27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/1

(1)

Svet je 23. marca 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu.

(2)

Splošno sodišče je s sodbami z dne 16. septembra 2013 v zadevi T-489/10 (2) razveljavilo sklepe Sveta, na podlagi katerih so Islamic Republic of Iran Shipping Lines, Bushehr Shipping Co. Ltd, Hafize Darya Shipping Lines (HDSL), Irano – Misr Shipping Co., Irinvestship Ltd, IRISL (Malta) Ltd, IRISL Club, IRISL Europe GmbH, IRISL Marine Services and Engineering Co., ISI Maritime Ltd, Khazar Shipping Lines, Leadmarine, Marble Shipping Ltd, Safiran Payam Darya Shipping Lines (SAPID), Shipping Computer Services Co., Soroush Saramin Asatir Ship Management in South Way Shipping Agency Co. Ltd and Valfajr 8th Shipping Line Co. vključeni na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge IX k Uredbi (EU) št. 267/2012.

(3)

Islamic Republic of Iran Shipping Lines, Bushehr Shipping Co. Ltd, Hafize Darya Shipping Lines (HDSL), Irano – Misr Shipping Co., Irinvestship Ltd, IRISL (Malta) Ltd, IRISL Club, IRISL Europe GmbH, IRISL Marine Services and Engineering Co., ISI Maritime Ltd, Khazar Shipping Lines, Leadmarine, Marble Shipping Ltd, Safiran Payam Darya Shipping Lines (SAPID), Shipping Computer Services Co., Soroush Saramin Asatir Ship Management in South Way Shipping Agency Co. Ltd and Valfajr 8th Shipping Line Co. bi bilo treba na podlagi novih obrazložitev, ki zadevajo vsakega od teh subjektov, znova uvrstiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge IX k Uredbi Sveta (EU) št. 267/2012.

(4)

Posebne podatke v zvezi s posameznimi subjekti na seznamu oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge IX k Uredbi Sveta (EU) št. 267/2012, bi bilo treba spremeniti.

(5)

Tri subjekte bi bilo treba odstraniti s seznama oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge IX k Uredbi Sveta (EU) št. 267/2012.

(6)

Da bi se zagotovila učinkovitosti ukrepov, določenih v njej, bi ta uredba morala začeti veljati na dan objave –

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/6

(1)

Direktiva 2002/99/ES določa splošne predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo in distribucijo proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v Uniji ter njihov uvoz iz tretjih držav, ter posebna pravila in zahteve za izdajanje spričeval za tranzit.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (3) določa, da sta uvoz nekaterih proizvodov v Unijo in njihov tranzit skozi Unijo dovoljena samo iz tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov iz tabele v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi. Navedena uredba določa tudi zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za take proizvode. Navedene zahteve prav tako upoštevajo, ali so zaradi statusa navedenih tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov potrebna dodatna jamstva. Dodatna jamstva, s katerimi mora biti usklajeno blago, so navedena v delu 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008.

(3)

Republika Moldavija je navedena v Sklepu Komisije 2011/163/EU z dne 16. marca 2011 o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (4) in ima odobren načrt spremljanja ostankov v jajcih.

(4)

Republika Moldavija je od Komisije zahtevala, da se ji odobri uvoz jajčnih proizvodov v Unijo, in je predložila ustrezne informacije. Toplotna obdelava, ki se uporablja za jajčne izdelke, zmanjšuje potencialno zdravstveno tveganje zaradi teh proizvodov na zanemarljivo raven. Zato je primerno navedeno tretjo državo vključiti na seznam v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008.

(5)

Uredbo (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/8

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 28. februarja 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza solarnega stekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Unijo.

(2)

Preiskava je bila uvedena na podlagi pritožbe, ki jo je 15. januarja 2013 vložil EU ProSun Glass („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje solarnega stekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija je bila po objavi obvestila o začetku seznanjena, da je opredelitev izdelka v točki 2 tega obvestila neustrezna. Zato je bil v Uradnem listu Evropske unije  (3) objavljen popravek obvestila o začetku, v katerem je bila ta majhna napaka odpravljena.

(4)

Komisija je 27. aprila 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4), napovedala začetek vzporednega protisubvencijskega postopka glede uvoza solarnega stekla s poreklom iz LRK v Unijo in začela ločeno preiskavo.

(5)

Skupaj s pritožbo je bil prejet zahtevek za registracijo uvoza solarnega stekla iz zadevne države, vendar je bil 2. oktobra 2013 umaknjen.

(6)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike iz LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in organe LRK. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, zahtevajo zaslišanje. Komisija je o začetku obvestila tudi proizvajalce v možnih primerljivih državah in jih povabila k sodelovanju.

(7)

Preiskava je pokazala, da industrijo Unije sestavlja sedem dejavnih proizvajalcev, od katerih dva spadata med mala in srednja podjetja. Komisija je v obvestilu o začetku sporočila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je bil sestavljen iz štirih proizvajalcev Unije, za katere je bilo pred začetkom preiskave znano, da proizvajajo solarno steklo. Komisija je izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje podobnega izdelka v obdobju od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012. Vzorčeni proizvajalci Unije predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje Unije. Komisija je zainteresirane strani obvestila o predlaganem vzorcu proizvajalcev Unije z obvestilom k spisu, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Prav tako je Komisija proizvajalcem Unije poslala dopis, v katerem jih je obvestila o predlaganem vzorcu. Zainteresirane strani so bile v obvestilu o začetku tudi pozvane, naj izrazijo svoja stališča o začasnem vzorcu.

(8)

Zanimanje za vključitev v vzorec je pokazalo tudi eno podjetje, ki spada med mala in srednja podjetja. Komisija je sklenila, da ga bo v vzorec vključila skupaj z drugo družbo zaradi njenega višjega deleža obsega prodaje in da bo iz vzorca odstranila družbo z najmanjšim obsegom prodaje. V zvezi z začasno izbranim vzorcem niso bile prejete nobene druge pritožbe. Zato je Komisija v prvotno predlagani vzorec dodala dve družbi, eno pa odstranila.

(9)

Po preveritvenih obiskih se je Komisija odločila, da odstrani eno od petih vzorčenih družb, saj je bilo zanjo ugotovljeno, da ni reprezentativna za industrijo Unije. Ta družba je bila v zagonski fazi (kar je bilo v nasprotju z industrijo Unije kot celoto), zato trend dobičkonosnosti ne bi izražal dejanskega stanja industrije Unije.

(10)

Na podlagi tega je nazadnje izbrala vzorec štirih proizvajalcev Unije. Končni vzorec predstavlja 79 % prodaje industrije Unije na trgu Unije. Vzorec se zato šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(11)

Trije od sedmih proizvajalcev Unije so na podlagi člena 19 osnovne uredbe zahtevali, da njihova identiteta ostane zaupna. Trdili so, da bi lahko razkritje njihove identitete bistveno negativno vplivalo na njihove poslovne dejavnosti. Njihov zahtevek je bil proučen in ugotovilo se je, da je upravičen. Poleg tega je bilo sklenjeno, da se glede na omejeno število proizvajalcev Unije ne razkrijejo imena proizvajalcev Unije, ki niso zahtevali anonimnosti, saj bi to lahko nenamerno povzročilo razkritje identitete drugih. Identiteta družbe Interfloat Corporation/GMB Glasmanufaktur Brandenburg GmbH („GMB/IF“) pa je že znana, saj je družba javno izjavila, da je ena od pritožnikov.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(13)

Štirje nepovezani uvozniki so izpolnili obrazec za vzorčenje, ki je bil priložen obvestilu o začetku, le dva uvoznika pa sta predložila izpolnjen posebni vprašalnik. Glede na majhno število sodelujočih uvoznikov se ni štelo, da je vzorčenje potrebno.

(14)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov je bilo v obvestilu o začetku postopka za ugotavljanje dampinga predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom v obdobju od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012.

(15)

Dvanajst kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so v tem obdobju predstavljali več kot 95 % celotnega kitajskega izvoza v Unijo, je predložilo zahtevane informacije in se je strinjalo z vključitvijo v vzorec.

(16)

Komisija je na podlagi prejetih informacij in v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala začasni vzorec petih proizvajalcev izvoznikov, ki temelji na največjem reprezentativnem obsegu izvoza solarnega stekla v Unijo, ki bi ga bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati.

(17)

Vse zainteresirane strani in organi LRK so bili obveščeni o predlaganem vzorcu in pozvani k predložitvi pripomb. Komisija je po analizi prejetih pripomb sklenila, da ohrani predlagani vzorec petih družb, pri čemer so bile vse zainteresirane strani ustrezno obveščene o končnem izbranem vzorcu.

(18)

Pozneje je preiskava razkrila, da sta dva proizvajalca izvoznika, vključena v vzorec, prikazala izvoz v Unijo v višjih zneskih, torej sta bila v vzorec vključena neutemeljeno. Obe družbi sta bili zato po tem, ko sta imeli priložnost predložiti pripombe, izključeni iz vzorca. Komisija je po ustrezni analizi pripomb, ki sta jih predložili družbi, sklenila, da nista zagotovili nepravilnih podatkov namerno in da bi ju bilo treba še naprej obravnavati kot sodelujoči strani v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(19)

Po teh izključitvah je bila proučena možnost vključitve drugih proizvajalcev izvoznikov v vzorec. Vendar se to ob upoštevanju dejstva, da sta bili obe izključitvi izvedeni v poznejši fazi preiskave, ni štelo za izvedljivo, saj bi lahko ogrozilo zaključek preiskave v predpisanih rokih.

(20)

Spremenjeni vzorec proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla je torej naslednji:

(21)

Ko je bila Komisija seznanjena s previsoko ocenjenim izvozom dveh proizvajalcev izvoznikov, je popravila celotni obseg izvoza zadevnega izdelka iz LRK, (glej uvodno izjavo (18)). Končni vzorec zajema več kot 50 % celotnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v obdobju od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Zato se šteje za reprezentativnega v smislu obsega izvoza solarnega stekla iz LRK v Unijo.

(22)

Komisija je poslala vprašalnike vsem kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so tako zahtevali, in vzorčenim proizvajalcem Unije, nepovezanim uvoznikom in njihovim združenjem ter uporabnikom, ki so se javili v roku iz obvestila o začetku.

(23)

Izpolnjene vprašalnike so poslali štirje kitajski proizvajalci izvozniki, vsi vzorčeni proizvajalci Unije, dva nepovezana uvoznika Unije in 12 uporabnikov.

(24)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb ali skupine družb.

