(1)

Za letalski sektor je značilna izrazita mednarodna razsežnost. Globalni pristop k reševanju problema hitro naraščajočih emisij v mednarodnem letalstvu bi bil zato najbolj zaželen in najučinkovitejši način zmanjševanja letalskih emisij.

(2)

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) zahteva, da vse pogodbenice oblikujejo in izvajajo nacionalne in po potrebi regionalne programe, ki bodo vključevali ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb.

(3)

Unija je zavezana k zmanjšanju svojih emisij CO2, vključno z letalskimi emisijami. Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij.

(4)

Pri sklepanju vseh sporazumov med Unijo in tretjimi državami na področju letalstva bi si morali prizadevati za ohranitev prožnosti Unije, da bi lahko ukrepala v zvezi z okoljskimi vprašanji, kar vključuje tudi ukrepe za ublažitev vpliva letalstva na podnebne spremembe.

(5)

V Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo (ICAO) je bil dosežen napredek na poti k temu, da se na 38. zasedanju skupščine ICAO, ki bo potekala od 24. septembra do 4. oktobra 2013, sprejme globalni okvir za politiko zmanjševanja emisij, ki pospešuje uporabo tržnih ukrepov na področju emisij iz mednarodnega letalstva, in o razvoju globalnega tržnega ukrepa. Tak okvir bi lahko znatno prispeval k zmanjšanju emisij CO2 na nacionalni, regionalni in globalni ravni.

(6)

Da bi ta napredek olajšali in zagotovili zagon, je zaželeno do zasedanja 38. skupščine ICAO odložiti izvrševanje določenih zahtev v zvezi z leti na letališča v državah izven Unije, ki niso članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), pridružena območja ali ozemlja držav v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ali države, ki so z Unijo podpisale pogodbo o pristopu, in leti s teh letališč. Zato se proti upravljavcem zrakoplova ne bi smeli sprejeti ukrepi v zvezi z zahtevami, ki izvirajo iz Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), za poročanje o preverjenih emisijah za koledarska leta 2010, 2011 in 2012 ter ustrezno predajo pravic za leto 2012 iz letov na takšna letališča in z njih. Upravljavci zrakoplova lahko navedene zahteve še naprej upoštevajo, če tako želijo.

(7)

Da bi preprečili izkrivljanje konkurence, bi se moralo odstopanje, določeno s tem sklepom, uporabljati samo za upravljavce zrakoplova, ki niso prejeli brezplačnih pravic, izdanih za tovrstne dejavnosti, ki so se izvajale v letu 2012, ali so jih že vrnili. Iz istega razloga se navedene pravice ne bi smele upoštevati pri izračunu pravic do uporabe mednarodnih dobropisov v okviru Direktive 2003/87/ES.

(8)

Letalske pravice za leto 2012, ki se takim upravljavcem zrakoplova ne dodelijo ali so vrnjene, bi se morale s preklicem vzeti iz obtoka. Zaradi izvajanja tega sklepa, da bi se zagotovilo spoštovanje člena 3d(1) Direktive 2003/87/ES, bi bilo treba prilagoditi število letalskih pravic, ki se prodajo na dražbi.

(9)

Odstopanje, določeno v tem sklepu, ne bi smelo vplivati na okoljevarstveno integriteto in splošni cilj zakonodaje Unije o podnebnih spremembah niti ne bi smelo voditi v izkrivljanje konkurence. V skladu s tem in da bi ohranili splošni cilj Direktive 2003/87/ES, ki je del pravnega okvira Unije za uresničevanje neodvisne zaveze, da bo do leta 2020 zmanjšala svoje emisije za 20 % glede na ravni iz leta 1990, bi morali navedeno direktivo še naprej uporabljati za lete z letališč ali na letališča na ozemlju ene od držav članic in na letališča ali z njih v nekaterih tesno povezanih ali pridruženih območjih ali državah zunaj Unije.

