ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.324.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 324 |
|
![]() |
||
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 55 |
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
||
|
* |
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1082/2012 z dne 9. novembra 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 glede potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU ( 1 ) |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
22.11.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 324/1 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1081/2012
z dne 9. novembra 2012
o določbah za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 o izvozu predmetov kulturne dediščine
(kodificirano besedilo)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine (1) in zlasti člena 7 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (EGS) št. 752/93 z dne 30. marca 1993 o določbah za izvedbo Uredbe Sveta (EGS) št. 3911/92 o izvozu predmetov kulturne dediščine (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati. |
(2) |
Določbe so potrebne za izvajanje Uredbe (ES) št. 116/2009, ki med drugim določa uvedbo sistema izvoznih dovoljenj za nekatere kategorije predmetov kulturne dediščine, navedene v Prilogi I k navedeni uredbi. |
(3) |
Za zagotovitev enotnosti izvoznih dovoljenj, določenih z navedeno uredbo, so nujna pravila za sestavljanje, izdajo in uporabo obrazca. Zato bi moral biti dan na voljo vzorčni primerek dovoljenja. |
(4) |
Za odpravo nepotrebnega upravnega dela je potreben pojem odprtih dovoljenj za začasni izvoz predmetov kulturne dediščine, ki bi jih izdajali odgovornim osebam ali organizacijam za uporabo in/ali razstave v tretjih državah. |
(5) |
Države članice, ki želijo izkoristiti take možnosti, bi morale biti sposobne, da to v zvezi s predmeti, osebami in organizacijami lastne kulturne dediščine tudi storijo. Pogoji, ki jih je treba izpolniti, se bodo od države do države razlikovali. Države članice bi morale biti sposobne, da se odločijo za možnost uporabe odprtih izvoznih dovoljenj ali pa proti njej in določiti pogoje, ki jih je v tej zadevi treba izpolniti. |
(6) |
Izvozna dovoljenja bi morala biti izdana v enem od uradnih jezikov Unije. |
(7) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 8 Uredbe (ES) št. 116/2009 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
ODDELEK I
OBRAZEC ZA DOVOLJENJE
Člen 1
1. Obstajajo tri vrste dovoljenj za izvoz predmetov kulturne dediščine, ki se izdajajo in uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 116/2009 in v skladu s to uredbo:
(a) |
standardno dovoljenje; |
(b) |
posebno odprto dovoljenje; |
(c) |
splošno odprto dovoljenje. |
2. Uporaba izvoznih dovoljenj na noben način ne sme vplivati na obveznosti v zvezi z izvoznimi postopki ali s tem povezanimi dokumenti.
3. Obrazce izvoznega dovoljenja na zahtevo zagotovijo pristojni organ ali organi iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 116/2009.
Člen 2
1. Standardno dovoljenje se običajno uporablja za vsak izvoz, za katerega velja Uredba (ES) št. 116/2009.
Vendar pa se vsaka posamezna zadevna država članica lahko odloči, ali želi ali ne želi izdati posebnih ali splošnih odprtih dovoljenj, ki se lahko uporabljajo namesto njih, če so izpolnjeni posebni s tem povezani pogoji, kakor je določeno v členih 10 in 13.
2. Posebno odprto dovoljenje zajema večkratni začasni izvoz določenega predmeta kulturne dediščine, ki ga izvede določena oseba ali organizacija, kakor je določeno v členu 10.
3. Splošno odprto dovoljenje zajema vsakršen začasni izvoz katerega koli od tistih predmetov kulturne dediščine, ki predstavljajo del stalne zbirke nekega muzeja ali druge institucije, kakor je določeno v členu 13.
4. Država članica lahko kadar koli prekliče katero koli posebno ali splošno odprto dovoljenje, če pogoji, pod katerimi je bilo izdano, niso več izpolnjeni. Država članica takoj obvesti Komisijo, če se izdano dovoljenje ne vrne in bi se lahko uporabilo na nepravilen način. Komisija takoj obvesti druge države članice.
5. Države članice lahko na svojem državnem ozemlju uvedejo kakršne koli primerne ukrepe, ki so po njihovem mnenju potrebni za spremljanje uporabe njihovih lastnih odprtih dovoljenj.
ODDELEK II
STANDARDNO DOVOLJENJE
Člen 3
1. Standardna dovoljenja se izdajajo na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi I. Obrazec je tiskan na belem papirju brez celuloznih delcev, namenjenem za pisanje in težkem najmanj 55 g/m2.
2. Obrazci merijo 210 × 297 mm.
3. Obrazci se izdelajo v tiskani ali elektronski obliki in izpolnijo v uradnem jeziku Unije, ki ga določijo pristojni organi v državi članici izdaje.
Pristojni organi države članice, v kateri se obrazec predloži, lahko zahtevajo, da se ta prevede v jezik te države članice ali v enega od njenih uradnih jezikov. V tem primeru nosi stroške prevoda imetnik dovoljenja.
4. Države članice so odgovorne za:
(a) |
tiskanje obrazcev z imenom tiskarne in njenim naslovom ali prepoznavno oznako; |
(b) |
izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za izognitev ponarejanju dovoljenj. Države članice obvestijo Komisijo o sredstvih za ugotavljanje pristnosti, ki so jih določile v ta namen, Komisija pa o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic. |
5. Obrazci se, če je le mogoče, izpolnjujejo z mehanskimi in elektronskimi sredstvi. Vendar pa je lahko vloga izpolnjena tudi v čitljivem rokopisu; v tem primeru je napisana s črnilom in v tiskanih črkah.
Ne glede na način izpolnjevanja pa ne vsebujejo izbrisanih ali prečrtanih besed ali drugih sprememb.
Člen 4
1. Brez poseganja v odstavek 3 se za vsako pošiljko predmetov kulturne dediščine izda ločeno izvozno dovoljenje.
2. Za namene odstavka 1 pomeni pošiljka bodisi en sam predmet kulturne dediščine ali pa več predmetov kulturne dediščine.
3. Kadar je pošiljka sestavljena iz več predmetov kulturne dediščine, pristojni organi odločijo, ali naj bi se za takšno pošiljko izdalo eno samo ali več izvoznih dovoljenj.