(25)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno škode, je obsegalo obdobje od 1. januarja 2009 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(26)

Izdelek v tej preiskavi je solarno steklo iz kaljenega natrij-kalcijevega ravnega stekla z vsebnostjo železa, manjšo od 300 ppm, z več kot 88-odstotno prepustnostjo sončne energije (merjeno v skladu z AM 1,5 300–2 500 nm), toplotno odpornostjo do 250 °C (merjeno v skladu z EN 12150), odpornostjo proti temperaturnim spremembam Δ 150 K (merjeno v skladu z EN 12150) in mehansko trdnostjo 90 N/mm2 ali več (merjeno v skladu z EN 1288-3) („zadevni izdelek“).

(27)

Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 7007 19 80.

(28)

Solarno steklo je eden od sestavnih delov za proizvodnjo fotonapetostnih modulov in tankoslojnih fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija, ki proizvajajo električno energijo, in ravnih termalnih kolektorjev za ogrevanje vode.

(29)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Turčije, ki se je štela za primerljivo državo, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se začasno obravnavajo kot „podobni izdelki“ v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(30)

Uvoznik je zahteval izključitev vrtnarskega stekla za gradnjo rastlinjakov iz preiskave, kot razlog pa je navedel, da se za rastlinjake uporablja steklo zelo različnih dimenzij, medtem ko se solarno steklo proizvaja le v določenih dimenzijah. Poleg tega je uvoznik predložil potrdilo, ki kaže, da del njegovega uvoza zajema steklo z vsebnostjo železa, večjo od 300 ppm. Zato je jasno, da ta del uvoženega vrtnarskega stekla ne sodi v to preiskavo.

(31)

Drugi uvoznik je trdil, da ima pohištveno steklo, ki ga uvaža (uporablja se za steklene police, panelna polnila, plošče za mize, panele za drsna vrata, zgornje panelne izdelke itd.), enake ali zelo podobne tehnične značilnosti kot solarno steklo, vendar je zahteval njegovo izključitev iz preiskave, ker ima drugačno končno uporabo. Vendar predloženi dokazi kažejo, da večina stekla, ki ga uvaža, nima vseh tehničnih značilnosti solarnega stekla, opisanih v uvodni izjavi (26). Predvsem je treba poudariti, da ima šest vrst uvoženega stekla vsebnost železa veliko večjo od 300 ppm, pri čemer ima ena vrsta uvoženega stekla vsebnost železa manjšo od 300 ppm, vendar je njihova prepustnost sončne energije bistveno manjša od 88 %, ki je minimalni pogoj za opredelitev kot solarno steklo. Uvoznik je trdil, da te vrste stekla sicer ne izpolnjujejo ene od tehničnih značilnosti solarnega stekla, opisanih v uvodni izjavi (26), vendar ustrezajo glavni razvrstitvi solarnega stekla, tj. kaljeno natrij-kalcijevo ravno steklo. Predhodno mnenje Komisije je, da v preiskavo sodijo le tiste vrste stekla, ki izpolnjujejo vse tehnične značilnosti solarnega stekla. Zato je bilo začasno ugotovljeno, da zgoraj navedene vrste stekla, ki jih uvaža ta uvoznik, ne sodijo v preiskavo.

(32)

Vendar vse vrste vrtnarskega in pohištvenega stekla, ki imajo podobne tehnične značilnosti kot solarno steklo, še vedno sodijo v obseg zadevnega izdelka, saj jih je potencialno mogoče uporabljati kot solarno steklo.

(33)

Uvoznik je prav tako trdil, da bi bilo treba iz obsega izdelka izključiti tudi plavljeno steklo, saj ima drugačen proizvodni proces kot valjano steklo, ki ga uvoznik šteje kot edino vrsto solarnega stekla. Poleg tega izdelki za opremljanje domov iz plavljenega stekla domnevno ne morejo nadomestiti izdelkov iz solarnega stekla, zato je uvoznik trdil, da plavljenega stekla ne bi smeli šteti za podobni izdelek in da bi ga bilo treba izključiti iz preiskave. Predhodno mnenje Komisije je, da plavljenega stekla ni mogoče izključiti iz preiskave, saj izpolnjuje vse tehnične značilnosti iz uvodne izjave (26). Poleg tega je preiskava pokazala, da je mogoče plavljeno steklo dejansko uporabljati kot solarno steklo, proizvajajo pa ga tako industrija Unije kot kitajski izvozniki. Zato je bilo začasno ugotovljeno, da plavljeno steklo ostaja vključeno v preiskavo.

(34)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom iz LRK normalna vrednost določi v skladu s členom 2(1) do (6) osnovne uredbe za tiste proizvajalce izvoznike, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(35)

Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta v nadaljevanju:

(36)

Deset sodelujočih družb je zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v predpisanem roku izpolnilo obrazec zahtevka za TGO. V skladu s členom 2(7)(d) osnovne uredbe je bilo preverjanje v zvezi s TGO opravljeno za družbe, ki so bile vključene v vzorec, in za družbo, ki ji je bila odobrena individualna preiskava (glej uvodno izjavo (48)).

(37)

Iz tega izhaja, da je bila TGO določena za naslednje štiri družbe ali skupine družb.

(38)

Komisija je zbrala vse potrebne informacije in v prostorih zadevnih družb preverila vse informacije iz zahtevkov za TGO.

(39)

V primeru povezanih strani Komisija preveri, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO. Zato se preiskava v zvezi s TGO, kadar je v proizvodnjo ali prodajo zadevnega izdelka neposredno ali posredno vključena podrejena družba ali katera koli druga družba, povezana z vlagateljem iz LRK, izvede za vsako družbo posebej in za skupino družb kot celoto.

(40)

V skladu s tem so bili preiskani zahtevki za TGO štirih proizvajalcev izvoznikov (skupin družb), sestavljenih iz enajstih pravnih oseb.

(41)

Med preverjanjem je bilo ugotovljeno, da nobeden od štirih proizvajalcev izvoznikov (skupin družb), ki so zahtevali TGO, ni dokazal, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(42)

Natančneje, trije proizvajalci izvozniki, samostojno ali kot skupina, niso dokazali, da imajo jasno zbirko računovodskih izkazov, ki se revidirajo neodvisno in v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, zato niso izpolnjevali merila št. 2 v zvezi s TGO.

(43)

Poleg tega nobeden od štirih proizvajalcev izvoznikov, samostojno ali kot skupina, ni dokazal, da niso izpostavljeni znatnim izkrivljanjem, prenesenim iz sistema netržnega gospodarstva. Zato te družbe ali skupina družb ni izpolnjevala merila št. 3 v zvezi s TGO. Natančneje, vsi štirje proizvajalci izvozniki ali skupine proizvajalcev izvoznikov so uživali ugodnosti preferenčnih davčnih režimov.

(44)

Poleg tega eden od teh proizvajalcev izvoznikov ni izpolnjeval merila št. 3, in sicer na podlagi tega, da je več družb v skupini, ne glede na njihovo slabo finančno stanje, v OP (in pred tem) prejelo znatna finančna sredstva v obsegu, ki bi bil v razmerah, ki običajno prevladujejo v tržnem gospodarstvu, rezerviran za finančno stabilne družbe. Merila št. 3 ni izpolnjevala še ena skupina proizvajalcev izvoznikov, in sicer na podlagi dejstva, da so družbe v skupini nabavile zemeljski plin od državnega dobavitelja po znižani ceni.

(45)

Komisija je razkrila rezultate preiskave v zvezi s TGO zadevnim družbam, organom LRK in pritožniku ter jih pozvala k predložitvi pripomb.

(46)

Prejete pripombe niso zadostovale za spremembo predhodnih ugotovitev Komisije. Vsi vložniki so bili 13. septembra 2013 po posvetovanju z državami članicami v skladu s členom 2(7)(c) individualno in uradno obveščeni o dokončni odločitvi Komisije v zvezi z njihovimi zahtevki za TGO.

(47)

Ugotovljeno je bilo, da nobeden od štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so zahtevali TGO, ni mogel dokazati, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato so bili njihovih zahtevki za TGO zavrnjeni.

(48)

Eden od dveh proizvajalcev izvoznikov, ki je bil sprva vključen v vzorec, pozneje pa izključen (glej uvodno izjavo (18)), je zahteval individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe, če ne bi bil vključen v vzorec. Po njegovi izključitvi iz vzorca in ob upoštevanju dejstva, da je bil preveritveni obisk v zvezi s TGO že opravljen (glej uvodno izjavo (37)), je bilo ugotovljeno, da odobritev individualne preiskave za to družbo ne bi pomenila prevelikega bremena. Individualne preiskave ni zahteval noben drug proizvajalec izvoznik, ki ni bil vključen v vzorec.

(49)

Komisija je v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvidela, da bi bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom, če ne bi bilo mogoče najti primerne tretje države s tržnim gospodarstvom, pa na podlagi cen Unije v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Komisija bi pred uporabo cen Unije raziskala vse možnosti za izbiro primerne primerljive države.

(50)

Zainteresirane strani so bile pozvane, da predložijo pripombe o izbiri primerljive države in uporabi cen Unije.

(51)

Pripombe so predložili Kitajska trgovinska zbornica za uvoz in izvoz izdelkov lahke industrije in obrti („CCCLA“), nepovezani uvoznik ter dva kitajska proizvajalca izvoznika, vsi pa so nasprotovali uporabi cen Unije za določitev normalne vrednosti. Kot primerni primerljivi državi sta bili predlagani Turčija in Indija.

(52)

Medtem so službe Komisije, da bi proučile vse možnosti za izbiro primerne primerljive države, izbrale enajst tretjih držav s tržnim gospodarstvom in z morebitno proizvodnjo solarnega stekla ter na podlagi javno razpoložljivih informacij 24 družb iz teh držav povabile k sodelovanju s Komisijo. Te države so bile: Avstralija, Indija, Indonezija, Japonska, Saudova Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja, Tajvan, Tajska, Turčija in ZDA.

(53)

Na podlagi informacij, ki jih ima na voljo Komisija, poleg LRK in Unije podobni izdelek proizvajata le Indija in Turčija. Da bi ustrezno ocenila ustreznost Turčije in Indije kot primernih primerljivih držav, je Komisija analizirala informacije o podobnem izdelku in natančneje o številu proizvajalcev, velikosti domačega trga, obsegu uvoza ter pomembnosti trgovinskih in netrgovinskih ovir v obeh državah. Vendar je svojo pripravljenost za sodelovanje s Komisijo izrazila le ena družba iz Turčije, kljub več poskusom Komisije, da bi vzpostavila sodelovanje tudi s proizvajalci iz Indije.

