ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.095.slv

Uradni list

Evropske unije

L 95

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 56
5. april 2013


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 311/2013 z dne 3. aprila 2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 467/2010 na uvoz silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz silicija, poslanega iz Tajvana, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Tajvana ali ne

1

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 312/2013 z dne 31. januarja 2013 o popravku madžarskega besedila Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 244/2012 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb z določitvijo primerjalnega metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb ( 1 )

8

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 313/2013 z dne 4. aprila 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede konsolidiranih računovodskih izkazov, skupnih aranžmajev in razkritja deležev v drugih podjetjih: napotki za prehod (spremembe mednarodnih standardov računovodskega poročanja 10, 11 in 12) ( 1 )

9

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 314/2013 z dne 4. aprila 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

17

 

 

SKLEPI

 

 

2013/167/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 3. aprila 2013 o spremembi Priloge I k Odločbi 2004/211/ES v zvezi z uvrstitvijo Mehike na seznam tretjih držav in njihovih delov, iz katerih je dovoljen uvoz živih enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev v Unijo (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 1794)  ( 1 )

19

 

 

2013/168/EU

 

*

Sklep Evropske centralne banke z dne 20. marca 2013 o razveljavitvi sklepov ECB/2011/4 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči irska država, ECB/2011/10 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči portugalska država, ECB/2012/32 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika, in ECB/2012/34 o začasnih spremembah pravil v zvezi s primernostjo zavarovanja, denominiranega v tuji valuti (ECB/2013/5)

21

 

 

2013/169/EU

 

*

Sklep Evropske centralne banke z dne 20. marca 2013 o pravilih v zvezi z uporabo lastnih nekritih bančnih obveznic, za katere jamči država, kot zavarovanja pri operacijah denarne politike Eurosistema (ECB/2013/6)

22

 

 

SMERNICE

 

 

2013/170/EU

 

*

Smernica Evropske centralne banke z dne 20. marca 2013 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (ECB/2013/4)

23

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

5.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 95/1


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 311/2013

z dne 3. aprila 2013

o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 467/2010 na uvoz silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz silicija, poslanega iz Tajvana, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Tajvana ali ne

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 13 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Obstoječi ukrepi

(1)

Svet je po pregledu zaradi izteka in delnem začasnem pregledu ukrepov, uvedenih z Uredbo Sveta (ES) št. 398/2004 (2), z Izvedbeno uredbo (EU) št. 467/2010 (3) („prvotna uredba“) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 19 % na uvoz silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) za vse druge družbe, razen za tisto, ki je navedena v členu 1(2) navedene uredbe. Prvotna uredba je prav tako ohranila dajatev, ki je bila z Uredbo Sveta (ES) št. 42/2007 (4) razširjena na uvoz silicija, poslanega iz Republike Koreje, ne glede na to, ali je bil deklariran kot izdelek s poreklom iz Republike Koreje ali ne. Ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo, se v nadaljnjem besedilu imenujejo „veljavni ukrepi“ ali „prvotni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih s prvotno uredbo, pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „prvotna preiskava“.

1.2   Zahtevek

(2)

Evropska komisija („Komisija“) je 15. maja 2012 prejela zahtevek v skladu s členom 13(3) in členom 14(3) osnovne uredbe, da razišče morebitno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz silicija s poreklom iz LRK, ter da uvede registracijo uvoza silicija, poslanega iz Tajvana, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Tajvana ali ne.

(3)

Zahtevek je vložil Euroalliages (Liaison Committee of the Ferro-Alloy Industry) („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100 % proizvodnje silicija v Uniji.

(4)

Vložnik je trdil, da v Tajvanu ni prave proizvodnje silicija, ter zahtevek je vseboval zadostne dokaze prima facie, da se je po uvedbi veljavnih ukrepov znatno spremenil vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz iz LRK in Tajvana v Unijo, ter da za tako spremembo razen uvedbe veljavnih ukrepov ni zadostnega vzroka ali ni upravičena. Ta sprememba je domnevno posledica pretovarjanja silicija s poreklom iz LRK prek Tajvana v Unijo.

(5)

Poleg tega je vložnik trdil, da dokazi kažejo, da je bil popravljalni učinek veljavnih ukrepov oslabljen v smislu količine in cene. Iz dokazov je razvidno, da se je uvoz iz Tajvana povečal po cenah, ki so nižje od neškodljive cene, določene v prvotni preiskavi. Dokazi tudi kažejo, da so cene silicija, poslanega iz Tajvana, dampinške glede na normalno vrednost, ki je bila za zadevni izdelek določena v prvotni preiskavi.

1.3   Začetek

(6)

Ko je Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi prima facie za začetek preiskave na podlagi člena 13(3) in člena 14(5) osnovne uredbe, je začela preiskavo z Uredbo (EU) št. 596/2012 (5) („uredba o začetku preiskave“) zaradi morebitnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim za uvoz silicija s poreklom iz LRK, ter carinskim organom tudi odredila, da registrirajo uvoz silicija, poslanega iz Tajvana, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Tajvana ali ne.

1.4   Preiskava

(7)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila pristojne organe LRK in Tajvana, proizvajalce izvoznike v navedenih državah, uvoznike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, ter industrijo Unije.

(8)

Obrazci zahtevka za izvzetje so bili poslani proizvajalcem/izvoznikom v Tajvanu, ki so znani Komisiji, in prek oblasti Tajvana pri Evropski uniji. Vprašalniki so bili poslani proizvajalcem/izvoznikom v LRK, ki so znani Komisiji, in prek oblasti LRK pri Evropski uniji. Vprašalniki so bili poslani tudi znanim uvoznikom v Uniji.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku iz uredbe o začetku preiskave pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Vse strani so bile obveščene, da se lahko zaradi nesodelovanja uporabi člen 18 osnovne uredbe in posledično pride do ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev.

(10)

Trije proizvajalci/izvozniki v Tajvanu, ki sestavljajo eno skupino, in trije nepovezani uvozniki v Uniji so se javili in predložili izpolnjene obrazce zahtevkov za izvzetje oziroma vprašalnike.

(11)

Komisija je opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih treh povezanih družb, ki sestavljajo skupino iz uvodne izjave 10:

Asia Metallurgical Co. Ltd (Tajvan),

Latitude Co. Ltd (Tajvan),

YLB Co. Ltd (Tajvan).

1.5   Obdobje poročanja in obdobje preiskave

(12)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2008 do 30. junija 2012 („OP“). Za OP so se med drugim zbirali podatki za preiskavo domnevne spremembe vzorca trgovanja. Za obdobje poročanja od 1. julija 2011 do 30. junija 2012 („obdobje poročanja“) so bili zbrani podrobnejši podatki, da bi se preverila morebitna oslabitev popravljalnega učinka veljavnih ukrepov in obstoj dampinga.

2.   REZULTATI PREISKAVE

2.1   Splošni premisleki

(13)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe se je obstoj izogibanja ukrepom ocenjeval z zaporedno analizo, v kateri se je ugotavljalo, ali je prišlo v vzorcu trgovanja med LRK, Tajvanom in Unijo do spremembe, ali je ta sprememba nastala zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni zadostnega ustreznega vzroka ali ni gospodarsko utemeljena, ali so obstajali dokazi o škodi ali o tem, da je bil popravljalni učinek dajatve oslabljen v smislu cen in/ali količin izdelka v preiskavi, in ali so obstajali dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, ki so bili za zadevni izdelek predhodno določeni v prvotni preiskavi, po potrebi v skladu z določbami člena 2 osnovne uredbe.

2.2   Zadevni izdelek in izdelek v preiskavi

(14)

Izdelek, ki ga zadeva morebitno izogibanje, je silicijeva kovina s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 2804 69 00 (ki vsebuje manj kot 99,99 mas. % silicija) („zadevni izdelek“). Samo zaradi sedanje uvrstitve v kombinirani nomenklaturi bi se moral glasiti „silicij“. Silicij večje čistosti, ki vsebuje najmanj 99,99 mas. % silicija in se večinoma uporablja v elektronski industriji polprevodnikov, se uvršča pod drugo oznako KN in ni zajet v tem postopku.

(15)

Izdelek v preiskavi je enak izdelku, opredeljenemu zgoraj, le da je poslan iz Tajvana, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Tajvana ali ne, ki se trenutno uvršča pod enako oznako KN kot zadevni izdelek („izdelek v preiskavi“).

(16)

Preiskava je pokazala, da ima silicij, kakor je opredeljen zgoraj, izvožen v Unijo iz LRK, in silicij, poslan v Unijo iz Tajvana, enake osnovne fizične in tehnične značilnosti ter enake uporabe, zato se ga šteje za podoben izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

2.3   Ugotovitve

2.3.1   Stopnja sodelovanja

(17)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 10, so samo tri tajvanske družbe, ki so del ene skupine družb, predložile izpolnjene obrazce zahtevka za izvzetje. Primerjava njihovega izvoza v Unijo s podatki Eurostata o uvozu je pokazala, da so v obdobju poročanja sodelujoče družbe predstavljale 65 % tajvanskega izvoza izdelka v preiskavi v Unijo.

(18)

Proizvajalci izvozniki silicija iz LRK niso sodelovali. Zato je bilo treba ugotovitve v zvezi z uvozom silicija iz LRK v Unijo in izvozom iz LRK v Tajvan skleniti na podlagi podatkov Eurostata o uvozu, tajvanskih statističnih podatkov o uvozu in podatkov, pridobljenih od sodelujočih tajvanskih družb.

2.3.2   Sprememba vzorca trgovanja

(19)

Tabela 1 prikazuje uvoz silicija iz LRK in Tajvana v Unijo med letoma 2004 in koncem obdobja poročanja.

Tabela 1

(v milijonih ton)

 

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

Obdobje poročanja

LRK

1 268

27 635

1 435

9 671

5 353

6 669

11 448

13 312

5 488

Tajvan

0

2,7

0,2

340

3 381

5 199

11 042

5 367

2 707

Vir: Eurostat.

(20)

Podatki Eurostata jasno kažejo, da leta 2004 ni bilo uvoza iz Tajvana v Unijo. Leta 2008 pa se je povečal za več kot 300 % in ostal zelo visoko. Uvoz se je ponovno podvojil leta 2010 po uvedbi novih ukrepov proti LRK.

(21)

Leta 2011 se je uvoz v Unijo iz Tajvana zmanjšal. Ta razvoj se lahko pripiše preiskavi v boju proti goljufijam, ki jo je v približno istem času začel OLAF. Komisija je bila obveščena, da je tajvanski organ izdajatelj – urad za zunanjo trgovino Tajvana (Bureau of Foreign Trade of Taiwan – BOFT) leta 2011 preklical potrdila o poreklu silicija vsem tajvanskim proizvajalcem. Na ta sklep o preklicu potrdil so se pritožili trije tajvanski izvozniki iz uvodnih izjav 10 in 11 („skupina izvoznikov“). Odbor za pritožbe je razveljavil sklep BOFT in zadevna potrdila so bila ponovno izdana tem trem tajvanskim proizvajalcem/izvoznikom, ne pa drugim tajvanskim proizvajalcem.

