17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1601/2001 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ruske federacije, Turčije, Tajske in Češke. Ti ukrepi so v nadaljnjem besedilu „prvotni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do veljavnih ukrepov, pa je v nadaljnjem besedilu „prvotna preiskava“.

(2)

Komisija je avgusta 2001 sprejela ponudbo za cenovno zavezo s strani ruskih proizvajalcev (JSC Severstal-Metiz). Ta sporazum o zavezi je bil razveljavljen oktobra leta 2007 (3), saj se je štelo, da ga ni mogoče izvajati zaradi težav pri ustrezni razvrstitvi številnih vrst izdelka, ki ga je izvažala družba.

(3)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 1279/2007 (4) ohranil prvotne ukrepe za Rusko federacijo v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „veljavni ukrepi“, preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „zadnja preiskava“. Uredba (ES) št. 1279/2007 je tudi ukinila ukrepe glede uvoza jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Turčije in Tajske.

(4)

Trenutno (5) so v veljavi tudi ukrepi za uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine in Ljudske republike Kitajske, ki so bili razširjeni na uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Maroka, Moldavije in Republike Koreje.

(5)

Komisija je 27. oktobra 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek pregleda zaradi izteka (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (6) protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ruske federacije v skladu členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Pregled se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga je vložil Povezovalni odbor za industrijo jeklenih vrvi (v nadaljnjem besedilu: Liaison Committee of European Union Wire Rope Industries – „EWRIS“ ali „vložnik“) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje Unije nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov. Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode industriji Unije (v nadaljnjem besedilu: IU).

(7)

Preiskava glede nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode je potekala od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: OPP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Komisija je uradno seznanila njej znane proizvajalce izvoznike, proizvajalce Unije, uvoznike in uporabnike, kot tudi vložnika in organe države izvoznice. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(9)

Glede na potencialno veliko število proizvajalcev izvoznikov v Ruski federaciji, vključenih v to preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku prvotno predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki iz Ruske federacije pozvani, da se v 15 dneh po začetku postopka javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(10)

Glede na to, da sta na poziv odgovorila le dva proizvajalca izvoznika iz Ruske federacije, ki sta predložila informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in izrazila pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s Komisijo, je bilo odločeno, da se vzorčenje za proizvajalce izvoznike ne uporabi.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku najavila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije in pozvala zainteresirane strani, da ji posredujejo svoje pripombe v roku, ki je določen v obvestilu o začetku. Začasni vzorec je sestavljalo pet proizvajalcev Unije, za katere je bilo ugotovljeno, da predstavljajo industrijo Unije glede obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(12)

Ker ni bila vložena nobena pripomba, so bile predlagane družbe izbrane v končni vzorec, zainteresirane strani pa so bile o tem ustrezno obveščene. Vendar se je en dokončno izbrani proizvajalec kasneje izločil iz vzorca. Komisija se je zato odločila, da zmanjša vzorec na štiri preostale družbe, za katere je bilo ugotovljeno, da še vedno predstavljajo industrijo Unije glede obsega proizvodnje (29,3 %) in prodaje (20,9 %) podobnega izdelka v Uniji.

(13)

Čeprav je bilo vzorčenje nepovezanih uvoznikov predvideno v obvestilu o začetku, se na vabilo ni javil noben nepovezan uvoznik ali uporabnik. Zato se vzorčenje za nepovezane uvoznike ni uporabilo.

(14)

Vprašalniki so bili poslani štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, dvema proizvajalcema izvoznikoma iz Ruske federacije ter povezanemu uvozniku.

(15)

Izpolnjene vprašalnike so vrnili štirje vzorčeni proizvajalci Unije, povezani uvoznik in proizvajalec izvoznik iz Ruske federacije.

(16)

Čeprav sta se prvotno javila dva proizvajalca izvoznika iz Ruske federacije, je le eden predložil odgovor na vprašalnik in zanj se šteje, da sodeluje v preiskavi. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je edini lastnik hčerinske družbe s sedežem v Italiji, ki prav tako proizvaja železne ali jeklene vrvi in kable in zadevni izdelek uvaža iz Ruske federacije. Drugi proizvajalec izvoznik je predložil dokumentacijo ob začetku preiskave, vendar kljub pozivu, da predloži izpolnjen vprašalnik, tega ni storil. Zato se šteje, da drugi proizvajalec izvoznik v preiskavi ni sodeloval.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, posledične škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Zadevni izdelek je isti kot v prvotni in zadnji preiskavi, ki je privedla do uvedbe trenutno veljavnih ukrepov, tj. železne ali jeklene vrvi in kabli, vključno z zaprtimi svitki vrvi, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, s priborom ali brez njega (ki se v industrijski terminologiji pogosto navajajo kot železne ali jeklene vrvi in kabli), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7312 10 81, ex 7312 10 83, ex 7312 10 85, ex 7312 10 89 in ex 7312 10 98 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(19)

Ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka je potrdila, da imajo železne ali jeklene vrvi in kabli, proizvedeni v Ruski federaciji ter izvoženi v Unijo, in železne ali jeklene vrvi in kabli, ki jih proizvajalci Unije proizvedejo in prodajajo v Uniji, iste osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe in se zato štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(21)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, vzorca proizvajalcev izvoznikov v Ruski federaciji ni treba izbrati. Sodelujoči proizvajalec izvoznik predstavlja 99 % izvoza zadevnega izdelka iz Ruske federacije v Unijo med OPP. Na tej podlagi se je sklenilo, da je bila raven sodelovanja visoka.

(22)

Glede na dejstvo, da druga dva znana proizvajalca iz Ruske federacije nista sodelovala v preiskavi, je bilo treba ugotovitve o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga utemeljiti z razpoložljivimi dejstvi, vključno s podatki Eurostata, ruskimi uradnimi statističnimi podatki in delnimi podatki, ki so bili pridobljeni s strani drugega proizvajalca.

(23)

V skladu z zahtevkom za pregled je bila domnevna povprečna stopnja dampinga za izvoz iz Ruske federacije v Unijo 130,8 %. Kot je navedeno v obvestilu o začetku (odstavek 4.1), je vložnik primerjal cene izvoza iz Ruske federacije v Unijo (na ravni franko tovarna) in domače cene v Ruski federaciji.

(24)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej za sodelujočega proizvajalca izvoznika določilo, ali je bila skupna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam na ruskem domačem trgu reprezentativna, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je prodaja podobnega izdelka s strani sodelujočega proizvajalca izvoznika na domačem trgu v celoti reprezentativna.

(25)

Komisija je nato določila tiste vrste podobnega izdelka, ki jih je proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in so bile identične ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(26)

Nato je preučila tudi, ali je domača prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika za posamezno vrsto izdelka reprezentativna, tj. ali domača prodaja posamezne vrste izdelka predstavlja vsaj 5 % obsega prodaje iste vrste izdelka v Unijo. Nato je bilo za vrste izdelkov, ki so se prodajale v reprezentativnih količinah, preučeno, ali je bila taka prodaja opravljena v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(27)

Preiskava o tem, ali bi se lahko za domačo prodajo posamezne vrste izdelka, prodanega doma v reprezentativnih količinah, štelo, kot da je bila opravljena v okviru običajnega poteka trgovine, je bila opravljena z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam za zadevno vrsto. Ko je bila doma prodana zadostna količina posamezne vrste izdelka in je bila prodaja opravljena v okviru običajnega poteka trgovine, je normalna vrednost vedno temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje celotne domače prodaje zadevne vrste v OPP.

(28)

Za preostale vrste izdelkov, katerih domača prodaja ni bila reprezentativna ali se niso prodajali v okviru običajnega poteka trgovine, je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da sta se proizvodnim stroškom izvoženih vrst po potrebi dodala ustrezen delež za prodajo, splošne in upravne stroške ter ustrezna stopnja dobička na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe.

(29)

V primerih, ko je sodelujoči ruski proizvajalec izvoznik izvažal na trg Unije in prodajal neposredno neodvisnim strankam, je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(30)

Kadar je izvoz v Unijo potekal prek povezanega trgovinskega podjetja, je bila izvozna cena za izvozno transakcijo določena na podlagi prve cene povezanega trgovca pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v Uniji v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Za določitev zanesljive izvozne cene, so bile izvedene prilagoditve, ki upoštevajo vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo ter dobiček. Ob pomanjkanju podatkov neodvisnih uvoznikov glede stopnje dobička, nastalega med OPP, je bila uporabljena povprečna 5-odstotna stopnja dobička.

(31)

Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno je bila izvedena na podlagi cene franko tovarna in na enaki ravni trgovanja.

(32)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je izkazalo, da so vplivali na cene in primerljivost cen. Zato so bile, kadar je bilo to potrebno in upravičeno, izvedene ustrezne prilagoditve za razlike pri stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugih dodatnih stroških, finančnih stroških, stroških pakiranja, provizij ter rabatov.

(33)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga, ki je za proizvajalca izvoznika znašal 4,7 %.

(34)

Poleg analize obstoja dampinga v OPP je bila preučena tudi verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. V zvezi s tem so bili analizirani naslednji elementi: obseg in cene dampinškega uvoza iz Ruske federacije, privlačnost trga Unije in drugih tretjih trgov, proizvodna zmogljivost in razpoložljiv presežek zmogljivosti za izvoz v Ruski federaciji.

(35)

Po podatkih Eurostata se je uvoz iz Ruske federacije v obravnavanem obdobju povečal z 2 005 ton leta 2009 na 2 343 ton v OPP, kar je približno 1 % potrošnje Unije v OPP in v obravnavanem obdobju. Kot je navedeno v uvodni izjavi 33, je bil uvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika izveden po dampinških cenah (4,7 %) kljub veljavnim protidampinškim ukrepom.

(36)

Izvoz v Unijo je predstavljal 3 % celotne prodaje sodelujočega izvoznika, medtem ko je bila večina prodaje (85 %) opravljena na ruskem domačem trgu. Domači trg se je v obravnavanem obdobju povečal za 38 % (7) in lahko še naprej raste, če se bo BDP Ruske federacije še naprej povečeval, kot kažejo napovedi iz javno dostopnih virov, ki so specializirani za ekonomske analize. Poleg tega podatki, pridobljeni med preiskavo, kažejo, da sodelujoči izvoznik ne proizvaja vseh vrst zadevnega izdelka, zato je konkurenčni pritisk na proizvajalce Unije omejen. To verjetno velja tudi za druga dva proizvajalca glede na to, da ni dostopnih podatkov o naložbah v nove stroje, ki bi lahko na primer omogočali proizvodnjo zadevnega izdelka večjega premera. Poleg tega se zdi, da omejeni pritisk konkurence proizvajalcev izvoznikov iz Ruske federacije potrjuje tudi prisotnost proizvajalcev Unije na ruskem trgu. Glede na uradne ruske carinske statistične podatke je izvoz podobnega izdelka proizvajalcev Unije v Rusko federacijo predstavljal 30 % vsega uvoza podobnega izdelka na ruski trg v OPP, s čimer so proizvajalci Unije največji izvoznik na ruski trg.

(37)

V odzivu na končno razkritje je vložnik trdil, da je napovedana rast BDP v Rusiji (približno 3 %) zgolj zmerna in ne bo omogočila nadaljnjega razvoja ruskega trga železnih ali jeklenih vrvi in kablov. Posledično naj ruski trg ne bi zmogel absorbirati dodatnih količin podobnega izdelka. S tem v zvezi se upošteva, da je rast ruskega BDP v zadevnem obdobju, tj. od leta 2009 do konca OP, nižja od napovedane rasti za leto 2014 ter da je kljub temu zadoščala za rast trga železnih ali jeklenih vrvi in kablov v Rusiji za 38 %. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(38)

Ista stran je opozorila tudi na nove vrste blaga, ki jih je pred kratkim razvil sodelujoči proizvajalec izvoznik (v sodelovanju s svojo hčerinsko družbo s sedežem v Uniji), in trdila, da to potrjuje naložbe, ki jih je ta proizvajalec v obravnavanem obdobju izvedel. To dejstvo pa kljub temu ne ovrže ugotovitve, da sodelujoči proizvajalec ni zmožen proizvajati vseh vrst vrvi (zlasti železnih ali jeklenih vrvi in kablov na trgu visokokakovostnih izdelkov). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(39)

Privlačnost trga Unije je treba obravnavati tudi z vidika prevzemov nekaterih proizvajalcev Unije, ki so jih izvedli nekateri ruski proizvajalci izvozniki. Dva ruska proizvajalca imata trenutno v lasti hčerinske družbe s sedežem v Uniji. Preveritveni obisk na sedežu hčerinske družbe sodelujočega izvoznika s sedežem v EU je pokazal, da je bila prodaja izvedena predvsem na evropskem trgu in da je bila povezana prodaja med sodelujočim proizvajalcem in hčerinskim podjetjem v OPP še naprej omejena.

(40)

Na podlagi podatkov sodelujočega izvoznika je treba opozoriti, da je obseg izvoza zadevnega izdelka iz Rusije v tretje države štirikrat presegel obseg izvoza v Unijo v OPP. Ugotovljeno je bilo, da so izvozne cene sodelujočega proizvajalca izvoznika za izvoz v tretje države v povprečju nižje od domačih prodajnih cen v Ruski federaciji, vendar so v povprečju višje od izvoznih cen za izvoz na trg Unije. Na podlagi tega se sklepa, da je izvozna prodaja na trge tretjih držav privlačnejša kot na trg Unije. V povezavi s tem se upošteva tudi že precej prej vzpostavljene prodajne poti s trgi Skupnosti neodvisnih držav (v nadaljnjem besedilu: SND).

(41)

V odzivu na končno razkritje je vložnik trdil, da so bile izvozne cene za ruske proizvajalce na tretjih trgih v resnici nižje od izvoznih cen za Unijo. Navedena je bila primerjava med povprečnimi izvoznimi cenami v Ukrajino in v nekatere evropske države, ki naj bi temeljila na ruskih carinskih statističnih podatkih. Izvirni podatki, na katerih je bila izvedena primerjava, niso bili priloženi. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je primerjava cenovnih razlik med ruskimi izvoznimi cenami za izvoz v Unijo in tistimi za izvoz na trge tretjih držav temeljila na preverjenih podatkih iz vprašalnika sodelujočega proizvajalca izvoznika. Ta primerjava cen je bila izvedena na ravni franko tovarna in je upoštevala razlike med vrstami proizvodov in ravnjo trgovanja. Povprečna cena, ki jo je predložil vložnik, ne odraža kompleksnosti cenovnih komponent in razponov na trgu železnih ali jeklenih vrvi in kablov, ki izhaja iz števila različnih izdelkov in različnih ravni trgovanja. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(42)

Ista stran je trdila, da raven obsega izvoza industrije Unije v Rusko federacijo v tem primeru ni bistvena, ter opozorila na povečan uvoz iz Ljudske republike Kitajske v Rusko federacijo, ki bi ga bilo potrebno upoštevati pri analizi, saj predstavlja konkurenčno nevarnost za prisotnost ruskih proizvajalcev na ruskem trgu in trgih SND. Dejstvo, da proizvajalci Unije ostajajo vodilni izvozniki na ruski trg, na tem mestu ni relevantno, saj med drugim potrjuje dejstvo, da ruski proizvajalci ne morejo proizvajati vseh vrst železnih ali jeklenih vrvi in kablov, za katere na ruskem trgu obstaja povpraševanje. Glede kitajskega izvoza v Rusko federacijo je treba upoštevati, da ta raste vzporedno s hitro rastjo povpraševanja na ruskem trgu. Podatki glede ravni cen kitajskega izvoza v Rusko federacijo in na trge SND ali značilnosti uvoženega izdelka v preiskavi, ki bi omogočili nadaljnjo analizo, niso bili posredovani. Končno je treba opozoriti, da so ruski proizvajalci glede na ruske carinske statistične podatke v OPP še vedno vodilni proizvajalci na domačem trgu železnih ali jeklenih vrvi in kablov ter da je celoten uvoz na ta trg predstavljal le približno 15 % ruskega trga železnih ali jeklenih vrvi in kablov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(43)

Glede na zahtevek za pregled je proizvodna zmogljivost ruskih proizvajalcev izvoznika znašala 115 000 ton. Med preiskavo je vložnik v ponovni oceni navedel, da je ruska proizvodna zmogljivost med 220 000 in 250 000 tonami, vendar navedb ni podprl z dokazi. Raven proizvodne zmogljivosti vseh ruskih proizvajalcev zadevnega izdelka je bila določena na približno 158 000 ton na podlagi preverjenih podatkov sodelujočega izvoznika, podatkov, ki jih je predložil drugi znani proizvajalec, in podatkov iz zahtevka o tretjem proizvajalca. V zvezi s tem je treba upoštevati, da je proizvodna zmogljivost sodelujočega proizvajalca izvoznika v tem obdobju doživela strukturne prilagoditve, zaradi česar je bil en proizvodni obrat zaprt.