(10)

Odstopanje, določeno v tem sklepu, se nanaša samo na letalske emisije iz leta 2012. Skupina ICAO na visoki ravni za mednarodno letalstvo in podnebne spremembe je bila ustanovljena, da bi določala usmeritve o oblikovanju okvira za tržne ukrepe, ocenila izvedljivost možnosti za globalni tržni ukrep in določila sklop tehnoloških in operativnih ukrepov. Unija je to odstopanje zagotovila, da bi na 38. zasedanju skupščine ICAO olajšala dosego dogovora o realističnem časovnem načrtu za oblikovanje globalnega tržnega ukrepa po 38. zasedanju skupščine ICAO ter o okviru, ki bo v obdobju do uporabe globalnega tržnega ukrepa olajšal celovito uporabo nacionalnih in regionalnih tržnih ukrepov na področju mednarodnega letalstva. Na tej osnovi in s ciljem, da bi olajšali optimalno součinkovanje med takšnim izidom zasedanja in sistemom trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Uniji, bi se lahko razmislilo o nadaljnjih ukrepih. Komisija bi morala pri oceni potrebe po nadaljnjih ukrepih upoštevati tudi morebiten vpliv na letalski promet znotraj Evrope, da bi se izognila izkrivljanju konkurence.

(11)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predstaviti celovito poročilo o napredku, doseženemu na 38. zasedanju skupščine ICAO, in hitro, po potrebi, predlagati ukrepe v skladu z rezultati.

(12)

Glede na rok za predajo 30. aprila 2013, kakor je določeno v Direktivi 2003/87/ES, je bistveno, da se zagotovi pravna varnost za upravljavce zrakoplova in nacionalne organe. V skladu s tem bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

(1)

V skladu s členom 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev je treba Direktivo Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, v zvezi s katerimi je bila pred 14. junijem 2011 sprejeta odločitev v skladu s členom 6(3) navedene direktive. Z Odločbo Komisije 2008/565/ES (3) je bilo potrjeno, da Paecilomyces fumosoroseus, sev FE 9901, izpolnjuje pogoje iz člena 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(2)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Belgija 4. februarja 2004 prejela zahtevek družbe FuturEco S.L. za vključitev aktivne snovi Paecilomyces fumosoroseus, sev FE 9901, v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Odločbo 2008/565/ES je bilo potrjeno, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Za navedeno aktivno snov so bili v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in živali ter na okolje za uporabe, ki jih je predlagal vlagatelj. Država članica poročevalka je 29. marca 2007 predložila osnutek poročila o oceni.

(4)

Osnutek poročila o oceni so pregledale države članice in Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija je 20. avgusta 2012 Komisiji predložila sklep o pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo Paecilomyces fumosoroseus, sev FE 9901 (4). Osnutek poročila o oceni in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico osnutka poročila o oceni pripravile 15. marca 2013 v obliki poročila Komisije o pregledu Paecilomyces fumosoroseus, sev FE 9901.

(5)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo Paecilomyces fumosoroseus, sev FE 9901, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) ter člena 5(3) Direktive 91/414/EGS, zlasti pri uporabah, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno, da se Paecilomyces fumosoroseus, sev FE 9901, odobri.

(6)

Pred odobritvijo bi bilo treba določiti primeren rok, da se bodo države članice in zainteresirane strani lahko pripravile na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale z odobritvijo.

(7)

Brez poseganja v obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki izhajajo iz odobritve, in ob upoštevanju posebnega položaja, ki je nastal s prehodom od Direktive 91/414/EGS k Uredbi (ES) št. 1107/2009, bi bilo treba upoštevati naslednje. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v šestih mesecih po odobritvi pregledajo registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Paecilomyces fumosoroseus, sev FE 9901. Države članice bi morale registracije po potrebi spremeniti, nadomestiti ali preklicati. Z odstopanjem od navedenega roka bi bilo treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne posodobljene dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo po enotnih načelih iz Direktive 91/414/EGS.

(8)

Izkušnje iz vključitev aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (5), so pokazale, da se lahko pri razlagi obveznosti imetnikov veljavnih registracij glede dostopa do podatkov pojavijo težave. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, se zato zdi nujno razjasniti obveznosti držav članic, zlasti obveznost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I k navedeni direktivi ali uredbami, s katerimi so bile odobrene aktivne snovi.

