(1)

Uredba Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (1) določa, da se z eurom zamenjajo valute tistih držav članic, ki so izpolnile potrebne pogoje za uvedbo eura takrat, ko je Skupnost vstopila v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije.

(2)

V skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 je Latvija država članica z odstopanjem, kot je opredeljeno v členu 139(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)

V skladu s Sklepom Sveta 2013/387/EU z dne 9. julija 2013 o uvedbi eura v Latviji 1. januarja 2014 (2), Latvija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura in odstopanje v korist Latvije se razveljavi s 1. januarjem 2014.

(4)

Zaradi uvedbe eura v Latviji je treba razširiti veljavne določbe o uvedbi eura iz Uredbe (ES) št. 974/98 na Latvijo.

(5)

Nacionalni načrt Latvije za prehod na euro določa, da morajo na dan uvedbe eura kot njene valute, eurski bankovci in kovanci postati zakonito plačilno sredstvo v navedeni državi članici. Zato bi moral biti datum uvedbe eura in datum prehoda na eurogotovino 1. januar 2014. Obdobje opuščanja se ne bi smelo uporabiti.

(6)

Prilogo k Uredbi (ES) št. 974/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Treba je upoštevati spremembe življenjskih stroškov v tretjih državah in zato določiti ponderje, ki se od 1. julija 2011 do 30. junija 2012 in od 1. julija 2012 dalje uporabljajo za osebne prejemke uradnikov, začasnih uslužbencev in pogodbenih uslužbencev Unije, ki delajo v tretji državi, izplačane v valuti njihove države zaposlitve.

(2)

Ponderji, ki so se uporabili za plačilo na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 964/2011 (2), imajo lahko za posledico pozitivne ali negativne prilagoditve osebnih prejemkov z veljavnostjo za nazaj.

(3)

Določiti bi bilo treba ureditev naknadnih doplačil, če se zaradi novih ponderjev osebni prejemki zvišajo.

(4)

Določiti bi bilo treba ureditev vračila preplačil za obdobje med 1. julijem 2011 in začetkom veljavnosti te uredbe, če se zaradi novih ponderjev osebni prejemki znižajo.

(5)

Določiti bi bilo treba, da so takšna vračila možna le za obdobje največ šestih mesecev pred datumom začetka veljavnosti te uredbe –

(1)

Svet je 30. novembra 2006 sprejel Uredbo (ES) št. 1801/2006 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju (1) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o partnerstvu).

(2)

Novi protokol določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v sporazumu o partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: novi protokol), ter se začasno uporablja od svojega podpisa dne 16. decembra 2012 v skladu s Sklepom Sveta 2012/827/EU (2). Novi protokol določa ribolovne možnosti za plovila EU v vodah, v katerih ima Mavretanija glede ribištva suverenost ali so v njeni pristojnosti. Ribolovne možnosti, ki so bile Uniji dodeljene v skladu z novim protokolom, so bile določene na podlagi Uredbe (EU) št. 1259/2012 (3).

(3)

Mešana komisija med Evropsko unijo in Mavretanijo (v nadaljnjem besedilu: mešana komisija) iz člena 10 sporazuma o partnerstvu je v skladu s členom 4 novega protokola 20. februarja 2013 sprejela ukrepe za pregled ribolovnih možnosti. Ti ukrepi vključujejo ukrepe o ponovni opredelitvi razdelitve ribolovnih možnosti med kategoriji 5 (plovila za ribolov tunov s potegalkami) in 6 (plovila za ribolov tunov z ribiškimi palicami in plovila s površinskimi parangali).

(4)

Uredbo (EU) št. 1259/2012 bi bilo zato treba spremeniti. Ker se sklep mešane komisije uporablja od 20. februarja 2013, bi ta uredba morala začeti veljati takoj po objavi in bi se morala uporabljati od 20. februarja 2013 –

„(e)

Kategorija 5 – Plovila za ribolov tunov s potegalkami

(f)

Kategorija 6 – Plovila za ribolov tunov z ribiškimi palicami in plovila s površinskimi parangali

(1)

