ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.278.slv

Uradni list

Evropske unije

L 278

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 56
18. oktober 2013


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

 

2013/489/EU, Euratom

 

*

Sklep Sveta in Komisije z dne 22. julija 2013 o določitvi stališča, ki se sprejme v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo v Stabilizacijsko-pridružitvenem Svetu EU-Srbija v zvezi s Sklepom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Srbija o sprejetju njegovega poslovnika

1

 

 

2013/490/EU, Euratom

 

*

Sklep Sveta in Komisije z dne 22. julija 2013 o sklenitvi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani

14

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani

16

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

18.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/1


SKLEP SVETA IN KOMISIJE

z dne 22. julija 2013

o določitvi stališča, ki se sprejme v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo v Stabilizacijsko-pridružitvenem Svetu EU-Srbija v zvezi s Sklepom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Srbija o sprejetju njegovega poslovnika

(2013/489/EU, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE IN

EVROPSKA KOMISIJA STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(8) in (9) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 101 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju soglasja Sveta na podlagi člena 101 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju Sklepa Sveta in Komisije 2013/490./EU, Euratom z dne 22. julija 2013 o sklenitvi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (1) in zlasti člena 3(1) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S členom 119 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se ustanovi Stabilizacijsko-pridružitveni svet.

(2)

Člen 120 Sporazuma določa, da Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme svoj poslovnik.

(3)

Člen 122 Sporazuma določa, da Stabilizacijsko-pridružitveni odbor pomaga Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.

(4)

Člen 122 Sporazuma določa, da Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora in da lahko Stabilizacijsko-pridružitveni svet prenese svoja pooblastila na Stabilizacijsko-pridružitveni odbor.

(5)

Člen 124 Sporazuma določa, da se lahko Stabilizacijsko-pridružitveni svet odloči ustanoviti druge posebne odbore ali organe, ki mu lahko pomagajo pri opravljanju njegovih nalog. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi sestavo in naloge takšnih odborov in organov ter način njihovega delovanja.

(6)

Dialog in sodelovanje med socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi organi Evropske unije in Srbije lahko znatno prispevata k razvoju njunih odnosov in povezovanju Evrope.

(7)

Primerno je, da se tako sodelovanje vzpostavi z ustanovitvijo dveh skupnih posvetovalnih odborov –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Stališče, ki se sprejme v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Srbija v zvezi s sklepom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Srbija o sprejetju njegovega poslovnika, temelji na osnutku sklepa Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki je priložen temu sklepu.

V Bruslju, 22. julija 2013

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON

Za Komisijo V imenu predsednika

C. MALMSTRÖM

Članica Komisije


(1)  Glej stran 14 tega Uradnega lista.


OSNUTEK

SKLEP št. 1

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-SRBIJA

z dne …

o sprejetju poslovnika

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SVET JE –

ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo (v nadaljnjem besedilu: Srbija) na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti členov 119, 120, 122 in 124 Sporazuma,

ob upoštevanju, da je Sporazum začel veljati … –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predsedstvo

Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu za 12 mesecev izmenično predsedujeta predsednik Sveta za zunanje zadeve Evropske unije, v imenu Evropske unije in njenih držav članic ter Evropske skupnosti za atomsko energijo, ter predstavnik vlade Srbije. Prvo obdobje predsedovanja se začne z datumom prve seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in konča 31. decembra 2013.

Člen 2

Seje

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se sestaja enkrat letno na ministrski ravni. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skličejo posebne seje, če se pogodbenici s tem strinjata. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta skličejo v prostorih, v katerih običajno zaseda Svet Evropske unije, na datum, o katerem se dogovorita pogodbenici. Seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta skupaj skličeta sekretarja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta v dogovoru s predsednikom.

Člen 3

Zastopanje

Če se člani Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta ne morejo udeležiti sej, jih lahko zastopajo zastopniki. Član, ki želi biti zastopan, predsedniku sporoči ime svojega zastopnika pred sejo, na kateri naj bi bil zastopan. Zastopnik člana Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta ima vse pravice zastopanega člana.

Člen 4

Delegacije

Člane Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta lahko spremljajo uradniki. Pred vsako sejo je treba predsednika obvestiti o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice. Predstavnik Evropske investicijske banke se kot opazovalec udeleži sej Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, če so na dnevnem redu zadeve, ki se nanašajo na banko. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko na svoje seje povabi tudi druge osebe, da pridobi informacije o posameznih zadevah.

Člen 5

Sekretariat

Uradnik Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije in uradnik Misije Srbije pri Evropski uniji skupaj delujeta kot sekretarja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta.

Člen 6

Korespondenca

Korespondenca, naslovljena na Stabilizacijsko-pridružitveni svet, se pošlje predsedniku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta na naslov Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.

Sekretarja zagotovita, da se korespondenca posreduje predsedniku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in po potrebi razpošlje tudi drugim članom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta. Razposlana korespondenca se pošlje Generalnemu sekretariatu Komisije, stalnim predstavništvom držav članic in Misiji Srbije pri Evropski uniji.

Sekretarja naslovnikom pošljeta sporočila predsednika Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, po potrebi pa se sporočila pošljejo tudi drugim članom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta kot je navedeno v drugem odstavku.

Člen 7

Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta niso javne.

Člen 8

Dnevni red sej

1.   Predsednik za vsako sejo sestavi okvirni dnevni red. Sekretarja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta pošljeta okvirni dnevni red naslovnikom iz člena 6, in sicer najpozneje 15 dni pred začetkom seje. Okvirni dnevni red vključuje točke, za katere je predsednik najpozneje 21 dni pred začetkom seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red, vendar se točke uvrstijo na okvirni dnevni red samo, če sta sekretarja najpozneje na dan razpošiljanja dnevnega reda prejela spremljajočo dokumentacijo. Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Poleg točk, ki so že na okvirnem dnevnem redu, se nanj lahko uvrstijo tudi druge točke, če se pogodbenici s tem strinjata.

2.   Predsednik lahko v soglasju z obema pogodbenicama skrajša roke iz odstavka 1, da se upoštevajo zahteve posamezne zadeve.

Člen 9

Zapisnik

Sekretarja skupaj pripravita osnutek zapisnika vsake seje. Praviloma mora zapisnik za vsako točko na dnevnem redu navajati:

dokumentacijo, predloženo Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu,

izjave, ki se zapišejo na zahtevo enega od članov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta,

sprejete sklepe, podana priporočila ter sprejete izjave in sklepne ugotovitve.

Osnutek zapisnika se predloži Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu v potrditev. Po potrditvi zapisnik podpišejo predsednik in sekretarja. Zapisnik se shrani v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije, ki ima vlogo depozitarja dokumentov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta. Overjeni izvod zapisnika se pošlje vsem naslovnikom iz člena 6.

Člen 10

Sklepi in priporočila

1.   Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme sklepe in poda priporočila s soglasjem pogodbenic. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko sprejme sklepe ali poda priporočila s pisnim postopkom, če se pogodbenici strinjata.

2.   Sklepi in priporočila Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta v smislu člena 121 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma se naslovijo kot „Sklep“ oziroma „Priporočilo“, čemur sledijo zaporedna številka, datum njihovega sprejetja in opis njihove vsebine. Sklepe in priporočila Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta podpiše predsednik in overita sekretarja. Sklepi in priporočila se pošljejo vsem naslovnikom iz člena 6. Vsaka pogodbenica se lahko odloči za objavo sklepov in priporočil Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta v svojem uradnem glasilu.

Člen 11

Jeziki

Uradni jeziki Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta so uradni jeziki pogodbenic. Če ni določeno drugače, razprave Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta potekajo na podlagi dokumentacije, pripravljene v teh jezikih.

Člen 12

Stroški

Evropska unija in Srbija krijeta vsaka svoje stroške udeležbe na sejah Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, in sicer stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja ter poštne in telekomunikacijske stroške. Stroške v zvezi s tolmačenjem na sejah, prevajanjem in razmnoževanjem dokumentov prevzame Evropska unija, razen stroškov v zvezi s tolmačenjem ali prevajanjem v uradni jezik Srbije ali iz njega, ki jih krije Srbija. Druge stroške, povezane z organizacijo sej, krije pogodbenica, ki je gostiteljica seje.

Člen 13

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor

1.   Za pomoč Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri opravljanju njegovih nalog se ustanovi Stabilizacijsko-pridružitveni odbor. Sestavljajo ga predstavniki Sveta Evropske unije in predstavniki Evropske komisije na eni strani ter predstavniki vlade Srbije na drugi strani, običajno na ravni višjih državnih uradnikov.

2.   Stabilizacijsko-pridružitveni odbor pripravlja seje in posvetovanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, izvaja sklepe Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, kadar je to primerno, in na splošno zagotavlja kontinuiteto odnosov v okviru pridružitvenega razmerja ter pravilno delovanje Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Odbor prouči vsako zadevo, ki mu jo predloži Stabilizacijsko-pridružitveni svet, kakor tudi katero koli drugo zadevo, ki se pojavi med vsakodnevnim izvajanjem Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Vse predloge ali osnutke sklepov ali priporočil predloži v sprejetje Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.

3.   Kadar Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum predvidi obveznost ali možnost posvetovanja, lahko tako posvetovanje poteka v Stabilizacijsko-pridružitvenem odboru. Posvetovanje se lahko nadaljuje v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, če se pogodbenici tako dogovorita.

4.   Poslovnik Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora je priložen k temu sklepu.

Člen 14

Skupni posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ter socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe iz Srbije

1.   Ustanovi se Skupni posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ter socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe iz Srbije, ki ima nalogo pomagati Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri spodbujanju dialoga in sodelovanja med socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe v Evropski uniji in Srbiji. Ta dialog in sodelovanje zajemata vse zadevne vidike odnosov med Evropsko unijo in Srbijo pri izvajanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Navedeni dialog in sodelovanje sta namenjena zlasti:

(a)

pripravi srbskih socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe za dejavnosti v okviru prihodnjega članstva v Evropski uniji;

(b)

pripravi srbskih socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe na njihovo sodelovanje pri delu Evropskega ekonomsko-socialnega odbora po pristopu Srbije k Evropski uniji;

(c)

izmenjavi informacij o vprašanjih skupnega interesa, zlasti o tekočem stanju pristopnega procesa ter pripravi srbskih socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe za ta proces;

(d)

spodbujanju izmenjave izkušenj, dobrih praks in strukturiranega dialoga med (a) srbskimi socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe ter (b) socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe iz držav članic, med drugim s povezovanjem v mreže na posebnih področjih, na katerih bi lahko bili neposredni stiki in sodelovanje najučinkovitejši način za reševanje določenih težav;

(e)

razpravljanju o vseh drugih pomembnih zadevah, ki jih predlaga katera koli od strani in ki se lahko pojavijo pri izvajanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in v okviru predpristopne strategije.

2.   V skupnem posvetovalnem odboru iz odstavka 1 je devet predstavnikov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ter devet predstavnikov socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe iz Srbije. Skupni posvetovalni odbor lahko povabi tudi opazovalce.

3.   Skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 izvršuje svoje naloge na podlagi posvetovanj s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom ali na lastno pobudo, če gre za spodbujanje dialoga med ekonomskimi in socialnimi krogi.

4.   Člani se izberejo tako, da se zagotovi, da skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 čim bolje odraža različne socialne partnerje in druge organizacije civilne družbe tako v Evropski uniji kot tudi v Srbiji. Člane iz Srbije uradno imenuje srbska vlada na podlagi predlogov socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe. Ti predlogi temeljijo na vključujočih in preglednih izbirnih postopkih med socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe.

5.   Skupnemu posvetovalnemu odboru iz odstavka 1 sopredsedujeta član Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in predstavnik socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe iz Srbije.

6.   Skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 sprejme svoj poslovnik.

7.   Evropski ekonomsko-socialni odbor na eni strani in srbska vlada na drugi strani krijeta stroške udeležbe svojih predstavnikov na sejah skupnega posvetovalnega odbora in njegovih delovnih skupin, tj. stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja.

8.   Ureditev stroškov prevajanja in tolmačenja se podrobno določi v poslovniku Skupnega posvetovalnega odbora iz odstavka 1. Druge stroške, povezane s praktično organizacijo sej, krije pogodbenica, ki sejo organizira.

Člen 15

Skupni posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Odbora regij Evropske unije ter srbski lokalni in regionalni organi

1.   Ustanovi se skupni posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Odbora regij Evropske unije ter srbski lokalni in regionalni organi, ki ima nalogo pomagati Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri spodbujanju dialoga in sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi organi v Evropski uniji in Srbiji. Navedeni dialog in sodelovanje sta namenjena zlasti:

(a)

pripravi srbskih lokalnih in regionalnih organov za dejavnosti v okviru prihodnjega članstva v Evropski uniji;

(b)

pripravi srbskih lokalnih in regionalnih organov za sodelovanje pri delu Odbora regij po pristopu Srbije k Evropski uniji;

(c)

izmenjavi informacij o vprašanjih skupnega interesa, zlasti o tekočem stanju pristopnega procesa ter o tistih politikah, za katere Pogodbi zahtevata posvetovanje z Odborom regij, kot tudi pripravi srbskih lokalnih in regionalnih organov na te politike;

(d)

spodbujanju večstranskega strukturiranega dialoga med (a) srbskimi lokalnimi in regionalnimi organi ter (b) lokalnimi in regionalnimi organi iz držav članic, med drugim s povezovanjem v mreže na posebnih področjih, na katerih bi lahko bili neposredni stiki in sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi organi Srbije ter držav članic najučinkovitejši način za obravnavanje določenih tem skupnega interesa;

(e)

zagotavljanju rednih izmenjav informacij o medregionalnem sodelovanju med lokalnimi in regionalnimi organi Srbije ter držav članic;

(f)

spodbujanju izmenjave izkušenj in znanja na področju politik, za katere Pogodba o delovanju Evropske unije zahteva posvetovanje z Odborom regij, med i) srbskimi lokalnimi in regionalnimi organi ter ii) lokalnimi in regionalnimi organi držav članic, še posebej strokovnega znanja in tehnik, ki zadevajo pripravo lokalnih in regionalnih razvojnih načrtov ali strategij ter najučinkovitejšo rabo predpristopnih in strukturnih skladov;

(g)

zagotavljanju pomoči lokalnim in regionalnim organom Srbije z izmenjavo podatkov o praktičnem izvajanju načela subsidiarnosti v vseh vidikih življenja na lokalni in regionalni ravni;

(h)

razpravljanju o vseh drugih pomembnih zadevah, ki jih predlaga katera koli od strani in ki se lahko pojavijo pri izvajanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in v okviru predpristopne strategije.

2.   V skupnem posvetovalnem odboru iz odstavka 1 je sedem predstavnikov Odbora regij na eni strani ter sedem izvoljenih predstavnikov lokalnih in regionalnih organov Srbije na drugi strani. Imenuje se enako število nadomestnih članov.

3.   Skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 izvaja svoje dejavnosti na podlagi posvetovanj s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom ali na lastno pobudo, če gre za spodbujanje dialoga med lokalnimi in regionalnimi organi.

4.   Skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 lahko daje priporočila Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.

5.   Člani se izberejo tako, da se zagotovi, da skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 čim bolje odraža različne ravni lokalnih in regionalnih organov v Evropski uniji in Srbiji. Člane iz Srbije uradno imenuje srbska vlada na podlagi predlogov organizacij, ki predstavljajo lokalne in regionalne organe Srbije. Ti predlogi temeljijo na vključujočih in preglednih izbirnih postopkih med predstavniki, ki so bili izvoljeni na lokalnih ali regionalnih volitvah.

6.   Skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 sprejme svoj poslovnik.

7.   Skupnemu posvetovalnemu odboru iz odstavka 1 sopredsedujeta član Odbora regij ter predstavnik lokalnih in regionalnih organov Srbije.

8.   Odbor regij na eni strani in srbska vlada na drugi strani krijeta stroške udeležbe svojih predstavnikov in pomožnega osebja na sejah skupnega posvetovalnega odbora iz odstavka 1, zlasti potne stroške in stroške bivanja.

9.   Ureditev stroškov prevajanja in tolmačenja se podrobno določi v poslovniku Skupnega posvetovalnega odbora iz odstavka 1. Druge stroške, povezane s praktično organizacijo sej, krije pogodbenica, ki sejo organizira.

V

Za Stabilizacijsko-pridružitveni svet

Predsednik

PRILOGA K SKLEPU št. 1

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-SRBIJA

z dne …

Poslovnik Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora

Člen 1

Predsedstvo

Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru za 12 mesecev izmenično predsedujeta predstavnik Evropske komisije, v imenu Evropske unije in njenih držav članic ter Evropske skupnosti za atomsko energijo, ter predstavnik vlade Srbije. Prvo obdobje predsedovanja se začne z datumom prve seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in konča 31. decembra 2013.

Člen 2

Seje

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor se sestaja, kadar to narekujejo okoliščine, in sicer s soglasjem pogodbenic. Pogodbenici se dogovorita o času in kraju vsake seje Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora. Seje Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora skliče predsednik.

Člen 3

Delegacije

Pred vsako sejo je treba predsednika obvestiti o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

Člen 4

Sekretariat

Uradnik Evropske komisije in uradnik srbske vlade skupaj delata kot sekretarja Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora. Vsa sporočila, predvidena s tem sklepom, ki jih prejme in pošlje predsednik Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, se posredujejo sekretarjema Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ter sekretarjema in predsedniku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta.

Člen 5

Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, seje Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora niso javne.

Člen 6

Dnevni red sej

1.   Predsednik za vsako sejo sestavi okvirni dnevni red. Sekretarja Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora pošljeta okvirni dnevni red naslovnikom iz člena 4, in sicer najpozneje 15 dni pred začetkom seje. Okvirni dnevni red vključuje točke, za katere je predsednik najpozneje 21 dni pred začetkom seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red, vendar se točke uvrstijo na okvirni dnevni red samo, če sta sekretarja najpozneje na dan razpošiljanja dnevnega reda prejela spremljajočo dokumentacijo. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko povabi na svoje seje strokovnjake, da pridobi podatke o določenih zadevah. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Poleg točk, ki so že na okvirnem dnevnem redu, se nanj lahko uvrstijo tudi druge točke, če se pogodbenici s tem strinjata.

2.   Predsednik lahko v soglasju z obema pogodbenicama skrajša roke iz odstavka 1, da se upoštevajo zahteve posamezne zadeve.

Člen 7

Zapisnik

Za vsako sejo se piše zapisnik, ki temelji na predsednikovem povzetku sklepnih ugotovitev, ki jih sprejme Stabilizacijsko-pridružitveni odbor. Ko Stabilizacijsko-pridružitveni odbor potrdi zapisnik, ga predsednik in sekretarja podpišejo, vsaka pogodbenica pa arhivira. Kopija zapisnika se pošlje vsem naslovnikom iz člena 4.

Člen 8

Sklepi in priporočila

V posebnih primerih, ko Stabilizacijsko-pridružitveni svet v skladu s členom 122 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma pooblasti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor, da sprejme sklepe ali poda priporočila, se ti pravni akti naslovijo kot „Sklep“ oziroma „Priporočilo“, čemur sledijo zaporedna številka, datum njihovega sprejetja in opis njihove vsebine. Sklepi in priporočila se sprejmejo z medsebojnim dogovorom pogodbenic. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko sprejme sklepe ali poda priporočila s pisnim postopkom, če se pogodbenici strinjata. Sklepe in priporočila Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora podpiše predsednik in overita sekretarja, nato pa se pošljejo naslovnikom iz člena 4 te priloge. Vsaka pogodbenica se lahko odloči za objavo sklepov in priporočil Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora v svojem uradnem glasilu.

Člen 9

Stroški

Evropska unija in Srbija krijeta vsaka svoje stroške udeležbe na sejah Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, in sicer stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja ter poštne in telekomunikacijske stroške. Stroške v zvezi s tolmačenjem na sejah, prevajanjem in razmnoževanjem dokumentov prevzame Evropska unija, razen stroškov v zvezi s tolmačenjem ali prevajanjem v uradni jezik Srbije ali iz njega, ki jih krije Srbija. Druge stroške, povezane z organizacijo sej, krije pogodbenica, ki je gostiteljica seje.

Člen 10

Pododbori in posebne skupine

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko ustanovi pododbore ali posebne skupine, ki delujejo pod pristojnostjo Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ki mu po vsaki svoji seji tudi poročajo. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko razpusti kateri koli obstoječi pododbor ali skupino, določi ali spremeni njihove pristojnosti in naloge ali ustanovi nadaljnje pododbore ali skupine, da mu pomagajo pri opravljanju njegovih nalog. Ti pododbori in skupine nimajo nobenih pristojnosti za odločanje.


PRILOGA

samo v vednost Svetu

OSNUTEK

SKLEP št. 1/2013

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA ODBORA EU-SRBIJA

z dne […] 2013

o ustanovitvi pododborov in posebnih skupin

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI ODBOR JE –

ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani, zlasti člena 123 Sporazuma,

ob upoštevanju svojega poslovnika in zlasti člena 10 Poslovnika –

SKLENIL:

Edini člen

Ustanovijo se pododbori in posebna skupina, navedeni v Prilogi I. Njihove pristojnosti in naloge so določene v Prilogi II.

V …., […] 2013

Za Stabilizacijsko-pridružitveni odbor

Predsednik

PRILOGA I

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SPORAZUM EU-SRBIJA

Struktura multidisciplinarnih pododborov

Naziv

Vprašanja

Člen SPS

1.

Trgovina, industrija, carina in obdavčenje

Prosti pretok blaga

Člen 18

Industrijski izdelki

Členi 19–23

Trgovinska vprašanja

Členi 34–48

Standardizacija, meroslovje, akreditacija, certificiranje, ugotavljanje skladnosti in nadzor trga

Člen 77

Industrijsko sodelovanje

Člen 94

MSP

Člen 95

Turizem

Člen 96

Carine

Člen 99

Obdavčenje

Člen 100

Pravila o poreklu

Protokol 3

Upravna pomoč v carinskih zadevah

Protokol 6

2.

Kmetijstvo in ribištvo

Kmetijski proizvodi sensu lato

Člen 24, člen 26(1)(4), člen 27(1) ter členi 31, 32 in 35

Kmetijski proizvodi sensu stricto

Člen 26(2)(3) in člen 27(2)

Ribiški proizvodi

Člena 29 in 30

Predelani kmetijski proizvodi

Člen 25, Protokol 1

 

Vino

Člen 28 in Protokol 2

Zaščita geografskih označb za kmetijske in ribiške proizvode ter živila, razen vina in žganih pijač

Člen 33

Kmetijski in živilsko-predelovalni sektor, veterinarske in fitosanitarne zadeve

Člen 97

Sodelovanje na področju ribištva

Člen 98

Varnost hrane

 

3.

Notranji trg in konkurenca

Pravica do ustanavljanja

Členi 52–58

Opravljanje storitev

Členi 59–61

Ostala vprašanja v zvezi z Naslovom V SPS

Členi 65–71

Približevanje in uveljavljanje zakonodaje

Člen 72

Konkurenca

Člena 73 in 74 Protokol 5

Intelektualna, industrijska in poslovna lastnina

Člen 75

Javna naročila

Člen 76

Bančništvo, zavarovalništvo in druge finančne storitve

Člen 91

Varstvo potrošnikov

Člen 78

Javno zdravje

 

4.

Ekonomska in finančna vprašanja ter statistika

Pretok kapitala in plačila

Členi 62–64

Gospodarska politika

Člen 89

Sodelovanje na področju statistike

Člen 90

Spodbujanje in zaščita naložb

Člen 93

Finančno sodelovanje

Členi 115–118

Revizija in finančni nadzor

Člen 92

5.

Pravosodje, svoboda in varnost

Sodstvo in temeljne pravice

 

Policijsko in pravosodno sodelovanje

 

Pravna država

Člen 80

Varstvo osebnih podatkov

Člen 81

Vizumi, upravljanje meja, azil in migracije

Člen 82

Nezakonito priseljevanje in ponovni sprejem

Člen 83

Pranje denarja

Člen 84

Prepovedane droge

Člen 85

Boj proti terorizmu

Člen 87

Kriminal in druga nezakonita dejanja

Člen 86

6.

Raziskave in inovacije, informacijska družba in socialna politika

Pretok delavcev

Členi 49–51

Delovni pogoji in enake možnosti

Člen 79

Sodelovanje na socialnem področju

Člen 101

Izobraževanje in usposabljanje

Člen 102

Sodelovanje na področju kulture

Člen 103

 

Informacije in obveščanje

Člen 107

Sodelovanje na avdiovizualnem področju

Člen 104

Elektronska komunikacijska omrežja in storitve

Člen 106

Informacijska družba

Člen 105

Raziskave in inovacije

Člen 112

7.

Promet, energetika, okolje, podnebni ukrepi in regionalni razvoj

 (1)

Promet

Členi 52, 55, 61, 108 in Protokol 4

Energetika

Člen 109

Jedrska varnost

Člen 110

Okolje

Člen 111

Podnebni ukrepi

Člena 109 in 111

Regionalni in lokalni razvoj

Člen 113


Struktura posebne skupine

Naziv

Vprašanja

Člen SPS

Posebna skupina za reformo javne uprave

Reforma javne uprave:

Naslov VI Približevanje in uveljavljanje zakonodaje, člen 72 in Naslov VII Pravosodje in notranje zadeve, člena 80 in 114

PRILOGA II

PRISTOJNOSTI IN NALOGE PODODBOROV IN POSEBNE SKUPINE EU-SRBIJA

Sestava in predsedstvo

Pododbori in posebna skupina za reformo javne uprave so sestavljeni iz predstavnikov Evropske komisije in predstavnikov vlade Srbije. Sopredsedujeta jim obe pogodbenici. Države članice bodo obveščene o sejah pododborov in posebne skupine za reformo javne uprave ter povabljene, da se jih udeležijo.

Sekretariat

Uradnik Evropske komisije in uradnik vlade Srbije skupaj opravljata naloge sekretarja vsakega izmed pododborov in posebne skupine za reformo javne uprave.

Vsa sporočila v zvezi s pododbori se posredujejo sekretarjema zadevnega pododbora in posebne skupine za reformo javne uprave.

Seje

Pododbori in posebna skupina za reformo javne uprave s soglasjem obeh pogodbenic zasedajo, kadar koli to zahtevajo okoliščine. Obe pogodbenici se dogovorita o času in kraju vsake seje pododbora ali posebne skupine za reformo javne uprave.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbori in posebna skupina za reformo javne uprave na seje povabijo strokovnjake, ki jim priskrbijo zahtevane podrobnejše informacije.

Obravnavana področja

Pododbori razpravljajo o vprašanjih v zvezi s področji Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, naštetimi v strukturi multidisciplinarnih pododborov. Pri vseh obravnavanih področjih se ocenijo približevanje, izvajanje in uveljavljanje prava Evropske unije kot tudi ključna vprašanja, povezana z načrtovanjem in izvajanjem relevantnih projektov predpristopne pomoči. Pododbori proučijo kakršne koli težave, ki lahko nastanejo na njihovih zadevnih področjih, in predlagajo možne ukrepe za njihovo reševanje.

Pododbori so tudi forumi za nadaljnje pojasnjevanje pravnega reda Unije in pregledujejo napredek Srbije pri usklajevanju s pravnim redom Unije v skladu z zavezami iz Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

Posebna skupina za reformo javne uprave razpravlja o vprašanjih v zvezi z reformo javne uprave in predlaga morebitne rešitve.

Zapisnik

Zapisnik se piše za vsako sejo in se ga po seji potrdi. Sekretar pododbora ali posebne skupine za reformo javne uprave posreduje izvod zapisnika sekretarju Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora.

Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, seje pododborov in posebne skupine za reformo javne uprave niso javne.


(1)  Za namene izvajanja Protokola 4 k SPS ta pododbor deluje kot posebni pododbor iz člena 21 tega protokola.


18.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/14


SKLEP SVETA IN KOMISIJE

z dne 22. julija 2013

o sklenitvi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani

(2013/490/EU, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE IN EVROPSKA KOMISIJA STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(6)(a) in (8) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti drugega odstavka člena 101 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju odobritve Sveta v skladu s členom 101 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil v imenu Evropske skupnosti podpisan v Luksemburgu dne 29. aprila 2008, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)

Trgovinske določbe iz tega sporazuma so izjemne narave, povezane s politiko, ki se izvaja v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, in za Evropsko unijo ne bodo pomenile precedensa v trgovinski politiki Unije v zvezi s tretjimi državami, razen z državami zahodnega Balkana.

(3)

Evropska unija je zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009 nadomestila Evropsko skupnost.

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani, priloge in protokoli, priloženi temu sporazumu, ter skupne izjave in izjava Skupnosti, priložene sklepni listini, se odobrijo v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Evropske unije poda naslednje uradno obvestilo:

„Evropska unija je zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009 nadomestila in nasledila Evropsko skupnost in od tega datuma izvršuje vse pravice in obveznosti Evropske skupnosti. Zato se v besedilu Sporazuma vsa sklicevanja na ‚Evropsko skupnost‘ razumejo kot sklicevanja na ‚Evropsko unijo‘.“

Člen 3

1.   Stališče, ki ga bo zavzela Unija ali Evropska skupnost za atomsko energijo v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ko slednjega Stabilizacijsko-pridružitveni svet pooblasti za ukrepanje, določi Svet na predlog Komisije ali, kadar je to ustrezno, Komisija v skladu z ustreznimi določbami Pogodb.

2.   Predsednik Sveta v skladu s členom 120 Sporazuma predseduje Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu. Predstavnik Komisije predseduje Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru v skladu s poslovnikom tega odbora.

3.   Svet oziroma Komisija se za vsak posamezen primer posebej odločita glede objave sklepov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora v Uradnem listu Evropske unije, vsak v skladu z ustreznimi določbami Pogodb.

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Evropske unije deponira(-jo) listino o odobritvi iz člena 138 Sporazuma. Predsednik Komisije navedeno listino o odobritvi deponira v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 22. julija 2013

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON

Za Komisijo V imenu predsednika

C. MALMSTRÖM

Članica Komisije


STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SPORAZUM

med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Pogodbe o Evropski uniji, v nadaljnjem besedilu „države članice“, in

EVROPSKA SKUPNOST in EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani ter

REPUBLIKA SRBIJA, v nadaljnjem besedilu „Srbija“,

na drugi strani

skupaj v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“,

STA SE –

OB UPOŠTEVANJU tesnih vezi med pogodbenicama in skupnih vrednot, njune želje po krepitvi teh vezi ter vzpostavitvi tesnega in trajnega odnosa na podlagi vzajemnosti in obojestranskega interesa, s čimer bi se Srbiji omogočili nadaljnja krepitev ter razširitev odnosov s Skupnostjo in njenimi državami članicami;

OB UPOŠTEVANJU pomena tega sporazuma pri vzpostavljanju in utrjevanju stabilnega evropskega reda na podlagi sodelovanja, katerega glavna opora je Evropska unija, v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa za države jugovzhodne Evrope ter v okviru Pakta stabilnosti;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Evropske unije, da pod pogojem uspešnega izvajanja tega sporazuma, zlasti glede regionalnega sodelovanja, Srbijo čim bolj vključi v evropsko politično in gospodarsko dogajanje, ter ob upoštevanju statusa Srbije kot potencialne kandidatke za članstvo v EU na podlagi Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu „Pogodba EU“) in izpolnjevanja meril, ki jih je določil Evropski svet junija 1993 ter pogojev v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa;

OB UPOŠTEVANJU evropskega partnerstva, ki določa prednostne naloge za ukrepanje, da se podprejo prizadevanja države pri približevanju k Evropski uniji;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da z vsemi sredstvi prispevata k politični, gospodarski in institucionalni stabilizaciji v Srbiji ter v regiji z razvojem civilne družbe in demokratizacijo, s krepitvijo institucij in reformo javne uprave, z vključevanjem regionalne trgovine in tesnejšim gospodarskim sodelovanjem, pa tudi s sodelovanjem na različnih področjih, zlasti na področju pravosodja, svobode in varnosti, ter s krepitvijo nacionalne in regionalne varnosti;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da krepita politične in gospodarske svoboščine, kot podlage tega sporazuma, ter njune zaveze, da spoštujeta človekove pravice in pravno državo, vključno s pravicami pripadnikov narodnih manjšin, ter demokratična načela s svobodnimi in pravičnimi volitvami ter večstrankarskim sistemom;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da v celoti uveljavita vsa načela in določbe Ustanovne listine ZN, OVSE, zlasti načela in določbe Sklepne listine konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (v nadaljnjem besedilu „Helsinška sklepna listina“), sklepnih dokumentov Madridske in Dunajske konference, Pariške listine za novo Evropo ter Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, da bi tako prispevali k regionalni stabilnosti in sodelovanju med državami v regiji;

OB PONOVNI potrditvi pravice do vračanja vseh beguncev in notranje razseljenih oseb ter varstva njihove lastnine in drugih s tem povezanih človekovih pravic;

OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani načelom odprtega tržnega gospodarstva in trajnostnemu razvoju ter da je Skupnost pripravljena prispevati h gospodarskim reformam v Srbiji;

OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani prosti trgovini v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v STO;

OB UPOŠTEVANJU želje pogodbenic po nadaljevanju rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih zadevah medsebojnega interesa, vključno z regionalnimi vidiki, ter ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Evropske unije;

OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani boju proti organiziranemu kriminalu in tesnejšemu sodelovanju v boju proti terorizmu na podlagi deklaracije, ki je bila izdana 20. oktobra 2001 v okviru Evropske konference;

V PREPRIČANJU, da bo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) ustvaril novo ozračje za gospodarske odnose med pogodbenicama, zlasti za razvoj trgovine in naložb, ki sta odločilna dejavnika pri prestrukturiranju in posodobitvi gospodarstva;

OB UPOŠTEVANJU zaveze Srbije, da bo na ustreznih področjih svojo zakonodajo približala zakonodaji Skupnosti ter zakonodajo tudi učinkovito izvajala;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da odločno podpre izvajanje reform ter v ta namen uporabi vse razpoložljive instrumente sodelovanja ter tehnično, finančno in gospodarsko pomoč, ki temeljijo na celoviti okvirni večletni podlagi;

OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe naslova IV dela III Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Pogodba ES“), zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot državi članici Skupnosti, dokler Združeno kraljestvo oziroma Irska uradno ne obvesti Srbije, da je postala zavezana kot del Skupnosti v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi ES. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen tem pogodbam;

OB SKLICEVANJU na zagrebški vrh, na katerem se je pozvalo k nadaljnjemu utrjevanju odnosov med državami, vključenimi v stabilizacijsko-pridružitveni proces, in Evropsko unijo, pa tudi k tesnejšemu regionalnemu sodelovanju;

OB SKLICEVANJU na dejstvo, da se je v okviru solunskega vrha okrepil stabilizacijsko-pridružitveni proces kot politični okvir za odnose Evropske unije z državami zahodnega Balkana ter da je solunski vrh poudaril možnost njihove vključitve v Evropsko unijo na podlagi napredka pri reformah in dosežkov vsake posamezne zadevne države, kar je bilo ponovno potrjeno v sklepih naknadnih zasedanj Evropskega sveta v decembru 2005 in decembru 2006;

OB SKLICEVANJU na Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini, podpisan 19. decembra 2006 v Bukarešti, kot sredstvo za okrepitev sposobnosti regije za pridobivanje vlagateljev ter možnosti njene vključitve v svetovno gospodarstvo;

OB SKLICEVANJU na začetek veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Srbijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (1) ter Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Srbijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (2) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Skupnostjo in Srbijo o ponovnem sprejemu oseb“), 1. januarja 2008;

V ŽELJI po vzpostavitvi tesnejšega kulturnega sodelovanja in razvijanju izmenjave informacij –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

1.   Vzpostavi se pridružitev med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani.

2.   Cilji te pridružitve so:

(a)

podpreti prizadevanja Srbije za krepitev demokracije in pravne države;

(b)

prispevati k politični, gospodarski in institucionalni stabilnosti Srbije ter k stabilizaciji regije;

(c)

zagotoviti primeren okvir za politični dialog, ki omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicama;

(d)

podpreti prizadevanja Srbije za razvoj gospodarskega in mednarodnega sodelovanja, vključno s približevanjem njene zakonodaje k zakonodaji Skupnosti;

(e)

podpreti prizadevanja Srbije za dokončen prehod v delujoče tržno gospodarstvo;

(f)

spodbujati skladne gospodarske odnose ter postopno vzpostaviti območje proste trgovine med Skupnostjo in Srbijo;

(g)

spodbujati regionalno sodelovanje na vseh področjih, ki jih zajema ta sporazum.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kakor so razglašeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah ter opredeljeni v Konvenciji o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Helsinški sklepni listini in Pariški listini za novo Evropo, spoštovanje načel mednarodnega prava, vključno s popolnim sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ), in pravne države, pa tudi načel tržnega gospodarstva, kot so zapisana v dokumentu Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, so podlaga notranje in zunanje politike pogodbenic ter bistveni element tega sporazuma.

Člen 3

Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu tudi „OMU“) in njegovih nosilcev tako državnim kot nedržavnim akterjem ena najresnejših nevarnosti za mednarodno stabilnost in varnost. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja OMU in njegovih nosilcev s popolno skladnostjo z njunimi obstoječimi obveznostmi in z nacionalnim izvajanjem teh obveznosti v skladu s pogodbami in sporazumi o mednarodnem razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma in bo del političnega dialoga, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.

Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja OMU in njegovih nosilcev, pri čemer:

sprejmeta ukrepe za podpis, ratifikacijo ali pristop k tem instrumentom, kar je ustrezno, in za polno izvajanje vseh drugih ustreznih mednarodnih instrumentov,

vzpostavita učinkovit sistem nacionalnih kontrol izvoza, s pomočjo katerih se nadzoruje izvoz in tranzit blaga, povezanega z OMU, vključno z nadzorom končne uporabe OMU v zvezi s tehnologijami z dvojno rabo, kar vključuje učinkovite sankcije za kršitve kontrol izvoza.

Politični dialog o tej zadevi lahko poteka na regionalni ravni.

Člen 4

Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta izvajanju mednarodnih obveznosti, zlasti popolnemu sodelovanju z MKSJ.

Člen 5

Svet Evropske unije je v svojih sklepih z dne 21. junija 1999 navedel, da so mednarodni in regionalni mir in stabilnost, razvoj dobrih sosedskih odnosov, človekove pravice ter spoštovanje in zaščita manjšin ključnega pomena za stabilizacijsko-pridružitveni proces. Sklenitev in izvajanje tega sporazuma sodita v okvir Sklepov Sveta Evropske unije z dne 29. aprila 1997, pri čemer se upoštevajo lastni dosežki Srbije.

Člen 6

Srbija se zavezuje, da bo še naprej spodbujala sodelovanje in dobre sosedske odnose z drugimi državami v regiji, vključno z določitvijo ustrezne ravni medsebojnih koncesij, ki se nanašajo na pretok oseb, blaga, kapitala in storitev, ter razvojem projektov skupnega interesa, zlasti tistih, ki so povezani z upravljanjem meja, bojem proti organiziranemu kriminalu, korupciji, pranju denarja, nezakonitemu priseljevanju in trgovini, predvsem trgovini z ljudmi, osebnim in lahkim orožjem ter prepovedanimi drogami. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med pogodbenicama ter tako prispeva k regionalni stabilnosti.

Člen 7

Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta boju proti terorizmu in izvajanju mednarodnih obveznosti na tem območju.

Člen 8

Pridružitev bo postopno in v celoti izvedena v prehodnem obdobju največ šestih let.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet (v nadaljnjem besedilu tudi „SPS“) ustanovljen s členom 119 redno, praviloma enkrat na leto, pregleduje izvajanje sporazuma ter pravne, upravne, institucionalne in gospodarske reforme, ki jih sprejema in izvaja Srbija. Ta pregled se opravi glede na preambulo in v skladu s splošnimi načeli tega sporazuma. Pri tem se ustrezno upoštevajo prednostne naloge iz evropskega partnerstva v zvezi s tem sporazumom in uskladijo z mehanizmi iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, zlasti s poročilom o napredku stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet bo na podlagi tega pregleda izdal priporočila in lahko sprejema odločitve. Če se pri pregledu ugotovijo posebne težave, se lahko te težave predložijo mehanizmom reševanja sporov v skladu s tem sporazumom.

Polnopravna pridružitev se doseže postopno. Najpozneje tretje leto po začetku veljavnosti tega sporazuma SPS opravi temeljit pregled uporabe tega sporazuma. SPS na podlagi tega pregleda oceni napredek Srbije in se lahko odloči o naslednjih fazah pridružitve.

Zgoraj navedeni pregled se ne bo uporabljal za prosti pretok blaga, v zvezi s katerim je predviden poseben razpored v naslovu IV.

Člen 9

Ta sporazum je v celoti združljiv z ustreznimi določbami STO, zlasti s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT 1994) in členom V Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ter se bo izvajal v skladu s temi določbami.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG

Člen 10

1.   Politični dialog med pogodbenicama se nadalje razvija v okviru tega sporazuma. Spremlja in utrjuje zbliževanje med Evropsko unijo in Srbijo ter prispeva k vzpostavitvi tesnih vezi solidarnosti in novih oblik sodelovanja med pogodbenicama.

2.   Namen političnega dialoga je spodbujati zlasti:

(a)

polno vključitev Srbije v skupnost demokratičnih narodov in njeno postopno približevanje Evropski uniji;

(b)

zbliževanje stališč pogodbenic o mednarodnih vprašanjih, vključno z vprašanji SZVP, po potrebi tudi z izmenjavo informacij, in zlasti tistih vprašanjih, ki utegnejo bistveno vplivati na pogodbenici;

(c)

regionalno sodelovanje in razvoj dobrih sosedskih odnosov;

(d)

skupna stališča o varnosti in stabilnosti v Evropi, vključno s sodelovanjem na področjih, ki jih zadeva SZVP Evropske unije.

Člen 11

1.   Politični dialog poteka v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ima splošno pristojnost za vse zadeve, ki mu jih pogodbenici morebiti želita predložiti v obravnavo.

2.   Na zahtevo pogodbenic lahko politični dialog poteka tudi v naslednjih oblikah:

(a)

po potrebi na srečanjih višjih uradnikov, ki predstavljajo Srbijo, na eni strani ter predsedstva Sveta Evropske unije, generalnega sekretarja/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko in Evropske komisije na drugi strani;

(b)

z uporabo vseh diplomatskih poti med pogodbenicama, vključno z ustreznimi stiki v tretjih državah ter v Združenih narodih, OVSE, Svetu Evrope in drugih mednarodnih forumih;

(c)

na kateri koli drug način, ki bi koristno prispeval k utrjevanju, razvijanju in krepitvi tega dialoga, vključno z načini, opredeljenimi v solunski agendi, sprejeti s Sklepi Evropskega sveta v Solunu z dne 19. in 20. junija 2003.

Člen 12

Politični dialog na parlamentarni ravni poteka v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 125.

Člen 13

Politični dialog lahko poteka v večstranskem okviru in kot regionalni dialog, v katerega so vključene druge države regije, tudi tiste v okviru foruma EU–Zahodni Balkan.

NASLOV III

REGIONALNO SODELOVANJE

Člen 14

Srbija dejavno spodbuja regionalno sodelovanje v skladu s svojo zavezo mednarodnemu in regionalnemu miru in stabilnosti ter razvoju dobrih sosedskih odnosov. Skupnost lahko s programi pomoči, tj. programi tehnične pomoči, podpira projekte regionalne ali čezmejne razsežnosti.

Kadar koli namerava Srbija okrepiti sodelovanje z eno od držav, navedenih v členih 15, 16 in 17, o tem obvesti Skupnost in njene države članice ter se z njimi posvetuje v skladu z določbami iz naslova X.

Srbija v celoti izvaja Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini, podpisan 19. decembra 2006 v Bukarešti.

Člen 15

Sodelovanje z drugimi državami, ki so podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum

Po podpisu tega sporazuma se začne Srbija pogajati z državami, ki so že podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, da bi sklenila dvostranske konvencije o regionalnem sodelovanju, katerih cilj je razširiti obseg sodelovanja med zadevnimi državami.

Glavni elementi teh konvencij so:

(a)

politični dialog;

(b)

vzpostavitev območij proste trgovine v skladu z ustreznimi določbami STO;

(c)

medsebojne koncesije v zvezi s pretokom delavcev, pravico do ustanavljanja, opravljanjem storitev, tekočimi plačili in pretokom kapitala ter druge politike, ki se nanašajo na pretok oseb, na ravni tega sporazuma;

(d)

določbe o sodelovanju na drugih področjih, ne glede na to, ali so zajeta v tem sporazumu, ter zlasti na področju pravosodja, svobode in varnosti.

Te konvencije po potrebi vsebujejo določbe o vzpostavitvi potrebnih institucionalnih mehanizmov.

Te konvencije se sklenejo v dveh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Pripravljenost Srbije za sklenitev takih konvencij bo pogoj za nadaljnji razvoj odnosov med Srbijo in Evropsko unijo.

Srbija začne podobna pogajanja z ostalimi državami regije, ko te države podpišejo stabilizacijsko-pridružitvene sporazume.

Člen 16

Sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

Srbija si prizadeva za regionalno sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, na nekaterih ali vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum, zlasti na področjih skupnega interesa. Tako sodelovanje mora biti vedno združljivo z načeli in cilji tega sporazuma.

Člen 17

Sodelovanje z drugimi državami kandidatkami za pristop k EU, ki niso udeležene v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

1.   Srbija bi morala spodbujati sodelovanje in skleniti konvencije o regionalnem sodelovanju z vsemi državami kandidatkami za pristop k EU na vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum. Cilj takih konvencij je, da se dvostranski odnosi med Srbijo in zadevno državo postopno prilagodijo ustreznemu delu odnosov med Skupnostjo in njenimi državami članicami ter to državo.

2.   Srbija začne pogajanja s Turčijo, ki je vzpostavila carinsko unijo s Skupnostjo, da bi na podlagi obojestranske koristi sklenila sporazum o ustanovitvi območja proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 ter liberalizirala ustanavljanje in opravljanje storitev med njima na ravni, ki je enakovredna ravni tega sporazuma v skladu s členom V GATS.

Ta pogajanja je treba začeti čim prej, da bi zgoraj navedeni sporazum sklenili pred koncem prehodnega obdobja iz člena 18(1).

NASLOV IV

PROSTI PRETOK BLAGA

Člen 18

1.   Skupnost in Srbija postopno vzpostavita dvostransko območje proste trgovine v največ šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu z določbami tega sporazuma ter določbami GATT 1994 in STO. Pri tem upoštevata posebne zahteve, določene v nadaljnjem besedilu.

2.   V trgovini med pogodbenicama se za uvrščanje blaga uporablja Kombinirana nomenklatura.

3.   V tem sporazumu carine in dajatve z enakim učinkom vključujejo vse carine ali vse vrste dajatev, ki se naložijo v zvezi z uvažanjem ali izvažanjem blaga, vključno z vsemi oblikami dodatnih davkov ali dodatnih dajatev v zvezi s takšnim uvozom ali izvozom, vendar ne vključujejo:

(a)

dajatev, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu z določbami iz odstavka 2 člena III GATT 1994,

(b)

protidampinških ali izravnalnih ukrepov,

(c)

pristojbin ali dajatev, sorazmernih s stroški opravljenih storitev.

4.   Za vsak proizvod je osnovna dajatev, za katero se uporabljajo zaporedna tarifna znižanja, določena v tem sporazumu, naslednja:

(a)

skupna carinska tarifa Skupnosti, vzpostavljena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 (3), ki se dejansko uporablja erga omnes na dan podpisa tega sporazuma;

(b)

srbska tarifna stopnja (4).

5.   Če se po podpisu tega sporazuma uporabi kakršno koli tarifno znižanje na podlagi erga omnes, zlasti znižanja, dogovorjena:

(a)

v okviru carinskih pogajanj v STO ali

(b)

v primeru pristopa Srbije k STO ali

(c)

v okviru znižanj, ki sledijo pristopu Srbije k STO, tako znižane dajatve nadomestijo osnovne dajatve iz odstavka 4 od datuma, ko se takšna znižanja začnejo uporabljati.

6.   Skupnost in Srbija se medsebojno obvestita o svojih osnovnih dajatvah in vseh njihovih spremembah.

POGLAVJE I

Industrijski izdelki

Člen 19

Opredelitev pojmov

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali Srbije, ki so navedeni v poglavjih 25 do 97 Kombinirane nomenklature, razen proizvodov, navedenih v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.

2.   Trgovina med pogodbenicama s proizvodi, zajetimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, poteka v skladu z določbami navedene pogodbe.

Člen 20

Koncesije Skupnosti za industrijske izdelke

1.   Carine pri uvozu v Skupnost in dajatve z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Srbije se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.   Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Srbije se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Člen 21

Koncesije Srbije za industrijske izdelke

1.   Carine pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Srbijo, razen carin, navedenih v Prilogi I, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.   Dajatve z enakim učinkom kot carine pri uvozu v Srbijo za industrijske izdelke s poreklom iz Skupnosti se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

3.   Carine pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Srbijo, navedene v Prilogi I, se postopno znižujejo in odpravijo v skladu s časovnim razporedom, navedenim v Prilogi.

4.   Količinske omejitve pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Srbijo in ukrepi z enakim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Člen 22

Carine in omejitve pri izvozu

1.   Skupnost in Srbija z začetkom veljavnosti tega sporazuma v medsebojni trgovini odpravita vse carine pri izvozu in dajatve z enakim učinkom.

2.   Skupnost in Srbija z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse medsebojne količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z enakim učinkom.

Člen 23

Hitrejša znižanja carin

Srbija izjavlja, da je pripravljena znižati svoje carine v trgovini s Skupnostjo prej, kot je predvideno v členu 21, če to omogočajo splošne gospodarske razmere in stanje zadevnega gospodarskega sektorja.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet v zvezi s tem preuči stanje in oblikuje ustrezna priporočila.

POGLAVJE II

Kmetijstvo in ribištvo

Člen 24

Opredelitev pojmov

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi s poreklom iz Skupnosti ali Srbije.

2.   Izraz „kmetijski in ribiški proizvodi“ pomeni proizvode, navedene v poglavjih 1 do 24 Kombinirane nomenklature, in proizvode, navedene v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.

3.   Ta opredelitev vključuje ribe in ribiške proizvode iz poglavja 3 pod tarifnima številkama 1604 in 1605 ter pod tarifnimi podštevilkami 0511 91, 2301 20 in ex 1902 20 („polnjene testenine, ki vsebujejo več kakor 20 masnih % rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev“).

Člen 25

Predelani kmetijski proizvodi

Protokol 1 določa trgovinske režime za predelane kmetijske proizvode, ki so v njem navedeni.

Člen 26

Koncesije Skupnosti za uvoz kmetijskih proizvodov s poreklom iz Srbije

1.   Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Srbije.

2.   Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi carine in dajatve z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Srbije, razen proizvodov pod tarifnimi številkami 0102, 0201, 0202, 1701, 1702 in 2204 Kombinirane nomenklature.

V primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 Kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba dajatev ad valorem in posebne uvozne dajatve, odprava velja samo za dajatve ad valorem.

3.   Skupnost z dnem začetka veljavnosti Sporazuma določi carine, ki se uporabljajo za uvoz proizvodov iz mlade govedine, kot so opredeljeni v Prilogi II, s poreklom iz Srbije v Skupnost po 20-odstotni dajatvi ad valorem in 20-odstotni posebni uvozni dajatvi, kakor je določeno v Skupni carinski tarifi Skupnosti, do meje letne tarifne kvote 8 700 ton, izraženo v masi klavnih trupov.

4.   Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma uporablja dajatev prost dostop za uvoz proizvodov pod tarifnima številkama 1701 in 1702 Kombinirane nomenklature s poreklom iz Srbije v Skupnost, do meje letne tarifne kvote 180 000 ton (neto teža).

Člen 27

Koncesije Srbije za kmetijske proizvode

1.   Srbija z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

2.   Srbija z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma:

(a)

odpravi carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, navedenih v Prilogi III(a);

(b)

postopno odpravi carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, navedenih v Prilogi III(b), v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v navedeni prilogi;

(c)

postopno zniža carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, navedenih v Prilogi III(c), v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v teh prilogah.

Člen 28

Protokol o vinu in žganih pijačah

Ureditve, ki se uporabljajo za vina in žgane pijače iz Protokola 2, so določene v navedenem protokolu.

Člen 29

Koncesije Skupnosti za ribe in ribiške proizvode

1.   Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Srbije.

2.   Skupnost z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Srbije, razen za proizvode, navedene v Prilogi IV. Za proizvode, navedene v Prilogi IV, veljajo določbe iz te priloge.

Člen 30

Koncesije Srbije za ribe in ribiške proizvode

1.   Srbija z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

2.   Srbija z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Skupnosti, razen za proizvode, navedene v Prilogi V. Za proizvode, navedene v Prilogi V, veljajo določbe iz te priloge.

Člen 31

Klavzula o pregledu

Ob upoštevanju obsega trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi med pogodbenicama, posebne občutljivosti teh proizvodov, pravil skupne politike Skupnosti na področju kmetijstva in ribištva ter politike Srbije na področju kmetijstva in ribištva, vloge kmetijstva in ribištva v gospodarstvu Srbije, posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru STO ter morebitnega pristopa Srbije k STO, Skupnost in Srbija najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta za vsak proizvod posebej na pravilni in ustrezni vzajemni osnovi preučita možnosti za medsebojno odobritev nadaljnjih koncesij, da bi se izvedla večja liberalizacija trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi.

Člen 32

Zaščitna klavzula glede kmetijstva in ribištva

1.   Ne glede na druge določbe tega sporazuma in zlasti člena 41 se obe pogodbenici v primeru, da zaradi posebne občutljivosti kmetijskih in ribiških trgov uvoz proizvodov s poreklom iz ene pogodbenice, za katerega veljajo koncesije iz členov 25, 26, 27, 28, 29 in 30, povzroči resne motnje na trgih ali v nacionalnih regulativnih mehanizmih druge pogodbenice, takoj posvetujeta, da bi poiskali ustrezno rešitev. Dokler se taka rešitev ne najde, lahko zadevna pogodbenica sprejme primerne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni.

2.   V primeru, da uvoz proizvodov s poreklom iz Srbije, ki so navedeni v Prilogi V Protokola 3, kumulativno doseže po obsegu 115 % povprečja treh predhodnih koledarskih let, Srbija in Skupnost v petih delovnih dneh začneta posvetovanja, da bi analizirali in ocenili strukturo trgovanja s temi proizvodi v Skupnosti in po potrebi poiskali primerne rešitve za izogibanje izkrivljanju trgovine pri uvozu teh proizvodov v Skupnost.

Brez poseganja v odstavek 1 lahko Skupnost v primeru, da se uvoz proizvodov s poreklom iz Srbije, navedenih v Prilogi V Protokola 3, kumulativno poveča po obsegu za več kot 30 % v koledarskem letu v primerjavi s povprečjem treh predhodnih koledarskih let, začasno opusti prednostno obravnavo, ki se uporablja za proizvode, ki povzročajo povečanje uvoza.

V primeru odločitve za začasno opustitev prednostne obravnave Skupnost v petih delovnih dneh o ukrepu uradno obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor in začne posvetovanja s Srbijo, da bi se dogovorili o ukrepih, s katerimi bi se izognili izkrivljanju trgovine s proizvodi, navedenimi v Prilogi V Protokola 3.

Skupnost ponovno vzpostavi prednostno obravnavo, takoj ko je izkrivljanje trgovine odpravljeno z učinkovitim izvajanjem dogovorjenih ukrepov ali s katerimi koli drugimi primernimi ukrepi, ki sta jih sprejeli pogodbenici.

Za ukrepe iz tega odstavka se smiselno uporabljajo določbe odstavkov 3 do 6 člena 41.

3.   Pogodbenici najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma ponovno pregledata delovanje mehanizma iz odstavka 2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko odloči o primernih prilagoditvah mehanizma iz odstavka 2.

Člen 33

Zaščita geografskih označb za kmetijske in ribiške proizvode ter živila, razen vina in žganih pijač

1.   Srbija v skladu s pogoji iz tega člena zagotovi zaščito geografskih označb Skupnosti, registriranih v Skupnosti po Uredbi Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (5). Geografske označbe Srbije se lahko registrirajo v Skupnosti pod pogoji iz navedene uredbe.

2.   Srbija na svojem ozemlju prepove kakršno koli uporabo imen, zaščitenih v Skupnosti, za primerljive proizvode, ki ne izpolnjujejo specifikacije geografske označbe. To velja tudi, če je navedeno pravo geografsko poreklo blaga, če je zadevno geografsko poreklo uporabljeno v prevodu, če ime spremljajo oznake, kot so „vrsta“, „tip“, „stil“, „imitacija“ ali drugi podobni izrazi.

3.   Srbija zavrne registracijo blagovne znamke, katere uporaba ustreza primerom iz odstavka 2.

4.   Blagovne znamke, katerih uporaba ustreza primerom, navedenim v odstavku 2, ki so bile registrirane v Srbiji ali pridobljene z uporabo, se pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma ne uporabljajo več. Vendar se to ne uporablja za blagovne znamke, registrirane v Srbiji ali pridobljene z uporabo, katerih lastniki so državljani tretjih držav, če njihova narava ni taka, da bi lahko na kakršen koli način zavajala javnost glede kakovosti, specifikacije in geografskega porekla blaga.

5.   Kakršna koli uporaba geografskih oznak, zaščitenih v skladu z odstavkom 1, kot običajnih izrazov v uporabi v splošnem jeziku za to blago v Srbiji se preneha najpozneje pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma.

6.   Srbija zagotovi, da blago, ki se izvozi z njenega ozemlja pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma, ne krši določb tega člena.

7.   Srbija zagotovi zaščito, navedeno v odstavkih 1 do 6, na lastno pobudo in tudi na zahtevo tretje stranke.

POGLAVJE III

Skupne določbe

Člen 34

Področje uporabe

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino med pogodbenicama z vsemi proizvodi, razen če je v tem sporazumu ali v Protokolu 1 predvideno drugače.

Člen 35

Boljše koncesije

Določbe tega poglavja ne vplivajo na enostransko uporabo ugodnejših ukrepov ene ali druge pogodbenice.

Člen 36

Mirovanje

1.   Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Srbijo ne uvedejo nove carine pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakim učinkom, prav tako se ne povečajo dajatve, ki se že uporabljajo.

2.   Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Srbijo ne uvedejo nove količinske omejitve pri uvozu ali izvozu ali ukrepi z enakim učinkom, prav tako se ne smejo zaostriti obstoječe omejitve.

3.   Določbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena brez poseganja v koncesije iz členov 26, 27, 28, 29 in 30 v ničemer ne omejujejo izvajanja kmetijskih in ribiških politik Srbije in Skupnosti ter sprejetja kakršnih koli ukrepov v okviru teh politik, če to ne vpliva na uvozni režim iz Prilog II do V in Protokola 1.

Člen 37

Prepoved fiskalne diskriminacije

1.   Skupnost in Srbija se vzdržita vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki neposredno ali posredno povzročajo razlikovanje med proizvodi ene pogodbenice in podobnimi proizvodi s poreklom z ozemlja druge pogodbenice, če ti obstajajo, pa jih odpravita.

2.   Proizvodi, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila notranjih posrednih davkov, ki presega višino zanje veljavnega posrednega obdavčenja.

Člen 38

Carine fiskalne narave

Določbe o odpravi carin pri uvozu se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.

Člen 39

Carinske unije, območja proste trgovine, čezmejne ureditve

1.   Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali uvajanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejne trgovine, razen če spreminjajo trgovinski režim, predviden v tem sporazumu.

2.   Ta sporazum v prehodnem obdobju, opredeljenem v členu 18, ne vpliva na izvajanje posebne preferencialne ureditve, s katero je urejen pretok blaga in ki je določena v mejnih sporazumih, predhodno sklenjenih med eno ali več državami članicami ter Srbijo, ali izhaja iz dvostranskih sporazumov, opredeljenih v naslovu III, ki jih je Srbija sklenila za spodbujanje regionalne trgovine.

3.   Pogodbenici se v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med seboj posvetujeta o sporazumih, opisanih v odstavkih 1 in 2 tega člena, in, kadar se to zahteva, o drugih pomembnejših zadevah v zvezi z njuno trgovinsko politiko do tretjih držav. Posvetovanja se opravijo zlasti v primeru pristopa tretje države k Uniji, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Skupnosti in Srbije, navedenih v tem sporazumu.

Člen 40

Damping in subvencije

1.   Določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo ukrepanja na področju trgovinske zaščite v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 41.

2.   Če ena od pogodbenic v trgovini z drugo pogodbenico ugotovi damping in/ali subvencije, proti katerim se lahko izvede izravnalni ukrep, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe proti takšnemu ravnanju v skladu s Sporazumom STO o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 ali Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih in z njima povezano notranjo zakonodajo.

Člen 41

Zaščitna klavzula

1.   Določbe člena XIX GATT 1994 in Sporazum STO o zaščitnih ukrepih se uporabljajo za obe pogodbenici.

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena, kadar se kateri koli proizvod ene pogodbenice uvozi na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da to povzroči ali grozi, da bo povzročilo:

(a)

resno škodo domači industriji podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov na ozemlju pogodbenice uvoznice ali

(b)

resne motnje v katerem koli gospodarskem sektorju ali težave, zaradi katerih se lahko resno poslabša gospodarski položaj regije pogodbenice uvoznice,

lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne dvostranske zaščitne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

3.   Dvostranski zaščitni ukrepi, usmerjeni na uvoz iz druge pogodbenice, ne presegajo okvira, ki je potreben za odpravo težav, opredeljenih v odstavku 2, ki so nastale kot rezultat uporabe tega sporazuma. Sprejeti zaščitni ukrep mora zajemati opustitev nadaljnjega zvišanja ali znižanja meja preferencialov, ki so v tem sporazumu predvidene za zadevni proizvod, do zgornje meje, ki ustreza osnovni dajatvi za isti proizvod, navedeni v odstavku 4(a) in (b) ter odstavku 5 člena 18. Taki ukrepi vsebujejo jasne določbe za postopno odpravo teh ukrepov najpozneje na koncu določenega obdobja in se ne izvajajo dlje od dveh let.

V izrednih okoliščinah se lahko ukrepi podaljšajo za največ dve leti. Noben dvostranski zaščitni ukrep se ne sme uporabljati za uvoz proizvoda, ki je bil predhodno predmet takega ukrepa za obdobje, ki je enako tistemu, v katerem je bil tak ukrep prej v uporabi, pod pogojem neuporabe ukrepa najmanj dve leti po njegovem izteku.

4.   V primerih iz tega člena, in sicer pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v tem členu, ali v primerih, za katere se uporablja odstavek 5(b) tega člena, Skupnost na eni strani in Srbija na drugi strani čim prej predložita Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev primera, da lahko poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za zadevni pogodbenici.

5.   Za izvajanje odstavkov 1, 2, 3 in 4 se uporabljajo naslednje določbe:

(a)

Težave, ki izhajajo iz primerov, na katere se nanaša ta člen, se nemudoma posredujejo v preučitev Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu, ki lahko sprejme kakršen koli sklep, potreben za njihovo odpravo.

Če Stabilizacijsko-pridružitveni svet ali pogodbenica izvoznica v tridesetih dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu ne sprejmeta sklepa, potrebnega za odpravo teh težav, ali druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo težave v skladu s tem členom. Pri izbiri zaščitnih ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev, določenih v tem sporazumu. Z zaščitnimi ukrepi, uporabljenimi v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih, se ohranja raven/meja preferencialov iz tega sporazuma.

(b)

Če izjemne in kritične razmere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ne omogočijo predhodnih informacij ali preučitve, lahko zadevna pogodbenica v primerih, opredeljenih v tem členu, nemudoma uporabi začasne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

O zaščitnih ukrepih je treba takoj obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se oblikuje časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko to dopuščajo okoliščine.

6.   Če Skupnost na eni strani in Srbija na drugi strani za uvoz proizvodov, ki bi lahko povzročil težave, navedene v tem členu, uvede upravni postopek, katerega namen je čim hitreje zagotoviti informacije o gibanju trgovinskih tokov, o tem obvestita drugo pogodbenico.

Člen 42

Klavzula o pomanjkanju

1.   Če izpolnjevanje določb iz tega naslova povzroči:

(a)

resno pomanjkanje ali nevarnost resnega pomanjkanja živil ali drugih proizvodov, ki jih pogodbenica izvoznica nujno potrebuje, ali

(b)

ponovni izvoz proizvoda v tretjo državo, za katerega pogodbenica izvoznica ohranja količinske omejitve izvoza, izvozne dajatve ali ukrepe ali dajatve z enakim učinkom in ima ali lahko ima pogodbenica izvoznica zaradi zgornjih primerov večje težave,

lahko navedena pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

2.   Pri izbiri ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev iz tega sporazuma. Takšni ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije pod enakimi pogoji ali prikritega omejevanja trgovine ter se odpravijo, ko pogoji za upravičenost ukrepov ne obstajajo več.

3.   Pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v odstavku 1, ali čim prej v primerih, za katere se uporablja odstavek 4, Skupnost ali Srbija Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predložita vse ustrezne informacije z namenom, da se poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici. V okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta se pogodbenici lahko dogovorita o sredstvih, ki so potrebna za odpravo težav. Če pogodbenici v tridesetih dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu ne skleneta dogovora, lahko pogodbenica izvoznica uporabi ukrepe iz tega člena v zvezi z izvozom zadevnega proizvoda.

4.   Če v izjemnih in kritičnih razmerah, v katerih je potrebno takojšnje ukrepanje, ni mogoče pridobiti predhodnih informacij ali preučiti zadeve, lahko Skupnost ali Srbija nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

5.   O kakršnih koli ukrepih, ki se uporabijo v skladu s tem členom, je treba takoj obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, v okviru katerega se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, kakor hitro okoliščine to omogočajo.

Člen 43

Državni monopoli

Srbija postopoma prilagodi vse državne monopole trgovinske narave, tako da tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi, da med državljani držav članic Evropske unije in Srbije ni nobene diskriminacije glede pogojev, pod katerimi se blago nabavlja in trži.

Člen 44

Pravila o poreklu

Protokol 3 določa pravila o poreklu blaga za uporabo določb tega sporazuma, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.

Člen 45

Dovoljene omejitve

Ta sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo; z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; z varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s predpisi v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

Člen 46

Nezagotavljanje upravnega sodelovanja

1.   Pogodbenici se strinjata, da je upravno sodelovanje bistvenega pomena za izvajanje in nadzor prednostne obravnave, odobrene na podlagi tega naslova, ter poudarjata svojo zavezo za boj proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s tem povezanih zadevah.

2.   Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega naslova, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) v skladu s tem členom.

3.   V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja med drugim pomeni:

(a)

ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega(-ih) proizvoda(-ov);

(b)

stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

(c)

stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje misij v zvezi z upravnim sodelovanjem, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave.

Za namen tega člena je nepravilnosti ali goljufijo med drugim mogoče ugotoviti, kadar se uvoz blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufiji.

4.   Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:

(a)

Pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor o svojih ugotovitvah skupaj z objektivnimi informacijami ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, da bi se sprejela rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

(b)

Kadar se pogodbenici posvetujeta v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, kot je navedeno zgoraj, in se v treh mesecih po obvestilu ne dogovorita o sprejemljivi rešitvi, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov). O začasnih opustitvah je treba brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor.

(c)

Začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tiste, ki so nujno potrebne za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Ne presegajo obdobja šestih mesecev, ki se lahko podaljša. O začasnih opustitvah je treba takoj po njihovem sprejetju obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor. O opustitvah se redno posvetuje v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, zlasti z namenom, da se opustitve prenehajo uporabljati takoj, ko pogoji za njihovo uporabo ne veljajo več.

5.   Hkrati z obvestilom Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru iz odstavka 4(a) tega člena mora zadevna pogodbenica v svojem Uradnem listu objaviti obvestilo uvoznikom. V obvestilu uvoznikom je treba navesti, da je za zadevni proizvod na podlagi objektivnih informacij ugotovljeno neizvajanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufija.

Člen 47

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema uvoza in zlasti pri uporabi določb Protokola 3 k temu Sporazumu, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da preuči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

Člen 48

Uporaba tega sporazuma ne posega v uporabo določb zakonodaje Skupnosti za Kanarske otoke.

NASLOV V

GIBANJE DELAVCEV, PRAVICA DO USTANAVLJANJA, OPRAVLJANJE STORITEV, PRETOK KAPITALA

POGLAVJE I

Pretok delavcev

Člen 49

1.   Ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici:

(a)

delavci, ki so državljani Srbije in so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani v primerjavi z državljani te države članice, kar zadeva delovne pogoje, plačilo za opravljeno delo ali odpuščanje;

(b)

zakonec in otroci delavca, zakonito zaposlenega na ozemlju države članice, ki tam zakonito prebivajo, z izjemo zakoncev in otrok sezonskih delavcev in delavcev, ki prihajajo na delo v državo na podlagi dvostranskih sporazumov v skladu s členom 50, razen če ni v takšnih sporazumih predvideno drugače, imajo dostop do trga dela te države članice v obdobju, ko ima ta delavec dovoljenje za delo in bivanje v tej državi.

2.   Srbija ob upoštevanju pogojev in načinov, ki se uporabljajo v tej državi, prizna enako obravnavanje, kakor je predvideno v odstavku 1, delavcem, ki so državljani ene od držav članic in so zakonito zaposleni na ozemlju Srbije, ter njihovim zakoncem in otrokom, ki zakonito prebivajo v Srbiji.

Člen 50

1.   Ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah ter v skladu z njihovo zakonodajo in veljavnimi predpisi na področju mobilnosti delavcev:

(a)

bi se morale obstoječe možnosti za zaposlovanje srbskih delavcev, ki jih zagotavljajo države članice na podlagi dvostranskih sporazumov, ohraniti in po možnosti še izboljšati;

(b)

druge države članice preučijo možnost sklenitve podobnih sporazumov.

2.   Stabilizacijsko-pridružitveni svet po treh letih preuči dodeljevanje drugih ugodnosti, vključno z možnostmi dostopa do strokovnega usposabljanja, v skladu z veljavnimi predpisi in postopki držav članic ter ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah in v Skupnosti.

Člen 51

1.   Določijo se predpisi za usklajevanje sistemov socialne varnosti za delavce s srbskim državljanstvom, zakonito zaposlene na ozemlju države članice, in za člane njihovih družin, ki tam zakonito prebivajo. V ta namen sklep Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ne sme vplivati na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, če ti sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo, določa naslednje:

(a)

vse dobe zavarovanja, zaposlitve ali bivanja, ki jih ti delavci dosežejo v različnih državah članicah, se seštevajo za pokojnine in rente za starost, invalidnost in smrt ter za zdravstveno oskrbo teh delavcev in njihovih družinskih članov;

(b)

vse pokojnine in rente za starost, smrt, nesrečo pri delu ali poklicno bolezen ali invalidnost kot njihovo posledico, razen prejemkov, ki niso zagotovljeni s prispevki za socialno varnost, so prosto prenosljive v skladu z zakonodajo države ali držav članic dolžnic;

(c)

ti delavci prejemajo družinske dodatke za svoje družinske člane, kot je opredeljeno zgoraj.

2.   Srbija prizna delavcem, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni na njenem ozemlju ter njihovim družinskim članom, ki na tem ozemlju zakonito prebivajo, podobno obravnavanje, kakor je opredeljeno v točkah (b) in (c) odstavka 1.

POGLAVJE II

Pravica do ustanavljanja

Člen 52

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)

„družba Skupnosti“ oziroma „srbska družba“ pomeni družbo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Srbije z registriranim sedežem ali osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Skupnosti oziroma Srbije. Toda če ima družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice ali Srbije, samo svoj registrirani sedež na ozemlju Skupnosti oziroma Srbije, se taka družba šteje za družbo Skupnosti oziroma Srbije, če je njeno delovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic ali Srbije;

(b)

„hčerinska družba“ neke družbe pomeni družbo, ki je pod dejanskim nadzorom druge družbe;

(c)

„podružnica“ družbe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ter ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da tem osebam, čeprav vedo, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(d)

„pravica do ustanavljanja“ pomeni:

(i)

za državljane pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanavljajo podjetja, zlasti družbe, ki jih dejansko nadzorujejo. Status samozaposlene osebe in status lastnika podjetja državljanom ne dajeta pravice do iskanja ali sprejemanja zaposlitve na trgu dela druge pogodbenice niti pravice do dostopa na trg dela druge pogodbenice. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za državljane, ki niso izključno samozaposlene osebe;

(ii)

za družbe Skupnosti ali srbske družbe pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti z ustanavljanjem hčerinskih družb in podružnic v Srbiji oziroma Skupnosti;

(e)

„delovanje“ pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti;

(f)

„gospodarske dejavnosti“ načeloma vključujejo industrijske, trgovinske in poslovne dejavnosti ter obrtne dejavnosti;

(g)

„državljan Skupnosti“ oziroma „državljan Srbije“ pomeni fizično osebo, ki je državljan države članice oziroma Srbije;

glede mednarodnega pomorskega prometa, vključno s kombiniranimi prevozi, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, veljajo določbe tega poglavja in poglavja III tega naslova tudi za državljane Skupnosti oziroma Srbije, ki imajo sedež zunaj Skupnosti oziroma Srbije, in za ladijske prevoznike, ki so registrirani zunaj Skupnosti oziroma Srbije in so pod nadzorom državljanov Skupnosti oziroma Srbije, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici ali Srbiji v skladu z zakonodajo države članice oziroma Srbije;

(h)

„finančne storitve“ pomenijo tiste dejavnosti, ki so opisane v Prilogi VI. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko področje uporabe navedene priloge razširi ali spremeni.

Člen 53

1.   Srbija olajša vzpostavitev dejavnosti družb in državljanov Skupnosti na svojem ozemlju. V ta namen z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma Srbija zagotovi:

(a)

da se ustanavljanje družb Skupnosti na ozemlju Srbije obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, zagotovljenega srbskim družbam ali družbam iz tretjih držav, kar je ugodnejše, ter

(b)

da se delovanje hčerinskih družb in podružnic družb Skupnosti na ozemlju Srbije po njihovi ustanovitvi obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja srbskih družb in podružnic ali vseh hčerinskih družb in podružnic katere koli družbe iz tretje države, kar je ugodnejše.

2.   Skupnost in njene države članice z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovijo:

(a)

da se ustanavljanje srbskih družb obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam ali kateri koli družbi iz katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b)

da se delovanje hčerinskih družb in podružnic srbskih družb, ustanovljenih na njihovem ozemlju, obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam in podružnicam ali vsem hčerinskim družbam in podružnicam katere koli družbe iz tretje države, ustanovljenim na njihovem ozemlju, kar je ugodnejše.

3.   Pogodbenici ne sprejmeta novih predpisov ali ukrepov, ki so diskriminatorni na področju ustanavljanja družb Skupnosti ali Srbije na njunem ozemlju ali pri delovanju teh družb po njihovi ustanovitvi v primerjavi z njunimi lastnimi družbami.

4.   Štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi podrobne ureditve za razširitev uporabe zgornjih določb, da se upošteva pravica državljanov Skupnosti in državljanov Srbije, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe.

5.   Ne glede na določbe tega člena:

(a)

imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma hčerinske družbe in podružnice Skupnosti pravico do uporabe in najema nepremičnin v Srbiji;

(b)

imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma hčerinske družbe Skupnosti tudi pravico, da pridobijo in uživajo lastninske pravice na nepremičninah tako kot srbske družbe, glede javnih dobrin/dobrin v skupnem interesu pa enake pravice, kot jih uživajo srbske družbe, kadar so te pravice potrebne za opravljanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene;

(c)

Stabilizacijsko-pridružitveni svet štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma preuči možnosti za razširjenje pravic pod točko (b) na podružnice podjetij Skupnosti.

Člen 54

1.   Ob upoštevanju določb člena 56, z izjemo finančnih storitev, opisanih v Prilogi VI, lahko vsaka pogodbenica s predpisi ureja pravico družb in državljanov do ustanavljanja in delovanja na njenem ozemlju, če ti predpisi ne diskriminirajo družb in državljanov druge pogodbenice v primerjavi z lastnimi družbami in državljani.

2.   V zvezi s finančnimi storitvami se pogodbenici ne glede na vse druge določbe tega sporazuma ne sme preprečiti sprejetja ukrepov v skladu z načelom varnega in skrbnega poslovanja, vključno z ukrepi za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali za zagotovitev celovitosti in stabilnosti finančnega sistema. Ti ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje obveznostim pogodbenice iz tega sporazuma.

3.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank, ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo osebe javnega prava.

Člen 55

1.   Ne glede na kakršne koli nasprotne določbe v Večstranskem sporazumu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (6) (v nadaljnjem besedilu „ECAA“), se določbe tega poglavja ne uporabljajo za storitve v zračnem prometu, prevozne storitve po celinskih plovnih poteh in storitve kabotaže v pomorskem prometu.

2.   Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko oblikuje priporočila za izboljšanje stanja, kar zadeva ustanavljanje in delovanje na področjih, ki jih zajema odstavek 1.

Člen 56

1.   Pogodbenici določbe členov 53 in 54 ne preprečujejo, da v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem podružnic na njenem ozemlju, ki pripadajo družbam druge pogodbenice, niso pa ustanovljene na ozemlju prve pogodbenice, uporablja posebna pravila, katerih uporaba je utemeljena zaradi pravnih ali tehničnih razlik med temi podružnicami v primerjavi s podružnicami družb, ki so registrirane na njenem ozemlju, ali da pri finančnih storitvah tako ravna iz previdnostnih razlogov.

2.   Različna obravnava se uporablja samo, kolikor je nujno potrebno zaradi navedenih pravnih ali tehničnih razlik ali, v primeru finančnih storitev, zaradi previdnostnih razlogov.

Člen 57

Da bi državljanom Skupnosti in državljanom Srbije olajšali začetek in opravljanje zakonsko urejenih poklicnih dejavnosti v Srbiji oziroma Skupnosti, Stabilizacijsko-pridružitveni svet preuči, kateri ukrepi so potrebni za medsebojno priznavanje kvalifikacij. V ta namen lahko sprejme vse potrebne ukrepe.

Člen 58

1.   Družba Skupnosti, ustanovljena na ozemlju Republike Srbije, ali srbska družba ustanovljena v Skupnosti, imata pravico v eni od svojih hčerinskih družb ali podružnic v skladu z veljavnimi predpisi zadevnega ozemlja gostiteljice ustanovljene družbe na ozemlju Srbije oziroma Skupnosti zaposliti ali imeti zaposlene delavce, ki so državljani držav članic Skupnosti oziroma Srbije, pod pogojem, da je to osebje ključno osebje, kot je opredeljeno v odstavku 2, in da je zaposleno izključno v družbah, hčerinskih družbah ali podružnicah. Dovoljenja za bivanje in delo takih delavcev veljajo samo za čas take zaposlitve.

2.   Ključno osebje zgoraj omenjenih družb, v nadaljnjem besedilu „organizacije“, je „znotraj podjetja premeščeno osebje“, kot je opredeljeno v točki (c) tega odstavka, po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni partnerji (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto neposredno pred premestitvijo:

(a)

osebe na vodilnih položajih v organizaciji, ki vodijo zlasti upravljanje podjetja, pri čemer jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, kar vključuje:

(i)

vodenje podjetja, sektorja ali pododdelka podjetja;

(ii)

nadzor in kontrolo dela drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja;

(iii)

pooblastilo, da osebno zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(b)

osebe, zaposlene v organizaciji, s posebnimi znanji, ki so bistvena za poslovanje, raziskovalno opremo, tehniko ali vodenje podjetja. Presoja takega znanja lahko poleg posebnega znanja, značilnega za podjetje, odraža tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s pripadnostjo poklicu, za opravljanje katerega je potrebno posebno dovoljenje;

(c)

„premeščenec znotraj podjetja“ je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, oseba pa mora biti premeščena v podjetje (podružnico, hčerinsko družbo) navedene organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice.

3.   Vstop državljanov Srbije oziroma Skupnosti na ozemlje Skupnosti oziroma Srbije in njihova začasna prisotnost na tem ozemlju se dovoli, če so ti predstavniki družb osebe na vodilnih položajih znotraj družbe, kot so opredeljeni v odstavku 2(a) zgoraj, in so pristojne za ustanovitev hčerinske družbe ali podružnice Skupnosti srbske družbe oziroma srbske hčerinske družbe ali podružnice družbe Skupnosti v državi članici oziroma Republiki Srbiji, če:

(a)

se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo ali opravljanjem storitev ter ne prejemajo plačila od vira iz države gostiteljice družbe, ter

(b)

ima družba svojo glavno poslovno enoto zunaj Skupnosti oziroma Srbije ter v navedeni državi članici oziroma Srbiji nima drugih predstavnikov, uradov, podružnic ali hčerinskih družb.

POGLAVJE III

Opravljanje storitev

Člen 59

1.   Skupnost in Srbija se v skladu z naslednjimi določbami zavežeta k sprejetju potrebnih ukrepov, da se postopno omogoči opravljanje storitev družb ali državljanov Skupnosti ali Srbije, ki imajo sedež na ozemlju druge pogodbenice, kot je pogodbenica, iz katere je oseba, ki so ji storitve namenjene.

2.   Hkrati s procesom liberalizacije, navedenim v odstavku 1, pogodbenici dovolita začasno gibanje fizičnih oseb, ki opravljajo storitve ali so pri izvajalcu storitev zaposlene kot ključno osebje v skladu z opredelitvijo iz člena 58, vključno s fizičnimi osebami, ki so predstavniki družbe ali državljanov Skupnosti ali Srbije ter zaprosijo za začasni vstop v državo z namenom sklepanja poslov prodaje storitev ali sklepanja pogodb o prodaji storitev za tega izvajalca storitev, če se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo javnosti ali sami ne opravljajo storitev.

3.   Stabilizacijsko-pridružitveni svet štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejme potrebne ukrepe za postopno izvajanje določb iz odstavka 1. Pri tem se upošteva napredek, ki sta ga pogodbenici dosegli pri približevanju zakonodaje.

Člen 60

1.   Pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, na podlagi katerih bi se znatno poostrili pogoji za opravljanje storitev državljanov ali družb Skupnosti in Srbije, ki imajo sedež v drugi pogodbenici, kot je pogodbenica, iz katere je oseba, ki so ji storitve namenjene, v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.   Če ena pogodbenica meni, da imajo ukrepi, ki jih je po začetku veljavnosti tega sporazuma uvedla druga pogodbenica, za posledico občutno strožje razmere za opravljanje storitev v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan začetka veljavnosti tega sporazuma, lahko prva pogodbenica od druge zahteva, da se posvetujeta.

Člen 61

Glede opravljanja prevoznih storitev med Skupnostjo in Srbijo se uporabljajo naslednje določbe:

1.

Glede notranjega prometa so v Protokolu 4 določena pravila, ki se uporabljajo v odnosih med pogodbenicama, da se zagotovi zlasti neomejen tranzitni cestni promet skozi Srbijo in Skupnost kot celoti, učinkovita uporaba načela nediskriminacije in postopno usklajevanje srbske prometne zakonodaje z zakonodajo Skupnosti.

2.

Glede mednarodnega pomorskega prometa se pogodbenici zavežeta, da bosta učinkovito uporabljali načelo neomejenega dostopa do mednarodnega pomorskega trga in trgovine na podlagi tržnih zakonitosti ter spoštovali mednarodne in evropske obveznosti na področju varnosti, zaščite in okoljskih standardov.

Pogodbenici izražata svojo zavezo poslovanju v skladu z načelom svobodne konkurence, ki je bistvena značilnost mednarodnega pomorskega prometa.

3.

Pri uporabi načel iz odstavka 2 pogodbenici:

(a)

ne vključujeta klavzul o delitvi tovora v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami;

(b)

z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko imele omejevalne ali diskriminatorne učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu;

(c)

vsaka pogodbenica med drugim zagotavlja ladjam, ki jih upravljajo državljani ali družbe druge pogodbenice, obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo priznava svojim ladjam glede dostopa do pristanišč, ki so odprta za mednarodno trgovino, uporabe infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev v pristaniščih ter s tem povezanih pristojbin in dajatev, carinskih objektov in določitve privezov ter naprav za natovarjanje in raztovarjanje.

4.

Za zagotovitev usklajenega razvoja in postopne liberalizacije prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami se pogoji vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prometa obravnavajo v okviru ECAA.

5.

Pred sklenitvijo ECAA, pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, ki bi bili bolj omejevalni ali diskriminatorni v primerjavi s položajem, kakršen je bil pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

6.

Srbija prilagodi svojo zakonodajo, vključno z upravnimi, tehničnimi in drugimi predpisi, zakonodaji Skupnosti, ki ob vsakem času velja za zračni in pomorski promet, promet po celinskih plovnih poteh in kopenski promet, kolikor to koristi liberalizaciji in medsebojnemu dostopu na trge pogodbenic ter olajša pretok potnikov in blaga.

7.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet v skladu s splošnim napredkom pri doseganju ciljev tega poglavja preuči načine za ustvarjanje potrebnih pogojev za večjo svobodo pri zagotavljanju storitev v zračnem in kopenskem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh.

POGLAVJE IV

Tekoča plačila in pretok kapitala

Člen 62

Pogodbenici se zavežeta, da bosta v prosto zamenljivi valuti dovoljevali vsa plačila in transferje na tekoči račun plačilne bilance med Skupnostjo in Srbijo v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada.

Člen 63

1.   Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in naložbami v skladu z določbami poglavja II naslova IV, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in vsakega dobička, ki iz njih izvira.

2.   Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi s posojili, povezanimi s trgovinskimi transakcijami ali zagotavljanjem storitev, pri čemer sodeluje prebivalec ene od pogodbenic, in s finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo več kot eno leto.

3.   Srbija od začetka veljavnosti tega sporazuma s polno in hitro uporabo svojih obstoječih postopkov državljanom držav članic Evropske unije odobri pridobitev nepremičnin v Srbiji. V štirih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma Srbija postopno prilagodi svojo zakonodajo v zvezi s pridobitvijo nepremičnin na svojem ozemlju s strani državljanov držav članic Evropske unije za zagotovitev obravnave, enake obravnavi, ki jo zagotavlja svojim državljanom.

4.   Skupnost in Srbija štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovita tudi prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami ter finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo v manj kot enem letu.

5.   Brez poseganja v odstavek 1 pogodbenici ne uvedeta novih omejitev pri pretoku kapitala in tekočih plačil med prebivalci Skupnosti in Srbije ter ne poostrita obstoječih ureditev.

6.   Če v izjemnih okoliščinah ter brez poseganja v določbe člena 62 in tega člena pretok kapitala med Skupnostjo in Srbijo povzroči ali obstaja nevarnost, da bo povzročil resne težave pri delovanju tečajne ali monetarne politike v Skupnosti ali Srbiji, lahko Skupnost oziroma Srbija za največ šest mesecev sprejme zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Srbijo, če so taki ukrepi nujno potrebni.

7.   Z zgornjimi določbami se ne sme omejevati pravica gospodarskih subjektov pogodbenic, da izkoristijo katero koli ugodnejšo obravnavo, ki je lahko predvidena v katerem koli obstoječem dvostranskem ali večstranskem sporazumu, ki ga skleneta pogodbenici tega sporazuma.

8.   Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom, da omogočita lažji pretok kapitala med Skupnostjo in Srbijo za spodbujanje ciljev tega sporazuma.

Člen 64

1.   Skupnost in Srbija v štirih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.

2.   Do konca četrtega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi podrobne ureditve za popolno uporabo pravil Skupnosti o pretoku kapitala v Srbiji.

POGLAVJE V

Splošne določbe

Člen 65

1.   Določbe tega naslova se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, ki so upravičene na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

2.   Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju katere koli pogodbenice povezane z izvajanjem javne oblasti, četudi le občasno.

Člen 66

V tem naslovu določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo uporabe njunih zakonov in drugih predpisov v zvezi z vstopom fizičnih oseb v državo in njihovim bivanjem, zaposlitvijo, delovnimi pogoji, prijavo stalnega prebivališča ter opravljanjem storitev, predvsem kar zadeva odobritev, podaljšanje ali zavrnitev dovoljenja za prebivanje, pod pogojem, da jih pogodbenici ne uporabljata tako, da bi izničili ali omejili koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Ta določba ne posega v uporabo člena 65.

Člen 67

Določbe tega naslova zajemajo tudi družbe, ki so pod skupnim nadzorom in v izključni skupni lasti srbskih družb ali državljanov in družb ali državljanov Skupnosti.

Člen 68

1.   Obravnavanje po načelu največjih ugodnosti, odobreno v skladu z določbami tega naslova, se ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenici zagotavljata ali jih bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

2.   Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi pogodbenicama preprečevala sprejetje ali uveljavitev ukrepov, namenjenih preprečevanju izogibanja davkom ali davčnim utajam v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

3.   Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi državam članicam ali Srbiji preprečevala uporabo ustreznih določb njihove davčne zakonodaje pri razlikovanju med davkoplačevalci z različnim položajem, zlasti glede na njihovo stalno prebivališče.

Člen 69

1.   Kadar je mogoče, si pogodbenici prizadevata, da se za namene plačilne bilance izogneta uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na uvoz. Pogodbenica, ki take ukrepe sprejme, drugi pogodbenici čim prej predloži časovni razpored za njihovo odpravo.

2.   Kadar ima ena ali več držav članic ali Srbija resne plačilnobilančne težave ali kadar za takšne težave obstaja neposredna nevarnost, lahko Skupnost in Srbija v skladu s pogoji Sporazuma STO sprejmeta omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi v zvezi z uvozom, ki pa so časovno omejeni in ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za izboljšanje stanja plačilne bilance. Skupnost in Srbija o tem takoj obvestita drugo pogodbenico.

3.   Noben omejevalni ukrep ne velja za prenose v zvezi z naložbami in zlasti ne za repatriacijo investiranih ali reinvestiranih zneskov ali katerih koli vrst prihodkov, ki iz njih izvirajo.

Člen 70

Določbe tega naslova se postopno prilagodijo, zlasti na podlagi zahtev, ki izhajajo iz člena V GATS.

Člen 71

Določbe tega sporazuma ne posegajo v uporabo kakršnih koli potrebnih ukrepov s strani ene ali druge pogodbenice, s katerimi se prepreči, da se z določbami tega sporazuma izogiba ukrepom, ki jih je pogodbenica sprejela glede dostopa tretje države na njen trg.

NASLOV VI

PRIBLIŽEVANJE IN UVELJAVLJANJE ZAKONODAJE TER UVELJAVLJANJE PRAVIL O KONKURENCI

Člen 72

1.   Pogodbenici priznavata pomen približevanja obstoječe srbske zakonodaje zakonodaji Skupnosti ter njenega učinkovitega izvajanja. Srbija si prizadeva postopno uskladiti svojo obstoječo in prihodnjo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Srbija zagotovi, da se njena obstoječa in prihodnja zakonodaja ustrezno izvaja in uveljavi.

2.   Približevanje se začne izvajati na dan podpisa tega sporazuma in se do konca prehodnega obdobja, opredeljenega v členu 8 tega sporazuma, postopno razširi na vse elemente pravnega reda Skupnosti, navedenega v tem sporazumu.

3.   Na zgodnji stopnji bo približevanje usmerjeno v ključne elemente pravnega reda Skupnosti na področju notranjega trga, področjem svobode, varnosti in pravice ter drugimi področji, povezanimi s trgovino. Na nadaljnji stopnji se Srbija osredotoči na ostale dele pravnega reda Skupnosti.

Približevanje se opravi na podlagi programa, o katerem se bosta dogovorili Evropska komisija in Srbija.

4.   Srbija v dogovoru z Evropsko komisijo opredeli tudi podrobne ureditve za spremljanje izvajanja približevanja zakonodaje in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za uveljavljanje zakonodaje.

Člen 73

Konkurenca in druge gospodarske določbe

1.   S pravilnim delovanjem tega sporazuma je, kolikor to lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Srbijo, nezdružljivo naslednje:

(i)

vsi sporazumi med podjetji, odločitve podjetniških združenj in usklajena ravnanja med podjetji, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

(ii)

zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Srbije kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja;

(iii)

vsaka državna pomoč, s katero se izkrivlja ali bi se lahko izkrivljala konkurenca z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodom.

2.   Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil o konkurenci, ki se uporabljajo v Skupnosti, zlasti iz členov 81, 82, 86 in 87 Pogodbe ES ter razlagalnih instrumentov, ki so jih sprejele institucije Skupnosti.

3.   Pogodbenici zagotovita, da ima neodvisen javni organ potrebna pooblastila za uporabo odstavka 1(i) in (ii) tega člena v celoti v zvezi z zasebnimi in javnimi podjetji ter podjetji, ki so jim bile dodeljene posebne pravice.

4.   Srbija v enem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma ustanovi neodvisen organ, ki ima potrebna pooblastila za uporabo odstavka 1(iii) v celoti. Takšen organ ima med drugim pooblastila, da odobri sheme državnih pomoči in posamezne pomoči v skladu z odstavkom 2, ter pooblastila za odreditev vračila nezakonito dodeljene državne pomoči.

5.   Skupnost na eni strani in Srbija na drugi strani zagotovita preglednost na področju državnih pomoči med drugim tako, da za drugo pogodbenico pripravita redno letno poročilo ali ustrezne enakovredne dokumente v skladu z metodologijo in predstavljeno analizo Skupnosti o državnih pomočeh. Na zahtevo ene pogodbenice druga pogodbenica predloži informacije o posebnih posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči.

6.   Srbija pripravi izčrpen inventar shem pomoči, ki so bile sprejete pred ustanovitvijo organa iz odstavka 4, in takšne sheme pomoči uskladi z merili iz odstavka 2 najpozneje v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

7.

(a)

Za namene uporabe določb odstavka 1(iii) pogodbenici priznavata, da se v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma vsaka državna pomoč, ki jo dodeli Srbija, oceni ob upoštevanju dejstva, da se Srbija obravnava kot območje, ki je enako območjem Skupnosti, opisanim v členu 87(3)(a) Pogodbe ES.

(b)

V štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma Srbija Evropski komisiji predloži podatke o svojem BDP na prebivalca, usklajene na ravni NUTS II. Organ iz odstavka 4 in Evropska komisija nato skupaj ocenita upravičenost srbskih regij in največjo stopnjo intenzivnosti pomoči zanje, da se pripravi zemljevid regionalne pomoči na podlagi ustreznih smernic Skupnosti.

8.   Protokol 5 določa pravila o državni pomoči za jeklarsko industrijo, če je to primerno. Ta protokol določa pravila, ki se uporabljajo v primeru, ko se pomoč za prestrukturiranje dodeli jeklarski industriji. Poudaril bo izjemen značaj pomoči za namene prestrukturiranja in dejstvo, da bo taka pomoč časovno omejena in povezana z zmanjšanji zmogljivosti v okviru programov izvedljivosti.

9.   V zvezi s proizvodi iz poglavja II naslova IV:

(a)

se odstavek 1(iii) ne uporablja;

(b)

se vsa ravnanja, ki so v nasprotju z odstavkom 1(i), ocenijo v skladu z merili, ki jih je določila Skupnost na podlagi členov 36 in 37 Pogodbe ES in posebnih instrumentov Skupnosti, ki so bili sprejeti na tej podlagi.

10.   Če ena od pogodbenic meni, da posamezno ravnanje ni združljivo s pogoji iz odstavka 1, lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom ali v 30 delovnih dneh po zahtevi za takšno posvetovanje. Nobena določba tega člena ne posega v ali vpliva na sprejetje izravnalnih ukrepov s strani Skupnosti ali Srbije v skladu z GATT 1994 in Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter s tem povezano zadevno nacionalno zakonodajo.

Člen 74

Javna podjetja

Do konca tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Srbija za javna podjetja in podjetja, katerim so bile odobrene posebne ali izključne pravice, uporabi načela, določena v Pogodbi ES, zlasti načela iz člena 86.

Posebne pravice javnih podjetij med prehodnim obdobjem ne vključujejo možnosti uvedbe količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom pri uvozu iz Skupnosti v Srbijo.

Člen 75

Intelektualna, industrijska in poslovna lastnina

1.   V skladu z določbami tega člena in Priloge VII pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva ter uveljavljanju pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2.   Pogodbenica z začetkom veljavnosti tega sporazuma ne obravnava družb in državljanov druge pogodbenice na področju priznavanja in varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine manj ugodno kot družbe ali državljane katere koli tretje države v okviru dvostranskih sporazumov.

3.   Srbija sprejme potrebne ukrepe, da najpozneje v petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi podobno raven varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, kot obstaja v Skupnosti, vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

4.   Srbija se zavezuje, da bo v zgoraj navedenem obdobju pristopila k večstranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, navedenim v Prilogi VII. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko sklene, da mora Srbija pristopiti k posebnim večstranskim konvencijam na tem področju.

5.   Če se pojavijo težave na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na trgovinske pogoje, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice o tem takoj obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da se dosežejo obojestransko zadovoljive rešitve.

Člen 76

Javna naročila

1.   Skupnost in Srbija menita, da je odpiranje trga javnih naročil na podlagi načel nediskriminacije in vzajemnosti, še zlasti pravil STO, zaželen cilj.

2.   Srbskim družbam se, ne glede na to, ali imajo sedež v Skupnosti ali ne, z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Skupnosti v skladu s pravili Skupnosti za javna naročila, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenim družbam Skupnosti.

Zgornje določbe se uporabljajo tudi za javna naročila v sektorju gospodarskih javnih služb, ko bo vlada Srbije sprejela zakonodajo o uvedbi pravil Skupnosti na tem področju. Skupnost redno preučuje, ali je Srbija dejansko uvedla tako zakonodajo.

3.   Družbe Skupnosti s sedežem v Srbiji imajo v skladu z določbami poglavja II naslova V z začetkom veljavnosti tega sporazuma dostop do postopkov javnih naročil v Srbiji, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih srbskim družbam.

4.   Družbam Skupnosti, ki niso bile ustanovljene v Srbiji, se najpozneje pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Srbiji v skladu s srbskim Zakonom o javnih naročilih pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenim srbskim družbam.

Ob začetku veljavnosti tega sporazuma Srbija pretvori vse obstoječe preferenciale za domača podjetja v cenovne preferenciale in te preferenciale v petih letih postopoma zniža v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

do konca drugega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma preferenciali ne presegajo 15 %,

do konca tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma preferenciali ne presegajo 10 %,

do konca četrtega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma preferenciali ne presegajo 5 % in

do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma bodo preferenciali popolnoma odpravljeni.

5.   Stabilizacijsko-pridružitveni svet redno preučuje možnost, da Srbija uvede dostop do postopkov javnih naročil v Srbiji za vse družbe Skupnosti. Srbija vsako leto poroča Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu o ukrepih, ki jih je sprejela za povečanje preglednosti in zagotovitev učinkovite sodne revizije odločitev, sprejetih na področju javnih naročil.

6.   Glede ustanavljanja podjetij, poslovanja in opravljanja storitev med Skupnostjo in Srbijo ter glede zaposlovanja in gibanja delovne sile, povezanega z izpolnjevanjem javnih naročil, se uporabljajo določbe členov 49 do 64.

Člen 77

Standardizacija, meroslovje, akreditacija in ugotavljanje skladnosti

1.   Srbija sprejme potrebne ukrepe za postopno doseganje skladnosti s tehničnimi predpisi Skupnosti in evropskimi postopki standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti.

2.   V ta namen si pogodbenici prizadevata:

(a)

spodbujati uporabo tehničnih predpisov Skupnosti, evropskih standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti;

(b)

zagotavljati pomoč za razvoj kakovostne infrastrukture: standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti;

(c)

spodbujati sodelovanje Srbije pri delu organizacij, ki se ukvarjajo s standardi, ugotavljanjem skladnosti, meroslovjem in podobnimi dejavnostmi (npr. CEN, Cenelec, ETSI, EA, WELMEC, EUROMET) (7);

(d)

kjer je to primerno, skleniti Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov, ko so zakonodajni okvir in postopki Srbije dovolj usklajeni z zakonodajnim okvirom in postopki Skupnosti ter je na razpolago ustrezno strokovno znanje.

Člen 78

Varstvo potrošnikov

Pogodbenici sodelujeta pri prilagajanju srbskih standardov varstva potrošnikov standardom Skupnosti. Učinkovito varstvo potrošnikov je potrebno za zagotavljanje pravilnega delovanja tržnega gospodarstva, odvisno pa bo od razvoja upravne infrastrukture, s katero se zagotavlja tržni nadzor in uveljavljanje zakonodaje na tem področju.

V ta namen in glede na skupne interese bosta pogodbenici zagotavljali:

(a)

politiko dejavnega varstva potrošnikov v skladu z zakonodajo Skupnosti, vključno z boljšim obveščanjem in razvojem neodvisnih organizacij;

(b)

usklajevanje zakonodaje varstva potrošnikov v Srbiji s tovrstno zakonodajo, ki velja v Skupnosti;

(c)

učinkovito zakonsko varstvo potrošnikov za izboljšanje kakovosti potrošniškega blaga in vzdrževanje ustreznih varnostnih standardov;

(d)

spremljanje pravil, ki ga izvajajo pristojni organi, in zagotavljanje dostopa do pravnega varstva pri sporih;

(e)

izmenjavo informacij o nevarnih izdelkih.

Člen 79

Delovni pogoji in enake možnosti

Srbija postopno uskladi svojo zakonodajo z zakonodajo Skupnosti na področju delovnih pogojev, zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu ter enakih možnosti.

NASLOV VII

PRAVOSODJE, SVOBODA IN VARNOST

Člen 80

Krepitev institucij in pravne države

Pogodbenici pri svojem sodelovanju na področju pravosodja, svobode in varnosti namenjata posebno pozornost utrditvi pravne države ter krepitvi institucij na vseh ravneh uprave na splošno, zlasti pa uveljavljanju zakonodaje in pravosodja. Namen sodelovanja je zlasti povečati neodvisnost sodstva in izboljšati njegovo učinkovitost, izboljšati delovanje policije in drugih organov pregona, zagotoviti ustrezno usposabljanje ter okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Člen 81

Varstvo osebnih podatkov

Srbija z začetkom veljavnosti tega sporazuma uskladi svojo zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov z zakonodajo Skupnosti ter drugo evropsko in mednarodno zakonodajo o zasebnosti. Srbija vzpostavi enega ali več neodvisnih nadzornih organov z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za učinkovito spremljanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov. Pogodbenici sodelujeta pri doseganju tega cilja.

Člen 82

Vizumi, upravljanje meja, azil in migracije

Pogodbenici sodelujeta na področju vizumov, nadzora meje, azila in migracij ter vzpostavita okvir za sodelovanje na teh področjih, tudi na regionalni ravni, pri čemer po potrebi upoštevata in v celoti uporabita druge obstoječe pobude na tem področju.

Sodelovanje na zgoraj navedenih področjih temelji na medsebojnih posvetovanjih in tesnem usklajevanju med pogodbenicama ter bo vključevalo tehnično in upravno pomoč za:

(a)

izmenjavo statistik in informacij o zakonodaji in praksah;

(b)

pripravo zakonodaje;

(c)

izboljšanje sposobnosti in učinkovitosti institucij;

(d)

usposabljanje zaposlenih;

(e)

varnost potnih listin in odkrivanje ponarejenih listin;

(f)

upravljanje meja.

Sodelovanje je osredotočeno zlasti:

(a)

na področju azila na izvajanje nacionalne zakonodaje za izpolnjevanje standardov Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in Newyorškega protokola o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967 in s tem zagotavljanje spoštovanja načela nevračanja ter drugih pravic prosilcev za azil in beguncev;

(b)

na področju zakonitih migracij pa na pravila in pravice v zvezi z odobritvijo dovoljenja za vstop ter status sprejetih oseb. V zvezi z migracijami pogodbenici soglašata, da je treba pravično obravnavati državljane drugih držav, ki zakonito prebivajo na njunih ozemljih, ter spodbujati politiko vključevanja, katere cilj je zagotoviti tem državljanom pravice in obveznosti, ki bodo primerljive s pravicami in obveznostmi njunih državljanov.

Člen 83

Preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja; ponovni sprejem

1.   Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju in nadzoru nezakonitega priseljevanja. Srbija in države članice se zato strinjajo, da ponovno sprejmejo vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na njunih ozemljih, pogodbenici pa se tudi strinjata, da bosta v celoti izvajali Sporazum med Skupnostjo in Srbijo o ponovnem sprejemu oseb ter dvostranske sporazume med državami članicami in Srbijo, pod pogojem, da so določbe teh dvostranskih sporazumov v skladu z določbami Sporazuma med Skupnostjo in Srbijo o ponovnem sprejemu oseb, vključno z obveznostjo ponovnega sprejema državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva.

Države članice in Srbija svojim državljanom zagotavljajo ustrezne osebne dokumente in upravno pomoč, potrebne za te namene.

Posebni postopki za ponovni sprejem državljanov držav članic in Srbije ter državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva so določeni v Sporazumu med Skupnostjo in Srbijo o ponovnem sprejemu ter dvostranskih sporazumih med državami članicami in Srbijo pod pogojem, da so določbe teh dvostranskih sporazumov v skladu z določbami Sporazuma med Skupnostjo in Srbijo o ponovnem sprejemu oseb.

2.   Srbija soglaša, da bo sklenila Sporazume o ponovnem sprejemu z državami, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces in se zavezuje, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev fleksibilnega in hitrega izvajanja vseh Sporazumov o ponovnem sprejemu iz tega člena.

3.   Stabilizacijsko-pridružitveni svet opredeli druge načine skupnega prizadevanja za preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja, vključno z mrežami trgovine z ljudmi in nezakonitega priseljevanja.

Člen 84

Pranje denarja in financiranje terorizma

1.   Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih sistemov in ustreznih nefinančnih sektorjev za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, ter uporabe omenjenih finančnih sistemov za financiranje terorizma.

2.   Sodelovanje na tem področju lahko vključuje upravno in tehnično pomoč za spodbujanje izvajanja predpisov ter učinkovitega delovanja ustreznih standardov in mehanizmov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, enakovrednih standardom, ki so jih na tem področju sprejeli Skupnost in mednarodni forumi, zlasti Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF).

Člen 85

Sodelovanje na področju prepovedanih drog

1.   Pogodbenici sodelujeta v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovili uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Cilj politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za boj proti prepovedanim drogam, zmanjšanje preskrbe, prometa in povpraševanja po prepovedanih drogah, spopadanje z zdravstvenimi in družbenimi posledicami zlorabe drog ter učinkovitejši nadzor predhodnih sestavin.

2.   Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu s strategijo EU v zvezi z drogami.

Člen 86

Preprečevanje in boj proti organiziranem kriminalu in drugim nezakonitim dejanjem

Pogodbenici sodelujeta v boju proti kriminalu in nezakonitim dejanjem, ki so organizirani ali v drugih oblikah, ter pri njihovem preprečevanju, to pa so:

(a)

tihotapstvo in trgovina z ljudmi;

(b)

nezakonite gospodarske dejavnosti, zlasti ponarejanje denarnih in negotovinskih plačilnih sredstev, nezakoniti posli z izdelki, kot so industrijski odpadki in radioaktivni material, ter posli z nezakonitimi, ponarejenimi ali piratskimi izdelki;

(c)

korupcija, v zasebnem in javnem sektorju, zlasti tista, ki je povezana z nepreglednimi upravnimi praksami;

(d)

davčne goljufije;

(e)

kraja identitete;

(f)

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi;

(g)

nedovoljen promet z orožjem;

(h)

ponarejanje dokumentov;

(i)

tihotapstvo in nedovoljena trgovina z blagom, vključno z avtomobili;

(j)

kibernetski kriminal.

Spodbuja se regionalno sodelovanje in usklajenost s priznanimi mednarodnimi standardi v boju proti organiziranemu kriminalu.

Člen 87

Boj proti terorizmu

Pogodbenici v skladu z mednarodnimi konvencijami, katerih pogodbenici sta, ter svojimi zakoni in drugimi predpisi soglašata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejanj ter njihovega financiranja:

(a)

v okviru polnega izvajanja Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1373 (2001) ter drugih ustreznih resolucij ZN, mednarodnih konvencij in instrumentov;

(b)

z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo;

(c)

z izmenjavo izkušenj glede sredstev in načinov boja proti terorizmu ter izkušenj na tehničnih področjih in pri usposabljanju ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma.

NASLOV VIII

POLITIKE SODELOVANJA

Člen 88

1.   Skupnost in Srbija vzpostavita tesno sodelovanje, da bosta prispevali k razvoju ter potencialu rasti Srbije. S takšnim sodelovanjem se utrjujejo obstoječe gospodarske vezi v najširšem možnem obsegu v korist obeh pogodbenic.

2.   Politike in drugi ukrepi se zasnujejo v smeri trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja Srbije. S temi politikami je treba zagotoviti, da se že od samega začetka v celoti upoštevajo tudi okoljski vidiki, ki so povezani z zahtevami skladnega družbenega razvoja.

3.   Politike sodelovanja se vključijo v regionalni okvir sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom, s katerimi se lahko spodbudi sodelovanje med Srbijo in sosednjimi državami, med katerimi so nekatere tudi članice Evropske unije, s čimer se prispeva k regionalni stabilnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v skladu z evropskim partnerstvom določi prednostne naloge med politikami sodelovanja in v okviru teh politik, ki so opisani v nadaljevanju.

Člen 89

Gospodarska in trgovinska politika

Skupnost in Srbija poenostavita izvajanje procesa gospodarske reforme tako, da sodelujeta pri izboljšanju razumevanja temeljev svojih gospodarstev ter oblikovanja in uresničevanja gospodarske politike v tržnem gospodarstvu.

Zato Skupnost in Srbija sodelujeta, da:

(a)

izmenjata informacije o makroekonomskih rezultatih in možnostih ter o strategijah za razvoj;

(b)

skupaj analizirata gospodarska vprašanja skupnega interesa, vključno z oblikovanjem ekonomske politike in instrumentov izvajanja te politike; in

(c)

spodbujata širše sodelovanje z namenom, da pospešita dotok strokovnega znanja in izkušenj ter dostop do novih tehnologij.

Srbija si prizadeva vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo in postopno približati svoje politike k politikam evropske ekonomske in monetarne unije, ki so usmerjene k stabilnosti. V zvezi s tem lahko Skupnost na zahtevo srbskih organov zagotovi pomoč za podpiranje prizadevanj Srbije.

Namen sodelovanja je tudi krepitev pravne države na poslovnem področju s pomočjo stabilnega in nediskriminatornega pravnega sistema na področju trgovine.

Sodelovanje na tem področju vključuje izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem evropske ekonomske in monetarne unije.

Člen 90

Sodelovanje na področju statistike

Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju statistike. Namen sodelovanja je zlasti razviti učinkovit in trajnosten statistični sistem, s pomočjo katerega je možno zagotavljati zanesljive, objektivne in točne podatke, potrebne za načrtovanje in spremljanje procesa prehoda in reform v Srbiji. Na ta način bo lahko Statistični urad Srbije tudi bolje zadovoljil potrebe svojih strank v državi (iz javne uprave ter iz zasebnih sektorjev). Pri statističnem sistemu bi bilo treba upoštevati temeljna statistična načela, ki so jih izdali Združeni narodi, evropski statistični kodeks ravnanja in določbe evropske statistične zakonodaje, statistični sistem pa se mora razvijati v smeri pravnega reda Skupnosti. Pogodbenici zlasti sodelujeta, da zagotovita zaupnost posameznih podatkov, postopno povečata zbiranje podatkov in prenos v Evropski statistični sistem ter izmenjujeta informacije o metodah, prenosu strokovnega znanja in izkušenj ter usposabljanju.

Člen 91

Bančništvo, zavarovalništvo in druge finančne storitve

Sodelovanje med Srbijo in Skupnostjo je usmerjeno v prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev. Pogodbenici sodelujeta z namenom, da vzpostavita in razvijeta ustrezen okvir za spodbujanje bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev v Srbiji, ki temelji na lojalnih konkurenčnih ravnanjih in zagotavljanju potrebnih enakih pogojev.

Člen 92

Sodelovanje na področju notranjega nadzora in zunanje revizije

Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju notranjega nadzora javnih financ (PIFC) in zunanje revizije. Pogodbenici sodelujeta predvsem z namenom, da v Srbiji s pomočjo oblikovanja in sprejetja ustrezne zakonodaje razvijeta pregledne, učinkovite in ekonomične sisteme notranjega nadzora javnih financ (vključno s finančnim poslovodenjem in nadzorom ter funkcionalno neodvisno zunanjo revizijo) in neodvisne sisteme zunanje revizije v Srbiji, v skladu z mednarodno sprejetimi standardi in metodologijami ter najboljšo prakso EU. Sodelovanje je osredotočeno tudi na krepitev zmogljivosti vrhovne revizijske institucije v Srbiji. Da se lahko prevzamejo odgovornosti za sodelovanje in usklajevanje, ki izhajajo iz zgoraj navedenih zahtev, je treba sodelovanje osredotočiti tudi na vzpostavitev in okrepitev centralnih enot za usklajevanje finančnega poslovodenja in nadzora ter notranjega nadzora.

Člen 93

Spodbujanje in zaščita naložb

Namen sodelovanja med pogodbenicama v okviru njunih pristojnosti na področju spodbujanja in zaščite naložb je ustvariti ugodno ozračje za domače in tuje zasebne naložbe, kar je pomembno za oživitev gospodarstva in industrije v Srbiji. Za Srbijo je poseben cilj sodelovanja izboljšati pravni okvir, ki podpira in ščiti naložbe.

Člen 94

Industrijsko sodelovanje

Namen sodelovanja je spodbujati posodobitev in prestrukturiranje industrije ter posameznih sektorjev v Srbiji. Zajeto je tudi industrijsko sodelovanje med gospodarskimi subjekti z namenom krepitve zasebnega sektorja pod pogoji, s katerimi je zagotovljeno, da se varuje okolje.

V pobudah za industrijsko sodelovanje se upoštevajo prednostne naloge, ki jih določita obe pogodbenici. Pri tem upoštevata regionalne vidike industrijskega razvoja in po potrebi spodbujata mednarodna partnerstva. Pobude naj bi bile zlasti namenjene oblikovanju primernega okvira za podjetja, pa tudi izboljšanju poslovodenja ter znanja in izkušenj ter spodbujanju trgov, preglednosti trga in poslovnega okolja. Posebna pozornost je posvečena vzpostavitvi učinkovitih dejavnosti spodbujanja izvoza v Srbiji.

Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti na področju industrijske politike.

Člen 95

Mala in srednje velika podjetja

Sodelovanje med pogodbenicama je namenjeno razvoju in krepitvi zasebnega sektorja malih in srednje velikih podjetij (MSP), ustanavljanju novih podjetij na področjih, ki imajo potencial za rast in sodelovanje med MSP v Skupnosti in Srbiji.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju MSP, ter deset smernic iz Evropske listine za mala podjetja.

Člen 96

Turizem

Sodelovanje med pogodbenicama na področju turizma je usmerjeno predvsem v povečanje pretoka informacij o turizmu (s pomočjo mednarodnih omrežij, baz podatkov itd.), spodbujanje razvoja infrastrukture, ki pospešuje naložbe v turistični sektor, udeležbo Srbije v pomembnih evropskih turističnih organizacijah. Njegov namen je tudi preučiti možnosti za skupne dejavnosti in krepiti sodelovanje med turističnimi podjetji, strokovnjaki in vladami ter njihovimi ustanovami, pristojnimi za področje turizma, ter prenašati strokovno znanje in izkušnje (z usposabljanjem, izmenjavami, seminarji). Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti v zvezi s tem sektorjem.

Politike sodelovanja se lahko vključijo v regionalni okvir sodelovanja.

Člen 97

Kmetijski in živilsko-predelovalni sektor

Sodelovanje med pogodbenicama se razvija na vseh prednostnih področjih, povezanih s pravnim redom Skupnosti na področju kmetijstva ter na veterinarskem in fitosanitarnem področju. Namen sodelovanja je predvsem posodobiti ter prestrukturirati kmetijstvo in živilsko-predelovalni sektor, zlasti da se dosežejo sanitarne zahteve Skupnosti, izboljšata upravljanje voda in razvoj podeželja ter razvije sektor gozdarstva v Srbiji, pa tudi podpira postopno približevanje srbske zakonodaje in praks pravilom in standardom Skupnosti.

Člen 98

Ribištvo

Pogodbenici preučita možnosti za opredelitev obojestransko koristnih področij skupnega interesa v ribiškem sektorju. Pri sodelovanju se upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju ribištva, vključno z mednarodnimi obveznostmi v zvezi s pravili mednarodne in regionalne ribiške organizacije za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov.

Člen 99

Carine

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na tem področju, da se zagotovi skladnost z določbami, ki jih je treba sprejeti na področju trgovine, in da se srbski carinski sistemi prilagodijo carinskemu sistemu Skupnosti, kar prispeva k uveljavljanju liberalizacije, načrtovane v okviru tega sporazuma, in postopnemu približevanju srbske carinske zakonodaje k pravnemu redu Skupnosti.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju carin.

Pravila o medsebojni upravni pomoči med pogodbenicama na področju carin so določena v Protokolu 6.

Člen 100

Obdavčenje

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na področju obdavčenja, vključno z ukrepi za nadaljnjo reformo srbskega davčnega sistema in prestrukturiranje davčne uprave za zagotovitev učinkovitega pobiranja davkov in boja proti davčnim goljufijam.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju obdavčenja in boja proti škodljivi davčni konkurenci. Odpravo škodljive davčne konkurence je treba izvesti na podlagi načel kodeksa ravnanja za obdavčenje ustvarjenega dohodka, ki ga je odobril Svet 1. decembra 1997.

Poleg tega se sodelovanje prilagodi povečanju preglednosti in boju proti korupciji ter vključuje izmenjavo informacij z državami članicami, da se olajša izvajanje ukrepov, s katerimi se preprečujejo davčne goljufije, izogibanje davkom in davčna utaja. Srbija prav tako dokončno vzpostavi mrežo dvostranskih sporazumov z državami članicami, kot je bilo začrtano v zadnji dopolnitvi vzorčne davčne konvencije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o dohodku in kapitalu ter na podlagi vzorčnega sporazuma OECD o izmenjavi podatkov v davčnih zadevah, kolikor se država članica prosilka s tem strinja.

Člen 101

Sodelovanje na socialnem področju

Glede zaposlovanja je sodelovanje med pogodbenicama usmerjeno predvsem na izboljšanje služb za pomoč pri iskanju zaposlitve in poklicnem svetovanju, zagotavljanje podpornih ukrepov ter spodbujanje lokalnega razvoja, s čimer se prispeva k prestrukturiranju industrijskega trga in trga dela. To obsega tudi ukrepe, kot so študije, začasno dodeljevanje strokovnjakov in informacije ter dejavnosti usposabljanja.

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da v okviru okrepljene gospodarske reforme in povezovanja olajšata reformo politike zaposlovanja v Srbiji. S sodelovanjem se podpre prilagoditev srbskega sistema socialne varnosti novim gospodarskim in družbenim zahtevam, kar vključuje prilagajanje srbske zakonodaje o delovnih pogojih in enakih možnostih za ženske in moške, za invalide in za ljudi, ki pripadajo manjšinam ali drugim občutljivim skupinam, pa tudi izboljšanje ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev, pri čemer se pogodbenici sklicujeta na obstoječo raven varstva v Skupnosti.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Člen 102

Izobraževanje in usposabljanje

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dvigneta raven splošne izobrazbe in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja v Srbiji ter povečata obseg mladinske politike in mladinskega dela, vključno z neformalno izobrazbo. Prednostna naloga izobraževalnih sistemov je doseči cilje Bolonjske deklaracije v okviru medvladnega bolonjskega procesa.

Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom, da zagotovita dostop do vseh ravni izobraževanja in usposabljanja v Srbiji brez diskriminacije na podlagi spola, barve, narodnosti ali vere.

Ustrezni programi in instrumenti Skupnosti prispevajo k izboljšanju struktur izobraževanja in usposabljanja v Srbiji.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Člen 103

Sodelovanje na področju kulture

Pogodbenici za zavezujeta, da bosta spodbujali sodelovanje na področju kulture. To sodelovanje je med drugim namenjeno izboljšanju medsebojnega razumevanja in spoštovanja med posamezniki, skupnostmi in narodi. Pogodbenici se zavezujeta tudi, da bosta sodelovali pri spodbujanju kulturne raznolikosti, zlasti v okviru Konvencije Unesco o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja.

Člen 104

Sodelovanje na avdiovizualnem področju

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi in koprodukcije na področju kinematografije in televizije.

Sodelovanje bi lahko med drugim zajemalo tudi programe in zmogljivosti za usposabljanje novinarjev in drugih medijskih strokovnjakov ter tehnično pomoč javnim in zasebnim sredstvom javnega obveščanja za krepitev njihove neodvisnosti, strokovnosti in povezav z evropskimi sredstvi javnega obveščanja.

Srbija prilagodi svoje politike o urejanju vsebinskih vidikov čezmejnega oddajanja radijskih in televizijskih programov s politikami ES ter uskladi svojo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Srbija posebno pozornost nameni zadevam v zvezi s pridobivanjem pravic intelektualne lastnine za radijske in televizijske programe, ki se oddajajo po satelitu, po kablu in na prizemnih frekvencah.

Člen 105

Informacijska družba

Sodelovanje se razvije na vseh področjih, povezanih s pravnim redom Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo. Podpira se predvsem postopno prilagajanje srbskih politik in zakonodaje v tem sektorju politikam in zakonodaji Skupnosti.

Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom nadaljnjega razvoja informacijske družbe v Srbiji. Splošni cilji zajemajo pripravo družbe kot celote na digitalno dobo, pridobivanje naložb ter zagotavljanje medsebojnega delovanja omrežij in storitev.

Člen 106

Elektronska komunikacijska omrežja in storitve

Sodelovanje je osredotočeno predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Pogodbenici krepita zlasti sodelovanje na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev s končnim ciljem, da Srbija sprejeme pravni red Skupnosti v tem sektorju tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 107

Informacije in obveščanje

Skupnost in Srbija sprejmeta potrebne ukrepe za spodbujanje medsebojne izmenjave informacij. Prednost se da programom, katerih namen je javnosti zagotavljati osnovne informacije o Skupnosti, strokovnim krogom v Srbiji pa bolj specializirane informacije.

Člen 108

Promet

Sodelovanje med pogodbenicama je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju prometa.

Namen sodelovanja je lahko predvsem prestrukturirati in posodobiti vrste prevoza v Srbiji, izboljšati prosti pretok potnikov in blaga, omogočiti lažji dostop do prevoznega trga in prometne infrastrukture, vključno s pristanišči in letališči. Poleg tega lahko sodelovanje podpira razvoj multimodalne infrastrukture v povezavi z glavnimi vseevropskimi omrežji, zlasti da se okrepijo regionalne povezave v jugovzhodni Evropi v skladu z Memorandumom o soglasju o razvoju ključnega regionalnega prometnega omrežja. S sodelovanjem je treba doseči standarde izvajanja dejavnosti, ki so primerljivi s standardi v Skupnosti, ter razvijati prevozni sistem v Srbiji, ki je združljiv s sistemom Skupnosti in prilagojen temu sistemu, ter izboljšati varstvo okolja v prometu.

Člen 109

Energetika

Sodelovanje je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju okolja. Temelji na Pogodbi o ustanovitvi energetske skupnosti ter se razvija z namenom postopnega vključevanja Srbije na evropske energetske trge. Sodelovanje lahko zajema zlasti:

(a)

oblikovanje in načrtovanje energetske politike, vključno s posodobitvijo infrastrukture, izboljšanje in povečanje raznovrstnosti oskrbe ter izboljšanje dostopa do energetskega trga, vključno s poenostavitvijo tranzita, prenos, distribucijo in obnavljanje medsebojno povezanih elektroenergetskih sistemov regionalnega pomena s sosednjimi državami;

(b)

spodbujanje varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov energije ter preučevanje vpliva proizvodnje in porabe energije na okolje;

(c)

oblikovanje okvirnih pogojev za prestrukturiranje energetskih družb in sodelovanje med podjetji v tem sektorju.

Člen 110

Jedrska varnost

Pogodbenici sodelujeta na področju jedrske varnosti in zaščitnih ukrepov. Sodelovanje bi lahko zajemalo naslednja področja:

(a)

izboljšanje zakonov in prepisov pogodbenic o varstvu pred sevanjem, jedrski varnosti, knjigovodstvu jedrskih materialov in nadzoru nad temi materiali ter krepitvi nadzornih organov in njihovih virov;

(b)

pomoč pri spodbujanju sporazumov med državami članicami ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Srbijo o zgodnjem obveščanju in izmenjavi informacij v primerih jedrskih nesreč ter pripravljenosti za ukrepe v primeru izrednega dogodka in po potrebi o splošnih vprašanjih jedrske varnosti;

(c)

odgovornost tretjim na področju jedrske energije.

Člen 111

Okolje

Pogodbenici razvijeta in okrepita sodelovanje na področju okolja s ključno nalogo, da zaustavita nadaljnje uničevanje in začneta izboljševati razmere na področju okolja z namenom trajnostnega razvoja.

Sodelovanje, ki ga pogodbenici vzpostavita, je namenjeno zlasti krepitvi upravnih struktur in postopkov, s čimer se zagotovita strateško načrtovanje okoljskih vprašanj in usklajevanje med zadevnimi udeleženci, ter je osredotočeno na prilagajanje srbske zakonodaje pravemu redu Skupnosti. Sodelovanje bi se lahko osredotočilo tudi na razvoj strategij za znatno zmanjšanje lokalnega, regionalnega in čezmejnega onesnaževanja zraka in vode, vzpostavitev okvira za učinkovito, čisto, trajnostno in obnovljivo proizvodnjo in porabo energije ter za izvedbo presoje vplivov na okolje in strateške okoljske presoje. Posebna pozornost se nameni izvajanju Kjotskega protokola.

Člen 112

Sodelovanje na področju raziskav in tehnološkega razvoja

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja na podlagi medsebojne koristi in, ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, ustreznega dostopa do svojih zadevnih programov, pod pogojem, da se zagotovi ustrezna raven učinkovitega varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

Člen 113

Regionalni in lokalni razvoj

Pogodbenici si prizadevata okrepiti sodelovanje na področju regionalnega in lokalnega razvoja, njun cilj pri tem pa bo prispevati h gospodarskemu razvoju in zmanjšati regionalna neravnovesja. Posebna pozornost se nameni čezmejnemu, mednacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju regionalnega razvoja.

Člen 114

Javna uprava

Namen sodelovanja je zagotoviti razvoj učinkovite in odgovorne javne uprave v Srbiji, da se zlasti podprejo izvajanje pravne države, pravilno delovanje državnih ustanov v korist vsega srbskega prebivalstva ter nemoten razvoj odnosov med EU in Srbijo.

Sodelovanje na tem področju se v glavnem osredotoči na krepitev institucij, vključno z razvojem in izvajanjem preglednih in nepristranskih zaposlitvenih postopkov, upravljanjem s človeškimi viri in poklicnim razvojem za javne službe, stalnim usposabljanjem ter spodbujanjem etike znotraj javne uprave. Sodelovanje zajema vsa področja javne uprave, vključno z lokalno upravo.

NASLOV IX

FINANČNO SODELOVANJE

Člen 115

Za doseganje ciljev tega sporazuma ter v skladu s členi 5, 116 in 118 lahko Srbija prejme finančno pomoč Skupnosti v obliki subvencij in posojil, vključno s posojili Evropske investicijske banke. Pomoč Skupnosti je pogojena z nadaljnjim napredkom pri izpolnjevanju kopenhagenskih političnih meril, in zlasti z napredkom pri izpolnjevanju posameznih prednostnih nalog evropskega partnerstva. Upoštevajo se tudi rezultati letnih pregledov držav, udeleženih v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, zlasti kar zadeva zavezanost prejemnika, da bo izvajal demokratične, gospodarske in institucionalne reforme, prav tako se bodo upoštevali drugi sklepi Sveta, ki se nanašajo zlasti na spoštovanje programov prilagoditve. Pomoč, odobrena Srbiji, se prilagodi njenim potrebam, dogovorjenim prednostnim nalogam, zmožnostim porabe in povrnitve pomoči ter sprejetim ukrepom za reformo in prestrukturiranje gospodarstva.

Člen 116

Finančna pomoč v obliki subvencij je dodeljena z operativnimi ukrepi, predvidenimi v ustrezni uredbi Sveta, v okviru večletnega dokumenta o načrtovanju z letnimi pregledi, ki jih pripravi Skupnost po posvetovanju s Srbijo.

Finančna pomoč Skupnosti lahko zajema vsa področja sodelovanja, pri čemer se posebna pozornost namenja pravosodju, svobodi in varnosti, približevanju zakonodaje, vzdržnemu razvoju, zmanjšanju revščine ter varstvu okolja.

Člen 117

Na zahtevo Srbije in če je to posebej potrebno, lahko Skupnost v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami preuči možnost odobritve izjemne makro-finančne pomoči pod določenimi pogoji ter ob upoštevanju vseh razpoložljivih finančnih sredstev. Ta pomoč se lahko sprosti, če so izpolnjeni pogoji, ki jih je treba določiti v okviru programa, dogovorjenega med Srbijo in Mednarodnim denarnim skladom.

Člen 118

Da se omogoči čim boljša uporaba razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita, da so prispevki Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, in sicer iz držav članic, drugih držav in mednarodnih finančnih institucij.

V ta namen pogodbenici redno izmenjujeta informacije o vseh virih pomoči.

NASLOV X

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 119

Vzpostavi se Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki nadzoruje uporabo in izvajanje tega sporazuma. Svet se sestaja redno na ustrezni ravni in kadar to zahtevajo okoliščine. Preverja vsa pomembnejša vprašanja v okviru tega sporazuma in vsa ostala dvostranska ali mednarodna vprašanja, ki so v obojestranskem interesu.

Člen 120

1.   Stabilizacijsko-pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani vlade Srbije na drugi strani.

2.   Stabilizacijsko-pridružitveni svet oblikuje svoj poslovnik.

3.   Člani Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta lahko v skladu s pogoji, ki jih določijo v svojem poslovniku, imenujejo svoje predstavnike.

4.   Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Skupnosti in predstavnik Srbije v skladu z določbami, ki se določijo v poslovniku sveta.

5.   Evropska investicijska banka kot opazovalka sodeluje pri delu Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta na področjih, ki jo zadevajo.

Člen 121

Za doseganje ciljev tega sporazuma ima Stabilizacijsko-pridružitveni svet pristojnost odločanja v okviru področja uporabe tega sporazuma v primerih, predvidenih s tem sporazumom. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko daje tudi ustrezna priporočila. Odločitve in priporočila oblikuje v dogovoru med pogodbenicama.

Člen 122

1.   Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri opravljanju nalog pomaga Stabilizacijsko-pridružitveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Sveta Evropske unije in predstavniki Evropske komisije na eni strani ter predstavniki vlade Srbije na drugi strani.

2.   Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ki zajemajo pripravo sestankov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ter način delovanja Odbora.

3.   Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko na Stabilizacijsko-pridružitveni odbor prenese katero koli od svojih pooblastil. V tem primeru Stabilizacijsko-pridružitveni odbor sprejema svoje odločitve v skladu s pogoji, določenimi v členu 121.

Člen 123

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko ustanovi pododbore. Pred koncem prvega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, Stabilizacijsko-pridružitveni odbor ustanovi potrebne pododbore za ustrezno izvajanje tega sporazuma.

Ustanovi se pododbor za obravnavanje vprašanj, povezanih z migracijami.

Člen 124

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da ustanovi katere koli druge posebne odbore ali organe, ki mu lahko pomagajo pri opravljanju njegovih nalog. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi sestavo in naloge takšnih odborov ali organov ter način njihovega delovanja.

Člen 125

Ustanovi se Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor. Na tem forumu se sestajajo člani srbskega parlamenta in Evropskega parlamenta ter izmenjujejo svoja mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določi sam.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta in člani srbskega parlamenta.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor določi svoj poslovnik.

Stabilizacijsko-pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta član Evropskega parlamenta in član srbskega parlamenta v skladu z določbami, ki jih predpiše v svojem poslovniku.

Člen 126

V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenice, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

Člen 127

Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da sprejme katere koli ukrepe:

(a)

za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja informacij, ki so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev za izdelke, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene;

(c)

za katere meni, da so bistveni za njeno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

Člen 128

1.   Na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:

(a)

ureditve, ki jih Srbija uporablja v razmerju do Skupnosti, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, družbami ali podjetji;

(b)

ureditve, ki jih Skupnost uporablja v razmerju do Srbije, ne smejo povzročati diskriminacije med srbskimi državljani, družbami ali podjetji.

2.   Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabljata ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje stalno prebivališče niso v enakih položajih.

Člen 129

1.   Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji, določeni s tem sporazumom.

2.   Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene izmed njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi vseh zadev v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

3.   Pogodbenici na Stabilizacijsko-pridružitveni svet naslovita vse spore glede uporabe ali razlage tega sporazuma. V tem primeru se uporablja člen 130 oziroma Protokol 7.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujočega sklepa.

4.   Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kakšne obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden to stori, razen v posebno nujnih primerih, Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predloži vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki najmanj ovirajo uresničevanje tega sporazuma. O teh ukrepih je takoj obveščen Stabilizacijsko-pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo, če tako zahteva druga pogodbenica v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali vsakega drugega organa, ustanovljenega na podlagi člena 123 ali 124.

5.   Določbe iz odstavkov 2, 3 in 4 nikakor ne vplivajo in ne posegajo v določbe členov 32, 40, 41, 42, 46 in Protokola 3 (Opredelitev pojma „izdelki s poreklom“ in načini upravnega sodelovanja).

Člen 130

1.   Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage ali izvajanja tega sporazuma, vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico in Stabilizacijsko-pridružitveni svet o zahtevi za rešitev spora.

Kadar pogodbenica meni, da ukrep, ki ga je sprejela druga pogodbenica, ali opustitev ukrepanja s strani druge pogodbenice pomeni kršitev njenih obveznosti v skladu s tem sporazumom, uradno obvestilo o zahtevi za rešitev spora obrazloži razloge za tako mnenje in po potrebi navede, da lahko pogodbenica sprejme ukrepe, kakor so predvideni v odstavku 4 člena 129.

2.   Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora tako, da v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta ali drugih organov, kakor so predvideni v odstavku 3, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se čim prej poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici.

3.   Pogodbenici Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predložita vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja.

Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, razen če je bil sprožen arbitražni postopek, kakor je predviden v Protokolu 7. Šteje se, da je spor rešen, ko Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme zavezujoči sklep za rešitev zadeve, kakor je predvideno v odstavku 3 člena 129, ali če izjavi, da spora ni več.

Posvetovanja o sporu lahko potekajo na vsakem sestanku Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali katerega koli ustreznega odbora ali organa, ustanovljenega na podlagi členov 123 ali 124, kakor se pogodbenici med seboj dogovorita oziroma na zahtevo katere koli pogodbenice. Posvetovanja lahko potekajo tudi pisno.

Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo tajne.

4.   Za zadeve v okviru področja uporabe Protokola 7 lahko katera koli pogodbenica sporno zadevo predloži v obravnavo z arbitražo v skladu z navedenim protokolom, če pogodbenici nista uspeli rešiti spora v dveh mesecih po sprožitvi postopka za rešitev spora v skladu z odstavkom 1.

Člen 131

Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo enake pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, zavezujoči za eno ali več držav članic na eni strani in Srbijo na drugi strani.

Člen 132

Priloge I do VII ter Protokoli 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 so sestavni del tega sporazuma.

Okvirni sporazum med Evropsko skupnostjo in Srbijo in Črno goro o splošnih načelih za sodelovanje Srbije in Črne gore v programih Skupnosti, podpisan 21. novembra 2004, in Priloga k Okvirnemu sporazumu, sta sestavna dela tega sporazuma. Pregled, predviden v členu 8 Okvirnega sporazuma, se izvede v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki je po potrebi pristojen za spremembo Okvirnega sporazuma.

Člen 133

Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejema takšnega uradnega obvestila.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove s takojšnjim učinkom, če druga pogodbenica ne spoštuje enega od bistvenih elementov tega sporazuma.

Člen 134

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Skupnost ali njene države članice oziroma Skupnost in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani ter Srbijo na drugi strani.

Člen 135

Ta sporazum se uporablja na ozemljih, na katerih se uporabljata Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na eni strani ter na ozemlju Srbije na drugi strani.

Ta sporazum se ne uporablja na Kosovem, ki je trenutno pod mednarodno upravo v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999. To je brez poseganja v trenutni položaj Kosova ali opredelitev njegovega končnega statusa v skladu z navedeno resolucijo.

Člen 136

Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretar Sveta Evropske unije.

Člen 137

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem ter srbskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Člen 138

Pogodbenici ta sporazum odobrita v skladu s svojimi postopki.

Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, na katerega sta pogodbenici druga drugo obvestili, da je bil postopek iz prvega odstavka zaključen.

Člen 139

Začasni sporazum

Če začnejo pred zaključkom postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma, določbe nekaterih delov tega sporazuma, zlasti določbe v zvezi s prostim pretokom blaga ter ustrezne določbe v zvezi s prometom, veljati na podlagi začasnih sporazumov med Skupnostjo in Srbijo, pogodbenici soglašata, da v takih okoliščinah za namen določb členov 73, 74 in 75 naslova IV tega sporazuma, Protokolov 1, 2, 3, 5, 6 in 7 ter ustreznih določb Protokola 4 k temu sporazumu izraz „dan začetka veljavnosti tega sporazuma“ pomeni dan začetka veljavnosti ustreznega začasnega sporazuma v zvezi z obveznostmi iz zgoraj navedenih določb.

Съставено в Люксембург на двадесет и девети април две хиляди и осма година.

Hecho en Luxemburgo, el veintinueve de abril de dosmile ocho.

V Lucemburku dne dvacátého devátého dubna dva tisíce osm.

Udfærdiget i Lussemburgu den niogtyvende April to tusind og otte.

Geschehen zu Luxemburg am neunundzwanzigsten April zweitausendacht.

Kahe tuhande kaheksanda aasta aprillikuu kahekümne üheksandal päeval Luxembourgis.

'Εγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι εννέα Απριλίου δύο χιλιάδες οκτώ.

Done at Lussemburgu on the twenty-ninth day of April in the year two thousand and eight.

Fait à Lussemburgu, le vingt-neuf avril deux mille huit.

Fatto a Lussemburgo, addì ventinove aprile duemilaotto.

Luksemburgā, divtūkstoš astotā gada divdesmit devītajā aprīlī.

Priimta du tūkstančiai aštuntų metų balandžio dvidešimt devintą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kétezer-nyolcadik év április huszonkilencedik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu, fid-disgħa u għoxrin jum ta’ April tas-sena elfejn u tmienja.

Gedaan te Luxemburg, de negenentwintigste April tweeduizend acht.

Sporządzono w Luksemburgu dnia dwudziestego dziewiątego kwietnia roku dwa tysiące ósmego.

Feito em Luxemburgo, em vinte e nove de Abril de dois mil e oito.

Întocmit la Luxemburg, la douăzeci și nouă aprilie două mii opt.

V Luxemburgu dňa dvadsiateho deviateho apríla dvetisícosem.

V Luxembourgu, dne devetindvajsetega aprila leta dva tisoč osem.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäyhdeksäntenä päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattakahdeksan.

Som skedde i Luxemburg den tjugonionde April tjugohundraåtta.

Сачињено у Луксембургу, двадесетдеветог априла двехиљадеосме.

Voor het Koninkrijk België

Pour le Royaume de Belgique

Für das Königreich Belgien

Image

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Релублика България

Image

Za Českou republiku

Image

På Kongeriget Danmarks vegne

Image

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image

Eesti Vabariigi nimel

Image

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Image

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image

Por el Reino de España

Image

Pour la République française

Image

Per la Repubblica italiana

Image

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Image

Latvijas Republikas vārdā

Image

Lietuvos Respublikos vardu

Image

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image

A Magyar Köztársaság részéről

Image

Gћal Malta

Image

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image

Für die Republik Österreich

Image

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Image

Pela República Portuguesa

Image

Pentru România

Image

Za Republiko Slovenijo

Image

Za Slovenskú republiku

Image

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

Image

För Konungariket Sverige

Image

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image

За Европейската общност

Por las Comunidades Europeas

Za Evropská společenství

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Euroopa ühenduste nimel

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Eiropas Kopienu vārdā

Europos Bendrijų vardu

Az Európai Közösségek részéről

Għall-Komunitajiet Ewropej

Voor de Europese Gemeenschappen

W imieniu Wspólnot Europejskich

Pelas Comunitatea Europeias

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvá

Za Evropske skupnosti

Euroopan yhteisöjen puolesta

På europeiska gemenskapernas vägnar

Image

Image

За Републику Србиjу

Image


(1)  UL L 334, 19.12.2007, str. 137.

(2)  UL L 334, 19.12.2007, str. 46.

(3)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 (UL L 256, 7.9.1987, str. 1) s spremembami.

(4)  Uradni list Srbije 62/2005 in 61/2007.

(5)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 952/2007 (UL L 210, 20.12.2007, str. 26).

(6)  Večstranski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (UL L 285, 16.10.2006, str. 3).

(7)  Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki, Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, Evropsko sodelovanje na področju akreditacij, Evropsko sodelovanje na področju zakonskega meroslovja, Evropska organizacija za meroslovje.

SEZNAM PRILOG IN PROTOKOLOV

PRILOGE

Priloga I (Člen 21) – Srbske tarifne koncesije za industrijske izdelke Skupnosti

Priloga II (Člen 26) – Opredelitev pojma proizvodi iz „mlade govedine“

Priloga III (Člen 27) – Srbske tarifne koncesije za kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti

Priloga IV (Člen 29) – Koncesije Skupnosti za ribiške proizvode Srbije

Priloga V (Člen 30) – Koncesije Srbije za ribiške proizvode Skupnosti

Priloga VI (Člen 52) – Ustanavljanje: finančne storitve

Priloga VII (Člen 75) – Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine

PROTOKOLI

Protokol 1 (Člen 25) – Trgovina s predelanimi kmetijskimi proizvodi med Skupnostjo in Srbijo

Protokol 2 (Člen 28) – Vina in žgane pijače

Protokol 3 (Člen 44) – Opredelitev pojma „izdelki s poreklom“ in načini upravnega sodelovanja

Protokol 4 (Člen 61) – Kopenski promet

Protokol 5 (Člen 73) – Državna pomoč za jeklarsko industrijo

Protokol 6 (Člen 99) – Medsebojna upravna pomoč v carinskih zadevah

Protokol 7 (Člen 129) – Reševanje sporov

PRILOGA I

PRILOGA I(a)

SRBSKE TARIFNE KONCESIJE ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI

(Iz člena 21)

Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:

(a)

na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 70 % osnovne dajatve;

(b)

1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 40 % osnovne dajatve;

(c)

1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se ostale uvozne dajatve odpravijo.

Oznaka KN

Poimenovanje

2501 00

Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne; morska voda:

Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne;

Drugo:

Drugo:

2501 00 91

sol, primerna za človeško prehrano

ex 2501 00 91

jodirana

ex 2501 00 91

nejodirana, za končno obdelavo

2501 00 99

drugo

2515

Marmor, travertin, ekozin in drug apnenčev kamen za spomenike ali gradbeništvo, navidezne specifične mase 2,5 ali večje, in alabaster, tudi grobo klesani, razžagani ali kako drugače razrezani v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče

2517

Prodniki, gramoz, lomljen ali zdrobljen kamen, ki se navadno uporabljajo kot agregati za beton, za nasipanje cest ali železniških prog in za druga nasipanja, debeli in drobni gramoz, vključno termično obdelani; makadam iz žlindre, troske in podobnih industrijskih odpadkov, vključno mešani z materiali iz prvega dela te tarifne številke, termakadam; drobljenec, odlomki in prah iz kamna iz tar. št. 2515 ali 2516, vključno termično obdelani

2521 00 00

Apnenčev kamen, ki se uporablja kot talilo, apnenčev kamen in druge apnenčaste kamenine, ki se uporabljajo za proizvodnjo apna in cementa

2522

Živo apno, gašeno apno in hidravlično apno, razen kalcijevega oksida in hidroksida iz tarifne številke 2825:

2522 20 00

Gašeno apno

2522 30 00

Hidravlično apno

2523

Portlandski cement, aluminatni cement, žlindrani cement, supersulfatni cement in podobni hidravlični cementi, vštevši barvane in v obliki klinkerja

2529

Glinenec; levcit; nefelin in nefelin sienit; fluorit:

2529 10 00

Glinenec

2702

Rjavi premog (lignit), aglomeriran ali neaglomeriran, razen gagata

2703 00 00

Šota (vključno šotna slama), neaglomerirana ali aglomerirana

2711

Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki:

Utekočinjeni:

2711 12

propan:

propan s čistočo vsaj 99 %:

2711 12 11

za pogonsko gorivo ali kurjavo

drug:

za druge namene:

2711 12 94

čistoče nad 90 %, toda manj od 99 %

2711 12 97

drugo

2711 14 00

etilen, propilen, butilen in butadien

2801

Fluor, klor, brom in jod:

2801 10 00

Klor

2802 00 00

Žveplo, sublimirano ali oborjeno; koloidno žveplo

2804

Vodik, žlahtni plini in druge nekovine:

Žlahtni plini:

2804 21 00

argon

2804 29

drugi:

2804 30 00

Dušik

2804 40 00

Kisik

2806

Klorovodik (klorovodikova kislina); klorsulfonska kislina:

2806 10 00

Klorovodik (klorovodikova kislina)

2807 00

Žveplova kislina; oleum

2808 00 00

Solitrna kislina; sulfonitritne kisline

2809

Difosforjev pentoksid; fosforna kislina; polifosforjeve kisline, kemično določene ali ne:

2809 10 00

Difosforjev pentoksid

2811

Druge anorganske kisline in druge anorganske kisikove spojine nekovin

Druge anorganske kisline:

2811 19

druge:

2811 19 10

vodikov bromid (bromovodikova kislina)

Druge anorganske kisikove spojine nekovin:

2811 21 00

ogljikov dioksid

2811 29

druge:

2812

Halogenidi in oksihalogenidi nekovin:

2812 90 00

Drugi

2814

Amoniak, brezvodni ali v vodni raztopini

2816

Magnezijev hidroksid in peroksid; stroncijevi ali barijevi oksidi, hidroksidi in peroksidi

2816 10 00

Magnezijev hidroksid in peroksid

2817 00 00

Cink oksid; cinkov peroksid

2818

Umetni korund, kemično določen ali ne; aluminijev oksid; aluminijev hidroksid:

2818 30 00

Aluminijev hidroksid

2820

Manganovi oksidi

2825

Hidrazin in hidroksilamin ter njune anorganske soli; druge anorganske baze, drugi kovinski oksidi, hidroksidi in peroksidi:

2825 50 00

Bakrovi oksidi in hidroksidi

2825 80 00

Antimonovi oksidi

2826

Fluoridi; fluorosilikati, fluoroaluminati in druge kompleksne fluorove soli:

2826 90

Drugo:

2826 90 80

drugo:

ex 2826 90 80

Natrijevi ali kalijevi fluorosilikati

2827

Kloridi, oksikloridi in hidroksikloridi; bromidi in oksibromidi; jodidi in oksijodidi:

2827 10 00

Amonijev klorid

2827 20 00

Kalcijev klorid

Drugi kloridi:

2827 35 00

niklja

2827 39

drugi:

2827 39 10

kositra

2827 39 20

železa

2827 39 30

kobalta

2827 39 85

drugi:

ex 2827 39 85

cinka

Oksikloridi in hidroksikloridi:

2827 41 00

bakra

2827 49

drugi:

2827 60 00

Jodidi in oksijodidi

2828

Hipokloriti; komercialni kalcijev hipoklorit; kloriti; hipobromiti;

2828 90 00

Drugo

2829

Klorati in perklorati; bromati in perbromati; jodati in perjodati:

Klorati:

2829 19 00

drugi

2829 90

Drugo:

2829 90 10

perklorati

2829 90 80

drugi

2830

Sulfidi; polisulfidi, kemično določeni ali ne:

2830 90

Drugi:

2830 90 11

sulfidi kalcija, antimona ali železa

2830 90 85

drugi:

ex 2830 90 85

razen cinkovega sulfida ali kadmijevega sulfida

2831

Ditioniti in sulfoksilati:

2831 90 00

Drugi

2832

Sulfiti, tiosulfati:

2832 10 00

Natrijevi sulfiti

2832 20 00

Drugi sulfiti

2833

Sulfati; galuni; peroksisulfati (persulfati):

Natrijevi sulfati:

2833 19 00

drugi

Drugi sulfati:

2833 21 00

magnezija

2833 25 00

bakra

2833 29

drugi:

2833 29 20

kadmija; kroma; cinka

2833 29 60

svinca

2833 29 90

drugi

2833 30 00

Galuni

2833 40 00

Peroksisulfati (persulfati)

2834

Nitriti; nitrati:

2834 10 00

Nitriti

Nitrati:

2834 29

drugi

2835

Fosfinati (hipofosfiti), fosfonati (fosfiti) in fosfati; polifosfati, kemično določeni ali ne:

Fosfati:

2835 22 00

Mononatrija ali dinatrija

2835 24 00

kalija

2835 25

kalcijev hidrogenortofosfat („dikalcijev fosfat“)

2835 26

drugi kalcijevi fosfati

2835 29

drugi

Polifosfati:

2835 31 00

natrijev trifosfat (natrijev tripolifosfat)

2835 39 00

drugi

2836

Karbonati; peroksikarbonati (perkarbonati); komercialni amonijev karbonat, ki vsebuje amonijev karbamat:

2836 40 00

Kalijevi karbonati

2836 50 00

Kalcijev karbonat

Drugo:

2836 99

drugo:

karbonati:

2836 99 17

drugi:

ex 2836 99 17

komercialni amonijev karbonat in drugi amonijevi karbonati

ex 2836 99 17

svinčevi karbonati

2839

Silikati; komercialni silikati alkalijskih kovin:

Natrija:

2839 11 00

natrijevi metasilikati

2839 19 00

drugi

2841

Oksi in peroksi soli kovinskih kislin:

Manganiti manganati in permanganati:

2841 61 00

kalijev permanganat

2841 69 00

drugi

2842

Druge soli anorganskih kislin ali peroksi kislin (vključno z aluminosilikati, kemično določenimi ali ne), razen azidov:

2842 10 00

Dvojni ali kompleksni silikati, vključno z aluminosilikati, kemično določenimi ali ne

2842 90

Drugo:

2842 90 10

soli, dvojne ali kompleksne soli selenove in telurjeve kisline

2843

Plemenite kovine v koloidnem stanju; anorganske in organske spojine teh izotopov, kemično določene ali nedoločene; amalgami plemenitih kovin

2849

Karbidi, kemično določeni ali nedoločeni:

2849 90

Drugi:

2849 90 30

volframa

2853 00

Druge anorganske spojine (vključno z destilirano ali elektroneprevodno vodo in vodo podobne čistoče); utekočinjen zrak (z izločenimi ali neizločenimi žlahtnimi plini); stisnjeni zrak; amalgami, razen amalgamov plemenitih kovin:

2853 00 10

Destilirana in elektroneprevodna voda in voda podobne čistoče

2853 00 30

Tekoči zrak (z odstranjenimi ali neodstranjenimi žlahtnimi plini); stisnjeni zrak

2903

Halogenirani derivati ogljikovodikov:

Nasičeni klorirani derivati acikličnih ogljikovodikov:

2903 13 00

kloroform (triklormetan)

2909

Etri, eter-alkoholi, eter-fenoli, eter-alkohol- fenoli, peroksidi alkoholov, peroksidi etrov, peroksidi ketonov (kemično določeni ali nedoločeni) in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati:

2909 50

Eter-fenoli, eter-alkohol-fenoli in njihovi halogenski, sulfo- nitro- ali nitrozo- derivati:

2909 50 90

drugo

2910

Epoksidi, epoksialkoholi, epoksifenoli in epoksietri s tričlenskim obročem in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati:

2910 40 00

Dieldrin (ISO, INN)

2910 90 00

Drugo

2912

Aldehidi, z drugimi kisikovimi funkcijami ali brez njih; ciklični polimeri aldehidov; paraformaldehid:

Akciklični aldehidi brez drugih kisikovih funkcij:

2912 11 00

metanal (formaldehid)

2915

Nasičene aciklične monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline; njihovih halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitrozo derivatov:

Ocetna kislina in njene soli; anhidrid ocetne kisline:

2915 29 00

drugi

2917

Polikarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline; njihovih halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitrozo derivatov:

2917 20 00

Ciklanske, ciklenske in cikloterpenske polikarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati

2918

Karboksilne kisline z dodatno kisikovo funkcijo in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline njihovih halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitrozo derivatov:

Karboksilne kisline z alkoholno funkcijo, toda brez druge kisikove funkcije, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline ali njihovi derivati:

2918 14 00

citronska kislina

2930

Organske žveplove spojine:

2930 30 00

Tiuram mono-, di- ali tetra-sulfidi

3004

Zdravila (razen proizvodov iz tar. št. 3002, 3005 ali 3006), ki sestoje iz pomešanih ali nepomešanih proizvodov za terapevtsko ali profilaktično uporabo, pripravljena v odmerjenih dozah (vključno tistih v obliki za uporabo skozi kožo) ali v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno:

3004 90

Drugo:

v obliki ali embalaži za prodajo na drobno:

3004 90 19

drugo

3102

Dušikova gnojila, mineralna ali kemična:

3102 10

Sečnina, vključno s sečnino v vodni raztopini

amonijev sulfat; dvojne soli in mešanice amonijevega sulfata in amonijevega nitrata:

3102 29 00

drugo

3102 30

Amonijev nitrat, vključno amonijev nitrat v vodni raztopini

3102 40

Mešanice amonijevega nitrata s kalcijevim karbonatom ali drugimi anorganskimi negnojilnimi snovmi

3102 90 00

Druga, tudi mešanice, ki niso določene v predhodnih podštevilkah

ex 3102 90 00

razen kalcijevega cinamida

3105

Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente - dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase:

3105 20

Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo tri gnojilne elemente – dušik, fosfor in kalij

3202

Sintetična organska strojila; anorganska strojila; strojilni preparati ne glede na to, ali vsebujejo naravna strojila; encimski preparati za predstrojenje:

3202 90 00

Drugo

3205 00 00

Lak barve; Preparati, predvideni v opombi 3 k temu poglavju na osnovi „lak barv“

3206

Druga barvila; preparati, navedeni v opombi 3 v tem poglavju, razen tistih iz tar. št. 3203, 3204 ali 3205; anorganski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminofori, kemično določeni ali nedoločeni:

Pigmenti in preparati na osnovi titanovega dioksida:

3206 19 00

drugi

3206 20 00

Pigmenti in preparati na osnovi kromovih spojin

Druga barvila in drugi preparati:

3206 49

drugo:

3206 49 30

Pigmenti in preparati na osnovi kadmijevih spojin

3208

Premazna sredstva (barve in laki) na osnovi sintetičnih polimerov ali kemično modificiranih naravnih polimerov, dispergiranih ali raztopljenih v nevodnem mediju; raztopine, definirane v opombi 4 k temu poglavju:

3208 90

Drugo:

raztopine, definirane v opombi 4 k temu poglavju:

3208 90 13

kopolimer parakreozola z divinilbenzenom, v obliki raztopine v N,N-dimetilacetamida, ki vsebuje 48 mas. % ali več polimerov

3210 00

Druga premazna sredstva (emajli, laki in tempere); pigmenti, pripravljeni v vodi, ki se uporabljajo za dodelavo usnja

3212

Pigmenti (vključno s kovinskim prahom in lističi), dispergirani v nevodnih medijih, v tekoči obliki ali v obliki paste, vrste, ki se uporablja za proizvodnjo barv (vključno z emajli); tiskarske folije: barvila in druge barvne snovi v obliki ali embalaži za prodajo na drobno:

3212 90

Drugo:

Pigmenti (vključno s kovinskim prahom in lističi), dispergirani v nevodnih medijih, v tekoči obliki ali v obliki paste, vrste, ki se uporablja za proizvodnjo barv (vključno z emajli):

3212 90 31

z osnovo iz aluminijevega prahu

3212 90 38

drugo

3212 90 90

barvila in druge barvne snovi v obliki ali embalaži za prodajo na drobno

3214

Steklarski kiti, kiti za cepljenje dreves, smolni cementi, tesnile mase in drugi kiti; polnila za pleskarskobarvarska dela:; preparati za površinsko obdelavo fasad, notranjih zidov, tal, stropov in podobno, ki niso ognjevarni

3506

Pripravljena lepila in druga pripravljena sredstva za lepljenje, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; Proizvodi, ki so ustrezni za uporabo kot lepila ali sredstva za lepljenje, pripravljeni za prodajo na drobno kot lepila ali sredstva za lepljenje, v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase:

Drugo:

3506 91 00

sredstva za lepljenje na osnovi polimerov iz tar. št. od 3901 do 3913 ali na osnovi kavčuka

3601 00 00

Smodniki

3602 00 00

Pripravljena razstreliva, razen smodnika

3603 00

Počasi goreče vžigalne vrvice; detonirne vrvice; udarne in razstrelilne kapice; vžigalniki; električni detonatorji

3605 00 00

Vžigalice, razen pirotehničnih proizvodov iz tar. št. 3604

3606

Ferocerij in druge piroforne zlitine v vseh oblikah; proizvodi iz vnetljivih snovi, navedeni v opombi 2 k temu poglavju

3606 90

Drugo:

3606 90 10

ferocerijske in druge piroforne zlitine v vseh oblikah

3802

Aktivno oglje; aktivni naravni mineralni proizvodi; živalsko oglje, vključno rabljeno živalsko oglje:

3802 10 00

Aktivno oglje

3806

Kolofonija in druge smolne kisline ter njihovi derivati; smolni špirit in smolna olja; tekoče smole:

3806 20 00

Soli kolofonije, smolnih kislin ali derivatov kolofonije ali smolnih kislin, razen soli aduktov kolofonije

3807 00

Lesni katran; olja iz lesnega katrana; lesni kreozot; lesna nafta; rastlinska smola; pivovarska smola in podobni preparati na osnovi kolofonije, smolnih kislin ali rastlinskih smol

3810

Preparati za dekapiranje kovinskih površin; talila in drugi pomožni preparati za spajkanje ali varjenje; praški in paste za spajkanje ali varjenje, ki so sestavljeni iz kovin in drugih materialov; preparati, ki se uporabljajo kot jedra ali obloge za elektrode ali varilne palice:

3810 90

Drugo:

3810 90 90

drugo

3817 00

Mešani alkilbenzeni in mešani alkilnaftaleni, razen tistih iz tarifne številke 2707 ali 2902:

3817 00 50

Linearni alkilbenzen

3819 00 00

Tekočine za hidravlične zavore in druge pripravljene tekočine za hidravlični prenos, ki po masi ne vsebujejo ali vsebujejo pod 70 % naftnega olja ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov

3820 00 00

Preparati zoper zmrzovanje in pripravljene tekočine za odtajanje

3824

Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:

3824 30 00

Neaglomerirani karbidi kovin, med seboj pomešani ali pomešani s kovinskimi vezivi

3824 40 00

Pripravljeni aditivi za cemente, malte ali betone

3824 50

Neognjevarne malte in betoni

3824 90

Drugo:

3824 90 40

anorganska sestavljena topila in razredčila za lake in podobne proizvode

drugo:

proizvodi in preparati za farmacevtsko ali kirurško uporabo:

3824 90 61

vmesni proizvodi pri proizvodnji antibiotikov, dobljeni s fermentacijo Streptomyces tenebarius, posušeni ali neposušeni, namenjeni za proizvodnjo človeških zdravil iz tar. številke 3004

3824 90 64

drugi

3901

Polimeri etilena (PE) v primarnih oblikah:

3901 10

Polietilen z gostoto pod 0,94 (LDPE):

3901 10 90

drug

3916

Monofilamenti, katerih kateri koli prečni prerez presega 1 mm, palice, paličice in profilne oblike iz plastičnih mas, površinsko obdelane ali ne, toda drugače neobdelane:

3916 20

iz polimerov viniklorida:

3916 20 10

iz poli(vinilklorida)

3916 90

iz drugih plastičnih mas:

3916 90 90

drugo

3917

Cevi, tulci in pribor zanje (na primer: spojnice, kolena, prirobnice) iz plastičnih mas:

3917 10

Umetna čreva (čreva za klobasne izdelke) iz utrjenih beljakovin ali celuloznih materialov:

3917 10 10

iz utrjenih beljakovin

Druge cevi in tulci:

3917 31 00

gibke cevi, ki lahko zdržijo tlak 27,6 MPa (276 barov) ali več:

ex 3917 31 00

z dodanim priborom ali brez njega, za uporabo drugje kot v civilnem letalstvu

3917 32

druge, ki niso ojačene in ne kombinirane z drugimi materiali, brez pribora:

drugo:

3917 32 91

umetna čreva za klobase

3917 40 00

Pribor:

ex 3917 40 00

za uporabo drugje kot v civilnem letalstvu

3919

Samolepilne plošče, listi, filmi, folije, trakovi in druge podobne ploščate oblike iz plastičnih mas, vključno tudi tiste v zvitkih

3920

Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas, ki nimajo celičaste strukture, neojačeni, nelaminirani, brez podloge, ali ki niso kombinirani z drugimi materiali:

3920 10

Iz polimerov etilena:

debeline do vključno 0,125 mm:

iz polietilena s specifično maso:

manj od 0,94:

3920 10 23

polietilenski film debeline 20 μm ali več, vendar ne več kot 40 μm, za proizvodnjo fotoobstojnih filmov, ki se uporabljajo v proizvodnji polprevodnikov in tiskanih vezij

drugo:

nepotiskani:

3920 10 24

raztegljivi film

3920 10 26

drugo

3920 10 27

potiskani

3920 10 28

0,94 ali več

3920 10 40

drugo

nad 0,125 mm Armirano steklo:

3920 10 89

drugo

3920 20

Iz polimerov propilena

3920 30 00

Iz polimerov stirena

Iz polimerov viniklorida:

3920 43

ki vsebujejo ne manj kot 6 % mehčalcev

3920 49

drugi

Iz akrilnih polimerov in kopolimerov:

3920 51 00

iz poli(metilmetakrilata)

3920 59

drugo

Iz polikarbonatov, alkidnih smol, polialilnih estrov ali drugih poliestrov:

3920 61 00

iz polikarbonatov

3920 62

iz poli(etilentereftalata):

3920 63 00

iz nenasičenih poliestrov

3920 69 00

iz drugih poliestrov

Iz celuloze ali njenih kemičnih derivatov:

3920 71

iz regenerirane celuloze:

3920 71 10

listi, filmi ali trakovi, naviti na tuljavo ali nenaviti, debeline pod 0,75 mm:

ex 3920 71 10

razen za dializator

3920 71 90

drugo

3920 73

iz celuloznega acetata:

3920 73 50

listi, filmi ali trakovi, naviti na tuljavo ali nenaviti, debeline pod 0,75 mm

3920 73 90

drugo

3920 79

iz drugih derivatov celuloze

3920 79 90

drugo

Iz drugih plastičnih mas:

3920 92 00

iz poliamidov

3920 93 00

iz amino smol

3920 94 00

iz fenolnih smol

3920 99

iz drugih plastičnih mas:

iz proizvodov dobljenih s kondenzacijo ali preureditveno polimerizacijo, kemično modificirani ali nemodificirani:

3920 99 21

poliimidni listi ali trakovi, neprevlečeni, ali pa prevlečeni ali prekriti le s plastiko

3920 99 28

drugo

iz proizvodov adicijske polimerizacije:

3920 99 55

biaksialno usmerjen film polivinilalkohola, ki vsebuje 97 mas.% ali več polivinilalkohola, neprevlečen in debeline, ki ne presega 1 mm

3920 99 59

drugo

3920 99 90

drugo

3921

Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas:

3921 90

Drugo

4002

Sintetični kavčuk in faktis, dobljena iz olja, v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih; mešanice katerega koli proizvoda iz tar. št. 4001 s katerim koli proizvodom iz te tarifne številke, v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih:

Stiren-butadien kavčuk (SBR); karboksilirani stiren-butadien kavčuk (XSBR):

4002 19

drugo

4005

Mešanice kavčuka, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali v trakovih:

Drugo:

4005 99 00

drugo

4007 00 00

Niti (debeline do 5 mm) in kord iz vulkaniziranega kavčuka (gume)

4008

Plošče, listi, trakovi, palice (debeline nad 5 mm) in profili iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen iz trde gume:

Iz celularnega vulkaniziranega kavčuka (gume):

4008 11 00

plošče, listi in trakovi

4008 19 00

drugo

Iz necelularne gume:

4008 29 00

drugo:

ex 4008 29 00

razen profilov, rezanih po meri, za uporabo v civilnem letalstvu

4010

Trakovi ali jermeni iz vulkaniziranega kavčuka (gume) za transport ali transmisijo:

Transportni trakovi in jermeni:

4010 11 00

ojačani zgolj s kovino

4011

Nove pnevmatike iz gume:

4011 20

Za avtobuse ali tovornjake:

4011 20 10

z indeksom obremenitve do vključno 121:

ex 4011 20 10

z velikostjo oboda do vključno 61 cm

Druge, z vzorcem ribje kosti ali podobnim vzorcem:

4011 61 00

ki se uporabljajo za kmetijska in gozdarska vozila

4011 62 00

ki se uporabljajo za gradbena ali industrijska vozila in stroje, z velikostjo oboda do vključno 61 cm

4011 63 00

ki se uporabljajo za gradbena ali industrijska vozila in stroje, z velikostjo oboda več kot 61 cm

Druge:

4011 92 00

ki se uporabljajo za kmetijska in gozdarska vozila

4011 93 00

ki se uporabljajo za gradbena ali industrijska vozila in stroje, z velikostjo oboda do vključno 61 cm

4011 94 00

ki se uporabljajo za gradbena ali industrijska vozila in stroje, z velikostjo oboda več kot 61 cm

4205 00

Drugi proizvodi iz usnja ali umetnega usnja:

Ki se uporabljajo za stroje ali mehanske naprave ali za druge tehnične potrebe.

4205 00 11

Tekoči ali pogonski jermeni ali trakovi

4205 00 19

drugi

4206 00 00

Izdelki iz črev (razen iz sviloprejkine niti), pozlatarskih open, mehurjev ali kit

ex 4206 00 00

Razen katguta

4411

Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi:

Druge:

4411 94

gostote ne več kot 0,5 g/cm3:

4411 94 10

mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene:

ex 4411 94 10

gostote do vključno 0,35 g/cm3:

4411 94 90

druge:

ex 4411 94 90

gostote do vključno 0,35 g/cm3:

4412

Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les:

Vezane lesene plošče, ki so sestavljene samo iz furniranih lesenih listov, katerih posamezna debelina ne presega 6 mm:

4412 31

Z najmanj enim zunanjim slojem iz vrst tropskega drevja, navedenih v opombi 1 k tarifnim podštevilkam v tem poglavju:

4412 31 10

iz lesa acajou d’Afrique, dark red meranti, light red meranti, limba, mahagoni (Swietenia spp.), obeche, okoumé, palissandre de Para, palissandre de Rio, palissandre de Rose, sapelli, sipo, virola in white lauan

Druge:

4412 94

Blok plošče, laminirane plošče in druge večplastne lesene plošče:

4412 94 10

z najmanj enim zunanjim slojem iz lesa, ki ni les iglavcev

ex 4412 94 10

ki ne vsebuje vsaj enega sloja iverice

4412 99

drugo:

4412 99 70

drugo

4413 00 00

Zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih

4416 00 00

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge

4419 00

Lesena namizna in kuhinjska posoda in pribor

4420

Lesena marketerija in intarziran les; skrinjice in škatle za nakit, za jedilni pribor in podobni leseni izdelki; kipci in drugi okraski iz lesa; izdelki za notranjo opremo, ki se ne uvrščajo v 94. poglavje, iz lesa

4602

Košarski, pletarski in podobni izdelki, izdelani neposredno v oblike iz pletarskega materiala ali iz izdelkov, ki se uvrščajo v tar. št. 4601; proizvodi iz lufe:

Iz rastlinskih materialov:

4602 11 00

Iz bambusa:

ex 4602 11 00

razen slamnatih ovojev za steklenice ali košarskih in pletarskih proizvodov, neposredno izoblikovanih iz pletarskih materialov

4602 12 00

iz ratana:

ex 4602 12 00

razen slamnatih ovojev za steklenice ali košarskih in pletarskih proizvodov, neposredno izoblikovanih iz pletarskih materialov

4602 19

drugo:

drugo:

4602 19 99

drugo

4602 90 00

Drugo

4802

Nepremazan papir in karton, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali druge grafične namene, vključno neperforiran papir in karton za luknjane kartice in trakove v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katere koli velikosti, razen papirja iz tarifne številke 4801 ali 4803; ročno izdelana papir in karton:

Drug papir in karton brez lesnih vlaken, dobljenih z mehaničnim ali kemičnomehaničnim postopkom, ali ki vsebuje po masi do vključno 10 % teh vlaken od skupne vsebine vlaken:

4802 55

z maso od vključno 40 do vključno 150 g/m2, v zvitkih

Drug papir in karton, ki od skupne količine vlaken vsebujeta po masi nad 10 % vlaken, dobljenih z mehaničnim ali kemično-mehaničnim postopkom:

4802 61

v zvitkih:

4802 61 15

z maso manj kot 72 g/m2, ki od skupne količine vlaken vsebujeta po masi nad 10 % vlaken, dobljenih z mehaničnim postopkom

ex 4802 61 15

razen papirne podlage za izdelavo karbon papirja

4802 61 80

drugo

4802 62 00

v listih, pri katerih ena stranica ne presega 435 mm in druga ne presega 297 mm v nezloženem stanju

ex 4802 62 00

razen papirne podlage za izdelavo karbon papirja

4802 69 00

drugo

ex 4802 69 00

razen papirne podlage za izdelavo karbon papirja

4804

Kraft papir in karton, nepremazana, v zvitkih ali listih, razen tistih iz tar.št. 4802 ali 4803:

Drug kraft papir in karton, mase 225 g/m2 ali več:

4804 59

drugo

4805

Drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih, dalje neobdelan, razen obdelav, ki so navedene v 3. opombi tega poglavja:

Papir za valovit sloj (fluting):

4805 11 00

papir iz polkemične celuloze za valovit sloj (fluting)

4805 12 00

Papir iz slame za valovit sloj (fluting)

4805 19

drugo

Testliner (reciklirana podložna lepenka):

4805 24 00

z maso 150 g/m2 ali manj

4805 25 00

mase več kot 150 g/m2

4805 30

Sulfitni ovojni papir

Drug:

4805 91 00

z maso 150 g/m2 ali manj

4810

Papir in karton, premazana z ene ali z obeh strani s kaolinom ali drugimi anorganskimi snovmi, z vezivom ali brez njega, toda brez drugega premaza, površinsko barvana ali nebarvana, okrašena ali neokrašena, tiskana ali netiskana, v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katerekoli velikosti:

Papir in karton za pisanje, tiskanje ali druge grafične namene, ki v skupni količini vlaken vsebujeta nad 10 mas. % vlaken, dobljenih z mehaničnim postopkom ali kemično-mehanskim postopkom:

4810 29

drugo

Kraft papir in karton, razen tistih, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali za druge grafične namene:

4810 31 00

beljena v masi, ki v skupni količini vsebujeta po masi nad 95 % lesnih vlaken, dobljenih s kemičnim postopkom, z maso do vključno 150 g/m2

4810 32

beljena v masi, ki v skupni količini vlaken vsebujeta nad 95 mas. % lesnih vlaken, dobljenih s kemičnim postopkom, z maso nad 150 g/m2

4810 39 00

drugo

Drug papir in karton:

4810 92

večplasten

4810 99

drugo

4811

Papir, karton, celulozna vata ter listi in trakovi iz celuloznih vlaken, premazani, impregnirani, prekriti, površinsko barvani, površinsko okrašeni ali tiskani, v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, poljubne velikosti, razen izdelkov iz tar. št. 4803, 4809 ali 4810:

4811 10 00

Papir in karton, premazana s katranom ali bitumnom ali asfaltom

Papir in karton, premazana, impregnirana ali prekrita s plastiko (razen lepil);

4811 51 00

Beljena, z maso več kot 150 g/m2

ex 4811 51 00

Talne obloge na osnovi papirja ali kartona, razrezane v določene velikosti ali ne

4811 59 00

Drugo

ex 4811 59 00

Talne obloge na osnovi papirja ali kartona, razrezane v določene velikosti ali ne

4811 90 00

Drug papir, karton, celulozna vata ter listi in trakovi iz celuloznih vlaken

4818

Toaletni papir in podoben papir, celulozna vata ali trakovi iz celuloznih vlaken, ki se uporablja v gospodinjstvu ali za sanitarne namene, v zvitkih širine do 36 cm ali razrezan na velikost in oblike; robčki, listi za odstranjevanje ličila, brisače, namizni prti, serviete, otroške plenice, tamponi, rjuhe in podobni predmeti za gospodinjstvo, bolnišnice ali sanitarne potrebe, oblačilni predmeti in pribor za oblačila iz papirne mase, papirja, celulozne vate ali iz listov ali trakov iz celuloznih vlaken:

4818 10

Toaletni papir:

4818 10 10

z maso ene plasti do vključno 25 g/m2

4818 10 90

z maso ene plasti nad 25 g/m2

4818 40

Vložki, tamponi, otroške plenice, plenične predloge in podobni sanitarni predmeti:

damski vložki, tamponi in podobni predmeti:

4818 40 19

drugo

4818 50 00

Obleka in pribor za obleko

4823

Drug papir, karton, celulozna vata ter listi in trakovi iz celuloznih vlaken, razrezani v določene velikosti in oblike; drugi predmeti iz papirne mase, papirja, celulozne vate ali iz listov ali trakov iz celuloznih vlaken:

4823 90

Drugo

4823 90 85

Drugo

ex 4823 90 85

Talne obloge na osnovi papirja ali kartona, razrezane v določene velikosti ali ne

4908

Izdelki za preslikavanje (dekalkomanije)

6501 00 00

Tulci, stožci in podobni izdelki iz klobučevine, neoblikovani in brez oboda; krogi in cilindri (vključno z rezanimi cilindri) iz klobučevine

6502 00 00

Tulci, stožci in podobni izdelki, prepleteni ali izdelani s sestavljanjem trakov iz katerega koli materiala, neoblikovani in brez oboda, nepodloženi in neokrašeni

6504 00 00

Klobuki in druga pokrivala, prepleteni ali izdelani s sestavljanjem trakov iz katerega koli materiala, vključno tudi podloženi ali okrašeni

6505

Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali kvačkani ali izdelani iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih metražnih materialov (razen iz trakov), vključno s podloženimi ali okrašenimi; mrežice za lase iz kakršnega koli materiala, vključno podložene ali okrašene

6506

Druga pokrivala, vključno podložena ali okrašena:

6506 10

Zaščitna pokrivala:

6506 10 80

iz drugih materialov

Drugo:

6506 91 00

iz gume ali plastične mase

6506 99

iz drugih materialov

6507 00 00

Trakovi za notranje obrobljanje podloge, prevleke, osnove in ogrodja, ščitniki za oči in podbradniki, za pokrivala

6601

Dežniki in sončniki (vključno palice-dežniki, vrtni dežniki in podobni dežniki)

6603

Deli, okraski in pribor izdelkov iz tar.št. 6601 ali 6602:

6603 20 00

Ogrodja za dežnike, vključno montirana ogrodja na palicah

6603 90

Drugo:

6603 90 10

Držala in gumbi

6703 00 00

Človeški lasje, urejeni, stanjšani, beljeni ali drugače obdelani; volna, dlaka ali druge tekstilne surovine, pripravljeni za uporabo pri izdelavi lasulj in podobnih izdelkov

6704

Lasulje, umetne brade, obrvi, trepalnice, kite ipd. iz človeških las, živalske dlake ali drugih tekstilnih surovin; izdelki iz človeških las, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

6804

Mlinski kamni, brusi, brusilne plošče in podobno brez ogrodja, za mletje, brušenje, ostrenje, poliranje, izravnavanje ali rezanje, brusi za ročno ostrenje ali poliranje in njihovi deli iz naravnega kamna, iz aglomeriranega naravnega ali umetnega abrazivnega materiala ali iz keramike, z deli iz drugih materialov ali brez njih:

Drugi mlinski kamni, brusi, brusilne plošče in podobno:

6804 22

iz drugih aglomeriranih abrazivnih materialov ali iz keramike

6805

Naravni ali umetni abrazivni materiali v prahu ali zrnu, na podlagi iz tekstila, papirja, kartona ali drugih materialov, vključno tudi razrezane v določene oblike, prešite ali kako drugače sestavljene

6807

Izdelki iz bitumna ali iz podobnih materialov (npr. iz bitumna iz nafte ali iz premogove katranske smole)

6808 00 00

Plošče, ploščice, bloki ipd. iz rastlinskih vlaken, slame, koruznega ličja, iverja, žagovine ali drugih lesnih odpadkov, aglomerirani s cementom, sadro ali drugimi mineralnimi vezivi

6809

Izdelki iz sadre ali mešanice na osnovi sadre

6811

Azbestnocementni izdelki, izdelki iz cementa s celuloznimi vlakni ipd.

6812

Predelana azbestna vlakna; mešanice na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata; izdelki iz teh mešanic ali iz azbesta (npr. preja, tkanine, oblačila, pokrivala, obutev, tesnila), ojačeni ali neojačeni, razen izdelkov iz tar. št. 6811 in 6813:

6812 80

Iz krokidolita:

6812 80 10

predelana vlakna; mešanice na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata:

ex 6812 80 10

razen za uporabo v civilnem letalstvu

6812 80 90

Drugo:

ex 6812 80 90

razen za uporabo v civilnem letalstvu

Drugo:

6812 91 00

oblačila, pribor za oblačila, obutev in pokrivala

6812 92 00

papir, karton in klobučevina

6812 93 00

tesnila iz stisnjenih azbestnih vlaken v obliki listov, plošč ali zvitkov

6812 99

drugo:

6812 99 10

predelana azbestna vlakna; mešanice na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata:

ex 6812 99 10

razen za uporabo v civilnem letalstvu

6812 99 90

drugo:

ex 6812 99 90

razen za uporabo v civilnem letalstvu

6813

Frikcijski material in izdelki iz frikcijskega materiala (npr. plošče, valji, trakovi, segmenti, koluti, podstavki, obloge), nemontirani, za zavore, sklopke ali podobno, na bazi azbesta, drugih mineralnih materialov ali celuloze, pa tudi kombinirani s tekstilom ali drugimi materiali:

Ki ne vsebujejo azbesta:

6813 89 00

drugo:

ex 6813 89 00

razen za uporabo v civilnem letalstvu

6814

Sljuda, obdelana in izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo na podlagi ali brez podlage iz papirja, kartona ali drugih materialov:

6814 90 00

Drugo

6815

Izdelki iz kamna ali drugih mineralnih materialov (vključno s izdelki iz šote), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:

6815 20 00

Izdelki iz šote

6902

Ognjevarna opeka, bloki, ploščice in podobni ognjevarni keramični izdelki za vgraditev, razen tistih iz silikatne fosilne moke ali podobnih silikatnih zemlji:

6902 10 00

Ki vsebujejo po masi več kot 50 % elementov Mg, Ca in/ali Cr, izraženih kot MgO, CaO in Cr2O3, posamično ali skupaj:

ex 6902 10 00

bloki za peči za proizvodnjo stekla

6902 20

Ki vsebujejo po masi več kot 50 % aluminijevega oksida (Al2O3), silicijevega dioksida (SiO2) ali mešanice ali spojin teh izdelkov:

Drugo:

6902 20 99

drugo:

ex 6902 20 99

bloki za peči za proizvodnjo stekla

6903

Drugi ognjevarni keramični izdelki (npr.: retorte, talilni lonci, ponve, brizgalne šobe-izlivalniki, čepi, podloge, kadi, cevi, obloge in palice), razen iz silikatne fosilne moke ali iz podobne silikatne zemljine:

6903 10 00

Ki vsebujejo po masi več kot 50 % grafita ali drugih oblik ogljika ali iz mešanic teh izdelkov

7002

Steklo v obliki krogel (razen kroglic iz tar. št. 7018), palic ali cevi, neobdelano:

7002 20

Palice

Cevi:

7002 32 00

Iz drugega stekla, ki ima linearni dilatacijski koeficient do 5x10-6 po Kelvinu pri temperaturi med 0 °C in 300 °C

7004

Vlečeno ali pihano steklo, v obliki listov ali plošč s plastjo za absorbcijo ali refleksijo ali brez nje, toda drugače neobdelano:

7004 90

Drugo steklo:

7004 90 70

hortikulturno ravno steklo v ploščah

7006 00

Steklo iz tarifne številke 7003, 7004 in 7005, upognjeno, z obdelanimi robovi, gravirano, luknjano, emajlirano ali drugače obdelano, neuokvirjeno in ne spojeno z drugimi materiali:

7006 00 90

Drugo

7009

Steklena ogledala, z okvirjem ali brez njega, vključno tudi vzvratna ogledala:

Drugo:

7009 91 00

brez okvirja

7009 92 00

v okvirju

7010

Baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje; čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla:

7010 20 00

Zamaški, pokrovi in druga zapirala

7016

Bloki, zidaki, kocke, ploščice in drugi izdelki iz stisnjenega ali litega stekla, armirani ali nearmirani, ki se uporabljajo v gradbeništvu; steklene kocke in drugo drobno stekleno blago, na podlagi ali brez podlage, za mozaike ali podobne okrasne namene; okenska barvna stekla v okviru iz svinca („vitražna“, „katedralna“, „umetniška“) in podobno; multicelularno ali penasto steklo v obliki blokov, panelov, plošč ali v podobnih oblikah:

7016 90

Drugo

7017

Stekleni izdelki za laboratorijske, higienske ali farmacevtske namene, graduirani ali negraduirani, umerjeni ali neumerjeni

7018

Stekleni biseri, imitacije biserov, imitacije dragih ali poldragih kamnov in podobno drobno stekleno blago ter predmeti iz teh izdelkov, razen imitacij nakita; steklena očesa, razen protetičnih predmetov; kipci in drugi okraski iz stekla, izdelani na pihalnikih, razen imitacij nakita; steklene kroglice s premerom do 1 mm:

7018 90

Drugo:

7018 90 10

steklena očesa; drobni stekleni izdelki

7019

Steklena vlakna (vključno s stekleno volno) in izdelki iz njih (npr. preja, tkanine):

Trakovi iz steklenih vlaken (netkani), roving preja in rezane niti:

7019 12 00

roving prediva

7019 19

drugo:

7019 19 90

iz rezanih vlaken

Tančice (voal), mreže, rogoznice, žimnice, plošče in podobni netkani izdelki:

7019 32 00

tančice (voal):

ex 7019 32 00

širine do vključno 200 cm

Druge tkane tkanine:

7019 51 00

širine do vključno 30 cm

7019 90

Drugo

7101

Biseri, naravni ali kultivirani, obdelani ali neobdelani, nesortirani, sortirani, toda nenanizani, nemontirani ali nevdelani; naravni ali kultivirani biseri, začasno nanizani zaradi lažjega transporta

7102

Diamanti, neobdelani ali obdelani, toda nemontirani in nevdelani:

7102 10 00

Nesortirani

Neindustrijski:

7102 31 00

neobdelani ali samo razžagani, razklani ali tesani

7102 39 00

drugi

7103

Dragi kamni (razen diamantov) in poldragi kamni, neobdelani ali obdelani, nesortirani ali sortirani, toda nenanizani, nemontirani ali nevdelani; nesortirani dragi kamni (razen diamantov) in poldragi kamni, začasno nanizani zaradi lažjega transporta

7104

Sintetični ali rekonstruirani dragi ali poldragi kamni, obdelani ali neobdelani, nesortirani ali sortirani, toda nenanizani, nemontirani, nevdelani; nesortirani sintetični ali rekonstruirani dragi ali poldragi kamni, začasno nanizani zaradi lažjega transporta:

7104 20 00

Drugi neobdelani ali samo razžagani ali grobo oblikovani

7104 90 00

Drugi

7106

Srebro (vključno srebro, galvansko ali kemično prevlečeno z zlatom ali platino), neobdelano ali v obliki polizdelkov ali prahu

7107 00 00

Navadne kovine, navaljane s slojem srebra, brez nadaljnje obdelave, kot polizdelki

7108

Zlato (vključno zlato, galvansko ali kemično prevlečeno s platino), neobdelano ali v obliki polizdelkov ali prahu:

Nemonetarno:

7108 11 00

prah

7108 13

polizdelki

7108 20 00

Monetarno

7109 00 00

Navadne kovine ali srebro, navaljani s slojem zlata, brez nadaljnje obdelave, kot polizdelki

7110

Platina, neobdelana, polizdelki ali v prahu

7111 00 00

Navadne kovine, srebro ali zlato, navaljani s slojem platine, brez nadaljnje obdelave, kot polizdelki

7112

Odpadki in ostanki plemenitih kovin ali kovin, navaljanih s slojem plemenite kovine; drugi ostanki in odpadki, ki vsebujejo plemenite kovine ali njihove spojine, vrst, ki se uporabljajo predvsem za ponovno pridobivanje plemenitih kovin

7115

Drugi predmeti iz plemenitih kovin ali iz kovin, navaljanih s slojem plemenite kovine:

7115 90

Drugo

7116

Predmeti iz naravnih ali kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih)

7117

Bižuterija:

Iz navadnih kovin, vključno s tistimi, ki so galvansko ali kemično prevlečene s plemenitimi kovinami:

7117 11 00

manšetni gumbi in podobni gumbi

7117 19

drugo:

brez steklenih delov:

7117 19 91

galvansko ali kemično pozlačeno, posrebreno ali poplatinirano

7118

Kovanci

7213

Žica, vroče valjana, v ohlapnih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla:

Druge:

7213 91

s krožnim prečnim prerezom premera manj kot 14 mm:

7213 91 10

iz tipov, ki se uporabljajo za armiranje betona

7307

Pribor (fitingi) za cevi (npr.: spojnice, kolena, oglavki) iz železa ali jekla:

Liti pribor (fitingi):

7307 11

iz nekovnega litega železa:

7307 11 90

drug

7307 19

drug

Drug, iz nerjavnega jekla:

7307 21 00

prirobnice

7307 22

kolena, loki in oglavki z navojem:

7307 22 90

kolena in loki

7307 23

pribor (fitingi) za varjenje

7307 29

drugo

7307 29 10

z navojem

7307 29 90

drugo

Drug:

7307 91 00

prirobnice

7307 92

kolena, loki in oglavki z navojem:

7307 92 90

kolena in loki

7307 93

pribor (fitingi) za varjenje:

z največjim zunanjim premerom največ 609,6 mm:

7307 93 11

kolena in loki

7307 93 19

drugo

z največjim zunanjim premerom več kot 609,6 mm:

7307 93 91

kolena in loki

7307 99

drug

7308

Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr. mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla:

7308 30 00

Vrata, okna in okvirji zanje ter pragi za vrata

7308 90

Drugo:

7308 90 10

zapornice, deli za jezove, pristaniški odri, trdni doki in druge pomorske in rečne konstrukcije

Drugo:

zgolj ali predvsem iz pločevine:

7308 90 59

drugo

7309 00

Rezervoarji, cisterne, sodi in podobni kontejnerji za kakršen koli material (razen komprimiranih ali utekočinjenih plinov), iz železa ali jekla, s prostornino več kot 300 litrov, z oblogo ali brez nje, s toplotno izolacijo ali brez nje, toda brez mehaničnih ali termičnih naprav:

Za tekočine:

7309 00 30

obloženi ali toplotno izolirani

drugi, s prostornino:

7309 00 51

več kot 100 000 l

7309 00 59

do vključno 100 000 l

7309 00 90

Za trdne snovi

7314

Tkanine (vključno z brezkončnimi trakovi), rešetke, mreže in ograje iz železne ali jeklene žice; rešetke, dobljene z razrezovanjem ali raztegovanjem enega kosa pločevine ali traku, iz železa ali jekla:

Druge rešetke, mreže in ograje:

7314 41

platirane ali prevlečene s cinkom:

7314 41 90

druge

7315

Verige in njihovi deli, iz železa ali jekla:

Členaste verige in njihovi deli:

7315 11

valjaste verige:

7315 11 90

druge

7315 12 00

druge verige

7315 19 00

deli

7315 20 00

Verige zoper drsenje

Druge verige:

7315 82

druge, z varjenimi členki:

7315 82 10

katerih sestavni členi imajo največji prečni prerez do vključno 16 mm

7315 89 00

druge

7315 90 00

Drugi deli

7403

Prečiščen baker in bakrove zlitine, surovi:

Rafinirani baker:

7403 12 00

valjarniške gredice

7403 13 00

valjarniški drogovi

7403 19 00

drugo

Bakrove zlitine:

7403 22 00

zlitine bakra in kositra (bron)

7403 29 00

zlitine bakra in niklja ali bakra, niklja in cinka (novo srebro)

7405 00 00

Predzlitine bakra

7408

Bakrena žica:

Iz rafiniranega bakra:

7408 11 00

s prečnim prerezom, katerega največja dimenzija presega 6 mm

7410

Bakrene folije (tudi tiskane ali s podlago iz papirja, kartona, plastične mase ali podobnih podložnih materialov), debeline do vključno 0,15 mm (brez vštete podlage):

Brez podlage:

7410 12 00

iz bakrovih zlitin

7413 00

Vpredena žica, vrvi, pleteni trakovi ipd., iz bakra, električno neizolirani:

7413 00 20

Iz rafiniranega bakra:

ex 7413 00 20

z dodanim priborom ali brez njega, za uporabo drugje kot v civilnem letalstvu

7413 00 80

iz bakrovih zlitin:

ex 7413 00 80

z dodanim priborom ali brez njega, za uporabo drugje kot v civilnem letalstvu

7415

Žičniki, žeblji, risalni žebljički, posamične sponke (razen iz tar. št. 8305) in podobni izdelki iz bakra ali železa ali iz jekla z bakreno glavo; vijaki, sorniki, zatiči, matice, vijaki s kavljem, kovice, klini, razcepke, podložke (vključno vzmetne podložke) in podobni izdelki, iz bakra

7418

Namizni, kuhinjski in drugi izdelki za gospodinjstvo in njihovi deli iz bakra; gobe za čiščenje posede in blazinice za čiščenje ali poliranje, rokavice ipd. iz bakra; sanitarni izdelki in njihovi deli iz bakra:

Namizni, kuhinjski in drugi izdelki za gospodinjstvo in njihovi deli; gobe za čiščenje posode in blazinice za čiščenje ali poliranje, rokavice ipd.:

7418 11 00

gobe za čiščenje posode in blazinice za čiščenje ali poliranje, rokavice ipd.

7418 19

drugo

7419

Drugi izdelki iz bakra:

7419 10 00

Verige in njihovi deli

Drugo:

7419 91 00

odlitki, stiskanci in odkovki, brez nadaljnje obdelave

7419 99

drugo:

7419 99 10

Tkanine (vključno z neskončnimi trakovi), rešetke in mreže iz žice, katerih največja dimenzija ne presega 6 mm; ekspandirane kovine

7419 99 30

vzmeti

7607

Aluminijaste folije (tudi tiskane ali s podlago iz papirja, kartona, plastične mase ali podobnih materialov), debeline do vključno 0,20 mm (merjeno brez podlage):

Brez podlage:

7607 11

samo valjane, vendar dalje ne obdelane

7607 19

druge:

7607 19 10

debeline manj kot 0,021 mm

debeline najmanj 0,021 mm, vendar največ 0,2 mm:

7607 19 99

druge

7607 20

S podlago:

7607 20 10

debeline (brez vsakršne podlage) manj kot 0,021 mm

debeline (brez vsakršne podlage) najmanj 0,021 mm, vendar največ 0,2 mm:

7607 20 99

druge

7610

Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr.: mostovi in deli mostov, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okvirji zanje, vratni pragi, ograje in stebri) iz aluminija; pločevine, palice, profili, cevi in podobno, iz aluminija, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah:

7610 90

Drugo:

7610 90 90

drugo

8202

Ročne žage; listi za žage vseh vrst (vključno z listi za žage za vrezovanje, prerezovanje ter listi žag brez zob):

8202 20 00

Listi za tračne žage

Krožni listi za žage, vključno žagasta rezkala:

8202 31 00

z jekleno delovno površino

8202 39 00

drugo, vključno z deli

Drugi listi za žage:

8202 91 00

ravni listi za žage, za obdelavo kovin

8202 99

drugi:

z jekleno delovno površino:

8202 99 19

za obdelavo drugih materialov

8203

Pile, rašple, klešče (vključno klešče za rezanje) pincete, škarje za rezanje kovin, sekala za cevi, sekala za svornike, klešče za vrtanje in podobno ročno orodje:

8203 10 00

Pile, rašple in podobno orodje

8203 20

Klešče (vključno klešče za rezanje), pincete in podobno orodje:

8203 20 90

drugo

8203 30 00

Škarje za rezanje kovin in podobno orodje

8203 40 00

Sekala za cevi, sekala za svornike, klešče za vrtanje in podobno orodje

8204

Navadni in francoski ključi za vijake, ročni (vključno z momentnimi ključi); izmenljivi vložki za ključe, z držajem ali brez njega

8207

Izmenljiva orodja za ročne obdelovalne priprave na mehanični pogon ali brez njega ali za obdelovalne stroje (npr.: za stiskanje, kovanje, vtiskovanje, prerezovanje, narezovanje in vrezovanje navojev, vrtanje, povečevanje odprtine s struganjem, prevlačenje, rezkanje), vključno z matricami za izvlačenje ali iztiskanje kovine, in orodja za vrtanje kamna in zemlje:

8207 20

Matrice za vlečenje ali iztiskanje kovin:

8207 20 90

z delovno površino iz drugih materialov

8210 00 00

Mehanične priprave na ročni pogon, mase do 10 kg ali manj, ki se uporabljajo za pripravljanje ali streženje hrane ali pijač

8301

Žabice in ključavnice (na ključ, šifro ali električne) iz navadnih kovin; zapirala in okovje z zapirali, ki imajo vgrajene ključavnice, iz navadnih kovin; ključi katerega koli navedenih izdelkov iz navadnih kovin:

8301 20 00

Ključavnice za motorna vozila

8302

Okovje, pribor (fitingi) in podobni izdelki iz navadnih kovin, za pohištvo, vrata, stopnišča, okna, rolete, karoserije, sedlarsko blago, kovčke, skrinje, škatle in podobno; obešalniki za klobuke, konzole ipd.; koleščki (za pohištvo ipd.), s pritrdilnimi elementi iz navadnih kovin; avtomatična zapirala za vrata, iz navadnih kovin:

8302 10 00

Tečaji:

ex 8302 10 00

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8302 20 00

Koleščki (za pohištvo ipd.):

ex 8302 20 00

razen za uporabo v civilnem letalstvu

Drugo okovje, pribor (fitingi) in podobni izdelki:

8302 42 00

drugi, za pohištvo:

ex 8302 42 00

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8302 49 00

drugi:

ex 8302 49 00

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8302 50 00

Obešalniki za klobuke, konzole in podobno

8302 60 00

Avtomatična zapirala za vrata:

ex 8302 60 00

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8303 00

Blagajne, sefi, vrata in pregraje za trezorje, prenosne varnostne kasete za denar ali dokumente in podobno, iz navadnih kovin:

8303 00 10

Prenosne varnostne kasete

8303 00 90

Blagajne za denar, dokumente itd.

8305

Mehanizmi za mape z nepovezanimi listi ali za fascikle, sponke za spise in pisma, kartotečni jezdeci in podobni pisarniški predmeti, iz navadnih kovin; sponke v „trakovih“ (npr. za pisarne, tapetništvo, pakiranje) iz navadnih kovin:

8305 10 00

Mehanizmi za mape z nepovezanimi listi ali za fascikle

8306

Zvonci, gongi in podobno, neelektrični, iz navadnih kovin; kipci in drugi okraski iz navadnih kovin; okviri za fotografije, slike ipd. iz navadnih kovin; ogledala iz navadnih kovin:

Kipci in drugi okraski:

8306 29

drugi

8306 30 00

Okviri za fotografije, slike in podobno; ogledala

8307

Upogljive cevi iz navadnih kovin, s priborom ali brez njega:

8307 90 00

Iz drugih navadnih kovin

8308

Zapirala, okovje z zapirali, zaponke, zapirala z zaponkami, kljukice, očesca in podobno, za obleko, obutev, ročne torbe, potovalne predmete in druge gotove izdelke cevaste ali razcepne kovice iz navadnih kovin; biseri in bleščice iz navadnih kovin:

8309

Zamaški (vključno kronska zapirala, navojni zamaški in zamaški, skozi katere se izliva), čepi za steklenice, pokrovi iz pločevine z navojem ali brez njega, zalivke in drug pribor za pakiranje, iz navadnih kovin:

8309 90

Drugo:

8309 90 10

svinčene zalivke; aluminijaste kapsule s premerom več kot 21 mm

8309 90 90

drugo:

ex 8309 90 90

razen aluminijastih pokrovov za pločevinke s hrano ali pijačo

8310 00 00

Plošče z napisi, oznakami, naslovi in podobne plošče, številke, črke in drugi znaki iz navadnih kovin, razen tistih iz tar.št. 9405

8311

Žice, palice, cevi, plošče, elektrode in podobni izdelki, iz navadnih kovin ali kovinskih karbidov, obloženi ali izpolnjeni s talili, ki se uporabljajo za mehko spajkanje, trdo spajkanje, varjenje ali nanašanje kovine ali kovinskega karbida; žice in palice, aglomerirane iz prahu navadnih kovin, za metalizacijo z brizganjem:

8311 30 00

Oplaščene palice in žica z jedrom, iz navadnih kovin, za mehko spajkanje, trdo spajkanje in plamensko varjenje

8415

Klimatske naprave z ventilatorjem na motorni pogon in elementi za spreminjanje temperature in vlažnosti, vključno s stroji, pri katerih vlažnosti ni mogoče posebej regulirati:

8415 10

Okenske ali stenske, v enem kosu ali deljene (split sistemi):

8415 10 90

deljene (split sistemi)

Drugo:

8415 82 00

drugo, z vgrajeno hladilno enoto:

ex 8415 82 00

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8415 83 00

brez vgrajene hladilne enote:

ex 8415 83 00

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8415 90 00

deli:

ex 8415 90 00

razen delov klimatskih naprav iz tar. podšt. 8415 81, 8415 82 ali 8415 83, za uporabo v civilnem letalstvu

8418

Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali zmrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, drugačne od klimatskih naprav iz tarifnie številke 8415:

8418 10

Kombinacija hladilnika in zamrzovalnika s posebnimi vrati:

8418 10 20

prostornine nad 340 litrov:

ex 8418 10 20

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8418 10 80

druge:

ex 8418 10 80

razen za uporabo v civilnem letalstvu

deli:

8418 99

drugi

8419

Stroji, naprave in laboratorijska oprema (vključno električno ogrevani) (brez peči in pečic in druge opreme iz tar. št. 8514), za obdelavo materiala s spremembo temperature, kot je ogrevanje, kuhanje, žganje, destilacija, rektifikacija, sterilizacija, pasterizacija, parjenje, sušenje, izhlapevanje, vplinjevanje, kondenzacija ali hlajenje, razen gospodinjskih strojev in naprav; pretočni in akumulacijski grelniki za vodo, neelektrični:

Sušilnice:

8419 32 00

za les, papirno maso, papir ali karton

8419 40 00

Naprave za destilacijo ali prečiščevanje z destilacijo

8419 50 00

Toplotni izmenjalniki:

ex 8419 50 00

razen za uporabo v civilnem letalstvu

Drugi stroji, naprave in oprema:

8419 89

drugo:

8419 89 10

hladilni stolpi in podobne naprave za neposredno hlajenje (brez predelne stene) s pomočjo kroženja vode

8419 89 98

drugi

8421

Centrifuge, vključno centrifuge za sušenje; naprave in aparati za filtriranje in čiščenje tekočin ali plinov:

deli:

8421 91 00

centrifug, vključno centrifuge za sušenje:

ex 8421 91 00

razen aparate iz tar. podštevilke 8421 19 94 in razen centrifug za nanašanje fotografske emulzije na LCD osnovo iz tar. podštevilke 8421 19 99

8421 99 00

drugi

8424

Mehanske naprave (na ročni pogon ali brez njega) za brizganje, razprševanje ali pršenje tekočin ali prahu; gasilski aparati, napolnjeni ali nenapolnjeni; brizgalne pištole in podobne naprave; stroji za brizganje pare ali peska in podobni stroji za brizganje s curkom:

8424 30

Stroji za brizganje pare ali peska in podobni stroji za brizganje s curkom

Druge naprave:

8424 81

za kmetijstvo ali hortikulturo

8425

Škripčevja in škripci vodoravni in navpični vitli; dvigala za velike tovore z majhno dvižno višino:

Škripčevje in škripci, razen škripcev, ki se uporabljajo za dvigovanje vozil:

8425 19

drugi:

8425 19 20

ročno vodeni verižni škripci:

ex 8425 19 20

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8425 19 80

drugi:

ex 8425 19 80

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8426

Ladijski žerjavi; dvigala, vključno kabelska dvigala; portalna dvigala, luška dvigala in avto dvigala, opremljena z dvigalom:

Mostna, prekladalna in portalna dvigala in luška dvigala:

8426 11 00

mostna dvigala na fiksnih stebrih

8426 20 00

Stolpna vrtljiva dvigala

8427

Viličarji; druga vozila z napravami za dviganje ali manipulacijo:

8428

Drugi stroji za dviganje, manipulacijo, nakladanje ali razkladanje (npr.: dvigala, premične stopnice, transporterji in žičnice):

8428 10

Dvigala in skipi:

8428 10 20

Električni:

ex 8428 10 20

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8428 10 80

drugi:

ex 8428 10 80

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8430

Drugi stroji za ravnanje, strganje, izkopavanje, nabijanje, kopanje ali vrtanje zemlje, mineralov ali rud; ovni in stroji za izdiranje pilotov; snežni plugi in snežni odmetniki:

Drugi stroji za vrtanje:

8430 49 00

drugi

8430 50 00

Drugi stroji, samovozni

8450

Pralni stroji, za gospodinjstva in pralnice, vključno s stroji, ki perejo in sušijo:

8450 20 00

Stroji z zmogljivostjo nad 10 kg suhega perila

8450 90 00

Deli

8465

Stroji (vključno s stroji za povezovanje z žeblji, žičnimi sponkami, lepljenjem ali drug način sestavljanja) za obdelavo lesa, plute, kosti, trde gume, trde plastike ali podobnih trdih materialov:

8465 10

Stroji, s katerimi so mogoče različne vrste strojne obdelave brez zamenjave orodja med takimi obdelavami

Drugi:

8465 91

strojne žage

8465 92 00

stroji za skobljanje, rezkanje ali oblikovanje z rezanjem

8465 93 00

stroji za brušenje, glajenje ali poliranje

8465 94 00

stroji za upogibanje ali sestavljanje

8465 95 00

stroji za vrtanje ali dolbenje

8465 96 00

stroji za cepljenje ali lupljenje

8465 99

drugi:

8465 99 90

drugi

8470

Računski stroji in snemalci podatkov žepne velikosti, stroji za reprodukcijo ter stroji za prikazovanje z računskimi funkcijami; knjigovodski stroji, frankirni stroji, stroji za izdajanje kart in podobni stroji z vdelanimi računskimi napravami; registrirne blagajne:

8470 50 00

Registrirne blagajne

8474

Stroji za sortiranje, sejanje, separacijo, pranje, drobljenje, mletje, mešanje ali gnetenje zemlje, kamna, rudnin ali drugih trdnih mineralnih materialov (vključno s prahom ali pasto); stroji za aglomeriranje, modeliranje ali oblikovanje trdnih mineralnih goriv, keramične mase, cementa, sadre ali drugih mineralnih izdelkov v obliki prahu ali paste; stroji za izdelavo peščenih livarskih kalupov:

8474 20

Stroji za drobljenje ali mletje:

Stroji za mešanje ali gnetenje:

8474 31 00

mešalniki za beton ali malto

8474 90

Deli

8476

Avtomatski stroji za prodajo blaga (npr. stroji za poštne znamke, cigarete, hrano ali napitke), vključno s stroji za menjanje denarja za drobiž:

Avtomatski stroji za prodajo pijač:

8476 21 00

z vgrajeno napravo za gretje ali hlajenje

8476 90 00

Deli

8479

Stroji in mehanske naprave s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju:

8479 50 00

Industrijski roboti, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

8480

Livarski okvirji za livarne kovin; modelne plošče; modeli za kalupe; kalupi za kovino (razen kalupov za ingote), kovinske karbide, steklo, mineralne materiale, gumo in plastične mase:

8480 30

Modeli za kalupe:

8480 30 90

drugi

8480 60

Kalupi za mineralne materiale

Kalupi za gumo ali plastične mase:

8480 71 00

za brizganje ali kompresijo

8480 79 00

drugi

8481

Pipe, ventili in podobne naprave za cevovode, kotle, rezervoarje, velike posode in podobno, vključno z redukcijskimi ventili in termostatsko krmiljenimi ventili:

8481 10

Ventili za zmanjšanje pritiska:

8481 20

Ventili za oljnohidravlične ali pnevmatske prenose:

8481 30

Nepovratni ventili:

8481 40

Varnostni ventili:

8481 80

Druge naprave:

druge:

regulacijski ventili:

8481 80 51

temperaturni regulacijski ventili

drugi:

8481 80 81

kroglaste pipe in pipe s čepom

8482

Kotalni ležaji:

8482 30 00

Sodčkasti ležaji

8482 50 00

Drugi valjčni ležaji

8483

Transmisijske gredi (vključno odmične gredi in kolenaste gredi) in ročice; ohišja za ležaje in drsni ležaji; zobniki, zobniški in Frikcijski prenosniki; navojna vretena s kroglicami ali valji; menjalniki in drugi prenosi hitrosti, vključno s pretvorniki navora; vztrajniki, jermenice in vrvenice (vključno s tistimi za škripčevja); sklopke in gredne vezi (vključno križni in kardanski zglobi):

8483 10

Transmisijske gredi (vključno odmične gredi in kolenaste gredi) in ročice:

8483 10 95

drugo:

ex 8483 10 95

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8483 20

Ohišja za ležaje z vdelanimi kotalnimi ležaji:

8483 20 90

drugo

8483 30

Ohišja za ležaje brez vdelanih kotalnih ležajev; drsni ležaji:

ohišja ležajev:

8483 30 32

za kotalne ležaje:

ex 8483 30 32

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8483 30 38

druga:

ex 8483 30 38

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8483 40

Zobniki in zobniški prenosi, kolesja drugačna od zobatih, zobnikov za verige in drugih elementov prenosov prikazanih ločeno; navojna vretena s kroglicami ali valji; menjalniki in drugi prenosi hitrosti, vključno s pretvorniki navora:

zobniki in zobniški prenosi (razen tornih prestav):

8483 40 21

čelni in spiralni:

ex 8483 40 21

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8483 40 23

stožčasti in stožčasto čelni:

ex 8483 40 23

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8483 40 25

polžasti:

ex 8483 40 25

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8483 40 29

drugo:

ex 8483 40 29

razen za uporabo v civilnem letalstvu

menjalniki in drugi prenosi hitrosti:

8483 40 51

menjalniki:

ex 8483 40 51

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8483 40 59

drugo:

ex 8483 40 59

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8483 50

Vztrajniki, jermenice in vrvenice (vključno s tistimi za škripčevja):

8483 50 20

iz litega železa ali litega jekla:

ex 8483 50 20

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8483 50 80

drugi:

ex 8483 50 80

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8483 90

Zobata kolesja, zobniki za verige in drugi elementi prenosov prikazani ločeno; deli:

drugi:

8483 90 81

iz litega železa ali litega jekla:

ex 8483 90 81

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8483 90 89

drugi:

ex 8483 90 89

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8484

Tesnila iz kovinskih listov, kombinirana z drugim materialom, ali iz dveh ali več plasti kovine; garniture tesnil, različne po sestavi materiala, v vrečkah, ovitkih ali podobnih pakiranjih; mehanska tesnila:

8484 90 00

Drugo:

ex 8484 90 00

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8504

Električni transformatorji, statični pretvorniki (npr. usmerniki) in indukcijske tuljave:

8504 40

Statični pretvorniki:

8504 40 30

vrst, ki se uporabljajo skupaj s telekomunikacijskimi aparati, s stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami:

ex 8504 40 30

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8505

Elektromagneti; trajni magneti in izdelki, ki so namenjeni, da po magnetenju postanejo trajni magneti; elektromagnetna ali trajnomagnetna vpenjala, sponke in podobna držala; elektromagnetne sklopke in zavore; elektromagnetne dvigalne glave:

8505 90

Drugo, vključno z deli:

8505 90 10

elektromagneti

8510

Aparati za britje, striženje ter naprave za odstranjevanje dlak z vdelanim elektromotorjem:

8510 10 00

Brivski aparati

8510 20 00

Aparati za striženje

8510 30 00

Naprave za odstranjevanje dlak

8512

Električna oprema za razsvetljavo in signalizacijo (razen izdelkov iz tar. št. 8539), vetrobranski brisalci, naprave za odmrznitev in naprave za razmeglitev, za dvokolesa in motorna vozila:

8512 20 00

Druga oprema za razsvetljavo in vizualno signalizacijo

8512 30

Oprema za zvočno signalizacijo:

8512 30 10

ključavnice za motorna vozila

8512 90

Deli

8513

Prenosne električne svetilke z lastnim virom energije (npr. suhe baterije, akumulatorji ali elektromagneti), razen opreme za razsvetljavo iz tar. št. 8512

8516

Električni pretočni in akumulacijski grelniki vode in potopni grelniki; električni aparati za ogrevanje prostorov in električne naprave za ogrevanje tal; elektrotermični aparati za urejanje las (npr. aparati za sušenje las, aparati za kodranje las idr.) in aparati za sušenje rok; električni likalniki; druge gospodinjske elektrotermične naprave; električni grelni upori, razen tistih iz tar. št. 8545:

8516 29

Električni aparati za ogrevanje prostorov in električne naprave za ogrevanje tal:

8516 29 10

drugi:

8517

Telefonski aparati za žično telefonijo, vključno telefonski aparati za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja; drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443, 8525, 8527 ali 8528:

Telefonski aparati za žično telefonijo, vključno telefonski aparati za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja:

8517 11 00

kompleti žičnih telefonov z brezžičnimi slušalkami

8517 12 00

telefoni za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja:

ex 8517 12 00

za mobilno telefonijo (mobilni telefoni)

8517 18 00

drugi

Drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje):

8517 61

bazne postaje

8517 61 00

drugi

ex 8517 61 00

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8517 62 00

stroji za sprejem, konverzijo in prenos ali regeneracijo zvoka, slike ali drugih podatkov, vključno s stikalnimi in usmerjevalnimi aparati

ex 8517 62 00

razen telefonskih ali telegrafskih stikalnih aparatov

8517 70

Deli:

Antene in antenski raflektorji vseh vrst; deli, namenjeni za uporabo z njimi:

8517 70 11

antene za radiotelegrafske ali radiotelefonske aparate:

ex 8517 70 11

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8521

Aparati za snemanje in reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV-sprejemno enoto) ali ne:

8521 10

Z magnetnim trakom:

8521 10 95

drugi:

ex 8521 10 95

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8523

Posnete plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnenjem in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, vključno z matricami in galvanskimi odtisi za proizvodnjo plošč, razen izdelkov iz poglavja 37:

Magnetni mediji:

8523 21 00

kartice z vdelanim magnetnim trakom

8523 29

drugi:

magnetni trakovi; magnetne plošče:

drugi:

8523 29 33

za reprodukcijo predstavitev navodil, podatkov, zvoka in slike, posnetih na stroj, ki lahko bere binarne oblike, in s katerimi se lahko upravlja ali ki lahko zagotavljajo interakcijo z uporabnikom v smislu stroja za avtomatsko obdelavo podatkov:

ex 8523 29 33

širine več kot 6,5 mm

8523 29 39

drugo:

ex 8523 29 39

širine več kot 6,5 mm

8523 40

Optični mediji:

drugo:

Diski za laserske bralne sisteme:

8523 40 25

drugo za reprodukcijo fenomenov, razen zvočnih ali slikovnih

za reprodukcijo samo zvoka:

8523 40 39

katerih premer presega 6,5 cm

druge:

druge:

8523 40 51

digitalni vsestranski diski (DVD)

8523 40 59

drugi

8525

Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, vključno z oddajniki z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka; televizijske kamere, digitalni fotografski aparati in videokamere:

8525 80

Televizijske kamere, digitalni fotografski aparati in videokamere:

televizijske kamere:

8525 80 19

druge

druge video snemalne kamere:

8525 80 99

drugi

8529

Deli, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tar. št. 8525 do 8528:

8528 10

antene in antenski reflektorji vseh vrst; deli, primerni za uporabo v njih:

antene

zunanje antene za radijske in televizijske sprejemnike;

8529 10 39

drugi

8531

Električni aparati za zvočno ali vizualno signalizacijo (npr.: zvonci, sirene, indikatorske table, alarmni aparati proti tatvini ali požaru), razen tistih iz tar. št. 8512 ali 8530:

8531 10

Alarmni aparati proti tatvini ali požaru in podobni aparati:

8531 10 30

namenjeni za zgradbe

8531 10 95

drugi:

ex 8531 10 95

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8531 90

Deli:

8531 90 85

drugi

8536

Električni aparati za vklapljanje in izklapljanje ali za zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih (npr.: stikala, releji, varovalke, dušilni elementi motečih valov, vtiči in vtičnice, okovi žarnic in razdelilne omarice), za napetosti do vključno 1 000 V; spojniki za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken:

8536 90

Drugi aparati:

8536 90 10

vezni in kontaktni elementi za žice in kable

8543

Električni stroji in aparati s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju:

8543 70

Drugi stroji in aparati:

8543 70 30

antenski ojačevalniki

solarne postelje, luči za sončenje in podobna oprema za svetlobno-barvno terapijo:

z fluorescenčnimi cevmi z ultravioličnimi A žarki:

8543 70 55

drugo

8543 70 90

drugo

ex 8543 70 90

razen za uporabo v civilnem letalstvu

8544

Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega:

Drugi električni vodniki, za napetost do vključno 1 000 V:

8544 42

s konektorji:

8544 42 10

ki se uporabljajo v telekomunikacijah:

ex 8544 42 10

za napetosti do vključno 80 V

8544 49

drugi:

8544 49 20

ki se uporabljajo za telekomunikacije, za napetost do vključno 80 V

8703

Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi (razen vozil iz tarifne številke 8702), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“ itd.) in dirkalnimi avtomobili:

8703 10

Vozila, konstruirana za vožnjo po snegu; specialna vozila za prevoz ljudi na terenih za golf in podobna vozila

8703 90

Druga

8707

Karoserije (vključno kabine) za motorna vozila iz tar. št. 8701 do 8705:

8707 10

Za vozila iz tar. št. 8703:

8707 10 90

druge

8709

Samovozni delovni vozički, brez naprav za dviganje ali manipuliranje, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, lukah ali na letališčih za prevoz blaga na kratkih razdaljah; vlečna vozila ki se uporabljajo na peronih železniških postaj; deli navedenih vozil

8711

Motorna kolesa (tudi mopedi), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice:

8711 20

Z batnim motorjem in prostornino cilindrov nad 50 cm3 do vključno 250 cm3:

8711 30

Z batnim motorjem in prostornino cilindrov nad 250 cm3 do vključno 500 cm3:

8711 40 00

Z batnim motorjem in prostornino cilindrov nad 500 cm3 do vključno 800 cm3:

8716

Priklopniki in polpriklopniki; druga vozila, vozila brez lastnega pogona; deli zanje:

Drugi priklopniki in polpriklopniki za prevoz blaga:

8716 39

drugi:

drugi:

novi:

drugi:

8716 39 59

drugi

8901

Potniške ladje, izletniške ladje, trajekti, tovorne ladje, barže in podobna plovila za prevoz ljudi in blaga:

8901 90

Druga plovila za prevoz blaga in druga plovila za prevoz potnikov in blaga:

drugo:

8901 90 91

brez mehanskega pogona

8901 90 99

z mehanskim pogonom

8903

Jahte in druga plovila za šport ali razvedrilo; čolni na vesla in kanuji:

Drugo:

8903 99

drugo:

8903 99 10

z maso do vključno 100 kg na kos

drugo:

8903 99 99

dolžine nad 7,5 m

9001

Optična vlakna in snopi optičnih vlaken; kabli iz optičnih vlaken, razen tistih iz tarifne številke 8544; listi in plošče iz polarizirajočega materiala; leče (vključno kontaktne leče), prizme, zrcala in drugi optični elementi iz kakršnega koli materiala, nemontirani, razen takih optično neobdelanih steklenih elementov:

9001 10

Optična vlakna, snopi optičnih vlaken in kabli iz optičnih vlaken:

9001 10 90

drugi

9003

Okviri za očala ali podobni izdelki in njihovi deli:

Okviri:

9003 11 00

iz plastičnih mas

9003 19

iz drugih materialov:

9003 19 30

iz navadnih kovin

9003 19 90

iz drugih materialov

9028

Merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin ali električne energije, vključno z merilniki za njihovo umerjanje:

9028 90

Deli in pribor:

9028 90 90

drugi

9107 00 00

Časovna prekinjala z urnim mehanizmom ali sinhronskim motorjem

9401

Sedeži (razen tistih iz tarifne številke 9402), vključno s tistimi, ki se lahko spremenijo v ležišča, in njihovi deli:

9401 10 00

Sedeži za zrakoplove:

ex 9401 10 00

Ki niso prevlečeni z usnjem, za uporabo v civilnem letalstvu

9405

Svetilke in pribor zanje, vključno z reflektorji in njihovimi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljene ploščice z imeni in podobno, s fiksiranim svetlobnim virom, in njihovi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:

9405 60

Osvetljeni znaki, osvetljene ploščice z imeni in podobno:

9405 60 80

iz drugih materialov:

ex 9405 60 80

razen iz navadnih kovin za uporabo v civilnem letalstvu

Deli:

9405 99 00

drugi:

ex 9405 99 00

razen delov proizvodov iz tar. podšt. 9405 10 ali 9405 60, iz navadnih kovin, za uporabo v civilnem letalstvu

9406 00

Montažne zgradbe:

Druge:

železne ali jeklene konstrukcije:

9406 00 31

rastlinjaki

9506

Izdelki in oprema za splošno fizično počutje, telovadbo, atletiko, druge športe (vključno za namizni tenis) in igre na prostem, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju; plavalni bazeni in bazeni za otroke:

Smuči za sneg in druga smučarska oprema za sneg:

9506 11

smuči

9506 12 00

smučarske vezi

9506 19 00

drugo

Vodne smuči, jadralne deske in druga oprema za športe na vodi:

9506 21 00

jadralne deske

9506 29 00

drugo

Palice za golf in druga oprema za golf:

9506 31 00

palice

9506 32 00

žogice

9506 39

drugo

9506 40

Proizvodi in oprema za namizni tenis

Loparji za tenis, badminton in podobno, z mrežo ali brez nje:

9506 51 00

loparji za tenis na travi z mrežo ali brez nje

9506 59 00

drugi

Žogice, razen žogic za golf in žogic za namizni tenis:

9506 61 00

žogice za tenis na travi

9506 62

napihljive:

9506 62 10

usnjene

9506 69

druge

9506 70

Drsalke in kotalke, vključno s čevlji s pritrjenimi drsalkami ali kotalkami:

9506 70 10

drsalke

9506 70 90

deli in pribor

Drugo:

9506 91

izdelki in oprema za telovadbo, fizične vaje in atletiko

9506 99

drugo

9507

Palice, trnki in drug pribor za ribolov; mreže za zajemanje ulovljenih rib mreže za metulje in podobne mreže; umetne ptice za vabo (razen tistih iz tar. št. 9208 in 9705) in podobni rekviziti za lov in strelstvo (vključno z deli in priborom):

9507 30 00

Škripci za ribolov

9606

Gumbi, gumbi pritiskači, zaklopni gumbi, gumbi za srajce, gumbi, ki se še oblačijo (prekrijejo), in drugi deli teh izdelkov; nedokončani gumbi

9607

Zadrge in njihovi deli

9607 20

Deli:

PRILOGA I(b)

SRBSKE TARIFNE KONCESIJE ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI

(iz člena 21)

Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:

(a)

na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 80 % osnovne dajatve;

(b)

1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 60 % osnovne dajatve;

(c)

1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 40 % osnovne dajatve;

(d)

1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 20 % osnovne dajatve;

(e)

1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se ostale uvozne dajatve odpravijo.

Oznaka KN

Poimenovanje

2915

Nasičene aciklične monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline; njihovih halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitrozo derivatov:

Ocetna kislina in njene soli; anhidrid ocetne kisline:

2915 21 00

ocetna kislina

2930

Organske žveplove spojine:

2930 90

Drugo:

2930 90 85

druge:

ex 2930 90 85

Ditiokarbonati (ksantati)

3006

Farmacevtski izdelki iz opombe 4 k temu poglavju:

3006 10

Sterilni kirurški katgut, sterilni material in sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran;

3006 10 30

Sterilne kirurške ali zobarske zapore proti sprijemanju, absorpcijske ali ne:

ex 3006 10 30

Plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas, celičaste, razen iz polimerov stirena ali polimerov vinil klorida

3208

Premazna sredstva (barve in laki) na osnovi sintetičnih polimerov ali kemično modificiranih naravnih polimerov, dispergiranih ali raztopljenih v nevodnem mediju; raztopine, definirane v opombi 4 k temu poglavju:

3208 20

Na osnovi akrilnih ali vinilnih polimerov

3208 90

Drugo:

raztopine, definirane v opombi 4 k temu poglavju:

3208 90 11

poliuretan iz 2,2′-(tert-butiloamino)dietanola in 4,4′-metilendicikloheksil diizocianata, v obliki raztopine v N,N-dimetilacetamida, ki vsebuje 50 mas.% ali več polimerov

3208 90 19

druge:

ex 3208 90 19

razen:

zaščitni premazi za električno izolacijo na osnovi poliuretana (PU): 2,2- (tetrabitilamino-) dietanol I 4,4 metilendiciklohexil diisojant raztopljen v N,N-dimetilacetamid z masnim deležem trdnih snovi 20 % ali več (maks. 36 %);

zaščitni premazi za električno izolacijo na osnovi poliestermidov (PEI): Kopolimer p-cresol in didinilbenzie v obliki raztopine v N,N-dimetil-acetamidu z masnim deležem trdnih snovi 20 % ali več (maks. 40 %);

zaščitni premazi za električno izolacijo na osnovi poliamidimida (PAI): anhidrid trimetil-di-isocianatne kisline v obliki raztopine N-metilpiralidona z masnim deležem trdnih snovi 25 % or more (maks. 40 %)

drugo:

3208 90 91

na osnovi sintetičnih polimerov

3208 90 99

na osnovi kemično spremenjenih naravnih polimerov

3209

Premazna sredstva (barve in laki) na osnovi sintetičnih polimerov ali kemično modificiranih naravnih polimerov, dispergiranih ali raztopljenih v vodi

3304

Izdelki za lepotenje in ličenje ter izdelki za nego kože (razen zdravil), vključno preparati za zaščito pred soncem ali za pojačenje pigmentacije pri sončenju ali za porjavenje; preparati za manikiranje in pedikiranje:

Drugo:

3304 99 00

drugo

3305

Preparati za lase:

3305 10 00

Šamponi

3306

Preparati za higieno ust in zob, vključno s praški in pastami za pritrjevanje protez; nitke za čiščenje zob, v posameznih pakiranjih za prodajo na drobno:

3306 10 00

Zobne paste

3306 90 00

Drugo

3307

Preparati za britje, vključno s preparati za uporabo pred britjem in po njem, dezodoranti za osebno nego, preparati za kopanje, depilatorji ter drugi parfumerijski, kozmetični ali toaletni preparati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; pripravljeni dezodoranti za prostore, parfumirani ali neparfumirani, vključno s tistimi z dezinfekcijskimi lastnostmi:

Preparati za parfumiranje ali dezodoriranje prostorov, vključno z dišečimi preparati za verske obrede:

3307 41 00

„agarbatti“ in drugi dišeči preparati, ki dišijo pri zgorevanju

3401

Milo; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati, ki se uporabljajo kot milo, v obliki paličic, kolutov, litih ali oblikovanih kosov z dodatkom mila ali brez njega; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati za umivanje kože, v obliki tekočine ali kreme pakirani v embalaži za prodajo na drobno, z dodatkom mila ali brez njega; papir, vata, polst in netkan tekstil, impregnirani ali premazani z milom ali detergentom:

3401 20

Milo v drugih oblikah:

3401 30 00

Organski površinsko aktivni proizvodi in preparati za umivanje kože, v obliki tekočine ali kreme pakirani v embalaži za prodajo na drobno, z dodatkom mila ali brez njega

3402

Organska površinsko aktivna sredstva (razen mila); površinsko aktivni preparati, preparati za pranje (tudi pomožni preparati za pranje) in preparati za čiščenje z dodatkom mila ali brez njega, razen tistih iz tarifne številke 3401:

3402 20

Preparati, pripravljeni za prodajo na drobno

3402 90

Drugo:

3402 90 90

pralni preparati in čistilni preparati

3405

Loščila in kreme za obutev, pohištvo, tla, karoserije, steklo ali kovine, paste in praški za čiščenje in podobni preparati (ne glede na to, ali so v obliki papirja, vate, polsti, netkanih tkanin, gobastih materialov, iz plastike ali gume, impregnirani ali premazani s takimi preparati), razen voskov iz tar. št. 3404

3406 00

Sveče, svečke in podobno

3407 00 00

Mase za modeliranje (tudi pripravljene za otroško igro); „zobarski voski“ ali „zmesi za zobne odtise“ v kompletih, pakiranjih za prodajo na drobno, v ploščicah, podkvicah, paličicah in podobno; drugi preparati, ki se uporabljajo v zobarstvu, na osnovi sadre (žgane sadre ali kalcijevega sulfata):

ex 3407 00 00

Razen preparatov za zobozdravniško uporabo

3506

Pripravljena lepila in druga pripravljena sredstva za lepljenje, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; Proizvodi, ki so ustrezni za uporabo kot lepila ali sredstva za lepljenje, pripravljeni za prodajo na drobno kot lepila ali sredstva za lepljenje, v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase:

3506 10 00

Proizvodi, ki so primerni za uporabo kot lepila ali sredstva za lepljenje, pripravljeni za prodajo na drobno kot lepila in sredstva za lepljenje v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase

Drugo:

3506 99 00

drugo

3604

Pirotehnični proizvodi za ognjemete, signalne rakete, rakete proti toči, signalne rakete za gosto meglo in drugi pirotehnični proizvodi:

3604 90 00

Drugo

3606

Ferocerijske in druge piroforne zlitine v vseh oblikah; proizvodi iz vnetljivih snovi, navedeni v opombi 2 k temu poglavju

3606 10 00

Tekoča ali utekočinjena plinasta goriva, ki se uporabljajo za vžigalnike za cigarete in podobne vžigalnike, v posodah s prostornino do vključno 300 cm3

3606 90

Drugo:

3606 90 90

drugo

3808

Insekticidi, rodenticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva zoper klitje in sredstva za urejanje rasti rastlin, dezinfektanti in podobni proizvodi, pripravljeni v oblikah in pakiranjih za prodajo na drobno ali kot preparati ali proizvodi (npr.: žveplani trakovi, stenji, sveče in muholovke)

3825

ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih industrij, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; komunalni odpadki; kanalizacijsko blato; drugi odpadki navedeni v opombi 6 k temu poglavju:

3825 90

Drugo:

3825 90 10

alkalni železovi oksidi za prečiščevanje plina

3901

Polimeri etilena (PE) v primarnih oblikah:

3901 10

Polietilen z gostoto pod 0,94 (LDPE):

3901 10 90

drug

3915

Odpadki, ostružki in ostanki iz plastičnih mas

3916

Monofilamenti, katerih kateri koli prečni prerez presega 1 mm, palice, paličice in profilne oblike iz plastičnih mas, površinsko obdelane ali ne, toda drugače neobdelane:

3916 10 00

Iz polimerov etilena

3916 20

Iz polimerov viniklorida:

3916 20 90

drugo

3916 90

Iz drugih plastičnih mas:

iz proizvodov dobljenih s kondenzacijo ali preureditveno polimerizacijo, kemično modificirani ali nemodificirani:

3916 90 11

iz poliestrov

3916 90 13

iz poliamidov

3916 90 15

iz epoksidnih smol

3916 90 19

drugo

iz proizvodov adicijske polimerizacije:

3916 90 51

iz polimerov propilena

3916 90 59

drugo

3917

Cevi, tulci in pribor zanje (na primer: spojnice, kolena, prirobnice) iz plastičnih mas:

Cevi in tulci, togi:

3917 21

iz polimerov etilena:

3917 21 10

brezšivne, razrezane na dolžine, ki so večje od največje dimenzije prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, toda drugače neobdelane

3917 21 90

drugi:

ex 3917 21 90

razen opremljeni s priborom (fitingi) za uporabo v civilnem letalstvu

3917 22

iz polimerov propilena.

3917 22 10

brezšivne, razrezane na dolžine, ki so večje od največje dimenzije prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, toda drugače neobdelane

3917 22 90

drugo:

ex 3917 22 90

razen opremljeni s priborom (fitingi) za uporabo v civilnem letalstvu

3917 23

iz polimerov viniklorida:

3917 23 10

brezšivne, razrezane na dolžine, ki so večje od največje dimenzije prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, toda drugače neobdelane

3917 23 90

drugo:

ex 3917 23 90

razen opremljeni s priborom (fitingi) za uporabo v civilnem letalstvu

3917 29

iz drugih plastičnih mas

Druge cevi in tulci:

3917 32

druge, ki niso ojačene in ne kombinirane z drugimi materiali, brez pribora:

brezšivne, razrezane na dolžine, ki so večje od največje dimenzije prečnega preseka, površinsko obdelane ali neobdelane, toda drugače neobdelane:

3917 32 10

iz proizvodov dobljenih s kondenzacijo ali preureditveno polimerizacijo, kemično modificirani ali nemodificirani

iz proizvodov adicijske polimerizacije:

3917 32 31

iz polimerov etilena:

3917 32 35

iz polimerov viniklorida:

ex 3917 32 35

razen za dializator

3917 32 39

drugo:

3917 32 51

drugo

drugo:

3917 32 99

drugo

3917 33 00

druge, ki niso ojačene in ne kombinirane z drugimi materiali, s priborom:

ex 3917 33 00

razen opremljeni s priborom (fitingi) za uporabo v civilnem letalstvu

3917 39

druge

3918

Talne obloge iz plastičnih mas, samolepilne ali ne, v zvitkih ali v ploščah; tapete za stene ali strope, definirane z opombo 9 v tem poglavju

3921

Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas:

Celičaste strukture:

3921 13

iz poliuretanov

3921 14 00

iz regenerirane celuloze

3921 19 00

iz drugih plastičnih mas

3923

Izdelki za prevoz ali pakiranje blaga (embalaža), iz plastičnih mas; zamaški, pokrovi, pokrovke in druga zapirala iz plastičnih mas:

Vreče in vrečke (vključno trikotne):

3923 29

iz drugih plastičnih mas

3923 30

Baloni, plastenke, plastenčice in podobni proizvodi

3923 40

Motki, kopsi, vretena in podobne podloge

3923 50

Zamaški, pokrovi, pokrovke in druga zapirala:

3923 50 10

pokrovčki in zapirala za steklenice, plastenke in podobne posode

3923 90

Drugo

3924

Namizni pribor, kuhinjski pribor in drugi gospodinjski proizvodi in toaletni izdelki iz plastičnih mas

3924 90

Drugo

3925

Gradbeni proizvodi za vgraditev iz plastičnih mas, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:

3925 10 00

Rezervoarji, cisterne, kadi in podobne posode s prostornino nad 300 l

3925 90

Drugo

3926

Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914:

3926 30 00

Fitingi za pohištvo, karoserije in podobno

3926 40 00

Kipci in drugi okrasni predmeti

3926 90

Drugo:

3926 90 50

perforirana vedra in podobni predmeti, ki se uporabljajo za precejanje (filtriranje) vode pri dotoku v drenažo

drugo:

3926 90 92

narejeni iz plošč ali folij

3926 90 97

drugo:

ex 3926 90 97

razen:

higienski in farmacevtski izdelki (vključno s cuclji za dojenčke);

nedokončani izdelki za kontaktne leče

4003 00 00

Regenerirana guma v primarnih oblikah ali v ploščah, listih ali trakovih

4004 00 00

Odpadki, ostružki in ostanki iz gume (razen trde gume), prah in zrna, dobljeni iz teh proizvodov

4009

Cevi iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen iz trde gume, s priborom ali brez njega (npr. spojnice, kolena, prirobnice):

Neojačene in nekombinirane z drugimi materiali:

4009 11 00

brez pribora

4009 12 00

s priborom:

ex 4009 12 00

razen ustreznih za prenos plinov ali tekočin, za uporabo v civilnem letalstvu

Ojačene ali kombinirane samo s kovino:

4009 21 00

brez pribora

4009 22 00

s priborom:

ex 4009 22 00

razen ustreznih za prenos plinov ali tekočin, za uporabo v civilnem letalstvu

Ojačene ali kombinirane samo s tekstilnimi materiali:

4009 31 00

brez pribora

4009 32 00

s priborom:

ex 4009 32 00

razen ustreznih za prenos plinov ali tekočin, za uporabo v civilnem letalstvu

Ojačene ali kombinirane z drugimi materiali:

4009 41 00

brez pribora

4009 42 00

s priborom:

ex 4009 42 00

razen ustreznih za prenos plinov ali tekočin, za uporabo v civilnem letalstvu

4010

Trakovi ali jermeni iz vulkaniziranega kavčuka (gume) za transport ali transmisijo:

Transportni trakovi in jermeni:

4010 12 00

ojačani zgolj s tekstilnimi materiali

4010 19 00

drugi

Transmisijski jermeni ali trakovi:

4010 31 00

neskončni transmisijski jermeni trapezastega preseka (V-jermeni), V-rebrasti, obsega več kot 60 cm, vendar ne več kot 180 cm

4010 32 00

neskončni transmisijski jermeni trapezastega preseka (V-jermeni), razen V-rebrastih, obsega več kot 60 cm, vendar ne več kot 180 cm

4010 33 00

neskončni transmisijski jermeni trapezastega preseka (V-jermeni), V-rebrasti, obsega več kot 180 cm, vendar ne več kot 240 cm

4010 34 00

neskončni transmisijski jermeni trapezastega preseka (V-jermeni), razen V-rebrastih, obsega več kot 180 cm, vendar ne več kot 240 cm

4010 35 00

neskončni sinhroni jermeni, obsega več kot 60 cm, vendar ne več kot 150 cm

4010 36 00

neskončni sinhroni jermeni, obsega več kot 150 cm, vendar ne več kot 198 cm

4010 39 00

drugi

4011

Nove pnevmatike iz gume:

4011 10 00

Za osebne avtomobile (vključno za avtodome in dirkalne avtomobile)

4011 20

Za avtobuse ali tovornjake:

4011 20 90

z indeksom obremenitve nad 121

ex 4011 20 90

z velikostjo oboda do vključno 61 cm

4011 40

Za motorna kolesa

4011 50 00

Za dvokolesa

Druge, z vzorcem ribje kosti ali podobnim vzorcem:

4011 69 00

druge

Druge:

4011 99 00

druge

4013

Notranje gume (zračnice):

4013 10

Za osebne avtomobile (vključno za avtodome in dirkalne avtomobile), avtobuse in tovornjake:

4013 10 90

za tovornjake ali avtobuse

4013 20 00

Za dvokolesa

4013 90 00

Druge

4015

Oblačilni predmeti in pribor za oblačila (vključno rokavice, palčniki in rokavice brez prstov) za vse vrste namenov, iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen trdega vulkaniziranega kavčuka (gume):

Rokavice, palčniki in rokavice brez prstov:

4015 19

druge

4015 90 00

Drugo

4016

Drugi izdelki iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen iz trdega vulkaniziranega kavčuka (gume):

Drugo:

4016 91 00

talne obloge, pregrinjala in predpražniki

4016 92 00

radirke

4016 93 00

tesnila in podobno:

ex 4016 93 00

razen za tehnične namene, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu

4016 95 00

drugi napihljivi proizvodi

4016 99

drugo:

4016 99 20

ekspanderji:

ex 4016 99 20

razen za tehnične namene, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu

drugo:

za vozila iz tarifnih številk 8701 do 8705:

4016 99 52

sestavljeni deli iz vulkaniziranega kavčuka (gume) in kovine

4016 99 58

drugo:

drugo:

4016 99 91

sestavljeni deli iz vulkaniziranega kavčuka (gume) in kovine:

ex 4016 99 91

razen za tehnične namene, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu

4016 99 99

drugo:

ex 4016 99 99

razen za tehnične namene, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu

4017 00

Trda guma (na primer ebonit) v kateri koli obliki, vključno z odpadki in ostanki; izdelki iz trde gume

4201 00 00

Sedlarski in jermenarski proizvodi za katero koli žival (vključno vprežne vrvi za komate, povodci, ščitniki za kolena, nagobčniki, podstavki in blazine za sedla, torbe-bisage, plašči za pse in podobno), iz kakršnega koli materiala

4203

Oblačila in oblačilni dodatki, iz usnja ali umetnega usnja

4302

Strojeno ali obdelano krzno (vključno z glavami, repi, tacami ali drugimi kosi ali odrezki), nesestavljeno ali sestavljeno (z dodajanjem drugih materialov ali brez dodajanja), razen tistega, ki se uvršča v tar. št. 4303

4303

Oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki

4304 00 00

Umetno krzno in proizvodi iz umetnega krzna:

ex 4304 00 00

Izdelki iz umetnega krzna

4410

Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi:

Iz lesa:

4410 11

iverne plošče:

4410 11 10

neobdelane ali zgolj brušene

4410 11 30

površinsko prekrite s papirjem, impregniranim z melaminsko smolo

4410 11 50

površinsko prekrite z dekorativnimi plastičnimi laminati

4410 11 90

druge

4410 19 00

druge

ex 4410 19 00

razen oblatne plošče

4410 90 00

Druge

4411

Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi:

Vlaknene plošče srednje gostote (MDF)

4411 12

debeline največ 5 mm:

4411 12 10

mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene:

ex 4411 12 10

gostote več kot 0,8 g/cm3

4411 12 90

druge:

ex 4411 12 90

gostote več kot 0,8 g/cm3

4411 13

debeline nad 5 mm, vendar do vključno 9 mm:

4411 13 10

mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene:

ex 4411 13 10

gostote več kot 0,8 g/cm3

4411 13 90

druge:

ex 4411 13 90

gostote več kot 0,8 g/cm3