ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2012.296.slv

Uradni list

Evropske unije

L 296

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 55
25. oktober 2012


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

1

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

25.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 965/2012

z dne 5. oktobra 2012

o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (1), ter zlasti členov 8(5) in 10(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Operatorji in osebje, ki sodelujejo pri upravljanju nekaterih zrakoplovov, morajo izpolnjevati zadevne bistvene zahteve iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008.

(2)

Uredba (ES) 216/2008 zahteva, da države članice poleg nadzorovanja certifikatov, ki so jih izdale, izvajajo tudi preiskave, vključno s preverjanji na ploščadi, in sprejmejo ukrepe, vključno s prepovedjo vzletanja zrakoplova, za preprečitev nadaljnje kršitve predpisov.

(3)

V skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 bi morala Komisija sprejeti potrebna izvedbena pravila za vzpostavitev pogojev za varno za varno operacijo zrakoplovov.

(4)

Za zagotovitev nemotenega prehoda in visoke ravni varnosti civilnega letalstva v Evropski uniji bi morali izvedbeni ukrepi odražati najsodobnejšo tehnologijo, vključno z najboljšimi praksami, ter znanstveni in tehnični napredek na področju zračnih operacij. V skladu s tem bi bilo treba upoštevati tehnične zahteve in upravne postopke, dogovorjene pod okriljem Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: ICAO) in evropskih Združenih letalskih organov do 30. junija 2009, ter veljavno nacionalno zakonodajo.

(5)

Zagotoviti je treba dovolj časa, da se letalska industrija in organi držav članic prilagodijo novemu regulativnemu okviru ter da pod določenimi pogoji priznajo veljavnost certifikatov, izdanih pred začetkom uporabe te uredbe.

(6)

Ker je ta uredba izvedbeni ukrep iz člena 8(5) in člena 10(5) Uredbe (ES) št. 216/2008, se Priloga III k Uredbi Sveta (EGS) št. 3922/91 (2) in Direktiva 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) štejeta za razveljavljeni v skladu s členom 69(3) in členom 69(5) Uredbe (ES) št. 216/2008. Vendar bi se morala Priloga III začasno še uporabljati, dokler se ne iztečejo prehodna obdobja, predvidena v tej uredbi, in to za tista področja, za katera še niso bili sprejeti nobeni izvedbeni ukrepi. Podobno bi se morala Direktiva 2004/36/ES začasno še uporabljati do izteka prehodnih obdobij, predvidenih v tej uredbi.

(7)

Evropska agencija za varnost v letalstvu je pripravila osnutek izvedbenih predpisov in jih je predložila Komisiji kot mnenje v skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 65 Uredbe (ES) št. 216/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa podrobna pravila za operacije komercialnega zračnega prevoza z letali in helikopterji, vključno z inšpekcijskimi pregledi na ploščadi za zrakoplove operatorjev pod varnostnim nadzorom druge države, potem ko pristanejo na letališčih na ozemlju, za katero veljajo določbe Pogodbe.

2.   Ta uredba tudi določa podrobna pravila o pogojih za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasen odvzem ali preklic spričeval operatorjev zrakoplovov iz člena 4(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 216/2008, ki se uporabljajo v operacijah komercialnega zračnega prevoza, privilegije in odgovornosti imetnikov spričeval ter pogoje, pod katerimi se operacije prepovejo, omejijo ali podredijo določenim pogojem v interesu varnosti.

3.   Ta uredba se ne uporablja za zračne operacije, na katere se nanaša člen 1(2)(a) Uredbe (ES) št. 216/2008.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe velja:

1.

„Operacija komercialnega zračnega prevoza“ pomeni operacijo z zrakoplovom, namenjeno prevozu potnikov, tovora ali pošte, za plačilo ali drugo protivrednost.

2.

„Letala razreda zmogljivosti B“ pomenijo propelerska letala z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) devet ali manj in največjo vzletno maso 5 700 kg ali manj.

3.

„Območje javnega interesa“ pomeni območje, ki se uporablja izključno za operacije v javnem interesu.

4.

„Operacija razreda zmogljivosti 1“ pomeni operacijo s tako zmogljivostjo, pri kateri helikopter v primeru odpovedi ključnega motorja lahko pristane v okviru razpoložljive razdalje za zaustavljeni vzlet ali varno nadaljuje let do primernega pristajalnega območja, odvisno od tega, kdaj se odpoved pojavi.

Dodatne opredelitve izrazov so v Prilogi I za namene prilog II–V.

Člen 3

Zmogljivosti nadzora

1.   Države članice imenujejo enega ali več subjektov kot pristojni organ znotraj navedene države članice s potrebnimi pooblastili in dodeljenimi odgovornostmi za certificiranje in nadzor v zvezi z osebami in organizacijami, za katere se uporabljajo Uredba (ES) št. 216/2008 in njena izvedbena pravila.

2.   Če država članica imenuje več subjektov kot pristojni organ:

(a)

se jasno opredelijo področja pristojnosti vsakega pristojnega organa v zvezi z odgovornostmi in geografskim omejevanjem, in

(b)

se vzpostavi usklajevanje med navedenimi subjekti, da se zagotovi učinkovit pregled nad vsemi organizacijami in osebami, za katere se uporabljajo Uredba (ES) št. 216/2008 in njena izvedbena pravila, ki so v okviru njihovih pristojnosti.

3.   Države članice zagotovijo, da ima(-jo) pristojni organ(-i) potrebne zmogljivosti za zagotovitev nadzora nad vsemi osebami in organizacijami, ki jih zajema njihov program nadzora, vključno z zadostnimi viri za izpolnjevanje zahtev te uredbe.

4.   Države članice zagotovijo, da osebje pristojnega organa ne opravlja dejavnosti nadzora, kadar obstajajo dokazi, da bi lahko to posredno ali neposredno povzročilo navzkrižje interesov, zlasti v zvezi z družinskimi in finančnimi interesi.

5.   Osebje, ki mu pristojni organ dovoli izvajanje nalog certificiranja in/ali nadzora, se pooblasti za izvajanje najmanj naslednjih nalog:

(a)

pregled dokumentacije, podatkov, postopkov in vsega drugega gradiva, ki zadeva opravljanje nalog certificiranja in/ali nadzora;

(b)

pridobitev kopij ali izpiskov iz takšne dokumentacije, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c)

zahteva po ustni razlagi na kraju samem;

(d)

vstop v zadevne prostore, kraje delovanja ali prevozna sredstva;

(e)

izvajanje revizij, preiskav, ocen in inšpekcijskih pregledov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na ploščadi in nenapovedanimi inšpekcijskimi pregledi;

(f)

po potrebi sprejemanje ali uvajanje izvršilnih ukrepov.

6.   Naloge iz odstavka 5 se izvajajo v skladu s pravnimi določbami zadevne države članice.

Člen 4

Preverjanja na ploščadi

Preverjanja na ploščadi za zrakoplove operatorjev pod varnostnim nadzorom neke druge države članice ali tretje države se izvajajo v skladu s poddelom RAMP iz Priloge II.

Člen 5

Letalske operacije

1.   Operatorji lahko uporabljajo zrakoplov za operacije komercialnega zračnega prevoza samo v skladu s prilogama III in IV.

2.   Operatorji komercialnega zračnega prevoza upoštevajo zadevne določbe Priloge V pri upravljanju:

(a)

letal in helikopterjev, ki se uporabljajo za:

(i)

operacije, ki uporabljajo navigacijo na podlagi zmogljivosti (PBN);

(ii)

operacije v skladu s specifikacijami minimalne navigacijske zmogljivosti (MNPS);

(iii)

operacije v zračnem prostoru z zmanjšanimi minimalnimi vertikalnimi razdvajanji (RVSM);

(iv)

operacije pri zmanjšani vidljivosti (LVO);

(b)

letal in helikopterjev, ki se uporabljajo za prevoz nevarnega blaga;

(c)

dvomotornih letal, ki se uporabljajo za operacije povečanega doleta (ETOPS) v komercialnem zračnem prevozu;

(d)

helikopterjev, ki se uporabljajo za operacije komercialnega zračnega prevoza s pomočjo sistemov za nočno gledanje (NVIS);

(e)

helikopterjev, ki se uporabljajo za operacije komercialnega zračnega prevoza z obešenim tovorom (HHO), in

(f)

helikopterjev, ki se uporabljajo za operacije komercialnega zračnega prevoza nujne medicinske pomoči (HEMS).

Člen 6

Odstopanja

1.   Za operacije komercialnega zračnega prevoza, ki se začnejo in končajo na istem letališču oziroma območju delovanja z letali razreda zmogljivosti B ali z nekompleksnimi helikopterji, ni treba, da so v skladu s prilogama III in IV.

Vendar zanje velja naslednje:

(a)

za letala: Priloga III k Uredbi (EGS) št. 3922/91 in z njo povezane nacionalne izjeme, ki temeljijo na ocenah varnostnih tveganj, ki jih izvajajo pristojni organi;

(b)

za helikopterje: nacionalne zahteve.

2.   Z odstopanjem od člena 5(1) se zrakoplovi iz člena 4(5) Uredbe (ES) št. 216/2008 upravljajo v skladu pogoji iz Odločbe Komisije C(2009) 7633 z dne 14. oktobra 2009, kadar se uporabljajo v operacijah komercialnega zračnega prevoza. Vsaka sprememba operacije, ki vpliva na pogoje iz navedene odločbe, se sporoči Komisiji in Evropski agenciji za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija), preden se sprememba izvede.

Država članica, ki ni naslovnica Odločbe C(2009) 7633 in ki namerava uporabljati odstopanje iz navedene odločbe, o svoji nameri uradno obvesti Komisijo in Agencijo, preden se odstopanje izvede. Komisija in Agencija ocenita, koliko sprememba ali nameravana uporaba odstopa od pogojev iz Odločbe C(2009) 7633 ali vpliva na začetno presojo varnosti, ki se izvaja na podlagi navedene odločbe. Če presoja pokaže, da sprememba ali nameravana uporaba ne ustreza začetni presoji varnosti, pripravljeni na podlagi Odločbe C(2009) 7633, zadevna država članica predloži novo potrebo po odstopanju v skladu s členom 14(6) Uredbe (ES) št. 216/2008.

3.   Z odstopanjem od člena 5(1) se leti, povezani z uvedbo ali spremembo vrst zrakoplovov, ki jih izvajajo projektivne in proizvodne organizacije v okviru svojih privilegijev, izvajajo še naprej pod pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji držav članic.

4.   Ne glede na člen 5 lahko države članice še naprej zahtevajo posebno odobritev in dodatne zahteve glede operativnih postopkov, opreme, usposobljenosti posadk in usposabljanja za helikopterske operacije komercialnega zračnega prevoza na morju v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo. Države članice obvestijo Komisijo in Agencijo o dodatnih zahtevah, ki se uporabljajo za take posebne odobritve. Te zahteve niso manj restriktivne kot tiste iz prilog III in IV.

5.   Z odstopanjem od CAT.POL.A.300(a) iz Priloge IV se enomotorna letala, kadar se uporabljajo v operacijah komercialnega zračnega prevoza, uporabljajo ponoči ali v instrumentalnih meteoroloških pogojih pod pogoji, določenimi v obstoječih izjemah, ki so jih odobrile države članice v skladu s členom 8(2) Uredbe (EGS) št. 3922/91.

Vsaka sprememba operacije teh letal, ki vpliva na pogoje iz navedenih izjem, se sporoči Komisiji in Agenciji, preden se sprememba izvede. Komisija in Agencija ocenita predlagano spremembo v skladu s členom 14(5) Uredbe (ES) št. 216/2008.

6.   Obstoječe helikopterske operacije na območje javnega interesa/z njega se lahko izvajajo z odstopanjem od CAT.POL.H.225 iz Priloge IV, kadar koli velikost območja javnega interesa ali ovire na njem ali sam helikopter ne dopuščajo izpolnjevanja zahtev za operacije razreda zmogljivosti 1. Takšne operacije se izvajajo pod pogoji, ki jih določijo države članice. Države članice obvestijo Komisijo in Agencijo o pogojih, ki se uporabljajo.

Člen 7

Spričevala letalskega prevoznika

1.   Za spričevala letalskega prevoznika (AOC), ki jih izda država članica operatorjem letal za komercialni zračni prevoz pred začetkom uporabe te uredbe v skladu z Uredbo (EGS) št. 3922/91, se šteje, da so bila izdana v skladu s to uredbo.

Vendar najpozneje 28. oktobra 2014:

(a)

operatorji ustrezno prilagodijo svoj sistem upravljanja, programe usposabljanja, postopke in priročnike, tako da so skladni s prilogami III, IV in V;

(b)

spričevalo letalskega prevoznika se nadomesti s spričevali, izdanimi v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

2.   Spričevala letalskega prevoznika, ki jih izda država članica operatorjem helikopterjev za komercialni zračni prevoz pred začetkom uporabe te uredbe, se pretvorijo v spričevala letalskega prevoznika, skladna s to uredbo v skladu s poročilom o pretvorbi, ki ga pripravi država članica, ki je izdala spričevalo letalskega prevoznika, po posvetovanju z Agencijo.

Poročilo o pretvorbi opisuje:

(a)

nacionalne zahteve, na podlagi katerih so bila izdana spričevala letalskega prevoznika;

(b)

obseg privilegijev, danih operatorjem;

(c)

razlike med nacionalnimi zahtevami, na podlagi katerih so bila izdana spričevala letalskega prevoznika, in zahtevami prilog III, IV in V, skupaj z navedbo, kako in kdaj se bo od operatorjev zahtevalo, da zagotovijo polno skladnost z navedenimi prilogami.

Poročilo o pretvorbi vsebuje kopije vseh dokumentov, potrebnih za dokazovanje elementov iz točk (a) do (c), vključno s kopijami zadevnih nacionalnih zahtev in postopkov.

Člen 8

Omejitve trajanja letov

Za omejitve trajanja letov in delovnega časa velja naslednje:

(a)

za letala: člen 8(4) in poddel Q iz Priloge III k Uredbi (EGS) št. 3922/91;

(b)

za helikopterje: nacionalne zahteve.

Člen 9

Seznami minimalne opreme

Za sezname minimalne opreme (MEL), ki jih pred začetkom uporabe te uredbe odobri država operatorja ali država registracije, kot je ustrezno, se šteje, da so odobreni v skladu s to uredbo, in jih lahko operator, ki je prejel odobritev, še naprej uporablja.

Po začetku uporabe te uredbe se vsaka sprememba seznamov minimalne opreme izvede v skladu z ORO.MLR.105 iz Priloge III.

Člen 10

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 28. oktobra 2012.

2.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 se države članice lahko odločijo, da do 28. oktobra 2014 ne uporabljajo določb prilog I do V.

Če država članica uporabi to možnost, o tem obvesti Komisijo in Agencijo. V tem obvestilu opiše razloge za takšno odstopanje in trajanje odstopanja ter program za izvajanje načrtovanih ukrepov in njihov časovni razpored.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. oktobra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

(2)  UL L 373, 31.12.1991, str. 4.

(3)  UL L 143, 30.4.2004, str. 76.


PRILOGA I

Opredelitev izrazov, ki se uporabljajo v prilogah II–V

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve izrazov:

1.

„Razpoložljiva razdalja pospeševanja in zaustavljanja (ASDA)“ pomeni dolžino razpoložljive steze za vzletni zalet in dolžino podaljška zaustavljanja, če je država letališča objavila, da je takšen podaljšek zaustavljanja na voljo in da lahko nosi maso letala v prevladujočih obratovalnih pogojih.

2.

„Sprejemljivi načini usklajevanja (AMC)“ pomeni nezavezujoče standarde, ki jih je Agencija sprejela za ponazoritev načinov vzpostavitve skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.

3.

„Sprejemni kontrolni seznam“ pomeni dokument, ki se uporablja kot pomoč pri preverjanju zunanjega videza tovorkov z nevarnim blagom in z njimi povezanih dokumentov, da se ugotovi, ali so izpolnjene vse ustrezne zahteve.

4.

„Ustrezno letališče“ pomeni letališče, na katerem je mogoče uporabljati zrakoplov ob upoštevanju veljavnih zahtev glede zmogljivosti in značilnosti vzletno-pristajalne steze.

5.

Za namene razvrščanja potnikov:

(a)

„odrasli“ pomenijo osebe, stare 12 let in več;

(b)

„otroci“ pomenijo osebe, stare dve leti ali več, vendar manj kot 12 let;

(c)

„dojenčki“ pomenijo osebe, stare manj kot dve leti.

6.

„Letalo“ pomeni zrakoplov na motorni pogon z nepremičnimi krili, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu zaradi aerodinamičnih reakcij zraka na njegovih krilih.

7.

„Let s pomočjo sistema za nočno gledanje (NVIS)“ pri operacijah NVIS pomeni tisti del leta po pravilih vizualnega letenja (VFR), ki se opravi ponoči, kadar član posadke uporablja očala za nočno gledanje (NVG).

8.

„Zrakoplov“ pomeni napravo, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, ki ni reakcija zraka na zemeljsko površino.

9.

„Drugi načini usklajevanja“ pomenijo tiste načine, v katerih je predlagana alternativa sedanjim sprejemljivim načinom usklajevanja, ali tiste, v katerih so predlagani novi načini vzpostavitve skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbeni pravili, v zvezi s katerimi Agencija ni sprejela povezanih sprejemljivih načinov usklajevanja.

10.

„Preprečevanje zaledenitve“ pri postopkih na tleh pomeni postopek za zaščito pred nastankom zmrzali ali ledu in kopičenjem snega na obdelanih površinah zrakoplova za omejeno časovno obdobje (čas zaščite).

11.

„Član kabinskega osebja“ pomeni ustrezno usposobljenega člana osebja, ki ni član letalske posadke ali tehničnega osebja in ga operator določi za opravljanje nalog v zvezi z varnostjo potnikov in leta med operacijami.

12.

„Operacija prileta kategorije I (CAT I)“ pomeni natančen instrumentalni prilet in pristanek na podlagi instrumentalnega pristajalnega sistema (ILS), mikrovalovnega pristajalnega sistema (MLS), sistema GLS (pristajalni sistem na podlagi zemeljskega razširjenega globalnega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS/GBAS)), preciznega priletnega radarja (PAR) ali sistema GNSS na podlagi satelitskega razširitvenega sistema (SBAS) z višino odločitve (DH) najmanj 200 ft in vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) najmanj 550 m za letala in 500 m za helikopterje.

13.

„Operacija kategorije II (CAT II)“ pomeni operacijo natančnega instrumentalnega prileta in pristanka na podlagi sistema ILS ali MLS z:

(a)

višino odločitve (DH) pod 200 ft, vendar ne manj kot 100 ft, in

(b)

vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) najmanj 300 m.

14.

„Operacija kategorije IIIA (CAT IIIA)“ pomeni natančen instrumentalni prilet in pristanek na podlagi sistema ILS ali MLS z:

(a)

višino odločitve (DH) manj kot 100 ft in

(b)

vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) najmanj 200 m.

15.

„Operacija kategorije IIIB (CAT IIIB)“ pomeni natančen instrumentalni prilet in pristanek na podlagi sistema ILS ali MLS z:

(a)

višino odločitve (DH) manj kot 100 ft ali brez DH in

(b)

vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) manj kot 200 m, vendar najmanj 75 m.

16.

„Kategorija A v zvezi s helikopterji“ pomeni večmotorne helikopterje, ki imajo izolacijske značilnosti motorjev in sistemov opredeljene v ustreznih plovnostnih kodah in lahko izvajajo operacije na podlagi podatkov o vzletu in pristanku, ki temeljijo na konceptu okvare ključnega motorja, ki zagotavlja ustrezno označeno površino in ustrezno zmogljivost za nadaljevanje varnega leta ali varen zaustavljeni vzlet v primeru okvare motorja.

17.

„Kategorija B v zvezi s helikopterji“ pomeni eno- ali večmotorne helikopterje, ki ne izpolnjujejo standardov za kategorijo A. Helikopterji kategorije B nimajo zagotovljene zmogljivosti za nadaljevanje varnega leta v primeru okvare motorja, predpostavlja se nenačrtovani pristanek.

18.

„Certifikacijske specifikacije (CS)“ pomeni tehnične standarde, ki jih sprejme Agencija in v katerih so navedeni načini za dokazovanje skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili ter jih organizacija lahko uporabi za namene certifikacije.

19.

„Kroženje“ pomeni vizualno fazo instrumentalnega prileta, ki privede zrakoplov v položaj za pristanek na vzletno-pristajalni stezi/območju FATO (območje končnega prileta in vzleta), ki ni ustrezno postavljena(-o) za neposredni prilet.

20.

„Čistina“ pomeni določeno pravokotno območje na kopnem ali vodi pod nadzorom ustreznega organa, izbrano ali pripravljeno kot ustrezno za izvajanje dela začetnega vzpenjanja letala do določene višine.

21.

„Baza oblakov“ pomeni višino spodnje površine najnižjega opaženega ali napovedanega elementa oblačnosti v bližini letališča ali območja delovanja ali znotraj določenega območja operacij, ki se običajno meri nad nadmorsko višino letališča, pri operacijah na morju pa nad povprečno morsko gladino.

22.

„Leti pod skupno oznako“ pomenijo dogovor, na podlagi katerega operator svojo oznako uporablja za lete, ki jih izvaja drug operator, ter prodaja in izdaja vozovnice za zadevne lete.

23.

„Gosto naseljeno območje“ v zvezi z mestom ali naseljem pomeni katero koli območje, ki se večinoma uporablja za bivalne, poslovne ali rekreacijske namene.

24.

„Kontaminirana vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, več kot 25 % površine katere je v okviru zahtevane dolžine in širine za uporabo prekrite s/z:

(a)

površinsko vodo, globljo od 3 mm (0,125 inče), ali snežno brozgo ali nesprijetim snegom, ki ustrezata več kot 3 mm (0,125 inče) vode;

(b)

snegom, stisnjenim v trdo maso, ki se upira nadaljnjemu stiskanju in ki ob dviganju ostane skupaj ali pa razpade na kose (steptan sneg), ali

(c)

ledom, vključno z mokrim ledom.

25.

„Gorivo za izredne razmere“ pomeni gorivo, ki ga je treba nadomestiti v primeru nepredvidenih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na porabo goriva do namembnega letališča.

26.

„Končni prilet s stalnim spuščanjem (CDFA)“ pomeni tehniko, ki je skladna s postopki stabiliziranega prileta in pri kateri se končni prilet postopka nenatančnega instrumentalnega prileta izvede s stalnim spuščanjem brez izravnave z višine, ki je enaka ali večja od višine točke končnega prileta do točke približno 15 m (50 ft) nad pragom vzletno-pristajalne steze ali točko, na kateri bi se za posamezno vrsto letala moralo začeti ravnanje zrakoplova pred pristankom.

27.

„Pretvorjena meteorološka vidljivost (CMV)“ pomeni vrednost, ustreznico vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR), pridobljeno na podlagi sporočene meteorološke vidljivosti.

28.

„Član posadke“ pomeni osebo, ki jo operator določi za opravljanje nalog na zrakoplovu.

29.

„Ključne faze leta“ pri letalih pomenijo vzletni zalet, vzletno pot leta, končni prilet, neuspeli prilet, pristanek, vključno z ustavljanjem, in vse druge faze leta, ki jih določi vodja zrakoplova.

30.

„Ključne faze leta“ pri helikopterjih pomenijo nizko letenje, lebdenje, vzlet, končni prilet, neuspeli prilet, pristanek in vse druge faze leta, ki jih določi vodja zrakoplova.

31.

„Vlažna vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, katere površina ni suha, vendar pa vlaga na njej ne daje svetlečega videza.

32.

„Nevarno blago (DG)“ pomeni predmete in snovi, ki lahko ogrožajo zdravje, varnost, imetje ali okolje in so v tehničnih navodilih na seznamu nevarnih snovi ali so razvrščeni v skladu z navedenimi navodili.

33.

„Nesreča, ki vključuje nevarno blago“ pomeni dogodek, povezan z zračnim prevozom nevarnega blaga, ki ima za posledico smrt ali hudo poškodbo osebe ali veliko materialno škodo.

34.

„Incident, ki vključuje nevarno blago“ pomeni:

(a)

dogodek, ki ni nesreča, ki vključuje nevarne snovi, povezan z zračnim prevozom nevarnega blaga, za katerega ni nujno, da se zgodi na krovu zrakoplova, in ima za posledico poškodbo osebe, materialno škodo, požar, prelom tovora, njegovo razlitje, iztekanje tekočin ali sevanje ali kak drug dokaz, da embalaža ni ostala neoporečna;

(b)

vsi dogodki, povezani s prevozom nevarnega blaga, ki resno ogrozijo zrakoplov ali osebe na njem.

35.

„Razledenitev“ v primeru postopkov na tleh pomeni postopek za odstranjevanje zmrzali, ledu, snega ali snežne brozge z zrakoplova za pridobitev nekontaminiranih površin.

36.

„Določena točka po vzletu (DPATO)“ pomeni točko v fazi vzleta in začetnega vzpenjanja, pred katero ni zagotovljena zmožnost helikopterja za varno nadaljevanje leta z nedelujočim ključnim motorjem in bi bil lahko potreben pristanek v sili.

37.

„Določena točka pred pristankom (DPBL)“ pomeni točko v fazi prileta in med pristankom, po kateri ni zagotovljena zmožnost helikopterja za varno nadaljevanje leta z nedelujočim ključnim motorjem in bi bil lahko potreben pristanek v sili.

38.

„Razdalja DR“ pomeni vodoravno razdaljo, ki jo je helikopter prepotoval od konca razpoložljive vzletne razdalje.

39.

„Pogodba o najemu zrakoplova brez osebja“ pomeni pogodbo med podjetji, v skladu s katero se zrakoplov uporablja na podlagi spričevala letalskega prevoznika (AOC) najemojemalca.

40.

„Suha operativna masa“ pomeni skupno maso zrakoplova, pripravljenega za posebno vrsto operacije, brez uporabnega goriva in prometnega tovora.

41.

„Suha vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, ki ni niti mokra niti kontaminirana in vključuje tiste tlakovane vzletno-pristajalne steze, ki so bile posebej pripravljene z žlebovi ali poroznim tlakom in vzdrževane tako, da ohranijo „v bistvu suh“ zaviralni učinek tudi pri prisotni vlagi.

42.

„Dvignjeno območje končnega prileta in vzleta (dvignjeno območje FATO)“ pomeni območje FATO, ki je najmanj 3 m nad okoliško površino.

43.

„Nadomestno letališče na zračni poti (ERA)“ pomeni ustrezno letališče na zračni poti, ki se lahko zahteva v fazi načrtovanja.

44.

„Sistem za izboljšanje vidnosti (EVS)“ pomeni sistem za prikaz elektronske slike zunanjega stanja v realnem času z uporabo slikovnih senzorjev.

45.

„Območje končnega prileta in vzleta (FATO)“ pomeni določeno območje za helikopterske operacije, nad katerim se zaključi prilet z lebdenjem ali pristankom oziroma začne vzlet. Pri helikopterskih operacijah razreda zmogljivosti 1 določeno območje vključuje tudi razpoložljivo območje za zaustavljeni vzlet.

46.

„Spremljanje podatkov o letih (FDM)“ pomeni proaktivno in nekaznovalno uporabo digitalnih podatkov o rutinskih letih za izboljšanje varnosti v letalstvu.

47.

„Simulacijska naprava za usposabljanje (FSTD)“ pomeni napravo za usposabljanje, ki je:

(a)

pri letalih celovit simulator letenja (full flight simulator – FFS), naprava za usposabljanje za letenje (flight training device – FTD), naprava za usposabljanje za postopke pri letenju in navigaciji (flight and navigation procedures trainer – FNPT) ali osnovna naprava za usposabljanje za instrumentalno letenje (basic instrument training device – BITD);

(b)

pri helikopterjih celovit simulator letenja (FFS), naprava za usposabljanje za letenje (FTD) ali naprava za usposabljanje za postopke pri letenju in navigaciji (FNPT).

48.

„Nadomestno letališče na zračni poti (ERA) za gorivo“ pomeni letališče ERA, izbrano za zmanjšanje količine goriva za izredne razmere.

49.

„Pristajalni sistem GBAS (GLS)“ pomeni priletni in pristajalni sistem na podlagi informacij zemeljskega razširjenega globalnega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS/GBAS) za vodenje zrakoplova na podlagi njegovega bočnega in navpičnega položaja GNSS. Za strmino končnega pristopa sistem uporablja referenco geometrične višine.

50.

„Osebje zemeljske službe za ukrepanje v sili“ pomeni vse člane osebja zemeljske službe za ukrepanje v sili (kot so policisti, gasilci itd.), ki sodeluje pri helikopterski nujni medicinski pomoči (HNMP) in katerega naloge se v kakršnem koli obsegu nanašajo na helikopterske operacije.

51.

„Prepoved izvedbe leta“ pomeni uradno prepoved vzleta zrakoplovu in sprejetje ustreznih ukrepov, potrebnih za njegovo zadržanje.

52.

„Elektrooptični polprosojni zaslon (HUD)“ pomeni sistem za prikaz, ki prikaže informacije o letu v sprednjem zunanjem vidnem polju pilota in ki ne zmanjša znatno pogleda navzven.

53.

„Elektrooptično vodeni sistem za pristajanje (HUDLS)“ pomeni celotni sistem na krovu, ki nudi pilotu elektrooptično vodenje med priletom in pristankom in/ali neuspelim priletom. Vključuje vse senzorje, računalnike, preskrbo z električno energijo, prikaze in komande.

54.

„Helikopter“ pomeni zrakoplov, težji od zraka, pri katerem se vzgon doseže pretežno z reakcijo zraka na enega ali več rotorjev, ki jih poganja motor in se vrtijo na oseh, ki so pretežno navpične.

55.

„Član posadke za helikoptersko operacijo z obešenim tovorom (HHO)“ pomeni člana tehničnega osebja, ki opravlja naloge, ki so mu bile dodeljene v zvezi z operacijo dviga.

56.

„Heliport na vodni ploščadi“ pomeni območje FATO na plavajočem ali pritrjenem objektu na morju.

57.

