29.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/1

(1)

Cilj politike Unije na področju zunanjih meja je integrirano upravljanje, da se zagotovi enotno in visoko raven kontrole in varovanja, kar je nujna posledica prostega gibanja oseb znotraj Unije in temeljni sestavni del območja svobode, varnosti in pravice. V ta namen bi bilo treba določiti skupna pravila o standardih in postopkih za nadzor zunanjih meja in pri tem upoštevati posebne in nesorazmerne pritiske, s katerimi se na svojih zunanjih mejah soočajo nekatere države članice. Za tako določena pravila bi moralo veljati načelo solidarnosti med državami članicami.

(2)

Prosto gibanje oseb na schengenskem območju je eden največjih dosežkov evropske integracije. Prosto gibanje je temeljna pravica, pogoji za njeno uresničevanje pa so določeni v Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) ter v Direktivi 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (2).

(3)

Za odpravo nadzora na notranjih mejah si morajo države članice medsebojno popolnoma zaupati, da so sposobne v celoti izvajati spremljevalne ukrepe, ki omogočajo odpravo tega nadzora.

(4)

Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (3) je začela veljati 13. oktobra 2006.

(5)

Po več letih uporabe se je pojavila potreba po več spremembah, ki temeljijo na praktičnih izkušnjah držav članic in Komisije pri uporabi Uredbe (ES) št. 562/2006, na rezultatih schengenskih evalvacij, na poročilih in zahtevah držav članic ter na razvoju primarnega in sekundarnega prava Unije, ter tudi potreba po razjasnitvi in učinkovitejšem določanju ključnih tehničnih zadev.

(6)

Poročilo Komisije z dne 21. septembra 2009 o izvajanju določb o žigosanju potnih listin državljanov tretjih držav v skladu s členoma 10 in 11 Uredbe (ES) št. 562/2006 ter poročilo Komisije z dne 13. oktobra 2010 o uporabi naslova III (Notranje meje) Uredbe (ES) št. 562/2006 vsebujeta konkretne predloge za tehnične spremembe Uredbe (ES) št. 562/2006.

(7)

Zaradi nedavno sprejetih zakonodajnih aktov Unije, zlasti Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (4) ter Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (5), je treba nekoliko spremeniti Uredbo (ES) št. 562/2006.

(8)

Podobno bi bilo treba spremeniti nekatere določbe Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (6) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma), da bi bile upoštevane spremembe Uredbe (ES) št. 562/2006 in trenutno pravno stanje.

(9)

V skladu s sodbo v zadevi C-241/05, Nicolae Bot proti Préfet du Val-de-Marne (7), je treba spremeniti pravila o izračunavanju dovoljenega trajanja kratkoročnega bivanja v Uniji. Jasna, preprosta in harmonizirana pravila v vseh pravnih aktih, ki urejajo to vprašanje, bi koristila potnikom, pa tudi mejnim organom in organom, pristojnim za izdajo vizumov. Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Uredbo (ES) št. 562/2006 in Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma, Uredbo Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (8) in Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (9), Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (10) in Uredbo (ES) št 810/2009.

(10)

S sprejetjem Uredbe (EU) št. 1168/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (11) (Frontex) (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je izboljšano integrirano upravljanje zunanjih meja in zagotovljena nadaljnja krepitev vloge Agencije v skladu s ciljem Unije, da razvije politiko za postopno uvajanje koncepta skladnega upravljanja mej.

(11)

De se uskladijo določbe Uredbe (ES) št. 562/2006 s PDEU, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s sprejemanjem dodatnih ukrepov, ki urejajo varovanje, ter spremembe prilog k Uredbi (ES) št. 562/2006. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(12)

Ker se cilj te uredbe, in sicer tehnične spremembe veljavnih pravil Uredbe (ES) št. 562/2006 in Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, kakor tudi uredb (ES) št. 1683/95 (ES) št. 539/2001, (ES) št. 767/2008 in (ES) št. 810/2009, lahko doseže le na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(13)

Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (13).

(14)

Ta uredba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (14), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (15).

(15)

Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (16), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (17).

(16)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet odloči o te uredbi, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(17)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (18); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(18)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (19); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

v členu 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(3)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 3a

Temeljne pravice

Države članice to uredbo uporabljajo popolnoma skladno z ustreznim pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina o temeljnih pravicah), ustreznim mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo o statusu beguncev, sprejeto 28. julija 1951 v Ženevi (v nadaljnjem besedilu: Ženevska konvencija), obveznostmi za zagotavljanje mednarodne zaščite, zlasti načelom nevračanja, in temeljnimi pravicami. V skladu s splošnimi načeli prava Unije se odločitve v skladu s to uredbo sprejmejo za vsak primer posebej.";

(4)

v členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

"2.   Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko dovoljene naslednje izjeme od obveznosti prehoda zunanjih meja le na mejnih prehodih in med določenim delovnim časom:

(5)

člen 5 se spremeni:

(6)

v členu 6(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"1.   Mejni policisti pri opravljanju svojih nalog v celoti upoštevajo človekovo dostojanstvo, zlasti v primerih ranljivih oseb.";

(7)

člen 7 se spremeni:

(8)

člen 9 se spremeni:

(9)

člen 10 se spremeni:

(10)

člen 11 se spremeni:

(11)

člen 12 se spremeni:

(12)

v členu 13 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

"5.   Države članice zbirajo statistične podatke o številu oseb, ki jim je bil zavrnjen vstop, razlogih za zavrnitev, državljanstvu oseb, katerim je bil zavrnjen vstop, in vrsti meje (kopenska, zračna, morska), na kateri jim je bil zavrnjen vstop, ter jih vsako leto predložijo Komisiji (Eurostat) v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (24).

(13)

v členu 15(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

"Države članice zagotovijo, da so mejni policisti specializirani in ustrezno usposobljeni strokovnjaki, pri čemer se upoštevajo skupni osnovni učni načrti za usposabljanje mejnih policistov, ki jih določi in razvije Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004. Načrti usposabljanja vključujejo posebno usposabljanje za odkrivanje in obravnavanje situacij v zvezi z ranljivimi osebami, kot so mladoletniki brez spremstva in žrtve trgovine z ljudmi. Države članice s podporo Agencije spodbujajo mejne policiste k učenju jezikov, potrebnih za opravljanje njihovih nalog.";

(14)

v členu 18 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Ta posebna pravila lahko vsebujejo odstopanja od členov 4 in 5 ter členov 7 do 13.";

(15)

v člen u19 se odstavek 1 spremeni:

(16)

v členu 21 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

(17)

člen 32 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 32

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33 v zvezi s spremembami prilog III, IV in VIII.";

(18)

člen 33 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 33

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 12(5) in člena 32 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 19. julija 2013.

3.   Pooblastilo iz člena 12(5) in člena 32 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet sprejet v skladu s členom 12(5) in členom 32, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovalaTa rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.";

(19)

v členu 34 se odstavek 1 spremeni:

(20)

v členu 37 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Države članice uradno obvestijo Komisijo o nacionalnih določbah v zvezi s členom 21(c) in (d), kaznih iz člena 4(3) in dvostranskih sporazumih, ki jih dovoljuje ta uredba. Naknadne spremembe teh določb se uradno sporočijo v petih delovnih dneh.";

(21)

Priloge III, IV, VI, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 562/2006 se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

(1)

v členu 18(1) se besedilo "treh mesecev" nadomesti z besedilom "90 dni";

(2)

člen 20 se spremeni:

(3)

člen 21 se spremeni:

(4)

člen 22 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 22

Od tujcev, ki zakonito vstopijo na ozemlje ene od pogodbenic, se lahko zahteva, da se pod pogoji, ki jih določi vsaka pogodbenica, prijavijo pristojnim organom pogodbenice, na katere ozemlje vstopijo. Taki tujci se prijavijo bodisi ob vstopu ali v treh delovnih dneh po vstopu, kakor po prostem preudarku določi pogodbenica, na katere ozemlje vstopijo.";

(5)

člen 136 se črta.

(1)

v členu 1(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"Državljani tretjih držav na seznamu v Prilogi II so oproščeni obveznosti, določene v odstavku 1, za bivanja, ki ne presegajo 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.";

(2)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 2

V tej uredbi "vizum" pomeni vizum, kot je opredeljen v členu 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (26)

"(iv)

je prosilec v zadnjem 180-dnevnem obdobju na podlagi enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo že 90 dni bival na ozemlju držav članic;".

(1)

v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1.   Ta uredba določa postopke in pogoje za izdajo vizumov za tranzit čez ozemlje držav članic ali za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.";

(2)

v členu 2(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(3)

v členu 25(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 32(1)(a) se točka (iv) nadomesti z naslednjim:

(5)

Priloge VI, VII in XI k Uredbi (ES) št. 810/2009 se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

29.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/19

(1)

Ta direktiva upošteva program Komisije za boljšo pravno ureditev in zlasti sporočilo Komisije z naslovom "Pametna pravna ureditev Evropske unije", katerega namen je oblikovati in doseči pravno ureditev najvišje kakovosti ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ter zagotoviti, da je upravno breme sorazmerno s koristmi, ki jih prinašajo. Komisija je v svojem sporočilu z naslovom "Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo", ki je bilo sprejeto junija 2008 in pregledano februarja 2011, priznala osrednjo vlogo, ki jo imajo mala in srednja podjetja (MSP) v gospodarstvu Unije, ter se zavzela za izboljšanje splošnega pristopa k podjetništvu in vključitev načela "najprej pomisli na male" v oblikovanje politik od pripravljanja zakonodaje do opravljanja javnih storitev. Evropski svet je na zasedanju 24. in 25. marca 2011 pozdravil namen Komisije, da predstavi "Akt za enotni trg" z ukrepi, ki ustvarjajo rast in delovna mesta ter državljanom in podjetjem prinašajo oprijemljive rezultate.

Sporočilo Komisije z naslovom "Akt za enotni trg", sprejeto aprila 2011, predlaga poenostavitev Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (3) in Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (4) (v nadaljnjem besedilu: računovodski direktivi) o računovodskih pravilih v zvezi z obveznostmi finančnega poročanja ter zmanjšanje administrativnega bremena, zlasti za MSP. Cilj strategije "Evropa 2020" za pametno, trajnostno in vključujočo rast je zmanjšati upravno breme in izboljšati poslovno okolje, zlasti za MSP, ter spodbuditi uveljavljanje MSP na mednarodni ravni. Evropski svet je na zasedanju 24. in 25. marca 2011 pozval tudi k zmanjšanju celotnega regulativnega bremena tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, zlasti za MSP, ter predlagal ukrepe za povečanje produktivnosti, med drugim odpravo birokracije in izboljšanje regulativnega okvira za MSP.

(2)

Evropski parlament je 18. decembra 2008 sprejel resolucijo o računovodskih zahtevah za mala in srednja podjetja ter zlasti za mikro subjekte (5), v kateri je zapisal, da računovodski direktivi za mala in srednja podjetja ter zlasti za mikro subjekte pogosto ustvarjata veliko breme, pri čemer je Komisijo pozval, naj nadaljuje s prizadevanji za revizijo teh direktiv.

(3)

Za zaščito delničarjev, družbenikov in tretjih oseb je še zlasti pomembno, da se v zvezi z nekaterimi vrstami podjetij z omejeno odgovornostjo uskladijo nacionalne določbe o prikazu in vsebini letnih računovodskih izkazov in poslovnih poročil, uporabljenih podlagah za merjenje ter objavi teh izkazov in poročil. Sočasna uskladitev na navedenih področjih je za te vrste podjetij potrebna, saj po eni strani nekatera podjetja delujejo v več državah članicah, po drugi strani pa taka podjetja tretjim osebam ne nudijo nobenega varovanja zunaj obsega njihovih neto sredstev.

(4)

Letni računovodski izkazi imajo različne cilje in ne zagotavljajo le informacij vlagateljem na kapitalskih trgih, temveč so tudi prikaz preteklih transakcij in krepijo upravljanje podjetij. Računovodska zakonodaja Unije mora vzpostaviti ustrezno ravnovesje med interesi naslovnikov računovodskih izkazov in interesom podjetij, ki ne želijo biti po nepotrebnem obremenjeni z zahtevami glede poročanja.

(5)

V področje uporabe te direktive bi morala biti vključena nekatera podjetja z omejeno odgovornostjo, kot so delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo. Obstaja tudi veliko število osebnih družb in komanditnih družb, pri katerih so vsi družbeniki z neomejeno odgovornostjo ustanovljeni kot delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, in za take osebne družbe bi zato morali veljati usklajevalni ukrepi iz te direktive. Ta direktiva bi morala zagotoviti tudi, da so osebne družbe vključene v njeno področje uporabe, kadar imajo družbeniki, ki niso ustanovljeni kot delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, dejansko omejeno odgovornost za obveznosti osebne družbe, ker je ta odgovornost omejena s strani drugih podjetij, ki so zajeta v področje uporabe te direktive. Izključitev neprofitnih podjetij s področja uporabe te direktive je skladna z njenim namenom na podlagi točke (g) člena 50(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(6)

Področje uporabe te direktive bi moralo temeljiti na načelih in bi moralo zagotavljati, da se podjetje ne more izključiti iz njenega področja uporabe, tako da ustanovi skupino podjetij na različnih ravneh s sedežem v Uniji ali zunaj nje.

(7)

Določbe te direktive bi se morale uporabljati le, kolikor niso v neskladju ali v nasprotju z določbami o računovodskem poročanju nekaterih vrst podjetij ali določbami o razdelitvi kapitala podjetja iz drugih veljavnih zakonodajnih aktov, ki jih je sprejela ena ali več institucij Unije.

(8)

Treba je določiti tudi minimalne enakovredne pravne zahteve na ravni Unije glede obsega finančnih informacij, ki bi jih morala objaviti medsebojno konkurenčna podjetja.

(9)

Letni računovodski izkazi bi morali biti preudarno pripravljeni ter bi morali resnično in pošteno prikazati sredstva in obveznosti, finančno stanje in poslovni izid podjetja. V izjemnih primerih je mogoče, kadar se uporabljajo določbe te direktive, da računovodski izkaz ne prikazuje takšne resnične in poštene slike. V takih primerih bi moralo podjetje odstopati od tovrstnih določb, da bi prikazalo resnično in pošteno sliko. Države članice bi morale imeti možnost, da opredelijo take izjemne primere in določijo ustrezna posebna pravila, ki se uporabljajo v teh primerih. Za izjemne primere bi morale veljati le zelo neobičajne transakcije in neobičajne okoliščine; izjemni primeri na primer ne bi smeli biti povezani s celotnimi specifičnimi sektorji.

(10)

Ta direktiva bi morala zagotoviti, da so zahteve za mala podjetja v veliki meri harmonizirane po vsej Uniji. Ta direktiva temelji na načelu "najprej pomisli na male". Da bi se izognili nesorazmernemu upravnemu bremenu za ta podjetja, bi bilo treba zagotoviti, da bi države članice poleg obveznih pojasnil k računovodskim izkazom lahko zahtevale le še nekaj dodatnih razkritij v obliki pojasnil. V primeru enotnega sistema poročanja pa lahko države članice v nekaterih primerih zahtevajo omejeno število dodatnih razkritij, kadar so ta izrecno zahtevana po nacionalni davčni zakonodaji in nujno potrebna za namene pobiranja davkov. Moralo bi biti mogoče, da države članice za srednja in velika podjetja uvedejo zahteve, ki presegajo minimalne zahteve iz te direktive.

(11)

Kadar ta direktiva dovoljuje državam članicam, da uvedejo dodatne zahteve na primer za mala podjetja, to pomeni, da lahko države članice to možnost uporabijo v celoti ali delno, tako da zahtevajo manj, kot jim dovoljuje ta možnost. Na isti način lahko države članice, kadar to dovoljuje ta direktiva, uporabijo izvzetje v zvezi z, na primer, malimi podjetji, to pomeni, da lahko države članice taka podjetja izvzamejo v celoti ali delno.

(12)

Mala, srednja in velika podjetja bi bilo treba opredeliti in razlikovati glede na bilančno vsoto, čisti prihodek in povprečno število zaposlenih v poslovnem letu, saj so ta merila običajno objektivni dokazi o velikosti podjetja. Kadar obvladujoče podjetje ne pripravlja konsolidiranih računovodskih izkazov za skupino, pa bi morale države članice imeti možnost, da sprejmejo ukrepe, ki se jim zdijo potrebni, da bi zahtevale, da se takšno podjetje uvrsti med večja podjetja, tako da se na konsolidirani ali združeni osnovi določi njegova velikost in pripadajoča kategorija. Kadar država članica uporablja eno ali več neobveznih izvzetij za mikro podjetja, bi morala biti mikro podjetja opredeljena na podlagi enakih meril velikosti. Države članice ne bi smele biti zavezane, da v svoji nacionalni zakonodaji opredelijo ločene kategorije za srednja in velika podjetja, če za srednja podjetja veljajo enake zahteve kot za velika podjetja.

(13)

Mikro podjetja imajo omejene vire, ki jih lahko uporabijo za izpolnjevanje strogih regulativnih zahtev. Kadar za mikro podjetja ni posebnih pravil, se zanje uporabljajo enaka pravila kot za mala podjetja. Ta pravila pomenijo upravno breme, ki je nesorazmerno z njihovo velikostjo in je zato relativno bolj zahtevno za mikro podjetja v primerjavi z drugimi malimi podjetji. Zato bi bilo treba predvideti možnost za države članice, da se mikro podjetja izvzamejo iz nekaterih obveznosti, ki veljajo za mala podjetja in bi lahko zanje pomenile nepotrebno veliko upravno breme. Vseeno pa bi morale za mikro podjetja še naprej veljati vse nacionalne obveznosti vodenja evidence poslovnih transakcij in finančnega stanja. Poleg tega bi bilo treba naložbena podjetja in finančne holdinge izključiti iz ugodnosti poenostavitev, ki so jih deležna mikro podjetja.

(14)

Države članice bi morale pri odločanju, ali in kako bodo uveljavile drugačno ureditev za mikro podjetja v okviru te direktive, upoštevati konkreten položaj in potrebe svojih trgov.

(15)

Objava računovodskih izkazov lahko za mikro podjetja pomeni breme. Hkrati morajo države članice zagotoviti skladnost s to direktivo. Zato bi moralo biti državam članicam, ki uporabljajo izvzetja za mikro podjetja na podlagi te direktive, dovoljeno, da mikro podjetja izvzamejo iz splošne zahteve objavljanja, pod pogojem, da so podatki o bilanci stanja v skladu z nacionalnim pravom ustrezno predloženi vsaj pri enem imenovanem pristojnem organu in so podatki posredovani v poslovni register, tako da bi bilo na zahtevo mogoče prejeti kopijo. V takih primerih se ne bi smela uporabljati obveznost iz člena 30 te direktive, tj. obveznost objave katerega koli računovodskega dokumenta v skladu s členom 3(5) Direktive 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (6).

(16)

Za zagotovitev razkritja primerljivih in enakovrednih informacij bi morala načela pripoznavanja in merjenja vključevati časovno neomejenost poslovanja, preudarnost in podlago nastanka poslovnega dogodka. Poboti med postavkami sredstev in obveznosti ter postavkami prihodkov in odhodkov ne bi smeli biti dovoljeni, sestavine postavk sredstev in obveznosti pa bi se morale valorizirati ločeno. Vendar bi državam članicam v posebnih primerih moralo biti dovoljeno, da podjetjem dovolijo ali od njih zahtevajo pobote med postavkami sredstev in obveznosti ter postavkami prihodkov in odhodkov. Prikaz postavk v računovodskih izkazih bi moral upoštevati gospodarsko stvarnost ali tržno vsebino osnovne transakcije ali dogovora. Države članice bi morale imeti možnost, da podjetja izvzamejo iz uporabe navedenega načela.

(17)

Načelo bistvenosti bi moralo urejati pripoznavanje, merjenje, prikaz, razkritje in konsolidacijo v računovodskih izkazih. V skladu z načelom bistvenosti se lahko na primer podatki, ki veljajo za nebistvene, v računovodskih izkazih združijo. Vendar medtem ko ena postavka morda velja za nebistveno, lahko nebistvene postavke podobne narave skupaj štejejo za bistvene. Države članice bi morale imeti možnost, da obvezno uporabo načela bistvenosti omejijo na prikaz in razkritje. Načelo bistvenosti ne bi smelo vplivati na nobeno nacionalno obveznost vodenja celotne evidence transakcij in finančnega stanja.

(18)

Postavke, pripoznane v letnih računovodskih izkazih, bi se morale meriti na podlagi načela nakupne cene ali proizvodnih stroškov, da bi se zagotovila zanesljivost informacij v računovodskih izkazih. Vendar bi državam članicam moralo biti dovoljeno, da podjetjem dovolijo ali od njih zahtevajo revaloriziranje stalnih sredstev, da bi se uporabnikom računovodskih izkazov lahko zagotovile ustreznejše informacije.

(19)

Zaradi potrebe po primerljivosti finančnih informacij po vsej Uniji je od držav članic treba zahtevati, da za nekatere finančne instrumente dovolijo računovodenje po pošteni vrednosti. Poleg tega računovodenje po pošteni vrednosti zagotavlja informacije, ki so za uporabnike računovodskih izkazov lahko bolj relevantne od informacij na podlagi nakupne cene ali proizvodnih stroškov. Države članice bi torej morale dovoliti, da bi vsa podjetja ali kategorije podjetij, razen mikropodjetij, ki uporabljajo izvzetja na podlagi te direktive, uvedle računovodenje po pošteni vrednosti v zvezi z letnimi in konsolidiranimi računovodskimi izkazi ali, če tako odloči država članica, izključno v zvezi s konsolidiranimi računovodskimi izkazi. Poleg tega bi države članice morale imeti možnost, da dovolijo ali zahtevajo računovodenje po pošteni vrednosti za sredstva, ki niso finančni instrumenti.

(20)

Omejeno število členitev bilance stanja je potrebno, da bi lahko uporabniki računovodskih izkazov bolje primerjali finančno stanje podjetij znotraj Unije. Države članice bi morale zahtevati uporabo ene členitve za bilanco stanja, omogočeno pa bi jim moralo biti, da ponudijo izbiro med dovoljenimi členitvami. Vendar bi države članice morale imeti možnost, da podjetjem dovolijo ali od njih zahtevajo spremembo členitve in predložitev bilance stanja, ki razlikuje med kratkoročnimi in nekratkoročnimi postavkami. Dovoljena bi morala biti členitev izkaza poslovnega izida, ki prikazuje naravo odhodkov, ter členitev izkaza poslovnega izida, ki prikazuje funkcijo odhodkov. Države članice bi morale zahtevati uporabo ene členitve izkaza poslovnega izida, omogočeno pa bi jim moralo biti, da ponudijo izbiro med dovoljenimi členitvami. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da podjetjem dovolijo, da namesto izkaza poslovnega izida, pripravljenega v skladu z eno od dovoljenih členitev, predložijo izjavo o uspešnosti poslovanja. Za mala in srednja podjetja se lahko pripravijo poenostavitve zahtevanih členitev. Vendar bi države članice morale imeti možnost, da omejijo členitve bilance stanja in izkaza poslovnega izida, če je to potrebno zaradi elektronske predložitve računovodskih izkazov.

(21)

Zaradi primerljivosti bi bilo treba predvideti skupni okvir za pripoznavanje, merjenje in prikazovanje med drugim popravkov vrednosti, dobrega imena, rezervacij, zalog blaga in zamenljivih sredstev ter prihodkov in odhodkov izjemnega obsega ali pomena.

(22)

Pripoznavanje in merjenje nekaterih postavk v računovodskih izkazih temeljita na ocenah, presojah in modelih in ne na natančnih prikazih. Zaradi negotovosti, ki so del poslovnega delovanja, nekaterih postavk v računovodskih izkazih ni mogoče natančno izmeriti, temveč se lahko le ocenijo. Ocena vključuje presoje, ki temeljijo na najnovejših razpoložljivih zanesljivih informacijah. Uporaba ocen je bistveni del priprave računovodskih izkazov. To velja zlasti pri rezervacijah, ki so po svoji naravi bolj negotove kot večina drugih postavk v bilanci stanja. Ocene bi morale temeljiti na preudarni presoji vodstva podjetja in biti izračunane na objektivni podlagi, dopolnjevati pa bi jih morale izkušnje s podobnimi transakcijami, v nekaterih primerih pa tudi poročila neodvisnih strokovnjakov. Med obravnavanimi dokazi bi morali biti vključeni vsi dodatni dokazi, ki izhajajo iz dogodkov po dnevu bilance stanja.

(23)

Informacije, prikazane v bilanci stanja ter v izkazu poslovnega izida, bi morale biti dopolnjene z razkritji v pojasnilih k računovodskim izkazom. Uporabniki računovodskih izkazov imajo običajno omejene potrebe po dodatnih informacijah malih podjetij, zbiranje dodatnih informacij pa lahko za mala podjetja povzroči visoke stroške. Omejen obseg razkritij za mala podjetja je torej upravičen. Kadar pa mikro ali malo podjetje meni, da je koristno zagotoviti dodatna razkritja vrst, ki se zahtevajo za srednja in velika podjetja, ali druga razkritja, ki niso določena v tej direktivi, se mu tega ne bi smelo preprečiti.

(24)

Razkritje glede računovodskih splošnih pravil je eden od ključnih elementov pojasnil k računovodskim izkazom. Takšna razkritja bi morala vključevati zlasti podlage za merjenje, ki se uporablja za različne postavke, izjavo o skladnosti teh računovodskih usmeritev s konceptom časovne neomejenosti poslovanja ter morebitne bistvene spremembe sprejetih računovodskih usmeritev.

(25)

Uporabniki računovodskih izkazov srednjih in velikih podjetij so praviloma zahtevnejši. Zato bi bilo treba za nekatera področja zagotoviti dodatna razkritja. Izvzetje iz nekaterih obveznosti razkritij je utemeljeno, kadar bi tako razkritje škodovalo nekaterim osebam ali podjetju.

(26)

Poslovno poročilo in konsolidirano poslovno poročilo sta pomembna elementa računovodskega poročanja. Zagotoviti bi bilo treba pošten prikaz razvoja poslovanja in njegovega stanja, ki je v skladu z velikostjo in kompleksnostjo poslovanja. Informacije ne bi smele biti omejene na finančne vidike poslovanja podjetja in bi morale vsebovati analizo okoljskih in družbenih vidikov poslovanja, ki so potrebni za razumevanje razvoja, uspešnosti ali stanja podjetja. V primerih, kadar sta konsolidirano poslovno poročilo in poslovno poročilo obvladujočega podjetja prikazana v enem samem poročilu, je morda ustrezno večji poudarek nameniti zadevam, ki so pomembne za podjetja, vključena v konsolidacijo kot celoto. Vendar je ob upoštevanju morebitne obremenitve malih in srednjih podjetij primerno državam članicam omogočiti, da opustijo obveznost zagotavljanja nefinančnih informacij v poslovnem poročilu takih podjetij.

(27)

Države članice bi morale imeti možnost, da mala podjetja izvzamejo iz obveznosti priprave poslovnega poročila, pod pogojem, da taka podjetja v pojasnila k računovodskim izkazom vključijo podatke o pridobitvi lastnih delnic v skladu s členom 24(2) Direktive 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v pomenu drugega odstavka člena 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije, glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (7).

(28)

Ker imajo lahko podjetja, ki kotirajo na borzi, pomembno vlogo v gospodarstvih, v katerih poslujejo, bi se določbe glede izjave o upravljanju podjetja iz te direktive morale uporabljati za podjetja, katerih prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu.

(29)

Mnoga podjetja imajo v lasti druga podjetja, cilj usklajevanja zakonodaje, ki ureja konsolidirane računovodske izkaze, pa je zavarovati interese, ki obstajajo v družbah z delniškim kapitalom. Konsolidirani računovodski izkazi bi morali biti pripravljeni, da se finančne informacije o takih podjetjih lahko sporočijo družbenikom in tretjim osebam. Nacionalno pravo, ki ureja konsolidirane računovodske izkaze, bi zato moralo biti usklajeno, da bi lahko dosegli primerljivost in enakovrednost informacij, ki bi jih morala objavljati podjetja v Uniji. Vendar bi moralo biti zaradi odsotnosti transakcijske cene, določene po tržnih pogojih, državam članicam omogočeno, da dovolijo, da se prenosi deležev v kapitalu znotraj skupine, t. i. transakcije pod skupnim upravljanjem, obračunajo z računovodsko metodo združevanja deležev, pri kateri se knjigovodska vrednost deležev v podjetju, vključenem v konsolidacijo, pobota zgolj z ustreznim odstotkom kapitala.

(30)

Direktiva 83/349/EGS je vključevala zavezo priprave konsolidiranih računovodskih izkazov za skupine, kadar je bilo bodisi obvladujoče podjetje bodisi eno ali več odvisnih podjetij ustanovljenih kot ena od vrst podjetij s seznama v Prilogi I ali Prilogi II k tej direktivi. Države članice so imele možnost, da obvladujoča podjetja izvzamejo iz zaveze priprave konsolidiranih računovodskih izkazov, kadar obvladujoče podjetje ni bilo ena od vrst podjetij s seznama v Prilogi I ali Prilogi II. Po tej direktivi se konsolidirani računovodski izkazi zahtevajo le od tistih vrst obvladujočih podjetij, ki so vključene na seznam s Priloge I ali, v nekaterih okoliščinah, Priloge II, državam članicam pa ne preprečuje, da bi razširile področje uporabe te direktive in tako zajele tudi druge primere. Vsebinsko tako ni nobene spremembe, saj se lahko države članice še naprej odločijo, ali zahtevajo, da podjetja, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive, pripravijo konsolidirane računovodske izkaze.

(31)

Konsolidirani računovodski izkazi bi morali dejavnosti obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij prikazovati kot dejavnosti enotnega gospodarskega subjekta (skupine). Podjetja, ki jih nadzirajo obvladujoča podjetja, bi morala veljati za odvisna podjetja. Nadzor bi moral temeljiti na lastništvu večine glasovalnih pravic, vendar lahko nadzor obstaja tudi, kadar obstajajo dogovori z drugimi delničarji ali družbeniki. V nekaterih okoliščinah se lahko nadzor dejansko izvaja, kadar ima obvladujoče podjetje manjšinski delež delnic v odvisnem podjetju ali pa tovrstnih delnic sploh nima. Države članice bi morale imeti možnost, da od podjetij, ki niso nadzorovana, vendar se upravljajo na enotni osnovi ali imajo skupni upravni, poslovodni ali nadzorni organ, zahtevajo, da so vključena v konsolidirane računovodske izkaze.

(32)

Odvisno podjetje, ki je tudi obvladujoče podjetje, bi moralo pripraviti konsolidirane računovodske izkaze. Kljub temu bi morale države članice imeti možnost, da obvladujoče podjetje v nekaterih okoliščinah izvzamejo iz obveznosti priprave takšnih konsolidiranih računovodskih izkazov, pod pogojem, da so njegovi družbeniki in tretje osebe dovolj zavarovani.

(33)

Male skupine bi morale biti izvzete iz obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov, saj uporabniki računovodskih izkazov malih podjetij nimajo velikih potreb po informacijah, priprava konsolidiranih računovodskih izkazov poleg letnih računovodskih izkazov obvladujočega podjetja in odvisnih podjetij pa lahko pomeni visoke stroške. Države članice bi morale imeti možnost, da iz obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov iz enakih razlogov glede stroškov in koristi izvzamejo srednje skupine, razen če je katero koli povezano podjetje subjekt javnega interesa.

(34)

Konsolidacija zahteva popolno vključitev sredstev in obveznosti ter prihodkov in odhodkov podjetij v skupini, ločeno razkritje neobvladujočih deležev v konsolidirani bilanci stanja pod "Kapital in rezerve" ter ločeno razkritje neobvladujočih deležev pod "Poslovni izid" skupine v konsolidiranemu izkazu poslovnega izida. Vendar bi bilo treba narediti potrebne popravke, da se odpravijo učinki finančnih odnosov med konsolidiranimi podjetji.

(35)

Načela pripoznavanja in merjenja, ki se uporabljajo pri pripravi letnih računovodskih izkazov, bi se morala uporabljati tudi za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov. Vendar bi državam članicam moralo biti omogočeno, da dovolijo, da se splošne določbe in načela iz te direktive pri letnih računovodskih izkazih uporabijo drugače kot pri konsolidiranih računovodskih izkazih.

(36)

Pridružena podjetja bi morala biti v konsolidirane računovodske izkaze vključena po kapitalski metodi. Določbe o merjenju pridruženih podjetij se glede na Direktivo 83/349/EGS vsebinsko ne bi smele spremeniti in metode, dovoljene na podlagi navedene direktive, se lahko še vedno uporabljajo. Države članice bi morale tudi imeti možnost, da podjetju pod skupnim upravljanjem dovolijo ali od njega zahtevajo, da se v konsolidiranih računovodskih izkazih sorazmerno konsolidira.

(37)

Konsolidirani računovodski izkazi bi morali vključevati vsa razkritja s pojasnili k računovodskim izkazom za podjetja, vključena v konsolidacijo kot celoto. Imena, registrirani sedeži in udeležba skupine v kapitalu podjetja bi morali biti razkriti tudi v zvezi z odvisnimi podjetji, pridruženimi podjetji, podjetji pod skupnim upravljanjem ter deleži v kapitalu.

(38)

Letni računovodski izkazi vseh podjetij, za katera se uporablja ta direktiva, bi se morali objaviti v skladu z Direktivo 2009/101/ES. Vsekakor je primerno določiti, da se na tem področju za mala in srednja podjetja lahko dovolijo nekatera odstopanja.

(39)

Države članice se močno spodbuja k razvoju sistema elektronske objave, ki omogoča podjetjem, da računovodske podatke, vključno z obveznimi računovodskimi izkazi, predložijo le enkrat in v obliki, ki omogoča več uporabnikom, da enostavno dostopajo do teh podatkov in jih uporabljajo. V zvezi s predložitvijo računovodskih izkazov se Komisijo spodbuja, da preuči načine za harmonizirano elektronsko obliko. Taki sistemi pa ne bi smeli predstavljati bremena za mala in srednja podjetja.

(40)

Člani upravnega, poslovodnega in nadzornega organa podjetja bi morali biti v skladu z minimalnimi zahtevami skupno odgovorni za pripravo in objavo letnih računovodskih izkazov in poslovnih poročil podjetja. Enak pristop bi se moral uporabljati tudi za člane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij, ki pripravljajo konsolidirane računovodske izkaze. Ti organi delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo. Državam članicam to ne bi smelo preprečevati, da storijo še korak dlje in zagotovijo neposredno odgovornost do delničarjev ali celo drugih zainteresiranih strani.

(41)

Odgovornost za pripravo in objavo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter poslovnih poročil in konsolidiranih poslovnih poročil temelji na nacionalnem pravu. Za člane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja bi morala veljati ustrezna pravila o odgovornosti, ki jih določijo države članice v nacionalnem pravu. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da določijo obseg te odgovornosti.

(42)

Za spodbuditev verodostojnih postopkov računovodskega poročanja v celotni Uniji bi morali člani organa podjetja, odgovornega za pripravo računovodskih izkazov podjetja, zagotoviti, da finančne informacije v letnih računovodskih izkazih podjetja ter konsolidiranih računovodskih izkazih skupine prikazujejo resnično in pošteno sliko.

(43)

Letne računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze bi bilo treba revidirati. Zahteve, da bi se v revizijskem mnenju moralo navesti, ali letni oziroma konsolidirani računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja, ne bi smeli razumeti kot omejitev področja uporabe tega mnenja, ampak kot pojasnilo konteksta, v katerem je izraženo. Za letne računovodske izkaze malih podjetij ne bi smela veljati ta obveznost revizije, saj lahko revizija za to kategorijo podjetij pomeni veliko administrativno breme, poleg tega pa za veliko malih podjetij velja, da so iste osebe tako delničarji kot poslovodje in je zato potreba po potrjevanju njihovih računovodskih izkazov s strani tretjih oseb omejena. Vendar ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati, da od malih podjetij zahtevajo revizijo, pri čemer upoštevajo posebne okoliščine ter potrebe malih podjetij in uporabnikov njihovih računovodskih izkazov. Poleg tega je bolj primerno opredeliti vsebino revizijskega poročila v Direktivi 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (8). Zato bi bilo treba navedeno direktivo ustrezno spremeniti.

(44)

Za zagotovitev boljše preglednosti plačil vladam bi morala velika podjetja in podjetja javnega interesa, ki opravljajo dejavnost v ekstraktivni industriji ali sektorju izkoriščanja pragozdov (9), razkriti bistvena plačila vladam v državah, v katerih poslujejo, v ločenem letnem poročilu. Taka podjetja poslujejo v državah, ki imajo veliko naravnih virov, zlasti rudnin, nafte, zemeljskega plina in pragozdov. Poročilo bi moralo vključevati vrste plačil, primerljive s tistimi, ki jih razkrivajo podjetja, ki sodelujejo v pobudi za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI). Pobuda tudi dopolnjuje Akcijski načrt Evropske unije za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (EU FLEGT) ter določbe Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (10), ki od trgovcev z lesnimi izdelki zahtevata, da ravnajo s potrebno skrbnostjo, da se prepreči nezakonit vstop lesa na trg Unije.

(45)

Poročila bi morala vladam držav, ki so bogate z viri, pomagati pri izvajanju načel in meril EITI ter jih spodbujati, da državljanom odgovarjajo za plačila, ki jih prejmejo od podjetij, dejavnih v ekstraktivni industriji ali v sektorju izkoriščanja pragozdov na območju njihove pristojnosti. Poročilo bi moralo vključevati razkritja glede na posamezne države in projekte. Projekt bi moral biti opredeljen kot operativne dejavnosti, ki jih ureja ena pogodba, dovoljenje, zakup, koncesija ali podoben pravni dogovor ter tvorijo podlago za obveznosti za plačilo vladi. Če pa je več takšnih dogovorov medsebojno vsebinsko povezanih, bi se to moralo šteti za projekt. "Vsebinsko medsebojno povezani" pravni dogovori bi morali pomeniti sklop operativno in geografsko povezanih pogodb, dovoljenj, zakupov ali koncesij ali povezanih dogovorov z vsebinsko podobnimi pogoji, ki se podpišejo z vlado, kar povzroči obveznosti za plačilo. Takšne dogovore lahko ureja ena pogodba, skupno podjetje, pogodba o delitvi proizvodnje ali drug splošni pravni dogovor.

(46)

Ne glede na to, ali gre za enkratno plačilo ali več povezanih plačil, posameznega plačila ni treba upoštevati v poročilu, če v poslovnem letu ne presega 100 000 EUR. To pomeni, da mora podjetje v primeru kakršnega koli dogovora o periodičnih plačilih ali obrokih (npr. pristojbinah za najemnino) pri ugotavljanju, ali je bil za ta plačila dosežen prag, in posledično, ali se zahteva razkritje, upoštevati skupni znesek zadevnih periodičnih plačil ali obrokov.

(47)

Od podjetij, ki opravljajo dejavnost v ekstraktivni industriji ali sektorju izkoriščanja pragozdov, se ne bi smelo zahtevati, da ločujejo in dodeljujejo plačila na podlagi projektov, kadar so plačila, ki se izvedejo za obveznosti, naložene podjetjem na ravni subjekta in ne na ravni projekta. Če ima podjetje na primer v državi gostiteljici več kot en projekt in vlada te države podjetju zaračunava davke od dohodkov pravnih oseb, ki zadevajo celotni dohodek podjetja v državi in ne posamezni projekt ali dejavnost v državi, bi se podjetju dovolilo, da razkrije nastalo plačilo ali plačila davka od dohodka brez navedbe posameznega projekta, povezanega s plačilom.

(48)

Podjetju, ki opravlja dejavnost v ekstraktivni industriji ali sektorju izkoriščanja pragozdov, na splošno ni treba razkriti dividend, ki jih izplača vladi kot skupnemu ali običajnemu delničarju tega podjetja, če se dividende vladi izplačajo pod enakimi pogoji, kot veljajo za druge delničarje. Kljub temu se bo od podjetja zahtevalo, da razkrije morebitne dividende, izplačane namesto upravičenosti do proizvodnje ali licenčnin.

(49)

Za odpravo možnosti za izogibanje zahtevam po razkritju je v tej direktivi določeno, da je treba plačila razkriti ob upoštevanju vsebine zadevne dejavnosti ali plačila. Zato podjetju ne bi smelo biti omogočeno, da bi se izognilo razkritju, tako da na primer na novo opredeli dejavnost, ki bi sicer spadala na področje uporabe te direktive. Poleg tega se plačila ali dejavnosti ne bi smeli umetno ločevati ali združevati z namenom izogibanja takšnim zahtevam po razkritju.

(50)

Da se določijo okoliščine, ko bi bilo treba podjetja izvzeti iz zahteve glede poročanja iz poglavja 10, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte v skladu v zvezi z določitvijo meril, ki se uporabijo pri oceni, ali so zahteve glede poročanja tretjih držav enakovredne zahtevam iz navedenega poglavja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(51)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja člena 46(1) bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi pravil in splošnih načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (11).

(52)

Komisija bi morala ureditev poročanja pregledati in pripraviti poročilo v treh letih po izteku roka za prenos te direktive v državah članicah. Pregled bi moral oceniti učinkovitost ureditve in mednarodnih dogodkov, vključno z vprašanji konkurenčnosti in zanesljivosti preskrbe z energijo. Pregled bi moral upoštevati tudi razširitev zahteve glede poročanja na dodatne industrijske sektorje ter vprašanje, ali je treba poročilo revidirati. Poleg tega bi moral pregled upoštevati izkušnje pripravljavcev in uporabnikov podatkov o plačilih ter preučiti primernost vključitve dodatnih podatkov o plačilih, kot so dejanske davčne stopnje in podrobnosti o prejemniku, na primer podatki o bančnem računu.

(53)

Komisija bi morala v skladu s sklepi vrha skupine G8 v Deauvillu maja 2011 in z namenom spodbujanja enakih konkurenčnih pogojev na mednarodni ravni še naprej spodbujati vse mednarodne partnerje, da uvedejo podobne zahteve v zvezi s poročanjem o plačilih vladam. Pri tem je izredno pomembno nadaljevanje dela na področju zadevnih mednarodnih računovodskih standardov.

(54)

Za upoštevanje prihodnjih sprememb zakonodaje držav članic in zakonodaje Unije glede vrst podjetij bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte v zvezi s posodabljanjem seznamov podjetij v prilogah I in II. Uporaba delegiranih aktov je potrebna tudi za prilagajanje meril za določanje velikosti podjetij, saj s časom inflacija zmanjšuje njihovo dejansko vrednost. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(55)

Ker ciljev te direktive, in sicer olajšati čezmejna vlaganja ter izboljšati primerljivost po vsej Uniji in zaupanje javnosti v računovodske izkaze in poročila z uvedbo izboljšanih in doslednih posebnih razkritij, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(56)

Ta direktiva nadomešča direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS. Zato bi bilo treba navedeni direktivi razveljaviti.

(57)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(58)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

(a)

v Prilogi I;

(b)

v Prilogi II, kadar imajo vsi neposredni ali posredni družbeniki podjetja, ki imajo sicer neomejeno odgovornost, dejansko omejeno odgovornost, ker so ti družbeniki podjetja:

(1)

"subjekti javnega interesa" pomeni podjetja, ki spadajo v področje uporabe člena 1, in sicer:

(2)

"delež v kapitalu" pomeni pravice udeležbe v kapitalu drugih podjetij, ne glede na to, ali so te pravice izkazane v obliki potrdil ali ne, ki z ustvarjanjem trajne povezave s temi podjetji prispevajo k dejavnostim podjetja, ki je imetnik teh pravic. Za delež v kapitalu velja lastništvo dela kapitala v drugem podjetju, kadar presega odstotkovni prag, ki ga določijo države članice in je nižji ali enak 20 %;

(3)

"povezana stranka" ima enak pomen kot v mednarodnih računovodskih standardih, sprejetih v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (15);

(4)

"stalna sredstva" pomeni tista sredstva, ki so namenjena za stalno uporabo pri dejavnostih podjetja;

(5)

"čisti prihodek" pomeni znesek, ki izhaja iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev po odbitku prodajnih rabatov, davka na dodano vrednost in drugih davkov, neposredno povezanih s prihodki iz prodaje;

(6)

"nakupna cena" pomeni plačljivo ceno in morebitne dodatne stroške brez morebitnih dodatnih znižanj stroškov nabave;

(7)

"proizvodni stroški" pomeni nakupno ceno surovin in potrošnega materiala ter druge stroške, ki so neposredno povezani z zadevnim proizvodom. Države članice dovolijo ali zahtevajo vključitev razumnega deleža stalnih ali variabilnih splošnih stroškov, ki so posredno povezani z zadevnim proizvodom, kolikor se nanašajo na obdobje proizvodnje. Stroški distribucije niso vključeni;

(8)

"popravek vrednosti" pomeni prilagoditve, s katerimi naj bi se upoštevale spremembe vrednosti posameznih sredstev, ugotovljene na dan bilance stanja, ne glede na to, ali je sprememba dokončna ali ne;

(9)

"obvladujoče podjetje" pomeni podjetje, ki nadzira eno ali več odvisnih podjetij;

(10)

"odvisno podjetje" pomeni podjetje, ki ga nadzira obvladujoče podjetje, vključno s katerim koli odvisnim podjetjem končnega obvladujočega podjetja;

(11)

"skupina" pomeni obvladujoče podjetje in vsa njegova odvisna podjetja;

(12)

"povezana podjetja" pomeni dve ali več podjetij v skupini;

(13)

"pridruženo podjetje" pomeni podjetje, v katerem ima drugo podjetje delež v kapitalu in na katerega operativne in finančne usmeritve to drugo podjetje izvršuje prevladujoč vpliv. Za podjetje šteje, da izvršuje prevladujoč vpliv na drugo podjetje, kadar ima v tem drugem podjetju 20 % ali več glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov;

(14)

"naložbena podjetja" pomeni:

(15)

"finančni holdingi" pomeni podjetja, katerih izključni namen je pridobiti deleže v drugih podjetjih in upravljati takšne deleže ter jih spremeniti v dobiček, ne da bi se neposredno ali posredno vključili v upravljanje teh podjetij in brez vpliva na njihove pravice, ki jih imajo kot delničarji;

(16)

"bistveno" pomeni status podatkov, kadar opustitev ali napačno navajanje, za katere bi lahko razumno pričakovali, da vplivajo na odločitve, ki jih uporabniki sprejmejo na podlagi računovodskih izkazov podjetij. Bistvenost posameznih postavk se oceni v kontekstu drugih podobnih postavk.

(a)

bilančna vsota: 350 000 EUR;

(b)

čisti prihodek: 700 000 EUR;

(c)

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 10.

(a)

bilančna vsota: 4 000 000 EUR;

(b)

čisti prihodek: 8 000 000 EUR;

(c)

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 50.

(a)

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

(b)

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

(c)

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

(a)

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

(b)

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

(c)

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

(a)

bilančna vsota: 4 000 000 EUR;

(b)

čisti prihodek: 8 000 000 EUR;

(c)

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 50.

(a)

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

(b)

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

(c)

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

(a)

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

(b)

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

(c)

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

(a)

predpostavlja se, da podjetje posluje časovno neomejeno;

(b)

računovodske usmeritve in podlage za merjenje se uporabljajo dosledno od enega do drugega poslovnega leta;

(c)

pripoznavanje in merjenje se opravljata po načelu preudarnosti, še zlasti:

(d)

zneski, pripoznani v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, se obračunajo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov;

(e)

začetna bilanca stanja za vsako poslovno leto se ujema z zaključno bilanco stanja predhodnega poslovnega leta;

(f)

sestavine postavk sredstev in obveznosti se valorizirajo ločeno;

(g)

kakršen koli pobot med postavkami sredstev in obveznosti ali med postavkami prihodkov in odhodkov je prepovedan;

(h)

postavke v izkazu poslovnega izida in bilanci stanja so obračunane in prikazane ob upoštevanju vsebine zadevne transakcije ali dogovora;

(i)

postavke, pripoznane v računovodskih izkazih, se merijo v skladu z načelom nakupne cene ali proizvodnih stroškov in

(j)

zahtev iz te direktive glede pripoznavanja, merjenja, prikaza, razkritja in konsolidacije ni treba izpolnjevati, kadar je učinek njihove izpolnitve nebistven.

(a)

države članice vsem podjetjem ali vsem kategorijam podjetij dovolijo ali od njih zahtevajo merjenje finančnih instrumentov, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, po pošteni vrednosti in

(b)

države članice lahko vsem podjetjem ali vsem kategorijam podjetij dovolijo ali od njih zahtevajo merjenje določenih kategorij sredstev, ki niso finančni instrumenti, po zneskih, ki se določijo na podlagi poštene vrednosti.

(a)

bile sklenjene in podaljšane, da bi izpolnile pričakovane zahteve podjetja v zvezi z nabavo, prodajo ali uporabo v času njihove sklenitve in po sklenitvi;

(b)

bile na začetku opredeljene kot blagovne pogodbe, in

(c)

take, da se pričakuje, da bodo poravnane z dobavo blaga.

(a)

obveznosti, ki so del trgovalnega portfelja, in

(b)

izvedene finančne instrumente.

(a)

neizvedene finančne instrumente v posesti do zapadlosti;

(b)

posojila in terjatve podjetja, ki niso namenjeni trgovanju, in

(c)

deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih in skupnih podjetjih, lastniške instrumente, ki jih izda podjetje, pogodbe o pogojnih nadomestilih pri poslovni združitvi in druge finančne instrumente, ki imajo take posebne značilnosti, da se v skladu s splošno sprejemljivim obračunavajo drugače od drugih finančnih instrumentov.

(a)

tržne vrednosti, kadar gre za finančne instrumente, za katere je mogoče zlahka opredeliti zanesljiv trg. Kadar tržne vrednosti ni mogoče zlahka opredeliti za instrument, vendar jo je mogoče opredeliti za njegove sestavne dele ali za podoben instrument, se lahko tržna vrednost izvede iz tržne vrednosti njegovih sestavnih delov ali podobnega instrumenta;

(b)

vrednosti, ki izhaja iz splošno sprejetih valorizacijskih modelov in tehnik, kadar gre za finančne instrumente, za katere ni mogoče zlahka opredeliti zanesljivega trga, pod pogojem, da ti valorizacijski modeli in tehnike zagotavljajo sprejemljiv približek tržne vrednosti.

(a)

obračunani instrument je instrument za varovanje pred tveganjem po računovodskem sistemu varovanja pred tveganjem, ki dovoljuje, da se v izkazu poslovnega izida ne prikažejo nekatere spremembe ali nobena sprememba vrednosti, ali

(b)

sprememba vrednosti se nanaša na tečajno razliko, ki zadeva denarno postavko, ki je del čiste naložbe podjetja v tuj subjekt.

(a)

lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se deleži v kapitalu obračunajo po kapitalski metodi iz člena 27, ob upoštevanju bistvenih popravkov, ki izhajajo iz posebnosti letnih računovodskih izkazov v primerjavi s konsolidiranimi računovodskimi izkazi;

(b)

lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se del poslovnega izida, ki ga je mogoče pripisati deležu v kapitalu, pripozna v izkazu poslovnega izida le do zneska že prejetih dividend ali dividend, izplačilo katerih se lahko zahteva, in

(c)

kadar dobiček, ki ga je mogoče pripisati deležu v kapitalu in je pripoznan v izkazu poslovnega izida, preseže znesek že prejetih dividend ali dividend, izplačilo katerih se lahko zahteva, se znesek razlike vnese v rezervo, ki je ni mogoče razdeliti delničarjem.

(a)

države članice lahko dovolijo ali zahtevajo popravke vrednosti finančnih stalnih sredstev z vrednotenjem po nižji vrednosti, ki bo zanje veljala na dan bilance stanja;

(b)

vrednost stalnih sredstev, se ne glede na to, ali je njihova gospodarska doba koristnosti omejena ali ne, popravi z valorizacijo po nižji vrednosti, ki bo zanje veljala na dan bilance stanja, če se pričakuje, da bo znižanje njihove vrednosti trajno;

(c)

popravki vrednosti iz točke (a) in točke (b) bremenijo izkaz poslovnega izida in se razkrijejo ločeno v pojasnilih k računovodskim izkazom, če niso ločeno izkazani v izkazu poslovnega izida;

(d)

merjenje po nižji vrednosti, predvideni v točki (a) in točki (b), se ne sme nadaljevati, če prenehajo razlogi, zaradi katerih so bili popravki vrednosti narejeni; ta določba se ne uporablja za popravke vrednosti dobrega imena.

(a)

informacije, ki se zahtevajo v oklepaju pod D(II) pod "Sredstva" in pod C pod "Kapital, rezerve in obveznosti" v Prilogi III, vendar združeno za vsako postavko, ali

(b)

informacije, ki se zahtevajo v oklepaju pod D(II) v Prilogi IV.

(a)

v Prilogi V se lahko postavke od 1 do 5 združijo v eno postavko, imenovano "Kosmati poslovni izid";

(b)

v Prilogi VI se lahko postavke 1, 2, 3 in 6 združijo v eno postavko, imenovano "Kosmati poslovni izid".

(a)

sprejete računovodske usmeritve;

(b)

kadar se stalna sredstva merijo po revaloriziranih zneskih, tabelo, ki kaže:

(c)

kadar se finančni instrumenti in/ali sredstva, ki niso finančni instrumenti, merijo po pošteni vrednosti:

(d)

skupnim zneskom vseh finančnih obveznosti, jamstev ali nepredvidenih izdatkov, ki niso vključeni v bilanco stanja, ter navedbo vrste in oblike kakšnega koli zagotovljenega varnega poroštva; vse obveznosti v zvezi s pokojninami in povezanimi ali pridruženimi podjetji se razkrijejo ločeno;

(e)

zneskom predplačil in posojil, odobrenih članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, z navedbo obrestnih mer, glavnih pogojev in vseh zneskov, ki so bili odplačani, odpisani ali opuščeni, pa tudi obveznostmi, prevzetimi na njihov račun v obliki kakršnih koli jamstev; podatki se navedejo skupaj za vsako kategorijo;

(f)

zneskom in naravo posameznih postavk prihodkov ali odhodkov izjemnega obsega ali pomena;

(g)

zneski, ki jih podjetje dolguje ter zapadejo v plačilo po več kot petih letih, pa tudi celotnimi dolgovi podjetja, pokritimi z varnim poroštvom, ki ga je zagotovilo podjetje, z navedbo vrste in oblike poroštva, in

(h)

povprečnim številom zaposlenih med poslovnim letom.

(a)

za različne postavke stalnih sredstev:

(b)

če se pri stalnih ali gibljivih sredstvih opravijo popravki vrednosti samo za namene obdavčenja, znesek popravkov in razloge zanje;

(c)

kadar se finančni instrumenti merijo po nakupni ceni ali proizvodnih stroških:

(d)

znesek nagrad v poslovnem letu, ki so bile odobrene članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov zaradi njihovih odgovornosti, ter kakršne koli obveznosti, ki so nastale ali so bile prevzete v zvezi s starostnimi pokojninami nekdanjih članov teh organov; podatki se navedejo skupaj za vsako kategorijo organa.

Države članice se lahko odpovejo zahtevi po razkritju takšnih informacij, kadar bi njihovo razkritje omogočilo ugotovitev finančnega stanja posameznega člana takšnega organa;

(e)

povprečno število zaposlenih med poslovnim letom, razdeljeno po kategorijah, in, če niso prikazani ločeno v izkazu poslovnega izida, tudi stroške zaposlenih, ki se nanašajo na poslovno leto, razdeljene na plače, stroške za socialno varnost in stroške pokojninskega zavarovanja;

(f)

kadar je v bilanci stanja postavka za odloženi davek, salde za odloženi davek ob koncu poslovnega leta in njihovo gibanje med poslovnim letom;

(g)

ime in registrirani sedež vsakega podjetja, v katerem ima podjetje bodisi samo bodisi prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun podjetja, delež v kapitalu, ki kaže delež kapitala, ki ga ima v lasti, znesek kapitala in rezerv ter poslovni izid zadevnega podjetja za zadnje poslovno leto, za katero so bili sprejeti računovodski izkazi; informacije o kapitalu in rezervah ter poslovnem izidu se lahko izpustijo, kadar zadevno podjetje ne objavi svoje bilance stanja in ga ne nadzoruje drugo podjetje.

Države članice lahko dovolijo, da se informacije, katerih razkritje se zahteva v skladu s prvim pododstavkom te točke, razkrijejo v obliki izjave, ki se predloži v skladu s členom 3(1) in (3) Direktive 2009/101/ES; predložitev takšne izjave se razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom. Države članice lahko tudi dovolijo, da se te informacije izpustijo, kadar je njihova narava takšna, da bi resno škodovale katerim koli podjetjem, na katera se nanašajo. Države članice lahko za takšne opustitve zahtevajo predhodno odobritev upravnega ali sodnega organa. Vsaka takšna opustitev se razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom;

(h)

število in nominalno vrednost, če nominalne vrednosti ni, pa nominalno knjigovodsko vrednost delnic, vpisanih med poslovnim letom v okviru omejitev odobrenega kapitala, brez poseganja v točko (e) člena 2 Direktive 2009/101/ES ali točkama (c) in (d) člena 2 Direktive 2012/30/EU, kar zadeva znesek tega kapitala;

(i)

kadar obstaja več kot en razred delnic, število in nominalno vrednost, če nominalne vrednosti ni, pa nominalno knjigovodsko vrednost delnic za vsak razred;

(j)

obstoj kakršnih koli potrdil o naložbah, zamenljivih zadolžnic, nakupnih bonov, opcij ali podobnih vrednostnih papirjev ali pravic, z navedbo njihovega števila in pravic, ki jih zagotavljajo;

(k)

ime, dejanski ali registrirani sedež in pravno obliko vsakega podjetja, v katerem je podjetje družbenik z neomejeno odgovornostjo;

(l)

ime in registrirani sedež podjetja, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze največje skupine podjetij, katere del je podjetje kot odvisno podjetje;

(m)

ime in registrirani sedež podjetja, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze najmanjše skupine podjetij, katere del je podjetje kot odvisno podjetje in ki je vključena tudi v skupino podjetij iz točke (l);

(n)

kraj, kjer se lahko pridobijo kopije konsolidiranih računovodskih izkazov iz točk (l) in (m), pod pogojem, da so na voljo;

(o)

predlagano razporeditev dobička ali obravnavanje izgube ali, kadar je to ustrezno, razporeditev dobička ali obravnavanje izgube;

(p)

naravo in namen poslov podjetja, ki niso vključeni v bilanco stanja, ter njihov finančni učinek na podjetje, pod pogojem, da so tveganja ali koristi, ki izhajajo iz teh poslov, bistvena in če je razkritje takšnih tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja podjetja;

(q)

naravo in finančni učinek bistvenih dogodkov, do katerih pride po dnevu bilance stanja in ki niso zajeti v izkazu poslovnega izida ali bilanci stanja, in

(r)

transakcije, ki jih je podjetje opravilo s povezanimi strankami, vključno z zneskom takšnih transakcij, naravo razmerja s povezanimi strankami in drugimi informacijami o poslih, potrebnimi za razumevanje finančnega stanja podjetja. Informacije o posameznih transakcijah je mogoče prikazati združeno glede na njihovo naravo, razen kadar so za razumevanje učinka transakcij s povezanimi strankami na finančno stanje podjetja potrebne ločene informacije.

Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo, da se razkrijejo samo transakcije s povezanimi strankami, ki niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji.

Države članice lahko dovolijo, da se transakcije med enim ali več družbeniki v skupini ne razkrijejo, pod pogojem, da so odvisna podjetja, udeležena v transakciji, v celoti v lasti takega družbenika.

Države članice lahko dovolijo, da srednje podjetje omeji razkritje transakcij s povezanimi strankami na transakcije, opravljene z:

(a)

kadar je podjetje, v katerem ima to obvladujoče podjetje delež v kapitalu za namene točke (g) odstavka 1, vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, ki jih pripravi to obvladujoče podjetje, ali v konsolidirane računovodske izkaze večje skupine podjetij, kakor je navedeno v členu 23(4);

(b)

kadar je bil ta delež v kapitalu obravnavan v letnih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja v skladu s členom 9(7) ali v konsolidiranih računovodskih izkazih, ki jih je pripravilo to obvladujoče podjetje v skladu s členom 27(1) do (8).

(a)

čistim prihodkom iz prodaje, razdeljenim po kategorijah dejavnosti in po geografskih trgih, če se ob upoštevanju načina, kako sta organizirana prodaja proizvodov in opravljanje storitev, te kategorije in trgi med seboj znatno razlikujejo; in

(b)

vsemi honorarji za poslovno leto, ki jih je zaračunal posamezni zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za obvezno revizijo letnih računovodskih izkazov, in vsemi honorarji, ki jih je zaračunal posamezni zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za druge storitve dajanja zagotovil, storitve davčnega svetovanja in druge nerevizijske storitve.

(a)

verjeten prihodnji razvoj podjetja;

(b)

dejavnosti na področju raziskav in razvoja;

(c)

informacije v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic iz člena 24(2) Direktive 2012/30/EU;

(d)

obstoj podružnic podjetja in

(e)

v zvezi s finančnimi instrumenti, ki jih uporablja podjetje, in, kadar je to bistveno za oceno njegovih sredstev, obveznosti, finančnega stanja in poslovnega izida:

(a)

navedbo naslednjih podatkov, kadar je to ustrezno:

Pri sklicevanju na kodeks o upravljanju podjetja iz točk (i) ali (ii) podjetje navede tudi, kje so zadevna besedila javno dostopna. Pri sklicevanju na informacije iz točke (iii) podjetje objavi podrobnosti o svojih praksah upravljanja;

(b)

kadar podjetje v skladu z nacionalnim pravom odstopa od kodeksa o upravljanju podjetja iz točke (a)(i) ali (ii), obrazložitev podjetja, katerih delov kodeksa o upravljanju podjetja ne upošteva in zakaj; kadar se podjetje odloči, da ne bo uporabljalo nobene določbe kodeksa o upravljanju podjetja iz točke (a)(i) ali (ii), pojasni razloge za tako ravnanje;

(c)

opis glavnih značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj v podjetju v povezavi s postopkom računovodskega poročanja;

(d)

informacije, ki se zahtevajo v točkah (c), (d), (f), (h) in (i) člena 10(1) Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (16), kadar se navedena direktiva uporablja za to podjetje;

(e)

opis delovanja skupščine delničarjev in njenih ključnih pristojnosti ter opis pravic delničarjev in načina za njihovo uveljavljanje, razen če je to že v celoti določeno v nacionalnem pravu, in

(f)

sestava in delovanje upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ter njihovih odborov.

(a)

ločenem poročilu, objavljenem skupaj s poslovnim poročilom, kakor je določeno v členu 30; ali

(b)

dokumentu, ki je na voljo javnosti na spletni strani podjetja, na katerega se sklicuje poslovno poročilo.

(a)

večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju (odvisno podjetje);

(b)

pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja (odvisno podjetje) in je hkrati delničar ali družbenik tega podjetja;

(c)

pravico izvrševati prevladujoč vpliv na podjetje (odvisno podjetje), v katerem je delničar ali družbenik, na podlagi sklenjene pogodbe s tem podjetjem ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, kadar pravo, ki velja za to odvisno podjetje, dovoljuje, da je slednje predmet takšnih pogodb ali statutarnih določb.

Državi članici ni treba predpisati, da mora biti obvladujoče podjetje delničar ali družbenik v njenem odvisnem podjetju. Od tistih držav članic, katerih zakonodaja ne predvideva takšnih pogodb ali določb, se ne zahteva uporaba te določbe; ali

(d)

če je delničar ali družbenik podjetja in:

(a)

ima to podjetje (obvladujoče podjetje) moč za izvajanje prevladujočega vpliva ali nadzora nad drugim podjetjem (odvisno podjetje) oziroma ta vpliv dejansko izvaja ali

(b)

to podjetje (obvladujoče podjetje) in drugo podjetje (odvisno podjetje) na enotni osnovi upravlja obvladujoče podjetje.

(a)

izhajajoče iz delnic, pridobljenih za račun osebe, ki ni niti obvladujoče podjetje niti njegovo odvisno podjetje, ali

(b)

izhajajoče iz delnic:

(a)

se to podjetje in eno ali več drugih podjetij, s katerimi ni povezano, kot je opisano v odstavku 1 ali 2, upravljajo na enotni osnovi v skladu s:

(b)

so bile v upravni, poslovodni ali nadzorni organ tega podjetja in enega ali več drugih podjetij, s katerimi ni povezano, kakor je opisano v odstavku 1 ali 2, vključene večinoma iste osebe, ki so opravljale funkcijo v poslovnem letu in do priprave konsolidiranih računovodskih izkazov.

(a)

sklicevanja na obvladujoča podjetja se razumejo kot sklicevanja na vsa podjetja, določena v odstavku 7 tega člena, in

(b)

brez poseganja v člen 24(3) so postavke "kapital", "vplačani presežek kapitala", "revalorizacijska rezerva", "rezerve", "preneseni poslovni izid" in "poslovni izid poslovnega leta", ki se vključijo v konsolidirane računovodske izkaze, skupni zneski, ki jih je mogoče pripisati vsakemu od podjetij iz odstavka 7 tega člena.

(a)

je obvladujoče podjetje izvzetega podjetja imetnik vseh delnic v izvzetem podjetju. Delnice v izvzetem podjetju, ki jih imajo člani njegovega upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa v skladu s pravno obveznostjo ali obveznostjo iz njegove družbene pogodbe ali statuta, se za ta namen spregledajo; ali

(b)

ima obvladujoče podjetje izvzetega podjetja v lasti 90 % ali več delnic v izvzetem podjetju in preostali delničarji ali družbeniki izvzetega podjetja soglašajo s tem izvzetjem.

(a)

izvzeto podjetje in, brez poseganja v odstavek 9, vsa njegova odvisna podjetja se konsolidirajo v računovodskih izkazih večje skupine podjetij, za katerih obvladujoče podjetje velja pravo države članice;

(b)

konsolidirane računovodske izkaze iz točke (a) in konsolidirano poslovno poročilo večje skupine podjetij pripravi obvladujoče podjetje te skupine v skladu s pravom države članice, ki velja za to obvladujoče podjetje, v skladu s to direktivo ali mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002;

(c)

v zvezi z izvzetim podjetjem se na način, predpisan s pravom države članice, ki velja za to izvzeto podjetje, v skladu s členom 30 objavijo naslednji dokumenti:

Ta država članica lahko zahteva, da se dokumenti iz točk (i), (ii) in (iii) objavijo v njenem uradnem jeziku in da je prevod overjen;

(d)

v pojasnilih k letnim računovodskim izkazom izvzetega podjetja se razkrije naslednje:

(a)

delničarji ali družbeniki izvzetega podjetja, ki imajo minimalni delež vpisanega kapitala tega podjetja, niso zahtevali priprave konsolidiranih računovodskih izkazov vsaj šest mesecev pred koncem poslovnega leta;

(b)

minimalni delež iz točke (a) ne presega naslednjih omejitev:

(c)

država članica za izvzetje ne določi:

(a)

za obveščanje zaposlenih ali njihovih predstavnikov ali

(b)

s strani upravnih ali sodnih organov za lastne potrebe.

(a)

izvzeto podjetje in brez poseganja v odstavek 9 vsa njegova odvisna podjetja so konsolidirana v računovodskih izkazih večje skupine podjetij;

(b)

konsolidirani računovodski izkazi iz točke (a) in, kadar je ustrezno, konsolidirano poslovno poročilo so pripravljeni:

(c)

konsolidirane računovodske izkaze iz točke (a) je revidiral eden ali več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, pooblaščenih za revizijo računovodskih izkazov v skladu z nacionalni pravom, ki velja za podjetje, ki je te izkaze pripravilo.

(a)

v izjemno redkih primerih, kadar informacij, potrebnih za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu s to direktivo, ni mogoče pridobiti brez nesorazmernih stroškov ali nepotrebnih zamud;

(b)

delnice ali deleži tega podjetja so namenjeni izključno poznejši nadaljnji prodaji ali

(c)

resne dolgoročne omejitve bistveno ovirajo:

(a)

ima le odvisna podjetja, ki so tako posamično kot skupno nebistvena, ali

(b)

je mogoče iz konsolidacije izvzeti vsa njegova odvisna podjetja na podlagi odstavka 9 tega člena.

(a)

razen v primeru deležev v kapitalu obvladujočega podjetja, ki jih ima v lasti to podjetje ali drugo podjetje, vključeno v konsolidacijo, in se obravnavajo kot lastni deleži v skladu s poglavjem 3, se ta pobot izvede na podlagi knjigovodskih vrednosti na datum, ko so ta podjetja prvič vključena v konsolidacijo. Razlike, ki izhajajo iz tega pobota, se, kolikor je to mogoče, knjižijo neposredno na tiste postavke v konsolidirani bilanci stanja, ki imajo višjo ali nižjo vrednost od svoje knjigovodske vrednosti;

(b)

država članica lahko dovoli ali zahteva pobote na podlagi vrednosti ugotovljivih sredstev in obveznosti na dan pridobitve delnic ali, ob pridobitvi v dveh ali več stopnjah, na dan, ko je podjetje postalo odvisno podjetje;

(c)

vsaka razlika, ki ostane po uporabi točke (a) ali je posledica uporabe točke (b), se v konsolidirani bilanci stanja prikaže kot dobro ime;

(d)

metode za izračun vrednosti dobrega imena in morebitne večje spremembe vrednosti glede na prejšnje poslovno leto se obrazložijo v pojasnilih k računovodskim izkazom;

(e)

kadar država članica dovoljuje pobot pozitivnih in negativnih vrednosti dobrega imena, se v pojasnila k računovodskim izkazom vključi analiza dobrega imena;

(f)

negativna vrednost dobrega imena se lahko prenese v konsolidirani izkaz poslovnega izida, kadar je takšna obravnava v skladu z načeli iz poglavja 2.

(a)

dolgovi in terjatve med podjetji;

(b)

prihodki in odhodki v zvezi s transakcijami med podjetji in

(c)

dobički in izgube iz transakcij med podjetji, kadar so vključene v knjigovodske vrednosti sredstev.

(a)

se to razkrije v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom in se navedejo razlogi;

(b)

se upoštevajo ali razkrijejo pomembni dogodki v zvezi s sredstvi in obveznostmi, finančnim stanjem in poslovnim izidom podjetja, vključenega v konsolidacijo, ki so se zgodili med dnevom bilance stanja tega podjetja in dnevom konsolidirane bilance stanja, in

(c)

se podjetje, kadar je dan bilance stanja tega podjetja za več kot tri mesece zgodnejši ali poznejši od dneva konsolidirane bilance stanja, konsolidira na podlagi vmesnih računovodskih izkazov, pripravljenih na dan konsolidirane bilance stanja.

(a)

po svoji knjigovodski vrednosti, izračunani v skladu s pravili merjenja iz poglavij 2 in 3. Razlika med to vrednostjo in zneskom, ki ustreza deležu v kapitalu in rezervah, ki ga predstavlja delež v kapitalu v tem pridruženem podjetju, se ločeno navede v konsolidirani bilanci stanja ali v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom. Ta razlika se izračuna na datum, ko se ta metoda prvič uporabi, ali

(b)

po znesku, ki ustreza deležu v kapitalu in rezervah pridruženega podjetja, ki ga predstavlja delež v kapitalu v tem pridruženem podjetju. Razlika med tem zneskom in knjigovodsko vrednostjo, izračunano v skladu s pravili merjenja iz poglavij 2 in 3, se ločeno razkrije v konsolidirani bilanci stanja ali v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom. Ta razlika se izračuna na datum, ko se ta metoda prvič uporabi.

(a)

pri razkrivanju transakcij med povezanimi strankami se transakcije med povezanimi strankami, vključenimi v konsolidacijo, ki so izločeni pri konsolidaciji, ne vključijo;

(b)

pri razkrivanju povprečnega števila zaposlenih med poslovnim letom se ločeno razkrije povprečno število zaposlenih pri podjetjih, ki so sorazmerno konsolidirana, in

(c)

pri razkrivanju zneskov nagrad, predujmov in posojil članom upravnega, poslovodnega in nadzornega organa se razkrijejo samo zneski, ki jih članom upravnega, poslovodnega in nadzornega organa obvladujočega podjetja odobrijo obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja.

(a)

v zvezi s podjetji, vključenimi v konsolidacijo:

Enake informacije se navedejo za podjetja, izločena iz konsolidacije na podlagi nebistvenosti v skladu s točko (j) člena 6(1) in členom 23(10), pri čemer se obrazloži izločitev podjetij, navedenih v členu 23(9);

(b)

imena in registrirani sedeži pridruženih podjetij, ki so vključena v konsolidacijo, kakor je opisano v členu 27(1), in delež njihovega kapitala, ki ga imajo podjetja, vključena v konsolidacijo, ali osebe, ki delujejo v svojem imenu, vendar za račun teh podjetij;

(c)

imena in registrirani sedeži podjetij, ki so sorazmerno konsolidirana na podlagi člena 26, dejavniki, na katerih temelji skupno upravljanje teh podjetij, in delež njihovega kapitala v lasti podjetij, vključenih v konsolidacijo, ali oseb, ki delujejo v svojem imenu, vendar za račun teh podjetij, in

(d)

za vsako od podjetij, razen za podjetja iz točk (a), (b) in (c), v katerih imajo podjetja, vključena v konsolidacijo, bodisi sama bodisi prek oseb, ki delujejo v svojem imenu, vendar za račun teh podjetij, delež v kapitalu:

(a)

pri sporočanju podatkov o pridobljenih lastnih delnicah se v konsolidiranem poslovnem poročilu navedeta število in nominalna vrednost ali, če nominalne vrednosti ni, nominalna knjigovodska vrednost vseh delnic obvladujočega podjetja, ki jih ima to obvladujoče podjetje ali odvisna podjetja tega obvladujočega podjetja ali oseba, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun katerega koli od teh podjetij. Država članica lahko dovoli ali zahteva razkritje teh podrobnosti v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom;

(b)

pri poročanju o sistemih notranje kontrole in upravljanja tveganj se izjava o upravljanju podjetja nanaša na glavne značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj za podjetja, ki so vključena v konsolidacijo kot celoto.

(a)

vsi družbeniki zadevnega podjetja, ki imajo neomejeno odgovornost, so podjetja iz Priloge I, za katera velja zakonodaja države članice, ki ni država članica, katere pravo velja za to podjetje, in nobeno od teh podjetij ne objavi računovodskih izkazov zadevnega podjetja v svojih lastnih računovodskih izkazih;

(b)

vsi družbeniki zadevnega podjetja, ki imajo neomejeno odgovornost, so podjetja, za katera ne velja zakonodaja države članice, vendar imajo pravno obliko, primerljivo s tistimi, ki so navedene v Direktivi 2009/101/ES.

(a)

skrajšane bilance stanja, ki prikazujejo samo tiste postavke iz prilog III in IV, pred katerimi stojijo črke in rimske številke, ter bodisi v bilanci stanja bodisi v pojasnilih k računovodskim izkazom ločeno razkrijejo:

(b)

skrajšana pojasnila k računovodskim izkazom brez informacij, ki se zahtevajo v točkah (f) in (j) člena 17(1).

(a)

navedba, da je objavljena različica skrajšana;

(b)

sklic na register, v katerem so računovodski izkazi predloženi v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES, ali razkritje dejstva, kadar računovodski izkazi še niso bili predloženi;

(c)

razkritje, ali je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje dalo revizijsko mnenje brez pridržka, s pridržkom ali odklonilno mnenje, oziroma ali zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ni moglo podati revizijskega mnenja;

(d)

razkritje, ali je revizijsko poročilo vključevalo navedbo morebitnih zadev, na katere je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje posebej opozorilo, ne da bi v revizijsko mnenje vneslo pridržek.

(a)

letni računovodski izkazi, poslovno poročilo in, kadar se predloži ločeno, izjava o upravljanju podjetja ter

(b)

konsolidirani računovodski izkazi, konsolidirana poslovna poročila in, kadar se predloži ločeno, konsolidirana izjava o upravljanju podjetja,

(a)

poda(-jo) mnenje o tem:

(b)

navede(-jo), ali je glede na poznavanje in razumevanje podjetja in njegovega okolja, ki ga je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pridobil(-o) med revizijo, ugotovil(-o) bistvene napačne navedbe v poslovnem poročilu, pri čemer navede naravo morebitnih takšnih napačnih navedb.

(a)

obveznosti prikaza "aktivnih časovnih razmejitev" in "pasivnih časovnih razmejitev". Kadar država članica uporabi navedeno možnost, lahko tem podjetjem dovoli, da samo v zvezi z drugimi stroški v skladu s točko (b)(vi) odstavka 2 tega člena odstopajo od točke (d) člena 6(1) glede pripoznavanja "aktivnih časovnih razmejitev" in "pasivnih časovnih razmejitev", pod pogojem, da je to dejstvo razkrito v pojasnilih k računovodskim izkazom ali v skladu s točko (b) tega odstavka na koncu bilance stanja;

(b)

obveznost priprave pojasnil k računovodskim izkazom v skladu s členom 16, pod pogojem, da so na koncu bilance stanja razkrite informacije, ki se zahtevajo v točkah (d) in (e) člena 16(1) te direktive ter členu 24(2) Direktive 2012/30/EU;

(c)

obveznost priprave poslovnega poročila v skladu s poglavjem 5, pod pogojem, da so informacije, ki se zahtevajo s členom 24(2) Direktive 2012/30/EU, razkrite v pojasnilih k računovodskim izkazom ali v skladu s točko (b) tega odstavka na koncu bilance stanja;

(d)

obveznost objave letnih računovodskih izkazov v skladu s poglavjem 7 te direktive, pod pogojem, da se v njih vsebovani podatki o bilanci stanja v skladu z nacionalnim pravom ustrezno predložijo vsaj pri enem pristojnem organu, ki ga imenuje zadevna država članica. Kadar pristojni organ ni centralni register, trgovinski register ali register podjetij, kakor je navedeno v členu 3(1) Direktive 2009/101/ES, se zahteva, da ta pristojni organ predložene informacije posreduje v register.

(a)

pripravijo le skrajšano bilanco stanja, v kateri so ločeno prikazane vsaj tiste postavke, ki so v Prilogi III ali IV navedene za črkami, kadar je to ustrezno. Kadar se uporabi točka (a) odstavka 1 tega člena, se postavka E pod "Sredstva" in postavka D pod "Obveznosti" v Prilogi III ali postavki E in K v Prilogi IV ne vključita v bilanco stanja;

(b)

pripravijo le skrajšan izkaz poslovnega izida, v katerem so ločeno prikazane vsaj naslednje postavke, kadar je to ustrezno:

(1)

za obvladujoče podjetje velja zakonodaja države članice;

(2)

vsi delničarji ali družbeniki odvisnega podjetja za vsako poslovno leto, v katerem se uporabi izvzetje, izjavijo, da soglašajo z izvzetjem iz takšne obveznosti;

(3)

obvladujoče podjetje izjavi, da jamči za obveznosti, ki jih prevzame odvisno podjetje;

(4)

izjave, navedene v točkah (2) in (3) tega člena, odvisno podjetje objavi, kakor je določeno z zakonodajo države članice, v skladu s poglavjem 2 Direktive 2009/101/ES;

(5)

odvisno podjetje je vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, ki jih pripravi obvladujoče podjetje v skladu s to direktivo;

(6)

izvzetje se razkrije v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom, ki jih pripravi obvladujoče podjetje, in

(7)

konsolidirani računovodski izkazi iz točke (5) tega člena, konsolidirano poslovno poročilo in revizijsko poročilo se za odvisno podjetje objavijo, kakor je določeno z zakonodajo države članice, v skladu s poglavjem 2 Direktive 2009/101/ES.

(a)

računovodske izkaze zadevnega podjetja pripravi, revidira in objavi v skladu z določbami te direktive podjetje, ki:

(b)

je zadevno podjetje vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, ki jih v skladu s to direktivo pripravi, revidira in objavi:

(1)

obvladujoče podjetje pripravi konsolidirane računovodske izkaze v skladu s to direktivo in je vključeno v te konsolidirane računovodske izkaze;

(2)

izvzetje se razkrije v pojasnilih k letnim računovodskim izkazom obvladujočega podjetja;

(3)

izvzetje se navede v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom, ki jih pripravi obvladujoče podjetje, ter

(4)

poslovni izid obvladujočega podjetja, določen v skladu s to direktivo, se prikaže v bilanci stanja obvladujočega podjetja.

(1)

"podjetje, ki opravlja dejavnost v ekstraktivni industriji", pomeni podjetje, katerega dejavnost zajema raziskovanje, iskanje, odkrivanje, razvijanje in izkoriščanje zalog mineralov, nafte, zemeljskega plina ali drugih materialov v okviru gospodarskih dejavnosti, navedenih v področju B v oddelkih od 05 do 08 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 (20);

(2)

"podjetje, ki opravlja dejavnost v sektorju izkoriščanja pragozdov", pomeni podjetje z dejavnostmi, navedenimi v področju A v oddelku 02, skupini 02.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006, ki potekajo v pragozdovih;

(3)

"vlada" pomeni vsak nacionalni, regionalni ali lokalni organ države članice ali tretje države. Vključuje oddelek, agencijo ali podjetje pod nadzorom tega organa v skladu s členom 22(1) do (6) te direktive;

(4)

"projekt" pomeni operativne dejavnosti, ki jih ureja ena pogodba, dovoljenje, zakup, koncesija ali podobne pravne dogovore ter tvorijo podlago za obveznosti za plačila do vlade. Če pa je več takšnih dogovorov medsebojno vsebinsko povezanih, se to šteje za projekt;

(5)

"plačilo" pomeni znesek, ki se v denarju ali v naravi izplača za dejavnosti, opisane v točkah 1 in 2, iz naslednjih vrst:

(a)

za obvladujoče podjetje velja zakonodaja države članice in

(b)

plačila vladam, ki jih izvede podjetje, so vključena v konsolidirano poročilo o plačilih vladam, ki ga pripravi to obvladujoče podjetje v skladu s členom 44.

(a)

skupni znesek opravljenih plačil posamezni vladi;

(b)

skupni znesek glede na vrsto plačila, kakor je določeno v točkah (5)(a) do (g) člena 41, opravljenega posamezni vladi;

(c)

kadar so ta plačila namenjena posameznemu projektu, skupni znesek glede na vrsto plačila, kakor je določeno v točkah (5)(a) do (g) člena 41, opravljenega za vsak tak projekt, in skupni znesek plačil za vsak tak projekt.

(a)

menjalnega tečaja, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije, na dan začetka veljavnosti katere koli direktive, v kateri je ta prag določen, in

(b)

zaokroževanja na najbližjo stotico.

(a)

obvladujoče podjetje male skupine iz člena 3(5), razen kadar je katero koli od povezanih podjetij subjekt javnega interesa;

(b)

obvladujoče podjetje srednje skupine iz člena 3(6), razen kadar je katero koli od povezanih podjetij subjekt javnega interesa, in

(c)

obvladujoče podjetje, za katero velja pravo države članice in ki je hkrati odvisno podjetje, če za njegovo obvladujoče podjetje velja pravo države članice.

(a)

resne dolgoročne omejitve bistveno ovirajo obvladujoče podjetje pri uresničevanju njegovih pravic nad sredstvi ali pri upravljanju tega podjetja;

(b)

v izjemno redkih primerih, kadar informacij, potrebnih za pripravo konsolidiranega poročila o plačilih vladi v skladu s to direktivo, ni mogoče pridobiti brez nesorazmernih stroškov ali nepotrebnih zamud;

(c)

delnice ali deleži tega podjetja so namenjeni izključno poznejši nadaljnji prodaji.

(a)

vključujejo naslednje:

(b)

so sicer omejena na merila, ki omogočajo neposredno primerjavo zahtev glede poročanja tretjih držav z zahtevami iz tega poglavja.