ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.296.slv

Uradni list

Evropske unije

L 296

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 56
7. november 2013


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1101/2013 z dne 6. novembra 2013 o izdaji dovoljenja za pripravek iz Enterococcus faecium DSM 7134 in Lactobacillus rhamnosus DSM 7133 kot krmni dodatek za teleta za vzrejo in o spremembi Uredbe (ES) št. 1288/2004 (imetnik dovoljenja za promet je Lactosan GmbH & CoKG) ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1102/2013 z dne 6. novembra 2013 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1044/2012 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede pravil o poreklu, ki se uporabljajo za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov, namenjenemu upoštevanju posebnega položaja Gvatemale glede izvoza nekaterih ribiških proizvodov v Unijo

4

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1103/2013 z dne 6. novembra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 glede priznavanja enakovrednosti varnostnih standardov v tretjih državah ( 1 )

6

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1104/2013 z dne 6. novembra 2013 o vpisu imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti [Basterdsuiker/Basterdsuicker/Basterdsuijcker/Basterdsuijker/Basterd/Bastardsuiker/Bastardsuicker/Bastardsuijcker/Bastardsuijker/Bastard/Bastert/Bastertsuiker (ZTP)]

8

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1105/2013 z dne 6. novembra 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

10

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka

12

 

 

SKLEPI

 

 

2013/638/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 12. avgusta 2013 o bistvenih zahtevah glede pomorske radiokomunikacijske opreme, namenjene uporabi na plovilih, ki niso zajeta s konvencijo SOLAS, in sodelovanju v univerzalnem pomorskem sistemu za varnost in stisko na morju (GMDSS) (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 5185)

22

 

 

2013/639/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 6. novembra 2013 o zaključku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla, z zunanjim premerom več kot 406,4 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

24

 

 

III   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

*

Odločba Nadzornega organa Efte št. 522/12/COL z dne 19. decembra 2012 o sedeminosemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o ukrepih državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012

25

 

*

Odločba Nadzornega organa Efte št. 309/13/COL z dne 16. julija 2013 o združljivosti ukrepov, ki jih bo sprejela Norveška v skladu s členom 14 Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), s pravom EGP

51

 

 

Popravki

 

*

Popravek Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 543/2012 z dne 25. junija 2012 o izvajanju člena 11(1) Uredbe (EU) št. 753/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu (UL L 165, 26.6.2012)

56

 

*

Popravek Izvedbenega sklepa Sveta 2012/334/SZVP z dne 25. junija 2012 o izvajanju Sklepa 2011/486/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu (UL L 165, 26.6.2012)

56

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1101/2013

z dne 6. novembra 2013

o izdaji dovoljenja za pripravek iz Enterococcus faecium DSM 7134 in Lactobacillus rhamnosus DSM 7133 kot krmni dodatek za teleta za vzrejo in o spremembi Uredbe (ES) št. 1288/2004 (imetnik dovoljenja za promet je Lactosan GmbH & CoKG)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa ponovno oceno dodatkov, dovoljenih v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2).

(2)

Pripravek iz Enterococcus faecium DSM 7134 in Lactobacillus rhamnosus DSM 7133 je bil z Uredbo Komisije (ES) št. 1288/2004 (3) v skladu z Direktivo 70/524/EGS odobren brez časovne omejitve kot krmni dodatek za teleta. Navedeni pripravek je bil naknadno vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvod v skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno pripravka iz Enterococcus faecium DSM 7134 in Lactobacillus rhamnosus DSM 7133 kot krmnega dodatka za teleta za vzrejo ter za uvrstitev navedenega dodatka v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 13. marca 2013 (4) ugotovila, da v predlaganih pogojih uporabe v krmi pripravek iz Enterococcus faecium DSM 7134 in Lactobacillus rhamnosus DSM 7133 nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ter na okolje in lahko izboljša proizvodne lastnosti ciljnih živali. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz Enterococcus faecium DSM 7134 in Lactobacillus rhamnosus DSM 7133 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba uporabo navedenega pripravka dovoliti, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Zaradi odobritve novega dovoljenja v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 bi bilo treba določbe o Enterococcus faecium DSM 7134 in Lactobacillus rhamnosus DSM 7133 iz Uredbe (ES) št. 1288/2004 črtati. Uredbo (ES) št. 1288/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev zaradi izdaje dovoljenja.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „stabilizatorji mikroflore“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1288/2004 se določbe o E 1706, Enterococcus faecium DSM 7134 in Lactobacillus rhamnosus DSM 7133 črtajo.

Člen 3

Pripravek iz Priloge in krma, ki vsebuje navedeni pripravek, proizvedena in označena pred 27. majem 2014 v skladu s pravili, ki se uporabljajo pred 27. novembrom 2013, se lahko še naprej dajeta na trg in uporabljata do porabe obstoječih zalog.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. novembra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1288/2004 z dne 14. julija 2004 o stalnem dovoljenju za nekatere dodatke in o začasnem dovoljenju nove uporabe dodatka, že dovoljenega v krmi (UL L 243, 15.7.2004, str. 10).

(4)  EFSA Journal 2013; 11(4):3175.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 % ali mlečnega nadomestka

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore

4b1706

Lactosan

GmbH & Co KG

Enterococcus faecium DSM 7134

Lactobacillus rhamnosus DSM 7133

 

Sestava dodatka

Pripravek:

 

Enterococcus faecium DSM 7134, ki vsebuje najmanj 7 × 109 CFU/g dodatka in

 

Lactobacillus rhamnosus DSM 7133:

3 × 109 CFU/g dodatka

(razmerje 7: 3) v trdni obliki

 

Lastnosti aktivne snovi

Žive celice:

Enterococcus faecium DSM 7134 in Lactobacillus rhamnosus DSM 7133

 

Analitska metoda  (1)

Metoda štetja:

 

Enterococcus faecium DSM 7134: metoda razmaza na plošči z uporabo žolčnega eskulin azidnega agarja (EN 15788)

 

Lactobacillus rhamnosus DSM 7133: metoda razmaza na plošči z uporabo agarja MRS (EN 15787).

 

Identifikacija Enterococcus faecium DSM 7134 in Lactobacillus rhamnosus DSM 7133: gelska elektroforeza v utripajočem polju (PFGE).

Teleta za vzrejo

4 mesece

1 × 109

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti pogoje skladiščenja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Zaradi varnosti se pri ravnanju s pripravkom priporoča uporaba zaščite za dihala in rokavic.

27. november 2023


(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija za krmne dodatke: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx


7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/4


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1102/2013

z dne 6. novembra 2013

o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1044/2012 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede pravil o poreklu, ki se uporabljajo za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov, namenjenemu upoštevanju posebnega položaja Gvatemale glede izvoza nekaterih ribiških proizvodov v Unijo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (1) in zlasti člena 247 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) in zlasti člena 89(1)(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1044/2012 (3) je Komisija odobrila Gvatemali odstopanje od pravil o poreklu iz Uredbe (EGS) št. 2454/93, s čimer ji je dovolila, da obravnava nekatere predelane ribiške proizvode, proizvedene v Gvatemali iz rib brez porekla, kot proizvode s poreklom iz Gvatemale. To odstopanje je prenehalo veljati 30. junija 2013.

(2)

Z dopisom z dne 27. maja 2013 je Gvatemala zaprosila za podaljšanje obdobja odobrenega odstopanja. Zaprosila je za podaljšanje do 31. decembra 2013, in sicer za 987,5 tone kuhanih, zamrznjenih in vakuumsko pakiranih filetov tuna, znanih kot „loins“ (v nadaljnjem besedilu: fileti tuna) z oznako KN 1604 14 16. Z dopisoma z dne 17. in dne 29. julija 2013 je Gvatemala predložila dodatne informacije v podporo tej prošnji.

(3)

Iz prošnje je razvidno, da je obdobje odstopanja prekratko, da bi lahko Gvatemala zagotovila ustrezne pritoke tuna s poreklom v državo.

(4)

Podaljšanje odstopanja je zato potrebno, da bi imela Gvatemala na voljo dovolj dolgo obdobje za uskladitev svoje industrije predelave rib s pravili za pridobitev preferencialnega porekla rib.

(5)

Za zagotovitev, da se začasno odstopanje omeji na čas, ki ga Gvatemala potrebuje, da doseže skladnost s pravili za pridobitev preferencialnega porekla filetov tuna, je treba odstopanje odobriti za obdobje od 1. julija 2013 do 31. decembra 2013.

(6)

Da bi zagotovili neprekinjenost izvoza rib, upravičenega do preferencialnih tarif, iz Gvatemale v Unijo, je treba odstopanje odobriti z retroaktivnim učinkom od 1. julija 2013.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 1044/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 1044/2012 se spremeni:

1.

člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 2

Odstopanje, določeno v členu 1, se uporablja za filete tuna, ki se izvažajo iz Gvatemale in se deklarirajo za sprostitev v prosti promet v Uniji v obdobju od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013 ali do datuma začasne uporabe sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko s strani Gvatemale, če je ta datum zgodnejši, in sicer do količin, ki so določene v Prilogi k tej uredbi.“;

2.

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1044/2012 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 6. novembra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(2)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1044/2012 z dne 8. novembra 2012 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede pravil o poreklu, ki se uporabljajo za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov, namenjenemu upoštevanju posebnega položaja Gvatemale glede izvoza nekaterih ribiških proizvodov v Unijo (UL L 310, 9.11.2012, str. 28).


PRILOGA

„PRILOGA

Zaporedna št.

Tarifna oznaka KN

Poimenovanje blaga

Obdobja

Količina (v tonah neto teže)

09.1627

ex 1604 14 16

kuhani, zamrznjeni in vakuumsko pakirani fileti tuna, znani kot ‚loins‘

od 1.1.2012 do 31.12.2012

1 975 ton

09.1627

ex 1604 14 16

kuhani, zamrznjeni in vakuumsko pakirani fileti tuna, znani kot ‚loins‘

od 1.1.2013 do 30.6.2013

987,5 tone

09.1627

ex 1604 14 16

kuhani, zamrznjeni in vakuumsko pakirani fileti tuna, znani kot ‚loins‘

od 1.7.2013 do 31.12.2013

987,5 tone“


7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/6


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1103/2013

z dne 6. novembra 2013

o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 glede priznavanja enakovrednosti varnostnih standardov v tretjih državah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (1) ter zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 272/2009 z dne 2. aprila 2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu iz Priloge k Uredbi (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) Komisija priznava enakovrednost varnostnih standardov na področju letalstva v tretjih državah pod pogojem, da se upoštevajo merila, ki so določena v navedeni uredbi.

(2)

Komisija je preverila, da letališče Vagar na Ferskih otokih in letališče Kangerlussuaq na Grenlandiji izpolnjujeta merila, določena v delu E Priloge k Uredbi (ES) št. 272/2009.

(3)

V Prilogi Uredbe Komisije (EU) št. 185/2010 (3) so naštete tretje države, za katere je priznano, da uporabljajo varnostne standarde, enakovredne skupnim osnovnim standardom, ki jih določa navedena uredba (ES) št. 272/2009.

(4)

Uredbo (EU) št. 185/2010 je zato treba spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 185/2010 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. novembra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 97, 9.4.2008, str. 72.

(2)  UL L 91, 3.4.2009, str. 7.

(3)  Uredba Komisije (EU) št. 185/2010 z dne 4. marca 2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva (UL L 55, 5.3.2010, str. 1).


PRILOGA

Priloga k Uredbi (EU) št. 185/2010 se spremeni:

1.

v dodatku 3-B poglavja 3 se dodata naslednja vnosa:

letališče Vagar na Ferskih otokih

letališče Kangerlussuaq na Grenlandiji“;

2.

v dodatku 4-B poglavja 4 se dodata naslednja vnosa:

letališče Vagar na Ferskih otokih

letališče Kangerlussuaq na Grenlandiji“;

3.

v dodatku 5-A poglavja 5 se dodata naslednja vnosa:

letališče Vagar na Ferskih otokih

letališče Kangerlussuaq na Grenlandiji“.


7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/8


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1104/2013

z dne 6. novembra 2013

o vpisu imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti [„Basterdsuiker“/„Basterdsuicker“/„Basterdsuijcker“/„Basterdsuijker“/„Basterd“/„Bastardsuiker“/„Bastardsuicker“/„Bastardsuijcker“/„Bastardsuijker“/„Bastard“/„Bastert“/„Bastertsuiker“ (ZTP)]

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Razveljavila in nadomestila je Uredbo Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (2).

(2)

V skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 509/2006 je bila vloga za vpis imena „Basterdsuiker“/„Basterdsuicker“/„Basterdsuijcker“/„Basterdsuijker“/„Basterd“ / „Bastardsuiker“/„Bastardsuicker“/„Bastardsuijcker“ / „Bastardsuijker“/„Bastard“/„Bastert“/„Bastertsuiker“ v register, ki jo je vložila Nizozemska, objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Ker v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 509/2006 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba ime „Basterdsuiker“/„Basterdsuicker“/„Basterdsuijcker“/„Basterdsuijker“/„Basterd“/„Bastardsuiker“ / „Bastardsuicker“/„Bastardsuijcker“/„Bastardsuijker“ / „Bastard“/„Bastert“/„Bastertsuiker“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. novembra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

(3)  UL C 363, 23.11.2012, str. 8.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi in živila, našteti v točki II Priloge I k Uredbi (EU) št. 1151/2012:

Skupina 2.3   Kruh, fino pecivo, slaščice, keksi in drugi pekovski izdelki

NIZOZEMSKA

Basterdsuiker/Basterdsuicker/Basterdsuijcker/Basterdsuijker/Basterd/Bastardsuiker/Bastardsuicker/Bastardsuijcker/Bastardsuijker/Bastard/Bastert/Bastertsuiker (ZTP)


7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/10


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1105/2013

z dne 6. novembra 2013

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. novembra 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

40,5

MA

42,3

MK

40,5

ZZ

41,1

0707 00 05

AL

46,6

EG

177,3

MK

69,6

TR

146,7

ZZ

110,1

0709 93 10

AL

48,7

MA

82,6

TR

151,9

ZZ

94,4

0805 20 10

AU

136,9

MA

82,9

ZA

153,1

ZZ

124,3

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

PE

123,5

SZ

55,7

TR

74,2

UY

92,8

ZA

132,7

ZZ

95,8

0805 50 10

TR

77,6

ZA

54,2

ZZ

65,9

0806 10 10

BR

237,2

PE

270,1

TR

164,5

ZZ

223,9

0808 10 80

BA

66,4

CL

210,3

NZ

141,4

US

132,4

ZA

148,0

ZZ

139,7

0808 30 90

CN

72,8

TR

118,4

ZZ

95,6


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


DIREKTIVE

7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/12


DIREKTIVA SVETA 2013/51/EURATOM

z dne 22. oktobra 2013

o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti členov 31 in 32 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije, sestavljenega po pridobitvi mnenja skupine oseb, ki jih imenuje Znanstveno-tehnični odbor izmed znanstvenih izvedencev iz držav članic, v skladu s členom 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Evropskim parlamentom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaužitje vode je ena od poti vnosa radioaktivnih snovi v človeško telo. V skladu z Direktivo Sveta 96/29/Euratom (2) je treba zagotoviti kar najnižjo razumno dosegljivo izpostavljenost prebivalstva kot celote zaradi dejavnosti, ki vključujejo tveganje ionizirajočega sevanja.

(2)

Glede na pomen kakovosti vode, namenjene za porabo človeka, za človekovo zdravje je treba na ravni Skupnosti predpisati indikatorske standarde kakovosti, ki omogočajo spremljanje upoštevanja teh standardov.

(3)

Direktiva Sveta 98/83/ES (3) v delu C Priloge I določa indikatorske parametre v zvezi z radioaktivnimi snovmi in v Prilogi II vsebuje določbe o spremljanju stanja na tem področju. Vendar ti parametri spadajo v področje uporabe temeljnih standardov iz člena 30 Pogodbe Euratom.

(4)

Zahteve za spremljanje ravni radioaktivnih snovi v vodi, namenjeni za porabo človeka, bi bilo treba zato vključiti v posebno zakonodajo, ki zagotavlja enotnost, skladnost in celovitost zakonodaje o varstvu pred sevanjem v skladu s Pogodbo Euratom.

(5)

Skupnost je odgovorna za sprejetje temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in določbe te direktive nadomestijo določbe Direktive 98/83/ES o zahtevah za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka.

(6)

Kot je razvidno iz sodne prakse Sodišča, naloge postavljanja enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva, ki jih Skupnosti nalaga člen 2(b) Pogodbe Euratom, državam članicam ne preprečujejo, da bi sprejele strožje ukrepe za varovanje, razen če je to izključno določeno v navedenih standardih. Ker ta direktiva določa najnižja pravila, bi morale imeti države članice možnost, da sprejmejo ali ohranijo strožje ukrepe na področju, ki ga ureja ta direktiva, brez poseganja v prosti pretok blaga na notranjem trgu, kot je opredeljen v sodni praksi Sodišča.

(7)

Vrednost parametra se ne bi smela šteti za zgornjo vrednost. V primeru, da spremljanje vode, namenjene za človeško porabo, pokaže, da ni dosežena skladnost z vrednostjo parametra, bi morala zadevna država članica preveriti, ali je zaradi tega prišlo do tveganja za človekovo zdravje, na katero se je treba odzvati, ter po potrebi sprejeti sanacijske ukrepe za izboljšanje kakovosti vode do take stopnje, da bodo izpolnjene zahteve za varstvo zdravja ljudi z vidika varstva pred sevanjem.

(8)

Spremljanje vod, namenjenih za človeško porabo in ki se točijo v steklenice ali posode, namenjene za prodajo, z izjemo naravnih mineralnih vod, za namene preverjanja, ali so ravni radioaktivnih snovi skladne z vrednostmi parametrov, določenimi v skladu s to direktivo, bi bilo treba izvajati v skladu z načeli analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP), kot to zahteva Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in brez poseganja v načela uradnega nadzora iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(9)

Prebivalstvo bi bilo treba zadostno in primerno obveščati o kakovosti vode, namenjene za človeško porabo.

(10)

Iz področja uporabe te direktive je treba izvzeti naravne mineralne vode in vode, ki so medicinski proizvodi, saj so bila za te vrste vode določena posebna pravila v Direktivi 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(11)

Vsaka država članica bi morala vzpostaviti programe spremljanja stanja, da bi preverjala, ali voda, namenjena za porabo človeka, izpolnjuje zahteve te direktive.

(12)

Metode, uporabljene za analizo kakovosti vode, namenjene za porabo človeka, bi morale biti take, da zagotovijo zanesljivost in primerljivost dobljenih rezultatov.

(13)

Ker je pojavnost radona v naravi geografsko zelo raznolika, je Komisija sprejela Priporočilo 2001/928/Euratom (8), ki obravnava kakovost vode, namenjene za porabo človeka, glede na vsebnost radona in njegovih dolgoživih razpadnih produktov. Ustrezno je, da so ti radionuklidi vključeni tudi v področje uporabe te direktive.

(14)

Glede na to, da je voda, namenjena za porabo človeka, pomembna za zdravje ljudi in da bi ohranili njeno visoko kakovost, je treba prilogi II in III redno posodabljati v skladu z znanstvenim in tehničnih napredkom.

(15)

Čeprav so države članice tiste, ki določajo pogostnost vzorčenja in analize vod, namenjenih za porabo človeka in ki se točijo v steklenice ali posode, namenjene za prodajo, je priporočljivo, da tiste države članice, od katerih se zahteva spremljanje radona ali tritija v vodi, namenjeni za porabo človeka, ali določitev indikativne doze, izvedejo vsaj eno vzorčenje in analizo na leto –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa zahteve za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka. Določa vrednosti parametrov ter metode in pogostnost spremljanja radioaktivnih snovi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„voda, namenjena za porabo človeka“ pomeni:

(a)

vso vodo v njenem prvotnem stanju ali po čiščenju, namenjeno za pitje, kuhanje, pripravo hrane ali druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja, cisterne, steklenic ali posod;

(b)

vso vodo, ki se v kakršnem koli podjetju za proizvodnjo hrane uporablja za proizvodnjo, predelavo, konzerviranje ali trženje proizvodov ali snovi, namenjenih za porabo človeka, razen če pristojni nacionalni organi ugotovijo, da kakovost vode ne more vplivati na zdravstveno ustreznost živil v končni obliki;

2.

„radioaktivna snov“ pomeni vsako snov, ki vsebuje enega ali več radionuklidov, katerih aktivnosti ali koncentracije pri varstvu pred sevanji ni mogoče zanemariti;

3.

„indikativna doza“ je predvidena efektivna doza za eno leto zaužitja, ki izhaja iz vseh radionuklidov naravnega in umetnega izvora, katerih prisotnost je bila zaznana v oskrbi vode, namenjene za porabo človeka, razen tritija, kalija-40, radona in njegovih kratkoživih razpadnih produktov;

4.

„vrednost parametra“ pomeni vrednost radioaktivnih snovi v vodi, namenjeni za porabo človeka, nad katero države članice preverijo, ali prisotnost radioaktivnih snovi v vodi, namenjeni za porabo človeka, predstavlja tveganje za zdravje ljudi, na katero se je treba odzvati, ter po potrebi sprejmejo sanacijske ukrepe za izboljšanje kakovosti vode do take stopnje, da bodo izpolnjene zahteve za varstvo človekovega zdravja z vidika varstva pred sevanjem.

Člen 3

Področje uporabe in izjeme

1.   Ta direktiva se uporablja za vodo, namenjeno za porabo človeka.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)

naravne mineralne vode, ki jih kot take priznajo pristojni nacionalni organi v skladu z Direktivo 2009/54/ES;

(b)

vode, ki so medicinski proizvodi v smislu Direktive 2001/83/ES.

3.   Države članice lahko iz te direktive izvzamejo:

(a)

vodo, uporabljeno izključno za namene, za katere pristojni organi ugotovijo, da njena kakovost nima nobenega neposrednega ali posrednega vpliva na zdravje zadevnega prebivalstva;

(b)

vodo, namenjeno za porabo človeka, iz individualnega vira, ki zagotavlja v povprečju manj kot 10 m3 vode na dan ali oskrbuje manj kot 50 oseb, razen če se voda uporablja v gospodarski ali javni dejavnosti.

4.   Države članice, ki uporabijo izjeme iz odstavka 3(b), zagotovijo, da:

(a)

je zadevno prebivalstvo obveščeno o tem in o kakršnih koli ukrepih, ki se lahko sprejmejo za varstvo človekovega zdravja pred škodljivimi posledicami kakršnega koli onesnaženja vode, namenjene za porabo človeka;

(b)

se zadevnemu prebivalstvu takoj dajo ustrezna navodila, kadar je očitno, da bi lahko kakovost take vode predstavljala nevarnost za zdravje ljudi.

Člen 4

Splošne obveznosti

Države članice brez poseganja v točko (a) člena 6(3) Direktive 96/29/Euratom (9) sprejmejo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev ustreznega programa za spremljanje vode, namenjene za porabo človeka, ter tako zagotovijo, da se, kadar ni dosežena skladnost z vrednostmi parametra, določenimi v skladu s to direktivo,

(a)

oceni, ali je zaradi tega prišlo do tveganja za zdravje ljudi, zaradi katerega je treba ukrepati, in

(b)

po potrebi sprejmejo sanacijski ukrepi za izboljšanje kakovosti vode do take stopnje, da so izpolnjene zahteve za varstvo človekovega zdravja z vidika varstva pred sevanjem.

Člen 5

Vrednosti parametra in mesta, na katerih je treba doseči skladnost

1.   Države članice določijo vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za spremljanje radioaktivnih snovi v vodi, namenjeni za porabo človeka, v skladu s Prilogo I.

2.   Če je spremljanje vode, namenjene za porabo človeka, izvedeno v skladu z zahtevami iz Priloge II k tej direktivi, je treba zagotoviti skladnost:

(a)

za vodo iz vodovodnega omrežja na mestu, kjer izteka iz pip in kjer se voda običajno natoči;

(b)

za vodo iz cisterne na mestu, kjer izteka iz cisterne;

(c)

za vodo v steklenicah ali posodah za prodajo na mestu, kjer se voda toči v steklenice ali posode;

(d)

za vodo, ki se uporablja v podjetju za proizvodnjo hrane, na mestu, kjer se voda uporablja v podjetju.

(3)   Opredelitev mest iz odstavka 2(a), na katerih je treba doseči skladnost z vrednostmi parametra, ne vpliva na izbiro mesta vzorčenja, ki je lahko katero koli mesto na območju oskrbe ali v čistilni napravi, pod pogojem, da med mestom vzorčenja in mestom, na katerem je treba doseči skladnost, ni neželene spremembe v vrednosti koncentracije.

Člen 6

Spremljanje in analiza

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je spremljanje radioaktivnih snovi v vodi, namenjeni za porabo človeka, izvedeno v skladu s strategijami in pogostnostjo spremljanja, določenimi v Prilogi II, tako da se preveri, ali so vrednosti radioaktivnih snovi skladne z vrednostmi parametra, določenimi na podlagi člena 5(1).

Države članice zagotovijo, da je spremljanje izvedeno tako, da se zagotovi reprezentativnost izmerjenih vrednosti za kakovost vode, porabljene skozi celotno leto; za vodo, namenjeno za porabo človeka in ki se toči v steklenice ali posode, namenjene za prodajo, to ne vpliva na načela HACCP v skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 852/2004 in načela uradnega nadzora iz Uredbe (ES) št. 882/2004.

2.   Spremljanje indikativne doze in značilnosti izvedbe analize so v skladu z zahtevami iz Priloge III.

3.   Države članice zagotovijo, da ima vsak laboratorij, ki analizira vzorce, sistem nadzora kakovosti analiz, ki ga preverja zunanja organizacija, ki jo v ta namen odobri pristojni organ.

Člen 7

Sanacijski ukrepi in obveščanje prebivalstva

1.   Države članice zagotovijo, da se takoj razišče vsak primer, ko ni dosežena skladnost z vrednostjo parametra iz člena 5(1), da bi ugotovile vzrok.

2.   Če skladnost z vrednostjo parametra ni dosežena, države članice preverijo, ali je zaradi te neskladnosti prišlo do tveganja za človekovo zdravje, na katero se je treba odzvati.

3.   Če je do takega tveganja iz odstavka 2 prišlo, zadevna država članica:

(a)

sprejme sanacijske ukrepe za izpolnitev zahtev za varstvo človekovega zdravja z vidika varstva pred sevanjem in

(b)

zagotovi, da je zadevno prebivalstvo:

(i)

obveščeno o tveganju in sprejetih sanacijskih ukrepih ter

(ii)

da dobi navodila o kakršnih koli dodatnih previdnostih ukrepih, ki so morda potrebni za varstvo človekovega zdravja pred radioaktivnimi snovmi.

Člen 8

Prenos v nacionalno zakonodajo

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 28. novembra 2015. O besedilih teh predpisov takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 10

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 22. oktobra 2013

Za Svet

Predsednik

L. LINKEVIČIUS


(1)  UL C 24, 28.1.2012, str. 122.

(2)  Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).

(3)  Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

(4)  Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(5)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(6)  Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).

(7)  Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(8)  Priporočilo Komisije 2001/928/Euratom z dne 20. decembra 2001 o varstvu prebivalstva pred izpostavljenostjo radonu v zalogah pitne vode (UL L 344, 28.12.2001, str. 85).

(9)  Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).


PRILOGA I

VREDNOSTI PARAMETRA ZA RADON, TRITIJ IN INDIKATIVNO DOZO ZA VODO, NAMENJENO ZA PORABO ČLOVEKA

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Radon

100

Bq/l

(opomba 1)

Tritij

100

Bq/l

(opomba 2)

Indikativna doza

0,10

mSv

 

(a)

Države članice lahko določijo raven radona, za katero menijo, da ne bi smela biti presežena, in pod katero bi bilo treba še naprej zagotavljati najboljše varstvo, vendar s tem ne smejo ogroziti oskrbe z vodo na nacionalni ali regionalni ravni. Država članica lahko določi raven nad 100 Bq/l, ki pa mora biti nižja od 1 000 Bq/l. Države članice se lahko zaradi poenostavitve nacionalne zakonodaje odločijo, da bodo vrednost parametra prilagodile tej ravni.

(b)

Šteje se, da so sanacijski ukrepi brez nadaljnje obravnave upravičeni zaradi radiološkega varstva, kadar koncentracija radona preseže 1 000 Bq/l.

Opomba 2:

Povišana raven tritija lahko nakazuje prisotnost drugih umetnih radionuklidov. Če koncentracija tritija preseže vrednost parametra, je treba opraviti analizo prisotnosti drugih umetnih nuklidov.


PRILOGA II

SPREMLJANJE RADIOAKTIVNIH SNOVI

1.   Splošna načela in pogostost spremljanja

Spremljati je treba vse parametre, za katere je treba določiti vrednosti parametra v skladu s členom 5(1). Vendar se ne zahteva nobeno spremljanje določenega parametra, kadar lahko pristojni organ dokaže, da v časovnem obdobju, ki ga sam določi, ta parameter verjetno ne bo prisoten v dani zalogi vode, namenjene za porabo človeka, v koncentracijah, ki bi lahko presegle ustrezno vrednost parametra.

Pri naravnih radionuklidih, za katere so prejšnji rezultati pokazali, da je njihova koncentracija stabilna, pogostost, z odstopanjem od najnižjih zahtev za vzorčenje iz točke 6, država članica določi ob upoštevanju tveganja za zdravje ljudi. Državi članici ni treba spremljati radona ali tritija v vodi, namenjeni za porabo človeka, ali določiti indikativne doze, če na podlagi reprezentativnih raziskav, podatkov, pridobljenih pri spremljanju, in drugih zanesljivih podatkov ugotovi, da bodo v časovnem obdobju, ki ga sama določi, ravni radona, tritija ali izračunane indikativne doze ostale pod ustreznimi vrednostmi parametra iz Priloge I. V tem primeru Komisiji sporoči razloge za svojo odločitev ter ji predloži potrebno dokumentacijo, ki odločitev utemeljuje, vključno z rezultati kakršnih koli opravljenih raziskav, spremljanja in preiskav. Pri tem se ne uporabljajo določbe o najnižjih zahtevah za vzorčenje in analizo iz točke 6 te priloge.

2.   Radon

Za vodo, namenjeno za porabo človeka, ki prihaja iz različnih vrst virov podtalnice in vodnjakov na različnih geoloških območjih, države članice zagotovijo, da se opravijo reprezentativne raziskave, da se ugotovita obseg in značaj verjetne izpostavljenosti radonu. Raziskave so zasnovane tako, da je mogoče določiti temeljne parametre in zlasti geologijo in hidrologijo območja, radioaktivnost skal in zemlje ter vrsto vodnjaka in jih uporabiti pri usmerjanju nadaljnjega ukrepanja na območjih, na katerih je verjetna velika izpostavljenost. Koncentracije radona se spremljajo, kadar je na podlagi rezultatov reprezentativnih raziskav ali drugih zanesljivih podatkov mogoče sklepati, da je vrednost parametra iz člena 5(1) morda presežena.

3.   Tritij

Države članice zagotovijo, da se izvede spremljanje vsebnosti tritija v vodi, namenjeni za porabo človeka, če je v zajetju vode prisoten antropogeni vir tritija ali drugih umetnih radionuklidov ter na podlagi drugih programov nadzora ali preiskav ni mogoče ugotoviti, da je raven tritija pod vrednostjo parametra iz Priloge I. Če je potrebno spremljanje tritija, se izvaja tako pogosto, kot je določeno v preglednici iz točke 6 te priloge. Če koncentracija tritija preseže svojo vrednost parametra, je treba preveriti prisotnost drugih umetnih radionuklidov.

4.   Indikativna doza

Spremljanje indikativne doze v vodi, namenjeni za porabo človeka, se izvede, kadar je prisoten vir umetne ali povišane naravne radioaktivnosti ter na podlagi drugih reprezentativnih programov spremljanja ali preiskav ni mogoče ugotoviti, da je raven ID pod vrednostjo parametra iz Priloge I. Če je potrebno spremljanje ravni umetnih radionuklidov, se izvaja tako pogosto, kot je določeno v preglednici iz točke 6 te priloge. Če je potrebno spremljanje ravni naravnih radionuklidov, vsaka država članica določi pogostost spremljanja skupne aktivnosti alfa, skupne aktivnosti beta ali posameznih naravnih radionuklidov, odvisno od sprejete strategije preverjanja (v skladu s Prilogo III). Spremljanje se lahko opravi z enim samim preveritvenim merjenjem ali pa tako pogosto, kot je določeno v preglednici iz točke 6 te priloge. Če je potrebno le eno preverjanje naravne radioaktivnosti, je potrebno ponovno preverjanje vsaj takrat, ko pride do spremembe pri oskrbi, ki bo verjetno vplivala na koncentracije radionuklidov v vodi, namenjeni za porabo človeka.

5.   Čiščenje vode

Če je opravljeno čiščenje vode za zmanjšanje ravni radionuklidov v vodi, namenjeni za porabo človeka, se spremljanje izvaja tako pogosto, kot je določeno v preglednici iz točke 6, tako da se zagotovi stalna učinkovitost tega čiščenja.

6.   Najmanjša pogostost vzorčenja in analize

Najmanjša pogostost vzorčenja in analize za spremljanje vode, namenjene za porabo človeka, ki se dobavlja iz vodovodnega omrežja ali iz cisterne ali se uporablja v podjetjih za proizvodnjo živil, je določena v naslednji preglednici:

Preglednica

Najmanjša pogostost vzorčenja in analize vode, namenjene za porabo človeka, dobavljene iz vodovodnega omrežja ali iz cisterne ali uporabljene v podjetju za proizvodnjo živil

Količina vode, ki se vsak dan dobavi ali proizvede v območju oskrbe

(opombi 1 in 2)

m3

Število vzorcev na leto

(opombi 3 in 4)

količina ≤ 100

(opomba 5)

100 < količina ≤ 1 000

1

1 000 < količina ≤ 10 000

1

+ 1 za vsakih 3 300 m3/d in del skupne količine

10 000 < količina ≤ 100 000

3

+ 1 za vsakih 10 000 m3/d in del skupne količine

količina > 100 000

10

+ 1 za vsakih 25 000 m3/d in del skupne količine

Opomba 1:

Območje oskrbe je zemljepisno določeno območje, na katerem voda, namenjena za porabo človeka, prihaja iz enega ali več virov in znotraj katerega se lahko šteje, da je kakovost vode približno enotna.

Opomba 2:

Količine so izračunane kot povprečja v koledarskem letu. Država članica lahko namesto količine vode za določitev najmanjše pogostosti uporabi število prebivalcev na območju oskrbe, pri čemer predvideva porabo vode 200 l/dan/na prebivalca.

Opomba 3:

Število vzorcev bi moralo biti razporejeno čim bolj enakomerno v času in prostoru.

Opomba 4:

Ob začasni kratkoročni oskrbi zadevna država članica določi pogostost spremljanja vode, dobavljene iz cistern.

Opomba 5:

Pogostost določi zadevna država članica.

Države članice določijo pogostost vzorčenja vode, namenjene za porabo človeka in ki se polni v steklenice ali posode, namenjene za prodajo. Pri tem lahko upoštevajo količino pridobljene vode.

7.   Zagotavljanje povprečja

Če je vrednost parametra v določenem vzorcu presežena, države članice določijo obseg ponovnega vzorčenja, potrebnega za zagotovitev, da so izmerjene vrednosti vse leto reprezentativne za povprečno koncentracijo aktivnosti.


PRILOGA III

SPREMLJANJE INDIKATIVNE DOZE IN ZNAČILNOSTI IZVEDBE ANALIZE

1.   Spremljanje skladnosti z indikativno dozo

Države članice lahko uporabijo različne zanesljive strategije preverjanja, s katerimi pokažejo prisotnost radioaktivnosti v vodi, namenjeni za porabo človeka. Med temi strategijami je lahko preverjanje prisotnosti določenih radionuklidov ali posameznega radionuklida ali preverjanje skupne aktivnosti alfa ali skupne aktivnosti beta.

(a)   Preverjanje prisotnosti določenih radionuklidov ali posameznega radionuklida

Če ena od koncentracij aktivnosti preseže 20 % referenčne izpeljane vrednosti ali če koncentracija tritija preseže vrednost parametra iz Priloge I, je potrebna analiza dodatnih radionuklidov. Radionuklide, ki jih je treba izmeriti, določijo države članice ter pri tem upoštevajo vse ustrezne podatke o verjetnih virih radioaktivnosti.

(b)   Strategije preverjanja skupne aktivnosti alfa in skupne aktivnosti beta

Države članice lahko s strategijami preverjanja skupne aktivnosti alfa in skupne aktivnost beta (1) spremljajo vrednost indikativnega parametra za indikativno dozo.

Za ta namen se določijo ravni za preverjanje skupne aktivnosti alfa ali skupne aktivnosti beta. Priporočena raven za preverjanje skupne aktivnosti alfa je 0,1 Bq/l. Priporočena raven za preverjanje skupne aktivnosti beta je 1,0 Bq/l.

Če sta skupna aktivnost alfa in skupna aktivnost beta pod 0,1 Bq/l oziroma 1,0 Bq/l, lahko država članica domneva, da je indikativna doza manjša od vrednosti parametra 0,1 mSv, in radiološka preiskava ni potrebna, razen če je iz drugih virov podatkov razvidno, da so v vodi prisotni specifični radionuklidi, ki lahko povzročijo povišanje indikativne doze nad 0,1 mSv.

Če skupna aktivnost alfa preseže 0,1 Bq/l ali skupna aktivnost beta preseže 1,0 Bq/l, je potrebna analiza specifičnih radionuklidov.

Države članice lahko določijo alternativne ravni za preverjanje skupne aktivnosti alfa in skupne aktivnosti beta, kadar lahko dokažejo, da so te alternativne ravni skladne z indikativno dozo 0,1 mSv.

Radionuklide, ki jih je treba izmeriti, določijo države članice in pri tem upoštevajo vse ustrezne informacije o verjetnih virih radioaktivnosti. Ker lahko povišane ravni tritija nakazujejo prisotnost drugih umetnih radionuklidov, bi bilo treba v istem vzorcu izmeriti tritij ter skupno aktivnost alfa in skupno aktivnost beta.

2.   Izračun indikativne doze

Indikativna doza se izračuna na podlagi izmerjenih koncentracij radionuklidov in doznih koeficientov, določenih v preglednici A v Prilogi III k Direktivi 96/29/Euratom, ali novejših podatkov, ki so jih potrdili pristojni organi države članice, pri čemer je osnova letno zaužitje vode (730 l za odrasle osebe). Če je izpolnjena naslednja enačba, lahko države članice domnevajo, da je indikativna doza nižja od vrednosti parametra, ki znaša 0,1 mSv, in jim ni treba izvesti dodatne preiskave:

Formula

pri čemer je:

Ci(obs)

=

ugotovljena koncentracija radionuklida i,

Ci(der)

=

izpeljana koncentracija radionuklida i,

n

=

število zaznanih radionuklidov.

Izpeljane koncentracije radioaktivnosti v vodi, namenjeni za porabo človeka  (2)

Izvor

Nuklid

Izpeljana koncentracija

Naravni

U-238 (3)

3,0 Bq/l

U-234 (3)

2,8 Bq/l

Ra-226

0,5 Bq/l

Ra-228

0,2 Bq/l

Pb-210

0,2 Bq/l

Po-210

0,1 Bq/l

Umetni

C-14

240 Bq/l

Sr-90

4,9 Bq/l

Pu-239/Pu-240

0,6 Bq/l

Am-241

0,7 Bq/l

Co-60

40 Bq/l

Cs-134

7,2 Bq/l

Cs-137

11 Bq/l

I-131

6,2 Bq/l

3.   Značilnosti izvedbe in metode analize

Za naslednje parametre in radionuklide mora biti z metodo analize mogoče izmeriti vsaj koncentracije aktivnosti z mejo zaznavnosti, določeno v nadaljevanju:

Parametri in radionuklidi

Meja zaznavnosti (opombi 1, 2)

Opombe

Tritij

10 Bq/l

Opomba 3

Radon

10 Bq/l

Opomba 3

Skupna aktivnost alfa

0,04 Bq/l

Opomba 4

Skupna aktivnost beta

0,4 Bq/l

Opomba 4

U-238

0,02 Bq/l

 

U-234

0,02 Bq/l

 

Ra-226

0,04 Bq/l

 

Ra-228

0,02 Bq/l

Opomba 5

Pb-210

0,02 Bq/l

 

Po-210

0,01 Bq/l

 

C-14

20 Bq/l

 

Sr-90

0,4 Bq/l

 

Pu-239/Pu-240

0,04 Bq/l

 

Am-241

0,06 Bq/l

 

Co-60

0,5 Bq/l

 

Cs-134

0,5 Bq/l

 

Cs-137

0,5 Bq/l

 

I-131

0,5 Bq/l

 

Opomba 1:

Meja zaznavnosti se izračuna v skladu s standardom ISO 11929: Določitev meja lastnosti (pragi sprejemljivosti/zavrnitve, meja zaznavnosti in meje intervala zaupanja) za meritve ionizirajočega sevanja – Temelji in aplikacije, z možnostjo napake prve in druge vrste, ki je za vsako 0,05.

Opomba 2:

Merilne negotovosti se izračunajo in prijavijo kot popolne standardne negotovosti ali kot razširjene standardne negotovosti z razširitvenim faktorjem 1,96 v skladu z navodilom ISO o izražanju negotovosti pri merjenju (ISO Guide for the Expression of Uncertainty in Measurement).

Opomba 3:

Meja zaznavnosti za tritij in radon je 10 % vrednosti parametra 100 Bq/l.

Opomba 4:

Meja zaznavnosti za skupno aktivnost alfa in skupno aktivnost beta je 40 % vrednosti preverjanja, ki znaša 0,1 oziroma 1,0 Bq/l.

Opomba 5:

Ta meja zaznavnosti se uporablja le za prvo preverjanje indikativne doze v novem vodnem viru; če prvo preverjanje pokaže, da ni verjetno, da bi Ra-228 presegel 20 % izpeljane koncentracije, se lahko meja zaznavnosti poviša na 0,08 Bq/l za rutinske specifične meritve nuklida Ra-228, dokler ni potrebno poznejše ponovno preverjanje.


(1)  Po potrebi lahko skupno aktivnost beta nadomesti rezidualna aktivnost beta, potem ko se odšteje koncentracija aktivnosti K-40.

(2)  Ta preglednica vključuje vrednosti za najpogostejše naravne in umetne radionuklide; te vrednosti so točne, izračunane za dozo 0,1 mSv, letno zaužitje 730 litrov, uporabljeni pa so dozni koeficienti iz preglednice A v Prilogi III k Direktivi 96/29/Euratom; izpeljane koncentracije za druge radionuklide je mogoče izračunati na isti podlagi, vrednosti pa je mogoče posodobiti na podlagi novejših podatkov, ki jih potrdijo pristojni organi države članice.

(3)  Ta preglednica upošteva le radiološke lastnosti urana in ne njegove kemične toksičnosti.


SKLEPI

7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/22


SKLEP KOMISIJE

z dne 12. avgusta 2013

o bistvenih zahtevah glede pomorske radiokomunikacijske opreme, namenjene uporabi na plovilih, ki niso zajeta s konvencijo SOLAS, in sodelovanju v univerzalnem pomorskem sistemu za varnost in stisko na morju (GMDSS)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 5185)

(2013/638/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (1) in zlasti člena 3(3)(e) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Številne države članice izvajajo ali nameravajo izvajati skupna varnostna načela in pravila za radijsko opremo na plovilih, za katera se Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) iz leta 1974 ne uporablja (v nadaljnjem besedilu: plovila, ki niso zajeta s konvencijo SOLAS).

(2)

Uskladitev radijskih storitev bi morala prispevati k varnejši plovbi plovil, ki niso zajeta s konvencijo SOLAS, zlasti v stiski in slabih vremenskih razmerah.

(3)

Odbor za pomorsko varnost (MSC) v svoji okrožnici 803 o sodelovanju ladij, ki niso zajete s konvencijo SOLAS, v univerzalnem pomorskem sistemu za varnost in stisko na morju (GMDSS), Mednarodna pomorska organizacija (IMO) pa v resoluciji MSC.131(75) pozivata države, naj upoštevajo smernice za sodelovanje ladij, ki niso zajete s konvencijo SOLAS, v sistemu GMDSS, in zahtevajo uvedbo nekaterih lastnosti v zvezi s sistemom GMDSS v radijsko opremo na vseh plovilih.

(4)

Pravilnik o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) določa nekatere frekvence, ki so dodeljene sistemu GMDSS. Vsa radijska oprema, ki deluje na teh frekvencah in je namenjena uporabi v stiski, bi morala omogočati predvideno uporabo navedenih frekvenc ter v razumni meri zagotavljati pravilno delovanje v stiski.

(5)

Treba je pojasniti, da se Odločba Komisije 2004/71/ES z dne 4. septembra 2003 o bistvenih zahtevah glede pomorskih naprav za radijske zveze, namenjenih uporabi na plovilih, ki niso zajeta s Konvencijo SOLAS, in sodelovanju v univerzalnem pomorskem sistemu za varnost in stisko na morju (GMDSS) (2) uporablja za opremo GMDSS, ki je namenjena uporabi na vseh plovilih, ki niso zajeta s konvencijo SOLAS, in za katero ne velja Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi (3).

(6)

Zahteve, ki jim mora ustrezati oprema GMDSS za plovila, ki niso zajeta s konvencijo SOLAS, se morajo dosledno izvajati v vseh državah članicah in biti v skladu z ustreznimi smernicami Mednarodne pomorske organizacije.

(7)

Glede na število potrebnih sprememb Odločbe 2004/71/ES je treba zaradi jasnosti navedeno odločbo nadomestiti.

(8)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za ugotavljanje skladnosti telekomunikacij in tržni nadzor –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ta sklep se uporablja za vso radijsko opremo, ki ne spada na področje uporabe Direktive 96/98/ES ter je namenjena uporabi na vseh plovilih, za katera se Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) iz leta 1974 ne uporablja (v nadaljnjem besedilu: plovila, ki niso zajeta s konvencijo SOLAS), in sodelovanju v univerzalnem pomorskem sistemu za varnost in stisko na morju (GMDSS) iz poglavja IV konvencije SOLAS, in sicer za:

(a)

pomorsko mobilno storitev, kot je opredeljena v členu 1.28 Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU);

(b)

pomorsko mobilno satelitsko storitev, kot je opredeljena v členu 1.29 Pravilnika o radiokomunikacijah ITU.

Člen 2

Brez poseganja v Direktivo 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) mora biti radijska oprema zasnovana tako, da zagotavlja pravilno delovanje v morskem okolju, izpolnjuje vse zahteve za delovanje sistema GMDSS, ki se uporabljajo za plovila, ki niso zajeta s konvencijo SOLAS, v skladu z ustreznimi določbami Mednarodne pomorske organizacije, ter omogoča jasno in stabilno komunikacijo z visoko kakovostjo analogne ali digitalne komunikacijske povezave.

Člen 3

Odločba 2004/71/ES se razveljavi.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 12. avgusta 2013

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik


(1)  UL L 91, 7.4.1999, str. 10.

(2)  UL L 16, 23.1.2004, str. 54.

(3)  UL L 46, 17.2.1997, str. 25.

(4)  UL L 163, 25.6.2009, str. 1.


7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/24


SKLEP KOMISIJE

z dne 6. novembra 2013

o zaključku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla, z zunanjim premerom več kot 406,4 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

(2013/639/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   ZAČETEK

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 16. februarja 2013 začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom v Unijo nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla, z zunanjim premerom več kot 406,4 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in obvestilo o začetku postopka objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Postopek se je začel po pritožbi, ki jo je vložil Odbor za zaščito industrije brezšivnih cevi Evropske unije („pritožnik“), ki predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla, z zunanjim premerom več kot 406,4 mm, v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu izdelka in o posledični znatni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike iz LRK, morebitne proizvajalce v primerljivi državi, znane uvoznike, distributerje, druge strani, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike LRK seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Pritožnik, drugi proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki iz LRK, uvozniki in distributerji so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

B.   UMIK PRITOŽBE IN ZAKLJUČEK POSTOPKA

(5)

Pritožnik je v pismu Komisiji z dne 9. septembra 2013 umaknil svojo pritožbo.

(6)

V skladu s členom 9(1) osnovne uredbe se postopek lahko zaključi, če se pritožba umakne, razen če tak zaključek ne bi bil v interesu Unije.

(7)

V preiskavi ni bilo ugotovljeno, da tak zaključek ne bi bil v interesu Unije. Komisija je zato menila, da bi bilo ta postopek treba zaključiti. Zainteresirane strani so bile o tem obveščene in so imele možnost predložiti pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(8)

Komisija zato ugotavlja, da bi bilo protidampinški postopek v zvezi z uvozom v Unijo nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla, z zunanjim premerom več kot 406,4 mm, s poreklom iz LRK, treba zaključiti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protidampinški postopek v zvezi z uvozom brezšivnih cevi iz železa ali jekla (razen iz nerjavnega jekla) s krožnim prečnim prerezom in zunanjim premerom več kot 406,4 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7304 19 90, 7304 29 90, 7304 39 98 in 7304 59 99, se zaključi.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 6. novembra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL C 45, 16.2.2013, str. 3.


III Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/25


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 522/12/COL

z dne 19. decembra 2012

o sedeminosemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o ukrepih državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1), zlasti členov 61 do 63 Sporazuma EGP in Protokola 26 k Sporazumu EGP,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (2), zlasti člena 5(2)(b) in člena 24,

OB SKLICEVANJU na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči, ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ (3),

ob upoštevanju naslednjega:

V skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo.

Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno.

Evropska Komisija je 22. maja 2012 sprejela Sporočilo o Smernicah za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012  (4).

Navedeno sporočilo je pomembno tudi za Evropski gospodarski prostor.

Zagotoviti je treba enotno uporabo pravil glede državne pomoči EGP v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru.

V skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP mora Nadzorni organ po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija.

Z Evropsko komisijo in državami Efte so bila opravljena posvetovanja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Smernice o državni pomoči se spremenijo z uvedbo novega poglavja o ukrepih državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012. Novo poglavje je v Prilogi k tej odločbi.

Člen 2

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 19. decembra 2012

Za Nadzorni organ Efte

Oda Helen SLETNES

Predsednica

Sverrir Haukur GUNNLAUGSSON

Član kolegija


(1)  „Sporazum EGP“.

(2)  „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“.

(3)  Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994, objavljene v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: UL) L 231, 3.9.1994, str. 1, in Dopolnilu EGP št. 32, 3.9.1994, str. 1. V nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči. Posodobljena različica Smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/

(4)  Sporočilo Komisije – Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012 (UL C 158, 5.6.2012, str. 4).


PRILOGA

POMOČ V OKVIRU SISTEMA ZA TRGOVANJE S PRAVICAMI DO EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV PO LETU 2012  (1)

POLITIKA DRŽAVNIH POMOČI IN DIREKTIVA O ETS

1.

Z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 (2) je bil vzpostavljen sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: EU ETS), z Direktivo 2009/29/ES (3) pa je bil EU ETS izboljšan in razširjen z učinkom od 1. januarja 2013. Za Direktivo 2003/87/EC, kakor je bila spremenjena (4), se v nadaljnjem besedilu uporablja skrajšano ime „direktiva o ETS“. Direktiva 2009/29/ES je del zakonodajnega svežnja, ki vsebuje ukrepe za boj proti podnebnim spremembam ter pospeševanje obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije. Namen svežnja je bil predvsem doseči splošni okoljski cilj Unije, tj. 20-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 in 20-odstotni delež obnovljivih virov energije v skupni porabi energije v Uniji do leta 2020.

2.

Direktiva o ETS določa naslednje posebne in začasne ukrepe za nekatera podjetja: pomoč za nadomestitev povišanj cen električne energije, ki izvirajo iz vključitve stroškov emisij toplogrednih plinov zaradi EU ETS (v nadaljnjem besedilu: posredni stroški emisij), pomoč za naložbe visokoučinkovitim elektrarnam, vključno z novimi elektrarnami, ki so pripravljene na okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2 (elektrarne, pripravljene na CCS), možnost prehodno brezplačnih pravic v sektorju električne energije v nekaterih državah Efte (5) ter izvzetje nekaterih malih naprav iz EU ETS, če se lahko zmanjšanje emisij toplogrednih plinov doseže zunaj okvira EU ETS z nižjimi upravnimi stroški.

3.

Posebni in začasni ukrepi, določeni v okviru izvajanja direktive o ETS, vključujejo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. V skladu z oddelkom II dela 2 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču morajo države Efte državno pomoč priglasiti Nadzornemu organu Efte in je ne smejo izvajati, dokler je Nadzorni organ Efte ne odobri.

4.

Za zagotovitev preglednosti in pravne varnosti te smernice pojasnjujejo merila združljivosti, ki se bodo uporabljala za navedene ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, kakor je bil izboljšan in razširjen z Direktivo 2009/29/ES.

5.

V skladu s testom tehtanja, opredeljenim v akcijskem načrtu državnih pomoči iz leta 2005 (6), je glavni cilj nadzora državnih pomoči v okviru izvajanja EU ETS zagotoviti, da bo rezultat ukrepov državne pomoči večje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot bi bilo doseženo brez pomoči, in da bodo pozitivni učinki pomoči večji od negativnih učinkov v smislu izkrivljanja konkurence na notranjem trgu. Državna pomoč mora biti potrebna za dosego okoljskega cilja EU ETS (potreba po pomoči) in mora biti omejena na najmanjšo potrebno, da se doseže želena stopnja varstva okolja (sorazmernost pomoči), ne da bi pri tem neupravičeno izkrivljala konkurenco in trgovino na notranjem trgu.

6.

Ker se bodo določbe, uvedene z Direktivo 2009/29/ES, uporabljale od 1. januarja 2013, se pred tem datumom državna pomoč ne more šteti za potrebno za zmanjševanje bremena, ki je posledica te direktive. Zato se lahko ukrepi, zajeti v teh smernicah, odobrijo samo za stroške, ki bodo nastali 1. januarja 2013 ali pozneje, razen za pomoč, vsebovano v možnosti dodelitve prehodno brezplačnih pravic za posodobitev proizvodnje električne energije (v nekaterih državah Efte), ki lahko pod določenimi pogoji vključuje pomoč za naložbe, ki se izvajajo od 25. junija 2009 in so vključene v nacionalni načrt.

1.   POSEBNI UKREPI, ZAJETI V TEH SMERNICAH

1.1.   Pomoč za podjetja v sektorjih in delih sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi stroškov pravic EU ETS, ki so bili vključeni v ceno električne energije (pomoč za posredne stroške emisij)

7.

V skladu s členom 10a(6) direktive o ETS lahko države EGP odobrijo državno pomoč v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi stroškov, povezanih z emisijami toplogrednih plinov, vključenih v ceno električne energije, z namenom, da se ti stroški nadomestijo v skladu s pravili o državni pomoči. V teh smernicah „premestitev emisij CO2“ opisuje predvidevanja v zvezi s povečanji globalnih emisij toplogrednih plinov, kadar podjetja preselijo proizvodnjo v države zunaj EGP, ker ne morejo prenesti večjih stroškov, ki izvirajo iz EU ETS, na svoje stranke brez znatne izgube tržnega deleža.

8.

Ob odsotnosti zavezujočega mednarodnega sporazuma za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je omejitev tveganja za premestitev emisij CO2 okoljski cilj, saj je pomoč namenjena preprečevanju povečanja globalnih emisij toplogrednih plinov zaradi preselitve proizvodnje zunaj EGP. Hkrati pa lahko pomoč za posredne stroške emisij negativno vpliva na učinkovitost EU ETS. Ciljno slabo usmerjena pomoč bi upravičence razbremenila njihovih posrednih stroškov emisij, kar bi zmanjšalo spodbude za zmanjšanje emisij in inovacije v sektorju. Posledično bi morali stroške zmanjšanja emisij nositi predvsem drugi sektorji gospodarstva. Poleg tega bi taka državna pomoč lahko povzročila znatno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, zlasti kadar se v različnih državah EGP podjetja v istem sektorju obravnavajo različno zaradi različnih proračunskih omejitev. Zato morajo biti te smernice namenjene doseganju treh specifičnih ciljev: zmanjšanju tveganja premestitve emisij CO2, ohranjanju cilja EU ETS glede stroškovno učinkovite dekarbonizacije in zmanjšanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu na najmanjšo možno raven.

9.

Med postopkom sprejemanja Direktive 2009/29/ES je Komisija sprejela izjavo (7), v kateri je opredelila glavna načela, ki jih namerava uporabljati v zvezi z državno pomočjo za nadomestitev posrednih stroškov emisij, da bi preprečila neupravičeno izkrivljanje konkurence.

10.

Komisija je na ravni Unije ocenila, v kakšen obsegu lahko sektor ali del sektorja vključi posredne stroške emisij v cene proizvodov brez znatne izgube tržnega deleža v korist naprav z višjimi emisijami CO2 zunaj Unije.

11.

Najvišji znesek pomoči, ki ga lahko odobrijo države EGP, je treba izračunati v skladu s formulo, ki upošteva raven izhodiščne proizvodnje naprave ali izhodiščne porabe električne energije v napravi v skladu z opredelitvijo iz teh smernic, ter faktor emisij CO2 za električno energijo, ki jo dobavljajo kurilne naprave na različnih geografskih območjih. Za pogodbe o dobavi električne energije, ki ne vključujejo nobenih stroškov CO2, državna pomoč ne bo odobrena. Ta formula zagotavlja, da je pomoč sorazmerna ter da vsebuje spodbude za učinkovitost električne energije in prehod s „sive“ na „zeleno“ električno energijo v skladu z uvodno izjavo 27 Direktive 2009/29/ES.

12.

Zaradi čim manjšega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in ohranjanja cilja EU ETS glede doseganja stroškovno učinkovite dekarbonizacije pomoč poleg tega ne sme v celoti nadomestiti stroškov EUA v cenah električne energije in se mora postopoma zniževati. Pri državni pomoči za tekoče poslovanje je bistveno, da je intenzivnost pomoči degresivna, da se prepreči odvisnost od pomoči. Poleg tega degresivna intenzivnost pomoči ohranja tako dolgoročne spodbude za popolno internalizacijo okoljskih zunanjih učinkov kot tudi kratkoročne spodbude za prehod na generacijo tehnologij, ki povzročajo manjše izpuste CO2, hkrati pa poudarja začasni značaj pomoči in prispeva k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo.

1.2.   Pomoč za naložbe visokoučinkovitim elektrarnam, vključno z novimi elektrarnami, ki so pripravljene na CCS

13.

V skladu z izjavo, ki jo je Komisija dala Evropskemu svetu (8) v zvezi s členom 10(3) direktive o ETS o porabi prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi, lahko države EGP porabijo navedene prihodke med letoma 2013 in 2016 za podpiranje gradnje visokoučinkovitih elektrarn, vključno z novimi elektrarnami, pripravljenimi na CCS. V skladu s členom 33 Direktive Sveta 2009/31/ES z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida (9) pa morajo države EGP zagotoviti, da so upravljavci kurilnih naprav z nominalno električno močjo 300 megavatov ali več ocenili določene pogoje, in sicer razpoložljivost primernih območij shranjevanja, tehnično in ekonomsko izvedljivost transportnih zmogljivosti ter tehnično in ekonomsko izvedljivost naknadne vgradnje naprav za zajem CO2. Če je ocena pozitivna, je treba na območju naprave nameniti primeren prostor za opremo, potrebno za zajemanje in stiskanje CO2  (10).

14.

Pomoč mora biti namenjena povečanju varstva okolja, katerega rezultat so nižje emisije CO2 v primerjavi z obstoječo tehnologijo, ter usmerjena na odpravo tržne nepopolnosti, in sicer tako, da znatno vpliva na varstvo okolja. Pomoč mora biti potrebna, imeti mora spodbujevalni učinek in biti sorazmerna. Pomoč za izvajanje zajemanja in shranjevanja CO2 ne spada na področje uporabe teh smernic in se že presoja na podlagi drugih veljavnih pravil o državni pomoči, zlasti poglavja Smernic o državni pomoči za varstvo okolja (11).

15.

Za zagotovitev sorazmernosti pomoči se morajo najvišje intenzivnosti pomoči razlikovati glede na prispevek nove elektrarne k povečanju varstva okolja in zmanjšanju emisij CO2 (cilj direktive o ETS). Zato je treba nagraditi nove elektrarne, ki bodo začele izvajati celotno verigo CCS (tj. vgradnja opreme in dejanski začetek zajemanja, transporta in shranjevanja CO2) pred letom 2020, v primerjavi z novimi elektrarnami, ki so pripravljene na CCS, vendar ne bodo začele izvajati zajemanja in shranjevanja CO2 pred letom 2020. Poleg tega mora biti pri presoji dveh podobnih projektov za nove elektrarne, pripravljene na CCS, najvišja dovoljena intenzivnost pomoči višja za projekte, izbrane na podlagi resnično konkurenčnega postopka zbiranja ponudb z jasnimi, preglednimi in nediskriminatornimi merili, kar dejansko zagotavlja, da je pomoč omejena na najmanjši potreben znesek in da spodbuja konkurenco na trgu proizvodnje električne energije. V takih okoliščinah se lahko predpostavlja, da zadevne ponudbe odražajo vse možne koristi, ki jih lahko prinese dodatna naložba.

1.3.   Pomoč, namenjena možnosti prehodno brezplačnih pravic za posodobitev proizvodnje električne energije

16.

V skladu s členom 10c direktive o ETS imajo države EGP, ki izpolnjujejo nekatere pogoje glede medsebojne povezanosti njihovega nacionalnega električnega omrežja ali deleža fosilnih goriv v proizvodnji električne energije in ravni BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem Unije, možnost, da začasno odstopajo od načela, da se vse pravice licitirajo na dražbi, in proizvajalcem električne energije, ki so začeli obratovati pred 31. decembrom 2008, ali proizvajalcem električne energije, za katere se je proces izvajanja naložbe za posodobitev dejansko začel pred 31. decembrom 2008, dodelijo brezplačne pravice. V zameno za brezplačno dodelitev pravic proizvajalcem električne energije morajo upravičene države EGP predložiti nacionalni načrt naložb („nacionalni načrt“), ki določa naložbe, ki jih izvajajo upravičenci do brezplačnih pravic ali drugi obrati za posodobitev in nadgradnjo infrastrukture, uvedbo čistih tehnologij in diverzifikacijo mešanice energetskih virov in virov oskrbe.

17.

To odstopanje od načela, da je treba vse pravice licitirati na dražbi, z zagotavljanjem prehodno brezplačnih pravic, vključuje državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ker se države EGP z dodelitvijo brezplačnih pravic odpovedo prihodku in proizvajalcem električne energije podelijo selektivno prednost. Proizvajalci električne energije lahko konkurirajo proizvajalcem električne energije v drugih državah EGP, kar posledično lahko izkrivlja ali bi lahko izkrivljajo konkurenco in vplivalo na trgovino na notranjem trgu. Državna pomoč je prisotna tudi na ravni naložb, ki jih bodo prejemniki brezplačnih pravic izvedli z manjšimi stroški.

1.4.   Pomoč pri izvzetju malih naprav in bolnišnic iz sistema EU ETS

18.

V skladu s členom 27 direktive o ETS lahko države EGP izvzamejo male naprave in bolnišnice iz EU ETS, če so predmet ukrepov, s katerimi se doseže enakovredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Države EGP lahko predlagajo ukrepe, ki se uporabljajo za male naprave in bolnišnice in bodo dosegli prispevek k zmanjšanju emisij, ki bo enak prispevku, doseženemu z EU ETS. Navedena možnost izvzetja teh naprav iz EU ETS naj bi omogočala največjo korist v smislu znižanja upravnih stroškov za vsako tono ekvivalenta CO2, izvzeto iz ETS.

19.

Izvzetje malih naprav in bolnišnic iz EU ETS lahko vključuje državno pomoč. Države EGP imajo visoko stopnjo diskrecije pri odločanju, ali bodo male naprave izvzele iz EU ETS, in če se odločijo za to, katere vrste naprav bodo izvzele ter katere ukrepe bodo zahtevale. Zato ni mogoče izključiti, da lahko ukrepi, ki jih določijo države EGP, pomenijo gospodarsko prednost v korist malih naprav ali bolnišnic, izvzetih iz EU ETS, kar lahko povzroči ali bi lahko povzročilo izkrivljanje konkurence in vplivalo na trgovino na notranjem trgu.

2.   PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

2.1.   Področje uporabe teh smernic

20.

Te smernice se uporabljajo samo za posebne ukrepe pomoči, predvidene v okviru izvajanja direktive o ETS. Poglavje Smernic o državni pomoči za državno pomoč za varstvo okolja (12) za te smernice ne velja.

2.2.   Opredelitev pojmov

21.

V teh smernicah se uporabljajo opredelitve pojmov, določene v Dodatku I.

3.   ZDRUŽLJIVOST POMOČI NA PODLAGI ČLENA 61(3) SPORAZUMA EGP

22.

Državna pomoč se lahko razglasi za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če vodi k povečanju varstva okolja (zmanjšanju emisij toplogrednih plinov), ne da bi škodljivo vplivala na pogoje trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom. Pri oceni združljivosti ukrepa pomoči Nadzorni organ Efte tehta pozitiven učinek ukrepa pomoči pri doseganju cilja, ki je v skupnem interesu, in njegove potencialne negativne stranske učinke, kot je izkrivljanje trgovine in konkurence. Zato trajanje shem pomoči ne sme biti daljše od veljavnosti teh smernic. To pa ne posega v možnost, da država EGP ponovno priglasi ukrep, katerega trajanje je daljše od roka, določenega v odločbi Nadzornega organa Efte o odobritvi sheme.

3.1.   Pomoč za podjetja v sektorjih in delih sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi stroškov pravic EU ETS, ki so bili vključeni v ceno električne energije (pomoč za posredne stroške emisij)

23.

Za sektorje in dele sektorjev iz Dodatka II se bo pomoč za nadomestitev stroškov pravic EU ETS, ki so bili vključeni v ceno električne energije zaradi izvajanja direktive o ETS, ki bodo nastali od 1. januarju 2013 dalje, štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če bodo izpolnjeni pogoji, določeni v tem oddelku.

Cilj pomoči in potreba po pomoči

24.

V teh smernicah je cilj pomoči preprečiti visoko tveganje premestitve emisij CO2 zaradi stroškov EUA, ki so bili vključeni v ceno električne energije in jih nosi upravičenec, če njegovi konkurenti iz tretjih držav nimajo podobnih stroškov CO2 v svojih cenah električne energije in če upravičenec teh stroškov ne more prenesti v cene proizvodov brez znatne izgube tržnega deleža.

25.

V teh smernicah se šteje, da je visoko tveganje premestitve emisij CO2 prisotno le, če je upravičenec dejaven v enem od sektorjev ali delov sektorjev iz Dodatka II.

Najvišja intenzivnost pomoči

26.

Intenzivnost pomoči ne sme presegati 85 % upravičenih stroškov, nastalih v letih 2013, 2014 in 2015, 80 % upravičenih stroškov, nastalih v letih 2016, 2017 in 2018, ter 75 % upravičenih stroškov, nastalih v letih 2019 in 2020.

Izračun najvišjega zneska pomoči

27.

Najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača za posamezno napravo za proizvodnjo proizvodov v sektorjih in delih sektorjev iz Dodatka II, je treba izračunati v skladu z naslednjo formulo:

(a)

Če se za proizvode, ki jih proizvaja upravičenec, uporabljajo referenčni koeficienti učinkovitosti porabe električne energije iz Dodatka III, se najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača posamezni napravi za stroške, nastale v letu t, izračuna kot:

Formula

V tej formuli je Ait intenzivnost pomoči v letu t, izražena kot delež (npr. 0,8); Ct je ustrezen faktor emisij CO2 (tCO2/MWh) (v letu t); Pt–1 je cena nestandardizirane terminske pogodbe na EUA v letu t–1 (EUR/tCO2); E je ustrezen referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije za zadevni izdelek iz Dodatka III in BO je izhodiščna proizvodnja. Ti pojmi so opredeljeni v Dodatku I.

(b)

Če se za proizvode, ki jih proizvaja upravičenec, ne uporabljajo referenčni koeficienti učinkovitosti porabe električne energije iz Dodatka III, se najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača posamezni napravi za stroške, nastale v letu t, izračuna kot:

Formula

V tej formuli je Ait intenzivnost pomoči v letu t, izražena kot delež (npr. 0,8); Ct je ustrezen faktor emisij CO2 (tCO2/MWh) (v letu t); Pt–1 je cena nestandardizirane terminske pogodbe na EUA v letu t–1 (EUR/tCO2); EF je referenčni koeficient porabe nadomestne električne energije, in BEC je izhodiščna poraba električne energije (MWh). Ti pojmi so opredeljeni v Dodatku I.

28.

Če naprava proizvaja proizvode, za katere se uporablja referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije iz Dodatka III, in proizvode, za katere se uporablja referenčni koeficient porabe nadomestne električne energije, je treba porabo električne energije za posamezen proizvod določiti glede na zadevno tonažo proizvodnje posameznega proizvoda.

29.

Če naprava proizvaja proizvode, ki so upravičeni do pomoči (tj. spadajo v enega od upravičenih sektorjev ali delov sektorjev iz Dodatka II), in proizvode, ki niso upravičeni do pomoči, se najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača, izračuna le za proizvode, ki so upravičeni do pomoči.

30.

Pomoč se upravičencu lahko izplača v letu, v katerem nastanejo stroški, ali v letu zatem. Če se pomoč izplača v letu, v katerem nastanejo stroški, mora biti vzpostavljen mehanizem za naknadno prilagoditev plačil, ki zagotavlja, da bodo morebitna preplačila vrnjena pred 1. julijem naslednjega leta.

Spodbujevalni učinek

31.

Šteje se, da je zahteva po spodbujevalnem učinku izpolnjena, če so izpolnjeni vsi pogoji iz oddelka 3.1.

3.2.   Pomoč za naložbe novim visokoučinkovitim elektrarnam, vključno z novimi elektrarnami, pripravljenimi na CCS

32.

Pomoč za naložbe, odobrena med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2016 za nove visokoučinkovite elektrarne, se bo štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če bodo izpolnjeni pogoji, določeni v tem oddelku.

33.

Pomoč za naložbe novim visokoučinkovitim elektrarnam se lahko odobri samo, če sta izpolnjena oba spodnja pogoja:

(a)

nova visokoučinkovita elektrarna presega harmonizirano vrednost referenčnega izkoristka elektrarn, določeno v Prilogi 1 k Izvedbenemu sklepu Komisije 2011/877/EU z dne 19. decembra 2011 o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13) oziroma drugo ustrezno veljavno vrednost referenčnega izkoristka ob odobritvi pomoči. Nove visokoučinkovite elektrarne, ki zgolj ustrezajo navedenim vrednostim referenčnega izkoristka, niso upravičene do pomoči; ter

(b)

organ, ki odobri pomoč, sprejme odločitev o odobritvi med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2016.

Cilj pomoči in potreba po pomoči

34.

Države Efte morajo dokazati, da je pomoč namenjena odpravi tržne nepopolnosti, in sicer tako, da znatno vpliva na varstvo okolja. Pomoč mora imeti spodbujevalni učinek, kar pomeni, da povzroči spremembo ravnanja upravičenca do pomoči; to se dokaže z obratnim hipotetičnim scenarijem, ki dokazuje, da upravičenec brez pomoči ne bi izvedel naložbe. Poleg tega se projekt, ki prejme pomoč, ne sme začeti pred vložitvijo vloge za pomoč. Države Efte pa morajo dokazati tudi, da pomoč ne vpliva škodljivo na pogoje trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom, zlasti kadar je skoncentrirana na omejeno število upravičencev ali kadar je verjetno, da bo pomoč okrepila tržni položaj upravičencev (na ravni skupine podjetij).

Upravičeni stroški

35.

Upravičeni stroški bodo omejeni na skupne stroške naložbe v novo napravo (opredmetena in neopredmetena sredstva), ki so nujno potrebni za gradnjo nove elektrarne. V primeru gradnje elektrarne, pripravljene na CCS, bodo poleg tega upravičeni tudi stroški, ki so potrebni, da se dokaže splošna ekonomska in tehnična izvedljivost izvedbe celotne verige CCS. Stroški vgradnje opreme za zajemanje, transport in shranjevanje CO2 v okviru teh smernic ne bodo upravičeni, saj se pomoč za izvedbo CCS že presoja na podlagi poglavja Smernic o državni pomoči za varstvo okolja.

Najvišja intenzivnost pomoči

36.

Za nove visokoučinkovite elektrarne, ki so pripravljene na CCS in ki začnejo izvajati celotno verigo CCS pred letom 2020, pomoč ne sme preseči 15 % upravičenih stroškov.

37.

Za nove visokoučinkovite elektrarne, ki so pripravljene na CCS, vendar celotne verige CCS ne začnejo izvajati pred letom 2020 ter za katere se pomoč odobri na podlagi resnično konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki spodbuja (i) okoljsko najprijaznejše tehnologije proizvodnje električne energije v novi elektrarni, katerih rezultat so nižje emisije CO2 v primerjavi z obstoječo tehnologijo, in (ii) konkurenco na trgu proizvodnje električne energije, pomoč ne sme preseči 10 % upravičenih stroškov. Tak postopek zbiranja ponudb mora temeljiti na jasnih, preglednih in nediskriminatornih merilih ter mora omogočati sodelovanje zadostnega števila podjetij. Poleg tega mora biti proračun v zvezi s postopkom zbiranja ponudb zavezujoča omejitev v smislu, da vsi upravičenci ne morejo prejeti pomoči.

38.

Za nove visokoučinkovite elektrarne, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk 36 in 37, pomoč ne sme preseči 5 % upravičenih stroškov.

39.

Če se izvajanje celotne verige CCS ne začne pred letom 2020, se pomoč zniža na 5 % upravičenih stroškov naložbe oziroma na 10 % upravičenih stroškov, če so izpolnjeni pogoji iz točke 37 oddelka 3.2. V primeru vnaprejšnjega izplačila pomoči države EGP poskrbijo, da jim upravičenci vrnejo preplačani znesek pomoči.

3.3.   Pomoč, namenjena možnosti prehodno brezplačnih pravic za posodobitev proizvodnje električne energije

40.

Od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2019 se bo pomoč, zajeta v možnosti prehodne brezplačne dodelitve pravic za posodobitev proizvodnje električne energije in naložbe, vključene v nacionalne načrte v skladu s členom 10c direktive o ETS štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če bodo izpolnjeni vsi spodaj navedeni pogoji:

(a)

prehodno brezplačne pravice se dodelijo v skladu s členom 10c direktive o ETS ter v skladu s Sklepom Komisije o smernicah glede metodologije za prehodno dodelitev brezplačnih pravic obratom v zvezi s proizvodnjo električne energije v skladu s členom 10c(3) direktive o ETS (14) in sporočilom Komisije v zvezi z neobvezno uporabo člena 10c direktive o ETS (15);

(b)

nacionalni načrt naložb je usmerjen v cilj skupnega interesa, kot je povečanje varstva okolja ob upoštevanju splošnih ciljev direktive o ETS;

(c)

nacionalni načrt vključuje naložbe v posodabljanje in nadgradnjo infrastrukture, čiste tehnologije in diverzifikacijo mešanice energetskih virov in virov oskrbe v skladu z direktivo o ETS, izvedene po 25. juniju 2009;

(d)

tržna vrednost (na ravni skupin podjetij) brezplačnih pravic v celotnem obdobju dodelitve (izračunana v skladu s Sklepom Komisije z dne 29. marca 2011 (16) ali drugimi ustreznimi smernicami, ki se uporabljajo v času odobritve pomoči), ne presega skupnih stroškov za naložbe, ki jih je izvedel prejemnik brezplačnih pravic (na ravni skupin podjetij). Če so skupni stroški naložb nižji od tržne vrednosti pravic ali če prejemnik brezplačnih pravic ne izvede nobene naložbe, ki je v okviru nacionalnega načrta upravičena do pomoči, morajo prejemniki brezplačnih pravic prenesti razliko v mehanizem, iz katerega se bodo financirale druge upravičene naložbe v okviru nacionalnega načrta; ter

(e)

pomoč ne vpliva škodljivo na pogoje trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom, zlasti kadar je skoncentrirana na omejeno število upravičencev ali kadar je verjetno, da bo pomoč okrepila tržni položaj upravičencev (na ravni skupine podjetij).

Spodbujevalni učinek

Za naložbe, izvedene od 25. junija 2009 dalje, se šteje, da je zahteva po spodbujevalnem učinku izpolnjena.

Upravičeni stroški

41.

Upravičeni stroški morajo biti omejeni na skupne stroške naložb (opredmetena in neopredmetena sredstva) iz nacionalnega načrta, ki ustrezajo tržni vrednosti brezplačnih pravic (izračunani v skladu s Sklepom Komisije z dne 29. marca 2011 (17) ali drugimi ustreznimi smernicami, ki se uporabljajo v času odobritve pomoči), dodeljenih posameznemu upravičencu, ne glede na stroške in koristi poslovanja zadevne naprave.

Najvišja intenzivnost pomoči

42.

Pomoč ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov.

3.4.   Pomoč pri izvzetju malih naprav in bolnišnic iz sistema EU ETS

43.

Pomoč, vključena v izvzetju malih naprav ali bolnišnic iz EU ETS od 1. januarja 2013, se bo štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če bodo male naprave ali bolnišnice predmet ukrepov, s katerimi bo doseženo enakovredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v smislu člena 27 direktive o ETS in če bo država Efte izpolnjevala pogoje iz člena 27 direktive o ETS.

Spodbujevalni učinek

44.

Šteje se, da je zahteva po spodbujevalnem učinku izpolnjena, če so izpolnjeni vsi pogoji iz oddelka 3.4.

3.5.   Sorazmernost

45.

Države Efte morajo dokazati, da je pomoč, odobrena upravičencu, omejena na najmanjši potreben znesek. Države Efte lahko zlasti odobrijo pomoč nižjih intenzivnosti od tistih, ki so navedene v teh smernicah.

4.   KUMULACIJA

46.

Zgornjih mej pomoči, določenih v teh smernicah, ni dovoljeno preseči ne glede na to, ali se podpora v celoti financira iz državnih virov ali jo delno financira Unija.

47.

Pomoč, ki se šteje za združljivo v skladu s temi smernicami, se ne sme kombinirati z drugo državno pomočjo v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP ali z drugimi oblikami financiranja s strani Unije, če je zaradi takega prekrivanja intenzivnost pomoči višja od intenzivnosti, določene v teh smernicah. Kadar pa so izdatki, ki so upravičeni do pomoči za ukrepe, zajete v teh smernicah, v celoti ali delno upravičeni tudi do pomoči za druge namene, se za skupni del uporablja najugodnejša zgornja meja pomoči v skladu z veljavnimi pravili.

5.   KONČNE DOLOČBE

5.1.   Letno poročanje

48.

V skladu z delom II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (18) ter Sklepom št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 (19) morajo države Efte Nadzornemu organu Efte predložiti letna poročila.

49.

Poleg zahtev, določenih v delu II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču in Sklepu št. 195/04/COL, morajo letna poročila za ukrepe okoljske pomoči vsebovati dodatne informacije o zadevnih odobrenih shemah. Države Efte morajo v svoja letna poročila vključiti zlasti naslednje podatke:

imena upravičencev in naprav v njihovi lasti, ki prejmejo pomoč,

sektorje ali dele sektorjev, v katerih je upravičenec dejaven,

leto, za katero se izplačuje pomoč, in leto, v katerem se izplačuje pomoč,

izhodiščno proizvodnjo za vsako napravo, ki prejme pomoč v zadevnem sektorju ali delu sektorja,

bistvena povečanja ali zmanjšanja zmogljivosti, če je relevantno,

letno proizvodnjo za vsako napravo, ki prejme pomoč v zadevnih sektorjih ali delih sektorjev za vsako od let, ki so bila uporabljena za določitev izhodiščne proizvodnje,

letno proizvodnjo za vsako napravo, ki prejme pomoč v zadevnih sektorjih ali delih sektorjev za leto, za katero se izplačuje pomoč,

letno proizvodnjo za druge proizvode, ki jih proizvaja posamezna naprava, ki prejme pomoč, in za katere se ne uporabljajo referenčni koeficienti učinkovitosti porabe električne energije za vsako od let, ki so bila uporabljena za določitev izhodiščne proizvodnje (če je bila dana kakršna koli pomoč na podlagi referenčnega koeficienta učinkovitosti porabe nadomestne električne energije),

izhodiščno porabo električne energije za vsako napravo, ki prejme pomoč (če je bila dana kakršna koli pomoč na podlagi referenčnega koeficienta učinkovitosti porabe nadomestne električne energije),

letno porabo električne energije za vsako od let, uporabljenih za določitev izhodiščne porabe električne energije (če je bila dana kakršna koli pomoč na podlagi referenčnega koeficienta učinkovitosti porabe nadomestne električne energije),

letno porabo električne energije naprave za leto, za katero se izplačuje pomoč (če je bila dana kakršna koli pomoč na podlagi referenčnega koeficienta učinkovitosti porabe nadomestne električne energije),

ceno nestandardizirane terminske pogodbe na EUA, uporabljeno za izračun zneska pomoči na upravičenca,

intenzivnost pomoči,

nacionalni faktor emisij CO2 .

50.

Nadzorni organ Efte bo redno spremljal pomoč, odobreno podjetjem v sektorjih in delih sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi stroškov pravic EU ETS, ki so bili vključeni v ceno električne energije, opisano v oddelku 3.1. Pri tem bo posodobila svoje podatke o obsegu posrednih stroškov, vključenih v cene električne energije, in možnih posledicah za premestitev emisij CO2.

51.

V zvezi s pomočjo, odobreno za nove visokoučinkovite elektrarne, vključno z elektrarnami, pripravljenimi na CCS, morajo države Efte v svoja letna poročila vključiti naslednje podatke:

imena upravičencev,

znesek pomoči na upravičenca,

intenzivnost pomoči,

preverjanje skladnosti s pogoji iz točke 32 oddelka 3.2 glede časovnega okvira odobritve pomoči,

preverjanje skladnosti s pogoji iz točk 36 oddelka 3.2 glede izvajanja celotne verige CCS pred letom 2020.

5.2.   Preglednost

52.

Nadzorni organ Efte meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi za izboljšanje preglednosti državne pomoči v državah Efte. Zlasti mora biti zagotovljeno, da imajo države Efte, gospodarski subjekti, zainteresirane strani in Nadzorni organ Efte enostaven dostop do celotnih besedil vseh veljavnih shem okoljske pomoči.

53.

Ta cilj se lahko doseže z vzpostavitvijo spletnih strani. Zato bo Nadzorni organ Efte pri ocenjevanju shem pomoči sistematično zahteval od zadevne države Efte, da objavi celotno besedilo vseh končnih shem pomoči na spletu in da Nadzornemu organu Efte sporoči spletni naslov objave.

5.3.   Spremljanje

54.

Države Efte morajo zagotoviti, da se vodijo podrobne evidence o odobritvi pomoči za vse ukrepe. Te evidence, ki morajo vsebovati vse podatke, potrebne za ugotovitev, ali so bili izpolnjeni pogoji glede upravičenih stroškov in največje dovoljene intenzivnosti pomoči, je treba hraniti 10 let od datuma odobritve pomoči in na zahtevo predložiti Nadzornemu organu Efte.

5.4.   Obdobje uporabe in revizija

55.

Nadzorni organ Efte bo te smernice uporabljal od dneva, ki sledi dnevu njihove objave v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP.

56.

Te smernice se bodo uporabljale do 31. decembra 2020. Po posvetovanju z državami Efte jih lahko Nadzorni organ Efte spremeni pred tem datumom na podlagi pomembnih pomislekov v zvezi s politiko konkurence ali okoljsko politiko oziroma zaradi upoštevanja drugih politik EGP ali mednarodnih zavez. Take spremembe so lahko potrebne zlasti zaradi prihodnjih mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb in prihodnje zakonodaje o podnebnih spremembah v EGP. Nadzorni organ Efte lahko opravi revizijo teh smernic vsaki dve leti po začetku njihove veljavnosti.

57.

Nadzorni organ Efte bo te smernice uporabljal v zvezi z vsemi priglašenimi ukrepi pomoči, o katerih bo moral sprejeti odločitev po objavi teh smernic v Uradnem listu in Dopolnilu EGP, tudi če so bili projekti priglašeni pred njihovo objavo. Za nezakonito pomoč bo Nadzorni organ Efte uporabljal pravila iz poglavja Smernice o državni pomoči glede pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (20).


(1)  Te smernice so v skladu s Smernicami Evropske Komisije za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012, ki so bile sprejete 22.5.2012 (UL C 158, 5.6.2012, str. 4). Smernice Nadzornega organa o državni pomoči so objavljene na njegovi spletni strani (www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/).

(2)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, UL L 275, 25.10.2003, str. 32. Direktiva je bila vključena v Sporazum EGP v točki 21(a)(l) Priloge XX.

(3)  Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, UL L 140, 5.6.2009, str. 63. Direktiva je bila vključena v Sporazum EGP v točki 21(a)(l) Priloge XX.

(4)  Direktiva 2004/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004, UL L 338, 13.11.2004, str. 18; Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008, UL L 8, 13.1.2009, str. 3; Uredba (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009, UL L 87, 31.3.2009, str. 109.

(5)  V teh smernicah se izraz „države Efte“ uporablja za Islandijo, Lihtenštajn in Norveško, ne pa tudi za Švico, ki se ni pridružila EGP, čeprav je članica Efte.

(6)  Akcijski načrt državnih pomoči – Manjša in bolje usmerjena državna pomoč: časovni načrt za reformo državnih pomoči 2005–2009, COM(2005) 107 final z dne 7. junija 2005.

(7)  Priloga II k Prilogi 15713/1/08REV1 z dne 18. novembra 2008 (25. 11).

(8)  Dopis o točki „I/A“ – Dodatek generalnega sekretariata Sveta za Coreper/Svet 8033/09 ADD 1 REV 1 z dne 31. marca 2009.

(9)  Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006, UL L 140, 5.6.2009, str. 114. Direktiva je bila vključena v Sporazum EGP v točkah 1a, 1f, 1i, 13ca, 19a, 21at in 32c Priloge XX.

(10)  Glej opombo 9.

(11)  UL L 144, 10.6.2010, str. 1; Dopolnilo EGP št. 29, 10.6.2010, str. 1. To poglavje je v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja Evropske komisije (UL C 82, 1.4.2008, str. 1).

(12)  UL L 144, 10.6.2010, str. 1; Dopolnilo EGP št. 29, 10.6.2010, str. 1. To poglavje je v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja Evropske komisije (UL C 82, 1.4.2008, str. 1).

(13)  UL L 343, 23.12.2011, str. 91. Direktiva je bila vključena v Sporazum EGP v točki 24 Priloge IV.

(14)  Sklep Komisije z dne 29. marca 2011 o smernicah glede metodologije za prehodno dodelitev brezplačnih pravic do emisije obratom v zvezi s proizvodnjo električne energije v skladu s členom 10c(3) Direktive 2003/87/ES, C(2011) 1983 final, z dne 29.3.2011.

(15)  Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z neobvezno uporabo člena 10c Direktive 2003/87/ES, UL C 99, 31.3.2011, str. 9.

(16)  Glej opombo 15.

(17)  Glej opombo 15.

(18)  Del II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču je v skladu z Uredbo Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1). Uredba (ES) št. 659/1999 je bila vključena tudi v Protokol 26 Sporazuma EGP.

(19)  Odločba št. 195/04/COL (UL L 139, 25.5.2006, str. 37, Dopolnilo EGP št. 26, 25.5.2006, str. 1) je v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1), ki izvaja Uredbo (ES) št. 659/1999.

(20)  UL L 73, 19.3.2009, str. 23; Dopolnilo EGP št. 15, 19.3.2009, str. 6. Poglavje je v skladu z Obvestilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (UL C 119, 22.5.2002, str. 22).

Dodatek I.

Opredelitev pojmov

V teh smernicah se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vsa merila iz člena 61(1) Sporazuma EGP;

obdobje odobritve pomoči“ pomeni eno ali več let v obdobju 2013–2020. Če želi država Efte odobriti pomoč, ki ustreza krajšemu obdobju, bi morala kot referenčno obdobje upoštevati poslovno leto upravičencev in odobriti pomoč na letni osnovi;

najvišja intenzivnost pomoči“ pomeni skupni znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov. Vse zneske je treba upoštevati pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki ni dotacija, mora biti vrednost zneska pomoči enaka vrednosti dotacije. Pri pomoči, ki se izplača v več obrokih, je treba izračunati njeno skupno neto sedanjo vrednost ob dodelitvi prvega obroka, in sicer z uporabo diskontne stopnje Nadzornega organa za diskontiranje neto sedanje vrednosti v času. Intenzivnost pomoči se izračuna na posameznega upravičenca;

samoproizvodnja“ pomeni proizvodnjo električne energije, ki jo proizvaja naprava, ki ni opredeljena kot „proizvajalec električne energije“ v smislu člena 3(u) Direktive 2003/87/ES;

upravičenec“ pomeni podjetje, ki prejme pomoč;

pripravljenost na CCS“ pomeni, da je naprava dokazala, da so na voljo zadostna območja shranjevanja, da so transportne zmogljivosti tehnično in ekonomsko izvedljive in da je tehnično in ekonomsko izvedljiva tudi naknadna vgradnja naprav za zajemanje CO2, takoj ko bodo dosežene zadostne tržne spodbude v obliki cenovnega praga CO2. Pripravljenost na CCS zahteva zlasti:

dokazilo o tehnični izvedljivosti naknadne vgradnje opreme za zajemanje CO2. Predložiti je treba tehnično študijo za zadevni obrat, ki mora biti strokovno dovolj natančna, da dokaže, da je v obratu tehnično mogoče izvesti popolno prilagoditev za zajemanje CO2 po 85-odstotni stopnji ali več, in sicer z uporabo ene ali več vrst tehnologije, ki so preizkušene na predkomercialni ravni ali za katere se lahko z zanesljivostjo oceni, da je njihovo delovanje ustrezno,

preverjanje, ali je na lokaciji, na kateri naj bi bila vgrajena oprema za zajemanje CO2, na razpolago dovolj dodatnega prostora,

opredelitev enega ali več tehnično in ekonomsko izvedljivih plinovodov ali drugih transportnih poti za varno geološko shranjevanje CO2,

opredelitev enega ali več potencialnih območij shranjevanja, ki so bila ocenjena kot primerna za varno geološko shranjevanje zajetega CO2 v načrtovanem obsegu glede na predvideno stopnjo zajemanja v celotnem času obratovanja naprave,

dokazilo o ekonomski izvedljivosti naknadne priključitve integriranega sistema za zajemanje in shranjevanje CO2 k polni/delni zmogljivosti naprave na podlagi ekonomske ocene. Ocena bi morala zagotoviti dokaze o verjetnih scenarijih ob upoštevanju napovedi o cenah CO2, stroškov tehnologij in možnostih shranjevanja, opredeljenih v tehničnih študijah, dovoljenih odstopanj in predvidenih prihodkov iz poslovanja. V oceni je treba navesti okoliščine, v katerih bi bilo zajemanje in shranjevanje CO2 ekonomsko izvedljivo v celotnem času obratovanja predlagane naprave. Prav tako je treba vključiti morebiten načrt vgradnje opreme za zajemanje in shranjevanje CO2, vključno z morebitnim časovnim načrtom za začetek obratovanja,

dokazilo, da je mogoče pridobiti vsa potrebna dovoljenja za vgradnjo opreme za zajemanje in shranjevanje CO2, ter opredelitev postopkov in časovnega okvira za izvedbo projekta;

varstvo okolja“ pomeni vse ukrepe, namenjene odpravi ali preprečevanju škode, ki jo fizičnemu okolju ali naravnim virom povzročajo lastne dejavnosti upravičenca, zmanjšanju tveganja take škode ali spodbujanju učinkovitejše uporabe naravnih virov, vključno z ukrepi za varčevanje z energijo in uporabo energije iz obnovljivih virov;

evropska pravica do emisije (EUA)“ pomeni prenosljivo pravico do emisij ene tone ekvivalenta CO2 v določenem obdobju;

bruto dodana vrednost“ pomeni bruto dodano vrednost v stroških faktorjev, tj. vrednost proizvodnje, zmanjšana za vmesno porabo. Gre za merilo prispevka posameznega proizvajalca, industrije ali sektorja k BDP. Bruto dodana vrednost v stroških faktorjev je bruto dodana vrednost v tržnih cenah, zmanjšana za posredne davke in povečana za subvencije. Dodana vrednost v stroških faktorjev se lahko izračuna kot prihodki od prodaje plus kapitalizirana proizvodnja plus drugi prihodki iz poslovanja plus ali minus spremembe zalog minus nabava blaga in storitev minus drugi davki na proizvode, ki so povezani s prometom, a niso odbitni, minus druge dajatve in davki, povezani s proizvodnjo. Druga možnost za izračun dodane vrednosti v stroških faktorjev je, da se bruto poslovnemu presežku prištejejo stroški osebja. Prihodki in odhodki, ki so v izkazih družb razvrščeni kot finančni ali izredni prihodki in odhodki, so izvzeti iz dodane vrednosti. Dodana vrednost v stroških faktorjev se izračunava na bruto ravni, ker se prilagoditve vrednosti (npr. amortizacija) ne odštejejo (1);

izvajanje celotne verige CCS“ pomeni vgradnjo opreme in dejanski začetek zajemanja, transporta in shranjevanja CO2;

male naprave“ pomeni naprave, katerih emisije so v skladu s poročilom, predloženim pristojnemu organu, manjše od 25 000 ton ekvivalenta CO2 in ki imajo med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivno vhodno toplotno moč nižjo od 35 MW brez emisij iz biomase v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom o enakovrednih ukrepih v skladu s členom 27(1)(a) direktive o ETS;

začetek del“ pomeni začetek gradnje ali prvo trdno zavezo za naročilo opreme, kar ne vključuje predhodnih študij o izvedljivosti;

opredmetena sredstva“ pomeni, za namene izračuna upravičenih stroškov, naložbe v zemljišča, stavbe, obrat in opremo;

neopredmetena sredstva“ pomeni, za namene izračuna upravičenih stroškov, stroške prenosa tehnologij s pridobitvijo dovoljenj za obratovanje ali patentiranega in nepatentiranega znanja in izkušenj, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

neopredmeteno sredstvo je sredstvo, ki se amortizira,

kupljeno je bilo po tržnih pogojih od podjetja, v katerem pridobitelj nima pooblastil za neposreden ali posreden nadzor,

vključeno je v sredstva podjetja in ostane v obratu prejemnika pomoči ter se tam uporablja najmanj pet let. Ta pogoj se ne uporablja, če je neopredmeteno sredstvo tehnično zastarelo. Če se neopredmeteno sredstvo v navedenih petih letih proda, je treba prihodek od prodaje odšteti od upravičenih stroškov, znesek pomoči pa je treba, če je primerno, v celoti ali delno vrniti;

intenzivnost trgovine“ pomeni razmerje med skupno vrednostjo izvoza v tretje države plus uvoza iz tretjih držav in skupno velikostjo trga za EGP (letni domači prihodki od prodaje podjetij iz EGP plus skupni uvoz iz tretjih držav) na podlagi statističnih podatkov Eurostata;

cena nestandardizirane terminske pogodbe na EUA“, izražena v EUR, pomeni navadno povprečje dnevnih cen enoletnih nestandardiziranih terminskih pogodb na EUA (zaključni tečaj) za dobavo v decembru tistega leta, za katerega se odobri pomoč, opazovano na določeni borzi CO2 v EU od 1. januarja do 31. decembra leta, ki je pred letom, za katerega je bila odobrena pomoč. Tako je na primer za pomoč, odobreno za leto 2016, cena nestandardizirane terminske pogodbe na EUA enaka navadnemu povprečju zaključnega tečaja EUA iz decembra 2016, opazovanemu od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 na določeni borzi CO2 v EU;

faktor emisij CO2 “, izražen v tCO2/MWh, pomeni tehtano povprečje intenzivnosti CO2 za električno energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv na različnih geografskih območjih. Utež odraža mešanico proizvodnje iz fosilnih goriv na posameznem geografskem območju. Faktor CO2 dobimo tako, da podatke o emisijah v ekvivalentu CO2 za energetski sektor delimo z bruto proizvodnjo električne energije na podlagi fosilnih goriv v TWh. V teh smernicah so območja opredeljena kot geografska območja, a) ki jih sestavljajo delni trgi, povezani prek borz električne energije, ali b) v katerih ni ugotovljene prezasedenosti, ter, v obeh primerih, v katerih urne cene na borzah električne energije na zadevnih območjih en dan vnaprej izkazujejo največ 1-odstotno odstopanje cen v eurih (na podlagi deviznih tečajev ECB) v znatnem številu vseh ur v danem letu. Regionalno razlikovanje odraža pomen obratov na fosilna goriva za končno ceno, ki se določi na veleprodajnem trgu, in njihovo marginalno vlogo v razvrstitvi obratov. Samo dejstvo, da se z električno energijo trguje med dvema državama EGP, še ne pomeni, da ti dve državi sestavljata nadnacionalno regijo. Zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov na podnacionalni ravni geografska območja zajemajo celotno ozemlje ene ali več držav EGP. Na tej osnovi lahko opredelimo naslednja geografska območja: nordijsko območje (Danska, Švedska, Finska, Norveška), osrednjezahodna Evropa (Avstrija, Belgija, Luksemburg, Francija, Nemčija, Lihtenštajn in Nizozemska), ibersko območje (Portugalska, Španija), Češka in Slovaška (Češka republika in Slovaška) ter vse druge države EGP posebej. Ustrezni najvišji regionalni faktorji CO2 so navedeni v Dodatku IV;

izhodiščna proizvodnja“, izražena v tonah na leto, pomeni povprečno proizvodnjo naprave v referenčnem obdobju 2005–2011 (izhodiščna proizvodnja) za naprave, ki so obratovale vsako leto v obdobju od leta 2005 do leta 2011. Posamezno koledarsko leto (npr. 2009) je lahko izvzeto iz navedenega sedemletnega referenčnega obdobja. Če naprava vsaj eno leto v obdobju 2005–2011 ni obratovala, se izhodiščna proizvodnja opredeli kot letna proizvodnja, dokler naprava ne obratuje štiri leta zapored, nato pa se šteje povprečje predhodnih treh let tega obdobja. Če se v obdobju odobritve pomoči proizvodna zmogljivost naprave bistveno poveča v smislu teh smernic, se lahko sorazmerno s povečanjem zmogljivosti poveča tudi izhodiščna proizvodnja. Če naprava v danem koledarskem letu zmanjša svojo raven proizvodnje za 50 % do 75 % glede na izhodiščno proizvodnjo, bo prejela samo polovico zneska pomoči, ki ustreza izhodiščni proizvodnji. Če naprava v danem koledarskem letu zmanjša svojo raven proizvodnje za 75 % do 90 % glede na izhodiščno proizvodnjo, bo prejela samo 25 % zneska pomoči, ki ustreza izhodiščni proizvodnji. Če naprava v danem koledarskem letu zmanjša svojo raven proizvodnje za 90 % ali več glede na izhodiščno proizvodnjo, ne bo prejela pomoči;

izhodiščna poraba električne energije“, izražena v MWh, pomeni povprečno porabo električne energije v napravi (vključno s porabo električne energije za proizvodnjo proizvodov, ki se proizvajajo z zunanjimi zmogljivostmi in so upravičeni do pomoči) v referenčnem obdobju 2005–2011 (izhodiščna poraba električne energije) za naprave, ki so obratovale vsako leto od leta 2005 do leta 2011. Posamezno koledarsko leto (npr. 2009) je lahko izvzeto iz navedenega sedemletnega referenčnega obdobja. Če naprava vsaj eno leto v obdobju 2005–2011 ni obratovala, se izhodiščna poraba električne energije opredeli kot letna poraba električne energije, dokler naprava ne obratuje štiri leta zapored, nato pa se šteje povprečje predhodnih treh let obratovanja. Če naprava v obdobju odobritve pomoči bistveno poveča svojo proizvodno zmogljivost, se lahko sorazmerno s tem povečanjem zmogljivosti poveča tudi izhodiščna poraba električne energije. Če naprava v danem koledarskem letu zmanjša svojo raven proizvodnje za 50 % do 75 % glede na izhodiščno proizvodnjo, bo prejela samo polovico zneska pomoči, ki ustreza izhodiščni porabi električne energije. Če naprava v danem koledarskem letu zmanjša svojo raven proizvodnje za 75 % do 90 % glede na izhodiščno proizvodnjo, bo prejela samo 25 % zneska pomoči, ki ustreza izhodiščni porabi električne energije. Če naprava v danem koledarskem letu zmanjša svojo raven proizvodnje za 90 % ali več glede na izhodiščno proizvodnjo, ne bo prejela pomoči;

bistveno povečanje zmogljivosti“ pomeni bistveno povečanje začetne nameščene zmogljivosti, pri čemer sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

uvedena je ena ali več določljivih fizičnih sprememb pri tehnični nastavitvi in delovanju naprave, pri čemer ne gre za preprosto zamenjavo proizvodne linije, in

naprava lahko obratuje z zmogljivostjo, ki je vsaj 10 % večja od začetne nameščene zmogljivosti naprave pred spremembo, sprememba pa je rezultat naložbe v stalna sredstva (ali več zaporednih naložb v stalna sredstva).

Naprava mora nacionalnemu organu, ki odobri pomoč, predložiti dokazila, s katerimi dokaže, da so pogoji za bistveno povečanje zmogljivosti izpolnjeni in da je neodvisni preveritelj ocenil bistveno povečanje zmogljivosti kot zadovoljivo. Preverjanje bi moralo obravnavati zanesljivost, verodostojnost in točnost podatkov, ki jih je predložila naprava, ter bi moralo voditi k oblikovanju mnenja pri preverjanju, ki z razumnim zagotovilom navaja, da preverjeni podatki ne vsebujejo napačnih navedb.

referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije“, izražen v MWh na tono proizvoda in opredeljen na ravni Prodcom 8, pomeni za proizvod specifično porabo električne energije na tono proizvoda, doseženo z energetsko najučinkovitejšo metodo proizvodnje za zadevni proizvod. Za proizvode v upravičenih sektorjih, za katere je bila v Sklepu Komisije 2011/278/EU (2) ugotovljena izmenljivost goriva in elektrike, se opredelitev referenčnih koeficientov učinkovitosti porabe električne energije izvede v okviru istih meja sistema, pri čemer se upošteva samo delež električne energije. Ustrezni referenčni koeficienti porabe električne energije za proizvode, ki spadajo v upravičene sektorje in dele sektorjev, so navedeni v Dodatku III.

referenčni koeficient učinkovitosti porabe nadomestne električne energije“, 80 % izhodiščne porabe električne energije. Ustreza povprečnemu zmanjšanju porabe, ki ga nalaga uporaba referenčnih koeficientov učinkovitosti porabe električne energije (referenčni koeficient porabe električne energije / predhodna poraba električne energije). Uporablja se za vse proizvode, ki spadajo v upravičene sektorje ali dele sektorjev, vendar niso zajeti v okviru referenčnih koeficientov učinkovitosti porabe električne energije, določenih v Dodatku III.


(1)  Koda 12 15 0 v zakonodajnem okviru, določenem z Uredbo Sveta št. 58/97 z dne 20. decembra 1996 o strukturni statistiki podjetij. Uredba št. 58/97, ki je bila vključena v sporazum EGP, je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (prenovitev), ki je bila vključena v Sporazum EGP v točki 1 Priloge XXI (določbe Uredbe št. 58/97 se še naprej uporabljajo za zbiranje, urejanje in sporočanje podatkov za referenčna leta do vključno leta 2007).

(2)  Sklep Komisije 2011/278/EU z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 130, 17.5.2011, str. 1. V Prilogi I.2 k temu sklepu je naštetih več izdelkov, pri katerih naj bi taka zamenljivost goriv vsaj v določeni meri obstajala. Sklep je bil vključen v Sporazum EGP v točki 21(a)(l)(c) Priloge XX.

Dodatek II

Sektorji in deli sektorjev, ki predhodno veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij co2 zaradi posrednih stroškov emisij

Za namene teh smernic lahko naprava upravičenca do pomoči prejme državno pomoč za posredne stroške emisij v okviru oddelka 3.3 teh smernic le, če je dejavna v enem od spodaj navedenih sektorjev ali delov sektorjev. Drugi sektorji ali deli sektorjev ne bodo veljali za upravičene do take pomoči.

 

Koda NACE (1)

Opis

1.

2742

Proizvodnja aluminija

2.

1430

Pridobivanje mineralov za kemikalije in gnojila

3.

2413

Proizvodnja drugih anorganskih kemikalij

4.

2743

Proizvodnja svinca, cinka in kositra

5.

1810

Proizvodnja usnjenih oblačil

6.

2710

Proizvodnja surovega železa, jekla in ferozlitin

272210

Brezšivne jeklene cevi

7.

2112

Proizvodnja papirja in kartona

8.

2415

Proizvodnja gnojil in dušikovih spojin

9.

2744

Proizvodnja bakra

10.

2414

Proizvodnja drugih organskih osnovnih kemikalij

11.

1711

Predenje vlaken bombažnega tipa

12.

2470

Proizvodnja umetnih vlaken

13.

1310

Pridobivanje železove rude

14.

 

Naslednji deli sektorjev znotraj sektorja proizvodnje plastičnih mas v primarni obliki (2416):

24161039

Polietilen nizke gostote (LDPE)

24161035

Linearni polietilen nizke gostote (LLDPE)

24161050

Polietilen visoke gostote (HDPE)

24165130

Polipropilen (PP)

24163010

Polivinil klorid (PVC)

24164040

Polikarbonat (PC)

15.

 

Naslednji del sektorja znotraj sektorja proizvodnje celuloze (2111):

21111400

Lesovina

Pojasnilo o metodologiji za določitev sektorjev in delov sektorjev, upravičenih do pomoči

1.

Za namene teh smernic v skladu s členom 10a(15) Direktive o ETS sektorji ali deli sektorjev, navedeni v zgornji razpredelnici, veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 na kvantitativni osnovi, če je intenzivnost trgovine s tretjimi državami višja od 10 % in bi skupni posredni dodatni stroški, ki nastanejo zaradi izvajanja direktive o ETS, lahko povzročili znatno povečanje proizvodnih stroškov, izračunanih kot delež bruto dodane vrednosti, v višini najmanj 5 %.

2.

Pri izračunu posrednih stroškov za ugotavljanje upravičenosti na podlagi teh smernic se uporablja ista predpostavka glede cene CO2 in isti povprečni faktor emisij EU za električno energijo, kot se uporabljata v Sklepu Komisije 2010/2/EU (2). Prav tako se uporabljajo isti podatki o trgovini, proizvodnji in dodani vrednosti za posamezen sektor ali del sektorja kot v Sklepu Komisije 2010/2/EU. Izračun intenzivnosti trgovine je odvisen od izvoza in uvoza v vse države zunaj EU oziroma iz njih, ne glede na to, ali imajo navedene države vzpostavljen kakršen koli sistem za obdavčitev emisij CO2 oziroma sistem za omejitev emisij in trgovanje z njimi, podoben sistemu EU ETS. Poleg tega se predpostavlja, da bodo stroški CO2 100-odstotno vključeni v ceno električne energije.

3.

Podobno kot pri določbah člena 10a(17) direktive o ETS je bila pri določanju upravičenih sektorjev in delov sektorjev, navedenih v zgornji razpredelnici, ocena sektorjev na podlagi kvantitativnih meril iz točke 1 zgoraj dopolnjena z oceno kakovosti, kadar so bili na voljo ustrezni podatki in so predstavniki industrije ali države EGP predložili dovolj prepričljive in utemeljene zahteve, ki potrjujejo upravičenost. Ocena kakovosti je bila opravljena, prvič, za mejne sektorje, tj. sektorje na ravni NACE-4, ki se soočajo z višjimi posrednimi stroški emisij reda 3–5 % in imajo vsaj 10-odstotno intenzivnost trgovine; drugič, za sektorje in dele sektorjev (vključno na ravni Prodcom (3)), za katere ni uradnih podatkov ali so ti slabe kakovosti; ter, tretjič, za sektorje in dele sektorjev (vključno na ravni Prodcom), za katere se lahko šteje, da pri kvantitativni oceni niso bili zadostno zastopani. Sektorji ali deli sektorjev, ki imajo manj kot 1% posrednih stroškov CO2, niso bili upoštevani.

4.

Ugotavljanje upravičenosti na podlagi ocene kakovosti je bilo osredotočeno, prvič, na velikost asimetričnega učinka posrednih stroškov CO2, izraženega v deležu bruto dodane vrednosti sektorja. Asimetrični učinek stroškov mora biti dovolj velik, da pomeni visoko tveganje premestitve emisij CO2 zaradi posrednih stroškov CO2. Šteje se, da je to merilo izpolnjeno, če so posredni stroški CO2 višji od 2,5 %. Drugič, poleg tega so bili upoštevani tudi razpoložljivi dokazi v zvezi s trgom, ki kažejo, da sektor ali del sektorja ne more prenesti višjih posrednih stroškov emisij na svoje stranke brez znatne izgube tržnega deleža v korist konkurentov iz tretjih držav. Za izpolnjevanje tega drugega merila je bila kot objektivno merilo upoštevana dovolj visoka intenzivnost trgovine, in sicer najmanj 25-odstotna. Pri drugem merilu so bile poleg tega potrebne utemeljene informacije, ki kažejo splošno verjetnost, da se v zadevnem sektorju EU cene dejansko določajo zunaj tega sektorja (npr. cene, določene na blagovnih borzah, ali dokazane cenovne korelacije po makroregijah); taki dokazi so bili podprti še z dodatnimi informacijami, če so bile te na voljo, o stanju mednarodnega povpraševanja in ponudbe, stroških transporta, stopnjah dobička in možnostih za zmanjšanje emisij CO2. Tretjič, upoštevana je bila tudi izmenljivost goriva in elektrike v sektorju v skladu s Sklepom Komisije 2011/278/EU (4).

5.

Rezultati ocene kakovosti in kvantitativne ocene se odražajo v seznamu upravičenih sektorjev in delov sektorjev v tej prilogi, ki je dokončen in se lahko spreminja le ob vmesnem pregledu teh smernic.


(1)  V skladu z NACE rev. 1.1: http://ec.europa.eu/eurostat/ramon/nomenclatures/index.cfm?TargetUrl=-LST_CLS_DLD&StrNom=NACE_1_1&StrLanguageCode=EN&StrLayoutCode=HIERARCHIC

(2)  Sklep Komisije z dne 24. decembra 2009 o določitvi seznama sektorjev in delov sektorjev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, UL L 1, 5.1.2010, str. 10. Sklep je bil vključen v Sporazum EGP v točki 21(a)(l)(b) Priloge XX.

(3)  Nomenklatura proizvodov, dostopna na: http://ec.europa.eu/eurostat/ramon/nomenclatures/index.cfm?TargetUrl=LST_NOM_DTL&StrNom=PRD_2010&StrLanguageCode=EN&IntPcKey=&StrLayoutCode=HIERARCHIC

(4)  Sklep Komisije 2011/278/EU z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 130, 17.5.2011, str. 1. V Prilogi I.2 tega sklepa je naštetih več proizvodov, pri katerih naj bi taka zamenljivost goriv vsaj v določeni meri obstajala. Sklep je bil vključen v Sporazum EGP v točki 21(a)(l)(c) Priloge XX.

Dodatek III

Referenčne vrednosti učinkovitosti porabe električne energije za proizvode, zajete v kodah NACE iz Priloge II

NACE 4

Referenčna vrednost (1)

Višina referenčne vrednosti

Referenčna enota

Proizvodna enota (2)

Opredelitev proizvoda (2)

Postopki, ki jih zajema referenčna vrednost (2)

Ustrezna koda Prodcom (rev 1.1)

Opis proizvoda

2742

Primarni aluminij

14,256

MWh/t proizvoda (poraba izmeničnega toka)

tona surovega nelegiranega tekočega aluminija

surov nelegiran tekoč aluminij iz elektrolize

Surov nelegiran tekoč aluminij iz elektrolize, vključno z opremo za zmanjševanje onesnaženja, stranskimi procesi in livarno. Poleg opredelitve proizvoda v Sklepu 2011/278/EU je vključen še obrat anod (predhodno žgane anode). Če se anode proizvajajo v samostojnem obratu v Evropi, se za ta obrat ne smejo sprejeti nadomestila, ker je že vključen v referenčno vrednost. Če se anode proizvajajo zunaj Evrope, se lahko uporabi popravek.

27421130

surovi aluminij, nelegiran (razen v prahu in luskah)

 

 

 

 

 

 

 

27421153

surovi aluminij, zlitine, primarne (razen v prahu in luskah)

2742

Aluminijev oksid (rafiniran)

0,225

MWh/t proizvoda

tona aluminijevega oksida

 

Vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo aluminijevega oksida.

27421200

aluminijev oksid (razen umetnega korunda)

2710

Jeklo, proizvedeno s kisikom

0,036

MWh/t proizvoda

tona surovega (litega) jekla

 

Sekundarna metalurgija, predgrevanje ognjevzdržnega materiala, dodatna oprema (zlasti odpraševanje) in obrati za litje do rezanja proizvodov iz surovega jekla.

2710T122

nelegirano jeklo, proizvedeno po drugih postopkih (razen v električnih pečeh)

 

 

 

 

 

 

 

2710T132

nelegirano jeklo, razen nerjavnega jekla, proizvedeno po drugih postopkih (razen v električnih pečeh)

 

 

 

 

 

 

 

2710T142

nerjavno jeklo in v ognju obstojno jeklo, proizvedeno po drugih postopkih (razen v električnih pečeh)

2710

Ogljikovo jeklo, proizvedeno s postopkom EAF

0,283

tCO2/t proizvoda

tona surovega jekla iz sekundarnega procesa izdelave iz talilnice

jeklo, ki vsebuje manj kot 8 % kovinskih primešanih elementov in toliko elementov nečistoče, da je njegova uporaba omejena na namene, pri katerih ni potrebna posebna gladkost površine ali sposobnost predelave

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi enotami:

elektroobločna peč,

sekundarna metalurgija,

litje in rezanje,

naprava za naknadno zgorevanje,

naprava za odpraševanje,

stojala za gretje posod,

naprave za predgretje litih ingotov,

sušenje odpadnega materiala in

predgretje odpadnega materiala.

2710T121

surovo jeklo: nelegirano jeklo, proizvedeno v električnih pečeh

 

 

(na podlagi povprečja najučinkovitejših 10 %)

 

 

 

 

2710T131

surovo jeklo: nelegirano jeklo, razen nerjavnega jekla, proizvedeno v električnih pečeh

 

 

 

 

 

 

 

2710T141

surovo jeklo: nerjavno jeklo in ognjeodporno jeklo, proizvedeno v električnih pečeh

2710

Visokolegirano jeklo, proizvedeno s postopkom EAF

0,352

tCO2/t proizvoda

tona visokolegiranega surovega jekla

jeklo, ki vsebuje 8 % ali več kovinskih primešanih elementov ali če se zahtevata posebna gladkost površine in sposobnost predelave

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi enotami:

elektroobločna peč,

sekundarna metalurgija,

litje in rezanje,

naprava za naknadno zgorevanje,

naprava za odpraševanje,

stojala za gretje posod,

naprave za predgretje litih ingotov,

jašek za počasno hlajenje,

sušenje odpadnega materiala in

predgretje odpadnega materiala.

Pretvornik železovega kromita (FeCr) in kriogensko skladiščenje industrijskih plinov nista zajeta.

2710T121

surovo jeklo: nelegirano jeklo, proizvedeno v električnih pečeh

 

 

(na podlagi povprečja najučinkovitejših 10 %)

 

 

 

 

2710T142

nerjavno in v ognju obstojno jeklo, proizvedeno po drugih postopkih, (razen v električnih pečeh

2710

FeSi

8,540

MWh/t proizvoda

tona FeSi-75, končni izdelek

FeSi-75

Vsi postopki, neposredno povezani z delovanjem peči.

Dodatna oprema ni zajeta

27102020/24101230

fero-silicij z vsebnostjo 75 % silicija

2710

FeMn HC

2,760

MWh/t proizvoda

tona visokoogljičnega FeMn, končni izdelek

visokoogljični FeMn

Vsi postopki, neposredno povezani s pečmi.

Dodatna oprema ni zajeta

27102010

Fero-mangan (v skladu z referenčnim dokumentom BREF)

2710

SiMn

3,850

MWh/t proizvoda

tona SiMn, končni izdelek

siliko-mangan z različno vsebnostjo ogljika, vključno s SiMn, nizkoogljičnim SiMn,izredno nizkoogljičnim SiMn

Vsi postopki, neposredno povezani z delovanjem peči.

Dodatna oprema ni zajeta

27102030

Siliko-mangan, razen FeSiMn

2413

Cl2

2,461

MWh/t proizvoda

tona klora

Klor

Vsi postopki, neposredno ali posredno povezani z obratom za elektrolizo, vključno z dodatno opremo, kot so motorji.

24131111

Klor

2413

Silicijeva kovina

11,870

MWh/t proizvoda

tona silicijeve kovine

silicij, z vsebnostjo 90–99,99 % silicija

Vsi postopki, neposredno povezani s pečmi.

Dodatna oprema ni zajeta

24131155

silicij, z vsebnostjo < 99,99 ut. % silicija

2413

Zelo čist polisilicij

60,000

MWh/t proizvoda

tona zelo čiste silicijeve kovine

silicij, z vsebnostjo > 99,99 % silicija

Vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s pečjo, vključno z dodatno opremo.

24131153

silicij, z vsebnostjo ≥ 99,99 ut. % silicija

2413

SiC

6,200

MWh/t proizvoda

tona 100-odstotnega SiC

100-odstotno čist silicijev karbid

Vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s pečjo, vključno z dodatno opremo.

24135450

karbidi, kemično določeni ali nedoločeni

2414

Kemikalije visoke vrednosti

0,702

tCO2/t proizvoda

tona kemikalij visoke vrednosti (HVC) (tona acetilena, etilena, propilena, butadiena, benzena in vodika)

mešanica kemikalij visoke vrednosti (HVC), izražena kot skupna masa acetilena, etilena, propilena, butadiena, benzena in vodika, razen HVC iz dodatnih surovin (vodik, etilen, druge HVC) z vsebnostjo etilena v skupni mešanici proizvodov najmanj 30 masnih odstotkov in s skupno vsebnostjo HVC, kurilnega plina, butenov in tekočih ogljikovodikovnajmanj 50 masnih odstotkov skupne mešanice proizvodov.

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo kemikalij visoke vrednosti (HVC), kot očiščenih proizvodov ali kot vmesnih proizvodov, s koncentracijo zadevnih kemikalij v najenostavnejši tržni obliki (surov C4, nehidrogeniran pirolizni plin), razen ekstrakcije C4 (v obratih butadiena), hidrogenizacije C4, obdelave uplinjenega bencina z vodikom in ekstrakcije aromatov ter logističnih postopkov in skladiščenja za vsakodnevno obratovanje.

V kodo NACE 2414 je zajetih več kod Prodcom.

 

 

 

 

 

 

 

 

24141120

nasičeni aciklični ogljikovodiki

 

 

 

 

 

 

 

24141130

nenasičeni aciklični ogljikovodiki, etilen

 

 

 

 

 

 

 

24141140

nenasičeni aciklični ogljikovodiki, propen (propilen)

 

 

 

 

 

 

 

24141150

nenasičeni aciklični ogljikovodiki, buten (butilen) in njegovi izomeri

 

 

 

 

 

 

 

24141160

nenasičeni aciklični ogljikovodiki, buta-1,3-dien in izopren

 

 

 

 

 

 

 

24141190

drugi nenasičeni aciklični ogljikovodiki (razen etilena, propena, butena, buta-1,3-diena in izoprena)

 

 

 

 

 

 

 

24/20141223

Benzen

2414

Aromati

0,030

tCO2/t proizvoda

ponderirana tona CO2

mešanica aromatov, izražena v ponderiranih tonah CO2 (CWT)

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s podenotami aromatov:

obdelava piroliznega plina z vodikom,

ekstrakcija benzena, toluena, ksilena (BTX),

disproporcioniranje toluena (TDP),

hidrodealkilacija toluena v benzen (HDA),

izomerizacija ksilena,

obrati s p-ksilenom,

proizvodnja kumena in

proizvodnja cikloheksana.

V kodo NACE 2414 je zajetih več kod Prodcom. Popoln seznam v zvezi z neposrednimi emisijami je naveden v smernicah št. 9.

 

2414

Saje

1,954

tCO2/t proizvoda

tona saj pečice (enota, primerna za prodajo, > 96 %)

saje pečice; v to referenčno vrednost niso zajete plinaste saje in saje gorenja

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo saj peči in zaključnimi procesi, pakiranjem in sežiganjem.

24131130

ogljik (saje in druge oblike ogljika, ki niso navedene na drugem mestu)

2414

Stiren

0,527

tCO2/t proizvoda

tona stirena (izdelek, primeren za prodajo)

stiren monomer (vinil benzen, številka CAS: 100-42-5)

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo:

stirena in

njegovega vmesnega proizvoda etilbenzena (v količini, ki je potrebna za proizvodnjo stirena).

24141250

Stiren

2414

Etilenoksid/etilenglikoli (EO/EG)

0,512

tCO2/t proizvoda

tona ekvivalentov EO, opredeljena kot količina EO (v masi), ki je vsebovana v eni masni enoti posameznega glikola

referenčna vrednost za etilenoksid/etilenglikol zajema naslednje proizvode:

etilenoksid (EO, visoke čistosti),

monoetilenglikol (MEG, standardna kvaliteta + kvaliteta vlaken (visoke čistosti),

dietilenglikol (DEG),

trietilenglikol (TEG);

skupna količina proizvodov je izražena v ekvivalentih EO (EOE), ki so opredeljeni kot količina EO (v masi), ki je vsebovana v eni masni enoti posameznega glikola

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani z enotami za proizvodnjo in prečiščevanje EO ter enoto za glikol.

24146373

etilenoksid (oksiran)

 

 

 

 

 

 

 

24142310

Etilenglikol (etandiol)

 

 

 

 

 

 

 

24146333

2,2-oksidietanol (dietilenglikol; digol)

2743

Elektroliza cinka

4,000

MWh/t proizvoda

tona cinka

primarni cink

Vsi postopki, neposredno ali posredno povezani z obratom za elektrolizo cinka, vključno z dodatno opremo.

27431230

cink, surov, nelegiran (razen cinkovega prahu in lusk)

 

 

 

 

 

 

 

2743125

cink, surov, zlitine (razen cinkovega prahu in lusk)

2415

amoniak

1,619

tCO2/t proizvoda

tona amoniaka, opredeljena kot (neto) proizvodnja, primerna za prodajo, s 100-odstotno vsebnostjo amoniaka.

amoniak (NH3), zabeležen v proizvedenih tonah

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo amoniaka in njegovega vmesnega proizvoda vodika.

24151075

Amoniak, brezvodni

Proizvodi, za katere je bila opredeljena medsebojna izmenljivost elektrike in goriva v Prilogi 1(2) Sklepa 2011/278/EU  (3)

V Prilogi 1 Sklepa 2011/278/EU je bilo ugotovljeno, da sta gorivo in elektrika pri nekaterih proizvodnih postopkih lahko nadomestka. Referenčne vrednosti za te proizvode ni primerno določiti na podlagi MWh/t proizvoda. Namesto tega se kot izhodišče uporabljajo posebne krivulje emisij toplogrednih plinov, izpeljane za neposredne emisije. Za te postopke so bile referenčne vrednosti opredeljene na podlagi vsote neposrednih emisij (sestavljenih iz emisij, ki izhajajo iz porabe energije in iz procesov), pa tudi na podlagi posrednih emisij, ki izhajajo iz uporabe medsebojno izmenljivega dela elektrike.

V teh primerih se množitelj „E“ v formuli za izračun najvišjega zneska pomoči iz odstavka 27(a) Smernic nadomesti z naslednjim izrazom, ki pretvarja referenčno vrednost, določeno s Sklepom 2011/278/EU, v referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije na podlagi množitelja povprečne evropske intenzivnosti emisij v višini 0,465 t CO2/MWh:

obstoječa referenčna vrednost iz Priloge 1 Sklepa 2011/278/EU (v tCO2/t) × delež ustreznih posrednih emisij (*) iz uvodnega obdobja (v %)/0,465 (tCO2/MWh).

(*)

„delež ustreznih posrednih emisij iz uvodnega obdobja“ pomeni količnik

ustreznih posrednih emisij ter

vsote skupnih neposrednih emisij in ustreznih posrednih emisij v skladu s členom 14 Sklepa 2011/278/EU.


(1)  Za proizvode, navedene na svetlo sivi podlagi, je bila opredeljena medsebojna izmenljivost elektrike in goriva, referenčna vrednost pa je navedena v tCO2.

(2)  Zajete proizvodne enote, opredelitve pojmov in postopki, ki so navedeni na temno sivi podlagi, temeljijo na Sklepu Komisije 2011/278/EU z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)  Sklep Komisije o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES z dne 27. aprila 2011, C(2011) 2772 final., UL L 130, 17.5.2011, str. 1. Sklep je bil vključen v Sporazum EGP v točki 21(a)(l)(c) Priloge XX.

Dodatek IV

Najvišji regionalni faktorji emisij CO2 na različnih geografskih območjih (tCO2/MWh)

 

 

Elektrika

Osrednjezahodna Evropa

Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska, Luksemburg, Lihtenštajn

0,76

Češka in Slovaška

Češka republika, Slovaška

1,06

Ibersko območje

Portugalska, Španija

0,57

Nordijsko območje

Danska, Švedska, Finska in Norveška

0,67

Bolgarija

 

1,12

Ciper

 

0,75

Estonija

 

1,12

Grčija

 

0,82

Madžarska

 

0,84

Irska

 

0,56

Italija

 

0,60

Latvija

 

0,60

Litva

 

0,60

Malta

 

0,86

Poljska

 

0,88

Romunija

 

1,10

Slovenija

 

0,97

Združeno kraljestvo

 

0,58

Islandija

 

0,00

Pojasnilo o najvišjih regionalnih faktorjih emisij CO2

Za zagotovitev enake obravnave virov električne energije in preprečitev možnih zlorab se za vse vire oskrbe z električno energijo (samoproizvodnja, pogodbe o dobavi električne energije ali oskrba z omrežja) in vse upravičence do pomoči v zadevni državi EGP uporablja isti faktor emisij CO2.

Metoda za določitev najvišjega zneska pomoči upošteva faktor emisij CO2 za električno energijo, ki jo dobavljajo kurilne naprave na različnih geografskih območjih. Regionalno razlikovanje odraža pomen obratov na fosilna goriva za končno ceno, ki se določi na veleprodajnem trgu, in njihovo marginalno vlogo v razvrstitvi obratov.

Komisija je predhodno določila zgoraj navedene regionalne vrednosti faktorjev emisij CO2, ki predstavljajo najvišje vrednosti za izračun zneska pomoči. Vendar lahko države EGP za vse upravičence na svojem ozemlju uporabljajo nižji faktor emisij CO2.


7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/51


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 309/13/COL

z dne 16. julija 2013

o združljivosti ukrepov, ki jih bo sprejela Norveška v skladu s členom 14 Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), s pravom EGP

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

ob upoštevanju akta iz točke 5p Priloge XI k Sporazumu EGP, tj. Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (1) (v nadaljnjem besedilu: akt), in zlasti člena 14(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Norveška je z dopisom z dne 22. aprila 2013, ki ga je Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) prejel 23. aprila 2013, slednjega obvestila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 14(1) Direktive 2010/13/EU.

(2)

Nadzorni organ Efte je v treh mesecih od dneva posredovanja obvestila preveril, ali so takšni ukrepi, zlasti kar zadeva sorazmernost ukrepov in preglednost nacionalnega posvetovalnega postopka, skladni s pravom EGP.

(3)

Pri svojem preverjanju je Nadzorni organ upošteval razpoložljive podatke o norveškem medijskem trgu.

(4)

Seznam dogodkov velikega družbenega pomena, ki jih vključujejo ukrepi Norveške, je bil pripravljen na jasen in pregleden način. Poleg tega se je v zvezi s tem na Norveškem začelo obsežno posvetovanje.

(5)

Nadzorni organ je z zadovoljstvom ugotovil, da dogodki, našteti med ukrepi Norveške, izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril, ki so zanesljivi pokazatelji pomembnosti dogodkov za družbo: (i) poseben vsesplošni odmev v državi EGP-EFTA in ne zgolj pomembnost za tiste, ki običajno spremljajo zadeven šport ali dejavnost; (ii) prebivalci države EGP-EFTA mu zlasti glede spodbujanja kulturne identitete vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen; (iii) sodelovanje državne reprezentance v zadevnem dogodku v okviru mednarodno pomembnega tekmovanja ali turnirja; ter (iv) dejstvo, da se dogodek običajno predvaja na brezplačni televizijski postaji in da pritegne velik del televizijskih gledalcev.

(6)

Številni dogodki, našteti v ukrepih Norveške, kot so olimpijske igre, svetovni pokal za moške in evropsko prvenstvo v nogometu za moške, pri čemer so vključene tudi kvalifikacijske tekme, na katerih sodeluje Norveška, spadajo v kategorijo dogodkov velikega družbenega pomena, kot je to izrecno navedeno v uvodni izjavi (49) Direktive 2010/13/EU.

(7)

Poletne olimpijske igre so dogodek, ki na Norveškem zbuja veliko zanimanje, saj so norveški športniki vedno sodelovali v številnih posameznih in skupinskih disciplinah. Dogodek je posebno odmeven v javnosti na Norveškem, saj zanima publiko, ki sicer ne spremlja tovrstnih dogodkov. Poletne olimpijske igre se običajno predvajajo na brezplačni televizijski postaji in na Norveškem dosežejo visoko gledanost.

(8)

Zimske olimpijske igre so še bolj priljubljen dogodek, ki dosega zelo visoko gledanost. Veliko število norveških športnikov sodeluje na zimskih olimpijskih igrah v posameznih in skupinskih disciplinah. Dogodek se običajno predvaja na brezplačni televizijski postaji in na Norveškem doseže visoko gledanost. Dogodka ne spremljajo zgolj gledalci, ki običajno spremljajo zadeven šport.

(9)

Svetovni pokal za moške in evropsko prvenstvo v nogometu za moške sta kot celota, vključno s kvalifikacijskimi tekmami, na katerih sodeluje Norveška, med najbolj priljubljenimi športnimi dogodki na Norveškem. V norveški javnosti in medijih vlada veliko zanimanje za kvalifikacijske tekme norveške reprezentance ter tudi tekme zadnjega kroga, zlasti za zaključne tekme. Dogodki se običajno predvajajo na brezplačni televiziji in pritegnejo velik del televizijskih gledalcev. Ker tekme med drugimi državami zadnjega kroga vplivajo na tekme, ki bi jih lahko igrala Norveška, kot tudi na skupni rezultat, so slednje na Norveškem prav tako posebno odmevne.

(10)

Na Norveškem obstaja veliko zanimanje za lokalne nogometne klube. Finale norveškega prvenstva v nogometu za moške se običajno predvaja na brezplačni televizijski postaji. Visoka gledanost, ki jo je doslej dosegal dogodek, kaže na veliko javno zanimanje zanj tudi izven okvira občinstva, ki običajno spremlja tekme lokalnih nogometnih klubov.

(11)

Svetovni pokal za ženske in evropsko prvenstvo v odbojki za ženske (zadnji krog turnirjev) sta dogodka, ki se običajno predvajata na brezplačni televizijski postaji z visoko gledanostjo. Norveška ženska državna rokometna reprezentanca je v daljšem obdobju dosegla velik uspeh, kar je na Norveškem privedlo do vsesplošne odmevnosti tudi med občinstvom, ki običajno ne spremlja tega športa. Tekme med drugimi državami zaključnih krogov obeh dogodkov vplivajo na tekme, ki bi jih lahko igrala norveška državna reprezentanca, kot tudi na skupni rezultat.

(12)

Svetovna prvenstva v nordijskem smučanju, ki jih organizira Mednarodna smučarska zveza, so na Norveškem priljubljeni dogodki. Tek na smučeh je v norveški kulturi globoko zakoreninjen in je pomemben element norveške kulturne dediščine. Dogodku norveško prebivalstvo vsesplošno pripisuje poseben kulturni pomen, ta pa se običajno predvaja na brezplačni televiziji z velikim deležem televizijskih gledalcev. Veliko število gledalcev, ki jih pritegne ta dogodek, kaže, da sta sam dogodek in njegov izid na Norveškem posebno vsesplošno odmevna in nista pomembna zgolj za tiste, ki običajno spremljajo ta šport.

(13)

Svetovna prvenstva v alpskem smučanju, ki jih organizira Mednarodna smučarska zveza, so na Norveškem priljubljeni dogodki. Alpsko smučanje je v norveški kulturi globoko zakoreninjeno in je pomemben element norveške kulturne dediščine. Zato za svetovna prvenstva v alpskem smučanju, ki jih organizira Mednarodna smučarska zveza, lahko velja, da jim norveško prebivalstvo vsesplošno pripisuje poseben kulturni pomen. Norveška je imela veliko število zmagovalnih alpskih smučarjev, kar je v veliki meri vplivalo na zanimanje za to disciplino na Norveškem. Dogodek in njegov izid sta zato na Norveškem posebno vsesplošno odmevna, in sicer ne zgolj med tistimi, ki običajno spremljajo ta šport.

(14)

Svetovni pokal v nordijskih disciplinah, ki ga organizira Mednarodna smučarska zveza v Holmenkollenu v Oslu, je vsakoletni dogodek in je del svetovnega pokala v nordijskih disciplinah, ki ga organizira navedena smučarska zveza. Je eden izmed najpomembnejših letnih športnih dogodkov na Norveškem, ima dolgo tradicijo in zanj lahko velja, da mu norveško prebivalstvo vsesplošno pripisuje poseben kulturni pomen. Dogodek se običajno predvaja na brezplačni televiziji in pritegne velik del televizijskih gledalcev. Zaradi kulturnega pomena dogodka je njegov rezultat na Norveškem posebno vsesplošno odmeven tudi pri občinstvu, ki običajno ne spremlja te discipline.

(15)

Svetovno prvenstvo v biatlonu je na Norveškem pomemben zimski dogodek, ki je posebno odmeven ter zbuja veliko zanimanje med prebivalstvom, tudi pri tistih, ki običajno ne spremljajo teh disciplin, in sicer kot del norveške kulturne identitete in smučarske dediščine. Dogodek se običajno predvaja na brezplačni televiziji in pritegne velik del televizijskih gledalcev.

(16)

Ukrepi Norveške se zaradi velikega javnega interesa do zagotovitve širokega javnega dostopa do predvajanja dogodkov z velikim družbenim pomenom zdijo sorazmerni in upravičujejo odstopanje od temeljne svoboščine opravljanja storitev iz člena 36 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(17)

Ukrepi Norveške so prav tako združljivi s pravili EGP o konkurenci, v kolikor opredelitev kvalificiranega izdajatelja televizijskega programa za predvajanje naštetih dogodkov temelji na objektivnih merilih (zahtevana pokritost), ki omogočajo potencialno konkurenco pri pridobivanju pravic do predvajanja teh dogodkov. Poleg tega tudi število naštetih dogodkov ni tako nesorazmerno, da bi lahko povzročilo izkrivljanje konkurence na končnih trgih brezplačnih in plačljivih televizijskih postaj.

(18)

Splošno sorazmernost ukrepov Norveške podpira več dejavnikov. Prvič, uvedba praga za zahtevano potencialno pokritost prebivalstva za kvalificirane izdajatelje televizijskega programa, ki je 90 %, povečuje sorazmernost ukrepov, v kolikor se poveča število potencialno kvalificiranih izdajateljev televizijskega programa. Drugič, število dogodkov, vključenih na seznam, je sorazmerno. Tretjič, uveden je bil mehanizem za reševanje sporov med izdajatelji televizijskega programa glede plačila pravičnega nadomestila za pravice za predvajanje. Nadalje, ukrepi Norveške vsebujejo primerne predpise za primere, ko pravice za predvajanje naštetih dogodkov pridobijo nekvalificirani izdajatelji televizijskega programa, da bi se zagotovil sistem za ponovno podelitev izključnim kvalificiranim izdajateljem. Nadalje, v ukrepih Norveške so predvideni primeri, ko pravice za predvajanje naštetih dogodkov pridobijo nekvalificirani izdajatelji televizijskega programa, s strani kvalificiranega izdajatelja pa ni zanimanja, kar zagotavlja, da lahko nekvalificirani izdajatelj televizijskega programa izvršuje svoje pravice. Nazadnje, začetek veljavnosti končnih ukrepov Norveške je preložen na 1. julij 2014, da bi se zagotovilo, da ni škodljivega vpliva na pogajanja, izvedena pred tem datumom.

(19)

Nadzorni organ je drugim državam EGP-EFTA sporočil ukrepe, ki jih je priglasila Norveška, in pridobil mnenje odbora Efte za stike, ki je bil vzpostavljen v skladu s členom 29 Direktive 2010/13/EU. Odbor je sprejel pozitivno mnenje –

SKLENIL:

Člen 1

Ukrepi, ki jih mora Norveška sprejeti v skladu z aktom iz točke 5p Priloge XI k Sporazumu EGP, tj. Direktivo 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (v nadaljnjem besedilu: akt), in zlasti členom 14(1) Direktive ter o katerih je bil Nadzorni organ obveščen v skladu s členom 14(2) akta z dne 22. aprila 2013 in ki jih je Nadzorni organ prejel 23. aprila 2013, so skladni s pravom EGP.

Člen 2

Norveška Nadzornemu organu sporoči ukrepe, ki jih je dokončno sprejela. Nadzorni organ te ukrepe objavi v dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije v skladu s členom 14(2) Direktive 2010/13/EU.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Norveško.

V Bruslju, 16. julija 2013

Za Nadzorni organ Efte

Sabine MONAUNI-TÖMÖRDY

Članica kolegija

Xavier LEWIS

Direktor


(1)  UL L 95, 15.4.2010, str. 1.


PRILOGA

Uredba o spremembah Uredbe št. 153 z dne 28. februarja 1997 o predvajanju in avdiovizualnih medijskih storitvah

Uredba je bila sprejeta s kraljevim odlokom z dne 9. avgusta 2013 v skladu z oddelkom 2-8 akta št. 127 z dne 4. decembra 1992 o predvajanju in avdiovizualnih medijskih storitvah. Uredbo je predložilo ministrstvo za kulturo.

I

Uredba št. 153 z dne 28. februarja 1997 o predvajanju in avdiovizualnih medijskih storitvah se spremeni:

Veljavni predpisi v oddelkih 5-1 in 5-2 se prekličejo.

Nov oddelek 5-1 se glasi:

Oddelek 5-1 Dogodki velikega družbenega pomena

Naslednje dogodke je treba šteti kot dogodke velikega družbenega pomena:

a)

poletne in zimske olimpijske igre v celoti, ki jih organizira mednarodni olimpijski odbor;

b)

svetovno prvenstvo v nogometu za moške v celoti, vključno s kvalifikacijskimi tekmami, na katerih sodeluje Norveška, ki ga organizira Mednarodna nogometna zveza;

c)

evropsko prvenstvo v nogometu za moške v celoti, vključno s kvalifikacijskimi tekmami, na katerih sodeluje Norveška, ki ga organizira Združenje evropskih nogometnih zvez;

d)

svetovno prvenstvo v odbojki za ženske v celoti, ki ga organizira Mednarodna rokometna zveza;

e)

evropsko prvenstvo v odbojki za ženske v celoti, ki ga organizira Evropska rokometna zveza;

f)

finale prvenstva v nogometu za moške, ki ga organizira Norveška rokometna zveza;

g)

svetovna prvenstva v nordijskem smučanju v celoti, ki jih organizira Mednarodna smučarska zveza;

h)

svetovna prvenstva v alpskem smučanju v celoti, ki jih organizira Mednarodna smučarska zveza;

i)

svetovni pokal v nordijskih disciplinah, ki ga v Holmenkollenu organizira Mednarodna smučarska zveza;

j)

svetovno prvenstvo v biatlonu v celoti, ki ga organizira Mednarodna biatlonska zveza.

Nov oddelek 5-2 se glasi:

Oddelek 5-2 Televizijski kanali, ki jih na brezplačni televiziji spremlja znaten delež gledalcev

Televizijski kanal na brezplačni televiziji spremlja znaten delež gledalcev, če kanal lahko spremlja najmanj 90 % gledalcev brez dodatnih stroškov, razen televizijske naročnine in/ali nadomestila za osnovni paket.

Nov oddelek 5-3 se glasi:

Oddelek 5-3 Postopkovni predpisi in določitev tržne cene

(a)

Za televizijski kanal, ki ne izpolnjuje pogojev iz oddelka 5-2, vendar je pridobil izključno pravico do predvajanja dogodka s seznama v oddelku 5-1, je treba predložiti pisno ponudbo za nadaljnjo prodajo pravice tistemu, ki izpolnjuje zahteve iz oddelka 5-2 in ki zahteva pravico do predvajanja dogodka.

(b)

Ponudbo v skladu s točko (a) je treba predložiti najpozneje v enem mesecu po prejemu zahtevka v zvezi s televizijskim kanalom, ki izpolnjuje pogoje iz oddelka 5-2.

(c)

Za televizijski kanal, ki izpolnjuje pogoje iz oddelka 5-2 in za katerega je bila prejeta ponudba v skladu s točko (a), je treba v enem mesecu po prejemu ponudbe odgovoriti, ali je bila ta sprejeta ali ne.

(d)

Če se stranki ne moreta sporazumeti o nadomestilu za pravice predvajanja dogodka s seznama v oddelku 5-1, lahko katera koli stranka najpozneje šest mesecev pred izvedbo dogodka od organa zahteva, da določi nadomestilo za pravice v zvezi z dogodkom. Nadomestilo za pravice predvajanja se določi v skladu s tržnimi načeli. Organ za medije v skladu s tržnimi načeli izda smernice o določitvi nadomestila za nadaljnjo prodajo pravic za dogodke s seznama v oddelku 5-1.

(e)

Za televizijski kanal, ki ne izpolnjuje pogojev iz oddelka 5-2, se lahko uveljavlja izključna pravica v zvezi z dogodkom s seznama v oddelku 5-1, če v skladu s točko (a) ni bila v roku vsaj desetih mesecev pred izvedbo dogodka prejeta nobena zahteva ali če pri nobenem televizijskem kanalu, ki izpolnjuje pogoje iz oddelka 5-2, ni zanimanja za pridobitev pravice do predvajanja po tržni ceni.

(f)

Roki iz teh predpisov se ne uporabljajo, če se izključna pravica za televizijsko predvajanje dogodka s seznama iz oddelka 5-1 proda imetniku pravice do televizijskega kanala manj kot deset mesecev pred izvedbo dogodka s seznama iz oddelka 5-1.

Nov oddelek 5-4 se glasi:

Oddelek 5-4 Pogoji za odlog ali delno predvajanje dogodka

Na televizijskem kanalu, ki je pridobil pravico do predvajanja dogodka velikega družbenega pomena v skladu z oddelkom 5-3, se predvaja celoten dogodek v živo.

Televizijski kanal lahko kljub temu predvaja del dogodka v živo ali predvajanje v celoti ali deloma odloži, če:

a)

se dogodek izvaja ponoči med 0.00 in 6.00 po greenwiškem srednjem času (GMT) +1;

b)

je dogodek sestavljen iz več vzporednih dogodkov; ali

c)

drugi dejavniki kažejo, da bi bilo v interesu javnosti, da se dogodek predvaja delno v živo ali se predvajanje v celoti ali delno odloži.

Veljavni predpis v oddelku 5-3 postane nov oddelek 5-5, ki se glasi:

Oddelek 5-5 Poročanje o pridobivanju pravic

Za televizijski kanal, ki pridobi izključne pravice za predvajanje vseh dogodkov ali delov dogodkov s seznama iz oddelka 5-1 ali seznamov dogodkov velikega družbenega pomena v drugih državah EGP, ki sta jih odobrila Evropska komisija ali Nadzorni organ Efte in se objavijo v Uradnem listu in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu, je treba o taki pridobitvi pravic nemudoma poročati norveškemu organu za medije.

Veljavni predpis v oddelku 5-4 postane nov oddelek 5-6.

Prvi odstavek oddelka 10-2 se glasi:

Za kršitve predpisov iz poglavja 3 akta ali pravil v skladu s poglavjem 3, razen tistih, navedenih v oddelku 10-1 te uredbe, kršitev oddelka 6-4 akta ali oddelkov 1-4, 2-5, 2-6, 5-3, 5-4 in 5-5 ter št. 1 oddelka 7-6 te uredbe lahko norveški organ za medije naloži denarno kazen na podlagi diskrecijske ocene. Enako velja za kršitve pogojev za izdajo licence, ki vključujejo jasno opredeljene obveznosti, določene v skladu z drugim odstavkom oddelka 2-1 akta.

Prvi odstavek oddelka 10-3 se glasi:

Za kršitve predpisov iz prvega in tretjega odstavka oddelka 2-1, prvega odstavka oddelka 2-2 in pogojev, sprejetih v skladu z drugim odstavkom oddelka 2-2 akta, oddelkov 2-4 in 2-5 akta ali oddelkov 1-3, 1-7, 2-1, 2-2 in 2-4 ter drugega odstavka oddelka 7-1, št. 2 in 4 oddelka 7-6, oddelkov 7-7 in 7-8, drugega in tretjega odstavka oddelka 7-9 ter oddelkov 7-10 in 7-11 te uredbe lahko norveški organ za medije naloži denarno kazen v skladu z naslednjimi pravili:

II

Začetek veljavnosti

Te spremembe začnejo veljati 1. julija 2014.


Popravki

7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/56


Popravek Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 543/2012 z dne 25. junija 2012 o izvajanju člena 11(1) Uredbe (EU) št. 753/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu

( Uradni list Evropske unije L 165 z dne 26. junija 2012 )

Stran 15, uvodna izjava 2:

besedilo:

„(2)

Odbor, ustanovljen v skladu z odstavkom 30 Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1988 (2011), je 18. maja 2012 spremenil seznam posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi.“

se glasi:

„(2)

Odbor, ustanovljen v skladu z odstavkom 30 Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1988 (2011), je 18. maja 2012 in 1. junija 2012 spremenil seznam posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi.“


7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/56


Popravek Izvedbenega sklepa Sveta 2012/334/SZVP z dne 25. junija 2012 o izvajanju Sklepa 2011/486/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu

( Uradni list Evropske unije L 165 z dne 26. junija 2012 )

Stran 75, uvodna izjava 2:

besedilo:

„(2)

Odbor, ustanovljen v skladu z odstavkom 30 Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1988 (2011), je 18. marca 2012 spremenil seznam posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.“

se glasi:

„(2)

Odbor, ustanovljen v skladu z odstavkom 30 Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1988 (2011), je 18. maja 2012 in 1. junija 2012 spremenil seznam posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.“