Člen 5
Obrazec sestoji iz treh listov:
(a) |
iz lista, označenega s št. 1, ki predstavlja vlogo; |
(b) |
iz lista, označenega s št. 2, za imetnika; |
(c) |
iz lista, označenega s št. 3, ki se vrne organu, ki je dovoljenje izdal. |
Člen 6
1. Vlagatelj izpolni polja 1, 3, 6 do 21, 24 in, če je potrebno, 25 na vlogi in drugih listih, razen kjer je dovoljeno polja natisniti vnaprej.
Vendar pa lahko države članice določijo, da je treba izpolniti samo vlogo.
2. Vlogi je priložena:
(a) |
dokumentacija z vsemi bistvenimi podatki o predmetu ali predmetih kulturne dediščine in njegovem (njihovem) pravnem statusu v času predložitve vloge v obliki kakršnih koli dokumentov (računov, izvedenskih cenitev itd.), kadar je primerno, da se le-ti predložijo; |
(b) |
pravilno overjena črno-bela ali barvna fotografija ali, kadar je primerno in po presoji pristojnih organov, fotografije (v velikosti najmanj 8 cm × 12 cm) obravnavanega predmeta kulturne dediščine. Zahtevana dokumentacija se lahko, kadar je primerno in po presoji pristojnih organov, nadomesti s podrobnim seznamom predmetov kulturne dediščine. |
3. Pristojni organi lahko za namene izdaje izvoznega dovoljenja zahtevajo fizično predložitev predmetov kulturne dediščine, ki naj bi bili izvoženi.
4. Stroške, ki nastanejo pri uporabi odstavkov 2 in 3, nosi vlagatelj, ki prosi za izvozno dovoljenje.
5. Za pridobitev izvoznega dovoljenja je treba pristojnim organom, ki jih določijo države članice, v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 116/2009 predložiti pravilno izpolnjen obrazec. Ko organ izda izvozno dovoljenje, obdrži izvod 1, preostale izvode pa vrne imetniku izvoznega dovoljenja ali njegovemu pooblaščenemu predstavniku.
Člen 7
Izvozni deklaraciji se priloži:
(a) |
list za imetnika; |
(b) |
list, ki se vrne organu, ki je izdal dovoljenje. |
Člen 8
1. Carinski urad, odgovoren za obdelavo izvozne deklaracije, zagotovi, da vnosi na izvozni deklaraciji ali, če je ustrezno, zvezku ATA, ustrezajo vnosom na izvoznem dovoljenju in da se sklic na izvozno dovoljenje vnese v polje 44 izvozne deklaracije ali na talon zvezka ATA.
Izvede ustrezne ukrepe za ugotovitev pristnosti. Tak ukrep je lahko pečat ali žig carinskega urada. List izvoznega dovoljenja, ki je priložen izvodu št. 3 enotnega upravnega dokumenta, se vrne organu, ki ga je izdal.
2. Potem ko izpolni polje 23 na listih 2 in 3, carinski urad, pristojen za sprejem izvozne deklaracije, deklarantu ali njegovemu/njenemu pooblaščenemu predstavniku vrne list, namenjen za imetnika.
3. List dovoljenja, ki se ga vrne organu, ki ga je izdal, mora spremljati pošiljko v carinski urad na točki izhoda iz carinskega območja Unije.
Carinski urad na polje 26 obrazca pritisne svoj žig in ga vrne organu, ki je dovoljenje izdal.
Člen 9
1. Obdobje veljavnosti izvoznih dovoljenj ne presega dvanajstih mesecev od datuma izdaje.
2. Pri obravnavi vloge za začasni izvoz smejo pristojni organi navesti rok, v katerem je treba predmete kulturne dediščine ponovno uvoziti v državo članico, ki jo je izdala.
3. Če izvozno dovoljenje poteče, ne da bi bilo uporabljeno, imetnik takoj vrne liste, ki jih poseduje, organu, ki jih je izdal.
ODDELEK III
POSEBNA ODPRTA DOVOLJENJA
Člen 10
1. Posebna odprta dovoljenja se lahko izdajo za poseben predmet kulturne dediščine, za katerega je verjetno, da se bo redno začasno izvažal iz Unije za uporabo in/ali razstave v tretji državi. Ta predmet kulturne dediščine mora biti v lasti ali zakoniti posesti določene osebe ali organizacije, ki predmet uporablja in/ali razstavlja.
2. Dovoljenje se lahko izda samo pod pogojem, če so organi oblasti prepričani, da ta oseba ali organizacija daje vsa potrebna jamstva za vrnitev predmeta v Unijo v dobrem stanju in da je predmet mogoče opisati in označiti tako, da ob času začasnega izvoza ni nobenega dvoma, da je predmet, ki se izvaža, tisti, ki je opisan v posebnem odprtem dovoljenju.
3. Dovoljenje ne sme veljati za obdobje, daljše od petih let.
Člen 11
Dovoljenje se priloži kot podpora pisni izvozni deklaraciji ali pa je na voljo v drugih primerih skupaj s predmeti kulturne dediščine, tako da ga je mogoče na zahtevo pregledati.
Pristojni organi države članice, v kateri se predloži dovoljenje, smejo zahtevati prevod dovoljenja v jezik te države članice ali v enega od njenih uradnih jezikov. V tem primeru nosi stroške prevoda imetnik dovoljenja.
Člen 12
1. Carinski urad, pooblaščen za sprejetje izvozne deklaracije, zagotovi, da so predloženi predmeti tisti, ki so opisani na izvoznem dovoljenju, in da je v polju 44 izvozne deklaracije, če se zahteva pisna deklaracija, to izvozno dovoljenje navedeno.
2. Če se zahteva pisna deklaracija, se dovoljenje priloži izvodu 3 enotne upravne listine; to dovoljenje potem spremlja predmet v carinski urad do točke izhoda iz carinskega območja Unije. Kadar se izvod 3 te upravne listine da na voljo izvozniku ali njegovemu predstavniku, se mu da na voljo tudi dovoljenje, da ga lahko uporabi ob kasnejših priložnostih.
ODDELEK IV
SPLOŠNA ODPRTA DOVOLJENJA
Člen 13
1. Splošna odprta dovoljenja se lahko izdajo muzejem ali drugim institucijam za začasni izvoz katerih koli predmetov, ki pripadajo njihovi stalni zbirki in za katere je verjetno, da se bodo redno začasno izvažali iz Unije za uporabo in/ali razstave v tretji državi.
