ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.051.slv

Uradni list

Evropske unije

L 51

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 56
23. februar 2013


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

 

2013/103/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 ( 1 )

1

Sporazum med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999

8

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 165/2013 z dne 22. februarja 2013 o določitvi zneska vnaprejšnje pomoči za zasebno skladiščenje masla za leto 2013

11

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 166/2013 z dne 22. februarja 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

14

 

 

SKLEPI

 

 

2013/104/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 21. februarja 2013 o spremembi Odločbe 2007/777/ES glede vključitve Brazilije na seznam tretjih držav in delov tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz na soncu sušenih mesnih rezin (biltong) in pasteriziranih mesnih izdelkov v Unijo (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 899)  ( 1 )

16

 

 

IV   Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

 

 

2013/105/ES

 

*

Priporočilo Komisije z dne 9. oktobra 2009 o spodbujanju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika

18

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 51/1


SKLEP SVETA

z dne 16. junija 2011

o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999

(Besedilo velja za EGP)

(2013/103/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 v povezavi s členom 218(5) in 218(6)(a)(v) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Razvoj železniške interoperabilnosti, tako v Uniji kot med Unijo in sosednjimi državami, je ena od glavnih sestavin skupne prometne politike, katere cilj je zlasti zagotoviti večje ravnovesje med različnimi načini prevoza.

(2)

Unija ima izključno pristojnost ali pa si s svojimi državami članicami deli pristojnost na področjih, ki jih ureja Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

(3)

Pristop Unije h Konvenciji zaradi izvrševanja njenih pristojnosti omogoča člen 38 Konvencije.

(4)

Komisija se je v imenu Unije z Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet (v nadaljnjem besedilu: OTIF) na pogajanjih dogovorila o Sporazumu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) o pristopu Unije h Konvenciji.

(5)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), se odobri v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Unija ob podpisu Sporazuma poda izjavo o uveljavljanju svojih pristojnosti iz Priloge I k temu sklepu, ter po potrebi izjavo iz Priloge II k temu sklepu v zvezi s členom 2 Sporazuma.

Člen 3

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Unijo zavezujoč, ter poda izjave iz člena 2.

Člen 4

Unijo na zasedanjih OTIF zastopa Komisija.

Člen 5

Interna ureditev glede priprave zasedanj OTIF ter glede zastopanja in glasovanja na zasedanjih je določena v Prilogi III k temu sklepu.

Člen 6

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 16. junija 2011

Za Svet

Predsednik

VÖLNER P.


PRILOGA I

IZJAVA EVROPSKE UNIJE O UVELJAVLJANJU PRISTOJNOSTI

V železniškem sektorju si Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: Unija) deli pristojnost z državami članicami Unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) v skladu s členoma 90 in 91, v povezavi s členom 100(1), ter členoma 171 in 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Naslov VI PDEU ureja skupno prometno politiko Unije, naslov XVI pa določa prispevek Unije k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju prometa.

Člen 91 naslova VI PDEU natančneje določa, da lahko Unija sprejme:

skupna pravila, ki se uporabljajo za mednarodni prevoz na ozemlje ali z ozemlja države članice ali za prevoz prek ozemlja ene ali več držav članic,

pogoje, pod katerimi lahko prevozniki opravljajo prevoz v državi članici, v kateri nimajo sedeža,

ukrepe za izboljšanje varnosti prevoza,

vse druge ustrezne predpise.

Glede vseevropskih omrežij člen 171 naslova XVI PDEU natančneje določa, da U unija:

pripravi vrsto smernic, ki zajemajo cilje, prednostne naloge in splošno zasnovo ukrepov, predvidenih na področju vseevropskih omrežij. V teh smernicah se opredelijo projekti skupnega interesa,

izvaja ukrepe, za katere se izkaže, da so potrebni za zagotovitev medobratovalnosti omrežij, zlasti na področju usklajevanja tehničnih standardov,

lahko podpira projekte skupnega interesa, ki jih podpirajo države članice in ki so opredeljeni v okviru smernic iz prve alinee, zlasti s študijami izvedljivosti, kreditnimi garancijami ali subvencioniranjem obrestnih mer; Unija lahko prek Kohezijskega sklada pomaga financirati tudi posebne projekte v državah članicah na področju prometne infrastrukture.

Na podlagi teh dveh določb je Unija sprejela večje število pravnih instrumentov, ki se uporabljajo za železniški promet.

Po pravu Unije ima Unija izključno pristojnost na področju železniškega prometa, kjer Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ali pravni instrumenti, sprejeti na njeni podlagi, lahko vplivajo ali spremenijo področje uporabe veljavnih predpisov Unije.

Države članice nimajo pristojnosti na področjih, ki jih ureja Konvencija in so v izključni pristojnosti Unije.

Kadar predpisi Unije obstajajo, vendar Konvencija ali pravni instrumenti, sprejeti na njeni podlagi, nanje ne vplivajo, si Unija na področjih v zvezi s Konvencijo deli pristojnost z državami članicami.

Seznam ustreznih instrumentov Unije, veljavnih v času sklenitve Sporazuma, je naveden v dodatku k tej prilogi. Obseg pristojnosti Unije, ki izhajajo iz teh besedil, je treba presojati v zvezi s posebnimi določbami vsakega besedila, zlasti glede na to, ali te določbe vzpostavljajo skupna pravila. Pristojnost Unije se neprestano razvija. V okviru Pogodbe o Evropski uniji in PDEU lahko pristojne institucije Unije sprejemajo odločitve, s katerimi se določijo pristojnosti Unije. Unija si torej pridržuje pravico, da ustrezno spremeni to izjavo, ne da bi bil to pogoj za izvajanje pristojnosti na področjih, ki jih ureja Konvencija.

Dodatek k Prilogi I

INSTRUMENTI EVROPSKE UNIJE, KI SE NANAŠAJO NA ZADEVE, KI JIH OBRAVNAVA KONVENCIJA

Do zdaj je Unija med drugim uveljavljala svoje pristojnosti z naslednjimi instrumenti Unije:

GOSPODARSKA ZAKONODAJA/ZAKONODAJA O DOSTOPU NA TRG

Uredba št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih izvajanja člena 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (UL 52, 16.8.1960, str. 1121/60),

Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (UL L 237, 24.8.1991, str. 25),

Direktiva Sveta 95/18/ES z dne 19. junija 1995 o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu (UL L 143, 27.6.1995, str. 70),

Direktiva 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic v Skupnosti (UL L 75, 15.3.2001, str. 1),

Direktiva 2001/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu (UL L 75, 15.3.2001, str. 26),

Direktiva 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L 75, 15.3.2001, str. 29),

Direktiva 2004/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti (UL L 164, 30.4.2004, str. 164. popravljena različica v UL L 220, 21.6.2004, str. 58),

Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14),

Direktiva 2007/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture (UL L 315, 3.12.2007, str. 44);

ZAKONODAJA O INTEROPERABILNOSTI IN VARNOSTI

Direktiva Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L 235, 17.9.1996, str. 6),

Direktiva 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 110, 20.4.2001, str. 1),

Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L 164, 30.4.2004, str. 44. popravljena različica v UL L 220, 21.6.2004, str. 16),

Direktiva 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 164, 30.4.2004, str. 114. popravljena različica v UL L 220, 21.6.2004, str. 40),

Uredba (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (Uredba o Agenciji) (UL L 164, 30.4.2004, str. 1. popravljena različica v UL L 220, 21.6.2004, str. 3),

Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L 315, 3.12.2007, str. 51),

Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (UL L 191, 18.7.2008, str. 1),

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13),

Direktiva 2008/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o spremembah Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah Skupnosti (Direktiva o varnosti na železnicah) (UL L 345, 23.12.2008, str. 62),

Uredba (ES) št. 1335/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (Uredba o Agenciji) (UL L 354, 31.12.2008, str. 51),

Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L 276, 20.10.2010, p. 22);

OBVEZNOSTI IZ OPRAVLJANJA JAVNIH STORITEV

Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).


PRILOGA II

IZJAVA EVROPSKE UNIJE V ZVEZI S ČLENOM 2 SPORAZUMA

Razume se, da se izraz „ki ureja posebej določeno področje“ uporablja za določen primer, katerega urejajo določbe Konvencije, vključno z njenimi dodatki, in ga ne ureja zakonodaja Evropske unije.


PRILOGA III

INTERNA UREDITEV SVETA, DRŽAV ČLANIC IN KOMISIJE ZA POSTOPKE V OTIF

Ob upoštevanju zahteve po enotni mednarodni zastopanosti Unije in njenih držav članic v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije ter sodno prakso Sodišča Evropske unije tudi pri izpolnjevanju mednarodnih obveznosti bodo Svet, države članice in Komisija uporabljali naslednjo interno ureditev:

1.   Področje uporabe

Ta interna ureditev se bo uporabljala za vsa zasedanja katerega koli od organov, ustanovljenih v okviru OTIF. Vsako sklicevanje na „zasedanje“ v tej ureditvi smiselno vključuje tudi sklicevanje na druge postopke, kot je pisni postopek.

2.   Postopek usklajevanja

2.1

Usklajevalni sestanki za pripravo vseh zasedanj OTIF, ne le zasedanj generalne skupščine, pač pa tudi upravnega odbora in drugih odborov, bodo potekali:

v Bruslju v okviru pristojne delovne skupine Sveta (običajno Delovna skupina za kopenski promet) čim prej in tako pogosto, kot bo to potrebno pred zasedanjem OTIF, poleg tega pa tudi

na kraju samem, zlasti na začetku, po potrebi pa tudi med zasedanjem in po zaključku zasedanja OTIF.

2.2

Na usklajevalnih sestankih se bo odločalo izključno o stališču v imenu Unije, če pa je to ustrezno, tudi o stališču v imenu Unije in njenih držav članic. Na teh sestankih se lahko usklajujejo stališča držav članic v zvezi z njihovo izključno pristojnostjo, če se tako dogovorijo države članice.

2.3

Na usklajevalnih sestankih se bo odločalo o uveljavljanju odgovornosti glede izjav in glasovanja o vsaki točki dnevnega reda zasedanja OTIF, o kateri se lahko poda izjava ali glede katere je mogoče pričakovati glasovanje.

2.4

Za pripravo usklajevalnih sestankov iz točke 2.1, vključno z osnutki izjav in stališči, bodo po potrebi organizirane predhodne razprave v ustreznih odborih, ustanovljenih na podlagi zadevne zakonodaje Unije na področju železniškega prometa:

odbor za prevoz nevarnega blaga za vprašanja, ki spadajo pod dodatek C h Konvenciji; če se ta vprašanja nanašajo na železniško interoperabilnost ali skupni pristop k varnosti, oblikovan na podlagi Direktive 2004/49/ES, je treba vključiti tudi odbor za železniško interoperabilnost in varnost,

odbor o razvoju železnic Unije pri vprašanjih, ki spadajo pod dodatke A, B, D ali E h Konvenciji, ter za druge sisteme enotnih pravil, ki jih je pripravila OTIF,

odbor za železniško interoperabilnost in varnost pri vprašanjih, ki spadajo pod dodatka F ali G h Konvenciji.

2.5

Komisija bo pred vsakim zasedanjem OTIF navedla, katere točke dnevnega reda je treba uskladiti na ravni Unije, in bo pripravila osnutke izjav in stališč za razpravo na usklajevalnih sestankih.

2.6

Če se Komisija in države članice na usklajevalnih sestankih ne morejo dogovoriti o skupnem stališču, med drugim tudi zato, ker se ne strinjajo s porazdelitvijo pristojnosti, se zadevo predloži Odboru stalnih predstavnikov in/ali Svetu.

3.   Izjave in glasovanje na zasedanjih OTIF

3.1

Če se točka dnevnega reda nanaša na zadeve, ki so v izključni pristojnosti Unije, bo v imenu Unije imela besedo in glasovala Komisija. Po predhodni uskladitvi imajo lahko besedo tudi države članice, da bi podprle in/ali dopolnile stališče Unije.

3.2

Če se točka dnevnega reda nanaša na zadeve, ki so v izključni nacionalni pristojnosti, bodo imele besedo in glasovale države članice.

3.3

Če se točka dnevnega reda nanaša na zadeve, katerih sestavine spadajo tako v nacionalno pristojnost kakor tudi pristojnost Unije, bosta predsedstvo in Komisija izrazila skupno stališče. Po predhodni uskladitvi imajo lahko besedo tudi države članice, da bi podprle in/ali dopolnile skupno stališče. Države članice ali Komisija, kakor je ustrezno, bodo glasovale v imenu Unije in njenih držav članic v skladu s skupnim stališčem. Odločitev o tem, kdo bo glasoval, se sprejme glede na prevladujoče pristojnosti (na primer prevladujoča nacionalna pristojnost ali pristojnost Unije).

3.4

Če se točka dnevnega reda nanaša na zadeve, katerih vsebina spada tako v nacionalno pristojnost kakor tudi pristojnost Unije in se Komisija in države članice v skladu s točko 2.6. niso uspele dogovoriti o skupnem stališču, imajo lahko države članice in Komisija besedo in glasujejo o zadevah, ki nedvomno spadajo v njihovo pristojnost.

3.5

V zadevah, pri katerih se Komisija in države članice niso sporazumele o delitvi pristojnosti, ali če ni bilo mogoče doseči večine, potrebne za stališče Unije, si obe strani po najboljših močeh prizadevata razjasniti stanje ali sprejeti stališče Unije. Do takrat in po ustreznem usklajevanju bi lahko imele države članice in/ali Komisija pravico do besede pod pogojem, da izraženo stališče ne bo vplivalo na prihodnje stališče Unije ter bo v skladu s politikami Unije, predhodnimi stališči Unije ter pravom Unije.

3.6

Zastopniki držav članic in Komisije lahko sodelujejo v delovnih skupinah OTIF pri pripravi sestankov tehničnih odborov OTIF, tj. Strokovnega odbora za prevoz nevarnega blaga (RID) in Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja (TEC). Zastopniki držav članic in Komisije lahko pri tem prispevajo na tehnični ravni in glede na svoje tehnično znanje v celoti sodelujejo v tehničnih razpravah, ki Unije ne zavezujejo.

Zastopniki držav članic in Komisije si po najboljših močeh prizadevajo doseči skupno stališče in ga zastopati na razpravah v delovnih skupinah OTIF.

4.   Preučitev ureditve

Ureditev se preuči na zahtevo države članice ali Komisije ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z njeno uporabo.


SPORAZUM

med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,

na eni strani in

MEDVLADNA ORGANIZACIJA ZA MEDNARODNI ŽELEZNIŠKI PROMET, v nadaljnjem besedilu: OTIF,

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: pogodbenici –

OB UPOŠTEVANJU Konvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), in zlasti člena 38 Konvencije,

OB UPOŠTEVANJU pristojnosti, ki jih ima Unija na nekaterih področjih Konvencije na podlagi Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

OB SKLICEVANJU NA TO, da je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 Unija nadomestila in pravno nasledila Evropsko skupnost in da od tega dneva naprej izvršuje vse pravice in prevzema vse obveznosti Evropske skupnosti,

KER Konvencija ustanavlja Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet (OTIF) s sedežem v Bernu,

KER je namen pristopa Unije h Konvenciji pomagati OTIF pri uresničevanju njenih ciljev pospeševanja, izboljševanja in olajševanja mednarodnega železniškega prometa, in sicer s tehničnega in pravnega vidika,

KER v skladu s členom 3 Konvencije obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije glede mednarodnega sodelovanja, za pogodbenice, ki so hkrati tudi države članice Unije ali države pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ne prevladujejo nad njihovimi obveznostmi, ki jih imajo kot države članice Unije ali države pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru,

KER je za dele Konvencije, za katere je pristojna Unija, potrebna t. i. klavzula o neposeganju, ki določa, da države članice Unije med seboj ne morejo neposredno uveljavljati in uporabljati pravic in obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije,

KER se Konvencija v celoti uporablja med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter drugimi pogodbenicami Konvencije na drugi strani,

KER pristop Unije h Konvenciji zahteva, da se oblikujejo jasna pravila za uporabo določb Konvencije v Uniji in njenih državah članicah,

KER morajo pogoji za pristop Unije h Konvenciji omogočati Uniji, da v okviru Konvencije uveljavlja pristojnosti, ki so ji jih dodelile države članice –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Unija pristopa h Konvenciji pod pogoji, določenimi v tem sporazumu, v skladu z členom 3 Konvencije.

Člen 2

Pogodbenice Konvencije, ki so države članice Unije, v svojih medsebojnih odnosih uporabljajo pravila Unije in ne pravila, ki izhajajo iz te konvencije, razen če ni pravila Unije, ki ureja posebej določeno področje, ne glede na cilj in namen Konvencije o pospeševanju, izboljševanju in olajševanju mednarodnega železniškega prometa ter uporabo Konvencije v celoti v drugih pogodbenicah Konvencije.

Člen 3

Ob upoštevanju določb tega sporazuma se določbe Konvencije razlagajo tako, da vključujejo tudi Unijo v okviru njenih pristojnosti; različne pojme, ki se uporabljajo za označevanje pogodbenic Konvencije in njihovih predstavnikov, je treba ustrezno razumeti.

Člen 4

Unija ne prispeva v proračun OTIF in ne sodeluje pri odločanju o navedenem proračunu.

Člen 5

Brez poseganja na uveljavljanje svoje pravice do glasovanja iz člena 6 je Unija upravičena do zastopanja in sodelovanja v delovanju vseh organov OTIF, v katerih je katerakoli od njenih držav članic upravičena do zastopanja kot pogodbenica Konvencije, in v katerih se lahko odloča o zadevah, ki spadajo v njeno pristojnost.

Unija ne more biti članica Upravnega odbora. Lahko je vabljena na zasedanja navedenega odbora, kadar se odbor želi z njo posvetovati o zadevah skupnega interesa, uvrščenih na dnevni red.

Člen 6

1.   Za odločanje o zadevah, v katerih ima Unija izključno pristojnost, Unija uveljavlja pravico do glasovanja svojih držav članic v okviru Konvencije.

2.   Za odločanje o zadevah, v katerih si Unija deli pristojnost s svojimi državami članicami, glasuje bodisi samo Unija bodisi samo njene države članice.

3.   Ob upoštevanju člena 26, odstavka 7, Konvencije ima Unija število glasov, enako številu glasov njenih držav članic, ki so hkrati tudi pogodbenice Konvencije. Kadar glasuje Unija, njene države članice ne glasujejo.

4.   Unija za vsak posamezen primer posebej obvesti druge pogodbenice Konvencije, kdaj bo pri različnih točkah dnevnega reda Generalne skupščine in drugih organov odločanja uveljavljala pravico do glasovanja iz odstavkov 1 do 3. Ta obveznost velja tudi za dopisno sprejemanje odločitev. Generalni sekretar OTIF je o tem obveščen dovolj zgodaj, da lahko zadevne informacije razpošlje skupaj z gradivom za zasedanje ali da se odločitve lahko sprejmejo dopisno.

Člen 7

Obseg pristojnosti Unije se na splošno navede v pisni izjavi, ki jo poda Unija ob sklenitvi tega sporazuma. Navedena izjava se lahko po potrebi spremeni z uradnim obvestilom, ki ga Unija pošlje OTIF. Izjava ne nadomešča ali v nobenem primeru ne omejuje zadev, ki so lahko vključene v obvestilo o obsegu pristojnosti Unije, preden OTIF odloča s formalnim glasovanjem ali drugače.

Člen 8

Za vse morebitne spore med pogodbenicami glede razlage, uporabe ali izvajanja tega sporazuma, vključno z njegovim obstojem, veljavnostjo in prenehanjem veljavnosti, se uporablja naslov V Konvencije.

Člen 9

Ta sporazum začne veljati prvi dan prvega meseca po podpisu tega sporazuma s strani pogodbenic. Člena 34, odstavek 2, Konvencije se v tem primeru ne uporablja.

Člen 10

Ta sporazum velja za nedoločen čas.

Če vse pogodbenice Konvencije, ki so hkrati države članice Unije, odpovedo Konvencijo, se šteje, da je Unija podala uradno obvestilo o tej odpovedi ter o odpovedi tega sporazuma na dan, ko je zadnja država članica Unije, ki odpoveduje Konvencijo, podala odpoved po členu 41 Konvencije.

Člen 11

Pogodbenice Konvencije, ki niso države članice Unije, vendar na podlagi mednarodnih sporazumov z Unijo uporabljajo ustrezno zakonodajo Unije, lahko s privolitvijo depozitarja Konvencije podajo posamične izjave glede ohranitve svojih pravic in obveznosti v okviru sporazumov z Unijo, Konvencijo in s tem povezanih predpisov.

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih, od katerih en izvirnik hrani OTIF, drugega pa Unija, v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. To ne posega v člen 45, odstavek 1, Konvencije.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Image

За Междуправителствената организация за международни железопътни превози (OTIF)

Por la Organización Intergubernamental para los Transportes Internacionales por Ferrocarril (OTIF)

Za Mezivládní organizaci pro mezinárodní železniční přepravu (OTIF)

For Den Mellemstatslige Organisation for Internationale Jernbanebefordringer (OTIF)

Für die Zwischenstaatliche Organisation für den internationalen Eisenbahnverkehr (OTIF)

Rahvusvaheliste Raudteevedude Valitsustevahelise Organisatsiooni (OTIF) nimel

Για το Διακυβερνητικό Οργανισμό Διεθνών Σιδηροδρομικών Μεταφορών (OTIF)

For the Intergovernmental Organisation for International Carriage by Rail (OTIF)

Pour l'Organisation intergouvernementale pour les transports internationaux ferroviaires (OTIF)

Per l'Organizzazione intergovernativa per i trasporti internazionali per ferrovia (OTIF)

Starptautisko dzelzceļa pārvadājumu starpvaldību organizācijas (OTIF) vārdā –

Tarptautinio vežimo geležinkeliais tarpvyriausybinės organizacijos (OTIF) vardu

A Nemzetközi Vasúti Fuvarozásügyi Államközi Szervezet (OTIF) részéről

Għall-Organizzazzjoni Intergovernattiva għat-Trasport Internazzjonali bil-Ferrovija (OTIF)

Voor de Intergouvernementele Organisatie voor het internationale spoorwegvervoer (OTIF)

W imieniu Międzyrządowej Organizacji Międzynarodowych Przewozów Kolejami (OTIF)

Pela Organização Intergovernamental para os Transportes Internacionais Ferroviários (OTIF)

Pentru Organizația Interguvernamentală pentru Transporturile Internaționale Feroviare (OTIF)

Za Medzivládnu organizáciu pre medzinárodnú železničnú prepravu (OTIF)

Za Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet (OTIF)

Valtioiden välisen kansainvälisten rautatiekuljetusten järjestön (OTIF) puolesta

För Mellanstatliga organisationen för internationell järnvägstrafik (Otif)

Image


UREDBE

23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 51/11


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 165/2013

z dne 22. februarja 2013

o določitvi zneska vnaprejšnje pomoči za zasebno skladiščenje masla za leto 2013

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1), zlasti člena 43(a) in (d) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 28 Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje masla.

(2)

Nihanja cen in zalog masla kažejo na neravnotežje na trgu, ki bi se lahko preprečilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem. Glede na sedanje razmere na trgu je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje masla od 1. marca 2013.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 826/2008 z dne 20. avgusta 2008 o skupnih pravilih za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode (2) določa skupna pravila za izvajanje sheme pomoči za zasebno skladiščenje.

(4)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 826/2008 se vnaprej določena pomoč dodeli v skladu s podrobnimi pravili in pogoji iz Poglavja III k navedeni uredbi.

(5)

V skladu s členom 29 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se znesek pomoči določi glede na stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen svežega masla in masla iz zalog.

(6)

Primerno je določiti pomoč za stroške vstopa in izstopa zadevnih proizvodov ter za dnevne stroške hladnega skladiščenja ter financiranja.

(7)

Da se olajša izvajanje sedanjega ukrepa in upošteva obstoječa praksa v državah članicah, se pomoč nanaša le na proizvode, ki so v celoti uskladiščeni. Zato je treba uvesti odstopanje od člena 7(3) Uredbe (ES) št. 826/2008.

(8)

Kadar so zahtevane informacije o podrobnostih skladiščenja že vključene v zahtevku za pomoč, se je zaradi učinkovitejšega in enostavnejšega upravljanja primerno odreči zahtevi, da se po sklenitvi pogodbe sporočajo iste informacije, kot to določa točka (a) prvega odstavka člena 20 Uredbe (ES) št. 826/2008.

(9)

Zaradi poenostavitve in logistične učinkovitosti je treba državam članicam dovoliti, da se odrečejo zahtevi, da se številka pogodbe napiše na vsako skladiščeno enoto, kadar je številka pogodbe vnesena v evidenco skladiščenja.

(10)

Zaradi učinkovitejšega in enostavnejšega upravljanja in ob upoštevanju posebnih okoliščin pri skladiščenju masla morajo biti pregledi, določeni v členu 36(6) Uredbe (ES) št. 826/2008, opravljeni najmanj pri polovici pogodb. Zato je treba uvesti odstopanje od tega člena.

(11)

Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (3) določa skupna pravila za pošiljanje informacij in dokumentov Komisiji s strani pristojnih organov držav članic. Ta pravila se nanašajo predvsem na obveznost držav članic, da uporabljajo informacijske sisteme, ki jih zagotovi Komisija, in potrdijo pravice do dostopa organov ali posameznikov, pooblaščenih za pošiljanje uradnih obvestil. Poleg tega navedena uredba določa skupna načela, ki veljajo za informacijske sisteme, da se zagotovi dolgoročna verodostojnost, celovitost in čitljivost dokumentov. Zagotavlja tudi zaščito osebnih podatkov.

(12)

V skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009 je treba obveznost uporabe informacijskih sistemov v skladu z navedeno uredbo zagotoviti v uredbah, ki uvajajo posebne obveznosti sporočanja.

(13)

Komisija je razvila informacijski sistem, ki omogoča elektronsko upravljanje dokumentov in postopkov v okviru lastnih notranjih delovnih postopkov in odnosov z organi, pristojnimi za skupno kmetijsko politiko.

(14)

Obveznosti sporočanja za zasebno skladiščenje masla, zlasti tiste iz člena 35 Uredbe (ES) št. 826/2008, se lahko izpolnijo preko navedenega sistema v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009.

(15)

Zaradi jasnosti ta uredba preneha veljati na končni datum, določen za konec pogodbenega obdobja.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Ta uredba določa pomoč za zasebno skladiščenje za soljeno in nesoljeno maslo, kot določa člen 28(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, za pogodbe, sklenjene po 1. marcu 2013.

2.   Če s to uredbo ni drugače določeno, se uporablja Uredba (ES) št. 826/2008.

Člen 2

Merska enota iz člena 16(2)(c) Uredbe (ES) št. 826/2008 je „skladiščna serija“, ki ustreza količini proizvoda iz te uredbe, ki znaša najmanj eno tono in je homogene sestave in kakovosti, proizvod pa je proizveden v le eni tovarni ter uskladiščen v enem samem skladišču v enem samem dnevu.

Člen 3

1.   Z odstopanjem od člena 7(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 se zahtevki nanašajo le na proizvode, ki so v celoti uskladiščeni.

2.   Točka (a) prvega odstavka člena 20 Uredbe (ES) št. 826/2008 se ne uporablja.

3.   Države članice se lahko odrečejo zahtevam iz člena 22(1)(e) Uredbe (ES) št. 826/2008 po označitvi številke pogodbe, če se upravljavec skladišča zaveže, da bo zapisal številko pogodbe v evidenco iz točke III Priloge I k navedeni uredbi.

4.   Z odstopanjem od člena 36(6) Uredbe (ES) št. 826/2008 na koncu pogodbenega obdobja skladiščenja organ, pristojen za preglede, med celotnim obdobjem odvzema od avgusta 2013 do februarja 2014 z vzorčenjem preveri težo in identifikacijo skladiščenega masla pri najmanj polovici pogodb.

Člen 4

1.   Pomoč za proizvode iz člena 1 znaša:

14,88 EUR na skladiščeno tono za fiksne stroške skladiščenja,

0,25 EUR na tono za dan pogodbenega skladiščenja.

2.   Začetek pogodbenega skladiščenja je med 1. marcem in 15. avgustom 2013. Proizvodi se iz skladišča lahko vzamejo od 16. avgusta 2013 naprej. Pogodbeno skladiščenje se konča en dan pred dnevom odvzema iz skladišča oziroma najpozneje zadnji dan februarja, ki sledi letu uskladiščenja.

3.   Pomoč se lahko dodeli le, kadar znaša pogodbeno obdobje skladiščenja med 90 in 210 dnevi.

Člen 5

1.   Države članice Komisiji sporočijo:

(a)

količine, za pretekli teden, za katere so bile sklenjene pogodbe, in količine proizvodov, za katere so bili predloženi zahtevki za sklenitev pogodb, kot je določeno v členu 35(1)(a) Uredbe (ES) št. 826/2008, in sicer do vsakega torka;

(b)

informacije, za pretekli mesec, o zalogah, zahtevanih v členu 35(1)(b) Uredbe (ES) št. 826/2008, in sicer najpozneje konec vsakega meseca.

2.   Obvestila iz odstavka 1 se pošljejo v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009.

Člen 6

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati preneha 28. februarja 2014.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. februarja 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 223, 21.8.2008, str. 3.

(3)  UL L 228, 1.9.2009, str. 3.


23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 51/14


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 166/2013

z dne 22. februarja 2013

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. februarja 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

87,0

MA

68,4

TN

86,1

TR

95,9

ZZ

84,4

0707 00 05

EG

191,6

MA

170,1

TR

164,2

ZZ

175,3

0709 91 00

EG

72,9

ZZ

72,9

0709 93 10

MA

43,4

TR

120,8

ZZ

82,1

0805 10 20

EG

48,2

IL

71,4

MA

60,5

TN

56,2

TR

60,8

ZZ

59,4

0805 20 10

IL

129,1

MA

108,9

ZZ

119,0

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

EG

57,7

IL

140,5

KR

134,8

MA

128,5

TR

77,3

ZZ

107,8

0805 50 10

TR

54,4

ZZ

54,4

0808 10 80

CN

82,6

MK

31,3

US

172,4

ZZ

95,4

0808 30 90

AR

139,5

CL

176,6

CN

84,0

TR

67,9

US

187,5

ZA

111,0

ZZ

127,8


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 51/16


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 21. februarja 2013

o spremembi Odločbe 2007/777/ES glede vključitve Brazilije na seznam tretjih držav in delov tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz na soncu sušenih mesnih rezin (biltong) in pasteriziranih mesnih izdelkov v Unijo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 899)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/104/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), zlasti uvodnega stavka člena 8, prvega odstavka točke 1 člena 8 in člena 8(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (2) določa seznam tretjih držav ali delov tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev v Unijo, ter določa obdelave za nadzor tveganj za zdravstveno varstvo živali, povezanih s takšnim uvozom.

(2)

Del 3 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES določa seznam tretjih držav ali delov tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz na soncu sušenih mesnih rezin (biltong) in pasteriziranih mesnih izdelkov v Unijo.

(3)

Regije Brazilije, iz katerih je dovoljen uvoz proizvodov, pridobljenih iz mesa domačega goveda, ki je bilo obdelano s posebno obdelavo, v Unijo, so trenutno navedene v delu 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES.

(4)

Brazilija je zaprosila Komisijo, da dovoli tudi uvoz iz navedenih regij v Unijo na soncu sušenih mesnih rezin (biltong), pridobljenih iz mesa domačega goveda, ki je bilo obdelano z ustrezno posebno obdelavo.

(5)

Ob upoštevanju zdravstvenega stanja živali v navedenih regijah Brazilije, kot je bilo dokazano Komisiji, je primerno, da se dovoli uvoz iz navedenih regij v Unijo na soncu sušenih mesnih rezin (biltong), pridobljenih iz mesa domačega goveda, ki je bilo obdelano s posebno obdelavo „E“ ali „F“ iz dela 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES.

(6)

Odločbo 2007/777/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V delu 3 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES se za vnosom za Argentino vstavi naslednji vnos za Brazilijo:

„BR

Brazilija BR-2

E ali F

XXX

XXX

XXX

XXX

XXX

XXX

XXX

XXX

XXX

XXX

XXX

XXX“

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 21. februarja 2013

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije


(1)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(2)  UL L 312, 30.11.2007, str. 49.


IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 51/18


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 9. oktobra 2009

o spodbujanju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika

(2013/105/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski parlament in Svet sta aprila 2006 sprejela Direktivo o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (1), v kateri je določen okvir za ukrepe v zvezi z možnostjo doseganja prihranka energije v sektorjih rabe končne energije, ki jih ne zajema sistem za trgovanje z emisijami (ETS).

(2)

Nacionalni akcijski načrti za energetsko učinkovitost (NEEAP), ki jih določa Direktiva 2006/32/ES, imajo osrednjo vlogo pri načrtovanju izvajanja nacionalnih ukrepov, ki obravnavajo energetsko učinkovitost in so izvzeti iz ETS, in poročanju o njih. V prvem načrtu NEEAP so številne države članice EU predstavile načrte za izkoriščenje potenciala IKT za prihranke energije (2).

(3)

Komisija je oktobra 2006 sprejela sporočilo Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti  (3), ki poudarja potrebo po radikalni spremembi vedenjskih vzorcev naših družb, da bi se ob manjši porabi energije ohranila enaka kakovost življenja.

(4)

Evropski svet je nato marca 2007 potrdil cilj 20-odstotnega prihranka porabe energije v EU v primerjavi s predvidevanji za leto 2020 in podprl cilj 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Ob priznavanju povezave med rabo energije in emisijami ogljika je pozval tudi k razvoju trajnostne podnebne in energetske politike EU. Sprostitev možnosti za 20-odstotno zmanjšanje porabe energije v EU bo po pričakovanjih privedla do znatnih prihrankov stroškov in okoljskih koristi.

(5)

Komisija je januarja 2008 sprejela sporočilo 20/20 do leta 2020: Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb, v katerem se predlaga daljnosežni paket dejanskih predlogov, ki kažejo, da so dogovorjeni cilji v zvezi s podnebnimi spremembami tehnološko in gospodarsko izvedljivi ter zagotavljajo edinstveno poslovno priložnost za več tisoč evropskih podjetij (4). Evropski svet in Evropski parlament sta predloge potrdila decembra 2008 (5).

(6)

Komisija je maja 2008 sprejela sporočilo Povečanje energijske učinkovitosti z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami  (6), v katerem je priznala potencial informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), da stroškovno učinkovito prispevajo k izboljšanju energetske učinkovitosti v vsej industriji in širši civilni družbi.

(7)

Komisija je julija 2008 sprejela Sporočilo o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko  (7) (TPP/TIP), ki vsebuje predloge, katerih cilj je izboljšati okoljsko učinkovitost izdelkov v njihovem življenjskem ciklu in povečati povpraševanje po bolj trajnostnem blagu ter hkrati spodbuditi industrijo EU, da izkoristi priložnosti za inovacije

(8)

Komisija v podporo akcijskemu načrtu TPP/TIP in na podlagi s tem povezanega mandata v sporočilu Integrirana politika do izdelkov: okoljski vidiki izdelkov v njihovem življenjskem ciklusu  (8) s Skupnim raziskovalnim središčem pripravlja priročnik z napotki (9) o kvantificiranju in analiziranju vpliva izdelkov in procesov, vključno z emisijami ogljika in energetsko učinkovitostjo, med življenjskim ciklom na okolje.

(9)

Novembra 2008 je Komisija sprejela Evropski načrt za oživitev gospodarstva (10) za čimprejšnjo ponovno gospodarsko rast, ki poudarja potrebo po takojšnih naložbah v energetsko učinkovitost in čiste tehnologije. Za uresničitev tega načrta je Komisija v sporočilu Naložbe danes za Evropo jutri  (11) predlagala paket ukrepov za preusmeritev finančne podpore k energiji in hitrim širokopasovnim omrežjem.

(10)

Komisija je kot del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva vzpostavila javno-zasebna partnerstva, katerih cilj je nadaljnji razvoj zelenih tehnologij in pametnih energetskih infrastruktur v stavbah, proizvodnji in v sektorju prometa: pobude o energetsko učinkovitih stavbah, tovarnah prihodnosti in zelenih avtomobilih.

(11)

Decembra 2008 je Komisija kot del pobude o zelenem prometu sprejela Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi in priložen predlog direktive o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza (12). Komisija je predlagala posebne ukrepe, katerih cilj je hitrejše uvajanje ITS zaradi boljše energetske učinkovitosti v prometnih sistemih.

(12)

Energija, ki jo rabijo oprema in storitve IKT, predstavlja približno 8 % električne energije v EU in približno 2 % emisij ogljika (13). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo (14), določa pravila na ravni EU za dajanje izdelkov, ki rabijo energijo, na trg, vključno z izdelki IKT, v zvezi z njihovo energetsko učinkovitostjo in okoljsko uspešnostjo v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Direktiva daje priložnost prostovoljnim pobudam, ki jih predloži industrija.

(13)

V Sporočilu o spodbujanju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika  (15) je Komisija poudarila neizkoriščen potencial sektorja IKT in ga spodbudila, da se osredotoči na sistemske izboljšave lastnih procesov, vključno z operacijami, proizvodnjo, zagotavljanjem storitev in upravljanjem dobavne verige.

(14)

Rezultati javnega posvetovanja (16), ki so bili objavljeni septembra 2009, so potrdili, da različna podjetja zdaj izvajajo različne strategije za izboljšanje svoje energetske in okoljske učinkovitosti. Na podlagi usklajenega pristopa bi se bolje izrazile priložnosti, usmerjale naložbe in zagotovile gospodarske prednosti za celotni sektor, hkrati pa bi se cilji energetske učinkovitosti dosegli lažje.

(15)

Določitev ambicioznih ciljev v sektorju IKT za izboljšanje energetske in okoljske učinkovitosti njegovih procesov je zelo pomembna. Napredek pri doseganju teh ciljev bi moral biti merljiv in preverljiv. Cilje bi bilo treba posodobiti, ko bodo na voljo zanesljivejši osnovni podatki. Sektor IKT je izrazil zanimanje za ustanovitev Foruma IKT za energetsko učinkovitost (ICT4EE), ki bi si prizadeval za sprejetje in izvajanje okvira za merjenje energetskega in ogljikovega odtisa v sektorju, določitev ciljev in merjenje napredka.

(16)

V tem priporočilu zajema pojem sektor IKT proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti IKT, kot jih opredeljuje Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (17).

(17)

Ocenjuje se, da bi lahko z izboljšavami na podlagi IKT v drugih sektorjih preprečili približno 15 % skupnih emisij ogljika do leta 2020 (18). Pričakuje se, da bo z IKT kratkoročno mogoče znatno izboljšati energetsko učinkovitost v stavbnem in gradbenem sektorju ter v sektorju prevozne logistike in končne rabe energije.

(18)

Sektor IKT lahko zagotovi orodja za simulacijo, oblikovanje, analizo, spremljanje in vizualizacijo, ki so ključna za spodbujanje celostnega pristopa k zasnovi in delovanju stavb, ki upošteva veliko dejavnikov, ki vplivajo na povpraševanje po energiji. Vendar naložbe ovira dejstvo, da ni zanesljivih in preglednih sredstev za kvantifikacijo ter spremljanje energije in prihrankov stroškov v nekem obdobju na ravni sektorja, ki bi bila najboljša podlaga za strategije in orodja za zasnovo.

(19)

Prometna in logistična industrija temeljita v veliki meri na uporabi IKT, kar zadeva delovanje in optimizacijo njihovih splošnih dejavnosti, zlasti zahtev po prevozu in skladiščenju. Tako imata dobre možnosti, da prevzameta vodilno vlogo pri optimizaciji energetskega in ogljikovega odtisa svojih storitev ter zagotavljanju ustreznih informacij za stranke.

(20)

V stavbnem in gradbenem ter prometnem in logističnem sektorju se je že ugotovilo, da so potrebne primerljive metodologije za merjenje energetske učinkovitosti in emisij ogljika, pri čemer se je že začelo tudi delo v zvezi s tem. Skupne metodologije bi morale prispevati k zagotavljanju zanesljivih podatkov in podlage, na kateri bi se lahko razvila orodja IKT.

(21)

Partnerstva med sektorji lahko pospešijo razvoj in obsežno uvajanje rešitev na podlagi IKT za spremljanje, upravljanje in merjenje rabe energije in emisij ogljika v dejavnostih, ki rabijo energijo, kar bi pomagalo zagotoviti zanesljivo podlago za odločitve o prihrankih energije in zmanjšanju emisij.

(22)

Pametno merjenje lahko zagotovi toke informacij v realnem času in možnost novih krmilnih zank, kar bi omogočilo boljše upravljanje in nadzor nad energijo ter vplivalo na končno porabo potrošnikov, zlasti kadar bi merjenje spremljalo informativno obračunavanje. Več držav članic je uvedlo pametno merjenje ali preučuje pravne obveznosti v zvezi z njegovo uvedbo. Z usklajenim ukrepanjem držav članic za določitev najmanjših funkcionalnih specifikacij za pametne števce bi se preprečile tehnične ovire in zagotovila interoperabilnost ter omogočilo uvajanje inovativnih aplikacij za upravljanje končne rabe energije na podlagi IKT.

(23)

Pametno merjenje in inteligentna omrežja so pomembna za povečanje prihrankov energije v stavbah, široko uporabo vozil na električni pogon, učinkovito oskrbo z energijo in njeno distribucijo ter za vključevanje obnovljivih virov energije. Z aplikacijami in storitvami, ki temeljijo na takem razvoju, bodo verjetno nastali novi sektorji gospodarske dejavnosti, v katerih bodo vključeni udeleženci iz energetskega sektorja in sektorja IKT. Pogoje, ki prispevajo k nastajanju novih trgov, je treba upoštevati skupaj s pilotnimi projekti in drugimi raziskovalnimi pobudami.

(24)

V tem priporočilu je treba dematerializacijo IKT razumeti kot zmanjšanje potrebe po fizični opremi, ki je temelj zagotavljanja elektronskih storitev. Dematerializacija je zelo pomembna za javno naročanje IKT. To se lahko doseže z optimizacijo uporabe obstoječih fizičnih virov, optimizacijo konfiguracije sistemov IKT in zagotavljanjem, da dopolnitve ali posodobitve obstoječih sistemov niso pogodbeno ali tehnično omejene.

(25)

Kot je razvidno iz javnega posvetovanja iz uvodne izjave 14, obstaja pripravljenost za vključitev v dejavnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij ogljika na vseh ravneh vlade. Vloga IKT pri doseganju teh ciljev je tudi v središču obstoječih pobud javnih organov po Evropi. Potrebno je učinkovito sodelovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni vlad držav članic za zagotovitev skladnosti ukrepov, izkoriščanje pozitivne sinergije med njimi in pridobivanja skupnega znanja na podlagi izmenjave rezultatov izkušenj.

(26)

Po ocenah bi se lahko s širšo uporabo aplikacij, kot so spletne javne storitve in aplikacije, in naprednimi tehnologijami za sodelovanje prihranilo najmanj 1 do 2 % skupne porabe energije do leta 2020 po vsem svetu (19). Da bo lahko EU dosegla znatno večje prihranke, bo bistvena širokopasovna infrastruktura po vsej Evropi.

(27)

Nobena posamezna organizacija ali skupina zainteresiranih strani ne more učinkovito ukrepati sama. Usklajeni ukrepi veliko organizacij v javnih in zasebnih sektorjih, vključno s partnerstvi na ravni mest in regij, lahko sprožijo pionirsko sistemsko spremembo v celotni družbi. Poleg tega želi Komisija spodbuditi izmenjavo najboljših praks glede uporabe rešitev IKT za izboljšanje energetske učinkovitosti.

(28)

Za resničen napredek je potrebno delovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zato morajo nacionalni, regionalni in lokalni oblikovalci politik držav članic potrditi svojo popolno zavezanost k spodbujanju pravočasnega izvajanja ukrepov iz tega priporočila –

PRIPOROČA, da sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij

Za zmanjšanje vse večjega deleža emisij ogljika ter krepitev potenciala informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), da imajo osrednjo in ključno vlogo pri prehodu na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika:

(1)

spodbuja proces postopne dekarbonizacije, ki bo privedel do izmerljivega in preverljivega zmanjšanja energetske intenzivnosti in emisij ogljika vseh procesov, vključenih v proizvodnjo, prevoz in prodajo opreme in sestavnih delov IKT;

(2)

prek svojih sektorskih združenj sodeluje pri izvajanju dejavnosti Evropske komisije, katere cilj je:

(a)

oblikovati okvir za merjenje energetske in okoljske učinkovitosti, za katerega naj bi sektor po pričakovanjih predložil osnovne podatke do leta 2010;

(b)

sprejeti in izvajati skupne metodologije za ta namen do leta 2011;

(c)

do leta 2011 določiti cilje energetske učinkovitosti, katerih namen je do leta 2015 preseči cilje EU za leto 2020;

(d)

izdati načrt v treh mesecih od sprejetja tega priporočila, nato pa še letna poročila;

(3)

sodeluje z Evropsko komisijo ter drugimi ustreznimi javnimi organi in mednarodnimi organizacijami za oblikovanje okvira za preglede in preverjanje, s katerimi se bo ocenjevalo, ali bodo posamezna podjetja dosegla cilje v zvezi z energetsko intenzivnostjo in zmanjšanjem emisij ogljika ter kako bodo to dosegla;

(4)

v tesnem sodelovanju s stavbnim in gradbenim sektorjem opredeli rešitve IKT za izboljšanje okoljske in energetske učinkovitosti v novih in obstoječih stavbah ter praks v gradbeništvu in pri obnovi, kar bo temelj skupnega načrta za obsežno sprejetje takih rešitev;

(5)

v tesnem sodelovanju s stavbnim in gradbenim sektorjem odpravi ovire za splošnejšo uporabo orodij IKT za oblikovanje in simulacijo ter drugih pomembnih aplikacij, ki spodbujajo skladnost z veljavnimi pravnimi ureditvami za učinkovitost stavb in k njej pripomorejo;

(6)

v tesnem sodelovanju s sektorjem prometa in logistike opredeli rešitve IKT za izboljšanje okoljske in energetske učinkovitosti za njihove storitve, kar bo temelj skupnega načrta za obsežno sprejetje takih rešitev ob usklajenosti z delom, izvedenim v okviru akcijskega načrta ITS;

(7)

v tesnem sodelovanju s sektorjem prometa in logistike pripravi sistematični okvir za zagotavljanje izčrpnih, primerljivih in zanesljivih podatkov o porabi energije in emisijah ogljika pri tovornih in prevoznih dejavnostih ter storitvah za vse potencialne uporabnike.

DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČA, NAJ:

Za zagotovitev popolne skladnosti politik IKT z nacionalnimi, lokalnimi in regionalnimi pristopi za prehod na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika:

(8)

prek svojih pristojnih nacionalnih organov:

(a)

najpozneje do konca leta 2010 dosežejo dogovor glede skupne minimalne funkcionalne specifikacije za pametno merjenje, ki je osredotočeno na zagotavljanje boljših informacij potrošnikom o njihovi porabi energije in boljših možnosti za njeno upravljanje;

(b)

najpozneje do konca leta 2012 vzpostavijo skladen časovni okvir za uvedbo pametnega merjenja;

(9)

sprejmejo in izvajajo prakse javnih naročil, ki izkoriščajo učinek vzvoda povpraševanja javnega sektorja glede dematerializacije blaga in storitev IKT;

(10)

na vseh ravneh uprave spodbujajo uporabo ustreznih orodij IKT zaradi boljšega razumevanja posledic različnih politik in preprečevanja negativnih učinkov prelivanja njihovega medsebojnega delovanja;

(11)

spodbujajo uporabo energetskih simulacij in modeliranja pri izobraževanju in usposabljanju strokovnjakov v kritičnih sektorjih, zlasti:

(a)

arhitektov, gradbenikov in inštalaterjev;

(b)

izvajalcev energetskih pregledov;

(c)

na področju logistike in prevoza blaga ali oseb;

(d)

na področju javnih služb, načrtovanja in funkcij politike;

(12)

prek svojih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov izvajajo in po potrebi posodobijo strategije za uvedbo zanesljive hitre širokopasovne infrastrukture, da se olajša spremljanje in upravljanje porabe, distribucije in pridobivanja energije, vključno z obnovljivimi viri energije, ter za uvedbo sistemov v vsej skupnosti, kot so pametno merjenje, pametna omrežja in pametna mesta;

(13)

poleg obveznosti iz člena 3.11 in Priloge I.2 k Direktivi 2009/72/ES o notranjem trgu z električno energijo (20) vključijo vse pomembne zainteresirane strani v obsežne pilotne projekte in predstavitve pametnega merjenja in inteligentnih omrežij, da se vzpostavi soglasje glede zahtev v zvezi z inovacijami na podlagi IKT v prihodnosti;

(14)

prek svojih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov izkoristijo odprte digitalne platforme za spodbujanje celostnega pristopa k urbanističnemu načrtovanju in zagotavljanju javnih storitev ter podprejo izmenjavo znanja in katalogov najboljših praks, pa tudi vzdrževanje enostavno dostopnih zbirk informacij;

(15)

prek svojih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov zagotovijo možnosti za ustvarjalne oblike sodelovanja in reševanja težav na ravni skupnosti na podlagi zbiranja zamisli, natečajev in, kadar je mogoče, z zagotavljanjem prostega dostopa do veliko različnih javnih digitalnih virov in javnih podatkov;

(16)

prek svojih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov razširijo prednosti nadomestitve nespletnih upravnih postopkov s spletnimi aplikacijami in storitvami, na podlagi katerih se uresničuje izboljšanje energetske učinkovitosti, na vse segmente svojih skupnosti.

POZIVA države članice, naj:

v 12 mesecih po objavi priporočila in nato enkrat na leto Komisijo obveščajo o vseh ukrepih, sprejetih na podlagi tega priporočila.

V Bruslju, 9. oktobra 2009

Za Komisijo

Viviane REDING

Članica Komisije


(1)  UL L 114, 27.4.2006, str. 64.

(2)  Kot je navedeno v Povzetku celotne ocene vseh 27 nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost, ki so zahtevani v Direktivi 2006/32/ES, SEC(2009)889 konč., (Moving forward together on saving energy).

(3)  COM(2006) 545.

(4)  COM(2008) 30.

(5)  Sklepi Evropskega sveta, 11. in 12. december 2008 – sklepi predsedstva, 17271/1/08 REV 1, 13.2.2009.

(6)  COM(2008) 241.

(7)  COM(2008) 397.

(8)  COM(2003) 302.

(9)  The International Reference Life Cycle Reference System (ILCD) Handbook and supporting Data Network (Mednarodni priročnik za referenčni sistem življenjskega cikla (ILCD) in podporno omrežje podatkov). Http://lct.jrc.ec.europa.eu/eplca/deliverables/international-reference-life-cycle-data-system-ilcd-handbook.

(10)  COM(2008) 800, Evropski načrt za oživitev gospodarstva.

(11)  COM(2009) 36.

(12)  COM(2008) 886, Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi in COM(2008) 887, predlog direktive o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza.

(13)  Bio Intelligence: „Impacts of Information and Communication Technologies on Energy Efficiency“ (Vplivi informacijskih in komunikacijskih tehnologij na energetsko učinkovitost).

(14)  UL L 191, 22.7.2005, str. 29.

(15)  COM(2009) 111 konč.

(16)  Javno posvetovanje o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah za družbo z nizkimi emisijami ogljika, 30. marec do 14. junij 2009.

(17)  OECD: Guide to Measuring the Information Society (Priročnik za merjenje razvoja informacijske družbe), rev. julij 2009; www.oecd.org/sti/measuring-infoeconomy/guide.

(18)  SMART 2020: Enabling the low carbon economy in the information age (Omogočanje gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika v informacijski dobi), poročilo skupine The Climate group v imenu združenja Global eSustainability Initiative (GeSI).

(19)  SMART 2020: Enabling the low carbon economy in the information age (Omogočanje gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika v informacijski dobi), poročilo skupine The Climate Group v imenu združenja Global eSustainability Initiative (GeSI).

(20)  UL L 211, 14.8.2009, str. 55.