ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2012.342.slv

Uradni list

Evropske unije

L 342

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 55
14. december 2012


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1194/2012 z dne 12. decembra 2012 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo usmerjenih sijalk, sijalk s svetlečimi diodami in pripadajoče opreme ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1195/2012 z dne 13. decembra 2012 o izdaji dovoljenja za pripravek endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma koningii (MUCL 39203), za purane za pitanje in purane za razplod (imetnik dovoljenja je družba Lyven) ( 1 )

23

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1196/2012 z dne 13. decembra 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 9/2010 glede najnižje vsebnosti pripravka endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC PTA 5588), kot krmni dodatek za kokoši nesnice (imetnik dovoljenja Danisco Animal Nutrition) ( 1 )

25

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1197/2012 z dne 13. decembra 2012 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi acetamiprid, alfa-cipermetrin, Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10, benalaksil, bifenazat, bromoksinil, klorprofam, desmedifam, etoksazol, Gliocladium catenulatum sev: J1446, imazosulfuron, laminarin, mepanipirim, metoksifenozid, milbemektin, fenmedifam, Pseudomonas chlororaphis sev: MA 342, kvinoksifen, S-metolaklor, tepraloksidim, tiakloprid, tiram in ziram ( 1 )

27

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1198/2012 z dne 13. decembra 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

31

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1199/2012 z dne 13. decembra 2012 o določitvi izvoznih nadomestil za jajca

33

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1200/2012 z dne 13. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z reprezentativnimi cenami v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

36

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1201/2012 z dne 13. decembra 2012 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki so za tržno leto 2012/2013 določeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 892/2012

38

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1202/2012 z dne 13. decembra 2012 o določitvi stopenj nadomestil za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

40

 

 

SKLEPI

 

 

2012/778/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 4. decembra 2012 o razveljavitvi Odločbe 2009/587/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti

43

 

 

2012/779/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 11. decembra 2012 o imenovanju nizozemskega člana in nizozemskega nadomestnega člana Odbora regij

45

 

 

2012/780/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 5. decembra 2012 o pravicah dostopa do evropske osrednje zbirke varnostnih priporočil in odgovorov nanje, ustanovljene s členom 18(5) Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES ( 1 )

46

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1194/2012

z dne 12. decembra 2012

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo usmerjenih sijalk, sijalk s svetlečimi diodami in pripadajoče opreme

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2009/125/ES zahteva, da Komisija določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov, in sicer z njihovo boljšo zasnovo.

(2)

Člen 16(2)(a) Direktive 2009/125/ES določa, da mora Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo po potrebi sprejeti izvedbene ukrepe, pri čemer začne z izdelki, ki ponujajo velike možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot so na primer za svetilne naprave v gospodinjstvih in terciarnih sektorjih, ki vključujejo usmerjene sijalke, sijalke s svetlečimi diodami in pripadajočo opremo.

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, v kateri je analizirala tehnične, okoljske in gospodarske vidike usmerjenih sijalk, sijalk s svetlečimi diodami in pripadajoče opreme. Študija je bila opravljena skupaj z zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami iz Unije in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni. V pripravljalni študiji o zunanjih napajalnikih je bila podana podobna analiza za krmilne naprave za halogenske žarnice.

(4)

Obvezne zahteve za okoljsko primerno zasnovo se uporabljajo za izdelke, ki se dajejo na trg Unije, ne glede na to, kje se namestijo ali uporabljajo, zato take zahteve ne smejo biti odvisne od vrste uporabe izdelka.

(5)

Izdelki, za katere velja ta uredba, so namenjeni predvsem popolni ali delni razsvetljavi prostorov z nadomeščanjem ali dopolnjevanjem naravne svetlobe z umetno svetlobo, da se poveča vidljivost v prostoru. Za sijalke za posebne namene, namenjene zlasti drugim vrstam uporabe, na primer za prometno signalizacijo, razsvetljavo terarijev ali gospodinjske aparate, kar je jasno označeno na priloženih podatkih o izdelku, zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe ne veljajo.

(6)

Za nove tehnologije na trgu, kot so svetleče diode, bi ta uredba morala veljati.

(7)

Okoljski vidiki zadevnih izdelkov, ki so bili opredeljeni kot pomembni za namene te uredbe, so poraba energije v obdobju uporabe ter vsebnost in emisije živega srebra.

(8)

Emisije živega srebra v različnih fazah življenjskega cikla sijalk, vključno z emisijami pri proizvodnji električne energije v obdobju uporabe ter emisijami iz 80 % usmerjenih kompaktnih fluorescenčnih sijalk z vsebnostjo živega srebra, ki ob koncu življenjskega cikla predvidoma ne bodo reciklirane, so bile glede na obstoječo zalogo sijalk v letu 2007 ocenjene na 0,7 tone. Brez posebnih ukrepov bodo emisije živega srebra iz nameščenih sijalk leta 2020 predvidoma narasle na 0,9 tone, čeprav je že bilo dokazano, da jih je mogoče znatno zmanjšati.

(9)

Čeprav se vsebnost živega srebra v kompaktnih fluorescenčnih sijalkah obravnava kot pomemben okoljski vidik, jo je primerno urejati z Direktivo 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2). Primerno je urediti emisije ultravijolične svetlobe iz sijalk in druge parametre z mogočimi učinki na zdravje v okviru direktiv 2006/95/ES (3) in 2001/95/ES (4) Evropskega parlamenta in Sveta.

(10)

Z določitvijo zahtev za energijsko učinkovitost sijalk bi se skupne emisije živega srebra morale zmanjšati.

(11)

Člen 14(2)(d) Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) zahteva, da države članice zagotovijo, da se uporabnikom električne in elektronske opreme v zasebnih gospodinjstvih zagotovijo potrebne informacije o potencialnih učinkih na okolje in zdravje ljudi zaradi prisotnosti nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. Zahteve za navajanje podatkov o izdelkih v tej uredbi bi morale dopolniti to določbo v zvezi z živim srebrom v kompaktnih fluorescenčnih sijalkah.

(12)

Manjšo porabo električne energije izdelkov, za katere velja ta uredba, je treba doseči z uporabo obstoječih nelastniških stroškovno učinkovitih tehnologij, s čimer bi se znižali skupni stroški nabave in uporabe opreme.

(13)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, za katere velja ta uredba, morajo biti namenjene izboljšanju njihove okoljske učinkovitosti ter prispevati k delovanju notranjega trga in cilju Unije, da do leta 2020 zmanjša porabo energije za 20 % v primerjavi s predvideno porabo energije v navedenem letu, če ne bi bili sprejeti nikakršni ukrepi.

(14)

Pričakovani skupni učinek zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, določenih s to uredbo in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 874/2012 (6), je, da bi do leta 2020 pri usmerjenih sijalkah letno privarčevali 25 TWh električne energije v primerjavi s stanjem, če ne bi bili sprejeti nikakršni ukrepi.

(15)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne bi smele vplivati na uporabnost z vidika uporabnika in tudi ne bi smele negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje. Zlasti pa morajo prednosti, ki jih prinaša manjša poraba električne energije v obdobju uporabe, odtehtati morebitne dodatne vplive na okolje v fazi proizvodnje izdelkov iz te uredbe. Da se zagotovi zadovoljstvo potrošnikov z energijsko varčnimi sijalkami, zlasti LED-sijalkami, je treba zahteve za delovanje določiti ne le za usmerjene sijalke, temveč tudi za neusmerjene LED-sijalke, ker v Uredbi Komisije (ES) št. 244/2009 (7) niso bile vključene v zahteve za delovanje. Zahteve za navajanje podatkov o izdelkih morajo potrošnikom omogočiti izbiro na podlagi poznavanja vseh okoliščin.

(16)

Svetilke z LED-sijalkami, iz katerih LED-sijalke ali modula ni mogoče odstraniti za samostojno preskušanje, za proizvajalce LED-sijalk ne bi smele pomeniti načina za izogibanje zahtevam iz te uredbe.

(17)

Posebne zahteve je primerno postaviti na ravni, ki omogoča, da bodo alternativne sijalke na voljo za oskrbo vse nameščene opreme za razsvetljavo. Istočasno bi bilo treba določiti splošne zahteve, ki se izvajajo z usklajenimi standardi in zagotavljajo večjo združljivost nove opreme za razsvetljavo z energijsko varčnimi sijalkami in večjo združljivost energijsko varčnih sijalk z več vrstami opreme za razsvetljavo. Zahteve za navajanje podatkov o opremi za razsvetljavo lahko uporabnikom pomagajo poiskati ustrezne sijalke in opremo.

(18)

Faznost zahtev za okoljsko primerno zasnovo bi morala proizvajalcem zagotoviti dovolj časa za spremembo zasnove izdelkov, ki jih ureja ta uredba. Časovno načrtovanje teh faz bi moralo biti tako, da se prepreči morebitne negativne vplive na funkcionalnost opreme na trgu in se upoštevajo posledice v zvezi s stroški za končne uporabnike in proizvajalce, predvsem za mala in srednje velika podjetja, ter obenem zagotovi pravočasno izpolnitev ciljev te uredbe.

(19)

Meritve ustreznih parametrov za izdelke bi bilo treba izvajati na podlagi zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode, vključno z usklajenimi standardi, če so na voljo, ki jih sprejmejo evropski standardizacijski organi iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(20)

V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES bi morala ta uredba določiti, kateri postopki se bodo uporabljali za ocenjevanje skladnosti.

(21)

Za lažje preverjanje skladnosti bi morali proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog V in VI k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(22)

Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe je treba določiti okvirna merila uspešnosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti izdelkov iz te uredbe v njihovem življenjskem ciklu.

(23)

Pri pregledu te uredbe bi bilo treba zlasti upoštevati dinamiko prodaje sijalk za posebne namene, da se ne bi uporabljale v druge namene, in razvoj novih tehnologij, kot sta tehnologija LED in tehnologija organskih LED. V okviru pregleda bi bilo treba oceniti izvedljivost uvedbe zahtev za energijsko učinkovitost na ravni razreda A, kot je določeno v Delegirani uredbi (EU) št. 874/2012, ali vsaj na ravni razreda B za usmerjene halogenske žarnice za omrežno napetost (ob upoštevanju meril iz preglednice 2 v točki 1.1 Priloge III). Treba bi bilo tudi oceniti, ali se lahko zahteve za energijsko učinkovitost za druge žarnice z nitko znatno zaostrijo. Med pregledom bi bilo treba oceniti tudi zahteve za delovanje v zvezi z indeksom barvne reprodukcije za LED-sijalke.

(24)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje na trg naslednjih električnih svetilnih naprav:

(a)

usmerjenih sijalk;

(b)

sijalk s svetlečimi diodami (LED);

(c)

opreme, zasnovane za namestitev med omrežjem in sijalkami, vključno s krmilnimi napravami za sijalke, kontrolnimi napravami in svetilkami (razen predstikalnih naprav in svetilk za fluorescenčne in visokointenzivnostne sijalke);

vključno s tistimi, ki so vdelane v druge izdelke.

Uredba določa tudi zahteve za navajanje podatkov o izdelkih za posebne namene.

LED-moduli so izvzeti iz zahtev te uredbe, če se tržijo kot del svetil, ki se dajo na trg v količini manj kot 200 enot na leto.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Poleg opredelitev pojmov iz člena 2 Direktive 2009/125/ES se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„razsvetljava“ pomeni dovajanje svetlobe v prostor, na predmete ali njihovo okolico, da postanejo vidni ljudem;

2.

„poudarjena osvetlitev“ pomeni obliko razsvetljave, pri kateri je svetloba usmerjena tako, da poudari predmet ali del prostora;

3.

„električna svetilna naprava“ pomeni izdelek, ki deluje na elektriko in je namenjen za razsvetljavo;

4.

„izdelek za posebne namene“ pomeni izdelek, ki uporablja tehnologije iz te uredbe, vendar je namenjen uporabi v posebne namene zaradi svojih tehničnih parametrov, opisanih v tehnični dokumentaciji. Posebni nameni so tisti nameni, za katere se zahtevajo tehnični parametri, ki niso potrebni za namene razsvetljave povprečnih prostorov ali predmetov v povprečnih okoliščinah. So naslednjih vrst:

(a)

za uporabo, pri kateri prvotni namen svetlobe ni razsvetljava, na primer:

(i)

oddajanje svetlobe kot agensa v kemičnih in bioloških procesih (kot so na primer polimerizacija, ultravijolična svetloba, ki se uporablja za utrjevanje/sušenje/strjevanje, fotodinamična terapija, vrtnarstvo, skrb za domače ljubljenčke, izdelki za odganjanje mrčesa);

(ii)

zajemanje in projiciranje podob (npr. bliskavice za fotografske aparate, fotokopirni stroji, videoprojektorji);

(iii)

ogrevanje (npr. infrardeče sijalke);

(iv)

signalizacija (npr. svetlobna prometna signalizacija in sijalke na pristajalnih stezah letališč);

(b)

za uporabo, pri kateri:

(i)

naj bi poleg tega, da osvetljeni prostor ali predmet naredi viden ljudem, svetloba s svojo spektrsko porazdelitvijo svetlobe tudi spremenila njegov videz (na primer osvetlitev razstavljenih živil ali barvne sijalke, kot so opredeljene v točki 1 Priloge I), z izjemo sprememb najbližje barvne temperature, ali

(ii)

je poleg tega, da osvetljeni prostor ali predmet naredi viden ljudem, spektrska porazdelitev svetlobe prilagojena tako, da je prilagojena posebnim potrebam določene tehnične opreme (na primer studijska osvetlitev, osvetlitev s posebnimi svetlobnimi efekti, gledališka osvetlitev), ali

(iii)

je za osvetljeni prostor ali predmet potrebna posebna zaščita pred negativnimi vplivi vira svetlobe (na primer osvetlitev s posebnim filtriranjem za občutljive bolnike ali na svetlobo občutljivih muzejskih eksponatov), ali

(iv)

je osvetlitev potrebna le v nujnih primerih (na primer svetilke za zasilno razsvetljavo ali krmilne naprave za zasilno razsvetljavo, ali

(v)

morajo svetilne naprave prestati ekstremne fizikalne pogoje (na primer tresljaje ali temperature pod – 20 °C ali nad 50 °C);

(c)

za uporabo v izdelkih z vgrajenimi svetilnimi napravami, katerih prvotni namen ni razsvetljevanje in ki so za opravljanje svojega prvotnega namena odvisni od dovoda energije (na primer hladilniki, šivalni stroji, endoskopi, aparati za analizo krvi);

5.

„svetlobni vir“ pomeni površino ali predmet, zasnovan za oddajanje predvsem vidnega optičnega sevanja, ki nastaja zaradi pretvorbe energije. Izraz „vidno“ pomeni z valovno dolžino od 380 do 780 nm;

6.

„sijalka“ pomeni enoto, sestavljeno iz enega ali več svetlobnih virov, katere učinkovitost je mogoče neodvisno oceniti. Vključuje lahko dodatne dele, potrebne za vklop, napajanje ali stabilno delovanje enote ali oddajanje, filtriranje ali pretvarjanje optičnega sevanja, če teh delov ni mogoče odstraniti, ne da bi se enota trajno poškodovala;

7.

„vznožek“ pomeni del sijalke, ki prek okova sijalke omogoča povezavo z električnim napajanjem in je lahko namenjen tudi pritrditvi sijalke v okov;

8.

„okov sijalke“ ali „priključek“ pomeni pripravo, s katero se sijalka pritrdi, običajno tako, da vanj vstavimo vznožek, kar omogoča tudi povezavo sijalke z električnim napajanjem;

9.

„usmerjena sijalka“ pomeni sijalko, ki najmanj 80 % obratovalnega izkoristka oddaja v prostorskem kotu π sr (kar ustreza stožcu s kotom 120°);

10.

„neusmerjena sijalka“ pomeni sijalko, ki ni usmerjena sijalka;

11.

„žarnica z nitko“ pomeni sijalko, v kateri svetlobo proizvaja nitki podoben prevodnik, ki se pri pretoku električnega toka segreje do žarenja. Sijalka lahko vsebuje pline, ki vplivajo na nastajanje žarenja;

12.

„žarnica“ pomeni žarnico z nitko, pri kateri slednja žari v steklenem balonu z izsesanim zrakom ali je obkrožena z inertnim plinom;

13.

„halogenska žarnica (z volframovo nitko)“ pomeni žarnico, v kateri je žarilna nitka iz volframa, ki jo obdaja plin s halogeni ali halogenskimi spojinami; lahko se dobavlja z vdelanim napajalnikom;

14.

„razelektritvena sijalka“ pomeni sijalko, ki posredno ali neposredno proizvaja svetlobo z električno razelektritvijo v plinu, kovinski pari ali zmesi plinov ali hlapov;

15.

„fluorescenčna sijalka“ pomeni nizkotlačno razelektritveno živosrebrovo sijalko, v kateri večino svetlobe oddajajo ena ali več plasti fosforja, ki jih vzbuja ultravijolično sevanje pri razelektritvi. Fluorescenčne sijalke se lahko dobavljajo z vdelano predstikalno napravo;

16.

„fluorescenčna sijalka brez vdelane predstikalne naprave“ pomeni fluorescenčno sijalko z enim ali dvema vznožkoma brez vdelane predstikalne naprave;

17.

„visokointenzivnostna sijalka“ pomeni razelektritveno električno sijalko, v kateri se svetlobni oblok stabilizira s temperaturo stene, obremenitev stene balona pa je večja od 3 W na kvadratni centimeter;

18.

„svetleča dioda (LED)“ pomeni svetlobni vir, sestavljen iz trdnega telesa, ki vključuje pn-spoj anorganskih snovi. Spoj ob prevajanju električnega toka oddaja optično sevanje;

19.

„paket LED“ pomeni sklop ene ali več svetlečih diod. Sklop lahko vključuje optični element ter toplotne, mehanske in električne vmesnike;

20.

„LED-modul“ pomeni sklop brez vznožka z enim ali več paketi LED na tiskanem vezju. Sklop ima lahko električne, optične, mehanske in toplotne dele, vmesnike ter krmilno napravo;

21.

„LED-sijalka“ pomeni sijalko z enim ali več moduli LED. Sijalka je lahko opremljena z vznožkom;

22.

„krmilna naprava za sijalko“ pomeni napravo, ki je nameščena med električnim napajanjem ter eno ali več sijalkami in zagotavlja funkcijo, povezano z delovanjem sijalke (sijalk), kot je spreminjanje napajalne napetosti, omejevanje toka sijalke (sijalk) na zahtevano vrednost, zagotavljanje začetne napetosti in toka predogrevanja, preprečevanje hladnega zagona, popravek faktorja moči ali zmanjšanje radijskih motenj. Naprava je lahko zasnovana tako, da se za izvajanje teh funkcij poveže z drugo krmilno napravo za sijalke. Izraz ne vključuje:

kontrolnih naprav,

napajalnikov, ki spadajo v področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 278/2009 (9);

23.

„kontrolna naprava“ pomeni elektronsko ali mehansko napravo, ki nadzoruje ali spremlja svetlobni tok sijalke brez pretvorbe energije s sredstvi, kot so časovna stikala, tipala za zaznavanje prisotnosti, tipala za zaznavanje svetlobe in naprave za prilagajanje osvetlitve jakosti dnevne svetlobe. Za kontrolne naprave se štejejo tudi fazno regulirani zatemnilniki;

24.

„zunanja krmilna naprava za sijalko“ pomeni krmilno napravo za sijalko, ki ni vdelana in je zasnovana za namestitev zunaj ohišja sijalke ali svetilke ali odstranitev iz ohišja, ne da bi se sijalka ali svetilka pri tem trajno poškodovala;

25.

„predstikalna naprava“ pomeni krmilno napravo za sijalke, ki je vstavljena med napajanjem ter eno ali več razelektritvenimi sijalkami in z indukcijo, kapacitivnostjo ali kombinacijo indukcije in kapacitivnosti predvsem omejuje tok sijalke (sijalk) na zahtevano vrednost;

26.

„krmilna naprava za halogenske žarnice“ pomeni krmilno napravo za sijalke, ki pretvarja omrežno napetost na zelo nizko napetost za halogenske žarnice;

27.

„kompaktna fluorescenčna sijalka“ pomeni fluorescenčno sijalko, ki vsebuje vse sestavne dele, potrebne za vklop in stabilno delovanje sijalke;

28.

„svetilka“ pomeni napravo, ki oddaja, filtrira ali pretvarja svetlobo, ki prihaja iz ene ali več sijalk in vključuje vse dele, potrebne za podporo, pritrditev in zaščito sijalk, ter po potrebi obsega pomožno opremo s sredstvi za povezavo te opreme z virom električnega napajanja;

29.

„končni uporabnik“ pomeni fizično osebo, ki kupi ali namerava kupiti izdelek za namene, ki so zunaj njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

30.

„končni lastnik“ pomeni osebo ali subjekt, ki je lastnik izdelka v obdobju uporabe njegovega življenjskega cikla, ali vsako osebo ali subjekt, ki deluje v imenu takšne osebe ali subjekta.

Za namene prilog od III do V se uporabljajo tudi opredelitve pojmov iz Priloge II.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1.   Električne svetilne naprave iz člena 1 izpolnjujejo zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge III, razen če gre za izdelke za posebne namene.

Vsaka zahteva za okoljsko primerno zasnovo se uporablja v skladu z naslednjimi fazami:

 

faza 1: 1. september 2013

 

faza 2: 1. september 2014

 

faza 3: 1. september 2016

Če se zahteva ne nadomesti ali če ni določeno drugače, vsaka zahteva velja še naprej skupaj s pozneje uvedenimi zahtevami.

2.   Od 1. septembra 2013 morajo izdelki za posebne namene izpolnjevati zahteve glede navajanja podatkov iz Priloge I.

Člen 4

Ocenjevanje skladnosti

1.   Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k isti direktivi.

2.   Tehnična dokumentacija mora za namene ocene skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES:

(a)

vsebovati izvod podatkov o izdelku v skladu z delom 3 Priloge III k tej uredbi;

(b)

vsebovati vse druge podatke, ki jih je treba navesti v skladu s prilogami I, III in IV in v tehnični dokumentaciji;

(c)

navesti vsaj eno realistično kombinacijo nastavitev izdelka in pogojev, ob kateri je izdelek skladen s to uredbo.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Države članice pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 6

Okvirna merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše izdelke in tehnologije, dostopne na trgu v času sprejetja te uredbe, so določena v Prilogi V.

Člen 7

Pregled

Komisija to uredbo pregleda z vidika tehnološkega napredka najpozneje tri leta po njenem začetku veljavnosti in rezultate navedenega pregleda predstavi Posvetovalnemu forumu.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)  UL L 174, 1.7.2011, str. 88.

(3)  UL L 374, 27.12.2006, str. 10.

(4)  UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

(5)  UL L 197, 24.7.2012, str. 38.

(6)  UL L 258, 26.9.2012, str. 1.

(7)  UL L 76, 24.3.2009, str. 3.

(8)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(9)  UL L 93, 7.4.2009, str. 3.


PRILOGA I

Zahteve za navajanje podatkov o izdelkih za posebne namene

1.

Če so barvne koordinate sijalke vedno v naslednjem razponu:

x < 0,270 ali x > 0,530 in

Formula ali Formula,

se navedejo v tehnični dokumentaciji, ki je namenjena ocenjevanju skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES in mora vsebovati navedbo, da se zadevne sijalke zaradi teh koordinat obravnavajo kot izdelek za posebne namene.

2.

Za vse izdelke za posebne namene se namembnost navede na vseh oblikah podatkov o izdelku, skupaj z opozorilom, da niso namenjeni za druge vrste uporabe.

Tehnična dokumentacija za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES mora vsebovati tehnične parametre, ki določajo označeni posebni namen izdelka. Po potrebi se lahko parametri navedejo tako, da se prepreči razkritje poslovno občutljivih informacij, povezanih s pravicami intelektualne lastnine proizvajalca.

Če se izdelek daje na trg v embalaži s podatki, ki morajo biti pred nakupom vidno prikazani končnim uporabnikom, se na embalaži in vseh drugih oblikah informacij o izdelku jasno in vidno navedejo naslednji podatki:

(a)

predvideni namen in

(b)

da izdelek ni primeren za razsvetljavo prostorov v gospodinjstvu.