2. Dovoljenje se sme izdati samo, če so pristojni organi oblasti prepričani, da institucija daje vsa potrebna jamstva za vrnitev predmeta v Unijo v dobrem stanju. Dovoljenje se lahko uporablja za katero koli kombinacijo predmetov v stalni zbirki ob kateri koli priložnosti začasnega izvoza. Uporablja se lahko tudi za vrsto različnih kombinacij predmetov, bodisi zaporedno ali sočasno.
3. Dovoljenje ne sme veljati za obdobje, daljše od petih let.
Člen 14
Dovoljenje se priloži kot podpora izvozni deklaraciji.
Pristojni organi države članice, v kateri se predloži dovoljenje, smejo zahtevati prevod dovoljenja v jezik te države članice ali v enega od njenih uradnih jezikov. V tem primeru nosi stroške prevoda imetnik dovoljenja.
Člen 15
1. Carinski urad, pooblaščen za sprejem izvozne deklaracije, zagotovi, da se dovoljenje predloži skupaj s seznamom izdelkov, ki se izvažajo in ki so tudi opisani na izvozni deklaraciji. Seznam je na listu z uradno glavo institucije, vsako stran pa podpiše ena od oseb iz institucije, ki so imenovane na dovoljenju. Na vsaki strani je tudi enak žig institucije kakor na dovoljenju. Dovoljenje mora biti navedeno v polju 44 izvozne deklaracije.
2. Dovoljenje se priloži izvodu 3 enotne upravne listine, potem pa spremlja predmet v carinski urad do točke izhoda iz carinskega območja Unije. Kadar se izvod 3 te upravne listine da na voljo izvozniku ali njegovemu predstavniku, se mu da na voljo tudi dovoljenje, da ga lahko uporabi ob kasnejših priložnostih.
ODDELEK V
OBRAZCI ZA ODPRTA DOVOLJENJA
Člen 16
1. Posebna odprta dovoljenja se izdajo na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi II.
2. Splošna odprta dovoljenja se izdajo na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi III.
3. Obrazec dovoljenja je izdelan v tiskani ali elektronski obliki v enem ali več uradnih jezikih Unije.
4. Dovoljenje meri 210 × 297 mm. Dovoljeno je odstopanje po dolžini do minus 5 mm ali plus 8 mm.
Papir za dovoljenje je bel, brez celuloznih delcev, prevlečen za pisanje in težak najmanj 55 g/m2. V ozadju ima natisnjen vzorec giljoše v svetlo modri barvi, tako da se odkrije morebitni ponaredek z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi.
5. Drugi list dovoljenja, ki je brez giljoširanega ozadja, je namenjen samo za lastno rabo izvoznika ali za arhiv.
Obrazec za vlogo, ki ga je treba uporabiti, predpiše zadevna država članica.
6. Države članice si lahko pridržijo pravico do tiskanja obrazcev dovoljenj ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarnam. Če jih natiska pooblaščena tiskarna, mora biti njeno pooblastilo navedeno na vsakem obrazcu.
Na vsakem obrazcu mora biti tudi ime in naslov tiskarne ali znak, po katerem je mogoče tiskarno prepoznati. Ima tudi natiskano ali pa žigosano serijsko številko, po kateri jo je mogoče prepoznati.
7. Države članice so odgovorne za izvajanje kakršnih koli ukrepov, ki bi bili potrebni, da bi se izognili ponarejanju dovoljenj.
Države članice obvestijo Komisijo o sredstvih za ugotavljanje pristnosti, ki so jih določile za ta namen, Komisija pa o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic.
8. Dovoljenja so napisana z mehanskimi in elektronskimi sredstvi. V izjemnih okoliščinah so lahko napisana s črnim kemičnim svinčnikom v tiskanih črkah.
Ne vsebujejo izbrisanih ali prečrtanih besed in drugih sprememb.
ODDELEK VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 17
Uredba (EGS) št. 752/93 se razveljavi.
Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi V.
Člen 18
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. novembra 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 39, 10.2.2009, str. 1.
(2) UL L 77, 31.3.1993, str. 24.
(3) Glej Prilogo IV.
PRILOGA I
Vzorčni primerek standardnega obrazca izvoznega dovoljenja
POJASNJEVALNE OPOMBE
1. Splošno
1.1 |
Za izvoz predmetov kulturne dediščine so potrebna dovoljenja, da se zavaruje kulturna dediščina držav članic v skladu z Uredbo (ES) št. 116/2009. Izvedbena uredba (EU) št. 1081/2012 določa obrazec, na katerem je treba izdelati standardna izvozna dovoljenja. Namenjen je za zagotavljanje standardiziranega preverjanja izvoza predmetov kulturne dediščine zunaj meja Unije. Predvideni sta še dve drugi vrsti izvoznega dovoljenja, in sicer:
|
1.2 |
Tri liste standardnega izvoznega dovoljenja je treba izpolniti čitljivo in neizbrisno, po možnosti z mehanskimi ali elektronskimi sredstvi. Če so izpolnjena v rokopisu, morajo biti napisana s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami. Ne smejo vsebovati izbrisanih ali prečrtanih besed in drugih sprememb. |
1.3 |
Vsa neuporabljena polja je treba prečrtati, da ni mogoče ničesar dodajati. Liste je mogoče identificirati po njihovih številkah in namenu, navedenih na levem robu. Urejeni in zloženi bi morali biti kot sledi: — list št. 1: vloga, ki jo zadrži organ, ki izdaja dovoljenje (v vsaki državi članici navesti identiteto navedenega organa); v primeru dodatnih seznamov je treba uporabiti toliko listov št. 1, kot je potrebno; pristojni organi, ki izdajajo dovoljenje, odločijo, ali bi bilo treba izdati več kot eno izvozno dovoljenje, — list št. 2: se priloži izvozni deklaraciji in predloži pristojnemu carinskemu uradu izvoza ter ga po tem, ko ga navedeni urad žigosa, hrani imetnik dovoljenja, — list št. 3: se predloži pristojnemu carinskemu uradu izvoza in spremlja pošiljko do prihoda v carinski urad izstopa iz carinskega območja Unije; carinski urad izstopa žigosa ta izvod in ga nato vrne organu, ki je izdal dovoljenje. |
2. Naslovi
Polje 1: |
Vlagatelj: Ime posameznika ali družbe in poln naslov bivališča ali naslov sedeža družbe. |
||||||
Polje 2: |
Izvozno dovoljenje: Izpolnijo pristojni organi. |
||||||
Polje 3: |
Prejemnik: Ime in poln naslov prejemnika, vključno s tretjo državo, v katero se predmet trajno ali začasno izvaža. |
||||||
Polje 4: |
Navesti, ali gre za trajni ali začasni izvoz. |
||||||
Polje 5: |
Organ izdaje: Ime pristojnega organa in država članica, ki izdaja dovoljenje. |
||||||
Polje 6: |
Predstavnik vlagatelja: Izpolni se le, če vlagatelj uporabi pooblaščenega predstavnika. |
||||||
Polje 7: |
Lastnik predmeta ali predmetov: Ime in naslov. |
||||||
Polje 8: |
Opis v smislu Priloge I k Uredbi (ES) št. 116/2009. Kategorija predmeta ali predmetov kulturne dediščine: Ti predmeti so uvrščeni v kategorije, oštevilčene od 1 do 15. Vnesti ustrezno številko. |
||||||
Polje 9: |
Opis predmeta ali predmetov kulturne dediščine: Navesti natančno vrsto predmeta ali predmetov (na primer slika, kip, ploski relief, negativ ali pozitiv, če gre za filme, pohištvo ali predmeti, glasbeni instrumenti) in podati objektiven opis videza predmeta ali predmetov.
