18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/1

(1)

Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa sodoben, na ocenjevanju tveganj temelječ sistem za urejanje in nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic v Uniji. Ta sistem je bistven za varen in trden zavarovalniški sektor, ki lahko zagotovi trajnostne zavarovalne proizvode ter s spodbujanjem dolgoročnih naložb in z dodatno stabilnostjo podpre realno gospodarstvo.

(2)

Direktiva 2011/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) uvaja nekaj sprememb členov od 212 do 262 Direktive 2009/138/ES, ki se začnejo uporabljati od 10. junija 2013 dalje.

(3)

Direktiva 2012/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) spreminja Direktivo 2009/138/ES s podaljšanjem roka za prenos z 31. oktobra 2012 na 30. junij 2013 ter prestavitvijo datuma začetka njene uporabe s 1. novembra 2012 na 1. januar 2014 in datuma razveljavitve obstoječih direktiv o zavarovanju in pozavarovanju (5) (ki se skupaj imenujejo „Solventnost I“), s 1. novembra 2012 na 1. januar 2014.

(4)

Komisija je 19. januarja 2011 sprejela predlog (v nadaljnjem besedilu: predlog Omnibus II), ki med drugim spreminja Direktivo 2009/138/ES, da bi upoštevala novo nadzorno strukturo za zavarovalniški sektor, tj. ustanovitev Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA). Predlog Omnibus II vsebuje tudi določbe za podaljšanje roka za prenos oziroma za prestavitev datuma začetka uporabe Direktive 2009/138/ES ter datuma za razveljavitev Solventnosti I in deluje kot sredstvo za prilagoditev Direktive 2009/138/ES začetku veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije s spremembo določb o podelitvi pooblastil Komisiji za sprejemanje izvedbenih ukrepov v določbe, ki Komisiji podeljujejo pooblastila za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov.

(5)

Zaradi kompleksnosti predloga Omnibus II obstaja tveganje, da ne bo začel veljati pred rokom za prenos oziroma datumom začetka uporabe Direktive 2009/138/ES. Če bi ti datumi ostali nespremenjeni, bi to pomenilo, da bi bilo treba Direktivo 2009/138/ES izvajati pred začetkom veljavnosti prehodnih določb in ustreznih prilagoditev, vključno z dodatnimi pojasnili glede pooblastil v zvezi z delegiranimi in izvedbenimi akti, določenih v predlogu Omnibus II.

(6)

Da ne bi držav članic čezmerno obremenili z zakonodajnimi obveznostmi po Direktivi 2009/138/ES in pozneje v okviru nove nadzorne strukture, ki jo predvideva predlog Omnibus II, je zato primerno podaljšati rok za prenos in datum začetka uporabe Direktive 2009/138/ES, s čimer se nadzornikom, zavarovalnicam ter pozavarovalnicam zagotovi dovolj časa za pripravo na uporabo te nove strukture.

(7)

Iz časovnega zaporedja dogodkov izhaja, da bi se morala prestavitev roka za prenos in datuma začetka uporabe Direktive 2009/138/ES uporabljati tudi za spremembe navedene direktive, ki so bile izvedene z Direktivo 2011/89/ES.

(8)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba ustrezno prestaviti datum razveljavitve Solventnosti I.

(9)

Ker je obdobje pred iztekom zadevnih rokov iz Direktive 2009/138/ES zelo kratko, bi morala ta direktiva začeti veljati brez odlašanja.

(10)

Zato je v tem primeru pri posredovanju predloga te direktive nacionalnim parlamentom upravičeno uporabiti izjemo za nujne primere, ki jo določa člen 4 Protokola (št. 1) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji –

1.

člen 309(1) se spremeni:

2.

v prvem odstavku člena 310 se datum „1. januarja 2014“ nadomesti z datumom „1. januarja 2016“;

3.

v drugem odstavku člena 311 se datum „1. januarja 2014“ nadomesti z datumom „1. januarja 2016“.

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/4

(1)

Odnosi med Unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo (v nadaljnjem besedilu: Jordanija) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP). Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani in Jordanijo na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: „pridružitveni sporazum EU-Jordanija“) je začel veljati 1. maja 2002. Dvostranski politični dialog in ekonomsko sodelovanje sta se nadalje razvila v okviru akcijskih načrtov ESP, od katerih najnovejši zajema obdobje 2010–2015. Leta 2010 je Unija odobrila Jordaniji partnerstvo „naprednega statusa“, ki zajema široko področje sodelovanja med pogodbenicama. Leta 2013 je pridružitveni sporazum EU-Jordanija dopolnil Okvirni sporazum med Unijo in Jordanijo o splošnih načelih za sodelovanje Jordanije v programih Unije, ki spodbuja sodelovanje med Unijo in Jordanijo.

(2)

Na jordansko gospodarstvo so znatno vplivali domači dogodki, povezani z dogodki v južnem Sredozemlju od konca leta 2010 naprej, znani kot „arabska pomlad“, in stalni nemiri v regiji, zlasti v sosednjem Egiptu in Siriji. Na jordansko gospodarstvo močno vpliva zlasti velik pritok beguncev iz Sirije, ki so poiskali zatočišče v Jordaniji. Ob veliko slabših globalnih gospodarskih razmerah so ponavljajoče se motnje dobave zemeljskega plina iz Egipta, ki so prisilile Jordanijo, da nadomesti uvoz plina iz Egipta z dražjimi gorivi za proizvodnjo električne energije, ter znatna finančna sredstva, ki so potrebna za zagotavljanje humanitarne pomoči beguncem iz Sirije na ozemlju Jordanije, povzročili večje vrzeli v zunanjem in proračunskem financiranju.

(3)

Od začetka arabske pomladi je Unija ob različnih priložnostih poudarila svojo zavezanost k podpiranju Jordanije pri procesu gospodarskih in političnih reform. Ta zaveza je bila ponovno potrjena decembra 2012 v sklepih desetega srečanja pridružitvenega sveta med Unijo in Jordanijo.

(4)

Jordanija je zaradi svoje geografske lege tudi strateška država za stabilnost in varnost na Bližnjem vzhodu, hkrati pa je v enaki meri še posebej občutljiva na zunanje šoke, s političnega in gospodarskega vidika. Zato je pomembno, da se Jordaniji zagotovi ustrezna pomoč ter da se spodbuja politični in gospodarski dialog med Unijo in Jordanijo.

(5)

Jordanija je začela vrsto političnih reform, ki so privedle do sprejetja več kot 40 ustavnih sprememb v jordanskem parlamentu septembra 2011, kar pomeni pomemben korak k vzpostavitvi popolnoma demokratičnega sistema. Politična in gospodarska podpora Unije jordanskemu procesu reform je skladna s politiko Unije do regije južnega Sredozemlja, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike.

(6)

V skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeto skupaj s Sklepom št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), bi morala biti makrofinančna pomoč Unije izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne pomoči, namenjene ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja upravičenke na področju zunanjega financiranja in podpori pri izvajanju političnega programa, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in strukturne reforme, katerih cilj je, zlasti v programskem obdobju, izboljšati plačilnobilančno stanje ter okrepiti izvajanje ustreznih sporazumov in programov z Unijo.

(7)

Avgusta 2012 so se jordanski organi in Mednarodni denarni sklad (MDS) dogovorili o neprevidnostnem triletnem aranžmaju „stand-by“ (v nadaljnjem besedilu: program MDS) v višini 1 364 milijonov SDR (posebna pravica črpanja) v podporo Jordaniji za program ekonomskih prilagoditev in reform. Cilji programa MDS so skladni z namenom makrofinančne pomoči Unije, da se odpravi kratkoročne težave s plačilno bilanco, izvajanje odločnih prilagoditvenih ukrepov pa je skladno s ciljem makrofinančne pomoči Unije.

(8)

Unija je dala na voljo 293 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev za obdobje 2011–2013 na podlagi svojih rednih programov sodelovanja v podporo jordanskemu programu gospodarskih in političnih reform. Poleg tega je bilo leta 2012 Jordaniji dodeljenih 70 milijonov EUR v okviru podpore partnerstvu, reformam in vključujoči rasti (Support for partnership, reforms and inclusive growth – SPRING) ter 10 milijonov EUR v humanitarni pomoči Unije za podporo sirskim beguncem.

(9)

Zaradi slabšanja gospodarskih razmer in napovedi je Jordanija decembra 2012 zaprosila za makrofinančno pomoč Unije.

(10)

Ker je Jordanija država, ki spada v okvir evropske sosedske politike, bi jo morali šteti za upravičeno do makrofinančne pomoči Unije.

(11)

Ker je v plačilni bilanci Jordanije še vedno prisotna znatna vrzel zunanjega financiranja, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, in čeprav Jordanija izvaja odločne programe gospodarske stabilizacije in reform ter glede na občutljivost zunanjega finančnega položaja Jordanije na zunanje pritiske, kar zahteva ohranjanje zadostne stopnje deviznih rezerv, se makrofinančna pomoč Unije, namenjena Jordaniji (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije), v sedanjih izjemnih razmerah zdi primeren odziv na prošnjo Jordanije za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Program makrofinančne pomoči Unije bi z dopolnjevanjem virov iz finančnega aranžmaja MDS podpiral ekonomsko stabilizacijo in program strukturnih reform.

(12)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Jordanije, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(13)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Jordanije po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, predhodna uporaba drugih instrumentov Unije za zunanje financiranje Jordanije in dodana vrednost splošnega sodelovanja Unije.

(14)

Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov, in drugimi ustreznimi politikami Unije.

(15)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Jordanije. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale zunanjo politiko Unije in zagotavljale njeno doslednost.

(16)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Jordanije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, pa tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(17)

Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Jordanija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji ter spodbuditi strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija bi morala redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in uresničevanje omenjenih ciljev.

(18)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Jordanija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti, goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim, povezanih s pomočjo. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija opravljala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.

(19)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta.

(20)

Zneski v določbah za makrofinančno pomoč bi morali biti skladni s proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(21)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Z namenom zagotoviti Evropskemu parlamentu in Svetu možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju Komisija morala redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(22)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(23)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z jordanskimi oblastmi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral na splošno uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju morebitnega pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za operacije, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Jordaniji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

(a)

predpogoja iz člena 2;

(b)

stalnega niza zadovoljivih dosežkov pri izvajanju programa politik, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturne reforme, podprte z nepreventivnim kreditnim dogovorom z MDS; ter

(c)

izvajanja pogojev ekonomske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju, v določenem časovnem okviru.

(a)

zagotavljajo, da Jordanija redno preverja, ali se finančna sredstva iz splošnega proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi sproži sodne postopke za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, izplačanih v skladu s tem sklepom;

(b)

zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, zlasti določitev posebnih ukrepov za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (9), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (10) ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11);

(c)

izrecno pooblaščajo Komisijo, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njene predstavnike, da izvajajo preglede, med drugim preglede in inšpekcije na kraju samem;

(d)

izrecno pooblaščajo Komisijo in Računsko sodišče, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

(e)

zagotavljajo, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, če se ugotovi, da je Jordanija v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.

(a)

oceni napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b)

ocenijo gospodarske razmere in napovedi za Jordanijo ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz člena 3(1);

(c)

navede povezava med pogoji ekonomske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, trenutno gospodarsko in fiskalno uspešnostjo Jordanije ter odločitvijo Komisije o sprostitvi obrokov makrofinančne pomoči Unije.

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/10

(1)

Uredba (EU) št. 608/2013 določa pogoje in postopke za ukrepanje carinskih organov, kadar blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, je ali bi moralo biti predmet carinskega nadzora ali carinske kontrole v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 (2).

(2)

V skladu z Uredbo (EU) št. 608/2013 lahko upravičene osebe in subjekti vložijo zahtevo pri pristojnem carinskem oddelku, da naj carinski organi ukrepajo glede tega blaga (zahteva) in lahko tudi zahtevajo za podaljšanje obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, v skladu s predhodno odobreno zahtevo (zahteva za podaljšanje).

(3)

Da bi zagotovili enotne pogoje za zahtevo in zahtevo za podaljšanje, bi bilo treba uporabljati standardne obrazce.

(4)

Ti standardni obrazci bi morali nadomestiti tiste, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1891/2004 (3), s katero se izvaja Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 (4), ki bo razveljavljena z Uredbo (EU) št. 608/2013.

(5)

Uredbo Komisije (ES) št. 1891/2004 je zato treba razveljaviti.

(6)

Uredba (EU) št. 608/2013 se uporablja od 1. januarja 2014, zato se mora tudi ta uredba uporabljati od istega datuma.

(7)

Ukrepi, ki jih določa ta uredba, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik iz člena 34(1) Uredbe (EU) št. 608/2013 –

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/32

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bila vloga Belgije za registracijo imena „Liers vlaaike“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba ime „Liers vlaaike“ registrirati –

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/34

(1)

Omejitve ribolovnega napora za staleže trske v Baltskem morju so določene v Uredbi (ES) št. 1098/2007.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1098/2007 so v Prilogi II k Uredbi Sveta (EU) št. 1180/2013 (2) določene omejitve ribolovnega napora v Baltskem morju za leto 2014.

(3)

Komisija lahko v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 1098/2007 izključi podrazdelka ICES 27 in 28.2 iz nekaterih omejitev ribolovnega napora, če so ulovi trske pod mejno vrednostjo, določeno v zadnjem poročevalnem obdobju.

(4)

Ob upoštevanju poročil, ki so jih predložile države članice, in mnenja Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo bi bilo treba podrazdelka ICES 27 in 28.2 v letu 2014 izključiti iz navedenih omejitev ribolovnega napora.

(5)

Uredba (EU) št. 1180/2013 se bo uporabljala od 1. januarja 2014. Da se zagotovi skladnost z navedeno uredbo, bi bilo tudi to uredbo treba uporabljati od 1. januarja 2014.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/35

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (2) določa pravila za poostreni uradni nadzor pri uvozu krme in živil neživalskega izvora iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: seznam) k Uredbi na vstopnih točkah na območja iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004.

(2)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 669/2009 določa, da se seznam pregleduje redno, najmanj štirikrat letno, pri čemer je treba upoštevati vsaj informacije iz navedenega člena.

(3)

Pojav in pomen incidentov v zvezi z živili, ki so bili sporočeni prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, rezultati pregledov Urada za prehrano in veterinarstvo v tretjih državah ter četrtletna poročila o pošiljkah krme in živil neživalskega izvora, ki jih države članice Komisiji predložijo v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 669/2009, kažejo na to, da bi bilo treba seznam spremeniti.

(4)

Zlasti bi bilo treba seznam spremeniti tako, da se črtajo vpisi za blago, za katero razpoložljive informacije kažejo na splošno zadovoljivo stopnjo skladnosti z ustreznimi varnostnimi zahtevami, ki jih določa zakonodaja Unije, in za katero višja raven uradnega nadzora zato ni več upravičena. Vnose na seznamu za lešnike iz Azerbajdžana, muškatov cvet, ingver in kurkumo iz Indije, muškatov cvet iz Indonezije ter kapusnice iz Tajske bi bilo zato treba črtati.

(5)

Za zagotovitev doslednosti in jasnosti je primerno nadomestiti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 669/2009 z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(6)

Uredbo (ES) št. 669/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/43

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je prejela zahtevek v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe, da razišče morebitno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, pri uvozu nekoliko spremenjenih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in registracijo takega uvoza.

(2)

Zahtevek so 6. novembra 2013 vložile družbe Saint-Gobain Adfors CZ s.r.o., Tolnatext Fonalfeldolgozo, Valmieras „Stikla Skiedra“ AS in Vitrulan Technical Textiles GmbH, štirje proizvajalci nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken.

(3)

Izdelek, obravnavan zaradi morebitnega izogibanja, so nekatere tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, razen diskov iz steklenih vlaken, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, trenutno uvrščene pod oznaki KN ex 7019 51 00 in ex 7019 59 00 („zadevni izdelek“).

(4)

Izdelek v preiskavi je enak izdelku, opredeljenemu v prejšnji uvodni izjavi, vendar je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 7019 40 00 in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („izdelek v preiskavi“).

(5)

Trenutno veljavni ukrepi, katerim se domnevno izogiba, so protidampinški ukrepi, uvedeni z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 791/2011 (2).

(6)

Zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie o tem, da se protidampinškim ukrepom na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske izogiba z rahlimi spremembami zadevnega izdelka, da se ta lahko uvrsti pod carinske oznake, ki običajno niso predmet ukrepov, te spremembe pa ne vplivajo na bistvene značilnosti zadevnega izdelka. Rahle spremembe izhajajo iz povečanja deleža rovinga iz steklenih vlaken v odprti mrežni strukturi, zato se izdelek v preiskavi uvršča kot roving iz tkanih steklenih vlaken pod oznako KN 7019 40 00 po sestavini oziroma sestavinah, ki prevladujejo po masi.

(7)

Predloženi dokazi prima facie so naslednji:

(8)

Iz zahtevka je razvidno, da se je občutno spremenil vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz iz Ljudske republike Kitajske v Unijo po uvedbi dokončne protidampinške dajatve za zadevne izdelke, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011, ter da za takšno spremembo razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena.

(9)

Zdi se, da je ta sprememba posledica uvoza izdelka v preiskavi v Unijo. Zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie, da ima izdelek v preiskavi enake bistvene značilnosti in uporabo kot zadevni izdelek.

(10)

Poleg tega zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie, da so popravljalni učinki veljavnih protidampinških ukrepov za zadevni izdelek v smislu količine in cene oslabljeni. Zdi se, da so uvoz zadevnega izdelka nadomestile znatne količine uvoza izdelka v preiskavi. Obstajajo tudi zadostni dokazi prima facie, da so cene uvoza izdelka v preiskavi nižje od neškodljive cene, določene v preiskavi, ki je privedla do obstoječih ukrepov.

(11)

Zahtevek vsebuje tudi zadostne dokaze prima facie, da so cene izdelka v preiskavi dampinške v primerjavi z normalno vrednostjo, ki je bila predhodno določena za zadevni izdelek.

(12)

Če se med preiskavo poleg navedene prakse ugotovijo še druge prakse izogibanja v skladu s členom 13 osnovne uredbe, lahko preiskava zajame tudi te prakse.

(13)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe ter registracijo uvoza izdelka v preiskavi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(14)

Za pridobitev informacij, ki so po mnenju Komisije potrebne za preiskavo, bo Komisija poslala vprašalnike znanim izvoznikom/proizvajalcem in znanim združenjem izvoznikov/proizvajalcev v Ljudski republiki Kitajski, znanim uvoznikom in znanim združenjem uvoznikov v Uniji ter organom Ljudske republike Kitajske. Informacije se lahko po potrebi zahtevajo tudi od industrije Unije.

(15)

Vse zainteresirane strani so pozvane, da takoj vzpostavijo stik s Komisijo, vendar najpozneje v roku iz člena 3 te uredbe, in po potrebi zahtevajo vprašalnik v roku iz člena 3(1) te uredbe, saj rok iz člena 3(2) te uredbe velja za vse zainteresirane strani.

(16)

Organi Ljudske republike Kitajske bodo o začetku preiskave uradno obveščeni.

(17)

Vse zainteresirane strani so pozvane, da izrazijo svoja stališča v pisni obliki in predložijo ustrezne dokaze. Poleg tega lahko Komisija zainteresirane strani zasliši, če te vložijo pisni zahtevek, v katerem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

(18)

V skladu s členom 13(4) osnovne uredbe je lahko uvoz izdelka v preiskavi izvzet iz registracije ali ukrepov, če pri uvozu ne gre za izogibanje.

(19)

Ker do morebitnega izogibanja prihaja zunaj Unije, se v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe lahko odobri izvzetje proizvajalcem izdelka v preiskavi v Ljudski republiki Kitajski, ki lahko dokažejo, da niso povezani (3) z nobenim proizvajalcem, za katerega veljajo obstoječi ukrepi (4), in za katere se ugotovi, da niso vpleteni v izogibanje, kakor je opredeljeno v členu 13(1) in (2) osnovne uredbe. Proizvajalci, ki želijo biti izvzeti, morajo predložiti zahtevek z ustreznimi dokazili v roku iz člena 3(3) te uredbe.

(20)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe se uvoz izdelka v preiskavi registrira, da se v primeru izogibanja lahko zagotovi zaračunavanje protidampinških dajatev v ustreznem znesku od datuma registracije takega uvoza.

(21)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti roke, znotraj katerih:

(22)

Opozoriti je treba na dejstvo, da je uveljavljanje večine procesnih pravic, določenih v osnovni uredbi, odvisno od tega, ali se stran javi v roku iz člena 3 te uredbe.

(23)

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo pozitivne ali negativne ugotovitve.

(24)

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

(25)

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

(26)

Preiskava se v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe zaključi v devetih mesecih po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

(27)

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (5).

(28)

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje iz Generalnega direktorata za trgovino. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

(29)

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente.

(30)

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču Generalnega direktorata za trgovino: http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/degucht/contact/hearing-officer/ –

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate H

Office: N105 08/020

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Telefaks: +32 222962219

E-naslov: TRADE-OPEN-MESH-FABRICS-DUMPING@ec.europa.eu

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/47

(1)

Nepreferencialna pravila o poreklu blaga je treba uporabljati za vse nepreferencialne ukrepe trgovinske politike, vključno s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami.

(2)

V členu 24 Uredbe (EGS) št. 2913/92 je navedeno osnovno načelo: blago, ki je bilo proizvedeno v dveh ali več državah, šteje za blago po poreklu iz tiste države, v kateri je bila, v za to opremljenem podjetju, opravljena zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, in katere izid je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.

(3)

Za deklaracijo za sprostitev v prosti promet fotonapetostnih modulov ali panelov iz kristalnega silicija in njihove ključne sestavne dele so bile z Uredbo Komisije (EU) št. 513/2013 (2) določene začasne protidampinške dajatve.

(4)

Da bi zagotovili pravilno in enotno izvajanje začasne protidampinške dajatve, je treba določiti podrobno pravilo za razlago načela iz člena 24 Uredbe (EGS) št. 2913/92 za določitev porekla proizvodov, ki jih ti ukrepi zajemajo, glede fotonapetostnih modulov ali panelov iz kristalnega silicija in enega od njihovih ključnih sestavnih delov, fotonapetostnih celic iz kristalnega silicija.

(5)

Proizvodni proces fotonapetostnih modulov ali panelov iz kristalnega silicija je mogoče razdeliti na naslednje glavne faze: proizvodnja silicijevih rezin; predelava silicijevih rezin v fotonapetostne celice; spajanje več fotonapetostnih celic iz kristalnega silicija v fotonapetostni modul ali panelo.

(6)

Najpomembnejša faza pri izdelavi fotonapetostnih panelov ali modulov iz kristalnega silicija je predelava silicijevih rezin v fotonapetostne celice iz kristalnega silicija. To je odločilna proizvodna faza, v okviru katere se izoblikuje namembnost uporabljenih sestavnih delov panelov ali modula in v kateri dobi zadevno blago posebne kakovostne lastnosti.

(7)

To preoblikovanje bi zato bilo treba v skladu s členom 24 Uredbe (EGS) št. 2913/92 šteti za zadnjo bistveno predelavo v procesu proizvodnje fotonapetostnih modulov ali panelov iz kristalnega silicija. Država proizvodnje fotonapetostnih celic iz kristalnega silicija bi zato morala biti država nepreferencialnega porekla fotonapetostnih modulov ali panelov iz kristalnega silicija.

(8)

Svet je s Sklepom 94/800/ES (3) med drugim odobril Sporazumom o pravilih o poreklu blaga (WTO - GATT 1994), priložen k sklepni listini, podpisani 15. aprila 1994 v Marakešu. V skladu z načeli, določenimi v tem sporazumu za usklajevanje delovnega programa, bi določitev države, v kateri je bilo blago nazadnje bistveno predelano, morala najprej temeljiti na tem, v kateri državi je proizvodni postopek pripeljal do spremembe glede tarifne razvrstitve. Le če to merilo ne omogoča določitve države zadnje bistvene predelave, se lahko uporabi druga merila, kot je merilo dodane vrednosti ali določitev določenega postopka obdelave. Primerno je, da se v carinski zakonodaji EU uporabi ista načela.

(9)

Fotonapetostne celice iz kristalnega silicija so uvrščene pod tarifno številko 8541 harmoniziranega sistema (HS). Fotonapetostni moduli ali paneli iz kristalnega silicija so uvrščeni pod isto tarifno številko. Surovina, silicijeve rezine, so uvrščene pod tarifno številko HS 3818. Pravilo, ki temelji na spremembi tarifne številke, tako ustrezno odraža zadnjo bistveno predelavo fotonapetostnih celic iz kristalnega silicija. Hkrati pa sestavljanje fotonapetostnih panelov ali modulov iz celic izključuje izmed razlogov za potrditev izvora končnega produkta, saj so paneli in celice uvrščeni pod isto tarifno številko.

(10)

Pravilo o poreklu na podlagi dodane vrednosti – ki se običajno uporablja skupaj s spremembo pravila tarifne številke za določanje proizvodov, za katere je bila zadnja predelava postopek sestavljanja – ni ustrezno v primeru fotonapetostnih modulov ali panelov iz kristalnega silicija, saj bi bilo potrebno predvidljivost in pravno varnost za te posebne proizvode mogoče bolje doseči z opredelitvijo najpomembnejših faz proizvodnje.

(11)

Tako imenovana „preostala“ pravila so za določitev porekla fotonapetostnih panelov ali modulov iz kristalnega silicija potrebna, kadar ni izpolnjeno primarno pravilo o spremembi tarifne številke. V tem primeru poreklo fotonapetostnih celic iz kristalnega silicija ali večinskega vrednostnega deleža v fotonapetostnih celicah iz kristalnega silicija – pomeni poreklo panelov ali modulov.

(12)

Fotonapetostne module ali panele iz kristalnega silicija se lahko pod določenimi pogoji prav tako uvrsti pod tarifno številko HS 8501. Podobno pravilo kot za tarifno številko HS 8541 bi bilo treba določiti tudi za te fotonapetostne panele ali module iz kristalnega silicija.

(13)

Uredbo (EGS) št. 2454/93 (4) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Odbor za carinski zakonik ni podal svojega mnenja. Potreben je bil izvedbeni akt in predsednik je podal osnutek izvedbenega akta odboru za pritožbe v nadaljnjo obravnavo. Odbor za pritožbe ni podal svojega mnenja –

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/50

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/52

(1)

Od sprejetja Direktive 2002/56/ES so bile razvite nove metode za žlahtnjenje krompirja, izboljšana pa so bila diagnostična orodja za odkrivanje škodljivih organizmov in agronomske prakse za boj proti širjenju škodljivih organizmov.

(2)

Navedeni tehnični razvoj omogoča proizvodnjo semenskega krompirja, ki izpolnjuje strožje pogoje od tistih iz prilog I in II k Direktivi 2002/56/ES. Hkrati je bilo pridobljeno znanje o novih povzročiteljih bolezni, znanje o obstoječih boleznih pa se je poglobilo, tako da so za nekatere bolezni potrebni strožji ukrepi.

(3)

Zaradi navedenega tehničnega in znanstvenega razvoja je Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) prilagodila standard o trženju in nadzoru tržne kakovosti semenskega krompirja (2).

(4)

Ob upoštevanju navedenega razvoja bi bilo treba nekatere minimalne pogoje in odstopanja iz prilog I in II k Direktivi 2002/56/ES prilagoditi, v Prilogo II pa bi bilo treba dodati omejitve glede črne gnilobe, prašnate krastavosti in semenskega krompirja, ki je izredno izsušen in uvel.

(5)

Od sprejetja Direktive 2002/56/ES se je poglobilo znanstveno razumevanje povezave med številom generacij in stopnjo prisotnosti škodljivih organizmov na semenskem krompirju. Za zmanjšanje fitosanitarnega tveganja, ki ga pomenijo škodljivi organizmi v latentni obliki, je treba omejiti število generacij. Navedena omejitev je potrebna za zmanjšanje navedenega tveganja, na voljo pa ni drugih, manj strogih ukrepov, ki bi jo nadomestili. Za dosego ravnotežja med potrebo po razmnožitvi zadostnega števila semenskega krompirja za proizvodnjo certificiranega semenskega krompirja in zaščito njegovega zdravstvenega statusa zadostuje največ sedem generacij predosnovnega in osnovnega semenskega krompirja.

(6)

Zahteve glede prisotnosti škodljivega organizma Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc. bi bilo treba črtati iz Priloge I, ker jih za semenski krompir določa Direktiva Sveta 69/464/EGS (3). Zahteve glede prisotnosti škodljivega organizma Corynebacterium sepedonicum (Spieck. et Kotth.) Skapt. in Burkh., katerega ime je bilo nadomeščeno z imenom Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus (Spieck. et Kotth.) Davis et al., bi bilo treba črtati iz prilog I in II, ker jih za semenski krompir določa Direktiva Sveta 93/85/ES (4). Zahteve glede prisotnosti škodljivega organizma Heterodera rostochiensis Woll., katerega ime je bilo nadomeščeno z imenom Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens, bi bilo treba črtati iz Priloge II, ker jih za semenski krompir določa Direktiva Sveta 2007/33/ES (5). Zahteve glede prisotnosti škodljivega organizma Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith, katerega ime je bilo nadomeščeno z imenom Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al., bi bilo treba črtati iz Priloge II, ker jih za semenski krompir določa Direktiva Sveta 98/57/ES (6).

(7)

Prilogi I in II k Odločbi 2002/56/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/56

(1)

Generalna skupščina ZN je 6. decembra 2006 sprejela Resolucijo 61/89 z naslovom „V smeri oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem: določitev skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in prenos konvencionalnega orožja“ ter tako v ZN začela postopek za sprejetje pogodbe o trgovini z orožjem (v nadaljnjem besedilu: postopek za PTO). Generalna skupščina ZN je 2. decembra 2009 sprejela Resolucijo 64/48 z naslovom „Pogodba o trgovini z orožjem“, v kateri je sklenila, da bo leta 2012 sklicala konferenco ZN o pogodbi o trgovini z orožjem, da bi pripravila pravno zavezujoč instrument o najvišjih mogočih skupnih mednarodnih standardih za prenos konvencionalnega orožja.

(2)

Na konferenci ZN o pogodbi o trgovini z orožjem, ki je bila julija 2012, niso mogli doseči dogovora o sklepnem dokumentu v določenem roku, zato je bila v skladu z Resolucijo 67/234 A, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 24. decembra 2012, zadnja konferenca ZN o pogodbi o trgovini z orožjem sklicana marca 2013. Na njej so sestavili uravnoteženo in široko zasnovano besedilo pogodbe, vendar o njem ni bilo mogoče doseči soglasja, saj so mu nasprotovale tri države članice ZN. Zadeva je bila nato predložena Generalni skupščini ZN, ki je 2. aprila 2013 z glasovanjem o Resoluciji A/RES/67/234 B z veliko večino sprejela Pogodbo o trgovini z orožjem. Pogodba je na voljo za podpis od 3. junija 2013 in bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 50 držav. Vse države članice Unije so podpisale pogodbo.

(3)

V sklepih z dne 11. decembra 2006, 10. decembra 2007, 12. julija 2010 in 25. junija 2012 je Svet izrazil odločno zavezanost novemu pravno zavezujočemu mednarodnemu instrumentu, s katerim naj bi bili določeni najvišji mogoči skupni mednarodni standardi za ureditev zakonite trgovine s konvencionalnim orožjem in ki naj bi veljal za vse države in bi torej lahko bil univerzalen.

(4)

Postopek za PTO naj bi bil vključujoč in relevanten, kar je Svet podprl s sprejetjem Sklepa 2009/42/SZVP (1) in Sklepa 2010/336/SZVP (2), ki med drugim podpirata vrsto regionalnih seminarjev po vsem svetu. Potem ko na konferenci ZN julija 2012 ni bil dosežen dogovor, je bilo neprekinjeno delovanje Unije v podporo pogodbi o trgovini z orožjem dopolnjeno s Sklepom Sveta 2013/43/SZVP (3).

(5)

Zdaj je prednostna naloga podpora čimprejšnjemu začetku veljavnosti in popolnemu izvajanju pogodbe. Unija se je hitro zavezala, da bo podpirala postopek za PTO, in sedaj lahko znatno prispeva k temu cilju, zlasti s svojimi dolgoletnimi izkušnjami s financiranjem pomoči pri nadzoru izvoza in ozaveščanju o njem. Izdajanje dovoljenj za orožje in blago z dvojno rabo je v Uniji še naprej v nacionalni pristojnosti, zato je strokovno znanje o nadzoru izvoza, s katerim so podprti programi pomoči in ozaveščanja, ki jih financira Unija, močno odvisno od držav članic. Za uspeh dejavnosti, s katerimi Unija pomaga pri nadzoru izvoza in ozaveščanju o njem, je zato ključno, da države članice dodelijo strokovnjake, ki bodo prispevali k programom Unije.

(6)

Dejavnosti Unije za pomoč in ozaveščanje na področju nadzora nad izvozom orožja se izvajajo na podlagi Skupnega ukrepa Sveta 2008/230/SZVP (4) in sklepov Sveta 2009/1012/SZVP (5) in 2012/711/SZVP (6). V dosedanjih dejavnostih je bilo zajetih več tretjih držav iz bližnje soseščine Unije, da bi okrepili njihove sisteme nadzora nad izvozom orožja ter povečali odgovornost in preglednost.

(7)

Tudi pri nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo Unija že dolgo nudi pomoč v okviru Uredbe (ES) št. 1717/2006 (7), ki je vzpostavila instrument za stabilnost, na podlagi katerega je mogoče zagotavljati pomoč pri razvoju pravnega okvira in institucionalnih zmogljivosti za uvedbo in uveljavljanje učinkovitega nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo, tudi ukrepov za regionalno sodelovanje. Varnostni svet Združenih narodov je 28. aprila 2004 sprejel Resolucijo 1540 (2004) (v nadaljnjem besedilu: RVSZN 1540 (2004)), ki predpisuje učinkovit nadzor nad prenosom blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje. Unija podpira izvajanje RVSZN 1540 (2004) predvsem s Skupnim ukrepom Sveta 2006/419/SZVP (8), Skupnim ukrepom Sveta 2008/368/SZVP (9) in Sklepom Sveta 2013/391/SZVP (10), razsežnost RVSZN 1540 (2004), ki se nanaša na nadzor nad izvozom, pa s programi pomoči pri nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo.

(8)

Nadzor, vzpostavljen za izvajanje RVSZN 1540 (2004)in v okviru programov Unije za pomoč pri nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo, tako poleg posebne pomoči pri nadzoru nad izvozom orožja prispeva k splošni zmogljivosti za učinkovito izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem, saj se zakoni, upravni postopki in agencije, pristojne za nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo pogosto prekrivajo s tistimi za nadzor nad izvozom konvencionalnega orožja. Pomoč na področju blaga z dvojno rabo tako podpira tudi zmogljivosti za nadzor nad izvozom orožja. Zato je ključno zagotoviti natančno usklajevanje med dejavnostmi nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo in podpornimi dejavnostmi za izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem.

(9)

Zaradi tega zaželenega usklajevanja pomoči pri nadzoru izvoza, ki se zagotavlja na drugih ustreznih področjih, ta sklep podpira dejavnosti, namenjene okrepitvi zmogljivosti za nadzor nad prenosom orožja v več upravičenih državah, da bi tako podprl učinkovito in strokovno izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem. Učinek pogodbe bo odvisen od stopnje njene univerzalnosti in njenega upoštevanja, zato bi bilo treba zagotoviti tudi podporo dejavnostim ozaveščanja in seznanjanja, da bi tako okrepili podporo, ki jo pogodbi dajejo ustrezne zainteresirane strani in druge tretje države, pa tudi interes za njeno izvajanje.

(10)

Svet je tehnično izvajanje sklepov 2009/1012/SZVP in 2012/711/SZVP poveril nemškemu zveznemu uradu za gospodarstvo in nadzor nad izvozom (v nadaljnjem besedilu: BAFA, Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle). BAFA je uspešno dokončal organizacijo vseh dejavnosti iz Sklepa Sveta 2009/1012/SZVP. Poleg tega je tudi izvajalska agencija za projekte o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo, financirane na podlagi "instrumenta za stabilnost". Zato je izbor BAFA za izvajalsko agencijo za dejavnosti, s katerimi Unija podpira izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem v tretjih državah, upravičen zaradi njegovih dokazanih izkušenj, usposobljenosti in potrebnega strokovnega znanja za celoten spekter ustreznih dejavnosti Unije za nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo ter orožja. Zaradi izbora BAFA bo lažje ugotoviti, kje so sinergije med dejavnostmi za nadzor izvoza na področju blaga z dvojno rabo in na področju orožja, ter tako zagotoviti, da pomoč v zvezi s Pogodbo o trgovini z orožjem primerno dopolnjuje pomoč, ki se že zagotavlja na podlagi obstoječih programov pomoči za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo in orožja –

—

podpiranje več držav na njihovo prošnjo, da bi okrepile svoje sisteme za nadzor nad prenosom orožja, kar je potrebno za izvajanje PTO;

—

na nacionalni in regionalni ravni povečanje ozaveščenosti ustreznih nacionalnih in regionalnih organov in zainteresirani strani civilne družbe o PTO in njihove odgovornosti zanjo, tako da bodo še bolj sodelovali pri njenem izvajanju.

(a)

pomoč upravičenim državam pri pripravi, posodabljanju oziroma izvajanju ustreznih zakonodajnih in upravnih ukrepov za uvedbo in razvoj učinkovitega sistema nadzora nad prenosom orožja v skladu z zahtevami iz PTO;

(b)

izboljšanje strokovnega znanja in sposobnosti uradnikov upravičenih držav za izdajanje dovoljenj oziroma izvrševanje nadzora, predvsem z izmenjavo najboljših praks, usposabljanjem in dostopnostjo ustreznih virov informacij, da bi zagotovili primerno izvajanje in izvrševanje nadzora nad prenosom orožja;

(c)

spodbujanje preglednosti mednarodne trgovine z orožjem na podlagi zahtev po preglednosti iz PTO;

(d)

spodbujanje upravičenih držav k stalnemu upoštevanju PTO z vključevanjem ustreznih nacionalnih in regionalnih zainteresiranih strani, kot so nacionalni parlamenti, pristojne regionalne organizacije in predstavniki civilne družbe, ki so dolgoročno zainteresirani za spremljanje učinkovitega izvajanja PTO;

(e)

spodbujanje širše zainteresiranosti za PTO ter v ta namen vplivanje na države, ki niso sprejele nobenih ukrepov za pristop k PTO, da bi tako podprli njeno univerzalnost.

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/68

(1)

Madžarska je s priglasitvijo, ki jo je Komisija evidentirala 27. novembra 2013, zaprosila za dovoljenje za uvedbo posebnega ukrepa mehanizma za hiter odziv z odstopanjem od člena 193 Direktive 2006/112/ES.

(2)

V priglasitvi je navedla, da so nacionalni organi ugotovili, da je več gospodarskih subjektov udeleženih v davčni utaji, saj pristojnim organom ne plačujejo DDV.

(3)

V skladu z ukrepom, za katerega je zaprosila Madžarska, mora DDV namesto dobavitelja plačati davčni zavezanec, kateremu se dobavi blago, v tem primeru sladkor.

(4)

Komisija je 4. decembra 2013 države članice obvestila, da ima vse informacije, ki so potrebne za oceno zahtevka.

(5)

Iz podrobnih podatkov o goljufijah v tem sektorju, ki jih je zagotovila Madžarska, je jasno razvidno, da so bile goljufije v sektorju obsežne že v letih 2011 in 2012.

(6)

Zato je bilo ugotovljeno, da navedene goljufije niso nenadne v smislu člena 199b Direktive 2006/112/ES.

(7)

Zahtevanega odstopanja se zato ne sme odobriti –

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/69

(1)

Uredba (ES) št. 58/2003 pooblašča Komisijo, da v svojem imenu in pod svojo odgovornostjo prenese pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Unije ali njegovega dela na izvajalske agencije.

(2)

Komisija pooblašča izvajalske agencije za izvajanje programov z namenom, da bi se lahko usmerila na ključne dejavnosti in naloge, ki jih ni mogoče oddati v zunanje izvajanje, ne da bi izgubila nadzor ali končno odgovornost za dejavnosti, ki jih upravljajo navedene izvajalske agencije.

(3)

Prenos nalog, povezanih z izvajanjem programov, na izvajalske agencije zahteva jasno ločevanje med programskimi fazami, ki vključujejo veliko mero diskrecije pri sprejemanju odločitev, ki so odvisne od stališč politike, za kar so pristojne službe Komisije, in izvajanjem programov, za kar bi bilo treba pooblastiti izvajalske agencije.

(4)

S Sklepom 2004/858/ES (2) je Komisija ustanovila Izvajalsko agencijo za program javnega zdravja (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo pooblastila za upravljanje programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja za obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2008, sprejetega s Sklepom št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(5)

Nato je Komisija večkrat spremenila mandat Agencije zaradi razširitve njenih pristojnosti na upravljanje novih projektov in programov. S Sklepom Komisije 2008/544/ES (4) se je „Izvajalska agencija za program javnega zdravja“ preoblikovala v „Izvajalsko agencijo za zdravje in potrošnike“, njen mandat se je podaljšal do 31. decembra 2015 in razširil na izvajanje programa javnega zdravja za obdobje 2008–2013, sprejetega s Sklepom št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), programa varstva potrošnikov za obdobje 2007–2013, kot je bil sprejet s Sklepom št. 1926/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), ter ukrepov za usposabljanje glede varnosti hrane, zajetih v Direktivi Sveta 2000/29/ES (7) in Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/740/EU (9) se je področje dejavnosti Agencije razširilo na ukrepe usposabljanja zunaj držav članic in pooblaščena je bila za upravljanje ukrepov usposabljanja glede varnosti hrane, zajetih v Sklepu Komisije C(2012) 1548 (10) ter členu 22(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Poleg tega je bila Agencija pooblaščena za upravljanje sporazuma z ANEC, Evropskim združenjem za usklajevanje zastopanja potrošnikov pri standardizaciji, ki ga ureja Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(6)

Agencija, ustanovljena s Sklepom 2004/858/ES je pokazala, da deluje učinkovito in uspešno. Zunanji svetovalci so izvedli vmesno oceno Izvajalske agencije za javno zdravje (od julija 2008 znane kot Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike). Končno poročilo iz decembra 2010 je pokazalo, da so se lahko izvedbene naloge programa javnega zdravja učinkoviteje izvajale na ravni Agencije, pri čemer je Komisija zagotavljala splošno vodenje navedenih programov in ukrepov Skupnosti.

(7)

V svojem sporočilu z dne 29. junija 2011„Proračun za strategijo Evropa 2020“ (13) je Komisija predlagala, da se obstoječe izvajalske agencije še bolj izkoristijo za izvajanje programov Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru.

(8)

Analiza stroškov in koristi (14), ki je bila izvedena v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 58/2003, je pokazala, da bi prenos odgovornosti za izvedbene naloge programa varstva potrošnikov, programa javnega zdravja in ukrepov usposabljanja glede varnosti hrane na Agencijo prinesel občutne kvalitativne in kvantitativne koristi v primerjavi s scenarijem internega izvajanja, po katerem bi vse vidike novih programov interno izvajala Komisija. Ti trije nasledniki programov so skladni s pristojnostmi in pooblastili Agencije ter nadaljujejo njene sedanje dejavnosti. Agencija je v obdobju več let razvila znanje, spretnosti in zmožnosti za upravljanje navedenih programov. Komisija in upravičenci programov bodo tako imeli koristi od izkušenj in strokovnega znanja, ki jih je pridobila Agencija, ter posledično od povečane produktivnosti, zlasti od visokokakovostnega upravljanja programov, poenostavljenih postopkov in boljšega izvajanja storitev v smislu hitrejšega sklepanja pogodb in hitrejših plačil. Sčasoma je Agencija razvila učinkovite načine, da se je približala upravičencem programov in zagotovila veliko prepoznavnost Unije kot podpornice zadevnih programov. S prenosom upravljanja programov na Agencijo bi se upravičencem programov, ki so Agenciji trenutno dodeljeni, in vsem deležnikom omogočilo neprekinjeno izvajanje dejavnosti. Prehod na interno izvajanje pa bi na njihovo izvajanje dejavnosti vplivalo negativno. Prenos upravljanja programov na Agencijo naj bi v obdobju od 2014 do 2024 omogočil prihranke v višini 14 milijonov EUR v primerjavi s scenarijem internega upravljanja.

(9)

Da bi imele izvajalske agencije jasno identiteto, je Komisija, kolikor je bilo mogoče, pri dodeljevanju novih nalog delo razdelila po tematskih področjih politike.

(10)

Upravljanje programov in dejavnosti, ki jih trenutno izvaja Agencija, in sicer programa javnega zdravja za obdobje 2008–2013, sprejetega s Sklepom št. 1350/2007/ES, programa varstva potrošnikov za obdobje 2007–2013, sprejetega s Sklepom št. 1926/2006/ES, ukrepov usposabljanja glede varnosti hrane, zajetih v Direktivi 2000/29/ES, Uredbi (ES) št. 882/2004, Uredbi (ES) št. 1905/2006 in Sklepu C(2012) 1548, ter sporazuma z ANEC, ki ga ureja Uredba (EU) št. 1025/2012, ter upravljanje programa varstva potrošnikov za obdobje 2014–2020 (15), programa javnega zdravja za obdobje 2014–2020 (16) in ukrepov usposabljanja glede varnosti hrane, zajetih v Uredbi (ES) št. 882/2004 in Direktivi 2000/29/ES, vključujeta izvajanje tehničnih projektov, pri katerih sprejemanje političnih odločitev ni potrebno, in zahteva visoko raven tehničnega in finančnega strokovnega znanja in izkušenj med celotnim trajanjem projekta.

(11)

Agencija bi morala biti odgovorna za zagotavljanje upravnih in logističnih podpornih storitev, zlasti kadar bi centralizacija teh podpornih storitev omogočila dodatno povečanje stroškovne učinkovitosti in ekonomijo obsega.

(12)

Za zagotovitev skladnega in pravočasnega izvajanja tega sklepa in zadevnih programov je treba zagotoviti, da Agencija izvaja svoje naloge, povezane z izvajanjem navedenih programov, pod pogojem in z dnem začetka izvajanja teh programov.

(13)

Ustanoviti bi bilo treba Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje in hrano. Nadomestiti in naslediti bi morala izvajalsko agencijo, ustanovljeno s Sklepom 2004/858/ES. Delovati bi morala v skladu s splošnim statutom, določenim z Uredbo (ES) št. 58/2003.

(14)

Zato bi bilo treba Sklep 2004/858/ES razveljaviti in določiti prehodne določbe.

(15)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za izvajalske agencije –

(a)

programa varstva potrošnikov 2014–2020;

(b)

programa javnega zdravja 2014–2020;

(c)

ukrepov usposabljanja glede varnosti hrane, zajetih v Direktivi 2000/29/ES in Uredbi (ES) št. 882/2004.

(a)

programa varstva potrošnikov 2007–2013;

(b)

programa javnega zdravja 2008–2013;

(c)

ukrepov usposabljanja glede varnosti hrane, zajetih v Direktivi 2000/29/ES, Uredbi (ES) št. 882/2004, Uredbi (ES) št. 1905/2006 in Sklepu C(2012) 1548;

(d)

upravljanja sporazuma z ANEC, Evropskim združenjem za usklajevanje zastopanja potrošnikov pri standardizaciji, ki ga ureja Uredba (EU) št. 1025/2012.

(a)

upravljanje vseh ali nekaterih faz izvajanja programov in vseh ali nekaterih faz posameznih projektov na podlagi ustreznih delovnih programov, ki jih je sprejela Komisija, na osnovi ustreznega pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil;

(b)

sprejemanje instrumentov za proračunsko izvrševanje prihodkov in odhodkov ter izvajanje vseh operacij, potrebnih za upravljanje programov, in sicer na podlagi pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil;

(c)

zagotavljanje podpore pri izvajanju programov na podlagi pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil.

18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 341/73

(1)

Uredba (ES) št. 58/2003 pooblašča Komisijo, da v svojem imenu in pod svojo odgovornostjo prenese pooblastila za izvajanje celotnega ali dela programa ali projekta Unije na izvajalske agencije.

(2)

Komisija pooblašča izvajalske agencije za izvajanje programov zato, da bi se lahko osredotočila na ključne dejavnosti in naloge, ki jih ni mogoče oddati v izvajanje, ne da bi pri tem izgubila nadzor in končno odgovornost za dejavnosti, ki jih upravljajo navedene izvajalske agencije.

(3)

Prenos nalog, povezanih z izvajanjem programov, na izvajalske agencije zahteva jasno ločevanje med programskimi fazami, ki vključujejo veliko mero diskrecije pri sprejemanju odločitev, ki so odvisne od stališč politike, za kar so pristojne službe Komisije, in izvajanjem programov, za kar bi bilo treba pooblastiti izvajalske agencije.

(4)

S Sklepom 2004/20/ES (2) je Komisija ustanovila Izvajalsko agencijo za inteligentno energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo pooblastila za upravljanje ukrepov Skupnosti na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti.

(5)

Komisija je nato s Sklepom 2007/372/ES (3) razširila pooblastila Agencije, tako da je postala odgovorna za upravljanje novih projektov in programov na področju inovacij, podjetništva in mobilnosti, ter spremenila njeno ime v „Izvajalsko agencijo za konkurenčnost in inovativnost“.

(6)

Ustanovitev Agencije s Sklepom 2004/20/ES je pokazala, da se je z oddajo upravljanja določenih operativnih programov omogočilo, da se pristojni generalni direktorat osredotoči na politične vidike programov. Glede na nadaljnje omejevanje proračuna EU se je pokazalo, da je prenos nalog na izvajalske agencije stroškovno bolj učinkovit. Obe vmesni vrednotenji Agencije sta pokazali, da Agencija na splošno dobro deluje ter da je učinkovit in uspešen mehanizem za izvajanje pobud, za katere je operativno odgovorna.

(7)

V svojem sporočilu z dne 29. junija 2011„Proračun za strategijo Evropa 2020“ (4) je Komisija predlagala, da se obstoječe izvajalske agencije še bolj izkoristijo za izvajanje programov Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru.

(8)

Analiza stroškov in koristi, ki je bila izvedena v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 58/2003, je pokazala, da bodo pričakovani stroški znašali 295 milijonov EUR v primerjavi s 399 milijoni EUR, kolikor bi znašali po scenariju internega izvajanja (5). Prenos izvajanja programov na Agencijo naj bi v primerjavi z internim izvajanjem omogočil prihranek v višini 104 milijonov EUR. Poleg tega bo prilagoditev več skladnih portfeljev programov glavnim pristojnostim Agencije in njeni identiteti prinesla velike koristi v smislu kakovosti. Analiza je pokazala, da bo združitev upravljanja okvirnega programa za raziskave in inovacije 2014–2020, Obzorje 2020 (6) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020), programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja 2014–2020 (7) (v nadaljnjem besedilu: COSME) in programa za okoljske in podnebne ukrepe (8) (v nadaljnjem besedilu: LIFE) Agenciji prinesla koristi zaradi nastalih sinergij, poenostavitve in ekonomije obsega. Poleg tega bo združevanje vseh vidikov „instrumenta za MSP“ programa Obzorje 2020 zagotovilo enotno točko dostopa za možne upravičence in dosledno izvajanje storitev. V okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (9) (v nadaljnjem besedilu: ESPR) so zlasti ukrepi, predvideni na področju celostne pomorske politike, dobro usklajeni s sedanjim profilom Agencije v zvezi z inovacijami in konkurenčnostjo. Prav tako se bo s prenosom upravljanja preostanka programa Marco Polo (2007–2013) na Izvajalsko agencijo za inovacije in omrežja v navedeni agenciji centraliziralo upravljanje infrastrukturnih programov na področju prometa, s čimer se bo upravičencem zagotovila enotna točka dostopa do financiranja.

(9)

Da bi imele izvajalske agencije jasno identiteto, je Komisija, kolikor je bilo mogoče, pri dodeljevanju novih nalog delo razdelila po tematskih področjih politike.

(10)

Agenciji bi bilo treba dodeliti upravljanje programa LIFE (naslednika predhodnega programa LIFE+), ki ga v okviru večletnega finančnega okvira (2007–2013) interno upravlja Komisija. Upravljanje programa LIFE vključuje izvajanje tehničnih projektov, pri katerih sprejemanje političnih odločitev ni potrebno, in zahteva visoko raven tehničnega in finančnega strokovnega znanja in izkušenj ves čas trajanja projekta. Za LIFE so značilni projekti, ki vključujejo veliko število homogenih in standardiziranih operacij.

(11)

Agenciji bi bilo treba dodeliti upravljanje delov programa COSME, ki so nasledili dele programa za podjetništvo in inovativnost v okviru okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost 2007–2013 (10) in ki jih trenutno delno upravlja Agencija, delno pa interno Komisija. Upravljanje delov programa COSME, ki naj bi se dodelili Agenciji, vključuje izvajanje tehničnih projektov, pri katerih sprejemanje političnih odločitev ni potrebno, in zahteva visoko raven tehničnega in finančnega strokovnega znanja in izkušenj ves čas trajanja projekta. Za nekatere dele programa COSME so značilni projekti, ki vključujejo veliko število homogenih in standardiziranih operacij.

(12)

Agenciji bi bilo treba dodeliti upravljanje delov programa ESPR na področju celostne pomorske politike (CPP), nadzora ter znanstvenih nasvetov in znanja, ki so nasledili podobne dejavnosti, ki jih v okviru večletnega finančnega okvira (2007–2013) interno upravlja Komisija. Upravljanje programa ESPR vključuje izvajanje tehničnih projektov, pri katerih sprejemanje političnih odločitev ni potrebno, in zahteva visoko raven tehničnega in finančnega strokovnega znanja in izkušenj ves čas trajanja projekta.

(13)

Agenciji bi bilo treba dodeliti upravljanje naslednjih delov programa Obzorje 2020:

(14)

Agenciji bi bilo treba dodeliti upravljanje preostalih dejavnosti, ki so ji že bile dodeljene kot del okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost v okviru večletnega finančnega okvira (2007–2013): programa „Inteligentna energija – Evropa II“, Evropske podjetniške mreže, poslovnega portala Tvoja Evropa, Službe za pomoč glede pravic intelektualne lastnine, pobude za ekološke inovacije in projekta IPorta.

(15)

Agencija bi morala biti odgovorna za zagotavljanje upravnih in logističnih podpornih storitev, zlasti kadar bi centralizacija teh podpornih storitev omogočila dodatno povečanje stroškovne učinkovitosti in ekonomijo obsega.

(16)

Ustanoviti bi bilo treba Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja. Nadomestiti in naslediti bi morala agencijo, ustanovljeno s Sklepom 2004/20/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2007/372/ES. Delovati bi morala v skladu s splošnim statutom, določenim z Uredbo (ES) št. 58/2003.

(17)

Sklepa 2004/20/ES in 2007/372/ES bi bilo treba razveljaviti in določiti prehodne določbe.

(18)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za izvajalske agencije –

(a)

programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) 2014–2020 (11);

(b)

programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE) 2014–2020 (12);

(c)

Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) (13), vključno s področjem celostne pomorske politike in nadzora ter znanstvenih nasvetov in znanja;

(d)

okvirnega programa za raziskave in inovacije 2014–2020 (Obzorje 2020) (14) – delov „Dela II – Vodilni položaj industrije“ in „Dela III – Družbene spremembe“.

(a)

programa „Inteligentna energija – Evropa II“;

(b)

pobude za ekološke inovacije;

(c)

Evropske podjetniške mreže;

(d)

poslovnega portala Tvoja Evropa;

(e)

Službe za pomoč glede pravic intelektualne lastnine;

(f)

projekta IPorta.

(a)

upravljanje vseh ali nekaterih faz izvajanja programov ter nekaterih ali vseh faz posameznih projektov na podlagi ustreznih delovnih programov, ki jih je sprejela Komisija, na osnovi ustreznega pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil;

(b)

sprejemanje instrumentov za proračunsko izvrševanje prihodkov in odhodkov ter izvajanje vseh potrebnih ukrepov za upravljanje programov na osnovi ustreznega pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil;

(c)

zagotavljanje podpore pri izvajanju programov na osnovi ustreznega pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil.