21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/1

(1)

Komisija je avgusta 2010 z obvestilom o začetku, objavljenim 13. avgusta 2010 (2), začela postopek v zvezi z uvozom nekaterih maščobnih alkoholov in njihovih mešanic s poreklom iz Indije, Indonezije in Malezije („zadevne države“).

(2)

Komisija je maja 2011 z Uredbo (EU) št. 446/2011 (3) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih maščobnih alkoholov in njihovih mešanic s poreklom iz Indije, Indonezije in Malezije, novembra 2011 pa je bila z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1138/2011 (4) („dokončna uredba“) na uvoz istih izdelkov uvedena dokončna protidampinška dajatev.

(3)

Indonezijski proizvajalec izvoznik nekaterih maščobnih alkoholov in njihovih mešanic PT Ecogreen Oleochemicals, družba Ecogreen Oleochemicals (Singapore) Pte. Ltd in družba Ecogreen Oleochemicals GmbH (v nadaljnjem besedilu skupaj poimenovani: skupina Ecogreen) so 21. januarja 2012 vložili tožbo (zadeva T-28/12) pri Splošnem sodišču, da dokončno uredbo razglasi za nično v delu, ki se nanaša na protidampinško dajatev za skupino Ecogreen. Skupina Ecogreen je izpodbijala prilagoditev njene izvozne cene na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe, ki je bila izvedena za primerjavo navedene izvozne cene z normalno vrednostjo družbe.

(4)

Sodišče je 16. februarja 2012 izreklo sodbo v združenih zadevah C-191/09 P in C-200/09 P, Svet Evropske unije in Evropska komisija proti Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT (Interpipe Niko Tube ZAT) in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (Interpipe NTRP VAT). Sodišče je zavrnilo pritožbe in nasprotne pritožbe zoper sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-249/06 Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT (Interpipe Niko Tube ZAT) in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (Interpipe NTRP VAT) proti Svetu Evropske unije. Prav tako je Splošno sodišče razveljavilo člen 1 Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006 (5) v zvezi z družbo Interpipe NTRP VAT, med drugim zaradi očitne napake pri presoji prilagoditve, izvedene v skladu s členom 2(10)(i), in v zvezi z družbo Interpipe Niko Tube ZAT iz drugih razlogov.

(5)

Ker so dejanske okoliščine v zvezi s prilagoditvijo, izvedeno v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, skupine Ecogreen podobne tistim družbe Interpipe NTRP VAT, to velja zlasti za naslednje dejavnike v kombinaciji: obseg neposredne prodaje tretjim državam je manj kot 8 % (1–5 %) celotnega izvoza; obstoj skupnega lastništva/nadzor trgovca in proizvajalca izvoznika; vrsto funkcije trgovca in proizvajalca izvoznika, se je štelo za primerno, da se ponovno izračuna stopnja dampinga skupine Ecogreen brez prilagoditve, izvedene v skladu s členom 2(10)(i), in ustrezno spremeni dokončna uredba.

(6)

Na podlagi odprave prilagoditve v skladu s členom 2(10)(i) je stopnja dampinga, določena za skupino Ecogreen, izražena kot odstotek uvozne cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, manj kot 2-odstotna, in se torej šteje za de minimis v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe. Zaradi tega bi bilo treba preiskavo v zvezi s skupino Ecogreen zaključiti brez uvedbe ukrepov.

(7)

Stopnjo dampinga za vse družbe v Indoneziji, razen za drugega proizvajalca izvoznika z individualno stopnjo, ki je temeljila na stopnji za sodelujočega indonezijskega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga, bi bilo treba prilagoditi, da se upošteva ponovno izračunana stopnja dampinga za skupino Ecogreen.

(8)

Zadevne zainteresirane strani so bile obveščene o predlogu za revizijo protidampinških stopenj dajatev v dveh razkritjih, poslanih 13. junija 2012 in 25. septembra 2012. V skladu z določbami osnovne uredbe je bilo vsem zainteresiranim stranem odobreno obdobje, v katerem so lahko navedle stališča v zvezi z obema razkritjema.

(9)

Pripombe na razkritje z dne 13. junija 2012 je posredoval drugi proizvajalec izvoznik iz Indonezije P.T. Musim Mas (PTMM), en proizvajalec iz Unije in en proizvajalec izvoznik iz Malezije. Družba PTMM je prav tako zahtevala, da jo zaslišijo službe Komisije, kar ji je bilo odobreno.

(10)

Družba PTMM, za katero je bila prav tako izvedena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i), je trdila, da bi bilo treba na podlagi sodbe Sodišča v združenih zadevah C-191/09 P in C-200/09 P ponovno izračunati stopnje dampinga za to družbo, podobno kot za skupino Ecogreen, brez prilagoditve v skladu s členom 2(10)(i), saj z ugotovitvijo enotnega gospodarskega subjekta, ki ga sestavljata proizvajalec izvoznik in trgovec, ni mogoče izvesti prilagoditve v skladu s členom 2(10)(i). Družba je prav tako trdila, da je breme dokazovanja potrebe po izvajanju prilagoditev na strani institucij, ki pa te v primeru družbe PTMM niso dokazale. Nadalje je trdila, da so okoliščine enake tistim okoliščinam skupine Ecogreen in da bi zato vsaka morebitna razlika v obravnavanju pomenila diskriminacijo.

(11)

Kar zadeva pripombe družbe PTMM bi bilo treba opozoriti, da iz sodbe Sodišča v združenih zadevah C-191/09 P in C-200/09 P ne izhaja, da sama ugotovitev obstoja enotnega gospodarskega subjekta nemudoma izključuje možnost izvajanja prilagoditve v skladu s členom 2(10)(i). Prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) se v primeru družbe PTMM šteje za utemeljeno, kot je bilo že pojasnjeno v dokončni uredbi, v korespondenci z družbo in je obrazloženo v nadaljevanju.

(12)

Obstaja veliko razlik med okoliščinami dveh indonezijskih proizvajalcev izvoznikov, to velja zlasti za kombinacijo naslednjih dejavnikov: raven neposrednega izvoza proizvajalca; pomen dejavnosti in funkcij trgovca v zvezi s proizvodi, ki jih dobavlja od nepovezanih družb; obstoj pogodbe med trgovcem in proizvajalcem, ki je določala, da trgovec dobi provizijo za izvoz. Zaradi razlike med okoliščinami obeh družb je treba trditev o diskriminaciji zavrniti.

(13)

Treba je omeniti, da je družba PTMM prav tako vložila tožbo (zadeva T-26/12) pri Splošnem sodišču za razveljavitev dokončne uredbe, kar zadeva protidampinško dajatev v zvezi z družbo PTMM.

(14)

En proizvajalec izvoznik iz Malezije je trdil, da sodba v združenih zadevah C-191/09 P in C-200/09 P ali dejstva, navedena v sodbi, ne podpirajo ponovnega izračuna za skupino Ecogreen, brez prilagoditve v skladu s členom 2(10)(i). Poudaril je, da je Splošno sodišče v zadevi T-249/06 ugotovilo očitno napako pri presoji pri uporabi člena 2(10)(i) osnovne uredbe, in sicer v delu, v katerem je Svet izvedel prilagoditev izvozne cene, ki jo je uporabljala družba Sepco, v okviru transakcij, ki se nanašajo na cevi, ki jih proizvaja družba Interpipe NTRP VAT, vendar ne tudi na tiste, ki jih proizvaja družba Interpipe Niko Tube ZAT. Dejanske okoliščine skupine Ecogreen tako ne bi mogle biti hkrati podobne okoliščinam družb Interpipe NTRP VAT in Niko Tube ZAT zaradi razlik med položajem obeh navedenih družb.

(15)

Ta trditev se sprejme. Dejansko je položaj skupine Ecogreen podoben tistemu družbe Interpipe NTRP VAT. Ta ugotovitev utemeljuje potrebo po sprejemanju ustreznih ukrepov za ponovni izračun stopnje dampinga za skupino Ecogreen brez prilagoditve iz člena 2(10)(i).

(16)

Proizvajalec izvoznik iz Malezije je nadalje trdil, da položaj skupine Ecogreen, kakor je opisan v dokončni uredbi, prav tako ni podoben položaju družbe Interpipe NTRP VAT. Po ponovni preučitvi natančnih dejanskih okoliščin skupine Ecogreen pa vendarle velja, da so dovolj podobne okoliščinam družbe Interpipe NTRP VAT, saj je bil enak nadzor, kot ga je Splošno sodišče ugotovilo v primeru družbe Interpipe NTRP VAT pri ocenjevanju, ali je družba, ki izvaja prodajne dejavnosti, pod nadzorom proizvajalca izvoznika ali če obstaja skupni nadzor, ugotovljen v primeru skupine Ecogreen, iz česar je skupaj z več drugimi dejavniki, kot je navedeno v uvodni izjavi 4, mogoče sklepati, da se prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe ne bi smela izvesti.

(17)

Isti proizvajalec izvoznik iz Malezije je kot alternativno trditev glede podobnosti med položajem skupine Ecogreen in okoliščinami v zadevi T-249/06 navedel, da je bilo razkritje z dne 13. junija 2012 nezadostno ter da bi bilo potrebno dodatno razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je utemeljen ponovni izračun za skupino Ecogreen. En proizvajalec v Uniji je prav tako pripomnil, da sta bili obe razkritji iz uvodne izjave 8 nezadostni, in trdil, da so mu bile odvzete pravice do obrambe.

(18)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da nekaterih podatkov, ki se nanašajo na posamezne družbe in so zaupne narave, ni mogoče razkriti tretjim osebam. Vendar so bile značilnosti dejanskih okoliščin skupine Ecogreen, ki so podobne tistim družbe Interpipe NTRP VAT, kot je navedeno v uvodni izjavi 5, 13. junija 2012 in 25. septembra 2012 razkrite zainteresiranim stranem, ki jim je bilo odobreno obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi z vsakim razkritjem v skladu z določbami osnovne uredbe.

(19)

Strani so v svoji odzivih na drugo razkritje z dne 25. septembra 2012 predvsem ponovile trditve iz svojih odzivov na prvo razkritje z dne 13. junija 2012.

(20)

Pripombe družbe PTMM so temeljile na njeni glavni trditvi, da obstoj enotnega gospodarskega subjekta, ki ga sestavljata družba PTMM in trgovec, izključuje prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe; v zvezi s tem menijo, da institucije uporabljajo načelo enotnega gospodarskega subjekta iz razlage sodstva za funkcionalen pristop, medtem ko bi dejansko bila zahtevana analiza funkcij povezanega trgovca.

(21)

Opozoriti je treba, da to vprašanje zadeva pravno vprašanje, ki je predmet postopka, ki teče pred sodiščem.

(22)

Nadalje je družba PTMM trdila, da trditve iz uvodne izjave 12 zgoraj niso prepričljive in ne zadoščajo za razlikovanje med okoliščinami skupine Ecogreen in okoliščinami družbe PTMM.

(23)

V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da v skladu z ustaljeno sodno prakso različna obravnava družb, ki niso v enakem položaju, ne velja za diskriminacijo (6). Na tej podlagi je bila za vsak primer izvedena presoja pomena primera glede na ugotovitve iz sodb v zadevi T-249/09 ter združenih zadevah C-191/09 P in C-200/09 P.

(24)

Prva trditev: raven neposrednega izvoza proizvajalca. Družba PTMM je navedla, da nima enote za trženje in prodajo, in trdila, da je bila vsa prodaja, ki jo je neposredno izvajal proizvajalec v Indoneziji (in ne povezani trgovec), izvedena na ta način samo zaradi izpolnjevanja zakonskih zahtev. Trženje in prodajo je izvajal njen trgovec iz Singapurja. Zaradi tega je družba PTMM trdila, da ta trditev ne upravičuje prilagoditve v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe niti razlikovanja med družbo PTMM in družbo Interpipe NTRP VAT.

(25)

Člen 2(10) osnovne uredbe določa, da je treba izvesti pravično primerjavo med izvozno ceno in normalno vrednostjo na isti ravni trgovanja, pri čemer se upoštevajo razlike, ki vplivajo na primerljivost cen. Kadar ugotovljena normalna vrednost in izvozna cena ne temeljita na taki primerljivi osnovi, se v vsakem primeru, odvisno od pomena, v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike v dejavnikih, za katere se ugotovi in dokaže, da vplivajo na cene in s tem na primerljivost cen.

(26)

Na tej podlagi in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38 začasne uredbe, so izvedene prilagoditve za, med drugim, razlike v provizijah med izvoznimi prodajnimi cenami in domačimi prodajnimi cenami med prvotnimi preiskavami veljale za utemeljene zaradi razlik v prodajnih poteh med izvozom v Evropsko unijo in domačo prodajo.

(27)

Trditve družbe PTMM niso v nasprotju s prvo trditvijo, da je raven neposrednega izvoza družbe PTMM višja kot raven družbe Interpipe NTRP VAT, kar razlikuje družbo PTMM od skupine Ecogreen. Dejansko se na podlagi ravni neposrednega izvoza lahko sklene le, da se izvoz družbe PTMM ne izvaja samo prek povezanega trgovca v Singapurju, temveč tudi iz Indonezije.

(28)

Druga trditev: pomen dejavnosti in funkcij trgovca v zvezi s proizvodi, ki jih dobavlja od nepovezanih družb. Družba PTMM sicer ni nasprotovala trditvi, da je njen povezani trgovec povezan z vrsto različnih proizvodov na osnovi palmovega olja, vendar je navedla, da je ta trditev pomanjkljiva, ker je temeljila na dejavnostih zunaj obsega prvotne preiskave.

