ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.166.slv

Uradni list

Evropske unije

L 166

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 56
18. junij 2013


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

SKLEPI

 

 

2013/283/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 25. julija 2012 o državni pomoči SA.23839 (C 44/2007), ki jo je Francija odobrila podjetju FagorBrandt (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 5043)  ( 1 )

1

 

 

2013/284/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 19. decembra 2012 o državni pomoči SA.20829 (C 26/2010, ex NN 43/2010 (ex CP 71/2006)) Shema v zvezi z oprostitvijo davka na nepremičnine, ki jih nekomercialni subjekti uporabljajo za posebne namene, Italije (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 9461)  ( 1 )

24

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Pravilnik št. 53 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo vozil kategorije L3 glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav

55

 

*

Pravilnik št. 74 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo vozil kategorije L1 glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav

88

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

SKLEPI

18.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/1


SKLEP KOMISIJE

z dne 25. julija 2012

o državni pomoči SA.23839 (C 44/2007), ki jo je Francija odobrila podjetju FagorBrandt

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 5043)

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/283/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe (1),

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima členoma (2) in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Francija je z dopisom z dne 6. avgusta 2007 Komisiji priglasila pomoč za prestrukturiranje za skupino FagorBrandt.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 10. oktobra 2007 Franciji sporočila, da bo v zvezi z zadevno pomočjo začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(3)

Sklep Komisije, da začne postopek (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka), je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevni pomoči.

(4)

Komisija je prejela pripombe treh zainteresiranih strani, in sicer dveh konkurentov in upravičenca do pomoči. Podjetje Electrolux je predložilo pripombe z dopisom z dne 14 decembra 2007. To podjetje je po sestanku s službami Komisije 20. februarja 2008 predložilo dodatne pripombe z dopisoma z dne 26 februarja 2008 in 12. marca 2008. Konkurent, ki želi ostati anonimen, je pripombe predložil z dopisom z dne 17 decembra 2007 (4). Podjetje FagorBrandt je pripombe predložilo z dopisom z dne 17. decembra 2007. Komisija je te pripombe poslala Franciji, in sicer v dopisih z dne 15. januarja 2008 in 13. marca 2008, ter ji dala možnost, da v zvezi z njimi izrazi svoja stališča. Ta stališča je prejela z dopisom z dne 15. februarja 2008 in z dokumentom, predloženim na sestanku 18. marca 2008 (glej uvodno izjavo (5)).

(5)

Francija je z dopisom z dne 13. novembra 2007 Komisiji sporočila pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopka. Sestanek med službami Komisije, francoskimi organi in skupino FagorBrandt je bil 18. marca 2008. Francoski organi so po tem sestanku predložili informacije z dopisoma z dne 24. aprila 2008 in 7. maja 2008. Drugi sestanek istih strank je bil 12. junija 2008. Francoski organi so po tem sestanku predložili informacije z dopisom z dne 9. julija 2008. Komisija je 15. julija 2008 zahtevala dodatne informacije, ki so jih francoski organi predložili 16. julija 2008.

(6)

Komisija je 21. oktobra 2008 skupini FagorBrandt pogojno odobrila pomoč za prestrukturiranje v višini 31 milijonov EUR (5) (v nadaljnjem besedilu: odločba z dne 21. oktobra 2008).

(7)

Splošno sodišče je 14. februarja 2012 to odločbo razglasilo za nično (6) (v nadaljnjem besedilu: sodba Splošnega sodišča z dne 14. februarja 2012), ker je bila dvakrat storjena očitna napaka pri presoji: po eni strani se je upošteval neveljaven izravnalni ukrep, po drugi strani pa ni bil analiziran kumulativni učinek predhodne nezdružljive pomoči, ki so jo dodelili italijanski organi (v nadaljnjem besedilu: italijanska pomoč) in še ni bila vrnjena, ter odobrene pomoči na konkurenco.

(8)

Zato mora Komisija sprejeti novo končno odločitev. Komisija lahko v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča (7) pri tem upošteva samo informacije, ki jih je imela na voljo v tistem času, tj. 21. oktobra 2008 (glej oddelek 6.2.2 Časovni okvir analize).

2.   OPIS

(9)

Zadevna pomoč je pomoč za prestrukturiranje. Predviden znesek pomoči je 31 milijonov EUR. Ta sredstva bo zagotovilo francosko ministrstvo za gospodarstvo, finance in zaposlovanje. Upravičenec do pomoči je FagorBrandt S.A., ki ima več podružnic, v katerih izvajajo dejavnosti proizvodnje in trženja.

(10)

Francoski organi trdijo, da se FagorBrandt S.A. s sredstvi, ki jih je imel na voljo, brez državne pomoči ne bi mogel soočiti s svojimi težavami. Neposredna subvencija v višini 31 milijonov EUR bo po mnenju Francije omogočila financiranje polovice stroškov prestrukturiranja (8).

(11)

Skupina FagorBrandt (v nadaljnjem besedilu: FagorBrandt) je v posredni lasti družbe Fagor Electrodomésticos S. Coop (v nadaljnjem besedilu: Fagor), zadruge, ustanovljene po španskem pravu. Kapital navedene zadruge je porazdeljen med približno 3 500 članov (zaposlenih – družbenikov), od katerih nihče ne more imeti v lasti več kot 25 % kapitala zadruge.

(12)

Fagor je tudi v skupini zadrug Mondragón Corporación Cooperativa (v nadaljnjem besedilu: MCC), znotraj katere vsaka zadruga ohranja svojo pravno in finančno neodvisnost. Fagor spada v oddelek „Proizvodi za dom“ sektorske skupine „Industrija“ znotraj skupine MCC.

(13)

Promet skupine FagorBrandt je v letu 2007 znašal 903 milijone EUR. Prisotna je v vseh kategorijah bele tehnike, zajema pa tri velike družine izdelkov: za pomivanje in pranje (pomivalni stroji, pralni stroji, sušilni stroji, pralno-sušilni stroji), hlajenje (hladilniki, zamrzovalne skrinje in zamrzovalne omare) in kuhanje (običajne pečice, mikrovalovne pečice, štedilniki, kuhalne plošče, nape).

3.   RAZLOGI ZA ZAČETEK POSTOPKA

(14)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke iz naslednjih petih razlogov: nevarnosti izigravanja prepovedi dodeljevanja pomoči za prestrukturiranje za nova podjetja; nevarnosti izigravanja obveznosti vračila nezdružljive pomoči; dvoma o ponovni vzpostavitvi dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja; nezadostnosti izravnalnih ukrepov; dvoma o omejitvi pomoči na najmanjšo potrebno in še zlasti o prispevku upravičenca.

3.1.   Nevarnost izigravanja prepovedi dodeljevanja pomoči za prestrukturiranje za nova podjetja

(15)

Ker je bilo podjetje FagorBrandt ustanovljeno januarja 2002, je v smislu točke 12 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu: smernice o pomoči za prestrukturiranje) (9) veljalo za novo podjetje do januarja 2005, to je do treh let po ustanovitvi. To pomeni, da je bilo podjetje FagorBrandt novo podjetje ob davčni oprostitvi, ki mu je bila odobrena na podlagi člena 44f splošnega davčnega zakonika (v nadaljnjem besedilu: pomoč na podlagi člena 44f), pa tudi decembra 2003, ko je Komisija navedeno pomoč razglasila za nezdružljivo in odredila njeno vračilo (10). V skladu s točko 12 smernic o pomoči za prestrukturiranje podjetje torej ni bilo upravičeno do pomoči za prestrukturiranje. Zato bi lahko dejstvo, da je Francija tako dolgo odlašala z izterjavo pomoči, ki je bila decembra 2003 razglašena za nezdružljivo, da se podjetje ni več štelo za novo podjetje in je bilo tako upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, pomenilo izigravanje prepovedi iz točke 12 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

3.2.   Nevarnost izigravanja obveznosti vračila nezdružljive pomoči

(16)

Ker se je Komisiji zdelo, da je večina priglašene pomoči namenjena financiranju vračila pomoči na podlagi člena 44f, je izrazila sum, da priglašena pomoč pomeni izigravanje obveznosti vračila navedene nezdružljive pomoči, njeni izterjavi pa jemlje bistvo in polni učinek.

3.3.   Dvomi o dolgoročni sposobnosti preživetja podjetja

(17)

Komisija je imela glede ponovne vzpostavitve dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja dva pomisleka. Komisija je po eni strani ob ugotovitvi, da je bil pričakovani promet za leto 2007 za približno 20 % večji v primerjavi s predhodnim letom, zanimalo, na katerih podatkih temelji ta napoved. Po drugi strani je Komisija opozorila, da v načrtu prestrukturiranja ni navedeno, kako namerava FagorBrandt vrniti nezdružljivo pomoč, ki jo je prejela njegova italijanska podružnica.

3.4.   Nezadostnost izravnalnih ukrepov

(18)

Komisija je tudi dvomila, ali je sprejemljivo, da se poleg že sprejetih izravnalnih ukrepov na podlagi načrta prestrukturiranja ne izvajajo dodatni izravnalni ukrepi. Komisija je opozorila, da:

(i)

smernice o pomoči za prestrukturiranje (točke od 38 do 41) nalagajo upravičencem, ki izpolnjujejo merilo za „veliko podjetje“, da morajo uvesti izravnalne ukrepe;

(ii)

bi po eni strani podjetje FagorBrandt brez pomoči zapustilo trg, po drugi strani pa so njegovi konkurenti večinoma evropska podjetja. Zaradi izginotja podjetja FagorBrandt bi lahko evropski konkurenti bistveno povečali svojo proizvodnjo in prodajo;

(iii)

se zdi, da vseh že izvedenih ukrepov na podlagi točke 40 smernic o pomoči za prestrukturiranje ni mogoče šteti za izravnalne ukrepe;

(iv)

je nazadnje sama poudarila, da se s smernicami, ki so se uporabljale ob proučitvi primerov Bull (11) in Euromoteurs (12), na katera se sklicuje Francija, niso nalagale obveznosti izvajanja izravnalnih ukrepov. Opozorila je tudi na druge večje razlike med navedenima primeroma in tem primerom.

3.5.   Dvomi o prispevku upravičenca

(19)

Nazadnje je Komisija izrazila dvome o izpolnitvi pogojev iz točk 43 in 44 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Po eni strani francoski organi vračila pomoči na podlagi člena 44f niso vključili v stroške prestrukturiranja, po drugi strani pa niso pojasnili izvora nekaterih zneskov, ki se štejejo za „lastni strošek upravičenca“.

4.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

4.1.   Pripombe podjetja Electrolux

(20)

Electrolux navaja, da je za spopadanje z izzivi svetovne konkurence uvedel obsežne in zelo drage načrte prestrukturiranja. Za ohranitev konkurenčnosti je bilo podjetje prisiljeno sprejeti drastične ukrepe, kot je zaprtje osmih tovarn v zahodni Evropi, katerih proizvodnja se je večinoma preselila v druge že delujoče tovarne po Evropi ter nove tovarne na Poljskem in Madžarskem. Večina podjetij iz sektorja bele tehnike je izvedla podobne operativne ukrepe prestrukturiranja. Zato je navedeno podjetje izrazilo pomisleke, ker bi podjetje FagorBrandt lahko prejelo podporo za reševanje iz položaja, ki ga mora preostali sektor urediti brez podobne pomoči. Pomoč naj bi izkrivljala konkurenco v škodo drugih podjetij.

4.2.   Pripombe drugega konkurenta

(21)

Prvič, ta konkurent, ki želi ostati anonimen, meni, da načrtovana pomoč podjetju ne bo omogočila ponovne vzpostavitve dolgoročne sposobnosti preživetja. Po njegovem mnenju je za zagotovitev preživetja podjetja nujno potrebna obsežna industrijska reorganizacija. Vendar ta konkurent meni, da FagorBrandt nima na voljo sredstev za financiranje potrebnih naložb. Prav tako pomoč podjetju FagorBrandt ne bo pomagala doseči zadostne velikosti, da bi lahko izboljšalo svoj položaj v pogajanjih z velikimi distributerji, ki so bolj naklonjeni dobaviteljem z večjo prisotnostjo v Evropski uniji.

(22)

Drugič, konkurent meni, da pomoč ni omejena na najmanjšo potrebno, saj bi lahko podjetje FagorBrandt potrebna finančna sredstva za prestrukturiranje dobilo pri svojem delničarju in v zadrugi (to je skupini MCC, katere del je banka Caja Laboral), v katero je slednji vključen.

(23)

Tretjič, konkurent meni, da bi pomoč lahko prizadela konkurenco in trgovino med državami članicami. Po eni strani ima večina podjetij iz tega sektorja proizvodnjo v Evropi, zato se lahko štejejo za evropska podjetja. Azijski in turški konkurenti so pomembno prisotni samo pri nekaterih proizvodih. Po drugi strani je FagorBrandt peti akter na evropski ravni in ima močan položaj na francoskem, španskem in poljskem trgu. Zato konkurent meni, da brez izravnalnih ukrepov Komisija pomoči ne more razglasiti za združljivo.

(24)

Četrtič, pretekla dodelitev nezakonitih pomoči Francije in Italije vodi do dveh ugotovitev: po eni strani se težave podjetja FagorBrandt ponavljajo, kar postavlja pod vprašaj njegovo sposobnost preživetja, po drugi strani pa se bo priglašena pomoč verjetno uporabila za vračilo nezakonitih pomoči, kar bi pomenilo izigravanje obveznosti vračila.

4.3.   Pripombe skupine FagorBrandt

(25)

Pripombe skupine FagorBrandt so podobne pripombam francoskih organov, ki so povzete v nadaljevanju.

5.   STALIŠČA FRANCIJE

5.1.   Stališča Francije v zvezi s sklepom o začetku postopka

(26)

Kar zadeva morebitno izigravanje prepovedi dodelitve pomoči za prestrukturiranje za nova podjetja, francoski organi ne zanikajo, da je treba FagorBrandt v skladu z točko 12 smernic o pomoči za prestrukturiranje v prvih treh letih po ustanovitvi šteti za „novo podjetje“. Vendar opozarjajo, da je vprašanje morebitne pomoči za prestrukturiranje za FagorBrandt postalo aktualno šele leta 2006, po težavah, ki so se začele leta 2004, in glede na poslabšanje njegovega finančnega položaja od leta 2005, to je v petem letu po ustanovitvi. Z drugimi besedami, podjetje ni imelo razlogov, da bi zaprosilo za pomoč za prestrukturiranje, preden se je znašlo v položaju, ko je bila ta pomoč upravičena, to je leta 2006. Zato je vprašanje morebitnega izigravanja pravila „treh let“ brezpredmetno.

(27)

V zvezi z možnostjo, da priglašena pomoč jemlje polni učinek obveznosti vračila, Francija opozarja, da podjetje ni v težavah samo zaradi vračila pomoči. Finančne težave so se namreč začele leta 2004, položaj pa se je močno poslabšal v letih 2005 in 2006. Kot je Komisija ugotovila v sklepu o začetku postopka, je to podjetje v težavah v smislu smernic o pomoči za prestrukturiranje. Francija iz tega sklepa, da je podjetje zato upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji za tako pomoč. Vprašanje, ali bi se podjetje v letu 2007 ali 2008 lahko rešilo iz težav ali ne, če mu ne bi bilo treba vrniti pomoči, je brezpredmetno, saj je vračilo pomoči obvezno, in sicer že vse od negativne odločbe Komisije iz leta 2003 v zvezi z ureditvijo iz člena 44f. Zahteva za pomoč je torej upravičena prav zaradi nakopičenih finančnih težav, ki izhajajo iz stroškov prestrukturiranja, ki jih podjetje že nosi, nedokončanega prestrukturiranja in vseh drugih stroškov, ki jih mora prevzeti podjetje, vključno z vračilom pomoči.

(28)

Francoski organi v zvezi s ponovno vzpostavitvijo dolgoročne sposobnosti preživetja in s tem povezanima dvomoma iz sklepa o začetku postopka opozarjajo na naslednje. Napovedana 20-odstotna rast prometa v letu 2007 glede na leto 2006 temelji predvsem na spremenjenem obsegu dejavnosti skupine FagorBrandt v letu 2006. Glede neupoštevanja vračila nezakonite pomoči, ki jo je prejela italijanska podružnica (pomoč je bila dodeljena na podlagi prevzema dejavnosti proizvodnje električnih gospodinjskih aparatov podjetja Ocean Spa, ki ga je izvedlo podjetje Brandt Italia), francoski organi navajajo, da to vračilo ne bi smelo vplivati na sposobnost preživetja podjetja, glede na to, da bi moral biti končni znesek, ki bo bremenil Brandt Italia, manjši od 200 000 EUR, saj naj bi preostanek pokril prodajalec zadevnih dejavnosti.

(29)

Glede neobstoja izravnalnih ukrepov Francija ponavlja, da je podjetje že leta 2004 prodalo podružnico Brandt Components (obrat v Neversu). Poleg tega je družba zmanjšala proizvodno zmogljivost z ukinitvijo proizvodnje zamrzovalnih skrinj in samostoječih mikrovalovnih pečic. Francoski organi tudi opozarjajo, da je pomoč povzročila zelo majhno izkrivljanje, zaradi česar se zmanjša potreba po izravnalnih ukrepih. FagorBrandt ima namreč manj kot [0–5]-odstotni (13) tržni delež na evropski ravni, kar je zelo malo v primerjavi z njegovimi glavnimi konkurenti. Francoski organi poleg tega menijo, da lahko prisotnost podjetja na trgu prepreči oligopolne položaje. Francoski organi so med formalnim postopkom preiskave predlagali uvedbo dodatnih izravnalnih ukrepov.

(30)

Kar zadeva dvome Komisije o omejitvi pomoči na najmanjšo potrebno in lastnem prispevku upravičenca, francoski organi opozarjajo na naslednje. V zvezi z neupoštevanjem vračila pomoči pri stroških prestrukturiranja navajajo, da vračila nezdružljive pomoči ni mogoče vnaprej šteti za strošek prestrukturiranja. Glede „lastnega stroška upravičenca“, kot je poimenovan v priglasitvi, francoski organi pojasnjujejo, da so to bančna posojila.

5.2.   Stališča Francije do pripomb zainteresiranih strani

(31)

Francija v zvezi s stališči podjetja Electrolux poudarja, da ukrepi prestrukturiranja, ki so jih uvedli Electrolux in drugi konkurenti, niso bili namenjeni reševanju iz težkega gospodarskega položaja, temveč krepitvi položaja na trgu bele tehnike. Francija tako meni, da položaj podjetja FagorBrandt ni primerljiv s položajem njegovih konkurentov, ki so imeli zaradi svoje velikosti na voljo tudi veliko večja finančna sredstva.

(32)

Francoski organi v zvezi s stališči podjetja, ki je želelo ostati anonimno, glede dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja FagorBrandt poudarjajo, prvič, da je podjetje FagorBrandt sprejelo ukrepe, ki so bili namenjeni „predvsem omejevanju izgub in povečanju varnostne rezerve, da bi lahko v nekaj letih dosegli boljši položaj na trgu, zlasti z razvojem […]“.

(33)

Francoski organi v zvezi s trditvijo, da pomoč ni omejena na najmanjšo, ker bi FagorBrandt lahko financirali njegovi delničarji, poudarjajo, da MCC ni holding, ampak zadružna organizacija. Vsaka zadruga v tej zadružni organizaciji, vključno z družbo Fagor ali banko Caja Laboral, je samostojna in odvisna od odločitev svojih delavcev – zadružnikov, ki so njeni lastniki. FagorBrandt tako lahko računa samo na finančno pomoč družbe Fagor, ki je omejena na svoje trenutne zmogljivosti. Zaradi prevzema podjetja FagorBrandt se je manevrski prostor družbe Fagor pri razpolaganju z likvidnimi sredstvi zmanjšal, in Fagor danes ne more odobriti finančnih sredstev nad določenim pragom.

(34)

Tretjič, francoski organi v odgovor na domnevne negativne učinke na konkurenco opozarjajo na protislovja v pripombah zainteresirane strani, ki je želela ostati anonimna. Ta po eni strani trdi, da naj bi pomoč vplivala na pogoje konkurence na evropskem trgu. Po drugi strani pa trdi, da je podjetje FagorBrandt premajhno v primerjavi z največjimi podjetji, kar ogroža njegovo sposobnost preživetja. Francoski organi poleg tega v zvezi z neobstojem izravnalnih ukrepov opozarjajo, da so že izvedli veljavne izravnalne ukrepe in da predlagajo izvedbo novih.

(35)

Četrtič, Francija v odgovor na trditve, ki se opirajo na predhodno dodelitev nezakonite pomoči Francije in Italije, opozarja, da ta nezakonita pomoč ni bila namenjena programu prestrukturiranja podjetja, ampak sistemu spodbujanja ohranjanja delovnih mest na njenem ozemlju. Sicer pa Francija na podlagi informacij, ki jih je podjetje FagorBrandt Komisiji predložilo 17. decembra 2007, poudarja, da ni prave povezave med zneskom dodeljene pomoči (približno 20 milijonov EUR neto pomoči po odbitku davkov) in zneskom nezdružljive pomoči (približno 27,3 milijona EUR po izračunu obresti). Poleg tega se stroški prestrukturiranja ocenjujejo na 62,5 milijona EUR, torej močno presegajo znesek zaprošene pomoči za prestrukturiranje. In nazadnje, opozarjajo na zamenljivost izdatkov.

(36)

Kar zadeva stališča, ki jih je Komisiji predložilo podjetje FagorBrandt, francoski organi navajajo, da se z njegovimi pojasnili lahko samo strinjajo, še toliko bolj, ker dopolnjujejo njihove lastne ugotovitve.

6.   OCENA POMOČI

6.1.   Obstoj pomoči v smislu člena 107(1) PDEU

(37)

Komisija ugotavlja, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Pomoč se izvaja v obliki subvencije francoske vlade, zato se financira iz državnih virov in jo je mogoče pripisati državi. Ukrep se nanaša samo na podjetje FagorBrandt in je torej selektiven. S subvencijo se je podjetju FagorBrandt zagotovila prednost, saj je tako to podjetje dobilo dodatna sredstva in mu ni bilo treba prenehati z izvajanjem svojih dejavnosti. Ta ukrep bi torej lahko izkrivljal konkurenco med proizvajalci bele tehnike. Za trg bele tehnike so namreč značilni pomembni trgovinski tokovi med državami članicami. Zato Komisija ugotavlja, da priglašeni ukrep vključuje državno pomoč. Francija te ugotovitve ne izpodbija.

6.2.   Pravna podlaga za oceno

6.2.1.   Pravna podlaga združljivosti pomoči

(38)

Člen 107(2) in (3) PDEU določa odstopanja od splošne nezdružljivosti, določene v odstavku 1 navedenega člena. Odstopanja, določena v členu 107(2) PDEU, se v obravnavanem primeru očitno ne uporabljajo.

(39)

Komisija v zvezi z odstopanji, določenimi v členu 107(3) PDEU, ugotavlja, da se uporablja samo odstopanje iz točke (c) navedenega odstavka, ker cilj pomoči ni regionalen in ker se odstopanje iz točke (b) navedenega odstavka očitno ne uporablja. Ta točka določa odobritev državne pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. V tem primeru ni dvoma, da je bila pomoč dodeljena za ponovno vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja v težavah. Komisija je v smernicah o pomoči za prestrukturiranje pojasnila, kako ocenjuje združljivost takih pomoči. Pravna podlaga za oceno bodo torej navedene smernice. Komisija meni, da v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti nobenega drugega okvira Skupnosti. Sicer pa se Francija ni sklicevala na nobeno drugo odstopanje od PDEU. Poleg tega nobena od zainteresiranih strani ni nasprotovala izbiri te pravne podlage, ki je bila navedena že v sklepu o začetku postopka.

6.2.2.   Časovni okvir analize

(40)

Potem ko Komisija eno od svojih odločb razglasi za nično, mora v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča (14) njena nova analiza temeljiti izključno na informacijah, ki jih je imela v času sprejetja odločbe, ki je bila razglašena za nično, tj. v obravnavanem primeru 21. oktobra 2008.

(41)

Dogodki, ki so se morda zgodili po 21. oktobru 2008, se torej ne smejo upoštevati. Spremembe v zvezi s tržnim gibanjem ali položajem upravičenca do pomoči je treba izključiti iz analize. Prav tako Komisija ne upošteva obdobja izvajanja načrta prestrukturiranja po oktobru 2008 (15).

(42)

Komisija poleg tega ni dolžna ponovno preiskati zadeve niti je dopolniti z novim tehničnim strokovnim znanjem (16). Razglasitev ničnosti akta, ki pomeni konec večfaznega upravnega postopka, ne povzroči nujno ničnosti celotnega postopka. Če se, tako kot v obravnavanem primeru, analiza Komisije kljub preiskovalnim dejanjem, ki omogočajo izčrpno analizo združljivosti pomoči, izkaže za nepopolno, in tako povzroči nezakonitost odločbe, je mogoče postopek za nadomestitev te odločbe nadaljevati na podlagi že izvedenih preiskovalnih dejanj (17).

(43)

Ker mora nova analiza Komisije temeljiti izključno na informacijah, ki so bile na voljo oktobra 2008, to je na informacijah, o katerih so se francoski organi in FagorBrandt že opredelili, se z njimi ni treba ponovno posvetovati (18). Nazadnje, pravica tretjih zainteresiranih strani, da predložijo svoja stališča, je bila zagotovljena z objavo obvestila o začetku postopka v Uradnem listu (19), nobena določba Uredbe št. 659/1999 pa ne določa, da jim je treba to možnost dati ponovno, če se začetni načrt prestrukturiranja spremeni med presojo (20).

(44)

Ta sklep tako temelji izključno na elementih, ki so bili na voljo 21. oktobra 2008.

6.3.   Upravičenost podjetja do pomoči za prestrukturiranje

(45)

Podjetje je upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, če se, prvič, lahko šteje za podjetje v težavah, kot je določeno v oddelku 2.1 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(46)

Komisija je v točki 24 sklepa o začetku postopka navedla, da gre verjetno za podjetje v težavah v smislu točke 11 smernic o pomoči za prestrukturiranje. V točki 27 sklepa o začetku postopka je tudi navedla, da se je v skladu s točko 13 smernic o pomoči za prestrukturiranje podjetje znašlo v prevelikih težavah, da bi ga lahko financiral njegov španski delničar. V nasprotju s to predhodno oceno pa konkurent, ki je želel ostati anonimen, meni, da bi lahko podjetje FagorBrandt od družbe Fagor in skupine MCC prejelo potrebno finančno pomoč za rešitev težav. Preučiti je torej treba, ali je treba spremeniti predhodno oceno iz sklepa o začetku postopka. Komisija ugotavlja, da trditev konkurenta temelji na časopisnem članku (21), v katerem je navedeno, da lahko Fagor verjetno brez težav pridobi sredstva na finančnih trgih. Vendar Komisija opozarja, da je bil navedeni članek objavljen aprila 2005 in da se je finančni položaj družbe Fagor pozneje močno poslabšal. Francoski organi v zvezi s tem opozarjajo, da so se finančni dolgovi družbe Fagor (brez konsolidacije dolgov skupine FagorBrandt) v letu 2005 potrojili, zlasti zaradi nakupa delnic podjetja FagorBrandt in velikih industrijskih naložb v Fagor. Poleg tega je družba Fagor v letu 2006 vložila 26,9 milijona EUR kapitala v podjetje FagorBrandt. Vsi ti dejavniki so tako rekoč izčrpali sposobnost zadolževanja zadruge, katere stopnja zadolženosti je močno presegla splošno dovoljene pragove.

(47)

Poleg tega so francoski organi pojasnili, da je Fagor, edini delničar skupine FagorBrandt, zadruga delavcev – družbenikov, ustanovljena po španskem pravu. Njen kapital je porazdeljen med približno 3 500 članov, ki so izključno zaposleni – družbeniki, od katerih nihče ne more imeti v lasti več kot 25 % kapitala zadruge.

(48)

Zaradi te pravne oblike Fagor ne more zagotoviti povečanja kapitala, tj. možnosti, ki je na voljo tretjim vlagateljem. Zadruga lahko svoj kapital poveča samo tako, da vključi svoje lastne člane, katerih finančne sposobnosti so omejene z njihovimi lastnimi prihranki. Edina možnost za financiranje svojega razvoja, ki jo ima na voljo, je najemanje posojil pri bankah ali izdajanje obveznic.

(49)

Kar zadeva skupino MCC, gre za skupino zadrug, v katero je vključena tudi družba Fagor. Znotraj te skupine vsaka zadruga ohranja svojo pravno in finančno neodvisnost. Z drugimi besedami, med družbo Fagor in skupino MCC ni nobene kapitalske povezave. Skupina MCC torej ni holding, temveč zadružna organizacija. Vsaka zadruga v tej skupini, vključno z družbo Fagor ali banko Caja Laboral, je samostojna in odvisna od odločitev svojih zaposlenih – zadružnikov, ki so njeni lastniki. Odnosov med skupino MCC in njenimi člani torej ni mogoče razumeti kot odnosov v običajni skupini s kapitalskimi povezavami.

(50)

Posledično skupina MCC zaradi svoje pravne oblike ni mogla pridobiti sredstev kot delniška družba in je ni mogoče šteti za matično družbo v smislu točke 13 smernic o pomoči za prestrukturiranje. FagorBrandt je torej lahko računal samo na pomoč svoje matične družbe Fagor v okviru njenih finančnih zmožnosti.

(51)

Komisija torej meni, da ni potrebna ponovna proučitev ocene iz sklepa o začetku postopka glede upravičenosti podjetja na podlagi točk 11 in 13 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(52)

Kar zadeva upravičenost podjetja glede na pogoje iz oddelka 2.1 smernic o pomoči za prestrukturiranje, je v sklepu o začetku postopka naveden en sam dvom, in sicer o morebitnem izigravanju prepovedi pomoči za prestrukturiranje za nova podjetja (glej oddelek 3, „Razlogi za sprožitev postopka“).

(53)

Komisija je proučila finančno stanje podjetja, ki je prikazano v preglednici 1 spodaj. Jasno je, da podjetje v prvih treh letih po ustanovitvi tudi ob morebitnem vračilu pomoči na podlagi člena 44f ni izpolnjevalo meril iz točk 10 in 11 smernic o pomoči za prestrukturiranje, da bi se lahko štelo za podjetje v težavah: kar zadeva točko 10 smernic o pomoči za prestrukturiranje, je očitno, da podjetje tudi ob morebitnem vračilu pomoči v višini 22,5 milijona EUR že leta 2004 (to pomeni v prvih mesecih po dokončni negativni odločbi Komisije) še ne bi izgubilo polovice svojega osnovnega kapitala iz leta 2004. Kar zadeva točko 11 smernic o pomoči za prestrukturiranje, bi podjetje tudi ob morebitnem vračilu pomoči v višini 22,5 milijona EUR že leta 2004 imelo izgube samo v enem letu (2004), kar ne zadostuje, da bi se lahko na podlagi navedene točke štelo za podjetje v težavah. Ugotoviti je torej treba, da so se finančne težave skupine FagorBrandt povečevale od leta 2005, tako da bi se lahko podjetje štelo za podjetje v težavah v smislu smernic o pomoči za prestrukturiranje (to pomeni podjetje, katerega težave bi „brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe“) brez dvoma od naslednjega leta (glede na obveznost vračila pomoči na podlagi člena 44f), zagotovo pa leta 2007.

Preglednica 1

V milijonih EUR

2002

2003

2004

2005

2006

2007

Promet

847,1

857,6

813,2

743,6

779,7

903,0

Bruto marža

205,2

215,1

207,0

180,6

171,6

190,4

Neto rezultat

15,5

13,8

(3,6)

(13,4)

(18,2)

(5,7)

Lastna sredstva

69,8

83,4

79,8

70,6

79,4

73,6

(54)

Komisija je tudi navedla, da je skupina Fagor v prvem četrtletju leta 2005 sprejela odločitev o nakupu 90 % delnic podjetja v višini [150–200] milijonov EUR. To dokazuje, da trg ni menil, da je to podjetje v težavah v smislu smernic za pomoč za prestrukturiranje, torej podjetje, katerega težave bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe.

(55)

Komisija na podlagi navedenega meni, da podjetja, ustanovljenega januarja 2002, v prvih treh letih po ustanovitvi ne bi bilo mogoče šteti za podjetje v težavah, tudi če bi takoj vrnilo pomoč na podlagi člena 44f. Zato meni, da odlašanje Francije z izterjavo pomoči na podlagi člena 44f do januarja 2005, to je do treh let po ustanovitvi podjetja FagorBrandt, ni pomenilo, da se je podjetje, ki bi v nasprotnem primeru izginilo s trga, umetno ohranjalo pri življenju. Meni tudi, da v tem obdobju podjetje ni imelo razloga, da bi zaprosilo za pomoč za prestrukturiranje. Komisija na podlagi navedenega meni, da odlašanje Francije z izterjavo pomoči na podlagi člena 44f do januarja 2005 ne pomeni izigravanja prepovedi pomoči za prestrukturiranje za nova podjetja v smislu točke 12 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(56)

Skratka, dvomi o upravičenosti podjetja so odpravljeni, in Komisija meni, da so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2.1 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

6.4.   Določbe v zvezi s predhodno nezakonito in nezdružljivo pomočjo

6.4.1.   Pomoč, ki jo je odobrila Francija

(57)

S sklicevanjem na točko 23 smernic o pomoči za prestrukturiranje in dejstvo, da je priglašena pomoč očitno namenjena financiranju vračila pomoči na podlagi člena 44f, je Komisija v točki 30 sklepa o začetku postopka navedla dvom, ali priglašena pomoč pomeni izigravanje obveznosti vračila ter ji jemlje bistvo in polni učinek.

(58)

Komisija je pri presoji tega vprašanja upoštevala naslednje elemente.

(59)

Prvič, v skladu z ustaljeno sodno prakso se z vračilom nezdružljive pomoči z obrestmi omogoči, da se znova vzpostavi stanje pred dodelitvijo pomoči in se tako odpravi izkrivljanje konkurence, ki ga je taka pomoč povzročila. Zato naj bi se v obravnavanem primeru z vračilom pomoči na podlagi člena 44f z obrestmi – kar je pogoj za izplačilo nove pomoči – znova vzpostavilo stanje pred njeno dodelitvijo.

(60)

Drugič, podjetje je upravičeno do pomoči za prestrukturiranje. Prvič, glavni vzrok finančnih težav podjetja namreč ni vračilo nezdružljive pomoči. Vzroki zanje so drugje, povezani pa so z vzrokom za nastale izgube po letu 2004 (glej preglednico 1). Prihodnje vračilo nezdružljive pomoči bo le še povečalo te težave, vse dokler jih podjetje ne bo več moglo reševati brez državne pomoči. Drugič, izveden je bil načrt prestrukturiranja dejavnosti, katerega stroški znašajo 62,5 milijona EUR. To dokazuje, da operativno prestrukturiranje, ki je nujno potrebno za ponovno vzpostavitev dobičkonosnosti dejavnosti, povzroča zelo visoke stroške, ki so višji od vračila pomoči na podlagi člena 44f, ki brez obresti znaša 22,5 milijona EUR. Ta dejstva kažejo, da je FagorBrandt podjetje v težavah, katerega obstoj je ogrožen. Kot vsako podjetje v takem položaju je torej upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, če so izpolnjeni drugi pogoji iz smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(61)

Tretjič, Komisija je v odločbi iz leta 1991 v zadevi Deggendorf (22) na podlagi ugotovitve, da „bi nezakonito dodeljena pomoč, ki je Deggendorf noče vrniti že od leta 1986, in nova pomoč […] imeli kumulativen učinek, saj bi tej družbi prinesli pretirano in neupravičeno prednost, ki bi spremenila trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“, menila, da je nova pomoč združljiva, vendar „morajo organi […] odložiti izplačilo pomoči za družbo Deggendorf […], dokler ne izterjajo nezdružljive pomoči […]“. Sodišče je v sodbi z dne 15. maja 1997 (23) potrdilo pristop, ki ga je uporabila Komisija. Odtlej je Komisija sprejela več odločb, v katerih je uporabila enak pristop, to je da se nova pomoč šteje za združljivo, če se njeno izplačilo odloži do vračila nezakonite pomoči (24). Komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni razloga, če nova pomoč izpolnjuje pogoje iz smernic o pomoči za prestrukturiranje, da ne bi uporabili pristopa iz zadeve Deggendorf, to je da se nova pomoč šteje za združljivo, če se njeno izplačilo odloži do izterjave pomoči na podlagi člena 44f.

(62)

Na podlagi navedenih ugotovitev so bili dvomi Komisije odpravljeni.

(63)

V tem smislu želi Komisija pojasniti naslednje. S točko 23 smernic o pomoči za prestrukturiranje se Komisiji nalaga, naj na podlagi proučitve pomoči za prestrukturiranje „upošteva […] najprej kumulativni učinek stare pomoči in nove pomoči in nato dejstvo, da stara pomoč ni bila povrnjena“. Kot je navedeno v opombi 2 v točki 23 v smernicah o pomoči za prestrukturiranje, ta določba temelji na zgoraj navedeni sodbi Deggendorf (25). V obravnavanem primeru se je Francija zavezala, da bo pred izplačilom nove pomoči izterjala pomoč na podlagi člena 44f. Komisija mora v tej odločbi v skladu z navedeno sodno prakso v zadevi Deggendorf to zavezo spremeniti v pogoj za združljivost priglašene pomoči. Tako bo zagotovila, da se predhodna pomoč ne kumulira z novo pomočjo in da se predhodna pomoč povrne.

6.4.2.   Nezakonita italijanska pomoč

(64)

Brandt Italia, italijanska podružnica podjetja FagorBrandt, na dan 21. oktobra 2008 še ni povrnila dela pomoči, ki so ji jo dodelili italijanski organi. Komisija je v odločbi z dne 30. marca 2004 to pomoč razglasila za nezdružljivo (26).

(65)

V takem primeru, kot je bilo opozorjeno v uvodni izjavi (61), sodna praksa v zadevi Deggendorf (27) potrjuje, da Komisija ne prekorači svoje diskrecijske pravice, če kot pogoj za izplačilo nove pomoči določi predhodno vračilo prejšnje pomoči. Kadar Komisija kot pogoj za dodelitev načrtovane pomoči določi predhodno vračilo ene ali več prejšnjih pomoči, ni dolžna analizirati kumulativnega učinka teh pomoči na konkurenco, pri čemer se s takim pogojem prepreči, da bi se prednost, ki jo daje načrtovana pomoč, kumulirala s prednostjo, ki so jo dajale prejšnje pomoči (28).

(66)

Zato Komisija v okviru svoje prakse odločanja daje prednost vračilu nezdružljivih pomoči pred izplačilom novih pomoči (29) in ne izvajanju točke 23 smernic o pomoči za prestrukturiranje, v skladu s katero lahko upošteva kumulativni učinek nezakonite pomoči in nove pomoči.

(67)

Vendar zaradi posebnih okoliščin v obravnavanem primeru Komisija namerava izvajati točko 23 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Zato mora Komisija v tem primeru sprejeti nov sklep, ker je Sodišče prve stopnje odločbo z dne 21. oktobra 2008 razglasilo za nično. V tem okviru Komisija ne more upoštevati informacij, ki jih ni imela na voljo na dan sprejetja prve odločbe. Komisija torej ne more upoštevati novih obveznosti, ki jih je prevzela država članica po tem datumu, niti pogojev za vračilo nezakonitih pomoči, sprejetih po tem datumu.

(68)

Zato mora Komisija analizirati kumulativni učinek italijanske pomoči in priglašene pomoči za prestrukturiranje na konkurenco, kar zahteva tudi Splošno sodišče v sodbi z dne 14. februarja 2012 (30).

(69)

Vendar je treba najprej določiti znesek italijanske pomoči, ki bi ga bilo treba upoštevati na dan 21. oktobra 2008.

(70)

FargotBrandt ocenjuje, da bi moralo biti vračilo italijanske pomoči, naloženo družbi Brandt Italia, po vsej verjetnosti manjše od 200 000 EUR.

(71)

Zato je podjetje FagorBrandt prek posrednice svoje podružnice Brandt Italia leta 2003 izvedlo nakup tovarne Verolanuova in njenih sredstev od družbe Ocean, ki je bila v stečajnem postopku. Cena, ki jo je Brandt Italia ponudila za zadevna sredstva, je znašala 10 milijonov EUR.

(72)

Ker so stečajni upravitelji družbe Ocean menili, da je ta znesek prenizek, so italijanski organi želeli določbe, ki izhajajo iz ureditev „Mobilita“ in „Cassa Integrazione“, tj. določbe, ki so bile razglašene za združljive z veljavno evropsko zakonodajo, razširiti na takšne ponudbe za prevzem. Te določbe med drugim določajo, da so podjetja, ki najemajo brezposelne delavce, lahko oproščena plačila socialnih prispevkov. Cilj razširitve teh ukrepov je bil doseči, da bi se dobiček pridobitelja povečal sorazmerno s ceno nakupa zadevnih sredstev.

(73)

Italijanski organi so zato 14. februarja 2003 sprejeli uredbo z zakonsko močjo, ki določa, da je kupec sredstev katere koli družbe, ki je v stečajnem postopku in ki zaposluje več kot 1 000 delavcev, lahko upravičen do oprostitve plačila socialnih in drugih prispevkov za vsakega prevzetega delavca. Družba Brandt Italia je bila zaradi nakupa dejavnosti proizvodnje električnih gospodinjskih aparatov podjetja Océan SpA, ki ga je izvedla 7. marca 2003, upravičena do te ureditve, sprejete na podlagi zadevne uredbe z zakonsko močjo. Zato se je nakupna cena, ki jo je predlagala družba Brandt Italia, povečala za znesek teh oprostitev plačila, ocenjen na 8,5 milijona EUR, in je na koncu znašala 18,5 milijona EUR.

(74)

Komisija je v odločbi z dne 30. marca 2004 (31) navedla, da uredba z zakonsko močjo z dne 14. februarja 2003, ki je bila spremenjena v zakon 17. aprila 2003, pomeni shemo nezakonite in nezdružljive pomoči. Potem ko je bila družba Brandt Italia seznanjena s to odločbo Komisije, je 5. julija 2004 od gospodarskega sodišča v Brescii prejela odredbo o zasegu zadnjega obroka plačila nakupne cene (5,7 milijona EUR), nato pa je pri organih, vključenih v postopek v zvezi s podjetjem Ocean, vložila zahtevek za izterjavo presežno izplačanega zneska. Družba Brandt Italia je menila, da bi morala Italija vračilo nezakonite pomoči odrediti dejanskemu upravičencu takšne pomoči.

(75)

Kljub temu, da je bil upravičenec do zadevne pomoči na podlagi sheme pomoči, ki jo je Komisija obsodila, družba Brandt Italia (družba, ki je bila dejansko upravičena do oprostitve plačila), je podjetje FagorBrandt menilo, da so bile končne koristi te pomoči skoraj v celoti prenesene na upnike, ki so jih navedli stečajni upravitelji družbe Ocean, in sicer zaradi povečanja nakupne cene sredstev (povečanje cene za 8,5 milijona EUR v primerjavi z dejansko odobrenimi oprostitvami v znesku 8 624 283 EUR). Zato so francoski organi menili, da preostali znesek, ki ga mora poravnati družba Brandt Italia/FagorBrandt znaša 124 283 EUR, pri čemer je treba temu znesku prišteti še obresti.

(76)

Vendar so italijanski organi Komisiji predložili informacije, na podlagi katerih je bilo takšno sklepanje zavrnjeno.

(77)

Italijanski organi so 13. maja 2008 Komisiji predložili dve sodbi, ki jih je sprejelo sodišča v Brescii. Ti dve sodbi sta povezani s sporom med nacionalnim inštitutom za socialno varnost (INPS) in družbo Brandt Italia glede določitve zneska pomoči, in sicer oprostitev plačila socialnih prispevkov, do katerih je bila upravičena družba Brandt Italia.

(78)

S prvo sodbo z dne 1. februarja 2008 je bil odložen nalog za izterjavo, ki ga je INPS 18. decembra 2007 izdal zoper družbo Brandt Italia. INPS je vložil pritožbo zoper to sodbo. Prizivno sodišče je 29. aprila 2008 razveljavilo odlog naloga za izterjavo.

(79)

Tretja sodba z dne 8. julija 2008, ki je bila predložena Komisiji 20. oktobra 2008, je potrdila stališče INPS, da mora družba Brandt Italia pomoč vrniti v celoti. O tej sodbi je bila družba Brandt Italia obveščena 15. septembra 2008.

(80)

Komisija mora torej na podlagi teh informacij določiti znesek pomoči, ki ga mora družba Brandt Italia/FagorBrandt vrniti in ki ga je bilo mogoče oceniti na dan 21. oktobra 2008. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je sodišče v Brescii v sodbi z dne 8. julija 2008 družbi Brandt Italia naložilo vračilo zneska v višini 8 890 878,02 EUR.

(81)

Vendar Komisija ocenjuje, da je treba od tega zneska odšteti še znesek zaseženih sredstev v višini 5,7 milijona EUR. Družba Brandt Italia po sprejetju sodbe gospodarskega sodišča v Brescii z dne 5. julija 2004 ni več razpolagala s tem začasno blokiranim zneskom. Ta odločitev je bila sprejeta na podlagi odločbe Komisije z dne 30. marca 2004, pri čemer je bil torej zadevni znesek blokiran zaradi predvidene izterjave. Zato se je 21. oktobra 2008 lahko predvidevalo, da bi ta znesek lahko bil namenjen vračilu dela zadevne pomoči. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da:

je v odločbi Komisije z dne 30. marca 2004 v uvodni izjavi (18) navedeno, da so lahko do sheme sporne pomoči upravičeni kupci podjetij v težavah in tudi podjetja v finančnih težavah. Z drugimi besedami, predvideno je bilo, da bo vsaj del sredstev, ki jih je treba vrniti, morala zagotoviti družba Ocean,

v sodbi sodišča v Brescii z dne 8. julija 2008 je navedeno, da je ta blokiran znesek na depozitnem računu in da je torej „očitno“, da bi se lahko ta znesek uporabil za delno vračilo INPS.

(82)

Zato Komisija ob upoštevanju ugotovitev iz uvodnih izjav (76) do (81) meni, da končni znesek italijanske pomoči, ki ga je treba upoštevati za namene te analize, znaša 3 190 878,02 EUR, pri čemer je treba temu znesku prišteti še obresti do 21. oktobra 2008.

(83)

Kar zadeva obresti, Komisija meni, da datum, ki ga je treba upoštevati za določitev njihovega zneska, ni datum dejanskega vračila pomoči, temveč datum razglasitve ničnosti odločbe, saj v tem primeru Komisija analizira združljivost francoske pomoči na dan 21. oktobra 2008. Francoska pomoč se je 21. oktobra 2008 kumulirala z italijansko pomočjo in je vključevala obresti do tega datuma. Zato mora Komisija upoštevati kumulacijo teh elementov in zadevnemu znesku ne sme prišteti obresti do datuma dejanske izterjave.

(84)

Poleg tega bo prednost, ki je bila pridobljena z obrestmi od 21. oktobra 2008 do datuma dejanske izterjave, odpravljena s samo izterjavo, ki bo morala zadevne obresti vključevati.

(85)

Podjetje FagorBrandt je imelo na voljo znesek v višini 3 190 878,02 EUR (plus obresti) poleg pomoči v višini 31 milijonov EUR, ki so mu jo dodelili francoski organi. Ta prednost vpliva na konkurenco: podjetje je imelo na voljo dodatna denarna sredstva, ki jih v običajnih tržnih pogojih ne bi imelo (tj. brez nezdružljive italijanske pomoči).

(86)

V skladu s točko 23 smernic za prestrukturiranje in s sodbo Splošnega sodišča z dne 14. februarja 2012 namerava Komisija analizirati kumulativen učinek italijanske pomoči in pomoči za prestrukturiranje v okviru analize združljivosti pomoči za prestrukturiranje.

(87)

Komisija s to analizo kumulativnega učinka zagotovi dvojni nadzor. Po eni strani mora Komisija preveriti, ali izravnalni ukrepi (glej uvodno izjavo (89) in naslednje, predvsem uvodno izjavo (114) in naslednje) omogočajo natančno izravnavo vpliva na konkurenco, povzročenega zaradi dodatnih denarnih sredstev, ki jih je imelo na voljo podjetje FagorBrandt. Po drugi strani Komisija namerava zagotoviti, da v lastni prispevek upravičenca ni všteta nobena pomoč (glej uvodno izjavo (151) in naslednje). Dejansko ni mogoče izključiti možnosti, da bi bil lahko v lastni prispevek, ki ga je načrtovalo podjetje, vštet ta znesek.

(88)

Komisija lahko zaradi tega dvojnega nadzora določi nove pogoje za zadevno državo članico neodvisno od morebitnih predlogov te države (ki jih v tem primeru Komisija ne bi mogla upoštevati, če bi bili predlogi sprejeti po 21. oktobru 2008). Kot je potrjeno v točki 46 smernic o pomoči za prestrukturiranje, „lahko Komisija določi kakršne koli pogoje in obveznosti, za katere meni, da so potrebni zato, da se prepreči, da bi pomoč izkrivila konkurenco v tolikšni meri, ki bi bila v nasprotju s skupnim interesom, v primeru da se zadevna država članica ni zavezala k sprejetju takšnih pravil“.

6.5.   Preprečevanje čezmernega izkrivljanja konkurence

6.5.1.   Analiza nujnosti izravnalnih ukrepov

(89)

Točka 38 smernic o pomoči za prestrukturiranje določa, da lahko Komisija odobri pomoč za prestrukturiranje samo, če se sprejmejo izravnalni ukrepi za zmanjšanje negativnih učinkov pomoči na pogoje trgovanja. V nasprotnem primeru je treba za pomoč šteti, da je „v nasprotju s skupnimi interesi“, in jo razglasiti za nezdružljivo s skupnim trgom. Ta pogoj se pogosto izrazi z omejitvijo prisotnosti, ki jo podjetje lahko ohrani na trgu ali trgih po koncu obdobja prestrukturiranja.

(90)

Francija je v priglasitvi trdila, da se izravnalni ukrepi v obravnavanem primeru ne zdijo nujni, zlasti ker naj pomoč ne bi imela učinkov čezmernega izkrivljanja. Komisija v točkah 37, 38 in 40 sklepa o začetku postopka na kratko pojasnjuje, zakaj to trditev zavrača.

(91)

V naslednjih uvodnih izjavah Komisija podrobneje pojasnjuje, zakaj pomoč po njenem mnenju povzroča izkrivljanje in zakaj je izvajanje izravnalnih ukrepov nujno potrebno, v nasprotju s trditvami francoskih organov.

(92)

Kot je bilo že navedeno, je podjetje FagorBrandt prisotno v sektorju proizvodnje bele tehnike in njenega trženja pri distributerjih (v nasprotju z distribucijo in prodajo posameznikom). Glede geografske razsežnosti trga bele tehnike je Komisija v preteklosti menila, da zajema najmanj celotno Evropsko unijo, zlasti ker ni vstopnih ovir ter zaradi tehničnega usklajevanja in razmeroma nizkih prevoznih stroškov (32). Podatki, ki so jih predložili FagorBrandt in dva konkurenta, ki sta poslala pripombe, potrjujejo, da ima trg razsežnost Evropske unije.

(93)

Komisija meni, da pomoč za prestrukturiranje že sama po sebi pomeni izkrivljanje konkurence, ker upravičencu preprečuje umik s trga in tako zavira razvoj konkurenčnih podjetij. Taka pomoč torej zavira umik najmanj uspešnih podjetij, ki je „običajen del delovanja trga“, kot je navedeno v točki 4 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Priglašena pomoč za podjetje FagorBrandt torej povzroča navedeno izkrivljanje konkurence. Vendar Komisija ugotavlja, da naslednji dejavniki omejujejo obseg takega izkrivljanja konkurence. Prvič, FagorBrandt ima na evropskem trgu bele tehnike največ [0–5]-odstotni delež (33). Drugič, na tem trgu so štirje konkurenti z več kot 10-odstotnim tržnim deležem (Indesit, Whirlpool, BSH in Electrolux) (34). Tudi konkurent, ki je želel ostati anonimen, priznava, da je FagorBrandt razmeroma majhen akter na evropskem trgu (glej zgornje dvome, ki jih je ta konkurent imel o ponovni vzpostavitvi sposobnosti preživetja podjetja in njegovi majhnosti), njegov tržni delež pa se zmanjšuje (35). Tretjič, znesek pomoči je omejen glede na promet, ki ga FagorBrandt ustvarja v Evropi (pomoč pomeni manj kot 4 % prometa iz leta 2007), še bolj pa glede na promet štirih glavnih akterjev na trgu, katerih promet je večji od prometa skupine FagorBrandt (36).

(94)

Medtem ko je v prejšnji uvodni izjavi analizirano izkrivljanje konkurence zaradi pomoči, je treba, kot je navedeno v točki 38 smernic o pomoči za prestrukturiranje, v kateri se odraža člen 107(3)(c) PDEU, analizirati obseg „škodljivih učinkov na pogoje trgovanja“ med državami članicami. Kot je bilo navedeno že v točki 38 sklepa o začetku postopka, pomoč izkrivlja izbiro kraja za opravljanje gospodarskih dejavnosti med državami članicami, posledično pa tudi trgovanje med njimi. FagorBrandt je podjetje, ki ima veliko večino proizvodnih dejavnosti in zaposlenih v Franciji ([80–100] % proizvedene količine podjetje proizvede v Franciji). Brez pomoči francoske države bi se podjetje FagorBrandt hitro umaknilo s trga. Proizvodi, ki prihajajo iz proizvodnih obratov skupine FagorBrandt, v glavnem konkurirajo proizvodom, ki jih konkurenti proizvajajo v drugih državah članicah (37). Zato bi zaradi izginotja podjetja FagorBrandt ti evropski konkurenti lahko precej povečali svojo prodajo in s tem tudi proizvodnjo. Zaradi pomoči se bodo v Franciji ohranile proizvodne dejavnosti, ki bi se v nasprotnem primeru preselile v druge države članice. Pomoč ima torej škodljiv učinek na pogoje trgovanja, saj konkurentom s sedežem v drugih državah članicah zmanjšuje možnosti izvoza v Francijo (38). S pomočjo se tudi zmanjšujejo možnosti za prodajo v države, v katere bo podjetje FagorBrandt še naprej izvažalo svoje proizvode. Glede na prodajni obseg skupine FagorBrandt in število s tem povezanih delovnih mest ti škodljivi učinki na pogoje trgovanja niso zanemarljivi.

(95)

Komisija na podlagi navedene analize meni, da so potrebni dejanski (tj. nezanemarljivi) izravnalni ukrepi, vendar v omejenem obsegu.

6.5.2.   Analiza že izvedenih ukrepov

(96)

Komisija je v točki 39 sklepa o začetku postopka izrazila dvom, da bi se ukrepi, ki so jih priglasili francoski organi, lahko šteli za izravnalne ukrepe, saj je v točki 40 smernic o pomoči za prestrukturiranje navedeno, da „[o]dpis dolgov in opustitev deficitnih dejavnosti, ki bi ju bilo v vsakem primeru treba izvesti zato, da se obnovi sposobnost podjetja za preživetje, ne štejeta za zmanjševanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu z namenom ocene izravnalnih ukrepov“. Bilo naj bi očitno, da se ta izključitev uporablja za vse ukrepe, ki so jih opisali francoski organi. Francija je na podlagi formalnega postopka preiskave ponovila, da so ukinitev proizvodnje zamrzovalnih skrinj in samostoječih mikrovalovnih pečic ter prodaja podružnice Brandt Components trije veljavni izravnalni ukrepi. Zato je Komisija te ukrepe podrobno proučila in ugotovila naslednje.

(97)

Francija je v zvezi z zaprtjem tovarne za proizvodnjo zamrzovalnih skrinj leta 2005 (obrat v Lesquinu) v dopisu z dne 6. avgusta 2007 navedla, da je ta obrat, „v katerem so izdelovali zamrzovalne skrinje in vinske vitrine za celotno skupino FagorBrandt, dosegel velikost […], ki mu ni več omogočala kritja variabilnih stroškov niti fiksnih stroškov, in leta 2004 ustvaril 5,8 milijona EUR izgube iz poslovanja“. Nobenega dvoma torej ni, da gre v obravnavanem primeru za opustitev deficitne dejavnosti, ki je nujna za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja (39), in da je na podlagi točke 40 smernic o pomoči za prestrukturiranje ni mogoče šteti za izravnalni ukrep.

(98)

Tudi pri ukinitvi proizvodnje samostoječih mikrovalovnih pečic v obratu v Aizenayu je šlo za opustitev deficitne dejavnosti, ki je bila nujna za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja, kar so tudi francoski organi izrecno priznali v predloženih dokumentih (40). Nedobičkonosnost te dejavnosti ni presenetljiva, saj so samostoječe mikrovalovne pečice eden od tržnih segmentov, na katerega so proizvodi iz poceni držav najbolj prodrli (41). Poleg tega je tovarna iz Aizenaya izgubila pomembna naročila za proizvodnjo mikrovalovnih pečic za druge skupine (42). Skratka, na podlagi točke 40 smernic za pomoči za prestrukturiranje tega ukrepa torej ni mogoče šteti za izravnalni ukrep.

(99)

Na drugi strani je marca 2004 podjetje za 3 milijone EUR podružnico Brandt Components (obrat v Neversu) prodalo avstrijski skupini ATB. Zato to ni odpis dolgov (43) niti opustitev dejavnosti. Tega ukrepa torej ne izključuje navedena določba iz točke 40 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Dejavnost, prodana marca 2004 (44), je v letu 2003 ustvarila promet v višini 35,4 milijona EUR, kar je 4 % prometa podjetja v letu 2003, in štela 306 zaposlenih, kar je 6 % vseh zaposlenih v podjetju. Vključena je bila v zasnovo, razvoj, proizvodnjo in trženje električnih motorjev za pralne stroje. Zaradi te prodaje se je torej zmanjšala prisotnost podjetja na trgu sestavnih delov za pralne stroje.

(100)

Vendar tega ukrepa ni mogoče šteti za veljaven izravnalni ukrep. Prodaja podružnice Brandt Components je bila izvedena približno tri leta in pol pred priglasitvijo obravnavane pomoči. Na drugi strani se s tem ukrepom ne zmanjšuje prisotnost podjetja FagorBrandt na trgu bele tehnike (45), tj. na največjem trgu, na katerem bo podjetje FagorBrandt še naprej prisotno. Zato ta ukrep ni imel za cilj in ni mogel imeti za posledico zmanjšanja izkrivljanja konkurence, ki bi bil posledica dodelitve načrtovane pomoči.

6.5.3.   Izravnalni ukrepi, ki jih predlagajo francoski organi

(101)

Da bi odpravili dvome o zadostnosti priglašenih izravnalnih ukrepov iz sklepa o začetku postopka, francoski organi predlagajo petletno ustavitev trženja proizvodov hladilne tehnike in kuhalnih aparatov Vedette. Poleg tega predlagajo ustavitev trženja pomivalnih strojev Vedette ali prodajo blagovne znamke […].

(102)

Kot je bilo navedeno, FagorBrandt ustvari [50–80] % prodaje na francoskem trgu, na katerem je imelo podjetje leta 2006 [10–20]-odstotni tržni delež po vrednosti in [10–20]-odstotni tržni delež po količini. To pomeni, da bi od prodaje dejavnosti podjetja FagorBrandt imeli največjo korist njegovi konkurenti na francoskem trgu, saj bi lahko povečali svojo prodajo. Preživetje podjetja FagorBrandt na podlagi pomoči bi torej najbolj prizadelo ta podjetja. Nasprotno pa je prodaja podjetja FagorBrandt na italijanskem trgu zelo omejena. Komisija je torej kot izravnalnemu ukrepu bolj naklonjena ustavitvi trženja pomivalnih strojev pod blagovno znamko Vedette kot pa prodaji blagovne znamke […], saj se proizvodi blagovne znamke Vedette (46) tržijo izključno na francoskem trgu, medtem ko se proizvodi […] prodajajo v glavnem […].

(103)

Proučiti je torej treba obseg teh dodatnih izravnalnih ukrepov in ugotoviti, ali so zadostni.

(104)

Prodaja proizvodov hladilne tehnike (hladilnikov in zamrzovalnikov) blagovne znamke Vedette je leta 2007 dosegla [10–20] milijonov EUR, kar je [0–5] % prometa skupine FagorBrandt.

(105)

Petletna ustavitev trženja proizvodov hladilne tehnike bo konkurentom na francoskem trgu omogočila, da utrdijo položaj v sektorju hladilne tehnike. Po podatkih iz študije GfK iz leta 2007 so glavni konkurenti skupine FagorBrandt – ki ima […]-odstotni tržni delež po vrednosti – na trgu hladilnikov v Franciji Whirlpool ([…] %), Indesit ([…] %) in Electrolux ([…] %). Na trgu zamrzovalnikov so glavni konkurenti skupine FagorBrandt ([…] %) Whirlpool ([…] %), Liebherr ([…] %) in Electrolux ([…] %).

(106)

Prodaja kuhalnih aparatov blagovne znamke Vedette je leta 2007 dosegla [5–10] milijonov EUR, kar je [0–5] % prometa skupine FagorBrandt.

(107)

Zato bo petletna ustavitev trženja kuhalnih aparatov konkurentom omogočila, da utrdijo svoj položaj na trgu štedilnikov. Po podatkih študije GfK iz leta 2007 so glavni konkurenti skupine FagorBrandt (ki ima […]-odstotni tržni delež po vrednosti) na trgu štedilnikov v Franciji Indesit ([…] %), Electrolux ([…] %) in Candy ([…] %).

(108)

Prodaja pomivalnih strojev blagovne znamke Vedette je leta 2007 dosegla [5–10] milijonov EUR, kar je [0–5] % prometa skupine FagorBrandt.

(109)

Po podatkih iz študije GfK iz leta 2007 so glavni konkurenti skupine FagorBrandt (ki ima […]-odstotni tržni delež po vrednosti) na trgu pomivalnih strojev v Franciji BSH ([…] %), Whirlpool ([…] %) in Electrolux ([…] %). Zato bo ustavitev trženja pomivalnih strojev pod blagovno znamko Vedette konkurentom omogočila, da povečajo prisotnost na trgu.

(110)

Če povzamemo, proizvodi Vedette, katerih trženje se bo ustavilo, obsegajo [0–5] % prometa skupine (47). Francoski organi navajajo, da bo to zahtevalo precej prilagajanja znotraj podjetja […].

6.5.4.   Sklep o izravnalnih ukrepih, ki jih predlagajo francoski organi, in sprejetje dodatnega izravnalnega ukrepa s strani Komisije

(111)

Predlagani izravnalni ukrepi zajemajo petletno ustavitev trženja nekaterih proizvodov (kuhalnih aparatov, hladilne tehnike in pomivalnih strojev) blagovne znamke Vedette (48) in prodajo podružnice Brandt Components. Gre za dejansko (to je nezanemarljivo), vendar omejeno zmanjšanje prisotnosti na trgu.

(112)

Vendar Komisija meni, da je izravnalni ukrep za blagovno znamko Vedette, ki ga predlagajo francoski organi, edini veljavni izravnalni ukrep, ki pa ni zadosten. Zato se je odločila, da kot pogoj za združljivost določi podaljšanje ustavitve trženja proizvodov blagovne znamke Vedette za tri leta. Dejansko bo predlagana prepoved, ki naj bi trajala pet let, podaljšana za tri leta na skupno osem let.

(113)

Iz informacij, ki jih je imela Komisija na voljo 21. oktobra 2008, se lahko vpliv tega izravnalnega ukrepa v smislu izgube prometa oceni na dva načina, navedena v preglednici 2 (49) spodaj.

Preglednica 2

V milijonih EUR

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Promet podjetja FagorBrandt

[900–1 200]

[900–1 200]

[900–1 200]

[900–1 200]

[900–1 200]

[900–1 200]

[900–1 200]

[900–1 200]

Vpliv izravnalnega ukrepa, visoka ocena

–[40–60]

–[40–60]

–[40–60]

–[40–60]

–[40–60]

–[40–60]

–[40–60]

–[40–60]

Vpliv izravnalnega ukrepa, nizka ocena

– [55–75]

– [55–75]

– [55–75]

– [55–75]

– [55–75]

– [55–75]

– [55–75]

– [55– 75]

(114)

Podatke iz preglednice 2 za leta od 2009 do 2012 o vplivu predlaganega izravnalnega ukrepa so predložili francoski organi in podjetje FagorBrandt (za podatke o tem vplivu glej tudi uvodno izjavo (145) in naslednje).

(115)

Prvi način za izračun vpliva dodatnega izravnalnega ukrepa, ki ga je določila Komisija, je, da se izgubljeni dobiček zadnjega leta, ki so ga ocenili francoski organi (tj. leto 2012), pomnoži s 3. V optimističnem scenariju za podjetje je torej ta vpliv 3 × [40–60] milijonov, kar znaša [120–180] milijonov EUR.

(116)

Drugi način za izračun vpliva dodatnega izravnalnega ukrepa je ekstrapolacija podatkov za leta od 2013 do 2016 tako, da se znesek iz leta 2012 linearno poveča za [1,5–3] %, skladno s povečanjem rasti prometa, ki je bila po ocenah podjetja med letoma 2009 in 2012 [1,5–3]-odstotna. Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi (125) in naslednjih, se ta predpostavka o rasti prometa zdi razumna glede na strategijo skupine in tržne priložnosti. V optimističnem scenariju za podjetje bi bil promet podjetja FagorBrandt s tem izravnalnim ukrepom manjši za [120–180] milijonov EUR.

(117)

Predlagan izravnalni ukrep se torej zdi primeren in sam po sebi zadostuje za sorazmerno zmanjšanje negativnih učinkov na konkurenco, ki so posledica dodelitve zadevne pomoči: po optimističnem scenariju bi bil s tem ukrepom promet podjetja v obdobju 2014–2016 manjši za [120–180] milijonov EUR. Ta neustvarjeni promet bo konkurentom omogočil, da bodo povečali svojo prodajo. Ta izravnalni ukrep bo podjetju prav tako otežil ponovno uvedbo zadevnih proizvodov Vedette na trg po 8 letih odsotnosti (trenutno se tržijo samo pralni stroji Vedette). Čeprav blagovna znamka ni povsem izginila, bodo stroški ponovne uvedbe sorazmerni z leti odsotnosti s trga. Dlje kot bo blagovna znamka odsotna s trga, bolj se bo zmanjševala njena prepoznavnost.

(118)

Poleg tega je treba preveriti, če se lahko z novim izravnalnim ukrepom izravna tudi konkurenčna prednost, ki izhaja iz kumulativnega učinka italijanske pomoči in pomoči za prestrukturiranje. Podjetje FagorBrandt je namreč dne 21. oktobra 2008 razpolagalo z zneskom v višini 3 190 878,02 EUR (kar je približno 4 milijone EUR z obrestmi), do katerega ni bilo upravičeno. Ta prednost vpliva na konkurenco: podjetje je razpolagalo z dodatnimi denarnimi sredstvi. Zato se ta vpliv na konkurenco lahko izravna z dodatnim izravnalnim ukrepom.

(119)

Preglednica 3 spodaj prikazuje neto izgube (oziroma negativni prosti denarni tok), povezane z izravnalnim ukrepom. Podatke za leta 2009 do 2012 so Komisiji predložili francoski organi. Podatki za leta 2013 do 2016 so ekstrapolirani podatki, pridobljeni s povečanjem podatkov iz leta 2012 za [1,5–3] % na leto (50).

Preglednica 3

V milijonih EUR

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Končni rezultat brez izravnalnega ukrepa

[0–5]

[5–10]

[10–15]

[10–15]

[1520]

[1520]

[1520]

[1520]

Vpliv izravnalnega ukrepa, visoka ocena

– [10–15]

– [5–10]

– [5–10]

– [5–10]

– [5–10]

– [5–10]

– [5–10]

– [5–10]

Vpliv izravnalnega ukrepa, nizka ocena

– [15–20]

– [5–10]

– [5–10]

– [5–10]

– [5–10]

– [5–10]

– [5–10]

– [5–10]

(120)

Zato je mogoče sklepati, da bi po optimističnem scenariju (za podjetje) podjetje FagorBrandt v treh dodatnih letih izgubilo dodatna denarna sredstva v višini med [10–20] milijonov EUR (če se podatki iz leta 2012 pomnožijo s 3) in [10–20] milijonov EUR (če se seštejejo ekstrapolirani podatki). Z drugimi besedami, z uvedbo tega novega izravnalnega ukrepa bi se v veliki meri izničila prednost, ki jo je imelo podjetje, ko je razpolagalo z denarnimi sredstvi v višini okoli 4 milijonov EUR.

(121)

Nazadnje dejstvo, da izravnalni ukrepi veljajo tudi po koncu obdobja prestrukturiranja (ki se konča 31. decembra 2012), ne pomeni, da so ti ukrepi neprimerni. Čeprav je treba zaradi dodelitve pomoči za prestrukturiranje sprejeti izravnalne ukrepe, ti niso del samega postopka prestrukturiranja, ampak pomenijo nadomestilo za konkurente podjetja, ki je prejelo pomoč, da se izravna vpliv na konkurenco, ki so ga ti morebiti občutili. Dejstvo, da so izravnalni ukrepi veljavni tudi po koncu obdobja prestrukturiranja, torej ne vpliva na njihov učinek in koristnost, če so ukrepi sprejeti za namen prestrukturiranja z državno pomočjo in če sta njihov cilj in rezultat izravnava vpliva na konkurenco, ki je posledica te pomoči.

(122)

Zato Komisija meni, da se s temi ukrepi lahko prepreči čezmerno izkrivljanje konkurence v smislu točk od 38 do 40 smernic pomoči za prestrukturiranje.

6.6.   Ponovna vzpostavitev sposobnosti preživetja podjetja

6.6.1.   Načrt prestrukturiranja, tržne priložnosti in verodostojnost napovedi iz načrta prestrukturiranja

(123)

Načrt za prestrukturiranje podjetja FagorBrandt, ki se že izvaja, v bistvu določa naslednje:

preusmeritev na […] in njihov usmerjeni razvoj;

racionalizacijo nabavne politike in […];

ukinitev dejavnosti in zaprtje obratov (51);

zmanjšanje števila zaposlenih (52);

ukrepe za okrepitev nadaljnjega obstoja podjetja (53).

(124)

Po pregledu Komisija potrjuje svoje navedbe v sklepu o začetku postopka, in sicer da ocenjuje, da ta načrt izpolnjuje zahteve iz točk od 35 do 37 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Z drugimi besedami, načrt prestrukturiranja omogoča ponovno vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja.

(125)

Komisija želi kljub temu v nadaljevanju navesti svojo analizo in sklepe o tržnih priložnostih in verodostojnosti napovedi iz načrta prestrukturiranja.

(126)

Komisija je ocenila napovedi, ki izhajajo iz načrta prestrukturiranja, zlasti možnosti za rast. Komisija želi opozoriti, da je v tem sklepu upoštevala samo podatke, ki so bili na voljo oktobra 2008.

(127)

Po navedbah združenja CECED (54) gibanje obsega evropskega trga med letoma 2005 in 2007 kaže zmerno rast v zahodni Evropi (približno 2 % na leto) in hitro rast v vzhodni Evropi (približno 7 % na leto).Vendar je ta zadnja stopnja rasti negotova, saj je pod vplivom gospodarskih nihanj, torej ne bi bilo presenetljivo izmenjevanje dvomestne pozitivne rasti in dvomestne negativne rasti.

(128)

Čeprav je dolgoročno mogoče, da se bodo potrošniške navade v vzhodni Evropi približale tistim v zahodni Evropi, pa je zaradi šibke kupne moči v teh državah povpraševanje usmerjeno na osnovne potrebščine (pralne stroje in hladilnike) in najosnovnejše modele. Vendar so prav na te trge vstopili turški in azijski konkurenti.

(129)

Mogoči trgi skupine FagorBrandt so torej v zahodni Evropi, saj sta njihova vrednost in obseg večja ter so manj odvisni od izdelkov nižjega cenovnega razreda, ki jim FagorBrandt ne more več konkurirati in ki povzročajo hitro rast v vzhodni Evropi.

(130)

Natančneje, referenčni trg skupine FagorBrandt je francoski trg, na katerem skupina ustvari [50–80] % prodaje, uresniči [80–100] % obsega in zaposluje [80–100] % zaposlenih v skupini. Po podatkih združenja GIFAM (55) se je trg bele tehnike v Franciji v letu 2007 povečal za 1 % v primerjavi z letom 2006, in sicer po količini in vrednosti. Natančneje, trg […] aparatov, na katerega se želi usmeriti FagorBrandt, se je povečal za […] % v primerjavi z letom 2006, čeprav se je prodaja […] aparatov zmanjšala za […] %.

(131)

Gibanja po vrstah proizvodov kažejo, da so vodilni trgi, ki se razvijajo v Evropi in še zlasti v Franciji, povezani predvsem s proizvodi […]. Izrazita je rast proizvodov […], medtem ko je hladilniška industrija skoraj zastala, kot je razvidno iz naslednje preglednice, povzete iz študije združenja GIFAM:

Preglednica 4

Image

(132)

Zato odločitev skupine FagorBrandt, da se po eni strani znova usmeri na […], po drugi strani pa razvije […], očitno sledi gibanju različnih segmentov in proizvodov.

(133)

Komisija po proučitvi drugih bistvenih elementov iz načrta prestrukturiranja, ki bi lahko upravičili napovedi v zvezi z operativnim dobičkom skupine FagorBrandt v nekaj letih, meni, da so navedene napovedi iz preglednice 5 realne.

Preglednica 5

V milijonih EUR

2009

2010

2011

2012

Promet podjetja FagorBrandt

[900–1 200]

[900–1 200]

[900–1 200]

[900–1 200]

Končni rezultat

[0–5]

[5–10]

[10–15]

[10–15]

(134)

Zato bo preostanek analize omejen na dva posebna dvoma o realnosti in zadostnosti načrta prestrukturiranja, ki sta bila navedena v sklepu o začetku postopka.

(135)

Prvič, Komisija je zahtevala pojasnila v zvezi s pričakovanim 20-odstotnim povečanjem prometa v letu 2007. Francoski organi so pojasnili, da se je obseg dejavnosti skupine FagorBrandt v letu 2006 spremenil, saj je družba Fagor na FagorBrandt prenesla distribucijo blagovne znamke Fagor na britanskem in francoskem trgu, nato pa še vse francoske dejavnosti družbe Fagor (56). Promet iz teh dejavnosti je bil ocenjen na [50–100] milijonov EUR za leto 2007 in je bil vključen v promet skupine FagorBrandt za leto 2007. Ob stalnem obsegu predvideno povečanje prometa ni preseglo [5–10] %. Po tistem je Francija Komisiji sporočila dejansko doseženi promet v letu 2007. Ta znaša 903 milijone EUR v primerjavi s 779,7 milijona EUR v letu 2006, kar je 16-odstotno povečanje od enega leta do drugega.

(136)

Drugič, Komisija je ugotovila, da v načrtu prestrukturiranja ni navedeno, kako namerava FagorBrandt vrniti nezdružljivo pomoč, ki jo je prejela njegova italijanska podružnica, kar postavlja pod vprašaj ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja podjetja. Francoski organi so navedli, da bi moralo biti vračilo italijanske pomoči, naloženo družbi Brandt Italia, po vsej verjetnosti manjše od 200 000 EUR (glej uvodno izjavo (70) in naslednje). Kot je Komisija že navedla (glej uvodno izjavo (76) in naslednje), znesek italijanske pomoči, ki ga je treba upoštevati v tem sklepu, znaša 3 190 878,02 EUR, pri čemer je treba temu znesku prišteti še obresti do 21. oktobra 2008. Vendar Komisija meni, da predvideno vračilo tega zneska ne ogroža ponovne vzpostavitve sposobnosti preživetja podjetja, saj mora FagorBrandt povečati lastni prispevek 3 190 878,02 EUR plus obresti (v zvezi s tem glej uvodno izjavo (150) in naslednje).

(137)

Komisija na podlagi navedenih ugotovitev sklepa, da so odpravljeni dvomi o ponovni vzpostavitvi sposobnosti preživetja, ki so bili navedeni v sklepu o začetku postopka.

6.6.2.   Dvomi, ki jih je o ponovni vzpostavitvi sposobnosti preživetja imela zainteresirana stran

(138)

Kot je bilo navedeno, se konkurent, ki je želel ostati anonimen, ne strinja, da bi se s prestrukturiranjem lahko znova vzpostavila dolgoročna sposobnost preživetja podjetja. Prvič, meni, da bi moralo podjetje preseliti del svoje proizvodnje na poceni proizvodna območja, na katerih bi lahko imelo koristi od ekonomije obsega. Drugič, podjetje ne bo kos potrebnim naložbam za izboljšanje svojih proizvodov v industriji, ki vsako leto zahteva velike naložbe v industrijsko orodje, zasnovo, raziskave in razvoj. Ne nazadnje poudarja, da podjetje ostaja premajhno v primerjavi s svojimi konkurenti. V naslednjih uvodnih izjavah bo Komisija preverila, ali so te pripombe konkurenta, ki je želel ostati anonimen, v nasprotju z njenimi ugotovitvami glede ponovne vzpostavitve sposobnosti preživetja.

(139)

Kar zadeva potrebno preselitev dela proizvodnje v cenejše države, Komisija ugotavlja, da so francoski organi odgovorili prav na to točko. Kot opozarjajo, se usmerjeni razvoj skupine FagorBrandt (inovativni proizvodi z visoko dodano vrednostjo) in nekaterih njenih strogo evropskih konkurentov ne sklada z razmestitvijo njihove proizvodnje v poceni državah. […] V primeru velikih podjetij postavitev proizvodnih enot v poceni države izhaja tudi iz želje, da bi tam razvila prodajo.

(140)

Glede trditev konkurenta, ki je želel ostati anonimen, da FagorBrandt ne bo kos velikim naložbam, ki so potrebne za ohranjanje konkurenčnosti, in da je podjetje premajhno v primerjavi z največjimi podjetji, Komisija ugotavlja, da je že sama v točki 8 sklepa o začetku postopka navedla, da so ti dejavniki pripomogli k težavam podjetja. Vendar ugotavlja, da se zdi, da je načrt prestrukturiranja pravi odgovor na te izzive. Podjetje se namreč namerava usmeriti v […]. Komisija tudi opozarja, da nekatera podjetja iz sektorja kljub majhnosti v primerjavi z velikimi podjetji in kljub obsežni proizvodnji v zahodni Evropi zmorejo ohranjati konkurenčnost z osredotočanjem na nekatere proizvode in segmente (gre za akterje na področju tržnih niš, kot so Miele, Smeg, Liebherr in Teka, ali za male nacionalne proizvajalce, kot sta Candy in Gorenje). Komisija še ugotavlja, da tudi vedno večje vključevanje skupine FagorBrandt v družbo Fagor pripomore k reševanju teh težav, povezanih z majhnostjo. Skratka, Komisija priznava, da so vprašanja, na katera je opozoril konkurent, izzivi za FagorBrandt, vendar meni, da bi bil načrt prestrukturiranja lahko odgovor nanje in da je zadosti verjeten, da bo omogočil ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja.

(141)

Komisija na podlagi navedenega meni, da pripombe konkurenta, ki je želel ostati anonimen, ne izpodbijajo njene ocene, da načrt prestrukturiranja omogoča ponovno vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja FagorBrandt.

6.6.3.   Učinek izravnalnih ukrepov na ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja

(142)

Ne nazadnje mora Komisija, kot je navedeno v zadnjem stavku točke 38 smernic o pomoči za prestrukturiranje, v zvezi s ponovno vzpostavitvijo dolgoročne sposobnosti preživetja preveriti, ali predvideni izravnalni ukrepi ne ogrožajo sposobnosti preživetja podjetja. Kot je bilo analizirano, so francoski organi predlagali izravnalne ukrepe, ki torej niso bili vključeni v finančne napovedi, priložene priglasitvi. Komisija je presodila, da so ti ukrepi potrebni, zato jih je treba izvesti. Prepričati se je treba, da so ti ukrepi – petletna ustavitev trženja proizvodov hladilne tehnike, kuhalnih aparatov in pomivalnih strojev pod blagovno znamko Vedette –, zaradi katerih bo podjetje doseglo slabše finančne rezultate, sprejemljivi za podjetje.

(143)

Po navedbah francoskih organov so v spodnjih preglednicah 6 in 7 navedeni finančni rezultati podjetja, pri čemer se upošteva izvajanje zgoraj opisanih dodatnih izravnalnih ukrepov, ki so jih predlagali francoski organi. V preglednici 6 je opisan optimistični scenarij, v preglednici 7 pa pesimistični.

Preglednica 6

Ustavitev trženja proizvodov hladilne tehnike, kuhalnih aparatov in pomivalnih strojev pod blagovno znamko Vedette (v milijonih EUR)

Optimistični scenarij

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Promet

903,0

[900–1 000]

[900–1 000]

[900–1 000]

[900–1 000]

[900–1 000]

Bruto dobiček

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Dobiček iz poslovanja pred odbitkom enkratnih stroškov

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Dobiček iz poslovanja (EBIT)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Dobiček pred obdavčitvijo

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neto rezultat

– [5–10]

– [5–10]

– [5–10]

[0–5]

[5–10]

[5–10]

Prosti denarni tok

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Kumulativni prosti denarni tok

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Preglednica 7

Ustavitev trženja proizvodov hladilne tehnike, kuhalnih aparatov in pomivalnih strojev pod blagovno znamko Vedette (v milijonih EUR)

Pesimistični scenarij

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Promet

903,0

[900–1 000]

[900–1 000]

[900–1 000]

[900–1 000]

[900–1 000]

Bruto dobiček

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Dobiček iz poslovanja pred odbitkom enkratnih stroškov

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Dobiček iz poslovanja (EBIT)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Dobiček pred obdavčitvijo

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neto rezultat

– [5–10]

– [5–10]

– [10–15]

[0–5]

[0–5]

[5–10]

Prosti denarni tok

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Kumulativni prosti denarni tok

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

(144)

Preglednici 6 in 7 temeljita na naslednjih predpostavkah v zvezi z izgubami prometa zaradi umika več družin proizvodov, ki se tržijo pod blagovno znamko Vedette. Tak umik ima lahko naslednje učinke:

a)

upad prodaje v družini proizvodov blagovne znamke Vedette, katere trženje se začasno ukinja;

b)

upad prodaje v drugih družinah proizvodov, ki se tržijo pod blagovno znamko Vedette (57) (negativni učinek celotne palete na proizvode blagovne znamke Vedette);

c)

upad prodaje drugih blagovnih znamk (negativni učinek portfelja na vse blagovne znamke skupine FagorBrandt).

(145)

Pri optimističnem scenariju se upoštevata samo učinka (a) in (b) iz uvodne izjave (144), izguba, povezana z ustavitvijo trženja proizvoda, pa bo obsegala [70–90] % prometa ukinjenega proizvodnega programa (preostalih [10–30] % podjetje FagorBrandt doseže s povečanjem prodaje enakih proizvodov, ki se ne prodajajo pod blagovno znamko Vedette, ampak pod drugimi blagovnimi znamkami), in [20–30] % prometa drugih proizvodov, ki se tržijo pod blagovno znamko Vedette. Pri pesimističnem scenariju se upošteva učinek iz točke (c) uvodne izjave (144) ob domnevni [110–130]-odstotni stopnji izgube za ukinjeni proizvodni program (izguba prometa za ukinjeni proizvodni program je lahko 100-odstotna, poleg proizvodnega programa, ki je bil ukinjen, pa lahko prizadene tudi druge proizvode in blagovne znamke) in [20–40]-odstotni stopnji izgube za druge proizvode, ki se tržijo pod blagovno znamko Vedette. Francoski organi pojasnjujejo, da je taka pesimistična predpostavka v skladu s preteklo izkušnjo podjetja: leta 2003 se je odločilo, da v Franciji opusti trženje mikrovalovnih pečic pod blagovno znamko Vedette, da bi se v celoti usmerilo na blagovno znamko Brandt, katere prodaja je bila še posebej intenzivna. Ta ukinitev je imela zelo negativen učinek, saj se je izgubil ne samo celoten ustvarjeni promet blagovne znamke Vedette, ampak je izguba dosegla tudi blagovno znamko Brandt (skupna izguba iz teh dveh blagovnih znamk […] aparatov v dveh letih, ki jo je treba navezati na prvotno prodajo […] enot, med njimi […] pod blagovno znamko Vedette, kar je [120–140]-odstotna izguba opuščenega obsega) (58).

(146)

Komisija na podlagi proučitve podatkov iz obeh zgornjih preglednic in drugih podatkov, ki so jih predložili francoski organi, ugotavlja, da bodo izbrani izravnalni ukrepi oslabili podjetje, ker bo od leta 2009, ko se bodo navedeni ukrepi začeli izvajati, zaradi njih dosegalo slabše rezultate. Vendar bo podjetje že leta 2010 spet doseglo pozitiven neto rezultat, in ta se bo v naslednjih letih povečeval. Zato Komisija meni, da izravnalni ukrepi, ki jih predlagajo francoski organi, ne bodo ovirali ponovne vzpostavitve sposobnosti preživetja podjetja, čeprav ga bodo oslabili.

(147)

Te ugotovitve ne izpodbija uvedba dodatnega izravnalnega ukrepa s strani Komisije, tj. potrebe po podaljšanju ustavitve trženja zadevnih proizvodov blagovne znamke Vedette za tri leta.

(148)

Kot je namreč razvidno iz preglednice 3, ki prikazuje vpliv dodatnega izravnalnega ukrepa na končni rezultat podjetja, bo ta ostal pozitiven v letih 2014–2016 in bo dosegel rast, ocenjeno na [1,5–3] %. Zato enaka ugotovitev velja tudi za izravnalni ukrep, ki ga je sprejela Komisija: ukrep ne bo oviral ponovne vzpostavitve sposobnosti preživetja podjetja, čeprav ga bo oslabil.

6.7.   Omejitev pomoči na najmanjšo potrebno: realni prispevek brez pomoči

(149)

Da se pomoč lahko odobri, morata biti znesek in intenzivnost pomoči v skladu s točkami od 43 do 45 smernic o pomoči za prestrukturiranje strogo omejena na najmanjša potrebna za prestrukturiranje, ob upoštevanju dejanskih finančnih virov podjetja, njegovih delničarjev ali skupine, v katero spada. Upravičenci do pomoči morajo prispevati pomemben delež k načrtu prestrukturiranja iz lastnih virov, tudi s prodajo sredstev, ki niso bistvena za preživetje podjetja, ali iz zunanjega financiranja po tržnih pogojih.

(150)

Kot je navedeno v točki 43 sklepa o začetku postopka, stroški prestrukturiranja, opisani v priglasitvi francoskih organov, znašajo 62,5 milijona EUR. Podjetje bo prispevalo sredstva v višini 31,5 milijona in prejelo pomoč v višini 31 milijonov.

 

V milijonih EUR

%

Stroški prestrukturiranja

62,5

100 %

Financirano iz:

lastnega stroška upravičenca

4,6

7,4 %

delniškega vložka

26,9

43 %

pomoči države

31

49,6 %

(151)

Komisija v točki 44 sklepa o začetku postopka navaja dva dvoma v zvezi s temi podatki. Po eni strani Komisija od francoskih organov zahteva, naj utemeljijo, zakaj niso med stroške prestrukturiranja vključili vračila pomoči na podlagi člena 44f. Po drugi strani zahteva pojasnilo glede narave lastnega stroška upravičenca.

(152)

Francoski organi so v odgovor na ta drugi dvom navedli, da lastni strošek upravičenca sestavljajo bančna posojila, ki jih je podjetje FagorBrandt najelo na trgu. Kot pojasnjujejo, je podjetje leta 2006 sklenilo bančna posojila v vrednosti [20–40] milijonov EUR, leta 2007 pa so se povečala na [20–40] milijonov EUR (59). Zavarovana so bila z […]. Komisija ugotavlja, da je to „zunanje financiranje po tržnih pogojih“, kot je opredeljeno v točki 43 smernic o pomoči za prestrukturiranje, torej veljaven prispevek.

(153)

Francoski organi v zvezi s prvim dvomom Komisije navajajo, da se vračilo nezdružljive pomoči ne more vnaprej šteti za strošek prestrukturiranja (niti za lastni strošek podjetja, ki prejema pomoč, v smislu točk 43 in 44 smernic o pomoči za prestrukturiranje). Zato pomoči na podlagi člena 44f niso šteli med stroške prestrukturiranja. Kljub temu navajajo, da je to vračilo, ocenjeno na približno [25–30] milijonov EUR (z obrestmi), kot kateri koli drug običajen finančni izdatek seveda vključeno v poslovni načrt, priložen priglasitvi. Komisija meni, da je treba vračilo nujno upoštevati v poslovnem načrtu, kar se je v tem primeru zgodilo (60).

(154)

Vendar je treba tudi upoštevati, da je 21. oktobra 2008 podjetje Brandt Italia prejelo italijansko pomoč v znesku 3 190 878,02 EUR, pri čemer je treba temu znesku prišteti še obresti. Zato ni mogoče izključiti možnosti, da bi bil v lastni prispevek, ki ga je načrtovalo podjetje, vštet ta znesek. Posledično lastni prispevek upravičenca pade pod prag 50 %, ki se zahteva v skladu s točko 44 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(155)

Za zagotovitev, da v lastni prispevek podjetja ni všteta nobena pomoč in da obsega najmanj 50 % stroškov prestrukturiranja, Komisija ta sklep sprejme pod pogojem, da se lastni prispevek poveča sorazmerno z višino italijanske pomoči, ki znaša 3 190 878,02 EUR, pri čemer je treba temu znesku prišteti še obresti do 21. oktobra 2008.

(156)

To pomeni, da se mora prispevek k stroškom prestrukturiranja, ki ga je predlagalo podjetje FagorBrandt, povečati za ta znesek (s posojilom, delniškim vložkom ali drugače) pred 31. decembrom 2012, ko se konča obdobje prestrukturiranja podjetja. Francoski organi morajo to povečanje dokazati v dveh mesecih od 31. decembra 2012.

(157)

Kar zadeva trditev konkurenta, ki je želel ostati anonimen, da pomoč ni omejena na najmanjšo potrebno, Komisija potrjuje, da je poleg preverjanja izpolnjevanja formalnega merila glede lastnega prispevka, ki mora biti večji od 50 %, tudi ocenila, ali je pomoč omejena na najmanjšo potrebno, še zlasti na podlagi meril iz točke 45 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Komisija meni, da je tako in da znesek pomoči za podjetje ne pomeni „presežka denarnih sredstev, ki bi se lahko uporabil za agresivne, tržno izkrivljajoče ukrepe, ki niso povezani s postopkom prestrukturiranja“.

(158)

Komisija zlasti ugotavlja, da bo skupina po dodelitvi pomoči in končanem obdobju prestrukturiranja še vedno precej zadolžena, pri čemer bo njeno razmerje med dolgom in lastnim kapitalom še vedno večje od ena. Zato mora FagorBrandt za zmanjšanje te stopnje zadolženosti predvsem nameniti ustvarjena likvidna sredstva.

6.8.   Načelo o enkratni pomoči („enkrat in zadnjič“)

(159)

V skladu s točko 72 in naslednjimi smernic o pomoči za prestrukturiranje je lahko pomoč za prestrukturiranje dodeljena le enkrat v obdobju desetih let.

(160)

V tem primeru francoske in italijanske pomoči, ki ju je dobilo podjetje FagorBrandt, ni mogoče obravnavati kot pomoč za reševanje in prestrukturiranje. V času dodelitve teh pomoči leta 2002 in 2003 podjetje FagorBrandt namreč ni bilo v težavah, kot je bilo navedeno v uvodnih izjavah od (45) do (56).

(161)

Zato je načelo o enkratni pomoči, kot se zahteva v skladu s smernicami o pomoči za prestrukturiranje, izpolnjeno.

6.9.   Popolna izvedba načrta

(162)

Načrt prestrukturiranja podjetja FagorBrandt je treba izvesti v celoti, vključno z vsemi obveznostmi Francije (61). Komisija zahteva, da se jo obvešča o napredku pri izvajanju načrta in z njim povezanih obveznostih.

7.   ZAKLJUČEK

(163)

Pomoč se lahko razglasi za združljivo z notranjim trgom, če se izpolnijo vsi določeni pogoji –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pomoč Francije za FagorBrandt v znesku 31 milijonov EUR je pod pogoji iz člena 2 združljiva z notranjim trgom.

Člen 2

1.   Francoski organi morajo začasno odložiti izplačilo pomoči iz člena 1 tega sklepa podjetju FagorBrandt, dokler se od njega dejansko ne izterja nezdružljiva pomoč, na katero se nanaša Odločba Komisije št. 2004/343/ES z dne 16. decembra 2003 (62).

2.   Načrt prestrukturiranja za FagorBrandt, ki ga je Francija poslala Komisiji 6. avgusta 2007, se izvede v celoti.

3.   Lastni prispevek k stroškom prestrukturiranja v višini 31,5 milijona EUR, ki ga je predlagal FagorBrandt, mora biti povečan za 3 190 878,02 EUR in obresti na ta znesek od zagotovitve italijanske pomoči podjetju FagorBrandt do 21. oktobra 2008. To povečanje mora biti izvedeno pred 31. decembrom 2012, ko se konča obdobje prestrukturiranja podjetja. Francoski organi morajo to povečanje dokazati v dveh mesecih od 31. decembra 2012.

4.   FagorBrandt ustavi trženje proizvodov hladilne tehnike, kuhalnih aparatov in pomivalnih strojev blagovne znamke Vedette za osemletno obdobje.

5.   Da se zagotovi nadzor nad izvajanjem pogojev iz odstavkov od 1 do 4 tega člena, mora Francija z letnimi poročili obveščati Komisijo o napredku pri prestrukturiranju podjetja FagorBrandt, vračilu nezdružljive pomoči iz odstavka 1, plačilu združljive pomoči in izvajanju izravnalnih ukrepov.

Člen 3

Francija v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu obvesti Komisijo o ukrepih, sprejetih za njegovo izvajanje.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Francosko republiko.

V Bruslju, 25. julija 2012

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  S 1. decembrom 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES postala člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Določbe novih členov so vsebinsko enake določbam prejšnjih členov. V tem sklepu je treba sklicevanje na člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumeti kot sklicevanje na člena 87 in 88 Pogodbe ES, kadar je to primerno. S PDEU so bile uvedene tudi nekatere spremembe terminologije, besedo „Skupnost“ je na primer nadomestil izraz „Unija“, besedno zvezo „skupni trg“„notranji trg“, besedno zvezo „Sodišče prve stopnje“ pa „Splošno sodišče“. V tem sklepu se uporablja terminologija iz PDEU.

(2)  UL C 275, 16.11.2007, str. 18.

(3)  Glej opombo 2.

(4)  Zadevna zainteresirana stran je po telefonu in z dopisom z dne 16. decembra 2007 zahtevala enomesečno podaljšanje roka za predložitev pripomb, čemur Komisija ni nasprotovala.

(5)  UL L 160, 23.6.2009, str. 11.

(6)  Sodba Sodišča z dne 14. februarja 2012, Electrolux in Whirlpool Europe proti Komisiji, (T-115/09 in T-116/09, še neobjavljeno v ZOdl).

(7)  Glej sodbo Sodišča z dne 9. julija 2008, Alitalia proti Komisiji, (T-301/01, ZOdl. 2008, str. II-01753).

(8)  Za opis načrta prestrukturiranja glej točko 11 in naslednje iz sklepa o začetku postopka.

(9)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(10)  Odločba Komisije z dne 16. decembra 2003 o shemi pomoči, ki jo je Francija izvajala za prevzem podjetij v težavah, UL L 108, 16.4.2004, str. 38.

(11)  Odločba Komisije z dne 1. decembra 2004 o državni pomoči Francije za Bull, UL L 342, 24.12.2005, str. 81, uvodne izjave od 55 do 63.

(12)  Odločba Komisije z dne 26. aprila 2006 o državni pomoči, ki jo Francija namerava izvajati za Euromoteurs, UL L 307, 7.11.2006, str. 213, uvodne izjave 30, 31 in 42.

(13)  Poslovna skrivnost.

(14)  Zgoraj v opombi 7 navedena sodba Alitalia proti Komisiji.

(15)  Zgoraj navedena sodba Alitalia proti Komisiji, točka 137.

(16)  Zgoraj navedena sodba Alitalia proti Komisiji, točki 144 in 159.

(17)  V zvezi s tem glej zgoraj navedeno sodbo Alitalia proti Komisiji, točke 99 do 101 in 142.

(18)  Zgoraj navedena sodba Alitalia proti Komisiji, točka 174.

(19)  Glej opombo 2.

(20)  Zgoraj navedena sodba Alitalia proti Komisiji, točka 174.

(21)  Dnevnik La Tribune z dne 14. aprila 2005.

(22)  Odločba Komisije z dne 26. marca 1991 o pomoči Nemčije za Deggendorf GmbH (UL L 215, 2.8.1991, str. 16).

(23)  Sodba Sodišča z dne 15. maja 1997 v zadevi TWD proti Komisiji, C-355/95 P, Recueil, str. I-2549, točki 25 in 26 (sodba „Deggendorf“). Ta sodba potrjuje utemeljenost sodbe Sodišča prve stopnje z dne 13. septembra 1995 v zadevi TWD proti Komisiji, T-244/93 in T-486/93, Recueil, str. II-2265.

(24)  V zvezi s tem je v Obvestilu Komisije „Za učinkovito izvajanje odločb Komisije, ki od držav članic zahtevajo dosego vračila nezakonite in nezdružljive državne pomoči“ (UL C 272, 15.11.2007, str. 4) navedeno, da „je Komisija […] začela bolj sistematično izvajati sodno prakso iz zadeve Deggendorf. Ta sodna praksa Komisiji omogoča, da, če so izpolnjeni nekateri pogoji, od držav članic zahteva prekinitev plačila nove združljive pomoči podjetju, dokler ni to podjetje povrnilo stare nezakonite in nezdružljive pomoči, ki je predmet odločbe o vračilu“.

(25)  Navedeno v opombi 22.

(26)  UL L 352, 27.11.2004, str. 10. To odločbo sta podjetje Brandt Italia in Italija izpodbijali pred Sodiščem prve stopnje, ki je tožbi zavrnilo 12. septembra 2007 (združeni zadevi T-239/04 in T-323/04). Poleg tega je sodišče Italijo 6. decembra 2007 obsodilo zaradi neupoštevanja odločbe z dne 30. marca 2004 (zadeva C-280/05).

(27)  Navedeno v opombi 22.

(28)  Zgoraj v opombi 6 navedena sodba Electrolux in Whirlpool, točka 67.

(29)  Glej naslednje odločbe Komisije: Odločba z dne 21. oktobra 2003 o pomoči za raziskave in razvoj za mesto Zamudio (Baskija), ki jo namerava Španija odobriti podjetju „Industria de Turbo Propulsores, SA“ (ITP) (UL L 61, 27.2.2004, str. 87, uvodne izjave 32–36, 55 in 117–119); Odločba z dne 16. marca 2005 o državni pomoči, ki jo namerava Italija – regija Lacij – odobriti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 244, 7.9.2006, str. 8); Odločba z dne 8. novembra 2006 o državni pomoči C 11/06 (ex N 127/05), ki jo namerava Italija odobriti v korist AEM Torino (UL L 366, 21.12.2006, str. 62, uvodne izjave 39–41).

(30)  Zgoraj v opombi 6 navedena sodba Electrolux in Whirlpool, točka 71: „Ker Komisija dodelitve zadevne pomoči ni pogojila z vračilom nezdružljive italijanske pomoči, bi torej nujno morala analizirati kumulativni učinek teh dveh pomoči, česar pa v tem primeru ni storila.“

(31)  UL L 352, 27.11.2004, str. 10.

(32)  V Odločbi Komisije z dne 21. junija 1994 v zadevi Electrolux proti AEG (UL C 187, 9.7.1994) je ugotovljeno, da geografski obseg trgov bele tehnike zajema zahodno Evropo. V Odločbi Komisije z dne 24. januarja 1999 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP, ki se nanaša na CECED (UL L 187, 26.7.2000, str. 47), je ugotovljeno, da geografska razsežnost zajema EGP. V zadnjem primeru je šlo za sektor pralnih strojev.

(33)  Skupni tržni delež podjetij FagorBrandt in Fagor Electrodomésticos je največ [5–10]-odstotni.

(34)  Komisija ne more sprejeti trditve Francije, da ima nadaljnja prisotnost podjetja FagorBrandt na trgu pozitiven učinek, ker preprečuje oligopolni položaj. Francoski organi trditve niso natančno utemeljili. Poleg tega je ta trditev nasprotna njihovi priglasitvi, v kateri je opisan zelo konkurenčen trg z raznovrstno konkurenco, ki jo ustvarjajo zlasti distribucijske blagovne znamke. Ne nazadnje je v točki 39 smernic o pomoči za prestrukturiranje navedeno, da se upošteva „monopolen ali hud oligopolen“ položaj, kar v tem primeru ne velja, saj so na trgu že zdaj štirje konkurenti, če upoštevamo samo največja podjetja.

(35)  Glede na predložene podatke je tržni delež po količini v Evropi upadel s 5,3 % leta 2004 na 5,2 % leta 2005 ter na 5 % v letih 2006 in 2007.

(36)  Na podlagi analize na svetovni ravni je razlika še večja, saj imajo skupine, kot sta Electrolux in Whirlpool, zelo obsežne dejavnosti zunaj Evrope. Na primer, leta 2005 je skupni promet podjetij FagorBrandt in Fagor Electrodomésticos znašal manj kot 2 milijardi EUR, medtem ko je svetovni promet podjetij Whirlpool, Electrolux, BSH in Indesit z belo tehniko v EUR znašal 11,8 milijarde, 10,8 milijarde, 7,3 milijarde oziroma 3,1 milijarde.

(37)  Kot je navedeno, podjetje FagorBrandt samo ne bo več proizvajalo […]. Podjetje FagorBrandt samo bo proizvajalo proizvode […]. V teh segmentih je delež proizvodov, ki se proizvajajo zunaj Evropske unije, manjši. Delež proizvodov, ki se proizvajajo zunaj Evropske unije, je največji na […].

(38)  FagorBrandt namreč [50–80] % prodaje ustvari na francoskem trgu. V zvezi s tem je Sodišče večkrat navedlo, da „kadar država članica dodeli pomoč podjetju, se domača proizvodnja zato lahko ohrani ali poveča, tako da imajo podjetja s sedežem v drugih državah članicah manj možnosti za izvoz svojih izdelkov na trg te države članice“. Sodbe z dne 13. julija 1988 v zadevi Francija proti Komisiji (C-102/87, Recueil, str. 04067) (glej točko 19); z dne 14. septembra 1994 v zadevi Španija proti Komisiji (C-278/92, C-279/92 in C-280/92, Recueil, str. I-4103) (glej točko 40); z dne 7 marca 2002 v zadevi Italija proti Komisiji (C-310/99, Recueil, str. I-2289) (glej točke 84 do 86) in z dne 11. julija 2002 v zadevi HAMSA proti Komisiji (T-152/99, Recueil, str. II-3049) (glej točki 220 in 221).

(39)  V francoskem tisku je bila nedobičkonosnost dejavnosti proizvodnje zamrzovalnikov zelo odmevna. V članku v dnevniku Ouest France z dne 8. julija 2004 je bilo na primer navedeno: „ElcoBrandt, francoski proizvajalec električnih gospodinjskih aparatov, bo leta 2005 zaradi ‚izgube dobičkonosnosti zaprl tovarno v Lesquinu (Nord), specializirano za proizvodnjo zamrzovalnikov. Elco je obrat pred dvema letoma prevzel od družbe Brandt. 600 zaposlenih je sprejelo socialni načrt, ki je predvideval ohranitev 150 delovnih mest, ki bodo odslej ukinjena.“ Natančneje, odgovorni iz podjetja Brandt so v dnevniku Les Echos v članku, ki je bil objavljen 7. julija 2004, navedli, da „nas je kljub velikim prizadevanjem, da bi z nakupom 35 % sestavnih delov na Kitajskem ali izboljšanjem kakovosti in produktivnosti ohranili konkurenčnost, prehitel padec stroškov na trgu“ in da ohranitev dejavnosti proizvodnje zamrzovalnih skrinj znotraj skupine ElcoBrandt ni več ekonomsko smiselna. Z vsakim prodanim izdelkom namreč ustvarimo 25-odstotno izgubo.

(40)  Francoski organi v priglasitvi navajajo, da je eden od ciljev prestrukturiranja „racionalizacija proizvodnje z opustitvijo nekaterih segmentov […], ki so strukturno deficitarni, da bi omejili izgube, povezane s tržnimi deleži, ki so jih pridobili proizvajalci iz poceni držav (samostoječe mikrovalovne pečice, […])“. Francoski organi so v dopisu z dne 15. februarja 2008, v katerem odgovarjajo na pripombe zainteresiranih strani, navedli: „Francoski organi opozarjajo, da […] je glavni namen različnih že sprejetih ukrepov preprečiti izgube (zaprtje deficitarnega proizvodnega obrata v Lesquinu in opustitev nekaterih nedobičkonosnih proizvodenj, to je samostoječih mikrovalovnih pečic).“ S tema dvema odlomkoma se potrjujejo tudi predhodne ugotovitve v zvezi z zaprtjem tovarne v Lesquinu.

(41)  Na to dejstvo so opozorili francoski organi, med drugim v Prilogi 7 k priglasitvi.

(42)  Glej na primer članek „Brandt: potrjena odpoved pogodbe za Miele. Po umiku Electroluxa nov hud udarec za Aizenay“, ki je bil 3. marca 2005 objavljen v dnevniku Ouest France.

(43)  In to še toliko manj, ker je podjetje ustvarilo kapitalski dobiček v višini 774 000 EUR.

(44)  Kot je navedeno v oddelku 2.2 sklepa o začetku postopka, se je prestrukturiranje skupine FagorBrandt začelo leta 2004, ko so se ob pomanjkanju konkurenčnosti pojavile prve finančne težave. Komisija torej meni, da je ta prodaja „del istega prestrukturiranja“, kot se zahteva v točki 40 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(45)  Francoski organi navajajo, da bi dejavnost podružnice Brandt Components podjetju pomagala izkoristiti močno vključevanje proizvodnje vrhunskih pralnih strojev, ki je že vseskozi eden od stebrov skupine FagorBrandt. Po navedbah francoskih organov je ta vrsta vključevanja še zlasti primerna za inovativne proizvode ali proizvode, ki zahtevajo posebno znanje, izvajajo pa jo glavni akterji v sektorju (na primer BSH ali Miele). Vendar Komisija ugotavlja, da francoski organi razen zgornjih trditev niso navedli nobenih drugih elementov, na podlagi katerih bi lahko nesporno ugotovila – še manj pa ta učinek količinsko opredelila –, da bo prodaja podružnice Brandt Components zmanjšala možnosti podjetja FagorBrandt za razvoj konkurenčnih pralnih strojev in tako zmanjšala njegovo prisotnost na trgu pralnih strojev. Komisija tako ne more ugotoviti, da prodaja podružnice Brandt Components dejansko vpliva na trg bele tehnike.

(46)  Vedette je blagovna znamka, ki se na francoskem trgu uvršča v […] na trgu proizvodov […]. Predlagani ukrepi torej ne zmanjšujejo prisotnosti podjetja FagorBrandt na trgu proizvodov […]. Vendar ima velika večina skupin, ki so konkurentke skupine FagorBrandt pri […], v lasti tudi blagovne znamke, ki blagovni znamki Vedette konkurirajo na trgu proizvodov […]. Te bodo torej imele korist od umika zgoraj opisanih proizvodov Vedette.

(47)  Ti so leta 2007 obsegali [30–40] % prometa blagovne znamke Vedette in [0–10] % prodaje skupine FagorBrandt na francoskem trgu bele tehnike.

(48)  Cilj tega ukrepa je umik zadevnih proizvodov Vedette s trga. Jasno je torej, da bi se učinek ukrepa izničil, če bi podjetje FagorBrandt drugemu podjetju podelilo licenco za proizvodnjo in/ali trženje teh proizvodov pod blagovno znamko Vedette.

(49)  Preglednica temelji na predpostavki, da ukrep začne veljati 1. januarja 2009.

(50)  Glede na to, da se okoliščine niso spremenile, se zdi ohranitev [1,5–3]-odstotne stopnje razumna, ker ta stopnja predstavlja predvideno smiselno rast prometa glede na strategijo skupine in tržne priložnosti (glej uvodno izjavo (125) in naslednje).

(51)  Skupina FagorBrandt je marca 2004 prodala svojo tovarno v Neversu (električni motorji), januarja 2005 pa je zaprla tovarno v Lesquinu (zamrzovalne skrinje). Leta 2006 je skupina ukinila proizvodnjo samostoječih mikrovalovnih pečic v tovarni v Aizenayu.

(52)  Skupina je uvedla […]. Leta 2006 so bili v Franciji sprejeti še številni drugi ukrepi. Istega leta je skupina začela z racionalizacijo italijanskega obrata v Verolanuovi.

(53)  Glede ukrepov za razvoj nadaljnjega obstoja podjetja je skupina po študijah, opravljenih med marcem 2004 in februarjem 2005, izvedla naslednje: […].

(54)  CECED: Evropsko združenje proizvajalcev gospodinjskih aparatov, v katero je vključenih 15 proizvajalcev, ki imajo vsaj evropsko razsežnost, in 26 združenj iz tega sektorja, ki delujejo v več evropskih državah (članicah in nečlanicah Evropske unije).

(55)  GIFAM: medpanožno združenje proizvajalcev gospodinjskih aparatov, v katero je vključenih približno 50 podjetij, ki so prisotna na trgih električnih gospodinjskih aparatov.

(56)  Komisija je proučila, ali večje vključevanje podjetja FagorBrandt v družbo Fagor izpodbija ugotovitve iz točke 27 sklepa o začetku postopka, kar zadeva upravičenost podjetja FagorBrandt. Ugotovila je, da ni tako, ker je velika večina elementov, navedenih v tem odstavku, še naprej tehtnih.

(57)  Vzrok za ta upad je vpliv ustavitve trženja proizvodov na prepoznavnost blagovne znamke Vedette pri distributerjih.

(58)  Komisija na podlagi informacij, ki so jih predložili francoski organi, meni, da je malo verjetnosti za uresničitev pesimističnega scenarija. Francoski organi so ga namreč oprli na izkušnje z mikrovalovnimi pečicami Vedette. Vendar kot bo pokazano, je to proizvod, na trgu katerega podjetje FagorBrandt ni bilo več konkurenčno (razlog, da se je odločilo za ukinitev notranje proizvodnje) in za katerega je značilen močan prodor proizvajalcev iz poceni držav. Trditev, ki so jo zagovarjali francoski organi, to je da je treba celotni upad prodaje mikrovalovnih pečic, evidentiran v navedenih dveh letih, pripisati izključno odločitvi za ustavitev trženja mikrovalovnih pečic pod blagovno znamko Vedette, se torej zdi pretirana.

(59)  Dopis francoskih organov z dne 15. februarja 2008.

(60)  Komisija je v Odločbi z dne 26. aprila 2006 o državni pomoči, ki jo Francija namerava izvajati za Euromoteurs (UL L 307, 7.11.2006, str. 213), menila, da dejstvo, da predloženi načrt prestrukturiranja ne upošteva vračila nezdružljive pomoči, ki jo je prejelo podjetje, potrjuje ugotovitev, da ta načrt ne omogoča ponovne vzpostavitve dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja.

(61)  Kot je bilo že navedeno, se je načrt prestrukturiranja začel leta 2004, večina ukrepov prestrukturiranja pa je bila že izvedena.

(62)  Odločba Komisije z dne 16. decembra 2003 o shemi pomoči, ki jo izvaja Francija za prevzem podjetij v težavah, UL L 108, 16.4.2004, str. 38.


18.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/24


SKLEP KOMISIJE

z dne 19. decembra 2012

o državni pomoči SA.20829 (C 26/2010, ex NN 43/2010 (ex CP 71/2006)) Shema v zvezi z oprostitvijo davka na nepremičnine, ki jih nekomercialni subjekti uporabljajo za posebne namene, Italije

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 9461)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/284/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi (1), in ob upoštevanju njihovih pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je leta 2006 prejela številne pritožbe, zlasti glede dveh shem: ene v zvezi z oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine in druge v zvezi z znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb. Shemi sta natančneje zajemali:

(a)

oprostitev občinskega davka na nepremičnine („imposta comunale sugli immobili“) za nepremičnine, ki jih uporabljajo nekomercialni subjekti in so namenjene izključno za dejavnosti s področij socialnega skrbstva, socialne pomoči, zdravstvene oskrbe, kulture, izobraževanja, rekreacije, nastanitve, športa ter verskih dejavnosti (člen 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504 z dne 30. decembra 1992);

(b)

50-odstotno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za subjekte iz člena 6 predsedniške uredbe št. 601 z dne 29. septembra 1973, predvsem organizacije za socialno varstvo, neprofitne izobraževalne in raziskovalne ustanove ter dobrodelne in pedagoške ustanove (vključno s cerkvenimi institucijami). V to določbo so zajeti tudi subjekti, ki dodeljujejo socialna stanovanja, ter kulturne ustanove in združenja.

(2)

Komisija je po prejemu pritožb v zvezi z navedeno oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine italijanskim organom 5. maja 2006 poslala prvotno zahtevo za informacije. Komisija je glede na informacije, ki jih je 6. junija 2006 prejela od Italije, in po začetku veljavnosti nekaterih sprememb predpisov o oprostitvi občinskega davka na nepremičnine v dopisu z dne 8. avgusta 2006 obvestila pritožnike, da na podlagi predhodne analize ni razlogov za nadaljevanje preiskave.

(3)

Vendar so pritožniki v dopisu z dne 24. oktobra 2006 znova poudarili, da je oprostitev občinskega davka na nepremičnine za nekomercialne subjekte v nasprotju s členom 107(1) Pogodbe. Komisija jih je v dopisu z dne 14. novembra 2006 obvestila, da na podlagi razpoložljivih informacij ni razlogov za nadaljevanje preiskave oprostitve občinskega davka na nepremičnine.

(4)

Komisija je januarja in septembra 2007 prejela dodatne dopise pritožnikov o oprostitvi občinskega davka na nepremičnine. V dopisu z dne 12. septembra 2007 so Komisijo opozorili na člen 149 Zakonika o davku od dohodkov („Testo Unico delle Imposte sui Redditi“), odobrenega s predsedniško uredbo št. 917 z dne 22. decembra 1986. Po njihovem mnenju se je s tem členom ugodnejša davčna obravnava priznala le cerkvenim institucijam in amaterskim športnim klubom.

(5)

Komisija je 5. novembra 2007 italijanske organe in pritožnike pozvala, naj ji predložijo dodatne informacije o vseh domnevnih preferencialnih določbah, ki jih navajajo pritožniki. Italijanski organi so zahtevane informacije poslali v dopisih z dne 3. decembra 2007 in 30. aprila 2008. Pritožniki so dodatne informacije predložili v dopisu z dne 21. maja 2008.

(6)

Pritožniki so 20. oktobra 2008 poslali uradni opomin (člen 265 Pogodbe), v katerem so Komisijo pozvali, naj sproži formalni postopek preiskave in sprejme formalno odločitev glede njihovih pritožb.

(7)

Komisija je italijanskim organom 24. novembra 2008 poslala še eno zahtevo za informacije, na katero so odgovorili v dopisu z dne 8. decembra 2008.

(8)

Komisija je v dopisu z dne 19. decembra 2008 pritožnike obvestila, da na podlagi predhodne analize po njenem mnenju ukrepi niso pomenili državne pomoči in da skladno s tem ni bilo treba nadaljevati preiskave.

(9)

Italijansko ministrstvo za finance je 26. januarja 2009 izdalo okrožnico „Circolare 2/DF“ (v nadaljnjem besedilu: okrožnica), v kateri je dodatno pojasnilo področje uporabe oprostitve občinskega davka na nepremičnine za nekomercialne subjekte. Pritožniki so Komisiji poslali dopis z dne 2. marca 2009, v katerem so izrazili svoje nezadovoljstvo z veljavno zakonodajo in se pritožili nad vsebino okrožnice.

(10)

Pritožniki so v elektronski pošti z dne 11. januarja 2010 znova pozvali Komisijo, naj sproži formalni postopek preiskave, četudi ob upoštevanju vsebine okrožnice. Po tem ko se je Komisija seznanila z okrožnico, je 15. februarja 2010 poslala dopis pritožnikom, s katerim je potrdila obrazložitev iz njihovega dopisa z dne 19. decembra 2008.

(11)

Dva pritožnika sta 26. aprila 2010 na Splošnem sodišču vložila vsak svojo tožbo za razglasitev ničnostni dopisa Komisije z dne 15. februarja 2010 (2). Na zahtevo pritožnikov je Sodišče 18. novembra 2010 odredilo izbris zadeve (3).

(12)

Komisija je s Sklepom z dne 12. oktobra 2010 (v nadaljnjem besedilu: sklep o sprožitvi postopka) sprožila formalni postopek preiskave iz člena 108(2) Pogodbe v zvezi z oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine, ki jih nekomercialni subjekti uporabljajo za posebne namene, in v zvezi s členom 149(4) Zakonika o davku od dohodkov (4). Sklep o sprožitvi postopka je bil 21. decembra 2010 objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (5), zainteresirane strani pa so bile pozvane, naj predložijo svoje pripombe.

(13)

Italijanski organi so v dopisu z dne 10. novembra 2010 Komisijo prosili, naj jim pošlje izvode dopisov, poslanih pritožnikom med letoma 2006 in 2010. Komisija jih je Italiji poslala 2. decembra 2010.

(14)

Komisija je med 21. januarjem in 4. aprilom 2011 prejela pripombe 80 zainteresiranih strani na sklep o sprožitvi postopka; te strani so navedene v Prilogi 1 k temu sklepu.

(15)

Komisija je v dopisu z dne 2. marca 2011 prejela pripombe Italije na sklep o sprožitvi postopka. Nato je pripombe tretjih strani posredovala italijanskim organom, ki so ji svoje odzive poslali 10. junija 2011.

(16)

Italijanski organi in Komisija so se 19. julija 2011 srečali na tehničnem sestanku.

(17)

Italija je v dopisu z dne 15. februarja 2012 obvestila Komisijo, da namerava sprejeti nov predpis v zvezi z občinskim davkom na nepremičnine, in sporočila, da je bil občinski davek na nepremičnine s 1. januarjem 2012 nadomeščen z novim davkom, imenovanim „Imposta Municipale Propria“, tj. občinskim davkom.

(18)

Potem ko je Italija 24. marca 2012 sprejela zakon št. 27, v katerem so bile zajete nove določbe o oprostitvi občinskega davka za nekomercialne subjekte, ki opravljajo posebne dejavnosti, številni vidiki pa so bili še odprti in jih bo treba opredeliti v prihodnjih izvedbenih predpisih, je Komisija italijanskim organom 16. maja 2012 poslala zahtevo za informacije.

(19)

Komisija je od pritožnikov 27. junija 2012 prejela dodatne informacije, vključno s pripombami na nov predpis o občinskem davku. Ta pojasnila je 6. julija 2012 poslala Italiji, da posreduje pripombe.

(20)

Italija je Komisiji v dopisu z dne 5. septembra 2012 zagotovila zahtevane informacije in tudi svoje pripombe k pojasnilom tretjih strani, ki so ji bila poslana 6. julija 2012.

(21)

Italijanski organi so nato 21. novembra 2012 Komisiji poslali kopijo izvedbenega predpisa o občinskem davku, sprejetega 19. novembra 2012.

2.   OPIS UKREPOV

2.1.   Oprostitev občinskega davka na nepremičnine za nekomercialne subjekte

(22)

Italijanski organi so leta 1992 uvedli občinski davek na nepremičnine. Kot je navedeno v zakonski uredbi št. 504 z dne 30. decembra 1992, so morale ta davek plačati vse fizične in pravne osebe, ki so lastniki nepremičnin (zaradi lastništva, pravice užitka, pravice do uporabe, stanovanjske pravice ali pravice do zakupa). Davek so morali plačati rezidenti in nerezidenti, ne glede na vrsto rabe nepremičnine, izračunan pa je bil na podlagi katastrske vrednosti.

(23)

Po členu 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92 so bile nepremičnine, ki so jih nekomercialni subjekti uporabljali izključno za dejavnosti s področij socialnega skrbstva, socialne pomoči, zdravstvene oskrbe, izobraževanja, nastanitve, kulture, rekreacije, športa ter verskih dejavnosti, oproščene občinskega davka na nepremičnine.

(24)

Po členu 7(2a) uredbe z zakonsko močjo št. 203 z dne 30. septembra 2005 (6) se je oprostitev davka, določena s členom 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92, uporabljala za dejavnosti, navedene v tej uredbi, četudi so bile komercialne narave. Po členu 39 uredbe z zakonsko močjo št. 223 z dne 4. julija 2006 (7) se je ta oprostitev uporabljala le, če zadevne dejavnosti niso bile izključno komercialne narave.

(25)

Italijanski organi so pojasnili, da se je oprostitev občinskega davka na nepremičnine, določena v členu 7(1)(i), uporabljala le, če sta bila izpolnjena dva kumulativna pogoja:

i.

nepremičnino morajo uporabljati nekomercialni subjekti (8). Po zakonu so nekomercialni subjekti javni in zasebni subjekti, ki niso družbe in katerih dejavnosti niso izključno ali predvsem komercialne;

ii.

nepremičnina se mora uporabljati izključno za opravljanje dejavnosti iz člena 7(1)(i).

(26)

Italijanski organi so v okrožnici z dne 26. januarja 2009 podrobneje navedli, kateri subjekti se lahko štejejo kot nekomercialni in kakšne značilnosti morajo imeti dejavnosti, ki jih opravljajo ti subjekti, da so upravičene do oprostitve.

(27)

V okrožnici je bilo navedeno, da so lahko nekomercialni subjekti javni in zasebni. Kot javni nekomercialni subjekti so se šteli zlasti: država, regije, province, občine, gospodarske zbornice, zdravstvene agencije, javni organi, ustanovljeni izključno za socialno pomoč, socialno skrbstvo in zdravstveno oskrbo, negospodarski javni subjekti, centri za socialno pomoč in socialno skrbstvo, univerze in raziskovalne ustanove ter posebne javne službe (nekdanji „Istituto pubblico di assistenza e beneficenza“ – IPAB). V okrožnici so bili kot primeri zasebnih nekomercialnih subjektov navedeni: združenja, skladi, odbori, nevladne organizacije, amaterski športni klubi, prostovoljske organizacije, institucije, ki se za davčne namene uvrščajo med neprofitne organizacije („ONLUS“ – neprofitna socialna organizacija), ter cerkvene institucije, ki pripadajo katoliški cerkvi in drugim veroizpovedim.

(28)

V okrožnici je bilo tudi določeno, da dejavnosti, ki so se opravljale na nepremičnini, oproščeni občinskega davka na nepremičnine, ne bi smele biti na voljo na trgu (9), kar pomeni, da bi se morale izvajati za zadovoljitev socialnih potreb, ki jih javne strukture ali zasebni komercialni subjekti niso vedno izpolnjevali.

(29)

Okrožnica je vsebovala več meril za vsako od dejavnosti iz člena 7(1)(i), kar je pomagalo pri ugotavljanju, kdaj bi se posamezna dejavnost smela šteti kot ne izključno komercialne narave (10).

(30)

Predpis o občinskem davku je s 1. januarjem 2012 nadomestil oprostitev občinskega davka na nepremičnine. Med letom 2012 so bila spremenjena tudi pravila o oprostitvi občinskega davka na nepremičnine za nekomercialne subjekte, kot je pojasnjeno v oddelku 5.

2.2.   Člen 149 Zakonika o davku od dohodkov

(31)

Člen 149 je v poglavju III naslova II Zakonika o davku od dohodkov. V naslovu II so določena pravila o davku od dohodkov pravnih oseb, v poglavju III pa davčne določbe, ki se uporabljajo za nekomercialne subjekte, kot so pravila za izračunavanje davčne osnove in pravila o davčnih stopnjah (11). V členu 149 so opredeljene okoliščine, zaradi katerih lahko subjekt izgubi „nekomercialni status“.

(32)

V členu 149(1) Zakonika o davku od dohodkov je zlasti določeno, da bo nekomercialni subjekt izgubil ta status, če med celotnim davčnim obdobjem opravlja pretežno komercialne dejavnosti.

(33)

V skladu s členom 149(2) Zakonika o davku od dohodka ima subjekt „komercialni status“, če več njegovih prihodkov izhaja iz komercialnih dejavnosti kot iz institucionalnih prihodkov in če je vrednost njegovih osnovnih sredstev, povezanih s komercialnimi dejavnostmi, višja od njegovih osnovnih sredstev, povezanih z drugimi dejavnostmi (12). Pravna oblika, ki so jo sprejeli zadevni subjekti, ne vpliva na izgubo njihovega „nekomercialnega statusa“.

(34)

V členu 149(4) Zakonika o davku od dohodkov je določeno, da se navedeni določbi (tj. člen 149(1) in (2) Zakonika o davku od dohodkov) ne uporabljata za cerkvene institucije, ki jim je bil dodeljen status pravnih oseb civilnega prava, ali amaterska športna društva.

3.   RAZLOGI ZA SPROŽITEV FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(35)

Komisija je sprožila formalni postopek preiskave v zvezi z oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine za nepremičnine, ki jih nekomercialni subjekti uporabljajo za posebne namene, saj se je zdelo, da se šteje za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Sprožila je tudi formalni postopek preiskave glede člena 149(4) Zakonika o davku od dohodkov, v skladu s katerim se določbe o izgubi nekomercialnega statusa ne uporabljajo za cerkvene institucije in amaterske športne klube.

(36)

Da bi Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso (13) presodila, ali so bili obravnavani ukrepi selektivni, je najprej opredelila referenčni davčni sistem za vsak ukrep, nato pa proučila, ali ukrep odstopa od tega sistema, ter če odstopa, ali je bil utemeljen z naravo in splošno strukturo davčnega sistema.

(37)

Komisija je glede oprostitve občinskega davka na nepremičnine ugotovila, da je referenčni sistem za presojo zadevnega ukrepa sam občinski davek na nepremičnine. Ker se oprostitev davka odobri nekomercialnim subjektom, ki svoje nepremičnine uporabljajo za posebne dejavnosti, od katerih se nekatere štejejo za gospodarske, je ukrep odstopal od referenčnega sistema (na podlagi katerega mora vsaka pravna oseba, ki je lastnik nepremičnine, plačati ustrezni občinski davek ne glede na vrsto rabe). Oprostitev davka, odobrena le nekomercialnim subjektom, ki so opravljali posebne dejavnosti z določenim družbenim pomenom, se ni štela kot utemeljena z naravo in splošno strukturo italijanskega sistema za občinske davke na nepremičnine.

(38)

Komisija je glede člena 149(4) Zakonika o davku od dohodkov kot referenčni sistem opredelila davek od dohodkov. Komisija je ugotovila, da je bil ukrep na prvi pogled selektiven, saj naj bi ponujal možnost – a le cerkvenim institucijam in amaterskim športnim klubom – da ohranijo svoj nekomercialni status, čeprav se niso več šteli kot nekomercialni subjekti. Takega ukrepa ni mogoče utemeljiti na podlagi temeljnih načel italijanskega davčnega sistema.

(39)

Italijanski organi niso zagotovili informacij, iz katerih bi bilo razvidno, da so zadevni ukrepi izpolnili pogoje iz sodne prakse v zadevi Altmark  (14). Ker se zdi, da so vsa druga merila iz člena 107(1) Pogodbe izpolnjena, se zdi, da so ukrepi vključevali državno pomoč.

(40)

Glede združljivosti se zdi, da se člen 107(2) Pogodbe za ukrepe ni uporabljal. Poleg tega se ni uporabljala nobena od izjem iz člena 107(3), razen tista iz člena 107(3)(d) za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine. Dejansko je Komisija glede oprostitve občinskega davka na nepremičnine menila, da bi se lahko ta izjema uporabljala za posebne dejavnosti nekomercialnih subjektov, ki opravljajo izključno dejavnosti s področja izobraževanja, kulture in rekreacije. Komisija tudi ni izključila možnosti, da bi se lahko določene dejavnosti uvrstile med storitve splošnega gospodarskega pomena v skladu s členom 106(2) Pogodbe. Vendar ji italijanski organi niso zagotovili nobenih informacij, na podlagi katerih bi lahko presodila združljivost zadevnih ukrepov z notranjim trgom.

(41)

Komisija zato izraža pomisleke o združljivosti ukrepov z notranjim trgom in se je v skladu s členom 4(4) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (15) odločila sprožiti formalni postopek preiskave, obenem pa je Italijo in vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(42)

Po mnenju Komisije se lahko oprostitev občinskega davka na nepremičnine in člen 149(4) Zakonika o davku od dohodkov obravnavata kot nova pomoč. Davek na nepremičnine, odmerjen na letni ravni, je bil dejansko uveden leta 1992, Komisija pa o zadevni oprostitvi davka ni bila uradno obveščena ali je ni drugače odobrila. Oprostitev se je uporabljala za širok razpon dejavnosti, ki ob uvedbi občinskega davka na nepremičnine niso bile zaprte za konkurenco. Zato je bilo treba vsako odstopanje od običajnih pravil te davčne sheme šteti kot novo pomoč, saj se zdi, da so bile izpolnjene zahteve iz člena 107(1) Pogodbe. Prav tako je bil leta 1998 uveden člen 149 Zakonika o davku od dohodkov (16), Komisija pa o tem ni bila uradno obveščena ali ga ni drugače odobrila. Zato bi bilo treba oprostitev, določeno s tem ukrepom, obravnavati kot novo pomoč, saj se zdi, da so bile izpolnjene zahteve iz člena 107(1) Pogodbe.

4.   PRIPOMBE ITALIJANSKIH ORGANOV IN ZAINTERESIRANIH TRETJIH STRANI

(43)

Komisija je v skladu s členom 20(2) Uredbe (ES) št. 659/1999 in kot odgovor na poziv, objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (17), prejela pripombe italijanskih organov in 80 zainteresiranih tretjih strani.

(44)

Če povzamemo, italijanski organi menijo, da subjekti, ki so bili upravičeni do oprostitve občinskega davka na nepremičnine, niso bila „podjetja“ za namene prava Unije. V vsakem primeru so imele dejavnosti, ki jih opravljajo taki subjekti, pomembno javno in družbeno vlogo. Torej se je v skladu z naravo in logiko davčnega sistema zagotovila različna davčna obravnava za povsem gospodarske dejavnosti na eni strani ter socialno skrbstvo, dobrodelnost, solidarnost in verske dejavnosti na drugi. Italijanski organi so tudi nasprotovali temu, da se ukrep občinskega davka na nepremičnine opredeli kot nova pomoč. Po njihovem mnenju bi bilo treba ukrep presojati glede na zvezo s prejšnjimi davki na premoženje (ki so se uporabljali, še preden je začela veljati Pogodba EGS). Nadalje bi bilo treba na podlagi dopisov o zavrnitvi, poslanih pritožnikom, domnevati, da je Komisija ukrep že odobrila. V vsakem primeru je Komisija pri prejemnikih ukrepa ustvarila legitimno pričakovanje, ker je ogovorila na pisno vprašanje parlamenta in tudi ker je obvestila pritožnike o svojem predhodnem stališču, o katerem so bili prav tako neuradno obveščeni italijanski organi.

(45)

Italijanski organi glede člena 149(4) Zakonika o davku od dohodkov ne glede na njegovo besedilo trdijo, da lahko cerkvene institucije in amaterski športni klubi izgubijo svoj nekomercialni status. V tem primeru navedeni subjekti ne bodo več uživali nobene davčne olajšave.

(46)

Od 80 zainteresiranih tretjih strani se jih 78 (v nadaljnjem besedilu: 78 zainteresiranih strani) strinja s stališči italijanskih organov, medtem ko dve tretji strani (v nadaljnjem besedilu: dve zainteresirani strani) od prvotnih pritožnikov menita, da občinski davek na nepremičnine ter člen 149(4) Zakonika o davku od dohodkov pomenita nezakonite ukrepe državne pomoči, ki niso združljivi z notranjim trgom. Trditve 78 zainteresiranih strani se bodo skladno s tem predstavile skupaj s stališčem italijanskih organov, trditve dveh zainteresiranih strani pa se bodo obravnavale posebej.

4.1.   Pripombe italijanskih organov in 78 zainteresiranih strani

4.1.1.   Občinski davek na nepremičnine: posebne dejavnosti, ki jih opravljajo nekomercialni subjekti, se ne morejo obravnavati kot gospodarske dejavnosti

(47)

Italijanski organi in 78 zainteresiranih strani trdijo, da se posebne dejavnosti, ki jih opravljajo nekomercialni subjekti, upravičeni do oprostitve občinskega davka na nepremičnine, ne morejo obravnavati kot gospodarske dejavnosti. Zagovarjajo dejstvo, da te dejavnosti, ki so v glavnem usmerjene na zelo svojevrstne kategorije prejemnikov, ne pomenijo ponudbe blaga ali storitev na trgu in torej niso v konkurenci z dejavnostmi, ki jih opravljajo komercialna podjetja. Zato se ti nekomercialni subjekti, ki delujejo v sektorjih v javnem interesu, ne morejo obravnavati kot podjetja, kar je pogoj za uporabo člena 107(1) Pogodbe.

(48)

Italijanski organi in nekatere od 78 zainteresiranih strani menijo, da imajo te dejavnosti v večini primerov posebne značilnosti. Na primer, opravljajo se v javnem interesu ali zaradi solidarnosti bodisi brezplačno bodisi za manjše plačilo. Zaradi posebnih značilnosti in posebnega namena zadevnih nekomercialnih subjektov ni mogoče uvrstiti med podjetja.

4.1.2.   Občinski davek na nepremičnine: ukrep je utemeljen z logiko italijanskega davčnega sistema

(49)

Italijanski organi in 78 zainteresiranih strani menijo, da oprostitev občinskega davka na nepremičnine ne pomeni odstopanja od splošnega davčnega sistema, ampak zgolj uporabo vodilnih načel tega sistema.

(50)

Vztrajajo pri tem, da je z logiko italijanskega davčnega sistema skladno, da se zagotavlja različna davčna obravnava na eni strani za gospodarske in profitne dejavnosti ter na drugi za dejavnosti pomoči, dobrodelne, verske in podobne dejavnosti, ki jih opravljajo subjekti s posebnimi cilji (18). Zadnje dejavnosti temeljijo na načelu solidarnosti, ki je temeljno načelo nacionalnega prava in prava Unije. S tem razlikovanjem je hotel zakonodajalec samo upoštevati različen pravni in dejanski položaj subjektov, ki opravljajo navedene dejavnosti v javnem interesu z velikim družbenim pomenom.

(51)

Država članica mora opredeliti, katere dejavnosti so v javnem interesu. Edina omejitev, ki jo mora pri tem upoštevati, je skladnost različne davčne obravnave, tj. usklajena mora biti z logiko davčnega sistema kot celote, vzpostaviti pa je treba tudi ustrezen sistem nadzora. Pri zadevni oprostitvi občinskega davka na nepremičnine sta izpolnjena oba pogoja.

(52)

Utemeljitev oprostitve občinskega davka na nepremičnine temelji na členih 2 in 3 italijanske ustave, v katerih je zahtevano, naj se izpolnjujejo dolžnosti politične, gospodarske in socialne solidarnosti do državljanov, ter na členu 38, v katerem je določena pravica do socialne pomoči za ljudi brez potrebnih sredstev za preživetje. Prav tako bi bilo treba navesti, da državi pri opravljanju posebnih družbeno občutljivih nalog pomagajo nekomercialni subjekti. Država je vedno priznavala posebno vlogo teh subjektov, saj se zaveda, da sama ne bi mogla zagotavljati storitev socialne pomoči in zdravstvene oskrbe ter kulturnih, izobraževalnih in športnih storitev.

(53)

Italijanski organi so poudarili, kot je navedeno v okrožnici, da sta morala biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, opisana v odstavku (25), (subjektivna in objektivna zahteva) za upravičenost do oprostitve občinskega davka na nepremičnine.

(54)

Italijanski organi so glede subjektivne zahteve (tj. biti nekomercialni subjekt), in natančneje verske institucije, poudarili, da so v kategorijo nekomercialnih subjektov vključene cerkvene institucije s statusom pravnih oseb civilnega prava, ki pripadajo bodisi katoliški cerkvi bodisi drugim veroizpovedim (19).

(55)

Italijanski organi so glede objektivne zahteve (tj. opravljanje ene od dejavnosti, navedenih v zakonski uredbi) opozorili, da je italijansko kasacijsko sodišče večkrat razsodilo, da je za dodelitev oprostitve občinskega davka na nepremičnine pomembno upoštevati, da se dejavnost dejansko opravlja na nepremičnini. Tako je treba preveriti, ali se ta dejavnost, čeprav je vključena med dejavnosti, ki so oproščene plačila davka, dejansko ne opravlja na komercialni osnovi (20). Poleg tega, kot je že ugotovil državni svet (21), če se le del celotnega premoženja (čeprav gre za največji del) uporablja za enega od namenov, ki jih dovoljuje zakonodaja, je omejevalna narava oprostitve taka, da se davčna olajšava ne more odobriti za celo premoženje.

4.1.3.   Opredelitev ukrepa kot veljavna pomoč

(56)

Občinski davek na nepremičnine je po mnenju italijanskih organov logična pravna nadaljnja stopnja prejšnjih davkov na premoženje, s katerimi ima formalno in materialno zvezo. Bistveni element vse nepremičninske zakonodaje od leta 1931, mnogo preden je začela veljati Pogodba EGS, je bila vedno oprostitev davka na nepremičnine, ki se uporabljajo za posebne dejavnosti z velikim družbenim pomenom.

(57)

Italijanski organi in 78 zainteresiranih strani prav tako menijo, da je Komisija morala odobriti oprostitev občinskega davka na nepremičnine, in sicer na podlagi dopisov o zavrnitvi, poslanih pritožnikom, o katerih je bila obveščena Italija.

(58)

Zato je treba oprostitev občinskega davka na nepremičnine, če se šteje kot pomoč, šteti kot veljavno pomoč.

4.1.4.   Združljivost

(59)

Italijanski organi so se odločili, da ne bodo predložili pripomb glede morebitne združljivosti ukrepov v skladu s členom 107(2) in (3) Pogodbe ali glede njihove morebitne uvrstitve med storitve splošnega gospodarskega pomena v skladu s členom 106(2) ter sodni praksi v zadevi Altmark.

(60)

Nekatere od 78 zainteresiranih strani vztrajajo pri tem, da je oprostitev občinskega davka na nepremičnine združljiva s členom 106(2) in členom 107(3)(c) Pogodbe, saj je ukrep potreben za opravljanje družbeno koristnih dejavnosti, ki temeljijo na načelu solidarnosti. Poleg tega z oprostitvijo davka konkurenca ni bistveno izkrivljena in trgovina med državami članicami ni občutno prizadeta.

4.1.5.   Načelo legitimnega pričakovanja

(61)

Italijanski organi trdijo, da je Komisija z odgovori pritožnikom v zvezi z oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine, o katerih je bila Italija neuradno obveščena, pri nekomercialnih subjektih ukrepa ustvarila legitimno pričakovanje glede združljivosti te oprostitve s pravom Unije.

(62)

Vztrajajo tudi pri tem, da je Komisija z odgovorom na pisno vprašanje parlamenta o davčni obravnavi nekomercialnih subjektov iz leta 2009 povzročila legitimno pričakovanje (22).

(63)

To bi pomenilo, da Komisija ne bi smela odrediti vračila pomoči v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999, če je ukrep obravnavala kot nezakonito in nezdružljivo pomoč, ne da bi ga priznala kot veljavno pomoč.

(64)

Po mnenju nekaterih tretjih strani se vračilo v vsakem primeru ne bi smelo odrediti na podlagi člena 149(4) Zakonika o davku od dohodkov, saj bi nacionalni organi z velikimi težavami in zelo težko ocenili hipotetično pridobljene prednosti.

4.1.6.   Člen 149 Zakonika o davku od dohodkov

(65)

Italijanski organi so v svojih pojasnilih natančno opisali posebne predpise o obdavčitvi, ki se uporabljajo za nekomercialne subjekte, vključno s cerkvenimi institucijami in amaterskimi športnimi klubi. Italijanski organi poudarjajo, da je v členu 149(2) Zakonika o davku od dohodkov neizčrpen seznam parametrov, ki se lahko upoštevajo (23) pri opredelitvi subjekta kot komercialne organizacije. Čeprav je izpolnjen eden ali več od teh pogojev, nekomercialni subjekt nekomercialnega statusa ne izgubi samodejno (saj se ti parametri ne morejo obravnavati kot pravne domneve). Dejstvo, da so te zahteve izpolnjene, nakazuje zgolj, da so dejavnosti, ki jih opravlja subjekt, morebiti predvsem komercialne narave.

(66)

Kot je navedeno v okrožnici agencije za prihodke št. 124/E z dne 12. maja 1998, se lahko cerkvene institucije s statusom pravnih oseb civilnega prava štejejo kot nekomercialni subjekti le, če je edino ali glavno področje njihovih dejavnosti nekomercialne narave.

(67)

Zato Italija meni, da se s členom 149(4) Zakonika o davku od dohodkov zgolj izključuje uporaba posebnih časovnih in poslovnih parametrov iz člena 149(1) in (2) tega zakonika (24). S členom 149(4) Zakonika o davku od dohodkov se ne izključuje možnost, da bi cerkvene institucije izgubile nekomercialni status. Po navedbah nekaterih od 78 zainteresiranih strani ta ukrep v vsakem primeru ne pomeni kakršnega koli prenosa javnih sredstev in ne dodeljuje kakršne koli prednosti.

(68)

Italijanski organi so pojasnili, da je ukrep namenjen temu, da italijanski nacionalni olimpijski odbor („Comitato Olimpico Nazionale Italiano“ – CONI) ohrani izključno odgovornost za amaterske športne klube, ministrstvo za notranje zadeve pa za dodelitev in odvzem statusa pravnih oseb civilnega prava cerkvenim institucijam (25). Vendar če davčni organi med davčnim inšpekcijskim nadzorom teh institucij ugotovijo, da slednje opravljajo pretežno komercialne dejavnosti, o tem takoj obvestijo ministrstvo za notranje zadeve ali italijanski nacionalni olimpijski odbor. Davčni organi pa bodo zadevnemu organu odredili vračilo razlike v obdavčitvi.

(69)

Italijanski organi so potrdili, da so izvedli preglede v cerkvenih institucijah ter amaterskih športnih klubih. Ministrstvo za notranje zadeve je v cerkvenih institucijah tudi izvedlo preglede, za katere je odgovorno, a ni odkrilo nobene oblike zlorabe.

4.2.   Pripombe dveh zainteresiranih strani

(70)

Dve zainteresirani strani (26) se v svojih pripombah sklicujeta na vse dokumente in pojasnila, ki sta jih Komisiji že poslali med upravnim postopkom pred sklepom o sprožitvi postopka. Po njunih navedbah ti dokumenti dokazujejo, da cerkvene institucije dejansko opravljajo gospodarske dejavnosti.

(71)

Dve strani sta glede oprostitve občinskega davka na nepremičnine opozorili, da je Italija sporni ukrep uvedla leta 2005. Po začetku veljavnosti uredbe z zakonsko močjo št. 203/2005 se je oprostitev občinskega davka na nepremičnine uporabljala za nekomercialne subjekte, ki so opravljali dejavnosti, navedene v zakonski uredbi, četudi so bile komercialne narave (27). Oprostitev tega davka se je po spremembah predpisa o občinskem davku na nepremičnine leta 2006 začela uporabljati za iste dejavnosti, če niso bile izključno komercialne (28). Vendar s spremembami iz leta 2006 ni bila odpravljena narava državne pomoči zadevnega ukrepa.

(72)

Z okrožnico je bila selektivna prednost dodeljena subjektom, ki bi jih bilo treba dejansko obravnavati kot podjetja. V številnih primerih je bila možnost, da se dejavnostim, opisanim v okrožnici, odobri občinska oprostitev davka na nepremičnine, odvisna izključno od subjekta, ki ne ustvarja nobenega dobička. Vendar za uporabo pravil o državni pomoči na podlagi načel iz sodne prakse EU ni pomembno, da je subjekt neprofiten. Torej se z okrožnico niso rešila vprašanja državne pomoči v zvezi z oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine, saj se je ta oprostitev še naprej uporabljala za nekomercialne subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne pa za subjekte, ki so opravljali isto dejavnost, a so bili profitni.

(73)

Po mnenju dveh zainteresiranih strani je bilo praktično nemogoče pridobiti posebne podatke o nepremičninah v lasti zadevnih subjektov, zlasti ker tem subjektom ni bilo treba prijaviti nepremičnin, ki so bile oproščene občinskega davka na nepremičnine.

(74)

Dve zainteresirani strani glede člena 149(4) Zakonika o davku od dohodkov menita, da cerkvene institucije ne morejo izgubiti nekomercialnega statusa.

(75)

Dve zainteresirani strani se v zvezi z oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine in členom 149(4) Zakonika o davku od dohodkov strinjata s predhodnimi ugotovitvami Komisije o prisotnosti državnih sredstev in obstoju prednosti ter tudi glede selektivnosti, izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino.

(76)

Dve zainteresirani strani se v zvezi z združljivostjo obravnavanih ukrepov strinjata s predhodno ugotovitvijo Komisije, da se člen 107(2) ter člen 107(3)(a), (b) in (c) Pogodbe ne uporabljajo. Vendar se ne strinjata z možnostjo, da se za določene subjekte, ki opravljajo izključno izobraževalne, kulturne in rekreativne dejavnosti, uporablja izjema iz člena 107(3)(d). Po njunem mnenju v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji iz sodne prakse v zadevi Altmark.

4.3.   Pojasnila italijanskih organov na pripombe tretjih strani

(77)

Italijanski organi so pojasnila na pripombe tretjih strani poslali v dopisu z dne 10. junija 2011.

(78)

Četudi domnevamo, da se določene dejavnosti, ki jih opravljajo nekomercialni subjekti, upravičeni do oprostitve davka na nepremičnine, dejansko lahko uvrstijo med gospodarske dejavnosti, mora Komisija še vedno dokazati, da je dodeljena prednost selektivna in da ni utemeljena z logiko italijanskega davčnega sistema.

(79)

Italijanski organi glede splošnih pojasnil v zvezi z okrožnico menijo, da se od Komisije zahteva, naj prouči ukrep, ki vključuje oprostitev davka. To pomeni, da mora presoditi razlagalno merilo predpisa, ki so ga navedli nacionalni organi, in tudi obstoj ustreznega sistema nadzora.

(80)

Italijanski organi zlasti glede domnevnih težav, ki sta jih navedli dve zainteresirani strani, z zbiranjem podatkov o nepremičninah v lasti nekomercialnih subjektov, opozarjajo, da je bila zahteva po predložitvi napovedi za odmero občinskega davka na nepremičnino ukinjena leta 2006. Prav tako opozarjajo, da se katastrski sistem in zbirka podatkov o nepremičninah zdaj reorganizirata.

(81)

Italijanski organi navajajo, kar priznavajo tudi pritožniki, da člen 149(4) Zakonika o davku od dohodkov ni niti samostojna določba niti določba s pomembnim področjem uporabe, temveč je postopkovna določba, ki je relevantna izključno s stališča nadzora.

5.   NOVI PREDPIS O OBČINSKEM DAVKU NA NEPREMIČNINE

5.1.   Opis novega občinskega davka na nepremičnine: občinski davek

(82)

Kot del t. i. reforme davčnega federalizma je bilo v skladu z zakonsko uredbo št. 23 z dne 14. marca 2011 odločeno, da bo občinski davek s 1. januarjem 2014 nadomestil oprostitev občinskega davka na nepremičnine. Z uredbo z zakonsko močjo št. 201 z dne 6. decembra 2011, spremenjeno v zakon št. 214 z dne 22. decembra 2011, se je Italija odločila, da uvedbo občinskega davka preloži na leto 2012.

(83)

Vsaka oseba, ki je lastnik nepremičnine, mora plačati občinski davek. Davčna osnova se izračuna na podlagi vrednosti nepremičnine, ki je določena tako, da se pri katastrskem dohodku nepremičnine uporabijo merila iz člena 5 zakonske uredbe št. 504/92 o občinskem davku na nepremičnine skupaj z merili iz uredbe z zakonsko močjo št. 201/2011. Pri vrednosti, določeni v skladu z navedenimi merili, se uporabijo multiplikatorji, ki se spreminjajo glede na katastrsko kategorijo nepremičnine. Standardna stopnja občinskega davka je 0,76 %.

(84)

Katastrski sistem ima zato bistven pomen za davke na nepremičnine. Najmanjša enota, primerna za katastrske namene, je lahko stavba ali del stavbe ali vrsta stavb ali območje, če so samostojni glede na funkcijo in dohodek. V italijanskem katastrskem sistemu, za katerega je predvidena revizija, obstaja šest kategorij nepremičnin. V skupino A so vključene nepremičnine za stanovanjske ali podobne namene, v skupino B so vključene nepremičnine za skupinsko uporabo, kot so visokošolske ustanove, bolnice, javni uradi, šole, v skupino C so vključene nepremičnine v uporabi za običajne komercialne namene, kot so trgovine, veleblagovnice ter stavbe in prostori, ki se uporabljajo za šport, v skupino D so vključene nepremičnine za posebne namene, kot so hoteli, gledališča, bolnice ter stavbe in prostori, ki se uporabljajo za šport, v skupino E so vključene nepremičnine za posebne namene, kot so za storitve kopenskega, pomorskega in zračnega prometa, mostovi, na katerih pobirajo cestnino, svetilniki, stavbe za javno bogoslužje. V skupino F pa so vključene nepremičnine, evidentirane v fiktivne kategorije.

(85)

S členom 91a uredbe z zakonsko močjo št. 1 z dne 24. januarja 2012, spremenjene v zakon št. 27 z dne 24. marca 2012, so bile s posebnim sklicem na nov občinski davek uvedene številne spremembe pri obdavčitvi nepremičnin v lasti nekomercialnih subjektov, ki opravljajo posebne dejavnosti. Z novim predpisom se je zlasti ukinila sprememba iz leta 2006, s katero se je razširilo področje uporabe oprostitve občinskega davka na nepremičnine, da so se vanj vključile nepremičnine, v katerih se opravljajo posebne dejavnosti, ki „niso bile izključno komercialne narave (29) (odstavek 4), nadalje se je tudi opredelilo, da je bila oprostitev občinskega davka omejena na dejavnosti, navedene v predpisu (30), ki jih opravljajo nekomercialni subjekti na nekomercialni podlagi (odstavek 1). Z uredbo z zakonsko močjo št. 1/2012 so se tudi uvedla posebna pravila, da se omogoči sorazmerno plačevanje občinskega davka, kadar je isto premoženje v rabi za komercialne ter nekomercialne dejavnosti. V členu 91a(2) navedene uredbe je zlasti določeno, da se bo, če je premoženje v rabi za komercialne ter nekomercialne dejavnosti, s 1. januarjem 2013 oprostitev davka uporabljala le za tisti del premoženja, na katerem se opravljajo nekomercialne dejavnosti, če je mogoče določiti del premoženja, posvečen izključno tem dejavnostim. Kadar ni mogoče določiti teh samostojnih delov premoženja, se bo s 1. januarjem 2013 oprostitev davka uporabljala sorazmerno glede na nekomercialno rabo premoženja, kot je določeno v posebni izjavi (člen 91a(3) navedene uredbe). V uredbi z zakonsko močjo št. 1/2012 so bili številni vidiki še odprti in jih bo treba opredeliti v prihodnjih izvedbenih predpisih, ki jih bo sprejel minister za gospodarske zadeve in finance. Ti vidiki so zajemali: pogoje za predložitev napovedi, ustrezne informacije za opredelitev proporcionalne rabe ter – po spremembah, uvedenih z uredbo z zakonsko močjo št. 174/2012 (31) – splošne in posebne pogoje za uvrstitev dejavnosti med dejavnosti, ki se opravljajo na nekomercialni podlagi.

(86)

Minister za gospodarske zadeve in finance je po sprejetju pozitivnega mnenja in pripomb državnega sveta (32) z uredbo št. 200 z dne 19. novembra 2012 sprejel izvedbeni predpis o občinskem davku (v nadaljnjem besedilu: izvedbeni predpis) (33). V njem je določeno, kdaj se bo štelo, da se posebne dejavnosti, na katere se nanaša oprostitev občinskega davka, kot je določeno v izvedbenem predpisu, opravljajo na „nekomercialni podlagi“. Kot splošna zahteva, morajo biti dejavnosti neprofitne, nadalje, skladno s pravom EU, zaradi svoje narave ne smejo biti v konkurenci z drugimi udeleženci na trgu, ki so profitni, ter se morajo ravnati po načelih solidarnosti in subsidiarnosti (34). Poleg tega morata biti izpolnjena dva sočasna sklopa meril glede nekomercialnih subjektov (subjektivne zahteve) in glede posebnih dejavnosti, ki jih opravljajo ti subjekti (objektivne zahteve). V izvedbenem predpisu so glede subjektivnih zahtev določeni splošni pogoji, ki jih morajo izpolniti nekomercialni subjekti, da so upravičeni do oprostitve občinskega davka (35). V izvedbenem predpisu je zlasti določeno, da mora biti v pravila družbe ali statute nekomercialnih subjektov vključena splošna prepoved razdeljevanja kakršne koli vrste dobička, poslovnega presežka, finančnih sredstev in rezerv. Poleg tega je treba vsak dobiček ponovno vložiti izključno v dejavnosti, ki prispevajo k institucionalnemu cilju družbene solidarnosti. Če nekomercialni subjekt preneha delovati, se morajo njegova sredstva pripisati drugemu nekomercialnemu subjektu, ki opravlja podobno dejavnost. Glede objektivnih zahtev (36) so za različne vrste dejavnosti iz člena 1 izvedbenega predpisa (37) določene posebne značilnosti. Za dejavnosti socialne pomoči in zdravstvene oskrbe morata biti izpolnjeni dve alternativni zahtevi, in sicer: a) prejemnik, ki ga pooblasti država, je sklenil pogodbo ali sporazum z javnimi organi; dejavnosti so bodisi del javnega sistema bodisi ta sistem dopolnjujejo, storitve pa se uporabnikom zagotavljajo brezplačno ali za znesek, ki je le prispevek za stroške izvajanja univerzalne storitve; b) če subjekt ni pooblaščen in ni sklenil pogodbe ali sporazuma, se storitve zagotavljajo bodisi brezplačno bodisi za simbolično plačilo, ki v vsakem primeru ne sme presegati polovice povprečne cene za podobne dejavnosti na istem geografskem območju na konkurenčni podlagi, pri čemer je treba tudi upoštevati, da plačilo ni povezano z dejanskimi stroški storitve. Za izobraževalne dejavnosti morajo biti izpolnjeni trije kumulativni pogoji, in sicer: a) dejavnost mora biti enakovredna javnemu izobraževanju in v šoli morajo pri vpisu uporabljati nediskriminacijsko politiko; b) šola mora sprejemati tudi invalidne učence, uporabljati kolektivne pogodbe o delu, imeti objekte, ki ustrezajo veljavnim standardom, in objavljati računovodske izkaze; c) dejavnost morajo opravljati bodisi brezplačno bodisi za simbolično plačilo, s katerim se krije le del dejanskih stroškov storitve, pri čemer je treba tudi upoštevati, da ni povezano z dejanskimi stroški storitve. Za nastanitvene storitve ter kulturne, rekreacijske in športne dejavnosti mora prejemnik zagotavljati storitve bodisi brezplačno bodisi za simbolično plačilo, ki v vsakem primeru ne sme presegati polovice povprečne cene za podobne dejavnosti na istem geografskem območju, pri čemer je treba tudi upoštevati, da plačilo ni povezano z dejanskimi stroški storitve.

5.2.   Pripombe dveh zainteresiranih strani na predpis o občinskem davku

(87)

Po mnenju dveh zainteresiranih strani člen 91a(2) in (3) uredbe z zakonsko močjo št. 1/2012 odstopa od običajnih pravil o obdavčitvi nepremičnine.

(88)

Pripombe dveh zainteresiranih strani se najprej nanašajo na člen 91a(2) te uredbe, v skladu s katerim se oprostitev občinskega davka, če je nepremičnina v mešani rabi, uporablja le za tisti del premoženja, v katerem se opravljajo nekomercialne dejavnosti, kadar se lahko določi del, ki je v rabi izključno za te dejavnosti. Za drugi del nepremičnine, ki je samostojen glede na funkcijo in dohodek, pa se uporablja člen 2(41), (42) in (44) uredbe z zakonsko močjo št. 262 z dne 24. novembra 2006. Z navedenimi določbami je urejen postopek, ki se uporablja za nepremičnine v katastrski skupini E, pri kateri je treba spremeniti klasifikacijo katastrskega dohodka in ga ponovno ovrednotiti. V skladu s to uredbo z zakonsko močjo med nepremičnine v skupini E (nepremičnine za posebne namene) (38) dejansko ne morejo biti vključene stavbe ali deli stavb, ki so v rabi bodisi v komercialne ali industrijske namene bodisi v drugačne namene, če so samostojni glede na funkcijo in dohodek.

(89)

Dve zainteresirani strani trdita, da bi moralo sklicevanje na uredbo z zakonsko močjo št. 262/2006 iz člena 91a(2) pomeniti splošno sklicevanje na spremembo katastrske klasifikacije. Po njunem mnenju bi se zahteva po „delitvi“ premoženja v mešani rabi uporabila le za zelo omejeno število stavb, in sicer za stavbe v kategorijah E7 in E9, če bi se postopek, vzpostavljen z uredbo z zakonsko močjo št. 262/2006, uporabljal le za nepremičnine, vključene v katastrsko skupino E.

(90)

Dve zainteresirani strani tudi trdita, da bi izjava iz člena 91a(3) lahko povzročila izogibanje davkom, z novim predpisom pa bi se preveč diskrecijske moči prepustilo javnim organom. Poleg tega se bodo nova pravila uporabljala šele s 1. januarjem 2013, zato mora Komisija v vsakem primeru odrediti vračilo nezakonito dodeljene pomoči v skladu z oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine med letoma 2006 in 2012.

5.3.   Pojasnila italijanskih organov na pripombe dveh zainteresiranih strani

(91)

Italijanski organi so pojasnili, da bi moralo sklicevanje na člen 2(41), (42) in (44) uredbe z zakonsko močjo št. 262/2006 iz člena 91a(2) pomeniti splošno sklicevanje na vrsto postopka, po katerem je treba izvesti delitev premoženja v mešani rabi. Ta postopek se uporablja ne glede na katastrsko kategorijo.

(92)

Italija je prav tako pojasnila, da italijanski davčni sistem na splošno temelji na obveznosti, v skladu s katero morajo davkoplačevalci predložiti napoved za odmero davka, in da je zelo pogosta zakonodajna praksa, da se posebni vidiki uredijo z izvedbenimi predpisi. Poleg tega, ker je bil z novim predpisom, sprejetim marca 2012, uveden nov sistem napovedi za nepremičnine, ki jih uporabljajo nekomercialni subjekti, je bilo nujno preložiti začetek veljavnosti novega sistema za te subjekte.

(93)

Italijanski organi so glede vračila navedli, da ni mogoče retroaktivno določiti, katere nepremičnine v lasti nekomercialnih subjektov so bile v rabi za dejavnosti, ki niso bile izključno komercialne (in ki so bile torej upravičene do oprostitve občinskega davka na nepremičnine). Katastrski podatki dejansko ne zagotavljajo kakršnih koli informacij o vrsti dejavnosti, ki se je opravljala na premoženju (39). Prav tako ni mogoče na podlagi drugih davčnih zbirk podatkov določiti, katero nepremičnino so imeli nekomercialni subjekti v rabi za institucionalne dejavnosti, ki se opravljajo na ne izključno komercialni podlagi.

6.   PRESOJA

(94)

Komisija mora presoditi, ali obravnavani ukrep izpolnjuje pogoje iz člena 107(1) Pogodbe, da bi ugotovila, ali ukrep pomeni pomoč. V tej določbi je navedeno: „Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“. Komisija bo v skladu s to določbo proučila, ali ukrep: (i) financira država ali se financira iz državnih sredstev, (ii) daje selektivno prednost ter (iii) lahko prizadene trgovino med državami članicami in izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco na notranjem trgu.

(95)

Najprej mora Komisija presoditi, ali so vsaj nekateri od udeleženih nekomercialnih subjektov dejansko podjetja za konkurenčno pravo Unije.

6.1.   Uvrstitev nekomercialnih subjektov med podjetja

(96)

Komisija je v sklepu o sprožitvi postopka navedla, da so nekomercialni subjekti, na katere se nanašajo zadevni ukrepi, vsaj deloma opravljali gospodarske dejavnosti in so bili zato na podlagi teh dejavnosti uvrščeni med podjetja.

(97)

Italijanski organi in 78 zainteresiranih strani vztrajajo pri tem, da se posebne dejavnosti, ki jih opravljajo nekomercialni subjekti, ne morejo obravnavati kot gospodarske dejavnosti. Zlasti menijo, da v okviru ukrepa občinskega davka na nepremičnine dejavnosti, kot je pomoč mladim materam v težavah ali upravljanje stavbe v gorah, kamor se otroci iz župnije odpravijo na poletne počitnice, ne pomenijo gospodarske dejavnosti. Pri navedenih dejavnostih, usmerjenih v natančno določene kategorije prejemnikov, nekomercialni subjekti ne dobavljajo blaga ali opravljajo storitev na trgu, te dejavnosti pa tudi niso v konkurenci z dejavnostmi, ki jih opravijo komercialna podjetja. Zato teh nekomercialnih subjektov, ki delujejo v javnem interesu, ne bi smeli obravnavati kot podjetij, kar je pogoj za uporabo člena 107(1) Pogodbe. Poleg tega po mnenju italijanskih organov in nekaterih od 78 zainteresiranih strani v mnogih primerih ni dejanskega trga za take dejavnosti. Skoraj vse od teh dejavnosti imajo tudi posebne značilnosti, npr.:

a)

opravljajo se bodisi brezplačno bodisi za manjše plačilo/po znižani ceni;

b)

opravljajo se zaradi solidarnosti in socialne koristi, kar ne spada na področje uporabe komercialnih podjetij;

c)

imajo manjšo zmožnost plačevanja davkov v primerjavi s komercialnimi podjetji, ki delujejo po tržnih načelih;

d)

imajo primanjkljaj ali ustvarjajo malo dohodka, kakršen koli dobiček pa se mora ponovno vložiti v skladu s cilji subjekta.

(98)

Glede na navedene značilnosti in posebne cilje zadevnih nekomercialnih subjektov teh subjektov ni mogoče obravnavati kot podjetja.

(99)

Komisija navaja, da je po ustaljeni sodni praksi v pojem podjetja vključen vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način financiranja (40). Zato je uvrstitev posameznega subjekta popolnoma odvisna od narave njegovih dejavnosti. To splošno načelo ima dve pomembni posledici, ki sta opisani v nadaljevanju.

(100)

Prvič, status subjekta po posebnem nacionalnem pravu ni bistven. To pomeni, da njegova pravna in organizacijska oblika nista pomembni. Zato se lahko celo subjekt, ki se po nacionalnem pravu uvršča med združenje ali športni klub, vseeno obravnava kot podjetje za namene člena 107(1). Edino pomembno merilo je, ali subjekt opravlja gospodarsko dejavnost ali ne.

(101)

Drugič, uporaba pravil o državni pomoči ni odvisna od tega, ali subjekt ustvarja dobiček, tudi neprofitni subjekti lahko namreč ponujajo blago in storitve na trgu (41).

(102)

Tretjič, uvrstitev subjekta med podjetja je vedno odvisna od določene dejavnosti. Subjekt, ki izvaja gospodarske in negospodarske dejavnosti, se obravnava kot podjetje le v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi.

(103)

Gospodarska dejavnost je vsaka dejavnost, ki vključuje ponujanje blaga in storitev na trgu. V tem smislu Komisija meni, da značilnosti in vidiki iz odstavka (97), ki so jih navedle Italija in 78 zainteresiranih strani, ki celo, kakor so same priznale, niso prisotni v vseh primerih, ne morejo kot taki izključiti gospodarske narave vključenih dejavnosti.

(104)

Kot je bilo že pojasnjeno, v skladu s členom 7(2a) uredbe z zakonsko močjo št. 203/2005, kakor je bila spremenjena z uredbo z zakonsko močjo št. 223/2006 (zdaj razveljavljeno), bi lahko bile dejavnosti iz člena 7(1)(i) komercialne narave, če njihova narava ni bila izključno komercialna. Z okrožnico z dne 29. januarja 2009 so se oblikovala številna merila za vsako od dejavnosti iz člena 7(1)(i), da se ugotovi, kdaj je treba posamezno dejavnost obravnavati, kot da nima izključno komercialne narave. Če so bili pogoji iz okrožnice izpolnjeni, so bili nekomercialni subjekti oproščeni občinskega davka na nepremičnine, celo kadar so bili v dejavnosti, ki so jih opravljali, vključeni tudi gospodarski vidiki. Kot je bilo že navedeno v sklepu o sprožitvi postopka, je bila v zdravstvenem sektorju vsekakor glavna zahteva ta, da so nekomercialni subjekti sklenili sporazum ali pogodbo z javnimi organi. Jasno je, da ta pogoj kot tak ne more izključiti gospodarske narave zadevnih dejavnosti. Podobno so morale šole na področju izobraževanja izpolnjevati standarde poučevanja, biti dostopne za invalidne učence, uporabljati kolektivne pogodbe o delu in nediskriminacijsko politiko pri vpisu ter ponovno vlagati dobiček v izobraževalno dejavnost. Znova je treba poudariti, da te dejavnosti ne izključujejo gospodarske narave izobraževalnih dejavnosti, ki se opravljajo na tak način. Kar zadeva kinematografe, so morali prikazovati filme s kulturno vrednostjo ali s potrdilom o kakovosti ali otroške filme. Glede nastanitvenih storitev je bilo zahtevano, da ne bi smele biti odprte za širšo javnost, ampak za vnaprej določene kategorije ljudi, in da se storitve niso opravljale vse leto. Izvajalec storitev je moral prav tako uporabljati precej nižje cene od tržnih, objekt pa ni smel delovati kot običajen hotel. Še enkrat je treba poudariti, da ti pogoji ne izključujejo gospodarske narave zadevnih dejavnosti.

(105)

Komisija tudi ugotavlja, da ta element sam kot tak ne izključuje gospodarske narave takih dejavnosti, četudi se dejavnosti v večini primerov opravljajo v javnem interesu. Četudi ima dejavnost socialni cilj, to dejstvo samo ne zadostuje, da bi se dejavnost izključila iz uvrstitve med gospodarske dejavnosti. Nekomercialni subjekti lahko imajo dejansko manjšo zmožnost plačevanja davkov, ampak to ne pomeni, da kakršna koli gospodarska dejavnost ne obstaja. Ta dejavnik ni pomemben pri davku na nepremičnine, ki temelji na lastništvu nepremičnine in pri katerem se ne upoštevajo drugi elementi zmožnosti plačevanja davkov.

(106)

Komisija glede na navedeno, pri čemer upošteva, da je bila s predpisom iz leta 2005 prav tako omogočena oprostitev občinskega davka na nepremičnine za dejavnosti komercialne narave ter da merila iz okrožnice in informacije italijanskih organov ne zadostujejo, da bi se izključila gospodarska narava opravljenih dejavnosti, meni, da je treba obravnavane nekomercialne subjekte v zvezi s temi dejavnostmi uvrstiti med podjetja. Enako velja za nekomercialne subjekte iz člena 149(4) Zakonika o davku od dohodkov, ki jim je dejansko dovoljeno opravljati gospodarske dejavnosti. Tej zadnji ugotovitvi italijanski organi ne nasprotujejo.

(107)

Komisija v skladu s sodno prakso Sodišča (42) meni, da za opredelitev sheme kot državne pomoči ni treba dokazati, da se vsa individualna pomoč, dodeljena v skladu s to shemo, šteje kot pomoč iz člena 107(1) Pogodbe. Za ugotovitev, da shema vključuje elemente pomoči v smislu člena 107(1), zadostuje, da se med izvajanjem sheme pojavijo položaji, ki pomenijo pomoč. Zato smiselno v okviru tega sklepa ni nujno obravnavati narave vseh posameznih dejavnosti iz člena 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92. Kot je bilo že navedeno v odstavku (104), je Komisija dejansko ugotovila, da so bile v nekatere posamezne prijave sporne sheme pomoči vključena podjetja.

(108)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da ni razloga za odstopanje od stališča, ki ga je sprejela v sklepu o sprožitvi postopka, in sicer da so v zadevno shemo vključene tudi gospodarske dejavnosti. Posebne značilnosti vsaj nekaterih od teh dejavnosti so take, da jih lahko Komisija uvrsti med gospodarske dejavnosti. Ker lahko prejemniki zadevnih ukrepov opravljajo gospodarske dejavnosti, jih je zato v zvezi s temi dejavnostmi mogoče uvrstiti med podjetja.

6.2.   Oprostitev občinskega davka na nepremičnine

(109)

Komisija bo v tem oddelku proučila, ali je oprostitev občinskega davka na nepremičnine, dodeljena nekomercialnim subjektom v skladu s členom 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92, v različici, ki je veljala pred spremembami, uvedenimi z uredbo z zakonsko močjo št. 1/2012, financirala država ali se je financirala iz državnih sredstev, dajala selektivno prednost in je bila nadalje utemeljena z logiko italijanskega davčnega sistema ter je prizadela trgovino med državami članicami in izkrivljala ali bi lahko izkrivljala konkurenco.

6.2.1.   Državna sredstva

(110)

V ukrep je bila vključena uporaba državnih sredstev in odrekanje prihodkom od davkov za znesek, ki ustreza manjši davčni obveznosti.

(111)

Izguba davčnih prihodkov je dejansko enaka porabi državnih sredstev v obliki davčnih odhodkov. Italijanski organi so se s tem, ko so subjektom, ki bi se lahko uvrstili med podjetja, dovolili, da svoje davčno breme zmanjšajo z oprostitvami, odrekli prihodkom, do katerih bi bili upravičeni, če ne bi bilo oprostitve davka.

(112)

Zato Komisija ugotavlja, da je bil obravnavani ukrep razlog za izgubo državnih sredstev, saj je določal oprostitev davka.

6.2.2.   Prednost

(113)

V skladu s sodno prakso v pojem pomoči niso zajete le koristi, ampak tudi ukrepi, ki v različnih oblikah zmanjšujejo dajatve, običajno vključene v proračun podjetja (43).

(114)

Ker so se z oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine zmanjšale dajatve, običajno vključene v operativne stroške vsakega podjetja, ki ima v lasti nepremičnino v Italiji, so bili zadevni subjekti tako v gospodarski prednosti v primerjavi z drugimi podjetji, ki niso bila upravičena do teh davčnih ugodnosti.

6.2.3.   Selektivnost

(115)

Da državni ukrep pomeni državno pomoč, mora biti selektiven (44), tako da mora dati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga. Da bi se nacionalni davčni ukrep opredelil kot „selektiven“, je v skladu z ustaljeno sodno prakso (45) najprej na splošno treba določiti in proučiti skupen ali „običajen“ davčni sistem, ki se uporablja v zadevni državi članici. Nato je treba glede na ta skupen ali „običajen“ davčni sistem ugotoviti, ali je kakršna koli davčna ugodnost, dodeljena z obravnavanim ukrepom, selektivna. To je treba storiti tako, da se prikaže, da ta ukrep odstopa od navedenega skupnega sistema, ker uvaja razlikovanje med gospodarskimi subjekti, ki so glede na cilj tega sistema v primerljivem dejanskem in pravnem položaju. Če to odstopanje obstaja, je treba proučiti, ali izhaja iz narave ali splošne sheme davčnega sistema, v katerega spadajo, in bi lahko bilo torej utemeljeno z naravo ali splošno shemo sistema. V tem okviru mora država članica dokazati, da različna davčna obravnava izhaja neposredno iz osnovnih in vodilnih načel njenega davčnega sistema (46).

a)   Referenčni sistem

(116)

Občinski davek na nepremičnine je bil neodvisen davek, ki ga je bilo treba vsako leto plačevati občinam. Komisija je v sklepu o sprožitvi postopka ugotovila, da je bil referenčni sistem za presojo oprostitve občinskega davka na nepremičnine sam občinski davek na nepremičnine. Tej ugotovitvi niso nasprotovale niti Italija niti katera koli druga zainteresirana stran.

(117)

Komisija zato ugotavlja, da nima razloga, da bi pregledala stališče iz sklepa o sprožitvi postopka, namreč, da je referenčni sistem sam občinski davek na nepremičnine.

b)   Odstopanje od referenčnega sistema

(118)

V skladu s zakonsko uredbo št. 504/92 mora vsaka pravna oseba, ki je lastnik nepremičnine, plačati občinski davek na nepremičnine, ne glede na vrsto rabe (47). V členu 7 je bilo določeno, katere kategorije nepremičnin so bile oproščene tega davka.

(119)

Komisija navaja, da je člen 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92 odstopal od referenčnega sistema, na podlagi katerega je morala vsaka oseba, ki je bila lastnik nepremičnine, plačati občinski davek na nepremičnine, ne glede na vrsto rabe. Kot je bilo že navedeno, so lahko zadevni nekomercialni subjekti opravljali dejavnosti komercialne narave, tako kot katero koli drugo podjetje, ki je opravljalo podobne gospodarske dejavnosti. Glede na cilj davčnega sistema občinskega davka na nepremičnine – tj. obdavčitev lastništva nepremičnin s strani občin – so bili torej nekomercialni subjekti ter podjetja, ki so morala plačevati občinski davek na nepremičnine, v primerljivem pravnem in dejanskem položaju.

(120)

Na primer, v skladu s pogoji iz okrožnice so bili kinematografi, ki so jih upravljali nekomercialni subjekti na ne izključno komercialni podlagi, upravičeni do oprostitve občinskega davka na nepremičnine. Te storitve, ponujene na trgu na strukturirani podlagi in proti plačilu, kljub temu pomenijo gospodarske dejavnosti. Kadar so dejavnosti iz člena 7(1)(i) opravljali nekomercialni subjekti, je nesporno, da so bili ti subjekti upravičeni do oprostitve občinskega davka na nepremičnine za premoženje, na katerem so se te dejavnosti opravljale, če so bile izpolnjene minimalne zahteve iz okrožnice. Komercialni subjekti niso uživali enake oprostitve davka, četudi so opravljali enake dejavnosti in so izpolnjevali pogoje iz okrožnice glede narave filmov.

(121)

Komisija v skladu s tem ugotavlja, da je oprostitev občinskega davka na nepremičnine po členu 7(1)(i) v različici, ki je veljala pred spremembami, uvedenimi z uredbo z zakonsko močjo št. 1/2012, odstopala od referenčnega sistema in pomenila selektiven ukrep v smislu sodne prakse.

c)   Utemeljitev z naravo in splošno shemo davčnega sistema

(122)

Ker je po mnenju Komisije obravnavana oprostitev davka selektivna, bo morala v skladu s sodno prakso Sodišča presoditi, ali je ta oprostitev utemeljena z naravo in splošno shemo sistema, v katerega spada. Ukrep, ki odstopa od uporabe splošnega davčnega sistema, se lahko utemelji z naravo in splošno shemo davčnega sistema, če lahko zadevna država članica dokaže, da ukrep izhaja neposredno iz osnovnih ali vodilnih načel njenega davčnega sistema.

(123)

Italijanski organi, ki jih podpira 78 zainteresiranih strani, menijo, da pomeni oprostitev občinskega davka na nepremičnine uporabo vodilnih načel italijanskega davčnega sistema. Po njihovem mnenju je različna obravnava dejavnosti, ki imajo velik družben pomen in se zagotavljajo v javnem interesu, skladna z logiko davčnega sistema. Te dejavnosti navdihuje načelo solidarnosti, ki je temeljno načelo nacionalnega prava in prava Unije. Poleg tega si zadevni nekomercialni subjekti in država delijo posebne družbene vloge. Utemeljitev oprostitve občinskega davka na nepremičnine temelji na členih 2 in 3 italijanske ustave, v katerih je zahtevano, naj se izpolnjujejo dolžnosti politične, gospodarske in socialne solidarnosti do državljanov, ter na členu 38, v katerem je določena pravica do socialne pomoči za ljudi brez potrebnih sredstev za preživetje.

(124)

Komisija v tem pogledu meni, da italijanski organi niso dokazali, da obravnavani ukrep izhaja neposredno iz osnovnih ali vodilnih načel italijanskega davčnega sistema. Členi iz italijanske ustave, na katere se je sklicevala Italija, se dejansko ne nanašajo na kakršno koli vodilno načelo italijanskega davčnega sistema, ampak zgolj na splošna načela družbene solidarnosti.

(125)

Komisija ugotavlja, da cilj državnih ukrepov ne zadostuje, da navedeni ukrepi ne bi bili opredeljeni kot „pomoč“ iz člena 107 Pogodbe (48). Člen 107(1) Pogodbe, kot je sodišče večkrat razsodilo, ne razlikuje med vzroki ali cilji državne pomoči, pač pa jih opredeljuje v zvezi z njihovimi učinki (49). Komisija glede na navedeno nadalje navaja, da socialni cilj in opravljanje dejavnosti v javnem interesu ne zadostujeta, da navedeni ukrep ne bi bil opredeljen kot državna pomoč.

(126)

Po ugotovitvah Komisije, kot je bilo že navedeno, je lahko ukrep, s katerim se ustvari izjema pri uporabi splošnega davčnega sistema, utemeljen, če izhaja neposredno iz osnovnih ali vodilnih načel (referenčnega) davčnega sistema, v tem primeru občinskega davka na nepremičnine. V tem okviru, kot je bilo navedeno v točki 26 obvestila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (50), je treba razlikovati na eni strani med zunanjimi cilji določene davčne sheme (predvsem socialnimi ali regionalnimi cilji) in cilji, ki jih vsebuje sam davčni sistem, na drugi. Zato se oprostitve davka, ki bi izhajale iz cilja, ki ni cilj referenčnega davčnega sistema, ne bi mogle izogniti zahtevam iz člena 107(1) (51). Prvotni namen zadevnega davčnega sistema je pobiranje prihodkov za financiranje državnih odhodkov (52), tako da se obdavči lastništvo nepremičnin. Tako Komisija meni, da so socialni cilji subjektov, ki spadajo v področje uporabe oprostitve davka na nepremičnine, zunaj logike davčnega sistema občinskega davka na nepremičnine in jih zato ni mogoče uveljavljati, da se na prvi pogled utemelji selektivnost ukrepa.

(127)

Pri določanju, ali je ukrep lahko utemeljen z naravo ali splošno shemo nacionalnega sistema, v katerega spada, je treba v skladu s sodno prakso (53) ugotoviti ne le, ali je ukrep sestavni del osnovnih načel davčnega sistema, ki se uporablja v zadevni državi članici, ampak tudi, ali je skladen z načeli doslednosti in sorazmernosti. Vendar Komisija ob upoštevanju tega, da obravnavani ukrep ne izhaja neposredno iz osnovnih načel referenčnega davčnega sistema, meni, da ni potrebno analizirati sistema nadzora, vzpostavljenega v Italiji, da se zagotovi skladnost s pogoji za oprostitev občinskega davka na nepremičnine za nekomercialne subjekte, kot opisujejo italijanski organi. Različna davčna obravnava nekomercialnih subjektov, uvedena z obravnavanim ukrepom, ni niti potrebna niti sorazmerna glede na logiko davčnega sistema.

(128)

Komisija glede na odstavke od (122) do (127) ugotavlja, da selektivna narava zadevnega davčnega ukrepa ni utemeljena z logiko davčnega sistema. Zato je treba sporni ukrep obravnavati, kot da dodeljuje selektivno prednost nekomercialnim subjektom, ki opravljajo posebne dejavnosti.

6.2.4.   Vplivi na trgovino med državami članicami in izkrivljanje konkurence

(129)

S členom 107(1) Pogodbe se prepoveduje pomoč, ki lahko prizadene trgovino med državami članicami in izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco. Da bi se nacionalni ukrep obravnaval kot državna pomoč, Komisija v skladu s sodno prakso Sodišča (54) ni dolžna ugotavljati stvarnega vpliva pomoči na trgovino med državami članicami niti dejanskega izkrivljanja konkurence, ampak je dolžna le proučiti, ali lahko te pomoči vplivajo na to trgovino in na izkrivljanje konkurence. Prav tako je treba upoštevati, kot je pojasnjeno v odstavku (107), da za opredelitev sheme kot državne pomoči ni treba dokazati, da se vsa individualna pomoč, dodeljena v skladu s to shemo, šteje kot pomoč iz člena 107(1) Pogodbe. V ta namen za ugotovitev, da shema vključuje elemente pomoči v smislu člena 107(1), zadostuje, da se med izvajanjem sheme pojavijo položaji, ki pomenijo pomoč.

(130)

Iz sodne prakse zlasti glede pogoja vpliva na trgovino med državami članicami izhaja, da je treba dodelitev pomoči, ki jo država članica v obliki davčne olajšave nameni nekaterim davčnim zavezancem, šteti, kot da lahko vpliva na trgovino in kot da zato izpolnjuje ta pogoj, kadar navedeni davčni zavezanci opravljajo gospodarsko dejavnost, ki je predmet te trgovine, ali kadar se domneva, da so ti zavezanci konkurenti subjekti s sedežem v drugih državah članicah (55). Poleg tega se, kadar pomoč države članice okrepi položaj enega podjetja v razmerju do drugih konkurenčnih podjetij v trgovini znotraj Unije, šteje, da pomoč vpliva na ta podjetja. Opozoriti je treba, da ni nujno, da je upravičeno podjetje vključeno v trgovino znotraj Unije. Kadar država članica dodeli pomoč podjetju, se lahko njegova dejavnost na nacionalnem trgu zaradi tega ohrani ali poveča, tako se možnosti, da druga podjetja s sedežem v drugih državah članicah prodrejo na trg v tej državi članici, s tem zmanjšajo.

(131)

Glede pogoja izkrivljanja konkurence je treba upoštevati, da načeloma pomoč, ki naj bi podjetju omogočila zmanjšanje stroškov, ki ga sicer bremenijo v okviru izvajanja tekočih poslov ali običajnih dejavnosti, izkrivlja pogoje konkurence (56).

(132)

V zvezi s tem niso italijanski organi predložili nobene pripombe. Nekatere od 78 tretjih zainteresiranih strani menijo, da oprostitev občinskega davka na nepremičnine ne more bistveno prizadeti trgovine ali izkrivljati konkurence zaradi posebnih značilnosti prejemnikov sheme in načina, na katerega opravljajo dejavnosti, ki privedejo do oprostitve.

(133)

Komisija se ne more strinjati s stališči teh strani, ki menijo, da obravnavana oprostitev, dodeljena nekomercialnim subjektom, ki delujejo na lokalni ravni, ni bistveno prizadela trgovine in izkrivljala konkurence. V skladu z dobro ustaljeno sodno prakso škodljiv vpliv na trgovino dejansko ne potrebuje drugega kot določitev, da je podjetje s prednostjo dejavno na trgu, ki je odprt za konkurenco (bodisi uvoz ali izvoz blaga bodisi mednarodno zagotavljanje storitev) (57). Ni pomembno, ali so prizadeti trgi lokalni, regionalni, nacionalni ali na ravni Unije. Dejansko ni odločilna opredelitev vsebinsko in geografsko upoštevnih trgov, temveč prej možnega škodljivega vpliva na trgovino znotraj Unije. Sorazmerno majhen pomen pomoči ali sorazmerna majhnost podjetja, ki prejme pomoč, kot taka ne izključujeta možnosti, da bi lahko bila prizadeta trgovina znotraj Unije (58). Dejansko niti relativno majhen znesek pomoči niti majhnost podjetij s prednostjo ne izključujeta obstoja državne pomoči (59).

(134)

V obravnavani zadevi Komisija navaja, da so vsaj nekateri sektorji, ki so upravičeni do oprostitve občinskega davka na nepremičnine, kot so nastanitvene in zdravstvene storitve, bili ter so dejansko še vedno izpostavljeni konkurenci in trgovini v Uniji. Komisija s sklicevanjem na obravnavani ukrep meni, da so pogoji iz sodne prakse izpolnjeni, ker ukrep zagotavlja prednost v smislu financiranja dejavnosti zadevnih subjektov, tako da subjektom ni treba plačati stroškov, ki bi jih sicer krili. Ukrep bi zato lahko izkrivljal konkurenco.

(135)

Zato Komisija ugotavlja, da bi obravnavani ukrep lahko prizadel trgovino med državami članicami in izkrivljal konkurenco v smislu člena 107(1) Pogodbe.

6.2.5.   Sklepna ugotovitev glede opredelitve spornega ukrepa

(136)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da sporni ukrep izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe in bi ga bilo treba na ta način obravnavati kot državno pomoč.

6.2.6.   Opredelitev ukrepa kot nova pomoč

(137)

Komisija je v sklepu o sprožitvi postopka menila, da je oprostitev občinskega davka na nepremičnine iz člena 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92 pomenila novo pomoč. Občinski davek na nepremičnine, ki ga je treba vsako leto plačati občinam, je bil uveden leta 1992. Komisiji ni bil priglašen, prav tako ga Komisija ni odobrila. Oprostitev se je uporabljala za širok razpon dejavnosti, ki so bile ob uvedbi tega davka odprte za konkurenco.

(138)

Italija trdi, da pristop, ki ga je uporabila Komisija v sklepu o sprožitvi postopka, ni pravilen ter da bi se oprostitev občinskega davka na nepremičnine, če se je obravnavala kot pomoč, morala opredeliti kot veljavna pomoč. Italijanski organi vztrajajo pri tem, da je občinski davek na nepremičnine logična pravna nadaljnja stopnja prejšnjih davkov na premoženje, s katerimi ima formalno in materialno zvezo. Oprostitev davka na nepremičnine za posebne dejavnosti z velikim družbenim pomenom je bila bistvena sestavina vse nepremičninske zakonodaje od leta 1931, mnogo preden je začela veljati Pogodba EGS.

(139)

Italijanski organi tudi trdijo, da je Komisija z odgovori pritožnikom v zvezi z oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine, o čemer je bila Italija neuradno obveščena, pri nekomercialnih subjektih ukrepa ustvarila legitimno pričakovanje glede združljivosti te oprostitve s pravom Unije.

(140)

Italija je zagotovila podroben opis nepremičninskih davkov, veljavnih pred občinskim davkom na nepremičnine. Italija je leta 1931 v enotnem aktu o lokalnih financah uvedla posebne in splošne davčne izboljšave. Nato je bil leta 1963 z zakonom št. 246 z dne 5. marca 1963 uveden davek na vrednost zazidalnih območij. Nazadnje je bil s predsedniško uredbo št. 643 z dne 26. oktobra 1972 uveden davek na povečanje vrednosti nepremičnine („Imposta sull'incremento di valore degli immobili“, v nadaljnjem besedilu: davek na povečanje vrednosti nepremičnine). Pri izračunu posebnih in splošnih davčnih izboljšav se je upoštevalo povečanje vrednosti nepremičnega premoženja. Podobno je bil davek iz leta 1963 usmerjen tudi na kapitalski dobiček zazidalnih območij. Ta kapitalski dobiček je bil tudi obdavčen ob prenosu premoženja z akti med živimi in na splošno na koncu vsakega desetletnega obdobja lastništva nepremičnine. Davka iz leta 1931 in iz leta 1963 sta bila nadomeščena z davkom na povečanje vrednosti nepremičnine, uvedenim leta 1972. Po tem davku so bili davčni zavezanci odplačni odsvojitelji ali neodplačni prevzemniki, v vsakem primeru pa je bilo treba davek plačati vsakih deset let. Davek na povečanje vrednosti nepremičnine je bil ukinjen z uvedbo občinskega davka na nepremičnine. Po mnenju Italije ta analiza pojasnjuje tesno zvezo med različnimi nepremičninskimi davčnimi instrumenti, ki so se uporabljali od leta 1931. Italija prav tako navaja, da se je pri pravilih o oprostitvi davka na nepremičnine vedno upoštevala dejavnost, ki so jo opravljali subjekti, upravičeni do oprostitve. Dejstvo, da so se kategorije prejemnikov, upravičenih do oprostitve davka, z leti povečale, je preprosto posledica tega, da se je razširil razpon dejavnosti v socialnem interesu.

(141)

Po mnenju Komisije trditve italijanskih organov niso pravilne. Komisija najprej opozarja, da je občinski davek na nepremičnine povsem drugačen od prejšnjih davkov na premoženje, ki jih nadomešča. V vsakem primeru je med občinskim davkom na nepremičnine in prejšnjimi davki na nepremičnine veliko znatnih razlik glede na davčne zavezance, davčno osnovo in dogodke, ki so privedli do obveznosti plačevanja teh davkov. Na primer, do uvedbe občinskega davka na nepremičnine so se davki na nepremičnine izračunavali na podlagi kapitalskega dobička nepremičnine, medtem ko se občinski davek na nepremičnine izračuna na podlagi katastrske vrednosti nepremičnine. Davek na povečanje vrednosti nepremičnine mora plačati odplačni odsvojitelj ali neodplačni prevzemnik, medtem ko mora davek na nepremičnine plačati vsaka fizična ali pravna oseba, ki je imela v lasti nepremičnino. Davek na povečanje vrednosti nepremičnine je treba plačati vsakih deset let, davek na nepremičnine pa je bilo treba plačati vsako leto. Komisija glede na navedeno meni, da postopoma uvedene spremembe in zlasti zakon o občinskem davku na nepremičnine vplivajo na dejansko bistvo prvotne sheme ter se od nje ne morejo ločiti, tako da se prvotna shema preoblikuje v novo shemo pomoči (60). Komisija nima razloga, da bi pregledala stališče iz sklepa o sprožitvi postopka, in potrjuje, da je oprostitev občinskega davka na nepremičnine pomenila novo pomoč.

(142)

Komisija glede domnevne odobritve ukrepa občinskega davka na nepremičnine navaja, da nista ne Komisija in ne Svet nikoli odobrila obravnavane pomoči. Če bi se to zgodilo, bi se pomoč obravnavala kot veljavna pomoč v skladu s členom 1(b)(ii) Uredbe (ES) št. 659/1999. Vendar se dopisi s predhodno oceno Komisije, poslani pritožnikom v okviru upravnega postopka pred sklepom o sprožitvi postopka, ne morejo izenačevati z odločitvami Komisije. Ukrep se dejansko lahko obravnava kot veljavna pomoč iz člena 1(b)(ii) le, če je bila pomoč že odobrena z izrecno odločitvijo Komisije ali Sveta. Dve zainteresirani strani sta dopis, poslan pritožnikom 15. februarja 2010, izpodbijali pred Splošnim sodiščem s tožbama, ki pa nista postali pravnomočni; ti tožbi pred Sodiščem sta bili umaknjeni šele po sklepu o sprožitvi postopka. Komisija v skladu s tem ugotavlja, da se člen 1(b)(ii) Uredbe (ES) št. 659/1999 ne uporablja, ker nista ne Komisija in ne Svet sprejela kakršne koli odločitve. Zato se obravnavani ukrep ne more obravnavati kot veljavna pomoč, ampak nasprotno pomeni novo pomoč.

6.2.7.   Združljivost

(143)

Komisija je v sklepu o sprožitvi postopka menila, da obravnavana shema pomoči ni upravičena do nobenih olajšav iz člena 107(2) in (3) Pogodbe ter da italijanski organi niso dokazali, da bi se lahko pomoč razglasila za združljivo v skladu s členom 106(2) Pogodbe.

(144)

Italijanski organi med potekom postopka niso predložili nobenega dokaza, s katerim bi dokazali, da se izjeme iz člena 107(2) in (3) ter člena 106(2) lahko uporabijo za obravnavano shemo. Nekatere od 78 zainteresiranih strani menijo, da je bila shema združljiva v skladu s členom 106(2) in členom 107(3)(c). Po njihovem mnenju je bila oprostitev obvezna za dejavnosti, ki so se opravljale v javnem interesu na podlagi načela solidarnosti. Dve zainteresirani strani menita, da se ne uporablja nobena od izjem iz Pogodbe.

(145)

Komisija meni, da se v tej zadevi ne uporabljajo izjeme iz člena 107(2), ki se nanašajo na pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom, pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomoč, dodeljeno gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije.

(146)

Enako velja za izjeme iz člena 107(3)(a), s katerim je odobrena pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je brezposelnost velika, ter v regijah iz člena 349 glede na njihov strukturni, gospodarski in socialni položaj. Prav tako se ne sme obravnavati, kot da zadevni ukrep pospešuje izvedbo pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali odpravlja resne motnje v gospodarstvu Italije, kot je določeno v členu 107(3)(b).

(147)

V skladu s členom 107(3)(c) se lahko pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti šteje za združljivo, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Vendar Komisija ni prejela nobenih dejanskih informacij, na podlagi katerih bi lahko presodila, ali je bila oprostitev davka, dodeljena z ukrepom, ki se proučuje, povezana bodisi s posebnimi naložbami ali projekti, upravičenimi do pomoči na podlagi pravil in smernic EU, bodisi kako drugače neposredno združljiva s členom 107(3)(c). Zato se Komisija ne more strinjati s stališčem tretjih strani, ki trdijo, da je ukrep združljiv v skladu s členom 107(3)(c) zaradi potrebe, da se nekomercialnim subjektom dovoli opravljati dejavnosti, ki temeljijo na načelu solidarnosti in imajo veliko družbeno vlogo. Zlasti glede narave prednosti, ki je zgolj povezana s stopnjo davčne obveznosti za lastništvo nepremičnine, ni mogoče dokazati, da je potrebna in sorazmerna za doseganje cilja skupnega interesa v vseh posameznih primerih. Komisija zato meni, da se zadevni ukrep ne more šteti za združljivega v skladu s katero koli smernico, ki temelji na členu 107(3)(c).

(148)

V členu 107(3)(d) je določeno, da se lahko pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, šteje kot združljiva z notranjim trgom. Komisija je v sklepu o sprožitvi postopka menila, da v primeru nekaterih subjektov, kot so nekomercialni subjekti, ki so opravljali izključno izobraževalne, kulturne in rekreativne dejavnosti, ni bilo mogoče a priori izključiti, da je bil njihov cilj pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, ter da bi v skladu s tem lahko spadali v področje uporabe člena 107(3)(d). Vendar Komisiji niti Italija niti katera koli od zainteresiranih strani ni zagotovila informacij, s katerimi bi se dokazovala združljivost obravnavanega ukrepa za posebne subjekte na podlagi člena 107(3)(d) (61). Tudi iz tega vidika sama narava prednosti ne omogoča, da bi se pomoč štela kot potrebna in sorazmerna v vseh posameznih primerih.

(149)

Komisija v sklepu o sprožitvi postopka ni izključila, da bi se lahko nekatere dejavnosti, upravičene do zadevnega ukrepa, po italijanskem pravu uvrstile med storitve splošnega gospodarskega pomena v skladu s členom 106(2) Pogodbe in sodno prakso v zadevi Altmark. Nekatere od zainteresiranih strani so menile, da bi morala Komisija ukrep proučiti v skladu s členom 106(2), a niso predložile nobenih ustreznih informacij za analizo. Po mnenju dveh zainteresiranih strani ukrep ne izpolnjuje meril iz sodne prakse v zadevi Altmark. Vendar Komisija, ker ji Italija niti zainteresirane strani niso predložile nobenih informacij, na podlagi katerih bi lahko ukrep proučila po členu 106(2), ugotavlja, da ni mogoče določiti, ali bi lahko katere od obravnavanih dejavnosti uvrstili med storitve splošnega gospodarskega pomena po tem členu. Ni mogoče ugotoviti, ali je pomoč v vseh posameznih primerih potrebna in sorazmerna za kritje stroškov, ki nastanejo pri opravljanju obveznosti javne službe ali opravljanju storitev splošnega gospodarskega pomena.

(150)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da zadevna shema pomoči ni združljiva z notranjim trgom.

6.3.   Člen 149(4) Zakonika o davku od dohodkov

(151)

Komisija je v sklepu o sprožitvi postopka menila, da se zdi, da zadevni ukrep pomeni državno pomoč. V tem oddelku bo Komisija proučila, ali člen 149(4) Zakonika o davku od dohodkov pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(152)

Italijanski organi so pojasnili, da je v členu 149(2) Zakonika o davku od dohodkov neizčrpen seznam parametrov, ki se lahko upoštevajo (62) pri presoji komercialne narave subjekta. Če bi bil izpolnjen eden ali več od navedenih pogojev, to še ne pomeni, da bi subjekt samodejno izgubil komercialni status (saj se ti parametri ne morejo obravnavati kot pravne domneve), temveč to kaže na morebitno komercialno naravo dejavnosti, ki jo opravlja subjekt. Italija je glede cerkvenih institucij s statusom pravnih oseb civilnega prava opozorila, da je bilo v okrožnici agencije za prihodke št. 124/E z dne 12. maja 1998 pojasnjeno, da so lahko cerkvene institucije upravičene do take davčne obravnave, kot je dodeljena nekomercialnim subjektom le, če opravljanje komercialnih dejavnosti ni njihov prvotni cilj. Cerkvene institucije s statusom pravnih oseb civilnega prava morajo v vsakem primeru dati prednost institucionalnim dejavnostim predvsem idealističnega prepričanja. S členom 149(4) Zakonika o davku od dohodkov se samo izključi uporaba posebnih časovnih in poslovnih parametrov iz člena 149(1) in (2) za cerkvene institucije ter amaterske športne klube, kar pa ne zadostuje, da bi ti subjekti izgubili nekomercialni status.

(153)

Italijanski organi so poudarili, da je ukrep namenjen temu, da italijanski nacionalni olimpijski odbor ohrani izključno odgovornost za amaterske športne klube, ministrstvo za notranje zadeve pa za cerkvene institucije.

(154)

Zlasti kar zadeva cerkvene institucije, so z zakonom št. 222 z dne 20. maja 1985 o izvajanju mednarodnih sporazumov med Italijo in Svetim sedežem med drugim urejena pooblastila ministrstva za notranje zadeve. Italija je poudarila, da je ministrstvo za notranje zadeve izključno pristojno za priznavanje statusa pravnih oseb civilnega prava cerkvenim institucijam in odvzem tega statusa (63). S členom 149(4) Zakonika o davku od dohodkov se torej potrjuje ta izključna pristojnost, obenem pa prepreči, da bi davčni organi cerkvenim institucijam implicitno odvzemali status pravnih oseb civilnega prava. Če bi ministrstvo za notranje zadeve cerkvenim institucijam odvzelo status pravnih oseb civilnega prava, bi te izgubile status nekomercialnega subjekta in ne bi mogle biti več upravičene do davčne obravnave, ki se uporablja za nekomercialne subjekte. Ministrstvo za notranje zadeve v skladu s predsedniško uredbo št. 361/2000 prek prefektov („Prefetti“) tudi preverja, ali cerkvene institucije še naprej izpolnjujejo zahteve za ohranjanje statusa pravnih oseb civilnega prava.

(155)

Italija je glede amaterskih športnih klubov potrdila, da je italijanski nacionalni olimpijski odbor edini subjekt, ki lahko preverja, ali klubi dejansko opravljajo športne dejavnosti. Italijanski organi so tudi pojasnili, da lahko amaterski športni klubi izgubijo nekomercialni status, če italijanski nacionalni olimpijski odbor ugotovi, da ne opravljajo amaterskih športnih dejavnosti. Amaterski športni klubi morajo svoje davčne podatke posredovati z uporabo posebnega obrazca v sistemu elektronske prijave (64). Vendar amaterskim športnim klubom tega obrazca ni treba predložiti, če ne opravljajo komercialnih dejavnosti. Italijanski organi so na podlagi navedenega vzpostavili ustrezne instrumente, s katerimi preverjajo dejavnosti, ki jih opravljajo amaterski športni klubi, tudi z davčnega stališča.

(156)

Italija je prav tako pojasnila, da davčni organi takoj obvestijo ministrstvo za notranje zadeve ali italijanski nacionalni olimpijski odbor, če ugotovijo, da cerkvene institucije in amaterski športni klubi opravljajo predvsem komercialne dejavnosti. To ministrstvo in ta odbor izvedeta lastne preglede glede na dodeljena zakonska pooblastila. Davčni organi pa hkrati zagotovijo, da se napoved za odmero davka zadevnega nekomercialnega subjekta popravi in odredi vračilo razlike v obdavčitvi.

(157)

Italijanski organi so potrdili, da so bile dejansko izvedene davčne kontrole nekomercialnih subjektov (65). Agencija za prihodke je v zvezi s tem nedavno izdala posebna navodila za regionalne urade v zvezi z nekomercialnimi subjekti (66). Ministrstvo za notranje zadeve je glede cerkvenih institucij izvedlo več pregledov teh subjektov po uradni dolžnosti, a ni nikoli ni ugotovilo nobenih primerov zlorabe.

(158)

Po mnenju Komisije pravni instrumenti glede na navedeno zagotavljajo, da se učinkovito prepreči ali onemogoči zloraba nekomercialnega statusa cerkvenih institucij in amaterskih športnih klubov. Italijanski organi so dokazali, da imajo pristojni organi pooblastila za preglede ter da lahko cerkvene institucije in amaterski športni klubi izgubijo nekomercialni status, če opravljajo predvsem gospodarske dejavnosti. Cerkvene institucije in amaterski športni klubi lahko torej izgubijo svojo upravičenost do davčne obravnave, dodeljene nekomercialnim subjektom na splošno. Potemtakem ni sistema „stalnega nekomercialnega statusa“, kot sta trdili dve zainteresirani strani. Dejstvo, da se pri pregledih uporabljajo posebni postopki za zadevne cerkvene institucije s statusom pravnih oseb civilnega prava in amaterske športne klube, ne vsebuje prednosti.

(159)

Komisija zato ugotavlja, da se s členom 149(4) Zakonika o davku od dohodkov cerkvenim institucijam ali amaterskim športnim klubom ne podeljujejo prednosti. Torej ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

6.4.   Oprostitev občinskega davka

(160)

Po uvedbi občinskega davka – nov davek na nepremičnine na ravni občin, ki je nadomestil občinski davek na nepremičnine – se je Komisija na zahtevo italijanskih organov in ob upoštevanju pripomb dveh zainteresiranih strani na ta nov predpis strinjala, da ugotovi, ali je ta nova oprostitev občinskega davka v zvezi z nekomercialnimi subjekti, ki opravljajo posebne dejavnosti, združljiva s pravili o državni pomoči. Komisija bo skladno s tem presodila, ali zadevna oprostitev občinskega davka pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1).

(161)

Komisija ugotavlja, da se od začetka veljavnosti uredbe z zakonsko močjo št. 1/2012, spremenjene v zakon št. 27/2012, oprostitev davka v skladu s členom 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92 uporablja za nepremičnine, ki so v lasti nekomercialnih subjektov, le, če se dejavnosti, navedene v tej uredbi, opravljajo na nekomercialni podlagi. Od 1. januarja 2013 se uporabljajo določbe v zvezi z „mešano rabo“ stavb, kadar so deli stavb samostojni glede na funkcijo in prihodek ter kadar morajo zadevni subjekti oddati napoved za odmero davka.

(162)

Z novimi pravili je po mnenju Komisije podrobno opredeljeno, da se oprostitev davka lahko zagotovi le, če se ne opravljajo komercialne dejavnosti. Zato mešani položaji, ustvarjeni z zakonsko uredbo št. 504/92 o občinskem davku na nepremičnine, kadar so se komercialne dejavnosti opravljale v nekaterih stavbah, ki so bile upravičene do oprostitve davka, ne bodo več mogoči.

(163)

Na splošno je razlaga pojma gospodarske dejavnosti med drugim odvisna od posebnih okoliščin, načina, kako država organizira dejavnost, in okvira, v katerem je organizirana. Da se dokaže negospodarska narava dejavnosti v skladu s sodno prakso Unije, je treba proučiti naravo, cilj in pravila, ki urejajo to dejavnost. Dejstvo, da se lahko nekatere dejavnosti opredelijo kot „socialne“, samo po sebi ne zadostuje, da se izključi njihova gospodarska narava. Vendar je Sodišče tudi priznalo, da se lahko določene dejavnosti z izključno družbeno vlogo štejejo kot negospodarske, zlasti v sektorjih, ki so tesno povezani z osnovnimi nalogami in odgovornostmi države.

(164)

Kljub temu je po mnenju Komisije glede občinskega davka bistveno, da se najprej ugotovi, ali so merila iz italijanske zakonodaje za izključitev komercialne narave dejavnosti, upravičenih do oprostitve občinskega davka, skladna s pojmom negospodarske dejavnosti v skladu s pravom Unije.

(165)

Italijanski organi so v zvezi s tem, kot je prikazano zgoraj v odstavku (82) in naslednjih, nedavno odobrili izvedbeni predpis iz člena 91a(3) uredbe z zakonsko močjo št. 1/2012. V izvedbenem predpisu ministrstva za gospodarske zadeve in finance z dne 19. novembra 2012 so določene splošne in posebne zahteve, ki so potrebne za ugotovitev, kdaj se dejavnosti iz člena 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92 opravljajo na nekomercialni podlagi.

(166)

V členu 1(1)(p) izvedbenega predpisa ministrstva z dne 19. novembra 2012 je opredeljen pojem „nekomercialna podlaga“. Da se institucionalne dejavnosti opravljajo na nekomercialni podlagi, se šteje, kadar: (a) niso profitne, (b) v skladu z načeli prava Unije po svoji naravi niso v konkurenci z drugimi udeleženci na trgu, ki so profitni, ter (c) sta načeli solidarnosti in subsidiarnosti uporabljeni v praksi. V tem pogledu je zahteva iz točke (b) pomembno jamstvo, saj z izrecnim sklicevanjem na pravo Unije na splošno zagotavlja, da dejavnost ni v konkurenci z drugimi profitnimi udeleženci na trgu, kar je bistvena značilnost negospodarskih dejavnosti (67).

(167)

V členu 3 izvedbenega predpisa so določene splošne subjektivne zahteve, ki morajo biti vključene v pravila družbe ali statute nekomercialnih subjektov, tako da se njihove dejavnosti opravljajo na nekomercialni podlagi, in sicer: (a) prepoved razdeljevanja, tudi posredno, kakršne koli vrste dobička, poslovnega presežka, finančnih sredstev, rezerv ali kapitala med dobo poslovanja subjekta, razen če tako določa zakon ali je to v korist subjektov, ki so del iste strukture in ki opravljajo isto dejavnost, (b) kakršen koli dobiček in presežek se morata ponovno vložiti izključno v razvoj dejavnosti, ki prispevajo k institucionalnemu cilju družbene solidarnosti, ter, (c) če nekomercialni subjekt preneha delovati, se morajo njegova sredstva pripisati drugemu nekomercialnemu subjektu, ki opravlja podobno dejavnost, če ni drugače določeno z zakonom.

(168)

V členu 4 izvedbenega predpisa so opredeljene dodatne objektivne zahteve, ki jih je treba izpolniti, skupaj s pogoji iz členov 1 in 3, da se šteje, da se dejavnosti iz člena 7(1)(i) opravljajo na nekomercialni podlagi.

(169)

V izvedbenem predpisu je glede dejavnosti socialne pomoči in zdravstvene oskrbe navedeno, da se te dejavnosti opravljajo na nekomercialni podlagi, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: a) država poveri dejavnostim pooblastila; dejavnosti se opravljajo po pogodbi ali sporazumu z državo, regijami ali lokalnimi organi in so bodisi del javnega nacionalnega zdravstvenega sistema bodisi ta sistem dopolnjujejo, storitve pa se uporabnikom zagotavljajo brezplačno ali za znesek, ki je le prispevek za stroške izvajanja univerzalne storitve; b) če so dejavnosti nepooblaščene in se opravljajo po pogodbi ali sporazumu, se morajo zagotavljati bodisi brezplačno bodisi za simbolično plačilo, ki v vsakem primeru ne sme presegati polovice povprečne cene za podobne dejavnosti na istem geografskem območju na konkurenčni podlagi, pri čemer je treba tudi upoštevati, da plačilo ni povezano z dejanskimi stroški storitve.

(170)

Komisija v zvezi s prvim pogojem navaja, da, kot pojasnjujejo italijanski organi, morajo biti zadevni subjekti, če želijo biti upravičeni do oprostitve, sestavni del nacionalnih zdravstvenih storitev, s katerimi se zagotavlja univerzalno kritje in ki temeljijo na načelu solidarnosti. V tem sistemu se javne bolnice financirajo neposredno iz prispevkov za socialno varnost in drugih državnih sredstev. Te bolnice zagotavljajo storitve brezplačno na podlagi univerzalnega kritja ali za malo plačilo, ki krije le majhen del dejanskega stroška storitve. Nekomercialni subjekti, ki spadajo v isto kategorijo in izpolnjujejo iste pogoje, se prav tako štejejo kot sestavni del nacionalnega zdravstvenega sistema (68). Ker italijanski nacionalni sistem zagotavlja sistem univerzalnega kritja, Komisija glede na posebne značilnosti te zadeve in v skladu z načeli iz sodne prakse Unije (69) ugotavlja, da se zadevni subjekti, ki opravljajo opisane dejavnosti in izpolnjujejo vse normativne zahteve, ne uvrščajo med podjetja.

(171)

V izvedbenem predpisu je glede drugega pogoja določeno, da je treba dejavnosti opravljati bodisi brezplačno bodisi za simbolično plačilo. Storitve, zagotovljene brezplačno, na splošno ne pomenijo gospodarske dejavnosti. To zlasti velja, če se storitve ne ponujajo v konkurenci z drugimi udeleženci na trgu, kot je določeno v členu 1 izvedbenega predpisa. Enako velja za storitve, ki se zagotavljajo za simbolično plačilo. V tem pogledu je pomembno navesti, da je v izvedbenem predpisu določeno, da se plačilo šteje kot simbolično, če ni povezavo z dejanskimi stroški storitve. V izvedbenem predpisu je prav tako pojasnjeno, da se lahko meja, določena v višini polovice povprečne cene za podobne dejavnosti, ki se na istem geografskem območju opravljajo na konkurenčni podlagi, uporabi le, da se izključi upravičenost do oprostitve davka (kot je navedeno z besedami „v vsakem primeru“). Vendar to ne pomeni, da so do oprostitve davka upravičeni izvajalci storitev, ki zaračunavajo ceno pod to mejo. Ker dejavnosti socialne pomoči in zdravstvene oskrbe izpolnjujejo tudi splošne in subjektivne zahteve iz členov 1 in 3 izvedbenega predpisa, Komisija torej ugotavlja, da take dejavnosti, ki se opravljajo v skladu z načeli veljavne zakonodaje, ne pomenijo gospodarskih dejavnosti.

(172)

Za izobraževalne dejavnosti se šteje, da se opravljajo na nekomercialni podlagi, če je izpolnjenih več posebnih pogojev. Dejavnosti morajo biti enakovredne javnemu izobraževanju in v šoli morajo pri vpisu uporabljati nediskriminacijsko politiko; šola mora sprejemati tudi invalidne učence, uporabljati kolektivne pogodbe o delu, imeti objekt, ki ustreza veljavnim standardom, ter objavljati računovodske izkaze. Poleg tega je treba dejavnost opravljati bodisi brezplačno bodisi za simbolično plačilo, s katerim se krije le del dejanskih stroškov storitve, pri čemer je treba tudi upoštevati, da ni povezano z dejanskimi stroški storitve. Komisija v zvezi s tem opozarja, da v skladu s sodno prakso (70) pouk, ki ga izvajajo nekateri zavodi, ki naj bi bili del javnega izobraževalnega sistema ter ki naj bi se v celoti ali pretežno financirali z javnimi sredstvi, ne pomeni gospodarske dejavnosti. Na negospodarsko naravo javnega izobraževanja načeloma ne vpliva dejstvo, da morajo učenci ali njihovi starši včasih plačati šolnino ali vpisnino, kar prispeva k stroškom delovanja sistema, če ta finančni prispevek krije le del dejanskih stroškov storitve in se zato ne more šteti kot plačilo za opravljeno storitev. Kot priznava Komisija v Sporočilu o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (71), so v ta načela zajeti vrtci, zasebne in javne osnovne šole, poklicno usposabljanje, poučevanje na univerzah, ki se opravlja postransko, ter univerzitetno izobraževanje. Komisija glede na navedeno meni, da se simbolično plačilo iz izvedbenega predpisa, ki krije le del dejanskih stroškov storitve, ne more šteti kot plačilo za opravljeno storitev. Zato Komisija v skladu s temi posebnimi okoliščinami, pri čemer upošteva splošne in subjektivne zahteve iz členov 1 in 3 izvedbenega predpisa, skupaj s posebnimi objektivnimi zahtevami iz člena 4 tega predpisa, meni, da se izobraževalne storitve, ki jih opravljajo zadevni subjekti, ne morejo šteti kot gospodarska dejavnost.

(173)

V členu 4 izvedbenega predpisa je glede nastanitvenih storitev ter kulturnih, rekreacijskih in športnih dejavnosti navedeno, da jih je treba zagotavljati bodisi brezplačno bodisi za simbolično plačilo, ki v vsakem primeru ne sme presegati polovice povprečne cene za podobne dejavnosti, ki se na istem geografskem območju opravljajo na konkurenčni podlagi, pri čemer je treba tudi upoštevati, da plačilo ni povezano z dejanskimi stroški storitve. Ta zahteva in drugi pogoj za dejavnosti socialne pomoči in zdravstvene oskrbe, ki so bile proučene v odstavku (171), sta enaka, zato se uporabljajo enaki pomisleki. Če se storitve zagotavljajo brezplačno, načeloma ne pomenijo gospodarske dejavnosti. Enako velja za storitve, ki se zagotavljajo za simbolično plačilo. V tem pogledu je pomembno navesti, da je v izvedbenem predpisu določeno, da se plačilo šteje kot simbolično, če ni povezano z dejanskimi stroški storitve. V izvedbenem predpisu je prav tako pojasnjeno, da se lahko meja, določena v višini polovice povprečne cene za podobne dejavnosti, ki se na istem geografskem območju opravljajo na konkurenčni podlagi, uporabi le, da se izključi upravičenost do oprostitve davka (kot je navedeno z besedami „v vsakem primeru“). Vendar to ne pomeni, da so do oprostitve davka upravičeni izvajalci storitev, ki zaračunavajo ceno pod to mejo.

(174)

Komisija v primeru nastanitvenih storitev in športnih dejavnosti navaja tudi dodatne zahteve na podlagi opredelitev teh dejavnosti v členu 1(1)(j) in (m) izvedbenega predpisa. V izvedbenem predpisu je glede nastanitvenih storitev oprostitev davka omejena na storitve nekomercialnih subjektov, do katerih imajo dostop le določene kategorije ljudi ter ki se ne opravljajo vse leto. V izvedbenem predpisu je zlasti glede „socialne nastanitve“ določeno, da morajo biti storitve usmerjene bodisi na posameznike z občasnimi ali stalnimi posebnimi potrebami bodisi na posameznike, ki so prikrajšani zaradi fizičnega ali psihološkega stanja ali gospodarskih, socialnih ali družinskih razmer. Subjekt lahko zahteva le simbolično plačilo, ki v vsakem primeru ne sme presegati polovice povprečne cene za podobne dejavnosti, ki jih na istem geografskem območju opravljajo komercialni subjekti, pri čemer je treba tudi upoštevati, da plačilo ni povezano z dejanskimi stroški storitve. V izvedbenem predpisu je tudi določeno, da se oprostitev v vsakem primeru ne uporablja za dejavnosti, ki se opravljajo v hotelih ali podobnih ustanovah, kot je določeno v členu 9 zakonske uredbe št. 79 z dne 23. maja 2011 (72). Iz oprostitve so torej izključene dejavnosti, ki se opravljajo, na primer, v hotelih, motelih ter ustanovah, ki ponujajo prenočišče z zajtrkom. Ker morajo nekomercialni subjekti, ki ponujajo nastanitev, v obravnavani zadevi izpolniti splošne, subjektivne in objektivne zahteve iz členov 1, 3 in 4 izvedbenega predpisa, Komisija glede na posebne značilnosti te zadeve meni, da te dejavnosti, ki izpolnjujejo navedene pogoje, ne pomenijo gospodarske dejavnosti za pravo Unije.

(175)

Komisija ob upoštevanju posebnih okoliščin te zadeve in dejstva, da morajo nekomercialni subjekti, ki ponujajo nastanitvene storitve ter kulturne, rekreacijske in športne dejavnosti, izpolnjevati tudi zahteve iz členov 1 in 3 izvedbenega predpisa, ugotavlja, da se te dejavnosti, ki se opravljajo v skladu z zakonom, ne štejejo kot gospodarske dejavnosti.

(176)

Komisija torej ugotavlja, da na podlagi informacij, ki so jih predložili italijanski organi, dejavnosti, analizirane v prejšnjih odstavkih, ki jih opravljajo nekomercialni subjekti popolnoma v skladu s splošnimi, subjektivnimi ter objektivnimi merili iz členov 1, 3 in 4 izvedbenega predpisa, z vidika posebnih in posameznih značilnosti te zadeve niso gospodarske narave. Zadevni nekomercialni subjekti pri opravljanju teh dejavnosti popolnoma v skladu s pogoji iz italijanske zakonodaje torej ne delujejo kot podjetja za pravo Unije. Ker se člen 107(1) Pogodbe uporablja le za podjetja, iz tega sledi, da ukrep v obravnavani zadevi ne spada v področje uporabe tega člena.

(177)

Komisija navaja, da je po italijanski zakonodaji od 1. januarja 2013 v primeru mešane rabe stavb mogoče izračunati sorazmerno komercialno rabo nepremičnine in uvesti občinski davek le na gospodarsko dejavnost. Komisija v tem okviru opozarja, da, če subjekt opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti, delna oprostitev davka, do katere je upravičen za del nepremičnine, ki je v rabi za negospodarske dejavnosti, ne pomeni, da ima ta subjekt prednost, kadar opravlja gospodarsko dejavnost kot podjetje. Torej ukrep tudi v tovrstnem primeru ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1).

6.5.   Vračilo

(178)

Ko Komisija v skladu s Pogodbo in ustaljeno sodno prakso Sodišča ugotovi, da pomoč ni združljiva z notranjim trgom, je pristojna za odločitev, da jo mora zadevna država ukiniti ali spremeniti (73). Prav tako je Sodišče večkrat razsodilo, da je namen obveznosti države, da ukine pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva z notranjim trgom, ponovna vzpostavitev prejšnjih razmer (74). V tem okviru je Sodišče ugotovilo, da je cilj dosežen, ko prejemnik povrne zneske, ki so mu bili dodeljeni, in tako izgubi prednost, ki jo je imel pred konkurenti na trgu, ter ko se ponovno vzpostavijo razmere pred izplačilom pomoči (75).

(179)

V skladu s to sodno prakso je v členu 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/99 (76) določeno, da „če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč“.

(180)

Ko se oprostitev občinskega davka na nepremičnine obravnava kot nezakonita in nezdružljiva pomoč, jo je treba načeloma vrniti, da se ponovno vzpostavijo razmere na trgu, kakršne so bile pred dodelitvijo pomoči.

(181)

Vendar v Uredbi (ES) št. 659/99 niso določene meje pri odreditvi vračila. V členu 14(1) je določeno, da „Komisija ne zahteva vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Skupnosti“, kot je zaščita načela upravičenega pričakovanja. Sodišče je priznalo samo eno izjemo v zvezi z obveznostjo, da država članica izvede odločbo o vračilu, ki je nanjo naslovljena, namreč obstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih je absolutno nemogoče, da bi država članica odločbo primerno izvedla (77).

(182)

Ker so italijanski organi v okviru formalnega postopka preiskave navedli takšne izjeme, mora Komisija proučiti, ali se uporabljajo v tej zadevi, da določi, ali je potrebno vračilo.

6.5.1.   Načelo legitimnega pričakovanja

(183)

Na podlagi sodne prakse Sodišča in prakse odločanja Komisije je bilo ugotovljeno, da bi se z odreditvijo vračila pomoči kršilo splošno načelo prava Unije, če prejemniki ukrepa zaradi ravnanja Komisije legitimno pričakujejo, da je bila pomoč dodeljena v skladu s pravom Unije.

(184)

Sodišče je večkrat razsodilo, da pravica sklicevanja na načelo varstva legitimnega pričakovanja velja za vsako zadevno osebo, pri kateri je institucija Unije ustvarila legitimna pričakovanja. Vendar se oseba ne sme sklicevati na načelo legitimnega pričakovanja brez natančnih zagotovil, ki jih je prejela od upravnega organa (78).

(185)

Italijanski organi in 78 zainteresiranih strani so se v tej zadevi dejansko sklicevali na obstoj legitimnega pričakovanja, ki je temeljilo na odgovoru Komisije na pisno vprašanje parlamenta iz leta 2009 (79). Komisija je v odgovoru izjavila, da je izvedla predhodno presojo in da je menila, da ni razlogov za nadaljnje ukrepanje, saj se zdi, da davčna shema občinskega davka na nepremičnine cerkvenim institucijam ne zagotavlja ugodnejšega konkurenčnega položaja.

(186)

Komisija vztraja pri tem, da odgovor ni ustvaril legitimnih pričakovanj zaradi naslednjih razlogov.

(187)

Izjava Komisije je bila zgolj posledica „predhodne presoje“; Komisija ni navedla, da je sprejela odločitev, ampak le, da po njenem mnenju ni bilo razlogov za nadaljnje ukrepanje. Komisija je okvirno navedla, da se zdi, da cerkvene institucije z oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine verjetno niso pridobile nobene prednosti. Vprašanje in odgovor sta bila povezana le s cerkvenimi institucijami, ki so podkategorija nekomercialnih subjektov, na katere se nanaša oprostitev občinskega davka na nepremičnine.

(188)

Komisija glede na navedeno meni, da ni navedla posebnih, neomejenih in skladnih zagotovil take narave, da bi pri prejemnikih obravnavanega ukrepa ustvarila legitimna pričakovanja o zakonitosti sheme, v tem smislu da ni spadala v področje uporabe pravil o državni pomoči, ter da zato kakršna koli prednost, ki iz nje izhaja, ne bi mogla biti predmet postopkov vračila. Komisija meni, da ni dala nobene natančne in neomejene izjave v zvezi s tem, da se zadevna oprostitev občinskega davka na nepremičnine ne bi smela obravnavati kot državna pomoč.

(189)

Italija je tudi trdila, da je Komisija z odgovori pritožnikom v zvezi z oprostitvijo občinskega davka na nepremičnine, o katerih je bila Italija neuradno obveščena, pri nekomercialnih subjektih ukrepa ustvarila legitimno pričakovanje glede združljivosti te oprostitve s pravom Unije. Komisija se ne strinja s stališči Italije. Dopisi s predhodno presojo, ki jih je Komisija poslala pritožnikom, o katerih je bila država članica le neuradno obveščena, ne pomenijo uradnega stališča Komisije. Odločitve Komisije se objavijo javno in v Uradnem listu, v preprostem upravnem postopku pa ni tako, kadar Komisija – na podlagi razpoložljivih dejstev – nima resnih dvomov o združljivosti proučevanih ukrepov. Dve zainteresirani strani sta dopis, poslan pritožnikom 15. februarja 2010, izpodbijali pred Splošnim sodiščem s tožbama, ki pa nista postali pravnomočni; ti tožbi pred Sodiščem sta bili umaknjeni šele po sklepu o sprožitvi postopka.

(190)

Komisija zato ugotavlja, da v tej zadevi Italija in 78 zainteresiranih strani niso od nobene institucije Unije prejele nobenih zagotovil, s katerimi bi se lahko utemeljilo legitimno pričakovanje, ter tako preprečilo, da bi Komisija odredila vračilo.

6.5.2.   Izjemne okoliščine: absolutna nezmožnost vračila

(191)

Država članica, na katero je v skladu s členom 288 Pogodbe naslovljen sklep o vračilu, mora ta sklep izvršiti. Kot je bilo že navedeno, obstaja pri tej obveznosti ena izjema, in sicer kadar države članice dokažejo obstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bilo absolutno nemogoče ustrezno izvršiti sklep.

(192)

Države članice to trditev običajno navajajo v okviru razprav s Komisijo po sprejetju sklepa (80). Vendar je v tej zadevi Italija že pred sprejetjem sklepa trdila, da se vračila ne bi smelo odrediti, saj bi bilo to povsem nemogoče izvršiti. Ker je Italija to vprašanje izpostavila že v okviru formalnega postopka preiskave in ker je v splošnem pravnem načelu navedeno, da nihče ne more biti zavezan storiti nekaj nemogočega, Komisija meni, da je treba to vprašanje rešiti v tem sklepu.

(193)

Najprej je treba opozoriti, da je Sodišče stalno zelo ozko razlagalo pojem „absolutne nezmožnosti“. Pogoj, da bi bilo vračilo absolutno nemogoče, ni izpolnjen, kadar države članice zgolj obvestijo Komisijo o pravnih, političnih ali praktičnih težavah, povezanih z izvajanjem sklepa (81). „Absolutna nezmožnost“ bi lahko bila sprejeta samo, kadar bi bilo vračilo objektivno in absolutno nemogoče že od začetka (82).

(194)

V obravnavani zadevi so italijanski organi trdili, da bi bilo absolutno nemogoče določiti, katere nepremičnine v lasti nekomercialnih subjektov so bile v rabi za dejavnosti, ki niso bile izključno komercialne narave, in dobiti informacije, potrebne za določitev zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati.

(195)

Italijanski organi so pojasnili, da zaradi načina sestave katastra iz katastrskih zbirk podatkov ni mogoče za nazaj ekstrapolirati podatkov v zvezi z nepremičninami v lasti nekomercialnih subjektov, v rabi za dejavnosti, ki niso bile izključno komercialne narave, kot so navedene v oprostitvi občinskega davka na nepremičnine. Iz podatkov v katastru ni mogoče ugotoviti, kakšne dejavnosti so se opravljale na nepremičninah. Z drugimi besedami na podlagi podatkov iz katastra ni mogoče ugotoviti, ali je subjekt na danem premoženju opravljal komercialne ali nekomercialne dejavnosti. Dejansko je v katastru vsako posamezno premoženje (vključno z deli nepremičnin z ločeno razvrstitvijo) evidentirano le na podlagi objektivnih značilnosti, s katerimi se upoštevajo fizični in strukturni elementi, povezani s predvideno rabo.

(196)

Italija je glede davčnih zbirk podatkov, zlasti evidence napovedi za odmero davka nekomercialnih subjektov, pojasnila, da je bilo z njihovo pomočjo mogoče ugotoviti le, katere nepremičnine so bile v rabi na izključno nekomercialni podlagi. V tem primeru je treba stavbe, s katerimi je ustvarjen prihodek, navesti v standardni napovedi za odmero davka v oddelku RB o prihodkih od stavb, medtem ko oddelka RS o mešanih stroških in prihodkih ni treba izpolniti. Po drugi strani je treba izpolniti oba oddelka – RB in RS, če ima nekomercialni subjekt v lasti nepremičnino, v kateri se opravljajo tudi komercialne dejavnosti. Vendar, če je v oddelku RB navedena več kot ena stavba, ni mogoče ugotoviti, katera je tista stavba, na kateri se je opravljala dejavnost, s katero je bil ustvarjen prihodek, naveden v napovedi za odmero davka. Upoštevati je treba, da so v oddelek RS standardne napovedi vključeni celotna vrednost in podatki o prihodkih v zvezi z blagom in storitvami za komercialne in nekomercialne namene (blago in storitve, ki se poljubno uporabljajo za komercialne in druge dejavnosti). Vendar, tudi kadar je v oddelku RB navedena le ena stavba, zaradi načina sestave katastrskega sistema ni mogoče pridobiti razčlenitve na podlagi komercialne/nekomercialne rabe stavb in tako ni mogoče ugotoviti, kateri del stavbe je bil v rabi za gospodarsko dejavnost, s katero je bil ustvarjen prihodek, naveden v napovedi za odmero davka.

(197)

Komisija zato meni, da so italijanski organi dokazali, da ne morejo ugotoviti, kdo so prejemniki pomoči, pomoči same pa ni mogoče objektivno izračunati zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov. Dejansko iz davčnih in katastrskih zbirk podatkov ni mogoče ugotoviti, katera je tista nepremičnina v lasti nekomercialnih subjektov, ki je bila v rabi za ne izključno komercialne dejavnosti, kot so navedene v določbah o oprostitvi občinskega davka na nepremičnine. Zato ni mogoče pridobiti potrebnih podatkov za izračun zneska davka, ki ga je treba vrniti. Torej bi bilo izvrševanje morebitnega vračila objektivno in absolutno nemogoče.

(198)

Komisija torej ob upoštevanju posebne narave te zadeve ugotavlja, da bi bilo absolutno nemogoče, da bi Italija zahtevala vračilo kakršne koli pomoči, nezakonito dodeljene v skladu z določbami oprostitve občinskega davka na nepremičnine. Vračila pomoči, ki izhaja iz nezakonite in nezdružljive oprostitve tega občinskega davka na nepremičnine, se zato ne bi smelo odrediti.

7.   SKLEP

(199)

Komisija ugotavlja, da je Italija nezakonito izvajala oprostitev občinskega davka na nepremičnine v skladu s členom 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92, s čimer je kršila člen 108(3) Pogodbe.

(200)

Ker ni mogoče opredeliti nobenih razlogov za združljivost zadevne sheme, je ugotovljeno, da je nezdružljiva z notranjim trgom. Vendar se glede na izjemne okoliščine, na katere se je sklicevala Italija, ne bi smelo odrediti vračila pomoči, saj je Italija dokazala, da bi ga bilo absolutno nemogoče izvršiti.

(201)

Komisija meni, da člen 149(4) Zakonika o davku od dohodkov ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(202)

Komisija glede na posebno naravo ukrepa oprostitve občinskega davka za nekomercialne subjekte, ki opravljajo izključno nekomercialne dejavnosti, v skladu s pogoji iz italijanske zakonodaje ugotavlja, da se te dejavnosti ne morejo obravnavati kot gospodarske dejavnosti za namene pravil o državni pomoči in da ukrep zato ne spada v področje uporabe člena 107(1) –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč v obliki oprostitve občinskega davka na nepremičnine, dodeljene nekomercialnim subjektom, ki na nepremičnini opravljajo izključno dejavnosti iz člena 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92, ki jo je nezakonito izvajala Italija in s tem kršila člen 108(3) Pogodbe, je nezdružljiva z notranjim trgom.

Člen 2

Člen 149(4) Zakonika o davku od dohodkov ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

Člen 3

Oprostitev občinskega davka, dodeljena nekomercialnim subjektom, ki na nepremičnini opravljajo izključno dejavnosti iz člena 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Republiko Italijo.

V Bruslju, 19. decembra 2012

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  UL C 348, 21.12.2010, str. 17.

(2)  Glej tožbo, vloženo 26. aprila 2010, v zadevi Ferracci proti Komisiji, T-192/10 (UL C 179, 3.7.2010, str. 45), in tožbo, vloženo 26. aprila 2010, v zadevi Scuola Elementare Maria Montessori proti Komisiji, T-193/10 (UL C 179, 3.7.2010, str. 46).

(3)  UL C 30, 29.1.2011, str. 57.

(4)  Komisija je v sklepu o sprožitvi postopka ugotovila, da bi 50-odstotno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb po členu 6 predsedniške uredbe št. 601/73 lahko vključevalo veljavno pomoč (odstavek 18), kar pomeni, da bi se ta ukrep obravnaval po posebnem postopku glede veljavne pomoči, ki je bila naknadno dodeljena februarja 2011. Subjekti iz člena 6 uredbe št. 601/73, so: (a) organizacije in zavodi za socialno skrbstvo, družbe za vzajemno pomoč, bolnišnice, organizacije za socialno pomoč in dobrodelne organizacije, (b) izobraževalne ustanove, neprofitne ustanove za študije in poskuse v javnem interesu, znanstvena društva, akademije, zgodovinski, literarni in znanstveni skladi ter združenja z izključno kulturnimi cilji, (c) organizacije, katerih cilji so po zakonu enakovredni dobrodelnim in izobraževalnim, ter (ca) institucije, ki dodeljujejo socialna stanovanja, in njihova združenja.

(5)  Glej opombo 1.

(6)  Spremenjena v zakon št. 248 z dne 2. decembra 2005.

(7)  Spremenjena v zakon št. 248 z dne 4. avgusta 2006.

(8)  Člen 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92 se natančneje nanaša na subjekte, opredeljene v členu 87(1)(c) [zdaj člen 73] predsedniške uredbe št. 917/86. Pojem nekomercialnih subjektov je opredeljen v tej zadnji določbi.

(9)  Glej točko 5 okrožnice.

(10)  Na primer, kot je že navedeno v sklepu o sprožitvi postopka, je v okrožnici zahteva, da je treba na področju zdravstvenih in socialnih dejavnosti doseči dogovor z javnimi organi. Glede izobraževanja se zdi, da okrožnica vsebuje zahtevo po skladnosti z obveznimi osnovnimi načeli, da se storitev obravnava enako kot javni sistem, pa tudi zahtevo, da je treba poslovni presežek ponovno vložiti v izobraževalno dejavnost. Glede kinematografov okrožnica vsebuje zahtevo, da naj se operaterji omejijo na posamezne tržne segmente (filmi s kulturno vrednostjo, filmi s potrdilom o kakovosti, otroški filmi), če želijo biti oproščeni davka. To velja tudi za storitve nastanitve na splošno, ki morajo zaračunavati nižje cene od tržnih in ne smejo delovati kot običajni hoteli.

(11)  Glej člen 143 in naslednje Zakonika o davku od dohodkov. Na splošno so skupni prihodki nekomercialnih subjektov sestavljeni iz nepremičnine in kapitalskega dobička ter drugih virov prihodkov (člen 143 Zakonika o davku od dohodkov). Če so izpolnjeni posebni pogoji, se lahko nekomercialni subjekti odločijo za poenostavljen sistem za določanje prihodkov (člen 145 Zakonika o davku od dohodkov).

(12)  Dejavniki, ki se lahko v skladu s členom 149(2) Zakonika o davku od dohodkov uporabijo pri presoji, so: več neto osnovnih sredstev, povezanih s poslovnimi dejavnostmi kot z drugimi dejavnostmi, več prihodkov iz komercialnih dejavnosti kot iz „normalne vrednosti“ dobave ali storitev, povezanih z institucionalnimi dejavnostmi, več prihodkov iz komercialnih dejavnosti kot prejemkov iz institucionalnih dejavnosti (kot so prispevki, nepovratna sredstva, donacije in članarine).

(13)  Glej, med drugim, sodbo z dne 6. septembra 2006 v zadevi Portugalska proti Komisiji, C-88/03, ZOdl., str. I-7115, točka 56 in sodbo z dne 22. decembra 2008 v zadevi British Aggregates, C–487/06 P, ZOdl., str. I-10505, točke 81 do 83.

(14)  Sodba z dne 24. julija 2003 v zadevi Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg, C–280/00, Recueil, str. I–7747.

(15)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(16)  Prej člen 111a Zakonika o davku od dohodkov.

(17)  Glej opombo 1.

(18)  Zadevni subjekti večinoma delujejo na omejenih geografskih območjih (na lokalni ravni), dejavnosti pa so usmerjene v posebne kategorije uporabnikov/prejemnikov.

(19)  Za vse vere, ki jih priznava država, vključno s katoliško cerkvijo, se v skladu z italijanskim pravom domneva, da so za davčne namene verski cilji enakovredni dobrodelnim in izobraževalnim.

(20)  Glej sodbe št. 20776 z dne 26. oktobra 2005, št. 23703 z dne 15. novembra 2007, št. 5485 z dne 29. februarja 2008 in št. 19731 z dne 17. septembra 2010. Glej tudi sodbo št. 8495 z dne 9. aprila 2010.

(21)  Glej mnenje št. 266 z dne 18. junija 1996.

(22)  Pisno vprašanje E-177/2009 (UL C 189, 13.7.2010).

(23)  Glej opombo 12.

(24)  Glej odstavek (31) in naslednje.

(25)  S tem je tudi zagotovljena skladnost z mednarodnimi sporazumi med Italijo in Svetim sedežem glede cerkvenih institucij.

(26)  Od prvotnih pritožnikov sta le Pietro Ferracci in „Scuola Elementare Maria Montessori s.r.l“ (osnovna šola Maria Montessori) predložila pripombe na sklep o sprožitvi postopka.

(27)  Uredba z zakonsko močjo št. 203/2005, spremenjena v zakon št. 248 z dne 2. decembra 2005.

(28)  Uredba z zakonsko močjo št. 223/2006, spremenjena v zakon št. 248 z dne 4. avgusta 2006.

(29)  Člen 7(2a) uredbe z zakonsko močjo št. 203/2005, člen 91a(4) uredbe z zakonsko močjo št. 1/2012.

(30)  Glej člen 13(13) uredbe z zakonsko močjo št. 201/2011 in tudi člen 9(8) zakonske uredbe št. 23/2011, ki se sklicuje na člen 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92. Glej odstavek (23) za opis člena 7(1)(i) zakonske uredbe št. 504/92.

(31)  Glej člen 9(6) uredbe z zakonsko močjo št. 174 z dne 10. oktobra 2012, spremenjene v zakon št. 213 z dne 7. decembra 2012 (Uradni list št. 286 z dne 7. decembra 2012).

(32)  Glej mnenje št. 4802/2012, izdano 13. novembra 2012 (zadeva št. 10380/2012).

(33)  Uredba št. 200 z dne 19. novembra 2012, objavljena v Uradnem listu št. 274 z dne 23. novembra 2012.

(34)  Glej člen 1(1)(p) izvedbenega predpisa ministra za gospodarske zadeve in finance z dne 19. novembra 2012.

(35)  Člen 3 izvedbenega predpisa ministra za gospodarske zadeve in finance z dne 19. novembra 2012.

(36)  Člen 4 izvedbenega predpisa ministra za gospodarske zadeve in finance z dne 19. novembra 2012.

(37)  Dodatne zahteve so pri opredelitvah pojmov v členu 1 izvedbenega predpisa. Zlasti za nastanitvene storitve je v členu 1(1)(j) izvedbenega predpisa določeno, da bodo imele dostop le določene kategorije ljudi in da nastanitveni objekti ne smejo biti odprti neprekinjeno. V izvedbenem predpisu je glede „socialne nastanitve“ natančneje določeno, da morajo biti storitve usmerjene bodisi na posameznike z občasnimi ali stalnimi posebnimi potrebami bodisi na posameznike, ki so prikrajšani zaradi fizičnega ali psihološkega stanja ali gospodarskih, socialnih ali družinskih razmer. V vsakem primeru so iz oprostitve izključene dejavnosti, ki se opravljajo v hotelih ali podobnih ustanovah, kot je določeno v členu 9 zakonske uredbe št. 79 z dne 23. maja 2011. V členu 1(1)(m) izvedbenega predpisa je glede športnih dejavnosti določeno, da so zadevni subjekti bodisi neprofitna športna združenja, povezana z nacionalnimi športnimi zvezami, bodisi subjekti za spodbujanje športa po členu 90 zakona št. 289/2002.

(38)  Glej odstavek (84).

(39)  Glej tudi okrožnico „Agenzie del Territorio“ št. 4/2006 z dne 16. maja 2006.

(40)  Glej med drugim sodbo z dne 23. aprila 1991 v zadevi Höfner, C-41/90, Recueil, str. I-01979, točka 21 in sodbo z dne 10. januarja 2006 v zadevi Cassa di Risparmio di Firenze, C-222/04, ZOdl., str. I-289, točka 107 in naslednje.

(41)  Sodba z dne 29. oktobra 1980 v združenih zadevah Van Landewyck, od 209/78 do 215/78 in 218/78, Recueil, str. 3125, točka 21, sodba z dne 16. novembra 1995 v zadevi FFSA in drugi, C–244/94, Recueil, str. I-4013 in sodba z dne 1. julija 2008 v zadevi MOTOE, C-49/07, ZOdl., str. I-4863, točki 27 in 28.

(42)  Glej sodbe z dne 28. julija 2011 v združenih zadevah Diputación Foral de Álava in drugi proti Komisiji, od C–471/09 P do C–473/09 P, še neobjavljena v ZOdl., točka 98, glej tudi sodbo z dne 9. junija 2011 v združenih zadevah Comitato „Venezia vuole vivere“ proti Komisiji, C-71/09 P, C-73/09 P in C-76/09 P, še neobjavljena v ZOdl., točka 130 ter sodno prakso, ki je tu navedena.

(43)  Sodba z dne 8. novembra 2001 v zadevi Adria-Wien Pipeline, C-143/99, Recueil, str. I-8365, točka 38.

(44)  Glej sodbo z dne 15. decembra 2005 v zadevi Italija proti Komisiji, C-66/02, ZOdl., str. I-10901, točka 94.

(45)  Glej, med drugim, sodbo z dne 6. septembra 2006 v zadevi Portugalska proti Komisiji, C-88/03, ZOdl., str. I-7115, točka 56 in sodbo z dne 8. septembra 2011 v združenih zadevah Paint Graphos, C-78/08 to C-80/08, še neobjavljena v ZOdl., točka 49.

(46)  Glej sodbo z dne 8. novembra 2001 v zadevi Adria-Wien Pipeline GmbH and Wietersdorfer & Peggauer Zementwerke, C-143/99, Recueil, str. I-8365, točka 42.

(47)  Člena 1 in 3 zakonske uredbe št. 504/92.

(48)  Sodba z dne 8. septembra 2011 v združenih zadevah Paint Graphos, C-78/08 do C-80/08, točka 67, glej tudi sodbo z dne 22. decembra 2008 v zadevi British Aggregates proti Komisiji, C-487/06, ZOdl., str. I-10505, točka 84 in sodno prakso, ki je tu navedena.

(49)  Sodba z dne 22. decembra 2008 v zadevi British Aggregates proti Komisiji, C-487/06, ZOdl., str. I-10505, točka 85.

(50)  UL C 384, 10.12.1998, str. 3.

(51)  Sodba z dne 8. septembra 2011 v združenih zadevah Paint Graphos, C-78/08 do C-80/08, točka 70.

(52)  Glej točko 26 Obvestila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka.

(53)  Sodba z dne 8. septembra 2011 v združenih zadevah Paint Graphos, C-78/08 do C-80/08, točka 73 in naslednje.

(54)  Sodba z dne 29. aprila 2004 v zadevi Italija proti Komisiji, C-372/97, Recueil, str. I-3679, točka 44, sodba z dne 15. decembra 2005 v zadevi Unicredito Italiano, C-148/04, ZOdl., str. I-11137, točka 54, sodbo z dne 10. januarja 2006 v zadevi Cassa di Risparmio di Firenze, C-222/04, ZOdl., str. I-289, točka 140, sodba z dne 8. septembra 2011 v združenih zadevah Paint Graphos, C-78/08 do C-80/08, še neobjavljena, točka 78 ter sodba z dne 27. septembra 2012 v zadevi Wam Industriale Spa proti Komisiji, T-303/10, še neobjavljena v ZOdl., točka 25 in naslednje.

(55)  Glej sodbo z dne 6. septembra 2006 v zadevi Portugalska proti Komisiji, C-88/03, ZOdl., str. I-7115, točka 91, sodbo v zadevi Heiser, C–172/03, ZOdl., str. I–1627, točka 35 in sodbo z dne 30. aprila 2009 v zadevi Komisija proti Wam, C-494/06 P, ZOdl., str. I-3639, točka 51.

(56)  Glej sodbo z dne 19. septembra 2000 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C–156/98, Recueil, str. I–6857, točka 30 in sodbo v zadevi Heiser, C–172/03, ZOdl., str. I–1627, točka 55.

(57)  Glej sodbo z dne 15. junija 2000 v zadevi Alzetta, T-298/97, Recueil, str. II-2319, točka 93 in naslednje.

(58)  Glej sodbo z dne 21. marca 1990 v zadevi Belgija proti Komisiji, „Tubemeuse“, C-142/87, Recueil, str. I-959, točka 43, sodbo z dne 14. septembra 1994 v združenih zadevah Španija proti Komisiji, od C–278/92 do C–280/92, Recueil, str. I–4103, točka 42 in sodbo z dne 24. julija 2003 v zadevi Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg, C–280/00, Recueil, str. I–7747, točka 81.

(59)  Sodba z dne 15. junija 2005 v zadevi Sardinija proti Komisiji, T-171/02, ZOdl., str. II-2123, točka 86 in naslednje, sodba z dne 19. septembra 2002 v zadevi Španija proti Komisiji, Case C-113/00, Recueil, str. I-7601, točka 30 ter sodba z dne 4. aprila 2001 v zadevi Friuli Venezia Giulia proti Komisiji, Case T-288/97, Recueil, str. II-1169, točki 44 in 46.

(60)  Sodba z dne 30. aprila 2002 v združenih zadevah Vlada Gibralatarja proti Komisiji, T-195/01 in T-207/01, Recueil, str. II-2309, točka 111.

(61)  Italijanski organi so v svojih pojasnilih na pripombe tretjih strani trdili, da bi se lahko člen 107(3)(d) Pogodbe – teoretično – uporabljal le za določene dejavnosti iz člena 7(1)(i). Vendar v podporo tej trditvi niso predložili nobenih dodatnih dokazov.

(62)  Glej opombo 12.

(63)  Glede odvzema statusa glej zlasti člen 19 zakona št. 222 z dne 20. maja 1985.

(64)  Glej člen 30 zakona št. 185 z dne 29. novembra 2008. Glej tudi okrožnico agencije za davčne prihodke št. 12/E z dne 9. aprila 2009 in odločitev direktorja agencije za prihodke z dne 2. septembra 2009.

(65)  Italija je v letih 2010 in 2011 izvedla 2 030 pregledov nekomercialnih subjektov ter izdala 5 086 odločb o odmeri davka.

(66)  Glej okrožnico agencije za davčne prihodke št. 20/E z dne 16. aprila 2010.

(67)  Sodba z dne 10. januarja 2006 v zadevi Cassa di Risparmio di Firenze, C-222/04, ZOdl., str. I-289, točke 121 do 123.

(68)  Glej zlasti člen 1(18) zakonske uredbe št. 502 z dne 30. decembra 1992.

(69)  Glej sodbo z dne 4. marca 2003 v zadevi FENIN proti Komisiji, T-319/99, Recueil, str. II-357, točka 39, potrjeno s sodbo z dne 11. julija 2006 v zadevi FENIN proti Komisiji, C–205/03 P, ZOdl., str. I-6295, sodbo z dne 16. marca 2004 v združenih zadevah AOK Bundesverband in drugi, C-264/01, C-306/01, C-354/01 in C-355/01, Recueil, str. I-2493, točke 45 do 55 ter tudi sodbo z dne 7. novembra 2012 v zadevi CBI proti Komisiji, T-137/10, še neobjavljena v ZOdl.

(70)  Sodba z dne 27. septembra 1988 v zadevi Humbel in Edel, C-263/86, Recueil, str. 5365, točki 17 in 18, sodba z dne 7. decembra 1993 v zadevi Wirth, C-109/92, Recueil, str. I-6447, točki 15 in 16, sodba z dne 11. septembra 2007 v zadevi Schwarz, C-76/05, ZOdl., str. I-6849, točka 39. Glej tudi sodbo Sodišča Efte z dne 21. februarja 2008 v zadevi Private Barnehagers Landsforbund proti Nadzornemu organu Efte, E-5/07, točke 80 do 83.

(71)  UL C 8, 11.1.2012, str. 4.

(72)  Zakonska uredba št. 79 z dne 23. maja 2011: „Codice della normativa statale in tema di ordinamento e mercato del turismo, a norma dell'articolo 14 della legge 28 novembre 2005, No 246, nonché attuazione della direttiva 2008/122/CE, relativa ai contratti di multiproprietà, contratti relativi ai prodotti per le vacanze di lungo termine, contratti di rivendita e di scambio“ – (običajno dopolnilo št. 139 k uradnemu listu št. 129, 6.6.2011). V členu 9 te zakonske uredbe so kot hoteli in podobne ustanove opredeljeni: a) hoteli, b) moteli, c) počitniške vasi, d) turistični apartmaji/opremljeni apartmaji, e) penzioni, f) sezonski hoteli, g) ustanove, ki ponujajo prenočišče z zajtrkom in delujejo kot poslovna dejavnost, h) centri za ohranitev zdravja, i) ter vsaka druga ustanova za turistično nastanitev, ki ima podobne značilnosti kot ena ali več navedenih kategorij.

(73)  Sodba z dne 12. julija 1973 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-70/72, Recueil, str. 813, točka 13.

(74)  Sodba z dne 14. septembra 1994 v združenih zadevah Španija proti Komisiji, od C–278/92 do C–280/92, Recueil, str. I–4103, točka 75.

(75)  Sodba z dne 17. junija 1999 v zadevi Belgija proti Komisiji, C-75/97, Recueil, str. I-03671, točki 64 in 65.

(76)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(77)  Obvestilo Komisije – Za učinkovito izvajanje odločb Komisije, ki od držav članic zahtevajo dosego vračila nezakonite in nezdružljive državne pomoči, UL C 272, 15.11.2007, str. 4, odstavek 18.

(78)  Sodba z dne 22. junija 2006 v združenih zadevah Belgija in Forum 187 ASBL proti Komisiji, C-182/03 in C-217/03, ZOdl., str. I-5479, točka 147.

(79)  Pisno vprašanje E-177/2009 (UL C 189, 13.7.2010).

(80)  Sodba z dne 13. novembra 2008 v zadevi Komisija proti Franciji, C-214/07, ZOdl., str. I-8357, točki 13 in 22.

(81)  Sodba z dne 26. junija 2003 v zadevi Komisija proti Španiji, C-404/00, Recueil, str. I-6695, točka 47.

(82)  Sodba z dne 17. junija 1999 v zadevi Belgija proti Komisiji („Maribel I“), C-75/97, Recueil, str. I-3671, točka 86 in sodba z dne 13. novembra 2008 v zadevi Komisija proti Franciji, C-214/07, ZOdl., str. I-8357, točke 13, 22 in 48.


PRILOGA 1

SEZNAM ZAINTERESIRANIH TRETJIH STRANI, KI SO PREDLOŽILE PRIPOMBE NA SKLEP O SPROŽITVI POSTOPKA

Naziv/naslov

1.

Santa Maria Annunciata in Chiesa Rossa, Via Neera 24, Milano, Italia

2.

Fondazione Pro-Familia, Piazza Fontana 2, Milano, Italia

3.

Pietro Farracci, San Cesareo, Italia

4.

Scuola Elementare Maria Montessori s.r.l., Roma, Italia

5.

Parrocchia S. Luca Evangelista, Via Negarville 14, Torino, Italia

6.

Parrocchia S. Nicolò di Bari, Piazza Principe Napoli 3, Tortorici (Messina), Italia

7.

Parrocchia S. Nicolò di Bari, Via Libertà 30, Caronia (Messina), Italia

8.

Parrocchia S. Nicolò di Bari, Piazza Matrice, S. Stefano di Camastra (Messina), Italia

9.

Parrocchia S. Orsola, Contrada S. Orsola, S. Angelo di Brolo (Messina), Italia

10.

Parrocchia Sacro Cuore di Gesù, Frazione Galbato, Gioiosa Marea (Messina), Italia

11.

Parrocchia Sacro Cuore di Gesù, Corso Matteotti 51, Patti (Messina), Italia

12.

Parrocchia Sacro Cuore di Gesù, Via Medici 411, S. Agata Militello (Messina), Italia

13.

Istituto Sacro Cuore di Gesù, Via Medici 411, S. Agata Militello (Messina), Italia

14.

Parrocchia Santi Nicolò e Giacomo, Discesa Sepolcri, Capizzi (Messina), Italia

15.

Istituto Diocesano Sostentamento Clero, Via Cattedrale 7, Patti (Messina), Italia

16.

Parrocchia Madonna del Buon Consiglio e S. Barbara, Con. Cresta, Naso (Messina), Italia

17.

Parrocchia Maria SS. Annunziata, Frazione Marina, Marina di Caronia (Messina), Italia

18.

Parrocchia Maria SS. Assunta, Via Battisti, Militello Rosmarino (Messina), Italia

19.

Parrocchia Maria SS. Assunta, Via Monte di Pietà 131, Cesarò (Messina), Italia

20.

Parrocchia Maria SS. Assunta, Piazza S. Pantaleone, Alcara Li Fusi (Messina), Italia

21.

Parrocchia Maria SS. Assunta, Via Oberdan 6, Castell'Umberto (Messina), Italia

22.

Parrocchia Maria SS. Assunta, Piazza Duomo, Tortorici (Messina), Italia

23.

Parrocchia Maria SS. Assunta, Via Roma 33, Mirto (Messina), Italia

24.

Parrocchia Maria SS. Del Rosario, Contrada Scala, Patti (Messina), Italia

25.

Parrocchia Maria SS. Della Scala, Contrada Sceti, Tortorici (Messina), Italia

26.

Parrocchia Maria SS. Della Visitazione, Contrada Casale, Gioiosa Marea (Messina), Italia

27.

Parrocchia Maria SS. Delle Grazie, Via Campanile 3, Montagnareale (Messina), Italia

28.

Parrocchia Maria SS. Delle Grazie, Via Cappellini 2, Castel di Lucio (Messina), Italia

29.

Parrocchia Maria SS. Annunziata, Piazza Regina Adelasia 1, Frazzanò (Messina), Italia

30.

Parrocchia Maria SS. Annunziata, Contrada Sfaranda, Castell'Umberto (Messina), Italia

31.

Parrocchia Maria SS. Di Lourdes, Frazione Gliaca, Piraino (Messina), Italia

32.

Parrocchia S. Giuseppe, Contrada Malvicino, Capo d'Orlando (Messina), Italia

33.

Parrocchia s. Maria del Carmelo, Piazza Duomo 20, S. Agata Militello (Messina), Italia

34.

Parrocchia S. Maria di Gesù, Via Giovanni XXIII 43, Raccuja (Messina), Italia

35.

Parrocchia S. Maria Maddalena, Contrada Maddalena, Gioiosa Marea (Messina), Italia

36.

Parrocchia S. Maria, Via S. Maria, San Angelo di Brolo (Messina), Italia

37.

Parrocchia S. Michele Arcangelo, Via San Michele 5, Patti (Messina), Italia

38.

Parrocchia S. Michele Arcangelo, Via Roma, Sinagra (Messina), Italia

39.

Parrocchia S. Antonio, Via Forno Basso, Capo d'Orlando (Messina), Italia

40.

Parrocchia S. Caterina, Frazione Marina, Marina di Patti (Messina), Italia

41.

Parrocchia Cattedrale S. Bartolomeo, Via Cattedrale, Patti (Messina), Italia

42.

Parrocchia Maria SS. Addolorata, Contrada Torre, Tortorici (Messina), Italia

43.

Parrocchia S. Nicolò di Bari, Via Risorgimento, San Marco d'Alunzio (Messina), Italia

44.

Parrocchia Immacolata Concezione, Frazione Landro, Gioiosa Marea (Messina), Italia

45.

Parrocchia Maria SS Assunta, Piazza Mazzini 11, Tusa (Messina), Italia

46.

Parrocchia Maria SS Assunta, Frazione Torremuzza, Motta d'Affermo (Messina), Italia

47.

Parrocchia Maria SS Assunta, Salita Madre Chiesa, Ficarra (Messina), Italia

48.

Parrocchia Maria SS. Della Catena, Via Madonna d. Catena 10, Castel di Tusa (Messina), Italia

49.

Parrocchia Maria SS. Delle Grazie, Via N. Donna 2, Pettineo (Messina), Italia

50.

Parrocchia Ognissanti, Frazione Mongiove, Mongiove di Patti (Messina), Italia

51.

Parrocchia S. Anna, Via Umberto 155, Floresta (Messina), Italia

52.

Parrocchia S. Caterina, Vico S. Caterina 2, Mistretta (Messina), Italia

53.

Parrocchia S. Giorgio Martire, Frazione S. Giorgio, San Giorgio di Gioiosa M. (Messina), Italia

54.

Parrocchia S. Giovanni Battista, Frazione Martini, Sinagra (Messina), Italia

55.

Parrocchia S. Lucia, Via G. Rossini, S. Agata Militello (Messina), Italia

56.

Parrocchia S. Maria delle Grazie, Via Normanni, S. Fratello (Messina), Italia

57.

Parrocchia S. Maria, Piazzetta Matrice 8, Piraino (Messina), Italia

58.

Parrocchia S. Michele Arcangelo, Piazza Chiesa Madre, Librizzi (Messina), Italia

59.

Parrocchia S. Michele Arcangelo, Via Umberto I, Longi (Messina), Italia

60.

Parrocchia S. Nicolò di Bari, Piazza S. Nicola, Patti (Messina), Italia

61.

Parrocchia S. Nicolò di Bari, Via Ruggero Settimo 10, Gioiosa Marea (Messina), Italia

62.

Parrocchia S. Nicolò di Bari, Via S. Nicolò, S. Fratello (Messina), Italia

63.

Parrocchia Santa Maria e San Pancrazio, Via Gorgone, S. Piero Patti (Messina), Italia

64.

Parrocchia Maria SS Assunta, Piazza Convento, S. Fratello (Messina), Italia

65.

Parrocchia Maria SS. Del Rosario, Via Provinciale 7, Caprileone (Messina), Italia

66.

Parrocchia Maria SS Assunta, Via Monachelle 10, Caprileone (Messina), Italia

67.

Parrocchia Maria SS del Tindari, Via Nazionale, Caprileone (Messina), Italia

68.

Parrocchia S. Febronia, Contrada Case Nuove, Patti (Messina), Italia

69.

Parrocchia Maria SS. della Stella, Contrada S. Maria Lo Piano, S. Angelo di Brolo (Messina), Italia

70.

Parrocchia S. Erasmo, Piazza del Popolo, Reitano (Messina), Italia

71.

Parrocchia Maria SS. della Catena, Via Roma, Naso (Messina), Italia

72.

Parrocchia S. Benedetto il Moro, Piazza Libertà, Acquedolci (Messina), Italia

73.

Parrocchia S. Giuseppe, Frazione Tindari, Tindari (Messina), Italia

74.

Parrocchia Santi Filippo e Giacomo, Via D. Oliveri 2, Naso (Messina), Italia

75.

Parrocchia SS. Salvatore, Via Cavour 7, Naso (Messina), Italia

76.

Santuario Maria SS del Tindari, Via Mons. Pullano, Tindari (Messina), Italia

77.

Parrocchia S. Maria Assunta, Via Roma, Galati Mamertino (Messina), Italia

78.

Fondazione Opera Immacolata Concezione O.N.L.U.S., Padova, Italia

79.

Parrocchia San Giuseppe, Piazza Dante 11, Oliveri (Messina), Italia

80.

Parrocchia S. Leonardo, Frazione San Leonardo, Gioiosa Marea (Messina), Italia


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

18.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/55


Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika bi bilo treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 53 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo vozil kategorije L3 glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 13 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 28. oktober 2011

Dodatka 14 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 15. julij 2013

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Homologacija

5.

Splošne zahteve

6.

Posebne zahteve

7.

Spremembe tipa vozila ali vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozilo

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Dokončna prekinitev proizvodnje

11.

Prehodne določbe

12.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni prekinitvi proizvodnje tipa vozila kategorije L3 glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v skladu s Pravilnikom št. 53

Priloga 2 –

Namestitev homologacijskih oznak

Priloga 3 –

Površine svetilk, referenčne osi, referenčna središča in koti geometrijske vidnosti

Priloga 4 –

Vidnost rdečih svetilk od spredaj in vidnost belih svetilk od zadaj

Priloga 5 –

Nadzor skladnosti proizvodnje

Priloga 6 –

Razlaga „vodoravnega naklona“, „kota nagiba“ in kota „δ“

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za vozila kategorije L3  (1) glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na število svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav ter način njihove vgradnje;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil, ki se med seboj ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih kot so:

2.2.1

mere in zunanja oblika vozila;

2.2.2

število in razporeditev naprav;

2.2.3

tudi niso „vozila drugega tipa“:

2.2.3.1

vozila, ki se razlikujejo v značilnostih iz odstavkov 2.2.1 in 2.2.2, vendar ne tako, da bi to pomenilo spremembo vrste, števila, položaja in geometrijske vidnosti svetilk, predpisanih za zadevni tip vozila; in

2.2.3.2

vozila, na katerih so vgrajene ali, če vgradnja ni obvezna, niso vgrajene svetilke, homologirane v skladu z enim od pravilnikov, priloženih k Sporazumu iz leta 1958, ali svetilke, ki so odobrene v državi, v kateri so vozila registrirana;

2.3

„prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila;

2.4

„neobremenjeno vozilo“ pomeni vozilo brez voznika ali potnikov in tovora, vendar s polnim rezervoarjem goriva in običajnim kompletom orodja;

2.5

„žaromet ali svetilka“ pomeni napravo, načrtovano za osvetlitev ceste ali oddajanje svetlobnega signala drugim udeležencem v prometu. Za svetilke se štejejo tudi svetilka zadnje registrske tablice in odsevniki;

2.5.1

„enakovredne svetilke“ pomeni svetilke, ki imajo enako funkcijo in so odobrene v državi, v kateri je vozilo registrirano; takšne svetilke imajo lahko drugačne značilnosti od svetilk, s katerimi je vozilo opremljeno v času homologacije, če izpolnjujejo zahteve tega pravilnika;

2.5.2

„samostojne svetilke“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami, ločenimi svetlobnimi viri in ločenimi ohišji;

2.5.3

„združene svetilke“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami in ločenimi svetlobnimi viri, vendar skupnim ohišjem;

2.5.4

„kombinirane“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami, vendar s skupnim svetlobnim virom in skupnim ohišjem;

2.5.5

„integrirane“ pomeni naprave z ločenimi svetlobnimi viri ali enim svetlobnim virom, ki deluje na različne načine (na primer optične, mehanske ali električne razlike), v celoti ali delno skupnimi svetlečimi površinami in skupnim ohišjem;

2.5.6

„žaromet z dolgim svetlobnim pramenom“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča daleč pred vozilom;

2.5.7

„žaromet s kratkim svetlobnim pramenom“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča pred vozilom brez zaslepitve, ki bi po nepotrebnem motila nasproti prihajajoče voznike in druge udeležence v prometu;

2.5.7.1

„glavni kratki svetlobni pramen“ pomeni kratki svetlobni pramen, proizveden brez uporabe infrardečih (IR) oddajnikov in/ali dodatnih svetlobnih virov, za osvetlitev ovinka;

2.5.8

„smerna svetilka“ pomeni svetilko, ki jo voznik uporabi za nakazovanje drugim udeležencem v prometu, da namerava spremeniti smer v levo ali desno.

Smerna svetilka ali smerne svetilke se lahko uporabljajo tudi v skladu z določbami Pravilnika št. 97;

2.5.9

„zavorna svetilka“ pomeni svetilko, ki jo voznik uporabi, da drugim udeležencem v prometu za vozilom nakaže uporabo delovnih zavor;

2.5.10

„svetlobna naprava zadnje registrske tablice“ pomeni napravo, ki se uporablja za osvetlitev mesta, namenjenega za zadnjo registrsko tablico; takšna naprava je lahko sestavljena iz več optičnih sestavnih delov;

2.5.11

„prednja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko za označevanje prisotnosti vozila od spredaj;

2.5.12

„zadnja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko za označevanje prisotnosti vozila od zadaj;

2.5.13

„odsevnik“ pomeni napravo za označevanje prisotnosti vozila z odsevom svetlobe iz svetlobnega vira, ki ni povezan z vozilom, pri čemer je opazovalec blizu tega vira.

V tem pravilniku se odbojne registrske tablice ne štejejo za odsevnike;

2.5.14

„varnostne utripalke“ pomeni hkratno delovanje vseh smernih svetilk na vozilu, ki označuje, da vozilo začasno pomeni posebno nevarnost za druge udeležence v prometu;

2.5.15

„žaromet za meglo“ pomeni žaromet, ki se uporablja za izboljšanje osvetlitve ceste v megli, snegu, nalivu ali oblaku prahu;

2.5.16

„zadnja svetilka za meglo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila od zadaj v gosti megli;

2.5.17

„svetilka za dnevno vožnjo“ pomeni svetilko, usmerjeno naprej, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila med vožnjo podnevi;

2.6

„površina sevanja“„svetlobne naprave“, „svetlobno-signalne naprave“ ali odsevnika pomeni celotno ali delno zunanjo površino prosojnega materiala, kot jo proizvajalec naprave navede na risbi v vlogi za podelitev homologacije; glejte Prilogo 3;

2.7

„svetleča površina“ (glejte Prilogo 3);

2.7.1

„svetleča površina svetlobne naprave“ (odstavki 2.5.6., 2.5.7. in 2.5.15) pomeni pravokotno projekcijo celotne odprtine reflektorja, pri sprednjih žarometih z elipsoidnim reflektorjem pa „projekcijske leče“ na prečno ravnino. Če svetlobna naprava nima reflektorja, se uporablja opredelitev iz odstavka 2.7.2. Če se površina sevanja svetilke razteza le čez del odprtine reflektorja, se upošteva le projekcija tega dela.

Pri žarometu s kratkim svetlobnim pramenom je svetleča površina omejena z navidezno sledjo meje svetlo-temno na lečo. Če sta reflektor in leča medsebojno nastavljiva, je treba uporabiti srednjo nastavitev.

Kadar skupaj delujeta katera koli kombinacija žarometa z glavnim kratkim svetlobnim pramenom in dodatnih svetilnih enot ali svetlobnih virov za osvetlitev ovinka, posamezne svetleče površine skupaj pomenijo svetlečo površino;

2.7.2

„svetleča površina signalne naprave, ki ni odsevnik“ (odstavki 2.5.8, 2.5.9, 2.5.11, 2.5.12, 2.5.14 in 2.5.16) pomeni pravokotno projekcijo svetilke v ravnini, ki poteka pravokotno na njeno referenčno os in se dotika zunanje površine sevanja svetilke, pri čemer to projekcijo omejujejo robovi zaslonov v tej ravnini in vsak od njih zmanjša svetilnost na 98 % celotne svetilnosti v smeri referenčne osi. Za določitev spodnjih, zgornjih in stranskih meja svetleče površine se uporabljajo samo zasloni z vodoravnimi ali navpičnimi robovi;

2.7.3

„svetleča površina odsevnika“ (odstavek 2.5.13) pomeni pravokotno projekcijo odsevnika v ravnini, ki poteka pravokotno na njegovo referenčno os ter je omejena z ravninami, ki potekajo ob najbolj oddaljenih delih optičnega sistema odsevnika in so vzporedne s to osjo. Za določitev spodnjih, zgornjih in stranskih robov naprave se upoštevajo le vodoravne in navpične ravnine;

2.8

„vidna svetleča površina“ za določeno smer opazovanja pomeni, na zahtevo proizvajalca ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika, pravokotno projekcijo:

 

meje svetleče površine, projicirane na zunanjo površino leče (a–b),

 

ali površine sevanja (c–d),

 

v ravnini, ki je pravokotna na smer opazovanja in se dotika skrajne zunanje točke leče (glejte Prilogo 3 k temu pravilniku);

2.9

„referenčna os“ pomeni značilno os svetilke, ki jo določi proizvajalec (svetilke) ter se uporablja kot referenčna smer (H = 0°, V = 0°) za kote pri fotometričnih meritvah in vgradnjo svetilke v vozilo;

2.10

„referenčno središče“ pomeni presečišče referenčne osi z zunanjo površino sevanja; določi ga proizvajalec svetilke;

2.11

„koti geometrijske vidnosti“ pomeni kote, ki določajo območje najmanjšega prostorskega kota, v katerem mora biti vidna svetleča površina svetilke. To območje prostorskega kota je določeno s krogelnimi izseki, katerih središče sovpada z referenčnim središčem svetilke, ekvator pa je vzporeden s tlemi. Ti izseki so določeni glede na referenčno os. Vodoravni koti β ustrezajo zemljepisni dolžini, navpični koti α pa zemljepisni širini. Znotraj kotov geometrijske vidnosti ne sme biti nobenih ovir za širjenje svetlobe s katerega koli dela vidne svetleče površine svetilke, gledano iz neskončnosti. Če se meritve opravijo bliže svetilki, mora biti smer opazovanja vzporedna, da se doseže enaka točnost.

Ovire znotraj kotov geometrijske vidnosti se ne upoštevajo, če so se pojavile že med postopkom homologacije svetilke.

Če se z vgradnjo svetilke kateri koli del vidne svetleče površine svetilke zakrije s katerim koli dodatnim sestavnim delom vozila, se predloži dokaz, da tisti del svetilke, ki ga ovire ne zakrivajo, še vedno izpolnjuje fotometrične vrednosti, predpisane za homologacijo naprave kot optične enote (glejte Prilogo 3 k temu pravilniku). Kadar pa je mogoče navpični kot geometrijske vidnosti pod vodoravno ravnino zmanjšati na 5° (svetilka je vsaj 750 mm nad tlemi), se lahko fotometrično območje meritev vgrajene optične enote zmanjša na 5° pod vodoravno ravnino;

2.12

„skrajni zunanji rob“ na vsaki strani vozila pomeni ravnino, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in se dotika njenega skrajnega stranskega roba, pri tem se ne upoštevajo štrleči deli:

2.12.1

vzvratnih ogledal,

2.12.2

smernih svetilk,

2.12.3

prednjih ali zadnjih pozicijskih svetilk in odsevnikov;

2.13

„skupna širina“ pomeni razdaljo med navpičnima ravninama iz odstavka 2.12;

2.14

„posamična svetilka“ pomeni:

(a)

napravo ali del naprave z eno svetlobno ali svetlobno-signalno funkcijo, enim ali več svetlobnimi viri in eno vidno svetlečo površino v smeri referenčne osi, ki je lahko neprekinjena površina ali sestavljena iz dveh ali več samostojnih delov, ali

(b)

kateri koli sklop dveh samostojnih svetilk, enakih ali različnih, z isto funkcijo, ki sta homologirani kot svetilki tipa „D“ in vgrajeni tako, da projekcije njunih vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi zavzemajo najmanj 60 odstotkov najmanjšega štirikotnika, ki je očrtan projekcijam navedenih vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi;

2.15

„razdalja med dvema svetilkama“, ki sta obrnjeni v isto smer, pomeni najkrajšo razdaljo med dvema vidnima svetlečima površinama v smeri referenčne osi. Če razdalja med svetilkama očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov vidnih svetlečih površin ni treba določiti;

2.16

„opozorilna naprava za delovanje“ pomeni vidni ali zvočni signal (ali kateri koli enakovreden signal), ki prikazuje, da je bila naprava vklopljena in deluje ali ne deluje pravilno;

2.17

„opozorilna naprava za sklenjen tokokrog“ pomeni vidni signal (ali kateri koli enakovreden signal), ki prikazuje, da je bila naprava vklopljena, vendar ne prikazuje, ali deluje pravilno ali ne;

2.18

„neobvezna svetilka“ pomeni svetilko, katere vgradnja je prepuščena presoji proizvajalca;

2.19

„tla“ pomeni površino, na kateri stoji vozilo in ki mora biti vodoravna;

2.20

„naprava“ pomeni sestavni del ali sklop sestavnih delov, ki se uporabljajo za opravljanje ene ali več funkcij;

2.21

„barva svetlobe, ki jo oddaja naprava“. Za ta pravilnik se uporabljajo opredelitve pojmov glede barve oddajane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vloge za podelitev homologacije tipa;

2.22

„največja skupna dovoljena masa vozila“ ali „največja dovoljena masa“ pomeni največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila, ki jo navede proizvajalec;

2.23

„obremenitev“ pomeni obremenitev, s katero se doseže največja skupna dovoljena masa vozila, opredeljena v odstavku 2.22;

2.24

„vodoravni naklon“ pomeni kot, ki nastane med obliko svetlobnega pramena, kadar je motorno kolo postavljeno tako, kot je navedeno v odstavku 5.4, in obliko svetlobnega pramena, kadar je motorno kolo nagnjeno (glejte risbo v Prilogi 6);

2.25

„sistem za nastavitev vodoravnega naklona (HIAS)“ pomeni napravo, s katero se vodoravni naklon žarometa nastavi proti ničli;

2.26

„kot nagiba“ pomeni: kot, ki nastane med navpičnico in navpično srednjo vzdolžno ravnino motornega kolesa, kadar se motorno kolo vrti okrog svoje vzdolžne osi (glejte risbo v Prilogi 6);

2.27

„signal HIAS“ pomeni vsak kontrolni signal ali vsak dodatni vhodni krmilni signal v sistem ali izhodni krmilni signal iz sistema v motorno kolo;

2.28

„signalni generator HIAS“ je naprava, ki proizvaja enega ali več signalov HIAS za preskuse sistema;

2.29

„preskusni kot HIAS“ pomeni kot δ, ki nastane med mejno črto svetlo-temno žarometa in črto HH (pri žarometu z asimetričnim pramenom se uporablja vodoravni del meje svetlo-temno) (glejte risbo v Prilogi 6);

2.30

„osvetlitev ovinka“ pomeni svetlobno funkcijo, ki zagotavlja povečano osvetlitev v ovinkih.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav predloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi morajo biti priloženi trije izvodi dokumentov, navedenih v nadaljevanju, in naslednji podatki:

3.2.1

opis tipa vozila glede na točke iz odstavkov 2.2.1 do 2.2.3, navede se pravilno označen tip vozila;

3.2.2

seznam naprav, ki po mnenju proizvajalca tvorijo svetlobno in svetlobno-signalno opremo; seznam lahko vključuje več vrst naprav za vsako funkcijo; vsak tip se ustrezno označi (nacionalna ali mednarodna homologacijska oznaka, če je tip homologiran, ime proizvajalca itd.); poleg tega pa lahko seznam za vsako funkcijo vključuje tudi dodatno oznako „ali enakovredne naprave“;

3.2.3

pregledna risba vgradnje celotne svetlobne in svetlobno-signalne opreme, ki prikazuje razporeditev različnih naprav na vozilu; ter

3.2.4

če je potrebno zaradi preveritve skladnosti s predpisi tega pravilnika, pregledna risba ali risbe vsake posamezne svetilke, ki prikazujejo svetlečo površino iz odstavka 2.7.1, površino sevanja iz odstavka 2.6, referenčno os iz odstavka 2.9 in referenčno središče iz odstavka 2.10. Ta informacija ni potrebna za svetilko zadnje registrske tablice (odstavek 2.5.10);

3.2.5

vloga vključuje izjavo o metodi, uporabljeni za opredelitev vidne svetleče površine (odstavek 2.8).

3.3

Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predloži neobremenjeno vozilo z vgrajeno celotno svetlobno in svetlobno-signalno opremo iz odstavka 3.2.2, ki predstavlja vzorčni tip vozila, ki se homologira.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1

Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve Pravilnika glede vseh naprav, navedenih na seznamu, se podeli homologacija tega tipa vozila.

4.2

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (trenutno 01 za Pravilnik s spremembami 01) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v času izdaje homologacije.

Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila ali istemu tipu vozila, predloženemu z opremo, ki ni navedena na seznamu iz odstavka 3.2.2, v skladu z določbami odstavka 7 tega pravilnika.

4.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončni prekinitvi proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsako vozilo, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, se na vidno in zlahka dostopno mesto, opredeljeno na homologacijskem obrazcu, pritrdi mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (2);

4.4.2

številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim v skladu z enim ali več drugimi pravilniki, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 vstavijo številke Pravilnika in homologacije ter dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku.

4.6

Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti v bližino podatkovne tablice vozila, ki jo je namestil proizvajalec, ali nanjo.

4.8

Primeri homologacijskih oznak so prikazani v Prilogi 2 k temu pravilniku.

5.   SPLOŠNE ZAHTEVE

5.1   Svetlobne in svetlobno-signalne naprave so vgrajene tako, da pri običajnih pogojih uporabe ter kljub tresljajem, ki so jim morda izpostavljene, ohranijo značilnosti, določene v tem pravilniku, in da vozilo izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

Zlasti ne sme biti omogočeno nenamerno spreminjanje nastavitve svetilk.

5.2   Žarometi morajo biti vgrajeni tako, da je pravilna nastavitev njihove usmeritve preprosta.

5.3   Pri vseh svetlobno-signalnih napravah je referenčna os svetilke, ko je ta vgrajena v vozilo, vzporedna z ravnino stika med vozilom in cestiščem; poleg tega je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila pri bočnih odsevnikih in vzporedna s to ravnino pri vseh svetlobno-signalnih napravah. V vsaki smeri je dovoljeno odstopanje ± 3°. Upoštevane morajo biti tudi zahteve za vgradnjo, če jih je proizvajalec določil.

5.4   Kadar ni posebnih navodil, se višina in usmeritev svetilk preverita, ko neobremenjeno vozilo stoji na ravni vodoravni površini, pri čemer je njegova vzdolžna srednja ravnina navpična, krmilo pa v položaju, ki ustreza premikanju naravnost naprej. Tlak v pnevmatikah mora biti enak tlaku, ki ga predpiše proizvajalec za posamezne pogoje obremenitve, zahtevane v tem pravilniku.

5.5   Kadar ni posebnih navodil:

5.5.1

posamične svetilke ali odsevniki se namestijo tako, da njihovo referenčno središče leži v vzdolžni srednji ravnini vozila;

5.5.2

svetilke v paru, ki imajo isto funkcijo:

5.5.2.1

morajo biti nameščene simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino;

5.5.2.2

morajo biti med seboj simetrične glede na vzdolžno srednjo ravnino;

5.5.2.3

morajo imeti iste kolorimetrične značilnosti; in

5.5.2.4

morajo imeti enake nazivne fotometrične značilnosti;

5.5.2.5

se morajo hkrati prižigati in ugašati.

5.6   Združene, kombinirane ali integrirane svetilke

5.6.1

Svetilke so lahko združene, kombinirane ali integrirane, če so izpolnjene vse zahteve v zvezi z barvo, razporeditvijo, usmeritvijo, geometrijsko vidnostjo, električno vezavo in morebitne druge zahteve.

5.6.1.1

Fotometrične in kolorimetrične zahteve za svetilko morajo biti izpolnjene, ko so vse druge funkcije, s katerimi je ta svetilka združena, kombinirana ali integrirana, izklopljene.

Kadar pa je sprednja ali zadnja pozicijska svetilka integrirana z eno ali več drugimi funkcijami, ki se lahko skupaj vklopijo, morajo biti zahteve glede barve vsake od teh drugih funkcij izpolnjene, ko so integrirane funkcije in sprednje ali zadnje pozicijske svetilke vklopljene.

5.6.1.2

Zavornih svetilk in smernih svetilk ni dovoljeno integrirati.

5.6.1.3

Kadar pa so združene zavorne svetilke in smerne svetilke, nobena vodoravna ali navpična ravna črta, ki poteka skozi projekcije vidnih svetlečih površin teh funkcij v ravnini, ki je pravokotna na referenčno os, ne sme sekati več kot dveh mejnih črt, ki ločujeta sosednje površine različnih barv.

5.6.2

Kadar je vidna svetleča površina posamične svetilke sestavljena iz dveh ali več samostojnih delov, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

5.6.2.1

Skupna površina projekcije samostojnih delov na ravnini, ki se dotika zunanje površine prosojnega materiala in je pravokotna na referenčno os, mora zavzemati najmanj 60 odstotkov najmanjšega štirikotnika, ki je očrtan navedeni projekciji, ali pa razdalja med dvema sosednjima/tangencialnima samostojnima deloma ne sme presegati 15 mm, merjeno pravokotno na referenčno os.

5.7   Največja oddaljenost od tal se meri od najvišje točke vidne svetleče površine, najmanjša oddaljenost pa od najnižje točke vidne svetleče površine v smeri referenčne osi. Pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom se najmanjša oddaljenost od tal meri od najnižje točke učinkovite odprtine optičnega sistema (npr. reflektorja, leče, projekcijske leče) ne glede na njegovo uporabo.

Če (največja in najmanjša) oddaljenost od tal očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.

Pri razdalji med svetilkami se razporeditev glede na širino določi od notranjih robov vidne svetleče površine v smeri referenčne osi.

Kadar razporeditev glede na širino očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.

5.8   Kadar ni posebnih navodil, ne sme utripati nobena druga svetilka, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk.

5.9   Nobena rdeča svetloba ne sme biti vidna od spredaj in nobena bela svetloba ne sme biti vidna od zadaj. Skladnost s to zahtevo se preverja, kot je prikazano v nadaljevanju (glejte risbo v Prilogi 4):

5.9.1

vidnost rdeče svetlobe od spredaj; rdeča svetilka ne sme biti neposredno vidna za opazovalca, ki se giblje na območju 1 v prečni ravnini 25 m pred skrajno sprednjo točko vozila;

5.9.2

vidnost bele svetlobe od zadaj: bela svetilka ne sme biti neposredno vidna za opazovalca, ki se giblje na območju 2 v prečni ravnini 25 m za skrajno zadnjo točko vozila;

5.9.3

območji opazovanja 1 in 2 sta omejeni z ustreznimi ravninami:

5.9.3.1

po višini z vodoravnima ravninama, ki sta 1 m oziroma 2,2 m nad tlemi;

5.9.3.2

po širini z navpičnima ravninama, ki spredaj oziroma zadaj oklepata kot 15° navzven od vzdolžne srednje ravnine vozila in potekata skozi točko ali točke stika navpičnih ravnin, vzporednih z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki omejujeta skupno širino vozila; če je točk stika več, skrajna sprednja točka velja za sprednjo ravnino in skrajna zadnja za zadnjo ravnino.

5.10   Električna vezava je taka, da je sprednjo pozicijsko svetilko, oziroma če ta ni vgrajena, žaromet s kratkim svetlobnim pramenom ter zadnjo pozicijsko svetilko in svetlobno napravo zadnje registrske tablice mogoče vklopiti oziroma izklopiti le sočasno, če ni določeno drugače.

5.11   Če ni posebnih navodil, mora biti električna vezava takšna, da žarometa z dolgim svetlobnim pramenom, žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in žarometa za meglo ni mogoče vklopiti, če niso vklopljeni tudi žarometi in svetilke iz točke 5.10. Te zahteve ni treba izpolniti pri žarometu z dolgim svetlobnim pramenom in žarometu s kratkim svetlobnim pramenom, kadar se za svetlobno opozarjanje uporablja vklapljanje žarometa s kratkim svetlobnim pramenom v kratkih presledkih ali vklapljanje žarometa z dolgim svetlobnim pramenom v presledkih ali izmenično vklapljanje žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in žarometa z dolgim svetlobnim pramenom v kratkih presledkih.

5.11.1

Če je vgrajena svetilka za dnevno vožnjo, se mora samodejno vklopiti, ko motor deluje. Če je vklopljen žaromet, se svetilka za dnevno vožnjo ne sme vklopiti, ko motor deluje.

Če svetilka za dnevno vožnjo ni vgrajena, se mora žaromet samodejno vklopiti, ko motor deluje.

5.12   Opozorilne svetilke

5.12.1

Vsaka opozorilna svetilka mora biti jasno vidna vozniku v normalnem voznem položaju.

5.12.2

Kadar ta pravilnik določa opozorilno napravo za „sklenjen tokokrog“, jo lahko nadomesti opozorilna naprava za „delovanje“.

5.13   Barve svetlobe

Barve svetlobe iz tega pravilnika so:

žaromet z dolgim svetlobnim pramenom

:

bela

žaromet s kratkim svetlobnim pramenom

:

bela

smerna svetilka

:

oranžna

zavorna svetilka

:

rdeča

svetilka zadnje registrske tablice

:

bela

prednja pozicijska svetilka

:

bela ali oranžna

zadnja pozicijska svetilka

:

rdeča

zadnji odsevnik, netrikotni

:

rdeča

bočni odsevnik, netrikotni

:

oranžna spredaj

oranžna ali rdeča zadaj

varnostne utripalke vozila

:

oranžna

žaromet za meglo

:

bela ali selektivno rumena

zadnja svetilka za meglo

:

rdeča

5.14   Vsako vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, mora biti opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami:

5.14.1

žaromet z dolgim svetlobnim pramenom (odstavek 6.1);

5.14.2

žaromet s kratkim svetlobnim pramenom (odstavek 6.2);

5.14.3

smerne svetilke (odstavek 6.3);

5.14.4

zavorna svetilka (odstavek 6.4);

5.14.5

svetlobna naprava zadnje registrske tablice (odstavek 6.5);

5.14.6

prednja pozicijska svetilka (odstavek 6.6);

5.14.7

zadnja pozicijska svetilka (odstavek 6.7);

5.14.8

zadnji odsevnik, netrikotni (odstavek 6.8);

5.14.9

bočni odsevniki, netrikotni (odstavek 6.12);

5.15   Vozilo je lahko dodatno opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami:

5.15.1

varnostne utripalke vozila (odstavek 6.9);

5.15.2

svetilke za meglo;

5.15.2.1

sprednje (odstavek 6.10);

5.15.2.2

zadnje (odstavek 6.11);

5.15.3

svetilka za dnevno vožnjo (odstavek 6.13).

5.16   Vse svetlobne in svetlobno-signalne naprave iz odstavkov 5.14 in 5.15 se vgradijo v skladu z ustreznimi zahtevami iz odstavka 6 tega pravilnika.

5.17   Vgradnja katerih koli drugih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, razen naprav iz odstavkov 5.14 in 5.15, je za namene homologacije tipa prepovedana.

5.18   Svetlobne in svetlobno-signalne naprave, iz odstavkov 5.14 in 5.15, homologirane za štirikolesna vozila kategorij M1 in N1, se lahko vgradijo tudi na motorna kolesa.

6.   POSEBNE ZAHTEVE

6.1   ŽAROMET Z DOLGIM SVETLOBNIM PRAMENOM

6.1.1   Število:

6.1.1.1   Za motorna kolesa s prostornino valja ≤ 125 cm3

eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:

(a)

razredom B, C, D ali E Pravilnika št. 113;

(b)

Pravilnikom št. 112;

(c)

Pravilnikom št. 1;

(d)

Pravilnikom št. 8;

(e)

Pravilnikom št. 20;

(f)

Pravilnikom št. 57;

(g)

Pravilnikom št. 72;

(h)

Pravilnikom št. 98.

6.1.1.2   Za motorna kolesa s prostornino valja > 125 cm3

eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:

(a)

razredom B, D ali E Pravilnika št. 113;

(b)

Pravilnikom št. 112;

(c)

Pravilnikom št. 1;

(d)

Pravilnikom št. 8;

(e)

Pravilnikom št. 20;

(f)

Pravilnikom št. 72;

(g)

Pravilnikom št. 98;

dva žarometa homologiranega tipa v skladu s:

(h)

razredom C Pravilnika št. 113.

6.1.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.1.3   Razporeditev

6.1.3.1   Širina

6.1.3.1.1

Neodvisni žaromet z dolgim svetlobnim pramenom je lahko vgrajen nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej: če sta ti svetilki druga nad drugo, mora biti referenčno središče žarometa z dolgim svetlobnim pramenom na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta vgrajeni druga zraven druge, mora biti njuno referenčno središče simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.1.3.1.2

Žaromet z dolgim svetlobnim pramenom, ki je integriran s kakim drugim sprednjim žarometom ali svetilko, mora biti vgrajen tako, da leži njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo opremljeno tudi z neodvisnim glavnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom ali glavnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom, ki je poleg žarometa z dolgim svetlobnim pramenom integriran tudi s sprednjo pozicijsko svetilko, morata njuni referenčni središči ležati simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.1.3.1.3

Dva žarometa z dolgim svetlobnim pramenom, od katerih je eden ali sta oba integrirana s kakim drugim žarometom ali svetilko, morata biti vgrajena tako, da njuni referenčni središči ležita simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.1.3.2   Dolžina: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

6.1.3.3   Razdalja med robom svetleče površine katerega koli neodvisnega žarometa z dolgim svetlobnim pramenom in robom svetleče površine glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom nikakor ne sme presegati 200 mm. Razdalja med robom svetleče površine katerega koli neodvisnega žarometa z dolgim svetlobnim pramenom in tlemi mora znašati od 500 mm do 1 300 mm.

6.1.3.4   Pri dveh žarometih z dolgim svetlobnim pramenom: razdalja med svetlečima površinama obeh žarometov z dolgim svetlobnim pramenom ne sme presegati 200 mm.

6.1.4   Geometrijska vidnost

Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo na območjih, za katera se zdi, da niso osvetljena v obravnavani smeri opazovanja, se zagotovi na stožčastem prostoru, določenem s črtami, ki izhajajo iz oboda svetleče površine in z referenčno osjo žarometa oklepajo kot najmanj 5°.

6.1.5   Usmeritev

6.1.5.1   Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skupaj s kotom zasuka krmila.

6.1.5.2   Za žaromet z dolgim svetlobnim pramenom se lahko vgradi sistem HIAS.

6.1.6   Električna vezava

Žarometi s kratkim svetlobnim pramenom lahko ostanejo vključeni skupaj z žarometi z dolgim svetlobnim pramenom.

6.1.7   Opozorilne naprave

6.1.7.1   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“.

Obvezna; neutripajoča modra opozorilna svetilka.

6.1.7.2   Opozorilna naprava za „napako sistema HIAS“.

Obvezna; utripajoča oranžna opozorilna svetilka, ki je lahko kombinirana z opozorilno napravo iz odstavka 6.2.8.2. Vklopi se, kadar koli se odkrije napaka v zvezi s signali HIAS. Med okvaro ostane naprava vklopljena.

6.1.8   Druge zahteve

6.1.8.1   Največja skupna svetilnost žarometov z dolgim svetlobnim pramenom, ki so lahko vklopljeni hkrati, ne presega 430 000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 100 (vrednost iz homologacije).

6.1.8.2   V primeru napake sistema HIAS za žaromet z dolgim svetlobnim pramenom je možno brez uporabe posebnega orodja:

(a)

izklopiti sistem HIAS do ponovne nastavitve v skladu z navodili proizvajalca, in

(b)

ponovno nastaviti žaromet z dolgim svetlobnim pramenom tako, da sta njegova vodoravna in navpična usmeritev enaki nastavitvi žarometa, ki ni opremljen s sistemom HIAS.

Proizvajalec predloži podrobni opis postopka ponovne nastavitve sistema HIAS.

Namesto tega se lahko proizvajalec odloči za vgradnjo samodejnega sistema, ki omogoča obe zgoraj navedeni nalogi ali ponovno nastavi sistem HIAS. V tem primeru proizvajalec službi, ki izvaja preskuse, predloži opis samodejnega sistema in do časa, ko bodo razvite usklajene zahteve, prikaže način preveritve delovanja samodejnega sistema, kot je opisano.

6.2   ŽAROMET S KRATKIM SVETLOBNIM PRAMENOM

6.2.1   Število:

6.2.1.1   Za motorna kolesa s prostornino valja ≤ 125 cm3

eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:

(a)

razredom B, C, D ali E Pravilnika št. 113;

(b)

Pravilnikom št. 112;

(c)

Pravilnikom št. 1;

(d)

Pravilnikom št. 8;

(e)

Pravilnikom št. 20;

(f)

Pravilnikom št. 57;

(g)

Pravilnikom št. 72;

(h)

Pravilnikom št. 98.

6.2.1.2   Za motorna kolesa s prostornino valja > 125 cm3

eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:

(a)

razredom B, D ali E Pravilnika št. 113;

(b)

Pravilnikom št. 112;

(c)

Pravilnikom št. 1;

(d)

Pravilnikom št. 8;

(e)

Pravilnikom št. 20;

(f)

Pravilnikom št. 72;

(g)

Pravilnikom št. 98;

dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:

(a)

razredom C osnutka Pravilnika št. 113.

6.2.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.2.3   Razporeditev

6.2.3.1   Širina

6.2.3.1.1

Neodvisni žaromet s kratkim svetlobnim pramenom je lahko vgrajen nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej: če sta ti svetilki druga nad drugo, mora biti referenčno središče glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta vgrajeni druga zraven druge, mora biti njuno referenčno središče simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.3.1.2

Glavni žaromet s kratkim svetlobnim pramenom, ki je integriran s kakim drugim sprednjim žarometom ali svetilko, mora biti vgrajen tako, da leži njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo opremljeno tudi z neodvisnim žarometom z dolgim svetlobnim pramenom ali žarometom z dolgim svetlobnim pramenom, ki je poleg glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom integriran tudi s sprednjo pozicijsko svetilko, morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.3.1.3

Dva glavna žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, od katerih je eden ali sta oba integrirana z drugim sprednjim žarometom ali svetilko, morata biti vgrajena tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.3.1.4

Če je vgrajena ena ali več dodatnih svetilnih enot za osvetlitev ovinka, ki so homologirane kot del žarometa s kratkim svetlobnim pramenom v skladu s Pravilnikom št. 113, se vgradijo pod naslednjimi pogoji:

 

Če gre za enega ali več parov dodatnih svetilnih enot, se vgradijo tako, da so njihova referenčna središča simetrična glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

 

Če gre za posamično dodatno svetlobno enoto, mora njeno referenčno središče sovpadati z vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.3.2   Višina: najmanj 500 mm in največ 1 200 mm od tal.

6.2.3.3   Dolžina: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

6.2.3.4   Če sta vgrajena dva glavna žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, razdalja med njunima svetlečima površinama ne sme presegati 200 mm.

6.2.4   Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.11:

α

=

15° navzgor in 10° navzdol;

β

=

45° v levo in desno za eno samo svetilko;

β

=

45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk.

Pregrade ali drugi deli opreme, vgrajeni blizu žarometa, ne smejo povzročati sekundarnih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.

6.2.5   Usmeritev

6.2.5.1   Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.

6.2.5.2   Navpični naklon glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom mora ostati v mejah med –0,5 in –2,5 odstotka, razen če je vgrajena zunanja naprava za nastavljanje.

6.2.5.3   Pri glavnem žarometu s kratkim svetlobnim pramenom, katerega svetlobni vir ima ciljni svetlobni tok, ki presega 2 000 lumnov, navpični naklon žarometa ostane med –0,5 in –2,5 odstotka. Za izpolnitev zahtev iz tega odstavka se lahko uporabi naprava za nastavitev naklona žarometov, vendar mora delovati samodejno (3).

6.2.5.4   Zahteva iz odstavka 6.2.5.3 se preskusi na vozilu v naslednjih pogojih:

Pogoj A (samo voznik):

Masa 75 kg ± 1 kg, ki simulira voznika, se namesti na vozilo tako, da reproducira obremenitve osi, ki jih je navedel proizvajalec za to stanje obremenitve.

Navpični naklon (osnovna nastavitev) glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom se v skladu z navodili proizvajalca nastavi med –1,0 in –1,5 odstotka.

Pogoj B (polna obremenitev motornega kolesa)

Mase, ki simulirajo proizvajalčevo največjo skupno dovoljeno maso, se namestijo na vozilo tako, da reproducirajo obremenitve osi, ki jih je navedel proizvajalec za to stanje obremenitve.

Pred začetkom meritev se vozilo trikrat zaniha navzgor in navzdol in nato premakne nazaj in naprej najmanj za celotni vrtljaj kolesa.

6.2.5.5   Za žaromet s kratkim svetlobnim pramenom se lahko vgradi sistem HIAS. Sistem HIAS ne sme prilagoditi vodoravnega naklona za več kot znaša kot nagiba vozila.

6.2.5.6   Zahteva iz odstavka 6.2.5.5 se preskusi v naslednjih pogojih:

Preskusno vozilo se nastavi v skladu z odstavkom 5.4. Nagnite vozilo in izmerite preskusni kot sistema HIAS.

Vozilo se preskuša pod naslednjima pogojema:

(a)

največji kot nastavitve vodoravnega naklona, ki ga je navedel proizvajalec (na levo in na desno);

(b)

polovica največjega kota nastavitve vodoravnega naklona, ki ga je navedel proizvajalec (na levo in na desno).

Kadar se vozilo vrne v položaj iz odstavka 5.4, se mora preskusni kot HIAS hitro vrniti na ničlo.

Krmilo se lahko pritrdi v položaju za vožnjo naravnost naprej, da se med nagibanjem vozila ne premika.

Za preskus se sistem HIAS vklopi s signalnim generatorjem HIAS.

Sistem izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2.5.5, če noben izmerjen preskusni kot HIAS ni manjši od nič. To lahko proizvajalec prikaže tudi na drugi način, ki ga odobri pristojni homologacijski organ.

6.2.5.7   Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote se lahko vklopijo le v povezavi z glavnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom za osvetlitev ovinka. Osvetlitev, ki jo zagotovi žaromet za osvetlitev ovinka, se sme raztezati nad vodoravno ravnino, ki je vzporedna s tlemi in v kateri je referenčna os glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, za vse kote nagiba, kot je navedel proizvajalec med homologacijo naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.

6.2.5.8   Zahteva iz odstavka 6.2.5.7 se preskusi na naslednji način:

Preskusno vozilo se nastavi v skladu z odstavkom 5.4.

Izmerite kote nagiba na obeh straneh vozila pod vsakim pogojem, kadar je vklopljena osvetlitev ovinka. Koti nagiba, ki se merijo, so koti nagiba, ki jih je navedel proizvajalec med homologacijo naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.

Krmilo se lahko pritrdi v položaju za premikanje naravnost naprej, da se med nagibanjem vozila ne premika.

Za preskus se lahko osvetlitev ovinka vklopi s signalnim generatorjem, ki ga zagotovi proizvajalec.

Sistem izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2.5.7, če noben izmerjen kot nagiba na obeh straneh vozila ni manjši od najmanjših kotov nagiba, navedenih v obrazcu za obveščanje o homologaciji naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.

Proizvajalec lahko skladnost z odstavkom 6.2.5.7 prikaže tudi na drugi način, ki ga odobri homologacijski organ.

6.2.6   Električna vezava

Naprava za preklop na kratke svetlobne pramene mora hkrati izklopiti žaromete z dolgim svetlobnim pramenom.

Kadar je žaromet z dolgim svetlobnim pramenom vklopljen, ostanejo žarometi s kratkim svetlobnim pramenom in svetlobnim virom, homologiranim v skladu s Pravilnikom 99, vklopljeni.

6.2.6.1   Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote za osvetlitev ovinka morajo biti vezane tako, da jih ni mogoče vklopiti, če niso hkrati vklopljeni glavni žarometi s kratkim svetlobnim pramenom.

Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote za osvetlitev ovinka na obeh straneh vozila se lahko samodejno vklopijo le, kadar kot nagiba ni manjši od najmanjših kotov nagiba, navedenih v obrazcu za obveščanje o homologaciji naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.

Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote se ne smejo vklopiti, kadar je kot nagiba manjši od treh stopinj.

Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote se morajo izklopiti, kadar je kot nagiba manjši od najmanjših kotov nagiba, navedenih v obrazcu za obveščanje o homologaciji naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.

6.2.7   Opozorilne naprave

6.2.7.1   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“.

Neobvezna; neutripajoča zelena opozorilna svetilka.

6.2.7.2   Opozorilna naprava za „napako sistema HIAS“.

Obvezna; utripajoča oranžna opozorilna svetilka, ki je lahko kombinirana z opozorilno napravo iz odstavka 6.1.8.2. Vklopi se, kadar koli se odkrije napaka v zvezi s signali HIAS. Med okvaro mora ostati naprava vklopljena.

6.2.7.3   Pri napaki v kontrolnem sistemu se dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote za osvetlitev ovinka samodejno izklopijo.

6.2.8   Druge zahteve

V primeru napake sistema HIAS za žaromet s kratkim svetlobnim pramenom je možno brez uporabe posebnega orodja:

(a)

izklopiti sistem HIAS do ponovne nastavitve v skladu z navodili proizvajalca, in

(b)

ponovno nastaviti žaromet s kratkim svetlobnim pramenom tako, da sta njegova vodoravna in navpična nastavitev enaki nastavitvi žarometa, ki ni opremljen s sistemom HIAS.

Proizvajalec predloži podrobni opis postopka ponovne nastavitve sistema HIAS.

Namesto tega se lahko proizvajalec odloči za vgradnjo samodejnega sistema, ki omogoča obe zgoraj navedeni nalogi ali ponovno nastavi sistem HIAS. V tem primeru proizvajalec službi, ki izvaja preskuse, predloži opis samodejnega sistema in do časa, ko bodo razvite usklajene zahteve, prikaže način preveritve delovanja samodejnega sistema, kot je opisano.

6.3   SMERNE SVETILKE

6.3.1   Število

Po dve na vsaki strani.

6.3.2   Namestitev

Dve sprednji smerni svetilki (kategorije 1, kot je določeno v Pravilniku št. 6, ali kategorije 11, kot je določeno v Pravilniku št. 50).

Dve zadnji smerni svetilki (kategorije 2, kot je določeno v Pravilniku št. 6, ali kategorije 12, kot je določeno v Pravilniku št. 50).

6.3.3   Razporeditev

6.3.3.1

Po širini: sprednje smerne svetilke morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)

razdalja med svetlečima površinama je najmanj 240 mm;

(b)

smerni svetilki sta vgrajeni zunaj navpične vzdolžne ravnine, ki se dotika zunanjih robov svetlečih površin žarometov z dolgimi svetlobnimi prameni in/ali glavnih žarometov s kratkimi svetlobnimi prameni;

(c)

najmanjša razdalja med svetlečo površino smernih svetilk in najbližjim glavnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom je:

Najmanjša svetilnost smerne svetilke (cd)

Najmanjša razdalja (mm)

90

75

175

40

250

20

400

≤ 20

Pri zadnjih smernih svetilkah je razdalja med notranjimi robovi dveh svetlečih površin vsaj 180 mm, pod pogojem, da se uporabljajo predpisi iz odstavka 2.11 tudi, kadar je nameščena registrska tablica;

6.3.3.2

po višini: najmanj 350 mm in največ 1 200 mm nad tlemi;

6.3.3.3

po dolžini: sprednja razdalja med referenčnim središčem zadnjih smernih svetilk in prečno ravnino, ki omejuje skrajno zadnjo točko celotne dolžine vozila, ne presega 300 mm.

6.3.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni koti: 20° navznoter in 80° navzven.

Navpični koti: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilk manj kot 750 mm.

6.3.5   Usmeritev

Prednje smerne svetilke lahko spreminjajo usmeritev skupaj s kotom zasuka krmila.

6.3.6   Električna vezava

Smerne svetilke se vklapljajo neodvisno od drugih svetilk. Vse smerne svetilke na eni strani vozila se vklapljajo in izklapljajo z eno napravo za upravljanje.

6.3.7   Smerna svetilka ne sme biti „integrirana“ z nobeno drugo svetilko, razen oranžne sprednje pozicijske svetilke.

6.3.8   Opozorilna naprava za „delovanje“

Obvezna. Lahko je optična ali zvočna ali optična in zvočna. Če je optična, je to utripajoča zelena svetilka ali svetilke, ki ob okvari katere koli smerne svetilke ugasnejo, ostanejo prižgane brez utripanja ali pa utripajo z opazno spremenjeno frekvenco.

6.3.9   Druge zahteve

Značilnosti, ki so navedene v nadaljevanju, se merijo brez druge obremenitve električnega sistema, razen obremenitve, ki je potrebna za delovanje motorja in svetlobnih naprav. Za vsa vozila:

6.3.9.1

je frekvenca utripanja svetlobe 90 ± 30 utripov na minuto;

6.3.9.2

utripanje smernih svetilk na isti strani vozila je lahko sočasno ali izmenično;

6.3.9.3

svetilka prvič zasveti najpozneje eno sekundo po vklopu naprave za upravljanje smernih svetilk in prvič ugasne najpozneje sekundo in pol po vklopu svetilke;

6.3.9.4

pri okvari, razen pri kratkem stiku, ene od smernih svetilk morajo ostale smerne svetilke, ki kažejo isto smer, še naprej utripati ali ostati prižgane, vendar je lahko frekvenca utripanja v takih okoliščinah drugačna od predpisane.

6.4   ZAVORNA SVETILKA

6.4.1   Število

Ena ali dve.

6.4.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.4.3   Razporeditev

6.4.3.1

Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi;

6.4.3.2

po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.4.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot

:

45° v levo in desno za eno samo svetilko;

45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk;

navpični kot

:

15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.4.5   Usmeritev

Proti zadnjemu delu vozila.

6.4.6   Električna vezava

Zavorna svetilka zasveti pri vsaki uporabi delovne zavore.

6.4.7   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava ni obvezna; če pa je vgrajena, je to neutripajoča opozorilna lučka, ki se vklopi ob okvari zavornih svetilk.

6.4.8   Druge zahteve

Jih ni.

6.5   SVETLOBNA NAPRAVA ZADNJE REGISTRSKE TABLICE

6.5.1   Število

Ena, homologirana kot naprava kategorije 2 v skladu s Pravilnikom št. 50. Naprava je lahko sestavljena iz več optičnih elementov za osvetlitev mesta, namenjenega za registrsko tablico.

6.5.2

Namestitev

Takšna, da naprava osvetljuje mesto, namenjeno za registrsko tablico.

6.5.3

Razporeditev

6.5.3.1

Po širini:

6.5.3.2

Po višini:

6.5.3.3

Po dolžini:

6.5.4

Geometrijska vidnost

6.5.5

Usmeritev

6.5.6   Opozorilna naprava

Neobvezna: njeno funkcijo opravlja opozorilna naprava, ki je predpisana za pozicijsko svetilko.

6.5.7   Druge zahteve

Če je svetilka zadnje registrske tablice kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko, integrirano v zavorno svetilko ali zadnjo svetilko za meglo, se lahko fotometrične značilnosti svetilke zadnje registrske tablice med delovanjem zavorne svetilke ali zadnje svetilke za meglo spremenijo.

6.6   SPREDNJA POZICIJSKA SVETILKA

6.6.1   Število

Ena ali dve,

če sta bele barve

ali

 

dve (po ena na vsaki strani),

če sta oranžne barve

6.6.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.6.3   Razporeditev

6.6.3.1

Širina:

 

neodvisna sprednja pozicijska svetilka je lahko vgrajena nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej: če sta ti svetilki druga nad drugo, mora biti referenčno središče sprednje pozicijske svetilke na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta vgrajeni druga zraven druge, morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila;

 

prednja pozicijska svetilka, ki je integrirana s kakšno drugo sprednjo svetilko, mora biti vgrajena tako, da leži njeno referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo poleg sprednje pozicijske svetilke opremljeno tudi z drugo sprednjo svetilko, morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

Dve sprednji pozicijski svetilki, od katerih je ena ali sta obe integrirani s kakšno drugo sprednjo svetilko, morata biti vgrajeni tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.6.3.2

Po višini: najmanj 350 mm in največ 1 200 mm nad tlemi.

6.6.3.3

Po dolžini: na sprednjem delu vozila.

6.6.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot

:

80° v levo in desno za eno samo svetilko:

vodoravni kot je lahko 80° navzven in 20° navznoter za vsak par svetilk.

Navpični kot

:

15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.6.5   Usmeritev

Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.

6.6.6   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“

Obvezna. Neutripajoča zelena opozorilna svetilka. Ta opozorilna naprava ni potrebna, če se osvetlitev armaturne plošče lahko vklopi in izklopi le skupaj s pozicijskimi svetilkami.

6.6.7   Druge zahteve

Kadar je sprednja pozicijska svetilka integrirana v sprednjo smerno svetilko, mora biti električna vezava takšna, da je pozicijska svetilka, ki je na isti strani kot smerna svetilka, izklopljena, kadar smerna svetilka utripa.

6.7   ZADNJA POZICIJSKA SVETILKA

6.7.1   Število

Ena ali dve.

6.7.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.7.3   Razporeditev

6.7.3.1

Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi;

6.7.3.2

po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.7.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot

:

80° v levo in desno za eno samo svetilko:

vodoravni kot je lahko 80° navzven in 45° navznoter za vsak par svetilk.

Navpični kot

:

15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manjša kot 750 mm.

6.7.5   Usmeritev

Nazaj.

6.7.6   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“

Neobvezna: njeno funkcijo opravlja naprava, ki je predpisana za sprednjo pozicijsko svetilko.

6.7.7   Druge zahteve

Če je zadnja pozicijska svetilka integrirana v smerno svetilko, je električna vezava zadnje pozicijske svetilke na ustrezni strani vozila ali na integriranem delu lahko taka, da je izklopljena ves čas, ko deluje smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.8   ZADNJI ODSEVNIK, NETRIKOTNI

6.8.1   Število

Eden ali dva.

6.8.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.8.3   Razporeditev

Po višini: najmanj 250 mm in največ 900 mm nad tlemi;

6.8.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot

:

30° v levo in desno za en sam odsevnik;

30° navzven in 10° navznoter za vsak par odsevnikov;

navpični kot

:

15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.8.5   Usmeritev

Nazaj.

6.9   VARNOSTNE UTRIPALKE VOZILA

6.9.1   Varnostno utripanje nastane s hkratnim delovanjem smernih svetilk v skladu z zahtevami iz odstavka 6.3.

6.9.2   Električna vezava

Varnostne utripalke se vklopijo s posebno napravo za upravljanje, ki omogoča sočasno električno napajanje vseh smernih svetilk.

6.9.3   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“

Obvezna. Utripajoča rdeča opozorilna svetilka, pri ločenih opozorilnih napravah pa sočasno delovanje opozorilne naprave, predpisane v odstavku 6.3.8.

6.9.4   Druge zahteve

Utripajoča svetloba 90 ± 30 utripov na minuto.

Svetilke prvič zasvetijo najpozneje eno sekundo po vklopu naprave za upravljanje opozorilnih svetilk in prvič ugasnejo najpozneje eno sekundo in pol po tem vklopu.

6.10   ŽAROMET ZA MEGLO

6.10.1   Število

Eden ali dva.

6.10.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.10.3   Razporeditev

6.10.3.1

Po širini: pri posamičnem žarometu je referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila ali pa rob svetleče površine, ki je najbližje tej ravnini, ni oddaljen več kot 250 mm od nje;

6.10.3.2

po višini: najmanj 250 mm nad tlemi. Nobena točka na svetleči površini ne sme biti višje od najvišje točke na svetleči površini žarometa s kratkim svetlobnim pramenom;

6.10.3.3

po dolžini: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če oddajana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

6.10.4   Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.11:

α

=

5° navzgor in navzdol;

β

=

45° na levo in desno za eno samo svetilko, razen za neosrediščeno svetlobo, ko je kot navznoter β = 10°;

β

=

45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk.

6.10.5   Usmeritev

Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.

6.10.6   Ne sme biti kombiniran z nobeno drugo sprednjo svetilko.

6.10.7   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“

Neobvezna; neutripajoča zelena opozorilna svetilka.

6.10.8   Druge zahteve

Jih ni.

6.10.9   Električna vezava

Žaromete za meglo je možno vklopiti ali izklopiti neodvisno od žarometov z dolgim in/ali kratkim svetlobnim pramenom.

6.11   ZADNJA SVETILKA ZA MEGLO

6.11.1   Število

Ena ali dve.

6.11.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.11.3   Razporeditev

6.11.3.1

Po višini: najmanj 250 mm in največ 900 mm nad tlemi;

6.11.3.2

po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.11.3.3

Razdalja med svetlečima površinama zadnje svetilke za meglo in zavorne svetilke ne sme biti manjša od 100 mm.

6.11.4   Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.11:

α

=

5° navzgor in navzdol;

β

=

25° v levo in desno za eno samo svetilko;

25° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk.

6.11.5   Usmeritev

Nazaj.

6.11.6   Električna vezava

Električna vezava mora biti takšna, da lahko zadnja svetilka za meglo zasveti le, kadar je vklopljena ena ali več naslednjih svetilk: žaromet z dolgim svetlobnim pramenom, žaromet s kratkim svetlobnim pramenom, žaromet za meglo.

Če je vgrajen žaromet za meglo, je možno izklopiti zadnjo svetilko za meglo neodvisno od žarometa za meglo.

Zadnje svetilke za meglo lahko še naprej delujejo, dokler se ne izklopijo pozicijske svetilke, in ostanejo izklopljene, dokler se spet namerno ne vklopijo.

6.11.7   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“

Obvezna. Neutripajoča oranžna opozorilna svetilka.

6.11.8   Druge zahteve

Jih ni.

6.12   BOČNI ODSEVNIK, NETRIKOTNI

6.12.1   Število na vsaki strani

Eden ali dva.

6.12.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.12.3   Razporeditev

6.12.3.1

Ob strani vozila.

6.12.3.2

Po višini: najmanj 300 mm in največ 900 mm nad tlemi;

6.12.3.3

po dolžini: lega mora biti taka, da ga v normalnih okoliščinah ne morejo zakriti voznikova ali sovoznikova oblačila

6.12.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni koti β = 30° naprej in nazaj.

Navpični koti α = 15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina odsevnika manjša od 750 mm.

6.12.5   Usmeritev

Referenčna os odsevnikov mora biti pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila ter usmerjena navzven. Sprednji bočni odsevniki lahko spreminjajo usmeritev skupaj s kotom zasuka krmila.

6.13   SVETILKA ZA DNEVNO VOŽNJO

6.13.1   Prisotnost

Neobvezna za motorna kolesa.

6.13.2   Število

Ena ali dve svetilki homologiranega tipa v skladu s Pravilnikom št. 87.

6.13.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.13.4   Razporeditev

6.13.4.1   Po širini:

6.13.4.1.1

Neodvisna svetilka za dnevno vožnjo je lahko vgrajena nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej: če sta ti svetilki druga nad drugo, leži referenčno središče svetilke za dnevno vožnjo na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta vgrajeni druga zraven druge, je rob svetleče površine največ 250 mm oddaljen od vzdolžne srednje ravnine vozila.

6.13.4.1.2

Svetilka za dnevno vožnjo, ki je integrirana s kakšno drugo sprednjo svetilko (žaromet z dolgim svetlobnim pramenom ali sprednja pozicijska svetilka), je vgrajena tako, da je rob svetleče površine največ 250 mm oddaljen od vzdolžne srednje ravnine vozila.

6.13.4.1.3

Dve svetilki za dnevno vožnjo, od katerih je ena ali sta obe integrirani s kakšno drugo sprednjo svetilko, sta vgrajeni tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.13.4.1.4

Če sta vgrajeni dve svetilki za dnevno vožnjo, razdalja med njunima svetlečima površinama ne presega 420 mm.

6.13.4.1.5

Največja medsebojna razdalja se ne uporablja, kadar so svetilke za dnevno vožnjo:

(a)

združene, kombinirane ali integrirane z drugo sprednjo svetilko ali

(b)

v projekciji sprednjega obrisa motornega kolesa na pravokotni ravnini, ki leži pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.13.4.2   Po višini:

najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi.

6.13.4.3   Po dolžini:

na sprednjem delu vozila.

6.13.5   Geometrijska vidnost

Vodoravna

:

20° navzven in 10° navznoter.

Navpično

:

10° navzgor in 10° navzdol.

6.13.6   Usmeritev

Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.

6.13.7   Električna vezava

6.13.7.1   Svetilka za dnevno vožnjo se samodejno izklopi, če so vklopljeni žarometi, razen če se slednji uporabljajo za svetlobno opozarjanje v kratkih presledkih.

Zadnja pozicijska svetilka je vklopljena, kadar so vklopljene svetilke za dnevno vožnjo. Sprednja pozicijska svetilka ali svetilke in svetlobna naprava zadnje registrske tablice se lahko vklopijo posamezno ali skupaj, kadar so dnevne svetilke vklopljene.

6.13.7.2   Če je razdalja med sprednjo smerno svetilko in svetilko za dnevno vožnjo 40 mm ali manj, je lahko električna vezava svetilke za dnevno vožnjo na ustrezni strani vozila takšna, da:

(a)

je izklopljena ali

(b)

je njena svetilnost zmanjšana ves čas, ko deluje sprednja smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.13.7.3   Če je smerna svetilka integrirana v svetilko za dnevno vožnjo, mora biti električna vezava svetilke za dnevno vožnjo na ustrezni strani vozila taka, da je svetilka za dnevno vožnjo izklopljena ves čas, ko deluje smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.13.8   Opozorilna naprava

Zelena opozorilna naprava za sklenjen tokokrog ni obvezna.

6.13.9   Druge zahteve

Oznaka DRL v ISO 2575:2004 – cestna vozila. Za obveščanje voznika, da je svetilka za dnevno vožnjo vklopljena, se lahko uporabljajo oznake za naprave za upravljanje, kazalnike in opozorilne naprave.

7.   SPREMEMBE TIPA VOZILA ALI VGRADNJE SVETLOBNIH IN SVETLOBNO-SIGNALNIH NAPRAV V VOZILO

7.1

Vsaka sprememba tipa vozila ali vgradnje svetlobnih ali svetlobno-signalnih naprav v vozilo ali seznama iz odstavka 3.2.2 se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo za ta tip vozila. Ta organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

7.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva poročilo o nadaljnjih preskusih.

7.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Skladnost proizvodnih postopkov mora biti v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:

8.1

Motorna kolesa, homologirana v skladu s tem pravilnikom, morajo biti izdelana tako, da so skladna s homologiranim tipom z izpolnjevanjem zahtev iz odstavkov 5 in 6.

8.2

Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za skladnost postopkov za nadzor proizvodnje, določene v Prilogi 5 k temu pravilniku.

8.3

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri ustreznost metod za preverjanje skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se to preverjanje opravi enkrat na leto.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz odstavka 8.1 ali če vozilo ne opravi preverjanj iz odstavka 8.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je pred tem podelila, mora takoj obvestiti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   PREHODNE DOLOČBE

11.1

Od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 10 k spremembam 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dodatkom 10 k spremembam 01.

11.2

Po 60 mesecih od datuma začetka veljavnosti iz odstavka 11.1 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podeljujejo homologacije le, če tip vozila glede števila in načina vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav izpolnjuje zahteve iz Dodatka 10 k spremembam 01 tega pravilnika.

11.3

Obstoječe homologacije, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred datumom iz odstavka 11.2, ostanejo veljavne. Za vozila, ki so bila prvič registrirana več kot 84 mesecev po datumu začetka veljavnosti iz odstavka 11.1, lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo homologacijo tipa vozila glede števila in načina vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Dodatka 10 k spremembam 01 tega pravilnika.

12.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošiljajo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.


(1)  Kakor je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sprem.4).

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.

(3)  Vendar lahko do 60 mesecev po začetku veljavnosti Dodatka 10 k spremembam 01 ta naprava deluje ročno brez uporabe orodja. V tem primeru proizvajalec v priročniku za lastnika vozila navede navodila za takšno ročno nastavljanje žarometov.


PRILOGA 1

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

Image


PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(Glejte odstavek 4.4 tega pravilnika)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na motorno kolo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikom št. 53, kot je bil spremenjen s spremembami 01. Številka homologacije pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 53.

VZOREC B

(Glejte odstavek 4.5 tega pravilnika)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na motorno kolo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s pravilnikoma št. 53 in št. 78 (1). Števke homologacije pomenijo, da je na dan podelitve zadevnih homologacij Pravilnik št. 53 vključeval spremembe 01, Pravilnik št. 78 pa je že vključeval spremembe 02.


(1)  Druga številka je navedena le kot primer.


PRILOGA 3

POVRŠINE SVETILK, REFERENČNE OSI, REFERENČNA SREDIŠČA IN KOTI GEOMETRIJSKE VIDNOSTI

Image

SVETLEČA POVRŠINA V PRIMERJAVI S POVRŠINO SEVANJA

(Glejte odstavka 2.9 in 2.8 tega pravilnika)

SKICA A

Image

 

Svetleča površina

Površina sevanja

Robova sta

a in b

c in d

SKICA B

Image

 

Svetleča površina

Površina sevanja

Robova sta

a in b

c in d


PRILOGA 4

VIDNOST RDEČIH SVETILK OD SPREDAJ IN VIDNOST BELIH SVETILK OD ZADAJ

(Glejte odstavek 5.9 tega pravilnika)

Slika 1

Vidnost rdeče svetilke od spredaj

Image

Slika 2

Vidnost bele svetilke od zadaj

Image


PRILOGA 5

NADZOR SKLADNOSTI PROIZVODNJE

1.   PRESKUSI

1.1   Razporeditev svetilk

Razporeditev svetilk, kot je določena v odstavku 6, se preveri v skladu s splošnimi zahtevami iz odstavka 5 tega pravilnika. Vrednosti izmerjenih razdalj so takšne, do so upoštevane posebne zahteve za vsako svetilko.

1.2   Vidnost svetilk

1.2.1   Koti geometrijske vidnosti se preverijo v skladu z odstavkom 2.11 tega pravilnika. Vrednosti izmerjenih kotov morajo biti takšne, da so upoštevane posebne zahteve za vsako svetilko, razen, da je pri omejitvi kotov dovoljeno odstopanje ± 3° v skladu z odstavkom 5.3 za vgradnjo svetlobno-signalnih naprav.

1.2.2   Vidnost rdeče svetilke od spredaj in bele svetilke od zadaj se preveri v skladu z odstavkom 5.9 tega pravilnika.

1.3   Usmeritev žarometov s kratkim svetlobnim pramenom proti sprednjemu delu vozila

1.3.1   Osnovni naklon navzdol

(Osnovni naklon navzdol za mejo svetlo-temno žarometa s kratkim svetlobnim pramenom se preveri glede na zahteve iz odstavka 6.2.5).

1.4   Električne vezave in opozorilne naprave

Električne vezave se preverijo z vklopom vsake svetilke, ki se napaja prek električnega sistema motornega kolesa.

Svetilke in opozorilne naprave morajo delovati v skladu z določbami iz odstavkov 5.10 do 5.12 tega pravilnika ter v skladu s posebnimi zahtevami za vsako svetilko.

1.5   Svetilnost

1.5.1   Žarometi z dolgim svetlobnim pramenom

Največja skupna svetilnost žarometov z dolgim svetlobnim pramenom je takšna, da je izpolnjena zahteva iz odstavka 6.1.9 tega pravilnika.

1.6   Prisotnost, število, barva, namestitev in, kadar je primerno, kategorija svetilk se preverijo z vizualnim pregledom svetilk in njihovih oznak. Te morajo biti takšne, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 5.13 in posebne zahteve za vsako svetilko.


PRILOGA 6

RAZLAGA „VODORAVNEGA NAKLONA“, „KOTA NAGIBA“ IN KOTA „δ“

Slika 3

Image


18.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/88


Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopna na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 74 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo vozil kategorije L1 glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 6 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 22. julij 2009

Dodatka 7 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 18. november 2012

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitve pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Homologacija

5.

Splošne zahteve

6.

Posebne zahteve

7.

Registracija vozil

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Sprememba in razširitev homologacije tipa vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav

11.

Dokončna prekinitev proizvodnje

12.

Prehodne določbe

13.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1 —

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni prekinitvi proizvodnje tipa vozila (moped) glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v skladu s Pravilnikom št. 74

Priloga 2 —

Namestitev homologacijskih oznak

Priloga 3 —

Površine svetilk, referenčna os in referenčno središče ter koti geometrijske vidnosti

Priloga 4 —

Vidnost rdeče svetlobe od spredaj in bele svetlobe od zadaj

Priloga 5 —

Nadzor skladnosti proizvodnje

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za vozila kategorije L1  (1) glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na število svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav ter način njihove vgradnje;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

2.2.1

mere in zunanja oblika vozila;

2.2.2

število in razporeditev naprav;

2.2.3

naslednja vozila ravno tako niso „vozila drugega tipa“:

2.2.3.1

vozila, ki se razlikujejo v značilnostih iz odstavkov 2.2.1 in 2.2.2, vendar ne tako, da bi to pomenilo spremembo vrste, števila, razporeditve in geometrijske vidnosti svetilk, predpisanih za zadevni tip vozila;

2.2.3.2

vozila, na katerih so nameščene svetilke, homologirane v skladu z enim od pravilnikov, priloženih Sporazumu iz leta 1958, ali svetilke, dovoljene v državi, v kateri so vozila registrirana, oziroma niso nameščene, če njihova namestitev ni obvezna;

2.3

„prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila;

2.4

„neobremenjeno vozilo“ pomeni vozilo brez voznika, sopotnika ali tovora, vendar s polnim rezervoarjem goriva in z normalnim kompletom orodja;

2.5

„svetilka“ pomeni napravo, zasnovano za osvetlitev ceste ali oddajanje svetlobnega signala drugim udeležencem v prometu. Tudi svetilke zadnje registrske tablice in odsevniki se štejejo za svetilke.

2.5.1

„enakovredne svetilke“ pomeni svetilke, ki opravljajo isto funkcijo in so odobrene v državi registracije vozila; značilnosti takih svetilk se lahko razlikujejo od značilnosti svetilk, vgrajenih na vozilo ob homologaciji, če izpolnjujejo zahteve tega pravilnika;

2.5.2

„samostojne svetilke“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami, izvori svetlobe in ohišji;

2.5.3

„združene svetilke“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami in izvori svetlobe, vendar s skupnim ohišjem;

2.5.4

„kombinirane svetilke“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami, vendar s skupnim izvorom svetlobe in ohišjem;

2.5.5

„integrirane svetilke“ pomeni naprave z ločenimi izvori svetlobe ali enim izvorom svetlobe, ki deluje v različnih okoliščinah (npr. optične, mehanske ali električne razlike), v celoti ali deloma skupnimi svetlečimi površinami in skupnim ohišjem;

2.5.6

„žaromet z dolgim svetlobnim pramenom“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev ceste daleč pred vozilom;

2.5.7

„žaromet s kratkim svetlobnim pramenom“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev ceste pred vozilom, ne da bi zaslepljevala nasproti vozeče voznike ali druge udeležence v prometu ali jim povzročala neugodje;

2.5.8

„prednja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko za označevanje prisotnosti vozila od spredaj;

2.5.9

„odsevnik“ pomeni napravo, ki označuje prisotnost vozila z odbojem svetlobe iz izvora svetlobe, ki ni povezan z vozilom, opazovalec pa je blizu tega izvora.

V tem pravilniku se odbojne registrske tablice ne štejejo za odsevnike;

2.5.10

„smerna svetilka“ pomeni svetilko za nakazovanje voznikove namere drugim udeležencem v prometu, da bo spremenil smer vožnje v levo ali desno.

Smerna svetilka ali smerne svetilke se lahko uporabljajo tudi v skladu z določbami Pravilnika št. 97;

2.5.11

„zavorna svetilka“ pomeni svetilko za nakazovanje drugim udeležencem v prometu za vozilom, da njegov voznik uporablja delovno zavoro;

2.5.12

„zadnja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko za označevanje prisotnosti vozila od zadaj;

2.5.13

„svetlobna naprava zadnje registrske tablice“ pomeni napravo za osvetlitev prostora, namenjenega za namestitev zadnje registrske tablice; takšna naprava je lahko sestavljena iz več optičnih elementov;

2.6

„površina sevanja“„svetlobne naprave“, „svetlobno-signalne naprave“ ali odsevnika pomeni celotno ali delno zunanjo površino prosojnega materiala, kot jo proizvajalec naprave navede na risbi v vlogi za podelitev homologacije, glej Prilogo 3;

2.7

„svetleča površina“ (glej Prilogo 3);

2.7.1

„svetleča površina svetlobne naprave“ (odstavka 2.5.6 in 2.5.7) pomeni pravokotno projekcijo celotne odprtine reflektorja ali pri sprednjih žarometih z elipsoidnim reflektorjem „projekcijske leče“ na prečno ravnino. Če svetlobna naprava nima reflektorja, se uporablja opredelitev iz odstavka 2.7.2. Če površina oddajanja svetlobe svetilke pokriva le del celotne odprtine reflektorja, se upošteva samo ta del.

Pri žarometu s kratkim svetlobnim pramenom je svetleča površina omejena z navidezno projekcijo meje svetlo-temno na lečo. Če sta reflektor in leča medsebojno nastavljiva, se uporablja srednja nastavitev;

2.7.2

„svetleča površina svetlobno-signalne naprave, ki ni odsevnik“ (odstavki 2.5.8, 2.5.10, 2.5.11 in 2.5.12), pomeni pravokotno projekcijo svetilke na ravnino, pravokotno na njeno referenčno os in dotikajočo se zunanje površine oddajanja oziroma odbijanja svetlobe svetilke, pri čemer to projekcijo omejujejo robovi zaslonov na tej ravnini, od katerih vsak dopušča ohranitev le 98 % celotne svetlobne jakosti v smeri referenčne osi. Za določitev zgornje, spodnje in stranskih meja svetleče površine se smejo uporabljati le zasloni z vodoravnimi oziroma navpičnimi robovi;

2.7.3

„svetleča površina odsevnika“ (odstavek 2.5.9) pomeni pravokotno projekcijo odsevnika na ravnino, pravokotno na njegovo referenčno os in omejeno z ravninami, ki potekajo ob zunanjih robovih optičnega sistema odsevnika in ležijo vzporedno s to osjo. Za določitev spodnjih, zgornjih in stranskih robov naprave se upoštevajo le vodoravne in navpične ravnine;

2.8

„vidna svetleča površina“ v določeni smeri opazovanja pomeni, na zahtevo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, pravokotno projekcijo bodisi:

meje svetleče površine, projicirane na zunanjo površino leče (a–b), ali

površine, ki oddaja oziroma odbija svetlobo (c–d),

na ravnino, pravokotno na smer opazovanja in tangencialno na skrajno zunanjo točko leče (glej Prilogo 3 k temu pravilniku);

2.9

„referenčna os“ pomeni značilno os svetilke, ki jo določi proizvajalec (svetilke) kot referenčno smer (H = 0°, V = 0°) za kote polja pri fotometričnih meritvah in vgradnji svetilke na vozilo;

2.10

„referenčno središče“ pomeni presečišče referenčne osi z zunanjo površino oddajanja oziroma odbijanja svetlobe; določi ga proizvajalec svetilke;

2.11

„koti geometrijske vidnosti“ pomeni kote, ki določajo polje najmanjšega ostrega kota, v katerem mora biti vidna svetleča površina svetilke v smeri referenčne osi. To polje določajo odseki krogle, katere središče sovpada z referenčnim središčem svetilke in katere ekvator je vzporeden s tlemi. Ti odseki se določajo glede na referenčno os. Koti v vodoravni smeri β ustrezajo zemljepisni dolžini, koti v navpični smeri α pa zemljepisni širini. V območju kotov geometrijske vidnosti ne sme biti nobene ovire za širjenje svetlobe s katerega koli dela svetleče površine svetilke v smeri referenčne osi, opazovanega z neskončno oddaljenega opazovališča. Če se meritve opravijo bliže svetilki, mora biti smer opazovanja vzporedna, da se doseže enaka točnost.

Če so bile kake ovire v območju kotov geometrijske vidnosti že ob homologaciji svetilke, se ne upoštevajo.

Če se z vgradnjo svetilke kateri koli del vidne svetleče površine svetilke zakrije s katerim koli dodatnim sestavnim delom vozila, se predloži dokaz, da tisti del svetilke, ki ga ne zakrivajo ovire, še vedno izpolnjuje fotometrične vrednosti, predpisane za homologacijo naprave kot optične enote (glej Prilogo 3 k temu pravilniku). Kadar pa je mogoče navpični kot geometrijske vidnosti pod vodoravno ravnino zmanjšati na 5° (svetilka je vsaj 750 mm nad tlemi), se lahko fotometrično območje meritev vgrajene optične enote zmanjša na 5° pod vodoravno ravnino;

2.12

„skrajni zunanji rob“ na vsaki strani vozila pomeni ravnino, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in se dotika njegovega stranskega zunanjega roba, pri čemer se ne upoštevajo vzvratna ogledala, smerne svetilke, pozicijske luči in odsevniki;

2.13

„skupna širina“ pomeni razdaljo med navpičnima ravninama iz odstavka 2.12;

2.14

„posamična svetilka“ pomeni napravo ali del naprave, ki ima eno funkcijo in eno vidno svetlečo površino v smeri referenčne osi (glej odstavek 2.8 tega pravilnika) ter enega ali več izvirov svetlobe.

Z vidika vgradnje na vozilo pomeni „posamična svetilka“ tudi vsak sklop dveh samostojnih ali združenih svetilk, enakih ali ne, ki imata isto funkcijo, če sta vgrajeni tako, da projekcija njunih vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi zavzema najmanj 60 % ploščine najmanjšega pravokotnika, očrtanega s projekcijama teh vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi. V takem primeru se vsaka od teh svetilk homologira kot svetilka tipa „D“, kadar se zahteva homologacija. Ta možna kombinacija ne velja za žaromete z dolgim svetlobnim pramenom in žaromete s kratkim svetlobnim pramenom.

2.15

„razdalja med dvema svetilkama“, ki sta usmerjeni v isto smer, pomeni najkrajšo razdaljo med dvema vidnima svetlečima površinama v smeri referenčne osi. Če razdalja med svetilkama očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov vidnih svetlečih površin ni treba določiti;

2.16

„opozorilna naprava za delovanje“ pomeni vidni ali zvočni signal (ali drug enakovreden signal), ki nakazuje, da je bila naprava vklopljena, ter tudi, ali deluje pravilno;

2.17

„opozorilna naprava za sklenjen tokokrog“ pomeni vidni signal (ali drug enakovreden signal), ki nakazuje, da je bila naprava vklopljena, ne prikazuje pa, ali deluje pravilno ali ne;

2.18

„neobvezna svetilka“ pomeni svetilko, katere vgradnja je prepuščena presoji proizvajalca;

2.19

„tla“ pomeni vodoravno površino, na kateri stoji vozilo;

2.20

„naprava“ pomeni sestavni del ali sklop sestavnih delov, ki se uporabljajo za opravljanje ene ali več funkcij;

2.21

„barva svetlobe, ki jo oddaja naprava“. Za ta pravilnik veljajo opredelitve pojmov glede barve oddajane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vložitve vloge za podelitev homologacije tipa.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1

Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav predloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se v treh izvodih priložijo naslednji dokumenti in podatki:

3.2.1

opis tipa vozila glede na točke iz zgornjih odstavkov 2.2.1 in 2.2.2; opredeli se tip vozila;

3.2.2

seznam naprav, ki jih proizvajalec določi za sklop svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav: seznam lahko vključuje več tipov naprave za vsako funkcijo; vsak tip je ustrezno opredeljen (nacionalna ali mednarodna homologacijska oznaka, če je homologiran, ime proizvajalca itd.); poleg tega pa lahko seznam za vsako funkcijo vključuje dodatno oznako „ali enakovredne naprave“;

3.2.3

pregledna risba celotne svetlobne in svetlobno-signalne opreme, ki prikazuje razporeditev različnih naprav na vozilu;

3.2.4

če je potrebno zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi tega pravilnika, pregledna risba ali risbe vsake posamezne svetilke, ki prikazujejo svetlečo površino iz zgornjega odstavka 2.7.1, površino sevanja, iz odstavka 2.6, referenčno os iz odstavka 2.9 in referenčno središče iz odstavka 2.10. Ti podatki niso potrebni za svetilko zadnje registrske tablice (odstavek 2.5.13);

3.2.5

Vloga vključuje izjavo o metodi, uporabljeni za opredelitev vidne svetleče površine (glej odstavek 2.8).

3.3

Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predloži neobremenjeno vozilo z vgrajeno celotno svetlobno in svetlobno-signalno opremo iz odstavka 3.2.2, ki je vzorčni tip vozila v homologacijskem postopku.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1

Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve Pravilnika glede vseh naprav, navedenih na seznamu, se homologacija tega tipa vozila podeli.

4.2

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (trenutno 01 za Pravilnik v seriji sprememb 01) označujeta serijo sprememb, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne dodeli te številke drugemu tipu vozila ali istemu tipu vozila, predloženemu z opremo, ki ni navedena na seznamu iz odstavka 3.2.2, v skladu z določbami iz odstavka 7 tega pravilnika.

4.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije ali o dokončni prekinitvi proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsako vozilo, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, se na vidno in zlahka dostopno mesto, opredeljeno na homologacijskem obrazcu, namesti mednarodna homologacijska oznaka, ki jo sestavljajo:

4.4.1

krog, ki obkroža črko „E“, in številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (2);

4.4.2

številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 vstavijo številke pravilnika in homologacije ter dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija, v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti blizu tablice s podatki o vozilu, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.8

V Prilogi 2 k temu pravilniku so prikazani primeri homologacijskih oznak.

5.   SPLOŠNE ZAHTEVE

5.1   Svetlobne in svetlobno-signalne naprave morajo biti vgrajene tako, da pri običajnih pogojih uporabe ter kljub tresljajem, ki so jim morda izpostavljene, ohranijo značilnosti, določene v tem pravilniku, in da vozilo izpolnjuje zahteve tega pravilnika. Zlasti ne sme biti mogoče nenamerno spreminjati nastavitve svetilk.

5.2   Žarometi morajo biti vgrajeni tako, da jih je mogoče preprosto pravilno usmeriti.

5.3   Pri vseh svetlobno-signalnih napravah, vključno s tistimi, ki so vgrajene v stranske stene, mora biti referenčna os svetilke, ko je ta vgrajena v vozilo, vzporedna z ravnino stika med vozilom in cestiščem; poleg tega mora biti pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila pri bočnih odsevnikih ter vzporedna s to ravnino pri vseh drugih napravah.

V vsaki smeri je dovoljena toleranca ± 3°.

Poleg tega je treba upoštevati morebitne zahteve za vgradnjo, ki jih določi proizvajalec.

5.4   Kadar ni posebnih navodil, se višina in usmeritev svetilk preverita pri vozilu, ki neobremenjeno stoji na ravni vodoravni površini, pri čemer je vzdolžna srednja ravnina vozila navpična, krmilna ročica pa je obrnjena naravnost naprej.

5.5   Kadar ni posebnih navodil:

5.5.1

posamične svetilke ali odsevniki se vgradijo tako, da njihovo referenčno središče leži v vzdolžni srednji ravnini vozila;

5.5.2

svetilki, ki sestavljata par in imata isto funkcijo, morata:

5.5.2.1

biti vgrajeni na vozilo simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino;

5.5.2.2

biti med seboj simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino;

5.5.2.3

izpolnjevati iste zahteve glede barve svetlobe;

5.5.2.4

imeti iste nazivne fotometrične značilnosti; in

5.5.2.5

hkrati zasvetiti in ugasniti.

5.6   Svetilke se lahko združujejo, kombinirajo ali integrirajo, če so izpolnjene vse zahteve glede barve, namestitve, usmeritve, geometrijske vidnosti, električne vezave in morebitne druge zahteve za vsako svetilko.

5.7   Največja oddaljenost od tal se meri od najvišje točke vidne svetleče površine, najmanjša oddaljenost pa od najnižje točke vidne svetleče površine v smeri referenčne osi. Pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom se najmanjša oddaljenost od tal meri od najnižje točke odprtine optičnega sistema (npr. reflektorja, leče, projekcijske leče) ne glede na njegovo uporabo.

Če (največja in najmanjša) oddaljenost od tal očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.

Pri razdalji med svetilkama se položaj glede na širino določi od notranjih robov vidne svetleče površine v smeri referenčne osi.

Kadar položaj glede na širino očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.

5.8   Kadar ni posebnih navodil, ne sme utripati nobena druga svetilka, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk.

5.9   Rdeča svetloba ne sme biti vidna od spredaj, prav tako ne sme biti vidna bela svetloba od zadaj. Skladnost s to zahtevo se preverja, kot je prikazano spodaj (glej risbo v Prilogi 4):

5.9.1

vidnost rdeče svetlobe od spredaj: rdeča svetloba ne sme biti neposredno vidna opazovalcu, ki se giblje v območju 1 prečne ravnine, ki se nahaja 25 m pred vozilom;

5.9.2

vidnost bele svetlobe od zadaj: bela svetilka ne sme biti neposredno vidna opazovalcu, ki se giblje v območju 2 prečne ravnine, ki se nahaja 25 m za vozilom;

5.9.3

območji 1 in 2 sta z vidika opazovalca omejeni vsaka s svojimi ravninami:

5.9.3.1

po višini z vodoravnima ravninama, ki sta 1 m ali 2,2 m nad tlemi;

5.9.3.2

po širini z navpičnima ravninama, ki spredaj ali zadaj oklepata kot 15° navzven od vzdolžne srednje ravnine vozila in potekata skozi točko ali točke stika navpičnih ravnin, vzporednih z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki omejujeta skupno širino vozila; če je točk stika več, skrajna sprednja velja za sprednjo ravnino in skrajna zadnja za zadnjo ravnino.

5.10   Električna vezava mora biti taka, da je sprednjo pozicijsko svetilko oziroma, če ta ni vgrajena, žaromet s kratkim svetlobnim pramenom in zadnjo pozicijsko svetilko ter svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice mogoče vklopiti oziroma izklopiti le sočasno.

5.11   Kadar ni posebnih navodil, mora biti električna vezana taka, da žarometa z dolgim svetlobnim pramenom in žarometa s kratkim svetlobnim pramenom ni mogoče vklopiti, če niso hkrati vklopljene tudi svetilke iz zgornjega odstavka 5.10. Te zahteve pa ni treba izpolniti pri žarometih za dolgi ali kratki svetlobni pramen, kadar njihovo svetlobno opozarjanje sestoji iz prekinjenega vklapljanja žarometa s kratkim svetlobnim pramenom v kratkih presledkih ali iz izmeničnega vklapljanja žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in žarometa za dolgi svetlobni pramen v kratkih presledkih.

5.11.1

Žaromet se mora med delovanjem motorja samodejno vklopiti.

5.12   Opozorilne svetilke

5.12.1

Vse opozorilne svetilke morajo biti jasno vidne vozniku v njegovem normalnem voznem položaju.

5.12.2

Kadar ta pravilnik določa opozorilno napravo za „sklenjen tokokrog“, jo lahko nadomesti opozorilna naprava za „delovanje“.

5.13   Barve svetlobe (3)

Barve svetlobe iz tega pravilnika so:

žaromet z dolgim svetlobnim pramenom

:

bela

žaromet s kratkim svetlobnim pramenom

:

bela

prednja pozicijska svetilka

:

bela

prednji odsevnik, netrikotni

:

bela

bočni odsevnik, netrikotni

:

oranžna spredaj

oranžna ali rdeča zadaj

odsevnik na stopalkah

:

oranžna

zadnji odsevnik, netrikotni

:

rdeča

smerna svetilka

:

oranžna

zavorna svetilka

:

rdeča

zadnja pozicijska svetilka

:

rdeča

svetilka zadnje registrske tablice

:

bela

5.14   Vsako vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, mora biti opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami:

5.14.1

žaromet s kratkim svetlobnim pramenom (odstavek 6.2);

5.14.2

zadnja pozicijska svetilka (odstavek 6.10);

5.14.3

bočni odsevnik, netrikotni (odstavek 6.5);

5.14.4

zadnji odsevnik, netrikotni (odstavek 6.7);

5.14.5

odsevniki na stopalkah (odstavek 6.6), če je moped opremljen s stopalkami;

5.14.6

zavorna svetilka (odstavek 6.9);

5.14.7

svetlobna naprava zadnje registrske tablice, kjer se zahteva registrska tablica (odstavek 6.11).

5.15   Poleg tega je lahko vozilo opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami:

5.15.1

žaromet z dolgim svetlobnim pramenom (odstavek 6.1);

5.15.2

prednja pozicijska svetilka (odstavek 6.3);

5.15.3

prednji odsevnik, netrikotni (odstavek 6.4);

5.15.4

smerne svetilke (odstavek 6.8);

5.16   Vse svetlobne in svetlobno-signalne naprave iz odstavkov 5.14 in 5.15 se vgradijo v skladu z ustreznimi zahtevami iz odstavka 6 tega pravilnika.

5.17   Prepovedana je vgradnja vseh svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, ki niso navedene v odstavkih 5.14 in 5.15, razen ustrezne svetlobne naprave za zadnjo registrsko tablico, če ta obstaja in mora biti osvetljena.

5.18   Na mopede je dovoljeno vgraditi tudi svetlobne in svetlobno-signalne naprave, ki so homologirane za motocikle in navedene v odstavkih 5.16 in 5.17.

6.   POSEBNE ZAHTEVE

6.1   ŽAROMET Z DOLGIM SVETLOBNIM PRAMENOM

6.1.1   Število

Eden ali dva homologiranega tipa v skladu s:

(a)

Pravilnikom št. 113;

(b)

razredom A Pravilnika št. 112;

(c)

Pravilnikom št. 1;

(d)

Pravilnikom št. 57;

(e)

Pravilnikom št. 72;

(f)

Pravilnikom št. 76.

6.1.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.1.3   Razporeditev

6.1.3.1   Po širini

6.1.3.1.1

samostojni žaromet z dolgim svetlobnim pramenom je lahko vgrajen nad, pod ali ob kateri koli drugi sprednji svetilki: če sta ti dve svetilki druga nad drugo, mora referenčno središče žarometa z dolgim svetlobnim pramenom ležati na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta svetilki druga ob drugi, morata njuni referenčni središči ležati simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.1.3.1.2

žaromet z dolgim svetlobnim pramenom, ki je integriran z drugo sprednjo svetilko, mora biti vgrajen tako, da leži njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo poleg žarometa z dolgim svetlobnim pramenom opremljeno tudi s samostojnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom ali žarometom s kratkim svetlobnim pramenom, ki je integriran s sprednjo pozicijsko svetilko, morata njuni referenčni središči ležati simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.1.3.1.3

dva žarometa z dolgim svetlobnim pramenom, od katerih sta eden ali oba integrirana z drugo sprednjo svetilko, morata biti vgrajena tako, da njuni referenčni središči ležita simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.1.3.2   Po dolžini: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah na vozilu.

6.1.3.3   Razdalja med robom svetleče površine žarometa z dolgim svetlobnim pramenom in robom svetleče površine žarometa s kratkim svetlobnim pramenom nikakor ne sme presegati 200 mm pri nobenem od parov žarometov.

6.1.3.4   Razdalja med svetlečima površinama dveh žarometov z dolgim svetlobnim pramenom ne sme presegati 200 mm.

6.1.4   Geometrijska vidnost

Vidnost svetleče površine, tudi na območjih, ki niso osvetljena v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem prostoru, ki ga določajo črte, izhajajoče iz oboda svetleče površine in z referenčno osjo žarometa oklepajo kot najmanj 5°.

6.1.5   Usmeritev

Naprej. Usmeritev svetilk se lahko spreminja skupaj s kotom zasuka krmilnega kolesa.

6.1.6   Ne smejo biti „kombinirane“ z nobeno drugo svetilko.

6.1.7   Električna vezava

Žarometi s kratkim svetlobnim pramenom lahko svetijo skupaj z žarometi z dolgim svetlobnim pramenom.

6.1.8   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“

Obvezna, neutripajoča modra opozorilna svetilka.

6.2   ŽAROMET S KRATKIM SVETLOBNIM PRAMENOM

6.2.1   Število

Eden ali dva homologiranega tipa v skladu s:

(a)

Pravilnikom št. 113 (4);

(b)

razredom A Pravilnika št. 112;

(c)

Pravilnikom št. 1;

(d)

Pravilnikom št. 56;

(e)

Pravilnikom št. 57;

(f)

Pravilnikom št. 72;

(g)

Pravilnikom št. 76;

(h)

Pravilnikom št. 82.

6.2.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.2.3   Razporeditev

6.2.3.1   Po širini

6.2.3.1.1

samostojni žaromet s kratkim svetlobnim pramenom je lahko vgrajen nad, pod ali ob kateri koli drugi sprednji svetilki: če sta ti dve svetilki druga nad drugo, mora referenčno središče žarometa s kratkim svetlobnim pramenom ležati na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta svetilki druga ob drugi, morata njuni referenčni središči ležati simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.3.1.2

žaromet s kratkim svetlobnim pramenom, ki je integriran z drugim sprednjim žarometom, mora biti vgrajen tako, da leži njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo poleg žarometa s kratkim svetlobnim pramenom opremljeno tudi s samostojnim žarometom z dolgim svetlobnim pramenom ali žarometom z dolgim svetlobnim pramenom, ki je integriran s sprednjo pozicijsko svetilko, morata njuni referenčni središči ležati simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.3.1.3

dva žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, od katerih sta eden ali oba integrirana z drugo sprednjo svetilko, morata biti vgrajena tako, da njuni referenčni središči ležita simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.3.2   Po višini: najmanj 500 mm in največ 1 200 mm od tal.

6.2.3.3   Po dolžini: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah na vozilu.

6.2.3.4   Če sta vgrajena dva žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, razdalja med njunima svetlečima površinama ne sme presegati 200 mm.

6.2.4   Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.11:

α

=

15° in 10° navzdol;

β

=

45° v levo in desno za posamezno svetilko;

β

=

45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk.

Pregrade ali drugi deli opreme, vgrajeni blizu žarometa, ne smejo povzročati sekundarnih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.

6.2.5   Usmeritev

Naprej. Usmeritev svetilk se lahko spreminja skupaj s kotom zasuka krmilnega kolesa.

6.2.6   Ne smejo biti „kombinirane“ z nobeno drugo svetilko.

6.2.7   Električna vezava

Naprava za preklop na kratki svetlobni pramen mora hkrati izklopiti vse žaromete z dolgim svetlobnim pramenom.

6.2.8   Opozorilna naprava

Neobvezna, sklenjen tokokrog, zelena, neutripajoča.

6.3   PREDNJA POZICIJSKA SVETILKA

6.3.1   Število

Ena ali dve.

6.3.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.3.3   Razporeditev

6.3.3.1

Po širini:

 

samostojna sprednja pozicijska svetilka je lahko vgrajena nad, pod ali ob kateri koli drugi sprednji svetilki: če sta ti svetilki druga nad drugo, mora referenčno središče sprednje pozicijske svetilke ležati na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta svetilki druga ob drugi, morata njuni referenčni središči ležati simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila;

 

prednja pozicijska svetilka, ki je integrirana z drugo sprednjo svetilko, mora biti vgrajena tako, da leži njeno referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če pa je na vozilu poleg sprednje pozicijske svetilke vgrajena še kakšna svetilka, morata njuni referenčni središči ležati simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

Dve sprednji pozicijski svetilki, od katerih sta ena ali obe integrirani z drugo svetilko, morata biti vgrajeni tako, da njuni referenčni središči ležita simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.3.3.2

Po višini: najmanj 350 in največ 1 200 mm nad tlemi;

6.3.3.3

Po dolžini: na sprednjem delu vozila.

6.3.4   Geometrijska vidnost

navpični kot

:

15° navzgor in navzdol;

vendar pa se lahko navpični kot pod vodoravno ravnino zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm

vodoravni kot

:

80° v levo in desno za posamezno svetilko;

vodoravni kot je lahko 80° navzven in 45° navznoter za vsak par svetilk.

6.3.5   Usmeritev

Naprej. Usmeritev svetilk se lahko spreminja skupaj s kotom zasuka krmilnega kolesa.

6.3.6   Opozorilna naprava

Bodisi neobvezna, zelena, neutripajoča opozorilna naprava za sklenjen tokokrog ali osvetljenost instrumentov.

6.3.7   Druge zahteve

Jih ni.

6.4   PREDNJI ODSEVNIK, NETRIKOTNI

6.4.1   Število

Eden.

6.4.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.4.3   Razporeditev

Po višini: najmanj 400 in največ 1 200 mm nad tlemi;

6.4.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot

:

30° v levo in desno.

Navpični kot

:

15° nad in pod vodoravno ravnino.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina odsevnika manj kot 750 mm.

6.4.5   Usmeritev

Naprej. Usmeritev odsevnika se lahko spreminja skupaj s kotom zasuka krmilnega kolesa.

6.4.6   Druge zahteve

Jih ni.

6.5   BOČNI ODSEVNIK, NETRIKOTNI

6.5.1   Število na vsaki strani:

Eden ali dva.

6.5.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.5.3   Razporeditev

6.5.3.1

na bočni strani vozila.

6.5.3.2

Po višini: najmanj 300 in največ 1 000 mm nad tlemi;

6.5.3.3

Po dolžini: namesti se tako, da ga v običajnih pogojih ne prekrivajo oblačila voznika ali sopotnika.

6.5.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot

:

30° naprej in nazaj.

Navpični kot

:

15° nad in pod vodoravno ravnino.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.5.5   Usmeritev

Referenčna os odsevnika mora biti pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila ter usmerjena navzven. Odsevniki na sprednji strani se lahko premikajo skupaj s kotom zasuka krmilnega kolesa.

6.6   ODSEVNIKI NA STOPALKAH

6.6.1   Število

Štirje odsevniki ali skupine odsevnikov.

6.6.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.6.3   Druge zahteve

Zunanje strani svetleče površine odsevnikov morajo biti umaknjene v stopalko.

Odsevniki morajo biti vgrajeni na stopalko tako, da so jasno vidni od spredaj in zadaj. Referenčna os takšnih odsevnikov, katerih oblika mora biti prilagojena stopalki, mora ležati pravokotno na os stopalke.

Odsevniki morajo biti vgrajeni le na tiste stopalke, ki se lahko uporabljajo kot pogonske stopalke za pogon vozila namesto motorja.

Ni jih treba vgrajevati na stopalke, ki se uporabljajo za upravljanje ali samo kot naslon za nogo voznika ali sopotnika.

Vidni morajo biti od spredaj in zadaj.

6.7   ZADNJI ODSEVNIK, NETRIKOTNI

6.7.1   Število

Eden ali dva.

6.7.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.7.3   Razporeditev

6.7.3.1

Po višini: najmanj 250 in največ 900 mm nad tlemi.

6.7.3.2

Po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.7.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot

:

30° levo in desno za posamezni odsevnik;

30° navzven in 10° navznoter za vsak par odsevnikov;

Navpični kot

:

15° nad in pod vodoravno ravnino.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.7.5   Usmeritev

Nazaj.

6.8   SMERNA SVETILKA

6.8.1   Število

Dve na vsaki strani.

6.8.2   Namestitev

Dve sprednji smerni svetilki (kategorija 11 (5).;

Dve zadnji smerni svetilki (kategorija 12 (5)).

6.8.3   Razporeditev

6.8.3.1

Po širini:

6.8.3.1.1

Za sprednji smerni svetilki morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

(1)

med svetlečima površinama mora biti razdalja najmanj 240 mm;

(2)

smerni svetilki morata biti vgrajeni zunaj navpičnih vzdolžnih ravnin, tangencialnih na zunanje robove svetlečih površin žarometov;

(3)

med svetlečo površino najbližje smerne svetilke in svetlečo površino žarometa s kratkim svetlobnim pramenom mora biti najmanj naslednja najmanjša razdalja:

Najmanjša jakost svetlobe

(v cd)

Najmanjša razdalja

(v mm)

90

75

175

40

250

20

400

≤ 20

6.8.3.1.2

Pri zadnjih smernih svetilkah mora biti razdalja med notranjimi robovi dveh vidnih svetlečih površin najmanj 160 mm.

6.8.3.2

Po višini: najmanj 350 in največ 1 200 mm nad tlemi.

6.8.3.3

Po dolžini: referenčno središče zadnje smerne svetilke ne sme ležati več kot 300 mm pred prečno ravnino, ki poteka skozi zadnjo točko na vozilu.

6.8.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot

:

20° navznoter in 80° navzven.

Navpični kot

:

15° nad in pod vodoravno ravnino.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.8.5   Usmeritev

Usmeritev sprednje smerne svetilke se lahko spreminja skupaj s kotom zasuka krmilnega kolesa.

6.8.6   Ne sme biti „kombinirana“ z nobeno drugo svetilko.

6.8.7   Ne sme biti „integrirana“ z nobeno drugo svetilko.

6.8.8   Električna vezava

Smerne svetilke se vklapljajo neodvisno od drugih svetilk. Vse smerne svetilke na eni strani vozila se morajo vklapljati in izklapljati z eno napravo za upravljanje.

6.8.9   Druge zahteve

Spodaj naštete značilnosti se merijo le z obremenitvijo, ki je nujna za delovanje motorja in svetlobnih naprav, brez drugih obremenitev električnega sistema.

6.8.9.1   Pri vseh vozilih, pri katerih napaja smerne svetilke enosmerni tok, mora biti frekvenca utripanja smernih svetilk 90 ± 30 utripov na minuto.

6.8.9.1.1

Utripanje smernih svetilk na isti strani vozila je lahko sinhrono ali izmenično.

6.8.9.1.2

Svetilke prvič zasvetijo najkasneje eno sekundo po vklopu naprave za upravljanje smernih svetilk in prvič ugasnejo najpozneje eno sekundo in pol po tem vklopu.

6.8.9.2   Če je vozilo opremljeno s smernimi svetilkami, ki jih napaja izmenični tok, morajo pri vrtljajih motorja, ki ustrezajo hitrosti vozila med 50 in 100 % največje hitrosti vozila, smerne svetilke utripati s frekvenco 90 ± 30 utripov na minuto.

6.8.9.2.1

Utripanje smernih svetilk na isti strani vozila je lahko sinhrono ali izmenično.

6.8.9.2.2

Svetilke prvič zasvetijo najkasneje eno sekundo po vklopu naprave za upravljanje smernih svetilk in prvič ugasnejo najpozneje eno sekundo in pol po tem vklopu.

6.8.9.3   Če je vozilo opremljeno s smernimi svetilkami, ki jih napaja izmenični tok, morajo pri vrtljajih motorja od praznega teka, kakršnega navaja proizvajalec, do vrtljajev, ki ustrezajo 50 % največje hitrosti vozila, smerne svetilke utripati s frekvenco med 90 + 30 in 90 – 45 utripov na minuto.

6.8.9.3.1

Utripanje smernih svetilk na isti strani vozila je lahko sinhrono ali izmenično.

6.8.9.3.2

Svetilka prvič zasveti najkasneje eno sekundo po vklopu naprave za upravljanje smernih svetilk in prvič ugasne najpozneje eno sekundo in pol po izklopu smernih svetilk.

6.8.10   Pri okvari ene smerne svetilke, razen pri kratkem stiku, morajo druge smerne svetilke še naprej utripati ali ostati prižgane, vendar se mora frekvenca v teh okoliščinah razlikovati od predpisane, razen če je vozilo opremljeno z opozorilno napravo.

6.8.11   Opozorilna naprava

Obvezna, če smerne svetilke niso vidne vozniku: delujoča, zelena, utripajoča in/ali slišna. Ob okvari katere od smernih svetilk opozorilna naprava ugasne, ostane vklopljena ali spremeni frekvenco.

6.9   ZAVORNA SVETILKA

6.9.1   Število

Ena ali dve.

6.9.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.9.3   Razporeditev

6.9.3.1

Po višini: najmanj 250 ali največ 1 500 mm nad tlemi;

6.9.3.2

Po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.9.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot

:

45° levo in desno za posamezno svetilko:

45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk;

Navpični kot

:

15° nad in pod vodoravno ravnino.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.9.5   Usmeritev

Nazaj.

6.9.6   Električna vezava

Zasveti mora vselej, kadar deluje vsaj ena od delovnih zavor.

6.9.7   Druge zahteve

Svetilnost zavornih svetilk mora biti občutno večja od svetilnosti zadnje pozicijske svetilke.

6.9.8   Opozorilna naprava

Prepovedana.

6.10   ZADNJA POZICIJSKA SVETILKA

6.10.1   Število

Ena ali dve.

6.10.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.10.3   Razporeditev

6.10.3.1

Po višini: najmanj 250 in največ 1 500 mm nad tlemi;

6.10.3.2

Po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.10.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot

:

80° levo in desno za posamezno svetilko:

vodoravni kot je lahko 80° navzven in 45° navznoter za vsak par svetilk:

Navpični kot

:

15° nad in pod vodoravno ravnino.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.10.5   Usmeritev

Nazaj.

6.10.6   Opozorilna naprava

Neobvezna, kombinirana z opozorilno napravo sprednje pozicijske svetilke.

6.10.7   Druge zahteve

Jih ni.

6.11   SVETLOBNA NAPRAVA ZADNJE REGISTRSKE TABLICE

6.11.1   Število

Ena. Naprava je lahko sestavljena iz več optičnih elementov, zasnovanih za osvetlitev prostora, namenjenega registrski tablici.

6.11.2

Namestitev

Tako, da naprava osvetljuje prostor, namenjen registrski tablici.

6.11.3

Razporeditev

6.11.3.1

Po širini:

6.11.3.2

Po višini:

6.11.3.3

Po dolžini:

6.11.4

Geometrijska vidnost

6.11.5

Usmeritev

6.11.6   Opozorilna naprava

Neobvezna: njeno funkcijo opravlja opozorilna naprava, predpisana za pozicijsko svetilko.

6.11.7   Druge zahteve

Če je svetilka zadnje registrske tablice kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko, ki je integrirana v zavorno svetilko, se lahko fotometrične značilnosti svetilke zadnje registrske tablice med delovanjem zavorne svetilke spremenijo.

7.   REGISTRACIJA VOZIL

Vlada lahko zahteva ali prepove prisotnost žarometa z dolgim svetlobnim pramenom iz odstavka 5.15.1 na vozilih, registriranih na njenem ozemlju, pod pogojem, da o tem obvesti generalnega sekretarja Združenih narodov v sporočilu o izvajanju tega pravilnika.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev. 2) ob naslednjih zahtevah:

8.1

mopedi, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 5 in 6;

8.2

izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za skladnost postopkov za nadzor proizvodnje, določene v Prilogi 5 k temu pravilniku;

8.3

organ, ki je podelil homologacijo za tip vozila, lahko kadar koli preveri skladnost kontrolnih postopkov, uporabljenih v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se to preverjanje opravi enkrat na leto.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Homologacija, ki se podeli za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgoraj navedene zahteve niso izpolnjene.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA GLEDE NA VGRADNJO SVETLOBNIH IN SVETLOBNO-SIGNALNIH NAPRAV

10.1

Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip vozila. Organ lahko potem:

10.1.1

oceni, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnega škodljivega vpliva in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

10.1.2

od tehnične službe, odgovorne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

10.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz zgornjega odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom o podeljeni homologaciji, skladnim z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

12.   PREHODNE DOLOČBE

12.1

Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

12.2

V obdobju 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti, navedenem v odstavku 12.1, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila v zvezi s številom in načinom vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav izpolnjuje zahteve iz sprememb 01 tega pravilnika.

12.3

Obstoječe homologacije, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred datumom iz odstavka 12.2, ostanejo veljavne. V primeru vozil, ki so bila prvič registrirana več kot štiri leta po datumu začetka veljavnosti iz odstavka 12.1, lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo tip vozila v zvezi s številom in načinom vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, ki ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 01 tega pravilnika.

13.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije.


(1)  Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bila nazadnje spremenjena s Spremembo 4).

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.

(3)  Merjenje kromatskih koordinat svetlobe, ki jo oddajajo svetilke, ni sestavni del tega pravilnika.

(4)  Žarometi razreda A Pravilnika št. 113 z moduli LED le na vozilih, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h.

(5)  Lahko se nadomestita s smernima svetilkama kategorije 1 oziroma 2 iz Pravilnika št. 6.


PRILOGA 1

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

Image


PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(Glej odstavek 4.4 tega pravilnika)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na moped, pomeni, da je bil zadevni tip vozila v zvezi z vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 74 pod številko homologacije 012439. Prvi dve števki homologacije pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 74, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.

VZOREC B

(Glej odstavek 4.5 tega pravilnika)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na moped, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s pravilnikoma št. 74 in št. 78 (1). Števke homologacije pomenijo, da je na dan podelitve zadevnih homologacij Pravilnik št. 74 vključeval serijo sprememb 01, Pravilnik št. 78 pa je že vključeval serijo sprememb 02.


(1)  Navedeno le kot primer.


PRILOGA 3

POVRŠINE SVETILK, REFERENČNA OS IN REFERENČNO SREDIŠČE TER KOTI GEOMETRIJSKE VIDNOSTI

Image

SVETLEČA POVRŠINA V PRIMERJAVI S POVRŠINO SEVANJA

(Glej odstavka 2.9 in 2.8 tega pravilnika.)

RISBA A

Image

 

Svetleča površina

Površina sevanja

Robova sta

a in b

c in d

RISBA B

Image

 

Svetleča površina

Površina sevanja svetlobo

Robova sta

a in b

c in d


PRILOGA 4

VIDNOST RDEČE SVETLOBE OD SPREDAJ IN BELE SVETLOBE OD ZADAJ

(Glej odstavek 5.9 tega pravilnika)

Slika 1

Vidnost rdeče svetlobe od spredaj

Image

Slika 2

Vidnost bele svetlobe od zadaj

Image


PRILOGA 5

NADZOR SKLADNOSTI PROIZVODNJE

1.   PRESKUSI

1.1   Razporeditev svetilk

Razporeditev svetilk, kot je določena v odstavku 6, se preveri v skladu s splošnimi zahtevami iz odstavka 5 tega pravilnika.

Vrednosti izmerjenih razdalj so takšne, da so upoštevane posebne zahteve za vsako svetilko.

1.2   Vidnost svetilk

1.2.1

Koti geometrijske vidnosti se preverijo v skladu z odstavkom 2.11 tega pravilnika.

Vrednosti izmerjenih kotov morajo biti takšne, da so upoštevane posebne zahteve za vsako svetilko, razen da je pri omejitvi kotov dovoljeno odstopanje ± 3° v skladu z odstavkom 5.3 za vgradnjo svetlobno-signalnih naprav.

1.2.2

Vidnost rdeče svetlobe od spredaj in bele svetlobe od zadaj se preveri v skladu z odstavkom 5.9 tega pravilnika.

1.3   Električne vezave in opozorilne naprave

Električne vezave se preverijo z vklopom vsake svetilke, ki se napaja prek električnega sistema mopeda. Svetilke in opozorilne naprave morajo delovati v skladu z določbami iz odstavka 5.10 tega pravilnika ter v skladu s posebnimi zahtevami za vsako svetilko.

1.4   Prisotnost, število, barva, namestitev in, kadar je primerno, kategorija svetilk se preverijo z vizualnim pregledom svetilk in njihovih oznak.

Te morajo biti takšne, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 5.13 ter posebne zahteve za vsako svetilko.