27.5.2013

Uradni list Evropske unije

L 140/1

UREDBA (EU) št. 472/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 21. maja 2013

o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJIE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Doslej najhujša svetovna kriza, ki traja od leta 2007, je resno škodovala gospodarski rasti in finančni stabilnosti ter povzročila močno poslabšanje javnofinančnega primanjkljaja in zadolženosti držav članic, zaradi česar jih je mnogo zaprosilo za finančno pomoč znotraj in zunaj okvira Unije.

(2)

Člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.

(3)

Popolna skladnost okvira Unije za večstranski nadzor, vzpostavljenega s PDEU, ter morebitni politični pogoji, povezani s finančno pomočjo, bi morali biti določeni v pravu Unije. Gospodarska in finančna povezanost vseh držav članic, zlasti pa tistih, katerih valuta je euro, zahteva okrepljen nadzor, da se prepreči prenos okužbe z države članice, ki so jo prizadele ali ji grozijo resne težave v zvezi z njeno finančno stabilnostjo, na preostalo euroobmočje ter širše, na Unijo kot celoto.

(4)

Intenzivnost gospodarskega in proračunskega nadzora bi morala biti sorazmerna in ustrezna resnosti finančnih težav in upoštevati naravo prejete finančne pomoči, ki lahko obsega vse od preventivne pomoči na podlagi pogojev za upravičenost do popolnega programa za makroekonomsko prilagoditev na podlagi strogih političnih pogojev. Vsi programi za makroekonomske prilagoditve bi morali upoštevati nacionalni program reform zadevne države članice v okviru strategije Unije za rast in delovna mesta.

(5)

Država članica, katere valuta je euro, bi morala biti pod okrepljenim nadzorom v skladu s to uredbo, če so jo prizadele ali ji grozijo resne finančne težave, da se zagotovi njena hitra vrnitev v normalen položaj, druge države članice euroobmočja pa zavarujejo pred morebitnimi neugodnimi učinki prelivanja. Tovrsten okrepljeni nadzor bi moral biti sorazmeren z resnostjo težav in bi ga bilo treba temu primerno prilagoditi. Vključevati bi moral širši dostop do informacij, ki so potrebne za natančno spremljanje gospodarskega, fiskalnega in finančnega položaja, kot tudi redno poročanje pristojnemu odboru Evropskega parlamenta ter Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga slednji določi v ta namen. Isti način nadzora bi moral veljati za države članice, ki zaprosijo za preventivno pomoč eno ali več držav članic ali tretjo državo, evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM), evropski mehanizem za stabilnost (EMS), evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) ali druge primerne mednarodne finančne institucije, kot je Mednarodni denarni sklad (MDS).

(6)

Država članica pod okrepljenim nadzorom, bi morala sprejeti tudi ukrepe, namenjene obravnavanju virov ali morebitnih virov svojih težav. V ta namen bi morala upoštevati vsa priporočila, naslovljena nanjo med postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem ali postopkom v zvezi s čezmernimi makroekonomskimi neravnotežji.

(7)

Gospodarski in proračunski nadzor bi moral biti močno okrepljen v državah članicah, v katerih poteka program za makroekonomsko prilagoditev. Ker je ta po svoji naravi obsežen, bi bilo treba med njegovim trajanjem prekiniti druge postopke gospodarskega in proračunskega nadzora ali jih po potrebi racionalizirati, da bi se zagotovil skladen nadzor ekonomske politike in da ne bi prišlo do podvajanja obveznosti poročanja. Vendar bi bilo treba ob pripravi programa za makroekonomsko prilagoditev upoštevati vsa priporočila, naslovljena na državo članico med postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem ali postopkom v zvezi s čezmernimi makroekonomskimi neravnotežji.

(8)

Občutno se je povečal izziv v zvezi z davčnimi goljufijami in utajo davkov. Globalizacija gospodarstva, tehnološki razvoj, internacionalizacija goljufij in posledično medsebojna odvisnost držav članic razkrivajo omejitve, ki jih imajo izključno nacionalni pristopi, in spodbujajo potrebo po skupnem ukrepanju.

(9)	Težave, ki jih v državah, v katerih poteka program za makroekonomsko prilagoditev, predstavljajo davčne goljufije in utaje davkov, bi bilo treba reševati z izboljšavo pobiranja davkov v teh državah članicah ter s krepitvijo sodelovanja med davčnimi upravami Unije in tretjih držav.

(10)

Potrebna bi bila pravila, da se okrepi dialog med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter zagotovi večja preglednost in odgovornost. Parlament države članice, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev ali ki je pod okrepljenim nadzorom, bi bilo treba obveščati v skladu z nacionalnimi pravili in prakso.

(11)	Države članice bi morale v skladu z nacionalnimi pravili in prakso v pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje programov finančne pomoči vključiti socialne partnerje in organizacije civilne družbe.

(12)

Preden Svet sprejme sklep v zvezi s programom za makroekonomsko prilagoditev v skladu s to uredbo, bi bilo treba ustreznim organom EMS in EFSF omogočiti, da organizirajo razpravo o izidu pogajanj med Komisijo – ki deluje v imenu EMS ali EFSF, v povezavi z Evropsko centralno banko (ECB) ter po potrebi MDS – in državo članico upravičenko o morebitnih političnih pogojih, povezanih s finančno pomočjo tej državi članici. Memorandum o soglasju, ki določa podrobne pogoje za odobritev finančne pomoči, se sprejme v skladu s pravili Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost in Okvirnega sporazuma o EFSF.

(13)	Razen kadar je določeno drugače, bi sklicevanja na finančno pomoč v tej uredbi morala zajemati tudi finančno podporo, dodeljeno iz preventivnih razlogov, ter posojila za dokapitalizacijo finančnih institucij.

(14)

Komisija bi morala odločitev o okrepljenem nadzoru države članice na podlagi te uredbe sprejeti v tesnem sodelovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3), Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljevanju enotno poimenovani: ESA) in Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (6). Komisija bi morala z Ekonomsko-finančnim odborom sodelovati tudi pri odločanju o podaljšanju okrepljenega nadzora.

(15)

Na podlagi obrazložene prošnje zadevne države članice ali, če je to ustrezno, zaradi izjemnih ekonomskih okoliščin lahko Komisija priporoči zmanjšanje ali preklic obstoječega obrestnega depozita, brezobrestnega depozita ali glob, ki jih je določil Svet v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast, za državo članico, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev.

(16)	Za dostop do informacij o pripravljalnem delu, opravljenem pred sprejetjem priporočila iz te uredbe bi morala veljati Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (7).

(17)

Če se sprejme odločitev v skladu s to uredbo, da država članica ni izpolnila zahtev iz njenega programa za makroekonomsko prilagoditev, ter dogodki in analize jasno kažejo, da je potreben mehanizem za zagotovitev spoštovanja obveznosti do posojilodajalcev in za stabilizacijo njenega gospodarskega in finančnega položaja, se Komisijo pozove, da poda predloge za takšen mehanizem.

(18)

Svet bi bilo treba pooblastiti: da sprejme priporočila za sprejetje preventivnih popravljalnih ukrepov in pripravi program za makroekonomsko prilagoditev; da odobri programe za makroekonomske prilagoditve; da sprejme odločitve o glavnih zahtevah politik, ki jih želita EMS ali EFSF vključiti v pogoje za finančno pomoč, podeljeno iz preventivnih razlogov, posojila za dokapitalizacijo finančnih institucij ali vsak nov finančni instrument, ki je dogovorjen v okviru EMS; ter da izda priporočila glede sprejetja popravljalnih ukrepov za države članice pod nadzorom po izteku programa. Ta pooblastila so še posebej pomembna za uskladitev ekonomskih politik držav članic, ki naj bi v skladu s členom 121 PDEU potekala v okviru Sveta –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet in področje uporabe

1. V tej uredbi so določbe za okrepitev gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah, katerih valuta je euro in ki:

(a)	so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo ali vzdržnostjo njihovih javnih financ, ki lahko vodi k morebitnim neugodnim učinkom prelivanja na druge države članice v euroobmočju; ali

(b)

so prosile za finančno pomoč ene ali več držav članic ali tretjih držav, iz evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM), evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), ali drugih ustreznih mednarodnih finančnih institucij, na primer Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ali to pomoč prejemajo.

2. V tej uredbi so tudi določbe o okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik.

3. Ta uredba se uporablja za države članice, katerih valuta je euro.

4. Svet, Komisija in države članice pri uporabi te uredbe dosledno spoštujejo člen 152 PDEU. Svet, Komisija in države članice pri uporabi te uredbe in priporočil, sprejetih v skladu z njo, upoštevajo nacionalna pravila in prakso ter člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Skladno s tem uporaba te uredbe in navedenih priporočil ne posega v pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ali v pravico do kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 2

Države članice pod okrepljenim nadzorom

1. Komisija se lahko odloči za okrepljen nadzor države članice, ki so jo prizadele ali ji grozijo resne težave v zvezi z njeno finančno stabilnostjo, kar bi lahko imelo neugodne učinke prelivanja na druge države članice v euroobmočju.

Komisija bi morala pri oceni ali državi članici grozijo resne težave v zvezi z njeno finančno stabilnostjo, med drugimi parametri uporabiti mehanizem opozarjanja, vzpostavljen s členom 3(1) Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (8), ali, kadar je na voljo, najnovejši poglobljeni pregled. Komisija opravi tudi poglobljeno oceno, pri tem pa zlasti upošteva pogoje najemanja posojil za to državo članico, način odplačevanja njenih dolžniških obveznosti, trdnost njenega proračunskega okvira, dolgoročno vzdržnost njenih javnih financ, pomembnost bremena njenega dolga ter tveganje prenosa negativnih vplivov hujših napetosti v njenem finančnem sektorju na njen proračunski položaj ali na finančni sektor drugih držav članic.

Zadevni državi članici se omogoči, da izrazi svoja stališča preden Komisija sprejme odločitev o okrepljenem nadzoru za to državo članico. Komisija vsakih šest mesecev odloča o podaljšanju okrepljenega nadzora te države članice.

2. Če se Komisija odloči za okrepljen nadzor države članice iz odstavka 1, ustrezno obvesti zadevno državo članico o vseh rezultatih ocene ter uradno obvesti Evropsko centralno banko (ECB) v njeni nadzorni funkciji in ustrezni ESA oziroma ESBR.

3. Kadar država članica prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov od ene ali več drugih držav članic ali tretjih držav, EFSM, EMS, EFSF ali drugih ustreznih mednarodnih finančnih institucij, na primer MDS, Komisija to državo članico da pod okrepljeni nadzor.

Komisija odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 1 in tem odstavkom, objavi.

4. Odstavek 3 se ne uporablja za državo članico, ki prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov v obliki kreditne linije, za odobritev katere se od navedene države članice do črpanja ne zahteva sprejetje novih ukrepov politike.

5. Komisija za namene obveščanja objavi seznam instrumentov preventivne finančne pomoči iz odstavka 3 in ga posodablja, da se upoštevajo morebitne spremembe politike finančne pomoči EMS, EFSF ali druge ustrezne mednarodne finančne institucije.

Člen 3

Okrepljeni nadzor

1. Država članica, ki je pod okrepljenim nadzorom, po posvetovanju in v sodelovanju s Komisijo in v povezavi z ECB, ESAi, ESRB ter po potrebi MDS sprejme ukrepe za odpravo virov ali možnih virov težav. Pri tem država članica upošteva vsa priporočila, naslovljena nanjo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (9), Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (10) ali Uredbo (EU) št. 1176/2011 o njenem nacionalnem programu reform ter programu za stabilnost.

Komisija o ukrepih iz prvega pododstavka obvesti, ustrezni odbor Evropskega parlamenta, Ekonomsko-finančni odbor, delovno skupino Euroskupine ter po potrebi in v skladu z nacionalno prakso parlament zadevne države članice.

2. Za državo članico pod okrepljenim nadzorom, se ne glede na obstoj čezmernega primanjkljaja v tej državi članici, uporabi natančnejše spremljanje fiskalnega položaja iz člena 10(2), (3) in (6) Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 [o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic euroobmočja] (11). Poročilo, pripravljeno v skladu s členom 10(3) navedene uredbe se predloži vsako četrtletje.

3. Na zahtevo Komisije država članica pod okrepljenim nadzorom v skladu s členom 2(1):

(a)

sporoča ECB, v njeni nadzorni vlogi, in, če je ustrezno, ustreznim ESA v skladu s členom 35 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 z zahtevano pogostnostjo, razčlenjene informacije o razvoju svojega finančnega sistema, vključno z analizo rezultatov vseh stresnih testov ali analizami občutljivosti, izvedenimi v skladu s točko (b) tega odstavka;

(b)

pod nadzorom ECB, v njeni nadzorni vlogi, ali, če je ustrezno, pod nadzorom ustreznih ESA izvaja po potrebi stresne teste ali analize občutljivosti za oceno odpornosti finančnega sektorja na različne makroekonomske in finančne pretrese, kot jih določita Komisija in ECB v sodelovanju z ustreznimi ESA in ESRB;

(c)	je v okviru posebnih strokovnih pregledov, ki jih izvaja ECB v njeni nadzorni vlogi, ali, če je ustrezno, ustrezni ESA, podvržena rednemu ocenjevanju svojih zmogljivosti nadzora nad finančnim sektorjem;

(d)	sporoča Komisiji vse informacije, potrebne za spremljanje makroekonomskih neravnotežij v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011.

Na podlagi analize rezultatov stresnih testov in analize občutljivosti iz točke (a) prvega pododstavka in ob upoštevanju ugotovitev ocene zadevnih kazalnikov preglednice makroekonomskih neravnotežij, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1176/2011, ECB v svoji nadzorni vlogi, in ustrezni ESA v povezavi z ESRB pripravijo oceno morebitnih ranljivosti finančnega sistema in to oceno posredujejo Komisiji s pogostnostjo, ki jo določi slednja, ter ECB.

4. Na zahtevo Komisije država članica pod okrepljenim nadzorom v skladu s členom 2(3):

(a)

sporoča Komisiji, ECB in, če je ustrezno, ustreznim ESA v skladu s členom 35 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 z zahtevano pogostnostjo razčlenjene informacije o razvoju svojega finančnega sistema, vključno z analizo rezultatov vseh stresnih testov ali analizami občutljivosti, izvedenimi v skladu s točko (b);

(b)

pod nadzorom ECB v njeni nadzorni vlogi ali, če je ustrezno, pod nadzorom ustreznih ESA izvaja po potrebi stresne teste ali analize občutljivosti za oceno odpornosti finančnega sektorja na različne makroekonomske in finančne šoke, kot jih določita Komisija in ECB v povezavi z ustreznimi ESA in ESRB, ter z njimi izmenja podrobne rezultate;

(c)	je v okviru posebnih strokovnih pregledov, ki jih izvaja ECB v njeni nadzorni vlogi, ali, če je ustrezno, ustrezni ESA, podvržena rednemu ocenjevanju svojih zmogljivosti nadzora nad finančnim sektorjem;

(d)	sporoča Komisiji vse informacije, potrebne za spremljanje makroekonomskih neravnotežij v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011.

Komisija, ECB in ustrezni ESA vse razčlenjene informacije, ki so jim bile posredovane, obravnavajo kot zaupne.

5. Komisija v povezavi z ECB, ustreznimi ESA in, če je to ustrezno, MDS izvaja redne pregledovalne misije v državi članici pod okrepljenim nadzorom, da bi preverila napredek navedene države članice pri izvajanju ukrepov iz odstavkov 1, 2, 3 in 4.

Komisija vsako četrtletje svojo oceno sporoči pristojnemu odboru Evropskega parlamenta in Ekonomsko-finančnemu odboru. V svoji oceni zlasti preuči, ali so potrebni dodatni ukrepi.

Pregledovalne misije iz prvega pododstavka nadomestijo spremljanje na kraju samem iz člena 10a(2) Uredbe (ES) št. 1467/97.

6. Komisija pri pripravi ocene iz odstavka 5 upošteva rezultate morebitnega poglobljenega pregleda v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011, vključno z oceno neugodnih učinkov prelivanja nacionalnih ekonomskih politik na državo članico pod okrepljenim nadzorom v skladu s členom 5(2) navedene Uredbe.

7. Če Komisija na podlagi pregledovalnih misij iz odstavka 5 ugotovi, da so potrebni nadaljnji ukrepi in da ima finančni in gospodarski položaj zadevne države članice znatne neugodne učinke na finančno stabilnost euroobmočja ali njegovih držav članic, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije priporoči zadevni državi članici, naj sprejme preventivne popravljalne ukrepe ali pripravi osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev.

Svet lahko odloči, da bo svoja priporočila objavil.

8. Kadar se priporočilo iz odstavka 7 objavi:

(a)	lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta zadevni državi članici in Komisiji ponudi možnost udeležbe pri izmenjavi mnenj;

(b)	lahko parlament zadevne države članice povabi predstavnike Komisije, da se udeležijo izmenjave mnenj;

(c)	Svet o vsebini priporočila pravočasno obvesti pristojni odbor Evropskega parlamenta.

9. Med procesom okrepljenega nadzora lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta in parlament zadevne države članice povabita predstavnike Komisije, ECB in MDS, da sodelujejo pri ekonomskem dialogu.

Člen 4

Poročanje v primeru finančne podpore za dokapitalizacijo finančnih institucij

Države članice pod okrepljenim nadzorom ali v katerih potekajo programi za makroekonomsko prilagoditev, ki prejemajo finančno pomoč za dokapitalizacijo finančnih institucij, poročajo dvakrat letno Ekonomsko finančnemu odboru o pogojih, ki so naloženi navedenim finančnim institucijam, vključno s pogoji za nagrajevanje vodstvenih delavcev. Navedene države članice poročajo tudi o kreditnih pogojih, ki jih je realnemu gospodarstvu ponudil finančni sektor.

Člen 5

Informacije o predvidenih prošnjah za finančno pomoč

Država članica, ki namerava zaprositi za finančno pomoč eno ali več drugih držav članic ali tretje države, EMS, EFSF ali drugo ustrezno institucijo, kot MDS, o svoji nameri nemudoma obvesti predsednika delovne skupine Euroskupine, člana Komisije, ki je pristojen za ekonomske in monetarne zadeve, ter predsednika ECB.

Ko delovna skupina Euroskupine prejme oceno Komisije, organizira razpravo o nameravani prošnji, da bi med drugim preučila možnosti, ki so na voljo v okviru obstoječih finančnih instrumentov Unije ali euroobmočja, preden se zadevna država članica obrne na potencialne posojilodajalce.

Država članica, ki namerava zaprositi za finančno pomoč iz EFSM, o svoji nameri nemudoma obvesti predsednika Ekonomsko-finančnega odbora, člana Komisije, ki je pristojen za ekonomske in monetarne zadeve, ter predsednika ECB.

Člen 6

Ocena vzdržnosti javnega dolga

Če država članica zaprosi za finančno pomoč pri EFSM, EMS ali EFSF, Komisija v povezavi z ECB in, če je to mogoče, MDS oceni vzdržnost javnega dolga te države članice ter njene dejanske ali morebitne potrebe po financiranju. Če je predvidena finančna pomoč iz EMS ali EFSF, Komisija to oceno predloži delovni skupini Euroskupine, če je predvidena finančna pomoč iz EFSM, pa Ekonomsko-finančnemu odboru.

Ocena vzdržnosti javnega dolga temelji na najverjetnejšem makroekonomskem scenariju ali bolj preudarnem scenariju ter proračunskih napovedih, za katere se uporabljajo najnovejše informacije in ki ustrezno upoštevajo rezultat poročila iz točke (a) člena 3(3) in vseh nadzornih nalog, ki se izvajajo v skladu s točko (b) člena 3(3). Komisija oceni tudi učinek makroekonomskih in finančnih šokov ter neugodnih gibanj na vzdržnost javnega dolga.

Komisija objavi makroekonomski scenarij, vključno s scenarijem rasti, ustrezne parametre, na katerih temelji ocena vzdržnosti javnega dolga zadevne države članice, ter ocenjeni učinek skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast.

Člen 7

Program za makroekonomsko prilagoditev

1. Kadar država članica zaprosi za finančno pomoč eno ali več držav članic ali tretjo državo, EFSM, EMS, EFSF ali MDS, pripravi v dogovoru s Komisijo, ki deluje v povezavi z ECB in, če je ustrezno, MDS, osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev, ki nadgrajuje programe ekonomskega partnerstva iz Uredbe (EU) št. 473/2013 in jih nadomešča, ter ki vsebuje tudi letne proračunske cilje.

Osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev obravnava posebna tveganja za finančno stabilnost euroobmočja, ki izhajajo iz te države članice, in je usmerjen k hitri ponovni vzpostavitvi trdnega in vzdržnega gospodarskega in finančnega položaja ter obnovi zmogljivosti popolnega samofinanciranja države članice na finančnih trgih.

Osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev temelji na oceni vzdržnosti javnega dolga iz člena 6, ki se posodobi zaradi upoštevanja vpliva osnutka popravljalnih ukrepov, izpogajanih z zadevno državo članico, in upošteva vsa priporočila naslovljena na navedeno državo članico na podlagi členov 121, 126, 136 ali 148 PDEU, ter njene ukrepe za uskladitev s temi priporočili, pri tem pa ima za cilj potrebne ukrepe politik razširiti, okrepiti in poglobiti.

Osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev upošteva prakse in institucionalne ureditve oblikovanja plač ter nacionalni program reform zadevne države članice v okviru strategije Unije za rast in delovna mesta.

Osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev dosledno spoštuje člen 152 PDEU in člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Komisija ustno obvesti predsednika in podpredsednike pristojnega odbora Evropskega parlamenta o napredku pri pripravi osnutka programa za makroekonomsko prilagoditev. Navedene informacije so zaupne.

2. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije odobri program za makroekonomsko prilagoditev, ki ga je pripravila država članica, ki zaprosi za finančno pomoč v skladu z odstavkom 1.

Komisija zagotovi, da je memorandum o soglasju, ki ga podpiše v imenu EMS ali EFSF, v celoti v skladu s programom za makroekonomsko prilagoditev, ki ga je odobril Svet.

3. Komisija zagotovi usklajenost v postopku gospodarskega in proračunskega nadzora v zvezi z državo članico, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev, da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja.

4. Komisija v povezavi z ECB in če je ustrezno MDS spremlja napredek države članice pri izvajanju programa za makroekonomsko prilagoditev. Komisija vsake tri mesece o tovrstnem napredku obvešča Ekonomsko-finančni odbor.

Zadevna država članica aktivno sodeluje s Komisijo in ECB. Zlasti Komisiji in ECB zagotovi vse informacije, za katere meni, da so potrebni za spremljanje izvajanja programa za makroekonomsko prilagoditev v skladu s členom 3(4).

Komisija ustno obvesti predsednika in podpredsednike pristojnega odbora Evropskega parlamenta o ugotovitvah spremljanja programa za makroekonomsko prilagoditev. Te informacije so zaupne.

5. Komisija v povezavi z ECB ter, če je ustrezno, MDS, skupaj z zadevno državo članico preuči spremembe in posodobitve programa za makroekonomsko prilagoditev, ki bi lahko bile potrebne, da bi med drugim ustrezno upoštevala vse pomembne vrzeli med makroekonomskimi napovedmi in doseženimi rezultati, vključno z morebitnimi posledicami, ki nastanejo zaradi programa za makroekonomsko prilagoditev, neugodnih učinkov prelivanja ter makroekonomskih in finančnih šokov. Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloča o vseh spremembah navedenega programa.

6. Zadevna država članica v tesnem sodelovanju s Komisijo preuči vse potrebne ukrepe, s katerimi bi prepričala zasebne vlagatelje, da prostovoljno ohranijo raven svoje skupne izpostavljenosti.

7. Če spremljanje iz odstavka 4 zazna bistvene odklone od programa za makroekonomsko prilagoditev, lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, da zadevna država članica ni izpolnila zahtev politik iz njenega programa. Komisija v svojem predlogu izrecno oceni, ali je do bistvenih odklonov prišlo zaradi razlogov, na katere zadevna država članica ne more vplivati.

Prizadevanja za proračunsko konsolidacijo, opredeljena v programu za makroekonomsko prilagoditev, upoštevajo potrebo po zagotavljanju zadostnih sredstev za temeljne politike, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo.

Če se sprejme sklep v skladu s tem odstavkom, zadevna država članica v tesnem sodelovanju s Komisijo in v povezavi z ECB ter po potrebi MDS sprejme ukrepe za stabilizacijo trgov in ohranjanje dobrega delovanja njenega finančnega sektorja.

8. Država članica, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev, ki ima nezadostne upravne zmogljivosti ali večje težave z izvajanjem programa, zaprosi za tehnično pomoč Komisije, ki lahko v navedeni namen oblikuje skupine strokovnjakov, sestavljenih iz članov iz drugih držav članic ter drugih institucij Unije ali ustreznih mednarodnih institucij. Cilji in oblike tehnične pomoči se izrecno navedejo v posodobljenih različicah programa za makroekonomsko prilagoditev in se osredotočajo na področje, kjer so ugotovljene velike potrebe. Tehnična pomoč lahko vključuje uvedbo predstavnika, ki je nastanjen v državi članici, in podporno osebje, ki organom svetujejo v zvezi z izvajanjem programa.

Program za makroekonomsko prilagoditev se objavi, vključno s cilji in pričakovano razdelitvijo prizadevanja za prilagoditev.

Ugotovitve ocene vzdržnosti javnega dolga se priložijo programu za makroekonomsko prilagoditev.

9. Država članica, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev, izvede izčrpno revizijo svojih javnih financ, da bi med drugim ocenila razloge za kopičenje prekomernih ravni dolga in spremljala morebitne nepravilnosti.

10. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko zadevni državi članici in Komisiji ponudi možnost, da se udeležita izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa za makroekonomsko prilagoditev.

11. Parlament zadevne države članice lahko predstavnike Komisije povabi, naj se udeležijo izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa za makroekonomsko prilagoditev.

12. Ta člen se ne uporablja za instrumente za finančno pomoč iz preventivnih razlogov za posojila za dokapitalizacijo finančnih institucij, ali za nove finančne instrumente EMS, za katera EMS ne predvideva programa za makroekonomsko prilagoditev.

Komisija za namene obveščanja pripravi seznam instrumentov finančne pomoči iz prvega pododstavka in ga posodablja z upoštevanjem morebitnih sprememb politike finančne pomoči EMS.

V zvezi s temi instrumenti Svet, ki deluje na priporočilo Komisije, z sklepom, naslovljenim na zadevno državo članico, odobri glavne zahteve politik, ki jih namerava EMS ali EFSF vključiti med pogoje za finančno pomoč, v obsegu, da je vsebina teh ukrepov v pristojnosti Unije, kot določata Pogodbi.

Komisija zagotovi, da je memorandum o soglasju, ki ga v imenu EMS ali EFSF podpiše Komisija, v celoti v skladu s takšnim sklepom Sveta.

Člen 8

Udeležba socialnih partnerjev in civilne družbe

Država članica pri pripravi programa za makroekonomsko prilagoditev pridobi mnenja socialnih partnerjev in ustreznih organizacij civilne družbe, da bi prispevala k doseganju soglasja o njegovi vsebini.

Člen 9

Ukrepi za zaščito davčnih prihodkov

Država članica v tesnem sodelovanju s Komisijo in v povezavi z ECB, ter, če je to ustrezno z MDS sprejme po potrebi ukrepe, ki so namenjeni bolj učinkoviti in uspešni zmogljivosti pobiranja davkov ter boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam z namenom povečanja davčnih prihodkov.

Člen 10

Usklajenost s Paktom za stabilnost in rast

1. Kadar v državi članici poteka program za makroekonomsko prilagoditev in njegove spremembe iz člena 7 te uredbe, je ta država članica upravičena od predložitve programa za stabilnost v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1466/97, ter vsebino programa za stabilnost vključi v program za makroekonomsko prilagoditev.

2. Kadar je država članica, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev, prejela tudi priporočilo iz člena 126(7) PDEU ali sklep o pozivu iz člena 126(9) PDEU za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja:

(a)	je upravičena od predložitve poročil v skladu s členom 3(4a) in členom 5(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97;

(b)

so letni proračunski cilji v vsakem programu za makroekonomsko prilagoditev vključeni v priporočila ali sklepe o pozivu v skladu s členom 3(4) in členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1467/97, in, kadar je zadevna država članica prejela sklep o pozivu iz člena 126(9) PDEU, so ukrepi, potrebni za doseganje teh ciljev iz programa za makroekonomsko prilagoditev vključeni v sklep o pozivu v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1467/97.

(c)	je v zvezi s spremljanjem iz člena 7(4) te uredbe upravičena od spremljanja iz člena 10(1) in člena 10(a) Uredbe (ES) št. 1467/97 ter spremljanja, ki je podlaga vsaki odločitvi iz člena 4(2) in člen 6(2) navedene uredbe.

Člen 11

Usklajenost z Uredbo (EU) št. 1176/2011

Kadar v državi članici poteka program za makroekonomsko prilagoditev, se za to državo članico med trajanjem zadevnega programa Uredba (EU) št. 1176/2011 ne uporablja, razen kazalnikov iz preglednice iz Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki se vključijo v spremljanje navedenega programa.

Člen 12

Usklajenost z evropskim semestrom za usklajevanje ekonomskih politik

Kadar v državi članici poteka program za makroekonomsko prilagoditev, je ta država članica med trajanjem navedenega programa upravičena od spremljanja in ocenjevanja evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik v skladu s členom 2a Uredbe (ES) št. 1466/97.

Člen 13

Usklajenost z Uredbo (EU) št. 473/2013

Kadar v državi članici poteka program za makroekonomsko prilagoditev se Uredba (EU) št. 473/2013 v tej državi članici med trajanjem navedenega programa ne uporablja, z izjemo členov 1 do 5 in 13 do 18 navedene uredbe.

Člen 14

Nadzor po izteku programa

1. Država članica je pod nadzorom po izteku programa, dokler ne odplača najmanj 75 % finančne pomoči, prejete od ene ali več drugih držav članic, EFSM, EMS ali EFSF. Svet na predlog Komisije lahko podaljša nadzor po izteku programa v primeru trajnih tveganj za finančno stabilnost ali fiskalno vzdržnost zadevne države članice. Šteje se, da je Svet predlog Komisije sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v 10 dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela.

2. Na zahtevo Komisije država članica, ki je pod nadzorom po izteku programa, izpolni zahteve iz člena 3(3) te uredbe in zagotovi informacije, navedene v členu 10(3) Uredbe (EU) št. 473/2013

3. Komisija v povezavi z ECB izvaja redne pregledovalne misije v državi članici pod nadzorom po izteku programa, da bi preverila njen gospodarski, fiskalni in finančni položaj. O svojih ocenah vsakih šest mesecev obvešča pristojni odbor Evropskega parlamenta, Ekonomsko-finančni odbor ter parlament zadevne države članice in zlasti oceni, ali so potrebni popravljalni ukrepi.

Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko zadevni državi članici in Komisiji ponudi možnost, da se udeležita izmenjave mnenj o napredku, doseženem pri nadzoru po izteku programa.

4. Svet lahko na predlog Komisije priporoči državi članici pod nadzorom po izteku programa, naj sprejme popravljalne ukrepe. Šteje se, da je Svet predlog Komisije sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v 10 dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela.

5. Parlament zadevne države članice lahko povabi predstavnike Komisije, da se udeležijo izmenjave mnenj o nadzoru po izteku programa.

Člen 15

Glasovanje v Svetu

O ukrepih iz te uredbe glasujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro, pri čemer se ne upošteva glas člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.

Kvalificirana večina članov Sveta iz prvega odstavka se izračuna v skladu s členom 238(3)(a) PDEU.

Člen 16

Uporaba za države članice, ki prejemajo finančno pomoč

Ta uredba se uporablja za države članice, ki 30. maja 2013 prejemajo finančno pomoč, od tega dneva dalje.

Člen 17

Prehodna določba

Ne glede na člen 14 se za države članice, ki so 30. maja 2013 pod nadzorom po izteku programa uporabljajo pravila, pogoji in postopki, ki se uporabljajo za finančno pomoč, ki jo prejemajo.

Člen 18

Obveščanje Evropskega parlamenta

Evropski parlament lahko predstavnike Sveta in Komisija povabi k dialogu o uporabi te uredbe.

Člen 19

Poročila

Komisija do 1. januarja 2014 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe, ki ga, po potrebi, spremlja predlog za spremembo te uredbe. Komisija to poročilo objavi.

V poročilu iz prvega pododstavka se med drugim oceni:

(a)	učinkovitost te uredbe;

(b)	napredek pri zagotavljanju tesnejšega usklajevanja ekonomskih politik in trajnostne konvergence gospodarskih dosežkov držav članic v skladu s PDEU;

(c)	prispevek te uredbe k doseganju ciljev iz strategije Unije za rast in delovna mesta.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 21. maja 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

L. CREIGHTON

(1) UL C 141, 17.5.2012, str. 7.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. Marca 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. maja 2013.

(3) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(4) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

(5) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

(6) UL L 331, 15.12.2010, str. 1.

(7) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(8) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(9) UL L 209, 02.08.1997, str. 1.

(10) UL L 209, 02.08.1997, str. 6.

(11) Glej stran 11 tega uradnega lista.

27.5.2013

Uradni list Evropske unije

L 140/11

UREDBA (EU) št. 473/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 21. maja 2013

o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) zahteva, da države članice obravnavajo svoje ekonomske politike kot zadevo skupnega pomena, da njihove proračunske politike upoštevajo načelo zdravih javnih financ ter da njihove ekonomske politike ne ogrožajo pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije.

(2)

Namen pakta za stabilnost in rast je utrditi proračunsko disciplino po vsej Uniji in določiti okvir za preprečevanje in zmanjševanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. Ta pakt temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, podprto s finančno stabilnostjo, s čimer podpira uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in delovna mesta. Pakt za stabilnost in rast vključuje sistem večstranskega nadzora, kot je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (3), in postopek za izogibanje čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju, kot je določen v členu 126 PDEU in nadalje opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (4). Pakt za stabilnost in rast sta nadalje okrepili Uredba (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Uredba Sveta (EU) št. 1177/2011 (6). Uredba (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (7) je k temu dodala sistem učinkovitih, preventivnih in postopnih izvedbenih mehanizmov v obliki sankcij za države članice, katerih valuta je euro.

(3)

Okrepitev pakta za stabilnost in rast je poudarila smernice za države članice v smislu sprejemanja preudarne fiskalne politike, ter je za države članice, katerih valuta je euro, vzpostavila okrepljene in bolj samodejne sankcije za neizpolnjevanje preudarne fiskalne politike, da bi se preprečil čezmerni javnofinančni primanjkljaj. S temi določbami je bil oblikovan celovitejši okvir.

(4)

Evropski semester, kot je opredeljen v členu 2-a Uredbe (ES) št. 1466/97, določa okvir za usklajevanje ekonomskih politik, da bi zagotovili tesnejše usklajevanje ekonomskih politik in trajnostno konvergenco gospodarske uspešnosti držav članic. Evropski semester vključuje oblikovanje in nadziranje izvajanja širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije (širše smernice ekonomskih politik) v skladu s členom 121(2) PDEU; oblikovanje in preverjanje izvajanja smernic za zaposlovanje, ki jih morajo države članice upoštevati v skladu s členom 148(2) PDEU (smernice za zaposlovanje); predložitev in oceno programov držav članic za stabilnost ali konvergenco na podlagi navedene uredbe; predložitev in oceno nacionalnih reformnih programov držav članic, ki podpirajo strategijo Unije za rast in delovna mesta ter so bili oblikovani v skladu s širšimi smernicami ekonomske politike, s smernicami za zaposlovanje in s splošnimi usmeritvami za države članice, ki sta jih izdala Komisija (letni pregled rasti) in Evropski svet na začetku letnega nadzornega cikla; in nadzor za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij po Uredbi (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (8). Kadar je ustrezno, bi morali upoštevali tudi mnenja, izdana v okviru programa ekonomskega partnerstva, ustanovljenega s to uredbo.

(5)

Da se Uniji omogoči, da bo po krizi postala še močnejša tako notranje kot na mednarodni ravni, in sicer s krepitvijo konkurenčnosti, produktivnosti, potenciala rasti, socialne kohezije in ekonomske konvergence, je Evropski svet v sklepih z dne 17. junija 2010 sprejel novo strategijo Unije za rast in delovna mesta, ki vsebuje tudi cilje s področja boja proti revščini, izobraževanja, inovacij in varstva okolja.

(6)

Za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije PDEU dovoljuje sprejetje posebnih ukrepov v euroobmočju, ki presegajo določbe, veljavne za vse države članice, s katerimi naj bi okrepili usklajevanje in nadziranje njihove proračunske discipline. To okrepljeno usklajevanje in nadziranje bi morala po potrebi spremljati ustrezna udeležba Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. Kadar je to primerno in potrebno, bi bilo treba aktivno uporabljati posebne ukrepe iz člena 136 PDEU.

(7)

Uporaba te uredbe bi morala biti usklajena s členom 152 PDEU, priporočila, izdana v skladu s to uredbo, pa bi morala upoštevati nacionalne prakse in institucionalne ureditve oblikovanja plač. Ta uredba upošteva člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in v skladu s tem ne vpliva na pravico do pogajanja, sklepanja ali izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do skupnega ukrepanja v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami.

(8)

Člen 9 PDEU določa, da mora Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.

(9)

Postopno okrepljeni nadzor in usklajevanje, kot sta določena v tej uredbi, bosta dodatno dopolnila evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik, obstoječe določbe pakta za stabilnost in rast ter okrepila nadzor nad proračunsko in ekonomsko politiko v državah članicah, katerih valuta je euro. Postopno okrepljen postopek spremljanja bi moral prispevati k boljšim proračunskim in gospodarskim rezultatom, makrofinančni trdnosti in ekonomski konvergenci v korist vseh držav članic, katerih valuta je euro. V okviru postopno okrepljenega nadzora je natančnejše spremljanje zlasti pomembno za države članice, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(10)

Pristranske in nestvarne makroekonomske in proračunske napovedi lahko precej zmanjšajo učinkovitost proračunskega načrtovanja ter posledično oslabijo zavezanost proračunski disciplini. Nepristranske in realistične makroekonomske napovedi lahko pripravijo neodvisni organi ali organi, ki so v odnosu do proračunskih organov države članice funkcionalno samostojni in za katere veljajo nacionalni predpisi, ki zagotavljajo visoko stopnjo funkcionalne samostojnosti in odgovornosti. Take napovedi bi bilo treba uporabljati skozi celoten proračunski postopek.

(11)	Zdravje javnih financ se najlaže zagotovi v fazi načrtovanja in velike napake bi bilo treba odkriti čim prej. Države članice bi morale imeti koristi ne samo od določitve vodilnih proračunskih načel in ciljev, pač pa tudi od usklajenega spremljanja proračunskih politik.

(12)

Z vzpostavitvijo skupnega proračunskega časovnega okvira za države članice, katerih valuta je euro, bi bilo treba izboljšati časovno usklajenost ključnih korakov pri pripravi nacionalnih proračunov in tako prispevati k učinkovitosti evropskega semestra za usklajevanje gospodarskih politik. To bi moralo prinesti večje sinergije, ker lajša usklajevanje politik držav članic, katerih valuta je euro, in zagotavlja ustrezno vključenost priporočil Sveta in Komisije v proračunski postopek držav članic. Navedeni postopek bi moral biti v skladu z okvirom za usklajevanje ekonomskih politik v kontekstu letnega nadzornega cikla, kar med drugim vključuje splošne smernice za države članice, ki jih izdata Komisija in Evropski svet na začetku tega cikla. Proračunske politike držav članic bi morale biti v skladu s priporočili, izdanimi v okviru pakta za stabilnost in rast, po potrebi pa tudi s priporočili, izdanimi v okviru letnega nadzornega cikla, vključno s postopkom v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1176/2011, in mnenji o programu ekonomskega partnerstva, ustanovljenem s to uredbo.

(13)

Kot prvi korak k temu skupnemu proračunskemu časovnemu okviru bi morale države članice do 15. aprila in najkasneje do 30. aprila skupaj s svojimi programi za stabilnost objaviti nacionalne srednjeročne fiskalne načrte. Ti fiskalni načrti bi morali vključevati navedbe, kako naj bi predvidene reforme in ukrepi prispevali k doseganju ciljev in nacionalnih obvez, določenih v okviru strategije Unije za rast in delovna mesta. Nacionalni srednjeročni fiskalnih načrt in program za stabilnost sta lahko isti dokument.

(14)

Eden od pomembnih mejnikov tega skupnega proračunskega časovnega okvira bi morala biti objava predloga državnega proračuna do 15. oktobra. Ker je treba upoštevanje pravil pakta za stabilnost in rast zagotoviti na ravni sektorja država in ker doseganje proračunskih ciljev zahteva dosledno pripravo proračunov v vseh podsektorjih sektorja država, bi morala objavo predloga proračuna centralne države spremljati objava glavnih parametrov proračunov vseh ostalih podsektorjev sektorja država. Takšni parametri bi morali zlasti vključevati pričakovane proračunske rezultate ostalih podsektorjev, glavne predpostavke, na katerih temeljijo te projekcije, in razloge za pričakovane spremembe glede na predpostavke iz programa za stabilnost.

(15)

Skupni proračunski časovni okvir tudi predvideva, da bi bilo treba proračun sprejeti ali potrditi letno do 31. decembra, skupaj s posodobljenimi glavnimi proračunskimi parametri za druge podsektorje sektorja država. Če proračun iz objektivih razlogov, na katere vlada ne more vplivati, ni sprejet do 31. decembra, bi morali obstajati postopki začasnega proračuna, ki bi zagotovili, da bi lahko vlada še vedno opravljala osnovne naloge. Takšna ureditev bi lahko na primer vključevale izvrševanje predloga proračuna ali sprejetega proračuna vlade iz prejšnjega leta ali izvajanje specifičnih, v parlamentu odobrenih ukrepov.

(16)	Države članice bi morale predhodno poročati Euroskupini in Komisiji o svojih načrtih glede izdajanja javnega dolga, da bi bolje uskladile načrtovanje izdajanja svojih dolžniških instrumentov.

(17)

Upoštevanje učinkovitih na pravilih temelječih proračunskih okvirov je lahko pomembno za podporo trdnim in vzdržnim fiskalnim politikam. Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (9) določa, da bi morali spremljanje upoštevanja posamezni državi prilagojenih numeričnih fiskalnih pravil podpirati na nacionalni ravni neodvisni organi ali organi, ki imajo funkcionalno neodvisnost. Pomembno je navesti, da bi morali glede na raznolikost možnih in obstoječih ureditev dovoliti, da je za spremljanje upoštevanja pravil pristojnih več neodvisnih organov, čeprav to ni najbolj zaželena možnost, pod pogojem, da je odgovornost jasno razdeljena in da ni prekrivanja pristojnosti glede posebnih vidikov spremljanja. Pretirano institucionalno razdrobljenost nalog spremljanja bi bilo treba preprečiti. Da bi organi za spremljanje učinkovito opravljali svoje naloge, bi morali zanje veljati nacionalni predpisi, ki zagotavljajo visoko stopnjo funkcionalne neodvisnosti in odgovornosti. Pri sestavi teh organov za spremljanje bi bilo treba upoštevati obstoječe institucionalno okolje ter upravno strukturo v zadevni državi članici. Zlasti bi bilo treba omogočiti, da se primernemu subjektu obstoječe institucije dodeli funkcionalna neodvisnost, pod pogojem, da je ta subjekt imenovan za opravljanje posebnih nalog spremljanja, ima ločeno zakonsko ureditev in izpolnjuje druga načela, navedena v tej uvodni izjavi.

(18)

Ta uredba državam članicam ne nalaga dodatnih zahtev ali obveznosti v zvezi z numeričnimi fiskalnimi pravili, prilagojenimi posamezni državi, poleg tistih, ki že obstajajo v Uniji. Stroga, posamezni državi prilagojena numerična fiskalna pravila, skladna s proračunskimi cilji na ravni Unije, ki jih spremljajo neodvisni organi, so temelj okvira okrepljenega proračunskega nadzora Unije. Pravila, ki bi jih ti organi morali upoštevati in njihove posebne naloge, so podrobno določeni v tej uredbi.

(19)

Med državami članicami, katerih valuta je euro, prihaja do močnejših učinkov prelivanja proračunskih politik. Pred sprejetjem načrtov večjih reform svojih fiskalnih politik, ki bi lahko imele učinke prelivanja, bi se zato morale vse države članice, katerih valuta je euro, posvetovati s Komisijo in med seboj, ter tako omogočiti oceno možnih posledic za euroobmočje kot celoto. Svoje proračunske načrte bi morale obravnavati tudi kot zadevo skupnega pomena in jih, še preden postanejo zavezujoči, predložiti Komisiji za namene spremljanja. Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami predlagati smernice v obliki harmoniziranega okvira za določitev vsebine osnutkov proračunskih načrtov.

(20)

V skladu s to uredbo bi morala Komisija v izjemnih primerih, ko po posvetovanju z zadevno državo članico v osnutku proračunskega načrta ugotovi resno neupoštevanje obveznosti glede proračunske politike, ki so določene v paktu za stabilnost in rast, v svojem mnenju o osnutku proračunskega načrta zahtevati revizijo osnutka proračunskega načrta. Tako bo predvsem v primerih, ko bi izvrševanje osnutka proračunskega načrta ogrozilo finančno stabilnost zadevne države članice ali pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije ali bi pomenilo očitno veliko kršitev priporočil, ki jih je v okviru pakta za stabilnost in rast sprejel Svet.

(21)

Mnenje Komisije o osnutku proračunskega načrta bi bilo treba sprejeti čim prej, najpozneje pa do konca novembra, pri tem pa bi bilo treba čim bolj upoštevati posamezni nacionalni fiskalni časovni načrt in parlamentarne postopke ter tako zagotoviti, da se lahko pri pripravi nacionalnih proračunov ustrezno upoštevajo smernice Unije za politike na proračunskem področju. Mnenje bi moralo še zlasti vključevati oceno, ali proračunski načrt ustrezno odraža priporočila s proračunskega področja, izdana v okviru evropskega semestra. Na zahtevo parlamenta zadevne države članice ali Evropskega parlamenta bi morala biti Komisija pripravljena predstaviti svoje mnenje parlamentu, ki je podal zahtevo, potem ko je bilo objavljeno. Države članice se pozove, da mnenje Komisije o osnutku proračunskega načrta upoštevajo v svojem postopku sprejemanja proračuna.

(22)

Do katere mere je zadevna država članica upoštevala mnenje v svojem proračunu, bi moralo biti del ocene, ki, če so izpolnjeni pogoji, vodi do odločitve o obstoju čezmernega primanjkljaja v zadevni državi članici. V takem primeru bi se moralo neukrepanje na podlagi pravočasnih navodil Komisije šteti kot oteževalni dejavnik.

(23)	Poleg tega bi morala Euroskupina na podlagi splošne ocene osnutkov proračunskih načrtov, ki jo izvede Komisija, razpravljati o proračunskem stanju in obetih za euroobmočje kot celoto.

(24)

Države članice, katerih valuta je euro in ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bi bilo treba natančneje spremljati, da se zagotovi popolno, trajnostno in pravočasno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Natančnejše spremljanje po zaslugi dodatnih zahtev glede poročanja bi moralo zagotoviti preprečevanje in pravočasno odpravo odmikov od priporočil Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Takšno spremljanje bi moralo dopolniti določbe iz Uredbe (ES) št. 1467/97. Navedene dodatne zahteve glede poročanja bi morale biti sorazmerne glede na fazo postopka, ki poteka v državi članici v skladu s členom 126 PDEU. Kot prvi korak bi morale zadevne države članice pripraviti izčrpno oceno izvajanja proračuna za državo in njene podsektorje v tekočem koledarskem letu, pri tem pa upoštevati zlasti finančna tveganja, povezana s pogojnimi obveznostmi, ki bi lahko bistveno vplivale na javne proračune.

(25)

Dodatne zahteve glede poročanja za države članice, katerih valuta je euro in so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bi morale omogočiti boljšo izmenjavo informacij med zadevnimi državami članicami in Komisijo, posledično pa tudi ugotavljanje tveganj pri tem, koliko država članica izpolnjuje rok, ki ga je Svet določil za zmanjšanje njenega čezmernega primanjkljaja. Če se ugotovijo takšna tveganja, bi morala Komisija zadevni državi članici izdati priporočilo glede primernih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v določenem roku. Komisija bi morala to priporočilo predstaviti parlamentu zadevne države članice, če jo ta povabi k temu. Usklajenost s priporočilom bi moralo privesti k hitri odpravi dejavnikov tveganja za pravočasno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v določenem roku.

(26)

Ocena upoštevanja priporočila Komisije bi morala biti del stalnega postopka, s katerim Komisija ocenjuje učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Pri odločanju, ali so bili sprejeti učinkoviti ukrepi za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, bi moral Svet upoštevati tudi, ali je država članica uresničila priporočilo Komisije, pri tem pa ustrezno upoštevati člen 3(5) in člen 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97.

(27)

Uredba (ES) št. 1467/97, ki podrobno opredeljuje postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem na podlagi člena 126 PDEU, dejansko vsebuje elemente prilagodljivosti, ki dopuščajo upoštevanje nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov. Člen 3(5) in člen 5(2) navedene uredbe določata, da lahko Svet, če so bili na podlagi priporočila po členu 126(7) PDEU ali sklepa o pozivu po členu 126(9) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi in po sprejetju priporočila ali sklepa o pozivu nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, na priporočilo Komisije odloči, da sprejme revidirano priporočilo po členu 126(7) PDEU ali revidiran sklep o pozivu po členu 126(9) PDEU. V revidiranem priporočilu ali revidiranemu sklepu o pozivu se lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1467/97 podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, in to praviloma za eno leto.

Svet bi moral na podlagi gospodarske napovedi iz svojega prvotnega priporočila ali sklepa o pozivu oceniti, ali obstajajo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. V primeru resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali v celotni Uniji se lahko Svet na priporočilo Komisije tudi odloči, da sprejme revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU ali poziv na podlagi člena 126(9) PDEU, pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti. Poleg tega člen 2(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97 predvideva, da je treba pri določanju referenčnega merila za prilagoditve deleža dolga upoštevati vpliv cikla na hitrost zmanjševanja dolga. Na ta način se za državo članico ne bi štelo, da je prekršila merilo zadolževanja določeno v členu 126(2)(b) PDEU, če bi do tega prišlo zgolj zaradi negativnih konjunkturnih pogojev.

(28)

Ker ni nujno, da bodo proračunski ukrepi zadostovali za trajno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, bi morale države članice, katerih valuta je euro in so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, predstaviti program ekonomskega partnerstva, v katerem podrobno navedejo ukrepe politik in strukturne reforme, potrebne za zagotovitev učinkovitega in trajnega zmanjšanja čezmernega primanjkljaja, pri čemer se oprejo na nazadnje posodobljeni program nacionalnih reform in program za stabilnost.

(29)

Poleg tega krepitev ekonomskega upravljanja poteka v tesnem dialogu z Evropskim parlamentom. Kljub temu, da so sogovorniki Evropskega parlamenta v okviru dialoga ustrezne institucije Unije in njihovi predstavniki, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta ponudi državi članici, na katero je naslovljeno priporočilo Komisije ali mnenje Sveta v skladu s to uredbo, možnost sodelovanja pri izmenjavi mnenj. Sodelovanje države članice pri taki izmenjavi mnenj je prostovoljno.

(30)

Da bi določili obseg obveznosti poročanja za države članice, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z vsebino in področjem tega poročanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(31)

Pooblastilo za sprejetje mnenj o programih ekonomskega partnerstva, ustanovljenih s to uredbo, bi bilo treba prenesti na Svet. Ta mnenja so dopolnilni del postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, določenega v členu 126 PDEU, v skladu s katerim Svet odloča o tem, ali čezmerni primanjkljaj obstaja, pa tudi o ukrepih za njegovo odpravo.

(32)

Da bi opozorili na pomen zdravih javnih financ, strukturnih reform in ciljno usmerjenih naložb v trajnostno rast, so predsedniki držav ali vlad 29. junija 2012 podpisali dogovor za rast in delovna mesta, s čimer so izkazali svojo odločenost, da se poleg zdravih javnih financ zavzemajo tudi za spodbujanje rasti, ki bo pospešila nastanek delovnih mest. Dogovor vključuje zlasti ukrepe za povečanje financiranja gospodarstva. Za zagotavljanje hitre rasti je zagotovljenih 120 000 milijonov EUR (kar je približno 1 % bruto nacionalnega dohodka Unije). Kot priporočeno v letnem pregledu rasti za leto 2012 in 2013 bi si morale države članice prizadevati za ohranitev ustrezne hitrosti fiskalne konsolidacije ter hkrati ohraniti naložbe, namenjene za doseganje ciljev, povezanih s strategijo Evropa 2020 za rast in delovna mesta.

(33)

Komisija spremlja učinke strogih proračunskih omejitev na javnofinančne odhodke za spodbujanje rasti in na javne naložbe. Fiskalni okvir Unije omogoča uskladitev potreb po produktivnih javnih naložbah in ciljev fiskalne discipline. Ob vsestranskem upoštevanju Pakta za stabilnost in rast se lahko v njegovem preventivnem delu izkoristijo možnosti, ki jih ponuja obstoječi fiskalni okvir Unije, da se uravnotežijo potrebe po produktivnih javnih naložbah in cilji na področju fiskalne discipline. Komisija je najavila svojo namero, da bo pripravila poročilo o obsegu možnih ukrepov v mejah obstoječega fiskalnega okvira Unije.

(34)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2012 s priporočili Komisiji o poročilu predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine z naslovom "Na poti do resnične ekonomske in monetarne unije", in sporočilo Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom "Načrt za globoko in resnično EMU" predstavljata poglede Evropskega parlamenta in Komisije na nadaljnje korake k globlji in bolje povezani ekonomski in monetarni uniji. V skladu s poročilom "Na poti do resnične ekonomske in monetarne unije" je Evropski svet v svojih sklepih decembra 2012 izrazil svoja stališča do številnih vprašanj, da bi nadalje okrepil EMU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. V tej uredbi so predpisane določbe o okrepljenem spremljanju proračunskih politik v euroobmočju in o zagotavljanju skladnosti nacionalnih proračunov s smernicami o ekonomski politiki, objavljenimi v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomske politike, z:

(a)	dopolnjevanjem evropskega semestra, kot je določen v členu 2-a Uredbe (ES) št. 1466/97, s skupnim proračunskim časovnim okvirom;

(b)	dopolnjevanjem postopka za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 1176/2011;

(c)	dopolnjevanjem sistema večstranskega nadzora proračunskih politik, ustanovljenem z Uredbo (ES) št. 1466/97, z dodatnimi zahtevami glede spremljanja, da se zagotovi, da se priporočila s področja proračunske politike Unije ustrezno vključijo v pripravo nacionalnih proračunov;

(d)

dopolnjevanjem postopka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja države članice, kot ga določata člen 126 PDEU in Uredba (ES) št. 1467/97, z natančnejšim spremljanjem proračunskih politik držav članic, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da se zagotovi pravočasno in trajno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja;

(e)	zagotavljanjem skladnosti proračunskih politik in ukrepov ter reform v okviru postopka za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 1176/2011 in, če je to ustrezno, v okviru programa ekonomskega partnerstva v skladu s členom 9.

2. Uporaba te uredbe je usklajena s členom 152 PDEU in priporočila, izdana v skladu s to uredbo, upoštevajo nacionalne prakse in institucionalne ureditve oblikovanja plač. V skladu s členom 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ta uredba ne vpliva na pravico do pogajanja, sklepanja ali izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do skupnega ukrepanja v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami.

3. Ta uredba se uporablja za države članice, katerih valuta je euro.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„neodvisni organi“ pomeni organe, ki so strukturno neodvisni oziroma organe, ki so v odnosu do proračunskih organov države članice funkcionalno neodvisni in za katere veljajo nacionalni predpisi, ki zagotavljajo visoko stopnjo funkcionalne neodvisnosti in odgovornosti in vključujejo:

(i)	statutarno ureditev, ki izhaja iz nacionalnih zakonov ali drugih zavezujočih predpisov;

(ii)	prepoved sprejemanja navodil proračunskih organov zadevne države članice ali drugih javnih ali zasebnih organov;

(iii)

možnost pravočasnega javnega komuniciranja;

(iv)	postopke za imenovanje članov na podlagi izkušenj in kvalifikacij;

(v)	ustrezne vire in ustrezen dostop do informacij za izvajanje njihovega mandata;

(b)	„neodvisna makroekonomska napoved“ pomeni makroekonomsko proračunsko napoved, ki jo pripravijo ali potrdijo neodvisni organi.

(c)	„srednjeročni proračunski okvir“ pomeni srednjeročni proračunski okvir, kakor je opisan v točki (e) člena 2 Direktive 2011/85/EU;

(d)	„program za stabilnost“ pomeni program za stabilnost, kakor je opisan v členu 3 Uredbe (ES) št. 1466/97;

Za zagotovitev doslednosti v različnih napovedih iz točke (b) prvega pododstavka države članice in Komisija vsaj enkrat letno vzpostavijo tehnični dialog v zvezi s predpostavkami, na katerih temeljijo priprave makroekonomskih in proračunskih napovedi v skladu s členom 4(5) Direktive 2011/85/EU;

2. V tej uredbi se uporablja tudi opredelitev pojmov sektorja država in podsektorjev sektorja država iz točke 2.70 Priloge A k Uredbi (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (10).

3. Ta uredba se uporablja brez poseganja v člen 9 PDEU.

POGLAVJE II

USKLAJEVANJE EKONOMSKE POLITIKE

Člen 3

Usklajenost z okvirom za usklajevanje ekonomske politike

Proračunski postopek držav članic je skladen:

1.	z okvirom za usklajevanje ekonomske politike v sklopu letnega nadzornega cikla, ki zajema zlasti splošne smernice za države članice, ki sta jih Komisija in Evropski svet izdala na začetku cikla,

2.	s priporočili, izdanimi v okviru pakta za stabilnost in rast,

3.	po potrebi pa tudi s priporočili, izdanimi v sklopu letnega nadzornega cikla, vključno s postopkom v zvezi z makroekonomsim neravnotežjem, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1176/2011, in

4.	po potrebi, z mnenji o programih ekonomskega partnerstva iz člena 9.

POGLAVJE III

SKUPNE PRORAČUNSKE DOLOČBE

Člen 4

Skupni proračunski časovni okvir

1. Države članice v okviru evropskega semestra po možnosti do 15. aprila oziroma najpozneje do 30. aprila vsako leto objavijo svoje nacionalne srednjeročne fiskalne načrte v skladu s svojimi srednjeročnimi proračunskimi okviri. Ti načrti zajemajo vsaj vse informacije, ki jih je treba zagotoviti v programih za stabilnost, in se predstavijo skupaj z nacionalnimi programi reform in programi za stabilnost. Ti načrti so v skladu z okvirom za usklajevanje ekonomske politike v okviru letnega nadzornega cikla, ki zajema zlasti splošne smernice za države članice, ki sta jih Komisija in Evropski svet izdala na začetku cikla. Prav tako so v skladu s priporočili, izdanimi v okviru pakta za stabilnost in rast, in po potrebi s priporočili, izdanimi v sklopu letnega nadzornega cikla, vključno s postopkom v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1176/2011, in mnenji o programih ekonomskega partnerstva iz člena 9.

Nacionalni srednjeročni fiskalni načrti in nacionalni programi reform vključujejo navedbe, kako predlagane reforme in ukrepi prispevajo k doseganju ciljev in nacionalnih obvez, določenih v okviru strategije Unije za rast in delovna mesta. Nacionalni srednjeročni fiskalni načrti ali nacionalni programi reform vsebujejo navedbe o pričakovanih gospodarskih koristih za neobrambne javne investicijske projekte s precejšnjim proračunskim vplivom. Nacionalni srednjeročni fiskalni načrt in program za stabilnost sta lahko v istem dokumentu.

2. Predlog državnega proračuna za prihodnje leto in glavni parametri predlogov proračunov za vse ostale podsektorje sektorja država se objavijo vsako leto najpozneje do 15. oktobra.

3. Državni proračun se sprejme ali določi in objavi vsako leto najpozneje do 31. decembra skupaj s posodobljenimi proračunskimi parametri za druge podsektorje sektorja država. Države članice imajo vzpostavljene postopke začasnega proračuna, ki se uporabijo, če zaradi objektivnih razlogov, ki niso pod nadzorom vlade, proračun ni sprejet ali potrjen in objavljen do 31. decembra.

4. Nacionalni srednjeročni fiskalni načrti in predlogi proračuna iz odstavkov 1 in 2 temeljijo na neodvisnih makroekonomskih napovedih in navedejo ali je proračunske napovedi pripravil ali potrdil neodvisen organ. Te napovedi se objavijo skupaj z nacionalnimi srednjeročnimi fiskalnimi načrti in predlogi proračuna, ki jih podpirajo.

Člen 5

Neodvisni organi, ki spremljajo skladnost s fiskalnimi pravili

1. Države članice določijo neodvisne organe, ki spremljajo skladnost:

(a)	z numeričnimi fiskalnimi pravili, ki v nacionalne proračunske postopke vključujejo svoj srednjeročni proračunski cilj, kot je določen v členu 2a Uredbe (ES) št. 1466/97;

(b)	z numeričnimi fiskalnimi pravili iz člena 5 Direktive 2011/85/EU.

2. Ti organi po potrebi zagotovijo javne ocene v zvezi z nacionalnimi fiskalnimi pravili, med drugim v zvezi z:

(a)	obstojem okoliščin, ki vodijo v aktiviranje popravljalnega mehanizma v primeru znatnih ugotovljenih odklonov od srednjeročnega cilja ali od njegove prilagoditvene poti v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1466/97;

(b)	tem ali proračunski popravek poteka v skladu z nacionalnimi pravili in načrti;

(c)	vsakim nastopom in prenehanjem okoliščin iz desetega pododstavka člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97, v katerem je lahko dovoljen začasen odklon od srednjeročnega proračunskega cilja ali njegove prilagoditvene poti, če ta odklon srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.

POGLAVJE IV

SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE OSNUTKOV PRORAČUNSKIH NAČRTOV DRŽAV ČLANIC

Člen 6

Zahteve za spremljanje

1. Države članice vsako leto najpozneje do 15. oktobra Komisiji in Euroskupini predložijo osnutek proračunskega načrta za prihodnje leto. Navedeni osnutek proračunskega načrta je v skladu s priporočili, izdanimi v okviru pakta za stabilnost in rast, po potrebi pa tudi s priporočili, izdanimi v okviru letnega nadzornega cikla, vključno s postopkom v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, uvedenim z Uredbo (EU) št. 1176/2011, in mnenji o programu ekonomskega partnerstva iz člena 9.

2. Ko je osnutek proračunskega načrta iz odstavka 1 predložen Komisiji, se takoj objavi..

3. Osnutek proračunskega načrta vsebuje naslednje informacije za prihodnje leto:

(a)	ciljni proračunski saldo za državo, izražen kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) in razčlenjen po podsektorjih države;

(b)	napovedi odhodkov in prihodkov države, izražene kot odstotek BDP, skupaj z napovedmi njihovih glavnih postavk ob predpostavki nespremenjenih politik, vključno z bruto investicijami v osnovna sredstva;

(c)	ciljne odhodke in prihodke države, izražene kot odstotek BDP, skupaj z napovedmi njihovih glavnih postavk ob upoštevanju pogojev in meril za določitev predvidene rasti javne porabe brez diskrecijskih ukrepov glede prihodkov iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97;

(d)	ustrezne informacije o odhodkih države, ločene po področjih, vključno z izobraževanjem, zdravstvom in zaposlovanjem, po možnosti pa tudi navedbe glede pričakovanega distribucijskega vpliva glavnih ukrepih v zvezi s odhodki in prihodki;

(e)	opis in številčno opredelitev ukrepov v zvezi z odhodki in prihodki na ravni vseh podsektorjev, ki bodo vključeni v predlog proračuna za prihodnje leto, da se premosti razlika med cilji iz točke (c) in projekcijami ob predpostavki nespremenjenih politik v skladu s točko (b);

(f)	glavne predpostavke neodvisnih makroekonomskih napovedi in pomembno gospodarsko dogajanje, ki vplivajo na doseganje proračunskih ciljev;

(g)	prilogo, ki vsebuje metodologijo, ekonomske modele in predpostavke, pa tudi vse druge pomembne parametre, na katerih temeljijo proračunske napovedi, in tudi oceno učinka skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast;

(h)	navedbe o tem, kako reforme in ukrepi v osnutku proračunskega načrta, vključno z zlasti javnimi naložbami, upoštevajo trenutna priporočila zadevnim državam članicam v skladu s členoma 121 in 148 PDEU ter kako prispevajo k doseganju ciljev, določenih v strategiji Unije za rast in delovna mesta.

Opis iz točke (e) prvega pododstavka je lahko manj podroben v primeru ukrepov, katerih proračunski vpliv je ocenjen na manj kot 0,1 % BDP. Posebna in izrecna pozornost se posveti načrtom večjih reform fiskalne politike z morebitnimi posledicami prelivanja za druge države članice, katerih valuta je euro.

4. Če se proračunski cilji, navedeni v osnutku proračunskega načrta v skladu z odstavkom 3, ali projekcije ob predpostavki nespremenjenih politik razlikujejo od tistih v zadnjem programu za stabilnost, se razlike ustrezno obrazložijo.

5. Podroben opis vsebine osnutka proračunskega načrta se opredeli v harmoniziranem okviru, ki ga določi Komisija v sodelovanju z državami članicami.

Člen 7

Ocenjevanje osnutka proračunskega načrta

1. Komisija čim prej, v vsakem primeru pa do 30. novembra, sprejme mnenje o osnutku proračunskega načrta.

2. Ne glede na odstavek 1, ko Komisija v izjemnih primerih po posvetovanju z zadevno državo članico v enem tednu po predložitvi osnutka proračunskega načrta ugotovi zelo resno neizpolnjevanje obveznosti glede proračunske politike, ki so določene v paktu za stabilnost in rast, Komisija sprejme mnenje v dveh tednih po predložitvi osnutka proračunskega načrta. Komisija v mnenju zahteva revizijo osnutka proračunskega načrta, ki se predloži čim prej, v vsakem primeru pa v treh tednih po mnenju Komisije. Zahteva Komisije se obrazloži in objavi.

Člen 6(2), (3) in (4) se uporablja za revidirani osnutek proračunskega načrta, ki je predložen po prvem pododstavku tega odstavka.

Komisija čim prej sprejme novo mnenje o revidiranem osnutku proračunskega načrta, v vsakem primeru pa v treh tednih po predložitvi revidiranega osnutka proračunskega načrta.

3. Mnenje Komisije se objavi in predloži Euroskupini. Komisija na zahtevo parlamenta zadevne države članice ali Evropskega parlamenta svoje mnenje predstavi parlamentu, ki je to zahtevalo.

4. Komisija izvede splošno oceno proračunskega stanja in obetov v euroobmočju kot celoti, in sicer na podlagi nacionalnih proračunskih obetov in njihove interakcije v tem območju, pri čemer se opira na najsodobnejše ekonomske napovedi komisijskih služb.

Celovita ocena vključuje analize občutljivosti, ki prikazujejo tveganja za vzdržnost javnih financ v primeru neugodnega ekonomskega, finančnega ali proračunskega dogajanja. Po potrebi navede tudi ukrepe za okrepitev usklajevanja proračunske in makroekonomske politike na ravni euroobmočja.

Splošna ocena se objavi in se upošteva v letnih splošnih smernicah, ki jih Komisija izda državam članicam.

Splošni oceni se priložijo metodologija (tudi modeli) in predpostavke najnovejših gospodarskih napovedi služb Komisije za posamezne države članice, vključno z ocenami vpliva skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast.

5. Euroskupina obravnava mnenja Komisije o osnutkih proračunskih načrtov ter o proračunskem stanju in obetih v euroobmočju kot celoti na podlagi splošne ocene, ki jo v skladu z odstavkom 4 izvede Komisija. Rezultati teh razprav Euroskupine se po potrebi objavijo.

Člen 8

Poročanje o izdajanju dolžniških instrumentov

1. Države članice predhodno in pravočasno poročajo Evropski komisiji in Euroskupini o svojih načrtih v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov.

2. Usklajeno obliko in vsebino poročanja iz odstavka 1 določi Komisija v sodelovanju z državami članicami.

POGLAVJE V

ZAGOTAVLJANJE ZMANJŠANJA ČEZMERNEGA PRIMANJKLJAJA

Člen 9

Programi ekonomskega partnerstva

1. Če Svet v skladu s členom 126(6) PDEU določi, da ima posamezna država članica čezmerni primanjkljaj, zadevna država članica Komisiji in Svetu predloži program ekonomskega partnerstva, v katerem navede ukrepe politike in strukturne reforme za zagotovitev učinkovitega in trajnega zmanjšanja čezmernega primanjkljaja v okviru razvoja nacionalnega programa reform ter programa za stabilnost in pri tem dosledno upošteva priporočila Sveta o izvajanju celostnih smernic za ekonomsko politiko in politiko zaposlovanja zadevne države članice.

2. V programu ekonomskega partnerstva se opredeli in izbere nekaj posebnih prednostnih nalog, katerih cilj je okrepitev konkurenčnosti in dolgoročne trajnostne rasti in obravnava strukturnih pomanjkljivosti v zadevni državi članici. Te prednostne naloge so skladne s strategijo Unije za rast in delovna mesta. Po potrebi se opredelijo potencialni finančni viri, tudi kreditne linije Evropske investicijske banke in drugi ustrezni finančni instrumenti, kar je primerno.

3. Program ekonomskega partnerstva se predloži hkrati s poročilom iz člena 3(4a) Uredbe (ES) št. 1467/97.

4. Svet na predlog Komisije sprejme mnenje o programu ekonomskega partnerstva.

5. Načrt popravljalnih ukrepov iz člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1176/2011 se lahko po potrebi spremeni v skladu s členom 9(4) navedene uredbe, da zamenja program ekonomskega partnerstva iz tega člena. Kadar se tak načrt popravljalnih ukrepov predloži po sprejetju programa ekonomskega partnerstva, se lahko ukrepi iz tega programa po potrebi vključijo v načrt popravljalnih ukrepov.

6. Izvajanje programa in letnih proračunskih načrtov, ki so skladni s programom, nadzorujeta Svet in Komisija.

Člen 10

Zahteve v zvezi s poročanjem držav članic, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem

1. Ko Svet v skladu s členom 126(6) PDEU odloči, da v državi članici obstaja čezmeren primanjkljaj, za zadevno državo članico na zahtevo Komisije veljajo zahteve v zvezi s poročanjem v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena do zaključka postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2. Država članica pripravi izčrpno oceno vmesnega izvajanja proračuna za državo in njene podsektorje. V oceni zajame tudi finančna tveganja, povezana s pogojnimi obveznostmi, ki bi lahko bistveno vplivale na javne proračune, iz člena 14(3) Direktive 2011/85/EU, če bi lahko prispevala k obstoju čezmernega primanjkljaja. Rezultat te ocene se vključi v poročilo, predloženo v skladu s členom 3(4a) ali členom 5(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97 o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja.

3. Država članica redno poroča Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru, in sicer za sektor država in njene podsektorje, o izvrševanju proračuna v tekočem koledarskem letu, o proračunskem vplivu diskrecijskih ukrepov, sprejetih na strani odhodkov in prihodkov, o ciljih za državne odhodke in prihodke ter o sprejetih ukrepih ali vrsti predvidenih ukrepov za doseganje ciljev. Poročilo se objavi.

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14, ki določajo vsebino rednega poročanja iz tega odstavka.

4. Če za zadevno državo članico velja priporočilo Sveta na podlagi člena 126(7) PDEU, se poročilo iz odstavka 3 tega člena prvič predloži šest mesecev po poročilu iz člena 3(4a) Uredbe (ES) št. 1467/97, in nato vsakih šest mesecev.

5. Če za zadevno državo članico velja sklep o pozivu Sveta na podlagi člena 126(9) PDEU, se v poročilo iz odstavka 3 tega člena vključijo tudi informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi posebnega poziva Sveta. Poročilo se prvič predloži tri mesece po poročilu iz člena 5(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97, in nato vsake 3 mesece.

6. Država članica, ki je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, na zahtevo Komisije in v roku, ki ga določi Komisija:

(a)	v sodelovanju z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi organi izvede celovito neodvisno revizijo javnih računov vseh podsektorjev sektorja država, da se oceni njihova zanesljivost, popolnost in točnost za namene postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in o njej poroča;

(b)	zagotovi dodatne razpoložljive informacije za namene spremljanja napredka pri zmanjševanju čezmernega primanjkljaja.

Komisija (Eurostat) oceni kakovost statističnih podatkov, ki jih zadevna država članica sporoči v okviru točke (a) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (11).

Člen 11

Države članice, v katerih obstaja tveganje neizpolnjevanja njihovih obveznosti na podlagi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

1. Ocena Komisije, ali obstaja tveganje glede neizpolnjevanja roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, določenega v priporočilu Sveta iz člena 126(7) PDEU ali sklepu o pozivu Sveta iz člena 126(9) PDEU, temelji med drugim tudi na poročilih, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 10(3) te uredbe.

2. Če obstaja tveganje neizpolnjevanja roka za popravek čezmernega primanjkljaja, Komisija na zadevno državo članico naslovi priporočilo glede doslednega izvajanja ukrepov iz priporočila ali sklepa o pozivu iz odstavka 1, sprejetja drugih ukrepov ali glede obojega, v roku, ki je skladen z rokom za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Priporočilo Komisije se objavi in predstavi Ekonomsko-finančnemu odboru. Komisija na zahtevo parlamenta zadevne države članice svoje priporočilo predstavi temu parlamentu.

3. Zadevna država članica v roku, določenem v priporočilu Komisije iz odstavka 2, Komisiji poroča o ukrepih, sprejetih na podlagi navedenega priporočila, hkrati s poročili, predvidenimi v členu 10(3). Poročilo vključuje informacije o proračunskem vplivu sprejetih diskrecijskih ukrepov, o ciljnih vrednostih državnih odhodkov in prihodkov, informacije o sprejetih ukrepih in o naravi ukrepov, predvidenih za doseganje ciljnih vrednosti, kot tudi informacije o drugih ukrepih, sprejetih na podlagi priporočila Komisije. Poročilo se objavi in predstavi Ekonomsko-finančnemu odboru.

4. Komisija na podlagi poročila iz odstavka 3 oceni, ali država članica izpolnjuje priporočilo iz odstavka 2.

Člen 12

Vpliv na postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem

1. Obseg, v katerem je zadevna država članica upoštevala mnenje Komisije iz člena 7(1), upošteva:

(a)	Komisija, ko pripravlja poročilo iz člena 126(3) PDEU in ko priporoči polog brezobrestnega depozita v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1173/2011;

(b)	Svet, ko v skladu s členom 126(6) PDEU odloča, ali obstaja čezmerni primanjkljaj.

2. Spremljanje, določeno v členih 10 in 11 te uredbe, je sestavni del rednega spremljanja, na podlagi člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1467/97, izvedbenih ukrepov, ki jih zadevna država članica sprejme na podlagi priporočil Sveta iz člena 126(7) PDEU ali sklepov o pozivu Sveta iz člena 126(9) PDEU za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja.

3. Komisija pri oceni, ali so bili na podlagi priporočil na podlagi člena 126(7) PDEU ali sklepov o pozivu na podlagi člena 126(9) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi, upošteva oceno iz člena 11(4) te uredbe in po potrebi priporoči Svetu sprejetje odločitve po členu 126(8) ali člen 126(11) PDEU, pri čemer ustrezno upošteva člen 3(5) in člen 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97.

Člen 13

Usklajenost z Uredbo (EU) št. 472/2013 (12)

Za države članice, v katerih poteka program za makroekonomsko prilagoditev ne veljajo členi 6 do 12 te uredbe.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 14

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(3) se prenese na Komisijo za obdobje treh let od datuma začetka veljavnosti te uredbe 30. maja 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem triletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 10(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 10(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 15

Ekonomski dialog

1. Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta po potrebi povabi predsednika Sveta, Komisijo, predsednika Evropskega sveta ali predsednika Euroskupine, da se udeležijo seje odbora za razpravo o:

(a)	podrobnostih vsebine osnutka proračunskega načrta, kot je opredeljen v usklajenem okviru, uvedenem v skladu s členom 6(5);

(b)	rezultatih razprave Euroskupine o mnenjih Komisije, sprejetih v skladu s členom 7(1), če so bili ti rezultati objavljeni;

(c)	splošni oceni proračunskega stanja in obetov v euroobmočju kot celoti, ki jo je Komisija izvedla v skladu s členom 7(4);

(d)	aktih Sveta iz člena 9(4) in člena 12(3).

2. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko državi članici, za katero velja priporočilo Komisije po členu 11(2) ali aktih Sveta iz odstavka 1(d), ponudi možnost, da sodeluje v izmenjavi mnenj.

3. Evropski parlament ustrezno sodeluje v evropskem semestru, zlasti na podlagi ekonomskega dialoga, ki poteka v skladu s tem členom, da bi se povečala preglednost, lastništvo in odgovornost za sprejete odločitve.

Člen 16

Pregled in poročila o uporabi te uredbe

1. Komisija do 14. decembra 2014 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe, ki ga po potrebi spremlja predlog za spremembo te uredbe. Komisija to poročilo objavi.

Poročilo iz prvega pododstavka med drugim oceni:

(a)	učinkovitost te uredbe;

(b)	napredek pri zagotavljanju tesnejšega usklajevanja gospodarskih politik in trajnostne konvergence gospodarske uspešnosti držav članic v skladu s PDEU;

(c)	prispevek te uredbe k doseganju ciljev iz strategije Unije za rast in delovna mesta.

2. Komisija do 31. julija 2013 poroča o možnostih, ki jih ponuja obstoječi fiskalni okvir Unije, da se uravnotežijo potrebe po produktivnih javnih naložbah s cilji na področju fiskalne discipline v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast, pri čemer se ga v celoti upošteva.

Člen 17

Prehodne določbe

1. Države članice, ki so že v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ob začetku veljavnosti te uredbe, zagotovijo skladnost rednega poročanje v skladu s členom 10(3), (4) in (5) do 31. oktobra 2013.

2. Člen 9(1) in člen 10(2) se za države članice, ki so že na dan začetka veljavnosti te uredbe v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, uporabljata le, če se priporočilo Sveta v skladu s členom 126(7) PDEU ali odločitev Sveta o pozivu v skladu s členom 126(9) PDEU sprejme po 30. maju 2013.

V teh primerih se program ekonomskega partnerstva predstavi hkrati s poročilom, predloženim v skladu s členom 3(4a) ali členom 5(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97.

3. Države članice zagotovijo skladnost s členom 5 do 31. oktobra 2013

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 21. maja 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

L. CREIGHTON

(1) UL C 141, 17.5.2012, str. 7.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. maja 2013.

(3) UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(4) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.

(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 33.

(7) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.

(8) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(9) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.

(10) UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

(11) UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

(12) Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 21. maja 2013 (o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članic euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo), (Glej stran 1 tega uradnega lista)

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.140.slv
Uradni list Evropske unije		L 140

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 56 27. maj 2013

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo	1
	*	Uredba (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju	11