25.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/1

(1)

S tveganim kapitalom se zagotavljajo finančna sredstva podjetjem, ki so običajno zelo majhna, so v začetnih fazah svojega obstoja ter imajo velik potencial za rast in širitev. Poleg tega skladi tveganega kapitala podjetjem zagotavljajo pomembno strokovno znanje in izkušnje, poslovne stike, vrednost blagovne znamke in strateško svetovanje. Skladi tveganega kapitala z zagotavljanjem finančnih sredstev in svetovanja tem podjetjem spodbujajo gospodarsko rast, prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in k mobilizaciji kapitala, spodbujajo ustanavljanje in širitev inovativnih podjetij, pospešujejo njihove naložbe v raziskave in razvoj ter spodbujajo podjetništvo, inovacije in konkurenčnost v skladu s cilji Strategije Evropa 2020, kakor so določeni v sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (Evropa 2020) ter v okviru dolgoročnih izzivov držav članic, na primerih tistih, ki so opredeljeni v poročilu evropskega sistema za analizo strategij in politik iz marca 2012 z naslovom „Globalni trendi 2030 - državljani v povezanem svetu in svetu, ki ima več centrov“(Global Trends 2030 – citizens in an interconnected and polycentric world).

(2)

Določiti je treba skupni okvir pravil v zvezi z uporabo oznake „EuVECA“ za kvalificirane sklade tveganega kapitala, zlasti sestavo portfelja skladov, ki delujejo pod to oznako, njihove upravičene naložbene cilje, naložbena orodja, ki jih lahko uporabljajo, in kategorije vlagateljev, ki so upravičeni do vlaganja v takšne sklade, z enotnimi pravili v Uniji. Brez takšnega skupnega okvira obstaja tveganje, da države članice sprejemajo različne ukrepe na nacionalni ravni, kar bi neposredno negativno vplivalo na dobro delovanje notranjega trga in ga oviralo, saj bi za sklade tveganega kapitala, ki želijo delovati v celotni Uniji, v različnih državah članicah veljala različna pravila. Poleg tega bi lahko različne zahteve glede kakovosti sestave portfelja, naložbenih ciljev in upravičenih vlagateljev povzročile različne stopnje varstva vlagateljev ter ustvarile nejasnost v zvezi z naložbenim predlogom, povezanim s kvalificiranimi skladi tveganega kapitala. Vlagatelji bi morali imeti tudi možnost primerjati naložbene predloge različnih kvalificiranih skladov tveganega kapitala. Odpraviti je treba bistvene ovire za čezmejno zbiranje sredstev prek kvalificiranih skladov tveganega kapitala in preprečiti izkrivljanje konkurence med temi skladi ter preprečiti, da bi v prihodnosti nastale podobne ovire pri trgovanju in bistvena izkrivljanja konkurence. Zato je ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU), kot se razlaga z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(3)

Sprejeti je treba uredbo, ki bo določila enotna pravila za kvalificirane sklade tveganega kapitala in naložila ustrezne obveznosti njihovim upraviteljem v vseh državah članicah, ki želijo zbirati kapital v celotni Uniji v okviru oznake „EuVECA“. S temi zahtevami bi bilo treba zagotoviti zaupanje vlagateljev, ki želijo vlagati v sklade tveganega kapitala.

(4)

Z opredelitvijo zahtev glede kakovosti za uporabo oznake „EuVECA“ v obliki uredbe se zagotovi, da se te zahteve neposredno uporabljajo za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki zbirajo sredstva z uporabo te oznake. To prav tako zagotavlja enotne pogoje za uporabo te oznake s tem, da se prepreči obstoj različnih nacionalnih zahtev, ki so posledica prenosa direktive. Upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov, ki uporabljajo oznako, bi morali upoštevati enaka pravila v celotni Uniji, kar bo tudi povečalo zaupanje vlagateljev. S to uredbo se zmanjšuje regulativna zapletenost in stroški upraviteljev za ravnanje v skladu s pogosto različnimi nacionalnimi pravili, ki urejajo sklade tveganega kapitala, zlasti za upravitelje, ki želijo kapital zbirati čezmejno. Prav tako prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence.

(5)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 7. decembra 2011 z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“, bi morala Komisija leta 2012 končati preučevanje davčnih ovir za čezmejne naložbe v tvegani kapital, da bo lahko leta 2013 predstavila rešitve, ki bi te ovire odpravile in obenem preprečevale izogibanje plačevanju davkov in davčne utaje.

(6)

Obstajati bi morala možnost notranjega ali zunanjega upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala. Pri notranjem upravljanju kvalificiranega sklada tveganega kapitala je sklad tudi upravitelj in bi moral zato izpolnjevati zadevne zahteve za upravitelje po tej uredbi in biti registriran v skladu s to uredbo. Vendar kvalificiranemu skladu tveganega kapitala z notranjim upravljanjem ne bi smelo biti dovoljeno, da deluje kot zunanji upravitelj drugih kolektivnih naložbenih podjemov ali kolektivnih naložbenih podjemov vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP).

(7)

Za pojasnitev odnosa med to uredbo ter drugimi pravili za kolektivne naložbene podjeme in njihove upravitelje je treba določiti, da se ta uredba uporablja le za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso KNPVP iz področja uporabe Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (4), ki so bili ustanovljeni v Uniji in so registrirani pri pristojnem organu v matični državi članici v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (5), če ti upravitelji upravljajo portfelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala. Vendar bi moralo biti zunanjim upraviteljem kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki so registrirani v skladu s to uredbi, dovoliti tudi upravljanje KNPVP, če za to pridobijo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES.

(8)

Poleg tega se ta uredba uporablja le za upravitelje tistih kolektivnih naložbenih podjemov, katerih upravljana sredstva skupaj ne presegajo praga iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU. Za namene te uredbe se prag izračuna na enak način kot prag iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU.

(9)

Vendar pa bi morali imeti upravitelji skladov tveganega kapitala, registrirani v skladu s to uredbo in katerih skupna upravljana sredstva naknadno presežejo prag iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU ter zato potrebujejo dovoljenje pristojnih organov matične države članice v skladu s členom 6 navedene direktive, možnost še naprej uporabljati oznako „EuVECA“ v zvezi s trženjem kvalificiranih skladov tveganega kapitala v Uniji, pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve iz navedene direktive in v zvezi s kvalificiranimi skladi tveganega kapitala še naprej ves čas izpolnjujejo določene zahteve za uporabo oznake „EuVECA“ iz te uredbe. To velja tako za obstoječe kvalificirane sklade tveganega kapitala, kot za tiste, ki so ustanovljeni po prekoračitvi praga.

(10)

Kadar upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov ne želijo uporabljati oznake „EuVECA“, se ta uredba ne bi smela uporabljati. V teh primerih bi bilo treba še naprej uporabljati veljavna nacionalna pravila in splošna pravila Unije.

(11)

Ta uredba bi morala določiti enotna pravila o značilnostih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, zlasti o kvalificiranih portfeljskih podjetjih, v katera bo dovoljeno vlaganje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, in naložbenih instrumentih, ki bodo uporabljeni. To je potrebno za jasno razmejitev med kvalificiranim skladom tveganega kapitala in alternativnimi investicijskimi skladi, ki uporabljajo druge, manj specializirane naložbene strategije, na primer odkupe ali špekulativne naložbe v nepremičnine, ki jih ta uredba ne želi spodbujati.

(12)

V skladu s ciljem natančne opredelitve kolektivnih naložbenih podjemov, ki bodo zajeti s to uredbo, ter da se zagotovi osredotočenje na zagotavljanje kapitala malim podjetjem v začetnih fazah delovanja, bi morali kot kvalificirani skladi tveganega kapitala veljati skladi, ki nameravajo vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vložiti v taka podjetja. Kvalificiranim skladom tveganega kapitala ne bi smelo biti dovoljeno, da več kot 30 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vložijo v sredstva, ki niso kvalificirane naložbe. To pomeni, da bi bilo treba v življenjski dobi kvalificiranega sklada tveganega kapitala 70 % prag rezervirati za kvalificirane naložbe, 30 % prag pa bi moral biti zgornja meja za nekvalificirane naložbe. Ta praga bi bilo treba izračunati na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh ustreznih stroškov ter deležev v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih. Ta uredba bi morala določati podrobnosti, potrebne za izračun pragov.

(13)

Namen te uredbe je spodbuditi rast ter inovacije malih in srednjih podjetij (MSP) v Uniji. Naložbe v kvalificirana portfeljska podjetja s sedežem v tretjih državah lahko kvalificiranim skladom tveganega kapitala prinesejo več kapitala ter s tem koristijo MSP v Uniji. Vendar ta uredba v nobenem primeru ne bi smela koristiti naložbam v portfeljska podjetja, ustanovljena v tretjih državah, za katere je značilno pomanjkanje ustreznih dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi matične države članice upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in z vsako drugo državo članico, v katerih so enote ali deleži kvalificiranega sklada tveganega kapitala namenjeni trženju, ali pomanjkanje učinkovite izmenjave informacij pri davčnih zadevah.

(14)

Kvalificiran sklad tveganega kapitala bi moral biti najprej ustanovljen v Uniji, da bi lahko uporabljal oznako „EuVECA“, kot jo določa ta uredba. Komisija bi morala v dveh letih od datuma začetka uporabe te uredbe pregledati omejitev uporabe oznake „EuVECA“ za sklade, ustanovljene v Uniji, ob upoštevanju izkušenj pri uporabi priporočila Komisije glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja pri davčnih zadevah.

(15)

Upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala bi morali biti sposobni med življenjsko dobo sklada privabljati dodatne kapitalske zaveze. Take dodatne kapitalske zaveze med življenjsko dobo kvalificiranega sklada tveganega kapitala bi bilo treba upoštevati pri razmisleku o naslednji naložbi v sredstva, ki niso kvalificirana. Dodatne kapitalske zaveze bi morale biti dovoljene v skladu z merili in pod pogoji iz pravil upravljanja ali ustanovnega akta kvalificiranega sklada tveganega kapitala.

(16)

Kvalificirane naložbe bi morale imeti obliko lastniških ali navideznih lastniških instrumentov. Navidezni lastniški instrumenti so finančni instrumenti, ki so kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerih donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerih poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano. Taki instrumenti vključujejo vrsto finančnih instrumentov, kot so podrejena posojila, tiha udeležba, udeležbena posojila, pravice do udeležbe pri dobičku, zamenljive obveznice in obveznice z nakupnim bonom. Kot možno dopolnilo – vendar ne kot nadomestilo – za lastniške ali navidezne lastniške instrumente bi morala biti dovoljena zavarovana ali nezavarovana posojila, kot je premostitveno financiranje, ki ga kvalificirani sklad tveganega kapitala odobri kvalificiranemu portfeljskemu podjetju, v katerem ima ta sklad že kvalificirane naložbe, če se za takšna posojila ne uporabi več kot 30 % združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v kvalificiranem skladu tveganega kapitala. Poleg tega bi moral kvalificirani sklad tveganega kapitala imeti možnost, da od imetnikov deležev tega podjetja kupi obstoječe deleže kvalificiranega portfeljskega podjetja, da bi se odrazile obstoječe poslovne prakse na trgu tveganega kapitala. Za namene zagotavljanja kar največjih priložnosti za zbiranje sredstev, bi morale biti dovoljene tudi naložbe v druge kvalificirane sklade tveganega kapitala. Da bi preprečili zmanjšanje vrednosti naložb v kvalificiranih portfeljskih podjetjih, bi morale biti kvalificiranim skladom tveganega kapitala dovoljene le naložbe v druge kvalificirane sklade tveganega kapitala, pod pogojem, da ti kvalificirani skladi tveganega kapitala niso sami vložili več kot 10 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v druge kvalificirane sklade tveganega kapitala.

(17)

Osrednja dejavnost skladov tveganega kapitala je zagotavljanje sredstev MSP z neposrednimi naložbami. Skladi tveganega kapitala ne bi smeli niti sodelovati v sistemsko pomembnih bančnih dejavnostih zunaj običajnega bonitetnega zakonodajnega okvira (tako imenovano „bančništvo v senci“) niti uporabljati običajnih strategij zasebnega kapitala, kot so odkupi z zadolžitvijo.

(18)

V skladu z Evropa 2020 je namen te uredbe spodbujanje naložb tveganega kapitala v inovativna MSP, ki so zasidrana v resničnem gospodarstvu. Kreditne institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice ter finančni in mešani holdingi bi morali biti zato izključeni iz opredelitve kvalificiranih portfeljskih podjetij v tej uredbi.

(19)

Za zagotovitev bistvenega varovala, in sicer da se kvalificirani skladi tveganega kapitala iz te uredbe razlikujejo od širše kategorije alternativnih investicijskih skladov, ki trgujejo z izdanimi vrednostnimi papirji na sekundarnih trgih, je treba določiti pravila tako, da bodo kvalificirani skladi tveganega kapitala vlagali v glavnem v neposredno izdane instrumente.

(20)

Da se upraviteljem kvalificiranih skladov tveganega kapitala omogoči določena stopnja prožnosti pri naložbenem in likvidnostnem upravljanju njihovih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, bi moralo biti trgovanje, kot je trgovanje z delnicami ali udeležbami v nekvalificiranih portfeljskih podjetjih ali pridobitve nekvalificiranih naložb, dovoljeno do praga 30 % združenih kapitalskih vložkov in nevpoklicanega kapitala.

(21)

Za zagotovitev, da bo oznaka „EuVECA“ zanesljiva in lahko prepoznavna za vlagatelje v celotni Uniji, bi morali uporabo oznake „EuVECA“ pri trženju kvalificiranih skladov tveganega kapitala po Uniji dovoliti le upraviteljem kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti iz te uredbe.

(22)

Za zagotovitev ločenega in prepoznavnega profila kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki ustreza njihovemu namenu, bi bilo treba določiti enotna pravila o sestavi portfelja in naložbenih tehnikah, ki so dovoljene za take sklade.

(23)

Za zagotovitev, da kvalificirani skladi tveganega kapitala ne prispevajo k razvoju sistemskih tveganj ter da se taki skladi s svojimi naložbenimi dejavnostmi osredotočajo na podpiranje kvalificiranih portfeljskih podjetij, uporaba finančnih vzvodov na ravni sklada ne bi smela biti dovoljena. Upraviteljem kvalificiranih skladov tveganega kapitala bi moralo biti dovoljeno, da najemajo posojila ali izdajajo zadolžnice ali jamstva na ravni kvalificiranega sklada tveganega kapitala le, če so taka posojila, zadolžnice ali jamstva krita z neporabljenim kapitalom na vpoklic in tako ne povečujejo izpostavljenosti sklada prek ravni njegovega kapitala na vpoklic. Gotovinska predplačila vlagateljev kvalificiranega sklada tveganega kapitala, ki so v celoti krita s kapitalskimi obveznostmi teh vlagateljev, ne povečajo izpostavljenosti tega sklada in bi zato morala biti dovoljena. Prav tako bi morala biti dovoljena kratkoročna posojila, s katerimi bi sklad lahko pokril izredne potrebe po likvidnosti, ki se lahko pojavijo v obdobju od vlagateljevega poziva za kapital na vpoklic do dejanskega prejetja kapitala na njegove račune, pod pogojem, da znesek takega posojila ne preseže skladovega neporabljenega kapitala na vpoklic.

(24)

Za zagotovitev, da se kvalificirani skladi tveganega kapitala tržijo le vlagateljem z izkušnjami, znanjem in strokovnim znanjem, ki lahko sami odločajo o svojih naložbah in ustrezno ocenijo tveganje teh skladov, in za ohranitev zaupanja vlagateljev v kvalificirane sklade tveganega kapitala bi bilo treba določiti nekatera posebna varovala. Zato bi bilo treba kvalificirane sklade tveganega kapitala tržiti le vlagateljem, ki so profesionalne stranke ali se lahko štejejo za profesionalne stranke v skladu z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (6). Vendar je za zagotavljanje dovolj širokega nabora vlagateljev za naložbe v kvalificirane sklade tveganega kapitala zaželeno tudi, da imajo dostop do kvalificiranih skladov tveganega kapitala določeni drugi vlagatelji, vključno s premožnimi posamezniki. Za te druge vlagatelje bi bilo treba določiti posebna varovala, da se zagotovi trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala samo vlagateljem z ustreznim profilom za izvajanje takih naložb. Ta varovala izključujejo trženje z uporabo rednih varčevalnih shem. Poleg tega bi bilo treba vodstvenim delavcem, direktorjem ali zaposlenim, ki so vključeni v upravljanje upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala, omogočiti naložbe v kvalificirane sklade tveganega kapitala, ki jih upravljajo, saj imajo ti posamezniki zadostno znanje, da lahko vlagajo v tvegani kapital.

(25)

Za zagotovitev, da oznako „EuVECA“ uporabljajo samo upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti glede ravnanja na trgu, bi morala obstajati pravila o poslovanju in razmerju teh upraviteljev z njihovimi vlagatelji. Iz istega razloga bi bilo treba določiti enotne pogoje glede obravnave nasprotij interesov teh upraviteljev. Ta pravila in pogoji bi morali določati tudi, da imajo upravitelji urejene potrebne organizacijske in administrativne ureditve za zagotavljanje ustreznega obravnavanja nasprotja interesov.

(26)

Kadar namerava upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala prenesti naloge na tretjo osebo, tak prenos ne bi smel vplivati na odgovornost upravitelja do sklada tveganega kapitala in njegovih vlagateljev. Poleg tega upravitelj nalog na tretjo osebo ne bi smel prenesti v tolikšni meri, da ga dejansko ne bi bilo mogoče več obravnavati kot upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in ima samo še vlogo „poštnega nabiralnika“. Upravitelj bi moral biti še naprej odgovoren za ustrezno izvajanje prenesenih nalog in neprestano izpolnjevanje te uredbe. Prenos nalog ne bi smel ogroziti učinkovitosti nadzora nad upraviteljem, zlasti pa upravitelju ne bi smel preprečiti delovanja v interesu njegovih vlagateljev oziroma takega upravljanja sklada.

(27)

Za zagotovitev integritete oznake „EuVECA“ bi bilo treba določiti merila kakovosti v zvezi z organizacijo upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala. Zato bi bilo treba določiti enotne in sorazmerne zahteve zaradi potrebe po vzdrževanju ustreznih tehničnih in človeških virov.

(28)

Za zagotovitev ustreznega upravljanja kvalificiranih skladov tveganega kapitala in da bi njihovi upravitelji lahko krili morebitna tveganja, ki izhajajo iz njihovih dejavnosti, bi bilo treba določiti enotne in sorazmerne zahteve za upravitelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, da ohranijo zadostna lastna sredstva. Znesek takih lastnih sredstev bi morala zadostovati za zagotavljanje neprekinjenega in ustreznega upravljanja kvalificiranih skladov tveganega kapitala.

(29)

Zaradi varstva vlagateljev je treba zagotoviti ustrezno vrednotenje sredstev kvalificiranega sklada tveganega kapitala. Zato bi morala pravila upravljanja ali ustanovni akti kvalificiranih skladov tveganega kapitala vsebovati določbe o vrednotenju sredstev. S tem bi bilo treba zagotoviti integriteto in preglednost vrednotenja.

(30)

Za zagotovitev, da upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki uporabljajo oznako „EuVECA“, v zadostni meri poročajo o svojih dejavnostih, bi bilo treba vzpostaviti enotna pravila o letnih poročilih.

(31)

Za zagotovitev, da vlagatelji verjamejo v integriteto oznake „EuVECA“, lahko oznako uporabljajo samo upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala s popolnoma pregledno naložbeno politiko in naložbenimi cilji. Zato bi bilo treba določiti enotna pravila o zahtevah po razkritju, ki so obvezna za take upravitelje v zvezi z njihovimi vlagatelji. Zlasti bi morala obstajati predpogodbene zahteve po razkritju v zvezi z naložbeno strategijo in cilji kvalificiranih skladov tveganega kapitala, uporabljenimi naložbenimi instrumenti, informacijah o stroških in povezanih bremenitvah ter profilu tveganja/donosa naložbe, ki jo predlaga kvalificirani sklad. Da bi se dosegla visoka stopnja preglednosti, bi morale takšne zahteve po razkritju vključevati tudi informacije o tem, kako se izračunajo prejemki upraviteljev.

(32)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora enotnih zahtev iz te uredbe bi moral pristojni organ matične države članice nadzorovati skladnost upraviteljev kvalificiranih skladov tveganega kapitala z enotnimi zahtevami, določenimi v tej uredbe. V ta namen bi morali upravitelji, ki nameravajo svoje kvalificirane sklade tržiti pod oznako „EuVECA“, o tej nameri obvestiti pristojni organ svoje matične države članice. Pristojni organ bi moral registrirati upravitelja, če so zagotovljene vse potrebne informacije in vzpostavljene ustrezne ureditve za skladnost z zahtevami te uredbe. Taka registracija bi morala veljati v celotni Uniji.

(33)

Da bi omogočili učinkovito čezmejno trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, bi bilo treba registracijo upravitelja izvesti čim hitreje.

(34)

Čeprav ta uredba vsebuje zaščitne ukrepe za zagotovitev ustrezne uporabe skladov, bi morali nadzorni organi zagotavljati, da se te zaščitne ukrepe spoštuje.

(35)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti z enotnimi merili, določenimi v tej uredbi, bi bilo treba določiti pravila o okoliščinah, v katerih je treba posodobiti informacije, ki se zagotovijo pristojnemu organu v matični državi članici.

(36)

Za učinkovit nadzor zahtev, določenih v tej uredbi, bi bilo treba določiti tudi postopek za čezmejna obvestila med pristojnimi nadzornimi organi, ki se sproži z registracijo upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala v njegovi matični državi članici.

(37)

Za ohranjanje preglednih pogojev za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala v celotni Uniji bi bilo treba Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), pooblastiti za vzdrževanje centralne zbirke podatkov z vsemi upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala in kvalificiranimi skladi tveganega kapitala, ki jih upravljajo in ki so registrirani v skladu s to uredbo.

(38)

Kadar pristojni organ države članice gostiteljice iz jasnih in dokazljivih razlogov meni, da upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala krši to uredbo na njegovem ozemlju, bi moral o tem takoj obvestiti pristojni organ matične države članice, ki bi moral ustrezno ukrepati.

(39)

Če upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala nadaljuje z ravnanjem, ki je v jasnem nasprotju s to uredbo, kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, ali če pristojni organ matične države članice ne ukrepa v razumnem času, bi bilo treba pristojnemu organu države članice gostiteljice omogočiti, da po seznanitvi pristojnega organa matične države članice sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito vlagateljev, vključno z možnostjo, da zadevnemu upravitelju prepreči, da bi nadaljeval s trženjem svojih skladov tveganega kapitala na ozemlju države članice gostiteljice.

(40)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora enotnih meril, ki so bila določena, ta uredba vsebuje seznam nadzornih pooblastil, ki morajo biti na voljo pristojnim organom.

(41)

Za zagotovitev pravilnega izvajanja ta uredba vsebuje upravne kazni in druge ukrepe za primere kršenja njenih ključnih določb, in sicer pravil o sestavi portfelja, varovalih v zvezi z identiteto upravičenih vlagateljev ter uporabi oznake „EuVECA“ samo s strani upraviteljev kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki so registrirani v skladu s to uredbo. Kršitev teh ključnih določb bi morala povzročiti, kadar je primerno, prepoved uporabe oznake in izbris zadevnega upravitelja iz registra.

(42)

Pristojni organi v matični državi članici in državi članici gostiteljici ter ESMA bi si morali med seboj izmenjavati informacije o nadzoru.

(43)

Za zagotovitev učinkovitega regulativnega sodelovanja med subjekti, katerih naloga je nadziranje spoštovanja enotnih meril iz te uredbe, bi morala za vse zadevne nacionalne organe in ESMA veljati visoka stopnja varovanja poslovne skrivnosti.

(44)

Za opredelitev zahtev, določenih v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z vrstami nasprotij interesov, ki se jim morajo upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala izogibati, in ukrepi, ki jih je treba izvajati v zvezi s tem. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(45)

S tehničnimi standardi v finančnih storitvah bi bilo treba zagotoviti dosledno harmonizacijo in visoko stopnjo nadzora v celotni Uniji. Glede na to, da je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in primerno, da je pooblaščen za pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, kadar ne vključujejo izbir politik, pri čemer se osnutki predložijo Komisiji.

(46)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA bi bilo treba pooblastiti za pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z obliko obveščanja iz te uredbe.

(47)

V štirih letih od datuma začetka uporabe te uredbe bi morala Komisija izvesti pregled te uredbe, da oceni razvoj trga tveganega kapitala. Pregled bi moral zajemati splošno preučitev delovanja pravil iz te uredbe ter izkušnje, pridobljene z njihovo uporabo. Na podlagi pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu ter mu po potrebi priložiti zakonodajne predloge.

(48)

Poleg tega bi morala Komisija v štirih letih od datuma začetka uporabe te uredbe začeti pregled medsebojnega vpliva med to uredbo in drugimi pravili o kolektivnih naložbenih podjemih ter njihovih upraviteljih, zlasti tistih iz Direktive 2011/61/EU. S tem pregledom bi bilo treba obravnavati predvsem področje uporabe te uredbe in oceniti, ali ga je treba razširiti, da bi večjim upraviteljem alternativnih investicijskih skladov omogočili uporabo oznake „EuVECA“. Na podlagi pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu ter mu po potrebi priložiti zakonodajne predloge.

(49)

V okviru tega pregleda bi morala Komisija oceniti vse ovire, ki so vlagateljem morda preprečile uporabo skladov, vključno s tem, kako na institucionalne vlagatelje vplivajo druge bonitetne ureditve, ki bi se lahko uporabljale zanje. Poleg tega bi morala Komisija zbrati podatke za oceno prispevka oznake „EuVECA“ drugim programom Unije, kot je Obzorje 2020, ki so prav tako namenjeni za podporo inovacijam v Uniji.

(50)

Glede na sporočilo Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020: Unija inovacij“ in sporočilo Komisije z dne 7. decembra 2011 z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“ je pomembno zagotoviti učinkovitost javnih shem v vsej Uniji, da bi podprli trg tveganega kapitala, ter usklajevanje in medsebojno skladnost različnih politik Unije, namenjenih spodbujanju inovacij, vključno s politikami o konkurenci in raziskavah. Ključna točka politik Unije na področju inovacij in rasti je zelena tehnologija, saj je cilj Unije biti svetovna vodilna sila na področju pametne in trajnostne rasti ter učinkovite rabe energije in virov, tudi v povezavi s financiranjem MSP. Pri pregledu te uredbe bi morala Komisija oceniti njen učinek na napredovanje k temu cilju.

(51)

ESMA bi morala oceniti potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njenih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo.

(52)

Evropski investicijski sklad (EIS) med drugim vlaga v sklade tveganega kapitala v vsej Uniji. Ukrepi iz te uredbe, ki so namenjeni enostavni opredelitvi skladov tveganega kapitala z opredeljenimi skupnimi lastnostmi, bi morali EIS omogočiti lažjo opredelitev teh skladov kot možnih naložbenih ciljev v skladu s to uredbo. Zato bi bilo treba EIS spodbuditi k vlaganju v kvalificirane sklade tveganega kapitala.

(53)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7) ter svobode gospodarske pobude (člen 16).

(54)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (8) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (9) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja ESMA v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(55)

Ta uredba ne bi smela posegati v uporabo pravil o državni pomoči za kvalificirane sklade tveganega kapitala.

(56)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotoviti, da se enotne zahteve uporabljajo za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, in vzpostaviti enostaven sistem registracije za upravitelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ter s tem spodbujati trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala po vsej Uniji, v celoti upoštevajoč potrebo po uravnoteženosti med varnostjo in zanesljivostjo, ki sta povezani z uporabo oznake „EuVECA“, ter učinkovitim delovanjem trga tveganega kapitala in stroški za njegove različne zainteresirane strani, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker se ta cilja zaradi njunega obsega in učinkov lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

njihova skupna upravljana sredstva ne presegajo praga iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU;

(b)

imajo sedež v Uniji;

(c)

morajo biti registrirani pri pristojnih organih njihove matične države članice v skladu s točko (a) člena 3(3) Direktive 2011/61/EU, in

(d)

upravljajo premoženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala.

(a)

izpolnjujejo zahteve, določene v Direktivi 2011/61/EU, in

(b)

še vedno izpolnjujejo člena 3 in 5 ter točki (c) in (i) člena 13(1) te uredbe.

(a)

„kolektivni naložbeni podjemi“ pomenijo AIS, kot so opredeljeni v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

(b)

„kvalificirani sklad tveganega kapitala“ pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki:

(c)

„upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala“ pomeni pravno osebo, katere redna poslovna dejavnost je upravljanje vsaj enega kvalificiranega sklada tveganega kapitala;

(d)

„kvalificirano portfeljsko podjetje“ pomeni podjetje, ki:

(e)

„kvalificirane naložbe“ pomenijo vse naslednje instrumente:

(f)

„zadevni stroški“ pomenijo vsa plačila, dajatve in stroške, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji in o katerih se dogovorijo upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala in njegovi vlagatelji;

(g)

„kapital“ pomeni lastniški delež v podjetju, ki ga predstavljajo deleži ali druge oblike sodelovanja v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja in se izda njegovim vlagateljem;

(h)

„navidezni kapital“ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerih poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano;

(i)

„trženje“ pomeni neposredno ali posredno ponudbo ali plasiranje, na pobudo upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ali v njegovem imenu, enot ali deležev sklada tveganega kapitala, ki ga upravlja ta upravitelj, vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji ali z njimi;

(j)

„kapital na vpoklic“ pomeni katero koli zavezo, v skladu s katero mora vlagatelj v časovnem okviru, določenem v pravilih upravljanja ali ustanovnem aktu kvalificiranega sklada tveganega kapitala, obvezno pridobiti delež v tem skladu ali vanj prispevati kapitalske vložke;

(k)

„matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala ustanovljen in se mora registrirati pri pristojnih organih v skladu s točko (a) člena 3(3) Direktive 2011/61/EU;

(l)

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala trži kvalificirane sklade tveganega kapitala v skladu s to uredbo;

(m)

„pristojni organ“ pomeni nacionalni organ, ki ga z zakonom ali drugim predpisom imenuje matična država članica za izvajanje registracije upraviteljev kolektivnih naložbenih podjemov, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

(a)

se obvežejo, da bodo vložili vsaj 100 000 EUR, in

(b)

v dokumentu, ločenem od pogodbe, ki se sklene za obveznost do vlaganja, pisno navedejo, da se zavedajo tveganj, ki so povezana s predvideno obveznostjo ali naložbo.

(a)

pri opravljanju svojih dejavnosti ravnajo pošteno, pravično in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka;

(b)

uporabljajo ustrezne politike in postopke za preprečevanje prestopkov, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivali na interese vlagateljev in kvalificirana portfeljska podjetja;

(c)

izvajajo svoje poslovne dejavnosti tako, da spodbujajo najboljše interese kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki jih upravljajo, vlagateljev v te sklade in integriteto trga;

(d)

pri izbiri in rednem spremljanju naložb v kvalificirana portfeljska podjetja ravnajo zelo skrbno;

(e)

imajo ustrezno znanje in razumevanje kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera vlagajo;

(f)

pravično obravnavajo svoje vlagatelje;

(g)

zagotavljajo, da noben vlagatelj ni deležen prednostne obravnave, razen če je taka obravnava navedena v pravilih upravljanja ali ustanovnem aktu kvalificiranega sklada tveganega kapitala.

(a)

upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala, osebami, ki dejansko opravljajo posle teh upraviteljev, zaposlenimi ali drugimi osebami, ki neposredno ali posredno obvladujejo te upravitelje ali ti obvladujejo njih, in kvalificiranim skladom tveganega sklada, ki ga upravljajo ti upravitelji, ali njihovimi vlagatelji;

(b)

kvalificiranim skladom tveganega kapitala ali njegovimi vlagatelji in drugim kvalificiranim skladom tveganega kapitala, ki ga upravlja isti upravitelj, ali njegovimi vlagatelji;

(c)

kvalificiranim skladom tveganega kapitala ali njegovimi vlagatelji ter kolektivnim naložbenim podjemom ali KNPVP, ki ga upravlja isti upravitelj, ali njegovimi vlagatelji.

(a)

vrste nasprotja interesov iz odstavka 2 tega člena;

(b)

ukrepe, ki jih morajo upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala sprejeti v zvezi s strukturami ter organizacijskimi in administrativnimi postopki za ugotovitev, preprečevanje, obvladovanje, spremljanje in razkritje nasprotja interesov.

(a)

istovetnosti tega upravitelja in vseh drugih ponudnikov storitev, ki pogodbeno sodelujejo z upraviteljem v zvezi z njihovim upravljanjem kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ter opisu njihovih dolžnosti;

(b)

znesku lastnih sredstev, ki je na voljo temu upravitelju, ter podrobni izjavi o tem, zakaj ta upravitelj ta znesek šteje kot zadosten za ohranjanje ustreznih človeških in tehničnih virov, potrebnih za pravilno upravljanje kvalificiranih skladov tveganega kapitala;

(c)

opisu naložbene strategije in ciljev kvalificiranega sklada tveganega kapitala, vključno z:

(d)

opisu profila tveganja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in vseh tveganj, povezanih s sredstvi, v katera lahko vlaga sklad, ali naložbenih tehnik, ki se lahko uporabljajo;

(e)

opisu postopka vrednotenja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in metodologije oblikovanja cen za vrednotenje sredstev, vključno z metodami, ki se uporabljajo za vrednotenje kvalificiranih portfeljskih podjetij;

(f)

opisu načina izračuna prejemkov upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala;

(g)

opisu vseh ustreznih stroškov ter njihovega najvišjega zneska;

(h)

dosedanjih finančnih rezultatih kvalificiranega sklada tveganega kapitala, kadar so na voljo;

(i)

storitvah za podporo poslovanju in drugih podpornih dejavnostih, ki jih zagotavlja upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala ali so urejena prek tretjih oseb za pospeševanje razvoja, rasti ali tekočih operacij v drugem smislu kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera kvalificirani sklad tveganega kapitala vlaga, ali, kadar te storitve ali dejavnosti niso zagotovljene, obrazložitvi tega dejstva;

(j)

opisu postopkov, s katerimi lahko kvalificirani sklad tveganega kapitala spremeni naložbeno strategijo ali naložbeno politiko ali oboje.

(a)

istovetnost oseb, ki dejansko opravljajo posle upravljanja kvalificiranih skladov tveganega kapitala;

(b)

istovetnost kvalificiranih skladov tveganega kapitala, katerih enote ali deleže bodo tržili, in njihove naložbene strategije;

(c)

informacije o ureditvah, sprejetih zaradi skladnosti z zahtevami iz poglavja II;

(d)

seznam držav članic, kjer namerava upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala tržiti posamezni kvalificirani sklad tveganega kapitala;

(e)

seznam držav članic, kjer je upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala ustanovil ali namerava ustanoviti kvalificirani sklad tveganega kapitala.

(a)

osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost upravljanja kvalificiranih skladov tveganega kapitala, imajo dovolj dober ugled in izkušnje tudi glede na vrsto naložbenih strategij, ki jim sledi upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala;

(b)

so informacije, ki se zahtevajo v odstavku 1, popolne;

(c)

so ureditve, sporočene v skladu s točko (c) odstavka 1, ustrezne za skladnost z zahtevami iz poglavja II;

(d)

s seznama, zagotovljenega v skladu s točko (e) odstavka 1 tega člena, je razvidno, da so vsi kvalificirani skladi tveganega kapitala ustanovljeni v skladu s točko (iii) točke (b) člena 3.

(a)

nov kvalificirani sklad tveganega kapitala, ali

(b)

obstoječi kvalificirani sklad tveganega kapitala v državi članici, ki ni navedena na seznamu iz točke (d) člena 14(1).

(a)

zahtevajo dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki in prejmejo ali si priskrbijo njihov izvod;

(b)

zahtevajo, da upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala takoj zagotovi informacije;

(c)

zahtevajo informacije od katere koli osebe, povezane z dejavnostmi upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala ali kvalificiranega sklada tveganega kapitala;

(d)

izvajajo preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;

(e)

sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala še naprej ravna v skladu s to uredbo;

(f)

izdajo odredbo za zagotovitev, da upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala ravna v skladu s to uredbo in ne ponovi nobenega ravnanja, s katerim lahko krši to uredbo.

(a)

ne izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo za sestavo portfelja, s čimer krši člen 5;

(b)

trži enote in deleže kvalificiranega sklada tveganega kapitala neupravičenim vlagateljem, s čimer krši člen 6;

(c)

uporablja oznako „EuVECA“, čeprav ni registriran v skladu s členom 14;

(d)

uporablja oznako „EuVECA“ za trženje skladov, ki niso ustanovljeni v skladu s točko (iii) točke (b) člena 3;

(e)

je pridobil registracijo z napačno navedbo ali na kakršen koli drug nepravilen način, s čimer krši člen 14;

(f)

pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti ne ravna pošteno, pravično ali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, s čimer krši točko (a) člena 7;

(g)

ne uporablja ustrezne politike in postopkov za preprečevanje prestopkov, s čimer krši točko (b) člena 7;

(h)

večkrat ne izpolni obveznosti iz člena 12 glede letnega poročila;

(i)

večkrat ne izpolni obveznosti obveščati vlagatelje v skladu s členom 13.

(a)

sprejme ukrepe za zagotovitev, da zadevni upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala ravna v skladu s členoma 5 in 6, točkama (a) in (b) člena 7 ter členi 12, 13 in 14;

(b)

prepove uporabo oznake „EuVECA“ in izbriše zadevnega upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala iz registra.

(a)

obseg, v katerem upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala uporabljajo oznako „EuVECA“ v različnih državah članicah, v državi ali čezmejno;

(b)

geografsko in sektorsko porazdelitev naložb, ki so jih izvedli kvalificirani skladi tveganega kapitala;

(c)

ustreznost zahtev po obveščanju iz člena 13, zlasti, ali zadostujejo, da vlagateljem omogočijo premišljeno odločitev o naložbah;

(d)

uporabo različnih kvalificiranih naložb s strani upraviteljev kvalificiranih skladov tveganega kapitala in zlasti, ali je treba v tej uredbi prilagoditi določbe o kvalificiranih naložbah;

(e)

možnost razširitve trženja kvalificiranih skladov tveganega kapitala na male vlagatelje;

(f)

učinkovitost, sorazmernost in uporabo upravnih kazni in drugih ukrepov, ki jih države članice zagotovijo v skladu s to uredbo;

(g)

učinek te uredbe na trg tveganega kapitala;

(h)

možnost, da lahko skladi tveganega kapitala, ki imajo sedež v tretji državi, uporabljajo oznako „EuVECA“, ob upoštevanju izkušenj pri uporabi priporočila Komisije glede ukrepov, namenjenih za spodbujanje tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja pri davčnih zadevah;

(i)

ustreznost dopolnitve te uredbe s pravili o depozitarjih;

(j)

oceno vseh ovir, ki bi lahko vlagateljem preprečile vlaganje v sklade, ki uporabljajo oznako „EuVECA“, vključno z učinkom drugega prava Unije v zvezi z varnim in skrbnim poslovanjem na institucionalne vlagatelje.

(a)

do 22. julija 2017 kar zadeva točke (a) do (g), (i) in (j) ter

(b)

do 22. julija 2015 kar zadeva točko (h).

25.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/18

(1)

Ker vlagatelji poskušajo izpolniti tudi socialne cilje in si ne prizadevajo zgolj za doseganje finančnega donosa, se v Uniji vse bolj razvija trg socialnega vlaganja, ki ga sestavljajo tudi investicijski skladi, ki vlagajo v socialna podjetja. Taki investicijski skladi zagotavljajo finančna sredstva socialnim podjetjem, ki so dejavnik socialnih sprememb, saj ponujajo inovativne rešitve za socialne težave, pomagajo na primer pri odpravljanju socialnih posledic finančne krize, in pomembno prispevajo k doseganju ciljev Strategije Evropa 2020, kakor so določeni v sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“.

(2)

Ta uredba je del pobude za socialno podjetništvo, ki jo je vzpostavila Komisija v svojem sporočilu z dne 25. oktobra 2011 z naslovom „Pobuda za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij“.

(3)

Določiti je treba skupni okvir pravil v zvezi z uporabo oznake „EuSEF“ za kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, zlasti sestavo portfelja skladov, ki delujejo pod to oznako, njihove upravičene naložbene cilje, naložbena orodja, ki jih lahko uporabljajo, in kategorije vlagateljev, ki so upravičeni do vlaganja vanje, z enotnimi pravili v Uniji. Brez takšnega skupnega okvira obstaja tveganje, da države članice sprejemajo različne ukrepe na nacionalni ravni, kar bi neposredno negativno vplivalo na pravilno delovanje notranjega trga in ga oviralo, saj bi za sklade, ki želijo delovati v celotni Uniji, v različnih državah članicah veljala različna pravila. Poleg tega bi lahko različne zahteve glede kakovosti sestave portfelja, naložbenih ciljev in upravičenih vlagateljev povzročile različne stopnje varstva vlagateljev ter ustvarile nejasnost v zvezi z naložbenim predlogom, povezanim s kvalificiranimi skladi za socialno podjetništvo. Vlagatelji bi morali imeti tudi možnost primerjati naložbene predloge različnih kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo. Odpraviti je treba bistvene ovire za čezmejno zbiranje sredstev prek kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo in preprečiti izkrivljanje konkurence med temi skladi ter preprečiti, da bi v prihodnosti nastale podobne ovire pri trgovanju in bistvena izkrivljanja konkurence. Zato je ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(4)

Sprejeti je treba uredbo, ki bo določila enotna pravila za kvalificirane sklade za socialno podjetništvo in naložila ustrezne obveznosti njihovim upraviteljem v vseh državah članicah, ki želijo zbirati kapital v celotni Uniji v okviru oznake „EuSEF“. S temi zahtevami bi bilo treba zagotoviti zaupanje vlagateljev, ki želijo vlagati v take sklade. Ta uredba se ne bi smela uporabljati za obstoječe nacionalne ureditve, ki omogočajo naložbe v socialno podjetništvo in za katere se ne uporablja oznaka „EuSEF“.

(5)

Z opredelitvijo zahtev glede kakovosti pri uporabi oznake „EuSEF“ v obliki uredbe se zagotovi, da se te zahteve neposredno uporabljajo za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki zbirajo sredstva z uporabo te oznake. To prav tako zagotavlja enotne pogoje za uporabo te oznake s tem, da se prepreči obstoj različnih nacionalnih zahtev, ki so posledica prenosa direktive. Upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov, ki uporabljajo oznako, bi morali upoštevati enaka pravila v celotni Uniji, kar bo tudi povečalo zaupanje vlagateljev. S to uredbo se zmanjšuje regulativna zapletenost in stroški upraviteljev za ravnanje v skladu s pogosto različnimi nacionalnimi pravili, ki urejajo take sklade, zlasti za upravitelje, ki želijo kapital zbirati čezmejno. Prav tako prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence.

(6)

Obstajati bi morala možnost notranjega ali zunanjega upravljanja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo. Pri notranjem upravljanju kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo je sklad tudi upravitelj in bi moral zato izpolnjevati vse zadevne zahteve za upravitelje po tej uredbi in biti registriran v skladu s to uredbo. Vendar kvalificiranemu skladu za socialno podjetništvo z notranjim upravljanjem ne bi smelo biti dovoljeno, da deluje kot zunanji upravitelj drugih kolektivnih naložbenih podjemov ali podjemov za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP).

(7)

Za pojasnitev odnosa med to uredbo in drugimi pravili za kolektivne naložbene podjeme in njihove upravitelje je treba določiti, da se ta uredba uporablja le za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso KNPVP iz področja uporabe Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (4), ki so bili ustanovljeni v Uniji in so registrirani pri pristojnem organu v matični državi članici v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (5), če ti upravitelji upravljajo portfelje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo. Vendar bi morali zunanjim upraviteljem kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki so registrirani v skladu s to uredbo, dovoliti tudi upravljanje KNPVP, če za to pridobijo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES.

(8)

Poleg tega se ta uredba uporablja le za upravitelje tistih kolektivnih naložbenih podjemov, katerih upravljana sredstva skupaj ne presegajo praga iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU. Za namene te uredbe se prag izračuna na enak način kot prag iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU.

(9)

Vendar pa bi morali imeti upravitelji, registrirani v skladu s to uredbo in katerih skupna upravljana sredstva naknadno presežejo prag iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU ter zato potrebujejo dovoljenje pristojnih organov matične države članice v skladu s členom 6 navedene direktive, možnost še naprej uporabljati oznako „EuSEF“ v zvezi s trženjem kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo v Uniji, pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve iz navedene direktive in v zvezi s kvalificiranimi skladi za socialno podjetništvo še naprej ves čas izpolnjujejo določene zahteve za uporabo oznake „EuSEF“ iz te uredbe. To velja tako za obstoječe kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, kot za tiste, ki so ustanovljeni po prekoračitvi praga.

(10)

Kadar upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov ne želijo uporabljati oznake „EuSEF“, se ta uredba ne uporablja. V teh primerih se morala še naprej uporabljati veljavna nacionalna pravila in splošna pravila Unije.

(11)

Ta uredba bi morala določiti enotna pravila o značilnostih kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, zlasti o kvalificiranih portfeljskih podjetjih, v katera bo dovoljeno vlaganje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, in naložbenih instrumentih, ki bodo uporabljeni. To je potrebno za jasno razmejitev med kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo in alternativnimi naložbenimi skladi, ki uporabljajo druge, manj specializirane naložbene strategije, na primer odkupe, ki jih ta uredba ne želi spodbujati.

(12)

Za zagotavljanje potrebne jasnosti in zanesljivosti bi bilo treba s to uredbo določiti tudi enotna merila za opredelitev socialnih podjetij kot kvalificiranih portfeljskih podjetij. Socialno podjetje bi moralo biti opredeljeno kot izvajalec dejavnosti v socialni ekonomiji, katerega glavni cilj je doseganje socialnega učinka, ne pa ustvarjanje dobička za lastnike in delničarje. Deluje z zagotavljanjem izdelkov in storitev za trg, svoje dobičke pa uporablja pretežno za doseganje socialnih ciljev. Upravlja se odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem zaposlenih, potrošnikov in zainteresiranih strani, na katere vplivajo njegove komercialne dejavnosti.

(13)

Ker je glavni cilj socialnih podjetij doseganje pozitivnega socialnega učinka in ne povečevanje dobička, bi morala ta uredba spodbujati samo kvalificirana portfeljska podjetja, ki se osredotočajo na doseganje pozitivnega socialnega učinka, ki ga je mogoče izmeriti. Izmerljiv in pozitiven socialni učinek bi lahko vključeval zagotavljanje storitev za priseljence, ki bi bili sicer izključeni, ali ponovno vključevanje marginaliziranih skupin na trg dela z zagotavljanjem zaposlitve, usposabljanja ali druge pomoči. Socialna podjetja uporabljajo svoj dobiček za doseganje svojega glavnega socialnega cilja ter se upravljajo odgovorno in pregledno. Kadar kvalificirano portfeljsko podjetje izjemoma želi dobiček razdeliti med svoje delničarje in lastnike, bi moralo imeti vnaprej določene postopke in pravila za razdelitev dobička. Ta pravila bi morala določati, da taka razdelitev dobička ne ogroža glavnega socialnega cilja kvalificiranega socialnega portfeljskega podjetja.

(14)

Socialna podjetja zajemajo zelo različna podjetja, imajo različne pravne oblike in zagotavljajo socialne storitve ali izdelke občutljivim, marginaliziranim, prikrajšanim ali izključenim osebam. Take storitve vključujejo dostop do stanovanja, zdravstvene oskrbe, pomoči za starejše osebe ali invalide, otroškega varstva, zaposlitve in usposabljanja ter obvladovanje odvisnosti. Socialna podjetja vključujejo tudi podjetja, ki pri proizvodnji izdelkov ali storitev upoštevajo socialni cilj, pri čemer pa lahko njihove dejavnosti obsegajo tudi nesocialne izdelke ali storitve. Te dejavnosti zajemajo socialno in poklicno vključenost z zagotavljanjem dostopa do zaposlitve za osebe, ki so prikrajšane zlasti zaradi nezadostnih kvalifikacij ali socialnih ali poklicnih težav, zaradi katerih so izključene in marginalizirane. Te dejavnosti lahko obsegajo tudi varstvo okolja s socialnim učinkom, na primer z odpravljanjem onesnaževanja, recikliranjem in obnovljivimi viri energije.

(15)

V skladu s ciljem natančne opredelitve kolektivnih naložbenih podjemov, ki bodo zajeti s to uredbo, ter da se zagotovi osredotočenje na zagotavljanje kapitala socialnim podjetjem, bi morali kot kvalificirani skladi za socialno podjetništvo veljati skladi, ki nameravajo vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vložiti v taka podjetja. Kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo ne bi smelo biti dovoljeno, da več kot 30 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vložijo v sredstva, ki niso kvalificirane naložbe. To pomeni, da bi bilo treba v življenjski dobi kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo 70 % prag rezervirati za kvalificirane naložbe, 30 % prag pa bi moral biti zgornja meja za nekvalificirane naložbe. Ta praga bi bilo treba izračunati na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh ustreznih stroškov, ter deležev v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih. Ta uredba bi morala določati podrobnosti, potrebne za izračun pragov.

(16)

Namen te uredbe je spodbuditi rast socialnih podjetij v Uniji. Naložbe v kvalificirana portfeljska podjetja s sedežem v tretjih državah lahko kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo prinesejo več kapitala ter s tem koristijo socialnim podjetjem v Uniji. Vendar ta uredba v nobenem primeru ne bi smela koristiti naložbam v portfeljska podjetja, ustanovljena v tretjih državah, za katere je značilno pomanjkanje ustreznih dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi matične države članice upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo in z vsako drugo državo članico, v katerih so enote ali deleži kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo namenjeni trženju, ali pomanjkanje učinkovite izmenjave informacij pri davčnih zadevah.

(17)

Kvalificiran sklad za socialno podjetništvo bi moral najprej biti ustanovljen v Uniji, da bi lahko uporabljal oznako „EuSEF“, kot jo določa ta uredba. Komisija bi morala v dveh letih od datuma začetka uporabe te uredbe pregledati omejitev uporabe oznake „EuSEF“ za sklade, ustanovljene v Uniji, ob upoštevanju izkušenj pri uporabi priporočila Komisije glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja pri davčnih zadevah.

(18)

Upravitelji skladov za socialno podjetništvo bi morali biti sposobni med življenjsko dobo sklada privabljati dodatne kapitalske zaveze. Take dodatne kapitalske zaveze med življenjsko dobo kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo bi bilo treba upoštevati pri razmisleku o naslednji naložbi v sredstva, ki niso kvalificirana. Dodatne kapitalske zaveze bi morale biti dovoljene v skladu z merili in pod pogoji iz pravil upravljanja ali ustanovnega akta kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo.

(19)

Ob upoštevanju specifičnih potreb socialnih podjetij po financiranju je treba doseči jasnost v zvezi z vrstami instrumentov, ki bi jih moral kvalificirani sklad za socialno podjetništvo uporabljati za tako financiranje. Zato ta uredba določa enotna pravila o upravičenih instrumentih, ki jih kvalificirani sklad za socialno podjetništvo uporablja pri vlaganjih in ki zajemajo lastniške in navidezne lastniške instrumente, dolžniške instrumente, kot so zadolžnice in potrdila o vlogah, naložbe v druge kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, zavarovana ali nezavarovana posojila in nepovratna sredstva. Da bi preprečili zmanjšanje vrednosti naložb v kvalificirana portfeljska podjetja, bi morale biti kvalificiranemu skladu za socialno podjetništvo dovoljene le naložbe v druge kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, kadar ti drugi kvalificirani skladi za socialno podjetništvo niso sami vložili več kot 10 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v druge kvalificirane sklade za socialno podjetništvo.

(20)

Osrednja dejavnost kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo je zagotavljanje sredstev socialnim podjetjem z neposrednimi naložbami. Kvalificirani skladi za socialno podjetništvo ne bi smeli niti sodelovati v sistemsko pomembnih bančnih dejavnostih zunaj običajnega bonitetnega zakonodajnega okvira (tako imenovano „bančništvo v senci“) niti uporabljati običajnih strategij zasebnega kapitala, kot so odkupi z vzvodom.

(21)

Za ohranjanje potrebne prožnosti v svojem naložbenem portfelju bi moralo biti kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo omogočeno, da vlagajo v sredstva, ki niso kvalificirane naložbe, če te naložbe ne presegajo 30-odstotnega praga za nekvalificirane naložbe. Deleži v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih se pri izračunu te meje ne bi smeli upoštevati, saj se ti deleži ne obravnavajo kot naložbe. Kvalificirani skladi za socialno podjetništvo bi morali vlagati s skladu s svojo strategijo etičnih naložb, tako na primer ne bi smeli vlagati v orožno industrijo, kjer lahko pride do kršitev človekovih pravic ali do odlaganja elektronskih odpadkov.

(22)

Za zagotovitev, da bo oznaka „EuSEF“ zanesljiva in lahko prepoznavna za vlagatelje v celotni Uniji, bi morali uporabo oznake „EuSEF“ pri trženju kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo po Uniji dovoliti le upraviteljem kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti iz te uredbe.

(23)

Za zagotovitev ločenega in prepoznavnega profila kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki ustreza njihovemu namenu, bi bilo treba določiti enotna pravila o sestavi portfelja in naložbenih tehnikah, ki so dovoljene za take sklade.

(24)

Za zagotovitev, da kvalificirani skladi za socialno podjetništvo ne prispevajo k razvoju sistemskih tveganj ter da se taki skladi s svojimi naložbenimi dejavnostmi osredotočajo na podpiranje kvalificiranih portfeljskih podjetij, uporaba finančnih vzvodov na ravni sklada ne bi smela biti dovoljena. Upraviteljem kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo bi moralo biti dovoljeno, da najemajo posojila ali izdajajo zadolžnice ali jamstva na ravni kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo le, če so taka posojila, zadolžnice ali jamstva krita z neporabljenim kapitalom na vpoklic in tako ne povečujejo izpostavljenosti sklada prek ravni njegovega kapitala na vpoklic. Gotovinska predplačila vlagateljev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, ki so v celoti krita s kapitalskimi obveznostmi teh vlagateljev, ne povečajo izpostavljenosti tega sklada in bi zato morala biti dovoljena. Prav tako bi morala biti dovoljena kratkoročna posojila, s katerimi bi sklad lahko pokril izredne potrebe po likvidnosti, ki se lahko pojavijo v obdobju od vlagateljevega poziva za kapital na vpoklic do dejanskega prejetja kapitala na njegove račune, pod pogojem, da znesek takega posojila ne preseže skladovega neporabljenega kapitala na vpoklic.

(25)

Za zagotovitev, da se kvalificirani skladi za socialno podjetništvo tržijo le vlagateljem z izkušnjami, znanjem in strokovnim znanjem, ki lahko sami odločajo o svojih naložbah in ustrezno ocenijo tveganja teh skladov, in za ohranitev zaupanja vlagateljev v kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, bi bilo treba določiti nekatera posebna varovala. Zato bi bilo treba kvalificirane sklade za socialno podjetništvo tržiti le vlagateljem, ki so profesionalne stranke ali se lahko štejejo za profesionalne stranke v skladu z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (6). Vendar je za zagotavljanje dovolj širokega nabora vlagateljev za naložbe v kvalificirane sklade za socialno podjetništvo zaželeno tudi, da imajo dostop do kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo določeni drugi vlagatelji, vključno s premožnimi posamezniki. Za te druge vlagatelje bi bilo treba določiti posebna varovala, da se zagotovi trženje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo samo vlagateljem z ustreznim profilom za izvajanje takih naložb. Ta varovala izključujejo trženje z uporabo rednih varčevalnih shem. Poleg tega bi bilo treba vodstvenim delavcem, direktorjem ali zaposlenim, ki so vključeni v upravljanje upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, omogočiti naložbe v kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, ki jih upravljajo, saj imajo ti posamezniki zadostno znanje, da lahko sodelujejo pri takih naložbah.

(26)

Za zagotovitev, da oznako „EuSEF“ uporabljajo samo upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti glede ravnanja na trgu, bi morala obstajati pravila o poslovanju in razmerju teh upraviteljev z njihovimi vlagatelji. Iz istega razloga bi bilo treba določiti enotne pogoje glede obravnave nasprotij interesov takih upraviteljev. Ta pravila in pogoji bi morali določati tudi, da ima upravitelj urejene potrebne organizacijske in administrativne ureditve za zagotavljanje ustreznega obravnavanja nasprotja interesov.

(27)

Kadar namerava upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo prenesti naloge na tretjo osebo, tak prenos ne bi smel vplivati na odgovornost upravitelja do kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo in njegovih vlagateljev. Poleg tega upravitelj nalog na tretjo osebo ne bi smel prenesti v tolikšni meri, da ga dejansko ne bi bilo mogoče več obravnavati kot upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo in ima samo še vlogo „poštnega nabiralnika“. Upravitelj bi moral biti še naprej odgovoren za ustrezno izvajanje prenesenih nalog in neprestano izpolnjevanje te uredbe. Prenos nalog ne bi smel ogroziti učinkovitosti nadzora nad upraviteljem, zlasti pa upravitelju ne bi smel preprečiti delovanja v interesu njegovih vlagateljev oziroma takega upravljanja sklada.

(28)

Ustvarjanje pozitivnih socialnih učinkov poleg ustvarjanja finančnega donosa za vlagatelje je ključna značilnost naložbenih skladov za socialna podjetja, zaradi katere se razlikujejo od drugih vrst naložbenih skladov. Ta uredba bi morala zato vsebovati zahtevo, da upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo vzpostavi postopke za merjenje pozitivnih socialnih učinkov, ki se bodo dosegli z naložbami v kvalificirana portfeljska podjetja.

(29)

Trenutno skladi za socialne rezultate ali učinke ponavadi ocenjujejo in zbirajo informacije o tem, do kakšne mere socialna podjetja dosegajo zastavljene rezultate ali učinke. Obstaja široka paleta različnih vrst socialnih rezultatov ali učinkov, ki si jih socialna podjetja morda zastavljajo. Pri tem so se razvili različni načini opredelitve in merjenja socialnih rezultatov ali učinkov. Tako lahko na primer podjetje, ki želi zaposliti prikrajšane osebe, poroča o številu tako zaposlenih oseb, ki sicer ne bi bile zaposlene, podjetje, ki želi izboljšati ponovno vključitev zapornikov, pa lahko svojo storilnost oceni s stopnjami povratništva. Skladi pomagajo socialnim podjetjem pri pripravi in zagotavljanju informacij o njihovih ciljih in dosežkih in jih zbira za vlagatelje. Medtem ko so informacije o socialnih rezultatih in učinkih zelo pomembne za vlagatelje, je težko primerjati med različnimi socialnimi podjetji in različnimi skladi, tako zaradi razlik v zastavljenih socialnih rezultatih ali učinkih, kot tudi zaradi raznolikosti pristopov. Da bi se dolgoročno spodbudila večja usklajenost in primerljivost takih informacij in večja učinkovitost postopkov pridobivanja informacij, bi bilo treba na tem področju oblikovati delegirane akte. Taki delegirani akti bi morali zagotavljati tudi več jasnosti za nadzornike, kvalificirane sklade za socialno podjetništvo in socialna podjetja.

(30)

Za zagotovitev integritete oznake „EuSEF“ bi bilo treba določiti merila kakovosti v zvezi z organizacijo upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo. Zato bi bilo treba določiti enotne in sorazmerne zahteve zaradi potrebe po vzdrževanju ustreznih tehničnih in človeških virov.

(31)

Za zagotovitev ustreznega upravljanja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo in da bi njihovi upravitelji lahko krili morebitna tveganja, ki izhajajo iz njihovih dejavnosti, bi bilo treba določiti enotne in sorazmerne zahteve za upravitelje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, da ohranijo zadostna lastna sredstva. Znesek takih lastnih sredstev bi moral zadostovati za zagotavljanje neprekinjenega in ustreznega upravljanja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo.

(32)

Zaradi varstva vlagateljev je treba zagotoviti ustrezno vrednotenje sredstev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo. Zato bi morala pravila upravljanja ali ustanovni akti kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo vsebovati določbe o vrednotenju sredstev. S tem bi bilo treba zagotoviti integriteto in preglednost vrednotenja.

(33)

Za zagotovitev, da upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki uporabljajo oznako „EuSEF“, v zadostni meri poročajo o svojih dejavnostih, bi bilo treba vzpostaviti enotna pravila o letnih poročilih.

(34)

Čeprav ta uredba vsebuje zaščitne ukrepe za zagotovitev ustrezne uporabe skladov, bi morali nadzorni organi zagotavljati, da se te zaščitne ukrepe spoštuje.

(35)

Za zagotovitev, da vlagatelji verjamejo v integriteto oznake „EuSEF“, lahko oznako uporabljajo samo upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo s popolnoma pregledno naložbeno politiko in naložbenimi cilji. Zato bi bilo treba določiti enotna pravila o zahtevah po razkritju, ki so obvezna za upravitelje v zvezi z njihovimi vlagatelji. Ta pravila bi morala vključevati tiste elemente, ki so specifični za naložbe v socialna podjetja, da se lahko doseže večja usklajenost in primerljivost takih informacij. To vključuje informacije o merilih in postopkih, ki se uporabljajo za izbor posameznih kvalificiranih portfeljskih podjetij kot naložbenih ciljev. To vključuje tudi informacije o pozitivnem socialnem učinku, ki bo dosežen z naložbeno politiko, ter načine spremljanja in ocenjevanja učinka. Za zagotovitev potrebne gotovosti in zaupanja vlagateljev v take naložbe to vključuje tudi informacije o sredstvih kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, ki niso vložena v kvalificirana portfeljska podjetja, ter način njihovega izbora.

(36)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora enotnih zahtev iz te uredbe bi moral pristojni organ matične države članice nadzorovati skladnost upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo z enotnimi zahtevami, določenimi v tej uredbi. V ta namen bi morali upravitelji, ki nameravajo svoje sklade tržiti pod oznako „EuSEF“, o tej nameri obvestiti pristojni organ svoje matične države članice. Pristojni organ bi moral registrirati upravitelja, če so zagotovljene vse potrebne informacije in vzpostavljene ustrezne ureditve za skladnost z zahtevami te uredbe. Taka registracija bi morala veljati v celotni Uniji.

(37)

Da bi omogočili učinkovito čezmejno trženje kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, bi bilo treba registracijo upravitelja izvesti čim hitreje.

(38)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti z enotnimi merili, določenimi v tej uredbi, bi bilo treba določiti pravila o okoliščinah, v katerih je treba posodobiti informacije, ki se zagotovijo pristojnemu organu v matični državi članici.

(39)

Za učinkovit nadzor zahtev, določenih v tej uredbi, bi bilo treba določiti tudi postopek za čezmejna obvestila med pristojnimi nadzornimi organi, ki se sproži z registracijo upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo v njegovi matični državi članici.

(40)

Za ohranjanje preglednih pogojev za trženje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo v celotni Uniji bi bilo treba Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), pooblastiti za vzdrževanje centralne zbirke podatkov z vsemi upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo in kvalificiranimi skladi za socialno podjetništvo, ki jih upravljajo, in ki so registrirani v skladu s to uredbo.

(41)

Kadar pristojni organ države članice gostiteljice iz jasnih in dokazljivih razlogov meni, da upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo krši to uredbo na njegovem ozemlju, bi moral o tem takoj obvestiti pristojni organ matične države članice, ki bi moral ustrezno ukrepati.

(42)

Če upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo nadaljuje z ravnanjem, ki je v jasnem nasprotju s to uredbo, kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, ali če pristojni organ matične države članice ne ukrepa v razumnem času, bi bilo treba pristojnemu organu države članice gostiteljice omogočiti, da po seznanitvi pristojnega organa matične države članice sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito vlagateljev, vključno z možnostjo, da zadevnemu upravitelju prepreči, da bi nadaljeval s trženjem svojih skladov za socialno podjetništvo na ozemlju države članice gostiteljice.

(43)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora enotnih meril, ki so bila določena, ta uredba vsebuje seznam nadzornih pooblastil, ki morajo biti na voljo pristojnim organom.

(44)

Za zagotovitev pravilnega izvajanja ta uredba vsebuje upravne kazni in druge ukrepe za kršenja njenih ključnih določb, in sicer pravil o sestavi portfelja, varovalih v zvezi z identiteto upravičenih vlagateljev ter uporabi oznake „EuSEF“ samo s strani upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki so registrirani v skladu s to uredbo. Kršitev teh ključnih določb bi morala povzročiti, kadar je primerno, prepoved uporabe oznake in izbris zadevnega upravitelja iz registra.

(45)

Pristojni organi v matični državi članici in državah članicah gostiteljicah ter ESMA bi si morali med seboj izmenjavati informacije o nadzoru.

(46)

Za zagotovitev učinkovitega regulativnega sodelovanja med subjekti, katerih naloga je nadziranje spoštovanja enotnih meril iz te uredbe, bi morala za vse zadevne nacionalne organe in ESMA veljati visoka stopnja varovanja poklicne skrivnosti.

(47)

Prispevek kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo k rasti evropskega trga za socialne naložbe bo odvisen od začetka uporabljanja oznake „EuSEF“ s strani upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, priznanja oznake s strani vlagateljev in razvoja močnega ekosistema za socialna podjetja v vsej Uniji, ki bo tem podjetjem pomagal izkoristiti zagotovljene možnosti financiranja. V ta namen bi si morale vse zainteresirane strani, vključno z upravljavci trga, pristojnimi organi v državah članicah, Komisijo in drugimi ustreznimi subjekti v Uniji, prizadevati zagotoviti visoko raven zavedanja o možnostih, ki jih nudi ta uredba.

(48)

Za opredelitev zahtev, določenih v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejeme akte v zvezi z določitvijo vrst izdelkov in storitev ter načinov proizvodnje izdelkov in zagotavljanja storitev s socialnim ciljem, okoliščin, v katerih se lahko dobiček razdeli lastnikom in vlagateljem, vrst nasprotij interesov, ki se jim morajo upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo izogibati, in ukrepov, ki jih je treba izvajati v zvezi s tem, podrobnosti postopkov za merjenje socialnih učinkov, ki jih morala doseči kvalificirana portfeljska podjetja, ter vsebine in postopka obveščanja vlagateljev. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov, pri tem pa upošteva samoregulativne pobude in kodekse ravnanja. V posvetovanja, ki jih Komisija opravi med pripravami v zvezi z delegiranimi akti o podrobnostih postopkov za merjenje socialnih učinkov, ki bi jih morala dosegati kvalificirana portfeljska podjetja, bi morale biti vključene ustrezne zainteresirane strani in ESMA. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(49)

S tehničnimi standardi v finančnih storitvah bi bilo treba zagotoviti dosledno harmonizacijo in visoko stopnjo nadzora v celotni Uniji. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in primerno, da je pooblaščen za pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, kadar ne vključujejo izbir politik, pri čemer se osnutki predložijo Komisiji.

(50)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA bi bilo treba pooblastiti za pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z obliko obveščanja iz te uredbe.

(51)

V štirih letih od datuma začetka uporabe te uredbe bi morala Komisija izvesti pregled te uredbe, da oceni razvoj trga kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo po vsej Uniji. Pregled bi moral zajemati splošno preučitev delovanja pravil iz te uredbe ter izkušnje, pridobljene z njihovo uporabo. Na podlagi pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu in mu po potrebi priložiti zakonodajne predloge.

(52)

Poleg tega bi morala Komisija v štirih letih od datuma začetka uporabe te uredbe začeti pregled medsebojnega vpliva med to uredbo in drugimi pravili o kolektivnih naložbenih podjemih ter njihovih upraviteljih, zlasti tistih iz Direktive 2011/61/EU. S tem pregledom bi bilo treba obravnavati predvsem področje uporabe te uredbe in oceniti, ali ga je treba razširiti, da bi večjim upraviteljem alternativnih investicijskih skladov omogočili uporabo oznake „EuSEF“. Na podlagi pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu in mu po potrebi priložiti zakonodajne predloge.

(53)

V okviru tega pregleda bi morala Komisija oceniti vse ovire, ki so vlagateljem morda preprečile uporabo skladov, vključno s tem, kako na institucionalne vlagatelje vplivajo druge bonitetne ureditve, ki bi se lahko uporabljale zanje. Poleg tega bi morala Komisija zbrati podatke za oceno prispevka oznake „EuSEF“ drugim programom Unije, kot je Obzorje 2020, ki so prav tako namenjeni za podporo inovacijam v Uniji.

(54)

Komisija bi morala v zvezi s preučitvijo davčnih ovir za čezmejne naložbe v tvegani kapital v skladu s sporočilom Komisije z dne 7. decembra 2011 z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“ in ob pregledu te uredbe razmisliti o enaki preučitvi morebitnih davčnih ovir za sklade socialnega podjetništva ter oceniti možnost davčnih pobud z namenom spodbujanja socialnega podjetništva v Uniji.

(55)

ESMA bi moral oceniti potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo.

(56)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7) ter svobode gospodarske pobude (člen 16).

(57)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (8) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (9) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja ESMA v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(58)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve notranjega trga za kvalificirane sklade za socialno podjetništvo z določanjem okvira za registracijo upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ter s tem spodbujanja trženja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo po vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker se ta cilj zaradi njegovega obsega in učinka lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(a)

njihova skupna upravljana sredstva ne presegajo praga iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU;

(b)

imajo sedež v Uniji;

(c)

morajo biti registrirani pri pristojnih organih njihove matične države članice v skladu s točko (a) člena 3(3) Direktive 2011/61/EU, in

(d)

upravljajo premoženje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo.

(a)

izpolnjujejo zahteve, določene v Direktivi 2011/61/EU, in

(b)

še vedno izpolnjujejo člene 3, 5, 10, člen 13(2) ter točke (d), (e) in (f) člena 14(1) te uredbe.

(a)

„kolektivni naložbeni podjemi“ pomenijo AIS, kot so opredeljeni v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

(b)

„kvalificiran sklad za socialno podjetništvo“ pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki:

(c)

„upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo“ pomeni pravno osebo, katere redna poslovna dejavnost je upravljanje vsaj enega kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo;

(d)

„kvalificirano portfeljsko podjetje“ pomeni podjetje, ki:

(e)

„kvalificirane naložbe“ pomenijo vse naslednje instrumente:

(f)

„zadevni stroški“ pomenijo vsa plačila, dajatve in stroške, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji in o katerih se dogovorijo upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala in njegovi vlagatelji;

(g)

„kapital“ pomeni lastniški delež v podjetju, ki ga predstavljajo deleži ali druge oblike sodelovanja v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja in se izda njegovim vlagateljem;

(h)

„navidezni kapital“ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerih poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano;

(i)

„trženje“ pomeni neposredno ali posredno ponudbo ali plasiranje, na pobudo upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ali v njegovem imenu, enot ali deležev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, ki ga upravlja ta upravitelj, vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji ali z njimi;

(j)

„kapital na vpoklic“ pomeni katero koli zavezo, v skladu s katero mora vlagatelj v časovnem okviru, določenem v pravilih ali ustanovnem aktu kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, obvezno pridobiti delež v tem skladu ali vanj prispevati kapitalske vložke;

(k)

„matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ustanovljen in se mora registrirati pri pristojnih organih v skladu s točko (a) člena 3(3) Direktive 2011/61/EU;

(l)

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo trži kvalificirane sklade za socialno podjetništvo v skladu s to uredbo;

(m)

„pristojni organ“ pomeni nacionalni organ, ki ga z zakonom ali drugim predpisom imenuje matična država članica za izvajanje registracije upraviteljev kolektivnih naložbenih podjemov, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

(a)

se obvežejo, da bodo vložili vsaj 100 000 EUR, in

(b)

v dokumentu, ločenem od pogodbe, ki se sklene za obveznost do vlaganja, pisno navedejo, da se zavedajo tveganj, ki so povezana s predvideno obveznostjo.

(a)

pri opravljanju svojih dejavnosti ravnajo pošteno, pravično in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka;

(b)

uporabljajo ustrezne politike in postopke za preprečevanje prestopkov, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivali na interese vlagateljev in kvalificiranih portfeljskih podjetij;

(c)

izvajajo svoje poslovne dejavnosti tako, da spodbujajo pozitiven socialni učinek kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera so vlagali, najboljše interese kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki jih upravljajo, vlagateljev v te sklade in integriteto trga;

(d)

pri izbiri in rednem spremljanju naložb v kvalificirana portfeljska podjetja in pozitivnega socialnega učinka teh podjetij ravnajo zelo skrbno;

(e)

imajo ustrezno znanje in razumevanje kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera vlagajo;

(f)

pravično obravnavajo svoje vlagatelje;

(g)

zagotavljajo, da noben vlagatelj ni deležen prednostne obravnave, razen če je taka obravnava navedena v pravilih upravljanja ali ustanovnem aktu kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo.

(a)

upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, osebami, ki dejansko opravljajo posle teh upraviteljev, zaposlenimi ali drugimi osebami, ki neposredno ali posredno obvladujejo te upravitelje ali ti obvladujejo njih, in kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo, ki ga upravljajo ti upravitelji, ali njihovimi vlagatelji;

(b)

kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo ali njegovimi vlagatelji in drugim kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo, ki ga upravlja isti upravitelj, ali njegovimi vlagatelji;

(c)

kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo ali vlagatelji v ta sklad ter kolektivnim naložbenim podjemom ali KNPVP, ki ga upravlja isti upravitelj, ali njegovimi vlagatelji.

(a)

vrste nasprotja interesov iz odstavka 2 tega člena;

(b)

ukrepe, ki jih morajo upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo sprejeti v zvezi s strukturami ter organizacijskimi in administrativnimi postopki za ugotovitev, preprečevanje, obvladovanje, spremljanje in razkritje nasprotja interesov.

(a)

zaposlovanje in trge dela;

(b)

standarde in pravice, povezane s kakovostjo zaposlitve;

(c)

socialno vključenost in zaščito posebnih skupin;

(d)

enako obravnavo, enake možnosti in nediskriminacijo;

(e)

javno zdravje in varnost;

(f)

dostop do socialnega varstva, zdravstva in izobraževalnih sistemov ter učinke nanje.

(a)

ustrezne podrobnosti o splošnih socialnih rezultatih, ki so bili doseženi z naložbeno politiko, in načinih za merjenje teh rezultatov;

(b)

izjavo o vseh odsvojitvah, ki so bile izvedene v zvezi s kvalificiranimi portfeljskimi podjetji;

(c)

opis, ali je do odsvojitve v zvezi z drugimi sredstvi kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, ki niso vložena v kvalificirana portfeljska podjetja, prišlo na podlagi meril iz točke (f) člena 14(1);

(d)

povzetek dejavnosti, ki jih je izvedel upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo v zvezi s kvalificiranimi portfeljskimi podjetji iz točke (l) člena 14(1);

(e)

informacije o vrsti in namenu naložb, ki niso kvalificirane naložbe iz člena 5(1).

(a)

istovetnosti tega upravitelja in vseh drugih ponudnikov storitev, ki pogodbeno sodelujejo s tem upraviteljem v zvezi z njihovim upravljanjem, ter opisu njihovih dolžnosti;

(b)

znesku lastnih sredstev, ki je na voljo temu upravitelju, ter podrobni izjavi o tem, zakaj ta upravitelj ta znesek šteje kot zadosten za ohranjanje ustreznih človeških in tehničnih virov, potrebnih za pravilno upravljanje svojih kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo;

(c)

opisu naložbene strategije in ciljev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, vključno z:

(d)

pozitivnem socialnem učinku, ki je cilj naložbene politike kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, po potrebi vključno z razumnimi prikazi takšnih rezultatov in informacijami o preteklih dosežkih na tem področju;

(e)

metodologijah, ki se uporabljajo za merjenje socialnih učinkov;

(f)

opisu sredstev, ki niso kvalificirana portfeljska podjetja, ter postopka in meril, ki se uporabljajo za izbor teh sredstev, razen če gre za denarna sredstva ali njihove ustreznike;

(g)

opisu profila tveganja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo in vseh tveganj, povezanih s sredstvi, v katera lahko vlaga sklad, ali naložbenih tehnik, ki se lahko uporabljajo;

(h)

opisu postopka vrednotenja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo in metodologije oblikovanja cen za vrednotenje sredstev, vključno z metodami, ki se uporabljajo za vrednotenje kvalificiranih portfeljskih podjetij;

(i)

opisu načina izračuna prejemkov upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo;

(j)

opisu vseh ustreznih stroškov ter njihovega najvišjega zneska;

(k)

dosedanjih finančnih rezultatih kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, kadar so na voljo;

(l)

storitvah za podporo poslovanju in drugih podpornih dejavnostih, ki jih zagotavlja upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ali so urejena prek tretjih oseb za pospeševanje razvoja, rasti ali tekočih operacij v drugem smislu kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera vlaga kvalificirani sklada za socialno podjetništvo, ali, kadar te storitve ali dejavnosti niso zagotovljene, obrazložitvi tega dejstva;

(m)

opisu postopkov, s katerimi lahko kvalificirani sklad za socialno podjetništvo spremeni naložbeno strategijo ali naložbeno politiko ali oboje.

(a)

vsebino informacij iz točk (c) do (f) in (i) odstavka 1 tega člena;

(b)

kako je mogoče predstaviti informacije iz točk (c) do (f) in (l) odstavka 1 tega člena na enoten način, da se zagotovi čim višja raven primerljivosti.

(a)

istovetnost oseb, ki dejansko opravljajo posle upravljanja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo;

(b)

istovetnost kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, katerih enote ali deleže bodo tržili, in njihove naložbene strategije;

(c)

informacije o ureditvah, sprejetih zaradi skladnosti z zahtevami iz poglavja II;

(d)

seznam držav članic, kjer namerava upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo tržiti posamezni kvalificirani sklad za socialno podjetništvo;

(e)

seznam držav članic, kjer je upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ustanovil ali namerava ustanoviti kvalificirani sklad za socialno podjetništvo.

(a)

osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost upravljanja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, imajo dovolj dober ugled in izkušnje tudi glede na naložbene strategije, ki jim sledi upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo;

(b)

so informacije, ki se zahtevajo v odstavku 1, popolne;

(c)

so ureditve, sporočene v skladu s točko (c) odstavka 1, ustrezne za skladnost z zahtevami iz poglavja II;

(d)

s seznama, zagotovljenega v skladu s točko (e) odstavka 1 tega člena, je razvidno, da so vsi kvalificirani skladi za socialno podjetništvo ustanovljeni v skladu s točko (iii) točke (b) člena 3(1) te uredbe.

(a)

nov kvalificirani sklad za socialno podjetništvo, ali

(b)

obstoječ kvalificirani sklad za socialno podjetništvo v državi članici, ki ni navedena na seznamu iz točke (d) člena 15(1).

(a)

zahtevajo dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki in prejmejo ali si priskrbijo njihov izvod;

(b)

zahtevajo, da upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo takoj zagotovi informacije;

(c)

zahtevajo informacije od katere koli osebe, povezane z dejavnostmi upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ali kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo;

(d)

izvajajo preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;

(e)

sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo še naprej ravna v skladu s to uredbo;

(f)

izdajo odredbo za zagotovitev, da upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ravna v skladu s to uredbo in ne ponovi nobenega ravnanja, s katerim lahko krši to uredbo.

(a)

ne izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo za sestavo portfelja, s čimer krši člen 5;

(b)

trži enote in deleže kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo neupravičenim vlagateljem, s čimer krši člen 6;

(c)

uporablja oznako „EuSEF“, čeprav ni registriran v skladu s členom 15;

(d)

uporablja oznako „EuSEF“ za trženje skladov, ki niso ustanovljeni v skladu s točko (iii) točke (b) člena 3(1);

(e)

je pridobil registracijo z napačno navedbo ali na kakršen koli drug nepravilen način, s čimer krši člen 15;

(f)

pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti ne ravna pošteno, pravično ali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, s čimer krši točko (a) člena 7;

(g)

ne uporablja ustrezne politike in postopkov za preprečevanje prestopkov, s čimer krši točko (b) člena 7;

(h)

večkrat ne izpolni obveznosti iz člena 13 glede letnega poročila;

(i)

večkrat ne izpolni obveznosti obveščati vlagatelje v skladu s členom 14.

(a)

sprejme ukrepe za zagotovitev, da zadevni upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ravna v skladu s členoma 5 in 6, točkama (a) in (b) člena 7 ter členi 13, 14 in 15;

(b)

prepove uporabo oznake „EuSEF“ in izbriše zadevnega upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo iz registra.

(a)

obseg, v katerem upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo uporabljajo oznako „EuSEF“ v različnih državah članicah, v državi ali čezmejno;

(b)

geografsko in sektorsko porazdelitev naložb, ki so jih izvedli kvalificirani skladi za socialno podjetništvo;

(c)

ustreznost zahtev po obveščanju iz člena 14, zlasti, ali zadostujejo, da vlagateljem omogočijo premišljeno odločitev o naložbah;

(d)

uporabo različnih kvalificiranih naložb s strani kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo ter kakšen vpliv je to imelo na razvoj socialnih podjetij v vsej Uniji;

(e)

ustreznost vzpostavitve evropske oznake za „socialno podjetje“;

(f)

možnost, da lahko skladi za socialno podjetništvo s sedežem v tretji državi uporabljajo oznako „EuSEF“, ob upoštevanju izkušenj pri uporabi priporočila Komisije glede ukrepov, namenjenih za spodbujanje tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja pri davčnih zadevah;

(g)

praktično uporabo meril za opredelitev kvalificiranih portfeljskih podjetij, vpliv njihove uporabe na razvoj socialnih podjetij v vsej Uniji ter njihov pozitiven socialni učinek;

(h)

analizo postopkov, s katerimi upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo ocenjujejo pozitiven socialni učinek, ki ga ustvarjajo kvalificirana portfeljska podjetja iz člena 10, ter oceno izvedljivosti uvedbe harmoniziranih standardov za meritev socialnega učinka na ravni Unije v skladu s socialno politiko Unije;

(i)

možnost razširitve trženja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo na male vlagatelje;

(j)

ustreznost vključitve kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo med primerna sredstva po Direktivi 2009/65/ES;

(k)

ustreznost dopolnitve te uredbe s pravili o depozitarjih;

(l)

preučitev morebitnih davčnih ovir za sklade za socialno podjetništvo in oceno morebitnih davčnih pobud za spodbujanje socialnega podjetništva v Uniji;

(m)

oceno vseh ovir, ki so vlagateljem morebiti preprečile vlaganje v sklade, ki uporabljajo oznako „EuSEF“, vključno z učinkom drugega prava Unije v zvezi z varnim in skrbnim poslovanjem na institucionalne vlagatelje.

(a)

do 22. julija 2017 kar zadeva točke (a) do (e) in (g) do (m), ter

(b)

do 22. julija 2015 kar zadeva točko (f).

25.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/39

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek izvajanja nove strategije „Evropa 2020“. Ena od prednostnih nalog strategije Evropa 2020 je trajnostna rast, ki jo je treba doseči s spodbujanjem bolj trajnostnega in konkurenčnejšega gospodarstva, ki bo bolj gospodarno z viri. Strategija postavlja energetsko infrastrukturo v ospredje kot del vodilne pobude „Evropa, gospodarna z viri“, saj poudarja, da je treba takoj nadgraditi evropska omrežja in jih povezati med seboj na ravni celine, zlasti da se vanje vključijo obnovljivi viri energije.

(2)

Cilj, ki so si ga na zasedanju Evropskega sveta v Barceloni marca 2002 zastavile vse države članice, v skladu s katerim naj bi zmogljivost električnih medomrežnih povezav dosegla najmanj 10 % njihovih obstoječih proizvodnih zmogljivosti, še ni dosežen.

(3)

Komisija je v sporočilu z naslovom „Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje“, ki so mu sledili sklepi Sveta z dne 28. februarja 2011 in resolucija Evropskega parlamenta (4), pozvala k sprejetju nove politike energetske infrastrukture za obdobje do leta 2020 in pozneje, s katero bi optimizirali razvoj omrežij na evropski ravni, tako da bi Unija lahko izpolnila glavne cilje energetske politike, in sicer konkurenčnost, trajnost in zanesljivost oskrbe z energijo.

(4)

Evropski svet je 4. februarja 2011 poudaril potrebo po modernizaciji in razširitvi evropske energetske infrastrukture ter čezmejnih povezavah omrežij, s čimer bi se vzpostavila solidarnost med državami članicami, zagotovile nadomestne oskrbovalne in prometne poti ter viri energije in razvili obnovljivi viri energije, ki bi konkurirali tradicionalnim virom. Poudaril je, da po letu 2015 nobena država članica ne bi smela ostati brez dostopa do evropskih plinskih in električnih omrežij oziroma njena energetska varnost ne bi smela biti ogrožena zaradi pomanjkanja ustreznih povezav.

(5)

Odločba št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa smernice za vseevropska energetska omrežja (TEN-E). Cilji teh smernic so podpirati dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga Unije ob spodbujanju racionalne proizvodnje, prevoza, distribucije in uporabe energetskih virov, zmanjšati izolacijo regij z omejenimi možnostmi in otoških regij, zagotoviti energetske vire in dobavne poti za oskrbo Unije z energijo ter poskrbeti za njihovo raznolikost tudi s sodelovanjem s tretjimi državami in prispevati k trajnostnem razvoju ter varovanju okolja.

(6)

Ocena sedanjega okvira TEN-E je jasno pokazala, da je prispevek tega okvira sicer pozitiven za izbrane projekte, saj so postali politično prepoznavni, vendar politika nima prave vizije ter ni ustrezno usmerjena in prilagodljiva, da bi lahko zapolnila ugotovljene infrastrukturne vrzeli. Unija bi zato morala okrepiti svoja prizadevanja, da bi dosegla prihodnje izzive na tem področju, in nameniti dovolj pozornosti določitvi morebitnih razkorakov med povpraševanjem in ponudbo energije.

(7)

Pospeševanje obnove obstoječe energetske infrastrukture in uvedba nove infrastrukture sta ključnega pomena za doseganje ciljev energetske ter podnebne politike Unije, med katerimi so dokončna vzpostavitev notranjega trga, zagotavljanje varne oskrbe z energijo, zlasti s plinom in nafto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 % (ob ustreznih pogojih 30 %), povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije na 20 % (6) in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020, pri čemer večja energetska učinkovitost lahko prispeva k zmanjšanju potrebe po izgradnji nove infrastrukture. Hkrati mora Unija pripraviti infrastrukturo na nadaljnjo dolgoročno dekarbonizacijo svojega energetskega sistema do leta 2050. Ta uredba bi zato morala zajeti tudi morebitne prihodnje cilje Unije na področju energetske in podnebne politike.

(8)

Čeprav je obstoj notranjega trga na področju energije pravno opredeljen v Direktivi 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (7) in Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (8), je trg še vedno razdrobljen zaradi nezadostnih povezav med nacionalnimi energetskimi omrežji in ne povsem optimalne uporabe obstoječe energetske infrastrukture. Povezana omrežja na ravni Unije in uvedba infrastrukture pametnih omrežij so ključnega pomena za konkurenčen in pravilno delujoč celostni trg, za doseganje optimalne uporabe energetske infrastrukture, za večjo energetsko učinkovitost in za vključitev distribuiranih obnovljivih virov energije ter za spodbujanje rasti, zaposlovanja ter trajnostnega razvoja.

(9)

Energetsko infrastrukturo Unije bi bilo treba nadgraditi, da se prepreči tehnične motnje in poveča odpornost na takšne motnje, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, škodljive vplive podnebnih sprememb ter ogrožanje varnosti, zlasti v zvezi z evropsko kritično infrastrukturo iz Direktive Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (9).

(10)

Transport nafte po zemeljskih naftovodih, ne pa po vodi, lahko pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskega tveganja, povezanega s transportom nafte.

(11)

Pomen pametnih omrežij pri doseganju ciljev energetske politike Unije je priznan v sporočilu Komisije z dne 12. aprila 2011 z naslovom „Pametna omrežja: od inovacij do uvedbe“.

(12)

Skladišča za shranjevanje energije ter naprave za sprejem, skladiščenje in ponovno uplinjanje ali raztezanje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in stisnjenega zemeljskega plina (CNG) imajo vedno pomembnejšo vlogo pri evropski energetski infrastrukturi. Hitra širitev takšne energetske infrastrukture zato predstavlja pomemben element dobro delujoče omrežne infrastrukture.

(13)

Sporočilo Komisije „Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja“ z dne 7. septembra 2011 poudarja, da mora Unija v svoje zunanje odnose vključiti spodbujanje razvoja energetske infrastrukture z namenom podpiranja socialno-ekonomskega razvoja zunaj meja EU. Unija mora spodbujati infrastrukturne projekte, ki povezujejo energetska omrežja Unije z omrežji tretjih držav, zlasti sosednjih držav in držav, s katerimi je Unija vzpostavila posebno sodelovanje na energetskem področju.

(14)

Za zagotovitev stabilnosti napetosti in frekvence bi bilo treba posebno pozornost nameniti stabilnosti evropskega omrežja električne energije, in sicer v spreminjajočih se pogojih čedalje večjega napajanja omrežja z energijo iz obnovljivih virov, ki so sami po sebi spremenljivi.

(15)

Za naložbe v infrastrukturo evropskega pomena za prenos elektrike in plina je do leta 2020 potrebnih približno 200 milijard EUR. Znatno povečanje obsega naložb v primerjavi s preteklimi trendi ter nujnost izvajanja prednostnih nalog na področju energetske infrastrukture zahtevata nov pristop k urejanju in financiranju energetskih infrastruktur, zlasti čezmejnih.

(16)

V delovnem dokumentu služb Komisije za Svet z dne 10. junija 2011 z naslovom „Naložbene potrebe in zahteve financiranja za energetsko infrastrukturo“ je poudarjeno, da za približno polovico skupnih naložb, potrebnih za desetletje do leta 2020, obstaja tveganje, da sploh ne bodo izvedene oziroma bodo izvedene z zamudo, in sicer zaradi ovir na področju dovoljevanja, zadev v zvezi z urejanjem in financiranja.

(17)

Ta uredba določa pravila za pravočasen razvoj in interoperaibilnost vseevropskih energetskih omrežij za izpolnitev ciljev energetske politike v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), kar zagotavlja delovanje notranjega energetskega trga in zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji, spodbuja energetsko učinkovitost, ohranjanje energije ter razvoj novih in obnovljivih virov energije ter omogoča medsebojno povezovanje energetskih omrežij. S temi cilji ta uredba prispeva k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ter prinaša koristi v zvezi s konkurenčnostjo ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo za celotno Unijo.

(18)

Bistveno za razvoj vseevropskih omrežij in njihovo učinkovito interoperabilnost je zagotoviti operativno usklajevanje med operaterji sistema za prenos elektrike. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje ustreznih določb Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (10) bi bilo treba Komisiji dodeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (11). Za sprejetje smernic glede izvajanja operativnega usklajevanja med operaterji sistema za prenos elektrike na ravni Unije bi se moral uporabiti postopek pregleda, če bodo te smernice veljale za vse operaterje prenosnega sistema.

(19)

V skladu s to uredbo se Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (12), dodeli pomembne dodatne naloge ter pravico do zaračunavanja provizij za nekatere od dodatnih nalog.

(20)

Po tesnih posvetovanjih z vsemi državami članicami in interesnimi stranmi je Komisija opredelila 12 strateških prednostnih nalog za infrastrukturo vseevropskega energetskega omrežja, ki jih je treba za dosego ciljev energetske ter podnebne politike Unije izvesti do leta 2020. Te prednostne naloge zajemajo različne geografske regije ali tematska področja v zvezi s prenosom in shranjevanjem električne energije ter plina, infrastrukturo utekočinjenega ali stisnjenega naravnega plina, pametnimi omrežji, elektroenergetskimi avtocestami, prevozom ogljikovega dioksida in naftno infrastrukturo.

(21)

Projekti skupnega interesa bi morali biti skladni s skupnimi, preglednimi in objektivnimi merili v smislu njihovega prispevka k ciljem energetske politike. Pri električni energiji in plinu bi morali biti projekti vključeni v najnovejši razpoložljivi desetletni načrt za razvoj omrežja, da bi bili upravičeni do vključitve v drugi seznam in naslednje sezname Unije. V tem načrtu bi morali biti upoštevani zlasti sklepi Evropskega sveta z dne 4. februarja 2011 v zvezi s potrebo po vključevanju obrobnih energetskih trgov.

(22)

Ustanoviti bi bilo treba regionalne skupine, ki bodo predlagale in pregledale projekte skupnega interesa, kar bo omogočilo sestavo regionalnih seznamov projektov skupnega interesa. Za zagotovitev splošnega soglasja bi morale te regionalne skupine poskrbeti za tesno sodelovanje med državami članicami, nacionalnimi regulativnimi organi, predlagatelji projekta in zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Sodelovanje bi moralo čim bolj temeljiti na obstoječih regionalnih strukturah sodelovanja med nacionalnimi regulativnimi organi in operaterji prenosnih sistemov ter drugih strukturah, ki jih vzpostavijo države članice in Komisija. V okviru tega sodelovanja bi morali nacionalni regulativni organi po potrebi regionalnim skupinam svetovati med drugim o izvedljivosti regulativnih vidikov predlaganih projektov in o izvedljivosti predlaganega časovnega razporeda regulativne odobritve.

(23)

Da se zagotovi, da je seznam projektov skupnega interesa (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije) na ravni Unije omejen na projekte, ki k izvajanju prednostnih koridorjev in območij strateške energetske infrastrukture prispevajo največ, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s sprejemom in pregledom seznama Unije, pri čemer je treba spoštovati pravico držav članic, da same odobrijo projekte skupnega interesa, ki so povezani z njihovim ozemljem. V analizi, izvedeni v okviru ocene učinka, ki je priložena predlogu, ki je vodil k tej uredbi, je takih projektov na področju električne energije po ocenah približno 100, na področju plina pa približno 50. Ob upoštevanju tega izračuna in potrebe po doseganju ciljev te uredbe bi moralo skupno število projektov skupnega interesa ostati obvladljivo in ne bi smelo bistveno preseči 220. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(24)

Nov seznam Unije bi se moral pripraviti vsaki dve leti. Projekti skupnega interesa, ki so dokončani ali ne izpolnjujejo več relevantnih meril in zahtev, določenih v uredbi, ne bi smeli biti uvrščeni na naslednji seznam Unije. Zato bi morali biti obstoječi projekti skupnega interesa, ki bodo uvrščeni na naslednji seznam Unije, del istega izbirnega postopka za oblikovanje regionalnih seznamov in seznama Unije kot predlagani projekti; vendar bi bilo treba zagotoviti čim manjšo možno upravno obremenitev, na primer z uporabo predhodno posredovanih informacij v največji možni meri in z upoštevanjem letnih poročil predlagateljev projekta.

(25)

Projekte skupnega interesa bi bilo treba izvesti čim prej ter jih skrbno spremljati in ocenjevati, pri čemer naj se ohrani nizka upravna obremenitev za predlagatelje projekta. Komisija bi morala imenovati evropske koordinatorje za projekte, ki se soočajo s težavami.

(26)

Procesi dovoljevanja ne bi smeli povzročiti nesorazmerne upravne obremenitve glede na velikost in zapletenost projekta ter ne smejo ovirati razvoja vseevropskih omrežij in dostopa do trga. V sklepih Sveta z dne 19. februarja 2009 je poudarjena potreba po določitvi in odpravi ovir za naložbe, tudi z racionalizacijo postopkov načrtovanja in posvetovanja. Ti sklepi so dodatno potrjeni s sklepi Evropskega sveta z dne 4. februarja 2011, v katerih je znova poudarjena pomembnost poenostavitve in izboljšanja procesov dovoljevanja v skladu z nacionalnimi pristojnostmi.

(27)

Načrtovanje in izvajanje projektov Unije v skupnem interesu na področju energetske, prometne in telekomunikacijske infrastrukture bi moralo biti usklajeno, da bi ustvarjalo sinergije, kadar koli je to smiselno z ekonomskega, tehničnega, okoljskega ali prostorskega vidika, ob ustreznem upoštevanju varnostnih vidikov. Tako bi lahko pri načrtovanju različnih vseevropskih omrežij dali prednost povezovanju prometnih, komunikacijskih in energetskih omrežij, da bi zagotovili minimalno obremenitev prostora, pri tem pa je treba po možnosti zagotoviti ponovno uporabo obstoječih ali opuščenih poti, da bi se čim bolj zmanjšali negativni socialni, gospodarski, okoljski in finančni učinki.

(28)

Projekti skupnega interesa bi morali na nacionalni ravni imeti ustrezen „prednostni status“, da se jim zagotovi hitra upravna obravnava. Projekte skupnega interesa bi morali pristojni organi obravnavati kot projekte javnega interesa. Projekti z negativnim vplivom na okolje bi lahko zaradi prevladujočega javnega interesa dobili dovoljenje, če so izpolnjeni vsi pogoji v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (13) ter Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (14).

(29)

Z vzpostavitvijo pristojnega organa ali organov, ki združujejo ali usklajujejo vse procese dovoljevanja (v nadaljnjem besedilu: vse na enem mestu), bi se morala zmanjšati zapletenost, povečati učinkovitost in preglednost ter okrepiti sodelovanje med državami članicami. Pristojni organi bi morali biti operativni čim prej po njihovem imenovanju.

(30)

Kljub obstoju standardov za udeležbo javnosti v okoljskih postopkih odločanja je treba sprejeti dodatne ukrepe, s katerimi bi zagotovili najvišje možne standarde preglednosti in udeležbe javnosti pri vseh pomembnih zadevah v procesu dovoljevanja za projekte skupnega interesa.

(31)

Po potrebi bi moralo ustrezno in usklajeno izvajanje Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (15), Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (16), Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, podpisane v Aarhusu 25. junija 1998 (17) (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija), in Konvencije iz Espooja zagotoviti usklajenost glavnih načel presoje vplivov na okolje, tudi na čezmejni ravni. Države članice bi morale uskladiti svoje ocene za projekte skupnega interesa in po potrebi ocene izvesti skupaj. Države članice bi bilo treba spodbujati k izmenjavi najboljših praks in k izgradnji upravnih zmogljivosti za procese dovoljevanja.

(32)

Pomembno je poenostaviti in izboljšati procese dovoljevanja, pri tem bi bilo treba v razpoložljivem obsegu z upoštevanjem načela subsidiarnosti spoštovati nacionalne pristojnosti in postopke za izgradnjo nove infrastrukture. Glede na nujnost razvoja energetske infrastrukture bi bilo treba poleg poenostavitve procesov dovoljevanja določiti tudi natančen rok za sprejem odločitev ustreznih organov v zvezi z izvedbo projekta. Ta časovna omejitev bi morala spodbujati učinkovitejšo opredelitev in obravnavo postopkov in ne bi smela v nobenem primeru nižati visokih standardov varovanja okolja ter udeležbe javnosti. Glede na maksimalne časovne omejitve, ki jih določa ta uredba, si lahko države članice kljub temu prizadevajo za njihovo nadaljnje skrajšanje, če je to izvedljivo. Pristojni organi bi morali zagotoviti skladnost s časovnimi omejitvami in države članice bi si morale prizadevati za najučinkovitejšo možno obravnavo ugovorov zoper materialno ali postopkovno zakonitost celovite odločitve.

(33)

Če države članice menijo, da je ustrezno, lahko v celovito odločitev vključijo odločitve o: pogajanjih s posameznimi lastniki zemljišč o dovoljenju za dostop, lastništvu ali pravici do uporabe lastnine; prostorskem načrtovanju, ki določa namensko rabo zemljišč posameznega območja, vključuje druge razvojne vidike, kot so ceste, železnice, stavbe ter naravovarstvena območja, in ni namenjeno izključno za načrtovanje projekta; izdaji dovoljenj za uporabo. V povezavi s procesi dovoljevanja bi lahko projekt skupnega interesa vključeval povezano infrastrukturo v obsegu, ki je nujen za izgradnjo ali delovanje projekta.

(34)

Ta uredba, zlasti določbe o dovoljevanju, udeležbi javnosti in izvajanju projektov skupnega interesa, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami o varovanju okolja in zdravja ljudi ter določbami iz skupne ribiške in pomorske politike.

(35)

Stroške razvoja, izgradnje, delovanja in vzdrževanja projektov skupnega interesa bi morali na splošno kriti uporabniki infrastrukture. Projekti skupnega interesa bi morali biti upravičeni do čezmejne razporeditve stroškov, kadar ocena povpraševanja na trgu ali pričakovani učinki tarif nakazujejo, da stroškov ne bo mogoče kriti s tarifami, ki jih plačujejo uporabniki infrastrukture.

(36)

Podlaga za razpravo o ustrezni razporeditvi stroškov bi morala biti analiza stroškov in koristi infrastrukturnega projekta na podlagi usklajene metodologije analize energetskega sistema v okviru desetletnih načrtov za razvoj omrežij, ki jih pripravi Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009 ter Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (18) in ki jih pregleda Agencija. Analiza bi lahko upoštevala kazalnike in ustrezne referenčne vrednosti za primerjavo stroškov naložbe na enoto.

(37)

Na vedno bolj povezanem trgu so potrebna jasna in pregledna pravila čezmejne razporeditve stroškov za spodbujanje naložb v čezmejno infrastrukturo. Evropski svet je 4. februarja 2011 opozoril na pomen spodbujanja regulativnega okvira, ki spodbuja naložbe v omrežja, pri čemer je treba določiti višino tarif, skladno s finančnimi potrebami, ter ustrezno razporeditev stroškov pri čezmejnih naložbah, s čimer bi povečali konkurenco in konkurenčnost ter upoštevali vpliv na potrošnike. Pri odločanju o čezmejni razporeditvi stroškov bi morali nacionalni regulativni organi zagotoviti, da njen učinek na nacionalne tarife ne pomeni nesorazmerne obremenitve za potrošnike. Nacionalni regulativni organi bi se prav tako morali izogniti tveganju dvojne podpore za projekte ob upoštevanju dejanskih ali ocenjenih provizij in prihodkov. Te provizije in prihodki bi se morali upoštevati samo, v kolikor so namenjeni kritju zadevnih stroškov in so čim bolj povezani s projekti. Če zahtevek za naložbo upošteva koristi izven meja zadevnih držav članic, bi se morali nacionalni regulativni organi posvetovati z zadevnimi operaterji prenosnega omrežja o analizi stroškov in koristi za določen projekt.

(38)

Obstoječe pravo notranjega energetskega trga določa, da se ustrezne spodbude za naložbe zagotovijo s tarifami za dostop do plinskih in električnih omrežij. Nacionalni regulativni organi bi morali pri uporabi prava notranjega energetskega trga zagotoviti stabilen in predvidljiv regulativni okvir s spodbudami za projekte skupnega interesa, vključno z dolgoročnimi spodbudami, sorazmernimi z ravnijo posebnega tveganja projekta. To velja zlasti za inovativne tehnologije prenosa pri električni energiji, ki bi omogočale obsežno vključevanje virov obnovljive energije, razpršenih virov energije ali odziva na povpraševanje v medsebojno povezanih omrežjih, ter za infrastrukturo za prenos plina, ki bi omogočala večjo zmogljivost in boljše prilagajanje trgu, kar bi omogočilo kratkoročno trgovanje ali zagotovilo rezervne zaloge v primeru motenj v oskrbi.

(39)

Ta uredba se uporablja samo za dovoljevanje, udeležbo javnosti in regulativno obravnavo projektov skupnega interesa v smislu te uredbe. Države članice lahko kljub temu v okviru nacionalne zakonodaje uporabijo ista ali podobna pravila za druge projekte, ki nimajo statusa projektov skupnega interesa, v okviru področja uporabe te uredbe. Države članice lahko v zvezi z regulativnimi spodbudami uporabijo v okviru svoje nacionalne zakonodaje ista ali podobna pravila za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorijo shranjevanja električne energije.

(40)

Države članice, ki trenutno ne zagotavljajo pravnega statusa največjega državnega pomena, ki ga je mogoče pripisati projektom energetske infrastrukture v okviru procesov dovoljevanja, bi morale preučiti uvedbo takšnega statusa, zlasti oceniti, ali bi to pospešilo procese dovoljevanja.

(41)

Evropski energetski program za oživitev (EEPR), uveden z Uredbo (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (19), je pokazal dodatno vrednost znatne finančne pomoči Unije, s katero je mogoče privabiti zasebno financiranje, pri čemer je omogočil izvajanje projektov evropskega pomena. Evropski svet je 4. februarja 2011 priznal, da so za nekatere projekte energetske infrastrukture potrebna omejena javna finančna sredstva za pridobitev zasebnih sredstev. Zaradi gospodarske in finančne krize ter proračunskih omejitev bi bilo treba razviti usmerjeno podporo v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, ki bo privabila nove vlagatelje v prednostne koridorje in območja energetske infrastrukture ter hkrati ohranila minimalen prispevek iz proračuna Unije. Zadevni ukrepi bi morali temeljiti na izkušnjah, pridobljenih med pilotno fazo projektnih obveznic za financiranje infrastrukturnih projektov.

(42)

Projekti skupnega interesa na področjih električne energije, plina in ogljikovega dioksida bi morali biti upravičeni do finančne pomoči Unije za študije, pod določenimi pogoji pa tudi do finančne pomoči Unije za dela, takoj ko je takšno financiranje na voljo iz ustrezne uredbe za instrument za povezovanje Evrope, in sicer v obliki nepovratnih sredstev ali v obliki inovativnih finančnih instrumentov. Na ta način bo mogoče zagotoviti podporo po meri za tiste projekte skupnega interesa, ki v okviru obstoječega regulativnega okvira in pogojev na trgu do nje niso upravičeni. Pomembno je preprečiti vsako izkrivljanje konkurence, zlasti med projekti, ki prispevajo k izvajanju istega prednostnega koridorja Unije. S tako finančno pomočjo bi se morale razviti potrebne sinergije s sredstvi iz strukturnih skladov, ki bodo financirali pametna energetska distribucijska omrežja lokalnega in regijskega pomena. Postopek v treh korakih se uporablja za projekte skupnega interesa. Prvič, trg bi moral imeti prednost pri naložbah. Drugič, če naložb ni zagotovil trg, bi bilo treba raziskati regulativne rešitve, po potrebi bi bilo treba zadevni regulativni okvir prilagoditi ter zagotoviti njegovo pravilno uporabo. Tretjič, če prva dva koraka ne zadostujeta za zagotovitev potrebnih naložb pri projektih skupnega interesa, bi se lahko odobrila finančna pomoč Unije, če projekt skupnega interesa izpolnjuje veljavna merila.

(43)

Ker cilja te uredbe, tj. razvoja in interoperabilnosti vseevropskih energetskih omrežij ter povezave s takšnimi omrežji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(44)

Uredbe (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(45)

Odločbo št. 1364/2006/ES bi bilo zato treba razveljaviti –

(a)

ureja opredelitev projektov skupnega interesa, ki so potrebni za izvajanje prednostnih koridorjev in območij ter spadajo v kategorije energetske infrastrukture na področjih električne energije, plina, nafte in ogljikovega dioksida, določene v Prilogi II (v nadaljnjem besedilu: kategorije energetske infrastrukture);

(b)

omogoča pravočasno izvajanje projektov skupnega interesa s poenostavitvijo, tesnejšim usklajevanjem in hitrejšim procesom dovoljevanja ter večjo udeležbo javnosti;

(c)

določa pravila in smernice za čezmejno razporeditev stroškov in s tveganji povezane pobude v zvezi s projekti skupnega interesa;

(d)

določa pogoje za upravičenost projektov skupnega interesa do finančne pomoči Unije.

1.

„energetska infrastruktura“ pomeni vse objekte ali pripadajoče naprave, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture, ki se nahaja v Uniji ali povezuje Unijo z eno ali več tretjimi državami;

2.

„celovita odločitev“ pomeni odločitev ali niz odločitev organa ali organov države članice, razen odločitev sodišč, na podlagi katerih se v zvezi s projektom predlagatelju projekta dovoli gradnja energetske infrastrukture, brez poseganja v morebitno odločitev v upravnem pritožbenem postopku;

3.

„projekt“ pomeni enega ali več vodov, cevovodov, objektov, opreme ali inštalacij, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture;

4.

„projekt skupnega interesa“ pomeni projekt, ki je nujen za izvajanje prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I in ki je del seznama projektov skupnega interesa Unije iz člena 3;

5.

„ozko grlo v energetski infrastrukturi“ pomeni omejitev fizičnih tokov v energetskem sistemu zaradi nezadostnega prenosa zmogljivosti, kar med drugim vključuje pomanjkanje infrastrukture;

6.

„predlagatelj projekta“ pomeni eno od naslednjega:

7.

„pametno omrežje“ pomeni elektroenergetsko omrežje, ki lahko na stroškovno učinkovit način povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, vključno s proizvajalci, odjemalci in subjekti, ki proizvajajo in porabljajo, da se zagotovi ekonomsko učinkovit in trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti;

8.

„dela“ pomenijo nakup, dobavo in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev, vključno s programsko opremo, načrtovanje, izvajanje gradnje in montaže projekta, tehnično potrditev montaže ter začetka uporabe projekta;

9.

„študije“ pomenijo dejavnosti, potrebne za pripravo projekta na izvajanje, kot so pripravljalne študije, investicijska in druga dokumentacija, študije v zvezi z ocenjevanjem, preizkusi in vrednotenjem, tudi programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločanje o njegovem financiranju, kot so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;

10.

„nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 35(1) Direktive 2009/72/ES ali členom 39(1) Direktive 2009/73/ES;

11.

„začetek uporabe“ pomeni vsa dejanja, ki so potrebna za začetek uporabe projekta po tem, ko je bil ta zgrajen.

(a)

za vsak predlagani projekt skupnega interesa pridobi odobritev držav članic, katerih ozemlje projekt zadeva; če se država članica odloči, da ne odobri projekta, mora skupini sporočiti utemeljene razloge za njeno odločitev;

(b)

upošteva nasvet Komisije, katerega namen je skupno število projektov skupnega interesa, ki jih je še mogoče upravljati.

(a)

zagotovi, da so vključeni samo tisti projekti, ki izpolnjujejo merila iz člena 4;

(b)

zagotovi skladnost med regijami, ob upoštevanju mnenja Agencije iz Priloge III.2(12);

(c)

upošteva vsako mnenje držav članic, kot je določeno v Prilogi III.2(9), in

(d)

si prizadeva za obvladljivo skupno število projektov skupnega interesa na seznamu Unije.

(a)

projekt je potreben za vsaj enega od prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture;

(b)

možne splošne koristi projekta, ocenjene v skladu z ustreznimi posebnimi merili iz odstavka 2, prevladajo nad njihovimi stroški, tudi na daljši rok, in

(c)

projekt izpolnjuje katero koli od naštetih meril:

(a)

v primeru projektov za prenos električne energije in skladiščenje, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II.1(a) do (d), projekt pomembno prispeva k vsaj enemu od naslednjih posebnih meril:

(b)

v primeru plinskih projektov, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II.2, projekt pomembno prispeva k vsaj enemu od naslednjih posebnih meril:

(c)

v primeru projektov pametnih omrežij za električno energijo, ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz Priloge II.1(e), projekt pomembno prispeva k vsem naslednjim posebnim merilom:

(d)

v primeru projektov za prenos ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II.3, projekt pomembno prispeva k vsem naslednjim posebnim merilom:

(e)

v primeru projektov za prenos ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II.4, projekt pomembno prispeva k vsem naslednjim posebnim merilom:

(a)

nujnost vsakega predlaganega projekta za zagotavljanje ciljev energetske politike Unije na področju povezovanja, med drugim z odpravo osamitve vsaj ene države članice in konkurenčnosti trgov, trajnosti in zanesljive oskrbe;

(b)

število držav članic, na katere vpliva posamezni projekt, pri čemer zagotavljajo enake možnosti za projekte, ki vključujejo obrobne države članice;

(c)

prispevek k teritorialni koheziji posameznega projekta in

(d)

skladnost z drugimi predlaganimi projekti.

(a)

investicijsko dokumentacijo in načrte;

(b)

odobritev nacionalnega regulativnega organa ali drugega zadevnega organa;

(c)

izgradnjo in začetek uporabe;

(d)

dovoljevanje iz člena 10(4)(b).

(a)

kako napredujejo načrtovanje, izgradnja in začetek uporabe projekta, zlasti v zvezi s postopki dovoljevanja in posvetovanj;

(b)

kakšne so morebitne zamude glede na časovni načrt za izvajanje, razlogi za zamude in morebitne druge težave;

(c)

po potrebi spremenjen načrt za odpravo zamud.

(a)

v kolikor se ukrepi iz člena 22(7)(a), (b) ali (c) direktiv 2009/72/ES in 2009/73/ES uporabljajo v skladu z ustreznimi nacionalnimi zakoni, izvajanje naložbe zagotovijo nacionalni regulativni organi;

(b)

če se ukrepi nacionalnih regulativnih organov v skladu s točko (a) ne uporabljajo, predlagatelj projekta izbere tretjo stran, ki bo v celoti ali deloma financirala ali zgradila projekt. Predlagatelj projekta to stori, preden zamuda preseže dve leti v primerjavi z datumom začetka uporabe po časovnem načrtu za izvajanje;

(c)

če v skladu s točko (b) ni izbrana tretja stran, nacionalni regulativni organ ali država članica v dveh mesecih od poteka obdobja iz točke (b) imenuje tretjo stran, ki bo financirala ali zgradila projekt, predlagatelj projekta pa jo mora sprejeti;

(d)

če zamuda v primerjavi z datumom začetka uporabe v časovnem načrtu za izvajanje preseže dve leti in dva meseca, lahko Komisija, ob upoštevanju dogovora in s popolnim sodelovanjem zadevnih držav članic, organizira razpis za zbiranje predlogov, odprt za vse tretje strani, ki so zmožne postati predlagatelji projekta, za izgradnjo projekta v dogovorjenem roku;

(e)

pri uporabi točke (c) ali (d) upravljavec sistema, na katerega ozemlju se nahaja naložba, predloži upravljavcem ali vlagateljem ali tretji osebi vse informacije, ki so potrebne za izvedbo naložbe, s prenosnim omrežjem poveže nova sredstva in si na splošno v največji možni meri prizadeva omogočiti izvajanje naložbe ter varno, zanesljivo in učinkovito delovanje in vzdrževanje projekta skupnega interesa.

(a)

spodbuja projekte, za katere je zadolžen, ter čezmejni dialog med predlagatelji projekta in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi;

(b)

po potrebi pomaga vsem stranem pri posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in pridobivanju potrebnih dovoljenj za projekte;

(c)

po potrebi svetuje predlagateljem projekta v zvezi s financiranjem projekta;

(d)

zagotavlja, da zadevne države članice ustrezno podpirajo in strateško usmerjajo pripravo in izvajanje projektov;

(e)

Komisiji vsako leto, po potrebi pa tudi ob preteku mandata, predloži poročilo o napredku projektov ter o težavah in ovirah, ki bi lahko povzročile znatne zamude pri začetku uporabe projektov. Komisija posreduje poročilo Evropskemu parlamentu in zadevnim skupinam.

(a)

pristojni organ o prenosu obvesti Komisijo in informacijo objavi bodisi pristojni organ bodisi predlagatelj projekta na spletnem mestu, kakor je opredeljeno v členu 9(7);

(b)

je za posamezni projekt skupnega interesa odgovoren samo en organ, je v procesu celovite odločitve za posamezni tovrstni projekt edina kontaktna točka za predlagatelja projekta in koordinira vlaganje vseh zadevnih dokumentov in informacij.

(a)

postopek pred oddajo vloge obsega obdobje od začetka procesa dovoljevanja do takrat, ko pristojni organ predloženo vlogo sprejme, in traja predvidoma dve leti.

Ta postopek zajema tudi izdelavo okoljskih poročil, ki jih pripravijo predlagatelji projekta.

Za potrebe določitve začetka procesa dovoljevanja predlagatelji projekta v pisni obliki obvestijo pristojne organe zadevnih držav članic o projektu in jim predložijo podrobno predstavitev zasnove projekta. Pristojni organ, tudi v imenu drugih zadevnih organov, najpozneje tri mesece po prejemu obvestila to obvestilo v pisni obliki sprejme ali zavrne, če meni, da projekt še ni zrel za začetek procesa dovoljevanja. V primeru zavrnitve pristojni organ utemelji svojo odločitev, tudi v imenu drugih zadevnih organov. Za datum začetka procesa dovoljevanja šteje datum, ko pristojni organ potrdi, da je sprejel obvestilo. Kadar projekt zadeva dve ali več držav članic, za datum začetka procesa dovoljevanja šteje datum, ko zadnji zadevni pristojni organ podpiše, da je sprejel obvestilo;

(b)

predpisani postopek dovoljevanja obsega obdobje od datuma sprejema vloge do sprejema celovite odločitve in traja največ leto in šest mesecev. Države članice lahko določijo krajši rok, če menijo, da je to ustrezno.

(a)

ko pristojni organ v skladu z odstavkom 1(a) potrdi sprejem obvestila, v tesnem sodelovanju z drugimi zadevnimi organi in po potrebi na podlagi predloga predlagatelja projekta opredeli, kaj mora gradivo obsegati in kako podrobne morajo biti informacije, ki jih kot del vloge predloži predlagatelj projekta za pridobitev celostne odločitve. Podlaga za to opredelitev je seznam iz Priloge VI.1(e);

(b)

pristojni organ v tesnem sodelovanju s predlagateljem projekta in drugimi zadevnimi organi ter ob upoštevanju rezultatov dejavnosti, izvedenih v skladu s točko (a), izdela podroben časovni razpored procesa dovoljevanja v skladu s smernicami iz Priloge VI.(2).

V primeru projektov, ki segajo čez meje dveh ali več držav članic, pristojni organi zadevnih držav članic pripravijo skupni časovni razpored, ki ga skušajo uskladiti s svojimi razporedi;

(c)

pristojni organ najpozneje en mesec po prejemu vloge po potrebi, tudi v imenu drugih zadevnih organov, zaprosi predlagatelja projekta za manjkajoče informacije, te pa lahko zadevajo le teme, opredeljene v točki (a). Pristojni organ sprejme vlogo v pisni obliki v pregled najpozneje tri mesece po posredovanju manjkajočih informacij. Dodatne informacije se lahko zahtevajo samo, če to narekujejo nove okoliščine.

(a)

analizo stroškov in koristi za projekt, ki ustreza metodologiji, ki je pripravljena v skladu s členom 11 in upošteva tudi koristi zunaj meja zadevne države članice;

(b)

poslovni načrt z oceno finančne izvedljivosti projekta, vključno z izbrano finančno rešitvijo, in rezultate tržnega preverjanja za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorijo iz Priloge II.2, in

(c)

utemeljen predlog za čezmejno razporeditev stroškov, če se predlagatelji projekta o tem dogovorijo.

—

dajatve za prezasedenost in druge dajatve,

—

prihodke iz naslova mehanizma za medsebojna nadomestila operaterjev prenosnih sistemov, vzpostavljenega v okviru člena 13 Uredbe (ES) št. 714/2009.

(a)

oceno opredeljenih učinkov v vsaki zadevni državi članici, vključno z učinki, ki zadevajo tarife za omrežja;

(b)

oceno poslovnega načrta iz odstavka 3(b);

(c)

pozitivnimi učinki na regionalni ravni ali ravni Unije, ki bi jih ustvaril projekt;

(d)

rezultati posvetovanj zadevnih predlagateljev projekta.

(a)

iz členov 32, 33 in 34 ter člena 41(6), (8) in (10) Direktive 2009/73/ES na podlagi člena 36 Direktive 2009/73/ES;

(b)

iz členov 16(6) Uredbe (ES) št. 714/2009 ali iz člena 32 ter člena 37(6) in (10) Direktive 2009/72/ES na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 714/2009;

(c)

na podlagi člena 22 Direktive 2003/55/ES (20) ali

(d)

na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003 (21).

(a)

iz členov 32, 33 in 34 ter člena 41(6), (8) in (10) Direktive 2009/73/ES na podlagi člena 36 Direktive 2009/73/ES;

(b)

iz člena 16(6) Uredbe (ES) št. 714/2009 ali iz člena 32 in člena 37(6) in (10) Direktive 2009/72/ES na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 714/2009;

(c)

na podlagi člena 22 Direktive 2003/55/ES ali

(d)

na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003.

(a)

predpise za predhodno naložbo ali

(b)

predpise za priznavanje dejansko nastalih stroškov pred začetkom uporabe projekta ali

(c)

predpise za zagotavljanje donosa kapitala, vloženega v projekt, ali

(d)

kateri koli drug ukrep, ki se zdi potreben in ustrezen.

(a)

spodbud iz odstavka 1 na podlagi primerjalne analize najboljše prakse nacionalnih regulativnih organov;

(b)

skupne metodologije za vrednotenje večjih tveganj naložb v projekte za infrastrukturo električne energije in plina.

(a)

analiza stroškov in koristi za projekt v skladu s točko (a) člena 12(3) dokazuje obstoj pomembnih pozitivnih zunanjih dejavnikov, kot so zanesljiva oskrba z energijo, solidarnost ali inovativnost;

(b)

za projekt je bila predložena odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov v skladu s členom 12; ali pa projekt spada v kategorijo določeno v Prilogi II.1(c) in zato zanj ni bila predložena odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov, vendar je namenjen ponudbi čezmejnih storitev, vzpostavitvi tehnoloških inovacij in zagotavljanju varnega delovanja čezmejnega omrežja;

(c)

projekt tržno ni izvedljiv glede na poslovni načrt in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji, posojilodajalci ali nacionalni regulativni organ. Odločitev o spodbudah in njena utemeljitev iz člena 13(2) se upoštevata pri oceni tržne izvedljivosti projekta.

(a)

napredka pri načrtovanju, razvoju, izgradnji in začetku uporabe projektov skupnega interesa, izbranih v skladu s členom 3, ter po potrebi zamud pri izvajanju in drugih težav, ki se pojavijo;

(b)

sredstev, ki jih je rezervirala in izplačala Unija za projekte skupnega interesa, v primerjavi s skupno vrednostjo financiranih projektov skupnega interesa;

(c)

razvoja ravni medsebojne povezanosti držav članic in ustreznega razvoja cen energije ter tudi števila okvar omrežnega sistema, njihovih vzrokov in povezanih gospodarskih stroškov v zvezi s sektorjem električne energije in plina;

(d)

izdaje dovoljenj in sodelovanje javnosti, zlasti:

(e)

regulativne obravnave, zlasti:

(f)

učinkovitosti, s katero ta uredba prispeva k doseganju ciljev za povezovanje trgov v obdobju do leta 2014 in 2015, podnebnih in energetskih ciljev za leto 2020 in dolgoročno k približevanju nizkoogljičnemu gospodarstvu do leta 2050.

(a)

splošne informacije, vključno z geografskimi informacijami, za vsak projekt skupnega interesa;

(b)

časovni načrt za izvajanje, določen v členu 5(1), za vsak projekt skupnega interesa;

(c)

najpomembnejše rezultate analize stroškov in koristi za zadevne projekte skupnega interesa, pridobljene na podlagi metodologije, pripravljene v skladu s členom 11, razen poslovno občutljivih informacij;

(d)

seznam Unije;

(e)

sredstva, ki jih je Unija dodelila in izplačala za vsak projekt skupnega interesa.

1.

člen 8 se spremeni:

2.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Stroški

Stroške, povezane z dejavnostmi ENTSO za električno energijo iz členov 4 do 12 te uredbe ter iz člena 11 Uredbe (EU) št. 347/2013, krijejo operaterji prenosnega sistema; stroški se upoštevajo pri izračunu tarif. Regulativni organi stroške odobrijo le, če so razumni in primerni.“;

3.

v člen 18 se doda naslednji odstavek:

„4a.   Komisija lahko sprejme smernice glede izvajanja operativnega usklajevanja med upravljavci prenosnih sistemov na ravni Unije. Navedene smernice so skladne s kodeksi omrežij iz člena 6 te uredbe in temeljijo na njih, na sprejetih določitvah ter mnenju Agencije iz člena 8(3)(a) te uredbe. Komisija pri sprejemanju teh smernic upošteva različne regionalne in nacionalne operativne zahteve.

Navedene smernice se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(3).“;

4.

v členu 23 se vstavi naslednji odstavek:

„3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (26).

1.

v členu 8(10) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

2.

člen 11 se nadomesti:

„Člen 11

Stroški

Stroške, povezane z dejavnostmi ENTSO za plin iz členov 4 do 12 te uredbe ter iz člena 11 Uredbe (EU) št. 347/2013, krijejo operaterji prenosnega sistema; stroški se upoštevajo pri izračunu tarif. Regulativni organi stroške odobrijo le, če so razumni in primerni.“