Direktiva 2009/48/ES določa mejne vrednosti za barij, ki temeljijo na priporočilih nizozemskega nacionalnega inštituta za javno zdravje in okolje (RIVM), opredeljenih v poročilu iz leta 2008 z naslovom „Chemicals in Toys. A general methodology for assessment of chemical safety of toys with a focus on elements“ (Kemikalije v igračah. Splošna metodologija za oceno kemijske varnosti igrač s poudarkom na elementih). Priporočila RIVM temeljijo na sklepu, da izpostavljenost otrok kemikalijam v igračah ne sme presegati določene ravni, poimenovane „dopusten dnevni vnos“. Glede na to, da so otroci izpostavljeni tudi kemikalijam iz drugih virov, se sme za igrače določiti le odstotek dopustnega dnevnega vnosa. Znanstveni odbor za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (Scientific Committee on Toxicity, Ecotoxicity and the Environment – CSTEE) je v svojem poročilu iz leta 2004 priporočil, da se za igrače določi največ 10 % dopustnega dnevnega vnosa. Ta odstotek je Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (ZOZOT) potrdil v svojem mnenju z naslovom „Evaluation of the migration limits for chemical elements in toys“ (Ocena mejnih vrednosti migracij za kemijske elemente v igračah), sprejetem 1. julija 2010.

(2)

V skladu s priporočili RIVM bi bilo treba za pridobitev mejnih vrednosti za kemične snovi iz Direktive 2009/48/ES največji odstotek dopustnega dnevnega vnosa pomnožiti s težo otroka, ki je ocenjena na 7,5 kg, in deliti s količino zaužitega materiala igrač.

(3)

RIVM je za barij uporabil dopustni dnevni vnos v višini 0,6 mg/kg telesne teže/dan, s čimer je sledil pristopu ameriške Agencije za strupene snovi in register bolezni (ATSDR) v njenem poročilu za leto 2005 o toksikološkem profilu za barij, ki temelji na podatkih o poskusih na živalih. RIVM je preučil tudi druge študije o bariju, ki temeljijo na podatkih, ki se nanašajo na človeka, vendar jih ni upošteval pri določitvi dopustnega dnevnega vnosa za barij. Čeprav veljajo podatki, ki se nanašajo na človeka, za primernejšo osnovo za izračun dopustnega dnevnega vnosa, je RIVM menil, da so študije, iz katerih izhajajo ti podatki, vsebovale ključne pomanjkljivosti. Zato so bili uporabljeni podatki o poskusih na živalih, ki so zanesljivejši za izračun dopustnega dnevnega vnosa.

(4)

Za opredelitev možnih scenarijev izpostavljenosti kemičnim snovem je RIVM količino zaužitega materiala igrač ocenil na 8 mg na dan za material, postrgan s površine igrače, 100 mg za lomljiv material igrač in 400 mg za tekoč ali lepljiv material igrač. ZOZOT je svojem mnenju z naslovom „Risks from organic CMR substances in toys“ (Tveganja organskih snovi CMR v igračah) z dne 18. maja 2010 navedene vrednosti zaužitja podprl.

(5)

Potem ko je bila vrednost, ki ustreza 10 % dopustnega dnevnega vnosa, pomnožena s težo otroka in deljena s količino zaužitega materiala igrač, so bile za barij določene naslednje mejne vrednosti: 56 000 mg/kg za material, postrgan s površine igrače, 4 500 mg/kg za suh material in 1 125 mg/kg za tekoči material.

(6)

Ameriška agencija za strupene snovi in register bolezni je leta 2007 objavila posodobljeno poročilo o toksikološkem profilu za barij, v katerem predlaga dopustni dnevni vnos v višini 0,2 mg/kg telesne teže/dan. Ta posodobitev je bila na voljo šele po zaključku poročila RIVM. Poleg tega pa je bilo glede na razprave z zainteresiranimi stranmi ocenjeno, da RIVM ni ustrezno upošteval poročila IPCS iz leta 2001.

(7)

Zato je Komisija ZOZOT poslala prošnjo za mnenje, v kateri je zaprosila za dodatno oceno mejnih vrednosti migracije za barij, in priporočila glede dopustnega dnevnega vnosa, ki naj bi se uporabil, ob upoštevanju poročil IPCS in ATSDR (iz leta 2007).

(8)

ZOZOT je v svojem mnenju, sprejetem 22. marca 2012, zaključil, da razpoložljivi podatki, ki se nanašajo na človeka, niso primerni za določitev dopustnega dnevnega vnosa. Kakovostne študije na živalih so bolj primerne za določitev dopustnega dnevnega vnosa za barij, ki bi po mnenju ZOZOT moral znašati 0,2 mg/kg telesne teže/dan.