(22)

V zvezi s tem Komisija tudi ugotavlja, da se pri uvozu v Unijo v okviru carinskih formalnosti predložitev nepreferencialnega potrdila o poreklu ne zahteva in da se v primeru resnih dvomov tako potrdilo ne more uporabiti kot dokazilo o nepreferencialnem poreklu deklariranega izdelka (člen 26 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (6)).

(23)

Uvoz silicija iz LRK v Unijo se od leta 2008 povečuje. Zlasti je ugotovljeno, da ta uvoz še vedno narašča po uvedbi ukrepov leta 2010. Ta razvoj je mogoče pojasniti z dejstvom, da se je protidampinška dajatev leta 2010 znatno znižala, in sicer z 49 % na 19 %.

Tabela 2

(v milijonih ton)

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

Obdobje poročanja

16 530

16 600

7 101

10 514

3 675

15 893

16 007

17 912

9 177

10 507

Vir: Statistični podatki Kitajske o izvozu.

(24)

Tabela 2 prikazuje uvoz iz LRK v Tajvan. Iz kitajskih podatkov o izvozu je razvidno, da je bil uvoz največji leta 2010 po uvedbi prvotnih ukrepov. Zmanjšanje leta 2011 je mogoče pojasniti s preiskavo v boju proti goljufijam, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21.

(25)

Šteje se, da obstaja sprememba v vzorcu trgovanja, saj leta 2004 ni bilo uvoza iz Tajvana v Unijo. Uvoz se je pravzaprav začel leta 2007 in je leta 2008 postal zelo obsežen. Do obdobja poročanja je ostal na zelo visoki stopnji, pri čemer se je leta 2011 zmanjšal morebiti iz razloga, pojasnjenega v uvodni izjavi 21.

2.3.3   Narava izogibanja ukrepom in nezadostnost ustreznih vzrokov ali gospodarske utemeljitve

(26)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe morajo spremembo vzorca trgovanja povzročiti praksa, postopek ali dejavnost, za katere razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko utemeljena. Praksa, postopek ali dejavnost med drugim vključuje pošiljanje izdelka, za katerega veljajo ukrepi, prek tretjih držav. Komisija meni, da je v tem primeru sprememba vzorca trgovanja nastala zaradi pošiljanja izdelka, za katerega veljajo ukrepi, prek tretje države.

(27)

Komisija najprej ugotavlja, da v Tajvanu ni proizvodnje silicija. Nobeden od proizvajalcev/izvoznikov ni zanikal dejstva, da uvažajo silicij, ki ga izvažajo iz LRK.

(28)

Drugič, z izjemo skupine izvoznikov proizvajalci/izvozniki razen uvedbe dajatve na njihovo dejavnost niso navedli nobene gospodarske utemeljitve.

(29)

Skupina izvoznikov je trdila, da iz LRK v vrečah uvažajo grudice silicija zelo slabe kakovosti. Navedla je, da so grudice silicija nato pred izvozom na trg Unije prečiščene, zdrobljene, presejane in ponovno zapakirane v vreče. Po tem postopku je izdelek po navedbah boljše kakovosti.

(30)

Skupina izvoznikov trdi, da je ta postopek enkratna metoda prečiščevanja, razvita v sodelovanju z univerzo v Tajpeju, ki domnevno odpravlja 80 % nečistoč v grudicah silicijeve kovine, uvožene iz LRK. Vendar je bilo med preverjanjem na kraju samem ugotovljeno, da je bil njihov proces preprost postopek prečiščevanja, presejanja in drobljenja, s katerim so odstranili nekatere površinske nečistoče, kot sta oksidacija in prah, niso pa odpravili zlasti glavnih nečistoč znotraj silicijevih grudic. Predelani izdelek je zato ohranil enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti kot zadevni izdelek.

(31)

Med preiskavo zbrani in preverjeni dokazi, zlasti računi o nakupu, računi o prodaji in spremni dokumenti, kot so enotni tovorni list in drugi carinski dokumenti, so pokazali, da so imeli izdelki, ki jih je skupina izvoznikov kupila in prodala za izvoz, v večini primerov enake specifikacije. Iz evidence zalog v skladiščih skupine, ki so blizu pristanišč, je tudi razvidno, da ni bilo vedno dovolj časa za obdelavo vseh pošiljk silicija, kupljenega v LRK, z metodo, za katero skupina trdi, da jo je uporabljala. Poleg tega razpoložljive informacije, zlasti od proizvajalcev v Uniji, kažejo, da je za odstranitev notranjih nečistoč iz grudic silicija potrebno drobljenje, ki mu sledi kemična obdelava, ali postopek taljenja. Skupina izvoznikov ni uporabila nobenega od teh procesov.

(32)

Omeniti je treba tudi, da je Sodišče leta 2010 v okviru predloga v predhodno odločanje v skladu s členom 234 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti [sedaj člen 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije], ki ga je predložilo finančno sodišče Finanzgericht Düsseldorf (Hoesch Metals and Alloys GmbH proti Hauptzollamt Aachen), v zadevi v zvezi s protidampinškimi ukrepi za silicij iz LRK razsodilo: „Ločevanje, drobljenje in čiščenje silicijevih blokov ter nadaljnje presejanje, razvrščanje in pakiranje silicijevih kristalov, ki so nastali z drobljenjem, kot so bili opravljeni v zadevi, ki se obravnava v glavni stvari, se ne štejejo za predelavo ali obdelavo, na podlagi katere se dodeli poreklo blaga v smislu člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti.“ (7) Proces prečiščevanja, kakor ga izvaja skupina izvoznikov, šteje za podobnega procesu, opisanemu v navedeni sodbi.

(33)

Preiskava je tudi pokazala, da proces prečiščevanja znaša manj kot 5 % skupnih stroškov skupine izvoznikov. Poleg tega je bilo potrjeno, da razlika v ceni med silicijem, ki ga je skupina izvoznikov prodala v Unijo, in silicijem, ki ga je skupina v OP kupila v LRK, ni bila nikoli večja od 11 %.

(34)

Na podlagi teh premislekov se sklene, da se tudi za skupino izvoznikov uvoz silicija iz LRK in njegov poznejši izvoz v Unijo šteje za pretovarjanje in posledično za izogibanje v smislu člena 13 osnovne uredbe.

(35)

Zato je bilo sklenjeno, da s preiskavo ni bil ugotovljen noben drug vzrok ali gospodarska utemeljitev za pretovarjanje razen izogibanja veljavnim ukrepom za zadevni izdelek, in sicer 19 % protidampinški dajatvi za LRK. Razen dajatve ni bilo nikakršnih elementov, ki bi se lahko šteli za nadomestilo za stroške pretovarjanja, še zlasti glede prevoza in natovarjanja silicija s poreklom iz LRK prek Tajvana.

2.3.4   Dokazi o dampingu

(36)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalno vrednostjo, določeno v prvotni preiskavi.

(37)

V prvotni uredbi je bila normalna vrednost določena na podlagi cen v Braziliji, za katero je bilo v navedeni preiskavi ugotovljeno, da je ustrezna primerljiva država s tržnim gospodarstvom za LRK. V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe se je zdelo ustrezno uporabiti normalno vrednost, predhodno določeno v prvotni preiskavi. Dve kontrolni številki proizvodov iz prejšnje preiskave sta se ujemali s kontrolnima številkama proizvodov izvoznih družb. Izvozne cene so bile določene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen za izvoz izdelka v preiskavi v Unijo.

(38)

Za pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila vrednost ustrezno popravljena s prilagoditvami za razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so bile opravljene prilagoditve za izvozno ceno prevoza in zavarovanja, da bi cene dvignili na raven trgovanja. V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bil damping izračunan na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, kot je bila določena v prvotni uredbi, in ustreznih tehtanih povprečnih izvoznih cen za uvoz iz Tajvana v obdobju poročanja te preiskave ter izražen kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(39)

Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene, kot je bila ugotovljena v preiskavi, je pokazala obstoj dampinga.

2.3.5   Slabitev popravljalnih učinkov protidampinške dajatve v smislu cen in količin

(40)

Primerjava stopnje odprave škode, kot je bila določena v prvotni uredbi, s tehtano povprečno izvozno ceno je pokazala nelojalno nižanje prodajnih in ciljnih cen. Zato je bilo sklenjeno, da je popravljalni učinek veljavnih ukrepov oslabljen v smislu cen in količin.

3.   UKREPI

(41)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da se je prvotnemu ukrepu, namreč dokončni protidampinški dajatvi, uvedeni na uvoz silicija s poreklom iz LRK, izogibalo s pretovarjanjem prek Tajvana v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.

(42)

V skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe je treba veljavne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka razširiti na uvoz izdelka v preiskavi, torej enak izdelek kot zadevni izdelek, vendar poslan iz Tajvana, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Tajvana ali ne.

(43)

Ukrepe, določene v členu 1(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 467/2010 za „vse druge družbe“ iz LRK, bi bilo zato treba razširiti na uvoz iz Tajvana. Določiti bi bilo treba 19 % stopnjo dajatve, ki bi se uporabljala za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve.

(44)

V skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe, ki določata, da je treba vse razširjene ukrepe uporabljati za uvoz, ki je vstopil v Unijo pod registracijo, uvedeno z uredbo o začetku preiskave, je treba pobrati dajatve na navedeni registrirani uvoz silicija, poslanega iz Tajvana.

4.   ZAHTEVKI ZA IZVZETJE

(45)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 10, so tri družbe s sedežem v Tajvanu, ki pripadajo eni skupini, predložile izpolnjene obrazce zahtevkov za izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(46)

Glede na ugotovitve v zvezi s spremembo vzorca trgovanja, pomanjkanje dejanske proizvodnje v Tajvanu in izvoz pod enako carinsko oznako, kot je navedeno v uvodnih izjavah 19 do 29, izjem, kot so jih zahtevale te tri družbe, ni bilo mogoče odobriti v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(47)

Brez poseganja v člen 11(3) osnovne uredbe bodo morali potencialni izvozniki/proizvajalci v Tajvanu, ki se niso javili v tem postopku, ki v OP niso izvažali izdelka v preiskavi in ki nameravajo vložiti zahtevek za izvzetje iz razširjene protidampinške dajatve v skladu s členom 11(4) in členom 13(4) osnovne uredbe, izpolniti obrazec za izvzetje, da Komisiji omogočijo oceno takega zahtevka. Tako izvzetje se lahko odobri po oceni razmer na trgu, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, naročil in prodaje, verjetnega nadaljevanja praks, za katere ni zadostnega vzroka ali niso gospodarsko utemeljene, ter dokazov o dampingu. Komisija običajno opravi tudi preveritveni obisk na kraju samem. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 11(4) in člena 13(4) osnovne uredbe, se izvzetje lahko odobri.

