20.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/1

(1)

V Uredbi Sveta (ES) št. 1288/2009 z dne 27. novembra 2009 o uvedbi prehodnih tehničnih ukrepov za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011 (3) in Uredbi (EU) št. 579/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov in Uredbe Sveta (ES) št. 1288/2009 o uvedbi prehodnih tehničnih ukrepov za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011 (4) je določeno, da se do 31. decembra 2012 prehodno nadaljuje izvajanje nekaterih tehničnih ukrepov, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (5).

(2)

Nov okvir tehničnih ohranitvenih ukrepov se pričakuje glede na reformo skupne ribiške politike (SRP). Majhna možnost, da bo ta novi okvir vzpostavljen do konca leta 2012, upravičuje podaljšanje uporabe navedenih prehodnih tehničnih ukrepov.

(3)

Da se tudi v prihodnje zagotovi ustrezno ohranjanje in upravljanje morskih bioloških virov, bi bilo treba Uredbo Sveta (ES) št. 850/98 (6) posodobiti tako, da se vanjo vključijo prehodni tehnični ukrepi.

(4)

Za zagotovitev nadaljevanja ustreznega ohranjanja in upravljanja morskih bioloških virov v Črnem morju bi bilo treba vključiti v Uredbo (ES) št. 850/98 najmanjšo velikost iztovarjanja in mrežnih očes za ribolov romba, kot sta bili prej določeni v pravu Unije.

(5)

Za zmanjšanje zavržkov vrst, za katere veljajo kvote, bi bilo treba ohraniti prepoved višanja vrednosti ulova v vseh območjih ICES.

(6)

Za zmanjšanje naključnega ulova bi bilo treba na podlagi posvetovanj med Unijo, Norveško in Ferskimi otoki iz leta 2009 uvesti prepoved izpustitve ali uhajanja nekaterih vrst, pa tudi zahtevo za spremembo ribolovnega območja, kadar 10 % ulova vsebuje podmerne ribe.

(7)

Po mnenju Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) bi bilo treba ohraniti omejitve za iztovarjanje sleda, ulovljenega v razdelku ICES IIa, ali njegovo obdržanje na krovu.

(8)

Po mnenju STECF zaprtje območja za zaščito sleda, ki se drsti v razdelku ICES VIa, ni več nujno, da se zagotovi trajnostno izkoriščanje te vrste, zato bi bilo treba to zaprtje razveljaviti.

(9)

Po mnenju STECF, ki majhno razpoložljivost prave peščenke povezuje z manj uspešnim razmnoževanjem triprstega galeba, bi bilo treba ohraniti zaprtje podobmočja ICES IV, razen za vsakoleten omejen ribolov za spremljanje staleža.

(10)

Po mnenju STECF bi moralo biti omogočeno, da se odobri uporaba orodij, ki ne ujamejo škampa, v nekaterih območjih, kjer je ribolov škampa prepovedan.

(11)

Po mnenju STECF bi bilo treba ohraniti zaprtje območja za zaščito nedorasle vahnje v razdelku ICES VIb.

(12)

Po mnenju ICES in STECF bi bilo treba ohraniti nekatere tehnične ohranitvene ukrepe na zahodu Škotske (razdelek ICES VIa), da se zaščitijo staleži trske, vahnje in mola, ter tako prispevati k ohranjanju staležev rib.

(13)

Po mnenju STECF bi bilo treba dovoliti uporabo ročnih ribiških vrvic in avtomatizirane opreme za „jigging“ za saja v razdelku ICES VIa.

(14)

Po mnenju STECF o prostorski porazdelitvi trske v razdelku ICES VIa, v katerem je navedeno, da se velika večina ulova trske izvaja severno od 59° S, bi morala biti južno od te črte dovoljena uporaba zabodnih mrež.

(15)

Po mnenju STECF bi bilo treba dovoliti uporabo zabodnih mrež za morske mačke v razdelku ICES VIa.

(16)

Ustreznost lastnosti orodij, ki se z odstopanjem uporabljajo za ribolov z vlečnimi mrežami, pridnenimi potegalkami ali podobnim orodjem v razdelku ICES VIa, bi bilo treba redno pregledovati in pri tem upoštevati znanstveno mnenje, da bi se jih spremenilo ali razveljavilo.

(17)

Po mnenju STECF bi bilo treba uvesti zaprtje območja za zaščito nedorasle trske v razdelku ICES VIa.

(18)

Ustreznost prepovedi ribolova trske, vahnje in mola v podobmočju ICES VI bi bilo treba redno pregledovati in pri tem upoštevati znanstveno mnenje, da bi se jih spremenilo ali razveljavilo.

(19)

Po mnenju ICES in STECF bi bilo treba ohraniti ukrepe za zaščito staležev trske v Keltskem morju (razdelka ICES VIIIf in VIIIg).

(20)

Po mnenju STECF bi bilo treba ohraniti ukrepe za zaščito koncentracije modrega lenga, ki se drsti v razdelku ICES VIa.

(21)

Ohraniti bi bilo treba ukrepe za zaščito rdečega okuna v mednarodnih vodah podobmočij ICES I in II, ki jih je leta 2011 sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC).

(22)

Ohraniti bi bilo treba ukrepe za zaščito rdečega okuna v Irmingerjevem morju in vodah, ki nanj mejijo, ki jih je leta 2011 sprejela NEAFC.

(23)

Po mnenju STECF bi bilo treba v razdelkih ICES IVc in IVb južno pod nekaterimi pogoji še naprej dovoliti ribolov z vlečnimi mrežami z gredjo z električnim tokom.

(24)

Na podlagi posvetovanj med Unijo, Norveško in Ferskimi otoki iz leta 2009 bi bilo treba trajno izvajati nekatere ukrepe za omejitev zmogljivosti za ravnanje z ulovom in raztovarjanje plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, sleda in šura v severovzhodnem Atlantiku.

(25)

Po mnenju ICES bi bilo treba ohraniti tehnične ohranitvene ukrepe za zaščito staležev odraslih trsk v Irskem morju v obdobju drstenja.

(26)

Po mnenju STECF bi bilo treba v omejenem območju v razdelku ICES VIIa odobriti uporabo izločevalnih rešetk.

(27)

Po mnenju STECF bi bilo treba ribolov z zabodnimi mrežami in zapletnimi mrežami v vodah, kjer je zaznamovana globina večja od 200 metrov, vendar manj od 600 metrov, v razdelkih ICES IIIa, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočjih ICES VIII, IX, X in XII vzhodno od 27° Z dovoliti le pod določenimi pogoji, ki zagotavljajo varstvo biološko občutljivih globokomorskih vrst.

(28)

Pojasniti je treba medsebojni vpliv različnih ureditev, ki se uporabljajo za ribolov z zabodnimi mrežami predvsem v podobmočju ICES VII. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da se posebno odstopanje za ribolov z zabodnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 100 milimetrov ali več v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj in VIIk, pri čemer zanj veljajo posebni pogoji, uporablja le v vodah, kjer je zaznamovana globina večja od 200 metrov, vendar manj od 600 metrov, zato se v razdelkih ICES VIIa, VIId, VIIe, VIIf, VIIg in VIIh ter vodah, kjer je zaznamovana globina manjša od 200 metrov v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj in VIIk, uporabljajo osnovna pravila glede velikosti mrežnih očes in sestave ulova, določena v Uredbi (ES) št. 850/98.

(29)

Po mnenju STECF bi bilo treba v podobmočju ICES IX v vodah, kjer je zaznamovana globina večja od 200 metrov, vendar manj od 600 metrov, odobriti uporabo trislojnih mrež.

(30)

Da se zagotovi trajnostno izkoriščanje staležev osliča in škampa ter zmanjšajo zavržki teh vrst, bi morala biti v Biskajskem zalivu še naprej dovoljena uporaba nekaterih selektivnih orodij.

(31)

Za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov bi bilo treba ohraniti omejitve ribolova v nekaterih območjih, tj. omejitve v upravnem območju NEAFC, ki jih je NEAFC sprejela leta 2004, ter omejitve v nekaterih območjih v razdelkih ICES VIIc, VIIj in VIIk ter razdelku ICES VIIIc, ki jih je Unija sprejela leta 2008.

(32)

Po mnenju skupne delovne skupine Unije in Norveške o tehničnih ukrepih prepoved ribolova sleda, skuše ali papaline z vlečnimi mrežami ali zapornimi plavaricami ob koncu tedna v Skagerraku in Kattegatu zaradi sprememb ribolovnih vzorcev ne prispeva več k ohranjanju staležev pelagičnih rib. Posledično bi bilo treba na podlagi posvetovanj med Unijo, Norveško in Ferskimi otoki iz leta 2011 to prepoved preklicati.

(33)

Zaradi jasnosti in boljše ureditve bi bilo treba črtati nekatere zastarele določbe.

(34)

Da bi zajeli spremembe ribolovnih vzorcev in uporabo selektivnejše opreme, bi bilo treba ohraniti razpon velikosti mrežnih očes, ciljne vrste in potrebne odstotke ulova v Skagerraku in Kattegatu.

(35)

Ob upoštevanju bioloških podatkov bi bilo treba spremeniti najmanjšo velikost japonske ladinke.

(36)

Določena je bila minimalna velikost hobotnic, ulovljenih v vodah, ki so pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav in v območju Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF), da bi se prispevalo k ohranjanju hobotnice in zlasti k zaščiti nedoraslih organizmov.

(37)

Treba bi bilo uvesti enakovreden ukrep glede najmanjše velikosti iztovarjanja za sardona, kar zadeva število rib na kg, saj bi to poenostavilo delo na krovu plovil, ki lovijo te vrste, in olajšalo nadzorne ukrepe na kopnem.

(38)

Ohraniti bi bilo treba specifikacije za izločevalno rešetko, ki se uporablja za zmanjšanje prilova pri lovu škampa v razdelku ICES IIIa, podobmočju ICES VI in razdelku ICES VIIa.

(39)

Ohraniti bi bilo treba specifikacije za kvadrataste mrežne ploskve, ki se pod določenimi pogoji uporabljajo za ribolov z nekaterimi vrstami vlečnega orodja v Biskajskem zalivu.

(40)

V omejenem območju v razdelku ICES VIa bi bilo treba na plovilih z močjo motorja manj kot 112 kW dovoliti uporabo dvometrskih kvadratastih mrežnih ploskev.

(41)

Izraz „Skupnost“, ki je uporabljen v normativnem delu Uredbe (ES) št. 850/98, bi bilo treba zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 spremeniti.

(42)

Da bi zagotovili enake pogoje za izvajanje pravil v zvezi z uporabo orodij, ki imajo enako visoko selektivnost pri ribolovu škampa v razdelku ICES VIa, in za izključitev nekaterih vrst ribolova države članice iz prepovedi uporabe zabodnih mrež, zapletnih mrež ali trislojnih mrež v podobmočjih ICES VIII, IX, X, kjer je stopnja prilova ali zavržkov morskega psa zelo nizka, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (7).

(43)

Uredbo (ES) št. 850/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(44)

Uredba Sveta (ES) št. 1434/98 (8) določa natančne pogoje, pod katerimi se lahko sled iztovarja za gospodarske namene, ki ne zajemajo neposredne človeške uporabe. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebno odstopanje od pogojev za iztovarjanje prilova sleda pri ribolovu z mrežami z majhnimi zankami v razdelku ICES IIIa, podobmočju IV in razdelku VIIId ter vodah Unije v razdelku ICES IIa, ki je bilo prej vključeno v druge akte Unije. Uredbo (ES) št. 1434/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 1a

V členu 4(2)(c), členu 46(1)(b) in opombi 5 v Prilogi I se beseda ‚Skupnost‘ ali pripadajoči pridevnik nadomesti z besedo ‚Unija‘ ali pripadajočim pridevnikom in izvedejo vse slovnične prilagoditve, potrebne zaradi te nadomestitve.“;

2.

v člen 2(1) se doda naslednja točka:

3.

v členu 11(1) se doda naslednji pododstavek:

„To odstopanje se uporablja brez poseganja v člen 34b(2)(c).“;

4.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 11a

V regiji 9 je najmanjša velikost mrežnega očesa pri pridnenih mrežah, kadar se uporabljajo za lov romba, 400 milimetrov.“;

5.

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Morski organizem je premajhen, če so njegove mere manjše od najmanjših mer, določenih v Prilogi XII in Prilogi XIIa za ustrezne vrste in ustrezno zemljepisno območje.“;

6.

v členu 19 se doda naslednji odstavek:

„4.   Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za regijo 9.“;

7.

doda se naslednji naslov:

„NASLOV IIIa

Ukrepi za zmanjšanje zavržkov

Člen 19a

Prepoved višanja vrednosti ulova

1.   V regijah 1, 2, 3 in 4 je med ribolovnimi dejavnostmi prepovedano zavreči vrste, za katere veljajo kvote in ki so lahko zakonito iztovorjene.

2.   Določbe iz odstavka 1 ne posegajo v obveznosti, določene v tej uredbi ali v katerem koli pravnem aktu na področju ribištva.

Člen 19b

Določbe o spremembi ribolovnega območja in prepoved uhajanja

1.   Kadar v regijah 1, 2, 3 in 4 količina podmerne skuše, sleda ali šura presega 10 % skupne količine ulova pri katerem koli izvleku, plovilo spremeni ribolovno območje.

2.   V regijah 1, 2, 3 in 4 je prepovedano spuščanje skuše, sleda ali šura, preden je mreža v celoti na krovu ribiškega plovila, saj bi to povzročilo škodo v obliki mrtvih ali umirajočih rib.“;

8.

v členu 20(1) se črta točka (d);

9.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 20a

Omejitve za ribolov sleda v vodah Unije v razdelku ICES IIa

Od 1. januarja do 28. februarja ter od 16. maja do 31. decembra je prepovedano iztovarjati sled, ulovljen v vodah Unije v razdelku ICES IIa, ali ga obdržati na krovu.“;

10.

člen 29a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 29a

Zaprtje območja za ribolov prave peščenke v podobmočju ICES IV

1.   Prepovedano je iztovarjati ali obdržati na krovu pravo peščenko, ulovljeno v geografskem območju, ki je omejeno z vzhodno obalo Anglije in Škotske ter z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

2.   Dovoljen je ribolov za namene znanstvenih raziskav, s katerimi se spremlja stalež prave peščenke na območju in posledice zaprtja.“;

11.

v členu 29b se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 je ribolov s košarami, ki ne ujamejo škampa, dovoljen v geografskem območju in obdobjih iz navedenega odstavka.“;

12.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 29c

Predel Rockall za vahnjo v podobmočju ICES VI

1.   Prepovedane so vse oblike ribolova vahnje v Rockallu, razen ribolova s parangalom, v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

Člen 29d

Omejitve ribolova trske, vahnje in mola v podobmočju ICES VI

1.   Prepovedano je izvajanje kakršnih koli ribolovnih dejavnosti za trsko, vahnjo in mola znotraj tistega dela razdelka ICES VIa, ki leži vzhodno ali južno od loksodrom, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

2.   Vsa ribiška plovila, prisotna v območju iz odstavka 1 tega člena, zagotovijo, da je vse ribolovno orodje na krovu privezano in shranjeno v skladu s členom 47 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (10).

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti z uporabo priobalnih mirujočih mrež, pritrjenih z drogovi, strgač za pokrovače, strgač za klapavice, ročnih vrvic, mehanizirane opreme za ‚jigging‘, potegalk in obalnih potegalk, vrš in košar, če:

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo mreže z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 55 milimetrov, če:

5.   Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa, večjo od 120 milimetrov, če:

6.   Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa, večjo od 90 milimetrov, če:

7.   Z odstopanjem od odstavka 1 se v območju, določenem v navedenem odstavku, dovoli lov škampa, če:

Komisija na podlagi pozitivnega mnenja STECF sprejme izvedbene akte, s katerimi določi orodja, za katera se šteje, da imajo enako visoko selektivnost za namen točke (a).

8.   Odstavek 7 se ne uporablja v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

9.   Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, določenem v navedenem odstavku, dovoljeno loviti z vlečnimi mrežami, pridnenimi potegalkami ali podobnim orodjem, če:

10.   Komisija najpozneje 1. januarja 2015 in najpozneje vsaki dve leti po tem ob upoštevanju znanstvenega mnenja STECF oceni lastnosti orodij, opredeljene v odstavku 9, in po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu poda predlog za spremembo odstavka 9.

11.   Odstavek 9 se ne uporablja v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

12.   Vsako leto od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra je prepovedano izvajanje vseh ribolovnih dejavnosti z uporabo katere koli opreme, navedene v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže (11), v območju v razdelku ICES VIa, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

Kapitan ribiškega plovila ali druga oseba na krovu od osebe na krovu ne zahteva niti ji ne dovoli, da bi poskušala loviti, iztovarjati, pretovarjati ali imeti na krovu ribe, ulovljene na specificiranem območju.

13.   Vsaka zadevna država članica od 1. januarja do 31. decembra vsako leto izvaja program opazovanja na krovu, pri katerem se vzorčijo ulovi in zavržki plovil, ki uporabijo odstopanja iz odstavkov 5, 6, 7 in 9. Programi opazovanja se izvajajo brez poseganja v obveznosti na podlagi ustreznih pravil, namenjeni pa so ocenjevanju ulovov in zavržkov trske, vahnje in mola z vsaj 20-odstotno natančnostjo.

14.   Zadevne države članice pripravijo poročilo o skupni količini ulovov in zavržkov v vsakem koledarskem letu za plovila, ki so vključena v program opazovanja, in ga najpozneje 1. februarja naslednjega koledarskega leta predložijo Komisiji.

15.   Komisija najpozneje 1. januarja 2015 in najpozneje vsaki dve leti po tem ob upoštevanju znanstvenega mnenja STECF oceni položaj staleža trske, vahnje in mola na območju, določenem v odstavku 1, in po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu poda predlog spremembe tega člena.

Člen 29e

Omejitve ribolova trske v podobmočju ICES VII

1.   Vsako leto od 1. februarja do 31. marca je prepovedano izvajanje vseh ribolovnih dejavnosti v podobmočju ICES VII znotraj območja, ki ga sestavljajo statistični pravokotniki ICES: 30E4, 31E4, 32E3. Ta prepoved se ne uporablja znotraj šestih morskih milj od temeljne črte.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju in časovnih obdobjih iz navedenega odstavka dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti z uporabo priobalnih mirujočih mrež, pritrjenih z drogovi, strgač za pokrovače, strgač za klapavice, potegalk in obalnih potegalk, ročnih vrvic, mehanizirane opreme za ‚jigging‘, vrš in košar, če:

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo mreže z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 55 milimetrov, če:

Člen 29f

Posebna pravila za zaščito modrega lenga

1.   Vsako leto od 1. marca do 31. maja je prepovedano obdržati na krovu vsakršno količino modrega lenga, ki presega 6 ton na ribolovno potovanje v območjih v razdelku ICES VIa, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

razen v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

2.   Ob vstopu in izstopu iz območij iz odstavka 1 poveljnik ribiškega plovila v ladijski dnevnik zabeleži datum, čas ter kraj vstopa in izstopa.

3.   Če plovilo v katerem koli od območij iz odstavka 1 doseže 6 ton modrega lenga:

4.   Opazovalci iz člena 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev (12), napoteni na ribiška plovila, ki so v enem od območij iz odstavka 1, poleg opravljanja nalog iz odstavka 4 navedenega člena za ustrezne vzorce ulova modrega lenga izmerijo ribe v vzorcih in določijo njihovo stopnjo spolne zrelosti. Države članice na podlagi mnenja STECF oblikujejo podrobne protokole za vzorčenje in primerjanje rezultatov.

5.   Vsako leto od 15. februarja do 15. aprila je prepovedano uporabljati pridnene vlečne mreže, parangale in zabodne mreže v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

Člen 29g

Ukrepi za ribolov rdečega okuna v mednarodnih vodah v podobmočjih ICES I in II

1.   Usmerjeni ribolov rdečega okuna v mednarodnih vodah v podobmočjih ICES I in II je dovoljen samo v obdobju od 1. julija do 31. decembra vsako leto, in sicer za plovila, ki so prej lovila rdečega okuna v upravnem območju NEAFC, kakor je opredeljeno v členu 3(3) Uredbe (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika (13).

2.   Plovila omejijo prilov rdečega okuna pri drugih ribolovih na največ 1 % celotnega ulova, obdržanega na krovu.

3.   Za rdečega okuna, ulovljenega pri takšnem ribolovu, se za ribe brez drobovja in glave, vključno z japonskim načinom razreza, uporablja pretvorbeni faktor 1,70.

4.   Z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1236/2010 poveljniki ribiških plovil, ki izvajajo ta ribolov, dnevno poročajo o ulovih.

5.   Poleg določb člena 5 Uredbe (EU) št. 1236/2010 je dovoljenje za ribolov rdečega okuna veljavno le, če so poročila, ki jih plovila pošljejo v skladu s členom 9(1) navedene uredbe, evidentirana v skladu z njenim členom 9(3).

6.   Države članice zagotovijo, da znanstveni opazovalci na krovu plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, zberejo znanstvene informacije. Zbrane informacije vsebujejo vsaj reprezentativne podatke glede spola, starosti in dolžine ulovljenih rib za različne globine. Pristojni organi v državah članicah te informacije sporočijo ICES.

7.   Komisija države članice obvesti o datumu, ko sekretariat NEAFC obvesti pogodbenice NEAFC, da je bil celotni dovoljeni ulov v celoti izkoriščen. Od tega datuma države članice plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, prepovejo usmerjeni ribolov rdečega okuna.

Člen 29h

Ukrepi za ribolov rdečega okuna v Irmingerjevem morju in vodah, ki mejijo nanj

1.   Ribolov rdečega okuna je prepovedan v mednarodnih vodah v podobmočju ICES V in vodah Unije v podobmočjih ICES XII in XIV.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je dovoljen ribolov rdečega okuna od 11. maja do 31. decembra na območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84 (v nadaljnjem besedilu: ohranitveno območje rdečega okuna):

2.   Ne glede na odstavek 1 se lahko s pravnim aktom Unije ribolov rdečega okuna dovoli zunaj ohranitvenega območja rdečega okuna v Irmingerjevem morju in vodah, ki nanj mejijo, od 11. maja do 31. decembra vsakega leta, in sicer na podlagi znanstvenega mnenja in pod pogojem, da je NEAFC v zvezi z rdečimi okuni na tem geografskem območju pripravila obnovitveni načrt. Ta ribolov je dovoljen le plovilom Unije, ki so jim njihove države članice podelile ustrezna dovoljenja in jih priglasile Komisiji, kot zahteva člen 5 Uredbe (EU) št. 1236/2010.

3.   Prepovedana je uporaba vlečnih mrež z mrežnimi očesi, manjšimi od 100 milimetrov.

4.   Za rdečega okuna, ulovljenega pri takšnem ribolovu, se za ribe brez drobovja in glave, vključno z japonskim načinom razreza, uporablja pretvorbeni faktor 1,70.

5.   Poveljniki ribiških plovil, ki izvajajo ribolov zunaj ohranitvenega območja rdečega okuna, pošiljajo dnevna poročila o ulovu, določena v členu 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1236/2010, potem ko so ribolovne dejavnosti zadevnega koledarskega dne zaključene. V poročilu so navedeni ulovi na krovu, ki so bili ulovljeni od zadnjega poročila o ulovih.

6.   Poleg določb člena 5 Uredbe (EU) št. 1236/2010 je dovoljenje za ribolov rdečega okuna veljavno le, če so poročila, ki jih plovila pošljejo, skladna s členom 9(1) navedene uredbe in evidentirana v skladu z njenim členom 9(3).

7.   Poročila iz odstavka 6 se pripravijo v skladu z ustreznimi pravili.

13.

v členu 30 se vstavi naslednji odstavek:

„(1a)   Odstavek 1 se ne uporablja za regijo 9.“;

14

vstavi se naslednji člen:

„Člen 31a

Ribolov z uporabo električnega toka v razdelkih ICES IVc in IVb

1.   Z odstopanjem od člena 31 se ribolov z vlečnimi mrežami z gredjo z električnim tokom dovoli v razdelkih ICES IVc in IVb južno od loksodrome, ki povezuje naslednje točke, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

2.   Ribolov z uporabo električnega toka je dovoljen le, če:

15.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 32a

Omejitev zmogljivosti za ravnanje z ulovom in raztovarjanje plovil za pelagični ribolov

1.   Največja razdalja med prečkami v separatorju vode na krovu plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, kakor je opredeljeno v členu 3(2) Uredbe (EU) št. 1236/2010, je 10 milimetrov.

Prečke se zavarijo. Če se v separatorju vode uporabljajo odprtine namesto prečk, največji premer odprtin ne presega 10 milimetrov. Odprtine v jaških pred separatorjem vode ne presegajo 15 milimetrov v premeru.

2.   Za plovila za pelagični ribolov, ki delujejo v območju Konvencije NEAFC, je prepovedana možnost raztovarjanja rib pod njihovo vodno črto iz vmesnih bazenov ali hladilnih bazenov z morsko vodo.

3.   Poveljnik plovila pošlje pristojnim ribiškim organom države članice zastave risbe, ki se nanašajo na zmogljivosti za ravnanje z ulovom in raztovarjanje plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, in so jih potrdili pristojni organi države članice zastave, ter vse spremembe teh risb. Pristojni organi države članice zastave plovila redno izvajajo preverjanja točnosti predloženih risb. Kopije se ves čas hranijo na krovu plovila.“;

16.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 34a

Tehnični ohranitveni ukrepi v Irskem morju

1.   Od 14. februarja do 30. aprila je prepovedana uporaba kakršne koli pridnene vlečne mreže, potegalke ali podobne vlečne mreže, kakršne koli zabodne mreže, trislojne mreže, zapletne mreže ali podobne mirujoče mreže ali kakršnega koli ribolovnega orodja, opremljenega s trnki, v navedenem delu razdelka ICES VIIa, omejenem z:

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se v območju in časovnem obdobju iz navedenega odstavka:

Člen 34b

Uporaba zabodnih mrež v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočjih ICES VIII, IX, X in XII vzhodno od 27° Z

1.   Plovila Unije ne uporabljajo pridnenih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na nobenem mestu, kjer je zaznamovana globina večja od 200 metrov, v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočju ICES VIII, IX, X in XII vzhodno od 27° Z.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se dovoli uporaba naslednjega orodja:

3.   Vendar to odstopanje ne velja za upravno območje NEAFC.

4.   Vsem plovilom, ki uporabljajo pridnene zabodne mreže, zapletne mreže ali trislojne mreže na katerem koli mestu, kjer je zaznamovana globina večja od 200 metrov, v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočju ICES XII, vzhodno od 27° Z, ter podobmočjih ICES VIII, IX in X, se izda dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

5.   Plovilo ima na krovu naenkrat le eno vrsto orodja, opisanega v odstavku 2(a), 2(b) ali 2(d). Plovila imajo lahko na krovu mreže s skupno dolžino, ki je 20 % večja od najdaljše dolžine ladjevij, ki se lahko uporabijo naenkrat.

6.   Poveljnik plovila z dovoljenjem za ribolov iz odstavka 4 v ladijski dnevnik zabeleži količino in dolžine orodij, ki jih ima plovilo na krovu, preden zapusti pristanišče in ko se vrne v pristanišče; poveljnik je odgovoren za vsakršno neskladje med obema količinama.

7.   Pristojni organi imajo pravico do odstranitve zanemarjenega orodja na morju v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočju ICES XII, vzhodno od 27° Z, ter podobmočjih ICES VIII, IX in X v naslednjih primerih:

8.   Poveljnik plovila z dovoljenjem za ribolov iz odstavka 4 med vsakim ribolovnim potovanjem v ladijski dnevnik vpiše naslednje podatke:

9.   Ribiška plovila z dovoljenjem za ribolov iz odstavka 4 lahko iztovarjajo samo v pristaniščih, ki jih določijo države članice na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 2347/2002.

10.   Količina morskih psov, obdržanih na krovu vsakega plovila, ki uporablja vrsto orodja, opisano v odstavku 2(b) in (d), ne presega 5 % žive teže skupne količine morskih organizmov, obdržanih na krovu.

11.   Komisija lahko po posvetovanju s STECF sprejme izvedbene akte, da v podobmočjih ICES VIII, IX in X izključi nekatere vrste ribolova države članice iz uporabe odstavkov 1 do 9, kadar informacije držav članic kažejo, da te vrste ribolova povzročajo zelo nizko raven prilovov in zavržkov morskega psa.

Člen 34c

Pogoji za ribolov z vlečnim orodjem, dovoljenim v Biskajskem zalivu

1.   Z odstopanjem od določb člena 5(2) Uredbe Komisije (ES) št. 494/2002 z dne 19. marca 2002 o vzpostavljanju dodatnih tehničnih ukrepov za obnovitev staleža osliča v podobmočjih III, IV, V, VI in VII ICES in razdelkih VIII a, b, d, e ICES (15) se dovolijo ribolovne dejavnosti z uporabo vlečnih mrež, danskih potegalk in podobnega orodja z velikostjo mrežnega očesa 70 do 99 milimetrov, z izjemo vlečnih mrež z gredjo, v območju, določenem v členu 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 494/2002, če ima orodje kvadratasto mrežno ploskev v skladu s Prilogo XIVb.

2.   Pri ribolovu v razdelkih ICES VIIIa in VIIIb se dovoli uporaba selektivne mreže in njenih dodatkov pred vrečo in/ali kvadrataste mrežne ploskve z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 60 milimetrov, v spodnjem delu priključka pred vrečo. Določbe iz člena 4(1), člena 6 in člena 9(1) te uredbe ter iz člena 3(a) in (b) Uredbe (ES) št. 494/2002 se ne uporabljajo za del vlečne mreže, v katerega so vstavljena selektivna orodja.

Člen 34d

Ukrepi za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov v upravnem območju NEAFC

1.   Prepovedan je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami in mirujočim orodjem, vključno s pridnenimi zabodnimi mrežami in pridnenimi parangali, v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

2.   Če pri ribolovnih dejavnostih v novih in obstoječih območjih pridnenega ribolova znotraj upravnega območja NEAFC količina živih koral ali živih spužev, ujetih med vleko, presega 60 kg živih koral in/ali 800 kg živih spužev, plovilo obvesti svojo državo zastave, preneha z ribolovom in se umakne vsaj 2 morski milji stran od položaja, ki je po podatkih, ki so na voljo, najbližje natančnemu položaju, kjer je bil ulov izveden.

Člen 34e

Ukrepi za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov v razdelkih ICES VIIc, VIIj in VIIk

1.   Prepovedan je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami in mirujočim orodjem, vključno s pridnenimi zabodnimi mrežami in pridnenimi parangali, v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

2.   Vsa plovila, ki izvajajo pelagični ribolov v območjih za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, določenih v odstavku 1 tega člena, so na seznamu odobrenih plovil in se jim izda dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Plovila, vključena na seznam odobrenih plovil, imajo na krovu izključno ribolovna orodja za pelagični ribolov.

3.   Plovila, ki nameravajo izvajati pelagični ribolov v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, določenih v odstavku 1 tega člena, irski center za spremljanje ribištva štiri ure vnaprej obvestijo, da nameravajo vpluti v območje za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, kakor je določeno v členu 4(15) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Hkrati ga obvestijo o količinah rib, ki jih hranijo na krovu.

4.   Plovila, ki izvajajo pelagični ribolov v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, določenem v odstavku 1, imajo operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v celoti v skladu z ustreznimi pravili, kadar se nahajajo v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov.

5.   Plovila, ki izvajajo pelagični ribolov v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov iz odstavka 1, vsako uro pošiljajo poročila sistema za spremljanje plovil.

6.   Plovila, ki izvajajo pelagični ribolov in so ta ribolov v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov iz odstavka 1 zaključila, o izplutju iz območja obvestijo irski center za spremljanje ribištva. Hkrati ga obvestijo o količinah rib, ki jih hranijo na krovu.

7.   Za ribolov pelagičnih vrst v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov iz odstavka 1 velja omejitev, da imajo lahko plovila na krovu mreže z velikostjo mrežnega očesa 16–31 milimetrov ali 32–54 milimetrov oziroma z njimi izvajajo ribolov.

Člen 34f

Ukrepi za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov v razdelku ICES VIIIc

1.   Prepovedan je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami in mirujočim orodjem, vključno s pridnenimi zabodnimi mrežami in pridnenimi parangali, v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

El Cachucho:

2.   Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 lahko plovila, ki so s pridnenimi parangali lovila tabinjo belico leta 2006, 2007 in 2008, od svojih ribolovnih organov pridobijo dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009, na podlagi katerega lahko še naprej izvajajo navedeni ribolov v območju južno od 44°00.00′ S. Vsa plovila, ki so pridobila takšno dovoljenje, imajo ne glede na svojo skupno dolžino operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v skladu z ustreznimi pravili, kadar lovijo v območju iz odstavka 1.

17.

člen 38 se črta;

18.

člen 47 se črta;

19.

priloge I, IV, XII in XIV k Uredbi (ES) št. 850/98 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi;

20.

priloge XIIa, XIVa, XIVb, XIVc in XIVd se vstavijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

20.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/23

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 247/2006 (3) določa posebne ukrepe na področju kmetijstva za odpravo težav, ki nastajajo zaradi posebne geografske lege najbolj oddaljenih regij Unije iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Navedeni ukrepi se izvajajo na podlagi regionalnih programov podpore, ki so glavni instrument za preskrbo teh regij s kmetijskimi proizvodi. Zaradi potrebe po posodobitvi sedanjih ukrepov, vključno zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, je treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 247/2006 in jo nadomestiti z novo uredbo.

(2)

Natančno je treba določiti glavne cilje, ki jih pomaga doseči režim za podporo najbolj oddaljenim regijam Unije.

(3)

Natančno je treba določiti tudi vsebino programov posebnih možnosti za najbolj oddaljene regije zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege (v nadaljnjem besedilu: programi POSEI), ki bi jih v skladu z načelom subsidiarnosti morale določiti zadevne države članice na najustreznejši geografski ravni in nato predložiti Komisiji v odobritev.

(4)

Za učinkovitejše uresničevanje ciljev režima za podporo najbolj oddaljenim regijam Unije bi morali programi POSEI vsebovati ukrepe, ki zagotavljajo preskrbo s kmetijskimi proizvodi ter ohranitev in razvoj lokalne kmetijske proizvodnje. Treba je harmonizirati raven načrtovanja programov zadevnim regijam ter načrtno uporabljati partnerski pristop med Komisijo in državami članicami.

(5)

Na podlagi načela subsidiarnosti in za zagotovitev prožnosti, kar je temelj pristopa k oblikovanju programa za režim podpore najbolj oddaljenim regijam, lahko organi, ki jih imenuje posamezna država članica, predlagajo spremembe k programu zaradi prilagoditve dejanskim potrebam najbolj oddaljenih regij. Tem organom bi moralo biti omogočeno, da spremenijo programe POSEI v skladu z načelom spodbujanja poenostavitve uprave, pod pogojem, da pri tem ne ogrožajo učinkovitosti programov POSEI in ustreznih finančnih virov, ki so jim dodeljeni. Tudi postopek za spremembe programov bi moral zato biti prilagojen glede na stopnjo pomembnosti posameznih vrst sprememb.

(6)

Za zagotovitev preskrbe najbolj oddaljenih regij z osnovnimi kmetijskimi proizvodi in ublažitev dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi odročnosti teh regij, je ustrezno uvesti posebni režim preskrbe. Zaradi izjemne geografske lege je preskrba najbolj oddaljenih regij s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi, proizvodi za nadaljnjo predelavo ali proizvodi kot kmetijskimi vložki, povezana z dodatnimi stroški prevoza. Poleg tega drugi objektivni dejavniki, ki izvirajo iz odročnosti, zlasti otoška lega in omejene kmetijske površine, dodatno obremenjujejo gospodarske subjekte in proizvajalce v najbolj oddaljenih regijah in močno ovirajo njihove dejavnosti. Ta prikrajšanost se lahko omili z znižanjem cen teh osnovnih proizvodov. Vendar poseben režim preskrbe v nobenem primeru ne bi smel ogrožati lokalnih proizvodov in njihovega razvoja.

(7)

V ta namen bi bilo treba ne glede na člen 28 Pogodbe uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov iz tretjih držav oprostiti veljavnih uvoznih dajatev. Proizvode, ki so že vstopili v carinsko območje Unije na podlagi pravil o aktivnem oplemenitenju ali carinskem skladiščenju, bi bilo treba z ozirom na njihovo poreklo in carinski postopek, ki se uporabi zanje na podlagi določb Unije, za namene dodelitve ugodnosti na podlagi posebnega režima preskrbe šteti kot neposredno uvožene.

(8)

Da se učinkovito znižajo cene v najbolj oddaljenih regijah z ublažitvijo dodatnih stroškov zaradi odročnosti teh regij, bi bilo treba predvideti pomoč za preskrbo najbolj oddaljenih regij s proizvodi Unije. Pri takšni pomoči bi bilo treba upoštevati dodatne stroške prevoza v te regije in cene, ki se uporabljajo pri izvozu v tretje države, v primeru kmetijskih vložkov ali proizvodov, namenjenih za predelavo, pa dodatne stroške, povezane z odročnostjo, zlasti zaradi njihove otoške lege in omejenih kmetijskih površin, težavne topografije in podnebja in razpršenosti otokov.

(9)

Podpora tradicionalnim sektorjem je toliko bolj potrebna, ker jim omogoča, da ostanejo konkurenčni na trgu Unije ob konkurenci iz tretjih držav. Pri oblikovanju svojih programov bi države članice morale po možnosti poskrbeti tudi za raznolikost kmetijskih dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah.

(10)

Za preprečitev spekulacij, ki bi škodile končnim uporabnikom v najbolj oddaljenih regijah, je treba natančno določiti, da bi bili do posebnega režima preskrbe upravičeni samo higiensko neoporečni proizvodi tržne kakovosti.

(11)

Predvideti bi bilo treba pravila za delovanje režima, zlasti glede uvedbe registra gospodarskih subjektov in sistema certifikatov, na podlagi dovoljenj iz členov 130 in 161 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (4).

(12)

Obveznosti spremljanja postopkov, ki so upravičeni do posebnega režima preskrbe, zahtevajo upravni nadzor zadevnih proizvodov ob njihovem uvozu ali vnosu v najbolj oddaljene regije in ob njihovem izvozu ali odpošiljanju iz teh regij. Poleg tega bi bilo za uresničitev ciljev navedenega režima nujno, da se gospodarske ugodnosti posebnega režima preskrbe odražajo v proizvodnih stroških in povzročijo znižanje cene na ravni končnega uporabnika. Ugodnosti bi bilo zato treba dodeljevati le pod pogojem, da se dejansko prenesejo na končnega potrošnika, poskrbeti pa bi bilo treba tudi za ustrezen nadzor.

(13)

Količine, za katere velja posebni režim preskrbe, so omejene na potrebe po preskrbi najbolj oddaljenih regij, zato ta režim ne bi smel ovirati pravilnega delovanja notranjega trga. Poleg tega gospodarske ugodnosti posebnega režima preskrbe ne bi smele povzročiti preusmeritev v trgovini z zadevnimi proizvodi. Odpošiljanje ali izvažanje teh proizvodov iz najbolj oddaljenih regij bi bilo zato treba prepovedati. Vendar pa bi bilo odpošiljanje ali izvažanje teh proizvodov treba dovoliti, kadar so ugodnosti, ki izhajajo iz posebnega režima preskrbe, povrnjene.

(14)

Pri predelanih proizvodih bi bilo treba dovoliti trgovino med najbolj oddaljenimi regijami, da se omogoči trgovina med njimi. Upoštevati bi bilo treba tudi trgovinske tokove v okviru regionalne trgovine ter tradicionalnega izvoza in odpošiljanja v druge dele Unije ali tretje države ter dovoliti izvoz predelanih proizvodov v okviru tradicionalne trgovine. Zaradi jasnosti bi bilo treba natančno določiti referenčno obdobje, ki je podlaga za določitev tradicionalno izvoženih ali odposlanih količin.

(15)

Vendar pa bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za potrebno prestrukturiranje sektorja predelave sladkorja na Azorih. Pri teh ukrepih bi bilo treba upoštevati dejstvo, da bo sektor sladkorja na Azorih lahko preživel le, če bo zagotovljena določena raven proizvodnje in predelave. Glede na to bi bilo treba Azorom izjemoma še naprej dovoliti odpošiljanje količin sladkorja, ki presegajo tradicionalne tokove, v druge dele Unije, in sicer za omejeno obdobje petih let in ob postopnem zmanjševanju letnih zgornjih mej. Ker bodo količine, ki se smejo odpošiljati naprej, sorazmerne in omejene strogo glede na obseg, ki še zagotavlja ohranitev tamkajšnje proizvodnje in predelave sladkorja, začasno odpošiljanje sladkorja z Azorov ne bo škodljivo vplivalo na notranji trg Unije.

(16)

Glede sladkorja izven kvote za preskrbo Azorov, Madeire in Kanarskih otokov se še naprej uporablja režim oprostitve uvoznih dajatev. Prav tako bi bilo treba zlasti Azorom odobriti oprostitev uvoznih dajatev za surovi trsni sladkor v mejah iz predhodne ocene preskrbe.

(17)

Kanarski otoki so se na podlagi posebnega režima preskrbe doslej oskrbovali s posnetim mlekom, ki spada pod oznako KN 1901 90 99 (posneto mleko, ki vsebuje rastlinske maščobe), namenjenim industrijski predelavi. Treba bi bilo omogočiti nadaljnjo preskrbo s tem proizvodom, ki je postal tradicionalni sestavni del lokalnega prehranjevalnega režima.

(18)

Ker je riž ena osnovnih sestavin prehranjevalnega režima na Reunionu in ker je industrija za predelavo in beljenje riža na otoku že mnogo let, a tega proizvoda ne pridela dovolj za pokritje lokalnih potreb, bi moral biti uvoz tega proizvoda na Reunion še naprej oproščen kakršnih koli uvoznih dajatev.

(19)

Politika Skupnosti za pomoč lokalni proizvodnji v najbolj oddaljenih regijah je doslej zajela vrsto proizvodov in ukrepov v zvezi z njihovo proizvodnjo, trženjem ali predelavo. Navedeni ukrepi so se izkazali za učinkovite in zagotavljajo nadaljevanje in razvoj kmetijskih dejavnosti. Unija bi morala še naprej podpirati proizvodnjo teh proizvodov kot ključni dejavnik okoljskega, družbenega in gospodarskega ravnotežja v najbolj oddaljenih regijah. Iz izkušenj je razvidno, da lahko po zgledu politike razvoja podeželja okrepljeno partnerstvo z lokalnimi organi pripomore k bolj ciljno usmerjenemu reševanju posebnih vprašanj, ki pestijo zadevne regije. Zaradi tega je treba lokalno proizvodnjo podpirati še naprej, in sicer na podlagi programov POSEI.

(20)

Za podporo trženja proizvodov najbolj oddaljenih regij bi bilo treba uvesti pomoč, namenjeno trženju navedenih proizvodov izven regije proizvodnje, ob upoštevanju dodatnih stroškov zaradi oddaljenosti trga, kjer se nahajajo potrošniki, in dvojnega skladiščenja, dejavnikov, ki predstavljata ključni oviri za najbolj oddaljene regije, ki vplivata na njihovo konkurenčnost na notranjem trgu. Zaradi teh dejavnikov je upravičeno revidirati režim POSEI v bližnji prihodnosti.

(21)

Pri določitvi ukrepov za podporo lokalne kmetijske proizvodnje bi bilo treba določiti minimalna načela, ki jih morajo izpolnjevati programi POSEI, zlasti za opis razmer, predlagane strategije, ciljev in ukrepov. Prav tako bi bilo treba določiti načela za uskladitev teh ukrepov z drugimi politikami Unije, da se prepreči kakršna koli nezdružljivost in prekrivanje pomoči.

(22)

Za namene uporabe te uredbe bi moralo biti možno, da programi POSEI vsebujejo ukrepe za financiranje študij, predstavitvenih projektov, izobraževanja in tehnične pomoči.

(23)

Kmete v najbolj oddaljenih regijah bi bilo treba spodbujati, naj nadaljujejo dobavo kakovostnih proizvodov, in jim pomagati pri trženju teh proizvodov. V ta namen bi bila lahko koristna uporaba grafičnega znaka, uvedenega v tej uredbi, in drugih oblik certificiranja kakovosti, ki jih je uvedla Unija.

(24)

Nekatera kmetijska gospodarstva ter predelovalna in tržna podjetja v najbolj oddaljenih regijah kažejo hude strukturne pomanjkljivosti ter se spopadajo s posebnimi težavami. Člen 26(2) in člen 28(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (5) zato določata ugodnejše stopnje pomoči za nekatere vrste naložb v najbolj oddaljenih regijah.

(25)

Člen 27(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 izključuje najbolj oddaljene regije iz omejitve dodelitve pomoči za gozdarstvo iz navedene uredbe.

(26)

Uredba (ES) št. 1698/2005 določa najvišje letne zneske za kmetijsko-okoljska plačila. Da se upoštevajo posebne okoljske razmere nekaterih zelo občutljivih pašnih površin na Azorih in ohranjanje krajine ter tradicionalnih značilnosti kmetijskih zemljišč, zlasti območij terasastega obdelovanja na Madeiri in Kanarskih otokih in ohranjanje kamnitih zidov v najbolj oddaljenih regijah, bi bilo treba pri nekaterih ukrepih predvideti možnost dvakratnega povečanja teh zneskov.

(27)

Za ublažitev posebnih omejitev kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah, nastalih zaradi odročnosti, zlasti oddaljenosti in otoške lege, omejenih površin, goratega terena, podnebja in njihove gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov, se lahko dopusti odstopanje od dosledne politike Komisije, po kateri državna pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ni dovoljena. Kmetijska proizvodnja je temeljnega pomena za oživitev podeželja in spodbuja ljudi, da ostanejo na podeželju, saj zlasti najbolj oddaljene regije občutijo problem staranja prebivalstva, redke naseljenosti ter, na nekaterih območjih, upadanja prebivalstva.

(28)

Zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin v najbolj oddaljenih regijah se sooča s posebnimi težavami, kot so prihod zajedavcev, ki je povezan s povečanim uvozom iz drugih držav, podnebni pogoji in nezadostni nadzorni ukrepi, ki so se doslej tam uporabljali. Zato bi bilo treba izvajati programe za boj proti škodljivim organizmom, tudi trajnostne in okolju varne biološke metode. Določiti bi bilo treba finančni prispevek Unije za izvajanje takih programov, ob tem pa upoštevati dejstvo, da bo na podlagi večletnega finančnega okvira financiranje teh programov po letu 2014 predvidoma premaknjeno v drugo proračunsko postavko.

(29)

Tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika je nujno ohraniti vinogradništvo kot kulturo, ki je v regijah Madeire in Kanarskih otokov najbolj razširjena, zelo pomembna pa je tudi za Azore. Da bi podprli proizvodnjo, se v teh regijah ne bi smele uporabljati premije za opustitev proizvodnje, tržni mehanizmi in, v primeru Kanarskih otokov, sistem pravic do zasaditve iz Uredbe (ES) št. 1234/2007. Vendar bi moralo biti možno za Kanarske otoke uporabiti ukrep krizne destilacije, če je trg izjemno moten zaradi težav s kakovostjo. Prav tako zaradi tehničnih in socialno-ekonomskih težav v predpisanih rokih ni bila izvedena popolna preusmeritev površin v regijah Madeire in Azorov, zasajenih s hibridnimi sortami vinske trte, ki jih Uredba (ES) št. 1234/2007 prepoveduje. Vino, pridelano v teh vinogradih, je namenjeno samo tradicionalni lokalni porabi.

(30)

Prestrukturiranje sektorja mleka na Azorih še ni končano. Za upoštevanje močne odvisnosti Azorov od proizvodnje mleka ter drugih ovir, povezanih z odročnostjo Azorov, in z odsotnostjo donosnih nadomestnih proizvodnih linij, bi bilo treba upoštevati odstopanje od nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.

(31)

Zaradi edinstvenosti mlečne proizvodnje na Azorih, kjer je gonilna sila gospodarstva, socialne stabilnosti, kakovosti okolja in poseljenosti območja, so programi POSEI najboljši instrument za sprejetje kakršnih koli ukrepov, potrebnih za ohranitev sedanje proizvodnje.

(32)

Podpora za proizvodnjo kravjega mleka na Madeiri in Reunionu ni zagotovila ohranitve ravnotežja med notranjo in zunanjo preskrbo, v glavnem zaradi velikih strukturnih težav, ki so prizadele ta sektor, in njegovih težav pri prilagajanju novim gospodarskim razmeram. Zato bi bilo treba še naprej dovoljevati proizvodnjo steriliziranega mleka, obnovljenega iz mleka v prahu s poreklom iz Unije, in tako poskrbeti, da bo lokalna potrošnja bolje pokrita, če ta ukrep ne ovira zbiranja in prodaje vsega lokalno proizvedenega mleka in prizadevanj za spodbujanje razvoja te proizvodnje. Za ustrezno obveščanje potrošnika bi bilo treba na prodajni etiketi uvesti obveznost navajanja načina proizvodnje steriliziranega mleka, obnovljenega iz mleka v prahu. Ta določba bi se morala uporabljati tudi za Martinik, Francosko Gvajano in Guadeloupe, če Francija v ta namen vloži zahtevo in jo utemelji z željo lokalnih udeležencev, da so zajeti z njo, in z njihovo zmožnostjo, da razvijajo mlečni sektor.

(33)

Potreba, da se s pomočjo spodbud ohranja lokalna proizvodnja mleka, upravičuje neuporabo Uredbe (ES) št. 1234/2007 v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri. Za Madeiro bi bilo treba takšno izvzetje omejiti na 4 000 ton.

(34)

Za zadovoljevanje lokalnih potreb potrošnje bi bilo treba spodbujati trgovino med najbolj oddaljenimi regijami. Da bi se okrepila trgovina, bi bilo treba spodbujati izvoz presežka proizvodnje iz vseh najbolj oddaljenih regij – na primer izvoz mleka, govejega mesa in mlade moške govedi z Azorov – v najbolj oddaljene regije, kjer ti proizvodi primanjkujejo, vendar brez ogrožanja razvoja lokalne proizvodnje. Jamčiti bi bilo treba tudi pogoje, potrebne za pošteno in pravično trgovino.

(35)

Podpreti bi bilo treba tradicionalne živinorejske dejavnosti. Za zadovoljitev potreb potrošnje v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri bi bilo treba pod nekaterimi pogoji in v okviru najvišje letne omejitve dovoliti brezcarinski uvoz moškega goveda, namenjenega za pitanje, iz tretjih držav.

(36)

Treba bi bilo obnoviti možnost, ki jo je uvedla Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (6), ki Portugalski omogoča prenos pravic do premije za krave dojilje s celine na Azore, ter ta instrument prilagoditi novemu režimu podpore za najbolj oddaljene regije.

(37)

Gojenje tobaka ima za Kanarske otoke zgodovinski pomen. Z gospodarskega vidika je tobačna industrija še vedno ena glavnih industrij v regiji. Z družbenega vidika je gojenje tobaka zelo delovno intenzivno, z njim pa se ukvarjajo male kmetije. Ker pa ta poljščina ne prinaša dovolj dobička, je njeno preživetje ogroženo. Trenutno gojijo tobak le na majhnem območju na otoku La Palma za ročno izdelavo cigar. Španiji bi bilo torej treba dovoliti, da tudi v prihodnje dodeljuje pomoč, ki dopolnjuje pomoč Unije, da bi se lahko ohranila ta tradicionalna poljščina ter z njo povezana obrtna dejavnost. Za ohranitev proizvodnje tobačnih izdelkov bi morali biti surov tobak in tobačni polizdelki na Kanarskih otokih še naprej oproščeni carinskih dajatev, in sicer v mejah letne količine 20 000 ton ekvivalenta otrebljenega surovega tobaka.

(38)

Izvajanje te uredbe ne bi smelo ogroziti ravni posebne podpore, ki so jo doslej prejemale najbolj oddaljene regije. Države članice bi morale za izvajanje ustreznih ukrepov imeti na razpolago zneske, ki so enaki podpori, ki jo je Unija že odobrila v okviru Uredbe (ES) št. 247/2006.

(39)

Glede na možne učinke, ki bi jih lahko imela pogajanja o prihodnjih trgovinskih sporazumih in spremembe skupne kmetijske politike na najbolj oddaljene regije, bi bilo treba posebno pozornost nameniti posebnim značilnostim teh regij pri pripravi analiz, študij in ocen, opravljenih v zvezi s temi pogajanji in spremembami.

(40)

Od leta 2006 se je zaradi razvoja staleža in demografskega pritiska povečala potreba po osnovnih proizvodih v nekaterih najbolj oddaljenih regijah, zlasti na Azorih in v francoskih čezmorskih departmajih. Zato bi bilo treba povečati delež proračuna, ki ga lahko države članice uporabijo za posebni režim preskrbe zadevnih regij.

(41)

Socio-ekonomsko tkivo najbolj oddaljenih regij ostaja zelo krhko in nekatere od njih so zelo odvisne od sektorja banan, ki ga očitno pestijo pomanjkanje konkurence in težave pri odzivanju na spremenjene tržne pogoje. Proračunska sredstva POSEI, dodeljena sektorju banan, bi bilo zato treba enkratno povišati, omejen znesek pa izplačati pridelovalcem banan v proračunskem letu 2013.

(42)

Da bi zagotovili pravilno delovanje sistema, ki ga uvaja ta uredba, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(43)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja programa POSEI v državah članicah in za preprečitev nepoštene konkurence ali diskriminacije med gospodarskimi subjekti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (7).

(44)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(a)

najbolj oddaljenim regijam zagotoviti preskrbo s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi, ali proizvodi za nadaljnjo predelavo in s kmetijskimi vložki, da se ublažijo stroški, nastali zaradi njihove odročnosti, brez ogrožanja lokalne proizvodnje in njenega razvoja;

(b)

zagotoviti dolgoročno prihodnost in razviti dejavnosti za raznolikost živali in rastlin v najbolj oddaljenih regijah, vključno s proizvodnjo, predelavo in trženjem lokalnih proizvodov;

(c)

ohraniti razvoj in okrepiti konkurenčnost tradicionalnih kmetijskih dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah, vključno s proizvodnjo, predelavo in trženjem lokalnih pridelkov in izdelkov.

(a)

poseben režim preskrbe iz Poglavja III in

(b)

posebne ukrepe za podporo proizvodnje lokalnih kmetijskih proizvodov iz Poglavja IV.

(a)

dodatna podpora sistemov premij ali pomoči, vzpostavljenih v okviru skupne tržne ureditve, razen v izjemnih primerih, utemeljenih z objektivnimi merili;

(b)

podpora raziskovalnim projektom, ukrepom, ki podpirajo raziskovalne projekte, ali ukrepom, upravičenim do financiranja Unije na podlagi Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (8);

(c)

podpora ukrepom, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(a)

časovni razpored izvedbe ukrepov in okvirno letno finančno preglednico, v kateri so prikazana vsa sredstva, ki naj bi se uporabila;

(b)

utemeljitev združljivosti in usklajenosti različnih ukrepov programov z merili in količinskimi kazalniki, ki se uporabijo za spremljanje in ocenjevanje;

(c)

ukrepe, sprejete za zagotavljanje učinkovitega in ustreznega izvajanja programov, vključno pri obveščanju javnosti, spremljanju in oceni, ter opredelitev kvantificiranih kazalnikov, ki se uporabijo pri oceni programa;

(d)

določitev pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje programa, ter določitev organov ali povezanih teles in socialno-ekonomskih partnerjev na primerni ravni ter rezultate opravljenih posvetovanj.

(a)

posebne potrebe najbolj oddaljenih regij in zahteve glede kakovosti v primeru proizvodov, namenjenih za predelavo, ali kmetijskih vložkov;

(b)

trgovinski tokovi z drugimi deli Unije;

(c)

gospodarski vidik predlagane pomoči;

(d)

potreba, da se zagotovi, da se ne zmanjša stabilnost obstoječe lokalne proizvodnje in se ne ovira njenega razvoja.

(a)

izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Unije, v mejah količin, ki ustrezajo tradicionalnemu odpošiljanju ali tradicionalnemu izvozu. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi navedene količine, na podlagi povprečne količine odpošiljanj in izvoza tako, da upošteva povprečje treh najboljših let med letoma 2005 in 2012; Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2);

(b)

izvažajo v tretje države v okviru regionalne trgovine;

(c)

odpošiljajo med Azori, Madeiro in Kanarskimi otoki;

(d)

odpošiljajo med francoskimi čezmorskimi departmaji.

(a)

sladkor uvožen za porabo na Madeiri ali Kanarskih otokih v obliki belega sladkorja iz tarifne oznake KN 1701;

(b)

sladkor rafiniran in porabljen na Azorih v obliki surovega sladkorja iz tarifne oznake KN 1701 12 10 (surovi pesni sladkor).

(a)

izterja ugodnost, dodeljeno gospodarskemu subjektu;

(b)

začasno prekliče ali razveljavi registracijo gospodarskega subjekta, odvisno od resnosti kršitve.

(a)

kvantificiran opis stanja zadevne kmetijske proizvodnje ob upoštevanju razpoložljivih rezultatov ocene, iz opisa pa naj bodo razvidne neskladnosti, vrzeli in možnosti razvoja, dodeljena finančna sredstva ter glavni rezultati predhodno izvedenih dejavnosti;

(b)

opis predlagane strategije, izbrane prednostne naloge, kvantificirane splošne in operativne cilje ter oceno pričakovanih učinkov na gospodarstvo, okolje in družbo, vključno z zaposlovanjem;

(c)

opis predvidenih ukrepov, zlasti shem pomoči za njihovo izvajanje, in po potrebi podatke o potrebnih študijah, predstavitvenih projektih, izobraževanju in tehnični pomoči, ki so povezani s pripravo, izvajanjem ali prilagajanjem zadevnih ukrepov;

(d)

seznam pomoči, ki sestavljajo neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)

znesek pomoči za posamezen ukrep in predviden znesek za vsak projekt za doseganje enega ali več ciljev posameznega programa.

(a)

upravičenci;

(b)

pogoji za upravičenost;

(c)

enotni znesek pomoči.

(a)

finančni prispevek Unije ter znesek pomoči;

(b)

ukrepe, upravičene do financiranja Unije;

(a)

oznako KN 2401 in

(b)

naslednje tarifne podštevilke:

(a)

člena 22 in

(b)

člena 24 od datuma izvajanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

—

:

za francoske čezmorske departmaje

:

278,41 milijona EUR,

—

:

za Azore in Madeiro

:

106,21 milijona EUR,

—

:

za Kanarske otoke

:

268,42 milijona EUR.

—

:

za francoske čezmorske departmaje

:

26,9 milijona EUR,

—

:

za Azore in Madeiro

:

21,2 milijona EUR,

—

:

za Kanarske otoke

:

72,7 milijona EUR.

—

:

za francoske čezmorske departmaje

:

18,52 milijona EUR,

—

:

za Azore in Madeiro

:

1,24 milijona EUR,

—

:

za Kanarske otoke

:

20,24 milijona EUR.

20.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/41

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1405/2006 (3) določa posebne ukrepe na področju kmetijstva za odpravo težav, ki nastajajo zaradi posebne geografske lege manjših egejskih otokov. Ti ukrepi so bili izvedeni na podlagi programa podpore, ki je glavni instrument za preskrbo teh otokov s kmetijskimi proizvodi in podporo lokalne kmetijske proizvodnje. Zaradi potrebe po posodobitvi obstoječih ukrepov, vključno zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, je treba Uredbo (ES) št. 1405/2006 razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(2)

Natančno je treba določiti glavne cilje, ki jih bo pomagal uresničiti režim za podporo manjšim egejskim otokom.

(3)

Treba je tudi določiti vsebino programa podpore za manjše egejske otoke (v nadaljnjem besedilu: program podpore), ki bi ga v skladu z načelom subsidiarnosti morala določiti Grčija na najustreznejši geografski ravni, nato pa predložiti v odobritev Komisiji.

(4)

Za boljše uresničevanje ciljev režima za podporo manjšim egejskim otokom bi moral program podpore vsebovati ukrepe, ki zagotavljajo preskrbo s kmetijskimi proizvodi ter ohranitev in razvoj lokalne kmetijske proizvodnje. Harmonizirati je treba raven načrtovanja programov ter načrtno uporabljati partnerski pristop med Komisijo in Grčijo. Komisija bi morala sprejeti postopke in kazalnike, da se zagotovita gladko izvajanje in ustrezno spremljanje programa.

(5)

Na podlagi načela subsidiarnosti in za zagotovitev prožnosti, kar je temelj pristopa k oblikovanju programa za režim podpore manjšim egejskim otokom, lahko organi, ki jih imenuje Grčija, predlagajo spremembe k programu zaradi prilagoditve dejanskim potrebam teh otokov. V ta namen bi bilo treba spodbujati večje sodelovanje pristojnih lokalnih in regionalnih organov in drugih zainteresiranih strani. V skladu s tem pristopom bi tudi postopki za spremembe programa morali biti prilagojeni glede na pomembnost posameznih vrst sprememb.

(6)

Zaradi posebne geografske lege je preskrba nekaterih manjših egejskih otokov s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi, nadaljnjo predelavo ali kot kmetijski vložki, povezana z dodatnimi stroški prevoza. Poleg tega objektivni dejavniki, ki izvirajo iz otoške lege in oddaljenosti od trgov, dodatno omejujejo gospodarske subjekte in proizvajalce na teh egejskih otokih ter močno ovirajo njihove dejavnosti. V določenih primerih gospodarske subjekte in proizvajalce otoška lega dvojno prizadene, saj njihova preskrba poteka prek drugih otokov. Ta prikrajšanost se lahko omili z znižanjem cen osnovnih proizvodov. Zato je primerno uvesti poseben režim preskrbe in tako zagotoviti preskrbo manjših egejskih otokov ter nadomestiti dodatne stroške, ki nastanejo zaradi otoške lege, majhne velikosti in oddaljenosti od trgov.

(7)

Težave, s katerimi se soočajo manjši egejski otoki, so še večje zaradi majhne velikosti otokov. Da bi zagotovili učinkovitost predvidenih ukrepov, bi se morali ti uporabljati za vse egejske otoke, razen za Kreto in Evio.

(8)

Da bi dosegli cilj znižanja cen na manjših egejskih otokih, ublažitve dodatnih stroškov zaradi njihove otoške lege, majhne velikosti in oddaljenosti od trgov ter hkrati ohranili konkurenčnost proizvodov Unije, bi bilo treba dodeliti pomoč za preskrbo manjših egejskih otokov s proizvodi Unije. Pri takšni pomoči bi bilo treba upoštevati dodatne stroške prevoza na manjše egejske otoke, pri kmetijskih vložkih in proizvodih, namenjenih za predelavo, pa dodatne stroške zaradi otoške lege, majhne velikosti in oddaljenosti od trgov.

(9)

Za preprečitev špekulacij, ki bi škodile končnim uporabnikom na manjših egejskih otokih, je pomembno natančno določiti, da bodo do posebnega režima preskrbe upravičeni samo higiensko neoporečni proizvodi tržne kakovosti.

(10)

Količine, za katere velja posebni režim preskrbe, so omejene na potrebe preskrbe manjših egejskih otokov, zato ta režim ne bi smel ovirati pravilnega delovanja notranjega trga. Poleg tega gospodarske ugodnosti posebnega režima preskrbe ne bi smele voditi v preusmeritev v trgovini z zadevnimi proizvodi. Odpošiljanje ali izvoz teh proizvodov z manjših egejskih otokov bi bilo zato treba prepovedati. Vendar bi bilo treba odpošiljanje ali izvažanje teh proizvodov dovoliti, kadar so ugodnosti, ki izhajajo iz posebnega režima preskrbe, povrnjene.

(11)

Pri predelanih proizvodih bi bilo treba dovoliti trgovanje med manjšimi egejskimi otoki, zmanjšati pa bi bilo treba stroške prevoza teh proizvodov, da se omogoči trgovina med temi otoki. Upoštevati bi bilo treba tudi trgovinske tokove v okviru regionalne trgovine ter tradicionalnega izvoza in odpošiljanja iz te regije v druge dele Unije ali tretje države ter dovoliti izvoz predelanih proizvodov v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov.

(12)

Da bi uresničili cilje posebnega režima preskrbe, bi se morale gospodarske prednosti posebnega režima preskrbe odražati na ravni proizvodnih stroškov in vplivati na znižanje cen vse do ravni končnega uporabnika. Prednosti bi bilo zato treba dodeljevati le pod pogojem, da se dejansko prenesejo do končnega potrošnika, in izvesti bi bilo treba ustrezne preglede.

(13)

Določiti bi bilo treba pravila za delovanje režima, zlasti tista, ki zadevajo uvedbo registra gospodarskih subjektov in sistema certifikatov na podlagi certifikatov iz člena 161 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (4).

(14)

Politika Unije za podporo lokalni proizvodnji manjših egejskih otokov, uvedena na podlagi Uredbe (ES) št. 1405/2006, je doslej zajemala vrsto proizvodov in ukrepov za njihovo proizvodnjo, trženje ali predelavo. Ti ukrepi so se izkazali za učinkovite in zagotavljajo nadaljevanje in razvoj kmetijskih dejavnosti. Unija bi morala še naprej podpirati to proizvodnjo, ki je ključni dejavnik pri ohranjanju okoljskega, socialnega in gospodarskega ravnovesja manjših egejskih otokov. Kot pri politiki za razvoj podeželja so izkušnje pokazale, da lahko tesnejše partnerstvo z lokalnimi oblastmi omogoči bolj ciljno usmerjeno reševanje posebnih težav, s katerimi se soočajo zadevni otoki. Podpora lokalni proizvodnji bi se morala torej nadaljevati prek programa podpore, prvič uvedenega z Uredbo (ES) št. 1405/2006. V tem pogledu bi bilo treba poudariti ohranjanje tradicionalne kmetijske dediščine in tradicionalnih značilnosti načinov proizvodnje ter lokalnih in ekoloških proizvodov.

(15)

Določiti bi bilo treba minimalne elemente, ki bi jih moral zagotoviti program podpore, da se določijo ukrepi za podporo lokalni kmetijski proizvodnji, zlasti opis lokacije, predlagane strategije, ciljev in ukrepov. Ravno tako bi bilo treba določiti načela za uskladitev teh ukrepov z drugimi politikami Unije, da se prepreči kakršna koli nezdružljivost in prekrivanje pomoči.

(16)

Za namene izvajanja te uredbe bi moralo biti možno, da program podpore vsebuje ukrepe za financiranje študij, predstavitvenih projektov, izobraževanja in tehnične pomoči.

(17)

Kmete na manjših egejskih otokih bi bilo treba spodbujati k ponudbi kakovostnih proizvodov in jim pomagati pri trženju takih proizvodov.

(18)

Za ublažitev posebnih omejitev kmetijstva na manjših egejskih otokih, nastalih zaradi otoške lege, majhne velikosti, goratega reliefa in podnebja, njihove gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov in njihove oddaljenosti od trgov, se lahko dovoli odstopanje od dosledne politike Komisije, v skladu s katero državna pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji, predelavi, trženju in prevozu kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) ni dovoljena.

(19)

Izvajanje te uredbe ne bi smelo negativno vplivati na raven posebne podpore, ki so jo manjši egejski otoki prejemali doslej. Da bi lahko izvajala ustrezne ukrepe, bi Grčija morala imeti na razpolago zneske, ki ustrezajo podpori, ki jo je Unija že odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1405/2006.

(20)

Od leta 2007 so se zaradi naraščanja staleža in demografskega pritiska na manjših egejskih otokih povečale potrebe po osnovnih proizvodih. Zato bi bilo treba povečati delež proračuna, ki bi ga Grčija lahko uporabila za posebni režim preskrbe manjših egejskih otokov.

(21)

Da se Grčiji omogoči ocena vseh elementov, povezanih z izvajanjem programa podpore v predhodnem letu, in predložitev izčrpnega letnega poročila o oceni Komisiji, bi bilo treba rok za predložitev navedenega poročila s 30. junija prestaviti na 30. september leta, ki sledi referenčnemu letu.

(22)

Komisija bi morala najpozneje do 31. decembra 2016 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti splošno poročilo o učinku ukrepov za izvajanje te uredbe ter mu po potrebi priložiti ustrezna priporočila.

(23)

Da bi zagotovili pravilno delovanje ureditve, ki jo uvaja ta uredba, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo ali spremembo določenih nebistvenih delov te uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(24)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja režima za manjše egejske otoke glede na druge podobne režime in preprečitev izkrivljanja konkurence ali diskriminacije med gospodarskimi subjekti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (5).

(25)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(a)

manjšim otokom zagotoviti preskrbo s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi ali nadaljnjo predelavo in kot kmetijski vložki, z ublažitvijo dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi njihove otoške lege, majhne velikosti in oddaljenosti od trgov;

(b)

ohraniti in razviti kmetijsko dejavnost manjših otokov, vključno s proizvodnjo, predelavo, trženjem in prevozom nepredelanih in predelanih lokalnih proizvodov.

(a)

poseben režim preskrbe iz Poglavja III in

(b)

posebne ukrepe za podporo proizvodnje lokalnih kmetijskih proizvodov iz Poglavja IV.

(a)

dodatna podpora sistemov premij ali pomoči, vzpostavljenih v okviru skupne tržne ureditve, razen v izjemnih primerih, utemeljenih z objektivnimi merili;

(b)

podpora raziskovalnim projektom, ukrepom, ki podpirajo raziskovalne projekte, ali ukrepom, upravičenim do financiranja Unije na podlagi Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (6);

(c)

podpora ukrepom, ki spadajo v področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (7).

(a)

časovni razpored izvedbe ukrepov in okvirno letno finančno preglednico, v kateri so prikazana vsa sredstva, ki naj bi se uporabila;

(b)

utemeljitev združljivosti in usklajenosti med različnimi ukrepi programa ter merili in količinskimi kazalniki, ki se uporabijo za spremljanje in ocenjevanje;

(c)

ukrepe, sprejete za zagotavljanje učinkovitega in ustreznega izvajanja programa, vključno pri obveščanju javnosti, spremljanju in oceni, ter opredelitev kvantificiranih kazalnikov, ki se uporabijo pri oceni programa;

(d)

določitev pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje programa, ter določitev organov ali povezanih teles in socialno-ekonomskih partnerjev na primerni ravni ter rezultate opravljenih posvetovanj.

(a)

posebne potrebe manjših otokov in natančne zahteve glede kakovosti;

(b)

tradicionalni trgovinski tokovi s pristanišči celinske Grčije in med egejskimi otoki;

(c)

gospodarski vidik predlagane pomoči;

(d)

kjer je ustrezno, potreba po neoviranem razvoju lokalnih proizvodov.

(a)

izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Unije v mejah količin, ki ustrezajo tradicionalnemu odpošiljanju ali tradicionalnemu izvozu;

(b)

izvažajo v tretje države v okviru regionalne trgovine z upoštevanjem namembnih krajev in podrobnih določb, ki jih določi Komisija;

(c)

pošiljajo med manjšimi otoki.

(a)

izterja ugodnost, dodeljeno gospodarskemu subjektu;

(b)

začasno prekliče ali razveljavi registracijo gospodarskega subjekta, odvisno od resnosti kršitve.

(a)

kvantificiran opis stanja zadevne kmetijske proizvodnje ob upoštevanju rezultatov razpoložljivih ocen, iz opisa pa naj bodo razvidne neskladnosti, vrzeli in možnosti razvoja ter dodeljena finančna sredstva;

(b)

opis predlagane strategije, izbrane prednostne naloge, kvantificirane splošne in operativne cilje ter oceno pričakovanih učinkov na gospodarstvo, okolje in družbo, vključno z zaposlovanjem;

(c)

opis predvidenih ukrepov, zlasti shem pomoči za njihovo izvajanje, in po potrebi podatke o potrebnih študijah, predstavitvenih projektih, izobraževanju in tehnični pomoči, ki so povezani s pripravo, izvajanjem ali prilagajanjem zadevnih ukrepov;

(d)

seznam pomoči, ki sestavljajo neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (10);

(e)

znesek pomoči za posamezen ukrep in predviden znesek za vsak projekt za doseganje enega ali več ciljev programa.

(a)

upravičenci;

(b)

pogoji za upravičenost:

(c)

enotni znesek pomoči.