(9)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (6).

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Z dopisoma, ki ju je Komisija evidentirala 17. junija 2011 in 27. avgusta 2012, je Latvija zaprosila za dovoljenje za odstopanje od določb Direktive 2006/112/ES, ki urejajo pravico do odbitka vstopnega davka v zvezi z osebnimi avtomobili.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 26. novembra 2012 o prošnji Latvije obvestila druge države članice. Z dopisom z dne 30. novembra 2012 je Komisija uradno obvestila Latvijo, da razpolaga z vsemi informacijami, potrebnimi za oceno prošnje.

(3)

Člena 168 in 168a Direktive 2006/112/ES določata, da ima davčni zavezanec pravico odbiti davek na dodano vrednost (DDV), obračunan pri dobavi blaga in storitev, prejetih in uporabljenih za namene njegovih obdavčenih transakcij. Točka (a) člena 26(1) navedene direktive zahteva, da davčni zavezanec obračuna DDV v primeru neposlovne rabe poslovnih sredstev.

(4)

Neposlovno rabo je pogosto zelo težko točno opredeliti, kadar pa je to mogoče, je zadevni postopek pogosto zamuden. V skladu z zahtevanim dovoljenjem je treba znesek DDV na izdatke, upravičene do odbitka za osebne avtomobile, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene, z nekaterimi izjemami določiti pavšalno. Na podlagi podatkov, ki jih zagotovi Latvija, je stopnja 80 % upravičena. Hkrati je treba za preprečitev dvojnega obdavčenja zahtevo za obračunavanje DDV na neposlovno rabo osebnih avtomobilov ukiniti, kadar zanje velja omejitev, odobrena s tem sklepom. Zaradi tega ukrepa poenostavitve ni več treba voditi evidenc o neposlovni rabi službenih avtomobilov, hkrati pa se prepreči davčna utaja davčna utaja zaradi nepravilnega vodenja evidenc.

(5)

Omejitev pravice do odbitka v skladu z dovoljenjem bi se morala uporabljati za DDV, ki se plača na nakup, lizing, nabavo znotraj Skupnosti in uvoz določenih osebnih avtomobilov in na z njimi povezane izdatke, vključno z nakupom goriva.

(6)

Dovoljenje bi se moralo uporabljati samo za osebna vozila, katerih največja dovoljena teža ne presega 3 500 kilogramov in ki imajo poleg sedeža za voznika največ osem sedežev. Vsaka neposlovna raba osebnih avtomobilov, ki presegajo 3 500 kilogramov ali imajo poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev, je zanemarljiva zaradi značilnosti teh avtomobilov ali vrste poslovne rabe. Treba bi bilo pripraviti tudi podroben seznam kategorij osebnih avtomobilov, ki so izključeni iz dovoljenja, in sicer glede na njihovo posebno rabo.

(7)

Komisija je 29. oktobra 2004 sprejela predlog direktive o spremembi Direktive 77/388/EGS, ki je zdaj Direktiva 2006/112/ES, za poenostavitev obveznosti glede davka na dodano vrednost, ki vključuje uskladitev kategorij izdatkov, za katere se lahko uporabljajo izključitve pravice do odbitka. Na podlagi navedenega predloga se lahko izključitev pravice do odbitka uporabi za motorna cestna vozila. Zato je primerno omejiti obdobje uporabe tega sklepa do začetka uporabe predlagane direktive. Vendar je treba določiti poseben datum izteka dovoljenja, ki se uporablja v primeru, če predlagana direktiva do takrat še ne začne veljati, saj bo treba ponovno pregledati dovoljenje in odstotek splošne razdelitve med poslovno in neposlovno rabo.

(8)

V primeru, da Latvija meni, da je potrebno podaljšanje dovoljenja po letu 2015, bi morala najpozneje do 30. marca 2015 Komisiji skupaj s prošnjo za podaljšanje predložiti poročilo, ki vsebuje ponovni pregled uporabljenega odstotka.