(48)

Kadar je izvzetje upravičeno, lahko Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom s sklepom odobri izvzetje uvoza družb, ki se ne izogibajo protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo (EU) št. 467/2010, iz dajatve, razširjene s to uredbo.

(49)

Zahtevek bi bilo treba nasloviti na Komisijo, in sicer z vsemi pomembnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe, povezani s proizvodnjo in prodajo.

5.   RAZKRITJE

(50)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, ki so pripeljali do navedenih ugotovitev, ter bile pozvane, da predložijo pripombe. Po tem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb.

6.   PRIPOMBE

(51)

Po razkritju so skupina izvoznikov in dva uvoznika predložili pripombe.

(52)

Glavni argument je bila trditev, da je prečiščevanje, ki ga izvaja skupina izvoznikov, tako, da lahko določi poreklo v smislu člena 24 Uredbe (EGS) št. 2913/92. Uvozniki so predložili poročilo o vzorčnih testih, ki jih je opravila univerza v Tajpeju, in analizo neodvisnega strokovnjaka. Poročilo o vzorčnih testih kaže, da se je po procesu prečiščevanja odstotni delež žlindre zmanjšal za 90,8 %. Neodvisni strokovnjak v svoji analizi trdi, da je silicij samo po prečiščevanju mogoče uporabiti za nekatere postopke taljenja.

(53)

Opozoriti je treba, da tema dvema študijama nasprotujejo ugotovitve Komisije v okviru preverjanja na kraju samem, kot je opisano v uvodni izjavi 31. Zlasti je treba opozoriti, da so imeli glede na račune izdelki, ki jih je skupina izvoznikov kupila in prodala za izvoz, v večini primerov enake specifikacije.

(54)

Če bi bile trditve uvoznikov resnične, bi se to moralo poznati tudi na veliko večji razliki v ceni med silicijem, uvoženim iz LRK, in silicijem, izvoženim v Unijo.

(55)

Na podlagi preverjanja orodja, uporabljenega za domnevno prečiščevanje silicija, na kraju samem Komisija tudi ugotavlja, da to orodje ne omogoča nobene od dveh metod prečiščevanja, opisanih v uvodni izjavi 31.

(56)

Poročilo, ki vsebuje analizo neodvisnega strokovnjaka, poleg tega ne upošteva Komisiji znanega dejstva, da uporabniki pred uporabo silicij predelajo.

(57)

Zaradi teh razlogov pripombe, ki so jih predložile strani, niso bile takšne, da bi spremenile sklepe, ki jih je Komisija začasno sprejela pred razkritjem –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“, uvedena s členom 1(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 467/2010, na uvoz silicija, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 2804 69 00 s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, se razširi na uvoz silicija, poslanega iz Tajvana, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Tajvana ali ne, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2804 69 00 (oznaka TARIC 2804690020).

2.   Dajatev, razširjena z odstavkom 1 tega člena, se pobira na uvoz, poslan iz Tajvana, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Tajvana ali ne, ki je registriran v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 596/2012 ter členom 13(3) in členom 14(5) Uredbe (ES) št. 1225/2009.

3.   Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1.   Zahtevki za izvzetje iz dajatve, razširjene s členom 1, se predložijo v pisni obliki v enem od uradnih jezikov Evropske unije, podpisati pa jih mora oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta, ki zaprosi za izvzetje. Zahtevek je treba poslati na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N-105 08/20

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22956505

2.   Komisija lahko v skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1225/2009 po posvetovanju s svetovalnim odborom s sklepom odobri izvzetje iz dajatve, razširjene s členom 1, za uvoz družb, ki se ne izogibajo protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo (EU) št. 467/2010.

Člen 3

Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 596/2012.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. aprila 2013

Za Svet

Predsednik

E. GILMORE


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 66, 4.3.2004, str. 15.

(3)  UL L 131, 29.5.2010, str. 1.

(4)  UL L 13, 19.1.2007, str. 1.

(5)  UL L 176, 6.7.2012, str. 50.

(6)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(7)  Glej zadevo C-373/08, ZOdl. 2010, str. I-951, točki 55 in 80.


5.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 95/8


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 312/2013

z dne 31. januarja 2013

o popravku madžarskega besedila Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 244/2012 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb z določitvijo primerjalnega metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (1) in zlasti člena 5(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Madžarsko besedilo Delegirane uredbe (EU) št. 244/2012 (2) vsebuje številne napake.

(2)

Delegirano uredbo (EU) št. 244/2012 bi bilo zato treba ustrezno popraviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zadeva le madžarsko različico besedila.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. januarja 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 153, 18.6.2010, str. 13.

(2)  UL L 81, 21.3.2012, str. 18.


5.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 95/9


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 313/2013

z dne 4. aprila 2013

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede konsolidiranih računovodskih izkazov, skupnih aranžmajev in razkritja deležev v drugih podjetjih: napotki za prehod (spremembe mednarodnih standardov računovodskega poročanja 10, 11 in 12)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1), zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 28. junija 2012 objavil spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih („spremembe“), ki so bile rezultat predlogov, ki jih je vseboval osnutek za javno obravnavo Napotki za prehod, objavljen decembra 2011. Namen sprememb je pojasniti cilje UOMRS pri prvi izdaji napotkov za prehod v MSRP 10. Spremembe v MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12 zagotavljajo tudi dodatno pomoč pri prehodu, saj omejujejo zahtevo po predložitvi prilagojenih primerjalnih informacij na zgolj predhodno primerjalno obdobje. Poleg tega spremembe odpravljajo zahtevo za razkritja v zvezi z nekonsolidiranimi strukturiranimi podjetji po predstavljanju primerjalnih informacij za obdobja pred prvo uporabo MSRP 12.

(3)

Spremembe MSRP 11 vsebujejo sklicevanja na MSRP 9, ki se trenutno ne morejo uporabljati, saj Unija MSRP 9 še ni sprejela. Zato bi vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi moralo pomeniti sklicevanje na Mednarodni računovodski standard (MRS) 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

(4)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da spremembe MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(5)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Priloga k Uredbi (EC) št. 1126/2008 se spremeni:

(a)

Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 10 Konsolidirani računovodski izkazi se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(b)

MSRP 11 Skupni aranžmaji se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(c)

MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja se spremeni v skladu z MSRP 11, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(d)

MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

2.   Vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi pomeni sklicevanje na Mednarodni računovodski standard (MRS) 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

Člen 2

Posamezno podjetje začne spremembe iz člena 1(1) uporabljati najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2014 ali kasneje.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. aprila 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 320, 29.11.2008, str. 1.


PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MSRP 10

MSRP 10

Konsolidirani računovodski izkazi

MSRP 11

MSRP 11

Skupni aranžmaji

MSRP 12

MSRP 12

Razkritje deležev v drugih podjetjih

Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice zunaj EGP, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo, so pridržane. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS na naslovu www.iasb.org.

Konsolidirani računovodski izkazi, skupni aranžmaji in razkritje deležev v drugih podjetjih: napotki za prehod

(spremembe MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12)

Spremembe MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi

V Prilogi C se doda C1.A člen.

C1A

Konsolidirani računovodski izkazi, skupni aranžmaji in razkritje deležev v drugih podjetjih: napotki za prehod (spremembe MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12), izdano junija 2012, spremenjeni C2.–C6. člen in dodani C2.A–C2.B, C4.A–C4.C, C5.A in C6.A–C6.B člen. Podjetje navedene spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje. Če podjetje MSRP 10 uporablja za obdobje pred tem datumom, navedene spremembe uporabi za to zgodnejše obdobje.

V Prilogi C se spremeni C2. člen.

C2

Podjetje ta MSRP uporablja za nazaj v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake, razen kot je določeno v C2.A–C6. členu.

V Prilogi C se dodata C2.A–C2.B člen.

C2A

Ne glede na zahteve iz 28. člena MRS 8 mora podjetje pri prvi uporabi tega MSRP predstaviti samo kvantitativne informacije, ki jih zahteva 28.(f) člen MRS 8, za letno obdobje neposredno pred datumom začetne uporabe tega MSRP („prvo predhodno obdobje“). Podjetje lahko te informacije predstavi tudi za tekoče obdobje ali za zgodnejša primerljiva obdobja, vendar pa tega ni zavezano storiti.

C2B

Za namene tega MSRP je datum začetne uporabe začetek letnega poročevalskega obdobja, za katero se ta MSRP prvič uporabi.

V Prilogi C se spremenita C3.–C4. člen. C4. člen je razdeljen na C4. in C4.A člen.

C3

Na datum začetne uporabe podjetju ni treba opraviti prilagoditev pri prejšnjem obračunavanju njegove udeležbe v:

(a)

podjetjih, ki bi se na ta datum konsolidirala v skladu z MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi ter SOP-12 Konsolidacija – podjetja za posebne namene ter se v skladu s tem MSRP še vedno konsolidirajo; ali

(b)

podjetjih, ki se na ta datum ne bi konsolidirala v skladu z MRS 27 in SOP-12 in se ne konsolidirajo v skladu s tem MSRP.

C4

Če na datum začetne uporabe naložbenik sklene, da bo konsolidiral podjetje, v katero naloži, ki se ni konsolidiralo v skladu z MRS 27 in SOP-12, naložbenik:

(a)

če je podjetje, v katero naloži, poslovni subjekt (kot je opredeljen v MSRP 3 Poslovne združitve), izmeri sredstva, obveznosti in neobvladujoče deleže v tem prej nekonsolidiranem podjetju, kot da bi se to podjetje konsolidiralo (in bi se tako uporabilo obračunavanje prevzema v skladu z MSRP 3) od datuma, ko je naložbenik pridobil obvladovanje podjetja na podlagi zahtev iz tega MSRP. Naložbenik prilagodi za nazaj prvo letno obdobje neposredno pred datumom začetne uporabe. Če je datum, ko je bilo pridobljeno obvladovanje, zgodnejši od začetka prvega predhodnega obdobja, naložbenik v obliki prilagoditve lastniškega kapitala na začetku prvega predhodnega obdobja pripozna razliko med:

(i)

zneskom pripoznanih sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev; in

(ii)

prejšnjo knjigovodsko vrednostjo naložbenikove udeležbe v podjetju, v katero naloži.

(b)

če podjetje, v katero naloži, ni poslovni subjekt (kot je opredeljen v MSRP 3), izmeri sredstva, obveznosti in neobvladujoče deleže v tem prej nekonsolidiranem podjetju, kot da bi se to podjetje konsolidiralo (z uporabo prevzemne metode v skladu z MSRP 3 brez pripoznavanja dobrega imena za podjetje, v katero naloži) od datuma, ko je naložbenik pridobil obvladovanje tega podjetja na podlagi zahtev iz tega MSRP. Naložbenik prilagodi za nazaj letno obdobje neposredno pred datumom začetne uporabe. Če je datum, ko je bilo pridobljeno obvladovanje, zgodnejši od začetka prvega predhodnega obdobja, naložbenik v obliki prilagoditve lastniškega kapitala na začetku prvega predhodnega obdobja pripozna razliko med:

(i)

zneskom pripoznanih sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev; in

(ii)

prejšnjo knjigovodsko vrednostjo naložbenikove udeležbe v podjetju, v katero naloži.