„Član posadke HNMP“ pomeni člana tehničnega osebja, dodeljenega letu HNMP zaradi oskrbe vseh, ki potrebujejo medicinsko pomoč, ki je na helikopterju in pomaga pilotu med izvajanjem naloge.

58.

„Let helikopterske nujne medicinske pomoči (let HNMP)“ pomeni let s helikopterjem, ki se uporablja na podlagi dovoljenja HNMP, katerega namen je omogočiti nujno medicinsko pomoč, kadar je nujno potreben takojšen in hiter prevoz:

(a)

medicinskega osebja;

(b)

sanitetnega materiala (opreme, krvi, organov, zdravil), ali

(c)

bolnih ali poškodovanih oseb in drugih neposredno vpletenih oseb.

59.

„Operativna baza HNMP“ pomeni letališče, na katerem so člani posadke HNMP in helikopter HNMP lahko v pripravljenosti za izvajanje operacij HNMP.

60.

„Območje izvajanja HNMP“ pomeni območje, ki ga izbere vodja zrakoplova med letom HNMP za helikopterske operacije z obešenim tovorom, pristanek in vzlet.

61.

„Let za helikoptersko operacijo z obešenim tovorom (HHO)“ pomeni let helikopterja, ki poteka na podlagi dovoljenja za HHO, katerega namen je omogočiti prenos oseb in/ali tovora s helikopterskim dvigom.

62.

„Helikopterska operacija z obešenim tovorom (HHO) na morju“ pomeni let helikopterja, ki poteka na podlagi dovoljenja za operacijo HHO, katerega namen je omogočiti prenos oseb in/ali tovora s helikopterskim dvigom s plovila ali objekta na morju ali do njega ali na samo morje.

63.

„Potnik HHO“ pomeni osebo, ki naj bi se prenesla s helikopterskim dvigom.

64.

„Območje HHO“ pomeni določeno območje, na katerem helikopter opravlja prenos z dvigom.

65.

„Čas zaščite (HoT)“ pomeni ocenjeni čas delovanja protileditvene tekočine, ki preprečuje nastanek ledu, zmrzali in kopičenje snega na zaščitenih (obdelanih) površinah letala.

66.

„Neprijazno okolje“ pomeni:

(a)

okolje, v katerem:

(i)

ni mogoče izvesti varnega pristanka v sili zaradi neustrezne površine;

(ii)

oseb na helikopterju ni mogoče ustrezno zavarovati pred dejavniki;

(iii)

odziv/zmogljivosti za iskanje in reševanje niso zagotovljene v skladu s pričakovano izpostavljenostjo, ali

(iv)

je tveganje za to, da bi bili osebe ali imetje na tleh izpostavljeni nevarnostim, preveliko;

(b)

vsekakor se za neprijazna štejejo naslednja območja:

(i)

za operacije nad vodo območja odprtega morja severno od 45. severnega vzporednika in južno od 45. južnega vzporednika, ki jih določi organ zadevne države;

(ii)

tisti deli gosto naseljenih območij, ki nimajo ustreznih površin za varen pristanek v sili.

67.

„Točka odločitve za pristanek (LDP)“ pomeni točko, ki se uporabi pri določitvi pristajalne zmogljivosti, od katere se pri ugotovljeni odpovedi motorja pristanek lahko varno nadaljuje ali pa se začne postopek zaustavljenega pristanka.

68.

„Razpoložljiva pristajalna razdalja (LDA)“ pomeni dolžino vzletno-pristajalne steze, za katero država letališča objavi, da je na voljo in primerna za vožnjo po tleh za letalo pri pristajanju.

69.

„Kopenska letala“ pomenijo zrakoplove z nepremičnimi krili, zasnovana za vzletanje in pristajanje na kopnem, in vključujejo amfibijska letala, ki se uporabljajo kot kopenska letala.

70.

„Lokalna helikopterska operacija“ pomeni operacijo komercialnega zračnega prevoza s helikopterji z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 3 175 kg in največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) devet ali manj, operacije se izvajajo podnevi in po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, na lokalnem in opredeljenem geografskem območju, navedenem v operativnem priročniku.

71.

„Postopki pri zmanjšani vidljivosti (LVP)“ pomenijo postopke, ki se uporabijo na letališču, da se zagotovijo varne operacije med prileti kategorije, ki je nižja od standardne kategorije I, kategorije, ki ni standardna kategorija II, prileti kategorij II in III ter vzleti pri zmanjšani vidljivosti.

72.

„Vzlet pri zmanjšani vidljivosti (LVTO)“ pomeni vzlet, pri katerem znaša vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) manj kot 400 m, vendar najmanj 75 m.

73.

„Operacija kategorije, ki je nižja od standardne kategorije I (LTS CAT I)“ pomeni operacijo instrumentalnega prileta in pristanka kategorije I, ki uporablja DH kategorije I z RVR, ki je nižji od tistega, ki se običajno uporablja z DH, vendar ne nižji od 400 m.

74.

„Največja operativna razporeditev potniških sedežev (MOPSC)“ pomeni največje število potniških sedežev na posameznem zrakoplovu, brez sedežev za kabinsko osebje, ki je bilo določeno za operativne namene in je navedeno v operativnem priročniku. Če se za izhodišče vzame največja razporeditev potniških sedežev, opredeljena med certifikacijskim postopkom za certifikat tip (TC), dopolnilni certifikat tipa (STC) ali spremembo certifikata TC ali STC, kot je ustrezno za posamezen zrakoplov, lahko MOPSC določa enako ali manjše število sedežev, odvisno od operativnih omejitev.

75.

„Medicinski potnik“ pomeni medicinsko osebje, ki se prevaža v helikopterju med letom HNMP, vključno z zdravniki, medicinskimi sestrami in reševalci, vendar ne le njimi.

76.

„Noč“ pomeni čas med koncem večernega civilnega mraka in začetkom jutranjega civilnega mraka ali tako drugo časovno obdobje med sončnim zahodom in vzhodom, ki ga lahko predpiše ustrezen organ, kot določi država članica.

77.

„Očala za nočno gledanje (NVG)“ pomenijo naglavno binokularno napravo za ojačevanje svetlobe, ki ponoči krepi sposobnost ohranjanja vizualnih referenc na površju.

78.

„Sistem za nočno gledanje (NVIS)“ pomeni vključitev vseh elementov, ki so potrebni za ustrezno in varno uporabo očal za nočno gledanje med upravljanjem helikopterja. Sistem vključuje najmanj očala za nočno gledanje, razsvetljavo NVIS, helikopterske komponente, usposabljanje in stalno plovnost.

79.

„Neneprijazno okolje“ pomeni okolje, v katerem:

(a)

se lahko izvede varen pristanek v sili;

(b)

je mogoče osebe na helikopterju zavarovati pred dejavniki in

(c)

odziv/zmogljivosti za iskanje in reševanje so zagotovljene v skladu s pričakovano izpostavljenostjo.

Vsekakor se za neneprijazne štejejo tisti deli gosto naseljenih območij, ki imajo ustrezne površine za varen pristanek v sili.

80.

„Operacija nenatančnega prileta (NPA)“ pomeni instrumentalni prilet z najmanjšo relativno višino spuščanja (MDH) ali višino odločitve (DH) pri letenju na podlagi tehnike CDFA, ki ni nižja od 250 ft, in RVR/CMV, ki ni krajša od 750 m za letala in 600 m za helikopterje.

81.

„Član posadke NVIS“ pomeni člana tehničnega osebja, dodeljenega letu NVIS.

82.

„Let NVIS“ pomeni let v nočnih vizualnih meteoroloških razmerah (VMC), pri katerem letalska posadka uporablja očala na nočno gledanje na helikopterju, ki se uporablja na podlagi odobritve NVIS.

83.

„Operacije na morju“ pomenijo operacije, v katerih se velik del leta rutinsko izvaja nad morskimi območji do morskih lokacij ali od njih.

84.

„Območje delovanja“ pomeni območje, ki ni letališče in ga operator ali vodja zrakoplova izbere za operacije pristanka, vzleta in/ali zunanjega tovora.

85.

„Operacija razreda zmogljivosti 1“ pomeni operacijo s tako zmogljivostjo, pri kateri helikopter v primeru odpovedi ključnega motorja lahko pristane v okviru razpoložljive razdalje za zaustavljeni vzlet ali varno nadaljuje let do primernega pristajalnega območja, odvisno od tega, kdaj se odpoved pojavi.

86.

„Operacija razreda zmogljivosti 2“ pomeni operacijo s tako zmogljivostjo, pri kateri helikopter v primeru odpovedi ključnega motorja lahko varno nadaljuje let, razen če se odpoved pojavi na začetku vzletnega manevra ali proti koncu pristajalnega manevra; v tem primeru je lahko potreben pristanek v sili.

87.

„Operacija razreda zmogljivosti 3“ pomeni operacijo, pri kateri je v primeru odpovedi motorja kadar koli med letom za večmotorni helikopter pristanek v sili lahko potreben, za enomotornega pa je potreben.

88.

„Operativni nadzor“ pomeni odgovornost za začetek, nadaljevanje, končanje ali preusmeritev leta zaradi varnosti.

89.

„Operacija kategorije, ki ni standardna kategorija II (OTS CAT II)“ pomeni operacijo natančnega instrumentalnega prileta in pristanka na podlagi sistema ILS ali MLS, pri kateri ni na voljo nekaterih ali vseh elementov sistema razsvetljave za natančni prilet kategorije II, z:

(a)

višino odločitve (DH) pod 200 ft, vendar ne manj kot 100 ft, in

(b)

vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) najmanj 350 m.

90.

„Letala razreda zmogljivosti A“ pomenijo večmotorna turbopropelerska letala z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet ali največjo vzletno maso, ki presega 5 700 kg, in vsa večmotorna turboreaktivna letala.

91.

„Letala razreda zmogljivosti B“ pomenijo propelerska letala z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) devet ali manj in največjo vzletno maso 5 700 kg ali manj.

92.

„Letala razreda zmogljivosti C“ pomenijo letala z batnimi motorji in največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet ali največjo vzletno maso nad 5 700 kg.

93.

„Vodja zrakoplova“ pomeni pilota, ki je imenovan za vodjo in odgovoren za varno izvajanje letenja.

94.

„Glavni kraj poslovanja“ pomeni glavno upravo ali registrirani sedež organizacije, kjer se izvajajo glavne finančne naloge in operativni nadzor dejavnosti iz te uredbe.

95.

„Prednostna razvrstitev preverjanj na ploščadi“ pomeni dodelitev ustreznega deleža skupnega števila preverjanj na ploščadi, ki jih opravi pristojni organ ali so opravljena v njegovem imenu v enem letu, kot je določeno v delu ARO.

96.

„Območje javnega interesa“ pomeni območje, ki se uporablja izključno za operacije v javnem interesu.

97.

„Preverjanje na ploščadi“ pomeni pregled zrakoplova, usposobljenosti letalske posadke in kabinskega osebja ter dokumentacije o letu za preverjanje skladnosti z veljavnimi zahtevami.

98.

„Čas za odpravo napake“ pomeni omejitev trajanja operacij z nedelujočo opremo.

99.

„Razpoložljiva razdalja za zaustavljeni vzlet (RTODAH)“ pomeni dolžino območja končnega prileta in vzleta, za katero je bilo objavljeno, da je na voljo in primerna za helikopterje, ki izvajajo operacije razreda zmogljivosti 1, da izvedejo zaustavljeni vzlet.

100.

„Zahtevana razdalja za zaustavljeni vzlet (RTODRH)“ pomeni vodoravno razdaljo, ki je potrebna od začetka vzleta do točke, ko se helikopter popolnoma ustavi, po odpovedi motorja in zaustavitvi vzleta na točki odločitve za vzlet.

101.

„Vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR)“ pomeni oddaljenost, pri kateri pilot zrakoplova na srednji črti vzletno-pristajalne steze vidi površinske oznake na stezi ali luči, ki označujejo stezo ali njeno sredinsko črto.

102.

„Varen pristanek v sili“ pomeni neizogiben pristanek ali zasilni pristanek na vodi, za katerega se razumno pričakuje, da se pri njem osebe na zrakoplovu ali njegova površina ne bodo poškodovale.

103.

„Vodna letala“ pomenijo zrakoplove z nepremičnimi krili, zasnovana za vzletanje in pristajanje na vodi, vključujejo pa amfibijska letala, ki se uporabljajo kot vodna letala.

104.

„Ločene vzletno-pristajalne steze“ pomenijo vzletno-pristajalne steze na istem letališču, ki so ločene površine za pristajanje. Te vzletno-pristajalne steze se lahko prekrivajo ali križajo tako, da blokada ene vzletno-pristajalne steze ne ovira načrtovane vrste operacij na drugi vzletno-pristajalni stezi. Vsaka vzletno-pristajalna steza ima ločen postopek prileta na podlagi ločenega navigacijskega pripomočka.

105.

„Poseben let po pravilih VFR“ pomeni let po pravilih VFR, za katerega kontrola zračnega prometa izda dovoljenje, da se izvaja v nadzorovani coni v meteoroloških razmerah pod vizualnimi meteorološkimi razmerami (VMC).

106.

„Stabiliziran prilet (SAp)“ pomeni prilet, ki se izvede na nadzorovan in primeren način v smislu konfiguracije, energije in nadzora poti leta od vnaprej določene točke ali višine na točko 50 ft nad pragom ali točko, kjer se začne ravnanje letala pred pristankom, če je ta višja.

107.

„Nadomestno vzletno letališče“ pomeni nadomestno letališče, na katerem lahko pristane zrakoplov, če to postane nujno kmalu po vzletu in ni mogoče uporabiti odhodnega letališča.

108.

„Točka odločitve za vzlet (TDP)“ pomeni točko, ki se uporabi pri določitvi vzletne zmogljivosti, s katere se v primeru ugotovljene odpovedi motorja lahko zaustavljeni vzlet izvede ali vzlet varno nadaljuje.

109.

„Razpoložljiva vzletna razdalja (TODA)“ pri letalih pomeni dolžino razpoložljive vzletno-pristajalne steze za vzletni zalet in dolžino čistine, če je zagotovljena.

110.

„Razpoložljiva vzletna razdalja (TODAH)“ pri helikopterjih pomeni dolžino območja končnega prileta in vzleta ter dolžino helikopterske čistine – če je zagotovljena – za katero je bilo objavljeno, da je na voljo in primerna za vzlet helikopterjev.

111.

„Zahtevana vzletna razdalja (TODRH)“ pri helikopterjih pomeni zahtevano vodoravno razdaljo od začetka vzleta do točke, na kateri se dosežejo varna vzletna hitrost (VTOSS), izbrana višina in pozitiven gradient vzpenjanja, po odpovedi ključnega motorja, ugotovljeni na TDP, in s preostalimi motorji v okviru odobrenih operativnih omejitev.

112.

„Vzletna pot“ pomeni navpično in vodoravno pot z nedelujočim ključnim motorjem od določene točke na vzletu do višine 1 500 ft nad površjem za letala in do višine 1 000 ft nad površjem za helikopterje.

113.

„Vzletna masa“ pomeni maso, vključno z vsem in vsemi, ki so na začetku vzleta na helikopterju in vzletnega zaleta na letalu.

114.

„Razpoložljiva razdalja vzletnega zaleta (TORA)“ pomeni dolžino vzletno-pristajalne steze, za katero država letališča objavi, da je na voljo in primerna za vožnjo letala po tleh pri vzletu.

115.

„Član tehničnega osebja“ pomeni člana posadke v operacijah HNMP, HHO ali NVIS v komercialnem zračnem prevozu, ki ni član letalske posadke ali kabinskega osebja in ga operator razporedi na delovno mesto na zrakoplovu ali tleh za pomoč pilotu med operacijami HNMP, HHO ali NVIS, pri katerih je lahko potrebna uporaba specializirane opreme na zrakoplovu.

116.

„Tehnična navodila“ pomenijo najnovejšo veljavno izdajo Tehničnih navodil za varen zračni prevoz nevarnega blaga, vključno z dodatkom in vsemi dopolnitvami, ki jih odobri in objavi Mednarodna organizacija civilnega letalstva.

117.

„Prometni tovor“ pomeni skupno maso potnikov, prtljage, tovora in ročne specialistične opreme, vključno z vsem balastom.

118.

„Let brez pomoči sistema za nočno gledanje NVIS“ v primeru operacij NVIS pomeni tisti del leta po pravilih vizualnega letenja (VFR), ki se opravi ponoči, kadar član posadke ne uporablja očal za nočno gledanje (NVG).

119.

„Podjetje“ pomeni katero koli fizično ali pravno pridobitno ali nepridobitno osebo ali uradni organ, ne glede na to, ali ima svojo pravno osebnost ali ne.

120.

„V1“ pomeni največjo hitrost pri vzletu, pri kateri mora pilot prvič ukrepati za zaustavitev letala v okviru razdalje pospeševanja in zaustavljanja. V1 pomeni tudi minimalno hitrost pri vzletu po odpovedi ključnega motorja pri hitrosti VEF, pri kateri lahko pilot nadaljuje vzlet in doseže zahtevano višino nad vzletno površino v okviru vzletne razdalje.

121.

„VEF“ pomeni hitrost, pri kateri se predpostavlja odpoved ključnega motorja med vzletom.

122.

„Vizualni prilet“ pomeni prilet, pri katerem se bodisi del postopka bodisi celoten postopek instrumentalnega prileta ne zaključi, temveč se prilet izvede na podlagi vizualne reference glede na teren.

123.

„Pogodba o najemu zrakoplova z osebjem“ pomeni pogodbo med letalskimi prevozniki, v skladu s katero se zrakoplov uporablja na podlagi AOC (spričevala letalskega prevoznika) najemodajalca.

124.

„Mokra vzletno-pristajalna steza“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, katere površina je prekrita z vodo ali enakovredno snovjo v manjšem obsegu, kot je naveden v opredelitvi „kontaminirane vzletno-pristajalne steze“, ali če je na njeni površini toliko vlage, da odseva, vendar pa na njej ni večjih območij stoječe vode.


PRILOGA II

ZAHTEVE ZA ORGANE V ZVEZI Z ZRAČNIMI OPERACIJAMI

[DEL ARO]

ARO.GEN.005   Obseg

V tej prilogi so določene zahteve za sistem vodenja in upravljanja, ki jih morajo Agencija in države članice izpolnjevati za izvajanje in uveljavljanje Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil v zvezi z zračnimi operacijami v civilnem letalstvu.

PODDEL GEN

SPLOŠNE ZAHTEVE

ODDELEK I

Splošno

ARO.GEN.115   Dokumentacija o nadzoru

Pristojni organ zagotovi ustreznemu osebju vse zakonodajne akte, standarde, predpise, tehnične publikacije in povezane dokumente, da mu omogoči izvajanje njegovih nalog in izpolnjevanje njegovih odgovornosti.

ARO.GEN.120   Načini usklajevanja

(a)

Agencija pripravi sprejemljive načine usklajevanja (AMC), ki se lahko uporabijo za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili. Če se zagotovi skladnost s sprejemljivimi načini usklajevanja, so izpolnjene ustrezne zahteve iz izvedbenih pravil.

(b)

Za vzpostavitev skladnosti z izvedbenimi pravili se lahko uporabijo drugi načini usklajevanja.

(c)

Pristojni organ vzpostavi sistem za dosledno preverjanje, ali vsi drugi načini usklajevanja, ki jih uporablja sam ali organizacije oziroma osebe pod njegovim nadzorom, omogočajo vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.

(d)

Pristojni organ po preučitvi predložene dokumentacije in po potrebi po opravljenem inšpekcijskem pregledu organizacije oceni vse druge načine usklajevanja, ki jih organizacija predlaga v skladu z ORO.GEN.120(b).

Če pristojni organ ugotovi, da so drugi načini usklajevanja v skladu z izvedbenimi pravili, nemudoma:

1.

obvesti prosilca, da se drugi načini usklajevanja lahko izvedejo, in po potrebi ustrezno spremeni potrdilo ali certifikat prosilca, ter

2.

obvesti Agencijo o njihovi vsebini in priloži kopije ustrezne dokumentacije;

3.

obvesti ostale države članice o drugih načinih usklajevanja, ki so bili sprejeti.

(e)

Če pristojni organ sam uporablja druge načine usklajevanja za doseganje skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, jih:

1.

da na voljo vsem organizacijam in osebam pod njegovim nadzorom ter

2.

nemudoma obvesti Agencijo.

Pristojni organ zagotovi Agenciji popoln opis drugih načinov usklajevanja, vključno z vsemi zadevnimi spremembami postopkov in oceno, ki dokazuje, da so izvedbena pravila izpolnjena.

ARO.GEN.125   Obveščanje Agencije

(a)

Pristojni organ nemudoma obvesti Agencijo o vseh večjih težavah pri izvajanju Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil.

(b)

Pristojni organ zagotovi Agenciji informacije, pomembne za varnost, ki izhajajo iz prejetih poročil o dogodkih.

ARO.GEN.135   Takojšen odziv na varnostno težavo

(a)

Brez poseganja v Direktivo 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) pristojni organ vzpostavi sistem za ustrezno zbiranje, analiziranje in razširjanje varnostnih informacij.

(b)

Agencija vzpostavi sistem za ustrezno analiziranje vseh prejetih pomembnih varnostnih informacij ter državam članicam in Komisiji nemudoma zagotovi vse informacije, vključno s priporočili ali korektivnimi ukrepi, ki jih morajo sprejeti, za pravočasen odziv na varnostno težavo, ki vključuje proizvode, dele, naprave, osebe ali organizacije, za katere se uporabljajo Uredba (ES) št. 216/2008 in njena izvedbena pravila.

(c)

Pristojni organ po prejemu informacij iz odstavkov (a) in (b) sprejme ustrezne ukrepe za rešitev varnostne težave.

(d)

Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom (c), se takoj sporočijo vsem osebam ali organizacijam, ki jih morajo upoštevati v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili. Pristojni organ o navedenih ukrepih obvesti tudi Agencijo, če je potrebno skupno ukrepanje, pa tudi druge zadevne države članice.

ODDELEK 2

Upravljanje

ARO.GEN.200   Sistem upravljanja

(a)

Pristojni organ vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja, ki vključuje najmanj:

1.

dokumentirane politike in postopke za opis svoje organizacije, načinov usklajevanja in metod za doseganje skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili. Postopki se redno posodabljajo in se kot osnovni delovni dokumenti v okviru navedenega pristojnega organa uporabljajo za vse zadevne naloge;

2.

zadostno število članov osebja za opravljanje nalog in izpolnjevanje odgovornosti. Člani osebja so usposobljeni za opravljanje dodeljenih jim nalog, imajo potrebno znanje in izkušnje ter opravijo uvodno in periodično usposabljanje, da se zagotovi njihova stalna usposobljenost. Vzpostavi se sistem za načrtovanje razpoložljivosti osebja, da se zagotovi ustrezno dokončanje vseh nalog;

3.

ustrezne zmogljivosti in prostore za opravljanje dodeljenih nalog;

4.

nalogo spremljanja skladnosti sistema upravljanja z ustreznimi zahtevami in ustreznosti postopkov, vključno z vzpostavitvijo notranje revizije in obvladovanja varnostnih tveganj. Spremljanje skladnosti vključuje sistem posredovanja povratnih informacij v zvezi z opravljenimi revizijami višjemu vodstvu pristojnega organa, da se po potrebi zagotovi izvedba korektivnih ukrepov, in

5.

osebo ali skupino oseb, v končni fazi odgovornih višjemu vodstvu pristojnega organa za nalogo spremljanja skladnosti.

(b)

Pristojni organ za vsako področje dejavnosti, vključno s sistemom upravljanja, imenuje eno ali več oseb, ki so na splošno odgovorne za upravljanje zadevne naloge oziroma nalog.

(c)

Pristojni organ določi postopke za sodelovanje pri medsebojni izmenjavi vseh potrebnih informacij in pomoči z drugimi zadevnimi pristojnimi organi, vključno z vsemi ugotovitvami in nadaljnjimi ukrepi, sprejetimi na podlagi nadzora oseb in organizacij, ki izvajajo dejavnosti na ozemlju države članice, vendar jih je certificiral pristojni organ druge države članice ali Agencija.

(d)

Kopija postopkov, povezanih s sistemom upravljanja, in njihovih sprememb se zaradi standardizacije da na voljo Agenciji.

ARO.GEN.205   Dodelitev nalog kvalificiranim subjektom

(a)

Države članice dodelijo naloge v zvezi s prvim certificiranjem ali stalnim nadzorom oseb ali organizacij v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili le kvalificiranim subjektom. Ob dodelitvi nalog pristojni organ zagotovi, da ima:

1.

vzpostavljen sistem za prvo in stalno ocenjevanje skladnosti kvalificiranega subjekta s Prilogo V k Uredbi (ES) št. 216/2008.

Ta sistem in rezultati ocen se dokumentirajo;

2.

sklenjen dokumentiran sporazum s kvalificiranim subjektom, ki sta ga obe pogodbeni stranki potrdili na ustrezni vodstveni ravni in jasno določa:

(i)

naloge, ki jih je treba opraviti;

(ii)

izjave, poročila in evidence, ki jih je treba zagotoviti;

(iii)

tehnične pogoje, ki jih je treba izpolnjevati pri izvajanju takih nalog;

(iv)

povezano zavarovanje odgovornosti in

(v)

zagotovljeno varstvo informacij, pridobljenih med izvajanjem navedenih nalog.

(b)

Pristojni organ zagotovi, da postopek notranje revizije in postopek upravljanja varnostnih tveganj iz ARO.GEN.200(a)(4) vključuje vse certifikacijske naloge ali naloge stalnega nadzora, opravljene v njegovem imenu.

ARO.GEN.210   Spremembe sistema upravljanja

(a)

Pristojni organ ima vzpostavljen sistem za določitev sprememb, ki vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja nalog in izpolnjevanja odgovornosti v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili. Ta sistem mu omogoča ustrezno ukrepanje za zagotovitev nadaljnje ustreznosti in učinkovitosti njegovega sistema upravljanja.

(b)

Pristojni organ za zagotavljanje učinkovitega izvajanja pravočasno posodablja svoj sistem upravljanja v skladu s spremembami Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil.

(c)

Pristojni organ obvesti Agencijo o spremembah, ki vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja nalog in izpolnjevanja odgovornosti v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.

ARO.GEN.220   Vodenje evidenc

(a)

Pristojni organ vzpostavi sistem vodenja evidenc za ustrezno shranjevanje, dostopnost in zanesljivo sledljivost:

1.

dokumentiranih politik in postopkov sistema upravljanja;

2.

usposabljanja, usposobljenosti in pooblastil njegovega osebja;

3.

dodelitve nalog, ki vključujejo elemente iz ARO.GEN.205, in podrobnosti dodeljenih nalog;

4.

certifikacijskih postopkov in stalnega nadzora certificiranih organizacij;

5.

podrobnosti o tečajih usposabljanja, ki jih zagotavljajo certificirane organizacije – in če je ustrezno – evidence v zvezi s simulacijskimi napravami za usposabljanje (FSTD), ki se uporabljajo za tako usposabljanje;

6.

nadzora nad osebami in organizacijami, ki izvajajo dejavnosti na ozemlju države članice, nadzoruje ali certificira pa jih pristojni organ druge države članice ali Agencija v skladu z dogovorom med zadevnima organoma;

7.

ocene in obveščanja Agencije o drugih načinih usklajevanja, ki jih predlagajo organizacije, ki jih je treba certificirati, ter ocene drugih načinov usklajevanja, ki jih uporablja sam pristojni organ;

8.

ugotovitev, korektivnih ukrepov in datuma prenehanja izvajanja ukrepa;

9.

sprejetih izvršilnih ukrepov;

10.

varnostnih informacij in nadaljnjih ukrepov ter

11.

uporabe določb o prožnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 216/2008.

(b)

Pristojni organ vodi seznam vseh izdanih certifikatov organizacij.

(c)

Vse evidence se hranijo najmanj toliko časa, kot določa ta uredba. Če to ni navedeno, se evidence hranijo najmanj pet let, ob upoštevanju veljavne zakonodaje o varstvu podatkov.

ODDELEK 3

Nadzor, certificiranje in izvrševanje

ARO.GEN.300   Nadzor

(a)

Pristojni organ preveri:

1.

skladnost z zahtevami, ki se uporabljajo za organizacije, preden izda organizaciji certifikat ali potrdilo, kot je ustrezno;

2.

stalno skladnost z veljavnimi zahtevami organizacij, ki jih je certificiral;

3.

izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov, ki jih pristojni organ odredi v skladu z ARO.GEN.135(c) in (d).

(b)

To preverjanje:

1.

temelji na dokumentaciji, ki je posebej namenjena, da se osebju, odgovornemu za varnostni nadzor, zagotovijo navodila za izvajanje njegovih nalog;

2.

zadevnim osebam in organizacijam zagotovi rezultate varnostnega nadzora;

3.

temelji na revizijah in inšpekcijskih pregledih, vključno s preverjanji na ploščadi in nenapovedanimi inšpekcijskimi pregledi, ter

4.

pristojnemu organu zagotovi potrebne dokaze, če so potrebni nadaljnji ukrepi, vključno z ukrepi iz ARO.GEN.350 in ARO.GEN.355.

(c)

Pri obsegu nadzora iz odstavkov (a) in (b) se upoštevajo rezultati preteklih nadzornih dejavnosti in prednostnih nalog v zvezi z varnostjo.

(d)

Brez poseganja v pristojnosti držav članic in njihove obveznosti v skladu z ARO.RAMP se obseg nadzora nad dejavnostmi, ki jih na ozemlju države članice izvajajo osebe ali organizacije, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v drugi državi članici, določi na podlagi prednostnih nalog v zvezi z varnostjo in preteklih nadzornih dejavnosti.

(e)

Če je v dejavnost neke osebe ali organizacije vključenih več držav članic ali Agencija, lahko pristojni organ, odgovoren za nadzor v skladu z odstavkom (a), privoli, da nadzorne naloge opravi(-jo) pristojni organ(-i) države članice oziroma držav članic, v katerih se izvaja dejavnost, ali Agencija. O taki privolitvi in njenem obsegu se obvestijo vse osebe ali organizacije, ki jih taka privolitev zadeva.

(f)

Pristojni organ zbira in obdeluje vse informacije, ki se mu zdijo koristne za nadzor, vključno za preverjanja na ploščadi in nenapovedane inšpekcijske preglede.

ARO.GEN.305   Program nadzora

(a)

Pristojni organ vzpostavi in vzdržuje program nadzora, ki vključuje nadzorne dejavnosti iz ARO.GEN.300 in ARO.RAMP.

(b)

Za organizacije, ki jih je certificiral pristojni organ, se program nadzora pripravi ob upoštevanju posebnih značilnosti organizacije, zapletenosti njenih dejavnosti, rezultatov preteklih certifikacijskih in/ali nadzornih dejavnosti na podlagi ARO.GEN in ARO.RAMP, temelji pa na oceni povezanih tveganj. Program nadzora v okviru posameznih ciklov načrtovanja nadzora vključuje:

1.

revizije in inšpekcijske preglede, vključno s preverjanji na ploščadi in nenapovedanimi inšpekcijskimi pregledi, kot je ustrezno, in

2.

sestanke, ki se jih udeležita odgovorni poslovodni delavec in pristojni organ, da se zagotovi njuna stalna obveščenost o pomembnih vprašanjih.

(c)

Za organizacije, ki jih je certificiral pristojni organ, se uporablja največ 24-mesečni cikel načrtovanja nadzora.

Cikel načrtovanja nadzora se lahko skrajša, če obstajajo dokazi, da se je poslabšala varnost v organizaciji.

Cikel načrtovanja nadzora se lahko podaljša na največ 36 mesecev, če pristojni organ ugotovi, da je v predhodnih 24 mesecih:

1.

organizacija dokazala učinkovito opredeljevanje nevarnosti na področju varnosti v letalstvu in obvladovanje povezanih tveganj;

2.

organizacija v skladu z ORO.GEN.130 nenehno dokazovala popoln nadzor nad vsemi spremembami;

3.

niso bili izdane ugotovitve 1. stopnje in

4.

so bili vsi korektivni ukrepi izvedeni v roku, ki ga je pristojni organ sprejel ali podaljšal v skladu z ARO.GEN.350(d)(2).

Cikel načrtovanja nadzora se lahko nadalje podaljša na največ 48 mesecev, če je poleg navedenega organizacija vzpostavila učinkovit in neprekinjen sistem poročanja o varnosti v organizaciji in njeni regulativni skladnosti pristojnemu organu, pristojni organ pa ga je potrdil.

(d)

Za osebe z licenco, certifikatom, ratingom ali potrdilom, ki jih je izdal pristojni organ, program nadzora vključuje ustrezne inšpekcijske preglede, vključno z nenapovedanimi inšpekcijskimi pregledi, kot je ustrezno.

(e)

Program nadzora vključuje evidenco datumov predvidenih in opravljenih revizij, inšpekcijskih pregledov in sestankov.

ARO.GEN.310   Postopek prvega certificiranja – organizacije

(a)

Pristojni organ ob prejemu vloge za prvo izdajo certifikata organizaciji preveri skladnost organizacije z veljavnimi zahtevami. Ta preveritev lahko upošteva izjavo, navedeno v ORO.AOC.100(b).

(b)

Ko se pristojni organ prepriča, da organizacija izpolnjuje veljavne zahteve, izda certifikat(-e) v skladu z dodatki I do II. Certifikat(-i) se izda(-jo) za nedoločen čas. Privilegiji in obseg dejavnosti, za izvajanje katerih se potrdi organizacija, se določijo v pogojih za potrditev, ki se priložijo certifikatu(-om).

(c)

Da se organizaciji omogoči izvajanje sprememb brez vnaprejšnje odobritve pristojnega organa v skladu z ORO.GEN.130, pristojni organ odobri postopek, ki ga predloži organizacija in v katerem opredeli obseg takih sprememb ter opiše način obvladovanja takih sprememb in obveščanja o njih.

ARO.GEN.330   Spremembe – organizacije

(a)

Pristojni organ ob prejemu vloge za spremembo, za katero je potrebna predhodna odobritev, pred izdajo odobritve preveri skladnost organizacije z veljavnimi zahtevami.

Pristojni organ določi pogoje, pod katerimi organizacija lahko deluje med spremembo, razen če pristojni organ ne odloči, da je treba certifikat organizacije začasno odvzeti.

Ko se pristojni organ prepriča, da organizacija izpolnjuje veljavne zahteve, odobri spremembo.

(b)

Brez poseganja v dodatne izvršilne ukrepe, če organizacija uvede spremembe, za katere je potrebna predhodna odobritev, ne da bi dobila predhodno odobritev pristojnega organa v skladu z odstavkom (a), pristojni organ začasno odvzame, omeji ali prekliče certifikat organizacije.

(c)

Pri spremembah, za katere ni potrebna predhodna odobritev, pristojni organ oceni informacije iz obvestila, ki ga organizacija pošlje v skladu z ORO.GEN.130, da preveri izpolnjevanje veljavnih zahtev. V primeru neskladnosti:

1.

obvesti organizacijo o neskladnosti in zahteva nadaljnje spremembe ter

2.

pri ugotovitvah 1. ali 2. stopnje ukrepa v skladu z ARO.GEN.350.

ARO.GEN.350   Ugotovitve in korektivni ukrepi – organizacije

(a)

Organ, pristojen za nadzor v skladu z ARO.GEN.300(a), ima sistem za analiziranje ugotovitev glede na njihov pomen za varnost.

(b)

Pristojni organ izda ugotovitev 1. stopnje, če ugotovi večjo neskladnost z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, s postopki in priročniki organizacije ali pogoji za izdajo odobritve ali certifikata, ki zmanjšuje varnost ali resno ogroža varnost letenja.

Ugotovitve 1. stopnje vključujejo:

1.

primere, v katerih se pristojnemu organu ne omogoči dostop do prostorov organizacije v skladu z ORO.GEN.140 med rednim delovnim časom in po dveh pisnih zahtevah;

2.

pridobitev ali ohranjanje veljavnosti certifikata organizacije s predložitvijo ponarejenih dokazil;

3.

dokaze o zlorabi ali nepošteni uporabi certifikata organizacije in

4.

neimenovanje odgovornega poslovodnega delavca.

(c)

Pristojni organ izda ugotovitev 2. stopnje, če ugotovi neskladnost z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, s postopki in priročniki organizacije ali pogoji za izdajo odobritve ali certifikata, ki bi lahko zmanjšala varnost ali ogrozila varnost letenja.

(d)

Če je ugotovitev rezultat nadzora ali drugih postopkov, pristojni organ brez poseganja v dodatne ukrepe, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, pisno obvesti organizacijo o ugotovitvi in zahteva korektivni ukrep za odpravo ugotovljene(-ih) neskladnosti. Če je ustrezno, pristojni organ obvesti državo, v kateri je zrakoplov registriran.

1.

Pristojni organ pri ugotovitvah 1. stopnje sprejme takojšnje in ustrezne ukrepe za prepoved ali omejitev dejavnosti, in če je ustrezno, ukrepe za preklic certifikata ali posebne odobritve ali za njegovo omejitev ali začasni odvzem v celoti ali delno, odvisno od razsežnosti ugotovitve 1. stopnje, dokler organizacija ne sprejme uspešnega korektivnega ukrepa.

2.

Pristojni organ pri ugotovitvah 2. stopnje:

(i)

odobri organizaciji rok za izvedbo korektivnih ukrepov v skladu z vrsto ugotovitve, ki sprva nikakor ne sme biti daljši od treh mesecev. Po poteku tega obdobja in ob upoštevanju vrste ugotovitve lahko trimesečni rok podaljša na podlagi zadovoljivega načrta korektivnih ukrepov, ki ga potrdi pristojni organ, ter

(ii)

oceni korektivne ukrepe in izvedbeni načrt, ki jih predlaga organizacija, in jih sprejme, če na podlagi ocene ugotovi, da zadostujejo za odpravo neskladnosti.

3.

Če organizacija ne predloži sprejemljivega načrta korektivnih ukrepov ali korektivnih ukrepov ne izvede v roku, ki ga potrdi ali podaljša pristojni organ, se ugotovitev zviša na ugotovitev 1. stopnje in sprejmejo ukrepi iz pododstavka (d)(1).

4.

Pristojni organ evidentira vse svoje ugotovitve ali ugotovitve, ki so mu jih sporočili drugi, in če je ustrezno, uporabljene izvršilne ukrepe, korektivne ukrepe in datum dokončanja ukrepov v zvezi z ugotovitvami.

(e)

Brez poseganja v dodatne izvršilne ukrepe, če organ države članice, ki deluje v skladu z določbami ARO.GEN.300(d), ugotovi, da organizacija, ki jo je certificiral pristojni organ druge države članice ali Agencija, ni v skladu z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, obvesti navedeni pristojni organ in navede stopnjo ugotovitve.

ARO.GEN.355   Ugotovitve in izvršilni ukrepi – osebje

(a)

Če organ, pristojen za nadzor v skladu z ARO.GEN.300(a), med nadzorom ali z drugimi postopki najde dokaz, da oseba z licenco, certifikatom, ratingom ali potrdilom, izdanim v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, ne izpolnjuje veljavnih zahtev, ta pristojni organ deluje v skladu z ARA.GEN.355(a) do (d) iz Priloge VI (del-ARA) k Uredbi Komisije (EU) št. 290/2012 (2).

(b)

Če se med nadzorom ali z drugimi postopki najde dokaz, da oseba, za katero veljajo zahteve iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil, ki nima licence, certifikata, ratinga ali potrdila, izdanega v skladu z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi pravili, ne izpolnjuje veljavnih zahtev, pristojni organ, ki je odkril neskladnost, sprejme potrebne izvršilne ukrepe, da prepreči nadaljevanje neskladnosti.

PODDEL OPS

ZRAČNE OPERACIJE

ODDELEK 1

Certificiranje komercialnih letalskih prevoznikov

ARO.OPS.100   Izdaja spričevala letalskega prevoznika

(a)

Pristojni organ izda spričevalo letalskega prevoznika (AOC), ko se prepriča, da operator dokazuje skladnost z elementi iz ORO.AOC.100.

(b)

Spričevalo vključuje povezane operativne specifikacije.

ARO.OPS.105   Sporazumi o letih pod skupno oznako

Pristojni organ pri proučevanju varnosti sporazuma o letih pod skupno oznako, ki vključuje operatorja iz tretje države:

1.

preveri, po preveritvi, ki jo je izvedel operator v skladu z ORO.AOC.115, skladnost operatorja iz tretje države z veljavnimi standardi ICAO;

2.

se po potrebi poveže s pristojnim organom države operatorja iz tretje države.

ARO.OPS.110   Pogodbe o najemu

(a)

Pristojni organ odobri pogodbo o najemu, ko se prepriča, da operator, certificiran v skladu s Prilogo III (del ORO), izpolnjuje zahteve iz:

1.

ORO.AOC.110(d) za najet zrakoplov tretje države brez osebja;

2.

ORO.AOC.110(c) za najem zrakoplova z osebjem od operatorja tretje države;

3.

ORO.AOC.110(d) za oddajo zrakoplova brez osebja v najem kateremu koli operatorju;

4.

zadevne zahteve stalne plovnosti in zračnih operacij, za najem zrakoplova brez osebja, registriranega v EU, in najem zrakoplova z osebjem od operatorja iz EU.

(b)

Odobritev pogodbe o najemu zrakoplova z osebjem se začasno odvzame ali prekliče, kadar:

1.

je spričevalo AOC najemodajalca ali najemojemalca začasno odvzeto ali preklicano;

2.

za najemodajalca velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 (3).

(c)

Odobritev pogodbe o najemu zrakoplova brez osebja se začasno odvzame ali prekliče, kadar je spričevalo o plovnosti zrakoplova začasno odvzeto ali preklicano.

(d)

Ko pristojni organ prejme vlogo za predhodno odobritev pogodbe o oddaji zrakoplova brez osebja v najem v skladu z ORO.AOC.110(d), zagotovi:

1.

ustrezno usklajevanje z organom, pristojnim za stalni nadzor nad zrakoplovom v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2042/2003 (4) ali za delovanje zrakoplova, če za to ni pristojen isti organ;

2.

da se zrakoplov pravočasno odstrani iz operatorjevega spričevala AOC.

ODDELEK 2

Odobritve

ARO.OPS.200   Postopek posebne odobritve

(a)

Pristojni organ ob prejemu vloge za izdajo posebne odobritve ali sprememb posebne odobritve oceni vlogo v skladu z ustreznimi zahtevami iz Priloge V (del SPA) in po potrebi opravi ustrezen inšpekcijski pregled operatorja.

(b)

Ko se pristojni organ prepriča, da je operator skladen z veljavnimi zahtevami, odobritev izda ali spremeni. Odobritev se navede v operativnih specifikacijah, kot so opredeljene v Dodatku II.

ARO.OPS.205   Odobritev seznama minimalne opreme

(a)

Pristojni organ ob prejemu vloge za prvo odobritev seznama minimalne opreme (MEL) ali njegovo spremembo, ki jo predloži operator, pred izdajo odobritve oceni vsak zadevni element za preverjanje skladnosti z veljavnimi zahtevami.

(b)

Pristojni organ odobri postopek operatorja za podaljšanje veljavnega roka za odpravo napake B, C in D, če operator dokaže obstoj pogojev iz ORO.MLR.105(f), pristojni organ pa jih preveri.

(c)

Pristojni organ za vsak primer posebej odobri uporabo zrakoplova zunaj omejitev seznama MEL, vendar v okviru omejitev glavnega seznama minimalne opreme (MMEL), če operator dokaže izpolnjevanje pogojev iz ORO.MLR.105, pristojni organ pa jih preveri.

ARO.OPS.210   Določitev lokalnega območja

Pristojni organ lahko določi lokalno območje za zahteve glede usposabljanja in preverjanja letalske posadke.

ARO.OPS.215   Odobritev helikopterskih operacij nad neprijaznim okoljem zunaj gosto naseljenega območja

(a)

Država članica določi tista območja, na katerih je mogoče helikopterske operacije izvajati brez zagotovljene možnosti varnega pristanka v sili, kot je opisano v CAT.POL.H.420.

(b)

Pristojni organ pred izdajo odobritve iz CAT.POL.H.420 upošteva razloge operatorja za izključitev uporabe ustreznih meril zmogljivosti.

ARO.OPS.220   Odobritev helikopterskih operacij do območja javnega interesa in z njega

Odobritev iz CAT.POL.H.225 vključuje seznam območij javnega interesa, ki jih je določil operator in na katera se nanaša odobritev.

ARO.OPS.225   Odobritev operacij do izoliranega letališča

Odobritev iz CAT.OP.MPA.106 vključuje seznam letališč, ki jih je določil operator in na katera se odobritev nanaša.

PODDEL RAMP

PREVERJANJA NA PLOŠČADI V ZVEZI Z ZRAKOPLOVI OPERATORJEV POD REGULATIVNIM NADZOROM DRUGE DRŽAVE

ARO.RAMP.005   Obseg

V tem poddelu so določene zahteve, ki jih mora pristojni organ ali Agencija upoštevati pri izpolnjevanju svojih nalog in odgovornosti glede opravljanja preverjanj na ploščadi v zvezi z zrakoplovi, ki jih uporabljajo operatorji iz tretjih držav ali operatorji pod regulativnim nadzorom druge države članice, kadar ti pristanejo na letališčih na ozemlju, za katero veljajo določbe Pogodbe.

ARO.RAMP.100   Splošno

(a)

Pregleda se, ali so zrakoplovi in njihove posadke v skladu z veljavnimi zahtevami.

(b)

Pristojni organ poleg preverjanj na ploščadi, vključenih v njegov program nadzora, oblikovan v skladu z ARO.GEN.305, opravi preverjanje na ploščadi v zvezi z zrakoplovom, za katerega obstaja sum, da ni v skladu z veljavnimi zahtevami.

(c)

Pristojni organ v okviru razvoja programa nadzora, oblikovanega v skladu z ARO.GEN.305, pripravi letni program za opravljanje preverjanj zrakoplovov na ploščadi. Ta program:

1.

temelji na izračunu, v katerem se upoštevajo pretekle informacije o številu in naravi operatorjev in njihovem številu pristankov na zadevnem letališču ter varnostnih tveganjih, in

2.

pristojnemu organu omogoča dajanje prednosti inšpekcijskim pregledom zrakoplovov na podlagi seznama iz ARO.RAMP.105(a).

(d)

Kadar se Agenciji zdi potrebno, v sodelovanju z državami članicami, na ozemlju katerih poteka inšpekcijski pregled, opravi preverjanje zrakoplova na ploščadi, da preveri skladnost z veljavnimi zahtevami za namene:

1.

certifikacijskih nalog, dodeljenih Agenciji z Uredbo (ES) št. 216/2008;

2.

inšpekcijskih pregledov standardiziranja držav članic ali

3.

inšpekcijskih pregledov organizacij za preverjanje skladnosti z veljavnimi zahtevami v morebitno nevarnih razmerah.

ARO.RAMP.105   Merila za prednostno razvrstitev

(a)

Agencija pristojnim organom predloži seznam operatorjev zrakoplovov, za katere je bilo ugotovljeno, da pomenijo morebitno tveganje, za prednostno razvrstitev preverjanj na ploščadi.

(b)

Ta seznam vključuje:

1.

operatorje zrakoplovov, opredeljene na podlagi analize razpoložljivih podatkov v skladu z ARO.RAMP.150(b)(4);

2.

operatorje zrakoplovov, ki jih je Agenciji sporočila Evropska komisija in so bili opredeljeni na podlagi:

(i)

mnenja Odbora za varnost v zračnem prometu (ASC) v okviru izvajanja Uredbe (ES) št. 2111/2005, da je potrebno dodatno preverjanje dejanskega izpolnjevanja ustreznih varnostnih standardov s sistematičnimi preverjanji na ploščadi, ali

(ii)

informacij, ki jih je Evropska komisija pridobila od držav članic v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 2111/2005;

3.

zrakoplove, s katerimi na ozemlje, za katero veljajo določbe Pogodbe, letijo operatorji, ki so v Prilogi B vključeni na seznam operatorjev, za katere velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005;

4.

zrakoplove, ki jih uporabljajo operatorji, certificirani v državi, ki izvaja regulativni nadzor nad operatorji s seznama iz pododstavka 3;

5.

zrakoplove, s katerimi na ozemlje, na ozemlju in z ozemlja, za katero veljajo določbe Pogodbe, prvič letijo operatorji iz tretje države ali katerih dovoljenje, izdano v skladu z ART.GEN.205, je omejeno ali obnovljeno po začasnem odvzemu ali preklicu.

(c)

Seznam se oblikuje v skladu s postopki, ki jih določi Agencija, po vsaki posodobitvi seznama Skupnosti o operatorjih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005, in vsekakor vsaj enkrat na štiri mesece.

ARO.RAMP.110   Zbiranje informacij

Pristojni organ zbira in obdeluje vse informacije, ki se mu zdijo koristne za opravljanje preverjanj na ploščadi.

ARO.RAMP.115   Usposobljenost inšpektorjev za preverjanja na ploščadi

(a)

Pristojni organ in Agencija imata usposobljene inšpektorje za opravljanje preverjanj na ploščadi.

(b)

Inšpektorji za opravljanje preverjanj na ploščadi:

1.

imajo potrebno izobrazbo s področja letalstva ali praktično znanje na področju(-ih) preverjanja;

2.

so uspešno končali:

(i)

ustrezno posebno teoretično in praktično usposabljanje na enem ali več naslednjih področjih preverjanja:

A.

pilotska kabina;

B.

varnost v potniški kabini;

C.

stanje zrakoplova;

D.

tovor;

(ii)

ustrezno usposabljanje na delovnem mestu, ki ga izvaja višji inšpektor za opravljanje preverjanj na ploščadi, ki ga imenuje pristojni organ ali Agencija;

3.

ohranjajo veljavnost svoje usposobljenosti s periodičnim usposabljanjem in izvedbo najmanj 12 preverjanj v vsakem 12-mesečnem obdobju.

(c)

Usposabljanje iz točke (b)(2)(i) izvaja pristojni organ ali katera koli organizacija za usposabljanje, odobrena v skladu z ARO.RAMP.120(a).

(d)

Agencija oblikuje in vzdržuje učne načrte ter spodbuja organizacijo usposabljanj in delavnic za inšpektorje za izboljšanje razumevanja in enotnega izvajanja tega poddela.

(e)

Agencija omogoča in usklajuje program izmenjave inšpektorjev, katerega cilj je inšpektorjem omogočiti pridobivanje praktičnih izkušenj in prispevanje k usklajevanju postopkov.

ARO.RAMP.120   Odobritev organizacij za usposabljanje

(a)

Pristojni organ odobri organizacijo za usposabljanje, ki ima glavni kraj poslovanja na ozemlju zadevne države članice, ko se prepriča, da je organizacija za usposabljanje:

1.

imenovala vodjo usposabljanja, ki ima ustrezno vodstveno sposobnost za zagotavljanje, da je zagotovljeno usposabljanje v skladu z veljavnimi zahtevami;

2.

ima ustrezne zmogljivosti in učno opremo za usposabljanje, primerne za vrsto zagotovljenega usposabljanja;

3.

zagotavlja usposabljanje v skladu z učnim načrtom, ki ga je Agencija razvila v skladu z ARO.RAMP.115(d);

4.

zaposluje usposobljene inštruktorje za usposabljanje.

(b)

Agencija na zahtevo pristojnega organa preverja izpolnjevanje zahtev in stalne skladnosti z zahtevami iz odstavka (a).

(c)

Organizacija za usposabljanje je odobrena za zagotavljanje ene ali več naslednjih vrst usposabljanja:

1.

začetnega teoretičnega usposabljanja;

2.

začetnega praktičnega usposabljanja;

3.

periodičnega usposabljanja.

ARO.RAMP.125   Opravljanje preverjanj na ploščadi

(a)

Preverjanja na ploščadi so standardizirana, pri njih se uporablja obrazec iz Dodatka III oziroma Dodatka IV.

(b)

Inšpektor(-ji) si pri preverjanju na ploščadi po svojih najboljših močeh prizadeva(-jo) preprečiti neupravičeno zamudo zrakoplova, ki se preverja.

(c)

Ob koncu preverjanja na ploščadi je vodja zrakoplova ali v njegovi odsotnosti drug član letalske posadke ali predstavnik operatorja obveščen o rezultatih preverjanja na ploščadi z obrazcem iz Dodatka III.

ARO.RAMP.130   Kategorizacija ugotovitev

Za vsako točko preverjanja so kot ugotovitve opredeljene tri kategorije mogoče neskladnosti z veljavnimi zahtevami. Take ugotovitve se kategorizirajo, kot sledi:

1.

ugotovitev kategorije 3 je vsaka ugotovljena precejšnja neskladnost z veljavnimi zahtevami ali pogoji certifikata, ki ima velik vpliv na varnost;

2.

ugotovitev kategorije 2 je vsaka ugotovljena neskladnost z veljavnimi zahtevami ali pogoji certifikata, ki ima precejšen vpliv na varnost;

3.

ugotovitev kategorije 1 je vsaka ugotovljena neskladnost z veljavnimi zahtevami ali pogoji certifikata, ki ima majhen vpliv na varnost.

ARO.RAMP.135   Nadaljnji ukrepi v zvezi z ugotovitvami

(a)

Pristojni organ ali po potrebi Agencija za ugotovitev kategorije 2 ali 3:

1.

ugotovitev pisno sporoči operatorju, vključno z zahtevkom za dokazila o sprejetih korektivnih ukrepih, in

2.

obvesti pristojni organ države operatorja in po potrebi državo, v kateri je zrakoplov registriran in v kateri je bila izdana licenca letalske posadke. Če je ustrezno, pristojni organ ali Agencija zahtevata potrditev njunega sprejetja korektivnih ukrepov, ki jih sprejme operator v skladu z ARO.GEN.350 ali ARO.GEN.355.

(b)

Pristojni organ pri ugotovitvah kategorije 3 poleg odstavka (a) sprejme takojšnje ukrepe z:

1.

uvedbo omejitve obratovanja zrakoplova;

2.

zahtevo za takojšnje korektivne ukrepe;

3.

izdajo prepovedi leta zrakoplovu v skladu z ARO.RAMP.140 ali

4.

uvedbo takojšnje prepovedi opravljanja letov v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 2111/2005.

(c)

Kadar Agencija sprejme ugotovitev kategorije 3, od pristojnega organa države, v kateri je pristal zrakoplov, zahteva sprejetje ustreznih ukrepov v skladu z odstavkom (b).

ARO.RAMP.140   Prepoved izvedbe leta zrakoplovu

(a)

Pristojni organ pri ugotovitvi kategorije 3, če se zdi, da operator ali lastnik namerava leteti ali bo verjetno letel z zrakoplovom, ne da bi izvedel ustrezne korektivne ukrepe:

1.

obvesti vodjo zrakoplova ali operatorja, da zrakoplov do nadaljnjega nima dovoljenja za začetek leta, in

2.

prepove let zadevnemu zrakoplovu.

(b)

Pristojni organ države, ki je zrakoplovu prepovedala let, o tem nemudoma obvesti pristojni organ države operatorja in po potrebi države, v kateri je zrakoplov registriran, pri zrakoplovu, ki ima prepoved leta in ga uporablja operator iz tretje države, pa tudi Agencijo.

(c)

Pristojni organ v sodelovanju z državo operatorja ali državo registracije določi potrebne pogoje, pod katerimi se zrakoplovu dovoli vzlet.

(d)

Če neskladnost vpliva na veljavnost spričevala o plovnosti zrakoplova, pristojni organ odpravi prepoved leta šele, ko operator predloži dokaze, da

1.

je bila ponovno vzpostavljena skladnost z zadevnimi zahtevami;

2.

je pridobil dovoljenje za letenje v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1702/2003 (5) za zrakoplov, registriran v državi članici;

3.

dovoljenje za letenje ali enakovreden dokument države registracije ali države operatorja za zrakoplov, ki je registriran v tretji državi in ga uporablja operator iz EU ali tretje države, in

4.

po potrebi dovoljenje tretjih držav, ki bodo preletene.

ARO.RAMP.145   Poročanje

(a)

Informacije, zbrane v skladu z ARO.RAMP.125(a), se vnesejo v centralizirano podatkovno zbirko iz ARO.RAMP.150(b)(2) v 21 koledarskih dneh po inšpekcijskem pregledu.

(b)

Pristojni organ ali Agencija v centralizirano podatkovno zbirko vneseta vse informacije, ki so koristne za uporabo Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter za izpolnjevanje nalog, ki so Agenciji dodeljene s to prilogo, vključno z zadevnimi informacijami iz ARO.RAMP.110(a).

(c)

Kadar informacije iz ARO.RAMP.110 kažejo na morebitno grožnjo varnosti, se take informacije nemudoma sporočijo tudi vsem pristojnim organom in Agenciji.

(d)

Kadar informacije o pomanjkljivostih zrakoplova pristojnemu organu posreduje oseba, viri informacij iz ARO.RAMP.110 in ARO.RAMP.125(a) niso opredeljivi.

ARO.RAMP.150   Usklajevalne naloge Agencije

(a)

Agencija upravlja in uporablja orodja in postopke, ki so potrebni za hrambo in izmenjavo:

1.

informacij iz ARO.RAMP.145 z obrazci iz dodatkov III in IV;

2.

informacij, ki jih predložijo tretje države ali mednarodne organizacije, s katerimi je EU sklenila ustrezne sporazume, ali organizacije, s katerimi je sklenila ustrezne dogovore v skladu s členom 27(2) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(b)

Upravljanje vključuje naslednje naloge:

1.

hrambo podatkov držav članic, ki so pomembni za varnostne informacije o zrakoplovih, ki pristanejo na letališčih na ozemlju, za katero veljajo določbe Pogodbe;

2.

razvoj, vzdrževanje in nenehno posodabljanje centralizirane podatkovne zbirke, ki vključuje vse informacije iz pododstavkov (a)(1) in (2);

3.

opravljanje potrebnih sprememb in izboljšav aplikacije podatkovne zbirke;

4.

analiziranje centralizirane podatkovne zbirke in drugih ustreznih informacij o varnosti zrakoplovov in letalskih prevoznikov ter na tej podlagi:

(i)

svetovanje Komisiji in pristojnim organom o takojšnjih ukrepih ali politiki spremljanja;

(ii)

poročanje Komisiji in pristojnim organom o morebitnih varnostnih težavah;

(iii)

predlaganje usklajenih ukrepov Komisiji in pristojnim organom, kadar je to potrebno iz varnostnih razlogov, in zagotavljanje usklajevanja takih ukrepov na tehnični ravni;

5.

povezovanje z drugimi evropskimi institucijami in organi, mednarodnimi organizacijami in pristojnimi organi tretjih držav za izmenjavo informacij.

ARO.RAMP.155   Letno poročilo

Agencija pripravi in Komisiji predloži letno poročilo o sistemu preverjanj na ploščadi, ki vključuje najmanj naslednje informacije:

(a)

stanje napredka sistema;

(b)

stanje inšpekcijskih pregledov, opravljenih v tekočem letu;

(c)

analizo rezultatov inšpekcijskih pregledov z navedbo kategorij ugotovitev;

(d)

ukrepe, sprejete v tekočem letu;

(e)

predloge za dodatno izboljšanje sistema preverjanj na ploščadi in

(f)

priloge, ki vsebujejo sezname inšpekcijskih pregledov, razvrščenih glede na državo delovanja, tip zrakoplova, operatorja in pogostost pojava težav v zvezi z varnostjo posameznega pregledanega dela.

ARO.RAMP.160   Obveščanje javnosti in zaščita informacij

(a)

Države članice uporabijo informacije, ki jih prejmejo v skladu z ARO.RAMP.105 in ARO.RAMP.145 le za namene iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter jih v skladu s tem ščitijo.

(b)

Agencija vsako leto objavi poročilo o zbranih informacijah, ki je dano na voljo javnosti in vsebuje analizo informacij, prejetih v skladu z ARO.RAMP.145. Poročilo je preprosto in zlahka razumljivo, vir informacij pa neopredeljiv.


(1)  UL L 167, 4.7.2003, str. 23.

(2)  UL L 100, 5.4.2012, str. 1.

(3)  UL L 344, 27.12.2005, str. 15.

(4)  UL L 315, 28.11.2003, str. 1.

(5)  UL L 243, 27.9.2003, str. 6.

Dodatek I

Image

Dodatek II

Image

Image

Dodatek III

Image

Image

Dodatek IV

Poročilo o preverjanju na ploščadi

Image

Image

Image


PRILOGA III

ZAHTEVE ZA ORGANIZACIJE V ZVEZI Z ZRAČNIMI OPERACIJAMI

[DEL ORO]

ORO.GEN.005   Obseg

V tej prilogi so določene zahteve, ki jih mora upoštevati letalski prevoznik, ki izvaja operacije komercialnega zračnega prevoza.

PODDEL GEN

SPLOŠNE ZAHTEVE

ODDELEK 1

Splošno

ORO.GEN.105   Pristojni organ

Za namene te priloge je pristojni organ, ki izvaja nadzor nad operatorji, za katere velja obvezno certificiranje, za operatorje z glavnim krajem poslovanja v državi članici organ, ki ga imenuje ta država članica.

ORO.GEN.110   Odgovornosti operatorja

(a)

Operator je odgovoren za delovanje zrakoplova v skladu s Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 216/2008, ustreznimi zahtevami iz te priloge in njegovim certifikatom.

(b)

Vsak let se izvede v skladu z določbami operativnega priročnika.

(c)

Operator vzpostavi in vzdržuje sistem operativnega nadzora nad vsakim letom, ki se izvaja pod pogoji iz njegovega certifikata.

(d)

Operator zagotovi, da so njegovi zrakoplovi opremljeni, posadke pa usposobljene v skladu z zahtevami za območje in vrsto operacij.

(e)

Operator zagotovi, da je vse osebje, dodeljeno ali neposredno vključeno v zemeljske in letalske operacije, ustrezno poučeno, da je dokazalo usposobljenost za opravljanje svojih posebnih nalog ter da se zaveda svojih odgovornosti in povezanosti takšnih nalog s celotno operacijo.

(f)

Operator za vsak tip zrakoplova določi postopke in navodila za varno delovanje, ki vsebujejo naloge in odgovornosti zemeljskega osebja in članov posadk za vse vrste operacij na tleh in v zraku. Ti postopki od članov posadke v ključnih fazah leta ne zahtevajo izvajanja drugih nalog, razen tistih, ki so potrebne za varno delovanje zrakoplova.

(g)

Operator zagotovi, da se vsi zaposleni zavedajo, da morajo upoštevati zakone, druge predpise in postopke tistih držav, v katerih se izvajajo leti, ki se nanašajo na opravljanje njihovih nalog.

(h)

Operator določi sistem kontrolnih seznamov za vsak tip zrakoplova, namenjen uporabi članov posadke v vseh fazah leta v običajnih in neobičajnih postopkih ter postopkih v sili, da se zagotovi upoštevanje operativnih postopkov iz operativnega priročnika. Pri zasnovi in uporabi kontrolnih seznamov se upoštevajo človeški dejavniki in najnovejša ustrezna dokumentacija proizvajalca zrakoplova.

(i)

Operator določi postopke načrtovanja letov za zagotavljanje varnega izvajanja letov na podlagi upoštevanja zmogljivosti zrakoplova, drugih operativnih omejitev ter ustreznih pričakovanih pogojev na predvideni zračni poti in zadevnih letališčih ali območjih delovanja. Ti postopki se vključijo v operativni priročnik.

(j)

Operator vzpostavi in vzdržuje programe usposabljanja osebja za nevarno blago v skladu s tehničnimi navodili, ki jih revidira in odobri pristojni organ. Programi usposabljanja so sorazmerni z odgovornostmi osebja.

ORO.GEN.115   Vloga za izdajo certifikata operatorja

(a)

Vloga za izdajo certifikata operatorja ali spremembo obstoječega certifikata se vloži v obliki in na način, ki ju pristojni organ določi ob upoštevanju veljavnih zahtev iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil.

(b)

Prosilci za prvi certifikat pristojnemu organu predložijo dokumentacijo, iz katere je razvidno, kako bodo izpolnjevali zahteve iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil. Taka dokumentacija vključuje postopek z opisom načina upravljanja sprememb, za katere se ne zahteva predhodna odobritev, in načina obveščanja pristojnega organa.

ORO.GEN.120   Načini usklajevanja

(a)

Operator lahko za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili poleg načinov usklajevanja, ki jih sprejme Agencija, uporablja tudi druge načine usklajevanja.

(b)

Če želi operator, za katerega je obvezno certificiranje, za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili namesto sprejemljivih načinov usklajevanja, ki jih je sprejela Agencija, uporabljati druge načine usklajevanja, pred začetkom njihovega izvajanja zagotovi pristojnemu organu njihov popolni opis. Ta vključuje vse spremembe priročnikov ali postopkov, ki so lahko pomembne, ter oceno, ki dokazuje izpolnjevanje izvedbenih pravil.

Operator lahko izvaja te druge načine usklajevanja na podlagi predhodne odobritve pristojnega organa in po prejemu obvestila v skladu z ARO.GEN.120(d).

ORO.GEN.125   Pogoji odobritve in privilegiji operatorja

Certificirani operator deluje v skladu z obsegom in privilegiji, opredeljenimi v operativnih specifikacijah, priloženih certifikatu operatorja.

ORO.GEN.130   Spremembe

(a)

Vsako spremembo, ki vpliva na:

1.

področje uporabe certifikata ali operativne specifikacije operatorja ali

2.

kateri koli del sistema upravljanja operatorja v skladu z ORO.GEN.200(a)(1) in (a)(2),

mora predhodno odobriti pristojni organ.

(b)

Za vse spremembe, za katere se zahteva predhodna odobritev v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, operator odda vlogo in pridobi odobritev pristojnega organa. Vloga se odda pred uvedbo katere koli take spremembe, da lahko pristojni organ opredeli stalno skladnost z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili ter po potrebi spremeni certifikat operatorja in zadevne pogoje odobritve, ki so mu priloženi.

Operator zagotovi pristojnemu organu vso ustrezno dokumentacijo.

Sprememba se izvede šele po prejemu formalne odobritve pristojnega organa v skladu z ARO.GEN.330.

Operator med takimi spremembami deluje pod pogoji, ki jih ustrezno določi pristojni organ.

(c)

Vse spremembe, za katere ni potrebna predhodna odobritev, se upravljajo po postopku, ki ga pristojni organ odobri v skladu z ARO.GEN.310(c), poleg tega pa se v skladu s postopkom tudi obvesti pristojni organ.

ORO.GEN.135   Stalna veljavnost

(a)

Certifikat operatorja ostane veljaven, če:

1.

operator še naprej izpolnjuje ustrezne zahteve iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil, ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na obravnavanje ugotovitev v skladu z ORO.GEN.150;

2.

se pristojnemu organu odobri dostop do operatorja v skladu z ORO.GEN.140 za opredelitev stalne skladnosti z ustreznimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili ter

3.

certifikat ni bil odpovedan ali preklican.

(b)

Ob preklicu ali odpovedi se certifikat takoj vrne pristojnemu organu.

ORO.GEN.140   Dostop

(a)

Operator za opredelitev skladnosti z ustreznimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili omogoči dostop ob vsakem času do vseh objektov, zrakoplovov, dokumentov, evidenc, podatkov, postopkov in vsega drugega gradiva, pomembnega za njegovo dejavnost, ki je predmet certifikacije, ne glede na to, ali jih oddaja izvajalcem ali ne, vsakomur, ki ga pooblasti eden od naslednjih organov:

1.

pristojni organ iz ORO.GEN.105;

2.

organ, ki deluje v skladu z določbami ARO.GEN.300(d), ARO.GEN.300(e) ali ARO.RAMP.

(b)

Dostop do zrakoplovov, navedenih v točki (a), vključuje možnost vstopiti v zrakoplov in ostati v njem med letalskimi operacijami, razen če vodja zrakoplova v interesu varnosti odloči drugače za pilotsko kabino v skladu s CAT.GEN.MPA.135.

ORO.GEN.150   Ugotovitve

Operator po prejemu obvestila o ugotovitvah:

(a)

opredeli temeljni vzrok neskladnosti;

(b)

določi načrt korektivnih ukrepov in

(c)

pristojnemu organu zadovoljivo dokaže izvajanje korektivnih ukrepov v roku, ki ga določi skupaj z navedenim organom v skladu z ARO.GEN.350(d).

ORO.GEN.155   Takojšen odziv na varnostno težavo

Operator izvede:

(a)

vse varnostne ukrepe, ki jih pristojni organ odredi v skladu z ARO.GEN.135(c), in

(b)

vse ustrezne obvezne varnostne informacije, ki jih izda Agencija, vključno z direktivami o plovnosti.

ORO.GEN.160   Poročanje o dogodkih

(a)

Operator obvesti pristojni organ in vse druge organizacije, ki jih mora obvestiti v skladu z zahtevami države operatorja, o vseh nesrečah, resnih incidentih in dogodkih v skladu z Uredbo (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1) in Direktivo 2003/42/ES.

(b)

Brez poseganja v točko (a) operator obvesti pristojni organ in organizacijo, odgovorno za projektiranje zrakoplova, o vseh nesrečah, motnjah v delovanju, tehničnih okvarah, prekoračitvah tehničnih omejitev, dogodkih, ki bi opozorili na netočne, nepopolne ali dvoumne informacije iz podatkov, ugotovljenih v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1702/2003 (2), ali drugih neobičajnih okoliščinah, ki so ali bi lahko ogrozile varno delovanje zrakoplova in niso povzročile nesreče ali resnega incidenta.

(c)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 996/2010, Direktivo 2003/42/ES, Uredbo Komisije (ES) št. 1321/2007 (3) in Uredbo Komisije (ES) št. 1330/2007 (4), se poročila iz odstavkov (a) in (b) pripravijo v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ, vsebujejo pa vse ustrezne informacije o stanju, s katerim je operator seznanjen.

(d)

Poročila se pripravijo čim prej, vsekakor pa v 72 urah po tem, ko je operator odkril stanje, na katero se poročilo nanaša, razen če to preprečijo izjemne okoliščine.

(e)

Če je ustrezno, operator pripravi poročilo o spremljanju in v njem navede podrobnosti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti za preprečevanje podobnih dogodkov v prihodnosti, kar najhitreje po opredelitvi navedenih ukrepov. To poročilo se pripravi v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ.

ODDELEK 2

Upravljanje

ORO.GEN.200   Sistem upravljanja

(a)

Operator določi, vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja, ki vključuje:

1.

jasno opredeljene pristojnosti in odgovornosti v organizaciji operatorja, vključno z neposredno odgovornostjo za varnost odgovornega poslovodnega delavca;

2.

opis splošnih filozofij in načel operatorja v zvezi z varnostjo, tako imenovane varnostne politike;

3.

opredelitev nevarnosti na področju varnosti v letalstvu, ki izhajajo iz dejavnosti operatorja, njihovo oceno in obvladovanje povezanih tveganj, vključno s sprejetjem ukrepov za ublažitev tveganj in preveritev njihove učinkovitosti;

4.

vzdrževanje usposobljenosti in sposobnosti članov osebja za izvajanje njihovih nalog;

5.

dokumentacijo o vseh ključnih procesih sistema upravljanja, vključno s procesom seznanjanja članov osebja z njihovimi odgovornostmi in postopkom za spremembo te dokumentacije;

6.

funkcijo spremljanja skladnosti organizacije z ustreznimi zahtevami. Spremljanje skladnosti vključuje sistem posredovanja povratnih informacij o ugotovitvah odgovornemu poslovodnemu delavcu, da se po potrebi zagotovi učinkovita izvedba korektivnih ukrepov, in

7.

vse dodatne zahteve iz ustreznih poddelov te priloge ali drugih ustreznih prilog.

(b)

Sistem upravljanja ustreza velikosti operatorja ter vrsti in zapletenosti njegovih dejavnosti, ob upoštevanju nevarnosti in povezanih tveganj, ki izhajajo iz teh dejavnosti.

ORO.GEN.205   Dejavnosti izvajalcev

(a)

Dejavnosti, oddane izvajalcem, vključujejo vse dejavnosti iz obsega odobritve operatorja, ki jih izvaja druga organizacija, ki je sama certificirana za opravljanje zadevne dejavnosti, če ni certificirana, pa dela na podlagi odobritve operatorja. Operator zagotovi, da oddana ali kupljena storitev ali proizvod izpolnjuje veljavne zahteve, če kateri koli del svoje dejavnosti odda v izvajanje ali kupi.

(b)

Če certificirani operator odda kateri koli del svoje dejavnosti v izvajanje organizaciji, ki ni certificirana za izvajanje take dejavnosti v skladu s tem delom, organizacija, ki je dejavnost prevzela v izvajanje, dela na podlagi odobritve operatorja. Organizacija, ki je dejavnost oddala v izvajanje, zagotovi, da ima pristojni organ dostop do organizacije, ki je dejavnost prevzela v izvajanje, da opredeli stalno skladnost z veljavnimi zahtevami.

ORO.GEN.210   Zahteve glede osebja

(a)

Operator imenuje odgovornega poslovodnega delavca, ki zagotavlja, da se lahko vse dejavnosti financirajo in izvajajo v skladu z veljavnimi zahtevami. Odgovorni poslovodni delavec je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitega sistema upravljanja.

(b)

Operator imenuje osebo ali skupino oseb, ki so odgovorne za zagotavljanje, da operator ostane v skladu z veljavnimi zahtevami. Taka oseba oziroma osebe so na koncu odgovorne odgovornemu poslovodnemu delavcu.

(c)

Operator ima dovolj usposobljenega osebja za izvajanje načrtovanih nalog in dejavnosti v skladu z veljavnimi zahtevami.

(d)

Operator vodi ustrezne evidence o izkušnjah, usposobljenosti in usposabljanju za dokazovanje skladnosti s točko (c).

(e)

Operator zagotavlja, da so vsi člani osebja seznanjeni s predpisi in postopki, pomembnimi za izvajanje njihovih nalog.

ORO.GEN.215   Zahteve glede zmogljivosti

Operator ima zmogljivosti, ki omogočajo izvajanje in upravljanje vseh načrtovanih nalog in dejavnosti v skladu z veljavnimi zahtevami.

ORO.GEN.220   Vodenje evidenc

(a)

Operator vzpostavi sistem vodenja evidenc, ki omogoča ustrezno shranjevanje podatkov in zanesljivo sledljivost vseh razvitih dejavnosti, vključuje pa zlasti vse elemente iz dela ORO.GEN.200.

(b)

Oblika evidenc se določi v postopkih operatorja.

(c)

Evidence se hranijo na način, ki zagotavlja zaščito pred poškodbami, spremembo in krajo.

PODDEL AOC

CERTIFICIRANJE LETALSKIH PREVOZNIKOV

ORO.AOC.100   Vloga za izdajo spričevala letalskega prevoznika

(a)

Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5) operator pred začetkom izvajanja komercialnih zračnih operacij vloži vlogo za spričevalo letalskega prevoznika (AOC), ki ga izda pristojni organ, in to spričevalo tudi pridobi.

(b)

Operator pristojnemu organu predloži naslednje informacije:

1.

uradno ime in naziv podjetja, naslov in poštni naslov prosilca;

2.

opis predlagane operacije, vključno s tipom(-i) in številom zrakoplovov, ki jih bo uporabljal;

3.

opis sistema upravljanja, vključno z organizacijsko strukturo;

4.

ime odgovornega poslovodnega delavca;

5.

imena imenovanih oseb v skladu z ORO.AOC.135(a), skupaj z njihovo usposobljenostjo in izkušnjami, ter

6.

izvod operativnega priročnika v skladu z ORO.MLR.100;

7.

izjavo, da je prosilec preveril vso dokumentacijo, poslano pristojnemu organu, in da je ugotovil njeno skladnost z zadevnimi zahtevami.

(c)

Prosilec pristojnemu organu dokaže, da:

1.

izpolnjuje vse veljavne zahteve iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008, te priloge in Priloge IV (del CAT) ter Priloge V (del SPA) k tej uredbi, kot je ustrezno;

2.

imajo vsi zrakoplovi, ki se uporabljajo, spričevalo o plovnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003 ter

3.

njegova organizacija in uprava ustrezata obsegu in področju operacij.

ORO.AOC.105   Operativne specifikacije in privilegiji imetnika spričevala AOC

Privilegiji operatorja, vključno s privilegiji, dodeljenimi v skladu s Prilogo V (del SPA), se določijo v operativnih specifikacijah spričevala.

ORO.AOC.110   Pogodba o najemu

Kateri koli najem

(a)

Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1008/2008 mora vsako pogodbo o najemu zrakoplova, ki ga uporablja operator, certificiran v skladu s tem delom, predhodno odobriti pristojni organ.

(b)

Operator, certificiran v skladu s tem delom, najame zrakoplov pod pogoji najema zrakoplova z osebjem samo pri operatorju, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005.

Najem zrakoplova z osebjem

(c)

Prosilec za odobritev najema zrakoplova z osebjem pri operatorju iz tretje države pristojnemu organu dokaže, da:

1.

ima operator iz tretje države veljavno spričevalo AOC, izdano v skladu s Prilogo 6 ICAO;

2.

da so varnostni standardi operatorja iz tretje države glede stalne plovnosti in zračnih operacij enakovredni zadevnim zahtevam iz Uredbe (ES) št. 2042/2003 in te uredbe;

3.

ima zrakoplov standardno spričevalo o plovnosti, izdano v skladu s Prilogo 8 ICAO.

Najem zrakoplova brez osebja

(d)

Prosilec za odobritev najema v tretji državi registriranega zrakoplova brez osebja dokaže pristojnemu organu, da:

1.

da je bila ugotovljena operativna potreba, ki je ni mogoče zadovoljiti z najemom letala, registriranega v EU;

2.

trajanje najema brez osebja ne presega sedem mesecev v katerem koli obdobju 12 zaporednih mesecev, in

3.

zagotovljena je skladnost z zadevnimi zahtevami Uredbe (ES) št. 2042/2003.

Oddaja zrakoplova brez osebja v najem

(e)

Operator, certificiran v skladu s tem delom, ki namerava oddati enega od svojih zrakoplovov brez osebja v najem, pristojnemu organu odda vlogo za predhodno odobritev. Priložene so ji kopije predvidene pogodbe o najemu ali opisa določb najema, razen finančnih dogovorov, in vsi drugi pomembni dokumenti.

Oddaja zrakoplova z osebjem v najem

(f)

Operator, certificiran v skladu s tem delom, pred oddajo zrakoplova z osebjem v najem o tem obvesti pristojni organ.

ORO.AOC.115   Sporazumi o letih pod skupno oznako

(a)

Brez poseganja v veljavne varnostne zahteve EU za operatorje in zrakoplove iz tretjih držav velja, da operator, certificiran v skladu s tem delom, sklene sporazum o letih pod skupno oznako z operatorjem iz tretje države le po tem, ko:

1.

je preveril, da operator iz tretje države izpolnjuje zadevne standarde ICAO, in

2.

je pristojnemu organu dostavil dokumentirane informacije, ki temu organu omogočajo, da izpolnjuje zahteve ARO.OPS.105.

(b)

Operator pri izvajanju sporazuma o letih pod skupno oznako spremlja in redno ocenjuje tekoče usklajevanje operatorja tretje države z zadevnimi standardi ICAO.

(c)

Operator, certificiran v skladu s tem delom, ne prodaja in izdaja vozovnic za lete, ki jih izvaja operator iz tretje države, če za operatorja iz tretje države velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 ali če ne ohranja skladnosti z zadevnimi standardi ICAO.

ORO.AOC.120   Odobritve za zagotavljanje usposabljanja kabinskega osebja in izdajo potrdil kabinskega osebja

(a)

Kadar operator načrtuje zagotavljanje tečaja usposabljanja iz Priloge V (del CC) k Uredbi (EU) št. 290/2012, odda vlogo za odobritev, ki jo izda pristojni organ, in to vlogo tudi pridobi. Prosilec v ta namen dokaže skladnost z zahtevami za izvajanje in vsebino tečaja usposabljanja iz CC.TRA.215 in CC.TRA.220 iz navedene priloge ter pristojnemu organu predloži:

1.

datum načrtovanega začetka dejavnosti;

2.

osebne podatke in podatke o usposobljenosti inštruktorjev, pomembne za elemente usposabljanja, ki bodo obravnavani;

3.

ime(-na) in naslov(-e) kraja(-ev) usposabljanja, v katerih bo potekalo usposabljanje;

4.

opis zmogljivosti, metod usposabljanja, priročnikov in naprav za vajo, ki se bodo uporabljali, ter

5.

učne načrte in povezane programe za tečaj usposabljanja.

(b)

Če se država članica v skladu z ARA.CC.200 iz Priloge VI (del ARA) k Uredbi (EU) št. 290/2012 odloči, da so operatorji lahko potrjeni za izdajo potrdil kabinskega osebja, prosilec poleg odstavka (a):

1.

pristojnemu organu dokaže, da:

(i)

je organizacija sposobna in odgovorna za izvajanje te naloge;

(ii)

je osebje, ki izvaja preverjanja, ustrezno usposobljeno in ni v položaju, ko bi se znašlo v navzkrižju interesov, ter

2.

opredeli postopke in posebne pogoje za:

(i)

izvajanje preverjanja iz CC.TRA.220;

(ii)

izdajo potrdil kabinskega osebja in

(iii)

predložitev pristojnemu organu vseh ustreznih informacij in dokumentacije, povezanih s potrdili, ki jih bo izdal, in njihovimi imetniki, za namene vodenja evidenc, nadzora in izvršilnih ukrepov navedenega organa.

(c)

Potrdila iz odstavkov (a) in (b) se določijo v operativnih specifikacijah.

ORO.AOC.125   Nekomercialne operacije zrakoplovov, ki jih v operativnih specifikacijah navede imetnik spričevala AOC

Imetnik spričevala AOC lahko izvaja nekomercialne operacije z zrakoplovom, ki se sicer uporablja za operacije komercialnega zračnega prevoza in je naveden v operativnih specifikacijah njegovega spričevala AOC, če operator:

(a)

podrobno opiše take operacije v operativnem priročniku, vključno s/z:

1.

opredelitvijo veljavnih zahtev;

2.

jasno opredelitvijo vseh razlik med operativnimi postopki, ki se uporabljajo pri izvajanju komercialnih in nekomercialnih operacij;

3.

načinom zagotavljanja, da je vse osebje, vključeno v operacijo, v celoti seznanjeno s povezanimi postopki;

(b)

predloži opredeljene razlike med operativnimi postopki iz pododstavka (a)(2) v predhodno odobritev pristojnemu organu.

ORO.AOC.130   Spremljanje podatkov o letih – letala

(a)

Operator vzpostavi in vzdržuje sistem za spremljanje podatkov o letih, ki je vključen v njegov sistem upravljanja, za letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 27 000 kg.

(b)

Sistem za spremljanje podatkov o letih je nekaznovalen in vsebuje ustrezne zaščitne ukrepe za zavarovanje vira (virov) podatkov.

ORO.AOC.135   Zahteve glede osebja

(a)   Operator v skladu z ORO.GEN.210(b) imenuje osebe, odgovorne za upravljanje in nadzor naslednjih področij:

1.

letalskih operacij;

2.

usposabljanja posadke;

3.

zemeljskih operacij;

4.

stalne plovnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 2042/2003.

(b)   Ustreznost in usposobljenost osebja

1.

Operator zaposli dovolj članov osebja za načrtovane zemeljske in letalske operacije.

2.

Celotno osebje, dodeljeno zemeljskim in letalskim operacijam ali neposredno vključeno vanje:

(i)

je ustrezno usposobljeno;

(ii)

je prikazalo svoje sposobnosti pri opravljanju dodeljenih nalog ter

(iii)

pozna svoje odgovornosti in povezanost svojih nalog s celotno operacijo.

(c)   Nadzorovanje osebja

1.

Operator imenuje dovolj nadzornikov osebja, ob upoštevanju strukture organizacije operatorja in števila zaposlenega osebja.

2.

Opredelijo se naloge in odgovornosti teh nadzornikov ter sprejmejo vse druge potrebne ureditve za zagotavljanje, da lahko izpolnjujejo svoje nadzorne odgovornosti.

3.

Člane posadk in osebja, ki sodelujejo v operacijah, nadzorujejo posamezniki z ustreznimi izkušnjami ter znanji in spretnostmi, ki zagotavljajo doseganje standardov iz operativnega priročnika.

ORO.AOC.140   Zahteve glede zmogljivosti

Operator v skladu z ORO.GEN.215:

(a)

uporablja ustrezne zmogljivosti zemeljske oskrbe, da zagotovi varno oskrbo svojih letov;

(b)

zagotovi operativne podporne zmogljivosti v glavni operativni bazi, ki ustrezajo območju in vrsti operacij, in

(c)

zagotovi, da delovni prostor, ki je na voljo v vsaki operativni bazi, ustreza osebju, katerega dejanja lahko vplivajo na varnost letalskih operacij. Upoštevajo se potrebe zemeljskega osebja, osebja, pristojnega za operativni nadzor, potrebe po shranjevanju in prikazu najpomembnejših evidenc ter potrebe posadk pri načrtovanju letov.

ORO.AOC.150   Zahteve glede dokumentacije

(a)

Operator skrbi za izdajanje priročnikov in druge potrebne dokumentacije ter z njimi povezanih sprememb.

(b)

Operator je sposoben nemudoma posredovati operativna navodila in druge informacije.

PODDEL MLR

PRIROČNIKI, DNEVNIKI IN ZAPISI O LETENJU

ORO.MLR.100   Operativni priročnik – splošno

(a)

Operator pripravi operativni priročnik v skladu s točko 8.b Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008.

(b)

V vsebini operativnega priročnika se upoštevajo zahteve iz te priloge, Priloge IV (del CAT) oziroma Priloge V (del SPA), kot je ustrezno, vsebina pa ni v nasprotju s pogoji iz operativnih specifikacij k spričevalu letalskega prevoznika (AOC).

(c)

Operativni priročnik se lahko izda v ločenih delih.

(d)

Celotno operativno osebje ima preprost dostop do delov operativnega priročnika, ki se nanašajo na njegove naloge.

(e)

Operativni priročnik se sproti posodablja. Celotno osebje je obveščeno o spremembah, ki se nanašajo na njegove naloge.

(f)

Vsak član posadke prejme osebni izvod ustreznih oddelkov operativnega priročnika, ki se nanašajo na njegove naloge. Vsak imetnik operativnega priročnika ali njegovih ustreznih delov svoj izvod sproti dopolnjuje s spremembami ali popravki, ki mu jih zagotovi operator.

(g)

Za imetnike spričevala AOC:

1.

za spremembe, ki jih je treba sporočiti v skladu z ORO.GEN.115(b) in ORO.GEN.130(c), operator predloži pristojnemu organu predvidene spremembe pred datumom začetka njihove veljavnosti in

2.

za spremembe postopkov, povezanih z elementi, za katere je potrebna predhodna odobritev v skladu z ORO.GEN.130, se odobritev pridobi pred začetkom veljavnosti spremembe.

(h)

Ne glede na odstavek (g), če so zaradi varnosti potrebni takojšnje spremembe ali popravki, se ti lahko objavijo in začnejo uporabljati takoj, če je bila oddana vloga za zahtevano odobritev.

(i)

Operator vključi vse spremembe in popravke, ki jih zahteva pristojni organ.

(j)

Operator zagotovi, da se informacije, vzete iz odobrenih dokumentov, in vse njihove spremembe v operativnem priročniku ustrezno upoštevajo. Vendar to operatorju ne preprečuje objave starejših podatkov in postopkov v operativnem priročniku.

(k)

Operator zagotovi, da vse osebje razume jezik, v katerem so napisani tisti deli operativnega priročnika, ki se nanašajo na njegove naloge in odgovornosti. Vsebina operativnega priročnika se predstavi v obliki, v kateri se lahko uporablja brez težav, in upošteva človeške dejavnike.

ORO.MLR.101   Operativni priročnik – zgradba

Osnovna zgradba operativnega priročnika:

(a)

Del A: Splošno/Osnovno, ki obsega vse operativne usmeritve, navodila in postopke, ki niso povezani s tipom zrakoplova.

(b)

Del B: zadeve, ki se nanašajo na operacije zrakoplova ter obsegajo navodila in postopke, ki so povezani s tipom zrakoplova, ob upoštevanju razlik med tipi/razredi, različicami ali posameznimi zrakoplovi, ki jih uporablja operator.

(c)

Del C: operacije komercialnega zračnega prevoza, ki obsegajo navodila in informacije v zvezi z zračno potjo/vlogo v posadki/območjem in letališčem/območjem delovanja;

(d)

Del D: usposabljanje, ki obsega vsa navodila za usposabljanje osebja, ki so potrebna za varno delovanje.

ORO.MLR.105   Seznam minimalne opreme

(a)

Določi se seznam minimalne opreme (MEL) v skladu s točko 8.a.3 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008 na podlagi glavnega seznama minimalne opreme (MMEL), kot je opredeljeno v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003.

(b)

Seznam MEL in vse spremembe tega seznama odobri pristojni organ.

(c)

Operator spremeni seznam MEL po vsaki veljavni spremembi seznama MMEL v sprejemljivem roku.

(d)

Seznam MEL poleg seznama delov opreme vsebuje:

1.

uvod, vključno z navodili in opredelitvami pojmov za letalske posadke in vzdrževalno osebje, ki uporabljajo seznam MEL;

2.

status spremembe seznama MMEL, na katerem temelji seznam MEL, in status spremembe seznama MEL;

3.

področje uporabe, obseg in namen seznama MEL.

(e)

Operator:

1.

določi rok za odpravo napake za vsak nedelujoči instrument, del opreme ali funkcijo s seznama MEL. Rok za odpravo napak na seznamu MEL ne sme biti manj omejevalen od ustreznega roka za odpravo napak na seznamu MMEL;

2.

uvede učinkovit program za odpravo napak;

3.

uporablja zrakoplov šele po preteku roka za odpravo napak, navedenega na seznamu MEL, ko:

(i)

se napaka/okvara odpravi ali

(ii)

se rok za odpravo napak podaljša v skladu z odstavkom (f).

(f)

Na podlagi odobritve pristojnega organa lahko operator uporabi postopek za enkratno podaljšanje roka za odpravo napak kategorije B, C in D, če:

1.

je podaljšanje roka za odpravo napak v okviru seznama MMEL za tip zrakoplova;

2.

podaljšanje roka za odpravo napake ne presega roka za opravo napak s seznama MEL;

3.

se podaljšanje roka za odpravo napak ne uporablja kot običajen način za odpravo napak dela opreme MEL in se uporablja le, kadar napake niso bile odpravljene zaradi dogodkov, na katere operator ni imel vpliva;

4.

operator pripravi opis posebnih nalog in odgovornosti za nadzorovanje podaljšanj roka;

5.

je pristojni organ obveščen o vseh podaljšanjih veljavnega roka za odpravo napak in

6.

je oblikovan načrt za odpravo napak ob prvi priložnosti.

(g)

Operator določi operativne postopke in postopke vzdrževanja s seznama MEL ob upoštevanju operativnih postopkov in postopkov vzdrževanja s seznama MMEL. Ti postopki so del operatorjevih priročnikov ali seznama MEL.

(h)

Operator spremeni operativne postopke in postopke vzdrževanja s seznama MEL po vsaki veljavni spremembi operativnih postopkov in postopkov vzdrževanja s seznama MMEL.

(i)

Razen če ni v seznamu MEL drugače določeno, operator izvaja:

1.

operativne postopke s seznama MEL med načrtovanjem in/ali izvajanjem operacije z nedelujočim delom opreme, navedenim na seznamu, in

2.

postopke vzdrževanja s seznama MEL pred izvajanjem operacije z nedelujočim delom opreme, navedenim na seznamu.

(j)

Na podlagi posebne odobritve za vsak primer posebej, ki jo da pristojni organ, lahko operator uporablja zrakoplov z nedelujočimi instrumenti, deli opreme ali funkcijami zunaj omejitev seznama MEL, vendar v okviru omejitev seznama MMEL, če:

1.

zadevni instrumenti, deli opreme ali funkcije spadajo na področje uporabe seznama MMEL, kot je opredeljeno v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003;

2.

se odobritev ne uporablja kot običajen način izvajanja operacij zunaj omejitev odobrenega seznama MEL in se uporablja le, kadar so skladnost s seznamom MEL preprečili dogodki, na katere operator ni imel vpliva;

3.

operator pripravi opis posebnih nalog in odgovornosti za nadzor operacij zrakoplova, ki deluje na podlagi take odobritve, in

4.

je pripravljen načrt za odpravo napak nedelujočih instrumentov, delov opreme ali funkcij ali za vnovično uporabo zrakoplova v skladu z omejitvami seznama MEL ob prvi priložnosti.

ORO.MLR.110   Dnevnik potovanja

Podatki o zrakoplovu, njegovi posadki in posameznem potovanju se hranijo za vsak let ali vrsto letov v obliki dnevnika potovanja ali enakovrednega dokumenta.

ORO.MLR.115   Vodenje evidenc

(a)

Evidence o dejavnostih iz ORO.GEN.200 se hranijo najmanj 5 let.

(b)

Naslednje informacije, ki se uporabljajo za pripravo in izvedbo leta, ter povezana poročila se hranijo 3 mesece:

1.

operativni načrt leta, če je ustrezno;

2.

dokumentacija NOTAM (obvestilo(-a) pilotu) in AIS (letalske informacijske službe), ki se nanaša na zračno pot, če jo je operator pripravil;

3.

dokumentacija o masi in ravnotežju;

4.

obvestilo o posebnem tovoru, vključno s pisnimi informacijami vodji zrakoplova o nevarnem blagu;

5.

dnevnik potovanja ali enakovreden dokument in

6.

poročilo oziroma poročila o letu, namenjena zapisu vseh dogodkov, za katere vodja zrakoplova meni, da jih je treba sporočiti ali evidentirati.

(c)

Evidenca o osebju se hrani za spodaj navedena obdobja:

Licenca letalske posadke in potrdilo kabinskega osebja

Dokler člani posadke izvajajo privilegije licence ali potrdila za operatorja zrakoplova

Usposabljanje, preverjanje in usposobljenost članov posadke

3 leta

Evidenca o nedavnih izkušnjah članov posadke

15 mesecev

Usposobljenost članov posadke za zračno pot in letališče/naloge in območje

3 leta

Usposabljanje za nevarno blago, če je ustrezno

3 leta

Evidence o usposabljanju/usposobljenosti za drugo osebje, za katero se zahteva program usposabljanja

Evidenca o zadnjih dveh usposabljanjih

(d)

Operator:

1.

vodi evidenco o vsem usposabljanju, preverjanju in usposobljenosti vseh članov posadke v skladu z delom ORO in

2.

da tako evidenco na zahtevo na voljo zadevnemu članu posadke.

(e)

Operator hrani informacije, ki se uporabljajo za pripravo in izvedbo leta, in evidenco o usposabljanju osebja, kar velja tudi, če preneha biti operator zadevnega zrakoplova ali delodajalec zadevnega člana posadke, če je to v skladu z roki iz odstavka (c).

(f)

Če član posadke postane član posadke pri drugem operatorju, operator da evidenco člana posadke na voljo novemu operatorju, če je to v skladu z roki iz odstavka (c).

PODDEL SEC

VARNOST

ORO.SEC.100.A   Varnost v pilotski kabini

(a)

Na letalu, na katerem ima pilotska kabina vrata, je mogoče ta vrata zakleniti, zagotovi pa se način, kako lahko kabinsko osebje obvesti letalsko posadko v primeru sumljive dejavnosti ali kršitve varnosti v potniški kabini.

(b)

Vsa potniška letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 45 500 kg ali z MOPSC nad 60, ki se uporabljajo za komercialni prevoz potnikov, so opremljena z odobrenimi vrati pilotske kabine, ki se lahko zaklenejo ali odklenejo z vsakega pilotskega mesta in so oblikovana tako, da izpolnjujejo veljavne zahteve glede plovnosti.

(c)

Na vseh letalih, ki so v skladu s točko (b) zgoraj opremljena z vrati pilotske kabine:

1.

se ta vrata zaprejo pred zagonom motorjev za vzlet in so zaklenjena, ko to zahtevajo varnostni postopki ali vodja zrakoplova, dokler se motorji po pristanku ne zaustavijo, razen če morajo pooblaščene osebe vstopiti ali izstopiti v skladu z nacionalnim programom varnosti v civilnem letalstvu, in

2.

zagotovijo se načini za opazovanje celotnega območja okrog vrat zunaj pilotske kabine z vsakega pilotskega sedeža, če je treba prepoznati osebe, ki prosijo za vstop, in odkriti sumljivo vedenje ali potencialno nevarnost.

ORO.SEC.100.H   Varnost v pilotski kabini

Na helikopterju, ki se uporablja za prevoz potnikov in na katerem ima pilotska kabina vrata, je ta vrata mogoče zakleniti iz pilotske kabine in tako preprečiti nedovoljen vstop.

PODDEL FC

LETALSKA POSADKA

ORO.FC.005   Obseg

Ta poddel, v katerem so določene zahteve, ki jih mora operator, ki izvaja operacije komercialnega zračnega prevoza, izpolnjevati v zvezi z usposabljanjem, izkušnjami in usposobljenostjo letalske posadke.

ORO.FC.100   Sestava letalske posadke

(a)

Sestava letalske posadke in število članov letalske posadke na mestih, določenih za letalsko posadko, nista manjša od minimuma iz letalskega priročnika zrakoplova ali operativnih omejitev, predpisanih za zrakoplov.

(b)

Letalska posadka vključuje dodatne člane letalske posadke, če to zahteva vrsta operacije, in se ne zmanjša pod število iz operativnega priročnika.

(c)

Vsi člani letalske posadke imajo licenco in ratinge, ki so izdani ali sprejeti v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1178/2011 (6) in ustrezajo nalogam, ki so jim dodeljene.

(d)

Člana letalske posadke lahko pri izvajanju njegovih nalog pri krmilu zamenja drug ustrezno usposobljen član letalske posadke.

(e)

Operator pri najemu storitev članov letalskih posadk, ki delajo v samostojnem poklicu ali s krajšim delovnim časom, preveri, ali so izpolnjene vse veljavne zahteve tega poddela in ustrezni elementi Priloge I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011, vključno z zahtevami glede nedavnih izkušenj, ob upoštevanju vseh storitev, ki jih je član letalske posadke opravil za drugega operatorja oziroma operatorje, da se opredelijo zlasti:

1.

skupno število tipov ali različic zrakoplovov, na katerih lahko dela član letalske posadke, in

2.

veljavne omejitve trajanja letov in delovnega časa ter zahtevani čas počitka.

ORO.FC.105   Imenovanje za vodjo zrakoplova

(a)

Operator v skladu s točko 8.e Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008 enega izmed pilotov iz letalske posadke, usposobljenega za vodjo zrakoplova v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011, imenuje za vodjo zrakoplova.

(b)

Operator imenuje člana letalske posadke za vodjo zrakoplova le, če ima ta:

1.

najnižjo zahtevano raven izkušenj, navedeno v operativnem priročniku;

2.

ustrezno znanje o zračni poti ali območju, predvidenem za let, ter letališčih, vključno z nadomestnimi letališči, zmogljivostih in postopkih, ki se bodo uporabljali;

3.

pri operacijah z veččlanskimi posadkami v primeru napredovanja iz kopilota v vodjo zrakoplova pri operatorju opravljen ustrezen tečaj poveljevanja.

(c)

Vodja zrakoplova ali pilot, na katerega se lahko prenese vodenje leta, ima opravljeno začetno seznanitveno usposabljanje o zračni poti ali območju, predvidenem za let, ter letališčih, zmogljivostih in postopkih, ki se bodo uporabljali. To znanje o zračni poti/območju in letališču se ohranja z letenjem na zračni poti ali območju ali do letališča vsaj enkrat v 12-mesečnem obdobju.

(d)

Pri letalih razreda zmogljivosti B, ki se uporabljajo za dnevne operacije komercialnega zračnega prevoza po pravilih vizualnega letenja (VFR), se odstavek (c) ne uporablja.

ORO.FC.110   Inženir leta

Če je v zasnovo letala vgrajeno ločeno mesto za inženirja leta, letalska posadka vključuje enega člana posadke, ki je ustrezno usposobljen v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi.

ORO.FC.115   Usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini (CRM)

(a)

Član letalske posadke pred začetkom delovanja opravi usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini (CRM), ki ustreza njegovi vlogi v posadki, kot je navedeno v operativnem priročniku.

(b)

Elementi usposabljanja za CRM se vključijo v usposabljanje in periodično usposabljanje o tipu ali razredu zrakoplova ter tečaj poveljevanja.

ORO.FC.120   Preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator

(a)

Pri letalskih ali helikopterskih operacijah član letalske posadke pred začetkom izvajanja nenadzorovanih linijskih letov opravi tečaj preusmeritvenega usposabljanja, ki ga zagotovi operator:

1.

če se preusmeri na zrakoplov, za katerega se zahteva nov rating za tip ali razred;

2.

če se pridruži operatorju.

(b)

Tečaj preusmeritvenega usposabljanja, ki ga zagotovi operator, vključuje usposabljanje o opremi, nameščeni na zrakoplovu, kot je ustrezno za vloge članov letalske posadke.

ORO.FC.125   Izobraževanje o razlikah in seznanitveno usposabljanje

(a)

Člani letalske posadke opravijo izobraževanje o razlikah ali seznanitveno usposabljanje, kadar je to potrebno v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011 in pri spremembi opreme ali postopkov, ki zahteva dodatno znanje o tipih ali različicah, ki jih trenutno upravljajo.

(b)

V operativnem priročniku je navedeno, kdaj se zahtevata takšno izobraževanje o razlikah ali seznanitveno usposabljanje.

ORO.FC.130   Periodično usposabljanje in preverjanje

(a)

Vsak član letalske posadke opravi redno letno usposabljanje med letom in na tleh, ki ustreza tipu ali različici zrakoplova, na katerem dela, vključno z usposabljanjem o razmestitvi in uporabi vse reševalne in varnostne opreme na zrakoplovu.

(b)

Vsak član letalske posadke opravi redno preverjanje, da dokaže usposobljenost za izvajanje običajnih in neobičajnih postopkih ter postopkov v sili.

ORO.FC.135   Usposobljenost pilota za delo na katerem koli pilotovem sedežu

Člani letalske posadke, ki se jim lahko dodeli delo na katerem koli pilotovem sedežu, opravijo ustrezno usposabljanje in preverjanje, kot je navedeno v operativnem priročniku.

ORO.FC.140   Operacije na več kot enem tipu ali različici

(a)

Člani letalske posadke, ki upravljajo več kot en tip ali različico zrakoplova, izpolnjujejo zahteve iz tega poddela za vsak tip ali različico, če niso v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003, za ustrezne tipe ali različice opredeljene kreditne točke, povezane z zahtevami za usposabljanje, preverjanje in nedavne izkušnje.

(b)

Ustrezni postopki in/ali operativne omejitve se za vsako operacijo na več kot enem tipu ali različici navedejo v operativnem priročniku.

ORO.FC.145   Zagotavljanje usposabljanja

(a)

Celotno usposabljanje, ki se zahteva v tem poddelu:

1.

se izvaja skladu s programi in učnimi načrti usposabljanja, ki jih operator določi v operativnem priročniku;

2.

izvaja ustrezno usposobljeno osebje. Pri usposabljanju za letenje in simulacijo letenja ter preverjanju take usposobljenosti je osebje, ki zagotavlja usposabljanje in opravlja preverjanja, usposobljeno v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011.

(b)

Operator pri določanju programov in učnih načrtov usposabljanja vključi obvezne elemente za zadevni tip, kot je opredeljeno v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003.

(c)

Programe usposabljanja in preverjanja, vključno z učnimi načrti in uporabo posameznih simulacijskih naprav za usposabljanje (FSTD), odobri pristojni organ.

(d)

Naprava FSTD je kar najboljši približek zrakoplova, ki ga uporablja operator. Razlike med napravo FSTD in zrakoplovom se opišejo in obravnavajo na informativnem sestanku ali usposabljanju, kot je ustrezno.

(e)

Operator vzpostavi sistem za ustrezno spremljanje sprememb naprave FSTD in zagotavljanje, da te spremembe ne vplivajo na ustreznost programov usposabljanja.

ORO.FC.200   Sestava letalske posadke

(a)

V letalski posadki je največ en neizkušen član letalske posadke.

(b)

Vodja zrakoplova lahko vodenje leta zaupa drugemu pilotu, ki je ustrezno usposobljen v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011, če so izpolnjene zahteve iz ORO.FC.105(b)(1), (b)(2) in (c).

(c)

Posebne zahteve za letalske operacije po pravilih instrumentalnega letenja (IFR) ali ponoči.

1.

Za vsa turbopropelerska letala z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet in vsa turboreaktivna letala sta v letalski posadki najmanj dva pilota.

2.

Letala, razen letal iz pododstavka (c)(1), upravlja posadka, sestavljena iz vsaj dveh pilotov, lahko pa jih upravlja en pilot, če so izpolnjene zahteve iz ORO.FC.202.

(d)

Posebne zahteve za helikopterske operacije.

1.

Za vse operacije helikopterjev z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad 19 in za operacije po pravilih IFR s helikopterji z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet:

(i)

letalsko posadko sestavljata najmanj dva pilota;

(ii)

ima vodja zrakoplova licenco prometnega pilota (helikopter) (ATPL(H)) z instrumentalnim ratingom, izdanim v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011.

2.

Operacije, ki niso zajete v pododstavku (d)(1), lahko upravlja en pilot po pravilih IFR ali ponoči, če so izpolnjene zahteve iz ORO.FC.202.

ORO.FC.A.201   Zamenjava članov letalske posadke med letom

(a)

Vodja zrakoplova lahko izvajanje leta prenese na:

1.

drugega usposobljenega vodjo zrakoplova ali

2.

samo pri operacijah nad nivojem letenja (FL) 200 na pilota, ki izpolnjuje naslednje zahteve glede minimalne usposobljenosti:

(i)

licenca prometnega pilota (ATPL);

(ii)

preusmeritveno usposabljanje in preverjanje, vključno z usposabljanjem za rating za tip, v skladu z ORO.FC.220;

(iii)

vsa periodična usposabljanja in preverjanja v skladu z ORO.FC.230 in ORO.FC.240;

(iv)

usposobljenost za zračno pot/območje in letališče v skladu z ORO.FC.105.

(b)

Kopilota lahko zamenja:

1.

drug ustrezno usposobljen pilot;

2.

samo pri operacijah nad 200 FL nadomestni kopilot pri križarjenju, ki izpolnjuje naslednje zahteve glede minimalne usposobljenosti:

(i)

veljavna licenca poklicnega pilota (CPL) z instrumentalnim ratingom;

(ii)

preusmeritveno usposabljanje in preverjanje, vključno z usposabljanjem za rating za tip, v skladu z ORO.FC.220, razen zahteve za usposabljanje za vzlet in pristanek;

(iii)

vsa periodična usposabljanja in preverjanja v skladu z ORO.FC.230, razen zahteve za usposabljanje za vzlet in pristanek.

(c)

Inženirja leta lahko med letom nadomesti član posadke, ki je ustrezno usposobljen v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi.

ORO.FC.202   Operacije z enim pilotom po pravilih IFR ali ponoči

Za letenje po pravilih IFR ali ponoči z minimalno letalsko posadko, ki jo sestavlja en pilot, kot je predvideno v ORO.FC.200(c)(2) in (d)(2), so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

operator v operativni priročnik vključi program pilotovega preusmeritvenega in periodičnega usposabljanja, ki vključuje dodatne zahteve za operacije z enim pilotom. Pilot je opravil usposabljanje o postopkih operatorja, zlasti glede:

1.

upravljanja motorjev in ravnanja v sili;

2.

uporabe običajnega in neobičajnega kontrolnega seznama in kontrolnega seznama za preverjanje v sili;

3.

sporazumevanja s kontrolo zračnega prometa (KZP);

4.

odletnih in priletnih postopkov;

5.

upravljanja avtopilota, če je ustrezno;

6.

uporabe poenostavljene dokumentacije med letom;

7.

skupnega dela v pilotski kabini z enim pilotom;

(b)

periodična preverjanja iz ORO.FC.230 izvede kot edini pilot na ustreznem tipu ali razredu zrakoplova v reprezentativnem okolju za operacije;

(c)

v zvezi z letalskimi operacijami po pravilih IFR ima pilot naslednje izkušnje:

1.

najmanj 50 ur letenja po pravilih IFR na ustreznem tipu ali razredu letala, od tega deset ur kot vodja zrakoplova, in

2.

v zadnjih 90 dneh je na ustreznem tipu ali razredu letala opravil:

(i)

pet letov po pravilih IFR, vključno s tremi instrumentalnimi prileti, kot edini pilot ali

(ii)

preveritev instrumentalnega prileta po pravilih IFR;

(d)

v zvezi z nočnimi letalskimi operacijami ima pilot naslednje izkušnje:

1.

najmanj 15 ur nočnega letenja, ki jih je mogoče vključiti v 50 ur letenja po pravilih IFR iz pododstavka (c)(1), in

2.

v zadnjih 90 dneh je na ustreznem tipu ali razredu letala ponoči opravil:

(i)

kot edini pilot tri vzlete in prilete ali

(ii)

preveritev vzleta in prileta;

(e)

v zvezi s helikopterskimi operacijami po pravilih IFR ima pilot naslednje izkušnje:

1.

skupaj 25 ur letenja po pravilih IFR v ustreznem operativnem okolju in

2.

25 ur letenja kot edini pilot na določenem tipu helikopterja, ki je odobren za operacije z enim pilotom po pravilih IFR, od tega je 10 ur mogoče leteti pod nadzorom, vključno s petimi sektorji linijskega letenja po pravilih IFR pod nadzorom po postopkih za enega pilota, in

3.

v zadnjih 90 dneh je opravil:

(i)

pet letov po pravilih IFR kot edini pilot, vključno s tremi instrumentalnimi prileti, opravljenimi s helikopterjem, ki je odobren za ta namen, ali

(ii)

preveritev instrumentalnega prileta po pravilih IFR kot edini pilot na ustreznem tipu helikopterja, napravi za usposabljanje za letenje (FTD) ali simulatorju letenja (FFS).

ORO.FC.205   Tečaj poveljevanja

(a)

Tečaj poveljevanja v zvezi z letalskimi in helikopterskimi operacijami vključuje vsaj naslednje elemente:

1.

usposabljanje na simulacijski napravi za usposabljanje (FSTD), vključno z usposabljanjem za linijsko letenje (LOFT) in/ali usposabljanjem med letom;

2.

preverjanje strokovnosti za vodjo zrakoplova, ki ga zagotovi operator;

3.

usposabljanje o odgovornostih vodje zrakoplova;

4.

linijsko usposabljanje s poveljevanjem pod nadzorom za najmanj:

(i)

10 sektorjev letenja pri letalih in

(ii)

10 ur, vključno z najmanj 10 sektorji letenja, pri helikopterjih;

5.

opravljeno linijsko preverjanje vodje zrakoplova in prikaz ustreznega znanja o zračni poti ali območju, predvidenem za let, ter letališčih, vključno z nadomestnimi letališči, zmogljivostih in postopkih, ki se bodo uporabljali, in

6.

usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini.

ORO.FC.215   Začetno usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini, ki ga zagotovi operator

(a)

Član letalske posadke mora pred začetkom nenadzorovanega linijskega letenja opraviti začetno usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini (CRM).

(b)

Začetno usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini mora izvajati najmanj en ustrezno usposobljen vodja tovrstnega usposabljanja, ki mu lahko pri obravnavanju posebnih področij pomagajo strokovnjaki.

(c)

Če član letalske posadke še ni opravil teoretičnega usposabljanja v zvezi s človeškimi dejavniki do ravni ATPL, mora pred začetnim usposabljanjem za skupno delo v pilotski kabini ali skupaj z njim opraviti teoretični tečaj, ki ga zagotovi operator in temelji na učnem načrtu o zmogljivostih in omejitvah človeškega delovanja za ATPL, kot je določeno v Prilogi I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011.

ORO.FC.220   Preusmeritveno usposabljanje in preverjanje, ki ju zagotovi operator

(a)

Usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini je vključeno v preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator.

(b)

Potem ko član letalske posadke začne obiskovati preusmeritveni tečaj, ki ga zagotovi operator, se mu delo na drugem tipu ali razredu zrakoplova ne sme dodeliti, dokler ne opravi tečaja. Člani posadke, ki upravljajo le letala razreda zmogljivosti B, so lahko med preusmeritvenimi tečaji dodeljeni letom na drugih tipih letal zmogljivosti razreda B v obsegu, ki je potreben za ohranjanje operacije.

(c)

Obseg usposabljanja, ki ga član letalske posadke potrebuje za preusmeritveni tečaj, ki ga zagotovi operator, se določi v skladu s standardi usposobljenosti in izkušenj iz operativnega priročnika, ob upoštevanju predhodnega usposabljanja in izkušenj člana letalske posadke.

(d)

Član letalske posadke opravi:

1.

preverjanje strokovnosti, ki ga zagotovi operator, ter usposabljanje za uporabo reševalne in varnostne opreme in preverjanje take usposobljenosti, preden začne izvajati linijsko letenje pod nadzorom (LIFUS);

2.

linijsko preverjanje ob koncu linijskega letenja pod nadzorom. V zvezi z letali razreda zmogljivosti B se lahko linijsko letenje pod nadzorom (LIFUS) izvaja na katerem koli letalu iz ustreznega razreda.

(e)

Pri letalih piloti, ki jim je bil izdan rating tipa na podlagi tečaja brez opravljenih ur letenja (Zero Flight Time Training, ZFTT):

1.

začnejo linijsko letenje pod nadzorom najpozneje v 21 dneh po končanem preskusu usposobljenosti ali ustreznem usposabljanju, ki ga zagotovi operator. Vsebina takega usposabljanja je opisana v operativnem priročniku;

2.

najpozneje v 21 dneh po končanem preskusu usposobljenosti opravijo šest vzletov in pristankov na simulacijski napravi za usposabljanje (FSTD) pod nadzorom inštruktorja za rating za tip letal TRI(A), ki sedi na pilotovem sedežu. Število vzletov in pristankov se lahko zmanjša, če so v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003, opredeljene kreditne točke. Če se ti vzleti in pristanki ne izvedejo v 21 dneh, operator zagotovi osvežitveno usposabljanje. Vsebina takega usposabljanja je opisana v operativnem priročniku;

3.

izvedejo prve štiri vzlete in pristanke linijskega letenja pod nadzorom (LIFUS) v letalu pod nadzorom inštruktorja za rating za tip letal TRI(A), ki sedi na pilotovem sedežu. Število vzletov in pristankov se lahko zmanjša, če so v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003, opredeljene kreditne točke.

ORO.FC.230   Periodično usposabljanje in preverjanje

(a)   Vsak član letalske posadke opravi periodično usposabljanje in preverjanje, ki ustrezata tipu ali različici zrakoplova, na katerem dela.

(b)   Preverjanje strokovnosti, ki ga zagotovi operator

1.

Vsak član letalske posadke kot del običajnega dopolnilnega usposabljanja za letalsko posadko opravi preverjanja strokovnosti, ki jih zagotovi operator, da dokaže svojo usposobljenost za izvajanje običajnih in neobičajnih postopkov ter postopkov v sili.

2.

Če bo moral član letalske posadke leteti po pravilih IFR, se preverjanje strokovnosti, ki ga zagotovi operator, izvede brez zunanje vizualne reference, kot je ustrezno.

3.

Obdobje veljavnosti preverjanja strokovnosti, ki ga zagotovi operator, je šest koledarskih mesecev. V primeru dnevnih operacij po pravilih VFR z letali razreda zmogljivosti B, ki se izvajajo v obdobjih, ki niso daljša od osmih zaporednih mesecev, zadostuje eno preverjanje strokovnosti, ki ga zagotovi operator. Preverjanje strokovnosti se opravi pred začetkom izvajanja operacij komercialnega zračnega prevoza.

4.

Član letalske posadke, ki sodeluje pri dnevnih operacijah in operacijah po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, z nekompleksnim helikopterjem na motorni pogon, lahko opravi preverjanje strokovnosti, ki ga zagotovi operator, za le enega od ustreznih tipov. Preverjanje strokovnosti, ki ga zagotovi operator, se vsakič opravi za tip, ki za preverjanje strokovnosti že najdlje ni bil uporabljen. Ustrezni tipi helikopterjev, ki jih je za namen preverjanja strokovnosti, ki ga zagotovi operator, mogoče razvrstiti v skupine, so vključeni v operativni priročnik.

5.

Ne glede na ORO.FC.145(a)(2) lahko preverjanje v zvezi z dnevnimi operacijami nekompleksnih helikopterjev na motorni pogon po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, in letali razreda zmogljivosti B izvede ustrezno usposobljen vodja zrakoplova, ki ga imenuje operator ter je usposobljen za uporabo načel skupnega dela v pilotski kabini in oceno veščin takega dela. Operator obvesti pristojni organ o imenovanih osebah.

(c)   Linijsko preverjanje

1.

Vsak član letalske posadke opravi linijsko preverjanje na zrakoplovu, da dokaže usposobljenost za izvajanje običajnih linijskih operacij iz operativnega priročnika. Obdobje veljavnosti linijskega preverjanja usposobljenosti je dvanajst koledarskih mesecev.

2.

Ne glede na ORO.FC.145(a)(2) lahko linijska preverjanja izvede ustrezno usposobljen vodja zrakoplova, ki ga imenuje operator ter je usposobljen za uporabo načel skupnega dela v pilotski kabini in oceno veščin takega dela.

(d)   Usposabljanje za uporabo reševalne in varnostne opreme in njegovo preverjanje

Vsak član letalske posadke opravi usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za razmestitev in uporabo vse reševalne in varnostne opreme na zrakoplovu. Obdobje veljavnosti preverjanja usposobljenosti za uporabo reševalne in varnostne opreme je dvanajst koledarskih mesecev.

(e)   Usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini

1.

Elementi skupnega dela v pilotski kabini se vključijo v vse ustrezne faze periodičnega usposabljanja.

2.

Vsak član letalske posadke opravi posebno modularno usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini. Vse pomembne teme usposabljanja zanj so zajete s čim enakomernejšo razvrstitvijo modularnega usposabljanja v vsakem triletnem obdobju.

(f)   Vsak član letalske posadke vsaj vsakih dvanajst mesecev opravi usposabljanje na tleh in usposabljanje med letom na napravi FSTD ali zrakoplovu ali kombinacijo usposabljanja na napravi FSTD in zrakoplovu.

(g)   Obdobja veljavnosti iz pododstavka (b)(3) ter odstavkov (c) in (d) se začnejo šteti od konca meseca, v katerem je bilo opravljeno preverjanje.

(h)   Če se zgoraj zahtevana usposabljanja ali preverjanja izvedejo v zadnjih treh mesecih obdobja veljavnosti, se začne novo obdobje veljavnosti šteti od prvotnega poteka obdobja.

ORO.FC.235   Usposobljenost pilota za delo na katerem koli pilotovem sedežu

(a)

Vodje zrakoplovov, od katerih njihove naloge zahtevajo, da delajo na katerem koli pilotovem sedežu in opravljajo naloge kopilota, ali vodje zrakoplovov, ki morajo izvajati usposabljanje ali preverjanje, opravijo dodatno usposabljanje in preverjanje, kot je opredeljeno v operativnem priročniku. Preverjanje se lahko izvede hkrati s preverjanjem strokovnosti, ki ga zagotovi operator, iz ORO.FC.230(b).

(b)

Dodatno usposabljanje in preverjanje vključujeta vsaj naslednje:

1.

okvaro motorja med vzletom;

2.

prilet in neuspeli prilet z enim nedelujočim motorjem ter

3.

pristanek z enim nedelujočim motorjem.

(c)

Pri helikopterjih vodje zrakoplovov opravijo tudi preverjanja strokovnosti izmenično na levem in desnem sedežu, če pri preverjanju strokovnosti za tip, ki je združeno s preverjanjem strokovnosti, ki ga zagotovi operator, vodja zrakoplova opravi svoje usposabljanje ali preverjanje na svojem običajnem sedežu.

(d)

Če se na zrakoplovu izvajajo manevri pri okvari letala, se simulira okvara motorja.

(e)

Pri delu na sedežu kopilota je treba znova potrditi in obnoviti tudi preverjanja iz ORO.FC.230 za delo na sedežu vodje zrakoplova.

(f)

Pilot, ki zamenja vodjo zrakoplova, prej hkrati s preverjanji strokovnosti iz ORO.FC.230 (b), ki jih zagotovi operator, dokaže izkušnje s področja urjenja in uporabe postopkov, za katere po navadi ni odgovoren. Če razlike med delom na levem in desnem sedežu niso velike, se lahko praktične vaje izvajajo na katerem koli sedežu.

(g)

Pilot, ki ni vodja zrakoplova na sedežu vodje zrakoplova, hkrati s preverjanji strokovnosti iz ORO.FC.230(b), ki jih zagotovi operator, dokaže izkušnje s področja urjenja in uporabe postopkov, za katere je odgovoren vodja zrakoplova kot nadzorovalni pilot. Če razlike med delom na levem in desnem sedežu niso velike, se lahko praktične vaje izvajajo na katerem koli sedežu.

ORO.FC.240   Operacije na več kot enem tipu ali različici

(a)

Postopki ali operativne omejitve za operacije na več kot enem tipu ali različici, ki so navedeni v operativnem priročniku in jih odobri pristojni organ, vključujejo:

1.

minimalno raven izkušenosti članov letalske posadke;

2.

minimalno raven izkušenj na enem tipu ali različici zrakoplova pred začetkom usposabljanja za drug tip ali različico ali pred začetkom operacij;

3.

postopek, po katerem se letalska posadka, usposobljena za en tip ali različico, usposablja in usposobi za drug tip ali različico, in

4.

vse zahteve, ki se uporabljajo za nedavne izkušnje na vsakem tipu ali različici.

(b)

Če član letalske posadke upravlja helikopterje in letala, lahko izvaja operacije le na enem tipu letala in enem tipu helikopterja.

(c)

Točka (a) se ne uporablja za operacije letal razreda zmogljivosti B, če so omejene na razrede letal z batnimi motorji in enim pilotom za dnevne operacije po pravilih VFR. Točka (b) se ne uporablja za operacije letal razreda zmogljivosti B, če so omejene na razrede letal z batnimi motorji in enim pilotom.

ORO.FC.A.245   Nadomestni program za usposabljanje in usposobljenost

(a)

Operator letala, ki ima ustrezne izkušnje, lahko nadomesti eno ali več naslednjih zahtev za usposabljanje in preverjanje za letalsko posadko z nadomestnim programom za usposabljanje in usposobljenost (ATQP), ki ga odobri pristojni organ:

1.

SPA.LVO.120 o usposabljanju in usposobljenosti letalske posadke;

2.

preusmeritveno usposabljanje in preverjanje;

3.

izobraževanje o razlikah in seznanitveno usposabljanje;

4.

tečaj poveljevanja;

5.

periodično usposabljanje in preverjanje, ter

6.

operacije na več kot enem tipu ali različici.

(b)

Program ATQP vključuje usposabljanje in preverjanje, ki vzpostavita in ohranjata raven usposobljenosti, ki je najmanj enaka ravni usposobljenosti, doseženi z upoštevanjem določb ORO.FC.220 in ORO.FC.230. Stopnja usposabljanja in strokovnosti letalske posadke se dokaže, preden pristojni organ izda odobritev programa ATQP.

(c)

Operator, ki zaprosi za odobritev programa ATQP, pristojnemu organu predloži izvedbeni načrt, vključno z opisom stopnje usposabljanja letalske posadke in strokovnosti, ki bo dosežena.

(d)

Poleg pregledov na podlagi ORO.FC.230 in FCL.060 iz Priloge I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011 vsak član letalske posadke opravi linijsko vrednotenje (LOE), izvedeno na napravi FSTD. Obdobje veljavnosti linijskega vrednotenja je dvanajst koledarskih mesecev. Obdobje veljavnosti se začne šteti od konca meseca, v katerem je bilo preverjanje opravljeno. Če se linijsko vrednotenje izvede v zadnjih treh mesecih obdobja veljavnosti, se začne novo obdobje veljavnosti šteti od prvotnega poteka obdobja.

(e)

Po dveh letih delovanja z odobrenim programom ATPQ lahko operator z odobritvijo pristojnega organa podaljša obdobja veljavnosti preverjanj iz ORO.FC.230, kot sledi:

1.

preverjanje strokovnosti, ki ga zagotovi operator, na 12 koledarskih mesecev. Obdobje veljavnosti se začne šteti od konca meseca, v katerem je bilo preverjanje opravljeno. Če se preverjanje izvede v zadnjih treh mesecih obdobja veljavnosti, se začne novo obdobje veljavnosti šteti od prvotnega poteka obdobja.

2.

Linijsko preverjanje na 24 koledarskih mesecev. Obdobje veljavnosti se začne šteti od konca meseca, v katerem je bilo preverjanje opravljeno. Če se preverjanje izvede v zadnjih šestih mesecih obdobja veljavnosti, se začne novo obdobje veljavnosti šteti od prvotnega poteka obdobja.

3.

Preverjanje usposobljenosti za uporabo reševalne in varnostne opreme na 24 koledarskih mesecev. Obdobje veljavnosti se začne šteti od konca meseca, v katerem je bilo preverjanje opravljeno. Če se preverjanje izvede v zadnjih šestih mesecih obdobja veljavnosti, se začne novo obdobje veljavnosti šteti od prvotnega poteka obdobja.

ORO.FC.A.250   Vodje zrakoplova z licenco poklicnega pilota letala (CPL(A))

(a)

Imetnik licence poklicnega pilota letala CPL(A) (letalo) dela kot vodja zrakoplova v komercialnem zračnem prevozu na letalu z enim pilotom le, če:

1.

ima pri prevozu potnikov po pravilih VFR zunaj območja 50 NM (90 km) od odhodnega letališča najmanj 500 ur letenja na letalih ali veljaven instrumentalen rating ali

2.

ima pri upravljanju večmotornega tipa letala po pravilih IFR najmanj 700 ur letenja na letalih, vključno s 400 urami kot vodja zrakoplova. Te ure vključujejo 100 ur letenja po pravilih IFR in 40 ur letenja na večmotornih letalih. Teh 400 ur, opravljenih kot vodja zrakoplova, se lahko nadomesti z urami, ki jih je opravil kot kopilot v okviru vzpostavljenega sistema posadk z več piloti iz operativnega priročnika po načelu, v skladu s katerim sta dve uri letenja, ki ju opravi kopilot, enakovredni eni uri letenja, ki jo opravi vodja zrakoplova.

(b)

V primeru dnevnih operacij po pravilih VFR z letali razreda zmogljivosti B se pododstavek (a)(1) ne uporablja.

ORO.FC.H.250   Vodje zrakoplova z licenco poklicnega pilota helikopterja (CPL(H))

(a)

Imetnik licence poklicnega pilota helikopterja CPL(H) (helikopter) dela kot vodja zrakoplova v komercialnem zračnem prevozu na helikopterju z enim pilotom le, če:

1.

ima pri letenju po pravilih IFR najmanj 700 ur letenja na helikopterjih, vključno s 300 urami kot vodja zrakoplova. Te ure vključujejo 100 ur letenja po pravilih IFR. Teh 300 ur, ki jih opravi kot vodja zrakoplova, je mogoče nadomestiti z urami, ko je letel kot kopilot v okviru vzpostavljenega sistema posadk z več piloti iz operativnega priročnika po načelu, v skladu s katerim sta dve uri letenja, ki ju opravi kopilot, enakovredni eni uri letenja, ki jo opravi vodja zrakoplova;

2.

ima pri izvajanju nočnih operacij v vizualnih meteoroloških razmerah (VMC):

(i)

veljaven instrumentalni rating ali

(ii)

300 ur letenja na helikopterjih, vključno s 100 urami, ki jih opravi kot vodja zrakoplova, in 10 urami nočnega letenja, ki jih opravi kot leteči pilot.

PODDEL CC

KABINSKO OSEBJE

ORO.CC.005   Obseg

V tem poddelu so določene zahteve, ki jih mora operator izpolnjevati pri upravljanju zrakoplova s kabinskim osebjem.

ODDELEK 1

Splošne zahteve

ORO.CC.100   Število in sestava kabinskega osebja

(a)

Število in sestava kabinskega osebja se določita v skladu s točko 7.a Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008 ob upoštevanju operativnih dejavnikov ali okoliščin leta, ki se bo izvajal. Vsaj en član kabinskega osebja se dodeli za upravljanje zrakoplova z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad 19, kadar prevaža enega ali več potnikov.

(b)

Zaradi skladnosti s točko (a) je najmanjše število članov kabinskega osebja večje od:

1.

števila članov kabinskega osebja, opredeljenega med postopkom certifikacije zrakoplova v skladu z veljavnimi certifikacijskimi specifikacijami, za kabinsko konfiguracijo zrakoplova, ki jo uporablja operator, ali

2.

če število iz točke 1 ni bilo ugotovljeno – števila članov kabinskega osebja, ugotovljenega med postopkom certifikacije zrakoplova za največje certificirano število potniških sedežev, zmanjšanega za 1 za vsak popolni večkratnik 50 potniških sedežev, za kabinsko konfiguracijo zrakoplova, ki jo uporablja operator, pri čemer je to število manjše od največjega certificiranega števila sedežev, ali

3.

števila, dobljenega tako, da se šteje en član kabinskega osebja za vsakih 50 potniških sedežev (ali za določeno število potniških sedežev, ki je manjše od 50), vgrajenih na istem krovu zrakoplova, ki se bo uporabljal.

(c)

Za operacije, pri katerih ima kabinsko osebje več članov, operator imenuje enega člana kabinskega osebja, ki je odgovoren vodji zrakoplova.

ORO.CC.110   Pogoji za dodelitev nalog

(a)

Članom kabinskega osebja se lahko dodelijo naloge na zrakoplovu le, če:

1.

so stari vsaj 18 let;

2.

je bilo v skladu z veljavnimi zahtevami iz Priloge IV (del MED) k Uredbi (EU) št. 1178/2011 ocenjeno, da so telesno in duševno sposobni opravljati svoje naloge ter da lahko varno izpolnjujejo svoje odgovornosti, in

3.

so uspešno opravili celotno ustrezno usposabljanje in preverjanje iz tega poddela ter so sposobni opravljati dodeljene naloge v skladu s postopki iz operativnega priročnika.

(b)

Operator pred dodelitvijo nalog članom kabinskega osebja, ki delajo v samostojnem poklicu ali s krajšim delovnim časom, preveri, ali so izpolnjene vse veljavne zahteve iz tega poddela, ob upoštevanju vseh storitev, ki jih je član kabinskega osebja opravil za drugega operatorja oziroma operatorje, da se opredelijo zlasti:

1.

skupno število tipov in različic zrakoplovov, na katerih lahko dela član kabinskega osebja, in

2.

veljavne omejitve trajanja letov in delovnega časa ter zahtevani čas počitka.

(c)

Potnikom se jasno sporoči, kdo so operativni člani kabinskega osebja ter kakšne so njihove vloge v zvezi z varnostjo potnikov in leta.

ORO.CC.115   Izvajanje tečajev usposabljanja in povezanega preverjanja

(a)

Operator za vsak tečaj usposabljanja določi podroben program in učni načrt v skladu z veljavnimi zahtevami iz tega poddela – in če je ustrezno – Priloge V (del CC) k Uredbi (EU) št. 290/2012 za zajetje nalog in odgovornosti, ki jih morajo izpolnjevati člani kabinskega osebja.

(b)

Vsak tečaj usposabljanja vključuje teoretični in praktični pouk ter individualne ali skupinske praktične vaje, kot je ustrezno za posamezni predmet, da člani kabinskega osebja dosežejo in ohranjajo ustrezno raven strokovnosti v skladu s tem poddelom.

(c)

Vsak tečaj usposabljanja:

1.

se izvede po učnem načrtu in v stvarnih okoliščinah ter

2.

ga izvede osebje, ustrezno usposobljeno za predmet, ki se bo poučeval.

(d)

Med celotnim usposabljanjem v skladu s tem delom ali po njem se za vsakega člana kabinskega osebja opravi preverjanje, ki vključuje vse elemente ustreznega programa usposabljanja, razen v primeru usposabljanja za skupno delo v pilotski kabini (CRM). Preverjanja opravi osebje, ki je ustrezno usposobljeno za preverjanje, da je član kabinskega osebja dosegel in/ali ohranil zahtevano raven strokovnosti.

(e)

Tečaje usposabljanja za CRM in module CRM, če je ustrezno, izvaja inštruktor za usposabljanje kabinskega osebja za CRM. Če so elementi skupnega dela v pilotski kabini vključeni v drugo usposabljanje, določitev in izvajanje učnega načrta vodi inštruktor za usposabljanje kabinskega osebja za CRM.

ORO.CC.120   Tečaj začetnega usposabljanja

(a)

Vsak nov član, ki še nima veljavnega potrdila kabinskega osebja, izdanega v skladu s Prilogo V (del CC) k Uredbi (EU) št. 290/2012:

1.

se udeleži tečaja začetnega usposabljanja v skladu s CC.TRA.220 iz navedene priloge in

2.

pred začetkom drugega usposabljanja, zahtevanega v tem poddelu, uspešno opravi s tem povezano preverjanje.

(b)

Elemente programa začetnega usposabljanja je mogoče združiti s prvim usposabljanjem, značilnim za tip zrakoplova, in preusmeritvenim usposabljanjem, ki ga zagotovi operator, če so izpolnjene zahteve iz CC.TRA.220 in so vsi taki elementi v evidenci o usposabljanju zadevnih članov kabinskega osebja evidentirani kot elementi tečaja začetnega usposabljanja.

ORO.CC.125   Usposabljanje, značilno za tip zrakoplova, in preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator

(a)

Vsak član kabinskega osebja opravi ustrezno usposabljanje, značilno za tip zrakoplova, in preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator, ter povezana preverjanja, preden:

1.

ga operator prvič razporedi na delovno mesto člana kabinskega osebja ali

2.

ga navedeni operator razporedi na delovno mesto na drugem tipu zrakoplova.

(b)

Operator pri določanju programov in učnih načrtov usposabljanja, značilnega za tip zrakoplova, in preusmeritvenega usposabljanja, ki ga zagotovi operator, vključi obvezne elemente za zadevni tip, kot je opredeljeno v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003, če so na voljo.

(c)

Program usposabljanja, značilnega za tip zrakoplova:

1.

vključuje usposabljanje in praktične vaje na ustrezni napravi za usposabljanje ali dejanskem zrakoplovu in

2.

zajema vsaj naslednje elemente usposabljanja, značilnega za tip zrakoplova:

(i)

opis zrakoplova, kot je ustrezno za naloge kabinskega osebja;

(ii)

vso vgrajeno varnostno opremo in sisteme, pomembne za naloge kabinskega osebja;

(iii)

uporabo in dejansko odpiranje vsakega tipa ali različice običajnih vrat in izhodov in izhodov v sili v običajnem načinu ali načinu v sili, ki jih preizkusi vsak član kabinskega osebja;

(iv)

prikaz uporabe vseh drugih izhodov, vključno z okni pilotske kabine;

(v)

opremo za zaščito pred ognjem in dimom, če je vgrajena;

(vi)

usposabljanje za uporabo reševalne drče, če je nameščena;

(vii)

uporabo sedeža, zadrževalnega sistema in kisikovega sistema, ki so pomembni ob nezmožnosti pilota, da opravlja svoje delo.

(d)

Preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator za vsak tip zrakoplova, ki se bo uporabljal:

1.

vključuje usposabljanje in praktične vaje na ustrezni napravi za usposabljanje ali dejanskem zrakoplovu;

2.

vključuje usposabljanje v zvezi s standardnimi operativnimi postopki operatorja za člane kabinskega osebja, ki jih bo operator prvič razporedil na delovno mesto;

3.

zajema vsaj naslednje elemente usposabljanja, značilnega za operatorja, kot so ustrezni za tip zrakoplova, ki se bo upravljal:

(i)

opis konfiguracije kabine;

(ii)

razmestitev, odstranitev in uporabo vse prenosne varnostne opreme in reševalne opreme na zrakoplovu;

(iii)

vse običajne postopke in postopke v sili;

(iv)

ravnanje s potniki in nadzorovanje množice;

(v)

usposabljanje za boj z ognjem in dimom, vključno z uporabo vse povezane opreme za gašenje požara in zaščitne opreme, ki ustreza opremi na zrakoplovu;

(vi)

postopke evakuacije;

(vii)

postopke v primeru nezmožnosti pilota, da opravlja svoje delo;

(viii)

veljavne varnostne zahteve in postopke;

(ix)

skupno delo v pilotski kabini.

ORO.CC.130   Izobraževanje o razlikah

(a)

Član kabinskega osebja poleg usposabljanja iz ORO.CC.125 opravi ustrezno usposabljanje in preverjanje, ki zajemata vse razlike, preden je razporejen na:

1.

različico tipa zrakoplova, na katerem dela trenutno, ali

2.

tip ali različico tipa zrakoplova, na katerem dela trenutno, z drugačno:

(i)

varnostno opremo;

(ii)

razmestitvijo varnostne in reševalne opreme ali

(iii)

običajnimi postopki in postopki v sili.

(b)

Program izobraževanja o razlikah:

1.

se določi, kot je potrebno na podlagi primerjave s programom usposabljanja, ki ga član kabinskega osebja opravi v skladu z ORO.CC.125(c) in (d) za ustrezni tip zrakoplova, in

2.

vključuje usposabljanje in praktične vaje na ustrezni napravi za usposabljanje ali dejanskem zrakoplovu, kot je ustrezno glede na element usposabljanja o razlikah, ki ga je treba zajeti.

(c)

Operator pri določanju programa in učnega načrta usposabljanja o razlikah za različico tipa zrakoplova, ki se zdaj uporablja, vključi obvezne elemente za zadevni tip zrakoplova in njegove različice, kot je opredeljeno v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003, če so na voljo.

ORO.CC.135   Seznanjanje s tipom zrakoplova

Vsak član kabinskega osebja po opravljenem usposabljanju, značilnem za tip zrakoplova, in preusmeritvenem usposabljanju za tip zrakoplova, ki ga zagotovi operator, opravi ustrezno nadzorovano seznanjanje na tipu zrakoplova, preden je razporejen na delovno mesto člana kabinskega osebja z najmanjšim številom članov v skladu z ORO.CC.100.

ORO.CC.140   Periodično usposabljanje

(a)

Vsak član kabinskega osebja opravi letno periodično usposabljanje in preverjanje.

(b)

Periodično usposabljanje zajema naloge, dodeljene posameznim članom kabinskega osebja pri običajnih postopkih in postopkih v sili, ter urjenje, ki ustreza posameznemu tipu in/ali različici zrakoplova, na katerem bodo delali.

(c)

Elementi usposabljanja, značilnega za tip zrakoplova:

1.

periodično usposabljanje vključuje letna urjenja prijemov vsakega člana kabinskega osebja za simulacijo uporabe vsakega tipa ali različice običajnih vrat in izhodov ter vrat in izhodov v sili za evakuacijo potnikov;

2.

periodično usposabljanje v časovnih presledkih, ki niso daljši od treh let, vključuje tudi:

(i)

uporabo in dejansko odpiranje vsakega tipa ali različice običajnega izhoda in zasilnega izhoda v običajnem načinu ali načinu v sili, ki jih preizkusi vsak član kabinskega osebja na ustrezni napravi za usposabljanje ali na dejanskem zrakoplovu;

(ii)

dejansko uporabo varnostnih vrat pilotske kabine v običajnem načinu in načinu v sili ter sistema sedežev in zadrževalnih naprav na ustrezni napravi za usposabljanje ali dejanskem zrakoplovu, ki jih preizkusi vsak član kabinskega osebja, in praktičen prikaz uporabe kisikovega sistema v zvezi z nezmožnostjo pilota, da opravlja svoje delo;

(iii)

prikaz uporabe vseh drugih izhodov, vključno z okni pilotske kabine, in

(iv)

prikaz uporabe rešilnega čolna ali reševalne drče, ki se lahko uporabi kot rešilni čoln, če sta na zrakoplovu.

(d)

Elementi usposabljanja, značilni za operatorja:

1.

periodično usposabljanje vsako leto vključuje:

(i)

za vsakega člana kabinskega osebja:

A.

razmestitev in uporabo vse varnostne in reševalne opreme, ki je nameščena ali se prevaža na zrakoplovu, in

B.

uporabo rešilnih jopičev ter namestitev prenosne kisikove opreme in opreme za zaščito dihal;

(ii)

zlaganje predmetov v potniški kabini;

(iii)

postopki v zvezi s kontaminacijo površine zrakoplova;

(iv)

postopke v sili;

(v)

postopke evakuacije;

(vi)

pregled incidentov in nesreč;

(vii)

skupno delo v pilotski kabini;

(viii)

vidike letalske medicine in prvo pomoč, vključno s povezano opremo;

(ix)

varnostne postopke;

2.

periodično usposabljanje v časovnih presledkih, ki niso daljši od treh let, vključuje tudi:

(i)

uporabo pirotehničnih sredstev (dejanske naprave ali naprave za vajo);

(ii)

praktični prikaz uporabe kontrolnih seznamov za letalsko posadko;

(iii)

stvarno in praktično usposabljanje za uporabo celotne opreme za gašenje požara, vključno z varovalno obleko, ki ustreza opremi na zrakoplovu;

(iv)

za vsakega člana kabinskega osebja:

A.

gašenje požara, ki ustreza požaru v notranjosti zrakoplova;

B.

namestitev in uporabo opreme za zaščito dihal v zaprtem simuliranem okolju, napolnjenem z dimom.

(e)

Obdobja veljavnosti:

1.

za letno periodično usposabljanje je dvanajst koledarskih mesecev, ki se začne šteti od konca meseca, v katerem je bilo preverjanje opravljeno;

2.

če se periodično usposabljanje ali preverjanje iz odstavka (a) izvedeta v zadnjih treh koledarskih mesecih obdobja veljavnosti, se začne novo obdobje veljavnosti šteti od prvotnega poteka obdobja;

3.

v zvezi z dodatnimi triletnimi elementi usposabljanja iz pododstavkov (c)(2) in (d)(2) je obdobje veljavnosti 36 koledarskih mesecev, ki se začne šteti od konca meseca, v katerem so bila preverjanja opravljena.

ORO.CC.145   Osvežitveno usposabljanje

(a)

Če član kabinskega osebja v zadnjih šestih mesecih obdobja veljavnosti zadnjega ustreznega periodičnega usposabljanja in preverjanja:

1.

ni opravljal nalog na zrakoplovu, opravi osvežitveno usposabljanje in preverjanje za vsak tip zrakoplova, na katerem bo delal, preden je vnovič razporejen na tako delovno mesto, ali

2.

ni opravljal nalog na zrakoplovu na enem posebnem tipu zrakoplova, pred vnovično razporeditvijo na delovno mesto na zadevnem tipu zrakoplova opravi:

(i)

osvežitveno usposabljanje in preverjanje ali

(ii)

dva seznanitvena leta v skladu z ORO.CC.135.

(b)

Program osvežitvenega usposabljanja za vsak tip zrakoplova zajema vsaj:

1.

postopke v sili;

2.

postopke evakuacije;

3.

za vsakega člana kabinskega osebja uporabo in dejansko odpiranje vsakega tipa ali različice običajnih in zasilnih izhodov ter varnostnih vrat pilotske kabine v običajnem načinu ali načinu v sili;

4.

prikaz uporabe vseh drugih izhodov, vključno z okni pilotske kabine;

5.

razmestitev in uporabo vse ustrezne varnostne in reševalne opreme, ki je nameščena ali se prevaža na zrakoplovu.

(c)

Operator se lahko odloči, da osvežitveno usposabljanje nadomesti s periodičnim usposabljanjem, če se ponovna zaposlitev člana kabinskega osebja na zrakoplovu začne v okviru obdobja veljavnosti zadnjega periodičnega usposabljanja in preverjanja. Če je obdobje veljavnosti poteklo, se lahko v skladu z ORO.CC.125 osvežitveno usposabljanje nadomesti le z usposabljanjem, značilnim za tip zrakoplova, in preusmeritvenim usposabljanjem, ki ga zagotovi operator.

ODDELEK 2

Dodatne zahteve za operacije komercialnega zračnega prevoza

ORO.CC.200   Vodilni član kabinskega osebja

(a)

Kadar se zahteva več kot en član kabinskega osebja, kabinsko osebje vključuje vodilnega člana kabinskega osebja, ki ga imenuje operator.

(b)

Operator imenuje člana kabinske posadke za vodilnega člana kabinskega osebja le, če:

1.

ima vsaj eno leto izkušenj kot aktivni član kabinskega osebja in

2.

je uspešno opravil tečaj usposabljanja za vodilnega člana kabinskega osebja in s tem povezano preverjanje.

(c)

Tečaj usposabljanja za vodilnega člana kabinskega osebja zajema naloge in odgovornosti vodilnih članov kabinskega osebja ter vključuje vsaj naslednje elemente:

1.

dajanje navodil pred letom;

2.

sodelovanje s posadko;

3.

pregled zahtev operatorja in zakonskih zahtev;

4.

poročanje o nesrečah in incidentih;

5.

človeške dejavnike in skupno delo v pilotski kabini (CRM) ter

6.

omejitve trajanja letov in delovnega časa, zahtevani čas počitka.

(d)

Vodilni član kabinskega osebja je vodji zrakoplova odgovoren za izvajanje in usklajevanje običajnih postopkov in postopkov v sili iz operativnega priročnika, vključno s prenehanjem izvajanja nalog, ki niso povezane z varnostjo, zaradi varnosti ali varovanja.

(e)

Operator določi postopke za izbiro najustrezneje usposobljenega člana kabinskega osebja, ki deluje kot vodilni član kabinskega osebja, če postane imenovani vodilni član kabinskega osebja nezmožen za delo. Pristojni organ je obveščen o spremembah teh postopkov.

ORO.CC.205   Zmanjšanje števila kabinskega osebja med zemeljskimi operacijami in v nepredvidenih okoliščinah

(a)

Kadar so na zrakoplovu potniki, je v potniški kabini v skladu z ORO.CC.100 zahtevano najmanjše število članov kabinskega osebja.

(b)

Ob upoštevanju pogojev iz odstavka (c) se to število lahko zmanjša:

1.

med običajnimi zemeljskimi operacijami, ki ne vključujejo polnjenja/praznjenja rezervoarjev, kadar je zrakoplov na svojem parkirnem prostoru, ali

2.

v nepredvidenih okoliščinah, če se število potnikov na zrakoplovu zmanjša. V tem primeru se pristojnemu organu predloži poročilo po opravljenem letu.

(c)

Pogoji:

1.

v operativnem priročniku so določeni postopki za zagotavljanje, da je dosežena enakovredna raven varnosti z manj člani kabinskega osebja, zlasti za evakuacijo potnikov;

2.

kabinsko osebje z manj člani v skladu z ORO.CC.200 vključuje vodilnega člana kabinskega osebja;

3.

za vsakih 50 potnikov na istem krovu zrakoplova se zahteva vsaj en član kabinskega osebja;

4.

pri običajnih zemeljskih operacijah z zrakoplovom, pri katerih je potreben več kot en član kabinskega osebja, se število, določeno v skladu s pododstavkom (c)(3), poveča, tako da se na par zasilnih izhodov v nadstropju vključi en član kabinskega osebja.

ORO.CC.210   Dodatni pogoji za razporeditev na delovno mesto

Člani kabinskega osebja so lahko razporejeni na delovno mesto in delajo na posebnem tipu ali različici zrakoplova le, če:

(a)

imajo veljavno potrdilo, izdano v skladu s Prilogo V (del CC) k Uredbi (EU) št. 290/2012;

(b)

so usposobljeni za tip ali različico v skladu s tem poddelom;

(c)

izpolnjujejo druge veljavne zahteve iz tega poddela in Priloge IV (del CAT);

(d)

nosijo uniforme operatorja za kabinsko osebje.

ORO.CC.215   Programi usposabljanja in preverjanja ter z njimi povezana dokumentacija

(a)

Programe usposabljanja in preverjanja, vključno z učnimi načrti v skladu s tem poddelom, odobri pristojni organ, navedeni pa so v operativnem priročniku.

(b)

Ko član kabinskega osebja uspešno opravi tečaj usposabljanja in povezano preverjanje, operator:

1.

posodobi evidenco o usposabljanju člana kabinskega osebja v skladu z ORO.MLR.115 in

2.

mu predloži seznam, na katerem so navedena posodobljena obdobja veljavnosti, kot so ustrezna za tip(-e) in različico(-e) zrakoplova, za delo na katerem(-ih) je član kabinskega osebja usposobljen.

ORO.CC.250   Delo na več kot enem tipu ali različici zrakoplova

(a)

Člana kabinskega osebja se ne razporedi na delovno mesto na več kot treh tipih zrakoplovov, na podlagi odobritve pristojnega organa pa je član kabinskega osebja lahko izjemoma razporejen na delovno mesto na štiri tipe zrakoplovov, če so vsaj za dva tipa:

1.

varnostna in reševalna oprema ter običajni postopki in postopki v sili, značilni za tip, podobni ter

2.

običajni postopki in postopki v sili, ki niso značilni za tip, enaki.

(b)

Operator za namene odstavka (a) ter za usposabljanje in usposobljenost kabinskega osebja določi:

1.

vsak zrakoplov kot tip ali različico, ob upoštevanju ustreznih podatkov, oblikovanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1702/2003 za ustrezen tip ali različico zrakoplova, če so na voljo, in

2.

različice tipa zrakoplova za različne tipe, če se razlikujejo glede na:

(i)

uporabo zasilnih izhodov;

(ii)

razmestitev in vrsto prenosne varnostne in reševalne opreme;

(iii)

postopke v sili, značilne za tip.

ORO.CC.255   Operacije s samo enim članom kabinskega osebja

(a)

Operator izbere, zaposli, usposablja in preverja strokovnost članov kabinskega osebja, ki bodo razporejeni na delovno mesto edinega člana kabinskega osebja, v skladu z merili, ki ustrezajo tovrstnim operacijam.

(b)

Člani kabinskega osebja, ki nimajo delovnih izkušenj kot edini član kabinskega osebja, se lahko razporedijo na tako delovno mesto po tem, ko:

1.

opravijo usposabljanje iz odstavka (c), in to poleg drugega ustreznega usposabljanja in preverjanja v skladu z zahtevami iz tega poddela;

2.

uspešno opravijo preverjanja strokovnosti pri opravljanju nalog in izpolnjevanju obveznosti v skladu s postopki iz operativnega priročnika ter

3.

opravijo seznanitvene lete prek najmanj 15 sektorjev, ki trajajo vsaj 20 ur, na ustreznem tipu zrakoplova pod nadzorom ustrezno izkušenega člana kabinskega osebja.

(c)

Zajeti so naslednji dodatni elementi usposabljanja s posebnim poudarkom na upoštevanju operacij z enim samim članom kabinskega osebja:

1.

odgovornost vodji zrakoplova za izvajanje običajnih postopkov in postopkov v sili;

2.

pomen usklajevanja in poročanja letalski posadki, zlasti pri obvladovanju nediscipliniranih ali motečih potnikov;

3.

pregled zahtev operatorja in zakonskih zahtev;

4.

dokumentacija;

5.

poročanje o nesrečah in incidentih ter

6.

omejitve trajanja letov in delovnega časa, zahtevani čas počitka.

PODDEL TC

TEHNIČNO OSEBJE PRI OPERACIJAH HNMP, HHO ALI NVIS

ORO.TC.100   Obseg

V tem poddelu so določene zahteve, ki jih mora operator izpolnjevati pri upravljanju zrakoplova s člani tehničnega osebja v operacijah komercialnega zračnega prevoza helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), operacijah s pomočjo sistema za nočno gledanje (NVIS) ali helikopterskih operacijah z obešenim tovorom (HHO).

ORO.TC.105   Pogoji za razporeditev na delovno mesto

(a)

Članom tehničnega osebja se v operacijah komercialnega zračnega prevoza HNMP, HHO ali NVIS naloge dodelijo le, če:

1.

so stari vsaj 18 let;

2.

so telesno in duševno sposobni varno opravljati dodeljene naloge in izpolnjevati odgovornosti;

3.

so opravili celotno ustrezno usposabljanje v skladu s tem poddelom za opravljanje dodeljenih nalog;

4.

je bilo med preverjanjem dokazano, da so usposobljeni za opravljanje vseh dodeljenih nalog v skladu s postopki iz operativnega priročnika.

(b)

Operator pred razporeditvijo članov tehničnega osebja, ki so samozaposlene osebe in/ali delajo v samostojnem poklicu ali s krajšim delovnim časom, na delovno mesto preveri, ali so izpolnjene vse veljavne zahteve iz tega poddela, ob upoštevanju vseh storitev, ki jih je član tehničnega osebja opravil za drugega operatorja oziroma operatorje, da se opredelijo zlasti:

1.

skupno število tipov in različic zrakoplovov, na katerih lahko dela član tehničnega osebja;

2.

veljavne omejitve trajanja letov in delovnega časa ter zahtevani čas počitka.

ORO.TC.110   Usposabljanje in preverjanje

(a)

Operator vzpostavi program usposabljanja v skladu z veljavnimi zahtevami iz tega poddela za zajetje nalog in odgovornosti, ki jih morajo izpolnjevati člani tehničnega osebja.

(b)

Vsak član tehničnega osebja po opravljenem začetnem usposabljanju, preusmeritvenem usposabljanju, ki ga zagotovi operator, izobraževanju o razlikah in periodičnem usposabljanju opravi preverjanje, da dokaže svojo strokovnost za izvajanje običajnih postopkov in postopkov v sili.

(c)

Usposabljanje in preverjanje za vsak tečaj usposabljanja izvaja ustrezno usposobljeno osebje z izkušnjami iz predmeta, ki se bo poučeval. Operator obvesti pristojni organ o osebju, ki bo izvajalo preverjanja.

ORO.TC.115   Začetno usposabljanje

Vsak član tehničnega osebja pred preusmeritvenim usposabljanjem, ki ga zagotovi operator, opravi začetno usposabljanje, vključno s/z:

(a)

splošnim teoretičnim znanjem o letalstvu in letalskih predpisih, ki zajema vse elemente v zvezi z nalogami in odgovornostmi, ki se zahtevajo za tehnično osebje;

(b)

usposabljanjem za boj z ognjem in dimom;

(c)

usposabljanjem za preživetje na kopnem in v vodi, ki ustreza vrsti in območju operacije;

(d)

vidiki letalske medicine in prvo pomočjo;

(e)

komuniciranjem in ustreznimi elementi skupnega dela v pilotski kabini iz ORO.FC.115 in ORO.FC.215.

ORO.TC.120   Preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator

Vsak član tehničnega osebja opravi:

(a)

preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator, vključno z ustreznimi elementi skupnega dela v pilotski kabini:

1.

preden ga operator prvič razporedi na delovno mesto člana tehničnega osebja ali

2.

kadar je razporejen na drugačen tip ali razred zrakoplova, če so oprema ali postopki iz odstavka (b) na njem drugačni.

(b)

Preusmeritveno usposabljanje, ki ga zagotovi operator, vključuje:

1.

razmestitev in uporabo vse varnostne opreme in opreme za preživetje na zrakoplovu;

2.

vse običajne postopke in postopke v sili;

3.

opremo na zrakoplovu za opravljanje nalog na zrakoplovu ali na tleh za pomoč pilotu med operacijami HNMP, HHO ali NVIS.

ORO.TC.125   Izobraževanje o razlikah

(a)

Vsak član tehničnega osebja opravi izobraževanje o razlikah pri spremembi opreme ali postopkov na tipih ali različicah, ki jih trenutno upravlja.

(b)

Operator v operativnem priročniku navede, kdaj je potrebno tako izobraževanje o razlikah.

ORO.TC.130   Seznanitveni leti

Vsak član tehničnega osebja po opravljenem preusmeritvenem usposabljanju, ki ga zagotovi operator, opravi seznanitvene lete, preden začne delati kot obvezni član tehničnega osebja pri operacijah HNMP, HHO ali NVIS.

ORO.TC.135   Periodično usposabljanje

(a)

Vsak član tehničnega osebja vsakih dvanajst mesecev opravi periodično usposabljanje, ki ustreza tipu ali razredu zrakoplova in opremi, ki jo uporablja. Elementi skupnega dela v pilotski kabini se vključijo v vse ustrezne faze periodičnega usposabljanja.

(b)

Periodično usposabljanje vključuje teoretični in praktični pouk ter praktične vaje.

ORO.TC.140   Osvežitveno usposabljanje

(a)

Vsak član tehničnega osebja, ki v zadnjih šestih mesecih ni izvajal nalog, opravi osvežitveno usposabljanje iz operativnega priročnika.

(b)

Član tehničnega osebja, ki v zadnjih šestih mesecih ni izvajal nalog na zrakoplovu na posebnem tipu ali razredu zrakoplova, pred razporeditvijo na delovno mesto na zadevnem tipu ali razredu zrakoplova opravi bodisi:

1.

osvežitveno usposabljanje za tip ali razred bodisi

2.

dva seznanitvena sektorja na zadevnem tipu ali razredu zrakoplova.


(1)  UL L 295, 12.11.2010, str. 35.

(2)  UL L 243, 27.9.2003, str. 6.

(3)  UL L 294, 13.11.2007, str. 3.

(4)  UL L 295, 14.11.2007, str. 7.

(5)  UL L 293, 31.10.2008, str. 3.

(6)  UL L 311, 25.11.2011, str. 1.


PRILOGA IV

OPERACIJE KOMERCIALNEGA ZRAČNEGA PREVOZA

[DEL CAT]

PODDEL A

SPLOŠNE ZAHTEVE

CAT.GEN.100   Pristojni organ

Pristojni organ je organ, ki ga imenuje država članica, v kateri ima operator glavni kraj poslovanja.

ODDELEK 1

Zrakoplovi na motorni pogon

CAT.GEN.MPA.100   Odgovornosti posadke

(a)

Član posadke je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog, ki so:

1.

povezane z varnostjo zrakoplova in vseh oseb na njem ter

2.

opisane v navodilih in postopkih iz operativnega priročnika.

(b)

Član posadke:

1.

obvesti vodjo zrakoplova o vsaki napaki, odpovedi, motnji v delovanju ali okvari, za katero meni, da lahko vpliva na plovnost ali varno delovanje zrakoplova, vključno s sistemi v sili, če o njej ni poročal že drug član posadke;

2.

obvesti vodjo zrakoplova o vsakem incidentu, ki je ogrozil ali bi lahko ogrozil varnost operacije, če o njem ni poročal že drug član posadke;

3.

izpolnjuje veljavne zahteve iz operatorjevega sistema poročanja o dogodkih;

4.

izpolnjuje vse zahteve v zvezi z omejitvami trajanja letov in delovnega časa ter zahtevanim časom počitka, ki se uporabljajo za njegove dejavnosti;

5.

ki pri izvajanju nalog za več operatorjev:

(i)

vodi svoje posamične evidence v zvezi s trajanjem letov, delovnim časom in časom počitka v skladu z veljavnimi zahtevami iz FTL in

(ii)

vsakemu operatorju predloži podatke, potrebne za načrtovanje dejavnosti v skladu z veljavnimi zahtevami iz FTL.

(c)

Član posadke ne izvaja nalog na zrakoplovu:

1.

če je pod vplivom psihoaktivnih snovi ali alkohola ali onesposobljen zaradi poškodbe, utrujenosti, zdravil, bolezni ali drugih podobnih razlogov;

2.

po poteku ustreznega časa po potapljanju v velikih globinah ali darovanju krvi;

3.

če ne izpolnjuje veljavnih zdravstvenih zahtev;

4.

če kakor koli dvomi, da je sposoben izpolniti naloge, ki so mu bile dodeljene, ali

5.

če ve ali sumi, da je preutrujen, kot je navedeno v točki 7.f Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008, ali se sicer počuti tako zelo nezmožnega za delo, da bi to lahko ogrozilo let.

CAT.GEN.MPA.105   Odgovornosti vodje zrakoplova

(a)

Vodja zrakoplova je poleg izpolnjevanja zahtev iz CAT.GEN.MPA.100:

1.

odgovoren za varnost vseh članov posadke, potnikov in tovora na zrakoplovu vse od svojega prihoda na zrakoplov do odhoda z njega po končanem letu;

2.

odgovoren za delovanje in varnost zrakoplova:

(i)

pri letalih od trenutka, ko je letalo prvič pripravljeno za gibanje zaradi vožnje po tleh pred vzletom, do trenutka, ko se po končanem letu dokončno ustavi in se izključi motor oziroma motorji, ki so se uporabili kot glavne pogonske enote;

(ii)

pri helikopterjih med vrtenjem rotorjev;

3.

pristojen za izdajanje vseh ukazov in sprejemanje ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnosti zrakoplova ter oseb in/ali imetja na njem v skladu s točko 7.c Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008;

4.

ima pristojnost za izkrcanje vsake osebe ali dela tovora, ki lahko ogroža varnost zrakoplova ali oseb na njem;

5.

ne dovoli prevoza na zrakoplovu osebi, za katero se zdi, da je pod tolikšnim vplivom alkohola ali mamil, da bi lahko ogrozila varnost zrakoplova ali oseb na njem;

6.

lahko zavrne prevoz nesprejemljivih potnikov, deportirancev ali oseb v priporu, če njihov prevoz povečuje tveganje za varnost zrakoplova ali oseb na njem;

7.

zagotovi, da so vsi potniki obveščeni, kje so zasilni izhodi, ustrezna varnostna in reševalna oprema ter kako se uporabljata;

8.

zagotovi, da se upoštevajo vsi operativni postopki in kontrolni seznami v skladu z operativnim priročnikom;

9.

nobenemu članu posadke ne dovoli izvajati dejavnosti med ključnimi fazami leta, razen nalog, ki so potrebne za varno delovanje zrakoplova;

10.

zagotovi, da zapisovalniki poletov:

(i)

med letom niso onesposobljeni ali izključeni in

(ii)

v primeru nesreče ali incidenta, za katerega velja obvezno poročanje:

A.

niso namerno izbrisani;

B.

se takoj po končanem letu deaktivirajo in

C.

se znova aktivirajo le s soglasjem preiskovalnega organa;

11.

odloča o sprejetju zrakoplova z okvarami v skladu s seznamom dovoljenih odstopanj od konfiguracije (CDL) ali seznamom minimalne opreme (MEL);

12.

zagotovi, da se opravi predletni pregled v skladu z zahtevami iz Priloge I (del M) k Uredbi (ES) št. 2042/2003;

13.

se prepriča, da je ustrezna reševalna oprema zlahka na voljo za takojšnjo uporabo.

(b)

Vodja zrakoplova ali pilot, ki mu je bilo zaupano vodenje leta, v izjemnih razmerah, ki zahtevajo takojšnjo odločitev in ukrepanje, ukrepa tako, kot je po njegovem mnenju v danih okoliščinah potrebno v skladu s točko 7.d Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008. V takih primerih lahko zaradi varnosti ne upošteva pravil, operativnih postopkov in metod.

(c)

Vodja zrakoplova predloži pristojnemu organu poročilo ACAS, kadar koli je zrakoplov med letom izvedel manever po navodilu za izogib (RA) sistema za preprečevanje trčenj v zraku (ACAS).

(d)

Nevarnost trčenja s pticami:

1.

Kadar koli vodja zrakoplova opazi možnost nevarnosti zaradi ptic, obvesti enoto službe zračnega prometa (ATS) takoj, ko delovna obremenitev letalske posadke to dopušča.

2.

Kadar koli zrakoplov, za katerega je odgovoren vodja zrakoplova, trči s pticami, kar povzroči znatno poškodbo zrakoplova ali izpad ali okvaro katere koli bistvene funkcije, pristojnemu organu po pristanku predloži pisno poročilo o trčenju s pticami.

CAT.GEN.MPA.110   Pristojnosti vodje zrakoplova

Operator sprejme vse razumne ukrepe za zagotovitev, da vse osebe, ki se prevažajo na zrakoplovu, spoštujejo vse zakonite ukaze vodje zrakoplova, namenjene zagotavljanju varnosti zrakoplova ter oseb in imetja na njem.

CAT.GEN.MPA.115   Člani osebja ali posadke, ki niso člani kabinskega osebja, v potniški kabini

Operator zagotovi, da članov(-i) osebja ali posadke, ki niso člani aktivnega kabinskega osebja in opravljajo svoje naloge v potniški kabini zrakoplova:

(a)

potniki ne zamenjujejo z aktivnimi člani kabinskega osebja;

(b)

niso na mestih, ki se dodelijo zahtevanim članom kabinskega osebja;

(c)

ne ovirajo aktivnih članov kabinskega osebja pri njihovem delu.

CAT.GEN.MPA.120   Skupni jezik

Operator zagotovi, da se vsi člani posadke lahko sporazumevajo v skupnem jeziku.

CAT.GEN.MPA.125   Vožnja zrakoplovov po tleh

Operator zagotovi, da se zrakoplov vozi po tleh le na območju letališča, predvidenega za gibanje, če je oseba pri krmilu:

(a)

ustrezno usposobljen pilot ali

(b)

jo je imenoval operator in:

1.

je usposobljena za vožnjo zrakoplova po tleh;

2.

je usposobljena za uporabo radijske postaje;

3.

je bila seznanjena z načrtom letališča, zračnimi potmi, znaki, označbami, lučmi, signali, navodili, frazeologijo in postopki kontrole zračnega prometa (KZP);

4.

je sposobna upoštevati standarde glede operacij, ki se zahtevajo za varno gibanje letala po letališču.

CAT.GEN.MPA.130   Uporaba rotorja – helikopterji

Rotor helikopterja je vključen za namen letenja le, če je pri krmilu ustrezno usposobljen pilot.

CAT.GEN.MPA.135   Vstop v pilotsko kabino

(a)

Operator zagotovi, da se nikomur, razen članu letalske posadke, dodeljenemu za let, ne dovoli vstop v pilotsko kabino ali prevoz v njej, razen če ni:

1.

aktivni član posadke;

2.

predstavnik pristojnega ali inšpekcijskega organa, če je njegova prisotnost potrebna za izvajanje njegovih uradnih dolžnosti, ali

3.

oseba, ki se ji dovoli vstop in prevoz v skladu z navodili iz operativnega priročnika.

(b)

Vodja zrakoplova zagotovi, da:

1.

dovoljenje za vstop v pilotsko kabino ne zmoti in/ali ovira poteka leta in

2.

so vsi v pilotski kabini seznanjeni z ustreznimi varnostnimi postopki.

(c)

Dokončno odločitev glede dovoljenja za vstop v pilotsko kabino sprejme vodja zrakoplova.

CAT.GEN.MPA.140   Prenosne elektronske naprave

Operator nikomur na zrakoplovu ne dovoli uporabe prenosnih elektronskih naprav, ki lahko škodljivo vplivajo na delovanje sistemov in opreme na zrakoplovu, in sprejme vse razumne ukrepe za preprečevanje take uporabe.

CAT.GEN.MPA.145   Informacije o reševalni opremi in opremi za preživetje na zrakoplovu

Operator ima vedno na voljo sezname z informacijami o reševalni opremi in opremi za preživetje, ki je na vseh njegovih zrakoplovih, za takojšnje posredovanje reševalnim koordinacijskim centrom.

CAT.GEN.MPA.150   Pristanek v sili na vodi – letala

Operator uporablja le letalo z več kot 30 potniškimi sedeži za lete nad vodo na takšni razdalji od kopnega, primernega za pristanek v sili, ki presega 120 minut letenja pri potovalni hitrosti ali 400 NM, oziroma kar od navedenega je manj, če letalo izpolnjuje zahteve za pristanek v sili na vodi iz veljavnih predpisov o plovnosti.

CAT.GEN.MPA.155   Prevoz vojaškega orožja in streliva

(a)

Operator prevaža vojaško orožje ali strelivo na zrakoplovu le, če dovoljenje za to izdajo vse države, katerih zračni prostor bo predvidoma uporabljen za let.

(b)

Če je bilo dovoljenje izdano, operator zagotovi, da sta vojaško orožje in strelivo:

1.

na zrakoplovu shranjena v prostoru, ki potnikom med letom ni dostopen, in

2.

v primeru strelnega orožja nenapolnjena.

(c)

Operator zagotovi, da je vodja zrakoplova pred začetkom leta obveščen o podrobnostih in mestu na zrakoplovu, na katerem se nahajata kakršno koli vojaško orožje in strelivo, predvidena za prevoz.

CAT.GEN.MPA.160   Prevoz športnega orožja in streliva

(a)

Operator sprejme vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se mu prijavi vsakršno športno orožje, predvideno za prevoz z zrakoplovom.

(b)

Operator, ki sprejme v prevoz športno orožje, zagotovi, da je to:

1.

na zrakoplovu shranjeno v prostoru, ki potnikom med letom ni dostopen, in

2.

v primeru strelnega ali drugega orožja, ki lahko vsebuje strelivo, nenapolnjeno.

(c)

Strelivo za športno orožje se lahko prevaža v prijavljeni prtljagi potnikov ob upoštevanju določenih omejitev v skladu s tehničnimi navodili.

CAT.GEN.MPA.161   Prevoz športnega orožja in streliva – olajšave

Ne glede na CAT.GEN.MPA.160(b) se lahko pri helikopterjih z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) 3 175 kg ali manj, ki letijo podnevi in po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, strelno orožje prevaža v prostoru, ki je med letom dostopen, če je operator vzpostavil ustrezne postopke in orožja med letom ni mogoče shraniti v nedostopnem prostoru za tovor.

CAT.GEN.MPA.165   Način prevoza oseb

Operator sprejme vse ukrepe za zagotovitev, da med letom nobena oseba ne vstopi ali se nahaja v delih zrakoplova, ki niso namenjeni namestitvi oseb, razen če ni vodja zrakoplova dovolil začasnega dostopa:

(a)

zaradi izvajanja ukrepov, potrebnih za varnost zrakoplova ali katere koli osebe, živali ali blaga na njem, ali

(b)

do dela letala, v katerem se prevažajo tovor ali zaloge in je del, ki je zasnovan tako, da lahko oseba vanj dostopa med letom.

CAT.GEN.MPA.170   Alkohol in droge

Operator sprejme vse razumne ukrepe za zagotovitev, da nihče, ki je pod tolikšnim vplivom alkohola ali drog, da bi to verjetno ogrozilo varnost zrakoplova ali oseb na njem, ne vstopi v zrakoplov ali se zadržuje na njem.

CAT.GEN.MPA.175   Ogrožanje varnosti

Operator sprejme vse razumne ukrepe za preprečitev, da bi kdor koli svoje naloge opravljal lahkomiselno ali malomarno ali da jih sploh ne bi opravil:

(a)

s čimer bi ogrozil zrakoplov ali osebe na njem ali

(b)

s čimer bi povzročil ali omogočil, da bi zrakoplov ogrozil katero koli osebo ali premoženje.

CAT.GEN.MPA.180   Dokumenti, priročniki in informacije, ki jih je treba imeti na zrakoplovu

(a)

Med vsakim letom so na zrakoplovu izvirniki ali kopije naslednjih dokumentov, priročnikov in informacij, če ni drugače določeno:

1.

letalskega priročnika zrakoplova ali enakovrednega(-ih) dokumenta(-ov);

2.

izvirnega potrdila o vpisu v register;

3.

izvirnega spričevala o plovnosti;

4.

spričevala o hrupu, vključno z angleškim prevodom, če ga je izdal organ, pristojen za izdajo spričeval o hrupu;

5.

overjene verodostojne kopije spričevala letalskega prevoznika;

6.

operativnih specifikacij za tip zrakoplova, izdanih skupaj s spričevalom letalskega prevoznika;

7.

izvirnega dovoljenja za radijsko postajo na zrakoplovu, če je ustrezno;

8.

potrdila o zavarovanju odgovornosti do tretjih oseb;

9.

dnevnika potovanja ali enakovrednega dokumenta za zrakoplov;

10.

tehnične knjige zrakoplova v skladu s Prilogo I (del M) k Uredbi (ES) št. 2042/2003;

11.

podrobnosti iz oddanega načrta leta službe zračnega prometa (ATS), če je ustrezno;

12.

najnovejših in ustreznih letalskih navigacijskih kart za zračno pot predlaganega leta in vseh zračnih poti, na katere bi bil let lahko preusmerjen;

13.

informacij o postopkih in vizualnih signalih, ki jih uporabljajo prestrezni in prestreženi zrakoplovi;

14.

informacij o službah za iskanje in reševanje za območje predvidenega leta, ki so zlahka dosegljive v pilotski kabini;

15.

veljavnih delov operativnega priročnika, ki se nanašajo na naloge posadke in so članom posadke zlahka dosegljivi;

16.

seznama minimalne opreme (MEL);

17.

ustrezne dokumentacije NOTAM (obvestilo(-a) pilotu) in AIS (letalske informacijske službe);

18.

ustreznih meteoroloških informacij;

19.

blagovnega in/ali potniškega manifesta, če je ustrezno;

20.

dokumentacije o masi in ravnotežju;

21.

operativnega načrta leta, če je ustrezno;

22.

obvestila o posebnih skupinah potnikov in posebnem tovoru, če je ustrezno, in

23.

vse druge dokumentacije, ki se lahko nanaša na let ali jo zahtevajo države, ki jih ta let zadeva.

(b)

Ne glede na odstavek (a) se namesto tega lahko v zvezi z dnevnimi operacijami po pravilih vizualnega letenja (VFR) z nekompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon, ki vzletijo in pristanejo na istem letališču ali območju delovanja v 24 urah ali ki ostanejo znotraj lokalnega območja, opredeljenega v operativnem priročniku, na letališču ali območju delovanja hranijo naslednji dokumenti in informacije:

1.

spričevalo o hrupu;

2.

dovoljenje za radijsko postajo na zrakoplovu;

3.

dnevnik potovanja ali enakovreden dokument;

4.

tehnična knjiga zrakoplova;

5.

dokumentacija NOTAM in AIS;

6.

meteorološke informacije;

7.

obvestilo o posebnih skupinah potnikov in posebnem tovoru, če je ustrezno, in

8.

dokumentacija o masi in ravnotežju.

(c)

Ne glede na odstavek (a) se v primeru izgube ali kraje dokumentov iz pododstavkov (a)(2) do (a)(8) operacija sme nadaljevati, dokler se ne doseže baza ali kraj, kjer je mogoče zagotoviti nadomestne dokumente.

CAT.GEN.MPA.185   Informacije, ki jih je treba hraniti na tleh

(a)

Operator zagotovi, da se vsaj toliko časa, kot trajajo posamezni leti ali vrste letov:

1.

na tleh hranijo informacije, ki se nanašajo na let in ki ustrezajo vrsti operacije;

2.

hranijo informacije, dokler se ne zagotovi dvojnik na mestu, na katerem bodo shranjene, ali če to ni izvedljivo;

3.

iste informacije hranijo na ognjevarnem mestu na zrakoplovu.

(b)

Informacije iz odstavka (a) vključujejo:

1.

kopijo operativnega načrta leta, če je to primerno;

2.

kopijo ustreznega dela oziroma delov tehnične knjige letala;

3.

dokumentacijo NOTAM, ki se nanaša na zračno pot, če jo je operator posebej za to pripravil;

4.

dokumentacijo o masi in ravnotežju, če se zahteva, in

5.

obvestilo o posebnem tovoru.

CAT.GEN.MPA.190   Zagotavljanje dokumentacije in evidence

Vodja zrakoplova v razumnem času potem, ko ga je za to zaprosila oseba, ki jo pooblasti organ, predloži tej osebi dokumentacijo, ki mora biti na zrakoplovu.

CAT.GEN.MPA.195   Hranjenje, predložitev in uporaba zapisov zapisovalnika poletov

(a)

Po nesreči ali incidentu, za katerega velja obvezno poročanje, operator hrani prvotno zapisane podatke 60 dni, razen če preiskovalni organ ne odredi drugače.

(b)

Operator opravi operativna preverjanja in vrednotenja zapisov zapisovalnika poletov, zapisov zapisovalnika zvoka v pilotski kabini in zapisov podatkovnih zvez, da zagotovi stalno uporabnost zapisovalnikov.

(c)

Operator hrani zapise za obdobje časa delovanja zapisovalnika poletov v skladu z zahtevami iz CAT.IDE.A.190 ali CAT.IDE.H.190, razen za testiranje in vzdrževanje zapisovalnikov poletov, ko se lahko izbrišejo zapisi, nastali več kot eno uro po času testiranja.

(d)

Operator hrani in posodablja dokumentacijo, ki vsebuje informacije, potrebne za pretvorbo neobdelanih podatkov zapisovalnika poletov v parametre, izražene v tehničnih enotah.

(e)

Operator da na voljo vse zapise zapisovalnika poletov, ki so bili shranjeni, če tako določi pristojni organ.

(f)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1):

1.

se zapisi zapisovalnika zvoka v pilotski kabini uporabljajo samo za namene, ki niso preiskava nesreče ali incidenta, za katera velja obvezno poročanje, če s tem soglašajo vsi zadevni člani posadke in vzdrževalnega osebja;

2.

se zapisi zapisovalnika poletov in zapisi podatkovnih zvez uporabljajo samo za namene, ki niso preiskava nesreče ali incidenta, za katera velja obvezno poročanje, če take zapise:

(i)

operator uporablja le za namene plovnosti ali vzdrževanja, ali

(ii)

niso opredeljivi, ali

(iii)

če se razkrijejo po varnostnih postopkih.

CAT.GEN.MPA.200   Prevoz nevarnega blaga

(a)

Razen če ni v tej prilogi dovoljeno drugače, se zračni prevoz nevarnega blaga izvaja v skladu s Prilogo 18 k Čikaški konvenciji, kakor je bila nazadnje spremenjena in razširjena s Tehničnimi navodili za varen zračni prevoz nevarnega blaga (dokument ICAO 9284-AN/905), vključno z dodatki in vsemi drugimi dopolnitvami ali popravki.

(b)

Nevarno blago prevaža le operator, odobren v skladu s Prilogo V (del SPA), poddel G, razen če:

1.

zanj ne veljajo tehnična navodila v skladu z delom 1 navedenih navodil, ali

2.

ga prenašajo potniki ali člani posadke, ali je v prtljagi v skladu z delom 8 tehničnih navodil.

(c)

Operator določi postopke za zagotovitev, da se sprejmejo vsi razumni ukrepi za preprečevanje nenamernega prevoza nevarnega blaga na zrakoplovu.

(d)

Operator osebju zagotovi potrebne informacije, ki mu omogočajo izvajanje njegovih obveznosti v skladu s tehničnimi navodili.

(e)

Operator v skladu s tehničnimi navodili pristojni organ in ustrezni organ države dogodka nemudoma obvesti o:

1.

vseh nesrečah ali incidentih, ki vključujejo nevarno blago;

2.

neprijavljenem ali nepravilno prijavljenem nevarnem blagu, odkritem med tovorom ali pošto, ali

3.

odkritem nevarnem blagu, ki ga prenašajo potniki ali člani posadke ali je v njihovi prtljagi, če to ni v skladu z delom 8 tehničnih navodil.

(f)

Operator zagotovi, da se v skladu s tehničnimi navodili potnikom predložijo informacije o nevarnem blagu.

(g)

Operator zagotovi, da so v skladu s tehničnimi navodili na sprejemnih mestih za tovor na voljo obvestila o prevozu nevarnega blaga.

PODDEL B

OPERATIVNI POSTOPKI

ODDELEK 1

Zrakoplovi na motorni pogon

CAT.OP.MPA.100   Uporaba služb zračnega prometa

(a)

Operator zagotovi, da:

1.

se za vse lete uporabljajo službe zračnega prometa (ATS), ki ustrezajo zračnemu prostoru, in veljavna pravila letenja, kadar so na voljo;

2.

se operativna navodila med letom, ki se nanašajo na spremembo načrta leta službe zračnega prometa (ATS), po možnosti uskladijo s pristojno enoto službe ATS, preden jih posreduje zrakoplovu.

(b)

Ne glede na odstavek (a) služba ATS ni potrebna, razen če je določena v zahtevah glede zračnega prostora za:

1.

dnevne operacije po pravilih VFR z nekompleksnimi letali na motorni pogon;

2.

helikopterje z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) 3 175 kg ali manj, ki letijo podnevi in po zračnih poteh, na katerih navigacija poteka ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, ali

3.

lokalne helikopterske operacije,

če je mogoče ohraniti ureditev iskanja in reševanja.

CAT.OP.MPA.105   Uporaba letališč in območij delovanja

(a)

Operator uporablja samo letališča in območja delovanja, ki ustrezajo zadevnemu tipu oziroma tipom zrakoplovov in vrsti oziroma vrstam operacij.

(b)

Uporaba območij delovanja se nanaša samo na:

1.

nekompleksna letala na motorni pogon in

2.

helikopterje.

CAT.OP.MPA.106   Uporaba izoliranih letališč – letala

(a)

Uporabo izoliranega letališča za namembno letališče z letali mora predhodno odobriti pristojni organ.

(b)

Izolirano letališče je letališče, v zvezi s katerim količina nadomestne in končne rezerve goriva do najbližjega ustreznega nadomestnega namembnega letališča presega:

1.

za letala z batnimi motorji gorivo za 45-minutni let plus 15 % časa letenja, ki naj bi se po načrtih porabil za letenje na potovalni višini, ali za dve uri, kar koli od navedenega je manj, ali

2.

za letala s turbinskimi motorji gorivo za dveurni let pri običajni porabi pri letenju nad namembnim letališčem, vključno s končno rezervo goriva.

CAT.OP.MPA.107   Ustrezno letališče

Operator šteje, da je letališče ustrezno, če je ob predvidenem času uporabe na voljo in opremljeno s potrebnimi pomožnimi storitvami, kot so službe zračnega prometa (ATS), zadostna razsvetljava, komunikacijske zmogljivosti, meteorološka služba, navigacijski pripomočki in službe za ukrepanje v sili.

CAT.OP.MPA.110   Letališki operativni minimumi

(a)

Operator določi letališke operativne minimume za vsako odhodno, namembno ali nadomestno letališče, ki ga namerava uporabiti. Ti minimumi ne smejo biti nižji od minimumov, ki jih za taka letališča določi država, v kateri je letališče, razen če jih navedena država posebej odobri. Vsako povečanje, ki ga določi pristojni organ, se doda minimumom.

(b)

Uporaba elektrooptičnega polprosojnega zaslona (HUD), elektrooptično vodenega sistema za pristajanje (HUDLS) ali sistema za izboljšanje vidnosti (EVS) lahko omogoči operacije pri slabših vidljivostih od tistih, ki so določene v letaliških operativnih minimumih, če so odobrene v skladu s SPA.LVO.

(c)

Operator pri določitvi letaliških operativnih minimumov upošteva:

1.

tip, zmogljivosti in značilnosti upravljanja zrakoplova;

2.

sestavo, usposobljenost in izkušnje letalske posadke;

3.

dimenzije in značilnosti vzletno-pristajalnih stez/območij končnega prileta in vzleta (FATO), ki se lahko izberejo za uporabo;

4.

ustreznost in zmogljivost razpoložljivih vizualnih in nevizualnih zemeljskih pripomočkov;

5.

opremo, ki je na zrakoplovu na voljo za navigacijo in/ali nadzor poti leta med vzletom, priletom, ravnanjem letala, pristankom, iztekom in neuspelim priletom;

6.

za opredelitev višine leta nad ovirami ovire na območjih prileta, neuspelega prileta in začetnega vzpenjanja, ki se zahtevajo za izvedbo postopkov v izrednih razmerah;

7.

najmanjšo nadmorsko/relativno višino nad ovirami za postopke instrumentalnega prileta;

8.

naprave za določitev in poročanje o meteoroloških razmerah ter

9.

tehniko letenja, ki jo je treba uporabljati med končnim priletom.

(d)

Operator opredeli način določitve letaliških operativnih minimumov v operativnem priročniku.

(e)

Minimumi za poseben postopek prileta in pristanka se uporabljajo le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.

zemeljska oprema s karte, ki se zahteva za predvideni postopek, deluje;

2.

sistemi na zrakoplovu, ki se zahtevajo za to vrsto prileta, delujejo;

3.

izpolnjena so zahtevana merila za zmogljivost zrakoplova in

4.

posadka je ustrezno usposobljena.

CAT.OP.MPA.115   Tehnika letenja za prilet – letala

(a)   Vsi prileti se izvedejo kot stabilizirani prileti, razen če pristojni organ za poseben prilet ali vzletno-pristajalno stezo odobri drugače.

(b)   Nenatančni prileti

1.

Za vse nenatančne prilete se uporablja tehnika končnega prileta s stalnim spuščanjem (CDFA).

2.

Ne glede na pododstavek 1 se lahko za določeno kombinacijo prileta in vzletno-pristajalne steze uporabi druga tehnika letenja za prilet, če jo odobri pristojni organ. V takih primerih se ustrezna vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR):

(i)

poveča za 200 m za letala kategorije A in B ter za 400 m za letala kategorije C in D ali

(ii)

za letališča, v zvezi s katerimi obstaja javni interes za ohranitev sedanjih operacij, tehnike CDFA pa ni mogoče uporabiti, pristojni organ določi in redno preverja RVR, ob upoštevanju izkušenj operatorja, programa usposabljanja in usposobljenosti njegove letalske posadke.

CAT.OP.MPA.120   Prilet z radarjem na helikopterju (ARA) za operacije nad vodo – helikopterji

(a)

Prilet ARA se izvede le, če:

1.

lahko radar zagotovi ustrezno višino leta nad ovirami in

2.

se bodisi:

(i)

najmanjša relativna višina spuščanja (MDH) odčita z radijskega višinomera bodisi

(ii)

uporabi najmanjša nadmorska višina spuščanja (MDA), pri kateri se upošteva ustrezna mejna vrednost.

(b)

Prileti z radarjem na helikopterju na vodne ploščadi in plovila se izvajajo le pri operacijah z veččlansko posadko.

(c)

Območje odločitve zagotavlja ustrezno višino nad ovirami pri neuspelem priletu iz katerega koli namembnega kraja, za katerega se načrtuje prilet ARA.

(d)

Prilet onkraj območja odločitve ali pod višino MDH/MDA se nadaljuje le, če je namembni kraj v vidnem dosegu.

(e)

Pri operacijah z enim samim pilotom se višini MDH/MDA in območje odločitve ustrezno povečajo.

CAT.OP.MPA.125   Postopki instrumentalnega odleta in prileta

(a)

Operator zagotovi, da se uporabljajo postopki instrumentalnega odleta in prileta, ki jih določi država letališča.

(b)

Ne glede na odstavek (a) lahko vodja zrakoplova sprejme dovoljenje KZP (kontrole zračnega prometa) za odmik od objavljene odletne ali priletne zračne poti, če so izpolnjena merila glede višine leta nad ovirami in v celoti upoštevani obratovalni pogoji. Vsekakor je treba končni prilet izvesti vizualno ali v skladu z vzpostavljenim postopkom instrumentalnega prileta.

(c)

Ne glede na odstavek (a) lahko operator uporabi druge postopke, kot so navedeni v odstavku (a), če jih je odobrila država, v kateri je letališče, in so navedeni v operativnem priročniku.

CAT.OP.MPA.130   Postopki za zmanjšanje hrupa – letala

(a)

Operator razen za operacije po pravilih VFR z nekompleksnimi letali na motorni pogon vzpostavi ustrezne operativne odhodne in prihodne/priletne postopke za vsak tip letala, pri čemer upošteva potrebo po čim večjem zmanjšanju vpliva hrupa zrakoplova.

(b)

Postopki:

1.

zagotavljajo, da ima varnost prednost pred zmanjšanjem hrupa, in

2.

so preprosti ter jih je mogoče varno izvesti brez bistvenega povečanja delovne obremenitve posadke v ključnih fazah leta.

CAT.OP.MPA.131   Postopki za zmanjšanje hrupa – helikopterji

(a)

Operator zagotovi, da se pri vzletnih in pristajalnih postopkih upošteva potreba po čim večjem zmanjšanju vpliva hrupa helikopterja.

(b)

Postopki:

1.

zagotavljajo, da ima varnost prednost pred zmanjšanjem hrupa, in

2.

so preprosti ter jih je mogoče varno izvesti brez bistvenega povečanja delovne obremenitve posadke v ključnih fazah leta.

CAT.OP.MPA.135   Zračne poti in območja operacij – splošno

(a)

Operator zagotovi, da operacije potekajo samo po zračnih poteh ali znotraj območij, za katera so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

zagotovljene so zemeljske zmogljivosti in službe, vključno z meteorološkimi službami, ki ustrezajo načrtovani operaciji;

2.

zmogljivost zrakoplova omogoča izpolnitev zahtev za najmanjšo višino letenja;

3.

oprema zrakoplova izpolnjuje minimalne zahteve za načrtovano operacijo in

4.

na voljo so ustrezni zemljevidi in karte.

(b)

Operator zagotovi, da se operacije izvajajo v skladu z vsemi omejitvami na zračnih poteh ali območjih operacij, ki jih določi pristojni organ.

(c)

Pododstavek (a)(1) se ne uporablja za dnevne operacije po pravilih VFR z nekompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon na letih, ki odletijo z istega letališča ali območja delovanja, na katerem tudi pristanejo.

CAT.OP.MPA.136   Zračne poti in območja operacij – enomotorna letala

Operator zagotovi, da operacije enomotornih letal potekajo samo po zračnih poteh ali znotraj območij, na katerih so na voljo površine, ki omogočajo izvedbo varnega pristanka v sili.

CAT.OP.MPA.137   Zračne poti in območja operacij – helikopterji

Operator zagotovi, da:

(a)

so za helikopterje, ki se uporabljajo v razredu zmogljivosti 3, na voljo površine, ki omogočajo izvedbo varnega pristanka v sili, razen če ima helikopter dovoljenje za izvajanje operacij v skladu s CAT.POL.H.420;

(b)

za helikopterje, ki se uporabljajo v razredu zmogljivosti 3 in izvajajo operacije „obalnega tranzita“, operativni priročnik vsebuje postopke za zagotovitev, da sta širina obalnega koridorja in oprema, ki se prevaža, v skladu s pogoji, ki tedaj prevladujejo.

CAT.OP.MPA.140   Največja dovoljena oddaljenost od ustreznega letališča za dvomotorna letala brez odobritve ETOPS

(a)

Razen če pristojni organ tega ne odobri v skladu s Prilogo V (del SPA), poddel F, operator ne uporablja dvomotornega letala na zračni poti, ki vključuje točko, katere oddaljenost od ustreznega letališča pri standardnih razmerah v brezvetrju presega:

1.

pri letalih razreda zmogljivosti A z:

(i)

največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) 20 ali več ali

(ii)

največjo potrjeno vzletno maso 45 360 kg ali več

razdaljo, ki jo letalo preleti v 60 minutah pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem (OEI), določeni v skladu z odstavkom (b);

2.

pri letalih razreda zmogljivosti A z:

(i)

največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) 19 ali manj in

(ii)

največjo vzletno maso pod 45 360 kg

razdaljo, ki jo preleti letalo v 120 minutah, ali na podlagi odobritve pristojnega organa v do 180 minutah za turboreaktivna letala, pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem (OEI), določeni v skladu z odstavkom (b);

3.

pri letalih razreda zmogljivosti B ali C:

(i)

razdaljo, ki jo letalo preleti v 120 minutah pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem (OEI), določeni v skladu z odstavkom (b), ali

(ii)

300 NM, kar koli od navedenega je manj.

(b)

Operator določi hitrost za izračun največje dovoljene oddaljenosti od ustreznega letališča za vsak tip ali različico dvomotornih letal, ki jih uporablja, ki ne sme presegati VMO (največje operativne hitrosti), ki temelji na dejanski hitrosti, ki jo letalo lahko vzdržuje z enim nedelujočim motorjem.

(c)

Operator v operativni priročnik vključi naslednje podatke, ki se nanašajo na vsak tip ali različico:

1.

določeno potovalno hitrost pri enem nedelujočem motorju (OEI) in

2.

določeno največjo potrjeno oddaljenost od ustreznega letališča.

(d)

Operator za pridobitev odobritve iz pododstavka (a)(2) predloži dokaze, da:

1.

ima kombinacija letala in motorja odobren načrt tipa in zanesljivosti v zvezi z operacijami povečanega doleta z dvomotornimi letali (ETOPS) za predvideno operacijo;

2.

je bil uveden niz pogojev za zagotovitev, da se letalo in njegovi motorji vzdržujejo za izpolnjevanje zahtevanih meril glede zanesljivosti, ter

3.

so letalska posadka in vse drugo zadevno operativno osebje usposobljeni in ustrezno kvalificirani za izvedbo predvidene operacije.

CAT.OP.MPA.145   Določitev najmanjših višin letenja

(a)

Operator za vse predvidene segmente zračne poti določi:

1.

najmanjše višine letenja, ki zagotavljajo zahtevano višino leta nad terenom, ob upoštevanju zahtev iz poddela C, in

2.

postopek, s katerim letalska posadka določi te višine.

(b)

Postopek za določitev najmanjših višin letenja odobri pristojni organ.

(c)

Če se najmanjše višine letenja, ki jih določita operator in država, prek katere se leti, razlikujejo, se uporabijo višje vrednosti.

CAT.OP.MPA.150   Politika ravnanja z gorivom

(a)

Operator določi politiko ravnanja z gorivom zaradi načrtovanja letov in ponovnega načrtovanja med letom, da zagotovi, da je na letalu za vsako načrtovano operacijo dovolj goriva in rezervnega goriva za morebitna odstopanja od načrtovane operacije. Za politiko ravnanja z gorivom in vse njene spremembe je potrebna predhodna odobritev pristojnega organa.

(b)

Operator zagotovi, da načrtovanje letov temelji vsaj na:

1.

postopkih iz operativnega priročnika in:

(i)

podatkih proizvajalca zrakoplova ali

(ii)

tekočih podatkih o konkretnem zrakoplovu, pridobljenih na podlagi sistema za spremljanje porabe goriva,

in

2.

obratovalnih pogojih, v katerih naj bi potekal let, vključno s/z:

(i)

podatki o gorivu, ki ga porabi zrakoplov;

(ii)

načrtovanimi masami;

(iii)

pričakovanimi meteorološkimi razmerami ter

(iv)

postopki in omejitvami izvajalca oziroma izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa.

(c)

Operator zagotovi, da se pred letom za izračun uporabnega goriva, potrebnega za let, upoštevajo:

1.

gorivo za vožnjo po tleh;

2.

gorivo za potovanje;

3.

rezervno gorivo, ki ga sestavljajo:

(i)

gorivo za izredne razmere;

(ii)

nadomestno gorivo, če je potrebno nadomestno namembno letališče;

(iii)

končna rezerva goriva in

(iv)

dodatno gorivo, če to zahteva vrsta operacije,

ter

4.

posebno gorivo, če ga zahteva vodja zrakoplova.

(d)

Operator zagotovi, da postopki ponovnega načrtovanja med letom za izračun uporabnega goriva, ki se zahteva, če se mora let nadaljevati po zračni poti ali do namembnega letališča, ki prvotno ni bilo predvideno, vključujejo:

1.

gorivo za potovanje za preostali del leta in

2.

rezervno gorivo, ki ga sestavljajo:

(i)

gorivo za izredne razmere;

(ii)

nadomestno gorivo, če je potrebno nadomestno namembno letališče;

(iii)

končna rezerva goriva in

(iv)

dodatno gorivo, če to zahteva vrsta operacije,

ter

3.

posebno gorivo, če ga zahteva vodja zrakoplova.

CAT.OP.MPA.151   Politika ravnanja z gorivom – olajšave

(a)

Ne glede na CAT.OP.MPA.150(b) do (d) za operacije z letali razreda zmogljivosti B operator zagotovi, da se pred letom za izračun uporabnega goriva, potrebnega za let, upoštevajo:

(i)

gorivo za vožnjo po tleh, če je pomembno;

(ii)

gorivo za potovanje;

(iii)

rezervno gorivo, ki ga sestavljajo:

A.

gorivo za izredne razmere, ki obsega najmanj pet odstotkov predvidenega goriva za potovanje, v primeru ponovnega načrtovanja med letom pa 5 % goriva za potovanje, predvidenega za preostali del leta, in

B.

končna rezerva goriva, to je gorivo za dodatnih 45 minut letenja za batne motorje ali 30 minut letenja za turbinske motorje;

(iv)

nadomestno gorivo za dosego nadomestnega namembnega letališča prek namembnega letališča, če je potrebno nadomestno namembno letališče, in

(v)

posebno gorivo, če ga zahteva vodja zrakoplova.

(b)

Ne glede na CAT.OP.MPA.150(b) do (d) se v zvezi s helikopterji z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) 3 175 kg ali manj, ki letijo podnevi in po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, ali pri lokalnih helikopterskih operacijah v politiki ravnanja z gorivom zagotovi, da po opravljenem letu ali vrsti letov končna rezerva goriva ni manjša od količine, ki zadostuje za:

1.

30 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti ali

2.

20 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti pri letenju znotraj območja, ki zagotavlja stalna in ustrezna previdnostna pristajalna območja.

CAT.OP.MPA.155   Prevoz posebnih kategorij potnikov

(a)

Osebe, ki zahtevajo posebne pogoje, pomoč in/ali naprave, ko se prevažajo na zrakoplovu, se štejejo za posebne kategorije potnikov in vključujejo vsaj:

1.

osebe z omejeno mobilnostjo (PRM), ki se brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1107/2006 razumejo kot vse osebe, katerih mobilnost je zmanjšana zaradi kakršne koli telesne invalidnosti, senzorične ali gibalne, stalne ali začasne, intelektualne nezmožnosti ali prizadetosti, ali katerega koli drugega vzroka invalidnosti, ali zaradi starosti;

2.

dojenčke in otroke brez spremstva ter

3.

deportirance, nesprejemljive potnike ali osebe v priporu.

(b)

Posebne kategorije potnikov se prevažajo v pogojih, ki zagotavljajo varnost zrakoplova in oseb na njem, v skladu s postopki, ki jih določi operator.

(c)

Posebnim kategorijam potnikov se ne dodelijo sedeži in ne sedijo na sedežih, ki omogočajo neposreden dostop do zasilnih izhodov ali kjer bi njihova prisotnost lahko:

1.

ovirala člane posadke pri opravljanju njihovih nalog;

2.

ovirala dostop do reševalne opreme ali

3.

ovirala evakuacijo zrakoplova v sili.

(d)

Vodja zrakoplova je vnaprej obveščen o predvidenem prevozu posebnih kategorij potnikov na zrakoplovu.

CAT.OP.MPA.160   Shranjevanje prtljage in tovora

Operator določi postopke za zagotovitev, da:

(a)

se v potniško kabino sprejme samo ročna prtljaga, ki se lahko ustrezno in varno shrani, in

(b)

se vsa prtljaga in tovor na zrakoplovu, ki bi lahko ob premiku povzročila poškodbe oseb ali materialno škodo ali ovirala prehode in izhode, shranita tako, da se prepreči premikanje.

CAT.OP.MPA.165   Razporeditev potnikov po sedežih

Operator določi postopke za zagotovitev, da potniki sedijo na mestih, kjer lahko pri potrebni evakuaciji v sili najbolje pomagajo in ne ovirajo evakuacije zrakoplova.

CAT.OP.MPA.170   Dajanje navodil potnikom

Operator zagotovi, da potniki:

(a)

dobijo navodila in predstavitve v zvezi z varnostjo v obliki, ki lajša izvedbo postopkov v sili, in

(b)

prejmejo kartone z varnostnimi navodili, na katerih je v obliki slikovnih navodil prikazana uporaba reševalne opreme in izhodov, ki jih bodo potniki verjetno uporabili.

CAT.OP.MPA.175   Priprava leta

(a)

Za vsak predviden let se pripravi operativni načrt leta na podlagi upoštevanja zmogljivosti zrakoplova, drugih operativnih omejitev ter ustreznih pričakovanih pogojev na predvideni zračni poti in zadevnih letališčih/območjih delovanja.

(b)

Let se ne začne, dokler se vodja zrakoplova ne prepriča, da:

1.

je mogoče izpolniti vse zahteve iz točke 2.a.3 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008 v zvezi s plovnostjo in registracijo zrakoplova, instrumenti in opremo, maso in masnim središčem, prtljago in tovorom ter operativnimi omejitvami za zrakoplov;

2.

se zrakoplov ne uporablja v nasprotju z določbami s seznama dovoljenih odstopanj od konfiguracije (CDL);

3.

so na voljo tisti deli operativnega priročnika, ki so potrebni za izvedbo leta;

4.

so na zrakoplovu dokumenti, dodatne informacije in obrazci, ki morajo biti na voljo v skladu s CAT.GEN.MPA.180;

5.

so na voljo najnovejši zemljevidi, karte in povezana dokumentacija ali enakovredni podatki, potrebni za predvideno operacijo zrakoplova, vključno z vsemi preusmeritvami, ki jih je mogoče razumno pričakovati;

6.

so na voljo ustrezne zemeljske zmogljivosti in službe, ki so potrebne za načrtovani let;

7.

se pri načrtovanem letu lahko upoštevajo določbe operativnega priročnika glede goriva, olja, kisika, najmanjših varnih višin letenja, letaliških operativnih minimumov in razpoložljivosti nadomestnih letališč, če so potrebne, in

8.

se lahko poleg tega upoštevajo vse dodatne operativne omejitve.

(c)

Ne glede na odstavek (a) operativni načrt leta ni potreben za operacije po pravilih VFR s/z:

1.

nekompleksnimi letali na motorni pogon, ki odletijo z istega letališča ali območja delovanja, na katerega tudi priletijo, ali

2.

helikopterji z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) 3 175 kg ali manj, ki letijo podnevi in po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov na lokalnem območju, kot je navedeno v operativnem priročniku.

CAT.OP.MPA.180   Izbira letališč – letala

(a)

Če odhodnega letališča ni mogoče uporabiti kot nadomestno vzletno letališče zaradi vremenskih ali zmogljivostnih razlogov, operator izbere drugo ustrezno nadomestno vzletno letališče, ki od odhodnega letališča ni oddaljeno:

1.

pri dvomotornih letalih:

(i)

več kot eno uro letenja pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem (OEI), določeni v skladu z letalskim priročnikom letala pri standardnih pogojih v brezvetrju, na podlagi dejanske vzletne mase, ali

(ii)

dlje od preusmeritvenega časa ETOPS, ki je odobren v skladu s Prilogo V (del SPA), poddel F, ob upoštevanju vseh omejitev s seznama MEL, vendar največ do dve uri pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem (OEI), ki se določi v skladu z letalskim priročnikom letala pri standardnih pogojih v brezvetrju, na podlagi dejanske vzletne mase;

2.

pri tri- in štirimotornih letalih več kot dve uri letenja pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem (OEI), določeni v skladu z letalskim priročnikom letala pri standardnih pogojih v brezvetrju, na podlagi dejanske vzletne mase.

Če letalski priročnik letala ne vsebuje potovalne hitrosti z enim nedelujočim motorjem (OEI), se pri izračunu uporabi hitrost, ki se doseže s preostalim motorjem oziroma motorji pri največji stalni moči.

(b)

Operator izbere vsaj eno nadomestno namembno letališče za vsak let po pravilih instrumentalnega letenja (IFR), razen če je namembno letališče izolirano letališče ali:

1.

načrtovani let od vzleta do pristanka ne traja več kot šest ur ali če v primeru ponovnega načrtovanja med letom v skladu s CAT.OP.MPA.150(d) preostali čas letenja do namembnega kraja ne presega šest ur, in

2.

sta na namembnem letališču na voljo dve uporabni ločeni vzletno-pristajalni stezi, ustrezna vremenska poročila in/ali napovedi za namembno letališče pa kažejo, da bo v obdobju od ene ure pred predvidenim časom prihoda na namembno letališče do ene ure po njem baza oblakov na višini vsaj 2 000 ft ali višini kroženja + 500 ft, kar je več, vidljivost na letališču pa bo znašala vsaj 5 km.

(c)

Operator izbere dve nadomestni namembni letališči, če:

1.

ustrezna vremenska poročila in/ali napovedi za namembno letališče kažejo, da bodo v obdobju od ene uro pred predvidenim časom prihoda do eno ure po njem vremenske razmere pod veljavnimi minimumi za načrtovanje, ali

2.

ni na voljo meteoroloških podatkov.

(d)

Operator navede vsa potrebna nadomestna letališča v operativnem načrtu leta.

CAT.OP.MPA.181   Izbira letališč in območij delovanja – helikopterji

(a)

Vodja zrakoplova za lete v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC) izbere nadomestno vzletno letališče, ki ni oddaljeno več kot eno uro letenja pri običajni potovalni hitrosti, če zaradi meteoroloških razlogov vrnitev na odhodno letališče ne bi bila mogoča.

(b)

Za lete po pravilih instrumentalnega letenja ali pri letenju po pravilih VFR in navigaciji, ki ne poteka ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, vodja zrakoplova v operativnem načrtu leta določi najmanj eno nadomestno letališče, razen če:

1.

je namembni kraj obalno letališče in helikopter prihaja z morja;

2.

so za let do katerega koli drugega namembnega kraja na kopnem trajanje leta in prevladujoče meteorološke razmere taki, da se ob predvidenem času prihoda na območje predvidenega pristanka prilet in pristanek lahko izvedeta v vizualnih meteoroloških razmerah, ali

3.

je območje predvidenega pristanka izolirano in nadomestno območje ni na voljo; v tem primeru se določi točka brez povratka (PNR).

(c)

Operator izbere dve nadomestni namembni letališči, če:

1.

ustrezna vremenska poročila in/ali napovedi za namembno letališče kažejo, da bodo v obdobju od ene ure pred predvidenim časom prihoda do ene ure po njem vremenske razmere pod veljavnimi minimumi za načrtovanje, ali

2.

za namembno letališče ni na voljo ni meteoroloških podatkov.

(d)

Operator lahko izbere nadomestno namembno letališče na morju, če so izpolnjena naslednja merila:

1.

nadomestno namembno letališče na morju se uporabi samo po točki brez povratka (PNR). Pred točko PNR se uporabijo nadomestna letališča na kopnem;

2.

na nadomestnem letališču je mogoče pristati z enim nedelujočim motorjem (OEI);

3.

če je mogoče, je krov zagotovo na voljo. Ocenijo se dimenzije, konfiguracija in oddaljenost od ovir posameznih heliportov na vodni ploščadi ali drugih območij, da se določi operativna ustreznost za uporabo kot nadomestno letališče za vsak tip helikopterja, predlaganega za uporabo;

4.

določijo se vremenski minimumi, ob upoštevanju natančnosti in zanesljivosti meteoroloških podatkov;

5.

seznam minimalne opreme (MEL) vključuje posebne določbe za tovrstne operacije in

6.

nadomestno letališče na morju se izbere le, če operator v operativnem priročniku opredeli postopek.

(e)

Operator navede vsa potrebna nadomestna letališča v operativnem načrtu leta.

CAT.OP.MPA.185   Minimumi za načrtovanje letov po pravilih IFR – letala

(a)   Minimumi za načrtovanje nadomestnih vzletnih letališč

Operator izbere letališče za nadomestno vzletno letališče le, če ustrezna vremenska poročila in/ali napovedi kažejo, da bodo v obdobju od ene ure pred predvidenim časom prihoda na letališče do ene ure po njem vremenske razmere enakovredne veljavnim minimumom za pristajanje iz CAT.OP.MPA.110 ali bodo nad njimi. Baza oblakov se upošteva, če so na voljo samo nenatančni prileti (NPA) in/ali krožne operacije. Upoštevajo se vse omejitve za operacije z enim nedelujočim motorjem (OEI).

(b)   Minimumi za načrtovanje namembnih letališč, razen izoliranih namembnih letališč

Operator izbere namembno letališče le, če:

1.

ustrezna vremenska poročila in/ali napovedi kažejo, da bodo v obdobju od ene ure pred predvidenim časom prihoda na letališče do ene ure po njem vremenske razmere enakovredne veljavnim minimumom za načrtovanje ali nad njimi, kot sledi:

(i)

RVR/vidljivost (VIS) v skladu s CAT.OP.MPA.110 in

(ii)

za nenatančni prilet ali krožno operacijo baza oblakov na višini MDH ali nad njo;

ali

2.

sta izbrani dve nadomestni namembni letališči.

(c)   Minimumi za načrtovanje nadomestnih namembnih letališč, izoliranih namembnih letališč, nadomestnih letališč na zračni poti za gorivo (ERA za gorivo) in nadomestnih letališč na zračni poti (ERA)

Operator izbere letališče za enega od teh namenov le, če ustrezna vremenska poročila in/ali napovedi kažejo, da bodo v obdobju od ene ure pred predvidenim časom prihoda na letališče do ene ure po njem vremenske razmere enakovredne veljavnim minimumom za načrtovanje iz preglednice 1 ali nad njimi.

Preglednica 1

Minimumi za načrtovanje

Nadomestno namembno letališče, izolirano namembno letališče, nadomestno letališče na zračni poti za gorivo (ERA za gorivo) in nadomestno letališče na zračni poti (ERA)

Vrsta prileta

Minimumi za načrtovanje

CAT II in III

CAT I RVR

CAT I

NPA RVR/VIS

Baza oblakov