Če ni dovolj prostora za opis vseh predmetov, mora vlagatelj priložiti potrebne dodatne strani. |
||||||
Polje 10: |
Oznaka KN: Navesti oznako kombinirane nomenklature. |
||||||
Polje 11: |
Število/količina: Navesti število predmetov, predvsem če tvorijo komplet. Če gre za filme, navesti število rol, format in dolžino. |
||||||
Polje 12: |
Vrednost v nacionalni valuti: Navesti vrednost predmeta ali predmetov v nacionalni valuti. |
||||||
Polje 13: |
Namen izvoza predmeta ali predmetov kulturne dediščine / razlogi, zaradi katerih se zahteva dovoljenje: Navesti, ali je bil predmet, ki se izvaža, prodan ali bo prodan, razstavljen, ocenjen, popravljen ali kako drugače uporabljen in ali ga je obvezno vrniti. |
||||||
Polje 14: |
Naslov ali predmet: Če delo nima natančnega imena, navesti njegov predmet s povzetkom videza dela ali, če gre za filme, predmet. Za znanstvene instrumente ali druge objekte, za katere ni mogoče določiti naslova ali predmeta, zadošča, če se izpolni polje 9. |
||||||
Polje 15: |
Meritve: Meritve (v centimetrih) predmeta ali predmetov in morebitnih stojal. Če gre za zapletene ali nenavadne oblike, navesti meritve v naslednjem zaporedju: V × D × G (višina, širina, globina). |
||||||
Polje 16: |
Datiranje: Če natančen datum ni znan, navesti stoletje ali del stoletja (prva četrtina, prva polovica) ali tisočletje (kategorije 1 do 7). Za starinske predmete, za katere se uporablja navedba starosti (stari več kot 50 ali 100 let ali stari med 50 in 100 let) in za katere ne zadošča navedba stoletja, navesti leto, tudi če je približno (na primer približno 1890, približno 1950). Za filme, če datum ni znan, navesti desetletje. Če gre za komplete (arhive in knjižnice), navesti najzgodnejši in najpoznejši datum. |
||||||
Polje 17: |
Druge značilnosti: Navesti druge podatke o formalnih vidikih, ki bi lahko bili koristni za identifikacijo, na primer zgodovinske predhodnike, pogoje izvedbe, prejšnje lastnike, stanje ohranjenosti in obnove, bibliografijo, elektronsko kodo ali oznake. |
||||||
Polje 18: |
Predloženi dokumenti/posebne navedbe v zvezi z ugotavljanjem pristnosti: Označiti s križci v ustreznih kvadratkih. |
||||||
Polje 19: |
Umetnik, obdobje ali delavnica in/ali slog: Navesti ime umetnika, če je znano in zapisano. Če so predmeti kolektivna dela ali kopije, navesti umetnike ali umetnika izvirnika, če je znan. Če se delo zgolj pripisuje umetniku, navesti „Pripisano […]“. Če umetnik ni znan, navesti delavnico, šolo ali slog (na primer delavnica Velazqueza, Beneška šola, obdobje dinastije Ming, slog Ludvika XV. ali viktorijanski slog). Če gre za tiskovino, namesti ime izdajatelja, kraj in leto objave. |
||||||
Polje 20: |
Nosilec ali tehnika: Podatki v tem polju morajo biti čim bolj natančni. Navesti uporabljene materiale in uporabljeno tehniko (na primer oljna slika, lesorez, risba z ogljem ali svinčnikom, voščeni odlitek, nitratni film itd.). |
||||||
Polje 21 |
(list 1): Vloga: Izpolniti jo mora vlagatelj ali njegov predstavnik, ki mora jamčiti za točnost informacij, navedenih v vlogi in dokazilih. |
||||||
Polje 22: |
Podpis in žig organa, ki izdaja dovoljenje: Izpolni pristojni organ na treh listih dovoljenja z navedbo kraja in datuma. |
||||||
Polje 23 |
(lista 2 in 3): Izpolni carinski urad izvoza: Izpolni carinski urad, kjer se opravljajo izvozne transakcije in predloži izvozno dovoljenje. „Carinski urad izvoza“ pomeni urad, v katerem se predloži izvozna deklaracija in opravijo izvozne formalnosti. |
||||||
Polje 24: |
Fotografija predmeta ali predmetov kulturne dediščine: Barvna fotografija (najmanj 9 × 12 cm) mora biti prilepljena. Za lažjo identifikacijo tridimenzionalnih predmetov se lahko zahtevajo fotografije iz različnih zornih kotov. Pristojni organ mora overiti fotografijo s podpisom in žigom organa, ki izdaja dovoljenje. Pristojni organ lahko zahteva še druge fotografije. |
||||||
Polje 25: |
Dodatne strani: Navesti število dodatnih strani, če so bile uporabljene. |
||||||
Polje 26 |
(lista 2 in 3): Carinski urad izstopa: Izpolni carinski urad izstopa. „Carinski urad izstopa“ je zadnji carinski urad, preden predmeti zapustijo carinsko območje Unije. |
PRILOGA II
Vzorec obrazca za posebna odprta izvozna dovoljenja in njegove liste
PRILOGA III