(54)

Turčija je tretja država s tržnim gospodarstvom. Uvozne dajatve, ki se uporabljajo za podobni izdelek, zajemajo 3 % MFN. Zaradi carinske unije med EU in Turčijo uvozne dajatve, ki se uporabljajo dvostransko, znašajo 0 %. V zvezi s podobnim izdelkom ni drugih dajatev ali drugih bistvenih netrgovinskih ovir.

(55)

Turški proizvajalec, ki je izrazil pripravljenost za sodelovanje v preiskavi, naj bi bil edina družba, ki proizvaja podobni izdelek v Turčiji. Družba proizvaja podobni izdelek v velikem obsegu in ga tako izvaža kot prodaja na domačem trgu, pri čemer obseg izvoza presega obseg prodaje na domačem trgu.

(56)

Ne glede na odsotnost trgovinskih in netrgovinskih ovir v OP na turškem trgu dejansko ni bilo uvoza solarnega stekla. Preiskava Komisije je istočasno potrdila, da je bil v OP dobiček sodelujočega proizvajalca iz primerljive države razumen in ne čezmeren.

(57)

Na podlagi zgoraj navedenega in ob upoštevanju vseh informacij, ki so na voljo v tej fazi preiskave, je bila Turčija začasno izbrana kot primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(58)

Glede na to, da so bili vsi zahtevki za TGO zavrnjeni, je bila normalna vrednost za vse kitajske proizvajalce izvoznike določena na podlagi informacij, ki jih je predložil proizvajalec v primerljivi državi, v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(59)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je prodaja podobnega izdelka v Turčiji neodvisnim strankam reprezentativna. Ugotovljeno je bilo, da se podobni izdelek turškega sodelujočega proizvajalca na turškem domačem trgu prodaja v reprezentativnem obsegu v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki ga v Unijo izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec.

(60)

Komisija je nato proučila, ali se lahko ta prodaja šteje za običajen potek trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam. Prodajni posli so veljali za dobičkonosne, če je bila cena za enoto enaka ali višja od stroškov proizvodnje. Zato so bili določeni stroški proizvodnje turškega proizvajalca v OP.

(61)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(62)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste izdelka v OP.

(63)

Za vrste izdelka, ki niso bile dobičkonosne, je bila normalna vrednost izračunana z uporabo proizvodnih stroškov turškega proizvajalca, ki so se jim prišteli prodajni, splošni in administrativni stroški ter dobiček v zvezi z dobičkonosnimi vrstami izdelka turškega proizvajalca.

(64)

Zaradi pomanjkanja tehnologije premazov, ki bi se uporabljala za solarno steklo, proizvedeno v Turčiji v OP, in ker nobena vrsta turškega solarnega stekla ni bila proizvedena s proizvodnim procesom s plavajočo talino, se na turškem domačem trgu ni izvajala prodaja različnih vrst izdelka. Zato je bilo treba normalno vrednost za vrste izdelka, ki se v OP niso prodajale v Turčiji, ampak so se izvažale iz LRK v Unijo, v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe izračunati na osnovi proizvodnih stroškov primerljivega turškega proizvajalca, katerim je bil dodan razumen znesek za prodajne, splošne in upravne stroške („PSA“) ter za dobiček. Stroški premazov in stroški proizvodnega procesa s plavajočo talino so temeljili na podatkih, ki jih je predložila industrija Unije.

(65)

Izvozne cene so bile določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(66)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. Za določitev stopenj dampinga so bile posamezne cene franko tovarna vzorčenih izvoznikov primerjane z domačimi prodajnimi cenami proizvajalca iz primerljive države ali s konstruirano normalno vrednostjo, kjer je to ustrezno.

(67)

Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(68)

Na podlagi tega so se v vseh primerih, kadar je bil dokazan vpliv na primerljivost cene, izvedle prilagoditve za prevozne stroške, stroške čezmorskega prevoza, zavarovalne stroške, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, druge dodatne stroške, izvozne dajatve in provizije.

(69)

Za vzorčene proizvajalce izvoznike se je tehtana povprečna konstruirana normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka v Turčiji primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(70)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za vzorčene proizvajalce izvoznike in za proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena individualna preiskava, določene na podlagi primerjave tehtane povprečne konstruirane normalne vrednosti vsake vrste podobnega izdelka, določene za Turčijo, s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka vsake družbe, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(71)

Tehtana povprečna stopnja dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(72)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK je bila stopnja dampinga določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je Komisija določila raven sodelovanja v LRK. Raven sodelovanja pomeni delež obsega izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo od celotnega obsega izvoza iz zadevne države v Unijo, ki je bil prijavljen v pritožbi (glej uvodno izjavo (15)).

(73)

Raven sodelovanja je visoka, saj uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zajema več kot 80 % celotnega izvoza v Unijo v OP. Na podlagi tega je bila preostala stopnja dampinga, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK, določena na ravni, ki je ustrezala najvišji stopnji dampinga, ugotovljeni za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu.

(74)

Ugotovljene začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(75)

Podobni izdelek je v OP proizvajalo osem proizvajalcev iz Unije. Ti sestavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo imenovani „industrija Unije“.

(76)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v OP so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami, ki jih je predložil pritožnik, makroekonomski podatki, ki jih je predložilo združenje industrije Unije (Steklo za Evropo), in izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Za določitev obsega in vrednosti uvoza ni bilo mogoče uporabiti podatkov Eurostata, ker se solarno steklo uvaža v Unijo pod carinsko oznako 7007 19 80 – Drugo – Plastno varnostno steklo, ki zajema druge izdelke, ki niso zajeti v tej preiskavi. Obseg in vrednost uvoza sta temeljila na podatkih, ki sta jih zagotovila pritožnik in združenje industrije Unije. Kadar je bilo mogoče, so bili podatki navzkrižno preverjeni z izpolnjenimi vprašalniki. Na podlagi tega je bila celotna proizvodnja Unije v OP ocenjena na približno 21 734 000 m2.

(77)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (10), so bili za vzorec izbrani štirje proizvajalci iz Unije, ki predstavljajo 79 % celotne prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(78)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da nobena proizvodnja vzorčenih proizvajalcev Unije ni bila namenjena za lastno uporabo.

(79)

Zato za namen te preiskave ni treba izvesti posebne analize prodaje na zaprtem trgu.

(80)

Potrošnja v Uniji je bila določena na podlagi obsega celotne prodaje Unije vseh proizvajalcev Unije na trgu Unije, pri čemer se je odštel njihov izvoz in prištel uvoz iz LRK ter uvoz iz drugih tretjih držav. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (76), je potrošnja Unije temeljila na podatkih, ki sta jih zagotovila pritožnik in združenje industrije Unije (Steklo za Evropo) ter ki so bili, kjer je bilo mogoče, navzkrižno preverjeni z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(81)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

potrošnja v Uniji (1 000 m2)

(82)

V obravnavanem obdobju se je celotna potrošnja v Uniji med letom 2009 in OP povečala za 49 %, vendar se je v OP v primerjavi z letom 2011 zmanjšala. Na splošno se je potrošnja solarnega stekla v Uniji znatno povečala v primerjavi z ravnjo iz leta 2009. To je zlasti posledica povečanja potrošnje končnih izdelkov, zlasti solarnih modulov (glej uvodno izjavo (142)).

(83)

Dampinški uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

obseg uvoza (1 000 m2) in tržni delež

(84)

V obravnavanem obdobju se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka v Unijo znatno povečal, tj. za 596 %. Zaradi tega se je tržni delež dampinškega uvoza zadevnega izdelka v Unijo znatno povečal. Zlasti se je povečal tržni delež tega uvoza, tj. s 6,1 % na 28,7 %. Na splošno sta se obseg in tržni delež dampinškega uvoza zadevnega izdelka med letom 2009 in OP znatno povečala.

(85)

Povečanje dampinškega uvoza iz zadevne države je bilo veliko večje kot povečanje potrošnje zadevnega izdelka in podobnih izdelkov v Uniji. Zato so lahko proizvajalci izvozniki veliko bolj izkoristili naraščajočo potrošnjo Unije in močno okrepili svoj položaj na trgu.

(86)

Povprečna cena dampinškega uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

cene uvoza (EUR/m2)

(87)

Povprečna cena uvoza za zadevni izdelek se je v obravnavanem obdobju znižala. Povprečna cena uvoza se je zmanjšala za 27,2 %, in sicer s 6,02 EUR/m2 v letu 2009 na 4,38 EUR/m2 v OP.

(88)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za posamezne uvožene vrste izdelkov sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v vzorcu, ki so bile zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF s prilagoditvami navzgor, tj. za carinjenje, dajatve, manipulativne stroške in stroške natovarjanja. Te prilagoditve zvišujejo ceno glede na kontrolno številko izdelka, tj. za 7 do 15 %.

(89)

Primerjava cen je bila izvedena po številkah posameznih vrst izdelkov in za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine ter po ustrezni prilagoditvi iz uvodne izjave (88) ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je znašala med 10,6 % in 26,7 % cen vzorčenih proizvajalcev Unije, zaradi dampinškega uvoza zadevnega izdelka.

(90)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(91)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 7 in 8, je bilo vzorčenje uporabljeno za pregled morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(92)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike za obravnavano obdobje analizirala na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila industrija Unije in ki se nanašajo na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike je analizirala na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(93)

Za namen te preiskave so bili ocenjeni naslednji makroekonomski kazalniki: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(94)

Ocenjeni so bili naslednji mikroekonomski kazalniki: povprečna cena na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(95)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(96)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala v skladu s potrošnjo. Proizvodnja je leta 2011 dosegla najvišjo raven, v OP pa se je zmanjšala za 30 %. Zaradi znatnega povečanja potrošnje je industrija Unije v obravnavanem obdobju povečala svoje proizvodne zmogljivosti za 40 %. Kljub večjemu obsegu proizvodnje se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti proizvajalcev Unije zmanjšala za 5 odstotnih točk, saj je industrija Unije zaradi velikega povpraševanja povečala proizvodno zmogljivost, in v OP dosegla 40 %.

(97)

Čeprav je industrija Unije razširila svoje zmogljivosti v skladu s povečano potrošnjo, se je obseg proizvodnje industrije Unije povečeval počasneje kot potrošnja, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti pa se je po znatnem povečanju v prvih treh letih obravnavanega obdobja v obdobju preiskave znižala, kar je sovpadalo z večjim tržnim deležem dampinškega uvoza iz zadevne države.