(9)

Ta vrednost upošteva gastrointestinalno absorpcijo barija. ZOZOT ocenjuje, da je gastrointestinalna absorpcija pri otrocih, starih od 1 do 15, 30 %, pri dojenčkih pa 60 %. Vendar je ZOZOT dopusten dnevni vnos za barij določil na podlagi „najhujšega scenarija“, ki predpostavlja, da otrok absorbira 100 % barija, ki mu je izpostavljen.

(10)

Če se vrednost, ki ustreza 10 % novega dopustnega dnevnega vnosa, pomnoži s težo otroka in deli s količino zaužitega materiala igrač, se za barij dobijo naslednje mejne vrednosti: 18 750 mg/kg za material, postrgan s površine igrače, 1 500 mg/kg za suh material in 375 mg/kg za tekoči material.

(11)

Da se zagotovi najboljše možno varovanje zdravja in življenja ljudi, zlasti otrok, je treba v najkrajšem možnem času začeti uporabljati te nižje mejne vrednosti migracije za barij. Zato bi bilo treba Direktivo spremeniti z uredbo, ki začne veljati 20. julija 2013, da se prepreči daljše obdobje za prenos Direktive, v katerem bi veljale različne mejne vrednosti migracije.

(12)

Direktivo 2009/48/ES bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost igrač –

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 10. julija 2013 sklenil črtati eno fizično osebo s seznama oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov.

(3)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 341/2007 (3) določa odprtje in upravljanje tarifnih kvot in uvedbo sistema uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen in druge kmetijske proizvode, uvožene iz tretjih držav.

(2)

Količine, za katere so tradicionalni uvozniki in novi uvozniki vložili zahtevke za izdajo dovoljenj „A“ v prvih sedmih dneh meseca julija 2013 v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 341/2007, presegajo količine, ki so na voljo za proizvode s poreklom iz Kitajske.

(3)

Zato je v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 treba določiti, v kolikšni meri je možno ob uporabi člena 12 Uredbe (ES) št. 341/2007 ugoditi zahtevkom za izdajo dovoljenj „A“, poslanim Komisiji najpozneje do štirinajstega v mesecu juliju 2013.

(4)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

(1)

Tretja faza ekonomske in monetarne unije (EMU) se je začela 1. januarja 1999. Svet je v sestavi voditeljev držav ali vlad 3. maja 1998 v Bruslju sprejel odločitev, da Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska izpolnjujejo potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 1999 (3).

(2)

Z Odločbo 2000/427/ES (4) je Svet sprejel odločitev, da Grčija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2001. Z Odločbo 2006/495/ES (5) je Svet sprejel odločitev, da Slovenija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2007. Z odločbama 2007/503/ES (6) in 2007/504/ES (7) je Svet sprejel odločitev, da Ciper in Malta izpolnjujeta potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2008. Z Odločbo 2008/608/ES (8) je Svet sprejel odločitev, da Slovaška izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura. S Sklepom 2010/416/EU (9) je Svet sprejel odločitev, da Estonija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura.

(3)

V skladu z odstavkom 1 Protokola o nekaterih določbah v zvezi z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Pogodba ES), je Združeno kraljestvo uradno obvestilo Svet, da 1. januarja 1999 ne namerava preiti v tretjo fazo EMU. To uradno obvestilo ostaja nespremenjeno. V skladu z odstavkom 1 Protokola o nekaterih določbah v zvezi z Dansko, ki je priloga k Pogodbi ES, in s sklepom, ki so ga decembra 1992 voditelji držav oziroma vlad sprejeli v Edinburghu, je Danska uradno obvestila Svet, da ne bo sodelovala v tretji fazi EMU. Danska ni zahtevala začetka postopka iz člena 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(4)

V skladu z Odločbo 98/317/ES velja za Švedsko odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) PDEU. V skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (10) velja za Češko, Latvijo, Litvo, Madžarsko in Poljsko odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) Pogodbe. V skladu s členom 5 Akta o pristopu iz leta 2005 (11) velja za Bolgarijo in Romunijo odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) PDEU. V skladu s členom 5 Akta o pristopu Hrvaške (12) velja za Hrvaško odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) PDEU.

(5)

Evropska centralna banka (ECB) je bila ustanovljena 1. julija 1998. Evropski monetarni sistem je zamenjal mehanizem deviznega tečaja, katerega vzpostavitev je bila sprejeta z resolucijo Evropskega sveta z dne 16. junija 1997 o ustanovitvi mehanizma deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (13). Postopke, predvidene za mehanizem deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (ERM II), določa Sporazum z dne 16. marca 2006 med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic izven območja eura, ki določa postopke delovanja za mehanizem deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (14).

(6)

Člen 140(2) PDEU določa postopke za odpravo odstopanj zadevnih držav članic. Najmanj enkrat vsaki dve leti ali na zahtevo države članice z odstopanjem Komisija in ECB poročata Svetu v skladu s postopkom, določenim v členu 140(1) PDEU. Latvija je 5. marca 2013 predložila uradno zahtevo za oceno konvergence.

(7)

Nacionalna zakonodaja držav članic, vključno s statuti nacionalnih centralnih bank, se po potrebi prilagodi, da se zagotovi združljivost s členoma 130 in 131 PDEU in Statutom Evropskega sistema centralnih bank ter Statutom Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: statut ESCB in ECB). Poročila Komisije in ECB podajajo podrobno oceno združljivosti zakonodaje Latvije s členoma 130 in 131 PDEU ter statutom ESCB in ECB.

(8)

V skladu s členom 1 Protokola št. 13 o konvergenčnih merilih iz člena 140 PDEU merilo stabilnosti cen iz prve alinee člena 140(1) PDEU pomeni, da ima država članica trajno stabilne cene in povprečno stopnjo inflacije, zabeleženo v enem letu pred pregledom, ki ne presega za več kakor eno in pol odstotne točke stopnje inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Pri merilu stabilnosti cen se bo stopnja inflacije merila z usklajenimi indeksi cen življenjskih potrebščin (HICP), določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (15). Za oceno izpolnjevanja merila stabilnosti cen se inflacija v državah članicah meri z odstotno razliko med aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov in aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov iz prejšnjega obdobja. Komisija in ECB sta v svojih poročilih upoštevali referenčno vrednost, izračunano tako, da se navadni aritmetični sredini stopenj inflacije treh najuspešnejših držav članic glede stabilnosti cen prišteje 1,5 odstotne točke. V enoletnem obdobju do konca aprila 2013 je bila referenčna vrednost inflacije izračunana na 2,7 odstotka, pri čemer so bile Švedska, Latvija in Irska tri najuspešnejše države članice glede stabilnosti cen, njihove stopnje inflacije pa so znašale 0,8 %, 1,3 % in 1,6 %.

Iz najuspešnejših držav članic glede stabilnosti cen je upravičeno izključiti države, katerih stopnja inflacije se ne bi mogla obravnavati kot pomembno referenčno merilo za druge države članice. Države s takimi odstopanji so bile v preteklosti opredeljene v konvergenčnih poročilih iz let 2004 in 2010. V tem trenutku je iz najuspešnejših držav članic glede stabilnosti cen upravičeno izključiti Grčijo, ker njena stopnja in profil inflacije znatno odstopata od povprečja euroobmočja, kar odraža predvsem velike potrebe po prilagoditvi in izjemne razmere v grškem gospodarstvu, zato bi se s vključitvijo Grčije pretirano vplivalo na referenčno vrednost in s tem na poštenost merila (16).

(9)

V skladu s členom 2 Protokola št. 13 pomeni merilo proračunskega položaja iz druge alinee člena 140(1) PDEU, da v času preverjanja za državo članico Svet ni sprejel sklepa o čezmernem primanjkljaju, sprejete na podlagi člena 126(6) PDEU.

(10)

V skladu s členom 3 Protokola št. 13 merilo o sodelovanju v mehanizmu deviznega tečaja Evropskega monetarnega sistema iz tretje alinee člena 140(1) PDEU pomeni, da je država članica brez hujših napetosti vsaj zadnji dve leti pred preverjanjem upoštevala normalne meje nihanj, ki jih predpisuje mehanizem deviznega tečaja (ERM) Evropskega monetarnega sistema. Država članica v tem času zlasti ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja svoje valute glede na euro. Od 1. januarja 1999 ERM II zagotavlja okvir za ocenjevanje izpolnjevanja merila deviznega tečaja. Pri ocenjevanju izpolnjevanja tega merila sta Komisija in ECB v svojih poročilih preverili ustreznost za dveletno obdobje do 16. maja 2013.

(11)

V skladu s členom 4 Protokola št. 13 merilo konvergence obrestnih mer iz četrte alinee člena 140(1) PDEU pomeni, da ima država članica v enem letu pred pregledom tako povprečno dolgoročno nominalno obrestno mero, ki ne presega za več kakor dve odstotni točki dolgoročne obrestne mere v največ treh državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Za namen merila konvergence obrestnih mer so bile uporabljene primerljive obrestne mere za primerljive 10-letne državne obveznice. Da bi ocenili izpolnjevanje merila obrestnih mer, poročili Komisije in ECB upoštevata referenčno vrednost, izračunano tako, da se navadni aritmetični sredini nominalnih dolgoročnih obrestnih mer treh najuspešnejših držav članic glede stabilnosti cen prištejeta dve odstotni točki. Po tem izračunu je referenčna vrednost za obdobje enega leta do aprila 2013 znašala 5,5 %.

(12)

V skladu s členom 5 Protokola št. 13 podatke, uporabljene za ocenjevanje izpolnjevanja konvergenčnih meril, zagotovi Komisija. Za pripravo tega sklepa je podatke zagotovila Komisija. Proračunske podatke je Komisija zagotovila na podlagi poročil, ki so jih države članice predložile do 1. aprila 2013 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 (17) o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(13)

Na podlagi poročil, ki sta jih predstavili Komisija in ECB o napredku, ki ga je Latvija dosegla pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije, je ugotovljeno naslednje:

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Standardna merila za ugotavljanje primernosti zavarovanja za potrebe operacij denarne politike Eurosistema so določena v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14.

(2)

V skladu z oddelkom 1.6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 lahko Svet ECB kadar koli spremeni instrumente, pogoje, merila in postopke za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema. V skladu z oddelkom 6.3.1 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 si Eurosistem pridržuje pravico, da na podlagi informacij, ki so zanj relevantne, ugotovi, ali izdaja, izdajatelj, dolžnik ali garant izpolnjuje njegove zahteve glede visokih standardov.

(3)

Na podlagi Sklepa ECB/2013/13 z dne 2. maja 2013 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper (3), se, kot izjemen ukrep, začasno niso uporabljale minimalne zahteve Eurosistema glede pragov kreditne kvalitete za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper. Po odločitvi Republike Ciper da začne operacijo upravljanja dolga, ki je zadevala njene tržne dolžniške instrumente, je Svet ECB presodil, da je ta odločitev negativno vplivala na ustreznost tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper, za zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema, in dne 28. junija 2013 odločil, da se razveljavi Sklep ECB/2013/13 (4).

(4)

Po zaključku operacije upravljanja dolga in potrditvi, da Republika Ciper spoštuje pogoje programa gospodarskega in finančnega prilagajanja, ki velja zanjo, je Svet ECB dalje ocenil, da tržni dolžniški instrumenti, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper, trenutno dosegajo standard kakovosti, ki zadostuje za zagotovitev njihove primernosti za zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema.

(5)

Svet ECB je zato odločil, da bi morali biti tržni dolžniški instrumenti, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper, ponovno primerni za operacije denarne politike Eurosistema, zanje pa bi se morali uporabljati posebni odbitki, ki se razlikujejo od tistih iz oddelka 6.4.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14.

(6)

V skladu s členom 7 Smernice ECB/2013/4 se Eurosistemov prag kreditne kvalitete ne uporablja za tržne dolžniške instrumente, ki so jih izdale ali zanje v celoti jamčijo institucionalne enote centralnih ravni držav članic euroobmočja, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, razen če Svet ECB odloči, da zadevna država članica ne spoštuje pogojev finančne podpore in/ali makroekonomskega programa. Vendar pa se v skladu s členom 1(3) iste smernice za namene člena 5(1) in člena 7 samo Irska, Helenska republika in Portugalska štejejo za države članice euroobmočja, ki spoštujejo program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada. Zato je za neuporabo Eurosistemovega praga kreditne kvalitete za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper, potreben dodaten sklep Sveta ECB.

(7)

Ta izjemen ukrep se bo uporabljal začasno, dokler ne bo Svet ECB presodil, da se lahko za operacije denarne politike ponovno uvede normalna uporaba Eurosistemovih meril primernosti in okvira za obvladovanje tveganj –