Vzorec obrazca za splošna odprta izvozna dovoljenja in njegove liste
PRILOGA IV
Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb
Uredba Komisije (EGS) št. 752/93 |
|
Uredba Komisije (ES) št. 1526/98 |
|
Uredba Komisije (ES) št. 656/2004 |
PRILOGA V
Korelacijska tabela
Uredba (EGS) št. 752/93 |
Ta uredba |
Člen 1(1), uvodno besedilo |
Člen 1(1), uvodno besedilo |
Člen 1(1), prva, druga in tretja alinea |
Člen 1(1), točke (a), (b) in (c) |
Člen 1(2) in (3) |
Člen 1(2) in (3) |
Člen 2(1), prvi stavek |
Člen 2(1), prvi pododstavek |
Člen 2(1), drugi stavek |
Člen 2(1), drugi pododstavek |
Člen 2(2) do (5) |
Člen 2(2) do (5) |
Člen 3(1) in (2) |
Člen 3(1) in (2) |
Člen 3(3), prvi stavek |
Člen 3(3), prvi pododstavek |
Člen 3(3), drugi in tretji stavek |
Člen 3(3), drugi pododstavek |
Člen 3(4), uvodno besedilo |
Člen 3(4), uvodno besedilo |
Člen 3(4), prva in druga alinea |
Člen 3(4), točki (a) in (b) |
Člen 3(5), prvi in drugi stavek |
Člen 3(5), prvi pododstavek |
Člen 3(5), tretji stavek |
Člen 3(5), drugi pododstavek |
Člen 4 |
Člen 4 |
Člen 5, uvodno besedilo |
Člen 5, uvodno besedilo |
Člen 5, prva, druga in tretja alinea |
Člen 5, točke (a), (b) in (c) |
Člen 6(1), prvi stavek |
Člen 6(1), prvi pododstavek |
Člen 6(1), drugi stavek |
Člen 6(1), drugi pododstavek |
Člen 6(2), uvodno besedilo |
Člen 6(2), uvodno besedilo |
Člen 6(2), prva in druga alinea |
Člen 6(2), točki (a) in (b) |
Člen 6(3), (4) in (5) |
Člen 6(3), (4) in (5) |
Člen 7, uvodno besedilo |
Člen 7, uvodno besedilo |
Člen 7, prva in druga alinea |
Člen 7, točki (a) in (b) |
Člen 8(1) in (2) |
Člen 8(1) in (2) |
Člen 8(3), prvi stavek |
Člen 8(3), prvi pododstavek |
Člen 8(3), drugi stavek |
Člen 8(3), drugi pododstavek |
Člen 9 |
Člen 9 |
Členi 10 do 15 |
Členi 10 do 15 |
Člen 16(1), (2) in (3) |
Člen 16(1), (2) in (3) |
Člen 16(4), prvi in drugi stavek |
Člen 16(4), prvi pododstavek |
Člen 16(4), tretji in četrti stavek |
Člen 16(4), drugi pododstavek |
Člen 16(5) |
Člen 16(5) |
Člen 16(6), prvi in drugi stavek |
Člen 16(6), prvi pododstavek |
Člen 16(6), tretji in četrti stavek |
Člen 16(6), drugi pododstavek |
Člen 16(7), prvi stavek |
Člen 16(7), prvi pododstavek |
Člen 16(7), drugi stavek |
Člen 16(7), drugi pododstavek |
Člen 16(8), prvi in drugi stavek |
Člen 16(8), prvi pododstavek |
Člen 16(8), tretji stavek |
Člen 16(8), drugi pododstavek |
— |
Člen 17 |
Člen 17 |
Člen 18 |
Priloge I, II in III |
Priloge I, II in III |
— |
Priloga IV |
— |
Priloga V |
22.11.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 324/25 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1082/2012
z dne 9. novembra 2012
o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 glede potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (1) ter zlasti člena 4(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (EU) št. 185/2010 z dne 4. marca 2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva (2) ne vsebuje podrobnih pravil za potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu EU. Taka pravila je treba uvesti za uskladitev pogojev, s katerimi se določa skladnost v zvezi z varovanjem v letalstvu. |
(2) |
Uredbo (EU) št. 185/2010 bi bilo zato treba spremeniti. |
(3) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva, ustanovljenega s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 300/2008 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (EU) št. 185/2010 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Države članice najpozneje do 31. januarja 2013 Komisiji prikažejo, kako prispevajo k izvajanju točke 11.6 v zvezi s točko 6.8 Priloge k Uredbi (EU) št. 185/2010.
Neodvisni potrjevalci, ki so bili certificirani pred začetkom veljavnosti te uredbe, so še naprej kvalificirani za potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu EU znanih pošiljateljev v državah članicah, dokler certifikat ne poteče, ali za obdobje petih let, kar koli je krajše.
Člen 3
Komisija bo ocenila in ovrednotila uporabo ukrepov iz te uredbe in po potrebi najpozneje do 30. junija 2015 pripravila predlog.
Člen 4
Ta uredba začne veljati na dan njene objave.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. novembra 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 97, 9.4.2008, str. 72.
(2) UL L 55, 5.3.2010, str. 1.
PRILOGA
A. |
Priloga k Uredbi (EU) št. 185/2010 se spremeni:
|
B. |
Točka 6.8 se nadomesti z naslednjim: „6.8 VAROVANJE TOVORA IN POŠTE, KI SE PREVAŽATA V UNIJO IZ TRETJIH DRŽAV 6.8.1 Imenovanje letalskih prevoznikov
6.8.2 Potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu EU za ACC3
6.8.3 Varnostni nadzor za tovor in pošto, ki prihajata iz tretje države
6.8.4 Potrjevanje reguliranih agentov in znanih pošiljateljev
6.8.5 Neskladnost in prenehanje imenovanja ACC3 6.8.5.1 Neskladnost
6.8.5.2 Prenehanje Pristojni organ, ki je imenoval ACC3, je odgovoren za odstranitev ACC3 iz ‚baze podatkov Unije o reguliranih agentih in znanih pošiljateljih‘:
|
C. |
Za Dodatkom 6-C se vstavi naslednji dodatek: „DODATEK 6-C3 VALIDACIJSKI KONTROLNI SEZNAM ZA ACC3 Imenovanje ACC3 (prevoznik, ki prevaža letalski tovor ali pošto v Unijo z letališča tretje države) je pogoj za prevažanje letalskega tovora ali letalske pošte v Evropsko unijo (EU) (4) ali Islandijo, Norveško in Švico ter je zahtevano v Uredbi (EU) št. 185/2010, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 859/2011 (5). Imenovanje ACC3 je praviloma (6) potrebno za vse lete, ki prevažajo tovor ali pošto zaradi prevoza, tranzita ali razkladanja na letališčih EU/EGP. Pristojni organi držav članic Evropske unije, Islandije, Norveške in Švice so vsak zase odgovorni za imenovanje določenih letalskih prevoznikov za ACC3. Imenovanje temelji na programu varovanja letalskega prevoznika in na preverjanju izvajanja na kraju samem skladno s cilji iz tega validacijskega kontrolnega seznama. Kontrolni seznam je instrument, ki ga uporablja potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU za ocenjevanje ravni varovanja, ki jo za letalski tovor ali letalsko pošto, namenjeno v EU/EGP (7), uporabi ali je zanjo odgovoren ACC3 ali letalski prevoznik, ki zaprosi za imenovanje ACC3. Poročilo o potrjevanju se predloži organu, ki je pristojen za imenovanje, in potrjenemu subjektu najpozneje v enem mesecu po preverjanju na kraju samem. Poročilo o potrjevanju vsebuje vsaj naslednje sestavne dele:
Dokazilo o celovitosti poročila o potrjevanju so številčenje strani, datum potrditve ukrepov varovanja v letalstvu EU ter parafe potrjevalca in potrjenega subjekta na vsaki strani. Privzeti jezik poročila o potrjevanju je angleščina. Del 3 – Program varovanja letalskega prevoznika, del 6 – Baza podatkov, del 7 – Varnostni pregledi in del 8 – Tovor ali pošta z visokim tveganjem (HRCM) se ocenijo na podlagi zahtev iz poglavij 6.7 in 6.8 Uredbe (EU) št. 185/2010. Izhodiščni standardi za druge dele so standardi in priporočene prakse (SARP) iz Priloge 17 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu ter navodila iz Varnostnega priročnika ICAO (Doc 8973 – dokument z omejenim dostopom). Opombe za izpolnjevanje:
DEL 1 Identifikacija potrjenega subjekta in potrjevalca
DEL 2 Organizacija in odgovornosti ACC3 na letališču Cilj: V EU/EGP se ne prevaža letalski tovor ali pošta, ki ni varnostno nadzorovana. Podrobnosti o takšnem nadzoru vsebujejo naslednji deli kontrolnega seznama. ACC3 ne sprejme tovora ali pošte za prevoz na zrakoplovu, ki je namenjen v EU, če regulirani agent, potrjen za ukrepe varovanja v letalstvu EU, znani pošiljatelj, potrjen za ukrepe varovanja v letalstvu EU, ali stalni pošiljatelj reguliranega agenta, potrjenega za ukrepe varovanja v letalstvu EU, ni potrdil in utemeljil uporabe varnostnega pregleda ali drugega varnostnega nadzora, ali pa se takšne pošiljke varnostno pregledajo v skladu s predpisi EU. ACC3 ima na voljo postopek, s katerim zagotavlja, da se za ves letalski tovor in letalsko pošto, ki sta namenjena v EU/EGP, uporablja ustrezen varnostni nadzor, razen če sta izvzeta iz varnostnega pregleda v skladu z zakonodajo Unije, in da je tovor ali pošta po varnostnem pregledu zavarovana do natovora na zrakoplov. Varnostni nadzor zajema:
Sklic: točka 6.8.3
DEL 3 Program varovanja letalskega prevoznika Cilj: ACC3 poskrbi, da njegov program varovanja vključuje vse ukrepe za varovanje na področju letalstva, ki so ustrezni in zadostni za letalski tovor in pošto, ki se prevaža v EU. Program varovanja in zadevna dokumentacija letalskega prevoznika sta podlaga za varnostni nadzor, ki se opravlja v skladu s ciljem tega kontrolnega seznama. Letalski prevoznik lahko potrjevalcu ukrepov varovanja v letalstvu EU vnaprej predloži dokumentacijo, da bi se lahko ta pred obiskom na kraju samem seznanil s podrobnostmi o lokacijah, ki bodo obiskane. Sklic: točka 6.8.2.1 in Dodatek 6-G Opomba: Naslednje točke, navedene v Dodatku 6-G iz Priloge k Uredbi (EU) št. 185/2010, je treba ustrezno obravnavati:
DEL 4 Zaposlovanje in usposabljanje osebja Cilj: ACC3 imenuje za delo na področju varovanja letalskega tovora ali letalske pošte odgovorno in usposobljeno osebje. Osebje, ki ima dostop do varovanega letalskega tovora, ima vse potrebne sposobnosti za izvajanje svojih nalog in je ustrezno usposobljeno. Za doseganje navedenega cilja ima ACC3 na voljo postopek, s katerim zagotavlja, da so ali so bile za celotno osebje (stalno, začasno, osebje iz agencije, vozniki itd.), ki ima neposredni dostop brez spremstva do letalskega tovora/letalske pošte, na kateri se izvaja ali je bil opravljen varnostni nadzor:
Sklic: točka 6.8.3.1 Opomba:
DEL 5 Postopki za prevzem Cilj: ACC3 ima na voljo postopek, s katerim ob prevzemu pošiljke oceni in preveri njen varnostni status v zvezi s prejšnjim nadzorom. Postopek zajema naslednje elemente:
Sklic: točka 6.8.3.1 Opomba:
DEL 6 Baza podatkov Cilj: Če ACC3 ni treba opraviti stoodstotnega varnostnega pregleda letalskega tovora ali letalske pošte, ki je namenjena v EU/EGP, poskrbi, da tovor ali pošta prihaja od reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja, potrjenega za ukrepe varovanja v letalstvu EU, ali od stalnega pošiljatelja reguliranega agenta. Zaradi spremljanja revizijske sledi, pomembne za varovanje, ACC3 vzdržuje bazo podatkov z naslednjimi podatki o vsakem subjektu ali osebi, od katere neposredno prevzema tovor ali pošto:
Pri prevzemanju letalskega tovora ali pošte mora ACC3 preveriti, ali je subjekt naveden v bazi podatkov. Če subjekt ni vključen v bazo podatkov, bo treba letalski tovor ali letalsko pošto, ki jo dostavi, pred natovarjanjem varnostno pregledati. Sklic: točki 6.8.4.1 in 6.8.4.3
DEL 7 Varnostni pregled Cilj: Če ACC3 prevzame tovor in pošto od subjekta, ki ni potrjen za ukrepe varovanja v letalstvu EU, ali prejeti tovor od trenutka, ko je bil opravljen varnostni nadzor, ni bil zavarovan pred nepooblaščenim posegom, ACC3 poskrbi, da se ta letalski tovor ali letalska pošta pred natovarjanjem na zrakoplov varnostno pregleda. ACC3 ima na voljo postopek, s katerim zagotovi, da se letalski tovor in letalska pošta, namenjena v EU/EGP zaradi prevoza, tranzita ali razkladanja na letališču Unije, varnostno pregledata s sredstvi ali metodami, navedenimi v zakonodaji EU, do takšne mere, da se ustrezno zagotovi, da ne vsebujeta nobenih prepovedanih predmetov. Če ACC3 letalskega tovora ali letalske pošte varnostno ne pregleda sam, poskrbi, da se opravi ustrezni varnostni pregled v skladu z zahtevami EU. Postopki varnostnega pregleda po potrebi vključujejo obravnavo tovora in pošte, ki sta namenjena za prevoz/tranzit. Če varnostni pregled letalskega tovora ali pošte izvaja pristojni organ v tretji državi ali se izvaja v imenu takšnega pristojnega organa, ACC3, ki prejema takšen letalski tovor ali letalsko pošto od subjekta, to dejstvo navede v svojem programu varovanja in opiše način zagotavljanja ustreznega varnostnega pregleda. Opomba: Čeprav lahko ACC3 v skladu s točko 6.8.3.2 do 30. junija 2014 uporablja najmanj standarde ICAO za izvajanje določb točke 6.8.3.1, se pri potrjevanju ukrepov varovanja v letalstvu EU upoštevajo zahteve EU glede varnostnega pregledovanja, tudi če se potrjevanje izvaja pred 1. julijem 2014. Sklic: točke 6.8.3.1, 6.8.3.2, 6.8.3.3
DEL 8 Tovor in pošta z visokim tveganjem (HRCM) Cilj: Pošiljke, ki izvirajo ali se prevažajo iz lokacij, ki jih je EU opredelila kot lokacije z visokim tveganjem, ali kažejo, da je bil na njih izveden bistven poseg, je treba šteti za tovor in pošto z visokim tveganjem (HRCM). Takšne pošiljke je treba varnostno pregledati v skladu s posebnimi navodili. Izhodiščne točke z visokim tveganjem in navodila za varnostne preglede zagotovi pristojni organ EU/EGP, ki je imenoval ACC3. ACC3 ima na voljo postopek, s katerim se zagotavlja, da se tovor in pošta z visokim tveganjem, namenjena v EU/EGP, ugotovita in ustrezno nadzorujeta, kakor je opredeljeno v zakonodaji Unije. ACC3 ohrani stike s pristojnim organom, odgovornim za letališča EU/EGP, na katere prevaža tovor, da bi imel na voljo najnovejše podatke o izhodiščnih točkah z visokim tveganjem. ACC3 uporabi enake ukrepe, ne glede na to, ali prejme tovor in pošto z visokim tveganjem od drugega letalskega prevoznika ali z drugimi vrstami prevoza. Sklic: točki 6.7 in 6.8.3.4 Opomba: Za tovor ali pošto z visokim tveganjem, za katero je bilo odobreno, da se lahko prevaža v EU/EGP, se izda varnostni status ‚SHR‘, kar pomeni varno za potniško, tovorno in poštno letalo v skladu z zahtevami v zvezi z visokim tveganjem.
DEL 9 Varovanje Cilj: ACC3 ima na voljo postopke, s katerimi zagotavlja, da je letalski tovor in/ali letalska pošta, namenjena v EU/EGP, zavarovana pred nepooblaščenimi posegi od trenutka, ko je bil opravljen varnostni pregled ali drugi varnostni nadzor, ali od trenutka prevzema po varnostnem pregledu ali varnostnem nadzoru do natovarjanja. Varovanje se lahko zagotavlja z različnimi sredstvi, kot so fizična sredstva (pregrade, zaklenjeni prostori itd.), ljudje (patrulje, usposobljeno osebje itd.) in tehnološka sredstva (video nadzor, alarm ob vdoru itd.). Varovan letalski tovor ali pošta, namenjena v EU/EGP, bi morala biti ločena od letalskega tovora ali pošte, ki ni varovana. Sklic: točka 6.8.3
DEL 10 Spremna dokumentacija Cilj: ACC3 zagotovi, da je:
Sklic: točke 6.3.2.6(d), 6.8.3.4 in 6.8.3.5 Opomba: navedejo se lahko naslednji varnostni statusi:
V odsotnosti reguliranega agenta lahko izjavo o varnostnem statusu izda ACC3 ali letalski prevoznik, ki prihaja iz tretje države, izvzete iz režima ACC3.
DEL 11 Skladnost Cilj: Ko je potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU ocenil prejšnjih deset delov tega kontrolnega seznama, mora ugotoviti, ali njegovo preverjanje na kraju samem ustreza vsebini dela programa varovanja letalskega prevoznika, ki opisuje ukrepe za letalski tovor/letalsko pošto, namenjeno v EU/EGP, in ali varnostni nadzor v zadostni meri izpolnjuje cilje, ki so navedeni v tem kontrolnem seznamu. Pri svojih ugotovitvah razlikujte med štirimi najpomembnejšimi možnimi primeri:
Ime potrjevalca: Datum: Podpis: PRILOGA Seznam oseb in subjektov, ki so bili obiskani in s katerimi so bili opravljeni intervjuji Navedite ime subjekta, ime kontaktne osebe in datum obiska ali intervjujev. |
D. |
Dodatek 6-F se nadomesti z naslednjim: „DODATEK 6-F TOVOR IN POŠTA 6-Fi TRETJE DRŽAVE TER ČEZMORSKE DRŽAVE IN OZEMLJA, KI SO V SKLADU S POGODBO O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE V POSEBNIH ODNOSIH Z UNIJO IN ZA KATERE SE POGLAVJE O PROMETU IZ NAVEDENE POGODBE NE UPORABLJA TER ZA KATERE JE PRIZNANO, DA SE V NJIH UPORABLJAJO VARNOSTNI STANDARDI, ENAKOVREDNI SKUPNIM OSNOVNIM STANDARDOM 6-Fii TRETJE DRŽAVE TER ČEZMORSKE DRŽAVE IN OZEMLJA, KI SO V SKLADU S POGODBO O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE V POSEBNIH ODNOSIH Z UNIJO IN ZA KATERE SE POGLAVJE O PROMETU IZ NAVEDENE POGODBE NE UPORABLJA TER ZA KATERE IMENOVANJE ACC3 NI POTREBNO Tretje države ter države in ozemlja, ki so v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ali Pogodbo o Evropski uniji v posebnih odnosih z Unijo, za katere imenovanje ACC3 ni potrebno, so navedeni v ločenem sklepu Komisije. 6-Fiii DEJAVNOSTI POTRJEVANJA TRETJIH DRŽAV TER ČEZMORSKIH DRŽAV IN OZEMELJ, KI SO V SKLADU S POGODBO O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE V POSEBNIH ODNOSIH Z UNIJO IN ZA KATERE SE POGLAVJE O PROMETU IZ NAVEDENE POGODBE NE UPORABLJA, KI SO PRIZNANE KOT ENAKOVREDNE POTRJEVANJU UKREPOV VAROVANJA V LETALSTVU EU“. |
E. |
Za Dodatkom 6-H se vstavi naslednji dodatek: „DODATEK 6-H1 IZJAVA O OBVEZNOSTIH – ACC3, KI JE POTRJEN ZA UKREPE VAROVANJA V LETALSTVU EU V imenu [ime letalskega prevoznika] upoštevam naslednje: To poročilo ugotavlja raven varovanja, ki se uporablja za letalske tovorne operacije, namenjene v EU/EGP (8), v zvezi z varnostnimi standardi, ki so navedeni v kontrolnem seznamu ali se nanj sklicujejo (9). [Ime letalskega prevoznika] je lahko imenovan za ‚prevoznika letalskega tovora ali pošte, ki opravlja operacije v Unijo z letališča tretje države‘ (ACC3) šele takrat, ko je bilo poročilo EU o potrjevanju predloženo pristojnemu organu države članice Evropske unije ali Islandije, Norveške ali Švice in ga je ta organ sprejel za navedeni namen ter ko so bili podatki o ACC3 vpisani v bazo podatkov Unije o reguliranih agentih in znanih pošiljateljih. Če je v poročilu ugotovljena neskladnost pri ukrepih varovanja, na katere se sklicuje, lahko to privede do odvzema imenovanja [ime letalskega prevoznika] za ACC3, ki je bilo že izdano za to letališče, kar bo [ime letalskega prevoznika] preprečilo prevoz letalskega tovora ali pošte na območje EU/EGP za to letališče. To poročilo velja pet let in bo prenehalo veljati najpozneje._ V imenu [ime letalskega prevoznika] izjavljam, da:
V imenu [ime letalskega prevoznika] prevzemam polno odgovornost za to izjavo. Ime: Položaj v podjetju: Datum: Podpis: |
F. |
V točki 8.1.3.2(b) se „neodvisni potrjevalec“ nadomesti s „potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU“. |
G. |
V poglavju 11 se črta točka 11.0.5. |
H. |
V poglavju 11 se oddelka 11.5 in 11.6 nadomestita z naslednjim: „11.5 USPOSOBLJENOST INŠTRUKTORJEV
11.6 POTRJEVANJE UKREPOV VAROVANJA V LETALSTVU EU 11.6.1 Potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu EU je standardiziran, dokumentiran, nepristranski in objektiven postopek za pridobivanje in ocenjevanje dokazil za določanje ravni skladnosti potrjenega subjekta z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov. 11.6.2 Potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu EU
11.6.3 Zahteve za odobritev potrjevalcev ukrepov varovanja v letalstvu EU
11.6.4 Priznavanje potrjevalcev ukrepov varovanja v letalstvu EU in prenehanje statusa
11.6.5 Poročilo o potrjevanju ukrepov varovanja v letalstvu EU (‚poročilo o potrjevanju‘)
11.7 VZAJEMNO PRIZNAVANJE USPOSABLJANJA
DODATEK 11-A IZJAVA O NEODVISNOSTI – POTRJEVALEC UKREPOV VAROVANJA V LETALSTVU EU
Za poročilo o potrjevanju ukrepov varovanja v letalstvu EU prevzemam polno odgovornost. Ime osebe, ki opravlja potrjevanje: Ime potrjevalca ukrepov varovanja v letalstvu EU: Datum: Podpis: |
(1) UL L 219, 22.8.2009, str. 1.
(2) UL L 107, 27.4.2011, str. 1.
(3) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.“
(4) Države članice Evropske unije: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.
(5) UL L 220, 26.8.2011, str. 9. Točka 6.8.1.1 Uredbe (EU) št. 185/2010: Vsak letalski prevoznik, ki prevaža tovor ali pošto z letališča tretje države, ki ni navedena v Dodatku 6-F, zaradi prevoza, tranzita ali razkladanja na katerem koli letališču, ki sodi v področje uporabe Uredbe (ES) št. 300/2008, se imenuje za ‚prevoznika letalskega tovora ali pošte, ki opravlja operacije v Unijo z letališča tretje države‘ (ACC3).
(6) To se ne uporablja za letalski tovor ali pošto, ki se prevaža iz majhnega števila držav, izvzetih iz režima ACC3.
(7) Letalski tovor/letalska pošta/zrakoplov, ki je namenjen v EU/EGP, se v tem validacijskem kontrolnem seznamu šteje za enakovrednega letalskemu tovoru/letalski pošti/zrakoplovu, namenjenemu v EU ter Islandijo, Norveško in Švico.“
(8) Letališča, ki so locirana v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Cipru, Češkem, Danskem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, Grčiji, na Irskem, v Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Madžarskem, Malti, v Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Španiji, na Švedskem, v Združenem kraljestvu ter v Islandiji, na Norveškem in v Švici.
(9) Uredba (EU) št. 185/2010, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 859/2011.“