ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2012.299.slv

Uradni list

Evropske unije

L 299

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 55
27. oktober 2012


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2012/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o spremembi Direktive 2001/83/ES, kar zadeva farmakovigilanco ( 1 )

1

 

*

Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del ( 1 )

5

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep št. 994/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ( 1 )

13

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 995/2012 z dne 26. oktobra 2012 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1608/2003/ES o pripravi in razvoju statistike Skupnosti o znanosti in tehnologiji ( 1 )

18

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 996/2012 z dne 26. oktobra 2012 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 284/2012 ( 1 )

31

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 997/2012 z dne 26. oktobra 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

42

 

 

SKLEPI

 

 

2012/664/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 25. oktobra 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Švedskem

44

 

*

Sklep Sveta 2012/665/SZVP z dne 26. oktobra 2012 o spremembi Sklepa 2010/638/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Republiki Gvineji

45

 

 

2012/666/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 25. oktobra 2012 o spremembi Odločbe 2008/855/ES glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo na Madžarskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 7433)  ( 1 )

46

 

 

2012/667/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 25. oktobra 2012 o določitvi finančnega prispevka Unije za izdatke, nastale zaradi sprejetja nujnih ukrepov proti aviarni influenci na Nizozemskem leta 2011 (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 7440)

47

 

 

2012/668/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 25. oktobra 2012 o finančnem prispevku Unije za izdatke, nastale zaradi sprejetja nujnih ukrepov za boj proti slinavki in parkljevki v Bolgariji leta 2011 (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 7454)

49

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/1


DIREKTIVA 2012/26/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. oktobra 2012

o spremembi Direktive 2001/83/ES, kar zadeva farmakovigilanco

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 in člena 168(4)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Nedavni incidenti na področju farmakovigilance v Uniji so pokazali na potrebo po samodejnem postopku na ravni Unije za primere posebnih varnostnih vprašanj za zagotovitev, da se zadeva oceni in obravnava v vseh državah članicah, v katerih je zdravilo odobreno. Treba bi bilo razjasniti področje uporabe različnih postopkov Unije v zvezi z zdravili, odobrenimi na nacionalni ravni, določenih v Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (3).

(2)

Poleg tega prostovoljno ukrepanje imetnika dovoljenja za promet ne bi smelo povzročiti, da zadržki, povezani s tveganji ali koristmi zdravila, odobrenega v Uniji, niso ustrezno obravnavani v vseh državah članicah. Zato bi moral biti imetnik dovoljenja za promet dolžan zadevne pristojne organe in Evropsko agencijo za zdravila obvestiti o razlogih za umik zdravila ali prekinitev dajanja zdravila v promet, zahtevo za ukinitev dovoljenja za promet ali nepodaljšanje dovoljenja za promet.

(3)

Primerno je bolje pojasniti ter okrepiti običajni postopek in nujni postopek Unije, da se zagotovi usklajevanje, hitro oceno v nujnih primerih ter možnost takojšnega ukrepanja, ko je to potrebno za zavarovanje javnega zdravja, še pred sprejetjem odločitve na ravni Unije. Običajni postopek bi bilo treba začeti v zadevah v zvezi s kakovostjo, varnostjo ali učinkovitostjo zdravil, kadar so vključeni interesi Unije. Nujni postopek Unije bi bilo treba začeti, ko je potrebna hitra ocena zadržkov, ki izhajajo iz ocene podatkov, pridobljenih iz dejavnosti farmakovigilance. Ne glede na to, ali se uporabi nujni postopek Unije ali običajni postopek in ne glede na postopek, s katerim se je zdravilo odobrilo, bodisi centraliziran ali drug postopek, bi moral Odbor za ocenjevanje tveganja na področju farmakovigilance vedno podati priporočilo, ko so farmakovigilančni podatki razlog za ukrepanje. Primerno je, da se skupina za usklajevanje in Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini pri ocenjevanju vprašanja opreta na to priporočilo.

(4)

Primerno je, da države članice opozorijo skupino za usklajevanje na primere novih kontraindikacij, zmanjšanja priporočenega odmerka ali omejitve indikacij za zdravila, odobrena v skladu z decentraliziranim postopkom in postopkom z medsebojnim priznavanjem, ko nujni postopek Unije ni začet. V primeru, da nobena od držav članic ni sprožila običajnega postopka, lahko skupina za usklajevanje razpravlja, ali je potrebno ukrepanje za zagotavljanje harmonizacije teh zdravil.

(5)

Ker cilja te direktive, in sicer harmonizacije pravil o farmakovigilanci po vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(6)

Direktivo 2001/83/ES bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2001/83/ES se spremeni:

1.

v členu 23a se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Če zdravilo ni več dano v promet v državi članici, bodisi začasno ali stalno, imetnik dovoljenja za promet obvesti pristojni organ zadevne države članice. Razen v izjemnih okoliščinah se tako obvestilo pošlje najmanj dva meseca pred prekinitvijo dajanja zdravila v promet. Imetnik dovoljenja za promet pristojni organ obvesti o razlogih za tako ukrepanje v skladu s členom 123(2).";

2.

člen 31 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

"Kadar pa je izpolnjeno eno od meril iz člena 107i(1), se uporabi postopek iz členov 107i do 107k.";

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2.   Kadar se odboru v obravnavo predloži niz zdravil ali terapevtska skupina, lahko Agencija omeji postopek na nekatere posebne dele dovoljenja za promet.

V tem primeru se člen 35 za ta zdravila uporabi samo, če jih zajemajo postopki izdaje dovoljenja iz tega poglavja.

Kadar področje uporabe postopka, začetega na podlagi tega člena, zadeva niz zdravil ali terapevtsko skupino, so v postopek vključena tudi zdravila, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, ki sodijo v navedeni niz ali skupino.

3.   Brez poseganja v odstavek 1 lahko država članica, če je v kateri koli fazi postopka potrebno nujno ukrepanje za zavarovanje javnega zdravja, začasno odvzame dovoljenje za promet z zdravilom in prepove uporabo zadevnega zdravila na svojem ozemlju do sprejetja dokončne odločitve. O razlogih za tako ukrepanje obvesti Komisijo, Agencijo in druge države članice najpozneje naslednji delovni dan.

4.   Kadar področje uporabe postopka, začetega na podlagi tega člena, kakor je določeno v skladu z odstavkom 2, vključuje zdravila, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, lahko Komisija, če je v kateri koli fazi postopka potrebno nujno ukrepanje za zavarovanje javnega zdravja, začasno odvzame dovoljenje za promet in prepove uporabo zadevnega zdravila do sprejetja dokončne odločitve. O razlogih za tako ukrepanje Komisija obvesti Agencijo in države članice najpozneje naslednji delovni dan.";

3.

v členu 34(3) se doda naslednji pododstavek:

"Kadar področje uporabe postopka, začetega na podlagi člena 31, vključuje zdravila, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 v skladu s tretjim pododstavkom člena 31(2) te direktive, Komisija po potrebi sprejme sklepe za spremembo, začasni odvzem ali ukinitev zadevnih dovoljenj za promet ali za zavrnitev podaljšanja zadevnih dovoljenj za promet.";

4.

v členu 37 se besede "Člena 35 in 36 se smiselno uporabljata" nadomestijo z besedami "Člen 35 se smiselno uporablja";

5.

člen 63 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"1.   Podrobni podatki za označevanje iz členov 54, 59 in 62 so napisani v uradnem jeziku ali uradnih jezikih države članice, kjer je zdravilo v prometu, kakor za namene te direktive določa navedena država članica.";

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"2.   Navodilo za uporabo mora biti napisano in oblikovano na jasen ter razumljiv način, ki uporabnikom omogoča pravilno ravnanje, če je potrebno tudi s pomočjo zdravstvenega osebja. Navodilo za uporabo mora biti jasno berljivo v uradnem jeziku ali uradnih jezikih države članice, kjer je zdravilo v prometu, kakor za namene te direktive določa navedena država članica.";

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3.   Kadar zdravilo ni namenjeno neposredni dobavi bolniku ali kadar obstajajo resne težave v zvezi z dostopnostjo zdravila, lahko pristojni organi ob upoštevanju ukrepov, za katere menijo, da so potrebni za varovanje zdravja ljudi, odobrijo izjemo od obveznosti, v skladu s katero bi morali biti na ovojnini in v navodilu za uporabo navedeni nekateri podrobni podatki. Odobrijo lahko tudi celotno ali delno izjemo od obveznosti, da morata biti ovojnina in navodilo za uporabo v uradnem jeziku ali uradnih jezikih države članice, kjer je zdravilo v prometu, kakor za namene te direktive določa ta država članica.";

6.

člen 85a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 85a

Za promet z zdravili na debelo v tretje države se ne uporabljata člen 76 in točka (c) prvega odstavka člena 80. Poleg tega se ne uporabljata točki (b) in (ca) prvega odstavka člena 80, kadar se izdelek prejme neposredno iz tretje države, vendar se ne uvozi. Vendar v tem primeru trgovci na debelo zagotovijo, da zdravila pridobijo samo od oseb, ki imajo dovoljenje ali so pooblaščene za dobavljanje zdravil v skladu z veljavnimi pravnimi in upravnimi določbami zadevne tretje države. Če trgovci na debelo zdravila dobavljajo osebam tretjih držav, zagotovijo, da jih dobavljajo samo osebam, ki imajo dovoljenje ali so pooblaščene za prejemanje zdravil za namen prodaje na debelo ali izdajanja zdravil javnosti v skladu z veljavnimi pravnimi in upravnimi določbami zadevne tretje države. Zahteve iz člena 82 se uporabljajo za dobavo zdravil osebam v tretjih državah, ki imajo dovoljenje ali pravico do izdajanja zdravil javnosti.";

7.

v členu 107i se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1.   Država članica ali Komisija, kakor je ustrezno, na osnovi zadržkov, ki izhajajo iz ocene podatkov, pridobljenih iz dejavnosti farmakovigilance, začne postopek iz tega oddelka tako, da druge države članice, Agencijo in Komisijo obvesti, kadar:

(a)

obravnava možnost začasnega odvzema ali ukinitve dovoljenja za promet;

(b)

obravnava možnost prepovedi dobav zdravila;

(c)

obravnava možnost zavrnitve podaljšanja dovoljenja za promet; ali

(d)

jo imetnik dovoljenja za promet obvesti, da je imetnik dovoljenja zaradi varnostnih zadržkov prekinil dajanje zdravila v promet ali ukrepal za umik dovoljenja za promet ali to namerava storiti ali pa ni zaprosil za podaljšanje dovoljenja za promet.

1a.   Država članica ali Komisija, kakor je ustrezno, na osnovi zadržkov, ki izhajajo iz ocene podatkov, pridobljenih iz dejavnosti farmakovigilance, obvesti druge države članice, Agencijo in Komisijo, kadar meni, da so potrebne nove kontraindikacije, zmanjšanje priporočenega odmerka ali omejitev indikacij zdravila. V obvestilu so opisani obravnavani ukrepi in razlogi zanje.

Vsaka država članica ali Komisija, kakor je ustrezno, v katerem koli od primerov iz tega odstavka začne postopek iz tega oddelka, ko meni, da so potrebni nujni ukrepi.

Če postopek iz tega oddelka ni začet, se v primeru, ko so zdravila odobrena v skladu s postopki iz poglavja 4 naslova III, zadeva posreduje skupini za usklajevanje.

Člen 31 se uporabi, kadar so vključeni interesi Unije.

1b.   Če je postopek iz tega oddelka začet, Agencija preveri, ali je varnostni zadržek povezan z drugimi zdravili, ki niso zajeta v obvestilu, in ali je skupen vsem zdravilom, ki pripadajo istemu nizu ali terapevtski skupini.

Če so zadevna zdravila odobrena v več kot eni državi članici, Agencija brez odlašanja obvesti začetnika postopka o ugotovitvah tega preverjanja, uporabijo pa se postopki iz členov 107j in 107k. Sicer pa varnostni zadržek obravnava zadevna država članica. Agencija ali država članica, kakor je primerno, obvesti imetnike dovoljenja za promet o začetku postopka.";

8.

v členu 107i(2) se besede "odstavka 1 tega člena" nadomestijo z besedami "odstavkov 1 in 1a tega člena";

9.

v drugem pododstavku člena 107i(3) se besede "v skladu z odstavkom 1" nadomestijo z besedami "v skladu z odstavkoma 1 in 1a";

10.

v členu 107i(5) se besede "iz odstavka 1" nadomestijo z besedami "iz odstavkov 1 in 1a";

11.

v prvem pododstavku člena 107j(1) se besede "iz člena 107i(1)" nadomestijo z besedami "iz odstavkov 1 in 1a člena 107i";

12.

člen 123 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2.   Imetnik dovoljenja za promet je dolžan zadevne države članice takoj obvestiti o vseh ukrepih, ki jih je sprejel za začasen umik zdravila iz prometa, umik zdravila iz prometa, za zahtevo za umik dovoljenja za promet ali za nepodaljšanje dovoljenja za promet, skupaj z razlogi za tako ukrepanje. Imetnik dovoljenja za promet zlasti navede, ali tako ukrepanje temelji na katerem koli od razlogov iz člena 116 ali člena 117(1).

2a.   Imetnik dovoljenja za promet pošlje obvestilo v skladu z odstavkom 2 tega člena tudi, kadar ukrepa v tretji državi in kadar ukrep temelji na razlogih iz člena 116 ali člena 117(1).

2b.   Imetnik dovoljenja za promet poleg tega obvesti Agencijo, kadar ukrep iz odstavka 2 ali 2a tega člena temelji na katerem koli od razlogov iz člena 116 ali člena 117(1).

2c.   Agencija v skladu z odstavkom 2b informacije nemudoma posreduje vsem državam članicam.";

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4.   Agencija vsako leto objavi seznam zdravil, za katera je bilo dovoljenje za promet v Uniji zavrnjeno, ukinjeno ali začasno odvzeto, katerih dobava je bila prepovedana ali ki so bila umaknjena s trga, skupaj z razlogi za tako ukrepanje."

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 28. oktobra 2013. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od 28. oktobra 2013.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 25. oktobra 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 201.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 4. oktobra 2012.

(3)  UL L 311, 28.11.2001, str. 67.


27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/5


DIREKTIVA 2012/28/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. oktobra 2012

o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) ter členov 62 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Javno dostopne knjižnice, izobraževalne ustanove in muzeji ter tudi arhivi, ustanove filmske ali avdio dediščine in javne RTV organizacije, s sedežem v državah članicah, se ukvarjajo z obsežno digitalizacijo svojih kolekcij ali arhivov, da bi ustvarili evropske digitalne knjižnice. Prispevajo k ohranjanju in razširjanju evropske kulturne dediščine, ki je pomembna tudi za vzpostavitev evropskih digitalnih knjižnic, kot je Europeana. Tehnologije za množično digitalizacijo ter za iskanje in indeksiranje povečujejo raziskovalno vrednost knjižničnih zbirk. Vzpostavitev velikih spletnih knjižnic bo olajšala elektronsko iskanje in orodja odkrivanja, ki odpirajo nove vire odkrivanja za raziskovalce in akademike, ki bi se sicer zadovoljili s tradicionalnejšimi in analognimi metodami iskanja.

(2)

Potreba po spodbujanju prostega pretoka znanja in inovacij na notranjem trgu je pomembna sestavina strategije Evropa 2020, kot je določeno v Sporočilu Komisije z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, ki kot eno od vodilnih pobud vključuje razvoj Evropske digitalne agende.

(3)

Vzpostavitev pravnega okvira, ki bo olajšal digitalizacijo in razširjanje del in drugih vsebin, ki so zaščitene z avtorskimi ali sorodnimi pravicami in za katere imetnik pravic ni opredeljen oziroma, tudi če je imetnik pravic opredeljen, ni znano, kje se nahaja, tako imenovana osirotela dela, je ključni ukrep Evropske digitalne agende, kot je določeno v Sporočilu Komisije z naslovom „Evropska digitalna agenda“. Ta direktiva zadeva specifično problematiko pravne opredelitve statusa osirotelih del in njenih posledic v smislu dovoljenih uporab in uporabnikov z dovoljenjem za uporabo del ali fonogramov, ki so opredeljeni kot osirotela dela.

(4)

Ta direktiva ne posega v specifične rešitve držav članic za reševanje vprašanj masovne digitalizacije, kot so tako imenovana nedostopna dela. Take rešitve upoštevajo posebnosti različnih vrst vsebin in različnih uporabnikov ter temeljijo na soglasju ustreznih zainteresiranih strani. Ta pristop je bil ubran tudi v memorandumu o soglasju glede ključnih načel v zvezi z digitalizacijo in zagotavljanjem razpoložljivosti nedostopnih del, ki so ga 20. septembra 2011 podpisali predstavniki evropskih knjižnic, avtorjev, založnikov in kolektivnih organizacij ob prisotnosti Komisije. Ta direktiva ne posega v navedeni memorandum o soglasju, ki poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo prostovoljni sporazumi med uporabniki, imetniki pravic in organizacijami za upravljanje kolektivnih pravic o odobritvi uporabe nedostopnih del v skladu z načeli iz navedenega memoranduma deležni potrebne pravne varnosti na nacionalni in čezmejni ravni.