PRILOGA II

Opredelitev pojmov za priloge III do V

Za priloge III do V se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„svetlobni tok“ (Φ) pomeni količino, izvedeno iz sevalnega toka (moč sevanja) z vrednotenjem sevanja glede na spektrsko občutljivost človeškega očesa. Če ni dodatno navedeno, se nanaša na začetni svetlobni tok;

(b)

„začetni svetlobni tok“ pomeni svetlobni tok sijalke po kratkem obdobju delovanja;

(c)

koristni svetlobni tok (Φuse) pomeni del svetlobnega toka sijalke, ki je v območju stožca, uporabljenega za izračun energijske učinkovitosti sijalke v točki 1.1 Priloge III;

(d)

„svetilnost“ (kandela ali cd) pomeni količnik med svetlobnim tokom, ki zapusti vir in se razširi v elementu prostorskega kota v dani smeri, in elementom prostorskega kota;

(e)

„kot svetlobnega snopa“ pomeni kot med dvema navideznima črtama v ravnini skozi optično os snopa, ob tem da črti potekata skozi središče sprednjega dela sijalke in skozi točke, v katerih je svetilnost enaka 50 % svetilnosti v središču snopa, pri čemer je svetilnost v središču snopa enaka svetilnosti, merjeni na optični osi snopa v razdalji;

(f)

„kromatičnost“ pomeni lastnost barvnega dražljaja, ki ga skupaj opredeljujejo njegove barvne koordinate ali dominantna oziroma komplementarna valovna dolžina in čistost;

(g)

„najbližja barvna temperatura“ (Tc [K]) pomeni temperaturo Planckovega sevala (črnega telesa), katerega zaznana barva je najbolj podobna danemu dražljaju pri enaki svetlobi in pod določenimi pogoji opazovanja;

(h)

„barvni videz“ pomeni učinek svetila na barvni videz predmetov z zavestno ali podzavestno primerjavo z njihovim barvnim videzom pod referenčnim svetilom;

(i)

„skladnost barv“ pomeni največje dovoljeno odstopanje od kromatičnih koordinat (x in y) posamezne sijalke, izraženo z velikostjo (v stopinjah) MacAdamove elipse, ki se oblikuje okrog kromatične središčne točke (cx in cy);

(j)

„faktor vzdrževanja svetlobnega toka sijalke“ (LLMF) pomeni razmerje med svetlobnim tokom, ki ga sijalka odda v določenem času svoje življenjske dobe, in začetnim svetlobnim tokom;

(k)

„preživetveni faktor sijalke“ (LSF) pomeni določen del skupnega števila sijalk, ki še delujejo v danem trenutku pod določenimi pogoji in pri določeni frekvenci vklapljanja;

(l)

„življenjska doba sijalke“ pomeni obdobje delovanja, po katerem del skupnega števila sijalk, ki še vedno delujejo, ustreza preživetvenemu faktorju sijalke pod določenimi pogoji in pri določeni frekvenci vklapljanja. Pri LED-sijalkah življenjska doba sijalke pomeni obdobje delovanja od začetka uporabe do trenutka, ko preživi le še 50 % skupnega števila sijalk ali ko povprečno vzdrževanje svetlobnega toka sijalk iz serije pade pod 70 %, če to nastopi prej;

(m)

„čas zagona sijalke“ pomeni čas, ki je potreben po vklopu napajalne napetosti, da sijalka začne popolnoma delovati in ostane prižgana;

(n)

„čas ogrevanja sijalke“ pomeni čas, ki je potreben, da sijalka po vklopu prične oddajati določen delež svojega stabiliziranega svetlobnega toka;

(o)

„faktor moči“ pomeni razmerje med absolutno vrednostjo aktivne moči in navidezne moči pri periodičnih pogojih;

(p)

„vsebnost živega srebra v sijalki“ pomeni količino živega srebra v sijalki;

(q)

„naznačena vrednost“ pomeni količinsko vrednost, ki se uporablja za specifikacijo in se določi za določen sklop pogojev delovanja izdelka. Če ni drugače navedeno, so vse zahteve določene v naznačenih vrednostih;

(r)

„nazivna vrednost“ pomeni količinsko vrednost za določanje in prepoznavanje izdelka;

(s)

„stanje brez obremenitve“ pomeni stanje, v katerem je krmilna naprava sijalke priključena na napajalno napetost, njen izhodni priključek pa je pri normalnem delovanju odklopljen od vseh primarnih obremenitev s stikalom, ki je temu namenjeno (nedelujoča ali manjkajoča sijalka oziroma izklop obremenitve z varnostnim stikalom se ne štejejo za normalno delovanje);

(t)

„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje krmilne naprave sijalke, v katerem so sijalke izklopljene s pomočjo kontrolnega signala v normalnih pogojih delovanja. Nanaša se na krmilno napravo sijalke, ki ima vgrajeno funkcijo za vklop in izklop ter je pri normalni uporabi stalno priključena na napajalno napetost;

(u)

„kontrolni signal“ pomeni analogni ali digitalni signal, ki se na krmilno napravo prenaša brezžično ali žično z modulacijo napetosti v ločenih kontrolnih kablih ali prek moduliranega signala v napajalni napetosti;

(v)

„energija v stanju pripravljenosti“ pomeni moč, ki jo krmilna naprava sijalke porabi v stanju pripravljenosti;

(w)

„energija brez obremenitve“ pomeni energijo, ki jo porabijo kontrolne naprave sijalke v stanju pripravljenosti;

(x)

„cikel vklapljanja in izklapljanja“ pomeni zaporedje vklapljanja in izklapljanja sijalke v določenih intervalih;

(y)

„prezgodnja odpoved“ nastopi, ko sijalka doseže konec življenjske dobe po obdobju delovanja, ki je krajše od naznačene življenjske dobe, navedene v tehnični dokumentaciji;

(z)

„pokrov proti zaslepitvi“ pomeni mehansko ali optično odsevno ali neodsevno neprepustno zaščito za blokiranje neposrednega vidnega sevanja, ki ga oddaja svetlobni vir usmerjene sijalke, da se prepreči začasna delna slepota (moteče bleščanje) pri opazovalcu, ki gleda neposredno vanj. Ne vključuje površinskega premaza svetlobnega vira usmerjene sijalke;

(aa)

„združljivost“ pomeni, da če je izdelek namenjen namestitvi v enoto, vstavitvi v drug izdelek ali fizični ali brezžični priključitvi na drug izdelek, velja naslednje:

(i)

možno je opraviti namestitev, vstavitev ali priključitev; in

(ii)

kmalu po skupni uporabi izdelkov končni uporabniki ne dobijo občutka, da ima kateri od izdelkov napako; in

(iii)

varnostno tveganje pri skupni uporabi izdelkov ni večje, kot če bi se posamične iste izdelke uporabljalo v kombinaciji z drugimi izdelki.


PRILOGA III

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov

1.   ZAHTEVE ZA ENERGIJSKO UČINKOVITOST

1.1   Zahteve za energijsko učinkovitost usmerjenih sijalk

Indeks energijske učinkovitosti (EEI) sijalke se izračuna, kot je prikazano v nadaljevanju, in zaokroži na dve decimalni mesti:

Formula

pri čemer:

je Pcor naznačena moč, merjena pri nazivni vhodni napetosti in po potrebi popravljena v skladu s preglednico 1. Korekcijski faktorji se po potrebi seštevajo.

Preglednica 1

Korekcijski faktorji

Področje uporabe popravka

Popravljena moč (Pcor)

Sijalke, ki delujejo na zunanjo krmilno napravo za halogenske žarnice

Formula

Sijalke, ki delujejo na zunanjo krmilno napravo za LED-sijalke

Formula

Fluorescenčne sijalke premera 16 mm (sijalke T5) in fluorescenčne sijalke z enim štirikontaktnim vznožkom, ki delujejo na zunanjo krmilno napravo za fluorescenčne sijalke

Formula

Druge sijalke, ki delujejo na zunanjo krmilno napravo za fluorescenčne sijalke

P

Formula

Sijalke, ki delujejo na zunanjo krmilno napravo za visokointenzivnostne sijalke

Formula

Kompaktne fluorescenčne sijalke z indeksom barvnega videza ≥ 90

Formula

Sijalke s ščitom proti bleščanju

Formula

Pref je referenčna moč, ki se izračuna iz koristnega svetlobnega toka sijalke (Φuse) po naslednji formuli:

za modele s Φuse < 1 300 lumnov: Formula

za modele s Φuse ≥ 1 300 lumnov: Formula

Φuse je opredeljen kot:

usmerjene sijalke, razen žarnic z nitko, s kotom svetlobnega snopa ≥ 90°, ki imajo na embalaži opozorilo v skladu s točko 3.1.2(j) te priloge: naznačeni svetlobni tok v 120-stopinjskem stožcu (Φ120°)

druge usmerjene sijalke: naznačeni svetlobni tok v 90-stopinjskem stožcu (Φ90°)

Največji EEI usmerjenih sijalk so navedeni v preglednici 2.

Preglednica 2

Začetek uporabe

Največji indeks energijske učinkovitosti (EEI)

Žarnice z nitko za omrežno napetost

Druge žarnice z nitko

Visokointenzivnostne sijalke

Druge sijalke

Faza 1

Če je Φuse > 450 lm: 1,75

Če je Φuse ≤ 450 lm: 1,20

Če je Φuse > 450 lm: 0,95

0,50

0,50

Faza 2

1,75

0,95

0,50

0,50

Faza 3

0,95

0,95

0,36

0,20

Faza 3 za žarnice z nitko za omrežno napetost se uporablja le, če Komisija s podrobno oceno trga najpozneje do 30. septembra 2015 dokaže in obvesti Posvetovalni forum, da so na trgu sijalke za omrežno napetost, ki so:

skladne z največjim EEI v fazi 3,

cenovno dostopne v smislu, da ne pomenijo pretiranih stroškov za večino končnih uporabnikov,

z vidika parametrov funkcionalnosti za potrošnika širše gledano enakovredne žarnicam z nitko za omrežno napetost, ki so na voljo na dan začetka veljavnosti te uredbe, med drugim tudi glede svetlobnega toka v celotnem razponu referenčnih svetlobnih tokov iz preglednice 6,

v skladu z najsodobnejšimi zahtevami za združljivost združljive z opremo, zasnovano za namestitev med omrežjem in žarnicami z nitko, ki so na voljo na dan začetka veljavnosti te uredbe.

1.2   Zahteve za energijsko učinkovitost krmilnih naprav za sijalke

Od faze 2 naprej moč krmilne naprave za sijalko v stanju brez obremenitve, ki je predvidena za uporabo med omrežjem in stikalom za vklop/izklop obremenitve sijalke, ne sme presegati 1,0 W. Od faze 3 naprej je ta meja 0,50 W. Za krmilne naprave za sijalke z izhodno močjo (P) nad 250 W se meje moči v stanju brez obremenitve pomnožijo s P/250 W.

Od faze 3 naprej energija krmilne naprave za sijalke v stanju pripravljenosti ne sme presegati 0,50 W.

Od faze 2 naprej je učinkovitost krmilne naprave za halogensko žarnico vsaj 0,91 pri 100-odstotni obremenitvi.

2.   ZAHTEVE ZA DELOVANJE

2.1   Zahteve za delovanje usmerjenih sijalk, razen LED-sijalk

Zahteve za delovanje usmerjenih kompaktnih fluorescenčnih sijalk so določene v preglednici 3, za delovanje usmerjenih sijalk, razen kompaktnih fluorescenčnih sijalk, LED-sijalk in visokointenzivnostnih sijalk, pa v preglednici 4.

Preglednica 3

Zahteve za delovanje usmerjenih kompaktnih fluorescenčnih sijalk

Parameter delovanja

Faza 1

razen če je navedeno drugače

Faza 3

Preživetveni faktor sijalk pri 6 000 h

Od 1. marca 2014: ≥ 0,50

≥ 0,70

Vzdrževanje svetlobnega toka

Pri 2 000 h: ≥ 80 %

Pri 2 000 h: ≥ 83 %

Pri 6 000 h: ≥ 70 %

Število ciklov vklapljanja in izklapljanja pred odpovedjo

≥ polovice življenjske dobe sijalke, izražene v urah

≥ 10 000, če je čas zagona sijalke > 0,3 s

≥ življenjske dobe sijalke, izražene v urah

≥ 30 000, če je čas zagona sijalke > 0,3 s

Čas zagona

< 2,0 s

< 1,5 s, če je P < 10 W

< 1,0 s, če je P ≥ 10 W

Čas ogrevanja sijalke do 60 % Φ

< 40 s

ali < 100 s za sijalke, ki vsebujejo živo srebro v amalgamski obliki

< 40 s

ali < 100 s za sijalke, ki vsebujejo živo srebro v amalgamski obliki

Stopnja prezgodnje odpovedi

≤ 5,0 % pri 500 h

≤ 5,0 % pri 1 000 h

Faktor moči sijalke za sijalke z vgrajenimi krmilnimi napravami

≥ 0,50, če je P < 25 W

≥ 0,90, če je P ≥ 25 W

≥ 0,55, če je P < 25 W

≥ 0,90, če je P ≥ 25 W

Barvni videz

≥ 80

≥ 65, če je sijalka zasnovana za uporabo na prostem ali v industriji v skladu s točko 3.1.3(l) te priloge

≥ 80

≥ 65, če je sijalka zasnovana za uporabo na prostem ali v industriji v skladu s točko 3.1.3(l) te priloge

Če je vznožek sijalke standardiziran in se uporablja tudi za žarnice z nitko, mora sijalka od faze 2 naprej izpolnjevati najsodobnejše zahteve za združljivost z opremo, zasnovano za namestitev med omrežjem in žarnicami z nitko.

Preglednica 4

Zahteve za delovanje drugih usmerjenih sijalk (razen LED-sijalk, kompaktnih fluorescenčnih sijalk in visokointenzivnostnih sijalk)

Parameter delovanja

Fazi 1 in 2

Faza 3

Naznačena življenjska doba sijalk pri 50-odstotnem preživetju sijalk

≥ 1 000 h (≥ 2 000 h v fazi 2) ≥ 2 000 h za sijalke za zelo nizko napetost, ki ne izpolnjujejo zahteve za energijsko učinkovitost iz faze 3 za žarnico z nitko iz točke 1.1 te priloge

≥ 2 000 h

≥ 4 000 h za sijalke za zelo nizko napetost

Vzdrževanje svetlobnega toka

≥ 80 % pri 75 % naznačene povprečne življenjske dobe

≥ 80 % pri 75 % naznačene povprečne življenjske dobe

Število ciklov vklapljanja in izklapljanja

≥ štirikratnika naznačene življenjske dobe sijalke, izražene v urah

≥ štirikratnika naznačene življenjske dobe sijalke, izražene v urah

Čas zagona

< 0,2 s

< 0,2 s

Čas ogrevanja sijalke do 60 % Φ

≤ 1,0 s

≤ 1,0 s

Stopnja prezgodnje odpovedi

≤ 5,0 % pri 100 h

≤ 5,0 % pri 200 h

Faktor moči sijalke za sijalke z vgrajenimi krmilnimi napravami

Moč > 25 W: ≥ 0,9

Moč ≤ 25 W: ≥ 0,5

Moč > 25 W: ≥ 0,9

Moč ≤ 25 W: ≥ 0,5

2.2   Zahteve za delovanje neusmerjenih in usmerjenih LED-sijalk

Zahteve za delovanje neusmerjenih in usmerjenih LED-sijalk so določene v preglednici 5.

Preglednica 5

Zahteve za delovanje neusmerjenih in usmerjenih LED-sijalk

Parameter delovanja

Zahteva od faze 1 naprej, razen če je navedeno drugače

Preživetveni faktor sijalk pri 6 000 h

Od 1. marca 2014: ≥ 0,90

Vzdrževanje svetlobnega toka pri 6 000 h

Od 1. marca 2014: ≥ 0,80

Število ciklov vklapljanja in izklapljanja pred odpovedjo

≥ 15 000, če je naznačena življenjska doba sijalke ≥ 30 000 h, sicer:

≥ polovice naznačene življenjske dobe sijalke, izražene v urah

Čas zagona

< 0,5 s

Čas ogrevanja sijalke do 95 % Φ

< 2 s

Stopnja prezgodnje odpovedi

≤ 5,0 % pri 1 000 h

Barvni videz

≥ 80

≥ 65, če je sijalka zasnovana za uporabo na prostem ali v industriji v skladu s točko 3.1.3(l) te priloge

Skladnost barv

Odstopanje od kromatičnih koordinat v MacAdamovi elipsi znaša šest stopinj ali manj.

Faktor moči sijalke (PF) za sijalke z vgrajenimi krmilnimi napravami

P ≤ 2 W: ni zahtev

2 W < P ≤ 5 W: PF > 0,4

5 W < P ≤ 25 W: PF > 0,5

P > 25 W: PF > 0,9

Če je vznožek sijalke standardiziran in se uporablja tudi za žarnice z nitko, mora sijalka od faze 2 naprej izpolnjevati najsodobnejše zahteve za združljivost z opremo, zasnovano za namestitev med omrežjem in žarnicami z nitko.

2.3   Zahteve za delovanje opreme, zasnovane za namestitev med omrežjem in sijalkami

Od faze 2 naprej mora oprema, zasnovana za namestitev med omrežjem in sijalkami, izpolnjevati najsodobnejše zahteve za združljivost s sijalkami, katerih indeks energijske učinkovitosti (izračunan za usmerjene in neusmerjene sijalke v skladu z metodo iz točke 1.1 te priloge) je največ:

0,24 za neusmerjene sijalke (ob predpostavki, da velja Φuse = skupni naznačeni svetlobni tok) oziroma

0,40 za usmerjene sijalke.

Ko je kontrolna naprava za zatemnjevanje nastavljena na najnižjo raven, na kateri delujoče sijalke rabijo energijo, sijalke oddajajo vsaj 1 % svetlobnega toka, ki ga oddajajo pri polni obremenitvi.

Kadar se svetilke dajejo na trg z namenom prodaje končnim uporabnikom, in so sijalke, ki jih končni uporabnik lahko nadomesti, priložene svetilki, morajo biti te sijalke v enem od dveh najvišjih energijskih razredov v skladu z Delegirano uredbo (EU) št. 874/2012, s katerim je svetilka označena kot združljiva.

3.   ZAHTEVE ZA NAVAJANJE PODATKOV O IZDELKU

3.1   Zahteve za navajanje podatkov o usmerjenih sijalkah

Naslednji podatki se navajajo od faze 1 naprej, razen če je določeno drugače.

Te zahteve po podatkih ne veljajo za:

žarnice z nitko, ki ne izpolnjujejo zahtev glede izkoristka iz faze 2;

LED-module LED, ki se tržijo kot del svetilke, iz katere naj je končni uporabnik ne bi odstranil.

V vseh oblikah podatkov o izdelku se izraz „energijsko varčna sijalka“ ali kakršna koli podobna promocijska izjava o izkoristku sijalke, ki je povezana z izdelkom, lahko uporabi le, če je indeks energijske učinkovitosti sijalke (izračunan po metodi iz točke 1.1 te priloge) 0,40 ali manjši.

3.1.1   Podatki, ki morajo biti prikazani na sami sijalki

Razen pri visokointenzivnostnih sijalkah morata biti na površini sijalke s čitljivo pisavo navedeni vrednost in enota („lm“, „K“ in „°“) nazivnega koristnega svetlobnega toka, barvne temperature in nazivnega kota svetlobnega snopa, če je za to po navedbi podatkov, povezanih z varnostjo, kot sta moč in napetost, na sijalki na voljo dovolj prostora in če napis svetlobe iz sijalke ne zastira preveč.

Če je prostora dovolj le za eno od teh treh vrednosti, se navede nazivni koristni svetlobni tok. Če je prostora dovolj za dve vrednosti, se navedeta nazivni koristni svetlobni tok in barvna temperatura.

3.1.2   Podatki, ki morajo biti končnim uporabnikom pred nakupom vidno prikazani na embalaži in na prosto dostopnih spletiščih

Podatki iz odstavkov (a) do (o) v nadaljnjem besedilu se objavijo na prosto dostopnih spletiščih in v kakršni koli drugi obliki, ki je po mnenju proizvajalca primerna.

Če se izdelek daje na trg v embalaži s podatki, ki morajo biti končnim uporabnikom pred nakupom vidno prikazani, se podatki jasno in vidno navedejo tudi na embalaži.

Podatkov ni treba navajati z dobesednim besedilom iz spodnjega seznama. Namesto z besedilom so lahko prikazani z grafi, risbami ali simboli.

(a)

nazivni koristni svetlobni tok je naveden s pisavo, ki je vsaj dvakrat večja od morebitnega prikaza nazivne moči sijalke;

(b)

nazivna življenjska doba sijalke v urah (ne presega naznačene življenjske dobe);

(c)

barvna temperatura kot vrednost v stopinjah Kelvina, prikazana tudi slikovno ali z besedilom;

(d)

število ciklov vklapljanja in izklapljanja pred prezgodnjo odpovedjo;

(e)

čas ogrevanja do 60 % polnega obratovalnega izkoristka (lahko se označi kot „takojšnja polna svetilnost“, če traja manj kot 1 sekundo);

(f)

opozorilo, če sijalke ni mogoče zatemniti ali se lahko zatemni le s posebnimi zatemnilniki; v tem primeru je treba na spletni strani proizvajalca objaviti tudi seznam združljivih zatemnilnikov;

(g)

če je sijalka namenjena optimalni uporabi v nestandardnih razmerah (kot je temperatura okolice Ta ≠ 25 °C ali če je potrebno posebno upravljanje toplote), se navedejo podatki o teh razmerah;

(h)

mere sijalke v milimetrih (dolžina in največji premer);

(i)

nazivni kot svetlobnega snopa v stopinjah;

(j)

opozorilo, da sijalka ni primerna za zagotavljanje poudarjene osvetlitve, če je kot svetlobnega snopa ≥ 90° in se njegov koristni svetlobni tok, kot je opredeljen v točki 1.1 te priloge, meri v stožcu s kotom 120°;

(k)

risba s primerjavo mer sijalke z merami žarnic z nitko, ki se nadomestijo, če je vznožek sijalke standardiziran in se uporablja tudi za žarnice z nitko, vendar se mere sijalke razlikujejo od mere žarnic z nitko, ki naj bi jih sijalka nadomestila;

(l)

izjava, da gre za sijalke iz vrst, ki so navedene v prvem stolpcu preglednice 6, se lahko prikaže le, če svetlobni tok sijalke v stožcu s kotom 90° (Φ90°) ni manjši od referenčnega svetlobnega toka, navedenega v preglednici 6 za najmanjšo moč med sijalkami danega tipa. Referenčni svetlobni tok se pomnoži s korekcijskim faktorjem iz preglednice 7. Za LED-sijalke se dodatno pomnoži še s korekcijskim faktorjem iz preglednice 8;

(m)

izjava o enakovrednosti, ki vključuje moč nadomeščene vrste sijalke, se lahko prikaže le, če je vrsta sijalke navedena v preglednici 6 in če svetlobni tok sijalke v stožcu s kotom 90° (Φ90°) ni manjši od ustreznega referenčnega svetlobnega toka iz preglednice 6. Referenčni svetlobni tok se pomnoži s korekcijskim faktorjem iz preglednice 7. Za LED-sijalke se dodatno pomnoži s korekcijskim faktorjem iz preglednice 8. Vmesne vrednosti svetlobnega toka in navedene moči enakovredne sijalke (zaokrožene na najbližji 1 W) se izračunajo z linearno interpolacijo med dvema sosednjima vrednostma.

Preglednica 6

Referenčni svetlobni tok za izjavo o enakovrednosti

Vrsta reflektorja za zelo nizko napetost

Vrsta

Moč (W)

Referenčni Φ90° (lm)

MR11 GU4

20

160

 

35

300

MR16 GU 5.3

20

180

 

35

300

 

50

540

AR111

35

250

 

50

390

 

75

640

 

100

785

Vrsta reflektorja s pihanim steklom za omrežno napetost

Vrsta

Moč (W)

Referenčni Φ90° (lm)

R50/NR50

25

90

 

40

170

R63/NR63

40

180

 

60

300

R80/NR80

60

300

 

75

350

 

100

580

R95/NR95

75

350

 

100

540

R125

100

580

 

150

1 000

Vrsta reflektorja s stisnjenim steklom za omrežno napetost

Vrsta

Moč (W)

Referenčni Φ90° (lm)

PAR16

20

90

 

25

125

 

35

200

 

50

300

PAR20

35

200

 

50

300

 

75

500

PAR25

50

350

 

75

550

PAR30S

50

350

 

75

550

 

100

750

PAR36

50

350

 

75

550

 

100

720

PAR38

60

400

 

75

555

 

80

600

 

100

760

 

120

900

Preglednica 7

Faktorji za vzdrževanje svetlobnega toka

Vrsta sijalke

Faktor za svetlobni tok

Halogenske žarnice

1

Kompaktne fluorescenčne sijalke

1,08

LED-sijalke

Formula

pri čemer je LLMF faktor vzdrževanja svetlobnega toka ob koncu nazivne življenjske dobe

Preglednica 8

Faktorji za LED-sijalke

Kot svetlobnega snopa LED-sijalke

Faktor za svetlobni tok

20° ≤ kota svetlobnega snopa

1

15° ≤ kot svetlobnega snopa < 20°

0,9

10° ≤ kot svetlobnega snopa < 15°

0,85

kot svetlobnega snopa < 10°

0,80

Če sijalka vsebuje živo srebro:

(n)

vsebnost živega srebra v sijalki v obliki X,X mg;

(o)

navedbo naslova spletišča, kjer je mogoče prebrati navodila za odstranitev ostankov sijalke, če se po nesreči razbije.

3.1.3   Podatki, ki morajo biti javnosti na voljo na prosto dostopnih spletiščih in v kakršni koli drugi obliki, ki je po mnenju proizvajalca primerna

Naslednji podatki se navedejo vsaj kot vrednosti:

(a)

podatki, opredeljeni v točki 3.1.2;

(b)

naznačena moč (na 0,1 W natančno);

(c)

naznačeni koristni svetlobni tok;

(d)

naznačena življenjska doba sijalke;

(e)

faktor moči sijalke;

(f)

faktor vzdrževanja svetlobnega toka ob koncu nazivne življenjske dobe (razen za žarnice z nitko);

(g)

čas zagona (v X,X sekunde);

(h)

barvni videz;

(i)

skladnost barv (samo za LED-sijalke);

(j)

naznačena najvišja svetilnost v kandelah (cd);

(k)

naznačeni kot svetlobnega stožca;

(l)

če je sijalka namenjena uporabi na prostem ali v industriji, izjava o tem;

(m)

spektrska porazdelitev moči v območju med 180 in 800 nm;

če sijalka vsebuje živo srebro:

(n)

navodila za odstranitev ostankov sijalke, če se po nesreči razbije;

(o)

priporočila za odstranitev sijalke ob koncu njene življenjske dobe za recikliranje v skladu z Direktivo 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1).

3.2   Dodatne zahteve za navajanje podatkov o LED-sijalkah, ki nadomeščajo fluorescenčne sijalke brez vdelanih predstikalnih naprav

Poleg zahtev po podatkih o izdelkih v skladu s točko 3.1 te priloge ali točko 3.1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 244/2009 morajo od faze 1 naprej proizvajalci LED-sijalk, ki nadomeščajo fluorescenčne sijalke brez vdelane predstikalne naprave, na prosto dostopnih spletiščih in v kakršni koli drugi obliki, ki je po njihovem mnenju primerna, objaviti opozorilo, da sta splošna energijska učinkovitost in razporeditev svetlobe katerega koli sklopa, ki uporablja takšne sijalke, določena z zasnovo sklopa.

Da LED-sijalka nadomešča fluorescenčno sijalko brez vdelane predstikalne naprave določene moči, se lahko navede le, če:

svetilnost v kateri koli smeri okrog cevne osi ne odstopa od povprečne svetilnosti okrog cevi za več kot 25 % in

svetlobni tok LED-sijalke ni manjši od svetlobnega toka fluorescenčne sijalke navedene moči. Svetlobni tok fluorescenčne sijalke se izračuna kot zmnožek navedene moči in najnižjih vrednosti svetlobnega izkoristka, ki ustrezajo fluorescenčni sijalki v Uredbi Komisije (ES) št. 245/2009 (2), ter

moč LED-sijalke ni večja od moči fluorescenčne sijalke, ki naj bi jo nadomestila.

Tehnična dokumentacija vsebuje podatke, ki potrjujejo te trditve.

3.3   Zahteve za navajanje podatkov o opremi, z izjemo svetilk, zasnovani za namestitev med omrežjem in sijalkami

Če oprema ni združljiva s katerimi koli energijsko varčnimi sijalkami v skladu z delom 2.3 te priloge, je treba od faze 2 naprej na prosto dostopnih spletiščih in v drugih oblikah, ki so po mnenju proizvajalca primerne, objaviti opozorilo, da oprema ni združljiva z energijsko varčnimi žarnicami.

3.4   Zahteve v zvezi z navajanjem podatkov o krmilnih napravah sijalk

Od faze 2 dalje se naslednje informacije objavijo na javno dostopnih brezplačnih spletnih mestih in na druge načine, za katere proizvajalec presodi, da so ustrezni:

navedba, da je izdelek namenjen za uporabo kot krmilna naprava sijalke,

po potrebi podatek, da se izdelek lahko uporablja v stanju brez obremenitve.


(1)  UL L 197, 24.7.2009, str. 38.

(2)  UL L 76, 24.3.2009, str. 17.


PRILOGA IV

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi držav članic izvajajo postopke preverjanja iz te priloge. Organi za nadzor trga zagotovijo podatke o rezultatih preverjanj drugim državam članicam in Komisiji.

Organi države članice uporabijo zanesljive, točne in ponovljive merilne postopke, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše merilne metode, skupaj z metodami iz dokumentov, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

1.   POSTOPEK PREVERJANJA ZA SIJALKE, RAZEN LED-SIJALK, IN ZA LED-SIJALKE, KI JIH KONČNI UPORABNIKI V SVETILKAH LAHKO NADOMESTIJO

Organi držav članic preskusijo serijo vsaj dvajsetih sijalk istega modela in proizvajalca, po možnosti v enakih deležih iz štirih naključno izbranih virov, razen če je v preglednici 9 navedeno drugače.

Šteje se, da model izpolnjuje zahteve iz te uredbe, če:

(a)

so sijalke iz serije opremljene z zahtevanimi in pravilnimi podatki o izdelku in

(b)

se z uporabo najsodobnejših metod in meril za ocenjevanje združljivosti, skupaj z metodami iz dokumentov, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ugotovi, da sijalke iz serije izpolnjujejo določbe o združljivosti iz točk 2.1 in 2.2 Priloge III, ter

(c)

preskušanje parametrov sijalk iz serije, navedenih v preglednici 9, ne odkrije nobenega neskladnega parametra.

Preglednica 9

Parameter

Postopek

Preživetveni faktor sijalk pri 6 000 h (samo za LED-sijalke)

Preskus se konča,

ko je izpolnjeno zahtevano število ur ali

ko odpovesta več kot dve sijalki,

kar koli se zgodi prej.

Izpolnjevanje zahtev: pred potekom zahtevanega števila ur lahko odpovesta največ dve od vsake skupine 20 sijalk v preskusni seriji.

Neizpolnjevanje zahtev: v vseh drugih primerih.

Število ciklov vklapljanja in izklapljanja pred odpovedjo

Preskus se konča, ko je doseženo zahtevano število ciklov vklapljanja in izklapljanja ali ko več kot ena od vsake skupine 20 sijalk v preskusni seriji doseže konec življenjske dobe, kar koli se zgodi prej.

Izpolnjevanje zahtev: po doseženem zahtevanem številu ciklov vklapljanja in izklapljanja vsaj 19 od 20 sijalk v seriji deluje brez napak.

Neizpolnjevanje zahtev: drugače.

Čas zagona

Izpolnjevanje zahtev: povprečni čas zagona sijalk v preskusni seriji ne sme presegati zahtevanega časa zagona za več kot 10 % in pri nobeni sijalki v vzorčni seriji čas zagona ne sme biti daljši od dvakratnega zahtevanega časa zagona.

Neizpolnjevanje zahtev: drugače.

Čas ogrevanja sijalke do 60 % Φ

Izpolnjevanje zahtev: povprečni čas ogrevanja sijalk v preskusni seriji ne sme presegati zahtevanega časa ogrevanja za več kot 10 % in pri nobeni sijalki v vzorčni seriji čas ogrevanja ne sme presegati zahtevanega časa ogrevanja, pomnoženega z 1,5.

Neizpolnjevanje zahtev: drugače.

Stopnja prezgodnje odpovedi

Preskus se konča,

ko je izpolnjeno zahtevano število ur ali

če odpove več kot ena sijalka, kar koli se zgodi prej.

Izpolnjevanje zahtev: pred potekom zahtevanega števila ur odpove največ ena od vsake skupine 20 sijalk v preskusni seriji.

Neizpolnjevanje zahtev: drugače.

Barvni videz

Izpolnjevanje zahtev: povprečni barvni videz sijalk v preskusni seriji ne sme biti več kot tri točke manjši od zahtevane vrednosti in pri nobeni sijalki v preskusni seriji barvni videz ne sme biti več kot 3,9 točke manjši od zahtevane vrednosti.

Neizpolnjevanje zahtev: drugače.

Vzdrževanje svetlobnega toka ob koncu življenjske dobe in naznačena življenjska doba (samo za LED-sijalke)

Za te namene „konec življenjske dobe“ pomeni trenutek, v katerem je predvideno, da bo preživelo le 50 % sijalk ali da bo povprečno vzdrževanje svetlobnega toka serije manjše od 70 %, kar koli se predvidoma zgodi prej.

Izpolnjevanje zahtev: vrednosti vzdrževanja svetlobnega toka ob koncu življenjske dobe in življenjske dobe, izračunane z ekstrapolacijo preživetvenega faktorja sijalke in povprečnega vzdrževanja svetlobnega toka serije po 6 000 h, niso več kot 10 % nižje od naznačenega vzdrževanja svetlobnega toka ali naznačene življenjske dobe, ki sta navedena v podatkih o izdelku.

Neizpolnjevanje zahtev: drugače.

Izjave o enakovrednosti za nadomestne sijalke v skladu s točkama 3.1.2(l) in (m) Priloge III

Če se preverja le skladnost izjave o enakovrednosti, je dovolj preskusiti 10 sijalk, po možnosti pridobljenih v približno enakih deležih iz štirih naključno izbranih virov.

Izpolnjevanje zahtev: povprečni rezultati sijalk v poskusni seriji od meje, praga ali navedenih vrednosti ne odstopajo za več kot 10 %.

Neizpolnjevanje zahtev: drugače.

Kot svetlobnega snopa

Izpolnjevanje zahtev: povprečni rezultati sijalk v preskusni seriji od navedenega kota svetlobnega snopa ne odstopajo za več kot 25 % in kot svetlobnega snopa vsake posamezne sijalke v preskusni seriji ne sme odstopati od naznačene vrednosti za več kot 25 %.

Neizpolnjevanje zahtev: drugače.

Največja svetilnost

Izpolnjevanje zahtev: največja svetilnost vsake posamezne sijalke v preskusni seriji doseže vsaj 75% naznačene svetilnosti za ta model.

Neizpolnjevanje zahtev: drugače.

Drugi parametri (vključno z indeksom energijske učinkovitosti)

Izpolnjevanje zahtev: povprečni rezultati sijalk v preskusni seriji od meje, praga ali navedenih vrednosti ne odstopajo za več kot 10%.

Neizpolnjevanje zahtev: drugače.

V nasprotnem primeru se šteje, da model ni skladen.

2.   POSTOPEK PREVERJANJA ZA LED-SIJALKE ALI LED-MODULE, KI NISO NAMENJENE, DA NAJ BI JIH KONČNI UPORABNIKI ODSTRANILI IZ SVETILK

Organi držav članic za spodaj opisane preskuse pridobijo preskusne enote istega modela in proizvajalca (LED-modulov oziroma svetilk), če je mogoče v enakem razmerju iz naključno izbranih virov. Za spodnje točke 1, 3 in 5 je, če je mogoče, število virov najmanj štiri. Za točko 2 je, če je to mogoče, število virov vsaj štiri, razen če je število svetilk, ki so potrebne za pridobitev z ekstrakcijo 20 LED-modulov istega modela manj kot štiri; v tem primeru je število virov enako številu potrebnih svetilk. Če pri točki 4 preskus prvih dveh svetilk ne uspe, morajo biti naslednje tri, ki se preskušajo, iz treh drugih virov, če je to mogoče.

Organi držav članic uporabijo naslednji postopek v vrstnem redu, navedenem v nadaljevanju, dokler ne ugotovijo, da model LED-modula izpolnjuje zahteve oziroma da preskusa ni mogoče opraviti. „Svetilka“ pomeni svetilko, ki vsebuje LED-module, „preskušanje“ pomeni postopek iz dela 1 te priloge, razen točke 4. Če je po tehnični dokumentaciji dovoljeno preskušanje tako v skladu s točko 1 kot s točko 2, lahko organi izberejo ustreznejšo metodo.

1.

Če tehnična dokumentacija svetilke predvideva, da se celotno svetilko preskusi kot sijalko, organi preskusijo 20 svetilk kot sijalk. Če se za model svetilke šteje, da izpolnjuje zahteve, se za model LED-modulov, šteje, da izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Če se za model svetilke šteje, da ne izpolnjuje zahtev, se tudi za model LED-modulov šteje, da ne izpolnjuje zahtev.

2.

Če se lahko po tehnični dokumentaciji svetilke LED-moduli odstranijo za namene preskušanja, organi pridobijo dovolj svetilk, da pridobijo 20 vzorcev vsakega modela vgrajenega LED-modula. Sledijo navodilom iz tehnične dokumentacije, da razstavijo svetilke in preskusijo vsak LED-modul posebej. Ugotovitev glede izpolnjevanja zahtev modelov LED-modulov temelji na teh preskusih. Če modeli niso več na voljo na trgu Unije, tržnega nadzora ni mogoče opraviti.

3.

Če je iz tehnične dokumentacije razvidno, da je proizvajalec svetilk vgrajene LED-module kot posamezne izdelke z oznako CE pridobil na trgu Unije, organi na trgu Unije za preskušanje pridobijo po 20 vzorcev vsakega modela in preskusijo vsak model LED-modula posebej. Ugotovitev glede izpolnjevanja zahtev modelov LED-modulov temelji na teh preskusih. Če modeli niso več na voljo na trgu Unije, tržnega nadzora ni mogoče opraviti.

4.

Če proizvajalec svetilk vdelanih LED-modulov ni pridobil kot posameznih izdelkov z oznako CE na trgu Unije, organi zahtevajo od proizvajalca svetilk, da predloži kopijo podatkov s prvotnega preskusa LED-modulov, ki dokazujejo, da izpolnjuje(-jo) zahteve, ki veljajo:

za vse module v preglednici 5 te uredbe,

če gre za usmerjene LED-module, v preglednicah 1 in 2 te uredbe,

če gre za neusmerjene LED-module, v preglednicah 1, 2 in 3 Uredbe (ES) št. 244/2009.

Če glede na podatke preskusa kateri koli model LED-modula v svetilki ne izpolnjuje zahtev, se šteje, da ta model LED-modula ne izpolnjuje zahtev.

V nasprotnem primeru organi razstavijo eno svetilko, da se preveri, ali so moduli v svetilkah iste vrste, kot je opisano v podatkih preskusa. Če je kateri izmed njih drugačen ali ga ni mogoče določiti, se šteje, da modeli LED-modulov ne izpolnjujejo zahtev.

Drugače se zahteve iz tabele 5 v zvezi s cikli vklapljanja in izklapljanja, časom zagona in časom ogrevanja preskusijo na drugi svetilki pri predvideni vrednosti. Med delovanjem svetilke pri njeni predvideni vrednosti se preskusi tudi temperatura LED-modulov v primerjavi z določenimi mejnimi vrednostmi. Če rezultati preskusov (razen za prezgodnje prenehanje delovanja) odstopajo od mejnih vrednosti za več kot 10 % ali če svetilka prezgodaj odpove, se preskusijo še tri svetilke. Če povprečja rezultatov nadaljnjih treh preskusov (razen tistih, ki se nanašajo na prezgodnje prenehanje delovanja in obratovalno temperaturo) ne odstopajo od mejnih vrednosti za več kot 10 %, nobena od svetilk ne odpove prezgodaj in delovna temperatura (v °C) nobene od treh svetilk od mejnih vrednosti ne odstopa za več kot 10 %, se šteje, da modeli LED-modulov izpolnjujejo zahteve. V nasprotnem primeru se šteje, da ne izpolnjujejo zahtev.

5.

Če ni mogoče opraviti preskusa v skladu s točkami 1 do 4, ker v svetilki ni mogoče opredeliti nobenega LED-modula, ki bi ga bilo mogoče neodvisno preskusiti, organi na eni svetilki preskusijo zahteve iz preglednice 5 v zvezi s cikli vklapljanja in izklapljanja, prezgodnjim prenehanjem delovanja, časom zagona in časom ogrevanja. Če rezultati preskusov odstopajo od mejnih vrednosti za več kot 10 % ali če svetilka prezgodaj odpove, se preskusijo še tri svetilke. Če povprečja rezultatov nadaljnjih treh preskusov (razen tistih, ki se nanašajo na prezgodnje prenehanje delovanja) ne odstopajo od mejnih vrednosti za več kot 10 % in nobena od svetilk ne odpove prezgodaj, se šteje, da modeli LED-modulov izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. V nasprotnem primeru se šteje, da ne izpolnjujejo zahtev.

3.   POSTOPEK PREVERJANJA ZA OPREMO, ZASNOVANO ZA NAMESTITEV MED OMREŽJE IN SIJALKE

Organi države članice preskusijo samo eno enoto.

Šteje se, da oprema izpolnjuje zahteve iz te uredbe, če se z uporabo najsodobnejših metod in meril za ocenjevanje združljivosti, skupaj z metodami iz dokumentov, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ugotovi, da oprema izpolnjuje določbe o združljivosti iz točke 2.3 Priloge III. Če se ugotovi nezdružljivost, se kljub temu šteje, da je model skladen, če izpolnjuje zahteve za navajanje podatkov o izdelku iz točke 3.3 Priloge III ali člena 3(2) Delegirane uredbe (EU) št. 874/2012.

Poleg zahtev za združljivost se preskusi tudi, ali krmilna naprava za sijalko izpolnjuje zahteve glede učinkovitosti iz točke 1.2 Priloge III. Preskus se opravi samo na eni krmilni napravi za sijalko in ne na kombinaciji več krmilnih naprav za sijalko, četudi je model zasnovan tako, da so za delovanje sijalk v danem sklopu potrebne tudi druge krmilne naprave za sijalke. Šteje se, da model ustreza zahtevam, če rezultati ne odstopajo od mejnih vrednosti za več kot 2,5 %. Če rezultati od mejnih vrednosti odstopajo za več kot 2,5 %, je treba preskusiti tri dodatne enote. Šteje se, da model ustreza zahtevam, če povprečje rezultatov naslednjih treh preskusov od mejnih vrednosti ne odstopa za več kot 2,5 %.

Poleg preskusa zahtev glede združljivosti se za svetilke, ki so namenjene prodaji končnim uporabnikom, preveri tudi, ali so v njihovi embalaži na voljo sijalke. Šteje se, da model izpolnjuje zahteve, če sijalke niso na voljo ali če so na voljo sijalke iz energijskega razreda, zahtevanega v točki 2.3 Priloge III.

Poleg preskusa zahtev glede združljivosti se preskusijo tudi kontrolne naprave za zatemnjevanje z žarnicami z nitko, ko je kontrolna naprava za zatemnjevanje nastavljena na najnižjo raven. Šteje se, da model izpolnjuje zahteve, če je nameščen po navodilih proizvajalca in žarnice z nitko oddajajo vsaj 1 % svetlobnega toka, ki ga oddajajo pri polni obremenitvi.

Če model ne izpolnjuje veljavnih meril skladnosti, navedenih zgoraj, se šteje, da ni skladen.


PRILOGA V

Okvirna merila uspešnosti iz člena 6

Najboljša tehnologija, ki je na voljo na trgu v času začetka veljavnosti te uredbe za okoljske vidike, ki veljajo za pomembne in so merljivi, je navedena v nadaljevanju. Lastnosti, ki se zahtevajo za nekatere vrste uporabe (kot je visoka raven barvnega videza), lahko izdelkom s temi lastnostmi preprečijo doseganje teh meril uspešnosti.

1.   UČINKOVITOST USMERJENIH SIJALK

Indeks energijske učinkovitosti najučinkovitejše sijalke je 0,16.

2.   VSEBNOST ŽIVEGA SREBRA V SIJALKAH

Obstajajo sijalke, ki ne vsebujejo živega srebra in so med energijsko najučinkovitejšimi.

3.   UČINKOVITOST KRMILNIH NAPRAV ZA HALOGENSKE ŽARNICE

Učinkovitost najučinkovitejše krmilne naprave za halogenske žarnice je 0,93.


14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/23


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1195/2012

z dne 13. decembra 2012

o izdaji dovoljenja za pripravek endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma koningii (MUCL 39203), za purane za pitanje in purane za razplod (imetnik dovoljenja je družba Lyven)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

Uporaba pripravka endo-1,4-beta-ksilanaze (EC 3.2.1.8), ki jo proizvaja Trichoderma koningii (MUCL 39203), je bila dovoljena brez časovne omejitve za piščance za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 828/2007 (2).

(3)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za novo uporabo pripravka endo-1,4-beta-ksilanaze (EC 3.2.1.8), ki jo proizvaja Trichoderma koningii (MUCL 39203), za purane za pitanje in purane za razplod ter za njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 4. julija 2012 (3) navedla, da pripravek endo-1,4-beta-ksilanaze (EC 3.2.1.8), ki jo proizvaja Trichoderma koningii (MUCL 39203), v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko njegova uporaba izboljša razmerje med krmo in prirastom teže pri puranih za pitanje. Sklenila je tudi, da se ta sklep lahko razširi na purane za razplod. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka endo-1,4-beta-ksilanaze (EC 3.2.1.8), ki jo proizvaja Trichoderma koningii (MUCL 39203), je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  UL L 184, 14.7.2007, str. 12.

(3)  EFSA Journal 2012; 10(7):2843.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a1642

Lyven

Endo-1,4-beta-ksilanaza

EC 3.2.1.8

 

Sestava dodatka

Pripravek endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma koningii (MUCL 39203), z najmanjšo aktivnostjo:

 

v trdni obliki: 1 500 AXC (1)/g

 

v tekoči obliki: 200 AXC/ml

 

Lastnosti aktivne snovi

Endo-1,4-beta-ksilanaza, ki jo proizvaja Trichoderma koningii (MUCL 39203).

 

Analitska metoda  (2)

Za količinsko opredelitev endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma koningii (MUCL 39203), v krmi:

kolorimetrična metoda, ki temelji na kvantitativnem določanju obarvanih oligomerov, ki nastanejo z delovanjem endo-1,4-beta-ksilanaze na ksilan Remazol-Brilliant-Blue-R pri pH 4,7 in 30 °C.

Purani za pitanje

Purani za razplod

75 AXC

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Priporočeni najvišji odmerek na kilogram popolne krmne mešanice za purane za pitanje in purane za razplod: 100 AXC.

3.

Za uporabo v krmi, bogati z neškrobnimi polisaharidi (večinoma arabinoksilani).

4.

Zaradi varnosti je treba pri ravnanju uporabljati zaščito za dihala, zaščitna očala in rokavice.

3. januar 2023


(1)  1 AXC je količina encima, ki sprosti 17,2 mikromola reduktivnih sladkorjev (ekvivalentov maltoze) iz ksilana iz ovsa na minuto pri pH 4,7 in 30 °C.

(2)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx.


14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/25


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1196/2012

z dne 13. decembra 2012

o spremembi Uredbe (EU) št. 9/2010 glede najnižje vsebnosti pripravka endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC PTA 5588), kot krmni dodatek za kokoši nesnice (imetnik dovoljenja Danisco Animal Nutrition)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uporaba pripravka endo-1,4-beta-ksilanaze (EC 3.2.1.8), ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC PTA 5588), ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“, je bila dovoljena za deset let kot krmni dodatek za uporabo za piščance za pitanje, kokoši nesnice, race in purane za pitanje z Uredbo Komisije (EU) št. 9/2010 (2), za odstavljene pujske in prašiče za pitanje z Uredbo Komisije (EU) št. 528/2011 (3) ter za manjše vrste perutnine, razen rac z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1021/2012 (4).

(2)

V skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je imetnik dovoljenja predlagal spremembo pogojev dovoljenja za zadevni pripravek, in sicer zmanjšanje njegove najnižje vsebnosti z 2 500 U/kg na 625 U/kg za uporabo za kokoši nesnice. Zahtevku so bili priloženi ustrezni podporni podatki. Komisija je zahtevek poslala Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljevanju: Agencija).

(3)

Agencija je v svojem mnenju z dne 22. maja 2012 (5) navedla, da je zadevni pripravek v predlaganih pogojih uporabe učinkovit pri zahtevanem najnižjem odmerku 625 U/kg. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(4)

Pogoji iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 so izpolnjeni.

(5)

Uredbo (EU) št. 9/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 9/2010 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  UL L 3, 7.1.2010, str. 10.

(3)  UL L 143, 31.5.2011, str. 10.

(4)  UL L 307, 7.11.2012, str. 68.

(5)  EFSA Journal 2012; 10(6):2739.


PRILOGA

Priloga k Uredbi (EU) št. 9/2010 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a11

Danisco Animal Nutrition

(pravna oseba Danisco (UK) Limited)

Endo-1,4-beta-ksilanaza

EC 3.2.1.8

 

Sestava dodatka

Pripravek endo-1,4-beta-ksilanaze (EC 3.2.1.8), ki jo proizvaja Trichoderma reesei

(ATCC PTA 5588) z najmanjšo aktivnostjo 40 000 U (1)/g

 

Lastnosti aktivne snovi

Endo-1,4-beta-ksilanaza (EC 3.2.1.8), ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC PTA 5588)

 

Analitska metoda  (2)

Za kvantifikacijo aktivnosti endo-1,4-beta-ksilanaze:

kolorimetrična metoda, ki temelji na kvantitativnem določanju delcev vodotopnega barvila, ki nastanejo z delovanjem endo-1,4-beta-ksilanaze na pšenični arabinoksilan, zamrežen z azurinom, pri vrednosti pH 4,25 in temperaturi 50 °C.

Piščanci za pitanje

 

625 U

 

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Za uporabo v krmi, bogati z neškrobnimi polisaharidi (večinoma beta-arabinoksilani).

13. januar 2020

Kokoši nesnice

625 U

Race

625 U

Purani za pitanje

1 250 U


(1)  1 U je količina encima, ki sprosti 0,5 mikromola reduktivnih sladkorjev (izraženih kot ekvivalenti ksiloze) iz zamreženega arabinoksilanskega substrata ovsenih plev na minuto pri pH 5,3 in 50 °C.

(2)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx.“


14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/27


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1197/2012

z dne 13. decembra 2012

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi acetamiprid, alfa-cipermetrin, Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10, benalaksil, bifenazat, bromoksinil, klorprofam, desmedifam, etoksazol, Gliocladium catenulatum sev: J1446, imazosulfuron, laminarin, mepanipirim, metoksifenozid, milbemektin, fenmedifam, Pseudomonas chlororaphis sev: MA 342, kvinoksifen, S-metolaklor, tepraloksidim, tiakloprid, tiram in ziram

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prvega odstavka člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Odobritve aktivnih snovi acetamiprid, alfa-cipermetrin, Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10, benalaksil, bifenazat, bromoksinil, klorprofam, desmedifam, etoksazol, Gliocladium catenulatum sev: J1446, imazosulfuron, laminarin, mepanipirim, metoksifenozid, milbemektin, fenmedifam, Pseudomonas chlororaphis sev: MA 342, kvinoksifen, S-metolaklor, tepraloksidim, tiakloprid, tiram in ziram prenehajo veljati med 31. julijem 2014 in 30. novembrom 2015. Predložene so bile vloge za podaljšanje odobritev teh aktivnih snovi. Ker se bodo za navedene aktivne snovi uporabljale zahteve iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (3), je treba zagotoviti dovolj časa za zaključek postopka podaljšanja odobritev v skladu z navedeno uredbo. Zato je verjetno, da bodo odobritve navedenih aktivnih snovi prenehale veljati pred sprejetjem sklepa o njihovem podaljšanju. Zato je iztek obdobij njihovih odobritev treba odložiti.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih dopolnilna dokumentacija v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 844/2012 ni bila predložena v roku 30 mesecev pred ustreznim datumom izteka odobritve iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija določila isti datum izteka kot pred to uredbo ali prvi možni datum po tem.

(5)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne podaljša, ker merila za odobritev niso izpolnjena, Komisija določi isti datum izteka kot pred to uredbo ali na datum sprejetja Uredbe, če odobritev aktivne snovi ni podaljšana, odvisno od tega, kateri datum je poznejši.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  UL L 153, 11.6.2011, str. 1.

(3)  UL L 252, 19.9.2012, str. 26.


PRILOGA

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

1.

v šestem stolpcu vnosa 73 za tiram se datum veljavnosti registracije „31. julij 2014“ nadomesti s „30. april 2017“;

2.

v šestem stolpcu vnosa 74 za ziram se datum veljavnosti registracije „31. julij 2014“ nadomesti s „30. april 2017“;

3.

v šestem stolpcu vnosa 82 za kvinoksifen se datum veljavnosti registracije „31. avgust 2014“ nadomesti s „30. april 2017“;

4.

v šestem stolpcu vnosa 89 za Pseudomonas chlororaphis sev: MA 342 se datum veljavnosti registracije „30. september 2014“ nadomesti s „30. april 2017“;

5.

v šestem stolpcu vnosa 90 za mepanipirim se datum veljavnosti registracije „30. september 2014“ nadomesti s „30. april 2017“;

6.

v šestem stolpcu vnosa 91 za acetamiprid se datum veljavnosti registracije „31. december 2014“ nadomesti s „30. april 2017“;

7.

v šestem stolpcu vnosa 92 za tiakloprid se datum veljavnosti registracije „31. december 2014“ nadomesti s „30. april 2017“;

8.

v šestem stolpcu vnosa 78 za klorprofam se datum veljavnosti registracije „31. januar 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

9.

v šestem stolpcu vnosa 83 za alfa-cipermetrin se datum veljavnosti registracije „28. februar 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

10.

v šestem stolpcu vnosa 84 za benalaksil se datum veljavnosti registracije „28. februar 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

11.

v šestem stolpcu vnosa 85 za bromoksinil se datum veljavnosti registracije „28. februar 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

12.

v šestem stolpcu vnosa 86 za desmedifam se datum veljavnosti registracije „28. februar 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

13.

v šestem stolpcu vnosa 88 za fenmedifam se datum veljavnosti registracije „28. februar 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

14.

v šestem stolpcu vnosa 93 za Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10 se datum veljavnosti registracije „31. marec 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

15.

v šestem stolpcu vnosa 94 za imazosulfuron se datum veljavnosti registracije „31. marec 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

16.

v šestem stolpcu vnosa 95 za laminarin se datum veljavnosti registracije „31. marec 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

17.

v šestem stolpcu vnosa 96 za metoksifenozid se datum veljavnosti registracije „31. marec 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

18.

v šestem stolpcu vnosa 97 za S-metolaklor se datum veljavnosti registracije „31. marec 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

19.

v šestem stolpcu vnosa 98 za Gliocladium catenulatum sev: J1446 se datum veljavnosti registracije „31. marec 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

20.

v šestem stolpcu vnosa 99 za etoksazol se datum veljavnosti registracije „31. maj 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

21.

v šestem stolpcu vnosa 100 za tepraloksidim se datum veljavnosti registracije „31. maj 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

22.

v šestem stolpcu vnosa 109 za bifenazat se datum veljavnosti registracije „30. november 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“;

23.

v šestem stolpcu vnosa 110 za milbemektin se datum veljavnosti registracije „30. november 2015“ nadomesti z „31. julij 2017“.


14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/31


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1198/2012

z dne 13. decembra 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

48,7

MA

84,8

TN

104,4

TR

89,6

ZZ

81,9

0707 00 05

AL

88,1

JO

174,9

MA

133,1

TR

141,0

ZZ

134,3

0709 93 10

MA

140,7

TR

104,3

ZZ

122,5

0805 10 20

TR

73,8

ZA

51,4

ZW

43,2

ZZ

56,1

0805 20 10

MA

70,6

ZZ

70,6

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

JM

129,1

MA

106,4

TR

82,4

ZZ

106,0

0805 50 10

TR

76,3

ZZ

76,3

0808 10 80

CA

157,2

MK

37,9

NZ

165,3

US

159,7

ZA

138,0

ZZ

131,6

0808 30 90

CN

100,5

TR

135,1

US

160,6

ZZ

132,1


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/33


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1199/2012

z dne 13. decembra 2012

o določitvi izvoznih nadomestil za jajca

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 164(2) in člena 170 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XIX Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Uniji lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu jajc je treba določiti izvozna nadomestila v skladu s pravili in določenimi merili iz členov 162, 163, 164, 167 in 169 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila je treba dodeliti samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Uniji in izpolnjujejo zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3) ter zahteve označevanja iz točke A Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(5)

Zdaj veljavna nadomestila so bila določena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 858/2012 (4). Ker je treba določiti nova nadomestila, je navedeno uredbo treba razveljaviti.

(6)

Da se prepreči neskladnost s trenutnimi razmerami na trgu in špekulacija na trgu ter da se zagotovi učinkovito upravljanje, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Proizvodi, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil iz člena 164 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in zneski teh nadomestil so navedeni v Prilogi k tej uredbi ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena.

2.   Proizvodi, ki so upravičeni do nadomestil na podlagi odstavka 1, izpolnjujejo ustrezne zahteve uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 ter zlasti zahtevo, da so pripravljeni v odobrenem obratu v skladu z zahtevami označevanja iz oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 in točke A Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) št. 858/2012 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(3)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(4)  UL L 255, 21.9.2012, str. 18.


PRILOGA

Izvozna nadomestila za jajca, ki se uporabljajo od 14. decembra 2012

Oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestila

0407 11 00 9000

A02

EUR/100 kos

0,00

0407 19 11 9000

A02

EUR/100 kos

0,00

0407 19 19 9000

A02

EUR/100 kos

0,00

0407 21 00 9000

E09

EUR/100 kg

0,00

E10

EUR/100 kg

0,00

E19

EUR/100 kg

0,00

0407 29 10 9000

E09

EUR/100 kg

0,00

E10

EUR/100 kg

0,00

E19

EUR/100 kg

0,00

0407 90 10 9000

E09

EUR/100 kg

0,00

E10

EUR/100 kg

0,00

E19

EUR/100 kg

0,00

0408 11 80 9100

A03

EUR/100 kg

0,00

0408 19 81 9100

A03

EUR/100 kg

0,00

0408 19 89 9100

A03

EUR/100 kg

0,00

0408 91 80 9100

A03

EUR/100 kg

0,00

0408 99 80 9100

A03

EUR/100 kg

0,00

Opomba: Oznake proizvodov in oznake namembnih krajev niza „A“ so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Druge namembne države so:

E09

:

Kuvajt, Bahrajn, Oman, Katar, Združeni arabski emirati, Jemen, Posebna upravna regija Hongkong, Rusija in Turčija.

E10

:

Južna Koreja, Japonska, Malezija, Tajska, Tajvan in Filipini.

E19

:

Vse namembne države razen Švice in držav, navedenih pod E09 in E10.


14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/36


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1200/2012

z dne 13. decembra 2012

o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z reprezentativnimi cenami v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 143 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 614/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin (2) ter zlasti člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju sprememb cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Zaradi potrebe, da se ta ukrep začne uporabljati takoj, ko je to mogoče, po objavi posodobljenih podatkov, mora ta uredba začeti veljati na dan objave.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 181, 14.7.2009, str. 8.

(3)  UL L 145, 29.6.1995, str. 47.


PRILOGA

„PRILOGA I

Oznaka KN

Poimenovanje

Reprezentativna cena

(v EUR/100 kg)

Varščina iz člena 3(3)

(v EUR/100 kg)

Poreklo (1)

0207 12 10

Piščančji trupi, znani kot 70 % piščanci, zamrznjeni

132,2

0

AR

121,7

0

BR

0207 12 90

Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni

139,3

0

AR

160,0

0

BR

0207 14 10

Kosi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni

265,2

10

AR

216,4

25

BR

324,9

0

CL

221,2

24

TH

0207 25 10

Puranji trupi, znani kot 80 % purani, zamrznjeni

193,1

0

BR

0207 27 10

Kosi purana brez kosti, zamrznjeni

320,8

0

BR

304,8

0

CL

0408 91 80

Rumenjaki

468,8

0

AR

1602 32 11

Jajca brez lupine, sušena

263,2

7

BR

312,6

0

CL

3502 11 90

Jajčni albumin, posušen

712,1

0

AR


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka ‚ZZ‘ predstavlja ‚druga porekla‘.“


14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/38


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1201/2012

z dne 13. decembra 2012

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki so za tržno leto 2012/2013 določeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 892/2012

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka odstavka 2 člena 36 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2012/2013 so določene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 892/2012 (3). Navedene cene in uvozne dajatve so bile nazadnje spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1103/2012 (4).

(2)

Iz podatkov, ki so trenutno na voljo Komisiji, je razvidno, da je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s členom 36 Uredbe (ES) št. 951/2006.

(3)

Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, ki so za tržno leto 2012/2013 določene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 892/2012, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 263, 28.9.2012, str. 37.

(4)  UL L 327, 27.11.2012, str. 22.


PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 14. decembra 2012

(v EUR)

Oznaka KN

Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda

Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda

1701 12 10 (1)

33,26

1,17

1701 12 90 (1)

33,26

4,63

1701 13 10 (1)

33,26

1,31

1701 13 90 (1)

33,26

4,93

1701 14 10 (1)

33,26

1,31

1701 14 90 (1)

33,26

4,93

1701 91 00 (2)

38,40

6,03

1701 99 10 (2)

38,40

2,82

1701 99 90 (2)

38,40

2,82

1702 90 95 (3)

0,38

0,29


(1)  Določitev za standardno kakovost v skladu s točko III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2)  Določitev za standardno kakovost v skladu s točko II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)  Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.


14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/40


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1202/2012

z dne 13. decembra 2012

o določitvi stopenj nadomestil za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 164(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1)(s) navedene uredbe in dela XIX Priloge I k navedeni uredbi in cenami v Uniji lahko pokrije z izvoznim nadomestilom, če se to blago izvozi kot blago, našteto v delu V Priloge XX k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (EU) št. 578/2010 z dne 29. junija 2010 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1216/2009 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil (2) navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko se ti proizvodi izvozijo kot blago iz dela V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (EU) št. 578/2010 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)

Člen 162(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za ta proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Trenutno veljavna nadomestila so bila določena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 861/2012 (3). Ker je treba določiti nova nadomestila, je navedeno uredbo treba razveljaviti.

(6)

Da se prepreči neskladnost s trenutnimi razmerami na trgu in špekulacija na trgu ter da se zagotovi učinkovito upravljanje, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil, ki se uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 578/2010 in v delu XIX Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007, ki se izvažajo kot blago, navedeno v delu V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007, se določijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) št. 861/2012 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Daniel CALLEJA

Generalni direktor za podjetništvo in industrijo


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 171, 6.7.2010, str. 1.

(3)  UL L 255, 21.9.2012, str. 27.


PRILOGA

Stopnje nadomestil, ki se od 14. decembra 2012 uporabljajo za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Poimenovanje

Namembne države (1)

Stopnja nadomestila

0407

Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:

 

 

– Druga sveža jajca

 

 

0407 21 00

– – petelinov vrste Gallus domesticus

 

 

(a)

Za izvoz jajčnih ovalbuminov iz oznak KN 3502 11 90 in 3502 19 90

02

0,00

03

0,00

04

0,00

(b)

Za izvoz drugega blaga

01

0,00

0407 29

– – drugo

 

 

0407 29 10

– – – perutnine, razen petelinov vrste Gallus domesticus

 

 

(a)

Za izvoz jajčnih ovalbuminov iz oznak KN 3502 11 90 in 3502 19 90

02

0,00

03

0,00

04

0,00

(b)

Za izvoz drugega blaga

01

0,00

0407 90

– drugo:

 

 

0407 90 10

– – perutnine

 

 

(a)

Za izvoz jajčnih ovalbuminov iz oznak KN 3502 11 90 in 3502 19 90

02

0,00

03

0,00

04

0,00

(b)

Za izvoz drugega blaga

01

0,00

0408

Ptičja jajca, brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih

 

 

– Rumenjaki:

 

 

0408 11

– – sušeni:

 

 

ex 0408 11 80

– – – primerni za človeško prehrano:

 

 

nesladkani

01

0,00

0408 19

– – drugi:

 

 

– – – primerni za človeško prehrano:

 

 

ex 0408 19 81

– – – – tekoči:

 

 

nesladkani

01

0,00

ex 0408 19 89

– – – – zamrznjeni:

 

 

nesladkani

01

0,00

– Drugo:

 

 

0408 91

– – sušeno:

 

 

ex 0408 91 80

– – – primerno za človeško prehrano:

 

 

nesladkano

01

0,00

0408 99

– – drugo:

 

 

ex 0408 99 80

– – – primerno za človeško prehrano:

 

 

nesladkano

01

0,00


(1)  Namembne države so naslednje:

01

Tretje države. Za Švico in Lihtenštajn te stopnje ne veljajo za blago iz preglednic I in II k Protokolu št. 2 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972;

02

Kuvajt, Bahrajn, Oman, Katar, Združeni arabski emirati, Jemen, Turčija, PUO Hongkong in Rusija;

03

Južna Koreja, Japonska, Malezija, Tajska, Tajvan in Filipini;

04

vse namembne države razen Švice in tistih iz 02 in 03.


SKLEPI

14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/43


SKLEP SVETA

z dne 4. decembra 2012

o razveljavitvi Odločbe 2009/587/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti

(2012/778/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po priporočilu Komisije v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) je Svet dne 7. julija 2009 z Odločbo 2009/587/ES (1) odločil, da na Malti obstaja čezmeren primanjkljaj. Svet je opozoril, da je javnofinančni primanjkljaj Malte v letu 2008 dosegel 4,7 % BDP in tako znatno presegel referenčno vrednost 3 % BDP, hkrati pa je bil bruto javnofinančni dolg nad referenčno vrednostjo 60 % BDP od leta 2003 in v letu 2008 znašal 64,1 % BDP (2).

(2)

Prav tako je Svet 7. julija 2009 na priporočilo Komisije na Malto naslovil tudi priporočilo v skladu s členom 104(7) PES in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (3), v skladu s katerim naj bi ta čezmerni primanjkljaj odpravila najpozneje do leta 2010. Priporočilo je bilo objavljeno.

(3)

Dne 16. februarja 2010 je Svet na priporočilo Komisije sklenil, da so bili v skladu z njegovim priporočilom iz člena 104(7) PES sprejeti učinkoviti ukrepi, vendar pa je po sprejetju priporočila na Malti prišlo do nepričakovanih negativnih gospodarskih dogodkov z izredno neugodnimi posledicami za javne finance. Svet je zato za Malto sprejel revidirano priporočilo v skladu s členom 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), s katerim je bil rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja podaljšan za eno leto, tj. do leta 2011. Priporočilo je bilo objavljeno.

(4)

Skladno s členom 126(12) PDEU je treba odločbo Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta ustrezno zmanjšal.

(5)

Skladno s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k PDEU, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (4), morajo države članice v okviru uporabe navedenega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(6)

Pri odločanju, ali bi bilo treba sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, bi moral Svet ravnati na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega bi moral sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti le, če primanjkljaj po napovedih Komisije v obdobju, ki ga zajemajo, naj ne bi presegal referenčne vrednosti 3 % BDP.

(7)

Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Malta poslala pred 1. aprilom 2012, in na podlagi napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 so utemeljene naslednje ugotovitve:

Odkar je dosegel najvišjo vrednost leta 2008, se je javnofinančni primanjkljaj postopoma zmanjševal in leta 2011 znašal 2,7 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Precejšnje izboljšanje v primerjavi z letom 2010, ko je javnofinančni primanjkljaj znašal 3,6 % BDP, je zlasti posledica povečanja prihodkov za 0,7 % BDP. Učinek enkratnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja v letu 2011 po oceni napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 znaša 0,7 % BDP. Ocenjuje se, da se je strukturni saldo, tj. ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v letu 2011 izboljšal za 1 odstotno točko BDP, kar je več kot zahtevana fiskalna konsolidacija v višini vsaj ¾ % BDP, ki jo je priporočil Svet.

Glede na napoved služb Komisije iz jeseni 2012 naj bi se primanjkljaj v letu 2012 zmanjšal na 2,6 % BDP, predvsem zaradi ukrepov za povečanje prihodkov, ki se večinoma štejejo za enkratne; čisti učinek enkratnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja je ocenjen na 1 % BDP. Ob nespremenjeni politiki, tj. brez vključitve ukrepov fiskalne konsolidacije iz proračuna za leto 2013, ki je bil sprejet po roku, zajetem v napovedi, naj bi se javnofinančni primanjkljaj povečal na 2,9 % BDP v letu 2013, preden se bo ponovno zmanjšal na 2,6 % BDP v letu 2014, kar v obdobju, ki ga pokriva napoved, ostaja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Cilj programa stabilnosti iz aprila 2012 so nižji primanjkljaji, in sicer 2,2 % BDP v letu 2012, 1,7 % BDP v letu 2013 in 1,1 % BDP v letu 2014. Razlika med napovedjo služb Komisije iz jeseni 2012 in ciljem programa stabilnosti za 2012 je v glavnem posledica bolj dinamične rasti prihodkov v slednjem.

V obdobju po roku v letu 2011, ki ga je določil Svet, pričakovanja glede proračuna v napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 ne kažejo na izboljšanje ciklično prilagojenega proračunskega salda v letu 2012, če se ne upošteva učinek enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v letu 2013 pa na izboljšanje BDP za ¼ odstotne točke. To je pod merilom 0,5 % BDP za prilagoditev za potrebe doseganja srednjeročnega proračunskega cilja, zahtevano v okviru preventivne komponente Pakta za stabilnost in rast, zlasti v Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (5). Taka počasna prilagoditev se napoveduje zaradi splošno uravnoteženih konjukturnih razmer, tj. ocenjuje se, da bo proizvodna vrzel blizu nič. Hkrati se pričakuje, da bodo prihodki od davkov relativno malo prispevali k rasti. V letu 2012 gospodarsko rast poganja zlasti neto izvoz, medtem ko naj bi bilo domače povpraševanje precej šibko v primerjavi s preteklimi trendi. Izboljšanje v letu 2014 naj bi znašalo ½ odstotne točke BDP. Poleg tega naj bi v letu 2012 realna stopnja rasti javnofinančnih odhodkov, brez učinka diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, ostala pod merilom referenčne srednjeročne stopnje potencialne rasti BDP, kot jo določa člen 5 Uredbe (ES) št. 1466/97. Vendar bi v primeru nespremenjenih politik realna neto rast odhodkov v letih 2013 in 2014 znatno prekoračila to merilo referenčne stopnje.

Bruto javnofinančni dolg kot delež BDP je od leta 2008 naraščal in v letu 2011 dosegel 70,9 % BDP. Napoved služb Komisije iz jeseni 2012 predvideva, da se bo delež dolga še povečeval in v letu 2012 dosegel 72,4 % BDP, v letu 2013 73,1 % BDP in v letu 2014 72,8 % BDP. Program stabilnosti za leto 2012 nasprotno predvideva, da se bo delež dolga po letu 2011 začel zmanjševati in v letu 2014 dosegel 67,4 % BDP. Do razlike med obema napovedma prihaja zaradi nižjega primarnega presežka in večje uskladitve stanj in tokov v jesenski napovedi.

(8)

Svet poudarja, da bi z začetkom leta 2012, ki je leto po odpravi čezmernega primanjkljaja, in v obdobju treh let, Malta morala doseči zadosten napredek pri izpolnjevanju zahteve v zvezi z merilom glede dolga v skladu s členom 2(1)(a) Uredbe (ES) št. 1467/97.

(9)

Po mnenju Sveta je bil čezmerni primanjkljaj na Malti do roka v letu 2011 odpravljen, zato bi bilo treba razveljaviti Odločbo 2009/587/ES –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene izhaja, da je čezmerni primanjkljaj na Malti odpravljen.

Člen 2

Odločba 2009/587/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Malto.

V Bruslju, 4. decembra 2012

Za Svet

Predsednik

V. SHIARLY


(1)  UL L 202, 4.8.2009, str. 42.

(2)  Javnofinančni primanjkljaj in dolg za leto 2008 sta bila pozneje popravljena na 4,6 % BDP oziroma 62,0 % BDP.

(3)  UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(4)  UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

(5)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1.


14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/45


SKLEP SVETA

z dne 11. decembra 2012

o imenovanju nizozemskega člana in nizozemskega nadomestnega člana Odbora regij

(2012/779/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga nizozemske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi konca mandata C.H.J. (Cora) LAMERSA se je sprostilo mesto člana Odbora regij.

(3)

Zaradi konca mandata F. (Franka) de VRIESA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2015, se v Odbor regij imenujeta:

(a)

za člana:

C.H.J. (Cor) LAMERS, Burgemeester (mayor) of the municipality of Schiedam

in

(b)

za nadomestnega člana:

J.H.M. (Jon) HERMANS-VLOEDBELD, Burgemeester (mayor) of the municipality of Almelo.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 11. decembra 2012

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


(1)  UL L 348, 29.12.2009, str. 22.

(2)  UL L 12, 19.1.2010, str. 11.


14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/46


SKLEP KOMISIJE

z dne 5. decembra 2012

o pravicah dostopa do evropske osrednje zbirke varnostnih priporočil in odgovorov nanje, ustanovljene s členom 18(5) Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES

(Besedilo velja za EGP)

(2012/780/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES (1), zlasti člena 18(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska komisija je v skladu s členom 18(5) Uredbe (EU) št. 996/2010 oblikovala evropsko podatkovno bazo varnostnih priporočil, ki je začela delovati februarja 2012.

(2)

V skladu s členom 18(5) Uredbe (EU) št. 996/2010 podatkovna baza iz odstavka 1 vključuje vsa varnostna priporočila, ki jih v skladu s členom 17(1) in (2) izdajo organi za preiskave v zvezi z varnostjo, in odgovore nanje. Prav tako vsebuje varnostna priporočila, ki so jih organi za preiskave v zvezi z varnostjo prejeli od tretjih držav.

(3)

Organi za preiskave v zvezi z varnostjo imajo v skladu s členom 7(3)(g) Uredbe (EU) št. 996/2010 neomejen dostop do podatkovne baze iz odstavka 1.

(4)

Komisija je v skladu s členom 7(3)(a) Uredbe (EU) št. 996/2010 evropsko omrežje organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva prosila za mnenje.

(5)

Varnostna priporočila so implicitno javna, saj pogosto povzemajo poročila preiskav v zvezi z varnostjo, ki imajo v skladu z Uredbo (EU) št. 996/2010 javni status. Poleg tega se varnostna priporočila lahko izdajo v obliki pisem, vmesnih izjav/poročil ali varnostnih študij. V vseh navedenih primerih njihova javna dostopnost za naslovnike pomeni močno spodbudo, da nanje odgovorijo in izboljšajo varnost letalskega sistema.

(6)

Status odgovorov na varnostna priporočila ni opredeljen v Uredbi (EU) št. 996/2010 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina

V tem sklepu so določena merila za pravice dostopa do evropske podatkovne baze varnostnih priporočil, ki je bila ustanovljena v skladu s členom 18(5) Uredbe (EU) št. 996/2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter vsebuje varnostna priporočila, ki so jih izdali ali prejeli organi za preiskave v zvezi z varnostjo, in odgovore nanje.

Člen 2

Status varnostnih priporočil

Vsa varnostna priporočila, ki jih vsebuje podatkovna baza iz člena 1, se z objavo na javnem spletišču dajo na voljo splošni javnosti.

Člen 3

Status odgovorov na varnostna priporočila

1.   Dostop do odgovorov na varnostna priporočila je omejen na naslovnike varnostnih priporočil.

2.   Vsak naslovnik varnostnega priporočila, zlasti organi držav članic za civilno letalstvo in Evropska agencija za varnost v letalstvu, lahko zahteva dostop do odgovorov, ki jih vsebuje podatkovna zbirka iz člena 1. Tudi organi za preiskave v zvezi z varnostjo zunaj Evropske unije lahko zahtevajo dostop do odgovorov, ki jih vsebuje podatkovna zbirka iz člena 1.

3.   Naslovniki varnostnih priporočil svojo zahtevo naslovijo na Evropsko komisijo.

4.   Evropska komisija zahtevo oceni in za vsak primer posebej odloči, ali je upravičena in izvedljiva.

Člen 4

Uporaba informacij iz podatkovne baze

Varnostna priporočila in odgovori nanje se ne uporabljajo za pripisovanje krivde ali odgovornosti.

Člen 5

Status dogodkov v civilnem letalstvu, povezanih z varnostnimi priporočili

Dostop do dogodkov v civilnem letalstvu, povezanih z varnostnimi priporočili iz člena 1, je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 1321/2007 z dne 12. novembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za vključitev informacij o dogodkih v civilnem letalstvu, izmenjanih v skladu z Direktivo 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta, v centralno podatkovno bazo (2) in v Uredbi Komisije (ES) št. 1330/2007 z dne 24. septembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za razširjanje informacij zainteresiranim strankam o dogodkih v civilnem letalstvu iz člena 7(2) Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Člen 6

Dostop do dokumentov in varstvo osebnih podatkov

Ta sklep se uporablja brez poseganja v Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (4).

Ta sklep se uporablja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (5) ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6).

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 5. decembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 295, 12.11.2010, str. 35.

(2)  UL L 294, 13.11.2007, str. 3.

(3)  UL L 295, 14.11.2007, str. 7.

(4)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(5)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.