(44)

V odzivu na končno razkritje je ena stran trdila, da so bili nekateri stroji iz zaprte proizvodne delavnice premeščeni v drug proizvodni obrat sodelujočega proizvajalca. Vendar dokazi, ki bi podprli to trditev, niso bili priloženi. V zvezi s tem se potrdi, da podatki, zbrani med preiskavo, dokazujejo, da je sodelujoči proizvajalec v obravnavanem obdobju izvajal strukturne prilagoditve, ki so vključevale razrez nekaterih strojev na vseh treh lokacijah proizvodnje in zaprtje enega proizvodnega obrata. Hkrati ni mogoče izključiti, da so bili nekateri stroji iz zaprtih proizvodnih obratov premeščeni v preostale obrate. V nobenem primeru pa to dejstvo ne spreminja ocene proizvodne zmogljivosti tega proizvajalca ali Rusije v celoti, glede česar stranka ni ugovarjala. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(45)

V pomanjkanju natančnih podatkov o izkoriščenosti zmogljivosti tretjega proizvajalca se je na podlagi podatkov preostalih dveh proizvajalcev domnevalo, da je bila izkoriščenost zmogljivosti tretjega proizvajalca enaka izkoriščenosti zmogljivosti drugih dveh proizvajalcev, tj. 90 % v OPP. Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da je celotna neizkoriščena zmogljivost v Ruski federaciji znašala približno 17 000 ton. To je ustrezalo približno 8 % potrošnje Unije v OPP.

(46)

Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da pri izvozu iz Ruske federacije med OPP še obstaja damping in da bi se na trgu Unije ob ukinitvi sedanjih protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval.

(47)

Vendar je treba izpostaviti naslednje točke. Prvič, obstoječo omejeno neizkoriščeno zmogljivost v Ruski federaciji bi lahko absorbiralo hitro naraščajoče povpraševanje na domačem trgu. Drugič, ruski proizvajalci nimajo zmogljivosti za proizvodnjo vseh vrst vrvi, zato je njihov konkurenčni pritisk na trgu Unije omejen. Tretjič, dva od treh znanih proizvajalcev izvoznikov v celoti nadzirata svoji hčerinski družbi v Uniji, ki proizvajata podobni izdelek. Na podlagi informacij, ki jih je posredovala hčerinska družba sodelujočega proizvajalca izvoznika, je razvidno, da se podobni izdelek, ki ga proizvaja hčerinska družba, prodaja predvsem na trgu Unije, medtem ko proizvajalec izvoznik proizvaja in prodaja svoj podobni izdelek večinoma za ruski trg. Poleg tega imajo ruski proizvajalci izvozniki močne komercialne povezave s trgi tretjih držav, zlasti trgi SND, ki so zanje privlačnejši, saj so cene, zaračunane na teh trgih, v povprečju višje kot cene, zaračunane v Uniji. Glede na to je bilo sklenjeno, da se uvoz zadevnega izdelka iz Ruske federacije v primeru izteka ukrepov verjetno ne bi občutno povečal.

(48)

Železne ali jeklene vrvi in kable je v OPP proizvajalo več kot trideset proizvajalcev Unije. Zato se šteje, da proizvodnja teh proizvajalcev (določena na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci, za druge proizvajalce Unije pa na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik) predstavlja proizvodnjo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(49)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bil zaradi velikega števila proizvajalcev Unije izbran vzorec. Za analizo škode so bili kazalniki škode določeni na naslednjih dveh ravneh:

(50)

Potrošnja Unije se je med letom 2009 in OPP povečala za 8 %, in sicer s 195 426 ton na 211 380 ton.

(51)

Glede na podatke Eurostata se je obseg uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Ruske federacije med letom 2009 in OPP povečal z 2 005 ton na 2 343 ton. Kljub povečanju pa je obseg uvoza iz Ruske federacije nižji kot v zadnji preiskavi, ko je obseg uvoza znašal 2 908 ton za leto 2005 in 3 323 ton za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 (zadnji OPP). Poleg tega uvoz iz Rusije od konca OPP kaže padajoč trend (20 % zmanjšanje).

(52)

Tržni delež ruskega uvoza je znašal 1,03 % v letu 2009 in 1,11 % v OPP.

(53)

Uvozne cene so se v obravnavanem obdobju postopno povečale za 12 %.

(54)

Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo določeno z uporabo izvoznih cen sodelujočega ruskega proizvajalca brez protidampinške dajatve, pri čemer je bilo ugotovljeno, da sega od 54,7 % do 69,0 %, odvisno od vrste izdelka, s tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen 63,4 %. Glede na majhen obseg uvoza iz Ruske federacije in številne različne vrste železnih ali jeklenih vrvi in kablov je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen mogoče določiti zgolj na podlagi zelo malo identičnih vrst izdelkov z majhnim obsegom (19,9 ton). Zato se šteje, da je stopnja nelojalnega nižanja cen zgolj indikativna.

(55)

Uvoz iz drugih držav razen Ruske federacije se je v obravnavanem obdobju povečal za 10,6 %, kar je več od povečanja potrošnje na trgu Unije (+ 8 %). Kljub temu, da so druge države, z izjemo Ruske federacije, povečale tržni delež v Uniji, se lahko šteje, da so ti deleži stabilni.

(56)

Glavne države izvoznice med OPP so bile Južna Koreja s 16 % tržnim deležem, sledile so LRK (1,78 %), Tajska (približno 1,65 %) in Ruska federacija (1,11 %, glej zgoraj), medtem ko je tržni delež industrije Unije znašal skoraj 60 %.

(57)

Skupne povprečne cene uvoza podobnega izdelka iz drugih držav so ostale stabilne in nespremenjene v obravnavanem obdobju in so bile nelojalno nižje od cen industrije Unije v povprečju za 57 %.

(58)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in pokazatelje, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(59)

Glede na to, da je bilo v zvezi z industrijo Unije uporabljeno vzorčenje, je bila škoda ocenjena na podlagi informacij, zbranih na ravni celotne industrije Unije (IU), (makroekonomski elementi, kot je določeno v uvodni izjavi 49), in na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije (mikroekonomski elementi, kot je določeno v uvodni izjavi 49).

(60)

Proizvodnja IU se je povečala za 6 % med letom 2009 in OPP, tj. z 214 475 ton na 228 368 ton. V okviru povečane potrošnje (+ 8 %), kot je navedeno v uvodni izjavi 52, je industrija Unije obseg svoje proizvodnje povečala za 6 %.

(61)

Povečana potrošnja v Uniji (+ 8 %) je sprožila tudi povečanje obsega proizvodnje industrije Unije za 6 %.

(62)

Prodaja IU na trgu Unije se je med letom 2009 in OPP povečala za 7 %.

(63)

IU je v obravnavanem obdobju uspelo ohraniti relativno stabilen tržni delež, tj. 60 % leta 2009 in 59 % v OPP.

(64)

Med letom 2009 in OPP, ko se je potrošnja Unije povečala za 8 %, se je tudi obseg prodaje IU povečal za 7 %. Ne glede na to, da se je tržni delež industrije Unije rahlo zmanjšal, se lahko šteje, da je stabilen, medtem ko se je uvoz iz Ruske federacije rahlo povečal.

