28.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/1

(1)

Odločba Sveta 2008/971/ES z dne 16. decembra 2008 o enakovrednosti gozdnega reprodukcijskega materiala, proizvedenega v tretjih državah (3), določa pogoje, pod katerimi se v Unijo uvaža gozdni reprodukcijski material kategorij „znanega izvora“ in „izbran“, proizveden v tretjih državah s seznama v Prilogi I k navedeni odločbi.

(2)

Nacionalna pravila za potrjevanje gozdnega reprodukcijskega materiala na Hrvaškem, v Kanadi, na Norveškem, v Srbiji, Švici, Turčiji in Združenih državah določajo izvajanje uradnih pregledov na terenu med zbiranjem in predelavo semena in proizvodnjo sadilnega materiala.

(3)

V skladu z navedenimi pravili bi morali sistemi za odobritev in registracijo izhodiščnega materiala ter naknadno proizvodnjo reprodukcijskega materiala iz tega izhodiščnega materiala upoštevati shemo OECD za potrjevanje gozdnega reprodukcijskega materiala v mednarodni trgovini (shema OECD za gozdno seme in rastline). Poleg tega se po navedenih pravilih semenski in sadilni material kategorij „znanega izvora“, „izbran“ in „kvalificiran“ uradno potrdi, semenska embalaža pa se uradno zapre v skladu s shemo OECD za gozdno seme in rastline.

(4)

Pregled navedenih pravil glede kategorije „kvalificiran“ je pokazal, da pogoji za odobritev izhodiščnega materiala izpolnjujejo zahteve iz Direktive Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (4). Razen pogojev v zvezi s kakovostjo semena, vrstno čistostjo in kakovostjo sadilnega materiala, dajejo pravila teh tretjih držav enaka zagotovila glede pogojev, ki se uporabljajo za semenski in sadilni material nove kategorije „kvalificiran“, kot zagotovila iz Direktive 1999/105/ES. Zato bi bilo treba pravila v zvezi s potrjevanjem gozdnega materiala kategorije „kvalificiran“ na Hrvaškem, v Kanadi, na Norveškem, v Srbiji, Švici, Turčiji in Združenih državah šteti za enakovredna pravilom iz Direktive 1999/105/ES, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji v zvezi s semenskim in sadilnim materialom iz Priloge II k Odločbi 2008/971/ES.

(5)

Navedeni pogoji bi morali glede materiala kategorije „kvalificiran“ vključevati informacije o tem, ali so bili proizvodi gensko spremenjeni. Take informacije bi morale olajšati uporabo zahtev iz Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (5) ali po potrebi Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (6) ter Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov (7).

(6)

Poleg tega so se spremenila imena nekaterih organov, pristojnih za odobritev in nadzor proizvodnje, kakor so navedeni v Prilogi I k Odločbi 2008/971/ES.

(7)

Odločbo 2008/971/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

prvi odstavek člena 1 se nadomesti z naslednjim:

„Ta odločba določa pogoje, pod katerimi se gozdni reprodukcijski material kategorij ‚znanega izvora‘, ‚izbran‘ in ‚kvalificiran‘, proizveden v tretji državi iz Priloge I, uvaža v Unijo.“;

2.

odstavek 2 člena 3 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Semenski in sadilni material kategorij ‚znanega izvora‘, ‚izbran‘ in ‚kvalificiran‘ vrst iz Priloge I k Direktivi 1999/105/ES, proizveden v tretjih državah iz Priloge I k tej odločbi, ki jih uradno potrdijo organi tretjih držav iz navedene priloge, se šteje kot enakovreden semenskemu in sadilnemu materialu, ki je v skladu z Direktivo 1999/105/ES, če izpolnjuje pogoje iz Priloge II k tej direktivi.“;

3.

prvi odstavek člena 4 se nadomesti z naslednjim:

„Kadar semenski in sadilni material vstopi v Unijo, dobavitelj, ki uvaža ta material, vnaprej obvesti uradni organ navedene države članice o uvozu. Uradni organ izda glavno spričevalo, ki temelji na uradnem spričevalu OECD o izvoru, preden je material dan na trg.“;

4.

prilogi I in II se spremenita v skladu s Prilogo k temu sklepu.

28.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/4

(1)

Odločba Sveta 2003/17/ES z dne 16. decembra 2002 o enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov v tretjih državah in o enakovrednosti semena, pridelanega v tretjih državah (3), določa, da je poljske preglede semenskih posevkov določenih vrst, opravljene v tretjih državah, za omejeno časovno obdobje treba šteti za enakovredne poljskim pregledom, opravljenim v skladu s pravnimi akti Unije, in da je seme določenih vrst, pridelano v tretjih državah, treba šteti za enakovredno semenu, pridelanemu v skladu s pravnimi akti Unije.

(2)

Videti je, da poljski pregledi tretjih držav še naprej dajejo enaka zagotovila kot poljski pregledi, ki jih opravljajo države članice. Zato bi jih bilo treba še naprej šteti za enakovredne.

(3)

Ker bo Odločba 2003/17/ES prenehala veljati 31. decembra 2012, bi bilo treba podaljšati obdobje, za katero se priznava enakovrednost v skladu z navedeno odločbo. Zaželeno je, da se navedeno obdobje podaljša za deset let.

(4)

Sklicevanje na Jugoslavijo v Odločbi 2003/17/ES bi bilo treba črtati. Srbijo kot članico shem OECD za potrjevanje sortnosti semena v mednarodnem prometu in članico Mednarodne zveze za testiranje semena (ISTA) v zvezi z vzorčenjem in testiranjem semen bi bilo treba dodati na seznam tretjih držav v Prilogi I k Odločbi 2003/17/ES. Poleg tega so se spremenila imena nekaterih organov, pristojnih za odobritev in nadzor proizvodnje, kot je navedeno v Prilogi I k Odločbi 2003/17/ES.

(5)

Določbe Odločbe 2003/17/ES, ki se nanašajo na Odločbo Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4), bi bilo treba črtati, saj v zvezi s tem sklepom uporaba teh odločb ne bi bila združljiva s sistemom delegiranih in izvedbenih aktov iz členov 290 oziroma 291 Pogodbe.

(6)

Odločbo 2003/17/ES bi zato bilo treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 4 se črta;

2.

člen 5 se črta;

3.

v členu 6 se datum „31. decembra 2012“ nadomesti z datumom „31. decembra 2022“;

4.

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

28.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/7

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1833/2006 z dne 13. decembra 2006 o nomenklaturi držav in ozemelj za statistiko zunanje trgovine Skupnosti in statistiko trgovine med državami članicami (2) je določila različico navedene nomenklature, veljavno od 1. januarja 2007.

(2)

Južni Sudan je postal neodvisna država.

(3)

Nizozemski Antili ne obstajajo več.

(4)

Saint-Barthélemy ni več del carinskega ozemlja Evropske unije.

(5)

Za transakcije, ki zajemajo naprave na odprtem morju (naftne ploščadi, vetrne elektrarne, čezoceanski kabli), je potrebna oznaka.

(6)

Črkovno označevanje držav in ozemelj mora temeljiti na veljavnem dvočrkovnem standardu ISO, kolikor je združljiv z zahtevami zakonodaje Unije ter s statističnimi zahtevami Unije.

(7)

Zato je treba sestaviti novo različico te nomenklature, ki upošteva novosti in spremembe, ki vplivajo na nekatere oznake.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistiko v blagovni menjavi z državami nečlanicami –

28.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/16

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

28.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/18

(1)

S Sklepom Sveta 2002/312/ES (1) je bil Sporazum o uvedbi projektne naloge mednarodne študijske skupine za juto 2001 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) sprejet v imenu Evropske skupnosti.

(2)

Sedanji mandat se izteče 30. aprila 2014 in vprašanje začetka pogajanj o obnovitvi tega mandata bo obravnavano na 15. seji sveta mednarodne študijske skupine za juto decembra 2012.

(3)

Podaljšanje Sporazuma ni v interesu Unije –

28.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/19

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne pomoči presežnim delavcem, odpuščenim zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev iz ESPG do letne zgornje meje 500 000 000 EUR.

(3)

Danska je 14. maja 2012 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada ESPG v zvezi s presežnimi delavci v podjetju Vestas Group, ter jo do 10. julija 2012 dopolnila z dodatnimi informacijami. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo zneska v višini 7 488 000 EUR.

(4)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je vložila Danska –

28.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/20

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne pomoči presežnim delavcem, odpuščenim zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje 500 000 000 EUR.

(3)

Nemčija je vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi z odpuščenimi delavci v podjetju manroland AG in dveh njegovih podružnicah ter pri enem dobavitelju predložila 4. maja 2012, z dodatnimi informacijami pa jo je dopolnila do 10. julija 2012. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo zneska v višini 5 352 944 EUR.

(4)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je vložila Nemčija –

28.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/21

(1)

Velik napredek je bil dosežen od prvotne vzpostavitve mreže EURES, ustanovljene z Odločbo Komisije 93/569/EGS z dne 22. oktobra 1993 o izvedbi Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, zlasti kar zadeva mrežo z imenom EURES (Evropske službe za zaposlovanje) (2), za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 (3). Za utrditev in okrepitev je bila mreža z Odločbo Komisije 2003/8/ES (4) preoblikovana in postavljena na nove temelje.

(2)

Evropski svet je 17. junija 2010 potrdil strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, hkrati pa pozval k polnemu aktiviranju ustreznih instrumentov in politik EU, da bi podprli doseganje skupnih ciljev, in pozval države članice k bolj usklajenemu ukrepanju.

(3)

Evropski svet je 28. in 29. junija 2012 sprejel „Pakt za rast in delovna mesta“ ter na osnovi sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ z dne 18. aprila 2012 zahteval, da je treba portal EURES razviti v pravi evropski instrument za posredovanje delovnih mest in zaposlovanje.

(4)

EURES bi moral spodbujati boljše delovanje trgov dela in zadovoljevanje gospodarskih potreb z olajševanjem nadnacionalne in čezmejne geografske mobilnosti delavcev, hkrati pa zagotavljati mobilnost pod poštenimi pogoji in spoštovanje veljavnih delovnih standardov. Prizadevati bi si moral za še večjo preglednost trgov dela z zagotavljanjem izmenjave in obdelave ponudb in prijav za zaposlitev (tj. „uravnoteženja ponudbe in povpraševanja po prostih delovnih mestih“ ali „uravnavanja ponudbe in povpraševanja“ v smislu Uredbe) in podpiranjem dejavnosti na področju zaposlovanja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni, s čimer bo prispeval k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020.

(5)

Glede na izkušnje, pridobljene od prvotne vzpostavitve leta 1993 in reforme iz leta 2003, ter ob upoštevanju potreb po nadaljnji krepitvi in razširitvi mreže, da bi ta polno podprla cilje strategije Evropa 2020, bi bilo treba sedanjo sestavo mreže, delitev odgovornosti in postopke sprejemanja odločitev ter katalog zagotovljenih storitev preoblikovati.

(6)

V ta namen bi bilo treba EURES močneje usmeriti k upravljanju za doseganje ciljev in rezultatov v smislu uravnavanja ponudbe in povpraševanja ter posredovanja delovnih mest in zaposlovanja. V tem okviru se posredovanje delovnih mest lahko razume kot zagotavljanje storitev, ki jih opravi posrednik med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela s ciljem zaposlitve, pri čemer zaposlitev pomeni zapolnitev prostega delovnega mesta.

(7)

Ukinitev monopolov je skupaj z drugim razvojem privedla do pojava številnih ponudnikov storitev zaposlovanja na trgu dela. Da bi dosegel svoj polni potencial, bi bilo treba EURES odpreti za udeležbo teh izvajalcev, ki si prizadevajo za polno upoštevanje veljavnih delovnih standardov in pravnih zahtev ter drugih standardov kakovosti EURES.

(8)

Storitve EURES je treba jasno opredeliti, da bi zagotovili, da se obveznosti za države članice, ki jih določa Uredba, in sicer uravnoteženje ponudbe in povpraševanja po prostih delovnih mestih ter izmenjava in zagotavljanje informacij, povezanih s trgom dela, izpolnijo na učinkovit in uspešen način. To bi vključevalo različne akterje, med katerimi bi bili po potrebi tudi socialni partnerji.

(9)

V „Paktu za rast in delovna mesta“ je Evropski svet zahteval, naj se preuči možnost razširitve mreže EURES na vajeništva in pripravništva. Za zagotovitev sinergij in omogočitev, da bi EURES polno prispeval k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, zlasti za povečanje stopnje zaposlenosti na 75 % do leta 2020, ob upoštevanju področja uporabe Uredbe, bi moral biti EURES zmožen vključiti vajeništva in pripravništva, v kolikor se zadevne osebe štejejo za delavce v smislu Uredbe ter so stare 18 let ali več, ko se šteje, da je dostop do takih informacij v skladu z ustreznimi standardi izvedljiv.

(10)

Za zagotavljanje storitev na najbolj učinkovit način bi bilo treba EURES vključiti v splošno ponudbo storitev sodelujočih organizacij, ki lahko prejmejo sredstva za nacionalne in čezmejne dejavnosti iz Evropskega socialnega sklada.

(11)

Da bi učinkovito prispeval k boljšemu delovanju trgov dela in s tem k razvoju evropskega trga dela, bi EURES prav tako moral imeti pomembnejšo vlogo pri zapolnjevanju težavnih delovnih mest in podpiranju posebnih skupin delavcev in delodajalcev. S tem namenom bi bilo treba razširiti mrežo EURES za podporo dejavnostim mobilnosti na ravni EU, zlasti da se spodbudi izmenjava mladih delavcev.

(12)

V celoti bi bilo treba upoštevati možnosti, ki jih omogočajo nova orodja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, za nadaljnjo okrepitev in racionalizacijo ponujenih storitev.

(13)

Kakršno koli obdelavo osebnih podatkov v okviru tega sklepa bi bilo treba izvajati v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

(14)

Zaradi jasnosti je priporočljivo, da se mreža EURES postavi na nove temelje in pri tem natančneje opredelijo njena sestava, statut in naloge.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev –

(a)

razvoj evropskega trga delovne sile, ki je odprt in dostopen vsakomur ter v celoti upošteva veljavne delovne standarde in zakonske zahteve;

(b)

uravnoteženje ponudbe in povpraševanja po prostih delovnih mestih ter posredovanje delovnih mest na nadnacionalni, medregionalni in čezmejni ravni prek izmenjave prostih delovnih mest in prijav za zaposlitev ter sodelovanje v ciljnih dejavnostih mobilnosti na ravni EU;

(c)

preglednost in izmenjavo informacij o evropskih trgih dela, vključno z življenjskimi in delovnimi razmerami ter možnostmi pridobivanja spretnosti;

(d)

razvoj ukrepov za spodbujanje in olajšanje mobilnost mladih delavcev;

(e)

izmenjavo informacij o pripravništvih in vajeništvih v smislu Uredbe (EU) št. 492/2011 in, če je primerno, posredovanje pripravnikov in vajencev;

(f)

razvoj potrebnih metodologij in kazalnikov.

(a)

Evropski koordinacijski urad za koordinacijo uravnoteženja ponudbe in povpraševanja po prostih delovnih mestih v skladu s členi 18, 19 in 20 Uredbe (EU) št. 492/2011;

(b)

člani EURES, t.j. strokovne službe, ki jih države članice določijo v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) št. 492/2011 (v nadaljnjem besedilu: nacionalni koordinacijski uradi), kakor je določeno v členu 5;

(c)

partnerji EURES v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) št. 492/2011; partnerje EURES določijo posamezni člani EURES in lahko vključujejo javne ali zasebne ponudnike storitev, ki so dejavni na ustreznem področju posredovanja delovnih mest in zaposlovanja, ter sindikate in organizacije delodajalcev. Kandidati za status partnerjev EURES se morajo obvezati, da bodo izpolnjevali naloge in pristojnosti iz člena 7;

(d)

pridruženi partnerji EURES, ki v skladu s členom 6 zagotavljajo omejene storitve pod nadzorom in odgovornostjo partnerja EURES ali Evropskega koordinacijskega urada.

(a)

oblikovanje usklajenega celostnega pristopa in zagotavljanje horizontalne podpore v korist mreže EURES in njenih uporabnikov, kot so

(b)

analizo geografske in poklicne mobilnosti z vidika doseganja ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem ter pripravo splošnega pristopa k mobilnosti v skladu z evropsko strategijo zaposlovanja;

(c)

celotno spremljanje in ocenjevanje dejavnosti EURES, opredelitev uspešnosti, posredovanja delovnih mest in drugih kazalnikov rezultatov ter drugih ukrepov, da preveri, ali se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 492/2011 in s tem sklepom.

(a)

vzpostavitvijo in vzdrževanjem celotne tehnične in funkcionalne infrastrukture in sistemov, ki so potrebni, da lahko partnerji EURES in pridruženi partnerji EURES sodelujejo v sistemu izmenjave;

(b)

zagotavljanjem potrebnih informacij, ki jih zagotovi sam ali prek partnerjev EURES, ki so v njegovi pristojnosti.

(a)

imenovanje enega ali več partnerjev EURES na podlagi sistema za izbiro in akreditacijo iz člena 10(2)(b)(vii) in nadzor njihovih dejavnosti;

(b)

načrtovanje in redno poročanje o dejavnostih in rezultatih nacionalne mreže EURES Evropskemu koordinacijskemu uradu;

(c)

koordinacijo sodelovanja EURES pri zadevnih ciljnih dejavnosti mobilnosti na ravni EU.

(a)

glavne dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni koordinacijski urad, partnerji EURES in pridruženi partnerji EURES, ki so v njegovi pristojnosti v okviru mreže EURES, vključno z nadnacionalnimi, čezmejnimi in sektorskimi dejavnostmi, določenimi v členu 15 Uredbe (EU) št. 492/2011;

(b)

človeški in finančni viri, dodeljeni za izvajanje poglavja II Uredbe (EU) št. 492/2011;

(c)

mehanizmi za spremljanje in ocenjevanje načrtovanih dejavnosti.

(a)

statutom EURES v skladu s členom 10;

(b)

strategijami, operativnimi cilji in delovnimi programi za mrežo EURES;

(c)

poročili Komisije v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 492/2011.

(a)

katalog storitev EURES z opisom univerzalnih in dopolnilnih storitev, ki jih zagotavljajo člani in partnerji EURES, vključno s storitvami za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela, kot je individualno svetovanje strankam, t.j. iskalcem zaposlitve, delavcem ali delodajalcem;

(b)

razvoj inovativnega transnacionalnega in čezmejnega sodelovanja med službami za zaposlovanje, kot so skupne agencije za posredovanje delovnih mest, z namenom izboljšanja delovanja trgov dela, njihovega povezovanja in doseganja večje mobilnosti. Sodelovanje lahko zajema socialne službe, socialne partnerje in druge zadevne institucije;

(c)

spodbujanje koordiniranega spremljanja in ocenjevanja presežkov in pomanjkanja spretnosti;

(d)

operativne cilje mreže EURES, standarde kakovosti, ki jih je treba uporabljati, ter obveznosti članov in partnerjev EURES, kar vključuje:

(e)

postopke za vzpostavitev enotnega sistema in skupnih predlog za izmenjavo informacij o trgu dela in mobilnosti v okviru mreže EURES, kakor je določeno v členih 12, 13 in 14 Uredbe (EU) št. 492/2011, vključno z informacijami o delovnih mestih in možnostih za izobraževanje v Evropski uniji, ki jih treba vključiti v portal EURES.