(9)

Odstopanje bo imelo zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na stopnji končne porabe, in ne bo negativno vplivalo na lastne vire Unije iz pobranega DDV –

(a)

avtomobile, kupljene z namenom nadaljnje prodaje, najema ali lizinga;

(b)

avtomobile, ki se uporabljajo za prevoz potnikov proti plačilu, vključno s taksiji;

(c)

avtomobile, ki se uporabljajo za prevoz blaga;

(d)

avtomobile, ki se uporabljajo za učne ure vožnje;

(e)

avtomobile, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev varovanja;

(f)

avtomobile, ki se uporabljajo za ukrepanje v izrednih razmerah;

(g)

avtomobile, ki se uporabljajo kot predstavitvena vozila pri prodaji.

(a)

se predloži Komisiji do 30. marca 2015, in

(b)

se ji priloži poročilo, ki vključuje ponovni pregled odstotka iz člena 1.

(1)

Z Odločbo Sveta 2007/880/ES (2) je bilo Francoski republiki (v nadaljnjem besedilu: Francija) dovoljeno, da v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES uporabi znižano stopnjo obdavčitve neosvinčenega bencina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za porabo v departmajih na Korziki.

(2)

Francija je s pismom z dne 12. marca 2012 zaprosila za dovoljenje, da uporabi znižano stopnjo davka na energente za neosvinčeni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, kar bi podaljšalo izvajanje prakse v skladu z Odločbo 2007/880/ES. Znižanje znaša 1 EUR na hektoliter. Za dovoljenje se prosi za obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2018. Na Korziki oskrba z neosvinčenim bencinom na bencinskih črpalkah povzroča znatne dodatne stroške v primerjavi z oskrbo v celinski Franciji, končne cene pa so za 0,10 EUR na liter višje kot na celini.

(3)

Z znižanjem davka na neosvinčeni bencin za potrošnike na Korziki se vzpostavlja večja izenačenost zadevnih potrošnikov s potrošniki na celini. Ta ukrep je torej v skladu s cilji regionalne in kohezijske politike.

(4)

Znižanje davčne stopnje ne presega nujnega upoštevanja dodatnih stroškov za prevoz in distribucijo, ki jih krijejo potrošniki na Korziki.

(5)

Končna raven obdavčitve je skladna z najnižjimi stopnjami iz Direktive 2003/96/ES, ki je zdaj 359 EUR/1 000 litrov (ali 35,90 EUR/hektoliter). To velja tudi v primeru dovoljenja, odobrenega z Izvedbenim sklepom Sveta 2013/193/EU z dne 22. aprila 2013 o dovoljenju Francoski republiki, da v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES uporabi diferencirane ravni obdavčitve pogonskih goriv (3), za obdobje od 1. januarja 2013, tudi če se učinki navedenega sklepa lahko združijo z učinki tega sklepa.

(6)

Ob upoštevanju oddaljenosti in otoške lege departmajev, za katere se ukrep uporablja, ter zmernega znižanja stopnje, ki je sicer v primerjavi z najnižjo ravnijo iz Direktive 2003/96/ES zelo visoka, zaprošeni ukrep ne bo povzročil nobenih premikov, specifično povezanih z oskrbo z gorivi.

(7)

Zato je ukrep sprejemljiv z vidika pravilnega delovanja notranjega trga in potrebe po zagotavljanju pravične konkurence ter ni nezdružljiv z zdravstveno, okoljsko, energetsko in prometno politiko Unije.

(8)

Franciji bi bilo zato treba v skladu s členom 19(2) Direktive 2003/96/ES dovoliti uporabo znižane stopnje obdavčitve neosvinčenega bencina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za porabo na Korziki, in sicer do 31. decembra 2018.

(9)

Člen 19(2) Direktive 2003/96/ES določa, da mora biti vsako dovoljenje, odobreno na podlagi navedenega člena, strogo časovno omejeno.

(10)

Da bi se zadevnim departmajem zagotovila zadostna stopnja gotovosti, bi bilo treba dovoljenje odobriti za obdobje šestih let. Če bi Svet na podlagi člena 113 Pogodbe uvedel spremenjeni splošni sistem za obdavčitev energentov, za katerega to dovoljenje glede na spremembe ne bi bilo prilagojeno, bi bilo treba za ohranitev nadaljnjega razvoja obstoječega pravnega okvira določiti, da ta sklep preneha veljati na dan začetka veljavnosti pravil tega spremenjenega sistema.

(11)

Zagotoviti bi bilo treba, da lahko Francija določeno znižanje, ki ga zadeva ta sklep, od 1. januarja 2013 uporablja neprekinjeno na podlagi predhodnega položaja v skladu s Sklepom 2007/880/ES. Zato bi bilo treba zaprošeno dovoljenje odobriti z učinkom od 1. januarja 2013.

(12)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil Unije o državni pomoči –

(1)

Z Izvedbenim sklepom Sveta 2011/38/EU (2) je bila Francoski republiki (v nadaljnjem besedilu: Francija) za obdobje treh let dovoljena uporaba diferenciranih ravni obdavčitve plinskega olja in neosvinčenega bencina, in sicer za namene upravne reforme, ki vsebuje decentralizacijo določenih posebnih pristojnosti, ki so jih prej izvajale enote centralne ravni države. Izvedbeni sklep 2011/38/EU je prenehal veljati 31. decembra 2012.

(2)

Francija je s pismom z dne 10. februarja 2012 zaprosila za dovoljenje do nadaljnje uporabe diferenciranih stopenj obdavčitve pod enakimi pogoji, in sicer za obdobje dodatnih šestih let po 31. decembru 2012.

(3)

Izvedbeni sklep 2011/38/EU je bil sprejet, ker je ukrep, za katerega je zaprosila Francija, izpolnjeval zahteve iz člena 19 Direktive 2003/96/ES. Zlasti se je štelo, da ukrep ne bi oviral pravilnega delovanja notranjega trga. Veljalo je tudi, da je bil v skladu z ustreznimi politikami Unije.

(4)

Nacionalni ukrep je del politike za zvišanje upravne učinkovitosti z izboljšanjem kakovosti in znižanjem stroškov javnih storitev ter politike subsidiarnosti. Za regije pomeni dodatno spodbudo, da na pregleden način izboljšajo kakovost svojega upravljanja. Izvedbeni sklep 2011/38/EU v zvezi s tem zahteva, da so znižanja povezana z družbenoekonomskimi razmerami regij, v katerih se uporabljajo. Zato so številne regije s podpovprečnim bruto domačim proizvodom ali nadpovprečno brezposelnostjo uporabljale nižje stopnje. Na splošno nacionalni ukrep temelji na upoštevanju posebnih politik.

(5)

Stroge omejitve, določene za regionalno diferenciranje stopenj, in izključitev plinskega olja, ki se uporablja za komercialne namene, iz področja uporabe ukrepa pomenijo, da je tveganje izkrivljanja konkurence na notranjem trgu zelo nizko. Poleg tega je uporaba ukrepa do zdaj pokazala, da v regijah obstaja izrazit trend uporabe najvišje dovoljene stopnje, kar je še dodatno znižalo kakršno koli možnost izkrivljanja konkurence.

(6)

Prav tako ni bilo poročil o ovirah za pravilno delovanje notranjega trga, zlasti kar zadeva promet z zadevnimi proizvodi kot proizvodi, za katere velja trošarina.

(7)

Ob prvotnem zaprosilu je pred sprejetjem nacionalnega ukrepa prišlo do povečanja davka, ki je ustrezalo meji za regionalna znižanja. Na podlagi navedenega in glede na pogoje iz dovoljenja ter pridobljene izkušnje se nacionalni ukrep ne zdi v nasprotju s politikami Unije na področju energetike in okoljskih sprememb.