(98)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

obseg prodaje in tržni delež

(99)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 12 %. Vendar pa je glede na 49-odstotno povečanje potrošnje v Uniji to pomenilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije z 90,2 % leta 2009 na 67,7 % v OP, kar je bistveno zmanjšanje za 25 % v obravnavanem obdobju. Prodaja industrije Unije se je povečala za precej manj kot dampinški uvoz iz zadevne države. Zato proizvajalci Unije niso mogli v celoti izkoristiti naraščajoče potrošnje, njihov tržni delež pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšal.

(100)

Rast industrije Unije odražajo kazalniki njenega obsega, kot so proizvodnja, prodaja in zlasti njen tržni delež. Kljub povečanju potrošnje v analiziranem obdobju se tržni delež proizvajalcev Unije ni povečal v skladu s potrošnjo. Tržni delež industrije Unije se je v tem obdobju zmanjšal, medtem ko se je obseg uvoza povečeval. V istem obdobju se je tržni delež uvoza iz LRK povečal za več kot 366 %. Dejstvo, da industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti rasti trga, je na splošno negativno vplivalo na njen gospodarski položaj.

(101)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

zaposlenost in produktivnost

(102)

Na splošno se je zaposlenost med letom 2009 in OP povečala za 52 %. Povečevala se je v obdobju do leta 2011, ko je dosegla najvišjo raven, tj. 932 ekvivalentov polnega delovnega časa (EPDČ), v OP pa se je zmanjšala na 857 EPDČ. Produktivnost je v obdobju 2009‒2011 ostala relativno nespremenjena. Delno je za to krivo dejstvo, da je proizvodnja podobnega izdelka zelo avtomatizirana in zahteva majhno število osebja. Vendar se je v OP zmanjšala za 24,4 % v primerjavi z letom 2011. To je bila posledica zmanjšanja proizvodnje za približno 30 % v istem obdobju.

(103)

Zaposlenost se je torej v OP zmanjšala kot odziv na trend proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v OP.

(104)

Vse stopnje dampinga so znatno nad stopnjo de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije se lahko glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države šteje za znaten.

(105)

Ker je to prva protidampinška preiskava v zvezi z zadevnim izdelkom, okrevanje od preteklega dampinga ni pomembno za oceno.

(106)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (92), so mikroekonomski kazalniki analizirani na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Večina vzorčenih proizvajalcev Unije je leta 2009 izvedla prve naložbe in začela proizvajati podobni izdelek. Zato je na vse kazalnike, analizirane spodaj, bistveno vplivala ta zagonska faza v letu 2009. Da bi prikazali ta gibanja brez izkrivljajočega učinka zagonske faze vzorčenih družb, so indeksi prikazani tudi od leta 2010.

(107)

Povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 7

povprečne prodajne cene v Uniji

(108)

Prodajne cene na enoto so se v obravnavanem obdobju nenehno zniževale, znižanje pa je bilo še zlasti izrazito v OP, ko so cene padle za 7,9 % v primerjavi z letom 2011, za 9,5 % v primerjavi z letom 2010 in za 23 % v primerjavi z letom 2009.

(109)

Kljub veliki razliki med povprečno prodajno ceno industrije Unije na enoto in kitajskimi uvoznimi cenami, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (89), je bilo dejansko nelojalno nižanje prodajnih cen na podlagi primerjave po posameznih vrstah izdelka precej manjše, tj, med 10,6 % in 26,7 % v obdobju preiskave.

(110)

Stroški proizvodnje na enoto so se med letom 2011 in OP povečali za več kot 10 %, med letoma 2010 in 2011 pa so ostali relativno nespremenjeni. Stroški proizvodnje so na splošno sledili gibanju prodajnih cen med letoma 2009 in OP. Stroški proizvodnje na enoto so se povečali zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje, skupni stroški proizvodnje pa so se med letom 2011 in OP dejansko zmanjšali.

(111)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

povprečni stroški dela na zaposlenega

(112)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letom 2009 in OP nenehno povečevali, in sicer na splošno za 12 %. Bistveno pa so se povečali med letom 2011 in OP, tj. za 4,8 %. Splošno povečanje stroškov dela je mogoče delno pojasniti z inflacijo in stroški nekaterih proizvajalcev Unije v zvezi s presežki delovne sile zaradi zmanjšanja industrije med letom 2011 in OP.

(113)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

zaloge

(114)

Zaloge so se med letom 2011 in OP povečale za 7,3 %, med letom 2009 in OP pa za 15 %; med letoma 2010 in 2011 so se zmanjšale za 11,6 %.

(115)

Preiskava je pokazala, da bi proizvajalci Unije zaradi zmanjšanja obsega in vrednosti prodaje verjetno omejili zaloge podobnega izdelka. Zato je povečanje zalog podobnega izdelka v obravnavanem obdobju pomemben kazalnik za presojo, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo.

(116)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(117)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(118)

Leta 2009 je večina vzorčenih proizvajalcev Unije utrpela izgubo, ki je bila, kot je pojasnjeno zgoraj, predvsem posledica dejstva, da so v tem času začeli proizvajati podobni izdelek. Leta 2010 je povprečni dobiček znašal že 8,31 %. Nato se je dobičkonosnost leta 2011, ko se je začel povečevati dampinški uvoz, nekoliko zmanjšala. Občutno izgubo je industrija utrpela v OP, tj. zmanjšanje za 276,6 % v primerjavi z letom 2011.

(119)

Neto denarni tok, ki pomeni sposobnost vzorčenih proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti, se je med letom 2011 in OP zmanjšal za 81 %. Od leta 2010 se je postopno povečeval in se v obravnavanem obdobju na splošno povečal.

(120)

Donosnost naložb je bila izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb.

(121)

Zgornja preglednica prikazuje, da so se naložbe po zagonski fazi leta 2009, ko je industrija veliko naložb namenila podobnemu izdelku, med letoma 2009 in 2011 stalno zmanjševale, v OP pa povečale. Vendar so naložbe v OP ostale na nizki ravni v primerjavi z ravnmi leta 2009. Naložbe, izvedene v OP, so bile povezane predvsem z raziskavami in razvojem ter z izboljševanjem in vzdrževanjem proizvodnih tehnologij in postopkov za izboljšanje učinkovitosti. Industrija je zlasti vlagala v nove vrste izdelkov, ki se v istem obdobju niso uvažali iz LRK in za katere je bilo potrebnih veliko raziskav in inovacij.

(122)

Nasprotno se je donosnost naložb med letoma 2009 in 2012 zmanjšala za 34 %. Vendar se je pred OP stalno povečevala in se tako med letoma 2009 in 2011 povečala za 293 %, v OP pa zmanjšala za 186 % v primerjavi z letom 2011.

(123)

V zvezi z zmožnostjo zbiranja kapitala je bilo ugotovljeno, da se je zmožnost industrije Unije, da zagotovi denarna sredstva za podobni izdelek, stalno poslabševala, zato se je oslabil tudi njen finančni položaj.

(124)

Analiza položaja industrije Unije kaže očitno negativno gibanje večine kazalnikov škode. Splošna proizvodnja se je ob splošno naraščajoči potrošnji v obravnavanem obdobju povečala. Čeprav se je obseg prodaje povečal, se je tržni delež industrije Unije v OP zmanjšal zaradi močnejšega povečanja potrošnje v obravnavanem obdobju. Povprečne prodajne cene so se v obravnavanem obdobju močno zniževale, kar je negativno vplivalo na vse kazalnike finančne uspešnosti, kot so dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(125)

Celotni obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal. Vendar pa je povečanje obsega prodaje industrije Unije spremljalo izredno znižanje povprečnih prodajnih cen ter tržnega deleža industrije Unije.

(126)

Glede na navedeno je preiskava zlasti potrdila dejstvo, da so prodajne cene industrije Unije nižje od proizvodnih stroškov, kar je imelo negativni učinek na dobičkonosnost industrije Unije, ki je v OP dosegla znatno negativne ravni.

(127)

Vendar se je zmogljivost med letom 2009 in OP pozitivno razvijala. Kljub temu, da so se naložbe med letom 2009 in OP zmanjšale, so se med letom 2011 in OP povečale. To je posledica dejstva, da so vzorčene družbe, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (121), še naprej vlagale v podobni izdelek, tako da so se med drugim osredotočale na vrste izdelkov v tržnih nišah, kjer se te vrste izdelkov še ne izvažajo iz zadevne države, pri čemer je bilo za te izdelke potrebnih veliko raziskav in inovacij. Hkrati je očitno, da bi morala biti industrija Unije prav tako sposobna proizvesti in prodati veliko količino osnovnejših vrst izdelkov (ki trenutno konkurirajo dampinškemu uvozu iz LRK), da bi lahko zmanjšala fiksne stroške in dosegla ekonomijo obsega.

(128)

Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je industrija Unije v OP utrpela znatno škodo, poleg tega pa je tudi dejavno iskala načine za zmanjšanje izpostavljenosti dampinškemu uvozu zadevnega izdelka, tj. z razvojem inovativnih izdelkov, ki se še ne uvažajo iz zadevne države.

(129)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(130)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil škodo za industrijo Unije v tolikšni meri, da jo je mogoče šteti za znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(131)

Preiskava je pokazala, da se je dampinški uvoz v obravnavanem obdobju močno povečal, tj. za 596 %, njegov tržni delež pa za 366 %. Zato je potrjeno, da sta se obseg uvoza in tržni delež zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju izjemno povečala. Povečanje dampinškega uvoza je časovno jasno sovpadalo z izgubo tržnega deleža industrije Unije. V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da je dampinški uvoz v OP nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi (89).

(132)

Preiskava je pokazala, da so se cene dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju znižale za 27,2 %, zaradi česar se je povečala stopnja nelojalnega nižanja cen. Zaradi tega izrednega cenovnega pritiska je morala industrija Unije vložiti veliko truda v zmanjševanje svojih proizvodnih stroškov. Kljub temu je bila industrija Unije zaradi izjemno nizke ravni kitajskih uvoznih cen prisiljena dodatno znižati svoje prodajne cene na nedobičkonosno raven. Zato se je dobičkonosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju izjemno zmanjšala in v OP ustvarila izgube.