(65)

Medtem ko podatki vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju kažejo 5-odstotno povečanje zaposlenosti, je ta po podatkih vložnika na ravni celotne IU drugačna, saj kaže negativen trend, in sicer 6-odstotno zmanjšanje med letom 2009 in OPP.

(66)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na IU (4,7 %), glede na nizek celoten obseg uvoza iz Ruske federacije in sorazmerno nizke stopnje dampinga, ni mogoče šteti za bistvenega.

(67)

Raven končnih zalog industrije Unije se je med letom 2009 in OPP zmanjšala.

(68)

Prodajne cene na enoto IU so se zvišale za 8 % med letom 2009 in OPP. Tak razvoj cen je povezan z dejstvom, da je IU uspelo prenesti povečanje proizvodnih stroškov (za 8 %) na uporabnike. Povezan je tudi s postopnim prehodom IU na proizvodnjo železnih ali jeklenih vrvi in kablov večjega premera in s povečanjem proizvodnje vrvi za posebne namene.

(69)

Med letom 2009 in OPP se je povprečna plača na ekvivalent polnega delovnega časa povečala za 20 % v obravnavanem obdobju. Po prestrukturiranju nekaterih vzorčenih družb se je povečal delež belih ovratnikov v primerjavi s fizičnimi delavci v obravnavanem obdobju, kar se je odrazilo v višjih povprečnih stroških plače na zaposlenega.

(70)

Produktivnost delovne sile IU, merjena kot proizvodnja na ekvivalent polnega delovnega časa, porabljenega na leto, je bila v obravnavanem obdobju nestanovitna, saj se je leta 2010 zmanjšala, preden se je leta 2011 in v OPP povečala.

(71)

Naložbe v proizvodnjo železnih ali jeklenih vrvi in kablov so se v obravnavanem obdobju povečale za 271 %, bile so znatne in so v OPP znašale skoraj 16 milijonov EUR. Vzorčeni proizvajalci v obravnavanem obdobju niso imeli težav pri zbiranju kapitala. Poleg tega je bilo možno velik del naložb financirati iz lastnih denarnih tokov.

(72)

Vzorčenim proizvajalcem je uspelo doseči dobiček v celotnem obravnavanem obdobju. Dobiček, dosežen med letom 2009 in OPP je bil kljub padcu glede na leto 2009 bistveno nad ciljnim dobičkom, in sicer 5 %, določenim v prvotni preiskavi.

(73)

Donosnost naložb, izražena kot celoten dobiček, ustvarjen iz dejavnosti na področju železnih ali jeklenih vrvi in kablov v odstotkih čiste knjigovodske vrednosti sredstev, neposredno in posredno povezanih s proizvodnjo železnih ali jeklenih vrvi in kablov, je sledila navedenemu trendu dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju. Kljub zmanjšanju je ta delež še vedno precej visok.

(74)

Likvidnostni položaj je na splošno še vedno zelo pozitiven, kljub nekaterim poslabšanjem med letom 2009 in OPP, pri čemer do neke mere sledi trendu dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju.

(75)

Večina kazalnikov kaže, da je industrija Unije prilagodila svojo proizvodnjo, s čimer se lažje sooča z novimi gospodarskimi okoliščinami in izkorišča priložnosti na trgu Unije in izven njega v segmentih, kjer je mogoče doseči visoke donose. Izboljšanje gospodarskih in finančnih razmer IU poleg uvedbe protidampinških ukrepov leta 2001 kaže, da so ukrepi učinkoviti in da je IU okrevala po učinkih preteklih dampinških praks.

(76)

V obravnavanem obdobju je IU bolj ali manj uspela ohraniti svoj tržni delež, cene so se povečale za 8 %, zaloge so ostale na primerni ravni, medtem ko sta se obseg proizvodnje in potrošnja povečala. IU je poslovala z dobičkom v celotnem obravnavanem obdobju, čeprav je bila raven dobička v OPP nižja kot leta 2009. Glede na navedeno je mogoče skleniti, da IU v obravnavanem obdobju ni utrpela materialne škode.

(77)

Preučilo se je tudi, ali bi lahko prišlo do ponovitve materialne škode, če bi bilo dovoljeno, da se ukrepi iztečejo. Zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, se ocenjuje, da ni verjetno, da se bo to zgodilo.

(78)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 54, so bile cene uvoza iz Ruske federacije nizke in so nelojalno nižale prodajne cene EU. Vendar se glede na majhen obseg primerjanih vrst izdelka šteje, da je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen zgolj indikativna.

(79)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 51, je obseg uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Ruske federacije znašal 2 005 ton v letu 2009 in 2 343 ton med OPP, kar predstavlja tržni delež v višini 1,03 % in 1,11 %.

(80)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 43 in 45, je skupna zmogljivost ruskih proizvajalcev ocenjena na približno 158 000 ton, pri čemer je bila ta med zadnjo preiskavo ocenjena na 220 000 ton, kar je približna raven celotne potrošnje EU. Poleg tega kaže, da so neizkoriščene zmogljivosti trenutno omejene.

(81)

Med zadnjo preiskavo se je ocenilo, da ruski trg ni zmožen absorbirati ravni ponudbe. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36, se je domača potrošnja železnih ali jeklenih vrvi in kablov v obravnavanem obdobju v Rusiji občutno povečala, in sicer za 38 %. Poleg tega javno dostopne gospodarske napovedi predvidevajo močno rast BDP v Ruski federaciji v prihodnjih letih. Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, bo rastoč ruski trg verjetno lahko absorbiral ruske neizkoriščene zmogljivosti, pri čemer so ruske cene približno 11 % višje od izvoznih cen za izvoz v EU. Poleg tega so ruske izvozne cene za izvoz na druge trge, predvsem v države SND, v povprečju 5,6 % višje od izvoznih cen za izvoz v EU. Zato je malo verjetno, da bodo večje količine neizkoriščenih zmogljivosti ali obstoječa prodaja na donosnejših domačih trgih oziroma trgih držav SND preusmerjene na trg Unije.

(82)

Glede na navedeno se sklene, da razveljavitev ukrepov za uvoz s poreklom iz Ruske federacije najverjetneje ne bi povzročila ponovitve materialne škode IU v celoti.

(83)

Glede na navedeno bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ruske federacije, razveljaviti in sedanji postopek zaključiti v skladu s členom 9(2) in členom 11(2) osnovne uredbe.

(84)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za razveljavitev obstoječih ukrepov za uvoz s poreklom iz Ruske federacije. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Pripombe je posredovala tudi zainteresirana stran, ki je zaprosila tudi za zaslišanje v navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje, kar ji je bilo odobreno –

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/11

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1184/2007 (2) je uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz persulfatov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), Tajvana in Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava in prvotni ukrepi). Ukrepi glede LRK so bili v obliki dajatve ad valorem v višini 71,8 % za vse družbe, razen dva kitajska proizvajalca izvoznika, katerima so bile dodeljene individualne dajatve.

(2)

Komisija je 10. oktobra 2012 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (3), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz persulfatov s poreklom iz LRK.

(3)

Pregled se je začel po utemeljenem zahtevku, ki sta ga vložila dva evropska proizvajalca RheinPerChemie GmbH&Co. KG in United Initiators GmbH&Co. KG (v nadaljnjem besedilu: vložnika), ki predstavljata 100 % celotne proizvodnje persulfatov v Uniji.

(4)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno ponovila.

(5)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2009 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(6)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, proizvajalce izvoznike iz LRK, nepovezane uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, proizvajalce v morebitno primerljivih državah ter predstavnike LRK. Zainteresirane strani so imele možnost, da svoja stališča predstavijo v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(7)

Ker lahko preiskava vključuje veliko število proizvajalcev izvoznikov iz LRK in nepovezanih uvoznikov v Uniji, je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v skladu s členom 17 osnovne uredbe v 15 dneh po objavi obvestila o začetku javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(8)

Javil se ni nobeden od uvoznikov.

(9)

Vprašalnik je izpolnil le en proizvajalec izvoznik. Zato vzorca proizvajalcev izvoznikov ni bilo potrebno izbrati.

(10)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku. Odgovore sta poslala dva proizvajalca Unije, en proizvajalec izvoznik iz LRK in en proizvajalec iz Turčije, ki se šteje za morebitno primerljivo državo.

(11)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

United Initiators (Shanghai) Co. Ltd., Šanghaj (4).

(12)

Zadevni izdelek je isti kot tisti, ki ga zajema prvotna preiskava, in sicer peroksisulfati (persulfati), vključno s kalijevim peroksimonosulfatom (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), uvrščeni pod oznaki KN 2833 40 00 in ex 2842 90 80.

(13)

Zadevni izdelek se uporablja kot pobudnik ali oksidant v številnih primerih. V nekaterih primerih se uporablja kot pobudnik polimerizacije v proizvodnji polimerov, kot sredstvo za jedkanje pri proizvodnji tiskanih vezij in lasne kozmetike, kot sredstvo za odstranjevanje škrobila z blaga, pri proizvodnji papirja, kot sredstvo za čiščenje zob in dezinfekcijsko sredstvo.

(14)

S preiskavo je bilo tako kot s prvotno preiskavo potrjeno, da imajo zadevni izdelek in izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, ter tisti, ki jih industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter enako osnovno uporabo, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(15)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se nadaljuje ali ponovno pojavi na podlagi morebitnega izteka veljavnosti veljavnih ukrepov za določen uvoz iz LRK.

(16)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, je v preiskavi sodeloval le en kitajski proizvajalec izvoznik, ki ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo v OPP. Kot je navedeno v uvodni izjavi 22 in podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 51 do 53, je preiskava pokazala, da je vse izvoze iz LRK v OPP izvedel dejansko en sam izvoznik, pri katerem damping v prvotni preiskavi ni bil ugotovljen in ki v sedanjem pregledu ni obravnavan. Zato analiza dampinga v tem primeru ni mogoča.

(17)

Za oceno verjetnosti ponovitve dampinga so se upoštevale informacije sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika, informacije, zbrane v skladu s členom 18 osnovne uredbe, in razpoložljiva dejstva glede nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Razpoložljiva dejstva so izhajala iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, informacij, objavljenih v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa, ki so ga marca 2013 začele Združene države Amerike (ZDA) (5), statističnih podatkov, tj. mesečnih podatkov, ki jih države članice posredujejo Komisiji v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov 14.6), in Eurostatovih podatkov o uvozu.

(18)

Podatki, ki so bili na voljo v preiskavi, so pokazali, da je ves uvoz iz LRK v OPP dejansko izvedel en kitajski izvoznik, za katerega damping v prvotni preiskavi ni bil ugotovljen (6). Zato za ta uvoz protidampinški ukrepi ne veljajo. Cene tega uvoza so bile še naprej nižje od cen industrije Unije v navedenem obdobju.

(19)

Čeprav so se kitajske uvozne cene v Unijo v obravnavanem obdobju povečale za 29 %, so bile še vedno nizke in so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije v OPP. Prodajne cene industrije Unije so se prav tako povečale na trgu Unije, vendar manj izrazito, in sicer za 7 %.

(20)

Edini sodelujoči kitajski izvoznik, za katerega veljajo sedanji protidampinški ukrepi, ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo v OPP. Vendar je preiskava pokazala, da je na trge tretjih držav izvažal po dampinških cenah in da so bile njegove cene še nižje od cen sedanjega uvoza iz LRK na trg Unije. To je znak, da izvozniki na Kitajskem nadaljujejo z dampingom in da so njihove cene nizke.

(21)

Trg Unije je sestavljen iz uvoza približno treh držav: Kitajske, Turčije in ZDA, ki predstavljajo od 8 % do 10 % tržnega deleža, tržni delež dveh proizvajalcev Unije pa znaša približno od 65 % do 75 %. Preiskava je pokazala, da so bile ZDA še naprej prisotne na trgu Unije in predstavljale približno tretjino celotnega uvoza v OPP. Uvozne cene ZDA so bile povprečno 10 % nad uvoznimi cenami iz LRK. Ta ugotovitev skupaj z ugotovljenim nelojalnim nižanjem prodajnih cen industrije Unije kaže, da kitajski uvoz še naprej izvaja pritisk na znižanje prodajnih cen v Uniji.

(22)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je kitajski uvoz v OPP opravil en izvoznik, pri katerem v prvotni preiskavi damping ni bil ugotovljen. Med letom 2009 in OPP se je obseg tega uvoza povečal za 24 %, ustrezni tržni delež pa se je povečal iz 8 % na 9,6 % celotne potrošnje Unije v istem obdobju.

(23)

Pomembno je opozoriti, da so bili protidampinški ukrepi med letoma 1995 in 2001 uvedeni proti persulfatom iz LRK. Po razveljavitvi teh ukrepov se je obseg uvoza iz LRK povečal z manj kot 200 ton leta 2001 na več kot 4 000 ton leta 2003 in se več kot podvojil leta 2006, in sicer na 9 000 ton. Z drugimi besedami, kitajski uvoz je v nekaj letih predstavljal več kot 20 % trga Unije. V obdobju 2003–2006 se je potrošnja povečala za 7 %, kitajski tržni delež pa se je podvojil. To kaže, da imajo kitajski izvozniki lahko v odsotnosti protidampinških ukrepov znatni tržni delež na trgu Unije.

(24)

Ob upoštevanju navedenih dejstev in premislekov, zlasti kitajskega odziva na razveljavitev ukrepov na trgu Unije leta 2001, ravni kitajskih cen v OPP in nadaljevanja dampinških praks na trgih tretjih držav, se šteje, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost, da bi velike količine poceni kitajskega uvoza kratkoročno zopet zavzele trg Unije.

(25)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, sodelujoča kitajska družba v OPP ni izvažala v Unijo in njenih normalnih vrednosti na domačem trgu ni bilo mogoče primerjati z izvoznimi cenami v Unijo. Vendar je bilo ocenjeno, kot je navedeno v uvodni izjavi 24, ali je bil izvoz družbe v tretje države izveden v OPP po dampinških cenah. Ker je bila družbi v prvotni preiskavi odobrena TGO, so bile normalne vrednosti določene na podlagi njenih podatkov.

(26)

Za tri vrste zadevnega izdelka, za katere je bila domača prodaja reprezentativna in del običajnega poteka trgovanja, so bile normalne vrednosti določene na podlagi cen, ki so jih plačale neodvisne stranke na domačem trgu. Za eno vrsto je bilo treba normalno vrednost konstruirati na podlagi stroškov proizvodnje v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Zato je bila določena normalna vrednost navedene vrste izračunana na podlagi proizvodnih stroškov družbe, prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (PSA-stroški) ter dobička od prodaje na domačem trgu v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe.

(27)

Primerjava med normalno tehtano povprečno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi franko tovarna za tretje države, kot je bilo določeno na podlagi sporočenih in preverjenih podatkov, je pokazala tehtano povprečno stopnjo dampinga v višini 9,4 %.

(28)

Ob upoštevanju gibanja cen je obstoj protidampinških ukrepov v Indiji in ZDA tudi jasen znak dampinških praks kitajskih proizvajalcev izvoznikov na drugih trgih.

(29)

Preiskava je pokazala, da je sodelujoča kitajska družba izvažala številnim tretjim državam, kot so Brazilija, Indonezija, Malezija, Južna Afrika, Južna Koreja, Tajvan, Tajska in Združeni arabski emirati. Izvozne cene sodelujoče kitajske družbe za tretje trge so se tako primerjale z ravnmi prodajnih cen industrije Unije in uvozno ceno za LRK v OPP na trgu Unije. Ta primerjava je pokazala, da je sodelujoči kitajski izvoznik v OPP znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, in sicer do 40 %.

(30)

Ta analiza kaže, da so cene na trgu Unije po eni strani višje in tako privlačnejše, po drugi strani pa so cene drugega kitajskega proizvajalca nižje od sedanje kitajske uvozne cene na trgu Unije.

(31)

Opozoriti je treba tudi, da so bile normalne vrednosti sodelujoče družbe v OPP na splošno nižje od prodajnih cen industrije Unije. To potrjuje privlačnost trga Unije, saj bi ustvaril večji dobiček za kitajske proizvajalce. Ne zdi se, da bi nizka raven cen na Kitajskem temeljila le na veliki zmogljivosti in ponudbi zadevnega izdelka.

(32)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 28, so postali določeni trgi tretjih držav, kot so ZDA in Indija, zaradi obstoja protidampinških ukrepov manj privlačni za kitajske izvoznike. Poleg tega so bile ravni cen na trgih drugih tretjih držav sorazmerno nižje od tistih na trgu Unije. Trgom drugih tretjih držav, za katere niso veljali ukrepi, že dobavljajo družbe, ki so prisotne na navedenih trgih, tako da bi bile neizkoriščene zmogljivosti v LRK verjetno uporabljene za izvoz na trg Unije.

(33)

Glede na navedeno se pričakuje, da bi se kitajski uvoz v primeru ukinitve sedanjih ukrepov nadaljeval v velikem obsegu in na trgu Unije izvajal cenovni pritisk.

(34)

V skladu s členom 18 osnovne uredbe in brez drugih razpoložljivih informacij je analiza neizkoriščene zmogljivosti v LRK temeljila na razpoložljivih dejstvih, predvsem omejenih informacijah sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika o razmerah na trgu v LRK in industrije Unije ter na javno razpoložljivih informacijah na ravni petih glavnih proizvajalcev iz LRK, in podatkih, zbranih v začetni fazi. Za informacije iz teh virov je bilo ugotovljeno, da so bile dosledne.

(35)

Na podlagi teh informacij se domneva, da je v LRK razpoložljivih več kot 100 000 ton proizvodne zmogljivosti, kar je približno trikrat več od obsega potrošnje Unije v OPP.

(36)

Na podlagi stopnje izkoriščenosti zmogljivosti sodelujočega proizvajalca je bilo sklenjeno, da so v LRK očitno razpoložljive velike zmogljivosti, ki bi se lahko v primeru izteka protidampinških ukrepov uporabile za povečanje proizvodnje in preusmerile na trg Unije.

(37)

Glede na navedeno se je štelo, da v primeru razveljavitve trenutnih ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga. Na verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve sedanjih ukrepov kažejo zlasti raven normalnih vrednosti, določenih na Kitajskem, dampinško obnašanje sodelujočega proizvajalca na trgih tretjih držav, obstoj protidampinških ukrepov proti kitajskim izvoznikom v Indiji in v ZDA, privlačnost trga Unije v primerjavi z drugimi trgi in razpoložljivost velike proizvodne zmogljivosti v LRK.

(38)

Sedanja preiskava je potrdila, da persulfate trenutno proizvajata dva proizvajalca v Uniji. Predstavljata 100 % celotne proizvodnje Unije v OPP. Oba proizvajalca sta podprla zahtevek za pregled in sta sodelovala v preiskavi.

(39)

Ti družbi predstavljata industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe ter se v nadaljevanju imenujeta „industrija Unije“.

(40)

Za zaščito zaupnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe so podatki o dveh proizvajalcih Unije predstavljeni v obliki indeksov ali razponov.

(41)

Analiza informacij o uvozu je bila opravljena po oznakah KN za tri glavne vrste podobnega izdelka, in sicer za amonijev persulfat, natrijev persulfat in kalijev persulfat, za četrto vrsto, kalijev peroksimonosulfat, pa po oznaki TARIC. Analiza uvoza je bila dopolnjena s podatki v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe.

(42)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in Eurostatovih podatkov o uvozu na ravni oznake KN in oznake TARIC.

(43)

Potrošnja Unije je bila v OPP nekoliko višja kot na začetku obravnavanega obdobja. V letih 2009 in 2010 je bilo zabeleženo 22-odstotno povečanje potrošnje, ki se je nato počasi zmanjšala za približno 18 %.

Preglednica 1

Potrošnja

(44)

Obseg in tržni deleži uvoza iz LRK so bili analizirani na podlagi Eurostatovih podatkov in podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe.

(45)

Primerjava navedenih zbirk podatkov kaže, da celoten uvoz iz LRK izvaja ena družba, za katero damping v prvotni preiskavi ni bil ugotovljen. Zato tržnega deleža dampinškega uvoza iz LRK in njegovega razvoja cen ni mogoče analizirati.

(46)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki, za katere so veljali protidampinški ukrepi, v OPP niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, nelojalnega nižanja prodajnih cen za LRK ni bilo mogoče izračunati.

(47)

Obseg uvoza in cene ter tržni delež iz drugih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji preglednici. Določeni so bili na podlagi statističnih podatkov na ravni oznak KN in TARIC. Zaradi zaupnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 40, so podatki o tržnem deležu razkriti v obliki indeksov.

Preglednica 2

Uvoz iz drugih tretjih držav

(48)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za približno 12 %, povprečna cena pa se je v istem obdobju povečala za 6 %. Tržni delež, ki so ga izgubile druge tretje države, sta delno prevzela kitajski uvoz in industrija Unije. V istem obdobju je industrija Unije povečala svoje cene povprečno za 7 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 64.

(49)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in indekse, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(50)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno povečala. To povečanje je bilo najbolj izrazito med letoma 2009 in 2010, ko se je proizvodnja povečala za 32 odstotnih točk. Po tem je ostala nespremenjena, preden se je med letom 2011 in OPP nekoliko zmanjšala.

Preglednica 3

Celotna proizvodnja Unije

(51)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. S povečanjem proizvodnje v obdobju 2009–2011 je izkoriščenost zmogljivosti pokazala skupno povečanje za 34 %. Ta trend se je spremenil v OPP, saj je zmanjšanje proizvodnje povzročilo tudi zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti za 6 odstotnih točk, kot je prikazano spodaj:

Preglednica 4

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(52)

Čeprav se je raven končnih zalog industrije Unije med letom 2009 in OPP znatno povečala, ostaja razmeroma nizka glede ravni proizvodnje.

Preglednica 5

Končne zaloge

(53)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije za nepovezane stranke je sledil trendu potrošnje in tako leta 2010 dosegel najvišjo raven, v naslednjih letih, do konca OPP, pa je sledil trendu zmanjšanja potrošnje. V obravnavanem obdobju se je povečal za 6 %.

Preglednica 6

Prodaja nepovezanim strankam

(54)

Medtem ko je obseg prodaje v Unijo sledil trendu potrošnje, je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju ostal relativno stabilen.

Preglednica 7

Tržni delež Unije

(55)

Kot je bilo navedeno, je bila rast potrošnje v Uniji v obravnavanem obdobju omejena na 3 odstotne točke. Industriji Unije je v istem obdobju uspelo nekoliko povečati svoj obseg prodaje in tržni delež.

(56)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije je med letom 2009 in OPP ostala stabilna. Vendar se je produktivnost na zaposlenega, izmerjena kot proizvodnja v tonah na zaposlenega, v skladu s trendom proizvodnje v tem obdobju vidno povečala. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

Preglednica 8

Celotna zaposlenost in produktivnost Unije

(57)

Prodajne cene na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se med letom 2009 in OPP povečale za 7 %. To 7 % povečanje v povprečni prodajni ceni industrije Unije je mogoče pojasniti s spremembo v naboru izdelkov, ki so jih prodajali v obravnavanem obdobju. Ta cena je bila tudi ob upoštevanju morebitne razlike v naboru izdelkov znatno višja od cene sodelujočega kitajskega proizvajalca za izvoz v tretje države.

Preglednica 9

Cena na enoto prodaje Unije

(58)

Leta 2009 je bila dobičkonosnost industrije Unije blizu meje rentabilnosti. V obdobju med letom 2010 in OPP je dobičkonosnost ostala nad 10 %. Nenaden skok v indeksu dobičkonosnosti med letoma 2009 in 2010 tako izhaja iz zelo nizke osnovne stopnje leta 2009, ki je bilo kritično leto za celotno industrijo Unije. Leta 2011 je visoka dobičkonosnost izhajala iz neobičajnega prihranka, ki se v prihodnosti ne bo ponovil. To gibanje se je že odrazilo v manjši dobičkonosnosti v OPP in se še nadaljuje.

Preglednica 10

Dobičkonosnost

(59)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju ohranila visoko stopnjo naložb.

(60)

Donosnost naložb je tesno sledila trendu dobičkonosnosti v letih 2009 in 2011, kar se ne šteje za reprezentativno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 58.

Preglednica 11

Naložbe in donosnost naložb

(61)

Denarni tok, tj. sposobnosti industrije, da sama financira svoje dejavnosti, izražen kot odstotek prometa zadevnega izdelka, je sledil trendu, podobnemu trendu dobičkonosnosti. Do leta 2011 se je znatno izboljšal in se v OPP zmanjšal.

Preglednica 12

Denarni tok

(62)

Medtem ko je število zaposlenih v industriji Unije ostalo stabilno, so se njihove plače v obravnavanem obdobju povišale za 12 %.

(63)

Kot je bilo pojasnjeno, v obravnavanem obdobju ni bilo dampinškega uvoza iz LRK, zato višine stopnje dampinga ni bilo mogoče oceniti.

(64)

Ob upoštevanju odsotnosti nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK, relativno visoke izkoriščenosti zmogljivosti in povečanega tržnega deleža industrije Unije, njene ravni dobičkonosnosti in pozitivnega razvoja določenih finančnih kazalnikov, je mogoče skleniti, da si je industrija Unije opomogla od učinkov preteklega dampinga v obravnavanem obdobju. Vendar je okrevanje nedavno, prav tako so bila na trgu Unije v OPP zabeležena določena znižanja v kazalnikih škode, kot so dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb in naložbe.

(65)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz nizkocenovnih dampinških izdelkov iz LRK na trgu Unije zaključil takoj po uvedbi prvotnih ukrepov leta 2007, prav tako v obravnavanem obdobju in v OPP niso bili prisotni. Uvoz iz LRK, ki je prisoten na trgu Unije, je opravil en sam kitajski proizvajalec, pri katerem damping v prvotni preiskavi ni bil ugotovljen. To je omogočilo industriji Unije visoko raven proizvodnje, povečanje obsega prodaje, povprečnih prodajnih cen, tržnega deleža in dobičkonosnosti ter izboljšanje njenega celotnega finančnega položaja.

(66)

Zato je mogoče skleniti, da industrija Unije v OPP ni utrpela znatne škode. Ob upoštevanju zmanjšanja potrošnje in poslabšanja določenih kazalnikov škode v OPP, kot je navedeno zgoraj, je položaj industrije Unije še vedno ranljiv.

(67)

Da bi se ocenila verjetnost ponovitve škode v primeru izteka ukrepov, se je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe analiziral morebitni vpliv kitajskega uvoza na trg in industrijo Unije.

(68)

Analiza je bila osredotočena na neizkoriščene zmogljivosti v LRK in obnašanje kitajskih izvoznikov na trgih tretjih držav in na trgu Unije.

(69)

V skladu z informacijami, zbranimi in preverjenimi med preiskavo, se ocenjuje, da je na Kitajskem razpoložljivih 100 000 ton proizvodne zmogljivosti za zadevni izdelek. V državi je razpršenih več malih proizvajalcev, kar to številko še poveča.

(70)

Zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajskih izvoznikov podatki o natančnem odstotku te neizkoriščene zmogljivosti, ki bi se lahko uporabila za izvoz zadevnega izdelka na trg Unije, niso na voljo. Vendar je preiskava pokazala, da ima edini kitajski sodelujoči proizvajalec približno 30 % neizkoriščene zmogljivosti. Ekstrapoliranje teh informacij vsem kitajskim družbam bi pomenilo, da je v LRK trenutno 30 000 ton neizkoriščene zmogljivosti.

(71)

Na podlagi navedenega bi bilo za izvoz v LRK tudi v primeru, če kitajske družbe ne bi v celoti izkoristile svojih zmogljivosti, na voljo 20 000–25 000 ton zadevnega izdelka. Glede na ugotovitve in sklepe iz uvodnih izjav 22 do 44 je jasno, da so v primeru nerazširitve ukrepov razpoložljive proste zmogljivosti na Kitajskem namenjene za izvoz na trg Unije. Ta morebitni dodatni obseg izvoza bi bilo treba obravnavati v okviru potrošnje Unije v količini približno med 25 000 in 35 000 tonami v OPP.

(72)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, je preiskava pokazala, da je bil kitajski izvoz v tretje države izveden po dampinških cenah. Glede na rezultate pregleda o izteku ukrepa, ki so ga izvedli ustrezni organi v ZDA in Indiji, je bilo predlagano, da je treba veljavne protidampinške ukrepe za persulfate iz LRK razširiti. V teh razmerah se pričakuje, da se bo razpoložljiva proizvodna zmogljivost kitajskih izvoznikov v primeru izteka ukrepov uporabila predvsem za proizvodnjo za izvoz na trg Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, glede na to, da dobavo na trge drugih tretjih držav, za katere ukrepi ne veljajo, že zagotavljajo družbe, ki so prisotne na navedenih trgih, bi bile neizkoriščene zmogljivosti v LRK verjetno uporabljene za izvoz zadevnega izdelka na trg Unije.

(73)

Ob upoštevanju pretekle dampinške prakse kitajskih izvoznikov, zaradi katere so se uvedli veljavni ukrepi, in njihovega sedanjega dampinškega obnašanja v tretjih državah, je mogoče skleniti, da bo ta obseg izvoza v Unijo izveden po dampinških cenah.

(74)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, je treba opozoriti, da so bili med letoma 1995 in 2001 protidampinški ukrepi uvedeni proti izvozu persulfatov iz LRK. Ker ti ukrepi niso bili razširjeni, se je uvoz iz LRK povečal z manj kot 200 ton leta 2001 na skoraj 10 000 ton leta 2006 in tako zavzel več kot 20 % trga Unije.

(75)

Glede na ugotovitve preiskave, predvsem neizkoriščene zmogljivosti v LRK, nadaljevanje kitajskega dampinga v tretjih državah, omejene zmožnosti kitajskih proizvajalcev za prodajo na trgih drugih glavnih tretjih držav in njihovo dokazano zmožnost preusmeritve obsega izvoza na trg Unije se šteje, da bi razveljavitev ukrepov poslabšala položaj industrije Unije na njihovem glavnem trgu, povzročena škoda pa bi se ponovila zaradi verjetnega kitajskega uvoza po dampinških cenah. Razlogov za prepričanje, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov delovanje industrije Unije zaradi veljavnih ukrepov še naprej izboljševalo ali okrepilo, ni. Nasprotno, obstajajo ugodnejši pogoji za verjeten premik kitajskega uvoza v znatnih količinah na trg Unije po dampinških cenah, ki bi verjetno ogrozil pozitiven razvoj trga Unije, ki je bil dosežen v obravnavanem obdobju. Verjeten kitajski dampinški uvoz bi lahko izvajal pritisk na prodajne cene industrije Unije in povzročil izgubo njenega tržnega deleža ter posledično negativno vplival na finančno uspešnost še vedno ranljive industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 66.

(76)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(77)

Ker je ta preiskava pregled obstoječih ukrepov, je omogočila oceno vsakega negativnega vpliva obstoječih protidampinških ukrepov na zainteresirane strani.

(78)

V uvodni izjavi 70 je bilo sklenjeno, da bi v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov industrija Unije verjetno občutila resno poslabšanje svojega položaja. Zato bi podaljšanje veljavnosti ukrepov koristilo industriji Unije, saj bi proizvajalci Unije lahko ohranili svoj obseg prodaje, tržni delež, dobičkonosnost in celotni gospodarski položaj. V nasprotnem primeru bi prenehanje veljavnosti ukrepov resno ogrozilo obstoj industrije Unije, saj obstajajo razlogi za pričakovanje preusmeritve kitajskega uvoza na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu, kar bi povzročilo ponovitev škode.

(79)

Nobeden od 44 kontaktiranih uporabnikov ni izpolnil vprašalnika ali sodeloval. Uporabniki prav tako niso sodelovali v prvotni preiskavi. Ker zanimanja uporabnikov ni bilo, je bilo sklenjeno, da ukrepi ne bi nasprotovali interesu uporabnikov po ohranitvi ukrepov. Preiskava je odkrila, da je vpliv zadevnega izdelka na stroške izdelkov na koncu proizvodne verige zgolj zanemarljiv in ohranitev ukrepov ne bi imela škodljivega vpliva na uporabniško industrijo. Preiskava je tudi razkrila, da lahko uporabniki zaradi narave izdelka in številnih razpoložljivih virov dobave na trgu dobavitelje enostavno zamenjajo.

(80)

Nobeden od 14 kontaktiranih uvoznikov ni izpolnil vprašalnika ali sodeloval. Uvozniki prav tako niso sodelovali v prvotni preiskavi. Ker zanimanja uvoznikov ni bilo, je bilo sklenjeno, da ohranitev ukrepov ne bi bila v nasprotju z njihovimi interesi. Preiskava je pokazala, da lahko uporabniki enostavno kupujejo od različnih virov, ki so trenutno na voljo na trgu, zlasti od industrije Unije, izvoznikov iz ZDA in kitajskih izvoznikov, ki prodajajo po nedampinških cenah.

(81)

Glede na navedeno se sklene, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(82)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil odobren rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno.

(83)

Iz navedenega sledi, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu določenih peroksisulfatov (persulfatov) s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 1184/2007, ohraniti.

(84)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo samo za družbe, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami, navedenimi v Prilogi k tej uredbi. Za uvoz, ki mu ni priložen takšen račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge proizvajalce –

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/23

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah zunaj EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2013 (2) določa kvote za leto 2013.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2013.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/25

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 39/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so plovilom EU na voljo v letu 2013 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi (2), določa kvote za leto 2013.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2013.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/27

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah zunaj EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2013 (2) določa kvote za leto 2013.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2013.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/29

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah zunaj EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2013 (2) določa kvote za leto 2013.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2013.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/31

(1)

V Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 (2) so opredeljene kemijske in organoleptične značilnosti oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter določene metode za ocenjevanje navedenih značilnosti. Navedene metode in mejne vrednosti v zvezi z značilnostmi olj bi bilo treba posodobiti ob upoštevanju mnenja kemijskih strokovnjakov in v skladu z opravljenim delom v okviru Mednarodnega sveta za oljke.

(2)

Za zagotovitev izvajanja najnovejših mednarodnih standardov, ki jih je določil Mednarodni svet za oljke, na ravni Unije bi bilo treba posodobiti nekatere analizne metode in mejne vrednosti v zvezi z značilnostmi olj iz Uredbe (EGS) št. 2568/91.

(3)

Posledično bi bilo treba posodobiti mejne vrednosti za stigmastadiene, voske, miristinsko kislino in alkilne estre maščobnih kislin ter ustrezno spremeniti nekatera drevesa odločanja za preverjanje, ali je vzorec oljčnega olja skladen z deklarirano kategorijo. Uvesti bi bilo treba drevesa odločanja za kampesterol in delta-7-stigmastenol ter bolj omejevalne parametre, da bi se spodbudila trgovina in zagotovila pristnost oljčnega olja v korist varstva potrošnikov. Analizno metodo v zvezi s sestavo in vsebnostjo sterolov ter določanjem eritrodiola in uvaola bi bilo treba nadomestiti z zanesljivejšo metodo, ki zajema tudi triterpenske dialkohole. Poleg tega je primerno pregledati organoleptično ocenjevanje oljčnega olja in uvesti metodo, ki omogoča ugotavljanje prisotnosti tujih rastlinskih olj v oljčnih oljih.

(4)

Glede na razvoj postopkov za preverjanje skladnosti olj bi bilo treba ustrezno prilagoditi metodo vzorčenja oljčnega olja in olj iz oljčnih tropin.

(5)

Uredbo (EGS) št. 2568/91 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Da bi zagotovili dovolj časa za prilagoditev novim pravilom in uvedbo sredstev, potrebnih za njihovo uporabo, ter se izognili motnjam pri trgovanju, bi bilo treba določiti, da se spremembe iz te uredbe uporabljajo od 1. marca 2014. Zaradi enakih razlogov bi bilo treba določiti, da se lahko oljčno olje in olja iz oljčnih tropin, zakonito proizvedena in označena v Uniji ali zakonito uvožena v Unijo ter dana v prosti promet pred navedenim datumom, tržijo do porabe zalog.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1.   Značilnosti olj, določenih v Prilogi I, se določijo v skladu z naslednjimi analiznimi metodami:

Za ugotavljanje prisotnosti tujih rastlinskih olj v oljčnih oljih se uporablja analizna metoda, določena v Prilogi XXa.

2.   Preverjanje organoleptičnih značilnosti deviških olj izvajajo nacionalni organi ali njihovi zastopniki v okviru ocenjevalnih komisij, ki jih odobrijo države članice.

Organoleptične značilnosti olja, kot so navedene v prvem pododstavku, se štejejo za skladne z deklarirano kategorijo, če ocenjevalna komisija, ki jo odobri država članica, potrdi razvrstitev.

Če ocenjevalna komisija ne potrdi deklarirane kategorije v zvezi z organoleptičnimi značilnostmi, nacionalni organi ali njihovi zastopniki na zahtevo zainteresirane strani nemudoma opravijo dve ponovljeni oceni, pri čemer ju izvedejo druge odobrene ocenjevalne komisije, vsaj eno oceno pa opravi ocenjevalna komisija, ki jo odobri zadevna država članica proizvajalka. Zadevne značilnosti se štejejo za skladne z deklariranimi značilnostmi, če vsaj dve ponovljeni oceni potrdita deklarirano razvrstitev. V nasprotnem primeru stroške ponovljenih ocen krije zainteresirana stran.

3.   Ko nacionalni organi ali njihovi zastopniki preverijo značilnosti olja, kot je določeno v odstavku 1, se vzamejo vzorci v skladu z mednarodnima standardoma EN ISO 661 za pripravo preskusnih vzorcev in EN ISO 5555 za vzorčenje. Vendar pa se ne glede na točko 6.8 standarda EN ISO 5555 v primeru serij takih olj v izvirnem pakiranju vzorec vzame v skladu s Prilogo Ia k tej uredbi. V primeru nepakiranih olj, ki jih ni mogoče vzorčiti v skladu s standardom EN ISO 5555, se vzorčenje opravi v skladu z navodili pristojnega organa države članice.

Brez poseganja v standard EN ISO 5555 in poglavje 6 standarda EN ISO 661 se vzeti vzorci nemudoma spravijo v temen prostor, v katerem temperatura ni previsoka, in pošljejo v laboratorij za analizo najpozneje v petih delovnih dneh po tem, ko so bili vzeti, pri čemer se hranijo tako, da med prevozom ali hrambo ne propadejo ali se poškodujejo, preden se pošljejo v laboratorij.

4.   Za preverjanje iz odstavka 3 se v primeru pakiranih proizvodov analize, navedene v prilogah II, III, IX, XII in XX, ter, kjer je primerno, vse ponovljene analize, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja, izvedejo pred iztekom minimalnega roka trajanja. V primeru vzorčenja nepakiranih olj se navedene analize izvedejo najpozneje šest mesecev po mesecu, v katerem je bil vzorec vzet.

Za druge analize iz te uredbe ne veljajo nobeni roki.

Če se rezultati analiz ne ujemajo z značilnostmi deklarirane kategorije oljčnega olja ali olja iz oljčnih tropin, se zadevna stran o tem uradno obvesti najpozneje en mesec pred koncem obdobja iz prvega pododstavka, razen če je bil vzorec vzet manj kot dva meseca pred minimalnim rokom trajanja.

5.   Za ugotavljanje značilnosti oljčnih olj z metodami, določenimi v prvem pododstavku odstavka 1, se rezultati analize neposredno primerjajo z mejnimi vrednostmi iz te uredbe.“

(2)

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

(3)

Priloga Ia se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

(4)

Priloga Ib se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

(5)

Priloga V se nadomesti z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi.

(6)

Priloga VI se črta.

(7)

Priloga XII se nadomesti z besedilom iz Priloge V k tej uredbi.

(8)

Za Prilogo XX se vstavi Priloga XXa, katere besedilo je določeno v Prilogi VI k tej uredbi.