(29)

Da bi ocenili, ali so funkcije trgovca drugačne od funkcij notranje prodajne enote in primerljive s funkcijami zastopnika, ki dela na podlagi provizij v smislu sodbe Splošnega sodišča v zadevi T-249/06, je treba dejavnosti trgovca oceniti ob upoštevanju dejanskih gospodarskih razmer. Obstajajo podobnosti glede funkcije trgovca v zvezi z zadevnim izdelkom in drugimi proizvodi, s katerimi se trguje. To potrjuje dejstvo, kot je obrazloženo v uvodnih izjavah 30 in 31, da je razmerje med družbo PTMM in njenim povezanim trgovcem, vključno z njegovimi funkcijami, za večino, če ne kar za vse izdelke, vključno z zadevnim izdelkom, urejeno z eno samo pogodbo brez razlikovanja med izdelki. Opozoriti bi bilo treba, da so skupne dejavnosti trgovca temeljile v veliki meri na dobavi od nepovezanih družb. Zato so funkcije trgovca podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije.

(30)

Tretja trditev: obstoj pogodbe med trgovcem in proizvajalcem, ki je določala, da trgovec dobi provizijo za izvoz. Družba PTMM je trdila, da je bila ta pogodba okvirna pogodba za urejanje transfernih cen med povezanimi stranmi za uskladitev z mednarodno priznanimi indonezijskimi/singapurskimi davčnimi smernicami in mednarodno sprejetimi smernicami za transferne cene.

(31)

Dejstvo, da se ta pogodba lahko uporabi tudi za izračunavanje tržne cene med neodvisnimi strankami v skladu z veljavnimi davčnimi smernicami ne nasprotuje ugotovitvi, da je trgovec v skladu s pogodbo prejel provizijo v obliki fiksnega pribitka samo za svoje mednarodne dejavnosti ter dejavnosti trženja in prodaje. Dejansko že sam naslov in pogoji pogodbe utemeljujejo ugotovitev, da je bila pogodba namenjena urejanju razmerja med družbo PTMM in trgovcem, ter ni bila omejena na transferne cene ali davčna vprašanja. Pogodba je tako posredni dokaz, da so funkcije trgovca podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije.

(32)

Ob upoštevanju navedenih trditev so institucije izpolnile dokazni standard, ki se zahteva z ustaljeno sodno prakso (7): njihove ugotovitve temeljijo na neposrednih ali vsaj posrednih dokazih. Kar zadeva družbo PTMM in iz zgoraj pojasnjenih razlogov je prilagoditev, izvedena za izvozne cene v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, utemeljena, zato bi bilo treba sedanjo stopnjo protidampinške dajatve ohraniti.

(33)

Na podlagi navedenega bi bilo treba stopnje dajatve, ki se uporabljajo za skupino Ecogreen in za vse druge družbe v Indoneziji (razen za družbo P.T. Musim Mas), spremeniti. Spremenjene stopnje bi bilo treba uporabljati retroaktivno od začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) št. 1138/2011, vključno z vsem uvozom, za katerega so med 12. majem 2011 in 11. novembrom 2011 veljale začasne dajatve. Zato bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve, plačane ali vknjižene v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 1138/2011 v prvotni različici, in začasne protidampinške dajatve, dokončno pobrane v skladu s členom 2 iste uredbe v prvotni različici, ki presegajo stopnjo dajatve iz člena 1(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 1138/2011, kakor je spremenjena s to uredbo, povrniti ali odpustiti. Povračilo ali odpustitev dajatev bi bilo treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/6

(1)

V skladu s členom 43(3) Pogodbe Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi cen.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode ribogojstva (1) zahteva določitev priporočenih cen in proizvodnih cen za Unijo za vsako ribolovno leto, da se določijo ravni cen za intervencije na trgu za nekatere ribiške proizvode.

(3)

Svet ima za dolžnost določiti priporočene cene za vsakega od proizvodov in za skupine proizvodov iz prilog I in II k Uredbi (ES) št. 104/2000 ter proizvodne cene za Unijo za proizvode iz Priloge III k navedeni uredbi.

(4)

Na podlagi trenutno dosegljivih podatkov o cenah zadevnih proizvodov in meril iz člena 18(2) Uredbe (ES) št. 104/2000 bi bilo treba priporočene cene za ribolovno leto 2013 povišati, ohraniti ali znižati glede na posamezne vrste.

(5)

Primerno je določiti proizvodno ceno za Unijo za enega od proizvodov iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 104/2000 in s pretvorbenimi faktorji iz Uredbe Komisije (ES) št. 802/2006 z dne 30. maja 2006 o določitvi pretvorbenih faktorjev za ribe rodov Thunnus in Euthynnus  (2) izračunati proizvodne cene za Unijo za druge proizvode.

(6)

Na podlagi meril, opredeljenih v prvi in drugi alinei člena 18(2), in v skladu s postopkom iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 bi bilo treba prilagoditi proizvodno ceno za Unijo za ribolovno leto 2013 –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/10

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 (1) določa dolgoročni načrt za staleže trske v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu, na zahodu Škotske in v Irskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu: načrt za trsko). Cilj načrta za trsko je zagotoviti trajnostno izkoriščanje navedenih staležev trske na podlagi največjega trajnostnega donosa. Cilj je treba doseči, hkrati pa ohraniti posebno raven smrtnosti trsk zaradi ribolova v ustreznih starostnih skupinah.

(2)

Za namene doseganja cilja načrta za trsko členi 7, 8 in 9 ter člen 12 načrta za trsko vsebujejo posebna pravila, ki predpisujejo podrobno metodologijo za letno določitev celotnega dovoljenega ulova in omejitev ribolovnega napora.

(3)

Znanstvena ocena učinkovitosti načrta za trsko, ki jo je izvedel Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), je razkrila številne težave z zasnovo in delovanjem načrta za trsko. STECF v cilje načrta za trsko ni podvomil, je pa ugotovil, da ti verjetno ne bodo doseženi v časovnem okviru, ki bi bil skladen s sklepi svetovnega vrha o trajnostnem razvoju, ki je bil leta 2002 v Johannesburgu, če ne bodo odpravljene pomanjkljivosti v zasnovi načrta za trsko, ki se med drugim nanašajo na uporabo členov 9 in 12 tega načrta.

(4)

V členu 9 so navedena podrobna pravila za določitev celotnega dovoljenega ulova v primeru nepopolnih podatkov, če se pravila za določitev celotnega dovoljenega ulova iz členov 7 in 8 ne morejo uporabljati zaradi pomanjkanja dovolj točnih in reprezentativnih informacij. Čeprav je bila uporaba samodejnih letnih znižanj celotnega dovoljenega ulova za 25 % mišljena le v izjemnih okoliščinah, je v letih od 2009 do 2012 postala pravilo. Zato se je celotni dovoljeni ulov za zadevna območja od začetka veljavnosti načrta za trsko znatno zmanjšal, nadaljnja samodejna zmanjšanja pa bi vodila do dejanskega prenehanja ribolova trske na zadevnih območjih. Znanstvena ocena, ki jo je opravil STECF, kaže, da bi bilo v nekaterih primerih za doseganje ciljev načrta za trsko primerneje omogočiti več prilagodljivosti, da se odrazi znanstveno mnenje od primera do primera. Zato je v sklopu takšne prilagodljivosti primerno, da se pod določenimi pogoji dopusti začasna opustitev letnega zmanjšanja celotnega dovoljenega ulova ali določitev alternativne ravni celotnega dovoljenega ulova, ne da bi to ogrozilo cilje načrta za trsko.

(5)

V členu 12 so navedena podrobna pravila za določanje dovoljenega ribolovnega napora. Glede na to, da se za dovoljeni ribolovni napor na podlagi člena 12(4) uporabljajo enake odstotne prilagoditve v skladu s samodejnimi letnimi zmanjšanji smrtnosti zaradi ribolova (na podlagi členov 7 in 8) in samodejnimi letnimi znižanji celotnega dovoljenega ulova (na podlagi člena 9), se je dovoljeni ribolovni napor v obdobju od leta 2009 do 2012 zmanjšal za 25 % letno na območjih, za katere se je uporabljal člen 9, in znatno zmanjšal na območjih, za katere se je uporabljal člen 8. Zato so se dodelitve največjega dovoljenega ribolovnega napora za glavno orodje za ulov trske znatno zmanjšale po začetku veljavnosti načrta za trsko. Na podlagi znanstvenega mnenja ni mogoče dokazati, da so takšna samodejna letna zmanjšanja dovoljenega ribolovnega napora vodila do pričakovanih zmanjšanj smrtnosti zaradi ribolova. V praksi so samodejna letna znižanja napora tudi odpravila ali zmanjšala spodbude za ribiče za zmanjšanje smrtnosti zaradi ribolova z drugimi sredstvi iz člena 13. Nadaljnja uporaba samodejnega letnega znižanja napora ne bi pripomogla k doseganju ciljev načrta za trsko, temveč bi imela pomemben gospodarski in družbeni učinek na segmente flote, ki uporabljajo isto orodje, vendar večinoma za ribolov na druge vrste rib. Zato je ustrezno, da se omogoči uporaba bolj prilagodljivega pristopa, s katerim bi lahko začasno ustavili samodejno letno znižanje ribolovnega napora, ne da bi s tem ogrozili doseganje ciljev načrta za trsko.

(6)

Ob upoštevanju navedenega je bistveno, da se člena 9 in 12 načrta za trsko spremenita po nujnem postopku, da bi se lahko nova pravila uporabljala za določanje ribolovnih možnosti za leto 2013.

(7)

V členu 43(2) PDEU je določeno, da Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom določita skupne ureditve ribiških trgov iz člena 40(1) PDEU in druge določbe, potrebne za doseganje ciljev skupne ribiške politike. V skladu s členom 43(3) PDEU Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(8)

S spremembama členov 9 in 12 se določijo podrobna specifična pravila za določanje ribolovnih možnosti, izraženih s celotnim dovoljenim ulovom in omejitvami ribolovnega napora. Z njima se prilagodijo trenutno veljavna pravila za določanje ribolovnih možnosti, ne da bi se s tem spremenil cilj načrta za trsko. Zato so to ukrepi za določitev in dodelitev celotnega dovoljenega ulova in omejitev ribolovnega napora in se ne bi smeli šteti za določbe o skupni ureditvi trgov z ribiškimi proizvodi ali za druge določbe, potrebne za doseganje ciljev skupne ribiške politike.

(9)

Uredbo (ES) št. 1342/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Posebni postopek določanja celotnega dovoljenega ulova

1.   Kadar ni dovolj informacij, da bi se celotni dovoljeni ulov določil v skladu s členom 7, se celotni dovoljeni ulov za staleže trske v Kattegatu, na zahodu Škotske in v Irskem morju določi na raven, navedeno v znanstvenem mnenju. Vendar če je raven, navedena v znanstvenem mnenju, za več kot 20 % višja od celotnega dovoljenega ulova v prejšnjem letu, se celotni dovoljeni ulov določi na raven, ki je za 20 % višja od celotnega dovoljenega ulova v prejšnjem letu, oziroma če je raven, navedena v znanstvenem mnenju, za več kot 20 % nižja od celotnega dovoljenega ulova v prejšnjem letu, se celotni dovoljeni ulov določi na raven, ki je za 20 % nižja od celotnega dovoljenega ulova v prejšnjem letu.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar znanstveno mnenje narekuje, da usmerjenega ribolova ne bi smelo biti in da:

lahko Svet odloči, da v naslednjem letu ali v naslednjih letih ne bo uporabil letne prilagoditve celotnega dovoljenega ulova, pod pogojem, da se določeni celotni dovoljeni ulov nanaša samo na prilov.

3.   Kadar ni dovolj informacij za določitev celotnega dovoljenega ulova v skladu s členom 8, se celotni dovoljeni ulov za staleže trske v Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu določi s smiselno uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena, razen če se po posvetovanjih z Norveško določi drugačna raven celotnega dovoljenega ulova.

4.   Kadar je v znanstvenem mnenju navedeno, da uporaba pravil iz člena 8(1) do (4) ni primerna za dosego ciljev načrta, lahko Svet brez poseganja v navedene določbe odloči o alternativni ravni celotnega dovoljenega ulova.“;

(2)

člen 12 se spremeni:

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/13

(1)

Svet je 1. avgusta 2011 sprejel Uredbo (EU) št. 753/2011.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen v skladu z odstavkom 30 Resolucije Varnostnega sveta 1988 (2011), je 20. novembra 2012 spremenil seznam posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

(3)

Prilogo I k Uredbi (EU) št. 753/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/15

(1)

Svet je zaradi poslabšanja stanja človekovih pravic v Iranu z Uredbo (EU) št. 359/2011 (2) v skladu s Sklepom Sveta 2011/235/SZVP dne 12. aprila 2011 uvedeli nekatere omejevalne ukrepe proti nekaterim osebam, subjektom in organom.

(2)

Svet je 20. decembra 2012 sprejel Sklep 2012/810/SZVP (3) o spremembi Sklepa 2011/235/SZVP v zvezi z obsegom ukrepov, povezanih z opremo, ki se lahko uporablja za notranjo represijo.

(3)

Navedeni ukrepi spadajo na področje uporabe Pogodbe in zato je za njihovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije, zlasti da se zagotovi, da jih bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali.

(4)

Uredbo (EU) št. 359/2011 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ta uredba bi morala začeti veljati takoj –

1.

obstoječi odstavek se oštevilči kot odstavek 1;

2.

doda se naslednji odstavek:

„2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi držav članic, kakor so navedeni v Prilogi II, pod pogoji, kakršni se jim zdijo primerni, odobrijo prodajo, dobavo, prenos ali izvoz opreme, ki se lahko uporablja za notranjo represijo, kot je navedena v Prilogi III, pod pogojem, da je namenjena izključno za zaščito osebja Unije in njenih držav članic v Iranu ali za zagotavljanje tehnične pomoči ali posredniških storitev ter financiranja ali finančne pomoči iz odstavka 1(b) in (c), ki se nanašajo na tako opremo.“

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/16

(1)

Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Brazilijo ter med Evropsko unijo in Tajsko, odobrena s Sklepom Sveta 2012/792/EU (2), določata nove količine predelanega perutninskega mesa, ki so dodeljene Braziliji, Tajski in drugim tretjim državam. Zaradi upoštevanja novih količin je primerno Uredbo Komisije (ES) št. 616/2007 (3) spremeniti.

(2)

Uredba (ES) št. 616/2007 določa poseben način upravljanja tarifnih kvot na podlagi porekla zadevnih proizvodov. Tudi nove kvote bi bilo treba upravljati na enak način.

(3)

Uredbo (ES) št. 616/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Sporazuma z Brazilijo in Tajsko začneta veljati 1. marca 2013, zadevne kvote pa so odprte na letni ravni za obdobje od 1. julija do 30. junija. Zato je primerno določiti odstopanja od nekaterih določb Uredbe (ES) št. 616/2007, kakor bo spremenjena s to uredbo. Zlasti bi bilo treba letno količino kvote za leto 2012/2013 sorazmerno zmanjšati. Ker zahtevkov za nove kvote, ki začnejo veljati 1. marca 2013, ni mogoče vložiti vnaprej, bi se moralo za obdobje od 1. marca 2013 do 30. junija 2013 uporabljati enotno obdobje kvote, za normalno obdobje za vložitev zahtevkov iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 616/2007 pa bi bilo treba določiti odstopanje. V skladu s tem bi bilo treba spremeniti obdobje veljavnosti uvoznih dovoljenj.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

V členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Tarifne kvote iz Priloge I k tej uredbi so odprte za uvoz proizvodov na podlagi sporazumov med Unijo in Brazilijo ter Unijo in Tajsko, potrjenih s Sklepom 2007/360/ES in Sklepom Sveta 2012/792/EU (4).

Tarifne kvote so odprte na letni ravni za obdobje od 1. julija do 30. junija.

2.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

1.   Z izjemo kvot v skupinah št. 3, 4B, 5B in 6B se količina, določena za obdobje letne kvote, razdeli na štiri podobdobja na naslednji način:

2.   Letna količina, določena za kvote v skupinah št. 3, 4B, 5B in 6B, se ne razdeli na podobdobja.

3.   Letne količine, določene za kvote v skupinah št. 5A in 5B, se upravljajo najprej z dodeljevanjem uvoznih pravic in nato z izdajo uvoznih dovoljenj.“

3.

Člen 4 se spremeni:

4.

Člen 5 se spremeni:

5.

Člen 6 se spremeni:

6.

V členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Ne glede na člen 22 Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 (5) uvozna dovoljenja veljajo 150 dni od prvega dneva obdobja ali podobdobja kvote, za katerega so bila izdana.

Vendar dovoljenja za skupini št. 5A in 5B veljajo 15 delovnih dni od dejanskega datuma izdaje dovoljenja v skladu s členom 22(2) Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008. Uvozne pravice veljajo od prvega dne obdobja ali podobdobja kvote, za katerega se vloži zahtevek, do 30. junija istega obdobja kvote.

7.

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

1.   Sprostitev v prosti promet v okviru kvot iz člena 1 te uredbe je možna po predložitvi potrdila o poreklu, ki ga izdajo pristojni brazilski (za skupine 1, 4A, 4B in 7) in tajski organi (za skupine 2, 5A in 5B) v skladu s členi 55 do 65 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za skupine 3, 6A, 6B in 8.“

8.

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(a)

obdobje kvote je odprto od 1. marca do 30. junija 2013 in letna količina se zmanjša za 67 %;

(b)

podobdobja iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 616/2007 se ne uporabljajo;

(c)

zahtevki za uvozna dovoljenja in uvozne pravice iz člena 5(1) navedene uredbe se lahko vložijo samo v prvih sedmih dneh januarja 2013;

(d)

uvozna dovoljenja za vse skupine razen za skupini 5A in 5B so veljavna od 1. marca 2013 do 30. junija 2013.

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/20

(1)

Da bi se izognili neskladjem, bi morali vsi podatki, poslani repozitorijem sklenjenih poslov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 648/2012, upoštevati ista pravila, standarde in oblike za vse repozitorije sklenjenih poslov, vse nasprotne stranke in vse vrste izvedenih finančnih instrumentov. Za opis trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti bi bilo zato treba uporabiti edinstven podatkovni niz.

(2)

Ker izvedenih finančnih instrumentov OTC navadno ni mogoče edinstveno določiti z obstoječimi oznakami, ki se široko uporabljajo na finančnih trgih, kot so mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN), niti jih ni mogoče opisati z uporabo oznak za razvrstitev finančnih instrumentov (CFI) ISO, je treba razviti novo in univerzalno metodo za njihovo identifikacijo. Če je na voljo edinstveni identifikator produkta (UPI), ki upošteva načela edinstvenosti, nevtralnosti, zanesljivosti, odprtosti, stopnjevanosti, dostopnosti, je stroškovno učinkovit in ponujen v ustreznem okviru upravljanja ter je sprejet v uporabo v Uniji, bi ga bilo treba uporabiti. Če edinstven identifikator produkta, ki bi izpolnjeval te zahteve, ni na voljo, bi bilo treba uporabiti začasno taksonomsko razvrstitev.

(3)

Osnovna sredstva bi bilo treba določiti z enotnim identifikatorjem, vendar trenutno na trgu ni enotne standardizirane oznake za določitev osnovnih sredstev v košarici. Zato bi bilo treba od nasprotnih strank zahtevati, da navedejo vsaj, da je osnovno sredstvo košarica ter, kjer je mogoče, uporabljajo številke ISIN za standardizirane indekse.

(4)

Za zagotovitev skladnosti bi bilo treba vsem strankam v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih dodeliti edinstveno oznako. Mednarodni identifikator pravnih subjektov ali začasni identifikator subjektov, ki ga je treba opredeliti znotraj okvira upravljanja, ki je združljiv s priporočili FSB o zahtevah glede podatkov ter je sprejet v uporabo v Uniji, bi bilo treba, ko bo na voljo, uporabiti za določitev vseh finančnih in nefinančnih nasprotnih strani, posrednikov, centralnih nasprotnih strani in upravičencev, predvsem za zagotovitev skladnosti s poročilom Odbora za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) ter Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) o zahtevah za sporočanje in zbiranje podatkov o izvedenih finančnih instrumentih OTC, v katerem so identifikatorji pravnih oseb opisani kot orodje za zbiranje podatkov. Pri trgovanju prek agencij bi bilo treba upravičence določiti na podlagi posameznika ali subjekta, v imenu katerega je bila pogodba sklenjena.

(5)

Upoštevati bi bilo treba pristop, ki ga uporabljajo tretje države in tudi sami repozitoriji sklenjenih poslov, ko začnejo poslovati. Za zagotovitev stroškovno učinkovite rešitve za nasprotne stranke in za zmanjševanje operativnega tveganja za repozitorije sklenjenih poslov, bi moral datum začetka poročanja vključevati datume začetka uvajanja za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov, pri čemer se začne z najbolj standardiziranimi razredi ter se nato razširi na druge razrede. Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki so začele veljati pred datumom začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 648/2012, na ta datum ali po njem, ki niso odprte na datum začetka poročanja ali po njem, nimajo večjega pomena za regulativne namene. Vendar jih je treba sporočiti v skladu s členom 9(1)(a) Uredbe (EU) št. 648/2012. Da bi v teh primerih zagotovili učinkovit in sorazmeren sistem poročanja in da bi se upoštevale težave pri rekonstrukciji podatkov o zaključenih pogodbah, bi bilo treba za takšno poročanje določiti daljši rok.

(6)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) predložil Komisiji.

(7)

V skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (3) je organ ESMA opravil odprta javna posvetovanja o takšnem osnutku izvedbenih tehničnih standardov, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 te uredbe –

(a)

upravičenca, ki je pravna oseba;

(b)

posrednika;

(c)

centralne nasprotne stranke (CNS);

(d)

klirinškega člana, ki je pravna oseba;

(e)

nasprotne stranke, ki je pravni subjekt;

(f)

vlagatelja.

(a)

edinstven;

(b)

nevtralen;

(c)

zanesljiv;

(d)

odprt;

(e)

stopnjevalen;

(f)

dostopen;

(g)

stroškovno učinkovit;

(h)

znotraj ustreznega okvira upravljanja.

(a)

edinstven;

(b)

nevtralen;

(c)

zanesljiv;

(d)

odprt;

(e)

stopnjevalen;

(f)

dostopen;

(g)

stroškovno učinkovit;

(h)

znotraj ustreznega okvira upravljanja.

(a)

razred izvedenih finančnih instrumentov se določi kot eno od naslednjega:

(b)

vrsta izvedenih finančnih instrumentov se določi kot eno od naslednjega:

(c)

v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ki ne spadajo v posebni razred ali vrsto izvedenih finančnih instrumentov, se poročilo pripravi na podlagi razreda ali vrste izvedenih finančnih instrumentov, za katerega oziroma katero se nasprotne stranke strinjajo, da je najbližje izvedenim finančnim instrumentov iz pogodbe.

(a)

do 1. julija 2013, če je bil repozitorij sklenjenih poslov za zadevni razred izvedenih finančnih instrumentov v skladu s členom 55 Uredbe (EU) št. 648/2012 registriran pred 1. aprilom 2013;

(b)

90 dni po registraciji repozitorija sklenjenih poslov za določen razred izvedenih finančnih instrumentov v skladu s členom 55 Uredbe (EU) št. 648/2012, če za zadevni razred izvedenih finančnih instrumentov pred 1. aprilom 2013 ali na ta dan ni registriran noben repozitorij sklenjenih poslov;

(c)

do 1. julija 2015, če za zadevni razred izvedenih finančnih instrumentov do 1. julija 2015 ni registriran noben repozitorij sklenjenih poslov v skladu s členom 55 Uredbe (EU) št. 648/2012. Obveznost poročanja začne veljati na ta dan, pogodbe pa se sporočijo organu ESMA v skladu s členom 9(3) te uredbe, dokler se repozitorij sklenjenih poslov ne registrira za zadevni razred izvedenih finančnih instrumentov.

(a)

do 1. januarja 2014, če je bil repozitorij sklenjenih poslov za zadevni razred izvedenih finančnih instrumentov v skladu s členom 55 Uredbe (EU) št. 648/2012 registriran pred 1. oktobrom 2013;

(b)

90 dni po registraciji repozitorija sklenjenih poslov za določen razred izvedenih finančnih instrumentov v skladu s členom 55 Uredbe (EU) št. 648/2012, če za zadevni razred izvedenih finančnih instrumentov pred 1. oktobrom 2013 ali na ta dan ni registriran noben repozitorij sklenjenih poslov;

(c)

do 1. julija 2015, če za zadevni razred izvedenih finančnih instrumentov do 1. julija 2015 ni registriran noben repozitorij sklenjenih poslov v skladu s členom 55 Uredbe (EU) št. 648/2012. Obveznost poročanja začne veljati na ta dan, pogodbe pa se sporočijo organu ESMA v skladu s členom 9(3) te uredbe, dokler se repozitorij sklenjenih poslov ne registrira za zadevni razred izvedenih finančnih instrumentov.

(a)

so bile sklenjene pred 16. avgustom 2012 in 16. avgusta 2012 še niso poravnane ali

(b)

so bile sklenjene 16. avgusta 2012 ali pozneje

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/30

(1)

Vse informacije, predložene Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (organ ESMA) v vlogi za registracijo repozitorija sklenjenih poslov, bi bilo treba predložiti na trajnem nosilcu podatkov, ki omogoča shranjevanje za prihodnjo uporabo in reprodukcijo. Za olajšanje identifikacije informacij, ki jih predložijo repozitoriji sklenjenih poslov, bi bilo treba vsak dokument v vlogi označiti z edinstveno referenčno številko.

(2)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je organ ESMA predložil Evropski komisiji v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (3).

(3)

V skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 je organ ESMA opravil odprta javna posvetovanja o takšnem osnutku izvedbenih tehničnih standardov, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 navedene uredbe –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/32

(1)

V skladu s členom 29(4) Uredbe (EU) št. 648/2012, členi 13, 14 in 15 delegiranega akta o regulativnih tehničnih standardih, ki opredeljujejo podrobnosti evidenc in informacij, ki jih morajo hraniti centralne nasprotne stranke (CNS), sprejetega v skladu s členom 29(4) Uredbe (EU) št. 648/2012, bi bilo treba določiti tudi pravila glede opredelitve oblike evidenc in informacij, ki se hranijo v skladu z navedenimi členi.

(2)

Da bi lahko zadevni organi svoje naloge opravljali učinkovito in dosledno, bi morali imeti podatke, ki so primerljivi med CNS. Tudi uporaba enotnih oblik olajšuje usklajevanje podatkov med CNS.

(3)

Od CNS bi bilo treba zahtevati, da podatke za namene vodenja evidence hrani v obliki, ki je skladna z obliko, v kateri podatke hranijo repozitoriji sklenjenih poslov, ob upoštevanju, da morajo v določenih okoliščinah CNS in repozitoriji sklenjenih poslov hraniti in poročati enake informacije. Uporaba enotne oblike v različnih infrastrukturah finančnega trga omogoča večjo uporabo teh oblik s strani različnih udeležencev na trgu, s čimer se spodbuja standardizacija.

(4)

Za olajšanje samodejne obdelave plačil in spodbujanje zmanjšanja stroškov udeležencev na trgu je pomembno v CNS v največji meri uporabljati standardizirane postopke in oblike podatkov.

(5)

Osnovno sredstvo je treba določiti z uporabo enotnega identifikatorja, vendar trenutno na trgu ni standardiziranega pravilnika za določanje osnovnih sredstev znotraj košarice. CNS bi zato morali vsaj navesti, da je osnovno sredstvo košarica, in za standardizirane kazalnike, kadar je mogoče, uporabiti mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (kode ISIN).

(6)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) predložil Komisiji.

(7)

V skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (3) je organ ESMA pred predložitvijo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravil odprto javno posvetovanje, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahteval mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/40

(1)

Priloga k Uredbi (ES) št. 2580/2001 navaja pristojne organe, ki naj se jim pošljejo podatki in zahtevki v zvezi z ukrepi, uvedenimi s to uredbo.

(2)

Slovenija je zahtevala, naj se spremenijo podatki o naslovih njenih pristojnih organov. Nadalje bi bilo treba posodobiti naslov Evropske komisije.

(3)

Prilogo k Uredbi (ES) št. 2580/2001 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/42

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1183/2005 navaja fizične in pravne osebe, subjekte in organe, na katere se nanaša zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 12. in 30. novembra 2012 dodal tri osebe na seznam oseb in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev.

(3)

Naslov za pošiljanje uradnih obvestil Evropski komisiji iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1183/2005 bi bilo treba posodobiti.

(4)

Prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 1183/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

(1)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(2)

Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/44

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/46

(1)

Svet je v skladu s členom 6(1) Skupnega ukrepa 2008/851/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO)za sprejemanje sklepov o imenovanju poveljnika operacije EU v vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (v nadaljnjem besedilu: poveljnik operacije EU).

(2)

PVO je 15. junija 2011 sprejel Sklep Atalanta/2/2012 (2), s katerim je kontraadmirala Duncana POTTSA imenoval za poveljnika sil EU.

(3)

Združeno kraljestvo je predlagalo, da kontraadmirala Duncana POTTSA nadomesti kontraadmiral (imenovani) Robert TARRANT.

(4)

Vojaški odbor EU ta predlog podpira.

(5)

V skladu s členom 5 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/47

(1)

Svet je 1. avgusta 2011 sprejel Sklep 2011/486/SZVP.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen v skladu z odstavkom 30 Resolucije Varnostnega sveta 1988 (2011), je 20. novembra 2012 spremenil seznam posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

(3)

Prilogo k Sklepu 2011/486/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/49

(1)

Svet je 12. aprila 2011 sprejel Sklep 2011/235/SZVP (1).

(2)

Določiti bi bilo treba, da prepoved prodaje, dobave, prenosa ali izvoza opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo v Iranu, ne velja, če je prodaja, dobava, prenos ali izvoz take opreme namenjen izključno za zaščito osebja Unije in njenih držav članic v Iranu, ali za zagotavljanje tehnične pomoči, posredniških storitev in drugih storitev ter financiranja in finančne pomoči, ki se nanašajo na tako opremo.

(3)

Sklep 2011/235/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/50

(1)

Svet je 20. decembra 2010 sprejel Sklep 2010/788/SZVP (1) o uvedbi omejitvenih ukrepov proti Demokratični republiki Kongo.

(2)

Z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov (VSZN) 2078 (2012) z dne 28. novembra so bila spremenjena merila za imenovanje oseb in subjektov, za katere veljajo omejitveni ukrepi iz odstavkov 9 in 11 RVSNZ 1807 (2008).

(3)

V RVSNZ 2078 (2012) je določeno tudi dodatno izvzetje iz ukrepov iz odstavka 9 RVSNZ 1807 (2008).

(4)

Odbor za sankcije, ustanovljen v skladu z RVSNZ 1533 (2004), je 12. in 30. novembra 2012 na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejitveni ukrepi, dodal nove osebe.

(5)

Sklep 2010/788/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 3

Omejitveni ukrepi, določeni v členih 4(1) ter 5(1) in (2), se uveljavijo za naslednje osebe in po potrebi subjekte, ki jih določi Odbor za sankcije:

Zadevne osebe in subjekti so navedeni v Prilogi.“

2.

V členu 4(3) se po točki (c) doda naslednje besedilo:

„, ali kadar ugotovi, da je tak vstop ali tranzit potreben za potek sodnega postopka.“

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/54

(1)

Svet je 7. julija 2003 v okviru izvajanja Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (VSZN) 1483 (2003) sprejel Skupno stališče 2003/495/SZVP o Iraku (1).

(2)

VSZN je 15. decembra 2010 sprejel Resolucijo 1956 (2010), v kateri je v odločil, da bi bilo treba vsa sredstva iz razvojnega sklada za Irak prenesti na račun ali račune Vlade Iraka za ureditev nasledstva ter da bi moral razvojni sklad za Irak prenehati obstajati najpozneje 30. junija 2011.

(3)

Zato bi bilo treba spremeniti Skupno stališče 2003/495/SZVP, tako da se dovoli prenos zamrznjenih sredstev, drugih finančnih sredstev ali gospodarskih virov na ureditev za nasledstvo razvojnega sklada za Irak, ki jo je uvedla Vlada Iraka pod pogoji iz resolucij Varnostnega sveta 1483 (2003) in 1956 (2010).

(4)

Skupno stališče 2003/495/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/55

(1)

Države članice, ki so 1. januarja 1978 obdavčevale transakcije iz dela A Priloge X, lahko na podlagi člena 370 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) navedene transakcije še naprej obdavčujejo. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi osnove za sredstva iz naslova DDV.

(2)

Države članice, ki so 1. januarja 1978 za transakcije iz dela B Priloge X uporabljale oprostitev plačila davka, lahko na podlagi člena 371 Direktive 2006/112/ES za navedene transakcije še naprej uporabljajo oprostitev plačila davka pod pogoji, ki so takrat veljali v zadevni državi članici. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi osnove za sredstva iz naslova DDV.

(3)

V primeru Luksemburga je Komisija na podlagi Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 sprejela Odločbo 90/178/Euratom, EGS (3) o pooblastitvi Luksemburga z učinkom od 1. januarja 1989, da pri izračunu osnove za lastna sredstva iz naslova DDV ne upošteva nekaterih kategorij transakcij in uporabi nekatere približne ocene.

(4)

Komisija je Luksemburg pozvala, naj preveri, ali sta navedeni pooblastitvi, odobreni Luksemburgu brez izrecne časovne omejitve, še vedno potrebni, in to potrdi Komisiji. Luksemburg je potrdil, da je pooblastitev o uporabi približnih ocen za transakcije iz točke 4 dela A Priloge X k Direktivi 2006/112/ES zastarela.

(5)

Zaradi jasnosti in preglednosti pravil Skupnosti bi bilo treba določbe, ki so zastarele ali so prenehale veljati, razveljaviti.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za lastna sredstva –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/56

(1)

Države članice, ki so 1. januarja 1978 za transakcije iz dela B Priloge X uporabljale oprostitev plačila davka, lahko na podlagi člena 371 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) za navedene transakcije še naprej uporabljajo oprostitev plačila davka pod pogoji, ki so takrat veljali v zadevni državi članici. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi osnove za sredstva iz naslova DDV.

(2)

V primeru Danske je Komisija na podlagi Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 sprejela Odločbo 90/184/Euratom, EGS (3) o pooblastitvi Danske z učinkom od 1. januarja 1989, da pri izračunu osnove za lastna sredstva iz naslova DDV ne upošteva nekaterih kategorij transakcij in uporabi nekatere približne ocene.

(3)

Danska je od 1. januarja 1995 obdavčevala transakcije iz točke 2 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES. Pooblastitev v zvezi s tem bi morala z navedenim datumom prenehati.

(4)

Komisija je Dansko pozvala, naj preveri, ali sta navedeni pooblastitvi, odobreni Danski brez izrecne časovne omejitve, še vedno potrebni, in to potrdi Komisiji. Danska je potrdila, da je pooblastitev o neupoštevanju transakcij iz točke 2 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES zastarela.

(5)

Zaradi jasnosti in preglednosti pravil Unije bi bilo treba določbe, ki so zastarele ali so prenehale veljati, razveljaviti.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za lastna sredstva –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/57

(1)

Avstrija lahko na podlagi člena 378(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) še naprej obdavčuje transakcije iz točke 2 dela A Priloge X. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi osnove za sredstva iz naslova DDV.

(2)

Avstrija lahko na podlagi člena 378(2)(a) Direktive 2006/112/ES še naprej uporablja oprostitev plačila davka za transakcije iz točk 5 in 9 dela B Priloge X. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi osnove za sredstva iz naslova DDV.

(3)

Za namene uporabe člena 28(3)(a) Šeste direktive je bila Avstrija v skladu z odstavkom 2(h) Priloge IX (Obdavčitev) k Aktu o pristopu Republike Avstrije k Evropskim skupnostim (3) pooblaščena, da do 31. decembra 1996 za storitve zobnih tehnikov pri opravljanju poklicne dejavnosti in zobne proteze, ki jih zobozdravniki in zobni tehniki dobavljajo avstrijskim ustanovam za socialno varnost, zaračunava DDV v skladu s točko 2 Priloge E. Zato bi morala tudi pooblastitev, ki jo je Komisija v zvezi s tem odobrila za namene določitve osnove za lastna sredstva iz naslova DDV, prenehati.

(4)

Za namene uporabe člena 28(3)(b) Šeste direktive je bila Avstrija v skladu z odstavkom 2(i) Priloge IX (Obdavčitev) k Aktu o pristopu Republike Avstrije k Evropskim skupnostim pooblaščena, da oprosti davka na dodano vrednost telekomunikacijske storitve, ki jih opravljajo javne poštne službe, dokler Svet ne sprejme skupne sheme za obdavčenje takih storitev ali do datuma, ko jo bodo vse sedanje države članice, v katerih se trenutno uporablja popolna oprostitev, prenehale uporabljati, pri čemer velja datum, ki nastopi prej, v vsakem primeru pa do 31. decembra 1995. Zato bi morala tudi pooblastitev, ki jo je Komisija v zvezi s tem odobrila za namene določitve osnove za lastna sredstva iz naslova DDV, prenehati.

(5)

V primeru Avstrije je Komisija na podlagi Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 sprejela Odločbo 96/564/Euratom, ES (4) o pooblastitvi Avstrije z učinkom od 1. januarja 1995, da pri izračunu osnove za lastna sredstva iz naslova DDV ne upošteva nekaterih kategorij transakcij in uporabi nekatere približne ocene.

(6)

Komisija je Avstrijo pozvala, naj preveri, ali sta navedeni pooblastitvi, odobreni Avstriji brez izrecne časovne omejitve, še vedno potrebni, in to potrdi Komisiji. Avstrija je potrdila, da pooblastitvi nista več potrebni.

(7)

Zaradi jasnosti in preglednosti pravil Unije bi bilo treba določbe, ki so zastarele ali so prenehale veljati, razveljaviti.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za lastna sredstva –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/59

(1)

Švedska lahko na podlagi člena 380 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) še naprej uporablja oprostitev plačila davka za storitve avtorjev, umetnikov in nastopajočih izvajalcev iz točke 2 dela B Priloge X ter transakcije iz točk 1, 9 in 10 dela B Priloge X, dokler se iste oprostitve uporabljajo v kateri koli od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 1994. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi osnove za sredstva iz naslova DDV.

(2)

V primeru Švedske je Komisija na podlagi Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 sprejela Odločbo 96/565/Euratom, ES (3) o pooblastitvi Švedske z učinkom od 1. januarja 1995, da pri izračunu osnove za lastna sredstva iz naslova DDV uporabi nekatere približne ocene.

(3)

Kar zadeva avtorske pravice in avtorski honorar, je Švedska od 1. januarja 1997 obdavčevala transakcije iz točke 2 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES. Pooblastitev v zvezi s tem bi morala z navedenim datumom prenehati.

(4)

Komisija je Švedsko pozvala, naj preveri, ali sta navedeni pooblastitvi, odobreni Švedski brez izrecne časovne omejitve, še vedno potrebni, in to potrdi Komisiji. Švedska je potrdila, da se pooblastitev o uporabi približnih ocen za transakcije iz točke 2 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES za avtorske pravice in avtorski honorar ne bo več uporabljala.

(5)

Zaradi jasnosti in preglednosti pravil Skupnosti bi bilo treba določbe, ki so zastarele ali so prenehale veljati, razveljaviti.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za lastna sredstva –

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/60

(1)

Grčija lahko na podlagi člena 375 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) še naprej uporablja oprostitve plačila davka za transakcije iz točk 2, 8, 11 in 12 dela B Priloge X. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi osnove za sredstva iz naslova DDV.

(2)