(8)

Člen 19(2) Direktive 2003/96/ES določa, da mora biti vsako dovoljenje, odobreno na podlagi navedene direktive, strogo časovno omejeno. Poleg tega predlog Komisije direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES določa stalno pravilo, ki Franciji dovoli, da v okviru nekaterih omejitev uporablja diferencirane ravni obdavčitve na ravni francoskih regij. Zato je primerno, da se obdobje uporabe tega sklepa omeji na tri leta in pojasni, da ta sklep v vsakem primeru preneha veljati, ko začne veljati navedeno stalno pravilo. Če bi Svet uvedel spremenjeni splošni sistem za obdavčitev energentov, kateremu trenutno dovoljenje ne bi bilo prilagojeno, bi bilo treba za ohranitev nadaljnjega razvoja obstoječega pravnega okvira določiti, da ta sklep preneha veljati na dan začetka veljavnosti pravil spremenjenega sistema.

(9)

Zagotoviti bi bilo treba, da lahko Francija določeno znižanje, ki ga zadeva ta sklep, od 1. januarja 2013 uporablja neprekinjeno na podlagi predhodnega položaja v skladu z Izvedbenim sklepom 2011/38/EU. Zato bi bilo treba zaprošeno dovoljenje odobriti z učinkom od 1. januarja 2013.

(10)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil Unije o državni pomoči –

—

splošni sistem za obdavčitev energentov se spremeni tako, da mu trenutno dovoljenje ni prilagojeno,

—

Franciji se dovoli uporaba diferenciranih ravni obdavčitve na ravni regij.

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi izteka mandata Juana Ignacia DIEGA PALACIOSA se je sprostilo mesto člana Odbora regij. Zaradi izteka mandata Cristine MAZAS PÉREZ-OLEAGA se je sprostilo mesto nadomestne članice –

(a)

za članico:

in

(b)

za nadomestno članico:

(1)

S Sklepom št. 243/2012/EU je bil vzpostavljen inventar obstoječih uporab spektra za komercialne in javne namene. Za izvajanje tega inventarja bi bilo treba sprejeti izvedbeni akt, in sicer da se po eni strani določijo praktična ureditev in enotni formati, v skladu s katerimi bi države članice zbirale in Komisiji pošiljale podatke o obstoječih uporabah spektra, ter po drugi strani da se določi metodologija za analizo tehnoloških trendov, prihodnjih potreb in povpraševanja po spektru na področjih politik, ki jih zajema program politike radijskega spektra, ter tako opredelijo razvijajoče se in možne pomembne uporabe spektra, zlasti v frekvenčnem območju med 400 MHz in 6 GHz (v nadaljnjem besedilu: relevantni spekter).

(2)

Inventar naj bi pomagal določiti pasove radijskega spektra, pri katerih bi lahko izboljšali učinkovitost obstoječih uporab, zlasti pasov, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za prerazporeditev in souporabo, da bi se podprle politike EU, določene v programu politike radijskega spektra, in upoštevali tehnološki trendi in prihodnje potrebe po spektru, med drugim tudi povpraševanje potrošnikov in operaterjev na posameznih področjih politik Unije. Za lažjo analizo različnih vrst uporabe spektra s strani zasebnih, tj. zlasti komercialnih, in javnih, tj. vladnih, uporabnikov bi bilo treba povečati podrobnost zlasti razpoložljivih kvantitativnih podatkov o ponudbi nekaterih delov spektra ali uporabah in povpraševanju po njih, saj se trenutno razpoložljivi podatki zelo razlikujejo med državami članicami in glede na to, ali se spekter uporablja za zasebne, komercialne ali javne namene.

(3)

Inventar spektra bi bilo treba oblikovati postopoma, da se zmanjša upravno breme za države članice, hkrati pa bi bilo treba do določene stopnje prednostno razporediti vrste uporabe, pri čemer bi se bilo treba najprej osredotočiti na pasove iz člena 6 Sklepa št. 243/2012/EU in pasove v politikah Unije iz člena 8 navedenega sklepa. Tako naj bi se izoblikoval inventar, ki bi se s postopnim izboljševanjem razpoložljivosti in analize podatkov stalno izboljševal ter bi lahko pomagal doseči učinkovito upravljanje spektra v vseh pasovih, relevantnih za politike Unije. Med čimprejšnjimi prispevki inventarja bi morali biti zagotovitev vsaj 1 200 MHz primernega spektra za brezžične širokopasovne storitve iz člena 3(b) Sklepa št. 243/2012/EU ter okrepitev učinkovitosti in prožnosti iz člena 4(1) navedenega sklepa, med drugim po potrebi s spodbujanjem skupinske uporabe in souporabe spektra.

(4)

Države članice bi morale pošiljati podatke na najdoslednejši možen način, in sicer prek sistema obveščanja o frekvencah Evropskega urada za radiokomunikacije ali neposredno Komisiji, na primer kadar bi bilo treba podatke, zbrane pri javnih uporabnikih ali nacionalnih organih, obravnavati zaupno ali tajno. Posamezni enotni formati za zbiranje podatkov se lahko zelo razlikujejo glede na vrsto uporabe in frekvenčni pas, podatki pa v nekaterih primerih lahko niso na razpolago v določenem enotnem formatu. Da bi Komisija kljub temu prejela razpoložljive podatke za analizo na uporaben način, bi morale države članice zbirati podatke v strojno berljivi obliki, ki bi omogočala elektronsko izmenjavo podatkov s Komisijo in sistemom obveščanja o frekvencah v istem formatu.

(5)

Države članice bi morale poleg pošiljanja razpoložljivih podatkov začeti sodelovati med seboj in s Komisijo, da bi brez dodatnega upravnega bremena izboljšale kakovost in primerljivost podatkov ter tako razvile učinkovitost inventarja, ki bi bila ustrezna in relevantna za posamezen pas, ter da bi poiskale primerljiv format za podatke.

(6)

Dodatne podatke bi bilo mogoče pridobiti tudi z javnimi posvetovanji in študijami. Poleg tega bi se v inventarju lahko uporabljali podatki, ki bi jih prostovoljno pošiljale države članice in osebe zasebnega prava, ki spekter stalno spremljajo zaradi njegovega upravljanja na lokalni ravni, navzkrižnega preverjanja veljavnosti podatkov o licenciranju, ugotavljanja gostote uporabe pri nekaterih vrstah sistemov dovoljenj, kot so pasovi, oproščeni licence, in ocene obsega uporabe spektra po Uniji za določene pasove, po katerih se veliko povprašuje.

(7)

Da bi bili upravno breme in obveznosti za države članice čim manjši, bi bilo treba pri metodologiji, izbrani za inventar, čim bolj upoštevati podatke, ki jih države članice pošiljajo v skladu z Odločbo Komisije 2007/344/ES z dne 16. maja 2007 o usklajeni dostopnosti informacij glede uporabe spektra v Skupnosti (2). Poleg tega bi se lahko v inventar prav tako vključile prostovoljno poslane dodatne informacije, kot so študije, vključno s tistimi, ki jih izdela Evropska konferenca poštnih in telekomunikacijskih uprav.

(8)

Za določitev frekvenčnih pasov, ki bi jih lahko uporabili učinkoviteje ter ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za prerazporeditev in souporabo spektra, je potrebno podrobno poznavanje dejanske uporabe spektra, ki naj bi po možnosti temeljilo na kvantitativnih podatkih. Določitev takih pasov bi pomagala najti rešitve, ki bi vključevale tehnološke trende, prihodnje potrebe in povpraševanje po spektru, ki bi jih opredelili na podlagi opravljene analize.

(9)

Z uporabo inventarja bi se morala učinkovitost uporabe spektra stalno izboljševati, da se zadovolji povpraševanje, ki se nenehno razvija glede na politike Unije, in upošteva tehnološki razvoj. Na podlagi tega in za uresničitev ciljev iz člena 9(1) Sklepa št. 243/2012/EU bi morala Komisija poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročila bi morala pripravljati redno, odvisno od časa, potrebnega za analizo inventarja, in hitrosti razvoja uporabe spektra. Pripravljati bi jih morala redno, odvisno od časa, potrebnega za analizo inventarja, in hitrosti razvoja uporaba spektra.

(10)

Za inventar je preglednost uporabe spektra bistvena, vendar pri tem vseeno veljajo predpisi o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti, poslovni zaupnosti ter državnih skrivnostih po zakonodaji EU. Ti predpisi vključujejo člen 346(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki državam članicam dovoljuje, da ne dajejo informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi interesi njihove varnosti, člen 8 Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (3), Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (4) ter Prilogo k Poslovniku Komisije, ki ureja obravnavo tajnih podatkov EU, kar vključuje podatke, ki izvirajo znotraj EU ali prihajajo iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij (5).

(11)

V skladu s členom 15 Sklepa št. 243/2012/EU bi bilo treba učinkovitost inventarja občasno pregledati za zagotovitev, da se cilji iz navedenega sklepa uresničujejo učinkovito, in za proučitev, ali jih je treba prilagoditi. Države članice bi morale Komisiji zagotoviti ustrezne informacije.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa čim bolj upoštevajo mnenje skupine za politiko radijskega spektra in so v skladu z mnenjem odbora za radijski spekter –

1.

da bi bilo upravno breme čim manjše, države članice poskrbijo, da Evropski urad za radiokomunikacije Komisiji pošilja ustrezne informacije, ki se že zbirajo v skladu z Odločbo Komisije 2007/344/ES;

2.

države članice poleg podatkov iz točke 1 Komisiji pošiljajo podatke – če so na razpolago na nacionalni ravni –, ki jih Komisija potrebuje za opravljanje nalog na podlagi tega sklepa in Sklepa št. 243/2012/EU, vključno s podatki o javni uporabi spektra, in sicer v strojno berljivi obliki, ki se določi na nacionalni ravni;

3.

države članice sodelujejo s Komisijo, da bi povečale količino razpoložljivih podatkov o uporabi spektra, ki jih pošiljajo v skladu s točko 2, zlasti s pošiljanjem kvantitativnih podatkov, kot so število oddajnikov, čas trajanja uporabe in koordinate ali informacije o lokaciji, ki prikazujejo geografsko območje uporabe spektra, ter uporabljene tehnologije in pogoji za souporabo, razen če po njihovem mnenju to ni mogoče zaradi nacionalnih interesov, in to v obliki, ki je primerljiva med državami članicami. Za zmanjšanje upravnega bremena se ob upoštevanju mnenja skupine za politiko radijskega spektra v skladu s tem členom najprej zberejo in pošljejo podatki o pasovih, relevantnih za uresničevanje ciljev iz Sklepa št. 243/2012/EU. Države članice zberejo in pošljejo podatke o vseh frekvenčnih pasovih relevantnega spektra postopoma do 31. decembra 2015.

—

zaupnih poslovnih informacij,

—

informacij v zvezi z varstvom zasebnosti in

—

informacij v zvezi z javno varnostjo in obrambo.

(1)

V skladu s členom 111b(1) Direktive 2001/83/ES lahko tretja država, ki želi biti vključena na seznam tretjih držav, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva javnega zdravja, zahteva, da Komisija oceni, ali njen ureditveni okvir, ki velja za zdravilne učinkovine, ki se izvozijo v Unijo, ter zadevni nadzor in dejavnosti izvrševanja zagotavljajo raven varovanja javnega zdravja, enakovredno ravni v Uniji.

(2)

Avstralija je z dopisom z dne 18. septembra 2012 zaprosila za vključitev na seznam v skladu s členom 111b(1) Direktive 2001/83/ES. Ocena Komisije o enakovrednosti je potrdila, da so bile zahteve iz navedenega člena izpolnjene. Pri ocenjevanju enakovrednosti se je upošteval Sporazum o vzajemnem priznavanju (2) med Avstralijo in Unijo, kot je določeno v členu 51(2) navedene direktive.

(3)

Izvedbeni sklep Komisije 2012/715/EU z dne 22. novembra 2012 o določitvi seznama tretjih držav z ureditvenim okvirom, ki velja za zdravilne učinkovine zdravil za uporabo v humani medicini, ter zadevnih ukrepov za nadzor in dejavnosti izvrševanja za zagotovitev ravni varovanja javnega zdravja, enakovredne ravni v Uniji, v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –