1.

„Razpoložljiva razdalja pospeševanja in zaustavljanja (ASDA)“ pomeni dolžino razpoložljive steze za vzletni zalet in dolžino podaljška zaustavljanja, če je država letališča objavila, da je takšen podaljšek zaustavljanja na voljo in da lahko nosi maso letala v prevladujočih obratovalnih pogojih.

2.

„Sprejemljivi načini usklajevanja (AMC)“ pomeni nezavezujoče standarde, ki jih je Agencija sprejela za ponazoritev načinov vzpostavitve skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.

3.

„Sprejemni kontrolni seznam“ pomeni dokument, ki se uporablja kot pomoč pri preverjanju zunanjega videza tovorkov z nevarnim blagom in z njimi povezanih dokumentov, da se ugotovi, ali so izpolnjene vse ustrezne zahteve.

4.

„Ustrezno letališče“ pomeni letališče, na katerem je mogoče uporabljati zrakoplov ob upoštevanju veljavnih zahtev glede zmogljivosti in značilnosti vzletno-pristajalne steze.

5.

Za namene razvrščanja potnikov:

6.

„Letalo“ pomeni zrakoplov na motorni pogon z nepremičnimi krili, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu zaradi aerodinamičnih reakcij zraka na njegovih krilih.

7.

„Let s pomočjo sistema za nočno gledanje (NVIS)“ pri operacijah NVIS pomeni tisti del leta po pravilih vizualnega letenja (VFR), ki se opravi ponoči, kadar član posadke uporablja očala za nočno gledanje (NVG).

8.

„Zrakoplov“ pomeni napravo, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, ki ni reakcija zraka na zemeljsko površino.

9.

„Drugi načini usklajevanja“ pomenijo tiste načine, v katerih je predlagana alternativa sedanjim sprejemljivim načinom usklajevanja, ali tiste, v katerih so predlagani novi načini vzpostavitve skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbeni pravili, v zvezi s katerimi Agencija ni sprejela povezanih sprejemljivih načinov usklajevanja.

10.

„Preprečevanje zaledenitve“ pri postopkih na tleh pomeni postopek za zaščito pred nastankom zmrzali ali ledu in kopičenjem snega na obdelanih površinah zrakoplova za omejeno časovno obdobje (čas zaščite).

11.

„Član kabinskega osebja“ pomeni ustrezno usposobljenega člana osebja, ki ni član letalske posadke ali tehničnega osebja in ga operator določi za opravljanje nalog v zvezi z varnostjo potnikov in leta med operacijami.

12.

„Operacija prileta kategorije I (CAT I)“ pomeni natančen instrumentalni prilet in pristanek na podlagi instrumentalnega pristajalnega sistema (ILS), mikrovalovnega pristajalnega sistema (MLS), sistema GLS (pristajalni sistem na podlagi zemeljskega razširjenega globalnega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS/GBAS)), preciznega priletnega radarja (PAR) ali sistema GNSS na podlagi satelitskega razširitvenega sistema (SBAS) z višino odločitve (DH) najmanj 200 ft in vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) najmanj 550 m za letala in 500 m za helikopterje.

13.

„Operacija kategorije II (CAT II)“ pomeni operacijo natančnega instrumentalnega prileta in pristanka na podlagi sistema ILS ali MLS z:

14.

„Operacija kategorije IIIA (CAT IIIA)“ pomeni natančen instrumentalni prilet in pristanek na podlagi sistema ILS ali MLS z:

15.

„Operacija kategorije IIIB (CAT IIIB)“ pomeni natančen instrumentalni prilet in pristanek na podlagi sistema ILS ali MLS z:

16.

„Kategorija A v zvezi s helikopterji“ pomeni večmotorne helikopterje, ki imajo izolacijske značilnosti motorjev in sistemov opredeljene v ustreznih plovnostnih kodah in lahko izvajajo operacije na podlagi podatkov o vzletu in pristanku, ki temeljijo na konceptu okvare ključnega motorja, ki zagotavlja ustrezno označeno površino in ustrezno zmogljivost za nadaljevanje varnega leta ali varen zaustavljeni vzlet v primeru okvare motorja.

17.

„Kategorija B v zvezi s helikopterji“ pomeni eno- ali večmotorne helikopterje, ki ne izpolnjujejo standardov za kategorijo A. Helikopterji kategorije B nimajo zagotovljene zmogljivosti za nadaljevanje varnega leta v primeru okvare motorja, predpostavlja se nenačrtovani pristanek.

18.

„Certifikacijske specifikacije (CS)“ pomeni tehnične standarde, ki jih sprejme Agencija in v katerih so navedeni načini za dokazovanje skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili ter jih organizacija lahko uporabi za namene certifikacije.

19.

„Kroženje“ pomeni vizualno fazo instrumentalnega prileta, ki privede zrakoplov v položaj za pristanek na vzletno-pristajalni stezi/območju FATO (območje končnega prileta in vzleta), ki ni ustrezno postavljena(-o) za neposredni prilet.

20.

„Čistina“ pomeni določeno pravokotno območje na kopnem ali vodi pod nadzorom ustreznega organa, izbrano ali pripravljeno kot ustrezno za izvajanje dela začetnega vzpenjanja letala do določene višine.

21.

„Baza oblakov“ pomeni višino spodnje površine najnižjega opaženega ali napovedanega elementa oblačnosti v bližini letališča ali območja delovanja ali znotraj določenega območja operacij, ki se običajno meri nad nadmorsko višino letališča, pri operacijah na morju pa nad povprečno morsko gladino.

22.

„Leti pod skupno oznako“ pomenijo dogovor, na podlagi katerega operator svojo oznako uporablja za lete, ki jih izvaja drug operator, ter prodaja in izdaja vozovnice za zadevne lete.

23.

„Gosto naseljeno območje“ v zvezi z mestom ali naseljem pomeni katero koli območje, ki se večinoma uporablja za bivalne, poslovne ali rekreacijske namene.

24.

„Kontaminirana vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, več kot 25 % površine katere je v okviru zahtevane dolžine in širine za uporabo prekrite s/z:

25.

„Gorivo za izredne razmere“ pomeni gorivo, ki ga je treba nadomestiti v primeru nepredvidenih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na porabo goriva do namembnega letališča.

26.

„Končni prilet s stalnim spuščanjem (CDFA)“ pomeni tehniko, ki je skladna s postopki stabiliziranega prileta in pri kateri se končni prilet postopka nenatančnega instrumentalnega prileta izvede s stalnim spuščanjem brez izravnave z višine, ki je enaka ali večja od višine točke končnega prileta do točke približno 15 m (50 ft) nad pragom vzletno-pristajalne steze ali točko, na kateri bi se za posamezno vrsto letala moralo začeti ravnanje zrakoplova pred pristankom.

27.

„Pretvorjena meteorološka vidljivost (CMV)“ pomeni vrednost, ustreznico vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR), pridobljeno na podlagi sporočene meteorološke vidljivosti.

28.

„Član posadke“ pomeni osebo, ki jo operator določi za opravljanje nalog na zrakoplovu.

29.

„Ključne faze leta“ pri letalih pomenijo vzletni zalet, vzletno pot leta, končni prilet, neuspeli prilet, pristanek, vključno z ustavljanjem, in vse druge faze leta, ki jih določi vodja zrakoplova.

30.

„Ključne faze leta“ pri helikopterjih pomenijo nizko letenje, lebdenje, vzlet, končni prilet, neuspeli prilet, pristanek in vse druge faze leta, ki jih določi vodja zrakoplova.

31.

„Vlažna vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, katere površina ni suha, vendar pa vlaga na njej ne daje svetlečega videza.

32.

„Nevarno blago (DG)“ pomeni predmete in snovi, ki lahko ogrožajo zdravje, varnost, imetje ali okolje in so v tehničnih navodilih na seznamu nevarnih snovi ali so razvrščeni v skladu z navedenimi navodili.

33.

„Nesreča, ki vključuje nevarno blago“ pomeni dogodek, povezan z zračnim prevozom nevarnega blaga, ki ima za posledico smrt ali hudo poškodbo osebe ali veliko materialno škodo.

34.

„Incident, ki vključuje nevarno blago“ pomeni:

35.

„Razledenitev“ v primeru postopkov na tleh pomeni postopek za odstranjevanje zmrzali, ledu, snega ali snežne brozge z zrakoplova za pridobitev nekontaminiranih površin.

36.

„Določena točka po vzletu (DPATO)“ pomeni točko v fazi vzleta in začetnega vzpenjanja, pred katero ni zagotovljena zmožnost helikopterja za varno nadaljevanje leta z nedelujočim ključnim motorjem in bi bil lahko potreben pristanek v sili.

37.

„Določena točka pred pristankom (DPBL)“ pomeni točko v fazi prileta in med pristankom, po kateri ni zagotovljena zmožnost helikopterja za varno nadaljevanje leta z nedelujočim ključnim motorjem in bi bil lahko potreben pristanek v sili.

38.

„Razdalja DR“ pomeni vodoravno razdaljo, ki jo je helikopter prepotoval od konca razpoložljive vzletne razdalje.

39.

„Pogodba o najemu zrakoplova brez osebja“ pomeni pogodbo med podjetji, v skladu s katero se zrakoplov uporablja na podlagi spričevala letalskega prevoznika (AOC) najemojemalca.

40.

„Suha operativna masa“ pomeni skupno maso zrakoplova, pripravljenega za posebno vrsto operacije, brez uporabnega goriva in prometnega tovora.

41.

„Suha vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, ki ni niti mokra niti kontaminirana in vključuje tiste tlakovane vzletno-pristajalne steze, ki so bile posebej pripravljene z žlebovi ali poroznim tlakom in vzdrževane tako, da ohranijo „v bistvu suh“ zaviralni učinek tudi pri prisotni vlagi.

42.

„Dvignjeno območje končnega prileta in vzleta (dvignjeno območje FATO)“ pomeni območje FATO, ki je najmanj 3 m nad okoliško površino.

43.

„Nadomestno letališče na zračni poti (ERA)“ pomeni ustrezno letališče na zračni poti, ki se lahko zahteva v fazi načrtovanja.

44.

„Sistem za izboljšanje vidnosti (EVS)“ pomeni sistem za prikaz elektronske slike zunanjega stanja v realnem času z uporabo slikovnih senzorjev.

45.

„Območje končnega prileta in vzleta (FATO)“ pomeni določeno območje za helikopterske operacije, nad katerim se zaključi prilet z lebdenjem ali pristankom oziroma začne vzlet. Pri helikopterskih operacijah razreda zmogljivosti 1 določeno območje vključuje tudi razpoložljivo območje za zaustavljeni vzlet.

46.

„Spremljanje podatkov o letih (FDM)“ pomeni proaktivno in nekaznovalno uporabo digitalnih podatkov o rutinskih letih za izboljšanje varnosti v letalstvu.

47.

„Simulacijska naprava za usposabljanje (FSTD)“ pomeni napravo za usposabljanje, ki je:

48.

„Nadomestno letališče na zračni poti (ERA) za gorivo“ pomeni letališče ERA, izbrano za zmanjšanje količine goriva za izredne razmere.

49.

„Pristajalni sistem GBAS (GLS)“ pomeni priletni in pristajalni sistem na podlagi informacij zemeljskega razširjenega globalnega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS/GBAS) za vodenje zrakoplova na podlagi njegovega bočnega in navpičnega položaja GNSS. Za strmino končnega pristopa sistem uporablja referenco geometrične višine.

50.

„Osebje zemeljske službe za ukrepanje v sili“ pomeni vse člane osebja zemeljske službe za ukrepanje v sili (kot so policisti, gasilci itd.), ki sodeluje pri helikopterski nujni medicinski pomoči (HNMP) in katerega naloge se v kakršnem koli obsegu nanašajo na helikopterske operacije.

51.

„Prepoved izvedbe leta“ pomeni uradno prepoved vzleta zrakoplovu in sprejetje ustreznih ukrepov, potrebnih za njegovo zadržanje.

52.

„Elektrooptični polprosojni zaslon (HUD)“ pomeni sistem za prikaz, ki prikaže informacije o letu v sprednjem zunanjem vidnem polju pilota in ki ne zmanjša znatno pogleda navzven.

53.

„Elektrooptično vodeni sistem za pristajanje (HUDLS)“ pomeni celotni sistem na krovu, ki nudi pilotu elektrooptično vodenje med priletom in pristankom in/ali neuspelim priletom. Vključuje vse senzorje, računalnike, preskrbo z električno energijo, prikaze in komande.

54.

„Helikopter“ pomeni zrakoplov, težji od zraka, pri katerem se vzgon doseže pretežno z reakcijo zraka na enega ali več rotorjev, ki jih poganja motor in se vrtijo na oseh, ki so pretežno navpične.

55.

„Član posadke za helikoptersko operacijo z obešenim tovorom (HHO)“ pomeni člana tehničnega osebja, ki opravlja naloge, ki so mu bile dodeljene v zvezi z operacijo dviga.

56.

„Heliport na vodni ploščadi“ pomeni območje FATO na plavajočem ali pritrjenem objektu na morju.

57.

„Član posadke HNMP“ pomeni člana tehničnega osebja, dodeljenega letu HNMP zaradi oskrbe vseh, ki potrebujejo medicinsko pomoč, ki je na helikopterju in pomaga pilotu med izvajanjem naloge.

58.

„Let helikopterske nujne medicinske pomoči (let HNMP)“ pomeni let s helikopterjem, ki se uporablja na podlagi dovoljenja HNMP, katerega namen je omogočiti nujno medicinsko pomoč, kadar je nujno potreben takojšen in hiter prevoz:

59.

„Operativna baza HNMP“ pomeni letališče, na katerem so člani posadke HNMP in helikopter HNMP lahko v pripravljenosti za izvajanje operacij HNMP.

60.

„Območje izvajanja HNMP“ pomeni območje, ki ga izbere vodja zrakoplova med letom HNMP za helikopterske operacije z obešenim tovorom, pristanek in vzlet.

61.

„Let za helikoptersko operacijo z obešenim tovorom (HHO)“ pomeni let helikopterja, ki poteka na podlagi dovoljenja za HHO, katerega namen je omogočiti prenos oseb in/ali tovora s helikopterskim dvigom.

62.

„Helikopterska operacija z obešenim tovorom (HHO) na morju“ pomeni let helikopterja, ki poteka na podlagi dovoljenja za operacijo HHO, katerega namen je omogočiti prenos oseb in/ali tovora s helikopterskim dvigom s plovila ali objekta na morju ali do njega ali na samo morje.

63.

„Potnik HHO“ pomeni osebo, ki naj bi se prenesla s helikopterskim dvigom.

64.

„Območje HHO“ pomeni določeno območje, na katerem helikopter opravlja prenos z dvigom.

65.

„Čas zaščite (HoT)“ pomeni ocenjeni čas delovanja protileditvene tekočine, ki preprečuje nastanek ledu, zmrzali in kopičenje snega na zaščitenih (obdelanih) površinah letala.

66.

„Neprijazno okolje“ pomeni:

67.

„Točka odločitve za pristanek (LDP)“ pomeni točko, ki se uporabi pri določitvi pristajalne zmogljivosti, od katere se pri ugotovljeni odpovedi motorja pristanek lahko varno nadaljuje ali pa se začne postopek zaustavljenega pristanka.

68.

„Razpoložljiva pristajalna razdalja (LDA)“ pomeni dolžino vzletno-pristajalne steze, za katero država letališča objavi, da je na voljo in primerna za vožnjo po tleh za letalo pri pristajanju.

69.

„Kopenska letala“ pomenijo zrakoplove z nepremičnimi krili, zasnovana za vzletanje in pristajanje na kopnem, in vključujejo amfibijska letala, ki se uporabljajo kot kopenska letala.

70.

„Lokalna helikopterska operacija“ pomeni operacijo komercialnega zračnega prevoza s helikopterji z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 3 175 kg in največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) devet ali manj, operacije se izvajajo podnevi in po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, na lokalnem in opredeljenem geografskem območju, navedenem v operativnem priročniku.

71.

„Postopki pri zmanjšani vidljivosti (LVP)“ pomenijo postopke, ki se uporabijo na letališču, da se zagotovijo varne operacije med prileti kategorije, ki je nižja od standardne kategorije I, kategorije, ki ni standardna kategorija II, prileti kategorij II in III ter vzleti pri zmanjšani vidljivosti.

72.

„Vzlet pri zmanjšani vidljivosti (LVTO)“ pomeni vzlet, pri katerem znaša vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) manj kot 400 m, vendar najmanj 75 m.

73.

„Operacija kategorije, ki je nižja od standardne kategorije I (LTS CAT I)“ pomeni operacijo instrumentalnega prileta in pristanka kategorije I, ki uporablja DH kategorije I z RVR, ki je nižji od tistega, ki se običajno uporablja z DH, vendar ne nižji od 400 m.

74.

„Največja operativna razporeditev potniških sedežev (MOPSC)“ pomeni največje število potniških sedežev na posameznem zrakoplovu, brez sedežev za kabinsko osebje, ki je bilo določeno za operativne namene in je navedeno v operativnem priročniku. Če se za izhodišče vzame največja razporeditev potniških sedežev, opredeljena med certifikacijskim postopkom za certifikat tip (TC), dopolnilni certifikat tipa (STC) ali spremembo certifikata TC ali STC, kot je ustrezno za posamezen zrakoplov, lahko MOPSC določa enako ali manjše število sedežev, odvisno od operativnih omejitev.

75.

„Medicinski potnik“ pomeni medicinsko osebje, ki se prevaža v helikopterju med letom HNMP, vključno z zdravniki, medicinskimi sestrami in reševalci, vendar ne le njimi.

76.

„Noč“ pomeni čas med koncem večernega civilnega mraka in začetkom jutranjega civilnega mraka ali tako drugo časovno obdobje med sončnim zahodom in vzhodom, ki ga lahko predpiše ustrezen organ, kot določi država članica.

77.

„Očala za nočno gledanje (NVG)“ pomenijo naglavno binokularno napravo za ojačevanje svetlobe, ki ponoči krepi sposobnost ohranjanja vizualnih referenc na površju.

78.

„Sistem za nočno gledanje (NVIS)“ pomeni vključitev vseh elementov, ki so potrebni za ustrezno in varno uporabo očal za nočno gledanje med upravljanjem helikopterja. Sistem vključuje najmanj očala za nočno gledanje, razsvetljavo NVIS, helikopterske komponente, usposabljanje in stalno plovnost.

79.

„Neneprijazno okolje“ pomeni okolje, v katerem:

Vsekakor se za neneprijazne štejejo tisti deli gosto naseljenih območij, ki imajo ustrezne površine za varen pristanek v sili.

80.

„Operacija nenatančnega prileta (NPA)“ pomeni instrumentalni prilet z najmanjšo relativno višino spuščanja (MDH) ali višino odločitve (DH) pri letenju na podlagi tehnike CDFA, ki ni nižja od 250 ft, in RVR/CMV, ki ni krajša od 750 m za letala in 600 m za helikopterje.

81.

„Član posadke NVIS“ pomeni člana tehničnega osebja, dodeljenega letu NVIS.

82.

„Let NVIS“ pomeni let v nočnih vizualnih meteoroloških razmerah (VMC), pri katerem letalska posadka uporablja očala na nočno gledanje na helikopterju, ki se uporablja na podlagi odobritve NVIS.

83.

„Operacije na morju“ pomenijo operacije, v katerih se velik del leta rutinsko izvaja nad morskimi območji do morskih lokacij ali od njih.

84.

„Območje delovanja“ pomeni območje, ki ni letališče in ga operator ali vodja zrakoplova izbere za operacije pristanka, vzleta in/ali zunanjega tovora.

85.

„Operacija razreda zmogljivosti 1“ pomeni operacijo s tako zmogljivostjo, pri kateri helikopter v primeru odpovedi ključnega motorja lahko pristane v okviru razpoložljive razdalje za zaustavljeni vzlet ali varno nadaljuje let do primernega pristajalnega območja, odvisno od tega, kdaj se odpoved pojavi.

86.

„Operacija razreda zmogljivosti 2“ pomeni operacijo s tako zmogljivostjo, pri kateri helikopter v primeru odpovedi ključnega motorja lahko varno nadaljuje let, razen če se odpoved pojavi na začetku vzletnega manevra ali proti koncu pristajalnega manevra; v tem primeru je lahko potreben pristanek v sili.

87.

„Operacija razreda zmogljivosti 3“ pomeni operacijo, pri kateri je v primeru odpovedi motorja kadar koli med letom za večmotorni helikopter pristanek v sili lahko potreben, za enomotornega pa je potreben.

88.

„Operativni nadzor“ pomeni odgovornost za začetek, nadaljevanje, končanje ali preusmeritev leta zaradi varnosti.

89.

„Operacija kategorije, ki ni standardna kategorija II (OTS CAT II)“ pomeni operacijo natančnega instrumentalnega prileta in pristanka na podlagi sistema ILS ali MLS, pri kateri ni na voljo nekaterih ali vseh elementov sistema razsvetljave za natančni prilet kategorije II, z:

90.

„Letala razreda zmogljivosti A“ pomenijo večmotorna turbopropelerska letala z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet ali največjo vzletno maso, ki presega 5 700 kg, in vsa večmotorna turboreaktivna letala.

91.

„Letala razreda zmogljivosti B“ pomenijo propelerska letala z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) devet ali manj in največjo vzletno maso 5 700 kg ali manj.

92.

„Letala razreda zmogljivosti C“ pomenijo letala z batnimi motorji in največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet ali največjo vzletno maso nad 5 700 kg.

93.

„Vodja zrakoplova“ pomeni pilota, ki je imenovan za vodjo in odgovoren za varno izvajanje letenja.

94.

„Glavni kraj poslovanja“ pomeni glavno upravo ali registrirani sedež organizacije, kjer se izvajajo glavne finančne naloge in operativni nadzor dejavnosti iz te uredbe.

95.

„Prednostna razvrstitev preverjanj na ploščadi“ pomeni dodelitev ustreznega deleža skupnega števila preverjanj na ploščadi, ki jih opravi pristojni organ ali so opravljena v njegovem imenu v enem letu, kot je določeno v delu ARO.

96.

„Območje javnega interesa“ pomeni območje, ki se uporablja izključno za operacije v javnem interesu.

97.

„Preverjanje na ploščadi“ pomeni pregled zrakoplova, usposobljenosti letalske posadke in kabinskega osebja ter dokumentacije o letu za preverjanje skladnosti z veljavnimi zahtevami.

98.

„Čas za odpravo napake“ pomeni omejitev trajanja operacij z nedelujočo opremo.

99.

„Razpoložljiva razdalja za zaustavljeni vzlet (RTODAH)“ pomeni dolžino območja končnega prileta in vzleta, za katero je bilo objavljeno, da je na voljo in primerna za helikopterje, ki izvajajo operacije razreda zmogljivosti 1, da izvedejo zaustavljeni vzlet.

100.

„Zahtevana razdalja za zaustavljeni vzlet (RTODRH)“ pomeni vodoravno razdaljo, ki je potrebna od začetka vzleta do točke, ko se helikopter popolnoma ustavi, po odpovedi motorja in zaustavitvi vzleta na točki odločitve za vzlet.

101.

„Vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR)“ pomeni oddaljenost, pri kateri pilot zrakoplova na srednji črti vzletno-pristajalne steze vidi površinske oznake na stezi ali luči, ki označujejo stezo ali njeno sredinsko črto.

102.

„Varen pristanek v sili“ pomeni neizogiben pristanek ali zasilni pristanek na vodi, za katerega se razumno pričakuje, da se pri njem osebe na zrakoplovu ali njegova površina ne bodo poškodovale.

103.

„Vodna letala“ pomenijo zrakoplove z nepremičnimi krili, zasnovana za vzletanje in pristajanje na vodi, vključujejo pa amfibijska letala, ki se uporabljajo kot vodna letala.

104.

„Ločene vzletno-pristajalne steze“ pomenijo vzletno-pristajalne steze na istem letališču, ki so ločene površine za pristajanje. Te vzletno-pristajalne steze se lahko prekrivajo ali križajo tako, da blokada ene vzletno-pristajalne steze ne ovira načrtovane vrste operacij na drugi vzletno-pristajalni stezi. Vsaka vzletno-pristajalna steza ima ločen postopek prileta na podlagi ločenega navigacijskega pripomočka.

105.

„Poseben let po pravilih VFR“ pomeni let po pravilih VFR, za katerega kontrola zračnega prometa izda dovoljenje, da se izvaja v nadzorovani coni v meteoroloških razmerah pod vizualnimi meteorološkimi razmerami (VMC).

106.

„Stabiliziran prilet (SAp)“ pomeni prilet, ki se izvede na nadzorovan in primeren način v smislu konfiguracije, energije in nadzora poti leta od vnaprej določene točke ali višine na točko 50 ft nad pragom ali točko, kjer se začne ravnanje letala pred pristankom, če je ta višja.

107.

„Nadomestno vzletno letališče“ pomeni nadomestno letališče, na katerem lahko pristane zrakoplov, če to postane nujno kmalu po vzletu in ni mogoče uporabiti odhodnega letališča.

108.

„Točka odločitve za vzlet (TDP)“ pomeni točko, ki se uporabi pri določitvi vzletne zmogljivosti, s katere se v primeru ugotovljene odpovedi motorja lahko zaustavljeni vzlet izvede ali vzlet varno nadaljuje.

109.

„Razpoložljiva vzletna razdalja (TODA)“ pri letalih pomeni dolžino razpoložljive vzletno-pristajalne steze za vzletni zalet in dolžino čistine, če je zagotovljena.

110.

„Razpoložljiva vzletna razdalja (TODAH)“ pri helikopterjih pomeni dolžino območja končnega prileta in vzleta ter dolžino helikopterske čistine – če je zagotovljena – za katero je bilo objavljeno, da je na voljo in primerna za vzlet helikopterjev.

111.

„Zahtevana vzletna razdalja (TODRH)“ pri helikopterjih pomeni zahtevano vodoravno razdaljo od začetka vzleta do točke, na kateri se dosežejo varna vzletna hitrost (VTOSS), izbrana višina in pozitiven gradient vzpenjanja, po odpovedi ključnega motorja, ugotovljeni na TDP, in s preostalimi motorji v okviru odobrenih operativnih omejitev.

112.

„Vzletna pot“ pomeni navpično in vodoravno pot z nedelujočim ključnim motorjem od določene točke na vzletu do višine 1 500 ft nad površjem za letala in do višine 1 000 ft nad površjem za helikopterje.

113.

„Vzletna masa“ pomeni maso, vključno z vsem in vsemi, ki so na začetku vzleta na helikopterju in vzletnega zaleta na letalu.

114.

„Razpoložljiva razdalja vzletnega zaleta (TORA)“ pomeni dolžino vzletno-pristajalne steze, za katero država letališča objavi, da je na voljo in primerna za vožnjo letala po tleh pri vzletu.

115.

„Član tehničnega osebja“ pomeni člana posadke v operacijah HNMP, HHO ali NVIS v komercialnem zračnem prevozu, ki ni član letalske posadke ali kabinskega osebja in ga operator razporedi na delovno mesto na zrakoplovu ali tleh za pomoč pilotu med operacijami HNMP, HHO ali NVIS, pri katerih je lahko potrebna uporaba specializirane opreme na zrakoplovu.

116.

„Tehnična navodila“ pomenijo najnovejšo veljavno izdajo Tehničnih navodil za varen zračni prevoz nevarnega blaga, vključno z dodatkom in vsemi dopolnitvami, ki jih odobri in objavi Mednarodna organizacija civilnega letalstva.

117.

„Prometni tovor“ pomeni skupno maso potnikov, prtljage, tovora in ročne specialistične opreme, vključno z vsem balastom.

118.

„Let brez pomoči sistema za nočno gledanje NVIS“ v primeru operacij NVIS pomeni tisti del leta po pravilih vizualnega letenja (VFR), ki se opravi ponoči, kadar član posadke ne uporablja očal za nočno gledanje (NVG).

119.

„Podjetje“ pomeni katero koli fizično ali pravno pridobitno ali nepridobitno osebo ali uradni organ, ne glede na to, ali ima svojo pravno osebnost ali ne.

120.

„V1“ pomeni največjo hitrost pri vzletu, pri kateri mora pilot prvič ukrepati za zaustavitev letala v okviru razdalje pospeševanja in zaustavljanja. V1 pomeni tudi minimalno hitrost pri vzletu po odpovedi ključnega motorja pri hitrosti VEF, pri kateri lahko pilot nadaljuje vzlet in doseže zahtevano višino nad vzletno površino v okviru vzletne razdalje.

121.

„VEF“ pomeni hitrost, pri kateri se predpostavlja odpoved ključnega motorja med vzletom.

122.

„Vizualni prilet“ pomeni prilet, pri katerem se bodisi del postopka bodisi celoten postopek instrumentalnega prileta ne zaključi, temveč se prilet izvede na podlagi vizualne reference glede na teren.

123.

„Pogodba o najemu zrakoplova z osebjem“ pomeni pogodbo med letalskimi prevozniki, v skladu s katero se zrakoplov uporablja na podlagi AOC (spričevala letalskega prevoznika) najemodajalca.

124.

„Mokra vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, katere površina je prekrita z vodo ali enakovredno snovjo v manjšem obsegu, kot je naveden v opredelitvi „kontaminirane vzletno-pristajalne steze“, ali če je na njeni površini toliko vlage, da odseva, vendar pa na njej ni večjih območij stoječe vode.

(a)

Agencija pripravi sprejemljive načine usklajevanja (AMC), ki se lahko uporabijo za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili. Če se zagotovi skladnost s sprejemljivimi načini usklajevanja, so izpolnjene ustrezne zahteve iz izvedbenih pravil.

(b)

Za vzpostavitev skladnosti z izvedbenimi pravili se lahko uporabijo drugi načini usklajevanja.

(c)

Pristojni organ vzpostavi sistem za dosledno preverjanje, ali vsi drugi načini usklajevanja, ki jih uporablja sam ali organizacije oziroma osebe pod njegovim nadzorom, omogočajo vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.

(d)

Pristojni organ po preučitvi predložene dokumentacije in po potrebi po opravljenem inšpekcijskem pregledu organizacije oceni vse druge načine usklajevanja, ki jih organizacija predlaga v skladu z ORO.GEN.120(b).

Če pristojni organ ugotovi, da so drugi načini usklajevanja v skladu z izvedbenimi pravili, nemudoma:

(e)

Če pristojni organ sam uporablja druge načine usklajevanja za doseganje skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, jih:

Pristojni organ zagotovi Agenciji popoln opis drugih načinov usklajevanja, vključno z vsemi zadevnimi spremembami postopkov in oceno, ki dokazuje, da so izvedbena pravila izpolnjena.

(a)

Pristojni organ nemudoma obvesti Agencijo o vseh večjih težavah pri izvajanju Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil.

(b)

Pristojni organ zagotovi Agenciji informacije, pomembne za varnost, ki izhajajo iz prejetih poročil o dogodkih.

(a)

Brez poseganja v Direktivo 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) pristojni organ vzpostavi sistem za ustrezno zbiranje, analiziranje in razširjanje varnostnih informacij.

(b)

Agencija vzpostavi sistem za ustrezno analiziranje vseh prejetih pomembnih varnostnih informacij ter državam članicam in Komisiji nemudoma zagotovi vse informacije, vključno s priporočili ali korektivnimi ukrepi, ki jih morajo sprejeti, za pravočasen odziv na varnostno težavo, ki vključuje proizvode, dele, naprave, osebe ali organizacije, za katere se uporabljajo Uredba (ES) št. 216/2008 in njena izvedbena pravila.

(c)

Pristojni organ po prejemu informacij iz odstavkov (a) in (b) sprejme ustrezne ukrepe za rešitev varnostne težave.

(d)

Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom (c), se takoj sporočijo vsem osebam ali organizacijam, ki jih morajo upoštevati v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili. Pristojni organ o navedenih ukrepih obvesti tudi Agencijo, če je potrebno skupno ukrepanje, pa tudi druge zadevne države članice.

(a)

Pristojni organ vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja, ki vključuje najmanj:

(b)

Pristojni organ za vsako področje dejavnosti, vključno s sistemom upravljanja, imenuje eno ali več oseb, ki so na splošno odgovorne za upravljanje zadevne naloge oziroma nalog.

(c)

Pristojni organ določi postopke za sodelovanje pri medsebojni izmenjavi vseh potrebnih informacij in pomoči z drugimi zadevnimi pristojnimi organi, vključno z vsemi ugotovitvami in nadaljnjimi ukrepi, sprejetimi na podlagi nadzora oseb in organizacij, ki izvajajo dejavnosti na ozemlju države članice, vendar jih je certificiral pristojni organ druge države članice ali Agencija.

(d)

Kopija postopkov, povezanih s sistemom upravljanja, in njihovih sprememb se zaradi standardizacije da na voljo Agenciji.

(a)

Države članice dodelijo naloge v zvezi s prvim certificiranjem ali stalnim nadzorom oseb ali organizacij v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili le kvalificiranim subjektom. Ob dodelitvi nalog pristojni organ zagotovi, da ima:

(b)

Pristojni organ zagotovi, da postopek notranje revizije in postopek upravljanja varnostnih tveganj iz ARO.GEN.200(a)(4) vključuje vse certifikacijske naloge ali naloge stalnega nadzora, opravljene v njegovem imenu.

(a)

Pristojni organ ima vzpostavljen sistem za določitev sprememb, ki vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja nalog in izpolnjevanja odgovornosti v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili. Ta sistem mu omogoča ustrezno ukrepanje za zagotovitev nadaljnje ustreznosti in učinkovitosti njegovega sistema upravljanja.

(b)

Pristojni organ za zagotavljanje učinkovitega izvajanja pravočasno posodablja svoj sistem upravljanja v skladu s spremembami Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil.

(c)

Pristojni organ obvesti Agencijo o spremembah, ki vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja nalog in izpolnjevanja odgovornosti v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.

(a)

Pristojni organ vzpostavi sistem vodenja evidenc za ustrezno shranjevanje, dostopnost in zanesljivo sledljivost:

(b)

Pristojni organ vodi seznam vseh izdanih certifikatov organizacij.

(c)

Vse evidence se hranijo najmanj toliko časa, kot določa ta uredba. Če to ni navedeno, se evidence hranijo najmanj pet let, ob upoštevanju veljavne zakonodaje o varstvu podatkov.

(a)

Pristojni organ preveri:

(b)

To preverjanje:

(c)

Pri obsegu nadzora iz odstavkov (a) in (b) se upoštevajo rezultati preteklih nadzornih dejavnosti in prednostnih nalog v zvezi z varnostjo.

(d)

Brez poseganja v pristojnosti držav članic in njihove obveznosti v skladu z ARO.RAMP se obseg nadzora nad dejavnostmi, ki jih na ozemlju države članice izvajajo osebe ali organizacije, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v drugi državi članici, določi na podlagi prednostnih nalog v zvezi z varnostjo in preteklih nadzornih dejavnosti.

(e)

Če je v dejavnost neke osebe ali organizacije vključenih več držav članic ali Agencija, lahko pristojni organ, odgovoren za nadzor v skladu z odstavkom (a), privoli, da nadzorne naloge opravi(-jo) pristojni organ(-i) države članice oziroma držav članic, v katerih se izvaja dejavnost, ali Agencija. O taki privolitvi in njenem obsegu se obvestijo vse osebe ali organizacije, ki jih taka privolitev zadeva.

(f)

Pristojni organ zbira in obdeluje vse informacije, ki se mu zdijo koristne za nadzor, vključno za preverjanja na ploščadi in nenapovedane inšpekcijske preglede.

(a)

Pristojni organ vzpostavi in vzdržuje program nadzora, ki vključuje nadzorne dejavnosti iz ARO.GEN.300 in ARO.RAMP.

(b)

Za organizacije, ki jih je certificiral pristojni organ, se program nadzora pripravi ob upoštevanju posebnih značilnosti organizacije, zapletenosti njenih dejavnosti, rezultatov preteklih certifikacijskih in/ali nadzornih dejavnosti na podlagi ARO.GEN in ARO.RAMP, temelji pa na oceni povezanih tveganj. Program nadzora v okviru posameznih ciklov načrtovanja nadzora vključuje:

(c)

Za organizacije, ki jih je certificiral pristojni organ, se uporablja največ 24-mesečni cikel načrtovanja nadzora.

Cikel načrtovanja nadzora se lahko skrajša, če obstajajo dokazi, da se je poslabšala varnost v organizaciji.

Cikel načrtovanja nadzora se lahko podaljša na največ 36 mesecev, če pristojni organ ugotovi, da je v predhodnih 24 mesecih:

Cikel načrtovanja nadzora se lahko nadalje podaljša na največ 48 mesecev, če je poleg navedenega organizacija vzpostavila učinkovit in neprekinjen sistem poročanja o varnosti v organizaciji in njeni regulativni skladnosti pristojnemu organu, pristojni organ pa ga je potrdil.

(d)

Za osebe z licenco, certifikatom, ratingom ali potrdilom, ki jih je izdal pristojni organ, program nadzora vključuje ustrezne inšpekcijske preglede, vključno z nenapovedanimi inšpekcijskimi pregledi, kot je ustrezno.

(e)

Program nadzora vključuje evidenco datumov predvidenih in opravljenih revizij, inšpekcijskih pregledov in sestankov.

(a)

Pristojni organ ob prejemu vloge za prvo izdajo certifikata organizaciji preveri skladnost organizacije z veljavnimi zahtevami. Ta preveritev lahko upošteva izjavo, navedeno v ORO.AOC.100(b).

(b)

Ko se pristojni organ prepriča, da organizacija izpolnjuje veljavne zahteve, izda certifikat(-e) v skladu z dodatki I do II. Certifikat(-i) se izda(-jo) za nedoločen čas. Privilegiji in obseg dejavnosti, za izvajanje katerih se potrdi organizacija, se določijo v pogojih za potrditev, ki se priložijo certifikatu(-om).

(c)

Da se organizaciji omogoči izvajanje sprememb brez vnaprejšnje odobritve pristojnega organa v skladu z ORO.GEN.130, pristojni organ odobri postopek, ki ga predloži organizacija in v katerem opredeli obseg takih sprememb ter opiše način obvladovanja takih sprememb in obveščanja o njih.

(a)

Pristojni organ ob prejemu vloge za spremembo, za katero je potrebna predhodna odobritev, pred izdajo odobritve preveri skladnost organizacije z veljavnimi zahtevami.

Pristojni organ določi pogoje, pod katerimi organizacija lahko deluje med spremembo, razen če pristojni organ ne odloči, da je treba certifikat organizacije začasno odvzeti.

Ko se pristojni organ prepriča, da organizacija izpolnjuje veljavne zahteve, odobri spremembo.

(b)

Brez poseganja v dodatne izvršilne ukrepe, če organizacija uvede spremembe, za katere je potrebna predhodna odobritev, ne da bi dobila predhodno odobritev pristojnega organa v skladu z odstavkom (a), pristojni organ začasno odvzame, omeji ali prekliče certifikat organizacije.

(c)

Pri spremembah, za katere ni potrebna predhodna odobritev, pristojni organ oceni informacije iz obvestila, ki ga organizacija pošlje v skladu z ORO.GEN.130, da preveri izpolnjevanje veljavnih zahtev. V primeru neskladnosti:

(a)

Organ, pristojen za nadzor v skladu z ARO.GEN.300(a), ima sistem za analiziranje ugotovitev glede na njihov pomen za varnost.

(b)

Pristojni organ izda ugotovitev 1. stopnje, če ugotovi večjo neskladnost z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, s postopki in priročniki organizacije ali pogoji za izdajo odobritve ali certifikata, ki zmanjšuje varnost ali resno ogroža varnost letenja.

Ugotovitve 1. stopnje vključujejo:

(c)

Pristojni organ izda ugotovitev 2. stopnje, če ugotovi neskladnost z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, s postopki in priročniki organizacije ali pogoji za izdajo odobritve ali certifikata, ki bi lahko zmanjšala varnost ali ogrozila varnost letenja.

(d)

Če je ugotovitev rezultat nadzora ali drugih postopkov, pristojni organ brez poseganja v dodatne ukrepe, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, pisno obvesti organizacijo o ugotovitvi in zahteva korektivni ukrep za odpravo ugotovljene(-ih) neskladnosti. Če je ustrezno, pristojni organ obvesti državo, v kateri je zrakoplov registriran.

(e)

Brez poseganja v dodatne izvršilne ukrepe, če organ države članice, ki deluje v skladu z določbami ARO.GEN.300(d), ugotovi, da organizacija, ki jo je certificiral pristojni organ druge države članice ali Agencija, ni v skladu z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, obvesti navedeni pristojni organ in navede stopnjo ugotovitve.

(a)

Če organ, pristojen za nadzor v skladu z ARO.GEN.300(a), med nadzorom ali z drugimi postopki najde dokaz, da oseba z licenco, certifikatom, ratingom ali potrdilom, izdanim v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, ne izpolnjuje veljavnih zahtev, ta pristojni organ deluje v skladu z ARA.GEN.355(a) do (d) iz Priloge VI (del-ARA) k Uredbi Komisije (EU) št. 290/2012 (2).

(b)

Če se med nadzorom ali z drugimi postopki najde dokaz, da oseba, za katero veljajo zahteve iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil, ki nima licence, certifikata, ratinga ali potrdila, izdanega v skladu z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi pravili, ne izpolnjuje veljavnih zahtev, pristojni organ, ki je odkril neskladnost, sprejme potrebne izvršilne ukrepe, da prepreči nadaljevanje neskladnosti.

(a)

Pristojni organ izda spričevalo letalskega prevoznika (AOC), ko se prepriča, da operator dokazuje skladnost z elementi iz ORO.AOC.100.

(b)

Spričevalo vključuje povezane operativne specifikacije.

1.

preveri, po preveritvi, ki jo je izvedel operator v skladu z ORO.AOC.115, skladnost operatorja iz tretje države z veljavnimi standardi ICAO;

2.

se po potrebi poveže s pristojnim organom države operatorja iz tretje države.

(a)

Pristojni organ odobri pogodbo o najemu, ko se prepriča, da operator, certificiran v skladu s Prilogo III (del ORO), izpolnjuje zahteve iz:

(b)

Odobritev pogodbe o najemu zrakoplova z osebjem se začasno odvzame ali prekliče, kadar:

(c)

Odobritev pogodbe o najemu zrakoplova brez osebja se začasno odvzame ali prekliče, kadar je spričevalo o plovnosti zrakoplova začasno odvzeto ali preklicano.

(d)

Ko pristojni organ prejme vlogo za predhodno odobritev pogodbe o oddaji zrakoplova brez osebja v najem v skladu z ORO.AOC.110(d), zagotovi:

(a)

Pristojni organ ob prejemu vloge za izdajo posebne odobritve ali sprememb posebne odobritve oceni vlogo v skladu z ustreznimi zahtevami iz Priloge V (del SPA) in po potrebi opravi ustrezen inšpekcijski pregled operatorja.

(b)

Ko se pristojni organ prepriča, da je operator skladen z veljavnimi zahtevami, odobritev izda ali spremeni. Odobritev se navede v operativnih specifikacijah, kot so opredeljene v Dodatku II.

(a)

Pristojni organ ob prejemu vloge za prvo odobritev seznama minimalne opreme (MEL) ali njegovo spremembo, ki jo predloži operator, pred izdajo odobritve oceni vsak zadevni element za preverjanje skladnosti z veljavnimi zahtevami.

(b)

Pristojni organ odobri postopek operatorja za podaljšanje veljavnega roka za odpravo napake B, C in D, če operator dokaže obstoj pogojev iz ORO.MLR.105(f), pristojni organ pa jih preveri.

(c)

Pristojni organ za vsak primer posebej odobri uporabo zrakoplova zunaj omejitev seznama MEL, vendar v okviru omejitev glavnega seznama minimalne opreme (MMEL), če operator dokaže izpolnjevanje pogojev iz ORO.MLR.105, pristojni organ pa jih preveri.

(a)

Država članica določi tista območja, na katerih je mogoče helikopterske operacije izvajati brez zagotovljene možnosti varnega pristanka v sili, kot je opisano v CAT.POL.H.420.

(b)

Pristojni organ pred izdajo odobritve iz CAT.POL.H.420 upošteva razloge operatorja za izključitev uporabe ustreznih meril zmogljivosti.

(a)

Pregleda se, ali so zrakoplovi in njihove posadke v skladu z veljavnimi zahtevami.

(b)

Pristojni organ poleg preverjanj na ploščadi, vključenih v njegov program nadzora, oblikovan v skladu z ARO.GEN.305, opravi preverjanje na ploščadi v zvezi z zrakoplovom, za katerega obstaja sum, da ni v skladu z veljavnimi zahtevami.

(c)

Pristojni organ v okviru razvoja programa nadzora, oblikovanega v skladu z ARO.GEN.305, pripravi letni program za opravljanje preverjanj zrakoplovov na ploščadi. Ta program:

(d)

Kadar se Agenciji zdi potrebno, v sodelovanju z državami članicami, na ozemlju katerih poteka inšpekcijski pregled, opravi preverjanje zrakoplova na ploščadi, da preveri skladnost z veljavnimi zahtevami za namene:

(a)

Agencija pristojnim organom predloži seznam operatorjev zrakoplovov, za katere je bilo ugotovljeno, da pomenijo morebitno tveganje, za prednostno razvrstitev preverjanj na ploščadi.

(b)

Ta seznam vključuje:

(c)

Seznam se oblikuje v skladu s postopki, ki jih določi Agencija, po vsaki posodobitvi seznama Skupnosti o operatorjih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005, in vsekakor vsaj enkrat na štiri mesece.

(a)

Pristojni organ in Agencija imata usposobljene inšpektorje za opravljanje preverjanj na ploščadi.

(b)

Inšpektorji za opravljanje preverjanj na ploščadi:

(c)

Usposabljanje iz točke (b)(2)(i) izvaja pristojni organ ali katera koli organizacija za usposabljanje, odobrena v skladu z ARO.RAMP.120(a).

(d)

Agencija oblikuje in vzdržuje učne načrte ter spodbuja organizacijo usposabljanj in delavnic za inšpektorje za izboljšanje razumevanja in enotnega izvajanja tega poddela.

(e)

Agencija omogoča in usklajuje program izmenjave inšpektorjev, katerega cilj je inšpektorjem omogočiti pridobivanje praktičnih izkušenj in prispevanje k usklajevanju postopkov.

(a)

Pristojni organ odobri organizacijo za usposabljanje, ki ima glavni kraj poslovanja na ozemlju zadevne države članice, ko se prepriča, da je organizacija za usposabljanje:

(b)

Agencija na zahtevo pristojnega organa preverja izpolnjevanje zahtev in stalne skladnosti z zahtevami iz odstavka (a).

(c)

Organizacija za usposabljanje je odobrena za zagotavljanje ene ali več naslednjih vrst usposabljanja:

(a)

Preverjanja na ploščadi so standardizirana, pri njih se uporablja obrazec iz Dodatka III oziroma Dodatka IV.

(b)

Inšpektor(-ji) si pri preverjanju na ploščadi po svojih najboljših močeh prizadeva(-jo) preprečiti neupravičeno zamudo zrakoplova, ki se preverja.

(c)

Ob koncu preverjanja na ploščadi je vodja zrakoplova ali v njegovi odsotnosti drug član letalske posadke ali predstavnik operatorja obveščen o rezultatih preverjanja na ploščadi z obrazcem iz Dodatka III.

1.

ugotovitev kategorije 3 je vsaka ugotovljena precejšnja neskladnost z veljavnimi zahtevami ali pogoji certifikata, ki ima velik vpliv na varnost;

2.

ugotovitev kategorije 2 je vsaka ugotovljena neskladnost z veljavnimi zahtevami ali pogoji certifikata, ki ima precejšen vpliv na varnost;

3.

ugotovitev kategorije 1 je vsaka ugotovljena neskladnost z veljavnimi zahtevami ali pogoji certifikata, ki ima majhen vpliv na varnost.

(a)

Pristojni organ ali po potrebi Agencija za ugotovitev kategorije 2 ali 3:

(b)

Pristojni organ pri ugotovitvah kategorije 3 poleg odstavka (a) sprejme takojšnje ukrepe z:

(c)

Kadar Agencija sprejme ugotovitev kategorije 3, od pristojnega organa države, v kateri je pristal zrakoplov, zahteva sprejetje ustreznih ukrepov v skladu z odstavkom (b).

(a)

Pristojni organ pri ugotovitvi kategorije 3, če se zdi, da operator ali lastnik namerava leteti ali bo verjetno letel z zrakoplovom, ne da bi izvedel ustrezne korektivne ukrepe:

(b)

Pristojni organ države, ki je zrakoplovu prepovedala let, o tem nemudoma obvesti pristojni organ države operatorja in po potrebi države, v kateri je zrakoplov registriran, pri zrakoplovu, ki ima prepoved leta in ga uporablja operator iz tretje države, pa tudi Agencijo.

(c)

Pristojni organ v sodelovanju z državo operatorja ali državo registracije določi potrebne pogoje, pod katerimi se zrakoplovu dovoli vzlet.

(d)

Če neskladnost vpliva na veljavnost spričevala o plovnosti zrakoplova, pristojni organ odpravi prepoved leta šele, ko operator predloži dokaze, da

(a)

Informacije, zbrane v skladu z ARO.RAMP.125(a), se vnesejo v centralizirano podatkovno zbirko iz ARO.RAMP.150(b)(2) v 21 koledarskih dneh po inšpekcijskem pregledu.

(b)

Pristojni organ ali Agencija v centralizirano podatkovno zbirko vneseta vse informacije, ki so koristne za uporabo Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter za izpolnjevanje nalog, ki so Agenciji dodeljene s to prilogo, vključno z zadevnimi informacijami iz ARO.RAMP.110(a).

(c)

Kadar informacije iz ARO.RAMP.110 kažejo na morebitno grožnjo varnosti, se take informacije nemudoma sporočijo tudi vsem pristojnim organom in Agenciji.

(d)

Kadar informacije o pomanjkljivostih zrakoplova pristojnemu organu posreduje oseba, viri informacij iz ARO.RAMP.110 in ARO.RAMP.125(a) niso opredeljivi.

(a)

Agencija upravlja in uporablja orodja in postopke, ki so potrebni za hrambo in izmenjavo:

(b)

Upravljanje vključuje naslednje naloge:

(a)

stanje napredka sistema;

(b)

stanje inšpekcijskih pregledov, opravljenih v tekočem letu;

(c)

analizo rezultatov inšpekcijskih pregledov z navedbo kategorij ugotovitev;

(d)

ukrepe, sprejete v tekočem letu;

(e)

predloge za dodatno izboljšanje sistema preverjanj na ploščadi in

(f)

priloge, ki vsebujejo sezname inšpekcijskih pregledov, razvrščenih glede na državo delovanja, tip zrakoplova, operatorja in pogostost pojava težav v zvezi z varnostjo posameznega pregledanega dela.

(a)

Države članice uporabijo informacije, ki jih prejmejo v skladu z ARO.RAMP.105 in ARO.RAMP.145 le za namene iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter jih v skladu s tem ščitijo.

(b)

Agencija vsako leto objavi poročilo o zbranih informacijah, ki je dano na voljo javnosti in vsebuje analizo informacij, prejetih v skladu z ARO.RAMP.145. Poročilo je preprosto in zlahka razumljivo, vir informacij pa neopredeljiv.

(a)

Operator je odgovoren za delovanje zrakoplova v skladu s Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 216/2008, ustreznimi zahtevami iz te priloge in njegovim certifikatom.

(b)

Vsak let se izvede v skladu z določbami operativnega priročnika.

(c)

Operator vzpostavi in vzdržuje sistem operativnega nadzora nad vsakim letom, ki se izvaja pod pogoji iz njegovega certifikata.

(d)

Operator zagotovi, da so njegovi zrakoplovi opremljeni, posadke pa usposobljene v skladu z zahtevami za območje in vrsto operacij.

(e)

Operator zagotovi, da je vse osebje, dodeljeno ali neposredno vključeno v zemeljske in letalske operacije, ustrezno poučeno, da je dokazalo usposobljenost za opravljanje svojih posebnih nalog ter da se zaveda svojih odgovornosti in povezanosti takšnih nalog s celotno operacijo.

(f)

Operator za vsak tip zrakoplova določi postopke in navodila za varno delovanje, ki vsebujejo naloge in odgovornosti zemeljskega osebja in članov posadk za vse vrste operacij na tleh in v zraku. Ti postopki od članov posadke v ključnih fazah leta ne zahtevajo izvajanja drugih nalog, razen tistih, ki so potrebne za varno delovanje zrakoplova.

(g)

Operator zagotovi, da se vsi zaposleni zavedajo, da morajo upoštevati zakone, druge predpise in postopke tistih držav, v katerih se izvajajo leti, ki se nanašajo na opravljanje njihovih nalog.

(h)

Operator določi sistem kontrolnih seznamov za vsak tip zrakoplova, namenjen uporabi članov posadke v vseh fazah leta v običajnih in neobičajnih postopkih ter postopkih v sili, da se zagotovi upoštevanje operativnih postopkov iz operativnega priročnika. Pri zasnovi in uporabi kontrolnih seznamov se upoštevajo človeški dejavniki in najnovejša ustrezna dokumentacija proizvajalca zrakoplova.

(i)

Operator določi postopke načrtovanja letov za zagotavljanje varnega izvajanja letov na podlagi upoštevanja zmogljivosti zrakoplova, drugih operativnih omejitev ter ustreznih pričakovanih pogojev na predvideni zračni poti in zadevnih letališčih ali območjih delovanja. Ti postopki se vključijo v operativni priročnik.

(j)

Operator vzpostavi in vzdržuje programe usposabljanja osebja za nevarno blago v skladu s tehničnimi navodili, ki jih revidira in odobri pristojni organ. Programi usposabljanja so sorazmerni z odgovornostmi osebja.

(a)

Vloga za izdajo certifikata operatorja ali spremembo obstoječega certifikata se vloži v obliki in na način, ki ju pristojni organ določi ob upoštevanju veljavnih zahtev iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil.

(b)

Prosilci za prvi certifikat pristojnemu organu predložijo dokumentacijo, iz katere je razvidno, kako bodo izpolnjevali zahteve iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil. Taka dokumentacija vključuje postopek z opisom načina upravljanja sprememb, za katere se ne zahteva predhodna odobritev, in načina obveščanja pristojnega organa.

(a)

Operator lahko za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili poleg načinov usklajevanja, ki jih sprejme Agencija, uporablja tudi druge načine usklajevanja.

(b)

Če želi operator, za katerega je obvezno certificiranje, za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili namesto sprejemljivih načinov usklajevanja, ki jih je sprejela Agencija, uporabljati druge načine usklajevanja, pred začetkom njihovega izvajanja zagotovi pristojnemu organu njihov popolni opis. Ta vključuje vse spremembe priročnikov ali postopkov, ki so lahko pomembne, ter oceno, ki dokazuje izpolnjevanje izvedbenih pravil.

Operator lahko izvaja te druge načine usklajevanja na podlagi predhodne odobritve pristojnega organa in po prejemu obvestila v skladu z ARO.GEN.120(d).

(a)

Vsako spremembo, ki vpliva na:

mora predhodno odobriti pristojni organ.

(b)

Za vse spremembe, za katere se zahteva predhodna odobritev v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, operator odda vlogo in pridobi odobritev pristojnega organa. Vloga se odda pred uvedbo katere koli take spremembe, da lahko pristojni organ opredeli stalno skladnost z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili ter po potrebi spremeni certifikat operatorja in zadevne pogoje odobritve, ki so mu priloženi.

Operator zagotovi pristojnemu organu vso ustrezno dokumentacijo.

Sprememba se izvede šele po prejemu formalne odobritve pristojnega organa v skladu z ARO.GEN.330.

Operator med takimi spremembami deluje pod pogoji, ki jih ustrezno določi pristojni organ.

(c)

Vse spremembe, za katere ni potrebna predhodna odobritev, se upravljajo po postopku, ki ga pristojni organ odobri v skladu z ARO.GEN.310(c), poleg tega pa se v skladu s postopkom tudi obvesti pristojni organ.

(a)

Certifikat operatorja ostane veljaven, če:

(b)

Ob preklicu ali odpovedi se certifikat takoj vrne pristojnemu organu.

(a)

Operator za opredelitev skladnosti z ustreznimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili omogoči dostop ob vsakem času do vseh objektov, zrakoplovov, dokumentov, evidenc, podatkov, postopkov in vsega drugega gradiva, pomembnega za njegovo dejavnost, ki je predmet certifikacije, ne glede na to, ali jih oddaja izvajalcem ali ne, vsakomur, ki ga pooblasti eden od naslednjih organov:

(b)

Dostop do zrakoplovov, navedenih v točki (a), vključuje možnost vstopiti v zrakoplov in ostati v njem med letalskimi operacijami, razen če vodja zrakoplova v interesu varnosti odloči drugače za pilotsko kabino v skladu s CAT.GEN.MPA.135.

(a)

opredeli temeljni vzrok neskladnosti;

(b)

določi načrt korektivnih ukrepov in

(c)

pristojnemu organu zadovoljivo dokaže izvajanje korektivnih ukrepov v roku, ki ga določi skupaj z navedenim organom v skladu z ARO.GEN.350(d).

(a)

vse varnostne ukrepe, ki jih pristojni organ odredi v skladu z ARO.GEN.135(c), in

(b)

vse ustrezne obvezne varnostne informacije, ki jih izda Agencija, vključno z direktivami o plovnosti.

(a)

Operator obvesti pristojni organ in vse druge organizacije, ki jih mora obvestiti v skladu z zahtevami države operatorja, o vseh nesrečah, resnih incidentih in dogodkih v skladu z Uredbo (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1) in Direktivo 2003/42/ES.

(b)

Brez poseganja v točko (a) operator obvesti pristojni organ in organizacijo, odgovorno za projektiranje zrakoplova, o vseh nesrečah, motnjah v delovanju, tehničnih okvarah, prekoračitvah tehničnih omejitev, dogodkih, ki bi opozorili na netočne, nepopolne ali dvoumne informacije iz podatkov, ugotovljenih v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1702/2003 (2), ali drugih neobičajnih okoliščinah, ki so ali bi lahko ogrozile varno delovanje zrakoplova in niso povzročile nesreče ali resnega incidenta.

(c)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 996/2010, Direktivo 2003/42/ES, Uredbo Komisije (ES) št. 1321/2007 (3) in Uredbo Komisije (ES) št. 1330/2007 (4), se poročila iz odstavkov (a) in (b) pripravijo v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ, vsebujejo pa vse ustrezne informacije o stanju, s katerim je operator seznanjen.

(d)

Poročila se pripravijo čim prej, vsekakor pa v 72 urah po tem, ko je operator odkril stanje, na katero se poročilo nanaša, razen če to preprečijo izjemne okoliščine.

(e)

Če je ustrezno, operator pripravi poročilo o spremljanju in v njem navede podrobnosti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti za preprečevanje podobnih dogodkov v prihodnosti, kar najhitreje po opredelitvi navedenih ukrepov. To poročilo se pripravi v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ.

(a)

Operator določi, vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja, ki vključuje:

(b)

Sistem upravljanja ustreza velikosti operatorja ter vrsti in zapletenosti njegovih dejavnosti, ob upoštevanju nevarnosti in povezanih tveganj, ki izhajajo iz teh dejavnosti.

(a)

Dejavnosti, oddane izvajalcem, vključujejo vse dejavnosti iz obsega odobritve operatorja, ki jih izvaja druga organizacija, ki je sama certificirana za opravljanje zadevne dejavnosti, če ni certificirana, pa dela na podlagi odobritve operatorja. Operator zagotovi, da oddana ali kupljena storitev ali proizvod izpolnjuje veljavne zahteve, če kateri koli del svoje dejavnosti odda v izvajanje ali kupi.

(b)

Če certificirani operator odda kateri koli del svoje dejavnosti v izvajanje organizaciji, ki ni certificirana za izvajanje take dejavnosti v skladu s tem delom, organizacija, ki je dejavnost prevzela v izvajanje, dela na podlagi odobritve operatorja. Organizacija, ki je dejavnost oddala v izvajanje, zagotovi, da ima pristojni organ dostop do organizacije, ki je dejavnost prevzela v izvajanje, da opredeli stalno skladnost z veljavnimi zahtevami.

(a)

Operator imenuje odgovornega poslovodnega delavca, ki zagotavlja, da se lahko vse dejavnosti financirajo in izvajajo v skladu z veljavnimi zahtevami. Odgovorni poslovodni delavec je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitega sistema upravljanja.

(b)

Operator imenuje osebo ali skupino oseb, ki so odgovorne za zagotavljanje, da operator ostane v skladu z veljavnimi zahtevami. Taka oseba oziroma osebe so na koncu odgovorne odgovornemu poslovodnemu delavcu.

(c)

Operator ima dovolj usposobljenega osebja za izvajanje načrtovanih nalog in dejavnosti v skladu z veljavnimi zahtevami.

(d)

Operator vodi ustrezne evidence o izkušnjah, usposobljenosti in usposabljanju za dokazovanje skladnosti s točko (c).

(e)

Operator zagotavlja, da so vsi člani osebja seznanjeni s predpisi in postopki, pomembnimi za izvajanje njihovih nalog.

(a)

Operator vzpostavi sistem vodenja evidenc, ki omogoča ustrezno shranjevanje podatkov in zanesljivo sledljivost vseh razvitih dejavnosti, vključuje pa zlasti vse elemente iz dela ORO.GEN.200.

(b)

Oblika evidenc se določi v postopkih operatorja.

(c)

Evidence se hranijo na način, ki zagotavlja zaščito pred poškodbami, spremembo in krajo.

(a)

Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5) operator pred začetkom izvajanja komercialnih zračnih operacij vloži vlogo za spričevalo letalskega prevoznika (AOC), ki ga izda pristojni organ, in to spričevalo tudi pridobi.

(b)

Operator pristojnemu organu predloži naslednje informacije:

(c)

Prosilec pristojnemu organu dokaže, da:

(a)

Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1008/2008 mora vsako pogodbo o najemu zrakoplova, ki ga uporablja operator, certificiran v skladu s tem delom, predhodno odobriti pristojni organ.

(b)

Operator, certificiran v skladu s tem delom, najame zrakoplov pod pogoji najema zrakoplova z osebjem samo pri operatorju, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005.

(c)

Prosilec za odobritev najema zrakoplova z osebjem pri operatorju iz tretje države pristojnemu organu dokaže, da:

(d)

Prosilec za odobritev najema v tretji državi registriranega zrakoplova brez osebja dokaže pristojnemu organu, da:

(e)

Operator, certificiran v skladu s tem delom, ki namerava oddati enega od svojih zrakoplovov brez osebja v najem, pristojnemu organu odda vlogo za predhodno odobritev. Priložene so ji kopije predvidene pogodbe o najemu ali opisa določb najema, razen finančnih dogovorov, in vsi drugi pomembni dokumenti.

(f)

Operator, certificiran v skladu s tem delom, pred oddajo zrakoplova z osebjem v najem o tem obvesti pristojni organ.

(a)

Brez poseganja v veljavne varnostne zahteve EU za operatorje in zrakoplove iz tretjih držav velja, da operator, certificiran v skladu s tem delom, sklene sporazum o letih pod skupno oznako z operatorjem iz tretje države le po tem, ko:

(b)

Operator pri izvajanju sporazuma o letih pod skupno oznako spremlja in redno ocenjuje tekoče usklajevanje operatorja tretje države z zadevnimi standardi ICAO.

(c)

Operator, certificiran v skladu s tem delom, ne prodaja in izdaja vozovnic za lete, ki jih izvaja operator iz tretje države, če za operatorja iz tretje države velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 ali če ne ohranja skladnosti z zadevnimi standardi ICAO.

(a)

Kadar operator načrtuje zagotavljanje tečaja usposabljanja iz Priloge V (del CC) k Uredbi (EU) št. 290/2012, odda vlogo za odobritev, ki jo izda pristojni organ, in to vlogo tudi pridobi. Prosilec v ta namen dokaže skladnost z zahtevami za izvajanje in vsebino tečaja usposabljanja iz CC.TRA.215 in CC.TRA.220 iz navedene priloge ter pristojnemu organu predloži:

(b)

Če se država članica v skladu z ARA.CC.200 iz Priloge VI (del ARA) k Uredbi (EU) št. 290/2012 odloči, da so operatorji lahko potrjeni za izdajo potrdil kabinskega osebja, prosilec poleg odstavka (a):

(c)

Potrdila iz odstavkov (a) in (b) se določijo v operativnih specifikacijah.

(a)

podrobno opiše take operacije v operativnem priročniku, vključno s/z:

(b)

predloži opredeljene razlike med operativnimi postopki iz pododstavka (a)(2) v predhodno odobritev pristojnemu organu.

(a)

Operator vzpostavi in vzdržuje sistem za spremljanje podatkov o letih, ki je vključen v njegov sistem upravljanja, za letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 27 000 kg.

(b)

Sistem za spremljanje podatkov o letih je nekaznovalen in vsebuje ustrezne zaščitne ukrepe za zavarovanje vira (virov) podatkov.

1.

letalskih operacij;

2.

usposabljanja posadke;

3.

zemeljskih operacij;

4.

stalne plovnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 2042/2003.

1.

Operator zaposli dovolj članov osebja za načrtovane zemeljske in letalske operacije.

2.

Celotno osebje, dodeljeno zemeljskim in letalskim operacijam ali neposredno vključeno vanje:

1.

Operator imenuje dovolj nadzornikov osebja, ob upoštevanju strukture organizacije operatorja in števila zaposlenega osebja.

2.

Opredelijo se naloge in odgovornosti teh nadzornikov ter sprejmejo vse druge potrebne ureditve za zagotavljanje, da lahko izpolnjujejo svoje nadzorne odgovornosti.

3.

Člane posadk in osebja, ki sodelujejo v operacijah, nadzorujejo posamezniki z ustreznimi izkušnjami ter znanji in spretnostmi, ki zagotavljajo doseganje standardov iz operativnega priročnika.

(a)

uporablja ustrezne zmogljivosti zemeljske oskrbe, da zagotovi varno oskrbo svojih letov;

(b)

zagotovi operativne podporne zmogljivosti v glavni operativni bazi, ki ustrezajo območju in vrsti operacij, in

(c)

zagotovi, da delovni prostor, ki je na voljo v vsaki operativni bazi, ustreza osebju, katerega dejanja lahko vplivajo na varnost letalskih operacij. Upoštevajo se potrebe zemeljskega osebja, osebja, pristojnega za operativni nadzor, potrebe po shranjevanju in prikazu najpomembnejših evidenc ter potrebe posadk pri načrtovanju letov.

(a)

Operator skrbi za izdajanje priročnikov in druge potrebne dokumentacije ter z njimi povezanih sprememb.

(b)

Operator je sposoben nemudoma posredovati operativna navodila in druge informacije.

(a)

Operator pripravi operativni priročnik v skladu s točko 8.b Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008.

(b)

V vsebini operativnega priročnika se upoštevajo zahteve iz te priloge, Priloge IV (del CAT) oziroma Priloge V (del SPA), kot je ustrezno, vsebina pa ni v nasprotju s pogoji iz operativnih specifikacij k spričevalu letalskega prevoznika (AOC).

(c)

Operativni priročnik se lahko izda v ločenih delih.

(d)

Celotno operativno osebje ima preprost dostop do delov operativnega priročnika, ki se nanašajo na njegove naloge.

(e)

Operativni priročnik se sproti posodablja. Celotno osebje je obveščeno o spremembah, ki se nanašajo na njegove naloge.

(f)

Vsak član posadke prejme osebni izvod ustreznih oddelkov operativnega priročnika, ki se nanašajo na njegove naloge. Vsak imetnik operativnega priročnika ali njegovih ustreznih delov svoj izvod sproti dopolnjuje s spremembami ali popravki, ki mu jih zagotovi operator.

(g)

Za imetnike spričevala AOC:

(h)

Ne glede na odstavek (g), če so zaradi varnosti potrebni takojšnje spremembe ali popravki, se ti lahko objavijo in začnejo uporabljati takoj, če je bila oddana vloga za zahtevano odobritev.

(i)

Operator vključi vse spremembe in popravke, ki jih zahteva pristojni organ.

(j)

Operator zagotovi, da se informacije, vzete iz odobrenih dokumentov, in vse njihove spremembe v operativnem priročniku ustrezno upoštevajo. Vendar to operatorju ne preprečuje objave starejših podatkov in postopkov v operativnem priročniku.

(k)

Operator zagotovi, da vse osebje razume jezik, v katerem so napisani tisti deli operativnega priročnika, ki se nanašajo na njegove naloge in odgovornosti. Vsebina operativnega priročnika se predstavi v obliki, v kateri se lahko uporablja brez težav, in upošteva človeške dejavnike.

(a)

Del A: Splošno/Osnovno, ki obsega vse operativne usmeritve, navodila in postopke, ki niso povezani s tipom zrakoplova.

(b)

Del B: zadeve, ki se nanašajo na operacije zrakoplova ter obsegajo navodila in postopke, ki so povezani s tipom zrakoplova, ob upoštevanju razlik med tipi/razredi, različicami ali posameznimi zrakoplovi, ki jih uporablja operator.

(c)

Del C: operacije komercialnega zračnega prevoza, ki obsegajo navodila in informacije v zvezi z zračno potjo/vlogo v posadki/območjem in letališčem/območjem delovanja;

(d)

Del D: usposabljanje, ki obsega vsa navodila za usposabljanje osebja, ki so potrebna za varno delovanje.

(a)

Določi se seznam minimalne opreme (MEL) v skladu s točko 8.a.3 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008 na podlagi glavnega seznama minimalne opreme (MMEL), kot je opredeljeno v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003.

(b)

Seznam MEL in vse spremembe tega seznama odobri pristojni organ.

(c)

Operator spremeni seznam MEL po vsaki veljavni spremembi seznama MMEL v sprejemljivem roku.

(d)

Seznam MEL poleg seznama delov opreme vsebuje:

(e)

Operator:

(f)

Na podlagi odobritve pristojnega organa lahko operator uporabi postopek za enkratno podaljšanje roka za odpravo napak kategorije B, C in D, če:

(g)

Operator določi operativne postopke in postopke vzdrževanja s seznama MEL ob upoštevanju operativnih postopkov in postopkov vzdrževanja s seznama MMEL. Ti postopki so del operatorjevih priročnikov ali seznama MEL.

(h)

Operator spremeni operativne postopke in postopke vzdrževanja s seznama MEL po vsaki veljavni spremembi operativnih postopkov in postopkov vzdrževanja s seznama MMEL.

(i)

Razen če ni v seznamu MEL drugače določeno, operator izvaja:

(j)

Na podlagi posebne odobritve za vsak primer posebej, ki jo da pristojni organ, lahko operator uporablja zrakoplov z nedelujočimi instrumenti, deli opreme ali funkcijami zunaj omejitev seznama MEL, vendar v okviru omejitev seznama MMEL, če:

(a)

Evidence o dejavnostih iz ORO.GEN.200 se hranijo najmanj 5 let.

(b)

Naslednje informacije, ki se uporabljajo za pripravo in izvedbo leta, ter povezana poročila se hranijo 3 mesece:

(c)

Evidenca o osebju se hrani za spodaj navedena obdobja:

(d)

Operator:

(e)

Operator hrani informacije, ki se uporabljajo za pripravo in izvedbo leta, in evidenco o usposabljanju osebja, kar velja tudi, če preneha biti operator zadevnega zrakoplova ali delodajalec zadevnega člana posadke, če je to v skladu z roki iz odstavka (c).

(f)

Če član posadke postane član posadke pri drugem operatorju, operator da evidenco člana posadke na voljo novemu operatorju, če je to v skladu z roki iz odstavka (c).

(a)

Na letalu, na katerem ima pilotska kabina vrata, je mogoče ta vrata zakleniti, zagotovi pa se način, kako lahko kabinsko osebje obvesti letalsko posadko v primeru sumljive dejavnosti ali kršitve varnosti v potniški kabini.

(b)

Vsa potniška letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 45 500 kg ali z MOPSC nad 60, ki se uporabljajo za komercialni prevoz potnikov, so opremljena z odobrenimi vrati pilotske kabine, ki se lahko zaklenejo ali odklenejo z vsakega pilotskega mesta in so oblikovana tako, da izpolnjujejo veljavne zahteve glede plovnosti.

(c)

Na vseh letalih, ki so v skladu s točko (b) zgoraj opremljena z vrati pilotske kabine:

(a)

Sestava letalske posadke in število članov letalske posadke na mestih, določenih za letalsko posadko, nista manjša od minimuma iz letalskega priročnika zrakoplova ali operativnih omejitev, predpisanih za zrakoplov.

(b)

Letalska posadka vključuje dodatne člane letalske posadke, če to zahteva vrsta operacije, in se ne zmanjša pod število iz operativnega priročnika.

(c)

Vsi člani letalske posadke imajo licenco in ratinge, ki so izdani ali sprejeti v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1178/2011 (6) in ustrezajo nalogam, ki so jim dodeljene.

(d)

Člana letalske posadke lahko pri izvajanju njegovih nalog pri krmilu zamenja drug ustrezno usposobljen član letalske posadke.

(e)

Operator pri najemu storitev članov letalskih posadk, ki delajo v samostojnem poklicu ali s krajšim delovnim časom, preveri, ali so izpolnjene vse veljavne zahteve tega poddela in ustrezni elementi Priloge I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011, vključno z zahtevami glede nedavnih izkušenj, ob upoštevanju vseh storitev, ki jih je član letalske posadke opravil za drugega operatorja oziroma operatorje, da se opredelijo zlasti:

(a)

Operator v skladu s točko 8.e Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008 enega izmed pilotov iz letalske posadke, usposobljenega za vodjo zrakoplova v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011, imenuje za vodjo zrakoplova.

(b)

Operator imenuje člana letalske posadke za vodjo zrakoplova le, če ima ta:

(c)

Vodja zrakoplova ali pilot, na katerega se lahko prenese vodenje leta, ima opravljeno začetno seznanitveno usposabljanje o zračni poti ali območju, predvidenem za let, ter letališčih, zmogljivostih in postopkih, ki se bodo uporabljali. To znanje o zračni poti/območju in letališču se ohranja z letenjem na zračni poti ali območju ali do letališča vsaj enkrat v 12-mesečnem obdobju.

(d)

Pri letalih razreda zmogljivosti B, ki se uporabljajo za dnevne operacije komercialnega zračnega prevoza po pravilih vizualnega letenja (VFR), se odstavek (c) ne uporablja.

(a)

Član letalske posadke pred začetkom delovanja opravi usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini (CRM), ki ustreza njegovi vlogi v posadki, kot je navedeno v operativnem priročniku.

(b)

Elementi usposabljanja za CRM se vključijo v usposabljanje in periodično usposabljanje o tipu ali razredu zrakoplova ter tečaj poveljevanja.

(a)

Pri letalskih ali helikopterskih operacijah član letalske posadke pred začetkom izvajanja nenadzorovanih linijskih letov opravi tečaj preusmeritvenega usposabljanja, ki ga zagotovi operator:

(b)

Tečaj preusmeritvenega usposabljanja, ki ga zagotovi operator, vključuje usposabljanje o opremi, nameščeni na zrakoplovu, kot je ustrezno za vloge članov letalske posadke.

(a)

Člani letalske posadke opravijo izobraževanje o razlikah ali seznanitveno usposabljanje, kadar je to potrebno v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011 in pri spremembi opreme ali postopkov, ki zahteva dodatno znanje o tipih ali različicah, ki jih trenutno upravljajo.

(b)

V operativnem priročniku je navedeno, kdaj se zahtevata takšno izobraževanje o razlikah ali seznanitveno usposabljanje.

(a)

Vsak član letalske posadke opravi redno letno usposabljanje med letom in na tleh, ki ustreza tipu ali različici zrakoplova, na katerem dela, vključno z usposabljanjem o razmestitvi in uporabi vse reševalne in varnostne opreme na zrakoplovu.

(b)

Vsak član letalske posadke opravi redno preverjanje, da dokaže usposobljenost za izvajanje običajnih in neobičajnih postopkih ter postopkov v sili.

(a)

Člani letalske posadke, ki upravljajo več kot en tip ali različico zrakoplova, izpolnjujejo zahteve iz tega poddela za vsak tip ali različico, če niso v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003, za ustrezne tipe ali različice opredeljene kreditne točke, povezane z zahtevami za usposabljanje, preverjanje in nedavne izkušnje.

(b)

Ustrezni postopki in/ali operativne omejitve se za vsako operacijo na več kot enem tipu ali različici navedejo v operativnem priročniku.

(a)

Celotno usposabljanje, ki se zahteva v tem poddelu:

(b)

Operator pri določanju programov in učnih načrtov usposabljanja vključi obvezne elemente za zadevni tip, kot je opredeljeno v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003.

(c)

Programe usposabljanja in preverjanja, vključno z učnimi načrti in uporabo posameznih simulacijskih naprav za usposabljanje (FSTD), odobri pristojni organ.

(d)

Naprava FSTD je kar najboljši približek zrakoplova, ki ga uporablja operator. Razlike med napravo FSTD in zrakoplovom se opišejo in obravnavajo na informativnem sestanku ali usposabljanju, kot je ustrezno.

(e)

Operator vzpostavi sistem za ustrezno spremljanje sprememb naprave FSTD in zagotavljanje, da te spremembe ne vplivajo na ustreznost programov usposabljanja.

(a)

V letalski posadki je največ en neizkušen član letalske posadke.

(b)

Vodja zrakoplova lahko vodenje leta zaupa drugemu pilotu, ki je ustrezno usposobljen v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011, če so izpolnjene zahteve iz ORO.FC.105(b)(1), (b)(2) in (c).

(c)

Posebne zahteve za letalske operacije po pravilih instrumentalnega letenja (IFR) ali ponoči.

(d)

Posebne zahteve za helikopterske operacije.

(a)

Vodja zrakoplova lahko izvajanje leta prenese na:

(b)

Kopilota lahko zamenja:

(c)

Inženirja leta lahko med letom nadomesti član posadke, ki je ustrezno usposobljen v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi.

(a)

operator v operativni priročnik vključi program pilotovega preusmeritvenega in periodičnega usposabljanja, ki vključuje dodatne zahteve za operacije z enim pilotom. Pilot je opravil usposabljanje o postopkih operatorja, zlasti glede:

(b)

periodična preverjanja iz ORO.FC.230 izvede kot edini pilot na ustreznem tipu ali razredu zrakoplova v reprezentativnem okolju za operacije;

(c)

v zvezi z letalskimi operacijami po pravilih IFR ima pilot naslednje izkušnje:

(d)

v zvezi z nočnimi letalskimi operacijami ima pilot naslednje izkušnje:

(e)

v zvezi s helikopterskimi operacijami po pravilih IFR ima pilot naslednje izkušnje:

(a)

Tečaj poveljevanja v zvezi z letalskimi in helikopterskimi operacijami vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)

Član letalske posadke mora pred začetkom nenadzorovanega linijskega letenja opraviti začetno usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini (CRM).

(b)

Začetno usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini mora izvajati najmanj en ustrezno usposobljen vodja tovrstnega usposabljanja, ki mu lahko pri obravnavanju posebnih področij pomagajo strokovnjaki.

(c)

Če član letalske posadke še ni opravil teoretičnega usposabljanja v zvezi s človeškimi dejavniki do ravni ATPL, mora pred začetnim usposabljanjem za skupno delo v pilotski kabini ali skupaj z njim opraviti teoretični tečaj, ki ga zagotovi operator in temelji na učnem načrtu o zmogljivostih in omejitvah človeškega delovanja za ATPL, kot je določeno v Prilogi I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011.

(a)

Usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini je vključeno v preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator.

(b)

Potem ko član letalske posadke začne obiskovati preusmeritveni tečaj, ki ga zagotovi operator, se mu delo na drugem tipu ali razredu zrakoplova ne sme dodeliti, dokler ne opravi tečaja. Člani posadke, ki upravljajo le letala razreda zmogljivosti B, so lahko med preusmeritvenimi tečaji dodeljeni letom na drugih tipih letal zmogljivosti razreda B v obsegu, ki je potreben za ohranjanje operacije.

(c)

Obseg usposabljanja, ki ga član letalske posadke potrebuje za preusmeritveni tečaj, ki ga zagotovi operator, se določi v skladu s standardi usposobljenosti in izkušenj iz operativnega priročnika, ob upoštevanju predhodnega usposabljanja in izkušenj člana letalske posadke.

(d)

Član letalske posadke opravi:

(e)

Pri letalih piloti, ki jim je bil izdan rating tipa na podlagi tečaja brez opravljenih ur letenja (Zero Flight Time Training, ZFTT):

1.

Vsak član letalske posadke kot del običajnega dopolnilnega usposabljanja za letalsko posadko opravi preverjanja strokovnosti, ki jih zagotovi operator, da dokaže svojo usposobljenost za izvajanje običajnih in neobičajnih postopkov ter postopkov v sili.

2.

Če bo moral član letalske posadke leteti po pravilih IFR, se preverjanje strokovnosti, ki ga zagotovi operator, izvede brez zunanje vizualne reference, kot je ustrezno.

3.

Obdobje veljavnosti preverjanja strokovnosti, ki ga zagotovi operator, je šest koledarskih mesecev. V primeru dnevnih operacij po pravilih VFR z letali razreda zmogljivosti B, ki se izvajajo v obdobjih, ki niso daljša od osmih zaporednih mesecev, zadostuje eno preverjanje strokovnosti, ki ga zagotovi operator. Preverjanje strokovnosti se opravi pred začetkom izvajanja operacij komercialnega zračnega prevoza.

4.

Član letalske posadke, ki sodeluje pri dnevnih operacijah in operacijah po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, z nekompleksnim helikopterjem na motorni pogon, lahko opravi preverjanje strokovnosti, ki ga zagotovi operator, za le enega od ustreznih tipov. Preverjanje strokovnosti, ki ga zagotovi operator, se vsakič opravi za tip, ki za preverjanje strokovnosti že najdlje ni bil uporabljen. Ustrezni tipi helikopterjev, ki jih je za namen preverjanja strokovnosti, ki ga zagotovi operator, mogoče razvrstiti v skupine, so vključeni v operativni priročnik.

5.

Ne glede na ORO.FC.145(a)(2) lahko preverjanje v zvezi z dnevnimi operacijami nekompleksnih helikopterjev na motorni pogon po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, in letali razreda zmogljivosti B izvede ustrezno usposobljen vodja zrakoplova, ki ga imenuje operator ter je usposobljen za uporabo načel skupnega dela v pilotski kabini in oceno veščin takega dela. Operator obvesti pristojni organ o imenovanih osebah.

1.

Vsak član letalske posadke opravi linijsko preverjanje na zrakoplovu, da dokaže usposobljenost za izvajanje običajnih linijskih operacij iz operativnega priročnika. Obdobje veljavnosti linijskega preverjanja usposobljenosti je dvanajst koledarskih mesecev.

2.

Ne glede na ORO.FC.145(a)(2) lahko linijska preverjanja izvede ustrezno usposobljen vodja zrakoplova, ki ga imenuje operator ter je usposobljen za uporabo načel skupnega dela v pilotski kabini in oceno veščin takega dela.

1.

Elementi skupnega dela v pilotski kabini se vključijo v vse ustrezne faze periodičnega usposabljanja.

2.

Vsak član letalske posadke opravi posebno modularno usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini. Vse pomembne teme usposabljanja zanj so zajete s čim enakomernejšo razvrstitvijo modularnega usposabljanja v vsakem triletnem obdobju.

(a)

Vodje zrakoplovov, od katerih njihove naloge zahtevajo, da delajo na katerem koli pilotovem sedežu in opravljajo naloge kopilota, ali vodje zrakoplovov, ki morajo izvajati usposabljanje ali preverjanje, opravijo dodatno usposabljanje in preverjanje, kot je opredeljeno v operativnem priročniku. Preverjanje se lahko izvede hkrati s preverjanjem strokovnosti, ki ga zagotovi operator, iz ORO.FC.230(b).

(b)

Dodatno usposabljanje in preverjanje vključujeta vsaj naslednje:

(c)

Pri helikopterjih vodje zrakoplovov opravijo tudi preverjanja strokovnosti izmenično na levem in desnem sedežu, če pri preverjanju strokovnosti za tip, ki je združeno s preverjanjem strokovnosti, ki ga zagotovi operator, vodja zrakoplova opravi svoje usposabljanje ali preverjanje na svojem običajnem sedežu.

(d)

Če se na zrakoplovu izvajajo manevri pri okvari letala, se simulira okvara motorja.

(e)

Pri delu na sedežu kopilota je treba znova potrditi in obnoviti tudi preverjanja iz ORO.FC.230 za delo na sedežu vodje zrakoplova.

(f)

Pilot, ki zamenja vodjo zrakoplova, prej hkrati s preverjanji strokovnosti iz ORO.FC.230 (b), ki jih zagotovi operator, dokaže izkušnje s področja urjenja in uporabe postopkov, za katere po navadi ni odgovoren. Če razlike med delom na levem in desnem sedežu niso velike, se lahko praktične vaje izvajajo na katerem koli sedežu.

(g)

Pilot, ki ni vodja zrakoplova na sedežu vodje zrakoplova, hkrati s preverjanji strokovnosti iz ORO.FC.230(b), ki jih zagotovi operator, dokaže izkušnje s področja urjenja in uporabe postopkov, za katere je odgovoren vodja zrakoplova kot nadzorovalni pilot. Če razlike med delom na levem in desnem sedežu niso velike, se lahko praktične vaje izvajajo na katerem koli sedežu.

(a)

Postopki ali operativne omejitve za operacije na več kot enem tipu ali različici, ki so navedeni v operativnem priročniku in jih odobri pristojni organ, vključujejo: