29.12.2012

Uradni list Evropske unije

L 360/1

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1254/2012

z dne 11. decembra 2012

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 12. maja 2011 objavil Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni aranžmaji, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih ter spremenjena Mednarodni računovodski standard (MRS) 27 Ločeni računovodski izkazi in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Cilj MSRP 10 je zagotoviti enoten model konsolidiranja, pri katerem obvladovanje predstavlja podlago za konsolidacijo za vse vrste podjetij. MSRP 10 nadomešča MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi in Pojasnilo 12 Strokovnega odbora za pojasnjevanje (SOP) Konsolidacija – podjetja za posebne namene (SOP-12). MSRP 11 določa načela za računovodsko poročanje strank v skupnem aranžmaju in nadomešča MRS 31 Deleži v skupnih podvigih ter SOP-13 Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov. MSRP 12 združuje, povečuje in nadomešča zahteve po razkritju za odvisna podjetja, skupne aranžmaje, pridružena podjetja in nekonsolidirana strukturirana podjetja. Zaradi teh novih MSRP je UOMRS izdal tudi spremenjena MRS 27 in MRS 28.

(3)

Ta uredba potrjuje MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 ter spremenjena MRS 27 in MRS 28, kot tudi posledične spremembe drugih standardov in pojasnil. Ti standardi in spremembe obstoječih standardov ali pojasnil vsebujejo nekatere sklice na MSRP 9, ki se jih trenutno ne more uporabljati, ker Unija MSRP 9 še ni sprejela. Zato je vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi treba razumeti kot sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Prav tako ni mogoče uporabljati kakršnih koli posledičnih sprememb MSRP 9, ki bi izhajale iz Priloge k tej uredbi.

(4)	Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 ter spremenjena MRS 27 in MRS 28 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(5)	Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

(a)	vstavi se Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 10 Konsolidirani računovodski izkazi, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(b)

MSRP 1, MSRP 2, MSRP 3, MSRP 7, Mednarodni računovodski standard (MRS) 1, MRS 7, MRS 21, MRS 24, MRS 27, MRS 32, MRS 33, MRS 36, MRS 38, MRS 39 in Pojasnilo 5 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP 5) se spremenijo ter Pojasnilo 12 Strokovnega odbora za pojasnjevanje (SOP-12) se nadomesti v skladu z MSRP 10, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(c)	vstavi se MSRP 11 Skupni aranžmaji, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(d)	MSRP 1, MSRP 2, MSRP 5, MSRP 7, MRS 7, MRS 12, MRS 18, MRS 21, MRS 24, MRS 32, MRS 33, MRS 36, MRS 38, MRS 39, OPMSRP 5, OPMSRP 9 in OPMSRP 16 se spremenijo ter MRS 31 in SOP-13 se nadomestita v skladu z MSRP 11, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(e)	vstavi se MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(f)	MRS 1 in MRS 24 se spremenita v skladu z MSRP 12, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(g)	vstavi se spremenjeni MRS 27 Ločeni računovodski izkazi, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(h)	vstavi se spremenjeni MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

2. Vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi pomeni sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

3. Kakršne koli posledične spremembe MSRP 9, ki bi izhajale iz Priloge k tej uredbi, se ne uporabljajo.

Člen 2

Podjetja začnejo uporabljati MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12, spremenjeni MRS 27, spremenjeni MRS 28 in posledične spremembe, kot so navedene v točkah (b), (d) in (f) člena 1(1), najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2014 ali kasneje.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. decembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2) UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MSRP 10

Konsolidirani računovodski izkazi

MSRP 11

Skupni aranžmaji

MSRP 12

Razkritje deležev v drugih podjetjih

MRS 27

Ločeni računovodski izkazi

MRS 28

Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige

„Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice zunaj EGP so pridržane, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS: www.iasb.org.“

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 10

Konsolidirani računovodski izkazi

CILJ

1	Cilj tega mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) je določiti načela za pripravo in predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov, kadar podjetje obvladuje eno ali več drugih podjetij.

Uresničevanje cilja

Za uresničitev cilja iz 1. člena ta MSRP:

(a)	določa, da mora podjetje (obvladujoče podjetje), ki obvladuje eno ali več drugih podjetij (odvisna podjetja), predstaviti konsolidirane računovodske izkaze;

(b)	opredeljuje načelo obvladovanja in obvladovanje določa kot podlago za konsolidacijo;

(c)	določa, kako uporabljati načelo obvladovanja za opredelitev, ali naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, zaradi česar ga mora vključiti v konsolidacijo, ter

(d)	določa računovodske zahteve za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov.

3	Ta MSRP ne obravnava računovodskih zahtev za poslovne združitve in njihovih posledic za konsolidacijo, vključno z dobrim imenom, ki izhaja iz poslovne združitve (glej MSRP 3 – Poslovne združitve).

PODROČJE UPORABE

Obvladujoče podjetje mora predstaviti konsolidirane računovodske izkaze. Ta MSRP se uporablja za vsa podjetja, razen v naslednjih primerih:

(a)

obvladujočemu podjetju ni treba predstaviti konsolidiranih računovodskih izkazov, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

obvladujoče podjetje je odvisno podjetje v popolni ali delni lasti drugega podjetja, pri čemer so bili vsi njegovi drugi lastniki, vključno s tistimi, ki sicer nimajo pravice glasovati, obveščeni, da obvladujoče podjetje ne namerava predstaviti konsolidiranih računovodskih izkazov, in temu ne ugovarjajo;

(ii)	z njegovimi dolžniškimi ali kapitalskimi instrumenti se ne trguje na javnem trgu (na domači ali tuji borzi ali zunajborznem trgu, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi);

(iii)

obvladujoče podjetje ni vložilo, niti ni v postopku vložitve, svojih računovodskih izkazov pri komisiji za vrednostne papirje ali drugi regulativni organizaciji za namen izdaje katere koli skupine instrumentov na javnem trgu ter

(iv)	zadnje ali katero koli vmesno obvladujoče podjetje izdela konsolidirane računovodske izkaze, ki so na voljo za javno uporabo in so skladni z MSRP;

(b)	v primeru programov pozaposlitvenih zaslužkov ali drugih dolgoročnih programov zaslužkov zaposlencev, za katere se uporablja MRS 19 Zaslužki zaposlencev.

Obvladovanje

5	Naložbenik mora ne glede na naravo svoje udeležbe v podjetju (podjetju, v katero naloži) na podlagi ocene, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, določiti, ali je obvladujoče podjetje.

6	Naložbenik podjetje, v katero naloži, obvladuje, če je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v tem podjetju ter lahko prek svojega vpliva na to podjetje vpliva na ta donos.

Naložbenik torej podjetje, v katero naloži, obvladuje le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	naložbenik ima vpliv na podjetje, v katero naloži (glej 10.–14. člen);

(b)	naložbenik je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži (glej 15. in 16. člen), ter

(c)	naložbenik lahko prek svojega vpliva na podjetje, v katero naloži, vpliva na znesek svojega donosa (glej 17. in 18. člen).

Naložbenik mora pri ocenjevanju, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, upoštevati vsa dejstva in okoliščine. Naložbenik mora ponovno oceniti, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, če je na podlagi dejstev in okoliščin razvidno, da se je spremenil eden ali več od treh elementov obvladovanja iz 7. člena (glej B80.–B85. člen).

Dva ali več naložbenikov skupaj obvladujejo podjetje, v katero naložijo, kadar morajo pri usmerjanju pomembnih dejavnosti delovati skupaj. Ker v takšnih primerih noben naložbenik ne more usmerjati dejavnosti brez sodelovanja drugih naložbenikov, prav tako ne more sam obvladovati podjetja, v katero naloži. Vsak naložbenik obračuna svoj delež v podjetju, v katero naloži, v skladu z ustreznimi MSRP, kot je MSRP 11 Skupni aranžmaji, MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige ali MSRP 9 Finančni instrumenti.

Vpliv

10	Naložbenik ima vpliv na podjetje, v katero naloži, če lahko na podlagi obstoječih pravic trenutno usmerja pomembne dejavnosti, tj. dejavnosti, ki bistveno vplivajo na donos tega podjetja.

Vpliv izhaja iz pravic. Včasih je ocenjevanje vpliva enostavno, na primer kadar vpliv na podjetje, v katero se naloži, izhaja neposredno in izključno iz glasovalnih pravic, ki temeljijo na kapitalskih instrumentih, kot so delnice, ter ga je mogoče oceniti na podlagi glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh deležev. V drugih primerih bo ocena zahtevnejša, zato je treba upoštevati več kot en dejavnik, na primer kadar vpliv izhaja iz enega ali več pogodbenih sporazumov.

Naložbenik, ki lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti, ima vpliv tudi, če pravic do usmerjanja še ni uveljavljal. Dokazi, da naložbenik usmerja pomembne dejavnosti, lahko pomagajo pri določanju, ali ima naložbenik vpliv, vendar takšni dokazi sami po sebi niso odločilni pri določanju, ali ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži.

13	Če imata dva ali več naložbenikov obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko enostransko usmerjajo različne pomembne dejavnosti, ima vpliv na podjetje, v katero se naloži, tisti naložbenik, ki lahko trenutno usmerja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos tega podjetja.

Naložbenik ima lahko vpliv na podjetje, v katero naloži, tudi, če imajo druga podjetja obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno sodelujejo pri usmerjanju pomembnih dejavnosti, na primer kadar ima drugo podjetje pomemben vpliv. Vendar naložbenik, ki ima le pravice do zaščite, nima vpliva na podjetje, v katero naloži (glej B26.–B28. člen), zato tega podjetja tudi ne obvladuje.

Donos

Naložbenik je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži, če se lahko njegov donos iz udeležbe v tem podjetju spreminja na podlagi poslovanja tega podjetja. Donos naložbenika je lahko le pozitiven, le negativen ali v celoti pozitiven in negativen.

16	Čeprav lahko le en naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, je lahko v donos tega podjetja vključenih več strank. Imetniki neobvladujočih deležev so lahko na primer udeleženi v dobičku ali razdelitvah podjetja, v katero se naloži.

Povezava med vplivom in donosom

17	Naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, kadar lahko poleg tega, da ima vpliv nanj in je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v njem, prek svojega vpliva na to podjetje tudi vpliva na svoj donos iz udeležbe v njem.

18	Zato mora naložbenik s pravicami odločanja določiti, ali je glavni zavezanec ali zastopnik. Naložbenik, ki je v skladu z B58.–B72. členom agent, ne obvladuje podjetja, v katero naloži, če uveljavlja pravice odločanja, ki so mu dodeljene.

RAČUNOVODSKE ZAHTEVE

19	Obvladujoče podjetje mora pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov uporabljati enotne računovodske usmeritve za podobne transakcije in druge poslovne dogodke v podobnih okoliščinah.

20	Konsolidacija podjetja, v katero se naloži, se mora začeti na datum, ko naložbenik pridobi obvladovanje podjetja, v katero naloži, končati pa se mora, ko naložbenik izgubi obvladovanje podjetja, v katero naloži.

21	V B86.–B93. členu so navedena navodila za pripravljanje konsolidiranih računovodskih izkazov.

Neobvladujoči deleži

22	Obvladujoče podjetje mora neobvladujoče deleže v konsolidiranem izkazu finančnega položaja predstaviti v okviru lastniškega kapitala, ločeno od lastniškega kapitala lastnikov obvladujočega podjetja.

23	Spremembe deleža obvladujočega podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, zaradi katerih obvladujoče podjetje ne izgubi obvladovanja odvisnega podjetja, so transakcije z lastniškim kapitalom (tj. transakcije z lastniki).

24	V B94.–B96. členu so navedena navodila za obračunavanje neobvladujočih deležev v konsolidiranih računovodskih izkazih.

Izguba obvladovanja

Če obvladujoče podjetje izgubi obvladovanje odvisnega podjetja, mora:

(a)	odpraviti pripoznanje sredstev in obveznosti nekdanjega odvisnega podjetja v konsolidiranem izkazu finančnega položaja;

(b)

pripoznati vse finančne naložbe, zadržane v nekdanjem odvisnem podjetju po pošteni vrednosti na datum izgube obvladovanja, ter nato te naložbe in vse druge zneske, ki jih dolguje nekdanjemu odvisnemu podjetju ali mu jih ta dolguje, obračunati v skladu z ustreznimi MSRP. To pošteno vrednost je treba obravnavati kot pošteno vrednost ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva v skladu z MSRP 9 ali, če je ustrezno, kot nabavno vrednost ob začetnem pripoznanju finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig;

(c)	pripoznati dobiček ali izgubo, ki je povezana z izgubo obvladovanja in jo je mogoče pripisati nekdanjemu obvladujočemu deležu.

26	V B97.–B99. členu so navedena navodila za obračunavanje izgube obvladovanja.

Priloga A

Opredeljeni izrazi

Ta priloga je sestavni del MSRP.

Konsolidirani računovodski izkazi	Računovodski izkazi skupine, v katerih so sredstva, obveznosti, lastniški kapital, prihodki, odhodki in denarni tokovi obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij predstavljeni kot izkazi ene gospodarske celote.
Obvladovanje podjetja, v katero se naloži	Naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, če je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v tem podjetju ter lahko prek svojega vpliva na to podjetje vpliva na ta donos.
Subjekt, ki sprejema odločitve	Subjekt s pravicami odločanja, ki je glavni zavezanec ali zastopnik za druge stranke.
Skupina	Obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja.
Neobvladujoči delež	Lastniški kapital v odvisnem podjetju, ki ga ni mogoče neposredno ali posredno pripisati obvladujočemu podjetju.
Obvladujoče podjetje	Podjetje, ki obvladuje eno ali več podjetij.
Vpliv	Obstoječe pravice, na podlagi katerih se lahko trenutno usmerjajo pomembne dejavnosti.
Pravice do zaščite	Pravice, katerih namen je zavarovati interese stranke, ki ima te pravice, pri čemer se tej stranki ne omogoči vpliv na podjetje, na katerega se te pravice nanašajo.
Pomembne dejavnosti	Za namene tega MSRP so pomembne dejavnosti tiste dejavnosti podjetja, v katero se naloži, ki bistveno vplivajo na njegov donos.
Pravice do odstavitve	Pravice, da se subjektu, ki sprejema odločitve, odvzame pristojnost odločanja.
Odvisno podjetje	Podjetje, ki ga obvladuje drugo podjetje.

Naslednji izrazi so opredeljeni v MSRP 11, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih, MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) ali MRS 24 Razkrivanje povezanih strank ter se v tem MSRP uporabljajo v smislu iz navedenih MSRP:

—	pridruženo podjetje;

—	delež v drugem podjetju;

—	skupni podvig;

—	ključno poslovodno osebje;

—	povezana stranka;

—	pomemben vpliv.

Priloga B

Napotki za uporabo

Ta priloga je sestavni del MSRP. Opisuje uporabo 1.–26. člena in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

B1	V tej prilogi so opisani hipotetični primeri. Čeprav so lahko nekateri vidiki primerov prisotni v dejanskih vzorcih pojavov, bi bilo treba pri uporabi MSRP 10 oceniti vsa dejstva in okoliščine posameznega vzorca pojavov.

OCENJEVANJE OBVLADOVANJA

Naložbenik za določitev, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, oceni, ali:

(a)	ima vpliv na podjetje, v katero naloži;

(b)	je izpostavljen spremenljivemu donosu oziroma ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži, ter

(c)	lahko prek svojega vpliva na podjetje, v katero naloži, vpliva na znesek svojega donosa.

Pri določanju tega je lahko v pomoč preučitev naslednjih dejavnikov:

(a)	namena in oblike podjetja, v katero se naloži (glej B5.–B8. člen);

(b)	katere so pomembne dejavnosti in kako se sprejemajo odločitve o teh dejavnostih (glej B11.–B13. člen);

(c)	ali lahko naložbenik na podlagi svojih pravic trenutno usmerja pomembne dejavnosti (glej B14.–B54. člen);

(d)	ali je naložbenik izpostavljen spremenljivemu donosu oziroma ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži (glej B55.–B57. člen), ter

(e)	ali lahko naložbenik prek svojega vpliva na podjetje, v katero naloži, vpliva na znesek svojega donosa (glej B58.–B72. člen).

B4	Pri ocenjevanju obvladovanja podjetja, v katero se naloži, mora naložbenik upoštevati naravo svojega razmerja z drugimi strankami (glej B73.–B75. člen).

Namen in oblika podjetja, v katero se naloži

B5	Pri ocenjevanju obvladovanja podjetja, v katero se naloži, mora naložbenik upoštevati namen in obliko tega podjetja, da opredeli pomembne dejavnosti, način sprejemanja odločitev o pomembnih dejavnostih, kdo lahko trenutno usmerja te dejavnosti in kdo prejema donose iz teh dejavnosti.

Kar zadeva namen in obliko podjetja, v katero se naloži, je lahko jasno, da se podjetje, v katero se naloži, obvladuje prek kapitalskih instrumentov, ki njihovemu imetniku zagotavljajo sorazmerne glasovalne pravice, kot so navadne delnice podjetja, v katero se naloži. V tem primeru in če ni nobenih dodatnih ureditev, ki spreminjajo odločanje, je ocena obvladovanja osredotočena na to, katera stranka, če sploh katera, lahko uveljavlja dovolj glasovalnih pravic, da lahko odloča o poslovnih in finančnih usmeritvah podjetja, v katero se naloži (B34.–B50. člen). V najenostavnejšem primeru naložbenik, ki ima večino teh glasovalnih pravic, v odsotnosti drugih dejavnikov obvladuje podjetje, v katero naloži.

B7	Da se v zapletenejših primerih ugotovi, ali naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, je včasih treba upoštevati nekaj dejavnikov ali vse druge dejavnike iz B3. člena.

Podjetje, v katero se naloži, je lahko oblikovano tako, da glasovalne pravice niso glavni dejavnik pri odločanju, kdo ga obvladuje, npr. kadar so morebitne glasovalne pravice povezane le z upravnimi nalogami, pri čemer se pomembne dejavnosti usmerjajo na podlagi pogodbenih sporazumov. V takšnih primerih mora naložbenik pri upoštevanju namena in oblike podjetja, v katero naloži, upoštevati tudi tveganja, ki naj bi jim bilo podjetje, v katero se naloži, izpostavljeno, tveganja, ki naj bi se prenesla na stranke, povezane s podjetjem, v katero se naloži, in svojo izpostavljenost nekaterim ali vsem tem tveganjem. Upoštevanje tveganj ne vključuje le negativnega tveganja, ampak tudi možnosti za pozitivno tveganje.

Vpliv

B9	Da ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži, mora imeti obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti. Za namene ocene vpliva se upoštevajo le materialne pravice in pravice, ki niso pravice do zaščite (glej B22.–B28. člen).

B10	Določitev, ali ima naložbenik vpliv, je odvisna od pomembnih dejavnosti, načina sprejemanja odločitev o pomembnih dejavnostih ter pravic naložbenika in drugih strank v povezavi s podjetjem, v katero se naloži.

Pomembne dejavnosti in njihovo usmerjanje

B11

Na donos veliko podjetij, v katera se naloži, bistveno vpliva vrsta dejavnosti poslovanja in financiranja. Primeri dejavnosti, ki so lahko glede na okoliščine pomembne dejavnosti, med drugim vključujejo:

(a)	prodajo in nakup blaga ali storitev;

(b)	upravljanje finančnih sredstev med njihovo življenjsko dobo (tudi pri neizpolnitvi finančnih obveznosti);

(c)	izbiro, pridobitev ali odtujitev sredstev;

(d)	raziskave in razvoj novih izdelkov ali postopkov ter

(e)	določitev strukture financiranja ali pridobivanje virov financiranja.

B12

Primeri odločitev o pomembnih dejavnostih med drugim vključujejo:

(a)	oblikovanje odločitev podjetja, v katero se naloži, v zvezi s poslovanjem in kapitalom, vključno s predračuni, ter

(b)	imenovanje ključnega poslovodnega osebja podjetja, v katero se naloži, ali izvajalcev storitev in zagotavljanje plačila zanje ter prenehanje njihovih storitev ali zaposlitve.

B13

V nekaterih primerih so lahko dejavnosti pred nastankom določenih okoliščin ali pojavom določenega dogodka in po njem pomembne dejavnosti. Kadar lahko pomembne dejavnosti trenutno usmerjata dva ali več naložbenikov in se te dejavnosti izvajajo v različnih obdobjih, morajo naložbeniki določiti, kateri od njih lahko usmerja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na ta donos, skladno z obravnavo sočasnih pravic odločanja (glej 13. člen). Naložbeniki morajo to oceno v določenem obdobju ponovno preučiti, če se spremenijo pomembna dejstva ali okoliščine.

Primera uporabe

Primer 1

Naložbenika oblikujeta podjetje, v katero naložita, za razvoj in trženje zdravila. En naložbenik je odgovoren za razvoj zdravila in pridobitev uradne odobritve zanj, pri čemer ta odgovornost vključuje enostransko možnost sprejemanja vseh odločitev v zvezi z razvojem zdravila in pridobitvijo uradne odobritve. Potem ko regulator odobri zdravilo, ga drugi naložbenik proizvaja in trži, pri čemer ima ta naložbenik enostransko možnost sprejemanja vseh odločitev v zvezi s proizvodnjo in trženjem zdravila. Če so vse dejavnosti – razvoj zdravila in pridobitev uradne odobritve zanj ter njegova proizvodnja in trženje – pomembne dejavnosti, mora vsak naložbenik določiti, ali lahko usmerja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos podjetja, v katero naloži. Zato mora vsak naložbenik preučiti, ali so dejavnosti razvoja zdravila in pridobitve uradne odobritve zanj oziroma njegove proizvodnje in trženja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos podjetja, v katero se naloži, ter ali lahko usmerja te dejavnosti. Pri določanju, kateri naložbenik ima vpliv, bi naložbenika preučila:

(a)	namen in obliko podjetja, v katero se naloži;

(b)	dejavnike, ki določajo stopnjo dobička, prihodke in vrednost podjetja, v katero se naloži, ter vrednost zdravila;

(c)	učinek na donos podjetja, v katero se naloži, ki izhaja iz pristojnosti odločanja posameznega naložbenika v zvezi z dejavniki iz točke (b), ter

(d)	izpostavljenost naložbenikov spremenljivosti donosa.

V tem primeru bi naložbenika preučila tudi:

(e)	negotovost in potrebno prizadevanje v zvezi s pridobitvijo uradne odobritve (glede na preteklo uspešnost naložbenika pri razvoju zdravil in pridobivanju uradnih odobritev zanje) ter

(f)	kateri naložbenik nadzira zdravilo po uspešno končani fazi razvoja.

Primer 2

Nosilec naložbe (podjetje, v katero se naloži) je ustanovljen ter financiran z dolžniškim instrumentom naložbenika (naložbenika, ki zagotovi dolžniški kapital) in kapitalskimi instrumenti več drugih naložbenikov. Kapitalska tranša je namenjena absorpciji prvih izgub in prejemanju morebitnega preostalega donosa podjetja, v katero se naloži. Eden od naložbenikov, ki zagotovi lastniški kapital in ki ima v lasti 30 % lastniškega kapitala, je tudi upravljavec sredstev. Podjetje, v katero se naloži, svoje donose uporabi za nakup portfelja s finančnimi sredstvi, s čimer je izpostavljeno kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neplačilom glavnice in obresti pri sredstvih. Transakcija je naložbeniku, ki zagotovi dolžniški kapital, na voljo kot naložba z minimalno izpostavljenostjo kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neplačilom sredstev v portfelju, zaradi narave teh sredstev in namena kapitalske tranše absorpciji prvih izgub podjetja, v katero se naloži. Na donos podjetja, v katero se naloži, bistveno vpliva upravljanje portfelja sredstev podjetja, v katero se naloži, kar vključuje odločitve o izbiri, pridobitvi in odtujitvi sredstev v okviru smernic v zvezi s portfeljem ter upravljanje katerih koli sredstev portfelja v primeru neplačila. Vse te dejavnosti vodi upravljavec sredstev, dokler neplačila ne dosežejo določenega deleža vrednosti portfelja (tj. ko je vrednost portfelja takšna, da je kapitalska tranša podjetja, v katero se naloži, porabljena). Od tega trenutka sredstva upravlja neodvisni upravljavec v skladu z navodili naložbenika, ki zagotovi dolžniški kapital. Upravljanje portfelja sredstev podjetja, v katero se naloži, je pomembna dejavnost podjetja, v katero se naloži. Upravljavec sredstev lahko usmerja pomembne dejavnosti, dokler neplačana sredstva ne dosežejo določenega deleža vrednosti portfelja; naložbenik, ki zagotovi dolžniški kapital, lahko usmerja pomembne dejavnosti, ko vrednost neplačanih sredstev preseže ta določeni delež vrednosti portfelja. Tako upravljavec sredstev kot tudi naložbenik, ki zagotovi dolžniški kapital, morata določiti, ali lahko usmerjata dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos podjetja, v katero se naloži, vključno s preučitvijo namena in oblike podjetja, v katero se naloži, ter izpostavljenosti vsake stranke spremenljivosti donosa.

Pravice, na podlagi katerih ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži

B14	Vpliv izhaja iz pravic. Da ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži, mora imeti obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti. Pravice, na podlagi katerih lahko ima naložbenik vpliv, se lahko med podjetji, v katera se naloži, razlikujejo.

B15

Primeri pravic, ki lahko posamezno ali skupaj naložbeniku zagotovijo vpliv, med drugim vključujejo:

(a)	pravice v obliki glasovalnih pravic (ali potencialnih glasovalnih pravic) podjetja, v katero se naloži (glej B34.–B50. člen);

(b)	pravice do imenovanja, prerazporeditve ali odstavitve članov ključnega poslovodnega osebja podjetja, v katero se naloži, ki lahko usmerjajo pomembne dejavnosti;

(c)	pravice do imenovanja ali odstavitve drugega subjekta, ki usmerja pomembne dejavnosti;

(d)	pravice do usmerjanja podjetja, v katero se naloži, v sklepanje poslov ali do veta na kakršne koli spremembe poslov v korist naložbenika ter

(e)	druge pravice (kot so pravice odločanja, določene v upravljalnih pogodbah), na podlagi katerih lahko imetnik usmerja pomembne dejavnosti.

B16

Kadar ima podjetje, v katero se naloži, vrsto dejavnosti poslovanja in financiranja, ki bistveno vplivajo na donos tega podjetja, in je treba redno sprejemati vsebinske odločitve v zvezi s temi dejavnostmi, naložbeniku vpliv na splošno zagotavljajo glasovalne ali podobne pravice, in sicer same ali skupaj z drugimi ureditvami.

B17

Če glasovalne pravice ne vplivajo bistveno na donos podjetja, v katero se naloži, na primer kadar so glasovalne pravice povezane le z upravnimi nalogami in se usmerjanje pomembnih dejavnosti določi s pogodbenimi sporazumi, mora naložbenik oceniti te pogodbene sporazume za določitev, ali ima dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži. Za določitev, ali ima naložbenik dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži, mora naložbenik preučiti namen in obliko tega podjetja (glej B5.–B8. člen) ter zahteve iz B51.–B54. člena skupaj z B18.–B20. členom.

B18

V nekaterih okoliščinah je morda težko določiti, ali ima naložbenik dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži. Da lahko naložbenik v takšnih primerih oceni vpliv, mora preučiti dokaze o tem, ali lahko dejansko enostransko usmerja pomembne dejavnosti. Med drugim je treba preučiti naslednje elemente, ki lahko skupaj s pravicami naložbenika ter kazalniki iz B19. in B20. člena pomenijo dokaz, da ima naložbenik dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži:

(a)	naložbenik lahko brez pogodbene pravice imenuje ali potrdi ključno poslovodno osebje podjetja, v katero naloži, ki lahko usmerja pomembne dejavnosti;

(b)	naložbenik lahko brez pogodbene pravice usmerja podjetje, v katero naloži, v sklepanje pomembnih poslov ali da veto na kakršne koli spremembe pomembnih poslov v korist naložbenika;

(c)	naložbenik lahko ima prevladujočo vlogo v postopku imenovanja članov upravnega organa podjetja, v katero naloži, ali pridobivanju pooblastil od drugih imetnikov glasovalnih pravic;

(d)	člani ključnega poslovodnega osebja podjetja, v katero se naloži, so povezane stranke naložbenika (na primer, glavni izvršni direktor podjetja, v katero se naloži, je tudi glavni izvršni direktor naložbenika);

(e)	večina članov upravnega organa podjetja, v katero se naloži, so povezane stranke naložbenika.

B19

Včasih obstajajo znaki posebnega razmerja med naložbenikom in podjetjem, v katero se naloži, na podlagi katerega bi lahko imel naložbenik v podjetju, v katero naloži, več kot le pasivne interese. Obstoj katerega koli posameznega kazalnika ali kombinacije kazalnikov ne pomeni vedno, da je izpolnjeno merilo vpliva. Vendar lahko interesi v podjetju, v katero se naloži, ki niso le pasivni, pomenijo, da ima naložbenik dovolj drugih povezanih pravic, da ima vpliv, ali dokazujejo obstoj vpliva na podjetje, v katero se naloži. Naslednje na primer kaže, da ima naložbenik v podjetju, v katero naloži, več kot le pasivne interese, in lahko v kombinaciji z drugimi pravicami pomeni vpliv:

(a)	člani ključnega poslovodnega osebja podjetja, v katero se naloži, ki lahko usmerjajo pomembne dejavnosti, so ali so bili zaposleni pri naložbeniku;

(b)

poslovanje podjetja, v katero se naloži, je odvisno od naložbenika, na primer v naslednjih primerih:

(i)	podjetje, v katero se naloži, je odvisno od naložbenika, ki financira velik del njegovega poslovanja;

(ii)	naložbenik jamči za velik del obveznosti podjetja, v katero naloži;

(iii)

podjetje, v katero se naloži, je odvisno od naložbenika, kar zadeva pomembne storitve, tehnologije, zaloge ali surovine;

(iv)	naložbenik obvladuje sredstva, kot so licence ali blagovne znamke, ki so odločilnega pomena za poslovanje podjetja, v katero naloži;

(v)	podjetje, v katero se naloži, je odvisno od naložbenika, kar zadeva ključno poslovodno osebje, če na primer osebje naložbenika zelo dobro pozna poslovanje podjetja, v katero se naloži;

(c)	znaten delež dejavnosti podjetja, v katero se naloži, vključuje naložbenika ali se izvaja v njegovem imenu;

(d)

izpostavljenost naložbenika donosu ali njegove pravice do donosa iz udeležbe v podjetju, v katero naloži, so nesorazmerno večje od njegovih glasovalnih ali drugih podobnih pravic. Naložbenik ima lahko na primer pravice do več kot polovice donosa podjetja, v katero naloži, ali je izpostavljen več kot polovici njegovega donosa, vendar ima manj kot polovico glasovalnih pravic tega podjetja.

B20

Večja kot je izpostavljenost naložbenika spremenljivosti donosa ali večje kot so njegove pravice do spremenljivosti donosa iz udeležbe v podjetju, v katero naloži, večja je spodbuda za naložbenika, da bi pridobi dovolj pravic, da ima vpliv. Zato je lahko velika izpostavljenost spremenljivosti donosa pokazatelj, da ima naložbenik vpliv. Kljub temu samo na podlagi obsega izpostavljenosti naložbenika ni mogoče določiti, ali ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži.

B21	Če so dejavniki iz B18. člena ter kazalniki iz B19. in B20. člena obravnavani skupaj s pravicami naložbenika, ima dokaz o vplivu, opisanem v B18. členu, večji pomen.

Materialne pravice

B22	Naložbenik pri ocenjevanju, ali ima vpliv, upošteva le materialne pravice, ki se nanašajo na podjetje, v katero naloži (ki jih imajo naložbenik in drugi). Da se pravica šteje za materialno, mora imeti njen imetnik dejansko možnost, da jo uveljavlja.

B23

Pri določanju, ali so pravice materialne, je potrebna presoja, pri kateri se upoštevajo vsa dejstva in okoliščine. Dejavniki, ki se upoštevajo pri takšnem določanju, med drugim vključujejo:

(a)

ali obstajajo kakršne koli ovire (ekonomske ali drugačne), ki imetniku (ali imetnikom) preprečujejo uveljavljanje pravic. Primeri takšnih ovir med drugim vključujejo:

(i)	denarne sankcije in spodbude, ki bi imetniku pravic preprečevale njihovo uveljavljanje (ali ga od tega odvračale);

(ii)	ceno uveljavitve ali zamenjave, ki ustvarja finančno oviro, ki bi imetniku pravic preprečevala njihovo uveljavljanje (ali ga od tega odvračala);

(iii)

pogoje, zaradi katerih se pravice verjetno ne bodo uveljavljale, na primer pogoje, ki zelo omejujejo časovni okvir njihovega uveljavljanja;

(iv)	odsotnost jasnega in primernega mehanizma v ustanovnih dokumentih podjetja, v katero se naloži, ali veljavni zakonodaji, ki bi imetniku pravic omogočal njihovo uveljavljanje;

(v)	nezmožnost imetnika pravic, da pridobi informacije, potrebne za uveljavljanje njegovih pravic;

(vi)	operativne ovire in spodbude, ki bi imetniku pravic preprečevale njihovo uveljavljanje (ali ga od tega odvračale) (npr. ni drugih poslovodnih oseb, ki bi želele ali bile sposobne zagotoviti specializirane storitve ali zagotoviti storitve in prevzeti druge interese trenutne poslovodne osebe);

(vii)

pravne ali regulativne zahteve, ki imetniku pravic preprečujejo njihovo uveljavljanje (kadar je npr. tujemu naložbeniku prepovedano uveljavljanje njegovih pravic);

(b)

kadar je za uveljavljanje pravic potrebno soglasje več kot ene stranke ali ko ima pravice več kot ena stranka, ali obstaja mehanizem, ki tem strankam zagotavlja dejansko možnost, da skupaj uveljavljajo svoje pravice, če to želijo. Odsotnost takšnega mehanizma je pokazatelj, da pravice morda niso materialne. Več kot je strank, ki morajo dati soglasje za uveljavljanje pravic, manjša je verjetnost, da so te pravice materialne. Kljub temu lahko upravni odbor, katerega člani so neodvisni od subjekta, ki sprejema odločitve, predstavlja mehanizem za skupno uveljavljanje pravic več naložbenikov. Zato so pravice do odstavitve, ki jih lahko uveljavlja neodvisni upravni odbor, bolj verjetno materialne, kot če jih posamezno uveljavlja veliko število naložbenikov;

(c)

ali bi stranka ali stranke, ki imajo pravice, imele koristi od njihovega uveljavljanja. Imetnik potencialnih glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži (glej B47.–B50. člen), mora na primer preučiti ceno uveljavitve ali zamenjave instrumenta. Večja verjetnost je, da so pogoji za potencialne glasovalne pravice materialni, če gre za instrument, ki je v denarju, ali če bi naložbenik imel koristi zaradi drugih razlogov (npr. z ustvarjanjem sinergij med naložbenikom in podjetjem, v katero se naloži) na podlagi uveljavljanja ali zamenjave instrumenta.

B24

Da se pravice štejejo za materialne, jih mora biti mogoče uveljavljati, ko je treba sprejeti odločitve o usmerjanju pomembnih dejavnosti. Običajno je možnost trenutnega uveljavljanja pravic pogoj za to, da se pravice štejejo za materialne. Vendar so lahko včasih pravice materialne tudi, če jih trenutno ni mogoče uveljavljati.

Primeri uporabe

Primer 3

Podjetje, v katero se naloži, organizira letne skupščine delničarjev, na katerih se sprejemajo odločitve v zvezi z usmerjanjem pomembnih dejavnosti. Naslednja skupščina delničarjev bo čez osem mesecev. Kljub temu lahko delničarji, ki imajo posamično ali skupaj vsaj 5 % glasovalnih pravic, organizirajo posebno srečanje, da spremenijo obstoječe politike v zvezi s pomembnimi dejavnostmi, vendar morajo o tem obvestiti druge delničarje, kar pomeni, da mora do takšnega srečanja preteči vsaj 30 dni. Politike v zvezi s pomembnimi dejavnostmi se lahko spreminjajo le na posebnih srečanjih ali rednih skupščinah delničarjev. To vključuje prodajo znatnega dela sredstev in izvajanje ali odtujitev pomembnih naložb.

Zgornji vzorec pojavov se nanaša na primere 3A–3D, ki so opisani spodaj. Vsak primer se obravnava ločeno.

Primer 3A

Naložbenik ima večino glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži. Glasovalne pravice naložbenika so materialne, ker lahko naložbenik sprejema odločitve o usmerjanju pomembnih dejavnosti, kadar je to potrebno. Kljub dejstvu, da lahko naložbenik uveljavlja svoje glasovalne pravice šele po 30 dneh, lahko pomembne dejavnosti usmerja od trenutka, ko pridobi poslovni delež.

Primer 3B

Naložbenik je sklenil terminsko pogodbo za pridobitev večine delnic podjetja, v katero naloži. V terminski pogodbi je določeno, da bo poravnana čez 25 dni. Obstoječi delničarji ne morejo spremeniti obstoječih politik v zvezi s pomembnimi dejavnostmi, ker mora pred posebnim srečanjem preteči vsaj 30 dni, pri čemer bo takrat terminska pogodba že poravnana. Zato ima naložbenik pravice, ki so v bistvu enakovredne pravicam večinskega delničarja iz primera 3A zgoraj (tj. naložbenik, ki je sklenil terminsko pogodbo, lahko sprejema odločitve o usmerjanju pomembnih dejavnosti, kadar je to potrebno). Terminska pogodba naložbenika je materialna pravica, na podlagi katere lahko naložbenik pomembne dejavnosti usmerja, čeprav terminska pogodba še ni poravnana.

Primer 3C

Naložbenik ima materialno opcijo za pridobitev večine delnic podjetja, v katero naloži, ki je izvršljiva v 25 dneh in je zelo v denarju. Ugotovitev bi bila enaka kot v primeru 3B.

Primer 3D

Naložbenik je sklenil terminsko pogodbo za pridobitev večine delnic podjetja, v katero naloži, pri čemer nima drugih povezanih pravic v tem podjetju. Datum poravnave iz terminske pogodbe je čez šest mesecev. V nasprotju z zgornjimi primeri naložbenik trenutno ne more usmerjati pomembnih dejavnosti. Obstoječi delničarji lahko trenutno usmerjajo pomembne dejavnosti, ker lahko spremenijo obstoječe politike v zvezi s pomembnimi dejavnostmi pred poravnavo terminske pogodbe.

B25

Materialne pravice, ki jih lahko uveljavljajo druge stranke, lahko naložbeniku preprečijo obvladovanje podjetja, v katero naloži in na katero se nanašajo te pravice. Pri takšnih materialnih pravicah ni nujno, da imajo imetniki možnost sprejemanja odločitev. Če pravice niso namenjene le zaščiti (glej B26.–B28. člen), lahko materialne pravice drugih strank naložbeniku preprečijo obvladovanje podjetja, v katero naloži, tudi če pravice imetnikom zagotavljajo le trenutno možnost, da potrjujejo ali preprečujejo odločitve, ki se nanašajo na pomembne dejavnosti.

Pravice do zaščite

B26

Pri ocenjevanju, ali pravice naložbeniku zagotavljajo vpliv na podjetje, v katero naloži, naložbenik presodi, ali so njegove pravice in pravice drugih strank pravice do zaščite. Pravice do zaščite se nanašajo na temeljne spremembe dejavnosti podjetja, v katero se naloži, ali se uveljavljajo v izrednih okoliščinah. Vendar niso vse pravice, ki se uveljavljajo v izrednih okoliščinah ali so pogojene z dogodki, pravice do zaščite (glej B13. in B53. člen).

B27

Ker so pravice do zaščite namenjene zavarovanju interesov njihovih imetnikov, ne da bi stranki zagotavljale vpliv na podjetje, v katero se naloži in na katero se nanašajo, naložbenik, ki ima le pravice do zaščite, ne more vplivati na podjetje, v katero naloži, ali preprečiti drugi stranki, da bi nanj vplivala (glej 14. člen).

B28

Primeri takšnih pravic do zaščite med drugim vključujejo:

(a)	pravico posojilodajalca, da posojilojemalcu prepove opravljanje dejavnosti, ki bi lahko bistveno spremenile kreditno tveganje posojilojemalca v škodo posojilodajalca;

(b)	pravico stranke, ki ima neobvladujoči delež v podjetju, v katero naloži, da odobri naložbe v osnovna sredstva, ki so višje od tistih, ki so potrebne za običajno poslovanje podjetja, ali izdajo kapitalskih ali dolžniških instrumentov;

(c)	pravico posojilodajalca, da zaseže sredstva posojilojemalca, če ta ne izpolnjuje določenih pogojev odplačevanja posojila.

Franšize

B29

Na podlagi franšiznega sporazuma, v okviru katerega je podjetje, v katero naloži, uporabnik franšizne pravice, ima dajalec franšize pogosto pravice, ki so namenjene zaščiti blagovne znamke franšize. Franšizni sporazumi dajalcem franšize običajno zagotavljajo nekatere pravice odločanja v zvezi s poslovanjem uporabnika franšizne pravice.

B30

Na splošno pravice dajalcev franšize ne omejujejo možnosti strank, ki niso dajalci franšize, da sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na donos uporabnika franšizne pravice. Prav tako pravice iz franšiznih sporazumov dajalcu franšize ne omogočajo nujno, da trenutno usmerja dejavnosti, ki bistveno vplivajo na donos uporabnika franšizne pravice.

B31

Razlikovati je treba med trenutno možnostjo sprejemanja odločitev, ki bistveno vplivajo na donos uporabnika franšizne pravice, in možnostjo sprejemanja odločitev za zaščito blagovne znamke franšize. Dajalec franšize nima vpliva na uporabnika franšizne pravice, če imajo druge stranke obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerjajo pomembne dejavnosti uporabnika franšizne pravice.

B32	Uporabnik franšizne pravice s sklenitvijo franšiznega sporazuma sprejme enostransko odločitev, da bo svoje dejavnosti opravljal v skladu s pogoji franšiznega sporazuma, vendar za svoj račun.

B33

Nadzor nad takšnimi temeljnimi odločitvami, kot je pravna oblika uporabnika franšizne pravice in njegova struktura financiranja, lahko določijo stranke, ki niso dajalec franšize, pri čemer lahko takšen nadzor bistveno vpliva na donos uporabnika franšizne pravice. Nižja kot je raven finančne podpore, ki jo zagotovi dajalec franšize, in nižja kot je njegova izpostavljenost spremenljivosti donosa uporabnika franšizne pravice, večja je verjetnost, da ima dajalec franšize le pravice do zaščite.

Glasovalne pravice

B34	Pogosto lahko naložbenik na podlagi glasovalnih ali podobnih pravic trenutno usmerja pomembne dejavnosti. Naložbenik obravnava zahteve iz tega oddelka (B35.–B50. člen), če se pomembne dejavnosti podjetja, v katero se naloži, usmerjajo na podlagi glasovalnih pravic.

Vpliv na podlagi večine glasovalnih pravic

B35

Razen kadar se uporablja B36. ali B37. člen, ima naložbenik, ki ima več kot polovico glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži, vpliv v naslednjih primerih:

(a)	pomembne dejavnosti se usmerjajo na podlagi glasovanja imetnika večine glasovalnih pravic ali

(b)	večina članov upravnega organa, ki usmerja pomembne dejavnosti, je imenovana na podlagi glasovanja imetnika večine glasovalnih pravic.

Večina glasovalnih pravic, vendar brez vpliva

B36

Da ima naložbenik, ki ima več kot polovico glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži, vpliv na to podjetje, morajo biti glasovalne pravice naložbenika materialne v skladu z B22.–B25. členom in morajo naložbeniku omogočati trenutno usmerjanje pomembnih dejavnosti, kar pogosto poteka prek določanja politik poslovanja in financiranja. Če ima drugo podjetje obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko usmerja pomembne dejavnosti, in to podjetje ni zastopnik naložbenika, naložbenik nima vpliva na podjetje, v katero naloži.

B37

Naložbenik nima vpliva na podjetje, v katero naloži, tudi če ima v tem podjetju večino glasovalnih pravic, kadar te glasovalne pravice niso materialne. Naložbenik, ki ima več kot polovico glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži, na primer ne more imeti vpliva, če pomembne dejavnosti usmerja vlada, sodišče, skrbnik, stečajni upravitelj, likvidator ali regulator.

Vpliv brez večine glasovalnih pravic

B38

Naložbenik ima lahko vpliv, tudi če nima večine glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži. Naložbenik ima lahko vpliv, tudi če nima večine glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži, na primer na podlagi:

(a)	pogodbenega sporazuma med naložbenikom in drugimi imetniki glasovalnih pravic (glej B39. člen);

(b)	pravic, ki izhajajo iz pogodbenega sporazuma (glej B40. člen);

(c)	glasovalnih pravic naložbenika (glej B41.–B45. člen);

(d)	potencialnih glasovalnih pravic (glej B47.–B50. člen) ali

(e)	kombinacije možnosti iz točk (a)–(d).

Pogodbeni sporazum z drugimi imetniki glasovalnih pravic

B39

Naložbenik ima lahko na podlagi pogodbenega sporazuma med naložbenikom in drugimi imetniki glasovalnih pravic pravico do uveljavljanja dovolj glasovalnih pravic, da ima vpliv, tudi če nima dovolj glasovalnih pravic, da bi imel vpliv brez pogodbenega sporazuma. Vendar lahko naložbenik na podlagi pogodbenega sporazuma dovolj drugih imetnikov glasovalnih pravic usmerja, kako naj glasujejo, da lahko sprejme odločitve o pomembnih dejavnostih.

Pravice iz drugih pogodbenih sporazumov

B40

Naložbenik lahko na podlagi drugih pravic odločanja v kombinaciji z glasovalnimi pravicami trenutno usmerja pomembne dejavnosti. Pravice, določene v pogodbenem sporazumu, v kombinaciji z glasovalnimi pravicami so lahko na primer zadostne, da naložbeniku omogočajo trenutno usmerjanje proizvodnih postopkov podjetja, v katero naloži, ali usmerjanje drugih dejavnosti poslovanja in financiranja podjetja, v katero naloži, ki bistveno vplivajo na donos tega podjetja. Vendar v primeru, da ni nobenih drugih pravic, ekonomska odvisnost podjetja, v katero se naloži, od naložbenika (kot so povezave dobavitelja z njegovimi glavnimi strankami) ne pomeni, da ima naložbenik vpliv na to podjetje.

Glasovalne pravice naložbenika

B41	Naložbenik ima dovolj pravic, da ima vpliv, tudi če nima večine glasovalnih pravic, kadar ima dejansko možnost, da enostransko usmerja pomembne dejavnosti.

B42

Naložbenik mora pri ocenjevanju, ali ima dovolj glasovalnih pravic, da ima vpliv, upoštevati vse dejavnike in okoliščine, vključno z:

(a)

obsegom glasovalnih pravic naložbenika glede na obseg in razpršitev deležev drugih imetnikov glasovalnih pravic, pri čemer je treba upoštevati, da:

(i)	več kot ima naložbenik glasovalnih pravic, večja je verjetnost, da ima obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti;

(ii)	več kot ima naložbenik glasovalnih pravic glede na druge imetnike glasovalnih pravic, večja je verjetnost, da ima obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti;

(iii)

več kot je strank, ki morajo delovati skupaj, da imajo več glasovalnih pravic kot naložbenik, večja je verjetnost, da ima naložbenik obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti;

(b)	potencialne glasovalne pravice naložbenika, drugih imetnikov glasovalnih pravic ali drugih strank (glej B47.–B50. člen);

(c)	pravice, ki izhajajo iz drugih pogodbenih sporazumov (glej B40. člen), ter

(d)	vsa dodatna dejstva in okoliščine, ki kažejo, da lahko naložbenik trenutno usmerja pomembne dejavnosti ali jih ne more usmerjati, ko je treba sprejeti odločitve, vključno z vzorci glasovanja na predhodnih skupščinah delničarjev.

B43

Kadar je usmerjanje pomembnih dejavnosti določeno z glasovanjem z večino in ima naložbenik bistveno več glasovalnih pravic kot kateri koli drug imetnik glasovalnih pravic ali organizirana skupina imetnikov glasovalnih pravic, drugi deleži pa so zelo razpršeni, je lahko že samo na podlagi upoštevanja dejavnikov iz 42.(a)–(c) člena jasno, da ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži.

Primera uporabe

Primer 4

Naložbenik ima 48 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Preostale glasovalne pravice ima več tisoč delničarjev, pri čemer noben posamezni delničar nima več kot 1 % glasovalnih pravic. Nobeden od delničarjev nima sklenjenih dogovorov, ki bi predvidevali posvetovanje s katerim koli drugim delničarjem ali kolektivno sprejemanje odločitev. Naložbenik je pri ocenjevanju deleža glasovalnih pravic, ki jih je treba pridobiti glede na relativno velikost drugih deležev, določil, da je 48-odstotni delež dovolj, da ima zagotovljen vpliv. V tem primeru naložbenik na podlagi absolutne velikosti svojega deleža in relativne velikosti drugih deležev ugotovi, da je njegov delež glasovalnih pravic dovolj prevladujoč, da je izpolnjeno merilo vpliva, ne da bi moral upoštevati kakršne koli druge dokaze vpliva.

Primer 5

Naložbenik A ima 40 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži, 12 drugih naložbenikov pa ima vsak po 5 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naložijo. Na podlagi delničarskega sporazuma ima naložbenik A pravico, da imenuje in odstavi poslovodno osebje, ki je odgovorno za usmerjanje pomembnih dejavnosti, ter določi njihovo plačilo. Za spremembo sporazuma je potrebna dvotretjinska večina glasov delničarjev. V tem primeru naložbenik A ugotovi, da samo na podlagi absolutne velikosti deleža naložbenika in relativne velikosti drugih deležev ni mogoče določiti, ali ima naložbenik dovolj pravic, da ima vpliv. Vendar naložbenik A določi, da njegova pogodbena pravica do imenovanja in odstavitve poslovodnega osebja ter določanja njihovega plačila zadostuje za določitev, da ima vpliva na podjetje, v katero naloži. Dejstvo, da naložbenik A morda ni uveljavljal te pravice, ali verjetnost, da bo uveljavljal svojo pravico do izbire, imenovanja in odstavitve poslovodnega osebja ter določanja njegovega plačila, se pri ocenjevanju, ali ima vpliv, ne upošteva.

B44	V drugih primerih je lahko že samo na podlagi preučitve dejavnikov iz B42.(a)–(c) člena jasno, da naložbenik nima vpliva na podjetje, v katero naloži.

Primer uporabe

Primer 6

Naložbenik A ima 45 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Dva druga naložbenika imata po 26 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naložita. Preostale glasovalne pravice imajo trije drugi delničarji, pri čemer ima vsak po 1 % glasovalnih pravic. Drugih dogovorov, ki bi vplivali na odločanje, ni. V tem primeru sta velikost deleža glasovalnih pravic naložbenika A in velikost njegovega deleža glede na druge deleže dovolj, da se lahko ugotovi, da naložbenik A nima vpliva. Le dva druga naložbenika bi morala sodelovati, da se naložbeniku A prepreči usmerjanje pomembnih dejavnosti podjetja, v katero naloži.

B45

Kljub temu dejavniki iz B42.(a)–(c) člena sami niso vedno odločilni. Če naložbenik po preučitvi navedenih dejavnikov ni prepričan, ali ima vpliv, mora preučiti dodatna dejstva in okoliščine, na primer ali so drugi delničarji pasivni, kot kažejo vzorci glasovanja na predhodnih skupščinah delničarjev. To vključuje oceno dejavnikov iz B18. člena ter kazalnikov iz B19. in B20. člena. Manj kot ima naložbenik glasovalnih pravic in manj kot je strank, ki morajo delovati skupaj, da imajo več glasovalnih pravic kot naložbenik, večji je pomen dodatnih dejstev in okoliščin pri oceni, ali ima naložbenik dovolj pravic za vpliv. Če so dejstva in okoliščine iz B18.–B20. člena obravnavani skupaj s pravicami naložbenika, ima dokaz o vplivu iz B18. člena večji pomen kot kazalniki vpliva iz B19. in B20. člena.

Primera uporabe

Primer 7

Naložbenik ima 45 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Enajst drugih delničarjev ima po 5 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naložijo. Nobeden od delničarjev nima sklenjenih pogodbenih sporazumov, ki bi predvidevali posvetovanje s katerim koli drugim delničarjem ali kolektivno sprejemanje odločitev. V tem primeru samo na podlagi absolutne velikosti deleža naložbenika in relativne velikosti drugih deležev ni mogoče določiti, ali ima naložbenik dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži. Preučiti je treba dodatna dejstva in okoliščine, ki lahko pomenijo dokaze, da naložbenik ima vpliv ali da ga nima.

Primer 8

Naložbenik ima 35 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Trije drugi delničarji imajo po 5 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naložijo. Preostale glasovalne pravice ima več drugih delničarjev, pri čemer noben od njih nima več kot 1 % glasovalnih pravic. Nobeden od delničarjev nima sklenjenih dogovorov, ki bi predvidevali posvetovanje s katerim koli drugim delničarjem ali kolektivno sprejemanje odločitev. Za odločitve o pomembnih dejavnostih podjetja, v katero se naloži, je potrebno soglasje, in sicer večina oddanih glasov, na skupščinah zadevnih delničarjev; na nedavni skupščini zadevnih delničarjev je bilo oddanih 75 % glasov v okviru glasovalnih pravic podjetja, v katero se naloži. V tem primeru dejavno sodelovanje drugih delničarjev na nedavnih skupščinah delničarjev pomeni, da naložbenik ne bi imel dejanske možnosti enostranskega usmerjanja pomembnih dejavnosti, ne glede na to, ali je naložbenik usmerjal pomembne dejavnosti, ker je zadostno število drugih delničarjev glasovalo enako kot on.

B46	Če po preučitvi dejavnikov iz B42.(a)–(d) člena ni jasno, ali ima naložbenik vpliv, naložbenik ne obvladuje podjetja, v katero naloži.

Potencialne glasovalne pravice

B47

Naložbenik pri oceni obvladovanja upošteva svoje potencialne glasovalne pravice ter potencialne glasovalne pravice drugih strank, da določi, ali ima vpliv. Potencialne glasovalne pravice so pravice do pridobitve glasovalnih pravic podjetja, v katero se naloži, kot so pravice, ki izhajajo iz zamenljivih instrumentov ali opcij, vključno s terminskimi pogodbami. Te potencialne glasovalne pravice se upoštevajo le, če so pravice materialne (glej B22.–B25. člen).

B48

Naložbenik mora pri upoštevanju potencialnih glasovalnih pravic upoštevati namen in obliko instrumenta ter namen in obliko morebitne druge udeležbe naložbenika v podjetju, v katero naloži. To vključuje oceno različnih pogojev instrumenta ter očitna pričakovanja in razloge naložbenika za strinjanje s temi pogoji.

B49	Če ima naložbenik tudi glasovalne pravice ali druge pravice odločanja v zvezi z dejavnostmi podjetja, v katero naloži, oceni, ali mu te pravice v kombinaciji s potencialnimi glasovalnimi pravicami zagotavljajo vpliv.

B50

Naložbenik lahko na podlagi materialnih potencialnih glasovalnih pravic samih ali v kombinaciji z drugimi pravicami trenutno usmerja pomembne dejavnosti. To lahko na primer velja, kadar ima naložbenik 40 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži, pri čemer ima v skladu z B23. členom materialne pravice, ki izhajajo iz opcij za pridobitev dodatnih 20 % odstotkov glasovalnih pravic.

Primera uporabe

Primer 9

Naložbenik A ima 70 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Naložbenik B ima 30 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži, in opcijo za pridobitev polovice glasovalnih pravic naložbenika A. Opcijo je mogoče uveljaviti v naslednjih dveh letih po stalni ceni, ki je zelo izven denarja (in za katero se pričakuje, da bo v tem dveletnem obdobju še naprej zelo izven denarja). Naložbenik A je uveljavljal svoje glasovalne pravice in dejavno usmerja pomembne dejavnosti podjetja, v katero naloži. V tem primeru je velika verjetnost, da naložbenik A izpolnjuje merilo vpliva, ker se zdi, da lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti. Čeprav ima naložbenik B trenutno opcije, ki jih je mogoče uveljavljati za nakup dodatnih glasovalnih pravic (ki bi mu, če bi se uveljavljale, zagotovile večino glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži), so pogoji v zvezi s temi opcijami takšni, da se te opcije ne štejejo za materialne.

Primer 10

Naložbenik A in dva druga naložbenika imajo vsak tretjino glasovalnih pravic podjetja, v katero naložijo. Poslovna dejavnost podjetja, v katero se naloži, je tesno povezana z dejavnostjo naložbenika A. Poleg kapitalskih instrumentov ima naložbenik A tudi dolžniške instrumente, ki jih je mogoče kadar koli zamenjati za navadne delnice podjetja, v katero se naloži, po stalni ceni, ki je izven denarja (vendar ni zelo izven denarja). V primeru zamenjave dolžniških instrumentov bi imel naložbenik A 60 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Naložbenik A bi imel koristi od ustvarjanja sinergij, če bi se dolžniški instrumenti zamenjali v navadne delnice. Naložbenik A ima vpliv na podjetje, v katero naloži, ker ima glasovalne pravice podjetja, v katero naloži, skupaj z materialnimi potencialnimi glasovalnimi pravicami, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti.

Vpliv, kadar glasovalne ali podobne pravice nimajo pomembnega vpliva na donos podjetja, v katero se naloži

B51

Naložbenik mora pri ocenjevanju namena in oblike podjetja, v katero naloži (glej B5.–B8. člen), upoštevati udeležbo in sprejete odločitve ob začetku obstoja podjetja, v katero naloži, kot del določanja njegove oblike in oceniti, ali ima na podlagi pogojev transakcije in značilnosti udeležbe zadostne pravice, da ima vpliv. Samo sodelovanje pri določanju oblike podjetja, v katero se naloži, ne zadostuje za naložbenikovo obvladovanje. Vendar lahko sodelovanje pri določanju oblike pomeni, da je imel naložbenik priložnost pridobiti dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži.

B52

Poleg tega mora naložbenik upoštevati pogodbene sporazume, kot so nakupne opcije, prodajne pravice in likvidacijske pravice, določene na začetku obstoja podjetja, v katero naloži. Če ti pogodbeni sporazumi vključujejo dejavnosti, ki so tesno povezane s podjetjem, v katero se naloži, so te dejavnosti v bistvu sestavni del vseh dejavnosti podjetja, v katero se naloži, čeprav se lahko izvajajo zunaj pravnih omejitev tega podjetja. Zato je treba eksplicitne ali implicitne pravice odločanja, ki so vključene v pogodbene sporazume in so tesno povezane s podjetjem, v katero se naloži, pri določanju vpliva na podjetje, v katero se naloži, obravnavati kot pomembne dejavnosti.

B53

Pri nekaterih podjetjih, v katera se naloži, se pomembne dejavnosti izvajajo le v primeru nastanka določenih okoliščin ali pojava določenih dogodkov. Podjetje, v katero se naloži, je lahko oblikovano tako, da je usmerjanje njegovih dejavnosti in donosa določeno vnaprej, razen če nastanejo te določene okoliščine ali se pojavijo določeni dogodki. V tem primeru lahko ob nastanku določenih okoliščin ali pojavu določenih dogodkov le odločitve o dejavnostih podjetja, v katero se naloži, pomembno vplivajo na njegov donos, kar pomeni, da so to pomembne dejavnosti. Nastanek okoliščin ali pojav dogodkov ni nujen, kadar lahko naložbenik sprejme te odločitve o vplivu. Dejstvo, da je pravica odločanja odvisna od nastanka okoliščin ali pojava dogodkov, samo po sebi ne pomeni, da so to pravice do zaščite.

Primera uporabe

Primer 11

Edina poslovna dejavnost podjetja, v katero se naloži, kot je opredeljena v njegovih ustanovnih dokumentih, je nakup terjatev in njihovo vsakodnevno servisiranje v imenu naložbenikov. Vsakodnevno servisiranje vključuje zbiranje in prenos plačil glavnice in obresti, ko ta zapadejo. V primeru neplačila terjatev podjetje, v katero se naloži, samodejno prenese terjatev na naložbenika, kot je ločeno dogovorjeno v prodajnem sporazumu med naložbenikom in podjetjem, v katero se naloži. Edina pomembna dejavnost je upravljanje terjatev v primeru neplačila, ker je to edina dejavnost, ki lahko pomembno vpliva na donos podjetja, v katero se naloži. Upravljanje terjatev pred pojavom neplačila ni pomembna dejavnost, ker ni treba sprejeti pomembnih odločitev, ki bi lahko znatno vplivale na donos podjetja, v katero se naloži – dejavnosti pred pojavom neplačila so določene vnaprej ter zajemajo le zbiranje denarnih tokov, ko ti zapadejo, in njihov prenos na naložbenike. Zato je treba pri ocenjevanju splošnih dejavnosti podjetja, v katero se naloži, ki pomembno vplivajo na donos podjetja, v katero se naloži, upoštevati le pravico naložbenika do upravljanja sredstev v primeru neplačila. V tem primeru je na podlagi oblike podjetja, v katero se naloži, zagotovljeno, da ima naložbenik pristojnost odločanja v zvezi z dejavnostmi, ki pomembno vplivajo na donos le, kadar je takšno odločanje potrebno. Pogoji prodajnega sporazuma so sestavni del celotne transakcije in vzpostavitve podjetja, v katero se naloži. Zato je mogoče na podlagi pogojev prodajnega sporazuma skupaj z ustanovnimi dokumenti podjetja, v katero se naloži, ugotoviti, da ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži, čeprav naložbenik prevzame lastništvo nad terjatvami le v primeru neplačila in upravlja neporavnane terjatve zunaj pravnih omejitev podjetja, v katero naloži.

Primer 12

Edina sredstva podjetja, v katero se naloži, so terjatve. Kar zadeva namen in obliko podjetja, v katero se naloži, se določi, da je edina pomembna dejavnost upravljanje terjatev v primeru neizpolnitve finančnih obveznosti. Stranka, ki lahko upravlja neporavnane terjatve, ima vpliv na podjetje, v katero naloži, ne glede na to, ali kateri od posojilojemalcev ni izpolnil finančnih obveznosti.

B54

Naložbenik je lahko eksplicitno ali implicitno zavezan, da mora zagotoviti nadaljnje poslovanje podjetja, v katero naloži, kot je bilo načrtovano. Zaradi takšne zaveze se lahko poveča izpostavljenost naložbenika spremenljivemu donosu, s čimer se poveča spodbuda, da naložbenik pridobi dovolj pravic, da ima vpliv. Zato je lahko zaveza, da se zagotovi poslovanje podjetja, v katero se naloži, kot je bilo načrtovano, kazalnik, da ima naložbenik vpliv, vendar zaveza sama po sebi ne pomeni vpliva naložbenika in ne preprečuje drugi stranki, da bi imela vpliv.

Izpostavljenost spremenljivemu donosu ali pravice do spremenljivega donosa podjetja, v katero se naloži

B55	Pri ocenjevanju, ali naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, naložbenik določi, ali je izpostavljen spremenljivemu donosu oziroma ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži.

B56

Spremenljivi donos je donos, ki ni fiksen in je lahko odvisen od poslovanja podjetja, v katero se naloži. Spremenljivi donos je lahko le pozitiven, le negativen ali pozitiven in negativen (glej 15. člen). Naložbenik oceni, ali je donos podjetja, v katero naloži, spremenljiv in kako spremenljiv je ta donos na podlagi vsebine sporazuma in ne glede na pravno obliko donosa. Naložbenik ima lahko na primer v lasti obveznico s fiksno obrestno mero. Fiksna obrestna mera v tem MSRP pomeni spremenljivi donos, ker je izpostavljena tveganju neplačila, pri čemer je naložbenik izpostavljen kreditnemu tveganju izdajatelja obveznice. Obseg spremenljivosti (tj. kako spremenljiv je ta donos) je odvisen od kreditnega tveganja obveznice. Podobno je vnaprej določen honorar za poslovanje pri upravljanju sredstev podjetja, v katero se naloži, spremenljivi donos, ker je naložbenik izpostavljen tveganju v zvezi s poslovanjem podjetja, v katero naloži. Obseg spremenljivosti je odvisen od zmožnosti podjetja, v katero se naloži, da ustvari dovolj prihodka za plačilo honorarja.

B57

Primeri donosa vključujejo:

(a)	dividende, druge razdelitve gospodarskih koristi podjetja, v katero se naloži (npr. obresti dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda podjetje, v katero se naloži) in spremembe vrednosti naložbe naložbenika v zadevnem podjetju, v katero se naloži;

(b)

nadomestilo za servisiranje sredstev ali obveznosti podjetja, v katero se naloži, honorar in izpostavljenost izgubam iz zagotavljanja kreditne ali likvidnostne podpore, preostali deleži v sredstvih in obveznostih podjetja, v katero se naloži, ob prenehanju njegovega obstoja, davčne koristi in dostop do prihodnje likvidnosti, ki jo ima naložbenik na podlagi svoje udeležbe v podjetju, v katero se naloži;

(c)

donos, ki ni na voljo drugim imetnikom deležev. Naložbenik lahko na primer uporabi svoja sredstva v kombinaciji s sredstvi podjetja, v katero naloži, kot je združevanje operativnih funkcij za doseganje ekonomije obsega, prihranka stroškov, nabavljanja redkih proizvodov, pridobitve dostopa do posebnega znanja ali omejevanja nekaterih dejavnosti ali sredstev, da bi se povečala vrednost drugih sredstev naložbenika.

Povezava med vplivom in donosom

Prenesena pooblastila

B58

Kadar naložbenik, ki ima pravice odločanja (subjekt, ki sprejema odločitve), oceni, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, mora določiti, ali je glavni zavezanec ali zastopnik. Naložbenik mora prav tako določiti, ali drug subjekt, ki ima pravice odločanja, deluje kot zastopnik naložbenika. Zastopnik je stranka, ki zlasti deluje v imenu in v korist druge stranke ali strank (glavni zavezanec(-ci)), zato pri izvajanju svoje pristojnosti odločanja ne obvladuje podjetja, v katero naloži (glej 17. in 18. člen). Včasih ima lahko torej vpliv glavnega zavezanca zastopnik, ki tak vpliv tudi izvršuje, vendar v imenu glavnega zavezanca. Subjekt, ki sprejema odločitve, ni zastopnik, ker imajo lahko druge stranke koristi od njegovih odločitev.

B59

Naložbenik lahko svojo pristojnost odločanja o nekaterih posebnih vprašanjih ali o vseh pomembnih dejavnostih prenese na zastopnika. Naložbenik mora pri ocenjevanju, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, šteti, da so pravice odločanja, prenesene na njegovega zastopnika, neposredne pravice naložbenika. Kadar je glavnih zavezancev več, mora vsak glavni zavezanec oceniti, ali ima vpliv na podjetje, v katero naloži, pri čemer upošteva zahteve iz B5.–B54. člena. B60.–B72. člen vsebujejo napotke o določanju, ali je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik ali glavni zavezanec.

B60

Subjekt, ki sprejema odločitve, mora pri določanju, ali je zastopnik, upoštevati splošen odnos med njim samim, podjetjem, v katero naloži in ki ga upravlja, ter drugimi strankami, ki so udeležene v podjetju, v katero se naloži, pri čemer mora zlasti upoštevati vse naslednje dejavnike:

(a)	obseg pristojnosti odločanja v zvezi s podjetjem, v katero se naloži (B62. in B63. člen);

(b)	pravice drugih strank (B64.–B67. člen);

(c)	nadomestilo, do katerega je upravičen v skladu s sporazumom(-i) o nadomestilu (B68.–B70. člen);

(d)	izpostavljenost subjekta, ki sprejema odločitve, spremenljivosti donosa iz drugih deležev v podjetju, v katero se naloži (B71. in B72. člen).

Za posamezne dejavnike se morajo uporabiti različne uteži na podlagi posebnih dejstev in okoliščin.

B61	Pri določanju, ali je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik, je treba oceniti vse dejavnike, navedene v B60. členu, razen če ima ena stranka materialne pravice, da odstavi subjekt, ki sprejema odločitve (pravice do odstavitve), in lahko tak subjekt odstavi brez razloga (glej B65. člen).

Obseg pristojnosti odločanja

B62

Pri ocenjevanju obsega pristojnosti odločanja subjekta, ki sprejema odločitve, se upoštevajo:

(a)	dejavnosti, ki so dovoljene v skladu s sporazumom(-i) o odločanju in so določene z zakonom, in

(b)	diskrecijska pravica subjekta, ki sprejema odločitve, pri odločanju o teh dejavnostih.

B63

Subjekt, ki sprejema odločitve, mora upoštevati namen in obliko podjetja, v katero naloži, tveganja, ki naj bi jim bilo izpostavljeno podjetje, v katero naloži, tveganja, ki naj bi jih podjetje, v katero naloži, preneslo na udeležene stranke, in raven udeležbe subjekta, ki sprejema odločitve, pri določanju oblike podjetja, v katero se naloži. Če je na primer subjekt, ki sprejema odločitve, pomembno udeležen pri določanju oblike podjetja, v katero naloži (vključno z določanjem obsega pristojnosti odločanja), lahko ta udeležba pomeni, da je imel subjekt, ki sprejema odločitve, priložnost in spodbudo, da bi pridobil pravice, na podlagi katerih lahko subjekt, ki sprejema odločitve, usmerja pomembne dejavnosti.

Pravice drugih strank

B64	Materialne pravice drugih strank lahko vplivajo na zmožnost subjekta, ki sprejema odločitve, da usmerja pomembne dejavnosti podjetja, v katero naloži. Materialne pravice do odstavitve ali druge pravice lahko pomenijo, da je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik.

B65

Kadar ima ena stranka materialne pravice do odstavitve in lahko brez razloga odstavi subjekt, ki sprejema odločitve, to samo po sebi zadostuje za ugotovitev, da je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik. Če ima takšne pravice več strank (in nobena posamezna stranka brez soglasja drugih strank ne more odstaviti subjekta, ki sprejema odločitve), te pravice same po sebi niso odločilne pri ugotavljanju, ali subjekt, ki sprejema odločitve, deluje predvsem v imenu in v korist drugih strank. Poleg tega večje kot je število strank, ki morajo ukrepati skupaj pri uveljavljanju pravic do odstavitve subjekta, ki sprejema odločitve, in večja kot sta obseg drugih gospodarskih interesov subjekta, ki sprejema odločitve (tj. nadomestilo in drugi deleži), in spremenljivost, povezana z njimi, manjši pomen ima ta dejavnik.

B66

Materialne pravice drugih strank, ki omejujejo diskrecijsko pravico subjekta, ki sprejema odločitve, se morajo pri oceni, ali je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik, upoštevati enako kot pravice do odstavitve. Subjekt, ki sprejema odločitve in mora pridobiti odobritev od majhnega števila drugih strank, je na primer običajno zastopnik. (Za dodatna navodila o pravicah in o tem, ali so te pravice materialne, glej B22.–B25. člen.)

B67	Upoštevanje pravic drugih strank mora vključevati oceno morebitnih pravic, ki jih lahko uveljavlja upravni odbor podjetja, v katero se naloži (ali drug upravni organ), in njihov vpliv na pristojnost odločanja (glej B23.(b) člen).

Nadomestilo

B68	Večje kot je nadomestilo, ki ga subjekt, ki sprejema odločitve, dobi v zvezi s pričakovanim donosom iz dejavnosti podjetja, v katero se naloži, in večja kot je spremenljivost, povezana s tem nadomestilom, večja je verjetnost, da je subjekt, ki sprejema odločitve, glavni zavezanec.

B69

Subjekt, ki sprejema odločitve, mora pri določanju, ali je glavni zavezanec ali zastopnik, upoštevati tudi, ali sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	nadomestilo, ki ga prejme subjekt, ki sprejema odločitve, je sorazmerno z zagotovljenimi storitvami;

(b)	sporazum o nadomestilu vključuje le pogoje ali zneske, ki so običajno prisotni v sporazumih o podobnih storitvah, in raven strokovnega znanja, dogovorjenega na čisto poslovni podlagi.

B70	Subjekt, ki sprejema odločitve, ne more biti zastopnik, če niso izpolnjeni pogoji iz B69.(a) in (b) člena. Vendar izpolnjevanje teh pogojev samo po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik.

Izpostavljenost spremenljivosti donosa iz drugih deležev

B71

Subjekt, ki sprejema odločitve in ima druge deleže v podjetju, v katero naloži (npr. naložbe v podjetju, v katero naloži, ali zagotavljanje jamstev v zvezi s poslovanjem podjetja, v katero naloži), mora pri ocenjevanju, ali je zastopnik, upoštevati svojo izpostavljenost spremenljivosti donosa iz teh deležev. Lastništvo drugih deležev v podjetju, v katero naloži, pomeni, da je lahko subjekt, ki sprejema odločitve, glavni zavezanec.

B72

Subjekt, ki sprejema odločitve, mora pri ocenjevanju svoje izpostavljenosti spremenljivosti donosa iz drugih deležev v podjetju, v katero naloži, upoštevati naslednje:

(a)	večji kot so njegovi gospodarski interesi in spremenljivost, povezana z njimi, pri čemer se upoštevajo nadomestilo in drugi deleži skupaj, večja je verjetnost, da je subjekt, ki sprejema odločitve, glavni zavezanec;

(b)

ali je izpostavljenost spremenljivosti donosa drugačna od izpostavljenosti drugih naložbenikov, in če je, ali lahko to vpliva na njegove dejavnosti. To lahko na primer velja, če ima subjekt, ki sprejema odločitve, podrejene deleže v podjetju, v katero naloži, ali mu zagotovi druge oblike povečanja kreditov.

Subjekt, ki sprejema odločitve, mora oceniti svojo izpostavljenost glede na skupno spremenljivost donosa podjetja, v katero naloži. Ta ocena se izvede zlasti na podlagi pričakovanega donosa iz dejavnosti podjetja, v katero se naloži, vendar se pri tem ne sme upoštevati največja izpostavljenost subjekta, ki sprejema odločitve, spremenljivosti donosa podjetja, v katero se naloži, na podlagi drugih deležev subjekta, ki sprejema odločitve.

Primeri uporabe

Primer 13

Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sklada), oblikuje, trži in upravlja reguliran sklad, s katerim se javno trguje, na podlagi strogo opredeljenih parametrov, določenih v mandatu naložbe, kot določajo lokalna zakonodaja in predpisi. Sklad je bil naložbenikom na voljo kot naložba v razpršen portfelj lastniških vrednostnih papirjev subjektov, katerih vrednostni papirji so na trgu. Upravljavec sklada ima v okviru opredeljenih parametrov diskrecijsko pravico v zvezi s sredstvi, v katera vlaga. Upravljavec sklada je izvedel 10-odstotno sorazmerno naložbo v sklad in za svoje storitve prejema honorar, ki temelji na tržni meri in je enak 1 % čiste vrednosti sredstva sklada. Honorar je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. Upravljavcu sklada ni treba financirati izgub, večjih od te 10-odstotne naložbe. Skladu ni treba ustanoviti neodvisnega upravnega odbora in ga tudi ni ustanovil. Naložbeniki nimajo nobenih materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja upravljavca sklada, vendar lahko odkupijo svoje deleže v določenih omejitvah, ki jih določi sklad.

Čeprav upravljavec sklada posluje v okviru parametrov, ki so določeni v mandatu naložbe, in v skladu z regulativnimi zahtevami, ima pravice odločanja, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti sklada – naložbeniki nimajo materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja upravljavca sklada. Upravljavec sklada za svoje storitve prejme honorar, ki temelji na tržni meri in je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, poleg tega pa je izvedel tudi sorazmerno naložbo v sklad. Zaradi nadomestila in naložbe je upravljavec sklada izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, pri čemer to ne povzroči izpostavljenosti, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada glavni zavezanec.

V tem primeru upoštevanje izpostavljenosti upravljavca sklada spremenljivosti donosa iz sklada skupaj s pristojnostjo odločanja v okviru omejenih parametrov pomeni, da je upravljavec sklada zastopnik. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.

Primer 14

Subjekt, ki sprejema odločitve, oblikuje, trži in upravlja sklad, ki zagotavlja naložbene priložnosti več naložbenikom. Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sklada), mora sprejemati odločitve v najboljšem interesu vseh naložbenikov in v skladu s sporazumi o upravljanju sklada. Kljub temu ima upravljavec sklada široko diskrecijsko pravico. Upravljavec sklada za svoje storitve prejme honorar, ki temelji na tržni meri in je enak 1 % sredstev, s katerimi upravlja, in 20 % celotnega dobička sklada, če je dosežena določena raven dobička. Honorar je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami.

Čeprav mora upravljavec sklada sprejemati odločitve v najboljšem interesu vseh naložbenikov, ima obsežno pristojnost odločanja v zvezi z usmerjanjem pomembnih dejavnosti sklada. Upravljavcu sklada se plača vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. Poleg tega se z nadomestilom deleži upravljavca sklada uskladijo z deleži drugih naložbenikov, da se poveča vrednost sklada, kar pa ne povzroči izpostavljenosti spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki bi bila tako velika, da bi nadomestilo samo po sebi pomenilo, da je upravljavec sklada glavni zavezanec.

Zgornji vzorec pojavov in analiza se nanašata na primere 14A–14C, ki so opisani spodaj. Vsak primer se obravnava ločeno.

Primer 14A

Upravljavec sklada ima v skladu tudi 2-odstotno naložbo, na podlagi katere se njegovi deleži uskladijo z deleži drugih naložbenikov. Upravljavcu sklada ni treba financirati izgub, večjih od te 2-odstotne naložbe. Naložbeniki lahko odstavijo upravljavca sklada na podlagi glasovanja z navadno večino, vendar le zaradi kršenja pogodbe.

Zaradi 2-odstotne naložbe upravljavca sklada se poveča njegova izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, kar pa ne povzroči izpostavljenosti, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada glavni zavezanec. Pravice drugih naložbenikov do odstavitve upravljavca sklada se štejejo za pravice do zaščite, ker jih je mogoče uveljavljati le v primeru kršenja pogodbe. Čeprav ima v tem primeru upravljavec sklada obsežno pristojnost odločanja ter je izpostavljen spremenljivosti donosa iz svojega deleža in nadomestila, izpostavljenost upravljavca sklada pomeni, da je upravljavec sklada zastopnik. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.

Primer 14B

Upravljavec sklada ima pomembnejšo sorazmerno naložbo v skladu, vendar nima nobene obveznosti, da financira izgube, večje od te naložbe. Naložbeniki lahko odstavijo upravljavca sklada na podlagi glasovanja z navadno večino, vendar le zaradi kršenja pogodbe.

V tem primeru se pravice drugih naložbenikov do odstavitve upravljavca sklada štejejo za pravice do zaščite, ker jih je mogoče uveljavljati le v primeru kršenja pogodbe. Čeprav upravljavec sklada prejme vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, bi lahko kombinacija naložbe upravljavca sklada in njegovega nadomestila povzročila izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada glavni zavezanec. Večji kot so gospodarski interesi upravljavca sklada (pri čemer se upoštevajo njegovo nadomestilo in drugi deleži skupaj) in spremenljivost, povezana z njimi, večji poudarek bi upravljavec sklada dal tem gospodarskim interesom v analizi in večja je verjetnost, da je upravljavec sklada glavni zavezanec.

Na primer, ob upoštevanju nadomestila in drugih dejavnikov bi lahko upravljavec sklada menil, da 20-odstotna naložba zadostuje za ugotovitev, da obvladuje sklad. Vendar se lahko v drugačnih okoliščinah (tj. če je nadomestilo ali drugi dejavniki drugačni) obvladovanje pojavi, kadar je raven naložbe drugačna.

Primer 14C

Upravljavec sklada ima 20-odstotno sorazmerno naložbo v skladu, vendar nima nobene obveznosti, da financira izgube, večje od te 20-odstotne naložbe. Sklad ima upravni odbor, pri čemer so vsi njegovi člani neodvisni od upravljavca sklada in jih imenujejo drugi naložbeniki. Upravni odbor vsako leto imenuje upravljavca sklada. Če upravni odbor sklene, da ne bo podaljšal pogodbe upravljavcu sklada, bi lahko storitve, ki jih izvaja upravljavec sklada, izvajali drugi upravljavci v sektorju.

Čeprav upravljavec sklada prejme vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, lahko kombinacija 20-odstotne naložbe upravljavca sklada in njegovega nadomestila povzroči izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki je tako velika, da pomeni, da je upravljavec sklada glavni zavezanec. Vendar imajo naložbeniki materialne pravice do odstavitve upravljavca sklada – upravni odbor zagotovi mehanizem za zagotovitev, da lahko naložbeniki odstavijo upravljavca sklada, če se tako odločijo.

V tem primeru upravljavec sklada v analizi nameni večji poudarek materialnim pravicam do odstavitve. Čeprav ima torej upravljavec sklada obsežno pristojnost odločanja in je izpostavljen spremenljivosti donosa sklada na podlagi njegovega nadomestila in naložbe, materialne pravice drugih naložbenikov pomenijo, da je upravljavec sklada zastopnik. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.

Primer 15

Podjetje, v katero se naloži, je bilo ustanovljeno za nakup portfelja vrednostnih papirjev, zavarovanih s sredstvi, s fiksno obrestno mero, ki se financirajo iz dolžniških instrumentov s fiksno obrestno mero in kapitalskih instrumentov. Kapitalski instrumenti naj bi bili namenjeni zagotavljanju zaščite naložbenikov, ki zagotovijo dolžniški kapital, pred prvo izgubo, in prejemanju morebitnega preostalega donosa podjetja, v katero se naloži. Transakcija je bila potencialnim naložbenikom, ki zagotovijo v dolžniški kapital, na voljo kot naložba v portfelj vrednostnih papirjev, ki so zavarovani s sredstvi in so izpostavljeni kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neizpolnjevanjem finančnih obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev v portfelju, zavarovanih s sredstvi, in obrestnemu tveganju, povezanemu z upravljanjem portfelja. Kapitalski instrumenti ob njihovem nastanku predstavljajo 10 % vrednosti kupljenih sredstev. Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sredstev), upravlja dejaven portfelj sredstev s sprejemanjem odločitev o naložbah v okviru parametrov iz prospekta podjetja, v katero naloži. Upravljavec sredstev za te storitve prejme vnaprej določen honorar, ki temelji na tržni meri (tj. 1 % sredstev, s katerimi upravlja), in honorar, povezan s poslovanjem (tj. 10 % dobička), če dobiček podjetja, v katero naloži, preseže določeno raven. Honorarji so sorazmerni z zagotovljenimi storitvami. Upravljavec sredstev ima v lasti 35 % lastniškega kapitala v podjetju, v katero naloži.

Preostalih 65 % lastniškega kapitala in vsi dolžniški instrumenti so v lasti velikega števila široko razpršenih nepovezanih tretjih naložbenikov. Upravljavca sredstev se lahko brez razloga odstavi na podlagi odločitve drugih naložbenikov, sprejete z navadno večino.

Upravljavcu sredstev se plačuje vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. S tem nadomestilom se uskladijo deleži upravljavca sklada z deleži drugih naložbenikov, da se poveča vrednost sklada. Upravljavec sredstev je izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ker ima v lasti 35 % lastniškega kapitala, in donosa iz njegovega nadomestila.

Čeprav upravljavec sredstev posluje v okviru parametrov iz prospekta podjetja, v katero naloži, lahko trenutno sprejema odločitve o naložbah, ki pomembno vplivajo na donos podjetja, v katero naloži – pravice do odstavitve, ki jih imajo drugi naložbeniki, imajo majhen pomen v analizi, ker ima te pravice veliko število široko razpršenih naložbenikov. V tem primeru upravljavec sredstev nameni večji poudarek izpostavljenosti spremenljivosti donosa sklada iz svojega deleža v lastniškem kapitalu, podrejenega dolžniškim instrumentom. Lastništvo 35 % lastniškega kapitala pomeni podrejeno izpostavljenost izgubam in pravicam do donosa podjetja, v katero se naloži, ki so tako velike, da to pomeni, da je upravljavec sredstev glavni zavezanec. Upravljavec sredstev torej ugotovi, da obvladuje podjetje, v katero naloži.

Primer 16

Subjekt, ki sprejema odločitve (sponzor), sponzorira prehodno družbo več prodajalcev (multi-seller conduit), ki izda kratkoročne dolžniške instrumente nepovezanim tretjim naložbenikom. Transakcija je bila potencialnim naložbenikom na voljo kot naložba v portfelj visoko ovrednotenih srednjeročnih sredstev, ki so minimalno izpostavljena kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neizpolnjevanjem finančnih obveznosti izdajateljev sredstev v portfelju. Službe različnih prenosnikov prodajo portfelje visokokakovostnih srednjeročnih sredstev prehodni družbi. Vsak prenosnik servisira portfelj sredstev, ki ga proda prehodni družbi, in upravlja neporavnane terjatve, pri čemer za to prejme honorar za servisiranje, ki temelji na tržni meri. Vsak prenosnik zagotovi tudi zaščito pred prvo izgubo za kreditne izgube iz svojega portfelja sredstev s presežnim zavarovanjem sredstev, prenesenih prehodni družbi. Sponzor določi pogoje glede prehodne družbe in upravlja njene dejavnosti, pri čemer za to prejme honorar, ki temelji na tržni meri. Honorar je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. Sponzor odobri prodajalce, ki lahko prodajajo prehodni družbi, in sredstva, ki jih kupi prehodna družba, ter sprejme odločitve o financiranju prehodne družbe. Sponzor mora delovati v najboljšem interesu vseh naložbenikov.

Sponzor je upravičen do morebitnega preostalega donosa prehodne družbe, pri čemer tej družbi zagotovi tudi povečanje kreditov in likvidnostna posojila. S povečanjem kredita, ki ga zagotovi sponzor, se absorbirajo izgube v višini do 5 % vseh sredstev prehodne družbe, potem ko prenosniki absorbirajo izgube. Likvidnostna posojila niso zagotovljena na podlagi neplačanih sredstev. Naložbeniki nimajo materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja sponzorja.

Čeprav sponzor za svoje storitve prejme honorar na podlagi tržne mere, ki je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, je izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti prehodne družbe zaradi svojih pravic do morebitnih preostalega donosa prehodne družbe ter zagotavljanja povečanja kreditov in likvidnostnih posojil (tj. prehodna družba je izpostavljena likvidnostnemu tveganju, ker za financiranje srednjeročnih sredstev uporabi kratkoročne dolžniške instrumente). Čeprav ima vsak prenosnik drugačne pravice odločanja, ki vplivajo na vrednost sredstev prehodne družbe, ima sponzor obsežno pristojnost odločanja, na podlagi katere lahko trenutno usmerja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos prehodne družbe (tj. sponzor je določil pogoje glede prehodne družbe, ima pravico sprejemati odločitve o sredstvih (odobritev kupljenih sredstev in prenosnikov teh sredstev) in financiranju prehodne družbe (za katero je treba redno iskati nove naložbe)). Zaradi pravice do preostalih sredstev prehodne družbe ter zagotavljanja povečanja kreditov in likvidnostnih posojil je sponzor izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti prehodne družbe, ki je drugačna od spremenljivosti drugih naložbenikov. Skladno s tem ta izpostavljenost pomeni, da je sponzor glavni zavezanec, zato torej sponzor ugotovi, da obvladuje prehodno družbo. Obveznost sponzorja, da deluje v najboljšem interesu vseh naložbenikov, ne pomeni, da sponzor ne more biti glavni zavezanec.

Razmerje z drugimi strankami

B73

Pri oceni obvladovanja mora naložbenik preučiti naravo svojega odnosa z drugimi strankami in, ali te druge stranke delujejo v njegovem imenu (tj. so „dejanski zastopniki“). Za določitev, ali druge stranke delujejo kot dejanski zastopniki, je potrebna presoja, pri kateri se ne upošteva le narava odnosa, ampak tudi, kako te stranke vzajemno delujejo med seboj in z naložbenikom.

B74

Za takšen odnos ni potreben pogodbeni sporazum. Stranka je dejanski zastopnik, kadar lahko naložbenik ali tisti, ki usmerjajo njegove dejavnosti, določijo, da stranka deluje v imenu naložbenika. V teh okoliščinah mora naložbenik pri oceni obvladovanja podjetja, v katero naloži, upoštevati pravice odločanja svojega dejanskega zastopnika in njegovo posredno izpostavljenost spremenljivemu donosu ali pravice do spremenljivega donosa prek dejanskega zastopnika skupaj s svojimi pravicami odločanja in svojo posredno izpostavljenostjo spremenljivemu donosu ali pravicami do spremenljivega donosa.

B75

Primeri takšnih drugih strank, ki lahko zaradi narave svojega odnosa delujejo kot dejanski zastopniki naložbenika, so:

(a)	povezane stranke naložbenika;

(b)	stranka, ki je svoj delež v podjetju, v katero naloži, prejela kot prispevek ali posojilo naložbenika;

(c)

stranka, ki se je strinjala, da ne bo prodala, prenesla ali obremenila svojih deležev v podjetju, v katero naloži, brez predhodne odobritve naložbenika (razen kadar imata naložbenik in druga stranka pravico do predhodne odobritve, pri čemer pravice temeljijo na pogojih, o katerih sta se skupaj dogovorili voljni neodvisni stranki);

(d)	stranka, ki ne more financirati svojega delovanja brez podrejene finančne podpore naložbenika;

(e)	podjetje, v katero se naloži, če je večina članov njegovega upravnega organa ali ključno poslovodno osebje isto kot pri naložbeniku;

(f)	stranka, ki ima tesen poslovni odnos z naložbenikom, kot je odnos med ponudnikom strokovnih storitev in enim od njegovih pomembnih odjemalcev.

Obvladovanje določenih sredstev

B76	Naložbenik mora preučiti, ali del podjetja, v katero naloži, obravnava kot ločeno podjetje in če ga, ali to ločeno podjetje obvladuje.

B77

Naložbenik mora del podjetja, v katero naloži, obravnavati kot ločeno podjetje, le če je izpolnjen naslednji pogoj:

Določena sredstva podjetja, v katero se naloži (in s tem povezana povečanja kreditov, če obstajajo), so edini vir plačila za navedene obveznosti podjetja, v katero se naloži, ali navedenih drugih deležev v njem. Stranke, razen strank z določeno obveznostjo, nimajo pravic ali obvez v zvezi z določenimi sredstvi ali preostalimi denarnimi tokovi iz teh sredstev. V bistvu preostalo podjetje, v katero se naloži, ne more uporabiti nobenega donosa iz določenih sredstev, nobena obveznost dela podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, pa se ne plača iz sredstev preostalega podjetja, v katero se naloži. Zato so v bistvu vsa sredstva, obveznosti in lastniški kapital tega dela podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, ločeni od sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala celotnega podjetja, v katero se naloži. Tak del podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, se pogosto imenuje „silos“.

B78

Ko je izpolnjen pogoj iz B77. člena, mora naložbenik opredeliti dejavnosti, ki znatno vplivajo na donos dela podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, in opredeliti, kako se te dejavnosti usmerjajo, da oceni, ali ima vpliv na ta del podjetja, v katero naloži. Naložbenik mora pri oceni obvladovanja dela podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, upoštevati tudi, ali je izpostavljen spremenljivemu donosu oziroma ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v tem delu podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, in ali lahko ima vpliv na ta del podjetja, v katero naloži, da bi vplival na znesek svojega donosa.

B79	Če naložbenik obvladuje del podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, mora konsolidirati ta del podjetja, v katero naloži. V tem primeru druge stranke pri oceni obvladovanja podjetja, v katero naložijo, in njegovi konsolidaciji izključijo ta del podjetja, v katero naložijo.

Stalna ocena

B80	Naložbenik mora ponovno oceniti, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, če dejstva in okoliščine kažejo, da se je spremenil eden ali več od treh elementov obvladovanja iz 7. člena.

B81

Če je nastala sprememba glede tega, kako se lahko vpliva na podjetje, v katero se naloži, mora biti ta sprememba izražena v tem, kako naložbenik oceni svoj vpliv na podjetje, v katero naloži. Spremembe pravic odločanja lahko na primer pomenijo, da se pomembne dejavnosti ne usmerjajo več prek glasovalnih pravic, ampak lahko druga stranka ali stranke pomembne dejavnosti namesto tega trenutno usmerjajo na podlagi drugih dogovorov, kot so pogodbe.

B82

Dogodek je lahko vzrok, da naložbenik pridobi ali izgubi vpliv nad podjetjem, v katero naloži, ne da bi bil naložbenik vpleten v ta dogodek. Naložbenik lahko na primer pridobi vpliv nad podjetjem, v katero naloži, ker so pravice odločanja, ki jih je imela druga stranka ali so jih imele druge stranke in so pred tem preprečevale, da bi naložbenik obvladoval podjetje, v katero naloži, potekle.

B83

Naložbenik upošteva tudi spremembe, ki vplivajo na njegovo izpostavljenost spremenljivemu donosu ali pravice do spremenljivega donosa iz njegove udeležbe v podjetju, v katero naloži. Naložbenik, ki vpliva na podjetje, v katero naloži, lahko na primer ne obvladuje več podjetja, v katero naloži, če ni več upravičen do prejemanja donosa ali izpostavljen obvezam, ker ne bi izpolnil zahtev iz 7.(b) člena (npr. če je prekinjena pogodba o prejemanju honorarjev, povezanih s poslovanjem).

B84

Naložbenik mora preučiti, ali se je njegova ocena, da deluje kot zastopnik ali glavni zavezanec, spremenila. Spremembe splošnega odnosa med naložbenikom in drugimi strankami lahko pomenijo, da naložbenik ne deluje več kot zastopnik, čeprav je prej tako deloval, in obratno. V primeru sprememb v zvezi s pravicami naložbenika ali drugih strank lahko naložbenik na primer ponovno preuči svoj status glavnega zavezanca ali zastopnika.

B85

Naložbenikova začetna ocena obvladovanja ali njegovega statusa glavnega zavezanca ali zastopnika se ne bo spremenila le zaradi spremembe tržnih pogojev (npr. spremembe donosa podjetja, v katero se naloži, ki bi nastala zaradi tržnih pogojev), razen če se zaradi spremembe tržnih pogojev spremeni eden ali več od treh elementov obvladovanja iz 7. člena ali se spremeni splošen odnos med glavnim zavezancem in zastopnikom.

RAČUNOVODSKE ZAHTEVE

Postopki konsolidiranja

B86

Konsolidirani računovodski izkazi:

(a)	združujejo podobne elemente sredstev, obveznosti, lastniškega kapitala, prihodkov, odhodkov in denarnih tokov obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij;

(b)	pobotajo (izločijo) knjigovodsko vrednost finančne naložbe obvladujočega podjetja v posameznem odvisnem podjetju in delež obvladujočega podjetja v lastniškem kapitalu posameznega odvisnega podjetja (v MSRP 3 je pojasnjeno, kako se obračuna dobro ime, ki je povezano s tem);

(c)

v celoti izločijo notranja sredstva in obveznosti, lastniški kapital, prihodke, odhodke in denarne tokove, povezane s transakcijami med podjetji skupine (v celoti se izločijo dobički ali izgube, ki izhajajo iz notranjih transakcij v skupini ter se pripoznajo v sredstvih, kot so zaloge in osnovna sredstva). Notranje izgube v skupini lahko pomenijo oslabitev, ki jo je treba pripoznati v konsolidiranih računovodskih izkazih. MRS 12 Davki iz dobička se uporablja za začasne razlike, ki izhajajo iz izločitve dobičkov in izgub iz notranjih transakcij v skupini.

Enotne računovodske usmeritve

B87

Če član skupine uporablja računovodske usmeritve, ki se razlikujejo od usmeritev, sprejetih v konsolidiranih računovodskih izkazih za podobne transakcije in dogodke v podobnih okoliščinah, je treba v računovodskih izkazih tega člana skupine pri pripravljanju konsolidiranih računovodskih izkazov opraviti ustrezne prilagoditve, da se zagotovi skladnost z računovodskimi usmeritvami skupine.

Merjenje

B88

Podjetje v konsolidirane računovodske izkaze vključi prihodke in odhodke odvisnega podjetja od datuma, ko začne to odvisno podjetje obvladovati, pa do datuma, ko ga preneha obvladovati. Prihodki in odhodki odvisnega podjetja temeljijo na vrednostih sredstev in obveznosti, pripoznanih v konsolidiranih računovodskih izkazih na datum prevzema. Stroški amortizacije, pripoznani v konsolidiranem izkazu vseobsegajočega donosa po datumu prevzema, na primer temeljijo na poštenih vrednostih povezanih amortizirljivih sredstev, pripoznanih v konsolidiranih računovodskih izkazih na datum prevzema.

Potencialne glasovalne pravice

B89

Kadar obstajajo potencialne glasovalne pravice ali drugi izvedeni finančni instrumenti, ki vključujejo potencialne glasovalne pravice, se delež poslovnega izida in sprememb lastniškega kapitala, razporejen obvladujočemu podjetju in neobvladujočim deležem, pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov določi izključno na podlagi sedanjih deležev v lastniškem kapitalu in ne izražajo možne uveljavitve ali zamenjave potencialnih glasovalnih pravic in drugih izvedenih finančnih instrumentov, razen če se uporablja B90. člen.

B90

V nekaterih okoliščinah ima podjetje v bistvu sedanji delež v lastniškem kapitalu kot rezultat transakcije, ki mu trenutno zagotavlja dostop do donosov, povezanih z deležem v lastniškem kapitalu. V takšnih okoliščinah se delež, razporejen obvladujočemu podjetju in neobvladujočim deležem, pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov določi ob upoštevanju morebitnega izvajanja teh potencialnih glasovalnih pravic in drugih izvedenih finančnih instrumentov, ki podjetju trenutno zagotavljajo dostop do donosov.

B91

MSRP 9 se ne uporablja za deleže v odvisnih podjetjih, ki so konsolidirana. Kadar instrumenti, ki vsebujejo potencialne glasovalne pravice, trenutno zagotavljajo dostop do donosov, povezanih z deležem v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, za instrumente ne veljajo zahteve iz MSRP 9. V vseh drugih primerih se instrumenti, ki vsebujejo potencialne glasovalne pravice v odvisnem podjetju, obračunajo v skladu z MSRP 9.

Datum poročanja

B92

Računovodski izkazi obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij, uporabljeni pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov, morajo imeti isti datum poročanja. Če se konec obdobja poročanja obvladujočega in odvisnega podjetja razlikuje, odvisno podjetje za namene konsolidacije pripravi dodatne računovodske informacije z istim datumom, kot ga imajo računovodski izkazi obvladujočega podjetja, da lahko obvladujoče podjetje konsolidira računovodske informacije odvisnega podjetja, razen če to ni izvedljivo.

B93

Če to ni izvedljivo, mora obvladujoče podjetje konsolidirati računovodske informacije odvisnega podjetja, tako da uporabi najnovejše računovodske izkaze odvisnega podjetja in jih prilagodi za učinke pomembnih transakcij ali dogodkov, ki se zgodijo med datumom teh računovodskih izkazov in datumom konsolidiranih računovodskih izkazov. V vsakem primeru od datuma računovodskih izkazov odvisnega podjetja do datuma konsolidiranih računovodskih izkazov ne sme preteči več kot tri mesece, pri čemer morata biti dolžina poročevalnih obdobij in morebitna razlika v datumih računovodskih izkazov iz obdobja v obdobje enaki.

Neobvladujoči deleži

B94

Podjetje mora poslovni izid in vsako sestavino drugega vseobsegajočega donosa pripisati lastnikom obvladujočega podjetja in neobvladujočim deležem. Podjetje mora pripisati tudi celoten vseobsegajoči donos lastnikom obvladujočega podjetja in neobvladujočim deležem, tudi če to povzroči primanjkljaj v stanju neobvladujočih deležev.

B95	Če imajo neobvladujoči deleži kumulativne prednostne delnice odvisnega podjetja, ki so razvrščene kot lastniški kapital, mora podjetje izračunati svoj delež poslovnega izida po prilagoditvi dividend na takšne delnice, če so bile takšne dividende priznane ali ne.

Spremembe deležev v lasti neobvladujočih deležev

B96

Če se delež lastniškega kapitala v lasti neobvladujočih deležev spremeni, mora podjetje prilagoditi knjigovodske vrednosti obvladujočih in neobvladujočih deležev tako, da izražajo spremembe relativnih deležev v odvisnem podjetju. Podjetje mora neposredno v lastniškem kapitalu pripoznati vsako razliko med zneskom, za katerega se prilagodijo neobvladujoči deleži, in pošteno vrednostjo plačanih ali prejetih nadomestil ter jo pripisati lastnikom obvladujočega podjetja.

Izguba obvladovanja

B97

Obvladujoče podjetje lahko izgubi obvladovanje odvisnega podjetja v dveh ali več dogovorih (transakcijah). Vendar včasih okoliščine pomenijo, da je treba več dogovorov obračunati kot eno samo transakcijo. Obvladujoče podjetje mora pri določanju, ali dogovore obračunavati kot eno samo transakcijo, upoštevati vse pogoje dogovorov in njihove gospodarske učinke. Eno ali več od naslednjega pomeni, da mora obvladujoče podjetje več dogovorov obračunati kot eno samo transakcijo:

(a)	sklenjeni so ob istem času ali eden zaradi drugega;

(b)	predstavljajo eno samo transakcijo, zasnovano za doseganje celotnega poslovnega učinka;

(c)	nastanek enega dogovora je odvisen od nastanka vsaj še enega dogovora.

(d)	šteje se, da en dogovor sam ni ekonomsko upravičen, ampak je ekonomsko upravičen skupaj z drugimi dogovori. Primer je, ko ima odtujitev delnic ceno, nižjo od tržne, kar se nadomesti s prihodnjimi odtujitvami, katerih cena je višja od tržne.

B98

Če obvladujoče podjetje izgubi obvladovanje odvisnega podjetja, mora:

(a)

odpraviti pripoznanje:

(i)	sredstev (vključno z dobrim imenom) in obveznosti odvisnega podjetja po knjigovodski vrednosti na datum izgube obvladovanja ter

(ii)	knjigovodske vrednosti neobvladujočih deležev v nekdanjem odvisnem podjetju na datum izgube obvladovanja (vključno z vsemi sestavinami drugega vseobsegajočega donosa, ki jim jih je mogoče pripisati);

(b)

pripoznati:

(i)	pošteno vrednost morebitnega nadomestila, prejetega iz transakcije, poslovnega dogodka ali okoliščin, ki so povzročile izgubo obvladovanja;

(ii)	če transakcija, dogodek ali okoliščine, ki so povzročile izgubo obvladovanja, vključujejo razdelitev delnic odvisnega podjetja lastnikom, to razdelitev in

(iii)

vse finančne naložbe, zadržane v nekdanjem odvisnem podjetju po pošteni vrednosti na datum izgube obvladovanja;

(c)	zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi z odvisnim podjetjem na podlagi B99. člena, prerazvrstiti v poslovni izid ali jih prenesti neposredno v zadržani čisti dobiček, če se to zahteva v skladu z drugimi MSRP;

(d)	pripoznati vsako nastalo razliko kot dobiček ali izgubo v poslovnem izidu, ki jo je mogoče pripisati obvladujočemu podjetju.

B99

Če obvladujoče podjetje izgubi obvladovanje odvisnega podjetja, mora obvladujoče podjetje obračunati vse zneske, prej pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi z navedenim odvisnim podjetjem enako, kot če bi obvladujoče podjetje neposredno odtujilo zadevna sredstva ali obveznosti. Če bi se torej dobiček ali izguba, prej pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazvrstila v poslovni izid ob odtujitvi zadevnih sredstev ali obveznosti, mora obvladujoče podjetje dobiček ali izgubo prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid (kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve), ko izgubi obvladovanje odvisnega podjetja. Če bi bil prevrednotovalni presežek, prej pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, prenesen neposredno v zadržani čisti dobiček ob odtujitvi sredstva, mora obvladujoče podjetje prenesti prevrednotovalni presežek neposredno v zadržani čisti dobiček, ko izgubi obvladovanje odvisnega podjetja.

Priloga C

Datum uveljavitve in prehod

Ta priloga je sestavni del MSRP in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

DATUM UVELJAVITVE

Podjetje mora uporabiti ta MSRP za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja ta MSRP prej, mora to razkriti ter hkrati uporabljati MSRP 11, MSRP 12, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi in MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

PREHOD

C2	Podjetje mora ta MSRP uporabljati za nazaj, v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake, razen kot je določeno v C3.–C6. členu.

Ob prvi uporabi tega MSRP podjetju ni treba opraviti prilagoditev pri obračunavanju njegove udeležbe v:

(a)	podjetjih, ki so bila prej konsolidirana v skladu z MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi ter SOP-12 Konsolidacija – podjetja za posebne namene ter se v skladu s tem MSRP še naprej konsolidirajo, ali

(b)	podjetjih, ki so bila prej nekonsolidirana v skladu z MRS 27 in SOP-12 ter se v skladu s tem MSRP še naprej ne konsolidirajo.

Če naložbenik na podlagi prve uporabe tega MSRP konsolidira podjetje, v katero naloži, ki ni bilo konsolidirano v skladu z MRS 27 in SOP-12, mora naložbenik:

(a)

če je podjetje, v katero naloži, poslovni subjekt (kot je opredeljen v MSRP 3), izmeriti sredstva, obveznosti in neobvladujoče deleže v tem prej nekonsolidiranem podjetju, v katero naloži, na datum začetne uporabe, kot bi bilo to podjetje, v katero naloži, konsolidirano (in bi tako uporabil obračunavanje prevzema v skladu z MSRP 3) od datuma, ko je naložbenik pridobil obvladovanje tega podjetja, v katero naloži, na podlagi zahtev iz tega MSRP;

(b)

če podjetje, v katero naloži, ni poslovni subjekt (kot je opredeljen v MSRP 3), izmeriti sredstva, obveznosti in neobvladujoče deleže v tem prej nekonsolidiranem podjetju, v katero naloži, na datum začetne uporabe, kot bi bilo to podjetje, v katero naloži, konsolidirano (z uporabo metode prevzema v skladu z MSRP 3 brez pripoznavanja dobrega imena podjetju, v katero naloži) od datuma, ko je naložbenik pridobil obvladovanje tega podjetja, v katero naloži, na podlagi zahtev iz tega MSRP. Vsaka razlika med zneskom pripoznanih sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev ter prejšnjo knjigovodsko vrednostjo naložbenikove udeležbe v podjetju, v katero naloži, se mora pripoznati kot ustrezna prilagoditev začetnega stanja lastniškega kapitala;

(c)

če merjenje sredstev, obveznosti in neobvladujočega deleža podjetja, v katero naloži, v skladu s točko (a) ali (b) ni izvedljivo (kot je opredeljeno v MRS 8), mora naložbenik:

(i)	če je podjetje, v katero naloži, poslovni subjekt, uporabiti zahteve iz MSRP 3. Predpostavljeni datum prevzema mora biti začetek prvega obdobja, za katerega je uporaba MSRP 3 izvedljiva, pri čemer je to lahko trenutno obdobje;

(ii)

če podjetje, v katero naloži, ni poslovni subjekt, uporabiti metodo prevzema, kot je opisana v MSRP 3, brez pripoznavanja dobrega imena podjetju, v katero naloži, od predpostavljenega datuma prevzema. Predpostavljeni datum prevzema mora biti začetek prvega obdobja, za katerega je uporaba tega člena izvedljiva, pri čemer je to lahko trenutno obdobje.

Naložbenik mora vsako razliko med zneskom sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev, pripoznanim na predpostavljeni datum prevzema, ter katerimi koli prej pripoznanimi zneski iz njegove udeležbe pripoznati kot prilagoditev lastniškega kapitala za to obdobje. Poleg tega mora naložbenik zagotoviti primerljive informacije in razkritja v skladu z MRS 8.

Če naložbenik na podlagi prve uporabe tega MSRP podjetja, v katero naloži, ki je bilo konsolidirano v skladu z MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008) in SOP-12, ne konsolidira več, mora izmeriti svoj ohranjeni delež v podjetju, v katero naloži, na datum začetne uporabe v znesku, ki bi bil izmerjen, če bi veljale zahteve iz tega MSRP, ko je naložbenik postal vključen v podjetje, v katero naloži, ali izgubil obvladovanje podjetja, v katero naloži. Če merjenje ohranjenega deleža ni izvedljivo (kot je opredeljeno v MRS 8), mora naložbenik uporabiti zahteve iz tega MSRP za obračunavanje izgube obvladovanja na začetku prvega obdobja, za katerega je uporaba tega MSRP izvedljiva, pri čemer je to lahko trenutno obdobje. Naložbenik mora vsako razliko med prej pripoznanim zneskom sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev ter knjigovodsko vrednostjo njegove udeležbe v podjetju, v katero naloži, pripoznati kot prilagoditev lastniškega kapitala za to obdobje. Poleg tega mora naložbenik zagotoviti primerljive informacije in razkritja v skladu z MRS 8.

S 23., 25., B94. in B96.–B99. členom so bile leta 2008 izvedene spremembe MRS 27, ki so bile prenesene v MSRP 10. Razen kadar uporabi C3. člen, mora podjetje uporabiti naslednje zahteve iz navedenih členov:

(a)	podjetje ne sme preoblikovati pripisa poslovnega izida za poročevalna obdobja pred prvo uporabo spremembe iz B94. člena;

(b)	zahteve iz 23. in B96. člena za obračunavanje sprememb deležev v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju po pridobitvi obvladovanja se ne uporabljajo za spremembe, ki so nastale, preden je podjetje prvič uporabilo te spremembe;

(c)

podjetje ne sme preoblikovati knjigovodske vrednosti finančne naložbe v nekdanjem odvisnem podjetju, če je izgubilo obvladovanje pred prvo uporabo sprememb iz 25. in B97.–B99. člena. Poleg tega podjetje ne sme ponovno izračunati dobička ali izgube zaradi izgube obvladovanja odvisnega podjetja, ki se je zgodila pred prvo uporabo sprememb iz 25. in B97.–B99. člena.

Sklicevanja na MSRP 9

C7	Če podjetje uporablja ta MSRP, vendar še ne uporablja MSRP 9, v tem MSRP vsako sklicevanje na MSRP 9 pomeni sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

RAZVELJAVITEV DRUGIH MSRP

C8	Ta MSRP nadomešča zahteve v zvezi s konsolidiranimi računovodskimi izkazi iz MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008).

C9	Ta MSRP nadomešča tudi SOP-12 Konsolidacija – podjetja za posebne namene.

Priloga D

Spremembe drugih MSRP

V tej prilogi so določene spremembe drugih MSRP, ki so posledica izdaje tega MSRP s strani upravnega odbora. Podjetje mora uporabiti spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Če je podjetje uporabilo ta MSRP pred tem datumom, mora uporabiti te spremembe za to zgodnejše obdobje. V spremenjenih členih je novo besedilo podčrtano, izbrisano besedilo pa prečrtano.

MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Doda se 39.I člen:

39I	Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 31., B7., C1., D1., D14. in D15. člen ter dodan D31. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

Spremeni se B7. člen Priloge B:

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, mora uporabiti naslednje zahteve iz MSRP 10 za naprej od datuma prehoda na MSRP:

(a)	zahtevo iz B94. člena, da je celotni vseobsegajoči donos pripisan lastnikom obvladujočega podjetja in neobvladujočim deležem, tudi če to povzroči primanjkljaj v stanju neobvladujočih deležev;

(b)	zahteve iz 23. in B93. člena za obračunavanje sprememb deleža obvladujočega podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, ter

(c)	zahteve iz B97.–B99. člena za obračunavanje izgube obvladovanja odvisnega podjetja ter s tem povezane zahteve iz 8.A člena MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje.

Vendar če se podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odloči za uporabo MSRP 3 za nazaj za pretekle poslovne združitve, mora uporabiti tudi MSRP 10 v skladu s C1. členom tega MSRP.

Spremeni se C1. člen Priloge C:

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, se lahko odloči, da MSRP 3 ne bo uporabilo za nazaj za pretekle poslovne združitve (poslovne združitve, ki so se zgodile pred dnem prehoda na MSRP). Vendar če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, preoblikuje katero koli poslovno združitev z namenom skladnosti z MSRP 3, mora preoblikovati vse poznejše poslovne združitve in tudi uporabiti MSRP 10 od istega datuma naprej. Na primer, če se podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odloči za preoblikovanje poslovne združitve, ki je nastala 30. junija 20X6, mora preoblikovati vse poslovne združitve, ki so nastale 30. junija 20X6 in na datum prehoda na MSRP, pri čemer mora od 30. junija 20X6 uporabljati tudi MSRP 10.

MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic

Doda se 63.A člen:

63A	Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 5. člen in Priloga A. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

V Prilogi A se spremeni opomba k opredelitvi pojma „dogovor za plačilo na podlagi delnic“:

*	„Skupina“ je v Prilogi A k MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi opredeljena kot „obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja“ z vidika zadnjega obvladujočega podjetja poročajočega podjetja.

MSRP 3 Poslovne združitve

Spremeni se 7. člen in doda se 64.E člen:

Pri določitvi prevzemnika – podjetja, ki pridobi obvladovanje drugega podjetja, tj. prevzetega podjetja, je treba uporabljati napotke iz MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi. Če je nastala poslovna združitev, vendar uporaba napotkov iz MSRP 10 ne nakazuje jasno, katero od podjetij, ki se združujejo, je prevzemnik, je treba pri tem določanju upoštevati dejavnike iz B14.–B18. člena.

64E	Z MSRP 10, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 7., B13. in B63.(e) člen ter Priloga A. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10.

D6	[Ne velja za zahteve.]

D7	V Prilogi A se izbriše opredelitev pojma „obvladovanje“.

Spremenita se B13. in B63.(e) člen Priloge B:

B13

Pri določitvi prevzemnika – podjetja, ki pridobi obvladovanje prevzetega podjetja, je treba uporabljati napotke iz MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi. Če je nastala poslovna združitev, vendar uporaba napotkov iz MSRP 10 ne nakazuje jasno, katero od podjetij, ki se združujejo, je prevzemnik, je treba pri tem določanju upoštevati dejavnike iz B14.–B18. člena.

B63

Primeri drugih MSRP, v katerih so napotki za poznejše merjenje in obračunavanje pridobljenih sredstev in prevzetih ali nastalih obveznosti v poslovni združitvi, vključujejo:

(a)

…

(e)	MSRP 10 vsebuje napotke za obračunavanje sprememb deleža obvladujočega podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju po pridobitvi obvladovanja.

MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja

Spremeni se 3.(a) člen in doda se 44.O člen:

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, ki se obračunajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar je v skladu z MRS 27 ali MRS 28 v nekaterih primerih podjetju dovoljeno, da obračuna delež v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu z uporabo MRS 39; v teh primerih …

44O	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen 3. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan novembra 2009)

D10

Doda se 8.1.2. člen:

8.1.2

Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen C8. člen ter izbrisani naslovi nad C18. členom in C18.–C23. členi. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D11

V Prilogi C se izbrišejo C18. in C19. člen ter naslovi pred C18. in C19. členom, C8. člen pa se spremeni:

C83

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan oktobra 2010)

D12

Spremeni se 3.2.1. člen in doda se 7.1.2. člen.

3.2.1

V konsolidiranih računovodskih izkazih se 3.2.2.–3.2.9., B3.1.1., B3.1.2. in B3.2.1.–B3.2.17. člen uporabljajo na konsolidirani ravni. Zato podjetje najprej vsa odvisna podjetja konsolidira v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in potem navedene člene uporabi za nastalo skupino.

7.1.2

Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 3.2.1., B3.2.1.–B3.2.3., B4.3.12.(c), B5.7.15., C11. in C30. člen ter izbrisani C23.–C28. člen in zadevni naslovi. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D13

Spremenijo se B3.2.1.–B3.2.3. in B5.7.15. člen Priloge B:

V B3.2.1. členu se v prvem polju shematskega prikaza izbriše besedilo „(tudi morebitna podjetja za posebne namene)“.

B3.2.2

Položaj, opisan v 3.2.4.(b) členu (ko podjetje zadrži pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva, prevzame pa pogodbeno obvezo za plačilo tistih denarnih tokov enemu ali več podjetjem), se pojavi, če je podjetje na primer sklad in naložbenikom izda pomembne deleže v temeljnih finančnih sredstvih, ki jih poseduje, in servisira ta finančna sredstva. V takšnem primeru so finančna sredstva primerna za odpravo pripoznanja, če so izpolnjeni pogoji iz 3.2.5. in 3.2.6. člena.

B3.2.3

Če uporabi 3.2.5. člen, bi lahko bilo podjetje na primer izvirni osnovalec finančnega sredstva ali skupina, ki vključuje , ki je pridobilo finančno sredstvo in prenaša denarne tokove nepovezanim tretjim naložbenikom.

B5.7.15

Primeri tveganja v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti za posamezna sredstva:

(a)

…

(b)

obveznost, ki jo izda strukturirano podjetje z naslednjimi značilnostmi. Podjetje je pravno izolirano, zato so sredstva v podjetju namenjena izključno v korist njegovih naložbenikov, tudi v primeru stečaja. Podjetje ne sklepa nobenih drugih transakcij in sredstva v podjetju ne morejo biti zastavljena. Zneski se dolgujejo naložbenikom v podjetje le, če namenska sredstva ustvarjajo denarne tokove. Zato …

D14

V Prilogi C se izbrišejo C23. in C24. člen ter naslov pred C23. členom, C11. in C30. člen pa se spremenita:

C11

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

C30

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

D15

Spremenita se 4. in 123. člen, doda pa se 139.H člen:

Ta standard se ne uporablja za sestavo in vsebino zgoščenih medletnih računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z MRS 34 Medletno računovodsko poročanje. Vendar se 15.–35. člen uporabljajo za takšne računovodske izkaze. Ta standard se uporablja enako za vsa podjetja, vključno s podjetji, ki predstavijo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, in podjetji, ki predstavijo ločene računovodske izkaze v skladu z MRS 27 Ločeni računovodski izkazi.

123

V procesu izvajanja računovodskih usmeritev v podjetju poslovodno osebje poleg ocen podaja tudi presoje, ki lahko zelo vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih. Poslovodno osebje na primer presoja:

(a)

…

(b)	kdaj se vsa pomembna tveganja in koristi lastništva finančnih sredstev in najetih sredstev dejansko prenesejo na druga podjetja ter

(c)	ali določene prodaje proizvodov v bistvu predstavljajo finančne sporazume, ki ne zagotavljajo prihodkov.

(d)

139H	Z MSRP 10 in MSRP 12, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4., 119., 123. in 124. člen. Podjetje mora navedene spremembe uporabiti, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 12.

MRS 7 Izkaz denarnih tokov

D16

Spremeni se 42.B člen in doda se 57. člen:

42B

Spremembe deležev v lastniškem kapitalu v odvisnih podjetjih, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, kot je naknaden nakup ali prodaja kapitalskih instrumentov odvisnega podjetja s strani obvladujočega podjetja, se obračunajo kot transakcije z lastniškim kapitalom (glej MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi). Zato velja naslednje, …

57	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 37., 38. in 42.B člen ter izbrisan 50.(b) člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev

D17	[Ne velja za zahteve.]

D18

Spremenijo se 19., 45. in 46. člen, doda pa se 60.F člen:

19	Ta standard samostojnemu podjetju, ki pripravlja računovodske izkaze, ali podjetju, ki pripravlja ločene računovodske izkaze v skladu z MRS 27 Ločeni računovodski izkazi, prav tako dovoljuje, da predstavi svoje računovodske izkaze v kateri koli valuti (ali valutah). Če …

Združevanje rezultatov in finančnega položaja poslovanja v tujini z rezultati in finančnim položajem poročajočega podjetja temelji na običajnih postopkih konsolidacije, kot je izločanje stanj in notranjih transakcij odvisnega podjetja v skupini (glej MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi). Vendar …

Če so računovodski izkazi poslovanja v tujini glede datumov drugačni od računovodskih izkazov poročajočega podjetja, enota v tujini pogosto pripravi dodatne izkaze za isti datum, kot ga imajo računovodski izkazi poročajočega podjetja. Če se to ne naredi, MSRP 10 dovoljuje uporabo različnih datumov, če razlika med datumoma ni daljša od treh mesecev in so opravljene prilagoditve za učinke vseh pomembnih transakcij in drugih dogodkov, ki se zgodijo med tema datumoma. V takšnem primeru se sredstva in obveznosti poslovanja v tujini pretvorijo po menjalnem tečaju ob koncu poročevalnega obdobja enote v tujini. Opravijo se prilagoditve zaradi pomembnih sprememb menjalnih tečajev vse do konca poročevalnega obdobja poročajočega podjetja v skladu z MSRP 10. Enako …

60F	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 3.(b), 8., 11., 18., 19., 33., 44.–46. in 48.A člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 24 Razkrivanje povezanih strank

D19

Spremeni se 3. člen:

Ta standard v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi ali MRS 27 Ločeni računovodski izkazi zahteva razkritje razmerij, transakcij in neporavnanih obveznosti, vključno z obvezami, med povezanimi strankami v konsolidiranih in ločenih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja ali naložbenikov s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero se naloži, ali pomembnim vplivom v njem. Ta standard se uporablja tudi za individualne računovodske izkaze.

V 9. členu se izbrišejo opredelitve pojmov „obvladovanje“, „skupno obvladovanje“ in „pomemben vpliv“ ter se doda stavek:

Pojmi „obvladovanje“, „skupno obvladovanje“ in „pomemben vpliv“ so opredeljeni v MSRP 10, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige ter se v tem standardu uporabljajo v smislu iz navedenih MSRP.

Doda se 28.A člen:

28A	Z MSRP 10, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MSRP 12, ki so bili izdani maja 2011, so bili spremenjeni 3., 9., 11.(b), 15., 19.(b) in (e) ter 25. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12.

MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi

D20

V MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi se izbrišejo zahteve v zvezi s konsolidiranimi računovodskimi izkazi in se po potrebi prestavijo v MSRP 10. Računovodske zahteve in zahteve po razkritju za ločene računovodske izkaze ostanejo v MRS 27; naslov se spremeni v Ločeni računovodski izkazi, ostali členi se zaporedno preštevilčijo, področje uporabe se prilagodi in izvedejo se druge redakcijske spremembe. Računovodske zahteve in zahteve po razkritju, ki ostanejo v MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011), se prav tako posodobijo, da izražajo napotke iz MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 in MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011). Podrobnosti o tem, kam se premaknejo členi v MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008), so navedene v preglednici skladnosti, priloženi MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje

D21

Spremeni se 4.(a) člen in doda se 97.I člen:

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

97I	Z MSRP 10 in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 4.(a) in AG29. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D22

Spremeni se AG29. člen Priloge:

AG29	V konsolidiranih računovodskih izkazih podjetje predstavi neobvladujoče deleže, tj. deleže ostalih strank v lastniškem kapitalu in prihodku svojih odvisnih podjetij, v skladu z MRS 1 in MSRP 10. Kadar …

MRS 33 Čisti dobiček na delnico

D23

Spremeni se 4. člen in doda se 74.B člen.

Kadar podjetje predstavi konsolidirane računovodske izkaze in ločene računovodske izkaze, ki so pripravljeni v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 27 Ločeni računovodski izkazi, je treba razkritja, ki jih zahteva ta standard, prikazati le na podlagi konsolidiranih informacij. …

74B	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4., 40. in A11. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 36 Oslabitev sredstev

D24

Spremeni se 4.(a) člen in doda se 140.H člen.

Ta standard se uporablja za vsa finančna sredstva, razvrščena kot:

(a)	odvisna podjetja, kot so opredeljena v MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi;

(b)

…

140H	Z MSRP 10 in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4. člen, naslov nad 12.(h) členom in 12(h). člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D25	[Ne velja za zahteve.]

MRS 38 Neopredmetena sredstva

D26

Spremeni se 3.(e) člen in doda se 130.F člen.

Če drug standard predpisuje obračunavanje posebne vrste neopredmetenega sredstva, podjetje uporablja tisti standard in ne tega. Ta standard se na primer ne uporablja za:

(a)

…

(e)	finančna sredstva iz MRS 32. Pripoznavanje in merjenje nekaterih finančnih sredstev je zajeto v MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ter MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige.

(f)

…

130F	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen 3.(e) člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D27

Spremenita se 2.(a) in 15. člen, doda pa se 103.P člen:

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih in skupnih podvigih, ki se obračunajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar morajo podjetja uporabljati ta standard za delež v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki se v skladu z MRS 27, ali MRS 28 obračunava po tem standardu. …

15	V konsolidiranih računovodskih izkazih se 16.–23. člen in AG34.–AG52. člen Priloge A uporabljajo na konsolidirani ravni. Zato podjetje najprej konsolidira vsa odvisna podjetja v skladu z MSRP 10, nato pa uporabi 16.–23. člen in AG34.–AG52. člen Priloge A za nastalo skupino.

103P	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 2.(a), 15., AG3., AG36.–AG38. in AG41.(a) člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D28

Spremenijo se AG36.–AG38. člen Priloge A:

V AG36. členu se v prvem polju shematskega prikaza izbriše besedilo „(tudi morebitna podjetja za posebne namene)“.

AG37

Položaj, opisan v 18.(b) členu (ko podjetje zadrži pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva, prevzame pa pogodbeno obvezo za plačilo tistih denarnih tokov enemu ali več podjetjem), se pojavi, če je podjetje na primer sklad in naložbenikom izda pomembne deleže v temeljnih finančnih sredstvih, ki jih poseduje, in servisira ta finančna sredstva. V takšnem primeru so finančna sredstva primerna za odpravo pripoznanja, če so izpolnjeni pogoji iz 19. in 20. člena.

AG38	Če uporabi 19. člen, bi lahko bilo podjetje na primer izvirni osnovalec finančnega sredstva ali skupina, ki vključuje odvisno podjetje, ki je pridobilo finančno sredstvo in prenaša denarne tokove nepovezanim tretjim naložbenikom.

OPMSRP 5 Pravica do deležev, ki izhajajo iz skladov za razgradnjo, obnovo in ponovno oživljanje okolja

D29

V „sklicevanjih“ se izbrišejo vnosi za MRS 27 in MRS 31, vnos za MRS 28 se spremeni v „MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige“, dodata pa se vnosa za MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11 Skupni aranžmaji.

Spremeni se 8. člen in doda se 14.B člen.

8	Vlagatelj mora določiti, ali obvladuje, skupaj obvladuje ali ima v skladu pomemben vpliv s sklicevanjem na MSRP 10, MSRP 11 in MRS 28. Če to drži, vlagatelj svoj delež v skladu obračuna skladno s temi standardi.

14B	Z MSRP 10 in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 8. in 9. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

OPMSRP 17 Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom

D30

V „sklicevanjih“ se doda vnos za „MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi“.

Spremeni se 7. člen in doda se 19. člen.

V skladu s 5. členom se to pojasnilo ne uporablja, kadar podjetje razdeli nekatere od svojih deležev v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, vendar odvisno podjetje še naprej obvladuje. Podjetje, ki opravi razdelitev, katere posledica je, da podjetje pripozna neobvladujoči delež v odvisnem podjetju, obračuna razdelitev v skladu z MSRP 10.

19	Z MSRP 10, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 7. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10.

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 11

Skupni aranžmaji

CILJ

1	Cilj tega MSRP je opredeliti načela za računovodsko poročanje podjetij, ki imajo delež v skupaj obvladovanih aranžmajih (tj. skupnih aranžmajih).

Uresničevanje cilja

2	Za uresničevanje cilja iz 1. člena ta MSRP opredeljuje skupno obvladovanje in od podjetja, ki je stranka v skupnem aranžmaju, zahteva, da določi vrsto skupnega aranžmaja, v katerem je udeležen, tako da oceni svoje pravice in obveze ter jih obračuna v skladu z zadevno vrsto skupnega aranžmaja.

PODROČJE UPORABE

3	Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja, ki so stranke v skupnem aranžmaju.

SKUPNI ARANŽMAJI

4	Skupni aranžma je aranžma, ki ga skupaj obvladujeta dve ali več strank.

Značilnosti skupnega aranžmaja so:

(a)	stranke zavezuje pogodbeni sporazum (glej B2.–B4. člen);

(b)	pogodbeni sporazum dvema ali več strankam dodeljuje skupno obvladovanje aranžmaja (glej 7.–13. člen).

6	Skupni aranžma je lahko skupna dejavnost ali skupni podvig.

Skupno obvladovanje

7	Skupno obvladovanje je pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja, ki obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki si delijo obvladovanje.

Podjetje, ki je stranka v aranžmaju, mora oceniti, ali pogodbeni sporazum vsem strankam ali skupini strank dodeljuje kolektivno obvladovanje aranžmaja. Vse stranke ali skupina strank kolektivno obvladuje aranžma, kadar mora s skupnim ukrepanjem usmerjati dejavnosti, ki imajo velik vpliv na donos aranžmaja (tj. zadevne dejavnosti).

9	Ko je določeno, da vse stranke ali skupina strank kolektivno obvladuje aranžma, skupno obvladovanje obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki kolektivno obvladujejo aranžma.

10	Skupnega aranžmaja nikoli ne obvladuje le ena stranka. Stranka s skupnim obvladovanjem aranžmaja lahko vsaki drugi stranki ali skupini strank prepreči obvladovanje aranžmaja.

11	Aranžma je lahko skupni aranžma, čeprav ga ne obvladujejo skupaj vse njegove stranke. Ta MSRP razlikuje med strankami s skupnim obvladovanjem skupnega aranžmaja (soizvajalci ali sopodvižniki) in strankami, ki sodelujejo v skupnem aranžmaju, vendar ga ne obvladujejo skupaj.

12	Pri oceni, ali vse stranke ali skupina strank skupaj obvladuje aranžma, bo moralo podjetje uporabiti presojo. Podjetje mora pri tej oceni upoštevati vsa dejstva in okoliščine (glej B5.–B11. člen).

13	V primeru spremembe dejstev in okoliščin mora podjetje ponovno oceniti, ali še vedno skupaj obvladuje aranžma.

Vrste skupnega aranžmaja

14	Podjetje določi vrsto skupnega aranžmaja, v katerem je udeleženo. Razvrstitev skupnega aranžmaja kot skupna dejavnost ali skupni podvig je odvisna od pravic in obvez strank v aranžmaju.

15	Skupna dejavnost je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem. Te stranke se imenujejo soizvajalci.

16	Skupni podvig je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja. Te stranke se imenujejo sopodvižniki.

Podjetje pri oceni, ali je skupni aranžma skupna dejavnost ali skupni podvig, uporabi presojo. Podjetje določi vrsto skupnega aranžmaja, v katerem je udeleženo, tako da upošteva pravice in obveze, ki izhajajo iz aranžmaja. Podjetje oceni svoje pravice in obveze, pri čemer upošteva strukturo in pravno obliko aranžmaja, pogoje, s katerimi so se stranke strinjale v pogodbenem sporazumu, ter druga dejstva in okoliščine, kadar je to ustrezno (glej B12.–B33. člen).

Stranke v nekaterih primerih zavezuje okvirni sporazum, ki določa splošne pogodbene pogoje za izvajanje ene ali več dejavnosti. Okvirni sporazum lahko določa, da stranke ustanavljajo različne skupne aranžmaje za obravnavanje posebnih dejavnosti, ki so del sporazuma. Čeprav so ti skupni aranžmaji povezani z istim okvirnim sporazumom, so lahko različnih vrst, če se pravice in obveze strank pri izvajanju različnih dejavnosti, obravnavanih v okvirnem sporazumu, razlikujejo. Tako je mogoč soobstoj skupnih dejavnosti in skupnih podvigov, kadar stranke izvajajo različne dejavnosti, ki so del istega okvirnega sporazuma.

19	V primeru spremembe dejstev in okoliščin mora podjetje ponovno oceniti, ali se je vrsta skupnega aranžmaja, v katerem je udeleženo, spremenila.

RAČUNOVODSKI IZKAZI STRANK V SKUPNEM ARANŽMAJU

Skupne dejavnosti

Soizvajalec mora v zvezi s svojim deležem v skupni dejavnosti pripoznati:

(a)	svoja sredstva, vključno z deležem katerih koli sredstev v skupni lasti;

(b)	svoje obveznosti, vključno z deležem katerih koli obveznosti, ki jih prevzame z drugimi soizvajalci;

(c)	svoje prihodke iz prodaje deleža proizvodov iz skupne dejavnosti;

(d)	svoj delež prihodkov iz prodaje proizvodov skupne dejavnosti in

(e)	svoje odhodke, vključno z deležem katerih koli odhodkov, ki jih deli z drugimi.

21	Soizvajalec mora sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke, povezane z njegovim deležem v skupni dejavnosti, obračunati v skladu z MSRP, ki se uporabljajo za določena sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke.

22	Obračunavanje transakcij, kot so prodaja, prispevek ali nakup sredstev med podjetjem in skupno dejavnostjo, v kateri je to podjetje soizvajalec, je določeno v B34.–B37. členu.

Stranka, ki sodeluje v skupni dejavnosti, vendar je ne obvladuje skupaj, mora svoj delež v aranžmaju prav tako obračunati v skladu z 20.–22. členom, če ima ta stranka pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih s skupno dejavnostjo. Če stranka, ki sodeluje v skupni dejavnosti, vendar je ne obvladuje skupaj, nima pravic do sredstev in obvez iz obveznosti, povezanih s to skupno dejavnostjo, mora svoj delež v skupni dejavnosti obračunati v skladu z MSRP, ki se uporabljajo za ta delež.

Skupni podvigi

24	Sopodvižnik mora svoj delež v skupnem podvigu pripoznati kot finančno naložbo, ki jo obračuna po kapitalski metodi v skladu z MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige, razen če je podjetje izvzeto iz uporabe kapitalske metode, kot je določena v navedenem standardu.

25	Stranka, ki sodeluje v skupnem podvigu, vendar ga ne obvladuje skupaj, mora svoj delež v aranžmaju obračunati v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti oziroma v skladu z MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), če ima na skupni podvig pomemben vpliv.

LOČENI RAČUNOVODSKI IZKAZI

V ločenih računovodskih izkazih mora soizvajalec ali sopodvižnik obračunati svoje deleže v:

(a)	skupni dejavnosti v skladu z 20.–22. členom;

(b)	skupnem podvigu v skladu z 10. členom MRS 27 Ločeni računovodski izkazi.

V ločenih računovodskih izkazih mora stranka, ki sodeluje v skupnem aranžmaju, vendar ga ne obvladuje skupaj, obračunati svoje deleže v:

(a)	skupni dejavnosti v skladu s 23. členom;

(b)	skupnem podvigu v skladu z MSRP 9, razen če podjetje pomembno vpliva na skupni podvig, pri čemer se uporabi 10. člen MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

Priloga A

Opredeljeni izrazi

Ta priloga je sestavni del MSRP.

Skupni aranžma	Aranžma, ki ga skupaj obvladujeta dve ali več strank.
Skupno obvladovanje	Pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja, ki obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki skupaj obvladujejo aranžma.
Skupna dejavnost	Skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem.
Soizvajalec	Stranka v skupni dejavnosti, ki skupaj obvladuje zadevno skupno dejavnost.
Skupni podvig	Skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja.
Sopodvižnik	Stranka v skupnem podvigu, ki skupaj obvladuje zadevni skupni podvig.
Stranka v skupnem aranžmaju	Podjetje, ki sodeluje v skupnem aranžmaju, ne glede na to, ali skupaj obvladuje aranžma.
Ločeni nosilec	Ločeno opredeljiva finančna struktura, vključno z ločenimi pravnimi osebami ali podjetji, priznanimi s statutom, ne glede na to, ali imajo ta podjetja pravno osebnost.

Naslednji izrazi so opredeljeni v MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011), MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) ali MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi ter so v tem MSRP uporabljeni v pomenu, ki je določen v navedenih MSRP:

—	obvladovanje podjetja, v katero se naloži,

—	kapitalska metoda,

—

moč,

—	pravice do pravnega varstva,

—	zadevne dejavnosti,

—	ločeni računovodski izkazi,

—	pomemben vpliv.

Priloga B

Napotki za uporabo

Ta priloga je sestavni del MSRP. Opisuje uporabo 1.–27. člena in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

B1	V tej prilogi so opisani hipotetični primeri. Čeprav so nekateri vidiki primerov lahko prisotni v dejanskih vzorcih pojavov, bi bilo treba pri uporabi MSRP 11 oceniti vsa pomembna dejstva in okoliščine posameznega vzorca pojavov.

SKUPNI ARANŽMAJI

Pogodbeni sporazum (5. člen)

Pogodbeni sporazumi se lahko dokazujejo na različne načine. Izvršljiv pogodbeni sporazum se pogosto, čeprav ne vedno, sklene pisno, navadno v obliki pogodbe ali dokumentiranih razprav med strankami. Tudi zakonski mehanizmi lahko sami ali skupaj s pogodbami med strankami oblikujejo izvršljive sporazume.

B3	Kadar se skupni aranžmaji strukturirajo prek ločenega nosilca (glej B19.–B33. člen), se pogodbeni sporazum ali nekateri vidiki pogodbenega sporazuma v nekaterih primerih vključijo v poslovnik, listino ali pravilnike ločenega nosilca.

Pogodbeni sporazum določa pogoje, pod katerimi stranke sodelujejo v dejavnosti, ki je predmet aranžmaja. Pogodbeni sporazum na splošno obravnava vprašanja, kot so:

(a)	namen, dejavnost in trajanje skupnega aranžmaja;

(b)	način imenovanja članov upravnega odbora ali enakovrednega upravnega organa skupnega aranžmaja;

(c)	postopek odločanja: vprašanja, za katera so potrebne odločitve strank, glasovalne pravice strank in potrebna raven podpore za ta vprašanja. Postopek odločanja, izražen v pogodbenem sporazumu, določa skupno obvladovanje aranžmaja (glej B5.–B11. člen);

(d)	kapitalski ali drugi prispevki, ki se zahtevajo od strank;

(e)	kako si stranke delijo sredstva, obveznosti, prihodke, odhodke in dobiček ali izgubo, ki so povezani s skupnim aranžmajem.

Skupno obvladovanje (7.–13. člen)

Pri oceni, ali podjetje skupaj obvladuje aranžma, mora podjetje najprej oceniti, ali vse stranke ali skupina strank obvladuje aranžma. MSRP 10 opredeljuje obvladovanje in ga je treba uporabiti za določitev, ali so vse stranke ali skupina strank izpostavljene spremenljivemu donosu ali imajo pravice do spremenljivega donosa iz njihove udeležbe v aranžmaju in lahko prek svojega obvladovanja aranžmaja vplivajo na ta donos. Kadar lahko vse stranke ali skupina strank, obravnavana kolektivno, usmerja dejavnosti, ki imajo velik vpliv na donos aranžmaja (zadevne dejavnosti), stranke kolektivno obvladujejo aranžma.

Po ugotovitvi, da vse stranke ali skupina strank kolektivno obvladuje aranžma, mora podjetje oceniti, ali skupaj obvladuje aranžma. Skupno obvladovanje obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki kolektivno obvladujejo aranžma. Pri oceni, ali aranžma skupaj obvladujejo vse njegove stranke ali skupina strank ali ga obvladuje le ena njegova stranka, se lahko zahteva presoja.

Postopek odločanja, o katerem so se stranke sporazumele v pogodbenem sporazumu, v nekaterih primerih posredno vodi k skupnemu obvladovanju. Dve stranki lahko na primer ustanovita aranžma, v katerem ima vsaka 50 % glasovalnih pravic, pogodbeni sporazum, ki sta ga sklenili, pa določa, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih potrebnih najmanj 51 % glasovalnih pravic. V tem primeru sta se stranki posredno strinjali, da skupaj obvladujeta aranžma, ker odločitev o zadevnih dejavnostih ni mogoče sprejeti brez soglasja obeh strank.

V drugih okoliščinah je v pogodbenem sporazumu določeno, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih potreben minimalen delež glasovalnih pravic. Kadar se lahko ta minimalen zahtevani delež glasovalnih pravic doseže z več kot eno kombinacijo soglasnih strank, aranžma ni skupni aranžma, razen če pogodbeni sporazum določa, katere stranke (ali kombinacija strank) morajo doseči soglasje pri odločitvah o zadevnih dejavnostih aranžmaja.

Primeri uporabe

Primer 1

Predpostavljajmo, da tri stranke ustanovijo aranžma: A ima 50 %, B ima 30 % in C ima 20 % glasovalnih pravic v aranžmaju. Pogodbeni sporazum, ki so ga sklenile stranke A, B in C, določa, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih aranžmaja potrebnih najmanj 75 % glasovalnih pravic. Čeprav lahko stranka A prepreči vsako odločitev, ne obvladuje aranžmaja, ker potrebuje soglasje stranke B. Pogoji njihovega pogodbenega sporazuma, ki določajo, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih potrebnih najmanj 75 % glasovalnih pravic, pomenijo, da stranki A in B skupaj obvladujeta aranžma, ker odločitev o zadevnih dejavnostih aranžmaja ni mogoče sprejeti brez soglasja obeh strank A in B.

Primer 2

Predpostavljajmo, da so v aranžmaju tri stranke: A ima 50 % glasovalnih pravic v aranžmaju, B in C pa imata vsaka po 25 %. Pogodbeni sporazum, ki so ga sklenile stranke A, B in C, določa, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih aranžmaja potrebnih najmanj 75 % glasovalnih pravic. Čeprav lahko A prepreči vsako odločitev, ne obvladuje aranžmaja, ker potrebuje soglasje stranke B ali C. V tem primeru A, B in C kolektivno obvladujejo aranžma. Vendar se lahko 75 % glasovalnih pravic doseže s soglasjem različnih kombinacij strank (tj. A in B ali A in C). Da bi v takem primeru lahko govorili o skupnem aranžmaju, bi moral pogodbeni sporazum med strankami določati, kateri dve stranki morata doseči soglasje pri odločitvah o zadevnih dejavnostih aranžmaja.

Primer 3

Predpostavljajmo, da imata stranki A in B v aranžmaju vsaka po 35 % glasovalnih pravic, pri čemer je preostalih 30 % široko razpršenih. Za odločitve o zadevnih dejavnostih je potrebna odobritev večine glasovalnih pravic. Stranki A in B skupaj obvladujeta aranžma le, če pogodbeni sporazum določa, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih aranžmaja potrebno soglasje obeh strank A in B.

Zahteva po soglasju pomeni, da lahko vsaka stranka, ki skupaj obvladuje aranžma, vsaki drugi stranki ali skupini strank prepreči sprejemanje enostranskih odločitev (o zadevnih dejavnostih) brez njenega soglasja. Če se zahteva po soglasju nanaša le na odločitve, ki stranki zagotavljajo pravice do pravnega varstva, in ne na odločitve o zadevnih dejavnostih aranžmaja, ta stranka ne obvladuje skupaj aranžmaja.

B10

Pogodbeni sporazum lahko vključuje klavzule o reševanju sporov, kot je arbitraža. Te določbe lahko omogočajo sprejemanje odločitev brez soglasja strank, ki skupaj obvladujejo aranžma. Obstoj takšnih določb ne preprečuje skupnega obvladovanja aranžmaja in s tem opredelitve aranžmaja kot skupnega aranžmaja.

Ocenjevanje skupnega obvladovanja

B11	Kadar aranžma ne spada na področje uporabe MSRP 11, podjetje obračuna svoj delež v aranžmaju v skladu z ustreznim MSRP, na primer MSRP 10, MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) ali MSRP 9.

VRSTE SKUPNEGA ARANŽMAJA (14.–19. ČLEN)

B12	Skupni aranžmaji se ustanavljajo za različne namene (npr. zato, da lahko stranke delijo stroške in tveganja ali da se strankam zagotovi dostop do novih tehnologij ali novih trgov), pri čemer se lahko uporabijo različne strukture in pravne oblike.

B13	Pri nekaterih aranžmajih ni nujno, da se dejavnost, ki je predmet aranžmaja, izvaja v ločenem nosilcu. Vendar drugi aranžmaji vključujejo vzpostavitev ločenega nosilca.

B14

Razvrstitev skupnih aranžmajev, ki se zahteva v tem MSRP, je odvisna od pravic in obvez strank, ki izhajajo iz aranžmaja v običajnem poslovanju. V tem MSRP so skupni aranžmaji razvrščeni kot skupne dejavnosti ali skupni podvigi. Kadar ima podjetje pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem, je aranžma skupna dejavnost. Kadar ima podjetje pravice do čistih sredstev aranžmaja, je aranžma skupni podvig. V B16.–B33. členu je določena ocena, na podlagi katere podjetje določi, ali ima delež v skupni dejavnosti ali v skupnem podvigu.

Razvrstitev skupnega aranžmaja

B15

Kot navaja B14. člen, je za razvrstitev skupnih aranžmajev potrebno, da stranke ocenijo svoje pravice in obveze, ki izhajajo iz aranžmaja. Ko podjetje izvaja to oceno, mora upoštevati:

(a)	strukturo skupnega aranžmaja (glej B16.–B21. člen);

(b)

kadar je skupni aranžma strukturiran prek ločenega nosilca:

(i)	pravno obliko ločenega nosilca (glej B22.–B24. člen);

(ii)	pogoje pogodbenega sporazuma (glej B25.–B28. člen);

(iii)

druga dejstva in okoliščine, kadar je to ustrezno (glej B29.–B33. člen).

Struktura skupnega aranžmaja

Skupni aranžmaji, ki niso strukturirani prek ločenega nosilca

B16	Skupni aranžma, ki ni strukturiran prek ločenega nosilca, je skupna dejavnost. Pogodbeni sporazum v tem primeru določa pravice strank do sredstev in obveze strank iz obveznosti, povezanih z aranžmajem, ter pravice strank do ustreznih prihodkov in obveze strank iz ustreznih odhodkov.

B17

Pogodbeni sporazum pogosto opisuje vrsto dejavnosti, ki so predmet aranžmaja, in namero strank o skupnem izvajanju teh dejavnosti. Stranke v skupnem aranžmaju bi se na primer lahko dogovorile, da bodo skupaj proizvajale izdelek, pri čemer bo vsaka stranka odgovorna za določeno nalogo ter bo uporabljala lastna sredstva in bo odgovorna za lastne obveznosti. Pogodbeni sporazum lahko tudi določa, kako se prihodki in odhodki, ki so skupni vsem strankam, med njimi razdelijo. V tem primeru vsak soizvajalec v svojih računovodskih izkazih pripozna sredstva in obveznosti, uporabljene za določeno nalogo, ter pripozna svoj del prihodkov in odhodkov v skladu s pogodbenim sporazumom.

B18

V drugih primerih se lahko stranke v skupnem aranžmaju na primer dogovorijo, da si sredstva delijo in jih skupaj upravljajo. Pogodbeni sporazum v tem primeru določa pravice strank do sredstev, ki jih skupaj upravljajo, ter kako si stranke delijo proizvode ali prihodke iz sredstev in operativne stroške. Vsak soizvajalec obračuna svoj delež skupnih sredstev in svoj dogovorjeni del kakršnih koli obveznosti ter pripozna svoj delež proizvodov, prihodkov in odhodkov v skladu s pogodbenim sporazumom.

Skupni aranžmaji, strukturirani prek ločenega nosilca

B19	Skupni aranžma, katerega sredstva in obveznosti, povezani z aranžmajem, so v lasti ločenega nosilca, je lahko skupni podvig ali skupna dejavnost.

B20	Razvrstitev stranke kot soizvajalec ali sopodvižnik je odvisna od pravic stranke do sredstev in obvez iz obveznosti, povezanih z aranžmajem, ki so v lasti ločenega nosilca.

B21

Kot je navedeno v B15. členu, morajo stranke, ki so skupni aranžma strukturirale prek ločenega nosilca, oceniti, ali jim pravna oblika ločenega nosilca, pogoji pogodbenega sporazuma ter po potrebi katera koli druga dejstva in okoliščine zagotavljajo:

(a)	pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem (aranžma je skupna dejavnost), ali

(b)	pravice do čistih sredstev aranžmaja (aranžma je skupni podvig).

Razvrstitev skupnega aranžmaja: ocena pravic in obvez strank, ki izhajajo iz aranžmaja

Pravna oblika ločenega nosilca

B22

Pravna oblika ločenega nosilca je pomembna pri ocenjevanju vrste skupnega aranžmaja. Pravna oblika pomaga pri začetni oceni pravic strank do sredstev in obvez iz obveznosti v lasti ločenega nosilca, kot na primer, ali imajo stranke deleže v sredstvih v lasti ločenega nosilca in ali so odgovorne za obveznosti v lasti ločenega nosilca.

B23

Stranke lahko na primer skupni aranžma izvajajo prek ločenega nosilca, katerega pravna oblika povzroči samostojno obravnavanje ločenega nosilca (tj. sredstva in obveznosti, ki so v lasti ločenega nosilca, so sredstva in obveznosti ločenega nosilca ter ne sredstva in obveznosti strank). V takem primeru ocena pravic in obvez, ki jih strankam nalaga pravna oblika ločenega nosilca, kaže, da je aranžma skupni podvig. Vendar lahko pogoji, s katerimi so se stranke strinjale v pogodbenem sporazumu (glej B25.–B28. člen), ter po potrebi druga dejstva in okoliščine (glej B29.–B33. člen) razveljavijo oceno pravic in obvez, ki jih strankam nalaga pravna oblika ločenega nosilca.

B24

Ocena pravic in obvez, ki jih strankam nalaga pravna oblika ločenega nosilca, zadostuje za ugotovitev, ali je aranžma skupna dejavnost, le če stranki izvedeta skupni aranžma v ločenem nosilcu, katerega pravna oblika ne določa ločitve med strankami in ločenim nosilcem (tj. sredstva in obveznosti, ki so v lasti ločenega nosilca, so sredstva in obveznosti strank).

Ocenjevanje pogojev pogodbenega sporazuma

B25	Pravice in obveze, s katerimi so se stranke strinjale v pogodbenih sporazumih, so pogosto usklajene ali niso v navzkrižju s pravicami in obvezami, ki jih strankam nalaga pravna oblika ločenega nosilca, v okviru katerega je bil sporazum oblikovan.

B26	V drugih primerih stranke uporabijo pogodbeni sporazum za razveljavitev ali spremembo pravic in obvez, ki jih določa pravna oblika ločenega nosilca, v okviru katerega je bil sporazum oblikovan.

Primer uporabe

Primer 4

Predpostavimo, da dve stranki oblikujeta skupni aranžma v korporativnem podjetju. Vsaka stranka ima v korporativnem podjetju 50-odstotni delež v lastniškem kapitalu. Registracija omogoča ločitev podjetja od njegovih lastnikov, zaradi česar so sredstva in obveznosti, ki so v lasti podjetja, sredstva in obveznosti korporativnega podjetja. V takem primeru je iz ocene pravic in obvez, ki jih strankam nalaga pravna oblika ločenega nosilca, razvidno, da imata stranki pravice do čistih sredstev aranžmaja.

Vendar stranki prilagodita značilnosti podjetja prek njunega pogodbenega sporazuma, tako da ima vsaka delež v sredstvih korporativnega podjetja in je vsaka odgovorna za obveznosti korporativnega podjetja v določenem deležu. Zaradi takih pogodbenih sprememb značilnosti podjetja lahko aranžma postane skupna dejavnost.

B27

V spodnji preglednici so navedene primerjave skupnih pogojev v pogodbenih sporazumih strank v skupni dejavnosti in skupnih pogojev v pogodbenih sporazumih strank v skupnem podvigu. Primeri pogodbenih pogojev, ki so navedeni v spodnji preglednici, niso izčrpni.

Ocenjevanje pogojev pogodbenega sporazuma

	Skupna dejavnost	Skupni podvig
Pogoji pogodbenega sporazuma	Pogodbeni sporazum strankam v skupnem aranžmaju zagotavlja pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, ki so povezane z aranžmajem.	Pogodbeni sporazum strankam v skupnem aranžmaju zagotavlja pravice do čistih sredstev aranžmaja (tj. pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, ki so povezane z aranžmajem, ima ločeni nosilec in ne stranke).
Pravice do sredstev	V pogodbenem sporazumu je določeno, da si stranke v skupnem aranžmaju delijo vse deleže (npr. pravice, pravno podlago ali lastništvo) v sredstvih, ki so povezana z aranžmajem, v določenem deležu (npr. sorazmerno z deležem lastniškega kapitala strank v aranžmaju ali sorazmerno z dejavnostjo, ki se izvaja prek aranžmaja in je neposredno povezana s strankami).	V pogodbenem sporazumu je določeno, da so sredstva, ki se vložijo v aranžma ali jih skupni aranžma pridobi naknadno, sredstva aranžmaja. Stranke nimajo deležev (tj. nimajo pravic, pravne podlage ali lastništva) v sredstvih aranžmaja.
Obveze iz obveznosti	V pogodbenem sporazumu je določeno, da si stranke v skupnem aranžmaju delijo vse obveznosti, obveze, stroške in odhodke v določenem deležu (npr. sorazmerno z deležem lastniškega kapitala strank v aranžmaju ali sorazmerno z dejavnostjo, ki se izvaja prek aranžmaja in je neposredno povezana s strankami).	V pogodbenem sporazumu je določeno, da je skupni aranžma odgovoren za dolgove in obveze aranžmaja.
		Pogodbeni sporazum določa, da so stranke v skupnem aranžmaju za aranžma odgovorne le v obsegu njihovih zadevnih finančnih naložb v aranžma ali glede na zadevne obveze za prispevanje morebitnega neplačanega ali dodatnega kapitala v aranžma ali v obeh primerih.
	Pogodbeni sporazum določa, da so stranke v skupnem aranžmaju odgovorne za terjatve tretjih oseb.	V pogodbenem sporazumu je določeno, da upniki v skupnem aranžmaju nimajo regresnih pravic nasproti nobene stranke v zvezi z dolgovi ali obvezami aranžmaja.
Prihodki, odhodki, poslovni izid	S pogodbenim sporazumom se določi razporeditev prihodkov in odhodkov na podlagi relativne uspešnosti vsake stranke v skupnem aranžmaju. S pogodbenim sporazumom bi se lahko na primer določilo, da se prihodki in odhodki razporedijo na podlagi zmogljivosti, ki jo vsaka stranka uporablja v skupaj upravljanih obratih in bi se lahko razlikovala od deleža v lastniškem kapitalu strank v skupnem aranžmaju. V drugih primerih se stranke morda dogovorijo, da bodo poslovni izid, povezan z aranžmajem, delile na podlagi določenega deleža, kot je delež v lastniškem kapitalu strank v aranžmaju. To ne bi preprečilo, da bi bil aranžma skupna dejavnost, če imajo stranke pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezane z aranžmajem.	S pogodbenim sporazumom se določi delež vsake stranke v poslovnem izidu, povezanim z dejavnostmi aranžmaja.
Jamstva	Stranke v skupnih aranžmajih morajo pogosto zagotoviti jamstva tretjim osebam, ki na primer od skupnega aranžmaja prejemajo storitev ali zagotavljajo financiranje zanj. Zagotavljanje takih jamstev ali obveza strank, da jih bodo zagotovile, samo po sebi ne določa, da je skupni aranžma skupna dejavnost. Ali je skupni aranžma skupna dejavnost ali skupni podvig, določa dejstvo, ali imajo stranke obveze iz obveznosti, ki so povezane s sporazumom (pri čemer so stranke za nekatere lahko zagotovile jamstvo ali ne).

B28	Kadar je v pogodbenem sporazumu določeno, da imajo stranke pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezane z aranžmajem, so stranke v skupni dejavnosti ter jim za namene razvrstitve skupnega aranžmaja ni treba upoštevati drugih dejstev in okoliščin (B29.-B33. člen).

Obravnavanje drugih dejstev in okoliščin

B29	Kadar pogoji pogodbenega sporazuma ne določajo, da imajo stranke pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, ki so povezane z aranžmajem, morajo stranke upoštevati druga dejstva in okoliščine, da se oceni, ali je aranžma skupna dejavnost ali skupni podvig.

B30

Skupni aranžma se lahko oblikuje v okviru ločenega nosilca, katerega pravna oblika določa ločitev med strankami in ločenim nosilcem. Pogodbeni pogoji, o katerih so se stranke sporazumele, morda ne opredeljujejo podrobno pravic strank do sredstev ter obvez iz obveznosti, vendar se lahko zaradi upoštevanja drugih dejstev in okoliščin aranžma razvrsti kot skupna dejavnost. To se zgodi, kadar stranke dobijo pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, ki so povezane z aranžmajem, zaradi drugih dejstev ter okoliščin.

B31

Kadar so dejavnosti aranžmaja prvotno namenjene zagotavljanju proizvodov za stranke, to pomeni, da imajo stranke pravico do celotnih gospodarskih koristi sredstev aranžmaja. Stranke si v takih aranžmajih pogosto zagotovijo dostop do proizvodov, ki jih zagotovi aranžma, tako da se aranžmaju prepreči prodaja proizvodov tretjim osebam.

B32

Učinek aranžmaja s tako zasnovo in namenom je, da se obveznosti, ki jih ima aranžma, vsebinsko pokrijejo z denarnimi tokovi strank, ki se prejmejo z nakupi proizvodov. Kadar so stranke praktično edini vir denarnih tokov, ki prispevajo k ohranjanju poslovanja aranžmaja, to pomeni, da imajo stranke obvezo iz obveznosti, ki se nanašajo na aranžma.

Primer uporabe

Primer 5

Predpostavimo, da dve stranki oblikujeta skupni aranžma v korporativnem podjetju (podjetje C), v katerem ima vsaka stranka 50-odstotni delež v lastniškem kapitalu. Namen aranžmaja je proizvodnja materialov, ki jih stranki potrebujeta za lastna, ločena proizvodna postopka. Z aranžmajem se zagotovi, da stranki upravljata obrat za proizvodnjo materialov, ki izpolnjujejo specifikacije strank glede količine in kakovosti.

Pravna oblika podjetja C (korporativno podjetje), prek katerega se dejavnosti izvajajo, sprva kaže, da so sredstva in obveznosti, ki so v lasti podjetja C, sredstva in obveznosti podjetja C. Pogodbeni sporazum med strankama ne določa, da imata stranki pravice do sredstev ali obveze iz obveznosti podjetja C. V skladu s tem pravna oblika podjetja C in pogoji pogodbenega sporazuma kažejo, da je aranžma skupni podvig.

Vendar stranki obravnavata tudi naslednje vidike aranžmaja:

—

stranki sta se dogovorili, da bo vsaka kupila 50 % vseh proizvodov, ki jih proizvede podjetje C. Podjetje C proizvodov ne more prodati tretjim osebam, dokler tega ne odobrita stranki sporazuma. Ker je namen sporazuma, da se strankama zagotovijo potrebni proizvodi, take prodaje tretjim osebam po pričakovanjih niso pogoste in bistvene;

—	ceno proizvodov, ki se prodajo strankam, določita obe stranki na ravni, ki krije stroške proizvodnje in upravne stroške podjetja C. Na podlagi tega poslovnega modela naj bi sporazum deloval na ravni praga dobička.

Med navedenimi vzorci dejstev so bistveni naslednja dejstva in okoliščine:

—	obveza strank za nakup vseh proizvodov, ki jih proizvede podjetje C, izraža izključno odvisnost podjetja C od strank v zvezi z ustvarjanjem denarnih tokov, pri čemer sta stranki zavezani financirati poravnavo obveznosti podjetja C;

—	dejstvo, da imata stranki pravice do vseh proizvodov, ki jih proizvede podjetje C, pomeni, da stranki uživata vse gospodarske koristi sredstev podjetja C in imata zato pravice do teh koristi.

Ta dejstva in okoliščine kažejo, da je aranžma skupna dejavnost. Sklep o razvrstitvi skupnega aranžmaja v teh okoliščinah se ne bi spremenil, če stranki svojega deleža proizvodov ne bi uporabili sami v poznejšem proizvodnem postopku, ampak bi svoj delež proizvodov prodali tretjim osebam.

Če bi stranki spremenili pogoje pogodbenega sporazuma, tako da bi lahko aranžma prodal proizvode tretjim osebam, bi to povzročilo, da bi podjetje C prevzelo tveganje glede povpraševanja, zalog in kreditno tveganje. V tem primeru bi bilo treba zaradi spremembe dejstev in okoliščin ponovno oceniti razvrstitev skupnega aranžmaja. Takšna dejstva in okoliščine bi pomenili, da je aranžma skupni podvig.

B33	Naslednji shematski prikaz izraža oceno, na podlagi katere podjetje razvrsti aranžma, kadar je skupni aranžma strukturiran prek ločenega nosilca: Razvrstitev skupnega aranžmaja, strukturiranega prek ločenega nosilca

RAČUNOVODSKI IZKAZI STRANK V SKUPNEM ARANŽMAJU (22. ČLEN)

Obračunavanje prodaj ali prispevkov sredstev v skupni dejavnosti

B34

Kadar podjetje sklene transakcijo s skupno dejavnostjo, v kateri je soizvajalec, kot je prodaja ali prispevanje sredstev, sklepa transakcijo z drugimi strankami v skupni dejavnosti, pri čemer mora soizvajalec kot tak pripoznati dobičke in izgube, ki izhajajo iz take transakcije, le v obsegu deležev drugih strank v skupni dejavnosti.

B35	Kadar se na podlagi takih transakcij dokaže znižanje čiste iztržljive vrednosti sredstev, ki se prodajo ali prispevajo v skupno dejavnost, ali izguba teh sredstev zaradi njihove oslabitve, mora soizvajalec te izgube v celoti pripoznati.

Obračunavanje nakupov sredstev iz skupne dejavnosti

B36	Kadar podjetje sklene transakcijo s skupno dejavnostjo, v kateri je soizvajalec, kot je nakup sredstev, ne sme pripoznati svojega deleža dobičkov in izgub, dokler teh sredstev ne proda naprej tretji osebi.

B37	Kadar se na podlagi takih transakcij dokaže znižanje čiste iztržljive vrednosti sredstev, ki se kupijo, ali izgubo teh sredstev zaradi njihove oslabitve, mora soizvajalec pripoznati svoj delež teh izgub.

Priloga C

Datum uveljavitve, prehod in razveljavitev drugih MSRP

Ta priloga je sestavni del MSRP in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

DATUM UVELJAVITVE

Podjetje mora ta MSRP uporabiti za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje ta MSRP uporablja prej, mora to razkriti in hkrati uporabljati MSRP 10, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih, MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011) in MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

PREHOD

Skupni podvigi – prehod s sorazmerne konsolidacije na kapitalsko metodo

Pri prehodu s sorazmerne konsolidacije na kapitalsko metodo mora podjetje svojo finančno naložbo pripoznati v skupni podvig kot na začetku prvega predstavljenega obdobja. Ta začetna naložba se mora izmeriti kot združeni znesek knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, ki jih je podjetje predhodno sorazmerno konsolidiralo, vključno z dobrim imenom, ki izhaja iz pridobitve. Če je dobro ime predhodno pripadalo večji denar ustvarjajoči enoti ali skupini denar ustvarjajočih enot, mora podjetje dobro ime razporediti skupnemu podvigu na podlagi relativnih knjigovodskih vrednosti skupnega podviga in denar ustvarjajoče enote ali skupine denar ustvarjajočih enot, kateri je enota pripadala.

Začetni saldo finančne naložbe, določen v skladu s C2. členom, se obravnava kot predpostavljena vrednost finančne naložbe ob začetnem pripoznanju. Podjetje mora za začetni saldo finančne naložbe uporabiti 40.-43. člen MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), da oceni, ali je finančna naložba oslabljena, pri čemer mora morebitno izgubo zaradi oslabitve sredstev pripoznati kot prilagoditev zadržanih čistih dobičkov na začetku prvega predstavljenega obdobja. Izjema začetnega pripoznanja iz 15. in 24. člena MRS 12 Davki iz dobička se ne uporablja, kadar podjetje pripozna naložbo v skupni podvig, ki izhaja iz uporabe prehodnih zahtev za skupne podvige, ki so se predhodno sorazmerno konsolidirali.

Če zaradi združitve vseh predhodno sorazmerno konsolidiranih sredstev in obveznosti nastanejo negativna čista sredstva, mora podjetje oceniti, ali ima pravno ali posredno obvezo v zvezi z negativnimi čistimi sredstvi, pri čemer mora v tem primeru podjetje pripoznati ustrezno obveznost. Če podjetje sklene, da nima pravne ali posredne obveze v zvezi z negativnimi čistimi sredstvi, ustrezne obveznosti ne sme pripoznati, vendar mora prilagoditi zadržane čiste dobičke na začetku prvega predstavljenega obdobja. Podjetje mora to dejstvo skupaj s kumulativnim nepripoznanim deležem izgub svojih skupnih podvigov razkriti na začetku prvega predstavljenega obdobja in na datum, na katerega se ta MSRP prvič uporabi.

C5	Podjetje mora razkriti razčlenitev sredstev in obveznosti, ki so se združili v saldo finančne naložbe v eni sami postavki na začetku prvega predstavljenega obdobja. To razkritje se pripravi združeno za vse skupne podvige, za katere podjetje uporabi prehodne zahteve iz C2.-C6. člena.

C6	Po začetnem pripoznanju mora podjetje obračunati finančno naložbo v skupni podvig po kapitalski metodi v skladu z MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

Skupne dejavnosti - prehod s kapitalske metode na obračunavanje sredstev in obveznosti

Podjetje mora pri prehodu s kapitalske metode na obračunavanje sredstev in obveznosti glede na svoj delež v skupni dejavnosti na začetku prvega predstavljenega obdobja odpraviti pripoznanje za finančno naložbo, ki je bila predhodno obračunana z uporabo kapitalske metode in drugih postavk, ki so bile del čistih finančnih naložb podjetja v aranžmaju v skladu z 38. členom MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), ter pripoznati svoj delež vseh sredstev in obveznosti glede na svoj delež v skupni dejavnosti, vključno z dobrim imenom, ki bi lahko bilo del knjigovodske vrednosti finančne naložbe.

Podjetje mora določiti svoj delež v sredstvih in obveznostih, povezanih s skupno dejavnostjo na podlagi svojih pravic in obvez v določenem deležu v skladu s pogodbenim sporazumom. Podjetje izmeri začetne knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti, tako da jih razdruži od knjigovodske vrednosti finančne naložbe na začetku prvega predstavljenega obdobja na podlagi informacij, ki jih je podjetje uporabilo pri kapitalski metodi.

Morebitne razlike, ki izhajajo iz finančne naložbe, predhodno obračunane z uporabo kapitalske metode skupaj z drugimi postavkami, ki so bile del čistih finančnih naložb podjetja v aranžmaju v skladu z 38. členom MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), ter čisti znesek pripoznanih sredstev in obveznosti, vključno z dobrim imenom, se morajo:

(a)

pobotati z morebitnim dobrim imenom, povezanim s finančno naložbo, pri čemer se morebitna preostala razlika prilagodi glede na zadržane čiste dobičke na začetku prvega predstavljenega obdobja, če je čisti znesek pripoznanih sredstev in obveznosti, vključno z dobrim imenom, višji od finančne naložbe (in vseh drugih postavk, ki so bile del čistih finančnih naložb podjetja), za katero je bilo pripoznanje odpravljeno;

(b)

prilagoditi glede na zadržane čiste dobičke na začetku prvega predstavljenega obdobja, če je čisti znesek pripoznanih sredstev in obveznosti, vključno z dobrim imenom, nižji od finančne naložbe (in vseh drugih postavk, ki so bile del čistih finančnih naložb podjetja), za katero je bilo pripoznanje odpravljeno.

C10

Podjetje, ki prehaja s kapitalske metode na obračunavanje sredstev in obveznosti, mora zagotoviti uskladitev finančne naložbe, za katero je bilo pripoznanje odpravljeno, ter pripoznanih sredstev in obveznosti, skupaj z vsako preostalo razliko, prilagojeno glede na zadržane čiste dobičke, na začetku prvega predstavljenega obdobja.

C11	Izjema začetnega pripoznanja iz 15. in 24. člena MRS 12 se ne uporablja, kadar podjetje pripozna sredstva in obveznosti, povezane z njegovim deležem v skupni dejavnosti.

Prehodne določbe v ločenih računovodskih izkazih podjetja

C12

Podjetje, ki je v skladu z 10. členom MRS 27 svoje deleže v skupni dejavnosti v ločenih računovodskih izkazih obračunavalo kot naložbo po nabavni vrednosti ali v skladu z MSRP 9, mora:

(a)	odpraviti pripoznanje finančne naložbe ter pripoznati sredstva in obveznosti glede na svoj delež v skupni dejavnosti po zneskih, določenih v skladu s C7.–C9. členom;

(b)	zagotoviti uskladitev finančne naložbe, za katero je bilo pripoznanje odpravljeno, ter pripoznanih sredstev in obveznosti, skupaj z vsako preostalo razliko, prilagojeno v zadržanih čistih dobičkih, na začetku prvega predstavljenega obdobja.

C13	Izjema začetnega pripoznanja v 15. in 24. členu MRS 12 se ne uporablja, kadar podjetje pripozna sredstva in obveznosti, povezane z njegovim deležem v skupni dejavnosti v ločenih računovodskih izkazih, ki izhajajo iz uporabe prehodnih zahtev za skupne dejavnosti iz C12. člena.

Sklicevanja na MSRP 9

C14	Če podjetje uporablja ta MSRP, vendar še ne uporablja MSRP 9, pomeni vsako sklicevanje na MSRP 9 sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

RAZVELJAVITEV DRUGIH MSRP

C15

Ta MSRP nadomesti naslednje MSRP:

(a)	MRS 31 Deleži v skupnih podvigih in

(b)	SOP-13 Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov.

Priloga D

Spremembe drugih MSRP

V tej prilogi so določene spremembe drugih MSRP, ki so posledica izdaje MSRP 11 s strani upravnega odbora. Podjetje mora uporabiti spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Če podjetje uporablja MSRP 11 pred tem datumom, mora uporabiti spremembe za to zgodnejše obdobje. V spremenjenih členih je novo besedilo podčrtano, izbrisano besedilo pa prečrtano.

V tej preglednici je prikazano, kako so bila naslednja sklicevanja spremenjena v drugih MSRP.

Obstoječe sklicevanje na	vključeno v	del	je spremenjeno v sklicevanje na
MRS 31 Deleži v skupnih podvigih	MSRP 2	5. člen	MSRP 11 Skupni aranžmaji
	MSRP 9 (izdan oktobra 2010)	B4.3.12.(c) člen
	MRS 36	4.(c) člen
	OPMSRP 5	Sklicevanja
	OPMSRP 9	5.(c) člen
MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja	MRS 18	6.(b) člen	MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige
	MRS 36	4.(b) člen
	OPMSRP 5	Sklicevanja
skupno obvladovanje	MRS 24	9.(a)(I) in 11.(b) člen	skupno obvladovanje
skupaj obvladovano(-a) podjetje(-a)	MSRP 1	naslov pred 31. členom, 31. in D1.(g) člen, naslov pred D14. členom ter D14. in D15. člen	skupni podvig(-i)
skupaj obvladovano(-a) podjetje(-a)	MRS 36	naslov pred 12.(h) členom ter 12.(h) in 12.(h)(ii) člen	skupni podvig(-i)
skupni podvig(-i)	MRS 12	2., 15., 18.(e) in 24. člen, naslov pred 38. členom ter 38., 38.(a), 44., 45., 81.(f), 87. in 87.C člen	skupni aranžma(-ji)
skupni podvig(-i)	MRS 21	opredelitev „poslovanja v tujini“ v 8. členu ter 11. in 18. člen	skupni aranžma(-ji)
podvižnik(-i)	MRS 24	11.(b) in 19.(e) člen	sopodvižnik(-i)

MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Doda se 39.I člen:

39I	Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 31., B7., C1., D1., D14. in D15. člen ter dodan D31. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

Spremeni se D1. člen:

Podjetje lahko po svoji izbiri uporablja eno ali več naslednjih izjem:

(a)

…

(p)	poravnavo finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (D25. člen);

(q)	veliko hiperinflacijo (D26.–D30. člen);

(r)	skupne aranžmaje (D31. člen).

Za D30. členom se dodata naslov in D31. člen.

Skupni aranžmaji

D31

Ko uporabnik prvikrat uporabi ta dokument, lahko upošteva prehodne določbe iz MSRP 11 z naslednjo izjemo. Pri prehodu s sorazmerne konsolidacije na kapitalsko metodo mora začetni uporabnik opraviti preizkus oslabitve za finančno naložbo v skladu z MRS 36 na začetku prvega predstavljenega obdobja, ne glede na to, ali obstajajo znaki, da bi bila lahko finančna naložba oslabljena. Vsako posledično oslabitev je treba pripoznati kot prilagoditev zadržanih čistih dobičkov na začetku prvega predstavljenega obdobja.

MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic

Doda se 63.A člen:

63A	Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 5. člen in Priloga A. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

Spremeni se 28. člen:

Podjetje mora vključiti morebitne zahtevane prilagoditve knjigovodske vrednosti nekratkoročnega sredstva, ki ne spada več med sredstva za prodajo, v poslovni izid [opomba se izpusti] iz nadaljnje uporabe v obdobju, v katerem niso več izpolnjena sodila iz 7.–9. člena. Računovodske izkaze za obdobja od razvrstitve med sredstva za prodajo je treba ustrezno spremeniti, če je skupina za odtujitev ali nekratkoročno sredstvo, ki ne spada več med sredstva za prodajo, odvisno podjetje, skupna dejavnost, skupni podvig, pridruženo podjetje ali del deleža v skupnem podvigu ali pridruženem podjetju. Podjetje mora takšno prilagoditev predstaviti v istem naslovu izkaza vseobsegajočega donosa, kjer predstavlja tudi morebitni dobiček ali izgubo, pripoznano v skladu s 37. členom.

Doda se 44.G člen:

44G	Z MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 28. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 11.

MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja

Spremeni se 3.(a) člen:

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

Doda se 44.O člen:

44O	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen 3. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan novembra 2009)

D10

Doda se 8.1.2 člen:

8.1.2

Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen C8. člen in izbrisani C18.–C23. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D11

V C8. členu Priloge C se spremeni spremenjeni 3.(a) člen MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja:

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

D12	Izbrišejo se naslov nad C20. členom ter C20. in C21. člen.

D13	Izbrišejo se naslov nad C22. členom ter C22. in C23. člen.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan oktobra 2010)

D14

Doda se 7.1.2. člen:

7.1.2

D15

V C11. členu Priloge C se spremeni spremenjeni 3.(a) člen MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja:

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

D16	Izbrišejo se naslov nad C25. členom ter C25. in C26. člen.

D17	Izbrišejo se naslov nad C27. členom ter C27. in C28. člen.

D18

V C30. členu se spremeni spremenjeni 4.(a) člen MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje:

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

MRS 7 Izkaz denarnih tokov

D19	[Ne velja za zahteve.]

D20

Spremenita se 37. in 38. člen:

37	Če je finančna naložba v pridruženo podjetje, skupni podvig ali odvisno podjetje obračunana po kapitalski metodi ali naložbeni metodi, naložbenik omeji svoje poročanje v izkazu denarnih tokov na finančne tokove med seboj in podjetjem, v katero naloži, na primer na dividende in posojila.

Podjetje, ki o svojem deležu v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu poroča z uporabo kapitalske metode, v svoj izkaz denarnih tokov vključi denarne tokove v zvezi z njegovimi finančnimi naložbami v pridruženo podjetje ali skupni podvig ter razdelitve in druga plačila ali prejemke med njim in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom.

D21	Izbriše se 50.(b) člen.

D22

Doda se 57. člen:

57	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 37., 38. in 42.B člen ter je bil izbrisan 50.(b) člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 12 Davki iz dobička

D23	[Ne velja za zahteve.]

D24	[Ne velja za zahteve.]

D25

Spremeni se 39. člen:

Podjetje mora pripoznati odloženo obveznost za davek za vse obdavčljive začasne razlike, ki so povezane s finančnimi naložbami v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deleže v skupnih aranžmajih, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	obvladujoče podjetje, naložbenik, sopodvižnik ali soizvajalec je sposoben obvladovati čas odprave začasne razlike ter

(b)

…

D26

Spremeni se 43. člen:

Z aranžmajem med strankami skupnega aranžmaja se običajno obravnava razdelitev dobička in določi, ali je za odločitve o takšnih zadevah potrebno soglasje vseh strank ali skupine strank. Kadar lahko sopodvižnik ali soizvajalec obvladuje čas razdelitve svojega deleža dobička iz skupnega aranžmaja in je verjetno, da njegov delež dobička ne bo razdeljen v predvidljivi prihodnosti, se odložena obveznost za davek ne pripozna.

D27

Doda se 98.A člen:

98A	Z MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 2., 15., 18.(e), 24., 38., 39., 43.–45., 81.(f), 87. in 87.C člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 11.

MRS 18 Prihodki

D28	[Ne velja za zahteve.]

D29

Doda se 41. člen:

41	Z MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 6.(b) člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 11.

MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev

D30	[Ne velja za zahteve.]

D31	Izbriše se „sorazmerna konsolidacija“ v 3.(b) členu in 44. členu ter „sorazmerno konsolidirano“ v 33. členu.

D32	V 45. členu se izbriše „MRS 31 Deleži v skupnih podvigih“.

D33

Zadnji stavek 46. člena se spremeni:

46	… Enak pristop se uporabi pri uporabi kapitalske metode za pridružena podjetja in skupne podvige v skladu z MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

D34

Spremeni se 48.A člen:

48A

Poleg odtujitve celotnega deleža podjetja v poslovanju v tujini se kot odtujitve obračunajo naslednje delne odtujitve:

(a)	če delna odtujitev vključuje izgubo obvladovanja odvisnega podjetja, ki vključuje poslovanje v tujini, ne glede na to, ali podjetje po delni odtujitvi ohrani neobvladujoči delež v svojem nekdanjem odvisnem podjetju, in

(b)	kadar je ohranjeni delež po delni odtujitvi deleža v skupnem aranžmaju ali delni odtujitvi deleža v pridruženem podjetju, ki vključuje poslovanje v tujini, finančno sredstvo, ki vključuje poslovanje v tujini.

(c)	[izbrisano]

D35

Doda se 60.F člen:

60F	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 3.(b), 8., 11., 18., 19., 33., 44.–46. in 48.A člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 24 Razkrivanje povezanih strank

D36

Spremeni se 3. člen:

Ta standard v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi ali MRS 27 Ločeni računovodski izkazi zahteva razkritje razmerij, transakcij in neporavnanih obveznosti, vključno z obvezami, med povezanimi strankami v konsolidiranih in ločenih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja ali naložbenikov s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naloži investiranec, ali pomembnim vplivom v njem. Ta standard se uporablja tudi za individualne računovodske izkaze.

D37

Spremeni se 19. člen:

Razkritja iz 18. člena morajo biti navedena ločeno za vsako od spodaj navedenih skupin:

(a)	obvladujoče podjetje;

(b)	podjetja s skupnim obvladovanjem podjetja ali pomembnim vplivom v njem;

(c)	odvisna podjetja; …

D38

Spremeni se 25. člen:

Poročajoče podjetje je izvzeto iz zahtev po razkritju iz 18. člena v zvezi s transakcijami in neporavnanimi obveznostmi, vključno z obvezami, med povezanimi strankami, če je povezana stranka:

(a)	vlada, ki obvladuje poročajoče podjetje ali ga skupaj obvladuje ali ima pomemben vpliv v njem, in

(b)	drugo podjetje, ki je povezana stranka, ker ista vlada obvladuje poročajoče podjetje in to drugo podjetje ali ju skupaj obvladuje ali ima v obeh pomemben vpliv;

D39

Doda se 28.A člen:

28A	Z MSRP 10, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MSRP 12, ki so bili izdani maja 2011, so bili spremenjeni 3., 9., 11.(b), 15., 19.(b) in (e) ter 25. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12.

MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje

D40

Spremeni se 4.(a) člen:

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

D41

Doda se 97.I člen:

97I	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 4.(a) in AG29. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 33 Čisti dobiček na delnico

D42

Spremenita se 40. in A11. člen, doda pa se 74.B člen:

Odvisno podjetje, skupni podvig ali pridruženo podjetje lahko strankam, ki niso obvladujoče podjetje ali naložbeniki s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naloži investiranec, ali pomembnim vplivom nanj, izda potencialne navadne delnice, ki so zamenljive v navadne delnice odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja ali navadne delnice obvladujočega podjetja ali naložbenikov s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naloži investiranec, ali pomembnim vplivom (poročajočega podjetja) v njem. Če imajo te potencialne navadne delnice odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja popravljalni učinek na osnovni čisti dobiček na delnico poročajočega podjetja, se vključijo v izračun popravljenega čistega dobička na delnico.

A11

Potencialne navadne delnice odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja, ki so zamenljive v navadne delnice obravnavanega odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja ali navadne delnice obvladujočega podjetja ali naložbenikov s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naloži investiranec, ali pomembnim vplivom (poročajočega podjetja) v njem, so vključene v izračun popravljenega čistega dobička na delnico, kot sledi: …

74B	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4., 40. in A11. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 36 Oslabitev sredstev

D43

Doda se 140.H člen:

140H	Z MSRP 10 in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4. člen, naslov nad 12.(h) členom in 12(h). člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 38 Neopredmetena sredstva

D44

Spremeni se 3.(e) člen:

Če drug standard predpisuje obračunavanje posebne vrste neopredmetenega sredstva, podjetje uporablja tisti standard in ne tega. Ta standard se na primer ne uporablja za:

(a)

…

(e)	finančna sredstva iz MRS IAS 32. Pripoznavanje in merjenje nekaterih finančnih sredstev je zajeto v MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ter MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige.

(f)

…

D45

Doda se 130.F člen.

130F	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen 3.(e) člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D46

Spremeni se 2.(a) člen:

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih in skupnih podvigih, ki se obračunajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar morajo podjetja uporabljati ta standard za delež v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnemu podvigu, ki se v skladu z MRS 27 ali MRS 28 obračunava po tem standardu. …

D47

Spremenita se AG3. in AG4.I(a) člen:

AG3

Včasih podjetje izvede tako imenovano „strateško finančno naložbo“ v kapitalske instrumente, ki jih je izdalo drugo podjetje, da bi vzpostavilo ali ohranilo dolgoročno poslovno povezavo z njim. Naložbenik ali sopodvižnik uporabi MRS 28, da bi ugotovil, ali je kapitalska metoda obračuna ustrezna za takšno finančno naložbo. Če kapitalska metoda ni primerna, podjetje za to strateško finančno naložbo uporabi ta standard.

AG4I(a)

Podjetje je organizacija tveganega kapitala, vzajemni sklad, naložbeni sklad z enotami ali podobno podjetje, katerega poslovanje je investiranje v finančna sredstva z namenom imeti dobiček od njihovega celotnega donosa v obliki deleža ali dividend in sprememb poštene vrednosti. MRS 28 omogoča, da se takšne finančne naložbe merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s tem standardom. Podjetje lahko uporablja isto računovodsko usmeritev za druge finančne naložbe, ki jih upravlja na podlagi celotnega donosa, vendar njegov vpliv nanje ni dovolj velik, da bi spadale na področje uporabe MRS 28.

D48

Doda se 103.P člen:

103P	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 2.(a), 15., AG3., AG36.–AG38. in AG4.I(a) člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

OPMSRP 5 Pravica do deležev, ki izhajajo iz skladov za razgradnjo, obnovo in ponovno oživljanje okolja

D49

Spremenita se 8. in 9. člen:

8	Vlagatelj mora določiti, ali obvladuje, skupaj obvladuje ali ima pomemben vpliv v skladu s sklicevanjem na MSRP 10, MSRP 11 in MRS 28. Če to drži, vlagatelj svoj delež v skladu obračuna skladno s temi standardi.

Če vlagatelj ne obvladuje, ne obvladuje skupaj ali nima pomembnega vpliva v skladu, pripozna pravico, da prejme povračilo iz sklada kot povračilo v skladu z MRS 37. To povračilo se mora meriti po nižjem od naslednjih zneskov:

(a)

…

D50

Doda se 14.B člen:

14B	Z MSRP 10 in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 8. in 9. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

OPMSRP 9 Ponovna ocena vstavljenih izpeljanih finančnih instrumentov

D51	[Ne velja za zahteve.]

D52

Doda se 12. člen:

12	Z MSRP 11, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 5.(c) člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 11.

OPMSRP 16 Varovanja čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganjem

D53

Opomba k 2. členu se spremeni:

*	To velja za konsolidirane računovodske izkaze, računovodske izkaze, v katerih se finančne naložbe, kot so pridružena podjetja ali skupni podvigi, obračunajo z uporabo kapitalske metode, in računovodske izkaze, ki vključujejo podružnico ali skupno dejavnost v skladu z MSRP 11 Skupni aranžmaji.

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 12

Razkritje deležev v drugih podjetjih

CILJ

Cilj tega MSRP je zahteva, da podjetje razkrije informacije, ki uporabnikom njegovih računovodskih izkazov omogočijo oceno:

(a)	vrste njegovih deležev v drugih podjetjih in z njimi povezanih tveganj ter

(b)	učinka teh deležev na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja.

Doseganje cilja

Za doseganje cilja iz 1. člena mora podjetje razkriti:

(a)	pomembne presoje in predpostavke, ki jih je oblikovalo pri določitvi vrste svojega deleža v drugem podjetju ali aranžmaju in pri določitvi vrste skupnega aranžmaja, v katerem ima delež (7.–9. člen), ter

(b)

informacije o svojih deležih v:

(i)	odvisnih podjetjih (10.–19. člen);

(ii)	skupnih aranžmajih in pridruženih podjetjih (20.–23. člen) ter

(iii)

strukturiranih podjetjih, ki jih podjetje ne obvladuje (nekonsolidirana strukturirana podjetja) (24.–31. člen).

3	Če razkritja. ki jih zahteva ta MSRP, in razkritja, ki jih zahtevajo drugi MSRP, ne izpolnjujejo cilja iz 1. člena, mora podjetje razkriti vse dodatne informacije, potrebne za izpolnjevanje tega cilja.

Podjetje mora preučiti raven podrobnosti, ki je potrebna za doseganje cilja glede razkritja, in kolikšen poudarek je treba nameniti posamezni zahtevi iz tega MSRP. Razkritja mora združiti ali ločiti, tako da se pomen uporabnih informacij ne zmanjša zaradi vključitve velikega obsega nepomembnih podrobnosti ali združitve postavk, ki imajo različne značilnosti (glej B2.–B6. člen).

PODROČJE UPORABE

Ta MSRP mora uporabljati podjetje, ki ima delež v:

(a)	odvisnih podjetjih,

(b)	skupnih aranžmajih (tj. skupnih dejavnostih ali skupnih podvigih),

(c)	pridruženih podjetjih ali

(d)	nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih.

Ta MSRP se ne uporablja za:

(a)	programe pozaposlitvenih zaslužkov ali druge dolgoročne programe zaslužkov zaposlencev, za katere se uporablja MRS 19 Zaslužki zaposlencev;

(b)

ločene računovodske izkaze podjetja, za katere se uporablja MRS 27 Ločeni računovodski izkazi. Vendar če ima podjetje deleže v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih in pripravi ločene računovodske izkaze kot svoje edine računovodske izkaze, mora pri pripravi teh ločenih računovodskih izkazov uporabiti zahteve iz 24.–31. člena;

(c)	delež podjetja, ki sodeluje v skupnem aranžmaju, vendar ne sodeluje pri skupnem obvladovanju tega aranžmaja, razen če ima ta delež pomemben vpliv na aranžma ali je delež v strukturiranem podjetju;

(d)

delež v drugem podjetju, ki se obračuna v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti. Vendar mora podjetje ta MSRP uporabiti, kadar je zadevni delež:

(i)	delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki se v skladu z MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige izmeri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali

(ii)	delež v nekonsolidiranem strukturiranem podjetju.

POMEMBNE PRESOJE IN PREDPOSTAVKE

Podjetje mora razkriti informacije o pomembnih presojah in predpostavkah, ki jih je oblikovalo, (ter o spremembah teh presoj in predpostavk) pri določanju:

(a)	da obvladuje drugo podjetje, tj. podjetje, v katero naloži, kot je opisano v 5. in 6. členu MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi;

(b)	da sodeluje pri skupnem obvladovanju aranžmaja ali ima pomemben vpliv na drugo podjetje ter

(c)	vrste (tj. skupne dejavnosti ali skupnega podviga), kadar je bil aranžma strukturiran prek ločenega nosilca.

8	Pomembne presoje in predpostavke, razkrite v skladu s 7. členom, vključujejo tiste, ki jih je podjetje oblikovalo, kadar se je zaradi sprememb dejstev in okoliščin v poročevalnem obdobju spremenila ugotovitev v zvezi s tem, ali podjetje obvladuje, skupno obvladuje ali ima pomemben vpliv.

Za zagotavljanje skladnosti s 7. členom mora podjetje razkriti na primer pomembne presoje in predpostavke, ki jih je oblikovalo pri določitvi, da:

(a)	ne obvladuje drugega podjetja, čeprav ima v njem več kot polovico glasovalnih pravic;

(b)	obvladuje drugo podjetje, čeprav ima v njem manj kot polovico glasovalnih pravic;

(c)	je zastopnik ali glavni zavezanec (glej 58.–72. člen MSRP 10);

(d)	nima pomembnega vpliva, čeprav ima v drugem podjetju 20 % ali več glasovalnih pravic;

(e)	ima pomemben vpliv, čeprav ima v drugem podjetju manj kot 20 % glasovalnih pravic.

DELEŽI V ODVISNIH PODJETJIH

Podjetje mora razkriti informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegovih konsolidiranih računovodskih izkazov:

(a)

razumejo:

(i)	sestavo skupine in

(ii)	delež, ki ga imajo neobvladujoči deleži v dejavnostih in denarnih tokovih skupine (12. člen), ter

(b)

ocenijo:

(i)	vrsto in obseg večjih omejitev zmožnosti podjetja za dostopanje do sredstev ali njihovo uporabo in poravnavo obveznosti skupine (13. člen);

(ii)	vrsto in spremembe tveganj, povezanih z deleži podjetja v konsolidiranih strukturiranih podjetjih (14.–17. člen);

(iii)

posledice sprememb deleža podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja (18. člen) in

(iv)	posledice izgube obvladovanja odvisnega podjetja v poročevalnem obdobju (19. člen).

Kadar se računovodski izkazi odvisnega podjetja uporabljajo za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov in njihov datum ali obdobje ni isto kot datum ali obdobje konsolidiranih računovodskih izkazov (glej B92. in B93. člen MSRP 10), mora podjetje razkriti:

(a)	datum konca poročevalnega obdobja računovodskih izkazov zadevnega odvisnega podjetja in

(b)	razlog za uporabo drugačnega datuma ali obdobja.

Delež, ki ga imajo neobvladujoči deleži v dejavnostih in denarnih tokovih skupine

Podjetje mora v zvezi z vsakim od svojih odvisnih podjetij, ki imajo neobvladujoče deleže, bistvene za poročajoče podjetje, razkriti:

(a)	ime odvisnega podjetja;

(b)	glavni kraj poslovanja (in državo registracije, če se razlikuje od glavnega kraja poslovanja) odvisnega podjetja;

(c)	velikost deležev v lastniškem kapitalu v lasti neobvladujočih deležev;

(d)	delež glasovalnih pravic v lasti neobvladujočih deležev, če se razlikuje od velikosti deležev v lastniškem kapitalu;

(e)	poslovni izid, razporejen neobvladujočim deležem odvisnega podjetja v poročevalnem obdobju;

(f)	akumulirane neobvladujoče deleže odvisnega podjetja na koncu poročevalnega obdobja;

(g)	povzetek računovodskih informacij o odvisnem podjetju (glej B10. člen).

Vrsta in obseg večjih omejitev

Podjetje mora razkriti:

(a)

večje omejitve (npr. zakonske, pogodbene in regulativne omejitve) zmožnosti podjetja za dostopanje do sredstev ali njihovo uporabo in poravnavo obveznosti skupine, na primer:

(i)	tiste, ki omejujejo zmožnost obvladujočega podjetja ali njegovih odvisnih podjetij za prenos denarja ali drugih sredstev na druga podjetja v skupini (ali z njih);

(ii)	jamstva ali druge zahteve, ki lahko omejijo dividende in druge razdelitve kapitala, ki se plačujejo, ali posojila in predujme, ki se dajejo ali vračajo drugim podjetjem v skupini ali ki jih druga podjetja v skupini plačujejo, dajejo ali vračajo;

(b)

vrsto in obseg, v katerem lahko pravice do pravnega varstva neobvladujočih deležev bistveno omejijo zmožnost podjetja za dostopanje do sredstev ali njihovo uporabo in poravnavo obveznosti skupine (na primer, kadar mora obvladujoče podjetje pred poravnavo svojih obveznosti poravnati obveznosti odvisnega podjetja ali kadar je za dostop do sredstev ali poravnavo obveznosti odvisnega podjetja potrebna odobritev neobvladujočih deležev);

(c)	knjigovodske vrednosti v konsolidiranih računovodskih izkazih sredstev in obveznosti, za katere se uporabljajo navedene omejitve.

Vrsta tveganj v zvezi z deleži podjetja v konsolidiranih strukturiranih podjetjih

Podjetje mora razkriti pogoje vseh pogodbenih sporazumov, ki bi od obvladujočega podjetja ali njegovih odvisnih podjetij lahko zahtevali, da konsolidiranemu strukturiranemu podjetju zagotovijo finančno podporo, vključno z dogodki ali okoliščinami, ki bi poročajoče podjetje lahko izpostavili izgubi (npr. likvidnostni sporazumi ali sprožilci kreditne sposobnosti, povezani z obveznostmi nakupa sredstev strukturiranega podjetja ali zagotovitvijo finančne podpore).

Če je obvladujoče podjetje ali katero koli od njegovih odvisnih podjetij v poročevalnem obdobju konsolidiranemu strukturiranemu podjetju zagotovilo finančno ali drugo podporo (npr. nakup sredstev strukturiranega podjetja ali instrumentov, ki jih je izdalo to podjetje), ne da bi ga k temu zavezovala pogodba, mora podjetje razkriti:

(a)	vrsto in znesek zagotovljene podpore, vključno s primeri, v katerih so obvladujoče podjetje ali njegova odvisna podjetja pomagala strukturiranemu podjetju pri pridobitvi finančne podpore, in

(b)	razloge za zagotovitev podpore.

Če je obvladujoče podjetje ali katero koli od njegovih odvisnih podjetij v poročevalnem obdobju nekdanjemu nekonsolidiranemu strukturiranemu podjetju zagotovilo finančno ali drugo podporo, ne da bi ga k temu zavezovala pogodba, in si je podjetje s to podporo zagotovilo obvladovanje strukturiranega podjetja, mora podjetje razkriti pojasnitev zadevnih dejavnikov pri sprejemanju te odločitve.

17	Podjetje mora razkriti vse trenutne namere o zagotovitvi finančne ali druge podpore konsolidiranemu strukturiranemu podjetju, vključno z namerami, da bo strukturiranemu podjetju pomagalo pri pridobivanju finančne podpore.

Posledice sprememb deleža obvladujočega podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja

18	Podjetje pripravi seznam, ki prikazuje učinke kakršnih koli sprememb deleža podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, na lastniški kapital, ki ga je mogoče pripisati lastnikom obvladujočega podjetja.

Posledice izgube obvladovanja odvisnega podjetja v poročevalnem obdobju

Podjetje mora razkriti morebiten dobiček ali izgubo, ki se izračuna v skladu s 25. členom MSRP 10, ter:

(a)	del tega dobička ali izgube, ki ga je mogoče pripisati merjenju finančnih naložb, zadržanih v nekdanjem odvisnem podjetju po pošteni vrednosti na dan izgube obvladovanja, in

(b)	vrstično(-e) postavko(-e) v poslovnem izidu, v katerem so dobički ali izgube pripoznani (če niso predstavljeni ločeno).

DELEŽI V SKUPNIH ARANŽMAJIH IN PRIDRUŽENIH PODJETJIH

Podjetje mora razkriti informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegovih računovodskih izkazov ocenijo:

(a)	vrsto, obseg in finančne učinke deležev podjetja v skupnih aranžmajih in pridruženih podjetjih, vključno z vrsto in učinki pogodbenega odnosa podjetja z drugimi naložbeniki s skupnim obvladovanjem skupnih aranžmajev in pridruženih podjetij ali pomembnim vplivom nanje (21. in 22. člen), ter

(b)	vrsto in spremembe tveganj, povezanih z deleži podjetja v skupnih podvigih in pridruženih podjetjih (23. člen).

Vrsta, obseg in finančni učinki deležev podjetja v skupnih aranžmajih in pridruženih podjetjih

Podjetje mora razkriti:

(a)

v zvezi z vsakim skupnim aranžmajem in pridruženim podjetjem, bistvenim za poročajoče podjetje:

(i)	ime skupnega aranžmaja ali pridruženega podjetja;

(ii)	naravo odnosa podjetja s skupnim aranžmajem ali pridruženim podjetjem (tako, da se na primer opiše vrsta dejavnosti skupnega aranžmaja ali pridruženega podjetja in ali so te v strateškem odnosu z dejavnostmi podjetja).

(iii)

glavni kraj poslovanja (in državo registracije, če je potrebno in če se razlikuje od glavnega kraja poslovanja) skupnega aranžmaja ali pridruženega podjetja;

(iv)	velikost deleža v lastniškem kapitalu ali naložb v drugih podjetjih v lasti podjetja in (po potrebi) delež glasovalnih pravic, če se razlikuje;

(b)

v zvezi z vsakim skupnim podvigom in pridruženim podjetjem, bistvenim za poročajoče podjetje:

(i)	ali se finančne naložbe v skupni podvig ali pridruženo podjetje merijo po kapitalski metodi ali pošteni vrednosti;

(ii)	povzetek računovodskih informacij o skupnem podvigu ali pridruženem podjetju, kot je določeno v B12. in B13. členu;

(iii)

če se skupni podvig ali pridruženo podjetje obračuna po kapitalski metodi, pošteno vrednost finančne naložbe podjetja v skupni podvig ali pridruženo podjetje, če je na voljo kotirana tržna cena za naložbo;

(c)

računovodske informacije, kot so določene v B16. členu, o finančnih naložbah podjetja v skupne podvige in pridružena podjetja, ki so posamično nebistvene:

(i)	skupaj za vse posamično nebistvene skupne podvige in ločeno;

(ii)	skupaj za vsa posamično nebistvena pridružena podjetja.

Podjetje prav tako razkrije:

(a)

vrsto in obseg morebitnih večjih omejitev (npr. ki izhajajo iz poslov najemanja posojil, zahtev v predpisih ali pogodbenih sporazumov med naložbeniki s skupnim obvladovanjem skupnega podviga ali pridruženega podjetja ali pomembnim vplivom nanj) zmožnosti skupnih podvigov ali pridruženih podjetij za prenos sredstev na podjetje v obliki dividend v denarju ali vračilo posojil ali predujmov, ki jih je zagotovilo podjetje;

(b)

kadar se računovodski izkazi skupnega podviga ali pridruženega podjetja uporabijo pri kapitalski metodi in njihov datum ali obdobje ni enak datumu ali obdobju računovodskih izkazov podjetja:

(i)	datum konca poročevalnega obdobja računovodskih izkazov zadevnega skupnega podviga ali pridruženega podjetja in

(ii)	razlog za uporabo drugačnega datuma ali obdobja;

(c)	nepripoznani delež izgub skupnega podviga ali pridruženega podjetja v poročevalnem obdobju in kumulativno, če je podjetje pri uporabi kapitalske metode prenehalo pripoznavati svoj delež izgub skupnega podviga ali pridruženega podjetja.

Tveganja v zvezi z deleži podjetja v skupnih podvigih in pridruženih podjetjih

Podjetje mora razkriti:

(a)	obveze, ki jih ima v zvezi s svojimi skupnimi podvigi, ločeno od zneska drugih obvez, kot je določeno v B18.–B20. členu;

(b)

v skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva, razen če je verjetnost izgube majhna, nastale pogojne obveznosti v zvezi z deleži podjetja v skupnih podvigih ali pridruženih podjetjih (vključno z deležem pogojnih obveznosti, ki jih ima podjetje skupaj z drugimi naložbeniki s skupnim obvladovanjem skupnih podvigov ali pridruženih podjetij ali pomembnim vplivom nanje), ločeno od zneska drugih pogojnih obveznosti.

DELEŽI V NEKONSOLIDIRANIH STRUKTURIRANIH PODJETJIH

Podjetje mora razkriti informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegovih računovodskih izkazov:

(a)	razumejo vrsto in obseg deležev podjetja v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih (26.–28. člen) ter

(b)	ocenijo vrsto in spremembe tveganj v zvezi z deleži podjetja v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih (29.–31. člen).

Informacije, ki se zahtevajo v skladu s 24.(b) členom, vključujejo informacije o izpostavljenosti podjetja tveganju, ki izhaja iz njegove udeležbe z nekonsolidiranimi strukturiranimi podjetji v prejšnjih obdobjih (npr. sponzoriranje strukturiranega podjetja), čeprav podjetje na datum poročanja ni več pogodbeno udeleženo s strukturiranim podjetjem.

Vrsta deležev

26	Podjetje mora razkriti kvalitativne in kvantitativne informacije o svojih deležih v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih, vključno z vrsto, namenom, velikostjo in dejavnostmi strukturiranega podjetja ter načinom financiranja tega podjetja, vendar ne omejeno nanje.

Če je podjetje sponzoriralo nekonsolidirano strukturirano podjetje, za katero ni predložilo informacij iz 29. člena (npr. ker na datum poročanja nima deleža v podjetju), mora podjetje razkriti:

(a)	način določitve, katera strukturirana podjetja je sponzoriralo;

(b)	prihodek iz teh strukturiranih podjetij v poročevalnem obdobju, vključno z opisom vrst predstavljenega prihodka, in

(c)	knjigovodsko vrednost (v času prenosa) vseh sredstev, prenesenih na ta strukturirana podjetja v poročevalnem obdobju.

28	Podjetje predstavi informacije iz 27.(b) in (c) člena v tabelarični obliki, razen če je ustreznejša druga oblika, pri čemer razvrsti dejavnosti sponzoriranja v ustrezne kategorije (glej B2.–B6. člen).

Vrsta tveganj

Podjetje v tabelarični obliki, razen če je ustreznejša druga oblika, razkrije povzetek:

(a)	knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, pripoznanih v njegovih računovodskih izrazih, ki so povezane z deleži podjetja v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih;

(b)	vrstičnih postavk v izkazu finančnega položaja, v katerem so pripoznana navedena sredstva in obveznosti;

(c)

zneska, ki najbolj natančno izraža največjo izpostavljenost podjetja izgubam iz njegovih deležev v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih, vključno s tem, kako je določena največja izpostavljenost izgubam. Če podjetje ne more oceniti svoje največje izpostavljenosti izgubam iz svojih deležev v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih, mora razkriti to dejstvo in razloge zanj;

(d)	primerjave knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti podjetja, povezanih z njegovimi deleži v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih, ter največjo izpostavljenost podjetja izgubam iz navedenih podjetij.

Če je podjetje v poročevalnem obdobju nekonsolidiranemu strukturiranemu podjetju, v katerem je imelo ali ima delež, zagotovilo finančno ali drugo podporo (npr. nakup sredstev strukturiranega podjetja ali instrumentov, ki jih je izdalo to podjetje), ne da bi ga k temu zavezovala pogodba, mora podjetje razkriti:

(a)	vrsto in znesek zagotovljene podpore, vključno s primeri, v katerih je podjetje pomagalo strukturiranemu podjetju pri pridobitvi finančne podpore; in

(b)	razloge za zagotovitev podpore.

31	Podjetje mora razkriti vse trenutne namere o zagotovitvi finančne ali druge podpore nekonsolidiranemu strukturiranemu podjetju, vključno z namerami, da bo strukturiranemu podjetju pomagalo pri pridobivanju finančne podpore.

Priloga A

Opredeljeni izrazi

Ta priloga je sestavni del MSRP.

Prihodek iz strukturiranega podjetja

Za namene tega MSRP prihodek iz strukturiranega podjetja med drugim vključuje večkratne in enkratne honorarje, obresti, dividende, dobiček ali izgubo zaradi ponovnega merjenja ali odprave pripoznanja deležev v strukturiranih podjetjih ter dobiček ali izgubo iz prenosa sredstev in obveznosti na strukturirano podjetje.

Delež v drugem podjetju

Za namene tega MSRP se delež v drugem podjetju nanaša na pogodbeno in nepogodbeno udeležbo, ki podjetje izpostavlja spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega podjetja. Delež v drugem podjetju lahko med drugim dokazujejo delež kapitalskih ali dolžniških instrumentov in tudi druge oblike udeležbe, kot so zagotavljanje financiranja, likvidnostna podpora ter povečanje kredita in jamstva. Vključuje načine, na katere podjetje obvladuje ali skupno obvladuje drugo podjetje ali ima pomemben vpliv nanj. Običajno razmerje med odjemalcem in dobaviteljem samo po sebi še ne pomeni nujno, da ima podjetje delež v drugem podjetju.

V B7.–B9. členu so navedene dodatne informacije o deležih v drugih podjetjih.

V B55.–B57. členu MSRP 10 je pojasnjena spremenljivost donosov.

Strukturirano podjetje

Podjetje, ki je bilo oblikovano tako, da glasovalne ali podobne pravice niso glavni dejavnik pri odločanju, kdo obvladuje podjetje, npr. kadar so katere koli glasovalne pravice povezane le z upravnimi nalogami, pri čemer se zadevne dejavnosti usmerjajo s pogodbenimi sporazumi.

V B22.–B24. členu so navedene dodatne informacije o strukturiranih podjetjih.

Naslednji izrazi so opredeljeni v MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011), MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji ter so v tem MSRP uporabljeni v pomenu, ki je določen v navedenih MSRP:

—	pridruženo podjetje;

—	konsolidirani računovodski izkazi;

—	obvladovanje podjetja;

—	kapitalska metoda;

—

skupina;

—	skupni aranžma;

—	skupno obvladovanje;

—	skupna dejavnost;

—	skupni podvig;

—	neobvladujoči delež;

—	obvladujoče podjetje;

—	pravice do pravnega varstva;

—	zadevne dejavnosti;

—	ločeni računovodski izkazi;

—	ločeni nosilec;

—	pomemben vpliv;

—	odvisno podjetje.

Priloga B

Napotki za uporabo

Ta priloga je sestavni del MSRP. Opisuje uporabo 1.–31. člena in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

B1	V tej prilogi so opisani hipotetični primeri. Čeprav so lahko nekateri vidiki primerov prisotni v dejanskih vzorcih pojavov, bi bilo treba pri uporabi MSRP 12 oceniti vsa pomembna dejstva in okoliščine posameznega vzorca pojavov.

ZDRUŽEVANJE (4. ČLEN)

Podjetje mora glede na okoliščine odločiti o stopnji podrobnosti podatkov, ki jih mora zagotoviti, da se izpolnijo potrebe po obveščanju uporabnikov, koliko pozornosti namenja različnim vidikom zahtev in o tem, kako združuje informacije. Vzpostaviti je treba ravnovesje med obremenitvijo računovodskih izkazov s preveč podrobnimi podatki, ki kot taki ne koristijo uporabnikom računovodskih izkazov, in zmanjšanjem pomena informacij zaradi preobsežnega združevanja.

B3	Podjetje lahko združi razkritja, ki se zahtevajo v skladu s tem MSRP, za deleže v podobnih podjetjih, če je združevanje skladno s ciljem razkritja in zahtevo iz B4. člena, pri čemer ne zmanjšuje pomena zagotovljenih informacij. Podjetje mora razkriti način združevanja deležev v podobnih podjetjih.

Podjetje mora ločeno predstaviti informacije za deleže v:

(a)	odvisnih podjetjih;

(b)	skupnih podvigih;

(c)	skupnih dejavnostih;

(d)	pridruženih podjetjih in

(e)	nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih.

Pri odločitvi, ali se bodo informacije združile, mora podjetje upoštevati kvantitativne in kvalitativne informacije o različnih značilnostih tveganja in donosa vsakega podjetja, ki ga obravnava v zvezi z združevanjem, ter pomen vsakega takega podjetja za poročajoče podjetje. Podjetje mora razkritja predstaviti tako, da se uporabnikom računovodskih izkazov jasno pojasnita vrsta in obseg njegovih deležev v drugih podjetjih.

Primeri ravni združevanja v vrstah podjetij iz B4. člena, ki bi lahko ustrezale, so:

(a)	narava dejavnosti (npr. podjetje, ki se ukvarja z raziskavami in razvojem, podjetje za listinjenje kartic za najem revolving kredita);

(b)	razvrstitev po dejavnostih;

(c)	zemljepisna lega (npr. država ali regija).

DELEŽI V DRUGIH PODJETJIH

Delež v drugem podjetju se nanaša na pogodbeno in nepogodbeno udeležbo, ki poročajoče podjetje izpostavlja spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega podjetja. Upoštevanje namena in zasnove drugega podjetja lahko poročajočemu podjetju koristi pri oceni, ali ima delež v tem podjetju in ali mora zato zagotoviti razkritja iz tega MSRP. V to oceno mora biti vključeno upoštevanje tveganj, ki naj bi jih drugo podjetje ustvarilo, in tveganj, ki naj bi jih drugo podjetje preneslo na poročajoče podjetje in druge stranke.

Poročajoče podjetje je običajno izpostavljeno spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega podjetja z lastništvom instrumentov (kot so kapitalski ali dolžniški instrumenti, ki jih je izdalo drugo podjetje) ali drugo vrsto udeležbe, ki absorbira spremenljivost. Tako se lahko na primer predpostavlja, da ima strukturirano podjetje portfelj posojil. Strukturirano podjetje pridobi posel kreditne zamenjave od drugega podjetja (poročajoče podjetje), da se zaščiti pred neplačilom obresti in glavnice posojil. Poročajoče podjetje svojo udeležbo izpostavi spremenljivosti donosov iz poslovanja strukturiranega podjetja, ker posel kreditne zamenjave absorbira spremenljivost donosov strukturiranega podjetja.

Nekateri instrumenti so namenjeni prenosu tveganja s poročajočega podjetja na drugo podjetje. Taki instrumenti ustvarjajo spremenljivost donosov za drugo podjetje, vendar običajno poročajočega podjetja ne izpostavljajo spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega podjetja. Tako se lahko na primer predpostavlja, da se strukturirano podjetje ustanovi z namenom zagotovitve naložbenih priložnosti za naložbenike, ki želijo imeti izpostavljenost kreditnemu tveganju podjetja Z (podjetje Z ni povezano z nobeno stranko, vključeno v dogovor). Strukturirano podjetje pridobi finančna sredstva tako, da tem naložbenikom izda menice, ki so povezane s kreditnim tveganjem podjetja Z (menice, povezane s kreditom), in prejemke uporabi za naložbo v portfelj finančnih sredstev brez tveganja. Strukturirano podjetje doseže izpostavljenost kreditnemu tveganju podjetja z vstopom v posel kreditne zamenjave z nasprotno stranko v tem poslu. S poslom kreditne zamenjave se kreditno tveganje podjetja Z prenese na strukturirano podjetje v zameno za honorar, ki ga plača nasprotna stranka v tem poslu. Naložbeniki v strukturirano podjetje prejmejo višji donos, ki izraža donos strukturiranega podjetja iz njegovega portfelja sredstev in honorar za posel kreditne zamenjave. Nasprotna stranka v poslu kreditne zamenjave ni udeležena s strukturiranim podjetjem, ki ga izpostavlja spremenljivosti donosov iz poslovanja strukturiranega podjetja, ker posel kreditne zamenjave prenese spremenljivost na strukturirano podjetje in ne absorbira spremenljivosti donosov strukturiranega podjetja.

POVZETEK RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ZA ODVISNA PODJETJA, SKUPNE PODVIGE IN PRIDRUŽENA PODJETJA (12. IN 21. ČLEN)

B10

Podjetje mora v zvezi z vsakim odvisnim podjetjem, ki ima neobvladujoče deleže, pomembne za poročajoče podjetje, razkriti:

(a)	dividende, ki se plačujejo za neobvladujoče deleže;

(b)

povzetek računovodskih informacij v zvezi s sredstvi, obveznostmi, poslovnim izidom in denarnimi tokovi odvisnega podjetja, ki uporabnikom omogoča razumevanje deležev neobvladujočih deležev v dejavnostih in denarnih tokovih skupine. Te informacije lahko med drugim vključujejo npr. kratkoročna sredstva, nekratkoročna sredstva, kratkoročne obveznosti, nekratkoročne obveznosti, prihodke, poslovni izid in celotni vseobsegajoči donos.

B11	Povzetek računovodskih informacij, ki se zahteva v skladu z B10.(b) členom, mora vključevati zneske pred izločanji med podjetji.

B12

Podjetje mora v zvezi z vsakim skupnim podvigom in pridruženim podjetjem, pomembnim za poročajoče podjetje, razkriti:

(a)	dividende, ki se prejmejo od skupnega podviga ali pridruženega podjetja;

(b)

povzetek računovodskih informacij za skupni podvig ali pridruženo podjetje (glej B14. in B15. člen), ki med drugim vključuje:

(i)	kratkoročna sredstva,

(ii)	nekratkoročna sredstva,

(iii)

kratkoročne obveznosti,

(iv)	nekratkoročne obveznosti,

(v)

prihodke,

(vi)	poslovni izid iz ohranjenega poslovanja,

(vii)

poslovni izid iz ustavljenega poslovanja po obdavčitvi,

(viii)

drugi vseobsegajoči donos,

(ix)	celotni vseobsegajoči donos.

B13

Podjetje mora poleg povzetka računovodskih informacij, ki se zahteva v skladu z B12. členom, za vsak skupni podvig, pomemben za poročajoče podjetje, razkriti znesek:

(a)	denarja in denarnih ustreznikov, vključenih v B12.(b)(i) člen;

(b)	kratkoročnih finančnih obveznosti (brez poslovnih obveznosti ter drugih obveznosti in rezervacij), vključenih v B12.(b)(iii) člen);

(c)	nekratkoročnih finančnih obveznosti (brez poslovnih obveznosti ter drugih obveznosti in rezervacij), vključenih v B12.(b)(iv) člen);

(d)	depreciacije in amortizacije;

(e)	dohodka od obresti;

(f)	obrestnih odhodkov;

(g)	odhodkov ali dohodkov iz obdavčitve dohodka.

B14

Povzetek računovodskih informacij, predstavljen v skladu z B12. in B13. členom, mora zajemati zneske, vključene v računovodske izkaze MSRP skupnega podviga ali pridruženega podjetja (in ne deleža teh zneskov podjetja). Če podjetje svoj delež v skupnem podvigu ali pridruženem podjetju obračuna po kapitalski metodi:

(a)

se morajo zneski, vključeni v računovodske izkaze MSRP skupnega podviga ali pridruženega podjetja, prilagoditi, da izražajo prilagoditve, ki jih je izvedlo podjetje pri uporabi kapitalske metode, kot so prilagoditve poštene vrednosti, opravljene v času prevzema, in prilagoditve zaradi razlik v računovodskih usmeritvah;

(b)	mora podjetje zagotoviti uskladitev povzetka računovodskih informacij, ki je predstavljen knjigovodski vrednosti njegovega deleža v skupnem podvigu ali pridruženem podjetju.

B15

Podjetje lahko povzetek računovodskih informacij, ki se zahteva v skladu z B12. in B13. členom, predstavi na podlagi računovodskih izkazov skupnega podviga ali pridruženega podjetja, če:

(a)	podjetje izmeri svoj delež v skupnem podvigu ali pridruženem podjetju po pošteni vrednosti v skladu z MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) in

(b)	skupni podvig ali pridruženo podjetje ne pripravi računovodskih izkazov, pri čemer priprava na tej podlagi ne bi bila izvedljiva ali bi povzročila nepričakovane stroške.

V tem primeru mora podjetje razkriti podlago, na kateri je bil pripravljen povzetek računovodskih informacij.

B16

Podjetje mora združeno razkriti knjigovodsko vrednost svojih deležev v vseh posamično nebistvenih skupnih podvigih ali pridruženih podjetjih, ki se obračunajo po kapitalski metodi. Podjetje mora ločeno razkriti tudi skupni znesek svojega deleža v teh skupnih podvigih ali pridruženih podjetjih za:

(a)	poslovni izid iz ohranjenega poslovanja;

(b)	poslovni izid iz ustavljenega poslovanja po obdavčitvi;

(c)	drugi vseobsegajoči donos;

(d)	celotni vseobsegajoči donos.

Podjetje zagotovi razkritja za skupne podvige in pridružena podjetja ločeno.

B17

Kadar je delež podjetja v odvisnem podjetju, skupnem podvigu ali pridruženem podjetju (ali delu njegovega deleža v skupnem podvigu ali pridruženem podjetju) razvrščen med sredstva za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje, podjetju ni treba razkriti povzetka računovodskih informacij za to odvisno podjetje, skupni podvig ali pridruženo podjetje v skladu z B10.–B16. členom.

OBVEZE ZA SKUPNE PODVIGE (23.(A) ČLEN)

B18

Podjetje mora razkriti skupne obveze, ki jih je sprejelo, vendar jih ni pripoznalo na datum poročanja (vključno s svojim deležem obvez, sprejetih z drugimi naložbeniki s skupnim obvladovanjem nad skupnim podvigom) v zvezi z deleži v skupnih podvigih. Obveze lahko povzročijo prihodnje odtoke denarja ali drugih sredstev.

B19

Med nepripoznane obveze, ki lahko povzročijo prihodnje odtoke denarja ali drugih sredstev, spadajo:

(a)

nepripoznane obveze za prispevanje financiranja ali sredstev zaradi npr.:

(i)	sporazumov o ustanovitvi ali prevzemu skupnega podviga (ki podjetje na primer obvezujejo k prispevanju sredstev v določenem obdobju);

(ii)	kapitalsko intenzivnih projektov, ki jih izvaja skupni podvig;

(iii)

brezpogojnih obvez za nakup, ki zajemajo naročilo opreme, zalog ali storitev, ki jih je podjetje obvezano kupiti od skupnega podviga ali v njegovem imenu;

(iv)	nepripoznanih obvez, da se skupnemu podvigu zagotovijo posojila ali druga finančna podpora;

(v)	nepripoznanih obvez, da se za skupni podvig prispevajo viri, kot so sredstva ali storitve;

(vi)	drugih nepreklicnih nepripoznanih obvez, ki so povezane s skupnim podvigom;

(b)	nepripoznane obveze, da se pridobi delež v lastniškem kapitalu druge stranke (ali del tega deleža v lastniškem kapitalu) v skupnem podvigu, če se v prihodnosti določen dogodek zgodi ali ne zgodi.

B20	Zahteve in primeri iz B18. in B19. člena prikazujejo nekatere vrste razkritij, ki se zahtevajo v skladu z 18. členom MRS 24 Razkrivanje povezanih strank.

DELEŽI V NEKONSOLIDIRANIH STRUKTURIRANIH PODJETJIH (24.–31. ČLEN)

Strukturirana podjetja

B21

Strukturirano podjetje je podjetje, ki je bilo oblikovano tako, da glasovalne ali podobne pravice niso glavni dejavnik pri odločanju, kdo obvladuje podjetje, npr. kadar so katere koli volilne pravice povezane le z upravnimi nalogami, pri čemer se zadevne dejavnosti usmerjajo s pogodbenimi sporazumi.

B22

Strukturirano podjetje ima pogosto nekatere ali vse naslednje značilnosti ali lastnosti:

(a)	omejene dejavnosti;

(b)

ozko usmerjen in dobro opredeljen cilj, kot je vplivanje na davčno učinkovit najem, izvajanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, zagotovitev vira kapitala ali financiranja za podjetje ali zagotovitev naložbenih priložnosti za naložbenike s prenašanjem tveganj ter nagrad, povezanih s sredstvi strukturiranega podjetja, na naložbenike;

(c)	nezadosten kapital, s katerim bi se omogočilo financiranje dejavnosti strukturiranega podjetja brez podrejene finančne podpore;

(d)	financiranje v obliki več pogodbeno povezanih instrumentov do naložbenikov, ki ustvarjajo kopičenje kreditnega tveganja ali drugih tveganj (tranše).

B23

Med primere podjetij, ki se štejejo za strukturirana podjetja, vendar niso omejena nanje, med drugim spadajo:

(a)	nosilci listinjenja,

(b)	financiranja, zavarovana s sredstvi,

(c)	nekateri investicijski skladi.

B24	Podjetje, ki se obvladuje z glasovalnimi pravicami, ni strukturirano podjetje preprosto zato, ker na primer po prestrukturiranju prejema financiranje tretjih oseb.

Narava tveganj, ki izhajajo iz deležev v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih (29.–31. člen)

B25	Poleg informacij, ki se zahtevajo v 29.–31. členu, mora podjetje razkriti dodatne informacije, potrebne za izpolnjevanje cilja o razkritju iz 24.(b) člena.

B26

Med primere dodatnih informacij, ki so glede na okoliščine lahko pomembne za oceno tveganj, katerim je podjetje izpostavljeno, kadar ima delež v nekonsolidiranem strukturiranem podjetju, spadajo:

(a)

pogoji sporazuma, ki bi lahko od podjetja zahtevali, da nekonsolidiranemu strukturiranemu podjetju zagotovi finančno podporo (npr. likvidnostni sporazumi ali sprožilci kreditne sposobnosti, povezani z obveznostmi nakupa sredstev strukturiranega podjetja ali zagotovitvijo finančne podpore), ki vključujejo:

(i)	opis dogodkov ali okoliščin, ki bi poročajoče podjetje lahko izpostavile izgubi;

(ii)	navedbo morebitnih pogojev, ki bi obvezo omejili;

(iii)

navedbo, ali obstajajo druge stranke, ki zagotavljajo finančno podporo, in če obstajajo, kako je obveza poročajočega podjetja razvrščena glede na obveze drugih strank;

(b)	izgube, ki jih je podjetje utrpelo med poročevalnim obdobjem v zvezi s svojimi deleži v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih;

(c)	vrste prihodka, ki ga je podjetje prejemalo med poročevalnim obdobjem zaradi deležev v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih;

(d)

navedba, ali mora podjetje absorbirati izgube nekonsolidiranega strukturiranega podjetja pred drugimi strankami, najvišja omejitev takih izgub za podjetje ter (po potrebi) razvrstitev in zneski morebitnih izgub, ki bi jih imele stranke z nižje razvrščenimi deleži od deleža podjetja v nekonsolidiranem strukturiranem podjetju;

(e)	informacije o kakršnih koli likvidnostnih sporazumih, jamstvih ali drugih obvezah s tretjimi strankami, ki bi lahko vplivale na pošteno vrednost ali tveganje deležev podjetja v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih;

(f)	kakršne koli težave, ki jih je imelo nekonsolidirano strukturirano podjetje pri financiranju svojih dejavnosti med poročevalnim obdobjem;

(g)

oblike financiranja (npr. komercialni papirji ali srednjeročne menice) in njihovo tehtano povprečno trajanje v zvezi s financiranjem nekonsolidiranega strukturiranega podjetja. Med te informacije lahko spadajo analize zapadlosti sredstev in financiranja nekonsolidiranega strukturiranega podjetja, če ima strukturirano podjetje dolgoročnejša sredstva, ki se financirajo s kratkoročnejšim financiranjem.

Priloga C

Datum uveljavitve in prehod

Ta priloga je sestavni del MSRP in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

C1	Podjetje mora ta MSRP uporabiti za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Podjetju se priporoča, da informacije, ki se zahtevajo v tem MSRP, zagotovi prej kot v letnih obračunskih obdobjih, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Zagotovitev nekaterih razkritij, ki se zahtevajo v tem MSRP, podjetja ne zavezuje k zagotavljanju skladnosti z zahtevami iz tega MSRP ali k zgodnji uporabi MSRP 10, MSRP 11, MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011) in MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

SKLICEVANJA NA MSRP 9

C3	Če podjetje uporablja ta MSRP, vendar še ne uporablja MSRP 9, pomeni vsako sklicevanje na MSRP 9 sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

Priloga D

Spremembe drugih MSRP

V tej prilogi so določene spremembe drugih MSRP, ki so posledica izdaje MSRP 12 s strani upravnega odbora. Podjetje mora uporabiti spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Če podjetje uporablja MSRP 12 pred tem datumom, mora uporabiti spremembe za to zgodnejše obdobje. V spremenjenih členih je novo besedilo podčrtano, izbrisano besedilo pa prečrtano.

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

Spremenita se 119. in 124. člen ter se doda 139.H člen:

119

… Primer je razkritje, ali podjetje za svoje naložbene nepremičnine uporablja model poštene vrednosti ali model nabavne vrednosti (glej MRS 40 Naložbene nepremičnine). Nekateri MSRP izrecno zahtevajo razkritje določenih računovodskih usmeritev, vključno z odločitvami poslovodstva, kadar ta izbira med usmeritvami, ki jih MSRP dovoljujejo. …

124	Nekatera razkritja v skladu s 122. členom zahtevajo tudi drugi MSRP. V MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih se od podjetja na primer zahteva razkritje presoj, ki jih je oblikovalo pri ugotavljanju, ali obvladuje drugo podjetje. V MRS 40 se zahteva …

139H	Z MSRP 10 in 12, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4., 119., 123. in 124. člen. Podjetje mora navedene spremembe uporabiti, kadar uporablja MSRP 10 in 12.

MRS 24 Razkrivanje povezanih strank

Spremeni se 15. člen in doda 28.A člen.

15	Poleg zahtev po razkritju iz MRS 27 in MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih mora biti izpolnjena tudi zahteva po razkritju odnosov med povezanimi strankami med obvladujočim podjetjem in njegovimi odvisnimi podjetji.

28A	Z MSRP 10, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MSRP 12, ki so bili izdani maja 2011, so bili spremenjeni 3., 9., 11.(b), 15., 19.(b) in (e) ter 25. člen. Podjetje mora navedene spremembe uporabiti, kadar uporablja MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 27

Ločeni računovodski izkazi

CILJ

1	Cilj tega standarda je določiti zahteve v zvezi z obračunavanjem in razkrivanjem za finančne naložbe v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja, kadar podjetje pripravlja ločene računovodske izkaze.

PODROČJE UPORABE

2	Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju finančnih naložb v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja, če se podjetje odloči, da bo predstavilo ločene računovodske izkaze, ali mora to storiti v skladu s predpisi v posamezni državi.

3	Ta standard ne določa, katera podjetja naj izdelajo ločene računovodske izkaze. Uporablja se, kadar podjetje pripravlja ločene računovodske izkaze, ki so skladni z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

OPREDELITVE POJMOV

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Konsolidirani računovodski izkazi so računovodski izkazi skupine, v katerih so sredstva, obveznosti, lastniški kapital, prihodki, odhodki in denarni tokovi obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij predstavljeni kot izkazi ene gospodarske celote.

Ločeni računovodski izkazi so izkazi, ki jih pripravi obvladujoče podjetje (tj. naložbenik, ki obvladuje odvisno podjetje) ali naložbenik s skupnim obvladovanjem podjetja, v katerega naloži, ali s pomembnim vplivom nad tem podjetjem in v katerih so finančne naložbe obračunane po nabavni ceni ali v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti.

Naslednji izrazi so opredeljeni v Dodatku A MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, Dodatku A MSRP 11 Skupne ureditve in 3. členu MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige:

—	pridruženo podjetje

—	obvladovanje podjetja, v katero se naloži

—

skupina

—	skupno obvladovanje

—	skupni podvig

—	sopodvižnik

—	obvladujoče podjetje

—	pomemben vpliv

—	odvisno podjetje.

Ločeni računovodski izkazi so izkazi, pripravljeni poleg konsolidiranih računovodskih izkazov ali poleg računovodskih izkazov, v katerih so naložbe v pridružena podjetja ali skupne podvige obračunane z uporabo kapitalske metode, razen v primerih iz 8. člena. Ločeni računovodski izkazi so tem računovodskim izkazom lahko priloženi ali jih spremljajo ali pa ne.

7	Računovodski izkazi, v katerih je uporabljena kapitalska metoda, niso ločeni računovodski izkazi. Podobno računovodski izkazi podjetja, ki nima odvisnega ali pridruženega podjetja ali sopodvižnikovega deleža v skupnem podvigu, niso ločeni računovodski izkazi.

8	Podjetje, ki je izvzeto v skladu s 4.(a) členom MSRP 10 iz konsolidacije ali v skladu s 17. členom MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) iz uporabe kapitalske metode, lahko pripravi ločene računovodske izkaze kot svoje edine računovodske izkaze.

PRIPRAVA LOČENIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

9	Ločeni računovodski izkazi se pripravijo v skladu z vsemi veljavnimi MSRP, razen kot je določeno v 10. členu.

Kadar podjetje pripravlja ločene računovodske izkaze, obračuna finančne naložbe v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja:

(a)	po nabavni ceni ali

(b)	v skladu z MSRP 9.

Podjetje uporablja za vsako kategorijo finančnih naložb enako obračunavanje. Finančne naložbe, obračunane po nabavni vrednosti, se obračunajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, če so razvrščene kot namenjene za prodajo (ali vključene v skupino za odtujitev, ki je razvrščena kot namenjena za prodajo). Merjenje finančnih naložb, obračunanih v skladu z MSRP 9, se v tem primeru ne spremeni.

Če se podjetje v skladu z 18. členom MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) odloči, da bo svoje finančne naložbe v pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih merilo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9, te finančne naložbe prav tako obračuna na enak način v svojih ločenih računovodskih izkazih.

12	Podjetje pripozna dividendo od odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja v poslovnem izidu v svojih ločenih računovodskih izkazih, ko je priznana njegova pravica do prejema dividende.

Kadar obvladujoče podjetje reorganizira strukturo svoje skupine z ustanovitvijo novega podjetja kot svojega obvladujočega podjetja tako, da so izpolnjena naslednja merila:

(a)	novo obvladujoče podjetje pridobi kontrolo nad izvirnim obvladujočim podjetjem z izdajo kapitalskih instrumentov v zameno za obstoječe kapitalske instrumente izvirnega obvladujočega podjetja;

(b)	sredstva in obveznosti nove skupine in izvirne skupine so enaka neposredno pred reorganizacijo in po njej ter

(c)	lastniki izvirnega obvladujočega podjetja pred reorganizacijo imajo enake absolutne in relativne deleže v čistih sredstvih izvirne skupine in nove skupine neposredno pred reorganizacijo in po njej,

in novo obvladujoče podjetje izkaže svojo naložbo v izvirno obvladujoče podjetje v skladu z 10.(a) členom v svojih ločenih računovodskih izkazih, novo obvladujoče podjetje obračuna nabavno vrednost po knjigovodski vrednosti svojega deleža kapitalskih postavk, prikazanih v ločenih računovodskih izkazih izvirnega obvladujočega podjetja na dan reorganizacije.

Podobno lahko podjetje, ki ni obvladujoče podjetje, ustanovi novo podjetje kot svoje obvladujoče podjetje tako, da izpolni merila iz 13. člena. Zahteve iz 13. člena se uporabljajo tudi za takšne reorganizacije. V takšnih primerih sklicevanja na „izvirno obvladujoče podjetje“ in „izvirno skupino“ pomenijo „izvirno podjetje“.

RAZKRIVANJE

15	Podjetja uporablja vse veljavne MSRP, ko v svojih ločenih računovodskih izkazih razkriva podatke, vključno z zahtevami v 16. in 17. členu.

Kadar se obvladujoče podjetje v skladu s 4.(a) členom MSRP 10 odloči, da ne bo pripravilo konsolidiranih računovodskih izkazov, in namesto teh pripravi ločene računovodske izkaze, mora v teh ločenih računovodskih izkazih razkriti:

(a)

dejstvo, da so računovodski izkazi ločeni računovodski izkazi; da je bila uporabljena izključitev iz konsolidacije; ime in glavno mesto poslovanja (in državo registracije, če se razlikuje) podjetja, čigar konsolidirani računovodski izkazi, ki so skladni z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, so bili pripravljeni za javno uporabo; in naslov, kjer so na voljo ti konsolidirani računovodski izkazi;

(b)

seznam pomembnih finančnih naložb v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja, vključno z:

(i)	imeni teh podjetij, v katere je naložilo;

(ii)	glavnim mestom poslovanja (in državo registracije, če se razlikuje) teh podjetij, v katere je naložilo;

(iii)

svojimi deleži v lastniškem kapitalu (in svojimi deleži glasovalnih pravic, če se razlikujejo) teh podjetij, v katere je naložilo;

(c)	opis metode, uporabljene pri obračunavanju finančnih naložb, navedenih v točki (b).

Kadar obvladujoče podjetje (ki ni obvladujoče podjetje iz 16. člena) ali naložbenik s skupnim obvladovanjem podjetja, v katerega naloži, ali s pomembnim vplivom nad tem podjetjem pripravi ločene računovodske izkaze, obvladujoče podjetje ali naložbenik navede računovodske izkaze, pripravljene v skladu z MSRP 10, MSRP 11 ali MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), na katere se nanašajo. Obvladujoče podjetje ali naložbenik mora v svojih ločenih računovodskih izkazih razkriti tudi:

(a)	dejstvo, da so izkazi ločeni računovodski izkazi, in razloge, zakaj so ti izkazi pripravljeni, če niso predpisani z zakonom,

(b)

seznam pomembnih finančnih naložb v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja, vključno z:

(i)	imeni teh podjetij, v katere je naložilo;

(ii)	glavnim mestom poslovanja (in državo registracije, če se razlikuje) teh podjetij, v katere je naložilo;

(iii)

svojimi deleži v lastniškem kapitalu (in svojimi deleži glasovalnih pravic, če se razlikujejo) teh podjetij, v katere je naložilo;

(c)	opis metode, uporabljene pri obračunavanju finančnih naložb, navedenih v točki (b).

Obvladujoče podjetje ali naložbenik mora navesti tudi računovodske izkaze, pripravljene v skladu z MSRP 10, MSRP 11 ali MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), na katere se nanašajo.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

Podjetje začne uporabljati ta standard za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja ta standard prej, mora to razkriti ter hkrati uporabljati MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih in MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

Sklicevanja na MSRP 9

19	Če podjetje uporablja ta standard, vendar še ne uporablja MSRP 9, vsako sklicevanje na MSRP 9 pomeni sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje.

RAZVELJAVITEV MRS 27 (2008)

20	Ta standard je izdan sočasno z MSRP 10. Oba MSRP skupaj nadomeščata MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (kakor je bil spremenjen leta 2008).

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 28

Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige

CILJ

1	Cilj tega standarda je določiti obračunavanje finančnih naložb v pridružena podjetja in zahteve za uporabo kapitalske metode pri obračunavanju finančnih naložb v pridružena podjetja in skupne podvige.

PODROČJE UPORABE

2	Ta standard uporabljajo vsa podjetja, ki so naložbeniki s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naložijo, ali s pomembnim vplivom nad tem podjetjem.

OPREDELITVE POJMOV

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Pridruženo podjetje je podjetje, nad katerim ima naložbenik pomemben vpliv.

Kapitalska metoda je metoda obračunavanja, pri kateri se finančna naložba najprej pripozna po nabavni vrednosti in se kasneje preračuna za ponakupno spremembo naložbenikovega deleža v čistem premoženju podjetja, v katero naloži. Poslovni izid naložbenika vključuje njegov delež v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži, drugi vseobsegajoči donos naložbenika pa vključuje njegov delež v drugem vseobsegajočem donosu podjetja, v katero naloži.

Skupna ureditev je ureditev, pri kateri imata dve stranki ali več strank skupno obvladovanje.

Skupno obvladovanje je pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja, ki obstaja samo, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki si delijo obvladovanje.

Skupni podvig je skupna ureditev, pri kateri imajo stranke s skupnim obvladovanjem ureditve pravice do čistih sredstev ureditve.

Podvižnik je stranka v skupnem podvigu s skupnim obvladovanjem tega skupnega podviga.

Pomemben vpliv je zmožnost sodelovati pri odločitvah o finančni in poslovni politiki podjetja, v katero se naloži, ne pa obvladovati ali skupno obvladovati te politike.

Naslednji izrazi so opredeljeni v 4. členu MRS 27 Ločeni računovodski izkazi in Dodatku A MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi ter se uporabljajo v tem standardu s pomeni iz MSRP, v katerih so opredeljeni:

—	obvladovanje podjetja, v katero se naloži

—

skupina

—	obvladujoče podjetje

—	ločeni računovodski izkazi

—	odvisno podjetje.

POMEMBEN VPLIV

Če ima podjetje neposredno ali posredno (npr. prek odvisnih podjetij) 20 odstotkov ali več glasovalne moči v podjetju, v katero naloži, velja, da ima pomemben vpliv, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da temu ni tako. In nasprotno, če ima podjetje neposredno ali posredno (npr. prek odvisnih podjetij) manj kot 20 odstotkov glasovalne moči v podjetju, v katero naloži, velja, da nima pomembnega vpliva, razen če je mogoče tak vpliv nedvoumno dokazati. Če ima kak drug naložbenik pomemben ali večinski lastniški delež, to ne preprečuje podjetju, da bi imelo pomemben vpliv.

Dokaz za pomemben vpliv podjetja je običajno eno ali več naslednjih dejstev:

(a)	zastopstvo v upravnem odboru ali enakovrednem organu upravljanja podjetja, v katero naloži;

(b)	sodelovanje v procesih oblikovanja politike, tudi sodelovanje pri odločanju o dividendah ali drugih izplačilih;

(c)	pomembne transakcije med podjetjem in podjetjem, v katero naloži;

(d)	medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali

(e)	zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

Podjetje je lahko lastnik nakupnih bonov za delnice, nakupnih opcij za delnice, dolžniških ali kapitalskih instrumentov, ki jih je mogoče zamenjati za navadne delnice, ali drugih podobnih instrumentov, ki, če se uveljavijo ali zamenjajo, dajo podjetju dodatno glasovalno moč ali zmanjšajo glasovalno moč druge stranke nad finančnimi in poslovnimi politikami drugega podjetja (tj. potencialne glasovalne pravice). Pri ocenjevanju, ali ima podjetje pomemben vpliv, se upošteva obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki se lahko trenutno uveljavijo ali zamenjajo, vključno s potencialnimi glasovalnimi pravicami, ki jih imajo druga podjetja. Potencialnih glasovalnih pravic trenutno ni mogoče uveljaviti ali zamenjati, kadar jih na primer ni mogoče uveljaviti ali zamenjati do nekega prihodnjega datuma ali do nastanka nekega poslovnega dogodka v prihodnosti.

Pri ocenjevanju, ali potencialne glasovalne pravice prispevajo k pomembnemu vplivu, podjetje prouči vsa dejstva in okoliščine (tudi pogoje uveljavljanja potencialnih glasovalnih pravic in vseh drugih pogodbenih dogovorov, ki se obravnavajo posamično ali skupaj), ki vplivajo na potencialne pravice, razen namenov poslovodenja in finančne sposobnosti za uveljavitev ali spremembo teh potencialnih pravic.

Podjetje izgubi pomemben vpliv na podjetje, v katero naloži, ko ne more več sodelovati pri odločitvah o finančni in poslovni politiki podjetja, v katero naloži. Do izgube pomembnega vpliva lahko pride s spremembo absolutnih ali relativnih ravni lastništva ali brez nje. Zgodi se lahko na primer, če pridruženo podjetje pride pod nadzor vlade, sodišča, upravitelja ali regulatorja. Do tega lahko pride tudi zaradi pogodbenega dogovora.

KAPITALSKA METODA

Po kapitalski metodi se finančna naložba v pridruženo podjetje ali skupni podvig najprej pripozna po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša, da se pripozna naložbenikov delež v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži, ki nastane po datumu, ko je bila finančna naložba opravljena. Delež naložbenika v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži, se pripozna v poslovnem izidu naložbenika. Izplačila, prejeta od podjetja, v katero naložbenik naloži, zmanjšajo knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Prilagoditve knjigovodske vrednosti so morda potrebne tudi za spremembe sorazmernega deleža naložbenika v podjetju, v katero naloži, ki nastanejo zaradi sprememb drugega vseobsegajočega donosa podjetja, v katero naloži. Med takimi spremembami so tudi tiste, ki so posledica prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev in razlik pri prevedbi tečajev. Naložbenikov delež v teh spremembah se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu naložbenika (glej MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov)

Pripoznavanje prihodkov na podlagi prejetih izplačil ni nujno ustrezno merilo prihodkov, ki jih naložbenik ustvari na podlagi finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ker prejeta izplačila niso vedno povezana z uspešnostjo pridruženega podjetja ali skupnega podviga. Ker naložbenik skupno obvladuje podjetje, v katero naloži, ali nanj pomembno vpliva, se zanima za uspešnost pridruženega podjetja ali skupnega podviga in za donosnost svoje finančne naložbe kot rezultata te uspešnosti. Naložbenik obračuna ta delež z razširitvijo obsega svojih računovodskih izkazov, tako da vanje vključi svoj delež v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži. Uporaba kapitalske metode tako ponuja več informacij o naložbenikovem čistem premoženju in poslovnem izidu.

Kadar obstajajo potencialne glasovalne pravice ali drugi izvedeni instrumenti, ki vsebujejo potencialne glasovalne pravice, se delež podjetja v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu določi izključno na podlagi obstoječih lastniških deležev in ne odraža morebitnega izvrševanja ali pretvorbe potencialnih glasovalnih pravic in drugih izvedenih instrumentov, razen če se uporablja 13. člen.

V nekaterih primerih ima podjetje v bistvu lastništvo kot rezultat transakcije, ki mu trenutno daje dostop do donosov, povezanih z lastniškim deležem. V takšnih okoliščinah je delež, dodeljen podjetju, določen ob upoštevanju morebitnega izvrševanja teh potencialnih glasovalnih pravic in drugih izvedenih instrumentov, ki trenutno dajejo podjetju dostop do donosov.

MSRP 9 Finančni instrumenti se ne uporablja za deleže v pridruženih podjetjih in skupnih podvigih, ki se obračunajo z uporabo kapitalske metode. Kadar instrumenti, ki v bistvu vsebujejo potencialne glasovalne pravice, trenutno dajo dostop do donosov, povezanih z lastniškim deležem v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, za instrumente ne velja MSRP 9. V vseh drugih primerih pa se instrumenti, ki vsebujejo potencialne glasovalne pravice v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, obračunajo v skladu z MSRP 9.

Če se finančna naložba ali delež finančne naložbe v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu ne uvrsti med sredstva za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, se finančna naložba ali vsak zadržani delež v finančni naložbi, ki ni uvrščen med sredstva za prodajo, razvrsti med nekratkoročna sredstva.

UPORABA KAPITALSKE METODE

16	Podjetje s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naloži, ali s pomembnim vplivom nad tem podjetjem obračuna svojo finančno naložbo v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu z uporabo kapitalske metode, razen kadar za to finančno naložbo velja izjema v skladu s 17. do 19. členom.

Izjeme pri uporabi kapitalske metode

Podjetju ni treba uporabljati kapitalske metode za finančno naložbo v pridruženo podjetje ali skupni podvig, če je podjetje obvladujoče podjetje, ki je izvzeto iz priprave konsolidiranih računovodskih izkazov na podlagi izjeme iz 4.(a) člena MSRP 10 ali če velja naslednje:

(a)	podjetje je odvisno podjetje v popolni lasti ali odvisno podjetje v delni lasti drugega podjetja in so bili njegovi drugi lastniki, tudi tisti, ki sicer nimajo pravice glasovati, obveščeni, da podjetje ne uporablja kapitalske metode, ter temu ne ugovarjajo;

(b)	z dolžniškimi ali kapitalskimi instrumenti podjetja se ne trguje na javnem trgu (domača ali tuja borza ali zunajborzni trg, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi);

(c)	podjetje svojih računovodskih izkazov ni predložilo komisiji za vrednostne papirje ali drugi regulativni organizaciji niti ni v postopku predložitve z namenom izdaje katere koli skupine instrumentov na javnem trgu;

(d)	zadnje ali vmesno obvladujoče podjetje podjetja pripravi konsolidirane računovodske izkaze, ki so na voljo za javno uporabo in so v skladu z MSRP.

Kadar je podjetje, ki finančno investira ali prek katerega se neposredno finančno investira v pridruženo podjetje ali skupni podvig, organizacija tveganega kapitala, vzajemni sklad ali naložbeni sklad z enotami ali podobno podjetje, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe, se lahko podjetje odloči, da bo merilo finančne naložbe v ta pridružena podjetja in skupne podvige po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9.

Kadar podjetje finančno investira v pridruženo podjetje, deloma posredno prek organizacije tveganega kapitala, vzajemnega sklada ali naložbenega sklada z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe, se lahko podjetje odloči, da bo merilo ta del finančne naložbe v pridruženem podjetju po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9, ne glede na to, ali imajo organizacija tveganega kapitala, vzajemni sklad ali naložbeni sklad z enotami in podobna podjetja, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe, pomemben vpliv nad tem delom finančne naložbe. Če podjetje sprejme to odločitev, uporablja kapitalsko metodo za del finančnega investiranja v pridruženo podjetje, ki ne poteka prek organizacije tveganega kapitala, vzajemnega sklada ali naložbenega sklada z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe.

Razvrstitev med sredstva za prodajo

Podjetje uporablja MSRP 5 za finančno naložbo ali del finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki izpolnjuje merila za razvrstitev med sredstva za prodajo. Vsak zadržani del finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki ni bil razvrščen med sredstva za prodajo, se obračuna z uporabo kapitalske metode, dokler se ne odtuji del, ki je razvrščen med sredstva za prodajo. Po odtujitvi podjetje v skladu z MSRP 9 obračuna vsak zadržan delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, razen če je zadržan delež še vedno pridruženo podjetje ali skupni podvig. V tem primeru podjetje uporabi kapitalsko metodo.

Ko finančna naložba ali del finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, predhodno razvrščena kot namenjena za prodajo, ne izpolnjuje več meril za takšno razvrstitev, se obračuna z uporabo kapitalske metode za nazaj od datuma, ko je razvrščena med sredstva za prodajo. Računovodski izkazi za obdobja od razvrstitve med sredstva za prodajo se morajo ustrezno spremeniti.

Prenehanje uporabe kapitalske metode

Podjetje preneha uporabljati kapitalsko metodo od dne, ko njegova finančna naložba preneha biti pridruženo podjetje ali skupni podvig, in sicer kot sledi:

(a)	če postane finančna naložba odvisno podjetje, podjetje obračuna finančno naložbo v skladu z MSRP 3 Poslovne združitve in MSRP 10;

(b)

če je zadržani delež v nekdanjem pridruženem podjetju ali skupnem podvigu finančno sredstvo, podjetje meri zadržani delež po pošteni vrednosti. Poštena vrednost zadržanega deleža se obravnava kot njegova poštena vrednost pri začetnem pripoznavanju kot finančno sredstvo v skladu z MSRP 9. Podjetje mora v poslovnem izidu pripoznati vse razlike med:

(i)	pošteno vrednostjo vseh zadržanih deležev in iztržki od odtujitve delnega deleža v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu ter

(ii)	knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe na dan prenehanja uporabe kapitalske metode;

(c)	če podjetje preneha uporabljati kapitalsko metodo, mora podjetje obračunati vse zneske, prej pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi s to finančno naložbo enako, kot če bi podjetje, v katero se naloži, neposredno odtujilo zadevna sredstva ali obveznosti.

Če bi se torej dobiček ali izguba, prej pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu s strani podjetja, v katero se naloži, prerazvrstila v poslovni izid ob odtujitvi zadevnih sredstev ali obveznosti, podjetje dobiček ali izgubo prerazvrsti iz lastniškega kapitala v poslovni izid (kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve), ko se kapitalska metoda preneha uporabljati. Če ima npr. pridruženo podjetje ali skupni podvig kumulativne tečajne razlike v zvezi s poslovanjem v tujini in podjetje preneha uporabljati kapitalsko metodo, mora podjetje prerazvrstiti dobiček ali izgubo, ki je bila prej pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi s poslovanjem v tujini, v poslovni izid.

24	Če postane finančna naložba v pridruženo podjetje finančna naložba v skupni podvig ali postane finančna naložba v skupni podvig finančna naložba v pridruženo podjetje, podjetje še naprej uporablja kapitalsko metodo in ne meri ponovno zadržanega deleža.

Spremembe lastniškega deleža

Če se lastniški delež podjetja v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu zmanjša, vendar podjetje še naprej uporablja kapitalsko metodo, mora podjetje prerazvrstiti delež dobička ali izgube, ki je bil prej pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi s tem zmanjšanjem lastniškega deleža, v poslovni izid, če se mora ta dobiček ali izguba prerazvrstiti v poslovni izid ob odtujitvi zadevnih sredstev ali obveznosti.

Postopki kapitalske metode

Mnogi postopki, ki so primerni za uporabo kapitalske metode, so podobni konsolidacijskim postopkom, opisanim v MSRP 10. Poleg tega se koncepti, na katerih temeljijo postopki, ki se uporabljajo pri obračunavanju prevzema odvisnega podjetja, uporabljajo tudi za obračunavanje pridobitve finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig.

Delež skupine v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu je agregat deležev obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij v tem pridruženem podjetju ali skupnem podvigu. Deleži drugih pridruženih podjetij ali skupnih podvigov skupine se za ta namen ne upoštevajo. Kadar ima pridruženo podjetje ali skupni podvig odvisna podjetja, pridružena podjetja ali skupne podvige, se pri uporabi kapitalske metode upoštevajo poslovni izid, drugi vseobsegajoči donos in čista sredstva, ki so pripoznani v računovodskih izkazih pridruženega podjetja ali skupnega podviga (vključno z deležem v poslovnem izidu, drugim vseobsegajočim donosom in čistimi sredstvi pridruženih podjetij in skupnih podvigov), po prilagoditvah, ki so potrebne za uveljavitev enotnih računovodskih usmeritev (glej 35. in 36. člen).

Dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov „k naložbeniku“ in „od naložbenika“ med podjetjem (in njegovimi konsolidiranimi odvisnimi podjetji) in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom, so pripoznani v računovodskih izkazih podjetja le do obsega deležev nepovezanih naložbenikov v pridruženo podjetje ali skupni podvig. Transakcije „k naložbeniku“ so na primer prodaje sredstev pridruženega podjetja ali skupnega podviga naložbeniku. Transakcije „od naložbenika“ so na primer prodaje ali prispevki sredstev naložbenika pridruženemu podjetju ali skupnemu podvigu. Naložbenikov delež v dobičku ali izgubi pridruženega podjetja ali skupnega podviga, ki izhajajo iz teh poslov, se izloči.

Kadar so posli „od naložbenika“ dokaz za zmanjšanje čiste iztržljive vrednosti sredstev, ki se prodajo ali prispevajo, ali izgubo zaradi oslabitve sredstev, mora naložbenik v celoti pripoznati to izgubo. Kadar so posli „k naložbeniku“ dokaz za zmanjšanje čiste iztržljive vrednosti sredstev, ki se kupijo, ali izgubo zaradi oslabitve sredstev, mora naložbenik pripoznati svoj delež v tej izgubi.

Prispevek nedenarnih sredstev v pridruženo podjetje ali skupni podvig v zameno za lastniški delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu se obračuna v skladu z 28. členom, razen kadar prispevek nima komercialne vsebine, kakor je opisana v MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva. Če takšen prispevek nima komercialne vsebine, se dobiček ali izguba obravnava kot nerealizirana in se ne pripozna, razen če se ne uporablja tudi 31. člen. Takšni nerealizirani dobički in izgube se morajo izločiti glede na finančno naložbo, obračunano z uporabo kapitalske metode, in ne bodo predstavljeni kot odloženi dobički ali izgube v konsolidiranem izkazu finančnega stanja podjetja ali v izkazu finančnega stanja podjetja, v katerem so naložbe obračunane z uporabo kapitalske metode.

31	Če poleg deleža v lastniškem kapitalu v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, podjetje prejme še denarna ali nedenarna sredstva, v poslovnem izidu v celoti pripozna delež dobička ali izgube od nedenarnih prispevkov v zvezi s prejetimi denarnimi ali nedenarnimi sredstvi.

Finančna naložba se obračuna po kapitalski metodi od datuma, ko postane pridruženo podjetje ali skupni podvig. Ob pridobitvi finančne naložbe se vsaka razlika med stroškom finančne naložbe in deležem podjetja v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti podjetja, v katero se naloži, obračuna na naslednji način:

(a)	dobro ime, povezano s pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom, se vključi v knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Amortizacija tega dobrega imena ni dovoljena;

(b)

vsak presežek deleža podjetja v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti podjetja, v katero se naloži, nad stroški finančne naložbe se vključi kot prihodek v ugotavljanje deleža podjetja v poslovnih izidih pridruženega podjetja ali skupnega podviga za obdobje, v katerem je bila finančna naložba pridobljena.

Ustrezno se prilagodi tudi delež podjetja v poslovnem izidu pridruženega podjetja ali skupnega podviga po pridobitvi finančne naložbe z namenom obračunavanja npr. amortizacije amortizirljivih sredstev na podlagi njihove poštene vrednosti na datum pridobitve. Podobno se ustrezno prilagodi tudi delež podjetja v poslovnem izidu pridruženega podjetja ali skupnega podviga po pridobitvi finančne naložbe za obračunavanje izgub iz oslabitve, kot na primer za dobro ime ali opredmetena osnovna sredstva.

Pri uporabi kapitalske metode uporablja podjetje najnovejše računovodske izkaze pridruženega podjetja ali skupnega podviga. Če se konec obdobja poročanja podjetja in pridruženega podjetja ali skupnega podviga razlikuje, pridruženo podjetje ali skupni podvig pripravi za podjetje računovodske izkaze z istim presečnim datumom, kot ga imajo računovodski izkazi podjetja, razen če to ne bi bilo izvedljivo.

Kadar so v skladu s 33. členom računovodski izkazi pridruženega podjetja ali skupnega podviga, ki se uporabljajo pri kapitalski metodi, pripravljeni do drugega datuma kot računovodski izkazi podjetja, so potrebne prilagoditve za učinke pomembnih transakcij ali drugih poslovnih dogodkov, ki nastanejo med omenjenim datumom in datumom računovodskih izkazov podjetja. V vsakem primeru pa razlika med koncem obdobja poročanja pridruženega podjetja ali skupnega podviga in podjetja ne sme biti večja od treh mesecev. Dolžina poročevalnih obdobij in morebitna razlika med koncem poročevalnih obdobij morata biti iz obdobja v obdobje enaki.

35	Podjetje pripravlja svoje računovodske izkaze tako, da uporablja enotne računovodske usmeritve za podobne transakcije in druge poslovne dogodke v podobnih okoliščinah.

Če pridruženo podjetje ali skupni podvig uporablja računovodske usmeritve, drugačne od tistih, ki jih uporablja podjetje za podobne posle in druge poslovne dogodke v podobnih okoliščinah, je treba računovodske izkaze pridruženega podjetja ali skupnega podviga preračunati tako, da so računovodske usmeritve pridruženega podjetja ali skupnega podviga skladne z računovodskimi usmeritvami podjetja, če podjetje pri kapitalski metodi uporablja računovodske izkaze pridruženega podjetja ali skupnega podviga.

Če imajo druge stranke razen podjetja uveljavljajoče se kumulativne prednostne delnice pridruženega podjetja ali skupnega podviga, ki so razvrščene kot lastniški kapital, podjetje izračuna svoj delež v poslovnem izidu po upoštevanju dividend na takšne delnice, ne glede na to, ali so bile dividende priznane ali ne.

Če je delež podjetja v izgubah pridruženega podjetja ali skupnega podviga enak ali večji od njegova deleža v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, podjetje preneha pripoznavati svoj delež v nadaljnjih izgubah. Po kapitalski metodi je delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu knjigovodska vrednost finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig skupaj z morebitnimi dolgoročnimi deleži, ki so v bistvu del čistih finančnih naložb podjetja v pridruženo podjetje ali skupni podvig. Na primer postavka, katere poravnava ni niti načrtovana niti verjetna v predvidljivi prihodnosti, je v bistvu povečanje finančne naložbe podjetja v takšno pridruženo podjetje ali skupni podvig. Takšne postavke lahko vključujejo prednostne delnice in dolgoročne terjatve ali posojila, toda ne vključujejo trgovalnih terjatev, trgovalnih obveznosti ali dolgoročnih terjatev, za katere obstaja ustrezno jamstvo, kot so zavarovana posojila. Po kapitalski metodi se pripoznane izgube, ki presegajo finančno naložbo podjetja v navadne delnice, uporabijo za druge sestavine deleža podjetja v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu v obratnem vrstnem redu njihovega trajanja (tj. prednost pri likvidaciji).

Potem ko se delež podjetja zmanjša na nič, se računa z dodatnimi izgubami in obveznost pripozna le, če ima podjetje pravne ali posredne obveze ali je opravil plačila v imenu pridruženega podjetja ali skupnega podviga. Če pridruženo podjetje ali skupni podvig pozneje izkazuje dobiček, podjetje ponovno začne pripoznavati svoj delež dobička šele potem, ko njegov delež dobička doseže znesek nepripoznane izgube.

Izgube zaradi oslabitve

Po uporabi kapitalske metode, vključno s pripoznanjem izgub pridruženega podjetja ali skupnega podviga v skladu z 38. členom, podjetje uporabi MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje, da ugotovi ali je treba pripoznati kakšno dodatno izgubo zaradi oslabitve sredstev glede čiste finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig.

41	Podjetje tudi uporabi MRS 39, da ugotovi, ali je pripoznana kakšna dodatna izguba zaradi oslabitve sredstev glede deleža v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki ni del čiste finančne naložbe in zneska navedene izgube zaradi oslabitve sredstev.

Ker dobro ime, ki je del knjigovodske vrednosti finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ni ločeno pripoznano, se ne preizkusi ločeno za oslabitev z uporabo zahtev za preizkus oslabitve dobrega imena iz MRS 36 Oslabitev sredstev. Namesto tega se celotna knjigovodska vrednost naložbe preizkusi za oslabitev v skladu z MRS 36 kot eno samo sredstvo, tako da se njena nadomestljiva vrednost (vrednost pri uporabi in poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti) primerja z njeno knjigovodsko vrednostjo, kadar koli uporaba MRS 39 kaže, da je naložba morda oslabljena. Izguba zaradi oslabitve sredstev, pripoznana v navedenih okoliščinah, se ne razporedi nobenemu sredstvu, vključno z dobrim imenom, ki je del knjigovodske vrednosti naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig. V skladu s tem se vsaka razveljavitev te izgube zaradi oslabitve sredstev pripozna v skladu z MRS 36, če se nadomestljiva vrednost naložbe naknadno poveča. Pri ugotavljanju vrednosti v uporabi, ki jo ima finančna naložba, podjetje oceni:

(a)	svoj delež v sedanji vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da jih bo ustvarilo pridruženo podjetje ali skupni podvig, vključno z denarnimi tokovi iz poslovanja pridruženega podjetja ali skupnega podviga in izkupički pri končni odtujitvi finančne naložbe, ali

(b)	sedanjo vrednost ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, ki se pričakujejo iz dividend, prejetih iz finančne naložbe, in iz njene končne odtujitve.

Ob ustreznih predpostavkah je izid obeh metod enak.

43	Nadomestljiva vrednost finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig se oceni za vsako pridruženo podjetje ali skupni podvig, razen če pridruženo podjetje ali skupni podvig ne ustvarja denarnih tokov iz trajne uporabe, ki so večinoma neodvisni od tistih iz drugih sredstev podjetja.

LOČENI RAČUNOVODSKI IZKAZI

44	Finančna naložba v pridruženo podjetje ali skupni podvig se obračuna v ločenih računovodskih izkazih podjetja v skladu z 10. členom MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

Podjetje začne uporabljati ta standard za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja ta standard prej, mora to razkriti ter hkrati uporabljati MSRP 10, MSRP 11 Skupne ureditve, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih in MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

Sklicevanja na MSRP 9

46	Če podjetje uporablja ta standard, vendar še ne uporablja MSRP 9, vsako sklicevanje na MSRP 9 pomeni sklicevanje na MRS 39.

RAZVELJAVITEV MRS 28 (2003)

47	Ta standard nadomesti MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja (spremenjen 2003).

29.12.2012

Uradni list Evropske unije

L 360/78

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1255/2012

z dne 11. decembra 2012

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 12, Mednarodnih standardov računovodskega poročanja 1 in 13 ter Pojasnila 20 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Dne 20. decembra 2010 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) objavil spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja – Velika hiperinflacija in odprava fiksnih datumov za podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP (v nadaljnjem besedilu: spremembe MSRP 1) in spremembe Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 12 Davek od dobička – Odloženi davek: povrnitev temeljnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: spremembe MRS 12). Cilj sprememb MSRP 1 je uvedba novega izvzetja iz področja uporabe MSRP 1 – namreč, da se podjetjem, ki so bila podvržena veliki hiperinflaciji, dovoli uporaba poštene vrednosti kot predpostavljene vrednosti njihovih sredstev in obveznosti v začetnem izkazu finančnega položaja po MSRP. Poleg tega te spremembe nadomeščajo sklice na fiksne datume v MSRP 1 s sklici na datum prehoda. V zvezi z MRS 12 spremembe določajo računovodsko obravnavanje davka od dobička. Cilj sprememb MRS 12 je uvedba izjeme pri načelu merjenja v MRS 12 v obliki izpodbitne predpostavke, da bi bila knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine, merjena po pošteni vrednosti, povrnjena s prodajo in da bi podjetje moralo uporabiti davčno stopnjo, ki se uporablja pri prodaji temeljnega sredstva.

(3)

Dne 12. maja 2011 je UOMRS izdal MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti (v nadaljnjem besedilu: MSRP 13). MSRP 13 v enem MSRP določa okvir za merjenje poštene vrednosti in podaja obsežne napotke za merjenje poštene vrednosti tako finančnih kot nefinančnih sredstev in obveznosti. MSRP 13 se uporablja, kadar drug MSRP zahteva ali dovoljuje merjenje po pošteni vrednosti ali razkritja o merjenju po pošteni vrednosti.

(4)

Dne 19. oktobra 2011 je UOMRS izdal Pojasnilo 20 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa (OPMSRP 20). Cilj OPMSRP 20 je podati napotke za pripoznavanje stroškov odstranjevanja pri proizvodnji kot sredstva in za začetno in poznejše računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja, da bi se zmanjšale razlike med podjetji pri obračunavanju stroškov odstranjevanja, ki nastanejo v proizvodni fazi dnevnega kopa.

(5)

Ta uredba potrjuje spremembe MRS 12, spremembe MSRP 1, MSRP 13, OPMSRP 20 in posledične spremembe drugih standardov in pojasnil. Ti standardi in spremembe obstoječih standardov ali pojasnil vsebujejo nekatere sklice na MSRP 9, ki se jih trenutno ne more uporabljati, ker Unija MSRP 9 še ni sprejela. Zato je vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi treba razumeti kot sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Prav tako ni mogoče uporabljati kakršnih koli posledičnih sprememb MSRP 9, ki bi izhajale iz Priloge k tej uredbi.

(6)	Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da spremembe MRS 12 ter spremembe MSRP 1 kot tudi MSRP 13 in OPMSRP 20 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(7)	Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

(a)	Mednarodni računovodski standard (MRS) 12 Davek od dobička se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(b)	Pojasnilo 21 Stalnega odbora za pojasnjevanje (SOP) se izbriše v skladu s spremembami MRS 12, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(c)	Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(d)	vstavi se MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(e)

MSRP 1, MSRP 2, MSRP 3, MSRP 4, MSRP 5, MSRP 7, MRS 1, MRS 2, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 17, MRS 18, MRS 19, MRS 20, MRS 21, MRS 28, MRS 31, MRS 32, MRS 33, MRS 34, MRS 36, MRS 38, MRS 39, MRS 40, MRS 41, OPMSRP 2, OPMSRP 4, OPMSRP 13, OPMSRP 17 in OPMSRP 19 se spremenijo v skladu z MSRP 13, kot je navedeno v Prilogi k tej Uredbi;

(f)	vstavi se Pojasnilo OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa, kot je navedeno v Prilogi k tej Uredbi;

(g)	MSRP 1 se spremeni v skladu z OPMSRP 20, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

2. Vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi pomeni sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

3. Kakršne koli posledične spremembe MSRP 9, ki bi izhajale iz Priloge k tej uredbi, se ne uporabljajo.

Člen 2

1. Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz točk (a), (b) in (c) člena 1(1) najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne z datumom začetka veljavnosti te uredbe ali kasneje.

2. Podjetja začnejo uporabljati MSRP 13, OPMSRP 20 in posledične spremembe, kot so navedene v točkah (d) – (g) člena 1(1), najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2013 ali kasneje.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. decembra 2012.

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2) UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MSRP 1

Prva uporaba – Velika hiperinflacija in odprava fiksnih datumov za podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP

MRS 12

Davek iz dobička – Odloženi davek: povrnitev temeljnih sredstev

MSRP 13

Merjenje poštene vrednosti

OPMSRP 20

Pojasnilo OPMSRP 20

Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa

SPREMEMBE MSRP 1:

Prva poraba mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Za 31.B členom se dodata naslov in 31.C člen.

PREDSTAVLJANJE IN RAZKRIVANJE

Obrazložitev prehoda na MSRP

Uporaba predpostavljene vrednosti po veliki hiperinflaciji

31C

Če se podjetje odloči, da bo merilo sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti in da bo zaradi velike hiperinflacije (glej D.26 –D.30 člen) to pošteno vrednost uporabilo kot predpostavljeno vrednost v začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP, v prvih računovodskih izkazih podjetje v skladu z MSRP razkrije razlago, kako in zakaj je podjetje imelo in potem prenehalo imeti funkcijsko valuto, ki ima obe naslednji značilnosti:

(a)	zanesljivi splošni indeks cen ni na voljo vsem podjetjem s transakcijami in saldi v valuti.

(b)	ne obstaja menjava med valuto in relativno stabilno tujo valuto.

Dodatek B

Izjeme pri uporabi drugih MSRP za nazaj

B.2 člen se spremeni.

Odprava pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti

Razen kot dovoljuje B3. člen, mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, uporabiti zahteve glede odprave pripoznavanja iz MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje. Npr. če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odpravi pripoznavanje neizvedenih finančnih sredstev ali neizvedenih finančnih obveznosti v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli zaradi transakcije, ki je nastala pred datumom prehoda na MSRP, ne sme pripoznati teh sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (razen če so primerni za pripoznanje zaradi poznejše transakcije ali dogodka).

Dodatek D

Izjeme od drugih MSRP

D.1 in D.20 člen se spremenita.

Podjetje lahko po lastni izbiri uporablja eno ali več naslednjih izjem:

(a)

…

(o)	prenosi sredstev od kupcev (D.24 člen);

(p)	poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (D25. člen); ter

(q)	velika hiperinflacija (D26.–D30. člen).

Podjetje ne sme uporabljati teh izjem po analogiji z drugimi postavkami.

Merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev ali finančnih obveznosti ob začetnem pripoznanju

D20	Ne glede na zahteve iz 7. in 9. člena lahko podjetje uporabi zahteve iz zadnjega stavka AG76. člena MRS 39 in iz AG76.A člena za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje.

Doda se naslov in D.26–D.30 člen.

Velika hiperinflacija

D26	Če ima podjetje funkcionalno valuto, ki je bila valuta hiperinflacijskega gospodarstva ali je to še vedno, določi, ali je bila pred datumom prehoda na MSRP podvržena veliki hiperinflaciji. To se uporablja za podjetja, ki prvikrat uporabljajo MSRP, ter podjetja, ki so že prej uporabljala MSRP.

D27

Valuta hiperinflacijskega gospodarstva je podvržena veliki hiperinflaciji, če ima obe naslednji značilnosti:

(a)	zanesljivi splošni indeks cen ni na voljo vsem podjetjem s transakcijami in saldi v valuti.

(b)	ne obstaja menjava med valuto in relativno stabilno tujo valuto.

D28	Na datum, ko se funkcijska valuta normalizira, ni več podvržena veliki hiperinflaciji. To je datum, ko funkcijska valuta nima več obeh ali ene od značilnosti iz D.27 člena ali ko se funkcijska valuta podjetja spremeni v valuto, ki ni podvržena veliki hiperinflaciji.

D29

Če je datum prehoda podjetja na MSRP enak datumu normalizacije funkcijske valute ali je po tem datumu, se podjetje lahko odloči, da bo merilo vsa sredstva in obveznosti, ki jih poseduje pred datumom normalizacije funkcijske valute, po pošteni vrednosti na datum prehoda na MSRP. Podjetje lahko uporabi to pošteno vrednost kot predpostavljeno vrednost sredstev in obveznosti v začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP.

D30	Če je datum normalizacije funkcijske valute znotraj 12-mesečnega primerjalnega obdobja, je lahko primerjalno obdobje krajše od 12 mesecev, če je za to krajše obdobje zagotovljen celoten sklop računovodskih izkazov (kot se zahteva v 10. členu MRS 1).

DATUM UVELJAVITVE

Doda se 39.H člen.

39H

Velika hiperinflacija in odprava fiksnih datumov za podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP (spremembe MSRP 1), izdan decembra 2010, je spremenil B.2, D.1 in D.20 člen ter dodal 31.C in D.26–D.30 člen. Podjetje uporablja navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

SPREMEMBE MSRP 9

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan novembra 2009)

C.2 člen se spremeni, kakor sledi.

Spremenijo se B1., B2. in B5. člen Dodatka B:

Razen kot dovoljuje B3. člen, mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, uporabiti zahteve glede odprave pripoznavanja iz MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje. Npr. če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odpravi pripoznavanje neizvedenih finančnih sredstev ali neizvedenih finančnih obveznosti v skladu s svojimi prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli zaradi transakcije, ki je nastala pred datumom prehoda na MSRP, ne sme pripoznati teh sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (razen če so primerni za pripoznanje zaradi poznejše transakcije ali dogodka).

C.3 člen se spremeni, tako da se doda D.20 člen, kakor sledi:

V Dodatku D (izjeme od drugih MSRP) se spremenita D.19 in D.20 člen.

D20	Ne glede na zahteve iz 7. in 9. člena lahko podjetje uporabi zahteve iz zadnjega stavka AG76. člena MRS 39 in iz AG76.A člena za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan oktobra 2010)

C.2 in C.3 člen se spremenita, kakor sledi:

V C.2 členu se B.2 člen spremeni, kakor sledi:

Razen kot dovoljuje B.3 člen, mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, uporabiti zahteve o odpravi pripoznavanja iz MSRP 9 Finančni instrumenti za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje. Npr. če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odpravi pripoznavanje neizvedenih finančnih sredstev ali neizvedenih finančnih obveznosti v skladu s svojimi prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli zaradi transakcije, ki je nastala pred datumom prehoda na MSRP, ne sme pripoznati teh sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (razen če so primerni za pripoznanje zaradi poznejše transakcije ali dogodka).

V C.3 členu se D.20 člen spremeni, kakor sledi:

D20	Kljub zahtevam iz 7. in 9. člena lahko podjetje uporabi zahteve iz zadnjega stavka B5.4.8. in B5.4.9. člena MSRP 9 za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje.

Spremembe MRS 12

Davki iz dobička

52. člen se preštevilči v 51.A člen. Spremenijo se 10. člen in zgledi po 51.A členu. Dodajo se 51.B člen, 51.C člen in zgled, ki jima sledi, ter 51.D, 51.E, 98. in 99. člen.

OPREDELITVE

Davčna osnova

Kjer davčna osnova sredstva ali obveznosti ni takoj očitna, je koristno upoštevati temeljno načelo, na katerem temelji ta standard, in sicer, da mora podjetje z nekaterimi omejenimi izjemami pripoznati odloženo obveznost (terjatev) za davek, če bo povrnitev ali poravnava knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti povzročila v prihodnosti večje (manjše) plačilo davka, kot če povrnitev ali poravnava ne bi imela nobenih davčnih posledic. Zgled C, ki sledi 51.A členu, prikazuje okoliščine, ko utegne biti koristno upoštevati to temeljno načelo, na primer kadar je davčna osnova kakega sredstva ali obveznosti odvisna od pričakovanega načina povrnitve ali poravnave.

MERJENJE

51A

V nekaterih jurisdikcijah način, na katerega podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost svojega sredstva (obveznosti), lahko vpliva na eno izmed naslednjega ali na oboje:

(a)	davčno stopnjo, ki se uporablja, ko podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost sredstva (obveznosti), in

(b)	na davčno osnovo sredstva (obveznosti).

V takšnih primerih podjetje izmeri odložene obveznosti in terjatve za davek z uporabo davčne stopnje in davčne osnove, ki sta skladni s pričakovanim načinom povrnitve ali poravnave.

Zgled A

Opredmeteno osnovno sredstvo ima knjigovodsko vrednost 100 in davčno osnovo 60. Davčna stopnja 20 % se uporabi, če se sredstvo proda, davčna stopnja 30 % pa za druge dohodke.

Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek v višini 8 (20 % od 40), če pričakuje, da bo prodalo sredstvo brez nadaljnje uporabe, in odloženo obveznost za davek v višini 12 (30 % od 40), če pričakuje, da bo sredstvo zadržalo in povrnilo njegovo knjigovodsko vrednost z uporabo.

Zgled B

Opredmeteno osnovno sredstvo ima nabavno vrednost 100 in knjigovodska vrednost 80 je prevrednotena na 150. Za davčne namene ni ustrezne prilagoditve. Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti za davčne namene je 30 in davčna stopnja 30 %. Če se bo sredstvo prodalo za več kot nabavno vrednost, bo kumulativni amortizacijski popravek vrednosti 30 vključen v obdavčljivi dobiček, toda izkupiček nad nabavno vrednostjo ne bo obdavčljiv.

Davčna osnova sredstva je 70 in zato obstaja obdavčljiva začasna razlika 80. Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80). Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, izračuna odloženo obveznost za davek tako:

	Obdavčljiva začasna razlika	Davčna stopnja	Odložena obveznost za davek
Kumulativna davčna amortizacija	30	30 %	9
Izkupiček nad nabavno vrednostjo	50	nič	—
Skupaj	80		9

(pojasnilo: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).

Zgled C

Podatki so enaki kot v zgledu B, razen da, če se sredstva prodajo za več kot za nabavno vrednost, se kumulativna davčna amortizacija vključi v obdavčljivi dobiček (obdavčen s 30 %) in čisti izkupiček obdavči s 40 % po odbitku za inflacijo prilagojene nabavne vrednosti 110.

Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je davčna osnova 70, obdavčljiva začasna razlika 80 in odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80) kot v zgledu B.

Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, lahko odšteje indeksirano nabavno vrednost 110. Čisti izkupiček 40 bo obdavčen s 40 %. Poleg tega bo kumulativna davčna amortizacija 30 vključena v obdavčljivi dobiček in obdavčena s 30 %. Na tej podlagi je davčna osnova 80 (110 manj 30), obdavčljiva začasna razlika 70 in obdavčljiva obveznost za davek 25 (40 % od 40 in 30 % od 30). Če v tem zgledu davčna osnova ni takoj očitna, lahko koristi upoštevanje temeljnega načela, določenega v 10. členu.

(pojasnilo: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).

51B

Če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz neamortizirljivega sredstva, ki se meri z uporabo modela za prevrednotenje v MRS 16, merjenje odložene obveznosti ali terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti neamortizirljivega sredstva prek prodaje, ne glede na podlago merjenja knjigovodske vrednosti tega sredstva. Torej če zakon o davku določa, da se davčna stopnja, uporabljena na obdavčljivi znesek, ki izhaja iz prodaje sredstva, razlikuje od davčne stopnje, uporabljene na obdavčljivi znesek, ki izhaja iz uporabe sredstva, se pri merjenju odložene obveznosti ali terjatve za davek, ki se nanaša na neamortizirljivo sredstvo, uporabi prva izmed njiju.

51C

Če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz naložbene nepremičnine, ki se meri z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40, obstaja izpodbojna predpostavka, da bo knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine povrnjena s prodajo. V skladu s tem, razen če ni predpostavka ovržena, merjenje odložene obveznosti ali terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti naložbene nepremičnine v celoti prek prodaje. Ta predpostavka je ovržena, če je naložbena nepremičnina amortizirljiva in je znotraj poslovnega modela, s katerim se želijo sčasoma izčrpno izkoristiti vse gospodarske koristi naložbene nepremičnine, namesto da bi bilo to storjeno s prodajo. Če je predpostavka ovržena, se upoštevajo zahteve iz 51. člena in 51.A člena.

Zgled, ki pojasnjuje 51.C člen

Naložbena nepremičnina ima nabavno vrednost 100 in pošteno vrednost 150. Meri se z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40. Zajema zemljišče z nabavno vrednostjo 40 in pošteno vrednostjo 60 ter zgradbo z nabavno vrednostjo 60 in pošteno vrednostjo 90. Zemljišče ima neomejeno dobo koristnosti.

Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti zgradbe pri obračunu davka je 30. Neuresničene spremembe poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne vplivajo na obdavčljivi dobiček. Če se naložbena nepremičnina proda za več kot za nabavno vrednost, se razveljavitev kumulativne davčne amortizacije v višini 30 vključi v obdavčljivi dobiček in je obdavčena po običajni davčni stopnji 30 %. Za prihodke od prodaje, ki presegajo nabavno vrednost, je v skladu z davčnim pravom določena davčna stopnja 25 % za sredstva, ki so v lasti manj kot dve leti, in 20 % za sredstva, ki so v lasti dve leti ali več.

Ker se naložbena nepremičnina meri z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40, obstaja izpodbojna predpostavka, da bo podjetje ponovno pridobilo celotno knjigovodsko vrednost naložbene nepremičnine s prodajo. Če se ta predpostavka ne ovrže, odloženi davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti v celoti prek prodaje, čeprav podjetje pričakuje, da bo zaslužilo prihodke od najemnin za nepremičnino pred prodajo.

Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60 – 40). Davčna osnova zgradbe, če se proda, je 30 (60 – 30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90 – 30). Tako je skupna obdavčljiva začasna razlika, ki se nanaša na naložbeno nepremičnino 80 (20 + 60).

V skladu s 47. členom je davčna stopnja stopnja, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala v obdobju, ko bo naložbena nepremičnina realizirana. Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v lasti več kot dve leti, se iz tega izhajajoča odložena obveznost za davek izračuna, tako:

	Obdavčljiva začasna razlika	Davčna stopnja	Odložena obveznost za davek
Kumulativna davčna amortizacija	30	30 %	9
Izkupiček nad nabavno vrednostjo	50	20 %	10
Skupaj	80		19

Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v lasti manj kot dve leti, se za prihodke, ki presegajo nabavno vrednost, zgoraj navedeni izračun spremeni, tako da se uporablja davčna stopnja v višini 25 % namesto 20 %.

Če ima namesto tega podjetje zgradbo znotraj poslovnega modela, s katerim se želijo sčasoma izčrpno izkoristiti vse gospodarske koristi zgradbe, namesto da bi bilo to storjeno s prodajo, se ta predpostavka ovrže. Vendar zemljišče ni amortizirljivo. Zato predpostavka povrnitve s prodajo ni ovržena za zemljišče. Iz tega sledi, da bi odložena obveznost za davek odražala davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti zgradbe prek uporabe in knjigovodske vrednosti zemljišča prek prodaje.

Davčna osnova zgradbe, če se uporablja, je 30 (60–30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90–30), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 18 (30 % od 60).

Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60–40), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 4 (20 % od 20).

Posledično, če je predpostavka povrnitve s prodajo za zgradbo ovržena, je odložena obveznost za davek v zvezi z naložbeno nepremičnino 22 (18 + 4).

51D	Izpodbitna postavka iz 51.C člena se uporablja tudi, če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz merjenja naložbene nepremičnine v poslovni združitvi, če bo podjetje uporabilo model poštene vrednosti, ko bo pozneje merilo to naložbeno nepremičnino.

51E	51.B–51.D členi ne spreminjajo zahtev, da se morajo uporabljati načela iz 24.–33. člena (odbitne začasne razlike) in 34.–36. člena (neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi) tega standarda pri pripoznavanju in merjenju odloženih terjatev za davek.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

52. člen je bil preštevilčen v 51.A člen, 10. člen in zgledi po 51.A členu so bili spremenjeni, dodani so bili 51.B člen in 51.C člen in zgled, ki mu sledi, ter 51.D, 51.E in 99. člen, in sicer z Odloženim davkom: povrnitev temeljnih sredstev, ki je bil izdan decembra 2010. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2012 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

PREKLIC SOP-21

99	Spremembe z Odloženim davkom: povrnitev temeljnih sredstev, ki je bil izdan decembra 2010, nadomestijo SOP-ovo pojasnilo 21 Davek od dobička – povrnitev prevrednotenih neamortizirljivih sredstev.

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 13

Merjenje poštene vrednosti

CILJ

V tem mednarodnem standardu računovodskega poročanja (MSRP):

(a)	je opredeljena poštena vrednost;

(b)	je določen okvir za merjenje poštene vrednosti v enem MSRP in

(c)	se zahtevajo razkritja o merjenjih poštene vrednosti.

Merjenje poštene vrednosti temelji na tržni meri in ni značilno za podjetja. Za nekatera sredstva in obveznosti so morda na voljo pomembne tržne transakcije ali tržne informacije. Za druga sredstva in obveznosti pomembne tržne transakcije in tržne informacije morda niso na voljo. Vendar je cilj merjenja poštene vrednosti v obeh primerih enak, tj. oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena na datum merjenja z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost).

Kadar cene za enako sredstvo ali obveznost ni mogoče opazovati, podjetje izmeri pošteno vrednost z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti, s katero se čim bolj spodbudi uporaba ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omeji uporaba neopazovanih vložkov. Ker merjenje poštene vrednosti temelji na tržni meri, se meri z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih. Zato namen podjetja, da bi imelo v lasti sredstvo ali poravnalo ali na drug način izpolnilo obveznost, pri merjenju poštene vrednosti ni pomemben.

4	Opredelitev poštene vrednosti se osredotoča na sredstva in obveznosti, ker so glavni predmet računovodskega merjenja. Poleg tega se mora ta MSRP uporabljati za lastne kapitalske instrumente podjetja, izmerjene po pošteni vrednosti.

PODROČJE UPORABE

Ta MSRP se uporablja, kadar se v drugem MSRP zahtevajo ali dovolijo merjenja poštene vrednosti ali razkritja o merjenjih poštene vrednosti (in merjenja, kot je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ki temeljijo na pošteni vrednosti, ali razkritja o teh merjenjih), razen kot je določeno v 6. in 7. členu.

Zahteve v zvezi z merjenjem in razkritjem iz tega MSRP se ne uporabljajo za:

(a)	plačilne transakcije na podlagi delnic, ki spadajo na področje MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic;

(b)	transakcije najema, ki spadajo na področje MRS 17 Najemi in

(c)	merjenja, ki so delno podobna pošteni vrednosti, vendar ne gre za pošteno vrednost, kot sta čista iztržljiva vrednost v MRS 2 Zaloge ali vrednost pri uporabi v MRS 36 Oslabitev sredstev.

Razkritja, ki se zahtevajo v tem MSRP, se ne zahtevajo za:

(a)	sredstva programa, izmerjena po pošteni vrednosti v skladu z MRS 19 Zaslužki zaposlencev;

(b)	naložbe pokojninskega programa, izmerjene po pošteni vrednosti v skladu z MRS 26 Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov ter

(c)	sredstva, katerih nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, v skladu z MRS 36.

8	Okvir za merjenje poštene vrednosti, ki je opisan v tem MSRP, velja za začetno in naknadno merjenje, če se poštena vrednost zahteva ali dovoli v skladu z drugimi MSRP.

MERJENJE

Opredelitev poštene vrednosti

9	V tem MSRP je poštena vrednost opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja.

10	V B2. členu je opisan splošen način merjenja poštene vrednosti.

Sredstvo ali obveznost

Merjenje poštene vrednosti se izvaja za določeno sredstvo ali obveznost. Zato mora podjetje pri merjenju poštene vrednosti upoštevati značilnosti sredstva ali obveznosti, če bi udeleženci na trgu te značilnosti upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti na datum merjenja. Te značilnosti na primer vključujejo:

(a)	stanje in lokacijo sredstva ter

(b)	morebitne omejitve v zvezi s prodajo ali uporabo sredstva.

12	Učinek na merjenje, ki izhaja iz določene značilnosti, se razlikuje glede na to, na kakšen način bi udeleženci na trgu upoštevali to značilnost.

Sredstvo ali obveznost, ki je izmerjena po pošteni vrednosti, je lahko:

(a)	samostojno sredstvo ali obveznost (npr. finančni instrument ali nefinančno sredstvo); ali

(b)	skupina sredstev, skupina obveznosti ali skupina sredstev in obveznosti (npr. denar ustvarjajoča enota ali poslovni subjekt).

Vprašanje, ali je sredstvo ali obveznost za namene pripoznavanja ali razkrivanja samostojno sredstvo ali obveznost, skupina sredstev, skupina obveznosti ali skupina sredstev in obveznosti, je odvisno od obračunske enote. Obračunska enota za sredstvo ali obveznost se določi v skladu z MSRP, v katerem je zahtevano ali dovoljeno merjenje poštene vrednosti, razen kot je določeno v tem MSRP.

Transakcija

15	Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji med udeleženci na trgu za prodajo sredstva ali prenos obveznosti na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji.

Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti izvede:

(a)	na glavnem trgu za sredstvo ali obveznost ali

(b)	na najugodnejšem trgu za sredstvo ali obveznost, kadar ni glavnega trga.

Podjetju ni treba izvesti obsežne raziskave vseh možnih trgov, da bi opredelilo glavni trg ali najugodnejši trg, kadar ni glavnega trga, vendar upošteva vse informacije, ki so razumno na voljo. Če ni dokazov o nasprotnem, se predvideva, da je trg, na katerem bi podjetje običajno sklenilo transakcijo za prodajo sredstva ali prenos obveznosti, glavni trg, kadar ni glavnega trga, pa je to najugodnejši trg.

18	Če obstaja glavni trg za sredstvo ali obveznost, merjenje poštene vrednosti pomeni ceno na tem trgu (pri čemer je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti), čeprav je morda cena na datum merjenja na drugem trgu ugodnejša.

Podjetje mora imeti dostop do glavnega (ali najugodnejšega) trga na datum merjenja. Ker imajo lahko različna podjetja (in poslovni subjekti v okviru teh podjetij) z različnimi dejavnostmi dostop do različnih trgov, se lahko glavni (ali najugodnejši) trg za isto sredstvo ali obveznost pri različnih podjetjih (in poslovnih subjektih v okviru teh podjetij) razlikuje. Zato se glavni (ali najugodnejši) trg (in s tem udeleženci na trgu) upošteva z vidika podjetja, pri čemer se omogoči upoštevanje razlik med podjetji in znotraj podjetij z različnimi dejavnostmi.

20	Čeprav mora imeti podjetje omogočen dostop do trga, ni nujno, da je zmožno prodati posamezno sredstvo ali prenesti posamezno obveznost na datum merjenja, da lahko izmeri pošteno vrednost na podlagi cene na tem trgu.

Čeprav ne obstaja opazovani trg, da bi se zagotovile informacije o cenah v zvezi s prodajo sredstva ali prenosom obveznosti na datum merjenja, se pri merjenju poštene vrednosti predpostavlja, da se transakcija izvede na ta datum, z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost. S to predpostavljeno transakcijo se določi podlaga za oceno cene za prodajo sredstva ali prenos obveznosti.

Udeleženci na trgu

22	Podjetje mora izmeriti pošteno vrednost sredstva ali obveznosti z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, ob predpostavki, da udeleženci na trgu delujejo v svojem najboljšem gospodarskem interesu.

Podjetju pri oblikovanju teh predpostavk ni treba opredeliti posameznih udeležencev na trgu. Podjetje mora namesto tega opredeliti značilnosti, na podlagi katerih se na splošno razlikuje med posameznimi udeleženci na trgu, ob upoštevanju dejavnikov, ki so značilni za vse navedeno:

(a)	sredstvo ali obveznost;

(b)	glavni (ali najugodnejši) trg za sredstvo ali obveznost in

(c)	udeležence na trgu, s katerimi bi podjetje sklenilo transakcijo na tem trgu.

Cena

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena), ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.

Cena na glavnem (ali najugodnejšem) trgu, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti sredstva ali obveznosti, se ne prilagodi zaradi transakcijskih stroškov. Transakcijski stroški se morajo obračunati v skladu z drugimi MSRP. Transakcijski stroški niso značilni za sredstvo ali obveznost, temveč so značilni za transakcijo in se razlikujejo glede na način, na katerega podjetje sklene transakcijo za sredstvo ali obveznost.

Transakcijski stroški ne vključujejo stroškov prevoza. Če je lokacija značilna za sredstvo (kar morda na primer velja za blago), se cena na glavnem (ali najugodnejšem) trgu prilagodi zaradi stroškov, če obstajajo, do katerih bi prišlo zaradi prevoza sredstva z njegove trenutne lokacije na zadevni trg.

Uporaba za nefinančna sredstva

Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstva

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede gospodarske koristi z uporabo sredstva v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo ali s prodajo sredstva drugemu udeležencu na trgu, ki bi zadevno sredstvo uporabil v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo.

Pri največji in najboljši uporabi nefinančnega sredstva se upošteva uporaba sredstva, ki je fizično mogoča, zakonsko dovoljena in finančno izvedljiva, kot sledi:

(a)	pri uporabi, ki je fizično mogoča, se upoštevajo fizične značilnosti sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. lokacija ali velikost nepremičnine);

(b)	pri uporabi, ki je zakonsko dovoljena, se upoštevajo vse pravne omejitve glede uporabe sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. urbanistični predpisi, ki veljajo za nepremičnino);

(c)

pri uporabi, ki je finančno izvedljiva, se upošteva, ali pri uporabi sredstva, ki je fizično mogoča in zakonsko dovoljena, nastane zadosten prihodek ali denarni tokovi (ob upoštevanju stroškov spremembe namembnosti sredstva za to uporabo), da se ustvari donos naložb, ki bi ga udeleženci na trgu zahtevali od naložbe v zadevno sredstvo, ki se uporablja za ta namen.

Največja in najboljša uporaba se določi z vidika udeležencev na trgu, čeprav podjetje načrtuje drugačno uporabo. Vendar pa način, na katerega podjetje trenutno uporablja nefinančno sredstvo, velja za največjo in najboljšo uporabo sredstva, razen če tržni ali drugi dejavniki kažejo, da bi se s spremembo načina uporabe s strani udeležencev na trgu najbolj povečala vrednost sredstva.

Podjetje morda z namenom, da bi zaščitilo svoj konkurenčni položaj, ali zaradi drugih razlogov ne namerava dejavno uporabiti pridobljenega nefinančnega sredstva ali ga ne namerava uporabiti v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo. To bi lahko na primer veljalo za pridobljeno neopredmeteno sredstvo, ki ga podjetje namerava uporabljati obrambno, tako da njegovo uporabo prepreči ostalim. Kljub temu mora podjetje izmeriti pošteno vrednost nefinančnega sredstva, pri čemer predvideva njegovo največjo in najboljšo uporabo s strani udeležencev na trgu.

Predpostavka za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev

Z največjo in najboljšo uporabo nefinančnega sredstva se določi predpostavka za ocenjevanje vrednosti, ki se uporablja pri merjenju poštene vrednosti sredstva, kot sledi:

(a)

z največjo in najboljšo uporabo nefinančnega sredstva se lahko zagotovi največja vrednost za udeležence na trgu prek uporabe sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi kot skupina (kot je nameščena ali drugače pripravljena za uporabo) ali v kombinaciji z drugimi sredstvi in obveznostmi (npr. poslovni subjekt);

(i)

če je največja in najboljša uporaba sredstva njegova uporaba v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi, je poštena vrednost sredstva cena, ki bi se prejela v tekoči transakciji za prodajo sredstva, pri čemer se predpostavlja, da bi se sredstvo uporabilo z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi ter da bi bila ta sredstva in obveznosti (tj. njegova dopolnilna sredstva in z njimi povezane obveznosti) na voljo udeležencem na trgu;

(ii)	obveznosti, povezane s sredstvom in njegovimi dopolnilnimi sredstvi, vključujejo obveznosti, s katerimi se financira obratni kapital, vendar ne vključujejo obveznosti, ki se uporabijo za financiranje sredstev zunaj skupine sredstev;

(iii)

predpostavke o največji in najboljši uporabi nefinančnega sredstva morajo biti skladne za vsa sredstva (za katera je največja in najboljša uporaba ustrezna) iz skupine sredstev ali iz skupine sredstev in obveznosti, znotraj katere bi se sredstvo uporabilo;

(b)

z največjo in najboljšo uporabo nefinančnega sredstva bi se lahko zagotovila največja vrednost za udeležence na trgu na samostojni podlagi. Če je največja in najboljša uporaba sredstva njegova samostojna uporaba, je poštena vrednost sredstva cena, ki bi se prejela v tekoči transakciji za prodajo sredstva udeležencem na trgu, ki bi sredstvo uporabili samostojno.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se predpostavlja, da se sredstvo vedno proda z uporabo obračunske enote, določene v drugih MSRP (ki je lahko posamezno sredstvo). To velja tudi, kadar se pri tem merjenju poštene vrednosti predpostavlja, da je največja in najboljša uporaba sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi ali z drugimi sredstvi in obveznostmi, ker se pri merjenju poštene vrednosti predpostavlja, da ima udeleženec na trgu že v lasti dopolnilna sredstva in z njimi povezane obveznosti.

33	V B3. členu je opisana uporaba koncepta predpostavke za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev.

Uporaba za obveznosti in lastne kapitalske instrumente podjetja

Splošna načela

Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se finančna ali nefinančna obveznost ali lasten kapitalski instrument podjetja (npr. deleži v lastniškem kapitalu, izdani kot nadomestilo v poslovni združitvi) prenese na udeleženca na trgu na datum merjenja. Pri prenosu obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja se predpostavlja naslednje:

(a)	obveznost bi ostala neporavnana, pri čemer bi moral udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, obveznost izpolniti. Obveznost se ne bi poravnala z nasprotno stranko ali drugače izbrisala na datum merjenja;

(b)	lasten kapitalski instrument podjetja bi ostal neporavnan, pri čemer bi udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, prevzel pravice in obveznosti, povezane z instrumentom. Instrument se ne bi preklical ali drugače izbrisal na datum merjenja.

Čeprav ne obstaja opazovani trg, da bi se zagotovile informacije o cenah v zvezi s prenosom obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja (npr. ker prenos takšnih postavk preprečujejo pogodbene ali druge pravne omejitve), lahko za takšne postavke obstaja opazovani trg, če so postavke v lasti drugih strank kot sredstva (npr. obveznice delniških družb ali nakupna opcija za delnice podjetja).

Vsekakor mora podjetje čim bolj spodbuditi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omejiti uporabo neopazovanih vložkov, da se doseže cilj merjenja poštene vrednosti, tj. oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prenos obveznosti ali kapitalskega instrumenta med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji.

Obveznosti in kapitalski instrumenti, ki so v lasti drugih strank kot sredstva

Kadar ni na voljo kotirane cene za prenos enake ali podobne obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, pri čemer ima druga stranka v lasti enako postavko kot sredstvo, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti enako postavko kot sredstvo na datum merjenja.

V takih primerih mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta:

(a)	z uporabo kotirane cene na delujočem trgu za enako postavko, ki jo ima v lasti druga stranka kot sredstvo, če je ta cena na voljo;

(b)	če ta cena ni na voljo, se izmeri z uporabo drugih opazovanih vložkov, kot je kotirana cena na nedelujočem trgu za enako postavko, ki jo ima v lasti druga stranka kot sredstvo;

(c)

če opazovane cene iz točk (a) in (b) niso na voljo, se izmeri z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti, kot sta:

(i)	na donosu zasnovan način (npr. tehnika sedanje vrednosti, pri kateri se upoštevajo prihodnji denarni tokovi, ki bi jih udeleženec na trgu pričakoval od lastništva obveznosti ali kapitalskega instrumenta kot sredstva; glej B10. in B11. člen);

(ii)	tržni način (npr. uporaba kotiranih cen za podobne obveznosti ali kapitalske instrumente, ki jih imajo v lasti druge stranke kot sredstva; glej B5.–B7. člen).

Podjetje mora prilagoditi kotirano ceno obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, ki ga ima v lasti druga stranka kot sredstvo le, če obstajajo dejavniki, značilni za sredstvo, ki se ne uporabljajo za merjenje poštene vrednosti obveznosti ali kapitalskega instrumenta. Podjetje mora zagotoviti, da cena sredstva ne izraža učinka omejitve, ki preprečuje prodajo tega sredstva. Med nekatere dejavnike, ki lahko pomenijo, da bi bilo treba prilagoditi kotirano ceno sredstva, spadajo:

(a)

kotirana cena za sredstvo se nanaša na podobno (vendar ne enako) obveznost ali kapitalski instrument, ki ga ima v lasti druga stranka kot sredstvo. Na primer, obveznost ali kapitalski instrument ima lahko posebno značilnost (npr. kreditno kakovost izdajatelja), ki se razlikuje od značilnosti, izražene v pošteni vrednosti podobne obveznosti ali kapitalskega instrumenta v lasti kot sredstva;

(b)

obračunska enota za sredstvo ni enaka kot obračunska enota za obveznost ali kapitalski instrument. Na primer, v zvezi z obveznostmi nekatere cene za sredstvo izražajo sestavljeno ceno za sveženj, ki ga sestavljajo zapadli zneski izdajatelja in povečanje kredita tretje osebe. Če obračunska enota za obveznost ne velja za sestavljeni sveženj, je cilj izmeriti pošteno vrednost obveznosti izdajatelja in ne pošteno vrednost sestavljenega svežnja. Zato bi moralo podjetje v takih primerih prilagoditi opazovano ceno za sredstvo, da bi se izključil učinek povečanja kredita tretje osebe.

Obveznosti in kapitalski instrumenti, ki niso v lasti drugih strank kot sredstva

Če ni na voljo kotirane cene za prenos enake ali podobne obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, pri čemer druga stranka nima v lasti enake postavke kot sredstvo, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti z vidika udeleženca na trgu, ki dolguje obveznost ali je izdal zahtevek za lastniški kapital.

Pri uporabi tehnike sedanje vrednosti lahko podjetje na primer upošteva:

(a)	prihodnje denarne odtoke, ki bi jih udeleženec na trgu pričakoval pri izpolnitvi obveze, vključno z nadomestilom, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za prevzem obveze (glej B31.–B33. člen);

(b)

znesek, ki bi ga udeleženec na trgu prejel za sklenitev ali izdajo enake obveznosti ali kapitalskega instrumenta, z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene enake postavke (npr. enake kreditne značilnosti) na glavnem (ali najugodnejšem) trgu za izdajo obveznosti ali kapitalskega instrumenta pod enakimi pogodbenimi pogoji.

Tveganje za neuspešnost

42	Poštena vrednost obveznosti izraža učinek tveganja za neuspešnost. Tveganje za neuspešnost med drugim vključuje lastno kreditno tveganje podjetja (kot je opredeljeno v MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja). Predpostavlja se, da je tveganje za neuspešnost enako pred prenosom obveznosti in po njem.

Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti obveznosti upoštevati učinke kreditnega tveganja (bonitete) in vse druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na verjetnost, ali bo obveza izpolnjena ali ne. Ta učinek se lahko razlikuje glede na obveznost, na primer:

(a)	ali obveznost vključuje izročitev denarja (finančno obveznost) ali zagotovitev blaga ali storitev (nefinančno obveznost);

(b)	ali obstajajo pogoji za povečanje kreditov v zvezi z obveznostjo.

Poštena vrednost obveznosti izraža učinek tveganja za neuspešnost na podlagi obračunske enote. Izdajatelj obveznosti, izdane z neločljivim povečanjem kredita tretje osebe, ki se obračuna ločeno od obveznosti, v merjenje poštene vrednosti obveznosti ne sme vključiti učinka povečanja kredita (npr. jamstvo tretje osebe za dolg). Če se povečanje kredita obračuna ločeno od obveznosti, bi moral izdajatelj pri merjenju poštene vrednosti obveznosti upoštevati lastno boniteto in ne bonitete tretje osebe, ki je porok.

Omejitev, ki preprečuje prenos obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja

Podjetje v merjenje poštene vrednosti obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta ne sme vključiti ločenega vložka ali prilagoditve drugih vložkov, ki se nanašajo na obstoj omejitve, ki preprečuje prenos postavke. Učinek omejitve, ki preprečuje prenos obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, je posredno ali neposredno vključen v druge vložke pri merjenju poštene vrednosti.

Na primer, na datum transakcije sta upnik in dolžnik sprejela transakcijsko ceno za obveznost, pri čemer sta se zavedala, da obveznost vključuje omejitev, ki preprečuje njen prenos. Zaradi vključitve omejitve v transakcijsko ceno se na datum transakcije ne zahteva ločen vložek ali prilagoditev obstoječega vložka, da bi se izrazil učinek omejitve na prenos. Podobno se na datume naknadnih merjenj ne zahteva ločen vložek ali prilagoditev obstoječega vložka, da bi se izrazil učinek omejitve na prenos.

Finančna obveznost z možnostjo vpogleda

47	Poštena vrednost finančne obveznosti pri možnosti vpogleda (npr. vloge na vpogled) ne sme biti manjša od zneska, plačljivega na poziv, diskontirana od prvega dne veljavnosti zahteve plačila zneska.

Uporaba za finančna sredstva in finančne obveznosti s pobotnimi položaji pri tržnih tveganjih ali kreditnem tveganju nasprotne stranke

Podjetje, ki ima v lasti skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti, je izpostavljeno tržnim tveganjem (kot je opredeljeno v MSRP 7) in kreditnemu tveganju (kot je opredeljeno v MSRP 7) vsake nasprotne stranke. Če podjetje upravlja to skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi čiste izpostavljenosti tržnim tveganjem ali kreditnemu tveganju, lahko uporabi izjemo pri tem MSRP za merjenje poštene vrednosti. S to izjemo se podjetju dovoli merjenje poštene vrednosti skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi cene, ki bi se prejela za prodajo neto dolge pozicije (tj. sredstva) za izpostavljenost posameznemu tveganju ali za prenos neto kratke pozicije (tj. obveznosti) za izpostavljenost posameznemu tveganju v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Skladno s tem mora podjetje izmeriti pošteno vrednost skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti glede na to, kako bi udeleženci na trgu ocenili čisto izpostavljenost tveganju na datum merjenja.

Podjetje lahko izjemo iz 48. člena uporabi le, če izpolnjuje vse navedeno:

(a)	upravlja skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi čiste izpostavljenosti podjetja posameznemu tržnemu tveganju (ali tveganjem) ali kreditnemu tveganju posamezne nasprotne stranke v skladu z dokumentirano strategijo za obvladovanje tveganja ali naložbeno strategijo podjetja;

(b)	na tej podlagi zagotavlja informacije o skupini finančnih sredstev in finančnih obveznosti ključnemu ravnateljskemu osebju podjetja, kot je opredeljeno v MRS 24 Razkrivanje povezanih strank; ter

(c)	mora izmeriti ali se je odločilo za merjenje teh finančnih sredstev in finančnih obveznosti po pošteni vrednosti v izkazu finančnega položaja ob koncu vsakega poročevalnega obdobja.

Izjema iz 48. člena se ne nanaša na predstavljanje računovodskih izkazov. V nekaterih primerih se podlaga za predstavljanje finančnih instrumentov v izkazu finančnega položaja razlikuje od podlage za merjenje finančnih instrumentov, na primer, če v MSRP ni zahtevano ali dovoljeno predstavljanje finančnih instrumentov na podlagi čistih zneskov. V takih primerih mora podjetje morda razporediti prilagoditve na ravni portfelja (glej 53.–56. člen) posameznim sredstvom ali obveznostim, ki sestavljajo skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki se upravljajo na podlagi čiste izpostavljenosti podjetja tveganjem. Podjetje mora takšne razporeditve izvesti razumno in dosledno z uporabo metodologije, ki je v zadevnih okoliščinah ustrezna.

Podjetje mora odločitev v zvezi z računovodsko usmeritvijo sprejeti v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake, da se uporabi izjema iz 48. člena. Podjetje, ki uporabi izjemo, mora to računovodsko usmeritev, vključno z usmeritvijo za razporeditve prilagoditev najvišje in najnižje ponujene cene (glej 53.–55. člen) ter kreditnih prilagoditev (glej 56. člen), po potrebi uporabiti dosledno od obdobja do obdobja za posamezni portfelj.

52	Izjema iz 48. člena velja le za finančna sredstva in finančne obveznosti, ki spadajo na področje MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ali MSRP 9 Finančni instrumenti.

Izpostavljenost tržnim tveganjem

Pri uporabi izjeme iz 48. člena za merjenje poštene vrednosti skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki se upravljajo na podlagi čiste izpostavljenosti podjetja posameznemu tržnemu tveganju (ali tveganjem), mora podjetje uporabiti ceno v okviru cenovnega razpona med najvišjo in najnižjo ponujeno ceno, ki najbolj ustreza pošteni vrednosti v zadevnih okoliščinah pri čisti izpostavljenosti podjetja tem tržnim tveganjem (glej 70. in 71. člen).

Pri uporabi izjeme iz 48. člena mora podjetje zagotoviti, da je tržno tveganje (ali tveganja), ki mu je podjetje izpostavljeno v tej skupini finančnih sredstev in finančnih obveznosti, v bistvu enako. Na primer, podjetje ne bi smelo združevati obrestnega tveganja, povezanega s finančnim sredstvom, s tveganjem spremembe cene blaga, povezanim s finančno obveznostjo, ker se tako ne bi zmanjšala izpostavljenost podjetja obrestnemu tveganju ali tveganju spremembe cene blaga. Pri uporabi izjeme iz 48. člena se pri merjenju poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti v skupini upošteva kakršno koli tveganje, ki izhaja iz dejstva, da parametri tržnega tveganja niso enaki.

Podobno mora biti trajanje izpostavljenosti podjetja posameznemu tržnemu tveganju (ali tveganjem), ki izhaja iz finančnih sredstev in finančnih obveznosti, v bistvu enako. Na primer, podjetje, ki uporablja 12-mesečno rokovno pogodbo na podlagi denarnih tokov, povezanih z 12-mesečno izpostavljenostjo obrestnemu tveganju za petletni finančni instrument v skupini, ki jo sestavljajo le zadevna finančna sredstva in finančne obveznosti, meri pošteno vrednost izpostavljenosti 12-mesečnemu obrestnemu tveganju na podlagi čistih zneskov in izpostavljenost preostalemu obrestnemu tveganju (tj. od drugega do petega leta) na podlagi bruto zneskov.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju posamezne nasprotne stranke

Pri uporabi izjeme iz 48. člena za merjenje poštene vrednosti skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti, sklenjenih s posamezno nasprotno stranko, mora podjetje v merjenje poštene vrednosti vključiti učinek čiste izpostavljenosti podjetja kreditnemu tveganju te nasprotne stranke ali čiste izpostavljenosti nasprotne stranke kreditnemu tveganju podjetja, če bi udeleženci na trgu upoštevali kateri koli obstoječi dogovor, s katerim se ublaži izpostavljenost kreditnemu tveganju v primeru neplačila (npr. splošni dogovor o vzajemnem pobotanju z nasprotno stranko ali dogovor, na podlagi katerega se zahteva izmenjava jamstva na podlagi čiste izpostavljenosti vsake stranke kreditnemu tveganju druge stranke). Merjenje poštene vrednosti mora izražati pričakovanja udeležencev na trgu v zvezi z verjetnostjo, da bo tak dogovor pravno izvršljiv v primeru neplačila.

Poštena vrednost pri začetnem pripoznanju

Kadar se pridobi sredstvo ali prevzame obveznost pri menjalnem poslu za to sredstvo ali obveznost, je transakcijska cena tista cena, ki se plača za pridobitev sredstva ali prejme za prevzem obveznosti (vhodna cena). Nasprotno je poštena vrednost sredstva ali obveznosti cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti (izhodna cena). Ni nujno, da podjetja prodajajo sredstva po cenah, po katerih so jih kupila. Prav tako ni nujno, da podjetja prenesejo obveznosti po cenah, po katerih so jih prevzela.

58	V veliko primerih bo transakcijska cena enaka pošteni vrednosti (to se lahko npr. zgodi, kadar se na datum transakcije izvede transakcija za nakup sredstva na trgu, na katerem bi se sredstvo prodalo).

Pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, mora podjetje upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. V B4. členu so opisane okoliščine, v katerih transakcijska cena morda ne predstavlja poštene vrednosti sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju.

Če je v drugem MSRP zahtevano ali dovoljeno, da podjetje na začetku izmeri sredstvo ali obveznost po pošteni vrednosti, pri čemer se transakcijska cena razlikuje od poštene vrednosti, mora podjetje pripoznati nastali dobiček ali izgubo v poslovnem izidu, razen če je v zadevnem MSRP določeno drugače.

Tehnike ocenjevanja vrednosti

61	Podjetje mora uporabljati tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so ustrezne v zadevnih okoliščinah in za katere je na voljo dovolj podatkov za merjenje poštene vrednosti, pri čemer čim bolj spodbudi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omeji uporabo neopazovanih vložkov.

Cilj uporabe tehnike ocenjevanja vrednosti je oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Tri tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se splošno uporabljajo, so tržni način, stroškovni način in na donosu zasnovan način. Glavni vidiki teh načinov so povzeti v B5.–B11. členu. Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti uporabljati tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so skladne z najmanj enim od teh načinov.

V nekaterih primerih bo ustrezna ena sama tehnika ocenjevanja vrednosti (npr. pri ocenjevanju vrednosti sredstva ali obveznosti z uporabo kotiranih cen na delujočem trgu za enaka sredstva ali obveznosti). V drugih primerih bo ustreznih več tehnik ocenjevanja vrednosti (npr. pri ocenjevanju vrednosti denar ustvarjajoče enote). Če se za merjenje poštene vrednosti uporablja več tehnik ocenjevanja vrednosti, je treba pri oceni rezultatov (tj. ustreznih pokazateljev poštene vrednosti) upoštevati razumnost razpona vrednosti na podlagi teh rezultatov. Merjenje poštene vrednosti je točka v tem razponu, ki najbolj ustreza pošteni vrednosti v zadevnih okoliščinah.

Če je transakcijska cena pri začetnem pripoznanju poštena vrednost, pri čemer se bo tehnika ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo neopazovani vložki, uporabila za merjenje poštene vrednosti v poznejših obdobjih, je treba tehniko ocenjevanja vrednosti umeriti, da bo rezultat tehnike ocenjevanja vrednosti pri začetnem pripoznanju enak transakcijski ceni. Z umeritvijo se zagotovi, da tehnika ocenjevanja vrednosti izraža trenutne tržne pogoje, pri čemer podjetju pomaga določiti, ali je prilagoditev tehnike ocenjevanja vrednosti potrebna (npr. obstaja lahko značilnost sredstva ali obveznosti, ki je tehnika ocenjevanja vrednosti ne zajema). Po začetnem pripoznanju mora podjetje pri merjenju poštene vrednosti z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti ali tehnik, pri katerih se uporabljajo neopazovani vložki, zagotoviti, da te tehnike ocenjevanja vrednosti izražajo tržne podatke, ki jih je mogoče opazovati (npr. ceno za podobno sredstvo ali obveznost) na datum merjenja.

Tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti, se morajo uporabljati dosledno. Vendar je sprememba tehnike ocenjevanja vrednosti ali njene uporabe (npr. sprememba njenega tehtanja, kadar se uporabi več tehnik ocenjevanja vrednosti, ali sprememba prilagoditve, ki se uporablja za tehniko ocenjevanja vrednosti) ustrezna, če se s spremembo doseže merjenje, ki je enako ali najbolj ustreza pošteni vrednosti v zadevnih okoliščinah. To se lahko na primer zgodi v naslednjih primerih:

(a)	razvoj novih trgov;

(b)	razpoložljivost novih informacij;

(c)	konec razpoložljivosti predhodno uporabljenih informacij;

(d)	izboljšanje tehnik ocenjevanja vrednosti ali

(e)	sprememba tržnih pogojev.

Revizije, ki izhajajo iz spremembe v zvezi s tehniko ocenjevanja vrednosti ali njeno uporabo, se morajo obračunati kot sprememba računovodske ocene v skladu z MRS 8. Vendar se razkritja v MRS 8 za spremembo računovodske ocene ne zahtevajo za revizije, ki izhajajo iz spremembe v zvezi s tehniko ocenjevanja vrednosti ali njeno uporabo.

Vložki za tehnike ocenjevanja vrednosti

Splošna načela

67	Tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti, morajo čim bolj spodbuditi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omejiti uporabo neopazovanih vložkov.

68	Med trge, na katerih je morda mogoče opazovati vložke za nekatera sredstva in obveznosti (npr. finančni instrumenti), spadajo borzni trgi, trgi trgovcev, posredniški trgi in trgi brez posrednikov (glej B34. člen).

Podjetje mora izbrati vložke, ki so skladni z značilnostmi sredstva ali obveznosti, ki bi jih upoštevali udeleženci na trgu pri transakciji za sredstvo ali obveznost (glej 11. in 12. člen). V nekaterih primerih te značilnosti povzročijo uporabo prilagoditve, kot je premija ali popust (npr. kontrolna premija ali popust neobvladujočega deleža). Vendar merjenje poštene vrednosti ne sme vključevati premije ali popusta, ki ni v skladu z obračunsko enoto v MSRP, v katerem je zahtevano ali dovoljeno merjenje poštene vrednosti (glej 13. in 14. člen). Premije ali popusti, ki velikost izražajo kot značilnost deleža podjetja (zlasti dejavnik blokiranja, s katerim se prilagodi kotirana cena sredstva ali obveznosti, ker obseg običajnega dnevnega trgovanja na trgu ne zadostuje za porabo količine, ki je v lasti podjetja, kot je opisano v 80. členu) in ne kot značilnost sredstva ali obveznosti (npr. kontrolna premija pri merjenju poštene vrednosti obvladujočega deleža), pri merjenju poštene vrednosti niso dovoljeni. V vsakem primeru mora podjetje, kadar na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1) obstaja kotirana cena, pri merjenju poštene vrednosti to ceno uporabiti brez prilagoditve, razen kot je določeno v 79. členu.

Vložki, ki temeljijo na ponudenih nakupnih in ponudbenih cenah

Če ima sredstvo ali obveznost, ki je izmerjena po pošteni vrednosti, ponudeno nakupno ceno in ponudbeno ceno (npr. vložek s trga trgovcev), se mora cena iz cenovnega razpona med najnižjo in najvišjo ponujeno ceno, ki najbolj ustreza pošteni vrednosti v zadevnih okoliščinah, uporabiti za merjenje poštene vrednosti, ne glede na to, na katero raven hierarhije poštene vrednosti se vložek razvrsti (tj. Raven 1, 2 ali 3; glej 72.–90. člen). Uporaba ponudenih nakupnih cen za pozicije sredstva in ponudbenih cen za pozicije obveznosti je dovoljena, vendar ni zahtevana.

71	V tem MSRP ni izključena uporaba določanja srednjih tržnih cen ali drugih dogovorov za določanje cen, ki jih uporabljajo udeleženci na trgu kot praktičen zgled za merjenja poštene vrednosti v okviru cenovnega razpona med najnižjo in najvišjo ponujeno ceno.

Hierarhija poštene vrednosti

V tem MSRP je za povečanje skladnosti in primerljivosti merjenj poštene vrednosti in povezanih razkritij opredeljena hierarhija poštene vrednosti, ki vložke v tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti, razvršča na tri ravni (glej 76.–90. člen). V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo prednost kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti (vložki Ravni 1), najmanjšo prednost pa neopazovani vložki (vložki Ravni 3).

V nekaterih primerih je mogoče vložke, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti sredstva ali obveznosti, razvrstiti na različne ravni hierarhije poštene vrednosti. V teh primerih se merjenje poštene vrednosti v celoti razvrsti na enako raven hierarhije poštene vrednosti kot vložek najnižje ravni, ki je pomemben za merjenje v celoti. Pri ocenjevanju pomembnosti posameznega vložka v primerjavi z merjenjem v celoti se zahteva presoja upoštevanja dejavnikov, značilnih za sredstvo ali obveznost. Prilagoditve za doseganje merjenj na podlagi poštene vrednosti, kot so stroški prodaje pri merjenju poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, se ne upoštevajo pri določanju ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero je razvrščeno merjenje poštene vrednosti.

Dostopnost ustreznih vložkov in njihova relativna subjektivnost bi lahko vplivali na izbiro ustreznih tehnik ocenjevanja vrednosti (glej 61. člen). Vendar se pri hierarhiji poštene vrednosti daje prednost vložkom v tehnike ocenjevanja vrednosti in ne tehnikam ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti. Na primer, merjenje poštene vrednosti, ki se razvije z uporabo tehnike sedanje vrednosti, se lahko razvrsti na Raven 2 ali Raven 3, odvisno od vložkov, ki so pomembni za merjenje v celoti, in ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero se vložki razvrščajo.

Če se za opazovani vložek zahteva prilagoditev z uporabo neopazovanega vložka, pri čemer bi bila zaradi te prilagoditve izmerjena znatno višja ali nižja poštena vrednost, bi se nastalo merjenje razvrstilo na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti. Če bi na primer udeleženec na trgu pri oceni cene za sredstvo upošteval učinek omejitve prodaje sredstva, bi podjetje prilagodilo kotirano ceno, da bi izražala učinek te omejitve. Če je ta kotirana cena vložek Ravni 2 in prilagoditev neopazovan vložek, ki je pomemben za merjenje v celoti, bi se merjenje razvrstilo na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti.

Vložki Ravni 1

76	Vložki Ravni 1 so kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja.

77	Kotirana cena na delujočem trgu zagotavlja najzanesljivejši dokaz poštene vrednosti, pri čemer se mora za merjenje poštene vrednosti uporabljati brez prilagoditve, kadar je na voljo, razen kakor je določeno v 79. členu.

Vložek Ravni 1 bo na voljo za veliko finančnih sredstev in finančnih obveznosti, pri čemer bo nekatere od njih morda mogoče izmenjati na več delujočih trgih (npr. za različne izmenjave). Zato je poudarek v okviru Ravni 1 na:

(a)	določitvi glavnega trga za sredstvo ali obveznost oziroma, kadar ni glavnega trga, na določitvi najugodnejšega trga za sredstvo ali obveznost; in

(b)	ugotavljanju, ali lahko podjetje sklene transakcijo za sredstvo ali obveznost po ceni na tem trgu na datum merjenja.

Podjetje sme opraviti prilagoditev vložka Ravni 1 le v naslednjih okoliščinah:

(a)

kadar ima podjetje veliko število podobnih (vendar ne enakih) sredstev ali obveznosti (npr. dolžniških vrednostnih papirjev), ki so izmerjene po pošteni vrednosti, pri čemer je na delujočem trgu na voljo kotirana cena, ki pa ni zlahka dostopna za vsako sredstvo ali obveznost posebej (tj. ob upoštevanju velikega števila podobnih sredstev ali obveznosti, ki so v lasti podjetja, bi bilo težko pridobiti informacije o cenah za vsako posamezno sredstvo ali obveznost na datum merjenja). V tem primeru lahko podjetje kot praktičen zgled izmeri pošteno vrednost z uporabo drugačne metode določanja cen, ki se ne zanaša izključno na kotirane cene (npr. matrično določanje cen). Vendar uporaba drugačne metode določanja cen povzroči razvrstitev merjenja poštene vrednosti na nižjo raven hierarhije poštene vrednosti;

(b)

kadar kotirana cena na delujočem trgu ne predstavlja poštene vrednosti na datum merjenja. To bi lahko veljalo na primer v primeru pomembnih dogodkov (kot so transakcije na trgu brez posrednikov, posel na posredniškem trgu ali objave) po zaprtju trga, vendar pred datumom merjenja. Podjetje mora oblikovati in redno uporabljati usmeritev za opredelitev dogodkov, ki bi lahko vplivali na merjenja poštene vrednosti. Če pa se kotirana cena prilagodi na podlagi novih podatkov, prilagoditev povzroči razvrstitev merjenja poštene vrednosti na nižjo raven hierarhije poštene vrednosti;

(c)

pri merjenju poštene vrednosti obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja z uporabo kotirane cene za enako postavko, s katero se trguje kot s sredstvom na delujočem trgu, pri čemer je treba to ceno prilagoditi zaradi dejavnikov, značilnih za postavko ali sredstvo (glej 39. člen). Če prilagoditev kotirane cene sredstva ni potrebna, se merjenje poštene vrednosti razvrsti na Raven 1 hierarhije poštene vrednosti. Vendar prilagoditev kotirane cene sredstva povzroči razvrstitev merjenja poštene vrednosti na nižjo raven hierarhije poštene vrednosti.

Če ima podjetje pozicijo v enem samem sredstvu ali obveznosti (vključno s pozicijo, ki jo sestavlja veliko število enakih sredstev ali obveznosti, kot je delež finančnih instrumentov), pri čemer se s sredstvom ali obveznostjo trguje na delujočem trgu, se mora poštena vrednost sredstva ali obveznosti izmeriti na Ravni 1 kot produkt kotirane cene za posamezno sredstvo ali obveznost in količine, ki je v lasti podjetja. To velja tudi, kadar obseg običajnega dnevnega trgovanja na trgu ne zadostuje za absorbiranje posedovane količine in bi lahko naročila za prodajo pozicije v enkratni transakciji vplivala na kotirano ceno.

Vložki Ravni 2

81	Vložki Ravni 2 so vložki, ki niso kotirane cene, vključene v Raven 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati za sredstvo ali obveznost.

Če ima sredstvo ali obveznost določeno (pogodbeno) trajanje, mora biti vložek Ravni 2 mogoče opazovati v praktično celotnem trajanju sredstva ali obveznosti. Med vložke Ravni 2 spadajo:

(a)	kotirane cene za podobna sredstva ali obveznosti na delujočih trgih;

(b)	kotirane cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na nedelujočih trgih;

(c)

vložki, ki niso kotirane cene, ki jih je mogoče opazovati za sredstvo ali obveznost, na primer:

(i)	obrestne mere in krivulje donosa, ki jih je mogoče opazovati v običajno navedenih intervalih;

(ii)	implicitne nestanovitnosti in

(iii)

kreditni razponi;

(d)	vložki, potrjeni na trgu.

Prilagoditve vložkov Ravni 2 se bodo razlikovale glede na dejavnike, značilne za sredstvo ali obveznost. Med te dejavnike spadajo:

(a)	stanje ali lokacija sredstva;

(b)	obseg, v katerem se vložki nanašajo na postavke, ki so primerljive s sredstvom ali obveznostjo (vključno z dejavniki iz 39. člena); in

(c)	obseg ali raven dejavnosti na trgih, znotraj katerih se vložki opazujejo.

84	Prilagoditev vložka Ravni 2, ki je pomemben za merjenje v celoti, lahko povzroči razvrstitev merjenja poštene vrednosti na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti, če se pri prilagoditvi uporabijo pomembni neopazovani vložki.

85	V B35. členu je opisana uporaba vložkov Ravni 2 za posamezna sredstva in obveznosti.

Vložki Ravni 3

86	Vložki Ravni 3 so neopazovani vložki za sredstvo ali obveznost.

Neopazovani vložki se morajo uporabljati za merjenje poštene vrednosti, če ustrezni opazovani vložki niso na voljo, s čimer se omogočijo okoliščine, v katerih obstaja majhna tržna dejavnost, če sploh obstaja, za sredstvo ali obveznost na datum merjenja. Vendar cilj merjenja poštene vrednosti ostane enak, tj. izhodna cena na datum merjenja z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost. Zato morajo neopazovani vložki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih.

Predpostavke o tveganjih vključujejo tveganje, povezano s posamezno tehniko ocenjevanja vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti (kot je model določanja cen), in tveganje, povezano z vložki v tehniko ocenjevanja vrednosti. Merjenje, ki ne vključuje prilagoditve zaradi tveganja, ne bi predstavljalo merjenja poštene vrednosti, če bi udeleženci na trgu to prilagoditev vključili v določanje cene za sredstvo ali obveznost. Na primer, morda bi bilo treba vključiti prilagoditev zaradi tveganja, kadar obstaja znatna negotovost pri merjenju (npr. v primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti v primerjavi z običajno tržno dejavnostjo za sredstvo ali obveznost ali podobna sredstva ali obveznosti, pri čemer je podjetje ugotovilo, da transakcijska cena ali kotirana cena ne predstavlja poštene vrednosti iz B37.–B47. člena).

Podjetje mora razviti neopazovane vložke z uporabo najboljših razpoložljivih informacij v zadevnih okoliščinah, ki lahko vključujejo tudi lastne podatke podjetja. Pri razvoju neopazovanih vložkov lahko podjetje začne z lastnimi podatki, vendar mora te podatke prilagoditi, če razumno razpoložljive informacije kažejo, da bi drugi udeleženci na trgu uporabili drugačne podatke ali da neka posebna značilnost podjetja ni na voljo drugim udeležencem na trgu (npr. sinergija, značilna za podjetje). Podjetju ni treba vložiti obsežnega napora, da bi pridobilo informacije o predpostavkah udeleženca na trgu. Vendar mora podjetje upoštevati vse informacije o predpostavkah udeleženca na trgu, ki so razumno na voljo. Neopazovani vložki, ki so bili razviti na zgoraj opisan način, veljajo za predpostavke udeleženca na trgu ter izpolnjujejo cilj merjenja poštene vrednosti.

90	V B36. členu je opisana uporaba vložkov Ravni 3 za posamezna sredstva in obveznosti.

RAZKRITJE

Podjetje mora razkriti informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegovih računovodskih izkazov ocenijo:

(a)	za sredstva in obveznosti, ki se večkrat ali enkrat merijo po pošteni vrednosti, v izkazu finančnega položaja po začetnem pripoznavanju: tehnike ocenjevanja vrednosti in vložke, uporabljene za razvoj teh merjenj;

(b)	za večkratna merjenja poštene vrednosti na podlagi pomembnih neopazovanih vložkov (Raven 3): učinek merjenja na poslovni izid ali drugi vseobsegajoči donos za določeno obdobje.

Za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena mora podjetje upoštevati:

(a)	raven podrobnosti, ki je potrebna za izpolnjevanje zahtev po razkritju;

(b)	kolikšen poudarek je treba nameniti posamezni od različnih zahtev;

(c)	v kakšnem obsegu naj se izvede združevanje ali razdruževanje;

(d)	ali uporabniki računovodskih izrazov potrebujejo dodatne informacije za oceno razkritih kvantitativnih informacij.

Če razkritja v skladu s tem MSRP in drugimi MSRP niso zadostna za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena, mora podjetje razkriti dodatne informacije, potrebne za izpolnjevanje teh ciljev.

Za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena mora podjetje za vsako vrsto sredstev in obveznosti (za informacije o določanju ustreznih vrst sredstev in obveznosti glej 94. člen), merjenih po pošteni vrednosti (vključno z merjenjem na podlagi poštene vrednosti znotraj področja uporabe tega MSRP), v izkazu finančnega položaja po začetnem pripoznavanju razkriti vsaj naslednje informacije:

(a)

za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti: merjenje poštene vrednosti ob koncu poročevalnega obdobja; za enkratna merjenja poštene vrednosti: razloge za merjenje. Večkratna merjenja poštene vrednosti sredstev ali obveznosti so merjenja, ki jih drugi MSRP zahtevajo ali dovoljujejo v izkazu finančnega položaja ob koncu vsakega poročevalnega obdobja. Enkratna merjenja poštene vrednosti sredstev ali obveznosti so merjenja, ki jih drugi MSRP zahtevajo ali dovoljujejo v izkazu finančnega položaja v določenih okoliščinah (npr. če podjetje meri sredstvo za prodajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje, ker je poštena vrednost sredstva, zmanjšana za stroške prodaje, nižja od njegove knjigovodske vrednosti);

(b)	za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti: raven hierarhije poštene vrednosti, na katero se merjenja poštene vrednosti v celoti razvrščajo (Raven 1, 2 ali 3);

(c)

za sredstva in obveznosti v posesti ob koncu poročevalnega obdobja, ki se večkrat merijo po pošteni vrednosti: zneski katerih koli prenosov med Ravnjo 1 in Ravnjo 2 hierarhije poštene vrednosti, razloge za te prenose in politiko podjetja glede določanja, kdaj se šteje, da so se zgodili prenosi med ravnmi (glej 95. člen). Prenosi na posamezno raven morajo biti razkriti in obravnavani ločeno od prenosov s posamezne ravni;

(d)

za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 2 in Raven 3 hierarhije poštene vrednosti: opis tehnik(-e) ocenjevanja vrednosti in vložkov, uporabljenih pri merjenju poštene vrednosti. Če je bila tehnika ocenjevanja vrednosti spremenjena (npr. uporaba na donosu zasnovanega načina namesto tržnega načina ali uporaba dodatne tehnike ocenjevanja vrednosti), mora podjetje razkriti to spremembo in razlog(-e) zanjo. Za merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti, mora podjetje predložiti kvantitativne informacije o pomembnih neopazovanih vložkih, uporabljenih pri merjenju poštene vrednosti. Podjetju za izpolnjevanje te zahteve po razkritju ni treba oblikovati kvantitativnih informacij, če pri merjenju poštene vrednosti ne razvije kvantitativnih neopazovanih vložkov (npr. če podjetje uporabi cene iz prejšnjih transakcij ali informacije o cenah tretje osebe brez prilagoditve). Vendar mora podjetje pri tem razkritju upoštevati kvantitativne neopazovane vložke, če so ti pomembni za merjenje poštene vrednosti in so razumno na voljo podjetju;

(e)

za večkratna merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti: uskladitev od začetnega salda do končnega salda, pri čemer se ločeno razkrijejo spremembe med obdobji, ki se nanašajo na:

(i)	skupne dobičke ali izgube za obdobje, pripoznano v poslovnem izidu, in vrstično(-e) postavko(-e) v poslovnem izidu, v katerem so ti dobički ali izgube pripoznani;

(ii)	skupne dobičke ali izgube za obdobje, pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu, in vrstično(-e) postavko(-e) v drugem vseobsegajočem donosu, v katerem so ti dobički ali izgube pripoznani;

(iii)

nakupe, prodaje, izdaje in poravnave (vsaka od teh vrst sprememb se razkrije ločeno);

(iv)	zneski katerih koli prenosov na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti ali z nje, razloge za te prenose in usmeritev podjetja glede določanja, kdaj se šteje, da so se zgodili prenosi med ravnmi (glej 95. člen). Prenosi na Raven 3 morajo biti razkriti in obravnavani ločeno od prenosov z Ravni 3;

(f)

za večkratna merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti: znesek skupnih dobičkov ali izgub za obdobje iz točke (e)(i), vključen v poslovni izid, ki se nanaša na spremembo pri nerealiziranih dobičkih ali izgubah, povezanih s sredstvi in obveznostmi v posesti ob koncu poročevalnega obdobja, ter vrstično(-e) postavko(-e) v poslovnem izidu, v katerem so ti nerealizirani dobički ali izgube pripoznani;

(g)

za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti: opis postopka ocenjevanja vrednosti, ki ga uporablja podjetje (kar na primer vključuje tudi način, kako podjetje določa svojo usmeritev in postopke ocenjevanja vrednosti ter analizira spremembe pri merjenjih poštene vrednosti v posameznih obdobjih);

(h)

za večkratna merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti:

(i)

za vsa takšna merjenja besedni opis občutljivosti merjenja poštene vrednosti na spremembe neopazovanih vložkov, če je lahko zaradi spremembe teh vložkov na drugo vrednost izmerjena bistveno višja ali nižja poštena vrednost. Če obstaja povezava med temi vložki in drugimi neopazovanimi vložki, uporabljenimi pri merjenju poštene vrednosti, mora podjetje predložiti tudi opis teh medsebojnih povezav in načina, kako bi se lahko z njimi povečal ali zmanjšal učinek sprememb neopazovanih vložkov na merjenje poštene vrednosti. Za izpolnjevanje te zahteve po razkritju mora besedni opis občutljivosti na spremembe neopazovanih vložkov vključevati vsaj neopazovane vložke, razkrite v primeru izpolnjevanja zahtev točke (d);

(ii)

za finančna sredstva in finančne obveznosti, če bi sprememba enega ali več neopazovanih vložkov, s katero bi se izrazile razumno mogoče druge predpostavke, pomembno spremenila pošteno vrednost, mora podjetje navesti to dejstvo in razkriti učinek teh sprememb. Podjetje mora razkriti, kako je bil izračunan učinek spremembe, s katero se izraža razumno mogoča druga predpostavka. V ta namen je treba pomembnost ocenjevati glede na poslovni izid ter vsa sredstva ali vse obveznosti ali, če so spremembe poštene vrednosti pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, glede na ves lastniški kapital;

(i)

za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti: če se največja in najboljša uporaba nefinančnega sredstva razlikuje od njegove trenutne uporabe, mora podjetje razkriti to dejstvo in razkriti, zakaj se nefinančno sredstvo uporablja na način, ki se razlikuje od njegove največje in najboljše uporabe.

Podjetje mora ustrezne vrste sredstev in obveznosti določiti na podlagi:

(a)	narave, značilnosti in tveganj sredstva ali obveznosti ter

(b)	ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero je razvrščeno merjenje poštene vrednosti.

Število vrst mora morda biti večje za merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti, ker je stopnja negotovosti in subjektivnosti teh merjenj večja. Pri določanju ustreznih skupin sredstev in obveznosti, za katere je treba predložiti razkritja o merjenjih poštene vrednosti, je treba izvesti presojo. Pri posamezni vrsti sredstev in obveznosti je pogosto potrebno večje razdruževanje kot pri vrstičnih postavkah, prikazanih v izkazu finančnega položaja. Vendar mora podjetje predložiti zadostne informacije, ki omogočajo uskladitev z vrstičnimi postavkami, prikazanimi v izkazu finančnega položaja. Če drugi MSRP določa vrsto za sredstvo ali obveznost, lahko podjetje pri razkritjih, zahtevanih v tem MSRP, uporabi to vrsto, če zadevna vrsta izpolnjuje zahteve iz tega člena.

Podjetje mora razkriti in dosledno upoštevati svojo politiko določanja, kdaj se šteje, da so bili prenosi med ravnmi hierarhije poštene vrednosti izvedeni v skladu s 93(c). in (e)(iv) členom. Usmeritev glede časovnega okvira prepoznavanja prenosov mora biti enaka pri prenosih na ravni in prenosih z ravni. Primeri usmeritev za določanje časovnega okvira prenosov vključujejo:

(a)	datum dogodka ali spremembe okoliščin, ki je povzročila prenos;

(b)	začetek poročevalnega obdobja;

(c)	konec poročevalnega obdobja.

96	Če podjetje v zvezi z računovodsko usmeritvijo sprejme odločitev, da bo uporabilo izjemo iz 48. člena, mora to dejstvo razkriti.

Za vsako vrsto sredstev in obveznosti, ki niso izmerjeni po pošteni vrednosti v izkazu finančnega položaja, vendar je razkrita njihova poštena vrednost, mora podjetje razkriti informacije iz 93.(b), (d) in (i) člena. Vendar podjetju ni treba zagotoviti kvantitativnih razkritij o pomembnih neopazovanih vložkih, uporabljenih pri merjenjih poštene vrednosti, razvrščenih na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti, zahtevanih v skladu s 93(d). členom. Za takšna sredstva in obveznosti podjetju ni treba zagotoviti drugih razkritij, ki se zahtevajo v tem MSRP.

98	Za obveznost, merjeno po pošteni vrednosti in izdano z neločljivim povečanjem kredita tretje osebe, mora izdajatelj razkriti obstoj tega povečanja kredita in ali je to izraženo v merjenju poštene vrednosti obveznosti.

99	Podjetje mora kvantitativna razkritja, ki se zahtevajo v tem MSRP, predstaviti v obliki tabele, razen če je druga oblika primernejša.

Priloga A

Opredeljeni izrazi

Ta priloga je sestavni del MSRP.

Delujoči trg

Trg, na katerem se transakcije za sredstvo ali obveznosti izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno zagotavljajo informacije o cenah.

Stroškovni način

Tehnika ocenjevanja vrednosti, ki izraža znesek, ki bi se trenutno zahteval za nadomestitev storitvene zmogljivosti sredstva (pogosto imenovana tudi dnevna nadomestitvena vrednost).

Vhodna cena

Cena, ki se plača za pridobitev sredstva ali prejme za prevzem obveznosti pri menjalnem poslu.

Izhodna cena

Cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti.

Pričakovani denarni tok

Z verjetnostjo tehtano povprečje (tj. način razdelitve) morebitnih prihodnjih denarnih tokov.

Poštena vrednost

Cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja.

Največja in najboljša uporaba

Uporaba nefinančnega sredstva s strani udeležencev na trgu, s katero bi se najbolj povečala vrednost sredstva ali skupine sredstev in obveznosti (npr. poslovni subjekt), v okviru katerih bi se sredstvo uporabilo.

Na donosu zasnovan način

Tehnike ocenjevanja vrednosti, s katerimi se prihodnji zneski (npr. denarni tokovi ali prihodki in odhodki) pretvorijo v en trenutni (tj. diskontirani) znesek. Merjenje poštene vrednosti je določeno na podlagi vrednosti, ki jo določajo trenutna tržna pričakovanja glede teh prihodnjih zneskov.

Vložki

Predpostavke, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih, kot sta:

(a)	tveganje, povezano s posamezno tehniko ocenjevanja vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti (kot je model določanja cen), in

(b)	tveganje, povezano z vložki v tehniko ocenjevanja vrednosti.

Ločimo med opazovanimi in neopazovanimi vložki.

Vložki Ravni 1

Kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja.

Vložki Ravni 2

Vložki, ki niso kotirane cene, vključene na Raven 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati za sredstvo ali obveznost.

Vložki Ravni 3

Neopazovani vložki za sredstvo ali obveznost.

Tržni način

Tehnika ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo cene in druge ustrezne informacije, ki nastanejo na podlagi tržnih transakcij, ki vključujejo enaka ali primerljiva (tj. podobna) sredstva, obveznosti ali skupino sredstev in obveznosti, kot je poslovni subjekt.

Vložki, potrjeni na trgu

Vložki, ki s korelacijo ali na druge načine izhajajo predvsem iz pomembnih tržnih podatkov ali so potrjeni s temi podatki.

Udeleženci na trgu

Kupci in prodajalci na glavnem (ali najugodnejšem) trgu za sredstvo ali obveznost, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)	drug od drugega so neodvisni, tj. niso povezane stranke, kot so opredeljene v MRS 24, čeprav se lahko cena iz transakcije povezane stranke uporabi kot vložek pri merjenju poštene vrednosti, če ima podjetje dokazila, da je bila transakcija sklenjena pod tržnimi pogoji;

(b)	so dobro obveščeni in primerno poznajo sredstvo ali obveznost in transakcijo na podlagi vseh razpoložljivih informacij, vključno z informacijami, ki bi se lahko pridobile s primernim prizadevanjem, ki je običajno in se uporablja;

(c)	so sposobni skleniti transakcijo za sredstvo ali obveznost;

(d)	so pripravljeni skleniti transakcijo za sredstvo ali obveznost, tj. so motivirani, vendar niso prisiljeni v to ali drugače zavezani k temu.

Najugodnejši trg

Trg, na katerem se najbolj poveča znesek, ki bi se prejel za prodajo sredstva, ali najbolj zmanjša znesek, ki bi se plačal za prenos obveznosti, potem ko se upoštevajo transakcijski stroški in stroški prevoza.

Tveganje za neuspešnost

Tveganje, da podjetje ne bo izpolnilo obveze. Tveganje za neuspešnost med drugim vključuje lastno kreditno tveganje podjetja.

Opazovani vložki

Vložki, ki se razvijejo na podlagi tržnih podatkov, kot so javno dostopne informacije o dejanskih dogodkih ali transakcijah, in ki izražajo predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti.

Redna transakcija

Transakcija, pri kateri se predpostavlja izpostavljenost trgu za obdobje pred datumom merjenja, da se omogočijo dejavnosti trženja, ki so običajne in se uporabljajo za transakcije, ki vključujejo takšna sredstva ali obveznosti, pri čemer to ni prisilna transakcija (npr. prisilna likvidacija ali prisilna prodaja).

Glavni trg

Trg z največjim obsegom in ravnjo dejavnosti za sredstvo ali obveznost.

Premija za tveganje

Nadomestilo, ki ga zahtevajo udeleženci na trgu, ki niso naklonjeni tveganju, za prevzem negotovosti, ki je del denarnih tokov sredstva ali obveznosti. Imenuje se tudi „prilagoditev zaradi tveganja“.

Transakcijski stroški

Stroški prodaje sredstva ali prenosa obveznosti na glavnem (ali najugodnejšem) trgu za sredstvo ali obveznost, ki izhajajo neposredno iz odtujitve sredstva ali prenosa obveznosti in izpolnjujejo obe naslednji merili:

(a)	izhajajo neposredno iz te transakcije in so bistveni zanjo;

(b)	podjetje jih ne bi imelo, če odločitev o prodaji sredstva ali prenosu obveznosti ne bi bila sprejeta (podobno stroškom prodaje, kot so opredeljeni v MSRP 5).

Stroški prevoza

Stroški, ki bi nastali zaradi prevoza sredstva z njegove trenutne lokacije na njegov glavni (ali najugodnejši) trg.

Obračunska enota

Raven, na kateri se sredstvo ali obveznost v MSRP združuje ali razdružuje za namene pripoznavanja.

Neopazovani vložki

Vložki, za katere tržni podatki niso na voljo in ki se razvijejo z uporabo najboljših razpoložljivih informacij o predpostavkah, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti.

Priloga B

Napotki za uporabo

Ta priloga je sestavni del MSRP. Opisuje uporabo 1.–99. člena in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

B1	Presoje, ki se uporabljajo v različnih okoliščinah ocenjevanja vrednosti, so lahko različne. V tej prilogi so opisane presoje, ki bi se lahko uporabljale, kadar podjetje meri pošteno vrednost v različnih okoliščinah ocenjevanja vrednosti.

NAČIN MERJENJA POŠTENE VREDNOSTI

Cilj merjenja poštene vrednosti je oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti določiti vse naslednje elemente:

(a)	posamezno sredstvo ali obveznost, ki je predmet merjenja (v skladu z obračunsko enoto sredstva ali obveznosti);

(b)	za nefinančno sredstvo: predpostavko za ocenjevanje vrednosti, ki je primerna za merjenje (v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo);

(c)	glavni (ali najugodnejši) trg za sredstvo ali obveznost;

(d)

tehniko(-e) ocenjevanja vrednosti, primerno(-e) za merjenje, ob upoštevanju razpoložljivosti podatkov, s katerimi se ustvarijo vložki, ki predstavljajo predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti in ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero so razvrščeni vložki.

PREDPOSTAVKA ZA OCENJEVANJE VREDNOSTI NEFINANČNIH SREDSTEV (31.–33. ČLEN)

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva, ki se v kombinaciji z drugimi sredstvi uporabi kot skupina (kot je nameščen ali drugače pripravljen za uporabo) ali v kombinaciji z drugimi sredstvi in obveznostmi (npr. poslovnim subjektom), je učinek predpostavke za ocenjevanje vrednosti odvisen od okoliščin. Na primer:

(a)

poštena vrednost sredstva je lahko enaka, če se sredstvo uporabi samostojno ali v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi. To se lahko zgodi, če je sredstvo poslovni subjekt, s katerim bi udeleženci na trgu še naprej poslovali. V tem primeru bi transakcija vključevala ocenjevanje vrednosti celotnega poslovnega subjekta. Z uporabo sredstev kot skupine v neprekinjenem poslu bi se ustvarile sinergije, ki bi bile na voljo udeležencem na trgu (tj. sinergije udeležencev na trgu, ki zato morajo vplivati na pošteno vrednost sredstva, uporabljenega samostojno ali v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi);

(b)

uporaba sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi se lahko vključi v merjenje poštene vrednosti prek prilagoditev vrednosti sredstva, uporabljenega samostojno. To se lahko zgodi, če je sredstvo stroj, pri čemer je merjenje poštene vrednosti določeno z uporabo opazovane cene za podoben stroj (ki ni nameščen ali drugače pripravljen za uporabo), prilagojene za stroške prevoza in namestitve, tako da merjenje poštene vrednosti izraža trenutno stanje in lokacijo stroja (nameščenega in pripravljenega za uporabo);

(c)

uporaba sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi se lahko vključi v merjenje poštene vrednosti prek predpostavk udeleženca na trgu, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti sredstva. Na primer, če je sredstvo zaloga nedokončane proizvodnje, ki je edinstvena in bi jo udeleženci na trgu pretvorili v dokončane proizvode, se v zvezi s pošteno vrednostjo zaloge predpostavlja, da so udeleženci na trgu pridobili ali bi pridobili vse posebne stroje, potrebne za pretvorbo zaloge v dokončane proizvode;

(d)

uporaba sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi se lahko vključi v tehniko ocenjevanja vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti sredstva. To se lahko zgodi, če se za merjenje poštene vrednosti neopredmetenega sredstva uporabi metoda presežnih dobičkov, ker se pri tej tehniki ocenjevanja vrednosti posebej upošteva prispevek katerih koli dopolnilnih sredstev in z njimi povezanih obveznosti v skupini, v kateri bi se takšno neopredmeteno sredstvo uporabilo;

(e)

v bolj omejenem številu primerov lahko podjetje, če uporabi sredstvo znotraj skupine sredstev, meri sredstvo po znesku, ki je približek njegove poštene vrednosti, pri dodeljevanju poštene vrednosti skupine sredstev posameznemu sredstvu iz skupine. To se lahko zgodi, če ocenjevanje vrednosti vključuje nepremičnino in se poštena vrednost izboljšane nepremičnine (tj. skupine sredstev) dodeli sredstvom njenih sestavin (kot so zemljišče in izboljšave).

POŠTENA VREDNOST PRI ZAČETNEM PRIPOZNANJU (57.–60. ČLEN)

Podjetje mora pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. Transakcijska cena na primer morda ni poštena vrednost sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)	transakcija je izvedena med povezanima strankama, čeprav se lahko cena iz transakcije povezane stranke uporabi kot vložek pri merjenju poštene vrednosti, če ima podjetje dokazila, da je bila transakcija sklenjena pod tržnimi pogoji;

(b)	transakcija je izvedena pod pritiskom ali pa je prodajalec prisiljen, da sprejme ceno pri transakciji. To se lahko na primer zgodi, če ima prodajalec finančne težave.

(c)

obračunska enota, ki jo predstavlja transakcijska cena, je drugačna od obračunske enote za sredstvo ali obveznost, merjeno po pošteni vrednosti. To se lahko na primer zgodi, če je sredstvo ali obveznost, merjena po pošteni vrednosti, le eden od elementov v transakciji (npr. v poslovni združitvi), če transakcija vključuje neizkazane pravice in prednosti, ki se merijo ločeno v skladu z drugim MSRP, ali če transakcijska cena vključuje transakcijske stroške;

(d)	trg, na katerem se izvede transakcija, ni glavni trg (ali najugodnejši trg). Na primer, ti trgi so lahko različni, če je podjetje trgovec, ki sklepa transakcije s kupci na maloprodajnem trgu, pri čemer je glavni (ali najugodnejši) trg za izhodno transakcijo z drugimi trgovci na trgu trgovcev.

TEHNIKE OCENJEVANJA VREDNOSTI (61.–66. ČLEN)

Tržni način

B5	Pri tržnem načinu se uporabljajo cene in druge ustrezne informacije, ki izhajajo iz tržnih transakcij, ki vključujejo enaka ali primerljiva (tj. podobna) sredstva, obveznosti ali skupino sredstev in obveznosti, kot je poslovni subjekt.

Pri tehnikah ocenjevanja vrednosti, skladnih s tržnim načinom, se na primer pogosto uporabljajo tržni večkratniki, dobljeni iz sklopa primerljivih podatkov. Večkratniki so lahko v razponih z različnim večkratnikom za vsak primerljiv podatek. Pri izbiri ustreznega večkratnika znotraj razpona je treba izvesti presojo, pri kateri se upoštevajo kakovostni in kvantitativni dejavniki, značilni za merjenje.

Tehnike ocenjevanja vrednosti, skladne s tržnim načinom, vključujejo matrično določanje cen. Matrično določanje cen je matematična tehnika, ki se zlasti uporablja za ocenjevanje vrednosti nekaterih vrst finančnih instrumentov, kot so dolžniški vrednostni papirji, pri čemer se ne zanaša izključno na kotirane cene za posamezne vrednostne papirje, ampak prednostno na razmerje med vrednostnimi papirji in drugimi normno kotiranimi vrednostnimi papirji.

Stroškovni način

B8	Stroškovni način izraža znesek, ki bi se trenutno zahteval za nadomestitev storitvene zmogljivosti sredstva (pogosto imenovana tudi dnevna nadomestitvena vrednost).

Z vidika prodajalca, ki je udeleženec na trgu, cena, ki bi se prejela za sredstvo, temelji na strošku udeleženca na trgu, ki je kupec, v zvezi s pridobitvijo ali izdelavo nadomestnega sredstva primerljive koristnosti, prilagojenega za zastarelost. Razlog za to je, da kupec, ki je udeleženec na trgu, za sredstvo ne bi plačal več kot znesek, za katerega bi lahko nadomestil storitveno zmogljivost tega sredstva. Zastarelost obsega fizično poslabšanje, funkcionalno (tehnološko) zastarelost in gospodarsko (zunanjo) zastarelost, pri čemer je širša od amortizacije za namene računovodskega poročanja (dodelitev izvirne vrednosti) ali davčne namene (uporaba določenih življenjskih dob). Metoda dnevne nadomestitvene vrednosti se v več primerih uporablja za merjenje poštene vrednosti opredmetenih sredstev, ki se uporabljajo v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi.

Na donosu zasnovan način

B10	Z na donosu zasnovanim načinom se prihodnji zneski (npr. denarni tokovi ali prihodki in odhodki) pretvorijo v en trenutni (tj. diskontirani) znesek. Pri uporabi na donosu zasnovanega načina merjenje poštene vrednosti izraža trenutna tržna pričakovanja glede teh prihodnjih zneskov.

B11

Te tehnike ocenjevanja vrednosti na primer vključujejo:

(a)	tehnike sedanje vrednosti (glej B12.–B30. člen);

(b)	modeli določanja cen opcij, kot je formula Black-Scholes-Merton ali binomski model (tj. mrežni model), ki vključujejo tehnike sedanje vrednosti ter izražajo časovno vrednost in notranjo vrednost opcije, ter

(c)	metoda presežnih dobičkov, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti nekaterih neopredmetenih sredstev.

Tehnike sedanje vrednosti

B12

V B13.–B30. členu je opisana uporaba tehnik sedanje vrednosti za merjenje poštene vrednosti. Ti členi se osredotočajo na tehniko prilagoditve diskontne mere in tehniko pričakovanega denarnega toka (pričakovane sedanje vrednosti). Ti členi ne določajo uporabe enotne posebne tehnike sedanje vrednosti in ne omejujejo uporabe tehnik sedanje vrednosti za merjenje poštene vrednosti na navedene tehnike. Tehnika sedanje vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti, je odvisna od dejstev in okoliščin, značilnih za sredstvo ali obveznost, ki se meri (npr. ali je mogoče cene za primerljiva sredstva ali obveznosti opazovati na trgu), in razpoložljivosti zadostnih podatkov.

Sestavine merjenja sedanje vrednosti

B13

Sedanja vrednost (tj. uporaba na donosu zasnovanega načina) je orodje, ki se uporablja za povezovanje prihodnjih zneskov (npr. denarnih tokov ali vrednosti) s sedanjim zneskom z uporabo diskontne mere. Merjenje poštene vrednosti sredstva ali obveznosti s tehniko sedanje vrednosti zajema vse naslednje elemente z vidika udeležencev na trgu na datum merjenja:

(a)	oceno prihodnjih denarnih tokov za sredstvo ali obveznost, ki se meri;

(b)	pričakovanja glede možnih razlik vrednosti in časovnega okvira denarnih tokov, ki predstavljajo negotovost, ki je del denarnih tokov;

(c)

časovno vrednost denarja, ki jo predstavlja mera za denarna sredstva brez tveganja z datumom zapadlosti ali trajanjem, ki se ujema z obdobjem, zajetim z denarnimi tokovi, ter ne predstavljajo negotovosti glede časovnega okvira in tveganja plačilne nesposobnosti imetnika (tj. obrestna mera brez tveganja);

(d)	ceno za prevzem negotovosti, ki je del denarnih tokov (tj. premija za tveganje);

(e)	druge dejavnike, ki bi jih upoštevali udeleženci na trgu v zadevnih okoliščinah;

(f)	za obveznost: tveganje za neuspešnost, povezano s to obveznostjo, vključno z lastnim kreditnim tveganjem podjetja (tj. dolžnika).

Splošna načela

B14

Tehnike sedanje vrednosti se razlikujejo po tem, na kakšen način zajemajo elemente iz B13. člena. Vendar vsa naslednja splošna načela urejajo uporabo katerih koli tehnik sedanje vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti:

(a)	denarni tokovi in diskontne mere morajo izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti;

(b)	pri denarnih tokovih in diskontnih merah je treba upoštevati le dejavnike, ki jih je mogoče pripisati sredstvu ali obveznosti, ki se meri;

(c)

da se prepreči dvojno štetje ali izpuščanje vplivov dejavnikov tveganja, morajo diskontne mere izražati predpostavke, ki so skladne s predpostavkami, ki veljajo za denarne tokove. Na primer, diskontna mera, ki izraža negotovost pri pričakovanjih o prihodnjih neplačilih, je primerna ob uporabi pogodbenih denarnih tokov posojila (tj. tehnika prilagoditve diskontne mere). Ta mera se ne sme uporabljati ob uporabi pričakovanih (tj. z verjetnostjo tehtanih) denarnih tokov (tj. tehnika pričakovane sedanje vrednosti), ker pričakovani denarni tokovi že izražajo predpostavke o negotovosti prihodnjih neplačil; namesto tega je treba uporabiti diskontno mero, ki je sorazmerna s tveganjem, povezanim s pričakovanimi denarnimi tokovi.

(d)

predpostavke o denarnih tokovih in diskontnih merah morajo biti skladne znotraj podjetja. Na primer, nominalni denarni tokovi, ki vključujejo vpliv inflacije, morajo biti diskontirani po meri, ki vključuje vpliv inflacije. Nominalna obrestna mera brez tveganja vključuje vpliv inflacije. Realni denarni tokovi, ki izključujejo vpliv inflacije, morajo biti diskontirani po meri, ki izključuje vpliv inflacije. Podobno morajo biti denarni tokovi po obdavčitvi diskontirani z diskontno mero po obdavčitvi. Denarni tokovi pred obdavčitvijo morajo biti diskontirani po meri, skladni s temi denarnimi tokovi.

(e)	diskontne mere morajo biti skladne s temeljnimi gospodarskimi dejavniki valute, v kateri so denarni tokovi izraženi.

Tveganje in negotovost

B15

Merjenje poštene vrednosti z uporabo tehnik sedanje vrednosti se izvaja v negotovih razmerah, ker so uporabljeni denarni tokovi predvsem ocene in ne znani zneski. V več primerih sta negotova znesek in časovni okvir denarnih tokov. Tudi pogodbeno določeni zneski, kot so plačila za posojilo, so negotovi, če obstaja tveganje neplačila.

B16

Udeleženci na trgu na splošno uveljavljajo nadomestilo (tj. premijo za tveganje) za prevzem negotovosti, ki je del denarnih tokov sredstva ali obveznosti. Merjenje poštene vrednosti mora vključevati premijo za tveganje, ki izraža znesek, ki bi ga udeleženci na trgu zahtevali kot nadomestilo za negotovost, ki je del denarnih tokov. V nasprotnem primeru z merjenjem ne bi bila natančno prikazana poštena vrednost. V nekaterih primerih je lahko določanje primerne premije za tveganje težavno. Vendar stopnja težavnosti še ni zadosten razlog za izključitev premije za tveganje.

B17

Tehnike sedanje vrednosti se razlikujejo po tem, na kakšen način se prilagodijo tveganju, in po vrsti denarnih tokov, ki jih uporabljajo. Na primer:

(a)	pri tehniki prilagoditve diskontne mere (glej B18.–B22. člen) se uporabljajo tveganju prilagojena diskontna mera in pogodbeni, obljubljeni ali najverjetnejši denarni tokovi;

(b)	pri metodi 1 tehnike pričakovane sedanje vrednosti (glej B25. člen) se uporabljajo tveganju prilagojeni pričakovani denarni tokovi in mera brez tveganja;

(c)

pri metodi 2 tehnike pričakovane sedanje vrednosti (glej B26. člen) se uporabljajo pričakovani denarni tokovi, ki niso prilagojeni tveganju, in diskontna mera, ki je prilagojena tako, da vključuje premijo za tveganje, ki jo zahtevajo udeleženci na trgu. Ta mera se razlikuje od mere, uporabljene pri tehniki prilagoditve diskontne mere.

Tehnika prilagoditve diskontne mere

B18

Pri tehniki prilagoditve diskontne mere se uporablja enoten sklop denarnih tokov iz obsega pogodbenih ali obljubljenih (tako kot v primeru obveznice) možnih ocenjenih vrednosti ali najverjetnejših denarnih tokov. V vseh primerih so ti denarni tokovi odvisni od pojava določenih dogodkov (npr. pogodbeni ali obljubljeni denarni tokovi za obveznico so odvisni od tega, da ni neplačila s strani dolžnika). Diskontna mera, uporabljena pri tehniki prilagoditve diskontne mere, izhaja iz opazovanih mer donosa za primerljiva sredstva ali obveznosti, s katerimi se trguje na trgu. Skladno s tem so pogodbeni, obljubljeni ali najverjetnejši denarni tokovi diskontirani po opazovani ali ocenjeni tržni meri za takšne pogojne denarne tokove (tj. po tržni meri donosa).

B19

Pri tehniki prilagoditve diskontne mere je potrebna analiza tržnih podatkov za primerljiva sredstva ali obveznosti. Pri določanju primerljivosti se upoštevajo narava denarnih tokov (npr. ali so denarni tokovi pogodbeni ali nepogodbeni in ali se bodo verjetno podobno odzvali na spremembe gospodarskih okoliščin) ter drugi dejavniki (npr. boniteta, jamstvo, trajanje, omejitvene zaveze in likvidnost). Če pa enotno primerljivo sredstvo ali obveznost ne izraža dejanskega tveganja, povezanega z denarnimi tokovi sredstva ali obveznosti, ki se meri, se lahko diskontna mera izpelje z uporabo podatkov za več primerljivih sredstev ali obveznosti v povezavi s krivuljo donosa brez tveganja (tj. z uporabo metode „dograjevanja“ (build-up)).

B20

Za prikaz metode dograjevanja predpostavimo, da je sredstvo A pogodbena pravica za prejem 800 DE (1) v enem letu (tj. ni negotovosti glede časovnega okvira). Obstaja uveljavljen trg za primerljiva sredstva, pri čemer so na voljo informacije o teh sredstvih, vključno z informacijami o cenah. Od teh primerljivih sredstev:

(a)	je sredstvo B pogodbena pravica za prejem 1 200 DE v enem letu, pri čemer je njegova tržna cena 1 083 DE. Zato je implicitna letna mera donosa (tj. enoletna tržna mera donosa) 10,8 odstotka [(1 200 DE/1 083 DE) – 1];

(b)	sredstvo C je pogodbena pravica za prejem 700 DE v dveh letih, pri čemer je njegova tržna cena 566 DE. Zato je implicitna letna mera donosa (tj. dveletna tržna mera donosa) 11,2 odstotka [(700 DE/566 DE)^0,5 – 1];

(c)	vsa tri sredstva so primerljiva glede tveganja (tj. razpršitev možnih odplačil in kredita).

B21

Na podlagi časovnega okvira pogodbenih plačil, ki naj bi se prejela za sredstvo A, v povezavi s časovnim okvirom za sredstvo B in sredstvo C (tj. eno leto za sredstvo B in dve leti za sredstvo C), se šteje, da je sredstvo B bolj primerljivo s sredstvom A. Na podlagi pogodbenega plačila, ki naj bi se prejelo za sredstvo A (800 DE), in enoletne tržne mere, ki izhaja iz sredstva B (10,8 odstotka), je poštena vrednost sredstva A 722 DE (800 DE/1,108). V primeru nerazpoložljivosti tržnih informacij za sredstvo B pa lahko enoletna tržna mera izhaja iz sredstva C z uporabo metode dograjevanja. V tem primeru bi se dveletna tržna mera, določena na podlagi sredstva C (11,2 odstotka), prilagodila enoletni tržni meri z uporabo časovne strukture krivulje donosa brez tveganja. Za ugotavljanje, ali so premije za tveganje za enoletna in dveletna sredstva enake, so lahko potrebne dodatne informacije in analiza. Če se ugotovi, da premije za tveganje za enoletna in dveletna sredstva niso enake, se dveletna tržna mera donosa še dodatno prilagodi.

B22

Če se tehnika prilagoditve diskontne mere uporablja za stalne prejemke ali plačila, je prilagoditev zaradi tveganja, povezanega z denarnimi tokovi sredstva ali obveznosti, ki se meri, vključena v diskontno mero. Pri nekaterih uporabah tehnike prilagoditve diskontne mere denarnim tokovom, ki niso stalni prejemki ali plačila, je lahko potrebna prilagoditev denarnim tokom, da se doseže primerljivost z opazovanim sredstvom ali obveznostjo, iz katerega izhaja diskontna mera.

Tehnika pričakovane sedanje vrednosti

B23

Pri tehniki pričakovane sedanje vrednosti se kot izhodišče uporabi sklop denarnih tokov, ki predstavlja z verjetnostjo tehtano povprečje vseh možnih prihodnjih denarnih tokov (tj pričakovanih denarnih tokov). Dobljena ocena je enaka pričakovani vrednosti, ki je v statističnem smislu tehtano povprečje možnih vrednosti ločene naključne spremenljivke, pri čemer se ustrezne verjetnosti uporabijo kot ponderji. Ker so vsi možni denarni tokovi tehtani z verjetnostjo, dobljeni pričakovani denarni tok ni odvisen od pojava katerega koli določenega dogodka (za razliko od denarnih tokov, uporabljenih pri tehniki prilagoditve diskontne mere).

B24

Pri odločanju o naložbi bi udeleženci na trgu, ki niso naklonjeni tveganju, upoštevali tveganje, da se lahko dejanski denarni tokovi razlikujejo od pričakovanih denarnih tokov. Teorija portfelja razlikuje med dvema vrstama tveganja:

(a)	nesistematično (razpršljivo) tveganje, ki je tveganje, značilno za določeno sredstvo ali obveznost;

(b)	sistematično (nerazpršljivo) tveganje, ki je tveganje, skupno sredstvu ali obveznosti in drugim elementom razpršenega portfelja.

V skladu s teorijo portfelja bodo na trgu, ki je v ravnovesju, udeleženci na trgu prejeli nadomestilo le za prevzem sistematičnega tveganja, povezanega z denarnimi tokovi. (Na trgih, ki so neučinkoviti ali niso v ravnovesju, so lahko na voljo druge oblike donosa ali nadomestila.)

B25

Z metodo 1 tehnike pričakovane sedanje vrednosti se pričakovani denarni tokovi sredstva prilagodijo sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju, in sicer z odštetjem denarne premije za tveganje (tj. pričakovani denarni tokovi, prilagojeni tveganju). Ti pričakovani denarni tokovi, prilagojeni tveganju, predstavljajo denarni tok, ki je prilagojen razmeram gotovosti, pri čemer se ta tok diskontira po obrestni meri brez tveganja. Razmeram gotovosti prilagojeni denarni tok se nanaša na pričakovani denarni tok (kot je določen), prilagojen tveganju, tako da udeleženca na trgu ne zanima menjava gotovega denarnega toka za pričakovani denarni tok. Če je bil na primer udeleženec na trgu pripravljen zamenjati pričakovani denarni tok 1 200 DE za gotovi denarni tok 1 000 DE, je 1 000 DE razmeram gotovosti prilagojen ustreznik 1 200 DE (tj. 200 DE bi predstavljalo denarno premijo za tveganje). V tem primeru bi bilo udeležencu na trgu vseeno, katero sredstvo ima v lasti.

B26

V nasprotju s tem gre pri metodi 2 tehnike pričakovane sedanje vrednosti za prilagoditev sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju z uporabo premije za tveganje pri obrestni meri brez tveganja. Skladno s tem so pričakovani denarni tokovi diskontirani po meri, ki ustreza pričakovani meri, povezani z denarnimi tokovi, tehtanimi z verjetnostjo (tj. pričakovani meri donosa). Modeli, ki se uporabljajo za določanje cen tveganih sredstev, kot je model ocenjevanja dolgoročnih sredstev, se lahko uporabijo za oceno pričakovane mere donosa. Ker je diskontna mera, uporabljena pri tehniki prilagoditve diskontne mere, mera donosa v zvezi s pogojnimi denarnimi tokovi, je ta mera verjetno višja od diskontne mere, uporabljene pri metodi 2 tehnike pričakovane sedanje vrednosti, ki je pričakovana mera donosa v zvezi s pričakovanimi denarnimi tokovi ali denarnimi tokovi, tehtanimi z verjetnostjo.

B27

Za ponazoritev metod 1 in 2 predpostavimo, da ima sredstvo v enem letu 780 DE pričakovanih denarnih tokov, določenih na podlagi možnih denarnih tokov in verjetnosti, prikazanih spodaj. Veljavna obrestna mera brez tveganja za denarne tokove z enoletnim časovnim okvirom je 5 odstotkov, medtem ko je sistematična premija za tveganje za sredstvo z enakim profilom tveganja 3 odstotke.

Možni denarni tokovi	Verjetnost	Z verjetnostjo tehtani denarni tokovi
500 DE	15 %	75 DE
800 DE	60 %	480 DE
900 DE	25 %	225 DE
Pričakovani denarni tokovi		780 DE

B28

Pri tej preprosti ponazoritvi pričakovani denarni tokovi (780 DE) predstavljajo z verjetnostjo tehtano povprečje treh možnih rezultatov. V bolj realnih razmerah bi bilo lahko več možnih rezultatov. Vendar za uporabo tehnike pričakovane sedanje vrednosti ni treba vedno upoštevati razdelitev vseh možnih denarnih tokov z uporabo zapletenih modelov in tehnik. Verjetno je namesto tega mogoče razviti omejeno število ločenih scenarijev in verjetnosti, ki zajemajo celo vrsto možnih denarnih tokov. Na primer, podjetje lahko uporabi realizirane denarne tokove za neko določeno predhodno obdobje, prilagojene spremembam okoliščin, ki so nastale pozneje (npr. spremembam zunanjih dejavnikov, vključno z gospodarskimi ali tržnimi pogoji, trendom v industriji in konkurenci ter spremembam notranjih dejavnikov, ki bolj specifično vplivajo na podjetje), ob upoštevanju predpostavk udeležencev na trgu.

B29

Teoretično je sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) denarnih tokov sredstva enaka, ne glede na to, ali je določena z metodo 1 ali metodo 2:

(a)

z uporabo metode 1 se pričakovani denarni tokovi prilagodijo sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju. Če ni na voljo tržnih podatkov, s katerimi bi se neposredno določil obseg prilagoditve tveganja, se lahko takšna prilagoditev opredeli z modelom ocenjevanja dolgoročnih sredstev z uporabo koncepta razmeram gotovosti prilagojenih ustreznikov. Na primer, prilagoditev zaradi tveganja (tj. denarna premija za tveganje v višini 22 DE) se lahko določi z uporabo sistematične premije za tveganje v višini 3 odstotkov (780 DE – [780 DE × (1,05/1,08)]), na podlagi česar nastanejo pričakovani denarni tokovi, prilagojeni tveganju, v višini 758 DE (780 DE – 22 DE). 758 DE je razmeram gotovosti prilagojen ustreznik 780 DE, pri čemer je diskontiran po obrestni meri brez tveganja (5 odstotkov). Sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) sredstva je 722 DE (758 DE/1,05).

(b)

z uporabo metode 2 se pričakovani denarni tokovi ne prilagodijo sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju. V tem primeru je prilagoditev zaradi tega tveganja vključena v diskontno mero. Zato so pričakovani denarni tokovi diskontirani po pričakovani 8-odstotni meri donosa (tj. 5-odstotna obrestna mera brez tveganja plus 3-odstotna sistematična premija za tveganje). Sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) sredstva je 722 DE (780 DE/1,08).

B30

Če se za merjenje poštene vrednosti uporabi tehnika pričakovane sedanje vrednosti, se lahko uporabi metoda 1 ali metoda 2. Izbira metode 1 ali metode 2 je odvisna od dejstev in okoliščin, značilnih za sredstvo ali obveznost, ki se meri, obsega razpoložljivih zadostnih podatkov ter uporabljenih presoj.

UPORABA TEHNIK SEDANJE VREDNOSTI ZA OBVEZNOSTI IN LASTNE KAPITALSKE INSTRUMENTE PODJETJA, KI NISO V LASTI DRUGIH STRANK KOT SREDSTVA (40. IN 41. ČLEN)

B31

Pri uporabi tehnike sedanje vrednosti za merjenje poštene vrednosti obveznosti, ki ni v lasti druge stranke kot sredstvo (npr. obveznost razgradnje), mora podjetje med drugim oceniti prihodnje denarne odtoke, ki bi jih udeleženci na trgu pričakovali ob izpolnjevanju obveze. Ti prihodnji denarni odtoki morajo vključevati pričakovanja udeležencev na trgu v zvezi s stroški izpolnjevanja obveze in nadomestilom, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za prevzem obveze. Takšno nadomestilo vključuje donos, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za:

(a)	prevzem dejavnosti (tj. vrednost izpolnjevanja obveze; npr. z uporabo virov, ki bi se lahko uporabili za druge dejavnosti) in

(b)	prevzem tveganja, povezanega z obvezo (tj. premija za tveganje, ki izraža tveganje, da se lahko dejanski denarni tokovi razlikujejo od pričakovanih denarnih tokov; glej B33. člen).

B32

Nefinančna obveznost na primer ne vsebuje pogodbene mere donosa, pri čemer za to obveznost ni pomembnega tržnega donosa. V nekaterih primerih sestavin donosa, ki bi ga zahtevali udeleženci na trgu, med seboj ne bo mogoče ločiti (npr. pri uporabi cene, ki bi jo izvajalec, ki je tretja oseba, zaračunal na podlagi vnaprej določenega zneska). V drugih primerih mora podjetje navedene sestavine oceniti ločeno (npr. pri uporabi cene, ki bi jo izvajalec, ki je tretja oseba, zaračunal na podlagi stroškov in dodatkov, ker v tem primeru izvajalec ne bi nosil tveganja prihodnjih sprememb stroškov).

B33

Podjetje lahko premijo za tveganje vključi v merjenje poštene vrednosti obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, ki ni v lasti druge stranke kot sredstvo, na enega od naslednjih načinov:

(a)	s prilagoditvijo denarnih tokov (tj. kot povečanje zneska denarnih odtokov) ali

(b)	s prilagoditvijo mere, uporabljene za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov na njihove sedanje vrednosti (tj. kot znižanje diskontne mere).

Podjetje mora preprečiti dvojno štetje ali izpuščanje prilagoditev zaradi tveganja. Če so na primer ocenjeni denarni tokovi povečani, da se upošteva nadomestilo za prevzem tveganja, povezanega z obvezo, se diskontna mera ne sme prilagoditi, da bi se upoštevalo to tveganje.

VLOŽKI ZA TEHNIKE OCENJEVANJA VREDNOSTI (67.–71. ČLEN)

B34

Primeri trgov, na katerih je mogoče opazovati vložke za nekatera sredstva in obveznosti (npr. finančne instrumente), so:

(a)	borzni trgi. Na borznem trgu so končne cene vedno na voljo in na splošno ustrezajo pošteni vrednosti. Primer takšnega trga je Londonska borza.

(b)

trgi trgovcev (dealerjev). Na trgu trgovcev so trgovci pripravljeni za trgovanje (kupovanje ali prodajo za svoj račun), s čimer zagotavljajo likvidnost z uporabo svojega kapitala za posedovanje zaloge postavk, za katere ustvarjajo trg. Običajno so ponudene nakupne cene in ponudbene cene (ki predstavljajo ceno, po kateri je trgovec pripravljen kupiti, in ceno, po kateri je trgovec pripravljen prodati) bolj dostopne kot končne cene. Zunajborzni trgi („over the counter“) (za katere so cene javno objavljene) so trgi trgovcev. Trgi trgovcev obstajajo tudi za nekatera druga sredstva in obveznosti, vključno z nekaterimi finančnimi instrumenti, blagom in fizičnimi sredstvi (npr. rabljeno opremo).

(c)

posredniški trgi. Na posredniškem trgu borzni posredniki poskušajo sklepati posle med kupci in prodajalci, vendar niso pripravljeni trgovati za svoj račun. To pomeni, da borzni posredniki ne uporabljajo svojega lastnega kapitala za posedovanje zaloge postavk, za katere ustvarjajo trg. Borzni posrednik pozna cene, po katerih kupujejo in prodajajo zadevne stranke, vendar posamezne stranke običajno ne poznajo cenovnih zahtev druge stranke. Včasih so na voljo cene končanih transakcij. Posredniški trgi vključujejo elektronska komunikacijska omrežja, v katerih se usklajujejo naročila za nakup in prodajo, ter trge poslovnih in stanovanjskih nepremičnin.

(d)	trgi brez posrednikov (principal-to-principal). Na trgu brez posrednikov pogajanje o transakcijah, in sicer pri začetni in nadaljnji prodaji, poteka neodvisno brez posrednika. O teh transakcijah je javno dostopnih malo informacij.

HIERARHIJA POŠTENE VREDNOSTI (72.–90. ČLEN)

Vložki Ravni 2 (81.–85. člen)

B35

Primeri vložkov Ravni 2 za določena sredstva in obveznosti vključujejo naslednje:

(a)	zamenjavo obrestnih mer s fiksnim prejemom in spremenljivim plačilom na podlagi obrestne mere zamenjave LIBOR (London Interbank Offered Rate). Vložek Ravni 2 je obrestna mera zamenjave LIBOR, če je to mero mogoče opazovati v običajno določenih intervalih v praktično celotnem trajanju zamenjave;

(b)

zamenjavo obrestnih mer s fiksnim prejemom in spremenljivim plačilom na podlagi krivulje donosa, izražene v tuji valuti. Vložek Ravni 2 je obrestna mera zamenjave na podlagi krivulje donosa, izražene v tuji valuti, ki jo je mogoče opazovati v običajno določenih intervalih v praktično celotnem trajanju zamenjave. To se lahko zgodi, če je čas trajanja zamenjave 10 let in je mero mogoče 9 let opazovati v običajno določenih intervalih, pri čemer nobena razumna ekstrapolacija krivulje donosa za 10. leto ne sme biti pomembna za celotno merjenje poštene vrednosti zamenjave;

(c)

zamenjavo obrestnih mer s fiksnim prejemom in spremenljivim plačilom na podlagi prednostne mere določene banke. Vložek Ravni 2 je prednostna mera banke, dobljena z ekstrapolacijo, če so ekstrapolirane vrednosti potrjene s pomembnimi tržnimi podatki, na primer s korelacijo z obrestno mero, ki jo je mogoče opazovati v praktično celotnem času trajanja zamenjave;

(d)

triletno opcijo za delnice, s katerimi se trguje na borzi. Vložek Ravni 2 je implicitna nestanovitnost za delnice, dobljena z ekstrapolacijo za 3. leto, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(i)	cene za enoletne in dveletne opcije za delnice je mogoče opazovati;

(ii)	ekstrapolirana implicitna nestanovitnost triletne opcije je potrjena s pomembnimi tržnimi podatki za praktično celoten čas trajanja opcije.

V tem primeru bi se lahko implicitna nestanovitnost dobila z ekstrapoliranjem iz implicitne nestanovitnosti enoletnih in dveletnih opcij za delnice ter potrdila z implicitno nestanovitnostjo za triletne opcije za primerljive delnice podjetja, če bi bila vzpostavljena korelacija z enoletno in dvoletno implicitno nestanovitnostjo;

(e)	licenčni dogovor. Pri licenčnem dogovoru, ki je bil prevzet v poslovni združitvi in ga je prevzeto podjetje (stranka licenčnega dogovora) nedavno sklenilo z nepovezano stranko, bi bil vložek Ravni 2 mera licenčnine v pogodbi z nepovezano stranko na začetku dogovora;

(f)

zaloga dokončanih proizvodov na maloprodajnem mestu. Pri zalogi dokončanih proizvodov, ki se prevzame v poslovni združitvi, bi bil vložek Ravni 2 cena za kupce na maloprodajnem trgu ali cena za prodajalce na trgu na debelo, prilagojena za razlike med stanjem in lokacijo postavke v zalogi ter primerljivih (tj. podobnih) postavk v zalogi, tako da merjenje poštene vrednosti izraža ceno, ki bi se prejela v transakciji za prodajo zaloge drugemu prodajalcu, ki bi zaključil potrebno prizadevanje za prodajo. Načeloma bo merjenje poštene vrednosti enako, ne glede na to, ali so prilagoditve izvedene pri maloprodajni ceni (navzdol) ali veleprodajni ceni (navzgor). Na splošno je treba za merjenje poštene vrednosti uporabiti ceno, pri kateri je potrebnih najmanj subjektivnih prilagoditev.

(g)	zgradba v lasti in uporabi. Vložek Ravni 2 bi bila cena za kvadratni meter zgradbe (večkratnik ocenjevanja vrednosti), ki izhaja iz pomembnih tržnih podatkov, npr. večkratnikov, dobljenih iz cen v opazovanih transakcijah, ki vključujejo primerljive (tj. podobne) zgradbe na podobnih lokacijah;

(h)

denar ustvarjajoča enota. Vložek Ravni 2 bi bil večkratnik ocenjevanja vrednosti (npr. večkratnik čistih dobičkov ali prihodkov ali podobno merilo uspešnosti), dobljen na podlagi pomembnih tržnih podatkov, npr. večkratnikov, dobljenih iz cen v opazovanih transakcijah, ki vključujejo primerljive (tj. podobne) posle, ob upoštevanju operativnih, tržnih, finančnih in nefinančnih dejavnikov.

Vložki Ravni 3 (86.–90. člen)

B36

Primeri vložkov Ravni 3 za določena sredstva in obveznosti so:

(a)

dolgoročno datirane valutne zamenjave. Vložek Ravni 3 bi bila obrestna mera v določeni valuti, ki je ni mogoče opazovati in tudi ne potrditi s pomembnimi tržnimi podatki v običajno določenih intervalih ali drugače v praktično celotnem trajanju valutne zamenjave. Obrestne mere v valutni zamenjavi so mere zamenjave, izračunane na podlagi krivulj donosa zadevnih držav;

(b)

triletna opcija za delnice, s katerimi se trguje na borzi. Vložek Ravni 3 bi bila pretekla nestanovitnost, tj. nestanovitnost za delnice, dobljena na podlagi preteklih cen delnic. Pretekla nestanovitnost običajno ne predstavlja trenutnih pričakovanj udeležencev na trgu glede prihodnje nestanovitnosti, čeprav je to edina informacija, ki je na voljo glede določanja cene opcije;

(c)	zamenjava obrestnih mer. Vložek Ravni 3 bi bila prilagoditev srednji splošni (nezavezujoči) tržni ceni za zamenjavo, določena na podlagi podatkov, ki jih ni mogoče neposredno opazovati in tudi ne drugače potrditi s pomembnimi tržnimi podatki;

(d)

obveznost razgradnje, prevzeta v poslovni združitvi. Vložek Ravni 3 bi bila trenutna ocena na podlagi lastnih podatkov podjetja o prihodnjih denarnih odtokih, ki jih je treba plačati za izpolnitev obveze (vključno s pričakovanji udeležencev na trgu v zvezi s stroški izpolnjevanja obveze in nadomestilom, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za prevzem obveze za razgradnjo sredstva), če v razumni meri ni na voljo informacij, ki bi kazale, da bi udeleženci na trgu uporabili druge predpostavke. Ta vložek Ravni 3 bi se uporabil pri tehniki sedanje vrednosti skupaj z drugimi vložki, npr. trenutno obrestno mero brez tveganja ali kreditu prilagojeno mero brez tveganja, če je vpliv bonitete podjetja na pošteno vrednost obveznosti izražen v diskontni meri in ne v oceni prihodnjih denarnih odtokov;

(e)	denar ustvarjajoča enota. Vložek Ravni 3 bi bila finančna napoved (npr. denarnih tokov ali poslovnega izida), oblikovana na podlagi lastnih podatkov podjetja, če v razumni meri ni na voljo informacij, ki bi kazale, da bi udeleženci na trgu uporabili druge predpostavke.

MERJENJE POŠTENE VREDNOSTI V PRIMERU ZNATNEGA ZMANJŠANJA OBSEGA ALI RAVNI DEJAVNOSTI ZA SREDSTVO ALI OBVEZNOST

B37

Na pošteno vrednost sredstva ali obveznosti lahko vpliva znatno zmanjšanje obsega ali ravni dejavnosti za to sredstvo ali obveznost glede na običajno tržno dejavnost za sredstvo ali obveznost (ali podobna sredstva ali obveznosti). Da se na podlagi razpoložljivih dokazil določi, ali se je znatno zmanjšal obseg ali raven dejavnosti za sredstvo ali obveznost, mora podjetje oceniti pomembnost in ustreznost dejavnikov, kot so:

(a)	majhno število nedavnih transakcij;

(b)	neupoštevanje trenutnih informacij pri navedbah cen;

(c)	bistvene razlike med navedbami cen v posameznih obdobjih ali med ustvarjalci trgov (npr. nekaterimi posredniškimi trgi);

(d)	očitna nepovezanost kazalnikov, ki so bili prej zelo povezani s poštenimi vrednostmi sredstva ali obveznosti, z nedavnimi pokazatelji poštene vrednosti za to sredstvo ali obveznost;

(e)

znatno povečanje premij za tveganje zaradi implicitne likvidnosti, donosov ali kazalnikov uspešnosti (kot so stopnje kršitev ali resnost izgub) za opazovane transakcije ali kotirane cene, če se primerjajo z oceno podjetja glede pričakovanih denarnih tokov, ob upoštevanju vseh razpoložljivih tržnih podatkov o kreditnem tveganju in drugem tveganju za neuspešnost za sredstvo ali obveznost;

(f)	velik cenovni razpon med najnižjo in najvišjo ponujeno ceno oziroma znatno povečanje tega razpona;

(g)	veliko zmanjšanje dejavnosti trga za nove izdaje (tj. primarnega trga) za sredstvo ali obveznost ali podobna sredstva ali obveznosti ali odsotnost tega trga;

(h)	malo javno dostopnih informacij (npr. za transakcije, ki se izvajajo na trgu brez posrednikov).

B38

Če podjetje ugotovi, da se je znatno zmanjšal obseg ali raven dejavnosti za sredstvo ali obveznost glede na običajno tržno dejavnost za sredstvo ali obveznost (ali podobna sredstva ali obveznosti), je potrebna dodatna analiza transakcij ali kotiranih cen. Samo zmanjšanje obsega ali ravni dejavnosti ne pomeni nujno, da transakcijska cena ali kotirana cena ne predstavlja poštene vrednosti ali da transakcija na tem trgu ni redna. Če pa podjetje ugotovi, da transakcijska ali kotirana cena ne predstavlja poštene vrednosti (npr. morda obstajajo transakcije, ki niso redne), je potrebna prilagoditev transakcijam ali kotiranim cenam, če podjetje te cene uporablja kot podlago za merjenje poštene vrednosti, pri čemer je lahko ta prilagoditev pomembna za celotno merjenje poštene vrednosti. Prilagoditve so lahko potrebne tudi v drugih okoliščinah (npr. če je treba ceno za podobno sredstvo znatno prilagoditi, da je primerljiva s sredstvom, ki se meri, ali kadar je cena zastarela).

B39

V tem MSRP metodologija za izvedbo znatnih prilagoditev transakcij ali kotiranih cen ni določena. V zvezi z uporabo tehnik ocenjevanja vrednosti pri merjenju poštene vrednosti glej 61.–66. in B5.–B11. člen. Podjetje mora ne glede na uporabljeno tehniko ocenjevanja vrednosti vključiti ustrezne prilagoditve zaradi tveganja, vključno s premijo za tveganje, ki izraža znesek, ki bi ga udeleženci na trgu zahtevali kot nadomestilo za negotovost, ki je del denarnih tokov sredstva ali obveznosti (glej B17. člen). V nasprotnem primeru z merjenjem ni natančno prikazana poštena vrednost. V nekaterih primerih je lahko določanje primerne prilagoditve zaradi tveganja težavno. Vendar stopnja težavnosti še ni zadostna podlaga za izključitev prilagoditve zaradi tveganja. Prilagoditev zaradi tveganja mora izražati redno transakcijo med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji.

B40

V primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti za sredstvo ali obveznost, je morda primerno spremeniti tehniko ocenjevanja vrednosti ali uporabiti več tehnik ocenjevanja vrednosti (npr. uporaba tržnega načina in tehnike sedanje vrednosti). Pri tehtanju pokazateljev poštene vrednosti, dobljene z uporabo več tehnik ocenjevanja vrednosti, mora podjetje preučiti razumnost razpona merjenj poštene vrednosti. Cilj je določiti točko znotraj razpona, ki najbolj ustreza pošteni vrednosti pod trenutnimi tržnimi pogoji. Širok razpon merjenj poštene vrednosti lahko pomeni, da je potrebna dodatna analiza.

B41

V primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti za sredstvo ali obveznost, je cilj merjenja poštene vrednosti še vedno isti. Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji (torej ne prisilni likvidaciji ali prisilni prodaji) med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji.

B42

Ocena cene, po kateri bi bili udeleženci na trgu pripravljeni skleniti transakcijo na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, v primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti za sredstvo ali obveznost, je odvisna od dejstev in okoliščin na datum merjenja, pri čemer je treba izvesti presojo. Namen podjetja, da ima v lasti sredstvo ali da poravna ali drugače izpolni obveznost, ni pomemben pri merjenju poštene vrednosti, ker gre pri pošteni vrednosti za merjenje glede na trg in ne za merjenje, značilno za podjetje.

Prepoznavanje transakcij, ki niso redne

B43

Ugotavljanje, ali je transakcija redna (ali ne), je težje v primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti za sredstvo ali obveznost glede na običajno tržno dejavnost za sredstvo ali obveznost (ali podobna sredstva ali obveznosti). V takšnih okoliščinah se ne sme sklepati, da nobena od transakcij na tem trgu ni redna (tj. prisilna likvidacija ali prisilna prodaja). Okoliščine, ki lahko pomenijo, da transakcija ni redna, vključujejo naslednje:

(a)	nezadostno izpostavljenost trgu v obdobju pred datumom merjenja, da bi se omogočile dejavnosti trženja, ki so običajne in se uporabljajo za transakcije, ki vključujejo takšna sredstva ali obveznosti pod trenutnimi tržnimi pogoji;

(b)	obstoj obdobja trženja, ki je običajno in se uporablja, vendar je prodajalec sredstvo ali obveznost prodal le enemu udeležencu na trgu;

(c)	stečaj ali skorajšnji stečaj prodajalca (tj. prisilna prodaja prodajalca);

(d)	nujno prodajo s strani prodajalca, da se izpolnijo regulativne ali pravne zahteve (tj. prodajalec je bil prisiljen);

(e)	odstopanje transakcijske cene od cen pri drugih nedavnih transakcijah za enako ali podobno sredstvo ali obveznost.

Podjetje mora oceniti okoliščine, da ugotovi, ali je glede na razpoložljiva dokazila transakcija redna.

B44

Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti ali ocenjevanju tržnih premij za tveganje upoštevati vse naslednje dejavnike:

(a)	če iz dokazil izhaja, da transakcija ni redna, mora podjetje to transakcijsko ceno obravnavati kot manj pomembno ali nepomembno (v primerjavi z drugimi pokazatelji poštene vrednosti);

(b)

če iz dokazil izhaja, da je transakcija redna, mora podjetje to transakcijsko ceno upoštevati; kako pomembna je transakcijska cena v primerjavi z drugimi pokazatelji poštene vrednosti, je odvisno od dejstev in okoliščin, kot so:

(i)	obseg transakcije;

(ii)	primerljivost transakcije s sredstvom ali obveznostjo, ki se meri;

(iii)

bližina transakcije datumu merjenja;

(c)

če podjetje nima dovolj informacij za ugotavljanje, ali je transakcija redna, mora upoštevati transakcijsko ceno. Vendar ta transakcijska cena ne sme predstavljati poštene vrednosti (tj. transakcijska cena ni nujno edina ali glavna podlaga za merjenje poštene vrednosti ali ocenjevanje tržnih premij za tveganje). Kadar podjetje nima dovolj informacij za ugotavljanje, ali so posamezne transakcije redne, mora te transakcije obravnavati kot manj pomembne v primerjavi z drugimi transakcijami, za katere je znano, da so redne.

Čeprav podjetju ni treba vložiti obsežnega napora, da bi ugotovilo, ali je transakcija redna, mora upoštevati informacije, ki so razumno na voljo. Če je podjetje stranka pri transakciji, se predpostavlja, da ima dovolj informacij za ugotavljanje, ali je transakcija redna.

Uporaba kotiranih cen, ki jih zagotovijo tretje osebe

B45	Ta MSRP ne izključuje uporabe kotiranih cen, ki jih zagotovijo tretje osebe, kot so službe za cene ali borzni posredniki, če je podjetje ugotovilo, da so kotirane cene, ki so jih zagotovile te osebe, oblikovane v skladu s tem MSRP.

B46

V primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti za sredstvo ali obveznost mora podjetje oceniti, ali so kotirane cene, ki so jih zagotovile tretje osebe, oblikovane na podlagi trenutnih informacij, ki izražajo redne transakcije, ali tehnike vrednotenja, ki izraža predpostavke udeležencev na trgu (vključno s predpostavkami o tveganju). Pri tehtanju kotirane cene kot vložka pri merjenju poštene vrednosti, mora podjetje kot manj pomembne (v primerjavi z drugimi pokazatelji poštene vrednosti, ki izražajo rezultate transakcij) obravnavati kotirane cene, ki ne izražajo rezultata transakcij.

B47	Poleg tega je treba pri tehtanju razpoložljivih dokazil upoštevati naravo kotirane cene (npr. ali je kotirana cena okvirna cena ali zavezujoča ponudba), pri čemer je treba kot pomembnejše obravnavati kotirane cene, ki jih zagotovijo tretje osebe in predstavljajo zavezujoče ponudbe.

Priloga C

Datum uveljavitve in prehod

Ta priloga je sestavni del MSRP in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

C1	Podjetje mora uporabiti ta MSRP za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja ta MSRP pred tem datumom, mora to razkriti.

C2	Ta MSRP je treba uporabljati za naprej od začetka letnega obračunskega obdobja, v katerem se prvič začne uporabljati.

C3	Zahtev po razkritju iz tega MSRP ni treba uporabiti pri primerjalnih informacijah, zagotovljenih za obdobja pred prvo uporabo tega MSRP.

Priloga D

Spremembe drugih MSRP

V tej prilogi so določene spremembe drugih MSRP, ki so posledica izdaje MSRP 13 s strani upravnega odbora. Podjetje mora uporabiti spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Če podjetje uporablja MSRP 13 pred tem datumom, mora uporabiti spremembe za to zgodnejše obdobje. V spremenjenih členih je novo besedilo podčrtano, izbrisano besedilo pa prečrtano.

SPREMEMBA OPREDELITEV

V MSRP 1, 3–5 in 9 (izdanih oktobra 2010) se opredelitev poštene vrednosti nadomesti z naslednjo opredelitvijo:

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13.)

V MRS 2, 16, 18–21, 32 in 40 se opredelitev poštene vrednosti nadomesti z naslednjo opredelitvijo:

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (kakor je bil spremenjen septembra 2010)

D2	Izbriše se 19. člen.

Doda se 39.J člen:

39J	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, je bil izbrisan 19. člen, spremenjena opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A ter spremenjena D15. in D20. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

Spremenita se D15. in D20. člen:

D15

Če podjetje, ki prvič uporabi MSRP, izmeri takšno naložbo po nabavni vrednosti v skladu z MRS 27, jo mora izmeriti po eni od naslednjih vrednosti v ločenem začetnem izkazu finančnega položaja po MSRP:

…

(b)

predpostavljena vrednost. Predpostavljena vrednost takšne naložbe mora biti njena:

(i)	poštena vrednost na datum prehoda podjetja na MSRP v ločenih računovodskih izkazih ali …

D20	Ne glede na zahteve 7. in 9. člena lahko podjetje uporabi zahteve AG76.(a) člena MRS 39 na enega od naslednjih načinov: …

MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic

Doda se 6.A člen:

6A	V tem MSRP se izraz „poštena vrednost“ uporablja na način, ki se v nekaterih pogledih razlikuje od opredelitve poštene vrednosti v MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti. Zato mora podjetje pri uporabi MSRP 2 izmeriti pošteno vrednost v skladu s tem MSRP in ne v skladu z MSRP 13.

MSRP 3 Poslovne združitve

Spremenijo se 20., 29., 33. in 47. člen:

20	24.–31. člen določajo vrste prepoznavnih sredstev in obveznosti, ki vključujejo postavke, za katere ta MSRP določa omejene izjeme od načela merjenja.

Prevzemnik mora meriti vrednost ponovno pridobljene pravice, pripoznane kot neopredmeteno sredstvo na podlagi preostalih pogodbenih pogojev povezane pogodbe, ne glede na to, ali bi udeleženci na trgu razmišljali o možnih pogodbenih obnovah pri merjenju njene poštene vrednosti. Napotki za uporabo so v B35. in B36. členu.

… Pri določanju dobrega imena v poslovni združitvi, pri kateri ni prenesenih nadomestil, mora prevzemnik namesto poštene vrednosti prenesenih nadomestil na datum prevzema (glej 32.(a)(i) člen) uporabiti pošteno vrednost prevzemnikovih deležev v lastniškem kapitalu prevzetega podjetja na datum prevzema. …

47	… Na primer, če se ni vmes zgodilo kaj, kar vpliva na pošteno vrednost sredstva, prodaja tega sredstva tretji osebi kmalu po datumu prevzema za znesek, ki se zelo razlikuje od njegove začasne poštene vrednosti, izmerjene na ta datum, verjetno pomeni napako v začasnem znesku.

Doda se 64.F člen:

64F	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 20., 29., 33., 47. člen, opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A ter B22., B40., B43.–B46., B49. in B64. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

V Prilogi B se spremenijo B22. in B40., B43.–B46., B49. in B64. člen:

B22

Ker konsolidirani računovodski izkazi predstavljajo nadaljevanje računovodskih izkazov pravnega odvisnega podjetja, razen njegove kapitalske strukture, konsolidirani računovodski izkazi izražajo:

…

(d)

znesek, pripoznan kot izdani deleži v lastniškem kapitalu v teh konsolidiranih računovodskih izkazih, ugotovljen tako, da se izdanemu deležu v lastniškem kapitalu pravno odvisnega podjetja (obračunskega prevzemnika), uveljavljajočemu se neposredno pred poslovno združitvijo, prišteje poštena vrednost pravnega obvladujočega podjetja (obračunsko prevzetega podjetja). Vendar …

…

B40

Sodila opredeljivosti določajo, ali se neopredmeteno sredstvo pripozna ločeno od dobrega imena. Vendar sodila ne dajejo napotkov za merjenje poštene vrednosti neopredmetenega sredstva, niti ne omejujejo predpostavk, uporabljenih pri merjenju poštene vrednosti neopredmetenega sredstva. Na primer, prevzemnik bi pri merjenju poštene vrednosti upošteval predpostavke, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene neopredmetenega sredstva, kot so pričakovanja podaljšanj pogodb v prihodnje. …

B43

Prevzemnik morda z namenom, da bi zaščitil svoj konkurenčni položaj, ali zaradi drugih razlogov ne namerava uporabljati pridobljenega nefinančnega sredstva ali ga ne namerava uporabljati v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo. To bi lahko na primer veljalo za pridobljeno neopredmeteno sredstvo razvoja in raziskav, ki ga prevzemnik namerava uporabljati obrambno, tako da njegovo uporabo prepreči ostalim. Kljub temu mora prevzemnik izmeriti pošteno vrednost nefinančnega sredstva, pri čemer predpostavlja njegovo največjo in najboljšo uporabo s strani udeležencev na trgu v skladu z ustrezno predpostavko za ocenjevanje vrednosti na začetku in pri merjenju poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve, za namen naknadnega preizkusa oslabitve.

B44

Ta MSRP prevzemniku dovoljuje meriti neobvladujoči delež v prevzetem podjetju po njegovi pošteni vrednosti na datum prevzema. Včasih lahko prevzemnik meri pošteno vrednost neobvladujočega deleža na datum prevzema na podlagi kotirane cene na delujočem trgu za lastniške vrednostne papirje (tj. papirji, ki jih nima prevzemnik). V drugih primerih pa kotirana cena na delujočem trgu za lastniške vrednostne papirje ni na voljo. V teh primerih prevzemnik meri pošteno vrednost neobvladujočega deleža z drugimi tehnikami ocenjevanja vrednosti.

B45

Poštene vrednosti prevzemnikovega deleža v prevzetem podjetju in neobvladujoči delež na podlagi delnice se lahko razlikujejo. Najverjetnejša glavna razlika je vključitev kontrolne premije v pošteno vrednost prevzemnikovega deleža v prevzetem podjetju na delnico ali obratno, vključitev popusta, ker ni obvladovanja (imenuje se tudi popust neobvladujočega deleža), v pošteno vrednost neobvladujočega deleža na delnico, če bi udeleženci na trgu upoštevali takšno premijo ali popust pri določanju cene neobvladujočega deleža.

B46

Za merjenje dobrega imena ali dobička pri izpogajanem nakupu mora prevzemnik v poslovni združitvi, izvedeni brez prenosa nadomestila, pošteno vrednost svojega deleža v prevzetem podjetju na datum prevzema nadomestiti s pošteno vrednostjo prenesenega nadomestila na datum prevzema (glej 32.–34. člen).

B49

Merjenje poštene vrednosti vzajemnega podjetja mora vključevati predpostavke, ki bi jih imeli udeleženci na trgu o prihodnjih koristih za člane ter vse druge ustrezne predpostavke, ki bi jih imeli udeleženci na trgu o vzajemnem podjetju. Tehnika sedanje vrednosti se lahko na primer uporabi za merjenje poštene vrednosti vzajemnega podjetja. Denarni tokovi, ki se uporabljajo kot vložki za model, morajo temeljiti na pričakovanih denarnih tokovih vzajemnega podjetja, za katere je verjetno, da izražajo popuste za članske ugodnosti, kot so znižane cene za blago in storitve.

B64

Za doseganje cilja iz 59. člena mora prevzemnik razkriti naslednje informacije za vsako poslovno združitev, ki se zgodi v poročevalnem obdobju:

…

(f)

pošteno vrednost celotnega prenesenega nadomestila na datum prevzema in pošteno vrednost vseh pomembnejših vrst nadomestila na datum prevzema, kot so:

…

(iv)	deleži v lastniškem kapitalu prevzemnika, vključno s številom izdanih ali izdajljivih instrumentov ali deležev ter načinom merjenja poštene vrednosti teh instrumentov ali deležev;

…

(o)

za vsako poslovno združitev, v kateri ima prevzemnik manj kot 100-odstotni delež v lastniškem kapitalu prevzetega podjetja na datum prevzema:

…

(ii)	za vsak neobvladujoči delež v prevzetem podjetju, merjen po pošteni vrednosti, tehniko(-e) ocenjevanja vrednosti in pomembne vložke, uporabljene pri merjenju te vrednosti.

…

MSRP 4 Zavarovalne pogodbe

Doda se 41.E člen:

41E	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

D10

Doda se 44.H člen:

44H	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D11	[Ne velja za zahteve.]

D12

Spremeni se 3. člen:

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)	… v takih primerih morajo podjetja uporabiti zahteve tega MSRP, za obresti, merjene po pošteni vrednosti, pa zahteve iz MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti. …

…

D13	Izbriše se 27.–27.B člen.

D14

Spremeni se 28. člen:

V nekaterih primerih podjetje ne pripozna dobička ali izgube ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ker poštene vrednosti ne dokazuje kotirana cena na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) niti ne temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki z opazovanih trgov (glej AG76. člen MRS 39). V takih primerih mora podjetje po vrstah finančnega sredstva ali finančne odgovornosti razkriti:

(a)

svojo računovodsko usmeritev za pripoznavanje razlike med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno v poslovnem izidu zaradi upoštevanja spremembe dejavnikov (vključno s časom), ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti (glej AG76.(b) člen MRS 39)

…

(c)	zakaj je podjetje ugotovilo, da transakcijska cena ni najboljši dokaz poštene vrednosti, vključno z opisom dokazov, ki podpirajo pošteno vrednost.

D15

Spremeni se 29. člen:

Razkritja poštene vrednosti se ne zahtevajo:

…

(b)

za naložbe v kapitalskih instrumentih, ki za enak instrument nimajo kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1), ali za izvedene finančne instrumente, povezane s takimi lastniškimi instrumenti, se ta vrednost izmeri po nabavni ceni v skladu z MRS 39, ker poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali

…

D16

Doda se 44.P člen:

44P	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 3., 28., 29., B4. in B26. člen ter Priloga A in izbrisan 27.–27.B člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D17

V Prilogi A se spremeni opredelitev tveganja spremembe drugih cen:

tveganje spremembe drugih cen

Tveganje, da bo poštena vrednost ali prihodnji denarni tokovi finančnega instrumenta nihali zaradi sprememb tržnih cen (brez sprememb, povezanih s tveganjem obrestne mere ali valutnim tveganjem), ne glede na to, ali so te spremembe posledica dejavnikov, ki so značilni za posamezni finančni instrument ali njegovega izdajatelja, ali dejavnikov, ki vplivajo na vse podobne finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan novembra 2009)

D18

Spremeni se 5.1.1. člen:

5.1.1

Podjetje mora pri začetnem pripoznanju izmeriti finančno sredstvo po njegovi pošteni vrednosti in če gre za finančno sredstvo, ki ni navedeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, prišteti tudi transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz nakupa finančnega sredstva.

D19

Doda se 5.1.1.A člen:

5.1.1A

Vendar če se poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske cene, mora podjetje uporabiti B5.1. člen in AG76. člen MRS 39.

D20

Spremenijo se 5.2.1., 5.3.2., 8.2.5. in 8.2.11. člen:

5.2.1

Po začetnem pripoznanju mora podjetje izmeriti finančno sredstvo v skladu s 4.1.–4.5. členom po pošteni vrednosti ali odplačni vrednosti.

5.3.2

Če podjetje v skladu s 4.9. členom prerazvrsti finančno sredstvo tako, da se izmeri po pošteni vrednosti, se njegova poštena vrednost izmeri na datum prerazvrstitve. Morebiten dobiček ali izguba, ki izhaja iz razlike med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo, se pripozna v poslovnem izidu.

8.2.5

Če podjetje izmeri mešano pogodbo po pošteni vrednosti v skladu s 4.4. ali 4.5. členom, vendar poštena vrednost mešane pogodbe ni bila izmerjena v primerljivih poročevalnih obdobjih, je poštena vrednost mešane pogodbe v primerljivih poročevalnih obdobjih vsota poštenih vrednosti sestavin (tj. neizvedena gostiteljska pogodba in vgrajeni izvedeni finančni instrument) ob koncu posameznega primerljivega poročevalnega obdobja.

8.2.11

Če je podjetje predhodno obračunalo naložbo v kapitalski instrument, ki za enak instrument nima kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1) (ali izveden finančni instrument, povezan z dostavo takšnega kapitalskega instrumenta, ki ga je treba poravnati z njo), po ceni v skladu z MRS 39, zadevni instrument izmeri po pošteni vrednosti na datum začetne uporabe. …

D21

Doda se 8.1.3 člen:

8.1.3

Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 5.1.1., 5.2.1., 5.3.2., 8.2.5., 8.2.11., B5.1., B5.4., B5.5., B5.7., C8., C20., C22., C27. in C28. člen ter dodan 5.1.1.A člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D22	Spremeni se uvodno besedilo v Prilogi A: Naslednji izrazi so opredeljeni v 11. členu MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, 9. členu MRS 39 ali Prilogi A k MSRP 13 ter se v tem MSRP uporabljajo v smislu iz MRS 32, MRS 39 ali MSRP 13: …

D23

V Prilogi B se spremenijo B5.1. člen, naslov nad B5.5. členom ter B5.5. in B5.7. člen:

B5.1

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno transakcijska cena (tj. poštena vrednost danih nadomestil, glej tudi MSRP 13 in AG76. člen MRS 39). Vendar če je del danega nadomestila namenjen nečemu drugemu kot zadevnemu finančnemu instrumentu, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost finančnega instrumenta. Če se lahko na primer poštena vrednost dolgoročnih posojil ali terjatev, ki ne prinašajo obresti, izmeri kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, ki se diskontirajo z uporabo prevladujoče tržne obrestne mere za podoben instrument (podoben glede valute, roka, vrste obrestne mere in drugih dejavnikov) izdajatelja s podobno kreditno sposobnostjo. Vsak dodatni posojeni znesek je odhodek ali zmanjšanje prihodka, razen če je primeren za pripoznanje kot neka druga vrsta sredstva.

Naložbe v kapitalske instrumente in pogodbe o teh naložbah

B5.5	… To se lahko zgodi, če ni na voljo dovolj novejših podatkov za merjenje poštene vrednosti ali če so na voljo zelo različne mogoče meritve poštene vrednosti in stroški pomenijo najboljšo oceno poštene vrednosti v tem razponu.

B5.7	… V takih primerih mora podjetje izmeriti pošteno vrednost.

D24

V C8. členu Priloge C se spremeni spremenjeni 29. člen MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja:

Razkritja poštene vrednosti se ne zahtevajo:

…

(b)	za izvedene finančne instrumente, povezane z naložbami v kapitalskih instrumentih, ki za enak instrument nimajo kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1), se ta vrednost izmeri po nabavni ceni v skladu z MRS 39, ker drugače poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali

…

D25

V C20. členu se spremeni spremenjeni 1. člen MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja:

Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju finančnih naložb v pridružena podjetja. Vendar se ne uporablja za finančne naložbe v pridružena podjetja v lasti:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki se izmerijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti in MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Podjetje s takšno naložbo mora razkriti informacije iz 37.(f) člena.

D26

V C22. členu se spremeni spremenjeni 1. člen MRS 31 Deleži v skupnih podvigih:

Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju deležev v skupnih podvigih ter poročanju o sredstvih, obveznostih, prihodkih in odhodkih v zvezi s skupnimi podvigi v računovodskih izkazih podvižnikov in naložbenikov ne glede na sestavo ali obliko, v okviru katerih se izvajajo dejavnosti skupnega podviga. Vendar se ne uporablja za deleže podvižnikov v skupaj obvladovanih podjetjih v lasti:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki se izmerijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti in MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Podvižnik s takšnim deležem mora razkriti informacije iz 55. in 56. člena.

D27

V C27. členu se spremenijo spremenjeni 9., 13. in 88. člen MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje:

9	… Poudariti je treba, da MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti določa zahteve za merjenje poštene vrednosti finančne obveznosti z določitvijo ali na drug način ali finančne obveznosti, katere poštena vrednost je razkrita. …

Če podjetje ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta na podlagi svojih pogojev, je poštena vrednost vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta razlika med pošteno vrednostjo mešane (sestavljene) pogodbe in pošteno vrednostjo gostiteljske pogodbe. Če podjetje ne more izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta po tej metodi, uporabi 12. člen, pri čemer se mešana (sestavljena) pogodba označi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Razmerja varovanja pred tveganjem so primerna za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z 89.–102. členom, kadar in zgolj kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

…

(d)	Uspešnost varovanja pred tveganjem je mogoče zanesljivo izmeriti, tj. pošteno vrednost ali denarne tokove pred tveganjem varovane postavke, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem, in pošteno vrednost instrumenta za varovanje pred tveganjem, je mogoče zanesljivo izmeriti.

…

D28

V C28. členu se spremenijo spremenjeni AG64., AG80., AG81. in AG96. člen MRS 39:

AG64

Poštena vrednost finančne obveznosti pri začetnem pripoznanju je običajno transakcijska cena (tj. poštena vrednost prejetih nadomestil, glej tudi AG76. člen MSRP 13). Vendar če je del danega ali prejetega nadomestila namenjen nečemu drugemu kot zadevni finančni obveznosti, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost finančne obveznosti.

AG80

Pošteno vrednost izvedenih finančnih instrumentov, povezanih z dostavo kapitalskih instrumentov, ki jih je treba poravnati z njo, pri čemer ti kapitalski instrumenti nimajo kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1) (glej 47.(a) člen), je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšen instrument ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti.

AG81

Obstaja veliko situacij, v katerih spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, povezanih z dostavo kapitalskih instrumentov, ki jih je treba poravnati z njo, pri čemer ti kapitalski instrumenti nimajo kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1) (glej 47.(a) člen), verjetno ni pomembna. Običajno je mogoče izmeriti pošteno vrednost takšnih izvedenih finančnih instrumentov, ki jih je podjetje pridobilo od zunanje stranke. Če pa je razpon meritev utemeljene poštene vrednosti pomemben in je verjetnost različnih ocen težko presoditi, podjetju ni treba meriti instrumenta po pošteni vrednosti.

AG96

Izvedenega finančnega instrumenta, povezanega z dostavo kapitalskih instrumentov, ki jih je treba poravnati z njo, pri čemer ti kapitalski instrumenti nimajo kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1), ter ki ni izkazan po pošteni vrednosti, ker njegove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo meriti (glej 47.(a) člen), ni mogoče označiti kot instrumenta za varovanje pred tveganjem.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan oktobra 2010)

D29	[Ne velja za zahteve.]

D30

Spremenijo se 3.2.14., 4.3.7. in 5.1.1. člen:

3.2.14

Kadar podjetje razporedi prejšnjo knjigovodsko vrednost širšega finančnega sredstva na del, ki se še naprej pripoznava, in del z odpravljenim pripoznanjem, je treba izmeriti pošteno vrednost dela, ki se še naprej pripoznava. Kadar ima podjetje že iz preteklosti izkušnje s prodajo delov, podobnih delu, ki se še naprej pripoznava, ali če obstajajo druge tržne transakcije za takšne dele, dajejo zadnje cene dejanskih transakcij najboljšo oceno poštene vrednosti. …

4.3.7

Če podjetje ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta na podlagi svojih pogojev, je poštena vrednost vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta razlika med pošteno vrednostjo mešane pogodbe in pošteno vrednostjo gostiteljske pogodbe. Če podjetje ne more izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta po tej metodi, uporabi 4.3.6. člen, pri čemer se mešana pogodba označi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

5.1.1

Podjetje mora pri začetnem pripoznanju izmeriti finančno sredstvo ali finančno obveznost po pošteni vrednosti in če gre za finančno sredstvo ali finančno obveznost, ki ni navedena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, prišteti tudi transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz nakupa ali izdaje finančnega instrumenta ali finančne obveznosti.

D31

Doda se 5.1.1.A člen:

5.1.1A

Vendar če se poštena vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti pri začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske cene, mora podjetje uporabiti B5.1.2.A člen.

D32

Spremeni se 5.2.1. člen:

5.2.1

Po začetnem pripoznanju mora podjetje izmeriti finančno sredstvo v skladu s 4.1.1.–4.1.5. členom po pošteni vrednosti ali odplačni vrednosti (glej 9. člen in AG5.–AG8. člen MRS 39).

D33	Izbrišejo se naslov nad 5.4.1. členom in 5.4.1.–5.4.3. člen.

D34

Spremenijo se 5.6.2., 7.2.5., 7.2.11. in 7.2.12. člen:

5.6.2

Če podjetje v skladu s 4.4.1. členom prerazvrsti finančno sredstvo tako, da se izmeri po pošteni vrednosti, se njegova poštena vrednost izmeri na datum prerazvrstitve. Morebiten dobiček ali izguba, ki izhaja iz razlike med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo, se pripozna v poslovnem izidu.

7.2.5

Če podjetje izmeri mešano pogodbo po pošteni vrednosti v skladu s 4.1.4. ali 4.1.5. členom, vendar poštena vrednost mešane pogodbe ni bila izmerjena v primerljivih poročevalnih obdobjih, je poštena vrednost mešane pogodbe v primerljivih poročevalnih obdobjih vsota poštenih vrednosti sestavin (tj. neizvedena gostiteljska pogodba in vgrajeni izvedeni finančni instrument) ob koncu posameznega primerljivega poročevalnega obdobja.

7.2.11

Če je podjetje predhodno obračunalo naložbo v kapitalski instrument, ki za enak instrument nima kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1) (ali izvedeno sredstvo, povezano z dostavo takšnega kapitalskega instrumenta, ki ga je treba poravnati z njo), po ceni v skladu z MRS 39, mora zadevni instrument izmeriti po pošteni vrednosti na datum začetne uporabe. …

7.2.12

Če je podjetje predhodno obračunalo izvedeno obveznost, povezano z dostavo kapitalskega instrumenta, ki ga je treba poravnati z njo, pri čemer ta instrument nima kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1), po ceni v skladu z MRS 39, mora zadevno izvedeno obveznost izmeriti po pošteni vrednosti na datum začetne uporabe. …

D35

Doda se 7.1.3. člen:

7.1.3

Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 3.2.14., 4.3.7., 5.1.1., 5.2.1., 5.4.1., 5.6.2., 7.2.5., 7.2.11., 7.2.12. člen, opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A, B3.2.11., B3.2.17., B5.1.1., B5.2.2., B5.4.8., B5.4.14., B5.4.16., B5.7.20., C3., C11., C26., C28., C30., C49. in C53. člen, izbrisan 5.4.2., B5.4.1.–B5.4.13. člen ter dodan 5.1.1.A, B5.1.2.A in B5.2.2.A člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D36

V Prilogi B se spremenijo B3.2.11., B3.2.17., B5.1.1. in B5.2.2. člen:

B3.2.11

Pri merjenju poštenih vrednosti dela, ki se še naprej pripoznava, in dela, za katerega je odpravljeno pripoznavanje za namene 3.2.13. člena, uporablja podjetje poleg 3.2.14. člena zahteve za merjenje poštene vrednosti iz MSRP 13.

B3.2.17

Ta člen ponazarja uporabo načina nadaljnje udeležbe, kadar je nadaljnja udeležba podjetja del finančnega sredstva.

Predpostavimo, da ima podjetje portfelj predplačljivih posojil … Poštena vrednost posojil na dan transakcije je 10 100 DE, poštena vrednost presežnega razpona obresti 0,5 % pa je 40 DE.

…

Podjetje izračuna dobiček ali izgubo ob prodaji 90-odstotnega deleža denarnih tokov. Ob predpostavki, da ločene poštene vrednosti 90-odstotnega prenesenega dela in 10-odstotnega zadržanega dela na dan prenosa niso na voljo, podjetje razporedi knjigovodsko vrednost sredstva v skladu s 3.2.14. členom na naslednji način:

	Poštena vrednost	Odstotek	Razporejena knjigovodska vrednost
Preneseni del	9 090	90 %	9 000
Zadržani del	1 010	10 %	1 000
Skupaj	10 100		10 000

…

B5.1.1

Poštena vrednost finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno transakcijska cena (tj. poštena vrednost danega ali prejetega nadomestila, glej tudi B5.1.2.A. člen MSRP 13). Vendar če je del danega ali prejetega nadomestila namenjen nečemu drugemu kot zadevnemu finančnemu instrumentu, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost finančnega instrumenta. Če se lahko na primer poštena vrednost dolgoročnih posojil ali terjatev, ki ne prinašajo obresti, izmeri kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, ki se diskontirajo z uporabo prevladujoče tržne obrestne mere za podoben instrument (podoben glede valute, roka, vrste obrestne mere in drugih dejavnikov) izdajatelja s podobno kreditno sposobnostjo. Vsak dodatni posojeni znesek je odhodek ali zmanjšanje prihodka, razen če je primeren za pripoznanje kot neka druga vrsta sredstva.

D37

Dodata se B5.1.2.A in B5.2.2.A člen:

B5.1.2A

Najboljši dokaz poštene vrednosti finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno transakcijska cena (tj. poštena vrednost danih ali prejetih nadomestil, glej tudi MSRP 13). Če podjetje ugotovi, da se poštena vrednost ob začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske cene, kot je bilo navedeno v 5.1.1.A členu, mora obračunati ta instrument na zadevni datum na naslednji način:

(a)

ob merjenju, ki se zahteva v skladu s 5.1.1. členom, če zadevno pošteno vrednost dokazuje kotirana cena na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) ali če temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki z opazovanih trgov. Podjetje mora pripoznati razliko med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno kot dobičkom ali izgubo;

(b)

v vseh drugih primerih ob merjenju, ki se zahteva v skladu s 5.1.1. členom, prilagojenim za odložitev razlike med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno. Po začetnem pripoznanju mora podjetje pripoznati to odloženo razliko kot dobiček ali izgubo le, če izhaja iz spremembe dejavnika (vključno s časom), ki bi ga udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti.

B5.2.2A

Naknadno merjenje finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter naknadno pripoznanje dobičkov in izgub iz B5.1.2.A člena mora biti skladno z zahtevami tega MSRP.

D38	Izbrišejo se B5.4.1.–B5.4.13. člen in z njimi povezani naslovi.

D39

Spremenijo se naslov nad B5.4.14. členom ter B5.4.14., B5.4.16. in B5.7.20. člen:

Naložbe v kapitalske instrumente in pogodbe o teh naložbah

B5.4.14

… To se lahko zgodi, če ni na voljo dovolj novejših podatkov za merjenje poštene vrednosti ali če so na voljo zelo različne mogoče meritve poštene vrednosti in stroški predstavljajo najboljšo oceno poštene vrednosti v tem razponu.

B5.4.16

… Morebitni takšni pomembni dejavniki, če obstajajo, lahko pomenijo, da strošek morda ne ustreza pošteni vrednosti. V takih primerih mora podjetje izmeriti pošteno vrednost.

B5.7.20

Tako kot pri vseh meritvah poštene vrednosti je treba pri metodi merjenja podjetja za določanje dela spremembe poštene vrednosti obveznosti, ki se nanaša na spremembe kreditnega tveganja, čim bolj spodbuditi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omejiti uporabo neopazovanih vložkov.

D40

V C3. členu Priloge C se spremenita spremenjeni D15. in D20. člen MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja:

D15

…

(b)

predpostavljena vrednost. Predpostavljena vrednost takšne naložbe je njena:

(i)	poštena vrednost na datum prehoda podjetja na MSRP v ločenih računovodskih izkazih ali …

D20	Ne glede na zahteve 7. in 9. člena lahko podjetje uporabi zahteve B5.1.2.A(b) člena MSRP 9 na enega od naslednjih načinov: …

D41

V C11. členu se spremeni spremenjeni 28. člen MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja:

V nekaterih primerih podjetje ne pripozna dobička ali izgube ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ker poštene vrednosti ne dokazuje kotirana cena na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) niti ne temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki z opazovanih trgov (glej B5.1.2.A člen MSRP 9). V takih primerih mora podjetje po vrstah finančnega sredstva ali finančne odgovornosti razkriti:

(a)

svojo računovodsko usmeritev za pripoznavanje razlike med pošteno vrednostjo pri začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno v poslovnem izidu zaradi upoštevanja spremembe dejavnikov (vključno s časom), ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti (glej B5.1.2.A(b) člen MSRP 9);

…

zakaj je podjetje ugotovilo, da transakcijska cena ni najboljši dokaz poštene vrednosti, vključno z opisom dokazov, ki podpirajo pošteno vrednost.

D42

V C26. členu se spremeni spremenjeni 1. člen MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja:

Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju finančnih naložb v pridružena podjetja. Vendar se ne uporablja za finančne naložbe v pridružena podjetja v lasti:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki se izmerijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti. Podjetje s takšno naložbo mora razkriti informacije iz 37.(f) člena.

D43

V C28. členu se spremeni spremenjeni 1. člen MRS 31 Deleži v skupnih podvigih:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki se izmerijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti. Podvižnik s takšnim deležem mora razkriti informacije iz 55. in 56. člena.

D44

V C30. členu se spremeni spremenjeni 23. člen MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje:

23	… Tak primer je obveza podjetja po terminski pogodbi za nakup svojih lastnih kapitalskih instrumentov za denar. Finančna obveznost je pripoznana na začetku po sedanji vrednosti odkupnega zneska in je prerazvrščena iz lastniškega kapitala. …

D45

V C49. členu se spremeni spremenjeni A8. člen OPMSRP 2 Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti:

Delnice članov, ki presegajo prepoved odkupa, so finančne obveznosti. Zadruga ob začetnem pripoznanju meri to finančno obveznost po pošteni vrednosti. Ker se lahko te delnice odkupijo na zahtevo, zadruga izmeri pošteno vrednost takšnih finančnih obveznosti v skladu s 47. členom MSRP 13, ki navaja: „Poštena vrednost finančne obveznosti pri možnosti vpogleda (npr. vloge na vpogled) ni manjša od zneska, plačljivega na poziv …“ Skladno s tem zadruga med finančne obveznosti razvrsti največji znesek, ki se plača na poziv v skladu z določbami o odkupu.

D46

V C53. členu se spremeni spremenjeni 7. člen OPMSRP 19 Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti:

Če poštene vrednosti izdanih kapitalskih instrumentov ni mogoče zanesljivo izmeriti, je treba kapitalske instrumente izmeriti tako, da izražajo pošteno vrednost poravnane finančne obveznosti. Pri merjenju poštene vrednosti poravnane finančne obveznosti, ki vključuje možnost vpogleda (npr. vlogo na vpogled), se 47. člen MSRP 13 ne uporablja.

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

D47

Spremenita se 128. in 133. člen:

128

Razkritja iz 125. člena niso potrebna za sredstva in obveznosti, za katera obstaja velika verjetnost, da se bodo njihove knjigovodske vrednosti v naslednjem poslovnem letu bistveno spremenile, če so na koncu poročevalnega obdobja izmerjene po pošteni vrednosti na podlagi kotirane cene na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost. Takšne poštene vrednosti bi se lahko v naslednjem poslovnem letu bistveno spremenile, vendar te spremembe ne bi izhajale iz predpostavk ali drugih virov negotovosti na koncu poročevalnega obdobja.

133

Drugi MSRP zahtevajo razkritje nekaterih predpostavk, ki bi se sicer zahtevale v skladu s 125. členom. MRS 37 na primer v določenih okoliščinah zahteva razkritje glavnih predpostavk v zvezi s prihodnjimi poslovnimi dogodki, ki bodo vplivali na različne vrste rezervacij. IFRS 13 Merjenje poštene vrednosti zahteva razkritje pomembnih predpostavk (vključno s tehnikami ocenjevanja vrednosti in vložkov, ki jih uporabi podjetje pri merjenju poštenih vrednosti sredstev in obveznosti, izkazanih po pošteni vrednosti.

D48

Doda se 139.I člen:

139I	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, sta bila spremenjena 128. in 133. člen. Podjetje mora uporabiti navedeni spremembi, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 2 Zaloge

D49

Spremeni se 7. člen:

Čista iztržljiva vrednost je čisti znesek, ki ga podjetje pričakuje od prodaje zalog v okviru rednega poslovanja. Poštena vrednost izraža ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo enake zaloge na glavnem (ali najugodnejšem) trgu za zadevno zalogo med udeleženci na trgu na datum merjenja. Prva vrednost je značilna za podjetja, druga pa ne. Čista iztržljiva vrednost zalog ni nujno ista kot poštena vrednost z odbitkom stroškov prodaje.

D50

Doda se 40.C člen:

40C	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 6. členu in spremenjen 7. člen. Podjetje mora uporabiti navedeni spremembi, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

D51

Spremeni se 52. člen:

Torej je treba pri uporabi nove računovodske usmeritve za nazaj ali popravilu napake iz prejšnjega obdobja razločevati med informacijami, ki

(a)	potrjujejo okoliščine, ki so obstajale na dan ali dneve, ko naj bi prišlo do transakcije, drugega poslovnega dogodka ali stanja in

(b)	ki bi bile na voljo, ko so bili računovodski izkazi za obravnavano preteklo obdobje odobreni za objavo,

in ostalimi informacijami. Pri nekaterih vrstah ocen (npr. merjenje poštene vrednosti, pri katerem se uporabijo pomembni neopazovani vložki) teh informacij ni mogoče razločevati. Če uporaba ali sprememba za nazaj zahteva pripravo pomembne ocene, kjer pa razločevanje informacij ne bi bilo mogoče, je uporaba nove računovodske usmeritve ali popravilo napake iz preteklega obdobja za nazaj neizvedljivo.

D52

Doda se 54.C člen:

54C	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 52. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 10 Dogodki po poročevalnem obdobju

D53

Spremeni se 11. člen:

Primer nepopravljalnega dogodka po poročevalnem obdobju je zmanjšanje poštene vrednosti finančnih naložb med koncem poročevalnega obdobja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo. Zmanjšanje poštene vrednosti se praviloma ne nanaša na stanje finančne naložbe ob koncu poročevalnega obdobja, ampak izraža okoliščine, ki so se pojavile pozneje. …

D54

Doda se 23.A člen:

23A	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 11. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema)

D55

Spremeni se 26. člen:

Pošteno vrednost sredstva je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšno sredstvo ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti. Če lahko podjetje zanesljivo izmeri pošteno vrednost prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti prejetega sredstva, razen če je poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.

D56	Izbrišeta se 32. in 33. člen.

D57

Spremenita se 35. in 77. člen:

Kadar se kako opredmeteno osnovno sredstvo prevrednoti, se vsaka akumulirana amortizacija na dan prevrednotenja bodisi:

(a)

prevrednoti sorazmerno s spremembo kosmate knjigovodske vrednosti sredstva, tako da je knjigovodska vrednost sredstva po prevrednotenju enaka prevrednotenemu znesku.

Ta metoda se pogosto uporablja, kadar se sredstvo prevrednoti z uporabo nekega indeksa za določitev njegove nadomestitvene vrednosti (glej MSRP 13).

…

Če se kako opredmeteno osnovno sredstvo navede po prevrednotenih vrednostih, je treba poleg razkritij, ki se zahtevajo v MSRP 13, razkriti tudi:

…

(c)

(d)

…

D58

Doda se 81.F člen:

81F	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 6. členu, spremenjeni 26., 35. in 77. člen ter izbrisana 32. in 33. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 17 Najemi

D59

Doda se 6.A člen:

6A	V MRS 17 se izraz „poštena vrednost“ uporablja na način, ki se v nekaterih pogledih razlikuje od opredelitve poštene vrednosti v MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti. Zato mora podjetje pri uporabi MRS 17 izmeriti pošteno vrednost v skladu z MRS 17 in ne v skladu z MSRP 13.

MRS 18 Prihodki

D60

Doda se 42. člen:

42	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 7. členu. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 19 Zaslužki zaposlencev

D61	[Ne velja za zahteve.]

D62

Spremenita se 50. in 102. člen:

Obravnavanje programa z določenimi zaslužki v podjetju obsega naslednje stopnje:

…

(c)	merjenje poštene vrednosti vseh sredstev programa (glej 102.–104. člen);

…

102	Poštena vrednost vseh sredstev programa se pri določanju zneska, ki se pripozna v izkazu finančnega položaja v skladu s 54. členom, odšteje.

D63

Doda se 162. člen:

162	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 7. členu ter spremenjena 50. in 102. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči

D64

Doda se 45. člen:

45	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 3. členu. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev

D65

Spremeni se 23. člen:

Ob koncu posameznega poročevalnega obdobja:

…

(c)	nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, morajo biti pretvorjene po menjalnih tečajih z dneva, ko je bila poštena vrednost izmerjena.

D66

Doda se 60.G člen:

60G	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 8. členu in spremenjen 23. člen. Podjetje mora uporabiti navedeni spremembi, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D67

Spremenita se 1. in 37. člen:

Ta standard se mora uporabljati za obračunavanje finančnih naložb v pridružena podjetja. Vendar se ne uporablja za finančne naložbe v pridružena podjetja v lasti:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki so po prvotnem pripoznanju označeni kot po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali so razvrščeni kot namenjeni za trgovanje in obračunani v skladu z MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Podjetje spremembe poštene vrednosti takšne naložbe pripozna v poslovnem izidu v obdobju spremembe. Podjetje s takšno naložbo mora razkriti informacije iz 37.(f) člena.

Razkriti je treba:

(a)	pošteno vrednost finančnih naložb v pridružena podjetja, za katero so na voljo kotirane tržne cene;

…

D68

Doda se 41.G člen:

41G	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, sta bila spremenjena 1. in 37. člen. Podjetje mora uporabiti navedeni spremembi, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 31 Deleži v skupnih podvigih (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D69

Spremeni se 1. člen:

Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju deležev v skupnih podvigih ter poročanju o sredstvih, obveznostih, prihodkih in odhodkih v zvezi s skupnimi podvigi v računovodskih izkazih podvižnikov in naložbenikov ne glede na sestavo ali obliko, v okviru katere se izvajajo dejavnosti skupnega podviga. Vendar se ne uporablja za deleže podvižnikov v skupaj obvladovanih podjetjih v lasti:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki so po prvotnem pripoznanju označeni kot po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali so razvrščeni kot namenjeni za trgovanje in obračunani v skladu z MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Podjetje spremembe poštene vrednosti takšne naložbe pripozna v poslovnem izidu v obdobju spremembe. Podvižnik s takšnim deležem mora razkriti informacije iz 55. in 56. člena.

D70

Doda se 58.F člen:

58F	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 1. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje (kakor je bil spremenjen septembra 2010)

D71

Spremeni se 23. člen:

23	… Finančna obveznost je pripoznana na začetku po sedanji vrednosti odkupnega zneska in je prerazvrščena iz lastniškega kapitala. …

D72

Doda se 97.J člen:

97J	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 11. členu ter sta bila spremenjena 23. in AG31. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D73

Spremeni se AG31. člen Napotkov za uporabo:

AG31

Običajna oblika sestavljenih finančnih instrumentov je dolžniški instrument z vgrajeno opcijo zamenjave, na primer obveznica, ki jo je mogoče zamenjati v redne delnice istega izdajatelja, in brez drugih vgrajenih izvedenih opcij. V skladu z 28. členom mora izdajatelj takega finančnega instrumenta v izkazu finančnega položaja izkazati posebej sestavino, ki se nanaša na obveznosti, in posebej sestavino, ki se nanaša na lastniški kapital, na naslednji način:

…

(b)	kapitalski instrument je vgrajena opcija zamenjave obveznosti za lastniški kapital izdajatelja instrumenta. Ta opcija ima vrednost ob začetnem pripoznanju, četudi je „brez denarja“ (out of the money).

MRS 33 Čisti dobiček na delnico

D74

Spremenita se 8. in 47.A člen:

Izrazi, opredeljeni v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, so v tem standardu uporabljeni v pomenu, ki je natančno določen v 11. členu MRS 32, razen če ni navedeno drugače. MRS 32 opredeljuje finančni instrument, finančno sredstvo, finančno obveznost in kapitalski instrument ter daje napotke za uporabo teh opredelitev. MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti opredeljuje pošteno vrednost in določa zahteve za uporabo te opredelitve.

47A

Za delniške opcije in druge dogovore za plačilo na podlagi delnic, za katere se uporablja MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic, vključujeta cena izdaje iz 46. člena in izpolnitvena cena iz 47. člena pošteno vrednost (izmerjeno v skladu z MSRP 2) vsega blaga ali storitev, ki jih je treba podjetju dobaviti v prihodnosti v skladu z delniško opcijo ali drugim dogovorom za plačilo na podlagi delnic.

D75

Doda se 74.C člen:

74C	Z MSRP 13, ki je bil objavljen maja 2011, so bili spremenjeni 8., 47.A in A2. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D76

Spremeni se A2. člen Priloge A:

Izdaja rednih delnic ob času uveljavitve ali zamenjave potencialnih rednih delnic običajno ne povzroči nastanka premije. Razlog za to je dejstvo, da so potencialne redne delnice običajno izdane za pošteno vrednost, kar povzroči sorazmerno spremembo pri virih, ki jih ima podjetje na voljo. Pri izdaji delniških pravic pa je izpolnitvena cena pogosto nižja od poštene vrednosti delnic. … Teoretična poštena vrednost izvršitvenih pravic na delnico se izračuna tako, da se agregatna poštena vrednost delnic neposredno pred izvršitvijo pravic prišteje iztržku od izvršitve pravic, seštevek pa se deli s številom uveljavljajočih se delnic po izvršitvi pravic. Če je javno trgovanje s pravicami ločeno od delnic še pred izvršitvenim datumom, se poštena vrednost izmeri konec zadnjega dne trgovanja z delnicami skupaj s pripadajočimi pravicami.

MRS 34 Medletno računovodsko poročanje (kakor je bil spremenjen maja 2010)

D77	[Ne velja za zahteve.]

D78

Doda se 16.A(j) člen:

16A

Poleg razkritja pomembnih dogodkov in transakcij v skladu s 15.–15.C členom mora podjetje v pojasnila vmesnih računovodskih izkazov vključiti naslednje informacije, če te niso razkrite drugje v vmesnem računovodskem poročilu. Informacije je treba običajno sporočiti za poslovno leto do zadevnega datuma.

…

(j)	za finančne instrumente razkritja o pošteni vrednosti, ki se zahtevajo v skladu z 91.–93.(h), 94.–96., 98. in 99. členom MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti ter 25., 26. in 28.–30. členom MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja.

D79

Doda se 50. člen:

50	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bil dodan 16.A(j) člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 36 Oslabitev sredstev

D80

Spremeni se 5. člen:

Ta standard ne velja za finančna sredstva na področju MRS 39, naložbene nepremičnine, izmerjene po pošteni vrednosti v skladu z MRS 40, ali biološka sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo, izmerjena po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, v skladu z MRS 41. Vendar standard velja za sredstva, izkazana po prevrednoteni vrednosti (tj. pošteni vrednosti na datum prevrednotenja, zmanjšani za naknadno akumulirano amortizacijo in naknadne akumulirane izgube zaradi oslabitve sredstev), v skladu z drugimi MSRP, kot so modeli prevrednotenja v MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena sredstva. Edina razlika med pošteno vrednostjo sredstva in pošteno vrednostjo sredstva, zmanjšano za stroške odtujitve, so neposredni dodatni stroški, pripisljivi odtujitvi sredstva.

(a)

(i)

Če so stroški odtujitve zanemarljivi, je nadomestljiva vrednost prevrednotenega sredstva nujno blizu njegove prevrednotene vrednosti ali večja od nje. V takšnem primeru je po uveljavitvi zahtev po prevrednotenju malo verjetno, da je prevrednoteno sredstvo oslabljeno, pri čemer njegove nadomestljive vrednosti ni treba oceniti.

(ii)

(b)

(c)

Če stroški odtujitve niso zanemarljivi, je poštena vrednost prevrednotenega sredstva, zmanjšana za stroške odtujitve, nujno manjša od njegove poštene vrednosti. Zato je prevrednoteno sredstvo oslabljeno, če je njegova vrednost pri uporabi manjša kot njegova prevrednotena vrednost. V takšnem primeru podjetje po uveljavitvi zahtev po prevrednotenju uporabi ta standard za ugotavljanje, ali je prevrednoteno sredstvo morda oslabljeno.

D81

Spremeni se 6. člen (zaradi spremembe opredelitve poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, se vsa sklicevanja na „pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje“, iz MRS 36 nadomestijo s „pošteno vrednostjo, zmanjšano za stroške odtujitve“):

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

(a)

(b)

(c)

D82

Spremenijo se 12., 20. in 22. člen:

Pri ocenjevanju, ali obstaja kakršen koli znak, da bi bilo lahko sredstvo oslabljeno, mora podjetje upoštevati najmanj naslednje znake:

Iz zunanjih virov informacij:

(a)	obstajajo pomembni znaki, da se je vrednost sredstva v zadevnem obdobju zaradi pretečenega časa ali običajne uporabe veliko bolj zmanjšala, kot se je pričakovalo.

…

Merjenje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve, je mogoče, četudi na delujočem trgu za enako sredstvo ni kotirane cene. Vendar merjenje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve, ne bo vedno mogoče, ker ni podlage za zanesljivo ocenitev cene, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. V tem primeru lahko podjetje šteje vrednost sredstva pri uporabi kot njegovo nadomestljivo vrednost.

Nadomestljiva vrednost se določi za posamezno sredstvo …, razen če:

…

(b)	je vrednost sredstva pri uporabi mogoče oceniti tako, da je blizu njegovi pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške odtujitve, pri čemer je mogoče to pošteno vrednost izmeriti.

D83	Izbrišejo se 25.–27. člen.

D84

Spremeni se 28. člen:

28	Stroški odtujitve, razen tistih, ki so bili pripoznani kot obveznosti, se odštejejo pri merjenju poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve. Primeri …

D85

Doda se 53.A člen:

53A

Poštena vrednost je drugačna od vrednosti pri uporabi. Poštena vrednost izraža predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva. Nasprotno pa vrednost pri uporabi izraža učinke dejavnikov, ki so lahko značilni za zadevno podjetje, ne nanašajo pa se na podjetja na splošno. Na primer, poštena vrednost ne izraža nobenega od naslednjih dejavnikov v takem obsegu, da ne bi bili na splošno na voljo udeležencem na trgu:

(a)	dodatne vrednosti, ki izhaja iz skupinjenja sredstev (kot je oblikovanje portfelja naložbenih nepremičnin na različnih lokacijah);

(b)	sinergij med sredstvom, ki se meri, in drugimi sredstvi;

(c)	pravnih pravic ali pravnih omejitev, ki so značilne le za obstoječega lastnika sredstva, ter

(d)	davčnih koristi ali davčnih bremen, značilnih za obstoječega lastnika sredstva.

D86

Spremenijo se 78., 105., 111., 130. in 134. člen:

Za določitev nadomestljive vrednosti denar ustvarjajoče enote je morda treba upoštevati nekatere pripoznane obveznosti. To se lahko zgodi, če bi se pri odtujitvi denar ustvarjajoče enote zahtevalo, da kupec prevzame obveznost. V takšnem primeru je poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve (ali ocenjeni denarni tok iz dokončne odtujitve) denar ustvarjajoče enote, seštevek cen za prodajo sredstev denar ustvarjajoče enote in obveznosti, zmanjšan za stroške odtujitve. Da bi bila primerjava med knjigovodsko vrednostjo denar ustvarjajoče enote in njeno nadomestljivo vrednostjo smiselna, je treba pri ugotavljanju njene vrednosti pri uporabi in tudi njene knjigovodske vrednosti odšteti knjigovodsko vrednost obveznosti.

105

Pri razporejanju izgube zaradi oslabitve v skladu s 104. členom podjetje ne sme zmanjšati knjigovodske vrednosti posameznega sredstva pod največjo vrednost od:

(a)	njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve (če jo je mogoče izmeriti);

…

111

Pri ocenjevanju, ali obstaja kakršen koli znak, da izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri sredstvu – razen dobrega imena – v prejšnjih obdobjih, ni več ali da se je zmanjšala, mora podjetje upoštevati vsaj naslednje znake:

Iz zunanjih virov informacij:

(a)	obstajajo pomembni znaki, da se je vrednost sredstva v zadevnem obdobju bistveno povečala.

…

130

Podjetje mora za vsako bistveno izgubo zaradi oslabitve, ki se pripozna ali razveljavi v obdobju pri posameznem sredstvu, vključno z dobrim imenom, ali denar ustvarjajoči enoti razkriti naslednje:

…

(f)

če je nadomestljiva vrednost poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, podlago za merjenje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve (na primer, ali je bila poštena vrednost izmerjena ob upoštevanju kotirane cene na delujočem trgu za enako sredstvo). Podjetju ni treba zagotoviti razkritij, ki se zahtevajo v MSRP 13.

134

Podjetje mora razkriti informacije iz točk (a)–(f) za vsako denar ustvarjajočo enoto (skupino enot), katere knjigovodska vrednost dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, dodeljenih zadevni enoti (skupini enot), je pomembna v primerjavi s skupno knjigovodsko vrednostjo dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti podjetja:

…

(c)	nadomestljiva vrednost enote (ali skupine enot) in podlaga, na kateri je bila določena nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) (npr. vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve);

(d)

če nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) temelji na vrednosti pri uporabi:

(i)	vsaka ključna predpostavka, na kateri je poslovodstvo zasnovalo svoje projekcije denarnih tokov za obdobje, vključeno v zadnje predračune/napovedi. Ključne predpostavke so tiste, na katere je nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) najbolj občutljiva;

…

(e)

če nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) temelji na pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške odtujitve, tehnika(-e) ocenjevanja vrednosti za merjenje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve. Podjetju ni treba zagotoviti razkritij, ki se zahtevajo v MSRP 13. Če se poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, ne izmeri z uporabo kotirane cene za enako enoto (skupino enot), podjetje razkrije naslednje informacije:

(i)

vsako ključno predpostavko, na podlagi katere je poslovodstvo določilo pošteno vrednost, zmanjšano za stroške odtujitve. Ključne predpostavke so tiste, na katere je nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) najbolj občutljiva;

…

(iiA)

raven hierarhije poštene vrednosti (glej MSRP 13), znotraj katere se v celoti razvrsti merjenje poštene vrednosti (brez upoštevanja pomembnosti „stroškov odtujitve“);

(iiB)

če se tehnika ocenjevanja vrednosti spremeni, podjetje razkrije razlog(-e) za spremembo.

Če se poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, izmeri z uporabo diskontiranih projekcij denarnih tokov, mora podjetje razkriti naslednje informacije:

(iii)

obdobje, v katerem je poslovodstvo projiciralo denarne tokove;

(iv)	stopnjo rasti, uporabljeno za ekstrapolacijo projekcij denarnih tokov;

(v)	diskontna(-e) mera(-e), uporabljena(-e) za projekcije denarnih tokov.

…

D87

Doda se 140.I člen:

140I	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 5., 6., 12., 20., 78., 105., 111., 130. in 134. člen, izbrisani 25.–27. člen ter dodana 25.A in 53.A člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 38 Neopredmetena sredstva

D88

Spremeni se 8. člen:

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

(a)

(b)

(c)

… Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

D89

Spremeni se 33. člen:

V skladu z MSRP 3 Poslovne združitve je nabavna vrednost neopredmetenega sredstva njegova poštena vrednost na datum prevzema, če je neopredmeteno sredstvo pridobljeno v poslovni združitvi. Poštena vrednost neopredmetenega sredstva kaže pričakovanja udeležencev na trgu na datum prevzema glede verjetnosti, da bodo v podjetje pritekale pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki jih omogoča sredstvo. …

D90

Naslov nad 35. členom se spremeni:

Neopredmeteno sredstvo, pridobljeno v poslovni združitvi

D91	Izbrišejo se 39.–41. člen.

D92

Spremenijo se 47., 50., 75., 78., 82., 84. 100. člen:

V 21.(b) členu je določeno, da je zanesljivo merjenje vrednosti sredstva pogoj za pripoznavanje neopredmetenega sredstva. Pošteno vrednost neopredmetenega sredstva je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšno sredstvo ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti. Če lahko podjetje zanesljivo izmeri pošteno vrednost prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti, razen če je poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.

50	Razlike med pošteno vrednostjo podjetja in knjigovodsko vrednostjo njegovih prepoznavnih čistih sredstev lahko kadar koli zajemajo vrsto dejavnikov, ki vplivajo na pošteno vrednost podjetja. Vendar takšne razlike ne predstavljajo nabavne vrednosti neopredmetenih sredstev, ki jih obvladuje podjetje.

75	… Za namen prevrednotenja v skladu s tem standardom se mora poštena vrednost izmeriti ob upoštevanju delujočega trga. …

78	Ni običajno, da bi za neopredmeteno sredstvo obstajal delujoči trg, čeprav je tudi to možno. …

Če poštene vrednosti prevrednotenega neopredmetena sredstva ni mogoče več izmeriti ob upoštevanju delujočega trga, je knjigovodska vrednost sredstva prevrednotena vrednost na datum njegovega zadnjega prevrednotenja ob upoštevanju delujočega trga, zmanjšana za vsako naknadno akumulirano amortizacijo in vsako naknadno akumulirano izgubo zaradi oslabitve sredstev.

84	Če se lahko poštena vrednost sredstva pri naknadnem merjenju izmeri ob upoštevanju delujočega trga, se model prevrednotenja uporabi od takrat.

100

Preostale vrednosti neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti domnevno ni, razen:

…

(b)	če obstaja delujoč trg (kot je opredeljen v MSRP 13) za sredstvo in: …

D93

Spremeni se 124. člen:

124

Če se neopredmetena sredstva obračunavajo po prevrednotenih vrednostih, mora podjetje razkriti:

(a)

po vrstah neopredmetenih sredstev:

…

(iii)

knjigovodsko vrednost … 74. člen; in

(b)	vrednost … delničarjev

(c)

D94	Izbriše se 130.E člen.

D95

Doda se 130.G člen.

130G	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 8., 33., 47., 50., 75., 78., 82., 84., 100. in 124. člen ter izbrisani 39.–41. in 130.E člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D96	[Ne velja za zahteve.]

D97

Spremeni se 9. člen:

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

… Poudariti je treba, da MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti določa zahteve za merjenje poštene vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti z določitvijo ali na drug način ali finančne obveznosti, katere poštena vrednost je razkrita. … Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13.) …

Opomba k opredelitvi poštene vrednosti se izbriše.

D98

Spremenita se 13. in 28. člen:

Če podjetje ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta na podlagi svojih pogojev (ker na primer vgrajeni izvedeni finančni instrument temelji na kapitalskem instrumentu, ki nima kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument, tj. vložek Ravni 1), je poštena vrednost vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta razlika med pošteno vrednostjo mešanega (kombiniranega) finančnega instrumenta in pošteno vrednostjo gostiteljske pogodbe. Če podjetje ne more izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta po tej metodi, uporabi 12. člen, pri čemer se mešani (kombinirani) finančni instrument označi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

28	Kadar podjetje razporedi prejšnjo knjigovodsko vrednost širšega finančnega sredstva na del, ki se še naprej pripoznava, in del z odpravljenim pripoznanjem, je treba izmeriti pošteno vrednost dela, ki se še naprej pripoznava. …

D99

Doda se 43.A člen.

43A	Vendar če se poštena vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti ob začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske cene, mora podjetje uporabiti AG76. člen.

D100

Spremeni se 47. člen:

Po začetnem pripoznanju mora podjetje izmeriti vse finančne obveznosti po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, razen:

(a)

finančnih obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Takšne obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so obveznosti, se morajo meriti po pošteni vrednosti, razen za obveznost izvedenega instrumenta, povezano z dostavo kapitalskega instrumenta, ki jo je treba poravnati z njo, pri čemer ta instrument nima objavljene kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1), katerega poštene vrednosti, ki jo je treba meriti po nabavni vrednosti, ni mogoče drugače zanesljivo meriti.

…

D101	Izbrišeta se 48. in 49. člen.

D102

Spremeni se 88. člen:

Razmerja varovanja pred tveganjem so primerna za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z 89.–102. členom, kadar in zgolj kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

…

(d)	Uspešnost varovanja pred tveganjem je mogoče zanesljivo izmeriti, tj. pošteno vrednost ali denarne tokove pred tveganjem varovane postavke, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem, in pošteno vrednost instrumenta za varovanje pred tveganjem, je mogoče zanesljivo izmeriti.

…

D103

Doda se 103.Q člen:

103Q	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 9., 13., 28., 47., 88., AG46., AG52., AG64., AG76., AG76.A, AG80., AG81. in AG96. člen, dodan 43.A člen ter izbrisani 48.–49., AG69.–AG75., AG77.–AG79. in AG82. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D104

Spremenijo se AG46., AG52. in AG64. člen Priloge A:

AG46	Pri merjenju poštenih vrednosti dela, ki se še naprej pripoznava, in dela, za katerega je odpravljeno pripoznavanje za namene 27. člena, uporablja podjetje poleg 28. člena zahteve za merjenje poštene vrednosti iz MSRP 13.

AG52

Ta člen ponazarja uporabo načina nadaljnje udeležbe, kadar je nadaljnja udeležba podjetja del finančnega sredstva.

Predpostavimo, da ima podjetje portfelj predplačljivih posojil … Poštena vrednost posojil na dan transakcije je 10 100 DE, poštena vrednost presežnega razpona obresti 0,5 % pa je 40 DE.

…

Podjetje izračuna dobiček ali izgubo ob prodaji 90-odstotnega deleža denarnih tokov. Pri predpostavki, da ločene poštene vrednosti 90-odstotnega prenesenega dela in 10-odstotnega zadržanega dela na dan prenosa niso na voljo, podjetje razporedi knjigovodsko vrednost sredstva v skladu z 28. členom na naslednji način:

	Poštena vrednost	Odstotki	Razporejena knjigovodska vrednost
Preneseni del	9 090	90 %	9 000
Zadržani del	1 010	10 %	1 000
Skupaj	10 100		10 000

…

D105

Spremeni se AG64. člen:

AG64

Poštena vrednost finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno transakcijska cena (tj. poštena vrednost danega ali prejetega nadomestila, glej tudi MSRP 13 in AG76. člen). Vendar če je del danega ali prejetega nadomestila namenjen nečemu drugemu kot zadevnemu finančnemu instrumentu, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost finančnega instrumenta. Če se lahko na primer poštena vrednost dolgoročnih posojil ali terjatev, ki ne prinašajo obresti, izmeri kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, ki se diskontirajo z uporabo prevladujoče tržne obrestne mere za podoben instrument (podoben glede valute, roka, vrste obrestne mere in drugih dejavnikov) izdajatelja s podobno kreditno sposobnostjo. Vsak dodatni posojeni znesek je odhodek ali zmanjšanje prihodka, razen če je primeren za pripoznanje kot neka druga vrsta sredstva.

D106	Izbrišejo se AG69.–AG75. člen in z njimi povezani naslovi.

D107

Spremeni se AG76. člen:

AG76

Najboljši dokaz poštene vrednosti finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je transakcijska cena (tj. poštena vrednost danih ali prejetih nadomestil, glej tudi MSRP 13). Če podjetje ugotovi, da se poštena vrednost ob začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske cene, kot je bilo navedeno v 43.A členu, mora podjetje obračunati ta instrument na zadevni datum na naslednji način:

(a)

ob merjenju, ki se zahteva v skladu s 43. členom, če zadevno pošteno vrednost dokazuje kotirana cena na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) ali če temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki z opazovanih trgov. Podjetje mora pripoznati razliko med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno kot dobiček ali izgubo;

(b)

v vseh drugih primerih ob merjenju, ki se zahteva v skladu s 43. členom, prilagojenim za odložitev razlike med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno. Po začetnem pripoznanju mora podjetje pripoznati to odloženo razliko kot dobiček ali izgubo le, če izhaja iz spremembe dejavnika (vključno s časom), ki bi ga udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti.

D108

Spremeni se AG76.A člen:

AG76A

Naknadno merjenje finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter naknadno pripoznanje dobičkov in izgub mora biti skladno z zahtevami tega standarda.

D109	Izbrišejo se AG77.–AG79. člen.

D110

Spremenita se AG80. in AG81. člen:

AG80

Pošteno vrednost naložb v kapitalske instrumente, za katere ni kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1), in izvedenih finančnih instrumentov, povezanih z dostavo takega kapitalskega instrumenta, ki ga je treba poravnati z njo (glej 46.(c) in 47. člen), je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšen instrument ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti.

AG81

Obstaja veliko situacij, v katerih spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, ki za enak instrument nimajo kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1), ter izvedenih finančnih instrumentov, povezanih z dostavo takšnih kapitalskih instrumentov, ki jih je treba poravnati z njo (glej 46.(c) in 47. člen), verjetno ni pomembna. Običajno je mogoče izmeriti pošteno vrednost finančnega sredstva, ki ga je podjetje pridobilo od zunanje stranke. Če pa je razpon meritev utemeljene poštene vrednosti pomemben in je verjetnost različnih ocen težko presoditi, podjetju ni treba meriti instrumenta po pošteni vrednosti.

D111	Izbrišeta se naslov nad AG82. členom in AG82. člen.

D112

Spremeni se AG96. člen:

AG96

Naložba v kapitalski instrument, ki za enak instrument nima kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1), se ne izkaže po pošteni vrednosti, ker njene poštene vrednosti ni mogoče drugače zanesljivo meriti, ali izvedenega finančnega instrumenta, povezanega z dostavo takšnega kapitalskega instrumenta, ki ga je treba poravnati z njo (glej 46.(c) in 47. člen), ni mogoče označiti kot instrumenta za varovanje pred tveganjem.

MRS 40 Naložbene nepremičnine

D113	[Ne velja za zahteve.]

D114

Spremenijo se 26., 29. in 32. člen:

26	… Napotki o merjenju poštene vrednosti deleža v nepremičnini so navedeni za model poštene vrednosti v 33.–52. členu ter v MSRP 13. Ti napotki so tudi koristni za merjenje poštene vrednosti, kadar se ta vrednost uporablja kot nabavna vrednost za namene začetnega pripoznanja.

Pošteno vrednost sredstva je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšno sredstvo ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti. Če lahko podjetje zanesljivo izmeri pošteno vrednost prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti, razen če je poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.

Ta standard zahteva, da vsa podjetja merijo pošteno vrednost naložbenih nepremičnin za potrebe merjenja (če podjetje uporablja model poštene vrednosti) ali razkrivanja (če uporablja model nabavne vrednosti). Podjetju se priporoča, vendar se od njega ne zahteva, da meri pošteno vrednost naložbenih nepremičnin na podlagi vrednotenja neodvisnega ocenjevalca vrednosti s priznano in ustrezno poklicno usposobljenostjo ter nedavnimi izkušnjami pri razmeščanju in razvrščanju naložbenih nepremičnin, katerih vrednosti je treba oceniti.

D115	Izbrišejo se 36.–39. člen.

D116

Spremeni se 40. člen:

Pri merjenju poštene vrednosti naložbene nepremičnine v skladu z MSRP 13 mora podjetje zagotoviti, da poštena vrednost med drugim izraža prihodke od najemnin iz obstoječih najemov in druge predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene naložbene nepremičnine pod trenutnimi tržnimi pogoji.

D117	Izbrišejo se 42.–47., 49., 51. in 75.(d) člen.

D118

Spremeni se 48. člen:

Če podjetje prvič pridobi naložbeno nepremičnino (ali če obstoječa nepremičnina šele postane naložbena nepremičnina, potem ko se spremeni njena uporaba), je v izjemnih primerih zelo jasno, da je različnost v razponu utemeljenih meritev poštene vrednosti tolikšna in da je verjetnosti različnih izidov tako težko oceniti, da posamezna meritev poštene vrednosti ni uporabna. To lahko pomeni, da poštene vrednosti nepremičnine ni mogoče zanesljivo stalno meriti (glej 53. člen).

D119

Spremenijo se naslov nad 53. členom ter 53. in 53.B člen:

Nezmožnost zanesljivega merjenja poštene vrednosti

Obstaja izpodbojna predpostavka, da je podjetje sposobno zanesljivo stalno meriti pošteno vrednost naložbene nepremičnine. Če podjetje prvič pridobi naložbeno nepremičnino (ali če obstoječa nepremičnina šele postane naložbena nepremičnina, potem ko se spremeni njena uporaba), je v izjemnih primerih zelo jasno, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne bo mogoče zanesljivo stalno meriti. To se zgodi, kadar in zgolj kadar trg s primerljivimi nepremičninami ni delujoč (npr. malo nedavnih transakcij, objavljene cene niso tekoče cene ali opazovane transakcijske cene kažejo, da je bil prodajalec prisiljen prodati) in druga zanesljiva merjenja poštene vrednosti niso na voljo (na primer na podlagi projekcij diskontiranega denarnega toka). Če podjetje ugotovi, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine v gradnji ni mogoče zanesljivo izmeriti, vendar pričakuje, da bo mogoče pošteno vrednost nepremičnine zanesljivo izmeriti, potem ko bo nepremičnina zgrajena, mora podjetje izmeriti naložbeno nepremičnino v gradnji po nabavni ceni, dokler poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti ali je nepremičnina zgrajena (kar nastopi prej). Če podjetje ugotovi, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine (razen naložbene nepremičnine v gradnji) ni mogoče zanesljivo stalno meriti, mora podjetje izmeriti naložbeno nepremičnino na podlagi modela nabavne vrednosti iz MRS 16. Za preostalo vrednost naložbene nepremičnine se predpostavlja, da je enaka nič. Podjetje mora do odtujitve naložbene nepremičnine še naprej uporabljati MRS 16.

53B	… Podjetje, ki je izmerilo postavko naložbene nepremičnine v gradnji po pošteni vrednosti, ne sme skleniti, da poštene vrednosti dokončane naložbene nepremičnine ni mogoče zanesljivo izmeriti.

D120	Izbriše se 75.(d) člen.

D121

Spremenijo se 78.–80. člen:

V izjemnih primerih iz 53. člena, kadar podjetje meri naložbene nepremičnine z uporabo modela nabavne vrednosti iz MRS 16, je treba z uskladitvijo, ki se zahteva v skladu s 76. členom, razkriti zneske, ki se nanašajo na te naložbene nepremičnine, ločeno od zneskov, ki se nanašajo na druge naložbene nepremičnine. Poleg tega mora podjetje razkriti:

…

(b)	pojasnilo, zakaj poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti;

…

Poleg razkritij, ki se zahtevajo v 75. členu, mora podjetje, ki uporablja model nabavne vrednosti v skladu s 56. členom, razkriti tudi:

…

(e)

pošteno vrednost naložbene nepremičnine. Podjetje mora v izjemnih primerih, opisanih v 53. členu, kadar ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti naložbene nepremičnine, razkriti:

…

(ii)	pojasnilo, zakaj poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti; in …

Podjetje, ki je prej uporabljalo MRS 40 (2000) in prvič izbere razvrščanje in obračunavanje nekaterih ali vseh izbranih deležev v nepremičnini v poslovnem najemu kot naložbene nepremičnine, mora pripoznati učinek, ki ga ima ta izbira kot prilagoditev začetnega stanja zadržanega čistega dobička za obdobje, v katerem je izbira najprej opravljena. Poleg tega:

(a)	če je podjetje prej javno razkrilo (v računovodskih izkazih ali drugače) pošteno vrednost svojih deležev v nepremičninah v preteklih obdobjih (merjeno na podlagi, ki je v skladu z opredelitvijo poštene vrednosti iz MSRP 13), se podjetju priporoča, vendar se od njega ne zahteva, da:

…

D122

Spremeni se 85.B člen:

85B	… Podjetje lahko uporabi spremembe v zvezi z naložbeno nepremičnino v gradnji od katerega koli datuma pred 1. januarjem 2009, če so bile poštene vrednosti naložbenih nepremičnin v gradnji izmerjene na te datume. …

D123

Doda se 85.C člen:

85C	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 5. členu, spremenjeni 26., 29., 32., 40., 48., 53., 53.B, 78.–80. in 85.B člen ter izbrisani 36.–39., 42.–47., 49., 51. in 75.(d) člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 41 Kmetijstvo

D124-125

[Ne velja za zahteve.]

D126

Spremenijo se 8., 15. in 16. člen:

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

(a)

(b)

(c)

…

15	Merjenje poštene vrednosti biološkega sredstva ali kmetijskega pridelka je mogoče olajšati s skupinjenjem bioloških sredstev ali kmetijskih pridelkov v skladu s pomembnimi znaki, na primer po starosti ali kakovosti. …

Podjetja pogosto sklepajo pogodbe za prodajo svojih bioloških sredstev ali kmetijskih pridelkov v prihodnosti. Pogodbene cene niso nujno ustrezne za merjenje poštene vrednosti, ker poštena vrednost izraža razmere na trenutnem trgu, na katerem sklenejo transakcijo kupci in prodajalci, ki so udeleženci na trgu. …

D127	Izbrišejo se 9., 17.–21. in 23. člen.

D128

Spremenita se 25. in 30. člen:

25	… Podjetje lahko pri merjenju poštene vrednosti bioloških sredstev uporabi informacije o kombiniranih sredstvih. …

Obstaja predpostavka, da je pošteno vrednost biološkega sredstva mogoče zanesljivo izmeriti. To predpostavko pa je mogoče izpodbijati le ob začetnem pripoznanju biološkega sredstva, za katerega kotirane tržne cene niso na voljo in za katerega so druge meritve poštene vrednosti očitno nezanesljive. …

D129	Izbrišeta se 47. in 48. člen.

D130

Doda se 61. člen:

61	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 8., 15., 16., 25. in 30. člen ter izbrisani 9., 17.–21., 23., 47. in 48. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

OPMSRP 2 Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D131	[Ne velja za zahteve.]

D132	Pod naslovom „Sklicevanja“ se doda sklic na MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.

D133

Doda se 16. člen:

16	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen A8. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

D134

Spremeni se A8. člen Priloge:

OPMSRP 4 Določanje, ali dogovor vsebuje najem

D135	Pod naslovom „Sklicevanja“ se doda sklic na MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.

D136

V 15.(a) členu se k „pošteni vrednosti“ doda opomba:

*	V MRS 17 se izraz „poštena vrednost“ uporablja na način, ki se v nekaterih pogledih razlikuje od opredelitve poštene vrednosti iz MSRP 13. Zato mora podjetje pri uporabi MRS 17 izmeriti pošteno vrednost v skladu z MRS 17 in ne v skladu z MSRP 13.

OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev

D137	Pod naslovom „Sklicevanja“ se doda sklic na MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.

D138

Spremeni se 6. člen:

6	Nadomestilo, dodeljeno nagradnim dobropisom, se izmeri ob upoštevanju njihove poštene vrednosti.

D139

Doda se 10.B člen:

10B	Z MSRP 13, ki je bil objavljen maja 2011, so bili spremenjeni 6. in AG1.–AG3. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D140

Spremeni se AG1.–AG3. člen Napotkov za uporabo:

AG1	V skladu s 6. členom splošnega mnenja se zahteva, da se nadomestilo, dodeljeno nagradnim dobropisom, izmeri ob upoštevanju njihove poštene vrednosti. Če za enak nagradni dobropis ni kotirane tržne cene, je treba pošteno vrednost izmeriti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.

AG2

Podjetje lahko pošteno vrednost nagradnih dobropisov izmeri ob upoštevanju poštene vrednosti nagrad, za katere je mogoče dobropise odkupiti. Pri pošteni vrednosti nagradnih dobropisov se ustrezno upoštevajo:

(a)	vrednost popustov ali spodbud, ki bi se sicer ponudile kupcem, ki s prvo prodajo niso zaslužili nagradnih dobropisov;

(b)	delež nagradnih dobropisov, za katere se ne pričakuje, da bi jih kupci odkupili, in

(c)	tveganje za neuspešnost.

Če lahko kupci izbirajo med različnimi nagradami, izraža poštena vrednost nagradnih dobropisov poštene vrednosti razpona razpoložljivih nagrad, tehtano v sorazmerju s pričakovano pogostostjo izbire posamezne nagrade.

AG3

V nekaterih okoliščinah se lahko uporabijo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Na primer, če bo tretja oseba zagotovila nagrade in podjetje tretji osebi plača za vsak nagradni dobropis, ki ga odobri, lahko ta izmeri pošteno vrednost nagradnih dobropisov ob upoštevanju zneska, ki ga plača tretji osebi, pri čemer se doda razumna stopnja dobička. Presoja je potrebna pri izbiri in uporabi tehnike vrednotenja ocenjevanja, ki izpolnjuje zahteve 6. člena splošnega mnenja, ter je najustreznejša v zadevnih okoliščinah.

OPMSRP 17 Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom

D141	[Ne velja za zahteve.]

D142	Pod naslovom „Sklicevanja“ se doda sklic na MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.

D143

Spremeni se 17. člen:

Če podjetje po koncu poročevalnega obdobja, vendar preden so računovodski izkazi odobreni za izdajo, objavi dividende, s katerimi razdeli nedenarno sredstvo, mora razkriti:

…

(c)	pošteno vrednost sredstva, ki bo razdeljeno, na koncu poročevalnega obdobja, če se razlikuje od njegove knjigovodske vrednosti, in informacije o metodi(-ah) merjenja te poštene vrednosti, zahtevane v skladu s 93.(b), (d), (g) in (i) členom ter 99. členom MSRP 1

D144

Doda se 20. člen:

20	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 17. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

OPMSRP 19 Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (kakor je bil spremenjen septembra 2010)

D145	[Ne velja za zahteve.]

D146	Pod naslovom „Sklicevanja“ se doda sklic na MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.

D147

Spremeni se 7. člen:

D148

Doda se 15. člen:

15	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 7. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

POJASNILO OPMSRP 20

Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa

REFERENCE

—	Temeljni okvir za računovodsko poročanje

—	MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

—	MRS 2 Zaloge

—	MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva

—	MRS 38 Neopredmetena sredstva

OZADJE

1	Pri dejavnostih dnevnega kopa morajo podjetja morda odstraniti odvečni rudniški material („krovnina“), da bi imela dostop do nahajališč mineralne rude. Ta dejavnost odstranjevanja odvečnega materiala se imenuje „odstranjevanje“.

Med razvojno fazo rudnika (preden se začne proizvodnja) se stroški odstranjevanja ponavadi usredstvijo kot del amortizirljivih stroškov izgradnje, razvoja in konstrukcije rudnika. Ti usredstveni stroški se po začetku proizvodnje sistematično amortizirajo, ponavadi z uporabo metode proizvedenih enot.

3	Rudarsko podjetje lahko v proizvodni fazi rudnika nadaljuje z odstranjevanjem krovnine, pri tem pa nastajajo stroški odstranjevanja.

Odstranjeni material v proizvodni fazi niso nujno samo odpadki, ampak bo ta material pogosto kombinacija rude in odpadkov. Razmerje med rudo in odpadki lahko sega od nedonosno nizkega do dobičkonosno visokega. Rezultat odstranjevanja materiala z nizkim deležem rude glede na odpadke je lahko uporaben material, ki se lahko uporabi za zalogo. To odstranjevanje lahko tudi omogoči dostop do globljih ravni materiala z višjim deležem rude glede na odpadke. Tako se lahko podjetju obračuna dvojna korist zaradi dejavnosti odstranjevanja: uporabna ruda, ki se lahko uporabi za proizvodnjo zaloge in izboljšan dostop do nadaljnjega materiala, ki se bo izkopaval v prihodnosti.

5	To pojasnilo obravnava, kdaj in kako ločeno upoštevati ti dve koristi odstranjevanja ter tudi kako na začetku in pozneje meriti te koristi.

PODROČJE UPORABE

6	To pojasnilo se uporablja za stroške odstranjevanja odvečnega materiala, ki so nastali pri dnevnem kopu v fazi proizvodnje rudnika („stroški odstranjevanja pri proizvodnji“).

OBRAVNAVANA VPRAŠANJA

To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja:

(a)	pripoznavanje stroškov odstranjevanja pri proizvodnji kot sredstva;

(b)	začetno računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja ter

(c)	poznejše računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja.

SPLOŠNO MNENJE

Pripoznavanje stroškov odstranjevanja pri proizvodnji kot sredstva

Če se korist iz dejavnosti odstranjevanja kaže v obliki proizvedenih zalog, podjetje upošteva stroške te dejavnosti odstranjevanja v skladu z načeli MRS 2 Zaloge. Če je korist izboljšan dostop do rude, podjetje pripozna te stroške kot nekratkoročno sredstvo, če so izpolnjena merila iz odstavka 9 v nadaljevanju. To sporočilo se nanaša na nekratkoročno sredstvo kot na „sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja“.

Podjetje pripozna sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	možno je, da bo podjetje deležno prihodnjih gospodarskih koristi (izboljšan dostop do rudne mase) v zvezi z dejavnostjo odstranjevanja;

(b)	podjetje lahko opredeli sestavino rudne mase, do katere je bil izboljšan dostop, ter

(c)	stroški, ki se nanašajo na dejavnost odstranjevanja, povezani s to sestavino, se lahko zanesljivo merijo.

10	Sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se upošteva kot dodatek k obstoječemu sredstvu ali kot okrepitev tega sredstva. Z drugimi besedami, sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se obravnava kot del obstoječega sredstva.

11	Razvrstitev sredstva pri dejavnosti odstranjevanja kot opredmetenega ali neopredmetenega sredstva je odvisna od obstoječega sredstva. Povedano drugače, narava obstoječega sredstva bo določila, ali podjetje razvrsti sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja kot opredmeteno ali neopredmeteno.

Začetno računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja

Podjetje na začetku računovodsko meri sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja po stroških, kar pomeni akumulacijo stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju dejavnosti odstranjevanja, ki izboljša dostop do opredeljene sestavine rude, povečano z razporeditvijo neposredno pripisanih skupnih stroškov. Hkrati z dejavnostjo odstranjevanja pri proizvodnji se lahko izvajajo nekatere naključne dejavnosti, ki pa niso potrebne za to, da se dejavnost odstranjevanja pri proizvodnji nadaljuje, kot je bilo načrtovano. Stroški, povezani s temi naključnimi dejavnostmi, niso vključeni med stroške sredstva pri dejavnosti odstranjevanja.

Kadar ni mogoče ločeno opredeliti stroškov sredstva pri dejavnosti odstranjevanja in stroškov proizvedenih zalog, podjetje razdeli stroške odstranjevanja pri proizvodnji med proizvedene zaloge in sredstva pri dejavnosti odstranjevanja, pri tem pa uporabi osnovo za razdelitev, ki temelji na zadevnem proizvodnem ukrepu. Ta proizvodni ukrep se izračuna za opredeljeno sestavino rudne mase in se uporabi kot merilo za opredelitev obsega, v katerem se je izvajala dodatna dejavnost za ustvarjanje prihodnjih koristi. Taki ukrepi so na primer:

(a)	stroški proizvedenih zalog v primerjavi s pričakovanimi stroški;

(b)	obseg pridobljenih odpadkov v primerjavi s pričakovanim obsegom glede na dan obseg proizvodnje rude ter

(c)	vsebnost mineralov v pridobljeni rudi v primerjavi s pričakovano vsebnostjo mineralov, ki se pridobijo, in sicer glede na dano količino proizvedene rude.

Poznejše računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja

14	Po začetnem pripoznavanju se sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja izkazuje po stroških ali njihovi prevrednoteni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in izgube zaradi oslabitve, na isti način kot obstoječe sredstvo, katerega del je.

15	Sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se sistematično amortizira v pričakovani dobi koristnosti opredeljene sestavine rudne mase, ki postane bolj dostopna zaradi dejavnosti odstranjevanja. Če ni primernejše druge metode, se uporabi metoda proizvedenih enot.

Pričakovana doba koristnosti opredeljene sestavine rudne mase, ki se uporablja za amortizacijo sredstva pri dejavnosti odstranjevanja, bo drugačna od pričakovane dobe koristnosti, ki se uporablja za amortizacijo samega rudnika in sredstev, povezanih z življenjsko dobo rudnika. Izjema so tiste omejene okoliščine, ko dejavnost odstranjevanja zagotavlja izboljšan dostop do celotne preostale rudne mase. To se lahko npr. zgodi proti koncu dobe koristnosti rudnika, ko opredeljena sestavina predstavlja končni del rudne mase, ki se pridobiva.

Priloga A

Datum uveljavitve in prehod

Ta priloga je sestavni del pojasnila in ima enako veljavo kot drugi deli pojasnila.

A1	Podjetje mora uporabiti to pojasnilo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja to pojasnilo za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

A2	Podjetje uporablja to pojasnilo za stroške odstranjevanja pri proizvodnji, ki nastanejo ob začetku prvega predstavljenega obdobja ali po začetku tega obdobja.

Na začetku najzgodnejšega predstavljenega obdobja se vsi prej pripoznani saldi sredstev iz dejavnosti odstranjevanja v fazi proizvodnje („predhodna sredstva pri odstranjevanju“) prerazvrstijo kot del obstoječih sredstev, na katera se nanaša dejavnost odstranjevanja, če ostaja opredeljiva sestavina rudne mase, s katero se lahko povežejo predhodna sredstva pri odstranjevanju. Takšni saldi se amortizirajo v preostalem pričakovanem obdobju koristnosti opredeljene sestavine rudne mase, na katero se nanaša posamezen saldo predhodnih sredstev pri odstranjevanju.

A4	Če ni nobene opredeljive sestavine rudne mase, na katero se nanašajo predhodna sredstva pri odstranjevanju, se pripozna v začetnih prenesenih čistih dobičkih na začetku najzgodnejšega predstavljenega obdobja.

Priloga B

Spremembe v tej prilogi se uporabljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Če podjetje uporabi to pojasnilo pred tem datumom, veljajo te spremembe tudi za takšno zgodnejše obdobje.

Spremembe MSRP 1: Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Spremeni se D1. člen Priloge D:

Podjetje lahko po svoji izbiri uporablja eno ali več naslednjih izjem:

(a)	plačilne transakcije z delnicami (D2. in D3. člen); …

(m)	finančna sredstva ali neopredmetena sredstva, obračunana v skladu z OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev (D22. člen).

(n)	stroški izposojanja (D23. člen);

(o)	prenosi sredstev od kupcev (D24. člen);

(p)	poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (D25. člen);

(q)	velika hiperinflacija (D26.–D30. člen);

(r)	skupni aranžmaji (D31. člen) in

(s)	stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa (D32. člen).

Za D31. členom se dodata naslov in D32. člen:

Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa

D32	Ko podjetje prvič uporabi ta dokument, lahko upošteva prehodne določbe iz A1. do A4. člena OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa. V tem členu se kot datum začetka uporabe navaja 1. januar 2013 ali začetek prvega obdobja poročanja MSRP, odvisno od tega, kaj je pozneje.

Za 39L. členom se doda 39M. člen:

39M	Z OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa se je dodal D32. člen in spremenil D1. člen. Podjetje uporabi navedeno spremembo, kadar uporablja OPMSRP 20.

(1) V tem MSRP so denarni zneski izraženi v „denarnih enotah (DE“.

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.360.slv
Uradni list Evropske unije		L 360

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 55 29. december 2012

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) ( 1 )	1
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1255/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 12, Mednarodnih standardov računovodskega poročanja 1 in 13 ter Pojasnila 20 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja ( 1 )	78
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1256/2012 z dne 13. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega standarda računovodskega poročanja 7 in mednarodnega računovodskega standarda 32 ( 1 )	145

MSRP 7	Spremembe MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti
MRS 32	Spremembe MRS 32 Finančni inštrumenti: predstavljanje – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti