ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.282.slv

Uradni list

Evropske unije

L 282

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 56
24. oktober 2013


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

 

2013/521/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 7. oktobra 2013 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom Republike Zelenortski otoki in Evropske unije

1

 

 

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom Republike Zelenortski otoki in Evropske unije

3

 

 

2013/522/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 7. oktobra 2013 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja

13

 

 

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja

15

 

 

2013/523/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 18. oktobra 2013 o podpisu, v imenu Evropske unije, spremenjenega Memoranduma o soglasju z Združenimi državami Amerike glede uvoza govejega mesa živali, ki niso dobivale določenih hormonov za pospeševanje rasti, in glede povečanih dajatev, ki jih Združene države uporabljajo za določene proizvode Evropske unije

35

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1016/2013 z dne 23. oktobra 2013 o izdaji dovoljenja za pripravek mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae kot krmni dodatek za prašiče ( 1 )

36

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1017/2013 z dne 23. oktobra 2013 o zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, razen tistih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok ( 1 )

39

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1018/2013 z dne 23. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 432/2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok ( 1 )

43

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1019/2013 z dne 23. oktobra 2013 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 glede histamina v ribiških proizvodih ( 1 )

46

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1020/2013 z dne 23. oktobra 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

48

 

 

SKLEPI

 

 

2013/524/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 17. oktobra 2013 o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije v Skupnem odboru EU-EFTA o skupnem tranzitu glede sprejetja sklepa o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku, glede spremembe oznak HS in oznak embalaže

50

 

 

2013/525/EU

 

*

Izvedbeni sklep Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/77/EU o finančni pomoči Unije Irski

71

 

 

III   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

*

Odločba Nadzornega organa Efte št. 394/11/COL z dne 14. decembra 2011 o triinosemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z vključitvijo novega poglavja o uporabi predpisov o državnih pomočeh v podporo ukrepom v korist bankam ob trenutni finančni in gospodarski krizi, od 1. januarja 2012 dalje

72

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/1


SKLEP SVETA

z dne 7. oktobra 2013

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom Republike Zelenortski otoki in Evropske unije

(2013/521/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (a) člena 77(2) v povezavi s točko (a) člena 218(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2012/649/EU (1) je bil 26. oktobra 2012 podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom Republike Zelenortski otoki in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (2); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(3)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(4)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(5)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom Republike Zelenortski otoki in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se odobri v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 12(1) Sporazuma (4).

Člen 3

Komisija, ki ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic, zastopa Unijo v skupnem odboru, ustanovljenem s členom 10 Sporazuma.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 7. oktobra 2013

Za Svet

Predsednik

J. BERNATONIS


(1)  UL L 288, 19.10.2012, str. 1.

(2)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(3)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(4)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.


24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/3


SPORAZUM

med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom Republike Zelenortski otoki in Evropske unije

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija)

in

REPUBLIKA ZELENORTSKI OTOKI (v nadaljnjem besedilu: Zelenortski otoki)

(v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) STA SE –

V ŽELJI, da s poenostavitvijo izdajanja vizumov svojim državljanom na podlagi vzajemnosti poenostavita odnose med svojimi prebivalci, kar je pomemben pogoj za stabilen razvoj gospodarskih, humanitarnih, kulturnih, znanstvenih in drugih vezi,

OB UPOŠTEVANJU skupne izjave z dne 5. junija 2008 o partnerstvu za mobilnost med Evropsko unijo in Zelenortskimi otoki, v skladu s katero si pogodbenici prizadevata za vzpostavitev dialoga o vprašanjih glede vizumov za kratkoročno bivanje, da se olajša mobilnost nekaterih kategorij oseb,

OB SKLICEVANJU na Sporazum o partnerstvu iz Cotonouja in posebno partnerstvo med Evropsko unijo in Zelenortskimi otoki, ki ju je Svet Evropske unije odobril 19. novembra 2007,

OB PRIZNAVANJU, da ta poenostavitev ne bi smela privesti do nezakonitega priseljevanja, in ob namenjanju posebne pozornosti varnosti in ponovnemu sprejemu,

OB UPOŠTEVANJU Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma ne uporabljajo za Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Irsko,

OB UPOŠTEVANJU Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma ne uporabljajo za Kraljevino Dansko –

SPORAZUMELI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Namen tega sporazuma je na podlagi vzajemnosti poenostaviti izdajanje vizumov državljanom Zelenortskih otokov in Unije za načrtovano bivanje za največ 90 dni v obdobju 180 dni.

Člen 2

Splošna določba

1.   Poenostavitve vizumskih postopkov, določene v tem sporazumu, se za državljane Zelenortskih otokov in Unije uporabljajo samo, kolikor ti niso izvzeti iz vizumske obveznosti z zakoni in drugimi predpisi Unije, njenih držav članic ali Zelenortskih otokov, s tem sporazumom ali drugimi mednarodnimi sporazumi.

2.   Nacionalno pravo Zelenortskih otokov in držav članic ter pravo Unije se uporabljajo za zadeve, ki jih določbe tega sporazuma ne zajemajo, kot na primer zavrnitev izdaje vizuma, priznanje potnih listin, dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje ter zavrnitev vstopa in ukrepe izgona.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)

„država članica“ pomeni državo članico Unije z izjemo Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska;

(b)

„državljan unije“ pomeni državljana države članice, kakor je opredeljena v točki (a);

(c)

„državljan Zelenortskih otokov“ pomeni osebo, ki ima državljanstvo Zelenortskih otokov;

(d)

„vizum“ pomeni dovoljenje, ki so ga izdali, ali odločitev, ki so jo sprejeli ena od držav članic ali Zelenortski otoki in je potrebno za vstop na ozemlje te države članice ali več držav članic ali ozemlje Zelenortskih otokov zaradi tranzita prek njega ali bivanja na njem do skupaj največ 90 dni;

(e)

„oseba, ki zakonito prebiva“pomeni:

 

za Unijo državljana Zelenortskih otokov, ki ima dovoljenje oziroma je upravičen do bivanja nad 90 dni na ozemlju države članice na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje;

 

za Zelenortske otoke državljana Unije v smislu točke (b), ki ima dovoljenje za prebivanje v skladu z nacionalno zakonodajo.

Člen 4

Izdajanje vizumov za večkratni vstop

1.   Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic in Zelenortskih otokov izdajajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo pet let za naslednje kategorije državljanov:

(a)

člane nacionalnih in regionalnih vlad in parlamentov ter člane ustavnega, vrhovnega in računskega sodišča pri izvajanju njihovih nalog, če niso izvzeti iz vizumske obveznosti s tem sporazumom;

(b)

stalne člane uradnih delegacij, ki na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Zelenortske otoke, države članice ali Unijo, sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali v programih izmenjav ter na prireditvah, ki se na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov organizirajo na pobudo medvladnih organizacij;

(c)

poslovneže in predstavnike podjetij, ki redno potujejo v države članice ali na Zelenortske otoke;

(d)

zakonce in otroke (vključno s posvojenimi), ki so mlajši od 21 let ali vzdrževani, ter starše, ki obiščejo:

državljane Zelenortskih otokov, ki zakonito prebivajo na ozemlju države članice, ali državljane Unije, ki zakonito prebivajo na Zelenortskih otokih, ali

državljane Unije, ki prebivajo v državi, katere državljanstvo imajo, ali državljane Zelenortskih otokov, ki prebivajo na Zelenortskih otokih.

Če pa sta potrebnost ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, je veljavnost vizuma za večkratni vstop omejena na ustrezno obdobje, zlasti če so

mandat oseb iz točke (a),

mandat stalnega člana delegacije iz točke (b),

čas na položaju poslovneža ali predstavnika podjetja iz točke (c) ali

veljavnost dovoljenja za prebivanje za državljane Zelenortskih otokov, ki prebivajo na ozemlju države članice, in za državljane Unije, ki prebivajo na Zelenortskih otokih, iz točke (d)

krajši od pet let.

2.   Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic in Zelenortskih otokov izdajo vizum za večkratni vstop z veljavnostjo enega leta za naslednje kategorije državljanov, če so v prejšnjem letu pridobili najmanj en vizum in ga uporabljali v skladu z zakoni, ki urejajo vstop na ozemlje države in bivanje v njej:

(a)

predstavnike organizacij civilne družbe, ki redno potujejo v države članice ali na Zelenortske otoke zaradi izobraževanja, seminarjev in konferenc, tudi v okviru programov izmenjav;

(b)

predstavnike svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih razstavah, sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah in redno potujejo v države članice ali na Zelenortske otoke;

(c)

udeležence znanstvenih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav, ki redno potujejo v države članice ali na Zelenortske otoke;

(d)

udeležence mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi;

(e)

novinarje in akreditirane osebe, ki jim pomagajo pri delu;

(f)

učence, dijake, študente, podiplomske študente in spremljajoče učitelje, ki potujejo zaradi študija ali izobraževanja, vključno v okviru programov izmenjav in drugih šolskih dejavnosti;

(g)

predstavnike verskih skupnosti, ki so priznane na Zelenortskih otokih ali v državah članicah, ki redno potujejo v države članice ali na Zelenortske otoke;

(h)

osebe, ki redno potujejo iz zdravstvenih razlogov;

(i)

udeležence uradnih programov izmenjav, ki jih organizirajo pobratena mesta ali občine;

(j)

člane uradnih delegacij, ki na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Zelenortske otoke, države članice ali Unijo, redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali v programih izmenjav ter na prireditvah, ki se na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov organizirajo na pobudo medvladnih organizacij.

Če pa sta potrebnost ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, je veljavnost vizuma za večkratni vstop omejena na ustrezno obdobje.

3.   Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic in Zelenortskih otokov izdajo vizum za večkratni vstop z veljavnostjo najmanj dve leti in največ pet let za kategorije državljanov iz odstavka 2 tega člena pod pogojem, da je prosilec v dveh letih pred vložitvijo prošnje za izdajo vizuma uporabljal enoletni vizum za večkratni vstop v skladu z zakoni, ki urejajo vstop na ozemlje države gostiteljice in bivanje v njej.

Če pa sta potrebnost ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, je veljavnost vizuma za večkratni vstop omejena na ustrezno obdobje.

4.   Skupno trajanje bivanja oseb iz odstavkov 1 do 3 tega člena na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov ne sme biti daljše od 90 dni v obdobju 180 dni.

Člen 5

Taksa za izdajo vizuma in stroški storitev

1.   Brez poseganja v določbe odstavka 2 države članice ali Zelenortski otoki ne zaračunajo takse za izdajo vizuma naslednjim kategorijam oseb:

(a)

članom uradnih delegacij, ki na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Zelenortske otoke, države članice ali Unijo, sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali v programih uradnih izmenjav ali na prireditvah, ki jih na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov organizirajo medvladne organizacije;

(b)

otrokom, mlajšim od 12 let;

(c)

učencem, dijakom, študentom in podiplomskim študentom in spremljajočim učiteljem, ki se za bivanje odločijo zaradi študija ali izobraževanja;

(d)

raziskovalcem, ki potujejo za namene znanstvenih raziskav;

(e)

mladim do 25. leta starosti, ki se udeležijo seminarjev, konferenc, športnih prireditev ali kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije.

2.   Kadar države članice ali Zelenortski otoki sodelujejo z zunanjim ponudnikom storitev, se lahko zaračunajo stroški storitev. Plačilo stroškov storitev je sorazmerno s stroški, ki jih ima zunanji ponudnik pri opravljanju storitev in ne presega 30 EUR. Zelenortski otoki in zadevne države članice ohranijo možnost, da lahko vsi prosilci vloge za izdajo vizuma predložijo neposredno na svojih konzulatih.

Člen 6

Zapustitev države v primeru izgubljenih ali ukradenih dokumentov

Državljani Zelenortskih otokov in Unije, ki so izgubili osebni dokument ali jim je bil ta ukraden med bivanjem na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov, lahko to ozemlje zapustijo z veljavnim osebnim dokumentom, ki ga izda diplomatsko ali konzularno predstavništvo države članice ali Zelenortskih otokov, brez vizuma ali drugega dovoljenja.

Člen 7

Podaljšanje vizuma v izrednih okoliščinah

Državljanom Zelenortskih otokov in Unije, ki zaradi višje sile ne morejo zapustiti ozemlja države članice ali Zelenortskih otokov do datuma, navedenega v vizumu, se brezplačno podaljša veljavnost vizuma v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in sicer za obdobje, potrebno za njihovo vrnitev v državo njihovega prebivališča.

Člen 8

Diplomatski in službeni potni listi

1.   Državljani Zelenortskih otokov ali držav članic, imetniki veljavnih diplomatskih ali službenih potnih listov, lahko brez vizuma vstopijo na ozemlje držav članic ali Zelenortskih otokov, ga zapustijo ali prečkajo.

2.   Državljani iz odstavka 1 tega člena lahko bivajo na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov največ 90 dni v obdobju 180 dni.

Člen 9

Ozemeljska veljavnost vizuma

Ob upoštevanju nacionalnih pravil in predpisov o nacionalni varnosti držav članic in Zelenortskih otokov ter ob upoštevanju pravil Unije o vizumih z omejeno ozemeljsko veljavnostjo imajo državljani Zelenortskih otokov in Unije pravico do gibanja na ozemlju druge pogodbenice pod enakimi pogoji kot njeni državljani.

Člen 10

Skupni odbor za upravljanje tega sporazuma

1.   Pogodbenici ustanovita skupni odbor za upravljanje Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki ga sestavljajo predstavniki Unije in Zelenortskih otokov. Unijo zastopa Evropska komisija, ki ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic.

2.   Naloge odbora so predvsem:

(a)

spremljanje izvajanja tega sporazuma;

(b)

predlaganje sprememb ali dopolnitev k temu sporazumu;

(c)

reševanje sporov, ki izhajajo iz razlage ali uporabe določb tega sporazuma.

3.   Odbor se sestaja po potrebi na zahtevo ene od pogodbenic in najmanj enkrat letno.

4.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Povezava med tem sporazumom in sporazumi, sklenjenimi med državami članicami in Zelenortskimi otoki

Od začetka veljavnosti ima ta sporazum prednost pred določbami vseh dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, ki so bili sklenjeni med državami članicami in Zelenortskimi otoki, kolikor določbe teh sporazumov ali dogovorov zadevajo vprašanja, obravnavana v tem sporazumu.

Člen 12

Končne določbe

1.   Sporazum pogodbenici ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki, veljati pa začne prvi dan drugega meseca po dnevu, ko se pogodbenici uradno obvestita o zaključku zgoraj navedenih postopkov.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena ta sporazum začne veljati šele na dan, ko začne veljati sporazum med Unijo in Zelenortskimi otoki o ponovnem sprejemu, če je ta dan poznejši od dneva iz odstavka 1 tega člena.

3.   Ta sporazum se sklene za nedoločen čas, razen če je odpovedan v skladu z odstavkom 6 tega člena.

4.   Ta sporazum se lahko spremeni s pisnim sporazumom med pogodbenicama. Spremembe začnejo veljati, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so zaključeni njuni nacionalni postopki, potrebni v ta namen.

5.   Vsaka od pogodbenic lahko začasno preneha izvajati celotni Sporazum ali njegov del iz razlogov javnega reda, zaščite nacionalne varnosti ali varstva javnega zdravja. O odločitvi o začasnem prenehanju izvajanja uradno obvesti drugo pogodbenico najkasneje 48 ur pred začetkom veljavnosti odločitve. Pogodbenica, ki je začasno prenehala izvajati ta sporazum, nemudoma obvesti drugo pogodbenico, ko razlogi za začasno prenehanje izvajanja prenehajo.

6.   Vsaka od pogodbenic lahko odpove ta sporazum s pisnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati 90 dni po dnevu prejema takšnega uradnega obvestila.

V dvojniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vse jezikovne različice enako verodostojne.

Съставено в Прая на двадесет и шести октомври две хиляди и дванадесета година.

Hecho en Praia, el veintiséis de octubre de dos mil doce.

V Praie dne dvacátého šestého října dva tisíce dvanáct.

Udfærdiget i Praia den seksogtyvende oktober to tusind og tolv.

Geschehen zu Praia am sechsundzwanzigsten Oktober zweitausendzwölf.

Kahe tuhande kaheteistkümnenda aasta oktoobrikuu kahekümne kuuendal päeval Praias.

′Εγινε στην Πράια, στις είκοσι έξι Οκτωβρίου δύο χιλιάδες δώδεκα.

Done at Praia on the twenty-sixth day of October in the year two thousand and twelve.

Fait à Praia, le vingt-six octobre deux mille douze.

Fatto a Praia, addì ventisei ottobre duemiladodici.

Prajā, divi tūkstoši divpadsmitā gada divdesmit sestajā oktobrī.

Priimta du tūkstančiai dvyliktų metų spalio dvidešimt šeštą dieną Prajoje.

Kelt Praiában, a kétezer-tizenkettedik év október havának huszonhatodik napján.

Magħmul fi Praja, fis-sitta u għoxrin jum ta’ Ottubru tas-sena elfejn u tnax.

Gedaan te Praia, de zesentwintigste oktober tweeduizend twaalf.

Sporządzono w Prai dnia dwudziestego szóstego października roku dwa tysiące dwunastego.

Feito em Praia, em vinte e seis de outubro de dois mil e doze.

Întocmit la Praia la douăzeci și șase octombrie două mii doisprezece.

V Praii dňa dvadsiateho šiesteho októbra dvetisícdvanásť.

V Praii, dne šestindvajsetega oktobra leta dva tisoč dvanajst.

Tehty Praiassa kahdentenakymmenentenäkuudentena päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattakaksitoista.

Som skedde i Praia den tjugosjätte oktober tjugohundratolv.

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Image

Image

За Република Кабо Верде

Por la República de Cabo Verde

Za Kapverdskou republiku

For Republikken Kap Verde

Für die Republik Kap Verde

Cabo Verde Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία του Πράσινου Ακρωτηρίου

For the Republic of Cape Verde

Pour la République du Cap-Vert

Per la Repubblica del Capo Verde

Kaboverdes Republikas vārdā –

Žaliojo Kyšulio Respublikos vardu

A Zöld-foki Köztársaság részéről

Għar-Repubblika tal-Kap Verde

Voor de Republiek Kaapverdië

W imieniu Republiki Zielonego Przylądka

Pela República de Cabo Verde

Pentru Republica Capului Verde

Za Kapverdskú republiku

Za Republiko Zelenortski otoki

Kap Verden tasavallan puolesta

För Republiken Kap Verde

Image


PROTOKOL

k sporazumu o državah članicah, ki schengenskega pravnega reda ne izvajajo v celoti

Države članice, ki jih schengenski pravni red zavezuje, vendar še ne izdajajo schengenskih vizumov, dokler Svet v ta namen ne izda ustrezne odločitve, izdajajo nacionalne vizume z veljavnostjo, omejeno na njihovo lastno ozemlje.

V skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 582/2008/ES z dne 17. junija 2008 o uvedbi poenostavljenega režima kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranskega priznanja določenih listin s strani Bolgarije, Cipra in Romunije kot enakovrednih njihovim nacionalnim vizumom za namene tranzita prek njihovih ozemelj (1) so bili sprejeti usklajeni ukrepi za poenostavitev tranzita imetnikov schengenskih vizumov in schengenskih dovoljenj za prebivanje čez ozemlje držav članic, ki schengenskega pravnega reda še ne izvajajo v celoti.


(1)  UL EU L 161, 20.6.2008, str. 30.


Skupna izjava o členu 8 sporazuma o diplomatskih in službenih potnih listih

Vsaka od pogodbenic lahko uveljavlja delno začasno prenehanje izvajanja Sporazuma in zlasti člena 8 Sporazuma v skladu s postopkom, določenim v členu 12(5) tega sporazuma, če druga pogodbenica zlorabi izvajanje člena 8 ali če je z izvajanjem ogrožena javna varnost.

Če se izvajanje člena 8 začasno preneha, obe pogodbenici začneta posvetovanja v okviru odbora, ustanovljenega s Sporazumom, da bi rešili težave, ki so privedle do začasnega prenehanja.

Obe pogodbenici za prednostno nalogo določata zagotavljanje visoke stopnje varnosti diplomatskih in službenih potnih listov, zlasti z vključevanjem biometričnih identifikatorjev. Unija bo to zagotovila v skladu z zahtevami iz Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (1).


(1)  UL EU L 385, 29.12.2004, str. 1.


Skupna izjava o uskladitvi podatkov o postopkih za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje in dokumentih, ki jih je treba predložiti ob prošnji za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje

Ob priznavanju pomembnosti preglednosti za prosilce za vizum pogodbenici tega sporazuma menita, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe:

na splošno je treba za prosilce zbrati osnovne podatke o postopkih in pogojih za prošnje za izdajo vizuma, o vizumih in veljavnosti izdanih vizumov;

vsaka pogodbenica mora sestaviti seznam minimalnih zahtev, da se prosilcem zagotovijo usklajeni in enotni osnovni podatki ter da se od njih zahteva predložitev načeloma enakih dokazil.

Zgoraj omenjene podatke je treba razširiti v javnosti (na oglasnih deskah konzulatov, v obliki letakov, na spletnih straneh itd.).


Skupna izjava glede Kraljevine Danske

Pogodbenici sta seznanjeni, da se ta sporazum ne uporablja za postopke za izdajanje vizumov na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Kraljevine Danske.

V teh okoliščinah je zaželeno, da organi Kraljevine Danske in Zelenortskih otokov nemudoma sklenejo dvostranski sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje s podobnimi pogoji, kot so določeni v sporazumu med Unijo in Zelenortskimi otoki.


Skupna izjava glede Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Irske

Pogodbenici sta seznanjeni, da se ta sporazum ne uporablja za ozemlji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Irske.

V teh okoliščinah je zaželeno, da organi Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, Irske ter Zelenortskih otokov sklenejo dvostranske sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov.


Skupna izjava glede Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarsk konfederacije in Kneževine Lihtenštajn

Pogodbenici sta seznanjeni s tesnimi odnosi med Unijo ter Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, zlasti na podlagi sporazumov z dne 18. maja 1999 in 26. oktobra 2004 o pridružitvi teh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

V teh okoliščinah je zaželeno, da organi Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije in Kneževine Lihtenštajn ter Zelenortskih otokov nemudoma sklenejo dvostranske sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje s podobnimi pogoji, kot so določeni v tem sporazumu.


Skupna izjava o sodelovanju na področju potnih listin

Pogodbenici soglašata, da bi moral skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 Sporazuma, pri spremljanju izvajanja Sporazuma oceniti učinek ravni varnosti zadevnih potnih listin na delovanje Sporazuma. Zato pogodbenici soglašata, da se bosta redno obveščali o ukrepih, sprejetih za preprečevanje pridobivanja več potnih listin pod različnimi imeni, o razvoju tehničnih vidikov varnosti potnih listin in o postopku preverjanja identitete oseb ob izdaji potnih listin.


24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/13


SKLEP SVETA

z dne 7. oktobra 2013

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja

(2013/522/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 79(3) v povezavi s točko (a)(v) člena 218(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2013/77/EU (1) je bil v imenu Unije podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), s pridržkom njegove sklenitve.

(2)

Sporazum bi bilo treba odobriti.

(3)

S členom 18 Sporazuma se ustanovi skupni odbor za ponovni sprejem, ki v skladu s členom 18(5) sprejme svoj poslovnik. Primerno je, da se določi poenostavljen postopek za opredelitev stališča Unije v okviru skupnega odbora za ponovni sprejem v zvezi s sprejetjem navedenega poslovnika.

(4)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(6)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), se odobri v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo(-e), pristojno(-e), da v imenu Unije pošlje(-jo) uradno obvestilo iz člena 22(2) Sporazuma, s čimer bo izraženo soglasje Unije, da jo ta sporazum zavezuje (2).

Člen 3

Komisija, ki ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic, zastopa Unijo v skupnem odboru za ponovni sprejem, ustanovljenem s členom 18 Sporazuma.

Člen 4

Stališče Unije v okviru skupnega odbora za ponovni sprejem glede sprejetja poslovnika odbora v skladu s členom 18(5) Sporazuma sprejme Komisija po posvetovanju s posebnim odborom, ki ga imenuje Svet.

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 7. oktobra 2013

Za Svet

Predsednik

J. BERNATONIS


(1)  UL L 37, 8.2.2013, str. 1.

(2)  Datum začetka veljavnosti Sporazuma bo v Uradnem listu Evropske unije objavil generalni sekretariat Sveta.


24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/15


SPORAZUM

med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja

VISOKI POGODBENICI,

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija)

in

REPUBLIKA ZELENORTSKI OTOKI (v nadaljnjem besedilu: Zelenortski otoki) –

TRDNO ODLOČENI, da okrepita svoje sodelovanje za učinkovitejši boj proti nezakonitemu priseljevanju,

OB UPOŠTEVANJU obveznosti iz člena 13(5)(c)(ii) Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 in revidiranega v Luxembourgu 25. junija 2005 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), da se na predlog ene od pogodbenic začnejo pogajanja za sporazum o ponovnem sprejemu,

V ŽELJI, da se pogodbenicama omogoči lažje izpolnjevanje obveznosti o ponovnem sprejemu lastnih državljanov, kot jo potrjuje člen 13(5)(c)(i) Sporazuma iz Cotonouja,

OB UPOŠTEVANJU skupne izjave z dne 5. junija 2008 o partnerstvu za mobilnost med Evropsko unijo in Zelenortskimi otoki, v skladu s katero si bosta pogodbenici prizadevali za vzpostavitev dialoga o vprašanju ponovnega sprejema nezakonitih priseljencev, da se zagotovi učinkovito sodelovanje pri njihovem vračanju,

V ŽELJI, da bi s tem sporazumom in na podlagi vzajemnosti vzpostavili hitre in učinkovite postopke za identifikacijo ter varno in urejeno vračanje oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje Zelenortskih otokov ali držav članic Unije, za prisotnost ali prebivanje na njem, in olajšali tranzit takih oseb v duhu sodelovanja,

OB POUDARJANJU, da ta sporazum ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti Unije, njenih držav članic in Zelenortskih otokov, ki izhajajo iz mednarodnega prava in zlasti iz Konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951,

OB UPOŠTEVANJU, da v skladu s Protokolom (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri tem sporazumu, razen če v skladu z navedenim protokolom uradno ne sporočita, da želita pri njem sodelovati,

OB UPOŠTEVANJU, da določbe tega sporazuma, ki spada pod naslov V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, ne veljajo za Kraljevino Dansko v skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)

„pogodbenici“ pomenita Zelenortske otoke in Unijo;

(b)

„državljan Zelenortskih otokov“ pomeni osebo, ki ima državljanstvo Zelenortskih otokov;

(c)

„državljan države članice“ pomeni osebo, ki ima državljanstvo ene od držav članic, kakor je opredeljeno za namene Unije;

(d)

„država članica“ pomeni državo članico Unije, ki jo ta sporazum zavezuje;

(e)

„državljan tretje države“ pomeni osebo, ki ima državljanstvo, ki ni državljanstvo Zelenortskih otokov ali ene od držav članic;

(f)

„oseba brez državljanstva“ pomeni osebo, ki nima državljanstva nobene države;

(g)

„dovoljenje za prebivanje“ pomeni dovoljenje katere koli vrste, ki so ga izdali Zelenortski otoki ali ena od držav članic in s katerim je osebi dovoljeno prebivanje na ozemlju Zelenortskih otokov ali zadevne države članice. Sem ne spadajo začasna dovoljenja, s katerimi je osebam dovoljeno ostati na ozemlju Zelenortskih otokov ali zadevne države članice zaradi obravnavanja prošnje za azil ali prošnje za dovoljenje za prebivanje;

(h)

„vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga izdajo Zelenortski otoki ali ena od držav članic, ali odločitev, ki jo sprejmejo Zelenortski otoki ali ena od držav članic, potrebno za vstop na ozemlje Zelenortskih otokov ali zadevne države članice ali tranzit prek njega. Sem ne spada letališki tranzitni vizum;

(i)

„država prosilka“ pomeni državo (Zelenortske otoke ali eno od držav članic), ki predloži prošnjo za ponovni sprejem na podlagi člena 7 ali prošnjo za tranzit na podlagi člena 14 tega sporazuma;

(j)

„zaprošena država“ pomeni državo (Zelenortske otoke ali eno od držav članic), na katero je naslovljena prošnja za ponovni sprejem na podlagi člena 7 ali prošnja za tranzit na podlagi člena 14 tega sporazuma;

(k)

„pristojni organ“ pomeni nacionalni organ Zelenortskih otokov ali ene od držav članic, ki mu je zaupano izvajanje tega sporazuma v skladu s členom 19(1)(a) tega sporazuma;

(l)

„tranzit“ pomeni prehod državljana tretje države ali osebe brez državljanstva preko ozemlja zaprošene države med potovanjem iz države prosilke v namembno državo;

(m)

„obmejno območje“ pomeni območje, ki sega do 30 kilometrov od ozemlja pristanišč, vključno s carinskimi conami, in od mednarodnih letališč držav članic in Zelenortskih otokov.

ODDELEK I

OBVEZNOSTI PONOVNEGA SPREJEMA ZELENORTSKIH OTOKOV

Člen 2

Ponovni sprejem lastnih državljanov

1.   V skladu s členom 13(5)(c)(i) Sporazuma iz Cotonouja Zelenortski otoki na prošnjo ene od držav članic in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so določene v tem sporazumu, ponovno sprejmejo vse osebe, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več veljavnih pogojev za vstop na ozemlje države članice prosilke, za prisotnost ali prebivanje na njem, pod pogojem, da je dokazano ali se lahko utemeljeno domneva na podlagi predloženih dokazil, da so te osebe državljani Zelenortskih otokov.

2.   Zelenortski otoki ponovno sprejmejo tudi:

(a)

neporočene mladoletne otroke oseb iz odstavka 1, ne glede na njihov kraj rojstva ali državljanstvo, razen če imajo neodvisno pravico do prebivanja v državi članici prosilki;

(b)

zakonce oseb iz odstavka 1, ki imajo drugo državljanstvo, pod pogojem, da imajo pravico do vstopa in prebivanja ali dobijo pravico do vstopa in prebivanja na ozemlju Zelenortskih otokov, razen če imajo neodvisno pravico do prebivanja v državi članici prosilki.

3.   Zelenortski otoki ponovno sprejmejo tudi osebe, ki jim je bilo po vstopu na ozemlje ene od držav članic odvzeto državljanstvo Zelenortskih otokov ali so se temu državljanstvu odpovedale, razen če je ta država članica takim osebam vsaj obljubila sprejem v državljanstvo.

4.   Potem ko so Zelenortski otoki izdali pozitiven odgovor na prošnjo za ponovni sprejem, njihovo pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo ne glede na voljo osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, nemudoma in najpozneje v štirih delovnih dneh izda potno listino, potrebno za vrnitev osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, z veljavnostjo šest mesecev. Če Zelenortski otoki v štirih delovnih dneh ne izdajo potne listine, se šteje, da sprejemajo uporabo standardne potne listine EU za namene izgona (1).

5.   Če zaradi pravnih ali dejanskih razlogov zadevne osebe ni mogoče premestiti v obdobju veljavnosti prvotno izdane potne listine, pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo Zelenortskih otokov v štirih delovnih dneh izda novo potno listino z enakim obdobjem veljavnosti. Če Zelenortski otoki v štirih delovnih dneh ne izdajo nove potne listine, se šteje, da sprejemajo uporabo standardne potne listine Evropske unije za namene izgona (2).

Člen 3

Ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva

1.   Zelenortski otoki na prošnjo ene od držav članic in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, določenih s tem sporazumom, ponovno sprejmejo vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več veljavnih pogojev za vstop na ozemlje države članice prosilke, za prisotnost ali prebivanje na njem, pod pogojem, da je dokazano ali se lahko na podlagi predloženih dokazil utemeljeno domneva, da:

(a)

zadevna oseba ima ali je ob vstopu na zadevno ozemlje imela veljaven vizum, ki so ga izdali Zelenortski otoki, in pravni dokaz o vstopu na ozemlje Zelenortskih otokov ali veljavno dovoljenje za prebivanje, ki so ga izdali Zelenortski otoki, ali

(b)

je zadevna oseba nezakonito vstopila na ozemlje države članice neposredno z ozemlja Zelenortskih otokov in je bilo ugotovljeno, da se je prej nahajala na ozemlju Zelenortskih otokov.

2.   Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 ne velja, če:

(a)

je bil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva samo v letališkem tranzitu prek mednarodnega letališča Zelenortskih otokov ali

(b)

je država članica prosilka izdala državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva vizum ali dovoljenje za prebivanje pred vstopom na njeno ozemlje ali po njem, razen če:

(i)

ima zadevna oseba vizum, ki so ga izdali Zelenortski otoki, in pravni dokaz o vstopu na ozemlje Zelenortskih otokov ali veljavno dovoljenje za prebivanje, ki so ga izdali Zelenortski otoki, ki veljajo dlje časa ali katerih veljavnost še ni potekla, ali

(ii)

je zadevna oseba presegla dolžino bivanja, dovoljeno v skladu z njenim vizumom, ali je na ozemlju države članice prosilke izvajala dejavnosti, ki jih njen vizum ne dovoljuje.

3.   Ko Zelenortski otoki ugodijo prošnji za ponovni sprejem, država članica prosilka osebi, katere ponovni sprejem je bil odobren, izda standardno potno listino EU za namene izgona (3).

ODDELEK II

OBVEZNOSTI PONOVNEGA SPREJEMA UNIJE

Člen 4

Ponovni sprejem lastnih državljanov

1.   V skladu s členom 13(5)(c)(i) Sporazuma iz Cotonouja država članica na prošnjo Zelenortskih otokov in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so določene v tem sporazumu, ponovno sprejme vse osebe, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več veljavnih pogojev za vstop na ozemlje Zelenortskih otokov, za prisotnost ali prebivanje na njem, pod pogojem, da je dokazano ali se lahko utemeljeno domneva na podlagi predloženih dokazil, da so te osebe državljani zadevne države članice.

2.   Država članica ponovno sprejme tudi:

(a)

neporočene mladoletne otroke oseb iz odstavka 1, ne glede na njihov kraj rojstva ali državljanstvo, razen če imajo neodvisno pravico do prebivanja na Zelenortskih otokih;

(b)

zakonce oseb iz odstavka 1, ki imajo drugo državljanstvo, pod pogojem, da imajo pravico do vstopa in prebivanja ali dobijo pravico do vstopa in prebivanja na ozemlju zaprošene države članice, razen če imajo neodvisno pravico do prebivanja na Zelenortskih otokih.

3.   Država članica ponovno sprejme tudi osebe, ki jim je bilo po vstopu na ozemlje Zelenortskih otokov odvzeto državljanstvo države članice ali so se mu odpovedale, razen če so Zelenortski otoki takim osebam vsaj obljubili sprejem v državljanstvo.

4.   Potem ko je zaprošena država članica izdala pozitiven odgovor na prošnjo za ponovni sprejem, njeno pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo ne glede na voljo osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, nemudoma in najpozneje v štirih delovnih dneh izda potno listino, potrebno za vrnitev osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, z veljavnostjo šest mesecev.

5.   Če zaradi pravnih ali dejanskih razlogov zadevne osebe ni mogoče premestiti v obdobju veljavnosti prvotno izdane potne listine, pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo zadevne države članice v štirih delovnih dneh izda novo potno listino z enakim obdobjem veljavnosti.

Člen 5

Ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva

1.   Država članica na prošnjo Zelenortskih otokov in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, določenih s tem sporazumom, ponovno sprejme vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več veljavnih pogojev za vstop na ozemlje Zelenortskih otokov, za prisotnost ali prebivanje na njem, pod pogojem, da je dokazano ali se lahko na podlagi predloženih dokazil utemeljeno domneva, da:

(a)

zadevna oseba ima ali je ob vstopu na ozemlje Zelenortskih otokov imela veljaven vizum, ki ga je izdala zaprošena država članica, in pravni dokaz o vstopu na ozemlje zaprošene države članice ali veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala zaprošena država članica, ali

(b)

je zadevna oseba nezakonito vstopila na ozemlje Zelenortskih otokov neposredno z ozemlja zaprošene države članice in je dokazano, da se je prej nahajala na ozemlju zaprošene države članice.

2.   Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 ne velja, če:

(a)

je bil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva samo v letališkem tranzitu prek mednarodnega letališča zaprošene države članice ali

(b)

so Zelenortski otoki izdali državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva vizum ali dovoljenje za prebivanje pred vstopom na njihovo ozemlje ali po njem, razen če:

(i)

ima zadevna oseba vizum, ki ga je izdala zaprošena država članica, in pravni dokaz o vstopu na ozemlje zaprošene države članice ali veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala zaprošena država članica, ki veljajo dlje časa ali katerih veljavnost še ni potekla, ali

(ii)

je zadevna oseba presegla dolžino bivanja, dovoljeno v skladu z njenim vizumom, ali je na ozemlju Zelenortskih otokov izvajala dejavnosti, ki jih njen vizum ne dovoljuje.

3.   Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 velja za državo članico, ki je izdala vizum ali dovoljenje za prebivanje. Če sta vizum ali dovoljenje za prebivanje izdali dve ali več držav članic, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, ki je izdala dokument z daljšim obdobjem veljavnosti ali, če je enemu ali več takim dokumentom veljavnost že potekla, dokument, ki je še vedno veljaven. Če je veljavnost potekla že vsem dokumentom, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, ki je izdala dokument, ki je potekel zadnji. Če ni na voljo nobene takšne listine, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, iz katere je oseba nazadnje izstopila.

4.   Ko država članica ugodi prošnji za ponovni sprejem, Zelenortski otoki osebi, katere ponovni sprejem je bil odobren, izdajo potno listino, potrebno za njeno vrnitev.

ODDELEK III

POSTOPEK PONOVNEGA SPREJEMA

Člen 6

Splošna načela

1.   Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 je za vsako premestitev osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti na podlagi ene od obveznosti iz členov 2 do 5, potrebna predložitev pisne prošnje za ponovni sprejem pristojnemu organu zaprošene države v skladu s členom 7.

2.   Premestitev osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, se lahko izvede, ne da bi morala država prosilka pristojnemu organu zaprošene države predložiti prošnjo za ponovni sprejem ali pisno obvestilo v skladu s členom 11(1):

(a)

za državljane zaprošene države pod pogojem, da ima oseba, ki naj bi bila ponovno sprejeta, veljavno potno listino ali osebno izkaznico;

(b)

za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva pod pogojem, da je bila zadevna oseba prijeta na letališču države prosilke po vstopu neposredno z ozemlja zaprošene države.

3.   Za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki imajo veljavno potno listino in veljaven vizum ali dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala zaprošena država, je za premestitev brez poseganja v odstavek 2 dovolj le pisno obvestilo iz člena 11(1) države prosilke pristojnemu organu zaprošene države.

4.   Za premestitev katere koli osebe, za katero je potrebno spremstvo, je brez poseganja v odstavek 1 in z odstopanjem od odstavka 2 potrebno pisno obvestilo v skladu s členom 11(1) države prosilke pristojnemu organu zaprošene države.

5.   Če je bila oseba prijeta na obmejnem območju države prosilke po nezakonitem prestopu meje ob vstopu neposredno z ozemlja zaprošene države, lahko država prosilka brez poseganja v odstavka 2 in 3 predloži prošnjo za ponovni sprejem v dveh delovnih dneh po prijetju te osebe (pospešeni postopek).

Člen 7

Prošnja za ponovni sprejem

1.   Prošnja za ponovni sprejem se vloži v pisni obliki, če je to mogoče, vsebuje pa naslednje podatke:

(a)

podatke osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta (npr. imena, priimki, datum rojstva in – po možnosti – kraj rojstva ter zadnji kraj prebivanja), ter, kjer je ustrezno, podatke o neporočenih mladoletnih otrocih in/ali zakoncih;

(b)

v primeru lastnih državljanov navedbo dokazil, s katerimi se bodo zagotovili dokazi ali dokazi prima facie o državljanstvu, kot je določeno v prilogah 1 in 2;

(c)

v primeru državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva navedbo dokazil, s katerimi se bodo zagotovili dokazi ali dokazi prima facie o pogojih za ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, kot je določeno v prilogah 3 in 4;

(d)

fotografijo osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta.

2.   Prošnja za ponovni sprejem vsebuje, če je to mogoče, tudi naslednje dodatne podatke:

(a)

izjavo, ki navaja, da bo oseba, ki jo je treba premestiti, morda potrebovala pomoč ali oskrbo, pod pogojem, da se je zadevna oseba izrecno strinjala z izjavo;

(b)

kakršen koli drug zaščitni ali varnostni ukrep ali podatke o zdravju osebe, ki bi lahko bili potrebni pri posamezni premestitvi.

3.   Skupni obrazec, ki ga je treba uporabiti za prošnjo za ponovni sprejem, je kot Priloga 5 priložen temu sporazumu.

4.   Prošnja za ponovni sprejem se lahko predloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, tudi z elektronskimi sredstvi in telefaksom.

Člen 8

Dokazila o državljanstvu

1.   Dokaz o državljanstvu v skladu s členom 2(1) in členom 4(1) se lahko zagotovi zlasti z dokumenti iz Priloge 1 k temu sporazumu, tudi če je njihova veljavnost potekla. Če so predloženi takšni dokumenti, države članice in Zelenortski otoki vzajemno priznajo državljanstvo, ne da bi bile potrebne dodatne poizvedbe. Državljanstva ni mogoče dokazovati s ponarejenimi dokumenti.

2.   Dokaz prima facie o državljanstvu v skladu s členom 2(1) in členom 4(1) se lahko zagotovi zlasti z dokumenti iz Priloge 2 k temu sporazumu, tudi če je njihova veljavnost že potekla. Če so predloženi takšni dokumenti, države članice in Zelenortski otoki štejejo, da je državljanstvo ugotovljeno, razen če lahko dokažejo nasprotno. Državljanstva ni mogoče dokazovati s ponarejenimi dokumenti.

3.   Če ni mogoče predložiti nobenega od dokumentov iz Priloge 1 ali 2, pristojna diplomatska in konzularna predstavništva zadevne zaprošene države na zahtevo države prosilke, ki je del prošnje za ponovni sprejem, brez nepotrebnega odlašanja najpozneje v treh koledarskih dneh od dneva prejema prošnje za ponovni sprejem uredijo vse potrebno za razgovor z osebo, ki naj bi bila ponovno sprejeta, da se ugotovi njeno državljanstvo. Postopek za takšne razgovore je lahko določen v protokolih o izvajanju, predvidenih v členu 19 tega sporazuma.

Člen 9

Dokazila v zvezi z državljani tretjih držav in osebami brez državljanstva

1.   Dokaz o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, določenih v členu 3(1) in členu 5(1), se zagotovi zlasti z dokaznimi sredstvi iz Priloge 3 k temu sporazumu; ne more se zagotoviti s ponarejenimi dokumenti. Države članice in Zelenortski otoki vzajemno priznajo tak dokaz, ne da bi bile potrebne dodatne poizvedbe.

2.   Dokaz prima facie o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretje države in oseb brez državljanstva, določenih v členu 3(1) in členu 5(1), se zagotovi zlasti z dokaznimi sredstvi iz Priloge 4 k temu sporazumu; ne more se zagotoviti s ponarejenimi dokumenti. Če so taki dokazi prima facie predloženi, države članice in Zelenortski otoki štejejo, da so pogoji izpolnjeni, razen če lahko dokažejo nasprotno.

3.   Nezakonit vstop, prisotnost ali prebivanje se ugotovi s potnimi listinami zadevne osebe, v katerih ni zahtevanega vizuma ali dovoljenja za prebivanje na ozemlju države prosilke. Izjava države prosilke, da se je za zadevno osebo ugotovilo, da nima potrebnih potnih listin, vizuma ali dovoljenja za prebivanje, je prav tako dokaz prima facie o nezakonitem vstopu, prisotnosti ali prebivanju.

Člen 10

Roki

1.   Prošnjo za ponovni sprejem državljana tretje države ali osebe brez državljanstva je treba predložiti pristojnemu organu zaprošene države v roku največ enega leta po tem, ko je pristojni organ države prosilke izvedel, da zadevna oseba ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje. Če prošnja zaradi pravnih ali dejanskih ovir ne more biti predložena pravočasno, se rok na zahtevo države prosilke podaljša, vendar samo do prenehanja ovir.

2.   Na prošnjo za ponovni sprejem je treba odgovoriti pisno:

(a)

v dveh delovnih dneh, če je bila prošnja predložena po pospešenem postopku (člen 6(5));

(b)

v osmih delovnih dneh v vseh drugih primerih.

Ta rok začne teči z datumom prejema prošnje za ponovni sprejem. Če odgovora v tem roku ni, se šteje, da je bila premestitev dogovorjena.

Odgovor na prošnjo za ponovni sprejem se lahko predloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, tudi z elektronskimi sredstvi in telefaksom.

3.   Zavrnitev prošnje za ponovni sprejem mora biti pisno obrazložena.

4.   Po tem, ko je dano soglasje za ponovni sprejem, ali, kjer je primerno, po poteku roka iz odstavka 2 se zadevna oseba premesti v treh mesecih. Na zahtevo države prosilke se lahko ta rok podaljša za obdobje, ki je potrebno za odpravo pravnih ali praktičnih ovir.

Člen 11

Podrobnosti v zvezi s premestitvijo in prevozna sredstva

1.   Brez poseganja v člen 6(2) in (3) pristojni organi države prosilke pred vrnitvijo osebe vsaj 48 ur vnaprej pisno obvestijo pristojne organe zaprošene države o datumu premestitve, mestu vstopa, morebitnih spremljevalcih in drugih informacijah v zvezi s premestitvijo.

2.   Prevoz lahko poteka po zraku ali morju. Prevoz po zraku ni omejen na uporabo nacionalnih prevoznikov Zelenortskih otokov ali držav članic in se lahko izvede z uporabo rednega ali čarterskega poleta. V primeru vrnitve s spremstvom taki spremljevalci niso omejeni na pooblaščene osebe države prosilke, pod pogojem, da so to pooblaščene osebe Zelenortskih otokov ali katere od držav članic.

Člen 12

Ponovni sprejem na podlagi pomote

Država prosilka sprejme nazaj vsako osebo, ki jo je zaprošena država ponovno sprejela, če se v treh mesecih po premestitvi zadevne osebe ugotovi, da niso izpolnjene zahteve iz členov 2 do 5 tega sporazuma.

V takih primerih se smiselno uporabijo postopkovne določbe tega sporazuma in zagotovijo vsi razpoložljivi podatki glede dejanske identitete in državljanstva osebe, ki naj bi bila sprejeta nazaj.

ODDELEK IV

TRANZIT

Člen 13

Splošna načela

1.   Države članice in Zelenortski otoki si prizadevajo omejiti tranzit državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva na primere, ko teh oseb ni mogoče vrniti neposredno v namembno državo.

2.   Kljub temu Zelenortski otoki dovolijo tranzit državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, kadar tako zahteva ena od držav članic, država članica pa odobri tranzit državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, kadar tako zahtevajo Zelenortski otoki, če sta zagotovljena nadaljnje potovanje v morebitne druge države tranzita in ponovni sprejem s strani namembne države.

3.   Zelenortski otoki ali država članica lahko zavrne tranzit:

(a)

če državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva v namembni državi ali drugi državi tranzita resno grozi mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ali smrtna kazen ali preganjanje zaradi rase, veroizpovedi, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja;

(b)

če bo državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva v zaprošeni državi ali drugi državi tranzita izrečena kazenska sankcija ali

(c)

zaradi javnega zdravja, notranje varnosti, javnega reda ali drugih nacionalnih interesov zaprošene države.

4.   Zelenortski otoki ali ena od držav članic lahko prekliče vsako izdano dovoljenje, če se naknadno pojavijo ali odkrijejo okoliščine iz odstavka 3, ki ovirajo tranzit, ali če nadaljnje potovanje v morebitne države tranzita ali ponovni sprejem s strani namembne države ni več zagotovljen. V tem primeru država prosilka po potrebi nemudoma sprejme nazaj državljana tretje države ali osebo brez državljanstva.

Člen 14

Tranzitni postopek

1.   Prošnjo za tranzit je treba predložiti pristojnemu organu zaprošene države v pisni obliki, vsebovati pa mora naslednje podatke:

(a)

vrsto tranzita (po zraku, morju ali kopnem), morebitne druge države tranzita in predvideni končni namembni kraj;

(b)

podatke o zadevni osebi (npr. ime, priimek, dekliški priimek, druga uporabljena imena / imena, po katerih je oseba znana, ali alias, datum rojstva, spol in – kjer je mogoče – kraj rojstva, državljanstvo, jezik, vrsto in številko potne listine);

(c)

predvideno mesto vstopa, čas premestitve in morebitno uporabo spremljevalcev;

(d)

izjavo, da so po mnenju države prosilke izpolnjeni pogoji iz člena 13(2) in da ni znanih razlogov za zavrnitev v skladu s členom 13(3).

Enotni obrazec, ki ga je treba uporabiti za vloge za tranzit, je kot Priloga 6 priložen temu sporazumu.

Prošnja za tranzit se lahko predloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, tudi z elektronskimi sredstvi in telefaksom.

2.   Zaprošena država v treh delovnih dneh po prejemu prošnje pisno obvesti državo prosilko o sprejemu, pri čemer potrdi mesto vstopa in predvideni čas sprejema, ali pa jo obvesti o zavrnitvi sprejema in o razlogih za tako zavrnitev. Če v treh delovnih dneh ni odgovora, se šteje, da je tranzit dogovorjen.

Odgovor na prošnjo za tranzit se lahko predloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, tudi z elektronskimi sredstvi in telefaksom.

3.   Če tranzit poteka po zraku, oseba, ki naj bi bila ponovno sprejeta, in morebitni spremljevalci ne potrebujejo posebnega letališkega tranzitnega vizuma.

Če tranzit v namembno državo, kot je predviden, ni mogoč zaradi višje sile, zaprošena država po potrebi osebi, ki naj bi bila ponovno sprejeta, in morebitnim spremljevalcem nemudoma zagotovi zahtevani vizum za obdobje, potrebno za tranzit.

4.   Pristojni organi zaprošene države na podlagi medsebojnih posvetovanj pomagajo pri tranzitu, predvsem z nadzorom zadevnih oseb in zagotovitvijo za ta namen primerne opreme.

ODDELEK V

STROŠKI

Člen 15

Stroški prevoza in tranzita

Brez poseganja v pravico pristojnih organov, da stroške, povezane s ponovnim sprejemom, izterjajo od osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, ali od tretje osebe, nosi vse stroške prevoza, nastale v zvezi s ponovnim sprejemom in tranzitom po tem sporazumu do meje končne namembne države, država prosilka.

ODDELEK VI

VARSTVO PODATKOV IN KLAVZULA O NEVPLIVANJU

Člen 16

Varstvo podatkov

Osebni podatki se sporočajo samo, če je tako sporočanje potrebno za to, da lahko pristojni organi Zelenortskih otokov ali države članice izvajajo ta sporazum. Za obdelavo osebnih podatkov ali ravnanje z njimi v posameznem primeru veljajo domača zakonodaja Zelenortskih otokov ter, če je nadzorni organ pristojni organ države članice, določbe Direktive 95/46/ES (4) in nacionalne zakonodaje te države članice, sprejete na podlagi navedene direktive. Poleg tega se uporabljajo naslednja načela:

(a)

osebni podatki morajo biti obdelani pošteno in zakonito;

(b)

osebni podatki morajo biti zbrani za določene, izrecne in zakonite namene izvajanja tega sporazuma in jih niti organ, ki jih sporoči, niti organ prejemnik ne smeta naprej obdelovati na način, ki je nezdružljiv s tem namenom;

(c)

osebni podatki morajo biti primerni, ustrezni in ne smejo presegati namena, za katerega se zbirajo in/ali dodatno obdelujejo; sporočeni osebni podatki lahko obsegajo le naslednje:

(i)

podatke o osebi, ki jo je treba premestiti (npr. imena, priimki, vsa prejšnja imena, druga uporabljena imena / imena, po katerih je oseba znana, ali alias, spol, osebni status, datum in kraj rojstva, sedanje in vsa prejšnja državljanstva);

(ii)

potni list, osebno izkaznico ali vozniško dovoljenje (številka, obdobje veljavnosti, datum izdaje, organ, ki je dokument izdal, kraj izdaje);

(iii)

postanke in načrt poti;

(iv)

druge podatke, ki so potrebni za identifikacijo osebe, ki jo je treba premestiti, ali za pregled zahtev po ponovnem sprejemu na podlagi tega sporazuma;

(d)

osebni podatki morajo biti točni in po potrebi posodobljeni;

(e)

osebni podatki morajo biti shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se dodatno obdelujejo;

(f)

organ, ki sporoča osebne podatke, in organ prejemnik izvedeta vse razumne ukrepe, da zagotovita, če je to primerno, popravek, izbris ali blokiranje osebnih podatkov, če njihova obdelava ni v skladu z določbami tega člena, zlasti če podatki niso primerni, ustrezni, točni ali če presegajo namen obdelave. To vključuje uradno obvestilo drugi pogodbenici o vseh popravkih, izbrisu ali blokiranju;

(g)

v skladu z zahtevo organ prejemnik obvesti organ, ki sporoča, o uporabi sporočenih podatkov in tako pridobljenih rezultatih;

(h)

osebni podatki se lahko sporočijo samo pristojnim organom. Nadaljnje sporočanje drugim organom zahteva predhodno soglasje organa, ki sporoča podatke;

(i)

organi, ki sporočajo, in organi prejemniki so dolžni pisno zabeležiti sporočanje in prejem osebnih podatkov.

Člen 17

Klavzula o nevplivanju

1.   Ta sporazum ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti Unije, njenih držav članic in Zelenortskih otokov, ki izhajajo iz mednarodnega prava, vključno z mednarodnimi konvencijami, katerih so pogodbenice, in zlasti iz:

Konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena s Protokolom o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967,

Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950,

mednarodnih konvencij, ki določajo državo, odgovorno za obravnavo vloženih prošenj za azil,

Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju z dne 10. decembra 1984,

mednarodnih konvencij o izročitvi in tranzitu,

večstranskih mednarodnih konvencij in sporazumov o ponovnem sprejemu tujih državljanov.

2.   Določbe tega sporazuma ne preprečujejo vrnitve osebe v okviru drugih formalnih ali neformalnih dogovorov med zaprošeno državo in državo prosilko.

ODDELEK VII

IZVAJANJE IN UPORABA

Člen 18

Skupni odbor za ponovni sprejem

1.   Pogodbenici druga drugi zagotavljata pomoč glede uporabe in razlage tega sporazuma. V ta namen ustanovita skupni odbor za ponovni sprejem (v nadaljnjem besedilu: odbor), katerega naloge so predvsem:

(a)

spremljati uporabo tega sporazuma;

(b)

odločati o izvedbenih postopkih, potrebnih za enotno uporabo tega sporazuma;

(c)

redno izmenjevati informacije o protokolih o izvajanju, ki jih sestavijo posamezne države članice in Zelenortski otoki v skladu s členom 19;

(d)

priporočati spremembe tega sporazuma in njegovih prilog.

2.   Odločitve odbora so za pogodbenici zavezujoče.

3.   Odbor sestavljajo predstavniki Unije in Zelenortskih otokov.

4.   Odbor se sestaja po potrebi na zahtevo ene od pogodbenic.

5.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 19

Protokoli o izvajanju

1.   Na zahtevo države članice ali Zelenortskih otokov Zelenortski otoki in ta država članica sestavita protokol o izvajanju, ki med drugim določa pravila o:

(a)

imenovanju pristojnih organov, mestih mejnih prehodih in izmenjavi podatkov o kontaktnih točkah;

(b)

pogojih za vrnitve s spremstvom, vključno s tranzitom državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva s spremstvom;

(c)

sredstvih in dokumentih poleg tistih iz prilog 1 do 4 k temu sporazumu;

(d)

podrobnostih ponovnega sprejema po pospešenem postopku;

(e)

postopku razgovorov.

2.   Protokoli o izvajanju iz odstavka 1 začnejo veljati šele po tem, ko je o njih uradno obveščen odbor za ponovni sprejem iz člena 18.

3.   Zelenortski otoki pristajajo na uporabo vseh določb protokola o izvajanju, sestavljenega z eno od držav članic, tudi v odnosih s katero koli drugo državo članico na njeno zahtevo.

Člen 20

Razmerje do dvostranskih sporazumov ali dogovorov držav članic o ponovnem sprejemu

Določbe tega sporazuma imajo prednost pred določbami vseh pravno zavezujočih aktov o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ki so bili sklenjeni ali se lahko sklenejo v skladu s členom 19 med posameznimi državami članicami in Zelenortskimi otoki, če so določbe teh aktov nezdružljive z določbami tega sporazuma.

ODDELEK VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 21

Teritorialna uporaba

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 se ta sporazum uporablja na ozemlju, na katerem se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, ter na ozemlju Zelenortskih otokov.

2.   Ta sporazum se na ozemlju Irske in Združenega kraljestva uporablja le na podlagi uradnega obvestila, ki ga v ta namen Unija pošlje Zelenortskim otokom. Ta sporazum se ne uporablja na ozemlju Kraljevine Danske.

Člen 22

Začetek veljavnosti, trajanje in prenehanje

1.   Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi postopki.

2.   Sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici uradno obvestita, da so končani postopki iz odstavka 1.

3.   Ta sporazum se za Irsko in Združeno kraljestvo začne uporabljati prvi dan drugega meseca po dnevu uradnega obvestila iz člena 21(2).

4.   Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

5.   Katera koli pogodbenica lahko odpove ta sporazum tako, da uradno obvesti drugo pogodbenico. Ta sporazum se preneha uporabljati šest mesecev od dneva prejetja takšnega uradnega obvestila.

Člen 23

Priloge

Priloge 1 do 6 so sestavni del tega sporazuma.

V dvojniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Съставено в Брюксел на осемнадесети април две хиляди и тринадесета година.

Hecho en Bruselas, el dieciocho de abril de dos mil trece.

V Bruselu dne osmnáctého dubna dva tisíce třináct.

Udfærdiget i Bruxelles den attende april to tusind og tretten.

Geschehen zu Brüssel am achtzehnten April zweitausenddreizehn.

Kahe tuhande kolmeteistkümnenda aasta aprillikuu kaheksateistkümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα οκτώ Απριλίου δύο χιλιάδες δεκατρία.

Done at Brussels on the eighteenth day of April in the year two thousand and thirteen.

Fait à Bruxelles, le dix-huit avril deux mille treize.

Fatto a Bruxelles, addi diciotto aprile duemilatredici.

Briselē, divi tūkstoši trīspadsmitā gada astoņpadsmitajā aprīlī.

Priimta du tūkstančiai tryliktų metų balandžio aštuonioliktą dienąe Briuselyj.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenharmadik év április havának tizennyolcadik napján.

Magħmul fi Brussell, fit-tmintax-il jum ta’ April tas-sena elfejn u tlettax.

Gedaan te Brussel, de achttiende april tweeduizend vier dertien.

Sporządzono w Brukseli dnia osiemnastego kwietnia roku dwa tysiące trzynastego.

Feito em Bruxelas, em dezoito de abril de dois mil e treze.

Întocmit la Bruxelles la optsprezece aprilie două mii treisprezece.

V Bruseli osemnásteho apríla dvetisíctrinásť.

V Bruslju, dne osemnajstega aprila leta dva tisoč trinajst.

Tehty Brysselissä kahdeksantenatoista päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattakolmetoista.

Som skedde i Bryssel den artonde april tjugohundratretton.

Pela República de Cabo Verde

За Република Кабо Верде

Por la República de Cabo Verde

Za Kapverdskou republiku

For Republikken Kap Verde

Für die Republik Kap Verde

Cabo Verde Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία του Πράσινου Ακρωτηρίου

For the Republic of Cape Verde

Pour la République du Cap Vert

Per la Repubblica del Capo Verde

Kaboverdes Republikas vārdā –

Žaliojo Kyšulio Respublikos vardu

A Zöld-foki Köztársaság részéről

Għar-Repubblika Tal-Kap Verde

Voor de Republiek Kaapverdië

W imieniu Republiki Zielonego Przylądka

Pentru Republica Capului Verde

Za Kapverdskú republiku

Za Republiko Zelenortski otoki

Kap Verden tasavallan puolesta

För Republiken Kap Verde

Image

Pela União Europeia

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Image

Image


(1)  V skladu z obrazcem iz priporočila Sveta EU z dne 30. novembra 1994 (UL C 274, 19.9.1996, str. 18).

(2)  Enako kot v prejšnji opombi.

(3)  Enako kot v prejšnji opombi.

(4)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.


PRILOGA 1

SKUPNI SEZNAM DOKUMENTOV, KATERIH PREDLOŽITEV ŠTEJE ZA DOKAZ O DRŽAVLJANSTVU

(ČLEN 2(1), ČLEN 4(1) IN ČLEN 8(1))

Če je zaprošena država ena od držav članic ali Zelenortski otoki:

potni listi vseh vrst (nacionalni potni listi, diplomatski potni listi, službeni potni listi, kolektivni potni listi in nadomestni potni listi, vključno z otroškimi potnimi listi),

prepustnice, ki jih je izdala zaprošena država,

osebne izkaznice vseh vrst (vključno z začasnimi),

službene knjižice in vojaške osebne izkaznice,

pomorske registrske knjižice in kapitanske službene izkaznice,

potrdila o državljanstvu in drugi uradni dokumenti, v katerih se omenja ali jasno navaja državljanstvo.

Če so zaprošena država Zelenortski otoki:

dokazilo o identiteti, ki je rezultat iskanja v vizumskem informacijskem sistemu (1),

v primeru držav članic, ki ne uporabljajo vizumskega informacijskega sistema, dokazilo o identiteti na podlagi evidenc teh držav članic o prošnjah za vizum.

Če je zaprošena država ena od držav članic:

dokazilo o identiteti na podlagi evidenc Zelenortskih otokov o prošnjah za vizum.


(1)  Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).


PRILOGA 2

SKUPNI SEZNAM DOKUMENTOV, KATERIH PREDLOŽITEV ŠTEJE ZA DOKAZ PRIMA FACIE O DRŽAVLJANSTVU

(ČLEN 2(1), ČLEN 4(1) IN ČLEN 8(2))

Fotokopije vseh dokumentov, naštetih v Prilogi 1 k temu sporazumu,

vozniška dovoljenja ali fotokopije vozniških dovoljenj,

rojstni listi ali fotokopije rojstnih listov,

službene osebne izkaznice ali fotokopije službenih osebnih izkaznic,

pisne izjave prič,

izjave zadevne osebe in jezik, ki ga ta oseba govori, vključno z rezultatom uradnega testa,

prstni odtisi,

vsaka druga listina, ki lahko pomaga določiti državljanstvo zadevne osebe.


PRILOGA 3

SKUPNI SEZNAM DOKUMENTOV, KI ŠTEJEJO ZA DOKAZ O IZPOLNJEVANJU POGOJEV ZA PONOVNI SPREJEM DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV IN OSEB BREZ DRŽAVLJANSTVA

(ČLEN 3(1), ČLEN 5(1) IN ČLEN 9(1))

Vizum in dokaz o vstopu na ozemlje zaprošene države in/ali dovoljenje za prebivanje, ki ga izda zaprošena država,

vstopni/izstopni žig ali podoben zaznamek v potni listini zadevne osebe ali drug dokaz o vstopu/izstopu (npr. fotografski),

dokumenti, potrdila in računi vseh vrst (npr. hotelski računi, kartice naročanja pri zdravnikih/zobozdravnikih, vstopne kartice za zasebne/javne institucije, pogodbe o najemu vozil, izpiski kreditnih kartic itd.), ki jasno kažejo, da se je zadevna oseba zadrževala na ozemlju zaprošene države,

vozovnice, izdane na ime zadevne osebe, in/ali seznam potnikov za potovanja z letalom, vlakom, avtobusom ali ladjo, ki kažejo na prisotnost in pot zadevne osebe na ozemlju zaprošene države,

informacije, ki kažejo na to, da je zadevna oseba uporabila storitve prevoznika ali potovalne agencije,

uradne izjave, zlasti osebja mejnega organa in drugih prič, ki lahko potrdijo, da je zadevna oseba prestopila mejo,

uradna izjava zadevne osebe v sodnih ali upravnih postopkih.


PRILOGA 4

SKUPNI SEZNAM DOKUMENTOV, KI ŠTEJEJO ZA DOKAZ PRIMA FACIE O IZPOLNJEVANJU POGOJEV ZA PONOVNI SPREJEM DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV IN OSEB BREZ DRŽAVLJANSTVA

(ČLEN 3(1), ČLEN 5(1) IN ČLEN 9(2))

Vizum, ki ga je izdala zaprošena država,

opis mesta in okoliščin, v katerih je bila zadevna oseba prestrežena po vstopu na ozemlje države prosilke, ki ga izdelajo pristojni organi te države,

informacije v zvezi z identiteto in/ali zadrževanjem osebe, ki jih priskrbi mednarodna organizacija (npr. UNHCR),

poročila/potrditev podatkov s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

izjava zadevne osebe,

prstni odtisi.


PRILOGA 5

Image

Image

Image


PRILOGA 6

Image

Image


Skupna izjava o členih 3 in 5

Pogodbenici si bosta prizadevali, da vsakega državljana tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več veljavnih zakonskih pogojev za vstop na njuna ozemlja, za prisotnost ali prebivanje na njih, vrnejo v njegovo državo izvora.


Skupna izjava glede Kraljevine Danske

Pogodbenici sta seznanjeni, da se ta sporazum ne uporablja za ozemlje Kraljevine Danske ali državljane Kraljevine Danske. V teh okoliščinah je primerno, da Republika Zelenortski otoki in Kraljevina Danska skleneta sporazum o ponovnem sprejemu, ki ustreza temu sporazumu.


Skupna izjava glede Republike Islandije in Kraljevine Norveške

Pogodbenici upoštevata tesno povezanost med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško, predvsem na podlagi Sporazuma z dne 18. maja 1999 glede pridružitve teh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. V takih okoliščinah je zaželeno, da Republika Zelenortski otoki z Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško sklene sporazum o ponovnem sprejemu, ki ustreza temu sporazumu.


Skupna izjava glede Švicarske konfederacije

Pogodbenici upoštevata tesno povezanost med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo, zlasti na podlagi Sporazuma o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki je začel veljati 1. marca 2008. V teh okoliščinah je zaželeno, da Republika Zelenortski otoki s Švicarsko konfederacijo sklene sporazum o ponovnem sprejemu, ki ustreza temu sporazumu.


Skupna izjava o Kneževini Lihtenštajn

Pogodbenici upoštevata tesno povezanost med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn, zlasti na podlagi Sporazuma o pridružitvi Kneževine Lihtenštajn k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki je začel veljati 7. aprila 2011. V teh okoliščinah je zaželeno, da Republika Zelenortski otoki s Kneževino Lihtenštajn sklene sporazum o ponovnem sprejemu, ki ustreza temu sporazumu.


24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/35


SKLEP SVETA

z dne 18. oktobra 2013

o podpisu, v imenu Evropske unije, spremenjenega Memoranduma o soglasju z Združenimi državami Amerike glede uvoza govejega mesa živali, ki niso dobivale določenih hormonov za pospeševanje rasti, in glede povečanih dajatev, ki jih Združene države uporabljajo za določene proizvode Evropske unije

(2013/523/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Druga faza Memoranduma o soglasju med Združenimi državami Amerike in Evropsko komisijo glede uvoza govejega mesa živali, ki niso dobivale določenih hormonov za pospeševanje rasti, in glede povečanja dajatev, ki jih Združene države uporabljajo za določene proizvode Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: MoS), o katerem sta dosegli soglasje Združene države in Evropska skupnost 13. maja 2009 in ki ga je Svet Evropske unije podprl kot mednarodni sporazum Unije, se je končala 1. avgusta 2013.

(2)

V interesu Unije je, da se druga faza MoS podaljša, obenem pa nadaljujejo prizadevanja za končanje spora v STO Evropske skupnosti – Ukrepi v zvezi z mesom in mesnimi izdelki (hormoni).

(3)

Komisija je v ta namen v skladu s pooblastilom za pogajanja s pogajanji dosegla dogovor o osnutku sprememb MoS.

(4)

Spremenjeni MoS bi bilo treba podpisati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis spremenjenega Memoranduma o soglasju z Združenimi državami Amerike glede uvoza govejega mesa živali, ki niso dobivale določenih hormonov za pospeševanje rasti, in glede povečanih dajatev, ki jih Združene države uporabljajo za določene proizvode Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: spremenjeni MoS) v imenu Unije, se odobri s pridržkom sklenitve navedenega MoS.

Besedilo spremenjenega MoS je priloženo temu sklepu (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis spremenjenega MoS v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 18. oktobra 2013

Za Svet

Predsednik

L. LINKEVIČIUS


(1)  Besedilo spremenjenega MoS se objavi skupaj s sklepom o sklenitvi spremenjenega MoS.


UREDBE

24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/36


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1016/2013

z dne 23. oktobra 2013

o izdaji dovoljenja za pripravek mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae kot krmni dodatek za prašiče

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae kot krmni dodatek za prašiče in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 16. aprila 2013 (2) navedla, da je uporaba pripravka mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae pod predlaganimi pogoji uporabe varna za ciljne vrste, za zdravje ljudi in za okolje. Potrdila je, da lahko biotransformira trihotecene v onesnaženi krmi za prašiče. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. oktobra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal 2013; 11(5): 3203.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija tehnoloških dodatkov. Funkcionalna skupina: snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini: deoksinivalenol (DON)

1m01

mikroorganizem iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae

Sestava dodatka

pripravek mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae z najmanjšo vsebnostjo dodatka 5 × 109 CFU/g

v trdni obliki

Lastnosti aktivne snovi

žive celice mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae

Analitske metode  (1)

Štetje mikroorganizmov iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae: metoda razlitja na plošči z uporabo agarja VM z dodatkom Oxyrase.

Identifikacija mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae: gelska elektroforeza v pulzirajočem polju (PFGE).

prašiči

1,7 × 108

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Uporaba dodatka je dovoljena v krmi, ki je v skladu z zakonodajo Evropske unije o neželenih snoveh v živalski krmi.

3.

Zaradi varnosti se pri ravnanju se priporoča uporaba zaščite za dihala in rokavic.

13. november 2023


(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx


24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/39


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1017/2013

z dne 23. oktobra 2013

o zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, razen tistih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (1) ter zlasti člena 18(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da nosilci živilske dejavnosti lahko vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Agencija po prejemu vloge takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije odloči o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Družba Ceprodi KOT je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki „hipokaloričnih prigrizkov (izdelkov KOT)“ na zmanjšanje velikosti maščobnih celic na trebuhu pri nizkokalorični prehrani (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00016) (2). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Prispevajo k zmanjšanju velikosti maščobnih celic na trebuhu pri nizkokalorični prehrani.“

(6)

Komisija in države članice so 30. septembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem „hipokaloričnih prigrizkov (izdelkov KOT)“ in pozitivnim fiziološkim učinkom, povezanim z zmanjšanjem velikosti podkožnih maščobnih celic na trebuhu, ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(7)

Družba Valio Ltd je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki izolevcil-prolil-prolina in valil-prolil-prolina na vzdrževanje normalnega krvnega tlaka (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00121) (3). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Peptida izolevcil-prolil-prolin in valil-prolil-prolin pomagata vzdrževati normalni krvni tlak.“

(8)

Komisija in države članice so 30. septembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem izolevcil-prolil-prolina in valil-prolil-prolina ter navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(9)

Družba Diana Naturals je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki polifenolnega izvlečka iz jabolk (Malus domestica) v prahu Appl’In® na zmanjšanje glikemičnih odzivov po obroku (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00190) (4). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Appl’In® prispeva k zmanjšanju glikemičnih odzivov pri ženskah.“

(10)

Komisija in države članice so 5. oktobra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Appl’In® in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(11)

Družba Tchibo GmbH je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z uživanjem kave C21 in zmanjšanjem spontanega trganja verige DNK (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00783) (5). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Redno uživanje kave C21 prispeva k ohranjanju celovitosti DNK v telesnih celicah.“

(12)

Komisija in države članice so 5. decembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem kave C21 in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(13)

Družba Kao Corporation je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki diacilglicerolnega olja na zmanjšanje telesne teže (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00751) (6). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Uživanje diacilglicerolnega olja namesto običajnega rastlinskega olja pomaga uravnavati telesno težo med hujšanjem.“

(14)

Komisija in države članice so 5. decembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem diacilglicerolnega olja (kot nadomestka triacilglicerolnih olj) in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(15)

Družba Giuliani S.p.A. je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, vključno z zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki spermidina na podaljšanje faze rasti (anagenske faze) v ciklusu rasti las (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00896) (7). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Spermidin podaljšuje fazo rasti (anagensko fazo) v ciklusu rasti las.“

(16)

Komisija in države članice so 7. decembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da je navedena trditev povezana s patološkim stanjem, ki vodi do skrajšanja anagenske faze v ciklusu rasti las, s čimer je povezana tudi z zdravljenjem bolezni.

(17)

Uredba (ES) št. 1924/2006 dopolnjuje splošna načela Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z označevanjem, predstavljanjem in oglaševanjem živil (8). Kot to določa člen 2(1)(b) Direktive 2000/13/ES, označbe na živilih ne smejo trditi ali opozarjati, da lahko živilo prepreči, zdravi ali ozdravi bolezni pri ljudeh. Ker je pripisovanje zdravilnih lastnosti živilom prepovedano, trditev o učinkih spermidina ne bi smela biti dovoljena.

(18)

Družba Clasado Ltd je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki galakto-oligosaharidov Bimuno® (Bimuno® GOS) na zmanjšanje prebavnih motenj (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00401) (9). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Redno dnevno uživanje 1,37 g galakto-oligosaharidov Bimuno® lahko zmanjša prebavne motnje.“

(19)

Komisija in države članice so 8. decembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Bimuno® GOS in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(20)

Družba Nordic Sugar A/S je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki vlaknin sladkorne pese na skrajšanje časa prehajanja črevesne vsebine (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00971) (10). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Vlaknine sladkorne pese skrajšujejo čas prehajanja črevesne vsebine.“

(21)

Komisija in države članice so 8. decembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem vlaknin sladkorne pese in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(22)

Zdravstvena trditev o učinkih spermidina na podaljšanje faze rasti (anagenske faze) v ciklusu rasti las pripisuje zdravilne učinke živilu, na katerega se trditev nanaša, in je prepovedana za živila.

(23)

Zdravstveni trditvi o „hipokaloričnih prigrizkih (izdelkih KOT)“ in diacilglicerolnem olju sta zdravstveni trditvi, podobni tistim iz člena 13(1)(c) Uredbe (ES) št. 1924/2006, zato zanju velja prehodno obdobje iz člena 28(6) navedene uredbe. Ker vlogi nista bili predloženi pred 19. januarjem 2008, zahteva iz člena 28(6)(b) navedene uredbe ni izpolnjena, zato se prehodno obdobje iz navedenega člena za navedeni trditvi ne more uporabiti.

(24)

Druge zdravstvene trditve iz te uredbe so zdravstvene trditve, kot jih navaja člen 13(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006, za katere velja prehodno obdobje, določeno v členu 28(5) navedene uredbe, do sprejetja seznama dovoljenih zdravstvenih trditev, pod pogojem, da so skladne z navedeno uredbo.

(25)

Seznam dovoljenih zdravstvenih trditev je bil določen v Uredbi Komisije (EU) št. 432/2012 (11) in se uporablja od 14. decembra 2012. Za trditve iz člena 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006, ki jih Agencija oz. Komisija še nista ocenili oz. preučili do 14. decembra 2012 in ki niso na seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev v skladu s to uredbo, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, v katerem se še smejo uporabljati, da se bodo lahko nosilci živilske dejavnosti in pristojni nacionalni organi prilagodili na prepoved takih trditev.

(26)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki so jih vlagatelji in predstavniki javnosti poslali Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(27)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa mu nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Zdravstvene trditve iz Priloge k tej uredbi se ne uvrstijo na seznam dovoljenih trditev Unije v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

2.   Vendar se zdravstvene trditve iz odstavka 1, uporabljene pred začetkom veljavnosti te uredbe, lahko še naprej uporabljajo največ šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. oktobra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

(2)  EFSA Journal 2011; 9(9):2381.

(3)  EFSA Journal 2011; 9(9):2380.

(4)  EFSA Journal 2011; 9(10):2383.

(5)  EFSA Journal 2011; 9(12):2465.

(6)  EFSA Journal 2011; 9(12):2469.

(7)  EFSA Journal 2011; 9(12):2466.

(8)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

(9)  EFSA Journal 2011; 9(12):2472

(10)  EFSA Journal 2011; 9(12):2467.

(11)  UL L 136, 25.5.2012, str. 1.


PRILOGA

Zavrnjene zdravstvene trditve

Vloga – ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1924/2006

Hranilo, snov, živilo ali kategorija živil

Trditev

Referenčno mnenje Agencije za varnost hrane

Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu

„Hipokalorični prigrizki (izdelki KOT)“

Prispevajo k zmanjšanju velikosti maščobnih celic na trebuhu pri nizkokalorični prehrani.

Q-2011-00016

Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu

Izolevcil-prolil-prolin in valil-prolil-prolin

Peptida izolevcil-prolil-prolin in valil-prolil-prolin pomagata vzdrževati normalni krvni tlak.

Q-2011-00121

Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu

Polifenolski izvleček iz jabolk (Malus domestica) v prahu Appl’In®

Appl’In® prispeva k zmanjšanju glikemičnih odzivov pri ženskah.

Q-2011-00190

Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu

Kava C21

Redno uživanje kave C21 prispeva k ohranjanju celovitosti DNK v telesnih celicah.

Q-2011-00783

Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu

Diacilglicerolno olje

Uživanje diacilglicerolnega olja namesto običajnega rastlinskega olja pomaga uravnavati telesno težo med hujšanjem.

Q-2011-00751

Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu

Spermidin

Spermidin podaljšuje fazo rasti (anagensko fazo) v ciklusu rasti las.

Q-2011-00896

Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu

Bimuno® (Bimuno® GOS)

Redno dnevno uživanje 1,37 g galakto-oligosaharidov Bimuno® lahko zmanjša prebavne motnje.

Q-2011-00401

Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu

Vlaknine sladkorne pese

Vlaknine sladkorne pese skrajšujejo čas prehajanja črevesne vsebine.

Q-2011-00971


24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/43


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1018/2013

z dne 23. oktobra 2013

o spremembi Uredbe (EU) št. 432/2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (1) ter zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 je Komisija sprejela Uredbo (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok (2).

(2)

Vendar ob sprejetju seznama dovoljenih zdravstvenih trditev Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) še ni ocenila številnih zdravstvenih trditev, Komisija pa ni obravnavala njihove morebitne vključitve (3).

(3)

Med navedenimi trditvami je Agencija pozitivno ocenila zdravstveno trditev, ki se nanaša na učinek ogljikovih hidratov za ohranjanje možganskih funkcij, in kot ustrezne pogoje za uporabo navedene trditve predlagala, da „dnevni vnos 130 g glikemičnih ogljikovih hidratov po ocenah zadovolji potrebe možganov po glukozi“ (4).

(4)

Člen 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da morajo biti dovoljenim zdravstvenim trditvam priloženi vsi pogoji (in omejitve), potrebni za njihovo uporabo. Zato bi moral seznam dovoljenih trditev zajemati besedilo trditev in posebne pogoje za njihovo uporabo ter po potrebi pogoje ali omejitve uporabe in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 in mnenji Agencije.

(5)

Vendar pa je več držav članic izrazilo pomisleke, da bi takšna odobritev z njenimi pogoji uporabe spodbujala uživanje hrane z vsebnostjo sladkorja, ki ni naravno prisoten. Poleg tega bi trditev potrošnikom dajala nasprotujoče si in dvoumno sporočilo, zlasti ob upoštevanju nacionalnih prehranskih smernic za zmanjšanje uživanja sladkorjev. Pri tej posebni zdravstveni trditvi se zdi, da je z odobritvijo trditve samo pod posebnimi pogoji uporabe mogoče doseči oba nasprotujoča si cilja, in sicer z omejitvijo njene uporabe za živila, ki imajo bodisi nizko vsebnost sladkorjev, ali za živila, ki jim sladkor ni bil dodan, čeprav ga lahko naravno vsebujejo.

(6)

To uredbo bi bilo treba začeti uporabljati šest mesecev po začetku njene veljavnosti, da se nosilcem živilske dejavnosti omogoči prilagoditev njenim zahtevam.

(7)

V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 bi bilo treba v skladu s to uredbo posodobiti register prehranskih in zdravstvenih trditev, ki vsebuje vse odobrene zdravstvene trditve.

(8)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile ustrezno upoštevane pripombe in stališča, ki so jih Komisiji predložili predstavniki javnosti in zainteresirane strani.

(9)

Uredbo (EU) št. 432/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 432/2012 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 13. maja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. oktobra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

(2)  UL L 136, 25.5.2012, str. 1.

(3)  Ustreza vnosu ID 2232 na konsolidiranem seznamu.

(4)  http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/2226.pdf


PRILOGA

V Prilogi k Uredbi (EU) št. 432/2012 se po abecednem redu vstavi naslednji vnos:

Hranilo, snov, živilo ali kategorija živil

Trditev

Pogoji uporabe trditve

Pogoji in/ali omejitve uporabe živila in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo

Številka v strokovni reviji EFSA

Ustrezna številka vnosa na konsolidiranem seznamu, predloženem EFSA v oceno

„Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati prispevajo k vzdrževanju normalnega delovanja možganov.

Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 130 g ogljikovih hidratov iz vseh virov.

Trditev se lahko uporablja za živilo, ki vsebuje vsaj 20 g ogljikovih hidratov, ki jih človek presnavlja, razen poliolov, na količinsko določen obrok, ter je v skladu s prehransko trditvijo NIZKA VSEBNOST SLADKORJEV ali BREZ DODANIH SLADKORJEV iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Trditev se ne uporablja za živila, ki so 100-odstotni sladkorji.

2011; 9(6):2226

603,653“


24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/46


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1019/2013

z dne 23. oktobra 2013

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 glede histamina v ribiških proizvodih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (1) in zlasti člena 4(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (2) določa mikrobiološka merila za nekatere mikroorganizme in izvedbena pravila, ki jih morajo upoštevati nosilci živilske dejavnosti pri izvajanju splošnih in posebnih higienskih ukrepov iz člena 4 Uredbe (ES) št. 852/2004. Predvsem določa merila za varnost hrane za histamin in načrte vzorčenja za ribiške proizvode iz vrst rib, ki vsebujejo velike količine histidina.

(2)

Ribje omake, ki se pridobivajo s fermentacijo, so tekoč ribiški proizvod. Komisija za Codex Alimentarius (3) je določila nove priporočene najvišje vrednosti histamina v takšnih ribjih omakah, ki se razlikujejo od vrednosti, določenih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2073/2005. Navedeno priporočilo je v skladu z informacijami glede podatkov o izpostavljenosti potrošnikov, ki jih je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) predstavila v svojem znanstvenem mnenju o nadzoru oblikovanja biogenih aminov v fermentirani hrani na podlagi tveganja (4).

(3)

Ker so ribje omake tekoč ribiški proizvod, se lahko pričakuje, da bo histamin enakomerno porazdeljen. Načrt vzorčenja je zato lahko enostavnejši kot za ribiške proizvode v drugi obliki.

(4)

Primerno je, da se določi posebno merilo za varnost hrane za ribje omake, ki se pridobivajo s fermentacijo ribiških proizvodov, da se merilo uskladi z novim standardom Codex Alimentarius in mnenjem EFSA. Opombo 2 bi bilo prav tako treba spremeniti.

(5)

Običajni načrt vzorčenja za histamin iz ribiških proizvodov zajema devet vzorcev, ki zahtevajo veliko vzorčnega materiala. V opombi 18 k merilu za varnost hrane 1.26 za ribiške proizvode je navedeno, da se posamezni vzorci lahko vzamejo v prodaji na drobno. V takih primerih ne bi smeli odločati o varnosti celotne serije na podlagi rezultata samo enega vzorca. Če pa je vrednost enega od devetih vzorcev nad M, velja, da celotna serija ni varna. Enako bi moralo veljati tudi, kadar vrednosti posameznih vzorcev presegajo M. Zato je primerno spremeniti opombo 18. Opomba 18 bi se prav tako morala uporabljati za merili za varnost hrane 1.26 in 1.27.

(6)

Uredbo (ES) št. 2073/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. oktobra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 338, 22.12.2005, str. 1.

(3)  Standard Codex Alimentarius za ribje omake (CODEX STAN 302 – 2011).

(4)  EFSA Journal 2011; 9(10):2393.


PRILOGA

Poglavje 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 se spremeni:

1.

vrstica 1.27 se nadomesti z naslednjim:

„1.27

Ribiški proizvodi razen tistih iz kategorije živil 1.27a, ki so bili podvrženi encimskim procesom zorenja v slanici, izdelani iz vrst rib, ki vsebujejo veliko količino histidina (17)

Histamin

9 (18)

2

200 mg/kg

400 mg/kg

HPLC (19)

Proizvodi, dani v promet med rokom uporabnosti“

2.

vstavi se naslednja vrstica 1.27a:

„1.27a

Ribje omake, pridobljene s fermentacijo ribiških proizvodov

Histamin

1

400 mg/kg

HPLC (19)

Proizvodi, dani v promet med rokom uporabnosti“

3.

opomba 2 se nadomesti z naslednjim:

„(2)

Za točke 1.1–1.25, 1.27a in 1.28 m = M.“;

4.

opomba 18 se nadomesti z naslednjim:

„(18)

Posamezni vzorci se lahko vzamejo v prodaji na drobno. V tem primeru se določba člena 14(6) Uredbe (ES) št. 178/2002, na podlagi katere celotna serija ne bi smela veljati za varno, ne uporablja, razen če vrednost presega M.“;

5.

pod naslovom „Razlaga rezultatov preskusov“ se zadnji odstavek besedila v zvezi s histaminom v ribiških proizvodih nadomesti z naslednjim:

„Histamin v ribiških proizvodih:

 

Histamin v ribiških proizvodih iz vrst rib, ki vsebujejo velike količine histidina, razen ribjih omak, pridobljenih s fermentacijo ribiških proizvodov:

rezultat je zadovoljiv, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

ugotovljena povprečna vrednost vzorca je ≤ m,

2.

največ ugotovljenih c/n vrednosti je med m in M,

3.

nobena ugotovljena vrednost ne presega mejne vrednosti M,

rezultat je nezadovoljiv, če ugotovljena povprečna vrednost vzorca presega m ali je več kot c/n vrednosti med m in M ali je ena ali več ugotovljenih vrednosti > M.

 

Histamin v ribjih omakah, pridobljenih s fermentacijo ribiških proizvodov:

rezultat je zadovoljiv, če je vrednost vzorca ≤ od mejne vrednosti,

rezultat je nezadovoljiv, če je vrednost vzorca > od mejne vrednosti.“


24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/48


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1020/2013

z dne 23. oktobra 2013

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. oktobra 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

37,2

MK

47,7

ZZ

42,5

0707 00 05

MK

58,9

TR

119,2

ZZ

89,1

0709 93 10

TR

147,7

ZZ

147,7

0805 50 10

AR

87,9

CL

90,0

IL

100,2

TR

80,3

ZA

101,2

ZZ

91,9

0806 10 10

BR

228,3

TR

173,2

ZZ

200,8

0808 10 80

CL

142,9

IL

85,8

NZ

177,4

US

168,1

ZA

112,8

ZZ

137,4

0808 30 90

CN

64,2

TR

125,4

US

165,9

ZZ

118,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/50


SKLEP SVETA

z dne 17. oktobra 2013

o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije v Skupnem odboru EU-EFTA o skupnem tranzitu glede sprejetja sklepa o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku, glede spremembe oznak HS in oznak embalaže

(2013/524/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 15 Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) pooblašča Skupni odbor EU-EFTA o skupnem tranzitu, ustanovljen s Konvencijo, da s sklepi priporoča in sprejema spremembe Konvencije in dodatkov k navedeni konvenciji.

(2)

Svet za carinsko sodelovanje je 26. junija 2009 sprejel priporočilo, ki spreminja nomenklaturo harmoniziranega sistema. Zaradi navedenega priporočila je 1. januarja 2012 začela veljati Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 (2) ter je oznako HS 1701 11 nadomestila z dvema novima oznakama HS, in sicer 1701 13 in 1701 14, oznako HS 2403 10 pa z dvema novima oznakama HS, in sicer 2403 11 in 2403 19.

(3)

Zaradi zamenjave oznak HS 1701 11 in 2403 10 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1006/2011, bi se te oznake morale spremeniti v Prilogi I (Blago, ki vključuje večje tveganje poneverbe) k Dodatku I h Konvenciji.

(4)

Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo je izdala popravek 8.1 priporočila št. 21 o med drugim oznakah embalaže. Zato je treba prilagoditi seznam oznak embalaže iz Priloge A2 k Dodatku III h Konvenciji v skladu z navedenim popravkom.

(5)

Ker se je format oznak embalaže spremenil iz črkovnega 2 (a2) v črkovno-številčnega 2 (an2), bi bilo treba vrsto/dolžino vrste tovorkov (polje 31) iz Priloge A1 k Dodatku III h Konvenciji ustrezno spremeniti.

(6)

Zato bi bilo treba opredeliti stališče Evropske unije o predlagani spremembi –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki ga Evropska unija sprejme v Skupnem odboru EU-EFTA glede skupnega tranzita v zvezi s sprejetjem Sklepa št. 2/2013 Skupnega odbora EU-EFTA o skupnem tranzitu o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku, temelji na osnutku sklepa, priloženega temu sklepu.

Predstavniki Unije v Skupnem odboru EU-EFTA o skupnem tranzitu se lahko sporazumejo o manjših spremembah osnutka sklepa, potem ko Svet ustrezno obvestijo.

Člen 2

Komisija sklep Skupnega odbora EU-EFTA o skupnem tranzitu iz člena 1 po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Luxembourgu, 17. oktobra 2013

Za Svet

Predsednik

V. JUKNA


(1)  UL L 226, 13.8.1987, str. 2.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 282, 28.10.2011, str. 1).


OSNUTEK

SKLEPA št. 2/2013 SKUPNEGA ODBORA EU-EFTA O SKUPNEM TRANZITU

z dne …

o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku

SKUPNI ODBOR EU-EFTA JE –

ob upoštevanju Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku (1) in zlasti člena 15(3)(a) Konvencije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priporočilo z dne 26. junija 2009 Sveta za carinsko sodelovanje je spremenilo nomenklaturo harmoniziranega sistema. Zato je 1. januarja 2012 začela veljati Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 (2) ter oznako HS 170111 nadomestila z dvema novima oznakama, in sicer HS 170113 in 170114, oznako HS 240310 pa tudi z dvema novima oznakama, in sicer HS 240311 in 240319.

(2)

Ustrezne oznake HS, določene na seznamu blaga, ki vključuje večje tveganje poneverbe, iz Priloge I k Dodatku I h Konvenciji z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Zaradi novega pregleda Priporočila 21 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, pregleda 8.1, med drugim o oznakah embalaže, je ustrezno prilagoditi Prilogo A2 k Dodatku III h Konvenciji.

(4)

Ker se je format oznak embalaže spremenil iz črkovnega 2 (a2) v črkovno-številčnega 2 (an2), bi bilo treba vrsto/dolžino vrste tovorkov (polje 31) iz Priloge A1 k Dodatku III h Konvenciji ustrezno spremeniti.

(5)

Predlagane spremembe vodijo do uskladitve določb o skupnem tranzitu z določbami EU o tranzitu.

(6)

Zato bi bilo treba Konvencijo ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Konvencija z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku se spremeni, kakor je določeno v Dodatku k temu sklepu.

Člen 2

Spremembe iz točke 1 Dodatka k temu sklepu se uporabljajo od 1. januarja 2012.

Spremembe iz točk 2 in 3 Dodatka k temu sklepu se uporabljajo od 1. januarja 2013.

V …,

Za Skupni odbor

EU-EFTA o skupnem tranzitu

Predsednik


(1)  UL L 226, 13.8.1987, str. 2.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 282, 28.10.2011, str. 1).

Dodatek

1.

Priloga I k Dodatku I h Konvenciji se spremeni:

(i)

vrstica za oznake HS „1701 11, 1701 12, 1701 91, 1701 99“ se nadomesti z naslednjim:

„1701 12

1701 13

1701 14

1701 91

1701 99

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese in kemično čista saharoza v trdnem stanju

7 000 kg

 

—“;

(ii)

vrstica za oznako HS „2403 10“ se nadomesti z naslednjim:

„2403 11

2403 19

Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnem koli razmerju ali brez njega

35 kg

 

—“.

2.

Vnos „Vrsta tovorkov (polje 31) vrsta/dolžina a2 Uporabljajo se oznake embalaže iz Priloge A2.“ iz Priloge A1 k Dodatku III h Konvenciji se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta tovorkov

(polje 31)

Vrsta/dolžina: an2

 

Uporabljajo se oznake embalaže iz Priloge A2.“

3.

Točka 5 Priloge A2 k Dodatku III h Konvenciji se nadomesti z naslednjim:

„OZNAKE EMBALAŽE

(Priporočilo UN/ECE št. 21/rev. 8.1 z dne 12. julija 2010)

Aerosol

AE

Ampula, nezaščitena

AM

Ampula, zaščitena

AP

Razpršilo

AT

Vreča

BG

Vreča, plastična embalaža

FX

Vreča, iz jutovine

GY

Vreča, ogromna

JB

Vreča, večja

ZB

Vreča, večdelna

MB

Vreča, papirnata

5M

Vreča, papirnata, večslojna

XJ

Vreča, papirnata, večslojna, vodotesna

XK

Vreča, plastična

EC

Vreča iz plastičnega sloja

XD

Vreča, iz polivinila

44

Vreča, večja, za razsuti tovor

43

Vreča, tekstilna

5L

Vreča, tekstilna, zaščitena proti presejanju

XG

Vreča, tekstilna, vodotesna

XH

Vreča, tekstilna, brez notranje prevleke/podloge

XF

Vreča, z ročaji

TT

Vreča, iz tkanih plastičnih niti

5H

Vreča, iz tkanih plastičnih niti, zaščitena proti presejanju

XB

Vreča, iz tkanih plastičnih niti, vodotesna

XC

Vreča, iz tkanih plastičnih niti, brez notranje prevleke/podloge

XA

Bala, stisnjena

BL

Bala, nestisnjena

BN

Klobčič

AL

Balon (velika trebušasta steklenica), nezaščitena

BF

Balon (velika trebušasta steklenica), zaščitena

BP

Palica

BR

Sod (147 l)

BA

Sod, lesen

2C

Sod, lesen, s čepom

QH

Sod, lesen, s snemljivim pokrovom

QJ

Palice, v povezu

BZ

Skleda

BM

Košara

BK

Košara, z ročajem, kartonasta

HC

Košara, z ročajem, plastična

HA

Košara, z ročajem, lesena

HB

Pas

B4

Korito

BI

Blok

OK

Plošča

BD

Palice, v povezu

BY

Tuljava, valjec, motek, vretence, zvitek

BB

Bala (30 jardov)

BT

Jeklenka, plinska

GB

Steklenica, nezaščitena, trebušasta

BS

Steklenica, nezaščitena, valjasta

BO

Steklenica, zaščitena, trebušasta

BV

Steklenica, zaščitena, valjasta

BQ

Zabojček / stojalo, za steklenice

BC

Škatla

BX

Škatla, aluminijasta

4B

Škatla, Commonwealth Handling Equipment Pool (CHEP), Eurobox

DH

Škatla, iz vlaknenih plošč

4G

Škatla, za tekočine

BW

Škatla, iz naravnega lesa

4C

Škatla, plastična

4H

Škatla, plastična, raztegljiva

QR

Škatla, plastična, trdna

QS

Škatla, iz vezanega lesa

4D

Škatla, iz predelanega lesa

4F

Škatla, jeklena

4A

Škatla, lesena, iz naravnega lesa, navadna

QP

Škatla, lesena, iz naravnega lesa, s stenami, ki preprečujejo presejanje

QQ

Vedro (škaf)

BJ

Razsuto, plin (pri 1 031 mbar in 15 °C)

VG

Razsuto, utekočinjeni plin (pri neobičajni temperaturi/tlaku)

VQ

Razsuto, tekočina

VL

Razsuto, odpadna kovina

VS

Razsuto, trdna snov, drobni delci (‚prah‘)

VY

Razsuto, trdna snov, zrnati delci (‚zrna‘)

VR

Razsuto, trdna snov, večji delci (‚grude‘)

VO

Šop

BH

Sveženj

BE

Sveženj, lesen

8C

Sod (490,96 l)

BU

Kletka

CG

Kletka, Commonwealth Handling Equipment Pool (CHEP)

DG

Kletka, za primer prevračanja

CW

Posoda, (običajno kovinska), valjasta

CX

Posoda, (običajno kovinska), pravokotna

CA

Posoda, (običajno kovinska), z ročajem in dulcem

CD

Škatla, pločevinasta

CI

Ponjava

CZ

Kapsula

AV

Balon, steklen, pletenka, nezaščitena

CO

Balon, steklen, pletenka, zaščitena

CP

List, iz kartona

CM

Voziček, ploski

FW

Karton (škatla iz lepenke)

CT

Kaseta (za film)

CQ

Zaboj

CS

Zabojnik, za avtomobile

7A

Zaboj, izotermičen

EI

Zaboj, iz letev

SK

Zaboj, jeklen

SS

Zaboj, s paletno podlogo

ED

Zaboj, s paletno podlogo, kartonast

EF

Zaboj, s paletno podlogo, kovinski

EH

Zaboj, s paletno podlago, plastičen

EG

Zaboj, s paletno podlago, lesen

EE

Zaboj, lesen

7B

Sod

CK

Skrinja

CH

Kangla, za mleko

CC

Škatla, s pokrovom na pregib

AI

Kaseta (blagajna)

CF

Krsta

CJ

Navoj

CL

Sestavljena embalaža, steklena posoda

6P

Sestavljena embalaža, steklena posoda v aluminijastem zaboju

YR

Sestavljena embalaža, steklena posoda v aluminijastem bobnu

YQ

Sestavljena embalaža, steklena posoda v raztegljivem plastičnem pakiranju

YY

Sestavljena embalaža, steklena posoda v vlaknenem bobnu

YW

Sestavljena embalaža, steklena posoda v škatli iz vlaknenih plošč

YX

Sestavljena embalaža, steklena posoda v bobnu iz vezanega lesa

YT

Sestavljena embalaža, steklena posoda v trdnem plastičnem pakiranju

YZ

Sestavljena embalaža, steklena posoda v jekleni letveni škatli

YP

Sestavljena embalaža, steklena posoda v jeklenem bobnu

YN

Sestavljena embalaža, steklena posoda v pleteni košari s pokrovom

YV

Sestavljena embalaža, steklena posoda v leseni škatli

YS

Sestavljena embalaža, plastična posoda

6H

Sestavljena embalaža, plastična posoda v aluminijastem zaboju

YD

Sestavljena embalaža, plastična posoda v aluminijastem bobnu

YC

Sestavljena embalaža, plastična posoda v vlaknenem bobnu

YJ

Sestavljena embalaža, plastična posoda v škatli iz vlaknenih plošč

YK

Sestavljena embalaža, plastična posoda v plastičnem bobnu

YL

Sestavljena embalaža, plastična posoda v škatli iz vezanega lesa

YH

Sestavljena embalaža, plastična posoda v bobnu iz vezanega lesa

YG

Sestavljena embalaža, plastična posoda v trdni plastični škatli

YM

Sestavljena embalaža, plastična posoda v jekleni letveni škatli

YB

Sestavljena embalaža, plastična posoda v jeklenem bobnu

YA

Sestavljena embalaža, plastična posoda v leseni škatli

YF

Stožec, kornet

AJ

Zabojnik, prožen

1F

Zabojnik, galona (4,55 l ali 3,79 l)

GL

Zabojnik, kovinski

ME

Zabojnik, ki sicer ni opredeljen kot prevozna oprema

CN

Zabojnik, zunanji

OU

Pokrov (prevleka)

CV

Zabojček / stojalo

CR

Zabojček, za pivo

CB

Zabojček, za razsuti tovor, kartonast

DK

Zabojček, za razsuti tovor, plastičen

DL

Zabojček, za razsuti tovor, lesen

DM

Zabojček, lesen, za steklo

FD

Zabojček, za sadje

FC

Zabojček, kovinski

MA

Zabojček, za mleko

MC

Zabojček, večnivojski, kartonast

DC

Zabojček, večnivojski, plastičen

DA

Zabojček, večnivojski, lesen

DB

Zabojček, nizek

SC

Zabojček, lesen

8B

Košara (vrša)

CE

Skodelica

CU

Valj

CY

Steklenica, pletenka, velika, nezaščitena

DJ

Steklenica, pletenka, velika, zaščitena

DP

Razdelilnik (doza)

DN

Boben

DR

Boben, aluminijast

1B

Boben, aluminijast, z nesnemljivim pokrovom

QC

Boben, aluminijast, s snemljivim pokrovom

QD

Boben, vlaknen

1G

Boben, železen

DI

Boben, plastičen

IH

Boben, plastičen, z nesnemljivim pokrovom

QF

Boben, plastičen, s snemljivim pokrovom

QG

Boben, iz vezanega lesa

1D

Boben, jeklen

1A

Boben, jeklen, z nesnemljivim pokrovom

QA

Boben, jeklen, s snemljivim pokrovom

QB

Boben, lesen

1W

Ovojnica

EN

Ovojnica, jeklena

SV

Zvitek, filmski

FP

Sodček, za maslo ali mast (okrog 40 l)

FI

Čutara

FL

Tekočinska cisterna, ‚flexibag‘

FB

Tekočinski tank, ‚flexitank‘

FE

Posoda, za živila

FT

Kovček, vojaški

FO

Okvir

FR

Bruno (tram)

GI

Bruna (tramovi), v povezu

GZ

Košara, s pokrovom

HR

Obešalnik

HN

Sod (238 l ali 286 l)

HG

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz trde plastike, za trdne snovi

IN

Ingoti, v povezu

IZ

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik

WA

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, aluminijast

WD

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, aluminijast, za tekočine

WL

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, aluminijast, pod tlakom nad 10 kPa

WH

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita

ZS

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz prožne plastike, za tekočine

ZR

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz prožne plastike, pod tlakom

ZP

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz prožne plastike, za trdne snovi

ZM

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz trde plastike, za tekočine

ZQ

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz trde plastike, pod tlakom

ZN

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz trde plastike, za trdne snovi

PLN

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz vlaknenih plošč

ZT

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, prožen

ZU

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski

WF

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski, za tekočine

WM

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski, vendar ne jeklen

ZV

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski, pod tlakom nad 10 kPa

WJ

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz naravnega lesa

ZW

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz naravnega lesa, z notranjo podlogo

WU

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, papirnat, večslojen

ZA

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, papirnat, večslojen, vodotesen

ZC

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz plastičnega sloja

WS

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz vezanega lesa

ZX

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz vezanega lesa, z notranjo podlogo

WY

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz predelanega lesa

ZY

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz predelanega lesa, z notranjo podlogo

WZ

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike

AA

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, prostostoječ, za tekočine

ZK

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, prostostoječ, pod tlakom

ZH

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, prostostoječ, za trdne snovi

ZF

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, s konstrukcijsko opremo, za tekočine

ZJ

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, s konstrukcijsko opremo, pod tlakom

ZG

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, s konstrukcijsko opremo, za trdne snovi

ZD

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, jeklen

WC

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, jeklen, za tekočine

WK

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, jeklen, pod tlakom nad 10 kPa

WG

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, brez prevleke/podloge

WT

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, prevlečen

WV

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, prevlečen, s podlogo

WX

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, s podlogo

WW

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, prevlečen

WP

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, prevlečen, s podlogo

WR

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, s podlogo

WQ

Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, brez prevleke/podloge

WN

Kozarec

JR

Ročka, valjasta

JY

Ročka, plastična

3H

Ročka, plastična, z nesnemljivim pokrovom

QM

Ročka, plastična, s snemljivim pokrovom

QN

Ročka, pravokotna

JC

Ročka, jeklena

3A

Ročka, jeklena, z nesnemljivim pokrovom

QK

Ročka, jeklena, s snemljivim pokrovom

QL

Vrč (bokal)

JG

Vreča, iz jute

JT

Sodček, za žeblje (45,36 kg)

KG

Pribor

KI

Zaboj, lesen, za nalaganje (‚liftvan‘)

LV

Hlod

LG

Hlodi, v povezu

LZ

Velika količina, kup

LT

Zabojček za sadje in zelenjavo, leseni

LU

Prtljaga

LE

Vreča, iz rogoza

MT

Škatlica, za vžigalice

MX

Vzajemno opredeljeno

ZZ

Zaboj, večdelni (predalnik)

NS

Mreža

NT

Mreža, cevasta, plastična

NU

Mreža, cevasta, tekstilna

NV

Ni na voljo

NA

Zabojnik, za sadje in zelenjavo, ‚octabin‘

OT

Embalaža

PK

Embalaža, kartonasta, z odprtinami za nošenje steklenic

IK

Embalaža, razstavna, kartonasta

IB

Embalaža, razstavna, kovinska

ID

Embalaža, razstavna, plastična

IC

Embalaža, razstavna, lesena

IA

Embalaža, cevasta

IF

Embalaža, zavito v papir

IG

Embalaža, s plastičnim okencem

IE

Zavojček

PA

Vedro (čeber)

PL

Paleta

PX

Paleta, 100 cm × 110 cm

AH

Paleta, AS 4068–1993

OD

Paleta, zaboj, kombiniran zaboj brez pokrova in paleta

PB

Paleta, CHEP, 100 cm × 120 cm

OC

Paleta, CHEP, 40 cm × 60 cm

OA

Paleta, CHEP, 80 cm × 120 cm

OB

Paleta, ISO T11

OE

Paleta, modularna, z nastavki 80 cm × 100 cm

PD

Paleta, modularna, z nastavki 80 cm × 120 cm

PE

Paleta, modularna, z nastavki 80 cm × 60 cm

AF

Paleta, zavita v krčljivo toplotno folijo

AG

Paleta, iz debelejše valovite lepenke

TW

Paleta, lesena

8A

Zabojnik, brez pokrova, običajno kovinski

P2

Paket

PC

Zaboj, za živali

PF

Kos

PP

Cevka

PI

Cevke, v povezu

PV

Vrč, lončen

PH

Deska

PN

Deske, v povezu

PZ

Plošča, kovinska/steklena

PG

Plošče, kovinske/steklene, v povezu

PY

Platforma, nedoločena teža in velikost

OF

Lonec

PT

Vrečka (mošnja)

PO

Košarica, za sadje

PJ

Stojalo

RK

Stojalo, za obleke

RJ

Posoda, vlaknena

AB

Posoda, steklena

GR

Posoda, kovinska

MR

Posoda, papirnata

AC

Posoda, plastična

PR

Posoda, zavita v plastiko

MW

Posoda, lesena

AD

Mreža, za sadje

RT

Tuljava, motek, vretence

RL

Kolut (obroč)

RG

Palica (drog)

RD

Palice (drogovi), v povezu

RZ

Zvitek

RO

Vrečica

SH

Vreča, velika

SA

Vreča, velika, večslojna

MS

Kovček (skrinja), mornariški

SE

Ročka, pravokotna

SX

List

ST

List, zavit v plastiko

SP

Pločevina

SM

Listi, v povezu

SZ

Krčljiva toplotna folija

SW

Sani

SI

Tram

SB

Ovoj

SY

Papir, vmesni

SL

Vreteno

SD

Tuljava, motek, vretence

SO

Kovček, ročni

SU

Izdelek, nepakiran, v obliki tablice ali kosa

T1

Cisterna-zabojnik

TG

Cisterna, valjasta

TY

Cisterna, pravokotna

TK

Zaboj, za čaj

TC

Sod (190 l)

TI

Pločevinka

TN

Pladenj

PU

Pladenj, z vodoravno zloženimi ploščatimi izdelki

GU

Pladenj, enoplasten, brez pokrova, kartonast

DV

Pladenj, enoplasten, brez pokrova, plastičen

DS

Pladenj, enoplasten, brez pokrova, polistirenski

DU

Pladenj, enoplasten, brez pokrova, lesen

DT

Pladenj, neprožen, s pokrovom, zložljiv (CEN TS 14482:2002)

IL

Pladenj, dvoplasten, brez pokrova, kartonast

DY

Pladenj, dvoplasten, brez pokrova, plastičen

DW

Pladenj, dvoplasten, brez pokrova, lesen

DX

Kovček, potovalni

TR

Snop

TS

Kad (čeber)

TB

Kad (čeber), s pokrovom

TL

Cev

TU

Cev, zložljiva

TD

Cev, s šobo

TV

Cevi, v povezu

TZ

Sod, velik (1 144,98 l)

TO

Pnevmatika

TE

Brez kletke

UC

Enota

UN

Nepakirano ali razpakirano

NE

Nepakirano ali razpakirano, več enot

NG

Nepakirano ali razpakirano, ena enota

NF

Vakuumsko pakirano

VP

Zaboj, za prevoz s kombijem (‚vanpack‘)

VK

Kotel (velik sod)

VA

Vozilo

VN

Steklenička, za zdravila

VI

Steklenica, pletenka

WB“.


24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/71


IZVEDBENI SKLEP SVETA

z dne 22. oktobra 2013

o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/77/EU o finančni pomoči Unije Irski

(2013/525/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (1) in zlasti člena 3(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na prošnjo Irske je Svet Irski odobril finančno pomoč z Izvedbenim sklepom 2011/77/EU (2) v podporo korenitemu ekonomskemu in reformnemu programu, katerega namen je ponovno vzpostaviti zaupanje, omogočiti ponovno trajnostno rast gospodarstva ter zaščititi finančno stabilnost na Irskem, v euroobmočju in v Uniji.

(2)

Komisija je 10. julija 2013 zaključila deseti pregled irskega programa gospodarskih reform.

(3)

Da bi omogočili obsežno in natančno oceno skladnosti programa v okviru skrbno opravljene končne ocene, ter zagotovili, da se odločitev o sprostitvi zadnjega obroka izvede pravočasno, je treba podaljšati za kratek čas obdobje razpoložljivosti finančne pomoči.

(4)

Izvedbeni sklep 2011/77/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 1(2) Izvedbenega sklepa 2011/77/EU se nadomesti z naslednjim:

„2.   Finančna pomoč se da na voljo v obdobju treh let in dveh mesecev z začetkom od prvega dneva po začetku veljavnosti tega sklepa.“

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Irsko.

V Luxembourgu, 22. oktobra 2013

Za Svet

Predsednik

L. LINKEVIČIUS


(1)  UL L 118, 12.5.2010, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Sveta 2011/77/EU z dne 7. decembra 2010 o finančni pomoči Unije Irski (UL L 30, 4.2.2011, str. 34).


III Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

24.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/72


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 394/11/COL

z dne 14. decembra 2011

o triinosemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z vključitvijo novega poglavja o uporabi predpisov o državnih pomočeh v podporo ukrepom v korist bankam ob trenutni finančni in gospodarski krizi, od 1. januarja 2012 dalje

NADZORNI ORGAN EFTE (V NADALJNJEM BESEDILU: NADZORNI ORGAN) JE –

Ob upoštevanju naslednjega:

Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno.

Evropska komisija je 1. decembra 2011 sprejela Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (1),

Navedeno sporočilo velja tudi za Evropski gospodarski prostor.

Enotno uporabo pravil o državni pomoči EGP je treba zagotoviti po celotnem Evropskem gospodarskem prostoru v skladu s ciljem homogenosti iz člena 1 Sporazuma EGP.

V skladu s točko II naslova „SPLOŠNO“ na strani 11 Priloge XV k Sporazumu EGP mora Nadzorni organ po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija.

Nadzorni organ se je o vprašanju posvetoval z Evropsko komisijo in državami Efte v dopisih z dne 2. decembra 2011 –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Smernice o državnih pomočeh se spremenijo tako, da se vstavi novo poglavje o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje.

Novo poglavje je v Prilogi k tej odločbi.

Člen 2

Besedilo te odločbe v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 14. decembra 2011

Za Nadzorni organ Efte

Oda Helen SLETNES

Predsednica

Sverrir Haukur GUNNLAUGSSON

Član kolegija


(1)  UL C 356, 6.12.2011, str. 7.


PRILOGA

UPORABA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI ZA PODPORNE UKREPE V KORIST BANK V OKVIRU FINANČNE KRIZE OD 1. JANUARJA 2012 DALJE

1.   Uvod

(1)

Od začetka svetovne finančne krize jeseni 2008 je Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) izdal štiri sklope smernic (1), v katerih je predvidel podrobna navodila glede meril združljivosti državnih pomoči finančnim institucijam (2) z zahtevami iz člena 61(3)(b) Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP). Poglavja navedenih smernic so uporaba pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (3) (smernice o bančništvu); dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (4) (smernice o dokapitalizaciji); obravnavanje oslabljenih sredstev v bančnem sektorju EGP (5) (smernice o oslabljenih sredstvih) ter ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja in ocena ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (6) (smernice o prestrukturiranju). Trije od štirih sklopov smernic, in sicer smernice o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih, določajo pogoje skladnosti glavnih vrst pomoči držav Efte – jamstev za obveznosti, dokapitalizacije in ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva – medtem ko smernice o prestrukturiranju podrobno določajo, kakšne posebne lastnosti mora imeti načrt prestrukturiranja (ali načrt za uspešno poslovanje) v primeru državne pomoči, povezane s kriznimi ukrepi in dodeljene bankam na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP.

(2)

Nadzorni organ je 2. marca 2011 sprejel peti sklop smernic o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2011 dalje (7) (smernice o podaljšanju). S smernicami o podaljšanju je bila do 31. decembra 2011 pod spremenjenimi pogoji podaljšana veljavnost smernic o prestrukturiranju, ki so bile edine od štirih smernic z določenim datumom prenehanja veljavnosti. Nadzorni organ je v smernicah o podaljšanju navedel tudi, da so pogoji za državno pomoč v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP, ki izjemoma dovoljuje pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice EU ali države članice Efte, še vedno izpolnjeni in da bodo smernice o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih še naprej ostale v veljavi za zagotavljanje navodil glede meril skladnosti za pomoč bankam, povezano s krizo, na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP.

(3)

Zaradi poglabljanja napetosti na trgih državnega dolga v letu 2011 je bil bančni sektor EGP pod vse večjim pritiskom, zlasti kar se tiče dostopa do trgov srednje- in dolgoročnega financiranja. Bančni sveženj, ki so ga potrdili voditelji držav in vlad na zasedanju 26. oktobra 2011 (8), je namenjen povrnitvi zaupanja v bančni sektor z jamstvi za srednjeročno financiranje in oblikovanjem začasne kapitalske rezerve v višini 9-odstotnega deleža najkakovostnejšega kapitala na podlagi tržnega vrednotenja izpostavljenosti državnega dolga. Nadzorni organ kljub navedenim ukrepom meni, da bodo pogoji za državno pomoč v skladu s členom 61(3)(b) tudi po letu 2011 še naprej izpolnjeni.

(4)

Zato bodo smernice o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih ostale v veljavi tudi po 31. decembru 2011. Poleg tega se čas veljavnosti smernic o prestrukturiranju podaljšuje na obdobje po 31. decembru 2011 (9). Nadzorni organ bo spremljal stanje na finančnih trgih in sprejel ukrepe za zagotovitev trajnejših pravil o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje bank na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP, takoj ko bodo razmere na trgih to dopuščale.

(5)

Zaradi lažjega izvajanja bančnega svežnja in upoštevanja razvoja profila tveganja bank od začetka krize je zaželeno, da se nekateri vidiki pravil dodatno pojasnijo in dopolnijo. V teh smernicah so določene potrebne spremembe parametrov skladnosti za pomoč bankam, povezano s krizo, od 1. januarja 2012 dalje. Te smernice zlasti:

(a)

dopolnjujejo smernice o dokapitalizaciji s podrobnejšimi navodili za zagotavljanje ustreznega nadomestila za kapitalske instrumente brez fiksnega donosa;

(b)

pojasnjujejo, kako bo Nadzorni organ izvedel sorazmerno oceno dolgoročne poslovne uspešnosti bank v okviru bančnega svežnja; in

(c)

uvajajo spremenjeno metodologijo za zagotovitev, da bodo premije, ki se zaračunajo kot nadomestilo za jamstva za obveznosti bank, dovolj visoke za omejitev zadevne pomoči na najmanjšo potrebno, kar naj bi zagotovilo, da bodo v metodologiji upoštevane večje razlike v bančnih razponih poslov kreditnih zamenjav (CDS), ki se pojavljajo v zadnjem času, in učinek razponov CDS na zadevne države Efte.

2.   Cena in pogoji za državno dokapitalizacijo

(6)

Smernice o dokapitalizaciji dajejo splošna navodila za določanje cene kapitalskih vložkov. Ta navodila so v glavnem prilagojena za kapitalske instrumente s fiksnim donosom.

(7)

Zaradi regulativnih sprememb in spreminjajočega se tržnega okolja Nadzorni organ pričakuje, da se bodo državni kapitalski vložki v prihodnosti pogosteje zagotavljali v obliki delnic s spremenljivim donosom. Razjasnitev pravil o ceni kapitalskih vložkov je zaželena, ker so donos iz teh delnic (negotove) dividende in kapitalski dobički, kar otežuje neposredno predhodno oceno donosa pri teh instrumentih.

(8)

Nadzorni organ bo zato ocenil donos takih kapitalskih vložkov na podlagi cene delnic ob izdaji. Kapitalski vložki bi morali biti vpisani z dovolj velikim odbitkom cene delnic (po prilagoditvi za „učinek slabitve“ (10)) neposredno pred napovedjo kapitalskega vložka, da se zagotovi razumno zagotovilo, da bo država prejela ustrezno nadomestilo (11).

(9)

Za banke, ki kotirajo na organiziranem trgu, bi morala biti merodajna objavljena tržna cena delnic, ki dajejo enake pravice kot novo izdane delnice. Za banke, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, navedene tržne cene ni, zato bi morale države Efte uporabiti ustrezen tržni pristop za vrednotenje (vključno s pristopom primerljive skupine glede razmerja med ceno in dobičkom delnice ali drugimi splošno sprejetimi metodologijami vrednotenja). Delnice bi bilo treba vpisati po ustrezno znižani ceni glede na navedeno tržno vrednost (ali vrednost, določeno na podlagi tržnih pogojev).

(10)

Če države Efte vpišejo delnice brez glasovalnih pravic, se lahko zahteva večje znižanje cene, katerega obseg bi moral odražati razliko med ceno glasovalnih in neglasovalnih delnic ob prevladujočih tržnih pogojih.

(11)

Dokapitalizacijski ukrepi morajo vsebovati ustrezne spodbude za banke, da čim prej izstopijo iz shem državne pomoči. Če so pri delnicah s spremenljivim donosom spodbude za izstop oblikovane tako, da omejujejo finančni potencial za državo Efte, npr. z izdajanjem pravic privilegiranim delničarjem, ki jim omogočajo, da lahko novo izdane delnice odkupijo nazaj od države po ceni, ki pomeni razumen letni donos za državo, se zahteva večje znižanje cene, ki odraža manjši finančni potencial.

(12)

V vsakem primeru pa mora obseg znižanja cene odražati velikost kapitalskega vložka glede na obstoječi temeljni kapital prvega reda. Večje pomanjkanje kapitala glede na obstoječi kapital pomeni večje tveganje za državo in torej zahteva večje znižanje cene.

(13)

Hibridni instrumenti bi morali načeloma vsebovati „alternativni mehanizem za izplačilo kuponov“, pri katerem bi se kuponi, ki jih ni mogoče izplačati v gotovini, državi poplačali v obliki novo izdanih delnic.

(14)

Nadzorni organ bo od držav Efte tudi v prihodnje zahteval, da v šestih mesecih od datuma odločbe Nadzornega organa o odobritvi pomoči za reševanje predložijo načrt prestrukturiranja (ali posodobljen obstoječi načrt prestrukturiranja) za vse banke, ki prejemajo državno pomoč v obliki dokapitalizacije ali ukrepov za oslabljena sredstva. Če je bil v zvezi z neko banko v preteklosti že izdan sklep o pomoči za reševanje v skladu s pravili, ki urejajo skladnost pomoči za banke s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP, ne glede na to, ali je bila pomoč odobrena za isto prestrukturiranje ali ne, lahko Nadzorni organ zahteva, da se načrt prestrukturiranja predloži prej kot v šestih mesecih. Nadzorni organ bo izvedel sorazmerno oceno dolgoročne poslovne uspešnosti bank, pri čemer bo v celoti upošteval elemente, ki kažejo, da lahko banke dolgoročno uspešno poslujejo brez obsežnega prestrukturiranja, zlasti če je pomanjkanje kapitala povezano predvsem s krizo zaupanja na trgu državnih obveznic, če je državni kapitalski vložek omejen na znesek, potreben za izravnavo izgub, ki izvirajo iz določanja cene državnih obveznic pogodbenic Sporazuma EGP glede na dnevna gibanja na trgih, v bankah, ki sicer uspešno poslujejo, in če analiza kaže, da zadevne banke pri pridobitvi državnega dolga niso prevzele prevelikega tveganja.

3.   Cena in pogoji za državna jamstva

(15)

Bankam se lahko odobri državno jamstvo za izdajo novih dolžniških instrumentov, bodisi zavarovanih ali nezavarovanih, z izjemo instrumentov, ki se uvrščajo v kapital. Ker je pritisk na financiranje bank največji na trgih srednje- in dolgoročnega financiranja, bi morala državna jamstva na splošno kriti samo dolžniške instrumente z ročnostjo od enega do pet let (za krite obveznice pa sedem let).

(16)

Cena državnih jamstev je že od začetka krize vezana na mediano razpona CDS upravičenca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. avgusta 2008. Navedena cena je bila z učinkom od 1. julija 2010 povišana, tako da bolje odraža profil tveganja posameznih upravičencev (12).

(17)

Ker so v zadnjem času razlike v tveganju bančnih razponov CDS večje, bi bilo treba navedeno formulo za določitev cene posodobiti, tako da bo upoštevana mediana razponov CDS v triletnem obdobju, ki se zaključi en mesec pred odobritvijo jamstev. Večji razponi CDS v zadnjih letih so delno povezani z vplivi, ki niso značilni le za posamezne banke, zlasti z naraščajočimi napetostmi na trgih državnega dolga in na splošno večjim zaznavanjem tveganj v bančnem sektorju, zato bi bilo treba v formuli ločiti notranja tveganja posameznih bank in spremembe v razponih CDS držav Efte in trga kot celote. Poleg tega bi morala formula odražati tudi dejstvo, da je izdajatelj jamstva za krite obveznice izpostavljen bistveno manjšemu tveganju kot izdajatelj jamstva za nezavarovane dolžniške instrumente.

(18)

V skladu z načeli, opisanimi v odstavku 17, spremenjena formula za izračun cene, določena v Prilogi, določa najnižje premije za jamstva, ki naj bi se uporabljale, kadar se državna jamstva odobrijo na nacionalni osnovi brez združevanja jamstev med državami Efte. Nadzorni organ bo to formulo uporabljal za vsa državna jamstva za obveznosti bank z ročnostjo enega leta ali več, izdana 1. januarja 2012 ali pozneje.

(19)

Kadar jamstva krijejo obveznosti, ki niso denominirane v domači valuti izdajatelja jamstva, bi bilo treba zaračunati dodatno premijo za tečajno tveganje, ki ga prevzame izdajatelj.

(20)

Kadar je potrebno, da jamstva krijejo dolžniške instrumente z ročnostjo, krajšo od enega leta, bo Nadzorni organ še naprej uporabljal sedanjo formulo za izračun cene, ki je informativno navedena v Prilogi. Nadzorni organ ne bo odobril jamstev za kritje dolžniških instrumentov z ročnostjo, krajšo od treh mesecev, razen v izjemnih primerih, ko so taka jamstva nujna za finančno stabilnost. V takih primerih bo Nadzorni organ ocenil ustrezno nadomestilo ob upoštevanju potrebe po ustreznih spodbudah za čimprejšnji izstop iz shem državne pomoči.

(21)

Če se države Efte odločijo vzpostaviti ureditev za združevanje jamstev za obveznosti bank, bo Nadzorni organ ustrezno pregledal svoja navodila, zlasti za zagotovitev, da bodo imeli razponi CDS držav Efte le tolikšno težo, kot je potrebna, da se še naprej upoštevajo.

(22)

Da bi Nadzorni organ lahko ocenil uporabo spremenjene formule za izračun cene v praksi, bi morale države Efte pri priglasitvi novih jamstvenih shem ali podaljšanja obstoječih shem navesti okvirno premijo za vsako banko, ki je upravičena do navedenih jamstev, na podlagi formule in ob uporabi najnovejših tržnih podatkov. Poleg tega bi morale države Efte v treh mesecih po vsaki izdaji obveznic, kritih z jamstvom, Nadzornemu organu sporočiti dejansko premijo za jamstva, ki je bila zaračunana v zvezi s posamezno izdajo obveznic, kritih z jamstvom.


(1)  Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (smernice o državni pomoči), ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994, objavljene v Uradnem listu Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu: UL), UL L 231, 3.9.1994, str. 1, in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 32, 3.9.1994, str. 1. Smernice so bile nazadnje spremenjene 2. marca 2011. Posodobljena različica smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/

(2)  Za lažje razumevanje besedila se za finančne institucije v tem dokumentu uporablja izraz „banke“.

(3)  Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=16604&1=1.

(4)  Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=16015&1=1.

(5)  Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=16585&1=1.

(6)  Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/media/state-aid-guidelines/Part-VIII—Return-to-viability-and-the-assessment-of-restructuring-measures-in-the-financial-sector.pdf.

(7)  Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/media/state-aid-guidelines/Part-VIII—Financial-Crisis-Guidelines-2011.pdf.

(8)  Izjava voditeljev držav in vlad EU z dne 26. 10. 2011 (http://www.consilium.europa-.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/ec/125621.pdf).

(9)  V skladu z dosedanjo prakso Nadzornega organa bodo obstoječe ali nove sheme pomoči za banke (ne glede na podporne ukrepe, ki jih vsebujejo – jamstva, dokapitalizacijo, likvidnost, finančno pomoč za oslabljena sredstva ali druge ukrepe) podaljšane ali odobrene le za šest mesecev, da se po potrebi omogočijo nadaljnje prilagoditve sredi leta 2012.

(10)  „Učinek slabitve“ se lahko oceni z uporabo splošno priznanih tržnih metod (npr. s teoretično ceno brez pravice vpisa (theoretical ex-rights price (TERP)).

(11)  Če države Efte vpišejo primarno izdajo delnic, bi morala institucija, ki delnice izda, plačati ustrezno provizijo za vpis primarne izdaje.

(12)  Glej delovni dokument generalnega direktorata za konkurenco z dne 30. aprila 2010 o uporabi pravil o državni pomoči za jamstvene sheme držav, ki so namenjene kritju dolžniških instrumentov bank, izdanih po 30. juniju 2010 (http://ec.europa.eu/competition/state_aid/studies_reports/phase_out_bank_guarantees.pdf).

Dodatek

Jamstva za kritje dolžniških instrumentov z ročnostjo enega leta ali več

Najnižja premija za jamstvo bi morala biti vsota:

1)

osnovne premije v višini 40 bazičnih točk (bt) in

2)

premije na osnovi tveganja, ki je enaka zmnožku 40 bazičnih točk in mere tveganja, sestavljene iz (i) polovice razmerja med mediano petletnega prednostnega razpona CDS upravičenca v triletnem obdobju, ki se zaključi mesec pred datumom izdaje obveznice, krite z jamstvom, in mediano petletnega indeksa „iTraxx Europe Senior Financials“ v istem triletnem obdobju, ter (ii) polovice razmerja med mediano petletnega prednostnega razpona CDS vseh držav EGP in mediano petletnega prednostnega razpona CDS države Efte, ki izdaja jamstvo, v istem triletnem obdobju.

Formulo za izračun premije je mogoče zapisati kot:

Formula

pri čemer je A mediana petletnega prednostnega razpona CDS upravičenca, B mediana petletnega indeksa "iTraxx Europe Senior Financials", C mediana petletnega prednostnega razpona CDS vseh držav EGP in D mediana petletnega prednostnega razpona CDS države Efte, ki izdaja jamstvo.

Mediane so izračunane za triletno obdobje, ki se zaključi mesec pred datumom izdaje obveznice, krite z jamstvom.

V primeru jamstev za krite obveznice se lahko pri premiji za jamstvo upošteva samo polovica premije na osnovi tveganja, izračunane v skladu s točko (2) zgoraj.

Banke brez reprezentativnih podatkov o CDS

Za banke, ki nimajo podatkov o CDS oziroma nimajo reprezentativnih podatkov o CDS, imajo pa kreditno boniteto, se ustrezni razpon CDS izvede iz mediane petletnih razponov CDS v istem vzorčnem obdobju za bonitetno kategorijo zadevne banke, in sicer na podlagi reprezentativnega vzorca velikih bank v državah EGP. Nadzorni organ oceni, ali so podatki banke o CDS reprezentativni.

Za banke, ki nimajo niti podatkov o CDS niti kreditne bonitete, se ustrezni razpon CDS izvede iz mediane petletnih razponov CDS v istem vzorčnem obdobju za najnižjo bonitetno kategorijo (1), in sicer na podlagi reprezentativnega vzorca velikih bank v državah EGP. Izračunani razpon CDS za to kategorijo bank se lahko prilagodi na podlagi ocene nadzornega organa.

Reprezentativne vzorce velikih bank v državah EGP določi Nadzorni organ.

Jamstva za kritje dolžniških instrumentov z ročnostjo, krajšo od enega leta

Razponi CDS niso nujno ustrezno merilo kreditnega tveganja za dolžniške instrumente z ročnostjo, krajšo od enega leta, zato bi morala biti najnižja premija za jamstvo za te dolžniške instrumente vsota:

1)

osnovne premije v višini 50 bazičnih točk in

2)

premije na osnovi tveganja, ki znaša 20 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno A+ ali A, 30 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno A– in 40 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno, nižjo od A–, ali brez bonitetne ocene.


(1)  Za najnižjo bonitetno kategorijo se šteje kategorija A, saj za bonitetno kategorijo BBB ni na voljo dovolj podatkov.