(5)

Avtorske pravice so gospodarski temelj za ustvarjalno industrijo, saj spodbujajo inovacije, ustvarjalnost, naložbe in produkcijo. Množična digitalizacija in razširjanje del sta zato način varovanja evropske kulturne dediščine. Avtorske pravice so pomembno orodje za zagotavljanje, da je ustvarjalni sektor nagrajen za svoje delo.

(6)

Izključne pravice imetnikov pravic glede reproduciranja njihovih del in drugih zaščitenih vsebin in njihovega dajanja na voljo javnosti, kot je bilo usklajeno v Direktivi 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (3), zahtevajo predhodno soglasje imetnikov pravic za digitalizacijo in dajanje na voljo javnosti dela ali drugih zaščitenih vsebin.

(7)

V primeru osirotelih del ni mogoče pridobiti predhodnega soglasja za dejanja reproduciranja ali dajanja na voljo javnosti.

(8)

Različni pristopi v državah članicah glede priznavanja statusa osirotelega dela lahko ovirajo delovanje notranjega trga in uporabo ter čezmejni dostop do osirotelih del. Takšni različni pristopi lahko prav tako pripeljejo do omejitev pri prostem pretoku blaga in storitev, ki vključujejo kulturno vsebino. Zato je primerno zagotoviti vzajemno priznavanje takšnega statusa, saj bo tako omogočen dostop do osirotelih del v vseh državah članicah.

(9)

Zlasti je potreben skupni pristop za opredelitev statusa osirotelega dela in dovoljene uporabe osirotelih del, da se na notranjem trgu zagotovi pravna gotovost glede uporabe osirotelih del v javno dostopnih knjižnicah, izobraževalnih ustanovah in muzejih, kot tudi arhivih, ustanovah filmske ali avdio dediščine in javnih RTV organizacijah.

(10)

Kinematografska ali avdiovizualna dela in fonogrami, ki se nahajajo v arhivih javnih RTV organizacij in so jih te proizvedle, vključujejo osirotela dela. Glede na poseben položaj RTV organizacij kot producentov fonogramov in avdiovizualnega materiala ter potrebo po sprejetju ukrepov za omejitev pojava osirotelih del v prihodnosti je primerno opredeliti rok za uporabo te direktive za dela in fonograme, ki se nahajajo v arhivih RTV organizacij.

(11)

Kinematografska in avdiovizualna dela in fonogrami, ki se nahajajo v arhivih javnih RTV organizacij in so jih slednje proizvedle, bi bilo za potrebe te direktive šteti, da vključujejo kinematografska in avdiovizualna dela ter fonograme, ki so jih te organizacije naročile za izključno uporabo teh organizacij ali drugih javnih RTV organizacij v koprodukciji. Kinematografska in avdiovizualna dela ter fonogrami, ki se nahajajo v arhivih javnih RTV organizacij in ki jih te organizacije niso producirale ali naročile, imajo pa dovoljenje za njihovo uporabo v skladu z licenčno pogodbo, ne bi smela spadati v področje uporabe te direktive.

(12)

Zaradi mednarodne pravne kurtoazije bi se ta direktiva morala uporabljati samo za dela in fonograme, ki so prvič objavljena na ozemlju države članice, oziroma če niso objavljena, prvič predvajana na ozemlju države članice, oziroma če niso niti objavljena niti predvajana, dana na voljo javnosti s strani upravičencev iz te direktive ob soglasju imetnikov pravic. V slednjem primeru bi se ta direktiva morala uporabljati le, če se upravičeno domneva, da imetniki pravic ne bi oporekali uporabi, ki jo omogoča ta direktiva.

(13)

Preden se delo ali fonogram šteje za osirotelo delo, bi bilo treba v dobri veri izvesti skrbno iskanje imetnikov pravic do dela ali fonograma, vključno z imetniki pravic do del in drugih zaščitenih vsebin, ki jih vsebuje ali vključuje to delo ali fonogram. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno določiti, da lahko tako skrbno iskanje izvedejo organizacije iz te direktive ali druge organizacije. Take druge organizacije lahko zaračunajo svoje storitve skrbnega iskanja.

(14)

Primerno je zagotoviti usklajen pristop do takega skrbnega iskanja, da bi se zagotovila visoka stopnja varstva avtorskih in sorodnih pravic v Uniji. Skrbno iskanje bi moralo vključevati pregled virov, ki vsebujejo informacije o delu in drugih zaščitenih vsebinah, kakor v skladu s to direktivo določi država članica, v kateri se mora opraviti skrbno iskanje. Države članice se pri tem sklicujejo na smernice za skrbno iskanje, dogovorjene v okviru skupine strokovnjakov na visoki ravni za digitalne knjižnice, vzpostavljene kot del pobude za digitalne knjižnice i2010.

(15)

Da bi se izognili podvajanju prizadevanj glede iskanja, bi bilo treba skrbno iskanje opraviti v državi članici, kjer je bilo delo ali fonogram prvič objavljeno, oziroma če ni bilo objavljeno, kjer je bilo prvič predvajano. Vztrajno iskanje kinematografskih ali avdiovizualnih del, katerih producent ima sedež ali stalno prebivališče v državi članici, bi bilo treba opraviti v tej državi članici. V primeru kinematografskih ali avdiovizualnih del, ki so nastala v koprodukciji producentov iz različnih držav članic, bi se moralo skrbno iskanje opraviti v vsaki od teh držav članic. Za dela in fonograme, ki niso bila niti objavljena niti predvajana, vendar so jih upravičenci iz te direktive dali na voljo javnosti ob soglasju imetnikov pravic, bi bilo treba skrbno iskanje opraviti v državi članici, v kateri ima organizacija, ki je dala delo ali fonogram na voljo javnosti ob soglasju imetnika pravic, svoj sedež. Skrbno iskanje imetnikov pravic del in drugih zaščitenih vsebin, ki jih vsebuje ali vključuje delo ali fonogram, bi bilo treba opraviti v državi članici, v kateri se opravi skrbno iskanje za delo ali fonogram, ki vsebuje ali vključuje delo ali druge zaščitene vsebine. Če je mogoče sklepati, da bi lahko pomembne informacije o imetnikih pravic našli v drugih državah, bi bilo treba opraviti tudi pregled virov informacij, ki so na voljo v teh drugih državah. Pri skrbnem iskanju se lahko pridobijo različne informacije, na primer evidenca iskanja in rezultati iskanja. Evidenco iskanja bi bilo treba hraniti, saj bo lahko relevantna organizacija z njo utemeljila, da je bilo iskanje skrbno.

(16)

Države članice bi morale zagotoviti, da zadevne organizacije vodijo evidenco svojih skrbnih iskanj in rezultatov takih iskanj, ki vsebuje zlasti vsako ugotovitev, da se delo ali fonogram šteje kot osirotelo delo v smislu te direktive, ter da se informacije o spremembi statusa in uporabi osirotelih del s strani navedenih organizacij zbirajo in dajo na voljo splošni javnosti, zlasti z vnosom pomembnih informacij v spletno podatkovno bazo. Zlasti ob upoštevanju vseevropske razsežnosti ter zaradi preprečitve podvajanja prizadevanj je primerno določiti vzpostavitev enotne spletne podatkovne baze Unije, ki bo vsebovala tovrstne informacije in jih na pregleden način dala na voljo splošni javnosti. S tem bodo te informacije lahko dostopne tako za organizacije, ki opravljajo skrbna iskanja, kot za imetnike pravic. Ta podatkovna baza bi lahko imela pomembno vlogo tudi pri preprečevanju in odpravi morebitnih kršitev avtorskih pravic, zlasti v primeru sprememb statusa osirotelih del in fonogramov. Z Uredbo (EU) št. 386/2012 (4) se Urad za usklajevanje na notranjem trgu (v nadaljnjem besedilu: Urad) pooblasti za nekatere naloge in dejavnosti, ki se financirajo iz njegovih lastnih proračunskih sredstev in katerih namen je olajšati in podpirati dejavnosti nacionalnih organov, zasebnega sektorja in institucij Unije pri boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, vključno s preprečevanjem teh kršitev.

V skladu s točko (g) člena 2(1) navedene uredbe navedene naloge vključujejo vzpostavitev mehanizmov, ki pripomorejo k izboljšanju spletne izmenjave ustreznih informacij med zadevnimi organi držav članic ter spodbujanje sodelovanja med temi organi. Zato je primerno, da se Urad pooblasti za vzpostavitev in vodenje evropske podatkovne baze, ki vsebuje informacije v zvezi z osirotelimi deli iz te direktive.

(17)

Posamezno delo ali fonogram ima lahko več imetnikov pravic in dela in fonogrami sami lahko vključujejo druga dela ali zaščitene vsebine. Ta direktiva ne bi smela vplivati na pravice opredeljenih in najdenih imetnikov pravic. Če je opredeljen in najden vsaj en imetnik pravic, se delo ali fonogram ne bi smelo šteti kot osirotelo. Upravičencem iz te direktive bi morala biti dovoljena uporaba dela ali fonograma, za katerega eden ali več imetnikov pravic ni bil opredeljen ali najden, samo v primeru, če jim imetniki pravic, ki so opredeljeni in najdeni, vključno z imetniki pravic do del in drugih zaščitenih vsebin, ki so vsebovana ali vključena v teh delih ali fonogramih, dajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti reprodukcije in dajanja na voljo javnosti v skladu s členom 2 oziroma 3 Direktive 2001/29/ES. Imetnikom pravic, ki so opredeljeni in najdeni lahko dajo to dovoljenje samo za pravice, katerih imetniki so sami, ne glede na to, ali so te pravice njihove lastne ali so bile prenesene nanje, ne bi pa smeli v skladu s to direktivo dati dovoljenja za uporabo v imenu imetnikov pravic, ki niso opredeljeni in najdeni. Posledično, kadar se pojavijo prej neopredeljeni ali nenajdeni imetniki pravic in uveljavljajo svoje pravice do dela ali fonograma, lahko upravičenci nadalje uporabljajo to delo ali fonogram samo, če jim ti imetniki pravic za to dajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2001/29/ES za pravice, katerih imetniki so.

(18)

Imetniki pravic bi morali imeti pravico, da ukinejo status osirotela dela, v primeru, da se pojavijo in uveljavljajo svoje pravice do dela ali drugih zaščitenih vsebin. Imetniki pravic, ki za delo ali druge zaščitene vsebine ukinejo status osirotelega dela, bi morali prejeti pošteno nadomestilo za dotedanjo uporabo njihovih del ali drugih zaščitenih vsebin iz te direktive, ki ga določi država članica, v kateri ima sedež organizacija, ki uporablja osirotelo delo. Določitev okoliščin, v katerih se sme organizirati plačilo takšnega nadomestila, vključno z rokom zapadlosti plačila, bi moralo biti prepuščeno državam članicam. Za namene določanja višine poštenega nadomestila bi bilo treba med drugim ustrezno upoštevati cilje države članice na področju promocije kulture, nekomercialni značaj uporabe s strani zadevnih organizacij zaradi doseganja ciljev v zvezi z njihovimi poslanstvi javnega interesa, na primer spodbujanja učenja in širjenja kulture, ter morebitno oškodovanje imetnikov pravic.

(19)

Če se delo ali fonogram po iskanju, ki ni bilo vztrajno, zmotno opredeli kot osirotelo delo, so v zakonodaji držav članic še vedno na voljo pravna sredstva za kršitve avtorskih pravic v skladu z ustreznimi nacionalnimi določbami in pravom Unije.

(20)

Da bi spodbujale učenje in širjenje kulture, bi morale države članice določiti izjemo ali omejitev poleg tistih iz člena 5 Direktive 2001/29/ES. Ta izjema ali omejitev bi morala nekaterim organizacijam, kakor so opredeljene v točki (c) člena 5(2) Direktive 2001/29/ES in neprofitnim ustanovam filmske ali avdio dediščine, ter javnim RTV organizacijam dovoliti, da v smislu navedene direktive reproducirajo in dajo na voljo javnosti osirotela dela, pod pogojem, da takšna uporaba izpolnjuje njihova poslanstva javnega interesa, zlasti ohranjanje, obnovo, zagotovitev kulturnega in izobraževalnega dostopa do njihovih zbirk, vključno z digitalnimi zbirkami. Za namene te direktive bi morale ustanove filmske ali avdio dediščine vključevati organizacije, ki jih države članice imenujejo za zbiranje, katalogiziranje, ohranitev in obnovitev filmov in drugih avdiovizualnih del ali fonogramov, ki so del njihove kulturne dediščine. Za namene te direktive bi moral pojem javnih RTV organizacij vključevati RTV organizacije, ki izvajajo javne storitve, kot jih je podelila, opredelila in organizirala vsaka posamezna država članica. Izjema ali omejitev iz te direktive, ki dovoljuje uporabo osirotelih del, ne posega v izjeme in omejitve iz člena 5 Direktive 2001/29/ES. Uporabi se lahko samo v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalno uporabo dela ali druge zaščitene vsebine in ne pomenijo nesmiselnega posega v legitimne interese imetnika pravic.

(21)

Da bi spodbudili digitalizacijo, bi moralo biti upravičencem iz te direktive omogočeno, da ustvarjajo dohodke v zvezi z njihovo uporabo osirotelih del v skladu s to direktivo, da bi izpolnili cilje v zvezi z njihovimi poslanstvi javnega interesa, med drugim v okviru sporazumov o javno-zasebnem partnerstvu.

(22)

Pogodbene določbe lahko igrajo vlogo pri spodbujanju digitalizacije evropske kulturne dediščine, pri čemer se razume, da bi moralo biti omogočeno, da javno dostopne knjižnice, izobraževalne ustanove in muzeji ter tudi arhivi, ustanove filmske ali avdio dediščine ter javne RTV organizacije z namenom uporab, dovoljenih v skladu s to direktivo, sklepajo sporazume s trgovinskimi partnerji za digitalizacijo in dajanje javnosti na voljo osirotelih del. Ti sporazumi lahko vključujejo finančne prispevke teh partnerjev. Tovrstni sporazumi upravičencem iz te direktive ne bi smeli nalagati nobenih omejitev glede njihove uporabe osirotelih del in ne bi smeli trgovinskemu partnerju odobriti nobenih pravic do uporabe ali nadzora uporabe osirotelih del.

(23)

Da bi spodbujali dostop državljanov Unije do evropske kulturne dediščine, je prav tako treba zagotoviti, da so osirotela dela, ki so bila digitalizirana in dana na voljo javnosti v eni državi članici, lahko dana na voljo tudi v drugih državah članicah. Javno dostopnim knjižnicam, izobraževalnim ustanovam in muzejem ter tudi arhivom, ustanovam filmske ali avdio dediščine in javnim RTV organizacijam, ki uporabljajo osirotelo delo, da bi uresničile svoje poslanstvo javnega interesa, bi bilo treba omogočiti, da dajo osirotelo delo na voljo javnosti v drugih državah članicah.

(24)

Ta direktiva ne posega v ureditve držav članic v zvezi z upravljanjem pravic, na primer v zvezi z razširjenimi kolektivnimi licencami, pravnimi domnevami glede zastopanja ali prenosa, obveznim kolektivnim upravljanjem ali podobno ureditvijo ali kombinacijo teh elementov, vključno z množično digitalizacijo.

(25)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotovitve pravne varnosti glede uporabe osirotelih del, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker so ti cilji zaradi potrebe po izenačenosti pravil, ki urejajo uporabo osirotelih del, lažje dosegljivi na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta direktiva se nanaša na določene uporabe osirotelih del s strani javno dostopnih knjižnic, izobraževalnih ustanov in muzejev ter tudi arhivov, ustanov filmske ali avdio dediščine in javnih RTV organizacij, s sedežem v državah članicah, z namenom doseganja ciljev v zvezi z njihovimi poslanstvi javnega interesa.

2.   Ta direktiva se uporablja za:

(a)

dela, ki so objavljena kot knjige, revije, časopisi ali druga besedila in se nahajajo v zbirkah javno dostopnih knjižnic, izobraževalnih ustanov ali muzejev ter v zbirkah arhivov ali ustanov filmske ali avdio dediščine;

(b)

kinematografska ali avdiovizualna dela in fonogrami, ki se nahajajo v zbirkah javno dostopnih knjižnic, izobraževalnih ustanov ali muzejev ter v zbirkah arhivov ali ustanov filmske ali avdio dediščine, ter

(c)

kinematografska ali avdiovizualna dela in fonogrami, ki so jih proizvedle javne RTV organizacije do vključno 31. decembra 2002 in se nahajajo v njihovih arhivih,

ki so zaščitena z avtorskimi ali sorodnimi pravicami in ki so prvič objavljena v državi članici, oziroma če niso objavljena, prvič predvajana v državi članici.

3.   Ta direktiva se uporablja tudi za dela in fonograme iz odstavka 2, ki niso bili nikoli objavljeni ali predvajani, vendar so jih organizacije iz odstavka 1 dale na voljo javnosti ob soglasju imetnikov pravic, če se upravičeno domneva, da imetniki pravic ne bi oporekali uporabi iz člena 6. Države članice lahko omejijo uporabo tega odstavka na dela in fonograme, ki so jih te organizacije prejele pred 29. oktobrom 2014.

