ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.175.slv

Uradni list

Evropske unije

L 175

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 56
27. junij 2013


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja ( 1 )

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 615/2013 z dne 24. junija 2013 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

9

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 616/2013 z dne 24. junija 2013 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

11

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 617/2013 z dne 26. junija 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo računalnikov in računalniških strežnikov ( 1 )

13

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 618/2013 z dne 26. junija 2013 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ( 1 )

34

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 619/2013 z dne 26. junija 2013 o prepovedi ribolovnih dejavnosti za ribiška plovila z zapornimi plavaricami, ki plujejo pod zastavo Francije, Grčije, Italije, Malte in Španije ali so v navedenih državah registrirana, v zvezi z ribolovom na navadnega tuna v Atlantskem oceanu, vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z, in v Sredozemskem morju

43

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 620/2013 z dne 26. junija 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

45

 

 

SKLEPI

 

 

2013/323/EU

 

*

Izvedbeni sklep Sveta z dne 21. junija 2013 o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/344/EU o finančni pomoči Unije Portugalski

47

 

 

2013/324/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 21. junija 2013 o spremembi Sklepa 98/481/ES o potrditvi zunanjih revizorjev Evropske centralne banke

54

 

 

2013/325/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 21. junija 2013 o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjih revizorjev centralne banke Suomen Pankki

55

 

 

2013/326/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 21. junija 2013 o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjih revizorjev centralne banke Österreichische Nationalbank

56

 

 

2013/327/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 25. junija 2013 o odobritvi dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljena, ali živil in krme, proizvedenih iz teh gensko spremenjenih organizmov, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 3873)  ( 1 )

57

 

 

2013/328/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 25. junija 2013 o oblikovanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za ribolov trske, morske plošče in morskega lista v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku, vzhodnem Rokavskem prelivu, vodah zahodno od Škotske in Irskem morju

61

 

 

2013/329/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 26. junija 2013 o pravilih za vzpostavitev, upravljanje in pregledno delovanje mreže nacionalnih organov ali teles, pristojnih za ocenjevanje zdravstvene tehnologije

71

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

 

2013/330/EU

 

*

Sklep št. 1/2013 Skupnega odbora EU – Švica z dne 6. junija 2013 o spremembi prilog I in II sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih

73

 

 

III   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

*

Odločba Nadzornega organa Efte št. 131/13/COL z dne 18. marca 2013 o spremembi seznama iz točke 39 dela 1.2 poglavja I Priloge I k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, ki navaja mejne kontrolne točke na Islandiji in na Norveškem, odobrene za veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav, ter o razveljavitvi Odločbe Nadzornega organa Efte št. 339/12/COL

76

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/1


DIREKTIVA 2013/37/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. junija 2013

o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dokumenti, ki jih ustvarijo organi javnega sektorja držav članic, so obsežna, raznolika in obsežna zbirka virov, ki lahko koristi gospodarstvu znanja.

(2)

Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (3) določa minimalni nabor pravil, ki urejajo ponovno uporabo, in praktična sredstva za olajševanje ponovne uporabe obstoječih dokumentov, ki jih hranijo organi javnega sektorja držav članic.

(3)

Politike odprtih podatkov, ki spodbujajo široko razpoložljivost in ponovno uporabo informacij javnega sektorja za zasebne ali komercialne namene z minimalnimi pravnimi, tehničnimi ali finančnimi omejitvami ali brez njih in ki pospešujejo kroženje informacij ne le za gospodarske subjekte, temveč tudi za javnost, imajo lahko pomembno vlogo pri razvoju novih storitev, ki temeljijo na novih načinih združevanja in uporabe takih informacij, spodbujajo gospodarsko rast in družbeno angažiranost. Vendar so za to potrebni enaki konkurenčni pogoji na ravni Unije v zvezi s tem, ali je ponovna uporaba dokumentov dovoljena ali ne, česar ni mogoče doseči, če ponovno uporabo urejajo različna pravila in prakse zadevnih držav članic ali organov javnega sektorja.

(4)

Omogočanje ponovne uporabe dokumentov, ki jih hrani organ javnega sektorja, predstavlja dodano vrednost za ponovne uporabnike, končne uporabnike in družbo na splošno ter v številnih primerih tudi za javni organ, saj povečanje preglednosti in odgovornosti ter povratne informacije ponovnih uporabnikov in končnih uporabnikov zadevnemu organu javnega sektorja omogočajo, da izboljša kakovost zbranih informacij.

(5)

Od sprejetja prvega nabora pravil o ponovni uporabi informacij javnega sektorja leta 2003 se je količina podatkov na svetu, vključno z javnimi podatki, eksponentno povečala, pri čemer nastajajo in se zbirajo nove vrste podatkov. Hkrati se nenehno razvijajo tehnologije za analiziranje, izkoriščanje in obdelavo podatkov. Ta hitri tehnološki razvoj omogoča oblikovanje novih storitev in novih aplikacij, ki temeljijo na uporabi, združevanju ali kombiniranju podatkov. Ker pravila, sprejeta leta 2003, tem hitrim spremembam ne ustrezajo več, obstaja nevarnost, da gospodarske in socialne priložnosti, ki jih omogoča uporaba javnih podatkov, ne bodo izkoriščene.

(6)

Hkrati so države članice v skladu z Direktivo 2003/98/ES oblikovale politike ponovne uporabe, pri čemer so nekatere sprejele ambiciozne pristope v zvezi z odprtimi podatki, da bi državljanom in podjetjem olajšale ponovno uporabo razpoložljivih javnih podatkov v obsegu, ki presega minimalno raven iz direktive. Za preprečitev tega, da bi različna pravila v različnih državah članicah ovirala čezmejno ponudbo izdelkov in storitev, ter da se omogoči ponovna uporaba primerljivih sklopov javnih podatkov za vseevropske aplikacije, ki temeljijo na njih, je potrebna minimalna uskladitev v zvezi s tem, kateri javni podatki so na voljo za ponovno uporabo na notranjem informacijskem trgu, v skladu z zadevnim režimom dostopa.

(7)

Direktiva 2003/98/ES ne vključuje obveznosti glede dostopa do dokumentov ali obveznosti odobritve ponovne uporabe dokumentov. Odločitev, ali se ponovna uporaba odobri ali ne, je prepuščena državam članicam ali zadevnemu organu javnega sektorja. Direktiva 2003/98/ES hkrati temelji na nacionalnih pravilih o dostopu do dokumentov in zato ne zahteva odobritve ponovne uporabe dokumentov, kadar je dostop omejen (ko na primer nacionalna pravila dovoljujejo dostop le državljanom ali družbam, ki dokažejo poseben interes za pridobitev dostopa do dokumentov) ali izključen (ko na primer nacionalna pravila izključujejo dostop zaradi občutljive narave dokumentov, recimo iz razlogov nacionalne varnosti, obrambe in javne varnosti). Nekatere države članice so pravico do ponovne uporabe izrecno povezale s pravico do dostopa, tako da se lahko ponovno uporabijo vsi splošno dostopni dokumenti. V drugih državah članicah je povezava med tema sklopoma pravil manj jasna in to povzroča pravno negotovost.

(8)

Zato bi bilo treba Direktivo 2003/98/ES spremeniti tako, da bi določala jasno obveznost držav članic, da dajo vse dokumente na voljo za ponovno uporabo, razen če je dostop omejen ali izključen v skladu z nacionalnimi pravili o dostopu do dokumentov in če zanj veljajo druge izjeme, navedene v tej direktivi. Spremembe, uvedene s to direktivo, ne poskušajo določiti ali spremeniti ureditve dostopa v državah članicah, ki ostajajo zanje pristojne še naprej.

(9)

Ob upoštevanju prava Unije in mednarodnih obveznosti držav članic ter Unije, zlasti v skladu z Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del ter Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, bi morali biti dokumenti, na katerih imajo tretje osebe pravice intelektualne lastnine, izključeni iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES. Če je bila tretja oseba prvotni nosilec pravic intelektualne lastnine na dokumentu, ki ga hranijo knjižnice, vključno z univerzitetnimi knjižnicami, muzeji ali arhivi, in obdobje zaščite teh pravic še ni poteklo, bi se moral navedeni dokument za namene te direktive šteti za dokument, na katerem imajo tretje osebe pravice intelektualne lastnine.

(10)

Direktiva 2003/98/ES bi se morala uporabljati za dokumente, ki jih zadevni organi javnega sektorja zagotavljajo kot del svojih javnih nalog, kakor so opredeljene z zakonodajo ali drugimi obvezujočimi predpisi v državah članicah. Če takih predpisov ni, bi bilo treba te javne naloge opredeliti v skladu z običajno upravno prakso v državah članicah, pod pogojem, da je obseg teh javnih nalog pregleden in predmet pregledov. Javne naloge se lahko opredeli na splošno ali za vsak primer posebej za posamezne organe javnega sektorja.

(11)

Direktivo bi bilo treba uporabljati in izvajati ob polnem spoštovanju načel, povezanih z varstvom osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (4). Zlasti je vredno omeniti, da bi morale v skladu z navedeno direktivo države članice določiti pogoje, pod katerimi je obdelava osebnih podatkov zakonita. Eno od načel navedene direktive je tudi to, da se osebnih podatkov ne sme naprej obdelovati na način, ki bi bil nezdružljiv z določenimi, izrecnimi in zakonitimi nameni, za katere so bili ti podatki zbrani.

(12)

Direktiva 2003/98/ES ne bi smela posegati v pravice, vključno z ekonomskimi in moralnimi pravicami, ki jih lahko imajo zaposleni v organih javnega sektorja v skladu z nacionalnimi predpisi.

(13)

Poleg tega bi moral zadevni organ javnega sektorja ohraniti pravico do uporabe vsakega dokumenta, ki ga da na voljo za ponovno uporabo.

(14)

Področje uporabe Direktive 2003/98/ES bi bilo treba razširiti na knjižnice, vključno z univerzitetnimi knjižnicami, muzeje in arhive.

(15)

Eden glavnih ciljev vzpostavitve notranjega trga je ustvarjanje razmer, ki omogočajo razvoj storitev na ravni Unije. Knjižnice, muzeji in arhivi hranijo znatno količino dragocenih virov informacij javnega sektorja, zlasti odkar se je s projekti digitalizacije pomnožila količina digitalnih gradiv v javni uporabi. Te zbirke kulturne dediščine in z njimi povezani metapodatki so potencialna osnova za izdelke in storitve z digitalno vsebino in nudijo veliko možnosti za inovativno ponovno uporabo v sektorjih, kot sta učenje in turizem. Širše možnosti ponovne uporabe javnega kulturnega gradiva bi gospodarskim družbam Unije med drugim omogočile, da izkoristijo njegov potencial in prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest.

(16)

Med pravili in praksami v državah članicah, ki se nanašajo na izkoriščanje javnih kulturnih virov, obstajajo znatne razlike, ki pomenijo ovire pri uresničevanju gospodarskega potenciala teh virov. Medtem ko knjižnice, muzeji in arhivi še naprej vlagajo v digitalizacijo, mnogi med njimi že dajejo svoje javno dostopne vsebine na voljo za ponovno uporabo in mnogi aktivno iščejo možnosti za ponovno uporabo svojih vsebin. Ker pa delujejo v zelo različnih regulativnih in kulturnih okoljih, so se prakse kulturnih ustanov pri izkoriščanju vsebin razvijale zelo različno.

(17)

Ker razlike v nacionalnih pravilih in praksah ali pomanjkanje jasnosti ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga in pravilen razvoj informacijske družbe v Uniji, bi se bilo treba zavezati za vsaj minimalno uskladitev nacionalnih pravil in praks glede ponovne uporabe javnega kulturnega gradiva v knjižnicah, muzejih in arhivih.

(18)

Razširitev področja uporabe Direktive 2003/98/ES bi se morala omejiti na tri vrste kulturnih ustanov – knjižnice, vključno z univerzitetnimi knjižnicami, muzeje in arhive, katerih zbirke so in bodo v prihodnje še bolj dragoceno gradivo za ponovno uporabo v številnih izdelkih, na primer v mobilnih aplikacijah. Druge vrste kulturnih ustanov (na primer orkestri, opere, baleti in gledališča), vključno z arhivi, ki so njihov del, bi morale zaradi svojega posebnega značaja „odrskih umetnosti“ ostati izven področja uporabe. Njihova vključitev v področje uporabe namreč ne bi imela večjega učinka, saj je skoraj vse njihovo gradivo zajeto s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, zaradi česar bi ostalo izven področja uporabe navedene direktive.

(19)

Digitalizacija je pomembno sredstvo za zagotavljanje večjega dostopa in ponovne uporabe kulturnega gradiva za izobraževanje, delo ali prosti čas. Zagotavlja tudi precejšnje gospodarske priložnosti, saj omogoča lažje vključevanje kulturnega gradiva v digitalne storitve in izdelke ter tako spodbuja ustvarjanje delovnih mest in rast. Ti vidiki so bili poleg ostalih poudarjeni v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2010 z naslovom „Europeana – naslednji koraki“ (5), v Priporočilu Komisije 2011/711/EU z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi (6) ter v sklepih Sveta z dne 10. maja 2012 o digitalizaciji, spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (7). Ti dokumenti določajo način, kako se bodo v prihodnje obravnavali pravni, finančni in organizacijski vidiki digitalizacije kulturne dediščine Evrope in njene postavitve na splet.

(20)

Kjer je izvedljivo in ustrezno, bi morali organi javnega sektorja zaradi olajšanja ponovne uporabe dokumente dati na voljo v odprtih in strojno berljivih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, z največjo stopnjo natančnosti in ločljivosti, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, npr. z njihovo obdelavo na način, ki je v skladu z načeli, ki urejajo zahteve za združljivost in uporabnost prostorskih informacij v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (8).

(21)

Veljati bi moralo, da je dokument v strojno berljivem formatu, če je v datotečnem formatu, ki je strukturiran tako, da programskim aplikacijam omogoča, da v njem zlahka določajo, prepoznavajo in izločajo določene podatke. Podatki, kodirani v datotekah, ki so strukturirane v strojno berljivem formatu, so strojno berljivi podatki. Strojno berljivi formati so lahko odprti ali lastniški; lahko so formalni standardi ali ne. Za dokumente, kodirane v datotečnem formatu, ki omejuje samodejno obdelavo, saj iz njih podatkov ni možno ali jih ni možno zlahka izločiti, ne bi smelo veljati, da so v strojno berljivem formatu. Države članice bi morale, kjer je to primerno, spodbujati uporabo odprtih, strojno berljivih formatov.

(22)

Kadar organi javnega sektorja zaračunavajo ponovno uporabo dokumentov, bi morala biti nadomestila načeloma omejena na mejne stroške. Vendar je zlasti treba upoštevati potrebo, da se ne otežuje običajnega delovanja organov javnega sektorja, od katerih se zahteva, da ustvarjajo prihodek za kritje znatnega deleža svojih stroškov, povezanih z izvajanjem svojih javnih nalog ali stroškov zbiranja, priprave, reprodukcije in razširjanja nekaterih dokumentov, ki so dani na voljo za ponovno uporabo. Organi javnega sektorja bi morali imeti možnost, da v takih primerih zaračunavajo več kot mejne stroške. Ta nadomestila bi morala biti določena v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili, skupni prihodek od zagotavljanja dokumentov in dovoljenj za ponovno uporabo dokumentov pa ne bi smel presegati stroškov zbiranja, priprave, reprodukcije ali razširjanja, vključno z razumno donosnostjo naložbe. Zahteva, da se ustvarja prihodek za kritje znatnega deleža stroškov organov javnega sektorja, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, ali stroškov zbiranja, priprave, reprodukcije in razširjanja nekaterih dokumentov, ni nujno pravna zahteva in lahko na primer izhaja iz upravne prakse držav članic. Take zahteve bi morale države članice redno pregledovati.

(23)

Knjižnice, muzeji in arhivi bi tudi morali imeti možnost, da zaračunavajo več kot mejne stroške, da njihovo normalno delovanje ne bi bilo ovirano. V primeru navedenih organov javnega sektorja skupni prihodek od zagotavljanja dokumentov in dovoljevanja ponovne uporabe dokumentov v ustreznem obračunskem obdobju ne bi smel presegati stroškov zbiranja, priprave, reprodukcije, razširjanja, hrambe in pridobitve pravic, vključno z razumno donosnostjo naložbe. Pri knjižnicah, muzejih in arhivih se lahko zaradi njihovih posebnosti pri izračunu razumne donosnosti naložbe upoštevajo nadomestila, ki se v zasebnem sektorju zaračunavajo za ponovno uporabo enakih ali podobnih dokumentov.

(24)

Zgornje meje nadomestil, določene v tej direktivi, ne posegajo v pravice držav članic, da uvedejo nižja nadomestila ali sploh nobenih.

(25)

Države članice bi morale določiti merila za zaračunavanje nad mejnimi stroški. Merila bi lahko na primer določile v nacionalnih predpisih ali pa bi določile ustrezni organ ali ustrezne organe, pristojne za določitev teh meril, razen samega organa javnega sektorja. Tak organ bi moral biti organiziran v skladu z ustavnim in pravnim sistemom držav članic. To bi lahko bil obstoječi organ s proračunskimi izvršnimi pooblastili in politično odgovornostjo.

(26)

V zvezi s ponovno uporabo dokumenta lahko organi javnega sektorja naložijo pogoje, kadar je to ustrezno, z dovoljenjem, kot je navedba vira ter tega, ali je ponovni uporabnik kakor koli spremenil dokument. Kakršna koli dovoljenja za ponovno uporabo informacij javnega sektorja morajo v vsakem primeru čim manj omejevati ponovno uporabo, na primer tako, da se omejitve nanašajo le na navedbo vira. V zvezi s tem bi morala imeti pomembno vlogo odprta dovoljenja, na voljo preko spleta, ki zagotavljajo širše pravice do ponovne uporabe brez tehnoloških, finančnih ali zemljepisnih omejitev in ki temeljijo na formatih odprtih podatkov. Zato bi morale države članice spodbujati uporabo odprtih dovoljenj, ki bi sčasoma morala postati običajna praksa po vsej Uniji.

(27)

Komisija podpira pripravo spletne preglednice informacij javnega sektorja, ki bi vsebovala ustrezne kazalnike uspešnosti ponovne uporabe informacij javnega sektorja v vseh državah članicah. Redno posodabljanje preglednice bo prispevalo k izmenjavi informacij med državami članicami in dostopnosti informacij o politikah in praksi v Uniji.

(28)

Pravna sredstva bi morala vključevati možnost preizkusa s strani nepristranskega organa za pritožbe. Ta organ bi lahko bil že obstoječi nacionalni organ, na primer nacionalni organ za varstvo konkurence, nacionalni organ za odobritev dostopa do dokumentov ali nacionalni sodni organ. Organiziran bi moral biti v skladu z ustavnimi in pravnimi sistemi držav članic in ne bi smel prejudicirati drugih pravnih sredstev, ki so sicer na voljo vlagateljem za ponovno uporabo. Moral pa bi se razlikovati od organa, ki določa merila za zaračunavanje nad mejnimi stroški. Pravna sredstva bi morala vključevati možnost preizkusa negativnih odločitev, pa tudi odločitev, ki kljub temu, da dovoljujejo ponovno uporabo, lahko vseeno vplivajo na vlagatelje zaradi drugih razlogov, zlasti z uporabljenimi pravili o zaračunavanju. Postopek preizkusa bi moral biti hiter in v skladu s potrebami hitro spreminjajočega se trga.

(29)

Pri določanju načel za ponovno uporabo dokumentov bi bilo treba spoštovati pravila konkurence, pri čemer bi se bilo treba čim bolj izogibati izključnim sporazumom med organi javnega sektorja in zasebnimi partnerji. Vendar pa je izključna pravica do ponovne uporabe nekaterih dokumentov javnega sektorja včasih potrebna zaradi zagotavljanja storitev v javnem interesu. To se lahko med drugim zgodi, če noben komercialni založnik ne bi hotel objaviti podatkov brez take izključne pravice. Zaradi upoštevanja tega pomisleka Direktiva 2003/98/ES dopušča izključne ureditve pod pogojem, da so predmet rednih pregledov, kadar je izključna pravica potrebna za zagotavljanje storitev v javnem interesu.

(30)

Po razširitvi področja uporabe Direktive 2003/98/ES na knjižnice, vključno z univerzitetnimi knjižnicami, muzeje in arhive je ustrezno upoštevati trenutne razlike v državah članicah glede digitalizacije kulturnih virov, ki jih ni bilo mogoče učinkovito razrešiti na podlagi sedanjih pravil o izključnih ureditvah iz te direktive. Med knjižnicami, vključno z univerzitetnimi knjižnicami, muzeji, arhivi in zasebni partnerji so sklenjeni številni dogovori o sodelovanju, ki vključujejo digitalizacijo kulturnih virov in zasebnim partnerjem dajejo izključne pravice. V praksi se je pokazalo, da taka javno-zasebna partnerstva lahko omogočajo ustrezno uporabo kulturnih zbirk, hkrati pa pospešujejo dostopnost kulturne dediščine za javnost.

(31)

Kadar je izključna pravica povezana z digitalizacijo kulturnih virov, bo morebiti potrebno določeno obdobje izključnosti, da se zasebnemu partnerju lahko povrne naložba. Navedeno obdobje pa bi vseeno moralo biti omejeno in čim krajše, da se spoštuje načelo, po katerem bi moralo javno dostopno gradivo ostati dostopno javnosti tudi po digitalizaciji. Na splošno obdobje trajanja izključne pravice za digitalizacijo kulturnih virov ne bi smelo trajati več kot 10 let. Obdobje izključnosti, daljše od 10 let, bi moralo biti predmet pregleda, pri katerem bi upoštevali tehnološke, finančne in upravne spremembe v okolju po sklenitvi ureditve. Poleg tega bi moralo vsako javno zasebno partnerstvo za digitalizacijo kulturnih virov partnerski kulturni instituciji zagotoviti vse pravice glede uporabe digitaliziranih kulturnih virov po koncu veljavnosti ureditve.

(32)

Zaradi ustreznega upoštevanja pogodb in drugih ureditev, ki zagotavljajo izključne pravice in ki so bile sklenjene pred začetkom veljavnosti te direktive, je treba določiti primerne prehodne ukrepe, da se zaščitijo interesi zadevnih strank v primeru, če njihove izključne pravice ne izpolnjujejo pogojev za izjeme, ki jih omogoča ta direktiva. Ti prehodni ukrepi bi morali omogočati, da bodo izključne pravice strank veljale naprej vse do poteka pogodbe ali, v primeru pogodb, sklenjenih za nedoločen čas, ali pogodb z zelo dolgim rokom trajanja, še za dovolj dolgo obdobje, da bodo lahko stranke sprejele ustrezne ukrepe. Ti prehodni ukrepi se ne bi smeli uporabljati za pogodbe ali druge ureditve, sklenjene po začetku veljavnosti te direktive, vendar pred izvedbo nacionalnih ukrepov za prenos te direktive, da bi se izognili situacijam, ko bi se pogodbe ali druge dolgoročne ureditve, ki niso v skladu s to direktivo, sklepale z namenom, da se zaobidejo nacionalni ukrepi za prenos, ki bodo sprejeti v prihodnje. Pogodbe in druge ureditve, sklenjene po začetku veljavnosti te direktive, vendar pred začetkom uporabe nacionalnih ukrepov za prenos, bi torej morale upoštevati to direktivo vse od datuma začetka uporabe nacionalnih ukrepov za prenos te direktive.

(33)

Ker cilja te direktive, tj. olajšati oblikovanje informacijskih izdelkov in storitev, ki temeljijo na dokumentih javnega sektorja, na ravni Unije, zagotoviti učinkovito čezmejno uporabo dokumentov javnega sektorja za informacijske izdelke in storitve z dodano vrednostjo, bodisi s strani zasebnih družb, predvsem malih in srednjih podjetij, bodisi s strani državljanov, da se omogoči prosto kroženje informacij in komunikacije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se zaradi vseevropskega obsega predlaganih ukrepov lahko lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(34)

Ta direktiva upošteva temeljne pravice in je skladna z načeli zlasti Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, vključno z varstvom osebnih podatkov (člen 8) in lastninsko pravico (člen 17). Nobenega dela te direktive se ne sme razlagati ali izvajati na način, ki ni skladen z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(35)

Zagotoviti je treba, da države članice Komisiji poročajo o obsegu ponovne uporabe informacij javnega sektorja, o pogojih, pod katerimi so na voljo, in o postopkih pravnega varstva.

(36)

Komisija bi morala državam članicam pomagati pri doslednem izvajanju te direktive z izdajo smernic, zlasti glede priporočenih standardnih dovoljenj, podatkovnih zbirk in zaračunavanja za ponovno uporabo dokumentov, po posvetovanju z zainteresiranimi strankami.

(37)

Zato bi bilo treba Direktivo 2003/98/ES ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2003/98/ES se spremeni:

1.

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

dokumente, katerih zagotavljanje je dejavnost zunaj obsega javne naloge zadevnih organov javnega sektorja, kakor je opredeljena z zakonodajo ali drugimi obvezujočimi predpisi v državi članici ali, če takšnih predpisov ni, kakor je opredeljena v skladu z običajno upravno prakso v zadevni državi članici, pod pogojem, da je obseg javnih nalog pregleden in predmet pregledov;“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

dokumente, do katerih ni dostopa zaradi režima dostopa v državah članicah, vključno zaradi:

zaščite nacionalne varnosti (to je državne varnosti), obrambe ali javne varnosti,

tajnosti statističnih podatkov,

poslovne tajnosti (npr. poslovnih ali poklicnih skrivnosti oziroma skrivnosti podjetja);“;

(iii)

vstavijo se naslednje točke:

„(ca)

dokumente, do katerih je dostop omejen zaradi režima dostopa v državah članicah, vključno s primeri, ko morajo državljani ali družbe dokazati poseben interes, da pridobijo dostop do dokumentov;

(cb)

dele dokumentov, ki vsebujejo le logotipe, grbe in oznake;

(cc)

dokumente, do katerih ni dostopa ali do katerih režimi dostopa omejujejo dostop zaradi varstva osebnih podatkov, ter dele dokumentov, do katerih ti režimi dovoljujejo dostop, vendar vsebujejo osebne podatke, katerih ponovna uporaba je z zakonom opredeljena kot nezdružljiva s pravom o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov;“;

(iv)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

dokumente, ki jih hranijo izobraževalne in raziskovalne ustanove, vključno z organizacijami, ustanovljenimi za prenos rezultatov raziskav, šolami in univerzami, razen univerzitetnih knjižnic, in“;

(v)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)

dokumente, ki jih hranijo kulturne ustanove, ki niso muzeji, knjižnice in arhivi.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Ta direktiva gradi na režimih dostopa v državah članicah in ne posega vanje.“;

(c)

v odstavku 4 se beseda „Skupnosti“ nadomesti z besedo „Unije“;

2.

členu 2 se dodajo naslednje točke:

„6.

‚strojno berljivi format‘ pomeni, da je datotečni format strukturiran tako, da lahko programske aplikacije z lahkoto določajo, prepoznajo in izločajo določene podatke, vključno s posameznimi dejanskimi navedbami in njihovo notranjo strukturo;

7.

‚odprti format‘ pomeni datotečni format, ki je neodvisen od uporabljene platforme in javnosti dostopen brez omejitev, ki preprečujejo ponovno uporabo dokumentov;

8.

‚formalni odprti standard‘ je standard, ki se določi v pisni obliki in ki natančno opredeljuje zahteve za zagotavljanje interoperabilnosti programske opreme;

9.

‚univerza‘ pomeni organ javnega sektorja, ki zagotavlja posrednješolsko visokošolsko izobrazbo, na podlagi katere je mogoče pridobiti visokošolsko diplomo.“;

3.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Splošno načelo

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 države članice zagotovijo, da se lahko dokumenti, za katere se uporablja ta direktiva v skladu s členom 1, ponovno uporabijo za komercialne ali nekomercialne namene v skladu s pogoji iz poglavij III in IV.

2.   Za dokumente, na katerih imajo knjižnice, vključno z univerzitetnimi knjižnicami, muzeji in arhivi pravice intelektualne lastnine, države članice zagotovijo, da, kadar je ponovna uporaba takih dokumentov dovoljena, se ti dokumenti lahko ponovno uporabijo za komercialne ali nekomercialne namene v skladu s pogoji, določenimi v poglavjih III in IV.“;

4.

v členu 4 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3.   V primeru negativne odločitve organi javnega sektorja vlagatelju sporočijo razloge za zavrnitev na podlagi ustreznih določb režima dostopa v navedeni državi članici ali na podlagi državnih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, zlasti s točkami (a) do (cc) člena 1(2) ali členom 3. V primeru negativne odločitve na podlagi člena 1(2)(b) organ javnega sektorja navede fizično ali pravno osebo, če je znana, ki je nosilec pravice, ali dajalca dovoljenja, od katerega je organ javnega sektorja pridobil zadevno gradivo. Knjižnicam, vključno z univerzitetnimi knjižnicami, muzejem in arhivom te navedbe ni treba vključiti.

4.   Vsaka odločitev o ponovni uporabi mora vsebovati navedbo pravnega sredstva, če bi se vlagatelj želel nanjo pritožiti. Pravna sredstva vključujejo možnost preizkusa s strani nepristranskega organa za pritožbe z ustreznim strokovnim znanjem in izkušnjami, na primer nacionalnega organa za varstvo konkurence, nacionalnega organa za odobritev dostopa do dokumentov ali nacionalnega sodnega organa, katerega odločitve so zavezujoče za zadevni organ javnega sektorja.“;

5.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Razpoložljivi formati

1.   Organi javnega sektorja dajo dokumente na voljo v katerem koli obstoječem formatu ali jeziku ter, kadar je mogoče in primerno, v odprtem, strojno berljivem formatu in skupaj z njihovimi metapodatki. Tako format kot metapodatki, kolikor je mogoče, upoštevajo formalne odprte standarde.

2.   Odstavek 1 ne obvezuje organov javnega sektorja, da zaradi izpolnjevanja zahtev iz tega odstavka pripravijo ali prilagodijo dokumente ali zagotovijo izvlečke, če bi to pomenilo nesorazmeren napor, ki bi presegal enostaven postopek.

3.   Na podlagi te direktive se od organov javnega sektorja ne sme zahtevati, da nadaljujejo s pripravo in hrambo določene vrste dokumentov z namenom, da take dokumente ponovno uporabijo organizacije zasebnega ali javnega sektorja.“;

6.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Načela, ki urejajo obračunavanje

1.   Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračuna, so nadomestila omejena na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije, zagotavljanja in razširjanja dokumentov.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja:

(a)

za organe javnega sektorja, od katerih se zahteva, da ustvarijo prihodek za kritje znatnega dela svojih stroškov, povezanih z izvajanjem svojih javnih nalog;

(b)

izjemoma za dokumente, glede katerih se od zadevnih organov javnega sektorja zahteva, da ustvari zadosten prihodek za kritje znatnega dela stroškov njihovega zbiranja, priprave, reprodukcije in razširjanja. Te zahteve so opredeljene z zakonom ali drugimi obvezujočimi predpisi v državi članici. Če takšnih predpisov ni, se zahteve opredelijo v skladu z običajno upravno prakso v državi članici;

(c)

za knjižnice, vključno z univerzitetnimi knjižnicami, muzeje in arhive.

3.   V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 2 zadevni organi javnega sektorja skupna nadomestila izračunajo na podlagi objektivnih, preglednih in preverljivih meril, ki jih določijo države članice. Skupni prihodek teh organov od zagotavljanja dokumentov in dovoljevanja njihove ponovne uporabe v ustreznem obračunskem obdobju ne presega stroškov zbiranja, priprave, reprodukcije in razširjanja, vključno z razumno donosnostjo naložbe. Nadomestila se izračunajo v skladu z računovodskimi načeli, ki jih uporabljajo zadevni organi javnega sektorja.

4.   Če nadomestila zaračunavajo organi javnega sektorja iz točke (c) odstavka 2, skupni prihodek od zagotavljanja dokumentov in dovoljevanja njihove ponovne uporabe v ustreznem obračunskem obdobju ne presega stroškov zbiranja, priprave, reprodukcije, razširjanja, hrambe in pridobitve pravic, vključno z razumno donosnostjo naložbe. Nadomestila se izračunajo v skladu z računovodskimi načeli, ki se uporabljajo za zadevne organe javnega sektorja.“;

7.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Preglednost

1.   Glede standardnih nadomestil za ponovno uporabo dokumentov, ki jih hranijo organi javnega sektorja, se veljavni pogoji in dejanski znesek teh nadomestil, vključno z osnovo za izračun teh plačil, predhodno pripravijo in objavijo, če je mogoče in primerno po elektronski poti.

2.   Glede nadomestil za ponovno uporabo, razen tistih iz odstavka 1, zadevni organ javnega sektorja vnaprej navede dejavnike, ki se bodo upoštevali pri njihovem izračunu. Zadevni organ javnega sektorja navede tudi način, kako se ta nadomestila izračunajo glede na posamezni zahtevek za ponovno uporabo.

3.   Določi se zahteve iz točke (b) člena 6(2). Te zahteve se objavijo, kadar je mogoče in primerno, po elektronski poti.

4.   Organi javnega sektorja zagotovijo, da se vlagatelji za ponovno uporabo dokumentov obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo zvezi z odločitvami ali praksami, ki na njih vplivajo.“;

8.

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Organi javnega sektorja lahko dovolijo ponovno uporabo brez pogojev ali naložijo pogoje, kadar je to primerno, z dovoljenjem. Ti pogoji ne smejo po nepotrebnem omejevati možnosti za ponovno uporabo in se ne smejo uporabljati za omejevanje konkurence.“;

9.

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Praktične ureditve

Države članice vzpostavijo praktične ureditve za olajšanje iskanja dokumentov, ki so na voljo za ponovno uporabo, kot so seznami virov glavnih dokumentov z ustreznimi metapodatki, ki so dostopni, če je mogoče in primerno, prek spleta in v strojno berljivem formatu, ter portalov, ki so povezani s seznami virov. Kadar je mogoče, države članice omogočijo medjezikovno iskanje dokumentov.“;

10.

člen 11 se spremeni:

(a)

odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Ta odstavek se ne uporablja za digitalizacijo kulturnih virov.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Ne glede na odstavek 1, kadar se izključna pravica nanaša na digitalizacijo kulturnih virov, obdobje izključnosti na splošno ne sme presegati 10 let. Kolikor to obdobje presega 10 let, se njegovo trajanje pregleda v enajstem letu in v nadaljevanju, če je to potrebno, vsakih sedem let.

Ureditve, ki podeljujejo izključne pravice iz prvega pododstavka, so pregledne in se javno objavijo.

V primeru izključne pravice iz prvega pododstavka se zadevnemu organu javnega sektorja zagotovi brezplačen izvod digitaliziranih kulturnih virov kot del navedenih ureditev. Ta izvod je po obdobju izključnosti na voljo za ponovno uporabo.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Izključne ureditve, ki obstajajo 1. julija 2005 in ki ne izpolnjujejo pogojev za izjemo po odstavku 2, se prenehajo uporabljati po poteku pogodbe in v vsakem primeru najkasneje 31. decembra 2008.“;

(d)

doda se naslednji odstavek:

„4.   Brez poseganja v odstavek 3 se izključne ureditve, ki obstajajo 17. julija 2013 in ki ne izpolnjujejo pogojev za izjemo po odstavkih 2 in 2a, prenehajo uporabljati po poteku pogodbe in v vsakem primeru najkasneje 18. julija 2043.“;

11.

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Pregled

1.   Komisija opravi pregled uporabe te direktive pred 18. julijem 2018 in Evropskemu parlamentu ter Svetu sporoči rezultate navedenega pregleda skupaj z morebitnimi predlogi za spremembe Direktive.

2.   Države članice Komisiji vsaka 3 leta predložijo poročilo o razpoložljivosti informacij javnega sektorja za ponovno uporabo, o pogojih, pod katerimi so na voljo, in postopkih glede pravnih sredstev. Na podlagi tega poročila, ki se javno objavi, države članice opravijo pregled izvajanja člena 6, zlasti glede zaračunavanja nadomestil nad mejnimi stroški.

3.   Pregled iz odstavka 1 se nanaša zlasti na področje uporabe in vpliv te direktive, vključno z obsegom povečanja ponovne uporabe dokumentov javnega sektorja, učinke načel, ki se uporabljajo za zaračunavanje nadomestil in ponovno uporabo uradnih besedil, ki so zakonodajne in upravne narave, povezanost med pravili o varstvu podatkov in možnostmi ponovne uporabe, kakor tudi nadaljnje možnosti izboljšanja pravilnega delovanja notranjega trga in razvoj evropske industrije vsebin.“

Člen 2

1.   Do 18. julija 2015 države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisijo o tem takoj obvestijo.

Države članice uporabljajo te predpise od 18. julija 2015.

2.   Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 26. junija 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

A. SHATTER


(1)  UL C 191, 29.6.2012, str. 129.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. junija 2013.

(3)  UL L 345, 31.12.2003, str. 90.

(4)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(5)  UL C 81 E, 15.3.2011, str. 16.

(6)  UL L 283, 29.10.2011, str. 39.

(7)  UL C 169, 15.6.2012, str. 5.

(8)  UL L 108, 25.4.2007, str. 1.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/9


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 615/2013

z dne 24. junija 2013

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1), zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije, da bi se lahko uporabljali tarifni in drugi ukrepi v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu 2, zaradi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo (2).

(5)

Odbor za carinski zakonik ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. junija 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Cilindrični izdelek iz aluminijeve zlitine, z luknjami in vdolbinami, dolžine približno 8 cm in s premerom približno 4 cm.

Izdelek se uporablja kot del zategovalnika varnostnega pasu, ki se uporablja, na primer, v motornih vozilih, motornih čolnih in za sedežno stopniščno dvigalo.

 (1) Glej sliko.

7616 99 90

Uvrstitev je določena s splošnima praviloma 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilom oznak KN 7616, 7616 99 in 7616 99 90.

Uvrstitev pod tarifno številko 8708 je izključena, saj ta tarifna številka zajema samo varnostne pasove vozil iz tarifnih številk od 8701 do 8705, ne pa tudi njihovih sestavnih delov.

Uvrstitev pod tarifno številko 8302 kot okovje, pribor (fitingi) in podobni izdelki iz navadnih kovin za karoserije je izključena, ker izdelek ni del karoserije vozila, ampak je del zategovalnika varnostnega pasu.

Izdelek se zato uvrsti glede na sestavni material pod oznako KN 7616 99 90 kot drugi izdelki iz aluminija.

Image


(1)  Slika je zgolj informativna.


27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/11


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 616/2013

z dne 24. junija 2013

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1), zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)

Odbor za carinski zakonik ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) iste razpredelnice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. junija 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Izdelek iz umetne mase s tremi ali štirimi ročicami.

Izdelek nima gibljivih delov (npr. koles, krogel ali valjev), mehkih izboklin ali drugih prožnih dodatkov.

Namenjen je ročni masaži telesa, ki se izvaja z drgnjenjem želenega dela telesa z eno ali več ročicami. Učinek masaže ustvari pritiskanje izdelka ob telo.

 (1) Glej slike.

9019 10 90

Uvrstitev določata splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature in besedilo oznak KN 9019, 9019 10 in 9019 10 90.

Zaradi posebne oblike se izdelek uporablja kot ročni aparat za masažo telesa.

Izdelek deluje na osnovi trenja. Čeprav nima gibljivih delov, ne pomeni, da je uvrstitev med masažne aparate izključena (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 9019, (II), drugi odstavek, kjer so navedeni navadni masažni valji in podobni masažni pripomočki).

Izdelek se zato uvrsti pod oznako KN 9019 10 90 kot aparat za masažo.


Image

Image

Image


(1)  Slike so zgolj informativne.


27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/13


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 617/2013

z dne 26. junija 2013

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo računalnikov in računalniških strežnikov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom iz člena 18 Direktive 2009/125/ES,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija mora v skladu z Direktivo 2009/125/ES določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

Člen 16(2)(a) Direktive 2009/125/ES določa, da bo Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15 ter po posvetu s Posvetovalnim forumom, kot je ustrezno, sprejela izvedbeni ukrep za pisarniško opremo.

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, v kateri je analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike računalnikov. Študija je bila pripravljena skupaj z interesnimi skupinami in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav, rezultati pa so na voljo javnosti.

(4)

Iz pripravljalne študije izhaja, da je bil stroškovno učinkovit potencial za izboljšanje porabe električne energije računalnikov med letoma 2011 in 2020 ocenjen na okoli 93 TWh, kar ustreza 43 milijonom ton emisij CO2, v letu 2020 pa od 12,5 TWh do 16,3 TWh, kar ustreza 5,0–6,5 milijona ton emisij CO2. To pomeni, da so računalniki skupina izdelkov, za katere je treba uvesti zahteve za okoljsko primerno zasnovo.

(5)

Ker je možnost prihranka energije pri namiznih lahkih odjemalnikih, delovnih postajah, malih strežnikih in računalniških strežnikih precej povezana z učinkovitostjo njihovih notranjih napajalnikov in ker so tehnične specifikacije notranjih napajalnikov za te izdelke podobne tistim za namizne računalnike in integrirane namizne računalnike, bi se morale določbe o učinkovitosti notranjih napajalnikov iz te uredbe uporabljati tudi za prvo navedene. Kljub temu bi se lahko drugi vidiki okoljske učinkovitosti namiznih lahkih odjemalnikov, delovnih postaj, mobilnih delovnih postaj, malih strežnikov in računalniških strežnikov obravnavali v bolj specifičnem ukrepu za izvajanje Direktive 2009/125/ES.

(6)

Prikazovalniki imajo posebne značilnosti, zato bi jih bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe. Vendar bi se zaradi njihovega pomembnega vpliva na okolje in znatne možnosti za izboljšave lahko obravnavali v drugem ukrepu za izvajanje Direktive 2009/125/ES in/ali Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (2).

(7)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne bi smele imeti pomembnih negativnih vplivov na funkcije izdelka ali na potrošnike, zlasti z vidika cenovne dostopnosti in stroškov izdelka v življenjskem ciklusu, in na konkurenčnost industrije. Poleg tega zahteve proizvajalcem ne bi smele naložiti uporabe zaščitene tehnologije ali pretiranega upravnega bremena niti ne bi smele imeti negativnih posledic za zdravje, varnost in okolje.

(8)

Energijsko učinkovitost računalnikov bi bilo treba povečati z uporabo obstoječih nelastniških in stroškovno učinkovitih tehnologij, ki lahko znižajo skupne stroške nabave in uporabe teh izdelkov.

(9)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi bilo treba uvajati postopno, tako da bodo imeli proizvajalci na voljo dovolj časa za ponovno zasnovo izdelkov iz te uredbe. Časovni razpored bi moral biti tak, da se preprečijo negativni vplivi na dobavo računalnikov ter upoštevajo stroški za proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, obenem pa se zagotovi pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

(10)

Pregled te uredbe je predviden najpozneje tri leta in pol po začetku veljavnosti.

(11)

Energijska učinkovitost računalnikov bi se morala določiti na podlagi zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo najsodobnejše splošno priznano stanje tehnike in, če so na voljo, harmonizirane standarde, ki so bili uvedeni v skladu z veljavno evropsko zakonodajo na področju standardizacije (3).

(12)

Ker zahteve za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti ne ustrezajo v celoti značilnostim računalnikov, se zahteve Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 z dne 17. decembra 2008 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti (4) ne bi smele uporabljati za računalnike. Torej bi bilo treba v tej uredbi določiti posebne zahteve za upravljanje porabe ter za porabo energije v računalnikih v načinu mirovanja, izklopa in stanja najnižje porabe, Uredbo (ES) št. 1275/2008 pa je treba ustrezno spremeniti.

(13)

Čeprav so računalniki izvzeti iz področja uporabe Uredbe (ES) št. 1275/2008, se določbe Uredbe Komisije (ES) št. 278/2009 z dne 6. aprila 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije zunanjih napajalnikov v stanju brez obremenitve in njihov povprečni izkoristek pod obremenitvijo (5) uporabljajo za zunanje napajalnike, ki so dani v promet skupaj z računalniki.

(14)

V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES bi morala ta uredba določiti veljavne postopke ocenjevanja skladnosti.

(15)

Zaradi lažjega preverjanja skladnosti bi bilo treba proizvajalce zaprositi, da v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES navedejo podatke, v kolikor se ti se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(16)

Da se zagotovijo poštena konkurenca, uresničitev možnosti za predvidene prihranke energije in natančne informacije za kupca o energijski učinkovitosti izdelka, mora ta uredba pojasniti, da proizvajalci odstopanj, predpisanih za nacionalne organe, ki izvajajo tržni nadzor in opravljajo fizične preskuse, da ugotovijo, ali je določen model izdelka, povezanega z energijo, v skladu s to uredbo, ne bi smeli uporabljati za to, da za model navedejo višjo učinkovitost, kot jo izkazujejo meritve in izračuni, navedeni v tehnični dokumentaciji izdelka.

(17)

Določiti bi bilo treba merila uspešnosti za trenutno razpoložljive izdelke z visoko energijsko učinkovitostjo. Merila uspešnosti bodo pripomogla k zagotavljanju široke razpoložljivosti in enostavnega dostopa do podatkov, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, kar bi dodatno olajšalo vključevanje najboljših tehnologij in razvoj učinkovitejših izdelkov za zmanjšanje porabe energije.

(18)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje računalnikov in računalniških strežnikov na trg.

2.   Ta uredba se uporablja za naslednje izdelke, ki se lahko napajajo neposredno iz električnega omrežja z izmeničnim tokom (AC) oziroma prek zunanjega ali notranjega napajalnika:

(a)

namizne računalnike;

(b)

integrirane namizne računalnike;

(c)

prenosne računalnike (vključno s tabličnimi računalniki, tabletami in mobilnimi lahkimi odjemalniki);

(d)

namizne lahke odjemalnike;

(e)

delovne postaje;

(f)

mobilne delovne postaje;

(g)

male strežnike;

(h)

računalniške strežnike.

3.   Ta uredba se ne uporablja za naslednje skupine izdelkov:

(a)

rezinske sisteme in njihove sestavne dele;

(b)

strežnikove naprave;

(c)

strežnike z več vozlišči,

(d)

računalniške strežnike z več kot štirimi procesorskimi vtičnicami;

(e)

igralne konzole;

(f)

priključne postaje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Uporabijo se naslednje opredelitve pojmov:

1.

„Računalnik“ pomeni napravo, ki izvaja logične operacije in obdeluje podatke, je zmožna uporabljati vhodne enote in prikazati izhodne podatke na prikazovalniku ter običajno vsebuje centralno procesno enoto (CPE) za izvajanje operacij. Če centralna procesna enota ni prisotna, mora naprava delovati kot odjemalniški prehod na računalniški strežnik, ki deluje kot računalniška procesna enota.

2.

„Računalniški strežnik“ pomeni računalniški izdelek, ki zagotavlja storitve in upravlja omrežna sredstva za odjemalske naprave, kot so namizni računalniki, prenosni računalniki, namizni lahki odjemalniki, telefoni z internetnim protokolom (IP) ali drugi računalniški strežniki. Računalniški strežnik se običajno trži za uporabo v podatkovnih središčih in v pisarniških ali poslovnih okoljih. Do računalniškega strežnika se običajno dostopa prek omrežnih povezav in ne prek neposrednih uporabniških vhodnih enot, kot sta tipkovnica ali miška.

Računalniški strežnik ima naslednje značilnosti:

(a)

zasnovan je za podporo operacijskim sistemom računalniških strežnikov in/ali hipervizorjem z namenom, da zažene poslovne aplikacije, ki jih je namestil uporabnik;

(b)

podpira kod za popravljanje napak (ECC) in/ali medpomnilnik (ki vključuje oboje, konfiguracije z dvorednimi pomnilniškimi moduli tipa DIMM in izvedbe z vgrajenim medpomnilnikom (BOB));

(c)

na trg je dan z enim ali več napajalniki za pretvorbo izmeničnega toka v enosmerni tok (AC-DC);

(d)

vsi procesorji imajo dostop do skupnega sistemskega pomnilnika in so neodvisno vidni enemu samemu operacijskemu sistemu ali hipervizorju.

3.

„Zunanji napajalnik“ pomeni napravo, ki ima naslednje značilnosti:

(a)

zasnovana je za pretvorbo izmeničnega toka (AC) iz električnega omrežja v enosmerni (DC) ali izmenični tok z nižjo napetostjo;

(b)

naenkrat je možna pretvorba le v eno izhodno enosmerno ali izmenično napetost;

(c)

namenjena je uporabi skupaj z ločeno napravo, ki je primarni porabnik;

(d)

je v ohišju, ki je fizično ločeno od primarnega porabnika;

(e)

s primarnim porabnikom je povezana prek odstranljive ali fiksno pritrjene električne povezave z vtičem/vtičnico, kabla, vrvice ali drugačnega ožičenja;

(f)

njena izhodna moč na napisni ploščici ne presega 250 W.

4.

„Notranji napajalnik“ pomeni sestavni del, zasnovan za pretvorbo izmenične napetosti iz električnega omrežja v enosmerno napetost/enosmerne napetosti za napajanje računalnika ali računalniškega strežnika, zanj pa je značilno naslednje:

(a)

je znotraj ohišja računalnika ali računalniškega strežnika, vendar ločen od matične plošče računalnika ali računalniškega strežnika;

(b)

napajalnik mora biti z električnim omrežjem povezan prek enega kabla brez vmesnih vezij med napajalnikom in električnim omrežjem;

(c)

vse napajalne povezave iz napajalnika do sestavnih delov računalnika ali računalniškega strežnika, razen povezave za enosmerni tok s prikazovalnikom pri integriranem namiznem računalniku, morajo potekati znotraj ohišja računalnika.

Notranji pretvorniki iz enosmerne napetosti v enosmerno napetost, ki se uporabljajo za pretvorbo enotne enosmerne napetosti iz zunanjega napajalnika v več napetosti, ki jih potrebuje računalnik ali računalniški strežnik, se ne štejejo za notranje napajalnike.

5.

„Namizni računalnik“ pomeni računalnik, katerega glavna enota naj bi ostala na stalni lokaciji in ki ni zasnovan za prenašanje; uporablja se z zunanjim prikazovalnikom in zunanjimi perifernimi enotami, kot sta tipkovnica in miška.

Za namene te uredbe so opredeljene naslednje kategorije namiznih računalnikov:

(a)

namizni računalnik „kategorije A“ pomeni namizni računalnik, ki ne ustreza opredelitvam namiznega računalnika kategorij B, C ali D;

(b)

namizni računalnik „kategorije B“ pomeni namizni računalnik:

(i)

z dvema fizičnima jedroma v CPE in

(ii)

z najmanj dvema gigabajtoma (GB) sistemskega pomnilnika;

(c)

namizni računalnik „kategorije C“ pomeni namizni računalnik:

(i)

s tremi ali več fizičnimi jedri v CPE in

(ii)

s konfiguracijo najmanj ene od naslednjih dveh značilnosti:

najmanj dva gigabajta (GB) sistemskega pomnilnika in/ali

samostojna grafična kartica (dGfx);

(d)

namizni računalnik „kategorije D“ pomeni namizni računalnik:

(i)

z najmanj štirimi fizičnimi jedri v CPE in

(ii)

s konfiguracijo najmanj ene od naslednjih dveh značilnosti:

najmanj štirje gigabajti (GB) sistemskega pomnilnika in/ali

samostojna grafična kartica (dGfx), ki izpolnjuje klasifikacijo G3 (s podatkovno širino slikovnega medpomnilnika > 128 bitov), G4, G5, G6 ali G7.

6.

„Integrirani namizni računalnik“ pomeni računalnik, v katerem računalnik in prikazovalnik delujeta kot ena enota, ki prejema izmenični tok prek enega kabla. Možni obliki integriranih namiznih računalnikov sta: (1) izdelek, kjer sta prikazovalnik in računalnik fizično združena v eno enoto, ali (2) izdelek, pri katerem je prikazovalnik ločen od računalnika, vendar povezan z glavnim ogrodjem z napajalnim kablom za enosmerni tok (DC). Integrirani namizni računalnik je namenjen za postavitev na stalni lokaciji in ne za prenašanje. Integrirani namizni računalniki načeloma niso zasnovani za prikazovanje in sprejemanje avdiovizualnih signalov.

Za namene te uredbe so opredeljene naslednje kategorije integriranih namiznih računalnikov:

(a)

integrirani namizni računalnik „kategorije A“ pomeni integrirani namizni računalnik, ki ne ustreza opredelitvi integriranega namiznega računalnika kategorije B, C ali D;

(b)

integrirani namizni računalnik „kategorije B“ pomeni integrirani namizni računalnik:

(i)

z dvema fizičnima jedroma v CPE in

(ii)

z najmanj dvema gigabajtoma (GB) sistemskega pomnilnika;

(c)

integrirani namizni računalnik „kategorije C“ pomeni integrirani namizni računalnik:

(i)

s tremi ali več fizičnimi jedri v CPE in

(ii)

s konfiguracijo najmanj ene od naslednjih dveh značilnosti:

najmanj dva gigabajta (GB) sistemskega pomnilnika in/ali

samostojna grafična kartica (dGfx);

(d)

integrirani namizni računalnik „kategorije D“ pomeni integrirani namizni računalnik:

(i)

z najmanj štirimi fizičnimi jedri v CPE in

(ii)

s konfiguracijo najmanj ene od naslednjih dveh značilnosti:

najmanj štirje gigabajti (GB) sistemskega pomnilnika in/ali

samostojna grafična kartica (dGfx), ki izpolnjuje klasifikacijo G3 (s podatkovno širino slikovnega medpomnilnika > 128 bitov), G4, G5, G6 ali G7.

7.

„Prenosni računalnik“ pomeni računalnik, posebej zasnovan za prenašanje in za to, da daljše obdobje deluje bodisi z neposredno povezavo na vir napajanja z izmeničnim tokom bodisi brez nje. Prenosni računalniki imajo vgrajen prikazovalnik z gledljivim diagonalnim zaslonom velikosti najmanj 22,86 cm (9 palcev) in so zmožni delovati s pomočjo vgrajene baterije ali drugega prenosnega vira napajanja.

Prenosni računalniki vključujejo tudi naslednje podvrste:

(a)

„tablični računalnik“ pomeni izdelek, ki je vrsta prenosnega računalnika in ki vključuje oboje, pritrjen prikazovalnik, ki je občutljiv na dotik, in pritrjeno fizično tipkovnico;

(b)

„tableta“ pomeni vrsto prenosnega računalnika, ki ima vgrajen prikazovalnik, občutljiv na dotik, vendar nima stalno pritrjene fizične tipkovnice;

(c)

„mobilni lahki odjemalnik“ pomeni vrsto prenosnega računalnika, katerega zagotavljanje osnovne funkcije je odvisno od povezave z oddaljenimi računalniškimi viri (npr. računalniški strežnik, oddaljena delovna postaja) in nima rotacijskih spominskih medijev, vgrajenih v izdelek.

Za namene te uredbe so opredeljene naslednje kategorije prenosnih računalnikov:

(a)

prenosni računalnik „kategorije A“ pomeni prenosni računalnik, ki ne ustreza opredelitvi prenosnega računalnika kategorije B, C ali D;

(b)

prenosni računalnik „kategorije B“ pomeni prenosni računalnik z najmanj eno samostojno grafično kartico (dGfx);

(c)

prenosni računalnik „kategorije C“ pomeni prenosni računalnik z najmanj naslednjimi značilnostmi:

(a)

najmanj dve fizični jedri v CPE in

(b)

najmanj dva gigabajta (GB) sistemskega pomnilnika in

(c)

samostojna grafična kartica (dGfx), ki izpolnjuje klasifikacijo G3 (s podatkovno širino slikovnega medpomnilnika > 128 bitov), G4, G5, G6 ali G7.

Izdelki, ki bi sicer ustrezali opredelitvi prenosnega računalnika, vendar v nedejavnem stanju zahtevajo manj kot 6 W moči, se ne obravnavajo kot prenosni računalniki za namene te uredbe.

8.

„Namizni lahki odjemalnik“ pomeni računalnik, katerega zagotavljanje osnovne funkcije je odvisno od povezave z oddaljenimi računalniškimi viri (npr. računalniški strežnik, oddaljena delovna postaja) in nima vgrajenega nobenega rotacijskega pomnilniškega sredstva. Glavna enota namiznega lahkega odjemalnika je namenjena uporabi na stalni lokaciji (npr. na pisalni mizi) in ne prenašanju. Namizni lahki odjemalniki lahko pošiljajo podatke na zunanji ali, če imajo prigrajenega, na notranji prikazovalnik.

9.

„Delovna postaja“ pomeni zelo zmogljiv enouporabniški računalnik, ki se uporablja predvsem za grafiko, računalniško podprto snovanje, razvijanje programske opreme, finančne in znanstvene aplikacije ter druge zahtevne računske naloge z naslednjimi značilnostmi:

(a)

ima povprečni čas med odpovedma (MTBF) najmanj 15 000 ur;

(b)

podpira kod za popravljanje napak (ECC) in/ali medpomnilnik;

(c)

ustreza trem od naslednjih petih značilnosti:

(1)

ima dopolnilno napajanje za podporo visokokakovostni grafiki (tj. 12-voltno napajanje priključene periferne naprave prek vodila PCI-E 6 pin);

(2)

njegov sistem je ožičen za več kot x4 PCI-E na matični plošči dodatno h grafičnim režam in/ali podpori PCI-X;

(3)

ne podpira grafike UMA (Uniform Memory Access – enolični dostop do pomnilnika);

(4)

ima vsaj pet rež PCI, PCI-E ali PCI-X;

(5)

zmožen je zagotavljati večprocesorsko podporo za dve ali več CPE (podpirati mora fizično ločena ohišja/vtična mesta CPE, tj. ločeno od podpore za eno večjedrno CPE).

10.

„Mobilna delovna postaja“ pomeni zelo zmogljiv enouporabniški računalnik, ki se uporablja predvsem za grafiko, računalniško podprto snovanje, razvijanje programske opreme, finančne in znanstvene aplikacije ter druge zahtevne računske naloge, razen igranja iger, ter je zasnovan posebej za prenašanje in daljša obdobja delovanja bodisi z neposredno povezavo na vir napajanja izmeničnega toka ali brez nje. Mobilne delovne postaje imajo vgrajen prikazovalnik in so zmožne delovati s pomočjo vgrajene baterije ali drugega prenosnega vira napajanja. Večina mobilnih delovnih postaj uporablja zunanji napajalnik, vgrajeno pa imajo tudi tipkovnico in kazalno napravo.

Za mobilno delovno postajo je značilno naslednje:

(a)

ima povprečni čas med odpovedma (MTBF) najmanj 13 000 ur;

(b)

ima vsaj eno samostojno grafično kartico (dGfx), ki izpolnjuje klasifikacijo G3 (s podatkovno širino slikovnega medpomnilnika > 128 bitov), G4, G5, G6 ali G7;

(c)

podpira vključitev treh ali več notranjih pomnilniških naprav;

(d)

podpira najmanj 32 GB sistemskega pomnilnika.

11.

„Mali strežnik“ pomeni vrsto računalnika, ki običajno uporablja sestavne dele namiznega računalnika v standardni namizni obliki, vendar je zasnovan predvsem za pomnilniškega gostitelja za druge računalnike in za opravljanje funkcij, kot sta zagotavljanje storitev omrežne infrastrukture in gostitev podatkov/medijev, z naslednjimi značilnostmi:

(a)

zasnovan je kot podstavek, stolp ali pa je v drugi standardni obliki, podobni namiznim računalnikom, tako da so celotna obdelava podatkov, shranjevanje podatkov in omrežni vmesniki znotraj enega okrova;

(b)

zasnovan mora biti za delovanje 24 ur na dan in 7 dni v tednu;

(c)

zasnovan je predvsem za delovanje v okolju z več hkratnimi uporabniki, kjer služi več uporabnikom prek odjemalniških enot v omrežju;

(d)

kadar je dan na trg z operacijskim sistemom, je operacijski sistem zasnovan za aplikacije za domače strežnike oziroma nizkozmogljive strežnike;

(e)

na trg je lahko dan samo s samostojno grafično kartico (dGfx), ki ustreza klasifikaciji G1.

12.

„Rezinski sistem in njegovi sestavni deli“ pomeni sistem, sestavljen iz ohišja („rezinska omara“), v katerega se vstavijo različne vrste rezinskih pomnilnikov in strežnikov. Ohišje zagotavlja skupne vire, od katerih so strežniki in pomnilniki odvisni. Rezinski sistemi so zasnovani kot nadgradljiva rešitev, da se poveže več računalniških strežnikov ali pomnilniških enot v eno samo ohišje, in sicer tako, da lahko tehniki enostavno dodajajo ali menjajo (hitra menjava) rezine (npr. rezinske strežnike) v polju.

13.

„Strežnikova naprava“ pomeni računalniški strežnik s prednameščenim operacijskim sistemom in uporabniško programsko opremo, ki se uporablja za izvajanje namenske funkcije ali sklopa tesno povezanih funkcij. Strežnikova naprava zagotavlja storitve prek enega ali več omrežij in se običajno upravlja prek spletnega vmesnika ali vmesnika z ukazno vrstico. Strojne in programske konfiguracije strežnikove naprave prodajalec prilagodi za opravljanje posebne naloge, tudi omrežne ali pomnilniške, in niso predvidene za programsko opremo, ki jo dobavi uporabnik.

14.

„Strežnik z več vozlišči“ pomeni sistem, sestavljen iz ohišja, v katerega sta vstavljena dva ali več neodvisnih računalniških strežnikov (ali vozlišč), ki si delijo enega ali več napajalnikov. Združena moč za vsa vozlišča se porazdeli s skupnimi napajalniki. Strežnik z več vozlišči je zasnovan in zgrajen kot enotno ohišje in ni previden za hitro menjavo.

15.

„Strežnik z dvema vozliščema“ pomeni skupno konfiguracijo strežnika z več vozlišči, ki je sestavljena iz dveh strežniških vozlišč.

16.

„Računalniški strežnik z več kot štirimi procesorskimi vtičnicami“ pomeni računalniški strežnik, ki vsebuje več kot štiri vmesnike, primerne za namestitev procesorja.

17.

„Igralna konzola“ pomeni samostojno napravo, ki se napaja iz električnega omrežja, njena osnovna funkcija pa je omogočanje igranja videoiger. Igralna konzola je običajno zasnovana tako, da omogoča izhod na zunanji prikazovalnik kot glavni prikazovalnik za igro. Igralne konzole praviloma vključujejo CPE, sistemski pomnilnik in eno ali več grafičnih procesnih enot (GPU), vsebujejo pa lahko tudi trde diske ali druge notranje pomnilniške enote in optične pogone. Igralne konzole kot primarno vhodno napravo praviloma uporabljajo ročne krmilnike ali druge interaktivne krmilnike in ne zunanje tipkovnice ali miške. Igralne konzole praviloma ne vsebujejo običajnih operacijskih sistemov za osebne računalnike, temveč uporabljajo operacijske sisteme, specifične za konzolo. Ročne igralne naprave z vgrajenim prikazovalnikom kot primarnim prikazovalnikom za igre, ki večinoma delujejo s pomočjo vgrajene baterije ali drugega prenosnega vira napajanja in ne prek neposredne povezave na vir napajanja izmeničnega toka, se obravnavajo kot vrsta igralne konzole.

18.

„Priključna postaja“ pomeni samostojen izdelek, predviden za povezavo z računalnikom tako, da opravlja funkcije, kot sta razširitev povezljivosti ali utrjevanje povezav s perifernimi napravami. Priključne postaje lahko tudi pospešijo polnjenje notranjih baterij v povezanem računalniku.

19.

„Centralna procesna enota (CPE)“ pomeni sestavni del računalnika, ki nadzira pretvorbo in izvajanje ukazov. Centralne procesne enote lahko vsebujejo enega ali več fizičnih procesorjev, ki jim pravimo „izvajalska jedra“. Izvajalsko jedro pomeni procesor, ki je fizično prisoten. Dodatni „virtualni“ ali „logični“ procesorji, izpeljani iz enega ali več izvajalskih jeder, niso fizična jedra. Ohišje procesorja, ki zavzema samo eno fizično vtičnico centralne procesne enote, lahko vsebuje več kot eno izvajalsko jedro. Skupno število izvajalskih jeder v centralni procesni enoti je seštevek izvajalskih jeder, ki jih zagotavljajo naprave, povezane z vsemi fizičnimi vtičnicami centralne procesne enote.

20.

„Samostojna grafična kartica (dGfx)“ pomeni samostojen notranji sestavni del, ki vsebuje eno ali več grafičnih procesnih enot (GPU) z lokalnim vmesnikom za pomnilniški krmilnik in lokalnim grafičnim pomnilnikom ter spada v eno od naslednjih kategorij:

(a)

G1 (FB_BW ≤ 16);

(b)

G2 (16 < FB_BW ≤ 32);

(c)

G3 (32 <FB_BW ≤ 64);

(d)

G4 (64 <FB_BW ≤ 96);

(e)

G5 (96 <FB_BW ≤ 128);

(f)

G6 (FB_BW > 128 (s podatkovno širino slikovnega medpomnilnika < 192 bitov));

(g)

G7 (FB_BW > 128 (s podatkovno širino slikovnega medpomnilnika ≥ 192 bitov)).

„Pasovna širina slikovnega medpomnilnika“ (FB _BW) pomeni količino podatkov, ki se na sekundo obdela v vseh grafičnih procesnih enotah (GPU) na eni samostojni grafični kartici in se izračuna z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer velja:

(a)

pasovna širina slikovnega medpomnilnika je izražena v gigabajtih na sekundo (GB/s);

(b)

hitrost podatkov je efektivna podatkovna frekvenca pomnilnika v MHz;

(c)

podatkovna širina je podatkovna širina slikovnega medpomnilnika (FB), izražena v bitih (b);

(d)

„8“ pretvori izračun v bajte;

(e)

deljenje s 1 000 pretvori megabajte v gigabajte.

21.

„Notranji pomnilnik“ pomeni sestavni del, ki je vgrajen v računalnik in zagotavlja trajno shranjevanje podatkov.

22.

„Vrsta izdelka“ pomeni namizni računalnik, integrirani namizni računalnik, prenosni računalnik, namizni lahki odjemalnik, delovno postajo, mobilno delovno postajo, mali strežnik, računalniški strežnik, rezinski sistem in njegove sestavne dele, strežnik z več vozlišči, strežnikova naprava, igralno konzolo, priključno postajo, notranji napajalnik ali zunanji napajalnik.

23.

„Način mirovanja prikazovalnika“ pomeni način delovanja, v katerega preide prikazovalnik potem, ko sprejme signal iz priključene naprave ali interni dražljaj (npr. iz časovnika ali senzorja za zaznavanje zasedenosti). Prikazovalnik lahko preide v ta način tudi zaradi signala, ki ga z vnosom ustvari uporabnik. Izdelek se mora prebuditi ob prejemu signala iz priključene naprave, omrežja, prek daljinskega upravljanja in/ali internega dražljaja. Medtem ko je izdelek v tem načinu, ne ustvarja vidne slike, razen morebitnih funkcij, usmerjenih k uporabniku, ali zaščitnih funkcij, kot so informacije o proizvodu ali statusu prikazovalnika, ali funkcij, ki temeljijo na senzorju.

Za namene prilog so v Prilogi I navedene dodatne opredelitve pojmov.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo računalnikov in računalniških strežnikov so določene v Prilogi II.

Skladnost računalnikov in računalniških strežnikov z veljavnimi zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se ugotavlja v skladu z metodami iz Priloge III.

Člen 4

Sprememba Uredbe (ES) št. 1275/2008

Točka 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1275/2008 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Oprema za informacijsko tehnologijo, namenjena predvsem uporabi v domačem okolju, razen namiznih računalnikov, integriranih namiznih računalnikov in prenosnih računalnikov, kot so opredeljeni v Uredbi Komisije (EU) št. 617/2013 (6).

Člen 5

Uporaba Uredbe (ES) št. 278/2009

Člen 2(1)(g) Uredbe (ES) št. 278/2009 se nadomesti z naslednjim:

„(g)

namenjena je uporabi skupaj z električnimi in elektronskimi gospodinjskimi aparati in pisarniško opremo v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 1275/2008 ali z računalniki, kot so opredeljeni v Uredbi Komisije (EU) št. 617/2013 (7).

Člen 6

Ocenjevanje skladnosti

Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je bodisi sistem notranjega nadzora snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja za ocenjevanje skladnosti iz Priloge V k navedeni direktivi.

Člen 7

Tržni nadzor in postopek preverjanja

Tržni nadzor se opravi v skladu s pravili, določenimi v Direktivi 2009/125/ES.

Preverjanje skladnosti računalnikov in računalniških strežnikov z veljavnimi zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se opravi v skladu s postopkom preverjanja, ki je določen v točki 2 Priloge III k tej uredbi.

Člen 8

Okvirna merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše izdelke in tehnologije, dostopne na trgu ob začetku veljavnosti te uredbe, so določena v Prilogi IV.

Člen 9

Pregled

Komisija pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka in rezultate tega pregleda predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo najpozneje tri in pol leta po začetku veljavnosti.

Glede na hitri tehnološki razvoj je treba pri tem pregledu upoštevati razvojne dosežke v programu ENERGY STAR in priložnosti za zaostritev zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da se bistveno zmanjšajo ali odpravijo dovoljena energijska odstopanja, zlasti za samostojne grafične kartice (dGfx), posodobijo opredelitve pojmov in področja uporabe ter možnost obravnavanja porabe energije pri vgrajenih prikazovalnikih.

Poleg tega je treba pri pregledu posebej upoštevati različne faze življenjskega ciklusa, izvedljivost uvedbe in uporabe zahtev za okoljsko primerno zasnovo pri drugih pomembnih okoljskih vidikih, kot sta hrup in učinkovitost porabe materiala, vključno z zahtevami glede vzdržljivosti, razgradljivosti, možnosti recikliranja in standardiziranih vmesnikov za polnilnike, pa tudi zahteve glede obveščanja o vsebnosti nekaterih kritičnih surovin ter vprašanja o minimalnem številu polnilnih ciklov in menjavi baterij.

Člen 10

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točki 3 in 6.1 Priloge II se uporabljata od začetka veljavnosti Uredbe.

Točke 1.1, 1.3, 2, 4, 5.1, 5.2, 6.2.1, 6.2.2, 6.2.3, 6.2.4, 6.2.5, 6.2.6, 7.1, 7.2 in 7.3 Priloge II se uporabljajo od 1. julija 2014.

Točki 1.2 in 1.4 Priloge II se uporabljata od 1. januarja 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. junija 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)  UL L 153, 18.6.2010, str. 1.

(3)  Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter pravil o storitvah v informacijski družbi (UL L 204, 21.7.1998, str. 37).

(4)  UL L 339, 18.12.2008, str. 45.

(5)  UL L 93, 7.4.2009, str. 3.

(6)  UL L 175, 27.6.2013, str. 13.“

(7)  UL L 175, 27.6.2013, str. 13.“


PRILOGA I

Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za namene prilog

1.

„Skupna letna poraba energije (ESPE)“ pomeni električno energijo, ki jo izdelek porabi v opredeljenih časovnih obdobjih pri določenih načinih delovanja in stanjih.

2.

„Način izklopa“ pomeni stopnjo porabe v načinu nizke porabe, ki ga uporabnik ne more izklopiti (vplivati nanj), razen s premikom mehanskega stikala, in lahko traja nedoločen čas, ko je naprava povezana z glavnim virom električne energije in se uporablja v skladu z navodili proizvajalca. Kjer veljajo standardi tehnologije za upravljanje porabe energije („Advanced Configuration and Power Interface“ – ACPI), način izklopa običajno ustreza stanju ACPI G2/S5 („mehki izklop“).

„Pizklop“ predstavlja moč v načinu izklopa v W, ki se meri v skladu s postopki iz Priloge II.

3.

„Stanje najnižje porabe“ pomeni stanje ali način, kjer računalnik potrebuje najmanj moči. V to stanje ali način vstopi ali ga zapusti na mehanski način (npr. z izklopom računalnika s premikom mehanskega stikala) ali na avtomatski način.

4.

„Način mirovanja“ pomeni stanje z nizko porabo, v katerega lahko računalnik vstopi avtomatsko po obdobju nedejavnosti ali z ročno nastavitvijo. V tem načinu se bo računalnik odzval na budilni dogodek. Kjer veljajo standardi tehnologije za upravljanje porabe energije (ACPI), način mirovanja običajno ustreza stanju ACPI G1/S3 („odloženo v RAM“).

„Pmirovanje“ predstavlja moč v načinu mirovanja v W, ki se meri v skladu s postopki iz Priloge II.

5.

„Nedejavno stanje“ pomeni stanje računalnika, v katerem sta operacijski sistem in druga programska oprema dokončala nalaganje, uporabniški profil je ustvarjen, računalnik ni v načinu mirovanja, dejavnost pa je omejena le na tiste osnovne aplikacije, ki jih operacijski sistem zažene po privzetih nastavitvah.

„Pnedejavno“ predstavlja moč v nedejavnem stanju v W, ki se meri v skladu s postopki iz Priloge II.

6.

„Dodatni notranji pomnilnik“ pomeni vse notranje naprave za shranjevanje, vključno s trdimi diski (HDD), polprevodniškimi diski (SSD) in hibridnimi trdimi diski (HHD), ki so dodatno vgrajeni v računalnik.

7.

„Televizijski uglaševalec“ pomeni samostojen notranji sestavni del, ki omogoča računalniku, da sprejema televizijske signale.

8.

„Avdio kartica“ („zvočna kartica“) pomeni samostojen notranji sestavni del, ki obdeluje vhodne in izhodne avdio signale v računalnik in iz njega.

9.

„Budilni dogodek“ pomeni od uporabnika, programsko ali iz zunanjega vira izvirajoč dogodek ali dražljaj, ki povzroči prehod računalnika iz načina mirovanja ali izklopa v način aktivnega delovanja. Primeri budilnih dogodkov med drugim vključujejo:

(i)

premik miške;

(ii)

dejavnost na tipkovnici;

(iii)

signal iz krmilnika;

(iv)

dogodek, katerega sprožitev povzroči ura v realnem času;

(v)

pritisk na gumb na ohišju in

(vi)

zunanji dogodki pa dražljaje, posredovane prek daljinskega upravljanja, omrežja ali modema.

10.

„Aktivni način“ pomeni stanje, v katerem računalnik opravlja uporabno delo kot odziv na (a) predhodni ali sočasni uporabnikov vnos ali (b) predhodni ali sočasni ukaz prek omrežja. To stanje vključuje aktivno obdelavo, iskanje podatkov v pomnilniški napravi, pomnilniku ali predpomnilniku, vključno s časom v nedejavnem stanju med čakanjem na nadaljnji uporabnikov vnos in pred prehodom v načine majhne porabe.

11.

„Bujenje iz LAN (WOL)“ pomeni funkcijo, ki računalniku omogoča, da se prebudi iz načina mirovanja ali izklopa (ali drugega podobnega načina majhne porabe) na podlagi omrežne zahteve prek etherneta.

12.

„UMA“ pomeni enoten dostop do pomnilnika.

13.

„Prikaz informacij ali stanja na zaslonu“ pomeni stalno funkcijo, s katero se zagotavljajo informacije ali prikazuje stanje računalnika na zaslonu, vključno z urami.


PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo in časovni razpored

1.   ESPE

Namizni računalnik in integrirani namizni računalnik

1.1.   Od 1. julija 2014

1.1.1.

Skupna letna poraba energije (ESPE v kWh/leto) ne sme presegati:

(a)

pri računalniku kategorije A: 133,00;

(b)

pri računalniku kategorije B: 158,00;

(c)

pri računalniku kategorije C: 188,00;

(d)

pri računalniku kategorije D: 211,00.

ESPE se izračuna po naslednji formuli:

Formula.

Za računalnike, ki nimajo samostojnega načina mirovanja, vendar je moč v nedejavnem stanju manjša ali enaka 10,00 W, se lahko namesto mirovanja (Pmirovanje) v zgornji enačbi uporabi nedejavno stanje (Pnedejavno), tako da se formula glasi:

Formula

Vsi Px-i so vrednosti moči v navedenem načinu/stanju, kot je opredeljeno v razdelku z opredelitvijo pojmov, izmerjene v vatih (W) v skladu s postopki iz Priloge III.

1.1.2.

Uporabljajo se naslednje prilagoditve zmogljivosti:

(a)

za pomnilnik: 1 kWh/leto na GB nad osnovo, kjer je osnovni pomnilnik 2 GB (za računalnike kategorije A, B in C) in 4 GB (za računalnike kategorije D);

(b)

za dodatni notranji pomnilnik: 25 kWh/leto;

(c)

za samostojni televizijski uglaševalnik: 15 kWh/leto;

(d)

za samostojno avdio kartico: 15 kWh/leto;

(e)

za prvo in vsako nadaljnjo samostojno grafično kartico (dGfx):

 

Kategorija samostojnih grafičnih kartic

Dovoljeno odstopanje SPE

(kWh/leto)

Prva samostojna grafična kartica

G1

34

G2

54

G3

69

G4

100

G5

133

G6

166

G7

225

Vsaka nadaljnja samostojna grafična kartica

G1

20

G2

32

G3

41

G4

59

G5

78

G6

98

G7

133

1.1.3.

Prilagoditve zmogljivosti za samostojne grafične kartice (dGfx), samostojni televizijski uglaševalnik in samostojno avdio kartico, navedene v točki 1.1.2 in točki 1.2.2, se uporabljajo samo za kartice in uglaševalnik, ki so omogočeni med preskušanjem namiznih računalnikov ali integriranih računalnikov.

1.1.4.

Namizni računalniki kategorije D in integrirani namizni računalniki, ki izpolnjujejo vse spodnje tehnične parametre, so izvzeti iz določb, navedenih v točkah 1.1.1 in 1.1.2, in njihovih sprememb, navedenih v točki 1.2:

(a)

najmanj šest fizičnih jeder v centralni procesni enoti (CPE);

(b)

ena ali več samostojnih grafičnih kartic, ki zagotavljajo skupne pasovne širine slikovnega medpomnilnika nad 320 GB/s;

(c)

najmanj 16 GB sistemskega pomnilnika;

(d)

napajalna enota z nazivno izhodno močjo najmanj 1 000 W.

1.2.   Od 1. januarja 2016

1.2.1.

Uporabljajo se naslednje spremembe glede skupne letne porabe energije, navedene v točki 1.1.1:

Skupna letna poraba energije (ESPE v kWh/leto) ne sme presegati:

(a)

pri računalniku kategorije A: 94,00;

(b)

pri računalniku kategorije B: 112,00;

(c)

pri računalniku kategorije C: 134,00;

(d)

pri računalniku kategorije D: 150,00.

1.2.2.

Uporabljajo se naslednje spremembe glede prilagoditev zmogljivosti za samostojne grafične kartice (dGfx), navedene v točki 1.1.2(e):

 

Kategorija samostojnih grafičnih kartic

Dovoljeno odstopanje SPE

(kWh/leto)

Prva samostojna grafična kartica

G1

18

G2

30

G3

38

G4

54

G5

72

G6

90

G7

122

Vsaka nadaljnja samostojna grafična kartica

G1

11

G2

17

G3

22

G4

32

G5

42

G6

53

G7

72

Prenosni računalnik

1.3.   Od 1. julija 2014

1.3.1.

Skupna letna poraba energije (ESPE v kWh/leto) ne sme presegati:

(a)

pri računalniku kategorije A: 36,00;

(b)

pri računalniku kategorije B: 48,00;

(c)

pri računalniku kategorije C: 80,50;

ESPE se izračuna po naslednji formuli:

Formula, pri čemer so vsi Px-i vrednosti moči v navedenem načinu/stanju, kot je opredeljeno v razdelku z opredelitvijo pojmov, izmerjene v vatih (W) v skladu s postopki iz Priloge III.

1.3.2.

Uporabljajo se naslednje prilagoditve zmogljivosti:

(a)

za pomnilnik: 0,4 kWh/leto na GB nad osnovo, kjer je osnovni pomnilnik 4 GB;

(b)

za dodatni notranji pomnilnik: 3 kWh/leto;

(c)

za samostojni televizijski uglaševalnik: 2,1 kWh/leto;

(d)

za samostojno grafično kartico (dGfx) (za prvo in vsako nadaljnjo samostojno grafično kartico).

 

Kategorija samostojnih grafičnih kartic

Dovoljeno odstopanje SPE

(kWh/leto)

Prva samostojna grafična kartica

G1

12

G2

20

G3

26

G4

37

G5

49

G6

61

G7

113

Vsaka nadaljnja samostojna grafična kartica

G1

7

G2

12

G3

15

G4

22

G5

29

G6

36

G7

66

1.3.3.

Prilagoditve zmogljivosti za samostojne grafične kartice (dGfx) in samostojni televizijski uglaševalnik, navedene v točki 1.3.2 in točki 1.4.2, se uporabljajo samo za kartice in uglaševalnik, ki so omogočeni med preskušanjem prenosnih računalnikov.

1.3.4.

Prenosni računalniki kategorije C, ki izpolnjujejo vse spodnje tehnične parametre, so izvzeti iz določb, navedenih v točkah 1.3.1 in 1.3.2, in njihovih sprememb, navedenih v točki 1.4:

(a)

najmanj štiri fizična jedra v centralni procesni enoti (CPE);

(b)

ena ali več samostojnih grafičnih kartic, ki zagotavljajo skupne pasovne širine slikovnega medpomnilnika nad 225 GB/s;

(c)

najmanj 16 GB sistemskega pomnilnika.

1.4.   Od 1. januarja 2016

1.4.1.

Uporabljajo se naslednje spremembe glede skupne letne porabe energije, navedene v točki 1.3.1:

skupna letna poraba energije (ESPE v kWh/leto) ne sme presegati:

(a)

pri računalniku kategorije A: 27,00;

(b)

pri računalniku kategorije B: 36,00;

(c)

pri računalniku kategorije C: 60,50.

1.4.2.

Uporabljajo se naslednje spremembe glede prilagoditev zmogljivosti za samostojne grafične kartice (dGfx), navedene v točki 1.3.2(d):

 

Kategorija samostojnih grafičnih kartic

Dovoljeno odstopanje SPE

(kWh/leto)

Prva samostojna grafična kartica (dGfx)

G1

7

G2

11

G3

13

G4

20

G5

27

G6

33

G7

61

Vsaka nadaljnja samostojna grafična kartica (dGfx)

G1

4

G2

6

G3

8

G4

12

G5

16

G6

20

G7

36

2.   NAČIN MIROVANJA

Namizni računalnik, integrirani namizni računalnik in prenosni računalnik

2.   Od 1. julija 2014

2.1.

Izdelek mora omogočati način mirovanja in/ali drugo stanje, ki omogoča funkcijo načina mirovanja in ki ne presega veljavnih zahtev za moč v načinu mirovanja.

2.2.

Moč v načinu mirovanja ne sme preseči 5,00 W pri namiznih računalnikih in integriranih namiznih računalnikih ter 3,00 W pri prenosnih računalnikih.

2.3.

Pri namiznih računalnikih in integriranih namiznih računalnikih, pri katerih je moč v nedejavnem stanju manjša od ali enaka 10,00 W, se ne zahteva samostojni način mirovanja sistema.

2.4.

Kadar je na trg dan izdelek s funkcijo WOL, ki je omogočena v načinu mirovanja:

(a)

se lahko uporabi dodatno odstopanje v višini 0,70 W;

(b)

mora biti preskušen z omogočeno in onemogočeno funkcijo WOL in izpolnjevati obe zahtevi.

2.5.

Kadar je na trg dan izdelek brez možnosti za ethernet, se preskusi brez omogočene funkcije WOL.

3.   STANJE NAJNIŽJE PORABE

Namizni računalnik, integrirani namizni računalnik in prenosni računalnik

3.   Od začetka veljavnosti Uredbe

3.1.

Moč v stanju najnižje porabe ne sme presegati 0,50 W.

3.2.

Izdelek mora omogočati stanje ali način za moč, ki ne presega veljavnih zahtev za moč v stanju najnižje moči, ko je priključen na električno omrežje.

3.3.

Kadar je na trg dan izdelek s prikazom informacij ali stanja na zaslonu, se lahko uporabi dodatno odstopanje v višini 0,50 W.

4.   NAČIN IZKLOPA

Namizni računalnik, integrirani namizni računalnik in prenosni računalnik

4.   Od 1. julija 2014

4.1.

Moč pri načinu izklopa ne sme presegati 1,00 W.

4.2.

Izdelek mora omogočati način izklopa in/ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za moč v stanju izklopa, ko je priključen na električno omrežje.

4.3.

Kadar je na trg dan izdelek s funkcijo WOL, ki je omogočena v načinu izklopa:

(a)

se lahko uporabi dodatno odstopanje v višini 0,70 W;

(b)

mora biti preskušen z omogočeno in onemogočeno funkcijo WOL in izpolnjevati obe zahtevi.

4.4.

Kadar je na trg dan izdelek brez možnosti za ethernet, se preskusi brez omogočene funkcije WOL.

5.   UČINKOVITOST NOTRANJEGA NAPAJALNIKA

Namizni računalnik, integrirani namizni računalnik, namizni lahki odjemalnik, delovna postaja in mali strežniki

5.1   Od 1. julija 2014

Vsi notranji računalniški napajalniki ne smejo delovati z manj kot:

(a)

85-odstotno učinkovitostjo pri 50 % nazivne izhodne moči;

(b)

82-odstotno učinkovitostjo pri 20 % in 100 % nazivne izhodne moči;

(c)

faktorjem moči = 0,9 pri 100 % nazivne izhodne moči.

Notranji napajalniki, katerih največja nazivna izhodna moč je manjša od 75 W, so izvzeti iz zahteve glede faktorja moči.

Računalniški strežniki

5.2   Od 1. julija 2014

5.2.1.

Vsi napajalniki z več izhodi (AC-DC) ne smejo delovati z manj kot:

(a)

85-odstotno učinkovitostjo pri 50 % nazivne izhodne moči;

(b)

82-odstotno učinkovitostjo pri 20 % in 100 % nazivne izhodne moči.

5.2.2.

Vsi napajalniki z več izhodi (AC-DC) ne smejo delovati z manj kot:

(a)

faktorjem moči 0,8 pri 20 % nazivne izhodne moči;

(b)

faktorjem moči 0,9 pri 50 % nazivne izhodne moči;

(c)

faktorjem moči 0,95 pri 100 % nazivne izhodne moči.

5.2.3.

Vsi napajalniki z enim izhodom (AC-DC) z nazivno izhodno močjo, ki ne presega 500 W, ne smejo delovati z manj kot:

(a)

70-odstotno učinkovitostjo pri 10 % nazivne izhodne moči;

(b)

82-odstotno učinkovitostjo pri 20 % nazivne izhodne moči;

(c)

89-odstotno učinkovitostjo pri 50 % nazivne izhodne moči;

(d)

85-odstotno učinkovitostjo pri 100 % nazivne izhodne moči.

5.2.4.

Vsi napajalniki z enim izhodom (AC-DC) z nazivno izhodno močjo, ki ne presega 500 W, ne smejo delovati z manj kot:

(a)

faktorjem moči 0,8 pri 20 % nazivne izhodne moči;

(b)

faktorjem moči 0,9 pri 50 % nazivne izhodne moči;

(c)

faktorjem moči 0,95 pri 100 % nazivne izhodne moči.

5.2.5.

Vsi napajalniki z enim izhodom (AC-DC) z nazivno izhodno močjo, ki je večja od 500 W, vendar ne presega 1 000 W, ne smejo delovati z manj kot:

(a)

75-odstotno učinkovitostjo pri 10 % nazivne izhodne moči;

(b)

85-odstotno učinkovitostjo pri 20 % in 100 % nazivne izhodne moči;

(c)

89-odstotno učinkovitostjo pri 50 % nazivne izhodne moči.

5.2.6.

Vsi napajalniki z enim izhodom (AC-DC) z nazivno izhodno močjo, ki je večja od 500 W, vendar ne presega 1 000 W, ne smejo delovati z manj kot:

(a)

faktorjem moči 0,65 pri 10 % nazivne izhodne moči;

(b)

faktorjem moči 0,8 pri 20 % nazivne izhodne moči;

(c)

faktorjem moči 0,9 pri 50 % nazivne izhodne moči;

(d)

faktorjem moči 0,95 pri 100 % nazivne izhodne moči.

5.2.7.

Vsi napajalniki z enim izhodom (AC-DC) z nazivno izhodno močjo, ki presega 1 000 W, ne smejo delovati z manj kot:

(a)

80-odstotno učinkovitostjo pri 10 % nazivne izhodne moči;

(b)

88-odstotno učinkovitostjo pri 20 % in 100 % nazivne izhodne moči;

(c)

92-odstotno učinkovitostjo pri 50 % nazivne izhodne moči.

5.2.8.

Vsi napajalniki z enim izhodom (AC-DC) z nazivno izhodno močjo, ki presega 1 000 W, ne smejo delovati z manj kot:

(a)

faktorjem moči 0,8 pri 10 % nazivne izhodne moči;

(b)

faktorjem moči 0,9 pri 20 % nazivne izhodne moči;

(c)

faktorjem moči 0,9 pri 50 % nazivne izhodne moči;

(d)

faktorjem moči 0,95 pri 100 % nazivne izhodne moči.

6.   OMOGOČANJE UPRAVLJANJA PORABE

Namizni računalnik, integrirani namizni računalnik in prenosni računalnik

6.1.   Od začetka veljavnosti Uredbe

Računalnik mora nuditi funkcijo upravljanja porabe ali podobno funkcijo, ki, kadar računalnik ne opravlja svoje glavne funkcije ali kadar drugi izdelki, ki rabijo energijo, niso odvisni od njegovih funkcij, samodejno preklopi računalnik v način, ki zahteva manjšo moč kot v načinu mirovanja.

6.2.   Od 1. julija 2014

6.2.1.

Računalnik mora zmanjšati hitrost vseh aktivnih omrežnih ethernet povezav z zmogljivostjo 1 gigabit na sekundo (Gb/s), kadar preide v način mirovanja ali način izklopa s funkcijo WOL.

6.2.2.

Ko je v načinu mirovanja, bi se moral odzvati na „budilne dogodke“, npr. prek omrežnih povezav ali uporabniških vmesnikov z zamikom ≤ 5 sekund od sprožitve budilnega dogodka do polne uporabnosti sistema, vključno s povrnitvijo zaslona.

6.2.3.

Računalnik se da na trg s prikazovalnikom, pri katerem je način mirovanja nastavljen tako, da se aktivira po 10 minutah nedejavnosti uporabnika.

6.2.4.

Računalnik z možnostjo za ethernet mora biti sposoben omogočiti in onemogočiti funkcijo WOL, če je na voljo, za način mirovanja. Računalnik z možnostjo za ethernet mora biti sposoben omogočiti in onemogočiti funkcijo WOL za način izklopa, če je funkcija WOL podprta v načinu izklopa.

6.2.5.

Kadar obstaja samostojen način mirovanja ali drugo stanje, ki omogoča funkcijo načina mirovanja, se način aktivira po 30 minutah nedejavnosti uporabnika. Ta funkcija upravljanja porabe se aktivira pred dajanjem izdelka na trg.

6.2.6.

Uporabniki morajo imeti možnost zlahka aktivirati in deaktivirati vse brezžične omrežne povezave in morajo prejeti jasen signal v obliki simbola, lučke ali podobnega, ko so bile brezžične omrežne povezave aktivirane ali deaktivirane.

7.   INFORMACIJE, KI JIH MORAJO ZAGOTOVITI PROIZVAJALCI

Namizni računalnik, integrirani namizni računalnik in prenosni računalnik

7.1   Od 1. julija 2014

7.1.1

Proizvajalci morajo v tehnični dokumentaciji in z javno objavo na prosto dostopnih spletnih straneh zagotoviti naslednje podatke:

(a)

vrsto izdelka in kategorijo, kot je določeno v členu 2 (samo eno kategorijo);

(b)

ime proizvajalca, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko ter naslov, na katerem ga je možno kontaktirati;

(c)

številko modela izdelka;

(d)

leto izdelave;

(e)

vrednost ESPE (kWh) in prilagoditve zmogljivosti, ki se uporabljajo, kadar so vse samostojne grafične kartice (dGfx) onemogočene in če se sistem preskusi s preklapljanjem grafike in prikaz poganja UMA;

(f)

vrednost ESPE (kWh) in prilagoditve zmogljivosti, ki se uporabljajo, kadar so vse samostojne grafične kartice (dGfx) omogočene;

(g)

moč v nedejavnem stanju (W);

(h)

moč v načinu mirovanja (W);

(i)

način mirovanja z močjo pri omogočeni funkciji WOL (W) (kjer je omogočen);

(j)

moč v načinu izklopa (W);

(k)

način izklopa z močjo pri omogočeni funkciji WOL (W) (kjer je omogočen);

(l)

učinkovitost notranjega napajalnika pri 10 %, 20 %, 50 % in 100 % nazivne izhodne moči;

(m)

učinkovitost zunanjega napajalnika;

(n)

ravni hrupa računalnika (deklarirano raven zvočne moči po lestvici A);

(o)

minimalno število obremenitvenih ciklov, ki jih baterije lahko vzdržijo (velja samo za prenosne računalnike);

(p)

metodologijo merjenja, uporabljeno za izračun podatkov, navedenih v točkah (e) do (o);

(q)

zaporedje korakov za zagotavljanje stabilnih pogojev glede potrebe po moči;

(r)

opis, kako je bil izbran ali programiran način mirovanja in/ali izklopa,

(s)

zaporedje dogodkov, ki je potrebno za dosego načina, v katerem oprema samodejno preide v način mirovanja in/ali izklopa;

(t)

trajanje nedejavnega stanja, preden računalnik samodejno doseže način mirovanja ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za moč v načinu mirovanja;

(u)

pretečeni čas po obdobju nedejavnosti uporabnika, v katerem računalnik samodejno preide v način, ki zahteva manjšo moč kot način mirovanja;

(v)

pretečeni čas, preden se način mirovanja prikazovalnika aktivira po nedejavnosti uporabnika;

(w)

informacije za uporabnike o možnosti varčevanja z energijo pri funkciji upravljanja porabe;

(x)

informacije za uporabnike o tem, kako omogočiti funkcijo upravljanja porabe;

(y)

za izdelke z vgrajenim prikazovalnikom, ki vsebuje živo srebro, skupna vsebnost živega srebra v X,X mg;

(z)

preskusne parametre za meritve:

preskusno napetost v voltih (V) in frekvenco v hercih (Hz),

celotno harmonično popačenje sistema električnega napajanja,

informacije in dokumentacijo o instrumentih, načinu in vezjih, uporabljenih za električno preskušanje.

7.1.2

Če je model izdelka dan na trg v več konfiguracijah, se informacije o izdelku iz točke 7.1.1 lahko sporočijo enkrat na posamezno kategorijo izdelkov (kot je določeno v členu 2) za konfiguracijo, ki v zadevni kategoriji izdelkov zahteva najvišjo moč. V informacije se vključi seznam vseh konfiguracij, ki jih predstavlja model, za katerega se predložijo informacije.

Prenosni računalnik

7.2   Od 1. julija 2014

Če se prenosni računalnik napaja iz baterij/baterije, ki jo/jih laični uporabnik ne more nadomestiti, proizvajalci poleg informacij iz točke 7.1 v tehnični dokumentaciji navedejo ter objavijo na prosto dostopnih spretnih straneh in na zunanji embalaži prenosnega računalnika naslednje podatke: „Baterij/baterije v tem izdelku uporabniki sami ne morejo zlahka zamenjati“.

Informacije, navedene na zunanji embalaži prenosnega računalnika, morajo biti jasno vidne in čitljive, natisnjene pa morajo biti v vseh uradnih jezikih države, v kateri se izdelek trži.

Delovna postaja, mobilna delovna postaja, lahki odjemalnik, mali strežnik in računalniški strežnik

7.3   Od 1. julija 2014

7.3.1

Proizvajalci morajo v tehnični dokumentaciji in z javno objavo na prosto dostopnih spletnih straneh zagotoviti naslednje podatke:

(a)

vrsto izdelka, kot je določeno v členu 2 (samo eno kategorijo);

(b)

ime proizvajalca, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko ter naslov, na katerem ga je možno kontaktirati;

(c)

številko modela izdelka;

(d)

leto izdelave;

(e)

učinkovitost notranjega/zunanjega napajalnika;

(f)

preskusne parametre za meritve:

preskusno napetost v voltih (V) in frekvenco v hercih (Hz),

celotno harmonično popačenje sistema električnega napajanja,

informacije in dokumentacijo o instrumentih, načinu in vezjih, uporabljenih za električno preskušanje;

(g)

največjo moč (W);

(h)

moč v nedejavnem stanju (W);

(i)

moč v načinu mirovanja (W);

(j)

moč v načinu izklopa (W);

(k)

ravni hrupa računalnika (deklarirano raven zvočne moči po lestvici A);

(l)

metodologijo merjenja, uporabljeno za izračun podatkov, navedenih v točkah (e) do (k).

7.3.2

Če je model izdelka dan na trg v več konfiguracijah, se informacije o izdelku iz točke 7.3.1 lahko sporočijo enkrat na posamezno kategorijo izdelkov (kot je določeno v členu 2) za konfiguracijo, ki v zadevni kategoriji izdelkov zahteva najvišjo moč. V informacije se vključi seznam vseh konfiguracij, ki jih predstavlja model, za katerega se predložijo informacije.


PRILOGA III

Meritve in postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

1.   MERITVE

Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z veljavnimi zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo na podlagi harmoniziranih standardov, katerih referenčne številke so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, ki upoštevajo najsodobnejše splošno priznano stanje tehnike ter dajejo rezultate, ki veljajo za visoko zanesljive.

Računalniki, dani na trg brez operacijskega sistema, ki podpira sistem napredne nastavitve upravljanja s porabo energije (ACPI) ali podoben sistem, se preskusijo z operacijskim sistemom, ki podpira ACPI, ali podobnim.

2.   POSTOPEK PREVERJANJA

Med opravljanjem tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi države članice glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge II k tej uredbi uporabijo naslednji postopek preverjanja.

ESPE, način mirovanja, izklopa in stanje najnižje moči:

2.1.

Za zahteve, kjer moč presega 1,00 W, ali kadar imajo zahteve po porabi energije, opredeljene v SPE, za posledico moč, ki presega 1,00 W pri najmanj enem načinu delovanja, organi držav članic preskusijo samo eno enoto, kot sledi:

Šteje se, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točk 1.1, 1.2, 1.3, 1.4, in 2.3 Priloge II, če rezultati preskusa ne presegajo veljavnih mejnih vrednosti za več kot 7 %.

Šteje se, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točke 2.2 Priloge II, če rezultati preskusa ne presegajo veljavnih mejnih vrednosti za več kot 7 %. Rezultatom preskusa se lahko prišteje dodatno odstopanje, kot je določeno v točki 2.4 Priloge II, če je konfiguracija modela dana na trg s funkcijo WOL, ki je omogočena v načinu mirovanja. Konfiguracija modela se mora preskusiti pri omogočeni in onemogočeni funkciji WOL in mora izpolnjevati obe zahtevi. Kadar je konfiguracija modela dana na trg brez možnosti za ethernet, se preskusi brez omogočene funkcije WOL.

Če zgoraj navedeni rezultati preskusa niso doseženi, se preskusijo še tri dodatne enote enake konfiguracije modela.

Po opravljenem preskusu treh dodatnih enot enakega modela in konfiguracije, se šteje, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točk 1.1, 1.2, 1.3, 1.4, 2.2 in 2.3 Priloge II, če povprečje rezultatov preskusa zadnjih treh enot ne presega veljavnih mejnih vrednosti za več kot 7 %.

Če zgoraj navedeni rezultati preskusa niso doseženi, se šteje, da konfiguracija modela in vsi modeli, zajeti pod istimi informacijami o izdelku (kot je navedeno v točkah 7.1.2 in 7.3.2 Priloge II), niso skladni z veljavnimi zahtevami iz točk 1.1, 1.2, 1.3, 1.4, 2.2 in 2.3 Priloge II.

2.2.

Pri zahtevah za moč, ki je enaka ali manjša od 1,00 W, organi držav članic preskusijo samo eno enoto, kot sledi:

Šteje se, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točke 3.1 Priloge II, če rezultati preskusa ne presegajo veljavnih mejnih vrednosti za več kot 0,10 W. Rezultatom preskusa se lahko prišteje dodatno odstopanje, kot je določeno v točki 3.3 Priloge II, če je konfiguracija modela dana na trg s „prikazom informacij ali stanja na zaslonu“.

Šteje se, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točke 4.1 Priloge II, če rezultati preskusa ne presegajo veljavnih mejnih vrednosti za več kot 0,10 W. Rezultatom preskusa se lahko prišteje dodatno odstopanje, kot je določeno v točki 4.3 Priloge II, če je konfiguracija modela dana na trg s funkcijo WOL, omogočeno v načinu izklopa. Konfiguracija modela se mora preskusiti pri omogočeni in onemogočeni funkciji WOL in mora izpolnjevati obe zahtevi. Konfiguracija modela, ki je dana na trg brez možnosti za ethernet, se preskusi brez omogočene funkcije WOL.

Če zgoraj navedeni testni rezultati niso doseženi, se preskusijo še tri dodatne enote enake konfiguracije modela.

Po opravljenem preskusu treh dodatnih enot enakega modela in konfiguracije, se šteje, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točk 3.1 in 4.1 Priloge II, če povprečje rezultatov zadnjih treh preskusov ne presega veljavnih mejnih vrednosti za več kot 0,10 W.

Če zgoraj navedeni rezultati preskusa niso doseženi, se šteje, da konfiguracija modela in vsi modeli, zajeti pod istimi informacijami o izdelku (kot je navedeno v točkah 7.1.2 in 7.3.2 Priloge II), niso skladni z veljavnimi zahtevami iz točk 3.1 in 4.1 Priloge II.

Učinkovitost notranjega napajalnika

2.3.

Organi države članice preskusijo samo eno enoto.

Za model velja, da izpolnjuje določbe iz točke 5 Priloge II, če:

(a)

aritmetično povprečje učinkovitosti pri stanjih obremenitve, kot je določeno v Prilogi II, ni za več kot 2 % manjše od veljavne mejne vrednosti za povprečni izkoristek pod obremenitvijo in

(b)

aritmetično povprečje faktorja moči, kot je določeno v Prilogi II, ni za več kot 10 % manjše od veljavne mejne vrednosti za faktor moči.

Če zgoraj navedeni rezultati preskusa niso doseženi, se preskusijo še tri dodatne enote enakega modela.

Po izvedenem preskusu treh dodatnih enot enakega modela se šteje, da je model skladen z določbami iz točke 5 Priloge II, če:

(a)

povprečje aritmetičnih povprečij učinkovitosti pri stanjih obremenitve, kot je določeno v Prilogi II, ni za več kot 2 % manjše od veljavne mejne vrednosti za povprečni izkoristek pod obremenitvijo in

(b)

aritmetično povprečje faktorja moči, kot je določeno v Prilogi II, ni za več kot 10 % manjše od veljavne mejne vrednosti za faktor moči.

Če zgoraj navedeni rezultati preskusa niso doseženi, se šteje, da konfiguracija modela in vsi modeli, zajeti pod istimi informacijami o izdelku (kot je navedeno v točkah 7.1.2 in 7.3.2 Priloge II), niso skladni z veljavnimi zahtevami iz točke 5 Priloge II.

Omogočanje upravljanja porabe

2.4.

Za zahteve iz točke 6.1 Priloge II organi držav članic uporabijo ustrezen postopek za merjenje porabe energije po tem, ko je funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija opremo preklopila v ustrezen način delovanja.

2.5.

Za zahteve, določene v točkah 6.2.1 do 6.2.6 Priloge II, organi držav članic preskusijo samo eno enoto, kot sledi:

Šteje se, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točke 6.2.1, če se hitrost vseh aktivnih omrežnih ethernet povezav 1 gigabit na sekundo (Gb/s) zmanjša, ko namizni računalnik, integrirani namizni računalnik ali prenosni računalnik preide v način mirovanja ali način izklopa s funkcijo WOL.

Šteje se, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točke 6.2.2, če namizni računalnik, integrirani namizni računalnik ali prenosni računalnik postane povsem uporaben, vključno s povrnitvijo povezanega zaslona, v 5 sekundah po tem, ko se v načinu mirovanja sproži budilni dogodek.

Šteje se, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točke 6.2.3, če prikazovalnik, povezan z namiznim računalnikom, integriranim namiznim računalnikom ali prenosnim računalnikom, vstopi v način mirovanja po 10 minutah nedejavnosti uporabnika.

Šteje se, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točke 6.2.4, če se lahko omogoči in onemogoči funkcija WOL v načinu mirovanja in izklopa.

Šteje se, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točke 6.2.5, če namizni računalnik, integrirani namizni računalnik ali prenosni računalnik vstopi v način mirovanja po 30 minutah nedejavnosti uporabnika.

Šteje se, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami iz točke 6.2.6, če uporabniki lahko zlahka aktivirajo ali deaktivirajo vse brezžične omrežne povezave in prejmejo jasen signal v obliki simbola, lučke ali podobnega, ko so bile brezžične omrežne povezave aktivirane ali deaktivirane.

Če zgoraj navedeni rezultati preskusa niso doseženi, se preskusijo še tri dodatne enote enake konfiguracije modela.

Po opravljenem preskusu treh dodatnih enot enakega modela in konfiguracije se šteje, da je konfiguracija modela skladna z veljavnimi zahtevami, navedenimi v točkah 6.2.1 do 6.2.6 Priloge II, če vse tri dodatne enote izpolnjujejo zahteve.

Če zgoraj navedeni rezultati preskusa niso doseženi, se šteje, da konfiguracija modela in vsi modeli, zajeti pod istimi informacijami o proizvodu (kot je navedeno v točkah 7.1.2 in 7.3.2 Priloge II), niso skladni z veljavnimi zahtevami iz točk 6.2.1 do 6.2.6 Priloge II.

Odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki so jih izmerili organi držav članic, in jih proizvajalci ne smejo uporabljati kot dovoljena odstopanja od vrednosti v tehnični dokumentaciji, da bi dosegli skladnost z zahtevami. Deklarirane vrednosti za proizvajalca ne smejo biti bolj ugodne kot vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji.


PRILOGA IV

Okvirna merila uspešnosti

Za namene točke 2 dela 3 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES so določena naslednja okvirna merila uspešnosti.

Nanašajo se na najboljšo razpoložljivo tehnologijo v času priprave te uredbe.

Najvišja trenutna zmogljivost računalnikov na trgu je:

ESPE se razlikuje po kategorijah – glej spodnjo preglednico,

način mirovanja 0,4 W,

način izklopa 0,0 W.

Preglednica

ESPE najvišja trenutna zmogljivost

 

ESPE (kWh/leto) (1)

Namizni računalnik in integrirani namizni računalnik

Kategorija A

33,4

Kategorija B

28,7

Kategorija C

75,8

Kategorija D

63,5

Prenosni računalnik

Kategorija A

10,9

Kategorija B

18,1

Kategorija C

26,3


(1)  Zadnji podatki na dan 20. marca 2012.


27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/34


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 618/2013

z dne 26. junija 2013

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1) ter zlasti člena 15(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (2) določa pravila za poostreni uradni nadzor pri uvozu krme in živil neživalskega izvora iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: seznam) k Uredbi na vstopnih točkah na območja iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004.

(2)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 669/2009 določa, da se seznam pregleduje redno, najmanj štirikrat letno, pri čemer je treba upoštevati vsaj informacije iz navedenega člena.

(3)

Pojav in pomen incidentov v zvezi z živili, ki so bili sporočeni prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, rezultati pregledov Urada za prehrano in veterinarstvo v tretjih državah ter četrtletna poročila o pošiljkah krme in živil neživalskega izvora, ki jih države članice Komisiji predložijo v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 669/2009, kažejo na to, da je treba seznam spremeniti.

(4)

Ustrezni viri informacij, zlasti za pošiljke suhega fižola iz Nigerije, navajajo pojav novih tveganj, ki upravičujejo uvedbo poostrenega uradnega nadzora. Vpis za navedene pošiljke bi bilo zato treba vključiti v seznam.

(5)

Seznam bi bilo prav tako treba spremeniti tako, da se poveča pogostnost uradnih pregledov blaga, za katerega isti viri informacij kažejo na večjo stopnjo neskladnosti z ustrezno zakonodajo Unije, zato je treba zanj uvesti poostren uradni nadzor. Vnos na seznamu za Brassica oleracea iz Kitajske bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Prav tako bi bilo treba seznam spremeniti tako, da se zmanjša pogostnost uradnih pregledov za blago, za katero razpoložljive informacije kažejo na splošno izboljšanje stopnje skladnosti z ustrezno zakonodajo Unije in za katero sedanja raven uradnega nadzora zato ni več upravičena. Vnos na seznamu za kapusnico iz Tajske bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Poleg tega bi bilo treba seznam spremeniti tako, da se črtajo vpisi za blago, za katero razpoložljive informacije kažejo na splošno zadovoljivo stopnjo skladnosti z ustreznimi varnostnimi zahtevami, ki jih določa zakonodaja Unije, in za katero višja raven uradnega nadzora zato ni več upravičena. Vnosa na seznamu za zemeljske oreške (arašide) iz Južne Afrike in granatna jabolka iz Egipta bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Zaradi jasnosti je treba spremeniti seznam ostankov pesticidov v končnih opombah iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 in tako zagotoviti, da so v skladu z opredelitvijo iz Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (3).

(9)

Za zagotovitev doslednosti in jasnosti je primerno nadomestiti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 669/2009 z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(10)

Uredbo (ES) št. 669/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 669/2009 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. junija 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 194, 25.7.2009, str. 11.

(3)  UL L 70, 16.3.2005, str. 1.


PRILOGA

„PRILOGA I

Krma in živila neživalskega izvora, za katere velja poostren uradni nadzor na določenih vstopnih točkah

Krma in živila

(predvidena uporaba)

Oznaka KN (1)

Pododdelek TARIC

Država izvora

Nevarnost

Pogostnost fizičnih in identifikacijskih pregledov

(%)

suho grozdje

0806 20

 

Afganistan (AF)

ohratoksin A

50

((živila))

 

 

 

 

 

lešniki

(oluščeni ali neoluščeni)

0802 21 00;

0802 22 00

 

Azerbajdžan (AZ)

aflatoksini

10

(krma in živila)

 

 

 

 

 

lubenica

0807 11 00

 

Brazilija (BR)

salmonela

10

(živila)

 

 

 

 

 

zemeljski oreški

(arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Brazilija (BR)

aflatoksini

10

zemeljski oreški

(arašidi), oluščeni

1202 42 00

 

 

 

 

arašidno maslo

2008 11 10

 

 

 

 

zemeljski oreški

(arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91;

2008 11 96;

2008 11 98

 

 

 

 

(krma in živila)

 

 

 

 

 

jagode (zamrznjene)

0811 10

 

Kitajska (CN)

norovirus in hepatitis A

5

(živila)

 

 

 

 

 

Brassica oleracea

(in druge užitne kapusnice, ‚kitajski brokoli‘) (2)

ex 0704 90 90

40

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (3)

20

(živila – sveža ali ohlajena)

 

 

 

 

 

posušeni rezanci

ex 1902 11 00;

ex 1902 19 10;

ex 1902 19 90;

ex 1902 20 10;

ex 1902 20 30;

ex 1902 20 91;

ex 1902 20 99;

ex 1902 30 10;

ex 1902 30 10

10

10

10

10

10

10

10

10

91

Kitajska (CN)

aluminij

10

(živila)

 

 

 

 

 

pomelo

ex 0805 40 00

31; 39

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (4)

20

(živila – sveža)

 

 

 

 

 

čaj, aromatiziran ali ne

0902

 

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (5)

10

(živila)

 

 

 

 

 

jajčevci

0709 30 00;

ex 0710 80 95

72

Dominikanska republika (DO)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (6)

10

momordika

(Momordica charantia)

ex 0709 99 90;

ex 0710 80 95

70

70

 

 

 

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

 

 

 

špargljev fižol

(Vigna unguiculata spp. sesquipedalis)

ex 0708 20 00;

ex 0710 22 00

10

10

Dominikanska republika (DO)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (6)

20

paprika (sladka in nesladka)

(Capsicum spp.)

0709 60 10;

ex 0709 60 99

20

 

 

 

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

0710 80 51;

ex 0710 80 59

20

 

 

 

pomaranče (sveže ali suhe)

0805 10 20;

0805 10 80

 

Egipt (EG)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (7)

10

jagode

0810 10 00

 

 

 

 

(živila - sveže sadje)

 

 

 

 

 

paprika (sladka in nesladka)

(Capsicum spp.)

0709 60 10;

ex 0709 60 99;

20

Egipt (EG)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (8)

10

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

0710 80 51;

ex 0710 80 59

20

 

 

 

Capsicum annuum, celi

0904 21 10

 

Indija (IN)

aflatoksini

10

Capsicum annuum,

zdrobljeni ali zmleti

ex 0904 22 00

10

 

 

 

suhi sadeži rodu Capsicum, razen sladke paprike

(Capsicum annuum)

0904 21 90

 

 

 

 

curry (izdelki s čilijem)

0910 91 05

 

 

 

 

muškatni orešček

(Myristica fragrans)

0908 11 00;

0908 12 00

 

 

 

 

muškatov cvet

(Myristica fragrans)

0908 21 00;

0908 22 00

 

 

 

 

ingver

(Zingiber officinale)

0910 11 00;

0910 12 00

 

 

 

 

kurkuma

(Curcuma longa)

0910 30 00

 

 

 

 

(živila – suhe začimbe)

 

 

 

 

 

muškatni orešček

(Myristica fragrans)

0908 11 00;

0908 12 00

 

Indonezija (ID)

aflatoksini

20

muškatov cvet

(Myristica fragrans)

0908 21 00;

0908 22 00

 

 

 

 

(živila – suhe začimbe)

 

 

 

 

 

grah s stroki

(neoluščen)

ex 0708 10 00

40

Kenija (KE)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (9)

10

fižol s stroki

(neoluščen)

ex 0708 20 00

40

 

 

 

(živila – sveža ali ohlajena)

 

 

 

 

 

meta

ex 1211 90 86

30

Maroko (MA)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (10)

10

(živila – sveža zelišča)

 

 

 

 

 

suhi fižol

0713 39 00

 

Nigerija (NG)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (11)

50

(živila)

 

 

 

 

 

seme lubenic (Egusi, Citrullus lanatus) in proizvodi iz njih

ex 1207 70 00;

ex 1106 30 90;

ex 2008 99 99

10

30

50

Sierra Leone (SL)

aflatoksini

50

(živila)

 

 

 

 

 

paprika (nesladka)

(Capsicum spp.)

ex 0709 60 99

20

Tajska (TH)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (12)

10

(živila – sveža)

 

 

 

 

 

listi koriandra

ex 0709 99 90

72

Tajska (TH)

salmonela (13)

10

bazilika (Ocimum tenuiflorum, Ocimum basilicum)

ex 1211 90 86

20

 

 

 

meta

ex 1211 90 86

30

 

 

 

(živila – sveža zelišča)

 

 

 

 

 

listi koriandra

ex 0709 99 90

72

Tajska (TH)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (14)

10

bazilika (Ocimum tenuiflorum, Ocimum basilicum)

ex 1211 90 86

20

 

 

 

(živila – sveža zelišča)

 

 

 

 

 

kapusnice

0704;

 

Tajska (TH)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (14)

10

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

ex 0710 80 95

76

 

 

 

špargljev fižol

(Vigna unguiculata spp. sesquipedalis)

ex 0708 20 00;

ex 0710 22 00

10

10

Tajska (TH)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (14)

20

jajčevci

0709 30 00;

ex 0710 80 95

72

 

 

 

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

 

 

 

sladka paprika

(Capsicum annuum)

0709 60 10;

0710 80 51

 

Turčija (TR)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (15)

10

paradižniki

0702 00 00;

0710 80 70

 

 

 

 

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

 

 

 

suho grozdje

0806 20

 

Uzbekistan (UZ)

ohratoksin A

50

(živila)

 

 

 

 

 

listi koriandra

ex 0709 99 90

72

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (16)

20

bazilika (Ocimum tenuiflorum, Ocimum basilicum)

ex 1211 90 86

20

 

 

 

meta

ex 1211 90 86

30

 

 

 

peteršilj

ex 0709 99 90

40

 

 

 

(živila – sveža zelišča)

 

 

 

 

 

bamija

ex 0709 99 90

20

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov, analizirani z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom, ali z metodami posameznega ostanka (16)

20

paprika (nesladka)

(Capsicum spp.)

ex 0709 60 99

20

 

 

 

(živila – sveža)

 

 

 

 

 


(1)  Kadar se pregledi zahtevajo le za nekatere proizvode pod katero koli oznako KN in v nomenklaturi blaga pod navedeno oznako ne obstaja noben specifičen pododdelek, je oznaka KN označena z ‚,ex‘.

(2)  Vrste iz rodu Brassica oleracea L. convar. botrytis (L) Alef var. italica Plenck, kultivar alboglabra. Poznane tudi kot ‚Kai Lan‘‚Gai Lan‘‚Gailan‘, ‚Kailan‘ oz. ‚kitajski goli Jielan‘.

(3)  Zlasti ostanki: triazofosa, triadimefona in triadimenola (vsota triadimefona in triadimenola), paration-metila (vsota paration-metila in paraokson-metila, izražena kot paration-metil), fentoata, metidationa.

(4)  Zlasti ostanki: klorfenapira, fipronila (vsota fipronila in sulfon metabolita (MB46136), izražena kot fipronil), karbendazima in benomila (vsota benomila in karbendazima, izražena kot karbendazim), acetamiprida, dimetomorfa in propikonazola.

(5)  Zlasti ostanki: buprofezina; imidakloprida; fenvalerata in esfenvalerata (vsota izomerov RS in SR); profenofosa; trifluralina; triazofosa; triadimefona in triadimenola (vsota triadimefon in triadimenol), cipermetrina (cipermetrin, vključno z drugimi zmesmi sestavnih izomerov (vsota izomerov)).

(6)  Zlasti ostanki: amitraza (amitraz, vključno z metaboliti, ki vsebujejo delež 2,4 –dimetilanilina, izražen kot amitraz), acefata, aldikarba (vsota aldikarba, njegovega sulfoksida in njegovega sulfona, izražena kot aldikarb), karbendazima in benomila (vsota benomila in karbendazima, izražena kot karbendazim), klorfenapira, klorpirifosa, ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom), diafentiurona, diazinona, diklorvosa, dikofola (vsota p,p’- in o,p’-izomerov), dimetoata (vsota dimetoata in ometoata, izražena kot dimetoat), endosulfana (vsota alfa- in beta-izomerov in endosulfan-sulfata, izražena kot endosulfan), fenamidona, imidakloprida, malationa (vsota malationa in malaoksona, izražena kot malation), metamidofosa, metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb), metomila in tiodikarba (vsota metomila in tiodikarba, izražena kot metomil), monokrotofosa, oksamila, profenofosa, propikonazola, tiabendazola, tiakloprida.

(7)  Zlasti ostanki: karbendazima in benomila (vsota benomila in karbendazima, izražena kot karbendazim), ciflutrina (ciflutrin, vključno z drugimi zmesmi sestavnih izomerov (vsota izomerov)), ciprodinila, diazinona, dimetoata (vsota dimetoata in ometoata, izražena kot dimetoat)), etiona, fenitrotiona, fenpropatrina, fludioksonila, heksaflumurona, lambda-cihalotrina, metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb), metomila in tiodikarba (vsota metomila in tiodikarba, izražena kot metomil)), oksamila, fentoata, tiofanat-metila.

(8)  Zlasti ostanki: karbofurana (vsota karbofurana in 3-hidroksikarbofurana, izražena kot karbofuran), klorpirifosa, cipermetrina (cipermetrin, vključno z drugimi zmesmi izomerov (vsota izomerov)), ciprokonazola, dikofola (vsota p,p’- in o,p’-izomerov), difenokonazola, dinotefurana, etion flusilazola, folpeta, prokloraza (vsota prokloraza in njegovih metabolitov, ki vsebujejo delež 2,4,6-triklorofenola, izražena kot prokloraz), profenofosa, propikonazola, tiofanat-metila in triforina.

(9)  Zlasti ostanki: dimetoata (vsota dimetoata in ometoata, izražena kot dimetoat), klorpirifosa, acefata, metamidofosa, metomila in tiodikarba (vsota metomila in tiodikarba, izražena kot metomil), diafentiurona, indoksakarba kot vsote izomerov S in R.

(10)  Zlasti ostanki: klorpirifosa, cipermetrina (cipermetrin, vključno z drugimi zmesmi sestavnih izomerov (vsota izomerov)), dimetoata (vsota dimetoata in ometoata, izražena kot dimetoat), endosulfana (vsota alfa- in beta-izomerov in endosulfan-sulfata, izražena kot endosulfan), heksakonazola, paration-metila (vsota paration-metila in paraokson-metila, izražena kot paration-metil), metomila in tiodikarba (vsota metomila in tiodikarba, izražena kot metomil), flutriafola, karbendazima in benomila (vsota benomila in karbendazima, izražena kot karbendazim), flubendiamida, miklobutanila, malationa (vsota malationa in malaoksona, izražena kot malation).

(11)  Zlasti ostanki diklorvosa.

(12)  Zlasti ostanki: karbofurana (vsota karbofurana in 3-hidroksi-karbofurana, izražena kot karbofuran), metomila in tiodikarba (vsota metomila in tiodikarba, izražena kot metomil), dimetoata (vsota dimetoata in ometoata, izražena kot dimetoat), triazofosa, malationa (malationa in malaoksona, izražena kot malation), profenofosa, protiofosa, etiona, karbendazima in benomila (vsota benomila in karbendazima, izražena kot karbendazim), triforina, procimidona, formetanata (vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat hidroklorid).

(13)  Referenčna metoda EN/ISO 6579 ali metoda, validirana na podlagi navedene referenčne metode, kot določa člen 5 Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

(14)  Zlasti ostanki: acefata, karbarila, karbendazima in benomila (vsota benomila in karbendazima, izražena kot karbendazim), karbofurana (vsota karbofurana in 3-hidroksi-karbofurana, izražena kot karbofuran), klorpirifosa, klorpirifos-metila, dimetoata (vsota dimetoata in ometoata, izražena kot dimetoat), etiona, malationa (vsota malationa in malaoksona, izražena kot malation), metalaksila in metalaksila-M (metalaksil, vključno z drugimi zmesmi sestavnih izomerov, vključno z metalaksilom-M (vsota izomerov)), metamidofosa, metomila in tiodikarba (vsota metomila in tiodikarba, izražena kot metomil), monokrotofosa, profenofosa, protiofosa, kvinalfosa, triadimefona in triadimenola (vsota triadimefona in triadimenola), triazofosa, dikrotofosa, EPN, triforina.

(15)  Zlasti ostanki: metomila in tiodikarba (vsota metomila in tiodikarba, izražena kot metomil), oksamila, karbendazima in benomila (vsota benomila in karbendazima, izražena kot karbendazim), klofentezina, diafentiurona, dimetoata (vsota dimetoata in ometoata, izražena kot dimetoat), formetanata: (vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat hidroklorid), malationa (vsota malationa in malaoksona, izražena kot malation), procimidona, tetradifona, tiofanat-metila.

(16)  Zlasti ostanki: karbofuran (vsota karbofurana in 3-hidroksi-karbofurana, izražena kot karbofuran), karbendazima in benomila (vsota benomila in karbendazima, izražena kot karbendazim), klorpirifosa, profenofosa, permetrina (vsota izomerov), heksakonazola, difenokonazola, propikonazola, fipronila (vsota fipronila in metabolita sulfona (MB46136), izražena kot fipronil), propargita in flusilazol fentoata, cipermetrina (cipermetrin, vključno z drugimi zmesmi sestavnih izomerov (vsota izomerov)), metomila in tiodikarba (vsota metomila in tiodikarba, izražena kot metomil), kvinalfosa, pencikurona, metidationa, dimetoata (vsota dimetoata in ometoata, izražena kot dimetoat), fenbukonazola.“


27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/43


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 619/2013

z dne 26. junija 2013

o prepovedi ribolovnih dejavnosti za ribiška plovila z zapornimi plavaricami, ki plujejo pod zastavo Francije, Grčije, Italije, Malte in Španije ali so v navedenih državah registrirana, v zvezi z ribolovom na navadnega tuna v Atlantskem oceanu, vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z, in v Sredozemskem morju

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1), zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah zunaj EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi (2), za leto 2013 določa količino navadnega tuna, ki jo lahko v letu 2013 ulovijo ribiška plovila in pasti Evropske unije v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 302/2009 z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembah Uredbe (ES) št. 43/2009 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1559/2007 (3) od držav članic zahteva, da obvestijo Komisijo o individualnih kvotah, dodeljenih njihovim plovilom z dolžino nad 24 metrov. Pri plovilih za ulov z dolžino manj kot 24 m in pasteh morajo države članice Komisijo obvestiti vsaj o kvotah, dodeljenih organizacijam proizvajalcev ali skupinam plovil, ki lovijo s podobno opremo.

(3)

Skupna ribiška politika je zasnovana tako, da s trajnostnim izkoriščanjem živih vodnih virov na podlagi previdnostnega pristopa zagotavlja dolgoročno sposobnost preživetja ribiškega sektorja.

(4)

Kadar Komisija v skladu s členom 36(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 na podlagi podatkov držav članic in drugih podatkov, ki jih ima, ugotovi, da za ribolovne možnosti, ki so na voljo Evropski uniji, državi članici ali skupini držav članic, velja, da so bile izčrpane za eno ali več orodij oziroma ladjevij, o tem obvesti zadevno državo članico oziroma članice in prepove ribolovne dejavnosti za zadevno območje, orodje, stalež, skupino staležev ali ladjevje, vključeno v te posebne ribolovne dejavnosti.

(5)

Informacije, ki jih ima Komisija, kažejo, da so bile ribolovne možnosti za navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju, dodeljene ribiškim plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Francije, Grčije, Italije, Malte in Španije ali so v navedenih državah registrirana, izčrpane.

(6)

Francija je 3., 5., 8. in 17. junija obvestila Komisijo, da je svojim sedemnajstim ribiškim plovilom z zaporno plavarico, ki so v letu 2013 lovila navadnega tuna, prepovedala ribolovne dejavnosti. Prepoved je za deset plovil začela veljati 3. junija, za štiri plovila 5. junija, za dve plovili 8. junija ter za preostalo plovilo 17. junija, kar pomeni splošno prepoved dejavnosti s 17. junijem 2013 ob 17:22.

(7)

Grčija je 3. junija obvestila Komisijo, da je svojim ribiškim plovilom z zaporno plavarico, ki so v letu 2013 lovila navadnega tuna, 3. junija 2013 ob 8:00 prepovedala ribolovne dejavnosti.

(8)

Italija je 13. junija obvestila Komisijo, da je svojim dvanajstim ribiškim plovilom z zaporno plavarico, ki so v letu 2013 lovila navadnega tuna, prepovedala ribolovne dejavnosti. Prepoved je za štiri plovila začela veljati 5. junija, za štiri plovila 6. junija, za tri plovila 9. junija ter za preostalo plovilo 13. junija, kar pomeni splošno prepoved dejavnosti s 13. junijem 2013 ob 15:27.

(9)

Malta je 8. junija obvestila Komisijo, da je svojim ribiškim plovilom z zaporno plavarico, ki so v letu 2013 lovila navadnega tuna, 8. junija 2013 ob 21:56 prepovedala ribolovne dejavnosti.

(10)

Španija je 3. in 17. junija obvestila Komisijo, da je svojim šestim ribiškim plovilom z zaporno plavarico, ki so v letu 2013 lovila navadnega tuna, prepovedala ribolovne dejavnosti. Prepoved je za pet plovil začela veljati 3. junija, za preostalo plovilo pa 17. junija, kar pomeni splošno prepoved dejavnosti s 17. junijem 2013 ob 00:00.

(11)

Brez poseganja v navedene ukrepe Francije, Grčije, Italije, Malte in Španije je nujno, da Komisija potrdi prepoved ribolova navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju za ribiška plovila z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice EU ali so v zadevnih državah registrirana, in sicer najpozneje s 17. junijem 2013 ob 17:22 za Francijo, s 3. junijem 2013 ob 8:00 za Grčijo, najpozneje s 13. junijem 2013 ob 15:27 za Italijo, z 8. junijem 2013 ob 21:56 za Malto in najpozneje s 17. junijem 2013 ob 00:00 za Španijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ribolov navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju z ribiškimi plovili z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Francije ali so v tej državi registrirana, se prepove najpozneje s 17. junijem 2013 ob 17:22.

Navadnega tuna, ulovljenega z navedenimi plovili po tem datumu, je prepovedano obdržati na krovu, dajati v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, pretovarjati, prenašati ali iztovarjati.

Člen 2

Ribolov navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju z ribiškimi plovili z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Grčije ali so v tej državi registrirana, se prepove s 3. junijem 2013 ob 8:00.

Navadnega tuna, ulovljenega z navedenimi plovili po tem datumu, je prepovedano obdržati na krovu, dajati v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, pretovarjati, prenašati ali iztovarjati.

Člen 3

Ribolov navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju z ribiškimi plovili z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Italije ali so v tej državi registrirana, se prepove najpozneje s 13. junijem 2013 ob 15:27.

Navadnega tuna, ulovljenega z navedenimi plovili po tem datumu, je prepovedano obdržati na krovu, dajati v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, pretovarjati, prenašati ali iztovarjati.

Člen 4

Ribolov navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju z ribiškimi plovili z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Malte ali so v tej državi registrirana, se prepove z 8. junijem 2013 ob 21:56.

Navadnega tuna, ulovljenega z navedenimi plovili po tem datumu, je prepovedano obdržati na krovu, dajati v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, pretovarjati, prenašati ali iztovarjati.

Člen 5

Ribolov navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju z ribiškimi plovili z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Španije ali so v tej državi registrirana, se prepove najpozneje s 17. junijem 2013 ob 00:00.

Navadnega tuna, ulovljenega z navedenimi plovili po tem datumu, je prepovedano obdržati na krovu, dajati v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, pretovarjati, prenašati ali iztovarjati.

Člen 6

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. junija 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

Maria DAMANAKI

Članica Komisije


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  UL L 23, 25.1.2013, str. 1.

(3)  UL L 96, 15.4.2009, str. 1.


27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/45


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 620/2013

z dne 26. junija 2013

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. junija 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

MK

49,2

TR

98,7

ZZ

74,0

0707 00 05

MK

29,3

TR

116,3

ZZ

72,8

0709 93 10

MA

102,6

TR

127,4

ZZ

115,0

0805 50 10

AR

86,5

BR

96,4

TR

78,7

ZA

99,9

ZZ

90,4

0808 10 80

AR

167,5

BR

116,6

CL

130,8

CN

105,7

NZ

144,4

US

156,1

ZA

128,3

ZZ

135,6

0809 10 00

IL

342,4

TR

218,5

ZZ

280,5

0809 29 00

TR

335,5

ZZ

335,5

0809 30

TR

179,1

ZZ

179,1

0809 40 05

CL

216,9

IL

308,9

ZA

377,9

ZZ

301,2


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/47


IZVEDBENI SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2013

o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/344/EU o finančni pomoči Unije Portugalski

(2013/323/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (1) in zlasti člena 3(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je na prošnjo Portugalske 17. maja 2011 odobril finančno pomoč Portugalski (Izvedbeni sklep Sveta 2011/344/EU (2)) v podporo korenitemu gospodarskemu in reformnemu programu (v nadaljnjem besedilu: program), katerega cilj je povrniti zaupanje, omogočiti ponovno trajnostno rast gospodarstva ter zagotoviti finančno stabilnost na Portugalskem, v euroobmočju in v Uniji.

(2)

V skladu s členom 3(10) Izvedbenega sklepa 2011/344/EU je Komisija skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in v povezavi z Evropsko centralno banko (ECB) izvedla sedmi pregled napredka portugalskih organov pri izvajanju dogovorjenih ukrepov v skladu s programom, ki je potekal od 25. februarja do 14. marca. Od 14. do 17. aprila 2013 ter od 8. do 11. maja 2013 je bila izvedena dodatna ocena nekaterih fiskalnih ukrepov.

(3)

Podaljšanje največje povprečne zapadlosti posojil Unije bi bilo koristno, ker bi podprlo prizadevanja Portugalske za ponovno zagotovitev polnega dostopa do trgov in uspešen zaključek programa. Da bi se podaljšanje največje povprečne zapadlosti posojila Unije v celoti izkoristilo, bi morala biti Komisija pooblaščena za podaljšanje zapadlosti obrokov in tranš.

(4)

Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v letu 2012 zmanjšal za 3,2 % po nepričakovanem velikem upadu gospodarske dejavnosti in zaposlovanja v zadnji četrtini leta. Zaradi tega razvoja je bilo treba gospodarske obete popraviti navzdol: realni BDP naj bi se v letu 2013 zmanjšal za 2,3 % zaradi negativnejšega prenosa iz leta 2012, večjega zmanjšanja domače porabe zaradi brezposelnosti, ki je večja od pričakovanj, in slabših obetov glede zunanjega povpraševanja. Tudi okrevanje gospodarstva naj bi bilo manjše, kot je bilo pričakovano, pri čemer naj bi realni BDP v drugi polovici leta dosegel najnižjo točko, leta 2014 pa naj bi rastel s povprečno 0,6 % letno stopnjo rasti. Rast realnega BDP naj bi leta 2015 dosegla 1,5 %. Brezposelnost naj bi leta 2014 dosegla najvišjo stopnjo, in sicer 18,5 % delovne sile.

(5)

Javnofinančni primanjkljaj je leta 2012 dosegel 6,4 % BDP, kar presega cilj programa v višini 5 % BDP. Na nominalni primanjkljaj je vplivalo več večjih enkratnih operacij, katerih proračunski vpliv pri predhodnem pregledu ni bil znan. Te operacije vključujejo kapitalsko injekcijo za državno banko CGD (0,5 % BDP), ponovno preoblikovanje delničarskih posojil družbe Parpública družbi SAGESTAMO, tj. dveh družb zunaj javnofinančnega sektorja, v lastniške deleže (0,5 % BDP) in oslabitve, povezane s prenosom sredstev iz BPN (0,1 % BDP). Poleg tega so bili po nasvetu Eurostata prihodki od prodaje koncesij za delovanje največjih letališč na Portugalskem obravnavani kot odtegnitev lastniškega kapitala in zato v nasprotju s proračunskimi napovedmi vlade niso vplivali na javnofinančni saldo (0,7 % BDP). Če se vpliv teh enkratnih dejavnikov ne bi upošteval pri nominalnem saldu, bi javnofinančni primanjkljaj znašal 4,7 % BDP, kar je nižje od cilja. Omejitev primanjkljaja na tej ravni je bila zahtevna, saj je bilo treba slabe prihodke, ki so posledica makroekonomskih dejavnikov, nadomestiti s proračunskimi prihranki, ki so presegli pričakovanja, zlasti pri stroških za plače v javnem sektorju, vmesni potrošnji in odobrenih proračunskih sredstvih za nove investicijske projekte.

(6)

Na splošno je leta 2012 fiskalna konsolidacija, ki se meri glede na izboljšanje strukturnega salda, dosegla 2,4 % BDP in je skladna s Priporočilom Sveta z dne 9. oktobra 2012 o odpravi čezmernega javnofinančnega primanjkljaja na Portugalskem. Primarni strukturni saldo se je še izboljšal in je znašal 2,7 % BDP.

(7)

Glede na razvoj v letu 2012 je z novim proračunskim izhodiščem za leto 2013 predviden prenos izpadov prihodka in večjih socialnih transferjev v naravi, medtem ko je velik del prihrankov pri dohodkih v zadnji četrtini leta 2012 obravnavan kot začasen, zaradi česar je leta 2013 prišlo do negativnega prenosa v višini približno 0,4 % BDP. Poleg tega se je zaradi znatnega poslabšanja makroekonomskih obetov v letu 2013 proračunsko izhodišče ponovno znižalo, in sicer za dodatnega 0,5 % BDP. Glede na ta razvoj proračunski cilji, kot so bili določeni v petem pregledu programa (4,5 % BDP leta 2013 in 2,5 % BDP leta 2014), niso več izvedljivi. Ker je odstopanje po ocenah v osnovi zunaj nadzora vlade, se zdi primerno opraviti revizijo proračunskega prilagajanja.

(8)

Ciljni proračunski primanjkljaj je bil zato prilagojen na 5,5 % BDP v letu 2013, 4,0 % BDP v letu 2014 in 2,5 % BDP v letu 2015. Ta fiskalni načrt je bil prilagojen, da bi se ohranila strukturna primarna prilagoditev v višini skoraj 9 % v obdobju 2011–2015, medtem ko bi se omogočilo delovanje samodejnih stabilizatorjev ter upoštevali omejitve glede financiranja in zadolževanja ter socialni stroški prilagajanja. Tudi za doseganje revidiranih ciljev bo treba sprejeti znatne konsolidacijske ukrepe, in sicer v višini 3,5 % BDP leta 2013 in 2 % BDP leta 2014. Številni ukrepi v zvezi s strukturno porabo in prihodki podpirajo predvideno prilagoditev v programskem obdobju. Konsolidacija naj bi se v skladu z načrti nadaljevala tudi po koncu programskega obdobja, da bi se primanjkljaj do leta 2015 znižal pod prag 3 %.

(9)

Zakon o proračunu za leto 2013 je vključeval strukturne diskrecijske ukrepe v višini nekoliko nad 3 % BDP, potem ko sta se upoštevala ponovna uvedba enega od dveh dodatkov, ki jih prejemajo javni uslužbenci, in 1,1-kratnik obeh dodatkov, ki ju prejemajo upokojenci, ki sta bila ukinjena leta 2012. Vendar je 5. aprila 2013 ustavno sodišče zavrnilo nekatere proračunske določbe za leto 2013, vključno s preostalo ukinitvijo enega od dodatkov, ki jih prejemajo javni uslužbenci, 0,9-kratnika dodatka, ki ga prejemajo upokojenci, in dodatno obdavčitvijo nadomestil za brezposelnost in bolniških nadomestil, s čimer je bila ustvarjena proračunska vrzel v višini 0,8 % BDP. Za odpravo te vrzeli in utrditev potrebne fiskalne prilagoditve v letih 2014 in 2015 je vlada aprila in maja sprejela paket trajnih ukrepov za znižanje odhodkov, katerih skupni donos v obdobju 2013–2014 bo znašal 4,7 milijarde EUR ali 2,8 % BDP, pri čemer so ukrepi v višini 0,8 % BDP predvideni za leto 2013. Leta 2014 bo ravnotežje konsolidacije dohodkov in odhodkov ponovno uravnoteženo.

(10)

Povečanje prihodkov, ki je posledica popolne ponovne uvedbe obeh dodatkov, ki jih prejemajo javni uslužbenci in upokojenci, pomeni več kot dve tretjini celotne fiskalne konsolidacije v letu 2013, zmanjšanje odhodkov pa manj kot tretjino, kar je v nasprotju s prvotnimi nameni, da bi bila konsolidacija osredotočena na odhodke.

(11)

Ukrepi v zvezi s prihodki leta 2013 vključujejo reformo davka na osebni dohodek, 3,5-% dodatek na del obdavčljivega dohodka, ki presega minimalno plačo, solidarnostni dodatek na najvišje ravni prihodka, razširitev davčne osnove in druge spremembe za povečanje prihodkov na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb, višje trošarine na tobak, alkohol in zemeljski plin, razširitev osnove za obdavčitev nepremičnin po ponovnem vrednotenju vrednosti nepremičnin ter izreden solidarnostni prispevek na področju pokojnin za reševanje izzivov glede vzdržnosti, povezanih s staranjem prebivalstva. Ukrepi v zvezi z odhodki zajemajo znatno znižanje stroškov za plače v javnem sektorju z optimizacijo dodeljevanja sredstev in zmanjševanjem delovne sile v javnem sektorju ter z znižanjem postavk za nadurno delo, dodatnih ugodnosti in nadomestil med izrednim dopustom. Drugi ukrepi za zmanjšanje odhodkov vključujejo nadaljnje prizadevanje za racionalizacijo v zdravstvenem sektorju, racionalizacijo socialnih prejemkov in boljšo ciljno usmerjenost socialne podpore, zmanjšanje vmesne potrošnje v resornih ministrstvih, prihranke pri ponovnih pogajanjih o pogodbah javno-zasebnih partnerstev in druga prizadevanja za prestrukturiranje podjetjih v državni lasti. Nekateri predvideni prihranki bodo rezultat okrepljenih ukrepov v začetnem obdobju, ki so bili sprejeti v okviru pregleda javnih odhodkov.

(12)

Medtem ko so ukrepi navedeni zgoraj trajni, bo vlada sprejela tudi začasne ukrepe,, kar med drugim vključuje prenos sredstev Kohezijskega sklada iz slabše pripravljenih projektov v bolj napredne, in nadaljnje zniževanje naložb v osnovna sredstva (program Polis).

(13)

Poleg konsolidacijskih ukrepov, ki so vključeni v dodatni proračun, bo vse druge zakonodajne spremembe in zakonodajne predloge, potrebne za izvajanje reform, ki so povezane s pregledom javnih odhodkov, sprejela vlada ali pa bodo predloženi Parlamentu, če bo to potrebno, do konca zakonodajnega zasedanja sredi julija 2013.

(14)

Podlaga za fiskalno prilagoditev za leto 2014 bo pregled javnih odhodkov, ki ga je vlada izvedla v zadnjih mesecih in vključuje trajne ukrepe za zmanjševanje odhodkov v višini 2 % BDP v letu 2014. Glavni vplivi ukrepov na podlagi pregleda javnih odhodkov bodo trije: (1) znižanje stroškov za plače v javnem sektorju, (2) znižanje pokojninskih prejemkov in (3) sektorsko zmanjšanje odhodkov v resornih ministrstvih in programih. Ukrepi na podlagi pregleda javnih odhodkov so del splošnejšega prizadevanja za reformo države, pri čemer je cilj povečanje kapitala in učinkovitosti pri zagotavljanju socialnih transferjev in javnih storitev. Cilj znižanja stroškov za plače v letu 2014 je zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju in spremeniti sestavo delovne sile, ki bi zajemala večje število visoko usposobljenih delavcev, uskladitvijo delovnih pravil javnega sektorja s pravili zasebnega sektorja in vzpostavitvijo preglednejše politike prejemkov, ki bo temeljila na uspešnosti. Posamezne reforme vključujejo preoblikovanje posebnega načrta za mobilnost v program prekvalifikacije, usklajevanje delovnega časa v javnem sektorju z delovnim časom v zasebnem sektorju (tj. podaljšanje delovnega tedna s 35 na 40 ur), uvedbo "banke ur", zmanjšanje števila dni dopusta, izvajanje programa spodbud za delavce, ki se odločijo za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja (ki naj bi po ocenah ustvaril enkratne predhodne stroške v višini 0,3 % BDP) ter uvedbo enotne plačilne lestvice in lestvice dodatkov. Celovita pokojninska reforma bo zagotovila dodaten pomemben del prihrankov ter bo temeljila na načelih enakosti in progresivnosti prihodkov, s čimer bodo zaščitene najnižje pokojnine. Cilji reform bodo zlasti zmanjševanje sedanjih razlik med sistemom, ki velja za javne uslužbence (CGA), in splošnim sistemom, zviševanje zakonsko določene upokojitvene starosti s spremembami faktorja demografske vzdržnosti ter uvedba – če bo to nujno potrebno – progresivnega prispevka za vzdržnost. Zvišali se bodo prihranki pri vmesni potrošnji in programih odhodkov v resornih ministrstvih.

(15)

Z vidika političnih in pravnih tveganj v postopku izvajanja bodo nekatere ukrepe na podlagi pregleda javnih odhodkov morda nadomestili drugi ukrepi ustreznega obsega in kakovosti med sedanjim postopkom posvetovanja s socialnimi in političnimi partnerji.

(16)

Postopek prilagoditve proračuna temelji na vrsti različnih fiskalnih strukturnih ukrepov za povečanje nadzora nad javnofinančnimi odhodki in izboljšanje pobiranja socialnih prispevkov. Predvideno je zlasti, da se bo proračun na podlagi celovite reforme proračunskega okvira, vključno na ravni osrednje, regionalne in lokalne vlade, uskladil z najboljšimi praksami na področju proračunskih postopkov in upravljanja. Z namenom prenesti ojačan okvir fiskalnega upravljanja Unije je bil spremenjen okvirni proračunski zakon, v katerega so bil eprenešene določbe Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni Uniji ter v paketu ekonomskega upravljanja, znanem kot "six-pack". Kažejo se rezultati uvedbe sistema za nadzor obveznosti, vendar je treba njegovo izvajanje pozorno spremljati za zagotovitev, da so obveznosti usklajene s financiranjem. Reforme javne uprave se bodo izvajale še naprej s pomembno racionalizacijo zaposlovanja v javnem sektorju in javnih subjektov. Program reform za prestrukturiranje upravljanja prihodkov se izvaja v skladu z načrti, pri čemer organi izboljšujejo spremljanje in zagotavljajo večjo skladnost prihodkov. Začela so se ponovna pogajanja o javno-zasebnih partnerstvih, pri čemer so za leto 2013 in naslednja leta predvideni znatni prihranki. Podjetja v državni lasti so v povprečju dosegla operativno ravnovesje do konca leta 2012, pričakuje pa se, da se bodo z dodatnimi reformami za večjo učinkovitost rezultati še izboljšali. Z reformami zdravstvenega sektorja, ki se večinoma izvajajo v skladu s cilji, se dosegajo znatni prihranki.

(17)

Po sedanjih napovedih Komisije glede nominalne rasti BDP (–1,0 % v letu 2013, 1,6 % v letu 2014 in 3,3 % v letu 2015) ter javnofinančnega primanjkljaja v višini 5,5 % BDP v letu 2013, 4,0 % BDP v letu 2014 in 2,5 % BDP v letu 2015 naj bi bil delež javnega dolga v BDP naslednji: 122,9 % BDP v letu 2013, 124,2 % BDP v letu 2014 in 123,1 % BDP v letu 2015. Posledično naj bi se delež javnega dolga v BDP zmanjševal po letu 2014 ob predpostavki nadaljnjega zmanjševanja primanjkljaja. Na dinamiko dolgov vpliva več izrednih operacij, vključno z znatnimi pridobitvami finančnih sredstev, predvsem za morebitne dokapitalizacije bank in financiranje podjetij v državni lasti, ter razlikami med plačili obresti na podlagi nastanka poslovnih dogodkov in plačili obresti na osnovi denarnih tokov.

(18)

Povišanje osnovnih sredstev bank leta 2012 je bilo končano in je sodelujočim bankam omogočilo, da so izpolnile svoje obveznosti glede regulativnih kapitalskih rezerv Evropskega bančnega organa ter dosegle cilj 10-% deleža navadnega lastniškega temeljnega kapitala do konca leta 2012, ki je bil dosežen sredi leta 2012. Okvirni cilj glede razmerja med posojili in vlogami v višini 120 % do leta 2014 bodo verjetno izpolnile nekatere banke, katerih razmerje je že zdaj pod mejno vrednostjo. Krepijo se prizadevanja za bolj raznolike vire financiranja v podjetniškem sektorju. Ocenjujejo se možnosti za izboljšanje učinkovitosti in upravljanja obstoječih državno zavarovanih kreditnih linij. Načrti o reševanju bank so v postopku analize in pripravljajo se načrti za reševanje.

(19)

Pri izvajanju strukturnih reform za večjo rast in konkurenčnost je bil dosežen nadaljnji napredek. Organi so poleg okrepitve aktivnih politik trga dela sprejeli tudi celostno reformo trga dela. Da bi se spodbudila prožnost trga dela in ustvarjanje delovnih mest, bodo z novim pravnim okvirom znižana plačila odpravnin, poenostavljeni pogoji poštenega odpuščanja, uveden gibljivejši delovni čas, zagotovljene večje možnosti za pogajanja na ravni podjetij in revidiran sistem zavarovanja za primer brezposelnosti, da bi se povečale spodbude za hitro vrnitev na delo in zagotovila zadostna raven zaščite. Izvajanje akcijskih načrtov v zvezi s srednješolskim in poklicnim izobraževanjem ter usposabljanjem na splošno poteka po načrtih.

(20)

Izvajanje Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (3), katere cilj je zmanjšati vstopne ovire ter spodbujati konkurenco in gospodarsko dejavnost z lažjim dostopom novih podjetij na trg v različnih gospodarskih ureditvah, se izvaja dovolj hitro. Parlamentu bo predložen okvirni zakon, ki bo določal glavna načela za delovanje najpomembnejših nacionalnih regulativnih organov, vključno z zagotovitvijo njihove neodvisnosti in avtonomnosti na visoki ravni. Znaten napredek je bil dosežen pri prenosu tretjega energetskega svežnja in zmanjševanju tarifnega dolga na področju električne energije za zagotavljanje nadaljnje vzdržnosti sistema. Postopki za podeljevanje licenc in druga upravna bremena se poenostavljajo v različnih gospodarskih sektorjih, na primer na področju okoljskega in prostorskega načrtovanja, razvoja kmetijstva in podeželja, industrije, turizma in geologije.

(21)

Celovita reforma trga najemniških stanovanj je začela veljati novembra 2012 in bi morala spodbuditi dinamičnost stanovanjskega trga. Reforme pravosodnega sistema se izvajajo v skladu z dogovorjenim načrtom. Pri zmanjševanju števila zaostankov in splošnejših reformah, kot sta geografska reorganizacija sodnih okrajev in reforma Zakona o pravdnem postopku, je bil dosežen napredek.

(22)

V luči tega razvoja bi bilo treba Izvedbeni sklep 2011/344/EU spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep 2011/344/EU se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Unija da Portugalski na voljo posojilo v vrednosti največ 26 milijard EUR z največjo povprečno zapadlostjo 19,5 leta. Zapadlost posameznih tranš posojila lahko znaša do 30 let.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„9.   Komisija lahko na prošnjo Portugalske podaljša zapadlost obroka ali tranše, če se spoštuje največja povprečna zapadlost, kot je določena v odstavku 1. Komisija lahko v ta namen refinancira posojilo delno ali v celoti. Vsi zneski, ki se izposodijo vnaprej, se hranijo na računu pri ECB, ki ga je Komisija odprla za upravljanje finančne pomoči.“;

(2)

člen 3 se spremeni:

(a)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Javnofinančni primanjkljaj ne preseže 5,9 % BDP v letu 2011, 5,0 % BDP v letu 2012, 5,5 % BDP v letu 2013 in 4 % BDP v letu 2014. Pri izračunu tega primanjkljaja se ne upoštevajo morebitni proračunski stroški ukrepov v pomoč bankam v okviru strategije vlade za finančni sektor. Proračunska konsolidacija se doseže s sprejetjem visokokakovostnih trajnih ukrepov ter čim manjšim učinkom konsolidacije na ranljive skupine.

4.   Portugalska do konca navedenega leta sprejme ukrepe iz odstavkov 5 do 8, pri čemer so natančni roki za obdobje 2011–2014 določeni v memorandumu o soglasju. Portugalska je pripravljena sprejeti dodatne konsolidacijske ukrepe za doseganje ciljnega primanjkljaja v celotnem programskemu obdobju.“;

(b)

odstavki 7 do 9 se nadomestijo z naslednjim:

„7.   Portugalska v skladu s specifikacijami iz memoranduma o soglasju v letu 2013 sprejme naslednje ukrepe:

(a)

Javnofinančni primanjkljaj v letu 2013 ne bo presegel 5,5 % BDP. Konsolidacijski ukrepi, ki so vključeni v proračun za leto 2013, vključno z dodatnim proračunom, ki se predloži Parlamentu do konca maja, se izvajajo celo leto. Ukrepi za zviševanje prihodkov vključujejo reformo davka na osebni dohodek s poenostavitvijo davčne strukture, razširitev osnove z odpravo nekaterih davčnih ugodnosti in povečanje povprečne davčne stopnje z ohranjanjem progresivnosti, širitev davčne osnove za prihodke podjetij, povečanje trošarin in spremembe sedanje obdavčitve nepremičnin ter izreden solidarnostni prispevek na področju pokojnin. Ukrepi za zmanjšanje odhodkov vključujejo racionalizacijo javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnih ugodnosti, znižanje stroškov za plače v javnem sektorju z zmanjšanjem števila zaposlenih za nedoločen in določen čas ter znižanjem nadurnih postavk, znižanje operativnih in kapitalskih odhodkov s strani podjetij v državni lasti, ponovna pogajanja o pogodbah javno-zasebnih partnerstev in zmanjšanje vmesne potrošnje resornih ministrstev.

(b)

Nekateri ukrepi, ki izhajajo iz pregleda javnih odhodkov, se bodo izvajali v začetni fazi leta 2013. Ti ukrepi zajemajo večinoma nadaljnje zmanjševanje zaposlovanja v javnem sektorju prek preoblikovanja posebnega načrta za mobilnost v program prekvalifikacije, uskladitve delovnih pravil javnega in zasebnega sektorja, zlasti s podaljšanjem delovnega tedna v javnem sektorju s 35 na 40 ur, povečanja prispevkov zaposlenih v javnem sektorju za načrte posebnega zdravstvenega zavarovanja in zmanjševanja dodatnih ugodnosti. Prizadevanja za racionalizacijo v resornih ministrstvih so poglobljena prek začetnih proračunskih načrtov, dodatno pa so racionalizirani tudi socialni izdatki. Poleg tega zgoraj navedene trajne ukrepe dopolnjujejo začasni ukrepi, ki jih bodo nadomestili trajni ukrepi leta 2014, sestavljeni iz prenosa sredstev Kohezijskega sklada od manj zrelih projektov na tiste, ki so bolj napredni in nadaljnjega zmanjšanja osnovnih sredstev (program Polis).

(c)

Poleg konsolidacijskih ukrepov, ki so vključeni v dodatni proračun, vse druge zakonodajne spremembe in zakonodajne predloge, potrebne za izvajanje reform, povezanih s pregledom javnih odhodkov, sprejme vlada ali pa so predloženi parlamentu, če je to potrebno, do konca zakonodajnega zasedanja sredi julija 2013.

(d)

Portugalska nadaljuje z izvajanjem svojega privatizacijskega programa.

(e)

Portugalska usklajuje izmenjavo informacij med različnimi ravnmi vlade za poenostavitev napovedi prihodkov za proračune avtonomnih regij in lokalnih organov v letu 2014.

(f)

Portugalska okrepi uporabo podpornih storitev v javni upravi.

(g)

Portugalska zmanjša število lokalnih izpostav resornih ministrstev (npr. ministrstev, pristojnih za davke, socialno varnost, sodstvo) tako, da jih združi v ‧Lojas do Cidadão‧ (upravne kontaktne točke) in med izvajanjem programa dodatno izboljša e-upravo.

(h)

Portugalska še naprej izvaja reorganizacijo in racionalizacijo bolnišničnega omrežja s specializacijo, združevanjem in racionalizacijo bolnišničnih storitev ter skupnim upravljanjem in vodenjem bolnišnic in do konca leta 2013 dokonča izvajanje akcijskega načrta.

(i)

Portugalska s pomočjo mednarodno priznanih strokovnjakov in po sprejetju sprememb zakona 6/2006 o najemu v mestih in zakonskega odloka o poenostavitvi upravnega postopka ob prenovi izvede celovit pregled delovanja stanovanjskega trga.

(j)

Portugalska razvije sistem za evidentiranje zemljišč na državni ravni, s čimer omogoči enakomernejšo porazdelitev koristi in stroškov pri urbanističnem načrtovanju.

(k)

Portugalska izvaja ukrepe iz svojih akcijskih načrtov za izboljšanje kakovosti srednješolskega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, in zlasti zagotovi, da je upravno orodje za analizo, spremljanje in ocenjevanje rezultatov in učinkov politik za izobraževanje in usposabljanje v celoti operativno ter da so vzpostavljene referenčne poklicne šole.

(l)

Portugalska dokončno sprejme izredne sektorske spremembe, ki so potrebne za celovito izvajanje Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (4).

(m)

Portugalska izvaja ciljno usmerjene ukrepe za postopno zmanjšanje primerov izvrševanja v zaostanku, da se odpravijo sodni zaostanki.

(n)

Vlada predloži parlamentu okvirni zakon o osrednjih nacionalnih regulativnih organih, da zagotovi njihovo popolno neodvisnost, finančno, upravno in vodstveno avtonomijo.

(o)

Portugalska izboljša poslovno okolje tako, da zaključi nujne reforme za zmanjšanje upravnih bremen (polno operativne enotne kontaktne točke, kakor so določene v Direktivi 2006/123/ES in projekti brez predhodnega dovoljenja), in z izvajanjem nadaljnje poenostavitve obstoječih postopkov za podeljevanje licenc, predpisov in drugih upravnih bremen v gospodarstvu, ki močno ovirajo razvoj gospodarskih dejavnosti.

(p)

Portugalska dokonča reformo sistema upravljanja pristanišč, vključno s preoblikovanjem koncesij za vodenje pristanišč.

(q)

Portugalska izvaja ukrepe za izboljšanje delovanja prometnega sistema.

(r)

Portugalska izvaja ukrepe za odpravo tarifnega dolga na področju energetike in tretji energetski sveženj EU v celoti prenese v nacionalno zakonodajo.

(s)

Portugalska zagotovi izvajanje novega pravnega in institucionalnega okvira javno-zasebnega partnerstva in nadaljnje ponovno pogajanje o cestnih pogodbah javno-zasebnega partnerstva v skladu s strateškim načrtom, ki ga predstavi vlada, in s pregledom regulativnega okvira za pridobitev znatnih fiskalnih dobičkov, zlasti leta 2013.

(t)

Portugalska je še naprej osredotočena na ukrepe za boj proti davčnim goljufijam in utajam ter krepitev izpolnjevanja obveznosti s strani davkoplačevalcev.

(u)

Portugalska uvede prilagoditve sistema plačila odpravnin v skladu z določbami memoranduma o soglasju.

(v)

Portugalska spodbuja razvoj plač, skladen s cilji spodbujanja ustvarjanja novih delovnih mest in izboljšanja konkurenčnosti podjetij, da se odpravijo makroekonomska neravnotežja. V programskem obdobju je vsako povišanje minimalnih plač možno le, če je to upravičeno z vidika razvoja dogodkov v gospodarstvu in na trgu dela.

(w)

Portugalska nadaljuje z izboljševanjem učinkovitosti aktivnih politik trga dela v skladu z rezultati poročila o oceni in akcijskim načrtom za izboljšanje delovanja javnih zavodov za zaposlovanje.

8.   Javnofinančni primanjkljaj ne preseže 4,0 % BDP v letu 2014. Portugalska za dosego tega cilja izvaja ukrepe za zmanjševanje odhodkov, ki so bili pripravljeni v okviru pregleda javnih odhodkov. Znesek teh ukrepov znaša do 2 % BDP v letu 2014 in vključuje zmanjšanje stroškov za plače, da bi se zmanjšalo število zaposlenih v javnem sektorju in spremenila sestava delovne sile, ki bi zajemala večje število visoko usposobljenih delavcev, nadaljnjo konvergenco delovnih pravil javnega in zasebnega sektorja, tj. povečanje števila delovnih ur, uvedba banke ur, zmanjšanje števila dni dopusta, izvajanje programa spodbud za delavce, ki se odločijo za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja in uvedba enotne plačilne lestvica i lestvice dodatkov, zmanjševanje trenutnih razlik med pokojninskim sistemom, ki velja za javne uslužbence (CGA), in splošnim pokojninskim sistemom, zvišanje zakonsko določene upokojitvene starosti; in – če je nujno potrebno – progresiven prispevek za vzdržnost pokojnin. Poleg tega se bodo zvišali prihranki varčevanje pri vmesni potrošnji in programih odhodkov v resornih ministrstvih. Nekatere ukrepe bodo delno ali v celoti nadomestili drugi ukrepi ustreznega obsega in kakovosti.

9.   Za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančni sektor si Portugalska prizadeva za ohranjanje ustrezne ravni kapitala v svojem bančnem sektorju in ustrezno zmanjšanje njegove zadolženosti v skladu z roki iz memoranduma o soglasju. Portugalska v zvezi s tem izvaja strategijo za portugalski bančni sektor, o kateri se je dogovorila s Komisijo, ECB in MDS, da bi ohranila finančno stabilnost. Portugalska zlasti:

(a)

svetuje bankam, naj trajnostno okrepijo svoje varovalne mehanizme;

(b)

zagotovi uravnoteženo in ustrezno zmanjšanje zadolženosti bančnega sektorja, ki je še naprej bistveno za trajno odpravo neravnovesij pri financiranju in srednjeročno zmanjšanje odvisnosti od financiranja iz Eurosistema. Načrti bank glede financiranja in kapitala se pregledajo vsako četrtletje;

(c)

spodbuja diverzifikacijo alternativnih možnosti financiranja v podjetniškem sektorju, zlasti za mala in srednje velika podjetja, s sklopom ukrepov za izboljšanje dostopa teh podjetij do kapitalskih trgov in zavarovanje izvoznih kreditov;

(d)

nadaljuje s poenostavitvijo delovanja skupine CGD, ki je v državni lasti;

(e)

optimizira postopek za izterjavo sredstev, prenesenih iz BPN na tri pravne subjekte s posebnim namenom v državni lasti, prek prenosa upravljanja sredstev na strokovno tretjo osebo, katere naloga bo postopna izterjava sredstev, izbere osebo, ki bo upravljala kredite v tekočem konkurenčnem postopku zbiranja ponudb in v mandat vključi primerne spodbude za čim boljšo izterjavo ter čim manjše stroške delovanja, zagotovi pravočasno prodajo hčerinskih družb in sredstev v drugih dveh pravnih subjektih s posebnim namenom v državni lasti;

(f)

na podlagi sklopa predhodnih predlogov za spodbuditev diverzifikacije predstavljenih alternativnih možnosti financiranja v podjetniškem sektorju razvije in izvaja možnosti, ki podjetniškemu sektorju zagotavljajo alternativne možnosti financiranja, ki ne zajemajo tradicionalnega bančnega kredita, oceni učinkovitost shem za državno zavarovanje izvoznih kreditov, da bi lahko sprejela ustrezne ukrepe za spodbujanje izvoza, združljive s pravom Unije;

(g)

analizira načrte o sanaciji bank in izda smernice za sistem načrtov o sanaciji bank ter pripravi načrte za reševanje na podlagi poročil, ki so jih predložile banke; zagotovi začetno in letno financiranje za reševalni sklad. in pri izvajanju načrtov za sanacijo in reševanje bank da prednost bankam, ki so sistemsko pomembne;

(h)

vzpostavi okvir za finančne institucije, da sodelujejo pri zunajsodnem prestrukturiranju dolga za gospodinjstva, zagotovi lažjo uporabo pri prestrukturiranju dolgov podjetij in izvede akcijski načrt za izboljšanje seznanjenosti javnosti z orodji za prestrukturiranje;

(i)

pripravi četrtletna poročila o izvajanju novih orodij za prestrukturiranje in izvede anketo med zainteresiranimi stranmi v postopku zaradi insolventnosti, da pridobi informacije o primernosti obstoječih orodij za prestrukturiranje dolga in morebitnih vrzeli ali ozkih grl, razišče alternativne možnosti za povečanje uspešne sanacije podjetij ob upoštevanju pregleda javnih odhodkov (poseben postopek obnove za podjetja v resnih finančnih težavah) in SIREVE (sistem sanacij podjetij prek zunajsodnih dogovorov za podjetja v težkem gospodarskem položaju ali neizbežni ali dejanski insolventnosti);

(j)

oceni možnosti za izboljšanje učinkovitosti in upravljanja obstoječih državno sponzoriranih kreditnih linij, vzpostavi mehanizem za četrtletno spremljanje in poročanje o razporejanju državno zavarovanih kreditnih linij, da se poenostavi dostop MSP do financiranja; izvede zunanjo revizijo nacionalnega sistema zavarovanja.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko republiko.

V Luxembourgu, 21. junija 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN


(1)  UL L 118, 12.5.2010, str. 1.

(2)  UL L 159, 17.6.2011, str. 88.

(3)  UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

(4)  UL L 376, 27.12.2006, str. 36.“


27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/54


SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2013

o spremembi Sklepa 98/481/ES o potrditvi zunanjih revizorjev Evropske centralne banke

(2013/324/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter zlasti člena 27.1 Protokola,

ob upoštevanju Priporočila Evropske centralne banke ECB/2013/9 z dne 19. aprila 2013 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)

Mandat sedanjih zunanjih revizorjev ECB je potekel po reviziji za poslovno leto 2012. Zaradi tega je treba imenovati zunanje revizorje od poslovnega leta 2013.

(3)

ECB je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2013 do 2017 izbrala družbo Ernst & Young GmbH Wirtschaftsprüfungsgesellschaft.

(4)

Svet ECB je priporočil, da se družba Ernst & Young GmbH Wirtschaftsprüfungsgesellschaft imenuje za zunanjega revizorja ECB za poslovna leta od 2013 do 2017.

(5)

Primerno je upoštevati priporočilo Sveta ECB in v skladu s tem spremeniti Sklep Sveta 98/481/ES (2)

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 1 Sklepa 98/481/ES se nadomesti z naslednjim:

"Člen 1

Ernst & Young GmbH Wirtschaftsprüfungsgesellschaft se potrdi kot zunanji revizor ECB za poslovna leta od 2013 do 2017.".

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan uradnega obvestila.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na ECB.

V Luxembourgu, 21. junija 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN


(1)  UL C 122, 27.4.2013, str. 1.

(2)  UL L 216, 4.8.1998, str. 7.


27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/55


SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2013

o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjih revizorjev centralne banke Suomen Pankki

(2013/325/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter zlasti člena 27.1 Protokola,

ob upoštevanju Priporočila Evropske centralne banke ECB/2013/12 z dne 26. aprila 2013 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju centralne banke Suomen Pankki (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)

Mandat zunanjih revizorjev centralne banke Suomen Pankki je potekel po reviziji za poslovno leto 2012. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2013 dalje.

3)

Suomen Pankki je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2013 do 2019 izbrala družbo PricewaterhouseCoopers Oy.

(4)

Svet ECB je priporočil, da se družba PricewaterhouseCoopers Oy imenuje za zunanjega revizorja centralne banke Suomen Pankki za poslovna leta od 2013 do 2019.

(5)

Primerno je upoštevati priporočilo Sveta ECB in v skladu s tem spremeniti Sklep Sveta 1999/70/ES (2)

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 1(11) Sklepa 1999/70/ES se nadomesti z naslednjim:

"11.   PricewaterhouseCoopers Oy se potrdi kot zunanji revizor centralne banke Suomen Pankki za poslovna leta od 2013 do 2019.".

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan uradnega obvestila.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na ECB.

V Luxembourgu, 21. junija 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN


(1)  UL C 126, 3.5.2013, str. 1.

(2)  UL L 22, 29.1.1999, str.69.


27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/56


SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2013

o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjih revizorjev centralne banke Österreichische Nationalbank

(2013/326/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter zlasti člena 27.1Protokola,

ob upoštevanju Priporočila Evropske centralne banke ECB/2013/8 z dne 17. aprila 2013 Svetu Evropske unije o zunanjih revizorjih centralne banke Österreichische Nationalbank (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in odobri Svet Evropske unije.

(2)

Po spremembi zakon o centralni banki Österreichische Nationalbank sedaj določa, da centralna banka Österreichische Nationalbank namesto dveh zunanjih revizorjev in dveh nadomestnih zunanjih revizorjev vsako leto izbere enega zunanjega revizorja in enega nadomestnega zunanjega revizorja. Nadomestni zunanji revizor bo pooblaščen za revidiranje le, če zunanji revizor ne bi mogel opraviti revizije.

(3)

Mandati zunanjih revizorjev in nadomestnih zunanjih revizorjev centralne banke Österreichische Nationalbank so se končali po reviziji za poslovno leto 2012. Zaradi tega je treba imenovati zunanje revizorje od poslovnega leta 2013 dalje.

(4)

Österreichische Nationalbank je za poslovno leto 2013 za svojega zunanjega revizorja izbrala KPMG Wirtschaftsprüfungs- und Steuerberatungs AG, za svojega nadomestnega zunanjega revizorja pa PwC Wirtschaftsprüfung GmbH.

(5)

Mandata zunanjega revizorja in nadomestnega zunanjega revizorja se lahko vsako leto podaljšata, pri čemer noben mandat ne sme preseči skupnega obdobja petih let.

(6)

Svet ECB je priporočil, da se za zunanjega revizorja centralne banke Österreichische Nationalbank za poslovna leta od 2013 do 2017 imenuje KPMG Wirtschaftsprüfungs- und Steuerberatungs AG, za nadomestnega zunanjega revizorja pa PwC Wirtschaftsprüfung GmbH.

(7)

Primerno je upoštevati priporočilo Sveta ECB in v skladu s tem spremeniti Sklep Sveta 1999/70/ES (2)

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 1(9) Sklepa 1999/70/ES se nadomesti z naslednjim:

"9   KPMG Wirtschaftsprüfungs- und Steuerberatungs AG se odobri kot zunanji revizor za Österreichische Nationalbank, PwC Wirtschaftsprüfung GmbH pa kot nadomestni zunanji revizor za poslovna leta od 2013 do 2017.".

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan uradnega obvestila.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na ECB.

V Luxembourgu, 21. junija 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN


(1)  UL C 115, 23.4.2013, str. 1.

(2)  UL L 22, 29.1.1999, str. 69.


27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/57


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 25. junija 2013

o odobritvi dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljena, ali živil in krme, proizvedenih iz teh gensko spremenjenih organizmov, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 3873)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/327/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) ter zlasti člena 7(3), člena 11(3), člena 19(3) in člena 23(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Bayer CropScience AG je 17. aprila 2007 Komisiji v skladu s členom 8(4) in členom 20(4) Uredbe (ES) št. 1829/2003 predložil vlogo za obnovitev odobritve za obstoječa živila (predelano olje) in krmo, proizvedene iz oljne ogrščice Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 22. septembra 2009 dala ugodno mnenje v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003. Ugotovila je, da ni verjetno, da bo nadaljnje trženje živil in krme, proizvedenih iz oljne ogrščice Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3, kakor je opisano v vlogi, ob predvideni uporabi imelo škodljive učinke na zdravje ljudi ali živali oziroma na okolje (2).

(3)

Bayer CropScience AG je 4. junija 2010 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pristojnemu organu Belgije predložil vlogo za dajanje na trg živil in živilskih sestavin, ki vsebujejo oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, z izjemo predelanega olja.

(4)

Navedena vloga v skladu s členom 5(5) in členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003 vključuje podatke in informacije, ki so zahtevani v prilogah III in IV k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (3), ter informacije in ugotovitve o oceni tveganja, opravljeni po načelih iz Priloge II k Direktivi 2001/18/ES. Vloga vključuje tudi načrt spremljanja učinkov na okolje v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2001/18/ES.

(5)

EFSA je 26. septembra 2012 dala ugodno mnenje v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003. Sklenila je, da je oljna ogrščica Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3, kot je opisana v vlogi, enako varna kot gensko nespremenjena oljna ogrščica glede možnih učinkov na zdravje ljudi in živali ali na okolje. Zato je sklenila, da ni verjetno, da bo dajanje na trg živil in živilskih sestavin, ki vsebujejo oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, kakor je opisano v vlogi, ob predvideni uporabi imelo škodljive učinke na zdravje ljudi ali živali oziroma na okolje (4).

(6)

EFSA je v svojem mnenju ugotovila tudi, da je načrt spremljanja okolja, sestavljen iz splošnega načrta spremljanja, ki ga je predložil vložnik, v skladu s predvideno uporabo proizvodov.

(7)

EFSA je v obeh mnenjih proučila vsa posebna vprašanja in pomisleke, ki so jih države članice izrazile v okviru posvetovanj med EFSA in pristojnimi nacionalnimi organi v skladu s členom 6(4) in členom 18(4) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(8)

Uporaba krme, ki vsebuje oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali je iz nje sestavljena, ter proizvodov, razen živil in krme, ki jo vsebujejo ali so iz nje sestavljeni, z izjemo gojenja, je bila že odobrena z Odločbo Komisije št. 2007/232/ES (5).

(9)

Ob upoštevanju navedenih vidikov bi bilo treba odobriti živila in živilske sestavine, ki vsebujejo oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljeni, ter živila in krmo, proizvedene iz oljne ogrščice Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3.

(10)

Vsakemu gensko spremenjenemu organizmu (v nadaljnjem besedilu: GSO) bi bilo treba dodeliti posebni identifikator, kakor določa Uredba Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev za gensko spremenjene organizme (6).

(11)

Na podlagi obeh mnenj EFSA za živila in živilske sestavine, ki vsebujejo oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljeni, ter živila in krmo, proizvedene iz oljne ogrščice Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3, niso potrebne nobene druge zahteve za označevanje, razen zahtev iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(12)

Člen 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (7) določa zahteve za označevanje proizvodov, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljeni. Zahteve za sledljivost proizvodov, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljeni, so določene v odstavkih 1 do 5 člena 4 navedene uredbe, zahteve za živila in krmo, proizvedene iz GSO, pa so določene v členu 5 navedene uredbe.

(13)

Imetnik odobritve bi moral predložiti letna poročila o izvajanju in rezultatih dejavnosti iz načrta spremljanja okoljskih učinkov. Navedene rezultate bi bilo treba predložiti v skladu z Odločbo Komisije 2009/770/ES z dne 13. oktobra 2009 o določitvi standardnih obrazcev za poročanje o rezultatih spremljanja namernega sproščanja gensko spremenjenih organizmov v okolje, kot proizvodov ali v proizvodih, namenjenih dajanju v promet, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). Na podlagi mnenj agencije EFSA uvedba posebnih pogojev ali omejitev pri dajanju na trg in/ali posebnih pogojev ali omejitev pri uporabi in ravnanju, vključno z zahtevami za spremljanje uporabe živila in krme po dajanju na trg, ali posebnih pogojev za varstvo posebnih ekosistemov/okolja in/ali geografskih območij v skladu s členom 6(5)(e) in členom 18(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003, ni utemeljena.

(14)

Vse ustrezne informacije o odobritvi proizvodov bi bilo treba vnesti v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo, kakor določa Uredba (ES) št. 1829/2003.

(15)

O tem sklepu je treba prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti obvestiti podpisnice Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti v skladu s členom 9(1) in členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (9).

(16)

O ukrepih iz tega sklepa je bil opravljen posvet z vložnikom.

(17)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni izdal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik. Potreben je bil izvedbeni akt in predsednik je podal osnutek izvedbenega akta odboru za pritožbe v nadaljnjo obravnavo. Odbor za pritožbe ni izdal mnenja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Gensko spremenjeni organizem in posebni identifikatorji

Gensko spremenjeni oljni ogrščici (Brassica napus L.) Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3, kot je navedena v točki (b) Priloge k temu sklepu, so dodeljeni posebni identifikatorji ACS-BNØØ5-8, ACS-BNØØ3-6 oziroma ACS-BNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 65/2004.

Člen 2

Odobritev

Za namene člena 4(2) in člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 se pod pogoji iz tega sklepa odobrijo naslednji proizvodi:

(a)

živila in živilske sestavine, ki vsebujejo oljno ogrščico ACS-BNØØ5-8, ACS-BNØØ3-6 in ACS-BNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni;

(b)

krma, proizvedena iz oljne ogrščice ACS-BNØØ5-8, ACS-BNØØ3-6 in ACS-BNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6.

Člen 3

Označevanje

Za namene zahtev za označevanje iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 je „ime organizma“„oljna ogrščica“.

Člen 4

Spremljanje učinkov na okolje

1.   Imetnik odobritve zagotovi, da se sprejme in izvaja načrt spremljanja učinkov na okolje iz točke (h) Priloge.

2.   Imetnik odobritve v skladu z Odločbo 2009/770/ES Komisiji predloži letna poročila o izvajanju in rezultatih dejavnosti iz načrta spremljanja.

Člen 5

Register Skupnosti

Podatki iz Priloge k temu sklepu se vnesejo v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo iz člena 28 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Člen 6

Imetnik odobritve

Imetnik odobritve je Bayer CropScience AG.

Člen 7

Veljavnost

Ta sklep se uporablja 10 let od datuma uradnega obvestila.

Člen 8

Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Bayer CropScience AG, Alfred-Nobel-Strasse 50, 40789 Monheim am Rhein, Nemčija.

V Bruslju, 25. junija 2013

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(2)  http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2009-00748.

(3)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

(4)  http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2012-00794.

(5)  UL L 100, 17.4.2007, str. 20.

(6)  UL L 10, 16.1.2004, str. 5.

(7)  UL L 268, 18.10.2003, str. 24.

(8)  UL L 275, 21.10.2009, str. 9.

(9)  UL L 287, 5.11.2003, str. 1.


PRILOGA

(a)   Vložnik in imetnik odobritve

Naziv

:

Bayer CropScience AG

Naslov

:

Alfred-Nobel-Strasse 50, 40789 Monheim am Rhein – Nemčija

(b)   Oznaka in specifikacija proizvodov

1.

Živila in živilske sestavine, ki vsebujejo oljno ogrščico ACS-BNØØ5-8, ACS-BNØØ3-6 in ACS-BNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni;

2.

krma, proizvedena iz oljne ogrščice ACS-BNØØ5-8, ACS-BNØØ3-6 in ACS-BNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6.

Gensko spremenjena oljna ogrščica ACS-BNØØ5-8, ACS-BNØØ3-6 in ACS-BNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6, kakor je opisana v vlogah, izraža protein fosfinotricin-acetil-transferazo (PAT), ki omogoča odpornost na herbicidno aktivno snov glufosinat-amonij, ter proteina barnase (ACS-BNØØ5-8) in barstar (ACS-BNØØ3-6) za moško sterilnost in obnovo fertilnosti.

(c)   Označevanje

Za namene posebnih zahtev za označevanje iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 je „ime organizma“„oljna ogrščica“.

(d)   Postopek za odkrivanje

Kvantitativna, za pojav specifična metoda, ki temelji na polimerazni verižni reakciji (PCR) v realnem času, za oljno ogrščico ACS-BNØØ5-8, ACS-BNØØ3-6 in ACS-BNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6,

na podlagi semen jo potrdi referenčni laboratorij EU, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1829/2003, objavi pa se na spletni strani http://gmo-crl.jrc.ec.europa.eu/statusofdoss.htm,

referenčni material: AOCS 0306-B, AOCS 0306-F in AOCS 0306-G so na voljo pri American Oil Chemists Society na spletni strani http://www.aocs.org/tech/crm.

(e)   Posebni identifikatorji

ACS-BNØØ5-8, ACS-BNØØ3-6 in ACS-BNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6.

(f)   Zahtevane informacije v skladu s Prilogo II h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti

Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti [po prejetju uradnega obvestila se vnesejo v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo].

(g)   Pogoji ali omejitve pri dajanju proizvodov na trg, njihovi uporabi ali ravnanju z njimi

Se ne zahteva.

(h)   Načrt spremljanja

Načrt spremljanja vplivov na okolje v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2001/18/ES [po prejetju uradnega obvestila se vnese v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo].

(i)   Zahteve za spremljanje uporabe živila za prehrano ljudi po dajanju na trg

Se ne zahteva.


27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/61


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 25. junija 2013

o oblikovanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za ribolov trske, morske plošče in morskega lista v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku, vzhodnem Rokavskem prelivu, vodah zahodno od Škotske in Irskem morju

(2013/328/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (1), zlasti člena 95 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1224/2009 se uporablja za vse dejavnosti, zajete v skupni ribiški politiki, ki se izvajajo na ozemlju držav članic ali v vodah Unije ali jih izvajajo ribiška plovila Unije ali državljani držav članic, ne da bi to vplivalo na primarno odgovornost države zastave, pri čemer zlasti določa, da države članice zagotovijo, da se nadzor, inšpekcijski pregledi in izvrševanje izvajajo na nediskriminatorni podlagi, kar zadeva sektorje, plovila ali osebe, in na podlagi obvladovanja tveganja.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2004 (2) določa pogoje za trajnostno izkoriščanje trske v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku, vzhodnem Rokavskem prelivu, vodah zahodno od Škotske in Irskem morju. Uredba Sveta (ES) št. 676/2007 z dne 11. junija 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribištva, ki izkoriščajo staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju (3), določa pogoje za trajnostno izkoriščanje morske plošče in morskega lista.

(3)

V členu 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009 je predvidena možnost, da lahko Komisija v dogovoru z zadevnimi državami članicami določi, za katero vrsto ribolova velja poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov. V takšnem posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov morajo biti določeni cilji, prednostne naloge, postopki in referenčna merila za dejavnosti inšpekcijskih pregledov, ki jih je treba oblikovati na podlagi obvladovanja tveganja in redno preverjati po opravljeni analizi doseženih rezultatov. Zadevne države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo izvajanje posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, zlasti kar zadeva potrebne človeške in materialne vire ter obdobja in območja njihove uporabe.

(4)

Člen 95(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009 določa, da so v posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov določena referenčna merila za inšpekcijske dejavnosti, ki jih je treba oblikovati na podlagi obvladovanja tveganja. V ta namen je ustrezno določiti merila za skupno oceno tveganja in upravljanje za dejavnosti preverjanja in inšpekcijskih pregledov, da se omogočijo pravočasne analize tveganja in celovite ocene zadevnih informacij o nadzoru in inšpekcijskih pregledih. Cilj skupnih meril je zagotoviti usklajen pristop k inšpekcijskim pregledom in preverjanju v vseh državah članicah ter vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za vse gospodarske subjekte.

(5)

Za obdobje do 31. decembra 2018 bi bilo treba oblikovati poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki bi ga morali izvajati Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Irska, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo.

(6)

Člena 98(1) in (3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 (4) določa, da morajo pristojni organi držav članic brez poseganja v določbe iz večletnih načrtov sprejeti pristop, ki temelji na oceni tveganja, za izbiro ciljev za inšpekcijski pregled, pri čemer uporabijo vse razpoložljive informacije, ter ob upoštevanju strategije za nadzor in uveljavljanje predpisov, ki temelji na oceni tveganja, objektivno izvajati potrebne inšpekcijske dejavnosti, da bi preprečili hranjenje na krovu, pretovarjanje, iztovarjanje, predelavo, prevoz, shranjevanje, trženje in skladiščenje ribiških proizvodov, ki izhajajo iz dejavnosti, ki niso v skladu s pravili skupne ribiške politike.

(7)

Evropska agencija za nadzor ribištva, ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 768/2005 (5) (v nadaljnjem besedilu: EFCA), mora usklajevati izvajanje posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov v okviru načrta skupne uporabe, v katerem se upoštevajo cilji, prednostne naloge, postopki in referenčna merila za dejavnosti inšpekcijskih pregledov, določene v posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov, ter v katerem so opredeljeni načini nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki bi jih lahko združila vsaka zadevna država članica. Zato bi bilo treba pojasniti povezave med postopki, opredeljenimi v posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov, in postopki, opisanimi v načrtu skupne uporabe.

(8)

Da bi se uskladili postopki nadzora in inšpekcijskih pregledov dejavnosti ribolova trske, morske plošče in morskega lista ter zagotovila uspešnost večletnih načrtov za te staleže in njihov ribolov, je ustrezno pripraviti skupna pravila za dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki jih morajo izvesti pristojni organi zadevnih držav članic, vključno z vzajemnim dostopom do ustreznih podatkov. V ta namen bi morala ciljna referenčna merila določati intenzivnost dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov.

(9)

Po potrebi bi bilo treba izvesti skupne dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov v zadevnih državah članicah, in sicer v skladu z načrti skupne uporabe, ki jih določi EFCA, da se okrepi enotnost praks na področju nadzora, inšpekcijskih pregledov in spremljanja ter pripomore k usklajevanju dejavnosti nadzora, inšpekcijskih pregledov in spremljanja med pristojnimi organi zadevnih držav članic.

(10)

Rezultate, pridobljene z uporabo posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, bi bilo treba oceniti v okviru letnih ocenjevalnih poročil, ki jih vsaka država članica predloži Komisiji in EFCA.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so bili oblikovani v soglasju z zadevnimi državami članicami.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta sklep določa poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki se uporablja za ribolov trske na geografskem območju Kattegata, Severnega morja, Skagerraka, vzhodnega Rokavskega preliva, vod zahodno od Škotske in Irskega morja ter morske plošče in morskega lista na geografskem območju Severnega morja. Ta geografska območja so v nadaljnjem besedilu imenovana „zadevna območja“.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov zajema zlasti naslednje dejavnosti:

(a)

ribolovne dejavnosti v smislu člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 na zadevnih območjih in

(b)

z ribolovom povezane dejavnosti, vključno s tehtanjem, predelavo, trženjem, prevozom in skladiščenjem ribiških proizvodov.

2.   Poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov se uporablja do 31. decembra 2018.

3.   Poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov izvajajo Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Irska, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice).

POGLAVJE II

CILJI, PREDNOSTNE NALOGE, POSTOPKI IN REFERENČNA MERILA

Člen 3

Cilji

1.   S posebnim programom nadzora in inšpekcijskih pregledov se zagotovi enotno in učinkovito izvajanje ukrepov za ohranjanje in nadzor, ki se uporabljajo za staleže iz člena 1.

2.   Cilj dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov, izvedenih v okviru posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, je zlasti zagotavljanje skladnosti z naslednjimi določbami:

(a)

upravljanje ribolovnih možnosti in vsi s tem povezani posebni pogoji, vključno s spremljanjem izkoriščenosti kvot in ureditvijo ribolovnega napora na zadevnih območjih;

(b)

obveznosti poročanja, ki se uporabljajo za ribolovne dejavnosti, zlasti zanesljivost zabeleženih in sporočenih informacij;

(c)

določbe o prepovedi višanja vrednosti ulova in obveznost iztovarjanja celotnega ulova, za katerega je določena kvota.

Člen 4

Prednostne naloge

1.   Zadevne države članice izvajajo dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov za ribolovne dejavnosti ribiških plovil in z ribolovom povezane dejavnosti drugih gospodarskih subjektov na podlagi strategije obvladovanja tveganja v skladu s členom 4(18) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in členom 98 Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011.

2.   Za vsako ribiško plovilo, skupino ribiških plovil, kategorijo ribolovnega orodja, gospodarski subjekt in/ali z ribolovom povezano dejavnost za vsak stalež iz člena 1 se nadzor in inšpekcijski pregledi opravijo glede na stopnjo prednosti, dodeljeno v skladu z odstavkom 3.

3.   Vsaka zadevna država članica dodeli stopnjo prednosti na podlagi rezultatov ocene tveganja, izvedene v skladu s postopki iz člena 5.

Člen 5

Postopki za oceno tveganja

1.   Ta člen se uporablja za zadevne države članice in izključno za namene uporabe odstavka 4 za vse druge države članice.

2.   Države članice na podlagi preglednice iz Priloge I ocenijo tveganja glede na zadevne staleže in območja.

3.   Pri oceni tveganja vsake države članice se na podlagi preteklih izkušenj ter z uporabo vseh razpoložljivih in ustreznih informacij obravnava verjetnost neskladnosti in morebitnih posledic v primeru take neskladnosti. Z združevanjem teh elementov vsaka država članica za vsako kategorijo inšpekcijskega pregleda iz člena 4(2) oceni stopnjo tveganja (zelo nizka, nizka, srednje visoka, visoka ali zelo visoka).

4.   V primerih, ko v območjih iz člena 1 dejavnosti opravlja ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice, ki ni zadevna država članica, ali ribiško plovilo tretje države, se mu dodeli stopnja tveganja v skladu z odstavkom 3. Če informacije niso na voljo, se ribiško plovilo obravnava kot ribiško plovilo z zelo visoko stopnjo tveganja, razen če organi države zastave na podlagi člena 9 predložijo rezultate lastnih ocen tveganja, izvedenih v skladu s členom 4(2) in odstavkom 3, ki kažejo na drugačno stopnjo tveganja.

Člen 6

Strategija obvladovanja tveganja

1.   Vsaka zadevna država članica na podlagi svoje ocene tveganja določi strategijo obvladovanja tveganja, osredotočeno na zagotavljanje skladnosti. Takšna strategija vključuje opredelitev, opis in dodelitev ustreznih stroškovno učinkovitih instrumentov za nadzor in sredstev za opravljanje inšpekcijskih pregledov v povezavi z naravo in ocenjeno stopnjo posameznega tveganja ter izpolnjevanje ciljnih referenčnih meril.

2.   Strategija obvladovanja tveganja iz odstavka 1 se usklajuje na regionalni ravni v okviru načrta skupne uporabe, kot je opredeljeno v členu 2(c) Uredbe (ES) št. 768/2005.

Člen 7

Povezanost s postopki načrta skupne uporabe

1.   V okviru načrta skupne uporabe vsaka zadevna država članica po potrebi sporoči EFCA rezultate ocene tveganja, ki je bila izvedena v skladu s členom 5(3), in zlasti seznam ocenjenih stopenj tveganja z ustreznimi cilji za inšpekcijski pregled.

2.   Po potrebi se seznami stopenj tveganja in ciljev iz odstavka 1 posodobijo na podlagi informacij, zbranih med skupnimi dejavnostmi inšpekcijskih pregledov in nadzora. Po vsaki posodobitvi je treba o tem takoj obvestiti EFCA.

3.   EFCA uporabi informacije, ki jih predložijo zadevne države članice, za usklajevanje strategije obvladovanja tveganja na regionalni ravni v skladu s členom 6(2).

Člen 8

Ciljna referenčna merila

1.   Ciljna referenčna merila na ravni Unije za „visoko“ in „zelo visoko“ tveganje ribiških plovil in/ali drugih gospodarskih subjektov so brez poseganja v ciljna referenčna merila iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1224/2009 in člena 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 (6) določena v Prilogi II.

2.   Ciljna referenčna merila za „zelo nizko“, „nizko“ in „srednje visoko“ stopnjo tveganja ribiških plovil in/ali drugih gospodarskih subjektov določijo zadevne države članice, in sicer na podlagi nacionalnih programov nadzora iz člena 46 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in nacionalnih ukrepov iz člena 95(4) Uredbe (ES) št. 1224/2009.

3.   Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 uporabijo tudi druga ciljna referenčna merila, izražena v obliki večje skladnosti, če:

(a)

je na podlagi podrobne analize ribolovnih dejavnosti ali z ribolovom povezanih dejavnosti ali vprašanj v zvezi z izvrševanjem upravičena potreba po določitvi ciljnih referenčnih meril v obliki večje skladnosti;

(b)

so referenčna merila, izražena v obliki večje skladnosti, priglašena Komisiji, pri čemer jim ta v 90 dneh ne nasprotuje, hkrati pa niso diskriminatorna in ne vplivajo na cilje, prednostne naloge in postopke, ki temeljijo na tveganju, kot so opredeljeni v posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov.

4.   Vsa ciljna referenčna merila se vsako leto ocenijo na podlagi ocenjevalnih poročil iz člena 13(1) in se po potrebi ustrezno pregledajo v okviru ocenjevanja iz člena 13(4).

5.   Kjer je primerno, se ciljna referenčna merila iz tega člena uveljavljajo v okviru načrta skupne uporabe.

POGLAVJE III

IZVAJANJE

Člen 9

Sodelovanje med državami članicami in s tretjimi državami

1.   Zadevne države članice sodelujejo pri izvajanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov.

2.   Z zadevnimi državami članicami po potrebi sodelujejo vse ostale države članice.

3.   Države članice lahko pri izvajanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov sodelujejo s pristojnimi organi tretjih držav.

Člen 10

Skupne dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov

1.   Da bi se povečali učinkovitost in uspešnost nacionalnih sistemov za nadzor ribolova, zadevne države članice izvajajo skupne dejavnosti inšpekcijskih pregledov in nadzora v vodah pod njihovo jurisdikcijo in po potrebi na njihovem ozemlju. Kjer je primerno, se takšne dejavnosti izvajajo v okviru načrtov skupne uporabe iz člena 9(1) Uredbe (ES) št. 768/2005.

2.   Zadevne države članice za namene izvajanja skupnih dejavnosti inšpekcijskih pregledov in nadzora:

(a)

zagotovijo, da so k udeležbi v skupnih dejavnostih inšpekcijskih pregledov in nadzora povabljeni uradniki iz drugih zadevnih držav članic;

(b)

določijo skupne operativne postopke, ki se nanašajo na njihova plovila za nadzor;

(c)

po potrebi določijo kontaktne točke iz člena 80(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009.

3.   Uradniki in inšpektorji Unije lahko sodelujejo pri skupnih dejavnostih inšpekcijskih pregledov in nadzora.

Člen 11

Izmenjava podatkov

1.   Za namene izvajanja posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov vsaka zadevna država članica zagotovi neposredno elektronsko izmenjavo podatkov iz člena 111 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in Priloge XII k Izvedbeni uredbi (EU) št. 404/2011 z drugimi zadevnimi državami članicami in EFCA.

2.   Podatki iz odstavka 1 se nanašajo na ribolovne dejavnosti in z ribolovom povezane dejavnosti, ki se izvajajo na območjih, zajetih v posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov.

Člen 12

Informacije

1.   Dokler se določbe iz poglavja III naslova XII Uredbe (ES) št. 1224/2009 ne izvedejo v celoti in v skladu z obliko, določeno v Prilogi III k temu sklepu, vsaka zadevna država članica Komisiji in EFCA do 31. januarja po koncu vsakega koledarskega leta v elektronski obliki sporoči naslednje informacije o prejšnjem letu:

(a)

opredelitev, datum in vrsto posamezne dejavnosti nadzora in/ali inšpekcijskega pregleda, izvedenega v prejšnjem letu;

(b)

opredelitev vsakega ribiškega plovila (številka iz registra ladjevja Unije), prevoznega sredstva in/ali gospodarskega subjekta (ime družbe), v zvezi s katerim se izvaja nadzor in/ali inšpekcijski pregled;

(c)

kjer je ustrezno, vrsto pregledanega ribolovnega orodja ter

(d)

v primeru ugotovljene hude kršitve ali več takih kršitev:

(i)

vrste hudih kršitev;

(ii)

stanje glede nadaljnjega spremljanja hudih kršitev (npr. zadeva v preiskavi, v postopku reševanja, v postopku pritožbe) ter

(iii)

sankcije, uvedene kot ukrepanje zoper hude kršitve: višina glob, vrednost zaseženih rib in/ali orodja, število dodeljenih točk v skladu s členom 126(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011 in/ali druga vrsta sankcij.

2.   Informacije iz odstavka 1 se sporočijo za vsak nadzor in/ali inšpekcijski pregled ter se nato navedejo in posodobijo v vsakem poročilu, dokler se ukrep ne zaključi v skladu z zakonodajo zadevne države članice. Kadar se po ugotovitvi hude kršitve ne sprejme noben ukrep, je treba vključiti pojasnilo.

Člen 13

Ocenjevanje

1.   Vsaka zadevna država članica do 31. marca v letu, ki sledi ustreznemu koledarskemu letu, Komisiji in EFCA predloži poročilo o oceni glede učinkovitosti dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov, izvedenih v okviru posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov.

2.   Poročilo o oceni iz odstavka 1 vključuje vsaj informacije iz Priloge IV. Zadevne države članice lahko v svoje poročilo o oceni vključijo tudi druge ukrepe, kot so usposabljanje ali informativni sestanki, ki naj bi vplivali na skladnost ribiških plovil in drugih gospodarskih subjektov s predpisi.

3.   EFCA pri svoji letni oceni učinkovitosti načrtov skupne uporabe iz člena 14 Uredbe (ES) št. 768/2005 upošteva poročila o oceni iz odstavka 1.

4.   Komisija enkrat letno skliče sejo Odbora za ribištvo in ribogojstvo, da se ocenijo ustreznost, primernost in učinkovitost posebnega programa za nadzor in inšpekcijske preglede ter njegov splošen vpliv na skladnost ribiških plovil in drugih gospodarskih subjektov s predpisi na podlagi poročil o oceni iz odstavka 1. Ciljna referenčna merila iz Priloge II se ustrezno revidirajo.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 25. junija 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  UL L 348, 24.12.2008, str. 20.

(3)  UL L 157, 19.6.2007, str. 1.

(4)  UL L 112, 30.4.2011, str. 1.

(5)  UL L 128, 21.5.2005, str. 1.

(6)  UL L 286, 29.10.2008, str. 1.


PRILOGA I

POSTOPKI ZA OCENO TVEGANJA

Za vsako ribiško plovilo, skupino ribiških plovil, kategorijo ribolovnega orodja, gospodarski subjekt in/ali z ribolovom povezano dejavnost za različne staleže in območja iz člena 1 se opravijo nadzor in inšpekcijski pregledi glede na določeno stopnjo prednosti. Stopnja prednosti se dodeli glede na rezultate ocene tveganja, ki jo izvede vsaka zadevna država članica ali katera koli druga država članica, izključno z namenom uporabe člena 5(4) na podlagi naslednjega postopka:

Opis tveganja

[odvisno od tveganja/ribolova/območja in razpoložljivih podatkov]

Kazalnik

[odvisno od tveganja/ribolova/območja in razpoložljivih podatkov]

Ukrep v ribolovni/tržni verigi

(kdaj in kje se tveganje pojavi)

Elementi, ki jih je treba upoštevati

[odvisno od tveganja/ribolova/območja in razpoložljivih podatkov]

Pojavnost v ribolovu (1)

Morebitne posledice (1)

Stopnja tveganja (1)

[Opomba: Tveganja, ki jih ugotovijo države članice, morajo biti v skladu s cilji iz člena 3.]

 

 

ravni ulova/iztovarjanj glede na ribiška plovila, staleže in orodja;

razpoložljivost kvot za ribiška plovila glede na ribiška plovila, staleže in orodja;

uporaba standardiziranih zabojev;

višina in gibanje tržne cene za iztovorjene ribiške proizvode (prva prodaja);

število predhodno opravljenih inšpekcijskih pregledov in število ugotovljenih kršitev za ribiška plovila in/ali druge zadevne gospodarske subjekte;

ozadje in/ali morebitna nevarnost goljufij, povezanih s pristaniščem/lokacijo/regijo in ribolovno dejavnostjo;

vsaka druga pomembna informacija ali podatek.

pogosto/občasno/redko/ali nepomembno

resne/pomembne/sprejemljive/ali zanemarljive

zelo nizka/nizka/srednje visoka/visoka/ali zelo visoka


(1)  

Opomba: Ocenijo države članice. Pri oceni tveganja se na podlagi preteklih izkušenj in z uporabo vseh razpoložljivih informacij pretehta, kolikšna je verjetnost neupoštevanja in kakšne bi bile v primeru takega neupoštevanja morebitne posledice.


PRILOGA II

CILJNA REFERENČNA MERILA

1.   Število inšpekcijskih pregledov na morju (vključno z zračnim nadzorom, kjer je primerno)

Za inšpekcijske preglede na morju ribiških plovil, ki izvajajo ribolov trske, morske plošče in morskega lista znotraj območja, je treba na letni ravni izpolniti naslednja ciljna referenčna merila (1), če so inšpekcijski pregledi na morju pomembni za ukrep v ribolovni verigi in so del strategije obvladovanja tveganja.

Referenčna merila na leto (2)

Stopnja ocenjenega tveganja za ribiška plovila v skladu s členom 5(2)

visoka

zelo visoka

Ribolov

inšpekcijski pregled na morju za vsaj 2,5 % ribolovnih potovanj z ribiškimi plovili z visoko stopnjo tveganja za ribolov navedenih vrst

inšpekcijski pregled na morju za vsaj 5 % ribolovnih potovanj z ribiškimi plovili z zelo visoko stopnjo tveganja za ribolov navedenih vrst

2.   Število inšpekcijskih pregledov na obali (vključno z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi dokumentov v pristaniščih ali ob prvi prodaji)

Za inšpekcijske preglede ribiških plovil in drugih gospodarskih subjektov na obali (vključno z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi dokumentov v pristaniščih ali ob prvi prodaji), ki izvajajo ribolov trske, morske plošče in morskega lista znotraj območja, je treba na letni ravni izpolniti naslednja ciljna referenčna merila (3), če so inšpekcijski pregledi na obali pomembni za stopnjo v ribolovni/tržni verigi in so del strategije obvladovanja tveganja.

Referenčna merila na leto (4)

Stopnja tveganja za ribiška plovila in/ali druge gospodarske subjekte (prvi kupec)

visoka

zelo visoka

Ribolov

inšpekcijski pregled v pristanišču za vsaj 10 % skupne količine, ki jo iztovorijo ribiška plovila z visokim tveganjem

inšpekcijski pregled v pristanišču za vsaj 15 % skupne količine, ki jo iztovorijo ribiška plovila z zelo visokim tveganjem

Inšpekcijski pregledi po iztovarjanju ali pretovarjanju se uporabljajo predvsem kot dopolnilni mehanizem navzkrižnega preverjanja zanesljivosti evidentiranih in sporočenih informacij o ulovu in iztovarjanju.


(1)  Za plovila, ki so na morju manj kot 24 ur na ribolovno potovanje, se lahko ciljna referenčna merila ob upoštevanju strategije obvladovanja tveganja zmanjšajo za polovico.

(2)  Izraženo v % ribolovnih potovanj na območju z ribiškimi plovili z visokim/zelo visokim tveganjem na leto.

(3)  Za plovila, ki iztovorijo manj kot 10 ton na iztovarjanje, se lahko ciljna referenčna merila ob upoštevanju strategije obvladovanja tveganja zmanjšajo za polovico.

(4)  Izraženo v % količine, ki jo iztovorijo ribiška plovila z visokim/zelo visokim tveganjem na leto.


PRILOGA III

PERIODIČNE INFORMACIJE O IZVAJANJU POSEBNEGA PROGRAMA NADZORA IN INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV

Oblika sporočanja informacij, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 12 za vsak inšpekcijski pregled, ki se vključi v poročilo:

Ime elementa

Oznaka

Opis in vsebina

Opredelitev inšpekcijskega pregleda

II

Koda države ISO alfa-2 + 9 števk, npr. DK201200000.

Datum inšpekcijskega pregleda

DA

LLLL-MM-DD.

Vrsta inšpekcijskega pregleda ali nadzora

IT

Morje, obala, prevoz, dokument (treba je označiti).

Opredelitev vsakega ribiškega plovila, prevoznega sredstva ali gospodarskega subjekta

ID

Številka iz registra ladjevja Unije za ribiško plovilo, opredelitev prevoznega sredstva in/ali ime gospodarskega subjekta.

Vrsta ribolovnega orodja

GE

Oznaka orodja v skladu z Mednarodno standardno statistično klasifikacijo ribolovnega orodja FAO.

Huda kršitev

SI

D = da, N = ne.

Vrsta ugotovljenih hudih kršitev

TS

Navedite vrsto ugotovljene hude kršitve glede na število (levi stolpec) v Prilogi XXX Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011; poleg tega se hude kršitve iz člena 90(1)(a), (b) in (c) uredbe o nadzoru označijo s številkami 13, 14 oziroma 15.

Stanje nadaljnjega spremljanja

FU

Navedite stanje: V TEKU, PRITOŽBA ali ZAKLJUČENO.

Globa

SF

Globa v EUR, npr. 500.

Zaplemba

SC

ULOV/ORODJE za fizično zaplembo; zaplenjeni znesek, če je vrednost ulova/orodja v EUR, npr. 10 000.

Drugo

SO

V primeru odvzema licence (LI) ali dovoljenja (AU) navedite LI ali AU + število dni, npr. AU30.

Točke

SP

Število dodeljenih točk, npr. 12.

Opombe

RM

Kadar se po ugotovitvi hude kršitve ne sprejme noben ukrep, je treba to pojasniti v obliki prostega besedila.


PRILOGA IV

VSEBINA POROČIL O OCENI

Poročila o oceni vsebujejo naslednje informacije:

I.   Splošna analiza izvedenih dejavnosti nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja (za vsako zadevno državo članico)

Opis tveganj, ki jih opredeli zadevna država članica, in podrobna vsebina njene strategije obvladovanja tveganja, vključno z opisom postopka pregleda in revizije.

Primerjava vrste uporabljenih orodij za nadzor in inšpekcijske preglede ter števila dodeljenih sredstev za opravljanje inšpekcijskih pregledov/števila sredstev, zagotovljenih pri izvajanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, vključno s trajanjem in območji uporabe.

Primerjava vrste uporabljenih orodij za nadzor in inšpekcijske preglede ter števila izvedenih dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov (na podlagi informacij, poslanih v skladu s Prilogo III)/števila ugotovljenih hudih kršitev in, kjer je mogoče, analiza razlogov za vpletenost v take kršitve.

Sankcije, naložene za hude kršitve (na podlagi informacij, poslanih v skladu s Prilogo III).

Analiza drugih ukrepov (ki niso dejavnosti nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja, npr. usposabljanje ali informativni sestanki), ki naj bi vplivali na skladnost ribiških plovil in/ali drugih gospodarskih subjektov s predpisi [PRIMER: število uporabljenih izboljšanih selektivnih orodij, število vzorcev trske/mladic itd.].

II.   Podrobna analiza izvedenih dejavnosti nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja (za vsako zadevno državo članico)

1.

Analiza inšpekcijskih pregledov na morju (vključno z zračnim nadzorom, kjer je primerno), zlasti:

primerjava zagotovljenih/odobrenih patruljnih čolnov,

stopnja hudih kršitev na morju,

delež inšpekcijskih pregledov na morju na ribiških plovilih z „zelo nizko“, „nizko“ ali „srednje visoko“ stopnjo tveganja, pri katerih je bila ugotovljena ena ali več hudih kršitev,

delež inšpekcijskih pregledov na morju na ribiških plovilih z „visoko“ ali „zelo visoko“ stopnjo tveganja, pri katerih je bila ugotovljena ena ali več hudih kršitev,

vrsta in raven sankcij/ocenjevanje odvračalnega učinka.

2.

Analiza inšpekcijskih pregledov na obali (vključno z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi dokumentov v pristaniščih ali ob prvi prodaji ali pretovarjanju), zlasti:

primerjava zagotovljenih/odobrenih obalnih inšpekcijskih enot,

stopnja hudih kršitev na obali,

delež inšpekcijskih pregledov na obali na ribiških plovilih in/ali pri gospodarskih subjektih z „zelo nizko“, „nizko“ ali „srednje visoko“ stopnjo tveganja, pri katerih je bila ugotovljena ena ali več hudih kršitev,

delež inšpekcijskih pregledov na obali na ribiških plovilih in/ali pri gospodarskih subjektih z „visoko“ ali „zelo visoko“ stopnjo tveganja, pri katerih je bila ugotovljena ena ali več hudih kršitev,

vrsta in raven sankcij/ocenjevanje odvračalnega učinka.

3.

Analiza ciljnih referenčnih meril, izražena v stopnji skladnosti s predpisi (kjer je primerno), zlasti:

primerjava zagotovljenih/odobrenih sredstev za opravljanje inšpekcijskih pregledov,

stopnja in trend hudih rešitev (v primerjavi s predhodnima letoma),

delež inšpekcijskih pregledov na ribiških plovilih/pri gospodarskih subjektih, pri katerih je bila ugotovljena ena ali več hudih kršitev,

vrsta in raven sankcij/ocenjevanje odvračalnega učinka.

4.

Analiza drugih dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov: pretovarjanje, zračni nadzor, uvoz/izvoz itd. ter drugi ukrepi, kot so usposabljanje ali informativni sestanki, ki naj bi vplivali na skladnost ribiških plovil in drugih gospodarskih subjektov s predpisi.

III.   Predlogi za izboljšanje učinkovitosti izvedenih dejavnosti nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja (za vsako zadevno državo članico)


27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/71


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 26. junija 2013

o pravilih za vzpostavitev, upravljanje in pregledno delovanje mreže nacionalnih organov ali teles, pristojnih za ocenjevanje zdravstvene tehnologije

(2013/329/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2011/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (1) in zlasti člena 15(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 15 Direktive 2011/24/EU nalaga Uniji, da podpira in olajšuje sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami v okviru prostovoljne mreže, ki povezuje nacionalne organe, pristojne za ocenjevanje zdravstvene tehnologije (health technology assessment – HTA), ki jih imenujejo države članice (v nadaljnjem besedilu: mreža HTA).

(2)

V skladu s členom 15(4) Direktive 2011/24/EU mora Komisija sprejeti potrebna pravila za vzpostavitev, upravljanje in pregledno delovanje mreže HTA.

(3)

Ker je sodelovanje v mreži HTA prostovoljno, se države članice lahko kadar koli pridružijo. Zaradi organizacijskih potreb morajo države članice, ki nameravajo sodelovati, o svoji nameri vnaprej obvestiti Komisijo.

(4)

Obdelava osebnih podatkov mora potekati v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2), Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (3) in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (4), če je to primerno.

(5)

Unija je sofinancirala ukrepe na področju ocenjevanja zdravstvene tehnologije prek programa javnega zdravja, uvedenega s Sklepom št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), in zdravstvenega programa, uvedenega s Sklepom št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), s čimer podpira znanstveno in tehnično sodelovanje med nacionalnimi in regionalnimi organizacijami, pristojnimi za ocenjevanje zdravstvene tehnologije, s kratico EUnetHTA (7). Financirala je tudi metodološko delo na področju ocenjevanja zdravstvene tehnologije v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave, vzpostavljenega s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), in programa za konkurenčnost in inovativnost, vzpostavljenega s Sklepom št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 16 Direktive 2011/24/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina

Ta sklep določa potrebna pravila za vzpostavitev, upravljanje in pregledno delovanje mreže nacionalnih organov ali teles, pristojnih za ocenjevanje zdravstvene tehnologije, v skladu s členom 15(1) Direktive 2011/24/EU.

Člen 2

Cilji

Pri uresničevanju navedenih ciljev, ki so ji dodeljeni s členom 15(2) Direktive 2011/24/EU, mreža HTA gradi na izkušnjah iz prejšnjih ukrepov na področju ocenjevanja zdravstvene tehnologije, ki jih podpira Unija, in skrbi za ustrezne sinergije s sedanjimi ukrepi.

Člen 3

Članstvo – imenovanje

1.   Člani mreže HTA so nacionalni organi ali telesa, pristojni za ocenjevanje zdravstvene tehnologije, ki jih imenujejo sodelujoče države članice.

2.   Države članice, ki želijo sodelovati pri mreži HTA, o svoji nameri pisno obvestijo Komisijo in nacionalni organ oziroma telo, ki je pristojno za ocenjevanje zdravstvene tehnologije in ki so ga imenovale v skladu s členom 15(1) Direktive 2011/24/EU. Države članice lahko za nadomestnega člana imenujejo še en nacionalni organ ali telo.

3.   Če država članica meni, da je potrebno, lahko imenuje tudi strokovnjaka, ki spremlja člana.

4.   Imena imenovanih organov ali teles držav članic so lahko objavljena na spletnih straneh Komisije.

5.   Osebni podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES ter Uredbo (ES) št. 45/2001, če je to primerno.

Člen 4

Poslovnik

1.   Mreža HTA z navadno večino svojih članov sprejme poslovnik na predlog Komisije.

2.   V poslovniku se omogočijo ustrezna posvetovanja z deležniki ter sodelovanje z organi Unije, raziskovalci in mednarodnimi organizacijami glede dela mreže.

Člen 5

Delovanje

1.   Mreža HTA sprejme strateški večletni delovni program in instrument za oceno njegovega izvajanja.

2.   Mreža HTA deluje ob podpori znanstvenega in tehničnega sodelovanja ter lahko začenja dejavnosti ali sodeluje pri dejavnostih, ki vključujejo vse ali nekatere njene člane, če takšno sodelovanje prispeva k ciljem mreže HTA.

3.   Mreža HTA lahko ustanovi delovne skupine za preučitev posebnih vprašanj pod referenčnimi pogoji, ki jih določi mreža HTA. Take delovne skupine se razpustijo takoj, ko izpolnijo svoj mandat.

4.   Člani mreže HTA in njihovi predstavniki ter povabljeni strokovnjaki in opazovalci spoštujejo obveznosti o varovanju poslovnih skrivnosti iz člena 339 Pogodbe in njenih izvedbenih pravilih ter iz Pravilnika Komisije o varnosti v zvezi z zaščito tajnih podatkov EU iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (10). Če teh obveznosti ne spoštujejo, lahko predsedujoči mreže HTA sprejme vse ustrezne ukrepe.

Člen 6

Sestanki

1.   Mreži HTA predseduje predstavnik Komisije. Predsednik ne glasuje.

2.   Sestankov mreže HTA in njenih delovnih skupin se lahko udeležujejo zainteresirani uradniki Komisije.

3.   Na zahtevo Komisije lahko na sestankih mreže HTA in njenih delovnih skupin sodeluje Evropska agencija za zdravila.

4.   Mreža HTA lahko povabi evropske in mednarodne organizacije, naj se udeležijo sestankov kot opazovalci.

Člen 7

Sekretariat mreže HTA

1.   Sekretariat mreže HTA zagotovi Komisija, ki pripravi zapisnik.

2.   Komisija na svojem spletišču objavlja ustrezne informacije o dejavnostih, ki jih izvaja mreža HTA.

Člen 8

Stroški

1.   Komisija udeležencem sestankov mreže HTA ne plača za njihovo delo.

2.   Komisija sodelujočim povrne potne stroške in stroške bivanja v zvezi z dejavnostmi mreže HTA v skladu z veljavnimi predpisi Komisije.

3.   Navedeni stroški se povrnejo v mejah razpoložljivih odobrenih sredstev v okviru letnega postopka dodelitve sredstev.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 26. junija 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 88, 4.4.2011, str. 45.

(2)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(3)  UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(4)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(5)  UL L 271, 9.10.2002, str. 1.

(6)  UL L 301, 20.11.2007, str. 3.

(7)  www.eunethta.eu; Izvedbeni sklep Komisije C2011/7195 o dodelitvi nepovratnih sredstev za predloge za leto 2011 v skladu z drugim programom zdravja (2008–2013).

(8)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(9)  UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

(10)  UL L 317, 3.12.2001, str. 1.


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/73


SKLEP št. 1/2013 SKUPNEGA ODBORA EU – ŠVICA

z dne 6. junija 2013

o spremembi prilog I in II sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih

(2013/330/EU)

SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 25. junija 2009 o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih (1) (v nadaljnjem besedilu: sporazum) in zlasti njegovega člena 21(2);

ker sta se pogodbenici s sklenitvijo tega sporazuma zavezali, da bosta vsaka na svojem ozemlju zagotovili enako raven varnosti s carinskimi ukrepi, ki temeljijo na veljavni zakonodaji Evropske unije, zlasti na zadevnih določbah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) in Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o nekaterih določbah navedenega carinskega zakonika (3);

ker so bile po sklenitvi sporazuma v navedeno zakonodajo zlasti z uredbami Komisije (ES) št. 312/2009 (4), (EU) št. 169/2010 (5) in (EU) št. 430/2010 (6) uvedene spremembe, povezane z varnostnimi carinskimi ukrepi;

ker je treba v sporazum vnesti spremembe zakonodaje Evropske unije, ki so pomembne za ohranitev enake ravni varnosti pri pogodbenicah –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga I k sporazumu se spremeni:

1.

v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Vstopna ali izstopna skupna deklaracija vsebuje podatke, ki so v ta namen določeni v Prilogi 30A k Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (7) (v nadaljevanju „Uredba (EGS) št. 2454/93“), nazadnje spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) št. 430/2010 (8). Izpolni se v skladu s pojasnjevalnimi opombami iz navedene Priloge 30A. Overi jo oseba, ki jo sestavi.

(2)

2. člen 2 se spremeni:

(a)

točka (e) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(e)

blago, za katero se dovoli ustna carinska deklaracija ali deklaracija samo s prečkanjem meje, v skladu s pravili, ki jih opredelita pogodbenici, razen gospodinjskih osebnih predmetov, palet, zabojnikov ter prevoznih sredstev za prevoz po cesti, železnici, zraku, morju in celinskih plovnih poteh, ki se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe“;

(b)

točka (j) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(j)

naslednje blago, ki se vnese na carinsko območje ene od pogodbenic ali iznese s tega območja in se prevaža neposredno na lokacijo vrtalnih ali proizvodnih ploščadi ali vetrnih turbin, ki jih upravlja družba s sedežem na carinskem območju pogodbenic, ali prevaža neposredno s take lokacije:

blago, ki je vgrajeno v takšne ploščadi oziroma vetrne turbine za namene njihove gradnje, popravila, vzdrževanja ali pretvorbe,

blago, uporabljeno za usposobitev ali opremljanje navedenih ploščadi oziroma vetrnih turbin; druge potrebščine, ki se uporabljajo oziroma porabljajo na navedenih ploščadih oziroma vetrnih turbinah, in nenevarni odpadki z navedenih ploščadi oziroma vetrnih turbin“;

(c)

odstavku 1 se doda nova točka (l):

„(l)

blago, ki se prevaža z otoka Helgoland, iz Republike San Marino in iz Vatikanske mestne države v eno od pogodbenic ali iz ene od pogodbenic na navedena ozemlja“;

(d)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.   Vstopna ali izstopna skupna deklaracija se v Skupnosti ne zahteva za blago iz člena 181c(i) in (j), člena 592a(i) in (j) ter v primerih iz člena 786(2) in člena 842a(4)(b) in (f) Uredbe (EGS) št. 2454/93“;

(e)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.   Izstopna skupna deklaracija se ne zahteva:

(a)

za naslednje blago:

rezervne dele in dele za popravila, ki so namenjeni vgradnji v plovila in letala zaradi popravila,

goriva, maziva in pline, ki so potrebni za delovanje plovil oziroma letal, in

živila in druge proizvode, namenjene potrošnji ali prodaji na krovu;

(b)

za blago v tranzitnem postopku, kadar elektronska tranzitna deklaracija vsebuje podatke izstopne skupne deklaracije, če je namembni urad tranzita tudi carinski urad izstopa;

(c)

kadar v pristanišču ali na letališču blago ni razloženo s prevoznega sredstva, ki ga je prepeljalo na carinsko območje zadevne pogodbenice in s katerim bo prepeljano z navedenega območja;

(d)

kadar je bilo blago naloženo v nekem drugem pristanišču ali letališču na carinskem območju zadevne pogodbenice in bo ostalo na prevoznem sredstvu, ki ga bo prepeljalo z navedenega območja;

(e)

kadar je blago v začasni hrambi ali v prosti coni kontrolne vrste I pretovorjeno s prevoznega sredstva, ki ga je pripeljalo v te prostore začasne hrambe ali proste cone pod nadzorom istega carinskega urada, na plovilo, letalo ali železnico, ki ga bo prepeljala iz teh prostorov začasne hrambe ali proste cone kontrolne vrste I s carinskega območja zadevne pogodbenice, če:

(i)

je prelaganje opravljeno v štirinajstih koledarskih dneh od takrat, ko je bilo blago dano v začasno hrambo ali v prosto cono kontrolne vrste I; v izjemnih okoliščinah lahko carinski organi podaljšajo to obdobje, da se spopadejo z navedenimi okoliščinami;

(ii)

so informacije o blagu dostopne carinskim organom ter

(iii)

prevoznik ni obveščen o nobeni spremembi namembnega kraja blaga in prejemnika.“

Člen 2

Druga alinea člena 6 Priloge II k sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom:

„—

pooblaščeni gospodarski subjekt lahko vloži vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, za katero veljajo manjše zahteve glede podatkov, ki jih je treba navesti, navedeno v Prilogi 30A k Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (9), nazadnje spremenjeni z Uredbo (EU) št. 430/2010 (10); če pa je pooblaščeni gospodarski subjekt prevoznik, špediter ali carinski zastopnik, je do takih manjših zahtev upravičen le, če opravlja uvoz ali izvoz blaga za račun pooblaščenega gospodarskega subjekta,

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po njegovem sprejetju.

V Bruslju, 6. junija 2013

Za Skupni odbor

Predsednik

Antonis KASTRISSIANAKIS


(1)  UL L 199, 31.7.2009, str. 24.

(2)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(3)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(4)  UL L 98, 17.4.2009, str. 3.

(5)  UL L 51, 2.3.2010, str. 2.

(6)  UL L 125, 21.5.2010, str. 10.

(7)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(8)  UL L 125, 21.5.2010, str. 10.“;

(9)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(10)  UL L 125, 21.5.2010, str. 10.“


Skupna izjava

Zadeva: Člen 1(2) Priloge I k sporazumu

Glede podatkov, predvidenih za vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, pogodbenici potrjujeta, da se

določbe glede številke EORI in

zahteve za zahtevke za preusmeritev (točka 2.6 Priloge 30A – tabela 6),

uvedene z Uredbo Komisije (ES) št. 312/2009 z dne 16. aprila 2009, ne uporabljajo za deklaracije, vložene pri švicarskih carinskih organih.


III Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

27.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/76


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA

EFTE št. 131/13/COL

z dne 18. marca 2013

o spremembi seznama iz točke 39 dela 1.2 poglavja I Priloge I k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, ki navaja mejne kontrolne točke na Islandiji in na Norveškem, odobrene za veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav, ter o razveljavitvi Odločbe Nadzornega organa Efte št. 339/12/COL (1)

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

ob upoštevanju točk 4(b)(1) in (3) ter točke 5(b) uvodnega dela poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP,

ob upoštevanju akta iz točke 4 dela 1.1 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (2)), kakor je bil spremenjen in prilagojen Sporazumu EGP s sektorskimi prilagoditvami iz Priloge I k navedenemu sporazumu, in zlasti člena 6(2) akta,

ob upoštevanju Odločbe kolegija št. 89/13/COL o pooblastitvi pristojnega člana kolegija za sprejetje te odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Norveški organ za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: NFSA) je Nadzorni organ z vrsto dopisov od dne 18. decembra 2012 do dne 15. januarja 2013 obvestil o naslednjih spremembah seznama norveških mejnih kontrolnih točk:

NFSA je 18. decembra 2012 Nadzorni organ obvestila, da je mejno kontrolno točko Florø EWOS Havn (oznaka TRACES NO FRO 1) za uvoz ribje moke, ki ni namenjena za človeško prehrano, izbrisala s seznama.

NFSA je 18. decembra 2012 Nadzorni organ obvestila, da je preklicala odobritev mejne kontrolne točke Vadsø Port (oznaka TRACES NO VOS 1) in Nadzorni organ prosila za izbris mejne kontrolne točke Vadsø Port s seznama mejnih kontrolnih točk na Islandiji in na Norveškem, odobrenih za veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav.

NFSA je 3. januarja 2013 Nadzorni organ obvestila, da je preklicala odobritev kontrolnega središča Trollebø, ki spada pod mejno kontrolno točko Måløy (oznaka TRACES NO MAY 1), in Nadzorni organ prosila za izbris kontrolnega središča Trollebø s seznama mejnih kontrolnih točk.

NFSA je 11. januarja 2013 Nadzorni organ obvestila, da je preklicala odobritev kontrolnega središča Melbu, ki spada pod mejno kontrolno točko Sortland Port (oznaka TRACES NO SLX 1), in Nadzorni organ prosila za izbris kontrolnega središča Melbu s seznama mejnih kontrolnih točk.

NFSA je 15. januarja 2013 Nadzorni organ obvestila, da je preklicala odobritev kontrolnega središča Melbu, ki spada pod mejno kontrolno točko Sortland Port (oznaka TRACES NO FRO 1), in Nadzorni organ prosila za izbris kontrolnega središča Melbu s seznama mejnih kontrolnih točk.

NFSA je 15. januarja 2013 Nadzorni organ obvestila, da je preklicala odobritev kontrolnega središča Gjesvær, ki spada pod mejno kontrolno točko Honningsvåg Port (oznaka TRACES NO HVG 1), in Nadzorni organ prosila za izbris kontrolnega središča Gjesvær s seznama mejnih kontrolnih točk.

Zato mora Nadzorni organ spremeniti seznam mejnih kontrolnih točk na Islandiji in Norveškem ter objaviti nov seznam, iz katerega bo razvidno, da so bile mejne kontrolne točke Vadsø Port ter Florø EWOS Havn in kontrolna središča Trollebø, Melbu ter Gjesvær črtane z norveškega seznama mejnih kontrolnih točk (3).

Nadzorni organ je zadevo z Odločbo št. 89/13/COL odstopil Veterinarskemu odboru Efte, ki pomaga Nadzornemu organu Efte. Odbor je soglasno sprejel predlagano spremembo seznama. Posledično so ukrepi iz te odločbe v skladu s soglasnim mnenjem Veterinarskega odbora Efte, ki pomaga Nadzornemu organu Efte, in končna različica besedila o ukrepih ostane nespremenjena –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Mejni kontrolni točki Vadsø Port in Florø EWOS Havn ter kontrolna središča Trollebø, Melbu in Gjesvær se črtajo s seznama mejnih kontrolnih točk na Islandiji in Norveškem, odobrenih za veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav, ki je določen v točki 39 dela 1.2 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP.

Člen 2

Veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov, vnesenih na Islandijo in Norveško iz tretjih držav, opravljajo pristojni nacionalni organi na odobrenih mejnih kontrolnih točkah, ki so navedene v Prilogi k tej odločbi.

Člen 3

Odločba Nadzornega organa Efte št. 339/12/COL z dne 20. septembra 2012 se razveljavi.

Člen 4

Ta odločba začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na Islandijo in Norveško.

Člen 6

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 18. marca 2013

Za Nadzorni organ Efte

Sverrir Haukur GUNNLAUGSSON

Član kolegija

Xavier LEWIS

Direktor


(1)  UL L 350, 20.12.2012, str. 114 in Dopolnilo EGP št. 71, 20.12.2012, str.7.

(2)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(3)  Zaradi izbrisa mejne kontrolne točke Florø EWOS Havn s seznama na seznamu ni treba navesti opustitve uvoza ribje moke, ki ni namenjena za človeško prehrano, na tej mejni kontrolni točki (prošnja poslana dne 18. decembra 2012)


PRILOGA

SEZNAM ODOBRENIH MEJNIH KONTROLNIH TOČK

1

=

Naziv

2

=

Oznaka TRACES

3

=

Tip

A

=

letališče

F

=

železnica

P

=

pristanišče

R

=

cesta

4

=

Kontrolno središče

5

=

Proizvodi

HC

=

vsi proizvodi za prehrano ljudi

NHC

=

drugi proizvodi

NT

=

nobenih temperaturnih zahtev

T

=

zamrznjeni/ohlajeni proizvodi

T(FR)

=

zamrznjeni proizvodi

T(CH)

=

ohlajeni proizvodi

6

=

Žive živali

U

=

kopitarji: govedo, prašiči, ovce, koze, divji in domači enoprsti kopitarji

E

=

registrirani kopitarji, kakor so opredeljeni v Direktivi Sveta 90/426/EGS

O

=

druge živali

5-6

=

Posebne opombe

(1)

=

preverjanje v skladu z zahtevami Odločbe Komisije 93/352/EGS z namenom izvrševanja člena 19(3) Direktive 97/78/ES

(2)

=

samo pakirani proizvodi

(3)

=

samo ribiški proizvodi

(4)

=

samo živalske beljakovine

(5)

=

samo kožuh in koža

(6)

=

samo tekoče maščobe, olja in ribja olja

(7)

=

islandski poniji (samo od aprila do oktobra)

(8)

=

samo kopitarji

(9)

=

samo tropske ribe

(10)

=

samo mačke, psi, glodavci, lagomorfi, žive ribe, plazilci in druge ptice razen ratitov

(11)

=

samo krma v razsutem stanju

(12)

=

za (U) v primeru enoprstih kopitarjev, samo tisti, namenjeni v živalski vrt, ter za (O) samo dan stari piščanci, ribe, psi, mačke, žuželke ali druge živali, namenjene v živalski vrt

(13)

=

Nagylak HU: to je mejna kontrolna točka (za proizvode) in mejni prehod (za žive živali) na madžarsko-romunski meji, za katero veljajo prehodni ukrepi, kakor so bili izpogajani in določeni v Pogodbi o pristopu, tako za proizvode kot za žive živali. Glej Odločbo Komisije 2003/630/ES

(14)

=

določeno za tranzit preko Evropske skupnosti za pošiljke nekaterih proizvodov živalskega izvora za prehrano ljudi, ki prihajajo v Rusijo ali iz nje po posebnih postopkih, predvidenih v ustrezni zakonodaji Skupnosti

(15)

=

samo živali iz ribogojstva

(16)

=

samo ribja moka

Država: Islandija

1

2

3

4

5

6

Akureyri

IS AKU1

P

 

HC-T(1)(2)(3), NHC(16)

 

Hafnarfjörður

IS HAF 1

P

 

HC(1)(2)(3), NHC-NT(2)(6)(16)

 

Húsavík

IS HUS 1

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Ísafjörður

IS ISA1

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

letališče Keflavík Airport

IS KEF 4

A

 

HC(2), NHC(2)

O(15)

Reykjavík Eimskip

IS REY 1a

P

 

HC(2), NHC(2)

 

Reykjavík Samskip

IS REY 1b

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(1)(2)(3), NHC-NT(2)(6)(16)

 

Þorlákshöfn

IS THH1

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(6), NHC-NT(6)

 


Država: Norveška

1

2

3

4

5

6

Borg

NO BRG 1

P

 

HC, NHC

E(7)

Båtsfjord

NO BJF 1

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(1)(2)(3)

 

Egersund

NO EGE 1

P

 

HC-NT(6), NHC-NT(6)(16)

 

Hammerfest

NO HFT 1

P

Rypefjord

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(1)(2)(3)

 

Honningsvåg

NO HVG 1

P

Honningsvåg

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Kirkenes

NO KKN 1

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(1)(2)(3)

 

Kristiansund

NO KSU 1

P

Kristiansund

HC-T(FR)(1)(2)(3), NHC-T(FR)(2)(3) HC-NT(6), NHC-NT(6)

 

Larvik

NO LAR 1

P

 

HC(2)

 

Måløy

NO MAY 1

P

Gotteberg

HC-T(FR)(1)(2)(3), NHC-T(FR)(2)(3)

 

Oslo

NO OSL 1

P

 

HC, NHC

 

Oslo

NO OSL 4

A

 

HC, NHC

U,E,O

Sortland

NO SLX 1

P

Sortland

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Storskog

NO STS 3

R

 

HC, NHC

U,E,O

Tromsø

NO TOS 1

P

Bukta

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Solstrand

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Ålesund

NO AES 1

P

Breivika

HC-T(FR)(1)(2)(3), NHC-T(FR)(2)(3)

 

Skutvik

HC-T(1)(2)(3), HC-NT(6), NHC-T(FR)(2)(3), NHC-NT(6)