(133)

Na podlagi navedenega se začasno sklene, da sta prisotnost dampinškega uvoza in izredno povečanje njegovega tržnega deleža po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, odločilno vplivala na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(134)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 11

uvoz iz tretjih držav (1 000 m2)

(135)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 46 % v skladu s povečanjem potrošnje Unije. Njegov tržni delež se je v OP nekoliko zmanjšal v primerjavi z letom 2011 (za 3,5 %), vendar je v obravnavanem obdobju na splošno ostal nespremenjen. Drugi največji izvoznik za LRK je Turčija, sledi pa ji Indija.

(136)

Razpoložljive informacije v zvezi z uvozom iz vseh tretjih držav kažejo, da je bila povprečna uvozna cena višja od povprečne kitajske uvozne cene. To velja tudi za ceno na enoto po posameznih vrstah zadevnega izdelka. Po drugi strani je bila povprečna uvozna cena tretjih držav podobna ali višja od povprečne cene industrije Unije.

(137)

Na podlagi tega je mogoče zlasti glede obsega uvoza in tržnih deležev iz tretjih držav ter njihove ravni cen začasno skleniti, da zaradi uvoza iz tretjih držav ni bila prekinjena vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(138)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(139)

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije se je med letoma 2009 in 2011 povečal, vendar sta se v OP nenadoma zmanjšala njegova vrednost, tj. za 74 %, in njegov obseg, tj. za 71,9 %. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih kitajskih izvoznikov je to najverjetneje posledica zelo nizkih cen kitajskega izvoza v glavne namembne kraje za izvoz industrije Unije (tj. ZDA in Kanada).

(140)

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije je leta 2009 zajemal 20 % celotnega obsega prodaje (v zagonski fazi), leta 2010 11 %, v koničnem letu 2011 pa le 14 %. Leta 2012 se je dodatno zmanjšal na 5 %, ko se je srečal s konkurenčnim nizkocenovnim kitajskim izvozom v glavne namembne tretje države. Ker je trg Unije glavni trg za industrijo Unije, tudi zato, ker je solarno steklo relativno težko in krhko, kar povzroča dodatne stroške pri prevozu na daljših razdaljah (zaradi lomljivosti in korozije), v tej fazi ni mogoče sklepati, da je bila zaradi zmanjšanega izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije prekinjena vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(141)

Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja Unije med letom 2009 in OP povečala za 49 %. Najvišjo raven je dosegla leta 2011, ko se je povečala za 81 % v primerjavi z letom 2009. Vendar industrija Unije ni mogla izkoristiti tega povečanja potrošnje. Njen tržni delež se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal in v OP dosegel padec v višini 25 % v primerjavi z letom 2009 (– 14,1 % v primerjavi z letom 2011). Nasprotno se je kitajski tržni delež strmo povečeval, tudi ko se je med letom 2011 in OP zmanjšala potrošnja, tako da se je med letom 2011 in OP povečal za 64,8 %, v celotnem obdobju pa na splošno za 366 %. V obravnavanem obdobju se je kitajski uvoz povečal za izrednih 596 %.

(142)

Ker se je potrošnja v Uniji v obravnavanem obdobju povečala, njeno gibanje krepi vzročno zvezo med naraščajočim dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in sama po sebi ni vzrok za škodo industriji Unije. Poleg tega je kitajskemu dampinškemu uvozu tudi v OP, ko se je potrošnja zmanjšala, uspelo dodatno povečati tržni delež v škodo industrije Unije. Zato je mogoče začasno skleniti, da zaradi zmanjšanja potrošnje v OP ni bila prekinjena vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(143)

Na podlagi informacij, ki jih ima na voljo Komisija, se približno 80‒85 % solarnega stekla proda proizvajalcem solarnih modulov (fotonapetostni moduli in tankoslojni fotonapetostni moduli iz kristalnega silicija), približno 15‒20 % pa proizvajalcem ravnih solarnih termalnih kolektorjev, ki proizvajajo toplo vodo. Zato gibanja na področju solarnih modulov bistveno vplivajo na potrošnjo solarnega stekla. Potrošnja solarnih modulov se je v istem obdobju, tj. 2009‒2012, stalno povečevala in je kljub zmanjšanju leta 2012 ohranila za 221 % višjo raven kot leta 2009 in za 44 % višjo kot leta 2010 (5). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so povpraševanje po modulih v Uniji sicer sprva ustvarile tarife za dovajanje toka, vendar ni bilo mogoče skleniti, da so znižanja teh tarif (ob koncu leta 2011 in začetku leta 2012) prekinila vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo (6). To je bila posledica dejstva, da je povpraševanje po solarnih modulih v istem obdobju, tj. 2009‒2012, ohranilo relativno visoko raven.

(144)

Zato sta potrošnja solarnih modulov in posledično povpraševanje po solarnem steklu v obravnavanem obdobju ostala na visoki ravni. Rahlega zmanjšanja potrošnje leta 2012 samega po sebi ni mogoče obravnavati kot dejavnika za prekinitev vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo za industrijo Unije.

(145)

Preiskava je pokazala vzročno zvezo med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz LRK. Drugi morebitni vzroki za škodo, kot so uvoz iz drugih tretjih držav, potrošnja in položaj na trgu nekaterih uporabnikov, npr. solarnih modulov, so bili analizirani posamezno in skupaj in ugotovljeno je bilo, da nobeden ni tak, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(146)

Na podlagi zgornje analize, ki je pravilno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo zato začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo za industrijo Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(147)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali tehtni razlogi, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni bilo v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, dobaviteljev surovin in uporabnikov zadevnega izdelka.

(148)

Industrija Unije je v OP neposredno zaposlovala približno 860 ljudi v proizvodnji in prodaji podobnega izdelka. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije v obdobju preiskave zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države utrpela znatno škodo. Nekateri proizvajalci Unije so že bili prisiljeni zapreti svoje proizvodne obrate, medtem ko so se nekateri drugi soočili z nesolventnostjo. Zelo verjetno je, da se bo brez ukrepov gospodarski položaj industrije Unije še poslabšal.

(149)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo protidampinških dajatev znova vzpostavili pravični pogoji trgovanja na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen podobnega izdelka s stroški proizvodnje in tako izboljšalo njeno dobičkonosnost. Pričakuje se lahko tudi, da se bo z uvedbo ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi pozitivno vplivalo na njen celoten finančni položaj. Poleg tega bi morala industrija Unije imeti boljši dostop do kapitala in možnost, da še naprej vlaga v raziskave in razvoj ter inovacije na trgu solarnega stekla. Prav tako bodo proizvajalci Unije, ki so morali ustaviti proizvodnjo zaradi pritiska kitajskega dampinškega uvoza, verjetno lahko ponovno začeli izvajati poslovne dejavnosti. Na splošno bi bila v tem scenariju zavarovana obstoječa delovna mesta, poleg tega pa bi obstajala tudi utemeljena možnost za nadaljnjo širitev proizvodnje in povečanje števila delovnih mest.

(150)

Če ukrepi ne bodo uvedeni, je pričakovati nadaljnje izgube tržnega deleža, dobičkonosnost industrije Unije pa bi se nadalje poslabšala. To kratko- in srednjeročno ne bi bilo vzdržno. Poleg velikega števila proizvajalcev Unije, ki so že bili prisiljeni zapustiti trg, bi zato lahko postali nesolventni tudi drugi proizvajalci, kar bi lahko kratko- do srednjeročno privedlo do verjetnega prenehanja obstoja industrije Unije in posledičnega znatnega vpliva na obstoječa delovna mesta.

(151)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(152)

Trgovanje z zadevnim izdelkom je bila glavna poslovna dejavnost za dva sodelujoča uvoznika. Oba sta zadevni izdelek dobavljala iz različnih virov, tj. izdelka nista uvažala le iz LRK, ampak tudi iz Unije in tretjih držav.

(153)

Predložen je bil argument, da bo uvedba ukrepov za zadevni izdelek negativno vplivala na poslovne dejavnosti uvoznikov. Prvič, uvedba dajatev ne bi smela povzročiti ukinitve celotnega uvoza iz LRK. Drugič, čeprav se lahko pričakuje, da bi uvedba ukrepov lahko imela negativen vpliv na finančni položaj uvoznikov, ki uvažajo samo ali večinoma iz LRK, se lahko pričakuje tudi, da se bodo uvozniki zaradi verjetnega uvoza iz tretjih držav prilagodili in se po potrebi preusmerili na druge vire dobave.

(154)

Zato se začasno sklene, da bi uvedba predlagane ravni ukrepov lahko imela določen negativen vpliv na položaj nepovezanih uvoznikov zadevnega izdelka, vendar njen učinek zmanjšuje dejstvo, da lahko uvozniki in trgovci uporabljajo druge vire dobave, tako iz tretjih držav kot od industrije Unije, pri čemer lahko slednja poveča proizvodnjo, zato v nobenem primeru ne bi odtehtala pozitivnega učinka na druge strani.

(155)

Pri preiskavi ni sodeloval noben dobavitelj surovin. Ker niso bili prejeti nobeni podatki od teh dobaviteljev, ni bilo dokazov, da bi uvedba ukrepov nasprotovala interesu teh strani.

(156)

Vsi uporabniki, ki so se odzvali, so proizvajalci solarnih modulov in/ali sončnih kolektorjev. Trije uporabniki odločno zagovarjajo uvedbo protidampinških dajatev, saj naj bi industrija Unije proizvajala bolj kakovostno solarno steklo, ki ga kitajske družbe ne morejo vedno zagotoviti. Trije drugi uporabniki pa so uvedbi protidampinških ukrepov nasprotovali. Ti uporabniki predvidevajo, da bi uvedba protidampinških dajatev negativno vplivala na njihovo dejavnost. Pričakujejo, da zaradi slabega stanja industrije solarnih modulov povišanja cen ne bodo mogli prenesti na končne potrošnike.

(157)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili uporabniki, solarno steklo zajema le približno 6‒8 % skupnih stroškov solarnih modulov. Solarno steklo torej prispeva le k omejenemu delu stroškov in končne vrednosti fotonapetostnih modulov. Poleg tega je mogoče oceniti, da bi moral biti v primeru uvedbe protidampinških dajatev za solarno steklo, uvoženo iz LRK, učinek na skupne stroške solarnih modulov manjši od 1 %. To je predvsem posledica dejstva, da sodelujoči uporabniki nabavljajo velike količine solarnega stekla od proizvajalcev Unije. Čeprav bo morebitna uvedba protidampinških dajatev najverjetneje nekoliko povišala vhodne cene za sončne module, te dajatve ne bi smele bistveno negativno vplivati na stroške in končne cene industrije solarnih modulov v Uniji.

(158)

Poleg tega imajo nekateri uporabniki že druge vire dobave, npr. Turčijo in Indijo, na kateri uvedba protidampinških dajatev ne bi negativno vplivala. Tudi drugi uporabniki lahko preklopijo na druge vire dobave, bodisi iz tretjih držav bodisi od industrije Unije.

(159)

Glede na navedeno se argumenti zoper uvedbo ukrepov, ki so jih predložili nekateri uporabniki, začasno zavrnejo.

(160)

En uvoznik je trdil, da so bili nekateri proizvajalci Unije vključeni v svetovni kartel ravnega stekla (del katerega je solarno steklo) in jim je Evropska komisija leta 2007 naložila kazen, zato uporabljajo protidampinške ukrepe kot način za povrnitev izgub, ki so jih utrpeli zaradi kazni za kartel in izgube tržnega deleža v Uniji. Poleg tega bodo imeli proizvajalci Unije, če bo dostop do trga Unije omejen s protidampinškimi dajatvami, močnejše spodbude za vstop v kartel ali drugo nekonkurenčno ravnanje v povezavi z izdelki s sposobnostjo manjšega finančnega vzvoda v Uniji, kot so izdelki za opremljanje domov.

(161)

Te utemeljitve se začasno zavrnejo. Prvič, kartel je prenehal delovati najpozneje leta 2007. Zato učinki kartela v preteklosti niso vplivali na industrijo v obravnavanem obdobju. Drugič, kartel ni vplival na nobenega od vzorčenih proizvajalcev Unije in večino obstoječih proizvajalcev Unije z največjim obsegom prodaje. Tretjič, morebitna uvedba protidampinških dajatev po pričakovanjih ne bo vplivala na konkurenčno obnašanje industrije Unije, saj na eni strani ne bo spreminjala strukture trga Unije, na drugi strani pa so družbe na splošno zavezane k izpolnjevanju veljavnih pravil o konkurenci na ravni Unije in nacionalni ravni, ne glede na to, ali bodo dajatve uvedene ali ne.

(162)

En uvoznik je prav tako trdil, da bi uvedba dajatev negativno vplivala na trg Unije za protiodsevni premaz solarnega stekla. Na tem trgu, ki ga je uvoznik opredelil kot povezani trg, domnevno prevladujejo proizvajalci Unije, zato bi uvedba ukrepov okrepila njihov položaj v škodo konkurenčnih ponudnikov protiodsevnega premaza. Poleg tega je trdil, da so se uvozniki srečali s težavami pri sprejemanju naročil od proizvajalcev Unije ali pri izvajanju teh naročil v razumnem času in po razumnih cenah.

(163)

Prvič, del preiskave je trg za protiodsevni premaz in ne povezani trg. Preiskava je pokazala, da proizvajalci Unije na tem nišnem trgu dejansko ostajajo konkurenčni kljub relativno višjim cenam, ki jih zaračunavajo, po zaslugi navidezno nižje kakovosti premazanega solarnega stekla, ki se uvaža iz LRK. Vendar ni bilo predloženega nobenega dokaza, da industrija Unije ne bi mogla zadostiti morebitnemu povečanemu povpraševanju po solarnemu steklu s protiodsevnim premazom. Zato se ta trditev v tej fazi zavrne. V zvezi s trditvami, da proizvajalci Unije niso hoteli izvajati naročil ali jih pravočasno izvesti po razumnih cenah, je treba poudariti, da vsak proizvajalec popolnoma sam izbere tržno strategijo, vendar tak proizvajalec ali proizvajalci ne smejo uživati posameznega ali skupnega prevladujočega položaja na zadevnem trgu. Na trgu Unije je zadostna konkurenca za spremembo in/ali razširitev kroga dobaviteljev. Zato se začasno zavrne tudi ta trditev.

(164)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi ocene vseh različnih interesov kot celote, vključno z interesom industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov, ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz solarnega stekla s poreklom iz LRK.

(165)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(166)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ne da bi se pri tem presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(167)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi morali morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje stroške proizvodnje in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga ta industrija od prodaje podobnega izdelka v Uniji lahko ustvarila v tem sektorju v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. 8,3-odstotna stopnja dobička od prodaje se šteje za ustrezni minimum, za katerega bi lahko industrija Unije pričakovala, da ga bo dosegla, če ne bi bilo škodljivega dampinga. Ta stopnja dobička temelji na povprečnem dobičku, ki so ga ustvarili vzorčeni proizvajalci Unije leta 2010, ko je bil uvoz zadevnega izdelka še vedno majhen in še ne bi mogel izkrivljati običajnih konkurenčnih pogojev.

(168)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila dobljena tako, da se je stroškom proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije iz OP prištela zgoraj navedena 8,3-odstotna stopnja dobička.

(169)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v OP. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(170)

Na podlagi navedenega in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe bi bilo treba začasne protidampinške ukrepe za uvoz solarnega stekla iz LRK uvesti na ravni najnižjih ugotovljenih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(171)

Na podlagi tega so bile stopnje protidampinške dajatve določene s primerjavo stopenj odprave škode in stopenj dampinga. Tako so začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije, brez plačane carine, naslednje:

(172)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato izražajo stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev (za razliko od dajatve na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav, ki jih proizvedejo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Uvoženi zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, te stopnje ne morejo uporabljati in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zaradi visoke ravni sodelovanja proizvajalcev izvoznikov (nad 80 %, glej uvodno izjavo (15)) ta stopnja dajatve temelji na najvišji posamezni stopnji škode, ugotovljeni za vzorčene proizvajalce izvoznike. Dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, temelji na tehtanem povprečju vzorčenih izvoznikov in se uporablja za vse sodelujoče nevzorčene družbe (razen za družbo Henan Yuhua, za katero je bila določena individualna dajatev na podlagi zahteve za individualno preiskavo (glej uvodno izjavo (48)).

(173)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se naslovi na Komisijo (7) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(174)

V interesu dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev iz te uredbe začasne in jih bo morda treba za dokončno določitev ukrepov ponovno proučiti –

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/29

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/31

(1)

Romunija je v dopisu, ki ga je generalni sekretariat Komisije evidentiral 13. marca 2013, zahtevala dovoljenje za podaljšanje uporabe posebnega ukrepa z odstopanjem od člena 193 Direktive 2006/112/ES v zvezi z dobavo lesnih proizvodov.

(2)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 17. junija 2013 o zahtevi Romunije obvestila druge države članice. Z dopisom z dne 18. junija 2013 je Komisija uradno obvestila Romunijo, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(3)

Člen 193 Direktive 2006/112/ES določa, da je davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali storitve, po splošnem pravilu zavezan k plačilu davka na dodano vrednost (DDV) davčnim organom.

(4)

Izvedbeni sklep Sveta 2010/583/EU (2) Romuniji dovoljuje uporabo ukrepa odstopanja v skladu s členom 395 Direktive 2006/112/ES, da določi prejemnika kot osebo, ki je zavezana k plačilu DDV v primeru, da davčni zavezanci dobavijo lesne proizvode.

(5)

Pred predhodnim dovoljenjem za uporabo obrnjene davčne obveznosti za dobavo lesa je imela Romunija težave na trgu lesa zaradi narave trga in poslovanja. V tem sektorju je veliko število majhnih podjetij, ki jih romunski organi težko nadzirajo. Določitev prejemnika kot osebe, ki je zavezana k plačilu DDV, je po navedbah romunskih oblasti preprečila davčne utaje in izogibanje plačilu davkov v tem sektorju in zato ostaja utemeljena.

(6)

Ukrep je sorazmeren zastavljenim ciljem, ker ni namenjen splošni uporabi, ampak samo za zelo specifične postopke v sektorju, ki povzroča resne težave v zvezi z izogibanjem davkom ali davčnimi utajami.

(7)

Po mnenju Komisije ukrep ne bi smel negativno vplivati na preprečevanje goljufij na maloprodajni ravni ali v drugih sektorjih ali drugih državah članicah.

(8)

Dovolitev te izjeme bi morala biti časovno omejena, in sicer do 31. decembra 2016.

(9)

Če Romunija zahteva dodatno podaljšanje ukrepa po letu 2016, bi bilo treba Komisiji najkasneje 1. aprila 2016 predložiti poročilo, skupaj z zahtevo za podaljšanje. Na podlagi izkušenj, pridobljenih do navedenega datuma, bi bilo treba oceniti, ali je izjema še naprej upravičena.

(10)

Odstopanje nima negativnega vpliva na lastna sredstva Unije, pridobljena od DDV –

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/33

(1)

V dopisu, ki ga je generalni sekretariat Komisije evidentiral 24. oktobra 2012, je Luksemburg zaprosil za dovoljenje, da uporabi ukrep odstopanja od člena 285 Direktive 2006/112/ES, ki bi Luksemburgu omogočil, da davčne zavezance, katerih letni promet znaša največ 25 000 EUR, oprosti plačila davka na dodano vrednost (DDV). Na podlagi tega ukrepa bi bili ti davčni zavezanci oproščeni vseh ali nekaterih obveznosti v zvezi z DDV iz poglavij 2 do 6 naslova XI Direktive 2006/112/ES.

(2)

V skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 9. novembra 2012 o zahtevku Luksemburga obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 12. novembra 2012 Luksemburg uradno obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka.

(3)

V skladu s členom 285 Direktive 2006/112/ES lahko države članice, ki niso uporabile izbire iz člena 14 Druge direktive Sveta 67/228/EGS (2), davčne zavezance, katerih letni promet ni višji od 5 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti, oprostijo od plačila DDV, odobrijo pa lahko tudi progresivno davčno olajšavo davčnim zavezancem, katerih letni promet presega zgornjo mejo, ki so jo v zvezi s tem določile.

(4)

Luksemburg je obvestil Komisijo, da so trenutno plačila DDV oproščeni davčni zavezanci, katerih letni promet znaša največ 10 000 EUR in da uporablja možnost dodelitve progresivne davčne olajšave davčnim zavezancem, katerih letni promet znaša med 10 000 EUR in 25 000 EUR. Luksemburg je zaprosil za dovoljenje, da kot ukrep odstopanja davčne zavezance, katerih letni promet znaša največ 25 000 EUR, oprosti plačila DDV.

(5)

Višji prag v okviru posebne sheme je ukrep za poenostavitev, v kolikor lahko znatno zmanjša obveznosti glede DDV za mala podjetja in bi omogočil Luksemburgu, da preneha uporabljati shemo za progresivno davčno olajšavo, ki obremenjuje podjetja. Davčni zavezanci bi morali imeti možnost, da še vedno izberejo splošno ureditev glede DDV.