4.   Ta direktiva se uporablja tudi za dela in druge zaščitene vsebine, vsebovane ali vključene v delih ali fonogramih iz odstavka 2 in 3 ali so njihov sestavni del.

5.   Ta direktiva ne posega v ureditve glede upravljanja pravic na nacionalni ravni.

Člen 2

Osirotela dela

1.   Delo ali fonogram se šteje za osirotelo delo, če nihče izmed imetnikov pravic tega dela ali fonograma ni opredeljen ali, tudi če je eden ali več izmed njih opredeljen, nihče ni najden, kljub opravljenemu in zabeleženemu skrbnemu iskanju imetnikov pravic v skladu s členom 3.

2.   Če ima delo ali fonogram več kot enega imetnika pravic, pri čemer niso vsi opredeljeni ali, tudi če so opredeljeni, niso najdeni po tem, ko je bilo izvedeno in zabeleženo skrbno iskanje v skladu s členom 3, se lahko to delo ali fonogram uporablja v skladu s to direktivo pod pogojem, da so imetniki pravic, ki so opredeljeni in najdeni, za pravice, katerih imetniki so, dali dovoljenje organizacijam iz člena 1(1), da izvajajo dejavnosti reprodukcije in dajanja na voljo javnosti, zajete v členu 2 oziroma 3 Direktive 2001/29/ES.

3.   Odstavek 2 ne posega v pravice imetnikov pravic, ki so bili opredeljeni in najdeni, do dela ali fonograma.

4.   Za dela iz odstavka 2 se člen 5 smiselno uporablja za imetnike pravic, ki niso opredeljeni in najdeni.

5.   Ta direktiva ne posega v nacionalne določbe o anonimnih ali psevdonimnih delih.

Člen 3

Skrbno iskanje

1.   Za namene odločitve, ali spada delo ali fonogram med osirotela dela, organizacije iz člena 1(1) zagotovijo, da se za vsako delo ali druge zaščitene vsebine izvede skrbno iskanje v dobri veri s pregledom ustreznih virov za kategorijo zadevnih del in drugih zaščitenih vsebin. Skrbno iskanje se opravi pred uporabo dela ali fonograma.

2.   Vire, ki so ustrezni za posamezno kategorijo zadevnih del ali fonogramov, določi vsaka država članica po posvetovanju z imetniki pravic in uporabniki, ter vključujejo vsaj ustrezne vire, ki so navedeni v Prilogi.

3.   Skrbno iskanje se izvede v državi članici prve objave, oziroma če ni bilo objave, prvega predvajanja, razen v primeru kinematografskih ali avdiovizualnih del, katerih producent ima sedež ali stalno prebivališče v državi članici, pri čemer se skrbno iskanje izvede v državi članici njegovega sedeža ali stalnega prebivališča.

V primeru iz člena 1(3) se skrbno iskanje izvede v državi članici, kjer ima sedež organizacija, ki je dala delo ali fonogram na voljo javnosti ob soglasju imetnika pravic.

4.   Če obstajajo dokazi, iz katerih se sklepa, da bi lahko pomembne informacije o imetnikih pravic našli v drugih državah, se opravi tudi pregled virov informacij, ki so na voljo v teh drugih državah.

5.   Države članice zagotovijo, da organizacije iz člena 1(1) vodijo evidenco svojih skrbnih iskanj ter da te organizacije pristojnim nacionalnim organom posredujejo naslednje informacije:

(a)

rezultate skrbnih iskanj, ki so jih organizacije opravile in ki so privedle do sklepa, da se delo ali fonogram šteje kot osirotelo delo;

(b)

uporabo osirotelih del s strani organizacij v skladu s to direktivo;

(c)

vsako spremembo, v skladu s členom 5, statusa osirotelih del in fonogramov, ki jih uporabljajo organizacije;

(d)

ustrezne kontaktne podatke zadevne organizacije.

6.   Države članice storijo vse potrebno za zagotovitev, da so informacije iz odstavka 5 zabeležene v enotni javno dostopni spletni podatkovni bazi, ki jo vzpostavi in vodi Urad za usklajevanje na notranjem trgu (v nadaljnjem besedilu: Urad) v skladu z Uredbo (EU) št. 386/2012. V ta namen te informacije takoj, ko jih prejmejo od organizacij iz člena 1(1), posredujejo Uradu.

Člen 4

Medsebojno priznavanje statusa osirotelega dela

Delo ali fonogram, ki se v državi članici šteje za osirotelo delo v skladu s členom 2, se šteje za osirotelo delo v vseh državah članicah. To delo ali fonogram se lahko uporablja in se do njega lahko dostopa v skladu s to direktivo v vseh državah članicah. To velja tudi za dela in fonograme iz člena 2(2), kar zadeva pravice imetnikov pravic, ki niso opredeljeni ali najdeni.

Člen 5

Konec statusa osirotelega dela

Države članice zagotovijo, da ima imetnik pravice do dela ali fonograma, ki se šteje za osirotelo delo, kadar koli možnost, da status osirotelega dela ukine, kar zadeva njegove pravice.

Člen 6

Dovoljene uporabe osirotelih del

1.   Države članice uredijo izjemo ali omejitev pravice reprodukcije ali pravice do dajanja na voljo javnosti iz člena 2 oziroma 3 Direktive 2001/29/ES in tako zagotovijo, da lahko organizacije iz člena 1(1) uporabijo osirotela dela iz svojih zbirk na naslednje načine:

(a)

da dajo osirotelo delo na voljo javnosti v smislu člena 3 Direktive 2001/29/ES;

(b)

z dejanji reproduciranja, v smislu člena 2 Direktive 2001/29/ES, za namene digitalizacije, razpolaganja, označevanja, katalogiranja, ohranjanja ali obnavljanja.

2.   Organizacije iz člena 1(1) uporabljajo osirotela dela v skladu z odstavkom 1 tega člena le za doseganje ciljev, povezanih s poslanstvi javnega interesa, zlasti ohranjanjem in obnovo ter zagotavljanjem kulturnega in izobraževalnega dostopa do del in fonogramov, ki se nahajajo v njihovih zbirkah. Te organizacije lahko s to uporabo ustvarijo prihodke izključno za kritje svojih stroškov digitalizacije osirotelih del in njihovega dajanja na voljo javnosti.

3.   Države članice zagotovijo, da organizacije iz člena 1(1) navedejo ime opredeljenih avtorjev in drugih imetnikov pravic pri vsaki uporabi osirotelega dela.

4.   Ta direktiva ne posega v pogodbeno svobodo takih organizacij v okviru uresničevanja njihovega poslanstva javnega interesa, zlasti ne na javno-zasebne sporazume.

5.   Države članice zagotovijo, da imetniki pravic, ki za svoje delo ali druge zaščitene vsebine ukinejo status osirotelega dela, prejmejo pošteno nadomestilo za dotedanjo uporabo teh del ali drugih zaščitenih vsebin s strani organizacij iz člena 1(1) v skladu z odstavkom 1 tega člena. Državam članicam je prepuščeno, da določijo okoliščine, v katerih se sme organizirati plačilo takšnega nadomestila. Višina nadomestila se določi znotraj omejitev zakonodaje Unije s predpisi države članice, v kateri ima sedež organizacija, ki uporablja to osirotelo delo.

Člen 7

Nadaljnja uporaba drugih pravnih predpisov

Ta direktiva ne posega v predpise, ki se nanašajo zlasti na patentne pravice, blagovne znamke, pravice iz modela, patenta s skrajšanim trajanjem, topografijo polprevodniških izdelkov, tipov pisav, pogojni dostop, dostop do kabla ali predvajanja, zaščito narodnih bogastev, zahteve po deponiranju, zakone o omejujočem ravnanju in nelojalni konkurenci, trgovske skrivnosti, varnost, zaupnost, varstvo podatkov in zasebnost, dostop do javnih dokumentov, pogodbeno pravo in pravila o svobodi tiska in svobodi izražanja v medijih.

Člen 8

Časovna uporaba

1.   Ta direktiva se uporablja za vsa dela in fonograme iz člena 1, ki so 29. oktobra 2014 ali po tem datumu zaščitena z zakonodajo države članice na področju avtorskih pravic.

2.   Ta direktiva se uporablja brez poseganja v katere koli akte, sklenjene, in pravice, pridobljene pred 29. oktobrom 2014.

Člen 9

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 29. oktobra 2014. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 10

Klavzula o pregledu

Komisija redno preverja razvoj virov informacij glede pravic in do 29. oktobra 2015 ter nato vsako leto predloži poročilo o možni vključitvi v področje uporabe te direktive založnikov in del ali drugih zaščitenih vsebin, ki trenutno v njeno področje uporabe niso vključeni, ter zlasti samostojnih fotografij ali drugih podob.

Komisija ob upoštevanju razvoja digitalnih knjižnic do 29. oktobra 2015 Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te direktive.

Komisija po potrebi, in zlasti da se zagotovi delovanje notranjega trga, predloži predloge za spremembo te direktive.

Država članica, ki na podlagi tehtnega razloga meni, da izvajanje te direktive ovira eno od nacionalnih ureditev, ki se nanašajo na upravljanje pravic iz člena 1(5), lahko Komisijo seznani s to zadevo skupaj z vsemi pomembnimi dokazi. Komisija upošteva te dokaze pri pripravi poročila iz drugega odstavka tega člena in pri oceni, ali je treba podati predloge sprememb k tej direktivi.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 25. oktobra 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


(1)  UL C 376, 22.12.2011, str. 66.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 4. oktobra 2012.

(3)  UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

(4)  Uredba (EU) št. 386/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2012 o pooblastitvi Urada za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) za naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, vključno z organiziranjem srečanj predstavnikov javnega in zasebnega sektorja v okviru Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine (UL L 129, 16.5.2012, str. 1).


PRILOGA

Viri iz člena 3(2) vključujejo:

1.

za objavljene knjige:

(a)

deponiranje, kataloge knjižnic in geslovnike, ki jih vodijo knjižnice ali druge ustanove;

(b)

združenja založnikov in avtorjev v posamezni državi;

(c)

obstoječe podatkovne zbirke in registre, WATCH (Writers, Artists and their Copyright Holders), ISBN (International Standard Book Number) in podatkovne zbirke, ki naštevajo knjige v tisku;

(d)

podatkovne zbirke kolektivnih organizacij, zlasti organizacij s pravicami reproduciranja;

(e)

vire, ki povezujejo več podatkovnih zbirk in registrov, vključno z VIAF (Virtual International Authority Files) in ARROW (Accessible Registries of Rights Information and Orphan Works);

2.

za časopise, revije in periodiko:

(a)

ISSN (International Standard Serial Number) za periodične objave;

(b)

kazala in kataloge iz knjižnic in zbirk;

(c)

deponiranje;

(d)

združenja založnikov ter združenja avtorjev in novinarjev v posamezni državi članici;

(e)

podatkovne zbirke kolektivnih organizacij, vključno z organizacijami s pravicami reproduciranja;

3.

za vizualna dela, vključno z lepimi umetnostmi, fotografijo, ilustracijo, oblikovanjem, arhitekturo, risbami kasnejših del in drugimi takimi deli, ki so v knjigah, revijah in časopisih ali drugih delih:

(a)

vire iz točk 1 in 2;

(b)

podatkovne zbirke kolektivnih organizacij, zlasti za vizualne umetnosti in vključno z organizacijami s pravicami reproduciranja;

(c)

podatkovne zbirke agencij s slikami, kjer je primerno;

4.

za avdiovizualna dela in fonograme:

(a)

deponiranje;

(b)

združenja producentov v posamezni državi;

(c)

podatkovne zbirke ustanov filmske ali avdio dediščine in nacionalnih knjižnic;

(d)

podatkovne zbirke s standardi in identifikatorji, kot so ISAN (International Standard Audiovisual Number) za avdiovizualno gradivo, ISWC (International Standard Music Work Code) za glasbena dela in ISRC (International Standard Recording Code) za fonograme;

(e)

podatkovne zbirke kolektivnih organizacij, zlasti glede avtorjev, izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in proizvajalcev avdiovizualnih del;

(f)

navedbe sodelujočih in druge informacije, ki se pojavijo na ovitku dela;

(g)

podatkovne zbirke drugih združenj, ki predstavljajo določeno kategorijo imetnikov pravic.


SKLEPI

27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/13


SKLEP št. 994/2012/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. oktobra 2012

o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je države članice pozval, naj Komisijo od 1. januarja 2012 obveščajo o vseh svojih novih in obstoječih dvostranskih sporazumih s tretjimi državami na področju energije. Komisija bi morala te informacije v ustrezni obliki dati na voljo vsem drugim državam članicam, pri tem pa upoštevati potrebo po varovanju poslovno občutljivih informacij.

(2)

Člen 4 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) zahteva od držav članic, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije. Države članice bi zato morale preprečiti ali odpraviti morebitna neskladja med zakonodajo Unije in mednarodnimi sporazumi, ki jih sklenejo s tretjimi državami.

(3)

Da bi notranji energetski trg pravilno deloval, je treba uvoz energije v Unijo v celoti urediti s pravili, ki vzpostavljajo notranji energetski trg. Nepravilno delujoč notranji energetski trg ogroža zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in jo postavlja v slabši položaj ter spodkopava morebitne koristi za evropske potrošnike in industrijo. Visoka stopnja preglednosti v zvezi s sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije bi Uniji omogočila usklajeno ukrepanje v duhu solidarnosti, da se zagotovita skladnost takšnih sporazumov z zakonodajo Unije in učinkovita oskrba z energijo. Taka preglednost bi pripomogla k doseganju tako trdnejšega sodelovanja znotraj Unije v zvezi z zunanjimi odnosi na področju energije kot tudi dolgoročnih ciljev politike Unije v zvezi z energijo, podnebjem in zanesljivostjo oskrbe z energijo.

(4)

Novi mehanizem za izmenjavo informacij bi moral biti vzpostavljen. Zajeti bi moral le medvladne sporazume, ki vplivajo na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji, saj sta ti dve vprašanji tesno povezani. Za prvotno oceno, ali medvladni sporazum ali drugo besedilo, na katerega se medvladni sporazum izrecno sklicuje, vpliva na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji, bi morale biti odgovorne države članice; v primeru dvoma bi se morale države članice posvetovati s Komisijo. Sporazumi, ki več ne veljajo ali se več ne uporabljajo, načeloma ne vplivajo na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in naj ne bi bili zajeti s tem mehanizmom za izmenjavo informacij. Mehanizem za izmenjavo informacij bi moral vsebovati zlasti vse medvladne sporazume, ki vplivajo na dobavo plina, nafte ali električne energije po fiksni infrastrukturi, ali na količino energije, ki se uvozi v Unijo.

(5)

Medvladne sporazume, o katerih je treba v celoti uradno obvestiti Komisijo na podlagi drugih aktov Unije, bi bilo treba izključiti iz mehanizma za izmenjavo informacij. Navedeno izvzetje pa ne bi smelo veljati za medvladne sporazume s tretjimi državami, ki vplivajo na razvoj in uporabo plinske infrastrukture in dobavo plina in ki jih je treba Komisiji posredovati v skladu s točko (a) člena 13(6) Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom (3). Takšne sporazume bi bilo treba priglasiti v skladu s pravili, določenimi v tem sklepu. Da se prepreči podvajanje, bi se moralo šteti, da uradno obvestilo, predloženo v skladu s tem sklepom, izpolnjuje obveznost iz točke (a) člena 13(6) Uredbe (EU) št. 994/2010.

(6)

Medvladni sporazumi o zadevah v okviru Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ne bi smeli biti zajeti s tem sklepom.

(7)

Ta sklep ne ustvarja obveznosti v zvezi s sporazumi med gospodarskimi subjekti. Vendar pa državam članicam ne preprečuje, da Komisiji prostovoljno posredujejo trgovinske sporazume, na katere se medvladni sporazumi izrecno sklicujejo. Ker je mogoče, da trgovinski sporazumi vsebujejo normativne določbe, bi morali imeti gospodarski subjekti, ki se pogajajo o trgovinskih sporazumih s subjekti iz tretjih držav, možnost, da Komisijo zaprosijo za navodila, da se preprečijo morebitna neskladja z zakonodajo Unije.

(8)

Države članice bi morale Komisiji predložiti vse obstoječe medvladne sporazume, ki so začeli veljati ali se začasno uporabljajo v smislu člena 25 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, in vse nove medvladne sporazume.

(9)

Večja preglednost v zvezi s prihodnjimi medvladnimi sporazumi na področju energije, o katerih se bodo pogajale ali se pogajajo države članice s tretjimi državami, bi lahko prispevala k usklajenosti v pristopih držav članic do takih sporazumov ter k skladnosti z zakonodajo Unije in zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji. Države članice bi zato morale imeti možnost, da Komisijo obvestijo o pogajanjih o novih medvladnih sporazumih ali spremembah obstoječih medvladnih sporazumov. Kadar države članice izberejo to možnost, bi bilo treba Komisijo redno obveščati o poteku pogajanj. Države članice bi morale imeti možnost, da Komisijo povabijo, da na pogajanjih sodeluje kot opazovalka.

Komisija bi morala imeti tudi možnost, da na pogajanjih kot opazovalka sodeluje na lastno zahtevo, če to odobri zadevna država članica. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da Komisijo zaprosijo za pomoč pri pogajanjih s tretjimi državami. V tem primeru bi Komisija morala imeti možnost, da svetuje, kako se izogniti neskladnosti z zakonodajo Unije, in opozarja na cilje energetske politike Unije in načelo solidarnosti med državami članicami.

(10)

Komisija bi morala oceniti skladnost obstoječih medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije. Države članice bi morale v primeru neskladnosti sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi našle primerno rešitev za odpravo ugotovljenih neskladnosti.

(11)

Da se zagotovi večja preglednost in prepreči morebitna neskladnost z zakonodajo Unije, bi države članice morale imeti možnost, da Komisijo obvestijo o novem medvladnem sporazumu s tretjo državo pred začetkom pogajanj ali med pogajanji o takem sporazumu. Kadar država članica, ki je s pogajanji dosegla mednarodni sporazum, pred zaključkom pogajanj o tem obvesti Komisijo in ji predloži osnutek medvladnega sporazuma, bi morala Komisija imeti možnost, da tej državi članici sporoči svoje mnenje o skladnosti dogovorjenega sporazuma z zakonodajo Unije. Komisija ima v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pravico, da sproži postopek za ugotavljanje kršitve, če meni, da ta država članica ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi PDEU.

(12)

Vse končne ratificirane medvladne sporazume, ki jih zajema ta sklep, bi bilo treba predložiti Komisiji, da se omogoči obveščenost vseh drugih držav članic.

(13)

Komisija bi morala vse prejete informacije v varni elektronski obliki dati na voljo vsem drugim državam članicam. Komisija bi morala spoštovati zahteve držav članic, da se predložene informacije obravnavajo kot zaupne. Zahteve glede zaupnosti pa ne bi smele omejevati dostopa Komisije do zaupnih informacij, ker Komisija za svoje ocene potrebuje celovite informacije. Komisija bi morala biti odgovorna za zagotavljanje uporabe klavzule o zaupnosti. Zahteve glede zaupnosti ne bi smele vplivati na pravico dostopa do dokumentov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (4).

(14)

Če država članica meni, da je medvladni sporazum zaupen, bi morala Komisiji predložiti njegov povzetek z namenom, da se s povzetkom seznanijo druge države članice.

(15)

Stalna izmenjava informacij o medvladnih sporazumih na ravni Unije bi morala omogočiti razvoj najboljših praks. Na podlagi teh najboljših praks bi morala Komisija – po potrebi v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), ko gre za zunanjo politiko Unije – pripraviti neobvezne vzorčne klavzule za uporabo v medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami. Z uporabo teh vzorčnih klavzul naj bi preprečili neskladnost medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije, zlasti s konkurenčnim pravom in pravili o notranjem energetskem trgu, in neskladnost z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija. Uporaba teh klavzul bi morala biti prostovoljna, vsebina pa bi se lahko prilagajala morebitnim posebnim okoliščinam.

(16)

V luči notranjega energetskega trga in ciljev energetske politike Unije bi morale države članice te cilje ustrezno upoštevati pri pogajanjih o medvladnih sporazumih na področju energije, ki vplivajo na energetsko politiko Unije.

(17)

Izboljšano vzajemno poznavanje obstoječih in novih medvladnih sporazumov bi moralo omogočiti boljše usklajevanje energetskih zadev med državami članicami ter med njimi in Komisijo. Tovrstno izboljšano usklajevanje bi moralo državam članicam omogočiti, da v celoti izkoristijo vse prednosti političnega in gospodarskega pomena Unije, Komisiji pa, da predlaga rešitve za probleme, ugotovljene v zvezi z medvladnimi sporazumi.

(18)

Komisija bi morala lajšati in spodbujati usklajevanje med državami članicami z namenom okrepitve splošne strateške vloge Unije, in sicer z odločnim in učinkovitim usklajenim pristopom do držav proizvajalk, tranzitnih držav in držav potrošnic.

(19)

Mehanizem za izmenjavo informacij, vključno z ocenami, ki jih morajo opraviti države članice med njegovim izvajanjem, ne vpliva na uporabo pravil Unije o kršitvah, državni pomoči in konkurenci.

(20)

Komisija bi morala oceniti, ali ta sklep v zadostni meri in učinkovito zagotavlja skladnost medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije ter visoko stopnjo usklajenosti med državami članicami v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energije.

(21)

Ker cilja tega sklepa, in sicer izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi učinkov tega sklepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta sklep vzpostavlja mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energije, opredeljenimi v členu 2, z namenom izboljšanja delovanja notranjega energetskega trga.

2.   Ta sklep se ne uporablja za medvladne sporazume, ki so že v celoti urejeni z drugimi posebnimi postopki uradnega obveščanja v skladu z zakonodajo Unije.

Ne glede na prvi pododstavek se ta sklep uporablja za medvladne sporazume, ki se v skladu s točko (a) člena 13(6) Uredbe (EU) št. 994/2010 posredujejo Komisiji.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„medvladni sporazum“ pomeni vsak pravno zavezujoč sporazum med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, ki vpliva na delovanje notranjega energetskega trga ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji; kadar pa tak pravno zavezujoč sporazum zajema tudi druga področja, se kot „medvladni sporazum“ štejejo le tiste določbe, ki so povezane z energijo, vključno s splošnimi določbami, ki se uporabljajo za te z energijo povezane določbe;

(2)

„obstoječi medvladni sporazum“ pomeni medvladni sporazum, ki je začel veljati ali se začasno uporablja pred začetkom veljavnosti tega sklepa.

Člen 3

Izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo

1.   Države članice do 17. februarja 2013 Komisiji predložijo vse obstoječe medvladne sporazume, skupaj s prilogami in spremembami teh sporazumov. Kadar se ti sporazumi izrecno sklicujejo na druga besedila, države članice Komisiji prav tako predložijo ta druga besedila, če vsebujejo elemente, ki vplivajo na delovanje notranjega energetskega trga ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji. Ta obveznost pa se ne nanaša na sporazume med gospodarskimi subjekti.

Šteje se, da so bili obstoječi medvladni sporazumi, ki so že bili posredovani Komisiji v skladu s točko (a) člena 13(6) Uredbe (EU) št. 994/2010 do začetka veljavnosti tega sklepa, predloženi za namene tega odstavka, če izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka tega odstavka. Države članice do 17. februarja 2013 obvestijo Komisijo, ali bi bilo treba kak del takšnih medvladnih sporazumov obravnavati kot zaupnega in ali se predložene informacije lahko posredujejo drugim državam članicam.

Kadar v skladu s tem odstavkom država članica predloži Komisiji obstoječi medvladni sporazum, ki spada tudi v področje uporabe točke (a) člena 13(6) Uredbe (EU) št. 994/2010, se šteje, da je izpolnila obveznost posredovanja iz navedenega člena.

2.   Kadar se Komisiji po njeni prvi oceni pojavijo dvomi o skladnosti sporazumov, predloženih v skladu z odstavkom 1, z zakonodajo Unije, zlasti s konkurenčnim pravom Unije in zakonodajo o notranjem energetskem trgu, Komisija v devetih mesecih po predložitvi navedenih sporazumov ustrezno obvesti zadevne države članice.

3.   Država članica lahko pred začetkom pogajanj ali med pogajanji s tretjo državo o medvladnem sporazumu ali o spremembi obstoječega medvladnega sporazuma pisno obvesti Komisijo o ciljih pogajanj in določbah, ki jih je treba nasloviti med pogajanji, ter lahko Komisiji sporoči vse druge zadevne informacije. Kadar da država članica Komisiji tako obvestilo o pogajanjih, potem zadevna država članica Komisijo redno obvešča o poteku pogajanj.

Zadevna država članica Komisiji sporoči, ali se lahko informacije, predložene v skladu s prvim pododstavkom, posredujejo vsem drugim državam članicam. Kadar je zadevna država članica sporočila, da se informacije lahko posredujejo, da Komisija prejete informacije – razen vseh zaupnih delov, opredeljenih v skladu s členom 4 – v varni elektronski obliki na voljo vsem državam članicam.

4.   Kadar država članica obvesti Komisijo o pogajanjih iz odstavka 3, lahko Komisija zadevni državi članici svetuje, kako preprečiti neskladnost med medvladnim sporazumom ali spremembo obstoječega medvladnega sporazuma, o katerem se pogaja, in zakonodajo Unije.

5.   Po ratifikaciji medvladnega sporazuma ali spremembe medvladnega sporazuma zadevna država članica Komisiji predloži medvladni sporazum ali spremembo, vključno z vsemi prilogami k sporazumu ali spremembi.

Kadar se medvladni sporazum ali sprememba medvladnega sporazuma izrecno sklicuje na druga besedila, države članice prav tako predložijo ta besedila, če vsebujejo elemente, ki vplivajo na delovanje notranjega energetskega trga ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji. Ta obveznost pa se ne nanaša na sporazume med gospodarskimi subjekti.

6.   Brez poseganja v odstavek 7 tega člena in člen 4 Komisija dokumente, ki jih je prejela na podlagi odstavkov 1 in 5, v varni elektronski obliki da na voljo vsem drugim državam članicam.

7.   Kadar država članica Komisiji v skladu s členom 4 naroči, naj se obstoječ medvladni sporazum, sprememba obstoječega medvladnega sporazuma ali nov medvladni sporazum ne da na voljo drugim državam članicam, da na voljo povzetek predloženih informacij. Tak povzetek vsebuje vsaj naslednje podatke v zvezi s sporazumom ali spremembo:

(a)

vsebina;

(b)

namen in področje uporabe;

(c)

trajanje;

(d)

pogodbenice;

(e)

informacije o glavnih elementih.

Komisija vsem drugim državam članicam v elektronski obliki omogoči dostop do povzetka.

Člen 4

Zaupnost

1.   Pri predložitvi informacij Komisiji v skladu s členom 3(1) do (6) lahko država članica navede, ali je treba kateri koli del poslovnih ali drugih informacij, katerih razkritje bi lahko škodovalo dejavnostim udeleženih strani, obravnavati kot zaupen in ali se lahko predložene informacije posredujejo drugim državam članicam. Komisija upošteva to navedbo.

2.   Zahteve glede zaupnosti na podlagi tega člena ne omejujejo dostopa Komisije do zaupnih informacij. Komisija zagotovi, da je dostop do zaupnih informacij strogo omejen le na službe Komisije, za katere je nujno potrebno, da imajo informacije na voljo.

Člen 5

Pomoč Komisije

Kadar država članica v skladu s členom 3(3) Komisijo obvesti o pogajanjih, lahko zadevna država članica Komisijo zaprosi za pomoč pri teh pogajanjih.

Na zahtevo zadevne države članice ali na zahtevo Komisije in s pisnim dovoljenjem zadevne države članice lahko Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka.

Če Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka, lahko zadevni državi članici svetuje, kako preprečiti neskladnost med medvladnim sporazumom ali spremembo, o katerih se pogaja, in zakonodajo Unije.

Člen 6

Ocena skladnosti

1.   Kadar država članica pri pogajanjih o medvladnem sporazumu ali spremembi obstoječega medvladnega sporazuma in na podlagi lastne ocene ni prepričana, ali je medvladni sporazum ali sprememba, o kateri se pogaja, skladna z zakonodajo Unije, pred zaključkom pogajanj o tem obvesti Komisijo in ji predloži zadevni osnutek sporazuma ali spremembo z vsemi prilogami.

2.   Komisija v štirih tednih od prejetja osnutka sporazuma ali spremembe, vključno s prilogami, obvesti zadevno državo članico o morebitnih pomislekih glede skladnosti sporazuma ali spremembe z zakonodajo Unije. Če Komisija v tem obdobju ne odgovori, se šteje, da nima pomislekov.

3.   Če Komisija v skladu z odstavkom 2 obvesti državo članico, da ima pomislek, zadevno državo članico seznani s svojim mnenjem o skladnosti zadevnega osnutka sporazuma ali spremembe z zakonodajo Unije v desetih tednih od datuma prejetja iz odstavka 2 (obdobje preučitve). S privolitvijo zadevne države članice se obdobje preučitve lahko podaljša. Če Komisija v obdobju preučitve ni predložila svojega mnenja, se šteje, da ne ugovarja.

4.   Po dogovoru s Komisijo in če okoliščine to dopuščajo, se lahko obdobji iz odstavkov 2 in 3 skrajšata.

Člen 7

Usklajevanje med državami članicami

Komisija lajša in spodbuja usklajevanje med državami članicami, da bi se:

(a)

pregledalo dogajanje v zvezi z medvladnimi sporazumi in se poskušala doseči doslednost in skladnost v zunanjih odnosih Unije na področju energije z državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami;

(b)

opredelili skupni problemi v zvezi z medvladnimi sporazumi in preučili ustrezni ukrepi za obravnavanje teh problemov ter po potrebi predlagale rešitve;

(c)

na podlagi najboljše prakse in v posvetovanju z državami članicami oblikovale neobvezne vzorčne klavzule, katerih uporaba bi znatno izboljšala skladnost prihodnjih medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije;

(d)

po potrebi podprlo sklepanje večstranskih medvladnih sporazumov, ki vključujejo več držav članic ali Unijo kot celoto.

Člen 8

Poročanje in pregled

1.   Komisija do 1. januarja 2016 Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi tega sklepa.

2.   V poročilu zlasti oceni, koliko ta sklep spodbuja skladnost medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije in visoko stopnjo usklajenosti med državami članicami na področju medvladnih sporazumov. Oceni tudi učinek tega sklepa na pogajanja držav članic s tretjimi državami in ustreznost področja uporabe tega sklepa ter postopkov, ki so v njem določeni.

3.   Po predložitvi prvega poročila iz odstavka 1 tega člena Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka tri leta poroča o informacijah, ki jih je prejela na podlagi člena 3, pri tem pa ustrezno upošteva določbe o zaupnosti iz tega sklepa.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 10

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Strasbourgu, 25. oktobra 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


(1)  UL C 68, 6.3.2012, str. 65.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 4. oktobra 2012.

(3)  UL L 295, 12.11.2010, str. 1.

(4)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/18


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 995/2012

z dne 26. oktobra 2012

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1608/2003/ES o pripravi in razvoju statistike Skupnosti o znanosti in tehnologiji

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1608/2003/ES z dne 22. julija 2003 o pripravi in razvoju statistike Skupnosti o znanosti in tehnologiji (1) in zlasti člena 3 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi upoštevanja razvoja na področju statistike o znanosti in tehnologiji ter zahtev za nove, podrobnejše in pogostejše statistike bi bilo treba določiti nove ukrepe za izvajanje Odločbe št. 1608/2003/ES.

(2)

Obstoječe statistične podpore odločitvam na sedanjih področjih politike bi bilo treba nadaljevati, izpolniti pa bi bilo treba tudi dodatne zahteve, ki izhajajo iz novih pobud politike, da bi bili razpoložljivi viri kar najbolje uporabljeni in bi se zmanjšala obremenitev poročanja.

(3)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) o evropski statistiki je referenčni okvir, zlasti v zvezi s pravili glede dostopa do administrativnih virov podatkov in statistične zaupnosti.

(4)

Treba je zagotoviti, da so evropske statistike o znanosti in tehnologiji skladne z drugimi mednarodnimi standardi. Pri tem bi bilo treba upoštevati delo, ki so ga opravile Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter druge mednarodne organizacije. Referenčni okvir bi morali zagotoviti zlasti Frascatski priročnik za statistiko raziskav in razvoja, Canberski priročnik za statistiko o človeških virih, namenjenih znanosti in tehnologiji, Priročnik o statistiki patentov OECD, ki ga je objavila OECD, ter Oselski priročnik o statistiki inovacij, ki sta ga skupaj izdala OECD in Evropska Komisija (Eurostat).

(5)

Zaradi jasnosti bi bilo treba Uredbo Komisije (ES) št. 753/2004 z dne 22. aprila 2004 o izvajanju Odločbe št. 1608/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede statistike o znanosti in tehnologiji (3) in Uredbo Komisije (ES) št. 1450/2004 z dne 13. avgusta 2004 o izvajanju Odločbe št. 1608/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pripravi in razvoju statistike Skupnosti o inovacijah (4) razveljaviti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba določa podrobna pravila v zvezi s pripravo evropske statistike o znanosti in tehnologiji.

Člen 2

1.   Ta uredba zajema naslednja področja:

(a)

statistiko raziskav in razvoja (R in R);

(b)

statistiko o državnih proračunskih sredstvih ali izdatkih za raziskave in razvoj (GBAORD);

(c)

statistiko inovacij;

(d)

statistiko o človeških virih v znanosti in tehnologiji, vključno s statistiko spolov in mobilnosti, statistiko patentov, statistiko visokotehnoloških dejavnosti in na znanju temelječih storitev ter druge statistike o znanosti in tehnologiji.

Seznami statističnih spremenljivk, dejavnosti in zajeta področja, razčlenitve rezultatov, pogostost, roki za zagotavljanje podatkov in referenčno obdobje so določeni v prilogah I in II.

Za področja iz točke (d) prvega pododstavka se potrebni podatki pridobijo iz obstoječih statističnih ali drugih virov podatkov, kakor je določeno v oddelku 3 Priloge I.

2.   Seznami statističnih spremenljivk, dejavnosti in zajeta področja, razčlenitve rezultatov, pogostost, roki za predložitev podatkov ter druge značilnosti iz prilog I in II se, kadar je primerno, pregledajo v rednih časovnih presledkih.

Člen 3

Države članice bodo pridobile potrebne podatke z uporabo različnih virov, kot so vzorčna raziskovanja, administrativni ali drugi podatkovni viri. Glede kakovosti ali postopkov statističnega ocenjevanja so drugi viri podatkov vsaj enakovredni vzorčnim raziskovanjem ali administrativnim virom podatkov.

Člen 4

Statistični podatki iz prilog I in II temeljijo na usklajenih konceptih in opredelitvah, zlasti tistih iz najnovejših različic Frascatskega priročnika (statistika R in R), Canberskega priročnika (statistika o človeških virih v znanosti in tehnologiji), Priročnika o statistiki patentov OECD (statistika patentov), Oselskega priročnika (statistika inovacij) ali drugih harmoniziranih standardov.

Člen 5

Države članice zagotovijo spremenljivke iz prilog I in II, vključno z zaupnimi podatki, Komisiji (Eurostatu) z uporabo tehničnega standarda, ki ga določi Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami.

Države članice lahko prostovoljno predložijo Komisiji (Eurostatu) individualne zapise podatkov o statistiki inovacij z uporabo tehničnih standardov, ki jih določi Komisija (Eurostat).

Člen 6

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev kakovosti poslanih podatkov.

2.   Države članice zagotovijo Komisiji (Eurostatu) standardna poročila o kakovosti podatkov o:

(a)

raziskavah in razvoju (R in R);

(b)

državnih proračunskih sredstvih ali izdatkih za raziskave in razvoj (GBAORD);

(c)

inovacijah.

V zvezi s statistiko raziskovanja in razvoja se pripravijo ločena poročila o kakovosti za poslovni sektor, sektor država in visokošolski sektor. Poročila o kakovosti za zasebni nepridobitni sektor se pripravijo, le če njegovi izdatki za R in R kot delež celotnih državnih izdatkov za R in R presegajo 5 %.

3.   Države članice v skladu s pravili iz Priloge III pripravijo poročila o kakovosti, ki zajemajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

4.   Prva poročila o kakovosti R in R ter GBAORD se pripravijo za podatke za referenčno leto 2011 in se predložijo do 31. oktobra 2013. Za statistiko inovacij se prva poročila o kakovosti pripravijo za podatke za referenčno leto 2012 in se predložijo do 31. oktobra 2014. Nadaljnja poročila o kakovosti se Komisiji (Eurostatu) predložijo vsako drugo leto v 22 mesecih po koncu referenčnega leta, za katero so bili podatki zbrani.

Člen 7

Uredbi (ES) št. 753/2004 in (ES) št. 1450/2004 se razveljavita.

Uredba (ES) št. 753/2004 pa se še naprej uporablja za statistiko R in R in GBAORD za referenčno leto 2011.

Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 8

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. oktobra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 230, 16.9.2003, str. 1.

(2)  UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

(3)  UL L 118, 23.4.2004, str. 23.

(4)  UL L 267, 14.8.2004, str. 32.


PRILOGA I

STATISTIKA O ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJI

Oddelek 1

Statistika o raziskavah in razvoju

1.   Statistika se pripravi za dejavnost R in R, ki se izvaja v celotni državi. Rezultati se nanašajo na populacijo vseh enot, ki izvajajo R in R, razvrščenih v področja A do U skupne statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti, kakor je določena z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (NACE Rev. 2).

2.   Statistične enote, ki se uporabijo za pripravo statističnih podatkov iz odstavka 3, so: (a) podjetja za statistike, ki se zberejo na nacionalni ravni, in (b) lokalne enote za statistike, ki se zberejo na regionalni ravni (NUTS 2). Opredelitve statističnih enot, ki se uporabijo („podjetje“ in „lokalna enota“), so določene v Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo gospodarstva v Skupnosti (2).

3.   Seznam statističnih podatkov (vključno z razčlenitvami), ki se zbirajo, je naveden v nadaljevanju.

Oznaka

Naslov

Vsi sektorji

Po sektorjih dejavnosti

Poslovni sektor

Visokošolski sektor

Sektor država

Zasebni nepridobitni sektor

Pripombe

1.11

Število osebja za R in R (število zaposlenih)

 

Brez razčlenitve

1.11.0.0

1.11.0.1

1.11.0.2

1.11.0.3

1.11.0.4

 

 

Po poklicu in spolu

1.11.1.0

1.11.1.1

1.11.1.2

1.11.1.3

1.11.1.4

 

 

Po kvalifikaciji in spolu

1.11.2.0

1.11.2.1

1.11.2.2

1.11.2.3

1.11.2.4

neobvezno

 

Po glavni gospodarski dejavnosti (NACE)

 

1.11.3.1

 

 

 

 

 

Po glavnem znanstvenem področju in spolu

 

 

1.11.4.2

1.11.4.3

 

 

 

Po regiji (NUTS 2)

1.11.5.0

1.11.5.1

1.11.5.2

1.11.5.3

1.11.5.4

 

 

Po regiji (NUTS 2) in spolu

1.11.6.0

1.11.6.1

1.11.6.2

1.11.6.3

1.11.6.4

neobvezno

 

Po glavni gospodarski dejavnosti (NACE) in spolu

 

1.11.7.1

 

 

 

 

1.12

Število raziskovalcev (število zaposlenih)

 

Brez razčlenitve

1.12.0.0

1.12.0.1

1.12.0.2

1.12.0.3

1.12.0.4

 

 

Po spolu

1.12.1.0

1.12.1.1

1.12.1.2

1.12.1.3

1.12.1.4

 

 

Po poklicu in spolu

1.12.2.0

1.12.2.1

1.12.2.2

1.12.2.3

1.12.2.4

neobvezno

 

Po glavni gospodarski dejavnosti (NACE) in spolu

 

1.12.3.1

 

 

 

 

 

Po glavnem znanstvenem področju in spolu

 

 

1.12.4.2

1.12.4.3

 

 

 

Po regiji (NUTS 2)

1.12.5.0

1.12.5.1

1.12.5.2

1.12.5.3

1.12.5.4

 

 

Po regiji (NUTS 2) in spolu

1.12.6.0

1.12.6.1

1.12.6.2

1.12.6.3

1.12.6.4

neobvezno

 

Po starostnih skupinah in spolu

1.12.7.0

1.12.7.1

1.12.7.2

1.12.7.3

1.12.7.4

neobvezno

 

Po državljanstvu in spolu

1.12.8.0

1.12.8.1

1.12.8.2

1.12.8.3

1.12.8.4

neobvezno

1.13

Število osebja za R in R v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE)

 

Brez razčlenitve

1.13.0.0

1.13.0.1

1.13.0.2

1.13.0.3

1.13.0.4

letno

 

Po poklicu

1.13.1.0

1.13.1.1

1.13.1.2

1.13.1.3

1.13.1.4

 

 

Po kvalifikaciji

1.13.2.0

1.13.2.1

1.13.2.2

1.13.2.3

1.13.2.4

neobvezno

 

Po glavni gospodarski dejavnosti (NACE)

 

1.13.3.1

 

 

 

 

 

Po glavnem znanstvenem področju in spolu

 

 

1.13.4.2

1.13.4.3

 

neobvezno

 

Po regiji (NUTS 2)

1.13.5.0

1.13.5.1

1.13.5.2

1.13.5.3

1.13.5.4

 

 

Po velikostnem razredu

 

1.13.6.1

 

 

 

neobvezno za velikostne razrede 0 in 1 do 9 zaposlenih

1.14

Število raziskovalcev v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE)

 

Brez razčlenitve

1.14.0.0

1.14.0.1

1.14.0.2

1.14.0.3

1.14.0.4

letno

 

Po spolu

1.14.1.0

1.14.1.1

1.14.1.2

1.14.1.3

1.14.1.4

neobvezno

 

Po kvalifikaciji

1.14.2.0

1.14.2.1

1.14.2.2

1.14.2.3

1.14.2.4

neobvezno

 

Po glavni gospodarski dejavnosti (NACE)

 

1.14.3.1

 

 

 

 

 

Po glavnem znanstvenem področju in spolu

 

 

1.14.4.2

1.14.4.3

 

neobvezno

 

Po regiji (NUTS 2)

1.14.5.0

1.14.5.1

1.14.5.2

1.14.5.3

1.14.5.4

 

 

Po regiji (NUTS 2) in spolu

1.14.6.0

1.14.6.1

1.14.6.2

1.14.6.3

1.14.6.4

neobvezno

 

Po velikostnem razredu

 

1.14.7.1

 

 

 

neobvezno za velikostne razrede 0 in 1 do 9 zaposlenih

1.20

Notranji izdatki za R in R

 

Brez razčlenitve

1.20.0.0

1.20.0.1

1.20.0.2

1.20.0.3

1.20.0.4

letno

 

Po viru sredstev

1.20.1.0

1.20.1.1

1.20.1.2

1.20.1.3

1.20.1.4

 

 

Po vrsti R in R

1.20.3.0

1.20.3.1

1.20.3.2

1.20.3.3

1.20.3.4

neobvezno za visokošolski sektor in za vse sektorje

 

Po vrsti stroškov

1.20.4.0

1.20.4.1

1.20.4.2

1.20.4.3

1.20.4.4

 

 

Po glavni gospodarski dejavnosti (NACE)

 

1.20.5.1.1

 

 

 

 

Po področju proizvodov (NACE)

 

1.20.5.1.2

 

 

 

neobvezno

 

Po velikostnem razredu

 

1.20.6.1

 

 

 

neobvezno za velikostne razrede 0 in 1 do 9 zaposlenih

 

Po viru sredstev in velikostnem razredu

 

1.20.7.1

 

 

 

neobvezno za velikostne razrede 0 in 1 do 9 zaposlenih

 

Po glavnem znanstvenem področju

 

 

1.20.8.2

1.20.8.3

 

 

 

Po socialno-ekonomskem cilju

 

 

 

1.20.9.3

 

neobvezno

 

Po regiji (NUTS 2)

1.20.10.0

1.20.10.1

1.20.10.2

1.20.10.3

1.20.10.4

 

4.   Vse spremenljivke se predložijo vsaki dve leti vsako liho leto, razen tistih, pri katerih tabele iz odstavka 3 določajo, da se zagotavljajo letno.

5.   Prvo referenčno leto, za katero se zberejo statistični podatki iz odstavka 3, je koledarsko leto 2012.

6.   Rezultati se predložijo v 18 mesecih po koncu koledarskega leta referenčnega obdobja. Poleg tega se predhodni rezultati za spremenljivke z letno pogostostjo predložijo v 10 mesecih po koncu koledarskega leta referenčnega obdobja.

7.   Priprava rezultatov

7.1

Rezultati statistike po poklicih se razčlenijo na „raziskovalce“ in „drugo osebje na področju R in R“.

7.2

Rezultati statistike po kvalifikaciji se razdelijo na „imetnike doktorata (ISCED 2011 raven 8)“, „druge univerzitetne diplome in druge višje- in visokošolske diplome (ISCED 2011 ravni 5, 6 in 7)“ ter „druge kvalifikacije“.

7.3

Rezultati statistike po glavnih znanstvenih področjih se razčlenijo na „naravoslovno-matematične vede“, „tehniške in tehnološke vede“, „medicinske vede“, „kmetijske vede“, „družboslovne vede“ in „humanistične vede“.

7.4

Rezultati statistike po velikostnem razredu se razčlenijo na naslednje velikostne razrede: „0 zaposlenih“, „1 do 9 zaposlenih“, „10 do 49 zaposlenih“, „50 do 249 zaposlenih“, „250 do 499 zaposlenih“, „500 in več zaposlenih“.

7.5

Rezultati statistike po viru sredstev se razčlenijo na „poslovni sektor“, „sektor država“, „zasebni nepridobitni sektor“, „visokošolski sektor“ in „tujina“. Kategorija „tujina“ se dodatno razčleni na: „tuja podjetja“, „Evropska komisija“, „mednarodne organizacije“ in „drugi viri“. Za poslovni sektor se kategorija „tuja podjetja“ dodatno razčleni na „tuja podjetja znotraj iste skupine“ in „druga tuja podjetja“.

7.6

Rezultati statistike po vrsti R in R se razčlenijo na „temeljne raziskave“, „uporabne raziskave“ in „eksperimentalni razvoj“.

7.7

Rezultati statistike po vrsti stroškov se razčlenijo na „tekoče stroške (stroški dela in drugi stroški)“ in „naložbe v osnovna sredstva“.

7.8

Rezultati statistike po socialno-ekonomskem cilju se razčlenijo v skladu s klasifikacijo za analize in primerjavo znanstvenih programov in proračunskih sredstev (NABS) na ravni poglavja.

7.9

Rezultati statistike po starostni skupini se razčlenijo na naslednje starostne razrede (v letih): „do 25“, „25 do 34“, „35 do 44“, „45 do 54“, „55 do 64“, „65 in več“.

7.10

Rezultati statistike po državljanstvu se razčlenijo na naslednje kategorije: „nacionalno državljanstvo“, „državljanstvo drugih držav članic EU“, „državljanstvo drugih evropskih držav“, „državljanstvo Severne Amerike“, „državljanstvo Srednje in Južne Amerike“; „državljanstvo Azije“, „državljanstvo Afrike“, „drugo državljanstvo“.

7.11

Rezultati statistike po glavni gospodarski dejavnosti in področju proizvodov (NACE Rev. 2) se razčlenijo na naslednje oddelke, skupine in agregate NACE Rev. 2:

„01, 02, 03“, „05, 06, 07, 08, 09“, „10 do 33“, „10, 11, 12“, „10, 11“, „12“, „13, 14, 15“, „13“, „14“, „15“, „16, 17, 18“, „16“, „17“, „18“, „19“, „20“, „21“, „22“, „23“, „24“, „25, 26, 27, 28, 29, 30“, „25“, „25.4“, „26“, „26.1“, „26.2“, „26.3“, „26.4“, „26.5“, „26.6“, „26.7“, „27“, „28“, „29“, „30“, „30.1“, „30.2“, „30.3“, „30.4“, „31“, „32“, „32.5“, „33“, „35, 36, 37, 38, 39“, „35, 36“, „37, 38, 39“, „41, 42, 43“, „45, 46, 47, 49, 50, 51, 52, 53, 55, 56, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 82“, „45, 46, 47“, „49, 50, 51, 52, 53“, „55, 56“, „58, 59, 60, 61, 62, 63“, „61“, „62“, „63“, „64, 65, 66“, „68“, „69, 70, 71, 72, 73, 74, 75“, „71“, „72“, „72.1“, „72.2“, „77, 78, 79, 80, 81, 82“, „84, 85“, „86, 87, 88“, „86“, „87, 88“, „90, 91, 92, 93“, „94, 95, 96, 97, 98, 99“, „01 do 99“.

8.   Koncepti in opredelitve v zvezi s statistiko, opredeljeno v tem oddelku, so določeni v Frascatskem priročniku.

9.   Komisija in/ali države članice bodo prostovoljno izvajale pilotne študije o dodatnih spremenljivkah in razčlenitvah statistike R in R zaradi krepitve znanstvene dokazne podlage za oblikovanje politike na področju R in R. Pilotna raziskovanja se opravijo, da bi ocenili pomen in izvedljivost pridobivanja podatkov, ob upoštevanju koristi razpoložljivosti podatkov v primerjavi s stroški zbiranja in obremenitvijo podjetij. O temah pilotnih študij se bo odločalo v tesnem sodelovanju z državami članicami.

Oddelek 2

Statistika o državnih proračunskih sredstvih ali izdatkih za raziskave in razvoj (GBAORD)

1.   Pripravijo se naslednje statistike:

Oznaka

Naslov

21.0

Državna proračunska sredstva za R in R v začasnem proračunu (kot ga je odobril Parlament na začetku proračunskega leta)

21.1

Državna proračunska sredstva za R in R v dokončnem proračunu (revidiran proračun, odobren v proračunskem letu)

22.0

Nacionalno javno financiranje nadnacionalno usklajenih R in R

2.   Vse spremenljivke se zagotavljajo letno.

3.   Prvo referenčno leto, za katero se pripravijo statistični podatki, je koledarsko leto 2012.

4.   Rezultati se zagotovijo v šestih mesecih po koncu koledarskega leta referenčnega obdobja za spremenljivko 21.0 (z vsemi razčlenitvami) in v 12 mesecih za spremenljivki 21.1 in 22.0 (z vsemi razčlenitvami).

5.   Priprava rezultatov

5.1

Rezultati statistike za spremenljivki 21.0 in 21.1 se razčlenijo v skladu s klasifikacijo za analize in primerjavo znanstvenih programov in proračunskih sredstev (NABS 2007) na ravni poglavja.

5.2

Rezultati statistike za spremenljivko 21.1 se razčlenijo:

(a)

v skladu s klasifikacijo za analize in primerjavo znanstvenih programov in proračunskih sredstev (NABS 2007) na ravni podpoglavja – neobvezno;

(b)

na „financiranje projektov“ in „institucionalno financiranje“ – neobvezno.

5.3

Rezultati statistike za spremenljivko 22.0 se razčlenijo na „nacionalne prispevke nadnacionalnim javnim izvajalcem R in R“, „nacionalne prispevke vseevropskim nadnacionalnim javnim programom R in R“ in „nacionalne prispevke dvostranskim ali večstranskim javnim programom R in R med vladami držav članic (ter z državami kandidatkami in državami Efte)“.

6.   Koncepti in opredelitve v zvezi s statistiko, opredeljeno v tem oddelku, so določeni v Frascatskem priročniku ali drugih harmoniziranih standardih.

Oddelek 3

Druge statistike na področju znanosti in tehnologije

Delo, povezano z drugimi področji statistike o znanosti in tehnologiji, se nanaša zlasti na naslednja področja:

(a)

statistiko o človeških virih v znanosti in tehnologiji (vključno s statistiko spolov in mobilnosti) (HRST): razvoj in izvajanje celovitega okvira statistike o človeških virih in mobilnosti, predvsem z učinkovitejšo uporabo obstoječih nacionalnih in mednarodnih virov podatkov (tudi znotraj evropskega statističnega sistema). Posebno pozornost se nameni vidiku spola;

(b)

statistiko patentov: razvoj in izvajanje celovitega okvira statistike patentov z redno pripravo mednarodnih in nacionalnih statističnih podatkov in kazalnikov o patentih na podlagi informacij, ki so na voljo v nacionalnih in mednarodnih patentnih uradih;

(c)

statistiko visokotehnoloških dejavnosti in na znanju temelječih storitev: razvoj in izvajanje celovitega okvira statistike visokotehnoloških dejavnosti in na znanju temelječih storitev, predvsem z učinkovitejšo uporabo obstoječih nacionalnih in mednarodnih virov podatkov (tudi znotraj evropskega statističnega sistema). To delo vključuje tudi identifikacijo in klasifikacijo dejavnosti in proizvodov, merjenje gospodarske uspešnosti teh dejavnosti in njihovega prispevka k rezultatom celotnega gospodarstva;

(d)

druge statistike o znanosti in tehnologiji: dodatno delo na področju razvoja in izvajanja je med drugim povezano s statistiko biotehnologije, nanotehnologije ali drugih področij, na katerih sta znanost in tehnologija bistveni za doseganje prednostnih nalog Evropske unije (kot so zdravje, varnost, okolje in podnebne spremembe).

Za področja, navedena v tem oddelku, se potrebni podatki pretežno pridobivajo iz obstoječih statističnih ali drugih virov podatkov (npr. na področju socialne in gospodarske statistike).


(1)  UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

(2)  UL L 76, 30.3.1993, str. 1.


PRILOGA II

STATISTIKA INOVACIJ

Oddelek 1

Podjetje je statistična enota, ki se uporabi za urejanje statistike iz oddelka 2. Opredelitve statističnih enot, ki se uporabijo („podjetje“), so določene v Uredbi (EGS) št. 696/93.

Oddelek 2

Države članice pripravijo naslednjo statistiko inovacij:

Spremenljivka

Naslov

Pripombe

1

Število inovacijsko aktivnih podjetij

kot absolutna vrednost in kot odstotek vseh podjetij

2

Število inovativnih podjetij, ki so uvedla nove ali bistveno izboljšane proizvode, ki so novi na trgu / novi v podjetju

kot absolutna vrednost, kot odstotek vseh podjetij in kot odstotek vseh inovacijsko aktivnih podjetij

3

Prihodki od inovacij, povezani z novimi ali bistveno izboljšanimi proizvodi, ki so novi na trgu

kot absolutna vrednost, kot odstotek skupnih prihodkov in kot odstotek skupnih prihodkov inovacijsko aktivnih podjetij

4

Prihodki od inovacij, povezani z novimi ali bistveno izboljšanimi proizvodi, ki so sicer novi v podjetju, ne pa tudi na trgu

kot absolutna vrednost, kot odstotek skupnih prihodkov in kot odstotek skupnih prihodkov inovacijsko aktivnih podjetij

5

Število inovacijsko aktivnih podjetij, ki so vključena v inovacijsko sodelovanje

kot absolutna vrednost in kot odstotek inovacijsko aktivnih podjetij

6

Izdatki za inovacije

kot absolutna vrednost, kot odstotek skupnih prihodkov in kot odstotek skupnih prihodkov inovacijsko aktivnih podjetij

7

Število inovacijsko aktivnih podjetij, ki so navedla zelo pomembne inovacijske cilje

kot absolutna vrednost in kot odstotek vseh inovacijsko aktivnih podjetij – neobvezno

8

Število inovacijsko aktivnih podjetij, ki so navedla zelo pomembne vire informacij za inovacije

kot absolutna vrednost in kot odstotek vseh inovacijsko aktivnih podjetij – neobvezno

9

Število podjetij, ki se soočajo s pomembnimi oviralnimi dejavniki

kot absolutna vrednost, kot odstotek vseh podjetij, kot odstotek vseh inovacijsko aktivnih podjetij in kot odstotek neinovacijsko aktivnih podjetij – neobvezno

10

Število inovativnih podjetij, ki so inovacije razvila sama ali skupaj z drugimi podjetji/institucijami

kot absolutna vrednost in kot odstotek vseh inovacijsko aktivnih podjetij

Poleg naštetih statistik lahko države članice pripravijo dodatne statistike (vključno z njihovimi razčlenitvami) v skladu z glavnimi temami iz Oselskega priročnika. O vključitvi teh dodatnih statistik se bo odločalo v tesnem sodelovanju z državami članicami in bo zajeta v usklajenem vprašalniku.

Oddelek 3

Zajamejo se podjetja s tržno dejavnostjo iz področij B, C, D, E, H, J, K NACE Rev. 2 in oddelkov 46, 71, 72 in 73 NACE Rev. 2. Države članice imajo možnost dodatne razširitve zajetja.

Oddelek 4

Vse spremenljivke se predložijo vsaki dve leti vsako sodo leto.

Oddelek 5

Prvo referenčno leto, za katero se pripravijo statistični podatki, je koledarsko leto 2012.

Oddelek 6

1.

Vsi rezultati se razčlenijo po gospodarski dejavnosti po področjih, oddelkih ali drugih agregatih NACE Rev. 2 in po razredih števila zaposlenih:

Kategorija NACE / kategorija velikosti

10–49 zaposlenih

50–249 zaposlenih

Več kot 249 zaposlenih

Skupaj

„B-C-D-E-46-H-J-K-71-72-73“

x

x

x

x

„B-C-D-E“

x

x

x

x

„B“

x

x

x

x

„C“

x

x

x

x

„10 do 12“

 

 

 

x

„13 do 15“

 

 

 

x

„16 do 18“

 

 

 

x

„19 do 22“

 

 

 

x

„20“

 

 

 

x

„21“

 

 

 

x

„23“

 

 

 

x

„24“

 

 

 

x

„25 do 30“

 

 

 

x

„25“

 

 

 

x

„26“

 

 

 

x

„31 do 33“

 

 

 

x

„D“

x

x

x

x

„E“

x

x

x

x

„36“

 

 

 

x

„37 do 39“

 

 

 

x

„46-H-J-K-71-72-73“

x

x

x

x

„46“

x

x

x

x

„H“

x

x

x

x

„49 do 51“

 

 

 

x

„52 do 53“

 

 

 

x

„J“

x

x

x

x

„58“

 

 

 

x

„61“

 

 

 

x

„62“

 

 

 

x

„63“

 

 

 

x

„K“

x

x

x

x

„64“

 

 

 

x

„65“

 

 

 

x

„66“

 

 

 

x

„71-72-73“

x

x

x

x

„71“

 

 

 

x

„72“

 

 

 

x

„73“

 

 

 

x

2.

Rezultati spremenljivke 1 zajemajo štiri vrste inovacij, na katere so razčlenjeni: proces, proizvod, organizacijske in trženjske inovacije. Rezultati spremenljivk 5 do 10 zajemajo podjetja z inovacijskimi dejavnostmi na področju procesa in/ali proizvoda. O zajetju in razčlenitvi po štirih tipih inovacij za spremenljivke razen za spremenljivko 1 se bo odločalo v tesnem sodelovanju z državami članicami in bosta vključena v usklajeni vprašalnik.

3.

Rezultati spremenljivke 5 se razčlenijo glede na vrsto inovacijskega sodelovanja. Rezultati spremenljivke 6 se razčlenijo po vrsti izdatkov za inovacije. Rezultati spremenljivke 7 se razčlenijo glede na vrsto ciljev inovacij. Rezultati spremenljivke 8 se razčlenijo glede na vrsto virov informacij. Rezultati spremenljivke 9 se razčlenijo glede na vrsto oviralnih dejavnikov. Rezultati spremenljivke 10 se razčlenijo po vrsti razvijalcev. O teh razčlenitvah se bo odločalo v tesnem sodelovanju z državami članicami in bodo vključene v usklajeni vprašalnik.

Oddelek 7

1.

Vsi rezultati se zagotovijo v 18 mesecih po koncu koledarskega leta referenčnega obdobja.

2.

Države članice lahko Komisiji (Eurostatu) prostovoljno predložijo individualne podatkovne zapise, ki zajemajo vse statistične enote, raziskane kot del nacionalnih raziskovanj inovacij.

Oddelek 8

1.

Vprašalnik, ki se uporablja za raziskovanje inovacij, ki se izvaja vsaki dve leti in se prvič izvede v referenčnem letu 2012, zajema glavne teme iz Oselskega priročnika v zvezi z merjenjem inovativnosti v podjetjih.

2.

Komisija (Eurostat) v tesnem sodelovanju z državami članicami pripravi metodološka priporočila za raziskovanje inovacij, ki bodo privedla do visoke stopnje usklajenosti rezultatov raziskovanj. Ta priporočila zajemajo najmanj ciljno prebivalstvo, metodologijo raziskovanja (tudi regionalne vidike), usklajeni vprašalnik, zbiranje, obdelavo in pošiljanje podatkov ter zahteve glede kakovosti podatkov.

3.

Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo potrebne informacije v zvezi z nacionalno metodologijo, ki se uporablja v nacionalni statistiki inovacij.


PRILOGA III

ZAHTEVE ZA POROČILA O KAKOVOSTI

Oddelek 1

Uvod

Poročila o kakovosti vsebujejo količinske in kvalitativne kazalnike kakovosti podatkov, ki jih v standardni strukturi določi Komisija v sodelovanju z državami članicami. Komisija (Eurostat) predloži izide za tiste količinske kazalnike, ki se jih lahko izračuna na podlagi podatkov, ki so jih predložile države članice. Države članice jih razložijo in komentirajo v smislu njihove metodologije zbiranja ter predložijo ostale količinske kazalnike in kvalitativne informacije.

Oddelek 2

Časovni razpored

Komisija (Eurostat) vsako drugo leto v 20 mesecih po koncu referenčnega leta (do konca avgusta) državam članicam predloži osnutke standardnih poročil o kakovosti, predhodno izpolnjenih s kazalniki kakovosti in drugimi informacijami, ki so Komisiji (Eurostatu) na voljo.

Komisija (Eurostat) državam članicam vsako drugo leto v 22 mesecih po koncu referenčnega leta (do konca oktobra) predloži izpolnjena standardna poročila o kakovosti.


27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/31


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 996/2012

z dne 26. oktobra 2012

o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 284/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1), zlasti člena 53(1)(b)(ii) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 53 Uredbe (ES) št. 178/2002 dopušča možnost, da se za živila in krmo, uvožene iz tretje države, zaradi varovanja zdravja ljudi, živali ali okolja sprejmejo ustrezni nujni ukrepi Unije, kadar tveganja ni mogoče na zadovoljiv način obvladati z ukrepi posameznih držav članic.

(2)

Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima 11. marca 2011 je bila Komisija obveščena, da so vrednosti radionuklidov v nekaterih živilih, ki izvirajo iz Japonske, presegle vrednosti za ukrepanje, ki se za živila uporabljajo na Japonskem. Takšna kontaminacija lahko pomeni tveganje za zdravje ljudi in živali v Uniji, zato je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 297/2011 z dne 25. marca 2011 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima (2). Navedena uredba je bila nadomeščena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 961/2011 (3), ki jo je pozneje nadomestila Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 284/2012 (4).

(3)

Izvedbena uredba (EU) št. 284/2012 je bila zaradi upoštevanja spremenjenega položaja večkrat spremenjena. Ker so zdaj potrebne nadaljnje spremembe, je Izvedbeno uredbo (EU) št. 284/2012 primerno nadomestiti z novo uredbo.

(4)

Obstoječi ukrepi so bili pregledani ob upoštevanju več kot 26 000 podatkov o prisotnosti radioaktivnosti v živilih in krmi, ki so jih japonski organi predložili v zvezi z drugo rastno sezono po nesreči.

(5)

Iz uporabe določb te uredbe je primerno izključiti osebne pošiljke. Za živila in krmo živalskega izvora bi bilo treba vključiti sklicevanje na določbe Uredbe Komisije (ES) št. 206/2009 z dne 5. marca 2009 o vnosu osebnih pošiljk proizvodov živalskega izvora v Skupnost in spremembi Uredbe (ES) št. 136/2004 (5). Za drugo krmo in živila bi bilo treba določiti, da se pošiljke lahko obravnavajo kot osebne pošiljke, le če so nekomercialne in namenjene fizičnim osebam za osebno rabo ali uporabo.

(6)

Japonski organi so Komisiji predložili izčrpne informacije, da poleg že izvzetih alkoholnih pijač (sake, whiskey in shochu) tudi druge alkoholne pijače ne vsebujejo merljivih vrednosti radioaktivnosti. S postopki filtriranja in fermentacije se radioaktivnost v alkoholnih pijačah bistveno zmanjša. Zato je primerno nekatere dodatne alkoholne pijače izvzeti iz področja uporabe te uredbe, da se zmanjša upravna obremenitev japonskih organov in pristojnih organov držav članic uvoznic.

(7)

Podatki, ki so jih predložili japonski organi, dokazujejo, da vzorčenje in analiza krme in živil, ki izvirajo iz prefektur Jamanaši in Šizuoka, na prisotnost radioaktivnosti pred izvozom v EU nista več potrebna. Zahtevo glede vzorčenja in analize bi bilo treba ohraniti samo za čaj iz Šizuoke ter gobe iz Šizuoke in Jamanašija.

(8)

Ker se še vedno ugotavljajo neustrezne ali znatne stopnje radioaktivnosti v krmi in živilih, ki izvirajo iz prefekture Fukušima, je primerno ohraniti obstoječo zahtevo glede vzorčenja in analize vse krme in živil, ki izvirajo iz navedene prefekture, pred izvozom v Unijo. Vendar bi se morale splošne izjeme, npr. za alkoholne pijače in osebne pošiljke, še naprej uporabljati za tako krmo in živila.

(9)

Trenutno se pred izvozom v Unijo zahtevata vzorčenje in analiza vse krme in živil, ki izvirajo iz prefektur Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Saitama, Tokio, Ivate, Čiba in Kanagava; primerno je, da se navedena zahteva omeji na gobe, čaj, ribiške proizvode, nekatere užitne divje rastline, nekatere vrste zelenjave, nekatero sadje, riž in sojo ter na predelane in iz njih pridobljene proizvode. Iste zahteve bi se morale uporabljati za sestavljena živila, ki vsebujejo več kot 50 % sestavin, za katere se zahteva predhodno preskušanje pred izvozom v Unijo.

(10)

Pregledi, opravljeni pri uvozu, kažejo, da japonski organi pravilno izvajajo posebne zahteve, določene v pravu Unije, neskladje pa ni bil ugotovljeno več kot eno leto. Zato je primerno, da se zmanjša pogostost pregledov pri uvozu in poročanja rezultatov Komisiji.

(11)

Naslednji pregled določb je primerno določiti za čas, ko bodo na voljo rezultati vzorčenja in analiz glede prisotnosti radioaktivnosti v živilih in krmi v zvezi s tretjo rastno sezono po nesreči, tj. do 31. marca 2014. Ker pa se nekateri proizvodi spravljajo predvsem v drugem delu druge rastne sezone, zaradi česar vsi podatki z zvezi z drugo rastno sezono še niso na voljo, bi bilo primerno določiti, da se določbe za te proizvode pregledajo do 31. marca 2013.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za živila in krmo v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (Euratom) št. 3954/87 (6), ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, razen:

(a)

proizvodov, ki so zapustili Japonsko pred 28. marcem 2011;

(b)

proizvodov, ki so bili spravljeni in/ali predelani pred 11. marcem 2011;

(c)

alkoholnih pijač, ki se uvrščajo pod oznake KN 2203 do 2208;

(d)

osebnih pošiljk krme in živil živalskega izvora, ki jih zajema člen 2 Uredbe (ES) št. 206/2009;

(e)

osebnih pošiljk krme in živil, ki niso živalskega izvora ter so nekomercialne ter namenjene fizičnim osebam samo za osebno rabo in uporabo. V primeru dvoma nosi dokazno breme prejemnik pošiljke.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi „prehodni ukrepi, določeni v japonski zakonodaji“ pomenijo prehodne ukrepe iz Priloge III, ki so jih japonski organi sprejeli 24. februarja 2012 glede mejnih vrednosti za vsoto cezija-134 in cezija-137.

„Pošiljka“ pomeni količino katere koli krme ali živil, ki spadajo v področje uporabe te uredbe ter so iz istega razreda ali istega opisa, zanje veljajo isti dokumenti, so prepeljani z istim načinom prevoza in prihajajo iz istih japonskih prefektur, znotraj omejitev iz izjave iz člena 5.

Člen 3

Uvoz v Unijo

Krma in živila (v nadaljnjem besedilu: proizvodi) iz člena 1 se lahko uvažajo v Unijo le, če so v skladu s to uredbo.

Člen 4

Mejne vrednosti cezija-134 in cezija-137

1.   Proizvodi iz člena 1, razen tistih iz Priloge III, izpolnjujejo določbo glede mejne vrednosti za vsoto cezija-134 in cezija-137 iz Priloge II.

2.   Proizvodi iz Priloge III izpolnjujejo določbo glede mejne vrednosti za radioaktivni cezij iz navedene priloge.

Člen 5

Izjava

1.   Vsako pošiljko proizvodov iz člena 1 spremlja veljavna izjava, sestavljena in podpisana v skladu s členom 6.

2.   Izjava iz odstavka 1:

(a)

potrjuje, da so proizvodi skladni z veljavno zakonodajo na Japonskem, in

(b)

navaja, ali se za proizvode uporabljajo prehodni ukrepi, določeni v japonski zakonodaji.

3.   Izjava iz odstavka 1 poleg tega potrjuje, da:

(a)

je bil proizvod spravljen in/ali predelan pred 11. marcem 2011 ali

(b)

proizvod – razen čaja in gob, ki izvirajo iz prefekture Šizuoka, ter gob, ki izvirajo iz prefekture Jamanaši – izvira in je poslan iz prefekture, ki ni prefektura Fukušima, Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava in Ivate, ali

(c)

proizvod izvira in je poslan iz prefekture Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava in Ivate, vendar ni naveden v Prilogi IV k tej uredbi (in zato analiza pred izvozom ni potrebna) ali

(d)

je proizvod poslan iz prefektur Fukušima, Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava in Ivate, vendar ne izvira iz katere od navedenih prefektur in med prevozom ni bil izpostavljen radioaktivnosti ali

(e)

v primeru čaja in gob, ki izvirajo iz prefekture Šizuoka, ali gob, ki izvirajo iz prefekture Jamanaši, ali iz njih pridobljenega proizvoda ali krmne mešanice ali živil, ki vsebujejo več kot 50 % teh proizvodov, proizvod spremlja poročilo o analizi, ki vsebuje rezultate vzorčenja in analize, ali

(f)

v primeru proizvoda, ki je naveden v Prilogi IV k tej uredbi in izvira iz prefektur Fukušima, Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava in Ivate, ali krmne mešanice ali živil, ki vsebujejo več kot 50 % teh proizvodov, proizvod spremlja poročilo o analizi, ki vsebuje rezultate vzorčenja in analize. Seznam proizvodov v Prilogi IV ne posega v zahteve iz Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (7), ali

(g)

če poreklo proizvoda ali sestavin, ki predstavljajo več kot 50 % proizvoda, ni znano, proizvod spremlja poročilo o analizi, ki vsebuje rezultate vzorčenja in analize.

4.   Točka (f) odstavka 3 se uporablja tudi za proizvode, ki so ulovljeni ali nabrani v obalnih vodah prefektur iz navedene točke, ne glede na kraj, kjer so pripeljani na kopno.

Člen 6

Priprava in podpis izjave

1.   Izjava iz člena 5 se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge I.

2.   Pri proizvodih iz točk (a), (b), (c) ali (d) člena 5(3) izjavo podpiše pooblaščeni predstavnik japonskega pristojnega organa ali pooblaščeni predstavnik službe, ki jo je pooblastil japonski pristojni organ ter je v njegovi pristojnosti in pod njegovim nadzorom.

3.   Pri proizvodih iz točk (e), (f) in (g) člena 5(3) izjavo podpiše pooblaščeni predstavnik japonskega pristojnega organa, priloži pa se ji poročilo o analizi, ki vsebuje rezultate vzorčenja in analize.

Člen 7

Identifikacija

Vsaka pošiljka proizvodov iz člena 1 se identificira na podlagi kode, ki se navede v izjavi iz člena 5(1), v poročilu o analizi iz člena 5(3), v sanitarnem spričevalu in vseh komercialnih dokumentih, ki spremljajo pošiljko.

Člen 8

Mejne kontrolne točke in določene vstopne točke

Pošiljke proizvodov iz člena 1 razen tistih, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 97/78/ES (8), se uvedejo v Unijo prek določene vstopne točke v smislu točke (b) člena 3 Uredbe Komisije (ES) št. 669/2009 (9) (v nadaljnjem besedilu: določena vstopna točka).

Člen 9

Predhodno uradno obveščanje

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti ali njihovi predstavniki vsaj dva delovna dneva pred fizičnim prihodom pošiljke o prispetju vsake pošiljke proizvodov iz člena 1 uradno obvestijo pristojne organe na mejni kontrolni točki ali določeni vstopni točki.

Člen 10

Uradni nadzor

1.   Pristojni organi na mejni kontrolni točki ali določeni vstopni točki:

(a)

preverijo dokumentacijo pri vseh pošiljkah proizvodov iz člena 1;

(b)

fizično pregledajo in preverijo identiteto 5 % pošiljk, vključno z izvedbo laboratorijske analize za prisotnost cezija-134 in cezija-137.

2.   Pošiljke se zadržijo pod uradnim nadzorom do prejetja rezultatov laboratorijske analize, vendar največ pet delovnih dni.

3.   Če se pri laboratorijski analizi izkaže, da jamstva iz izjave vsebujejo neresnične podatke, se šteje, da je izjava neveljavna, pošiljka krme in živil pa neskladna z določbami te uredbe.

Člen 11

Stroški

Vse stroške uradnega nadzora iz člena 10 in vseh ukrepov, sprejetih zaradi neskladnosti, nosijo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti.

Člen 12

Sprostitev v prosti promet

Pošiljke se sprostijo v prosti promet, samo če nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti ali njegov predstavnik carinskim organom predloži izjavo iz člena 5(1), ki:

(a)

jo je potrdil pristojni organ na mejni kontrolni točki ali določeni vstopni točki ter

(b)

dokazuje, da je bil opravljen uradni nadzor iz člena 10 in da so rezultati navedenega nadzora negativni.

Člen 13

Neskladni proizvodi

Proizvodi, ki niso v skladu z določbami te uredbe, se ne dajo na trg. Taki proizvodi se varno odstranijo ali vrnejo v državo izvora.

Člen 14

Poročila

Države članice vsake tri mesece obvestijo Komisijo o rezultatih vseh analiz prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF). Poročilo se predloži v mesecu po vsakem trimesečju.

Člen 15

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) št. 284/2012 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 16

Prehodni ukrep

Z odstopanjem od člena 3 se proizvodi iz člena 1 lahko uvozijo v Unijo, če so v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 284/2012 in:

(a)

so zapustili Japonsko pred začetkom veljavnosti te uredbe ali

(b)

jih spremlja izjava v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 284/2012, izdana pred 1. novembrom 2012, Japonsko pa so zapustili pred 1. decembrom 2012.

Člen 17

Začetek veljavnosti in obdobje uporabe

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od začetka veljavnosti do 31. marca 2014.

Ta uredba se pregleda pred 31. marcem 2013 v zvezi s proizvodi, ki se spravljajo predvsem med avgustom in novembrom, ter ribami in ribiškimi proizvodi.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. oktobra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(2)  UL L 80, 26.3.2011, str. 5.

(3)  UL L 252, 28.9.2011, str. 10.

(4)  UL L 92, 30.3.2012, str. 16.

(5)  UL L 77, 24.3.2009, str. 1.

(6)  UL L 371, 30.12.1987, str. 11.

(7)  UL L 43, 14.02.1997, str. 1.

(8)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(9)  UL L 194, 25.7.2009, str. 11.


PRILOGA I

Izjava za uvoz v Evropsko unijo

… (proizvod in država izvora)

Identifikacijska koda serije … Številka izjave …

V skladu z določbami Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 996/2012 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima

(pooblaščeni predstavnik iz člena 6(2) ali člena 6(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 996/2012)

IZJAVLJA, da so …

… (proizvodi iz člena 1)

iz te pošiljke, sestavljeni iz: …

… (opis pošiljke, proizvod, število in vrsta zavojev, bruto ali neto teža),

ki jih je v … (kraj natovarjanja)

dne … (datum natovarjanja)

natovoril … (prevoznik)

namenjeni v … (namembni kraj in država)

in prihajajo iz obrata …

… (ime in naslov obrata)

v skladu z določbami veljavne japonske zakonodaje glede mejnih vrednosti za vsoto cezija-134 in cezija-137.

IZJAVLJA, da pošiljka vsebuje krmo ali živila,

za katere se ne uporabljajo prehodni ukrepi, določeni v japonski zakonodaji (glej Prilogo III Izvedbene uredbe (EU) št. 996/2012) glede mejnih vrednosti za vsoto cezija-134 in cezija-137.

za katere se uporabljajo prehodni ukrepi, določeni v japonski zakonodaji (glej Prilogo III Izvedbene uredbe (EU) št. 996/2012) glede mejnih vrednosti za vsoto cezija-134 in cezija-137.

IZJAVLJA, da pošiljka vsebuje:

krmo ali živila, ki so bili spravljeni in/ali predelani pred 11. marcem 2011;

krmo ali živila, ki izvirajo in so poslani iz prefekture, ki ni prefektura Fukušima, Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava in Ivate, razen čaja in gob, ki izvirajo iz prefekture Šizuoka, ter gob, ki izvirajo iz prefekture Jamanaši;

krmo in živila, ki so poslani iz prefektur Fukušima, Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava in Ivate, vendar ne izvirajo iz katere od navedenih prefektur in med prevozom niso bili izpostavljeni radioaktivnosti;

krmo in živila, ki niso navedeni v Prilogi IV k Izvedbene uredbi (EU) št. 996/2012 ter izvirajo in so poslani iz prefektur Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava in Ivate;

čaj ali gobe ali krmna mešanica ali živila, ki vsebujejo več kot 50 % teh proizvodov, s poreklom iz prefekture Šizuoka; vzorci za določitev vrednosti radionuklidov cezija-134 in cezija-137 so bili odvzeti … (datum) in laboratorijska analiza opravljena …

(datum) v …

(ime laboratorija). Poročilo o analizi je priloženo;

gobe ali krmna mešanica ali živila, ki vsebujejo več kot 50 % teh proizvodov, s poreklom iz prefekture Jamanaši; vzorci za določitev vrednosti radionuklidov cezija-134 in cezija-137 so bili odvzeti (datum) in laboratorijska analiza opravljena …

(datum) v …

(ime laboratorija). Poročilo o analizi je priloženo;

krmo in živila, ki so navedeni v Prilogi IV k Izvedbene uredbi (EU) št. 996/2012, ali krmno mešanico ali živila, ki vsebujejo več kot 50 % teh proizvodov, s poreklom iz prefektur Fukušima, Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava in Ivate; vzorci za določitev vrednosti radionuklidov cezija-134 in cezija-137 so bili odvzeti … (datum) in laboratorijska analiza opravljena … (datum) v … (ime laboratorija). Poročilo o analizi je priloženo;

krmo in živila, ki so neznanega porekla ali vsebujejo več kot 50 % sestavin neznanega porekla; vzorci za določitev vrednosti radionuklidov cezija-134 in cezija-137 so bili odvzeti … (datum) in laboratorijska analiza opravljena … (datum) v … (ime laboratorija). Poročilo o analizi je priloženo.

V … dne …

Žig in podpis pooblaščenega predstavnika iz člena 6(2) ali člena 6(3) Izvedbena uredba (EU) št. 996/2012

Izpolni pristojni organ na mejni kontrolni točki ali določeni vstopni točki:

Pošiljka je bila sprejeta za predložitev carinskim organom Unije za sprostitev v prosti promet.

Pošiljka NI bila sprejeta za predložitev carinskim organom Unije za sprostitev v prosti promet.

(pristojni organ, država članica)

Datum

Žig

Podpis


PRILOGA II

Mejne vrednosti za živila  (1) (Bq/kg) iz japonske zakonodaje

 

Živila za dojenčke in majhne otroke

Mleko in pijače na osnovi mleka

Druga živila, razen – mineralnih vod in podobnih pijač, – poparka iz nefermentiranih čajnih listov

Mineralna voda in podobne pijače ter poparek iz nefermentiranih čajnih listov

Vsota cezija-134 in cezija-137

50 (2)

50 (2)

100 (2)

10 (2)


Mejne vrednosti za krmo  (3) (Bq/kg) iz japonske zakonodaje

 

Krma za govedo in konje

Krma za prašiče

Krma za perutnino

Krma za ribe (5)

Vsota cezija-134 in cezija-137

100 (4)

80 (4)

160 (4)

40 (4)


(1)  Pri posušenih proizvodih, ki so namenjeni temu, da se jih zaužije v rekonstituirani obliki, se mejna vrednost uporablja za rekonstituiran proizvod, pripravljen za zaužitje.

Za posušene gobe se uporablja faktor rekonstitucije 5.

Pri čaju se uporablja mejna vrednost za poparek iz čajnih listov. Faktor predelave za posušeni čaj je 50, zato mejna vrednost 500 Bq/kg za posušeni čaj zagotavlja, da vrednost v poparku ne preseže mejne vrednosti 10 Bq/kg.

(2)  Za zagotovitev skladnosti z mejnimi vrednostmi, ki se trenutno uporabljajo na Japonskem, te vrednosti začasno nadomeščajo vrednosti iz Uredbe Sveta (Euratom) št. 3954/87.

(3)  Mejna vrednost se nanaša na krmo z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

(4)  Za zagotovitev skladnosti z mejnimi vrednostmi, ki se trenutno uporabljajo na Japonskem, ta vrednost začasno nadomešča vrednost iz Uredbe Sveta (Euratom) št. 770/90 (UL L 83, 30.3.1990, str. 78).

(5)  Razen krme za okrasne ribe.


PRILOGA III

Prehodni ukrepi, določeni v japonski zakonodaji, ki se uporabljajo v tej uredbi

(a)

Mleko in mlečni izdelki, mineralne vode in podobne pijače, ki se proizvedejo in/ali predelajo pred 31. marcem 2012, ne smejo vsebovati več kot 200 Bq/kg radioaktivnega cezija. Druga živila, razen riža, soje in iz njiju predelanih proizvodov, proizvedena in/ali predelana pred 31. marcem 2012, ne smejo vsebovati več kot 500 Bq/kg radioaktivnega cezija.

(b)

Proizvodi iz riža, proizvedeni in/ali predelani pred 30. septembrom 2012, ne smejo vsebovati več kot 500 Bq/kg radioaktivnega cezija.

(c)

Soja, spravljena in dana na trg pred 31. decembrom 2012, ne sme vsebovati več kot 500 Bq/kg radioaktivnega cezija.

(d)

Proizvodi iz soje, proizvedeni in/ali predelani pred 31. decembrom 2012, ne smejo vsebovati več kot 500 Bq/kg radioaktivnega cezija.


PRILOGA IV

Krma in živila, za katere se zahteva vzorčenje in analiza glede prisotnosti cezija-134 in cezija-137 pred izvozom v Unijo

(a)

Proizvodi, ki izvirajo iz prefekture Fukušima:

vsi proizvodi, ob upoštevanju izjem iz člena 1 te uredbe.

(b)

Proizvodi, ki izvirajo iz prefekture Šizuoka:

čaj in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznaki KN 09022101 20 in 2202 90 10;

gobe in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 51, 0709 59, 0710 80 61, 0710 80 69, 0711 51 00, 0711 59, 0712 31, 0712 32, 0712 33, 0712 39, 2003 10, 2003 in 2005999080.

(c)

Proizvodi, ki izvirajo iz prefekture Jamanaši:

gobe in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 51, 0709 59, 0710 80 61, 0710 80 69, 0711 51 00, 0711 59, 0712 31, 0712 32, 0712 33, 0712 39, 2003 10, 2003 in 2005999080.

(d)

Proizvodi, ki izvirajo iz prefektur Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava ali Ivate:

čaj in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznaki KN 09022101 20 in 2202 90 10;

gobe in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 51, 0709 59, 0710 80 61, 0710 80 69, 0711 51 00, 0711 59, 0712 31, 0712 32, 0712 33, 0712 39, 2003 10, 2003 in 2005999080;

ribe in ribiški proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0302, 0303, 0304 in 0305, 0306, 0307 in 0308 (1);

riž in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 1006, 1102 90 50, 1103 19 50, 1103 20 50, 1104 19 91, 1104 19 99, 1104 29 17, 1104 29 30, 1104 29 59, 1104 29 89, 1104 30 90, 1901, 1904 10 30, 1904 20 95, 1904 90 10 in 1905 90 (1);

soja in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 1201 90, 1208 10, 1507 (1);

fižol Adzuki, ki se uvršča pod oznaki KN 0708 20 in 0713 32 00, ter iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznako KN 1106 10 (1);

borovnice in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0810 40 30, 0810 40 50, 0811 90 50, 0811 90 70, 0812 90 40, 0813 40 95;

ginko oreški, ki se uvrščajo pod oznako KN 0802 90 85, in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznake KN 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 98, 0813 40 95;

japonske marelice, ki se uvrščajo pod oznako KN 0809 40 05, in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznake KN 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 98, 0813 40 95;

agrumi, ki se uvrščajo pod oznako KN 0805, lupine agrumov, ki se uvrščajo pod oznako KN 0814 00 00, in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznake KN 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 25, 0812 90 98, 0813 40 95 (1);

japonski kakiji, ki se uvrščajo pod oznako KN 0810 70 00, in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznake KN 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 98, 0813 40 95 (1);

granatna jabolka, ki se uvrščajo pod oznako KN 0810 90 75, in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznake KN 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 98, 0813 40 95 (1);

čokoladna akebija (Akebia quinata) in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0810 90 75, 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 98 in 0813 40 95;

pečkato sadje (Chaenomeles), ki se uvršča pod oznako KN 0810 90 75, in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznake KN 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 98, 0813 40 95 (1);

asiminia (Asimina triloba), ki se uvršča pod oznako KN 0810 90 75, in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznake KN 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 98, 0813 40 95 (1);

hruške, ki se uvrščajo pod oznako KN 0808 30 10, in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznake KN 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 98, 0813 40 30 (1);

kostanji, ki se uvrščajo pod oznaki KN 0802 41 00 in 0802 42 00, in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznake KN 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 98, 0813 40 95 (1);

navadni orehi, ki se uvrščajo pod oznaki KN 0802 31 00 in 0802 32 00, ter iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznake KN 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 98, 0813 40 95 (1);

japonska angelika (Angelica keiskei) in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90;

veliki repuh (fuki), sadež japonskega repuha (Petasites japonicus) in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90;

japonski ingver (myoga), ki se uvršča pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90, 0712 90, in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo npr. pod oznaki KN 2008 99 49 in 2008 99 67;

užitni deli rastline Aralia sp. in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90;

bambusovi poganjki (Phyllostacys pubescens) in iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90, 0712 90, 2004 90 in 2005 91;

orlova praprot (Pteridium aquilinum) in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90;

užitni deli japonskega hrena ali wasabija (Wasabia japonica) ter iz njih predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90, 0712 90 in 0910 99;

japonski peteršilj (Oenanthe javanica) in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90;

japonski poper (Zanthoxylum piperitum), ki se uvršča pod oznako KN 0910 99;

japonska kraljevska praprot (Osmunda japonica) in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90;

koshiabura (poganjki rastline Eleuterococcus sciadophylloides) in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90;

momijigasa (Parasenecio delphiniifolius) in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90;

navadna peruša (Matteuccia struthioptheris) in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90;

gorska hosta (Hosta montana) in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90;

uwabamisou (Elatostoma Umbellatum var. majus) in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90;

vanež (Allium victoroalis subsp. Platyphyllum) in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0703 10, 0710 80, 0711 90, 0712 20 in 0712 90;

japonski osat (Cirsium japonicum) in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90 (1);

yobusumaso (honma) (Cacalia hastata ssp. orientalis) in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90 (1);

Synurus pungens (oyamabokuchi) in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90 (1);

njivska preslica (Equisetum arvense) in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90 in 0712 90 (1);

Actinidia polygama in iz nje predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0810 90 75, 0811 90 19, 0811 90 39, 0811 90 95, 0812 90 98 in 0813 40 95 (1).

taro (Colocasia esculenta) in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznako KN 0714 40 (1);

jakun (Smallanthus sonchifolius) in iz njega predelani proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 0709 99, 0710 80, 0711 90, 0712 90 in 0714 90 (1);

(e)

sestavljeni proizvodi, ki vsebujejo več kot 50 % proizvodov iz točk (a), (b), (c) in (d) te priloge.


(1)  Uvrstitev teh proizvodov bo pregledana pred 31. marcem 2013 ob upoštevanju rezultatov analiz, pridobljenih med septembrom 2012 in decembrom 2012.


27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/42


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 997/2012

z dne 26. oktobra 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. oktobra 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

38,5

MA

49,6

MK

40,5

ZZ

42,9

0707 00 05

AL

36,9

MK

32,3

TR

126,2

ZZ

65,1

0709 93 10

TR

116,3

ZZ

116,3

0805 50 10

AR

57,6

CL

75,4

TR

83,1

UY

56,6

ZA

88,8

ZZ

72,3

0806 10 10

BR

258,6

LB

333,4

MK

87,0

TR

158,3

US

225,7

ZZ

212,6

0808 10 80

CL

148,8

CN

95,2

MK

34,4

NZ

128,3

US

118,8

ZA

150,3

ZZ

112,6

0808 30 90

CN

51,0

TR

113,5

ZZ

82,3


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/44


SKLEP SVETA

z dne 25. oktobra 2012

o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Švedskem

(2012/664/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, zlasti člena 25 Sklepa (1),

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ (2), zlasti člena 20 in poglavja 4 Priloge k Sklepu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Protokolom o prehodni ureditvi, priloženim k Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, akti institucij, organov, uradov in agencij Unije, sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ohranijo pravni učinek, dokler niso razveljavljeni, razglašeni za nične ali spremenjeni zaradi izvajanja Pogodb.

(2)

Skladno s tem se uporablja člen 25 Sklepa 2008/615/PNZ, Svet pa mora soglasno odločiti, ali države članice izvajajo določbe poglavja 6 navedenega sklepa.

(3)

Člen 20 Sklepa 2008/616/PNZ določa, da se sklepi iz člena 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ sprejemajo na podlagi poročila o oceni, ki temelji na vprašalniku. Kar zadeva avtomatizirano izmenjavo podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/615/PNZ, se poročilo o oceni pripravi na podlagi ocenjevalnega obiska in preskusa.

(4)

V skladu s točko 1.1 poglavja 4 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ se vprašalnik, ki ga je pripravila ustrezna delovna skupina Sveta, nanaša na vsako avtomatizirano izmenjavo podatkov in ga država članica izpolni takoj, ko meni, da izpolnjuje predpogoje za delitev podatkov v ustrezni kategoriji podatkov.

(5)

Švedska je izpolnila vprašalnik o varstvu podatkov in vprašalnik o podatkih iz registrov vozil.

(6)

Švedska je opravila uspešen preskus z Nizozemsko.

(7)

Na Švedskem je bil opravljen ocenjevalni obisk, o katerem je belgijsko-nizozemska ocenjevalna skupina pripravila poročilo in ga poslala ustrezni delovni skupini Sveta.

(8)

Celovito poročilo o oceni, v katerem so povzeti rezultati iz vprašalnika, ocenjevalnega obiska in preskusa v zvezi s podatki iz registrov vozil, je bilo predloženo Svetu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Švedska za namene avtomatiziranega iskanja podatkov iz registrov vozil v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od datuma začetka veljavnosti tega sklepa.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 25. oktobra 2012

Za Svet

Predsednica

E. MAVROU


(1)  UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

(2)  UL L 210, 6.8.2008, str. 12.


27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/45


SKLEP SVETA 2012/665/SZVP

z dne 26. oktobra 2012

o spremembi Sklepa 2010/638/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Republiki Gvineji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 25. oktobra 2010 s Sklepom 2010/638/SZVP (1) uvedel omejevalne ukrepe proti Republiki Gvineji.

(2)

Na podlagi pregleda Sklepa 2010/638/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe podaljšati do 27. oktobra 2013.

(3)

Spremeniti je treba ukrepe v zvezi z embargom orožja, določene v Sklepu 2010/638/SZVP.

(4)

Sklep 2010/638/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2010/638/SZVP se spremeni:

1.

člen 2(1) se spremeni:

(a)

doda se naslednja točka:

„(g)

prodajo, dobavo, prenos ali izvoz eksplozivov in z njimi povezane opreme, namenjene zgolj za civilno uporabo v rudarstvu in pri naložbah v infrastrukturo ter zagotavljanje tehnične pomoči, posredniških in drugih storitev, pa tudi zagotavljanje financiranja in finančne pomoči v zvezi s takimi predmeti, pod pogojem, da shranjevanje in uporabo eksplozivov in z njimi povezane opreme in storitve nadzoruje in preverja neodvisen organ ter da so izvajalci povezanih storitev znani;“;

(b)

doda se naslednji pododstavek:

„Država članica v primerih iz točke (g) dva tedna vnaprej obvesti druge države članice o svoji nameri, da podeli svojo odobritev v skladu z navedeno točko.“;

2.

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Ta sklep se uporablja do 27. oktobra 2013. Stalno se pregleduje. Če Svet meni, da cilji tega sklepa niso bili doseženi, ga lahko po potrebi podaljša ali spremeni.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 26. oktobra 2012

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


(1)  UL L 280, 26.10.2010, str. 10.


27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/46


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 25. oktobra 2012

o spremembi Odločbe 2008/855/ES glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo na Madžarskem

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 7433)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/666/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije št. 2008/855/ES z dne 3. novembra 2008 glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (3) določa nekatere nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v državah članicah ali njihovih regijah, navedenih v Prilogi k Odločbi. Navedeni seznam vključuje okraj Nógrád na Madžarskem.

(2)

Madžarska je Komisijo obvestila o nedavnih dogodkih v zvezi s klasično prašičjo kugo na ozemlju okraja Nógrád iz Priloge k Odločbi 2008/855/ES.

(3)

Navedene informacije kažejo, da je bila klasična prašičja kuga na ozemlju okraja Nógrád izkoreninjena. Ukrepi iz Odločbe 2008/855/ES se zato ne bi smeli več uporabljati za navedeni okraj in vnos za okraj Nógrád na seznamu v delu I Priloge k Odločbi bi bilo treba črtati.

(4)

Odločbo 2008/855/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V Prilogi k Odločbi 2008/855/ES se točka 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Madžarska

Ozemlje okraja Pest, ki leži severno in vzhodno od Donave, južno od meje s Slovaško, zahodno od okraja Nógrád ter severno od avtoceste E71.“

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 25. oktobra 2012

Za Komisijo

Maroš ŠEFČOVIČ

Podpredsednik


(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  UL L 302, 13.11.2008, str. 19.


27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/47


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 25. oktobra 2012

o določitvi finančnega prispevka Unije za izdatke, nastale zaradi sprejetja nujnih ukrepov proti aviarni influenci na Nizozemskem leta 2011

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 7440)

(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(2012/667/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 4 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 75 finančne uredbe in členom 90(1) izvedbenih pravil institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred odobritvijo izdatka iz proračuna Unije sprejme sklep o financiranju, ki določa bistvene elemente ukrepa, ki zahteva izdatke.

(2)

Odločba 2009/470/ES določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Unije za posebne veterinarske ukrepe, vključno z nujnimi ukrepi. Unija bi morala finančno prispevati k upravičenim izdatkom držav članic, da pomaga pri izkoreninjenju aviarne influence v najkrajšem možnem času. Prva in druga alinea člena 4(3) navedene odločbe določata pravila o deležu, ki se uporablja za stroške držav članic.

(3)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 349/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi pravil v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS (2) določa pravila o upravičenih izdatkih za finančno pomoč Uniji.

(4)

Z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/132/EU z dne 15. februarja 2012 o finančnem prispevku Unije za nujne ukrepe za boj proti aviarni influenci v Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem leta 2011 (3) je bil odobren finančni prispevek Unije za nujne ukrepe, sprejete v boju proti aviarni influenci na Nizozemskem leta 2011. Nizozemska je 13. aprila 2012 predložila uradni zahtevek za povračilo iz členov 7(1) in 7(2) Uredbe (ES) št. 349/2005.

(5)

Plačilo finančnega prispevka Unije se izvede pod pogojem, da so se načrtovani ukrepi dejansko že izvedli in so pristojni organi sporočili vse potrebne informacije v predpisanih rokih.

(6)

Nizozemska je v skladu s členom 3(4) Odločbe 2009/470/ES brez odlašanja obvestila Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki se izvajajo v skladu z zakonodajo Unije na področju prijavljanja in izkoreninjenja živalskih bolezni ter o rezultatih ukrepov. Zahtevek za povračilo škode je v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 349/2005 vključeval finančno poročilo, dokazilne listine, epidemiološko poročilo o vsakem kmetijskem gospodarstvu, kjer je prišlo do zakola ali uničenja živali, in rezultate zadevnih revizij.

(7)

Pripombe Komisije, metoda izračuna upravičenih odhodkov in končne ugotovitve so bili Nizozemski sporočeni 25. aprila 2012 in 4. junija 2012. Nizozemska je svoje soglašanje sporočila po elektronski pošti 11. junija 2012.

(8)

Zato je zdaj mogoče določiti skupni znesek finančnega prispevka Unije za upravičene izdatke, nastale zaradi izkoreninjenja aviarne influence na Nizozemskem leta 2011.

(9)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Finančni prispevek Unije za izdatke pri izkoreninjenju aviarne influence na Nizozemskem za leto 2011 se določi v višini 429 425,74 EUR.

Člen 2

Ta sklep je sklep o financiranju v smislu člena 75 finančne uredbe in je naslovljen na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 25. oktobra 2012

Za Komisijo

Maroš ŠEFČOVIČ

Podpredsednik


(1)  UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

(2)  UL L 55, 1.3.2005, str. 12.

(3)  UL L 59, 1.3.2012, str. 34.


27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/49


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 25. oktobra 2012

o finančnem prispevku Unije za izdatke, nastale zaradi sprejetja nujnih ukrepov za boj proti slinavki in parkljevki v Bolgariji leta 2011

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 7454)

(Besedilo v bolgarskem jeziku je edino verodostojno)

(2012/668/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 14 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 75 finančne uredbe in členom 90(1) izvedbenih pravil institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred odobritvijo izdatka iz proračuna Unije sprejme sklep o financiranju, ki določa bistvene elemente ukrepa, ki zahteva izdatke.

(2)

Odločba 2009/470/ES določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Unije za posebne veterinarske ukrepe, vključno z nujnimi ukrepi. Unija bi morala finančno prispevati k upravičenim izdatkom držav članic, da pomaga pri izkoreninjenju slinavke in parkljevke v najkrajšem možnem času. Člen 14(4) navedene odločbe določa pravila o deležu, ki se uporablja za stroške držav članic.

(3)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 349/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi pravil v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS (2) določa pravila o upravičenih izdatkih za finančno podporo Uniji.

(4)

Z izvedbenim sklepom Komisije 2011/730/EU z dne 9. novembra 2011 o finančnem prispevku Unije za nujne ukrepe za boj proti slinavki in parkljevki v Bolgariji leta 2011 (3) je bil odobren finančni prispevek Unije za nujne ukrepe, sprejete v boju proti slinavki in parkljevki v Bolgariji leta 2011. Bolgarija je 9. decembra 2011 in 24. januarja 2012 vložila uradni zahtevek za povračilo iz člena 7(1) in (2) Uredbe (ES) št. 349/2005.

(5)

Plačilo finančnega prispevka Unije se izvede pod pogojem, da so se načrtovani ukrepi dejansko že izvedli in so pristojni organi sporočili vse potrebne informacije v predpisanih rokih.

(6)

Bolgarija je v skladu s členom 14(3) Odločbe 2009/470/ES brez odlašanja obvestila Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki se izvajajo v skladu z zakonodajo Unije na področju prijavljanja in izkoreninjenja živalskih bolezni ter o rezultatih ukrepov. Zahtevek za povračilo škode je v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 349/2005 vključeval finančno poročilo, dokazilne listine, epidemiološko poročilo o vsakem kmetijskem gospodarstvu, kjer je prišlo do zakola ali uničenja živali, in rezultate zadevnih revizij.

(7)

Pripombe Komisije, metoda izračuna upravičenih izdatkov in sklepi so bili Bolgariji sporočeni 19. junija 2012. Bolgarija je svoje soglašanje sporočila po elektronski pošti 20. junija 2012.

(8)

Zato je zdaj mogoče določiti skupni znesek finančne podpore Unije za upravičene izdatke, nastale zaradi izkoreninjenja slinavke in parkljevke v Bolgariji leta 2011.

(9)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Finančni prispevek Unije za izdatke pri izkoreninjenju slinavke in parkljevke v Bolgariji za leto 2011 se določi v višini 463 583,37 EUR.

Člen 2

Ta sklep je sklep o financiranju v smislu člena 75 finančne uredbe in je naslovljen na Republiko Bolgarijo.

V Bruslju, 25. oktobra 2012

Za Komisijo

Maroš ŠEFČOVIČ

Podpredsednik


(1)  UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

(2)  UL L 55, 1.3.2005, str. 12.

(3)  UL L 293, 11.11.2011, str. 36.