C4A

Če merjenje sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev podjetja, v katero naloži, v skladu s C4.(a) ali (b) členom ni izvedljivo (kot je opredeljeno v MRS 8), naložbenik:

(a)

če je podjetje, v katero naloži, poslovni subjekt, uporablja zahteve iz MSRP 3 od datuma, ki se šteje kot datum prevzema. Datum, ki se šteje kot datum prevzema, mora biti začetek prvega obdobja, za katero je uporaba C4.(a) člena izvedljiva, pri čemer je to lahko tekoče obdobje;

(b)

če podjetje, v katero naloži, ni poslovni subjekt, uporabi prevzemno metodo, kot je opisana v MSRP 3, vendar brez pripoznavanja dobrega imena za podjetje, v katero naloži, od datuma, ki se šteje kot datum prevzema. Datum, ki se šteje kot datum prevzema, mora biti začetek prvega obdobja, za katero je uporaba C4.(b) člena izvedljiva, pri čemer je to lahko tekoče obdobje.

Naložbenik prilagodi za nazaj prvo letno obdobje neposredno pred datumom začetne uporabe, razen če je začetek prvega obdobja, za katero je uporaba tega člena izvedljiva, tekoče obdobje. Če je datum, ki se šteje kot datum prevzema, zgodnejši od začetka prvega predhodnega obdobja, naložbenik v obliki prilagoditve lastniškega kapitala na začetku prvega predhodnega obdobja pripozna kakršno koli razliko med:

(c)

zneskom pripoznanih sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev; in

(d)

prejšnjo knjigovodsko vrednostjo naložbenikove udeležbe v podjetju, v katero naloži.

Če je prvo obdobje, za katero je uporaba tega člena izvedljiva, tekoče obdobje, se prilagoditev lastniškega kapitala pripozna na začetku tekočega obdobja.

V Prilogi C se dodata C4.B–C4.C člen.

C4B

Če naložbenik uporabi C4.–C4.A člen in je datum, ko je bilo pridobljeno obvladovanje v skladu s tem MSRP, kasnejši od datuma uveljavitve MSRP 3, kot je bil popravljen v 2008 (MSRP 3 (2008)), sklicevanje na MSRP 3 v C4. in C4.A členu pomeni sklicevanje na MSRP 3 (2008). Če je bilo obvladovanje pridobljeno pred datumom uveljavitve MSRP 3 (2008), naložbenik uporabi MSRP 3 (2008) ali MSRP 3 (izdan 2004).

C4C

Če naložbenik uporabi C4.–C4.A člen in je datum, ko je bilo pridobljeno obvladovanje v skladu s tem MSRP, kasnejši od datuma uveljavitve MRS 27, kot je bil popravljen v 2008 (MRS 27 (2008)), naložbenik uporabi zahteve tega MSRP za vsa obdobja, v katerih se podjetje, v katero naloži, konsolidira za nazaj v skladu s C4.–C4.A členom. Če je bilo obvladovanje pridobljeno pred datumom uveljavitve MRS 27 (2008), naložbenik uporabi:

(a)

zahteve tega MSRP za vsa obdobja, v katerih se podjetje, v katero naloži, konsolidira za nazaj v skladu s C4.–C4.A členom; ali

(b)

zahteve različice MRS 27, izdane leta 2003 (MRS 27 (2003)), za obdobja pred datumom uveljavitve MRS 27 (2008) in nato zahteve tega MSRP za kasnejša obdobja.

V Prilogi C se spremenita C5.–C6. člen. C5. člen je razdeljen na C5. in C5.A člen.

C5

Če naložbenik na datum začetne uporabe sklene, da ne bo več konsolidiral podjetja, v katero naloži, ki se je konsolidiralo v skladu z MRS 27 in SOP-12, izmeri svoj delež v takem podjetju na podlagi zneska, po katerem bi se delež meril, če bi veljale zahteve tega MSRP, ko si je naložbenik zagotovil udeležbo v podjetju, v katero naloži (vendar ni pridobil obvladovanja v skladu s tem MSRP), ali je v njem izgubil obvladovanje. Naložbenik prilagodi za nazaj prvo letno obdobje neposredno pred datumom začetne uporabe. Če je datum, ko si je naložbenik zagotovil udeležbo v podjetju, v katero naloži (vendar ni pridobil obvladovanja v skladu s tem MSRP), ali je v njem izgubil obvladovanje, zgodnejši od začetka prvega predhodnega obdobja, naložbenik v obliki prilagoditve lastniškega kapitala na začetku prvega predhodnega obdobja pripozna kakršno koli razliko med:

(a)

prejšnjo knjigovodsko vrednostjo sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev; in

(b)

pripoznanim zneskom naložbenikovega deleža v podjetju, v katero naloži.

C5A

Če merjenje deleža v podjetju, v katero naloži, v skladu s C5. členom ni izvedljivo (kot je opredeljeno v MRS 8), naložbenik uporabi zahteve tega MSRP na začetku prvega obdobja, za katero je uporaba C5. člena izvedljiva, pri čemer je to lahko tekoče obdobje. Naložbenik prilagodi za nazaj letno obdobje neposredno pred datumom začetne uporabe, razen če je začetek prvega obdobja, za katero je uporaba tega člena izvedljiva, tekoče obdobje. Če je datum, ko si je naložbenik zagotovil udeležbo v podjetju, v katero naloži (vendar ni pridobil obvladovanja v skladu s tem MSRP), ali je v njem izgubil obvladovanje, zgodnejši od začetka prvega predhodnega obdobja, naložbenik v obliki prilagoditve lastniškega kapitala na začetku prvega predhodnega obdobja pripozna kakršno koli razliko med:

(a)

prejšnjo knjigovodsko vrednostjo sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev; in

(b)

pripoznanim zneskom naložbenikovega deleža v podjetju, v katero naloži.

Če je prvo obdobje, za katero je uporaba tega člena izvedljiva, tekoče obdobje, se prilagoditev lastniškega kapitala pripozna na začetku tekočega obdobja.

C6

S 23., 25., B94. in B96.–B99. členom so bile leta 2008 izvedene spremembe MRS 27, ki so bile prenesene v MSRP 10. Razen kadar uporabi C3. člen ali se od njega zahteva, da uporabi C4.–C5.A člen, podjetje uporablja naslednje zahteve iz navedenih členov:

(a)

V Prilogi C se dodajo naslov in C6.A–C6.B člen.

Sklicevanja na „prvo predhodno obdobje“

C6A

Ne glede na sklicevanja na letno obdobje neposredno pred datumom začetne uporabe („prvo predhodno obdobje“) v C4.–C5.A členu lahko podjetje predstavi tudi prilagojene primerjalne informacije za katera koli predstavljena prejšnja obdobja, vendar pa tega ni zavezano storiti. Če podjetje predstavi prilagojene primerjalne informacije za katera koli prejšnja obdobja, se morajo vsa sklicevanja na „prvo predhodno obdobje“ v C4.–C5.A členu brati kot „prvo predstavljeno prilagojeno primerjalno obdobje“.

C6B

Če podjetje predstavi neprilagojene primerjalne informacije za katerokoli prejšnje obdobje, jasno opredeli informacije, ki niso bile prilagojene, navede, da so bile pripravljene na drugačni podlagi, in razloži to podlago.

Spremembe MSRP 11 Skupni aranžmaji

V Prilogi C se dodata C1.A–C1.B člen.

C1A

Konsolidirani računovodski izkazi, skupni aranžmaji in razkritje deležev v drugih podjetjih: napotki za prehod (spremembe MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12), izdano junija 2012, spremenjeni C2.–C5., C7.–C10. in C12. člen ter dodani C1.B in C12.A–C12.B člen. Podjetje navedene spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje. Če podjetje MSRP 11 uporablja za obdobje pred tem datumom, navedene spremembe uporabi za to zgodnejše obdobje.

Prehod

C1B

Ne glede na zahteve iz 28. člena MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake mora podjetje pri prvi uporabi tega MSRP predstaviti samo kvantitativne informacije, ki se zahtevajo v 28.(f) členu MRS 8, za letno obdobje neposredno pred prvim letnim obdobjem, za katero se uporablja MSRP 11 („prvo predhodno obdobje“). Podjetje lahko te informacije predstavi tudi za tekoče obdobje ali za zgodnejša primerljiva obdobja, vendar pa tega ni zavezano storiti.

V Prilogi C se spremenijo C2.–C5., C7.–C10. in C12. člen.

Skupni podvigi – prehod s sorazmerne konsolidacije na kapitalsko metodo

C2

Pri prehodu s sorazmerne konsolidacije na kapitalsko metodo podjetje svojo finančno naložbo v skupni podvig pripozna po stanju na začetku prvega predhodnega obdobja. Ta začetna naložba se izmeri kot seštevek knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, ki jih je podjetje predhodno sorazmerno konsolidiralo, vključno z dobrim imenom, ki izhaja iz prevzema. Če je dobro ime predhodno pripadalo večji denar ustvarjajoči enoti ali skupini denar ustvarjajočih enot, podjetje dobro ime razporedi skupnemu podvigu na podlagi relativnih knjigovodskih vrednosti skupnega podviga in denar ustvarjajoče enote ali skupine denar ustvarjajočih enot, kateri je enota pripadala.

C3

Začetni saldo finančne naložbe, določen v skladu s C2. členom, se obravnava kot predpostavljena vrednost finančne naložbe ob začetnem pripoznanju. Podjetje za začetni saldo finančne naložbe uporabi 40.-43. člen MRS 28 (kot je bil spremenjen leta 2011), da oceni, ali je finančna naložba oslabljena, pri čemer morebitno izgubo zaradi oslabitve sredstev pripozna kot prilagoditev zadržanih čistih dobičkov na začetku prvega predhodnega obdobja. Izjema začetnega pripoznanja iz 15. in 24. člena MRS 12 Davki iz dobička se ne uporablja, kadar podjetje pripozna naložbo v skupni podvig, ki izhaja iz uporabe prehodnih zahtev za skupne podvige, ki so se predhodno sorazmerno konsolidirali.

C4

Če zaradi združitve vseh predhodno sorazmerno konsolidiranih sredstev in obveznosti nastanejo negativna čista sredstva, podjetje oceni, ali ima pravno ali posredno obvezo v zvezi z negativnimi čistimi sredstvi, pri čemer v tem primeru podjetje pripozna ustrezno obveznost. Če podjetje sklene, da nima pravne ali posredne obveze v zvezi z negativnimi čistimi sredstvi, ustrezne obveznosti ne pripozna, vendar prilagodi zadržane čiste dobičke na začetku prvega predhodnega obdobja. Podjetje to dejstvo skupaj s kumulativnim nepripoznanim deležem izgub svojih skupnih podvigov razkrije na začetku prvega predhodnega obdobja in na datum, na katerega se ta MSRP prvič uporabi.

C5

Podjetje razkrije razčlenitev sredstev in obveznosti, ki so se združili v saldo finančne naložbe v eni sami postavki na začetku prvega predhodnega obdobja. To razkritje se pripravi združeno za vse skupne podvige, za katere podjetje uporabi prehodne zahteve iz C2.-C6. člena.

C6

Skupne dejavnosti – prehod s kapitalske metode na obračunavanje sredstev in obveznosti

C7

Podjetje pri prehodu s kapitalske metode na obračunavanje sredstev in obveznosti glede na svoj delež v skupni dejavnosti na začetku prvega predhodnega obdobja odpravi pripoznanje za finančno naložbo, ki je bila predhodno obračunana z uporabo kapitalske metode in drugih postavk, ki so bile del čistih finančnih naložb podjetja v aranžmaju v skladu z 38. členom MRS 28 (kot je bil spremenjen leta 2011), ter pripozna svoj delež vseh sredstev in obveznosti glede na svoj delež v skupni dejavnosti, vključno z dobrim imenom, ki bi lahko bilo del knjigovodske vrednosti finančne naložbe.

C8

Podjetje svoj delež v sredstvih in obveznostih, povezanih s skupno dejavnostjo, določi na podlagi svojih pravic in obvez v določenem deležu v skladu s pogodbenim sporazumom. Podjetje izmeri začetne knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti tako, da jih loči od knjigovodske vrednosti finančne naložbe na začetku prvega predhodnega obdobja na podlagi informacij, ki jih je podjetje uporabilo pri kapitalski metodi.

C9

Morebitna razlika med finančno naložbo, predhodno obračunano z uporabo kapitalske metode, skupaj z drugimi postavkami, ki so bile del čiste finančne naložbe podjetja v aranžmaju v skladu z 38. členom MRS 28 (kot je bil spremenjen leta 2011), ter čistim zneskom pripoznanih sredstev in obveznosti, vključno z dobrim imenom, se:

(a)

pobota z morebitnim dobrim imenom, povezanim s finančno naložbo, pri čemer se morebitna preostala razlika prilagodi glede na zadržane čiste dobičke na začetku prvega predhodnega obdobja, če je čisti znesek pripoznanih sredstev in obveznosti, vključno z dobrim imenom, višji od finančne naložbe (in vseh drugih postavk, ki so bile del čistih finančnih naložb podjetja), za katero je bilo pripoznanje odpravljeno;

(b)

prilagodi glede na zadržane čiste dobičke na začetku prvega predhodnega obdobja, če je čisti znesek pripoznanih sredstev in obveznosti, vključno z dobrim imenom, nižji od finančne naložbe (in vseh drugih postavk, ki so bile del čistih finančnih naložb podjetja), za katero je bilo pripoznanje odpravljeno.

C10

Podjetje, ki prehaja s kapitalske metode na obračunavanje sredstev in obveznosti, mora zagotoviti uskladitev finančne naložbe, za katero je bilo pripoznanje odpravljeno, ter pripoznanih sredstev in obveznosti, skupaj z vsako preostalo razliko, prilagojeno glede na zadržane čiste dobičke, na začetku prvega predhodnega obdobja.

C11

Prehodne določbe v ločenih računovodskih izkazih podjetja

C12

Podjetje, ki je v skladu z 10. členom MRS 27 svoj delež v skupni dejavnosti v ločenih računovodskih izkazih prej obračunavalo kot naložbo po nabavni vrednosti ali v skladu z MSRP 9:

(a)

odpravi pripoznanje finančne naložbe ter pripozna sredstva in obveznosti glede na svoj delež v skupni dejavnosti po zneskih, določenih v skladu s C7.–C9. členom;

(b)

zagotovi uskladitev finančne naložbe, za katero je bilo pripoznanje odpravljeno, ter pripoznanih sredstev in obveznosti, skupaj z vsako preostalo razliko, prilagojeno v zadržanih čistih dobičkih, na začetku prvega predhodnega predstavljenega obdobja.

V Prilogi C se dodajo naslov in C12.A–C12.B člen.

Sklicevanja na „prvo predhodno obdobje“

C12A

Ne glede na sklicevanja na „prvo predhodno obdobje“ v C2.–C12. členu lahko podjetje predstavi tudi prilagojene primerjalne informacije za katera koli prejšnja predstavljena obdobja, vendar pa tega ni zavezano storiti. Če podjetje predstavi prilagojene primerjalne informacije za katera koli prejšnja obdobja, se morajo vsa sklicevanja na „prvo predhodno obdobje“ v C2.–C12. členu brati kot „prvo predstavljeno prilagojeno primerjalno obdobje“.

C12B

Če podjetje predstavi neprilagojene primerjalne informacije za katerokoli prejšnje obdobje, jasno opredeli informacije, ki niso bile prilagojene, navede, da so bile pripravljene na drugačni podlagi in razloži to podlago.

Spremembe MSRP 11 Skupni aranžmaji

Posledična sprememba MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja

V tej prilogi je opisana sprememba MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki je posledica izdaje sprememb MSRP 11 Skupni aranžmaji s strani odbora. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 1.

MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Doda se 39.S člen.

39S

Konsolidirani računovodski izkazi, skupni aranžmaji in razkritje deležev v drugih podjetjih: napotki za prehod (spremembe MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12), izdano junija 2012, spremenjen D31. člen. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 11 (kot je bil spremenjen v juniju 2012).

V Prilogi D se spremeni D31. člen.

Skupni aranžmaji

D31

Podjetje, ki prvikrat uporablja MSRP, lahko upošteva prehodne določbe iz MSRP 11 z naslednjimi izjemami:

(a)

Če uporablja prehodne določbe iz MSRP 11, podjetje, ki prvikrat uporablja MSRP, te določbe uporabi na datum prehoda na MSRP.

(b)

Pri prehodu s sorazmerne konsolidacije na kapitalsko metodo podjetje, ki prvikrat uporablja MSRP, na datum prehoda na MSRP opravi preizkus oslabitve za finančno naložbo v skladu z MRS 36, ne glede na to, ali obstajajo znaki, da bi bila lahko finančna naložba oslabljena. Vsaka posledična oslabitev se na datum prehoda na MSRP pripozna kot prilagoditev zadržanih čistih dobičkov.

Spremembe MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih

V Prilogi C se dodajo C1.A in C2.A–C2.B člen.

C1A

Konsolidirani računovodski izkazi, skupni aranžmaji in razkritje deležev v drugih podjetjih: napotki za prehod (spremembe MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12), izdano junija 2012, dodan C2.A–C2.B člen. Podjetje navedene spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje. Če podjetje MSRP 12 uporablja za obdobje pred tem datumom, navedene spremembe uporabi za to zgodnejše obdobje.

C2

C2A

Zahtev po razkritju v tem IFRS ni treba uporabljati za katerokoli predstavljeno obdobje, ki se začne pred letnim obdobjem neposredno pred prvim letnim obdobjem, za katero se uporabi MSRP 12.

C2B

Zahtev po razkritju iz 24.–31. člena in ustreznih napotkov v B21.–B26. členu tega MSRP ni treba uporabljati za katerokoli predstavljeno obdobje, ki se začne pred letnim obdobjem, za katero se uporabi MSRP 12.


5.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 95/17


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 314/2013

z dne 4. aprila 2013

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. aprila 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

60,6

TN

105,0

TR

134,9

ZZ

100,2

0707 00 05

JO

194,1

MA

116,3

TR

146,8

ZZ

152,4

0709 93 10

MA

91,2

TR

102,1

ZZ

96,7

0805 10 20

EG

59,3

IL

69,3

MA

77,1

TN

61,7

TR

63,5

ZZ

66,2

0805 50 10

TR

79,1

ZZ

79,1

0808 10 80

AR

103,4

BR

92,7

CL

118,8

CN

80,4

MK

30,8

US

204,9

UY

106,8

ZA

105,4

ZZ

105,4

0808 30 90

AR

115,0

CL

142,0

CN

90,9

TR

204,5

US

158,2

ZA

124,1

ZZ

139,1


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

5.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 95/19


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 3. aprila 2013

o spremembi Priloge I k Odločbi 2004/211/ES v zvezi z uvrstitvijo Mehike na seznam tretjih držav in njihovih delov, iz katerih je dovoljen uvoz živih enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev v Unijo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 1794)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/167/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (1), in zlasti člena 17(3)(a) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz enoprstih kopitarjev iz tretjih držav (2), in zlasti člena 12(1) in (4), uvodnega stavka člena 19 ter točk (a) in (b) člena 19 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 92/65/EGS določa pogoje, ki se med drugim uporabljajo za uvoz semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev v Unijo. Navedeni pogoji morajo biti vsaj enakovredni tistim, ki se uporabljajo za trgovino med državami članicami.

(2)

Direktiva 2009/156/ES določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz živih enoprstih kopitarjev v Unijo. Direktiva določa, da je uvoz enoprstih kopitarjev v Unijo dovoljen samo iz tretjih držav, v katerih dve leti ni bilo primera venezuelskega encefalomielitisa enoprstih kopitarjev.

(3)

Z Odločbo Komisije 2004/211/ES z dne 6. januarja 2004 o uvedbi seznama tretjih držav in delov njihovega ozemlja, iz katerih države članice dovolijo uvoz živih enoprstih kopitarjev in semena, jajčnih celic in zarodkov vrste enoprsti kopitarji, ter o spremembi odločb 93/195/EGS in 94/63/ES (3) je bil uveden seznam tretjih držav, ali kjer se uporablja regionalizacija, njihovih delov, iz katerih države članice dovolijo uvoz enoprstih kopitarjev in njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov, v njej pa so navedeni tudi drugi pogoji, ki se uporabljajo za takšen uvoz. Navedeni seznam je v Prilogi I k Odločbi 2004/211/ES.

(4)

Seznam iz Priloge I k Odločbi 2004/211/ES navaja, da so začasen sprejem registriranih konjev, ponovni vstop registriranih konjev po začasnem izvozu za dirke, tekmovanja in kulturne dogodke, uvoz registriranih enoprstih kopitarjev in enoprstih kopitarjev za rejo in proizvodnjo ter uvoz semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev iz Mehike dovoljeni z izjemo držav Chiapas, Oaxaca, Tabasco in Veracruz.