(6)

Komisija je 29. oktobra 2004 sprejela predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS (3) z namenom poenostavitve obveznosti glede davka na dodano vrednost, ki je vseboval določbe, ki državam članicam omogočajo, da določijo zgornjo mejo letnega prometa v okviru sheme oprostitev DDV v višini do 100 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti, pri čemer se lahko ta znesek vsako leto posodobi. Ta sklep je v skladu z navedenim predlogom.

(7)

Ukrep odstopanja ima zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje, in ne bo negativno vplival na lastne vire Unije iz pobiranja DDV –

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/35

(1)

V dopisu, ki ga je generalni sekretariat Komisije evidentiral 8. aprila 2013, je Italija zaprosila za dovoljenje za ukrep odstopanja od člena 285 Direktive 2006/112/ES, da bi bili lahko določeni davčni zavezanci, katerih letni promet je pod določenim pragom, še naprej oproščeni plačila davka na dodano vrednost (DDV), in da bi se ta prag povišal s 30 000 EUR na 65 000 EUR. Na podlagi tega ukrepa bi bili ti davčni zavezanci oproščeni določenih ali vseh obveznosti v zvezi z DDV iz poglavij 2 do 6 naslova XI Direktive 2006/112/ES.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 10. junija 2013 obvestila druge države članice o zahtevi Italije. Komisija je z dopisom z dne 14. junija 2013 uradno obvestila Italijo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka.

(3)

V naslovu XII Direktive 2006/112/ES je državam članicam že na voljo posebna shema za mala podjetja. Razširjeni ukrep, ki se uporablja za Italijo, odstopa od člena 285 navedene direktive samo, če je prag letnega prometa v shemi višji od praga 5 000 EUR.

(4)

Z Odločbo Sveta 2008/737/ES (2) je Italija dobila dovoljenje, da lahko kot ukrep odstopanja do 31. decembra 2010 davčne zavezance, katerih letni promet znaša največ 30 000 EUR, oprosti plačila DDV. Uporaba navedenega odstopanja je bila z Izvedbenim sklepom Sveta 2010/688/EU (3) naknadno podaljšana do 31. decembra 2013. Glede na to, da je navedeni prag privedel do zmanjšanja obveznosti v zvezi z DDV za manjša podjetja, bi bilo treba Italiji dovoliti, da navedeni ukrep uporablja za nadaljnje omejeno obdobje in poveča prag na 65 000 EUR. Davčnim zavezancem bi moralo biti še naprej omogočeno, da izberejo splošno ureditev glede DDV.

(5)

Da bi bil ukrep na voljo večjemu številu malih in srednjih podjetij (MSP) in bi tako ustrezal ciljem v sporočilu Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male“ – „Akt za mala podjetja“ za Evropo, bi bilo treba Italiji dovoliti, da poviša prag letnega prometa, pod katerim je mogoče določene davčne zavezance oprostiti plačila DDV, s 30 000 EUR na 65 000 EUR.

(6)

Komisija je 29. oktobra 2004 sprejela predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS (4) za poenostavitev obveznosti glede davka na dodano vrednost, ki je vseboval določbe, ki bi državam članicam omogočale, da določijo prag letnega prometa za oprostitev plačila DDV v višini do 100 000 EUR ali protivrednosti zneska v nacionalni valuti, z možnostjo posodobitve tega zneska vsako leto. Zahteva za podaljšanje, ki jo je predložila Italija, je skladna z navedenim predlogom, v zvezi s katerim Svet še ni mogel doseči soglasja.

(7)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila Italija, ima ukrep odstopanja le zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje, in ne vpliva na lastna sredstva Unije, pridobljena od DDV –

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/37

(1)

V dopisu, ki ga je generalni sekretariat Komisije evidentiral 2. aprila 2013, je Italija zaprosila za dovoljenje za podaljšanje ukrepa odstopanja od točke (a) člena 26(1) in člena 168 Direktive 2006/112/ES, da bi lahko še naprej omejevala pravico do odbitka za izdatke za določena motorna cestna vozila, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 10. junija 2013 obvestila ostale države članice o zahtevi Italije. Komisija je z dopisom z dne 14. junija 2013 uradno obvestila Italijo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka.

(3)

Z Odločbo Sveta 2007/441/ES (2) je Italija dobila dovoljenje, da pravico do odbitka davka na dodano vrednost (DDV) na izdatke za motorna cestna vozila, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene, omeji na 40 %. V Odločbi 2007/441/ES je tudi določeno, da zasebna raba navedenih vozil, za katero velja omejitev pravice do odbitkov v skladu z navedeno odločbo, ne šteje za opravljanje storitev za plačilo. Poleg tega Odločba 2007/441/ES vsebuje opredelitve vozil in izdatkov, za katere se uporablja navedena odločba, ter seznam vozil, ki so izrecno izključena iz njenega področja uporabe. Odločba 2007/441/ES je bila spremenjena z Izvedbenim sklepom Sveta 2010/748/EU (3), ki določa 31. december 2013 kot datum poteka veljavnosti.

(4)

V skladu s členom 6 Odločbe 2007/441/ES je Italija Komisiji predložila poročilo o uporabi navedene odločbe, vključno s ponovnim pregledom odstotka omejitve. V skladu z informacijami, ki jih je navedla Italija, omejitev pravice do odbitka na 40 % še vedno ustreza dejanskemu položaju glede razmerja med poslovno in neposlovno rabo zadevnih vozil. Italiji bi bilo zato treba dovoliti, da ukrep nadalje uporablja v omejenem obdobju do 31. decembra 2016.

(5)

V primeru, da Italija zahteva nadaljnje podaljšanje po letu 2016, bi bilo treba Komisiji najpozneje do 1. aprila 2016 predložiti poročilo, skupaj z zahtevo za podaljšanje.

(6)

Komisija je 29. oktobra 2004 sprejela predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS (4) z namenom poenostavitve obveznosti glede davka na dodano vrednost. Ukrepi o odstopanju iz tega sklepa bi morali prenehati veljati na datum začetka veljavnosti take direktive o spremembi, če navedeni datum nastopi pred datumom prenehanja veljavnosti iz tega sklepa.

(7)

Odstopanje ne vpliva na lastna sredstva Unije, pridobljena od DDV.

(8)

Odločbo 2007/441/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Vsak zahtevek za podaljšanje ukrepov iz te odločbe se predloži Komisiji do 1. aprila 2016.

Vsak zahtevek za podaljšanje navedenih ukrepov spremlja poročilo, ki vsebuje ponovni pregled odstotka omejitve, ki se uporablja za pravico do odbitka DDV na izdatke za motorna cestna vozila, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene.“;

2.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Ta odločba preneha veljati na datum začetka veljavnosti pravil Unije o določitvi tistih izdatkov v zvezi z motornimi cestnimi vozili, ki niso upravičeni do celotnega odbitka davka na dodano vrednost, najpozneje pa 31. decembra 2016.“

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/39

(1)

Danska in Švedska sta v dopisih, ki ju je generalni sekretariat Komisije evidentiral 3. in 4. aprila 2013, zahtevali dovoljenje za podaljšanje uporabe posebnega ukrepa z odstopanjem od členov 168, 169, 170 in 171 Direktive 2006/112/ES, ki zahtevajo, da davčni zavezanci uveljavljajo svojo pravico do odbitka ali vračila davka na dodano vrednost (DDV) v državi članici, kjer je bil plačan.

(2)

Komisija je v dopisu z dne 12. junija 2013 obvestila druge države članice o zahtevkih Danske in Švedske. Komisija je v dopisu z dne 14. junija 2013 uradno obvestila Dansko in Švedsko, da ima vse informacije, potrebne za oceno zahtevkov.

(3)

Ta zahtevka za odstopanje se nanašata na vračilo DDV, plačanega na cestnine za uporabo stalne povezave Öresund med Dansko in Švedsko. Po pravilih o DDV o kraju opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami je treba DDV na cestnine za stalno povezavo Öresund plačati delno Danski in delno Švedski.

(4)

Z odstopanjem od obveznosti, da davčni zavezanci uveljavljajo svojo pravico do odbitka ali vračila DDV v državi članici, kjer je bil plačan, sta Danska in Švedska dobili dovoljenje za uvedbo posebnega ukrepa, ki omogoča davčnim zavezancem, da zahtevajo vračilo DDV samo pri eni upravi. Dovoljenje je bilo prvič dodeljeno z Odločbo Sveta 2000/91/ES (2) in podaljšano z odločbama Sveta 2003/65/ES (3) in 2007/132/ES (4).

(5)

Pravno in dejansko stanje, ki je upravičevalo to odstopanje, se ni spremenilo in ostaja isto. Danski in Švedski bi bilo zato treba dovoliti, da posebni ukrep uporabljata v nadaljnjem omejenem obdobju.

(6)

Odstopanje nima negativnega vpliva na lastna sredstva Unije, pridobljena od DDV –

(a)

davčni zavezanci s sedežem na Danskem lahko uveljavljajo svojo pravico do odbitka DDV, plačanega pri uporabi dela povezave na švedskem ozemlju, z vpisom v periodične obrazce, ki se jih vloži na Danskem;

(b)

davčni zavezanci s sedežem na Švedskem lahko uveljavljajo svojo pravico do odbitka DDV, plačanega pri uporabi dela povezave na danskem ozemlju, z vpisom v periodične obrazce, ki se jih vloži na Švedskem;

(c)

davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v nobeni od navedenih držav članic, morajo zahtevek za vračilo DDV za cestnine, vključno s tistimi, ki so jih plačali za uporabo dela povezave na danskem ozemlju, nasloviti na švedske organe v skladu s postopkom, določenim v Direktivi Sveta 2008/9/ES (5) ali Direktivi Sveta 86/560/EGS (6).

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/41

(1)

Z dopisom, ki ga je generalni sekretariat Komisije evidentiral 2. aprila 2013, je Združeno kraljestvo vložilo zahtevek za dovoljenje, da podaljša ukrep o odstopanju, na podlagi katerega najemniku ali zakupniku omejuje pravico do odbitka davka na dodano vrednost (DDV) v zvezi s stroški najema ali zakupa avtomobila, kadar se avtomobil ne uporablja izključno za poslovne namene.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 19. junija 2013 ostale države članice obvestila o zahtevi Združenega kraljestva. Komisija je z dopisom z dne 20. junija 2013 uradno obvestila Združeno kraljestvo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka.

