti je treba usklajeno izvajanje takega programa in akta za mala podjetja.

Zlasti ukrepi za uresničevanje posebnih ciljev bi morali prispevati k izpolnjevanju navedenih desetih načel in novih ukrepov, določenih med pregledom akta za mala podjetja.

(5)

Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3) določa večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020. V večletnem finančnem okviru je opisano, kako bodo doseženi cilji politike glede povečanja rasti in ustvarjanja več delovnih mest v Evropi, uvajanja nizkoogljičnega in okoljsko bolj ozaveščenega gospodarstva ter vidnejše vloge Unije na mednarodnem prizorišču.

(6)

Da bi prispevali h konkurenčnejšim in bolj trajnostnim podjetjem Unije, zlasti MSP, podprli obstoječa MSP, spodbudili kulturo podjetništva ter rast MSP, napredek družbe, ki temelji na znanju, in razvoj, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, bi bilo treba vzpostaviti program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu: program COSME).

(7)

V programu COSME bi morala biti posebna pozornost namenjena programu poenostavitve v skladu s sporočilom Komisije z dne 8. februarja 2012 z naslovom "Program poenostavitve za večletni finančni okvir 2014–2020". Izdatke Unije in sredstva držav članic za spodbujanje konkurenčnosti podjetij in MSP bi bilo treba bolje uskladiti, da bi zagotovili dopolnjevanje, večjo učinkovitost in prepoznavnost, pa tudi da bi zagotovili večje proračunske sinergije.

(8)

Komisija se je zavezala, da bo podnebne ukrepe vključila v programe porabe Unije in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Zagotoviti je treba, da se pri pripravi, načrtovanju in izvajanju programa COSME spodbujajo blažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter preprečevanje tveganja. Ukrepi iz te uredbe bi morali prispevati k spodbujanju prehoda na gospodarstvo in družbo, ki bosta nizkoogljična in odporna na podnebne spremembe.

(9)

Iz Sklepa Sveta 2001/822/ES (4) izhaja, da subjekti in ustanove čezmorskih držav in ozemelj izpolnjujejo pogoje za udeležbo v programu COSME.

(10)

Politika konkurenčnosti Unije je namenjena vzpostavitvi institucionalne in ureditve politik, ki ustvarja ugodne pogoje za trajnostno rast podjetij, zlasti MSP. Za doseg konkurenčnosti in trajnosti je nujno udejanjanje in ohranjanje gospodarske konkurenčnosti ter rasti podjetij v skladu s cilji trajnostnega razvoja. Izboljšana produktivnost, tudi virov in energije, je glavni vir trajnostne rasti prihodka. Konkurenčnost je odvisna tudi od sposobnosti podjetij, da v celoti izkoristijo priložnosti, kakršna je notranji trg. To je zlasti pomembno za MSP, ki predstavljajo 99 % podjetij v Uniji, zagotavljajo dve od treh obstoječih delovnih mest v zasebnem sektorju in 80 % novih delovnih mest ter prispevajo več kot polovico skupne dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo podjetja v Uniji. MSP so ključen dejavnik gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne vključenosti.

(11)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 18. aprila 2012 z naslovom "K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti" ocenila, da bi politike, ki spodbujajo prehod na zeleno gospodarstvo, kot so učinkovita raba virov, energetska učinkovitost, ter politike podnebnih sprememb do leta 2020, zlasti v sektorju MSP, lahko ustvarile več kot pet milijonov delovnih mest. Zato bi lahko posebni ukrepi v okviru programa COSME vključevali spodbujanje razvoja trajnostnih izdelkov, storitev in postopkov kot tudi učinkovite rabe virov in energije ter družbeno odgovornost gospodarskih družb.

(12)

Konkurenčnost je v zadnjih letih zaradi tržnih, političnih in institucionalnih ovir, ki omejujejo konkurenčnost podjetij Unije, zlasti MSP, ključna pri snovanju politik v Uniji.

(13)

Program COSME bi torej moral obravnavati nedelovanje trga, ki zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva Unije na svetovni ravni in sposobnost podjetij, zlasti MSP, da bi bila konkurenčna podobnim podjetjem v drugih delih sveta.

(14)

Program COSME bi moral obravnavati zlasti MSP, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (5). Pri uporabi te uredbe bi se morala Komisija posvetovati z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, tudi s predstavniškimi organizacijami MSP. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti mikro podjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, samozaposlenim, svobodnim poklicem in socialnim podjetjem. Posvetiti bi se morali tudi potencialnim, novim in mladim podjetnikom in podjetnicam ter drugim posebnim ciljnim skupinam, kot so starejši ljudje, priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi, pa tudi spodbujanju prevzemov med podjetji, odcepljenim (spin-off) in oddeljenim (spin-out) podjetjem ter drugim priložnostim za podjetnike.

(15)

Prenekatera težava Unije na področju konkurenčnosti je povezana s težavnim dostopanjem MSP do financiranja, saj le stežka izkažejo svojo kreditno sposobnost in ne morejo pridobiti dostopa do tveganega kapitala. Te težave slabo vplivajo na raven in kakovost novoustanovljenih podjetij, na rast in stopnjo preživetja podjetij ter na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja s prenosom poslovanja ali dedovanjem. Finančni instrumenti Unije, vzpostavljeni na podlagi Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), imajo očitno dodano vrednost in so imeli ugoden učinek za vsaj 220 000 MSP. Povečana dodana vrednost predlaganih finančnih instrumentov za Unijo so med drugim okrepitev notranjega trga za tvegani kapital in razvoj vseevropskega finančnega trga za MSP ter odpravljanje nedelovanja trga, česar države članice ne morejo izboljšati. Ukrepi Unije bi morali biti usklajeni, dosledni in bi morali dopolnjevati finančne instrumente držav članic za MSP, zagotavljati učinek finančnega vzvoda ter odpravljati izkrivljanje trga v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Subjekti, ki bodo lahko izvajali ukrepe, bi morali zagotoviti dodano vrednost in preprečiti dvojno financiranje iz virov Unije.

(16)

Komisija bi morala pozornost nameniti prepoznavnosti financiranja iz finančnih instrumentov v okviru te uredbe, tako da bo znano, da je na voljo podpora Unije in se bo trg odzval na zagotovljeno podporo. Zato bi morali biti finančni posredniki obvezani, da končne prejemnike izrecno opozorijo na to, da financiranje omogoča podpora finančnih instrumentov iz te uredbe. Komisija in države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, tudi preko uporabnikom prijaznih spletnih sistemov, s katerimi bodo MSP in posrednike obveščale o razpoložljivih finančnih instrumentih. Ti sistemi, med katerimi bi lahko bil tudi enoten portal, ne bi smeli podvajati obstoječih sistemov.

(17)

Evropska podjetniška mreža (v nadaljevanju: Mreža) je dokazala svojo dodano vrednost za evropska MSP kot enotna kontaktna točka za podporo pri poslovanju, ki podjetjem pomaga do boljše konkurenčnosti in obveščenosti o poslovnih priložnostih na notranjem trgu in širše. Racionalizacijo metodologij in delovnih metod ter zagotavljanje evropske razsežnosti pri storitvah za podporo pri poslovanju je mogoče doseči samo na ravni Unije. Mreža je predvsem pomagala MSP, da so poiskali partnerje za sodelovanje ali prenos tehnologije na notranjem trgu in v tretjih državah ter pridobili nasvete o virih financiranja Unije, pravu Unije in intelektualni lastnini ter programih Unije za spodbujanje ekoloških inovacij in trajnostne proizvodnje. Pridobila je tudi povratne informacije o pravu in standardih Unije. Njeno edinstveno znanje in izkušnje so še posebej pomembni za odpravo neusklajenosti informacij in nižanje stroškov transakcij, povezanih s čezmejnim poslovanjem.

(18)

Z internacionalizacijo in inovativnimi storitvami, krepitvijo sodelovanja Mreže z zainteresiranimi stranmi MSP na regionalni in lokalni ravni, posvetovanji in boljšim sodelovanjem z gostiteljskimi organizacijami, zmanjševanjem birokracije, izboljšanjem informacijsko-tehnološke podpore ter povečanjem prepoznavnosti Mreže in njenih storitev na območju, ki ga pokriva, si je treba še naprej prizadevati, da bodo storitve in delovanje Mreže optimalne, zlasti pri obveščanju MSP, tako da bodo izkoristila predlagane storitve.

(19)

Omejena internacionalizacija MSP tako znotraj kot zunaj Evrope vpliva na konkurenčnost. Po nekaterih ocenah se z izvozom trenutno ukvarja ali se je v zadnjih treh letih ukvarjalo 25 % MSP Unije, od tega pa samo 13 % MSP Unije redno izvaža izven Unije, samo 2 % pa izvaja naložbe zunaj svoje matične države. Poleg tega raziskava Eurobarometra 2012 kaže, da je pri internacionalizaciji in dostopu do javnih naročil še vedno neizkoriščen potencial za rast MSP na zelenih trgih v Uniji in izven nje. V skladu z aktom za mala podjetja, v katerem so bile Unija in države članice pozvane, naj podprejo in spodbudijo MSP, da izkoristijo rast trgov izven Unije, Unija zagotavlja finančno pomoč več pobudam, kot sta Center EU in Japonske za industrijsko sodelovanje in služba za pomoč uporabnikom, namenjena svetovanju MSP glede pravic intelektualne lastnine na Kitajskem. Dodana vrednost Unije se ustvarja s spodbujanjem sodelovanja in zagotavljanjem storitev na evropski ravni, ki dopolnjujejo in ne podvajajo osrednjih dejavnosti držav članic za spodbujanje trgovine ter krepijo skupna prizadevanja javnih in zasebnih ponudnikov storitev na tem področju. Take storitve bi morale zajemati obveščanje o pravicah intelektualne lastnine, standardih ter pravilih in priložnostih na področju javnega naročanja. V celoti bi bilo treba upoštevati del II sklepov Sveta z dne 6. decembra 2011 z naslovom "Krepitev izvajanja industrijske politike po vsej EU" glede sporočila Komisije z naslovom "Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti". V tem smislu bi morala jasno začrtana evropska strategija grozdenja dopolnjevati nacionalna in regionalna prizadevanja za spodbujanje grozdenja zaradi odličnosti in mednarodnega sodelovanja, saj je lahko grozdenje MSP pomembno sredstvo za krepitev njihove sposobnosti za inovacije in vstop na čezmorske trge.

(20)

Da bi se izboljšala konkurenčnost podjetij Unije, zlasti MSP, morajo države članice in Komisija ustvariti ugodno poslovno okolje. Posebno pozornost je treba nameniti interesom MSP in sektorjem, v katerih so ta podjetja najbolj dejavna. Pobude na ravni Unije so nujne tudi zaradi izmenjave informacij in znanja na evropski ravni, pri čemer so lahko digitalne storitve posebej stroškovno učinkovite. Takšni ukrepi lahko prispevajo k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za MSP.

(21)

Vrzeli, razdrobljenost in nepotrebna birokracija na notranjem trgu preprečujejo državljanom, potrošnikom in podjetjem, zlasti MSP, da bi v celoti izkoristili njegove prednosti. Zato so izredno nujna usklajena prizadevanja držav članic, Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije za odpravo pomanjkljivosti pri izvajanju, zakonodaji in obveščanju. V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti bi morali države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija s skupnimi močmi zmanjšati in preprečevati pretirano upravno in regulativno obremenitev MSP. Ukrepi v okviru programa COSME, edinega programa Unije, ki je namenjen posebej MSP, bi morali prispevati k uresničevanju navedenih ciljev ter v ta namen zlasti prispevati k ustvarjanju ugodnejših okvirnih pogojev za podjetja. Pri tem bi morale imeti pomembno vlogo tudi ocene ustreznosti in učinka, ki jih financira program COSME.

(22)

Drug dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost, je sorazmerno šibek podjetniški duh v Uniji. V primerjavi s 55 % prebivalcev v Združenih državah in 71 % na Kitajskem bi se za samozaposlitev odločilo samo 45 % državljanov Unije (in manj kot 40 % žensk) (po podatkih iz raziskave Eurobarometra o podjetništvu iz leta 2009). V skladu z aktom za mala podjetja bi bilo treba pozornost nameniti vsem fazam, s katerimi se soočajo podjetniki, vključno z ustanavljanjem, rastjo, prenosom in stečajem (druga priložnost). Visoko dodano vrednost Unije zagotavljajo spodbujanje izobraževanja za podjetništvo ter ukrepi, ki povečujejo skladnost in doslednost, kot so primerjalne analize in izmenjave dobrih praks.

(23)

Program Erasmus za mlade podjetnike je bil vzpostavljen, da bi novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogočili pridobitev podjetniških izkušenj v državi članici, ki ni njihova, ter jim tako pomagali izboljšati podjetniške sposobnosti. Kar zadeva cilj izboljšanja okvirnih pogojev za spodbujanje podjetništva in podjetniške kulture, bi morala Komisija imeti možnost, da sprejema ukrepe, ki bodo novim podjetnikom pomagali pri izboljšanju sposobnosti za pridobitev novega podjetniškega znanja, spretnosti in naravnanosti ter izboljšanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in znanja o vodenju podjetij.

(24)

Konkurenca na svetovni ravni, demografske spremembe, omejena sredstva in novi družbeni trendi ustvarjajo izzive in priložnosti za različne sektorje, ki se spopadajo s svetovnimi izzivi ter jih odlikuje visok delež MSP. Sektorji, ki stavijo na oblikovanje, se morajo prilagoditi, če želijo izkoristiti še neizkoriščen potencial visokega povpraševanja po ustvarjalnih in vključujočih izdelkih, prilagojenih posameznim potrošnikom. Ker ti izzivi veljajo za vsa MSP v Uniji v teh sektorjih, so potrebna skupna prizadevanja na ravni Unije za ustvarjanje dodatne rasti prek pobud, ki pospešujejo razvoj novih izdelkov in storitev.

(25)

Iz programa Cosme se v podporo ukrepom, sprejetim v državah članicah, lahko financirajo sektorske, pa tudi medsektorske pobude na področjih s pomembnim potencialom rasti in podjetniško dejavnost ter zlasti visokim deležem MSP, ki spodbujajo pojavljanje konkurenčnih in trajnostnih industrij ter temeljijo na najbolj konkurenčnih poslovnih modelih, izboljšanih izdelkih in postopkih ter organizacijskih strukturah ali spremenjenih vrednostnih verigah. Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom "Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike", ki ga je Svet pozdravil oktobra 2010, je turizem pomemben gospodarski sektor Unije. Podjetja v tem sektorju neposredno prispevajo 5 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) priznava pomen turizma in določa pristojnosti Unije na tem področju. Evropske pobude glede turizma lahko dopolnjujejo ukrepe držav članic s spodbujanjem ustvarjanja ugodnega okolja in spodbujanja sodelovanja med državami članicami, zlasti z izmenjavo dobrih praks. Ukrepi lahko vključujejo izboljšanje baze znanja o turizmu z zagotavljanjem podatkov in analiz ter razvoj nadnacionalnih projektov sodelovanja v tesnem sodelovanju z državami članicami, brez uvedbe obveznih zahtev za podjetja Unije.

(26)

V programu COSME so navedeni ukrepi za uresničevanje ciljev, skupna finančna sredstva za uresničevanje teh ciljev, najmanjša finančna sredstva za finančne instrumente, različne vrste izvedbenih ukrepov ter pregledna ureditev spremljanja in ocenjevanja ter zaščite finančnih interesov Unije.

(27)

Program COSME dopolnjuje druge programe Unije, pri čemer upošteva, da bi moral vsak instrument delovati v skladu z lastnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne smeli biti dvakrat financirani. Da bi bila ustvarjena dodana vrednost in pomemben učinek financiranja Unije, bi bilo treba razviti tesne sinergije med programom COSME, Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje 2020), Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: strukturni skladi) in drugimi programi Unije.

(28)

Načelo preglednosti in načelo enakih možnosti za oba spola bi bilo treba upoštevati v vseh ustreznih pobudah in ukrepih, ki jih zajema program COSME. Pri teh pobudah in ukrepih bi bilo treba upoštevati tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh državljanov.

(29)

Nepovratna sredstva MSP bi se morala dodeljevati po preglednem postopku. Dodelitev nepovratnih sredstev in njihova izplačila bi morala biti pregledna, nebirokratska in v skladu s skupnimi pravili.

(30)

V tej uredbi so določena finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa COSME, kar naj bi v letnem proračunskem postopku predstavljalo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (10).

(31)

Da bi bilo financiranje omejeno na odpravljanje tržnih, političnih in institucionalnih pomanjkljivosti ter da bi se izognili izkrivljanju trga, bi bilo treba pri zagotavljanju sredstev iz programa COSME upoštevati pravila Unije o državni pomoči.

(32)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Sodelovanje preostalih tretjih držav bi bilo treba omogočiti, če to predvidevajo sporazumi in postopki.

(33)

Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje programa COSME in njegovega izvajanja na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost ter dostopnost programa COSME za vse udeležence.

(34)

Program COSME bi bilo treba spremljati in ocenjevati, da bi ga bilo mogoče prilagoditi. Letno bi bilo treba poročati o njegovem izvajanju ter pri tem opisati doseženi napredek in načrtovane dejavnosti.

(35)

Izvajanje programa COSME bi bilo treba spremljati letno, prek ključnih kazalnikov za oceno rezultatov in učinkov. Ti kazalniki, vključno z ustreznimi izhodiščnimi stanji, bi morali zagotoviti minimalno osnovo za oceno ravni uresničevanja ciljev programa COSME.

(36)

Vmesno poročilo o doseganju ciljev ukrepov, podprtih v okviru programa COSME, ki ga pripravi Komisija, bi moralo vključevati tudi oceno nizke stopnje udeležbe MSP, če bo ta ugotovljena v znatnem številu držav članic. Države članice bi lahko rezultate vmesnega poročila po potrebi upoštevale pri svojih politikah.

(37)

Finančni interesi Unije bi morali biti med celotnim ciklom odhodkov zavarovani s sorazmernimi ukrepi, tudi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi z upravnimi in denarnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(38)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje letnih delovnih programov za izvajanje programa COSME. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Nekateri ukrepi iz letnega delovnega programa vključujejo usklajevanje ukrepov na nacionalni ravni. Pri tem bi bilo treba uporabljati člen 5(4) navedene uredbe.

(39)

Pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU bi bilo treba prenesti na Komisijo v zvezi z dodajanjem kazalnikov, spremembami nekaterih podrobnosti glede finančnih instrumentov in spremembami okvirnih zneskov za več kot 5 % vrednosti finančnih sredstev za posamezen primer. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(40)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba Sklep št. 1639/2006/ES razveljaviti –

(1)

Sporočilo Komisije z naslovom "Proračun za Evropo" z dne 29. junija 2011 poziva k enotnemu programu na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, vključno z mednarodnimi vidiki visokošolskega izobraževanja, ki bo združil akcijski program na področju vseživljenjskega učenja (v nadaljnjem besedilu: Vseživljenjsko učenje), uveden s Sklepom št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), program Mladi v akciji (v nadaljnjem besedilu: Mladi v akciji), uveden s Sklepom št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), akcijski program Erasmus Mundus (v nadaljnjem besedilu: Erasmus Mundus), uveden s Sklepom št. 1298/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), program ALFA III, uveden z Uredbo št. 1905/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), ter programa Tempus in Edulink, da se zagotovijo večja učinkovitost, večji strateški poudarek in sinergije, ki jih je treba izkoristiti med različnimi vidiki enotnega programa. Poleg tega se kot del tega enotnega programa (v nadaljnjem besedilu: Program) predlaga tudi šport.

(2)

Vmesna ocenjevalna poročila o obstoječih programih Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus ter javno posvetovanje o prihodnjih ukrepih Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, pa tudi na področju visokošolskega izobraževanja so razkrila močno in v nekaterih ozirih naraščajočo potrebo po trajnem sodelovanju in mobilnosti na teh področjih na evropski ravni. Ocenjevalna poročila so poudarila pomembnost oblikovanja tesnejših povezav med programi Unije in razvojem politik na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, izrazila željo po takšnem oblikovanju ukrepov Unije, da bi se lahko bolje odzivali na paradigmo vseživljenjskega učenja, ter pozvala k pristopu k izvajanju teh ukrepov, ki bo bolj prijazen do uporabnika in prilagodljiv, in k odpravi razdrobljenosti programov mednarodnega sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja.

(3)

Program bi se moral osredotočati na dostopnost sredstev in preglednost upravnih in finančnih postopkov, tudi z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter digitalizacije. Za Program so izjemnega pomena tudi racionalizacija in poenostavitev organizacije in upravljanja ter trajno prizadevanje za zmanjšanje upravnih odhodkov.

(4)

Javno posvetovanje o strateških možnostih Unije pri izvajanju nove pristojnosti Unije na področju športa in ocenjevalno poročilo Komisije o pripravljalnih ukrepih na področju športa sta zagotovila koristne podatke glede prednostnih področij za ukrepanje Unije in ponazorila dodano vrednost, ki jo lahko Unija prispeva pri podpiranju dejavnosti, katerih cilj je ustvarjanje, skupna uporaba ter širjenje izkušenj in znanja o različnih vprašanjih, ki vplivajo na šport na evropski ravni, pod pogojem, da so osredotočene predvsem na osnovno raven.

(5)

Strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast opredeljuje strategijo rasti Unije za prihajajoče desetletje za podporo takšni rasti z zastavitvijo petih ambicioznih ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2020, zlasti na področju izobraževanja, kjer je cilj zmanjšati šolski osip na raven pod 10 % in omogočiti, da bo vsaj 40 % posameznikov, starih med 30 in 34 let, imelo zaključeno terciarno ali enakovredno izobrazbo. To vključuje tudi vodilne pobude strategije, zlasti Mladi in mobilnost in Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta.

(6)

Svet je v svojih sklepih z dne 12. maja 2009 pozval k strateškemu okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (v nadaljnjem besedilu: ET 2020), z zastavitvijo štirih strateških ciljev kot odziv na izzive pri oblikovanju Evrope, ki temelji na znanju, in pri doseganju, da postane vseživljenjsko učenje realnost za vse.

(7)

Na podlagi členov 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pa tudi členov 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah, Program med drugim spodbuja enakopravnost žensk in moških ter ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Pri izvajanju Programa je treba povečati dostopnost za člane prikrajšanih in ranljivih skupin ter dejavno obravnavati posebne učne potrebe invalidov.

(8)

Program bi moral vsebovati močno mednarodno razsežnost zlasti na področju visokošolskega izobraževanja, ne le zaradi izboljšanja kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja v prizadevanjih za dosego širših ciljev ET 2020 in privlačnosti Unije kot destinacije za študij, temveč tudi zaradi spodbujanja razumevanja med ljudmi ter prispevka k trajnostnemu razvoju visokošolskega izobraževanja v partnerskih državah in k širšemu socialno-ekonomskemu razvoju, med drugim s spodbujanjem "kroženja možganov" z ukrepi za mobilnost državljanov partnerskih držav. V ta namen bi bilo treba zagotoviti sredstva iz instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI), evropskega sosedskega instrumenta (ENI), instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) in partnerskega instrumenta za sodelovanje s tretjimi državami (PI). Sredstva bi se lahko zagotovila tudi iz Evropskega razvojnega sklada (ERS) v skladu s postopki, ki veljajo zanj. Za uporabo omenjenih sredstev bi bilo treba uporabljati določbe te uredbe, pri čemer bi bilo treba zagotoviti skladnost z uredbami, ki so vzpostavile navedene instrumente in navedeni sklad.

(9)

Svet je v svoji resoluciji z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) poudaril, da je treba obravnavati vse mlade kot bogastvo v družbi, in pozval k spodbujanju njihovega sodelovanja v razvoju politik, ki jih zadevajo, s pomočjo stalnega strukturiranega dialoga med tistimi, ki odločajo, ter mladimi in mladinskimi organizacijami na vseh ravneh.

(10)

Združitev formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja v en sam program bi moralo ustvariti sinergije in spodbuditi medsektorsko sodelovanje različnih sektorjev izobraževanja, usposabljanja in mladine. Med izvajanjem Programa bi bilo treba ustrezno upoštevati posebne potrebe različnih sektorjev in po potrebi vlogo lokalnih in regionalnih oblasti.

(11)

V podporo mobilnosti, enakosti in študijski odličnosti bi morala Unija kot pilotski projekt uvesti Jamstveno shemo za študentska posojila in tako študentom ne glede na njihovo socialno ozadje omogočiti magistrski študij v neki drugi državi, ki lahko sodeluje v Programu (v nadaljnjem besedilu: država Programa). Jamstvena shema za študentska posojila bi morala biti na voljo finančnim institucijam, ki so pripravljene ponuditi posojila za magistrski študij v drugih državah Programa pod ugodnimi pogoji za študente. To dodatno inovativno orodje za učno mobilnost ne bi smelo niti nadomestiti sedanjih niti ovirati razvoja prihodnjih sistemov štipendij ali posojil za podporo mobilnosti študentov na lokalni ali nacionalni ravni oziroma na ravni Unije. Jamstveno shemo za študentska posojila bi bilo treba pozorno spremljati in ocenjevati, zlasti glede njenega sprejema na trgu v različnih državah. Evropskemu parlamentu in Svetu bi bilo treba v skladu s členom 21(2) in (3) najpozneje do konca leta 2017 poslati vmesno ocenjevalno poročilo, da bi pridobili politične smernice o nadaljevanju izvajanja Jamstvene sheme za študentska posojila.

(12)

Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje Programa. To vključuje, kadar je možno, reševanje upravnih vprašanj, ki ustvarjajo težave pri pridobivanju vizumov in dovoljenj za prebivanje. V skladu z Direktivo Sveta 2004/114/ES (8) se države članice spodbuja, da uvedejo skrajšane postopke sprejema.

(13)

Sporočilo Komisije z naslovom "Podpiranje rasti in delovnih mest – program za posodobitev sistemov visokošolskega izobraževanja v Evropi" z dne 20. septembra 2011 določa okvir, znotraj katerega lahko Unija, države članice in visokošolske institucije sodelujejo, da bi povečale število diplomantov, izboljšale kakovost izobraževanja in kar najbolj povečale prispevek, ki ga visokošolsko izobraževanje in raziskave lahko prinesejo k temu, da bodo gospodarstva in družbe držav članic iz svetovne gospodarske krize izšle močnejše.

(14)

Za boljše spoprijemanje z brezposelnostjo mladih v Uniji bi bilo treba posebno pozornost nameniti nadnacionalnemu sodelovanju med institucijami visokošolskega in poklicnega izobraževanja ter podjetji, da se izboljša zaposljivost študentov in razvijejo podjetniške veščine.

(15)

Bolonjska deklaracija, ki so jo dne 19. junija 1999 podpisali ministri za šolstvo 29 evropskih držav, je uvedla medvladni postopek, namenjen vzpostavitvi Evropskega visokošolskega prostora, kar zahteva stalno podporo na ravni Unije.

(16)

Bistvena vloga, s katero poklicno izobraževanje in usposabljanje pripomoreta k doseganju številnih ciljev, določenih v strategiji Evropa 2020, je splošno priznana in opredeljena v prenovljenem kopenhagenskem procesu (2011–2020), predvsem ob upoštevanju njunega potenciala za reševanje visoke stopnje brezposelnosti v Evropi, še posebno brezposelnosti mladih in dolgoročne brezposelnosti, spodbujanje kulture vseživljenjskega učenja, preprečevanje socialne izključenosti in spodbujanje aktivnega državljanstva. Za premostitev razkoraka med znanjem, pridobljenim z izobraževanjem in usposabljanjem, ter veščinami, spretnostmi in kompetencami, pridobljenimi z delom, ter za povečanje zaposljivosti mladih sta potrebna kakovostno pripravništvo in vajeništvo, vključno s tistimi v mikropodjetjih ter malih in srednjih podjetjih.

(17)

Okrepiti je treba intenzivnost in obseg evropskega sodelovanja med šolami ter mobilnosti šolskega osebja in udeležencev izobraževanja, da bi se lotili prednostnih nalog iz Agende za evropsko sodelovanje v šolstvu za 21. stoletje, in sicer izboljšati kakovost šolskega izobraževanja v Uniji na področju razvoja kompetenc, ter da bi izboljšali enakost in vključevanje v šolske sisteme in institucije, pa tudi okrepili in zagotovili podporo za učiteljski poklic in vodenje šol. V zvezi s tem bi bilo treba dati prednost strateškim ciljem za zmanjšanje šolskega osipa, izboljšanje uspešnosti v osnovnih znanjih ter izboljšanje udeležbe in kakovosti, kar zadeva predšolsko vzgojo in varstvo, pa tudi ciljem krepitve strokovnih kompetenc šolskih učiteljev in šolskih vodstvenih delavcev ter izboljšanja priložnosti za izobraževanje otrok iz migrantskih družin in otrok iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij.

(18)

Cilj prenovljene Evropske agende za izobraževanje odraslih, vključene v Resolucijo Sveta z dne 28. novembra 2011, je omogočiti vsem odraslim, da razvijajo in izboljšujejo svoje veščine, spretnosti ter kompetence skozi vse življenje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izboljšanju učnih priložnosti za veliko število nizkokvalificiranih Evropejcev, zlasti z jezikovnim in matematičnim opismenjevanjem ter spodbujanjem fleksibilnih učnih poti in ukrepov za ponovno priložnost.

(19)

Dejavnosti Evropskega mladinskega foruma, nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC), omrežij Eurydice, Euroguidance in Eurodesk, nacionalnih svetovalnih služb e-Twinning, nacionalnih centrov Europass in nacionalnih informacijskih uradov v sosedskih državah so bistvenega pomena za doseganje ciljev Programa, zlasti z zagotavljanjem rednih in posodobljenih informacij glede različnih področij njihove dejavnosti Komisiji in z razširjanjem rezultatov Programa v Uniji in v partnerskih državah.

(20)

V okviru Programa bi bilo treba okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa, zlasti s Svetom Evrope.

(21)

Da bi prispevali k razvoju odličnosti študijev evropskega povezovanja po vsem svetu ter se odzvali na vse večjo potrebo po znanju o procesu in razvoju evropskega povezovanja in dialogu o njem, je pomembno spodbujati odličnost poučevanja, raziskav ter premislek na tem področju, tako da se v okviru programa Jean Monnet podprejo visokošolske institucije, združenja, dejavna na področju evropskega povezovanja, in združenja, ki si prizadevajo za uresničitev ciljev evropskega pomena.

(22)

Sodelovanje v okviru Programa z organizacijami civilne družbe na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa na nacionalni ravni in ravni Unije je izjemno pomembno, da se doseže široko občutek pripadnosti, kar zadeva strategije in politike vseživljenjskega učenja ter upoštevajo zamisli in skrbi zainteresiranih strani na vseh ravneh.

(23)

Sporočilo Komisije z naslovom "Razvoj evropske razsežnosti v športu" z dne 18. januarja 2011 opredeljuje zamisli Komisije za ukrepanje na ravni Unije na področju športa po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in predlaga seznam konkretnih ukrepov, ki naj bi jih sprejele Komisija in države članice za povečanje evropske športne identitete v treh splošnih poglavjih: družbena vloga športa, gospodarska razsežnost športa in organizacija športa. Prav tako je treba upoštevati dodano vrednost športa, vključno z avtohtonimi športi, in njegov prispevek h kulturni in zgodovinski dediščini Unije.

(24)

Osredotočiti se je treba predvsem na množični šport in na prostovoljstvo v športu, saj imata pomembno vlogo pri spodbujanju socialnega vključevanja, enakih možnosti in telesnih dejavnosti, ki so koristne za zdravje.

(25)

Izboljšana preglednost in boljše priznavanje kvalifikacij in kompetenc ter razširjena uporaba orodij Unije za preglednost in priznavanje bi morale prispevati k razvoju kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter olajšati mobilnost tako za namene vseživljenjskega učenja kot poklicne namene po vsej Evropi, tako med državami kot med sektorji. Omogočanje dostopa do metod, praks in tehnologij, ki se uporabljajo v drugih državah, bo pomagalo izboljšati zaposljivost.

(26)

V ta namen se priporoča, da se razširi uporaba Enotnega okvira za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass), vzpostavljenega z Odločbo št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), Evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in Evropskega združenja za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, vzpostavljenih na podlagi Priporočila 2006/143/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), Ogrodja evropskih kvalifikacij, uvedenega na podlagi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 (11), Evropskega sistema kreditnih točk za poklicno izobraževanje in usposabljanje, vzpostavljenega na podlagi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 (12) in Evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vzpostavljenega na podlagi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 (13) in Evropskega sistema za prenos in zbiranje kreditnih točk.

(27)

Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij dejavnosti obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri iz te uredbe, dodeljeni obveščanju, prispevati tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe.

(28)

Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo v okviru Programa, in njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 167(4) PDEU, in drugimi dejavnostmi, zlasti na področju kulture in medijev, zaposlovanja, raziskav in inovacij, industrije in podjetništva, kohezijske in razvojne politike ter politike širitve in pobud, instrumentov in strategij na področju regionalne politike in zunanjih odnosov.

(29)

Namen Programa je doseči pozitiven in trajnosten učinek na politike in prakse na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Ta sistemski učinek bi bilo treba doseči z različnimi ukrepi in dejavnostmi, predvidenimi v Programu, katerih namen je spodbujanje sprememb na institucionalni ravni in ki lahko, kadar je primerno, privedejo do inovacij na sistemski ravni. Posameznim projektom, za katere se zaprosi za finančno pomoč iz Programa, ni treba imeti sistemskih učinkov. K doseganju sistemskih učinkov bi moral prispevati skupni rezultat teh projektov.

(30)

Učinkovito upravljanje uspešnosti, vključno z ocenjevanjem in spremljanjem, zahteva razvoj posebnih, merljivih in realističnih kazalnikov uspešnosti, ki se lahko merijo v času in odražajo logiko intervencije.

(31)

Komisija in države članice bi morale izboljšati uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter novih tehnologij, da bi olajšale dostop do ukrepov na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. To bi lahko vključevalo virtualno mobilnost, ki bi morala dopolnjevati učno mobilnost, vendar je ne nadomestiti.

(32)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanje Programa, ki predstavljajo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (14).

(33)

Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, dane v okviru Programa za delovanje organov, bi Komisija v začetni fazi Programa morala imeti možnost šteti stroške, ki so neposredno povezani z izvajanjem podprtih dejavnosti, kot upravičene do financiranja, četudi so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev.

(34)

Treba je vzpostaviti merila uspešnosti, na katerih bi moralo temeljiti dodeljevanje proračunskih sredstev med države članice za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije.

(35)

Države kandidatke za pristop k Evropski Uniji in tiste države Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so del Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije na podlagi okvirnih sporazumov, sklepov Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumov.

(36)

Švicarska konfederacija lahko sodeluje v programih Unije v skladu s sporazumom, ki bo podpisan med Unijo in to državo.

(37)

Posamezniki iz čezmorskih držav ali ozemelj ter pristojni javni in/ali zasebni organi in institucije iz čezmorskih držav ali ozemelj lahko sodelujejo v programih v skladu s Sklepom Sveta 2001/822/ES (15). Pri izvajanju Programa je treba upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti najbolj oddaljenih regij Unije in čezmorskih držav ali ozemelj.

(38)

Komisija in visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta v svojem skupnem sporočilu z naslovom "Nov odziv na spreminjajoče se sosedstvo" z dne 25. maja 2011 med drugim poudarila cilj, da se še bolj olajša sodelovanje sosedskih držav pri ukrepih Unije na področju mobilnosti in krepitve zmogljivosti v visokošolskem izobraževanju in odpiranje prihodnjega programa za izobraževanje sosedskim državam.

(39)

Finančni interesi Evropske unije bi morali biti skozi celoten cikel odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni. Medtem ko potrebe po financiranju za zunanjo pomoč Unije naraščajo, gospodarski in proračunski položaj Unije omejuje sredstva, ki so na voljo za tako pomoč. Komisija bi si zato morala prizadevati za čim bolj učinkovito in trajnostno uporabo razpoložljivih sredstev, zlasti z uporabo finančnih instrumentov z učinkom vzvoda.

(40)

Da bi podprli dostop do Programa, bi bilo treba sredstva za podporo mobilnosti posameznikov prilagajati življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi gostiteljici. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne organe, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom.

(41)

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (16) se čas opravljanja prostovoljstva lahko prizna kot sofinanciranje v obliki prispevkov v naravi.

(42)

V svojem sporočilu z naslovom "Proračun za strategijo Evropa 2020" z dne 29. junija 2011 je Komisija poudarila svojo zavezo, da bo poenostavila financiranje Unije. Oblikovanje enotnega programa za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport bi moralo privesti k bistveni poenostavitvi, racionalizaciji in sinergijam pri upravljanju Programa. Izvajanje Programa bi bilo treba še bolj poenostaviti z uporabo financiranja na podlagi pavšalov, stroškov na enoto in financiranja v enkratnem znesku, pa tudi z zmanjšanjem formalnih in birokratskih zahtev za upravičence in države članice.

(43)

Boljše izvajanje in kakovostnejša poraba bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev Programa, ob zagotavljanju optimalne uporabe finančnih sredstev.

(44)

Pomembno je zagotoviti preudarno finančno poslovodenje Programa in njegovo izvajanje na kar se da učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost Programa vsem udeležencem.

(45)

Da se zagotovi hitro odzivanje na spreminjajoče se potrebe med celotnim trajanjem Programa, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določbami, ki se nanašajo na dodatne ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno pravočasno in na ustrezen način.

(46)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(47)

Program bi moral zajemati tri različna področja in odbor, ustanovljen v skladu s členom 30 te uredbe, bi se moral ukvarjati s tako horizontalnimi kot sektorskimi vprašanji. Države članice so odgovorne za zagotovitev ustreznih predstavnikov za udeležbo na sejah odbora v skladu s temami na dnevnem redu, predsedujoči odboru pa za zagotovitev, da je na dnevnih redih sej jasno naveden zadevni sektor oziroma sektorji ter teme glede na vsak sektor, ki bodo obravnavane na vsaki seji. Po potrebi in v skladu s poslovnikom odbora bi moralo biti mogoče ad hoc povabiti zunanje strokovnjake, tudi predstavnike socialnih partnerjev, da na sejah odbora sodelujejo kot opazovalci.

(48)

Primerno je zagotoviti pravilen zaključek Programa, zlasti glede nadaljevanja večletne ureditve za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in administrativna pomoč bi morala od 1. januarja 2014 po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do konca leta 2013 še niso bili dokončani v okviru predhodnih programov.

(49)

Ker cilja te uredbe, in sicer uvesti Program, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(50)

Sklepe št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES bi bilo zato treba razveljaviti.

(51)

Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, dane v okviru Programa, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2014. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati čim prej po objavi v Uradnem listu Evropske unije –