(5)

Komisija je septembra 2012 objavila svoje končno poročilo o reviziji, ki jo je med 17. in 27. aprilom 2012 izvedla v Mehiki, da bi pregledala zdravstveni nadzor živali in postopke izdajanja veterinarskih spričeval, ki se uporabljajo za izvoz živih enoprstih kopitarjev in njihovega semena v Evropsko unijo (4); med to revizijo so bile ugotovljene številne znatne pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom premikov enoprstih kopitarjev znotraj navedene tretje države in posledično v zvezi s skladnostjo z veljavno regionalizacijo, jamstvi glede vezikularnega stomatitisa in infekciozne anemije enoprstih kopitarjev ter odobritvijo in nadzorom osemenjevalnih središč za pridobivanje semena enoprstih kopitarjev. V svojem odgovoru na priporočila in nadaljnje ukrepe, ki jih je Komisija navedla v poročilu o reviziji, Mehiški pristojni organi navedenih pomanjkljivosti niso zadovoljivo obravnavali.

(6)

Opisano stanje predstavlja tveganje za zdravje populacije enoprstih kopitarjev v Uniji, zato se uvoz semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev iz Mehike ne bi smel dovoliti.

(7)

Vnos navedene tretje države v Prilogo I k Odločbi 2004/211/ES bi bilo zato treba spremeniti.

(8)

Odločbo 2004/211/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V Prilogi I k Odločbi 2004/211/ES se vnos za Mehiko nadomesti z naslednjim:

„MX

Mehika

MX-0

Celotno ozemlje države

D

—“

 

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 3. aprila 2013

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije


(1)  UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

(2)  UL L 192, 23.7.2010, str. 1.

(3)  UL L 73, 11.3.2004, str. 1.

(4)  http://ec.europa.eu/food/fvo/rep_details_en.cfm?rep_id=2948


5.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 95/21


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 20. marca 2013

o razveljavitvi sklepov ECB/2011/4 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči irska država, ECB/2011/10 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči portugalska država, ECB/2012/32 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika, in ECB/2012/34 o začasnih spremembah pravil v zvezi s primernostjo zavarovanja, denominiranega v tuji valuti

(ECB/2013/5)

(2013/168/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, člena 12.1, člena 18 in druge alinee člena 34.1 Statuta,

ob upoštevanju Smernice ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (1) ter zlasti oddelka 1.6 in oddelkov 6.3.1 in 6.3.2 Priloge I Smernice,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vsebino Sklepa ECB/2012/34 z dne 19. decembra 2012 o začasnih spremembah pravil v zvezi s primernostjo zavarovanja, denominiranega v tuji valuti (2), je treba vključiti v Smernico ECB/2012/18 z dne 2. avgusta 2012 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (3), temeljni pravni akt, ki ureja začasne ukrepe v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja.

(2)

Zaradi jasnosti in skladnosti ter z namenom, da se poenostavi okvir Eurosistema za zavarovanje, je treba v smernico, ki zajema začasne ukrepe v zvezi s primernostjo zavarovanja pri Eurosistemovih operacijah refinanciranja, vključiti tudi vsebino sklepov ECB/2011/4 z dne 31. marca 2011 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči irska država (4), ECB/2011/10 z dne 7. julija 2011 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči portugalska država (5), in ECB/2012/32 z dne 19. decembra 2012 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika (6).

(3)

Ti postopki, ki se izvedejo s prenovitvijo Smernice ECB/2012/18, bi prav tako morali nacionalnim centralnim bankam držav članic, katerih valuta je euro, omogočiti, da v pogodbeni in regulativni okvir, ki velja za njihove nasprotne stranke, uvedejo dodatne ukrepe izboljšane kreditne podpore.

(4)

Sklepe ECB/2011/4, ECB/2011/10, ECB/2012/32 in ECB/2012/34 je zato treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Razveljavitev sklepov ECB/2011/4, ECB/2011/10, ECB/2012/32 in ECB/2012/34

1.   Sklepi ECB/2011/4, ECB/2011/10, ECB/2012/32 in ECB/2012/34 se razveljavijo z učinkom od 3. maja 2013.

2.   Sklicevanja na razveljavljene sklepe se razlagajo kot sklicevanja na Smernico ECB/2013/4.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 22. marca 2013.

V Frankfurtu na Majni, 20. marca 2013

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 331, 14.12.2011, str. 1.

(2)  UL L 14, 18.1.2013, str. 22.

(3)  UL L 218, 15.8.2012, str. 20.

(4)  UL L 94, 8.4.2011, str. 33.

(5)  UL L 182, 12.7.2011, str. 31.

(6)  UL L 359, 29.12.2012, str. 74.


5.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 95/22


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 20. marca 2013

o pravilih v zvezi z uporabo lastnih nekritih bančnih obveznic, za katere jamči država, kot zavarovanja pri operacijah denarne politike Eurosistema

(ECB/2013/6)

(2013/169/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1 in členov 12.1, 14.3 in 18.2 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Standardni pogoji, po katerih so ECB in NCB pripravljene skleniti kreditne posle, vključno z merili za ugotavljanje primernosti zavarovanja za namene kreditnih poslov Eurosistema, so določeni v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (1).

(2)

V skladu z oddelkom 1.6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 lahko Svet ECB kadar koli spremeni instrumente, pogoje, merila in postopke za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema.

(3)

Od 1. marca 2015 bi bilo treba iz zavarovanja pri operacijah denarne politike Eurosistema v celoti izključiti neposredno uporabo lastnih nekritih bančnih obveznic, za katere jamči država, in posredno uporabo teh obveznic, kadar so vključene v sklad kritih obveznic, ki jih izda bodisi ista nasprotna stranka, ki je izdala nekrite bančne obveznice, ali ki jih izdajo osebe, s katerimi je ta nasprotna stranka v tesni povezavi. V izjemnih okoliščinah bi lahko Svet ECB nasprotnim strankam, ki sodelujejo v operacijah denarne politike Eurosistema, odobril začasna odstopanja od te prepovedi.

(4)

Pogoje te izključitve je treba določiti v sklepu ECB –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremembe pravil v zvezi z uporabo lastnih nekritih bančnih obveznic, za katere jamči država, kot zavarovanja

1.   Nekritih bančnih obveznic, ki jih je izdala bodisi nasprotna stranka, ki jih uporablja, ali ki so jih izdale osebe, s katerimi je ta nasprotna stranka v tesni povezavi, in za katere v celoti jamči ena ali več oseb javnega sektorja iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki ima pravico do odmerjanja davkov, ta nasprotna stranka od 1. marca 2015 več ne sme uporabljati kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema: niti (a) neposredno niti (b) posredno, kadar so vključene v sklad kritih obveznic, ki jih je izdala bodisi ista nasprotna stranka, ki je izdala nekrite bančne obveznice, ali ki so jih izdale osebe, s katerimi je ta nasprotna stranka v tesni povezavi.

2.   V izjemnih primerih lahko svet ECB za obdobje največ treh let odloči o začasnem odstopanju od prepovedi iz odstavka 1. Prošnji za odstopanje mora biti priložen načrt financiranja, v katerem nasprotna stranka, ki prosi za odstopanje, prikaže, na kakšen način bo najpozneje v treh letih po odobritvi odstopanja prenehala uporabljati lastne nekrite bančne obveznice, za katere jamči država.

3.   V primeru razhajanj med tem sklepom, Smernico ECB/2011/14 in Smernico ECB/2013/4 z dne 20. marca 2013 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (2), kot ju NCB izvedejo na nacionalni ravni, prevlada ta sklep.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 22. marca 2013.

V Frankfurtu na Majni, 20. marca 2013

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 331, 14.12.2011, str. 1.

(2)  Glej stran 23 tega Uradnega lista.


SMERNICE

5.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 95/23


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 20. marca 2013

o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9

(prenovitev)

(ECB/2013/4)

(2013/170/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1 in členov 5.1, 12.1, 14.3 in 18.2 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Smernica ECB/2012/18 z dne 2. avgusta 2012 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (1) je bila bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, je treba Smernico ECB/2012/18 zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Splošni pogoji, po katerih so ECB in NCB pripravljene skleniti kreditne posle, vključno z merili za ugotavljanje primernosti zavarovanja za namene kreditnih poslov Eurosistema, so določeni v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (2).

(3)

Da bi podprl bančno posojanje in likvidnost na denarnem trgu euroobmočja, je Svet ECB 8. decembra 2011 in 20. junija 2012 odločil o dodatnih ukrepih izboljšane kreditne podpore, vključno z ukrepi, določenimi v Sklepu ECB/2011/25 z dne 14. decembra 2011 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (3). Poleg tega je bilo treba sklicevanja na stopnjo obveznih rezerv v Smernici ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (4) uskladiti s spremembami Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9 (5)), ki so bile uvedene z Uredbo (EU) št. 1358/2011 (6).

(4)

Sklep ECB/2012/4 z dne 21. marca 2012 o spremembi Sklepa ECB/2011/25 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (7) je določil, da NCB ne bi smele biti zavezane k temu, da kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema sprejmejo primerne bančne obveznice, za katere jamči država članica, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, ali država članica, katere bonitetna ocena ne dosega referenčne vrednosti, ki jo Eurosistem uporablja za določitev minimalnih zahtev glede visokih bonitetnih standardov.

(5)

Sklep ECB/2012/12 z dne 3. julija 2012 o spremembi Sklepa ECB/2011/25 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (8) je tudi ponovno preučil izjemo od prepovedi tesnih povezav, ki je določena v oddelku 6.2.3.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, v zvezi z bančnimi obveznicami, za katere jamči država in so jih izdale in jih same uporabljajo kot zavarovanje nasprotne stranke.

(6)

Nasprotnim strankam, ki sodelujejo v kreditnih poslih Eurosistema, bi bilo treba omogočiti, da v izjemnih okoliščinah na podlagi predhodne odobritve Sveta ECB povečajo raven uporabe lastnih bančnih obveznic, za katere jamči država, ki so jo dosegale na dan 3. julija 2012. Prošnjam za predhodno odobritev, ki se predložijo Svetu ECB, je treba priložiti načrt financiranja.

(7)

Sklep ECB/2011/25 je 2. avgusta 2012 nadomestila Smernica ECB/2012/18, ki so jo NCB izvedle v svojih pogodbenih dogovorih ali predpisih.

(8)

Smernica ECB/2012/18 je bila 10. oktobra 2012 spremenjena s Smernico ECB/2012/23 (9), ki je začasno dopolnila merila, ki določajo primernost finančnega premoženja za uporabo kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema, in tako sprejela tržne dolžniške instrumente, denominirane v funtih šterlingih, jenih ali ameriških dolarjih, kot primerno finančno premoženje za operacije denarne politike. Za takšne tržne dolžniške instrumente se je določilo zmanjšanje vrednosti, ki odraža zgodovinsko volatilnost ustreznih deviznih tečajev.

(9)

Smernica ECB/2013/2 z dne 23. januarja 2013 o spremembi Smernice ECB/2012/18 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (10) podrobneje opredeljuje postopek predčasnega odplačila operacij dolgoročnejšega refinanciranja s strani nasprotnih strank, da bi se zagotovila uporaba enakih pogojev v vseh NCB. Zlasti se v primeru, ko nasprotna stranka, ki je izbrala možnost predčasnega odplačila, v celoti ali delno ne poravna zneska, ki ga je treba zadevni NCB plačati do datuma plačila, uporabi sistem sankcij iz Dodatka 6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14.

(10)

Smernico ECB/2012/18 je treba sedaj nadalje spremeniti, da se vanjo vključi vsebina Sklepa ECB/2012/34 z dne 19. decembra 2012 o začasnih spremembah pravil v zvezi s primernostjo zavarovanja, denominiranega v tuji valuti (11), in da se zagotovi, da NCB niso zavezane k temu, da kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema sprejmejo primerne nekrite bančne obveznice: (a) ki so jih izdale bodisi nasprotne stranke, ki jih uporabljajo, ali osebe, s katerimi so te nasprotne stranke v tesni povezavi, in (b) za katere v celoti jamči država članica, katere bonitetna ocena ne dosega Eurosistemovih visokih bonitetnih standardov in za katero Svet ECB šteje, da spoštuje program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada.

(11)

Zaradi jasnosti in enostavnosti je treba vsebino sklepov ECB/2011/4 z dne 31. marca 2011 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči irska država (12), ECB/2011/10 z dne 7. julija 2011 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči portugalska država (13), in ECB/2012/32 z dne 19. decembra 2012 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika (14), vključiti v to smernico z vsemi drugimi začasnimi ukrepi v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja.

(12)

Dodatne ukrepe iz te smernice je treba uporabljati začasno, dokler ne bo Svet ECB presodil, da niso več potrebni za zagotavljanje ustreznega transmisijskega mehanizma denarne politike –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Dodatni ukrepi v zvezi z operacijami refinanciranja in primernim zavarovanjem

1.   Pravila za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema in merila primernosti za zavarovanje, določena v tej smernici, se uporabljajo v povezavi s Smernico ECB/2011/14.

2.   V primeru razhajanj med to smernico in Smernico ECB/2011/14, kakor jo NCB izvedejo na nacionalni ravni, prevlada ta smernica. NCB še naprej uporabljajo vse določbe Smernice ECB/2011/14 v nespremenjeni obliki, razen če je v tej smernici določeno drugače.

3.   Za namene člena 5(1) in člena 7 se Irska, Helenska republika in Portugalska republika štejejo za države članice euroobmočja, ki spoštujejo program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada.

Člen 2

Možnost prekinitve operacij dolgoročnejšega refinanciranja ali znižanja njihovega zneska

1.   Eurosistem se lahko odloči, da smejo nasprotne stranke pod določenimi pogoji in pred zapadlostjo prekiniti določene operacije dolgoročnejšega refinanciranja ali znižati njihov znesek (taka prekinitev ali znižanje zneska sta v nadaljnjem besedilu tudi skupaj imenovana: predčasno odplačilo). Najava avkcije mora določati, ali se lahko uporabi možnost prekinitve zadevnih operacij ali znižanja njihovega zneska pred zapadlostjo, in datum, od katerega se lahko taka možnost uveljavi. Te informacije se lahko alternativno zagotovijo v drugi obliki, ki jo Eurosistem šteje za primerno.

2.   Nasprotna stranka lahko uveljavi možnost prekinitve operacij dolgoročnejšega refinanciranja ali znižanja njihovega zneska pred zapadlostjo tako, da zadevni NCB sporoči znesek, ki ga namerava odplačati po postopku predčasnega odplačila, in datum, na katerega namerava izvesti to predčasno odplačilo, najmanj en teden pred navedenim datumom predčasnega odplačila. Razen če Eurosistem določi drugače, se lahko predčasno odplačilo izvede na kateri koli dan, ki sovpada z dnevom poravnave operacije glavnega refinanciranja Eurosistema, pod pogojem, da nasprotna stranka pošlje sporočilo iz tega odstavka najmanj en teden pred tem datumom.

3.   Sporočilo iz odstavka 2 postane zavezujoče za nasprotno stranko en teden pred datumom predčasnega odplačila, na katerega se nanaša. Če nasprotna stranka v celoti ali delno ne poravna dolgovanega zneska po postopku predčasnega odplačila do datuma plačila, lahko to vodi do naložitve denarnih kazni, kot so določene v oddelku 1 Dodatka 6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14. Določbe oddelka 1 Dodatka 6, ki se uporabljajo za kršitve pravil, povezanih z avkcijami, se uporabijo, če nasprotna stranka v celoti ali delno ne poravna zneska, ki zapade na datum predčasnega odplačila iz odstavka 2. Naložitev denarne kazni ne posega v pravico NCB, da uveljavi pravna sredstva, predvidena za pojav primera kršitve, kot je določen v Prilogi II k Smernici ECB/2011/14.

Člen 3

Sprejem nekaterih dodatnih listinjenih vrednostnih papirjev

1.   Poleg listinjenih vrednostnih papirjev, ki so primerni v skladu s poglavjem 6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, so kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema primerni listinjeni vrednostni papirji, ki ne izpolnjujejo zahtev glede bonitetnih ocen iz oddelka 6.3.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, sicer pa izpolnjujejo vsa merila primernosti, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje po Smernici ECB/2011/14, vendar le pod pogojem, da imajo dve bonitetni oceni najmanj trojni B (15), in sicer ob izdaji in kadar koli kasneje. Zadostiti morajo tudi vsem zahtevam, navedenim spodaj:

(a)

finančno premoženje, s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji in ki ustvarja denarni tok, mora pripadati enemu od naslednjih razredov finančnega premoženja: (i) stanovanjske hipoteke; (ii) posojila malim in srednje velikim podjetjem; (iii) hipoteke na poslovnih nepremičninah; (iv) posojila za nakup avtomobila; (v) leasing; (vi) potrošniško financiranje;

(b)

finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, ne sme zajemati finančnega premoženja iz različnih razredov finančnega premoženja;

(c)

finančno premoženje, s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji in ki ustvarja denarni tok, ne sme vsebovati posojil, ki so:

(i)

slaba posojila ob izdaji listinjenega vrednostnega papirja;

(ii)

slaba posojila ob vključitvi v kritni sklad v času trajanja listinjenega vrednostnega papirja, na primer z zamenjavo ali nadomestitvijo finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok;

(iii)

ob katerem koli času strukturirana, sindicirana ali s finančnim vzvodom;

(d)

dokumenti o transakciji z listinjenimi vrednostnimi papirji morajo vsebovati določbe o neprekinjenosti servisiranja.

2.   Za listinjene vrednostne papirje iz odstavka 1, ki imajo dve bonitetni oceni najmanj enojni A (16), se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 16 %.

3.   Za listinjene vrednostne papirje iz odstavka 1, ki nimajo dveh bonitetnih ocen najmanj enojni A, se uporabljajo naslednji odbitki pri vrednotenju: (a) za listinjene vrednostne papirje, zavarovane s hipotekami na poslovnih nepremičninah, se uporablja odbitek v višini 32 %; in (b) za vse ostale listinjene vrednostne papirje se uporablja odbitek v višini 26 %.

4.   Nasprotna stranka listinjenih vrednostnih papirjev, ki so sicer primerni po odstavku 1, ne sme predložiti kot zavarovanje, če sama nasprotna stranka ali katera koli tretja oseba, ki je z njo v tesni povezavi, zagotavlja obrestno zaščito v zvezi s tem listinjenim vrednostnim papirjem.

5.   NCB lahko sprejme kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema listinjene vrednostne papirje, pri katerih finančno premoženje za zavarovanje terjatev vključuje stanovanjske hipoteke ali posojila malim in srednje velikim podjetjem ali oboje ter ki ne izpolnjujejo zahtev glede bonitetnih ocen iz oddelka 6.3.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 in zahtev iz odstavkov 1(a) do (d) in odstavka 4 zgoraj, sicer pa izpolnjujejo vsa merila primernosti, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje po Smernici ECB/2011/14, in imajo dve bonitetni oceni najmanj trojni B. Takšni listinjeni vrednostni papirji so omejeni na tiste, ki so bili izdani pred 20. junijem 2012, in se zanje uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 32 %.

6.   Za namene tega člena:

1.

„stanovanjska hipoteka“ poleg stanovanjskih posojil, zavarovanih s hipoteko, vključuje stanovanjska posojila z jamstvom (brez hipoteke), če je jamstvo izplačljivo takoj po neplačilu. Takšno jamstvo se lahko zagotovi v različnih pogodbenih oblikah, vključno z zavarovalnimi pogodbami, pod pogojem, da zavarovanje da oseba javnega sektorja ali finančna institucija pod javnim nadzorom. Bonitetna ocena garanta pri takšnih jamstvih mora ves čas trajanja transakcije dosegati stopnjo kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema;

2.

„malo podjetje“ in „srednje veliko podjetje“ pomenita subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko, pri kateri evidentirana prodaja za subjekt ali za konsolidirano skupino, če subjekt spada v konsolidirano skupino, znaša manj kakor 50 milijonov EUR;

3.

„slabo posojilo“ vključuje posojila, pri katerih je zamuda s plačilom obresti ali glavnice enaka ali večja od 90 dni in je pri dolžniku prišlo do neplačila, kakor je opredeljeno v točki 44 v Prilogi VII k Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (17), ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za dvom, da bo plačilo v celoti izvedeno;

4.

„strukturirano posojilo“ pomeni strukturo, ki vključuje podrejena bančna posojila;

5.

„sindicirano posojilo“ pomeni posojilo, ki ga da skupina posojilodajalcev v sindikatu za posojanje;

6.

„posojilo s finančnim vzvodom“ pomeni posojilo, ki se odobri družbi, ki ima že znatno stopnjo zadolženosti, na primer za financiranje odkupa ali prevzema, kadar se posojilo uporabi za nakup deleža v družbi, ki je hkrati dolžnik pri tem posojilu;

7.

„določbe o neprekinjenosti servisiranja“ pomenijo določbe v pravni dokumentaciji listinjenega vrednostnega papirja, ki zagotavljajo, da zaradi neizpolnitve obveznosti izvajalca servisiranja ne pride do prenehanja servisiranja, ter vključujejo pravila, kdaj se sproži imenovanje nadomestnega izvajalca servisiranja, in okviren akcijski načrt, v katerem so opredeljeni operativni ukrepi, ki jih je treba sprejeti po imenovanju nadomestnega izvajalca servisiranja, in način prenosa upravljanja posojil.

Člen 4

Sprejem nekaterih dodatnih bančnih posojil

1.   NCB lahko kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema sprejmejo bančna posojila, ki ne izpolnjujejo Eurosistemovih meril primernosti.

2.   NCB, ki se odločijo sprejeti bančna posojila v skladu z odstavkom 1, v ta namen določijo merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj tako, da navedejo odstopanja od zahtev iz Priloge I k Smernici ECB/2011/14. Takšna merila primernosti in ukrepi za obvladovanje tveganj morajo vključevati merilo, da bančna posojila ureja pravo države članice NCB, ki je določila ta merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj. Takšna merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj mora predhodno odobriti Svet ECB.

3.   V izjemnih okoliščinah lahko NCB na podlagi predhodne odobritve Sveta ECB sprejmejo bančna posojila: (a) na podlagi uporabe meril primernosti in ukrepov za obvladovanje tveganj, ki jih je določila druga NCB v skladu z odstavkoma 1 in 2, ali (b) ki jih ureja pravo katere koli države članice, ki ni država članica, v kateri je ustanovljena tista NCB, ki sprejme bančna posojila.

4.   Druga NCB zagotovi pomoč NCB, ki sprejme bančna posojila po odstavku 1, samo, če je tako dvostransko dogovorjeno med obema NCB, in na podlagi predhodne odobritve Sveta ECB.

Člen 5

Sprejem nekaterih bančnih obveznic, za katere jamči država

1.   NCB ni zavezana k temu, da kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema sprejme primerne nekrite bančne obveznice: (a) ki ne dosegajo Eurosistemovih zahtev glede visokih bonitetnih standardov; (b) ki jih je izdala bodisi nasprotna stranka, ki jih uporablja, ali ki so jih izdale osebe, s katerimi je ta nasprotna stranka v tesni povezavi; in (c) za katere v celoti jamči država članica: (i) katere bonitetna ocena ne dosega Eurosistemovih zahtev glede visokih bonitetnih standardov za izdajatelje in garante pri tržnem finančnem premoženju, kot so določene v oddelkih 6.3.1 in 6.3.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, in (ii) ki po oceni Sveta ECB spoštuje program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada.

2.   NCB obvestijo Svet ECB vsakič, ko se odločijo, da ne bodo sprejele vrednostnih papirjev, opisanih v odstavku 1, kot zavarovanje.

3.   Nasprotne stranke ne smejo predložiti kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema nekritih bančnih obveznic, ki so jih izdale bodisi same ali osebe, s katerimi so v tesni povezavi, in za katere jamči oseba javnega sektorja iz Evropskega gospodarskega prostora, ki ima pravico do odmerjanja davkov, preko ravni nominalne vrednosti teh obveznic, ki so bile že predložene kot zavarovanje, na dan 3. julija 2012.

4.   V izjemnih primerih lahko svet ECB za obdobje največ treh let odloči o začasnem odstopanju od zahteve iz odstavka 3. Prošnji za odstopanje mora biti priložen načrt financiranja, v katerem nasprotna stranka, ki prosi za odstopanje, prikaže, na kakšen način bo najpozneje v treh letih po odobritvi odstopanja prenehala uporabljati lastne nekrite bančne obveznice, za katere jamči država. Vsa odstopanja, ki so bila od 3. julija 2012 že odobrena, ostanejo v veljavi do takrat, ko se pregledajo.

Člen 6

Sprejem nekaterega finančnega premoženja, denominiranega v funtih šterlingih, jenih ali ameriških dolarjih, kot primerno zavarovanje

1.   Tržni dolžniški instrumenti, opisani v oddelku 6.2.1 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, predstavljajo, če so denominirani v funtih šterlingih, jenih ali ameriških dolarjih, primerno zavarovanje za operacije denarne politike Eurosistema pod naslednjimi pogoji: (a) izdani morajo biti v euroobmočju, kjer se morajo tudi nahajati oziroma poravnavati; (b) izdajatelj mora biti ustanovljen v Evropskem gospodarskem prostoru; in (c) izpolnjevati morajo vsa ostala merila primernosti v oddelku 6.2.1 Priloge I iz Smernice ECB/2011/14.

2.   Eurosistem uporablja naslednje zmanjšanje vrednosti za take tržne dolžniške instrumente: (a) zmanjšanje za 16 % za finančno premoženje, denominirano v funtih šterlingih ali ameriških dolarjih; in (b) zmanjšanje za 26 % za finančno premoženje, denominirano v jenih.

3.   Tržni dolžniški instrumenti, opisani v odstavku 1, s kuponi, ki so vezani na eno samo obrestno mero na denarnem trgu v valuti, v kateri so denominirani, ali na indeks inflacije za zadevno državo, pri katerih izplačilo oziroma natekanje ni vezano na vnaprej določen razpon referenčnega indeksa (ki ne vsebujejo strukture discrete range) ali katerih višina ni že vnaprej omejena (ki ne vsebujejo struktur range accrual ali ratchet) ali ki ne vsebujejo podobnih kompleksnih struktur, prav tako predstavljajo primerno zavarovanje za namene operacij denarne politike Eurosistema.

4.   ECB lahko po odobritvi Sveta ECB na svoji spletni strani na naslovu www.ecb.europa.eu objavi seznam drugih referenčnih obrestnih mer v tuji valuti, ki se sprejmejo poleg tistih iz odstavka 3.

5.   Za tržno finančno premoženje, denominirano v tuji valuti, se uporabljajo samo členi 1, 3, 5, 6 in 8 te smernice.

Člen 7

Neuporaba zahtev glede pragov kreditne kvalitete za nekatere tržne instrumente

1.   Minimalne zahteve Eurosistema glede pragov kreditne kvalitete, določene v pravilih bonitetnega okvira Eurosistema za tržno finančno premoženje v oddelku 6.3.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, se ne uporabljajo, v skladu z odstavkom 2.

2.   Eurosistemov prag kreditne kvalitete se ne uporablja za tržne dolžniške instrumente, ki so jih izdale ali zanje v celoti jamčijo institucionalne enote centralnih ravni držav članic euroobmočja, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, razen če Svet ECB odloči, da zadevna država članica ne spoštuje pogojev finančne podpore in/ali makroekonomskega programa.

3.   Za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči institucionalna enota centralne ravni Helenske republike, se uporabljajo posebni odbitki, določeni v Prilogi I k tej smernici.

Člen 8

Začetek učinkovanja, izvedba in uporaba

1.   Ta smernica začne učinkovati 22. marca 2013.

2.   NCB sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s členom 5, členom 6(3) do (5) in členom 7 in to smernico uporabljajo od 3. maja 2013. ECB sporočijo besedila in sredstva, ki se nanašajo na te ukrepe, najpozneje do 19. aprila 2013.

3.   Člen 5 se uporablja do 28. februarja 2015.

Člen 9

Sprememba Smernice ECB/2007/9

V delu 5 Priloge III se odstavek, ki sledi tabeli 2, nadomesti z naslednjim:

Izračun pavšalne olajšave za kontrolne namene (R6):

Pavšalna olajšava: Olajšava velja za vsako kreditno institucijo. Vsaka kreditna institucija odšteje maksimalno pavšalno olajšavo, namenjeno znižanju administrativnih stroškov upravljanja zelo majhnih obveznih rezerv. Če je [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv] manjša kot 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv]. Če je [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv] večja ali enaka 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka 100 000 EUR. Institucije, ki jim je dovoljeno poročati statistične podatke glede njihove konsolidirane osnove za obvezne rezerve kot skupina (kakor je opredeljeno v oddelku 1 dela 2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)), morajo izpolnjevati obvezne rezerve preko ene izmed institucij v skupini, ki nastopa kot posrednik izključno za te institucije. V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (18) je v slednjem primeru samo skupina kot celota upravičena do odštetja pavšalne olajšave.

Obvezne (ali ‚zahtevane‘) rezerve se izračunajo, kot sledi:

Formula

Stopnja obveznih rezerv se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

Člen 10

Razveljavitev

1.   Smernica ECB/2012/18 se razveljavi z učinkom od 3. maja 2013.

2.   Sklicevanja na Smernico ECB/2012/18 se razlagajo kot sklicevanja na to smernico in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 11

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 20. marca 2013

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 218, 15.8.2012, str. 20.

(2)  UL L 331, 14.12.2011, str. 1.

(3)  UL L 341, 22.12.2011, str. 65.

(4)  UL L 341, 27.12.2007, str. 1.

(5)  UL L 250, 2.10.2003, str. 10.

(6)  Uredba (EU) št. 1358/2011 Evropske centralne banke z dne 14. decembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1745/2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (ECB/2011/26) (UL L 338, 21.12.2011, str. 51).

(7)  UL L 91, 29.3.2012, str. 27.

(8)  UL L 186, 14.7.2012, str. 38.

(9)  UL L 284, 17.10.2012, str. 14.

(10)  UL L 34, 5.2.2013, str. 18.

(11)  UL L 14, 18.1.2013, str. 22.

(12)  UL L 94, 8.4.2011, str. 33.

(13)  UL L 182, 12.7.2011, str. 31.

(14)  UL L 359, 29.12.2012, str. 74.

(15)  Bonitetna ocena „trojni B“ je bonitetna ocena najmanj „Baa3“, ki jo dodeli Moody’s, „BBB-“, ki jo dodelita Fitch ali Standard & Poor’s, ali bonitetna ocena „BBB“, ki jo dodeli DBRS.

(16)  Bonitetna ocena „enojni A“ je bonitetna ocena najmanj „A3“, ki jo dodeli Moody’s, „A-“, ki jo dodelita Fitch ali Standard & Poor’s, ali bonitetna ocena „AL“, ki jo dodeli DBRS.

(17)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(18)  UL L 250, 2.10.2003, str. 10.“


PRILOGA I

Seznam odbitkov, ki se uporabljajo za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika

Grške državne obveznice

Ročnostni razred

Odbitki pri obveznicah s fiksnimi in variabilnimi kuponi

Odbitki pri brezkuponskih obveznicah

0-1

15,0

15,0

1-3

33,0

35,5

3-5

45,0

48,5

5-7

54,0

58,5

7-10

56,0

62,0

> 10

57,0

71,0

Bančne obveznice, za katere jamči država, in obveznice nefinančnih družb, za katere jamči država

Ročnostni razred

Odbitki pri obveznicah s fiksnimi in variabilnimi kuponi

Odbitki pri brezkuponskih obveznicah

0-1

23,0

23,0

1-3

42,5

45,0

3-5

55,5

59,0

5-7

64,5

69,5

7-10

67,0

72,5

> 10

67,5

81,0


PRILOGA II

RAZVELJAVLJENA SMERNICA IN NJENE SPREMEMBE

 

Smernica ECB/2012/18 (UL L 218, 15.8.2012, str. 20).

 

Smernica ECB/2012/23 (UL L 284, 17.10.2012, str. 14).

 

Smernica ECB/2013/2 (UL L 34, 5.2.2013, str. 18).


PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA

Smernica ECB/2012/18

Ta smernica

Členi 1 do 5

Členi 1 do 5

Člen 5a

Člen 6(1) in (2)

Člen 6

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Člen 8

Člen 7

Člen 9

Člen 10

Sklep ECB/2011/4

Ta smernica

Člena 2 in 3

Člen 7

Sklep ECB/2011/10

Ta smernica

Člena 2 in 3

Člen 7

Sklep ECB/2012/32

Ta smernica

Člena 2 in 3

Člen 7

Sklep ECB/2012/34

Ta smernica

Člena 1 in 2

Člen 6(3) in (4)