15.8.2013

Uradni list Evropske unije

L 219/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 780/2013

z dne 14. avgusta 2013

o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 206/2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih parkljarjev, o spremembi direktiv 90/426/EGS in 92/65/EGS, ter razveljavitvi Direktive 72/462/EGS (1), zlasti prvega in drugega pododstavka člena 3(1), prvega pododstavka člena 6(1), člena 7(e), člena 8(c) in člena 13(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 (2) določa zahteve za vnos, med drugim, nekaterih parkljarjev v Unijo. Navedena uredba se ne uporablja za nedomače živali, namenjene za odobreno ustanovo, inštitut ali središče, kot so opredeljeni v členu 2(1)(c) Direktive 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (3).

(2)	Pomanjkanje posebnih zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za vnos parkljarjev, namenjenih za odobreno ustanovo, inštitut ali središče v Uniji, povzroča praktične težave za take strukture in zaradi njihove potrebe po vnosu navedenih živali močno omejuje njihove dejavnosti.

(3)

Primerno je določiti zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za vnos parkljarjev, namenjenih za odobreno ustanovo, inštitut ali središče v Uniji, ki bi upoštevale posebne okoliščine takih živali. Zaradi poenostavitve zakonodaje Unije je primerno, da se ti predpisi določijo v Uredbi (EU) št. 206/2010. Zato bi bilo treba področje uporabe navedene uredbe ustrezno spremeniti.

(4)	Uredba (EU) št. 206/2010 določa, da se pošiljke parkljarjev lahko vnesejo v Unijo le, če prihajajo iz tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov s seznama v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(5)

Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (4) določa, da Komisija potrdi sezname tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz navedenih proizvodov živalskega izvora.

(6)

Direktiva Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (5), določa, da se dovoli uvoz kopitarjev v Unijo le iz tretjih držav s seznama, ki se sestavi ali spremeni v skladu s postopkom iz navedene direktive.

(7)

Direktiva Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (6), določa, da morajo perutnina in valilna jajca, uvožena v Unijo, izvirati iz tretje države ali njenega dela, ki je vključen na seznam, ki ga Komisija sestavi v skladu s postopkom iz navedene direktive.

(8)

Vnos parkljarjev v Unijo, namenjenih za odobreno ustanovo, inštitut ali središče, bi moral izpolnjevati zlasti splošne zahteve za vnos živih živali v Unijo in nadaljnje posebne zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali ter zagotoviti posebna jamstva, da živali, vnesene v Unijo, ne ogrožajo zdravstvenega stanja živali v Uniji.

(9)	Splošne zahteve za vnos živih živali v Unijo, ki vključujejo učinkovit sistem veterinarskih služb, pristojnih za nadzor zdravja živali, trenutno izpolnjujejo tretje države, njihova ozemlja in deli, navedeni v skladu z direktivami 2002/99/ES, 2009/156/ES in 2009/158/ES.

(10)

Vendar splošne zahteve za vnos živih živali v Uniji ne zagotavljajo, da so parkljarji prosti bolezni. Posamezne živali so lahko še vedno okužene z nalezljivimi boleznimi, ki bi se lahko razširile v Uniji in posledično pomenile nevarnost za zdravje živali v Uniji. Parkljarje, namenjene za odobreno ustanovo, inštitut ali središče, bi bilo treba zato vnesti v Unijo neposredno iz odobrene ustanove, inštituta ali središča, ki je skladen z nekaterimi zahtevami in ga je odobril pristojni organ tretje države, njenega ozemlja ali dela, na katerem se nahaja.

(11)	Primerno je, da namembna država članica po pregledu vseh ustreznih informacij sestavi seznam takih ustanov, inštitutov ali središč.

(12)	Za zaščito zdravja živali v Uniji je ključnega pomena, da se pošiljke parkljarjev, vnesene v Unijo in namenjene za odobrene ustanove, inštitute ali središča, v namembni kraj prevažajo neposredno in nemudoma v zaprtih kontejnerjih in da se omejijo nadaljnji premiki takih živali v Uniji.

(13)

Za obravnavo izjemnih okoliščin, kot so težave v zvezi z dobrobitjo živali, ohranitev ogroženih vrst, nenadne naravne nesreče ali politični nemiri, v katerih ni mogoče v celoti zadovoljiti zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, in zlasti tistih v zvezi z odobritvijo ustanove, inštituta ali središča porekla, bi morale imeti države članice možnost, da na svoje ozemlje pod posebnimi pogoji vnesejo nekatere parkljarje, namenjene za odobreno ustanovo, inštitut ali središče. Vendar bi se moralo celo v takšnih primerih zahtevati dovoljenje, da se zagotovi zadovoljivo zmanjšanje tveganja za zdravje živali.

(14)	Uredbo (EU) št. 206/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 206/2010 se spremeni:

(1)	V členu 1 se črta odstavek 3.

(2)

Vstavi se člen 3a:

„Člen 3a

Pogoji za vnos parkljarjev, namenjenih za odobreno ustanovo, inštitut ali središče

1. Z odstopanjem od člena 3 lahko pristojni organ države članice odobri vnos pošiljke vrst parkljarjev iz preglednic 1, 2 in 3 dela 1 Priloge VI na njeno ozemlje, kadar so navedene pošiljke namenjene za odobreno ustanovo, inštitut ali središče, pod naslednjimi pogoji:

(a)	pristojni organ namembne države članice je opravil oceno tveganja za zdravje živali, ki ga vsaka pošiljka lahko predstavlja za Unijo;

(b)

zadevne pošiljke prihajajo iz tretje države, njenega ozemlja ali dela, ki so vključeni v enega od seznamov iz:

(i)	dela 1 Priloge I ali dela 1 Priloge II k tej uredbi,

(ii)	Odločbe 2004/211/ES (1), Odločbe 2007/777/ES (2), Uredbe (ES) št. 798/2008 (3), Uredbe (ES) št. 119/2009 (4), Uredbe (EU) št. 605/2010 (*5),

(c)	parkljarji izvirajo iz ustanove, inštituta ali središča v tretji državi, na njenem ozemlju ali delu ozemlja iz točke (a), ki je vključen v seznam, sestavljen v skladu s členom 3c;

(d)	parkljarji so bili za obdobje, določeno v ustreznih spričevalih, v karanteni v prostorih z zaščito pred vektorji, ki so v prostorih ustanove, inštituta ali središča iz točke (c);

(e)	parkljarji se prepeljejo neposredno v odobreno ustanovo, inštitut ali središče v namembni državi članici;

(f)	parkljarje spremlja ustrezno veterinarsko spričevalo, sestavljeno v skladu z ustreznim vzorcem veterinarskega spričevala iz preglednic 1, 2 in 3 v delu 1 Priloge VI in iz dela 2 navedene priloge;

(g)	parkljarji so v skladu z zahtevami iz veterinarskega spričevala iz točke (f).

Namembna država članica Komisijo in druge države članice v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali pred vnosom parkljarjev na svoje ozemlje obvesti o dovoljenju, izdanem na podlagi prvega pododstavka.

2. Kadar zaradi izrednih okoliščin točk (c) in (d) odstavka 1 ni mogoče upoštevati, lahko pristojni organ namembne države članice dovoli vnos vrst parkljarjev iz preglednic 1, 2 in 3 dela 1 Priloge VI na svoje ozemlje z drugih gospodarstev, ki niso v skladu z zahtevami iz navedenih točk, če so izpolnjene zahteve iz točk (a), (b) in (e) do (g) odstavka 1 ter naslednji pogoji:

(a)	lastnik ali fizična oseba, ki zastopa lastnika, je vložil predhodno vlogo za dovoljenje, namembna država članica pa je tako dovoljenje po opravljeni oceni tveganja z navedbo, da vnos kopitarjev na njeno ozemlje ne predstavlja tveganja za zdravje živali v Uniji, odobrila;

(b)

parkljarji so bili v karanteni v tretji državi porekla, na njenem ozemlju ali delu pod uradnim nadzorom, dokler niso izpolnili pogojev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, določenih v vzorcu veterinarskega spričevala iz točke (f):

(i)	na kraju, ki ga odobri pristojni organ tretje države izvora živali, njenega ozemlja ali dela;

(ii)	v skladu z določbami iz dovoljenja, da zagotovijo vsaj enaka jamstva kot tista iz točk (a), (b) in (e) do (g) odstavka 1.

Kadar so parkljarji vneseni v Unijo v skladu s prvim pododstavkom, so v karanteni v odobreni ustanovi, inštitutu ali središču namembnega kraja vsaj šest mesecev od datuma vnosa v Unijo, v tem času pa lahko pristojni organi uporabljajo zahteve iz člena 8(1)(a) Direktive Sveta 90/425/EGS.

Država članica, ki odobri vnos parkljarjev v skladu s prvim pododstavkom, o tem pred navedenim vnosom na svoje ozemlje obvesti Komisijo in druge države članice v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(*1) UL L 73, 11.3.2004, str. 1."

(*2) UL L 312, 30.11.2007, str. 49."

(*3) UL L 226, 23.8.2008, str. 1."

(*4) UL L 39, 10.2.2009, str. 12."

(*5) UL L 175, 10.7.2010, str. 1.“ "

(3)

Vstavi se naslednji člen 3b:

„Člen 3b

Pogoji za vstop in tranzit parkljarjev, namenjenih za odobreno ustanovo, inštitut ali središče, skozi ozemlje držav članic, ki niso namembne države članice

Tranzit parkljarjev iz člena 3a prek države članice, ki ni namembna država članica, je dovoljen samo, če ga odobri pristojni organ tranzitne države članice. Tako dovoljenje se lahko izda samo na osnovi ocene tveganja, ki jo opravi navedeni pristojni organ ob upoštevanju informacij, ki mu jih je predložila namembna država članica.

Namembna država članica Komisijo in druge države članice v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali pred tranzitom in pod pogoji iz člena 3a obvesti o izdajanju dovoljenj za vnos živali.“

(4)

Vstavi se naslednji člen 3c:

„Člen 3c

Seznam odobrenih ustanov, inštitutov ali središč v tretjih državah, njihovih ozemljih ali delih

1. Po opravljeni oceni skladnosti s pogoji iz odstavka 2 lahko vsaka država članica sestavi seznam ustanov, inštitutov in središč, iz katerih se na podlagi člena 3a(1) lahko odobri vnos parkljarjev na njeno ozemlje.

2. Ustanova, inštitut ali središče tretje države, njenega ozemlja ali dela se vključi v seznam iz odstavka 1 le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	ustanova, inštitut ali središče so skladni z zahtevami iz dela 3 Priloge VI;

(b)	ustanovo, inštitut ali središče je odobril pristojni organ tretje države, njenega ozemlja ali dela, na katerem se navedena ustanova, inštitut ali središče nahaja;

(c)	pristojni organ tretje države, njenega ozemlja ali dela daje zadostna jamstva, da so pogoji v zvezi z odobritvijo ustanov, inštitutov ali središč iz dela 4 Priloge VI izpolnjeni.

3. Država članica lahko v seznam iz odstavka 1 vključi ustanove, inštitute ali središča v tretjih državah, ki so že vključene v tak seznam v drugi državi članici, ne da bi ocenila skladnost s pogoji iz odstavka 2.

4. Države članice redno posodabljajo sezname iz odstavka 1, pri čemer upoštevajo zlasti kakršno koli začasno prekinitev ali preklic dovoljenja, ki ga izda pristojni organ tretje države, njenega ozemlja ali dela za ustanove, inštitute ali središča v navedeni tretji državi, na njenem ozemlju ali delu in je vključeno v navedene sezname.

5. Države članice dajo javnosti s pomočjo informacijskih spletnih strani na voljo sezname iz odstavka 1 ter navedene informacijske spletne strani redno posodabljajo.

6. Države članice Komisiji sporočijo spletne naslove informacijskih spletnih strani.“

(5)

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Pogoji za zbirne centre za nekatere pošiljke parkljarjev

1. Pošiljke parkljarjev, ki vsebujejo žive živali z več kot enega gospodarstva, se vnesejo v Unijo le, če so zbrane v zbirnih centrih, ki jih v skladu z zahtevami iz dela 5 Priloge I odobri pristojni organ tretje države izvora živali, njenega ozemlja ali dela.

2. Pošiljke parkljarjev, vnesene v Unijo v skladu s členom 3a ali členom 6, ne izvirajo z več kot enega gospodarstva in niso zbrane v zbirnih centrih.“

(6)

V členu 8 se točka (b) nadomesti:

„(b)	raztovarjati ali pri zračnem prevozu premestiti na drugo letalo ali prevažati po cesti, železnici ali premestiti peš prek tretje države, njenega ozemlja ali dela, iz katerega uvoz zadevnih živali v Unijo ni dovoljen.“

(7)

V členu 11 se odstavek 1 nadomesti:

„1. Po vnosu v Unijo se pošiljke parkljarjev, razen tistih iz člena 3a, s prevoznimi sredstvi, zaščitenimi pred vektorji, nemudoma prepeljejo na namembno gospodarstvo.

Navedeni parkljarji ostanejo na navedenem gospodarstvu vsaj 30 dni, razen če se odpremijo neposredno v klavnico.“

(8)

Vstavi se naslednji člen 13a:

„Člen 13a

Pogoji, ki se uporabijo med vnosom pošiljk parkljarjev, namenjenih za odobrene ustanove, inštitute ali središča

1. Po vnosu v Unijo se pošiljke parkljarjev, namenjene za odobrene ustanove, inštitute ali središča, nemudoma prepeljejo v odobreno namembno ustanovo, inštitut ali središče s prevoznimi sredstvi, ki so zaščitena pred vektorji in zasnovana tako, da med prevozom onemogočajo pobeg živali ter izpad fekalij, urina, nastilja, krme, odpadkov ali drugega materiala iz vozila ali kontejnerja.

2. Živali se zadržijo v karanteni v prostorih z zaščito pred vektorji v odobreni ustanovi, inštitutu ali središču namembne države članice vsaj 30 dni. Po 30-dnevni karanteni se lahko živali premaknejo v drugo odobreno ustanovo, inštitut ali središče.

3. Živali, vnesene v odobreno ustanovo, inštitut ali središče, se lahko premaknejo na drugo destinacijo, ki ni odobrena ustanova, inštitut ali središče, če:

(a)	je od vnosa v Unijo preteklo najmanj šest mesecev in

(b)	se premik izvede v skladu z odstavkom 4 Priloge C k Direktivi 92/65/EGS.

4. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko živali zapustijo odobreno ustanovo, inštitut ali središče pred koncem šestmesečnega obdobja iz navedenega odstavka le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	živali se izvozijo v tretjo državo, na njeno ozemlje ali del;

(b)	za namene njihovega izvoza iz točke (a) se živali prevažajo v prevoznih sredstvih, ki so zaščitena pred vektorji in zasnovana tako, da je med prevozom onemogočen pobeg živali ter iztekanje ali izpadanje fekalij, urina, nastilja, krme, odpadkov ali drugega materiala iz vozila ali kontejnerja.“

(9)	Doda se Priloga VI, katere besedilo je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. avgusta 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 321.

(2) UL L 73, 20.3.2010. str. 1.

(3) UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

(4) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(5) UL L 192, 23.7.2010, str. 1.

(6) UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

PRILOGA

„PRILOGA VI

DEL 1

Preglednica 1

„RUM-A“

vzorec veterinarskega spričevala za spodaj naštete živalske vrste, ki izvirajo iz odobrene ustanove, inštituta ali središča in so zanje namenjene.

Red

Družina

Rodovi/vrste

Artiodactyla

Antilocapridae

Antilocapra ssp.

Bovidae

Addax ssp., Aepyceros ssp., Alcelaphus ssp., Ammodorcas ssp., Ammotragus ssp., Antidorcas ssp., Antilope ssp., Bison ssp., Bos ssp. (vključno z Bibos, Novibos, Poephagus), Boselaphus ssp., Bubalus ssp. (vključno z anoa), Budorcas ssp., Capra ssp., Cephalophus ssp., Connochaetes ssp., Damaliscus ssp. (vključno z Beatragus), Dorcatragus ssp., Gazella ssp., Hemitragus ssp., Hippotragus ssp., Kobus ssp., Litocranius ssp., Madoqua ssp., Naemorhedus ssp. (vključno z Nemorhaedus in Capricornis), Neotragus ssp., Oreamnos ssp., Oreotragus ssp., Oryx ssp., Ourebia ssp., Ovibos ssp., Ovis ssp., Patholops ssp., Pelea ssp., Procapra ssp., Pseudois ssp., Pseudoryx ssp., Raphicerus ssp., Redunca ssp., Rupicapra ssp., Saiga ssp., Sigmoceros-Alecelaphus ssp., Sylvicapra ssp., Syncerus ssp., Taurotragus ssp., Tetracerus ssp., Tragelaphus ssp. (vključno z Boocerus).

Camelidae

Camelus ssp., Lama ssp., Vicugna ssp.

Cervidae

Alces ssp., Axis-Hyelaphus ssp., Blastocerus ssp., Capreolus ssp., Cervus-Rucervus ssp., Dama ssp., Elaphurus ssp., Hippocamelus ssp., Hydropotes ssp., Mazama ssp., Megamuntiacus ssp., Muntiacus ssp., Odocoileus ssp., Ozotoceros ssp., Pudu ssp., Rangifer ssp.

Giraffidae

Giraffa ssp., Okapia ssp.

Moschidae

Moschus ssp.

Tragulidae

Hyemoschus ssp., Tragulus-Moschiola ssp.

Preglednica 2

„SUI-A“

vzorec veterinarskega spričevala za spodaj naštete živalske vrste, ki izvirajo iz odobrene ustanove, inštituta ali središča in so zanje namenjene.

Red

Družina

Rodovi/vrste

Artiodactyla

Suidae

Babyrousa ssp., Hylochoerus ssp., Phacochoerus ssp., Potamochoerus ssp., Sus ssp.

Tayassuidae

Catagonus ssp., Pecari-Tayassu ssp.

Hippopotamidae

Hexaprotodon-Choeropsis ssp., Hippopotamus ssp.

Preglednica 3

„TRE-A“

vzorec veterinarskega spričevala za spodaj naštete živalske vrste, ki izvirajo iz odobrene ustanove, inštituta ali središča in so zanje namenjene.

Red

Družina

Rodovi/vrste

Perissodactyla

Tapiridae

Tapirus ssp.

Rhinocerotidae

Ceratotherium ssp., Dicerorhinus ssp., Diceros ssp., Rhinoceros ssp.

Proboscidea

Elephantidae

Elephas ssp., Loxodonta ssp.

DEL 2

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

DEL 3

Zahteve v zvezi z ustanovami, inštituti ali središči v tretjih državah

Ustanova, inštitut ali središče v tretji državi mora:

(a)	biti jasno omejeno in ločeno od okolice;

(b)	imeti ustrezna sredstva za lovljenje, zaprtje in izolacijo živali ter imeti na razpolago ustrezne karantenske objekte in odobrene standardne operativne postopke za živali neznanega porekla;

(c)

imajo zgradbo z zaščito pred vektorji, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i)	na vhodu in izhodu ima nameščene ustrezne fizične pregrade;

(ii)	odprtine v zgradbi z zaščito pred vektorji so zaščitene z mrežico, ki je ustrezne velikosti ter redno impregnirana z odobrenim insekticidom v skladu z navodili proizvajalca;

(iii)

spremljanje in nadzor vektorjev se izvajata v zgradbi z zaščito pred vektorji in okoli nje;

(iv)	sprejeti so ukrepi za omejitev ali izkoreninjenje razmnoževališč vektorjev v bližini zgradbe z zaščito pred vektorji;

(v)	vzpostavljeni so standardni operativni postopki, vključno z opisi varnostnih in alarmnih sistemov, za delovanje zgradbe z zaščito pred vektorji in za prevoz živali iz navedene zgradbe do kraja natovarjanja;

(d)

najmanj deset let se hranijo posodobljene evidence o:

(i)	številu in identiteti (starost, spol, vrsta in posamezna identifikacija, kjer je primerno) živali vseh vrst, prisotnih v prostorih;

(ii)	številu in identiteti (starost, spol, vrsta in posamezna identifikacija, kjer je primerno) živali, ki prispejo v prostore ali jih zapustijo, skupaj s podatki o njihovem poreklu ali namembnosti, prevoznih sredstvih ter zdravstvenem stanju navedenih živali;

(iii)

rezultatih krvnih preiskav ali drugih diagnostičnih postopkov, opravljenih na živalih v njihovih prostorih;

(iv)	primerih bolezni in, če je ustrezno, opravljenem zdravljenju;

(v)	patomorfoloških rezultatih pregledov živali, ki so poginile v njihovih prostorih, vključno z mrtvorojenimi živalmi;

(vi)	opažanjih v obdobju izolacije ali karantene;

(e)

biti prost bolezni iz Priloge A k Direktivi 92/65/EGS ali naveden v veterinarskih spričevalih za ustrezne vrste, navedene v delu 2 Priloge VI k temu pravilniku najmanj zadnja tri leta, kot je razvidno iz evidence, ki se vodi v skladu s točko (d), rezultati kliničnih in laboratorijskih testov pa so opravljeni na živalih v njihovih prostorih;

(f)	imeti dogovor z laboratorijem, ki ga odobri pristojni organ, za opravljanje patomorfoloških preiskav ali imeti enega ali več ustreznih prostorov, kjer se ti pregledi lahko opravljajo pod nadzorom uradno odobrenega veterinarja;

(g)	zagotoviti odstranjevanje trupov živali, ki so poginile zaradi bolezni ali so bile usmrčene;

(h)

zagotoviti, s pogodbo ali drugim pravnim instrumentom, storitve veterinarja, ki ga je odobril pristojni organ in ki deluje pod njegovim nadzorom ter mora izvajati najmanj naslednje naloge:

(i)

zagotoviti, da se v navedeni ustanovi, inštitutu ali središču uporabljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in nadzorovanje bolezni. Take ukrepe mora odobriti pristojni organ tretje države, njenega ozemlja ali dela, kjer se ustanova, inštitut ali središče nahaja, ob upoštevanju stanja bolezni ter morajo vključevati vsaj naslednje elemente:

—	letni načrt nadzorovanja bolezni, vključno z ustreznimi nadzornimi ukrepi v zvezi z zoonozami pri živalih, ki so prisotne v prostorih,

—	klinično, laboratorijsko in patomorfološko testiranje živali, za katere se sumi, da so okužene z nalezljivimi boleznimi in zoonozami,

—	cepljenje dovzetnih živali proti nalezljivim boleznim in zoonozam;

(ii)

zagotoviti, da se o vseh sumljivih primerih poginov ali prisotnost kakršnih koli drugih znakov, ki nakazujejo, da so živali obolele za eno ali več boleznimi iz Priloge A k Direktivi 92/65/EGS ali iz veterinarskih spričeval za zadevne živalske vrste iz dela 2 Priloge VI k tej uredbi, nemudoma uradno obvesti pristojni organ, kadar je posamezno bolezen treba obvezno prijaviti v zadevni tretji državi, na njenem ozemlju ali delu;

(iii)

zagotoviti, da so prihajajoče živali po potrebi v karanteni v skladu z navodili pristojnega organa;

(iv)	zagotoviti usklajenost z zahtevami v zvezi z zdravstvenim stanjem živali, ki jih morajo živali izpolnjevati, da se lahko vnašajo v Unijo.

DEL 4

Pogoji v zvezi z odobritvami ustanov, inštitutov ali središč v tretjih državah

Odobrijo se lahko samo ustanove, inštituti ali središča, ki so v skladu z zahtevami iz dela 3.

Če je potrebna zaščita pred vektorji, se odobritev zgradbe z zaščito pred vektorji odobri le, če so izpolnjena merila iz točke (c) dela 3. Za podelitev odobritve mora pristojni organ vsaj trikrat v zahtevanem obdobju zaščite (na začetku, na sredini in na koncu obdobja) preveriti učinkovitost ukrepov za zaščito pred vektorji, in sicer s pastmi za vektorje v zgradbi z zaščito pred vektorji.

Vsaki odobreni ustanovi, inštitutu in središču se mora dodeliti številka odobritve.

Odobritev velja samo toliko časa, dokler so izpolnjeni naslednji pogoji:

prostori so pod nadzorom uradnega veterinarja, ki mora opraviti vsaj naslednje naloge:

(i)	najmanj enkrat letno pregleda prostore ustanove, inštituta ali središča;

(ii)	opravi revizijo dejavnosti veterinarja iz točke (h) dela 3 in izvaja letni program nadzorovanja bolezni iz prve alinee točke (h)(i);

(iii)

zagotovi, da so izpolnjene določbe iz delov 3 in 4;

(iv)

preveri:

—	usklajenost z zahtevami v zvezi z zdravstvenim stanjem živali, ki jih morajo živali izpolnjevati, da se lahko vnašajo v Unijo;

—	da rezultati kliničnih, patomorfoloških in laboratorijskih testov na živalih niso pokazali nobenega pojava bolezni iz Priloge A k Direktivi 92/65/EGS ali navedenih v veterinarskih spričevalih za zadevne živalske vrste iz dela 2 Priloge VI k tej uredbi.

Odobritev je treba preklicati, kadar pristojni organ ugotovi, da zahteve iz dela 3 niso več izpolnjene.

V primeru uradnega obvestila o sumu pojava ene od bolezni s seznama v Prilogi A k Direktivi 92/65/EGS ali iz veterinarskih spričeval za ustrezne vrste iz dela 2 Priloge VI k tej uredbi, mora pristojni organ začasno preklicati odobritev ustanove, inštituta ali središča, dokler se sum uradno ne izključi. Glede na zadevno bolezen in tveganje za prenos bolezni se začasni preklic lahko nanaša na ustanovo, inštitut ali središče kot celoto ali le na nekatere kategorije živali, dovzetne za zadevno bolezen. Pristojni organ mora zagotoviti, da se sprejmejo ukrepi, potrebni za potrditev ali izključitev suma ter za omejitev širjenja bolezni.

Če se potrdi sum bolezni iz točke 6, se odobritev ustanove, inštituta ali središča umakne.

Kadar je odobritev ustanove, inštituta ali središča umaknjena, se obnovi samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	bolezen in vir okužbe sta bila izkoreninjena v prostorih zadevne ustanove, inštituta ali središča;

(b)	prostori zadevne ustanove, inštituta ali središča so bili ustrezno očiščeni in razkuženi;

(c)	zadevna ustanova, inštitut ali središče je v skladu z zahtevami iz točk od (a) do (d) in od (f) do (h) dela 3.

Pristojni organ, ki je odobril ustanovo, inštitut ali središče, mora države članice, ki so to ustanovo, inštitut ali središče vključile v svoje sezname odobrenih ustanov, središč in inštitutov, obvestiti o začasnem preklicu, umiku ali obnovitvi navedene odobritve.“

15.8.2013

Uradni list Evropske unije

L 219/22

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 781/2013

z dne 14. avgusta 2013

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za registracijo aktivne snovi fipronil ter prepovedi uporabe in prodaje semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo navedeno aktivno snov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prve možnosti iz člena 21(3), člena 49(2) in člena 78(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Aktivna snov fipronil je bila vključena v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (2) z Direktivo Komisije 2007/52/ES (3).

(2)	Direktiva Komisije 2010/21/EU (4) je spremenila Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS glede posebnih določb za fipronil.

(3)

Aktivne snovi iz Priloge I k Direktivi 91/414/EGS se štejejo za registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (5).

(4)

Na podlagi novih informacij iz Italije v zvezi s tveganji za medonosne čebele, ki jih predstavljajo pilirana semena koruze, tretirana s fitofarmacevtskim sredstvom, ki vsebuje fipronil, se je Komisija odločila za pregled registracije navedene snovi. Komisija je v skladu s členom 21(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 prosila Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljevanju: Agencija) za znanstveno in tehnično podporo pri oceni teh novih informacij in pregledu ocene tveganja, ki ga predstavlja fipronil za čebele.

(5)	Agencija je svoje sklepe glede ocene tveganja za čebele zaradi fipronila predstavila 27. maja 2013 (6).

(6)

Agencija je ugotovila, da uporaba snovi za tretiranje koruznih semen predstavlja visoka akutna tveganja za čebele zaradi fitofarmacevtskih proizvodov, ki vsebujejo aktivno snov fipronil. Ugotovila je še zlasti visoko tveganje za čebele zaradi prahu. Poleg tega za več kmetijskih rastlin ni bilo mogoče izključiti nesprejemljivega tveganja zaradi akutnih ali kroničnih vplivov na preživetje kolonij in njihov razvoj. Agencija je poleg tega ugotovila tudi, da manjkajo nekatere informacije za vsako od ocenjenih uporab, zlasti glede dolgoročnega tveganja za medonosne čebele zaradi izpostavljenosti prek prahu, potencialne izpostavljenosti ostankom v pelodu in nektarju, potencialne izpostavljenosti prek gutacijske tekočine in izpostavljenosti ostankom v naslednjih posevkih, plevelu in zemlji.

(7)

Ob upoštevanju novih znanstvenih in tehničnih izsledkov je Komisija ocenila, da obstajajo dokazi, da nekatere registrirane rabe fipronila ne izpolnjujejo meril za registracijo iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 zaradi njihovega vpliva na čebele ter da visokega tveganja za čebele ni mogoče izključiti, razen z uvedbo dodatnih omejitev.

(8)	Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe.

(9)	Države članice in Komisija so ugotovitev Agencije pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 16. julija 2013 v obliki dodatka k poročilu o pregledu fipronila.

(10)	Komisija je sklenila, da visokega tveganja za čebele ni mogoče izključiti, razen z uvedbo dodatnih omejitev.

(11)

Potrjeno je, da se aktivna snov fipronil šteje za registrirano v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Za zmanjšanje izpostavljenosti čebel je primerno, da se omeji uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo fipronil, in da se za zaščito čebel sprejmejo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Še zlasti bi bilo treba omejiti uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo fipronil, na tretiranje semen, namenjenih sejanju v rastlinjakih, in na tretiranje semen pora, čebule, šalotke in zelenjave skupine Brassica, ki se sejejo na poljih in pobirajo pred cvetenjem. Za kmetijske rastline, ki se pobirajo pred cvetenjem, se šteje, da ne privlačijo čebel.

(12)	Glede uporab fipronila, ki so lahko odobrene v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011, je primerno, da se zahtevajo dodatne potrditvene informacije.

(13)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Tveganja za čebele zaradi tretiranih semen so bila ugotovljena zlasti prek izpostavljenosti prek prahu pri uporabi na koruzi. Ob upoštevanju tveganj, povezanih z uporabo tretiranih semen, bi bilo treba prepovedati uporabo semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo fipronil, in njihovo dajanje na trg, razen za semena, ki se sejejo v rastlinjakih, in za tretiranje semen pora, čebule, šalotke in zelenjave skupine Brassica, ki se sejejo na poljih in pobirajo pred cvetenjem. Do predložitve manjkajočih informacij o uporabi tretiranih sončničnih semen je primerno, da se zanje uporabijo enaki ukrepi kot za koruzo.

(15)	Državam članicam bi bilo treba zagotoviti čas za preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo fipronil.

(16)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo fipronil, za katera države članice odobrijo prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi se moralo to obdobje izteči najpozneje 28. februarja 2014. Da se zagotovi prehodno obdobje, bi prepoved dajanja na trg tretiranih semen morala začeti veljati šele 1. marca 2014.

(17)	V dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe bo Komisija začela pregled novih prejetih znanstvenih informacij, vključno z novimi študijami in informacijami o novih formulacijah pripravka, ki jih predložijo vložniki.

(18)

Člen 36(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 določa, da lahko države članice v nekaterih okoliščinah sprejmejo nadaljnje ukrepe za zmanjšanje tveganja ali omejitve dajanja na trg ali uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo fipronil. Uredba (ES) št. 1107/2009 glede dajanja na trg in uporabe semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo fipronil, določa, da lahko države članice sprejmejo izredne ukrepe v skladu s členom 71.

(19)	Semena, tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo fipronil, za katera veljajo omejitve iz člena 1 te uredbe, se lahko v skladu s členom 54 Uredbe (ES) št. 1107/2009 uporabljajo za preskuse ali teste za raziskovalne ali razvojne namene.

(20)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Prepoved dajanja na trg tretiranih semen

Semena kmetijskih rastlin, ki so bila tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo fipronil, se ne uporabljajo ali dajejo na trg, razen semen, namenjenih za sejanje v rastlinjakih, ali semen pora, čebule, šalotke in zelenjave skupine Brassica, ki so namenjena za sejanje na poljih in se pobirajo pred cvetenjem.

Člen 3

Prehodni ukrepi

Države članice v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 do 31. decembra 2013 po potrebi spremenijo ali prekličejo veljavne registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo fipronil kot aktivno snov.

Člen 4

Prehodno obdobje

Morebitno prehodno obdobje, ki ga odobrijo države članice v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, je čim krajše in traja največ do 28. februarja 2014.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati in se začne uporabljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2 se uporablja od 1. marca 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. avgusta 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(3) UL L 214, 17.8.2007, str. 3.

(4) UL L 65, 13.3.2010, str. 27.

(5) UL L 153, 11.6.2011, str. 1.

(6) Evropska agencija za varnost hrane; Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo fipronil za čebele. EFSA Journal 2013; 11(5):3158. [51 str.] doi:10.2903/j.efsa.2013.3158. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu/efsajournal.

PRILOGA

Spremembe Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011

Stolpec „Posebne določbe“ v vrstici 157 za fipronil dela A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se nadomesti z naslednjim:

„DEL A

Registrira se lahko samo kot insekticid za tretiranje semen. Uporaba je dovoljena samo za semena, namenjena sejanju v rastlinjakih, in semena pora, čebule, šalotke in zelenjave skupine Brassica, ki se sejejo na polju in pobirajo pred cvetenjem.

DEL B

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu fipronila ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 15. marca 2007, ter ugotovitve iz dodatka h končnemu poročilu o pregledu fipronila, ki ga je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 16. julija 2013.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

(a)	pakiranje trženih proizvodov, da se prepreči fotorazgradnja zadevnih sredstev;

(b)	nevarnost za onesnaženje podtalnice, zlasti z metaboliti, ki so bolj obstojni kot izhodna spojina, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivo zemljo in/ali podnebnimi razmerami;

(c)	zaščito semenojedih ptic in sesalcev, vodnih organizmov, neciljnih členonožcev in medonosnih čebel.

Države članice zagotovijo tudi naslednje:

(a)	piliranje semena se izvaja samo v profesionalnih objektih za tretiranje semena. V navedenih objektih se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike, da se čim bolj zmanjša izpust prahu med uporabo, skladiščenjem in prevozom;

(b)	uporablja se ustrezna oprema za sejanje semena, da se zagotovi visoka raven vnosa v tla, čim manjše razlitje in čim manjši izpust prahu;

(c)	označevanje tretiranih semen vključuje navedbo, da so bila semena tretirana s fipronilom, in navaja ukrepe za zmanjšanje tveganja, določene v registraciji;

(d)	po potrebi se začnejo izvajati ustrezni programi spremljanja, da se potrdi dejanska izpostavljenost medonosnih čebel fipronilu na območjih, ki jih intenzivno uporabljajo čebele za pašo ali čebelarji.

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Prijavitelj predloži potrditvene informacije o:

(a)	tveganju za opraševalce, ki niso medonosne čebele;

(b)	akutnem in dolgoročnem tveganju za preživetje kolonij in njihov razvoj ter tveganju za zalego čebel zaradi metabolitov na rastlinah in v tleh, razen talnih fotoliznih metabolitov;

(c)	morebitni izpostavljenosti prahu, ki se raznaša med sejanjem, ter akutnem in dolgoročnem tveganju za preživetje kolonij in njihov razvoj ter tveganju za čebeljo zalego v primerih, ko se čebele hranijo z rastlinjem, izpostavljenim takemu prahu;

(d)	akutnem in dolgoročnem tveganju za preživetje kolonij in njihov razvoj ter tveganju za zalego medonosnih čebel zaradi hranjenja z medeno roso;

(e)	morebitni izpostavljenosti gutacijski tekočini ter akutnem in dolgoročnem tveganju za preživetje kolonij in njihov razvoj ter tveganju za čebeljo zalego;

(f)	morebitni izpostavljenosti ostankom v nektarju in pelodu, medeni rosi in gutacijski tekočini naslednjih kmetijskih rastlin ali plevela na poljih, vključno z obstojnimi talnimi metaboliti (RPA 200766, MB 46136 in MB 45950).

Prijavitelj predloži te informacije Komisiji, državam članicam in Agenciji do 30. marca 2015.“

15.8.2013

Uradni list Evropske unije

L 219/26

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 782/2013

z dne 14. avgusta 2013

o spremembi Priloge III k Uredbi (EU) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o znaku EU za okolje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (1) in zlasti člena 15 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi povečali uporabo znaka EU za okolje in spodbudili tiste, katerih proizvodi izpolnjujejo merila za podeljevanje znaka EU za okolje, bi morali biti stroški uporabe znaka EU za okolje čim nižji, a še vedno zadostni, da se pokrijejo stroški upravljanja sistema za podeljevanje znaka EU za okolje.

(2)	Uredba (ES) št. 66/2010 dopušča povišanje najvišjega zneska pristojbin, kadar je to potrebno in primerno.

(3)	Pristojni organi so izvedli notranjo oceno, ali je sedanja raven pristojbin zadostna za kritje stroškov vseh nalog, ki jih morajo izvajati za upravljanje sistema za podeljevanje znaka EU za okolje.

(4)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 16 Uredbe (ES) št. 66/2010 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga III k Uredbi (ES) št. 66/2010 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. avgusta 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 27, 30.1.2010, str. 1.

PRILOGA

„PRILOGA III

1. Pristojbina za vlogo

Pristojni organ, na katerega se vloga naslovi, zaračuna pristojbino za obravnavo vloge. Ta pristojbina ne sme biti nižja od 200 EUR in ne višja od 2 000 EUR.

V primeru malih in srednje velikih podjetij (1) ter izvajalcev iz držav v razvoju je najvišji znesek pristojbine za vlogo 600 EUR.

V primeru mikropodjetij (2) pristojbina znaša največ 350 EUR.

Pristojbina se vlagateljem, ki so registrirani po Programu Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojo (EMAS), zniža za 30 %, vlagateljem, ki imajo certifikat ISO 14001, pa za 15 %. Znižanja niso kumulativna. Kadar vlagatelj izpolnjuje oba navedena pogoja, se uporablja samo večje znižanje.

To znižanje je pogojeno s tem, da je vlagatelj izrecno zavezan k zagotavljanju popolne usklajenosti svojih proizvodov, označenih z znakom EU za okolje, z ustreznimi merili za znak EU za okolje v celotnem obdobju veljavnosti pogodbe ter da je ta obveznost primerno vključena v njegovo okoljsko politiko in podrobne okoljske cilje.

Pristojni organi lahko zaračunajo pristojbino za spremembo ali podaljšanje licence. Pristojbina za to ne sme biti višja od pristojbine za vlogo, poleg tega se uporabljajo tudi zgoraj navedena znižanja.

Pristojbina za vlogo ne pokriva stroškov preskušanja in preverjanja, ki jih izvajajo tretje strani, in nobenega izmed inšpekcijskih pregledov na kraju samem, ki jih lahko zahteva tretja oseba ali pristojni organ. Stroške takega preskušanja, preverjanja in pregledov bodo krili vlagatelji sami.

2. Letna pristojbina

Pristojni organ lahko zahteva od vsakega vlagatelja, ki mu je podeljen znak EU za okolje, da plača letno pristojbino. Ta pristojbina je lahko pavšalni znesek ali znesek, izračunan na podlagi letne vrednosti prodaje izdelka, ki mu je bil podeljen znak EU za okolje, v Uniji.

Obdobje, za katerega se plača ta pristojbina, se bo začelo z datumom podelitve znaka EU za okolje vlagatelju.

Kadar je pristojbina izračunana kot odstotek vrednosti letne prodaje, ne sme znašati več kot 0,15 % te vrednosti. Pristojbina se izračuna na podlagi cene franko tovarna, kadar je proizvod, ki mu je bil podeljen znak EU za okolje, blago. Kadar se pristojbina nanaša na storitve, se izračuna na podlagi dobavne cene.

Najvišja letna pristojbina je 25 000 EUR na skupino proizvodov na vlagatelja.

V primeru MSP, mikropodjetij ali vlagateljev iz držav v razvoju se letna pristojbina zniža za najmanj 25 %.

Letna pristojbina ne pokriva stroškov preskušanja, preverjanja in morebitnih inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Stroške takega preskušanja, preverjanja in pregledov bodo krili vlagatelji sami.

3. Pristojbina za inšpekcijski pregled

Pristojni organ lahko zaračuna pristojbino za inšpekcijski pregled.

(1) Mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(2) Mikropodjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES.“

15.8.2013

Uradni list Evropske unije

L 219/28

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 783/2013

z dne 14. avgusta 2013

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. avgusta 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0709 93 10	TR	148,4
0709 93 10	ZZ	148,4
0805 50 10	AR	99,2
	CL	101,4
	TR	70,0
	UY	115,6
	ZA	103,6
	ZZ	98,0
0806 10 10	EG	186,1
	MA	161,7
	MX	264,4
	TR	155,7
	ZZ	192,0
0808 10 80	AR	199,4
	BR	106,7
	CL	139,8
	CN	74,9
	NZ	129,5
	US	164,7
	ZA	114,8
	ZZ	132,8
0808 30 90	AR	183,4
	CL	146,4
	TR	152,4
	ZA	102,7
	ZZ	146,2
0809 30	TR	148,5
0809 30	ZZ	148,5
0809 40 05	BA	44,8
	MK	61,9
	TR	92,4
	ZZ	66,4

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.

15.8.2013

Uradni list Evropske unije

L 219/30

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 784/2013

z dne 14. avgusta 2013

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. avgusta 2013

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 642/2010 z dne 20. julija 2010 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (2), zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 19 00 , 1001 11 00 , ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00 , 1002 90 00 , 1005 10 90 , 1005 90 00 , 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka veljavni intervencijski ceni za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 % in zmanjšani za uvozno ceno CIF zadevne pošiljke. Ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev skupne carinske tarife.

(2)	Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 19 00 , 1001 11 00 , ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00 , 1002 90 00 , 1005 10 90 , 1005 90 00 , 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni CIF v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe.

(4)	Uvozne dajatve, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti nove določitve se določijo za obdobje od 16. avgusta 2013.

(5)	Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Od 16. avgusta 2013 se uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določijo v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov iz Priloge II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. avgusta 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 187, 21.7.2010, str. 5.

PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 16. avgusta 2013

Oznaka KN	Opis blaga	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 19 00 1001 11 00	trda PŠENICA, visokokakovostna	0,00
	srednjekakovostna	0,00
	nizkokakovostna	0,00
ex 1001 91 20	navadna PŠENICA, semenska	0,00
ex 1001 99 00	navadna PŠENICA, visokokakovostna, razen semenske	0,00
1002 10 00 1002 90 00	RŽ	0,00
1005 10 90	semenska KORUZA, razen hibridne	0,00
1005 90 00	KORUZA, razen semenske (2)	0,00
1007 10 90 1007 90 00	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	0,00

(1) V skladu s členom 2(4) Uredbe (EU) št. 642/2010 je lahko uvoznik upravičen do znižanja uvozne dajatve za:

—	3 EUR/t, če se pristanišče raztovarjanja nahaja v Sredozemlju (onstran Gibraltarske ožine) ali Črnem morju in če blago prihaja po Atlantskem oceanu ali Sueškem kanalu,

—	2 EUR/t, če se pristanišče raztovarjanja nahaja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka ter če blago prihaja v Unijo po Atlantskem oceanu.

(2) Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če izpolnjuje pogoje iz člena 3 Uredbe (EU) št. 642/2010.

PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

31.7.2013-14.8.2013

Povprečje za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010:

(EUR/t)
	Navadna pšenica (1)	Koruza	Trda pšenica, visokokakovostna	Trda pšenica, srednjekakovostna (2)	Trda pšenica, nizkokakovostna (3)
Borza	Minnéapolis	Chicago	—	—	—
Kotacija	217,78	140,42	—	—	—
Cena FOB ZDA	—	—	234,54	224,54	204,54
Premija za Zaliv	—	33,42	—	—	—
Premija za Velika jezera	27,28	—	—	—	—

Povprečje za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010:

Prevozni stroški: Mehiški zaliv–Rotterdam:	16,76 EUR/t
Prevozni stroški: Velika jezera–Rotterdam:	49,25 EUR/t

(1) Pozitivna premija 14 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).

(2) Negativna premija 10 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).

(3) Negativna premija 30 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).

15.8.2013

Uradni list Evropske unije

L 219/33

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 13. avgusta 2013

o spremembi Sklepa 2011/207/EU o oblikovanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 5224)

(2013/432/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 95 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Leta 2006 je Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) sprejela večletni načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. ICCAT je na letnem zasedanju leta 2008 ta večletni načrt za obnovo staleža spremenila. Spremenjeni načrt je bil prenesen v zakonodajo Unije z Uredbo Sveta (ES) št. 302/2009 z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (2). Ta načrt je bil dodatno spremenjen in potrjen na letnem zasedanju ICCAT leta 2010 s Priporočilom 10-04 ICCAT in prenesen v zakonodajo Unije z Uredbo (EU) št. 500/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (3).

(2)	Za zagotovitev uspešnega izvajanja spremenjenega načrta za obnovo staleža je bila sprejeta Odločba Komisije 2009/296/ES (4) o oblikovanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki zajema obdobje dveh let od 15. marca 2009 do 15. marca 2011.

(3)

Posebni program nadzora in inšpekcijskih pregledov za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju iz Sklepa Komisije 2011/207/EU (5) je bil sprejet za zagotovitev nadaljevanja programa iz Odločbe 2009/296/ES in takojšnjega izvajanja nekaterih določb Priporočila 10-04 ICCAT. Sklep 2011/207/EU zajema obdobje od 15. marca 2011 do 15. marca 2014.

(4)

Ob upoštevanju razprav z letnega zasedanja ICCAT leta 2011 in da bi se v celoti izvajale določbe, ki jih je zahtevala ICCAT, je bilo zaradi neprenosa teh določb v zakonodajo EU primerno spremeniti Sklep 2011/207/EU za izvajanje zahtev v zvezi z vzorčenjem in pilotnimi dejavnostmi iz točke 87 Priporočila 10-04 ICCAT o uvedbi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Zato je bil objavljen Izvedbeni sklep Komisije 2012/246/EU z dne 2. maja 2012 o spremembi Sklepa 2011/207/EU o oblikovanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (6).

(5)

ICCAT je na letnem zasedanju leta 2012 sprejela Priporočilo 12-03 o spremembi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna. Za zagotovitev nadaljevanja programa iz Sklepa 2011/207/EU in takojšnjega izvajanja nekaterih določb Priporočila 12-03 ICCAT je primerno posodobiti in popraviti določena zastarela ali napačna sklicevanja iz Sklepa 2011/207/EU.

(6)	Sklep 2011/207/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2011/207/EU se spremeni:

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Ta sklep uvaja poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov za zagotovitev usklajenega izvajanja večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, ki ga je leta 2006 sprejela Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) in je bil prenesen v zakonodajo Unije z Uredbo (ES) št. 302/2009, dodatno prenesen v zakonodajo Unije z Uredbo (EU) št. 500/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) in nazadnje spremenjen s Priporočilom 12-03 ICCAT z dne 10. decembra 2012.

(*1) UL L 157, 16.6.2012, str. 1.“;"

v členu 3 se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

vse dejavnosti ulova, iztovarjanja, prenosa, pretovarjanja in reje v mrežasti kletki, vključno z izvedenimi pilotnimi študijami načinov za boljšo oceno števila in teže modroplavutega tuna ob ulovu in reji v mrežasti kletki, tudi z uporabo stereoskopskih sistemov, ter programom, ki uporablja sisteme stereoskopske kamere ali alternativne tehnike, ki zagotavljajo enako natančnost, in zajema 100 % vseh dejavnosti reje v mrežasti kletki za natančnejšo določitev števila in teže rib v vsaki dejavnosti reje v mrežasti kletki;“;

člen 4 se spremeni, kot sledi:

(a)

točka 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.	izvajanje opazovalnih programov v Uniji, vključno z opazovalnim programom držav članic in regionalnim opazovalnim programom ICCAT, iz točk 90, 91 in 92 ter Priloge 7 Priporočila 12-03 ICCAT;“;

(b)

točke 6, 7, 8, 9 in 10 se nadomestijo z naslednjim:

„6.	posebni tehnični ukrepi in pogoji za lov na modroplavutega tuna iz Priporočila 12-03 ICCAT, zlasti pravila o najmanjši velikosti in z njimi povezani pogoji;

7.	količinske omejitve ulova in vsi z njimi povezani posebni pogoji, vključno s spremljanjem izkoriščenosti kvot, iz Priporočila 12-03 ICCAT;

8.	pravila glede dokumentacije, ki se uporabljajo za modroplavutega tuna, iz Priporočila 12-03 ICCAT;

9.	izvajanje pilotnih študij načinov za boljšo oceno števila in teže modroplavutega tuna ob ulovu in reji v mrežasti kletki, tudi z uporabo stereoskopskih sistemov;

10.	izvajanje programa, ki uporablja sisteme stereoskopske kamere ali alternativne tehnike, ki zagotavljajo enako natančnost, in zajema 100 % vseh dejavnosti reje v mrežasti kletki za natančnejšo določitev števila in teže rib v vsaki dejavnosti reje v mrežasti kletki.“;

v členu 7 se točki 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.	s Programom skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora ICCAT iz točk 99, 100 in 101 ter Priloge 8 Priporočila 12-03 ICCAT;

2.	z metodologijo inšpekcijskih pregledov iz Priporočila 12-03 ICCAT, zlasti Priloge 8 Priporočila;“;

v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Država članica, ki namerava v okviru načrta skupne uporabe izvajati nadzor in inšpekcijske preglede ribiških plovil v vodah, ki spadajo pod jurisdikcijo druge države članice, o svoji nameri uradno obvesti kontaktno točko zadevne obalne države članice iz odstavka 5 člena 80 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in Evropsko agencijo za nadzor ribištva (EFCA).“;

v členu 12 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov se izvaja v okviru nacionalnih programov nadzora iz člena 46 Uredbe (ES) št. 1224/2009, ki so jih sprejeli Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Malta in Portugalska, ter od 1. julija 2013 v okviru nacionalnega programa nadzora, ki ga je sprejela Hrvaška.“;

člen 15 se spremeni, kot sledi:

(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Vmesna poročila se predložijo 15. julija in 15. septembra vsako leto za obdobje do konca prejšnjega meseca, končno poročilo pa 15. januarja za prejšnje leto.“;

(b)

v odstavku 3(b) se točki (i) in (ii) nadomestita z naslednjim:

„(i)	ribiško plovilo (ime, zastava, orodje in številka ICCAT, številka v registru ladjevja Unije ali zunanja identifikacijska oznaka), past, ribogojnica ali podjetje, ki se ukvarja s predelavo in/ali trgovanjem zadevnih proizvodov iz modroplavutega tuna;

(ii)	datum in kraj inšpekcijskega pregleda ter količina modroplavutega tuna, povezana s kršitvijo;“;

8.	priloge I, II, III in IV se nadomestijo z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 13. avgusta 2013

Za Komisijo

Maria DAMANAKI

Članica Komisije

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2) UL L 96, 15.4.2009, str. 1.

(3) UL L 157, 16.6.2012, str. 1.

(4) UL L 80, 26.3.2009, str. 18.

(5) UL L 87, 2.4.2011, str. 9.

(6) UL L 121, 8.5.2012, str. 25.

PRILOGA

„PRILOGA I

REFERENČNA MERILA

Referenčna merila iz te priloge se uporabljajo, da se zlasti zagotovijo:

(a)	celovito spremljanje dejavnosti reje v mrežasti kletki, ki se izvajajo v vodah EU;

(b)	celovito spremljanje dejavnosti prenosa;

(c)	celovito spremljanje skupnih ribolovnih dejavnosti;

(d)	preverjanje vseh dokumentov, ki jih zahteva zakonodaja, ki velja za modroplavutega tuna, zlasti preverjanje zanesljivosti zabeleženih podatkov.

Kraj inšpekcijskega pregleda	Referenčno merilo
Dejavnosti reje v mrežasti kletki (vključno z nabiranjem)	Vsako rejo v mrežasti kletki v ribogojnici mora država članica zastave plovila za ulov odobriti v 48 urah po predložitvi podatkov, potrebnih za rejo v mrežasti kletki; država pogodbenica, ki je pristojna za območje, na katerem je ribogojnica za modroplavutega tuna, sprejme potrebne ukrepe za prepoved dajanja v mrežaste kletke za rejo ali pitanje modroplavutega tuna, ki ga ne spremlja dokumentacija, ki jo zahteva ICCAT ter so jo potrdili organi države zastave plovila za ulov ali organi države zastave, v kateri se nahaja past (*1) (kot določa točka 86 Priporočila 12-03 ICCAT); vsako rejo v mrežasti kletki in nabiranje inšpekcijsko pregledajo pristojni organi države članice, v kateri ima ribogojnica sedež, v skladu z zadevnimi obveznostmi nadzora iz priporočil 06-07 in 12-03 ICCAT; ribe se prenesejo v mrežasto kletko pred 15. avgustom, razen če obstaja utemeljen razlog iz Priporočila 12-03 (kot določa točka 85 Priporočila).
Inšpekcijski pregledi na morju	Referenčno merilo se določi po natančni analizi ribolovne dejavnosti na vsakem območju; referenčna merila na morju se nanašajo na število obhodnih dni na morju na posebnem območju za obnovo staleža modroplavutega tuna in število obhodnih dni, pri čemer je navedena ribolovna sezona in vrsta ciljne ribolovne dejavnosti.
Dejavnosti prenosa	Za vsako dejavnost prenosa mora država zastave izdati predhodno dovoljenje na podlagi predhodnega uradnega obvestila o prenosu (kot določa točka 77 Priporočila 12-03 ICCAT); za vsak prenos se določi številka dovoljenja (kot določa točka 78 Priporočila 12-03 ICCAT); prenos se dovoli v 48 urah po predložitvi predhodnega uradnega obvestila o prenosu (kot določa točka 78 Priporočila 12-03 ICCAT); državi zastave se ob koncu prenosa pošlje deklaracija o prenosu ICCAT (kot določa točka 79 Priporočila 12-03 ICCAT); vsak prenos se spremlja z video kamero v vodi (kot določata točka 81 in Priloga 9 Priporočila 12-03 ICCAT).
Pretovarjanje	Vsa zadevna plovila se pregledajo ob prihodu pred pretovarjanjem ter pred odhodom po pretovarjanju. V pristaniščih, ki niso določena, se izvajajo naključni pregledi; deklaracija o pretovarjanju se državi zastave pošlje najpozneje 48 ur po datumu pretovarjanja v pristanišču (kot določa točka 66 Priporočila 12-03 ICCAT).
Skupne ribolovne dejavnosti	Vse skupne ribolovne dejavnosti morajo predhodno odobriti države zastave; države članice nato vzpostavijo in vodijo evidence o vseh skupnih ribolovnih dejavnostih, ki so jih odobrile.
Zračni nadzor	Prilagodljivo referenčno merilo, ki se določi po natančni analizi ribolovnih dejavnosti na vsakem območju in ob upoštevanju razpoložljivih virov, ki so na voljo državi članici.
Iztovarjanje	Vsa plovila, ki vplujejo v določeno pristanišče, da bi iztovorila modroplavutega tuna, se nadzorujejo, na določenem odstotku plovil pa se opravi inšpekcijski pregled na podlagi sistema ocene tveganja, ki vključuje kvoto, velikost ladjevja in ribolovni napor; v pristaniščih, ki niso določena, se izvajajo naključni pregledi; pristojni organ v 48 urah po koncu iztovarjanja pošlje evidenco iztovarjanja organu države zastave ribiškega plovila (kot določa točka 70 Priporočila 12-03 ICCAT).
Trženje	Prilagodljivo referenčno merilo, ki se določi po natančni analizi izvedenih dejavnosti trženja.
Športni in rekreacijski ribolov	Prilagodljivo referenčno merilo, ki se določi po natančni analizi izvedenih dejavnosti športnega in rekreacijskega ribolova.
Pasti	100 % vseh dejavnosti nabiranja in prenosa se inšpekcijsko pregleda.

„PRILOGA II

POSTOPKI, KI JIH MORAJO UPOŠTEVATI URADNIKI

1. Inšpekcijske naloge

1.1 Splošne inšpekcijske naloge

Za vsak opravljen nadzor in inšpekcijski pregled se pripravi poročilo o inšpekcijskem pregledu v ustrezni obliki, ki je določena v točki 2 te priloge. Uradniki v vsakem primeru preverijo in v poročilu zabeležijo naslednje podatke:

1.	podrobnosti o identiteti odgovornih oseb, plovilu, ribogojnici, pasti, zaposlenih itn., povezanih z dejavnostmi, ki so bile inšpekcijsko pregledane;

2.	pooblastila, licence in ribolovna dovoljenja;

ustrezno dokumentacijo o plovilu, kot so ladijski dnevniki, deklaracije o prenosu in pretovarjanju, dokumenti ICCAT o ulovu modroplavutega tuna in potrdila o ponovnem izvozu, ter drugo dokumentacijo, ki je bila pregledana v okviru nadzora in inšpekcijskega pregleda, kot določa Priporočilo 12-03 ICCAT;

4.	podrobne ugotovitve o velikostih modroplavutega tuna, ki je bil ulovljen, ulovljen v pasti, prenesen, pretovorjen, iztovorjen, prepeljan, gojen, predelan ali dan v prodajo v skladu z določbami obnovitvenega načrta;

5.	odstotek prilova modroplavutega tuna, obdržanega na krovu plovil, ki modroplavutega tuna ne lovijo aktivno.

Podatki, ki se nanašajo na vse pomembne ugotovitve inšpekcijskih pregledov na morju, z zračnim nadzorom, v pristaniščih, pasteh, ribogojnicah in vseh drugih zadevnih podjetjih, se zabeležijo v poročila o inšpekcijskem pregledu. V primeru inšpekcijskega pregleda v okviru Programa skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora ICCAT mora inšpekcijski organ evidentirati opravljene inšpekcijske preglede in vse kršitve, ugotovljene v ladijskem dnevniku.

Te ugotovitve se primerjajo s podatki, ki jih uradnikom dajo na voljo drugi pristojni organi, vključno s podatki sistema za spremljanje plovil (VMS), seznami pooblaščenih plovil, poročili opazovalcev, video posnetki in vso dokumentacijo v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi.

1.2 Inšpekcijske naloge za zračni nadzor

Uradniki poročajo o podatkih nadzora za namene navzkrižnega preverjanja, in zlasti preverijo opažanja ribiških plovil na podlagi podatkov VMS in seznamov pooblaščenih plovil.

Uradniki ugotavljajo nezakonite, neprijavljene in zakonsko neurejene ribolovne dejavnosti ter poročajo o njih in o uporabi letal in helikopterjev za iskanje.

Posebna pozornost je namenjena zaprtim območjem, obdobjem ribolovne dejavnosti, kot so določena v točkah 21 do 26 Priporočila 12-03 ICCAT, in dejavnostim ladjevij, za katere veljajo odstopanja.

1.3 Inšpekcijske naloge na morju

1.3.1 Splošne inšpekcijske naloge

Kadar so na krovu ribiškega plovila za ulov ali katerega koli drugega plovila prisotne mrtve ribe, uradniki vedno preverijo, ali so ribe na krovu obdržane zakonito. Uradniki preverijo količine vseh vrst rib, obdržanih na krovu, da se zagotovi spoštovanje pravil ICCAT o prilovu in najmanjši velikosti.

Kadar se žive ribe prenesejo, uradniki ugotavljajo, katera sredstva uporabljajo udeležene strani za oceno količine prenesenega živega modroplavutega tuna, izražene v številu (1). Kadar je na voljo video posnetek, uradniki pridobijo dostop do njega ter preverijo prenesene količine, ki so razvidne z video posnetka, ter skladnost video posnetka z minimalnimi standardi postopkov snemanja z video kamerami, kot so določeni v Prilogi 9 Priporočila 12-03 ICCAT.

Uradniki med vsemi inšpekcijskimi pregledi sistematično preverjajo:

1.	ali imajo ribiška plovila dovoljenje za delovanje (oznake, identiteta, licenca, dovoljenje za ribolov in seznami ICCAT);

2.	ali plovila izpolnjujejo zahteve glede dokumentacije;

3.	ali so ribiška plovila opremljena z delujočim sistemom za spremljanje plovil (VMS) in ali so izpolnjene zahteve glede prenosa podatkov VMS;

4.	da ribiška plovila ne lovijo v zaprtih območjih in da upoštevajo zaprtje ribolovnih sezon;

5.	spoštovanje kvot in omejitev prilova;

6.	strukturo velikosti ulova na krovu;

7.	fizične količine ulova na krovu in njihovo predstavitev;

8.	ribolovno orodje na krovu;

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.219.slv
Uradni list Evropske unije		L 219

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 56 15. avgust 2013

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 780/2013 z dne 14. avgusta 2013 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 206/2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 781/2013 z dne 14. avgusta 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za registracijo aktivne snovi fipronil ter prepovedi uporabe in prodaje semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo navedeno aktivno snov ( 1 )	22
	*	Uredba Komisije (EU) št. 782/2013 z dne 14. avgusta 2013 o spremembi Priloge III k Uredbi (EU) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o znaku EU za okolje ( 1 )	26
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 783/2013 z dne 14. avgusta 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	28
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 784/2013 z dne 14. avgusta 2013 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. avgusta 2013	30
		SKLEPI
		2013/432/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 13. avgusta 2013 o spremembi Sklepa 2011/207/EU o oblikovanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 5224)	33
		2013/433/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 13. avgusta 2013 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 5225)	49


*	Obvestilo bralcem – Uredba Sveta (EU) št. 216/2013 z dne 7. marca 2013 o elektronski izdaji Uradnega lista Evropske unije (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)	s3
*	Obvestilo bralcem – Način navajanja aktov(glej notranjo stran zadnje strani ovitka)	s3