(3)

Odločba Sveta 2007/884/ES (2), kakor je bila spremenjena z Izvedbenim sklepom Sveta 2011/37/EU (3), Združenemu kraljestvu dovoljuje, da najemniku ali zakupniku omeji pravico do višine 50 % odbitka vstopnega DDV v zvezi s stroški najema ali zakupa tega avtomobila, kadar se avtomobil ne uporablja izključno za poslovne namene. Združenemu kraljestvu je bilo tudi dovoljeno, da se zasebna raba avtomobila, ki ga za poslovne namene najame ali zakupi davčni zavezanec, ne šteje za opravljanje storitev za plačilo. To odstopanje je najemnike ali zakupnike razbremenilo obveznosti, da podrobno zapisujejo kilometrino, prevoženo za zasebne namene s posameznim vozilom za poslovno rabo, in da obračunavajo davek za tako dejansko kilometrino, prevoženo za zasebne namene.

(4)

V skladu s poročilom, ki ga je pripravilo Združeno kraljestvo, omejitev do višine 50 % še vedno ustreza dejanskim okoliščinam v zvezi s tem, ali najemnik ali zakupnik zadevni avtomobil uporablja za poslovne ali zasebne namene. Zato je primerno, da se Združenemu kraljestvu dovoli uporaba ukrepa do 31. decembra 2016.

(5)

V primeru, da bi Združeno kraljestvo menilo, da je potrebno nadaljnje podaljšanje po letu 2016, bi moralo Komisiji najpozneje 1. aprila 2016 predložiti poročilo, ki vsebuje pregled uporabljenega odstotka, in zahtevek za podaljšanje.

(6)

Komisija je 29. oktobra 2004 sprejela predlog za Direktivo Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS (4), ki vključuje harmonizacijo kategorij izdatkov, za katere lahko velja izključitev pravice do odbitka. Direktivo 77/388/EGS je nadomestila Direktiva 2006/112/ES. V skladu z navedenim predlogom, se lahko izključitev pravice do odbitka uporabi za motorna cestna vozila. Ukrepi odstopanja iz tega sklepa bi morali prenehati veljati na dan začetka veljavnosti take direktive o spremembi, če ta dan nastopi pred 31. decembrom 2016.

(7)

Odstopanje ima le zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na stopnji končne potrošnje, in ne vpliva negativno na lastne vire Unije, pridobljene iz DDV.

(8)

Odločbo 2007/884/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/43

(1)

Člen 79 Uredbe (ES) št. 1907/2006 določa, da Svet za člane upravnega odbora Evropske agencije za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) imenuje po enega predstavnika iz vsake države članice.

(2)

Svet je s svojim Sklepom z dne 17. maja 2011 (2) imenoval 15 članov upravnega odbora.

(3)

Romunska vlada je obvestila Svet, da namerava romunskega predstavnika v upravnem odboru zamenjati, zato je podala predlog za imenovanje novega predstavnika, ki bi ga bilo treba imenovati za obdobje do 31. maja 2015 –

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/44

(1)

Svet je 13. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/570/EU, Euratom o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 (1).

(2)

Zaradi konca mandata Gilberta BROSA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/45

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi konca mandata Gabriele BURGSTALLER se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

—

Brigitta PALLAUF, Landtagspräsidentin Salzburger Landtag.

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/46

(1)

Svet je 26. julija 2010 sprejel Sklep 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu.

(2)

Splošno sodišče je s sodbami z dne 16. septembra 2013 v zadevi T-489/10 (2) razveljavilo sklepe Sveta, na podlagi katerih so Islamic Republic of Iran Shipping Lines, Bushehr Shipping Co. Ltd, Hafize Darya Shipping Lines (HDSL), Irano – Misr Shipping Co., Irinvestship Ltd, IRISL (Malta) Ltd, IRISL Club, IRISL Europe GmbH, IRISL Marine Services and Engineering Co., ISI Maritime Ltd, Khazar Shipping Lines, Leadmarine, Marble Shipping Ltd, Safiran Payam Darya Shipping Lines (SAPID), Shipping Computer Services Co., Soroush Saramin Asatir Ship Management in South Way Shipping Agency Co. Ltd and Valfajr 8th Shipping Line Co. vključeni na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP.

(3)

Islamic Republic of Iran Shipping Lines, Bushehr Shipping Co. Ltd, Hafize Darya Shipping Lines (HDSL), Irano – Misr Shipping Co., Irinvestship Ltd, IRISL (Malta) Ltd, IRISL Club, IRISL Europe GmbH, IRISL Marine Services and Engineering Co., ISI Maritime Ltd, Khazar Shipping Lines, Leadmarine, Marble Shipping Ltd, Safiran Payam Darya Shipping Lines (SAPID), Shipping Computer Services Co., Soroush Saramin Asatir Ship Management in South Way Shipping Agency Co. Ltd and Valfajr 8th Shipping Line Co. bi bilo treba na podlagi novih obrazložitev, ki zadevajo vsakega od teh subjektov, znova uvrstiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

(4)

Posebne podatke v zvezi s posameznimi subjekti na seznamu oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP, bi bilo treba spremeniti.

(5)

V skladu s sodbami Splošnega sodišča v zadevah T-392/11 (3), T-404/11 (4) in T-63/2012 (5), Iran Transfo, Sakhte Turbopomp va Kompressor (SATAK) (alias Turbo Compressor Manufacturer, TCMFG), Oil Turbo Compressor Co. niso uvrščeni na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP.

27.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/50

(1)

Uredba (ES) št. 853/2004 določa posebna higienska pravila za živila živalskega izvora, ki jih morajo izpolnjevati nosilci živilske dejavnosti. Navedena pravila vključujejo higienske zahteve za surovo mleko in mlečne proizvode.

(2)

Odločba Komisije 2009/861/ES (2) predvideva nekatera odstopanja od zahtev iz podpoglavij II in III poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 za obrate za predelavo mleka v Bolgariji iz navedene odločbe. Navedena odločba se uporablja do 31. decembra 2013.

(3)

Nekateri obrati za predelavo mleka iz Priloge I k Odločbi 2009/861/ES zato z odstopanjem od ustreznih zahtev iz Uredbe (ES) št. 853/2004 lahko predelujejo mleko, ki izpolnjuje zahteve, in mleko, ki ne izpolnjuje zahtev, pod pogojem, da predelava mleka, ki izpolnjuje zahteve, in mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, poteka v ločenih proizvodnih linijah. Poleg tega lahko nekateri obrati za predelavo mleka iz Priloge II k navedeni odločbi predelujejo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev, brez ločenih proizvodnih linij.

(4)

Bolgarija je 12. avgusta 2013 Komisiji poslala spremenjen in posodobljen seznam navedenih obratov za predelavo mleka.

(5)

S tega seznama so bili črtani obrati, navedeni pod št. 1 (BG 0412010 „Bi Si Si Handel“ OOD), št. 4 (BG 2012020 „Yotovi“ OOD) in št. 5 (BG 2512020 „Mizia-Milk“ OOD) v razpredelnici v Prilogi I k Odločbi 2009/861/ES, saj smejo zdaj predelovati le mleko, ki izpolnjuje zahteve, za trg znotraj Unije.

(6)

Poleg tega so bili črtani štirje obrati, trenutno navedeni v Prilogi II k Odločbi 2009/861/ES, ker smejo dajati mlečne proizvode na trg znotraj Unije, saj uporabljajo samo mleko, ki izpolnjuje zahteve. Navedeni obrati so bili našteti v razpredelnici v Prilogi II k Odločbi 2009/861/ES pod št. 8 (1312023 „Inter-D“ OOD), št. 71 (BG 2512001 „Mladost -2002“ OOD), št. 91 (BG 2012019 „Hemus-Milk komers“ OOD) in št. 95 (2712005 „Nadezhda“ OOD).

(7)

Poleg tega je Bolgarija Komisijo obvestila, da se je od začetka veljavnosti Odločbe 2009/861/ES delež surovega mleka, ki izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 853/2004, dostavljenega obratom za predelavo mleka v navedeni državi članici, bistveno povečal. Bolgarija je vzpostavila tudi akcijski načrt, ki naj bi zajel celotno verigo proizvodnje mleka v navedeni državi članici, za zagotovitev izpolnjevanja pravil Unije.

(8)

Vendar je iz poročil, ki jih je predložila Bolgarija na podlagi člena 5 Odločbe 2009/861/ES, in informacij, ki jih je navedena država članica predložila Komisiji 1. avgusta 2013, razvidno, da sektor mleka v Bolgariji še vedno ne izpolnjuje v celoti zahtev iz Uredbe (ES) št. 853/2004.

(9)

Ob upoštevanju prizadevanj Bolgarije, da bi v sektorju mleka zagotovila izpolnjevanje pravil Unije, z neprestanim zmanjševanjem števila kmetij, ki pridelujejo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev, od leta 2009, je primerno podaljšati veljavnost ukrepov iz Odločbe 2009/861/ES do 31. decembra 2015.

(10)

Bolgarija bi morala redno poročati Komisiji o doseženem napredku, s čimer bi dokazala, da lahko izpolni zahteve Unije pred koncem obdobja uporabe Odločbe 2009/861/ES, kakor je podaljšano s tem sklepom.

(11)

Odločbo 2009/861/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

V členu 2 se datum „31. decembra 2013“ nadomesti z „31. decembra 2015“.

2.

V členu 3 se datum „31. decembra 2013“ nadomesti z „31. decembra 2015“.

3.

Vstavi se naslednji člen 4a:

„Člen 4a

1.   Bolgarija sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi, da se število gospodarstev, ki pridelujejo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev, zmanjša, kot sledi:

2.   Če Bolgarija ne bo dosegla ciljev za zmanjšanje števila gospodarstev, določenega v odstavku 1, bo Komisija sprejela ustrezne ukrepe.“

4.

Člen 5 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 5

1.   Bolgarija Komisiji predloži poročila o ukrepih, ki jih je sprejela v skladu s členom 4a(1), in doseženem napredku pri usklajevanju naslednjega z Uredbo (ES) št. 853/2004:

Poročili za leto 2014 se Komisiji predložita najpozneje 30. junija 2014 in 31. decembra 2014, poročili za leto 2015 pa najpozneje 31. maja 2015 in 31. oktobra 2015.

Poročila se predložijo v skladu z obrazcem iz Priloge III.

2.   Komisija natančno spremlja napredek pri usklajevanju surovega mleka, predelanega v obratih iz prilog I in II, z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 853/2004.“

5.

V členu 6 se datum „31. decembra 2013“ nadomesti z „31. decembra 2015“.

6.

Prilogi I in II se nadomestita z besedilom iz Priloge k temu sklepu.